nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
2,601
|
Ljubljana - Obseg tujih naložb na Kitajskem se znižuje. Februarja so tuja podjetja za naložbe v kitajsko gospodarstvo namenila 5,8 milijarde dolarjev, kar je 15,8 odstotka manj kot v enakem obdobju lani, je po navedbah ameriške tiskovne agencije AP danes sporočilo kitajsko ministrstvo za trgovino. Globalna gospodarska in finančna kriza je upočasnila prilive tujega kapitala, kar občuti tudi Kitajska, kjer so bile tuje investicije eden od motorjev gospodarske rasti. Vseeno pa je februarsko nazadovanje manjše od januarskega, ko je obseg tujih naložb v medletni primerjavi oslabel za 32,7 odstotka. V prvih dveh mesecih letos so se tuje investicije znižale za 26,2 odstotka glede na enako obdobje lani. Občuten padec v prilivu tujih naložb Kitajska beleži po lanskem septembru, ko so se razmere v mednarodnem okolju močno zaostrile, povpraševanje po kitajskih izdelkih pa je začelo upadati. Kitajska vlada tudi meni, da bo stabilna domača valuta, juan, prispevala h globalnemu gospodarskemu okrevanju. Letos bo zato Kitajska po poročanju AP okrepila število obiskov trgovinskih delegacij v tujini. Tako bodo vladno-gospodarske delegacije najverjetneje obiskale Evropo, ZDA, Japonsko in države jugovzhodne Azije. Februarja je 200-članska delegacija med obiskom v Evropi podpisala za 13 milijard dolarjev pogodb v Veliki Britaniji, Nemčiji, Švici in Španiji, navaja AP. Oblasti v Pekingu želijo spodbuditi kitajska podjetja k intenzivnejšim vlaganjem v tujini, obenem pa povečati naložbe v sodobne tehnologije, ki bi omogočile okolju prijaznejšo in učinkovitejšo proizvodnjo. Izhodne investicije naj bi bile eno glavnih težišč v odnosih s tujino, s čimer naj bi spodbudili tudi rast gospodarstva. Kitajske družbe so tako letos že podpisale več milijard dolarjev vredne pogodbe o dobavi nafte iz Rusije, Venezuele in Brazilije, največji kitajski proizvajalec aluminija Chinalco pa namerava vložiti 19,5 milijarde dolarjev v drugo največjo rudarsko družbo na svetu Rio Tinto. Kitajska bi letos sicer lahko izgubila več kot 80 milijard dolarjev svojih deviznih rezerv zaradi neugodnih nakupov delnic tik pred zaostritvijo razmer na mednarodnih finančnih trgih. Kot poroča današnji Financial Times, je Kitajska, ki ima sicer skoraj 2000 milijard dolarskih rezerv, razpršila svoje naložbe z investicijami v delnice večinoma ameriških podjetij, medtem ko je pred tem sredstva večinoma nalagala v varnejše obveznice.
|
negative
|
2,602
|
Ljubljana - Cena nafte se je po odločitvi Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), da ne bo spremenila dnevne proizvodnje, spustila pod 45 dolarjev. V azijskem trgovanju je bilo treba danes za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v aprilu odšteti 44,50 dolarja, kar je 1,75 dolarja manj kot ob koncu petkovega trgovanja. Na borzi v Londonu se je severnomorska nafta vrste brent, prav tako z dobavo v aprilu, pocenila za 1,60 dolarja na 43,33 dolarja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nekateri analitiki so pričakovali, da se bodo ministri Opeca v nedeljo na Dunaju odločili za zmanjšanje dnevne proizvodnje in na ta način zvišali cene nafte, ki so pred izbruhom finančne krize dosegale rekordne cenovne ravni. Toda kartel, ki načrpa 40 odstotkov svetovne nafte, se za ta korak ni odločil. Opec je odločitev o morebitnem zmanjšanju proizvodnje prestavil na konec maja, ko bo ta tema znova na dnevnem redu zasedanja. Opec je od septembra lani že trikrat zmanjšal dnevno proizvodnjo, nazadnje za 2,2 milijona sodov decembra lani v Alžiji. Julija lani so cene nafte poskočile na vrtoglavih 147 dolarjev, po izbruhu krize pa so začele naglo padati. Opec trenutno dnevno načrpa 4,2 milijona sodov nafte.
|
neutral
|
2,603
|
New York - Na ameriških borzah se je trgovalni dan začel pozitivno, medtem ko evropske borze večinoma poslujejo v rdečih številkah. Razlog za optimizem v ZDA so predvsem novice, da se je gradnja novih stanovanj in hiš februarja v mesečni primerjavi presenetljivo okrepila. Na borzi na Wall Streetu se je industrijski indeks Dow Jones tako v prvih 30 minutah trgovanja zvišal za 0,12 odstotka na7225,89 točke. Tehnološki indeks Nasdaq pa je ob začetku trgovalnega tedna pridobil za 1,15 odstotka in se giblje na ravni 1420,14 točke. Medtem ko se je trgovanje na Wall Streetu začelo pozitivno, se vodilne evropske borze koncu trgovalnega dne bližajo v rdečih številkah. Dve uri pred zaključkom trgovanja trije najpomembnejši borzni indeksi v Parizu, Frankfurtu in Londonu dosegajo nižje vrednosti kot ob ponedeljkovem zaključku trgovanja. Indeks FTSE 100 na londonski borzi je doslej izgubil 1,20 odstotka, indeks DAX na frankfurtski borzi se je znižal za 1,28 odstotka, indeks CAC 40 na borzi v Parizu pa za 1,10 odstotka. Razlog za optimizem na Wall Streetu naj bi bile predvsem današnje novice o presenetljivi februarski okrepitvi gradnje novih stanovanj in hiš v ZDA. Kot je sporočilo ameriško ministrstvo za trgovino, se je gradnja na mesečni ravni okrepila za 22,2 odstotka na letno prilagojeno raven 583.000 enot. Z omenjenega ministrstva so ob tem tudi sporočili, da so se cene proizvodov pri proizvajalcih v enakem primerjalnem obdobju povišale za 0,1 odstotka.
|
neutral
|
2,604
|
Ljubljana - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 7972,17 točke, kar je 23,04 točke oz. 0,3 odstotka več kot v torek. Nikkei se je tako okrepil že četrti dan zapored, pri čemer je med današnjim trgovanjem njegova vrednost presegla psihološko mejo 8000 točk. Na vlagatelje je spodbudno vplivala torkova rast tečajev delnic v ZDA zaradi najnovejše objave ministrstva za trgovino o oživitvi gradnje novih stanovanj in hiš v ZDA februarja. Tečaje japonskih delnic pa je podprla tudi objava centralne banke, da bo povečala nakupe vladnih obveznic ter poslovnim bankam namenila dodatna posojila, s čimer naj bi okrepila njihovo kapitalsko ustreznost. Bank of Japan na tokratnem zasedanju sicer ni spremenila ključne obrestne mere, ki znaša 0,1 odstotka. Na Wall Streetu so se tečaji delnic v torek v povprečju zvišali. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 7395,70 točke, kar je za 178,73 točke oz. 2,48 odstotka več kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 58,09 točke oz. 4,14 odstotka in se ustavil pri 1462,11 točke.
|
positive
|
2,605
|
Nova Gorica - Preko 700 zaposlenih v skupini Mip naj bi danes dobilo februarsko plačo, a je to, kot je v ponedeljek priznal koordinator skupine Mip Vojteh Volk, malo verjetno. Če plače ne bo, bodo zaposleni lahko odpovedali delovno razmerje po krivdi delodajalca, je povedal predsednik Sindikata kmetijske in živilske industrije Slovenije Srečko Čater. Zaposleni v skupini Mip še vedno čakajo na januarsko plačo in če ne bo bistvenih sprememb, tudi februarske ne bo, je v ponedeljek novinarjem priznal Volk. Ker so v Mipu osebni dohodki že prej zamujali en mesec, so zaposleni že tri mesece brez plače, je pojasnil Čater. Po zakonu lahko v tem primeru delavec iz krivdnih razlogov delodajalca odpove delovno razmerje in se odloči za tožbo, tako pa je tudi upravičen do nadomestila na zavodu za zaposlovanje, je poudaril. Enaka pojasnila bo na popoldanskem zboru delavcev predstavil tudi zaposlenim v družbi Mip, saj želijo v sindikatu, če plače ne bo, zaščititi delavce. Če plač ne bo, bo sindikat v imenu tistih, ki bodo podpisali pooblastilo, vložil tožbe zoper Mip. Če bo število tožb veliko, bi to lahko pomenilo tudi stečaj Mipa, je poudaril Čater. Od skupno prek 700 zaposlenih v skupini Mip jih je po njegovih besedah okoli 80 odstotkov članov sindikata. O težki situaciji v podjetju naj bi danes razpravljal tudi nadzorni svet Mipa, katerega član je Čater. Kot je dejal, je o celotni zadevi, zlasti težkem položaju zaposlenih, saj sta v nekaterih družinah v Mipu zaposlena oba starša, obvestil vlado ter kmetijsko in gospodarsko ministrstvo. Družba Mip lahko zaprosi za državno pomoč v obliki poroštva države za najete kredite, a ker gre po določilih zakonodaje za veliko gospodarsko družbo, mora Slovenija pred dodelitvijo pomoči za mnenje zaprositi tudi Evropsko komisijo, so povedali na ministrstvu za gospodarstvo. Pri tem mora med drugim biti Mipov program donosen, proizvodi imeti tržišče, pomoč mora Mipu zagotoviti dolgoročno preživetje, hkrati pa ne sme rušiti enotnega trga, so še pojasnili na ministrstvu. Država je pripravljena bankam upnicam Mipa podeliti poroštvo za sredstva, ki jih Mip potrebuje za zagon proizvodnje, pod pogojem, da banke spremenijo svoje terjatve v lastniške deleže in pridobijo ustrezno večino ter da se zamenja uprava, ki je podjetje pripeljala v nastali položaj s slabim vodenjem in izčrpavanjem podjetja z menedžerskim odkupom. Kot je znano, ima po besedah Volka skupina Mip - neupoštevajoč obresti - 71 milijonov evrov dolgov. Bankam upnicam, ki so združene v konzorciju pod vodstvom Abanke Vipa, zato vodstvo Mipa predlaga konverzijo dolga v več kot 75-odstotni lastniški delež, pripravljeno pa je tudi odstopiti. Uradne odločitve bank še ni, po poročanju medijev pa naj bi bile lastniškemu vstopu v Mip naklonjene. Mip se že dalj časa srečuje z likvidnostnimi težavami, zato so mu v zadnjem obdobju družbi za krajši čas odklopili vodo in dvakrat elektriko, grozil pa je tudi odklop plina. Ker v skupini proizvodnja stoji, imajo po Volkovih besedah milijon evrov stroškov mesečno. Za nadaljevanje proizvodnje bi v skupini potrebovali 12 milijonov evrov v naslednjih treh mesecih, samo v družbi Mip pa do pet milijonov evrov.
|
negative
|
2,606
|
Ameriška centralna banka (FED) je včeraj začela dvodnevno zasedanje, na katerem preučuje nadaljnje ukrepe za reševanje finančne krize, med katerimi je najverjetnejši spodbujanje potrošniških posojil, drugih pomembnih odločitev pa analitiki ne pričakujejo. Predsednik FED Ben Bernanke, ki ga zaradi njegovega položaja prištevajo med pet najvplivnejših ljudi na svetu, je pred tem ocenil, da bo ameriške recesije konec še letos, če bo vlada imela mandat za reševanje finančne krize in ji bo uspelo rešiti bančni sistem. Glavna bojazen je po njegovem ta, da bi javnost in politiki popolnoma obrnili hrbet ukrepom, kot je reševanje finančnih velikanov z državnim denarjem. V minulih dneh je ogorčenje povzročila napoved zavarovalnice AIG, da bo zaposlenim izplačala 165 milijonov dolarjev nagrad in dodatkov, čeprav je v milijardnih izgubah in jo rešujejo s finančnimi injekcijami države. FED je svoje glavno orožje – določanje obrestne mere – že izčrpal, saj jo je znižal na nič do 0,25 odstotka, kjer bo tudi ostala. Po ocenah strokovnjakov bi FED danes lahko napovedal za 200 milijard dolarjev vreden odkup obveznic, ki temeljijo na plačilu potrošniških posojil, da bi tako oživil posojanje državljanom za nakup avtomobilov, financiranje študija in podobno. Morda pa bo med vrsticami omenil tudi možnost povečanega odkupa vladnega dolga v prihodnosti. Bernanke je v pogovoru za CBS ocenil, da je bil svet v preteklih mesecih »na robu popolnega razsula finančnega sistema«. Takšne izjave in takšni televizijski nastopi pričajo o skrajnosti razmer. Predsednik FED namreč izredno redko daje intervjuje, sploh na televiziji, saj trg spremlja in se odzove na vsako njegovo izjavo. Toda Bernanke je očitno ocenil, da mora tudi sam prispevati svoj delež k prepričevanju javnosti, naj podpira sedanje ukrepe za reševanje krize. Nepričakovano dobre novice so včeraj prišle z nepremičninskega trga, kjer so zabeležili 22-odstotno rast novih lastnikov nepremičnin glede na januar. Zato pa še naprej raste brezposelnost, ki bi do konca leta lahko dosegla desetodstotno stopnjo. Novi val odpuščanja je napovedalo podjetje Caterpillar. andrej.brstovsek@dnevnik.si
|
neutral
|
2,607
|
Šempeter pri Gorici - Skupina Iskra Avtoelektrika letos načrtuje 196,8 milijona evrov prihodkov od prodaje in 3,9 milijona evrov izgube. Tako predvideva rebalans letošnjega poslovnega načrta, ki so ga v sredo sprejeli nadzorniki družbe. Zaradi posledic gospodarske krize v matični družbi pripravljajo tudi program odpuščanja zaposlenih za določen čas. Zaradi gospodarske krize in posledičnega padca prodaje so v Iskri Avtoelektriki pripravili rebalans letošnjega poslovnega načrta na ravni skupine in obvladujoče družbe, je Iskra Avtoelektrika danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Medtem ko na ravni skupine po novem načrtujejo za četrtino manj prihodkov kot v letu 2008 - v družbi v Iranu ne predvidevajo znižanja, v družbi v Braziliji pa pričakujejo rast prodaje -, bodo prihodki v obvladujoči družni nižji kar za 35 odstotkov. Tako naj bi Iskra Avtoelektrika leto zaključila s 139 milijoni prihodkov in 3,1 milijona evrov izgube. Še lani je družba ustvarila 3,7 milijona evrov čistega dobička. Kot poudarjajo v šempetrski družbi, kjer v letu 2009 ne načrtujejo izplačila dividend, v krizi največ pozornosti namenjajo projektom in nalogom, s katerimi bi pridobili nove kupce, zagotavljanju likvidnosti, ukrepom za racionalno in učinkovito poslovanje ter ponovni oživitvi konjunkture. Tako so že prešli na 36-urni delavnik, med ukrepi pa je tudi zmanjševanje stroškov dela, zaradi česar je doslej brez dela ostalo dobrih 300 zaposlenih za določen čas. V Iskri Avtoelektriki ugotavljajo, da to ne bo dovolj, zato že pripravljajo program zniževanja števila zaposlenih za nedoločen čas. V obvladujoči družbi, kje je bilo lani 1950 zaposlenih, predvidevajo v prvem polletju postopno zniževanje do ravni okoli 1600 zaposlenih, v avgustu pa do skupnega števila 1360. Podobni ukrepi so predvideni tudi v Livarni Komen in Iskri Bovec. Sicer naj bi na ravni skupine letos v povprečju zaposlovali 2371 oseb, kar je za petino manj kot leto prej, je razvidno iz rebalansa poslovnega načrta. Da bi zagotovili likvidnost, so v Iskri Avtoelektriki ustavili vse nove investicije, načrtujejo pa le naložbe v dokončanje odprtih projektov in ključne razvojne projekte. V šempetrski družbi bodo tako za investicije letos namenili 2,9, na ravni skupine pa 4,9 milijona evrov. Likvidnost v prihodnjih mesecih bo odvisna predvsem od plačilne discipline kupcev in dogovorov z bankami o prestrukturiranju, sami pa se z dobavitelji pogajajo za podaljševanje plačilnih rokov, so še poudarili v Iskri Avtoelektriki. Sicer so se nadzorniki na sredini seji seznanili še z nekonsolidiranimi in nerevidiranimi izkazi poslovanja družbe in skupine v letu 2008 ter poročilom o likvidnosti in solventnosti Iskre Avtoelektrike in odvisnih družb. Kot je znano je Iskra Avtoelektrika po nekonsolidiranih in nerevidiranih podatkih lani ustvarila 212,2 milijona evrov prihodkov in 3,7 milijona evrov čistega dobička.
|
negative
|
2,608
|
Nadzorni svet Telekoma Slovenije je v torek sprejel predlog uprave za znižanje plač vodilnih zaposlenih. Tako bo od 1. aprila dalje plača predsednika uprave Telekoma Slovenije Bojana Dremlja nižja za 25 odstotkov, v skladu s tem pa bodo urejene tudi plače članov uprave in direktorjev oziroma direktoric hčerinskih družb. Iz Telekoma so še sporočili, da bodo predvidoma jutri objavili sklic skupščine delničarjev, ki bo zasedala 22. aprila. V IUV vrednotijo nepremičnine in prodajajo zaloge V stečajnem postopku družbe Industrija usnja Vrhnika (IUV) trenutno poteka ocenjevanje nepremičnin in odprodaja zalog, je povedala stečajna upraviteljica Nataša Gibičar Toš. Terjatve je za zdaj prijavilo 740 upnikov, rok za prijavo pa se izteče 23. marca. Največji upniki so delavci in banke. NKBM prodaja nepremičnine Nova Kreditna banka Maribor je objavila začetek zbiranja ponudb za nakup nepremičnin v Sloveniji in na Hrvaškem. Banka v Sloveniji prodaja štiri apartmaje, bungalov in garsonjero v skupni vrednosti slabih 365.000 evrov, na Hrvaškem pa 22 apartmajev, sedem garsonjer ter kontejner v skupni vrednosti dobra dva milijona evrov. Center Naložbe po nakupih lastnih delnic Center Naložbe, ki je prek verige podjetij v večinski lasti direktorja Pivovarne Laško Boška Šrota, je od več malih delničarjev kupil dobrih 1000 lastnih delnic, za katere je po dostopnih podatkih odštel nekaj več kot 4000 evrov. Finetol kuje posle s Probankinimi skladi Finetol, ki velja za enega izmed lastniških stebrov Skupine NFD, je minuli četrtek vzajemnemu skladu Probanka Globalni naložbeni prodal pol odstotka Maksime Invest. Finetol je za delnico Maksime Invest iztržil 5,15 evra, oziroma 6,2 odstotka nad tedanjo borzno ceno. V Elkroju 62 presežnih delavcev V nazarski modni hiši Elkroj, ki je od oktobra leta 2006 v lasti družine Rednak iz Šoštanja, je zaradi precejšnjega upada naročil iz Nemčije presežnih 62 delavcev. NLB z 99,55-odstotnim deležem v banjaluški Razvojni banki Nova Ljubljanska banka je ta teden povečala lastniški delež v NLB Razvojni banki iz Banjaluke na 99,55 odstotka. Na javno ponudbo, objavljeno 3. februarja, se je odzvalo 108 delničarjev s skupno 18,05 odstotka delnic. RTH bo ponovno odkopaval premog v Hrastniku Rudnik Trbovlje-Hrastnik bo ponovno odkopaval premog na območju Hrastnika, saj so nove raziskave pokazale, da so v jami Ojstro še vedno velike zaloge kakovostnega premoga, ki jih ocenjujejo na okoli 1,4 milijona ton odprtih zalog, so danes sporočili iz omenjenega rudnika. Pripravil Tomaž Modic
|
neutral
|
2,609
|
Ljubljana - Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota bo v naslednjem poslovnem letu, ki se bo začelo aprila, skoraj prepolovil število novih zaposlitev za polni delovni čas. Na novo bo zaposlil okoli 1400 ljudi, medtem ko jih je v tekočem poslovnem letu rekordnih 2733, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Pričakovano število novih zaposlitev je najnižje od leta 1995, ko so na novo zaposlili 947 delavcev. Na Japonskem velika podjetja, kot je Toyota, večino novih zaposlitev opravijo v začetku poslovnega leta, poroča AP. Toyota je za tekoče poslovno leto od 2733 ljudi na novo zaposlila 916 inženirjev, letos pa naj bi bilo med 1400 novinci 380 inženirjev. Družba za tekoče poslovno leto ob močnem padcu povpraševanja in visokem tečaju jena pričakuje 350 milijard jenov (2,7 milijarde evrov) izgube. To bi bila prva izguba na letni ravni od leta 1950. V preteklem poslovnem letu je družba ustvarila rekordnih 1720 milijard jenov (13,3 milijarde evrov) čistega dobička. Padec prodaje je bil velik predvsem v ZDA, ki so eden glavnih Toyotinih trgov, februarja se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem prodaja znižala za 39,8 odstotka.
|
negative
|
2,610
|
Ljubljana - Evropska komisija je včeraj v zvezi z odločitvijo Renaulta, ki trdi, da je ukrep predvsem odgovor na premajhne možnost proizvodnje v Sloveniji, že zahtevala pojasnila od Francije. "Dejstvo, da se podjetje odloči spremeniti lokacijo proizvodnje, običajno ne sproži naših komentarjev, a kar je v tem konkretnem primeru presenetljivo, je to, da je francoski minister za industrijo Luc Chatel izjavil, da naj bi bilo to neposredno povezano s francoskim načrtom za pomoč avtomobilskemu sektorju," je povedal tiskovni predstavnik evropske komisarke za konkurenco Neelie Kroes Jonathan Todd. Kot je pojasnil, je opisani primer popolnoma v nasprotju s pismom, ki ga je Chatel pred izrednim neformalnim vrhom v začetku marca poslal komisarki in v katerem je zagotovil, da sporazumi o več milijard evrov vrednih posojilih francoski avtomobilski industriji naj ne bi vključevali pogojev glede lokacije dejavnosti ali dajanja prednosti proizvajalcem s sedežem v Franciji. Spomnimo, da je Francija svoji avtomobilski industriji namenila nekaj manj kot osem milijard evrov pomoči, od tega tri milijarde evrov Renaultu. Eden od argumentov, s katerim se je Francija branila očitkov o protekcionizmu, je bil, da bodo francoski ukrepi prispevali k ohranjanju delovnih mest tudi v drugih članicah EU, kjer imajo francoski avtomobilski koncerni tovarne. A kot smo že poročali, morajo francoski avtomobilski koncerni za pridobitev pomoči francoske države ohraniti tovarne v Franciji, medtem ko o tovarnah v drugih evropskih državah paket ne govori. Tudi pariški dnevnik Le Monde se sprašuje, če gre pri odločitvi Renaultovega vodstva za pritisk francoske vlade. Chatel je zaradi selitve proizvodnje clia iz Slovenije v Francijo po poročanju časnika takoj izrazil veliko zadovoljstvo, v tem pa vidi tudi prvi rezultat ukrepov francoske vlade v prid avtomobilski industriji. V Le Mondu kljub temu menijo, da gre pri tej Renaultovi odločitvi bolj za industrijsko kot politično odločitev, saj tovarna v Novem mestu zaradi uspešne prodaje twinga v zadnjem času obratuje s polno paro. Predsednik uprave Renaulta je januarja sicer poudaril, da je avto, ki ga naredijo v Franciji, tudi za 10 odstotkov dražji od avtomobila, ki ga naredijo v vzhodni Evropi, kamor po francoskih merilih najbrž sodi tudi Slovenija. Sicer pa je Sarkozy nedavno ob obisku tovarne družbe Peugeot-Citroën izrazil veliko presenečenje, da Francija dejansko veliko več avtomobilov uvozi, kot izvozi. S selitvijo proizvodnje clia 2 v francoski Flins bo v tovarni, ki leži 50 kilometrov zahodno od Pariza, zaposlitev dobilo 400 ljudi. Za Flins je preselitev proizvodnje dobrodošla, saj so morali v zadnjem času zaradi manjšega povpraševanja zmanjšati proizvodnjo avtomobilov clia 3. Leta 2011 naj bi tam začeli proizvajati enega od dveh modelov električnih vozil. poslovni@dnevnik.si
|
neutral
|
2,611
|
Japonski bančni koncern Mitsubishi UFJ Financial naj bi ukinil tisoč delovnih mest in v prihodnjih treh letih zaprl okoli 50 podružnic. Omenjeni ukrepi naj bi bili del prizadevanj za racionalizacijo stroškov in povečanje učinkovitosti storitev, so pojasnili v koncernu in dodali, da se za omenjene ukrepe niso odločili zaradi globalne finančne krize. Združitev družb Suncor Energy in Petro-Canada V kanadskih energetskih družbah Suncor Energy in Petro-Canada so napovedali združitev. Posel naj bi bil vreden okoli 14 milijard dolarjev, potrditi pa ga morajo še delničarji obeh družb. Delničarji Petro-Canade naj bi za delnico prejeli 1,28 navadne delnice združene družbe, Suncorjevi delničarji pa eno delnico združene družbe. Slednji bodo lastniki 60 odstotkov združene družbe, Petro-Canadovi delničarji pa 40 odstotkov. Tiffany lani z manj dobička in prihodki Prodajalec luksuznega nakita Tiffany je lani ustvaril 220 milijonov dolarjev dobička, medtem ko je ta predlani znašal 323,5 milijona dolarjev. V zadnjem četrtletju se je dobiček skrčil kar za 75 odstotkov, na 31,1 milijona dolarjev. Družba je lani sicer ustvarila 2,86 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje, ki so bili od predlanskih nižji za tri odstotke. Izvršni direktor družbe Michael J. Kowalski je dejal, da družba čuti posledice finančne krize in da bodo morali biti letos previdnejši pri poslovanju.Avtomobilski industriji 50 milijard dolarjev Mednarodna revizijska hiša Deloitte je sporočila, da naj bi svetovna avtomobilska industrija iz skladov za spodbujanje gospodarstva prejela okoli 50 milijard dolarjev neposredne finančne pomoči. Večina sredstev naj bi bila namenjena tistim, ki jih je kriza najbolj prizadela, torej General Motorsu, Chryslerju in družbi GMAC, finančni veji GM.Aeroflot bi prevzel Czech Airlines Ruski letalski prevoznik Aeroflot je včeraj oddal ponudbo za nakup 91,5-odstotnega deleža češke letalske družbe Czech Airlines (CSA), za nakup deleža pa se zanimajo tudi v letalskem prevozniku Air France KLM. Ta naj bi bil za nakup deleža v CSA pripravljen odšteti 200 milijonov evrov. Iz Aeroflota so sporočili, da bi ob prevzemu družba ohranila status mednarodnega letalskega prevoznika s sedežem na letališču Ruzyne v Pragi.Območje evra z visokim trgovinskim primanjkljajem Države članice območja evra so januarja ustvarile 10,5 milijarde evrov zunanjetrgovinskega primanjkljaja, v enakem obdobju leto prej pa je ta znašal 11,1 milijarde evrov. Celotna Evropska unija je v prvem mesecu leta ustvarila za 26,3 milijarde evrov zunanjetrgovinskega primanjkljaja. Izvoz območja evra se je januarja glede na december lani zmanjšal za 10,7 odstotka, uvoz pa za 7,3 odstotka. Daily Mail & General Trust bo ukinil 1000 delovnih mest Britanska časopisna družba Daily Mail & General Trust je napovedala ukinitev 1000 delovnih mest, kar je dvakrat več od prejšnjih napovedi. V tekočem četrtletju družba po novem pričakuje kar 37-odstotni upad prihodkov iz oglaševanja. Zato nameravajo stroške znižati za 146 milijonov dolarjev, medtem ko so še pred kratkim napovedovali znižanje stroškov za 109,4 milijona dolarjev. EIB z bančnimi garancijami z Inteso San Paolo Evropska investicijska banka (EIB) bo ponudila garancijo za posojila malim in srednje velikim podjetjem prek italijanske banke Intese San Paolo. Banka bo tako postala prva banka, prek katere bo EIB zagotovila garancije za posojila. Pripravila Nuša Brank
|
neutral
|
2,612
|
Ljubljana - Južna Koreja je napovedala finančno injekcijo v višini 20,9 milijarde dolarjev, s katero bo priskočila na pomoč domačemu gospodarstvu, ki je prvič po 11 letih zašlo v recesijo. Finančna pomoč je kar dvakrat večja od tiste iz časa azijske gospodarske krize v letu 1998, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Južnokorejska vlada bo z obsežno finančno injekcijo pripomogla k ohranjanju delovnih mest in odpiranju novih, povečala investicije ter pomagala revnim in brezposelnim. Po navedbah tamkajšnjega finančnega ministrstva bo finančno pomoč še v tem mesecu potrdil južnokorejski parlament. Izvozno naravnano južnokorejsko gospodarstvo je svetovna gospodarska kriza močno prizadela. Gospodarstvo se je tako v obdobju od oktobra do decembra lani na četrtletni ravni skrčilo za 5,6 odstotka. S pomočjo finančne pomoči naj bi se južnokorejsko gospodarstvo okrepilo za 1,5 odstotne točke. Državni paket pomoči naj bi pripomogel k odprtju 552.000 novih delovnih mest. Število zaposlenih se je februarja v Južni Koreji zmanjšalo za 142.000, kar je največji padec po septembru 2003. Kot poudarja južnokorejska vlada, je ustvarjanje novih delovnih mest najbolj osnovni ukrep v boju proti gospodarski krizi. Del državne pomoči bo namenjen pomoči srednjim in malih podjetjem, del oživitvi regionalnega gospodarstva, sredstva pa bodo namenjena tudi izobraževanju ter okoljsko prijaznim projektom. Določen del pomoči bo južnokorejska vlada namenila tudi ljudem z nizkimi osebnimi dohodki in brezposelnim. Preostanek sredstev, ki ga predvideva vlada, bo namenjen že potrjenim projektom, hkrati pa bo nadomestil sredstva iz naslova znižanja davkov. Ekonomisti odločitev vlade pozdravljajo. Kot poudarjajo, je to za trg močan signal, da vlada dela vse, kar je v njeni moči, da znova oživi gospodarstvo.
