nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
2,801
|
Ljubljana - Lastniki družbe Delo so danes na skupščini spremenili statut, tako da bo družba lahko znova prešla na dvotirni sistem upravljanja ter ločeno poslovodno in uredniško funkcijo. V nadzorni svet, kjer bo pet članov, je skupščina kot predstavnike kapitala imenovala zdajšnjo predsednico upravnega odbora Marjeto Zevnik, Roberta Šego in Dragico Čepin. Kot so sporočili iz Dela, bosta dva nadzornika prišla iz vrst zaposlenih, spremembe pa bodo stopile v veljavo po opravljenem postopku pred svetom delavcev. Skupščina se je seznanila tudi z lanskim letnim poročilom in podprla sklep, da se bilančni dobiček ne deli. Upravi in nadzornemu svetu je bila podeljena razrešnica za delo v letu 2008, imenovana pa je bila tudi revizijska hiša Deloitte revizija za revidiranje računovodskih izkazov za leto 2009. V upravnem odboru Dela, ki je v lasti Pivovarne Laško, zdaj sicer sedijo Zevnikova, Mojca Jazbinšek, Peter Puhan, Darijan Košir in Brane Piano. V Delu niso pojasnili, kdaj naj bi imenovali novega predsednika uprave, pričakovati pa je, da bo družba v prihodnjih dneh objavila razpis. Zaenkrat tudi ni znano, kdo bi lahko prevzel vajeti Dela, ko je Zevnikova postala nadzornica, v "igri" pa naj bi bil nekdanji predsednik uprave Peter Puhan, ki ga je po prehodu na enotirni sistem upravljanja zamenjala Andrijana Starina Kosem. Starino Kosem, ki je Delo vodila od decembra leta 2008, je skupščina Dela razrešila konec julija, teden dni po zamenjavi prvega moža Pivovarne Laško in preko povezanih podjetij nekoč največjega lastnika podjetij okrog Laškega Boška Šrota. Ta je pred tedni prodal 30 odstotkov družbe Kolonel, ki je bilo ključno podjetje pri obvladovanju podjetij okrog Laškega, italijanskemu poslovnežu Pierpaolu Ceraniju. Cerani je pred dnevi postal direktor družbe Infond Holding, ki je v lasti Kolonela in Centra Naložb, sama družba pa je nekoč obvladovala večino Pivovarne Laško in četrtino Mercatorja. Zaradi neplačanih obveznosti so banke upnice premoženje Infond Holdingu zaplenile, tako da ima zdaj družba 1,35 odstotka Mercatorja in 3,1 Laškega. Pred meseci je Infond Holding imel več kot polovico Pivovarne Laško, s tem pa tudi hčerinske družbe Laškega Pivovarno Union, Radensko, Fructal in Delo, s temi podjetji pa tudi 48 odstotkov Mercatorja. Do konca tedna naj bi se razpletla tudi zgodba okrog Delove naložbe v časniku Večer, saj naj bi varuh konkurence sporočil, kako se je odločil glede koncentracije med družbama. Glede na zakonodajo naj bi urad za varstvo konkurence Delu naročil, da odproda Večer, v katerem ima 80-odstotni lastniški delež, pod prevzemni prag (25 odstotkov). Medijska zakonodaja med drugim namreč določa mejo izvodov dnevnikov ene ali povezanih oseb pri 40 odstotkih vseh izdanih izvodov splošno informativnih tiskanih medijev, ki izhajajo najmanj trikrat na teden. Vprašanje je, če se bo varuh konkurence "obesil" na to določbo ali tudi na kolač pri oglaševanju, kjer varuh konkurence pri presoji o morebitni kršitvi konkurenčne zakonodaje upošteva le oglaševanje v dnevnih časopisih.
|
neutral
|
2,802
|
N& Vrednost indeksa za september, Gfk raziskavo dela s pogledom mesec dni vnaprej, je za 1,9 točke višji kot v enakem obdobju lani, a še vedno precej nižja od dolgoletnega povprečja v času od združitve obeh Nemčij, ki je devet točk. "Potrošniško razpoloženje je trenutno zelo močna podpora nemškemu gospodarstvu," so zapisali v Gfk in pri tem omenili podatek, da se je zasebna potrošnja v drugem letošnjem četrtletju okrepila za 0,5 odstotka. V Gfk poudarjajo tudi, da se je sodeč po zadnjih statističnih podatkih in raziskavah različnih inštitutov padanje gospodarske dejavnosti v Nemčiji končalo, posledično pa se zmanjšuje tudi gospodarski pesimizem. Poleg tega predvsem dohodkovna pričakovanja krepi tudi nizka inflacija oz. celo padanje cen na letni ravni, ki so skupaj z zaenkrat relativno stabilnim trgom dela v luči državnih ukrepov za zmanjšanje odpuščanj prispevali k večji pripravljenosti za nakupe. Nadaljnja stabilizacija potrošniškega razpoloženja pa bo po navedbah Gfk odvisna od prihodnjega razvoja razmer na trgu dela, še posebej, če bo jeseni prišlo do večjega povečanja brezposelnosti. Eden od razlogov za krepitev zaupanja potrošnikov je, kot rečeno, tudi ta, da se nemški trg dela za razliko od nekaterih drugih članic EU še vedno relativno dobro drži. Tudi pri pogledu v prihodnost so po navedbah GfK potrošniki precej bolj optimistični, kot so bili na najnižji točki krize na začetku leta. Pričakovanja potrošnikov glede gospodarskih gibanj so se prav tako že peti mesec zapored izboljšala, in sicer se je indeks gospodarskih pričakovanj okrepil za 6,5 točke na -7,5 točke. Ob začetku leta je bil pri -33 točkah, v enakem lanskem obdobju pa je bil nižji za 14 točk. Potrošniki so kot kaže precenili, da se kriza dejansko končuje in opuščajo črnogledost glede prihodnosti. Potrošniki so vse bolj optimistični tudi glede stanja v lastnih denarnicah. Potem ko so njihova pričakovanja glede lastnega dohodka julija prvič po aprilu lani pristala v pozitivnem območju pri 1,8 točke, so se avgusta okrepila za sedem točk na 8,8 točke. Na letni ravni se je ta kazalec okrepil kar za 25 točk. Pri tem gre po trditvah GfK za nasprotno delovanje dveh dejavnikov. Po eni strani je inflacija nizka, obenem pa deluje tudi več ukrepov iz stimulacijskih paketov za nemško gospodarstvo, med drugim gre za nekatere davčne razbremenitve in nižje prispevke za zdravstveno varstvo. Indeks pripravljenosti za nakupe, ki se je julija povišal za 10,6 na 25,1 točke, se je avgusta okrepil še za šest toč na 31,1 točke, kar je največ po decembru 2006. Na to pozitivno vplivajo predvsem nizke cene zaradi številnih akcij ter nizka inflacija oz. celo padanje cen na letni ravni. Obenem je trg dela glede na globino krize v zadnjih mesecih ostal relativno trden.
|
positive
|
2,803
|
Maribor - Delničarji Palome so se strinjali s predlaganimi sklepi in na včerajšnji skupščini, na kateri je bilo zastopanega nekaj več kot 70 odstotkov kapitala, niso podelili razrešnice bivši upravi, v kateri sta bila Danilo Marin in Mateja Perger. Strinjali so se tudi s predlogom, da brez razrešnice ostane nadzorni svet, ki je bdel nad poslovanjem Marina in Pergerjeve. Več naklonjenosti so lastniki izkazali predsedniku uprave Bojanu Rajtmajerju, ki tovarno papirja in celuloze vodi od lanskega maja. Njemu so namreč podelili razrešnico. "Glede na dogajanje v preteklosti so bile odločitve lastnikov pričakovane," je potek skupščine komentiral Rajtmajer, ki upa, da bo imela uprava do novembra na mizi zavezujoč predlog o dokapitalizaciji, ki ga bo pripravil eden izmed interesentov za lastniški vstop v tovarno v Sladkem Vrhu. Sicer pa so na včerajšnji skupščini delničarji sprejeli še sklep o višini sejnin nadzornega sveta. Predsednik nadzornega sveta bo poslej prejemal 429 evrov bruto, člani nadzornega sveta pa 330 evrov bruto.
|
neutral
|
2,804
|
Ljubljana - Ljubljanska tovarna energetskih transformatorjev Etra 33 bo svoji edini lastnici, družbi Sarini, izplačala za skoraj 700.000 evrov dividend. Tako je namreč na sredini skupščini odločil Boris Pipan, lastnik Sarinija oziroma Etre 33. Samo izplačilo dividend ne bi bilo nič nenavadnega, če Etra 33 pred mesecem dni ne bi bila ena izmed najuspešnejših družb pri pridobitvi subvencij Javne agencije za tehnološki razvoj (TIA). Etra 33 bo namreč dobila kar 3,1 milijona evrov subvencij za razvoj "inteligentnih visokonapetostnih energetskih transformatorjev z uporabo inovativnega opto-elektronskega senzorja", vendar pa se bo, kot kaže, del teh sredstev prelil kar na tekoči račun njenega lastnika. "Subvencij še nismo dobili izplačanih," odgovarja Pipan, ki se mu izplačilo dividend ne zdi nenavadno, saj bodo subvencije TIA dobili, "ker so dobro podjetje". Tokratno izplačilo dividend pa ni osamljen primer, kako se iz Etre 33 na Sarini prelivajo milijonski zneski. Etra 33 je namreč le nekaj dni, preden je TIA objavila rezultate razpisa, namenjenega neposrednim spodbudam za razvojno-investicijske projekte, od Sarinija kupila za kar 2,3 milijona evrov lastnih delnic. Skupaj bo torej Etra 33 letos svoji lastnici izplačala le malenkost manjši znesek, kot bo znašala višina prejetih subvencij. Poleg tega je Etra 33 samo lani Sariniju izplačala za rekordnih 6,5 milijona evrov dividend. Tudi za letošnje leto je Pipan predvideval izplačilo podobne višine dividende, a si je tik pred zdajci premislil. Spomnimo namreč, da je Pipan še sredi julija napovedal, da bo Etra 33 letos izplačala dividende v višini bilančnega dobička, ki je znašal 7,7 milijona evrov. V primeru, da bi uresničil svoje napovedi, bi v vsega dveh letih poplačal kar dve tretjini stroškov prevzema Etre 33, tako pa jih je "le" 40 odstotkov. Sarini je sicer v prevzem Etre 33 vložil le okoli 2 milijona evrov lastnih sredstev, razliko do 25 milijonov evrov, kolikor je stal prevzem, pa predstavljajo posojila. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,805
|
Ljubljana - Hrvaško podjetje adriatica.net, ki je približno 92-odstotni lastnik Kompasa, je v tako resnih težavah, da bi te lahko ogrozile celo obstoj Kompasa, smo izvedeli iz neuradnih virov. Eden od ukrepov, ki jih je v luči prestrukturiranja prevzelo novo vodstvo adriatice.net, je tudi na četrtkovi skupščini Kompasa sprejeta odločitev o razrešitvi vseh članov upravnega odbora s predsednikom upravnega odbora Janezom Pergarjem na čelu. Hkrati je adriatica.net sprejela tudi sklep, da se v Kompasu namesto enotirnega sistema upravljanja, ki je bil uveden novembra lani, že po nekaj mesecih ponovno uvede dvotirni sistem upravljanja. Za člane nadzornega sveta so bili na skupščini imenovani Boris Teški, Selimir Ognjenović, Ivan Zec in Peter Walter Imberg, ki so junija prevzeli tudi vodenje adriatice.net. Na konstitutivni seji Kompasovega nadzornega sveta je bila za novo predsednico uprave imenovana Simona Mele, dosedanja glavna izvršna direktorica, za članico uprave pa Tatjana Juriševič, ki je bila prej kot izvršna direktorica odgovorna za mednarodno mrežo. Čeprav je Marko Vojković, ki je sicer 50-odstotni lastnik adriatice.net, junija sam odstopil z mesta predsednika uprave, naj bi bil po neuradnih informacijah to prisiljen storiti. Ali sta imela pri njegovi zamenjavi ključno vlogo Zagrebačka banka in Zagrebška podružnica avstrijske Raiffeisen Bank, ki jima adriatica.net dolguje nekaj deset milijonov evrov, ali pa podjetje Europapress holding (EPH), v katerem je solastnik nemška medijska hiša WAZ, niti ni tako pomembno. Bolj pomembno je dejstvo, da se je adriatica.net znašla v likvidnostnih težavah, ki so zahtevale hitro prestrukturiranje vse skupine. Ko je mesto predsednika uprave adriatice.net prevzel Teški, ki je bil v preteklosti član uprave Lure in direktor Plive v Ljubljani, so se začela tudi intenzivna pogajanja z bankami in drugimi upniki o prestrukturiranju dolgov. Po nekaterih podatkih, ki jih nismo mogli preveriti, naj bi bil dogovor z Zagrebačko banko in Raiffeisen Bank o reprogramiranju posojil v prihodnjih dneh lahko dosežen. Med možnostmi, ki se omenjajo in za katere naj bi se zavzemala predvsem Zagrebačka banka, pa je tudi, da bi v lastniško strukturo adriatice.net vstopilo nemško turistično podjetje Tui. To pa bi pomenilo, da bi tudi Kompas prešel iz hrvaških v nemške roke. Spomnimo, da je adriatica.net dobrih 50 odstotkov lastniškega deleža v Kompasu pridobila v letu 2006. Prevzem naj bi po neuradnih informacijah potekal v netransparentnih okoliščinah, saj naj bi peščica posameznikov za delnice iztržila višjo kupnino od večine bivših delničarjev Kompasa. Poleg Kompasa je adriatica.net v zadnjih letih prevzela še številna druga podjetja v regiji. Prav (pre)hitra ekspanzija, ki je bila financirana s precejšnjim zadolževanjem, pa je povzročila ogromne finančne težave adriatice.net. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
2,806
|
Portorož - Skupščina družbe Marina Portorož je potrdila vse sklepe uprave in nadzornega sveta družbe. Od 17,3 milijona evrov, kolikor je znašal bilančni dobiček družbe leta 2008, bo 16,4 milijona evrov ostalo nerazporejenih, dobrih 900.000 evrov bodo namenili izplačilu dividend, upravi pa bo izplačana nagrada v vrednosti 12.000 evrov bruto. Delničarji so na današnji skupščini sprejeli sklep, da se za dividende nameni 916.362 evrov oziroma tri evre bruto na delnico. Dividende bodo delničarjem izplačane najkasneje do konca letošnjega leta. Skupščina se je seznanila z letnim poročilom družbe, mnenjem revizorja k letnemu poročilu in s poročilom nadzornega sveta o sprejemu revidiranega letnega poročila za preteklo leto. Upravi in nadzornemu svetu je skupščina podelila razrešnico. Prvo polletje letošnjega leta je družba zaključila s 3,8 milijona evrov poslovnih prihodkov od prodaje, kar je 10 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, je razvidno iz nerevidiranega poslovnega poročila za prvih šest mesecev letošnjega leta. Poslovni izid iz poslovanja je v primerjavi za lanskim letom prav tako upadel za 10 odstotkov in znaša 785.500 evrov. Čisti poslovni izid prve polovice leta letošnjega leta znaša 700.000 evrov, kar je le pet odstotkov doseženega v enakem obdobju preteklega leta, ko je družba zabeležila 12,8 milijona evrov dobička. Razlog za upad čistega poslovnega izida je predvsem finančni učinek prodaje delnic v letu 2008. "Navtična industrija je med industrijami, ki najgloblje občutijo gospodarsko krizo, in mi smo del te industrije," je razmere, s katerimi se je Marina Portorož sooča v letošnjem letu, za STA ocenil direktor družbe Marjan Božnik. Gospodarsko krizo po njegovih besedah najbolj občutijo visokokakovostne restavracije marine, kriza pa je v primerjavi z lanskim letom tudi za tretjino oklestila število razstavljavcev in plovil na navtičnem sejmu Internautica. Število najemnikov privezov se po Božnikovih trditvah ni zmanjšalo. "Smo dobro umeščeni, tako z vidika lokacije kot kakovosti," je pojasnil Božnik in poudaril, da je marina v tem trenutku polna ter da je število dnevnih vezov enako kot leta 2008. Za revizorja v letošnjem poslovnem letu so delničarji imenovali revizijsko hišo Renoma, podjetje za revizijo in svetovanje iz Ljubljane.
|
neutral
|
2,807
|
Ljubljana - Obseg finančnega dolga Infonda Holdinga že najmanj od konca decembra lani presega realno vrednost njegovega premoženja, vendar pa mu je v prvih šestih mesecih ena od slovenskih bank kljub temu odobrila dolgoročno posojilo v višini 12,5 milijona evrov, kaže polletno poročilo. Poleg tega je Infondu Holdingu dodatnih 54,5 milijona evrov dolgoročnih posojil odobril tudi Center Naložbe, ki je v večinski lasti Kolonela. Skupni finančni dolg družbe po neuradnih ocenah trenutno znaša okoli 150 milijonov evrov, medtem ko ima Infond Holding le še za okoli 30 do 40 milijonov evrov naložb. Glede na dostopne podatke so Infondovi največji upniki družbe iz Skupine Pivovarna Laško, ki so Infondu Holdingu kratkoročno in nezavarovano posodile 54,3 milijona evrov. V prvem polletju je Infond Holding ustvaril kar 17,2 milijona evrov izgube, pri čemer pa ni upoštevane za več kot 140 milijonov evrov izgube, ki so jo povzročile bančne zaplembe. Podobno kot Infondu Holdingu je tudi Centru Naložbe v letošnjem letu uspelo najeti za 17,1 milijona evrov dolgoročnih posojil, ki so mu jih odobrile družbe iz Skupine Pivovarna Laško. Poleg omenjenih posojil je imel Center Naložbe pri družbah iz Skupine Laško konec junija najetih še za 38,8 milijona evrov kratkoročnih posojil. Bankam je na drugi strani Center Naložbe dolgoval manj kot pet milijonov evrov, neznanim družbam pa še dodatnih 5,3 milijona evrov. Teh sredstev pa Center Naložbe ni potreboval za svoje potrebe, temveč je Infondu Holdingu dolgoročno posodil 54,5 milijona evrov, kratkoročno pa še dodatnih 20 milijonov evrov. Tudi Atka-Prima oziroma Kolonel sta se letos posluževali posojil Centra Naložb, saj je ta svojima "nadrejenima" družbama posodil okoli 3,3 milijona evrov. Infond Holding in Center Naložbe sta tako konec junija Skupini Pivovarna Laško dolgovala kar 110,2 milijona evrov, okoli četrtina posojil pa je že zapadla, a še ni bila poplačana. matjaz.polanic@dnevnik.siVeč kazalcev poslovanja Infond Holdinga, njegove večinske lastnice družbe Center Naložbe in Pivovarne Laško si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij.
|
neutral
|
2,808
|
Zagreb - Hrvaško gospodarstvo, ki ga je močno načela kriza, se je v drugem letošnjem četrtletju skrčilo za 6,3 odstotka. Razmere so sicer nekoliko boljše kot v prvem četrtletju, ko se je obseg bruto domačega proizvoda (BDP) zmanjšal za 6,7 odstotka, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil hrvaški statistični urad. Analitiki so sicer za drugo četrtletje pričakovali boljše rezultate, saj so napovedovali krčenje BDP med 5,5 in šestimi odstotki. K slabšemu rezultatu sta prispevala predvsem šibka domača potrošnja in manjši obseg investicij. Svetovna finančna in gospodarska kriza je Hrvaško močno načela. Država je pred razmahom krize kar nekaj let beležila gospodarsko rast med 4,3 in 5,6 odstotka. Po napovedih hrvaške centralne banke naj bi se gospodarstvo v celotnem letošnjem letu skrčilo za pet odstotkov.
|
negative
|
2,809
|
Ljubljana - Čisti dobiček družbe Poteza Skupina in tudi njene hčerinske družbe Poteze Naložbe je v prvem polletju skoraj povsem skopnel. Družbi sta ustvarili le okoli petino čistega dobička iz enakega obdobja lani. Vzrok? Precejšen padec prihodkov od dividend in bistveno višji stroški financiranja. Kratkoročne finančne obveznosti Poteze Naložb so se do konca junija še povečale, že na skoraj dvesto milijonov evrov. Medtem ko je Poteza Skupina Branka Drobnaka iz poslovanja imela nekoliko višjo izgubo, saj je prihodke iz prodaje zmanjšala za več kot polovico, znižanju pa so zgolj delno sledili stroški, je Poteza Naložbe v tem segmentu dosegla celo 4,1 milijona evrov dobička. Vseeno pa je ta doživela kar 95-odstotni upad finančnih prihodkov od deležev v drugih družbah. Njen poslovni izid iz rednega delovanja je posledično kljub boljšemu poslovanju upadel za petino. Podoben učinek je imelo zmanjšanje finančnih prihodkov na rezultat Poteze Skupine, le da je ta doživela precejšen izpad dividend od družb v skupini. V prvem polletju je bilančna vsota Poteze Skupine zrasla za 8,6 odstotka, zlasti zaradi povečanja kratkoročnih poslovnih terjatev, medtem ko je vrednost sredstev Poteze Naložb upadla za slab odstotek. Velja opozoriti še na zunajbilančne obveznosti Poteze Skupine, ki so do junija zrasle na visokih 80 milijonov evrov. Mednje so vključena predvsem poroštva, dana družbam v skupini.
|
negative
|
2,810
|
Dallas - Ameriška letalska družba American Airlines je sporočila, da bo od 1. oktobra dalje začasno in za stalno ukinila 921 delovnih mest za stevardese. 228 jih bo odpuščenih, 449 gre prostovoljno, 244 pa na dva meseca trajajoči prisilni dopust. American Airlines zaposluje nekaj manj kot 15.000 stevardes. Družba se, tako kot ostale, ubada s posledicami finančne krize in recesije in ji je v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani upadel promet za 10 odstotkov. Zaradi tega so v prvi polovici letošnjega leta za osem odstotkov zmanjšali število letov v primerjavi z enakim obdobjem lani. 228 odpuščenih stevardes se bo lahko zaposlilo nazaj, če se bodo razmere izboljšale. Na prisilni dopust pošiljajo 224 stevardes od začetka oktobra do decembra, ko se letalski promet vsako leto občutno zmanjša, 449 pa jih gre prostovoljno v pokoj ali pa kam drugam. Delnice starševskega podjetja America Airlines AMR so se v torek pocenile za 23 centov na 5,23 dolarja.
|
negative
|
2,811
|
London/Frankfurt/New York - Borze po Evropi so današnje trgovanje končale s padcem. Osrednja indeksa v Parizu in Frankfurtu sta izgubila 0,29 in 0,14 odstotka, v Budimpešti je potonil 4,41 odstotka. Ameriška nafta se je nekoliko podražila in tako ostaja nad 68 dolarji, severnomorska nafta pa se je pocenila še nižje pod mejo 68 dolarjev. Tečaj evra je padel. Indeks CAC na borzi v Parizu je trgovanje končal pri 3573,12, kar je 0,29 odstotka manj kot v torek. Indeks DAX na frankfurtski borzi se je znižal za 0,14 odstotka na 5319,84 točke, indeks FTSE 100 na borzi v Londonu pa za 0,04 odstotka na 4817,55 točke. Milanski indeks FTSE Italia All-Share je izgubil 0,83 odstotka in končal pri 22.219,66 točke. Precej so izgubili tečaji na Dunaju in v Budimpešti. Dunajski indeks ATX se je znižal za 2,73 odstotka na 2396,59 točke, indeks BUX na borzi v Budimpešti pa za 4,41 odstotka na 8349,39 točke. Zagrebški indeks Crobex je izgubil 0,96 odstotka in sklenil pri 1996,03 točke, beograjski Belex 15 pa se je znižal za 2,48 odstotka na 695,47 točke. Na borzi v New Yorku so tečaji trenutno nekoliko pod torkovimi zaključnimi vrednostmi. Indeks Dow Jones je zaenkrat izgubil 0,13 odstotka, indeks Nasdaq pa 0,03 odstotka. Ameriška nafta se je danes nekoliko podražila, medtem ko se je severnomorska vrste brent pocenila. Cena zahodnoteksaške lahke nafte za dobavo v oktobru se je na newyorški blagovni borzi zvišala za 31 centov na 68,36 dolarja, cena severnomorske nafte brent pa se je na borzi v Londonu znižala za 29 centov na 67,44 dolarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Tečaj evra glede na dolar se je danes znižal. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj za en evro postavila pri 1,4220 dolarja, medtem ko je bil v torek 1,4314 dolarja.
