nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
2,701
|
Ljubljana - Upravno sodišče RS je pritrdilo ravnanju Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) v primeru spora o medomrežnem povezovanju med mobilnima operaterjema Mobitelom in Tušmobilom, so danes sporočili iz Apeka in dodali, da so tako ponovno dobili neodvisno potrditev o pravilnosti in zakonitosti izpolnjevanja svojega regulatornega poslanstva. Kot pojasnjujejo v Apeku, so sodbo upravnega sodišča prejeli danes. Apek je s potrjeno odločbo potrdil razumnost Tušmobilove zahteve za medomrežno povezovanje z družbo Mobitel. Odločba je Tušmobilu omogočila vstop na trg mobilnih komunikacij in začetek opravljanja storitev, s čimer se je nadaljevalo vzpostavljanje konkurenčnosti na slovenskem trgu, pojasnjujejo na agenciji. "Še ena v nizu dobljenih sodb dodatno potrjuje pravilnost in zakonitost ukrepov Apeka na trgu elektronskih komunikacij," so zapisali in dodali, da je prav ravnanje v skladu z veljavno slovensko in evropsko zakonodajo ter dosledno izpolnjevanje regulatornega poslanstva na trgu povzročilo pravičnejše deljenje moči in s tem povečano konkurenčnost.
|
neutral
|
2,702
|
Ljubljana - Na ponedeljkovi skupščini podjetja Iskra Tela, ki je v stoodstotni lasti Iskre, je bila sprejeta odločitev, da se ves bilančni dobiček v višini 348.000 evrov nameni za izplačilo dividend. Po besedah člana Iskrine uprave Jožeta Godca so si lastniki izplačali dobiček po dolgih letih. Kot razlog za izplačilo dobička je navedel, da ima Iskra Tela več kot 50 odstotkov lastniškega kapitala in da ne potrebuje toliko sredstev. V minulem letu je Iskra Tela, ki se ukvarja s proizvodnjo anten, baterij in industrijske elektronike, ustvarila 11,89 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 10 odstotkov več kot leto pred tem. V letu 2008 se je čisti dobiček prepolovil in je znašal 103.295 evrov. Po besedah Godca, ki skupaj s predsednikom uprave Dušanom Šešokom obvladuje že približno 80-odstotni lastniški delež Iskre, je skupina Iskra v minulem letu ustvarila 120 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja, kar je bilo za sedem odstotkov več kot lani. Drugih kazalnikov poslovanja Godec ni želel razkriti, češ da se mora z njimi najprej seznaniti nadzorni svet.
|
neutral
|
2,703
|
Ljubljana - Agencija za zavarovalni nadzor je Davorju Hvali, ki so ga nadzorniki zavarovalnice Vzajemna v upravo imenovali 7. maja skupaj z Matjažem Petričem, izdala licenco za opravljanje funkcije člana uprave. Uprava Vzajemne, ki jo vodi Boštjan Aver, tako deluje v dvočlanski sestavi, so sporočili iz Vzajemne. Nadzorniki Vzajemne so Hvalo in Petriča imenovali potem, ko so iz nekrivdnih razlogov odpoklicali tedanjega člana uprave Petra Pustatičnika. Agencija za zavarovalni nadzor je Hvali licenco izdala po sredini predstavitvi, Petrič pa na predstavitev še čaka. Uprava tako zaenkrat deluje v dvočlanski sestavi. Kot pravijo na zavarovalnici, bosta Hvala in Aver "skrbela za nadaljnje uresničevanje strateškega razvojnega programa Vzajemne in poslovnega plana za uspešen razvoj in rast Vzajemne". Vzajemna poleg zdravstvenih ponuja tudi nezgodna zavarovanja, začeti pa nameravajo tudi z življenjskimi zavarovanji. Hvala je bil direktor službe za informacijske tehnologije v Vzajemni v letih od 2001 do 2008, ko je prevzel funkcijo člana uprave borznoposredniške družbe Poteza. Nazadnje je deloval kot samostojni svetovalec na področju informacijskih tehnologij. V zavarovalnici razlogov za Pustatičnikovo razrešitev takrat niso navedli, dejali so, da so se odločili "iz utemeljenega razloga". Nesoglasja Averjem in Pustatičnikom naj bi vrhunec dosegla na zadnji skupščini, ko je Pustatičnik skušal doseči Averjevo zamenjavo.
|
neutral
|
2,704
|
Ljubljana - Ljubljanski veletrgovec z zdravili in medicinskimi pripomočki Salus je v prvem četrtletju letos po nerevidiranih podatkih ustvaril 54,87 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 7,55 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček pa je znašal 2,35 milijona evrov, kar je za 248.702 evrov več kot v prvem četrtletju 2008. Trend zniževanja cen zdravil, ki se je pričel že v letu 2003 z uvedbo sistema najvišje priznane vrednosti zdravil skupaj z uvedbo "generične substitucije", se je nadaljeval tudi v letu 2009 in vplival na prodajo neposredno z nižanjem ravni cen v distribuciji zdravil, je družba sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Na poslovanje družbe je v prvem četrtletju ponovno negativno vplivala neposredna dobava določenih zdravil bolnišnicam, ki so jo že v lanskem letu pričeli izvajati nekateri proizvajalci. Tudi letos se v sistem javnih naročil zdravil poleg bolnišnic vključujejo tudi nekateri lekarniški zavodi, kar še dodatno prispeva k zaostrovanju pogojev poslovanja ter povečanju konkurence med dobavitelji na področju distribucije zdravil, še navajajo v Salusu.
|
positive
|
2,705
|
Ljubljana - Skupina Droga Kolinska, ki sodi v skupino Istrabenz, je v prvem četrtletju ustvarila 75,8 milijona evrov čistih prihodkov, kar je 11 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Izguba se je povečala, in sicer z 1,8 milijona v lanskem prvem četrtletju na 5,6 milijona evrov. Kot je matična družba skupine Droga Kolinska danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, so se čisti prihodki znižali zaradi odprodaj nestrateških programov in prekinitve pogodbe z Unileverjem ter nenadne depreciacije srbskega dinarja, ki je v primerjavi z enakim obdobjem lani glede na evro izgubil 12 odstotkov vrednosti. Srbski trg predstavlja okoli polovico prodaje skupine Druga Kolinska. Prihodki na srbskem trgu, izraženi v dinarjih, so se sicer povečali za sedem odstotkov. Skupina je v trimesečju dosegla milijon evrov dobička iz poslovanja (EBIT), medtem ko je v enakem lanskem obdobju ta znašal 3,2 milijona evrov. K izgubi v višini 5,6 milijona evrov so največ prispevale negativne tečajne razlike zaradi padca vrednosti srbskega dinarja in višji stroški obresti zaradi povečanega obsega zadolžitve v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008, so zapisali. Skupina Droga Kolinska redno odplačuje svoje finančne obveznosti do upnikov in dobaviteljev, pravijo. V prvem četrtletju je zmanjšala neto dolg s 190 milijonov evrov konec lanskega leta na 175 milijonov evrov. Stanje razpoložljivih denarnih sredstev se je povečalo na 13,3 milijona evrov, "kar skupini Droga Kolinska zagotavlja finančno stabilnost v izjemno nepredvidljivih razmerah poslovanja v letu 2009".
|
negative
|
2,706
|
Izjemna vztrajnost rastočega trenda na delniških trgih nas razveseljuje že od začetka marca. Od najnižje točke je tako ameriški delniški indeks Standard & Poors 500, v katerem je zastopanih 500 največjih podjetij, pridobil približno 35 odstotkov. Redke korekcije temeljijo na občasnem unovčevanju dobičkov, medtem ko vsaka nova pošiljka makroekonomskih podatkov, ki niso več tako katastrofalno slabi kot v obdobju od septembra do februarja, prispeva k novemu sprehodu bika po borznem parketu. Več kot očitno je, da je izjemna negotovost, ki smo jo lahko opazili proti koncu prejšnjega leta in na začetku letošnjega, odpravljena in da se zdaj pripravlja teren za nov konjunkturni cikel. To se seveda občuti tudi med zasebnimi potrošniki, katerih zaupanje se krepi iz meseca v mesec. Torkova objava zaupanja ameriških potrošnikov kaže, da se je to v maju zaradi prepričanja, da se gospodarstvo krepi in recesija umika, okrepilo najbolj v zadnjih šestih letih. Kazalec zaupanja zdaj kaže 54,9, kar je višje od napovedi vseh 70 ekonomistov, ki so sodelovali v anketi pred objavo. Analiza kaže, da je za skok zaslužna predvsem komponenta pričakovanj o prihodnjem stanju gospodarstva, ki je najvišje po decembru 2007 in znaša že 72,3. Na drugi strani se kazalec trenutnih razmer v gospodarstvu ni dramatično izboljšal in kaže vrednost 28,9. Zanimivo je tudi, da porast kazalca zaupanja v aprilu in maju v višini 28 točk predstavlja največji dvomesečni skok, odkar se zbirajo podatki, torej od leta 1967. Nesorazmerje med trenutnimi in prihodnjimi pričakovanimi razmerami v gospodarstvu je opazno predvsem na trgu nepremičnin, ki predstavlja ključno spremenljivko za dokončen začetek novega cikla. Cene nepremičnin, merjene z indeksom S&P/Case-Shiller, še vedno vztrajno padajo, tokrat v višini 18,7 odstotka glede na leto prej, merjeno v marcu. Pri tem je kar nekaj mest podrlo rekorde za najvišji mesečni padec, in sicer Minneapolis (-6,1 odstotka), Detroit (-4,9 odstotka) in celo New York (-2,5 odstotka). Po drugi strani se zaradi nižjih cen nepremičnin že rahlo krepi obseg prodanih enot, pri čemer je treba upoštevati, da kar slabo polovico od 4,68 milijona prodanih enot v zadnjih 12 mesecih predstavljajo nepremičnine, ki so jih bili prejšnji lastniki primorani prepustiti posojilodajalcem zaradi zamud pri plačevanju posojil. Kljub temu je povprečna cena ameriškega domovanja v prvem letošnjem četrtletju upadla za 7,1 odstotka, kar je manj kot v zadnjem četrtletju prejšnjega leta, ko je padec znašal 8,3 odstotka. Podobna izboljšanja v manjših upadih makroekonomskih kazalcev glede na konec prejšnjega leta so trenutno gonilo borznih donosnosti, čeprav so nekateri kazalci še vedno blizu zgodovinsko nizkim ravnem.
|
positive
|
2,707
|
Koper - SKB banka, ki je ena od 19 upnic Istrabenza, je v predhodnem postopku zaradi insolventnosti podala izjavo o vstopu v postopek v zvezi s predlogom za začetek stečajnega postopka koprske holdinške družbe in predlagala, da Okrožno sodišče v Kopru izda sklep o začetku stečajnega postopka. O predlogu SKB banke je Okrožno sodišče v Kopru Istrabenz obvestilo v sredo, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Istrabenza. Da se je SKB banka pridružila avstrijskemu Bawagu pri zahtevi za uvedbo stečajnega postopka proti Istrabenzu, so sicer prejšnji teden že poročali nekateri mediji. Ker se je SKB le pridružila zahtevi Avstrijcev, to pomeni, da ne bodo začeli teči novi roki za morebitno uvedbo stečajnega postopka. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi o stečaju razmišljalo vse več upnic. Istrabenz jim skupaj dolguje približno 900 milijonov evrov. Spomnimo, da je Bawag predlog za uvedbo stečaja vložil aprila, po dostopnih podatkih zato, ker banke upnice niso uspele doseči dogovora glede uvrstitve reodkupnih pogodb, ki so jih banke že aktivirale, v skupno maso premoženja koprskega holdinga. Terjatve Bawaga do Istrabenza naj bi znašale približno 80 milijonov evrov. Istrabenz je že ob vložitvi predloga za stečaj napovedal vložitev zahteve za odložitev odločanja o predlogu banke Bawag. Okrožno sodišče v Kopru je nato v začetku maja do 30. junija odložilo odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka holdinške družbe Istrabenz.
|
negative
|
2,708
|
Laško - Hypo Alpe Adria bank in Pivovarna Laško sta dosegli načelni sporazum o reprogramu posojila v višini 58 milijonov evrov, ki v odplačilo zapade danes, je STA izvedela iz virov blizu laške pivovarne. V Pivovarni Laško pa so za STA povedali, da so pogovori glede reprograma posojila v teku. Pivovarna Laško je posojilo, ki ga je najela pri Hypo Alpe Adria banki, zavarovala z delnicami družbe Delo, prošnjo za podaljšanje posojila pa je poslala januarja letos. Če omenjena banka ne bi reprogramirala posojila, bi potem lastniki Dela postali Avstrijci. Posojilo Pivovarni Laško je prvič zapadlo v plačilo septembra lani, vendar se je upravi laške pivovarne s takratnim vodstvom Hypo banke uspelo dogovoriti za podaljšanje posojila. Tokratno podaljšanje roka odplačila posojila mora Laščanom potrditi vodstvo banke na Dunaju, Pivovarna Laško pa naj bi za podaljšanje posojila ponudila tudi dodatna zavarovanja. Pivovarna Laško ima do bank upnic skoraj 450 milijonov evrov dolga, od tega približno 340 milijonov evrov kratkoročnega. Že lani naj bi v odplačilo zapadlo 190 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Pivovarna Laško želi zato v letošnjem letu prodati naložbe v Mercatorju, Delu in Fructalu. V primeru odprodaje teh naložb v celoti bi načrtovani finančni dolg skupine konec prihodnjega leta znašal še okoli 160 milijonov evrov. Nadzorni svet Pivovarne Laško je sicer že septembra potrdil spremenjeno in dopolnjeno strategijo skupine laške pivovarne do leta 2014. Temeljna predpostavka sprejete strategije je preoblikovanje v pogodbeni koncern, njen temeljni del pa je tudi razdolževanje in odprodaja investicij, ki so se nakopičile v času, ko je družbo vodil Boško Šrot. Šrot je poslovni imperij, ki ga je močno prizadela finančna kriza, zgradil okoli mreže lastniško povezanih podjetij, pomembno vlogo je igrala finančna družba Infond Holding. Pivovarno Laško je prevzel leta 2005, managerski prevzem pivovarne pa je izpeljal v letih 2008 in 2009. Po njegovih navodilih naj bi nekdanja "slamnata" lastnica družbe Kolonel Danijela Raković julija 2006 kupila podjetje Kolonel, ki je kasneje prevzelo Center Naložbe, ta pa družbo Infond Holding, prek katere je potem Šrot prevzel Pivovarno Laško. Domnevno oškodovanje Pivovarne Laško preiskuje tudi skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Državno tožilstvo je po neuspešni vložitvi neposredne obtožnice februarja vložilo zahtevo za preiskavo v zadevi managerskega odkupa Pivovarne Laško in Istrabenza.
|
neutral
|
2,709
|
Ljubljana - Merjenje obiskano sti spletnih strani, krajše MO SS, je v Sloveniji stopilo v novo obdobje, saj smo prvič dobili redno mesečno preverjanje obiska. V raziskavi, ki jo je pod okriljem Slovenske oglaševalske zbornice Aragonu prevzelo podjetje Valicon, je tokrat sodelovalo 87 največjih portalov pri nas. Na vrhu je še naprej spletni iskalnik Najdi.si, sledijo mu 24ur.com, Siol.net, RTVSLO.si in Bolha.com. Dnevnik.si je pristal tik za deseterico najbolj obiskanih portalov v Sloveniji, in sicer je s skoraj 230.000 različnimi uporabniki na mesec na 11. mestu. Izvajalci podarjajo, da podatkov minulih in zdajšnjih meritev ne gre primerjati, saj gre za drugačno metodologijo. »Sprememba metodologije z vrsto dopolnitev merilnega procesa seveda pomeni, da ni mogoča neposredna primerjava med prejšnjim in zdajšnjim obdobjem raziskave,« je povedal predsednik strokovne komisije MOSS Boštjan Marušič, ki obenem meni, da gre pri tokratnem MOSS za korak na prej. Zgolj za primerjavo naj povemo, da je doseg največjim portalov močno upadel: Najdi.si in 24ur.com beležita več kot 200.000 različnih uporabnikov manj, zaradi česar se je v minulih dneh dvignilo kar ne kaj prahu, medtem ko je Dnevnik.si to številko povečal še za več kot 20.000 in se vztrajno približuje deseterici najbolj obiskanih portalov v državi. »Doseg tokrat ob tem pomeni zgolj doseg slovenske populacije, saj smo upoštevali le domače IP-številke,« je povedal predsednik izvršnega odbora sveta pristopnikov MOSS Zoran Savin. Pomembna novost pri merjenju dosega spletnih portalov je torej redna mesečna meritev, ki bo izključila oziroma določila sezonske vplive pri nekaterih straneh, obenem pa bo onemogočila kampanjsko delo, ki je bilo pred vsakim merjenjem del stalne prakse v preteklosti. Ob tem sicer raziskava ugotavlja, da internet uporablja več kot milijon Slo vencev med 10. in 75. letom starosti, od tega jih 65 odstotkov tam išče novice in ga uporablja za brskanje po iskalni kih, kar 33 odstotkov pa prek njega tudi nakupuje.
|
neutral
|
2,710
|
Ljubljana - Pozavarovalnica Sava (Sava Re) je prvo letošnje četrtletje končala z minimalnim čistim dobičkom v višini 232.000 evrov. Čisti dobiček je bil v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za kar 19-krat, padec pa je v veliki meri posledica slabitev nekaterih naložb in padcev tečajev na borzi. Kosmate premije so se v prvem četrtletju zvišale za visokih 49,1 odstotka, na 48,9 milijona evrov, pri čemer je bila rast premij iz posla v tujini kar 165-odstotna. Visoko rast v družbi pojasnjujejo s spremembo sistema evidentiranja premij, ki so jo prvič uporabili v drugem četrtletju lani, učinek spremembe evidentiranja premij pa naj bi se izničil do konca letošnjega leta. Zaradi izplačila škod iz lanskoletnih neurij so se kosmate škode zvišale za 43 odstotkov, čiste škode pa so bile pri 18 milijonih evrov za petino nad tistimi v prvem lanskoletnem kvartalu. Škodni količnik je v prvem četrtletju tako znašal 49,7 odstotka, kar je za dve odstotni točki bolje kot v enakem obdobju lani, izboljšanje škodnega količnika pa je posledica višje rasti premij od škod. Povečan obseg poslovanja je tako vplival tudi na 17-odstotno rast stroškov pridobivanja zavarovanj, medtem ko so se administrativni stroški zvišali za deset odstotkov. Delež kapitala v sredstvih je konec marca znašal 37,3 odstotka, kar je 1,2 odstotne točke manj kot konec decembra lani, vendar pa v Savi Re pravijo, da imajo glede na minimalni zahtevani kapital še vedno kar 51 milijonov evrov presežka. matjaz.polanic@dnevnik.si Avtor je lastnik delnic Sava Re.
|
neutral
|
2,711
|
Ljubljana - Nadzorni svet Poštne banke Slovenije se je na današnji seji seznanil s poslovanjem banke v prvih štirih mesecih letos, v katerem je banka beležila petodstotno rast bilančne vsote, obseg bilančnega poslovanja pa je konec aprila znašal 739,4 milijona evrov. PBS je v omenjenem obdobju ustvarila za 1,2 milijona evrov čistega dobička. Kot je banka danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, se je obseg bilančnega poslovanja v prvih štirih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zvišal za 16 odstotkov, banka pa je na slovenskem bančnem trgu obdržala 1,5-odstotni tržni delež. Doseženi donos na kapital pred obdavčitvijo je znašal 14,9 odstotka, donos na sredstva pa 0,66 odstotka. Banka 53,34-odstotni delež aktive usmerja v kredite nebančnemu sektorju, katerih rast je v letošnjem letu sicer počasnejša kot leto poprej. Skoraj tri četrtine virov banke predstavljajo vloge nebančnega sektorja, katerih rast je bila v prvih štirih mesecih petodstotna. Banka je v navedenem obdobju imela strukturo in obseg plasmajev usklajen s pridobljenimi viri. Sicer pa je uprava banke zaradi spremenjenih razmer poslovanja in zaznanih vplivov finančne in gospodarske krize na poslovanje banke nadzornemu svetu predložila v soglasje predlog rebalansa načrta poslovanja za leto 2009. Nadzorni svet je novo ovrednotene cilje, po katerih banka med drugim načrtuje za dva milijona evrov nižjo doseženo bilančno vsoto glede na prvotne načrte ter znižanje prvotno načrtovanega čistega dobička za leto 2009 na 2,9 milijona evrov, ocenil kot primerne danim razmeram., Zato je k predlaganemu rebalansu finančnega načrta za leto 2009 podal svoje soglasje. Nadzorni svet je na seji podal tudi soglasje k največjemu možnemu obsegu izpostavljenosti do oseb v posebnem razmerju z banko, in sicer za čas do 30. junija prihodnje leto.
|
positive
|
2,712
|
New York, London, Frankfurt - Cene črnega zlata so junijsko trgovanje začele z rastjo. Cena ameriške nafte je presegla 67 dolarjev in s tem dosegla novo najvišjo vrednost po začetku lanskega novembra. Občutno rast so danes beležili tudi na evropskih borzah, prav tako se v zelenem območju gibljejo tečaji delnic na Wall Streetu. Tečaj evra je presegel 1,42 dolarja. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v juliju se je v popoldanskem elektronskem trgovanju na newyorški borzi podražila za 1,41 dolarja na 66,12 dolarja. Cene črnega zlata so tako dosegle najvišje vrednosti v zadnjih sedmih mesecih, pri čemer so se v dopoldanskem trgovanju že povsem približale 68 dolarjem za sod. V Londonu se je severnomorska nafta brent danes podražila za 1,36 dolarja na 66,88 dolarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Vzrok za rast cen nafte je tudi danes pozitiven odziv vlagateljev na nekatere kazalce, ki vse pogosteje kažejo na izboljševanje gospodarske klime. Azijske in evropske trge je v zeleno območje pognala predvsem novica, da se je industrijska proizvodnja na Kitajskem maja celo povečala. Za pozitivno vzdušje med vlagatelji so poskrbeli tudi podatki ameriške vlade, ki kažejo na 0,1-odstotno aprilsko zmanjšanje zasebne potrošnje, kar je manj, kot so napovedovali ekonomisti. Poleg tega je vlagateljem upanje vlil tudi začetek postopka stečajne zaščite ameriškega avtomobilskega giganta General Motorsa. Postopek naj bi trajal od 60 do 90 dni, iz njega pa naj bi izšel novi General Motors. Ta bo prevzel nase večino premoženja "starega" General Motorsa, vlagatelji pa se nadejajo, da bo iz postopa izšla "vitalnejša in bolj zdrava" družba. Cenam nafte sledijo tudi trendi na newyorškem Wall Streetu. Oba osrednja delniška indeksa se namreč štiri ure pred koncem trgovanja gibljeta v zelenem območju. Indeks Dow Jones je doslej v primerjavi vrednostjo ob zaključku trgovanja v petek pridobil 2,48 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa 2,80 odstotka. Na vse omenjene pozitivne signale, ki kažejo na postopno okrevanje gospodarstva, so se odzvale tudi domala vse pomembnejše borze na stari celini, ki so junijsko trgovanje začele z občutno rastjo. V Londonu se je indeks FTSE 100 zvišal za dva odstotka na 4506,19 točke, v Parizu indeks CAC 40 za 3,11 odstotka na 3379,49 točke, v Frankfurtu pa indeks DAX kar za 4,08 odstotka na 5142,56 točke. Na dunajski, milanski in budimpeški borzi zaradi praznika trgovanje danes ni potekalo. Medtem sta pozitiven trend zabeležili tudi beograjska in Zagrebška borza. Indeks Belex na Beograjski borzi se je zvišal za 3,16 odstotka na 591,47 točke, indeks Crobex v Zagrebu pa za 6,01 odstotka na 2272,94 točke. Evropska centralna banka (ECB) je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pa 1,4220 dolarja, medtem ko je bil v četrtek pri 1,4098 dolarja, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.
|
positive
|
2,713
|
New York - Vrednosti delnic so se v današnjem trgovanju na največji ameriški borzi v povprečju zvišale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 8730,04 točke, kar je za 229,71 točke oz. 2,70 odstotka več kot konec preteklega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 54,35 točke oz. 3,06 odstotka in se ustavil pri 1828,68 točke. Vlagatelje so razveselili podatki, da se je proizvodni sektor v ZDA v maju skrčil za manj od pričakovanj analitikov. To je pri vlagateljih okrepilo upe, da se ZDA izvijajo iz recesije, ki se je v ZDA začela decembra 2007. Pozitivni znaki so prihajali tudi iz Kitajske. Zvišanje potrebe obstoječih trgov po blagu iz Kitajske so vlagatelji zaznali kot stabilizacijo proizvodnje na Kitajskem ter pot k oživitvi globalne rasti gospodarstva. Indeks Standard&Poor 500 je bil ob koncu trgovalnega dne vreden največ v preteklih sedmih mesecih. V današnjem trgovanju je namreč pridobil 24,63 točke oz. 2,68 odstotka ter končal pri ravni 943,77 točke.