|
positive
|
2,613
|
Ljubljana - Predstavniki korporacije Al Amad iz Savdske Arabije so se danes v Ljubljani sestali s predsednikom in generalnim direktorjem GZS, Zdenkom Pavčkom in Samom Hribarjem Miličem. Dogovorili so se za organizacijo obiska slovenske gospodarske delegacije v Savdski Arabiji, ki naj bi bil v prvi polovici tega leta. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Pavček je poudaril, da ima slovensko gospodarstvo velik interes za sodelovanje z arabskim svetom. Izpostavil je, da vidi vlogo direktorja in lastnika korporacije Al Amad Fareeda J. Al Harazija pri tem sodelovanju v luči predstavljanja slovenskega gospodarstva, so sporočili z GZS. Hribar Milič je izpostavil interes, da slovenska gospodarska delegacija že v maju ali juniju obišče Savdsko Arabijo. Al Harazi pa je potrdil sodelovanje pri organizaciji slovenskega obiska in dodal, da bo nemudoma začel z vsemi potrebnimi pripravami. Al Harazi in direktor Tovarne vozil Maribor Dušan Mežnar sta danes na GZS podpisala pogodbo o zastopanju Tovarne vozil Maribor v Savdski Arabiji, Katarju, Dubaju, Bahrajnu, Abu Dabiju, Omanu in Kuvajtu. Pavček je ob tem izrazil zadovoljstvo, pri čemer "je to dobra osnova za sodelovanje, ki se naj v prihodnje širi tudi na druge gospodarske subjekte in poslovna področja", Hribar Milič pa je izrazil prepričanje, da bosta obe strani zadovoljni s poslovnim sodelovanjem. Poudaril je, da je slovensko gospodarstvo konkurenčno tako po ceni kot kakovosti. "Naše izdelke in storitve ceni vsa EU, pa tudi druge države po vsem svetu," je dejal Hribar Milič. Tovarna vozil Maribor in Al Amad sta v torek podpisala pogodbo v vrednosti 25 milijonov evrov, po kateri bodo Mariborčani v prihodnjih petih letih v Savdsko Arabijo prodali sto nizkopodnih avtobusov MB 1341. Blagovna menjava med Slovenijo in Savdsko Arabijo je lani znašala 111,4 milijona evrov, izvoz je bil vreden 30,9 milijona evrov, uvoz pa 80,5 milijona evrov. Slovenija je izvozila zlasti obdelan les, merilnike porabe plinov, papir in karton ter netkani tekstil, uvozila pa olja iz nafte ali bituminoznih materialov, ciklične ogljikovodike, druge plošče, etre, perokside etrov, ketonov in heterociklične spojine, so še navedli na GZS.
|
positive
|
2,614
|
Ljubljana - Svet delavcev Slovenskih železnic (SŽ) je skupaj z železniškimi sindikati danes na ljubljansko policijsko upravo posredoval kazensko ovadbo zoper predsednika nadzornega sveta SŽ Andreja Godca, in sicer zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja goljufije in kaznivega dejanja ponarejanja listin. Ovadbo so skupaj s Svetom delavcev SŽ, katerega predsednik je Silvo Berdajs, vložili še Sindikat strojevodij Slovenije, Sindikat železničarjev Slovenije, Sindikat železniškega transporta Slovenije, Sindikat železniškega prometa Slovenije, Sindikat delavcev železniške dejavnosti Slovenije in Sindikat vozovnih preglednikov Slovenije. Ovaditelji so se za to potezo odločili zaradi domnevnih nepravilnosti, ki naj bi zgodile pri februarskem imenovanju Godca za predsednika nadzornega sveta SŽ. Omenjeni naj bi namreč Kadrovsko-akreditacijskemu svetu (Kas) "posredoval lažne izjave glede svoje (ne)povezanosti z družbami, ki so bodisi v konkurenčnem razmerju z družbo Slovenske železnice bodisi so z omenjeno družbo v poslovnih odnosih". Kot je razvidno iz kazenske ovadbe, naj bi Godec Kasu zamolčal dejstvo, da je njegova zunajzakonska partnerka Nada Kohek večinska družbenica v družbah Gradivo in Kohek, ki sta obe v poslovnih odnosih s SŽ. Omenjeni družbi namreč za SŽ, ki je v večinski lasti države, opravljata različna gradbena dela oziroma ji oddajata avtomobile, kot je to priznal Godec sam, pravijo ovaditelji. Obenem dodajajo, da je bil Godec v času kandidature tudi prokurist družbe Tehnoing Inženiring, ki opravlja konkurenčno dejavnost hčerinski družbi SŽ ŽGP. Godec je sicer trdil, da je 1. januarja 2009 prokuro v omenjeni družbi vrnil, čeprav je iz dokumentacije, ki je priložena kazenski ovadbi, razvidno, da je to storil šele v začetku februarja 2009 in je bil ob imenovanju na mesto predsednika nadzornega sveta SŽ še vedno prokurist družbe Tehnoing Inženiring, še 20. februarja 2009 pa je celo podpisoval ponudbe za omenjeno družbo, in sicer v imenu direktorja te družbe, pojasnjujejo ovaditelji.Godcu očitani dejanji goljufije in ponarejanja listin Godec je po navedbah ovaditeljev s svojimi ravnanji storil kaznivi dejanji goljufije in ponarejanja listin, zaradi česar je Berdajs tudi podal ovadbo na Policijsko upravo Ljubljana. Kršil pa naj bi tudi pogoje za akreditacijo kandidatov za člane nadzornega sveta, saj je iz navedenega razvidno tudi, da Godec ne poseduje potrebnega poslovnega ugleda in moralne integritete, saj s svojimi ponarejenimi izjavami zavaja Kas in vlado. Berdajs je tako danes z dopisom o teh zadevi seznanil tudi Kas, pri čemer mu predlaga, da vladi nemudoma predlaga odpoklic Godca z mesta predsednika nadzornega sveta SŽ, "saj je očitno, da omenjeni ne izpolnjuje vseh pogojev in meril, ki jih je v svojem sklepu postavila vlada dne 24. decembra 2008". Ovaditelji so na podlagi navedenih okoliščin tudi mnenja, da je ravnanje Godca v neposrednem nasprotju z zakonom o preprečevanju korupcije. Zato so ravnanje Godca danes prijavili tudi komisiji za preprečevanje korupcije. Pri tem predlagajo, da komisija za preprečevanje korupcije ukrepa s svojimi zakonskimi pooblastili in v zvezi s tem sprejme načelno mnenje ter o navedenih kršitvah obvesti pristojne državne organe.
|
negative
|
2,615
|
Koper - Ante Guberac, solastnik podjetja Grafist, ki je od družbe Istrabenz Turizem kupilo Marino Koper in nepremičnini v Portorožu, še vedno ne želi razkriti, kakšni so njegovi načrti. "Posel še ni končan, zato zadeve ne želim komentirati," je včeraj za Dnevnik pojasnil Ante Guberac. "Vse boste izvedeli, ko bo čas za to," je odgovoril tudi na vprašanje, ali drži, da je njegovo podjetje pri poslu zgolj posrednik in da bo Marino Koper najbrž kmalu prodal drugemu kupcu. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi Marino Koper prodali Italijanom. Grafist je Marino Koper kupil za tri milijone evrov, ker pa je Grafist gradbeno podjetje, ki z dejavnostjo marine nima ničesar, so mnogi prepričani, da so v ozadju drugi nameni. "Kakšne načrte ima nov solastnik koprske marine, ne vem. Verjamem pa, da bodo tudi novi lastniki spodbujali našo športno dejavnost, saj je to dobro za vse Koprčane," pojasnjuje Viljem Orel, predsednik Zveze pomorskih športnih društev, ki ima v koprski marini jadralski in veslaški klub. Zveza pomorskih športnih društev je namreč solastnica Marine Koper in ima v lasti dobre štiri odstotke družbe. Na njeno ime je bilo pred dvajsetimi leti tudi izdano gradbeno dovoljenje za gradnjo marine. "Nas je sicer zanimalo to, da bi od Istrabenza sami kupili marino, vendar v tem trenutku denarja ne bi zmogli zbrati, zato smo se odrekli predkupni pravici, ko je Istrabenz Turizem dobil kupca. Svojega deleža pa ne nameravamo prodati," je še pojasnil Orel in dodal, da se njemu cena ne zdi prenizka. Nasprotno je prepričan nekdanji prvi nadzornik Istrabenza Janko Kosmina, ki je zaradi prodaje tudi protestno odstopil, saj mu je Igor Bavčar obljubil, da koprske marine ne bo prodal, pa je storil ravno to. tatjana.tanackovic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,616
|
Ljubljana - Evropske borze današnje trgovanje po uvodnem padcu nadaljujejo v pozitivnem območju. Osrednji delniški indeksi na borzah v Londonu, Frankfurtu in Parizu so približno uro po odprtju trgov nekaj desetink odstotka nad torkovimi ravnmi, sicer pa je vzdušje na borznem parketu v pričakovanju popoldanskih objav ekonomskih podatkov v ZDA zadržano. Približno uro po odprtju trgov se je indeks londonske borze FTSE 100 okrepil za 0,39 odstotka, v Frankfurtu se je indeks DAX zavihtel za 0,58 odstotka višje, medtem ko je pariški CAC 40 pridobil 0,42 odstotka. V zelenem je tudi večina ostalih pomembnejših evropskih borz. Takoj po odprtju trgov so se tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah v povprečju pomaknili navzdol, predvsem zaradi torkovega negativnega trgovanja na Wall Streetu. Na azijskih trgih je bilo današnje borzno trgovanje neenotno, in sicer je vrednost indeksa Nikkei na največji azijski borzi zaradi unovčevanja dobičkov oslabela za desetinko odstotka. Borzno trgovanje v Evropi poteka brez enotne usmeritve, saj tečaji nihajo sem in tja. Vlagatelji so zadržani, poudarjajo analitiki. Popoldne naj bi namreč v ZDA med drugim objavili najnovejše podatke o gibanju prodaje novih hiš, kar bo dodatno osvetlilo razmere v največjem svetovnem gospodarstvu.
|
neutral
|
2,617
|
Washington - Ameriško ministrstvo za delo je sporočilo, da je število novih vlog za prejemanje podpore zaradi brezposelnosti pretekli teden poraslo na 652.000, kar je za 8000 več kot teden dni prej. Skupaj podporo za brezposelnost prejema 5,56 milijona ljudi ter še manj kot 1,5 milijona iz posebnega podaljšanega programa. Brezposelni v ZDA prejemajo podporo standardnih 26 tednov, kongres pa je lani to obdobje podaljšal za 13 tednov. Število ljudi, ki prejemajo podporo za brezposelnost, je najvišje od leta 1967, ko je ministrstvo začelo obdelovati statistiko. Število novih prošenj za podporo pa narašča že deveti teden zapored. Lani istega časa je podporo za brezposelnost dobivalo 2,8 milijona ljudi. Stopnja brezposelnosti je v ZDA februarja znašala 8,1 odstotka, pričakuje pa se rast do najmanj 10 odstotkov do konca letošnjega leta. Tudi v tem tednu so podjetja najavljala ukinjanje delovnih mest. V torek je to storilo farmacevtsko podjetje Hospira, ki ukinja 1450 delovnih mest, v sredo pa največji svetovni proizvajalec preprog podjetje Shaw Industries Group, ki namerava ukiniti 600 delovnih mest. Avtomobilsko podjetje General Motors (GM) je že odpustilo 160 inženirjev, kar je začetek izvajanja načrta ukinitve 3400 delovnih mest v kategoriji tako imenovanih "belih ovratnikov". GM namerava letos ukiniti skupaj 47.000 delovnih mest po vsem svetu. V četrtek je tiskovna agencija AP poročala, da je ponudbo podjetja za zgodnjo upokojitev ali odhod z odkupom sprejelo 7500 delavcev v proizvodnji. GM v proizvodnji zaposluje 62.400 ljudi, ki so dobili na voljo zgodnjo upokojitev ali pa 20.000 dolarjev gotovine in 25.000 dolarjev bona za nakup avtomobila. V torek je bil zadnji rok za odločitev, čeprav pa si lahko delavci premislijo do 31. marca. Tisti, ki ponudbe ne bodo sprejeli, pa so na nek način udeleženci loterije, kar pomeni, da bodo obdržali delovno mesto, ali pa ostali brez denarja in avtomobila.
|
negative
|
2,618
|
Ljubljana - Premier Borut Pahor je s svojo ministrsko ekipo včeraj sklenil, da bo uzakonil priporočila o višini nagrad in sejnin nadzornikov v gospodarskih družbah v večinski državni lasti. "Nimamo opravka samo s finančno, gospodarsko in socialno dimenzijo krize, temveč tudi s krizo poslovne etike," je odločitev o ukrepih v zvezi z uzakonitvijo omejitve nagrad pojasnil premier Pahor. Vlada je glede spoštovanja priporočil o omejevanju nagrajevanja članov nadzornih svetov in uprav v družbah, ki so v večinski državni lasti, ugotovila, da sklepov vsi še niso upoštevali. Tiste nadzornike, ki priporočil ne bodo upoštevali, bo vlada prek skupščin ali sprememb aktov družb zamenjala, je napovedal Pahor. Podobno bo veljalo za tiste gospodarske družbe, ki niso v večinski državni lasti, bodo pa prejele državno pomoč v obliki poroštev in posojil. Pomoč bo namreč vlada pogojevala z znižanjem nagrad uprav na raven vladnih priporočil. Glede prihodnje ureditve javnih razpisov za kadrovanje v vrhovih gospodarskih družb v državni lasti je vlada sklenila, da bo objava javnega razpisa odslej pravilo. Izjemoma bo nadzorni svet lahko ustreznega kandidata iskal tudi v skladu z dobrimi praksami, vendar bo za to moral najprej dobiti soglasje vlade. Generalni direktor Slovenskih železnic Matic Tasič, katerega imenovanje brez javnega razpisa je tudi sprožilo burne odzive znotraj in zunaj koalicije, tako ostaja na položaju brez razpisa. barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
2,619
|
Ljubljana - Čisti dobiček holdinške družbe Modre linije holding se je lani znižal za kar 95,5 odstotka in je znašal 292.400 evrov oziroma 0,13 evra na delnico. Glavni krivec za tolikšen padec dobička je znižanje finančnih prihodkov iz drugih naložb s 7,1 na 1,45 milijona evrov. "Družba je lani poslovala pod načrti in je močno poslabšala rezultate, dosežene v letu 2007," pri objavi nerevidiranih poslovnih rezultatov navaja uprava, ki jo sestavljata predsednik Žarko Ždralič in član Marijan Škoda. Družbi, ki je v 80-odstotni lasti Interfin Naložb, so se namreč zvišali tudi finančni odhodki iz finančnih obveznosti (s 150.000 na 568.000 evrov). Po drugi strani so finančni odhodki iz naslova oslabitev in odpisov naložb znašali "le" 1,2 milijona evrov. Pri tem je treba poudariti, da družba nima veliko tržnih naložb, zaradi česar ni imela veliko odpisov. V nasprotju z Modro linijo holding je družba D Naložbe lansko leto zaključila z izgubo v višini 25.554 evrov, medtem ko je leta 2007 ustvarila 33.641 evrov čistega dobička. K temu so med drugim prispevali višji stroški dela, ki so se zvišali za skoraj šestkrat, in 20-odstotni porast finančnih odhodkov iz finančnih obveznosti. Družba je lani s prodajo kratkoročnih tujih naložb v vrednosti 1,4 milijona evrov tudi odplačala kratkoročne tuje obveznosti. Kot je znano, je maja prodala skoraj 600.000 delnic svoje 10-odstotne lastnice, družbe Marles Leopolda Poljanška.
|
neutral
|
2,620
|
Ljubljana - Slovenske banke so tudi februarja ohranile status previdnih posojilodajalk v primerjavi z minulimi leti. Čeprav so februarja odobrile gospodarstvu za 90 milijonov evrov novih posojil in gospodinjstvom še dodatnih 21 milijonov evrov, pa medletna stopnja rasti izdanih posojil še vedno pada. Februarja se je po podatkih Evropske centralne banke (ECB) za realni sektor zmanjšala na samo 15,1 odstotka. V enakem mesecu lanskega leta so banke nefinančnim družbam in gospodinjstvom odobrile 203 oziroma 91 milijonov evrov novih posojil, medletna rast posojil gospodarstvu pa je takrat dosegala skoraj 35 odstotkov. Posojilna aktivnost slovenskih bank je tako še vedno daleč pod ravnmi izpred leta dni, kar gre deloma pripisati tudi manjšemu povpraševanju podjetij po posojilih za financiranje investicijske dejavnosti zaradi močnega ohlajanja gospodarske aktivnosti. Poleg tega pa morajo banke vračati zapadla posojila tujim bankam, zaradi česar jim še vedno primanjkuje sredstev za nova posojila. Dosedanji ukrepi vlade, ki naj bi spodbudili banke k odobravanju posojil, očitno še niso imeli tolikšnega učinka, da bi se posojilna aktivnost stabilizirala, kreditiranje nebančnega sektorja pa je po ugotovitvah Banke Slovenije omejeno na kratkoročna posojila. Spomnimo, v ta namen je državna SID banka v zadnjih nekaj mesecih izdala dve obveznici in sredstva (474 milijonov evrov) namenila poslovnim bankam za posojila gospodarstvu, po besedah ministra za finance Franca Križaniča pa naj bi na sprostitev posojilnega krča pozitivno vplivale tudi izdaje državnih obveznic (letos jih je bilo prodanih za 2,5 milijarde evrov). Toda banke so v zadnjih treh mesecih gospodarstvu skupaj odobrile le 350 milijonov evrov novih posojil. Vlada zdaj pričakuje pozitiven učinek 2,5 milijarde evrov vredne poroštvene pogodbe, ki jo je sklenila z NLB za izdajo obveznice, in učinek neposrednih posojil bankam. Kmalu naj bi v praksi zaživela tudi poroštvena shema za posojila podjetjem, vredna 1,2 milijarde evrov. Poslanci so prvotni predlog vlade, da se večina poroštev nameni za podjetja z najvišjima bonitetnima ocenama A in B (milijardo evrov), spremenili tako, da bo vsem podjetjem, tudi tistim s slabšo bonitetno oceno C, namenjen enak del paketa (po 400 milijonov evrov). Poleg tega so na najnižjo možno raven po pravilih Evropske unije znižali letno provizijo, tudi za podjetja z bonitetno oceno C, in sicer s sprva predlaganih dveh na 0,8 odstotka glavnice. To pomeni, da bo v portfelju državnih poroštev zdaj več bolj tveganih poroštev, kar pomeni tudi večjo verjetnost za njihovo unovčitev. Na ministrstvu za finance so nam na vprašanje, zakaj so povečali obseg poroštev za bolj tvegana podjetja, odgovorili, da so spremembo predlagali poslanci SD v matičnem odboru državnega zbora in ne ministrstvo. barbara.hren@dnevnik.si
|
negative
|
2,621
|
Ljubljana - Na skupščini družbe Lesnina, ki bo 28. aprila, bo podjetje Siringa, ki je v lasti menedžerjev Lesnine in družbe Publikum Trezor, iztisnilo 80 malih delničarjev, med drugim tudi Slovensko odškodninsko družbo. Sicer je sprejelo lanskoletno prevzemno ponudbo, prek kratkim pa je kupilo 146 delnic Lesnine od DSU, ki je v stoodstotni državni lasti. Za iztisnitev bodo mali delničarji prejeli odškodnino v višini 2000 evrov za delnico. Če odštejemo 416 lastnih delnic, ki bodo umaknjene, bo Siringa, ki obvladuje 98,92-odstotni lastniški delež Lesnine, za iztisnitev malih delničarjev, ki niso sprejeli niti lanskoletne niti letošnje prevzemne ponudbe, odštela 1,79 milijona evrov. Na skupščini bodo delničarji odločali tudi o umiku delnic z Ljubljanske borze. Predsednik uprave Lesnine Bojan Papič pravi, da namerava Siringa pridobiti stoodstotni lastniški delež Lesnine, kar pomeni, da ni več smiselno, da so delnice uvrščene na organizirani trg.
|
negative
|
2,622
|
Ljubljana - Za nakup 51-odstotnega deleža reškega Euro-Petrola, ki je lani ob 236,5 milijona evrov prihodkov ustvaril pičlih 281.000 evrov čistega dobička, je Petrol pod vodstvom Marka Kryžanowskega odštel kar 32 milijonov evrov, družbo pa je lani dokapitaliziral z dodatnimi 20 milijoni evrov. Skupna investicija v hrvaško družbo, ki je imela konec minulega leta 36 delujočih bencinskih servisov, je tako znašala visokih 52 milijonov evrov, razkriva letno poročilo Petrola, ki je zaradi naložbe v Istrabenz prvič v zadnjih 12 letih posloval z izgubo. Za upravo Petrola je tako reška družba očitno vredna kar 369-krat več, kot je lani ustvarila čistega dobička, in 2,3-krat več, kot je imela konec minulega leta kapitala (44,2 milijona evrov). Pri tem ne gre spregledati, da je imel Euro-Petrol, ko ga je prevzel Petrol, le za okoli štiri milijone evrov kapitala, zaradi česar se zastavlja vprašanje (podobno kot pri prevzemu Istrabenza) o premišljenosti njegovega nakupa. Kryžanowski, ki se po lastnih besedah morebitne revizije nakupa Euro-Petrola ne boji, odgovarja, da je treba investicijo v družbo "gledati kot celoto skupaj s Petrol Trgovino in ne le skozi dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA)". Mimogrede, Petrol Trgovina je lani prodala le slabih 112.000 ton proizvodov iz nafte, kar je tretjino manj, kot so načrtovali, za slabo četrtino so bili nižji tudi čisti prihodki, ki so znašali 133,7 milijona evrov, družba pa je minulo leto zaključila s 3,1 milijona evrov čiste izgube. Drag prevzem Euro-Petrola Kryžanowski sicer upravičuje tudi z drugimi prevzemi v regiji (prevzem hrvaškega Tifona, italijanske družbe Italiana Energia e Servizi (IES), ki ima v lasti rafinerijo v Mantovi in 165 bencinskih servisov...), ki da so bili veliko dražji, pri tem pa dodaja, da je Euro-Petrol dokapitaliziral tudi Jozo Kazem, ki jim ga je tudi prodal in ima še vedno v lasti slabo polovico družbe. "Gledati na investicijo skozi lansko poslovanje je popolnoma nesmiselno, saj so bile zaradi Ininega čiščenja trga marže na Hrvaškem nenormalno nizke," pravi Kryžanowski. Dodatno pojasnjuje, da so črpalke Euro-Petrola kupili za 60 odstotkov cene, ki bi jo takrat dosegle na trgu. Mimogrede, za vsako delujočo črpalko na Hrvaškem je Petrol odštel kar 2,9 milijona evrov.