|
negative
|
2,812
|
Ljubljana - Stopnja anketne brezposelnosti v območju evra se je julija povzpela na najvišjo raven v zadnjih 10 letih. Znašala je 9,5 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke več kot junija in dve odstotni točki več kot julija lani. V celotni Evropski uniji se je medtem povzpela na devet odstotkov, kar je največ od maja 2005. V EU je bilo tako po ocenah evropskega statističnega urada Eurostat julija več kot 21 milijonov brezposelnih, od tega samo v državah območja evra nekaj več kot 15 milijonov. Od lanskega julija se je število brezposelnih oseb v celotni EU povečalo za dobrih pet milijonov, v območju evra pa za več kot tri milijone. "Kljub relativno dobrim makroekonomskim kazalnikom v zadnjem tednu nam naraščajoča brezposelnost kaže, da krize še zdaleč ni konec," je omenjene podatke komentiral profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti Rasto Ovin. Po njegovih ocenah se bo takšno gibanje nadaljevalo še nekaj časa, prav verjetna se mu zdi tudi napoved, da bo brezposelnost v območju evra presegla 11,5-odstotno stopnjo. Pregled po državah članicah nam kaže, da imajo najvišjo brezposelnost še vedno v Španiji, in sicer kar 18,5 odstotka, sledijo vse tri baltske države. Po drugi strani imajo najnižjo brezposelnost na Nizozemskem (3,4 odstotka), v Avstriji (4,4 odstotka) in na Cipru (5,5 odstotka). Medtem se je po podatkih Eutostata stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji od junija do julija znižala, in sicer za 0,1 odstotne točke na šest odstotkov. S tem se ne strinjajo v našem državnem statističnem uradu (SURS). Svetovalka na oddelku za statistiko dela Irena Svetlin nam je pojasnila, da se po njihovih podatkih povečujeta tako registrirana kot anketna brezposelnost. Povedala nam je, da Eurostat podatke za posamezne države izračunava na podlagi modelov, ki vključujejo rezultate ankete o delovni sili in podatke o registrirani brezposelnosti. "Treba je upoštevati, da so bili ti modeli narejeni v obdobju rasti, v obdobju recesije se podrejo," je dodala. Podatke za julij SURS za zdaj nima, so pa v ponedeljek objavili, da se je stopnja anketne brezposelnosti v drugem četrtletju zvišala za 0,2 odstotne točke in je znašala 5,6 odstotka. "V primerjavi s preostalimi državami so podatki pri nas veliko boljši kot drugod. To kaže na to, da podjetja kljub pritiskom krize niso množično odpuščala," pojasnjuje Ovin. Omenimo tudi, da se je stopnja brezposelnih v ZDA, kjer so imeli v preteklosti precej nižjo brezposelnost kot v Evropi, julija povzpela na 9,4 odstotka. "Pri njih je trg dela veliko bolj fleksibilen kot v Evropi, zaradi česar so lahko podjetja veliko hitreje in bolj množično odpuščala," dodaja Ovin. luki.nuredini@dnevnik.si
|
negative
|
2,813
|
Ljubljana - Nadzorni svet Darsa naj bi danes popoldne odločal o usodi uprave družbe s Tomislavom Nemcem na čelu. Da so upravi Darsa - v njej so poleg Nemca še Žan Jan Oplotnik, Boštjan Rigler, Aleš Hojs in delavski direktor Alojz Ratajc - šteti dnevi, v javnosti kroži že nekaj časa. Z upravo naj ne bi bil zadovoljen prometni minister Patrick Vlačič. Po informacijah naj bi se nadzorni svet z upravo že nekaj časa pogajal o sporazumni razrešitvi, o kateri bo na predlog nadzornega sveta odločala vlada. Vsi člani uprave naj bi tako v podpis že dobili predlog sporazuma, po katerem bodo v primeru odstopa in zelo verjetne odpoved delovnega razmerja pri Družbi za avtoceste v RS (Dars) prejeli odpravnino v višini desetih plač. Ugibanja o menjavi Darsove uprave se pojavljajo že od konca lanskega leta, pred tedni pa so lastniki spremenili statut družbe, ki omogoča enočlansko upravo. Med kandidati za vodenje Darsa se po pisanju medijev neuradno za omenjata predvsem nekdanji prvi mož družbe Rajko Siročič in nekdanji predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Vinko Može. Nadzorniki Darsa bodo danes med drugim odločali o soglasju predlagan izbor izvajalca za oddajo del rušitve in graditve viadukta Ljubno in za rekonstrukcijo predora Ljubno in viadukta Peračica na odseku gorenjske avtoceste Peračica - Podtabor. Nadzorni svet naj bi se seznanil tudi s poslovanjem družbe v prvih šestih mesecih letošnjega leta, ko je družba ustvarila za 3,4 milijona evrov čistega dobička, v enakem lanskem obdobju 11,5 milijona evrov. Prihodki družbe so v prvem letošnjem polletju znašali 108,35 milijona evrov, tri odstotke manj kot v enakem obdobju lani.
|
neutral
|
2,814
|
Bruselj - Minister za finance Franc Križanič je danes v Bruslju izrazil upanje, da bo postopek izbire direktorja NLB hitro končan, da bo nadzorni svet našel kompetentno osebo, ki bo potem mandatar za sestavo uprave, tako da se bo ta poenotila in učinkovito vodila banko. "Upam, da bo to hitro izvedeno, da ne bo komplikacij še naslednje mesece," je dejal. "Če že ne uspejo na eni seji, pa naj se zaradi mene tudi večkrat na teden dobijo. Kot predstavnik lastnika bi vendarle želel, da se to uredi," je menil minister v Bruslju, kjer se je udeležil neformalnega srečanja finančnih ministrov EU v sklopu priprav na vrh G20 konec meseca v Pittsburghu. Tako je odgovoril na vprašanje, kako komentira to, da naj bi sam podpiral izvršnega direktorja KD Banke Aljošo Tomaža, ki naj enkrat že ne bi bil izbran. O tem, kakšne lastnosti naj bi imel novi direktor, pa je dejal, da obstaja natančen seznam zahtev - od znanja in delovne dobe do izkušenj, ki ga sam ne bi ponavljal. "Mislim, da imamo nekaj bankirjev, ki imajo ustrezne izkušnje in reference, je pa treba prepričati člane nadzornega sveta, in če za njih ne glasujejo, je povsem legitimna pravica, da za njih ne glasujejo, ni pa legitimno, da nobenega ne najdejo," je sklenil minister.
|
neutral
|
2,815
|
Ljubljana - Pravnih ovir za gradnjo 2,2 kilometra predora Markovec na hitri cesti Koper-Izola, zadnjega velikega posla na slovenskem avtocestnem križu, po treh letih in sedmih razpisih ni več. Državna revizijska komisija je namreč zavrnila zahtevek za revizijo, ki ga je zoper odločitev Darsa, da za izvajalca gradbenih del v Markovcu izbere Cestno podjetje Maribor (CPM) in avstrijski Alpine Bau, vložil konzorcij SCT in Primorja. Na Darsu so nam pojasnili, da bodo zato "v kratkem s CPM podpisali pogodbo za gradnjo predora", odsek pa naj bi prometu predali leta 2012. Kot je znano, se je CPM obvezal predor zgraditi za 64,5 milijona evrov, kar je 17 milijonov evrov manj od cene iz ponudbe SCT Ivana Zidarja. Državni revizorji, ki jih vodi Vesna Cukrov, so kot neutemeljene soglasno zavrnili vse očitane nepravilnosti v postopku izbire, ki sta jih SCT in Primorje navedla v kar 22 točkah. Njun najpomembnejši argument, da sta CPM in Alpine Bau predložila nepravilen ponudbeni predračun in ponudila neobičajno nizko ceno, ki je celo za polovico manjša od primerljivih gradenj v Sloveniji v zadnjih petih letih, je komisija zavrnila z navedbo, da "nizka cena sama po sebi ni prepovedana". "Svobodno določanje cen je ena temeljnih značilnosti konkurence na prostem trgu. (...) Gre za eno od poslovnih odločitev na podjetniški ravni, v katero praviloma ni mogoče posegati," so zapisali revizorji. Čeprav so pri tem priznali, da je CPM še maja letos z eno izmed vlog ponudbo dopolnil, revizorji dodajajo, da s tem ni izboljšal svojega položaja. Na trditev SCT, da sta CPM in Alpine Bau v ponudbi navedla dve neresnični referenci (za predora Podmilj in Vodole), pa so revizorji odgovorili, da ju Dars tako ali tako ni upošteval in da bi ponudnik tudi brez omenjenih referenc izkazoval minimalno tehnično sposobnost. Po mnenju revizijske komisije tudi trditev, da ponudbe ni oddala matična družba Alpine Bau, ampak njena celjska podružnica, ne drži, kar naj bi bilo jasno razvidno tudi iz razpisne dokumentacije. Posledično je zato po mnenju revizorjev brezpredmeten tudi očitek SCT in Primorja o neveljavnosti sporazuma o neomejeni solidarni odgovornosti ponudnikov za resnost ponudbe. Da to ne drži, je razvidno že iz ponudbe Alpine Bau in CPM, ugotavljajo revizorji in dodajajo, da je izbrani ponudnik dolžan garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti predložiti šele po sklenitvi pogodbe z Darsom. Revizorji prav tako ugotavljajo, da so bančne garancije, ki sta jih predložila Alpine Bau in CPM, unovčljive in da je njen naziv skladen z nazivom predmeta javnega naročila. Čeprav so v SCT in Primorju v zahtevku za revizijo navedli, da z odločitvijo uprave Darsa ni mogel soglašati tudi nadzorni svet, ker v času odločanja ni imel predsednika, so v državni revizijski komisiji ocenili, da je bil Darsov nadzorni svet pred obravnavo oddaje posla sklican v skladu z zakonodajo in statutom. SCT in Primorje lahko zoper odločitev državne revizijske komisije vložita tožbo za povračilo škode, ki pa ne bo zadržala njenega učinka. primoz.cirman@dnevnik.si barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
2,816
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi se danes padci tečajev nadaljujejo. Ob skromnem obsegu prometa je osrednji indeks SBI20 izgubil nekaj več kot pol odstotka, medtem ko se je indeks najlikvidnejših borznih družb SBITOP znižal za 0,7 odstotka na 1018,32 indeksne točke. Največ je izgubila delnica Krone Senior, ki se je pocenila za 2,7 odstotka. Z 2,25-odstotnim upadom tečaja ji je sledila delnica Mercatorja, enotni tečaj Pivovarne Laško pa se je znižal za 1,6 odstotka. Njen enotni tečaj se je oblikoval pri 30 evrih. Pocenila se je tudi delnica KD ID, in sicer za 1,3 odstotka. Delnica Krke se je pocenila za nekaj manj kot odstotek, pri čemer se je njen enotni tečaj oblikoval pri 71,18 evra. Enotni tečaj Telekoma Slovenije se je znižal za 0,8 odstotka, delnica Luke Koper pa za 0,7 odstotka. Po drugi strani se je delnica Intereurope podražila za 1,8 odstotka na 6,2 evra. Sledila ji je delnica KD Group z 1,7-odstotno rastjo tečaja, medtem ko se je delnica Aerodroma Ljubljane podražila za natanko odstotek na 31,16 evra. Malenkost se je podražila tudi delnica Zavarovalnice Triglav, in sicer za 0,23 odstotka na 22,83 evra.
|
negative
|
2,817
|
Ljubljana - Ob skromnem obsegu prometa, ki je do konca trgovanja na Ljubljanski borzi dosegel le nekaj več kot 1,1 milijona evrov, so tečaji slovenskih borzni družb zaključili v pozitivnem območju. Delniški indeks SBI 20 je ob skupnem prometu 2,2 milijona evrov današnje trgovanje sklenil pri 4145,87 točke, kar je 0,44 odstotka oz. 18,17 točke več kot v četrtek. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP se je zvišal za 0,61 odstotka oz. 6,16 točke na 1023,92 točke. Delnica Finetola se je podražila za okoli 9 odstotkov, Istrabenzova pa je pridobila 8,37 odstotka. Njen enotni tečaj se je zvišal na 8,8 evra. Enotni tečaj delnice Plama-Pur se je zvišal za nekaj manj kot tri odstotke, delnica Zavarovalnice Triglav pa je pridobila 2,15 odstotka. Delnica Intereurope se je podražila za 1,6 odskoka na 6,21 evra. Največ je med današnjim trgovanjem izgubila delnica Center Naložb, ki se je pocenila za 30 odstotkov. S 4,55-odstotnim upadom tečaja ji je sledila delnica Infond Holdinga, enotni tečaj Zvon Ena ID pa se je znižal za nekaj manj kot tri odstotke. Pocenile so se tudi prednostne delnice KD Group, in sicer za 2,88 odstotka. Delnica Pozavarovalnice Save je danes izgubila 1,65 odtoka in trgovanje zaključila pri 14,34. Objave nekaterih borznih družb Zdravilišče Rogaška je v letošnjih prvih šestih mesecih ustvarilo nekaj manj kot 220.000 evrov čistega dobička, medtem ko je bil ta v enakem obdobju lani več kot 740.000 evrov. Prihodki od prodaje so se z lanskih 108.000 evrov zvišali na skoraj 172.000 evrov. Uprava Ljubljanske borze je skupaj z revizijo likvidnosti opravila razdelitev vrednostnih papirjev v skupine, ki jih uporabi pri določanju minimalnih kriterijev in popustov za vzdrževalce likvidnosti. Razdelitev vseh vrednostnih papirjev v skupine od S1 do S4, ki je bila izvedena na osnovi obdobja od 1. marca do 31. avgusta in je bila izvedena v četrtek, stopi v veljavo 1. oktobra. Prav tako je uprava borze preverila izpolnjevanje kriterijev likvidnosti vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na Ljubljanski borzi. Redna revizija na podlagi kriterijev likvidnosti je zajemala obdobje od 1. marca do 31. avgusta in je bila izvedena v četrtek. Uprava je sklenila, da se v neprekinjeno trgovanje premesti delnice NFD Holdinga, v avkcijski način pa se ne premesti vrednostnih papirjev Aktive Naložb, Iskre Avtoelektrike, KD Group redne, Zvon Dva Holdinga in Zvon Ena Holdinga, to se začne uporabljati 1. oktobra. Sodišče je na predlog uprave družbe Elmo imenovalo Andreja Vrabiča za novega člana nadzornega sveta družbe. Vrabič ima mandat do prve naslednje skupščine Elma. Nadzorni svet družbe Tekstina se je na ponedeljkovi seji seznanil s poročilom o poslovanju družbe v prvih letošnjih šestih mesecih. Družba Krona Senior, ID prilagodljive sestave naložb, je avgusta pridobila še 23.500 lastnih delnic, tako da družba po stanju na dan 31. avgusta razpolaga z 2,31-odstotnim deležem osnovnega kapitala. Število delnic z glasovalno pravico s tem znaša 6.735.949 oz. 97,69 odstotka vseh izdanih delnic.
|
neutral
|
2,818
|
London - Ameriški prehrambeni velikan Kraft Foods je danes podal 10,2 milijarde funtov (11,7 milijarde evrov) vredno ponudbo za prevzem družbe Cadbury, vendar pa so jo v tem britanskem proizvajalcu sladkarij že zavrnili, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Z združitvijo omenjenih podjetij bi se pod isto streho znašli npr. Kraftovi blagovni znamki za piškote Oreo in kavo Maxwell House ter Cadburyjevi blagovni znamki za čokolado Dairy Milk in žvečilni gumi Trident. Kot so danes sporočili iz Krafta, je upravni odbor Cadburyja njihov predlog za združitev podjetij zavrnil. Kljub temu v Kraftu upajo na konstruktiven dialog z vodstvom Cadburyja, ki bi privedel do predlagane združitve. Kraftova ponudba vrednost Cadburyjeve delnice ocenjuje na 745 penijev, kar je 31 odstotkov več od petkove zaključne vrednosti delnice. Po objavi ponudbe se je danes vrednost delnice na borzi v Londonu zvišala za 34 odstotkov. V Kraftu pravijo, da je glavni cilj predlagane združitve rast. S povečanimi naložbami in inovacijami bi nadgradili Cadburyjeve ugledne blagovne znamke. Kraft Foods bi svoje letne prihodke po združitvi povečal s sedanjih 42 milijard dolarjev na skupno okrog 50 milijard dolarjev.
|
neutral
|
2,819
|
Ljubljana - Ljubljanska borza je teden pričela le nekoliko nad petkovim izhodiščem. Osrednji indeks SBI20 je pridobil 0,34 odstotka in se oblikoval pri 4159,91 indeksne točke. Najbolj se je danes podražila delnica Pozavarovalnice Save, in sicer za 1,8 odstotka. Njen enotni tečaj se je oblikoval pri 14,6 evra. Z 1,13-odstotnim porastom tečaja ji je sledila delnica Pivovarne Laško, enotni tečaj Luke Koper pa se je povzpel za nekaj manj kot odstotek. Delnica Zavarovalnice Triglav se je podražila za 0,7 odstotka, njen enotni tečaj pa se je oblikoval pri 22,48 evra. Delnica Petrola se je podražila za 0,7 odstotka na 303,73 evra, Intereuropina pa za 0,64 odstotka. Po drugi strani se je v prve pol ure trgovanja najbolj pocenila delnica Krone Senior, ki je izgubila 2,4 odstotka. Delnica KD Group se je znižala za 0,33 odstotka, medtem ko se je delnica Nove KBM pocenila za nekaj manj kot desetinko odstotka. Borzniki so v prve pol ure trgovanja sklenili za le okoli 164.000 evrov poslov, pri čemer je bila najprometnejša delnica Krke. Z delnico novomeškega farmacevta je bilo v jutranjem trgovanju sklenjenih za tretjino vseh poslov, pri čemer je njen enotni tečaj ostal na skoraj nespremenjeni ravni.
|
positive
|
2,820
|
Ljubljana - Davčna uprava RS (Durs) je v teh dneh začela izdajati odločbe o odmeri dohodnine za leto 2008 tistim zavezancem, ki so podali ugovor zoper informativni izračun dohodnine ali pa so vložili napoved za odmero dohodnine. Skupaj bo izdanih 94.158 dohodninskih odločb, od tega 67.950 v teh dneh, vse pa najpozneje do 31. oktobra. Durs je v začetku maja izdala dober milijon informativnih izračunov dohodnine za leto 2008. Za ugovor se je odločilo 72.817 zavezancev, pri čemer se je večina ugovorov nanašala na spreminjanje podatkov o vzdrževanih družinskih članih. Poleg tega je davčna uprava prejela še 21.341 napovedi za odmero dohodnine od tistih zavezancev, ki informativnih izračunov niso prejeli. Med 67.950 odločbami, ki jih Durs zavezancem v teh dneh pošilja z osebno vročitvijo, jih je dve tretjini z vračili, slabih 30 odstotkov pa z doplačili. Skupni znesek vračil znaša 18,4 milijona evrov, doplačil pa 8,9 milijona evrov. Datum vračila dohodnine je 10. september, rok za doplačilo dohodnine pa je 30 dni od datuma vročitve odločbe. Zoper odločbo je možna pritožba, ki pa ne zadrži izvršitve, so sporočili iz Dursa.
|
neutral
|
2,821
|
London/Frankfurt - Tečaji delnic na vodilnih azijskih in evropskih borzah so se danes povzpeli na račun zaveze skupine najbolj razvitih in hitro rastočih držav G20, podane konec tedna, češ da bodo okrevanje svetovnega gospodarstva podkrepili z nadaljevanjem spodbud oziroma pomoči, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. V Frankfurtu se je indeks DAX v prvem delu trgovanja povzpel za 0,61 odstotka, pariški CAC 40 je pridobil 0,60 odstotka, londonski FTSE 100 pa 0,73 odstotka. Na Dunaju so se tečaji delnic zvišali v povprečju za 0,54 odstotka, v Milanu pa za 0,30 odstotka. Tudi trgovanje na azijskih borzah je danes potekalo v pozitivnem vzdušju. V Tokiu se je indeks Nikkei zvišal za 0,70 odstotka, v Šanghaju so se delnice podražile za 1,71 odstotka, v Hongkongu za 2,14 odstotka, v Seulu za 1,24 odstotka, na Tajvanu pa za 1,24 odstotka.
|
positive
|
2,822
|
Ljubljana - Nadzornemu svetu zavarovalnice Vzajemna včeraj ni uspelo nadaljevati seje iz minulega tedna, ki ji je dnevni red med drugim vključeval razpravo in glasovanje o nezaupnici upravi pod vodstvom Boštjana Averja. Potem ko so prejšnji teden sejo zapustili člani nadzornega sveta, ki veljajo za Averjeve podpornike - Ivan Sepaher, Primož Irgec in Darja Korpar -, sta včeraj sejo zapustila njegova nasprotnika Gregor Primic in Dejan Rituper. Razlog je bil odvetnik, ki bi ga Aver poslal "nadzornikom v pomoč". "Namestnik predsednika nadzornega sveta Sepaher, ki je nadomeščal manjkajočega Jožeta Benčino, se ni počutil sposobnega voditi sejo, zato je predlagal, da bi bil na seji navzoč tudi pravnik, ki naj bi mu pomagal pri vodenju seje," je pojasnil Primic, ki je prepričan, da gre za "poseg v neodvisnost nadzornega sveta". Skupaj z Rituperjem sta po Primčevih besedah sejo zapustila, zaradi nesklepčnosti pa so jo prekinili. Spomnimo, da zamenjave Averja včeraj ni bilo pričakovati, saj je ta dosegel dogovor s predstavniki zaposlenih. "Uprava Vzajemne z obžalovanjem ugotavlja, da je delo nadzornega sveta že nekaj časa ovirano in upa, da bodo člani poskušali najti konsenz in tako delovali v korist zavarovalnice in njenih približno 900.000 članov," so po koncu seje sporočili iz Vzajemne. Nadzorniki naj bi se poleg nezaupnice upravi na včerajšnji seji med drugim še seznanili s poslovnimi rezultati zavarovalnice v prvem polletju, poročilom revizorske hiše Ernest & Young in prekinitvijo projekta življenjskih zavarovanj. Medtem ko vodstvo Vzajemne Primicu in Rituperju očita, da sta s svojim odhodom preprečila nadaljevanje, "čeprav so bile na dnevnem redu točke, pomembne za poslovanje Vzajemne", Primic meni, da takšnih točk ni bilo. "Morda nakup kletnih prostorov za arhiv," je dodal. Nadzorniki naj bi potrjevali predlog uprave za nakup 214 kvadratnih metrov kletnih prostorov na Mali ulici, vrednih 170.000 evrov, namenili pa bi jih za skladišče in arhiv. katja.svensek@dnevnik.si
|
negative
|
2,823
|
Washington - Slovenija je letos na lestvici Svetovne banke o pogojih poslovanja med 183 državami zasedla 53. mesto, je razvidno iz danes objavljene raziskave Doing Business 2010. Slovenija je bila po revidiranih podatkih lani na 58. mestu med 183 državami. Na prvih treh mestih so letos Singapur, Nova Zelandija in Hongkong. Slovenija se je po raziskavi Doing Business 2010, ki zajema podatke od junija lani do maja letos, na 10 podpodročjih, ki sestavljajo skupno uvrstitev države, najvišje uvrstila pri zaščiti vlagateljev (20. mesto) in ustanavljanju podjetij (26. mesto). Slovenija je racionalizirala postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj ter skrajšala čas in poenostavila registracijo novih podjetij, ugotavlja poročilo. Najslabše je Slovenija uvrščena na področju zaposlovanja delavcev (162. mesto), in sicer predvsem zaradi težav pri zaposlovanju, ter registraciji premoženja (108. mesto). Največji skok (z 80. na 60. mesto) je naredila na področju uveljavljanja pogodb in ustanavljanja podjetij (z 42. na omenjeno 26. mesto). V obravnavanem obdobju je kljub številnim izzivom zaradi svetovne krize 131 držav izvedlo 287 reform, kar je največ od leta 2004, odkar Svetovna banka izvaja to raziskavo. "Preteklo leto je bilo težavno za poslovanje," ugotavlja Svetovna banka. Dostop do finančnih sredstev je bil otežen, povpraševanje po izdelkih na domačih in tujih trgih je padlo, svetovna trgovina se je upočasnila. Vlade so se soočale z izzivi, kot so stabilizacija finančnih sektorjev, povrnitev zaupanja in močno povečanje brezposelnosti. Po navedbah Svetovne banke je zaradi krize delo izgubilo 50 milijonov ljudi. Reforme so se nanašale na olajšanje ustanavljanja podjetij, krepitev izvrševanja pravic iz premoženja in bolj učinkovito reševanje poslovnih sporov in stečajnih postopkov. Na vrhu lestvice je tudi letos Singapur, sledi mu tako kot lani Nova Zelandija, s tretjega mesta pa je Hongkong izrinil ZDA, ki so četrte. V deseterici so še Velika Britanija, Danska, Irska, Kanada, Avstralija in Norveška. Največ reform je izvedla Ruanda, ki je v preteklem letu med drugim sprejela nov zakon o podjetjih, ki je poenostavil postopke ustanovitve podjetja in okrepil zaščito manjšinskih delničarjev, ter dva nova zakona, s katerima je olajšala dostop do posojil. Skrajšali in poenostavili so postopke na državni meji ter pri registraciji premoženja.
|
neutral
|
2,824
|
Ljubljana - Med slovenskimi podjetij se je letos na lestvico največjih družb v 16 državah srednje Evrope najviše, na 41. mesto, uvrstila skupina Petrol, ki je bil lani na 57. mestu. Skupina Mercator je po razvrstitvi, ki jo je tretje leto zapored pripravila mednarodna svetovalno-revizorska hiša Deloitte na 46. mestu, medtem ko je bila lani na 40. mestu. Družba Petrol se v preteklih dveh letih ni uvrstila na seznam 500 največjih, medtem ko je letos tretje najvišje uvrščeno slovensko podjetje, in sicer na 54. mestu. Na 91. sledi Poslovni sistem Mercator, skupina Gorenje je na 134. mestu, skupina Merkur na 143. mestu, Revoz pa se je uvrstil na 151. mesto. V Holdingu Slovenske elektrarne so lani zasedli 183. mesto, letos pa so zdrsnili na 199. Lek se je z lanskega 242. mesta povzpel na 204., skupina Krka je lani zasedla 215. mesto, letos pa je napredovala na 208. mesto. Štirim podjetjem, ki so bile lani na repu seznama, se letos ni uspelo uvrstiti med 500 najboljših v srednji Evropi, in sicer družbi Acroni, Tehnika Obnova, Mobitel in Slovenske železnice.
|
positive
|
2,825
|
Ljubljana - Boštjan Nagode, predsednik uprave in največji lastnik družbe MKT Print, bo danes delavce seznanil s tem, da bo zaradi finančnih težav predlagal stečaj MKT Printa, smo izvedeli iz neuradnih virov. To pomeni, da bo delo izgubilo približno 170 delavcev, kolikor jih je še danes zaposlenih v MKT Printu in njegovem hčerinskem podjetju Euroadria. Razplet agonije MKT Printa, ki se vleče že nekaj mesecev, ni nikakršno presenečenje. Tako vse nepremičnine MKT, ki stojijo za Bežigradom v Ljubljani, kot vsi stroji na sedežu družbe so namreč zastavljeni s hipotekami. Po javno objavljenih podatkih so konec junija finančne in poslovne obveznosti MKT Printa znašale okoli 37 milijonov evrov. Zaradi neizplačanih plač so delavci minuli mesec dvakrat stavkali. Poleg MKT Printa je Nagode lastnik tudi tiskarne Schwarz, v katero so se pred kratkim začeli prenašati določeni posli MKT Printa. V minulem letu mu je prek podjetja Sana Investicije uspel nakup 67-odstotnega deleža domžalske Tosame.
|
negative
|
2,826
|
Ljubljana - Z današnjim dnem se z regijskimi izbori uradno začenja izbor letošnje Slovenske gazele. Kot prvo finalistko bodo izmed treh podjetij danes izbrali gazelo osrednjeslovenske regije, ta pa se bo na finalnem izboru, 22. oktobra v Ljubljani, poleg ostalih regijskih gazel potegovala za naziv Slovenske gazele 2009. Za letošnjo osrednjeslovensko gazelo so se v ožji izbor uvrstila podjetja Blažič - robni trakovi, Rematom, Salbatring international in samostojni podjetnik Jože Strnad. Čez teden dni, 17. septembra, bo sledil izbor primorsko-notranjske gazele, 24. septembra bodo izbrali dravsko-pomursko gazelo, 1. oktobra gorenjsko gazelo, teden dni za tem dolenjsko-posavsko gazelo, 15. oktobra pa še savinjsko-zasavsko gazelo. Finalni izbor Slovenske gazele 2009 bo 22. oktobra potekal v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer se bodo med seboj pomerili regijski zmagovalci. Na prireditvi bodo, tako kot vsako leto, podelili zlato, srebrno in bronasto gazelo.