|
positive
|
2,714
|
Največji evropski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair je v zadnjem poslovnem letu, ki se je končalo marca letos, ustvaril 169 milijonov evrov izgube, medtem ko je leto prej posloval s 391 milijoni evrov dobička. Obseg prodaje se je zvišal za 8,4 odstotka, na 2,94 milijarde evrov. Družba je tako prvič v svoji zgodovini poslovala z izgubo, ki jo pripisujejo predvsem visokim cenam goriva in odpisu svojega 29,8-odstotnega deleža v irski konkurenčni družbi Aer Lingus za 222 milijonov evrov.BDP Švice na najnižji ravni v 15 letih Gospodarstvo Švice se je v prvem četrtletju letos skrčilo za največ v zadnjih 15 letih, saj podjetja znižujejo stroške, da bi nadomestila upad izvoza. Bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju letos glede na prejšnja znižal za 0,8 odstotka, medtem ko se je v četrtletju prej po popravljenih podatkih znižal za 0,6 odstotka. Obseg izvoza se je od zadnjega četrtletja lani skrčil za 5,4 odstotka.Nissan s prvo tovarno avtomobilov v Rusiji Ruski predsednik vlade Vladimir Putin in prvi mož Nissana Carlos Ghosn sta včeraj odprla prvo Nissanovo tovarno v Rusiji. Vrednost investicije je znašala 200 milijonov dolarjev. Nissan je lani v Rusiji prodal 146.000 avtomobilov, kar je 26 odstotkov več kot leto prej, nova tovarna pa naj bi proizvedla 50.000 vozil na leto. Morgan Stanley do 2,2 milijarde dolarjev V Morgan Stanleyju so napovedali, da bodo z izdajo 80,2 milijona rednih delnic zbrali 2,2 milijarde dolarjev, s čimer bodo lahko poplačali del 10 milijard dolarjev posojila, ki so ga od ameriške vlade prejeli v okviru programa TARP. China Investments naj bi kupila za 44,7 milijona delnic, Mitsubishi UFJ Financial Group pa 16 milijonov novo izdanih delnic. V javni ponudbi za nakup delnic naj bi sodelovali tudi dosedanji delničarji. V banki pričakujejo, da bodo posojilo lahko vrnili do konca junija.V ZDA prodanih več rabljenih nepremičnin Prodaja rabljenih nepremičnin se je v ZDA aprila zvišala za 6,7 odstotka, kar je največji porast na mesečni ravni v zadnjih sedmih letih in pol. Indeks, ki meri obseg prodaj nepremičnin, je porasel že tretji mesec zaporedoma, pri čemer se je zvišal za največ od leta 2001. Pozitivna novica tako nakazuje na to, da se recesija v ZDA počasi umirja. Bankirji napovedujejo 0,1-odstotno rast za območje evra v letu 2010 Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) v državah članicah območja evra naj bi se v letu 2010 gibal med negativnim 0,6 odstotka in pozitivno rastjo v višini enega odstotka, ugotavlja Evropska federacija bank (EBF) v junijskem poročilu. Kljub temu opozarjajo na možnost nadaljevanja finančne negotovosti v članicah EU iz držav srednje in vzhodne Evrope.V EU za socialno varstvo četrtina BDP Članice EU so leta 2006 za socialno varstvo namenile povprečno 26,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), vendar ta delež upada. Največ je za zdravstveno varstvo leta 2006 namenila Francija, in sicer kar 31,1 odstotka BDP, več kot 30 odstotkov BDP pa sta za socialno zaščito namenili tudi Švedska in Belgija. Celoten obseg izdatkov za socialno varstvo na prebivalca je leta 2006 znašal 6349 evrov, najvišji je bil v Luksemburgu, najnižji pa v Bolgariji.Srbija in Turčija podpisali sporazum o prosti trgovini Predstavniki srbske in turške vlade so v ponedeljek v Carigradu podpisali sporazum o prosti trgovini med državama, ki bo v veljavo stopil 1. januarja 2010. "Podpis sporazuma je velika priložnost za srbska podjetja," je povedal srbski minister za gospodarstvo Mlađan Dinkić. Srbska podjetja bodo lahko industrijske izdelke brez omejitev izvažala na turški trg že s 1. januarjem 2010, uvoz turških izdelkov v Srbijo pa naj bi se postopno liberaliziral do leta 2015.Pripravila Nuša Brank
|
neutral
|
2,715
|
Koper - Skupina Istrabenz je po popravljenih revidiranih podatkih, ki jih je družba danes objavila na spletni strani Ljubljanske borze, lani ustvarila 221,1 milijona evrov čiste izgube (prej 220,8 milijona evrov), medtem ko so leta 2007 zabeležili 116,4 milijona evrov čistega dobička. Prihodki od prodaje so se zvišali za devet odstotkov na 661,7 milijona evrov. Izguba na ravni skupine je posledica izgube v holdinški družbi Istrabenz v višini 222,1 milijona evrov, ta pa je nastala zaradi slabitve finančnih naložb. Odhodki za slabitve finančnih naložb, razpoložljivih za prodajo, znašajo skupaj 214,9 milijona evrov. Največji znesek slabitve je nastal s slabitvijo delnic družbe Petrol, in sicer v višini 196,7 milijona evrov. Višina ugotovljene izgube v holdinški družbi za leto 2008 je povzročila padec kapitala družbe na 8,2 milijona evrov, ki je konec leta 2007 znašal 346,5 milijona evrov. S tem je padel na raven, ko je družba Istrabenz dolžna začeti izvajati postopke skladno z določili zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Neto poslovna sredstva skupine Istrabenz so konec leta 2008 znašala 1,03 milijarde evrov, kar je 14 odstotkov manj kot konec leta 2007. Lastniški kapital skupine Istrabenz znaša 94,7 milijona evrov, finančni dolg pa 930,3 milijona evrov (po sprva objavljenih podatkih 929,3 milijona evrov). Neto dolg skupine je medtem znašal 679,6 milijona evrov. Poslovni prihodki skupine Istrabenz so sicer lani dosegli 677,6 milijona evrov, osem odstotkov več kot v letu 2007 ter 14 odstotkov več, kot je bilo načrtovano. Višji prihodki so po pojasnilih uprave predvsem rezultat rasti prodaje na področju prodaje elektrike, plinov ter prehrane. Ustvarjeni dobiček iz poslovanja (EBIT) je znašal 42,4 milijona evrov. To predstavlja 23-odstotno rast glede na leto 2007 (po prvih podatkih je bila rast 27-odstotna) ter 14-odstotno preseganje poslovnega načrta (prej osemodstotno). Poslovni izid iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pa je lani znašal 85 milijonov evrov, kar je za 13 odstotkov več kot leto prej (prej dobrih deset) in dva odstotka nad načrti (po prvih podatkih je bilo skladno z načrti).
|
negative
|
2,716
|
Ljubljana - Ministrstvo za finance je včeraj v vladno proceduro posredovalo spremembe zakona o javnih financah, ki predvidevajo ustanovitev fiskalnega sveta. O njegovi ustanovitvi bi tako vlada lahko odločala že danes. "Vlada se je k ustanovitvi fiskalnega sveta zavezala v koalicijski pogodbi. V ta namen je ministrstvo za finance pripravilo prvi predlog v obliki odloka, vendar je po usklajevanjih znotraj vlade prevladalo mnenje, da bi bilo primerneje, če bi tovrstno sistemsko spremembo uredili v zakonu," so pojasnili na ministrstvu. O tem, kakšne pristojnosti bo imel svet, pa niso želeli spregovoriti. Spomnimo, da je z odlokom vlada predvidela, da bo fiskalni svet le ocenjeval minule ukrepe in jih primerjal z zastavljenimi cilji vlade. Konkretnih priporočil za oblikovanje javnofinančne politike pa fiskalni svet ne bi mogel dajati.
|
neutral
|
2,717
|
Ljubljana - Nadzorni svet družbe Istrabenz je na današnji ustanovni seji za predsednika nadzornega sveta izbral Zorana Boškovića, za namestnico predsednika pa Tamaro Jerman. Nadzorniki, ki o morebitni menjavi člana uprave Igorja Bavčarja niso razpravljali, so tudi obravnavali poslovanje družbe. "Stvari potekajo dobro," je o poslovanju Istrabenza dejal Bošković. Po njegovih besedah prav tako dobro poteka tudi reševanje holdinga, ki je od 30. marca insolventen. Drugih podrobnosti o vsebini ustanovne seje, na kateri so nadzorniki, tako Bošković, obravnavali "običajne stvari o poslovanju družbe", potekala pa je skoraj pet ur, novoizvoljeni prvi nadzornik ni želel dajati. Nadzorni svet Istrabenza je štiriletni mandat začel v soboto, 30. maja, v njem pa so poleg Boškovića (NFD) in Jermanove (Petrol) še Alenka Vrhovnik Težak in Janez Grošelj (oba iz Petrola), Franci Strajnar (Finetol) in Miroslav Kaluža (Slovensko zavarovalno združenje). Predstavniki zaposlenih so Klavdija Primožič, Klavdija Ule in Maja Prodan Jurič. Nadzorni svet Istrabenza se je sicer danes skladno s sklepom, ki so ga delničarji Istrabenza sprejeli na petkovi skupščini, seznanil s prospektom za prodajo delnic družbe, ki bo objavljen 10. junija, so v sporočilu za javnost sporočili iz Istrabenza. Nadzorniki so se seznanili tudi s potekom aktivnosti v zvezi z načrtom finančnega prestrukturiranja oziroma s pogajalskim procesom z bankami upnicami.
|
neutral
|
2,718
|
Beograd - Minister za pravosodje Aleš Zalar, ki je na dvodnevnem obisku v Srbiji, se je danes srečal s srbsko ministrico za pravosodje Snežano Malović in se z njo pogovarjal o vprašanju nasledstva premoženja slovenskih podjetij v Srbiji, so sporočili z ministrstva. Zalar se bo v torek srečal s predstavniki srbskega vrhovnega sodišča in sodniškega združenja. Kot so pojasnili na ministrstvu za pravosodje, je lani v Srbiji začel veljati sklop privatizacijske zakonodaje, ki je sporen glede usklajenosti s sporazumom o vprašanjih nasledstva. Ta sporazum po njihovih navedbah namreč predstavlja ustrezno pravno podlago za zaščito premoženja slovenskih pravnih oseb, ki je bilo pridobljeno pred 31. decembrom 1990 in je predmet postopkov privatizacije v Srbiji oz. lastninjenje družbenega premoženja še ni bilo dokončano. Slovenija ima pomisleke glede ustavnosti in zakonitosti lani sprejete srbske uredbe o zaščiti premoženja delov podjetij, katerih sedež se nahaja na ozemlju nekdanjih republik SFRJ, so zapisali na ministrstvu. Kot pojasnjujejo, je bil za vsa sporna lastništva v spremembi navedene uredbe namreč določen 90-dnevni rok za dogovore podjetij, ki sedaj razpolagajo s premoženjem v Srbiji, in slovenskih podjetij, ki so imela lastninsko ali drugo pravico do premoženja 31. decembra 1990. Če podjetji ne moreta doseči ustreznega dogovora, se, kot določa uredba, lastninska pravica oz. pravica razpolaganja s premoženjem avtomatsko vpiše srbskemu podjetju. V Srbiji je po navedbah ministrstva "še vedno več kot 400 nepremičnin, katerih lastniki so slovenska podjetja". "Slovenska vlada je srbski že poslala dokaze, da nobena nepremičnina srbskih podjetij v Sloveniji ni bila lastninjena. Podatki kažejo, da so srbska podjetja lahko prosto razpolagala z nepremičninami," pojasnjujejo v sporočilu za javnost. Kot so poudarili, "v Sloveniji velja ista zakonodaja za vse, vsem pa je zagotovljena enaka možnost dostopa do sodnega varstva". "Premoženje pravnih oseb je pomembna in občutljiva problematika, ki jo je potrebno čimprej urediti v duhu dobrih meddržavnih odnosov in pospeševanja sodelovanja, tudi gospodarskega," so zapisali na ministrstvu za pravosodje. Kot so še dodali, je Zalar na srečanju predstavil tudi prioritete in program slovenskega predsedovanja odboru ministrov Sveta Evrope.
|
neutral
|
2,719
|
Ljubljana - Marko Kryžanowski ni več predsednik uprave Petrola. Včeraj se je namreč z nadzornim svetom, ki ga vodi Tomaž Kuntarič, uradno sporazumno dogovoril za prenehanje mandata. Javna skrivnost je, da se je Kryžanowski z bolj ali manj prostovoljnim sestopom z vrha največje slovenske naftne družbe zgolj izognil razrešitvi. Kot smo že poročali, so nadzorniki Kryžanowskemu zaradi neustreznega reševanja naložbe v Istrabenzu že pred dnevi ponudili sporazumni odhod iz Petrola brez odpravnine, ki ga prvi mož družbe sprva ni želel podpisati, kar bi skoraj zagotovo pomenilo, da bi ga nadzorniki razrešili iz krivdnih razlogov. Po naših informacijah je Kryžanowski želel še včeraj v sporazum vključiti tudi klavzulo, po kateri bi se Petrol odpovedal odškodninskim in drugim tožbam zoper nekdanjo upravo, a nadzorniki na ta pogoj niso pristali. Kot je včeraj zatrdil Kuntarič, bo Kryžanowski v Petrolu zaposlen do izteka pogodbe, torej do jeseni. Upravo Petrola zapuščajo tudi ostali člani, ki jih je skupaj s Kryžanowskim konec leta 2005 imenoval nekdanji nadzorni svet pod vodstvom Jožeta Zagožna. Medtem ko se je mandat Igorju Irgoliču prav tako »sporazumno« iztekel že včeraj, bosta Boštjan Napast in Alenka Vrhovnik Težak v upravi Petrola službovala do imenovanja nove uprave, a najkasneje do 30. avgusta. Petrol bo sicer v naslednjih dveh mesecih in pol uradno vodila Vrhovnik-Težakova, sicer dosedanja članica uprave za finance, nadzorniki pa so jo pooblastili, da skupaj z Napastom in delavskim direktorjem Bojanom Hermanom imenuje prokurista. Ob dejstvu, da je upravo, ki jo je vodil Marko Kryžanowski, »odnesla« naložba v Istrabenz, velja opozoriti, da v upravi začasno ostaja prav njen član, zadolžen za energetiko (Napast), ki je imel pred dvema letoma pomembno vlogo pri finančno izčrpajočem prevzemanju danes insolventnega Istrabenza. Omenjeno nelogičnost gre po ocenah poznavalcev pripisati dejstvu, da mora imeti uprava Petrola po statutu tri člane, pri čemer nadzornikom v zadnjih tednih tudi v svojih vrstah ni uspelo najti kandidata, ki bi si želel voditi družbo. Nadzorni svet je sicer včeraj pooblastil komisijo za kadrovska vprašanja in vrednotenje dela uprave, da nemudoma izvede vse potrebne postopke za nominiranje kandidatov za novega predsednika uprave. »Z Alenko Vrhovnik Težak ostajava na položaju, saj bo tako zagotovljeno normalno delovanje družbe Petrol. Na področju, ki ga opravljam, je veliko izzivov in poslovnih priložnosti, z vso odgovornostjo pa bom tako deloval tudi v prihodnje,« je novinarjem včeraj dejal Napast, ki na vprašanja ni želel odgovarjati. Skop s pojasnili je bil tudi Kuntarič. »Nadzorni svet družbe je na današnji seji obravnaval vrsto gradiv, povezanih s preteklim delovanjem družbe in skupine Petrol. Osrednji temi obravnave so bila vprašanja, povezana s Petrolovo naložbo v Istrabenzu, in vprašanja, povezana z bodočo zagotovitvijo vodenja družbe,« je pojasnil prvi Petrolov nadzornik. primoz.cirman@dnevnik.si Več kazalcev poslovanja Skupine Petrol si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij oziroma na tej povezavi.
|
neutral
|
2,720
|
Ljubljana - Gorenjska banka je v sredo prodala štiri odstotke delnic Petrola in isti dan od Zvon Ena Holdinga odkupila desetino Abanke Vipa, je razvidno iz delniške knjige. To posledično pomeni, da imajo glavno besedo v tretji največji slovenski banki, ki jo vodi Aleš Žajdela, tudi uradno Gorenjci. Poleg dejstva, da Sava in Gorenjska banka skupaj obvladujeta že tretjino delnic Abanke, je v začetku tedna predsednik nadzornega sveta te banke postal prvi mož Save Janez Bohorič. Gorenjski banki je delnice Abanke prodal Zvon Ena Holding, ki se je skoraj popolnoma umaknil iz njenega lastništva - še dodatnih pet odstotkov Abanke je namreč prodal Kranjski družbi BPT. Predsednik uprave Zvon Ena Holdinga Simon Zdolšek je za Dnevnik pojasnil, da so se za prodajo odločili zaradi več razlogov, eden od teh je bilo tudi vračilo dela posojila Dravskim elektrarnam Maribor (DEM). Po neuradnih informacijah je imel Zvon delnice Abanke zastavljene pri Novi Ljubljanski banki (NLB), zaradi česar je moral del kupnine uporabiti tudi za delno poplačilo posojil, ki jih je imel najeta pri naši največji banki. Zaradi okoli 30-milijonskega nakupa deleža v Abanki je morala Gorenjska banka prodati tudi štiriodstotni delež Petrola, ki bi bil po včerajšnjih borznih cenah vreden le dobre štiri milijone evrov manj. Pri prodaji delnic Abanke Gorenjski banki si je Zvon po besedah Zdolška uspel zagotoviti tudi možnost ponovnega odkupa tega deleža, kar pomeni, da prodaja po vsej verjetnosti ni bila dokončna. To pa je tudi eden od razlogov, zakaj Gorenjski banki ni treba objaviti prevzemne ponudbe za Abanko Vipa, čeprav zdaj skupaj s Savo obvladuje dobro tretjino njenega lastništva. "Interes za združitev bank na obeh straneh obstaja, o objavi kakršne koli prevzemne ponudbe pa je povsem prezgodaj govoriti," pravijo v Gorenjski banki in dodajajo, da "za zdaj ni bil sprožen še noben formalni korak v to smer, pridobljeno pa ni bilo niti načelno soglasje lastnikov". V Savi pojasnjujejo, da po določilih zakona o prevzemih niso zavezani k objavi prevzemne ponudbe. Ker Sava nima v lasti več kot 50 odstotkov Gorenjske banke, uradno nista obravnavani kot povezani osebi, v Savi pa naj bi si glede tega pridobili tudi pravno mnenje. V Savi menijo, da nakup delnic Abanke ne bo vplival na povezovanje obeh bank, "saj jim ni znano, da bi ideji o povezovanju kdo nasprotoval". Podobno odgovarjajo tudi v Gorenjski banki, kjer menijo, da bi njihov nakup lahko imel izključno pozitiven vpliv na načrtovano povezovanje. Kdaj bo do povezovanja prišlo, še ni znano, odločujoči glas pa bo imela Zavarovalnica Triglav (25,6-odstotna lastnica Abanke), kjer doslej večjega interesa za združitev obeh bank ni bilo. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,721
|
Ljubljana - Kapitalska družba (Kad), ki obvladuje približno 15-odstotni delež Žita, zahteva, da se na dnevni red skupščine, ki bo tretjega julija, uvrsti odpoklic člana nadzornega sveta Luka Jurkoviča. Čeprav razmeroma neznani podjetnik Jurkovič ni imel zavidanja vrednih izkušenj v gospodarstvu, njegovo imenovanje v nadzorni svet Žita leta 2007 po ocenah poznavalcev razmer ni bilo veliko presenečenje. Uvrščal se je namreč v krog vplivne mariborske družine Petek. Namesto Jurkoviča Kad predlaga za nadzornika Adrijana Rožiča, ki je zaposlen v Kadu in je že nadzornik Žita, mandat pa se mu izteče v začetku julija. Ker je bil Rožič predlagan za nadzornika Žita že v sklicu skupščine, je Kad vložil nasprotni predlog k imenovanju novih članov nadzornega sveta. Po tem predlogu naj bi poslovanje Žita v prihodnjih štirih letih nadzirala še Marko Jazbec, pred kratkim kandidat bank za predsednika uprave Istrabenza, in Marko Notar, član nadzornega sveta družbe Snaga. Poleg tega je Kad predlagal, da se z razširjeno točko dnevnega reda nadzornikom sejnine zmanjšajo za polovico. Medtem ko naj bi po novem za predsednika nadzornega sveta sejnina namesto 858 evrov znašala 429 evrov, naj bi član nadzornega sveta prejel 330 evrov za vsako sejo nadzornega sveta. Temu ustrezno naj bi se prilagodila tudi sejnina v primeru sodelovanja na dopisnih sejah, ki znaša 80 odstotkov redne sejnine.
|
neutral
|
2,722
|
Ljubljana - Število vlagateljev v domačih vzajemnih skladih se je maja prvič po šestih mesecih povečalo, in sicer za 200, na 393.214. Brez upoštevanja lanskoletnih preoblikovanj treh investicijskih družb v vzajemne sklade se je število vlagateljev povečalo celo prvič po maju 2008. Iz podatkov Agencije za trg vrednostnih papirjev je razvidno, da je večina novih vlagateljev investirala predvsem v delniške sklade, ki jim sledijo mešani skladi, medtem ko so se s prebegom vlagateljev soočali edino skladi denarnega trga, ki veljajo za najvarnejše. Slednji so zabeležili tudi največji neto odliv sredstev v višini slabega milijona evrov, tretjino milijona evrov neto odlivov pa so imeli tudi obvezniški skladi. Skupni neto prilivi vseh domačih vzajemnih skladov so tako maja znašali 4,16 milijona evrov, kar je dober milijon evrov manj kot aprila, vendar pa je bil skupni neto priliv v zadnjih dveh mesecih najvišji od decembra 2007. Povečanje števila vlagateljev in vnovični neto prilivi so predvsem posledica povečane marketinške dejavnosti družb za upravljanje in borznih hiš ter visoke rasti tečajev, ki smo ji bili priče v minulem mesecu. Noben tip vzajemnih skladov maja ni pridelal izgube, skupaj pa so domači vzajemni skladi na borzi zaslužili kar 110,2 milijona evrov. Največ, več kot 77 milijonov evrov borznih donosov je odteklo na delniške sklade, 33 milijonov evrov pa so na borzi zaslužili mešani skladi. Rast bi bila po vsej verjetnosti še višja, če se v domačih družbah za upravljanje ne bi odločili za opazno povečanje denarnih sredstev, depozitov in posojil, ki so pri 164 milijonih evrov dosegle najvišjo vrednost v več kot pol leta. Skupni obseg sredstev v domačih vzajemnih skladih se je tako povzpel na 1,65 milijarde evrov, oziroma na raven novembra 2008. Delniški skladi so minuli mesec v povprečju povečali vrednost enote premoženja za 7,5 odstotka, povprečni donos pri mešanih oziroma uravnoteženih skladih je znašal 4,7, pri obvezniških pa 0,7 odstotka. S pozitivnim donosom je maj zaključilo kar 90,5 odstotka vseh delniških skladov in prav vsi mešani skladi. Najdonosnejša naložbena področja minulega meseca so bila Latinska Amerika, Južna Afrika, Slovenija in Kitajska, medtem ko so na prvih treh mestih tega meseca Slovenija, Kitajska in tehnološki sektor. Tudi junija je pozitivna velika večina vzajemnih skladov, saj je na vrednosti izgubilo le dobrih 20 vzajemnih skladov izmed več kot tristo, ki se tržijo v Sloveniji.
|
positive
|
2,723
|
Bruselj - Izvršni direktor Šenta - Slovenskega združenja za duševno zdravje Nace Kovač je bil sinoči izbran za predsednika Mental Health Europe, krovne organizacije nacionalnih nevladnih in neprofitnih organizacij na področju duševnega zdravja v EU. To je priznanje za Šent in vse slovenske nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem, je dodal. Organizacija Mental Health Europe je bila ustanovljena leta 1985 v Belgiji in združuje 67 organizacij iz 30 držav, sodeluje pa s Svetom Evrope, komisijami na ravni Evropske unije in Svetovno zdravstveno organizacijo. Poleg tega je članica nekaterih institucionaliziranih evropskih vladnih in nevladnih organizacij, so sporočili iz agencije Giedon. Kovač, ki je v soboto nastopil triletni mandat, je ob imenovanju med drugim spomnil, da vlade, še posebej v t.i. tranzicijskih državah, namenjajo "še vedno preveliko težo vladnim ustanovam in organizacijam". To je tudi največja težava, da se o duševnem zdravju ne govori dovolj odkrito, zato prihaja do stigmatizacije ljudi z duševnimi motnjami. Kot je dodal, je Šent veliko zanimanja zbudil s svojimi inovativnimi programi, še posebej z ekološko kmetijo na Posestvu Razori na območju Ljubljana Sostro, kjer potekajo rehabilitacijski programi za ljudi z duševnimi motnjami. "Žal še ne vemo, ali bomo lahko na Posestvu Razori ostali, ker nam je psihiatrična klinika odpovedala najemno pogodbo in se moramo izseliti do konca julija," je pojasnil izvršni direktor Šenta in razložil, da sicer potekajo pogovori, da bi najemno pogodbo podaljšali.
|
neutral
|
2,724
|
Ljubljana - Uprava in nadzorniki Mercatorja so za 20. julij sklicali skupščino družbe, na kateri bodo poleg novega nadzornega sveta lastniki odločali tudi o delitvi lanskega bilančnega dobička v višini 19,51 milijona evrov. Po predlogu naj bi za dividende šlo 16,94 milijona evrov, 4,50 evra bruto na delnico, preostalo (2,57 milijona evrov) pa bo šlo v rezerve. Kot je Mercator danes objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze, bodo lastniki odločali tudi o podelitvi razrešnice upravi, imenovali revizorja za leto 2009 in imenovali nove člane nadzornega sveta. Po predlogu uprave in nadzornikov naj bi v nadzornem svetu družbe v prihodnjih štirih letih kot predstavniki kapitala sedeli Stefan Vavti (Unicredit banka Slovenija), Robert Šega (Rodić M&B Trgovina), Jadranka Dakič (KLM in Electa) in Kristjan Verbič (Vseslovensko združenje malih delničarjev). Med kandidati za nadzornike pa ni predstavnika največjega lastnika, Infonda Holdinga in z njim povezanih družb, ki v Mercatorju obvladuje 48,34-odstotni lastniški delež, po predlogu pa naj bi bil v svetu Šega, ki velja za človeka, ki je blizu krogom Pivovarne Laško. Nadzorni svet je v torek tudi pisno pozval vse delničarje, ki imajo več kot pet odstotkov delnic Mercatorja (Infond Holding, Unicredit banka Slovenija), in tiste, ki so na lanski skupščini predlagali svoje kandidate za nadomestnega člana nadzornega sveta in s tem izrazili željo po aktivnem sodelovanju pri oblikovanju njegove sestave, da predlagajo svoje kandidate za oblikovanje predloga novih članov nadzornega sveta. Za Infond Holding je poziv k imenovanju svojih kandidatov trenutno brezpredmeten, saj mariborska družba, ki lastniško obvladuje Pivovarno Laško, zaradi odločb urada za varstvo konkurence nima glasovalnih pravic. V Infond Holdingu sicer pričakujejo, da se bo do sredine julija "izkristaliziralo" lastništvo Mercatorja, tako da bodo lahko svoje predloge za člane nadzornikov podali šele takrat. Infond Holding je zato izrazil željo, da se mu omogoči predlaganje svojih kandidatov po 15. juliju. Nadzorniki Mercatorja so prošnji Infond Holdinga ugodili, saj, kot so pojasnili, bo skupščina izvedena v drugi polovici julija, vsak delničar pa lahko neposredno na skupščini predlaga svoje nasprotne predloge k sestavi nadzornega sveta.
|
neutral
|
2,725
|
Ljubljana - Iz Infond Holdinga, ki je preko verige podjetij v večinski lasti Boška Šrota, so danes preko spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da pri oblikovanju novega nadzornega sveta Mercatorja "ne obstajajo nikakršni razlogi za takšno naglico, ki meji že na paniko." Za hiter sklic skupščine po mnenju Infond Holdinga ni nobene potrebe, saj je sedanju nadzorni svet Mercatorja operativen do konca oktobra. Mercatorjev argument za nujno takojšnje oblikovanje volilnega predloga so označili za zavajajoč, saj kot so sporočili, njihov volilni predlog ne zagotavlja ustrezne zastopanosti vseh skupin delničarjev. Infond Holdingu in Pivovarni Laško namreč tudi na letošnji skupščini grozi, dne bosta imela glasovalnih pravic. Direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar se strinja, da bi se z oblikovanjem predloga za nove nadzornike po hitrem postopku povečala možnost za izvoljivost predloga. Meni pa, "da se s takim postopkom zlorablja tako imenovano specifično situacijo lastnika".