|
negative
|
2,623
|
Pariz - Nadzorni svet francoskega avtomobilskega proizvajalca Peugeot Citroen je v nedeljo z mesta izvršnega direktorja razrešil Christiana Streiffa. S 1. junijem ga bo na direktorskem stolčku nasledil sedanji izvršni direktor britansko-nizozemskega jeklarskega koncerna Corus, 56-letni Philippe Varin. Kot je v sporočilu za javnost zapisal predsednik nadzornega sveta Peugeot Citroena Thierry Peugeot, je bila zamenjava direktorja spričo izredno težkih časov, s katerimi se avtomobilska industrija sooča zaradi svetovne finančne in gospodarske krize, nujna. Medtem je Streiff, ki je družbo vodil dve leti, odločitev nadzornega sveta že označil za nerazumljivo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Peugeot je sicer februarja objavil podatke, da je lansko leto zaključil z izgubo v višini 343 milijonov evrov, medtem ko je družba leta 2007 ustvarila 885 milijonov evrov dobička. Napovedi za letošnje leto so še slabše, saj naj bi se izguba v primerjavi z lanskim letom zaradi gospodarske krize še povečala. Poleg težav, ki jih Peugeot Citroenu povzroča finančna in gospodarska kriza, pa je odločitev nadzornikov družbe danes navzdol pognala tudi cene delnic največjega francoskega proizvajalca avtomobilov. Te so ob začetku trgovanja na pariški borzi že izgubile 3,33 odstotka svoje vrednosti.
|
negative
|
2,624
|
Ljubljana - Cene uvoženih proizvodov so bile februarja višje, in sicer za 1,8 odstotka. Cene proizvodov, dobavljenih iz evrskega območja, so bile višje za 2,5 odstotka, cene proizvodov, uvoženih iz držav, ki ne spadajo v območje evra, pa za 0,4 območja. Cene uvoženih proizvodov so se februarja v medletni primerjavi znižale za 1,3 odstotka. Cene proizvodov, dobavljenih iz evrskega območja, so se v enem letu znižale za 0,9 odstotka, cene proizvodov, uvoženih iz neevroobmočja, pa za dva odstotka, so danes sporočili s Statističnega urada RS. Po štirih mesecih padanja cen uvoženih proizvodov so statistiki državnega urada v februarju zabeležili dvig cen teh proizvodov. Pri proizvodih po namenu porabe so se februarja v primerjavi z januarjem najbolj zvišale cene proizvodov za investicije, in sicer so bile višje za 4,8 odstotka. Cene proizvodov za široko porabo so bile višje za 0,6 odstotka, medtem ko so bile cene energentov ter surovin nižje (za 3,8 odstotka oz. 0,9 odstotka). Februarsko zvišanje cen je bilo posledica tržnih pogojev pri nakupu uvoženih proizvodov. Večje podražitve so zabeležili pri cenah uvoženih proizvodov iz naslednjih skupin: koks in naftni derivati za 9,9 odstotka, motorna vozila, prikolice in polprikolice za 5,4 odstotka, električne naprave za 1,9 odstotka, računalniki, elektronski in optični izdelki za 1,4 odstotka, farmacevtske surovine in preparati za 1,1 odstotka, pijače za 0,7 odstotka, rudnine in kamnine za 0,6 odstotka, usnje, usnjeni in sorodni izdelki za 0,5 odstotka, živila za 0,4 odstotka ter tekstil za 0,2 odstotka. V medletni primerjavi so bila večja znižanja cen zabeležena pri uvoženih proizvodih iz skupin kovine za 21,8 odstotka, papir in izdelki iz papirja za 16,4 odstotka, drugi izdelki za 6,7 odstotka, električne naprave za 5,3 odstotka, kemikalije in kemični izdelki za 4,5 odstotka. Zvišanja cen pa so bila od februarja lani do februarja letos zabeležena pri uvoženih proizvodih iz skupin pijače za 18,3 odstotka, usnje, usnjeni in sorodni izdelki za 14,9 odstotka, koks in naftni derivati za 11,7 odstotka, izdelki iz gume in plastičnih mas za 8,3 odstotka, motorna vozila, prikolice in polprikolice za 8,1 odstotka, rudnine in kamnine za 3,4 odstotka, kovinski izdelki, razen strojev in naprav za 2,9 odstotka ter tekstil za 1,5 odstotka.
|
neutral
|
2,625
|
Škofja Loka - Zaposleni v škofjeloškem LTH so v torek in danes prejeli del januarske plače v višini 600 evrov. Vendar pa vodstvo podjetja ni izpolnilo nobenih drugih stavkovnih zahtev delavcev, ki bodo zato v četrtek od 10. do 14. ure izpeljali napovedano stavko, je za STA povedal predsednik stavkovnega odbora David Švarc. Vodstvo Loških tovarn hladilnikov (LTH) kljub večkratnim pozivom tudi danes do 14. ure ni bilo pripravljeno na pogajanja za sporazumno rešitev nastalega spora, opozarja sekretarka gorenjske območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Romana Oman. Delavci bodo zato v četrtek izpeljali napovedano stavko. Doseči želijo celotno izplačilo januarske in februarske plače ter izplačilo povračil stroškov v zvezi z delom. Prav tako zahtevajo takojšen zagon proizvodnje in prezaposlitev zaposlenih v LTH inženiring v matično podjetje. Če te zahteve ne bodo izpolnjene, bodo delavci zahtevali, da uprava v treh dneh LTH vloži predlog za stečajni postopek. 300 zaposlenih je namreč zaradi likvidnostnih težav podjetja in zastoja v proizvodnji že več tednov doma, kjer čakajo delo in plače.
|
negative
|
2,626
|
Bruselj - Evropska komisija je danes odločila, da na podlagi razpoložljivih informacij trenutno ni potrebe za sprožitev postopka zoper izdajatelja plačilnih kratic Mastercard zaradi neusklajenosti z odločbo komisije iz leta 2007, po kateri čezmejne večstranske medfranšizne provizije predstavljajo kršitev pravil glede omejevalnih poslovnih praks. V skladu z odločbo iz leta 2007 je ameriški koncern junija lani začasno odpravil svoje čezmejne večstranske medfranšizne provizije, nato pa oktobra povišal svoje sistemske provizije. Mastercard se je zdaj odločil, da bo uporabil novo metodologijo glede svojih večstranskih medfranšiznih provizij za čezmejne transakcije, kar bo precej znižalo raven povprečnih provizij v primerjavi s tistimi, za katere se je izkazalo, da kršijo protimonopolna pravila EU. V skladu z novo metodologijo se bodo najvišje povprečne tehtane večstranske medfranšizne provizije za transakcijo znižale na 0,3 odstotka za potrošniške kreditne kartice in na 0,2 odstotka za potrošniške debetne kartice. Poleg tega se je Mastercard strinjal, da bo z julijem letos odpravil tudi povišanja svojih sistemskih provizij, uvedena oktobra lani. Drugi največji izdajatelj plačilnih kartic na svetu se je med drugim tudi strinjal, da bo za povečanje preglednosti in konkurence na trgu plačilnih kartic z letošnjim julijem spremenil pravila svojega sistema. Izvajanje teh sprememb bo komisija v prihodnjih mesecih podrobno spremljala, so še sporočili iz Bruslja.
|
neutral
|
2,627
|
Singapur - Cene nafte so se v današnjem elektronskem trgovanju v Aziji znižale in se spustile pod 49 dolarjev za 159-litrski sod. Vlagatelji so danes v pričakovanju nove objave o stanju zalog nafte v ZDA, ki naj bi se znova povečale, kar bi cene nafte lahko še dodatno potisnilo navzdol. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z majskim dobavnim rokom je bilo treba odšteti 48,43 dolarja, kar je 1,23 dolarja manj kot v torek, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V trgovanju na ameriški borzi se je cena omenjene nafte v torek prav tako znižala in se spustila na 48,66 dolarja. Severnomorska nafta brent pa se je na londonski borzi pocenila za 88 centov na 48,35 dolarja. Sicer pa podobno kot kapitalski tudi naftni trgi čakajo na objavo nekaterih ekonomskih podatkov, predvsem v ZDA. Tam bodo danes objavili podatke o zalogah nafte, v prihodnjih dneh pa še podatke o zaposlenosti. Oba podatka bosta najverjetneje močno vplivala tudi na gibanje cen nafte. Naftni trgovci v ZDA ob tem poudarjajo, da si želijo predvsem boljših gospodarskih novic, ki bi vzpodbudili povpraševanju kupcev po nafti. To bi pomenilo večje trošenje nafte, s katero potrošniki trenutno precej varčujejo. Samo vozniki v ZDA namreč vsak mesec prevozijo več milijard kilometrov manj, kar zmanjšuje tako porabo nafte kot tudi njeno ceno.
|
neutral
|
2,628
|
Semič - V semiškem podjetju Iskra Kondenzatorji naj bi do konca leta v najslabšem primeru odpustili do sto presežnih delavcev. Število zaposlenih v proizvodnji so prilagodili že lani, če bo potrebno, pa naj bi ob 40-odstotnem padcu naročil do konca leta odšli predvsem zaposleni v režiji, je danes povedal predsednik uprave družbe Robert Srabotič. O dejanskem stanju in o rešitvah, do katerih bi lahko po njegovih besedah prišlo v primeru najslabšega razpleta dogodkov, je v torek na zboru delavcev v Semiču obvestil tamkajšnje zaposlene in sindikat. Še lani je podjetje zaposlovalo približno 800 delavcev, sedaj ima 665 zaposlenih, z lanskim odpuščanjem pa so ob upadu naročil in proizvodnje prilagodili le število proizvodnih delavk in delavcev. Tej prilagoditvi bo morala ob letošnjem 40-odstotnem upadu naročil slediti še prilagoditev v režiji, zato vodstvo družbe razmišlja, da naj bi v najslabšem primeru do konca leta odpustili do 100 delavk in delavcev, zaposlenih v računovodstvu, prodaji in vzdrževanju. Ker je Iskra organizirana in prilagojena za dvakrat večjo prodajo od sedanje, vsak dan pridela izgubo, ob slabih obetih pa je bilo potrebno zaposlene iskreno obvestiti, da bo potrebno na določen način ukrepati. "Ne prodajamo megle. Z delavci smo na skupni ladji, osebno pa vidim nekak izhod," je dejal. Ob napovedi slabih obetov je Srabotič povedal, da je optimist. Družba naj bi imela v ognju več želez in možno je, da bo v naslednjih mesecih Iskra Kondenzatorji v Turčiji, Iranu ali kod drugod prišla do novih poslov. Če bodo pri pogovorih za te posle uspešni, se bo slika v semiški tovarni lahko hitro spremenila, odpuščanje pa ne bo potrebno, "o vsem trenutno le na glas razmišljamo," je poudaril. Po njegovi oceni bo trg kondenzatorje vedno potreboval. V Iskri jih znajo izdelovati, ker gre za izdelke z razmeroma majhno dodano vrednostjo, pa trenutna matematika ne gre skupaj. Če so bodo negativni kazalci nadaljevali, kot se je dogajalo v zadnjem tromesečju, bo potrebno zarezati. Ker so odpovedni roki v povprečju dolgi do pet mesecev, naj bi po njegovi oceni do morebitnih odpuščanj prišlo proti koncu leta.Srabotič: Vsi upravičeni so dobili odpravnine, enako pa se bo zgodilo v primeru novih odpuščanj Doslej so v Iskri Kondenzatorji odpuščali predvsem na mehak način, najprej so odslovili delavce, zaposlene za določen čas, nekateri redno zaposleni pa so se upokojili. Vsi upravičeni so dobili odpravnine, enako pa se bo zgodilo v primeru novih odpuščanj, je potrdil Srabotič. Kako jih bodo izplačali, v celoti ali v obrokih, je stvar dogovora, je pojasnil in dodal, da zadolženost podjetja naj ne bi bila kritična, težave pa jim pri najemanju posojil povzroča likvidnost. Po prestrukturiranju si je semiško podjetje lani nekoliko oddahnilo, ob pojavu krize pa gre vnovič za preživetje. O stečaju še niso razmišljali, bistvenega pomena za preživetje v najslabših pogojih pa naj bil po Srabotiču dogovor, ki naj bi ga dosegli z delavci in sindikatom. Srabotič hkrati računa na nove vladne ukrepe, ki naj bi podjetjem, kot je semiška Iskra, ponudili tehtno pomoč. Ob njih se naj bi podjetje glede na delovno silo optimiziralo, ob povečanju naročil pa naj bi ljudi sprejeli nazaj. Pri odpuščanjih je trenutno največja težava, da mora podjetje, ko je v največjih škripcih, pri tem izplačevati odpravnine, je povzel Srabotič.
|
negative
|
2,629
|
Ljubljana - Območje evra bo letos padlo v globoko recesijo, stopnja inflacije pa se bo v letošnjem in prihodnjem letu spustila pod odstotek, v svojem poročilu navaja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Bruto domači proizvod (BDP) območja evra naj bi se tako skrčil za 4,1 odstotka, negativen pa naj bi bil tudi v prihodnjem letu (za 0,3 odstotka). "Napoved OECD je sestavljena na podlagi zadnjih podatkov o stanju v posameznih državah, upošteva pa tudi poslabšana pričakovanja za prihodnje mesece," je pojasnil direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) Boštjan Vasle. Tako kot druge institucije je tudi OECD precej znižala svoje napovedi, kar se bo po njegovem mnenju močno poznalo tudi v Sloveniji. Ta napoved OECD je najbolj pesimistična doslej, saj tako Mednarodni denarni sklad (IMF) kot evropska komisija za letos napovedujeta manjši padec BDP ter pozitivno rast v prihodnjem letu. Nemško gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 5,3 odstotka, vendar jo bo naša največja trgovinska partnerica v prihodnjem letu odnesla bolje kot vsa regija, saj bo imela predvidoma 0,2-odstotno rast. Dve leti zaporednega letnega gospodarskega krčenja pa napovedujejo Italiji, Franciji in Veliki Britaniji. Bolje se bodo odrezale ZDA, saj bo letošnjemu štiriodstotnemu padcu BDP leta 2010 sledilo "mlačno" okrevanje, tako da bo država imela ničelno gospodarsko rast. Med razvitimi državami bo kriza najbolj prizadela Japonsko, katere gospodarstvo se bo letos skrčilo za 6,6 odstotka, negativno pa bo tudi prihodnje leto. Gospodarskemu upadanju bo sledilo tudi veliko naraščanje brezposelnosti. V območju evra se bo stopnja brezposelnosti z lanskih 7,5 odstotka zvišala na 10,1 odstotka, v prihodnjem letu pa bo znašala kar 11,7 odstotka. Večjo rast stopnje brezposelnosti bodo imeli v ZDA, saj naj bi se ta do konca leta zvišala za 3,3 odstotne točke, na 9,1 odstotka. V prihodnjem letu naj bi se povečala še za dodatnih 1,2 odstotka. OECD svetuje Evropski centralni banki, naj ponovno zniža ključno obrestno mero, medtem ko naj ameriška centralna banka obrestno mero ohrani nespremenjeno. Vladam svetuje, naj povečajo obseg sredstev, namenjenih za oživitev gospodarstev, vendar obenem pravi, naj se zavežejo, da bodo spodbude le začasne.
|
negative
|
2,630
|
Nazarje - V nazarski družbi Elkroj, ki je pred dobrima dvema letoma pristala v lasti šoštanjske družine Rednak, so se nadzorniki skupaj z upravo odločili, da za družbo ni druge rešitve kot stečaj. Še sredi marca je kazalo, da bo zadostoval program presežnih delavcev, s čimer bi odpustili 62 zaposlenih. Zdaj je presežnih vseh 197 zaposlenih. Direktorica Elkroja Štefanija Glušič je včeraj v sporočilu za javnost pojasnila, da družba Rednak v sedanjem zaostrenem finančnem položaju in razmerah na trgu Elkroja ni mogoče dokapitalizirati in da je ta ukrep tudi nesmiseln, saj Elkroj nima naročil. Banki NLB in Abanka Vipa pa bi se bili pripravljeni pogovarjati o moratoriju le v primeru, če bi lastniki Elkroj dokapitalizirali. Nadzorniki so v ponedeljek ugotovili insolventnost družbe in tudi, da finančno prestrukturiranje družbe z ukrepom prisilne poravnave ali likvidacije ni mogoče, zato so soglašali s predlogom uprave, da se za družbo uvede stečajni postopek. Zaton Elkroja je bilo pričakovati, saj je bila ena redkih družb v tekstilni branži, ki se je uspela držati nad vodo, vendar vseskozi brez kapitala, s katerim bi si v kriznem času lahko pomagala, odlične šivilje pa so za krizni čas premalo. Glavni posel Elkroja so bili kljub lastni blagovni znamki dodelavni posli za tuje družbe. Glušičeva je navedla, da je glavni šef nadzora družbe Hugo Boss še nedavno izjavil, da so Elkrojeve hlače kot mercedes, vendar je Hugo Boss konec februarja za celotno sezono odpovedal vsa naročila, v začetku marca pa so sledile odpovedi še drugih nemških podjetij. Skupaj so nemške družbe odpovedale za več kot 65 odstotkov zmogljivosti naročil. "Decembra 2008 so vsi nemški kupci zagotavljali, da naročil ne bodo bistveno zmanjševali, tudi za cene smo se okvirno dogovorili. Pričakovali smo material za predelavo, dobili pa smo odpovedi naročil," pojasnjuje Glušičeva in priznava, da zadnja dva meseca niso imeli več kaj delati. V takšnem stanju je direktorica ugotovila, da programa presežnih delavcev ne bi mogli izpeljati, saj ne bi imeli sredstev za poplačilo obveznosti do delavcev. V težavah je tudi invalidsko podjetje Elkroja, kjer je 54 zaposlenih.
|
negative
|
2,631
|
Semič - V Iskri Semič, kjer so februarja prešli na 32-urni delovni teden in aprila pričakujejo državne subvencije, naročila še vedno upadajo. "Rešujemo se z nižanjem cen obstoječim produktom ter z razvojem novih. Vendar je situacija iz dneva v dan slabša in nič ne kaže na bolje. Nimamo kondicije, da bi dolgoročno, s tem mislim leto ali dve, zdržali s sedanjim številom zaposlenih," pravi predsednik uprave Iskre kondenzatorji Robert Srabotič in hkrati dodaja, da je optimist. "Delamo zelo kakovostne kondenzatorje. Naš cilj je, da rešimo podjetje in ohranimo čim več delovnih mest." V semiškem podjetju je trenutno zaposlenih 650 delavcev, še lani so jih zaposlovali 800. Po besedah Iskrinega sindikalista Saša Pavloviča je šlo za mehke načine zmanjševanja števila zaposlenih, odšli so predvsem delavci za določen čas, tujci, nekaj se jih je upokojilo. Kljub temu je, kot je dejal Srabotič, glede na naročila, ki so v nekaterih obratih upadla tudi za več kot polovico, še vedno sto delavcev preveč. Srabotič je januarja za Dnevnik dejal, da jim je lanski december pobral vse, kar so ustvarili med letom, da pa pričakuje bistveno boljši januar. Vendar se njegove napovedi niso uresničile. Kot pravi, je bila januarska realizacija nižja od pričakovanih 1,5 milijona evrov, s tem da so načrt že znižali za dvajset odstotkov. Tudi sindikalist Pavlovič ne vidi svetle prihodnosti. "Lahko čaramo, toda če naročil ne bo, ni prihodnosti. Vodstvo sicer trdi, da je vse sile uperilo v prodajo kondenzatorjev, a rezultatov še ni videti. Delavci so za zdaj zaradi subvencije zaščiteni. Toda bojijo se, kaj bo čez pol leta." Kot dodaja Pavlovič, so delavnik skrajšali vsej družbi, torej tudi obratu, ki izdeluje elemente za odpravo radiofrekvenčnih motenj, čeprav je tam za zdaj dela dovolj, zagnali naj bi celo novo linijo. Po Srabotičevih besedah so nekaj časa delavce res selili v obrate z več naročili. "Vendar se ob tem troši dodatna energija, saj je treba te delavce priučiti novemu delu," dodaja. Semiška Iskra je tudi lastnica avtokampa Primostek ob Kolpi ter Smučarskega centra Bela. Ta je po več letih spet pridelal dobiček v višini 80.000 evrov.
|
negative
|
2,632
|
Ljubljana - Tržiški Peko je uspel lani ustvariti za 1,98 milijona evrov dobička, kar je za 117 odstotkov več kot predlani. Ob tem so čisti prihodki od prodaje upadli za slabe tri odstotke, na 19,2 milijona evrov. V podjetju, ki zaposluje 330 ljudi, so pojasnili, da povečanje dobička ni le rezultat stalnega zmanjševanja stroškov, temveč umikanja iz prodaje nizkocenovne obutve. Prihodki od prodaje na domačem trgu so se znižali zaradi zmanjšanja števila trgovin za odstotek, medtem ko so se na tujih trgih za odstotek povečali kljub velikemu upadu prodaje v Veliki Britaniji (za več kot polovico) zaradi neugodnih tečajnih razlik med funtom in evrom, so povedali v proizvajalcu obutve. Investicijam so minulo leto namenili skoraj milijon evrov, kar predstavlja okoli skoraj pet odstotkov ustvarjenih prihodkov od prodaje. Dobra polovica vseh sredstev je bila investiranih v prenovo in odpiranje novih trgovin, in sicer 533.000 evrov oziroma desetina več kot leta 2007.
|
positive
|
2,633
|
Koper - Krog bank upnic, ki so Istrabenzu zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz pogodb vnovičnega odkupa zastavljenih delnic zadržale delnice, se širi. Kot so danes prek spletni strani Ljubljanske borze sporočili iz Istrabenza, sta zastavljene delnice zadržali še Probanka in Hypo Alpe Adria Bank. Istrabenz je v četrtek od Probanke prejel zahtevo za plačilo neporavnanih obveznosti po pogodbah o reodkupu 30.150 delnic Luke Koper in 5245 delnic Salusa, Probanka pa je dan pred tem že unovčila navedena zavarovanja. Zaradi podobne zamude je v ponedeljek Hypo Alpe Adria Bank obvestila Istrabenz o zadržanju 55.000 delnic Luke Koper, 75.360 delnic Mercatorja in 43.500 delnic Petrola, pri tem je banka obdržala tudi glasovalne pravice iz naslova imetništva delnic. Ker so bile tržne vrednosti navedenih finančnih inštrumentov nižje od obvez iz reodkupne pogodbe, je Hypo Alpe Adria Bank pozvala Istrabenz, da ji do 8. aprila doplača razliko, ki skupaj z obrestmi znaša 6,3 milijona evrov. Istrabenz pa je danes tudi sporočil, da je 27. marca od Nove Ljubljanske banke (NLB) prejel obvestilo o začetku prodaje 6,06-odstotnega deleža Petrola. NLB je Istrabenz pozvala, naj do 8. aprila zagotovi kupca za delnice, ki jih banka ne bi uspela prodati na trgu. "Če do navedenega datuma kupec preostalih delnic ne bo zagotovljen, bo NLB delnice Petrola obdržala v trajni lasti in posesti ter z namenom poplačila zapadle terjatve," navajajo v Istrabenzu. Istrabenz je že 19. marca od Unicredit Banke Slovenija prejel obvestilo o nepodaljšanju pogodbe o začasni prodaji deležev v Mercatorju (8,01 odstotka), Petrolu (1,28 odstotka) in Savi (2,01 odstotka).
|
neutral
|
2,634
|
Ljubljana - Posledice finančno-gospodarske krize je začela čutiti tudi slovenska trgovina, ugotavlja Trgovinska zbornica Slovenije (TZS). Potem ko se je indeks prodaje trgovinskih subjektov od novembra lani do januarja letos v zvišal povprečju za 0,4 odstotka, je letos sledilo izrazito poslabšanje trenda. Indeks prodaje se je tako januarja v primerjavi z lanskim januarjem znižal za 1,3 odstotka, padec vrednosti indeksa pa je bil občutno večji februarja, saj se je znižal za 6,6 odstotka na letni ravni. Zniževala se je predvsem prodaja pri specializiranih trgovinah s trajnimi dobrinami in pohištvom ter pri manjših prodajalnah. Na to se trgovci odzivajo s povečanjem akcijskih prodaj in popustov, saj je kar 79 odstotkov trgovskih podjetij poročalo, da za doseganje enakega prodajnega učinka letos potrebujejo več akcijskih prodaj in popustov. Pri nespecializiranih prodajalnah in pri specializiranih trgovinah s farmacevtskimi izdelki se je po drugi strani v tem obdobju prodaja rahlo povečala. "Se pa trendi hitro slabšajo in pričakujemo, da bodo marca tudi večje nespecializirane trgovine v povprečju že doživele upad prodaje, specializiranim trgovinam, z izjemo farmacevtske panoge, pa se bo upad prodaje še povečal," so poudarili. "V trgovinski panogi se začenja kriza kazati tudi v zaposlenosti," navajajo. Samo devet odstotkov trgovcev je dejalo, da bo povečevalo število zaposlenih, medtem ko je kar 31 odstotkov podjetij napovedalo ukinitev delovnih mest. Tako v TZS ocenjujejo, da se bo število zaposlenih lahko znižalo za 1,2 odstotka. Skoraj dve tretjini podjetij je poročalo o poslabšanih pogojih financiranja, kot so višje obrestne mere, skrajšana ročnost posojil in višji stroški zavarovanja kredita.