|
positive
|
2,827
|
Ljubljana - Gorenjska banka je po naših informacijah že petič podaljšala 6,7 milijonsko kratkoročno posojilo družbi Fidina, enemu ključnih stebrov, preko katerega Stanislav Valant obvladuje lastniško omrežje Nacionalna finančna družba. Nazadnje je Gorenjska banka posojilo Fidini (preko družbe Finetol in Maksima Invest obvladuje skoraj polovico NFD Holdinga) podaljšala v začetku septembra, pred tem pa ji je posojilo podaljšala za vsega mesec dni. Poleg večkratnega podaljšanja posojila pozornost vzbuja tudi podatek o samem zavarovanju posojila. Po dostopnih podatkih je namreč Fidina za zavarovanje posojila uporabila le desetodstotni delež družbe za upravljanje NFD in prav tolikšen delež družbe Oddus (družba je nastala z oddelitvijo od NFD), katerih realna vrednost je nekaj milijonov evrov nižja od odobrenega posojila. Glede na odobreno posojilo in zavarovanje posojila Gorenjska banka vrednotenje obeh družb postavlja pri kar 67 milijonih evrov, medtem ko sta družbi sodeč po bilancah NFD Holdinga (46-odstotni lastnik NFD in Oddusa) vredni 26 milijonov evrov manj. Direktorja Fidine Janka Kastelica nam včeraj ni uspelo priklicati, v Gorenjski banki pa na naša vprašanja niso želeli odgovoriti. "Banka odnosov s posameznimi komitenti ne razkriva, zato vprašanj ne moremo komentirati," so bili kratki v banki, ki jo vodi Gorazd Trček. Spomnimo pa, da je Fidina deset odstotkov NFD, ki se je v začetku letošnjega leta razdelil na dve družbi, kupila prav od Gorenjske banke. Ker ima Fidina glavnino svojih sredstev vezanih v delnicah Maksime Invest, Finetola in CBH, bi lahko Gorenjski banki posojila vrnila le v primeru, če bi prodala svoj celotni 0,8-odstotni delež v Savi ter najmanj eno dolgoročno naložbo. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,828
|
Velenje - Delavci Gorenja, ki delajo v programih pralnih strojev in hladilno-zamrzovalnih aparatih, so danes ob prejemu avgustovske plače ustavili proizvodnjo, saj so na plačilnih listah ugotovili nekatere nepravilnosti, je danes za STA povedal predsednik SKEI Gorenje Ivan Sotošek. Sotošek je pojasnil, da nepravilnosti izhajajo iz dejstva, da so v omenjenih obratih znova uvedli 36-urni delavnik, delavci pa so plače prejeli za 32-urni delovni teden. Zato so delavci skupaj s sindikatom vodstvo Gorenja pozvali, naj zaposlenim pojasni, od kod izvirajo omenjene nepravilnosti. Po zagotovilih Sotoška se je uprava Gorenja že začela pogovarjati z delavci. Sotošek tudi meni, da so dodaten problem povzročile neizplačane subvencije oz. da so nekateri delavci, ki so bili na čakanju, prejemali subvencije, ko so začeli delati, pa niso več bili upravičeni do teh subvencij. Ker je sindikat vodstvo Gorenja že prej opozoril na dejstvo, da so nekateri delavci prejeli subvencije, drugi pa ne, so že dosegli dogovor, da podjetje vsem delavcem, ki so bili upravičeni do subvencij, te tudi izplača. lpc/bst
|
negative
|
2,829
|
Pariz - Francoska energetska družba EDF naj bi se pogajala za vstop v projekt plinovoda Južni tok, katerega nosilca sta ruski Gazprom in italijanski Eni. Kot poroča ruski časnik Kommersant, ki se sklicuje na ruske vladne vire, naj bi EDF in Gazprom kmalu podpisala memorandum o sodelovanju, po katerem bi EDF dobil 10-odstotni lastniški delež v plinovodu. Kommersant tudi poroča, da naj bi se o priključitvi EDF, ki je v večinski lasti države, v projekt Južni tok v ponedeljek na srečanju pogovarjala tudi ruski in francoski premier Vladimir Putin in Francois Fillon. Po ocenah analitikov bi priključitev Francije projektu, h kateremu se bo najverjetneje priključila tudi Slovenija, temu dala ogromno politično težo v EU. Južni tok je eden od dveh velikih plinovodnih projektov, ki jih razvija Rusija za dobavo svojega zemeljskega plina v Evropo. Končan naj bi bil do leta 2015. Sestavljala naj bi ga dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Drugi plinovod pa je Severni tok, ki bi iz Rusije šel pod Baltskim morjem v Nemčijo. Ta projekt podpirata tako Rusija kot Nemčija, medtem ko mu nasprotujejo predvsem baltske države in Poljska, ki se bojijo, da se bo zaradi tega plinovoda, ki bi jih skupaj z Ukrajino, preko katere gre zdaj največ ruskega plina v Evropo, obšel, zmanjšala zanesljivost njihove oskrbe s plinom. V ta projekt naj bi se vključila še ena francoska družba, in sicer GDF Suez, ki naj bi pridobila devetodstotni delež v družbi, ki bo lastnica Severnega toka. S priključitvijo Francije Južnemu toku bi se zmanjšale možnosti za izvedbo projekta plinovoda Nabucco, s katerim želi EU zmanjšati svojo odvisnost od ruske energije. Rusi sicer trdijo, da si projekta nista konkurenčna, saj naj bi Južni tok in Nabucco komaj zadostila potrebe Evrope po plinu, kljub temu pa ga v Moskvi ne podpirajo. To kažejo tudi ruski koraki v srednjeazijskih državah, ki bi bile glavni vir za Nabucco. Rusi namreč na veliko sklepajo dolgoročne pogodbe o dobavi in distribuciji plina iz srednjeazijskih držav v Rusijo oz. preko Rusije. Zato mnogi poznavalci ocenjujejo, da Nabucco vsaj za zdaj nima prihodnosti, ker nima nabavnih virov. Eden izmed virov bi lahko bil Iran, ki ima druge največje rezerve zemeljskega plina na svetu, takoj za Rusijo, vendar zaradi političnih razmer ta država ni predvidena kot dobavitelj plina za ta plinovod. Preostale države, ki se omenjajo kot potencialni dobavitelji plina, npr. Egipt, Libija, Katar ..., pa so bodisi predaleč bodisi nimajo dovolj zalog oz. proizvodnih zmogljivosti.
|
neutral
|
2,830
|
London - V Veliki Britaniji se je število brezposelnih povzpelo na najvišjo raven v zadnjih 14 letih. V obdobju od maja do konca julija je bilo brez dela 2,47 milijona ljudi, kar je največ po maju 1985, stopnja brezposelnosti pa je poskočila na 7,9 odstotka. Po danes objavljenih podatkih državnega statističnega urada se je število brezposelnih v trimesečni primerjavi povečalo za 210.000 ljudi, v medletni primerjavi pa je bilo število iskalcev zaposlitve za kar 743.000 višje. Povečanje brezposelnosti je posledica gospodarske krize, ki je oklestila predvsem delovna mesta v gradbeništvu in finančnem sektorju. Guverner Bank of England Mervyn King je v torek povedal, da bodo gospodinjstva čutila recesijo tudi potem, ko se bo ohlajanje gospodarstva ustavilo, predvsem zaradi razmer na trgu dela. Stopnja brezposelnosti od maja do konca julija je bila 7,9-odstotna, kar je največ po obdobju od septembra do konca novembra 1996, povzemajo tuje tiskovne agencije poročanje statističnega urada.
|
negative
|
2,831
|
Ljubljana - Učinkovitost jamstvene sheme za posojila podjetjem se iz avkcije v avkcijo izboljšuje. Če je bila uspešnost prve avkcije petodstotna, druge 26,5-odstotna, je uspešnost tretje 38-odstotna. A pripravljenost državna jamstva preliti v posojila podjetjem se od banke do banke razlikuje. Med najučinkovitejšimi sta zagotovo Abanka, ki je 31,7 milijona evrov jamstev prelila v skupaj več kot 98 milijonov evrov posojil 44 podjetjem, in NLB, ki je 30 milijonov evrov prelila 65 milijonov evrov posojil podjetjem. Najslabše se je po podatkih, ki so jih včeraj posredovali z ministrstva za finance, odrezala Unicredit banka. To je minister za finance Franc Križanič okaral že po polomu prve avkcije, a tudi v drugi in tretji dražbi banka ni presenetila. Če je 30 milijonov evrov jamstev s prve avkcije uspela preliti v eno samo posojilo v višini 170.000 evrov, je tudi izjemen uspeh na drugi avkciji, ko je pobrala dve tretjini vseh sredstev - od skupaj 150 milijonov evrov je Unicredit namreč prejela kar 100 milijonov evrov jamstev - v kreditiranje gospodarstva z jamstvom države ni prepričal. Podjetjem je Unicredit v drugi avkciji odobrila 23,2 milijona evrov posojil, od 47,5 milijonov evrov, podeljenih na tretji avkciji, v štirim podjetjem odobrila vsega 3,7 milijona evrov posojil. Tudi Hypo banka, ki je prejela sredstva le na drugi avkciji, bistveno uspešnejša ni bila. Od 2,4 milijona evrov jamstev je enemu podjetju namenila 250.000 evrov posojila, a le Deželna banka Slovenije je na drugi avkciji podeljeno jamstvo v višini sedem milijonov evrov pustila nedotaknjeno. Medtem je Gorenjska banka 3,2 milijona evrov jamstev v celoti porabila za posojilo enemu samemu podjetju (imena prejemnikov zaradi bančne tajnosti, kot je znano, niso javna), ki mu je odobrila 10 milijonov evrov posojila. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
2,832
|
Ljubljana - Premier Borut Pahor je danes v Ljubljani sprejel predsednika malteškega predstavniškega doma Louisa Galeo. Sogovornika sta se med drugim strinjala, da se na gospodarskem področju ponujajo številne možnosti še tesnejšega sodelovanja med državama. Galea je tudi pohvalil prizadevanja Slovenije za rešitev spora o meji s Hrvaško. Kot so se sporočili iz kabineta predsednika vlade, sta se Pahor in Galea strinjala tudi, da so odnosi med državama zelo dobri in brez odprtih vprašanj. Premier Pahor se je gostu zahvalil za podporo Malte pri kandidaturi Slovenije za sedež Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER). V nadaljevanju srečanja sta se sogovornika dotaknila tudi nezakonitih imigracij, ki za Malto predstavljajo enega glavnih problemov, ki ga je že večkrat izpostavila tudi na ravni EU. Premier je ponudil podporo Slovenije pri reševanju tega perečega problema ter se zavzel za reševanje teh težav na ravni EU. Sogovornika sta se tudi strinjala, da je širitev EU pomembna za stabilizacijo Zahodnega Balkana ter zagotavljanje demokracije in vladavine prava na tem območju. Galea je pohvalil napor Slovenije za rešitev spora o meji s Hrvaško in nadaljevanje njenih pogajanj z Evropsko unijo. Ob koncu srečanja sta sogovornika izpostavila tudi pomen Lizbonske pogodbe za prihodnost unije. Predsednika malteškega parlamenta, ki je na uradnem obisku v Ljubljani, je v torek sprejel že predsednik državnega zbora Pavel Gantar, s katerim sta gorila predvsem o evropskih temah in dvostranskemu sodelovanju. Strinjala sta se, da parlamentarna diplomacija, ki je običajno bolj odprta in sproščena, običajno utira pot odnosom tudi na drugih področjih in da skupini prijateljstva, ki delujeta v obeh parlamentih, čaka še precej dela. Galea je Gantarju predstavil tudi svoje poglede na sodelovanje sredozemskih držav in izrazil pričakovanje, da se bo EU zavedla pomena sredozemskega prostora, "saj je ta zibelka evropske civilizacije in jo s pestrostjo narodov in religij bogati". Možnost reševanja nekaterih ključnih problemov v Sredozemlju malteški gost vidi v dialogu, ki ga vodi Sredozemska Parlamentarna skupščina.
|
positive
|
2,833
|
Frankfurt/London/New York - Borze po Evropi so današnje trgovanje zaključile krepko višje kot v torek, indeksa v Parizu in Londonu sta pridobila 1,6 odstotka. Cene nafte so se ob znižanju ameriških zalog zvišale, ameriška je presegla 71 dolarjev, severnomorska pa 70 dolarjev za 159-litrski sod. Povzpel se je tudi tečaj evra glede na dolar. Evropske borze so danes končale precej nad torkovimi vrednostmi. Indeks CAC 40 na borzi v Parizu se je zvišal za 1,64 odstotka na 3813,79 točke, londonski indeks FTSE 100 pa za 1,63 odstotka na 5124,13 točke. Frankfurtski indeks DAX je končal pri 5700,26 točke, kar je 1,27 odstotka manj kot v torek. Milanski indeks FTSE Italia All-Share je pridobil 1,49 odstotka in končal pri 23.950,57, indeks ATX na Dunaju pa se je zvišal za 2,02 odstotka na 2582,59 točke. Še bolj so poskočili tečaji na borzi v Budimpešti, kjer se je indeks BUX povzpel za 3,69 odstotka na 20.217,45 točke. Zagrebški Crobex se je zvišal za 1,28 odstotka na 2228,91 točke, beograjski Belex 15 pa za 0,11 odstotka na 792,52 točke. Rast beležijo tudi na newyorški borzi, kjer sta indeksa Dow Jones in Nasdaq doslej pridobila 0,78 in 0,97 odstotka. Cene nafte so se danes ob podatkih o nepričakovano velikem upadu ameriških naftnih zalog zvišale. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v oktobru se je na newyorški borzi zvišala za 42 centov na 71,34 dolarja, cena severnomorske nafte brent, ki bo dobavljena v novembru, pa se je na borzi v Londonu zvišala za 26 centov na 70,12 dolarja za 159-litrski sod. Ameriške zaloge surove nafte so se po podatkih ameriškega ministrstva za energijo v minulem tednu znižale za 4,7 milijona sodov, kar je skoraj dvakrat več, kot so pričakovali analitiki, ki so napovedovali upad za 2,5 milijonov sodov. Zaloge bencina so se povečale za 500.000 sodov, kar je nekoliko manj od napovedi, zaloge destilatov, med njimi kurilnega olja in dizla, pa so se povečale za 2,2 milijona sodov, medtem ko so analitiki pričakovali povečanje za 1,4 milijona 159-litrskih sodov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Tečaj evra glede na dolar se je danes okrepil. Evropska centralna banka je referenčni tečaj za en evro opoldne postavila pa 1,4671 dolarja, medtem ko je bil v torek pri 1,4611 dolarja.
|
neutral
|
2,834
|
Ljubljana - Casino Ljubljana je v prvih osmih mesecih letos ustvaril 2,5 milijona evrov izgube, vendar je poslovi izid kljub temu za 18 odstotkov boljši od lanskega. Družba je v tem obdobju ustvarila 4,77 milijona evrov bruto prihodkov, kar je 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Obisk v prvih osmih mesecih pa je bil za 20 odstotkov višji od lanskega. Izboljšani rezultati poslovanja so posledica prenove igralniške ponudbe ter učinkovitejšega trženja igralnice Grand Casino Ljubljana, tako na domačem kot na tujih trgih, menijo v družbi. Igralnica v Ljubljani je prihodke povečala za 44 odstotkov, največ po zaslugi povečanja prihodkov na igralnih avtomatih, ki so bili višji od lanskih kar za 78 odstotkov. V tem času je bil tudi uspešno dokončana popolna prenova igralnega salona na Miklošičevi v centru Ljubljane, poslovanje katerega bo v bodoče ključno za dokončno sanacijo družbe.
|
positive
|
2,835
|
Ljubljana - Zaradi prevelike zadolženosti skupine Viator & Vektor (V&V) naj bi banke že zahtevale njeno dezinvestiranje oziroma prodajo nekaterih podjetij, smo izvedeli iz neuradnih virov. Konec lanskega leta so celotne obveznosti V&V znašale 270 milijonov evrov. V V&V, v kateri je predsednik upravnega odbora in največji lastnik Zdenko Pavček, zatrjujejo, da zahteve po dezinvestiranju niso prejeli od nobene banke. "Tako kot večina slovenskih podjetij se spopadamo z likvidnostnimi težavami, vendar kljub temu tekoče servisiramo obveznosti do bank," pojasnjujejo. Toda, po drugi strani priznavajo, da pri premagovanju posledic gospodarske krize iščejo notranje vire, med katere "uvrščamo tudi dezinvestiranje premoženja oziroma prodajo določenih naložb". Katera podjetja oziroma naložbe nameravajo prodati, še ne želijo razkriti. Pri tem se postavlja vprašanje, ali V&V ne načrtuje prodaje transportne dejavnosti. Letošnjo pomlad so namreč razbremenili 120 tovornjakov (v vrednosti 4,6 milijona evrov) od skupno 390 tovornih vozil, ki jih imajo v lasti, tako da so postala vsa vozila prosta bremen. Poleg krize, ki je močno prizadela transport in logistiko, torej osnovno dejavnost družbe, se je po ocenah poznavalcev razmer V&V znašel v težavah zaradi prevelike širitve poslovanja s prevzemi. Medtem ko V&V, razen prevzema tretjega največjega makedonskega podjetja Tranšped, lani ni prevzel drugih podjetij, je bil bistveno bolj prevzemno aktiven v letu 2007. Potem ko je prodal TIB Transport in Integral, ki sta se ukvarjala s prevozom goriva, je namreč v istem letu kupil številna podjetja, ki se ukvarjajo z avtobusnimi prevozi. Pod njegovo okrilje so tako prišli Izletnik Celje, Integral Stojna Kočevje, Integral Zagorje in Koratur. Poleg omenjenih je v letu 2007 prevzel še nekaj manjših podjetij, medtem ko je prodal družbo Avtoprevoz Tolmin. V letih 2006 in 2005 je V&V prevzel nekaj manjših podjetij ter začel odpirati podjetja in predstavništva v tujini. Večji prevzem predstavljata nakup večinskega deleža Tovarne vozil Maribor (TVM) v letu 2004 in nakup večinskega deleža Sistemske tehnike v letu 2003. V skupino V&V je vključenih 25 podjetij doma in v tujini. Po pojasnilih V&V so bile konec junija njihove celotne obveznosti na enaki ravni kot konec leta 2008. Toda v lanskem letu so se v primerjavi z letom prej dolgoročne finančne obveznosti povečale za več kot 20 odstotkov, na 90,7 milijona evrov, kratkoročne finančne obveznosti pa kar za 45 odstotkov na več kot 100 milijonov evrov. Poleg tega je imel V&V 31. decembra lani še za 80 milijonov evrov kratkoročnih in dolgoročnih poslovnih obveznosti. Takrat je imel V&V 81,16 odstotka dolžniškega kapitala, kar je bilo za 6,2 odsotne točke več kot konec leta 2007. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
2,836
|
Velenje - Predsednik sindikata v matični družbi Gorenje Emil Krušič je danes odstopil s te funkcije, do novih volitev pa bo ta sindikat vodil predsednik Konference SKEI v skupini Gorenje Žan Zeba, je nocoj za STA potrdila tiskovna predstavnica Gorenja Uršula Menih Dokl. Krušič naj bi odstopil iz osebnih razlogov. Na vprašanje, ali je res, da so nekateri direktorji po današnjem izplačilu draginjskega dodatka v višini 150 evrov neto 5342 delavcem Gorenja grozili udeležencem dvodnevnega protesta v Gorenju, je Menih Doklova povedala, da o tem nima informacij in da so delavci sami povedali, da zaradi protesta ne čutijo nobenih pritiskov. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je ob sklenitvi sredinega sporazuma s sindikatom in predstavniki delavcev zatrdil, da noben delavec, ki je sodeloval v protestu, ta pa je bil posledica nepravilnosti pri izplačilu avgustovske plače in zahteve po višjih plačah, ne bo šikaniran.
|
neutral
|
2,837
|
Ljubljana - Pivovarni Union je z začasno odredbo uspelo preprečiti manever, s katerim bi se na transakcijski račun Kolonela, ki je v lasti Boška Šrota, Pierpaola Ceranija in še treh neznanih lastnikov, prelilo za 4,2 milijona evrov Mercatorjevih dividend. Ta znesek bi moral dobiti insolventni Infond Holding, vendar pa so v družbi s prenosom terjatev po lastniški mreži navzgor želeli doseči, da bi bile dividende nakazane kar na račun Kolonela. Iz sklepa sodbe okrožnega sodišča v Mariboru je razvidno, da je Infond Holding dividende Mercatorja odstopil Centru Naložbe, ta pa Kolonelu. Eden od upnikov Infonda Holdinga je prav Center Naložbe, ta je sredstva, ki si jih je izposodil pri družbah iz skupine Pivovarna Laško, posodil naprej Infondu Holdingu. Na drugi strani je med (manjšimi) upniki Centra Naložb tudi Kolonel, ki bi mu moral Center Naložbe izplačati za 5,6 milijona evrov dividend. Spomnimo, da so delničarji Centra Naložb v začetku avgusta nepričakovano sklenili, da si iz družbe izplačajo za več kot sedem milijonov evrov dividend, čeprav so banke že pred skupščino začele rubež Infonda Holdinga. Pivovarna Union ima zdaj 30 dni časa, da proti Kolonelu vloži tožbo. V Pivovarni Union, ki jo zastopa odvetniška družba Zdolšek, še dokazujejo, da je Infond Holding brez prejete kupnine na Center Naložbe prenesel tudi za 2,5 milijona evrov delnic Pivovarne Laško, kar naj bi dokazovale tudi nevnovčene menice oziroma dopisi Abanke Vipa, NLB, Nove KBM, Gorenjske banke, Banke Koper in Banke Sparkasse. S tem manevrom naj bi bile oškodovane tudi družbe iz skupine Pivovarna Laško, ki jim Infond Holding dolguje 54,3 milijona evrov, Center Naložbe pa še dodatnih 55,9 milijona evrov. matjaz.polanic@dnevnik.siVeč kazalcev poslovanja Centra Naložb in Infonda Holdinga si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij.
|
neutral
|
2,838
|
New York - Newyorški Konferenčni odbor je danes sporočil, da se je vrednost njegovega indeksa vodilnih gospodarskih kazalcev avgusta že peti mesec zapored zvišala, tokrat za 0,6 odstotka. S tem je eden najpomembnejših kazalnikov o razmerah v ameriškem gospodarstvu zabeležil najdaljšo rast po letu 2004, kar krepi upanje analitikov, da se kriza bliža h koncu. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je Konferenčni odbor sporočil, da so k rasti indeksa predvsem prispevale višje cene delnic, krepitev potrošniškega zaupanja in vnovičen zagon gradbenega sektorja v ZDA. S tem je odbor pritrdil ocenam predsednika ameriške centralne banke Bena Bernankeja, ki je pred dnevi dejal, da se največja gospodarska kriza po veliki gospodarski krizi v ZDA v 30. letih prejšnjega stoletja počasi končuje. Kljub temu pa Konferenčni odbor ne želi ustvarjati prevelikega optimizma. Kot so sporočili, se povečuje brezposelnost v ZDA, poleg tega ima vse več prebivalcev težave s plačilno sposobnostjo, kar pomeni, da bo okrevanje počasno in postopno.
|
positive
|
2,839
|
Ljubljana - Uprava Mercatorja je danes sklenila začeti postopke predpriprave na izdajo do 20 odstotkov novega osnovnega kapitala družbe. Namen dokapitalizacije je pravočasna zagotovitev dodatnih finančnih virov v primeru morebitne izvedbe strateških povezav na področju trgovinske, nepremičninske ali druge dejavnosti. Kot je Mercator objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze, ima družba skladno s sklepom skupščine 27. junija 2007 do julija 2012 možnost, da pod določenimi pogoji izda do 20 odstotkov novega kapitala za pridobitve delnic ali deležev oz. poslovnih sredstev v primeru izvedbe strateških povezav. Pri tem lahko pod določenimi pogoji izključi tudi prednostno pravico obstoječih delničarjev do novo izdanih delnic, tako da se te lahko izdajo partnerjem, s katerimi bi se morebitna strateška povezava izvedla. Uprava Mercatorja ugotavlja, da se zaradi spremenjenih gospodarskih okoliščin v regiji jugovzhodne Evrope začenjajo pojavljati nove priložnosti za izvedbo strateških povezav na različnih poslovnih področjih. Ker je obseg lastnih finančnih virov, ki jih družba lahko nameni svojim razvojnim in investicijskim aktivnostim, omejen, želi biti družba pravočasno pripravljena na možnost, da bi v primeru morebitne izvedbe takšnih povezav kot finančni vir uporabila tudi novo izdane delnice iz odobrenega kapitala. Tako bi Mercator zagotovil normalno izvajanje začrtanih razvojnih usmeritev, hkrati pa tudi izkoristil naložbene priložnosti v regiji, ki so se začele pojavljati zaradi spremenjenih gospodarskih razmer. Družba je v preteklih letih že izdala nove delnice kot delni vir za izvedbo strateške povezave z M&B Rodić Trgovino v Srbiji, prav tako pa je lastne delnice uporabila tudi pri izvedbi strateške povezave s hrvaško trgovsko družbo Presoflex, navajajo v Mercatorju. Kot poudarja uprava Mercatorja, bo družba bo v primeru morebitne izdaje novih delnic iz odobrenega kapitala v celoti spoštovala zaveze iz sklepa skupščine in statutarna določila, poleg tega pa bo o vseh pomembnih dogodkih na področju morebitnih strateških povezav oz. na področju morebitne izdaje novih delnic iz odobrenega kapitala pravočasno in redno obveščala delničarje.
|
neutral
|
2,840
|
Frankfurt/Pariz/London - Borze po Evropi so nov trgovalni teden začele s padcem v rdeče območje, saj so se vlagatelji zbali, da je občutna rast tečajev v zadnjih tednih nerealna in ne temelji na osnovnih ekonomskih pravilih. Tečaji na Dunaju so zaenkrat v povprečju zdrsnili za okoli 0,73 odstotka, v Frankfurtu za 0,67 odstotka, v Parizu pa za 0,15 odstotka. Na pomembnejših borzah po Evropi, kjer so se konec preteklega tedna tečaji ob novih znakih okrevanja gospodarstva povzpeli na nove najvišje vrednosti v letošnjem letu, med vlagatelji danes vlada bolj pesimistično vzdušje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Največji padec beležijo na dunajski borzi, kjer je indeks ATX trenutno na ravni 2569 točk, kar je 0,73 odstotka manj kot ob koncu petkovega trgovanja. Indeks DAX na borzi v Frankfurtu se je doslej znižal za 0,67 odstotka na okoli 5672 točk, pariški indeks CAC 40 za 0,15 odstotka na raven 3822 točk, londonski FTSE 100 pa za 0,25 odstotka na okoli 5151 točk.
