nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
2,501
|
Nova Gorica - Delničarji družbe Pecivo, ki je od letošnjega januarja v večinski, več kot 80-odstotni lasti ajdovskega Mlinotesta, so na včerajšnji skupščini soglasno izglasovali predlagane sklepe uprave družbe. Podprli so predlog nadzornega sveta in sedanjega direktorja Danila Kobala, da se upravi in nadzornemu svetu Peciva za poslovno leto 2007, ko je družbo še vodil Stojan Križaj, ne podeli razrešnice, prav tako so soglašali s predlogom, da se med delničarje razdeli le slaba dva odstotka bilančnega dobička iz minulih let. Lastniki navadnih delnic bodo tako za delnico prejeli tri evre, lastniki prednostnih delnic (ki nimajo glasovalnih pravic) pa le 0,39 evra na delnico. Slednje za njihovih 23 lastnikov, ki delnic niso želeli prodati Mlinotestu, pomeni borih nekaj evrov, zato so že napovedali izpodbojno tožbo. Ne strinjajo se s sprejeto delitvijo dobička in zahtevajo spremembo statuta, ki bi tudi njim omogočila glasovalno pravico. Prepričani so, da jim ta pripada, zato svoj prav že iščejo tudi na sodišču. Mali delničarji, upokojeni delavci Peciva, kjer so bili nekateri zaposleni po 40 in več let, so prepričani, da jih je vodstvo družbe pustilo na cedilu, da so kupovali delnice za mirno starost, zdaj pa jim zanje ponujajo le okoli 155 evrov. Sami bi želeli doseči vsaj 40 odstotkov višjo ceno.
|
negative
|
2,502
|
London - Na vodilnih evropskih borzah so se tečaji delnic v prvih urah trgovanja v povprečju pomaknili navzgor. Osrednji delniški indeksi v Londonu in Parizu se gibljejo za pol odstotka do odstotek višje kot v ponedeljek. Evropske borze tako ne sledijo azijskim, katerih tečaji so trgovali v rdečih številkah, v ponedeljek pa so se znižali tudi tečaji na ameriški borzi, poročajo tuje tiskovne agencije. Približno dve uri po začetku trgovanja je v Londonu indeks FTSE 100 pridobil 0,64 odstotka (na 4276,37 točke), v Parizu pa se je indeks CAC 40 zvišal za 0,68 odstotka (na 3172,67 točke). Podoben trend beležijo tudi ostale pomembnejše evropske borze. V Milanu je borzni trg v povprečju višje za 0,01 odstotka (na 14.951 točk), v Madridu pa za 0,64 odstotka (na 973,99 točke). Zvišal se je tudi dunajski delniški indeks ATX, in sicer za 0,41 odstotka na 1706,82 točke. Navzgor se je pomaknil tudi frankfurtski indeks DAX, ki je višje za 0,05 odstotka (na 4641,31 točke).
|
positive
|
2,503
|
Ljubljana - Le dan za tem, ko so Merkurjevi menedžerji na čelu s predsednikom uprave Binetom Kordežem iztisnili še preostale male delničarje Merkurja, so začeli poplačilo stroškov prevzema nakelskega trgovca na račun prevzetega Merkurja. Že včeraj smo poročali, da je družba Merfin, ki je v lasti Merkurjevih menedžerjev, skupaj s preostalimi malimi delničarji iz lastništva pomotoma iztisnila tudi štiri družbe, ki so ji lani pomagale pri prevzemu Merkurja: Savo, Interfin Naložbe in Banko Koper. Čeprav so v Merfinu napako hitro popravili in omenjenim družbam "vrnili" delnice, je pri tem prevzemnikom morala na pomoč priskočiti kar prevzeta družba. Po dostopnih podatkih je namreč Merfin 10 odstotkov Merkurja prodal kar - Merkurju. Merkurjevi menedžerji oziroma njihova družba Merfin so s prodajo delnic Merkurju dobili kar 53,2 milijona evrov. Iz delniške knjige je razvidno, da je od včeraj med lastniki nakelskega trgovca tudi Perutnina Ptuj. Ta je od Merfina kupila 3,77 odstotka delnic Merkurja, za kar mu je odštela okrog dvajset milijonov evrov. Merkurjevi menedžerji so z obema posloma skupaj pridobili 73,2 milijona evrov svežih sredstev, namenili pa jih bodo za delno odplačilo več kot dvesto milijonov evrov dolga, ki so si ga nakopali pri prevzemu Merkurja. Kako 50 milijonov evrov "težak" nakup lastnih delnic sovpada z razvojnimi cilji Merkurja? "Že ob objavi prevzema Merkurja smo najavili, da bomo v drugi fazi, po končanem prevzemu, delnice ponudili tudi zaposlenim v Merkurju," odgovarja prvi mož Merkurja in največji lastnik Merfina Bine Kordež. Čeprav so menedžerji za nakup lastnih delnic namenili le malenkost manj, kot je znašal skupni dobiček Skupine Merkur v zadnjih dveh letih, je Kordež včeraj zavrnil namigovanja, da s tovrstnimi posli izčrpavajo Merkur. Še v ponedeljek so v družbi zatrjevali, da "načrtovana in pričakovana iztisnitev malih delničarjev v ničemer ne spreminja načrtovanih poslovnih in razvojnih ciljev Merkurja". Da menedžerji Merkurja družbe ne izčrpavajo, po Kordeževih besedah dokazujejo tudi njihove investicije v nadaljnji razvoj, saj so letos odprli več trgovskih centrov, novo metalurško proizvodnjo v Srbiji in spletno trgovino bigbang.si, v prihodnjem letu pa načrtujejo odprtje več novih trgovskih centrov v Ljubljani, Murski Soboti, Škofji Loki, Varaždinu in Beogradu. "Z omenjenimi prihajajočimi centri, ki so skupno vredni 90 milijonov evrov, smo v tem trenutku najbrž eden največjih investitorjev v državi," je pojasnil Kordež, ki na vprašanje, kako je Merkur financiral nakup lastnih delnic, ni odgovoril.
|
neutral
|
2,504
|
Ljubljana - Opolnoči se bosta malenkost pocenila 98-oktanski bencin in kurilno olje, cene 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva pa ostajajo nespremenjene. Cena za liter 95-oktanskega bencina ostaja 0,827 evra, liter dizla 0,914 evra, 98-oktanski bencin se bo pocenil za 0,004 evra na 0,845 evra, kurilno olje pa za 0,043 evra na 0,520 evra. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja. Vlada zvišala trošarine za bencin in dizel Vlada je na današnji dopisni seji sprejela spremembo uredbe o določitvi zneska trošarine za energente. Ta se bo za neosvinčeni bencin zvišala z 384,52 evra na 402,57 evra za 1000 litrov in za plinsko olje za pogon s 355,93 evra na 382,59 evra za 1000 litrov, so sporočili z urada vlade za komuniciranje.
|
neutral
|
2,505
|
Dunajska borza je v ponedeljek na vrhovno sodišče vložila tožbo in predlog za začasno vrnitev glasovalnih pravic na Ljubljanski borzi, ki jih je Dunajski borzi decembra z odločbo odvzela Agencija za trg vrednostnih papirjev.Koto vstopil v Surovino Koto je od Surovine Holding kupil 21 odstotkov družbe Surovina, nakup pa je očitno financiral s prodajo lastnih delnic. Isti dan, kot je Koto kupil delnice Surovine, je namreč Zlati Moneti II prodal 10,5 odstotka lastnih delnic.Pokojninski sklad Abanke dosega zajamčeni donos V ponedeljek smo v članku z naslovom Pokojninski skladi odtegnejo tudi več kot sto evrov na leto pomotoma zapisali, da pokojninski sklad Abanke v obdobju od oktobra 2003 do oktobra 2008 ne pokriva zajamčenega donosa. To ne drži, saj so v Abanki napačno zajeli podatke o vrednosti enote premoženja. Tako je donos v tem obdobju znašal 19,17 odstotka, zajamčeni donos pa 15,52 odstotka.Abanka in Banka Celje si podajata naložbe Abanka je od Banke Celje kupila njen odstotni delež Cinkarne Celje, 1,4 odstotka Etola in 1,6 odstotka Save Re. Le nekaj dni pred tem je Abanka Banki Celje prodala identične pakete delnic, kar pomeni, da jih je zdaj le odkupila nazaj po malenkost višji ceni.Aktiva Naložbe izdala nove delnice Aktiva Naložbe je zaradi pripojitve štirih družb izdala še 1,5 milijona novih delnic, ki so jih poleg nizozemske družbe Aktiva Holdings Darka Horvata dobili še Istrabenz, Hidro Koper in Gradis GP Maribor. Aktiva Holdings ima tako po novem v lasti že 83,4 odstotka Aktive Naložb.Salus kopiči lastne delnice Salus je v zadnjem tednu kupil še 25 lastnih delnic, za katere je odštel 10.000 evrov. Salus ima tako v lasti že 6,34 odstotka lastnih delnic.NLB združuje srbski banki Nova Ljubljanska banka bo konec leta združila svoji srbski banki NLB Continental banko iz Novega Sada in NLB LHB banko iz Beograda. V obeh bankah še tečejo postopki, ki so potrebni za združitev in bodo 1. januarja privedli do polne poslovne in informacijske združitve.Pripravil Matjaž Polanič
|
neutral
|
2,506
|
Ljubljana - Ljubljanska tovarna energetskih transformatorjev Etra 33 je še pred zaključkom letošnjega leta svojemu edinemu lastniku družbi Sarini izplačala dodatnih šest milijonov evrov dividend. To je na ponedeljkovi skupščini odločil glavni izvršni direktor Etre 33 Boris Pipan, ki je prek verige podjetij tudi lastnik Sarinija in posledično Etre 33. Etra je letos že izplačala pol milijona evrov dividend, kar pomeni, da je Sarini samo v nekaj mesecih iz družbe "pobral" kar 6,5 milijona evrov bilančnega dobička. Za primerjavo, to je 72-krat več, kot so znašale dividende leta 2007, in približno toliko, kot je znašal čisti dobiček Etre 33 v letih 2006 in 2007 skupaj. Pipan se včeraj na naše klice ni odzival. Sarini je dodatno dividendo utemeljil s tem, da šest milijonov evrov "potrebuje za izvedbo tehničnega, finančnega in tržnega projekta za razširitev proizvodnih kapacitet". A naši viri pravijo, da ni tako ter da bo Sarini z Etrinimi milijoni poplačal okoli četrtino stroškov prevzema. Ob tem omenimo, da je Etra 33 zadnjih nekaj desetletij samostojno skrbela za širitev poslovanja, pri tem pa ga je financirala skoraj izključno z lastnimi sredstvi. Poleg tega je tudi ekonomično bolj smiselno, če bi "razširitev proizvodnih kapacitet" financirala Etra 33 in ne Sarini. Na tak način bi namreč Etra 33 lahko investirala celotnih šest milijonov evrov, ne "le" 4,8 milijona evrov, kolikor je Sariniju ostalo po plačilu davka. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,507
|
Portorož - S 5. januarjem bodo Metropol Group, HTP Simonov zaliv in Hoteli Piran pripojeni k družbi Hoteli Bernardin, s čimer bodo postali največji posamični ponudnik hotelskih storitev v Sloveniji. Skupina, ki jo bo vodila uprava Bernardina, bo imela deset hotelov s 1703 sobami in 3427 ležišči, 42 gostinskih lokalov, pet wellnessov, kongresna centra in sejne dvorane s skupno 3340 sedeži. V skupino bodo sodili tudi marina, avtokamp Lucija in druga turistična infrastruktura. Družba Hoteli Bernardin zagotavlja, da bodo letos zaposleni ohranili dosedanje delovno mesto in pravice iz delovnega razmerja. Ohranjene bodo tudi dosedanje blagovne znamke sedanjih hotelskih družb (St. Bernardin, San Simon Resort, Metropol Resort, Salinera Resort in Hoteli Piran), tržili pa jih bodo pod skupnim imenom Bernardin Group.
|
positive
|
2,508
|
Moskva - Rusija in Ukrajina nameravata po vesteh iz Kijeva v četrtek vnovič sesti za pogajalsko mizo, da bi dosegli dogovor glede umiritve plinskega spora. Že danes pa je v Berlinu napovedano srečanje češkega ministra za industrijo in trgovino Martina Rimana ter podpredsednika Gazproma Aleksandra Medvedjeva. Ruski plinski monopolist Gazprom in ukrajinska državna družba Naftogaz nameravata nadaljevati pogajanja, ki sta jih prekinila na silvestrovo, je danes v Kijevu povedal prvi mož Naftogaza Oleg Dubina. Naftogaz in Gazprom sta v sporu zaradi cen in pogojev za dobavo ruskega plina. Rusija od Ukrajine zahteva, naj ji plačuje plin po višjih cenah kot doslej. Temu se v Kijevu upirajo, zato je rusko vodstvo s 1. januarjem Ukrajini ustavilo dobave. Zaradi spora so vse bolj prizadete države v srednji in zahodni Evropi, saj je tudi tranzit ruskega plina prek Ukrajine močno okrnjen. Po podatkih iz Gazproma je dobava - kot je bilo napovedano - zmanjšana za 65,3 milijona kubičnih metrov plina. Gre za količino, ki jo je Ukrajina v preteklih dneh nelegalno odvzela iz tranzitnih plinovodov, je poročala agencija Interfax. Vlada v Kijevu to zanika. Iz Naftogaza pa so sporočili, da je Rusija zmanjšala pošiljke plina evropskim odjemalcem na 72 milijonov kubičnih metrov dnevno, medtem ko jim je v ponedeljek dobavila 260 milijonov kubičnih metrov plina, običajni obseg dobav znaša 300 milijonov kubičnih metrov dnevno.
|
negative
|
2,509
|
Ljubljana - Nadzorni svet Deželne banke Slovenije se je danes seznanil z odpovedjo mandata predsednika uprave Draška Veselinoviča. Nadzorniki so soglašali, da mu mandat poteče 31. januarja, in na položaj predsednika uprave imenovali dosedanjega člana uprave Štefana Belingarja. Zaradi odpovedi Veselinovičevega mandata je nadzorni svet Deželne banke Slovenije opravil nadomestno imenovanje uprave. Dosedanji član uprave Belingar je tako postal predsednik uprave, članica uprave pa je postala Mojca Štajner, ki je bil doslej v banki zaposlena kot svetovalka uprave. Belingar in Štajnerjeva bosta mandat nastopila s 1. februarjem, je Deželna banka Slovenije danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Belingarju bo mandat predsednika uprave potekel 31. maja 2010, Štajnerjevi pa mandat članice uprave 31. marca 2010. Kot je znano, bo Veselinovič s 1. februarjem nastopil položaj predsednika uprave Nove Ljubljanske banke (NLB). Na ta položaj s petletnim mandatom ga je 19. decembra lani imenoval nadzorni svet banke. Veselinovič bo na tem položaju zamenjal Marjana Kramarja, ki se mu petletni mandat na čelu NLB izteče 31. januarja.
|
neutral
|
2,510
|
Ljubljana - Vseslovensko združenje malih delničarjev se glede Istrabenza nagiba k podpori možnosti konverzije terjatev in vstopa bank v lastniško strukturo, ne pa možnosti likvidacije ali stečaja družbe. O načinu in pogojih konverzije bi po njihovem morala določati skupščina na podlagi dogovora med delničarji. Združenje načeloma podpira rešitve, ki ne pripeljejo do likvidacije ali stečaja družbe, so danes sporočili, saj da predstavljata najslabšo rešitev za delničarje pa tudi zaposlene ter širše ekonomsko in socialno okolje. V primeru Istrabenza pri takšnem scenariju najverjetneje za poplačilo delničarjev ne bi ostalo prav veliko, meni predsednik združenja Kristjan Verbič. "Zato se v primeru navedenih alternativ tudi v tem primeru - in toliko bolj - nagibamo k podpori možnosti konverzije terjatev in vstopa bank v lastniško strukturo," je zapisal. Pri tem zahtevajo, da o načinu in pogojih konverzije odloča skupščina delničarjev, in sicer najbolje na podlagi predlogov, ki jih "v konstruktivnem duhu" pripravijo predstavniki delničarjev. Gre lahko namreč, pravijo, za "pomembno spremembo lastniške strukture, ki ima po drugi strani za delničarje negativne posledice z vidika njihovih deležev v družbi". Verbič pri tem kot primer dobre prakse navaja prizadevanja evropskega združenja delničarjev Euroshareholders v primeru banke Fortis.
|
neutral
|
2,511
|
Singapur - Cene nafte so se danes znižale pod 48 dolarjev. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena februarja, je bilo treba opoldne v azijskem elektronskem trgovanju odšteti 47,91 dolarja, kar je 69 centov manj kot ob koncu torkovega trgovanja. Tudi februarske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent so se v Londonu pocenile za 67 centov na 49,86 dolarja, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Borzni posredniki opozarjajo na zmanjšanje dobičkov. Izbruh nasilja na Bližnjem vzhodu ter zaostritev plinskega spora med Rusijo in Ukrajino sta v začetku leta cene nafte močno potisnila navzgor. Od 19. decembra lani, ko so s 33,87 dolarja za sod zabeležile najnižjo vrednost v zadnjih petih letih, so se cene nafte zvišale že za 43 odstotkov. Bližnjevzhodni konflikt sicer preskrbe z nafto neposredno ne ogroža, vendar pa nemiri v regiji podpirajo ceno nafte, saj se od tam pokriva približno tretjina vseh svetovnih potreb po nafti. Enajstdnevna izraelska ofenziva, v kateri je umrlo približno 600 ljudi, je k ceni nafte po vsej verjetnosti prispevala kakšnih deset dolarjev, je po poročanju AFP ocenil analitik pri ANZ Bank v Melbournu Mark Pervan. Trg poleg tega čaka na podatke o tedenskih zalogah nafte v ZDA, ki jih bodo objavili danes popoldne, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
|
positive
|
2,512
|
Ljubljana - Svetovalec premierja Boruta Pahorja za energetiko Vlado Dimovski ne bo namestnik predsednika strateškega sveta za energetiko, temveč le še njegov član. To mesto bo Pahor, kot je napovedal po včerajšnji seji vlade, ki se je menda razvlekla prav zaradi kadrovskih "razprtij" med najmočnejšima koalicijskima partnericama - Pahorjevo SD in Zares Gregorja Golobiča - ponudil ministru za gospodarstvu Mateju Lahovniku. Lahovnik bo o ponudbi še razmislil. "To bo odvisno od tega, ali je Pahor pripravljen prevetriti strukturo sveta," je dejal minister Lahovnik, ki pa o konkretnih imenih, ki bi jih želel "odstraniti" iz sveta, in novih članih ni želel spregovoriti. Premier Pahor je včeraj po seji vlade dejal, da bo strateški energetski svet, če bo treba, razširil z novimi člani. Za zdaj, kot je iz tega razumeti, izločitev posameznih članov ni predvidena. Premier je še priznal, da so nesoglasja z ministrom Lahovnikom nastala ob pomanjkanju komunikacije zaradi časovne stiske, da pa so zdaj že odpravljena. Sodeč po Lahovnikovem pogojevanju prevzema podpredsedniške funkcije s prevetritvijo sveta, pa se strasti še zdaleč niso umirile. Pahorjeva SD in Golobičeva Zares - Lahovnik je iz vrst Zares - pa sta zaradi kadrovskih vprašanj skupaj trčili tudi pri kadrovsko-akreditacijskemu svetu (KAS). Sama ustanovitev KAS naj ne bi bila problematična, nezadovoljstvo med ministri pa naj bi nastalo, ker sploh še ni jasno, kakšne natančno bodo pristojnosti KAS oziroma kakšni bodo postopki pri izbiri nadzornikov v podjetjih v večinski neposredni in posredni lasti države. Bo KAS pripravil nabor možnih državnih nadzornikov, iz katerega bodo nato črpali resorni ministri? Bodo še naprej ministri predlagali imena, nato pa bo KAS podal svoje mnenje? Bojazen nekaterih članov ministrskega zbora, predvsem iz vrst Zares, pa je tudi, da se bo večina postopkov na KAS nanašala na predstavnike Kada in Soda v nadzornih svetih družb, zaradi česar bi se lahko postopki izbire močno zavlekli. Pahor poudarja, da so vse nejasnosti v zvezi z nastajajočim modelom kadrovanja v podjetjih "porodni krči" in da je težaven začetek pričakoval. Tudi zato se bo v začetku prihodnjega tedna del ministrske ekipe sestal s člani KAS, ki jih vodi profesor z ljubljanske ekonomske fakultete Bogomir Kovač, kjer naj bi dorekli odprte zadeve. V vsakem primeru pa bo Pahor, kot je dejal, vztrajal pri novem načinu kadrovanja. Za mnenje glede vloge KAS smo povprašali tudi Združenje članov nadzornih svetov, kjer pa konkretnih pojasnil še niso mogli dati, saj z natančnimi pristojnostmi sveta še niso seznanjeni. Podpirajo pa vse "pregledne postopke izbora novih nadzornikov, omogočanje večjega nabora možnih kandidatov, določanje ustreznih kriterijev izbora in poudarek na strokovnosti". To pa, kot še dodajajo, lahko vlada za podjetja v državni lasti stori tudi z ustanovitvijo KAS kot posvetovalnega organa po vzoru tuje prakse. barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
2,513
|
Nadzorniki Maksime Invest so ugotovili, da je Maksima Holding neupravičeno in enostransko odstopila od pogodbenih obveznosti glede delnic Istrabenza. Zato so upravo zadolžili, da uveljavi vse, kar je potrebno za zaščito interesov družbe v odnosu do Maksime Holding in v odnosu do Istrabenza. Če Maksima Invest do 12. januarja ne izpolni svojih obveznosti, ki naj bi znašale 4,49 milijona evrov, bo uprava morala pripraviti predlog načrta likvidnostnega reševanja nastalih obveznosti do bank in načina izterjatve obveznosti do Maksime Holdinga. SKB in Triglav DZU nista vlagala v Madoffovo shemo Tudi v banki SKB niso ne neposredno ne posredno izpostavljeni do družb oziroma skladov, ki jih je vodil Bernard Madoff. V te sklade niso vlagali niti v Triglav DZU. Spomnimo, da je ATVP pozvala vse borznoposredniške družbe, banke in družbe za upravljanje, naj jo obvestijo o morebitnih naložbah v družbe oziroma sheme, ki jih je vodil Madoff. Novi nadzornik v Loteriji Slovenije Delničarji Loterije Slovenije so na včerajšnji skupščini odpoklicali člana nadzornega sveta Janeza Sodržnika in imenovali na to mesto Aleksa Lea Vesta. Ogris - Martič po nakupih Telekoma Član uprave Telekoma Slovenije Filip Ogris - Martič je za slabih 30.000 evrov kupil 242 delnic družbe. Po sklenjenem poslu ima v lasti 645 delnic, kar je 0,01-odstotni delež. Tolarjev v obtoku še za 45 milijonov evrov Konec decembra lani je bilo v obtoku še za 8,6 milijarde bankovcev in 2,2 milijarde kovancev slovenskih tolarjev. Skupno je v obtoku še 10,8 milijarde tolarjev oziroma 45 milijonov evrov. Pripravila Luki Nuredini
|
neutral
|
2,514
|
Ljubljana - SID banka je iz zadnje izdaje obveznice za posojila gospodarstvu prek poslovnih bank namenila 228,85 milijona evrov. To je za približno 20 milijonov evrov manj, kot je znašala celotna alokacija, kar je glede na potrebe bank po likvidnosti nekoliko presenetljivo. "Ta posojila so bila dodeljena le bankam, ki so kupile obveznice in ki so same izrazile interes," so pojasnili v SID banki. Gre sicer za dolgoročna posojila bankam. Kolikšna je ročnost, ni znano, prav tako ne cena. Član uprave SID banke Jožef Bradeško je pojasnil le, da cena presega maržo obveznice SID banke, razlog za to pa je višja stopnja tveganja v primerjavi z obveznico z državno garancijo. Sredstva lahko banke podjetjem naprej ponudijo po navzgor omejeni obrestni meri, ki je SID banka prav tako ni razkrila, njihova ročnost pa je med 6 in 36 mesecev. Povpraševanje po obveznici je bilo po Bradeškovih pojasnilih v tokratni alokaciji še višje kot v decembrski, ko je ponudbo preseglo za trikrat. Kupci so bili podobni kot v prvi alokaciji, vendar jih v SID banki niso razkrili, tako tudi še ni znano, koliko obveznic je posamezna banka prejela tokrat. So pa obveznice med interesente razdelili proporcionalno glede na izkazan interes posameznega ponudnika, pri čemer je lahko ponudnik povpraševal tudi po celotni alokaciji. V prvi sta slabih 55 odstotkov od 250 milijonov evrov obveznic kupil največji slovenski banki, NLB in NKBM skupaj s Poštno banko, ki je del Skupine NKBM. Posojila so sicer najele Abanka Vipa, Banka Celje, Banka Koper, Banka Volksbank, Deželna Banka Slovenije, Factor Banka, Gorenjska Banka, Hypo Alpe Adria Bank, NLB, NKBM, Probanka in Unicredit Banka Slovenija. barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
2,515
|
Dunaj - Vrhovno sodišče je danes Dunajski borzi začasno vrnilo glasovalne pravice, in sicer za 6374 delnic od 27.197 kupljenih delnic. To je enako številu delnic, ki jih imajo manjšinski delničarji, so sporočili z Dunajske borze. Kot so navedli, to pomeni, da bosta na izrednem zasedanju delničarjev Ljubljanske borze, ki bo v sredo, obe strani imeli enako število glasov. "Menimo, da odločitev vrhovnega sodišča reflektira argumente, ki smo jih predstavili v naši tožbi," so poudarili in dodali, da je odločitev "majhen, a pomemben korak pri nadaljnjem razvoju slovenskega kapitalskega trga". "Dunajski borzi namreč omogoča, da bo prevzela aktivno vlogo pri odločanju na izrednem srečanju delničarjev Ljubljanske borze," je povedal izvršni direktor Dunajske borze Heinrich Schaller. Kot je še dodal, želijo skupaj z manjšinskimi delničarji "poiskati najboljšo rešitev pri sestavi nadzornega odbora, ki bo izredno pomemben za nadaljnji razvoj Ljubljanske borze". Kot je znano, je Dunajska borza 29. decembra lani na vrhovno sodišče vložila tožbo in predlog za začasno vrnitev glasovalnih pravic na Ljubljanski borzi, ki jih je Dunajčanom decembra z odločbo zamrznila agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). ATVP je sredi lanskega decembra pozvala Dunajsko borzo, da objavi prevzemno ponudbo za preostali, 19,99-odstotni delež Ljubljanske borze, ki je trenutno v lasti manjšinskih delničarjev. Do objave prevzemne ponudbe ali prodaje delnic do prevzemnega praga je ATVP Avstrijcem zamrznila glasovalne pravice. Dunajska borza tako ne more prosto razpolagati z 81,01-odstotnim lastniškim deležem, dokler ne objavi prevzemne ponudbe ali proda toliko delnic Ljubljanske borze, da ne bo več presegala prevzemnega praga.