|
negative
|
2,635
|
San Francisco - Ameriški računalniški gigant IBM je v zadnji fazi pogajanj za prevzem svojega manjšega tekmeca Sun Microsystems, tako da bi dogovor o prevzemu lahko objavili že v roku nekaj dni. Obveščeni viri, ki so želeli ostati anonimni, so namreč dejali, da podjetji usklajujeta še zadnje podrobnosti, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Eden glavnih razlogov, zakaj do dogovora o prevzemu še ni prišlo, so pogajanja glede cene, pravijo omenjeni viri. Po pisanju časnikov New York Times in The Wall Street Journal naj bi IBM za prevzem odštel med devet in deset dolarjev za delnico Suna, medtem ko je bilo poprej govora o desetih do enajstih dolarjev za delnico. Tržna vrednost Suna trenutno znaša okrog šest milijard dolarjev, ponudba IBM pa njegovo vrednost ocenjuje na 6,7 milijarde do 7,4 milijarde dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Sun naj bi pristal na nižjo ceno v zameno za večjo zavezo koncerna IBM, da bo prevzem izpeljal do konca, četudi bo deležen strogega nadzora s strani organov za preprečevanje omejevanja konkurence. Sun naj bi bil namreč zaskrbljen, da državni protimonopolni regulatorji postavijo pogoje za izvedbo prevzema in s tem za več mesecev zavlečejo izpeljavo prevzema, s čimer pa bi bila nejasna tudi usoda samega prevzema. Po nekaterih podatkih naj bi obe podjetji skupaj zasedli 42 odstotkov trga strežnikov po prihodkih ter 65 odstotkov trga strežnikov z operacijskim sistemom Unix.
|
neutral
|
2,636
|
Ljubljana - Člani upravnega odbora sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so na današnji seji odločili, da zaenkrat še ne podpirajo zbora prevoznikov, "ki ga je napovedal 'krizni odbor' slovenskih avtoprevoznikov v Celju, pa tudi o protestih avtoprevoznikov je preuranjeno govoriti", so sporočili iz OZS. Glede na to, da je vlada na zadnjem sestanku s predstavniki OZS obljubila bistveno višje vračilo trošarin ter tudi uvedbo ABC-cestninjenja, ki bi tudi za vozila tretjega cestninskega razreda najkasneje do podražitve cestnin omogočalo pretok vožnje brez ustavljanja, sekcija ne bo organizirala zbora avtoprevoznikov, ki ga je krizni odbor avtoprevoznikov napovedal za 18. april v Celju. Člani upravnega odbora sekcije za promet pri OZS v tem trenutku tudi ne podpirajo zapore cest, so pa ponovno poudarili, da je Slovenija oaza za tuje prevoznike, saj jih slovenski policisti ne preverjajo, sami pa so deležni številnih kontrol tako doma kot tudi v tujini. Opozorili so, da država v teh kriznih časih sprejema ukrepe prepočasi, ter izpostavili predvsem zadnji primer subvencij za vozila Euro V, za katere se je OZS dogovorila z državo že lansko leto in za katere je EU končno prižgala zeleno luč, razpis pa še vedno ni objavljen. Tudi uveljavitev roka za vračilo preplačanega DDV šele z naslednjim letom ni sprejemljiv, saj nekaterim avtoprevoznikom država dolguje ogromno denarja, poudarjajo v sekciji in hkrati zahtevajo tudi uvedbo največ 30-dnevnega plačilnega roka. Sekcija za promet pri OZS bo sklicala skupščino 17. aprila, organizirali pa bodo tudi okroglo mizo glede bodočega cestninjenja, kabotaže in prevoznih cen. Na skupščini bodo razpravljali tudi o morebitnem skupnem zboru vseh slovenskih avtoprevoznikov, ki ga bo sekcija za promet pri OZS organizirala skupaj z Gospodarsko zbornico Slovenije predvidoma v maju. Takrat bodo preverili, v kolikšni meri je vlada obljube že izpolnila, in glede na ugotovljeno tudi napovedali nadaljnje aktivnosti.
|
neutral
|
2,637
|
Ljubljana - Trboveljska cementarna Lafarge Cement (LC) bo francoskemu lastniku izplačala ves bilančni dobiček, dobrih šest milijonov evrov, je razvidno iz zapisnika petkove skupščine. Poleg tega člani nadzornega sveta družbe v nasprotju z minulimi leti ne bodo dobili nagrade iz dobička. Skupščina, na kateri je edinega delničarja zastopal Milivoj Radak, se je seznanila tako z revidiranim kot s konsolidiranim poročilom za minulo poslovno leto. Za koliko so se povečali prihodki in koliko je znašal čisti poslovni izid, še ni znano, bržčas pa je družba ustvarila za dobrih šest milijonov evrov dobička, kolikor je tudi znašal bilančni. Tudi minulo leto si je namreč francoski lastnik v obliki dividend izplačal ves bilančni dobiček, nekaj več kot 7,5 milijona evrov. Še predlani so v cementarni proizvedli 565.000 ton cementa, pri tem pa imeli 47,8 milijona evrov prihodkov od prodaje. Iz že objavljenega poročila francoske družbe Lafarge za leto 2008 pa je razvidno, da je slovenska enota lani proizvedla 0,6 milijona ton cementa. Zaradi svetovne krize letos načrtujejo precej manjšo prodajo in manj prihodkov. Skupščina je še ugotovila, da je svet delavcev družbe 5. marca razrešil dosedanjega člana nadzornega sveta, predstavnika delavcev in namesto njega imenoval Desanko Petrič. tm
|
neutral
|
2,638
|
Ljubljana - Združevanje Abanke in Gorenjske banke je vse bližje. Tako naj bi predstavniki tretje in osme največje slovenske banke nedavno že podpisali pismo o nameri, v katerem naj bi se med drugim strinjali, da se za preveritev možnosti združevanja najame zunanjega svetovalca, smo izvedeli iz neuradnih virov. Član uprave Abanke Gregor Hudobivnik tega včeraj ni želel ne potrditi ne zanikati. Dejal je le, da "se formalni postopki za združitev Abanke in Gorenjske banke še niso začeli". O nadaljnjih korakih v zvezi s potencialno združitvijo bodo investitorji in javnost pravočasno obveščeni, je dodal Hudobivnik. Pri tem velja omeniti, da je Janez Bohorič, predsednik uprave Kranjske Save, ki je 46-odstotna lastnica Gorenjske banke in 23-odstotna lastnica Abanke, na novinarski konferenci decembra lani dejal, da bi lahko bil proces združevanja zaključen v enem ali dveh letih. S tem bi najverjetneje dobili banko, ki bi zasedla drugo pozicijo na slovenskem bančnem trgu, takoj za NLB. Abanka v skladu s svojo sprejeto strategijo ocenjuje, da bi bilo potencialno združevanje Abanke in Gorenjske banke koristno tako za obe banki kot za slovenski bančni prostor, je še povedal Hudobivnik. V Savi so že pred natanko dvema letoma dejali, da bi bila povezava smiselna "tako za delničarje kot za razvoj slovenskega bančnega sistema, in v analizi tudi ugotovili, da se banki dopolnjujeta.
|
neutral
|
2,639
|
Ljubljana - Nekdanjemu državnemu sekretarju na ministrstvu za finance Andreju Širclju se obeta delovno mesto na državni SID banki, nam je potrdilo več virov. Zaposlitev Širclja v banki naj bi "spodbujalo" ministrstvo za finance oziroma finančni minister Franc Križanič. Po naših informacijah naj bi Šircelj spadal v krog ljudi, ki jih je predsedniku vlade Borutu Pahorju kot "primerne kandidate" ponudil njegov predhodnik Janez Janša. Spomnimo, da se je Šircelj že omenjal kot kandidat za vodenje novogoriškega Hita v zameno za to, da ga nadzorni svet Nove Ljubljanske banke konec novembra lani ni imenoval za predsednika uprave banke. "V nadzornem svetu SID banke ima ministrstvo za finance dva predstavnika, ministra in direktorico direktorata za zakladništvo, spremembe glede tega niso predvidene. Glede zaposlovanja oziroma kadrovske politike v SID banki pa se morate obrniti na SID banko," so na naša vprašanja odgovorili na ministrstvu. V SID banki Širclju ne ponujajo mesta v upravi, vprašanje je tudi, ali ga bo SID banka morala dejansko zaposliti ali bo njegovo sodelovanje temeljilo le na kakšni obliki pogodbenega sodelovanja. Če bi Šircelj v banki resnično prišel v srednji menedžment banke, je velika verjetnost, da bi kmalu pokazal apetite po kakšnem višjem delovnem mestu, pravijo naši viri. Spomnimo, da se je mesto v upravi SID banke obetalo tudi nekdanjemu direktorju direktorata za javno premoženje na ministrstvu za finance Žigi Andoljšku. Potem ko ga je nadzorni svet banke, v sestavi ministrov prejšnje vlade, sredi novembra lani imenoval na položaj, je med čakanjem na dovoljenje Banke Slovenije nov nadzorni svet njegovo imenovanje preklical. Andoljšek se je zaposlil v podjetju Sportina Group.
|
neutral
|
2,640
|
Terme Čatež so v prvem četrtletju ustvarile 6,7 milijona evrov prihodkov, kar je za 5,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Število nočitev se je zvišalo za 2,8 odstotka, na 125.604, število kopalniških vstopov pa za 3,2 odstotka, na 190.379.Menjava uprave v Trimu Investmentu Nadzorniki družbe Trimo Investment so razrešili člana uprave Bruna Čibeja in za novo članico uprave imenovali Marjeto Štepec. Največja lastnica Trima Investmenta, ki je 57,1-odstotni lastnik družbe Trimo, je predsednica uprave Trima Tatjana Fink.Gea s 50 centov dividende za delnico Na majski skupščini bodo delničarji Tovarne olja Gea odločali o uporabi bilančnega dobička, ki znaša 1,58 milijona evrov. Po predlogu se bo za dividende namenilo 617.692 evrov oziroma 50 centov na delnico. Enočlanska uprava z Igorjem Hustićem na čelu in tričlanski nadzorni svet bosta prejela 31.374 evrov nagrade, preostali del bilančnega dobička pa bo ostal nerazporejen.Alpina s skrajšanim delovnikom Zaradi odpovedi naročil predvsem z vzhodnih trgov so v začetku tega meseca tudi v Alpini prešli na skrajšani 36-urni delovni teden. S tem naj bi proizvodni proces v podjetju postal bolj prilagodljiv, zaposleni pa bodo lahko obdržali delovna mesta. Skupščina Abanke bo maja Nadzorniki Abanke Vipa so na zadnji seji sprejeli revidirano letno poročilo za lansko leto ter se seznanili s politiko uporabe bilančnega dobička. Prav tako so sprejeli dnevni red za skupščino, ki bo 28. maja, vendar podrobnosti niso sporočili.Očitki glede vodenja Elektre Gorenjska Zaposleni v Elektru Gorenjska v anonimnem pismu izpostavljajo nekatere domnevne nepravilnosti pri vodenju podjetja, ki se nanašajo predvsem na direktorja družbe Jožeta Knavsa. Med drugim se očitki nanašajo na nakup luksuznega avtomobila lexus, na preureditev direktorjeve pisarne in na domnevno uporabo kombijev in delavcev podjetja v zasebne namene. Vodstvo vse očitke zavrača in ocenjuje, da gre za za nameren konstrukt, za katerim stojijo "nekakšne čudne igre". Grilanc za člana uprave MP DZU Nadzorni svet družbe za upravljanje Medvešek Pušnik (MP DZU) je za člana uprave z odložnim pogojem predlagal Valterja Grilanca. Za imenovanje novega člana uprave mora družba pridobiti soglasje ATVP. Pripravila Luki Nuredini
|
neutral
|
2,641
|
Zagreb - Na Hrvaško je lani priteklo za 2,9 milijarde evrov tujih neposrednih naložb, v zadnjih 16 letih pa skupaj 20,6 milijarde evrov. Največ so doslej vložila avstrijska podjetja, in sicer lani dobro milijardo evrov, od leta 1993 pa 5,82 milijarde evrov. Slovenska podjetja so na 12. mestu, s skupno 852 milijonov evrov naložb, lani 98 milijonov evrov. Kot v svojem poročilu ugotavlja hrvaška centralna banka, so bile lanske tuje neposredne investicije precej nižje od predlanskih, ki so bile s 3,6 milijarde evrov rekordne. Največ tujih naložb je lani priteklo v bančni sektor, predvsem za dokapitalizacijo bank, posamično pa je bila največja naložba madžarskega Mola v hrvaško Ino. Avstrijcem po obsegu tujih naložb sledijo nizozemska podjetja, ki so lani na Hrvaško vložila 358,3 milijona evrov, doslej 3,27 milijarde evrov, podjetja iz Nemčije (99,9 milijona evrov, 2,37 milijarde evrov), Madžarske (900,2 milijona evrov, 2,10 milijarde evrov), Francije (18,7 milijona evrov, 1,31 milijarde evrov), Luksemburga (149,9 milijona evrov, 1,13 milijarde evrov) in Italije. Lani so italijanska podjetja s Hrvaške "odlila" osem milijonov evrov, skupno pa so od leta 1993 naložila 921,6 milijona evrov.
|
neutral
|
2,642
|
Ljubljana - Predstavniki bank upnic Istrabenza so se danes znova sešli in se seznanili z novim stanjem v koprskem holdingu, vendar pa bistvenega napredka naj ne bi bilo. Pač pa so se na sestanku predstavili predstavniki svetovalne hiše AT Kearney in jim pokazali svoje ideje za sanacijo koprskega holdinga, na svoji spletni strani pišejo Finance. Po informacijah časnika je bilo govora predvsem "oskupinjanju" posameznih hčerinskih družb Istrabenza, da bi jih tako laže in čim dražje prodali. Bankirji sicer po pisanju Financ še vedno tarnajo, ker v Istrabenzu ne pridejo do vseh želenih podatkov - letno poročilo holdinške družbe namreč še vedno ni pripravljeno, saj revidiranje, kot je v četrtek potrdil šef holdinga Igor Bavčar, še ni končano. Na četrtkovi seji nadzorni svet Istrabenza sicer znova ni razrešil Bavčarja, kar banke še vedno zahtevajo. Bavčar tako očitno na čelu Istrabenza ostaja do 15. maja, ko mu po sklepu nadzornega sveta poteče mandat. V tem času bo pripravil tudi sanacijski načrt družbe, osnutek naj bi obravnavali že prihodnji teden, piše spletni stran MMC RTV SLO.
|
neutral
|
2,643
|
Maribor - Zavod za zastopanje malih delničarjev, ki je v postopku ustanavljanja in bo imel sedež v Mariboru, ob aktualnih finančnih "aferah" napoveduje odškodninske tožbe proti vodilnim v podjetjih z namenom zaščititi male delničarje. Predsednik zavoda Stanislav Zajšek je danes napovedal tožbo proti vodilnim v Istrabenzu, če bo zanj uveden stečaj. Kot je na današnji predstavitveni novinarski konferenci v Mariboru ocenil Zajšek, interesi malih delničarjev v Sloveniji niso primerno zastopani, malih delničarjev pa po njegovih besedah nihče ne ščiti, niti država. Zato si bo zavod poleg sodelovanja na skupščinah prizadeval tudi za spremembo zakonodaje, ki bi malim delničarjem omogočala zastopanje tudi v nadzornih svetih družb, kjer bi lahko opozarjali na nepravilnosti. Informacije, ki zadevajo dogajanje v Istrabenzu, je označil kot "zastrašujoče" in navedel, da se mali delničarji množično obračajo nanj in sprašujejo, kaj lahko storijo. Po njegovem mnenju se v takšnih primerih ne da izgovarjati na recesijo, temveč so vodilni v podjetju moralno in odškodninsko odgovorni za nastali položaj, zato zavod v takšnih primerih napoveduje odškodninske tožbe proti "nesposobnim managerjem". Podobno meni za dogajanje v NKBM. Zajšek, tudi sam mali delničar, je zaradi nezadovoljstva z delom vodstva izstopil iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev, pobuda za ustanovitev zavoda pa je bila po njegovih besedah podpora malih delničarjev za zastopanje na skupščinah. Zavod trenutno združuje okoli 300 malih delničarjev, Zajšek pa napoveduje, da naj bi se njihovo število v prihodnjih mesecih bistveno povečalo. Zavod bo, ko bo po vpisu v sodni register, kamor so že oddali vlogo, formalno ustanovljen, deloval kot neprofitna organizacija, ki se bo financirala s sredstvi donatorjev in sponzorjev ter članarinami. Zavod, kot je poudaril Zajšek, deluje nestrankarsko in nepolitično.
|
negative
|
2,644
|
Ljubljana - "Glede na to, da gospodarska dejavnost v Sloveniji strmo pada, smo se odločili, da bomo znižali bonitetno oceno Slovenije z DB 2b na DB 2c," so v tedenskem poročilu napisali v največji bonitetni hiši na svetu, Dun & Bradstreet. Uvrstitev DB še vedno pomeni nizko tveganje oziroma nizko stopnjo negotovosti, povezano s pričakovanimi donosi, s popravkom pa se je Slovenija približala robu tega razreda. Po tistem, ko se je bruto domači proizvod (BDP) v zadnjem četrtletju lani prvič po petnajstih letih skrčil, so se temeljni makroekonomski kazalci v začetku tega leta dodatno poslabševali. V poročilu poudarjajo, da se je industrijska proizvodnja januarja znižala za 17,4 odstotka (po včeraj objavljenih podatkih statističnega urada je februarja sledilo 22,3-odstotno znižanje industrijske proizvodnje na letni ravni) ter da se je izvoz znižal za dobro četrtino. Temu so se prilagodila tudi podjetja, torej so zniževala obseg proizvodnje ter zapirala delovna mesta. Število brezposelnih je bilo tako marca za 23,9 odstotka višje kot marca lani. Zaradi vsega tega so tako mednarodne kot domače institucije močno zniževale napovedi za letošnjo gospodarsko rast. Tudi D & B je tako poslabšal svojo napoved za odstotno točko in po novem napoveduje 2,5-odstotno krčenje BDP. Za primerjavo, v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so bolj pesimistični pri svojih izračunih, saj za zdaj predvidevajo 4-odstotni padec BDP, medtem ko Banka Slovenije pričakuje 2-odstotno znižanje ekonomske aktivnosti. "Za koliko se bo BDP skrčil, je sicer postalo drugotnega pomena, saj lahko z gotovostjo trdimo, da bo Slovenija prvič po letu 1992 beležila krčenje BDP," so zapisali v D & B. Po drugi strani D & B še vedno vztraja pri tem, da ima Slovenija zelo dobro izhodišče za okrevanje. V nasprotju z drugimi vzhodnoevropskimi državami v obdobju visoke gospodarske rasti namreč ni izvajala ekspanzivne fiskalne politike in obenem ni imela visoke rasti plač. Poleg tega zaradi evra ni izpostavljena valutnemu tveganju.
|
negative
|
2,645
|
Moskva - Predsednik ruske vlade Vladimir Putin je napovedal gradnjo 26 jedrskih reaktorjev do leta 2030. S tem naj bi delež jedrske energije v Rusiji povečali s sedanjih 16 odstotkov na približno eno tretjino, je Putin po poročanju ruske tiskovne agencije Interfax danes dejal v mestu Udomlja pri Moskvi. Jedrska energija trenutno v vsej proizvedeni energiji v več evropskih državah zavzema nekaj več kot 25-odstotni delež, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Putin je poleg tega napovedal, da bo državni koncern Rosatom dobil finančno injekcijo v višini 50 milijard rubljev (1,13 milijarde evrov). Rosatom se je v začetku marca z nemškim Siemensom dogovoril o ustanovitvi podjetja v skupni lasti, ki bo izvajalo projekte na podlagi ruske visokotlačne tehnologije WWER. Podjetji nameravata zavzeti tretjino svetovnega trga nuklearnih elektrarn. Kot prvi skupni projekt se omenja gradnja nuklearne elektrarne v mestu Kaliningrad. Vlada bo po Putinovih besedah "v naslednjih mesecih" do podrobnosti preučila projekte za spodbujanje proizvodnje jedrske energije ter jedrskega oboroževanja. Vendar Rusija kljub finančni krizi ne bo opustila svojih dosedanjih načrtov, je poudaril.
|
positive
|
2,646
|
Ljubljana - Začasna ustavitev trgovanje z delnicami družbe Maksima Holding v vstopni kotaciji borznega trga bo na zahtevo izdajatelja v petek podaljšana za nadaljnjih 10 zaporednih delovnih dni, je danes odločila uprava Ljubljanske borze. Trgovanje s temi delnicami bo tako ustavljeno do vključno 4. maja. Kot je uprava borze danes objavila na svojih spletnih straneh, pri družbi Maksima Holding potekajo aktivnosti v zvezi s finančnim prestrukturiranjem v skladu s 35. členom zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, o čemer bo izdajatelj obvestil javnost po prejemu mnenja nadzornega sveta o predloženem poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Trgovanje z navedenimi delnicami bo začasno ustavljeno za deset zaporednih delovnih dni, do vključno ponedeljka, 4. maja.
|
neutral
|
2,647
|
Washington - Število novih vlog za nadomestila za primer brezposelnosti se je minuli teden na tedenski ravni zmanjšalo za 53.000 na 610.000, so sporočili z ameriškega ministrstva za delo. Osemodstotni padec je bil precej višji od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali zmanjšanje vlog na 655.000. Število novih vlog je tako minuli teden padlo na raven z začetka februarja ter se precej oddaljilo od najvišjega letošnjega števila v tednu med 22. in 28. marcem. Štiritedensko povprečje števila novih vlog, ki izravna učinke morebitnih tedenskih nihanj, je medtem prejšnji teden znašalo 651.000, kar je za 8.500 manj kot teden pred tem, poročajo tuje tiskovne agencije. Nekateri strokovnjaki v teh številkah, ki predstavljajo najbolj aktualiziran prikaz stanja na trgu dela in odraz zaupanja ameriških podjetij, vidijo prve znake stabilizacije trga dela, kar bi bil močan signal okrevanja ameriškega gospodarstva. Vseeno pa je število oseb, ki nadomestila za primer brezposelnosti prejemajo več kot en teden, naraslo na šest milijonov, to pa je največ od leta 1967.
|
neutral
|
2,648
|
Izvršni direktor italijanskega proizvajalca avtomobilov Fiat Sergio Marcionne je povedal sindikatom Chryslerja, da bo odstopil od nakupa deleža v ameriškemu proizvajalcu avtomobilov, če ne bodo pristali v zniževanje stroškov. V primeru, da bodo še naprej vztrajali in ne bodo znižali stroške dela, bo Fiat poiskal drugega strateškega partnerja. UBS ukinja 8700 delovnih mest Po objavi četrtletne izgube v višini 1,3 milijarde evrov je švicarska banka UBS napovedala ukinitev 7500 delovnih mest. UBS je od začetka krize odpustila že 11.000 zaposlenih. Presežek proračuna EU lani 1,5 odstotka Lani so bili prispevki držav članic v proračun EU skoraj enaki dogovorjeni porabi za leto 2008, saj je proračun zabeležil le nekaj več kot 1,5-odstotni presežek. Razlika med prihodki in odhodki je znašala 1,79 milijarde evrov od skupno 115,8 milijarde proračuna za lansko leto. Sloveniji bo dobila iz Bruslja tako vrnjenih 5,2 milijona evrov, največ pa bosta prejeli Nemčija (356,7 milijona) in Francija (280,1 milijona). Proizvodnja v ZDA ponovno nižja Ameriške analitike je včeraj presenetil podatek, da so se potrošniške cene (CPI-indeks) marca na mesečni ravni znižale za 0,1 odstotka. Prvič po letu 1955 so se potrošniške cene znižale tudi na letni ravni (za 0,4 odstotka). Že 15. mesec zapored se je marca znižala tudi industrijska proizvodnja v ZDA. Zmogljivosti ameriških tovarn so bile le 69,3-odstotno zasedene, kar je najnižje od leta 1967, ko so jih začeli meriti. Siva ekonomija raste Gospodarska kriza, ki je prizadela skoraj vsak sektor v evropskem gospodarstvu, deluje spodbudno za sektor sive ekonomije, poroča EUobserver. Obseg sive ekonomije, ki vključuje neobdavčeno trgovino z blagom in storitvami, vendar pa ne zajema hujše oblike kriminala, naj bi se v starih članicah EU letos zvišal za 0,3 odstotka. Največjo, 0,8-odstotno rast sive ekonomije naj bi beležili na Irskem, v Veliki Britaniji in v Španiji. Intel s polovičnim dobičkom Največji proizvajalec čipov na svetu Intel je v prvem četrtletju letos ustvaril 647 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je za 55 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Za 26 odstotkov so bili nižji tudi čisti prihodki, ki so znašali 7,15 milijarde dolarjev. Iz Intela so tudi sporočili, da je prodaja osebnih računalnikov v prvem četrtletju letos dosegla najnižjo raven, zato pričakujejo, da se bo stanje v prihodnjih mesecih izboljšalo. Ina preložila vse naložbe Hrvaška naftna družba Ina namerava vse najavljene investicije, ki niso poslovna nujnost oziroma niso zakonsko določene, ustaviti oziroma preklicati. Investicijske projekte, ki so že v teku, namerava prestaviti na prihodnje leto, prav tako namerava na prihodnje leto prestaviti plačevanje obveznosti do dobaviteljev. Padec vrednosti prevzemov na Hrvaškem
|
negative
|
2,649
|
New York/Tokio - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 8743,06 točke, kar je za 0,10 točke več kot v sredo. Med trgovanjem se je Nikkei zvišal kar za tri odstotke, a zaključil le nekoliko nad sredino zaključno vrednostjo. Na borzi v Hongkongu se je indeks Hang Seng povzpel za 23,94 točke oz. 0,2 odstotka na 15.693,56 točke. Južnokorejski indeks Kospi pa je pridobil 0,6 odstotka, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Trgovanje z delnicami na največji ameriški borzi se je v sredo končalo v zelenih številkah. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 8029,62 točke, kar je za 109,44 točke oz. 1,38 odstotka več kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 1,08 točke oz. 0,07 odstotka in se ustavil pri 1626,80 točke.