|
negative
|
2,841
|
Koper - V koprskem odboru Socialnih demokratov (SD) nasprotujejo prodaji delnic Luke Koper na borzi, o čemer bodo odločali občinski svetniki na seji v četrtek. "Prodajati delnice v trenutku, ko so dosegle najnižjo vrednost, je katastrofa," opozarja poslanec SD v državnem zboru in občinski svetnik Marijan Križman. Kot so v obrazložitvi sklepa, ki ga bodo v četrtek sprejemali koprski svetniki, zapisali na občini Koper, so prodajo najprej poskušali izvesti z javnim zbiranjem ponudb, za kar pa ni bilo zanimanja. Neposredna prodaja na borzi zagotavlja po njihovem mnenju zanesljivo prodajo po ceni, ki odgovarja trenutnemu stanju ponudbe in povpraševanja na trgu. Kot je znano, gre za celotni paket delnic Luke Koper v lasti občine oziroma za 466.942 delnic, ki predstavljajo 3,33 odstotka lastništva družbe. V koprskem odboru SD so prepričani, da se občina za prodajo delnic odloča, ker ni bila uspešna pri prodaji občinskih nepremičnin. "Prodaja delnic je nesmisel in dejanje iz obupa," trdi Križman. S prodajo delnic bi se občina po njegovem namreč odpovedala nadzoru nad Luko Koper. Poslanec SD Luka Juri je predstavil tudi odgovor ministrstva za finance na njegovo poslansko vprašanje o zadolženosti koprske občine. "Ni res, da občina Koper ni zadolžena," poudarja Juri. Kot pojasnjuje, je iz odgovora razvidno, da znaša dolg koprske občine skupaj s pravnimi osebami, katerih ustanoviteljica je občina, v letošnjem letu skoraj 10 milijonov evrov. Kot še navaja Juri, je dolg "ob računovodskih spretnostih občinske uprave" sicer v celoti prenesen na pravne osebe, povezane z občino. Dobrih sedem milijon evrov dolga odpade po Jurijevih podatkih na Javni zavod Gasilska brigada Koper, 2,3 milijona evrov pa na Javni zavod stanovanjski sklad Koper. Ministrstvo za finance je po Jurijevih besedah tudi ugotovilo, da so nekateri dogovori o plačilnih rokih, ki jih v kreditnih pogodbah sklepa koprska občina, v nasprotju z zakonskimi predpisi. Občino je ministrstvo že pozvalo, naj ugotovljene napake odpravi. O nameri za dodatno zadolžitev občine Koper v vrednosti 25 milijonov evrov, s čimer naj bi si občina Koper zagotovila sredstva za investicije in pokrivanje tekočih stroškov, pa Juri pravi, da je moralno sporna. "Takšna odločitev pomeni prelaganje bremen in željo župana, da si z dolgom kupi tretji mandat," ocenjuje Juri. Ob tem dodaja, da tekoči prihodki občine v letošnjem letu ne bodo dosegli 80 milijonov evrov, odhodki pa bodo znašali skoraj 120 milijonov. S koprske občine pojasnjujejo, da izvaja občina program prodaje delnic Luke Koper v skladu s sprejetim letnim programom in proračunom. Na očitke, da namerava občina delnice prodati v času, ko beležijo nizke vrednosti, pa iz županovega kabineta odgovarjajo, da se "nam cena delnic ne zdi prenizka oziroma se nam je takrat zdela zelo visoka". "Mislim, da je čas, da se počasi prebudimo in si priznamo, da so bile cene na borzi v preteklem obdobju bistveno prenapihnjene, in da nehamo živeti v oblakih. Če res hočemo biti konkurenčni in zagotoviti razvoj, je treba delati," še odgovarjajo z županovega kabineta.
|
negative
|
2,842
|
Ljubljana - Uprava in nadzorni svet Mercatorja očitno prihodnje lastniške konsolidacije družbe ne želita prepustiti naključjem. Uprava pod vodstvom Žige Debeljaka je namreč včeraj začela postopke predpriprave na izdajo do 20 odstotkov osnovnega kapitala družbe z izdajo novih delnic, pri katerem lahko izključijo prednostno pravico obstoječih delničarjev. Kot uradni razlog za izdajo odobrenega kapitala uprava navaja pravočasno zagotovitev dodatnih finančnih virov v primeru morebitne izvedbe strateških povezav na področju trgovske, nepremičninske ali druge dejavnosti. Zaradi spremenjenih gospodarskih okoliščin na trgih jugovzhodne Evrope namreč ugotavlja, da se pojavljajo nove priložnosti za strateške povezave. Zaradi omejenih finančnih virov bi lahko Mercator kot vir uporabil tudi novo izdane delnice iz odobrenega kapitala, podobno kot je pred leti izpeljal povezavo s srbsko družbo M&B Rodić, ki je trenutno 4,6-odstotni lastnik Mercatorja. Ko sta novembra lani Skupina Pivovarna Laško in Infond Holding začela iskati kupca za do 48-odstotni delež Mercatorja, so interes izkazali zlasti tuji finančni skladi. Med njimi je bilo kar nekaj takih, ki so bili pripravljeni prevzeti večinski delež, hkrati pa Mercatorju zagotoviti sredstva za povezave s tujimi trgovskimi verigami na Balkanu, zlasti so bile aktualne morebitne povezave s srbsko Delta Holdingom. Niti uprava niti gospodarski minister Matej Lahovnik nista zavračala možnosti, da bi v Mercator pregledno in pod določenimi pogoji vstopil tuji finančni sklad, ki bi družbi omogočil hitrejšo rast. V vmesnem času so se okoliščine precej spremenile. Po razlastitvi Infonda Holdinga so namreč domače in tuje banke že skoraj 37-odstotne lastnice Mercatorja. Ker banke načeloma niso zainteresirane za dolgoročno lastništvo podjetij, je pričakovati, da bodo sčasoma poskušale prodati svoje deleže. Če bi se dogovorile za skupno prodajo, prek katere je mogoče iztržiti najvišjo kupnino, bi kupec moral objaviti ponudbo za prevzem in skoraj zagotovo bi prišel tudi do večinskega lastništva, saj mali delničarji, ki jih pesti finančna kriza, ne bodo izpustili priložnosti za prodajo svojih deležev. Banke za zdaj ne hitijo s postopki umika iz Mercatorja, čeprav lahko pričakujemo, da bo konsolidacija lastništva postala aktualna že v drugi polovici prihodnjega leta. Izjema med bankami je Unicredit banka, ki je do pomembnega osemodstotnega deleža prišla že spomladi z zasegom delnic Istrabenzu. Zadnje mesece namreč Unicredit banka pri preostalih lastnikih ves čas preverja možnost skupne prodaje, saj bi samo z oblikovanjem večjega paketa delnic lahko k nakupu pritegnila tudi tuje partnerje iz trgovske branže. Po nam dostopnih informacijah tako ideje, da bi postal pomemben lastnik Mercatorja, še vedno ni opustil hrvaški Agrokor Ivice Todorića, ponovno so se okrepile tudi ocene, da želi Unicredit v Mercator privabiti eno od italijanskih trgovskih verig. Zato ni nepričakovano, da se je uprava Mercatorja ravno zdaj odločila, da bo začela priprave na izdajo novih delnic. V primeru špekulativnih nakupov delnic bi se lahko ta instrument izkazal kot ključni obrambni mehanizem pred nezaželenimi lastniškimi spremembami. Vsaj za zdaj Pivovarna Laško kot pomemben dobavitelj Mercatorja stremi k temu, da ostane dolgoročni četrtinski lastnik, M&B Rodić pa že velja za Mercatorjevega strateškega lastnika. Ob takih razmerjih sil in možnosti izdaje novih delnic z izključitvijo prednostne pravice pa imajo potencialni kupci, ki bi v lastništvo želeli vstopiti sovražno, malo možnosti priti do večinskega paketa delnic. vesna.vukovic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,843
|
New York - Tečaji delnic na vodilnih svetovnih borzah so se danes zmerno zvišali, predvsem zaradi povečanega optimizma glede okrevanja gospodarstva po najgloblji svetovni recesiji po drugi svetovni vojni, po poročanju tujih tiskovnih agencij pojasnjujejo analitiki. V Frankfurtu se je indeks DAX povzpel za 0,72 odstotka, pariški CAC 40 je pridobil 0,30 odstotka, londonski FTSE 100 0,16 odstotka, dunajski ATX 1,35 odstotka, beograjski Belex 15 prav tako 0,16 odstotka, Zagrebški Crobex 0,73 odstotka, milanski FTSE Mib pa 0,08 odstotka. Podobno se gibajo tudi tečaji delnic na Wall Streetu, kjer trgovanje še poteka. Industrijski indeks Dow Jones je doslej pridobil 0,55 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa 0,50 odstotka. Dvig tečajev je posledica povečanega optimizma glede okrevanja svetovnega gospodarstva. Temu je botrovala to, da je Azijska razvojna banka danes popravila navzgor svojo napoved za največja gospodarstva v regiji, kot sta Kitajska in Indija. Poleg tega je ocenila, da je ta regija glavna nosilka svetovnega okrevanja. Podražila pa se je tudi surova nafta, predvsem na račun tega, ker se je dolar spustil na najnižjo raven v primerjavi z evrom v zadnjem več kot enem letu. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo oktobra se je v New Yorku podražila za 1,58 dolarja na 71,29 dolarja za 159-litrski sod, severnomorska nafta brent pa v Londonu za 1,65 dolarja na 71,58 dolarja. Tečaj evra je danes dosegel vrednost 1,4821 dolarja, kar predstavlja najvišjo raven po avgustu lani, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
|
neutral
|
2,844
|
Ljubljana - "Ravnanje nadzornikov v tem primeru ocenjujemo kot neprimerno," so se v državnem Kadu, največjem delničarju Gorenja, včeraj odzvali na razkritje, da ima kar sedem članov nadzornega sveta Gorenja od skupno desetih lastniške deleže v podjetju Ingor, pri čemer tega podatka niso razkrili delničarjem. Kljub temu na Kadu "ne razmišljajo o predčasnem odpoklicu nadzornega sveta Gorenja, ker je volilna skupščina naslednje leto". "V primeru, ko so nadzorniki družbe skupaj z upravo družbeniki in poleg tega kupujejo delnice družbe, ki jo nadzorujejo, nastopi konflikt interesov, ki ga je treba razkriti in seznaniti preostale člane nadzornega sveta, delničarje in potencialne vlagatelje," so včeraj pojasnili v Kadu, ki ga vodi Borut Jamnik. Na vprašanje, kako komentirajo dejstvo, da so med solastniki Ingorja tudi člani nadzornega sveta, ki zastopajo interese kapitala (Jože Zagožen in Milan Podpečan), vanj pa jih je predlagal prav Kad, so v paradržavnem skladu odgovorili: "Člani nadzornega sveta delujejo kot kolektivni nadzorni organ s tem, da za svoje odločitve prevzemajo osebno odgovornost. Skupaj z upravo družbe so odgovorni za poslovanje družbe skladno s svojimi zakonskimi in statutarnimi pooblastili, pri čemer morajo ravnati s skrbnostjo dobrih gospodarstvenikov in izključno v interesu družbe." Že včeraj smo poročali, da sedem članov nadzornega sveta Gorenja o pridobitvi lastniških deležev v Ingorju ni obvestilo ne Ljubljanske borze ne delničarjev v letnih poročilih. Čeprav morajo nadzorniki po zakonu o trgu finančnih instrumentov (ZTFI) uradno poročati o vsaki spremembi deleža glasovalnih pravic v družbi, ki jo nadzorujejo, po mnenju Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in Ljubljanske borze vrednostnih papirjev niso kršili omenjenega zakona. Medtem ko so nam na agenciji pojasnili le, da sta "tako Gorenje kot Ingor poročala v skladu z ZTFI", so nam na borzi dejali, da se zakon nanaša le na spremembe glasovalnih pravic, ki jim imajo neposredno člani nadzornih svetov ali uprav, ne pa tudi z njimi povezane fizične ali pravne osebe. "Upoštevati je treba, da se Ingorjevi nakupi delnic Gorenja štejejo kot nakup navedene pravne osebe, in ne nakup od menedžerjev Gorenja," poudarjajo na borzi in dodajajo, da tekoče obveščanje o Ingorjevih nakupih posameznih delnic Gorenja ni obvezno. "Gorenje bi lahko o navedenih poslih javnost obveščalo, če bi ocenilo, da so te informacije kakor koli pomembne za vlagatelje in delničarje," še menijo na borzi. primoz.cirman@dnevnik.siVeč kazalcev poslovanja in vrednotenja Gorenja si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.
|
neutral
|
2,845
|
Ljubljana - V Muri in pred njo je danes mirno. Večina delavcev ima, tako kot so sklenili na pogajanjih v torek, prosti dan. Po neuradnih podatkih jih je v podjetju pri nujnih opravilih in v pisarnah skupaj okoli 100, zadnji dan pa je na mestu prokurista Mure tudi Zdenko Podlesnik. Malo pred poldnevom se je pred Muro zbralo okoli deset delavcev z zastavami. Povedali so, da želijo s tem opozoriti, da je stavka le prekinjena in da jo bodo, če njihove zahteve ne bodo uresničene, nadaljevali. Opozorili so tudi, da so predstavniki sindikata, od katerih zahtevajo odstop, na pogovorih v Ljubljani in da se odločajo, ali bodo odstopili. Poudarili so še, da imajo podporo z vse Slovenije in da se bodo trudili, da bi ohranili čim več delovnih mest ter v podjetje pripeljali ljudi, ki jim lahko priskrbijo delo. Ob tem so omenjali nekdanjega tehničnega direktorja Mure Milana Mörca. Za okoli 300 delavcev, ki se jim v ponedeljek in torek niso pridružili pri stavki, so dejali, da je to njihova pravica in da mora vsak sam odgovarjati za svoje odločitve. Po kakšni uri, ko so ugotovili, da nimajo sogovornika, so se razšli. Nadzorni svet Mure je na torkovi seji sklenil, da danes preneha mandat sedanji upravi Mure in prokuristu družbe Zdenku Podlesniku. Na predlog Soda bo s četrtkom mandat nastopil novi predsednik uprave Mure Bojan Starman. Delavci so se ob tem odločili za prekinitev stavke.
|
neutral
|
2,846
|
Nova Gorica - Stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič in predstavnik skupine Panvita Peter Polanič sta po večmesečnih pogajanjih danes v Kromberku podpisala pogodbo o polletnem najemu dela kromberških obratov Mipa. Proizvodnjo Mipovih poltrajnih izdelkov, v kateri bo delo dobilo okoli 50 delavcev, bodo predvidoma pognali 5. oktobra, je napovedal Polanič. Dogovor glede pogodbe je bil zahteven, saj je Panvita želela proizvajati Mipove izdelke, kakršni so bili pred stečajem, torej po Mipovih recepturah, te pa se ne dajejo v najem, je glavno težavo v dogovorih izpostavil Benedejčič. "Našli smo rešitev, da bo moj pooblaščenec, strokovnjak, zaposlen pri Mipu v stečaju dajal navodila, kako mešati surovine, da bodo proizvodi takšni, kot so bili," je pojasnil. Tako sta Panvita in Benedejčič uresničila skupno željo, da bi na Tržišču ohranili Mipovo blagovno znamko ter s tem njeno vrednost. "V začetku želimo zagnati proizvodnjo poltrajnih izdelkov. Govorimo o mortadeli ter pečenih in kuhanih pršutih. Sprva bo zaposlenih okoli 50 delavcev," je povedal predsednik uprave Panvitine družbe Mesna industrija Radgona Polanič. Po njegovih besedah so z nekaterimi delavci pogodbe že podpisali, intenzivno pa se dogovarjajo tudi z novogoriškim zavodom za zaposlovanje. Država bo namreč preko ukrepov aktivne politike zaposlovanja prve štiri mesece zagotovila denar za plače delavcev, za preostala dva meseca pa jih bodo prejeli iz Panvitine družbe Mesna industrija Radgona. Skupaj z družbo Mig, v kateri se je združilo 20 nekdanjih zaposlenih v Mipu, Panvita pa je z njo podpisala dogovor o sodelovanju pri zagonu proizvodnje, nameravajo stroje znova pognati 5. oktobra. Vnovičen zagon proizvodnje jih bo skupaj z nakupom pršutov stal med 500.000 in 700.000 evrov, je napovedal Polanič. Po Benedejčičevih besedah se bodo namreč v prihodnjih dneh pogovorili, da bi pršute "v celoti prevzela Panvita in jih pod Mipovo blagovno znamko začela prodajati". "Nekateri so že žigosani, za druge pa jaz vztrajam in bom zelo vztrajen, da bodo vsi pršuti žigosani kot kraški pršut," je poudaril stečajni upravitelj Mipa. Panvita bi tako v Kromberku mesečno proizvedla med 50 in 60 ton mesnih izdelkov. "V načrtu imamo tudi širitev proizvodnje, odvisno od tega, kako se bo odvijala prodaja. Odzivi trgovskih sistemov so sorazmerno dobri. Izdelke nam bo spet uspelo spraviti na police trgovskih verig," je pojasnil Polanič. Po danes sklenjeni pogodbi ima Panvita tudi predkupno pravico za nakup na 30 milijonov evrov ocenjenega kromberškega obrata Mipa v okviru stečajnega postopka. Celotno Mipov premoženje, brez receptur in blagovne znamke, katerih vrednost še ni znana, je sicer ocenjeno na 49 milijonov evrov. Kot je pojasnil Benedejčič, se za nakup že zanimajo tuje družbe, kot je npr. madžarski Pick Szeged, oglasili pa so se še predstavniki nemškega in italijanskega podjetja. Benedejčič se tudi ne strinja z zahtevo bank, da bi Mipovo premoženje prodali kot poslovno celoto. "Glede na zanimanje potencialnih kupcev vidim, da bomo morali posamezne obrate prodati ločeno," je dejal. Po besedah stečajnega upravitelja kriminalisti še vedno preiskujejo preteklo dogajanje v Mipu. Potrdil je, da je terjatve v stečajnem postopku prijavila tudi družina Volk z njihovimi podjetji, a bo Benedejčič večino terjatev prerekal.
|
positive
|
2,847
|
London - Tečaji delnici na pomembnejših evropskih borzah se ob začetku današnjega trgovanja gibljejo neenotno. Potem ko so v četrtek vse po vrsti zabeležile precejšnje pocenitve vrednostnih papirjev, je danes v Londonu že opaziti pozitivna gibanja, medtem ko so v Frankfurtu in Parizu tečaji še obrnjeni navzdol. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je v prvih dveh urah trgovanja znižal za 0,43 odstotka na 2826,06 točke. Razočaranje vlagateljev nad avgustovskim padcem prodaje stanovanjskih nepremičnin v ZDA in precejšnja pocenitev nafte sta osrednji evropski borzni indeks že v četrtek znižala za 1,70 odstotka. V Parizu se je indeks CAC 40 danes dopoldne znižal za 0,29 odstotka, v Frankfurtu pa indeks DAX za 0,47 odstotka. V Londonu se je indeks FTSE 100 doslej zvišal za 0,06 odstotka. Zaradi zmanjšanja prodaje nepremičnin v ZDA, kar je obudilo dvome v skorajšnje okrevanje največjega gospodarstva na svetu, so se danes znižali tudi tečaji na borzah v Aziji. Japonske delnice so se v povprečju pocenile za 2,4 odstotka, hongkonške za 0,6 odstotka in kitajske za 1,1 odstotka.
|
negative
|
2,848
|
Ljubljana - Avgusta je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskalo 416.000 turistov, kar je dva odstotka manj kot avgusta lani. V prvih osmih mesecih skupaj so po prvih podatki državnega urada za statistiko v Sloveniji zabeležili okoli 1,92 milijona turistov, ki so ustvarili skoraj 6,05 milijona nočitev, dva odstotka manj kot lani. Turisti so opravili preko 1,36 milijona nočitev, kar odstotek manj kot avgusta lani. Tuji turisti so ustvarili 810.470 nočitev, kar je sedem odstotkov manj, domači pa 552.589 oz. devet odstotkov več kot lani. Tujih turistov je bilo avgusta 274.968, kar je sedem odstotkov manj kot lani. Število nočitev domačih turistov se je v prvih osmih mesecih povečalo za sedem odstotkov na 2,74 milijona, število nočitev tujih turistov pa zmanjšalo za devet odstotkov na 3,30 milijona. 59 odstotkov nočitev so ustvarili tuji turisti. Od tega so največ nočitev prispevali turisti iz Italije (25 odstotkov), sledili so turisti iz Nemčije (13 odstotkov), Nizozemske (devet odstotkov), Avstrije (osem odstotkov), Velike Britanije (pet odstotkov) in Francije (štiri odstotke). Avgusta je v zdraviliških krajih letovalo odstotek več turistov kot lani. Število nočitev se je zmanjšalo tudi v obmorskih krajih, in sicer za tri odstotke, v Ljubljani pa za šest odstotkov. Glede na statistične podatke je bilo avgusta v hotelih ustvarjenih 50 odstotkov vseh nočitev, sledili so kampi s 24 odstotki. Število nočitev turistov se je v hotelih v primerjavi z avgustom lani zmanjšalo za dva odstotka, število nočitev turistov pa se je povečalo v kampih ter v planinskih domovih in kočah, in sicer za pet odstotkov.
|
neutral
|
2,849
|
Lek, ki je član skupine Sandoz, je včeraj v Lendavi uradno odprl nov pakirni center, ki je namenjen oskrbovanju evropskih trgov s končnimi izdelki iz Sandozovih tovarn po svetu. Naložba je znašala 13 milijonov evrov, v centru pa je trenutno zaposlenih 35 ljudi. Lekov lastnik Novartis je od leta 2003 do 2008 za naložbe v Lek namenil 750 milijonov evrov. V obratih družbe Pejo Šampionka znova proizvodnja V obratih družbe Pejo Šampionka, ki je od 13. avgusta v stečaju, so ta teden znova začeli aktivnosti za zagon proizvodnje. Obrate je konec prejšnjega tedna za pol leta najel koprski Prologistic, ki je zaposlil okoli 40 delavcev. Za najem obratov Peja Šampionke so se sicer zanimale štiri družbe, najboljšo ponudbo pa je podal Prologistic. Aleksander Vozel v upravo Banke Celje Nadzorni svet Banke Celje je za člana uprave imenoval Aleksandra Vozla, ki bo svoj mandat nastopil s 1. januarjem prihodnje leto. Pred nastopom položaja mora pridobiti še dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave banke. Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji septembra višje Gospodarska klima se je septembra v Sloveniji izboljšala, desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime se je namreč zvišala za tri odstotne točke na mesečni ravni in dosegla najvišjo vrednost po oktobru lani. Pripravila Nuša Brank
|
neutral
|
2,850
|
Ljubljana - Koncentracija med časopisnima družbama Delo in Večer je neskladna s pravili konkurence, zato je varuh konkurence Delu naložil prodajo 75 odstotkov Večera, piše časnik Delo, ki se sklicuje na odločbo urada za varstvo konkurence. Odločbo so v četrtek prejele stranke v postopku, vodstvo Dela jo bo spoštovalo, a tudi temeljito preučilo. Kot piše Delo, je urad za varstvo konkurence, ki je uvedel postopek presoje koncentracije januarja letos, v odločbi ponovil svojo ugotovitev iz povzetka relevantnih dejstev, namreč, da bi koncentracija omenjenih družb omejevala učinkovito konkurenco na trgu založništva in izdajanja dnevnih publikacij s splošno informativno vsebino, kakor tudi na trgu oglasnega prostora v Sloveniji. Koncentracija bi privedla do bistvenega povečanja tržne moči, saj bi se s prevzemom Večera delež Dela na prvem omenjenem trgu povečal s 33,43 na kar 58,88 odstotka, indeks HHI (merilo za stopnjo koncentracije) pa bi se povečal z 2742 na 4443. Na trgu oglasnega prostora v dnevnih publikacijah pa bi se skupni tržni delež koncentriranih podjetij povečal na 47,80 odstotka, indeks HHI pa s 1823 na 2915, pri čemer vrednosti indeksa nad 1800 pomenijo že precej koncentriran trg. Po združitvi se ne bi samo povečala tržna moč omenjenih dveh subjektov, ampak bi odpadel prejšnji medsebojni konkurenčni pritisk, zmanjšal bi se konkurenčni pritisk na druge udeležence na trgu, vstop novih konkurentov pa bi bil še težji. Tudi zato, ker so bralci zelo lojalni do sedanjih dnevnih časopisov. Na podlagi odločbe varuha konkurence si lahko Delo, ki ima zdaj približno 80 odstotkov Večera, samo izbere kupca, vendar mora biti odsvojitev deleža dokončna, kar pomeni, da prodajalec ne sme imeti možnosti ponovnega nakupa delnic. Tudi način prodaje si lahko družba Delo izbere sama, vendar pod nadzorom oziroma s predhodnim soglasjem urada za varstvo konkurence. Kupec mora biti primeren, neodvisen od družbe Delo, imeti mora denar ter motivacijo za ohranitev in razvoj družbe Večer. Ker lahko pridobi statutarno večino, bo imel možnost postaviti svoj nadzorni svet. Rok za prodajo deleža je eno leto, vendar se po pisni zahtevi in ustrezni utemeljitvi lahko podaljša. V času do izpolnitve odločbe Delo ne sme izvrševati pravic in obveznosti iz prepovedane koncentracije, razen ob poprejšnjem soglasju urada, lahko pa izvršuje glasovalne pravice iz 43.000 delnic, kar je toliko kot imata drugi in tretji največji delničar, Slovenska odškodninska družba in Delo Prodaja.
|
neutral
|
2,851
|
Maribor - Člani nadzornega sveta družbe za upravljanje KBM Infond so minuli četrtek zaradi odhoda dosedanjega predsednika uprave Stanka Brgleza imenovali novo upravo. Predsednik uprave bo dosedanji član Matjaž Lorenčič, članica uprave pa bo postala Barbara Marin, so sporočili iz družbe. Spremembe v upravi bodo sicer stopile v veljavo z dnem, ko bo Marinova, dosedanja direktorica pravno upravnega sektorja, pridobila dovoljenje agencije za trg vrednostnih papirjev za opravljanje funkcije člana uprave. Kot še pojasnjujejo v družbi, bo Brglez nasledil Boruta Meha kot izvršilni direktor uprave banke za področje skupine Nove Kreditne banke Maribor (NKBM). KBM Infond v letu 2009 uspešno posluje - konec avgusta letos so sredstva v upravljanju vzajemnih skladov Infond dosegla 191,39 milijona evrov, kar je 13,5 odstotka več kot ob koncu leta 2008, dodajajo v družbi.