|
neutral
|
2,726
|
Ljubljana - Darsovi nadzorniki so na torkovi maratonski, več kot šest ur trajajoči seji upravi na čelu s Tomislavom Nemcem izdali soglasje za oddajo posla izgradnje predora Markovec cestnemu podjetju Maribor (CPM). Slednje je, kot je znano, v konzorciju z avstrijskim Alpine Bau oddalo najcenejšo ponudbo (64,5 milijona evrov), ki pa jo je na zahtevo prejšnjega nadzornega sveta uprava dala v neodvisno strokovno preverjanje zaradi znatnega odstopanja od ostalih ponujenih cen in limitirane cene v razpisu (99,5 milijona evrov). Reviziji, ki ju je naročila pri ljubljanski in mariborski gradbeni fakulteti, po potrditvah več virov blizu Darsa pomanjkljivosti ponudbe CPM nista odkrili. A obe poročili, ki sta označeni kot poslovna skrivnost in ju zato nadzorniki javnosti ne nameravajo razkrivati, naj bi po nekaterih informacijah ne vsebovale natančne cenovne analize ponudbe. Prav zaradi tega je po informacijah iz več virov članica nadzornega sveta Mateja Duhovnik predlagala, da bi naročili še mnenje sodnega izvedenca gradbene stroke ali kakšne druge strokovne institucije, ki ima vpogled na dejanske cene na trgu. A preostali člani nadzornega sveta predloga niso podprli. Duhovnikova pa se zaradi prej omenjenih zadržkov po naših informacijah z izdajo soglasja CPM ni strinjala, tako soglasje ni dobilo enotne podpore. Duhovnikova izjav ne daje, prav tako pa do pravnomočnega zaključka postopka oddaje del pojasnil ne dajejo na Darsu. Obvestila o izbiri izvajalca so ponudnikom sicer odposlali včeraj. Anonimni viri - sodeč po vsebini obtožb na račun CPM izvirajo iz kroga okoli SCT - so pred časom medijem pošiljali informacije o spornih točkah ponudbe mariborskega gradbinca. Tako naj bi CPM v svoji ponudbi ne upošteval geologije terena in zahtev o varovanju objektov nad predorom. Predvidel naj bi dvakrat hitrejše vrtanje predora, kot pa dopuščajo razmere. Že sami stroški izvedbe brez cene delovne sile naj bi zaradi napačnih predpostavk tako nekoliko presegali ponudbo CPM, zatrjujejo anonimni viri. Tudi strokovna komisija pod vodstvom Antona Marinka, ki je izdala pozitivno mnenje za CPM, je, kot smo že poročali, izrazila dvom, ali bo mariborski družbi projekt uspelo izvesti v okviru predvidene cene. A so ji predstavniki CPM po naših informacijah zagotovili, da so pri izračunu stroškov - ti naj bi bili pri izkopu tudi do 50 odstotkov nižji - upoštevali slabše gospodarske razmere in poceni najetje strojne opreme. CPM je sicer v večinski lasti Janeza Škoberneta, družba pa je javnosti bolj znana iz povezav s Pivovarno Laško oziroma Boškom Šrotom. CPM je namreč odigral eno ključnih vlog pri prevzemanju Pivovarne Laško. Sklepati gre, da bo SCT v konzorciju s Primorjem, ki je na lani septembra ponovljeni razpis za Markovec oddal za 17 milijonov evrov dražjo ponudbo, vložil zahtevek za revizijo izbora, kar bi utegnilo postopek podpisa pogodbe znova močno zavleči. Poleg CPM so ponudbe oddali še avstrijski Strabag skupaj z GPG (92,7 milijona evrov) ter Riko v konzorciju s Konstruktor Inženiringom Split (88,8 milijona evrov). Spomnimo, da Dars izvajalca za gradnjo 2,2 kilometra dolg dvocevni dvopasovni predor Markovec išče že vse od februarja 2006. Prejšnji razpis so po neskončnih revizijskih zahtevkih ponudnikov razveljavi. Tudi zdajšnji razpis je že romal na državno revizijsko komisijo, vendar je komisija zahtevek SCT zavrnila. barbara.hren@dnevnik.si
|
negative
|
2,727
|
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) vse uporabnike obvešča, da se je na spletu pojavila lažna vstopna stran v spletno poslovalnico NLB Klik. Na lažni vstopni strani se pojavita tudi virtualna tipkovnica in polje za vnos dodatnega gesla, ki ju na pravi vstopni strani ni. Uporabniki naj v tem primeru nemudoma zaprejo njihov spletni brskalnik. Kot so sporočili iz NLB, lahko uporabniki lažno vstopno stran prepoznajo tudi po oznaki v sivem delu okvirja ekrana, kjer se pojavi simbol ključavnice. Na pravi strani je ključavnica rumena in zaklenjena, na lažni strani pa je ključavnica odklenjena oz. siva s puščico. NLB uporabnike prosi, da v primeru, če se ob vstopu v NLB Klik na zaslonu prikaže omenjena lažna vstopna stran, ne vnašajo nobenih podatkov o njihovem kvalificiranem digitalnem potrdilu, vstopnem in dodatnem geslu ter osebnem računu. Za nadaljnje informacije in napotke se lahko obrnejo na tehnično podporo uporabnikom NLB Klika na telefonsko številko 01/477 20 60. Vse uporabnike spletne banke NLB Klik obenem opozarjajo, naj si za preprečevanje različnih oblik zlorab, vdorov in okužb z različnimi virusi na osebnih računalnikih namestijo najnovejše posodobitve operacijskega sistema in spletnega brskalnika, najnovejše rešitve za preprečevanje nenadzorovanega pretoka informacij in vdorov ter najnovejše protivirusne programske zaščite. V NLB še svetujejo, da si uporabniki za zagotavljanje dodatne varnosti pri poslovanju s spletno poslovalnico NLB Klik čim prej vključijo dodatno varnostno geslo, ki so ga s priporočeno pošto prejeli že pred časom in da dosledno upoštevajo zlata pravila za varno poslovanje.
|
negative
|
2,728
|
Vodstvo British Airways je zaposlene pozvalo, naj štiri tedne delajo brez plačila ali gredo na neplačani dopust. V zadnjem poslovnem letu je namreč letalski prevoznik ustvaril za okoli 440 milijonov evrov izgube, kar je najslabši poslovni rezultat v več kot dveh desetletjih. Prvi mož British Airwaysa Willie Walsh naj bi se že odpovedal plači za julij. Povečanje brezposelnosti v Veliki Britaniji Stopnja brezposelnosti se je v Veliki Britaniji v trimesečju, ki se je končalo aprila, povzpela na 7,2 odstotka, medtem ko je v prejšnjem znašala 6,5 odstotka. Tako je bilo v Veliki Britaniji konec aprila največ brezposelnih v zadnjih 12 letih. V obdobju med februarjem in aprilom je bilo 2,26 milijona brezposelnih, pri čemer se je število brezposelnih glede na prejšnje četrtletje zvišalo za 232.000. Indeks potrošnih dobrin v ZDA na letni ravni močno upadel Indeks cen potrošnih dobrin v ZDA se je maja zvišal za 0,1 odstotka, medtem ko je prejšnji mesec ostal na nespremenjeni ravni. Sicer pa se je indeks maja znižal za 1,3 odstotka na letni ravni, kar je največji padec po letu 1950. Življenjski stroški so se povišali za manj, kot so pričakovali analitiki. Ti so napovedali, da se bodo cene potrošnih dobrin zvišale za 0,3 odstotka. Michelin napovedal mehka odpuščanja Francoski proizvajalec pnevmatik Michelin je včeraj napovedal, da bodo v prihodnjih treh letih odpustili 1093 zaposlenih. Odpuščanja se bodo začela s prihodnjim letom. Zaradi upokojitve bo družbo zapustilo 495 delavcev, nekaj manj kot 600 delavcev pa naj bi premestili na druga delovna mesta. MySpace bo odpustil 400 zaposlenih Spletna socialna mreža MySpace, ki sodi pod okrilje News Corporation, bo odpustila približno 400 zaposlenih oziroma 30 odstotkov vseh zaposlenih. Priljubljenost socialnih mrež, kot sta Facebook in Twitter, strmo narašča, zaradi česar mora MySpace, da bi ostal konkurenčen, močno znižati stroške. Območje evra s trgovinskim presežkom Države članice območja evra so aprila ustvarile za 2,7 milijarde evrov zunanjetrgovinskega presežka, medtem ko je aprila lani ta znašal 2,2 milijarde evrov. Primanjkljaj vse EU je aprila znašal 7,8 milijarde evrov, v enakem obdobju lani pa 14,9 milijarde evrov. Standard & Poors znižal bonitetno oceno 22 ameriškim bankam Bonitetna hiša Standard & Poors je včeraj znižala bonitetno oceno 22 ameriškim bankam. Stanje v bančnem sektorju se lahko še poslabša, banke pa bodo izpostavljene strožjemu nadzoru regulatorjev. V bonitetni hiši pričakujejo, da bodo izgube zaradi slabih posojil še naraščale, in dopuščajo možnost, da bodo višje od pričakovanj. Med bankami z nižjo bonitetno oceno so BB&T, Capital One Financial, PNC Financial Services, Wells Fargo in Key Corp.Goldman Sachs pripravljen na poplačilo finančne pomoči Iz banke Goldman Sachs so včeraj sporočili, da so pripravljeni poplačati 10 milijard dolarjev finančne pomoči, ki so jo prejeli od ameriške vlade. Banka je prejšnji teden že pridobila dovoljenje regulatorja za povračilo finančnih sredstev. Finančna sredstva naj bi kmalu povrnil tudi Morgan Stanely. Agrokor v nakup centrov Getro Živilsko-trgovski koncern Agrokor bo kupil vseh 16 trgovskih centrov Getroja, je potrdil lastnik Agrokora Ante Todorić. Omenjeni prevzem bi bil največji na Hrvaškem, podrobnosti pa še niso dogovorjene. V Agrokoru trenutno še poteka pregled poslovanja Getroja. Ta naj bi bila že nekaj let v finančnih težavah, v začetku junija pa so v okviru nove sistemizacije ukinili 50 delovnih mest. Za nakup naj bi se zanimalo več trgovcev, med njimi naj bi bil tudi slovenski Mercator. Pripravila Nuša Brank
|
negative
|
2,729
|
Koper, Ljubljana - Med delničarji Istrabenza po neuradnih informacijah ni večjega zanimanja za nakup novih delnic, ki jih koprski holding ponuja v okviru dokapitalizacije. Obstoječi delničarji Istrabenza so lahko delnice prednostno vpisovali in vplačevali do 18. junija, 26.junija pa poteče rok za vpis in vplačevanje delnic za ostale vlagatelje. "Dokler postopek dokapitalizacije ne bo v celoti zaključen, v zvezi s tem ne dajemo izjav," odgovarjajo v Istrabenzu na vprašanje, ali so od obstoječih delničarjev že dobili konkretne ponudbe za vpis novih delnic Istrabenza. Istrabenz v okviru dokapitalizacije, ki so jo delničarji podprli na skupščini 5. junija letos, ponuja 34.420.290 navadnih delnic po ceni 13,80 evra, kar skupaj znese 475 milijonov evrov. Prospekt za prodajo novih delnic je Istrabenz objavil 10. junija. Prodaja na novo ponujenih delnic bo uspešna, če bodo pravočasno in pravilno vpisane in vplačane vse delnice. V uspešnost dokapitalizacije je preteklo sredo podvomil član uprave Istrabenza in njen donedavni predsednik uprave Igor Bavčar, ki je ocenil, da svežega kapitala za dokapitalizacijo družbe najverjetneje ne bo. Delnica Istrabenza se je danes na Ljubljanski borzi oblikovala pri vrednosti 7,08 evra. Petrol bankam upnicam Istrabenza ponuja svoje delnice koprske družbe Petrol, ki je tretjinski lastnik Istrabenza, podpira finančno sanacijo koprske družbe, bankam upnicam pa ponuja v odkup svoje delnice Istrabenza, s čimer bi te lahko prevzele aktivno vlogo tudi v organih vodenja in nadzora Istrabenza. Kot so sporočili iz Petrola, so banke upnice v preteklosti večkrat javno izrazile nezadovoljstvo s postopanjem organov vodenja in nadzora Istrabenza, z odkupom delnic, ki so v lasti Petrola, pa bi po mnenju vodstva Petrola prišlo do izboljšanja komunikacije med bankami upnicami, organi vodenja in nadzora ter preostalimi delničarji. Poleg tega pa bi s tem prišli do poenotenja stališč o prostovoljni poravnavi obveznosti do bank upnic. V Petrolu poudarjajo, da so bankam upnicam Istrabenza danes poslali svoje stališče o njihovem predlogu o prostovoljni poravnavi med bankami upnicami in družbo Istrabenz in dodatne predloge, ki bi po mnenju Petrola lahko pozitivno pripomogli k hitrejšemu dogovoru o končni uspešni sanaciji družbe Istrabenz, med drugim ta o odkupu delnic. Petrol je vedno podpiral aktivnosti in odločitve, ki bi vodile do dogovora o medsebojnih razmerjih med upniki in družbo oz. do ustrezne rešitve, med katerimi sta dokapitalizacija in možnost odkupa energetske dejavnosti, s tem pa tudi sanacijo Istrabenza. Vendar morajo te rešitve temeljiti na ustreznih strokovnih podlagah in izpeljani morajo biti vsi ustrezni korporativni postopki v družbi.
|
neutral
|
2,730
|
Ljubljana - Zavezanci za dohodnino, ki do konca maja po pošti na dom niso prejeli informativnega izračuna dohodnine za leto 2008, morajo napoved za odmero dohodnine vložiti sami. Rok za vložitev napovedi se izteče v torek, 30. junija, opozarjajo na Davčni upravi RS (Durs). Davčna uprava je letos zavezancem za dohodnino že drugo leto zapored sama sestavila informativni izračun dohodnine, in sicer na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga na podlagi uradnih evidenc, podatkov izplačevalcev dohodkov ter podatkov o vzdrževanih družinskih članih, ki jih je prejela do konca januarja. Od konca marca je Durs v dveh svežnjih poslala zavezancem skupaj 1.052.559 izračunov, ki so oz. še bodo po preteku določenega roka avtomatično postali odločbe o odmeri dohodnine. Za tiste zavezance, za katere podatkov na Dursu niso prejeli, informativnega izračuna niso sestavili, vendar pa morajo napoved vložiti sami. Obrazec napovedi za odmero dohodnine je dostopen na vseh davčnih uradih oz. izpostavah in na spletnih straneh Dursa (www.durs.gov.si). Napoved je mogoče s kvalificiranim digitalnim potrdilom poslati tudi v elektronski obliki prek portala eDavki. Napovedi pa ni treba vložiti tistim, katerih z dohodnino obdavčljivi dohodki v letu 2008 niso presegli 2959,60 evra, prav tako ne upokojencem, če niso uveljavljali posebne olajšave za vzdrževane družinske člane in nimajo poleg pokojnine še več kot 80 evrov dohodkov. Ti zavezanci tudi niso prejeli informativnega izračuna.
|
neutral
|
2,731
|
Koper - Seja nadzornega sveta Istrabenza, ki se je začela ob 16. uri, še poteka. Nadzorniki Istrabenza naj bi danes obravnavali morebitne nove dogovore med bankami upnicami za reševanja holdinga in odgovornost uprave, po neuradnih informacijah pa o odpoklicu člana uprave Igorja Bavčarja naj ne bi razpravljali. Po poročanju časnika Finance banke upnice danes niso dosegle dogovora z lastniki Istrabenza. Banke naj bi tako še vedno vztrajale pri dokapitalizaciji v višini 50 milijonov evrov, Petrol pa naj bi jim v nakup ponujal tretjinski delež v Istrabenzu in odkup Istrabenzove energetike. Banke naj bi se danes dogovorile le o repo pogodbah in lastnikom zagotovile, da bodo deleže prodajale skupaj. Lastniki bodo zavezujoče ponudbe za dokapitalizacijo bankam poslali do srede.
|
neutral
|
2,732
|
New York - Vrednosti delnic so se na današnjem trgovanju na Wall streetu v povprečju znižale. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 8339,01 točke, kar je za 200,72 točke oz. 2,35 odstotka manj kot konec preteklega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 61,28 točke oz. 3,35 odstotka in se ustavil pri 1766,19 točke. Napoved Svetovne banke o padcu svetovnega bruto domačega proizvoda v letošnjem letu je vplivala na zdrs vrednosti delnic na newyorški borzi na najnižjo raven ta mesec. Svetovna banka je namreč napovedala, da se bo svetovno gospodarstvo v letošnjem letu skrčilo za 2,9 odstotka, medtem ko je v prejšnji napovedi ocenjevala 1,7-odstotno krčenje. Nič kaj vzpodbudni gospodarski podatki so vplivali tudi na znižanje cen nafte, kovin in drugih surovin, zaradi česar so zdrsnile tudi vrednosti delnic energetskih podjetij. V mislih vlagateljev pa je tudi dvodnevni sestanek ameriške centralne banke Zveznih Rezerv, ki se začenja v torek. Na sestanku bodo namreč odločali, ali bo ključna obrestna mera ostala pri blizu nič odstotka, kot to pričakujejo borzni analitiki. Hkrati pa vlagatelji tudi pričakujejo morebitne ocene oz. vzpodbudne gospodarske napovedi.
|
negative
|
2,733
|
Ljubljana - Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS) je danes predlagal zbiranje 13.500 podpisov članov Vzajemne, s čimer bi lahko sklicali skupščino družbe in preprečili domnevno nezakonita dejanja uprave Vzajemne. Z nepravilnostmi pri vodenju slednje so zaposleni v družbi v torek opozorili v javnem pismu, naslovljenem na premiera Boruta Pahorja. Kot so pri SDOS zapisali v sporočilu za javnost, ob "škandaloznem dogajanju v Vzajemni" predlagajo akcijo zbiranja podpisov članov družbe za vzajemno zavarovanje. Če bi do sredine julija uspeli zbrati podpise 1,5 odstotka članov oziroma 13.500 podpisov, bi lahko sklicali skupščino Vzajemne. Na skupščini bi najprej ugotovili odgovornost za stanje v Vzajemni in razrešili predsednika uprave Boštjana Averja, člana uprave Davorja Hvalo, prokurista Franca Henigmana in izvolili novo vodstvo. Prav tako bi na dnevni red skupščine uvrstili tudi razrešitev nadzornega odbora družbe in izvolitev novega. Cilj akcije bi bil, tako v SDOS, predvsem vzpostavitev urejenega delovanja zavarovalnice in pravno nespornega glasovanja na skupščini ter povrnitev zaupanja zavarovancev. "S škandali v Vzajemni je potrebno prenehati in povečati vpliv zavarovancev kot ključni in bistveni element za odločanje, z novo upravo pa doseči racionalno in pošteno poslovanje," poudarjajo v SDOS. Skupina zaposlenih v Vzajemni je sicer na nepravilnosti pri vodenju Vzajemne v torek opozorila v javnem pismu, naslovljenem na Pahorja. V pismu upravi Vzajemne očitajo številne nepravilnosti, ki da jih izvaja uprava zavarovalnice in z njimi povezane interesne organizacije in osebe. Med drugim se po navedbah iz pisma uprava z vodstvi in sindikati velikih slovenskih firm, kjer so zaposleni tudi zavarovanci Vzajemne, dogovarja o organiziranem zbiranju pooblastil za skupščino Vzajemne, za kar naj bi ponujali tudi plačila. Kot pišejo, si vodstvo zavarovalnice želi izigrati novelo zakona, ki jo je minuli teden za ureditev načina zbiranja pooblastil za skupščino Vzajemne sprejel državni zbor. Ob tem so zaposleni v Vzajemni v pismu navedli, da so bili v zadnjem času iz službe za informacijsko tehnologijo zavarovalnice "načrtno zbrani in več kot dvakrat odtujeni podatki zavarovancev Vzajemne", ki naj bi služili "aktivnemu zbiranju pooblastil za glasovanje na skupščinah Vzajemne".
|
neutral
|
2,734
|
Koper - Boris Popovič ni več predsednik nadzornega sveta Luke Koper, nova predsednica nadzornega sveta pa je Olga Franca. Tako je v sredo odločilo pet nadzornikov Luke Koper - Olga Franca, Bojan Zadel, Mladen Jovičič, Stojan Čepar in Nebojša Topič. Popoviča so razrešili predvsem zato, ker mu niso več zaupali, je po seji dejala Olga Franca. "To sejo smo nadzorniki napovedali že konec maja, pa se zaradi vseh zapletov do zdaj ni izvršila. Naše delo je odgovorno, nadzorni svet mora opravljati svoje delo do konca," je Franceva odgovorila na vprašanje, ali se ji zdi smiselno, da so predsednika nadzornega sveta zamenjali le nekaj tednov pred skupščino, na kateri bo zamenjana večina nadzornikov. Franceva je ob tem že napovedala novo sejo nadzornikov, saj meni, da je bilo zaradi zapletov do zdaj že veliko zamujenega, kar po njenem mnenju ni dobro za družbo. Popovič ostaja član nadzornega sveta, vendar je njegov odvetnik Franci Matoz že dejal, da se Popovič do odločitve sodišča sej ne bo udeleževal, ker meni, da so te sklicane nezakonito. Prav tako je prepričan, da so sklepi o razrešitvi Roberta Časarja in Alda Babiča nezakoniti.
|
neutral
|
2,735
|
Moskva - Ruski energetski gigant Gazprom je pred dnevi napovedal, da bo zaradi svetovne gospodarske krize morda skrčil obseg investicij v letošnjem letu. Tako bi lahko sredstva, namenjena za investicije skrčili za 30 odstotkov, so po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass dejali v družbi. Zaradi svetovne krize se Gazprom sooča tako z manjšim povpraševanjem po zemeljskem plinu kot z nižjimi cenami plina. Pri morebitnem krčenju sredstev za investicije - o tem bodo odločali avgusta ali septembra - se bodo osredotočili na poslovanje v drugem četrtletju in na splošno na rezultate v prvih šestih mesecih. Gazpromov program investicij za letos sicer predvideva sredstva v višini okoli 21 milijard evrov (920 milijard rubljev). Med glavnimi protikriznimi ukrepi so po besedah enega izmed vodilnih mož v družbi Andreja Kruglova bolj jasno definiranje prioritet. Ob tem je zatrdil, da ne načrtujejo večjega krčenja stroškov pri pomembnejših projektih ter gradnji glavnih rafinerijskih in prenosnih zmogljivosti. V družbi so izpostavili še, da imajo dovolj finančnih virov za ohranitev primerne ravni likvidnosti.
|
neutral
|
2,736
|
Singapur - Nafta se je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju podražila in se znova dvignila nad 70 dolarjev za 159-litrski sod, potem ko je trgovanje v torek zaključila pod to mejo. Ceno nafte so znova spodbudili podatki o padcu zalog črnega zlata v ZDA, največji porabnici nafte. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v avgustu se je podražila za 0,34 dolarja na 70,33 dolarja. S tem se je cena znova dvignila nad 70 dolarjev, potem ko se je ob koncu torkovega trgovanja oblikovala pri 69,89 dolarja (-1,60 dolarja). V Londonu se je severnomorska nafta brent, prav tako z dobavo v avgustu, podražila za 0,60 dolarja na 69,90 dolarja. Cena nafte je v torek padla predvsem zaradi podatkov o padcu zaupanja potrošnikov v ZDA. Indeks zaupanja ameriških potrošnikov, ki so doslej veljali za največje zapravljivce na svetu, je junija z majskih 54,8 točke padel na 49,3 točke. Na današnjo rast pa so vplivali podatki Ameriškega inštituta za nafto, da so se ameriške zaloge črnega zlata minuli teden zmanjšale za 6,8 milijona sodov. Danes bo ministrstvo za energetiko objavilo svoje podatke o zalogah, analitiki pa pričakujejo padec zalog za 2,2 milijona sodov. Bolj verodostojni so drugi podatki, saj rafinerije Ameriškemu inštitutu za nafto podatke javljajo prostovoljno, medtem ko ga morajo ministrstvu javiti obvezno. Analitiki opozarjajo, da je trenutni naftni trg zelo občutljiv na novice o kratkoročnih gibanjih, zaradi česar se ob tako nasprotujočih si signalih tudi ustrezno odzove. Cena nafte se je sicer od marca več kot podvojila, poleg pričakovanj, da se svetovna gospodarska kriza umirja, pa so jo spodbujali tudi strahovi pred padcem vrednosti dolarja in visoko inflacijo zaradi obsežnih javnofinančnih spodbud gospodarstvu v ZDA in visokega javnofinančnega primanjkljaja. Nekateri analitiki po pisanju ameriške tiskovne agencije AP pričakujejo v tretjem četrtletju rahel premor pri gibanju cen nafte navzgor, saj naj bi te celo padle za med deset in 15 odstotkov. Znova pa naj bi se pobrale v zadnjem trimesečju, še posebej če bo postalo jasno, da je svetovno gospodarstvo resnično začelo okrevati. Nafta Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) pa se je v torek medtem prav tako podražila. Za 159-litrski sod je bilo treba odšteti 69,83 dolarja, kar je 0,40 dolarja več kot v ponedeljek, je zapisano na spletni strani kartela s sedežem na Dunaju.