|
positive
|
2,650
|
New York - Druga največja ameriška banka Citigroup, ki je zaradi finančne krize prejela 45 milijard dolarjev državne pomoči, je v prvem četrtletju zabeležila dobiček v višini 1,6 milijarde dolarjev, kar je najboljši rezultat od drugega trimesečja 2007. Zaradi plačila dividend prednostnim delničarjem pa navadni delničarji ne bodo deležni dela dobička. Potem ko je odplačala dividende prednostnim delničarjem, je namreč za navadne delničarje oznanila izgubo v višini 966 milijonov dolarjev ali 18 centov na delnico. To je še vedno bolje od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali izgubo v višini 34 centov na delnico, poročajo tuje tiskovne agencije. V prvem četrtletju lanskega leta je Citigroup zabeležil izgubo v višini 5,1 milijarde evrov oz. 34 centov na delnico. "Naši rezultati v tem četrtletju so odraz moči Citigroupa in z njimi smo zadovoljni. S 25 milijardami dolarjev prihodkov in 1,6 milijarde dolarjev čistega dobička smo imeli najboljše trimesečje od drugega četrtletja 2007," je povedal izvršni direktor banke Vikram Pandit. Banka je sicer v prvem četrtletju uspešno znižala stroške, ni pa ji še uspelo ustaviti nerednosti pri odplačilu stanovanjskih posojil in kreditov iz naslova kreditnih kartic. Pri posojilih je tako zabeležila izgubo v višini 7,3 milijarde dolarjev, obenem pa je za 2,7 milijarde dolarjev povečala rezervacije za kritje morebitnih izgub v prihodnosti. Vrednost delnice Citigroupa na newyorški borzi se je od začetka marca povečala skoraj za štirikrat, potem ko je postalo jasno, da banka posluje bolje od pričakovanj in da bo za 52,5 milijarde dolarjev prednostnih delnic zamenjala za navadne in tako močno povečala osnovni kapital banke.
|
positive
|
2,651
|
Beograd - 16. aprila je družba Kolosej odprla svoj drugi center v Beogradu. Zabaviščni center Kolosej v nakupovalnem središču Ušče je prvi tovrstni center v tujini, ki vključuje tudi kinodvorane. Obiskovalci bodo poleg kina lahko obiskali tudi bowling, biljard, laserske in video igre ter preizkusili srečo v igralnem salonu. Zabaviščni center, ki se nahaja v samem središču Beograda, vključuje enajst kinodvoran (med njimi XpanD 3D in XpanD 6D ter VIP dvorano, opremljeno z udobnimi fotelji), bowling s štirinajstimi stezami in biljardom, center za arkadne igre ter igralni salon Casino Rio opremljen 73 igralnimi avtomati in štirimi elektronskimi ruletami. Pomemben del centra zajemajo lounge bari.Otvoritvena slovesnost novega zabaviščnega centra se je začela s premierno predstavo slovenskega filma Petelinji zajtrk. Slavnostne premiere so se udeležili tudi ustvarjalci filma, režiser Marko Naberšnik, producent Franci Zajc in pevka Severina. Sledila je uradna otvoritev centra, kjer sta se predsedniku uprave Koloseja Sergeju Racmanu na odru pridružila Urša Zupan, direktorica slovenskega in beograjskega Casinoja Rio in direktor centra Samo Ravter. Sledil je koncert Severine, priljubljene pevke tudi v Srbiji, ki je med drugimi uspešnicami na odru zapela nosilno pesem iz filma Petelinji zajtrk, Gardelin. Z odprtjem zabaviščnega centra je družba Kolosej odprla svoj drugi center v tujini. Leta 2007 je bil, prav tako v Beogradu, odprt prvi zabaviščni center Kolosej Lounge&Play, ki vključuje bowling, biljard, laserske ter video igre.
|
positive
|
2,652
|
Ljubljana - Nepremičninska družba Vila Zahod, ki je v lasti predsednika uprave KD Group Matjaža Gantarja, se je pred dnevi razdelila na dve družbi. Za 1,2 milijona evrov zemljišč v Šmartnem pod Šmarno goro in za 1,2 milijona evrov obveznosti za nakup nepremičnin je tako prevzela novoustanovljena Vila Nova, ki podobno kot Vila Zahod domuje na Gantarjevem domačem naslovu. Še pred razdelitvijo je Gantar k Vili Zahod pripojil svojo nepremičninsko družbo Vila Vzhod, ki je bila dotlej lastnica na Vilo Nova prenesenih zemljišč. Zakaj je Gantar najprej združil svoji nepremičninski družbi in nato združeno družbo ponovno razdelil na dva dela, ni znano. Je pa Gantar tik pred razdelitvijo Vile Zahod na dva dela družbo dokapitaliziral s 100.000 evri, kar je le nekoliko manj, kot je lani zaslužil pri vodenju KD Group. Kot je razvidno iz dokumentov, s katerimi razpolagamo na Dnevniku, je Gantar večino zemljišč pridobil že pred desetimi leti na podlagi darilne oziroma darilnih pogodb in jih nato prenesel na svoje nepremičninske družbe. Vsa zemljišča, ki se razprostirajo na okoli 6700 kvadratnih metrih, so prosta vseh bremen. mp
|
neutral
|
2,653
|
Ljubljana - Nepremičninska družba Vila Zahod, ki je v lasti predsednika uprave KD Group Matjaža Gantarja, se je pred dnevi razdelila na dve družbi. Za 1,2 milijona evrov zemljišč v Šmartnem pod Šmarno goro in za 1,2 milijona evrov obveznosti za nakup nepremičnin je tako prevzela novoustanovljena Vila Nova, ki podobno kot Vila Zahod domuje na Gantarjevem domačem naslovu. Še pred razdelitvijo je Gantar k Vili Zahod pripojil svojo nepremičninsko družbo Vila Vzhod, ki je bila dotlej lastnica na Vilo Nova prenesenih zemljišč. Zakaj je Gantar najprej združil svoji nepremičninski družbi in nato združeno družbo ponovno razdelil na dva dela, ni znano. Je pa Gantar tik pred razdelitvijo Vile Zahod na dva dela družbo dokapitaliziral s 100.000 evri, kar je le ne koliko manj, kot je lani zaslužil pri vodenju KD Group. Kot je razvidno iz dokumentov, s katerimi razpolagamo na Dnevniku, je Gantar večino zemljišč pridobil že pred desetimi leti na podlagi darilne oziroma darilnih pogodb in jih nato prenesel na svoje nepremičninske družbe. Vsa zemljišča, ki se razprostirajo na okoli 6700 kvadratnih metrih, so prosta vseh bremen.
|
neutral
|
2,654
|
Ljubljana - Delnica Istrabenza je včeraj že ob odprtju trga izgubila še dodatnih 29 odstotkov vrednosti in pristala pri samo 3,5 evra za delnico. Enotni tečaj se je med trgovanjem sicer oblikoval pri 4,6 evra za delnico, k čemur so pripomogla predvsem tri tržna naročila, ki so včerajšnjo borzno izgubo omejila na dobrih šest odstotkov. Kljub temu je včeraj Istrabenzova delnica dosegla najnižjo vrednost od uvrstitve na borzo pred 12 leti. Istrabenz je tako na borzi vreden le še slabih 24 milijonov evrov oziroma petkrat manj kot ob začetku leta, njegova delnica pa je od najvišjih vrednosti iz jeseni 2007 izgubila rekordnih 96,8 odstotka vrednosti. Povedano drugače, vlagatelju, ki je po najvišji doseženi ceni kupil za 10.000 evrov delnic Istrabenza, je do včeraj ostalo le še 318 evrov. Za primerjavo: delnica Istrabenza je bila včeraj na borzi vredna le še 79 centov več, kot je znašala lanska bruto dividenda za delnico.
|
negative
|
2,655
|
New York - Internetni koncern Yahoo je v torek sporočil, da bo odpustil pet odstotkov delavcev (675 ljudi od 13,500 zaposlenih), saj je dobiček letošnjega prvega četrtletja znatno nižji kot lani. Podjetje se kljub vsemu drži bolje kot so napovedali na Wall Streetu. V koncernu poleg tega načrtujejo dodatne varčevalne ukrepe, je v torek zvečer v kalifornijskem Sunnyvalu povedala pred 100 dnevi imenovana predsednica upravnega odbora Carol Bartz. "Gospodarska kriza nam pomeni velik izziv," je dejala. Že lani je Yahoo zmanjšal število delovnih mest za 2400. Po napovedih podjetja naj bi bilo odpuščenih kakšnih 675 delavcev, ki bodo v naslednjih tednih o tem tudi obveščenih. Zaenkrat ni znano, delavci katere stopnje bodo najbolj občutili odpuščanje, a Bratzova stvari ni olepševala in dejala, da struktura nadzornikov v podjetju ne deluje. "Trije ljudje razlagajo inženirju, kaj naj stori, nihče od njih pa ne dela ničesar. Poskrbeti moramo, da se osredotočijo na pravilne reči. To je najpomembnejša stvar, ki jo bo Yahoo storil, da postane veliko, močno in rastoče podjetje.“ Podjetje je sporočilo, da je njihov letni zaslužek padel na 118 milijonov dolarjev (91 milijonov evrov), kar je osem centov na delnico in za 78 odstotkov manj kot leto poprej, medtem ko so se prihodki zaradi krepkega upada oglaševanja zmanjšali za 13 odstotkov na 1,6 milijarde dolarjev. Na konferenci vlagateljev je Bartzova dejala, da želi narediti Yahoo bolj odprt in družben, saj so na splet izjemno vplivale socialne mreže kot Facebook in Twitter. Yahoo tako kot tudi vodilni na trgu Google ustvarja prihodke pretežno iz oglasov, ki spremljajo brskanje po internetu. Objavljeni podatki so boljši, kot pa s pričakovali številni analitiki in Yahoojeve delnice so se v trgovanju po zaprtju borze podražile.
|
negative
|
2,656
|
New York, Frankfurt, London - Borze po Evropi so današnje trgovanje večinoma končale z rastjo, pri čemer sta indeksa v Milanu in Frankfurtu pridobila več kot dva odstotka. Cene nafte so se ob novici o rasti ameriških naftnih zalog na najvišjo raven v skoraj 19 letih znižale. Tečaj evra glede na dolar se je zvišal in med trgovanjem presegel 1,30 dolarja. Pomembnejše borze po Evropi so današnje trgovanje končale v zelenem. Indeks Mibtel na borzi v Milanu se je zvišal za 2,31 odstotka na 14.369 točk, indeks DAX v Frankfurtu pa za 2,06 odstotka na 4594,42 točke. Pariški indeks CAC 40 je pridobil 1,72 odstotka in končal pri 3025,24 točke, londonski FTSE 100 pa 1,08 odstotka in sklenil pri 4030,66 točke. Tečaji pa so padli na Dunaju, kjer se je indeks ATX znižal za 0,65 odstotka na 1807,25 točke. Precejšnjo rast so beležili v Budimpešti, kjer je indeks BUX pridobil 3,38 odstotka. Malenkost višje kot v torek je končala Zagrebška borza, kjer se je indeks Crobex zvišal za 0,06 odstotka, medtem ko je bila v rdečem borza v Beogradu, kjer je indeks Belex 15 zabeležil 1,77-odstotni padec. Borza v New Yorku medtem beleži rast. Indeks Nasdaq je bil okoli 18. ure po srednjeevropskem času pri 1672,55 točke, kar je 1,75 odstotka več kot v torek, indeks Dow jones pa se je zvišal za 0,73 odstotka na 8028,10 točke. Cene nafte so se danes po objavi tedenskega poročila o ameriških zalogah znižale. Zaloge so v minulem tednu dosegle najvišje ravni od septembra 1990, in sicer so se zaloge surove nafte zvišale za 3,9 milijona 159-litrskih sodov oz. 1,1 odstotka, zaloge bencina pa za 800.000 sodov oz. 0,4 odstotka. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v juniju se je na blagovni borzi v New Yorku pocenila za 30 centov na 48,25 dolarja, medtem ko se je severnomorska nafta brent na londonski borzi za 67 centov na 49,15 dolarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Tečaj evra glede en dolar se je danes zvišal. Med trgovanjem je ponovno presegel mejo 1,30 dolarja, in sicer se je z njim trgovalo po 1,3024 dolarja. Evropska centralna banka je danes referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,2947 dolarja, medtem ko je bil v torek pri 1,2932 dolarja, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
|
positive
|
2,657
|
Ljubljana - V času zaostrenih gospodarskih razmer je zagotavljanje likvidnosti gospodarstva resen problem. Kreditni krč ne popušča, gospodarstvo pa se dnevno srečuje z vse večjimi poslovnimi težavami. Ambicija je zagotoviti vire za uspešno poslovanje podjetij, toda banke opozarjajo, da so pri zagotavljanju virov omejene tako doma kot v tujini. Kot je danes v razpravi med gospodarstveniki in finančniki v Ljubljani opozoril predsednik GZS Zdenko Pavček, brez dobrega sodelovanje realnega sektorja z bančnim ne gre. V času svetovne finančne in gospodarske krize pa je na trgu denarja premalo, je predrag in težko dostopen. Že tako težke razmere pa otežuje še politizacija, kar bo onemogoča uspešno prestrukturiranje gospodarstva. Gospodarstveniki in finančniki so ugotavljali, da nekateri vladni ukrepi v boju zoper krizo niso ustrezno pripravljeni, jamstvena in poroštvena shema pa je zaenkrat neučinkovita oziroma ne deluje. Banke brez državne asistence ne morejo pridobiti dolgoročnih sredstev, nadzor Banke Slovenije pa je zelo ortodoksen in pomeni velik pritisk na bankirje.
|
negative
|
2,658
|
Ljubljana - Zakonodajalec bo moral spremeniti način delitve premoženja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), so odločili ustavno sodniki, ki so se v delitev premoženja vključili junija lani po pritožbi Trgovinske zbornice Slovenije in avtoprevozniške zbornice. Ustavni sodniki so se sicer strinjali, da so do premoženja bivše zbornice upravičene le tiste nove zbornice, ki dosegajo reprezentativnost, torej le trgovinska, ne vidijo pa razloga, da bi delež upravičenj članov, ki so izstopili iz GZS in se niso vključili v nobeno od reprezentativnih, ostal GZS. Premoženje GZS je po bilanci stanja vredno 36 milijonov evrov, večina ga je v nepremičninah, so včeraj pojasnili na GZS. S podatki, koliko je podjetij, ki so se izstopili iz zbornice, a se niso včlanili v nobeno drugo zbornico, na GZS ne razpolagajo. Državni zbor mora neskladje zakona odpraviti v šestih mesecih, v celoti deležev, ki sodelujejo pri delitvi premoženja GZS, pa se ne bodo smeli upoštevati deleži članov, ki so iz GZS izstopili ter svojih deležev v dveh letih po uveljavitvi zakona niso prenesli na druge reprezentativne zbornice. Hkrati je ustavno sodišče podaljšalo rok za razdelitev premoženja GZS.
|
neutral
|
2,659
|
Berlin - Nemški proizvajalci sladkarij krepko občutijo posledice svetovne finančne in gospodarske krize. Prihodki od prodaje so se jim namreč v letošnjih prvih dveh mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšali za 8,4 odstotka, takšna gibanja pa je bilo po trditvah proizvajalcev opaziti v vsem letošnjem prvem četrtletju. Pri tem se je po podatkih zveznega združenja nemških proizvajalcev sladkarij še posebej močno zmanjšala prodaja sladoleda, in sicer za 13,6 odstotka. Tudi prodaja čokolade in bonbonov je bila v prvih dveh mesecih za 9,8 odstotka manjša kot pred letom dni, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. V združenju ob tem opozarjajo predvsem na krepko zmanjšanje izvoza, kar so še posebej občutili proizvajalci polizdelkov iz kakava ter čokolade. Zmanjšal se je predvsem izvoz v vzhodno Evropo, Rusijo in ZDA. Vendar pa se je prodaja nemških proizvajalcev sladkarij zmanjšala tudi na domačem trgu, in sicer za 1,3 odstotka. Približno 200 podjetij v panogi zaposluje 53.000 delavcev.
|
negative
|
2,660
|
Split - Potem ko se je pred dnevi Pivovarna Laško odločila, da bo likvidirala svojo hčerinsko družbo Jadransko pivovaro Split, so danes dopoldne delavci te tovarne prevzeli nadzor nad pivovarno in pregnali vodstvo družbe, poročajo hrvaški mediji. Jadranska pivovara se zaradi slabih rezultatov že več mesecev ubada s finančnimi težavami, vprašljiva so bila tudi izplačila plač, kljub temu pa pa se za družbo po pisanju spletnega časnika Banka.hr zanima družba König Ludwig Internationa, lastnik blagovne znamke piva Kaltenberg, ki ga po licenci varijo v Splitu. Kljub temu, da omenjena bavarska družba naj ne bi bila edini interesent, se je Pivovarna Laško odločila, da bo pivovarno zaprla, s čimer se 160 zaposlenih ne strinja. Po pisanju Slobodne Dalmacije je direktor Jadranske pivovare Tomaž Udrih pred dnevi odšel v Slovenijo, družbo pa vodi hrvaški management. Ti naj bi po besedah predsednika sindikata v družbi Daria Sliškovića "stopili na stran zaposlenih". Zaposleni zahtevajo stečaj družbe, s čimer bi se ohranila delovna mesta in premoženje družbe, poudarja Slišković. Ob tem je dodal, da je stečaj boljši od likvidacije. Zaposleni poudarjajo, da je Jadranska pivovara povečala proizvodnjo piva kaltenberg za 10 odstotkov, kar dokazuje, da je preživetje mogoče in da jih želi večinski lastnik uničiti. Hrvaški mediji pa so popoldne sporočili, da družba Orvas Plus, ki sodi v skupno Orbico - ta se zanima za nakup četrtine Mercatorja - prevzema distribucijo izdelkov Pivovarne Laško na Hrvaškem. Orvas Plus bo distribucijo 1. maja prevzel prav od Jadranske pivovare.
|
neutral
|
2,661
|
New York - Tečaji delnic se ob začetku današnjega trgovanja na Wall Streetu tako kot tudi na borzah drugod po svetu znižujejo. Na vzdušje na borznem parketu negativno vplivajo zaskrbljenost zaradi prašičje gripe ter vnovič slabe novice iz bančnega sektorja, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Industrijski indeks Dow Jones se je v prvih 30 minutah trgovanja znižal za 0,42 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za 0,27 odstotka. Vodja borznega trgovanja pri londonski družbi IG Markets Tim Hughes je med vzroki za padanje tečajev na Wall Streetu izpostavil tako epidemijo gripe kot tudi napovedi, da bodo ameriške banke potrebovale dodaten kapital. Poleg tega se v času današnjega trgovanja pričakuje objavo podatkov o zaupanju potrošnikov, ki utegne na trg prinesti nekaj volatilnosti. Delnice ameriških bank Citigroup in Bank of America so se v trgovanju pred odprtjem borze na Wall Streetu pocenile. Oba finančna koncerna potrebujeta po poročanju medijev vnovič večmilijardno finančno injekcijo. Prav tako so se pocenile delnice ameriškega jeklarja United States Steel. Koncern je po zaključku ponedeljkovega trgovanja objavil četrtletne poslovne rezultate, ki kažejo precej večje znižanje dobička od pričakovanega. Poleg tega v US Steel napovedujejo drastične varčevalne ukrepe, med drugim znižanje dividend za več kot 80 odstotkov. Vnovična pocenitev nafte utegne negativno vplivati na gibanje delnic ponudnikov surovin, kot sta denimo naftni družbi Exxon Mobil ali Chevron. Nasprotno so se delnice družbe Pfizer podražile. Največja farmacevtska družba na svetu je v letošnjem prvem četrtletju zaradi negativnih vplivov menjalnih tečajev ter konkurenčne ponudbe proizvajalcev generičnih zdravil zabeležila nižji dobiček kot pred letom dni, a je bil dobiček na delnico višji od pričakovanj na trgu. Negativna gibanja je opaziti tudi na vodilnih borzah v Evropi. V Londonu je indeks FTSE 100 približno dve uri pred koncem današnjega trgovanja na 2,14 odstotka nižji vrednosti kot v ponedeljek. V Parizu se je indeks CAC 40 danes znižal že za 1,60 odstotka, v Frankfurtu pa indeks DAX za 2,60 odstotka.
|
negative
|
2,662
|
Ljubljana - Katar se dogovarja za nakup delnic nemškega Porscheja, prav tako pa razmišljajo o investiranju v druge nemške avtomobilske družbe, poroča katarska tiskovna agencija Qatar News Agency (QNA ), ki pri tem povzema besede predsednika vlade Hamada bin Jasim BinJaber Al-Thanija. Porast cen nafte je povzročila šestletno obdobje močne rasti v regiji, zaradi česar se je zelo povečala likvidnost državnih naložbenih skladov. Katar je na primer tretji največji delničar britanske banke Barclays. Družba International Petroleum Investment Company (IPIC) iz Abu Dhabia pa je prejšnji mesec za dve milijardi evrov kupila 9,1-odstotni delež v ameriškem proizvajalcu avtomobilov Daimler. V zadnjih nekaj mesecih so se dobički državnih skladov v regiji močno zmanjšali zaradi strmega padca globalnih trgov in padca cene nafte za tretjino od njene najvišje vrednosti. Kljub temu in finančni krizi pa Katar, ki je največji izvoznik utekočinjenega zemeljskega plina na svetu, napoveduje od sedem do devetodstotno gospodarsko rast.
|
neutral
|
2,663
|
Ljubljana - Na vodilni azijski borzi v Tokiu se danes zaradi praznika ne trguje. Na ostalih borzah v Aziji so se tečaji delnic po dveh dneh padanja večinoma okrepili, kar je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP posledica pozitivno sprejetih podatkov iz ZDA, ki dajejo vlagateljem upanje v okrevanje največjega svetovnega gospodarstva. Še posebej so se podražile delnice letalskih družb, ki so se v preteklih dneh zaradi bojazni pred prašičjo gripo cenile. Dolar se je okrepil v razmerju do jena, cene nafte pa so se nekoliko znižale. Vlagatelje je razveselil porast kazalca zaupanja potrošnikov v ZDA, kar daje upanje, da so Američani pripravljeni povečati porabo. Na Wall Streetu se je industrijski indeks Dow Jones v torek znižal za 0,1 odstotka na 8016,95 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 0,33 odstotka na 1673,81 točke.
|
neutral
|
2,664
|
Washington - Predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek s 357 glasovi proti 70 potrdil predlog zakona, ki prinaša večjo zaščito potrošnikov pred izdajatelji kreditnih kartic. Predlog zakona ima močno podporo Bele hiše, kmalu pa ga bo potrdil še senat. Demokrati so si že dolga leta prizadevali za večjo zaščito potrošnikov pred bankami, ki izdajajo kreditne kartice, vendar pa so bila prizadevanja v času predsedovanja Georgea Busha in republikanskega nadzora nad kongresom jalova. Izdajatelji kreditnih kartic so lahko počeli vse, kar jim je prišlo na misel. Brez napovedi so npr. lahko povišali obrestne mere in krepko zasolili kazni za dan zamude pri odplačilu obroka. Zaradi finančne krize so se banke znašle v težavah, saj ljudje ne morejo odplačevati dolgov. Nekatere banke so celo pripravljene odpustiti del dolga, če imetnik kartice zapre račun. Finančna kriza je potrošnikom istočasno prinesla nekaj oddiha glede številnih ponudb kreditnih kartic, ki so pred krizo polnile poštne nabiralnike.Američani na kreditnih karticah skoraj bilijon dolarjev dolga Kljub temu pa banke zelo nasprotujejo predlogu zakona, ker jim bo vzel okrog 10 milijard dolarjev dobička na leto. Američani imajo na kreditnih karticah skupaj 963 milijarde dolarjev dolga, povprečni znesek dolga na gospodinjstvo pa je lani znašal 10.697 dolarjev. V ZDA dolga na kreditnih karticah ni potrebno odplačati vsak mesec v celoti, ampak le minimalni znesek, ki ga določi izdajatelj. Ta minimalni znesek se seveda povečuje hkrati z naraščanjem dolga, izdajatelji kartic pa ponavadi tistim, ki so v težavah, še povišajo obresti, kar lahko počnejo tudi za nazaj. Vse to je povsem zakonito, podrobnosti pa se nahajajo v drobnem tisku, ki ga je potrebno brati z mikroskopom, česar večina ljudi ne počne. Potrošniki bodo morali tudi po potrditvi zakona še nekaj časa počakati na večjo zaščito. V 90 dnevih po potrditvi bodo sicer morali izdajatelji imetnika kartice o povišanju obrestne mere obvestiti 45 dni pred tem ukrepom. Vsa druga določila zakona pa bodo stopila v veljavo šele leto dni po sprejemu zakona. Banke in nekaj republikancev, ki so na njihovi strani, se medtem pritožujejo, da bo zakon pomenil oviro za kreditni trg.
|
negative
|
2,665
|
Singapur - Cena ameriške nafte se je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju v luči nadaljevanja negotovosti med vlagatelji, kdaj bo svetovno gospodarstvo dejansko začelo okrevati, znova znižala pod 51 dolarjev za 159-litrski sod, potem ko je v četrtek zaključila nad to mejo, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Zahodnoteksaška ameriška nafta z dobavnim rokom v juniju se je pocenila za 34 centov na 50,78 dolarja. Terminske pogodbe za to nafto so se v četrtek ustalile pri 51,12 dolarja, kar je 15 centov več kot dan prej. V Londonu je bilo treba za severnomorsko nafto vrste brent, prav tako z junijskim dobavnim rokom, odšteti 50,50 dolarja, kar je 30 centov manj kot v četrtek. Elektronsko trgovanje v Aziji je bilo sicer zelo šibko, saj so borze na Kitajskem, v Hongkongu, Indiji, Maleziji, Južni Koreji, na Tajskem in v Singapurju zaprte zaradi praznika. Cene črnega zlata zadnji mesec vztrajajo okoli 50-dolarske meje in to kljub nekaterim slabšim novicam iz ZDA. Ameriško ministrstvo za trgovino je namreč v četrtek sporočilo, da se je zasebna potrošnja v ZDA marca zmanjšala za 0,2 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke več od napovedi analitikov. Marčni padec zasebne potrošnje po dveh mesecih rasti je po mnenju analitikov zaskrbljujoč znak. Zasebna potrošnja se je v prvem četrtletju letošnjega leta po dveh negativnih trimesečjih na letni ravni povečala za 2,2 odstotka, vendar so nekateri analitiki opozarjali, da bi to utegnil biti le preblisk. Število novih vlog za nadomestila za primer brezposelnosti se je v ZDA minuli teden na tedenski ravni medtem zmanjšalo za 14.000 na 631.000, kar je pozitivno presenetilo trge. Vseeno pa je število oseb, ki nadomestila za primer brezposelnosti prejemajo več kot en teden, naraslo na skoraj 6,3 milijona, to pa je največ od leta 1967 in že trinajsti teden zapored, ko to število dosega rekordne ravni. Cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) se je v četrtek medtem povišala. Za 159-litrski sod te nafte je bilo treba odšteti 49,98 dolarja, kar je 1,28 dolarja več kot v sredo, je Opec danes objavil na svoji spletni strani. Vlagatelji bodo sicer budno spremljali, kaj se bo Opec odločil na srečanju 28. maja. Po napovedih nekaterih analitikov se bo v primeru vztrajanja cen nafte okoli 50 dolarjev, skoraj zagotovo odločil za zmanjšanje proizvodnje. Opec si namreč želi ceno nad 70 dolarji.