|
neutral
|
2,852
|
Ljubljana - Energetska odvisnost Slovenije je lani po ugotovitvah državnega statističnega urada dosegla najvišjo vrednost v zadnjih devetih letih. Ta je bila 55-odstotna, kar je dobra dva odstotka več kot leta 2000. Slovenija je pri oskrbi z energijo popolnoma odvisna od uvoza tekočih in plinastih goriv. Energetska odvisnost Slovenije je bila leta 2000 52-odstotna, leta 2007 pa 53-odstotna. Slovenija z domačo proizvodnjo sicer pokrije 77 odstotkov potreb po trdnih gorivih in skoraj vse potrebe po obnovljivih virih energije. Vendar trdna goriva in obnovljivi viri energije skupaj predstavljajo le desetodstotni delež v končni porabi vse energije v Sloveniji, navajajo statistiki. Ob tem poudarjajo, da lahko glede na vse bolj strmo naraščanje porabe tekočih goriv pričakujemo, da se bo energetska odvisnost Slovenije v prihodnjih letih še povečevala. Proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov je v Sloveniji močno odvisna od hidroloških razmer v opazovanem letu. Še vedno je namreč več kot 90 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov energije, proizvedene v hidroelektrarnah, izraba deponijskega plina in bioplina v energetske namene pa narašča le počasi.
|
negative
|
2,853
|
Ljubljana - Banka Slovenije je precej poslabšala napovedi o krčenju gospodarske aktivnosti v tem letu. Obseg BDP se bo zmanjšal za 6,7 odstotka, predvsem zaradi upada povpraševanja iz tujine, poleg tega se bodo po besedah guvernerja Marka Kranjca zmanjšale investicije in zasebna potrošnja, brezposelnost pa povečala. Banka Slovenije v danes predstavljenem poročilu o cenovni stabilnosti Sloveniji za prihodnji dve leti vnovič napoveduje gospodarsko rast: v letu 2010 v višini 1,6 odstotka, v letu 2011 pa 1,7 odstotka. Tudi ti dve številki sta slabši od marčnih napovedi: medtem ko je centralna banka spomladi za letos napovedala upad BDP za dva odstotka, pa je za prihodnji dve leti napovedala rast v višini 1,9 in treh odstotkov. K popravku napovedi je bistveno prispevalo zmanjšanje povpraševanja po slovenskem blagu iz tujine, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor analitsko-raziskovalnega centra Banke Slovenije Damjan Kozamernik. Medtem ko so še marca napovedovali zmanjšanje tujega povpraševanja za 5,4 odstotka, pa bo upad po novih izračunih kar 11,8-odstoten. Izboljšanje se obeta šele v letu 2011. Stopnja brezposelnosti, ki je trenutno po mednarodni primerljivi metodologiji ILO na ravni šestih odstotkov, se bo po Kozamernikovih besedah do konca leta še nekoliko povečala. Predvsem pa se bo zmanjšala zaposlenost, v primerjavi z letom 2008 bo letos nižja za 2,7 odstotka, v letu 2010 pa se bo zmanjšala še za dodatnih 2,6 odstotka. Največje nazadovanje gospodarske aktivnosti gre pripisati močnemu krčenju investicijske aktivnosti in deloma tudi zalog, je povedal Kozamernik. V prihodnjih dveh letih naj bi investicije vnovič prispevale h gospodarski rasti, se pa bo skrčila potrošnja gospodinjstev. Inflacija bo letos zaradi učinkov recesije nizka, gibala naj bi se okoli enega odstotka. V prihodnjih letih naj bi cene začele postopoma rasti, vendar bodo ostale pod dvema odstotkoma. V letu 2010 naj bi se življenjski stroški zvišali za 1,5 odstotka, v letu 2011 pa za 1,7 odstotka. Kreditna aktivnost bank bo še naprej šibka, je menil Kranjec. Obseg kreditiranja naj bi bil letos za štiri do pet odstotkov večji kot lani, kar je bistveno nižja rast kot v preteklih letih. Banke imajo težave s pridobivanjem virov na mednarodnih finančnih trgih, vendar je tudi povpraševanje po kreditih nizko. V Banki Slovenije so zaskrbljeni zaradi plač v javnem sektorju, medtem ko je v gospodarstvu prišlo do praktično popolne stabilizacije stroškov dela, pa v javnem sektorju rastejo. "Gre za vprašanje narodnogospodarskega ravnotežja in makroekonomske konkurenčnosti slovenskega gospodarstva," je dejal guverner. Stroški dela na enoto proizvoda so izredno porasli in nadaljevanje takšnih gibanj bi bilo pogubno za konkurenčnost slovenskega gospodarstva, je opozoril tudi Kozamernik. Medtem ko se je zasebni sektor na krizo izredno hitro odzval in tam plače rastejo za manj kot dva odstotka, pa je v javnem sektorju opaziti desetodstotno rast plač. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance se bo zaradi večjega skrčenja uvoza kot izvoza zmanjšal na okoli en odstotek BDP, vendar bo izboljšanje kratkotrajne narave in se bodo takšna gibanja obrnila že v letu 2010. Država je doslej s svojo javnofinančno politiko po Kranjčevih besedah delovala stabilizacijsko, vendar to ne bo zadoščalo in bo treba počakati tudi na spremenjene razmere v mednarodnem okolju. Slovensko gospodarstvo je močno vpeto v mednarodno okolje, je spomnil Kranjec ter dodal, da je zaradi velike negotovosti v tujini treba jemati napovedi z ustrezno mero previdnosti.
|
negative
|
2,854
|
Ljubljana - Ljubljanski župan Zoran Janković je izjavo Igorja Bavčarja, da se je celotni postopek začel na podlagi njegove prijave, označil "kot še eno neumnost gospoda Bavčarja". Pravi, da današnje aretacije niso v njegovem interesu in da je ovadbo junija lani podal zaradi poslovnih goljufij s ciljem, da se "slovenska družba počisti nečednih dejanj". Kot je Janković dejal v današnji izjavi za medije, spoštuje delo organov, za preiskavo in priprtje preiskave nekdanjih prvih mož Pivovarne Laško in Istrabenza pa je izvedel iz medijev. Spomnil je, da je junija lani podal kazensko ovadbo zoper nekdanja prva moža Pivovarne Laško in Istrabenza, Boška Šrota in Igorja Bavčarja, zaradi poslovnih goljufij. Kot poudarja, je takrat napovedal, da bo na koncu "zmagala pravica". "Tisti, ki se ukvarja s takšnimi nečednimi dejanji, pač mora za to odgovarjati. Vprašal bi se, zakaj že prejšnja vlada ni naredila te preiskave, saj so imeli v rokah vso dokumentacijo," je poudaril Janković. "V kazenski ovadbi z lanskega junija piše, da smo podali skupno ovadbo, pod katero je podpisana družba Electa, moj sin kot direktor družbe in jaz," pojasnjuje ljubljanski župan in dodaja, da "današnja aretacija sploh ni v njegovem interesu". Takrat je, kot pravi, podal ovadbo s ciljem, da se "slovenska družba počisti nečednih dejanj in da mladi, ki študirajo, nimajo za vzornike napačnih ljudi". Še enkrat je spomnil, da je že lani ob podani ovadbi napovedal, kaj se bo zgodilo z Istrabenzom, napovedal je tudi "Šrotov" nabiralnik, in na to temo nima več kaj dodati. Kot je še menil, se bo stvar zaključila, uradne organe, tako policijo kot tožilstvo in na koncu sodstvo, je treba pač pustiti, da opravijo svoj posel. Potem bodo imeli vpleteni možnost, da povedo svoje in dokažejo, če mislijo, da imajo prav, je dodal. Igor Bavčar: Zgodbe o tajkunih me žalostijo
|
negative
|
2,855
|
Ljubljana - Damijan Janković, direktor Electe in sin ljubljanskega župana Zorana Jankovića, pravi, da nad včerajšnjimi policijskimi preiskavami ni presenečen glede na vsebino kazenske ovadbe, ki jo je lani vložil proti Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju. "V kazenski ovadbi so bili opisani posli z delnicami Istrabenza, ki so potekali prek podjetij skupine Pivovarna Laško," razlaga Damijan Janković. Na vprašanje, ali meni, da so bile včerajšnje preiskave povezane z vložitvijo kazenske ovadbe, pa odgovarja, da tega ne ve točno, da pa je bil zagotovo tudi to eden od razlogov. Nekdanji predsednik nadzornega sveta Istrabenza Janko Kosmina, ki je bil pred Bavčarjem vrsto let predsednik uprave Istrabenza, akcije organov pregona ni želel komentirati, ker je bil ves dan zadržan in je za novico, kot je dejal, izvedel po radiu nekaj trenutkov, preden smo ga poklicali. Zatrjuje, da s prodajo sedmih odstotkov delnic Istrabenza nadzorniki niso bili seznanjeni, tako kot niti ne z drugimi transakcijami Istrabenzovih delnic. Tudi predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško Anton Turnšek, ki je bil v času, ko je družbo vodil Šrot, član nadzornega sveta, preiskav ni želel komentirati, češ da z njimi ni seznanjen. Za komentar smo prosili tudi predsednika Gospodarske zbornice Slovenije Zdenka Pavčka, ki prav tako ni bil seznanjen s podrobnosti, zato preiskave ni želel komentirati. V primerjavi z gospodarstveniki pa so bili včeraj veliko bolj zgovorni politiki. Na spletnih straneh SDS, ki ji predseduje Janez Janša, so pojasnili, da za preiskave in zaslišanje Šrota in Bavčarja zagotovo obstaja veliko razlogov, po njihovem mnenju pa je pravo vprašanje, zakaj so se zgodile tako pozno. Poleg tega se v SDS sprašujejo, kdaj bomo dočakali podobne dejavnosti represivnih organov proti nekaterim drugim tajkunom. Sicer pa je po mnenju SDS največja dilema, če sploh in kdaj bo kateri koli od teh primerov dobil sodni epilog. Predsednik SLS Radovan Žerjav je prepričan, da bi se morale tovrstne dejavnosti začeti že prej. Pojasnjuje, da je pravilno, da odgovorni za nastale razmere v posameznih podjetjih odgovarjajo. Upa, da včerajšnja preiskava ne bo izjema. "Treba je preiskati in ugotoviti kazensko odgovornost nadzornikov in članov uprav tudi v drugih podjetjih," dodaja Žerjav. Po besedah predsednika SNS Zmaga Jelinčiča se je tajkunski klobčič začel odvijati. "Upam, da se bo to nadaljevalo, bojim pa se, da bo zaradi procesnih napak vse skupaj na sodišču izvodenelo," opozarja. Predsednik poslanske skupine LDS Borut Sajovic pa pravi, da se je ob včerajšnji policijski akciji izkazalo, da so tajkuni šampanjce odpirali v času prejšnje vlade. "V času te vlade pa zakoni veljajo za vse," dodaja. V največji koalicijski stranki SD akcije organov pregona niso komentirali. Po njihovem mnenju so pristojne institucije odgovorne, da postopke vodijo korektno in v skladu z zakonom. Tudi predsednik stranke Zares Gregor Golobič preiskave ni želel komentirati. sebastjan.morozov@dnevnik.si Več kazalcev poslovanja Skupine Istrabenz, Maksime Holding, Pivovarne Laško, Infonda Holdinga in Centra Naložb si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.
|
negative
|
2,856
|
Nova Gorica - Panvita bo v petek, 2. oktobra, poskusno pognala stroje v najetih Mipovih obratih v Kromberku. Če ne bo težav, bodo v ponedeljek, 5. oktobra, začeli z redno proizvodnjo poltrajnih mesnih izdelkov, je za STA povedal predsednik uprave Panvitine družbe Mesna industrija Radgona Peter Polanič. Delo bo dobilo okoli 50 nekdaj zaposlenih v Mipu. Potem ko so se stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič in predstavniki skupine Panvita pred tednom dokončno dogovorili o polletnem najemu dela kromberških obratov Mipa ter podpisali najemno in licenčno pogodbo, bodo v petek poskusno pognali stroje. Sklep, da s tem soglaša tudi stečajni sodnik, naj bi bil danes objavljen na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, je za STA povedal Benedejčič. "Če bo vse ok, v ponedeljek začenjamo z redno proizvodnjo," je pojasnil Polanič. Panvita, katero bo vnovičen zagon proizvodnje v Kromberku stal dobre pol milijona evrov, bo v sodelovanju z novogoriško družbo Mig, v kateri se je združilo 20 nekdanjih zaposlenih v Mipu, proizvajala mortadelo ter pečeni in kuhanih pršut, in sicer med 50 in 60 ton mesečnih izdelkov mesečno. Izdelovali jih bodo pod Mipovo blagovno znamko in po Mipovih recepturah. Panvita in Benedejčič so se namreč dogovorili, da bo pooblaščenec stečajnega upravitelja, zaposlen pri Mipu v stečaju, dajal navodila, kako mešati surovine, da bodo proizvodi takšni, kot so bili pred stečajem Mipa. Delo bo dobilo okoli 50 delavcev, prej zaposlenih v Mipu. Kot je pojasnil Benedejčič, pa ostaja odprto vprašanje okoli 12.000 pršutov, za katere Benedejčič vztraja, da so žigosani in prodani kot kraški pršuti, čeprav je Gospodarsko interesno združenje (GIZ) Kraški pršut Mipu v stečaju prepovedalo uporabo certifikata za kraški pršut. Tudi o tej temi se bo Benedejčič popoldan v Ljubljani pogovarjal z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milanom Pogačnikom, je napovedal.
|
positive
|
2,857
|
Ljubljana - "Prevzemna aktivnost je v veliki meri odvisna od prihodnjih denarnih tokov. Če bodo podjetja poslovala dobro in bodo imela presežek pozitivnega denarnega toka, se bo povečala tudi prevzemna aktivnost," je ob včerajšnjem odprtju novih prostorov v Ljubljani povedala predsednica uprave Probanke Romana Pajenk. Od začetka leta do konca julija je ATVP izdala zgolj štiri dovoljenja za objavo prevzemne ponudbe, medtem ko je lani izdala 20 dovoljenj, leta 2007 pa 35. Skupina Probanka je v prvih osmih mesecih letošnjega leta ustvarila 5,1 milijona evrov dobička pred davki, od česar je matična družba prispevala 4,1 milijona evrov dobička, je še povedala Pajenkova in dodala, da so s tem že presegli rezultate iz celega leta 2008. Z zaplembo delnic Infonda Holdinga, Centra Naložb in Pivovarne Laško je Probanka v celoti "zaprla" svojo izpostavljenost do Infonda Holdinga in pri tem ni ustvarila izgube, zatrjuje Pajenkova, ki dodaja, da iz financiranja prevzemov niso imeli nobenih odpisov. Kot zanimivost povejmo, da je Probanka nove poslovne prostore, za katere je skupaj z obnovo odštela štiri milijone evrov, kupila od Avtotehne, ki jo lastniško obvladujeta njen generalni direktor Jordan Kocjančič in poslovnež Tomaž Ročnik, brat Pajenkove, do letošnje pomladi pa je bila med največjimi lastniki tudi Probanka. Več kazalcev poslovanja Probanke si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.
|
neutral
|
2,858
|
Ljubljana - Jeseniško podjetje Solidarnost želi za 11 milijonov evrov odkupiti premoženje Industrije usnje Vrhnika (IUV), ki je od začetka leta v stečaju, in na njeni lokaciji vnovič zagnati proizvodnjo predelave usnja, je včeraj potrdil lastnik Solidarnosti Jernej Štuhec. Gre za podjetje, ki je izšlo iz Soboške tiskarne - Solidarnost. Ta je leta 2005 končala v stečaju. Podjetje, ki se danes uradno ukvarja z dejavnostjo pralnic in kemičnih čistilnic, je spet začelo poslovati pred tremi leti, lani pa ob manj kot 155.000 evrov prihodkov ni ustvarilo dobička. Dodaten dvom v finančno sposobnost morebitnega kupca nepremičnin IUV vzbuja podatek, da je podjetje lani končalo skoraj s 147.000 evrov finančnih in poslovnih obveznosti. Štuhec, ki je pred tremi meseci že kupil prostore nekdanje galanterije IUV, je sicer lastnik še dveh podjetij (Info 5 in Album klub), ki lani nista poslovali. "Ne gre za vprašanje denarja ali kapitala, ampak za ohranjanje stoletne tradicije predelave usnja na Vrhniki, ki je pred eksplozijo socialne bombe. S ponudbo sem ustavil postopno razprodajo premoženja tovarne, ki lahko spet začne delati, a le, če me bodo pri tem podprle banke in država," je Štuhec, sicer Ljutomerčan, včeraj odgovoril na vprašanje, kje bo našel denar za odkup nepremičnin in zagon proizvodnje. Iz ponudbe, ki jo je Štuhec poslal stečajni upraviteljici IUV Nataši Gibičar Toš, je razvidno, da bo Štuhec jamstva in sredstva pri bankah začel pridobivati po morebitni sklenitvi predpogodbe o nakupu. "Delo lahko zagotovim 200 ljudem, ki lahko ustvarijo najmanj pol milijona evrov prometa na mesec. Imam zagotovila od britanskih in turških partnerjev, ki so nam pripravljeni dati naročila takoj, ko bodo videli, da imamo kože. Zaradi ohranitve tehnoloških procesov in opreme pred prihajajočo zimo želimo proizvodnjo zagnati takoj," je dejal Štuhec in poudaril, da je v projekt oživitve IUV vložil celotno premoženje. "Zakaj bi država dopustila, da tovarna stoji, če povpraševanje obstaja?" se sprašuje Štuhec. Podjetje Solidarnost želi poleg obrata usnjarne odkupiti še nepremičnine na lokaciji vrhniške kompostarne, čistilno napravo in celotno opremo za več kot 11 milijonov evrov, kar je skoraj tri milijone evrov manj od njihove likvidacijske vrednosti. "Najprej bomo ponudbo presojali s stališča ustreznosti višine kupnine, nato pa bomo preverili še finančni del, torej jamstva za plačila, roke in drugo," je včeraj dejala Nataša Gibičar Toš. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
2,859
|
Ljubljana - Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) je odločanje o imenovanju nove uprave preložil na sejo 19. oktobra. Predsednik uprave Božo Jašovič, ki je včeraj nastopil položaj v NLB, je predlagal svojo kandidatno listo, ki jo je uskladil z delom nadzornega sveta z vplivnim Markom Simonetijem na čelu, prvo nadzornico Stanislavo Zadravec Caprirolo in Gregorjem Dolencem. Toda glasovanja ni bilo. Po naših informacijah se je zataknilo že pri vprašanju razrešitve sedanjih članov uprave, v ozadju zapleta pa gre brez dvoma tudi za vse večje nezadovoljstvo nad delovanjem nekaterih članov nadzornega sveta, ki imajo odločilni vpliv na novega predsednika uprave. Tako kot smo napovedali, je Jašovič predlagal, naj nadzorniki v upravo imenujejo sedanja člana uprave Davida Benedeka in Clauda Deroosa ter Darka Tisaja (nekdanji pooblaščenec uprave NKBM, zadnji dve leti je vodil svoje podjetje za svetovanje) in Marka Jazbeca (zadnje tri mesece član uprave Intereurope, pred tem od leta 2007 ni imel vidne službe). Prve tri je na ponedeljkovi seji potrdila tudi kadrovska komisija nadzornega sveta, medtem ko je Jašovič Jazbeca na kandidatno listo uvrstil pozneje, ko je Jazbec dal soglasje na kandidaturo. Tako nekatere nadzornike kot ministre je zadnje dni motilo zlasti, da v predlogu ekipe ni sedanjega člana uprave Mateja Narata, ki uživa podporo vidnih gospodarstvenikov. Ključni pomislek Jašoviča in skupine nadzornikov naj bi bil, da je Narat preveč vpliven. Zato so želeli sestaviti ekipo do zdaj manj izpostavljenih ljudi, tudi za ceno tega, da bi bila uprava premalo izkušena in neuigrana. Pri tem po trditvah naših virov poleg Zadravec-Caprirolove, Simonetija in Dolenca pomembno vlogo igra tudi minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari, čeprav to ves čas vztrajno zanika. Zaradi nezadovoljstva, ki ga sproža takšno kadrovanje, je vprašanje tudi, kako bi se danes izšlo morebitno glasovanje o predlagani kandidatni listi. Toda zataknilo se je že pri tem, da se predsednica nadzornega sveta s sedanjimi člani uprave predhodno ni dogovorila za sporazumno razrešitev. Njihovega odstopa ni mogoče pričakovati, imenovanje novih članov pa ni možno, dokler sedanji niso razrešeni, saj ima lahko uprava NLB po statutu le šest članov, kolikor jih ima že zdaj (poleg Jašoviča, Benedeka, Deroosa in Narata še Alojza Jamnika in Mirana Vičiča). Še več, po obstoječih pogodbah je treba sedanje člane uprave o razrešitvi iz poslovnih razlogov obvestiti pol leta prej. Da bi sedanji člani uprave ob imenovanju nove uprave na svojih mestih vztrajali še pol leta, ni pričakovati. Toda za njihov umik bo moral nadzorni svet z njimi skleniti dogovor o sporazumni razrešitvi. Ob tem je treba omeniti, da po naših informacijah sedanjim članom uprave pripadajo odpravnine v znesku okoli deset mesečnih plač in služba v NLB. Kako uspešna bo Stanislava Zadravec Caprirolo pri pogajanjih, je težko ugibati, brez dvoma pa si vlada v sedanjih razmerah težko privošči izplačilo visokih odpravnin. Zato ne presenečajo informacije, da so nadzorniki na koncu odločili, da bodo pridobili pravno mnenje, ki bo pokazalo, koliko manevrskega prostora imajo pri pogajanjih s sedanjo upravo. suzana.rankov@dnevnik.si
|
negative
|
2,860
|
Slovenj Gradec - Skupščina Preventa PUR - za danes jo je sklical Prevent Global -, na kateri bi se družbenika družbe Prevent Global in Prevent DEV dogovorila o rešitvi Preventa PUR, ni bila izvedena. Razlog za to je neudeležba družbenika Preventa DEV na skupščini, so sporočili iz Preventa Global. Prevent Global je za skupščino podal predlog o povečanju osnovnega kapitala Preventa PUR v višini 5,3 milijona evrov v denarju ali stvarnem vložku, ki bi ga v enakem deležu prispevala oba družbenika. "Ta predlog je drugačen od že obravnavanih predlogov na zadnji skupščini Preventa PUR z 24. septembra, ki so bili oblikovani izrazito v prid drugega družbenika, torej Preventa DEV in v škodo Preventa Global in jih zato Prevent Global ni mogel sprejeti," so poudarili v družbi. Dodali so, da so zaradi pomembnosti vsebine skupščine, na kateri bi odločali o nadaljnji usodi Preventa PUR, upali, da se bo drugi družbenik skupščine udeležil in da bo skupščina lahko veljavno odločala. "Prevent Global je vložil vse napore za preprečitev začetka stečajnega postopka Preventa PUR, saj ta ogroža poslovanje družbe in s tem delovna mesta in dobave končnemu kupcu," so poudarili. Navedli so še, da sumijo, da ima predlog za začetek stečajnega postopka, podan s strani enega od direktorjev Preventa PUR, znake kaznivega dejanja lažnega stečaja, zato bodo proučili osebno odgovornost poslovodstva Preventa PUR in možnost vložitve odškodninske zahteve.
|
negative
|
2,861
|
Ljubljana - Predsednik Murine uprave Bojan Starman je včeraj na sodišče v Murski Soboti vložil predlog za stečajni postopek Mure, d. d., in njenih hčerinskih podjetij: Mure - Moška oblačila, Mure - Ženska oblačila in Muralista. Mursko Soboto pa bo danes obiskal eden od direktorjev Bossa, ki je odgovoren za sodelovanje z Muro. Na sestanku, na katerem bosta poleg Starmana po naših informacijah tudi direktor Slovenske odškodninske družbe (Sod) Tomaž Kuntarič in direktor Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP), ki je v lasti Kapitalske družbe (Kad), Matej Golob Matzele, se bodo poskušali dogovoriti, da bi Boss ohranil sodelovanje z Murinim hčerinskim podjetjem Mura in partnerji. "Danes se je zgodilo to, kar bi se moralo že pred nekaj meseci. Delo bo izgubilo 2653 delavcev. Druga podjetja, v katerih je zaposlenih 650 delavcev, bodo nadaljevala delo. Največ, 471, jih ostaja zaposlenih v Muri in partnerji. V sklopu tega podjetja bomo tudi poskušali skoncentrirati vse stvari, ki so potrebne za proizvodnjo. Hkrati bomo tudi poskušali poiskati delo, da bi lahko znova zaposlili čim več ljudi. Za vse, ki bodo izgubili delo, bo v sklopu stečajnega postopka zagotovljena socialna varnost," pojasnjuje Starman. Po njegovih besedah je za nastanek nove Mure, ki se bo gradila prek podjetja Mure in partnerji ključnega pomena nadaljevanje sodelovanja z Bossom. Če tega ne bo, Starman ne izključuje možnosti, da bi se tudi preostali del Mure znašel v stečajnem postopku. "V tem primeru nimamo več česa početi. Zavedamo se , da so kupci zelo občutljivi, še posebno med krizo. Celotno dogajanje v Muri v zadnjem času je Bossa zmedlo, obenem pa niti ni bil obveščen, da bi lahko še naprej sodeloval z Muro," pravi Starman. Načrt finančne reorganizacije, ki ga je pripravil donedavni prokurist Mure Zdenko Podlesnik, po njegovi oceni ni bil izvedljiv. "Upniki nanj ne bi privolili, ker so šle stvari predaleč," opozarja Starman. Dodaja, da se z morebitnimi okostnjaki v omarah ne bo ukvarjal, a da bo stečajni upravitelj preveril, ali so se dogajale kakršne koli nepravilnosti in po potrebi ustrezno ukrepal. Starman je stečaj Mure in njenih hčerinskih podjetij napovedoval že v začetku tega tedna. Toda do tega ni moglo priti, ker se je v ponedeljek izkazalo, da bolj ali manj vse, kar je Podlesnik zagotavljal premierju Borutu Pahorju, resornim ministrom, Sodu in PDP, ne drži. V tem tednu je Starman storil vse, kar je bilo mogoče, da bi se prek podjetja Mura in partnerji lahko zgradila nova Mura. Po naših informacijah naj bi Podlesnik visokim predstavnikom vlade zagotavljal, da bi Mura in partnerji lahko samostojno preživela in da tekoče posluje pozitivno. To ravno ne drži, saj je Muro in partnerje v zadnjem času izčrpavala Mura, d. d., s precejšnjimi svetovalnimi in kadrovskimi stroški. Ker je avgusta stala proizvodnja Mure in partnerji, se takrat ni ničesar fakturiralo. Kljub drugačnim zagotovilom Podlesnika niso bile podpisane najemne pogodbe med Muro in Muro in partnerji za zakup nepremičnin in strojev. Poleg tega, da je proizvodnja Mure in partnerji že organizirana, naj bi Podlesnik vladnim predstavnikom zagotavljal, da so tudi naročila zagotovljena. Zdaj se je izkazalo, niti to ne drži. Razen Bossovega naročila, ki je tako in tako zamrznjeno, ni obstajalo nobeno drugo naročilo. Mura in partnerji zaradi slabe organiziranosti ta trenutek še vedno ne more sama izvajati naročil, saj so v proces naročanja vključeni razni posamezniki iz podjetij skupina Mura. "Iskanje grešnega kozla ne spada na raven kulturne komunikacije. Še vedno trdim, da če ne bi izgubili treh mesecev, bi lahko iz Mure naredili uspešno podjetje. Naj se Starman preneha sprenevedati in naj začne skrbeti za Murine delavce," na očitke odgovarja Podlesnik. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
2,862
|
Ljubljana - Bivši generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) Matic Tasič se je odzval na očitke, ki se pojavljajo v zadnjih dneh, da se je v času njegovega vsega stodnevnega vodenja družbe razbohotilo število svetovalcev. "S prevzemom vodenja SŽ sem nasledil 12 svetovalcev in bivša člana uprave," pravi Tasič. Dodaja, da njegova vizija vodenja SŽ ni predvidevala svetovalcev, je pa predvidevala dva izvršna direktorja za trženje in ekonomiko s financami. Zamenjave vodstvenih delavcev je, kot zatrjuje, izvajal z vednostjo nadzornega sveta. Tako je v družbo na primer pripeljal svetovalce Nino Mauhler (za komercialo), Roberta Bužana (za finance), Dragišo Lazarevića (za obvezne gospodarske javne službe), Matjaža Nabernika (za trženje v tovornem prometu) in Gojka Cesarja, ki je prevzel vodenje tovornega prometa. Da so prvi štirje omenjeni, poleg njiju pa še bivša člana poslovodstva Branko Omerzu in Igor Hauptman, dobili status svetovalcev, je po Tasičevih besedah krivo dejstvo, da še niso vzpostavili nove organizacije SŽ. Znano je, da je na SŽ trenutno več kot 20 svetovalcev, nadnje pa so se "spravili" sindikati, ki od vodstva zahtevajo, da problem velikega števila svetovalcev in bonitet, ki jih imajo (avtomobili, stanovanja...), razreši.