|
negative
|
2,737
|
Ljubljana - Negativne izkušnje iz dolgotrajnega postopka uvedbe stečajev v Mesni industriji Primorske (MIP) in LTH so očitno vlado prepričale o vnovičnih spremembah zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. V vladni proceduri je namreč novela, po kateri bo med dokazi za pogoje za začetek stečaja zamujanje izplačevanja plač zaposlenim. Če bo dolžnik za več kot tri mesece zamujal s plačilom minimalnih plač in z njimi povezanih davkov ter prispevkov, bo to veljalo za neizpodbojno domnevo trajnejše nelikvidnosti, določa novela. Zaposleni bodo po novem med upniki kot prijavitelji postavljeni v prednostni položaj, podobno kot to velja za poplačilo njihovih terjatev, pojasnjuje direktor svetovalnega podjetja Neos Damjan Belič, ki še dodaja, da je sprememba posledica izkušenj iz primerov stečajev LTH in MIP. Spomnimo, da zaposleni v obeh družbah več mesecev niso prejemali plač, na zavod za zaposlovanje pa se tudi niso mogli prijaviti, ker se je vodstvo upiralo stečajnemu postopku. V LTH je skoraj 300 zaposlenih odpovedi pogodb o zaposlitvi prejelo šele sredi junija, po štirih mesecih od prejema zadnje plače, in šele v teh dneh se bodo lahko prijavili na zavod ter prejeli nadomestila. Podobno se je dogajalo v MIP, kjer je nekaj več kot 300 zaposlenih na delovne knjižice in uvedbo stečaja brez plač čakalo več kot tri mesece. "Sprememba bo verjetno preprečila ekstremne primere. Verjetno bo koristna pri reševanju dolgoletnih agonij, na primer v Muri. Ni pa to neka korenita in izjemna sprememba na bolje," ocenjuje Goran Brankovič, predsednik uprave Sinfonike, ki vse od leta 2006 ustvarja izgubo, zdaj pa je v stečajnem postopku. Pogoj glede izplačila plač bo veljal tudi tedaj, ko dolžnik zahteva odložitev začetka stečajnega postopka z namenom finančnega prestrukturiranja za odpravo insolventnosti. Vlada v noveli predlaga še omejitev izplačil stečajnim upraviteljem, ki jih mora v podzakonskem aktu določiti pristojni minister. Predlagatelj namreč ugotavlja, da je nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v stečajnem postopku nad pravno osebo odvisno od tega, kakšna je vrednost premoženja v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika, zaradi česar lahko nadomestilo upravitelju doseže "nerazumno višino". barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
2,738
|
Ljubljana - Nadzorni svet Elesa bo danes odločal o vrnitvi več kot 15 milijonov evrov, ki jih nacionalni operater elektroenergetskega omrežja dolguje Holdingu slovenske elektrarne (HSE) za opravljanje sekundarnih sistemskih storitev v letu 2008. S tem naj bi se končal skoraj več kot leto dni trajajoči spor, ki je od aprila lani pretresal domačo energetiko. Kot smo že poročali, na Elesu, ki ga je takrat še vodil Vitoslav Türk, niso priznali domnevno prenizke višine omrežnine, ki jo je določila državna agencija za energijo. Ta se je za njeno znižanje odločila, ker je ugotovila, da je Eles v letih 2006 in 2007 zaradi višje porabe električne energije in iztržka od čezmejnih avkcij zbral povečano količino prihodkov, ki jih ni porabil za načrtovane naložbe v omrežje. Ker na Elesu s presežki niso želeli plačevati sistemskih storitev, torej električne energije, ki mora biti na razpolago v primeru izpada v elektrosistemu, je bil največja žrtev spora med Elesom in Agencijo prav HSE. Ta je imel zaradi izpadlega zneska, ki je presegal celo višino čistega dobička krovne holdinške družbe v letu 2007, težave z likvidnostjo in zagotavljanjem denarja za gradnjo šestega bloka TE Šoštanj. Ob tem ostaja odprtih več vprašanj. Najpomembnejše je povezano z dejstvom, da je po novem v precejšnjih finančnih težavah prav Eles. Na vprašanje, kje bo državno podjetje, ki je v začetku leta najelo 15 milijonov evrov posojil za pokrivanje tekočega poslovanja, našlo denar za plačilo zaostalih obveznosti do HSE, je predsednik nadzornega sveta Elesa Andrej Ribič odgovoril, da "bo družba denar izplačala v obrokih". K znesku glavnice, ki jo mora plačati HSE, sicer velja prišteti še najmanj triodstotne obresti. Čeprav so nam na Elesu, ki ga vodi Milan Jevšenak, včeraj zatrdili, da družba v "skladu s sprejetim načrtom za letošnje leto načrtuje pozitivni finančni izid", pa je to po neuradnih informacijah vse manj verjetno. Tako je imel Eles zaradi gospodarske krize in posledično manjše porabe električne energije v prvih petih mesecih za šest odstotkov manj prihodkov iz omrežnine v primerjavi z enakim obdobjem lani, pri čemer ta predstavlja več kot tretjino vseh Elesovih prihodkov. Še dodatno finančno breme za Eles pomenijo večji izdatki za plače, ki so posledica intenzivnega zaposlovanja v zadnjih dveh letih, in dejstvo, da mora Eles po zakonodaji z denarjem od avkcij na novo oblikovati rezervacije, ki jih je nekdanje vodstvo po neuradnih informacijah "preknjižilo" v prihodke in na tak način v letih 2006 in 2007 "ustvarilo" rekordne dobičke v skupni višini skoraj 50 milijonov evrov. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
2,739
|
Ljubljana - Kriza v Muri je tako globoka, da bi morala po ocenah Murinega prokurista Zdenka Podlesnika država že prihodnji teden dokapitalizirati družbo v višini najmanj petih milijonov evrov. "Še pred programom prisilne poravnave poskušam prepričati nekoga, da bi v Muro vložil svež kapital. Po našem predlogu bi lahko država vložila svež kapital v hčerinski podjetji Mura - Unikat (šiva pod lastno blagovno znamko, op. p.) ter Mura in partnerji (med drugim šiva za Boss, op. p.) in v njiju pridobila več kot 75-odstotni lastniški delež. Na tak način bi bilo mogoče takoj ohraniti 1500 delovnih mest," pojasnjuje Podlesnik. Če pa bi bila država pripravljena v hčerinski podjetji Mure vložiti 15 milijonov evrov, bi po Podlesnikovih besedah lahko zaposlitev ohranilo še dodatnih 200 delavcev. V tem primeru bi namreč lahko Podlesnik prepričal tuje poslovne partnerje, za katere Mura izdeluje oblačila, da ne preselijo svojih naročil k drugim kooperantom. Po Podlesnikovih izračunih bi 1500 zaposlenih v dveh hčerinskih podjetjih Mure na letni ravni lahko ustvarilo 38 milijonov evrov prihodkov iz poslovanja, pri čemer bi Mura že prihodnje leto poslovala z dobičkom. Od 38 milijonov evrov bi bilo od 20 do 25 odstotkov prihodkov doseženih s proizvodnjo oblačil pod lastno blagovno znamko. "Ali bo država v reševanje preostalega dela Mure vložila 26 milijonov evrov, kolikor naj bi po izračunih družbe KPMG v letošnjem letu znašal primanjkljaj denarnih sredstev, je njena stvar," pravi Podlesnik. Dodaja, da bi bil ta znesek zelo verjetno lahko nižji, saj izračuni KPMG predstavljajo najbolj črn scenarij, za katerega pa ne obstajajo razlogi. Tomaž Kuntarič, direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod), ki je s 13 odstotki delnic drugi največji lastnik Mure, Podlesnikovih načrtov včeraj ni želel komentirati. Po neuradnih informacijah pa bi se Podlesnikove ideje lahko uresničile, če bo iz programa, ki ga pripravlja, razvidno, da ima dokapitalizacija hčerinskih podjetij perspektivo. V tem primeru bi lahko Muro dokapitalizirala Posebna družba za podjetniško svetovanje, ki so jo pred kratkim ustanovili DSU, Kad in Sod. Na vprašanje, koliko in kdaj bi lahko Mura poplačala 35 milijonov evrov skupnih obveznosti v morebitni prisilni poravnavi, je Podlesnik odgovoril, da bo to znano prihodnji teden, ko bo pripravljen program o finančnem prestrukturiranju. "Pogoj za izvedbo prisilne poravnave je, da bodo v njej upniki poplačani boljše kot v primeru stečajnega postopka," razlaga Podlesnik. Pri tem opozarja, da za zdaj niti Mura niti nobeno od njenih hčerinskih podjetij še niso insolventni. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
2,740
|
Ljubljana - Guverner Kalifornije Arnold Schwarzenegger in večinsko demokratski predstavniški dom se še vedno niso zedinili glede proračuna te zvezne države ZDA. Da bi se izognili še hujši krizi, so začeli z izdajo zadolžnic. Primanjkljaj Kalifornije je v preteklem fiskalnem letu porasel na kar 26,3 milijarde dolarjev, zaradi česar je guverner Arnold Schwarzenegger že včeraj razglasil izredno stanje. Kljub temu se je danes pojavilo novo upanje. Potem ko so se demokrati odločili, da ne bodo več vztrajali pri zvišanju davkov, je republikanec Sam Blakeslee sporočil, da obstaja polovična možnost, da bodo v tednu dni našli rešitev, ki bo ustrezala vsem strankam. Potem ko predstavniškemu domu in senatu Kalifornije ni uspelo uravnotežiti proračuna, je sedaj po štirih tednih burnih razprav predsednik senata Darrell Steinberg dejal, da je čas, da najdejo rešitev. Ker proračun ni izravnan in država ne more poravnavati svojih obveznosti, je Kalifornija izdala zadolžnice, ki jih bodo upniki prejeli namesto denarja. Zadolžnice bodo tako prejeli pogodbeniki, tisti, ki bi morali dobiti povračilo davkov in lokalne vlade za socialne storitve. To pomeni, da bo moralo na tisoče podjetij in posameznikov, ki jim država dolguje milijone dolarjev, še nekaj časa počakati na poplačilo. Država je tako že včeraj izdala več kot 28.000 zadolžnic v vrednosti 52,44 milijona dolarjev, ki pa so namenjene večinoma za povračilo preplačanega davka.
|
negative
|
2,741
|
Laško - V Pivovarni Laško kot utemeljeno ocenjujejo zahtevo več malih delničarjev in največjega delničarja Infond Holdinga za ugotovitev ničnosti sklepov majske skupščine. T.i. stopniščna skupščina, ki so jo kljub preklicu skupščine s strani uprave izvedli mali delničarji, se v pravni teoriji imenuje "spontana skupščina", njeni sklepi pa so nični. Kot so danes sporočili iz Laškega, so v sredo prejeli tožbo več malih delničarjev in Infond Holdinga zaradi ničnosti sklepov majske skupščine. Tožniki so skupščino, ki bi morala biti 29. maja ob 13. uri šteli za preklicano, z obvestilom na vratih Kulturnega centra, ki je bil zaklenjen, jo je preklicala tudi uprava družbe. Delničarji Pivovarne Laško, ki so bili prijavljeni na skupščino, so zaradi obvestila o preklicu skupščine odšli, 14 oseb, od katerih jih po navedbah Laščanov pet sploh ni bilo prijavljenih na preklicano skupščino - skladno statutom Pivovarne Laško pa lahko na skupščini glasujejo le predhodno prijavljeni delničarji -, pa je izvedlo t.i. spontano skupščino na stopnišču Kulturnega centra. Po mnenju delničarjev stopniščna skupščina ni bila sklicana v skladu s statutom družbe, zato so njeni sklepi nični. Kot navajajo tožniki, iz vsebine notarskega zapisnika, ki ga je sestavil notar Miro Bregar iz Litije, izhaja, da je skupina oseb izvedla skupščino, čeprav je bila seznanjena, da je uprava skupščino preklicala. "Te 'skupščine' ni otvorila uprava, ki na 'skupščini' tudi ni bila prisotna. To 'skupščino' je otvoril Kristjan Verbič, čeprav za to ni imel pooblastila uprave, kar določa poslovnik o delu skupščine," poudarjajo v Laškem. "Vse to so razlogi, da skupščina, začeta ob 13.40 ni mogla biti skupščina, ki jo je sklicala uprava dne 28. aprila 2009," v sporočilu še navajajo v Laškem, kjer pojasnjujejo, da se takšna skupščina v pravni teoriji imenuje "spontana skupščina", njeni sklepi pa so nični. Spomnimo, da so na majski stopniščni skupščini, ki jo je podprla tudi Kapitalska družba s 7,2 odstotka glasov, prisotni delničarji zavrnili vse predloge, ki jih je za skupščino pripravila uprava Pivovarne Laško. Tako med drugim upravi in nadzornemu svetu družbe niso podelili razrešnice za delo v letu 2008, nasprotovali pa so tudi spremembam statuta družbe, ki bi Laščanom omogočile, da v obdobju petih let povečajo osnovni kapital družbe z izdajo novih delnic za največ polovico osnovnega kapitala podjetja, ki obstaja v času sprejema sprememb statuta. Mali delničarji niso podprli niti sklepa o pooblastilu upravi družbe za nakup lastnih delnic po ceni, ki ne bi smela biti višja od cene delnic na borzi. Medtem ko navzoči delničarji o pokritju lanske 4,4 milijona evrov čiste izgube zaradi odsotnosti uprave družbe niso odločali, pa so se strinjali s predlogom Kapitalske družbe o določitvi bruto višine sejnin članom nadzornega sveta. Podprli pa so tudi predlog o imenovanju posebnega revizorja KPMG iz Slovenije z namenom preverjanja vodenja posameznih poslov skupine Pivovarna Laško.
|
negative
|
2,742
|
Ljubljana - Delničarji Inlesa, med njimi je največja avstrijska družba Retno s 23,2-odstotnim deležem, so na včerajšnji skupščini bilančni dobiček v višini dobrih 110.000 evrov pustili nerazporejen. Odločali so tudi o spremembi statuta, vendar namesto predloga upravnega odbora soglasno potrdili nasprotni predlog delničarjev. Sporočili so, da je šlo pri sklepu o spremembi statuta za tehnično vprašanje, z njim pa so predsednika upravnega odbora Andreja Mateja, ki je bil doslej pooblaščen na upravnem in finančnem področju, pooblastili, da družbo zastopa samostojno in neomejeno. Delo izvršnih direktorjev Inlesa, ki so pooblaščeni za vsako področje posebej, se je namreč v določenih primerih pokrivalo, s sprejetim sklepom na skupščini pa bo v primeru mejnih področij lahko družbo zastopal tudi predsednik upravnega odbora. Za podrobnosti o sklepih na skupščini smo se včeraj obrnili tudi na družbo, vendar so pojasnili, da v podjetju že nekaj časa ob petkih ne delajo, saj so februarja prešli na skrajšan 36-urni delovni teden. Drugi največji lastnik Inlesa je sicer podjetje SAR IN s 14,7-odstotnim deležem, ki je v lasti Mateja in drugega člana upravnega odbora Inlesa Dušana Urha. Oba imata tudi neposredno v lasti delnice družbe. Mate ima v lasti dodatnih 70.566 delnic, kar predstavlja slabo desetino vseh, Urh pa 14.534 delnic oziroma 2 odstotka vseh. Ribniška družba je sicer lani ustvarila dobrih 24 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 6 odstotkov manj kot leta 2007. Za 15 odstotkov se je znižal tudi čisti dobiček, ki je znašal 220.260 evrov. V prvih treh mesecih letošnjega leta so medtem imeli dvoodstotni padec prihodkov, čista izguba pa se je znižala za 48 odstotkov in je znašala 309.000 evrov. Po pojasnilih družbe so prvi trije meseci leta vedno najslabši, stanje pa se izboljšuje v mesecih visoke sezone, ki prinaša od 20- do 40-odstotno rast prihodkov. luki.nuredini@dnevnik.si
|
neutral
|
2,743
|
Ljubljana - V kulturno gospodarski zvezi (SKGZ) so navedbe člana izvršnega odbora Sveta slovenskih organizacij (SSO) Gorica Bernarda Spazzapana in predsednice Prosvetnega društva Podgora Katje Bandelli, da je Mirjam Muženič o občnemu zboru SKGZ poročala z velikim pompom, označili za neresnične. Muženičeva sploh ni poročala z občnega zbora, so zatrdili. "Novinarka Muženičeva na kongresu SKGZ ni bila prisotna kot novinarka, temveč kot gostja na povabilo deželnega predsednika Rudija Pavšiča," so sporočili iz Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ). Zato, nadaljujejo, novinarka o kongresu ni mogla poročati "z velikim pompom". Spazzapan in Bandellijeva sta namreč glede poročanja novinarke RTV Slovenija Muženičeve med drugim zapisala, da je novinarka "o občnem zboru SKGZ poročala z velikim pompom, občnega zbora SSO pa se sploh ni udeležila". V kulturno gospodarski zvezi so še navedli, da sta se na goriškem sedežu SKGZ istega dne, kot sta Spazzapan in Bandellijeva sporočila javnosti njuno oceno o delu Muženičeve, "v dokaj konstruktivnem duhu" srečali vodstvi obeh krovnih organizacij. "Zadovoljstvo nad tem srečanjem in sklepi, ki so mu sledili, pa je nekoliko skalilo istočasno sporočilo za javnost člana izvršnega odbora SSO ob ugotovitvi, da je v polemiko z Muženičevo izpostavil SKGZ, in to z lažno trditvijo - primerjavo," so zapisali v zvezi.
|
neutral
|
2,744
|
Ljubljana - Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) je lani skupaj z ministrstvom za gospodarstvo in partnerji organizirala 10 vhodnih in 25 izhodnih gospodarskih delegacij, na katerih je sodelovalo več kot 400 slovenskih in 1200 tujih podjetij. Omenjene delegacije so nato sklenile za več kot pol milijona evrov novih poslov. Podjetja, katerih predstavniki so bili v omenjenih delegacijah, ocenjujejo, da so tovrstni dogodki zelo koristni. To zlasti velja za majhna in srednja podjetja, saj jim udeležba v delegacijah predstavlja prihranek časa in stroškov ter bistveno večjo možnost za sklepanje poslov, kot če bi trg obiskala v lastni organizaciji, so sporočili z Japtija. Večina podjetij je v času organiziranih poslovnih konferenc in individualnih razgovorov vzpostavila nove poslovne stike. Novi posli pa niso edini rezultat udeležbe, saj se podjetja delegacij udeležujejo, da bi pridobila več informacij o ciljnem trgu ter zaradi medsebojne izmenjave izkušenj in znanj. Japti tudi letos nadaljuje z izvajanjem programa gospodarskih delegacij. Vabila za udeležbo pa so objavljena na spletnih straneh www.japti.si in www.izvoznookno.si.
|
positive
|
2,745
|
Vrh skupine G8 ne bi smel predvidevati, da bodo globalna gospodarstva kmalu začela okrevati, je zapisal predsednik Svetovne banke Robert Zoellick v pismu, naslovljenem na gostitelja sestanka najbolj razvitih držav, italijanskega premierja Silvia Berlusconija. Po njegovem mnenju bo leto 2009 ostalo nevarno in nepredvidljivo, saj se dobički lahko kaj kmalu obrnejo v izgube. Dodal je še, da niti okrevanje gospodarstev v letu 2010 ni gotovo. Za Porsche se zanimajo še trije kupci Za nakup deleža nemškega proizvajalca avtomobilov Porsche se zanimajo še trije potencialni kupci, je v nedeljo poročala nemška revija Focus. Za Porsche naj bi se tako zanimala kitajski in ruski državni naložbeni sklad in še neznani sklad tveganega kapitala. Porsche, ki je 51-odstotni lastnik Volkswagna, namreč išče zunanjega investitorja, saj je dolg družbe dosegel že 9 milijard evrov. Gospodarske razmere na Japonskem se izboljšujejo Japonska centralna banka je prvič po januarju leta 2006 bolj optimistična glede gospodarskega stanja v vseh devetih regijah. Obsega izvoza in industrijske proizvodnje se povečujeta, kar je predvsem posledica povečanega števila tujih naročil vozil, kemikalij in elektronike, so zapisali v centralni banki v četrtletnem poročilu. Trg finančnih instrumentov preglednejši Sodeč po raziskavi družbe Deloitte približno 80 odstotkov vodilnih v finančni industriji meni, da se kompleksni finančni instrumenti na trgu ne bodo pojavljali vsaj tri leta, 40 odstotkov vprašanih pa, da bo obdobje trajalo vsaj pet let. Po prepričanju večine bo trg kompleksnih finančnih instrumentov kasneje bolj transparenten in reguliran. Okoli 76 odstotkov vprašanih je "zaskrbljenih" glede možnosti za zagotavljanje stabilnih virov financiranja v trenutnih razmerah na trgu, 20 odstotkov pa jih je "zelo zaskrbljenih". Fiat bo v Srbiji proizvedel 140.000 vozil na leto Fiat naj bi v naslednjih nekaj tednih predstavil novo različico proizvodnega načrta za Srbijo, po katerem bi v Srbiji vsako leto proizvedel 140.000 avtomobilov. Sicer naj bi Fiat po prejšnji pogodbi, ki jo je z ministrstvom za gospodarstvo podpisal septembra lani, proizvedel 240.000 vozil na leto. Iz ministrstva so sporočili, da je sporazum s Fiatom še naprej eden ključnih projektov za oživljanje srbskega gospodarstva. MOL v organizacijo poslovanja in pregled naložb "Madžarska naftna in plinska skupina MOL mora zaradi finančne krize učinkovito organizirati poslovanje in pregledati portfelj naložb," je povedal izvršni direktor madžarske naftne družbe Zsolt Hernady. MOL se je s prevzemom hrvaške Ine popolnoma repozicioniral, po njegovem mnenju pa v srednji Evropi sami ne bodo mogli pridobiti močnejšega položaja, kot ga imajo zdaj. Zato meni, da je čas za sodelovanje družb na trgu naravnega plina, kjer se pojavlja potreba po razvoju infrastrukture.
|
neutral
|
2,746
|
New York - Indeksi delnic so trgovanje v ponedeljek na Wall Streetu končali mešano. Delniški indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 8324,87 točke, kar je za 44,13 točke oz. 0,53 odstotka več kot konec preteklega tedna. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 9,12 točke oz. 0,51 odstotka in se ustavil pri 1787,40 točke. Medtem ko sta indeksa Dow Jones in S&P 500 v popoldanskem trgovanju na newyorški borzi pridobila na vrednosti, je tehnološki indeks za malenkost zdrsnil. Indeks S&P 500 je tako pridobil 2,30 točke oz. 0,26 odstotka in se ustavil pri 898,72 točke. Po pomladanskih vzpodbudnih poročilih o okrevanju ameriškega gospodarstva, ki so povzročile rast vrednosti delnic na ameriški borzi, vlagatelji nestrpno pričakujejo nove pozitivne ekonomske kazalnike, menijo borzni poznavalci. V tem tednu bodo podjetja objavila poročila o svojem poslovanju v drugem četrtletju letos zaradi česar so vlagatelji precej vznemirjeni. Poročila bodo namreč med drugim pokazala, ali so se uresničile napovedi o umirjanju gospodarske krize in postopnem okrevanju gospodarstva.
|
neutral
|
2,747
|
Singapur - Nafta se je v današnjem azijskem elektronskem trgovanju malenkost podražila, a ostaja le malo nad ravnjo 64 dolarjev za 159-litrski sod. Po mnenju analitikov ima naftni trg še vedno pomisleke o skorajšnjem okrevanju svetovnega gospodarstva. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v avgustu se je podražila za 26 centov na 64,31 dolarja. V ponedeljek se je ta nafta pocenila za 2,68 dolarja na 64,05 dolarja. Terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent, prav tako z dobavo v avgustu, so se sklepale po 64,30 dolarja, kar je 25 centov več kot v ponedeljek. Cena črnega zlata je pretekli teden dosegla najvišjo raven v zadnjih osmih mesecih, 73 dolarjev, nato pa zaradi slabih podatkov o brezposelnosti v ZDA in Evropi, ki naj bi nakazovali, da bo okrevanje gospodarstva počasnejše od pričakovanega, hitro upadla. Nekateri analitiki pričakujejo, da se bodo cene kmalu približale ravni 70 dolarjev, saj bo trg iskal pozitivne novice. Na manjši popravek cene so po mnenju analitikov vplivali napadi na naftno infrastrukturo v Nigeriji. Nigerijski uporniki so v ponedeljek sporočili, da so zasegli tanker, ki je prevažal kemikalije, s šestimi tujimi člani posadke. Prav tako so uporniki napadali naftne proizvodne zmogljivosti.
|
neutral
|
2,748
|
Zagreb - Župan Splita in znani hrvaški podjetnik Željko Kerum je danes izpolnil svoje obveznosti in v sabor poslal premoženjsko kartico. Tako je prijavil premoženje, vredno približno 18 milijonov evrov, pravico upravljanja nad štirimi podjetji pa je prenesel na svojega odvetnika. Kerum je potrdil, da ima zemljišče v Rogoznici, vredno 270.000 evrov, in v Splitu, v vrednosti 400.000 evrov. Ima tudi hiši v Zagrebu, ki sta vredni skupaj 900.000 evrov, ter hiše v Solinu (153.000 evrov), na Čiovu (100.000 evrov) in Podstrani (60.000 evrov) ter stavbo v Trsteniku (1,5 milijona evrov). Je lastnik hotela Neva v Podstrani, katerega vrednost znaša dva milijona evrov, poleg tega pa si s soprogo delita hišo v Splitu v vrednosti 1,5 milijona evrov. Skupaj z ženo imata še približno osem milijonov evrov prihrankov. Njegove premičnine so vredne približno 55 milijonov evrov, sicer pa Kerum ni povedal, koliko in katere znamke avtomobilov ima. Hrvaški časnik Večernji list na svoji spletni strani navaja, da ima maybacha, vreden naj bi bil 220.000 evrov, ter mercedesa S500 in ferrarija F430, ki sta še dražja. Je lastnik treh jaht, ki so vredne 11 milijonov evrov. Z najemninami in posojili letno zasluži več kot 1,6 milijona evrov, nekaj manj, 1,3 milijonov evrov, pa so vredne delnice, ki jih ima v svojih in ostalih podjetjih. Preden je bil na majskih lokalnih volitvah v drugem krogu izvoljen za župana, je imel v svojemu podjetju 1600 evrov plače, njegova žena pa nekaj več kot dva tisoč evrov. Pojasnil je, da si je premoženje prislužil na različne načine, med drugim s plačo, ki si jo je zaslužil, in s prodajo premoženja. Kerum je dodal, da ima dokončano srednjo šolo, po poklicu pa je gradbinec.
|
positive
|
2,749
|
Ljubljana - "Izplačilo nagrade iz naslova uspešnosti v minulem letu so predlagali sindikati, uprava pa je z njimi uskladila tudi znesek nagrade v višini 250 evrov za zaposlenega," so včeraj v upravi Darsa, ki jo vodi Tomislav Nemec, odgovorili na vprašanje, ali izplačilo omenjenih nagrad v času gospodarske krize in vse večjega zadolževanja Darsa ocenjujejo kot primerno. Čeprav uprava Darsa izplačila nagrad ni eksplicitno predvidela v letnem načrtu družbe, ki ga je potrdil tudi njen nadzorni svet, so včeraj na Darsu zatrdili, da "ima uprava v okviru potrjenega načrta dolžnost in pravico plačevati 'proizvodni faktor', torej delo, tako kot plačuje tudi stroške opravljenih storitev, amortizacije in blaga". "Družba obvladuje poslovanje v obdobju gospodarske oziroma finančne krize, stroški dela pa so bili v prvem polletju šest odstotkov pod načrtovanimi," so pojasnili na Darsu. Glede mesečnih stimulacij za delovno uspešnost, ki jih prejemajo zaposleni, so na Darsu poudarili, da so jih v začetku leta znižali za tri odstotke. "Sredi lanskega leta, ko ni bilo znamenj krize, so zaposleni prejeli po 400 evrov nagrade, kar je skoraj dve petini več, kot je predlagano za letos," še dodajajo na Darsu. Že včeraj smo poročili, da bi uprava državnega (avtocestnega) monopolista za nagrade zaposlenim odštela skupno najmanj 306.000 evrov. Dars, ki je še leta 2006 za stroške dela odštel dobrih 26 milijonov evrov, je sicer zanje lani porabil že skoraj štiri milijone evrov več, pri čemer je imela družba že konec lanskega leta okoli sto zaposlenih več kot leta 2006. V Darsu sicer zatrjujejo, da zadolževanje družbe, ki ima za skoraj tri milijarde evrov obveznosti, "nima neposredne zveze z njenim poslovanjem". "Zadolževanje je namenjeno realizaciji programa gradnje avtocest, ki ga Dars izvaja kot agent države. Gre za načelo projektnega financiranja, kjer je popolnoma običajno, da se investicije financirajo z dolžniškim kapitalom v času investicijske faze, nato pa se dolžniški viri poplačajo z izrabo avtocestnega omrežja," so razložili v Darsu in poudarili, da dolg "sodi v ločen prikaz prihodkov in stroškov podjetja, ki je vsako leto zaključilo s pozitivnim izidom". Na Darsu so včeraj še potrdili, da pripravljajo tudi novo reorganizacijo in sistemizacijo delovnih mest. Na vprašanje, zakaj reorganizacijo pripravljajo v obdobju, ko nad poslovanjem družbe bedi nepopolni nadzorni svet, pri čemer naj bi ta razmišljal tudi o tem, da bi vladi predlagal spremembe v upravi, so nam na Darsu odgovorili, da je zdajšnja uprava pripravo reorganizacije kadrovski službi zaupala že lani, novi nadzorniki pa so bili imenovani maja letos. Že danes naj bi sicer vlada kot četrtega predstavnika lastnika v nadzorni svet, ki ga vodi Mateja Duhovnik, imenovala Darija Barrileta, direktorja Javnega podjetja Okolje Piran in tamkajšnjega občinskega svetnika LDS.
|
neutral
|
2,750
|
Koper - Luka Koper je v prvem letošnjem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila za petino manjši pretovor. Posledično so poslovni prihodki v prvih petih mesecih upadli za 10 odstotkov, stroški poslovanja pa so narasli za štiri odstotke, je danes objavila družba. "Upadanje gospodarskih aktivnosti po vsem svetu se je odrazilo tudi v poslovanju Luke Koper," so zapisali ob objavljenih rezultatih, ki jih bodo podrobneje predstavili na današnji novinarski konferenci. Poleg upada pretovora in prihodkov so narasli tudi stroški poslovanja, pri čemer po navedbah uprave najbolj izstopajo stroški dela, ki so višji zaradi posledic podpisa kolektivne pogodbe, ter amortizacija, ki je posledica intenzivnih vlaganj. Uprava družbe je zato sprejela ukrepe za izboljšanje rezultatov, predvsem z optimizacijo stroškov in delovnih procesov ter z novimi tržnimi projekti, so še zapisali v družbi.
|
negative
|
2,751
|
Čas za iskanje dogovorov se izteka Žalec - Predsednik države Danilo T&
|
neutral
|
2,752
|
Ljubljana - Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav naj bi se predvidoma sestal danes in razpravljal o novem predsedniku uprave. Na razpis se je prijavilo devet kandidatov, nadzorniki pod vodstvom predsednika uprave Kapitalske družbe (Kad) Boruta Jamnika pa so 29. junija ob ob pregledu prispelih prijav napovedali, da bodo kandidata izbrali v roku 30 dni. Največjo slovensko zavarovalnico začasno vodi delavski direktor Mišo Čeplak. Andrej Kocič, ki je bil na čelu največje slovenske zavarovalnice od aprila 2005, je predčasno odstopil 28. maja. Nadzorni svet je sprožil postopke za imenovanje novega predsednika uprave ter 13. junija objavil javni razpis. Kot navajajo mediji, naj bi bil med najresnejšimi kandidati za položaj sedanji šef območne enote Ljubljana Matjaž Rakovec, omenjata pa se še Čeplak in nekdanji predsednik uprave Adriatica Dušan Novak.
|
neutral
|
2,753
|
Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije bo ovadbo zoper vpletene v domnevno sporno prodajo delnic ene od slovenskih družb - šlo naj bi za prodajo državnega deleža v Mercatorju - predvidoma podala do konca tedna. V ovadbo bo vključila tudi družbo, ki naj bi bila razlog za celotno operacijo. Po poročanju POP TV naj bi šlo za časopisno družbo Delo, saj naj bi komisija imela dokaze, da so državne deleže Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško prodali v zameno za vpliv vlade Janeza Janše v Delu. Predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos je danes povedal, da tretje družbe, ki je bila cilj celotne operacije, v načelno mnenje niso vključili, ker da je bilo pri transakcijah v povezavi z njo formalno vse v redu. Pisanje ovadbe na komisiji zaključujejo, Kos pa pričakuje, da jo bodo vložili do konca tedna. Komisija je, kot je znano, minuli petek objavila načelno mnenje, da ravnanje odgovornih oseb v državnih delniških družbah in uradnih oseb v vladi, ki so kršile več predpisov in izvedle postopke nakupa in prodaje delnic za pridobitev vpliva v zasebnih delniških družbah, ustreza opredelitvi korupcije. Načelno mnenje sicer ne navaja imen družb, je pa iz sklicevanja na postopke Računskega sodišča mogoče sklepati, da gre za prodajo deležev Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) v Mercatorju Istrabenzu in Pivovarni Laško, ki se je zgodila avgusta 2005. Kot je povedal Kos na petkovi novinarski konferenci, so osumljenci štirje, med njimi dva predstavnika izvršilne veje oblasti. "Managerji različnih delniških družb so se v prvi polovici leta 2005 dogovorili, da se bosta dve delniški družbi v zasebni lasti uskladili z državo glede obvladovanja določene tretje delniške družbe," je navedla komisija v načelnem mnenju in dodala - podlaga je sodni spis, ki ji je bil predan -, da je bil vstop s pomočjo družb v stoodstotni državni lasti "pozneje dogovorjen pri visokem funkcionarju izvršilne veje oblasti".