|
neutral
|
2,516
|
Ljubljana - Minulo leto je več pomembnih borznih skupin zaključilo s padcem čistega dobička, ki pa se bo letos še dodatno znižal, kažejo prve napovedi poslovanja uprav in zadnji podatki o poslovanju borznih zvezd. Zaradi upočasnitve svetovne gospodarske rasti in krčenja ključnih svetovnih gospodarskih velesil se bo upočasnila tudi stopnja rasti prihodkov naših najpomembnejših borznih družb. Z izjemo Krke nobena izmed analiziranih borznih skupin ne načrtuje več kot desetodstotno rast prihodkov. Gorenje bo tako kljub lanskoletnemu prevzemu nizozemske družbe Atag prodalo za le nekaj milijonov evrov več proizvodov kot lani, prihodki Skupine Petrol in Aerodroma Ljubljane naj bi se zmanjšali za desetino, rast prihodkov Skupine Pivovarna Laško pa bo temeljila predvsem na Delu, ki so ga v skupino vključili šele sredi minulega leta. Še bolj skrb zbujajoč je negativni trend pri načrtovanih investicijah. Vrednost vlaganj in naložb Skupine Krka naj bi letos znašala 161 milijonov evrov, kar je na ravni minulega leta, predsednik uprave Save Janez Bohorič je decembra napovedal, da bodo za naložbe namenili trikrat manj kot običajno, Skupina Gorenje bo naložbe v osnovna sredstva več kot prepolovila - na 39 milijonov evrov, Skupina Mercator naj bi letos naložbe zmanjšala za visokih 47 odstotkov, na 159 milijonov evrov... Poleg zmanjšanja investicij se bodo v družbah proti padcu dobička borili tudi z zmanjšanjem stroškov materiala in storitev, krajšanjem delovnega časa, upočasnjeno dinamiko zaposlovanja in v skrajnem primeru celo z odpuščanjem. Direktor Pivovarne Laško Boško Šrot je ob tem še napovedal, da bodo zmanjšali tudi stroške oglaševanja, predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin načrtuje "prodajo poslovno nepotrebnega premoženja", v Gorenju bodo poskušali zmanjšati stroške logistike, zaloge in terjatve, predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak pa med ključnimi cilji in nalogami za letošnje leto omenja tudi znižanje marž, dezinvestiranje nepotrebnega poslovnega in finančnega premoženja, iskali pa bodo tudi morebitne strateške partnerje za posamezne "nemarket" programe z možnostjo dostopa do globalnih nabavnih virov. Uprave borznih zvezd za letos večinoma še vedno napovedujejo rast dobička iz poslovanja (EBIT), vendar pa na tega ne vplivajo finančni odhodki za plačilo obresti. Prav ti bodo po mnenju analitikov letos pomembneje vplivali na poslovanje borznih družb, saj so te - z redkimi izjemami - lani še dodatno povečale svojo zadolženost, stroški financiranja posojil pa so se zaradi svetovne finančne krize opazneje zvišali. Tako ne preseneča, da več uprav sploh ni razkrilo načrtovanega čistega dobička, temveč le dobiček, na katerega ne vplivajo finančni odhodki. Poleg tega sta le predsednika uprave Mercatorja in Gorenja Žiga Debeljak in Franjo Bobinac do podrobnosti razkrila načrte za letošnje leto, medtem ko uprave več borznih družb načrtov sploh še niso objavile. Avtor je lastnik delnic NKBM.
|
negative
|
2,517
|
Ljubljana - Pomurski poslanec SLS Radovan Žerjav se je v pisnem poslanskem vprašanju premieru Borutu Pahorju zavzel za to, da bi država v podjetju Mura pridobila kontrolni delež in ga nato rešila iz "krize vodenja", v kateri da je zaradi razdrobljene lastniške strukture. "Državi bo v vsakem primeru izstavljen račun," pravi Žerjav. V Pomurju je trenutna stopnja brezposelnosti 13,8 odstotka, ob propadu Mure pa bi se povzpela na 25 odstotkov, pri čemer gre za težko zaposljivo delovno silo, je danes v Ljubljani opozoril Žerjav. Mura trenutno zaposluje 3900 ljudi, kar je po Žerjavovih besedah petina delovno aktivnega prebivalstva v Pomurju, zato bi propad družbe pomenil hud udarec za že tako slabše razvito regijo. "To bi lahko bila osnova za rešitev delovnih mest v Muri. Koliko bi jih lahko rešili, sicer ne vem povedati," je dejal. Družba je nelikvidna, na letni ravni ustvari tri milijone evrov izgube, pravi Žerjav, ki ocenjuje, da bi družba pomoč potrebovala najkasneje v pol leta. "Premieru sem predlagal, da bi država prek Slovenske odškodninske družbe (Sod) ali Kapitalske družbe (Kad) povečala svoj lastniški delež, v naslednjem koraku pa prek novega nadzornega sveta in uprave razvila razvoj zdravih jeder, predvsem lastne blagovne znamke, in zaprla neperspektivne dejavnosti," pravi. Opozarja, da lastniki nimajo interesa za razvoj družbe. "Trdim, da je problem Mure posledica krize vodenja podjetja in napačne kadrovske politike, ker je lastniška struktura zelo razdrobljena. Lastniki nimajo interesa, da bi se z Muro kaj resnega zgodilo," pravi Žerjav. Lastniki Mure Največji posamični lastnik Mure je NFD, ki ima 18,57-odstotni delež, medtem ko ima Sod 12,2 odstotka delnic. Mercata ima 6,7 odstotka delnic, Zvon II Holding 4,3 odstotka, Zlata Moneta II pa dobre štiri odstotke. Pahorja sprašuje, kaj bo vlada storila v primeru Mure in ali drži, da bo državne pomoči deležne samo dobre družbe, takšne kot je Mura, pa ne. Žerjav sicer ocenjuje, da zakon o delnem subvencioniranju delovnega časa ne bo imel pomembnejših učinkov za podjetja. Boljši ukrep bi bile po njegovem olajšave za investicije v raziskave in razvoj ter zmanjšanje prispevne stopnje za socialne prispevke za delodajalce. Pohvala in kritika na račun Vlačiča Nekdanji minister za promet sicer podpira sedanjega ministra Patricka Vlačiča pri razmišljanju o zamenjavi predsednika uprave Slovenskih železnic. "S tem se strinjam in sam bi storil enako. To je pravo razmišljanje," je dejal Žerjav, ki je na mesto ministra prišel pred zadnjim letom mandata prejšnje vlade. Nasprotno pa je kategorično proti menjavi vodstva Luke Koper. "Treba je samo pogledati poslovanje, pretovor, dobiček, kaj je bilo narejenega. Mislim, da je uprava delala zelo dobro," meni Žerjav in tako dodaja, da je "Luka Koper lahko samo politična igra, nič drugega".
|
neutral
|
2,518
|
Ljubljana - Kontrola zračnega letenja bo v kratkem vnovič objavila razpis za gradnjo ljubljanskega letališkega kontrolnega stolpa. Gradnja naj bi se začela že letos poleti, začetek delovanja pa je predviden marca 2010, je povedal prometni minister Patrick Vlačič. Kot je ob praznovanju 45. obletnice Aerodroma Ljubljana povedal Vlačič, je dobra prometna infrastruktura osnova za gospodarski razvoj. Letališče Ljubljana pa ima ob stičišču petega in desetega panevropskega prometnega koridorja, tudi bližine Luke Koper, možnost, da se razvije v multimodalen transportni center. Letališče Ljubljana, ki je v 45 letih oskrbelo skoraj 29 milijonov potnikov, je uradno začelo delovati 24. decembra 1963, ko je na Brniku pristalo prvo letalo. Šlo je za letalo tipa DC 6B slovenskega letalskega prevoznika Adria Aviopromet, današnje Adrie Airways, redni letalski promet pa je bil vzpostavljen 9. januarja 1964. V 45 letih so na letališču oskrbeli 28.603.914 potnikov, zabeležili 739.723 premikov letal in pretovorili 336.281 ton tovora. Med vizijami letališča, ki od leta 2007 nosi ime politika Jožeta Pučnika, je tudi razvoj v vodilno letališče za potniški in tovorni promet v regiji s štirimi milijoni prebivalcev. Ljubljansko letališče želi biti prvo med konkurenti kot so Zagreb, Trst, Celovec, Gradec in celo širše, je dejal predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir. Ob tem je dodal, da se tudi na letališču srečujejo s posledicami globalne finančno-gospodarske krize, kar se kaže v zmanjšanju števila prevoznikov na letališču. Ključni razvojni projekti letališča pa so razširitev letališke ploščadi, gradnjo novega potniškega terminala s pripadajočo infrastrukturo, prestavitev obletališke ceste proti severu, poslovno-logistični center, železnico do letališča in multimodalno logistično središče za jugovzhodno Evropo. Do leta 2020 nameravajo v Aerodromu Ljubljana v razvoj infrastrukture vložiti približno 120 milijonov evrov.
|
neutral
|
2,519
|
Ljubljana - Glavni direktor Geoplina mag. Alojz Stana je sporočil, da je Slovenija že deseti dan brez dobav zemeljskega plina iz Rusije. „Geoplin je včeraj prejel pismo direktorja Gazproma Aleksandra Medveda, v katerem je zapisano, da Gazprom v zvezi z dobavami plina do nadaljnjega razglaša in uveljavlja Višjo silo zaradi izrednih razmer,“ je sporočil Stana. „Geoplin še vedno zagotavlja stabilno oskrbo z zemeljskim plinom. Vsi odjemalci prejemajo napovedane količine do nadaljnjega,“ je še sporočil glavni direktor Geoplina. Geoplin je od ustavitve dobave ruskega plina Sloveniji 7. januarja uspel zagotoviti dodatne transportne zmogljivosti in dobave zemeljskega plina iz drugih virov, tako da redukcije v državi niso bile potrebne. Slovenija je z ruskim plinom pokrivala približno 55 odstotkov svojih potreb po tem energentu. Preostali del plina zagotavlja iz Alžirije in EU, sicer pa je Geoplin aktiviral skladiščne zmogljivosti v Avstriji.
|
neutral
|
2,520
|
Ljubljana - Predsednik ruskega Gazproma Aleksej Miller bo danes obiskal Slovenijo, kjer se bo sestal s premierom Borutom Pahorjem, ministrom za gospodarstvo Matejem Lahovnikom in predsednikom republike Danilom Türkom. Kot je dejal Pahor, gre za vljudnostni obisk, na katerem bodo govorili o morebitnem poteku plinovoda Južni tok čez Slovenijo. Pahor je na četrtkovi novinarski konferenci po seji vlade dejal, da bodo na sestanku izmenjali poglede na izgradnjo plinovoda čez Slovenijo. O obisku Millerja je v četrtek spregovoril tudi predsednik Türk, ki je dejal, da naj bi se vlada pogovarjala o aktualnih razmerah, vloga predsednika pa je sodelovanje in prispevek v obliki nasveta, je dejal. Ob tem je dodal, da načeloma podpira gradnjo Južnega toka. "Ampak treba je pogledati celotno vprašanje energetske situacije v Evropi in projekcije za naprej. Neka usklajevanja so še potrebna," je še dodal. Miller v Slovenijo prihaja, pred tem je obiskal nekatere druge države, dan pred srečanjem Rusije z voditelji držav, ki so končne prejemnice ruskega plina ali tranzitne države. Na srečanju naj bi razpravljali o zadnjem zapletu pri dobavah ruskega plina evropskim državam. Kot je znano, je Gazprom Ukrajini s 1. januarjem prekinil dobavo plina, ker ta ni plačala več kot dve milijardi dolarjev, ki jih je bila dolžna za dobave plina. Ukrajinci so sicer 1,5 milijarde dolarjev plačali, vendar niso želeli poplačati tudi zamudnih obresti v višini 600 milijonov dolarjev. Ko so Ukrajinci začeli jemati plin, namenjen državam na zahodu Evrope, je Gazprom popolnoma prekinil dobave plina, v "plinskem mrku" pa se je znašla cela jugovzhodna Evropa in del srednje Evrope, medtem ko je bila dobava plina v zahodno Evropo motena. Spor se je začel razpletati, ko se je dejavneje vključila EU, vendar dobave plina še vedno niso obnovljene, ker naj bi po ruskih virih Ukrajinci zadrževali plin, po trditvah Ukrajincev pa naj Rusi ne bi spustili dovolj plina v plinovode. Slovenija, ki 60 odstotkov plina dobi iz Rusije, nima večjih težav zaradi prekinitve dobav ruskega plina, vendar bi te lahko nastopile, če bi bila prekinitev daljša. Plinovod Južni tok, prek katerega naj bi letno steklo 30 milijard kubičnih metrov plina, je skupen projekt Gazproma in italijanske družbe Eni, sestavljala pa naj bi ga dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Južni tok naj bi bil končan do leta 2015, takrat naj bi plin iz tega plinovoda dobili tudi slovenski odjemalci. Gazpromovi predstavniki so ob nedavnem obisku v Sloveniji povedali, da morata za izvedbo projekta najprej slovenska in ruska vlada skleniti sporazum o sodelovanju pri projektu Južni tok, šele nato lahko Gazprom začne z delom. Kot so takrat povedali, je pomembno, da Slovenija pove, če si Južni tok želi ali ne.
|
neutral
|
2,521
|
Ljubljana - Ker sta imela visoka uslužbenca ministrstva za obrambo (Mors) - v četrtek zamenjani namestnik generalnega direktorja Direktorata za logistiko pri Morsu Marjan Senica in kapetan fregate Edi Jeran - v zakulisju eno od najpomembnejših vlog pri razvoju bojnega plovila Elana Marine (hčerinskega podjetja Skimarja), se postavlja vprašanje, ali je njuno delovanje v nasprotju z zakonom o javnih uslužbencih. Oba sta sicer javna uslužbenca. Jeran je namreč iz službenega elektronskega naslova Morsa po navodilih Senice zamenjanemu prokuristu Skimarja Jožetu Kralju pisal, kakšne karakteristike bi moralo imeti bojno plovilo. Zaradi podpisa domnevno sporne pogodbe s hrvaškim državljanom Liviem Jelčićem za razvoj bojnega plovila v višini 700.000 evrov je bil Kralj pred nekaj dnevi krivdno razrešen in ovaden tožilstvu. Po zakonu o javnih uslužbencih uradnik ne sme opravljati dejavnosti, če bi takšno opravljanje dejavnosti lahko vplivalo na nepristransko opravljanje dela. Zakon tudi prepoveduje opravljanje dejavnosti državnemu uradniku, če bi lahko zlorabil informacije, do katerih ima dostop pri opravljanju nalog v službi in ki niso javno dostopne. Po oceni predsednika komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa bo imel odločilno vlogo pri ugotavljanju morebitnih nepravilnosti in odgovornosti Senice njegov predstojnik, "ki bo moral ugotoviti, ali je pri razvoju bojnega plovila prišlo do težje disciplinske kršitve". Po prepričanju Senice razvoj bojnega čolna ni povezan z njegovim delom na Morsu. "Vse aktivnosti glede bojnega plovila sem opravljal kot član nadzornega sveta Skimarja, v katerega so me povabili, da bi svetoval pri razvoju novih programov," pojasnjuje Senica. In kako je Senica stopil v stik z Jeranom? "Mornarje sem spraševal, kdo bi lahko imel podatke o bojnem plovilu, ki so dostopni tudi na internetu. Na tak način sem spoznal Jerana," zatrjuje Senica. Po pojasnilih dobro obveščenih naj bi imel Jeran dobre stike z Natom, ki jih je navezal še v času svojega študija v ZDA. Tako naj bi vedel, da Nato v bližnji prihodnosti načrtuje nakup 400 bojnih plovil. Če to drži in ob predpostavki, da bi eno plovilo stalo okoli pol milijona evrov, bi bil posel vreden 200 milijonov evrov. To pa je približno 80 milijonov evrov manj od vrednosti razvpitega posla z oklepniki, ki ga je dobila finska Patria. Kot smo že poročali, je bil Senica v preteklosti eden glavnih pogajalcev s Patrio, kar pa nam je včeraj ostro zanikal. "Da bi imel pri pogajanjih pomembno vlogo, ne drži. Bil sem le član projektnega sveta za usmerjanje projektov strokovne komisije za izvedbo naročila pehotno bojnega vozila." Ob tem ne gre spregledati, da je bil v preteklosti Senica predsednik uprave Sistemske tehnike, ki je bila pri poslu z oklepniki konkurentka Patrii.
|
neutral
|
2,522
|
Šoštanj - Termoelektrarna Šoštanj je lani v omrežje oddala 3850 gigavatnih ur električne energije in tako dosegla drugo najvišjo proizvodnjo v svoji zgodovini. Višja proizvodnja je bila samo leta 1983, ko je termoelektrarna proizvedla 4077 gigavatnih ur električne energije, je zapisano na spletnih straneh termoelektrarne. Termoelektrarna Šoštanj je poslovni načrt za leto 2008 presegla za 1,53 odstotka oziroma za 58 gigavatnih ur električne energije. Po oceni uprave družbe jim je še višjo proizvodnjo preprečila dolgotrajna okvara bloka tri in obilne padavine v novembru in decembru, zaradi katerih so hidroelektrarne lahko proizvedle večje količine električne energije za potrebe skupine Holdinga Slovenske elektrarne. Šoštanjska termoelektrarna je lani za proizvodnjo električne energije porabila nekaj več kot štiri milijone ton premoga, 86.091 ton lesne biomase in 26,1 milijona kubičnih metrov zemeljskega plina. Za potrebe daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini pa je Termoelektrarna Šoštanj proizvedla 408.798 megavatnih ur toplotne energije.
|
positive
|
2,523
|
Frankfurt/Pariz/London - Tečaji delnic na borzah po Evropi so teden začeli z rastjo. V Londonu so, potem ko je britanska vlada napovedala, da bo bankam namenila več sto milijard funtov vreden paket pomoči, v povprečju višji za okoli dva odstotka, medtem ko so v Frankfurtu pridobili poldrugi odstotek. Indeks FTSE 100 na londonski bori je bil okoli 10. ure pri 4229,43 točke, kar je 1,99 odstotka več kot v petek. Britanska vlada je danes napovedala, da bo bankam namenila več sto milijard funtov vreden paket pomoči. Nov ukrep je potreben, ker zadnji paket pomoči iz oktobra lani ni zadostoval za rešitev britanskih bank, ki so se zaradi finančne krize znašle v hudih težavah. Britanska vlada načrtuje shemo naložbenega zavarovanja, s katerimi naj bi banke zavarovali pred slabimi naložbami. V shemo naj bi se vključile tudi druge države. Tečaji delnic pridobivajo tudi na ostalih pomembnejših borzah. Indeks DAX na borzi v Frankfurtu se je zvišal za 1,58 odstotka na 4435,16 točke, indeks CAC 40 na pariški borzi za 1,47 odstotka na 3060,95 točke, indeks Mibtel na borzi v Milanu za 1,17 odstotka na 14.906 točk, dunajski indeks ATX pa za 0,93 odstotka na 1749,14 točke.
|
positive
|
2,524
|
Ljubljana - KD Group Matjaža Gantarja je že konec minulega leta prodal svoj četrtinski delež Turističnega centra Soriška planina, ki upravlja tamkajšnje smučišče. Že v začetku minulega leta je KD Group prodal skoraj 40 odstotkov družbe, v obeh primerih pa je bil kupec Franc Golija, ki je tudi zastopnik družbe, poleg tega pa vodi še družbo Alpmetal&Co, ki se ukvarja z litjem lahkih kovin. Podrobnosti nakupa Golija ni želel komentirati, prav tako ni hotel razkriti cene, po kateri je od KD Group kupil večino družbe, ki jo vodi. "Za nakup sem se odločil zaradi lažjega upravljanja družbe," je bil kratek Golija. Cene niso hoteli razkriti niti v KD Group, kjer zatrjujejo, da "prodaja ni imela nobene povezave z aktualnim dogajanjem na svetovnih trgih". Pojasnjujejo, da so posel sklenili že leta 1999, vendar je šele zdaj prišlo do spremembe lastništva. Turistični center Soriška planina na letni ravni ustvari okoli četrt milijona evrov prihodkov, po besedah Golije so lani poslovali pozitivno, medtem ko so se prihodki gibali na ravni leta 2007, se pravi okoli 275.000 evrov. Turistični Center Soriška planina je konec minulega leta ustanovil družbo Jerebikovec, v katero so vložili nepremičnine, vredne 150.000 evrov.
|
neutral
|
2,525
|
Ljubljana - "Cene v območju evra bodo kljub temu, da so se v zadnjem času močno znižale in nekateri napovedujejo celo deflacijo, ostale v mejah naše opredelitve stabilnosti cen," je včeraj zagotovil predsednik Evropske centralne banke (ECB) Jean-Claude Trichet. Po njegovih besedah je v območju evra navzoča dezinflacija - proces padanja inflacijske stopnje - in ne deflacija. Deflacija namreč pomeni stalno zniževanje splošne ravni cen v daljšem časovnem obdobju, ki se utrdi tudi v cenovnih pričakovanjih. Tega pa se nam v območju evra ni treba bati. Odgovoril je tudi na kritike, češ da bo zaradi pritiskov svetovne gospodarsko-finančne krize območje evra propadlo. Po njegovem mnenju so strahovi neosnovani, saj so trenutno pod pritiskom vse valute po svetu. "Prepričan sem, da bosta evro in območje evra v tej krizi pokazala prožnost in odpornost," je dodal. Državam območja evra bi sicer morali dovoliti uporabo paketov za pomoč gospodarstvom, toda pri tem bi morale države upoštevati pakt stabilnosti in rast, v okvir katerega sodi maastrichtski kriterij o javnofinančnem primanjkljaju do treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Po drugi strani pa naraščajoči javnofinančni primanjkljaji ne bodo "postavili pod vprašaj obstoja območja evra." Trichet je tudi kritiziral trenutno mednarodno finančno arhitekturo, saj ni dovolj prožna, to pa "v krizi ni sprejemljivo". Izboljšati se mora upravljanje tveganj, povečati je treba preglednost finančnih trgov, zasebne finančne institucije pa morajo postati bolj odporne. Nikakor pa se ne strinja z idejo o globalni inštituciji, ki bi od bank po svetu, ki se soočajo s tveganji, prevzemala "slaba" sredstva. Čeprav Trichet ostaja optimističen in se strinja z oceno evropske komisije o tem, da bo gospodarstvo prihodnje leto okrevalo, poudarja, da te napovedi spremlja velika stopnja negotovosti. "Na splošno obstajajo negativna tveganja, ki se nanašajo na močnejši vpliv finančnih pretresov na realno gospodarstvo," je povedal. Poleg tega pa ga skrbi tudi okrepitev protekcionističnih ukrepov nacionalnih vlad. luki.nuredini@dnevnik.si
|
neutral
|
2,526
|
Ljubljana - Največja švicarska banka UBS namerava po lanski rekordni izgubi ukiniti dodatnih 8000 delovnih mest do leta 2010. UBS je že oktobra leta 2007 napovedala ukinitev 6100 delovnih mest. Objavo ukinjenih delovnih mest pričakujejo hkrati z objavo prihodkov v zadnjem četrtletju poslovanja banke 10. februarja 2009. Glavna predstavnika oddelka za trgovanje z valutami, surovinami in vrednostnimi papirji s fiksnim dohodkom Carsten Kengeter in Jeff Mayer sta včeraj izjavila, da bodo opustili vse posle z eksotičnimi finančnimi instrumenti, vse nepremičninske posle ter vse posle povezane s sekuritizacijo oziroma listinjenjenjem. Prav tako bodo prenehali trgovati z nekaterimi obveznicami, v celoti bodo opustili tudi trgovanje na blagovnih trgih. Reorganizacija se bo nanašala predvsem na dele banke, ki so glavni povzročitelji 48,6 milijard dolarjev odpisov terjatev. Po napovedih naj bi se v nadaljnje investicijska banka osredotočala predvsem na storitve kot so trgovanje na delniških trgih, zavarovanje ter vpis primarne izdaje vrednostnih papirjev, svetovala bo na področju prevzemov, ohranila pa bo tudi trgovanje na valutnih trgih.
|
negative
|
2,527
|
Ljubljana - Razmere v državah srednje in vzhodne Evrope so se zaradi mednarodne finančno-gospodarske krize zaostrile, ocenjujejo v italijanski finančni skupini Unicredit. Predsednik uprave Bank Austria Erich Hampel, ki pokriva območje srednje in vzhodne Evrope v Unicreditu, je ocenil, da se bo v regiji zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer posojilna dejavnost zmanjšala. EU, Mednarodni denarni sklad in druge banke v regiji je pozval k usklajenemu delovanju, da bi s skupnimi močmi pripomogli h gospodarskemu zagonu. Glavna ekonomistka za regijo srednje in vzhodne Evrope Debora Revoltella je poudarila, da bo gospodarska rast v Sloveniji še vedno pozitivna, čeprav bo tudi Slovenija občutila posledice finančne krize. Rast našega BDP naj bi po njenem znašala 0,5 odstotka. Pojasnila je, da je naše gospodarstvo občutljivo zaradi visoke stopnje zadolženosti podjetij in gospodinjstev v tujini. Ocenjuje, da je fiskalni položaj Slovenije dober, stopnja medletne inflacije pa naj bi se gibala okoli enega odstotka. Hampel je še povedal, da bodo v Unicreditu povečali sredstva za stimulacijo posojilne dejavnosti podružnic lokalnih bank. Analitiki ocenjujejo, da naj bi posojila podjetjem v regiji tudi letos dosegla dvoštevilčno rast. Podružnice drugih tujih bank Hampel spodbuja k sprostitvi financiranja podjetij in gospodinjstev, saj so matične banke zaradi posledic finančne krize v zadnjem letu precej omejile posojilno dejavnost.
|
neutral
|
2,528
|
Gradnja terminala za utekočinjeni plin, ki jo želi nemška družba TGE Gas Engineering postaviti v Kopru, bi se lahko v najbolj optimistični različici začela v dobrem letu, je povedal direktor slovenske podružnice Vladimir Puklavec. Lastniki terminala, vrednega približno milijardo evrov, bi bili slovenska podružnica nemške družbe, občina Koper in zainteresirana slovenska podjetja, med drugim tudi Luka Koper. Siringa z novo prevzemno ponudbo za Lesnino Siringa je včeraj ponovno objavila prevzemno ponudbo za Lesnino, v kateri ima že 96,96-odstotni delež. Ponudba se nanaša na preostalih 2325 oziroma 3,04 odstotka delnic Lesnine, za katere je prevzemnik pripravljen odšteti po 2000 evrov. Jeruzalem Ormož zvišal prihodke Družba Jeruzalem Ormož je lani ustvarila 380.000 evrov skupnih prihodkov, kar je za 16 odstotkov več kot v letu 2007. Zaradi naravnih nesreč je po drugi strani družba beležila negativen poslovni izid, in sicer v višini 249.000 evrov. Iztisnitev manjšinskih delničarjev Dinosa pred sodiščem 77 od 124 malih delničarjev družbe Dinos je na okrožnem sodišču v Ljubljani sprožilo postopek preizkusa denarne odpravnine. Kot je znano, je 92,6-odstotni lastnik Dinosa, podjetje Euro trend, junija lani odločil, da bo iztisnil manjšinske delničarje, za delnico pa jim je ponudil 180 evrov. Mali delničarji menijo, da je bila odpravnina "blizu tretjine knjigovodske vrednosti", kar se jim ne zdi pošteno. Jordan-Cizljeva za ohranitev sistema vinjet v Sloveniji Evropska komisija se v odgovoru na vprašanje poslanke v evropskem parlamentu Romane Jordan Cizelj o uvedbi vinjet v Sloveniji do vinjet kot cestninskega orodja ni opredelila, zato Jordan-Cizeljeva meni, da bi morala Slovenija sistem vinjet ohraniti. Komisija je med drugim opozorila na prepoved diskriminacije glede na državljanstvo, do vinjet kot inštrumenta plačila cestnine pa se ni opredelila. Helios brez dogovora o skrajšanju delovnega časa Vodstvo domžalskega Heliosa s sindikati še vedno ni doseglo dogovora o skrajšanju delovnega časa. Do konkretnih rešitev naj bi predvidoma prišli v začetku naslednjega tedna. Spomnimo, da se je Helios zaradi padca naročil odločil, da bo v družbah Belinka Kemostik, Color in Helios uvedel 36-urni delovnik. Delavci STS bodo protestirali Več kot 300 zaposlenih v mariborskem podjetju STS, ki ga namerava Siemens po neuspešnih pogajanjih o prodaji zapreti, bo v ponedeljek izpeljalo zbor delavcev. Za 29. januar so napovedali protestni shod pred ministrstvom za gospodarstvo. Pripravila Luki Nuredini
|
neutral
|
2,529
|
San Francisco - Predsednik upravnega odbora največjega proizvajalca računalniških čipov na svetu Intel Craig Barrett, ki je kot izvršni direktor krmilil podjetje skozi pok internetnega balona in postal močan zagovornik širjenja računalništva v države v razvoju, se namerava maja upokojiti. Nasledila ga bo Jane Shaw, ki je v upravnem odboru Intela od leta 1993. Barrett, ki je star 69 let, je v Intelu zaposlen že vse od leta 1974, med drugim je bil sedem let tudi četrti izvršni direktor Intela, do leta 2005, ko je to postal Paul Otellini, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Odtlej je Barrett predsednik upravnega odbora. Barrett se je kot izvršni direktor izkazal s tem, da je v času krize tehnološke industrije po poku internetnega balona vztrajal pri ohranitvi obsežnih investicij v tovarne. Čeprav se je ta strategija sprva zdela nespametna, saj je zmanjševala Intelov dobiček, se je na koncu izplačala, saj je Intel na račun svojih vlaganj v razvoj in proizvodnjo danes daleč pred tekmeci. V zadnjih letih pa je Barrett sodeloval tudi z ZN in humanitarnimi organizacijami pri širjenju računalništva in drugih tehnologij v države v razvoju.