|
neutral
|
2,666
|
Zaupanje potrošnikov v Veliki Britaniji je aprila poraslo na najvišjo raven v zadnjem letu dni, kar naj bi nakazovalo na začetek konca recesije. Porast zaupanja potrošnikov naj bi bila predvsem posledica splošne miselnosti, da se bodo gospodarske razmere v prihodnjih dvanajstih mesecih izboljšale.V Italiji rekordno nizka inflacija Stopnja inflacije je bila aprila v Italiji na rekordno nizki ravni. Cene potrošnih dobrin so se po merilih Evropske unije na medletni ravni zvišale za 1,1 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,6 odstotka.Erste Group Bank z nižjim dobičkom Avstrijska Erste Group Bank je v prvem četrtletju letos ustvarila 232,1 milijona evrov čistega dobička, kar je 26 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je znašal 315,6 milijona evrov. Kljub temu pa so četrtletni rezultati skupine boljši od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali večji upad dobička. Dobiček skupine je upadel v vseh enotah banke v vzhodni Evropi.Na Japonskem brezposelnost najvišja od avgusta 2004 Japonska je marca zabeležila najvišjo stopnjo brezposelnosti v zadnjih štirih letih. Dosegla je 4,8 odstotka, število brezposelnih pa se je povečalo že na 3,35 milijona. Stopnja brezposelnosti je še vedno pod rekordno ravnijo v obdobju po drugi svetovni vojni, ko je dosegala 5,5 odstotka.Exxon Mobil pod pričakovanji Največja naftna družba na svetu Exxon Mobil je v prvem letošnjem četrtletju več kot prepolovila dobiček na 4,6 milijarde dolarjev, kar je najmanj v zadnjih petih letih in tudi pod pričakovanji analitikov. Za skoraj polovico so upadli tudi prihodki družbe, kar je analitike pozitivno presenetilo. Exxon Mobile padec dobička pripisuje nižjim cenam tekočega zlata.BASF močno znižal dobiček Največje kemijsko podjetje na svetu BASF je v prvem četrtletju letos ustvarilo 375 milijonov evrov čistega dobička, v enakem obdobju prejšnjega leta pa je ta znašal 1,17 milijarde evrov. V družbi načrtujejo z ukinitvijo 2000 delovnih mest in zaposlitvijo 7000 delavcev s skrajšanim delovnim časom do leta 2012 prihraniti milijardo evrov.Dobiček Ericssona močno upadel Vodilno globalno podjetje s področja telekomunikacij Ericsson je v prvem četrtletju letošnjega leta ustvarilo 214 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je 35 odstotkov manj kot v enakem obdobju prejšnjega leta. Zato nameravajo letos močno znižati stroške z ukinitvijo dodatnih 5000 delovnih mest.Japonsko gospodarstvo se bo skrčilo nad pričakovanji Japonska centralna banka napoveduje, da se bo japonsko gospodarstvo letos skrčilo za 3,1 odstotka, medtem ko je še pred tremi meseci ocenjevala, da se bo skrčilo za dva odstotka. Kljub temu pa je proizvodnja v marcu porasla prvič v zadnjih šestih mesecih, povečan obseg proizvodnje pa industrija napoveduje tudi za april in maj. V centralni banki menijo, da so to že prvi znaki okrevanja gospodarstva. Inflacija v območju evra aprila nespremenjena Letna stopnja inflacije v območju evra je aprila ostala nespremenjena pri 0,6 odstotka. Inflacija v območju evra je tako ostala na najnižji ravni od začetka meritev za članice območja skupne valute leta 1996.V Veliki Britaniji nepremičnine še cenejše Cene nepremičnin v Veliki Britaniji so po presenetljivem skoku v marcu aprila spet upadle. Povprečna cena hiše se je aprila znižala za 0,4 odstotka na mesečni ravni, medtem ko se je v primerjavi s februarjem zvišala za 0,9 odstotka. Glede na leto prej pa so cene upadle za 15 odstotkov.pripravila Nuša Brank
|
neutral
|
2,667
|
Ljubljana - Skupina Lesnina je v minulem letu povečala čiste prihodke od prodaje za 13 odstotkov na 196,8 milijona evrov, za le odstotno točko manj pa se je v primerjavi z letom prej povečal čisti dobiček. Dobiček bi bil še višji, če se v družbi, ki jo vodi Bojan Papič, lani ne bi soočali s kar 25-odstotno rastjo stroškov dela in slabih 300.000 evrov izgube iz financiranja. Podobno kot večina preostalih slovenskih borznih skupin je tudi Lesnina lani povečala svoj finančni dolg, vendar je imela konec decembra lani za le dobrih 12 milijonov evrov finančnih obveznosti, ki bi jih lahko pokrila že s polletnim dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Delež kapitala v financiranju Skupine Lesnina je konec preteklega leta znašal visokih 70,5 odstotka, kar je še enkrat več, kot velja to razmerje za trgovsko branžo, in okoli tretjino več, kot znaša povprečje najpomembnejših slovenskih borznih družb. Konec decembra lani je Skupina Lesnina zaposlovala 1146 delavcev, kar je 227 oziroma 25 odstotkov več kot leto prej.
|
positive
|
2,668
|
Škofja Loka - NLB je Loškim tovarnam hladilnikov (LTH) odobrila reprogramiranje dolgoročnih kreditov, so v nedeljo zvečer sporočili iz uprave LTH. Pogoj je deblokada poslovnega računa s strani davčne uprave. V LTH so minuli teden prejeli tudi dopis škofjeloškega župana Igorja Drakslerja o nameri sodelovanja pri ohranitvi delovnih mest v LTH. Kot je uprava LTH še zapisala v sporočilu za javnost, sta se minuli teden odzvala tudi ministrstvo za gospodarstvo ter finance. Prvo je družbo zaradi morebitne državne pomoči pozvalo k predložitvi programa za prestrukturiranje, drugo pa je sporočilo, da je konverzija terjatev iz naslova davkov in prispevkov v kapitalsko naložbo izvedljiva samo v postopkih prisilne poravnave. Predstavniki LTH bodo tako 17. maja odpotovali na Dansko na pogajanja s potencialnima strateškima partnerjema in ju "skušali prepričati o tem, da je podjetje zdaj v fazi, ko lahko vanj lastniško vstopijo. V kolikor z rezultati naših pogajanj v Koebenhavnu ne bodo zadovoljni, bodo delavci lahko sami predlagali stečaj družbe," je še zapisano v sporočilu za javnost. Uprava LTH bo svoje delavce o projektu prestrukturiranja družbe predvidoma seznanila na zboru delavcev v petek, 8. maja. Kot je znano, je kandidat za predsednika nadzornega sveta LTH Iztok Hohnjec minuli teden napovedal stečaj družbe, če NLB ne bi odobrila premostitvenega kredita v višini dveh milijonov evrov. Hohnjec je takrat predstavil dva možna scenarija, ki bi se lahko v prihodnjih dneh zgodila v zvezi z LTH. Po negativnem scenariju bi šla lahko družba v stečaj, po pozitivnem pa bi jo lastniško preoblikovali, vključili strateškega partnerja ter jo dokapitalizirali.
|
neutral
|
2,669
|
Ljubljana - Banke so marca povsem ustavile kreditiranje nefinančnih družb, pri čemer se je gospodarstvo razdolževalo pri bankah v večinski tuji lasti, in sicer za 90 milijonov evrov, v včeraj objavljenem rednem mesečnem biltenu ugotavlja Banka Slovenije. Nedostopnost posojil pri bankah v večinski tuji lasti so podjetja, kot je razvidno iz biltena, v enaki meri nadoknadila z najemanjem posojil pri bankah v večinski domači lasti. "Za leto 2008 značilna visoka medletna dinamika rasti posojil, ki jih banke v večinski tuji lasti odobravajo nefinančnim družbam, se je umirila in približala dinamiki rasti tovrstnih posojil bank v večinski domači lasti," pojasnjujejo v Banki Slovenije. Je pa za podjetja razveseljivo dejstvo, da so banke več kot 100 milijonov evrov kratkoročnih posojil pretvorile v dolgoročna posojila. Tudi s kreditiranjem gospodinjstev ni nič bolje - marca so se neto posojila gospodinjstvom povečala za skromnih 15 milijonov evrov, kar zaradi slabih splošnih gospodarskih razmer niti ni presenetljivo. Po podatkih Evropske centralne banke (ECB) smo Slovenci marca odplačevali potrošniška posojila, nekoliko pa se je povečal obseg posojil za nakup nepremičnin. Bilančna vsota bank se je marca v primerjavi s februarjem zmanjšala za kar 328 milijonov evrov, tako da se je medletna rast bilančne vsote skrčila že na deset odstotkov. Neto obseg posojil celotnemu nebančnemu sektorju pa se je marca skrčil za 185 milijonov evrov, zaradi česar se je medletna rast posojila našega bančnega sistema znižala na 13,2 odstotka. To je v primerjavi z rekordnimi med 30- in 40-odstotnimi rastmi leta 2007 izjemen padec. Ob tem je skrb vzbujajoče dejstvo, da slovenske banke še naprej odplačujejo posojila v tujino, kar pomeni, da jim še vedno ne uspe pridobiti svežih sredstev oziroma obnoviti obstoječih posojilnih linij v tujini, poleg tega pa je depozite v naših bankah zmanjšala tudi država. Skupno so banke marca na teh dveh postavkah bile ob več kot pol milijarde sredstev. Prav zaradi tega, ker naše banke nimajo dostopa do dolgoročnih sredstev v tujini, bi izdaje bančnih obveznic z državnim poroštvom že zdavnaj morale zaživeti. Nova Ljubljanska banka je, kot smo že poročali, izdajo svoje obveznice ustavila, dokler vlada in državni zbor ne dorečeta protitajkunske zakonodaje. To je vladna stran ocenila kot povsem nepotrebno, saj naj ne bi bilo ovir za podpis poroštvene izdaje. Banke so zato marca posegle po sredstvih Evropske centralne banke, ki jih ta ponuja z do polletno ročnostjo, več depozitov pa so v bankah marca imeli tudi gospodarski subjekti. Obojega je bilo za več kot 100 milijon evrov več. Gospodinjstva v nasprotju z minulimi meseci varčevanja v bankah niso povečala, čeprav banke še vedno ponujajo relativno ugodne obrestne mere za vezane depozite.barbara.hren@dnevnik.si
|
negative
|
2,670
|
Ljubljana - Državna carinska uprava (CURS) v Pivovarni Laško in Pivovarni Union opravlja inšpekcijski nadzor, pri čemer preverja pravilnost poslovanja družb v skladu z zakonodajo, ki je v pristojnosti carine, je včeraj za Dnevnik potrdil vodja sektorja za trošarine v carinski upravi Miran Kvenderc. "V okviru tega nadzora se ugotavlja tudi pravilnost obračunavanja in plačevanja trošarine. Ker je postopek v teku, vam v skladu z načelom davčne tajnosti podrobnosti ugotovitev ne moremo povedati," je pojasnil Kvenderc in dodal, da gre za inšpekcijski nadzor, ki je v skladu z njihovim letnim načrtom. "To pomeni, da so nadzori redni," je dejal. Skupina Pivovarna Laško naj bi carinsko upravo sicer prosila za mnenje glede praga tolerance pri obračunavanju višine trošarine. Laščane naj bi predvsem zanimalo, kolikšen prag tolerance pri vsebnosti alkohola v posamezni vrsti piva bi bil lahko dovoljen navzdol. Na to, ali to drži, Kvenderc ni odgovoril, v službi za odnose z javnostjo Skupine Pivovarna Laško pa so nam razložili, da Pivovarna Laško pri CURS ni naročila nikakršnega mnenja. Pri tem niso pojasnili, ali je to storila Pivovarna Union, ki tudi sodi v Skupino Pivovarna Laško. Že pred časom nam je Kvenderc pojasnil, da se trošarinski nadzor v Pivovarni Union in Pivovarni Laško na način inšpekcijskega nadzora, trošarinskega nadzora, nadzornih ukrepov (na primer zalivkanje merilnih naprav, vzorčenje) in carinske preiskave izvajajo tekoče. V obeh pivovarnah je bilo v minulem letu opravljenih kar nekaj nadzorov, pri čemer pri zadnjih nadzorih kake večje nepravilnosti niso ugotovili, je dodal Kvenderc. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
2,671
|
New York - Trgovanje na borzi na Wall Streetu se je začelo v pozitivnem vzdušju, potem ko je vlada objavila podatek o manjšem številu ukinjenih delovnih mest od pričakovanega. Vlagatelji ukinitev 539.000 delovnih mest v aprilu, kar je 23 odstotkov manj kot marca in dobro desetino manj od napovedi, razumejo kot znak okrevanja gospodarstva. Industrijski indeks Dow Jones se je v prvih 30 minutah trgovanja zvišal za 1,48 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za 1,28 odstotka. Potem ko je vlada v četrtek zvečer objavila rezultate t.i. stresnega testa za banke, se tečaji delnic finančnih ustanov danes zvišujejo. Deset od 19 največjih ameriških bank po oceni vlade potrebuje približno 75 milijard dolarjev svežega kapitala. Nekateri vlagatelji so se bali, da banke potrebujejo še višje dokapitalizacije, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zvišujejo se tudi tečaji delnic na vodilnih borzah v Evropi. V Londonu je indeks FTSE 100 dve uri pred koncem trgovanja na 1,80 odstotka višji ravni kot v četrtek. V Parizu se je indeks CAC 40 zvišal za 2,38 odstotka, v Frankfurtu pa indeks DAX za 3,10 odstotka.
|
positive
|
2,672
|
Ljubljana - Evropska centralna banka je včeraj ponovno predstavila izjemne ukrepe. Ključna obrestna mera tako od včeraj znaša le še odstotek oziroma 0,25 odstotne točke manj od prejšnje ravni, hkrati pa se je ECB odločila, da bo začela kupovati krite obveznice in ponujati dolgoročno refinanciranje bankam. V sklopu izjemnih ukrepov so se odločili, da bo Evropska investicijska banka (EIB) postala del sistema ECB, kar pomeni, da se bo lahko udeležila refinanciranja pri ECB. Tovrstnih ukrepov ECB v svoji sicer kratki zgodovini še ni sprejela. ECB po poti Feda "Svet guvernerjev se v principu strinja, da bo evrski sistem kupoval krite obveznice v območju evra," je predsednik ECB Jean-Claude Trichet razložil dolgo pričakovani ukrep. O podrobnostih ni želel govoriti, saj je "še veliko tehničnih stvari, ki jih je treba določiti", več bo znano po naslednjem srečanju guvernerjev junija. Je pa razkril, da namerava ECB kupiti za okoli 60 milijard evrov kritih obveznic. Na vprašanje, ali gre za začetek politike kvantitativnega sproščanja, Trichet ni dal enoumnega odgovora, prav tako ni odgovoril na vprašanje, ali lahko ukrep interpretiramo kot pospešeno tiskanje denarja ECB. Podobne ukrepe sicer že dlje časa izvaja ameriška centralna banka, ki je s svojimi obrestmi prišla do dna, zato je morala uporabiti nekonvencionalne metode monetarne politike. "V sedanjem času je bilo skrajno neprimerno, da je ECB igrala svojo igro in ni že prej sprejela takih ukrepov," komentira monetarni ekonomist Igor Masten in poudarja, da gre za kvantitativne ukrepe, ko se brez spremembe cene denarja (obrestne mere) skuša kljub vsemu zvišati količina denarja v obtoku. "Ta ukrep bo gotovo pripomogel k stabilnejšemu poslovanju bank," pravi. Tiskanje denarja Drugi ukrep predvideva dolgoročnejše refinanciranje poslovnih bank pri ECB. Po novem se bodo lahko banke v zameno za zastavljene papirje zadolževale za eno leto, česar doslej ni sprejela še nobena izmed večjih centralnih bank. Prva avkcija bo junija, obrestna mera za tovrstno posojilo bo kar ključna obrestna mera ECB, možen pa bo tudi pribitek nad ključno obrestno mero. Svet ECB je tudi odločil, da bo EIB z 8. julijem letos postala sodelujoča stranka za operacije monetarne politike evrskega sistema, tako da bo imela možnost refinanciranja pri ECB. V EIB so ocenili, da jim bo dostop do refinanciranja omogočil za 40 milijard evrov novih investicij. "ECB in druge centralne banke se gibljejo v sivem območju," nadaljuje Masten, saj gre za posredno monetizacijo dolga. "Res je, da ECB neposredno ne financira zadolževanja držav, vendar pa bo prek poslovnih bank in prek EIB počela prav to," poudarja. V tem trenutku, ko o inflaciji ni ne duha ne sluha, to sicer ne bi smel biti problem, bi pa to lahko postal, ko se bodo gospodarske razmere izboljšale, razmišlja. "Govorjenje, češ da nekonvencionalni ukrepi centralnih bank peljejo v smeri inflacije, je skrajno neproduktivno," meni Trichet. O tem, kakšne so izhodne strategije ECB, ko se bo gospodarstvo pobralo in bi presežna likvidnost lahko povzročila visoko inflacijo, pa kljub vsemu ni hotel govoriti.
|
neutral
|
2,673
|
Ljubljana - Deutsche Telekom je v prvem letošnjem četrtletju posloval z visoko izgubo, saj je moral v britanski enoti T-Mobile ob okrepljeni konkurenci, neugodnem razmerju menjalnih tečajev in bistvenem poslabšanju gospodarskih razmer odpisati kar 1,8 milijarde evrov sredstev. Izguba prvega trimesečja je tako znašala okoli 1,12 milijarde evrov. Omenjena oslabitev, ki so jo napovedali že aprila, naj sicer ne bi imela vpliva na denarni tok iz poslovanja, a je bil ta zaradi višjih kapitalskih stroškov in odhodkov zaradi odpuščanj vseeno na le 18,75-odstotni ravni tistega iz enakega obdobja lani in je znašal okoli 300 milijonov evrov. Čisti prihodki od prodaje so res porasli za 924 milijonov evrov oziroma za 6,2 odstotka, a je treba pri tem upoštevati, da so letos v konsolidirane rezultate vključili tudi grško skupino OTE. Tako so prihodki v tujini porasli za 16 odstotkov, tisti na domačem trgu pa so celo upadli za dobrih 300 milijonov evrov. Ob tem še omenimo, da je največji evropski telefonist na mobilnem področju beležil solidno devetodstotno rast, nekoliko nižjo pa na širokopasovnem oziroma fiksnem področju.
|
negative
|
2,674
|
Moskva - Rusija je v prvem četrtletju letos izvozila 21,5 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina v vrednosti sedem milijard evrov in več kot 55 milijonov metričnih ton nafte, vrednih 16,5 milijarde dolarjev, so poročali ruski mediji. Izvoz zemeljskega plina v države bivše Sovjetske zveze se je v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 49,8 odstotka na 2,9 milijarde kubičnih metrov, medtem ko je izvoz v ostale države upadel za 61 odstotkov na 18,6 milijarde kubičnih metrov. Proizvodnja zemeljskega plina se je v omenjenem obdobju znižala za 14,7 odstotka na 157 milijard kubičnih metrov. Proizvodnja se je leta 2008 zvišala za 1,6 odstotka na 663 milijard kubičnih metrov, izvozili pa so 174,3 milijarde kubičnih metrov v vrednosti 66,4 milijarde dolarjev. Letos naj bi Rusija proizvedla med 620 in 644 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, od tega naj bi izvozila 190 milijard kubičnih metrov. Izvoz nafte v države bivše Sovjetske zveze se je v prvih treh mesecih letos glede na enako obdobje lani zvišal za pet odstotkov na štiri milijone metričnih ton, vrednih 989 milijonov dolarjev, izvoz v ostale države pa je ostal skoraj nespremenjen, izvozili so 51 milijonov metričnih ton v vrednosti 15,5 milijarde dolarjev. Proizvodnja nafte se je v tem obdobju zmanjšala za 1,3 odstotka na 120 milijonov metričnih ton. Po napovedih ruskega gospodarskega ministrstva naj bi se letos proizvodnja črnega zlata zmanjšala za 1,1 odstotka na 482 milijona metričnih ton, so še poročali ruski mediji.
|
negative
|
2,675
|
Ljubljana - "Zaradi povečane porabe goriv v lanskem letu je treba povečati tudi 90-dnevne zaloge naftnih derivatov, ki jih mora imeti Slovenija v skladu s pravili EU. Zato smo morali to povečanje vnesti v ceno goriv," je pojasnil minister za finance Franc Križanič. Na podlagi spremenjene uredbe o določitvi in načinu obračunavanja posebnega nadomestila za izvrševanje gospodarske javne službe oblikovanja obveznih rezerv nafte in njenih derivatov se je prispevek za plačevanje posebnega nadomestila za oblikovanje obveznih rezerv nafte in njenih derivatov povečal za 10 odstotkov. Po pojasnilih vlade bi bilo v letošnjem letu treba posebno nadomestilo povišati za skupno 15 odstotkov. To pomeni, da lahko pričakujemo, da se bo nadomestilo letos povečalo še za pet odstotkov. Za motorni bencin, letalski bencin, letalsko gorivo na bencinski bazi ta prispevek po novem znaša 1,11 centa za liter, za dizelsko gorivo, ekstra lahko kurilno olje, gorilni kerozin, kurilno olje in letalsko gorivo na kerozinski bazi pa 1,06 centa za liter. Celotna vrednost višjih nadomestil na letni ravni znaša okoli 2,5 milijona evrov. Koliko obveznih zalog surove nafte je imela konec lanskega leta Slovenija, nam v petek ni uspelo izvedeti, ker je bil direktor Zavoda Republike Slovenije za obvezne naftne rezerve in njenih derivatov (ZORD) Anton Grabeljšek nedosegljiv. Konec leta 2007 je Slovenija imela 555.535 ton obveznih zalog. Od te količine je bilo 410.288 ton fizičnih zalog, preostalo pa so bile delegirane zaloge. Kot je pred časom za Dnevnik pojasnil Grabeljšek, delegirane zaloge predstavljajo pogodbe, ki določajo, da nam bo v času krize nekdo prednostno prodal vnaprej določeno količino naftnih derivatov. Pri tem je poudaril, da so v primeru krize takšne zaloge težko uporabljive. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
2,676
|
Ljubljana - Če vodstvo LTH danes ob 14. uri ne bo podalo predloga za stečaj, kot sledi iz sklepa nadzornega sveta, bo občina Škofja Loka kot upnik v sredo na zahtevo sindikata na Okrožno sodišče v Kranju vložila predlog za stečaj, je v izjavi za javnost po današnjem srečanju predstavnikov občine in sindikata LTH dejal škofjeloški župan Igor Draksler. "Menimo, da je treba delavce odrešiti agonije, da morajo priti čim prej na Zavod RS za zaposlovanje in da imajo potem zagotovljeno vsaj minimalno eksistenco," je dejal Draksler ter dodal, da je podjetje že dolgo v slabem ekonomskem položaju, zato je v tem trenutku treba storiti vse, da bo delavcem LTH bolje. Po njegovih besedah podjetje že od leta 1990 ni v zavidljivem položaju in "je bil že kar čudež, da se je prebijalo skozi vsa ta leta". Občina bo po županovih besedah poravnala tudi vse stroške, ki se bodo pojavili ob postopku stečaja. Ti naj bi po njegovih besedah znašali 10.000 evrov. Če bi predlog za stečaj podalo vodstvo podjetja, teh stroškov ne bi bilo, je dodal. Skupne terjatve občine do LTH bi tako po županovih besedah znašale 170.000 evrov. Podjetje ima za približno 20 milijonov evrov obveznosti, lanska izguba pa je ob 93.000 evrih kapitala znašala 4,9 milijona evrov. Nekaj več kot 300 zaposlenih je že od marca brez plač, medtem ko vodstvo in nadzorni svet družbe ponujata najrazličnejše scenarije za rešitev družbe, ki pa po mnenju sindikata pomenijo "norčevanje" iz zaposlenih.
|
negative
|
2,677
|
Ljubljana - Na Kitajskem so že tretji mesec zapored zabeležili deflacijo na letni ravni. Aprila so bile cene za 1,5 odstotka nižje kot pred letom dni, potem ko so februarja padle za 1,6, marca pa za 1,2 odstotka, so sporočili s kitajskega državnega statističnega urada. Na uradu kljub padanju cen ne pričakujejo uničujoče deflacijske spirale. V prvih treh mesecih letošnjega leta so se cene v primerjavi s prvim četrtletjem 2008 znižale za 0,8 odstotka, do konca leta pa naj bi se padanje cen nekoliko upočasnilo, tako da državni statistični urad za 2009 napoveduje 0,5-odstotno deflacijo. Na mesečni ravni se je indeks potrošniških cen aprila znižal za 0,2 odstotka, medtem ko se je marca za 0,3 odstotka, so še sporočili iz statističnega urada. Analitiki sicer poudarjajo, da bodo k nadaljevanju padanja cen prispevale predvsem presežne zmogljivosti v kitajskih tovarnah, ki so bile zaradi upada svetovne trgovine ter posledičnega zmanjšanja kitajskega izvoza prisiljene v krčenje proizvodnje. Spet drugi opozarjajo, da je padanje cen posledica zunanjih dejavnikov, med katerimi je še posebej pomembno zniževanje cen surovin, čeprav se kitajske oblasti proti tem učinkom borijo z zviševanjem administrativnih cen. V kitajskem indeksu potrošniških cen sicer po pisanju ameriške tiskovne agencije AP močno vlogo igrajo cene hrane, tako da je aprilski upad cen predvsem posledica močnega padca cen mesa (13,5 odstotka), še posebej svinjine (28,6 odstotka). Obenem so k deflaciji na letni ravni prispevale tudi nižje cene goriv in surovin (9,6 odstotka), medtem ko so cene pri industrijskih proizvajalcih padle za 6,6 odstotka. "Čeprav bo indeks potrošniških cen v prihodnjih mesecih še naprej negativen in bo njegova povprečna vrednost v letu 2009 -0,5 odstotka, pa se zdi, da je najhujši deflacijski pritisk za nami," je za francosko tiskovno agencijo AFP poudaril ekonomist pri ameriški banki JP Morgan Qian Wang. Njegov kolega Jing Ulrich pa je za AP povedal, da nedavni znaki okrevanja kitajskega gospodarstva, ki so v veliki meri posledica skoraj 600 milijard dolarjev vrednega paketa fiskalnih spodbud kitajske vlade, govorijo v prid temu, da v tretjem največjem svetovnem gospodarstvu ne bo prišlo do uničujoče deflacijske spirale, ki bi oslabila gospodarsko dejavnost. Stimulacijski paket naj bi skozi investicijske projekte in povečanje javne porabe pripomogel k dvigu domače porabe in tako oživil gospodarstvo. Kot kažejo nekateri statistični podatki in ocene mednarodnih organizacij v zadnjih tednih, tak pristop Pekinga že daje rezultate.