|
negative
|
2,863
|
Ljubljana - Upravni odbor gradbenega podjetja SCT, ki mu predseduje Ivan Zidar, se je odločil delničarjem izplačati celoten lanski bilančni dobiček oziroma za kar 7,2 milijona evrov dividend. Čeprav jim je sprva predlagal, naj ga pustijo nerazporejenega, je na včerajšnji skupščini podprl nasprotni predlog družbe CMC Celje, ki je prijateljsko SCT. Levji delež dividend bo tako dobil večinski lastnik, podjetje Glotis, ki ga poleg Zidarja obvladujeta še Aleksander Meze in Janez Jamnik, medtem ko bo preostalim izplačanih skoraj 1,6 milijona evrov. Dividende bo tokrat znašala 35,9 evra na delnico, kar je več od cene, po kateri so bili delničarji SCT razlaščeni pred dvema letoma. Meze je razložil, da so se za delitev dobička delničarjem odločili, da bi izboljšali precej okrnjen ugled družbe. "V medijih se je nenehno izpostavljalo, naj držimo dobiček zase, in to dokler ne bomo iztisnili preostalih delničarjev. To ni res," je dejal. Dobiček so sicer nameravali zaradi recesije zadržati kot rezervo, a njegovo izplačilo ne bo imelo kritičnega vpliva na SCT. Meze in Zidar sta tudi zavrnila namigovanja, da so s tem poskušali nekoliko pomiriti nekatere male delničarje, med drugim VZMD, ki grozi z imenovanjem posebnega revizorja za zadnjih pet let. Odvetnik Miha Kozinc, ki je predsedoval skupščini, je potrdil, da je prejel njihov predlog po imenovanju revizorja, a to ni bilo storjeno pravilno. Združenje pod vodstvom Kristjana Verbiča je namreč upravnemu odboru poslalo nasprotni predlog k zadnji točki na dnevnem redu - imenovanju revizorja za poslovno leto 2009. Dejansko pa bi morali zahtevati, naj se dnevni red razširi, in nato iskati soglasje za imenovanje posebnega revizorja. O nasprotnem predlogu se tako ni smelo glasovati, a je Verbič kljub temu napovedal izpodbojno tožbo. Posebni revizor pa bo moral, kot kaže, počakati na izredno skupščino, ki jo v VZMD napovedujejo že dlje časa. Preden so glasovali o teh predlogih, pa je upravni odbor SCT odgovarjal tudi na vprašanja delničarjev glede poslovanja družbe in ali so bili sprejeti kakšni ukrepi, da bi spet prišli na zeleno vejo. Zidar je pojasnil, da so napravili strateški program, ki so ga dobile banke in operativne službe, in naštel ducat projektov, ki jih gradbeno podjetje izvaja oziroma jih je izvajalo po tujini. "Ne moreš samo pri mamici spat, ampak moraš tudi ven," je karikirano opisal potrebo po širitvi poslovanja na tuje trge. Potekale naj bi tudi priprave za vstop na arabske trge (Izrael in Libija). "Kar se tiče trenutnih razmer, pa imamo dela dovolj," je zagotovil. tomaz.modic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,864
|
Bruselj - Gospodarska dejavnost v območju evra se je septembra okrepila še nekoliko bolj od pričakovanj. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI), ki ga izračunava analitska hiša Markit in velja za izjemno zanesljiv pokazatelj gospodarskih gibanj, se je z avgustovskih 50,4 točke septembra povzpel na 51,1 točke in ne na 50,8 točke, kot se je glasila prva ocena. Ločeni indeks za storitveni sektor pa se je povzpel z 49,9 točke na 50,9 točke, kar je za 0,3 odstotne točke več od prve ocene. To pomeni, da se je tudi storitveni sektor septembra povzpel čez mejo 50 točk, torej na raven, ki že pomeni povratek k rasti. Rezultati pod to mejo pomenijo krčenje in storitveni sektor se je pod mejo 50 točk gibal kar 16 mesecev, medtem ko se je celotni PMI v recesijskem območju gibal 14 mesecev. Po besedah glavnega ekonomista pri raziskovalni družbi Markit Chrisa Williamsona boljši septembrski rezultati kažejo na to, da se okrevanje nemškega in francoskega gospodarstva nadaljuje, poleg tega pa se recesija v Italiji in Španiji umirja. Vse skupaj krepi previdno upanje glede povratka k rasti v pravkar minulem tretjem četrtletju. Če je v začetku leta na mesec delo izgubilo 367.000 oseb, se je sedaj ta številka zmanjšala na 100.000, je še dejal Williamson. Glavni ekonomist pri raziskovalni družbi IHS Global Insight pa je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal, da povratek v območje rasti krepi pričakovanja, da se je gospodarstvo evrskega območja v tretjem četrtletju po petih trimesečjih krčenja resnično znova okrepilo. Tako storitveni kot proizvodni sektor pa še nista izven najbolj nevarnega območja, saj so v naslednjih mesecih nihanja navzdol povsem mogoča, je še dejal Archer.
|
positive
|
2,865
|
Dearborn - Nek ameriški konzorcij se po poročanju medijev zanima za odkup švedskega proizvajalca avtomobilov Volvo od ameriškega Forda. S tem pri nameri za prevzem Fordove hčerinske družbe, ki posluje z izgubo, konkurira kitajski družbi Geely Automotive Holdings, ki je že prejšnji mesec izkazala zanimanje za nakup. T.i. konzorcij Crown si je pri ameriških investitorjih že zagotovil vsa potrebna finančna sredstva za prevzem, poroča finančni časnik Financial Times. Poleg tega naj bi pri prevzemu sodelovali tudi švedski investitorji ter s tem izkazali namero, da Volvo ostane v domači lasti. Konzorcij Crown, ki ga po pisanju časnika vodita nekdanji direktor Forda Michael Dingman ter nekdanji manager pri Fordu in Chryslerju Shamel Rushwin, naj bi za Volva ponudil precej manj kot Geely Automotive. Ponudba Kitajcev je določena v višini slabih dveh milijard dolarjev. Volvo, ki ga je Ford kupil leta 1999, po vsem svetu zaposluje okrog 20.000 delavcev. V letošnjem drugem četrtletju je ustvaril 231 milijonov dolarjev izgube, o morebitni prodaji pa so Američani začeli razmišljati že konec lanskega leta.
|
neutral
|
2,866
|
Ljubljana - Danes se je na Ljubljanski borzi večina delnic zaključila v pozitivnem območju. Podražile so se prav vse delnice v borzni kotaciji, med delnicami uvrščenimi v standardno kotacijo, pa se je minimalno pocenila le delnica Save. Oba indeksa Ljubljanske borze SBI20 in SBITOP sta pridobila nekaj manj kot odstotek vrednosti. Borzniki so danes sklenili za 2,8 milijona evrov poslov, pri čemer je bilo z delnico Krke sklenjenih za milijon in pol evrov poslov. Enotni tečaj novomeškega farmacevta se je zvišal za 0,73 odstotka na 72,24 evra. Po obsegu prometa ji je sledila delnica Petrola, katere enotni tečaj se je povzpel za 0,36 odstotka. Najbolj se je podražila delnica Zvon Ena Holdinga, ki je pridobila 8,55 odstotka. Z 3,28-odstotnim porastom tečaja ji je sledila delnica NFD Holdinga, tej pa delnica Gorenja. Enotni tečaj velenjskega proizvajalca bele tehnike se je zvišal za 2,85 odstotka na 12,27 evra. Delnica Zavarovalnice Triglav se je podražila za dobra dva odstotka, za 1,8 odstotka se je danes podražila tudi delnica Aerodroma Ljubljane. Po drugi strani se je delnica Infond Holdinga pocenila za 23,08 odstotka, medtem ko se je enotni tečaj KS Naložb znižal za 3,23 odstotka. Za slab odstotek in pol se je pocenila tudi delnica Finetola.
|
positive
|
2,867
|
Kranj - Podatki Območne zbornice za Gorenjsko o rastoči nelikvidnosti, ki ostaja eden najbolj perečih vprašanj v celotnem gospodarstvu, kažejo alarmantno sliko poslovanja gorenjskega gospodarstva. Regija je sicer v letu 2008 zabeležila daleč najslabše rezultate poslovanja, so poudarili na današnji seji upravnega odbora zbornice v Kranju. Kot je pojasnila Jadranka Švarc z območne zbornice, Gorenjska nazaduje v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami in je po številu gospodarskih družb, zaposlenih in po premoženju na četrtem mestu. Zaradi precejšnjega padca prodaje na trge EU se je po doseženih prihodkih od izvoza uvrstila na peto mesto. Po številu družb, ki so minulo leto sklenile z izgubo na substanci, pa je na tretjem mestu. Podjetja se po njenih besedah srečujejo s pomanjkanjem naročil in investicij, nedostopnostjo kreditov, neučinkovitostjo jamstvene sheme, daljšajo se plačilni roki. V prvih šestih mesecih se je izvoz regijskega gospodarstva znižal za skoraj 35 odstotkov, uvoz pa za 43 odstotkov. Konec avgusta je bilo v evidenci brezposelnih oseb na Gorenjskem 6544 oseb, kar je skoraj 80 odstotkov več kot pred letom dni. "Stopnja registrirane brezposelnosti je julija letos znašala 7,3 odstotka, kar je za 3,1 odstotne točke manj kot julija lani," je še pojasnila Švarčeva. Po podatkih Ajpesa je bilo decembra lani na Gorenjskem 54.986 prejemnikov plač, julija letos pa 49.997, kar je za devet odstotkov manj. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič je ob tem poudaril, da to pomeni skoraj 5000 ljudi manj, ki ne plačujejo davkov in prispevkov v javno blagajno. Ob tem je še dejal, da bo Slovenija med tistimi državami, ki bodo najbolj prizadete zaradi gospodarske in finančne krize. Kot je ocenil, smo trenutno zelo blizu dnu oziroma na dnu: "Cunami bo šele prišel, ker je Slovenija nekonkurenčno pričakala te razmere." Pojasnil je še, da je slovensko gospodarstvo, prebivalstvo in država v zadnjih štirih letih povečalo zadolženost za preko 100 odstotkov. Trenutno stanje v Sloveniji po njegovih besedah kaže, da je večina v likvidnostnem krču, pri čemer so tudi pogoji za pridobitev finančnih sredstev izjemno oteženi. Poudaril je, da Slovenija, kljub temu da nekateri menijo drugače, ni izvozno orientirana država. Zmanjšati je treba javno porabo, je še dejal ter dodal, da bo sicer tok dogajanj, ki trenutno teče, Slovenijo popeljal v propad. Ob tem je poudaril, da v GZS ne želijo delovati politično, a vseeno vladi zamerijo, da se prepočasi loteva kratkoročnih ukrepov, ki bi sprostili likvidnostni krč, in da glede na razmere svojih dejavnosti ne usmeri v podporo strateškim spremembam, ki jih v Sloveniji potrebujemo. V prihodnosti bodo po napovedih Hribar Miliča podjetja, če bodo imela dovolj naročil, morala delati z nižjimi stroški, vseeno pa bo v državi še vedno veliko stečajev, predvsem v malih, neznanih podjetjih. Napovedal je še, da bo imela Slovenija še vsaj tri leta težke pogoje poslovanja. Rešitev za čim lažji izhod iz krize je tako med drugim tudi v večji inovativnosti podjetij, ki lahko podjetju, če se to pravočasno preusmeri drugam, da dodano vrednost.
|
negative
|
2,868
|
Ljubljana - Agencija za zavarovalni nadzor je zdravstveni zavarovalnici Vzajemna napovedala možnost imenovanja izredne uprave. Kot so sporočili iz Vzajemne, se napovedani ukrepi nanašajo pretežno na pomanjkljivosti pri delovanju nadzornega sveta, podrobnosti niso pojasnili. V Vzajemni so danes prejeli poziv agencije k zjasnitvi glede napovedanega ukrepa imenovanja izredne uprave. Odzvali se bodo v osmih dneh, medtem pa uprava pod vodstvom Boštjana Averja do nadaljnjega posluje s polnimi pooblastili. Kakšne pomanjkljivosti pri delovanju nadzornega sveta je ugotovila agencija, v Vzajemni za STA niso odgovorili. V skladu z zakonom o zavarovalništvu je sicer imenovanje izredne uprave možno v treh primerih: če je agencija zavarovalnici odredila dodatne ukrepe za poslovanje, a tega ni storila, če zavarovalnica kljub izvedenim dodatnim ukrepom ne dosega minimalnega kapitala ali pa če bi nadaljnje poslovanje zavarovalnice lahko ogrozilo njeno likvidnost, solventnost ali varnost. Z morebitno izdajo odločbe o izredni upravi prenehajo tudi pristojnosti skupščine in članov nadzornega sveta. V slednjem naj bi sicer že v kratkem prišlo do sprememb. Uprava Vzajemne bo namreč po napovedih ta petek objavila sklic izredne skupščine, na kateri naj bi na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) odpoklicali štiri od šestih članov nadzornega sveta. Skupščina bo predvidoma v začetku novembra. Kot je konec junija ob začetku zbiranja podpisov pojasnila predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak, tudi sama kandidatka za članico novega nadzornega sveta, Vzajemni očitajo, da skuša denar namenjati v komercialne produkte, tj. življenjska zavarovanja, namesto da bi znižala ali vsaj ne zviševala premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Vzajemna sicer posluje uspešno in stabilno. V letošnjih prvih osmih mesecih je ustvarila sedem milijonov evrov dobička, ob polletju 2009 pa je izkazala kar 63-odstotni presežek nad minimalnimi kapitalskimi zahtevami. Dolgoročno uspešno poslovanje zavarovalnice zagotavljajo tudi rezerve iz pozitivnega poslovanja v višini 16,5 milijona evrov, poudarjajo v Vzajemni. Ob tem dodajajo, da zunanja neodvisna revizija, ki jo je opravila revizijska hiša Ernst & Young avgusta letos, pri pregledu poslovanja Vzajemne ni odkrila nikakršnih nepravilnosti. Po pregledu poslov je ugotovila, da so bili ti opravljeni na podlagi identificiranih potreb zavarovalnice in predstavljajo del dolgoročnega strateškega razvoja zavarovalnice.
|
neutral
|
2,869
|
Ljubljana - Nadzorni svet Darsa je včeraj pozno popoldne na vlado poslal predlog za imenovanje novega predsednika uprave. Kljub temu še včeraj zvečer ni bilo jasno, ali je nadzorni svet, ki ga vodi Iztok Klančnik, vladi v imenovanje res predlagal le enega izmed štirih kandidatov, s katerimi je včeraj opravil razgovore. Po neuradnih informacijah naj bi nadzorniki poslali vladi kar seznam z vsemi štirimi imeni, med katerimi bi vlada nato izbrala novega predsednika uprave. "Tega ne morem komentirati," je Klančnik včeraj odgovoril na vprašanje Dnevnika, koliko imen kandidatov so nadzorniki zapisali na predlog, ki so ga poslali na vlado. Ta naj bi o nasledniku Tomislava Nemca na čelu državne družbe za avtoceste lahko odločala že jutri. Že včeraj smo poročali, da so nadzorniki v ožji izbor med 17 kandidati, ki so se prijavili na razpis, uvrstili nekdanjega direktorja Aerodroma Ljubljana Vinka Možeta, vršilko dolžnosti predsednice uprave Darsa Matejo Duhovnik, direktorja Tovarne vozil Maribor Dušana Mežnarja in svetovalca A. T. Kearneyja Borisa Stefančiča, ki je bil pred pol leta kandidat NLB za prokurista v Istrabenzu. Še pred včerajšnjo sejo nadzornega sveta je kazalo, da sta prvemu stolčku na Darsu najbliže Može, ki naj bi ga podpirala oba resorna ministra, Franc Križanič (finance) in Patrick Vlačič (promet) ter Mežnar, za katerim naj bi stala Simona Dimic, vodja kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja, ki pa naj bi Možetovemu imenovanju nasprotoval zaradi njegove kandidature na zadnjih parlamentarnih volitvah na listi SD. Tudi zato so včeraj v neuradnih krogih ugibali, ali bodo nadzorniki breme odgovornosti v celoti preložili na vlado, ki predsednika uprave Darsa tako in tako uradno imenuje. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
2,870
|
Washington - Ameriški proračunski primanjkljaj naj bi se po prvih ocenah v poslovnem letu 2009 potrojil in dosegel približno 1400 milijard dolarjev. To predstavlja 9,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je največ od leta 1945, so sporočili iz urada ameriškega kongresa za proračun. Proračunski primanjkljaj ZDA v poslovnem letu 2009, ki se je končalo konec septembra, naj bi bil po napovedih tako za 950 milijard dolarjev večji kot v poslovnem letu 2008, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Razlog krepkega povečanja proračunskega primanjkljaja je padec proračunskih prihodkov in povečano trošenje države. Država je namreč v času največje krize po Veliki depresiji v 30-ih letih prejšnjega stoletja namenila vrsto pomoči finančnemu sistemu in fiskalne spodbude. Proračunski prihodki v minulem poslovnem letu so bili za 420 milijard dolarjev oziroma za 17 odstotkov nižji kot leto prej. Dosegli so najnižjo raven v zadnjih 50 letih. Izdatki so po drugi strani narasli za več kot 530 milijard dolarjev oziroma za 18 odstotkov. V poslovnem letu 2008 je zvezni proračunski primanjkljaj znašal 459 milijard dolarjev, navaja AFP. Prve ocene o proračunskem primanjkljaju v minulem poslovnem letu so bile izdelane na osnovi podatkov ameriškega ministrstva za finance in kongresnega urada za proračun. Finančno ministrstvo bo sicer podatke o primanjkljaju objavilo sredi oktobra.
|
negative
|
2,871
|
Washington - Število novih zahtev za nadomestilo za primer brezposelnosti se je v ZDA minuli teden zmanjšalo za 33.000 na 521.000, je danes objavilo ameriško ministrstvo za delo. Številka je veliko nižja od pričakovanj analitikov, obenem pa tudi najnižja po tednu, ki se je končal s 3. januarjem. Takrat je bilo zahtevkov 488.000. Analitiki so napovedovali, da bo teh prošenj 540.000. Boljši podatki od pričakovanih tako po njihovem mnenju predstavljajo signal, da se počasi začenja stabilizirati tudi trg dela, pa čeprav je pričakovati, da bo število brezposelnih naraščalo še večji del prihodnjega leta. Število novih zahtevkov minuli teden je drugo najnižje v tem letu. Število zahtevkov za brezposelnost se po junijskem rekordu, ko je doseglo 6,9 milijona, počasi zmanjšuje, vendar pa je še vedno precej višje od 325.000, ki je po mnenju ekonomistov pokazatelj zdravega gospodarstva. Štiritedensko povprečje, ki izravnava tedenska nihanja, se je sicer znižalo na 539.750 zahtevkov, kar je za 9000 manj kot teden pred tem. Število tistih, ki za pomoč prosijo že več kot en teden, se je v minulem tednu znižalo s 6,11 milijona na 6,04 milijona, kar je najmanj po prvem tednu aprila in bolje od pričakovanj analitikov. Ti so napovedovali zmanjšanje na 6,10 milijona. Stopnja brezposelnosti v ZDA se je sicer septembra v primerjavi z avgustom zvišala za 0,1 odstotne točke na 9,8 odstotka. Stopnja brezposelnosti je tako najvišja po juniju 1982.
|
neutral
|
2,872
|
New York - Po objavi uspešnega poslovanja aluminijskega koncerna Alcoa v tretjem četrtletju ter zmanjšanja števila zahtevkov za nadomestila brezposelnim se je borzno trgovanje na Wall Streetu začelo spodbudno. Indeks Dow Jones se je uvodoma povzpel za 0,59 odstotka na 9782,94 točke, Nasdaq pa za 0,68 odstotka na 2124,59 točke. Med vlagatelji je znova oživelo upanje v okrevanje ameriškega gospodarstva. Alcoa je po devetih mesecih prvič poročala o dobičku. Ker gre za dobavitelja letalske, avtomobilske in gradbene industrije je zato razlog za optimizem po mnenju nekaterih analitikov še toliko večji, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kot dober znak analitiki ocenjujejo tudi zmanjšanje števila novih zahtev za nadomestilo za primer brezposelnosti, ki se je po danes objavljenih podatkih v tedenski primerjavi znižalo za 33.000 na 521.000. Analitiki so pričakovali, da bo število prošenj znašalo 540.000.