|
neutral
|
2,530
|
Ljubljana - Direktor Elesovega sektorja za pravne, kadrovske in splošne zadeve Robert Rožič ne izpolnjuje pogojev za zaposlitev na svojem delovnem mestu, je po naših informacijah ugotovila komisija nadzornega sveta Elesa, ki je v petek obiskala prostore družbe. Po neuradnih informacijah Rožič nima opravljenega pravniškega državnega izpita. Predsednik nadzornega sveta Elesa Andrej Ribič za pojasnila ni bil dosegljiv. Že pred časom smo v Dnevniku poročali, da je Rožič konec lanskega novembra, le nekaj dni pred tem, ko je vlada zamenjala Elesove nadzornike, z vodstvom družbe podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ki mu tudi po morebitni premestitvi na drugo delovno mesto zagotavlja enako plačo in dovoljuje uporabo službenega avtomobila. Čeprav so na Elesu pred tedni zanikali, da je direktor Elesa Vitoslav Türk z Rožičem in nekaterimi drugimi vodilnimi zaposlenimi podpisal nove pogodbe, naj bi po neuradnih informacijah Elesovo vodstvo na pomanjkljivo Rožičevo izobrazbo opozorile tudi strokovne službe. Komisija nadzornega sveta Elesa je po neuradnih informacijah v petek preverjala tudi več domnevno spornih zaposlitev v sektorju za informacijske in komunikacijske tehnologije, ki ga vodi Gregor Novak. Pri tem naj bi preverila, ali je Eles v omenjenem sektorju v minulih letih brez javnih razpisov zaposlil več delavcev z neustrezno izobrazbo in pomanjkanjem delovnih izkušenj. primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
2,531
|
Ljubljana - Francoska vlada namerava s petimi milijardami evrov podpreti prodajo letal francosko-nemškega koncerna Airbus. Ta ima namreč velike težave, saj njegove stranke, letalske družbe, ni majo več lahkega dostopa do bančnih posojil. »Obstaja projekt, da posodimo pet milijard evrov bankam za financiranje Airbusovih pogodb,« so v nedeljo povedali na francoskem ministrstvu za gospodarstvo. Lani je Airbus prehitel ameriški Boeing po številu naročil. V letu 2008 so letalske družbe pri Airbusu naročile 777 letal, kar je za 42 odstotkov manj kot leta 2007, ko je imel 1341 naročil. Boeing je imel lani le 662 naročil ali za 53 odstotkov manj kot leta 2007, ko jih je imel rekordnih 1413. V lanskem letu je Boeing dobavil 375 letal, Airbus pa 483. Zmanjšanje naročil pri obeh velikanih se bo nadaljevalo letos predvsem zaradi finančnih težav letalskih prevoznikov. Vendar imata obe družbi še veliko naročil iz prejšnjih let, zlasti zaradi velikega razvoja azijskih letalskih družb in evropskih nizkocenovnih prevoznikov. Airbus mora v prihodnjih letih izdelati 3751 že naročenih letal, Boeing pa nekaj sto manj. Oba bosta imela tako vsaj naslednjih osem let veliko dela. Boeing ima zdaj velike težave zaradi dveletne zamude pri izdelavi novega modela 787 Dreamliner. Namesto leta 2008 bodo kupci to izjemno moderno in energetsko varčno potniško letalo, v katerem je prostora za 210 do 330 potnikov, dobili šele drugo leto. Airbus pa bi letos lahko imel težave, ko bo moral z 18-mesečno zamudo dobaviti 21 letal A380, ki je s 525 sedeži največje potniško letalo na svetu. Prvega so za Singapore Airlines izdelali lani. poslovni@dnevnik.si
|
neutral
|
2,532
|
Ljubljana - Draško Veselinovič bo s 1. februarjem lahko prevzel vodenje Nove Ljubljanske banke. Svet Banke Slovenije mu je namreč včeraj izdal dovoljenje za opravljanje te funkcije. Vendar ne soglasno in z zamudo, saj bi moralo zaslišanje po prvotnih načrtih potekati že pred dvema tednoma. Poleg tega je svet centralne banke izrazil tudi konkretne pomisleke na potek izbire in, kot je mogoče razumeti iz "opombe" k odločitvi, tudi o samem kandidatu. Postopek izbire novega predsednika uprave NLB je bil po njihovi oceni začet prepozno in izpeljan neustrezno, saj "drugim kandidatom ni zagotavljal primerne stopnje zaupnosti, da bi se odločili za kandidaturo". Spomnimo, da sta bila v ožjem izboru še član uprave NLB Matej Narat in predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija France Arhar, vendar se vabilu na razgovor z nadzorniki nista odzvala. Način kadrovanja na čelo NLB je sprožil tudi nesoglasja v koaliciji. "Vodenje največje banke v državi v sedanjih gospodarskih razmerah zahteva izkušenega in delu predanega strokovnjaka brez kakršnih koli bremen, ki bi lahko vplivala na njegovo delo," so pojasnili v centralni banki, kjer zdaj pričakujejo, da bodo lastniki banke čim prej odločili o drugih spremembah ali dopolnitvah članstva v upravi in nadzornemu svetu, da bi v teh izjemnih okoliščinah zagotovili "strokoven in učinkovit lastniški ter upravljavski nadzor nad banko". Uprava NLB bo najverjetneje res dopolnjena. Kot smo že poročali, naj bi dobila enega novega člana, kot najresnejša kandidata za šestega člana uprave pa omenjajo Davida Benedka, direktorja področja finančnih trgov in zakladništva skupine NLB. Veselinovič ima do konca marca nalogo pripraviti oceno stanja v upravi, tako da ni izključena niti kakšna zamenjava v sedanji ekipi. barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
2,533
|
moskva - Rusija bo svojim poslovnim bankam namenila 900 milijard rubljev (20,4 milijarde dolarjev) pomoči, s čimer bo povečala likvidnost finančnega sistema. Večino teh sredstev naj bi dobile banke oz. hranilnice v državni lasti, predvsem pa največji banki Sberbank in VTB, ki naj bi prejeli 500 oz. 200 milijard rubljev. Kot poročajo ruski mediji, ki se sklicujejo na vire blizu ruske vlade, država s pomočjo želi ohraniti relativno stabilne razmere na ruskem finančnem trgu in pomagati bankam v Rusiji, da ohranijo likvidnost. Rusija ima sicer več kot 1000 velikih in majhnih bank, največji pa sta prav Sberbank in VTB, ki sta tudi največji posojilodajalki v državi. Ruska vlada je od avgusta za normalno delovanje finančnega sistema in obrambo rublja porabila 200 milijard dolarjev, zdaj pa želi rusko gospodarstvo obraniti pred nadaljevanjem recesije, v katero je Rusija že zašla.
|
neutral
|
2,534
|
Gornja Radgona - Družba Arcont ima za 30 odstotkov manj naročil, kot je običajno za ta čas, zato pogodb niso podaljšali 97 delavcem, odpustili pa so 35 tujcev. Ker upajo, da se bodo spomladi razmere izboljšale, načrtujejo s subvencijami za prehod na 36-urni delovnik obdržati sedanjih 550 zaposlenih. Kot je povedal direktor tega največjega evropskega izdelovalca bivalnih zabojnikov Branko Kurbus, delavcev, ki so jih izšolali, ne želijo odpustiti in s tem morda izgubiti, pač pa jih bodo raje obdržali, pa čeprav imajo pogodbe za določen čas. Zato so se odločili za 36-urni dalovnik, ki tudi ustreza številu zaposlenih. "Smo podjetje s pozitivno energijo, zato nismo črnogledi, seveda pa je novi razvojni cikel odvisen od razmer na svetovnem trgu," dodaja Kurbus. Decembra so v Arcontu, katerega 100-odstotni lastnik je koncern Containex z Dunaja, še nekoliko bolj optimistično napovedovali upad prodaje za 20 odstotkov in zmanjšanje števila zaposlenih tujcev s 60 na 30, okoli 80 domačim delavcem pa niso nameravali podaljšati pogodb, v januarju pa so se te številke povečale. Pomanjkanje naročil je prizadelo tudi hčerinsko družbo Arcont IP s 137 zaposlenimi, kjer izdelujejo okna in vrata. Zaradi manj dela za bivalne zabojnike, ki pomeni 30 odstotkov posla, imajo za desetino manj naročil kot običajno, pri preostali proizvodnji za posameznike pa vpliva krize še ne čutijo.
|
neutral
|
2,535
|
Ljubljana - Nekdanji prokurist Skimarja Jože Kralj, ki so ga novi nadzorniki Skimarja razrešili iz krivdnih razlogov, je včeraj napovedal vložitev kazenske ovadbe proti njihovemu predsedniku Stojanu Nikoliću, sicer članu uprave Kada. »Nikolić je bil seznanjen z minulimi problemi in kršitvami sklepov uprave, ki jo kot vršilec dolžnosti vodi Ivan Štrlekar, domnevno spornimi svetovalnimi pogodbami in nepravilnostmi pri programu odpuščanja,« je načrtovano kazensko ovadbo utemeljil Kralj. Dodal je, da bo z njeno vsebino seznanil tudi skupščino Kada. Po Kraljevih besedah sanacije Skimarja ni mogoče uspešno izpeljati le z zamenjavo vodstva, revizijami in kazenskimi ovadbami, temveč tudi s konkretnejšimi ukrepi. »Glede sanacije si težko dovolim sprejemati očitke o pomanjkanju idej od nekoga, ki je do prihoda v Skimar opravljal samo politične funkcije. V času, ko je bilo treba predvsem reprogramirati dolgove in poskrbeti za sveži kapital, da se je podjetje lahko izognilo stečaju, pač nisem mogel dovoliti zapravljanja denarja za neke fantomske projekte,« se je včeraj na Kraljeve navedbe ostro odzval Štrlekar.
|
negative
|
2,536
|
Ljubljana - Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je včeraj opozoril, da so neugodne gospodarske razmere dosegle kritično točko. Čeprav so ukrepi vlad in centralni bank bolj ali manj preprečili možnost propada globalnega finančnega sistema, so finančni trgi še vedno krhki. »Glavni izziv pred nami je zdaj preprečiti, da bi vse slabše gospodarske razmere skupaj s težavami na finančnih trgih sprožile spiralo kreditnih izgub in odpisov ter povečevanje brezposelnosti,« je dejal Almunia.Še posebno skrb zbujajoča pa so po njegovih besedah poročila, da banke podjetjem ne odobravajo posojil. »Dostopnost posojil se je od oktobra lani jasno zmanjšala. Dejstvo je, da trgi ne delujejo, kot bi morali, ali pa so tveganja ocenjena nenormalno visoko,« je dejal Almunia in opozoril: »Če se posojilni tokovi ne bodo normalizirali, bo to imelo resne posledice za realno gospodarstvo.« Kljub težavam pa je, tako Almunia, zamisel o »slabi banki«, na katero bi banke prenesle svoje slabe naložbe, še prezgodnja. Preden bi se posamezne članice odločile za tovrstni nakup slabih naložb, bi bilo po njegovem mnenju potrebno na ravni celotne EU določiti, katere naložbe bi sploh prišle v poštev in kako bi jih vrednotili.
|
negative
|
2,537
|
Ponedeljek je bil za ameriška podjetja eden najslabših dni od začetka gospodarske krize. Več kot deset proizvajalcev je napovedalo, da bodo zaradi zmanjšanega povpraševanja skupno ukinili 75.000 delovnih mest v Združenih državah in tujini. Naj gre za težko mehanizacijo, računalnike, ekrane za televizorje, avtomobile ali lesne izdelke – proizvajalcem se kopičijo zaloge, začasni ukrepi, kot sta skrajšani delovni čas ali kolektivni dopust, pa niso zalegli, ker se gospodarske razmere nočejo obrniti na bolje. Številna podjetja so se zato odločila potegniti najbolj drastično potezo. Največ zaposlenih bo na trg delovne sile poslal Caterpillar, ki izdeluje gradbene stroje in mehanizacijo. Po vsem svetu bo ukinil 20.000 delovnih mest. Internetni, telefonski in mobilni ponudnik Sprint bo odpustil osem tisoč delavcev, prodajna veriga za obnovo in notranjo opremo stanovanj Home Depot pa najmanj sedem tisoč zaposlenih. In tako naprej vse do številke 75.000. Kriza je lani v ZDA zahtevala 2,6 milijona delovnih mest, po ocenah ekonomistov pa jih bo letos zahtevala še najmanj dva milijona. Ker ne kaže popuščanja, se večajo pričakovanja od nove vlade predsednika Baracka Obame, ki se je včeraj prvič odpravil v kongres na sestanek z opozicijskimi republikanci. Prepričati jih skuša o ustreznosti predloga o 825 milijardah dolarjev vrednem paketu ekonomskih spodbud, s katerim naj bi v dveh letih ustvarili tri milijone novih delovnih mest. V Washingtonu se za dva dni sestajajo predstavniki ameriških zveznih rezerv (centralne banke) in premlevajo dodatne ukrepe, potem ko so svoj najpomembnejši mehanizem posredovanja na trgu že izčrpali, saj so ključno obrestno mero sklatili praktično do ničle. Pričakovanja niso visoka, med mogočimi ukrepi omenjajo olajšanje potrošniških posojil, dodatne odkupe hipotekarnih obveznic, morda pa tudi podporo ustanovitvi tako imenovane »slabe banke«, o kateri razmišlja tudi Obamova vlada. Ta banka bi postala nekakšna državna črna luknja za ničvredne vrednostne papirje, ki bremenijo banke. Trg nepremičnin, kjer se je kriza začela, je lani zabeležil rekordni padec – kot kažejo novi podatki, so v ZDA vrednosti nepremičnin v dvanajstih mesecih (do lanskega novembra) padle za 18,9 odstotka.
|
negative
|
2,538
|
Ljubljana - »Sloveniji grozi, da bo zaradi zamud pri zgraditvi železniške infrastrukture izpadla iz petega evropskega koridorja (med Benetkami in ukrajinskim Lvovom, op. a.). Če bi se to zgodilo, bi Slovenija ostala brez evropskega denarja,« je na včerajšnji novinarski konferenci opozoril minister za promet Patrick Vlačič. Ob tem je kot »problem številka dve« poudaril dejstvo, da Slovenija nima pripravljenih projektov za črpanje tega denarja. »Pospešeno se bomo lotili priprave projektov. Odstraniti želimo vse ovire, ki preprečujejo porabo približno pol milijarde evropskega denarja. Če tega ne bomo storili, bomo v prihodnji finančni perspektivi ob ta denar,« je dejal Vlačič. Slovenija se je v operativnem programu razvoja okoljske in prometne infrastrukture do leta 2013, ki ga je potrdil Bruselj, zavezala, da bo do tega leta s pomočjo evropskega denarja dokončala pet ključnih projektov na področju železnic, med njimi tudi obnovo in modernizacijo prog Pragersko–Hodoš in Divača–Koper. V skladu z omenjenim programom je naša država upravičena do skoraj 450 milijonov evrov iz kohezijskega sklada, pri čemer bi morali dodatnih 79 milijonov evrov za gradnjo železnic prispevati iz lastnega proračuna. Kljub temu je Vlačič včeraj zagotovil, da zamude pri pripravi projektov in razpisih niso posledica pomanjkanja lastnega denarja. »Če bodo pogajanja s finančnim ministrstvom uspešna, bomo imeli v proračunu toliko denarja, da bomo lahko izvedli projekte,« je zagotovil prometni minister. Na vprašanje, od kod bo Slovenija dobila več milijard evrov za gradnjo in obnovo železniške infrastrukture, pa je Vlačič odgovoril: »Obstajata dva modela: švicarski, ki črpa sredstva zgolj iz nacionalnega proračuna, in nizozemski, ki predvideva javno-zasebno partnerstvo med državo, gradbenimi podjetji in prevozniki. Za nas je, odvisno od konkretnega odseka, verjetno najoptimalnejša kombinacija obeh modelov.« Minister je dodal, da »mora državno financiranje naložb v železnice upoštevati tudi medresorska delovna skupina, ki bo do konca januarja pripravila predlog za cestninjenje in financiranje avtocestnih programov«. Vlačič pa je novinarje včeraj spomnil tudi na »šokantno in alarmantno« zamudo Slovenskih železnic (SŽ) pri pripravi na liberalizacijo tovornega in potniškega prometa. »Železnice lahko izgubijo tovor in potnike, ker se niso pripravile na konkurenco,« je povedal Vlačič in napovedal, da bo vlada nove člane nadzornega sveta SŽ zamenjala brez predhodne revizije poslovanja družbe. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
2,539
|
Ljubljana - Današnji trgovalni dan na Ljubljanski borzi ni prinesel večjih sprememb tečajev. Indeksa SBI20 in SBITOP sta se namreč danes skozi celotni trgovalni dan gibala okoli izhodiščne vrednosti. Tako se je vrednost osrednjega indeksa SBI20 zvišala za 0,04 odstotka, na 3.829,6 indeksnih točk, medtem ko je indeks najlikvidnejših podjetij nekaj stotink odstotka izgubil. Delnice Maksime Holding so se danes podražile za 13,4 odstotka, prav tako pa so se podražile delnice Juteksa (4,76 odstotka) , Petrola (2,68 odstotka), KD Ida (2,63 odstotka), Infond Holdinga (2,22 odstotka) in Pozavarovalnice Save (2,04 odstotka). Najbolj pa so se med današnjim trgovanjem, ob sicer minimalnem prometu, znižale delnice Zdravilišča Rogaške in borzne hiše Medvešek Pušnika. Delnice Zdravilišča Rogaške so se znižale za 13,33 odstotka, delnice Medvešek Pušnika pa so se pocenile za 13,27 odstotka. Znižali pa so se tudi enotni tečaji delnic Pivovarne Laško (-4,08 odstotka), Zvon Ena Holdinga (-3,50 odstotka) in Finetola (-3,23 odstotka). Na Ljubljanski borzi je bilo danes sklenjenih za milijon evrov poslov, največ pa se je trgovalo z delnicami Krke, Mercatorja in Save.
|
neutral
|
2,540
|
Haag - Britansko-nizozemski naftni koncern Royal Dutch Shell je lani ustvaril 31,4 milijarde dolarjev dobička, kar je za 14 odstotkov več kot v letu 2007. Rast dobička izvira iz visokih cen nafte v lanskem poletju, precej slabše pa je bilo poslovanje koncerna v lanskem zadnjem četrtletju. V zadnjem lanskem trimesečju se je prodaja znižala za 24 odstotkov na 81,1 milijarde dolarjev. Shell je v omenjenem trimesečju posloval s čisto izgubo v višini 2,81 milijarde dolarjev, medtem ko je v enakem obdobju predlani ustvaril 8,47 milijarde dobička. Ob neupoštevanju vrednotenja zalog je Shell posloval v zadnjem lanskem četrtletju z dobičkom v višini 4,8 milijarde dolarjev. Največji evropski naftni koncern je kljub zaostrenim razmeram na svetovnih finančnih trgih in ohlajanju gospodarstva zadovoljen z rezultati, je predsednik uprave koncerna Jeroen van der Veer danes pojasnil v Haagu. Ne glede na nazadovanje dobička v lanskem zadnjem četrtletju bo Shell letos delničarjem izplačal za 11 odstotkov višje dividende kot lani. "Naša strategija ostaja izplačilo rastočih in konkurenčnih dividend ter znatne investicije za zagotovitev dobičkonosnosti v prihodnosti," je poudaril Van der Veer. Pogoji poslovanja v panogi industrije nafte in zemeljskega plina po oceni Van der Veera ostajajo težavni, zato bo Shell vztrajal pri doslednem obvladovanju stroškov. Cene nafte so julija lani dosegle rekordne ravni blizu 150 dolarjem za 159-litrski sod, zdaj pa se gibljejo okoli 40 dolarjev. V minulih letih so naftne družbe zaradi rasti cen te surovine beležile rekordne dobičke. Shell je lani v povprečju načrpal 3,42 milijona 159-litrskih sodov na dan, kar je za odstotek manj kot leta 2007. Prodajna cena se je v povprečju znižala za 29 odstotkov na 58,40 dolarja. Čisti dobiček Shella se je lani v primerjavi z letom 2007 znižal za 16 odstotkov na 26,3 milijarde dolarjev.
|
positive
|
2,541
|
Ljubljana - Drugo največje farmacevtsko podjetje na svetu GlaxoSmithKline namerava odpustiti šest odstotkov zaposlenih, poroča britanski Telegraph, ki se sklicuje na neimenovane vire. Ostra konkurenca med generiki namreč resno ogroža prihodke družbe. Podjetje, ki zaposluje okoli 100.000 ljudi, naj bi v četrtek ob objavi četrtletnih rezultatov napovedal ukinitev 6.000 delovnih mest. V okviru načrta za prestrukturiranje podjetja so že lani napovedali ukinitev 2.000 delovnih mest v proizvodnji, prodaji in oddelku za raziskave in razvoj. Z omenjenimi ukrepi nameravajo do leta 2010 prihraniti 1,12 milijarde dolarjev. Dobiček v tretjem četrtletju je bil sicer zaradi upada prodaje zdravila Avandia nižji za kar 22 odstotkov. Zdravilo so povezovali z nevarnimi stranskimi učinki, denimo s srčno kapjo. Prav tako pa je prejšnji četrtek odpuščanja napovedala britanska konkurenčna družba AstraZeneca. Ta bo do leta 2013 odpustila 15.000 zaposlenih, kar je za 6000 več od njihove predhodne ocene. Glaxo bo tako gospodarstvu Velike Britanije zadal dodaten udarec, saj naj bi od 18.000 zaposlenih v Veliki Britaniji odpustil 820 delavcev. Masovno odpuščanje v farmacevtski industriji bo tako še poslabšalo gospodarsko stanje Velike Britanije, katere gospodarstvo je po ocenah Mednarodnega denarnega sklada ena izmed najbolj prizadetih zaradi globalne finančne krize. Kriza v farmacevtskem sektorju se v Slovenijo še ni preselila, saj je naš novomeški farmacevt objavil dobre poslovne rezultate. Predsednik Uprave Jože Colarič je namreč izjavil, da bodo v prihodnosti lahko zaposlili morebitne odpuščene delavce hrvaške farmacevtske družbe Plive. Pliva bo letos predvidoma odpustila nekajsto ljudi, Krka pa načrtuje 6-odstotno povečanje števila zaposlenih.
|
negative
|
2,542
|
Maribor - Največje mariborsko nakupovalno središče Europark je s 1. februarjem dobilo novo vodstvo. Kot so sporočili iz Europarka, je njihovo lastniško podjetje, Spar European Shopping Centers (SES), na mesto direktorja, kjer bo nasledil Vlada Vedlina, postavilo Boštjana Brantušo, ki že od leta 2004 vodi tudi nakupovalno središče Citycenter v Celju. "Veselim se novega izziva v Mariboru. V središču mojega dela bo predvsem nadaljnji razvoj že sedaj uspešnega nakupovalnega centra in razširitev ponudbe za naše obiskovalce," je ob imenovanju povedal Brantuša in dodal: "Europark je upravičeno najbolj priljubljeno nakupovalno središče v regiji, zato bomo skupaj z obstoječo ekipo ta položaj le še nadgrajevali, in s tem gradili na že uspešnem delu mojega predhodnika." Sicer pa se po besedah lastnikov menjava vodstva izvaja v skladu z ukrepi strateškega prestrukturiranja, ki so bili v dogovoru z dosedanjim direktorjem Vladom Vedlinom, ta sicer zapušča njihovo podjetje, izdelani že leta 2007.
|
positive
|
2,543
|
Dobra novica je, da je večina evropskih potrošnikov zadovoljna s ključnimi proizvodi, ki jih kupujejo - denimo s hrano, avtomobili, aparati, oblačili in knjigami. Slaba novica pa je, da zadovoljstvo precej upade pri storitvah, ki so najpomembnejše v vsakodnevnem življenju. Največ težav imajo evropski potrošniki z energijo, sploh elektriko in plinom, urejanjem bančnih zadev ter predragim javnim prevozom, kaže najnovejše poročilo evropske komisije. V teh sektorjih je zadovoljnih manj kot 60 odstotkov potrošnikov. S storitvami imajo potrošniki neprestano več težav kot na tradicionalnih trgih blaga. Kar 60 odstotkov potrošnikov je pri dobavi energije opazilo višje cene, a da bi zamenjali dobavitelja, ni najbolj verjetno. V zadnjih dveh letih je namreč dobavitelja plina zamenjalo le 7 odstotkov ljudi, dobavitelja elektrike pa 8 odstotkov. Prav stopnja zamenjave dobavitelja neke storitve je povezana z zadovoljstvom - tam, kjer potrošniki lahko in tudi zamenjajo ponudnika storitev, so tudi praviloma bolj zadovoljni. To kaže tudi na disciplino na trgu, ki je pomembna za celotno gospodarstvo, je prepričana evropska komisarka za varstvo potrošnikov Meglena Kuneva. Ker je maloprodajni trg elektrike pomemben za osnovni družinski proračun, se je odločila, da bo ta sektor še posebno vzela pod drobnogled in se posvetila pogojem, na voljo družinam, glede primerljivosti ponudb, nepravičnega komercialnega ravnanja in izstavljanja računov. Drugo področje, ki zahteva izboljšanje, je bančništvo. "Glede na obstoječe podatke o cenah je treba bančništvu zagotovo nameniti posebno pozornost," opozarjajo v Bruslju, saj se bančne pristojbine in obrestne mere po državah članicah zelo razlikujejo. Primer: obrestna mera za potrošniška posojila za obdobje od enega do pet let se giblje od 0,21 odstotka na Švedskem do 12,12 odstotka v Estoniji. Bančne storitve povzročajo ljudem preglavice tudi zaradi slabe primerljivosti ponudb in nepreglednosti. Kar tretjina ljudi je imela težave pri primerjanju ponudb od različnih bank. Komisarka Kuneva je tudi razkrila, da britanske banke večino dohodka dobijo iz različnih provizij in taks, ki jih plačajo potrošniki, ti pa o tem ne vedo nič. Nezadovoljstvo je tudi z možnostjo zamenjave bank, čeprav je v zadnjih dveh letih ponudnika spremenilo več ljudi kot pri energetiki. Še najdovzetnejši za zamenjave bank so imetniki hipotek ali naložbenih produktov, vendar je bilo tudi teh le 13 odstotkov.