|
negative
|
2,754
|
Ljubljana - Delničarji finančne družbe Maksima Holding, ki jo lastniško posredno obvladuje nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, so na današnji skupščini izglasovali podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe za lansko leto. To je bila edina vsebinska točka današnje skupščine. Kot je po skupščini povedal predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič, je družba objavila letno poročilo za poslovno leto 2008 in poročilo nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila. S tem je bil izpolnjena zahteva z junijske skupščine, na kateri so zaradi nepredložitve omenjenih dokumentov to točko na predlog VZMD in Daimonda umaknili z dnevnega reda. Po Verbičevih besedah je sicer VZMD glasoval proti podelitvi razrešnice, vendar je bil s podporo večinskega lastnika insolventne Maksime Holding, Bavčarjeve FB Investicije, omenjeni predlog izglasovan. Maksima Holding, ki je lastnica 25,9-odstotnega deleža v močno zadolženem Istrabenzu, je po neuspešni dokapitalizaciji 30. junija na sodišče vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave.
|
neutral
|
2,755
|
New York - Ameriška banka Citigroup je v drugem četrtletju ustvarila 4,3 milijarde dolarjev čistega dobička, in sicer po zaslugi prodaje deleža v družbi za posredništvo Smith Barney. V enakem obdobju lani je banka zabeležila 2,86 milijarde dolarjev izgube. Analitiki so za drugo letošnje četrtletje sicer napovedovali izgubo. Kot je danes objavila banka, je s prodajo deleža v skupnem podjetju z banko Morgan Stanley Smith Barney, transakcija je bila zaključena 1. julija, dobila 11,1 milijarde dolarjev pred obdavčitvijo oz. 6,7 milijarde dolarjev po davkih. Čisti dobiček je tako znašal 49 centov na delnico, medtem ko je banka v enakem lanskem obdobju zabeležila izgubo v višini 55 centov na delnico. Analitiki so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP za letošnje drugo četrtletje napovedovali izgubo v višini 37 centov na delnico. Prihodek je v četrtletju znašal 30 milijard dolarjev, kar je 12,4 milijarde dolarjev več kot v lanskem drugem četrtletju. Stroški poslovanja so se glede na drugo lansko četrtletju znižali za 21 odstotkov na 12 milijard dolarjev. Glavni izvršni direktor banke Vikram Pandit je ob rezultatih zapisal, da so v prejšnjih četrtletjih uspešno izpolnjevali načrt za okrepitev finančne moči banke in za vrnitev k dobičkonosnosti. "V zadnjih četrtletjih smo naredili znaten napredek, kar se kaže v velikem upadu stroškov, zmanjšanju števila zaposlenih, prodaji premoženja ter tudi v 12,7-odstotnem kazalcu kapitalske ustreznosti Tier 1," je dejal.
|
neutral
|
2,756
|
Ljubljana - Komisija za preprečevanje korupcije je danes policiji podala ovadbo storitve kaznivih dejanj v zadevi, obravnavani z načelnim mnenjem 173. Gre za sum zlorabe uradnega položaja pri prodaji državnega deleža v zasebni družbi, domnevno deleža Mercatorja, za kar je komisija osumila štiri osebe. Kot so v sporočilu za javnost zapisali v komisiji, o imenih še vedno ne morejo govoriti, mediji pa omenjajo nekdanjega premiera Janeza Janšo, nekdanjo državno sekretarko na gospodarskem ministrstvu in prvo nadzornico Kapitalske družbe (Kad) Andrijano Starino Kosem, nekdanjega predsednika uprave Kada Tomaža Toplaka ter nekdanjega direktorja Slovenske odškodninske družbe Marka Pogačnika. Na komisiji niso želeli niti razkriti, če kdo od ovadenih uživa kakršnokoli imuniteto, npr. poslansko imuniteto, so pa pojasnili, da tudi v primeru, da bi kdo užival takšno imuniteto, v tej fazi postopka to ni pomembno. Komisija je podala ovadbo, policija mora zdaj raziskati zadevo, šele nato pa bo o morebitnem nadaljevanju postopka in sprožitvi vprašanju imunitete odločalo tožilstvo. Komisija je 9. julija v objavljenem načelnem mnenju ugotovila, da ravnanje odgovornih oseb v državnih delniških družbah in uradnih oseb v vladi, ki so kršile več predpisov in izvedle postopke nakupa in prodaje delnic za pridobitev vpliva v zasebnih delniških družbah, ustreza opredelitvi korupcije. Kot je takrat pojasnila komisija za preprečevanje korupcije, so prvi prijavi prejeli jeseni 2005 zaradi domnevno sporne prodaje delnic ene od slovenskih družb, neznani prijavitelj pa je isto zadevo komisiji posredoval spomladi 2008. Komisija je leta 2007 prejela tudi prijavi s konkretnimi imeni, ki se nanašata na ravnanje uradnih in odgovornih oseb v javnem oz. zasebnem sektorju in na njihovo dogovarjanje o konsolidaciji družb. Čeprav načelno mnenje, ki nima pravnih ali materialnih posledic, ne navaja imen družb, pa je iz sklicevanja na postopke Računskega sodišča mogoče sklepati, da gre za zadevo Mercator oz. prodajo Kadovega in Sodovega deleža v Mercatorju Istrabenzu in Pivovarni Laško, ki se je zgodila avgusta 2005. Za zlorabo položaja je zagrožena kazen do treh let zapora, za premoženjsko korist pa do osmih let.
|
negative
|
2,757
|
Ljubljana - Koprski policisti so zaradi kaznivih dejanj in oškodovanja Luke Koper ovadili bivšega predsednika uprave družbe Roberta Časarja ter predsednika nadzornega sveta in koprskega župana Borisa Popoviča, je mogoče sklepati iz včerajšnjih pojasnil koprske policijske uprave. V obsežni kriminalistični preiskavi v Luki so koprski policisti ugotovili, da bi lahko bila družba zaradi kaznivih dejanj bivšega vodstva oškodovana za več kot 100 milijonov evrov. Doslej so policisti končali preiskavo petih primerov protipravnih ravnanj, kaznivih dejanj pa naj bi bilo še precej več. "Policijska preiskava, ki še poteka, je pokazala, da so odgovorni v družbi med letoma 2006 in 2008 ravnali kot slab gospodar in v nasprotju z interesi družbe. Večkrat so zlorabili svoj položaj in prekoračili meje svojih pravic, vse to z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi drugim gospodarskim subjektom," so sporočili iz koprske policijske uprave. Od petih končanih zadev so tri povezane z najemom zemljišč, dve pa s podpisom pogodb v večji vrednosti brez potrebnega soglasja nadzornega sveta družbe. Zaradi sklepanja škodljivih najemnih pogodb je bila družba skupno oškodovana za 1,9 milijona evrov, iz pojasnil policije pa je mogoče sklepati, da so bili v teh primerih ovadeni Časar, Popovič ter še direktor in prokurist druge gospodarske družbe najemnice, in sicer zaradi utemeljenega suma napeljevanja h kaznivemu dejanju. Pri zadnjih dveh primerih uprava družbe ni imela ustreznega soglasja nadzornega sveta za sklenitev dveh poslov. V prvem v višini 4,7 milijona evrov za gradnjo na enem od prej omenjenih zemljišč, v drugem pa naj bi šlo za dokapitalizacijo romunskih družb Rail Port Arad in Trade Trans Terminal Arad. Del dokapitalizacije v višini 1,5 milijona evrov je že bil izvršen, drugi del v višini 1,3 milijona evrov pa je preprečilo sodišče. V zvezi s tem so koprski policisti, kot smo pred časom že poročali, že ovadili Časarja ter še tri nekdanje vodilne osebe v Luki Alda Babiča, Marjana Babiča in Borisa Marzija. Koprski kriminalisti so preiskavo, ki še ni končana, začeli na podlagi anonimne ovadbe in obvestil komisije za preprečevanje korupcije. Sredi aprila so izvedli odmevne hišne preiskave na sedežu Luke Koper in na domovih nekaterih takratnih vodilnih mož družbe.
|
negative
|
2,758
|
New York - V ponedeljek je še zadnji sindikat pri časopisu Boston Globe potrdil načrt znižanja plač in ugodnosti, ki ga je vsililo vodstvo lastnika časopisa New York Times za znižanje stroškov poslovanja. Časopisna industrija je v ZDA v hudi krizi in New York Times je ocenil, da bi Boston Globe brez koncesij leto pridelal za 85 milijonov dolarjev izgube iz tekočega poslovanja. Z izgubo posluje sicer tudi New York Times. Večina sindikatov je hitro sprejela zahteve lastnika, ki je grozil z ukinitvijo Boston Globea, vendar pa je novinarski ceh, ki vključuje zaposlene v redakcijah in marketingu kljuboval. V začetku junija so člani ceha z 277 proti 265 zavrnili predlog o 10,3-odstotnem znižanju plač in črtanju številnih ugodnosti. New York Times jim je nemudoma enostransko znižal plače za 23 odstotkov. Sledila so nova pogajanja in zadnji predlog predvideva globlje posege v ugodnosti in nekoliko manjši poseg v plače, kot tisti, ki je bil zavrnjen v začetku junija. Največji kamen spotike je bila odprava garancij za delo za nedoločen čas, ki jih je bilo deležnih okrog 400 zaposlenih. Ti sedaj predvidevajo, da bo kmalu sledil val odpuščanj. New York Times se sicer skuša znebiti časopisa Boston Globe in ga prodati, vendar pa bi bilo to danes brez sindikalnih koncesij nemogoče. New York Times računa, da bo z ukrepi prihranil osem milijonov dolarjev pri upravi in 20 milijonov dolarjev pri zaposlenih.
|
negative
|
2,759
|
Ljubljana - Nadzorniki Darsa bodo na današnji seji med drugim volili svojega predsednika in namestnika predsednika, pregledali pa bodo tudi poslovanje družbe v prvih petih mesecih letos, so za STA povedali na Darsu. Nadzorni svet družbe naj bi po nekaterih informacijah pod točko razno govoril tudi o menjavah v upravi oz. sporazumnem odhodu uprave. Kot smo poročali včeraj, naj bi se v zadnjih tednih nadzorniki Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), na pobudo vršilke dolžnosti predsednice nadzornega sveta Darsa Mateje Duhovnik in člana Iztoka Klančnika, s člani uprave Darsa z Tomislavom Nemcem na čelu pogajali o njihovem odhodu iz uprave ter morebitnih bodočih delovnih mestih v družbi. Članom uprave Darsa naj bi v skladu z njihovimi pogodbami ob razrešitvi pripadala odpravnina v višini šestih mesečnih plač in še šest plač, če zavrnejo ponujeno delovno mesto v Darsu. V primeru nekrivdne razrešitve in če bi zavrnili ponujeno delovno mesto, bi člani uprave prejeli vsak po 12 mesečnih plač. Ob dejstvu, da je Nemec pred letošnjim znižanjem plače prejemal okoli 11.000 evrov bruto, preostali štirje člani uprave - tu je vključen tudi delavski direktor - pa med 7500 in 9100 evri bruto, bi to pomenilo 132.000 evrov bruto odpravnine za Nemca, za preostale pa od 90.000 evrov bruto do 109.200 evrov bruto, smo poročali včeraj. Ugibanja o menjavi Darsove uprave se pojavljajo že od konca lanskega leta, pred kratkim pa so lastniki spremenili statut družbe, ki omogoča enočlansko upravo. Med kandidati za vodenje Darsa se neuradno za zdaj omenjajo nekdanji prvi mož družbe Rajko Siročič, nekdanji predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Vinko Može in Tone Černe, ki je pred kratkim odšel iz uprave Perspektive DZU.
|
neutral
|
2,760
|
stuttgart - Wendelin Wiedeking je danes odstopil s položaja predsednika uprave nemškega proizvajalca luksuznih športnih avtomobilov Porsche. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je odstopil tudi finančni direktor te družbe Holger Haerter, nadzorniki pa so oba odstopa že sprejeli. Wiedekinga, ki je v Porscheju od leta 1993, naj bi na mestu predsednika uprave zamenjal direktor proizvodnje Michael Macht. Odločitev o odstopu obeh je bila sprejeta po predčasno sklicani maratonski nočni seji nadzornega sveta podjetja iz Stuttgarta - sprva je bila seja predvidena za danes dopoldne, tako Wiedeking kot Härter pa bosta prejela odpravnini. Prvi bo tako za predčasni odhod z mesta predsednika uprave, njegova pogodba bi se uradno morala izteči šele leta 2012, dobil 50 milijonov evrov, od česar bo polovico nemudoma namenil za dobrodelne namene. Härter pa bo prejel 12,5 milijona evrov. Pred tem so nemški mediji pisali, da naj bi Wideking iz podjetja odšel celo z neverjetnimi 250 milijoni evrov odpravnine. Kot razlog za odstop dosedanjega prvega moža in finančnega direktorja podjetja, so v Porscheju navedli, da sta Wiedeking in Härter želela na ta način "dati pomemben prispevek rešitvi razmer" v katerih se je znašel Porsche. Proizvajalec iz Stuttgarta ima zaradi prevzemanja svojega veliko večjega tekmeca, največjega evropskega proizvajalca avtomobilov Volkswagen (VW) - sedaj ima Porsche v lasti okoli 51 odstotkov VW, namero za povečanje deleža na 75 odstotkov pa je opustil, potem ko mu je zmanjkalo sredstev - po najnovejših podatkih že za okoli deset milijard evrov dolga, zato že nekaj mesecev išče različne vire svežega kapitala. Takšna zadolženost Porscheja je med drugim tudi posledica odločitev Wiedekinga. Kot se je izvedelo minuli teden, sta se najpomembnejša lastnika Porscheja, družini Porsche in Piech - Wolfgang Porsche je predsednik nadzornega sveta Porscheja, Ferdinand Piech pa obenem predsednik uprave VW, dogovarjata za dokapitalizacijo Porscheja v višini petih milijard evrov, ki bi jih zagotovili s pomočjo obeh uglednih nemških družin industrialcev. Poleg tega naj bi milijardno injekcijo zagotovil tudi zalivski emirat Katar oziroma njegova naložbena roka Qatar Investment Authority (QIA) ter si tako zagotovil lastniški delež v podjetju. Nadzorni svet je potrdil tako petmilijardno dokapitalizacijo kot vstop Katarja v lastništvo. Med bratrancema Porschejem in Piechom obenem že nekaj časa poteka ogorčen boj za prevlado. VW je tako Wolfgangu Porscheju že konec junija za 49,9-odstotni delež v Porscheju ponudil med tremi in štirimi milijardami evrov. Na koncu tega procesa naj bi se nato Porsche in VW združila. Proti združitvi obeh nesorazmerno velikih podjetij se je najbolj glasno zavzemal prav Wiedeking, ki se je bal, da bo Porsche ob združitvi s VW izgubil svojo identiteto. Z njegovim odhodom je tako pot do združitve obeh družb odprta. Kot piše nemška tiskovna agencija dpa, naj bi se družini Porsche in Piech že uskladili, da bo VW postopoma popolnoma prevzel Porsche, ki naj bi tako postal deseta blagovna znamka v koncernu Volkswagen. Tak naj bi bil načrt Ferdinanda Piecha, ki je z odstopom Wiedekinga po navedbah poznavalcev zmagal v internem dvoboju Porsche - Piech. Nadzorni svet Porscheja zaenkrat sicer še ni uradno sprejel odločitve o nadaljnji usodi podjetja, danes pa naj se ne bi več sestal. Trenutno pa zaseda nadzorni svet VW.
|
neutral
|
2,761
|
Detroit - Ameriški proizvajalec avtomobilov Ford je v drugem čertrtletju zabeležil presenetljiv dobiček v višini 2,3 milijarde dolarjev (1,6 milijarde evrov), kar gre na račun enkratnih prihodkov v višini 2,8 milijarde dolarjev (1,9 milijarde evrov). Ob neupoštevanju tega je Ford pridelal 638 milijonov dolarjev (okoli 448 milijonov evrov) izgube. Leto pred tem je Ford ob upoštevanju enkratnih prihodkov oz. izgub zabeležil 8,7 milijarde dolarjev (6,1 milijarde evrov) izgube, ob neupoštevanju izrednih dogodkov pa je bila izguba v enakem obdobju lani 1,4 milijarde dolarjev (987 milijonov evrov). Na delnico je dobiček družbe ob upoštevanju izrednih dogodkov znašal 69 centov, operativna izguba pa je na delnico znašala 21 centov, kar je bilo v vsakem primeru manj od pričakovanj analitikov, ki so napovedovali izgubo v višini 49 centov na delnico. Ford je sicer v drugem trimesečju zaradi prestrukturiranja svojega dolga pridelal za 2,8 milijarde dolarjev (1,9 milijarde evrov) izrednih prihodkov. Ford je bil sicer edini izmed treh velikih detroitskih proizvajalcev avtomobilov, ki zaradi krize v avtomobilskem sektorju ni zaprosil za državno pomoč in se je odločil, da se bo s finančno sanacijo spopadel sam. Družba je v drugem trimesečju zabeležila 11 milijard dolarjev (7,7 milijarde evrov) oz. slabo tretjino manj prihodkov kot v enakem obdobju lani. Prihodki v višini 27,2 milijarde dolarjev (19,1 milijarde evrov) so vseeno presegli pričakovanja analitikov, ki so napovedovali prihodke v višini 24,7 milijarde dolarjev (17,3 milijarde evrov). V Fordu so sicer po poročanju tujih tiskovnih agencij poudarili, da so na dobri poti, da do leta 2011 tudi v rednem poslovanju znova pridejo v črne številke. Obenem so zatrdili, da bodo letos najverjetneje dosegli ali celo presegli pričakovanja, ko gre za zmanjšanje stroškov in zagotavljanje obratnega kapitala. Ford načrtuje tudi izboljšanje deleža na ameriškem avtomobilskem trgu.
|
neutral
|
2,762
|
Ljubljana - Vlada je danes z mesta direktorja Rudnika Trbovlje-Hrastnik razrešila Bojana Klenovška, Polono Lajevec pa z mesta namestnice direktorja. Razlog za odpoklic in razrešitev dosedanjega poslovodstva so slabi poslovni rezultati, ki se kažejo predvsem v visoki izgubi. Za v.d. direktorja družbe je vlada do imenovanja novega direktorja z javnim razpisom, vendar največ za šest mesecev, s petkom imenovala Zdravka Stradarja. Predčasni odpoklic direktorja in njegove namestnice je vladi predlagal nadzorni svet družbe, potem ko se je seznanil z letnim poročilom družbe in skupine za leto 2008, pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarstvo. Slabi poslovni rezultati se kažejo predvsem v visoki izgubi na proizvodnem delu v višini 6,2 milijona evrov. Rezultat bistveno odstopa od poslovnega načrta Rudnika Trbovlje - Hrastnik, ki ga je nadzorni svet sprejel marca lani in je skupaj z učinki odprodaje hčerinskih družb Gratex in Toplarne Hrastnik predvideval 2,4 milijona evrov izgube. Brez teh odprodaj je bil na proizvodnem delu predviden pozitiven izid. Lani je sicer Rudnik Trbovlje-Hrastnik prodal Toplarna Hrastnik. Poslovodstvo ob pojavu problemov in negativnem poslovanju ni predlagalo niti sprejelo potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja, z nekaterimi odločitvami je negativni rezultat celo povečalo. Poslovanje z izgubo se je izrazilo tudi v porastu poslovnih obveznosti, pomisleki pa obstajajo tudi pri javnih naročilih, ki so bila izvedena z direktnimi pogajanji, ki temeljijo na pritožbah drugih možnih dobaviteljev.
|
negative
|
2,763
|
Ljubljana - Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik meni, da je odstop Boška Šrota z mesta generalnega direktorja Pivovarne Laško pričakovan "glede na dogodke, ki so bili predhodnica temu". "Očitno so nadzorniki spoznali, da so razlogi za to, tudi upniki niso imeli več zaupanja v vodstvo Laškega," je dejal na novinarski konferenci po seji vlade. "Zdaj je tudi nadzorni svet spoznal, da so stvari tako resne in zapletene, da je moral ukrepati," je dejal. Recesija je po Lahovnikovih besedah obdobje, ki ga industrija pijač ne bi smela pretirano čutiti. "Skupina ne bi bila v krizi, če se ne bi finančno izpostavila skozi finančno konsolidacijo," je prepričan Lahovnik. Premier Borut Pahor pa se je na novinarski konferenci po seji vlade na Šrotov odstop odzval z besedami: "Upam, da bo to dobro za skupino." Kot je pojasnil Lahovnik, je sam že pred nekaj meseci opozarjal, da je v Sloveniji problem izpostavljenosti bank do posameznih finančnih holdingov in podjetij ter da bi bilo slabo, če bi prišlo do Istrabenzovega scenarija tudi v drugih primerih. Po njegovem mnenju je dejstvo, da je "Infond Holding v precejšnjih težavah glede na to, da je poslovni model, ki so si ga zastavili, verjetno dolgoročno finančno nevzdržen". "Tudi če ne bi bilo recesije, ta model lastniške konsolidacije ne bi obstal, v sedanji situaciji pa je verjetnost še toliko manjša," je dejal. "Seveda pa je vprašanje odprto, kaj to pomeni za vsa odvisna podjetja. Ne smemo zanemariti, da so tudi mali delničarji Mercatorja vložili tožbo proti podjetjem iz skupine Laškega, ker naj bi prišlo do kršitev zakona o prevzemih v primeru prevzemanja Mercatorja," je dejal. Po njegovih besedah je zaskrbljujoče, da imajo družbe iz skupine Pivovarne Laško precejšnje terjatve do Infond Holdinga, ki naj bi bile po pisanju medijev nezavarovane. "S tega vidika se postavlja veliko vprašanj glede razvoja skupine. Zato si želim, da bo novo vodstvo našlo način, da poskuša konsolidirati, kar se konsolidirati da," je opozoril in dodal, da bodo najverjetneje skušali najti nek dogovor z upniki oz. bankami. "Tudi če gre Infond Holding v stečaj, menim, da bi industrija pijač preživela," je dejal. Na novinarsko vprašanje, kdo bo zdaj odpiral šampanjec, je odvrnil, da so razmere v celotni skupini in Infond Holdingu tako resne, da "trenutno nihče ne odpira nobenega šampanjca". "Še najmanj tisti, za katere se je govorilo ob ustoličenju te vlade," je bil odločen Lahovnik. "Za to niso imeli razloga ne prej ne zdaj, če govorimo o tajkunih," je dejal. "V tej državi smo pač vsi enaki, tretma bank in upnikov do teh družb je bil enak kot v drugih primerih," je pojasnil. Kot predvideva Lahovnik, bo morala verjetno nova uprava pod novim vodstvom "kmalu predstaviti nek načrt, s katerim bo poskušala najti rešitev".
|
negative
|
2,764
|
Ljubljana - Nadzorni svet Pivovarne Laško naj bi na današnji seji odločal o zamenjavi generalnega direktorja Boška Šrota, nam je včeraj potrdilo več virov. Obenem so nam zatrdili, da so odprte še vse možnosti, saj Šrot z vrha pivovarne ne želi oditi. Kot smo v Dnevniku razkrili že pred dnevi, Šrotov odhod zahtevajo banke upnice. Te so po naših informacijah članom nadzornega sveta poslale dopis, v katerem od njih želijo, da Šrota še danes razrešijo, kar naj bi omogočilo začetek finančne sanacije pivovarske lastniške mreže v okviru tako imenovane prostovoljne poravnave. Banke so dopis podpisale skupaj z državnim Kadom, sicer sedemodstotnim lastnikom pivovarne, s čimer so še dodatno podprle nadzornike pri kadrovski in finančni stabilizaciji družbe. Banke upnice na čelu z NLB naj bi se sicer včeraj odločale o (ne)vstopu v lastništvo zadolženega Infonda Holdinga, ki jim ni sposoben vrniti posojil, pri čemer naj bi bile banke za zdaj bolj naklonjene postopni prodaji premoženja, ki ga ima v lasti večinski lastnik Pivovarne Laško in četrtinski lastnik Mercatorja, z razpisom. Da Šrot kljub drugačni volji bank po skoraj štirih letih še ne želi zapustiti prvega stolčka v Pivovarni Laško, bi lahko dokazovale govorice o domnevnem dogovoru med Infondom Holdingom in UVK glede prodaje četrtine Mercatorja, ki so izbruhnile včeraj popoldne. Dogovor o zavezah pri prodaji največje domače trgovske družbe bi namreč vključeval tudi prižig zelene luči urada za Infondov prevzem Pivovarne Laško, kar bi njenemu največjemu lastniku vrnilo glasovalne pravice na morebitni skupščini pivovarne. To bi Šrotu omogočilo imenovanje novih nadzornikov, ki bi - tako kot pred meseci njihovi kolegi v Istrabenzu - bankam in morebitnim novim (so)lastnikom preprečili zamenjavo prvega moža pivovarne. Kot je znano, v nadzornem svetu pivovarne za zdaj sedijo le trije člani, od predstavnikov kapitala pa le Tone Turnšek, dolgoletni generalni direktor pivovarne. "Tudi sam sem slišal za govorice o dogovoru, a vam zagotavljam, da ne držijo. O zavezah glede prodaje Mercatorja se nismo dogovorili," je včeraj za Dnevnik povedal direktor UVK Jani Soršak. Del Šrotove "psihološke" vojne naj bi bil tudi pritisk na Turnška, ki naj bi ga krogi blizu Šrota prepričevali, da bi zamenjava na vrhu pivovarne, ki jo je tako rekoč ustvaril prav Turnšek, vodila v njeno prodajo, najverjetneje tujemu lastniku. Kot smo že poročali, se je finančni položaj močno prezadolženega Infonda Holdinga zaostril pred dobrim mesecem dni, ko se je NLB odločila, da družbi ne bo podaljšala 130-milijonskega posojila. Odločitvi NLB, ki je nato objavila razpis za prodajo delnic Mercatorja in Pivovarne Laško, s katerimi je bilo posojilo zavarovano, so kmalu sledile tudi preostale banke, ki so se dogovorile, da Infondu ne bo do več podaljševale posojil.
|
negative
|
2,765
|
Ljubljana - Skupina Petrol je v prvih šestih mesecih letošnjega leta ustvarila le 8,7 milijona evrov čistega dobička, kar je 3,6-krat manj kot v enakem obdobju lani, vendar vseeno bolje kot v prvem četrtletju, ko so zaradi prevrednotenja deleža v Istrabenzu ustvarili slabih šest milijonov evrov čiste izgube. V drugem letošnjem četrtletju je Skupina Petrol tako ustvarila 14,3 milijona evrov čistega dobička, oziroma 1,3 milijona evrov manj kot v enakem obdobju lani. V primeru, da bi jim tudi v prihodnjih dveh četrtletjih uspelo ponoviti rezultate iz drugega četrtletja, bi Skupina Petrol leto končala s 30 do 40 milijoni evrov čistega dobička. Koliko prihodkov so ustvarili v prvem polletju, v Petrolu včeraj niso razkrili, so pa povedali, da se je količinska prodaja proizvodov iz nafte znižala za štiri odstotke, na 1,1 milijona ton. Padec količinske prodaje v družbi, ki jo bo še do konca prihodnjega meseca vodila Alenka Vrhovnik Težak, pripisujejo predvsem visokemu nivoju trošarin, ki so višje kot v večini sosednjih držav. Prihodki iz prodaje dopolnilnega asortimenta so se v prvem polletju zvišali za 12 odstotkov, na 185 milijonov evrov. Konec junija je imela Skupina Petrol 429 bencinskih servisov, kar je le eden več kot konec marca, iz geografske porazdeljenosti bencinskih servisov pa je razvidno, da so v zadnjem četrtletju na Kosovu odprli dva nova servisa in na Hrvaškem enega zaprli.