|
positive
|
2,873
|
Ljubljana - Vzajemna kljub uvedenim postopkom Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) nima pravne podlage za prekinitev sklica izredne skupščine zavarovalnice, ki ga je zahtevala Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS). To bi vodstvu z Boštjanom Averjem na čelu omogočila šele odločba AZN o imenovanju izredne uprave zavarovalnice, kar pa ne pomeni, da v današnjem Uradnem listu objavljen sklic skupščine ne bo pozneje preklican. Predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak je odločna: "Skupščina bo. Zamenjali bomo nadzorni svet, ki bo čakal na konec izredne uprave." Od sklica izredne skupščine v ZDUS ne odstopajo, če bo sklic umaknjen, bodo pravico iskali na sodišču. Predstavniki ZDUS so se želeli z direktorjem AZN Mihaelom Permanom pogovoriti o načinu sodelovanja, a je prvi nadzornik zavarovalniškega trga predlog za sestanek zavrnil. Kožuh-Novakova se zdaj sprašuje, ali je AZN njihovo načrtovano zamenjavo nadzornega sveta prestregla zato, "ker je na Vzajemni res toliko dvomljivih stvari, ali zato, da bi odgnali civilno družbo". V AZN so jim po besedah Kožuh-Novakove pojasnili, da se "v času trajanja zaupnih postopkov, ki tečejo, ne morejo sestajati z nikomer, niti ne z raznimi interesnimi skupinami". A v ZDUS poudarjajo, da jih postopki AZN zoper Vzajemno ne zanimajo, jih pa zanima, kako bo AZN sodelovala z lastniki zavarovalnice, tudi upokojenci. Ti vztrajajo, da se morajo preveriti vsi domnevno sporni posli Vzajemne, če to ne bo omogočeno njim, zahtevajo to od izredne uprave, torej najverjetnejšega kandidata Dušana Novaka. Da bi poseg AZN dovoljeval zameglitev spornih poslov, ne bodo dovolili, obljubljajo in vztrajajo, da bodo zahtevali, da tudi izredna uprava deluje v interesu zavarovancev. AZN se je medtem zavila v molk, tako pa ni jasno niti, ali so postopke o imenovanju izredne uprave začeli zaradi vodstva zavarovalnice ali nadzornega sveta, ki ga kot glavnega krivca ukrepa regulatorja označuje Aver. Ta pravi, da se pregledov in revizij ne boji, vodstvo ni naredilo ene same napake, je prepričan. Ob tem je treba izpostaviti, da izredna uprava deluje po navodilih AZN, ki dobi z njenim imenovanjem vlogo nadzornega sveta, hkrati ji zakon dopušča, da izredni upravi nalaga delo, ki je za to obvezno. Tako lahko sklepamo, da bodo sporne posle na Vzajemni pregledali, če bo to želela oziroma zahtevala AZN. Profesor na mariborski pravni fakulteti Šime Ivanjko, idejni vodja izstopa Vzajemne izpod okrilja ZZZS, je prepričan, da je poseg AZN pravilna odločitev, ampak le, poudarja, če obstajajo utemeljeni razlogi. Da bi bile lahko razlog za tak ukrep vnaprej podpisane odstopne izjave članov nadzornega sveta, dvomi. "AZN bo morala utemeljiti, zakaj bo imenovala izredno upravo," pravi Ivanjko in dodaja, da lahko AZN na tak način poseže le, če napaka, ki jo bo izredna uprava odpravljala, vpliva na delovanje celotnega sistema. katja.svensek@dnevnik.si
|
negative
|
2,874
|
Ljubljana - "Spodbudno je, da se trudijo, a prave učinke bomo še videli," je Roman Ferenčak, direktor podjetja Ocean Orchids iz Dobrovnika, ki vzgaja in prodaja orhideje, včeraj komentiral vladni predlog zakona o razvojni podpori pomurski regiji. "Vprašanje je le, kam bo šel denar, ki ga bodo vložili sem. Določiti bi morala prednostne panoge in podpreti tiste, ki so se v njih že dokazali, ne pa ga razdeljevati vsevprek. Tudi davčna politika je le eden izmed ukrepov. Pri tem ne bi smeli pozabiti na okoljsko politiko in zmanjšanje birokracije, tudi lokalne," je poudaril Ferenčak in dodal, da je v Pomurju že dovolj agencij, zbornic in drugih institucij. Precej bolj skeptičen do vladnih načrtov je nekdanji minister za razvoj in ekonomist Jože P. Damijan, ki prihaja iz Lomanoš v občini Gornja Radgona. "Ta razvojni program za Pomurje ni potreben, ker v osnovi ne ponuja nič takšnega, česar ne bi omogočala že obstoječa zakonodaja. Zakonodaja delodajalcem že zdaj za obdobje enega leta omogoča povračilo plačanih prispevkov za zaposlitev brezposelnih oseb, ki so mlajše od 26 ali starejše od 55 let. Podjetja v pomurski regiji pa lahko že nekaj let 40 odstotkov vlaganj v raziskave in razvoj zaradi regijske olajšave odbijejo od svoje davčne osnove," opozarja Damijan. Ob tem pojasnjuje, da je "edina novost tega zakona nična stopnja davka od dohodka pravnih oseb za novoustanovljena podjetja". Ta je po njegovem protiustavna, saj favorizira Pomurje pred drugimi regijami, ki so po njegovem prav tako upravičene do podobnih olajšav. "S to olajšavo se povečuje možnost moralnega hazarda, saj bodo mnoga podjetja špekulirala z odprtjem fiktivnih podružnic v Pomurju ali tja preselila le delček dejavnosti, da bi tako imela davčne olajšave," dodaja Damijan. Podobno meni tudi Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete. "Če bodo druge regije zaradi olajšave v Prekmurju imele manj naložb, bi morala vlada vsem regijam dopustiti, da med sabo tekmujejo tudi z davčnim režimom. Če vlada res verjame, da lahko z nižjimi davčnimi stopnjami pospeši razvoj, naj davčno razbremeni celotno Slovenijo," meni Jaklič. "To je le kapljica v morje, a dobrodošla kapljica," ocenjuje Anton Balažek, župan Lendave, ki ima v sklopu upravne enote 17,2-odstotno stopnjo registrirane brezposelnosti. "Vendarle so ti ukrepi nezadostni, davčna olajšava bi morala biti bistveno širša. V Pomurju bi morali izboljšati tudi poslovno, razvojno in socialno ozračje ter tudi način komuniciranja," dodaja Blažek. Župan Gornje Radgone Anton Kampuš zakon "podpira z vsemi argumenti". Zatrdil je, da bo zakon "uspel le, če bo za njim stala strokovno usposobljena ekipa in dober program z zadostnim številom projektov". "Vlada mora zagotoviti dovolj finančnih sredstev in privabiti tudi tuje vlagatelje," je poudaril Kampuš. "Domači ali tuji vlagatelji? Ni važno. Naj pridejo tisti, ki bodo vlagali in v regiji ustvarjali višje prihodke ter tudi zaslužke za prebivalce," ga je dopolnil župan Ljutomera Franc Jurša. Njegov kolega iz Beltincev Milan Kerman opozarja, da "bi se morala celotna vlada poglobiti v to, kaj naj naredi v regiji, ki dosega le dve tretjini slovenskega povprečja in kjer je bil še pred stečajem Mure brezposeln že vsak peti prebivalec". "Zavlačevanja smo imeli dovolj že pri avtocestah, kar je tudi eden razlogov, da nismo zanimivi za vlagatelje," meni Kerman. primoz.cirman@dnevnik.si sebastjan.morozov@dnevnik.si tomaz.modic@dnevnik.si
|
negative
|
2,875
|
Nova Gorica - Vodstvo Hita je na petkovi seji svetu delavcev predstavilo predvidene sanacijske ukrepe, ki naj bi novogoriško igralniško družbo potegnili iz rdečih številk. Peturna seja je bila konstruktivna, svet delavcev pa bo pripravil dokument s sprejetimi sklepi, predlogi ter svojim videnjem težav, je za STA povedal predsednik sveta delavcev Marko Slivnik. Petkova seja sveta delavcev je bila namenjena seznanitvi sveta delavcev s predvidenimi sanacijskimi ukrepi oz. njihovim naborom, kar bodo v ponedeljek obravnavali Hitovi nadzorniki. "Prisluhnili smo predlogom uprave in sprejeli določene sklepe," je pojasnil Slivnik. S sklepi, svojimi predlogi za izboljšanje delovanje družbe in svojim videnjem situacije, v kateri se je znašel Hit, pa tudi s predlogi sindikatov Sids in Git bodo v ponedeljek v posebnem dokumentu seznanili nadzornike, upravo in zaposlene, je poudaril. Kot je znano, je uprava Hita v sredo predlog sanacijskih ukrepov predstavila lastnikom, ki so po trditvah vodstva družbe "načeloma podprli prizadevanja uprave", zapletlo pa se je pri četrtkovi predstavitvi sindikatom. Ker vodstvo Hita ni dovolilo, da bi sestanku prisostvoval tudi pravni zastopnik enega izmed sindikatov, so vsi trije reprezentativni sindikati v družbi - Sids, Git in Vrba - sestanek zapustili. Še pred petkovo predstavitvijo sanacijskih ukrepov svetu delavcev so v Hitu za STA povedali, podrobnosti ukrepov pred ponedeljkovo obravnavo na nadzornem svetu ne morejo komentirati v javnosti. Po njihovih besedah kratkoročni ukrepi pomenijo predvsem prilagoditev vseh stroškov prihodkom, ki jih je mogoče realizirati na trgih v času splošne gospodarske krize. Hitovi prihodki so namreč v dveh letih padli za skoraj 30 odstotkov. Poleg tega država davčnega okolja ni prilagodila spremenjeni situaciji. "Družba Hit je po osmih mesecih poslovanja v letu 2009 sicer ustvarila 3,1 milijona evrov računovodske izgube, a ob tem ob vseh normalnih zakonsko določenih dajatvah plačala skoraj 32 milijonov evrov posebnih igralniških dajatev," so poudarili. Področja, kjer imajo dodatne rezerve, so zato zelo skrčena, so prepričani v Hitu. Klub temu zaposlenim tekoče izpolnjujejo vse obveznosti, uprava pa razumevanje in sodelovanje zaposlenih vidi kot ključni element za dolgoročno stabilizacijo poslovanja. V tem procesu pa mora vsak prevzeti svoj del odgovornosti za delovanje podjetja, so še dodali v Hitu.
|
neutral
|
2,876
|
Ljubljana - "Prisotna je lažna ocena, da je gospodarske recesije konec," opozarja generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. Obseg gospodarske aktivnosti je glede na lansko leto nižji za četrtino, v številnih dejavnostih je upad še večji, obvladovanje stroškov v podjetjih je na maksimumu, novih naročil ni. Gospodarstvo in vlada nimata različnega mnenja glede stanja gospodarstva, niti glede potrebnih ukrepov, a ko gre za implementacijo teh, vlada odpove. "Tudi ko ukrepi ne prijemajo, kot na primer jamstvena shema, se vlada ne odzove in to ji zamerimo," pravi Hribar Milič. "Javna poraba se ne znižuje, bolj ko govorimo o razvojnem proračunu, manj ga vidimo, politika trga dela se ne spreminja, internacionalizacija gospodarstva niso le gospodarske delegacije, ki tega ali onega predsednika spremljajo ob njegovem obisku v tujini," je nanizal generalni direktor GZS. Položaj je zaskrbljujoč. Podjetje, ki nima naročil, ustavi proizvodnjo, kar se kaže v znatnem upadu rabe električne energije in ta je v predelovalnih dejavnostih še vedno za 24 odstotkov nižja. Ko se oziramo po okrevanju nemškega ali francoskega gospodarstva, se je treba zavedati, da slovenska podjetja ne sodelujejo z nemškim gospodarstvom, ampak z nemško industrijo in ta je "še daleč od tega, da bi govorili o odboju". Tudi če tuji trgi, pomembni za slovensko gospodarstvo, beležijo okrevanje, bodo še vedno beležili 10-odstotni padec. Struktura slovenskega gospodarstva ostaja neugodna. Več kot 133.000 ljudi ali 26 odstotkov zaposlenih dela v podjetjih, katerih dodana vrednost je nižja od 20.000 evrov. Le 24 odstotkov zaposlenih oziroma nekaj več kot 120.000 ljudi ustvarja dodano vrednost nad 40.000 evri. Proračun je še vedno premalo razvojno naravnan, poudarja Hribar Milič, ki je hkrati prepričan, da za dve milijardi evrov visok javnofinančni primanjkljaj ni podlage, saj je bilo premalo narejenega pri javni porabi, predvsem pri stroških za plače javnih uslužbencev, ki predstavljajo 40 odstotkov vseh stroškov. katja.svensek@dnevnik.si
|
negative
|
2,877
|
Tolmin - Posoški razvojni center (PRC) bo sodeloval v mednarodnem projektu Enerbuild, namenjenemu povečevanju energetske učinkovitosti na področju gradnje in rabe objektov. V 2,9 milijona evrov vrednem projektu, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj, odvijal pa se bo na območju Alp, bo pozornost namenjena pasivnim hišam, so sporočili iz PRC. Mednarodni projekt Enerbuild bo največ časa namenil energetskemu ocenjevanju javnih in zasebnih objektov, primerjavi standardov, izobraževanju strokovnjakov ter pilotnim akcijam na območju šestih sodelujočih partnerjev iz Slovenije, Avstrije, Italije, Francije, Nemčije, Švice, pojasnjujejo v PRC. Po njihovih besedah gre za nadgradnjo projekta Nena, ki je obravnaval predvsem potenciale izkoriščanja biomase in se je zaključil v začetku leta 2008. Dosedanje izkušnje iz Avstrije, ki je na področju pasivne gradnje najbolj napredna, namreč kažejo, da je javni sektor eden pomembnejših dejavnikov pri promoviranju tovrstne gradnje. Investicije v šole, vrtce, zdravstvene domove in upravne stavbe so lahko vzor tudi za zasebne investitorje, hkrati pa omogočajo razvoj ponudnikov in nižje nižanje cen, so prepričani v PRC. Po njihovih besedah tovrstnih zgledov v Sloveniji še ni. V Posočju bodo tako skupaj z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije ter Fakulteto za arhitekturo iz Ljubljane pripravili izobraževanje za arhitekte, projektante in obrtnike s področja gradnje pasivnih hiš. Izkušnje alpskih držav namreč kažejo, da je poznavanje tehnologije gradnje objektov s standardom pasivnih hiš velikokrat omejeno le na posameznike, za uspešnost projektov pa je nujna usklajenost med projektantom, izvajalcem in investitorjem. Posoški razvojni center bo prav tako pripravil javni arhitekturni natečaj idejne zasnove pasivnih hiš, ki bodo hkrati ustrezale značilnostim bovškega, kobariško-tolminskega in škofjeloško-cerkljanskega tipa hiše. Zaradi posebnosti tehnologij gradnje pasivne hiše pogosto izstopajo po obliki, z natečajem pa bi radi oblikovno povezali tako kulturno dediščino območja kot nove standarde na področju tehnologij gradnje, so pojasnili v PRC. Gradnja pasivnih hiš je z vidika energetske učinkovitosti, stroškov in ohranjanja okolja hkrati trend in nuja. Kljub višjemu izhodiščnemu strošku namreč tovrstna gradnja dolgoročno pomeni prihranek, so še dodali.
|
positive
|
2,878
|
London, New York - Evropske borze so trgovalni teden po večini začele v pozitivnih številkah, tečaji delnic pa so v povprečju največ pridobili na borzi v Frankfurtu. Občutno se je v današnjem trgovanju podražila nafta, malenkost pa je v primerjavi z ameriškim dolarjem pridobil tudi evro. Vodilne evropske borze so današnje trgovanje praktično vse sklenile s pozitivnim predznakom. Najobčutneje so se podražile delnice v Frankfurtu, kjer je osrednji indeks DAX pridobil 1,25 odstotka in trgovanje sklenil pri 5783,23 točke. Na borzi v Londonu se je indeks FTSE 100 v primerjavi s petkom zvišal za 1,08 odstotka na 5210,17 točke. Rast je zabeležila tudi borza v Parizu, kjer je indeks CAC 40 pridobil 1,22 odstotka in se ustavil pri 3845,80 indeksne točke. Pozitivno vzdušje je vladalo tudi med vlagatelji na dunajski borzi, kjer se je indeks ATX zvišal za 0,99 odstotka na 2700,38 točke, indeks FTSE Italia All Share na milanski borzi pa se je v primerjavi s petkom zvišal za 1,68 odstotka na 24.638,49 točke. Indeks BUX v Budimpešti se je zvišal za 2,60 odstotka in trgovanje zaključil pri 20.548,52 točke. Na beograjski borzi so se delnice, merjene z indeksom Belex 15, medtem pocenile za 0,62 odstotka, indeks je tako današnje trgovanje sklenil pri 814,85 točke. V Zagrebu se je indeks Crobex v primerjavi s petkom zvišal za 2,47 odstotka na 2251,72 točke. Pozitivno vzdušje vlada tudi na ameriškem Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones je doslej pridobil 0,38 odstotka in se povzpel na okoli 9903 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa je višji za 0,40 odstotka in se giblje okoli 2148 točk. Cena nafte se je v današnjem trgovanju povzpela preko 73 dolarjev za 159-litrski sod. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavnim rokom v novembru se je na newyorški blagovni borzi podražila za 1,38 dolarja na 73,15 dolarja, v Londonu pa se je cena soda severnomorske nafte brent zvišala za 1,21 dolarja na 71,21 dolarja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je Evropska centralna banka danes opoldne referenčni tečaj evra postavila pri 1,4765 dolarja, medtem ko je bil v petek pri 1,4750 dolarja.
|
positive
|
2,879
|
Ljubljana - Potem ko je nadzorni svet zdravstvene zavarovalnice Vzajemna v petek iz krivdnih razlogov odpoklical predsednika uprave Boštjana Averja, do nadaljnjega zadolžitve predsednika uprave prevzema preostali član uprave Davor Hvala. Aver ostaja zaposlen v Vzajemni. Vzajemna bo o odpoklicu bivšega predsednika uprave obvestila Agencijo za zavarovalni nadzor, so danes še sporočili iz Vzajemne. Kot je znano, je Agencija za zavarovalni nadzor Vzajemni prejšnji teden napovedala imenovanja izredne uprave. Vzajemna je poziv agencije k izjasnitvi glede napovedanega ukrepa prejela prejšnjo sredo, nadzorniki pa so se z njim seznanili na petkovi seji ter se glede na navedbe v pozivu odločili odpoklicati Averja. Ob tem v Vzajemni dodajajo, da bodo na poziv agencije odgovorili v postavljenem roku, to je najpozneje do četrtka. Agencija, ki je ukrepanje zoper Vzajemno napovedala predvsem zaradi pomanjkljivosti pri delovanju nadzornega sveta zavarovalnice, ima za oblikovanje odločitve sicer dva tedna časa.
|
neutral
|
2,880
|
Velenje, Ljubljana - Dva šaleška energetska velikana bosta dobila nova člana nadzornega sveta. Medtem ko je kot nadzornik TE Šoštanj že konec septembra odstopil Jože Zagožen, ki ga bo nadomestil Janez Keržan, bo Holding slovenske elektrarne (HSE) za tretjo članico nadzornega sveta Premogovnika Velenje na skupščini, ki bo 3. novembra, imenoval Ireno Stare. Ta bo zamenjala Vido Lorber, sicer predstavnico družbe Center Naložbe, ki je delnice že pred časom prodala podjetju Mi-Sob. Oba kadrovska premika sta neposredno povezana z zamenjavami na holdingu, ki ga že skoraj mesec dni vodi Borut Meh. Po naših informacijah naj bi Zagožen odstopil po dogovoru z vodilnimi v HSE, ki naj bi si na tem položaju želeli "tehnokrata". Keržan, sicer ekonomist, prihaja iz HSE, kjer je že pred sedmimi leti vodil službo plana in analiz, sedel pa je tudi v nadzornem svetu Dravskih elektrarn. Zagožen do junija prihodnje leto ostaja zaposlen v holdingu kot svetovalec, pri čemer za zdaj še ni znano, kaj bo v opisu njegovih delovnih nalog. Imenovanje Staretove pa je povezano s holdingovo zahtevo po večini v nadzornem svetu Premogovnika Velenja. Kot smo že poročali, je HSE na avgustovski skupščini premogovnika, ki ga vodi Milan Medved, v tričlanski nadzorni svet imenoval le enega svojega predstavnika (Simona Tota), kar je razjezilo vodjo direktorata za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo Janeza Kopača. "Nesprejemljivo je, da ima državni HSE le enega predstavnika v nadzornemu svetu Premogovnika Velenje, od katerega premog odkupuje le državna TE Šoštanj," je takrat dejal Kopač. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
2,881
|
Ljubljana - Dejanski delež stroškov dejavnosti cestninjenja, ki jih država priznava Darsu, je v letu 2004 kot prvem letu koncesijskega razmerja znašal 15,1 odstotka in se je v obdobju do leta 2008 znižal na 13,9 odstotka. Tako se je Dars odzval na navedbe Emila Milana Pintarja iz avtoprevozniške zbornice, da je strošek 30- do 35-odstoten. Podatke lahko Družba za avtoceste v RS (Dars) "kadarkoli argumentira z verodostojnimi računovodskimi izkazi", so danes sporočili iz Darsa. Ob tem so navedli, da jim ni znano, od kod je Pintar črpal podatke. Poudarili so tudi, da so stroški cestninjenja v Sloveniji bistveno nižji od stroškov cestninjenja na Češkem. Pintar je na ponedeljkovi okrogli mizi avtoprevozniške zbornice o sistemu elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku poudaril, da cena sistema cestninjenja v Sloveniji trenutno predstavlja 30- do 35-odstotni strošek, medtem ko je strošek denimo na Češkem le 20-odstoten. Pintar je navedel tudi, da je pobiranje cestnin na Češkem prevzela carinska uprava. To po Darsovih navedbah ne drži, saj na Češkem carinska uprava izvaja izključno mobilni nadzor.
|
neutral
|
2,882
|
Ljubljana - Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je na danes sporočila, da bo večji del njihovega članstva že v sredo po pošti prejel pooblastilo za glasovanje na izredni skupščini Vzajemne zdravstvene zavarovalnice. Člane prosijo, da ga podpišejo in čim prej vrnejo. Podpisana pooblastila nameravajo na vložišču Vzajemne oddati 28. oktobra. Tudi če bo Agencija za zavarovalni nadzor nadaljevala svoje aktivnosti, si bodo v zvezi prizadevali, da "skupščino speljemo do konca", je dejal podpredsednik zveze Mirko Miklavčič in dodal, da imajo legitimno pravico za to. Sicer pa se bodo s predstavniki agencije sestali v petek, je dejal. Zapletov pri svojih prizadevanjih ne pričakujejo, "če pa se bo zapletlo, bomo skušali uporabiti tudi pravna sredstva", je opozoril. Miklavčič je spomnil, da naj bi na izredni skupščini 6. novembra v Laškem zamenjali nadzorni svet. Ta po mnenju zveze namreč do zdaj ni dobro opravljal svoje vloge. V Laškem pa naj bi tudi spremenili in dopolnili statut Vzajemne. Spremembe se nanašajo na sklic in izvedbo skupščin. Na skupščini naj bi iz nadzornega sveta Vzajemne odpoklicali Gregorja Primica, Jožeta Benčino, Ivana Sepaherja ter Dejana Rituperja. V naslednjem štiriletnem mandatu pa naj bi interese približno 900.000 zavarovancev v nadzornem svetu zavarovalnice zastopali predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak ter Jože Bučer, Frančiška Ćetković in Tomaž Banovec. Na izredni skupščini bodo lahko podani in izglasovani tudi nasprotni predlogi, ki jih "lahko da vsak", je pojasnil Miklavčič. Sam v predlaganem besedilu ni naveden, je pa pripravljen sodelovati, če bo "članstvo tako želelo", je dejal. Nov nadzorni svet bo po njegovih predvidevanjih najbrž postavil prokurista in se morda odločil za izredno revizijo. Poleg tega naj bi po njegovih besedah "postavil zaupne, modre ljudi, ki bodo izvajali poslanstvo Vzajemne". Na vprašanje o ceni celotne akcije je dejal, da znesek še ni znan. "Še ne vemo, koliko bo stalo. Ni poceni, ni pa tak denar, da ne bi zmogli," je dejal. ZDUS financira akcijo glede na svoj finančni načrt, je pojasnil. Predstavniki Zveze društev upokojencev Slovenije so v vložišču Vzajemne 28. septembra oddali 15.000 pooblastil za sklic izredne skupščine Vzajemne. Uprava Vzajemne je nato sklic izredne skupščine objavila v uradnem listu 9. oktobra. Agencija za zavarovalni nadzor je Vzajemni oktobra napovedala možnost imenovanja izredne uprave. Kot so sporočili iz Vzajemne, se napovedani ukrepi nanašajo pretežno na pomanjkljivosti pri delovanju nadzornega sveta. Nadzorni svet Vzajemne je 9. oktobra na izredni seji odpoklical predsednika uprave družbe Boštjana Averja, njegove zadolžitve pa je začasno prevzel član uprave Davor Hvala.
|
neutral
|
2,883
|
New York, - Vodilni svetovni proizvajalec omrežne internetne opreme Cisco Systems se je dogovoril za nakup ameriškega proizvajalca opreme za brezžična omrežja Starent Networks. Zanj bo odštel 2,9 milijarde dolarjev, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Družba s sedežem v San Joseju v Kaliforniji bo za vsako delnico Starenta odštela 35 dolarjev, kar je za okrog 20 odstotkov nad ponedeljkovo zaključno vrednostjo delnice. Posel, ki sta ga že odobrila upravna odbora podjetij, a potrebuje še odobrite s strani regulatornih organov, naj bi bil dokončno sklenjen v prvi polovici prihodnjega leta. Podjetje Starent je bilo ustanovljeno leta 2000 in ima po vsem svetu okrog 1000 zaposlenih. V lanskem letu je imelo 254 milijonov dolarjev prihodkov. Njihove proizvode uporablja več kot 100 mobilnih operaterjev v 45 državah. Cisco je v letošnjem letu zelo dejaven na področju prevzemov. Nedavno je napovedal nakup podjetja Tandberg, v prvi polovici leta pa je kupil podjetji Pure Digital Technologies in Tidal Software.
|
neutral
|
2,884
|
Ljubljana - Okoli sto, če ne celo več, bivših delavcev Steklarske nove bo danes prišlo pred sedež Kapitalske družbe (Kad) v Ljubljani, napoveduje bivši predsednik sindikata Steklarske Stjepan Miklaužić. "Če od Kada, ki je 100-odstotni lastnik Steklarske nove, ne bomo prejeli konkretnega odgovora, kako se bo reševala problematika neplačanih prispevkov in odpravnin, bo sledila gladovna stavka pred parlamentom," dodaja Miklaužić. Medtem ko bo pred Kadom potekal protest delavcev Steklarske nove, bodo v prostorih Kada njegovi zastopniki skupaj s predstavniki vlade, ministrstva za delo, ministrstva za pravosodje, ZPIZ in sindikata KNSS poskušali najti rešitev glede neplačanih prispevkov. Dolg do delavcev je nastal v času vlade Janeza Janše, ko je bilo lastnik Steklarske nove še ministrstvo za šolstvo (lani jeseni je bilo lastništvo družbe brezplačno preneseno na Kad), ki ga je vodil Milan Zver. V Kadu so včeraj razkrili, da se neplačani prispevki v celotni višini več kot 1,5 milijona evrov nanašajo na pretežni del prispevkov v letu 2006, del prispevkov v letu 2007, pretežni del prispevkov v letu 2008 in na neplačane prispevke od januarja do marca v letošnjem letu. Spomnimo, da je bil stečajni postopek Steklarske nove sprožen 21. maja, potem ko se upniki niso strinjali s Kadovim predlogom za prisilno poravnavo in takojšnjo dokapitalizacijo družbe v višini 1,5 milijona evrov s strani Kada. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
2,885
|
Washington - Ameriško vrhovno sodišče je v torek sprejelo v odločanje pritožbo nekdanjega generalnega direktorja podjetja Enron Jeffreyja Skillinga, ki je bil leta 2006 obsojen na 24 let zapora zaradi poneverb, zaradi katerih je konec leta 2001 prišlo do propada nekdanjega energetskega velikana. Skilling se je na obsodbo najprej pritožil na prizivno sodišče v New Orleansu, ki pokriva tudi Teksas. Sodili so mu v Houstonu, kjer je imel Enron nekoč sedež. Prizivno sodišče je januarja potrdilo obsodbo v vseh 19 točkah obtožnice, ki ga je med drugim bremenila zarote, poneverb vrednostnih papirjev, trgovanja na podlagi notranjih informacij in laganja revizorjem, vendar pa je odredilo malce nižjo zaporno kazen. Njegov odvetnik Daniel Petrocelli trdi, da je obsodba nepoštena, ker naj bi bil obsojen že vnaprej v ozračju medijskih napadov. Pritožba se sklicuje na določila zveznega zakona o "poštenih uslugah", ki ga zvezni tožilci uporabljajo za preganjanje kriminalcev belih ovratnikov, torej bogatih in znanih ljudi. Zakon naj ne bi bil pošten, ker tožilstvu v določenih primerih ni potrebno dokazati, da se je obtoženec osebno okoristil z domnevnimi prevarami. Petrocelli je za tiskovno agencijo AP povedal, da so si po treh letih čakanja oddahnili in so pripravljeni na polno, odkrito in pošteno zaslišanje pred vrhovnim sodiščem. To naj bi se zgodilo šele prihodnje leto. Zvezni tožilci so po propadu Enrona, ki je uničil na tisoče delovnih mest in izbrisal okrog 60 milijard dolarjev premoženja vlagateljev, počasi gradili primer od spodaj, dokler niso prišli do Skillinga in tudi ustanovitelja podjetja, nekoč prijatelja nekdanjega predsednika ZDA Georgea Busha Kena Layja. Lay je dva meseca po obsodbi umrl zaradi težav s srcem. Skilling in njegova ekipa direktorjev so več let skrivali Enronove izgube in prikazovali lažne velike dobičke ter umetno napihovali vrednost delnic podjetja. Pri tem je sodelovalo tudi revizorsko podjetje Arthur Andersen. Zadeva je delovala do leta 2001, ko so se začeli nekateri analitiki Wall Streeta spraševati o resničnih številkah glede poslovnih rezultatov in klobčič se je začel odvijati. Škandal je izbruhnil oktobra 2001, decembra istega leta pa je Enron razglasil dotlej največji stečaj v ameriški zgodovini, ki pa je bil šele prvi v vrsti v obdobju, ki je pomenilo konec razcveta tehnoloških delnic. Že leta 2002 ga je presegel stečaj podjetja WorldCom.