|
neutral
|
2,544
|
Singapur - Cene nafte so se v današnjem elektronskem trgovanju v Aziji po padcu v noči na torek nekoliko okrepile, a ostale tik nad 40 dolarji. Zaskrbljenost zaradi nespodbudnih novic iz ZDA se povečuje, saj vse kaže na to, da se recesija v največjem svetovnem gospodarstvu poglablja. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z marčnim dobavnim rokom je bilo treba opoldne v Singapurju odšteti 40,43 dolarja, kar je 35 centov več kot ponoči. V noči na torek se je nafta pocenila za 1,60 dolarja. Sedanje ravni cen so za približno 72 odstotkov nižje od rekordnih ravni julija lani. Severnomorska nafta vrste brent za dobavo v marcu se je v Londonu podražila za 75 centov na 44,57 dolarja. "Svet podcenjuje vpliv recesije," je za ameriško tiskovno agencijo AP pojasnil predstavnik družbe Saxo Capital iz Singapurja. "Zadeva se razvija, lahko bo zelo, zelo grdo," je dejal. Po njegovih pričakovanjih naj bi se cene nafte do konca marca spustile do 28 dolarjev za 159-litrski sod. Nedavni namigi Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), da bi lahko naftni kartel znova znižal proizvodnjo, so spodbudili rast cen. Opec je od lanskega septembra proizvodnjo že znižal za 4,2 milijona sodov dnevno. Po mnenju nekaterih analitikov pa takšen korak ni najbolj verjeten, saj države članice kartela potrebujejo denar. Zaloge nafte in njenih derivatov v ZDA naraščajo, v zadnjih štirih tednih so se povečale že za 20 milijonov 159-litrskih sodov. To je po ocenah analitikov več kot očiten dokaz, da potrošniki zaradi negotovih gospodarskih razmer in vse globje recesije znižujejo porabo goriv.
|
neutral
|
2,545
|
Melbourne - Vodilni svetovni rudarsko-industrijski konglomerat BHP Billiton je v prvem polletju zaradi vpliva finančne krize na cene surovin dosegel polovico nižji dobiček kot v enakem obdobju predlani. V obdobju od julija do decembra lani se je dobiček znižal za 56,5 odstotka na 2,6 milijarde ameriških dolarjev. V prvem polletju lanskega poslovnega leta je britansko-avstralska družba ustvarila šest milijard dolarjev dobička. Glavni izvršni direktor družbe Marius Kloppers je po poročanju tujih tiskovnih agencij danes ob predstavitvi rezultatov pojasnil, da je prihodnost "slaba, negotova in nejasna". Na slabši rezultat sta po njegovih besedah vplivala nižje povpraševanje po surovinah in odpisi premoženja. Vseeno so v družbi zadovoljni s prihodki, saj so se ti v medletni primerjavi okrepili za 17 odstotkov na skoraj 30 milijard dolarjev. BHP Billiton je januarja sporočil, da bo do junija ukinil 6300 delovnih mest, od tega tretjino v Avstraliji. Vodstvo družbe pa je izrazilo optimizem glede okrevanja svetovnega gospodarstva, saj dolgoročno pričakuje obnovitev povpraševanja po surovinah s Kitajske in drugih naglo rastočih gospodarstev sveta.
|
negative
|
2,546
|
Slovenj Gradec - Nemško podjetje Prevent Dev, ki je v lasti Nijaza Hastorja, sicer drugega največjega lastnika Prevent Globala, je v okviru postopka prisilne poravnave avstrijskega podjetja Eybl kupilo njihovo slovaško podružnico Eybl Slovakia. "Nakup nima nobene povezave s trenutnim dogajanjem v Sloveniji," so sporočili iz Prevent Dev in Prevent Globala. Kot je zapisano na spletnih straneh avstrijskega podjetja Eybl International, kjer izdelujejo tekstilno in usnjeno notranjo opremo za avtomobilsko, pa tudi železniško in letalsko industrijo, so v okviru postopka prisilne poravnave prodali 100-odstotni delež podjetja Eybl Slovakia. Kupec lastniškega deleža, kot danes poroča tudi Delo, je avstrijska podružnica podjetja Prevent Dev iz nemškega Wolfsburga. Pogodba o nakupu je bila podpisana pred tednom dni, pri čemer so zaradi težkih finančnih razmer v podjetju Eybl International, ki je decembra lani uvedel prisilno poravnavo za svoji tovarni v Avstriji, morali ukrepati hitro, da so zagotovili nemoteno nadaljnjo oskrbo svojih kupcev, so v današnji skupni izjavi pojasnili v Prevent Dev in Prevent Globalu. Sicer pa se Prevent Dev zanima še za ostala podjetja v okviru koncerna Eybl, saj vidi v prevzemu možnost nadgradnje svojih programov z izbranimi izdelki s področja avtomobilskih tekstilij, česar sedaj v okviru skupine Prevent ne zagotavljajo. S tem bi si skupina Prevent rada zagotovila bolj konkurenčno mesto na mednarodnem trgu dobaviteljev. Zaradi tega tudi ne gre za prekrivanje proizvodnega programa s podjetji v Sloveniji, poudarjajo v Preventovih podjetjih. "Pogajanja z Eyblom niso povezana s trenutnim dogajanjem v Sloveniji. Prav tako Eyblovi projekti na Slovaškem niso povezani s potekajočimi projekti v Sloveniji," so zapisali v današnji izjavi. Eybl International je mednarodno podjetje s sedežem v avstrijskem Kremsu, tovarne pa ima tudi v Nemčiji, Franciji, Španiji in Veliki Britaniji. Zaradi težkih finančnih razmer, v katerih se je znašlo, je avstrijsko podjetje začelo postopek prisilne poravnave za svoji tovarni v Avstriji, v Kremsu in Gmündu, kjer je zaposlenih 600 delavcev. Kot navajajo na svoji spletni strani, bodo od omenjenih 600 delavcev v naslednjih nekaj tednih odpustili 250 delavcev z namenom, da zaključijo prisilno poravnavo in v okviru slednje ohranijo proizvodnjo na omenjenih dveh lokacijah.
|
neutral
|
2,547
|
Ljubljana - "Tega ne morem povedati," je na vprašanje, ali se je prijavil na razpis za svetovalca vodstva Pošte Slovenije, ki se je iztekel včeraj, odgovoril Matjaž Janša, še donedavno prvi nadzornik te družbe. Tako smo iz zanesljivih virov znotraj Pošte Slovenije izvedeli za namero generalnega direktorja Pošte Aleša Hauca, da Janšo nagradi z mestom v ekipi petih svetovalcev. Hauc namigovanja, da so mesto razpisali povsem po meri Janše, odločno zavrača, "bodo pa vsi kandidati, ki so se prijavili na razpis, obravnavani enakopravno". "Zanimam se tudi za druga delovna mesta, mandat direktorja direktorata za elektronske komunikacije na ministrstvu za gospodarstvo pa se mi izteče šele čez slabi dve leti," je bil redkobeseden Janša. Koliko prijav so prejeli, naj bi bilo znano šele danes, zaradi okoliščin postopka pa niti ni bilo pričakovati, da bi jih bilo veliko. Tako so imeli morebitni kandidati možnost prijavo oddati v vsega petih dneh, razpis za prosto delovno mesto pa je bil objavljen zgolj na oglasnih deskah Zavoda za zaposlovanje v Ljubljani ter Mariboru. Da bi razpis objavili na spletni strani ali v kakšnih drugih medijih širšega dometa, v Pošti niso pomislili. Od kandidatov za svetovalca vodstva so zahtevali tudi izobrazbo diplomiranega inženirja elektrotehnike, kar je tudi dejanska izobrazba Matjaža Janše. V Pošti pojasnjujejo, da je razpis omenjeni pogoj vseboval "zaradi tega, ker bo strokovnjak skrbel za spremljanje obstoječih in izdelavo novih trženjskih strategij na področju elektronskih storitev". Tako osebe, ki bi skrbela za celotno področje informacijskih storitev, do zdaj niti niso imeli. Hauc je še povedal, da bodo te funkcije, ki jih imajo svetovalci vodstva Jože Strelec, Bojan Radinja, Robi Mlinarič, Aleš Černjavič in Janez Pernek, z reorganizacijo preoblikovali v funkcije izvršnih direktorjev.
|
neutral
|
2,548
|
Ljubljana - Uprava in zaposleni Adrie Airways so na poziv Kada sklenili dogovor o sodelovanju pri dokapitalizaciji družbe v drugi in tretji fazi dokapitalizacije. Odkupili bodo celotno količino razpoložljivih delnic, to je 23 odstotkov celotne razpisane dokapitalizacijske vrednosti. To predstavlja šest odstotkov celotnega kapitala družbe. Kot so danes sporočili iz Adrie Airways, so zaposleni s tem dogovorom izkazali zaupanje upravi družbe - vodi jo Tadej Tufek -, zastavljeni strategiji in načinu vodenja. V prvem krogu dokapitalitalizacije Adrie Airways je Kapitalska družba (Kad) - s 77,31-odstotni lastniškim deležem največji lastnik Adrie Airways - vpisala in vplačala 94.171 delnic letalske družbe v sorazmerju z obstoječim lastniškim deležem. Emisijska vrednost delnice Adrie Airways znaša 22 evrov, kar pomeni, da je Kad za omenjen delež odštel dobra dva milijona evrov. Kad se je z vodstvom Adrie Airways dogovoril, da bo sodeloval v drugem in morebitnem tretjem krogu, če bodo pri dokapitalizaciji sodelovali tudi uprava družbe in zaposleni. Uprava in zaposleni so se odločil pri tem sodelovati, tako da je v nadaljevanju postopka dokapitalizacije Adrie Airways pričakovati tudi Kad. Kot je znano, je Adria Airways povabila obstoječe delničarje k dokapitalizaciji 7. januarja ter ceno za 121.804 novih delnic določila pri 32 evrih. Nato je 16. januarja znižala ceno delnice na 22 evrov, kar je skoraj tretjino ceneje. Za znižanje cene delnice se je Adria Airways odločila zato, ker se je najprej na poziv odzval le Kad, pa še ta ne po prvotno predlagani vrednosti delnice. Uprava se je zato s Kadom pogodila za novo emisijsko vrednost delnice.
|
neutral
|
2,549
|
Petrol je upravi Istrabenza poslal zahtevo za razširitev dnevnega reda skupščine, na kateri naj bi delničarji glasovali le o dveh nadomestnih članih nadzornega sveta. Petrol tako želi, da skupščina odloča tudi o novih nadzornikih v prihodnjem mandatnem obdobju, ki se začne 30. maja. Za nove nadzornike predlaga Alenko Vrhovnik Težak, Tamaro Jerman, Janeza Grošlja, Barbaro Jama Živalič, Kristjana Verbiča in Iztoka Bajdo. Hkrati predlaga, da se o njih glasuje posamično. Bencin bo dražji Po naših izračunih se bo v torek ob predpostavki, da trošarine ostanejo nespremenjene, cena najbolj prodajnega goriva, eurosuper, zvišala za okoli 2,3 cente za liter. Dražji bo tudi eurosuper plus (za 2,4 cente na liter), medtem ko naj bi se dizel in kurilno olje za malenkost pocenila. Liter dizla bo cenejši za 0,1 centa, liter kurilnega olja pa za 0,3 centa. Marolt novi direktor Gorenja notranje opreme Član uprave Gorenja Uroš Marolt je s 1. februarjem postal tudi direktor družbe Gorenje notranja oprema. Na položaju je zamenjal Gregorja Verbiča, ki ga je Gorenje, kot 99,9-odstotni lastnik, odpoklicalo konec januarja. Uprava bo kupila delnice Adrie Airways Uprava in zaposleni Adrie Airways so se odzvali na poziv Kapitalske družbe (Kad) ter se odločili, da bodo sodelovali pri drugi in tretji fazi dokapitalizacije družbe. Kupili bodo celotno količino razpoložljivih delnic, torej 23 odstotkov celotne razpisane dokapitalizacijske vrednosti, kar predstavlja šest odstotkov celotnega kapitala družbe. Na borzi 36,4 milijona evrov prometa Na Ljubljanski borzi je bilo januarja sklenjenih za 36,4 milijona evrov poslov. Delniški indeks SBI 20 je pridobil 3,8 odstotka, indeks najboljših podjetij SBI TOP pa 5,35 odstotka. Kot po navadi se je najbolj trgovalo z delnicami Krke, sledijo delnice Telekoma Slovenije in Petrola. Najbolj so se podražile delnice Luke Koper (za 14,50 odstotka), Salusa (za 13,75 odstotka) in Krke (za 12,53 odstotka), medtem ko so se po drugi strani najbolj pocenile delnice Abanke (za 10,80 odstotka), Istrabenza (za 7,86 odstotka) ter Pivovarne Laško (za 4,48 odstotka). Centromerkur prodal lastne delnice Centromerkur je družbi Tekstil, ki je v večinski lasti njenih menedžerjev na čelu s Stanislavom Zidarjem (bratom predsednika uprave SCT Ivana Zidarja), prodal deset odstotkov lastnih delnic. Marles naskakuje Velo nepremičnine Marles je od družbe Niton, za katero naj bi stal predsednik uprave Velane Leopold Poljanšek, kupil njen 24-odstotni delež Velo Nepremičnin in je tako za direktorjem Vela Pavlom Fišerjem drugi največji lastnik Velo Nepremičnin. Drugo partnersko srečanje GEN-I Na četrtkovem drugem partnerskem srečanju podjetja GEN-I so predstavili trenutne razmere na trgu električne energije ter nabor inštrumentov za obvladovanje tveganj pri nakupu elektrike. Predsednik uprave Robert Golob je poudaril, da je lani prišlo do velikih cenovnih pretresov, s kakršnimi se doslej nismo srečali. Pripravila Luki Nuredini in Matjaž Polanič
|
neutral
|
2,550
|
Zagreb - Izraelska farmacevtska družba Teva bo zaradi nove organizacije dela odpustila 790 delavcev v Zagrebški Plivi, ki je v njeni lasti. Iz Plive so še sporočili, da bodo nekateri izmed delavcev dobili tudi do dva milijona kun odpravnine (260.000 evrov). Izraelski lastniki - Teva je lastnica Plive od lanskega prevzema ameriške družbe Barr Pharmaceuticals, dotedanje večinske lastnice hrvaškega farmacevta -, uprava in sindikati so se dogovorili o višini odpravnin. Povprečna bo znašala 300.000 kun (40.000 evrov), kar je več, kot predvideva kolektivna pogodba. Predsednik uprave Plive Matko Bolanča je na današnji novinarski konferenci pojasnil, da bodo največje odpravnine dobili nekateri izmed delavcev, ki so celotno delovno dobo delali v Plivi.
|
negative
|
2,551
|
Washington - Ameriški zunanjetrgovinski primanjkljaj se je decembra lani znižal na 39,9 milijarde dolarjev in je tako na najnižji ravni v zadnjih skoraj šestih letih, so danes sporočili z ameriškega ministrstva za trgovino. Trgovinski primanjkljaj ZDA se je decembra v primerjavi z novembrom, ko je znašal 41,6 milijarde dolarjev, znižal za štiri odstotke. Razlog je v znižanju potreb po uvozu, čemur botruje finančno-gospodarska kriza. Ekonomisti so sicer za december napovedovali 36 milijard dolarjev primanjkljaja. V celotnem letu se je primanjkljaj skrčil za 3,3 odstotka na 677,1 milijarde dolarjev. To je že drugi zaporedni letni padec, potem ko je primanjkljaj pet let zapored beležil rekordne vrednosti. Ameriški primanjkljaj v zunanji trgovini je nazadnje nazadoval za več kot dve leti zapored konec 80. in v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Takrat so ZDA padec beležile kar štiri leta zapored. Ekonomisti za letos napovedujejo nadaljnje znižanje primanjkljaja, razen če se bodo gospodarske razmere presenetljivo hitro izboljšale. Primanjkljaj v letu 2008 je bil najnižji od leta 2004 in analitiki pričakujejo, da se bo letos zmanjšal še za polovico. Ameriški izvoz je decembra nazadoval za šest odstotkov na 133,8 milijarde dolarjev, kar je že peti zaporedni mesečni padec izvoza. Američani so decembra prodali manj kmetijskih pridelkov, medicinske opreme, računalnikov in avtomobilov. Uvoz je decembra padel za 5,5 odstotka na 173,7 milijarde dolarjev, predvsem po zaslugi cenejše nafte, katere uvoz se je zmanjšal za 6,7 odstotka na 22,3 milijarde dolarjev, kar je najnižje v 22 mesecih. Povprečna cena 159-litrskega soda uvožene nafte je leta 2008 znašala 95,23 dolarja, v decembru pa 49,33 dolarja, kar je najnižje od decembra 2005. Zmanjšal se je tudi uvoz avtomobilov in rezervnih delov, in sicer na 14,9 milijarde dolarjev, kar je najmanj od leta 1999. Primanjkljaj v trgovini s Kitajsko sicer cveti naprej in leta 2008 je porasel na rekordnih 266,3 milijarde dolarjev. ZDA so s Kitajske uvozile za 337,8 milijarde dolarjev blaga in storitev, izvozile pa le za 71,5 milijarde. Primanjkljaj s Kitajsko zadnje desetletje redno podira rekorde in povzroča politične viharje v Washingtonu, kjer kongresniki obtožujejo Kitajsko, da manipulira tečaj svoje valute in uporablja druge nepoštene trgovinske prakse, ki povzročajo zapiranje delovnih mest v ZDA. Administracija bivšega predsednika Georgea Busha je redno opozarjala na probleme s podcenitvijo kitajske valute, toda ne preostro. Nova administracija Baracka Obame bo morala svoje mnenje glede tega šele izraziti. Finančni minister Timothy Geithner je sicer povedal, da kitajska manipulira z valuto, na kar se gleda kot na morebitno napoved malce ostrejše politike. Sicer pa tudi Kitajska čuti ohlajanje na svetovnih trgih in januarja se ji je izvoz na letni ravni zmanjšal za 17,5 odstotka. Trgovinski primanjkljaj z največjo partnerico ZDA, Kanado, se je decembra zmanjšal za 17,6 odstotka na 2,8 milijarde dolarjev, primanjkljaj v trgovini z EU pa je krepko porasel, in sicer za 24,5 odstotka na sedem milijard dolarjev. Porasel je tudi primanjkljaj z Mehiko, in sicer za 16,1 odstotka na 4,1 milijarde dolarjev.
|
negative
|
2,552
|
Helsinki - Finski proizvajalec mobilnih telefonov Nokia bo v okviru svojega prestrukturiranja ukinil še okrog 400 delovnih mest, poleg tega naj bi začasno odpustil približno 2500 delavcev. Največji proizvajalec mobilnikov na svetu namreč namerava do konca leta ukiniti svoj raziskovalno-razvojni center v mestu Jyvaskyla in posledično ukiniti 320 delovnih mest. Omenjeni delavci bodo sicer prvi na seznamu kandidatov za morebitna druga razpoložljiva delovna mesta znotraj skupine. Omenjeno zaprtje je po pojasnilih vodstva obžalovanja vredno, vendar neizogibno. Podjetje mora namreč prilagoditi svoje vire v skladu z zmanjšanim povpraševanjem na trgu in tako ohraniti svojo konkurenčnost tudi v prihodnje, pravijo. Nokia bo svojo raziskovalno-razvojno dejavnost na Finskem osredotočila na Helsinki, Tampere, Oulu in Salo. Poleg tega namerava Nokia ukiniti skupno 90 delovnih mest v oddelkih za globalno podporo in nove dejavnosti, v tovarni v mestu Salo pa bo začasno odpustila 2500 delavcev. S slednjim bo svojo proizvodnjo prilagodila na zmanjšano svetovno povpraševanje po mobilnih telefonih. Nokia je pretekli mesec sporočila, da je v zadnjem četrtletju lani zaradi padajočih cen telefonov in povpraševanja zabeležila občutno nižji dobiček ter da bo posledično sprožila program zmanjševanja stroškov, ki bo vključeval tudi odpuščanja. Kot je znano, pa je Nokia že novembra napovedala, da bo v okviru svojega prestrukturiranja ukinila okrog 600 delovnih mest, 450 v enoti za trženje, 130 na področju raziskav in 35 v drugih enotah.
|
negative
|
2,553
|
Ljubljana - Novi lastnik družbe Info TV, Vladimir Vodušek, oziroma njegova družba Publica, je denar za kupnino 51-odstotnega deleža po naših informacijah prejel od družbe MIF Invest, ki jo vodi Danilo Dujović. Ta nas je z vprašanji napotil na Voduška, ki pa je dejal, da naših informacij ne more potrditi. V ozadju nakupa naj bi, kot trdijo naši viri, sicer stal znani celjski poslovnež Mirko Tuš, ki je na področje telekomunikacij vstopil leta 2006. "V delniški knjigi je kot lastnica delnic Info TV vpisana družba Publica. Gre za zasebno družbo z zasebnim kapitalom, podrobnosti pa za zdaj ne želim razkrivati," nam je pojasnil Vodušek, ob tem pa dodal, da je v trenutnih zaostrenih razmerah težko dobiti sredstva. Kot trdijo naši viri, je Dujović Vodušku za nakup deleža v Info TV posodil nekaj manj kot milijon evrov, kolikor znaša prvi del kupnine, nakazane družbi Informativna TV produkcija Lea Oblaka. Celotna kupnina za nekaj več kot polovični delež Info TV po Oblakovih besedah sicer znaša od 2,5 do 3 milijone evrov, plačana pa bo glede na poslovne rezultate družbe Info TV v prihodnjih petih letih. Vodušek sicer poudarja, da gre za dolgoročno in po njegovem prepričanju dobro investicijo. Za prodajo deleža v Info TV se je Oblak, ki je devetodstotni delež Info TV ohranil, odločil zaradi potrebe po svežem kapitalu za vlaganje v razvoj radijske mreže. Poslovni načrt Info TV ostaja sicer nespremenjen, Vodušek pa pripravlja svojo pogovorno oddajo, ki bo na sporedu enkrat na teden. Izpostaviti velja, da so delnice Info TV prenosljive le s predhodnim pisnim dovoljenjem, ki ga izda upravni odbor družbe. Ta je nesklepčen že od decembra lani, ko sta odstopila dva predstavnika Info TV, Andreja Jernejčič in Rok Mareš, o čemer smo v Dnevniku že poročali. Če in kdaj je upravni odbor dal pisno soglasje k prodaji delnic, nam včeraj ni uspelo izvedeti. Če se izkaže, da ni bilo ustreznega soglasja, utegne biti posel v skrajni fazi ničen.
|
neutral
|
2,554
|
Ljubljana - Vlada se je danes seznanila z modificiranim predlogom na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer. Ministrico za javno upravo Irmo Pavlinič Krebs in ministra za finance Franca Križaniča je pooblastila, da se pogajata z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja ter skleneta dogovor z njimi. Pavlinič Krebsova je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila, da je vladna stran po preučitvi predlogov reprezentativnih sindikatov javnega sektorja pripravila modificiran predlog za varčevanje na področju plač v javnem sektorju, ki ga je v sredo predstavila sindikatom. Vlada se je s tem predlogom danes natančno seznanila ter Pavlinič Krebsovo in Križaniča pooblastila, da se pogajata s sindikati ter z njimi, če bodo pogajanja uspešna, skleneta dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju zaradi spremenjenih makroekonomskih razmer. Ministrica za javno upravo je spomnila, da bodo sindikati svoje pripombe posredovali do petka, v torek pa je predvideno novo srečanje med vladno in sindikalno stranjo. Po besedah premiera Boruta Pahorja je vlada danes pozdravila napredek v pogajanjih. Predsednik vlade ugotavlja, da bo za rešitev tega problema potreben kompromis, tako da v celoti ne bodo izpolnjena ne pričakovanja sindikatov ne vlade. Do dogovora sicer po njegovih besedah mora priti, saj dinamika rasti plač v javnem sektorju bistveno odstopa od rasti plač v realnem sektorju.
|
neutral
|
2,555
|
Ljubljana - Največji proizvajalec bele tehnike Whirlpool ter njegova konkurenta Electrolux in Bosch se soočajo s posledicami finančno-gospodarske krize, ki se kaže predvsem v nižjem povpraševanju po proizvodih, stanje pa je še posebno zaostreno na območju Evrope. Največji proizvajalec bele tehnike na svetu Whirlpool je v zadnjem četrtletju poslovnega leta 2008 ustvaril 33,93 milijona evrov čistega dobička, ki je bil za 76 odstotkov nižji kot v enakem obdobju leta 2007. Medtem ko se je obseg prodaje v Latinski Ameriki in Severni Ameriki močno znižal, je obseg prodaje Whirlpoll Europe znašal 723,37 milijona evrov, oktobra 2008 pa so napovedali ukinitev 5000 delovnih mest. Tudi njegov največji konkurent Electrolux se v Evropi srečuje z enakimi problemi kot Whirlpool. Electrolux je ustvaril nižjo četrtletno izgubo, kot so napovedali analitiki. Izguba pred davki zadnjega četrtletja poslovnega leta je znašala 50 milijonov evrov, v letu 2007 pa so dosegli 90 milijonov evrov čistega dobička. Prodaja se je zvišala za 3,7 odstotka, na 2,6 milijarde evrov. V letu 2008 so ukinili že 4000 delovnih mest. Skupina Bosch pričakuje, da bo leto 2009 za proizvajalce bele tehnike eno najtežjih, kar jih pomnijo. Prodaja skupine je v letu 2008 znašala približno 45 milijard evrov oziroma 2,8 odstotka manj kot v prejšnjem letu. Regionalno je skupina največje poslabšanje utrpela v Severni Ameriki, kjer je prodaja upadla za 15 odstotkov glede na prejšnje leto, v Evropi pa se je znižala za 2 odstotka. V težkih gospodarskih razmerah nameravajo ohraniti ključno osebje, a ne izključujejo možnosti odpuščanja.