|
negative
|
2,678
|
Ljubljana - Uprava Ljubljanske borze je danes odločila, da se danes zaradi tržnega neravnovesja pri delnicah družbe Istrabenz začasno spremeni omejitev gibanja tečajev z 10 na 30 odstotkov od zadnjega uradnega enotnega tečaja, tako da se lahko posli z delnicami Istrabenza sklepajo po tečajih med 7,37 in 13,67 evra. Uprava borze je 30-odstotno omejitev gibanja tečaja delnice Istrabenza uvedla z 21. aprilom in jo nato dvakrat podaljšala, 10-odstotno omejitev pa je ponovno vzpostavila v ponedeljek. Nadzorni svet Istrabenza bo danes nadaljeval z izbiranjem kandidata oz. kandidatov za predsednika uprave in člana uprave. Nadzorniki bodo namreč nadaljevali v ponedeljek prekinjeno sejo, na kateri zaradi različnih pogledov na to, kdo naj bi družbo vodil, niso postregli z imeni. Neuradno naj bi imela največ možnosti za mesto predsednika uprave sedanji član uprave Bogdan Topič in nekdanji član uprave Droge Matjaž Jazbec, za člana uprave pa svetovalec v Istrabenzu za kontroling Rudi Grbec in predsednik uprave Simfonike Goran Brankovič.
|
neutral
|
2,679
|
Ljubljana - Adria Airways je v prvem letošnjem trimesečju prepeljala okoli 200.000 potnikov, kar je za 15 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Za enak odstotek so ji upadli tudi prihodki (podatek je za prva dva meseca), odhodkov pa Adria ni uspela zniževati z enakim tempom. V enakem obdobju so se namreč znižali za 11 odstotkov, so pojasnili v družbi. To pomeni, da Adria poglablja izgubo, ki naj bi lani presegala dva milijona evrov. Koliko je ta znašala, uradno še ni znano, saj lanskoletnih poslovnih rezultatov družba še ni objavila. Podpredsednik Adriine uprave Marjan Ravnikar pojasnjuje, da je razkorak med 15-odstotnim padcem prihodkov in "le" 11-odstotnim padcem odhodkov posledica "neoperativnih stroškov letenja, ki jih ni mogoče zniževati premo sorazmerno s padanjem prihodkov". "Predvsem so se v primerjavi z letom 2008 zvišali stroški zavarovanja letal in amortizacija, kar je logično, saj letos letimo z dvema novima letaloma CRJ 900, ki sta v naši floti od konca lanskega leta," je dejal Ravnikar. Adrii se je v prvem letošnjem trimesečju znižala tudi zasedenost letal (za sedem odstotkov), kar pa ne povezujejo le s padanjem števila potnikov, temveč tudi z letenjem z večjimi letali. Povprečno število letalskih sedežev se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišalo za štiri odstotke, je dejal Ravnikar. Največ potnikov je Adria izgubila na linijah, ki so bile povezane s predsedovanjem Slovenije Evropski uniji, medtem ko na linijah zahodnega Balkana ne opažajo večjih sprememb. Na balkanskih linijah jim letos prevoz potnikov celo raste, kar pripisujejo učinkovitosti povezovalnega križa med Balkanom in zahodnoevropskimi državami.
|
negative
|
2,680
|
New York - Druga največja ameriška hipotekarna banka Freddie Mac je tudi novo poslovno leto začela z ogromno izgubo v višini skoraj deset milijard dolarjev. Po že sedmem negativnem četrtletju zapored je državo zaprosila za dodatno finančno injekcijo v višini 6,1 milijarde dolarjev. S tem vsota državne pomoči presega 50 milijard dolarjev. Freddie Mac in njena večja dvojčica Fannie Mae sta odobrili približno vsako drugo posojilo za nakup nepremičnin v ZDA. Da bi se izognili popolnemu zlomu hipotekarnega trga, je država septembra lani prevzela nadzor nad obema finančnima ustanovama. Iz Fannie Mae so pred kratkim sporočili, da so v letošnjem prvem četrtletju ustvarili celo več kot 23 milijard dolarjev izgube, ter da bi prav tako potrebovali dodatno pomoč v skupni višini 34 milijard dolarjev. Država je medtem obema bankama ponudila po 200 milijard dolarjev pomoči, če bi bilo to potrebno, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Tudi naslednja četrtletja bodo težka, svarijo v banki Freddie Mac. Ob tem dodajajo, da pa se že kažejo prvi znaki upočasnjevanja padanja cen nepremičnin. V prvem četrtletju lani je koncern ustvaril 151 milijonov dolarjev izgube, ki pa se je do zadnjega lanskega četrtletja že povzpela na skoraj 24 milijard dolarjev. Poslovni izid letošnjih prvih treh mesecev so vnovič obremenile rezervacije za slabe kredite v višini približno devet milijard dolarjev. Številni obroki so ostali neplačani, več kot sedem milijard dolarjev pa so znašali odpisi, ki jih je moral Freddie Mac opraviti pri vrednostnih papirjih.
|
negative
|
2,681
|
Ljubljana - Ali je vodstvo Steklarske nove včeraj vložilo predlog za začetek stečajnega postopka podjetja, še ni uradno znano. Medtem ko so nam v Kadu, ki je edini lastnik Steklarske nove, pojasnili, da s tem niso seznanjeni, v Steklarski novi na to vprašanje niso odgovorili. Obenem so v družbi, ki jo vodi Teo Pajnik, pojasnili, da "kljub stečaju iščejo rešitev, da steklarska peč ne bi ugasnila in da bi ohranili od 150 do 200 delovnih mest". Po besedah predsednika sindikalne centrale KNSS Neodvisnost Draga Lombarja je sindikat Steklarske nove včeraj tudi uradno prijavil stavko, ki bo v torek. "S stavko bodo delavci poskušali doseči izplačilo zadnjih dveh plač. V stečajnem postopku lahko namreč še dolgo čakajo na plače, pri čemer se postavlja vprašanje, ali jih bodo sploh prejeli. Nespodobno je, da država, ki je prek Kada stoodstotna lastnica Steklarske nove, delavcem ne izplača plač. To je podobno, kot če ne bi poskrbela za plače zdravnikov," opozarja Lombar. In kako gleda na dogajanja v Steklarski novi poslanec opozicijske stranke SDS Vinko Gorenak, ki je bil izvoljen v okraju, kjer je sedež podjetja? "Kot sem seznanjen, v Steklarski novi ni zaposlenih 300, ampak 220 delavcev. Dogovorjeno je, da bo šlo podjetje v programirani stečaj. To pomeni, da cilj ni zapreti podjetja, temveč obdržati njegovo zdravo jedro. V tem primeru bi bilo mogoče ohraniti od 150 do 180 delovnih mest. To pa bi bil uspeh," pojasnjuje Gorenak. Kot je dejal, se je v zvezi s Steklarsko novo srečal tudi s predsednikom uprave Kada Borutom Jamnikom. "Razumem Kadovo stališče, da ni pripravljen dokapitalizirati Steklarske nove. Če bi Kad v družbo vložil pet milijonov evrov, kot je prvotno predlagalo vodstvo Steklarske nove, bi se lahko čez šest mesecev zgodila podobna zgodba kot pred leti v Tamu, ko je država vanj vložila 33 milijonov evrov, potem pa je propadel," dodaja Gorenak. Kot smo poročali včeraj, je eden najbogatejših Slovencev Joc Pečečnik lani Steklarski novi jamčil za najem posojila v višini milijon evrov. Po neuradnih informacijah naj bi bila v ozadju Pečečnikovega poroštva vezana trgovina. To poroštvo naj bi namreč lastniku nogometnega kluba Interblock pomagalo pri pridobivanju soglasja za prenovo Plečnikovega stadiona, kar pa je Pečečnik ostro zanikal. Zagotovil je, da ima s Steklarno novo strateške načrte. "Konkretnih načrtov še ne moremo razkriti, je pa glede na propad mnogih steklarn v Evropi trenutno kar veliko prostora na trgu," je na naša dodatna vprašanja včeraj odgovoril Pečečnik.
|
neutral
|
2,682
|
Tokio/New York - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju znižali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9093,73 točke. To je 246,76 točke oz. 2,64 odstotka nižje kot v sredo. Razpoloženje vlagateljev na borzi v Tokiu je pred objavo poslovnih rezultatov dveh elektronskih velikanov, Sony in Panasonic, precej klavrno. Družbi bosta za minulo poslovno leto, ki se je končalo konec marca, najverjetneje poročali o velikih izgubah, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na padec tečajev delnic je po navedbah francoske tiskovna agencije AFP vplivala tudi občutna rast tečaja japonskega jena v primerjavi z dolarjem in evrom ter podatki o padcu obsega trgovine na drobno v ZDA, ki so najpomembnejši izvozni trg Japonske. Zadnji podatki kažejo, da svetovno gospodarstvo očitno še ne bo okrevalo tako hitro, na kar so se poleg japonskega odzvali tudi drugi azijski kapitalski trgi. Tako je vodilni indeks na borzi v Hongkongu Hang Seng še pred koncem trgovanja izgubil 3,2 odstotka, indeks Kospi na borzi v južnokorejskem Seulu pa dva odstotka. Vodilna borza v Avstraliji beležili 2,9-odstoten padec, vodilni indeks na borzi v Šanghaju je izgubil 1,8 odstotka, borza v Tajvanu pa je trgovanje končala z 1,8-odstotnim padcem, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Na ameriškem Wall Streetu se je v sredo trgovanje končalo s krepkimi padci. Osrednji delniški indeks Dow Jones je trgovanje končal pri ravni 8284,89 točke, kar je za 184,22 točke oz. 2,18 odstotka manj kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 51,73 točke oz. 3,01 odstotka na 1664,19 točke.
|
negative
|
2,683
|
Ljubljana - "Za podatek, da je za imenovanje nove uprave Istrabenza na seji nadzornega sveta glasovala tudi predstavnica Petrola, sem izvedel šele pred nekaj minutami. Vsekakor pa bom upravo Petrola prosil za pojasnila." Tako je Tomaž Kuntarič, predsednik nadzornega sveta Petrola, največjega lastnika Istrabenza, včeraj popoldne komentiral torkovo sejo nadzornikov Istrabenza, na kateri so ti imenovali novo tričlansko upravo, ki jo bo vodil Bogdan Topič, v njej pa bosta sedela tudi donedavni prvi mož Istrabenza Igor Bavčar in njegov svetovalec Rudi Grbec. "Vem, da si je uprava Petrola prizadevala, da ne bi prišlo do imenovanja uprave še pred nastopom mandata novih Istrabenzovih nadzornikov. Zakaj je predstavnica Petrola (članica uprave Alenka Vrhovnik Težak, op. a.) imenovanje podprla, ne vem, bom pa še izvedel," je dejal Kuntarič. V Petrolu, ki ga vodi Marko Kryžanowski, včeraj niso želeli dajati izjav. Po informacijah iz virov blizu družbe pa je Vrhovnik-Težakova imenovanje uprave podprla, ker domnevno ni imela druge možnosti. Če nadzorni svet Istrabenzove uprave ne bi imenoval še ta teden, bi namreč koprski holding najmanj dva tedna ostal brez vodstva. Omenjena razlaga ima najmanj dve luknji. Prvič, če Vrhovnik-Težakova ni želela glasovati proti imenovanju, ker bi dal nadzorni svet s tem bankam vedeti, da pred odločilnimi pogovori o sanaciji ni enoten, bi se lahko glasovanja vsaj vzdržala. In drugič, to bi lahko javno utemeljila tudi z dejstvom, da upravo Istrabenza po statutu družbe zastopa tudi član uprave skupaj s predsednikom ali članom uprave. Povedano preprosteje, tekoče posle do imenovanja nove uprave bi lahko opravljala tudi zdaj že nekdanja člana uprave Bogdan Topič in Tamara Jerman, pri čemer bi morali nadzorniki po 15. maju enega izmed njiju imenovati za predsednika uprave. Če so tej možnosti res odkrito nasprotovali zgolj "Bavčarjevi" člani nadzornega sveta z Bojanom Korsiko na čelu, bi Vrhovnik-Težakovi še vedno ostala možnost odstopa. Petrol bi namreč tudi v tem primeru ostal brez "svojega" nadzornika le dva tedna, saj bi že 1. junija mandat nastopili novi nadzorniki, med katerimi so kar trije iz vrst Petrola. Razpletlo pa se je povsem drugače. Domača naftna družba je tako kot edini od večjih lastnikov (Maksima Holding in NFD) ostala brez "svojega" človeka v upravi Istrabenza. Na vprašanje, ali si bo Petrol večji vpliv v Istrabenzu zdaj skušal zagotoviti s sodelovanjem pri dokapitalizaciji, prek katere bi si zagotovil večino delnic, je Tomaž Kuntarič odgovoril, da "nadzorniki o tem še niso razpravljali". Še vedno pa ni znano, ali in kdaj bodo svojega prokurista v upravo Istrabenza imenovale banke upnice. "Izročili smo jim zapisnik sestanka uprave z Borisom Stefančičem iz mednarodne svetovalne hiše A. T. Kearney, zdaj pa čakamo na njihov odgovor. Kot smo razumeli, gre za njihovega kandidata," je včeraj pojasnil novi prvi mož Istrabenza Bogdan Topič. Na vprašanje, kako bo lahko samostojno in učinkovito vodil Istrabenz, če v upravi ostaja njen dolgoletni prvi mož (skupaj s svojim donedavnim svetovalcem), pa je Topič odgovoril: "Neracionalno obnašanje v prihodnjih dveh mesecev ne bo nikomur v interesu. Konec koncev pa ne vem, zakaj bi Bavčar delal nekaj na škodo svoje lastnine."
|
neutral
|
2,684
|
Maribor - Slovenski podjetniški sklad je 24. aprila v uradnem listu preko javnega razpisa za garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere objavil dodatnih 43 milijonov evrov garancij za zavarovanje kreditov, ki jih bodo preko sodelujočih bank najemala mala in srednje velika podjetja in 7,6 milijona evrov pripadajočih subvencij obrestnih mer. Kot so sporočili iz sklada, je bila prva kvota bančnih garancij v višini devetih milijonov evrov, ki so jo podjetja lahko koristila že od 6. marca naprej, porabljena že s prvim odpiranjem vlog 20. marca. Ker so letos garancije sklada namenjene tudi bančnim kreditom za obratna sredstva, je bilo zanimanje podjetnikov izredno. Kar 90 odstotkov vlog, ki so prispele na prvi rok, je bilo za najem kredita za obratna sredstva in le deset odstotkov za najem kredita za investicije. Sklad je do 20. marca prejel 106 vlog za garancije, od tega 76 popolnih, medtem ko je najpogostejši vzrok za nepopolnost vloge ta, da podjetniki ne predložijo pozitivnega bančnega sklepa. Od popolnih je sklad z devetimi milijoni evrov lahko podprl 65 projektov. Ob tem je na drugi rok za oddajo vlog do 10. aprila prispelo še 131 vlog, ki pa so jih zaradi porabe sredstev morali zavrniti. Zaradi velikega zanimanja podjetnikov po omenjeni državni pomoči je ministrstvo za gospodarstvo skladu iz Evropskega sklada za regionalni razvoj zagotovilo dodatna sredstva za odobravanje garancij (od 60 do 80-odstotno garancijo) in hkrati znižanje obrestnih mer na šestmesečni Euribor + 0,5 odstotka. Sklad je tako 24. aprila objavil dodatnih 50,6 milijona evrov ugodnih garancij in subvencij obrestnih mer in do 10. maja prejel že 271 vlog podjetij. Na novo odpiranje so bile prenesene tudi vse vloge, ki so 10. aprila zaradi porabe prvotno razpisanih sredstev ostale brez pomoči. Z drugo kvoto razpisanih garancij bo podjetniški sklad predvidoma zagotovil državne pomoči za garancije za bančne kredite vsaj za tri mesece oziroma do porabe sredstev. Razpis za drugo kvoto garancije je prav tako namenjen mikro, malim in srednje velikim podjetjem, ki imajo vsaj enega in manj kakor 250 zaposlenih. Kot so še dodali na skladu, bodo naslednja odpiranja za omenjen produkt na vrsti 10. v mesecu juniju, juliju, septembru, oktobru, novembru in decembru oziroma do porabe sredstev. Podjetniki in podjetja lahko na tak način izkoristijo možnost, da najamejo kredit za svoje dejavnosti, ki bodo omogočale njihovo konkurenčno delovanje na trgu, izboljšanje tržnega položaja ter širitev dejavnosti. S tem se poveča možnost pridobitve kredita, še zlasti tistim, ki nimajo sami zadostnih jamstev za njihovo zavarovanje ali jih deloma želijo porabiti za nove naložbe, prav tako pa se znižajo tudi stroški kreditiranja.
|
neutral
|
2,685
|
Ljubljana - Cinkarna Celje je v prvem četrtletju letošnjega leta ustvarila 26,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 17 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani in 26 odstotkov manj, kot so načrtovali. V obravnavanem obdobju je Cinkarna Celje ustvarila 261.000 evrov izgube, medtem ko je v prvem četrtletju lanskega leta ustvarila 280.897 evrov dobička. Po besedah predsednika uprave Cinkarne Celje Tomaža Benčine so bili poslovni rezultati Cinkarne Celje v prvih treh mesecih letošnjega leta med slabšimi v zadnjih treh letih. Najhujše posledice padca BDP v tujini in Sloveniji predstavljajo velik padec potrošnje trajnih dobrin in posledično izjemni pritiski na prodajne cene industrijskih proizvodov ter zaostreni pogoji financiranja. Zaradi težkih razmer na trgu je uprava med drugimi vsem zaposlenim znižala variabilni del plač za 10 odstotnih točk. Poleg tega je ukinila vse investicije, ki niso nujne za obratovalno varnost, varovanje okolja in zdravje zaposlenih.
|
negative
|
2,686
|
Murska Sobota - Delavci murskosoboške Mure danes, ko je v podjetju plačilni dan, niso prejeli aprilske plače. Predsednik podjetniškega sindikata v Muri Drago Forjan je povedal, da jih je finančna direktorica družbe Marinka Glavač obvestila, da niso uspeli zagotoviti dovolj denarja za izplačilo plač. Forjan je pojasnil, da bodo na izplačilo plač počakali do 29. maja letos, saj razumejo likvidnostne težave podjetja, če pa do takrat aprilska plača ne bo izplačana, se bodo zaposleni v Muri prvi teden junija zbrali pred vladnim in parlamentarnim poslopjem v Ljubljani, kot tudi pred poslopjem največjega lastnika Mure Nacionalne finančne družbe. Po mnenju Forjana je tragika Mure ravno v razpršeni lastniški strukturi, v kateri so tudi zaposleni, nekdanji delavci, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Murin prokurist Zdenko Podlesnik pa je pojasnil, da podjetje za zdaj nima dovolj denarja za izplačilo plač 3300 zaposlenimi, saj pogovori s predstavniki bank niso bili uspešni. Podlesnik je poudaril, da se bodo prizadevali za čim hitrejše izplačilo aprilske plače, zanjo pa morajo zbrati dobrih dva milijona evrov.
|
negative
|
2,687
|
Ljubljana - V Darsu bodo danes odpirali ponudbe za tiskanje vinjet za leta 2010, 2011 in 2012. Javni razpis, ki so ga objavili v začetku aprila, se je iztekel včeraj. Avtocestna družba naroča skupaj kar 15,9 milijona vinjet za osebna vozila in še 750.000 vinjet za motorna kolesa, kar pomeni, da načrtujejo, da bodo prodali več kot 5,5 milijona vinjet na leto. Ta številka za več kot dvainpolkrat presega ocene ministrstva za promet, ki so jih priložili noveli zakona o javnih cestah (trenutno je v obravnavi v državnem zboru). Po ocenah ministrstva naj bi namreč prihodnje leto po "zmerno optimističnem scenariju" prodali 450.000 letnih, 800.000 mesečnih in 900.000 tedenskih vinjet, skupaj torej okoli 2,1 milijona. Lani, ko so vinjete veljale od sredine leta, je Dars prodal nekaj več kot 2,3 milijona polletnih vinjet, letos pa naj bi jih skupaj (letne, polletne, mesečne in tedenske) prodal okoli 2,4 milijona. Iz razpisne dokumentacije je sicer razvidno, da bo Dars vsako letos sproti izvajalcu naročil, koliko vinjet s kakšnim "rokom trajanja" naj natisne in do kdaj jih mora dobaviti. Spomnimo, da je Dars v prvem razpisu že v dokumentaciji natančno navedel, koliko vinjet in kdaj mora izvajalec dobaviti. Vinjete bodo v prihodnjih treh letih modre barve. Glede na to, da Dars išče tiskarja za vinjete do leta 2013, bi lahko sklepali, da bo vinjetni sistem cestninjenja za osebna vozila veljal vsaj še do leta 2013. Vendar je iz razpisa tudi razvidno, da Dars nima zagotovil glede tega. V skladu z razpisom namreč lahko, če bo cestninski sistem spremenjen, pogodbo z izvajalcem prekine brez odpovednega roka. Dobavitelj pa ne bo upravičen do nikakršne odškodnine, "še posebno ne iz naslova izgube zaslužka, neprodanih zalog ali kakršnih koli drugih stroškov, ki bi jih lahko utrpel". Trenutno Darsu dobavlja vinjete slovensko-češki konzorcij Riko-Optaglio, ki je na lanskem razpisu zmagal s ceno 995.040 evrov za dobavo 6,84 milijona vinjet za leti 2008 in 2009. barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
2,688
|
Maribor - Infond Holding je v obdobju od 1. januarja do danes pridelal 7,3 milijona evrov izgube. Negativni poslovni izid v družbi pripisujejo predvsem odhodkom iz naslova financiranja oziroma obrestim za prejete kredite, je Infond Holding danes sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze. V letošnjem letu se je družba srečevala z izrazito negativnimi pojavi na finnačnem trgu. Še bolj kot lani je na poslovanje vplivala fnnačna in gospodarska kriza, kar se je zlasti odražalo na področju virov financiranja. Kot navajajo v Infond Holdingu, kreditodajalci - tako banke kot druge gospodarske družbe - še vedno s težavo obnavljajo oziroma podaljšujejo obstoječe kredite. Družba se je zaradi vse večjega pritiska na ustrezno kapitalsko strukturo odločila za zmanjšanje in nato povečanje osnovnega kapitala, kar je 8. maja potrdila skupščina. Spomniti velja, da je Nova Ljubljanska banka (NLB) sredi aprila Infond Holdingu reprogramirala posojilo, ki naj bi bilo vredno 130 milijonov evrov. Podaljšanje posojila je, kot je znano, zanetilo spor v vladni koaliciji, rezultat katerega je bil odstop Draška Veselinoviča s položaja predsednika uprave NLB. Veselinovič je namreč 20. aprila ponudil svoj odstop, nadzorni svet banke pa ga je v ponedeljek sprejel. Infond Holding letos ni bistveno spremenil svojega portfelja. Kot poudarjajo v družbi, urad za varstvo konkurence še vedno ni umaknil sklepa, s katerim je odredil, da družba ne more upravljati glasovalni pravic iz delnic Pivovarne Laško brez predhodnega soglasja urada. Zaradi tega se Pivovarna Laško v poslovnih knjigah evidentira kot pridružena družba. Infond Holding sicer večino prihodkov družbe, ki jih predstavljajo predvsem dividende, načrtuje za tretje letošnje četrtletju, še navajajo v sporočilu.
|
negative
|
2,689
|
New York - Trgovanje z delnicami na Wall Streetu se je v torek končalo mešano. Osrednji delniški indeks Dow Jones je trgovanje končal pri ravni 8476,68 točke, kar je za 27,40 točke oz. 0,32 odstotka manj kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 2,18 točke oz. 0,13 odstotka in se ustavil pri 1734,54 točke. Na mešano trgovanje z delnicami na Wall Streetu so vplivali zadnji podatki o gradnji stanovanjskih nepremičnin, ki so razočarali vlagatelje, ocenjujejo borzni analitiki. Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju nekoliko zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9344,64 točke. To je 54,35 točke oziroma 0,59 odstotka več kot v torek. Tečaji delnic so se zvišali, ker so bili danes objavljeni podatki o 15,2-odstotnem skrčenju japonskega gospodarstva v prvem trimesečju na letni ravni boljši od pričakovanj analitikov.