|
neutral
|
2,766
|
Ljubljana - Frizerjem, čistilkam zasebnih gospodinjstev, popravljalcem koles, čevljev, usnjenih izdelkov in oblačil, izvajalcem domačega varstva in prodajalcem knjig se obeta nižja, 8,5-odstotna stopnja davka na dodano vrednost (DDV). Vlada je prisluhnila priporočilom Evropske unije, da bi lahko nižje davčne stopnje pod določenimi pogoji ugodno vplivale na oblikovanje novih delovnih mest in preprečevanje sive ekonomije, ter predlagala spremembe zakona o DDV. Nižja stopnja DDV bo obveljala tudi za obnovo in popravila zasebnih stanovanj ter restavracijske storitve in catering, v kar niso vključene alkoholne in brezalkoholne pijače. V Sloveniji se nižja stopnja na podlagi odobrenega prehodnega obdobja do 31. decembra 2010 že uporablja, obveljala pa bo tudi po 1. januarju 2011. Druga pomembna novost zakona o DDV je zvišanje praga za plačilo davka po plačani realizaciji z 208.000 na 400.000 evrov. Zanimivo pa je, da vlada ocenjuje, da se ob povišanju praga odstotek zavezancev, ki se bodo odločili za to, ne bo bistveno spremenil. Spomnimo, da zanimanje zavezancev za plačilo DDV po plačani realizaciji že zdaj ni bilo veliko, saj se jih je za to možnost od skupno več kot nekaj deset tisoč zavezancev odločilo le nekaj sto. Finančno ministrstvo kljub okoli 12 milijonov evrov manjšim letnim prihodkom v proračun (zaradi zvišanja pavšalnega nadomestila s 4 na 8 odstotkov za kmete) pričakuje pozitivne finančne učinke zakona. Predvsem na račun preprečevanja davčnih utaj tipa "davčni vrtiljak" pričakujejo več letnega priliva. Po podatkih davčne uprave se namreč z organiziranimi utajami DDV utaji najmanj 100 milijonov evrov na leto. Za preprečevanje utaj vlada med drugim predlaga določitev tržne vrednosti kot davčne osnove pri prometu med povezanimi osebami, sistem solidarne odgovornosti, ko poleg dobavitelja odgovarja tudi kupec, predčasno zahtevo za predložitev obračuna DDV in odvzem identifikacijske številke za DDV.
|
neutral
|
2,767
|
Ljubljana - Evropska komisija je včeraj predstavila smernice, ki jim morajo države članice slediti pri prestrukturiranju bank. Banke, ki jim bodo države finančno pomagale, in njihovi lastniki naj prevzamejo "pravičen delež bremena stroškov prestrukturiranja". Med skrbmi komisarke za konkurenco Neelie Kroes je tudi skrb za omejevanje izkrivljanja konkurence. Bruselj je zato objavil merila za ocenjevanje pomoči za prestrukturiranje, dodeljene do konca leta 2010, po koncu obdobja pa bodo znova vpeljane pred krizo veljavne smernice. Komisija poudarja, da je ponovna vzpostavitev uspešnega poslovanja bank najboljše zagotovilo za njihovo stabilnost in za njihovo trajno zmožnost zagotavljanja posojil gospodarstvu. Banke morajo zato opraviti test poslovanja v izjemnih situacijah (stres testi), da bi lahko oblikovale strategije za vzdržno prihodnost.
|
neutral
|
2,768
|
Laško - Boško Šrot ni več generalni direktor Pivovarne Laško. Nadzorniki so namreč na včerajšnji večurni seji sprejeli njegov odstop, vodenje Pivovarne Laško pa je že danes prevzel Dušan Zorko, dosedanji prvi mož Pivovarne Union. Šrot odhaja brez odpravnine, za zdaj pa prek povezanih podjetij še vedno ostaja največji lastnik Pivovarne Laško. Čeprav se je o tem, da bodo nadzorniki Šrota razrešili, govorilo že več dni, po naših informacijah včerajšnja seja, ki se je začela že zgodaj dopoldne, še zdaleč ni minila brez zapletov. Šrot naj bi namreč vztrajal, da je pripravljen odstopiti le v primeru, če bi še najmanj teden dni ohranil direktorska pooblastila. Nadzorniki (Tone Turnšek, Andrej Kebe in Bojan Košak) so temu nasprotovali in ga po neuradnih informacijah med samo sejo že razrešili. Pri tem naj bi Šrot izpodbijal legitimnost nadzornega sveta, ki naj ne bi imel predsednika, pri čemer zdaj že nekdanji prvi mož Pivovarne Laško bržčas ni vedel, da so nadzorniki na začetku seje za predsednika izvolili Turnška. Seja se je nato končala s sklenitvijo sporazuma med nadzorniki in Šrotom o predčasnem prenehanju njegovega mandata, ki predvideva takojšnjo prepustitev prvega stolčka v pivovarni Dušanu Zorku. Ta naj bi družbo vodil naslednjih pet let. Iz Pivovarne Laško so sicer včeraj po seji sporočili, da je Šrot "nepreklicno odstopil s položaja zaradi interesov poslovnega sistema pivovarne in umiritve pritiskov". Brez dvoma pa zamenjava na vrhu Pivovarne Laško napoveduje tektonske spremembe v samem poslovnem sistemu, ki ga po novem ne vodi več njegov, uradno še vedno največji lastnik - zelo verjetno tudi prodajo obeh časopisnih podjetij (Delo, Večer) in deleža v Mercatorju nad prevzemnim pragom. Po neuradnih informacijah naj bi svoj odstop že ponudila predsednica upravnega odbora Dela Andrijana Starina Kosem, sicer največja Šrotova zaupnica v poslovnem sistemu, ki naj bi jo novo vodstvo v Laškem v vsakem primeru že v kratkem razrešilo. Že prihodnji teden naj bi se začeli pogovori z bankami upnicami o sanaciji sistema na čelu s prezadolženim Infond Holdingom. Ta je imel konec aprila že za okoli 440 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti, pri čemer kar 119 milijonov evrov pri povezanih družbah. Največja težava pri sanaciji je prav prepletenost finančnih tokov znotraj družb Pivovarne Laško. Te so namreč denar na veliko posojale podjetjem iz lastniške verige, posojila pa so bila nezavarovana ali slabo zavarovana (le z delnicami Infond Holdinga). To bi pomenilo, da bi posredne lastnice Pivovarne Laško v primeru unovčitve zavarovanj postale celo družbe iz njene skupine, te delnice pa bi dobile status lastnih. Povedano preprosteje: več milijonov evrov bi porabile za nakup delnic, ki ne bi imele glasovalne pravice in ki bi jih Infond Holding najverjetneje moral umakniti. Že pred časom je banke upnice, ki imajo možnost odpoklica posojil Infond Holdingu v primeru, če ta enemu od upnikov denarja ne vrne, kar se je v primeru NLB že zgodilo, k "enotnemu ukrepanju" pozvala tudi Banka Slovenije. Po neuradnih informacijah so banke tudi proizvodnim podjetjem iz Skupine Laško že napovedale, da jim ne bodo podaljševale posojil. Banke sicer včeraj niso želele komentirati Šrotovega odstopa. primoz.cirman@dnevnik.si vesna.vukovic@dnevnik.si Več kazalcev poslovanja Skupine Pivovarna Laško si lahko ogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.
|
neutral
|
2,769
|
Zagreb - Družba TriGranit Lanište je pred dnevi s konzorcijem šestih mednarodnih bank podpisala pogodbo za 150 milijonov evrov posojila, s katerim bo financirala gradnjo Arena centra v Zagrebu. Gre za enega največjih in najmodernejših nakupovalno-zabaviščnih centrov v regiji, ki se bo razprostiral na 175.000 kvadratnih metrih, so sporočili iz TriGranita. Na 244 milijonov evrov ocenjeno Areno Centar, za katero so gradbena dela že v polnem teku, bo do konca leta 2010 zgradilo več hrvaških podjetij. Večina lokalov je že oddanih, v centru pa bo med drugim 10 trgovin s površino preko 1000 kvadratnih metrov, 200 drugih trgovin, barov in restavracij, 10.000 kvadratnih metrov velik hipermarket in devet kinodvoran. Kot je znano, je madžarsko-kanadsko podjetje TriGranit prisotno tudi v Ljubljani. Projekt Potniškega centra Ljubljana dela pod imenom Emonika, njegovo vrednost pa ocenjuje na 300 do 350 milijonov evrov. Po napovedih bo ljubljanski potniški center predvidoma dokončan do drugega četrtletja 2011.
|
positive
|
2,770
|
Ljubljana - Zaupanje potrošnikov v Nemčiji se je znova izboljšalo, kaže raziskava nürnberškega inštituta GfK. Kazalec zaupanja potrošnikov za avgust je pri 3,5 točke, medtem ko je julija po revidiranih podatkih znašal tri točke. Tokratni dvig je višji kot predhodni mesec, v dolgoročni primerjavi pa je razpoloženje potrošnikov še vedno zelo zadušeno. V Gfk sicer poudarjajo, da bo nadaljnja stabilizacija potrošniškega razpoloženja odvisna od prihodnjega razvoja razmer na trgu dela, še posebej, če bo jeseni prišlo do poglabljanja socialne krize. Eden od razlogov za krepitev zaupanja potrošnikov je namreč tudi ta, da se nemški trg dela za razliko od nekaterih drugih članic EU še vedno relativno dobro drži. Tudi pri pogledu v prihodnost so po navedbah GfK potrošniki precej bolj optimistični, kot so bili na najnižji točki krize na začetku leta. Pričakovanja potrošnikov glede gospodarskih gibanj so se že četrti mesec zapored izboljšala, in sicer se je indeks gospodarskih pričakovanj okrepil za 8,6 točke na -14 točk. Ob začetku leta je bil pri -33 točkah. Potrošniki so kot kaže precenili, da krize sicer še ni konec, se je pa zaključilo obdobje najbolj izrazitega krčenja gospodarske dejavnosti, obenem pa vsaj zaenkrat v največjem evropskem gospodarstvu še ni prišlo do izrazitih socialnih pretresov. Potrošniki so tudi vse bolj optimistični glede stanja v lastnih denarnicah. Potem ko so se njihova pričakovanja glede lastnega dohodka minuli mesec izboljšala za šest točk, so se julija zvišala še za pet točk in tako prvič po aprilu lani pristala v pozitivnem območju pri 1,8 točke. Pri tem gre po trditvah GfK za nasprotno delovanje dveh dejavnikov. Po eni strani je inflacija nizka, po drugi pa je 2,4-odstotno zvišanje pokojnin v začetku julija pozitivno vplivalo na kupno moč. Obenem je začelo delovati tudi več ukrepov iz stimulacijskih paketov za nemško gospodarstvo, med drugim gre za nekatere davčne razbremenitve in nižje prispevke za zdravstveno varstvo. Indeks pripravljenosti za nakupe, ki je bil že tako visoko, se je julija povišal še za 10,6 točke na 25,1 točke, kar je za 51 točk več kot v istem obdobju lani. Na to pozitivno vplivajo predvsem nizke cene zaradi številnih akcij ter nizka inflacija. Obenem je to tudi posledica dohodkovnega optimizma in pa dejstva, da se zaradi nizkih obrestnih mer varčevanje trenutno ne izplača. Istočasno je raziskava, ki jo je izvedla svetovalno-analitska družba Ernst and Young in je bila danes objavljena v časniku Die Welt, pokazala, da kar dve tretjini anketiranih nemških podjetij pričakuje izboljšanje razmer v letu 2010, 80 odstotkov pa jih pričakuje svetlejše čase v letu 2011. Poleg tega pa 54 odstotkov anketiranih podjetij ocenjuje, da bo nemško gospodarstvo iz krize izstopilo močnejše in še bolj konkurenčno kot prej.
|
positive
|
2,771
|
Ljubljana - Med vlagatelji na Ljubljanski borzi je bilo danes zaznati pesimizem. Tečaji delnic so se v povprečju znižali, med pomembnejšimi pa največji padec v primerjavi s ponedeljkom, več kot šestodstotni, beležijo delnice Pivovarne Laško. Indeksa SBI 20 in SBI TOP sta nazadovala za 1,33 oz. 1,27 odstotka. Delniški indeks SBI 20 je današnje trgovanje sklenil pri 4152,38 točke, kar je 1,33 odstotka oz. 56,05 točke manj kot v ponedeljek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP se je znižal za 1,27 odstotka oz. 13,18 točke na 1021,50 točke. Največji padec, kot omenjeno, so zabeležile delnice Pivovarne Laško, enotni tečaj delnic se je ob prometu 20.730 evrov znižal za 6,50 odstotka na 32,23 evra. Po pisanju današnjega Dela naj bi tržaško podjetje Iniziative Generali 96 v ponedeljek kupilo podjetje Kolonel, ki je v stoodstotni lasti Atka-Prime oz. Boška Šrota. Če informacija drži, potem je italijansko podjetje postalo lastnik podjetja, ki v celotni verigi navzdol pripelje do Pivovarne Laško. Kolonel ima v lasti 78 odstotkov Centra naložb, omenjena družba pa je 71-odstotna lastnica Infond Holdinga. Ta je s 55-odstotnim deležem večinski lastnik Pivovarne Laško, v lasti pa ima tudi 24,9 odstotka Mercatorja. Ob sicer skromnem prometu delnicam pivovarne sledijo delnice Istrabenza (-4,39 odstotka na 10,90 evra), Salusa (-3,56 odstotka na 461 evrov) in Intereurope (-2,86 odstotka na 6,45 evra). Delnice Zavarovalnice Triglav, s katerimi je bilo sklenjenih za 15.820 evrov prometa, so se pocenile za 2,47 odstotka na 19,75 evra, Gorenjeve delnice pa ob skromnem prometu za 2,20 odstotka na 9,79 evra. Pod ponedeljkovimi vrednostmi so trgovanje končale tudi delnice Luke Koper (21.850 evrov, -2,10 odstotka na 23,78 evra), Petrola (62.930 evrov, -1,73 odstotka na 301,09 evra), Pozavarovalnice Sava (ob skromnem prometu za 1,70 odstotka na 14,45 evra), Abanke (ob skromnem prometu za 1,65 odstotka na 53,50 evra), Telekoma Slovenije (43.490 evrov, -1,51 odstotka na 164,12 evra), Krke (538.090 evrov, -1,45 odstotka na 69,89 evra), Aerodroma Ljubljana (ob skromnem prometu za 1,17 odstotka na 30,36 evra) in NKBM (233.330 evrov, -0,90 odstotka na 12,12 evra). Med redkimi, ki so današnje trgovanje sklenile s pozitivnim predznakom, so delnice Mercatorja in Save. Mercatorjeve, z njimi je bilo sklenjenih za 90.950 evrov prometa, so se podražile za 1,66 odstotka na 166,88 evra, enotni tečaj Savinih pa se je ob prometu 11.960 evrov in 0,01-odstotnem zvišanju oblikoval pri 239,25 evra.
|
negative
|
2,772
|
Ljubljana - Uprava Skupne pokojninske družbe lastnikom predlaga, naj okoli 1,55 milijona evrov bilančnega dobička ostane nerazporejenega. Delničarji, med njimi so največji Zavarovalnica Triglav, NLB in Gorenjska banka, se bodo na jutrišnji skupščini seznanili tudi z letnim poročilom za leto 2008 in odločali o višini sejnine za nadzorni svet. Skupna pod vodstvom Aljoše Uršiča je čisti poslovni izid v minulem letu še povečala, in sicer za več kot tretjino, na 1,7 milijona evrov. Zrasla sta tudi vrednost kosmatih zavarovalnih premij, ki jih je v tem obdobju obračunala, in število zavarovancev. Prva številka za šest odstotkov, na 42,2 milijona evrov, medtem ko so imeli konec lanskega leta že 73.036 zavarovancev. Njihova celotna zbrana sredstva so znašala že 226,4 milijona evrov, tako da je imela Skupna 24,4-odstotni tržni delež.
|
neutral
|
2,773
|
rogaška slatina - Podjetje GSA, ki je v lasti Joca Pečečnika, je sporočilo, da se ni odločilo za najem proizvodnih zmogljivosti družbe Steklarska nova v stečaju iz Rogaške Slatine. Kot so v GSA, ki je edini oddal popolno vlogo za najem, zapisali v sporočilu za javnost, se za najem niso odločili zaradi razhajanja z zaposlenimi v konceptu glede poslovnega modela. Kot poudarjajo v GSA, je bilo tako z njihove strani kot s strani stečajnega upravitelja in zaposlenih vloženih veliko naporov, da se pripravi poslovni model, ki bi Steklarski novi zagotovil prihodnost, zaposlenim pa varna delovna mesta na daljši rok. Kljub temu je prišlo do razhajanja med konceptom GSA in konceptom zaposlenih glede poslovnega modela. V Pečečnikovem podjetju namreč menijo, da mora proizvodnja startati v tolikšnem obsegu, kolikor ima trga oz. naročil, v poznejših fazah pa lahko z rastjo naročil raste tudi število zaposlenih, zato so za začetni zagon sami predvidevali največ 60 delavcev in skrajno racionalen nadzor nad vsemi stroški. Delavci, ki so tudi potencialni najemnik, na drugi strani zagovarjajo koncept, da se proizvodnja zažene s 110 zaposlenimi, kar pa bi po mnenju GSA že na začetku prineslo izgubo. Ob tem kot razlog za svojo odločitev navajajo tudi dejstvo, da kljub večkratnim pozivom v preteklih tednih cenitev realne tržne vrednosti zalog še ni bila izvedena, pri čemer naj bi stečajnega upravitelja Štefana Rolo ves čas opozarjali, da bi morebitna prodaja zalog po nizkih cenah uničevala tržišče. Posledično bi to vplivalo tudi na dotok novih naročil v proizvodnjo za slovenske kupce, kjer je Steklarska nova doslej v praksi realizirala nekoliko višje cene, s katerimi je vsaj deloma nevtralizirala nizke cene, po katerih steklovino izdeluje za tuje kupce in s katerimi v veliko primerih ustvarja izgubo, so še zapisali v družbi GSA. Stečajni upravitelj je za STA povedal, da odločitve Pečečnika niti ne more komentirati, saj zadeve v zvezi z zalogami sploh niso bile predmet razpisa oz. medsebojnih razmerij. Ponudnik je namreč po njegovih besedah dal zgolj ponudbo za najem prostorov in opreme, medtem ko so zaloge last upnikov in z njimi ne more nihče prosto razpolagati, pač pa je za njih potrebno iztržiti čim višjo ceno. Razlogov o razhajanju s konceptom zaposlenih pa Rola sploh ni želel komentirati, saj to po njegovem ni stvar stečajnega upravitelja. Sicer pa Rola za zdaj ni mogel veliko povedati niti o razvoju dogodkov za Steklarsko novo v prihodnjih dneh. Kot je dejal, imajo po sklepu sodišča mesec dni časa za dokončanje nujnih poslov, omenjeni rok pa se izteče 4. avgusta. Do takrat imajo za delavce, ki so še v podjetju, dovolj dela, v kolikor pa v teh dneh ne bodo našli novega najemnika, bodo začeli z ugašanjem peči, kar traja tri do štiri dni, to pa pomeni, da je časa le še do konca tega tedna. Kot je še dejal Rola, zanimanje sicer obstaja, a trenutno nima nobene pisne ponudbe, niti o njej sam nikoli ni govoril.
|
negative
|
2,774
|
Ljubljana - Po jutranji pocenitvi delnic na Ljubljanski borzi se je ob kocu trgovanja trend le obrnil. Ob sicer zelo nizkem obsegu prometa, ki je v celotnem dnevu znašal le nekaj pod 995.000 evrov, je osrednji indeks SBI20 pridobil 0,67 odstotka in se oblikoval pri 4154 indeksih točkah. Najbolj se je danes podražila delnica Triglav Naložb, katere enotni tečaj se je zvišal za kar 15,62 odstotka. Z 6,5-odstotno rastjo je trgovanje zaključila delnica Luke Koper, pri čemer je njen enotni tečaj znašal 24,2 evra. Delnica Gorenja se je podražila za 2,36 odstotka na 9,99 evra, enotni tečaj Aktive Naložb pa se je zvišal za 1,66 odstotka. Med drugim se je podražila tudi delnica Krke, ki je pridobila nekaj manj kot 1,3 odstotka, njen enotni tečaj se je danes ustavil pri 69,8 evra. Nekaj manj kot odstotek je danes pridobila tudi delnica Istrabenza. Na drugi strani se je za največ pocenila delnica Maksime Holding. Predsednik uprave družbe Nastja Sušinski je namreč danes na okrožno sodišče v Ljubljani poslal predlog za začetek prisilne poravnave. Njena delnica se je pocenila za 3,54 odstotka, pri čemer je njen enotni tečaj zdrsnil na tri cente za delnico. Za 3,4 odstotka se je pocenila delnica Etola, z 3,3-odstotnim padcem tečaja ji je sledila tudi delnica Zvon Ena Holdinga. Enotni tečaj delnice Žita se je znižal za 2,2 odstotka na 85 evra, medtem ko je delnica Save danes izgubila nekaj manj kot dva odstotka.
|
neutral
|
2,775
|
Ljubljana - Unicredit Banka Slovenija, ki sodi pod okrilje skupine Unicredit, je ob polletju ustvarila 2,5 milijona evrov dobička pred davki, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašal 11 milijonov evrov. Bilančna vsota banke je konec junija znašala 2,829 milijarde evrov, s čimer je banka ohranila četrto mesto med slovenskimi bankami. Kot so danes sporočili iz Unicredit Banke Slovenija, so na poslovni rezultat tudi ob polletju vplivale spremenjene razmere na trgu in s tem večje rezervacije. Zavedamo se, da so današnje razmere drugačne, kot so bile še pred kratkim, je pojasnil predsednik uprave banke France Arhar. "Za dodatna sredstva, ki bi jih lahko ponudili tudi podjetjem z nekoliko slabšo boniteto, smo se uspešno potegovali na obeh državnih razpisih za jamstveno shemo, sredstva v okviru skupine Unicredit pa bomo podjetjem ponudili tudi s pomočjo refinanciranja pri ECB," je dejal. Dobiček iz poslovanja Unicredit Banke Slovenija je znašal 12,2 milijona evrov, pri čemer je banka oblikovala oslabitve za kredite strankam v višini 9,7 milijona evrov. V enakem obdobju lani so oslabitve znašale 2,9 milijona evrov. Kot to pojasnjujejo v banki, se "vzporedno s poslabševanjem ekonomske klime poslabšuje tudi kakovost bančnih terjatev do nebančnega sektorja". Neto obrestni prihodki v prvih šestih mesecih letos so bili v medletni primerjavi z 18,60 milijona evrov nižji za 13 odstotkov, medtem ko so se neto neobrestni prihodki okrepili za 14 odstotkov na 11,21 milijona evrov. "Na nižji poslovni rezultat na eni strani vpliva bistven padec gospodarske rasti v Sloveniji ob zmanjšani kreditni aktivnosti, pa tudi spremenjena obrestna politika, ki od zadnjega četrtletja lani beleži padec obrestnih mer in povečevanje likvidnostnih stroškov," so pojasnili v banki. Unicredit Banka Slovenija je imela konec junija na slovenskem bančnem trgu šestodstotni tržni delež, enak tržni delež pa dosega tudi na trgu posojil strankam. "V prvih šestih mesecih letos je UniCredit Banka Slovenija odobrila skupaj za približno 460 milijonov evrov kreditov v korist podjetij in prebivalstva," so navedli. Posojila nebančnemu sektorju so se po navedbah banke v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za sedem odstotkov (na dve milijardi evrov). Pri tem se je obseg posojil podjetjem zvišal za štiri odstotke (na 1,33 milijarde evrov), prebivalstvu pa za 13 odstotkov (na 679,5 milijona evrov), od tega so se stanovanjska posojila okrepila za 17 odstotkov (na 463,8 milijona evrov), medtem ko je obseg potrošniških posojil prebivalstvu s 196,7 milijona evrov na lanski primerljivi ravni. Kapital banke je ob koncu polletja znašal 185,9 milijona evrov, količnik kapitalske ustreznosti pa je bil v medletni primerjavi z 9,55 odstotka višji za 1,47 odstotne točke. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je "stanje vrednostnih papirjev v premoženjski bilanci povečalo za 148 milijonov evrov oz. za 46 odstotkov, delno tudi zaradi realizacije repo pogodb, sklenjenih s posameznimi poslovnimi partnerji," so še sporočili iz banke.
|
positive
|
2,776
|
Koper - Člani upniškega odbora Istrabenza so na današnjem sestanku z upravo Istrabenza izmenjali različna, a v glavnem že precej znana dejstva, je sestanek po zaključku komentiral predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič. Bankirje je zanimalo predvsem, kako bo Istrabenz upnikom v naslednjih letih poplačal terjatve. Bankirje je uprava "v okviru svojih možnosti in interesov družbe" seznanila tudi s posameznimi cenitvami. "Izvedeli so nekaj postopkovnih in vsebinskih detajlov, to pa je tudi vse," je še povedal Topič. Istrabenz trenutno sicer nima dovolj kapitala za povračilo vseh obveznosti do upnikov, ima pa dovolj premoženja, je še zagotovil Topič. "Razmere so kvečjemu še malce boljše kot konec marca, saj se je vrednost določenih deležev na borzi povečala," je še dejal. Potrdil je še, da bodo v Istrabenzu, če bo le mogoče, poskusili ohraniti vse tri strateško pomembne stebre, prehrano, energetiko in turizem. "Vsi trije so zelo smotrni in perspektivni za prihodnost," je dejal. Topič je vnovič izrazil željo, da bi se banke upnice "v svojih pričakovanjih do Istrabenza čim prej poenotile". Po njegovih besedah je prostovoljna poravnava še vedno možna in tudi za banke najbolj ugodna rešitev. Uprava Istrabenza naj bi se bila z bankami upnicami v zvezi s tem še pripravljena pogajati o nekaterih odprtih vprašanjih, predvsem o višini obrestne mere. Katere od bank upnic prostovoljni poravnavi nasprotujejo, Topič ni povedal. "Vidim le rezultat. Na naši mizi še vedno ni njihovega skupnega predloga," je dejal. Banke upnice naj bi se o prostovoljni poravnavi ponovno pogovarjale predvidoma v četrtek, pod določenimi pogoji pa naj bi bil na dokapitalizacijo pripravljen pristati tudi Petrol. Dokončno naj bi se upniki o sprejetju oziroma zavrnitvi prisilne poravnave po Topičevih ocenah odločili do prvega decembra, upniški odbor pa naj bi se ponovno sestal konec septembra. Upniki imajo do 10. avgusta čas, da prijavijo terjatve. Bankirji vsebine današnjega sestanka niso želeli komentirati, potrdili so le, da so se seznanili s pojasnili uprave.