|
negative
|
2,556
|
Ljubljana - Zaradi domnevnih predatorskih cen oziroma nelojalne konkurence na javnem razpisu Davčne uprave Republike Slovenije za 600 dostopov do podatkovnih baz (finančnih, računovodskih, pravnih...) je direktorica podjetja Tax-Fin-Lex Zlata Tavčar podjetje Ius Software prijavila Uradu za varstvo konkurence (UVK). "Zadevo preučujemo. V kratkem pričakujemo še nekatera pojasnila. Razen tega, da bi potencialno lahko uvedli postopek, vam drugega ne morem razkriti," pojasnjuje direktor UVK Jani Soršak. In zakaj Tavčarjeva ocenjuje, da je na javnem razpisu Dursa podjetje Ius Software konkuriralo s predatorskimi cenami? "Medtem ko je Ius Software na identičnem javnem razpisu pred enim letom za dostop do 600 gesel ponudil ceno 109.940 evrov, Tax-Fin-Lex pa 90.720 evrov, je na zadnjem natečaju ponudil ceno 35.797 evrov, Tax-Fin-Lex pa ceno 70.200 evrov. Ker je Ius Software pred kratkim na javnem razpisu za več kot trikrat znižal ceno za isto storitev, ocenjujemo, da je to storil zaradi izkoriščanja svojega prevladujočega položaja na trgu s ciljem, da izloči konkurenco," meni Tavčarjeva. Hkrati se Tavčarjevi zdi tudi precej nenavadno, da Ius Software večini davčne uprave ponuja geslo za dostop do podatkovnih baz po ceni 99,6 evra za geslo na mesečni ravni, na javnem razpisu Dursa pa je ponudil ceno 4,968 evra. Zato je Tax-Fin-Lex Durs zaprosil, da s sklepom o dodelitvi javnega naročila počaka do prejema odločbe UVK. V Dursu so nam pojasnili, da je bila za njih pomembna cena, zato so pogodbo z Ius Software že podpisali. "S približno sto evrov nam je v dveh letih uspelo dostop za posamezno geslo na mesečni ravni znižati na pet evrov," pravijo v Dursu. Direktor in solastnik Ius Softwara Tomaž Iskra trdi, da Ius Software ne želi s trga izriniti nikogar, saj spoštuje zdravo konkurenco, in da jim niso znani očitki o predatorskih cenah: "Tax-Fin-Lex s svojo in po kakovosti neprimerljivo ponudbo ne predstavlja konkurence pravnemu informacijskemu sistemu Ius-Info in naši novi ponudbi na področju davkov in financ - sistemu FinD-Info." S sistemom FinD-Info je Ius Software tudi konkuriral na Dursovem javnem razpisu. "Ker FinD-Info v svojem opisu na spletni strani ne zagotavlja dostopa do vse zakonodaje, kar je bila Dursova zahteva na javnem razpisu, je očitno, da je Ius Software Dursu ponudil sistem FinD-Info, ki ga je razširil še za dostop do vse zakonodaje. To pa je v bistvu Ius-Info, tako da bi lahko rekli, da je Ius Software ponudil oba sistema," pravi Tavčarjeva. "Na razpis smo se odzvali s povsem ustrezno in korektno ponudbo. Trditev, da bi Dursu ponudili Ius-Info, ki ga državni upravi prodajamo po višji ceni, je zlonamerna insinuacija, s katero se želi škodovati ugledu našega podjetja, ki je kot pionir na področju pravne informatike na trgu prisotna že 20 let," pa trdi Iskra. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
2,557
|
Pariz - Renault je lani posloval s čistim dobičkom v višini 599 milijonov evrov, kar je za 78 odstotkov manj kot leta 2007, ko je dobiček znašal 2,73 milijarde evrov. Promet se je lani zmanjšal za 7 odstotkov oziroma na 37,79 milijarde evrov, pri čemer je v zadnjem četrtletju padel za 28,7 odstotka, je rezultate včeraj predstavilo vodstvo podjetja. Zaradi gospodarske krize Renault letos ne bo mogel doseči prodaje treh milijonov vozil, kot je načrtoval lani. Investicije bo zmanjšal za 20 odstotkov, znižati pa namerava tudi fiksne stroške. Konec leta 2008 je imel Renault na razpolago 4,2 milijarde evrov posojil za proizvodnjo avtomobilov in 5,2 milijarde evrov za financiranje kupcev. Poleg tega bo država Renaultu namenila pomoč v višini tri milijarde evrov, kolikor bo dobil tudi Peugeot-Citroën. Že nekaj mesecev pa francoska vlada vsakemu kupcu novega avtomobila podari tisoč evrov. V ponedeljek sta predsednika uprav Renaulta in Peugeot-Citroëna s predsednikom Nicolasom Sarkozyjem podpisala protokol o šest milijard evrov vredni pomoči države. Med drugim sta se oba velika proizvajalca avtomobilov morala zavezati, da bosta proizvajala ekološko neoporečne avtomobile, ki bodo v skladu z evropskimi direktivami glede boja proti segrevanju ozračja. Prav tako sta morala obljubiti, da v petletnem obdobju, ko bosta prejemala posojilo, v Franciji ne bosta zaprla nobenega obrata ter da bosta storila vse, da bi se izognila odpuščanju. Vendar je ravno v sredo Peugeot-Citroën napovedal, da bo moral v Franciji letos odpustiti od 6000 do 7000 zaposlenih. Njegovi lanskoletni rezultati so pač veliko slabši kot Renaultovi, saj je imel lani izgube v višini 343 milijonov evrov in je prvič po 10 letih v rdečih številkah. Še vedno pa Peugeot-Citroën na leto proda okoli milijon avtomobilov več kot Renault. Evropska komisija je odločitev francoske države o pomoči obema velikima proizvajalcema avtomobilov že postavila pod vprašaj, saj bi lahko bila v nasprotju s pravili enotnega trga. Obstaja nevarnost, da bi tako vsaka država začela spodbujati domače proizvajalce. Letos bo na svetu prodanih samo 55 milijonov avtomobilov, lani jih je bilo 68 milijonov, vse tovarne avtomobilov na svetu pa bi jih lahko proizvedle 95 milijonov.
|
negative
|
2,558
|
New York - Borzni vlagatelji v ZDA so minuli teden z nezaupanjem sprejeli načrt administracije ameriškega predsednika Baracka Obame za boj proti finančni krizi. Zato so tečaji delnic, kljub petkovi potrditvi predloga zakona o 787 milijard dolarjev vrednemu stimulacijskemu paketu v kongresu, na tedenski ravni zabeležili opazen padec. Vrednost osrednjega delniškega indeksa newyorške borze Dow Jones se je v petek v primerjavi s tednom poprej znižala za 5,2 odstotka na 7850,41 točke. Na vrednosti pa so na tedenski ravni izgubili tudi ostali ključni indeksi, in sicer tehnološki indeks Nasdaq (-3,6 odstotka na 1534,36 točke), Standard & Poor (-4,8 odstotka na 826,84 točke) in indeks manjših podjetij Russel 2000 (-4,7 odstotka na 448,36 točke). Minuli teden so sicer intenzivno potekala pogajanja o predlogu zakona, ki bo ameriško gospodarstvo stimuliral z 787 milijardami dolarjev. V petek so zakon po aktivnem lobiranju ameriškega predsednika Obame najprej podprli v predstavniškem domu, nato pa še v senatu. Vendar pa stimulacijski zakon ni toliko vplival na razpoloženje vlagateljev, kot druga gospodarska poročila, predvsem napoved finančnega ministra o nadaljevanju programa za boj proti finančni krizi. Vlagatelji so bili v tednu deležni različnih gospodarskih poročil, ki pa so večinoma potrjevala splošno znano, da je ameriško gospodarstvo globoko zabredlo v finančno-gospodarsko krizo. Ukrepe proti finančnemu delu krize je v torek napovedal ameriški finančni minister Timothy Geithner, kar pa borznih vlagateljev ni navdušilo, čeprav je napovedal skoraj 3000 milijard dolarjev vredno injekcijo v finančni sistem. Borzniki na Wall Streetu so po ocenah analitikov pričakovali bolj podroben načrt, zato so se raje kot za nakupe delnic, odločali za njihovo prodajo, kar je tečaje delnic potisnilo navzdol. Ministrstvo za trgovino je v torek sporočilo, da so se zaloge trgovin na debelo oz. distributerjev januarja znižale za 1,4 odstotka, kar je največ v zadnjih 17 letih. Manjša naročila trgovin na debelo pomenijo, da se bo zmanjšala proizvodnja, kar lahko privede do novih odpuščanj. Prodaja na debelo se je sicer decembra lani znižala za 3,6 odstotke, novembra lani pa za 7,3 odstotka. V sredo je na trgu odjeknila, vsaj na prvi pogled, dobra novica o znižanju ameriškega zunanjetrgovinskega primanjkljaja decembra lani. Ta se je v primerjavi z mesecem poprej znižal za štiri odstotke na 39,9 milijarde dolarjev, kar je najnižji primanjkljaj v zadnjih šestih letih. V celotnem lanskem letu se je primanjkljaj skrčil za 3,3 odstotka na 677,1 milijarde dolarjev. To je že drugi zaporedni letni padec, potem ko je primanjkljaj pet let zapored beležil rekordne vrednosti. Ekonomisti za letos napovedujejo nadaljnje znižanje primanjkljaja v zunanji trgovini, razen če se bodo gospodarske razmere presenetljivo hitro izboljšale. Primanjkljaj v letu 2008 je bil najnižji od leta 2004 in analitiki pričakujejo, da se bo letos zmanjšal še za polovico. Ministrstvo za trgovino je v četrtek sporočilo, da se je maloprodaja v ameriških trgovinah januarja v primerjavi z decembrom lani presenetljivo povečala za en odstotek. To je prva rast v zadnjih šestih mesecih. Gospodarski analitiki so pričakovali padec maloprodaje za 0,8 odstotka, vendar pa je rast v največji meri posledica večje prodaje bencina. Prodaja bencina na bencinskih servisih je januarja poskočila za 2,6 odstotka. Januarska maloprodaja je bila sicer za 9,7 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani, prav znižanje prodaje na drobno pa je po ocenah gospodarstvenikov največja ovira za hitrejšo gospodarsko rast v ZDA. Potrošniška poraba namreč predstavlja dve tretjine gospodarske aktivnosti v ZDA.
|
negative
|
2,559
|
Ljubljana - Po podatkih NLB (na dan 10. februar) znaša delež tujih imetnikov delnic Gorenja 17,59 odstotka. Sledijo Etol s 15,33-odstotnim deležem, Mercator z 12,28-odstotnim deležem in Krka z 8,11-odstotni deležem v lasti tujcev. V primerjavi z letom prej se je delež tujih imetnikov delnic Gorenja povečal za 7,5 odstotnih točk. Po dostopnih informacijah je največji tujih lastnik v Gorenju družba Home Products Europe s 7,63-odstotnim lastniškim deležem, sledijo pa Raiffeisen Central Bank Austria s 3,7 odstotka, EECF z 2,92 odstotka in Unicredit Bank Austria z 0,77-odstotnim deležem. Letos sta delež v Gorenju najbolj povečevali družbi EECF in Erste Group, med največjimi tujimi prodajalci Gorenjevih delnic v letošnjem letu pa sta Raiffeisen Central Bank Austria in Hypo Alpe Adria Bank. V Krkiznaša delež tujih imetnikov delnic 8,11 odstotka, kar je približno toliko kot pred letom dni, pri čemer so po dostopnih informacijah največji lastniki New World Fund (2,6 odstotka), Unicredit Bank Austria (0,97 odstotka), American Funds Insurance Series (0,52 odstotka), Raiffeisen Central Bank (0,26 odstotka) in Pictet&CIE Banquiers (0,26 odstotka). Od tujih lastnikov so letos Krkine delnice najbolj kupovali Pictet&CIE Banquiers, New World Fund, BGI Frontier Markets Fund (pod okriljem Barclay's Bank) in švedski East Capital Balcan Fund. Krkine delnice so letos med tujimi lastniki najbolj prodajali Unicredit Bank Austria, AXA World Funds, Dexia Equities in GP Morgan Funds. Delež tujih lastnikov delnic Mercatorja se je na letni ravni za malenkost zmanjšal. Med tujimi lastniki največjega slovenskega trgovca velja izpostaviti srbski Rodić, ki ima v lasti 4,6 odstotka družbe. Rodić je delnice dobil ob prodaji trgovskega dela skupine Rodić Mercatorju leta 2006. Skoraj 48 odstotkov v Mercatorju pa prav zdaj prodajata Infond Holding in Pivovarna Laško. Po nekaterih informacijah naj bi memorandum v zvezi z nakupom Mercatorja doslej dvignilo 10 in 15 ponudnikov, oddajo nezavezujoče ponudbe pa so potrdili le v srbski Delti Holding. Pred časom se je za 23-odstotni delež Infond Holdinga v Mercatorju že zanimal avstrijski Raishop Holding, a je posel propadel. Urad za varstvo konkurence namreč sprva ni dal dovoljenja za prodajo omenjenega deleža, ko pa je s prodajo soglašal, pa so Avstrijci zaradi novih razmer na trgu, ki jih je povzročila finančna in gospodarska kriza, od nakupa odstopili.
|
positive
|
2,560
|
Ljubljana - V uredništvu Dnevnika smo pridobili nove indice, ki bi lahko dokazovali, da je Eles električno energijo, s katero je v letih 2007 in 2008 pokrival izpade proizvodnih enot v Sloveniji, kupoval negospodarno. Že včeraj smo poročali, da je Eles z električno energijo iz terciarne sistemske rezerve, ki jo je za več milijonov evrov zakupil pri britansko-srbski družbi Energy Financing Team (EFT), pokril le osem od šestnajstih izpadov v zadnjih dveh letih. Pri preostali polovici izpadov se je namreč na pomoč obrnil k italijanski družbi Terna, ki pa je električno energijo Elesu prodala po precej višji ceni. Čeprav so nam v Elesu še v petek zatrdili, da so električno energijo iz Italije koristili »izključno v primerih, ko so kratkoročno, od ene do treh ur, nadomeščali izpade proizvodnih enot«, naši podatki tega ne potrjujejo. Iz njih je razvidno, da je Eles električno energijo iz Italije kupoval tudi za pokrivanje izpadov, daljših od treh ur. To se je zgodilo v začetku lanskega leta ob izpadu četrtega bloka termoelektrarne Šoštanj, ko je Eles za pokritje aktiviral rezervi pri Terni in EFT, pri čemer je prvo uporabljal kar štiri ure, drugo pa le uro dlje. Medtem ko je električno energijo od EFT dobival po vnaprej dogovorjeni ceni 185 evrov na megavatno uro, je Italijanom v štirih urah zanjo odštel krepko več, natančneje od 194 do 260 evrov. Glede na petkove trditve vrha Elesa, da »je rezervo pri EFT smiselno aktivirati le v daljšem časovnem obdobju desetih ali več ur«, pa je še manj logično dejstvo, da je Eles električno energijo pri EFT v minulih letih »uvozil« tudi za pokritje krajših izpadov. Po dostopnih podatkih je tako s cenejšo električno energijo iz jugovzhodne Evrope v letu 2007 pokril tri izpade, ki so trajali le tri ure. Na vprašanje, zakaj Eles tudi v primeru preostalih krajših izpadov ni aktiviral cenejše rezerve pri EFT, nam včeraj v družbi, ki jo vodi Vitoslav Türk, ni uspelo dobiti odgovora. Prav tako nam ni uspelo preveriti neuradnih informacij, da naj bi se pri Elesu v začetku lanskega leta za pomoč dvakrat obrnili na Terno, ker z EFT še niso imeli sklenjene ustrezne pogodbe o aktiviranju sistemske rezerve. Če te informacije držijo, je Eles prekršil pravila o obratovanju, ki jih predpisuje združenje evropskih operaterjev (UCTE). V skladu z njimi si mora namreč Eles za primere izpadov proizvodnih enot zagotoviti terciarno rezervo v višini največje proizvodne enote v lastnem sistemu, ki jo lahko aktivira kadar koli v letu. Na sedežu EFT v Beogradu so nam včeraj vnovič zatrdili, da so do Elesa v letih 2007 in 2008 izpolnili vse obveznosti iz pogodb o dobavi terciarne rezerve. Z njimi se je EFT zavezal, da bo obljubljeno električno energijo kadar koli v letu dobavil Elesu. primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
2,561
|
Ljubljana - Januarja so domači skladi na borzah izgubili le slabih šest milijonov evrov, kar je znatneje manj kot v preteklih mesecih, ko so mesečne borzne izgube znašale med 80 in 270 milijoni evrov. Konec januarja so imeli vsi skladi skupaj le še za 1,5 milijarde evrov sredstev oziroma približno toliko kot junija 2006 in 1,1 milijarde evrov manj kot pred letom dni. Zaradi padcev tečajev in visokih neto odlivov iz delniških in mešanih skladov se je v zadnjih mesecih nekoliko povečal delež obvezniških skladov in skladov denarnega trga, vendar ti še vedno predstavljajo le 2,1 oziroma 1,2 odstotka vseh sredstev v skladih. Nasprotno od domačih delniških skladov, v katerih varčuje 272.800 vlagateljev, imajo vsi obvezniški skladi in skladi denarnega trga manj kot 7000 vlagateljev, kar priča o čezmerni nagnjenosti slovenskih vlagateljev k tveganju. Povprečni slovenski vlagatelj - v delniških skladih ima vloženih 62 odstotkov sredstev, v mešanih tretjino, preostanek pa v obvezniških skladih in skladih denarnega trga - je v zadnjih šestih mesecih ustvaril 29-odstotni negativni donos, od 1000 evrov pa mu jih je ostalo dobrih 710. Če bi imel svoja sredstva enakomerno razpršena glede na vse zgoraj omenjene tipe skladov, bi mu od 1000 evrov ostalo 860 evrov, njegov polletni padec pa bi bil za polovico nižji. V prvem mesecu letošnjega leta so delniški skladi v povprečju pridelali 0,5-odstotno izgubo, na kar pa so negativno vplivali predvsem ozko specializirani skladi, ki investirajo v delnice bank in drugih finančnih ustanov. Finančni sektor je namreč z več kot 15-odstotnim padcem največji letošnji izgubar, nekoliko nadpovprečne izgube pa so zaznamovale tudi večino razvitih trgov kapitala. Na drugi strani so okoli 11 odstotkov pridobile delnice iz Latinske Amerike in delnice podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in predelavo zlata, na tretjem mestu pa je s skoraj 7-odstotno rastjo tehnološki sektor. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,562
|
Ljubljana - Francoska vlada naj bi po neuradnih informacijah od slovenske države pričakovala pomoč novomeški družbi Revoz, ki je v lasti francoskega avtomobilskega koncerna Renault. To naj bi predsedniku vlade Borutu Pahorju ob obisku v Franciji v začetku februarja namignil tudi francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Odgovorov nam iz urada predsednika vlade včeraj do zaključka redakcije niso posredovali. Tako tudi ni znano, ali sta se slovenska in francoska stran že dogovorili o višini in načinu morebitne pomoči. Ob tem velja spomniti, da je finančni minister Franc Križanič le nekaj dni po obisku v Parizu povedal, da delavcem Revoza ni treba skrbeti za delovna mesta. "Po zagotovilih odgovornih v Franciji ostaja ta tovarna pomemben del Renaulta," je v Bruslju dejal Križanič. Na ministrstvu za finance sicer trdijo, da posebna pomoč za Revoz v tem trenutku ni predvidena. "Revoz je bil že v preteklosti deležen podpore slovenske vlade pri razvojnih projektih. Glede na pomen, ki ga ima naše podjetje v slovenskem gospodarstvu, pričakujemo, da bo vlada tudi v bodoče podpirala nadaljnji razvoj podjetja," pa odgovarjajo v Revozu na vprašanje, ali pričakujejo kakšne ukrepe slovenske države, namenjene neposredno njihovi družbi. Kot je znano, je Francija svoji avtomobilski industriji namenila nekaj manj kot osem milijard evrov pomoči, od tega tri milijarde evrov Renaultu. Ta ima tovarne v več evropskih državah in Francozi naj bi zdaj pričakovali, da svoj delež prispevajo tudi same. Da bodo francoski ukrepi prispevali k ohranjanju delovnih mest tudi v drugih članicah EU, je eden od argumentov, s katerimi se Francija brani očitkov o protekcionistični naravi pomoči domači avtomobilski industriji. A ob tem velja omeniti, da morajo francoski avtomobilski koncerni za pridobitev pomoči francoske države ohraniti tovarne v Franciji, medtem ko o tovarnah v Sloveniji in drugih evropskih državah paket ne govori. "Smo enakopravni del Renaultovega sistema, tako da bomo enakovredno deležni zadnjih pomoči francoske države," pa pojasnjujejo v Revozu. "Podjetja bodo pomoči deležna v sklopu avtomobilskega grozda, med njimi tudi Revoz," še pojasnjujejo na finančnem ministrstvu. Kot smo že poročali, naj bi se avtomobilski industriji v Sloveniji obetalo posojilo Evropske investicijske banke (EIB) v višini 300 milijonov evrov. Sredstva naj bi bila namenjena predvsem strateškim raziskavam in razvoju ter projektom skupin podjetij. A po naših informacijah Revoz večjega zanimanja za omenjena posojila ni izkazal. Novomeške družbe posojila, do katerih lahko ugodneje pride matični Renault, po pojasnilih naših virov ne zanimajo. Zanimala naj bi jih predvsem nepovratna sredstva države, subvencije... Med drugim naj bi se zavzemali tudi za subvencije za nakup novega avtomobila, čemur pa, kot je znano, slovenska vlada zaradi premajhnega ali zapoznelega učinka na slovenske dobavitelje avtomobilski industriji ni preveč naklonjena. V Revozu pravijo, da so ukrepi države vsekakor pozitivni, pogrešajo pa "ukrepe, ki bi bili naravnani v izboljšanje, dolgoročno zagotovitev konkurenčnosti slovenskih podjetij prek investicijskih spodbud, zmanjšanje obremenitev stroškov dela". Ob tem velja omeniti, da je Revoz že šestnajst let zapored največji slovenski izvoznik, katerega vrednost izvoza je leta 2007 znašala 1,2 milijarde evrov. Če upoštevamo, da je celoten izvoz Slovenije lani znašal nekaj manj kot 20 milijard evrov, predstavlja izvoz Revoza kar šest odstotkov celotnega izvoza Slovenije. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
2,563
|
London/New York - Svetovne borze je danes zajel pesimizem. Po nazadovanju delniških tečajev v Aziji se je negativno razpoloženje preselilo v Evropo, kjer so delnice na vodilnih borzah v povprečju izgubile skoraj tri odstotke. Na Wall Streetu se krepi zaskrbljenost vlagateljev, da vladni ukrepi ne bodo zadostovali za umiritev gospodarskih razmer. Približno tri ure in pol pred zaprtjem borznih trgov v New Yorku je vrednost industrijskega indeksa Dow Jones nižja za 3,43 odstotka (7580,96 točke), tehnološki indeks Nasdaq pa se je oblikoval pri 1476,10 točke, kar je 3,74 odstotka manj od vrednosti minulega petka (v ponedeljek so bile borze zaradi državnega praznika zaprte). Vse večja zaskrbljenost v ZDA, da tudi najnovejši sveženj 787 milijard dolarjev vrednih spodbud gospodarstvu ne bo dovolj za očiščenje finančnega sistem. Indeksi so se približali ravnem z lanskega novembra, saj analitiki ocenjujejo, da davčne olajšave in ukrepi za krepitev potrošnje ne bodo zadostovali. Evropske borze so se danes z izrazitim padcem odzvale na bojazni in slabe novice, ki prihajajo predvsem iz bančnega sektorja in avtomobilske industrije. Tečaji delnic so tonili tudi zaradi neobetavnega trgovanja na Wall Streetu in svarila bonitetnih agencij pred občutnimi izgubami nekaterih vodilnih bank, ki so močno navzoče na gospodarsko negotovih trgih vzhodne Evrope. Na frankfurtski borzi se je vrednost indeksa DAX znižala za 3,44 odstotka na 4216,60 točke, pariški CAC 40 je izgubil 2,94 odstotka in pristal pri 2875,73 točke, londonski FTSE 100 pa je ni odnesel nič bolje - v primerjavi s ponedeljkom je dan sklenil za 2,43 odstotka nižje pri 4043,13 točke. Drsenje na evropskih borzah je zlasti prizadelo bančne delnice - tako je Societe Generale na pariški borzi izgubila več kot osem odstotkov vrednosti, nemška Deutsche Bank pa v Frankfurtu nekaj več kot štiri odstotke. V Veliki Britaniji se je tečaj delnic Lloyds Banking Group znižal za skoraj šest odstotkov. Agencija za ocenjevanje kreditnega tveganja Moody's je danes opozorila, da negotove gospodarske razmere v državah vzhodne Evrope lahko močno prizadenejo lokalne banke, učinek pa se bo prelil tudi v njihove matične družbe na zahodu, predvsem v banke v Avstriji, Italiji, Franciji, Belgiji, Nemčiji in na Švedskem. Na Dunaju je indeks ATX strmoglavil za 8,62 odstotka na 1480,05 točke, v Budimpešti je BUX oslabel za 2,36 odstotka in pristal pri 11.167,91 točke. Na beograjski borzi se je delniški indeks Belex ob koncu dne oblikoval pri 502,89 točke, kar je 2,04 odstotka nižje kot v ponedeljek. Na negativna gibanja na kapitalskih trgih so se odzvale tudi cene nafte. 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z marčnim rokom dobave se je na newyorški blagovni borzi pocenil za 2,9 dolarja oz. skoraj osem odstotkov na 34,64 dolarja. Za 2,3 dolarja so se pocenile tudi marčne terminske pogodbe za nafto brent v Londonu. Na trgu tujih valut se je tečaj evra znižal za 1,6 odstotka na 1,2577 ameriškega dolarja, kar je najnižja raven v zadnjih treh mesecih. Na londonski borzi se je podražilo tudi zlato, in sicer 942,50 dolarja na 968 dolarjev za unčo.
|
negative
|
2,564
|
Ljubljana - Tuš Telekom je dobil nov nadzorni svet. Vanj je skupščina imenovala Aleksandra Svetelška in Tanjo Tuš, generalnega direktorja in prokuristko Tuš Holdinga (edinega lastnika Tuš Telekoma), ter Biljano Stojanovo in Tatjano Šarlah. Še pred tem je skupščina spremenila statut družbe, po katerem je nadzorni svet sestavljen iz šestih članov (prej iz treh), od tega dveh predstavnikov delavcev. Dosedanja nadzornika Marko Fujs (od oktobra lani generalni direktor Tuš Telekoma) in Emil Štukelj sta bila na skupščini razrešena, medtem ko je Boštjan Šmid odstopno izjavo podal že dan pred tem. "Potem ko se je telekomunikacijski steber, sredi lanskega leta organiziranega Tuš Holdinga, nedavno tudi lastniško in upravljalsko konsolidiral, bo njegovo poslovanje odslej spremljal novi nadzorni svet, katerega člani so predstavniki Tuš Holdinga kot lastnika," so nam povedali v službi za stike z javnostmi Tuš Holdinga. Nadzorniki so postavljeni z ambicijo ustvarjanja sinergijskih učinkov med trgovskim, nepremičninskim in telekomunikacijskim stebrom Tuš Holdinga, ki je s koncentracijo nadzorniških funkcij že po dobri polovici leta svojega poslovanja dosegel vse pogoje za povečanje poslovne učinkovitosti, so dodali. Skupščina Tuš Telekoma je odločala tudi o uporabi bilančnega dobička za leto 2007 v višini 47.600 evrov. Porabili ga bodo za pokrivanje preteklih izgub, ki so se konec leta 2007 povzpele na 3,5 milijona evrov. Za revidiranje poslovanja v lanskem letu so imenovali družbo Ernst & Young.
|
neutral
|
2,565
|
Ljubljana - Pozavarovalnica Sava je od hrvaške agencije za nadzor finančnih storitev dobila dovoljenje za pridobitev večinskega lastniškega deleža v Zagrebških družbah Velebit Osiguranje in Velebit životno osiguranje. Prevzem naj bi sklenili do konca marca, je Pozavarovalnica Sava danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Pozavarovalnica Sava namerava namreč od Zavarovalnice Maribor pridobiti 100-odstotni delež družbe Velebit usluge, ki je večinski lastnik omenjenih družb. Velebit Osiguranje, ki je s poslovanjem začel decembra 2007, je premoženjska zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v vseh premoženjskih zavarovalnih vrstah. V prvem letu poslovanja je po nerevidiranih podatkih zbrala za 5,2 milijona evrov bruto premij, kar predstavlja 0,5-odstotni tržni delež na področju premoženjskih zavarovanj na hrvaškem zavarovalnem trgu. Velebit životno osiguranje, ki je začel poslovati januarja lani, opravlja izključno posle življenjskih zavarovanj, v začetku pa je zavarovalnica pričela predvsem s prodajo klasičnih življenjskih zavarovanj. V prvem letu poslovanja je po nerevidiranih podatkih zbrala za 1,1 milijona evrov bruto premije, kar pomeni 0,3-odstotni tržni delež med vsemi življenjskimi zavarovalnicami na trgu. Pozavarovalnica Sava, kjer predvidevajo, da bodo postopek nakupa obeh družb sklenili predvidoma do konca marca, s prevzemom uresničuje svojo strategijo širjenja na trge zahodnega Balkana, so zapisali.