|
neutral
|
2,690
|
Britanski Vodafone je v poslovnem letu, ki se je končalo marca, ustvaril 3,5 milijarde evrov čistega dobička, kar je za 54 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Zmanjšanje dobička pripisujejo v podjetju predvsem odpisu vrednosti premoženja v višini 6,7 milijarde evrov. Obseg družbinih prihodkov od prodaje se je povečal za 16 odstotkov, na 46,6 milijarde evrov, kar pa je posledica padca tečaja britanskega funta na tujih trgih. Tudi Norveška v recesiji Medtem ko se je bruto domači proizvod (BDP) Norveške v zadnjem četrtletju lani skrčil za 0,8 odstotka, se je v prvem letošnjem četrtletju skrčil za odstotek. Tako je tudi Norveška po dveh zaporednih četrtletnih padcih BDP zašla v recesijo. Obseg izvoza z nafto bogate države se je, brez upoštevanja izvoza nafte, v primerjavi s prejšnjim četrtletjem skrčil za 7,3 odstotka, z upoštevanjem izvoza nafte pa za 4,7 odstotka. Svetovno gospodarsko ozračje boljše prvič po jeseni 2007 Kazalec svetovnega gospodarskega ozračja se je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s prvim zvišal s 50,1 na 64,4 točke, v lanskem drugem četrtletju pa je znašal 81,4 točke. Svetovno gospodarsko ozračje se je tako v letošnjem drugem četrtletju prvič po jeseni 2007 izboljšalo, ugotavlja münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo. Gospodarska pričakovanja so se izboljšala v vseh glavnih regijah, še posebno pa v Severni Ameriki in Aziji, pa tudi v zahodni, srednji in vzhodni Evropi, Rusiji ter Latinski Ameriki. Time Warner 31-odstotni lastnik CME Vodilna družba na področju medijev in zabave, Time Warner, je v ponedeljek objavila, da je dokončno realizirala 241,5 milijona dolarjev vredno naložbo v vodilno družbo na področju medijev v srednji in vzhodni Evropi, Central European Media Enterprises (CME), pod katero spadata tudi slovenska POP TV in Kanal A. Družba Time Warner je tako postala 31-odstotna lastnica omenjene družbe. Tri newyorške banke začele postopek odplačevanja posojila Ameriške banke Goldman Sachs, JP Morgan Chase in Morgan Stanely so vložile prijavo za vračilo 45 milijard dolarjev državnega posojila, kar je največje vračilo davkoplačevalcem, odkar je ameriška vlada oktobra lani začela s 700 milijard dolarjev vrednim programom TARP. Za vračilo davkoplačevalskega denarja potrebujejo le še potrditev svojega nadzornika - Zveznih rezerv (Fed). Z vračilom državnega posojila naj bi se želele izogniti omejitvam, povezanim z denarnimi nagradami in zaposlovanjem, kar je ameriška vlada februarja postavila kot prvi pogoj za prejeto finančno pomoč. Berkshire Hataway začasno ustavila nakupe delnic Warren Buffettova družba Berkshire Hataway, ki je med drugim največji delničar Kraft Foods in Coca-Cole, je začasno ustavila nakupe delnic, saj so se denarna sredstva družbe zmanjšala za največ v zadnjih petih letih. Inflacija v Veliki Britaniji aprila nižja Inflacija v Veliki Britaniji se je z 2,9 odstotka v marcu znižala na 2,3 odstotka v aprilu, kar je posledica nižjih cen plina in elektrike. Indeks cen na drobno, ki vključuje tudi stroške stanovanjskih posojil, pa se je znižal za 0,4 odstotka, na -1,2 odstotka. Pripravila Nuša Brank
|
neutral
|
2,691
|
Ljubljana - Nemški avtomobilski koncern Daimler je vstopil v lastništvo ameriškega proizvajalca električnih avtomobilov Tesla Motors. Proizvajalec avtomobilskih znamk Mercedes-Benz in Smart je za okoli 50 milijonov evrov kupil desetodstotni delež v ameriškem podjetju, ki je med drugim razvilo električni športni avtomobil za dolge proge. Daimler se želi na ta način utrditi na trgu električnih avtomobilov, ki se mu v prihodnosti obeta razmah. "Naše strateško partnerstvo je pomemben korak k pospešitvi globalne komercializacije električnih motorjev," je v torek zvečer v izjavi povedal član uprave Daimlerja in vodja oddelka za raziskave in razvoj Thomas Weber. Cilj strateškega dogovora med podjetjema je po navedbah Daimlerja tesnejše sodelovanje pri razvoju električnih motorjev, akumulatorjev in nekaterih vozil na električni pogon. Tesla Motors iz San Carlosa v Kaliforniji je po navedbah Daimlerja trenutno edini proizvajalec, ki s svojim športnim avtomobilom tesla roadster in limuzino model S lahko ponudi za dolge proge primerni električni vozilo. Model S ima z enim polnjenjem domet 480 kilometrov. Tesla Motros sicer že od leta 2004 razvija električne avtomobile. Podjetji sta že sklenili, da bo Tesla Motors razvil litij-ionske akumulatorje za prvih 1000 električnih vozil smart druge generacije, ki naj bi na trg prišli konec leta. Poleg tega naj bi Tesla Motors z elektromotorji opremil tudi vozila mercedes A nove generacije, ki jih bo Daimler predstavil leta 2011. To so sicer zaenkrat v nemškem koncernu zanikali. Z letom 2012 želi Daimler vozila mercedes-benz in smart opremljati z lastnimi litij-ionskimi akumulatorji. V ta namen je Daimler pred kratkim kupil delež v nemškem podjetju Li-tec, ki se ukvarja z razvojem tovrstne tehnologije. Daimler je septembra lani sklenil tudi partnerstvo z nemškim elektroenergetskim koncernom RWE, s katerim naj bi razvili mrežo polnilnih postaj v Berlinu. To naj bi bilo največje tovrstno omrežje na svetu in naj bi začelo delovati prihodnje leto.
|
neutral
|
2,692
|
Ljubljana - Britanski zasebni investicijski sklad Apax Partners se zanima za prevzem nemškega farmacevta Ratiopharm, ki je v lasti nemške premožne družine Merckle. Družina, ki je po samomoru milijarderja Adolfa Merckla zaradi prevelike zadolženosti prisiljena prodati svoj imperij, naj bi s prodajo Ratiopharma iztržila okoli tri milijarde evrov. Poleg Apaxa, ki se po neuradnih informacijah še vedno zanima za vstop v lastništvo Nove Ljubljanske banke, vendar se z državo ne more dogovoriti o delničarskem sporazumu, se za nakup četrtega največjega proizvajalca generičnih zdravil na svetu zanima tudi ameriški zasebni sklad Warbung Pincus. Oba sklada že dalj časa investirata v hitro rastoči trg generičnih zdravil, ki je po zadnjih ocenah vreden okoli 75 milijard dolarjev. Tako ima Apax v lasti podjetji Qualitest in Vintage Pharmaceuticals, medtem ko ima Warbung lastniške deleže v Alita Pharma in Archimedes Pharma. Apax se prav tako poteguje za nakup 500 milijonov evrov vrednega lastniškega deleža v nemški založniški skupini Springer Science and Bussiness Media. Za 49-odstotni lastniški delež največjega založnika knjig na svetu oziroma drugega največjega svetovnega založnika časopisov in revij se potegujeta še investicijska sklada TPG in Carlyle Group.
|
neutral
|
2,693
|
Washington - Ameriški finančni minister Timothy Geithner je prepričan, da se je finančni sistem že začel zdraviti in da bo program za odkupovanje slabih naložb v vrednostne papirje, podprte s hipotekarnimi posojili, začel delovati julija. Geithner je v sredo članom senatnega odbora za finance povedal, da so banke od objave rezultatov stresnih testov zbrale 56 milijard dolarjev svežega kapitala, od tega je 48 milijard zbrala deseterica, ki jim je ministrstvo naložilo, da do 8. junija zberejo 75 milijard dolarjev za večjo varnost pred morebitno poglobitvijo gospodarske krize. Ovira za okrevanje finančnih ustanov in s tem za sproščanje kreditnih tokov pa so še vedno slabe naložbe v vrednostne papirje na podlagi drugorazrednih hipotekarnih posojil. Geithner je dejal, da bo program, ki ga je naznanil 23. marca, začel delovati v šestih tednih. Zvezna vlada bo zagotovila 100 milijard dolarjev in še več v garancijah, s pomočjo zasebnega kapitala pa naj bi se zbralo do 1000 milijard dolarjev za odkup teh naložb. Geithner je zavrnil trditve republikanskih senatorjev, da je potrebno denar, ki ga finančne ustanove odplačajo vladi, vrniti v proračun. Kongres je lani potrdil 700 milijard dolarjev za reševanje finančne krize in vlada je velik del denarja namenila za odkupovanje bančnih deležev. Banke naj bi letos vrnile 25 milijard dolarjev in Geithner želi denar zadržati za nadaljnje ukrepe proti krizi. Minister je zatrdil, da je še prezgodaj govoriti o vračanju denarja v proračun, ker kriza še traja.
|
neutral
|
2,694
|
LJUBLJANA - Na včerajšnje izjave Petra Pustatičnika za Video.Dnevnik.si so se danes odzvali tudi iz trenutnega vodstva Vzajemne, kjer trdijo, da so "nekatere njegove navedbe neresnične in zahtevajo pojasnilo", je v imenu Vzajemne zapisala predstavnica za stike z javnostmi Viviana Žorž . "Peter Pustatičnik je bil od septembra 2007 do začetka maja 2009 član uprave in je temu primerno sodeloval pri odločitvah o poslovanju Vzajemne. Podprl je strateški razvojni program Vzajemne in poslovni plan Vzajemne za leto 2009, kar pomeni, da je soglašal z vsemi načrti Vzajemne. Nadzorni svet ga je 7. maja odpoklical iz utemeljenih razlogov po 268. členu zakona o gospodarskih družbah. Odpoklic člana uprave je bil zakonit. Gospod Pustatičnik v pogovoru navaja, da je nasprotoval nakupu in gradnji centra za zdravje (t. i. projekt Oltra), kar pa v resnici sploh ni povezano z njegovim odpoklicem, saj odločitev o nakupu sploh še ni sprejeta, ker o aktivnostih doslej nista odločala ne uprava ne nadzorni svet. Ravno nasprotno, aktivnosti je po temeljiti obravnavi analize o utemeljenosti nakupa in gradnje zaustavil ravno predsednik uprave dr. Boštjan Aver. Ne držijo tudi ostale navedbe. Za področje informacijske tehnologije je bil pristojen Peter Pustatičnik, zato so bile odločitve o projektu ITIL sprejete izključno z njegovim soglasjem. Gospod Pustatičnik je bil sopodpisnik pogodbe o delu mag. Marka Jakliča, ki ga je Vzajemna sklenila zaradi določenih specifičnih znanj, ki jih ima mag. Marko Jaklič kot dolgoletni predsednik uprave Vzajemne in poznavalec zdravstvenega sistema in zavarovalništva. Peter Pustatičnik je tudi podpisal nalog za izplačilo za delo v januarju 2009. Peter Pustatičnik je bil v Vzajemni pri delu uprave odgovoren za področje informacijskih tehnologij, službo za strateški razvoj in sektor za razvoj in izvajanje zavarovanj in tako podpisnik vseh pogodb s teh področij. Iz njegovih trditev in glede na njegov predlog revizije pogodb, ki jih je podpisoval, lahko sklepamo, da dela na področjih, za katera je bil pristojen, ni opravljal z odgovornostjo, ki jo je zahtevala njegova takratna funkcija. Mimogrede: gospod Peter Pustatičnik je pogovor za Dnevnik opravil v času bolniške odsotnosti z dela, za katero prejema denarno nadomestilo, ki izhaja iz višine njegove plače."
|
neutral
|
2,695
|
Ljubljana - Izvršni direktor American International Group (AIG) Edward Liddy namerava po kratkotrajnem in burnem obdobju, ki ga je preživel v zavarovanci, odstopiti. Liddy je bil na mesto izvršnega direktorja imenovan septembra lani, potem ko je ameriška vlada prvič rešila zavarovalnico pred propadom. Prvi mož AIG je sicer v izjavi za javnost obrazložil, da je njegov odstop povezan z njegovim načrtom, da bo v zavarovalnici izvršni direktor le začasno. Takrat se je tudi zavedal, da njegova naloga ne bo lahka, kar pa se je tudi potrdilo, ko je postal tarča jezne množice ljudi, ker je zavarovalnica izplačevala visoke denarne nagrade direktorjem ravno tistih enot, ki so bile najbolj „zaslužne“ za skorajšnji bankrot nekoč največje zavarovalnice. Sicer je želel javnost pomiriti s tem, da se je odpovedal svoji plači, drugače povedano, da je delal le za en dolar plače na letni ravni. Za to se je odločil, ker je bil na položaj imenovan le začasno. Kljub temu pa je treba omeniti, da je imela AIG, ki sedaj ameriškim davkoplačevalcem dolguje kar 85 milijard dolarjev, za kar 400.000 dolarjev stroškov povezanih z Liddyem. Toliko je namreč zavarovalnica od septembra lani porabila za njegova potovanja, davčne, pravne in ostale stroške. Sicer pa meni, da je svoje delo opravljal dobro, predlagal pa je da bi se v nadaljnje vloga predsednika uprave in izvršnega direktorja ločila. Njegov naslednik bi moral biti imenovan za obdobje treh do petih let, imenovali pa naj bi ga v naslednjih nekaj mesecih.
|
negative
|
2,696
|
Ljubljana - Jamstveno shemo države in predloge za njene dopolnitve je včeraj obravnaval nadzorni svet Združenja bank Slovenije. Zavzel se je za čimprejšnjo operacionalizacijo sheme in je svoje predloge ter pobude posredoval pristojnim institucijam, so zapisali v skopem sporočilu za javnost. Banke so za zdaj po naših informacijah do jamstvene sheme še skeptične. V kolikor koalicijskim poslancem na torkovem plenarnem zasedanju v novelo zakona o jamstveni shemi ne bo uspelo znova uvrstiti izjeme, da lahko banka ob soglasju nadzornega sveta izda ali podaljša posojilo tudi za menedžerske odkupe, bi utegnile banke vso poroštveno shemo bojkotirati. Ključna težava je v tem, da bi zaveza banke, da tovrstnih posojil ne odobrava ali reprogramira, veljala do izteka ročnosti v shemi, ki znaša vse do deset let, opozarjajo naši viri. Po naših informacijah so se nadzorniki združenja včeraj seznanili tudi z idejo vzpostavitve družbe, na katero bi prenašali zasežene delnice, ki so jih posojilojemalci zastavili pri bankah. Banke interesa za sodelovanje nimajo, pravijo naši viri in dodajajo, da je ključna težava, "kdo bo prispeval denar". Da bi družbo financirala država, je malo verjetno, saj bi trčili ob evropsko zakonodajo. Načrt bi moral preveriti Bruselj, temu pa bi težko obrazložili, zakaj bi dovolil takšno obliko državne pomoči, še pojasnjujejo naši viri. katja.svensek@dnevnik.si
|
negative
|
2,697
|
Washington - Mednarodni denarni sklad (IMF) je v svojem poročilu, po vsakoletnih posvetovanjih s slovenskimi oblastmi navedel, da je svetovna gospodarska kriza Slovenijo, kot majhno in odprto gospodarstvo resno prizadela. IMF Sloveniji za letos napoveduje negativno gospodarsko rast za 2,9 odstotka, v letu 2010 pa pozitivno za 1,4 odstotka. Posvetovanja so se končala 13. maja, poročilo izvršnih direktorjev pa je bilo objavljeno v petek in v njem IMF Sloveniji za letos napoveduje negativno gospodarsko rast za 2,9 odstotka, v letu 2010 pa pozitivno za 1,4 odstotka. Inflacija naj bi bila letos 0,5-odstotna, prihodnje leto pa 1,5-odstotna, potem ko je bila v letu 2008 kar 5,7-odstotna. Stopnja brezposelnosti, ki je lani znašala 4,4 odstotka, naj bi se letos povečala na 6,2 odstotka, leta 2010 pa malce znižala na 6,1 odstotka. Negativna gospodarska rast je letos posledica padanja izvoza, ker je tudi območje evra v krizi in zaradi slabšanja kreditnih pogojev. IMF ocenjuje, da bi morala biti potrošniška poraba odpornejša tudi zaradi povišanja plač in trdnosti neto premoženja gospodinjstev. Inflacija in primanjkljaj v tekoči bilanci, ki je lani znašal 5,5 odstotka BDP, naj bi se umirila, največje tveganje pa ostaja nižja rast od napovedane v Evropi in kreditna stiska, če se tuje financiranje domačih bank posuši. Izvršni direktorji ocenjujejo, da je Slovenija, kot majhno odprto gospodarstvo, po letih dobre rasti sedaj resno prizadeta zaradi globalne ekonomske krize. Direktorji so pohvalili vlado za hitre in odločne odgovore na počasnejšo rast in napetosti v finančnem sektorju. Poudarjajo pa, da bo potrebno iti naprej s širokimi reformami za povečanje potenciala rasti ekonomije, povečanja konkurenčnosti in zagotavljanja fiskalne vzdržnosti, še posebej v luči izzivov, ki jih pomeni staranje prebivalstva. Poročilo pravi, da slovenske banke potrebujejo dokapitalizacijo, potrebno pa je izpeljati nove stresne teste za banke skupaj s tistimi, ki so usklajeni na ravni EU, pri čemer mora biti vlada pripravljena, da pomaga bankam, ki bodo potrebovale dodaten kapital v primeru poslabšanja kreditnih razmer na mednarodnem trgu. Banke naj bi sicer relativno dobro prestale prvi udarec krize zaradi omejene izpostavljenosti ameriškemu finančnemu sistemu, nizki zadolženosti gospodinjstev in ukrepov za finančno stabilnost vlade. Kljub temu pa svetovna kriza vse bolj vpliva na finančni sektor. Direktorji IMF tudi priporočajo naj bo alokacija državnih garancij za nova posojila ne-finančnim podjetjem transparentna, da se omeji moralno tveganje bank, poleg tega pa se je potrebno izogibati nepotrebnim "merjenjem" na določene sektorje. IMF ocenjuje, da je bil proračun lani večinoma uravnotežen, vlada pa je kot odgovor na krizo sprejela proračunski stimulacijski paket v višini 2,1 odstotka BDP. Primanjkljaj bo letos porasel na 4,2 odstotka BDP, vlada pa zagotavlja, da ga bo ohranjala pod pet odstotki in ga leta 2010 znižala pod štiri odstotke. Če pride do poslabšanja razmer, pa naj bi vlada zmanjšala nekatere javne investicije. IMF posebej poudarja problem staranja prebivalstva, ki predstavlja dolgoročni izziv za fiskalno vzdržnost. Vlada razmišlja o večjih vzpodbudah za daljšo delovno dobo in tudi o zasebnem pokojninskem varčevanju ter aktivnih politikah s ciljem daljše delovne udeležbe starejših. Srednjeročno pa je glavni izziv gospodarski rasti soočanje s slabšimi mednarodnimi kreditnimi pogoji, ko bo krize konec. IMF je tudi opazil, da nastaja konkurenčna luknja zaradi naraščanja stroškov dela in padanja vrednosti tečajev valut sosednjih držav. Zapiranje te luknje bo zahtevalo večjo prilagodljivost delavcev glede plač in druge reforme za povečanje produktivnosti.
|
negative
|
2,698
|
Ljubljana - Samo največjih 40 borznih skupin je imelo konec minulega leta najetih za kar 5,6 milijarde evrov posojil, 21 holdinških družb, ki kotirajo na borzi, pa še dodatnih 2,5 milijarde evrov. Finančni dolg analiziranih borznih skupin in družb se je samo lani povečal za 27 odstotkov, pri čemer analize kažejo, da je večina zmanjšala dolgoročno zadolženost, medtem ko se je obseg kratkoročnih posojil povečal za rekordnih 52,4 odstotka. Holdinške družbe, ki smo jih zajeli v analizi, bodo morale letos bodisi vrniti bodisi reprogramirati za slabi dve, borzne skupine pa za 2,8 milijarde evrov kratkoročnih posojil. Zaradi prekomernega zadolževanja se je več pomembnejših slovenskih družb že znašlo na robu preživetja, visoki stroški financiranja pa utegnejo pomembneje ogroziti tudi njihov nadaljnji razvoj in širitev poslovanja. Letos bodo morale analizirane borzne družbe in skupine za plačilo obresti nameniti od 220 do 310 milijonov evrov, kar je celo več, kot je znašal njihov skupni lanskoletni dobiček. Tega je bilo namreč za le 125 milijonov evrov, brez upoštevanja "zgubarske" Skupine Istrabenz in Petrola pa so preostale borzne družbe in skupine ustvarile 400 milijonov evrov čistega dobička. Letošnji stroški obresti pri holdinških družbah, ki imajo po večini nižjo bonitetno oceno od družb iz realnega sektorja, se ocenjujejo na 110 do 160 milijonov evrov. "TABELO SI LAHKO OGLEDATE TUDI NA TEJ POVEZAVI" Med vsemi analiziranimi holdinškimi družbami in borznimi skupinami samo KS Naložbe in Aerodrom Ljubljana nimata niti evra finančnih obveznosti, zanemarljiv pa je tudi finančni dolgSalusa. Med preostalimi borznimi družbami bi se lahko najhitreje razdolžili Skupina Krka in Gea, saj bi morali za poplačilo finančnih obveznosti nameniti le sedemmesečni dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), medtem ko bi Skupina Lesnina in Alpetour potovalna agencija za odplačilo finančnih obveznosti potrebovala devet mesecev oziroma leto dni. Glede na lanskoletno poslovanje bi analizirane družbe finančni dolg pokrile s tri- do štiriletnim EBITDA, pri čemer pa delež pokritja finančnih obveznosti z EBITDA pri kar 18 družbah oziroma skupinah znaša manj kot 20 odstotkov, kar posledično pomeni, da bi te družbe za vračilo posojil (brez dezinvestiranja) potrebovale več kot pet let. Najmanjši delež pokritja finančnih obveznosti z EBITDA ima Skupina Petrol, ki je lani zabeležila visoko izgubo, na spodnjem koncu lestvice pa so še skupine Sava, Slovenijales, Delo Prodaja, Istrabenz in Melamin. Ob upoštevanju lanskoletnih podatkov bi za odplačilo posojil omenjene družbe potrebovale 13 let in več. Tako ne preseneča, da le redke družbe za letos napovedujejo nespremenjene oziroma celo večje investicije kot v minulem letu. Gorenje, Mercator, Petrol, Aerodrom Ljubljana, Iskra Avtoelektrika so le nekatere večje borzne skupine, katerih uprave so za letos napovedale drastičen rez investicij in naložb. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,699
|
Ljubljana - Za morebitne neporavnane obveznosti ob izbrisu podjetja iz sodnega registra bodo od zdaj odgovorni vsi družbeniki minulih dveh let. Čeprav ti ob prenehanju pravne osebe niso več dejavni družbeniki, bodo upnikom odgovarjali za izpolnitev morebitnih neplačanih obveznosti, ki bi jih družba imela ob njenem prenehanju. Spremembo je v novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki jo je državni zbor potrdil 19. maja, pristojno ministrstvo za pravosodje vneslo na predlog Davčne uprave RS (Durs). Pojasnjujejo, da s tem onemogočajo izigravanje pravil o od govornosti družbenikov za obveznosti družbe v primerih, ko ti, da bi se ognili odgovornosti, prenesejo svoj delež na osebo brez premoženja. Na Dursu so opazili, da davčni dolžniki odsvojijo svoj poslovni delež tretji osebi, ki je ali brez premoženja ali ni slovenski državljan ali pa so to pravne osebe, ki imajo le položaj poštnega nabiralnika. Zaradi nedejavnosti novega družbenika pravna oseba preneha, davčni dolg pa ostaja nepoplačan. A če se ureditev v primeru davčnega dolga še zdi smiselna in dobrodošla, saj zahteva odgovornost dejavnega družbenika iz časa, ko davčni dolg nastane, pa se postavlja vrsta vprašanj v primeru drugih vrst obveznosti. Kako je na primer, če nastanejo obveznosti do podizvajalcev še pod lastništvom enega družbenika, nov družbenik jih ne poravna, podjetje pa medtem preneha. Ali v primeru, da podjetje v lasti enega družbenika najame posojilo za naložbe v infrastrukturo, pred iztekom roka za vračilo posojila pa dobi podjetje novega družbenika, ki posojila ne vrne, podjetje pa preneha. Pojasnil pravosodnega ministrstva na navedena vprašanja do zaključka redakcije nismo prejeli. Na pravosodnem ministrstvu pojasnjujejo, da je sprememba namenjena zavarovanju upnikov. Za nastale obveznosti so odgovorni tudi družbeniki, ki ob prenehanju ob stoja pravne osebe niso več družbeniki, so pa to bili, ko so obveznosti nastale. Še več, ti družbeniki so odgovorni samostojno in ne solidarno s tistimi, ki so to bili ob izbrisu. Za slednje se razume, da ti niso imeli možnosti vplivati na upravljanje in poslovanje družbe, tako da bi družba pravočasno iz vedla ustrezne ukrepe finančnega prestrukturiranja, potrebne za zagotovitev plačilne sposobnosti, ali da predlaga začetek stečajnega postopka. katja.svensek@dnevnik.si
|
negative
|
2,700
|
Ljubljana - Britanski letalski prevoznik Virgin Atlantic je v poslovnem letu, ki je je izteklo konec februarja, v primerjavi z letom prej povečal dobiček pred obdavčitvijo za 96,5 odstotka na 77,9 milijona evrov. Prihodek skupine Virgin, vključno s tour operaterjem Virgin Holidays, se je povečal za 8,4 odstotka na 2,95 milijarde evrov. Družba podatkov za čisti dobičke v minulem poslovnem letu ni objavila, leto prej pa je ta znašal 39,5 milijona evrov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Kot poudarjajo pri Virginu, so rast dosegli predvsem ob povečanem povpraševanju poletov v prvem razredu in z ukrepi za blaženje posledic nihanja cen nafte. "Dobri poslovni rezultati so odraz večjega števila potnikov, ki so z našo letalsko družbo potovali v prvem razredu, poleg tega pa tudi rezultat naših prizadevanj in ukrepov za blažitev silovitih nihanj v cenah nafte, ki so se s 147 dolarjev za sod nenadoma spustile na zgolj 38 dolarjev," so ob predstavitvi poslovnih rezultatov pri Virginu zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem so pojasnili, da so v preteklem poslovnem letu kljub globoki recesiji, ki je zajela tudi Veliko Britanijo, prepeljali več kot 5,8 milijona potnikov. Letalska družba bo prihodnji mesec praznovala 25 let obstoja, ponaša pa se s floto 38 letal in zaposluje približno 8500 ljudi. Večinski delež (51 odstotkov) družbe je v lasti britanskega tajkuna Richarda Bransona. Preostali delež družbe je v lasti letalske družbe Singapore Airlines. Poleg Virgina Atlantica je svoje poslovne rezultate v petek razkrila tudi britanska letalska družba British Airways. Ta je, za razliko od Virgina, v preteklem poslovnem letu zabeležila dobrih 455 milijonov evrov izgube. Kot razlog za to so pri British Airways navedli visoke cene nafte in zmanjšanje povpraševanja po storitvah zaradi svetovne finančne in gospodarske krize.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.