|
neutral
|
2,777
|
Zagreb - Prodaja novih avtomobilov na Hrvaškem je v letošnjih prvih sedmih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem lani padla za 48,5 odstotka, je danes objavila agencija Promocija plus, ki se sklicuje na informacije o registraciji novih avtomobilov. Najbolj prodajani so bili avtomobili znamk Opel, Volkswagen in Renault. Do začetka avgusta so na Hrvaškem registrirali 29.999 avtomobilov, kar je za 28.269 avtomobilov manj kot v prvih sedmih mesecih lani. Sicer so rekordno letošnje mesečno znižanje prodaje osebnih vozil zabeležili junija, ko je bilo prodano za 56,4 odstotka avtomobilov manj kot junija lani. Julija letos pa so registrirali 4637 novih avtomobilov, kar je bilo za 48,2 odstotka manj kot julija 2008. Promocija plus še navaja, da so največ novih avtomobilov letos prodali v Oplu, ki ima s prodanih 3360 osebnih vozil 11,2-odstotni delež na trgu. Sledi Volkswagen, ki je prodal 2789 avtomobilov in ima 9,6-odstotni delež na trgu. Tretji je Renault (2649 avtomobilov in 8,8 odstotka tržnega deleža), četrti pa Peugeot (2464 vozil in 8,2 odstotka trga). Sledijo Ford, Škoda in Citroen, sicer pa so med približno 40 avtomobilskimi znamkami, ki jih prodajajo na Hrvaškem, zgolj Lancia, Dacia in Smart zabeležili več prodanih novih vozil kot v enakem obdobju lani. Najbolj prodajani modeli v prvih sedmih mesecih so bili opel astra (2055), volkswagen golf (1250) in renault clio (1018). Obenem je kriza udarila tudi trg rabljenih avtomobilov, saj je bilo registriranih 5620 rabljenih osebnih vozil, kar je za dobro petino manj kot lani, rabljenih dostavnih vozil pa so prodali 657 ali za 30,7 odstotka manj kot lani. Agencija Promocija plus je še objavila, da je v prvih sedmih mesecih manj tudi registriranih novih dostavnih vozil, 3151, kar je 46,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani.
|
neutral
|
2,778
|
München - Nemški proizvajalec prestižnih ženskih oblačil Escada, ki je eden pomembnejših kupcev murskosoboške Mure in ima v Gornji Radgoni dve podjetji, je danes opozoril, da bo še ta teden vložila predlog za stečaj, če upniki ne bodo pristali na zamenjavo dolga za gotovino in lastniški delež v podjetju. Escada, ki po svetu zaposluje okoli 2300 ljudi, je v današnjem sporočilu za javnost zapisala, da bo predlog za začetek stečajnega postopka zaradi grozeče nelikvidnosti vložila, če upniki ne bodo pristali na načrt za prestrukturiranje dolga, ki ga je pripravila uprava podjetja. Rok za zamenjavo dolga v lastniški delež v podjetju poteče v torek ob 15. uri po srednjeevropskem času, uprava Escade pa je upnikom ponudila, da vsakih 1000 evrov terjatev, ki jih imajo do podjetja, zamenjajo za 400 evrov in deset delnic družbe. "Glede na nelikvidnost podjetja, roka za izvedbo zamenjav ne moremo podaljšati, prav tako pa ne moremo popraviti ponudbe," je zatrdila uprava Escade. Družba si je za cilj zastavila, da vsaj 80 upnikov pristane na tako rešitev. Koliko jih je do sedaj to storilo, ni znano, vendar pa bi morala uprava sporočiti, če bi na načrt pristala polovica upnikov. Tega po pisanju nemške tiskovne agencije dpa še ni storila. K načrtu za rešitev podjetja pred stečajem sodi tudi dokapitalizacija v višini 29 milijonov evrov, ki je prav tako še v teku. Escada se je v kritičnem položaju znašla zaradi visokih poslovnih izgub v zadnjih mesecih. Escada je jeseni 2007 v Gornji Radgoni uradno odprla nov poslovno-razvojni center, v katerega je prenesla celotne tehnično-razvojne zmogljivosti za svojo blagovno znamko. V družbah Elos - Escada in Epas je v pomurskem mestu zaposlenih več sto delavcev. Escada je obenem tudi eden najpomembnejših kupcev izdelkov Mure, ki šiva za blagovno znamko nemškega podjetja.
|
negative
|
2,779
|
Moskva - Ruski bruto domači proizvod (BDP) se je v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni skrčil za 10,9 odstotka, kar je več od pričakovanj analitikov in največ, odkar ruski državni statistični urad beleži podatke o gibanju BDP. Bolj vzpodbuden pa je podatek, da se je BDP v primerjavi s prvim trimesečjem okrepil za 7,5 odstotka. V prvem četrtletju se je rusko gospodarstvo na letni ravni skrčilo za 9,8 odstotka, ruska vlada pa za letošnje leto napoveduje 8,5-odstotni padec BDP.,Ruske oblasti so sicer za drugo letošnje četrtletje napovedovale padec BDP v razponu med 8,7 in desetimi odstotki, analitiki pa so pričakovali 10,2-odstotno zmanjšanje gospodarske dejavnosti. Predhodni podatki ruskega državnega statističnega urada so tako oboje negativno presenetili. Rusko gospodarstvo je na krilih visokih cen energije deset let raslo po povprečni stopnji sedem odstotkov letno. Silovit padec cen nafte in zemeljskega plina, ki ga je povzročilo zmanjšanje globalnega povpraševanja po energiji v luči sevtovne finančne in gospodarske krize, je močno prizadel rusko gospodarstvo, ki se v letih rasti ni reformiralo in v zadostni razširilo na nove dejavnosti. To priznava tudi sam ruski politični vrh. "Tako se ne moremo več razvijati. To je slepa ulica ali drugače, naše gospodarstvo nima prihodnosti," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v ponedeljek med obiskom v črnomorskem letovišču Soči povedal ruski predsednik Dmitrij Medvedjev. "Rusija mora iti naprej, a zaenkrat nismo naredili koraka naprej. Vrtimo se v krogu in kriza je to lepo razkrila. Takoj ko je izbruhnila kriza, se je gospodarstvo sesulo in sesulo se je veliko bolj kot vrsta drugih gospodarstev," je dejal Medvedjev in to pripisal neprilagojenosti gospodarstva. "Zakaj? Zato ker nismo spremenili strukture našega gospodarstva. Naša ekonomija sloni na ogljikovodikih in drugih naravnih virih ter na njihovem izkoriščanju," je še pojasnil ruski predsednik. Ruski finančni minister Aleksej Kudrin je medtem v ponedeljek posvaril, da bo rusko gospodarstvo potrebovalo od štiri do pet let, da bo doseglo lanske stopnje rasti. Ruski BDP se je lani okrepil za 5,6 odstotka, kar je bila najpočasnejša rast po letu 2002. Mednarodni denarni sklad (IMF) Rusiji sicer za letošnje leto napoveduje 6,5-odstotni padec BDP, naslednje leto pa naj bi sledila 1,5-odstotna gospodarska rast.
|
negative
|
2,780
|
London - Alpska kneževina Liechtenstein, ki se je je dolgo držal sloves davčne oaze, in Velika Britanija sta danes dosegli dogovor, ki naj bi britanskim davčnim oblastem olajšal vpogled v bančne račune, na katerih naj bi britanski državljani skrivali med dvema in tremi milijardi funtov. Sporazum britanskim državljanom, ki skrivajo premoženje na tajnih računih v kneževini med Avstrijo in Švico, v obdobju med 1. septembrom letos in 15. marcem 2015 ponuja možnost, da premoženje prostovoljno prijavijo in so v tem primeru deležni bolj ugodne obravnave pri plačilu davčnega dolga. Osebni podatki lastnikov teh računov bi namreč ostali zaupni, plačati pa bi morali pavšalno kazen v višini deset odstotkov premoženja na računih. Če tega ne bodo storili, jim bodo liechtensteinske oblasti račune zaprle, britanskim davčnim oblastem pa bodo morali v najslabšem primeru in ko jih bodo slednje dobile v roke, plačati kazen v višini do 100 odstotkov skritega premoženja, je po pisanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril Dave Hartnett iz britanskega davčnega urada HMRC. Poleg tega naj bi tisti, ki bodo prostovoljno prijavili premoženje, uživali ugodnejšo obravnavo tudi, ko gre za obdobje, v katerem se meri davčni dolg. To bo namreč skrajšano z običajnih 20 na deset let. Imeli bodo tudi možnost, da bo njihovo premoženje v Liechtensteinu vnaprej obdavčeno po 40-odstotni enotni davčni stopnji, ki bo zamenjala vse druge davčne obveznosti. Liechtensteinska vlada je v izjavi za javnost medtem zapisala, da se zavezuje zagotavljanju davčne discipline britanskih strank. Obenem je kot posebej pomembno izpostavila možnost enotne obdavčitve premoženja, saj to po njenem mnenju ne bo le spodbudilo prostovoljnih razkritij, ampak bo strankam omogočilo tudi prihranke. Je pa v sporazumu zanka. Posamezniki, ki ne bodo želeli prijaviti svojega premoženja, bodo lahko svoja sredstva prenesli drugam, liechtensteinske oblasti pa pri tem britanskim davčnim oblastem ne bodo predali imen lastnikov teh računov. Vaduz in London sta napovedala tudi, da bosta začela s pogajanji o sporazumu o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki naj bi omogočil izmenjavo davčnih podatkom med oblastmi v obeh državah in tako preprečeval davčne utaje. Liechtenstein je bil dalj časa uvrščen med nesodelujoče davčne oaze Liechtenstein je bil skupaj z Andoro in Monakom dlje časa uvrščen med nesodelujoče davčne oaze na seznamu Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Potem ko je skupina 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih gospodarstev na svetu (G20) na aprilskem vrhu v Londonu napovedala okrepljen boj proti nesodelujočim davčnim jurisdikcijam - Velika Britanija je bila pri tem zelo dejavna, je OECD objavila nov seznam, na katerem so se med nesodelujočimi davčnimi jurisdikcijami, ki se po njenem mnenju niso zavezale k mednarodno dogovorjenemu davčnemu standardu, znašli Kostarika, Malezija, Filipini in Urugvaj. Poleg tega je organizacija objavila seznam 38 davčnih jurisdikcij, ki so se zavezale k mednarodno dogovorjenemu davčnemu standardu, a zaenkrat še niso v večjem merilu uvedle ustreznih ukrepov. Ta seznam je razdeljen na t.i. davčne oaze in na druge finančne centre, na njem pa so na primer Avstrija, Belgija, Brunej, Čile, Liechtenstein, Luksemburg, Monako, Singapur, Švica, Bahami idr. Vsaj evropske države na tem sivem seznamu so že napovedale, da bodo omilile pravila o bančni tajnosti in preko sporazumov o izogibanju dvojnega obdavčenja začele sodelovati z davčnimi oblastmi v drugih državah.
|
neutral
|
2,781
|
Ljubljana - V primeru, da bo nemška modna hiša Escada končala v stečajnem postopku, Escadini podjetji v Sloveniji - Elos Escada in Epas - ne bosta imeli težav, ocenjuje direktor obeh podjetji Tugomir Frajman, ki je 48-odstotni lastnik Epasa. Razlog je po njegovih besedah v tem, da sta med vsemi Escadinimi podjetji Elos Escada in Epas uvrščeni kot prednostni, saj se v njih razvijajo kolekcije, prototipi in podobno. Frajman pravi, da je do morebitnega stečaja Escade še daleč. "V ponedeljek je Escadina uprava objavila, da bo, če se ji do danes (s Frajmanom smo se pogovarjali včeraj, op. p.) ne bo uspelo prostovoljno poravnati z upniki, do konca tega tedna razglasila insolventnost. Šele nato bi lahko sledil stečajni postopek," razlaga Frajman. Po njegovih besedah poravnava, ki jo mora podpreti 80 odstotkov vseh upnikov, predstavlja zadnjo od petih faz sanacije, ki se je začela lani. Kot eden od prvih ukrepov je bil lani poleti za predsednika uprave imenovan Bruno Sälzer, ki je pred tem vodil nemško modno hišo Boss. Med raznimi ukrepi, ki so se jih lotevali sanatorji, je tudi prodaja nekaterih blagovnih znamk. Koliko trenutno znašajo dolgovi Escade, Frajman ne ve, lansko poslovno leto pa je nemška družba končala z izgubo v znesku okoli 180 milijonov evrov. Po drugi strani, tako Frajman, je Elos Escada lani ustvaril 136.000 evrov dobička, Epas pa 180.000 evrov dobička. V obeh podjetjih je bilo zaposlenih 330 delavcev.
|
neutral
|
2,782
|
Ljubljana - Droga Kolinska spoštuje pridobljena certifikata halal, ki zagotavljata, da so testirani izdelki Argeta, med njimi tudi piščančja pašteta Argeta, izdelani v skladu s pravili in zahtevami halal standarda in torej ne vsebujejo svinjine. Certifikata sta izdali islamski skupnosti tako v Sloveniji kot tudi v BiH. Kot so sporočili iz Droge Kolinske, je 7. avgusta letos neodvisni raziskovalni laboratorij Inštituta Gissel iz Hanovra opravil testiranja na piščančjih paštetah Argeta in ugotovil, da te ne vsebujejo svinjine. Slednji je testiranja izvedel po enaki metodologiji kot nemški inštitut za prehrano Bayerisches Landesamt für Gesundheit und Lebensmittelsicherheit, ki je ugotovil, da piščančja pašteta Argeta vsebuje svinjsko meso in kosti. Analiza v inštitutu Gissel je bila opravljena na izdelkih Argeta iste ter tudi predhodne in naslednje serije, kot jih je v svojo analizo vključil tudi bavarski inštitut za prehrano. Inštitut Gissel je za svoje ugotovitve tudi izdal uradno potrdilo, poudarjajo v Drogi Kolinski. Ob tem dodajajo, da je tudi trgovska veriga Rewe, kamor družba prodaja svoje izdelke, neodvisno od Droge Kolinske izvedla testiranja, ki so potrdila, da izdelki Argeta ne vsebujejo svinjine. To testiranje je 4. avgusta letos izvedla organizacija Lebensmittel Untersuchung iz Dunaja, ki je za rezultate testiranj tudi izdala uradno potrdilo.Pašteta Argeta ključni program družbe S tem so se v Drogi Kolinski odzvali na sredino vest STA, ki smo jo povzeli po srbski tiskovni agenciji Tanjug, da je bavarski inštitut za prehrano Bayerisches Landesamt für Gesundheit und Lebensmittelsicherheitt ugotovil, da so v piščančji pašteti Argeta proizvajalca Droga Kolinska uporabljali tudi svinjsko meso in kosti, kar je močno razburilo muslimane, predvsem turško skupnost v Nemčiji. Paštete s certifikatom halal (v arabščini to pomeni dovoljeno oz. dobro) Droga Kolinska proizvaja predvsem v svoji tovarni Argeta v Sarajevu, ki je z delom začela pred slabimi štirimi leti. Pašteta Argeta je ključni program družbe in je tudi najbolj prodajani namaz v Sloveniji, BiH, Makedoniji in na Kosovu, v Srbiji je po prodaji na drugem oz. tretjem mestu, v Švici in Avstriji pa na drugem. Največ namazov znamke Argeta je Droga Kolinska lani prodala v BiH, in sicer 31 odstotkov, sledijo Slovenija (13,6 odstotka), Srbija in Črna gora (13,1 odstotka), Makedonija (10,1 odstotka), Avstrija in Nemčija (devet odstotkov), ter Kosovo (6,2 odstotka).
|
neutral
|
2,783
|
Beograd - Približno 100 od 220 delavcev Topola Livarne, ta je v lasti slovenskega Livarja, že tretji dan stavka. Delavci zahtevajo, da jim uprava podjetja takoj nakaže plače za marec in april, družba pa jim je dolžna tudi plače za maj, junij in julij. Delavci tudi zahtevajo plačilo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje za 12 zadnjih mesecev. Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, bodo delavci s stavko nadaljevali do izpolnitve zahtev. Danes so se delavci sestali z direktorjem družbe Brankom Grumićem, vendar se niso uspeli dogovoriti o prekinitvi stavke. Kot je dejal Grumić, družba nima denarja, delavce pa je obtožil, da so za slabo poslovanje krivi sami, ker so letos izdelali le 700 ton ulitkov, kar so včasih naredili v enem mesecu. Večinski, 70-odstotni lastnik v livarni v Topoli je pred štirimi leti postala družba Livar iz Ivančne Gorice, ki pa naj bi bila, prav tako kot njena hčerinska družba v Topoli, zaradi krize precej prizadeta. V javnosti se je pred meseci celo omenjalo, da naj bi obe družbi šli v stečaj. Za komentar v Livarju, ki ga vodi nekdanji prvi mož Elana Uroš Korže, trenutno ni nihče dosegljiv, saj so zaposleni do konca meseca na kolektivnem dopustu.
|
negative
|
2,784
|
Ljubljana - Probanka je minuli četrtek pridobila 443.499 delnic Pivovarne Laško, kar predstavlja 5,07-odstotni delež delnic in glasovalnih pravic v tej družbi, je Pivovarna Laško danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. V četrtek pretekli teden je bilo na borzi v dveh poslih s svežnji prodanih 443.499 delnic Pivovarne Laško. S tem so se dejansko potrdile govorice, da je Probanka minuli četrtek zasegla in nato zaenkrat še neznanemu kupcu prodala 5,07 odstotka delnic Pivovarne Laško. Po ugibanju poznavalcev so sicer banke, ki so doslej v postopku unovčevanje zavarovanj za posojila Infond Holdinga zasegle in prodale delnice Mercatorja in Pivovarne Laško, te delnice prodajale svojim lastnim hčerinskim družbam. To je zaenkrat potrdila le NLB, ki je delnice prodala družbi FIN-DO. Kot je znano, je bilo z delnicami Pivovarne Laško minuli četrtek za 12,6 milijona evrov prometa, večina v dveh svežnjih. Že v prvi uri je bil prodan sveženj 283.582 delnic v vrednosti 8,05 milijona evrov, pol ure pred koncem trgovanja pa še sveženj 159.917 delnic v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov. Delnice so bile obakrat prodane po ceni 28,39 evra. Banke, prva je bila NLB, so namreč 5. avgusta začele prodajati zasežene delnice Mercatorja in Laškega. Doslej so jih prodale NLB, Banka Celje, Abanka Vipa, Banka Koper, Gorenjska banka in Probanka, minuli petek pa naj bi to storila še NKBM.
|
neutral
|
2,785
|
Peking - Kitajska naftna skupina Sinopec je danes sporočila, da je dokončala 7,5 milijarde ameriških dolarjev vreden prevzem družbe Addax Petroleum s sedežem v Ženevi. Gre za največji tuji prevzem s strani kakega kitajskega podjetja, skupina Sinopec, ki velja za največji azijski rafinerijski koncern, pa želi s tem povečati svojo proizvodnjo. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, želi Sinopec z razširitvijo proizvodnje predvsem zmanjšati izgube, ki so v preteklih letih ob visokih cenah nafte nastale zaradi prav tako visokih davkov na gorivo. Kitajske naftne, rudarske in druge družbe, ki se ukvarjajo z izkoriščanjem naravnih virov, sicer ob vse večjem povpraševanju pogosto investirajo v tuja naftna polja, rudnike ipd. Kitajska naftna družba China Oilfield Services je tako lansko leto izvedla nakup 2,5 milijarde dolarjev vrednega deleža v norveški družbi Awilco Offshore. Addax s sedežem v Ženevi se ukvarja predvsem z odkrivanjem novih naftnih zalog v zahodni Afriki in na Bližnjem vzhodu. Sinopec je ob prevzemu družbe med drugim obljubil, da bo vodstvo Addaxa ostalo nespremenjeno.
|
neutral
|
2,786
|
New York - Izdajatelj revije Reader's Digest, podjetje Reader's Digest Association, je v ponedeljek sporočil, da bodo zaprosili za stečajno zaščito po 11. poglavju oziroma prisilno poravnavo. Upnikom nameravajo v zameno za del 1,6 milijarde dolga ponuditi lastniške deleže. Stečajna zaščita zadeva le operacije v ZDA. Postopek stečajne zaščite naj bi se začel čez mesec dni, med največjimi upniki, s katerimi so že dosegli dogovor o zamenjavi dolga za lastniške deleže, pa so banka JP Morgan Chase, GE Capital in Merrill Lynch. Podjetje Reader's Digest Association poleg osrednje revije izdaja tudi knjige in druge revije. Sama revija Reader's Digest je bila ustanovljena leta 1922, kot zbirka zgoščenih člankov drugih publikacij. Na višku razcveta v 70. letih prejšnjega stoletja je imela revija 17 milijonov naklade, ki pa je do danes padala. V drugi polovici leta 2008 je naklada v ZDA znašala 8,2 milijona izvodov. Junija je uprava sporočila oglaševalcem, da jim znižuje jamstva za naklado z osem na 5,5 milijona, število izdaj na leto pa se je z 12 skrčilo na 10. Generalna direktorica podjetja Mary Berner je v ponedeljek zatrdila, da je revija v ZDA še vedno v dobrem stanju, čeprav imajo letos za šest odstotkov manj oglasov. Ker se revija osredotoča na široko publiko in ne na ljudi z visokimi dohodki, je naj kriza ne bi tako zelo prizadela. Za težave celotnega podjetja naj bi bila kriva predvsem dva dela, ki so ju lani prodali. To je podjetje za prodajo knjig na sejmih in prireditvah "Books are fun" in QSP, ki pomaga zbirati denar za šole in mladinske skupine.
|
neutral
|
2,787
|
Ljubljana - Družba Istrabenz je od aprila do konca julija letos zabeležila izgubo v višini približno 22,8 milijona evrov, je razvidno iz poročila insolventnega dolžnika, ki ga je uprava Istrabenza v skladu s postopkom prisilne poravnave 17. avgusta predložila koprskemu okrožnemu sodišču. Izguba je bila najmanjša v juliju, ko je znašala okrog 2,8 milijona evrov. V aprilu je Istrabenz zabeležil 12 milijonov evrov izgube, v maju 3,4 milijona, v juniju pa 4,4 milijona evrov izgube. V obdobju od aprila do konca julija je Istrabenz beležil tako negativni poslovni izid iz poslovanja kot negativni izid financiranja. Izguba iz poslovanja je znašala skupno 1,3 milijona evrov, izguba iz financiranja pa 21,5 milijona evrov. Največji delež odhodkov so ustvarili odhodki za obresti, ki so od aprila do maja znašali skupno 13 milijonov evrov. Izguba, ki jo je Istrabenz v omenjenem obdobju ustvaril pri poslovanju, se sicer iz meseca v mesec zmanjšuje. Aprila je družba tako beležila dobrih 333.000 evrov izgube iz poslovanja, julija pa okrog 154.000. 31. julija je Istrabenz beležil 51 milijonov evrov negativnega kapitala. Zoper upnike, ki so proti družbi sprožili postopke za zavarovanje svojih terjatev ali izvršbo, je Istrabenz uporabil določena pravna sredstva, še navaja uprava Istrabenza v poročilu insolventnega dolžnika. Istrabenzu je tako po navedbah v poročilu uspelo odbiti večino poskusov, da bi upnik dobil svojo terjatev poplačano pred ostalimi upniki ali da bi dobil boljši pravni položaj za poplačilo terjatve. Po navedbah v poročilu ima Istrabenz že pripravljene določene rešitve tudi v zvezi z enostranskimi prekinitvami reodkupnih pogodb s strani bank upnic. Istrabenz namerava postopke sprožiti, če z bankami upnicami ne bo prišlo do dogovora o prostovoljni poravnavi. V obdobju od 31. marca do 31. julija so po navedbah v poročilu reodkupne pogodbe z Istrabenzom prekinile Probanka, Nova Ljubljanska Banka in Gorenjska banka. Istrabenzovi upniki so imeli konec julija do družbe skupno dobrih 500 milijonov evrov terjatev. Istrabenz je od marca insolventen, 8. julija pa se je s sklepom koprskega sodišča začel postopek prisilne poravnave. 19 bank upnic kljub intenzivnim pogajanjem, ki potekajo že več mesecev, še ni našlo dogovora glede prostovoljne poravnave.
|
negative
|
2,788
|
Pariz/Frankfurt/London - Borze po Evropi so v začetnem delu današnjega trgovanja beležile padce. Tečaji so se zaenkrat najbolj znižali v Frankfurtu, kjer je indeks DAX izgubil okoli 1,2 odstotka, ter na Dunaju in v Parizu. Indeks DAX na borzi v Franfurtu se je do okoli 10.30 znižal za 1,22 odstotka na okoli 5186 točk. Indeks ATX na dunajski borzi je izgubil 1,07 odstotka in bil na ravni 2333 točk, indeks CAC 40 na pariški borzi se je znižal za 0,97 odstotka na okoli 3417 točk, indeks FTSE 100 na londonski borzi pa za 0,94 odstotka na raven 4642 točk. Milanski indeks FTSE Italia All-Share je padel za 1,46 odstotka na okoli 21.402 točki. V Evropi se nadaljuje trend z azijskih borz, kjer so tečaji danes precej izgubili. Šanghajski indeks je izgubil 4,3 odstotka, tokijski indeks Nikkei 0,79 odstotka, hongkonški Hang Seng 1,9 odstotka, južnokorejski Kospi 0,3 odstotka, indijski Sensex pa dva odstotka.
|
negative
|
2,789
|
Ljubljana - Murskosoboška družba Panvita, Mesna industrija Radgona (MIR) za zdaj očitno uspešno kljubuje posledicam finančno-gospodarske krize. Predsednik upravnega odbora družbe Peter Polanič pojasnjuje, da so v prvih šestih mesecih letošnjega leta prihodke povečali za okoli 18 odstotkov. Koliko znaša dobiček družbe, Polanič ni pojasnil, je pa povedal, da je poslovanje pozitivno. Lastniki družbe Panvita MIR - ta je v večinski, več kot 88-odstotni lasti Kmetijskega gospodarstva Rakičan oziroma skupine Panvita - so na nedavni skupščini pustili nekaj več kot 800.000 evrov bilančnega dobička nerazporejenega. Spomnimo, da je Panvita po neuradnih informacijah eden od ponudnikov za najem in morebitni kasnejši odkup obratov družbe Mesna industrija Primorske (MIP) v stečaju. Odločitev o tem, kdo bo postal najemnik obratov MIP in s tem glavni kandidat za kasnejši nakup obratov, naj bi bila znana v prihodnjih dneh.
|
positive
|
2,790
|
Koper - Koprsko okrožno sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek Luke Koper, ki je od nekdanjega predsednika uprave Luke Koper Bruna Koreliča zaradi domnevnega oškodovanja pri prodaji delnic Autocommercea zahtevala 722.791 evrov odškodnine. Luka Koper bo morala poravnati sodne stroške procesa, ali se namerava zoper razsodbo pritožiti, pa še ni znano. Koreličev odvetnik Miha Kozinc je o razsodbi koprskega sodišča dejal, da so od vsega začetka zastopali stališče, da ni bilo pri poslu v zvezi s prodajo delnic Autocommercea nič narobe. "Šlo je za nagajanje in politično obračunavanje z mano, ker sem si kot občinski svetnik upal opozarjati na nečedne posle župana Borisa Popoviča," pa je za STA o tožbi dejal Korelič. Koliko bodo znašali sodni stroški, ki jih bo morala Luka Koper plačati zaradi izgubljene tožbe, v Luki Koper danes niso mogli odgovoriti, ker sodba še ni pravnomočna. Uprava družbe tudi še ni sprejela odločitve o vložitvi pritožbe. "Verjamem, da jih bo srečala pamet in ne bodo zapravljali dodatnega denarja za odvetnike," je v zvezi z morebitno pritožbo dejal Korelič. Podobnega mnenja je tudi Kozinc. "Glede na potek postopka mislim, da ni nikakršne osnove za to," je pojasnil. Luka Koper je v tožbi od Koreliča zahtevala 722.791 evrov odškodnine, za kolikor naj bi Korelič oškodoval družbo s prodajo 9,9-odstotnega deleža družbe Autocommerce leta 2005. Luka Koper je delnice Autocommercea kupila leta 2003 od Slovenske odškodninske družbe, in sicer po ceni 4788 nekdanjih tolarjev na delnico, februarja 2005 pa je delnice prodala družbi Fins po ceni 5500 tolarjev za delnico. Po mnenju uprave in nadzornega sveta je bila prodajna cena v letu 2005 nižja od dejanske vrednosti posamezne delnice. Družba Protej, v kateri so združeni vodilni delavci ACH, je junija istega leta v prevzemni ponudbi namreč ponujala 6100 tolarjev za delnico. Upravo Luke Koper je leta 2008, ko je bila na sodišče vložena tožba, vodil Robert Časar, nadzorni svet pa koprski župan Boris Popovič. Tako Časarja kot Popoviča je nadzorni svet Luke Koper z njunih funkcij odstavil junija letos. Odvetnik Franci Matoz, ki je Luko Koper zastopal v omenjeni tožbi, je po navedbah predsednika uprave Luke Koper Gregorja Veselka sodelovanje z Luko Koper kmalu menjavi v vrhu Luke Koper prekinil.