|
neutral
|
2,566
|
Ljubljana - Predstavniki ruskega ministrstva za energetiko se bodo jutri v Ljubljani sestali s člani slovenske vladne skupine za pogajanja o plinovodu Južni tok, ki jo vodi minister za go spodarstvo Matej Lahovnik, so nam včeraj potrdili na ministrstvu. Gre za prvo srečanje med pogajalskima skupinama po januarskem obisku prvega moža Gazproma Alekseja Millerja pri slovenskem premierju Borutu Pahorju. Čeprav v Gazpromu po srečanju s predsednikom slovenske vlade in ministrom za gospodarstvo niso skrivali razočaranja nad domnevno premaj hno politično voljo za nadaljevanje pogovorov o gradnji plinovoda, ki bi nahajališča plina v Rusiji prek Bol garije, Srbije, Madžarske, Grčije, Avstrije in tudi Slovenije povezoval z Italijo, sta slovenska in ruska stran po naših informacijah v zadnjih dneh vendarle zbližali stališča. Po neura dnih informacijah naj bi namreč Slovenija načelno pristala, da bo plinovod gradilo in upravljalo podjetje, ki bo v solastništvu slovenskih energetskih družb in Gazproma. Gre za enega izmed temeljnih pogojev, ki ga je slovenski strani postavil ruski energetski velikan. Gazprom bo namreč podjetja skupaj z lokalnimi partnerji ustanavljal v vseh državah, ki ležijo na trasi morebitnega plinovoda, s čimer bo posledično obvladoval tudi dostop do dobavljenega plina. Kot smo že poročali, so na ministrstvu za gospodarstvo še pred mesecem dni vztrajali pri stališču, da ustanovitev skupnega podjetja ni nujna za sodelovanje pri gradnji plino voda. Ali in zakaj je Slovenija spremenila svoje stališče, nam včeraj ni uspelo izvedeti. Na ministrstvu so nam tako na konkretno vprašanje od govorili le, da »bodo pogovorili z Rusi potekali šele jutri«. Kljub temu naj bi slovenska stran še vedno vztrajala pri večinskem, 51-odstotnem lastništvu bodočega podjetja, pri čemer bi bila v kvoti slovenskih lastnikov le Petrol in Geoplin, ne pa tudi Kranjsko podjetje Comita, sicer pomemben Gazpromov dobaviteljev komunikacijske opreme za plinovode, ki ga zastopa poslovnež Aljoša Ivančič. Prav tako je slovenska stran pripravljena plinovod graditi le v okviru obstoječega domačega omrežja, a brez odgovora ostaja vprašanje, ali je pri zmogljivostih, ki jih želi Gazprom (okrog deset milijard ku bičnih metrov plina), to sploh teh nično možno. Za zdaj ni znano, ali je v zameno pripravljena ruski strani po gojno ugoditi pri dveh preostalih po gojih – omejitvi odprtega dostopa do plina v ceveh plinovoda, ki ga zah tevajo pravila Evropske unije (EU), in nespremenjenemu davčnemu polo žaju skupnega podjetja v obdobju petnajstih let po ustanovitvi. Naši viri sicer zatrjujejo, da bosta navedena pogoja relativno lahko rešljiva, če bo sta obe strani našli skupni jezik pri ostalih vprašanjih. Vse kaže, da se bodo torej pogajanja z Rusijo z nekaterimi izjemami na daljevala na točki, kjer jih je lani jeseni »pustila« prejšnja vlada, natančneje minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Njegov naslednik Matej Lahovnik namreč tudi mesec dni po Millerjevem obisku še vedno ni predlagal novih izhodišč za pogajanja, ki jih je še v začetku januarja želel korenito spremeniti. Ali to pomeni, da je vlada kljub drugačnim napovedim po no vem z Rusijo pripravljena podpisati tudi zavezujoči sporazum, bo zelo verjetno znano že v naslednjih dneh.
|
neutral
|
2,567
|
Singapur - Zahodnoteksaška lahka nafta med današnjim trgovanjem v Aziji ostaja pod 35 dolarji. Novi znaki, da se ameriška recesija poglablja, namreč med vlagatelji vzbujajo zaskrbljenost glede povpraševanja po črnem zlatu, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zahodnoteksaška lahka nafta z marčnim dobavnim rokom se je med današnjim trgovanjem v Singapurju znižala za 45 centov na 34,48 dolarja, potem ko se je v torek znižala za 2,58 dolarja na 34,93 dolarja. V Londonu se je severnomorska nafta brent, prav tako za dobavo marca, pocenila za 48 centov na 40,55 dolarja za 159-litrski sod. Vlagatelji dvomijo, da bo 787 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket, ki ga je v torek podpisal ameriški predsednik Barack Obama, zadosten za to, da bi potegnil ZDA iz najgloblje recesije v zadnjih desetletjih. Za znak, da se recesija poglablja, sta v torek med drugim poskrbela ameriška avtomobilska proizvajalca General Motors in Chrysler s prošnjo za podvojitev državne pomoči in napovedjo množičnih odpuščanj. Ohlajanje ameriškega gospodarstva, največjega na svetu, pa seveda vpliva tudi na druga gospodarstva ter posledično zmanjševanje svetovnega povpraševanja po nafti. Organizacija držav izvoznic nafte (Opec) poskuša padanje cen zaustaviti z zmanjšanji proizvodnje, a zaenkrat brez uspeha, pojasnjujejo analitiki. Opecova nafta se je sicer v torek pocenila za 1,50 dolarja na 39,89 dolarja.
|
neutral
|
2,568
|
V - V Včerajšnje trgovanje na Ljubljanski borzi se je odvijalo v znamenju negativnega razpoloženja med vlagatelji. Pesimizem na mednarodnih kapitalskih trgih in pomanjkanje vzpodbudnih novic vplivata tudi na dogajanje pri nas. Slovenski borzni indeks SBI 20 je včerajšnje trgovanje zaključil 1,29 odstotka nižje kot dan poprej in trgovanje končal pri 3.838,36 točke. Indeks slovenskih blue chipov SBITOP je izgubil še nekoliko več, in sicer 1,52 odstotka, s čimer se je njegova vrednost znižala na 908,98 točke. V okviru rednega trgovanja se je na Ljubljanski borzi največ trgovalo z delnicami Krke, katerih promet je znašal dobrih 614.000 evrov. Po prometu so sledile delnice Gorenja z 200.000 evrov prometa, medtem ko so se na tretje mesto uvrstile obveznice Slovenske odškodninske družbe SOS2E s sklenjenimi posli v višini 100.000 evrov. Na borzi je bilo prijavljenega za 3,4 milijona evrov celotnega prometa, kar se sicer na prvi pogled zdi zelo vzpodbudno, vendar pa je od tega odpadlo dobrih 1,9 milijona evrov na svežnja, ki sta bila sklenjena z obveznicami RS60. Tako so v rednem trgovanju borzni posredniki sklenili le za približno 1,5 milijona evrov poslov. Med pomembnejšimi slovenskimi delnicami so v pozitivnem območju pristale zgolj delnice Pivovarne Laško, ki so zrasle za 0,20 odstotka in se ustalile pri tečaju 49,90 evra, ter delnice Abanke, ki so pridobile 2,90 odstotka in trgovanje končale pri vrednosti 53,51 evra. Druge delnice so torkovo trgovanje zaključile pod gladino. Največ, 3,15 odstotka, so izgubile delnice Gorenja, katerih zaključni tečaj je znašal 10,47 evra. Tem so sledile delnice Intereurope, ki so zaključile 2,58 odstotka v rdečem pri končnem tečaju 9,45 evra, in delnice Krke, ki so trgovanje končale 2,33 odstotka pod gladino. Sicer pa je na slovenskem kapitalskem trgu vse v pričakovanju objav letnih rezultatov, ki naj bi jih skladno s koledarji poslovnih dogodkov prihodnji teden objavljala večja slovenska podjetja. V četrtek, 26. februarja, bodo letna poročila tako objavili v Krki in Gorenju ter naslednji dan v Mercatorju in Intereuropi. Objave rezultatov najverjetneje ne bodo povzročile večjih premikov na borzi. Novice v preteklih obdobjih namreč niso bistveno vplivale na spremembe tečajev. Na mednarodnem prizorišču je bilo med bolj odmevnimi dogajanje v zvezi z avtomobilsko industrijo v ZDA. Ameriška proizvajalca avtomobilov General Motors in Chrysler sta namreč včeraj vladi v Washingtonu predstavila načrt za prestrukturiranje. Le-ta je pogoj, da podjetji ohranita že prejeto državno pomoč in prejmeta dodatno finančno injekcijo iz ameriškega proračuna.
|
negative
|
2,569
|
New York - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 7557,65 točke, kar je 23,21 točke oz. 0,31 odstotka višje kot v sredo. Vlagatelji so na tokijski borzi povpraševali predvsem po delnicah izvoznih podjetij, saj se je tečaj dolarja v primerjavi z jenom okrepil, to pa pomeni večjo konkurenčnost japonskega izvoza. Nikkei, ki je v sredo zaradi bojazni pred vse globjo svetovno recesijo dosegel najnižjo raven v zadnjih štirih mesecih, se je na povečano povpraševanje odzval z rahlo rastjo. Delnice izvoznikov, kot sta Toyota in Sony, so se okrepile in dosegle najvišje ravni v zadnjih šestih tednih. Šibkejši jen ugodno vpliva na izvoz obeh družb. Trg se je pozitivno odzval tudi na današnjo odločitev japonske centralne banke o nakupu podjetniških obveznic v višini bilijona jenov (11 milijard dolarjev), medtem ko ključna obrestna mera ostaja nespremenjena pri 0,1 odstotka. V sredo se je vrednost delnic na največji ameriški borzi Wall Streetu le nekoliko spremenila. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 7555,63 točke, kar je za 3,03 točke oz. 0,04 odstotka več kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 2,69 točke oz. 0,18 odstotka in se ustavil pri 1467,97 točke.
|
positive
|
2,570
|
Slovenj Gradec - Z enotedenskega prisilnega kolektivnega dopusta se bo v prihodnjih dneh na delo vrnilo 780 delavcev, zaposlenih v Preventovih družbah avtomobilske dejavnosti. Potem ko je vodstvo podjetja potrdilo, da je zaradi 40-odstotnega upada naročil ogroženih 400 delovnih mest, pa že tretji teden na čakanju na delo ostaja 120 Preventovih šivilj. Predsednik uprave slovenjgraškega Prevent Globala Ivan Majcen je minuli teden potrdil, da je zaradi upada naročil ogroženih 400 delovnih mest v Preventovih slovenskih tovarnah avtomobilske dejavnosti, vendar pa glede morebitnih odpuščanj ni še nič dokončnega. Da so delovna mesta zaradi upada naročil ogrožena, se zaveda tudi predstavnik svobodnega sindikata v podjetju Vlado Zorman, ki se je o tem minuli teden pogovarjal z vodstvom družbe. Kot je povedal Zoman, je vodstvo podjetja napovedalo, da bo konec februarja ali v začetku marca podalo konkretne podatke o morebitnem odpuščanju. Medtem si bo vodstvo podjetja prizadevalo najti rešitve za nastali položaj v Preventu, kjer se zaradi gospodarske krize soočajo z upadom naročil, hkrati pa podjetje ogrožajo tudi nesoglasja med največjima lastnikoma Prevent Globala, Jankom Zakeršnikom in Nijazom Hastorjem. Zakeršnik ima v lasti 52 odstotkov podjetja, Hastor pa obvladuje 45 odstotkov Prevent Globala. Majcen kot eno od možnih rešitev vidi dokapitalizacijo družbe v višini od sedem do deset milijonov evrov, ki jo bo predlagal lastnikom, ne izključuje pa možnosti vključevanja drugih investitorjev, če bo za to interes. Po Zormanovih podatkih naj bi bila zato v kratkem sklicana izredna skupščina družbe. V prihodnjih dneh se bo na delo z enotedenskega prisilnega dopusta vrnilo 780 delavcev v Preventovih avtomobilskih tovarnah v Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi, Mirni, Šentjanžu in Otiškem Vrhu. Nekateri delavci so z dopustom začeli prej, nekateri zaradi nujnega dela kasneje, zato se tudi različno vračajo na delo. Prisilni dopust so v Preventu prilagodili prisilnemu dopustu partnerskih Volkswagnovih podjetij v Nemčiji in na Slovaškem. Prevent sicer na področju šivanja sedežnih prevlek za največje evropske proizvajalce avtomobilov v Sloveniji zaposluje 1350 delavcev, nekaj pa tudi v drugih z avtomobilsko industrijo povezanih dejavnostih.
|
negative
|
2,571
|
Ljubljana - Švedska medijska skupina Bonnier Business Press, ki ima v lasti časnik Finance, bo ukinila hrvaško založniško hišo Business.hr. Družbe, ki ustvarjajo višje prihodke, kamor sodijo tudi Finance, bodo ohranili, "vendar bo zaradi drastičnega zniževanja stroškov prišlo do odpuščanj zaposlenih", je poročal spletni portal business.hr. "Odpuščanja v Financah niso predvidena. Da bo treba stroške znižati, je normalno," pojasnjuje direktor in hkrati odgovorni urednik Financ Peter Frankl, ki še dodaja, da na trenutna gibanja nihče ni imun. "V Financah ni nobenega programa odpuščanja in nihče ni bil odpuščen. Menim, da imamo optimalno število zaposlenih, rezerve pa so povsod," je za Dnevnik še povedal Frankl. Kot je pojasnil, so Finance lani ustvarile 13 milijonov evrov prihodkov od prodaje in okoli 1,32 milijona evrov dobička. Leto prej so prihodki znašali 12,2 milijona evrov, dobiček pa 1,1 milijona evrov. Po neuradnih informacijah naj bi se Švedi, ki so v Business.hr v treh letih vložili deset milijonov evrov, za odhod iz Hrvaške odločili zaradi nižjih prihodkov iz oglaševanja. Ti naj bi se znižali za 70 odstotkov. Predsednica uprave in urednica Business.hr Djurdjica Klancir je pozneje na spletnih straneh Business.hr objavila sporočilo predsednika uprave skupine Bonnier Castena Almqvista, da se iz naložbe na Hrvaškem umikajo zaradi recesije in težav s poslovanjem v skandinavskih ter baltskih državah. Klancirjeva je hkrati dodala, da je družba, ki izdaja istoimenski časnik in internetni portal, v zadnjih mesecih kljub krizi zabeležila rast naročnikov ter izboljšal vse poslovne rezultate. Zdaj se s potencialnimi partnerji dogovarjajo o nadaljevanju projekta, pri vzpostavitvi katerega je sodeloval tudi Frankl, a pod drugimi lastniki. Zagotovo pa bo časnik izhajal vsaj do konca marca. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
2,572
|
Ljubljana - Delnice večine družb na Ljubljanski borzi so danes pridobile na vrednosti in tako nadomestile del včerajšnje izgube. Osrednji indeks SBI 20 se je zvišal za 1,31 odstotka na 3685,62 indeksnih točk, medtem ko se je SBI TOP zvišal za 1,27 odstotka. Borzniki so med današnjim trgovanjem sklenili za dobre 1,6 milijona evrov poslov, k čemur je že tradicionalno največ prispevala delnica Krke. Enotni tečaj novomeškega farmacevta se je povzpel na 53,05 evra in pridobil dobre pol odstotka vrednosti. Največ je danes pridobil enotni tečaj delnice Mercatorja, ki je trgovalni dan končal z 9,69-odstotno rastjo tečaja. Delnica NFD Holdinga je dražja za 2,68 odstotka, dobre dva in pol odstotka pa je pridobila tudi delnica Intereurope. Enotni tečaj Aerodroma Ljubljane je danes višji za natanko dva odstotka. Delnica Nove KBM se je zvišala za 1,42 odstotka, medtem ko se je enotni tečaj Pozavarovalnice Savezvišal za1,3 odstotka. Največji padec tečaja pa je danes zabeležila delnica družbe Salus, ki se je pocenila za 9,35 odstotka. Tudi delnice Zvon Ena Holdinga so cenejše za 8,37 odstotka, medtem ko so delnice Heliosa izgubile 2,61 odstotka vrednosti. Znižal pa se je tudi enotni tečaj Savinih delnic, ki so med današnjim trgovanjem izgubile okoli pol odstotka torkove vrednosti.
|
neutral
|
2,573
|
Ljubljana - Uprava Mercatorja, ki jo vodi Žiga Debeljak, želi v primeru predčasnega prenehanja mandata, do katerega bi lahko potencialno prišlo zaradi večjih sprememb v lastniški strukturi, višje odpravnine. Predlog uprave glede uskladitve njihovih pogodb o zaposlitvi bo v četrtek obravnaval nadzorni svet Mercatorja. Kot so sporočili iz Mercatorja, je namen uskladitve pogodb o zaposlitvi uprave zagotoviti kadrovsko stabilnost, ki je še posebej pomembna z vidika nemotenega delovanja v času gospodarske krize. Podrobnosti v Mercatorju ne navajajo, po pisanju današnjih časnikov pa uprava nadzornikom predlaga, da bi ji ob morebitni razrešitvi izplačali odpravnino v višini 24 bruto mesečnih plač, poleg tega šest plač nadomestila ter še nagrado za vodenje. Po navedbah današnjega Dela, ki se sklicuje na vire blizu nadzornega sveta Mercatorja, so bili po določilih veljavne pogodbe člani uprave upravičeni do 24 plač odpravnine samo v prvih dveh letih mandata. Če so odpoklicani pozneje, odpravnine znašajo le še po 12 plač. Druga pomembnejša sprememba, ki jo predlaga uprava, je ohranitev službe tudi po prenehanju mandata. Če je vzrok za prenehanje mandata odpoklic predsednika ali člana uprave, pretek njegovega mandata ali kaj podobnega, lahko po predlogu aneksa ostane na položaju svetovalca še šest mesecev, če sam odpove pogodbo, pa lahko uveljavlja devetmesečni odpovedni rok. To za družbo pomeni od šest do devet dodatnih plač za vsakega. Nadzorni svet Mercatorja je po razrešitvi prejšnje uprave s celotno upravo družbe sklenil pogodbe o zaposlitvi za obdobje od 1. januarja 2006 do 31. decembra 2010, kar sovpada s trajanjem njihovega mandata. Pogoji zaposlitve uprave so enaki pogojem zaposlitve prejšnje uprave družbe in v skladu s prakso v družbah primerljive velikosti, navajajo v Mercatorju. V Mercatorju poudarjajo, da je višina mesečne plače predsednika in članov uprave nespremenjena vse od leta 2004, pri čemer so celotni prejemki uprave vsako leto objavljeni v letnem poročilu družbe v skladu s predpisi. Uprava je zaradi ukrepov racionalizacije nadzornemu svetu predlagala, da se ji s 1. januarjem letos variabilni del plače zniža za pet odstotkov, kar je nadzorni svet potrdil. Mesečni neto prejemki predsednika uprave Mercatorja so do 31. decembra lani znašali 7425,36 evra, članov uprave pa 6081,78 evra, 6170,87 evra, 6075,50 evra, od 1. januarja letos pa so nižji zaradi omenjenega petodstotnega znižanja plače, so še pojasnili v družbi. S predlogom uprave Mercatorja glede uskladitve njihovih plač se bo v četrtek, kot omenjeno, seznanil nadzorni svet družbe. Ta bo obravnaval tudi lanske rezultate poslovanja ter se seznanil s potekom postopka pred varuhom konkurence glede obtožb kartelnega dogovarjanja in tožbami delavcev glede potnih stroškov.
|
neutral
|
2,574
|
Bruselj - Evropska komisija je odločena uporabiti vsa razpoložljiva pravna sredstva, da bi zagotovila, da v EU ne bo žrtev avtomobilskega protekcionizma oziroma nacionalizma, sta danes ob predstavitvi novega dokumenta o avtomobilskem sektorju poudarila komisar za industrijo Günter Verheugen in komisarka za konkurenco Neelie Kroes. Kroesova je ob tem napovedala, da bo kmalu predstavila ocene programov državnih pomoči za avtomobilski sektor, ki so jih Bruslju posredovale Francija, Italija, Nemčija, Španija, Velika Britanija in Švedska. Evropska komisija je sicer pripravljena ukrepati tako proti državam EU, ki bi neutemeljeno pomagale avtomobilskim proizvajalcem, kot v primeru ZDA. "Nikakor si ne želimo zloma ameriškega trga avtomobilske industrije. Toda kar se dogaja tam v pomoč proizvajalcem avtomobilov, mora slediti mednarodnim pravilom. Če ne bo tako, ne bomo oklevali s potrebnimi ukrepi," je poudaril komisar za industrijo in podjetja Verheugen. V avtomobilskem sektorju ni nacionalnih šampionov, to je res evropska industrija, saj nobena država ne proizvaja samo v eni državi, vse imajo podružnice drugje, je še poudaril Verheugen. "Zato imajo izključno nacionalni ukrepi negativen vpliv na druge," je dodal. Komisija kritična francoskih načrtov "Protekcionizem ni tisto, kar avtomobilska industrija in ljudje v Evropi potrebujejo," je poudarila tudi Kroesova. "Ne moreš reči, da verjameš v notranji trg prodaje avtomobilov, ne pa tudi v notranji trg proizvodnje avtomobilov," se je odzvala na francoske načrte, ki predvidevajo ohranitev proizvodnje v Franciji. Kroesova je ob tem še poudarila, da imajo države članice veliko priložnosti za pomoč svojim industrijam v okviru obstoječih pravil: v okviru programov za umik starih avtomobilov s trga in njihovo nadomestitev z novimi, tradicionalna pravila za državno pomoč in začasni okvir za državno pomoč, ki podjetjem omogoča lažji dostop do financiranja. "Delamo, kar lahko, da bi tok posojil spet tekel," je poudarila komisarka. "To je največ, kar lahko prispeva politika konkurence," je dodala. Verheugen: EU ne bo sprejela ekonomskega nacionalizma "Evropska komisija torej ne bo predstavila nikakršnega evropskega načrta za oblikovanje potrebnih strukturnih sprememb, prav tako pa ne bo sprejela nikakršnega ekonomskega nacionalizma," je načrte komisije povzel Verheugen. "Vse ukrepe, ki so na voljo, bomo uporabili, da bi to preprečili," je zatrdil. "Smo na strani tistih, ki se borijo za zaščito delovnih mest," je še poudaril Verheugen. Avtomobilski sektor, ki zaposluje 12 milijonov ljudi, je med tistimi sektorji, ki jih je finančna in gospodarska kriza najbolj prizadela. V letu 2008 je bilo v EU prodanih za 7,8 odstotka manj avtomobilov kot v letu 2007. Trenutni trend kaže, da se bodo razmere letos še poslabšale, po pričakovanjih naj bi prodaja padla še za 10 do 20 odstotkov, opozarjajo v Bruslju. Če bo kriza v avtomobilskem sektorju trajala, bo to vplivalo tudi na druge gospodarske sektorje.
|
neutral
|
2,575
|
Ljubljana - Kdo bo v prihodnjem obdobju nadziral poslovanje Petrola, bo kljub vsem imenom, ki so se v minulih dneh pojavila v javnosti, očitno znano šele po skupščini naftne družbe. Slovenska odškodninska družba (Sod) in Kapitalska družba (Kad) bosta predlog oblikovali danes, svojo seznam kandidatov pa bo predvidoma oblikoval tudi predsednik nadzornega sveta Petrola Viktor Baraga. Odvisno od dogovarjanj, ki bodo med lastniki Petrola še potekala pred skupščino, se lahko oblikuje tudi nasprotni predlog, ki bi ga lastniki vložili na sami skupščini. Po zadnjih informacijah naj bi paradržavna sklada predlagala štiri kandidate, dve mesti v nadzornem svetu naj bi pripadli ostalim delničarjem. Kdo bo na seznamu državnih lastnikov, še ni odločeno. Po zadnjih informacijah naj bi bil med predstavniki države v nadzornem svetu Petrola zdaj tudi dolgoletni prvi mož Luke Koper Bruno Korelič, ki naj bi ga kadrovsko-akreditacijski svet (KAS) akreditiral po dopolnitvi prijavne dokumentacije na naslednji seji. Kljub drugačnim prvotnim informacijam naj bi se poleg Koreliča na seznamu znašel tudi nekdanji predsednik uprave Donit Tesnita Tomaž Berločnik, med nadzornike Petrola pa naj bi država predlagala tudi novega direktorja Soda Tomaža Kuntariča. Za četrtega predstavnika države naj bi se vnel boj med podporniki Milana Medveda iz Premogovnika Velenje in podporniki prvega moža Heliosa Uroša Slavinca. Nekateri člani vlade naj bi med tem ocenjevali, da se država ne bi smela ozirati na ravnanja Barage in tako naj mu ne bi posredovala svojih kandidatov.
|
neutral
|
2,576
|
Ljubljana - Posamezniki, ki so imeli prek odvetniških in svetovalnih storitev pri izčrpavanju Skimarja v minulem letu najpomembnejšo vlogo, sodelujejo tudi pri drugih projektih, kažejo dokumenti, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika. Bivši vršilec dolžnosti predsednika Skimarjeve uprave Ivan Štrlekar, celjski odvetnik Rajko Vrečar, ki je skupaj z Danielom Planinščcem v Skimarju lani zaslužil okoli 800.000 evrov, samostojni podjetnik Drago Keršič, ki mu je Skimar za svetovalne storitve lani plačal 150.000 evrov, in Tomaž Toplak, lani odstavljeni predsednik uprave Kada, največjega lastnika Skimarja, namreč tako ali drugače sodelujejo tudi v Mrežnem podjetniškem inkubatorju Savinjske regije (MPI). Razen tega, da se Štrlekar pojavlja v vlogi zunanjega svetovalca omenjenega inkubatorja, je tudi član nadzornega sveta Regionalne razvojne agencije (RRA) Celje, ki je lastnik MPI. Medtem ko je Keršič, za katerega je širša javnost izvedela na podlagi visokih računov za svetovalne storitve, ki jih je izstavljal Skimarju, v MPI delno zaposlen kot strokovni sodelavec na projektih, se Vrečar pojavlja kot zunanji sodelavec za pravno svetovanje. Pomembno vlogo pri MPI ima tudi gospodarsko združenje podjetnikov malih in srednje velikih podjetij SME Union Slovenija, ki mu predseduje Toplak. Združenje namreč podjetjem v inkubatorju svetuje in za njih izvaja podjetniške delavnice. Kot je znano, je Štrlekar konec leta 2007 najprej postal član Skimarjevega nadzornega sveta, po zamenjavi uprave lansko pomlad pa vršilec dolžnosti predsednika uprave. Kot vse kaže, pa je Štrlekar do najpomembnejših funkcij v Skimarju prišel po Toplakovem posredovanju. Prav pod Štrlekarjevo taktirko je Skimar z Vrečarjem in Planinšcem, ki z MPI sicer nima nobene povezave, sklenil pogodbi za odvetniške storitve. Poleg omenjenih pogodb je Skimar lani sklenil svetovalno pogodbo še s Keršičem - slednji je upravi pomagal pri reorganizaciji Skimarja, za katero je bila sicer zadolžena prav uprava. Keršič je sicer po prvotnem predlogu želel zaslužiti 1,5 milijona evrov, vendar je od tega zneska prejel "le" desetino. Ob tem je ostala odprta možnost, da prejme dodatno še 250.000 evrov, in sicer v primeru, da bi Skimar predlagane ukrepe uresničeval. V času, ko je bil Toplak še predsednik Kadove uprave, pa je Keršič sodeloval tudi s Kadom. Čeprav Kad zaposluje več deset ekonomskih in pravnih strokovnjakov z univerzitetno izobrazbo in magisteriji znanosti, je Keršiču za pripravo analize ter definiranje ključnih področij izboljšanja poslovanja na podlagi pogodbe, ki je bila sklenjena konec leta 2007, plačal 47.400 evrov. Pod Toplakovim vodenjem sta v Kadu izdatno zaslužila tudi Vrečar in Planinšec, pri čemer višina zneska ni znana. V MPI včeraj niso želeli odgovoriti na vprašanje, ali sodelujejo z zgoraj omenjenimi osebami in kakšna je konkretno Keršičeva funkcija v MPI. "Lahko pa vam pojasnimo, da smo angažirali večje število svetovalcev za program podjetniškega inkubatorja in univerzitetnega inkubatorja. Ti niso samim sebi namen, temveč so servis podjetjem in podjetniškim skupinam." V MPI prav tako niso razkrili, koliko je znašala v lanskem in predlanskem letu vrednost poslov med MPI in SME Union, češ da so to informacije, ki jih nobena zasebna institucija ne posreduje javnosti. Ob tem velja spomniti, da je RRA Celje, ki je lastnica MPI, v večinski lasti občin in javnega sklada za regionalni razvoj in razvoj podeželja. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
2,577
|
Ljubljana - V nasprotju z ZDA, kjer se je zgolj uporaba kreditnih kartic Mastercard v zadnjem četrtletju znižala za 11,4 odstotka na letni ravni, naj se poraba plačilnih kartic v Sloveniji ne bi znižala. Zadnji mesec minulega leta naj bi bil obseg transakcij z omenjenimi karticami celo višji. Direktor Diners Cluba Saša Pušnik poudarja, da so imeli decembra s svojimi karticami rekorden promet, kar je za ta mesec pravzaprav običajno. Je bilo pa zaznati manjši promet tako januarja kot februarja letos. "Večjih odstopanj za zdaj sicer ne opažamo, ugotavljamo pa, da je stopnja rasti upočasnjena, kar bi lahko pripisali finančni krizi," dodaja. Do enakih ugotovitev so prišli v podjetju Centurion Finančne storitve, ekskluzivnem izdajatelju kartice American Express v Sloveniji. "V zadnjih dveh mesecih minulega leta nismo zaznali padca s plačilnimi karticami, medtem ko smo v primerjavi s prejšnjimi leti opazili, da so stranke mnogo bolj selektivno opravljale prednovoletne nakupe - ni bilo takega porasta števila transakcij kot v preteklih letih," pojasnjuje vodja kartičnega poslovanja v UniCredit Banki Slovenije Milan Ogrin. Podobno kot v Dinersu tudi v UniCreditu ugotavljajo, da se je januarja poraba kartic znižala, vendar pa "upad nikakor ni bil višji kot v minulih letih". Dodaja, da imetniki kartic sicer ne ločijo med tipi kartic, tako da so pri vseh tipih kartic beležili približno enak padec. Enak trend so zaznali tudi v Abanki Vipa ter SKB. V Abanki pojasnjujejo, da imetniki kartic "zapravljajo" v decembrskih mesecih, na račun tega pa se je poraba v januarju znižala za pet do deset odstotkov, odvisno od tipa kartic. V SKB po drugi strani izpostavljajo, da je bil januarski padec minimalen ter da je posledica sezonskih nihanj. V zadnjih mesecih lanskega leta je nihalo tudi število nakupov z NLB plačilnimi karticami. Tako so jeseni beležili manjšo uporabo svojih kartic, medtem ko se je decembra trend obrnil navzgor. "Število nakupov v novembru je bilo glede na oktober za sedem odstotkov nižje, v zadnjem mesecu v primerjavi s prejšnjim mesecem pa se je število transakcij zvišalo za 24 odstotkov," so pojasnili. Na vprašanje, kaj pa v primerjavi z enakim obdobjem predlani, so odgovorili, da je bilo mesečno gibanje podobno gibanju transakcij leta 2007. Podatkov za januar pa niso posredovali, saj jih nimajo v celoti zbranih. luki.nuredini@dnevnik.si
|
neutral
|
2,578
|
Ravne na Koroškem - Vodstvo podjetja Metal Ravne je danes s predstavniki sindikatov SKEI in Neodvisnost v podjetju podpisalo kolektivno pogodbo o začasni določitvi polnega delovnega časa v obsegu 36 ur tedensko. Polletni dogovor velja že z mesecem marcem, delavcem pa bodo ob tem sorazmerno znižali plače. Ukrep je bil v Metalu nujen zaradi 15-odstotnega upada naročil. "Naš glavni motiv je bil, da se ohranja sedanja raven zaposlenih za nedoločen čas," je po današnjem podpisu že prejšnji teden parafiranega dogovora povedal predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) v Metalu Vladislav Kotnik. Hkrati so se po njegovih besedah dogovorili, da bodo delavci izpad prihodka dobili povrnjen, ko bo poslovanje podjetja to omogočalo. Da bi ob znižanju plač zaščitili delavce z najnižjimi dohodki, so v danes podpisanem dogovoru najnižjo osnovno plačo zvišali s sedanjih 589 evrov bruto na 660 evrov bruto, je povedal Kotnik in dodal, da je delavcev z najnižjimi plačami okoli 35. Metal, ki je ena od treh jedrnih družb Slovenske industrije jekla (Sij), trenutno zaposluje 1040 delavcev, od tega po Kotnikovih podatkih 99 za določen čas, ki pa v prihodnjih mesecih ne bodo vsi obdržali dela. To je prejšnji teden napovedalo tudi vodstvo Metala, medtem ko zaposlenih za nedoločen čas ne bodo odpuščali. Da tri leta ne bodo odpuščali zaposlenih za nedoločen čas, so se ob nakupu 55,35-odstotnega državnega deleža v Sij spomladi 2007 zavezali tudi novi lastniki, ruski koncern Koks. Vendar je bilo takrat v Metalu bo Kotnikovih besedah za okoli 100 zaposlenih manj, kot jih je danes. Da v naslednjih šestih mesecih ne bo odpuščal, pa bo Metal zavezovalo tudi prejemanje državnih subvencij, za katere bo družba zaprosila zaradi uvedbe krajšega delovnika. Metal je sicer lani posloval rekordno ob tem, da je v proizvodnji vseskozi izvajal pomembne strateške naložbe, za katere so lani plačali 38 milijonov evrov. Metal je imel lani 180 milijonov evrov prihodka, dobiček, ki prekaša doseženega v letu 2007 (12,9 milijona evrov), pa je bil v celoti namenjen poplačilu izvedenih investicij, je pojasnil direktor Metala Andrej Gradišnik. Krajši delovnik sta že uvedli tudi preostali dve jedrni družbi Sij. Z januarjem jeseniški Acroni, s februarjem pa ravenski Noži. V obeh družbah so sorazmerno znižali plače zaposlenim.
|
neutral
|
2,579
|
Ljubljana - Okrajno sodišče v Ljubljani je včeraj zavrnilo obtožbo zoper znanega podjetnika Draga Šubica, ki ga tožilstvo obtožuje oškodovanja tujih pravic pri izbrisu zastavnih pravic na delnice družbe Blagovnica Bežigrad. Sodnica Metka Popivoda je obtožbo zavrnila, ker "novi kazenski zakonik tega, kar očitajo oškodovancu, ne pozna". Sodbo je odločila ena sama beseda člena kazenskega zakonika, ki se nanaša na oškodovanje tujih pravic. Novi zakon, ki je začel veljati oktobra lani, je besedo "svojo" zamenjal z besedo "njegovo", kar je po besedah sodnice bistvenega pomena. Medtem ko je stari kazenski zakonik navajal: "Kdor z namenom, da bi komu preprečil uveljavitev stvarne pravice, odtuji, uniči, poškoduje ali vzame svojo stvar, na kateri ima ta zastavno pravico ali pravico užitka, in ga s tem oškoduje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta," novi kazenski zakonik navaja "njegovo stvar". Nova ureditev se lahko nanaša zgolj na oškodovanca, razlaga pa je mogoča le v korist obdolženca, je pojasnila in dodala, da sodišče ne more nikomur izreči kazenske sankcije za stvar, ki je zakonodaja ne določa kot kaznivo. Strokovnjak na področju kazenskega prava, ki je sodeloval tudi pri pripravi novega kazenskega zakonika in je hotel ostati neimenovan, nam je pojasnil, da se s spremembo člena vsebina kaznivega dejanja ni spremenila, oškodovanje pa se še vedno nanaša na storilčevo lastnino. "Njegovo pomeni nasprotno od tuje," je dejal in pojasnil, da lastnik stvari, ki je zastavljena, s to ne more prosto razpolagati. Še vedno bi obstajala tudi možnost drugega kaznivega dejanja oziroma poškodovanje tuje stvari, je dodal. Spomnimo, da je tožilstvo očitalo Šubicu izbris zastavne pravice na delnice družbe Blagovnica Bežigrad, ki jih je družba Zero kupila na javni dražbi za poplačilo dela dolga, ki ga je imela do družbe Blagovnica Bežigrad. Ta je bila takrat v lasti Šubičevega podjetja SPZ in Šubica, ki naj bi s ponarejenimi dokumenti januarja 2005 preslepil borzno hišo Poteza in tako dosegel izbris zastavne pravice podjetja Zero. S tem je Šubic sebi in svojemu podjetju omogočil prodajo delnic blagovnice, in sicer po skoraj petkrat višji ceni, kot jih je pridobila družba Zero, in si tako pridobil za več kot pol milijona evrov premoženjske koristi. Direktor družbe BT Invest, ki je od Zera odkupila terjatve, Rudolf Bizaj se bo na odločitev sodišča pritožil, hkrati pa je napovedal tudi tožbo proti državi. Šubic sodišču očita, da je to zavlačevalo s postopki, kar pa je sodnica Popivoda na včerajšnji obravnavi zanikala. Pojasnila je, da bo sodbo napisala kar se da hitro in ga posredovala višjemu sodišču, kakršne koli pritožbe nad sodbo pa se lahko po njenem mnenju nanašajo zgolj na pisce zakona. katja.svensek@dnevnik.si
|
negative
|
2,580
|
New York/Tokio - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 7290,96 točke. To je 61,24 točke oziroma 0,85 odstotka več kot v torek. Vlagatelje na vodilni azijski borzi so razveselile novice o svežih stimulacijskih ukrepih Kitajske in upanje na ukrepe japonske vlade za spodbuditev trga, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Vrednosti delnic so se v torkovem trgovanju na največji ameriški borzi v povprečju znižale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 6726,02 točke, kar je za 37,27 točke oz. 0,55 odstotka manj kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 1,84 točke oz. 0,14 odstotka in se ustavil pri 1321,01 točke.
|
neutral
|
2,581
|
Ameriške Zvezne rezerve (Fed) bodo posameznikom in malim podjetjem namenile do 200 milijard dolarjev posojil. Z odkupom vrednostnih papirjev, ki so podprti z različnimi vrstami dolga, od avtomobilskih posojil, kreditnih kartic, študentskih posojil in posojil za drobno gospodarstvo, bo tako Fed podjetjem in preostalim investitorjem zagotovil nova sredstva. Po njihovih izračunih naj bi iz teh 200 milijard dolarjev nastalo tudi do 1000 milijard dolarjev novih posojil.Bayer z višjim dobičkom Največji nemški farmacevt Bayer je v zadnjem četrtletju ustvaril 106 milijonov evrov čistega dobička, kar je za 39 milijonov evrov več kot v enakem obdobju leta 2007. Zaradi gospodarske krize je Bayer za letošnje leto bolj pesimističen, saj pričakuje upad tako dobička kot prihodkov.Gazprom z višjim dobičkom Ruskemu energetskemu gigantu Gazpromu se je v minulem četrtletju zaradi višjih cen zemeljskega plina čisti dobiček zvišal za 16 odstotkov. Znašal je 3,65 milijarde dolarjev. Za kar 61 odstotkov so bili višji prihodki od prodaje, ki so znašali 22,94 milijarde dolarjev. Za štiri odstotke se je zvišala tudi prodaja plina. Japonska vlada z novimi ukrepi Japonska vlada bo podjetjem namenila pet milijard dolarjev iz deviznih rezerv. Sporočili so, da bo denar posodila japonski banki za mednarodno sodelovanje, ta pa bo nato podjetjem zagotovila posojila. Za posojilo je sicer že zaprosil največji proizvajalec avtomobilov na svetu, Toyota, ki se z vlado o višini pomoči še dogovarja. Vlada bo v sklopu programa za oživitev gospodarstva med drugim ponudila tudi okoli 21 milijard evrov davčnih olajšav.Tudi Švica uradno v recesiji Bruto domači proizvod (BDP) Švice se je v zadnjem četrtletju lani glede na predhodno četrtletje zmanjšal za 0,3 odstotka, kar je največ od leta 2004. Glede na to, da se je njeno gospodarstvo zmanjšalo že v tretjem četrtletju, je Švica že uradno v recesiji. Obseg izvoza se je zmanjšal za 8,1 odstotka, obseg uvoza pa za 5,8 odstotka. Za 3,1 odstotka so bile nižje tudi bruto investicije, medtem ko se je potrošnja gospodinjstev zvišala za 0,1 odstotka.Microsoft bo več vlagal v raziskave in razvoj Microsoft bo letos za raziskave in razvoj namenil devet milijard dolarjev, kar je za milijardo dolarjev več kot lani. S tem naj bi ustvaril od 2000 do 3000 novih delovnih mest. Iz družbe so sporočili, da bodo nove zaposlitve potekale vzporedno z odpuščanji na drugih področjih družbe, saj so bili zaradi recesije prisiljeni zniževati stroške. Operativni direktor Microsofta Kevin Turner pa meni, da je trenutna kriza izjemna priložnost za podjetja, da ustvarijo nove, učinkovitejše poslovne modele.V Nemčiji prodali več avtomobilov Zaradi ukrepa nemške vlade o subvencioniranju zamenjave starih avtomobilov za nakup novih se je prodaja avtomobilov v Nemčiji februarja zvišala za 22 odstotkov. Prodani so bili tako trije milijoni avtomobilov, kar je največ v zadnjih desetih letih. Po drugi strani se je za 51 odstotkov znižal izvoz nemških avtomobilov. Berkshire Hataway z nižjim dobičkom Družba Berkshire Hataway, ki je v lasti Warena Buffeta, je v prejšnjem četrtletju poslovala najslabše v svoji zgodovini. Čisti dobiček se je namreč znižal kar za 96 odstotkov in je znašal 117 milijona dolarjev. V lanskem letu je družba sicer znižala število zaposlenih za 16 odstotkov, na 11.998, zaradi poglabljanja recesije pa je napovedala, da bo še naprej ukinjala delovna mesta.Letalski prevozniki lani z visoko izgubo Letalski prevozniki so lani ustvarili 6,3 milijarde evrov izgube, so sporočili iz Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov. K temu je prispevalo predvsem poslovanje v zadnjem četrtletju lanskega leta, ko so zaradi močnega upada povpraševanja v panogi ustvarili okoli tri milijarde evrov izgube.Pripravili Nuša Brank in Luki Nuredini
|
neutral
|
2,582
|
Washington - Mednarodni denarni sklad (IMF) svari pred učinki svetovne finančne in gospodarske krize na revne države. Za razvitimi industrijskimi državami ter državami v razvoju bo zdaj kriza v tretjem valu močno prizadela tudi najrevnejše države, je v torek v Washingtonu napovedal predsednik IMF Dominique Strauss-Kahn. S tem bi bil v teh državah ogrožen že doseženi gospodarski napredek. Poleg tega jim grozi humanitarna katastrofa, je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Strauss-Kahn. Predsednik IMF je mednarodno skupnost pozval k "hitremu in velikopoteznemu ukrepanju, da bi preprečili potencialno usodne učinke krize na najbolj ranljive države". Po njegovih besedah kriza v revnih državah ogroža glavne razvojne cilje, kot so gospodarska rast, zmanjševanje revščine ter večja politična stabilnost, ki so bili v preteklih desetih letih marsikje doseženi. Raziskava IMF je ugotovila, da je zaradi krize ogroženih več kot 20 držav. Letos bo potrebnih dodatnih najmanj 25 milijard dolarjev, da bi najhuje prizadetim državam pomagali s posojili.
|
negative
|
2,583
|
Ljubljana - Družba Dnevnik bo danes razglasila najboljše zaposlovalce v letu 2008. Podelitev nagrad je del medijsko-raziskovalnega projekta Zlata nit, s katerim želi Dnevnik vplivati na bolj dinamičen razvoj delovnih mest ter prispevati k večji konkurenčnosti gospodarstva. Za nagrado so med malimi podjetji nominirana tri podjetja iz osrednje-slovenske regije, in sicer Formitas, Novo Nordisk in Vivo. Iz savinjske regije je nominirano podjetje Hidro, iz goriške regije Prealpi, iz podravske regije Dodoma, iz gorenjske regije pa Domenca. Med nominiranimi srednje velikimi podjetji jih pet prihaja iz osrednje-slovenske regije, to so Halcom, Hypo Leasing, IBM Slovenija, Microsoft in Nil, iz podravske regije je nominirano podjetje Meteorit, iz gorenjske regije pa Sava. DM drogerie markt, Simobil, SRC.SI in Petrol, ki prihajajo iz osrednje slovenske regije, so nominirani med velikimi podjetji, iz dolenjske regije prihajata Krka in Trimo, iz gorenjske regije pa je nominiran Merkur. Raziskovalni center je v okviru letošnjega izbora opravil raziskavo med 7783 zaposlenimi v 117 podjetjih, kolikor se jih je prijavilo na izbor Zlata nit. Glavna merila za končno uvrstitev podjetij so ocene zaposlenih v prijavljenih podjetjih, ki jih je raziskovalni center Dnevnika pridobil z anketiranjem, poleg tega pa še uspešnost poslovanja, ki prinaša 20 odstotkov končne ocene. V izboru Zlata nit 2007 so zmagali Microsoft, Halcom in Krka, posebni priznanji pa sta prejela še Trimo in Elektronček.
|
positive
|
2,584
|
Ljubljana - Kapitalska družba (Kad), Slovenska odškodninska družba (Sod) in DSU so v sredo končale prodajo Smelta Intaga, hčerinskega podjetja Gia v likvidaciji, smo izvedeli iz neuradnih virov. Kupec Smelta Intaga, ki ima sedež v Zürichu, je hrvaška družba PAN, papirna industrija iz Zagreba. Poleg kupnine v višini 400.000 evrov bo zaradi negativnega kapitala PAN tudi dokapitaliziral Smelt Intag z 2,5 milijona evrov. To pomeni, da je za nakup podjetja odštel 2,5 milijona evrov. V ožjem izboru za nakup Smelta Intaga je bilo tudi švicarsko podjetje PDG. Gio v likvidaciji poleg Smelta Intaga prodaja še hčerinsko podjetje Gio Poslovne aviacije. Za nakup je prispelo osem ponudb. Med večjimi podjetji, ki so oddala ponudbo, je le družba Aerodrom Ljubljana. Vsa podjetja, ki so se odzvala za nakup, so pred dnevi končala skrbni pregled Gia Poslovne aviacije. Rok za oddajo zavezujočih ponudb se bo iztekel 17. marca. "Zanima nas predvsem prostor za letala splošnega letalstva," so pred kratkim utemeljili razloge za nakup Gia Poslovne aviacije v Aerodromu Ljubljana. Po ocenah poznavalca razmer je Gio Poslovne aviacije za Aerodrom Ljubljana zanimiv predvsem zaradi hangarja na letališču Jožeta Pučnika (zemljišče, na katerem stoji hangar, je v lasti države). Do konca lanskega leta je imel Gio Poslovne aviacije skupaj z Adrio Airways z vlado sklenjeno pogodbo za prevoz slovenskih politikov. Sicer pa se za podjetje Gio, za katerega so lastniki konec lanskega oktobra v Uradnem listu pozvali upnike, naj prijavijo svoje terjatve, pričakuje dolgotrajen likvidacijski postopek. Razlog so tako imenovane kubanske terjatve Gia do države. Ker so se pri otvoritveni bilanci pri privatizaciji Gia iz naslova terjatev do Kube upoštevale le terjatve v višini 35,5 odstotka od skupno 11 milijonov evrov, je namreč Gio proti državi vložil tožbo. Po tistem, ko je prvostopenjsko sodišče odločilo, da je Gio upravičen do celotne terjatve, se je Republika Slovenija na to odločitev pritožila. Višje sodišče je pritožbi ugodilo, tako da se je primer znova znašel na prvi stopnji. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
2,585
|
Novo mesto - Približno 190 Labodovih delavcev je v četrtek na svoje račune dobilo nakazano plačo za januar. Franc Gajšek, ki prek svojih podjetij obvladuje večino Laboda, je tako izpolnil obljubo, ki jo je dal po torkovem sestanku s predstavniki sindikata. "Kako bo s februarskimi plačami, pa vam bom povedal prihodnji petek," je dejal Gajšek. Kot je napovedal že v torek, je okoli 200.000 evrov za januarske plače delavcev zagotovil iz kakšnega drugega svojega podjetja, za naprej pa računa na pomoč bank in drugih finančnih institucij. "Računovodstvu v Labodu sem naročil, da mi pripravijo vso potrebno dokumentacijo o poslovanju. Brez papirjev se ne morem pojaviti na bankah," dodaja Gajšek, ki verjame v prihodnost Laboda, vendar bo po njegovih besedah potrebno finančno in kadrovsko prestrukturiranje družbe. Predimenzionirane naj bi bile predvsem režijske službe, kjer naj bi odpustili dvajset ljudi, v proizvodnji pa bodo število zaposlenih zmanjševali z upokojitvami in drugimi "mehkimi" načini.
|
positive
|
2,586
|
Nadzorniki Skimarja so na torkovi skupščini izbrali revizijsko hišo Price Waterhouse Coopers (PwC) za izvedbo izredne revizije Skimarja. Največji poudarek bo na preveritvi odvetniških in svetovalnih pogodb Skimarja. Groznik na čelu KD Skladov Družba KD Group je kot edini družbenik družbe za upravljanje KD Skladi odpoklicala predsednika uprave Daga Kralja ter na njegovo mesto imenovala Petra Groznika. Kot so sporočili, so Kralja razrešili zaradi "razhajanj v pogledih na strateški razvoj in organizacijo družb v skupini." Nadzorniki družbe KD so na včerajšnji seji podaljšali mandat direktorju družbe Matjažu Gantarju. Včeraj so prav tako potekale skupščine družbe KD in KD Group, na katerih so delničarji podaljšali mandat vsem članom nadzornih svetov še za prihodnja štiri leta. Nadzorniki KD Group tako ostajajo Aleš Vahčič, Alojz Penko in Bojan Sekavčnik, nadzorniki KD pa Milan Kneževič, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina. Menedžerji okrepljeni v Gorenju Podjetje Ingor, ki je v lasti menedžerjev Gorenja s predsednikom uprave Franjom Bobincem na čelu, je v četrtek kupilo dodatnih 3000 delnic v skupni vrednosti okoli 24.600 evrov. Od začetka tedna do četrtka je podjetje pridobilo 9417 delnic ter si s tem svoj lastniški delež v Gorenju zvišalo s 5,57 na 5,64 odstotka. Vizjak prodal delnice NKBM Nadzornik Nove KBM Ivan Vizjak je včeraj sporočil, da je pred dvema mesecema, 5. januarja, prodal 6222 delnic banke po ceni 9,43 evra za delnico. Skupna vrednost posla je znašala 58.673 evrov, po sklenitvi posla pa Vizjak nima v lasti več delnic NKBM. Obveznice okrepile tržno kapitalizacijo borze Tržna kapitalizacija vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi se je februarja v primerjavi s predhodnim mesecem zvišala za 2,6 odstotka, na 16,5 milijarde evrov. Pri tem se je za 11 odstotkov zvišala le tržna kapitalizacija obveznic, medtem ko se je tržna kapitalizacija preostalih vrednostnih papirjev znižala. Delniški indeks SBI 20 je zadnji dan prejšnjega meseca znašal 3617,26 točke, kar je 5,71 odstotka manj kot mesec dni prej ter 63,97 odstotka manj kot februarja lani. Garancije za zavarovanje posojil Slovenski podjetniški sklad je objavil javni razpis za odobritev garancij za zavarovanje bančnih posojil, ki jih bodo letos najemala mala in srednje velika podjetja. Poleg investicijskih posojil bo sklad zavaroval tudi posojila za čista obratna sredstva, maksimalna višina posojila je 1,5 milijona evrov. Subvencionirali bodo tudi obrestno mero. DDC gre nad železničarske posle Družba DDC in direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo sta podpisali pogodbo za izvedbo inženiringa pri izdelavi tehnične, investicijske, okoljske in prostorske dokumentacije v okviru priprave in sprejemanja državnega prostorskega načrta za investicije v javno železniško infrastrukturo. Rok za dokončanje del je dobra tri leta.
|
neutral
|
2,587
|
Celje - Na celjskem sejmišču bodo od 20. do 22. marca letos trije sejmi, ki bodo odprli letošnjo sejemsko sezono na tem sejmišču. Gre za sejme Flora, Poroka in Altermed. Kot pojasnjujejo v družbi Celjski sejem, marčni sejmi tudi letos prinašajo številne novosti in zanimiva dogajanja, ki bodo pritegnila tako strokovno kot splošno javnost. V okviru sejma Flora bo paša za oči predstavitev sekcije cvetličarjev in vrtnarjev Slovenije pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije v sejemski dvorani K. Na ogled bodo predstavitve zunanjih ali notranjih ureditev zasaditev, notranjih lončnic v dekorativnih posodah, sezonskih rastlin (pomladansko cvetje, balkonsko cvetje, enoletnice, dvoletnice, čebulnice) in tudi žalne floristike. Na razstavnem prostoru sekcije bodo razstavljeni tudi izdelki, ki bodo nastali na tretjem državnem prvenstvu mladih cvetličarjev, ki bo sicer potekal dan pred uradnim odprtjem sejmov. Sejemsko dogajanje bodo dopolnjevali tudi jubilejno, 10. tekmovanje srednješolcev, bodočih cvetličarjev in vrtnarjev, srečali se bodo slovenski vrtnarji, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije bo predstavilo trajnostni vrt, aktualna predavanja za ljubitelje in strokovnjake bodo potekala na prireditvenem odru in drugih sejemskih prireditvenih dvoranah. Zanimivo bo tudi na sejmu Poroka, kjer si bodo lahko bodoče neveste in ženini na štirih modnih revijah izbrali obleko za poročni dan. Izbirati bo mogoče med najlepšimi poročnimi pogrinjki in prstani, svojo ponudbo bodo predstavili številni foto in snemalni studii, veliko pozornosti pa bo posvečeno tudi poročnemu in svečanemu ličenju, saj bodo na sejmišču potekala številna brezplačna ličenja in svetovanja razstavljavcev s tega področja. Kako najlepši dan v življenju pričakati čimbolj zdrav, pa bo mogoče izvedeti v okviru sejma Altermed. Na sejmu se bodo predstavile tudi Eko šole. V demonstracijski kuhinji si bo mogoče ogledati pripravo zdrave hrane, na medeni tržnici pa bo mogoče izbirati med izdelki iz medu in medom. Prav uspešnemu trženju čebeljih pridelkov bodo letos pozornost namenili tudi slovenski čebelarji, ki se bodo zbrali na tradicionalnem 32. državnem čebelarskem posvetu. Razpravljali pa bodo tudi o gozdnem medenju in čebelarskem turizmu.