|
negative
|
2,791
|
Frankfurt/Berlin - Nemške zvezne oblasti in zvezne dežele, kjer so Oplovi proizvodni obrati, od obeh potencialnih vlagateljev v evropsko podružnico ameriškega koncerna General Motors (GM) - kanadsko-avstrijske Magne v navezi z rusko Sberbank in belgijske RHJ - pričakuje večji lastni kapitalski vložek. Končna odločitev o usodi Opla bi utegnila pasti naslednji teden. Ameriški avtomobilski koncern General Motors (GM) se je julija odločil, da se bo o nadaljnji usodi svoje evropske podružnice, v kateri sta nemški Opel in britanski Wauxhall, pogajal le še z dvema potencialnima strateškima partnerjema, s kanadsko-avstrijskim koncernom Magna ter belgijsko družbo RHJ. Potem ko sta kanadsko-avstrijski koncern Magna in ameriški avtomobilski velikan v stečaju General Motors (GM) konec maja podpisala memorandum o soglasju o lastniškem vstopu Magne v evropsko podružnico GM Opel, so pogajanja nekoliko zastala, v igro pa je znova vstopila RHJ. Magna se za vstop v Opel poteguje v navezi z rusko banko Sberbank in ruskim proizvajalcem avtomobilov in tovornjakov GAZ, za RHJ pa naj bi stal ameriški naložbeni sklad Ripplewod. Magnin konzorcij je bil sicer doslej pripravljen za vstop v lastništvo Opla prispevati 350 milijonov evrov lastnega kapitala, poleg tega pa je predvidevala še izdajo zamenljivih obveznic v višini 150 milijonov evrov. Poleg tega pričakuje od nemške države in zveznih dežel, kjer so Oplovi obrati, za 4,5 milijarde evrov jamstev za nova posojila, pri čemer so nemške oblasti Oplu že odobrile 1,5 milijarde evrov premostitvenega posojila do konca leta. RHJ pa je doslej ponujal 275 milijonov evrov lastnega kapitala, od nemških oblasti pa je zahteval jamstva za posojila v višini med tremi in 3,8 milijarde evrov. Nemške zvezne oblasti in pa vpletene zvezne dežele so sedaj letvico za oba vlagatelja postavile višje in pričakujejo lastni kapitalski vložek v višini vsaj desetih odstotkov pričakovanih jamstev, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Tako Magnin konzorcij kot RHJ naj bi se na pogajalsko zahtevo že odzvala s precejšnjo mero prožnosti in naj bi ga bila pripravljena izpolniti. Eden od nemških vladnih pogajalcev o usodi Opla, državni sekretar na nemškem gospodarskem ministrstvu Jochen Homann, pa je za današnjo izdajo nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) potrdil, da so zvezna vlada in zvezne dežele GM ponudile, da Magninemu konzorciju sprva same jamčijo za 4,5 milijarde posojil, šele kasneje pa naj bi si breme jamstev porazdelile še z drugimi evropskimi državami, kjer so Oplovi in Wauxhallovi obrati (Španija, Belgija, Poljska in Velika Britanija). Opel sicer v Evropi zaposluje okoli 50.000 ljudi, od tega približno polovico v Nemčiji. Nemške oblasti so izrazito naklonjene Magnini ponudbi. Magna se je namreč zavezala, da ne bo na veliko odpuščala, predstavila pa je tudi razvojni koncept za Opel, ki med drugim predvideva prodor na ruski trg. V GM pa precejšnjo podporo uživa RHJ, saj naj bi bila njihova ponudba bolj ugodna za GM in bi mu omogočala kasnejši vnovičen odkup Opla. Še danes naj bi se predstavniki Magne in GM sestali v Detroitu in poskušali razjasniti preostala odprta vprašanja, Predviden naj bi bil tudi sestanek z RHJ. Uprava GM naj bi se nato danes ali v petek odločila o tem, kateremu od obeh vlagateljev je naklonjena. Končno odločitev pa naj bi že v začetku naslednjega tedna sprejel skrbniški svet Opla, ki trenutno upravlja s podjetjem, v njem pa so poleg predstavnikov GM tudi predstavniki nemških oblasti.
|
neutral
|
2,792
|
Idrija - Unicredit banka Slovenije in Banka Koper sta se neresno javili oz. nista dovolj premislili pred prijavo na sodelovanje na prvih avkcijah v okviru izvajanja jamstvene sheme za podjetja. Zato bo SID banka v prihodnje naredila selekcijo vabil, s čimer bo preprečila tak način obnašanja, je za STA povedal finančni minister Franc Križanič. Križanič je ob robu današnjega obiska v Hidrii in Kolektorju za STA dejal, da so bile prav zaradi bank, ki sta sodelovali v prvi avkciji, ena pa kasneje tudi v drugi avkciji - gre za Banko Koper in Unicredit banko Slovenije -, težave. Na jesenskih avkcijah naj bi se izvajanje jamstvene sheme precej izboljšalo. Kvoti iz prvih dveh avkcij v okviru izvajanja jamstvene sheme za podjetja sta bili le deloma izkoriščeni, saj je bilo od jamstvenih kvot v višini 210 milijonov evrov skupno odobrenih oz. je v postopku odobritve za 132,7 milijona evrov posojil podjetjem. SID banka, ki je zadolžena za izvajanje sheme, je 15. in 24. junija povabila banke k sodelovanju na prvih dveh avkcijah za pridobitev deležev jamstvene kvote. Ta teden pa se je bankam iztekel rok za oddajo seznamov predlaganih posojil po drugi avkciji. Razpisana kvota jamstev v prvi avkciji je bila 60 milijonov evrov, stopnja najvišjega tveganja, ki ga za to avkcijo prevzema država, je 50-odstotna. V drugi avkciji pa je bilo bankam ponujenih za 150 milijonov evrov državnih jamstev, država pa je prevzela največ 40 odstotkov tveganja. Obe avkciji sta bili izvedeni za vse tri bonitetne razrede skupaj (A, B in C). Na povabilo SID banke, ki je zadolžena za izvajanje sheme, se je v prvi avkciji odzvalo 14 bank z 20 ponudbami. Uspešne so bile tri ponudbe, in sicer z več kot 60-odstotnim deležem prevzetega tveganja bank, kar pomeni, da je država prevzela največ 40 odstotkov tveganja. Banki, ki jima je bila dodeljena jamstvena kvota, sta bili Unicredit banka Slovenije in Banka Koper. Pri drugi avkciji pa se je za jamstveno kvoto potegovalo 13 bank s 23 ponudbami. Uspešnih je bilo deset ponudb, in sicer z več kot 65-odstotnim deležem prevzetega tveganja bank, kar pomeni, da je država prevzela največ 35 odstotkov tveganja. Banke, ki jim je bila dodeljena jamstvena kvota, so bile Unicredit banka Slovenija, Deželna banka Slovenije, Abanka Vipa, NKBM, Hypo Alpe Adria Bank in Factor banka. Rezultati prvih dveh avkcij o le delni izkoriščenosti so po navedbah ministrstva presenetljivi, saj je bilo glede na agresivno licitiranje bank ob avkcijah pričakovati večjo realizacijo, še posebej v luči dejstva, da so bili pogoji bankam znani vnaprej.
|
negative
|
2,793
|
Ljubljana - Švicarska vlada se je včeraj odločila, da bo izstopila iz lastništva največje švicarske banke, UBS, in prodala svoj delež, vreden skoraj štiri milijarde evrov. Odločitev je sprejela dan po tistem, ko je z ameriško vlado v okviru zunajsodne poravnave sklenila dogovor o predaji podatkov o 4450 računih pri UBS, ki so v lasti ameriških državljanov. Švicarska vlada je že zaprosila konzorcij bank, da izpelje prodajo 332,2 milijona delnic banke UBS institucionalnim vlagateljem. Prodajo bosta poleg UBS izvedli še banki Credit Suisse in Morgan Stanley. Država bo delnice prodala po ceni od 16 do 16,5 švicarskega franka (10,56 evra), medtem ko je delnica včeraj na borzi končala pri 16,74 franka. S prodajo delnic bi vlada iztržila 3,54 milijarde evrov, s čimer bi skoraj povrnila osnovno naložbo v banko. Švicarska vlada je namreč lani kupila za 3,96 milijarde evrov zamenljivih obveznic UBS. Banka bo vladi plačala tudi 660 milijonov evrov za poravnavo obresti. Švicarska vlada je UBS lani še dokapitalizirala z izdajo 293,3 milijona novih delnic, s čimer je banka pridobila 2,5 milijarde evrov svežega kapitala. Tako v vladi menijo, da jim je z dokapitalizacijo banke in s sprejetjem dogovora z ameriško vlado uspelo povrniti zaupanje v banko, ki je izpuhtelo v času najhujše finančne krize. Po zunajsodni poravnavi med vladama Švice in ZDA tokrat UBS ne bo plačala kazni zaradi prikrivanja podatkov o komitentih, postopek proti banki pa bo na sodišču ustavljen. Medvladni dogovor ZDA omogoča, da v prihodnjih letih pridobi podatke o 10.000 računih.
|
neutral
|
2,794
|
New York - Predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke je v petek na konferenci centralne banke povedal, da je ameriška recesija tik pred koncem, kar je borzne vlagatelje dovolj sprostilo, da so v petek nakupili dovolj delnic za novo tedensko rast osrednjih delniških indeksov. Pomagalo je tudi spodbudno poročilo o prodaji rabljenih nepremičnin. Vrednost industrijskega indeksa Dow Jones se je v petek v primerjavi s petkom preteklega tedna zvišala za 184,56 točke oz. dva odstotka na 9505,96 točke. Širši indeks Standard & Poor 500 je pridobil 22,04 točke oz. 2,2 odstotka na 1026,13 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa 35,38 točke oz. 1,8 odstotka na vrednost 2020,90 točke. Indeks manjših podjetij Russell 2000 se je okrepil za 17,61 točke oz. za 3,1 odstotka na 581,51 točke. Za razliko od "veselega petka" je bil teden precej negotov, saj se vlagatelji niso mogli odločiti ali naj tvegajo in v upanju, da je recesije konec kupujejo delnice, ali pa še malo počakajo. Prodaja stanovanj in hiš je skupaj z Bernankejevim optimizmom prispevala k pozitivnemu tednu. V četrtek so vlagatelji dobili dve mešani sporočili. Ameriško ministrstvo za delo je v četrtek sporočilo, da se je število novih prošenj za podporo za primer brezposelnosti v tednu do 8. avgusta zvišalo na letno prilagojeno raven 576.000. Teden dni pred tem jih je bilo 561.000. Konferenčni odbor pa je sporočil, da se je indeks gospodarskih kazalcev julija zvišal za 0,6 odstotka. Bernanke je v petek na letni konferenci ameriške centralne banke napovedal skorajšnji konec ameriške in svetovne gospodarske krize, vendar pa opozoril, da se bodo ZDA še naprej soočale s težavami, če ne bo resnih reform. "Kaže, da se gospodarske aktivnosti v ZDA in po svetu izravnavajo in obeti za vrnitev k rasti v bližnji prihodnosti so dobri," je dejal. V petek je k rasti vrednosti delnic prispevalo tudi poročilo o dobri prodaji rabljenih stanovanj in hiš. Nacionalno združenje nepremičninskih posrednikov je sporočilo, da se je prodaja julija zvišala za 7,2 odstotka na letno prilagojeno raven 5,24 milijona enot, in sicer z junijskih 4,89 milijona enot. To je bila že četrta mesečna rast prodaje in najvišja od avgusta 2007, pri čemer so pomagale tudi nižje cene. Na newyorški borzi je v petek lastnika zamenjalo za okrog 1,48 milijarde dolarjev delnic, promet na borzi Nasdaq pa je dosegel 2,28 milijarde dolarjev. V petek je na vrednosti občutno pridobila nafta, in sicer 98 centov na 73,89 dolarja za 159-lirski sod, kar je navzgor potegnilo tudi delnice naftnih podjetij. Delnice Chevrona so se podražile za 1,6 odstotka na 69,73 dolarja, delnice Exxon Mobila pa za 1,9 odstotka na 69,92 dolarja. Podražile so se tudi delnice zavarovalnice AIG, in sicer za 1,7 odstotka na 32,85 dolarja.
|
positive
|
2,795
|
Ljubljana - Nadzorni svet Infonda Holdinga, nekoč ključne družbe, prek katere je Boško Šrot obvladoval svoj poslovni imperij, je razrešil direktorja družbe Matjaža Rutarja, ki je nadzornikom na četrtkovo sejo prinesel svojo odstopno izjavo. Za novega direktorja je imenoval italijanskega poslovneža Pierpaola Ceranija, lastnika 30 odstotkov Kolonela. Čeprav so nadzorniki Ceraniju (v nadzornem svetu sta ostala le še Günter Sovič in Branko Šibakovski) podelili štiriletni mandat, je malo možnosti, da bo družba obstajala toliko časa. Če je namreč Infond Holding še nedavno obvladoval 54 odstotkov Pivovarne Laško in 25 odstotkov Mercatorja, je imel včeraj, ko je vodenje družbe prevzel Cerani, le še dobre tri odstotke Laškega in 1,35 odstotka Mercatorja, bančne zaplembe pa so družbi prinesle 145-milijonsko izgubo. Po naših izračunih ima tako Infond Holding za okoli 40 milijonov evrov premoženja in še za 100 milijonov evrov več finančnega dolga. O težkem finančnem položaju v Infondu Holdingu in vse bolj napetih razmerah med glavnimi akterji pričajo tudi informacije o zapletih z vložitvijo napovedane odškodninske tožbe proti bankam zaradi zasegov delnic. Po naših informacijah se je namreč zapletlo pri zbiranju denarja za plačilo sodne takse za vložitev tožbe. Kot je znano, je Infond Holding že pred časom ugotovil, da je insolventen, Cerani pa naj ne bi priskrbel denarja za plačilo sodne takse. Ta naj bi znašala več kot sto tisoč evrov, po nekaterih ocenah celo okoli 180.000 evrov. Zato namerava Infond Holding sodišče zaprositi za oprostitev plačila sodne takse. matjaz.polanic@dnevnik.si Več kazalcev poslovanja Infond Holdinga, njegove večinske lastnice družbe Center Naložbe in Pivovarne Laško si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij.
|
negative
|
2,796
|
Ljubljana - Predvidoma v ponedeljek naj bi bila znana nova predsednika uprave dveh največjih finančnih institucij v državi, Nove Ljubljanske banke (NLB) in Zavarovalnice Triglav. Za prvega moža NLB naj bi se potegovali štirje kandidati, za vodenje Triglava pa dva. Na javni razpis za predsednika uprave NLB naj bi po dostopnih informacijah prispele štiri prijave. To sta med drugim potrjeno oddala ameriški bančnik Andrew F. Baston in izvršni direktor KD Banke Aljoša Tomaž, prav slednji naj bi bil favorit za predsednika uprave največje slovenske banke. Tomaž naj bi po pisanju petkovih Financ po nekaterih informacijah užival podporo ministra za razvoj Mitje Gasparija, po drugih pa naj bi ga nadzorni svet imenoval s podporo kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja, ki ga vodi Simona Dimic. Draško Veselinovič, ki upravo NLB vodi zdaj - aprila je podal odstopno izjavo, nadzorni svet pa jo je sredi maja nepričakovano sprejel -, naj bi postal član uprave, banki pa naj bi se, tako Finance, pridružil s podporo predsednice LDS in notranje ministrice Katarine Kresal. V NLB posameznih korakov k postopku izbiranja kandidatov za novega predsednika uprave NLB sicer ne komentirajo. "Postopek je v teku, prijave pa v okviru pričakovanj," so skopi z informacijami. Razpis za predsednika uprave NLB se je iztekel 7. avgusta. Banko bo sicer do konca septembra vodil Veselinovič. V primeru, da do izteka njegovega mandata nov predsednik uprave še ne bo izbran, bo v obdobju od 1. oktobra do nastopa funkcije novega predsednika uprave funkcijo vršilca dolžnosti predsednika uprave NLB opravljal sedanji član uprave Matej Narat. Novi prvi mož NLB bo pred nastopom funkcije moral pridobiti dovoljenje Banke Slovenije. Da NLB čimprej potrebuje stabilno vodstveno ekipo, se strinjata tako država, ki je največja lastnica banke, kot Banka Slovenije, ki bdi nad slovenskim bančnim trgom. Zaradi finančne krize so razmere na trgu zaostrene, polletni poslovni rezultati pa razkrivajo precejšen upad dobička in celo izgubo na ravni skupine, poleg tega je Banka Slovenije proti NLB začela postopek zaradi razkritja zaupnih podatkov o posameznih komitentih. Postopek izbiranja novega predsednika uprave NLB, ki je v nekaj manj kot tretjinski lasti belgijske KBC, je v domači finančni javnosti sprožil več pomislekov. Prav tako z javnim razpisom so se iskanja novega prvega moža lotili v Zavarovalnici Triglav, s čela katere je maja odstopil Andrej Kocič, od tedaj pa jo vodi Vladimir Mišo Čeplak, delavski direktor v upravi pod vodstvom Kociča. Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav je sicer že sredi julija opravil pogovor z dvema kandidatoma, ki sta se med devetimi prijavljenimi na razpis uvrstila v ožji izbor. Favorit za novega prvega moža zavarovalnice je Matjaž Rakovec, direktor ljubljanske območne enote Zavarovalnice Triglav. Ta naj bi užival tudi politično podporo. Kljub pričakovanjem, da bo nadzorni svet že julija imenoval novega predsednika uprave Zavarovalnice Triglav, se to takrat ni zgodilo, saj je v javnosti zaokrožila anonimka o domnevno spornem poslovanju ljubljanske območne enote zavarovalnice, ki jo vodi Rakovec. Nadzorni svet pod vodstvom Boruta Jamnika se je zato odločil, da dodatno preveri v anonimki navedene posle. Anonimka naj bi opozarjala na domnevne nepravilnosti pri podeljevanju sponzorskih in donacijskih sredstev območne enote Triglava v Ljubljani. Anonimka naj bi razkrivala poslovanje enote s skupino podjetij, eno od njih naj bi bilo v lasti Rakovčeve soproge, s podjetji pa naj bi bili povezani tudi nekateri bivši zaposleni v tej enoti, obenem naj bi razkrivala tudi domnevno sporne nepremičninske posle.
|
neutral
|
2,797
|
Zagreb - Zaradi domnevne kraje intelektualne lastnine, se je Hrvat Rikard Frgačić odločil za tožbo nemške letalske družbe Lufthansa. Od nje zahteva ogromno odškodnino, saj naj bi Lufthansa koristila ime in simbol podjetja, ki ga je Frgačić registriral že pred leti. Ko so v času preoblikovanj in privatizacije na Hrvaškem po gobe odšla velika turistična podjetja kot sta Bemex in Ina Tours, je Frgačić svojo poslovno priložnost videl v ustanovitvi novega nacionalnega turističnega operaterja. Tako je osnoval podjetje Air Plus, ki ga je leta 1996 registriral na Hrvaškem, leto kasneje pa še na mednarodnem tržišču. Hrvaško je v tistih letih videl kot Florido Evrope, a ker ni bilo večjega zanimanja za njegov poslovni projekt, ga je začasno zamrznil in se posvečal drugim stvarem. Ko se je odločil, da ga bo ponovno zagnal, je naletel na problem z Lufthanso. „Pri obnovi imena in simbola, oziroma zaščitnega znaka, sem ugotovil, da ju uporablja Lufthansa. Takrat sem z njimi navezal stike in tako se je začelo,“ je za časnik Deutche Welle pojasnil Frgačić. Obstajajo dokazi, da je Lufthansa svoj Air Plus registrirala štiri leta za mano, trdi Frgačić. „Kot nosilec in lastnik simbola sem se na Lufthanso pismeno obrnil leta 2007. Poslali so mi ponudbo za plačilo nadomestila uporabe, nezakonite seveda, znaka za ta čas v višini tisoč evrov. Nesramno ponudbo sem zavrnil, najel odvetnika v Nemčiji in sprožil sodni proces za odškodnino. Če ne bi bili krivi, ne bi ponudili denarja“ je še dodal. Sodni proces se je že začel, Frgačić pa je prepričan, da je upravičen do pet odstotkov letnega zaslužka Lufthansinega podjetja Air Plus, ki ga je naredilo v vsaki državi, v katerih je zaščitil ime. Zadovoljil bi se že tudi z dvema ali tremi odstotki. Po neuradnih ocenah naj bi podjetje Air Plus na leto zaslužilo več milijard evrov.
|
neutral
|
2,798
|
Brdo pri Kranju - Vlada je v okviru seje o proračunu za leti 2010 in 2011 končala splošno razpravo, ministri nadaljujejo na dvostranskih srečanjih, seja pa naj bi bila po premierovih besedah končana v nekaj dneh. V letu 2010 je skupaj z evropskimi sredstvi predvidenih 10,2 milijarde evrov izdatkov, javnofinančni primanjkljaj bi bil okoli pet odstotkov BDP. Vlada je danes začela razpravo o razrezu proračunov za prihodnji dve leti po razvojnih politikah, programih in podprogramih. Po fiskalnem pravilu bodo proračunski izdatki v prihodnjem letu znašali 10,2 milijarde evrov. Izdatki bodo precej višji kot letos, predvsem na račun večjega koriščenja evropskih sredstev, je na današnji novinarski konferenci ob robu seje vlade na Brdu pri Kranju dejal finančni minister Franc Križanič. Temeljno vodilo proračunov bo "sidro" izdatkov, ki bo omogočilo, da primanjkljaj ne bo presegel zmožnosti, da ga sedanja generacija odplača, je dejal premier Borut Pahor. Glede na predvidene nizke prihodke v državno blagajno bo treba odhodke, ki nominalno ne bodo višji, temu primerno v letih 2010 in 2011 razporediti za razvoje in socialne namene. Cilj vlade je po njegovih besedah v nekaj letih znižati primanjkljaj pod tri odstotke BDP. Brez evropskih sredstev bo zgornja meja izdatkov v letih 2010 in 2011 znašala po 8,956 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj države bo tako za leto 2010 znašal 4,8 odstotka, za 2011 pa 3,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko naj bi bil javnofinančni primanjkljaj leta 2010 okoli pet odstotkov BDP, leta 2011 pa okoli štiri odstotke BDP. Proračun za leto 2010 bo zadržal prioritete, kot sta jih postavila rebalansa letošnjega proračuna, ne bodo pa te prioritete "dodatno potencirane", pravi Križanič. Gre predvsem za izdatke za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva ter za socialne namene. Po splošni razpravi imajo ministri sedaj dvostranska srečanja z ministroma za finance in za razvoj. Seja vlade danes ne bo končana, premier Borut Pahor pričakuje, da bo končana v nekaj dneh in da bo predlog proračuna v DZ 1. oktobra. Vlada bo v kratkem pripravila spremembo dohodninske zakonodaje, s katero bo uvedla dodatni dohodninski razred, je dejal Križanič, zaenkrat pa ne načrtuje sprememb pri DDV ter davkih od dohodka pravnih oseb in na izplačane plače.
|
neutral
|
2,799
|
Amsterdam - Nizozemski pivovar Heineken je v prvem letošnjem polletju ustvaril 489 milijonov evrov čistega dobička, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se povečali za 11 odstotkov na 7,15 milijarde evrov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Izvršni direktor Heinekena Jean-Francois van Boxmeer je polletno poslovanje označil kot močno. "Investicij se lotevamo prioritetno, kjer vidimo priložnost za rast vrednosti naših operacij," je poudaril ob objavi rezultatov. Heineken je zaključil tudi integracijo britanske družbe Scottish&Newcastle, ki jo je lani maja kupil za 14,3 milijarde evrov. Z nakupom omenjene druge je Heineken postal največji pivovar v Veliki Britaniji, družba Scottish&Newcastle pa je precej pripomogla tudi k rasti prodaje.
|
positive
|
2,800
|
Ljubljana - Zadnja skupščina ajdovskega tekstilnega podjetja Tekstina se je odvila precej drugače, kot je to poskušal prikazati direktor Simeon Špruk le nekaj minut po njej. Čeprav so mali delničarji zahtevali odgovore na kar 60 vprašanj, napovedali pa tudi izpodbojne tožbe, je prvi mož Tekstine, ki je na skupščini zastopal večino glasov, Slovenski tiskovni agenciji (STA) zagotovil ravno nasprotno: "Na skupščini so bili sprejeti vsi predlagani sklepi. Nobenih izpodbojnih tožb ni bilo napovedanih." Družbi GBD in GBD BPD, ki imata skupaj več kot 11 odstotkov Tekstine in ju je zastopal Robert Žnidar, sta Špruku že v začetku prejšnjega meseca, teden dni po objavi sklica, posredovali obširen nasprotni predlog, ki pa ga Špruk v torek ni želel uvrstiti na dnevni red. Zaradi tega bosta manjšinska delničarja uveljavljala ničnost same skupščine. V iskanju odgovorov se jima je pridružila še štiriodstotna lastnica, abančna DZU, ki prav tako ni dobila ustreznih pojasnil. Od Špruka so zahtevali, naj pojasni, zakaj je Tekstina leta 2007 po nepotrebnem odpisala nekaj sto tisoč evrov terjatev, vprašljive posle z delnicami in nepremičninami, zavajanje pri lanski dokapitalizaciji ter tudi, kakšne ukrepe je sprejel za izboljšanje poslovnih rezultatov. Družba je od leta 2005 do 2008 pridelala 7,4 milijone evrov izgube. "Zakaj je uprava pri poskusu dokapitalizacije družbe zavajala javnost, da je dokapitalizacija potrebna zaradi investicij v izboljšanje proizvodnih procesov, pozneje pa se je odločila za naložbo v nakup zelo nelikvidnih delnic družbe Elektro Maribor v znesku 1,13 milijona evrov, s katerimi je do konca leta ustvarila za 628.674 evrov izgube?" so želeli vedeti mali delničarji. Pri tem so dodali, da se je tržna cena delnic gibala med šest in osem evri, medtem ko jih je Tekstika, njena odvisna družba, kupila po ceni 15 evrov in jih tri mesece zatem prodala matični družbi po ceni deset evrov na delnico. Delničarji navajajo, da je Tekstina celoten paket delnic maja letos prodala nazaj prvotnemu lastniku - družbi Naložbe Plus, skupina Tekstina pa je z delnicami ustvarila več kot pol milijona evrov izgube. Med odvisno družbo in matično Tekstino pa so bili v letih 2007 in 2008 izvedeni obsežni posli z nepremičninami. Tako je bila Julonu prek Tekstike prodana poslovna stavba z zemljišči, so navedli v GBD in GBD BPD. Vseeno uprava Tekstine, ki je prek družbe Svila In 47-odstotna lastnica družbe, o poteku te transakcije ni seznanila drugih delničarjev, dodajajo. Za delničarje je vprašljiv tudi odpis terjatev do družb Eureka Trade in Eureka v vrednosti 233.000 evrov, "za katera po našem mnenju ni ne pravne ne računovodske podlage". Družbi sta v letih 2006 in 2007, v času odpisa terjatev, poslovali z dobičkom, v bilancah pa imeli tudi precej denarnih sredstev. Zmotila so jih tudi lanska izplačila upravi. Tako je Špruk kot direktor Tekstine in Tekstike kljub ustvarjeni izgubi prejel visokih 272.616 evrov bruto. Za pojasnila smo zaprosili tudi Špruka, ki pa nam odgovorov na naša vprašanja še ni poslal. V Tekstini so nam pojasnili, da so zaposleni na kolektivnem dopustu. tomaz.modic@dnevnik.siVeč kazalcev poslovanja Tekstine si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.