|
positive
|
2,588
|
Ljubljana - Francoska banka BNP Paribas bo umaknila svoje delnice s tokijske borze. Kot so danes sporočili iz banke, bodo delnice s te vodilne azijske borze umaknili predvidoma v mesecu dni, za to potezo pa so se odločili zaradi močnega padca prometa z njihovimi delnicami v zadnjih letih, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Umik delnic BNP Paribas je še en udarec za tokijsko borzo, ki si prizadeva ohraniti vodilni položaj med borzami v Aziji, kjer so vedno hujše konkurentke borze v Hongkongu, Šanghaju in Singapurju, poroča AFP. V lanskem letu je z borze v Tokiu delnice umaknilo devet tujih družb, med njimi francoska banka Societe Generale, ameriški letalski proizvajalec Boeing, nemški farmacevt Bayer in britanska naftna družba BP. Z umikom BNP Paribas bo na tokijski borzi ostalo še 15 tujih podjetij. Na vrhuncu, leta 1991, jih je tam kotiralo 127. Borza v Tokiu, katere ugled je v prejšnjih letih prizadelo več tehničnih težav, je v boju s konkurenco sklenila strateška partnerstva, med njimi z borzama v New Yorku in Londonu, še poroča AFP.
|
negative
|
2,589
|
Nova Gorica - Država razmišlja o posodabljanju železniške infrastrukture, tudi drugega tira, za kar intenzivno išče strateškega partnerja, je na razglasitvi najboljših gospodarstvenikov Primorske danes v Novi Gorici povedal premier Borut Pahor. Gospodarstvenik Primorske za leto 2008 je sicer postal direktor družbe Javor Stroji Rudi Tomšič. Po zaključku gradnje avtocestnega križa - promet po hitri cesti prek Rebrnic bo stekel letos poleti - bo nujna posodobitev železniške infrastrukture, je poudaril Pahor. K temu sodi tudi strateška odločitev za drugi tir, ki bi omogočil nadaljnji razvoj Luke Koper, je dodal minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Slovenija že intenzivno išče strateškega partnerja za projekt posodobitve železniške infrastrukture, saj sama tega ne zmore, je dejal premier. Kot morebitnega partnerja se je v preteklosti že omenjalo družbo Deutsche Bahn. Pahor podrobneje o tem ni želel govoriti, pojasnil pa je, da se bo tudi o tem pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel, ki jo bo obiskal v torek.
|
neutral
|
2,590
|
Frankfurt - Nemški avtomobilski koncern Daimler bo začasno skrajšal delovni čas za 18.000 delavcev v svojih nemških tovarnah za proizvodnjo tovornjakov. Kot so danes sporočili iz koncerna, gre za štiri Mercedes-Benzove tovarne, skrajšani delovni čas naj bi se začel sredi aprila ali najkasneje maja in trajal do konca poletnih počitnic, torej konca avgusta. Podjetje pri tem ni želelo razkriti podrobnosti, kakšni so cilji glede zmanjšanja proizvodnje. V Daimlerju pravijo le, da se bodo o tem odločali od tovarne do tovarne v dogovoru s predstavniki zaposlenih. Daimler, eden vodilnih proizvajalcev težkih tovornjakov na svetu, je prizadelo šibko povpraševanje, naročila pa se še vedno zmanjšujejo, je v sporočilu zapisalo vodstvo. Po zadnjih dostopnih podatkih je Daimler na področju težkih tovornjakov imel 30.000 zaposlenih.
|
negative
|
2,591
|
New York - Nekoč legendarni predsednik ameriške centralne banke Zveznih rezerv Alan Greenspan je v prispevku za časopis Wall Street Journal (WSJ) ponovno vzel v bran svojo dediščino in zatrdil, da Zvezne rezerve pod njegovim vodstvom niso povzročile sedanje krize. Greenspan se je v zadnjih letih, še posebej pa od časa poglobitve finančne krize v ZDA lansko jesen, v javnosti prelevil od vsemogočnega strokovnjaka v enega od glavnih krivcev, ki ga obtožujejo, da je z ohranjanjem obrestnih mer na nizki ravni sredi prve polovice 21. stoletja postavil temelje za propad hipotekarnega trga, ki je povzročil sedanjo krizo. Zaradi nizkih obresti so se posojila delila na vse strani, tudi tistim, ki bi morali vedeti, da jih ne bodo mogli odplačati, vendar so upali, da bodo nepremičnino zaradi pričakovane rasti cen uspešno prodali. Balon je počil, cene so nehale naraščati, hipoteke, še posebej drugorazredne, so začele propadati, z njimi pa tudi vrednostni papirji na osnovi teh hipotek, ki so jih ustvarili čarovniki finančnih podjetij v ZDA in jih prodajali po svetu. Greenspan sedaj v prispevku za WSJ razlaga, da nizke ključne obrestne mere, ki jih uravnavajo Zvezne rezerve, niso bile krive za krizo in kot zapriseženi vernik v vsemogočnost prostega trga svari pred pretiranimi novimi regulacijami, v prid katerim se je dan prej zavzel sedanji predsednik Zveznih rezerv Ben Bernanke. Kriza bo sčasoma utonila v pozabo Greenspan priznava, da je kriza huda, vendar dodaja, da bo sčasoma tonila v pozabo. Zanj je večji problem, kako se bodo interpretirali vzroki in posledice krize, ker bo to vplivalo na preoblikovanje sedanjega globalnega finančnega sistema. Greenspan piše, da je veliko bolj kredibilna razlaga krize, ki pravi, da so nizke obresti resnično povzročile špekulativno evforijo, vendar pa so to bile dolgoročne fiksne obrestne mere hipotekarnih posojil. Greenspan naj bi že leta 2004 opazil, da se te obresti ne odzivajo na monetarno politiko Zveznih rezerv in ostajajo nizke. Nizke so ostale po vsem svetu menda zato, ker je prišlo v 90. letih do tektonskega premika iz centralnih gospodarstev v dinamična izvozno usmerjena tržna gospodarstva. To je privedlo do presežka varčevanja glede na investicije, kar je nižalo obresti in povzročilo "balon". Če bi bila kriva monetarna politika, bi se to dalo, po Greenspanovem prepričanju, popraviti z isto politiko. Vendar pa naj bi bile v ozadju globalne sile brez nadzora državnih monetarnih regulatorjev. Na višku evforije so tehnike upravljanja s tveganjem prezapletene Greenspan meni, da je rast v tekmovalnih tržnih ekonomijah pač ciklična in se včasih polomi. Jasno naj bi bilo tudi, da so bile stopnje zapletenosti tehnik upravljanja s tveganjem na višku evforije preveč tudi za najbolj izobražene udeležence trga. Vendar pa odgovor na to naj ne bi bile povečane regulacije s strani države, ki bi zatrle napredek, ki omogoča rast življenjskega standarda. "Vsake nove regulacije morajo izboljšati sposobnost finančnih ustanov, da učinkovito usmerijo nacionalno varčevanje v najbolj produktivne kapitalske investicije. Veliko regulacij na tem testu pade in so drage in kontraproduktivne. Ustrezen kapital in jamstva lahko odgovorijo na šibkosti, ki jih je razkrila kriza." "Če želimo ohraniti dinamično svetovno ekonomijo, ki bo sposobna proizvajati blaginjo in bodočo trajno rast, se ne moremo zanašati na vlado, da posreduje pri toku varčevanj in investicij. V prihodnjih mesecih bo izziv vzpostaviti regulativni režim, ki bo zagotavljal odgovorno upravljanje tveganj finančnih ustanov in jih obenem vzpodbujal, da tvegajo, ker je to del vsakega uspešnega tržnega gospodarstva," med drugim piše Greenspan.
|
negative
|
2,592
|
Ljubljana - Če so še pred kratkim ukrepi fiskalne politike veljali za neučinkovite pri reševanju gospodarskih kriz - predvsem zaradi počasnih odzivov - so v sedanji krizi, ki bo očitno globlja in daljša, kot smo sprva ocenjevali, pridobili na veljavi. Pa ne zato, ker bi bili učinkovitejši, ampak zato, ker monetarni ukrepi ne delujejo, kot bi morali, je na včerajšnji predstavitvi študije o fiskalni politiki v krizi dejal vodja misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Sloveniji Antonio Spilimbergo. Ne glede na to, kakšne fiskalne ukrepe bodo vlade že sprejele, morajo biti ti vzdržni in vlade se morajo jasno zavezati, da je fiskalna ekspanzija omejena na čas krize, v decembra objavljeni študiji izpostavljajo avtorji. In ker ene čudežne rešitve ni, naj vlade sprejmejo raznovrstne fiskalne ukrepe, pravi Spilimbergo. In kakšne ukrepe predlagajo? Države lahko ali povečajo javno porabo ali pa zmanjšajo davke, meni Spilimbergo, pri čemer je drugi ukrep v tej krizi zelo vprašljiv, saj nihče več ne troši, temveč vsi varčujejo. Pri povečanju javne porabe je seveda problematičen časovni zamik pri uresničevanju projektov. A v sedanji krizi, ki bo očitno daljša od "običajnih", postajajo aktualni tudi klasični ukrepi javnih investicij, opominja Spilimbergo. In kaj odsvetujejo? Na izvozu temelječi ukrepi fiskalne politike, ko države sprejemajo ukrepe, ki vodijo v depreciacijo valute, niso rešitev. To je že dokazala velika gospodarska depresija iz 30. let prejšnjega stoletja, ugotavljajo avtorji. Vlade se morajo izogibati tudi zvišanju plač v javnem sektorju. "Pa s tem ne govorim konkretno o Sloveniji," je pripomnil Spilimbergo. Ukrep je neprimeren, saj je največkrat nepovraten in slabo ciljan. Tudi zniževanje davka na dodano vrednost po mnenju avtorjev študije ni učinkovit ukrep, predvsem zaradi prevelikih negativnih učinkov na proračun. Pametneje je, tako Spilimbergo, zmanjšati davčne obremenitve najbolj prizadetim skupinam ljudi, povečati izdatke za brezposelne. Tudi za podjetja splošno znižanje davka na dobiček ni učinkovita odločitev, bolj so naklonjeni ciljanemu vzpodbujanju prestrukturiranja podjetij z državnimi poroštvi za posojila. A ne brez natančno določenih obveznosti podjetja ter izstopne strategije za državo. barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
2,593
|
New York - Na ameriških borzah se tudi ob začetku današnjega trgovanja že tretji dan zapored nadaljujejo pozitivna gibanja borznih indeksov. Razlog za optimizem naj bi bili predvsem podatki o prodaji na drobno, ki so kljub negativnim številkam bolj optimistični, ko je bilo sprva pričakovano. Na borzi na Wall Streetu se je industrijski indeks Dow Jones tako v prvih 30 minutah trgovanja zvišal za 1,24 odstotka in se trenutno nahaja 7016,26 točke. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je v začetku trgovanja okrepil za 0,82 odstotka in se nahaja pri 1382,46 točke. Razlog za optimizem na newyorški borzi naj bi bili predvsem danes objavljeni spodbudni podatki o prodaji na drobno, ki so precej boljši, kot so jih strokovnjaki sprva napovedovali. Prodaja na drobno je februarja v primerjavi z januarjem zdrznila zgolj za 0,1 odstotka, zmanjšanje prodaje pa naj bi bilo povezano predvsem z upadom prodaje avtomobilov. Trendu na Wall Streetu sledijo tudi evropske borze. Dve uri pred zaključkom trgovanja trije najpomembnejši borzni indeksi v Parizu, Frankfurtu in Londonu dosegajo višje vrednosti kot ob sredinem zaključku trgovanja. Indeks FTSE 100 na londonski borzi je doslej pridobil 0,61 odstotka, indeks DAX na frankfurtski borzi se je okrepil za 0,39 odstotka, indeks CAC 40 na borzi v Parizu pa je pridobil pol odstotka.
|
positive
|
2,594
|
Ljubljana - "Dolgo časa smo si prizadevali za vstop v finančni sektor prek akvizicij, in ker nam ni uspelo, smo se odločili ustanoviti lastno banko," je na včerajšnji predstavitvi nove KD Banke povedal prvi mož edinega lastnika banke, KD Group, Matjaž Gantar. Dodal je, da jih zaostrene razmere na finančnih trgih niso prepričale k ustavitvi načrtovane strategije KD Group. Banka bo namreč po njegovih besedah zaokrožila ponudbo skupine KD z okoli 650.000 komitenti, osredotočena pa bo na zasebno bančništvo. Gre za prvo ustanovitev banke z domačimi lastniki po letu 1991, ki se bo ukvarjala tudi s komercialnim bančništvom, in izvršni direktor banke Aljoša Tomaž je zadovoljen s hitrimi postopki ustanavljanja banke, ki so se sicer začeli jeseni 2007. Tomaž je potrdil, da bo banka usmerjena v poslovanje s premožnejšim slojem prebivalstva, upravljanje premoženja gospodarskih družb, v drugi polovici leta 2009 pa bo ponudbo dopolnila s celovitim naborom storitev komercialnega bančništva. Dodana vrednost nove banke je po besedah Gantarja zasebno bančništvo, ki bo nastopalo pod blagovno znamko KD Privilege. "Glede na raziskave v državah OECD je obseg sredstev v upravljanju v zasebnem bančništvu podoben kot v vzajemnih skladih. Prav zato se nam je zdelo smiselno prenesti koncept tudi v Slovenijo," je razložil Gantar, Tomaž pa je dodal, da je delež potencialnih uporabnikov zasebnega bančništva okoli odstotek celotne populacije, v Sloveniji pa je po njihovih raziskavah ta delež nekoliko nižji. "Naš cilj je 50-odsotni tržni delež na tem področju," je zatrdil Tomaž. Namestnica izvršnega direktorja Vera Dolinar je razložila, da so nekoliko prilagodili vrednost premoženja, ki je potrebna za uporabo zasebnega oziroma osebnega bančništva. Medtem ko tuje banke storitve zasebnega bančništva ponujajo le komitentom, ki imajo več kot milijon evrov premoženja, bo "meja" v KD Banki postavljena pri 300.000 evrih, medtem ko bodo storitve osebnega bančništva lahko koristili komitenti z več kot 100.000 evri premoženja. Izvršni direktor je še razkril, da se za zdaj banka prek hčerinskih družb še ne namerava podati na trge jugovzhodne Evrope, bodo pa z mrežnim trženjem storitve tržili tudi na tem območju. srecko.zimic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,595
|
Ljubljana - Slovenska vlada se je v boju proti finančno-gospodarski krizi "v glavnem ustrezno odzvala", sedanji pokojninski sistem pa "bo treba reformirati", da bi zagotovili skladnost med sredstvi, ki so na voljo, in obljubljenimi pokojninami. Tako bi lahko strnili ugotovitve misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki je včeraj končala redni letni obisk v Sloveniji. Vodja misije Antonio Spilimbergo je poudaril, da so bili tako fiskalni kot finančni ukrepi vlade primerni in da so se banke dobro odrezale kljub zelo zaostrenim razmeram na trgu. A to ne bo dovolj, saj bo svet po tej krizi precej drugačen, kot je danes, je že zdaj opozoril Spilimbergo: "Slovenija se bo soočala z novimi konkurenti zaradi spremenjenih deviznih tečajev in na to se mora pripraviti." Korenitim reformam trga dela, proizvodov in finančnega trga se tako ne bo mogoče izogniti, še posebno zato, da bi si Slovenija povečala gospodarski potencial in zagotovila fiskalno vzdržnost. Tudi prožnost plačnega sistema bi se morala povečati, da bi se izognili povečanju strukturne brezposelnosti in razmeroma višji inflaciji v primerjavi z drugimi članicami območja evra, ocenjujejo v misiji IMF. V javnem sektorju je treba izboljšati učinkovitost in ustrezno nadzorovati stroške, Slovenija pa bo morala izboljšati tudi črpanje evropskega denarja, kar bi zmanjšalo pritisk na proračun, dodaja Spilimbergo. Sicer pa so slovenske javne finance pričakale krizo v dobri kondiciji, še posebno zaradi nizkega javnega dolga, meni Spilimbergo. "Ne skrbi me, da bi proračunski primanjkljaj eksplodiral," je na novinarsko vprašanje, ali je letošnji načrtovani skok primanjkljaja na okoli tri odstotke BDP znamenje za zaskrbljenost, odgovoril Spilimbergo, vendar pa Sloveniji ne priporoča dodatnega "sproščanja" fiskalne politike. barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
2,596
|
Ljubljana - Družba Žito, v kateri je predsednik uprave Iztok Bricl, je pred dnevi objavila, da so se zaradi višjih prodajnih cen in prenosa prodaje bombonov z Žita Šumi na Žito prihodki od prodaje v matičnem podjetju lani povišali za 5,6 odstotka, na 106,7 milijona evrov. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili v uredništvu Dnevnika, pa je razvidno, da so bili prihodki skupine Žito v minulem letu glede na leto pred tem za nekaj odstotkov nižji. Na decembrski seji sveta delavcev so poleg novega plačnega sistema, na podlagi katerega so se večini delavcev znižale plače, razpravljali tudi o poslovnih rezultatih skupine Žito, s katerimi se je pred tem seznanil tudi nadzorni svet. V prvih desetih mesecih lanskega leta je skupina Žito v primerjavi z enakim obdobjem lani sicer povečala prodajo za 2,5 odstotka, pri tem pa je načrtovana prodaja zaostajala za 4,7 odstotka. Po ocenah s konca lanskega leta naj bi se prihodki od prodaje Žita v lanskem letu znižali za šest odstotkov. Zaostajanje za načrti je vodstvo Žita utemeljevalo s prenosom dela proizvodnje v Krško in posledično pomanjkanjem proizvodov za prodajo, težavami zaradi dobave politank in vafljev, slabe prodaje moke, ki je posledica nižjih cen njihove konkurence in težav v pekarstvu. Na svetu delavcev Žita je Bricl prisotne seznanil tudi, da Žito 5. decembra ne bo povišalo cen, kot je bilo sprva najavljeno, in da bodo javnost obvestili, da Žito ne povišuje cen. Udeleženci sestanka so bili tudi seznanjeni, da selitve proizvodnje z lokacije v BTC v sedanjih razmerah ne bo in da bo Žito ostal na tej lokaciji še najmanj dve leti. Prav tako so do nadaljnjega ustavljene tudi vse Žitove investicije v Mariboru. Na številna vprašanja, ki smo jih naslovili na Bricla, so nam v Žitu odgovorili, da z vsemi pomembnimi informacijami o poslovanju Žita in skupine Žito obveščajo javnost po spletnih straneh Ljubljanske borze in da neformalnih govoric in špekulacij ne komentirajo. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
2,597
|
Ljubljana - Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) se je odločila za deregulacijo trgov za klice s fiksne lokacije, saj je v zadnji analizi maloprodajnih upoštevnih trgov za nacionalne in mednarodne poslovne in rezidenčne telefonske storitve na fiksni lokaciji ugotovila, da ni podlage za nadaljnjo regulacijo. Po posvetovanju z zainteresirano javnostjo in evropsko komisijo namerava agencija tudi sprostiti regulacijo Telekoma Slovenije na teh trgih, kar pomeni, da bo lahko Telekom prosto oblikoval cene telefonskih klicev za svoje naročnike. "Slovenski uporabniki imajo pri fiksnih klicih na voljo številne alternative in zaradi uspešne veleprodajne regulacije že nekaj časa niso več omejeni le na ponudbo Telekoma Slovenije. Tako lahko uporabniki izberejo drugega ponudnika na klasičnem telefonskem omrežju s pomočjo medoperaterske ponudbe naročniških priključkov ter izbire in predizbire operaterja, lahko pa se tudi odločijo za zamenjavo klasičnega telefonskega priključka za IP telefonski priključek drugega operaterja," so utemeljili v Apek. Agencija je pri analizi omenjenih trgov ugotovila, da se nagibajo k učinkoviti konkurenci, alternativni operaterji pa niso omejeni le na infrastrukturo Telekoma Slovenije, saj nekateri izmed njih uspešno gradijo tudi svojo dostopno infrastrukturo.
|
neutral
|
2,598
|
Rimske Toplice - Težave, s katerimi se srečuje konzorcij slovenskih družb pri revitalizaciji zdravilišča Rimske terme, negativno vplivajo tudi na odnose med družbeniki. Za dokončanje projekta jim je zmanjkalo 22 milijonov evrov, bančnih posojil pa ne dobijo. Od države, ki ima v lasti skoraj četrtino naložbe, zato pričakujejo posojilna jamstva, vendar se tu zapleta. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je namreč prepričan, da jim je država dovolj pomagala že v začetni fazi projekta, ko jim je prek javnih razpisov zagotovila kar 7,2 milijona evrov nepovratnih sredstev. Zato je zdaj upravljanje projekta stvar uprave in nadzornega sveta podjetja Rimske terme. V družbi imajo poleg države lastniške deleže še Zavarovalnica Triglav, NLB, NKBM, Unior Zreče, Telekom in SCT, ki je del terjatev iz naslova gradnje konvertiral v lastniške deleže. Na trenja znotraj nadzornega sveta nakazujejo nedavne zahteve Zavarovalnice Triglav, ki nenadoma od celotnega projekta pričakuje 16,4-odstotno donosnost, čeprav je ta v vseh finančnih načrtih predvidena v višini 6,1 odstotka. Direktor družbe Maks Brečko pravi, da so takšne zahteve pretirane, zavarovalnice so očitno navajene, da si z dvigovanjem premij zagotovijo donosnost po svojih željah, v primeru zdraviliškega posla pa stvari niso tako preproste. Na trenja med družbeniki kažejo tudi spori pri izbiri izvajalca za gradnjo manjkajočega centralnega zdraviliškega objekta. Že januarja lani sta se do zaključka razpisa prijavila SCT in Vegrad. Posel je dobil cenejši SCT, vendar ga nadzorni svet ni dokončno potrdil, ker se je sestal šele po izteku garancij izvajalca za resnost ponudbe. Vmes se je zgodila še afera "čista lopata" in SCT je odstopil od svoje ponudbe, da del svojih terjatev znova pretvori v lastniški delež. Niti v Vegradu očitno zaradi krize medtem nimajo več pretiranega interesa sodelovati pri projektu. Še posebno dokler se ne zagotovijo posojila za nadaljevanje revitalizacije, brez državnih poroštev pa bo to zelo težko. jure.nagode@dnevnik.si
|
negative
|
2,599
|
Ljubljana - Banke, ki si pri Evropski centralni banki (ECB) zagotavljajo dodatna likvidnostna sredstva z zastavo za to primernih papirjev, lahko po novem pri ECB zastavijo tudi posojila, ki so jih odobrile državni družbi za avtoceste (Darsu). Banka Slovenije je namreč na podlagi pravil ECB ocenila, da so tudi ta posojila, ki imajo državno poroštvo, primerna za zavarovanje. Večina bank nam ni želela razkriti, ali so to možnost pridobitve likvidnosti pri ECB že izkoristile. So pa v Banki Slovenije potrdili, da so slovenske banke ta posojila pri zavarovanju posojilnih operacij Evrosistema že uporabile. V Novi Ljubljanski banki (NLB) so dejali, da pri ECB trenutno nimajo najetih sredstev in da so tudi v preteklosti redko posegali po tem instrumentu. Nasprotno imajo v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) trenutno pri ECB zastavljenih okoli 18 odstotkov sredstev za zavarovanje primernega premoženja, vendar ne tudi posojil ali obveznic Darsa. Abanka je že zastavila Darsove obveznice, v Unicredit banki Slovenije pa se na zastavo netržnega premoženja (to so tudi posojila Darsa) pravkar pripravljajo. Pri ECB se vsake toliko "oglasijo" tudi v Banki Celje in SKB banki, pač odvisno od potreb po sekundarni likvidnosti, pravijo. Banke v Sloveniji imajo sicer na voljo za kar nekaj sto milijonov evrov tovrstnih papirjev. V zadnjem desetletju so namreč Darsu za gradnjo avtocestnega križa odobrile za več kot milijardo evrov posojil. Največ posojil je odobrila Nova Ljubljanska banka (NLB), in sicer najmanj 390 milijonov evrov v zadnjem letu. Poleg tega pa je vodila tudi več konzorcijev bank, ki so skupaj Darsu odobrili dobrih 400 milijonov evrov posojil. V konzorcijih so sodelovale še SKB, NKBM, Banka Koper, Banka Celje, Gorenjska banka in Unicredit banka Slovenija, kolikšen delež sredstev so prispevale posamezne banke, pa nam ni uspelo izvedeti. Hypo banka je Darsu ločeno odobrila še dobrih 60 milijonov evrov posojil, Unicredit banka Slovenije dobrih 120 milijonov evrov, banka Koper pa 35 milijonov evrov. Poleg posojil Darsa lahko slovenske banke pri ECB zastavijo tudi Darsove obveznice. Družba jih je v minulih letih v nominalni vrednosti izdala skupno za slabih 170 milijonov evrov. Največ obveznic so kupili v NLB, med drugim tudi celotno drugo izdajo, vredno več kot 62 milijonov evrov, sledijo ji NKBM, Gorenjska banka, Hypo banka, Abanka... Slovenske banke so sicer januarja prvič po večmesečnem zaporednem povečevanju obveznosti do Evrosistema zmanjšale, in sicer na 935 milijonov evrov oziroma 1,9 odstotka bilančne vsote. Konec leta 2008 so po podatkih Banke Slovenije znašale kar 1,2 milijarde evrov, medtem ko so bile leto pred tem precej manjše - 157 milijonov evrov. barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
2,600
|
Ljubljana - V Sloveniji je neto plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah januarja v povprečju znašala 917,15 evra. Kot so sporočili iz državnega statističnega urada, je bila povprečna neto plača tako januarja za 2,3 odstotka nižja kot decembra. Januarja smo v Sloveniji zabeležili deflacijo, kar je posledično vplivalo na to, da sta se povprečna bruto in neto plača za januar v primerjavi z decembrom realno znižali manj kot nominalno. Tako se je povprečna mesečna bruto plača, ob upoštevanju rasti cen življenjskih potrebščin, znižala za 2,4 odstotka, medtem ko se je povprečna neto plača realno znižala za 1,9 odstotka, ugotavljajo na statističnem uradu. Povprečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji je januarja dosegla 1416,40 evra, kar je 2,8 odstotka manj kot mesec prej in 6,8 odstotka več kot pred letom dni. Povprečna mesečna bruto plača za januar se je v primerjavi z decembrom zvišala le v statistični regiji jugovzhodna Slovenija, in sicer za odstotek. V ostalih statističnih regijah se je povprečna mesečna bruto plača znižala. Najopazneje se je znižala v zasavski, in sicer za 6,9 odstotka, za 4,9 odstotka v goriški in v savinjski statistični regiji za 4,3 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača za januar se je v primerjavi s preteklim mesecem najbolj znižala v dejavnosti rudarstvo, in sicer za 13,9 odstotka. Sledili sta dejavnosti finančne in zavarovalniške dejavnosti z 10,1-odstotnim znižanjem in druge dejavnosti z 8,8-odstotnim znižanjem povprečne mesečne bruto plače. Povprečna mesečna bruto plača za januar se je v primerjavi s preteklim mesecem najbolj zvišala v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo (za 2,3 odstotka) ter v dejavnosti javna uprava in obramba, dejavnost obvezne socialne varnosti (za 1,7 odstotka).
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.