|
negative
|
2,886
|
Ljubljana - V uglednem hrvaškem časniku Večernji list, ki je v lasti avstrijske medijske hiše Styria, se obeta splošna stavka. V primeru, da se zadeve v družbi ne bodo v kratkem uredile, obstaja celo resna grožnja, da Večernji list konec oktobra in v začetku novembra nekaj dni ne bo izhajal. Predsednik sindikata Večernjega lista Anton Filić je za Dnevnik pojasnil, da so se razmere v družbi zaostrovale že dalj časa, sodu pa je izbilo dno, ko so bile napovedane odpovedi treh fotografov in dveh zaposlenih v marketingu. "Ker je uprava te odpovedi utemeljila kot tehnološki višek, po drugi strani pa zaposluje honorarne sodelavce, deluje protizakonito," opozarja Filić. Po njegovih besedah je v Večernjem listu zaposlenih okoli sto honorarnih sodelavcev, ki že več let prejemajo mizerne plače, medtem ko je redno zaposlenih 176 ljudi. Kdaj natančno naj bi se odvila stavka, Filić še ne ve, saj so s potrebnimi aktivnostmi za organizacijo prijavo stavke in podobno šele začeli. "Po ocenah se bo stavke udeležilo od 80 do 90 odstotkov redno zaposlenih novinarjev v Zagrebški redakciji in dopisništvih. Čeprav je uprava Večernjega lista napovedala, da bo časnik kljub stavki izhajal, je vprašanje, na kakšen način. Morda si bodo pri tem pomagali s honorarnimi sodelavci. Če se bo to pripetilo, bomo javnost obvestili, da to ni Večernji list, ki ga poznajo," napoveduje Filić. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
2,887
|
Ljubljana - Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je danes prižgal zeleno luč za naložbo v izgradnjo šestega bloška šoštanjske termoelektrarne (Teš 6). Po njegovi oceni so izpolnjeni pogoji za izdajo starševskega poroštva za investicijo, ki je s stroški investiranja vredna približno 1,1 milijarde evrov. Kot so po seji nadzornega sveta sporočili iz HSE, so nadzorniki generalnemu direktorju HSE Borutu Mehu podelili predhodno soglasje za dokapitalizacijo TEŠ do višine 85,4 milijona evrov, ki naj bi jo izpeljali še letos. Nadzorniki so odobrili tudi zaključne dogovore o ostalih virih financiranja naložbe v Teš 6. Predračunska vrednost naložbe se je zaradi spreminjanja razmer na področju cen specifične tehnološke opreme, cen električne energije, CO2 kuponov, povečanih stroškov financiranja po pojasnilih nadzornikov ves čas spreminjala. Potem ko je aprila skupaj stroški investiranja že presegla 1,34 milijarde evrov, se je znižala na 1,103 milijarde evrov, brez stroškov financiranja pa znaša 997 milijonov evrov. "Znižanje investicijske vrednosti ni šlo na račun krčenja obsega pogodbenih del, temveč je posledica izpogajane nižje cene glavne tehnološke opreme, znižanja cene naprave za razžvepljevanje ter tudi gradbenih del, stroškov investitorja in stroškov financiranja," so pojasnili po seji nadzornega sveta. Naložba v šesti blok bo financirana iz naslednjih virov: 300 milijonov evrov bodo znašali lastni viri HSE in partnerja oz. partnerjev, 100 milijonov evrov predstavljajo lastni viri investitorja, to je Teš, približno 500 milijonov evrov bodo znašali krediti EIB in EBRD, ostali krediti (HSE, poslovne banke, partnerji) pa 200 milijonov evrov. Nadzorniki, ki jih vodi Franc Žerdin, so pri današnji odločitvi upoštevali predvsem glavne razloge za investicijo. Projekt gradnje Teš 6 je strateškega pomena za državo in je uvrščen v resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007 - 2023, so poudarili. "Po dolgih in zahtevnih pogajanjih ter usklajevanjih, povezanih z investicijo v izgradnjo Teš 6, z zadovoljstvom ugotavljam, da so izpolnjeni potrebni pogoji za začetek izvedbe zahtevne investicije," je pisno pojasnil Žerdin. Nadzorni svet HSE, katerega del je Teš, bo s sklepom imenoval strokovno skupino za interni nadzor poteka investicije in zadolžil vodstvo družbe, da ga na vsaki seji sproti obvešča o ugotovitvah. Z izgradnjo šestega bloka, ki naj bi začel poskusno obratovati novembra leta 2014, bodo iz štirih milijonov ton premoga do leta 2025 namesto sedanjih 3600 GWh proizvedli do 4700 GWh električne energije letno, ob nižjih količinah lignita pa bo proizvodnja do leta 2054 postopoma padala do končnih 2400 GWh letno. S tem je povezan tudi scenarij postopnega zapiranja Premogovnika Velenje, saj naj bi se leta 2054 končala premogovniška dejavnost v Šaleški dolini. Naložba ima tudi ekološki vidik. Zaradi boljšega izkoristka šestega bloka se bodo močno zmanjšali vplivi prašnih delcev (SO2, NOx, CO in CO2) na okolje, zmanjšala se bo tudi raven hrupa. Skupna moč Teša se bo ob začetku delovanja šestega bloka povečala za 190 MW, s postopnim zapiranjem blokov od ena do štiri pa se bo manjšala.
|
neutral
|
2,888
|
Ljubljana - Parlament je danes s 66 glasovi za in dvema proti sprejel novelo zakona o varstvu potrošnikov. Sprememba je potrebna predvsem zaradi izenačitve proizvajalcev in prodajalcev na podlagi instituta prostovoljne garancije, ki je sedaj izenačena z obvezno garancijo za brezhibno delovanje stvari. V praksi zaradi izenačitve obeh vrst garancije nastajajo nesorazmerne obveznosti proizvajalcev in prodajalcev, ki potrošnikom ponujajo poleg obvezne še daljšo prostovoljno garancijo, je na seji DZ danes pojasnila državna sekretarka na gospodarskem ministrstvu Darja Radić. S spremembami bo obveznost proizvajalca trajala še tri leta po poteku garancijskega roka, kar pomeni, da se bo prostovoljnemu garancijskemu roku prištelo še tri leta in se ne bodo več množila, kot je bilo to doslej urejeno v zakonu. Ena od sprememb je tudi predlagana rešitev izenačitev pravic potnikov po obligacijskem zakonu in zakonu o varstvu potrošnikov glede primerov, ko ima organizator potovanja pravico le do povračila svojih stroškov. S spremembo se bo odpravilo neskladje med obema zakonoma, ki normativno ureja ta isti inštitut, je še pojasnila Radićeva.
|
neutral
|
2,889
|
Ljubljana - Izredna skupščina Vzajemne, sklicana za 6. november, bo potekala v vsakem primeru, četudi jo vodstvo zavarovalnice ali izredna uprava Vzajemne prekliče, zagotavljajo v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS). V ZDUS, ki je v treh dneh zbrala več kot 10.000 pooblastil, imajo celo rezervni scenarij za morebitno odpoved rezervacije dvorane v Laškem, kjer je skupščina sklicana, obljublja podpredsednik ZDUS Mirko Miklavčič. Ta za kaotično stanje v Vzajemni, ki je nastalo po odpoklicu nekdanjega predsednika uprave Boštjana Averja in kasnejšem odstopu člana uprave Davorja Hvale, krivi Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN). "Za to, kar se zdaj dogaja med vodstvom in nadzornim svetom Vzajemne, je kriva AZN, ker jih je vznemirila," je dejal Miklavčič. Nadzorniki Vzajemne so se z odstopom Hvale uradno sicer seznanili na včerajšnji seji. "Nadzorni svet je odločil, da razrešitev začne učinkovati z dnem imenovanja novih oseb, pooblaščenih za zastopanje Vzajemne," so po seji sporočili iz Vzajemne. A nadzornike bi lahko že konec tedna z imenovanjem izredne uprave presenetil senat AZN. Kdaj bo potekala seja senata, na AZN ne želijo razkriti. Posredovanju AZN v Vzajemni Miklavčič nasprotuje. "Zavarovanci v tem trenutku niso oškodovani. Vse, kar agencija zdaj našteva kot razlog za ukrepanje, je staro," pravi Miklavčič, ki začenja sumiti, "da nekdo ne želi, da bi nekaj odkrili". V agenciji so včeraj očitke zavrnili in pojasnili, da ukrepi AZN z izredno skupščino Vzajemne časovno sovpadajo le zaradi dolgotrajnega zbiranja dokaznega gradiva o Vzajemni. To mora zdržati presojo vrhovnega sodišča, dodajajo v agenciji, kjer zavračajo vsa namigovanja o tem, "da bi želeli kogar koli zaščititi ali na kakršen koli način prikriti pretekla dogajanja na Vzajemni". Zagotavljajo, da bodo delali nepristransko in v korist vseh članov. Če se bo senat AZN odločil za imenovanje izredne uprave v Vzajemni, bo naloge nadzornega sveta prevzel strokovni svet AZN, naloge uprave pa izredni upravitelji. "Ta dva organa bosta poskrbela za nemoteno tekoče poslovanje in pregled preteklega poslovanja," navajajo v AZN.
|
neutral
|
2,890
|
Ljubljana - Delnice se na Ljubljanski borzi še kar cenijo. Osrednji indeks SBI20 je tako po prvi uri trgovanja izgubil 1,13 odstotka in se oblikoval pri 4498,53 indeksne točke. Borzniki so sklenili za okoli 750.000 evrov poslov, pri čemer je največji delež odpadel na delnico Krke, ki je izgubila odstotek vrednosti. Najbolj se je pocenila delnica Zvon Dva Holdinga, ki je izgubila 14,3 odstotka, z 2,4-odstotnim upadom tečaja ji je sledila tudi delnica Mercatorja. Njen enotni tečaj se je oblikoval pri 175,18 evra. Delnica Luke Koper je izgubila 2,4 odstotka, medtem ko se je enotni tečaj naše druge največje banke Nove KBM znižal za 1,8 odstotka na 14,4 evra. Delnica Petrola je izgubila 1,65 odstotka, prav tako se je pocenila tudi delnica Gorenja, in sicer za nekaj manj kot odstotek na 13,53 evra. Po drugi strani se je delnica Zvon Ena Holdinga podražila za 1,8 odstotka, medtem ko je delnica KD Group pridobila 0,15 odstotka. Malenkost se je podražila tudi delnica Pozavarovalnice Save, katere enotni tečaj se je oblikoval pri 15,8 evra.
|
negative
|
2,891
|
Ljubljana - Hrvaška družba Perutnina Ptuj - Pipo, ki sodi v skupino Perutnine Ptuj, je včeraj v Zagrebu odprla nov distribucijski center. Vanj so vložili štiri milijone evrov, kar je druga največja naložba skupine na hrvaškem trgu v letošnjem letu, saj so pred dvema mesecema v izgradnjo nove proizvodne linije že vložili milijon evrov. V novem centru, ki so ga od februarja gradili hrvaški izvajalci, bodo zaposlili deset dodatnih delavcev. Skupina Perutnina Ptuj, ki jo sestavlja 17 družb v šestih državah, ima na Hrvaškem približno 700 zaposlenih in 87 prodajaln. Do prihodnje turistične sezone bodo število prodajaln povečali na okoli 100, poleg tega pa nameravajo posodobiti distribucijski center v Zadru. Generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser je med drugim povedal, da letos pričakujejo enake prihodke kot lani, in dodal, da je skupina letos izvedla za več kot 20 milijonov evrov naložb.
|
positive
|
2,892
|
Žalec - Juteksov sindikat je na popoldanskih pogajanjih upravi družbe predstavil svoje zahteve glede nove podjetniške kolektivne pogodbe z novim tarifnim delom, s katerim bi uredili osnovne plače, je danes za STA povedal predsednik podjetniškega sindikata Igor Robida. Uprava družbe naj bi zdaj te predloge podrobno preučila. O podrobnostih pogajanj z upravo Juteksa, ki jo vodi Milivoj Dolar, Robida danes ni želel govoriti. Dejal je le, da se bodo o vsebini današnjih pogajanj pogovarjali na ponedeljkovi izredni seji izvršnega odbora podjetniškega sindikata, na kateri naj bi bila navzoča tudi predsednik sindikata Neodvisnost KNSS Drago Lombar in predsednica celjskega regijskega sindikata Neodvisnost KNSS Majda Medved. Na vprašanje, ali še vedno obstaja možnost osemurne opozorilne stavke, ki naj bi potekala 29. oktobra letos, pa Robida ni odgovoril. Medvedova je že v sredo pojasnila, da delavci zahtevajo 150 evrov mesečnega draginjskega dodatka, saj so osnovne plače izredno nizke, variabilni del plače pa je kar 40-odstoten. Kot je opozorila Medvedova, je večina delovnih mest v Juteksovi proizvodnji uvrščena v prvi in drugi tarifni razred. Ob tem pa priznava, da gre sicer res za delavce brez formalne izobrazbe, vendar pa imajo ti delavci veliko delovnih izkušenj. Od uprave Juteksa delavci zahtevajo tudi, da so vikendi prosti oz., da se ob koncu tedna dela le takrat, ko je to nujno potrebno in po dogovoru s sindikatom. Medvedovo skrbi napovedana delna selitev Juteksove proizvodnje talnih oblog v Rusijo, saj to pomeni, da se bo število zaposlenih na žalski lokaciji zmanjšalo. Dodala je še, da je bilo v Juteksu zelo težko ustanoviti sindikat oz. jim je to uspelo šele lani. Prav tako podjetje ni imelo sveta delavcev, po dolgotrajnih pogajanjih z vodstvom Juteksa pa so ga le ustanovili. Vse navedbe Medvedove pa uprava Juteksa odločno zavrača z besedami, da variabilni del plače skupaj z dodatki za nočno, popoldansko in praznično delo v Juteksu predstavlja največ 23 odstotkov in ne 40 odstotkov. V družbi pojasnjujejo tudi, da je v organizacijski enoti proizvodnje 22 delovnih mest, od tega so samo štirje razvrščeni v prvi in drugi tarifni razred, trije delavci od skupno 173 zaposlenih oz. 111 delavcev v omenjeni enoti so v prvem tarifnem razredu, sedem pa jih je v drugem. Njihova osnovna plača znaša v prvem tarifnem razredu 515,68 evra, v drugem pa 548,88 evra. Uprava Juteksa meni, da velika tržna nihanja, ki so v njihovi panogi prisotna med prvo in drugo polovico leta, zahtevajo takšno organizacijo dela, da imajo med letom neenakomerno razporejen delovni čas. Delavci v prvi polovici leta tako delajo manj, kot znaša 40-urna tedenska obveznost, in kljub temu prejemajo za ta čas polne plače z vsemi stimulacijami, v drugi polovici leta pa delavci praviloma nadoknadijo negativen saldo ur, morebitne presežne ure na dan 31. decembra pa dobijo plačane po tarifi, ki velja za plačilo nadur.
|
neutral
|
2,893
|
New York - Newyorški Konferenčni odbor je danes sporočil, da se je vrednost njegovega indeksa gospodarskih kazalcev septembra povišala za odstotek, kar je že šesta mesečna zaporedna rast in po mnenju analitikov obeta nadaljevanje gospodarske rasti tudi v prihodnjem letu. Večina ameriških gospodarskih analitikov se strinja, da je gospodarska rast v tretjem četrtletju rasla s triodstotno stopnjo, uvodni uradni izračuni vlade pa bodo objavljeni prihodnji teden. Konferenčni odbor je sporočil, da je 5,7-odstotna rast indeksa v šestih mesecih do septembra najmočnejša od leta 1983. Analitik Ken Goldstein pa je menil, da bo hitrost in moč okrevanja odvisna predvsem od rasti povpraševanja, to pa bo odvisno od razmer na trgu delovne sile. Od 10 kazalcev Konferenčnega odbora sta bila septembra negativna le kazalca glede povprečnih ur dela na teden v proizvodnji in izdajanje gradbenih dovoljenj.
|
positive
|
2,894
|
Ljubljana - Vlada na današnji seji obravnava predlog imenovanja predstavnika Slovenije v upravni odbor Evropske investicijske banke (EIB). Omenjeni položaj naj bi zasedel poslanec SD in bivši premier Tone Rop, ki vodi odbor DZ za finance in monetarno politiko. Po poročanju medijev naj bi Rop v torek opravil pogovor s predsednikom EIB Philippom Maystadtom, postopek imenovanja pa naj bi trajal pol leta. V upravnem odboru EIB je poleg Maystadta še osem podpredsednikov, ki jih imenuje svet guvernerjev za obdobje šestih let z možnostjo vnovičnega imenovanja. EIB je bila ustanovljena leta 1958 kot "hišna banka" EU. Njena poglavitna naloga je spodbujanje uravnoteženega razvoja ter gospodarske in socialne kohezije EU. Finančna in gospodarska kriza je še okrepila zasledovanje ciljev kohezijske politike in konvergence v okviru EIB. Poslanca SD Antona Ropa bo v primeru, če bo ta imenovan za podpredsednika EIB, v poslanskih klopeh zamenjal Janez Kikelj, so za STA pojasnili v poslanski skupini SD.
|
neutral
|
2,895
|
Ljubljana - Za šest osumljencev finančne goljufije, povezanih z afero Podravka, so zahtevali enomesečni zapor, je potrdil hrvaški Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok). Včeraj je na sedežu Uskoka potekalo zaslišanje direktorja in solastnika varaždinske finančne skupine Fima Milana Horvata in direktorja splitskega podjetja SMS Srđana Mladinića. Odvetniki zaslišanj niso komentirali, vsi osumljeni razen nekdanjega predsednika nadzornega sveta Podravke Darka Marinca pa naj bi se branili z molkom. Slednji je poleg nezakonitega prevzemanja Podravke obdolžen tudi zlorabe položaja. Eden izmed njegovih odvetnikov, Ante Madunić, je ostro zanikal pisanje Jutarnjega lista, da je Marinac pripravljen spregovoriti o vlogi podpredsednika vlade in ministra za gospodarstvo Damirja Polančeca v aferi Podravka. Časnik je namreč poročal, da so menedžerji Podravke večkrat ponovili, da je Polančec moral vedeti za načrt prevzemanja 10,6-odstotnega deleža Podravke prek Fime in družbe SMS, pri katerem se je Fima pojavila kot kupec, v resnici pa je bila skrivni delničar Podravka. Tako menijo, da Marinac, trenutni predsednik uprave Zdravko Šestak ter člana uprave Saša Romac in Josip Pavlović prevzema Podravke niso izpeljali na lastno pest. Po njihovem mnenju naj bi Polančec v Zagrebu organiziral sestanke, na katerih so se dogovarjali za menedžerski prevzem.
|
negative
|
2,896
|
Beograd - Z načelnim dogovorom o zmanjšanju srbskega proračunskega primanjkljaja na štiri odstotke BDP v letu 2010 se danes nadaljujejo v četrtek začeti pogovori med srbsko vlado in predstavniki Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Zaradi boljših razmer v gospodarstvu naj bi Srbija namesto 1,4 milijarde evrov prejela 700 milijonov mednarodnih posojil. Po dogovoru ostaja upokojitvena starost pri ženskah 60 let, še vedno pa se dogovarjajo o višini mednarodnega posojila, poroča srbska tiskovna agencija Beta. Makroekonomska situacija v Srbiji naj bi se v zadnjem obdobju znatno izboljšala, zato naj bi Srbija namesto 1,4 milijarde evrov prejela 700 milijonov evrov mednarodnih posojil. Srbska vlada naj bi obenem zmanjšala proračunski primanjkljaj z letošnjih 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) na štiri odstotke BDP v letu 2010. Pri tem pa naj ne bi zviševala davkov, obenem pa naj bi racionalizirala javno porabo ter zmanjšala proračunske izdatke. Predstavniki IMF so načeloma sprejeli predlog Srbije o nezviševanju upokojitvene starostne meje žensk. Predlog, da gredo ženske tudi v prihodnosti v pokoj s 60. letom je dal podpredsednik srbske vlade in gospodarski minister Mlađan Dinkić, ki je obenem poudaril, da se ta meja ne bo spreminjala najmanj do preteka mandata aktualne vlade. Predstavniki IMF so obenem pohvalili ukrepe, ki jih je sprejela srbska vlada za zmanjševanje posledic gospodarske krize in vladne predloge zakonov o zmanjšanju državne in lokalne administracije. Srbska vlada bo predstavnikom IMF predstavila tudi predlog proračuna, v katerem načrtujejo zmanjšanje javne potrošnje, zamrznitve plač v javnem sektorju in zmanjšanje števila zaposlenih v državni administraciji. Srbija in IMF sta se marca dogovorila o triletnem pogojevanem posojilu (stand-by aranžma), s pomočjo katerega bi Srbija premostila posledice svetovne gospodarske krize. Maja ga je potrdil tudi odbor izvršnih direktorjev IMF. Srbija je prvo izplačilo omenjenega posojila v višini 788 milijonov evrov že prejela, pred odobritvijo drugega izplačila pa mora IMF preveriti, ali Beograd izpolnjuje dogovorjene pogoje. Pogovori med srbsko vlado in IMF naj bi se zaključili 4. novembra.
|
neutral
|
2,897
|
Slovenj Gradec - Po nedeljski odločitvi nadzornega sveta Preventa Globala, da ne ugodi zahtevi družbe Prevent Dev iz Wolfsburga in razreši uprave, se je zgodilo dvoje - Prevent Dev je v Slovenj Gradec poslal vozila po svoj repromaterial, iz katerega šivajo avtomobilske prevleke. Delavci pa so včeraj za dve uri prekinili delo in zahtevali pojasnila uprave. Predsednik uprave Ivan Majcen je, kot je znano, pripravljen odstopiti, če lastnik Preventa Deva Nijaz Hastor zagotovi, da ne bo prišlo do stečaja. V Preventu Devu so se odzvali s sporočilom pooblaščenca Carstna Unverrichta, ki ga je dobil sindikat, v katerem Majcna med drugim obtožujejo, da se pogaja o cenah s konkurenco in izdaja zaupne podatke o prodajnih cenah, da zavaja javnost s trditvami o namerah Preventa Deva, ki da želi Prevent Global spraviti v stečaj, in da grozi s tožbami proti sodelavcem Preventa Deva. Zaposlenim je Majcen včeraj pojasnil svoja stališča in dal zagotovilo, da bodo do 14. oktobra dobili plače, predsednik sindikata Vlado Zorman pa je poudaril, da se sindikat ne želi postaviti ne na stran večinskega lastnika Janka Zakeršnika ne na stran Nijaza Hastorja, ki je s skupino povezanih oseb tudi 45-odsotni lastnik Preventa Globala. "Če se bo uresničilo to, kar pravi Majcen, bom vesel, bojim pa se, da bo prišlo do preselitve proizvodnje, kar se lahko zgodi z danes na jutri in bomo z izgubo zaposlitve vsi prizadeti," je dejal Zorman. Majcen je zagotovil, da je pripravljen takoj odstopiti, toda pod pogoji, da ne pride do preselitve proizvodnje in ne do stečaja, da se zagotovi 5,2 milijona evrov nujnega kapitala in da Prevent Dev začne plačevati uporabo blagovne znamke Prevent. O tem, da je v Prevent prišlo šest tovornjakov po repromaterial, pa je Majcen dejal: "V skladu z določili pogodbe smo dali jasne usmeritve, da se to ne sme zgoditi, saj gre za kršitev pogodbe, ki je sklenjena za nedoločen čas, in bomo uporabili vsa pravna sredstva, da to preprečimo. Storili bomo vse, da se ohranijo obstoječi posli in v najkrajšem času pridobijo novi. Ne smemo izgubiti končnih kupcev, ker potem ne bo več nobene rešitve." Na naše vprašanje, ali bi vendarle lahko prišlo do izgube poslov, je Majcen odvrnil, da to ne more biti v nikogaršnjem interesu. Vodstvo Preventa želi vzpostaviti direktno dobavo za najpomembnejšega kupca Mercedes in VW, termine za prvi sestanek z obema ima že dogovorjene, izdelke pa namerava ponuditi po nižji ceni. Majcen je prepričan, da bi lahko pri reševanju težav pomagalo tudi gospodarsko ministrstvo, saj so v tem trenutku največja grožnja Preventu banke. Če banke, kot je dejal Majcen, odpokličejo svoje kredite, bo Prevent v trenutku insolventen. Ob tem omenimo, da ima družba 60 milijonov evrov finančnega dolga. Majcen je dejal, da nikoli ne bo pristal na zahteve Preventa Deva po znižanju plač za 40 odstotkov, če bi obdržali vseh 1300 zaposlenih, ali po ukinitvi 600 do 700 delovnih mest z zaprtjem proizvodnje v Mirni in Radljah. Zahteva, kot je dejal, je bila tudi, da Prevent Global ne bi imel vpliva na prodajo niti vpogleda v prodajne posle. Majcna ne želijo odstraniti zaradi slabega gospodarskega položaja, ampak zaradi opozarjanja na napake, ki so bile storjene v preteklosti in se morajo končati v sodnih postopkih, je prepričan. "Iz firme je šlo na desetine milijonov evrov in zahteva po mojem odstopu ni nič drugega kot poskus, da se s tem rešijo drezanja v te plasti. Nekateri me opozarjajo, naj se varujem," je še dejal Majcen. zlatka.strgar@dnevnik.si
|
negative
|
2,898
|
London - Objava podatka o 3,5-odstotni gospodarski rasti v ZDA v letošnjem tretjem četrtletju je spodbudila rast tečajev na vodilnih borzah po svetu. Podražila se je tudi nafta, za katero je treba odšteti že skoraj 80 dolarjev, tečaj evra pa je vnovič poskočil prek meje 1,48 dolarja. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 1,72 odstotka na 2826,26 točke. Najbolj so se podražile delnice nizozemske finančne družbe ING, in sicer za 7,45 odstotka. Tudi drugod po Evropi so se podražile predvsem delnice finančnih družb, od katerih so se nekatere v začetku tedna precej pocenile. Tako je v Londonu tečaj delnic bančne skupine Lloyds Banking Group poskočil za 7,50 odstotka, Royal Bank of Scotland pa za več kot devet odstotkov. V Parizu so se delnice francoske zavarovalnice AXA podražile za 1,57 odstotka. V Londonu se je indeks FTSE 100 zvišal za 1,13 odstotka na 5137,72 točke. Indeks borze v Frankfurtu DAX je pridobil 1,66 odstotka in se oblikoval pri 5587,45 točke, v Parizu pa je indeks CAC 40 z 1,37-odstotno rastjo trgovanje končal pri 3714,02 točke. Še večjo rast je zabeležil indeks ATX na Dunaju, zvišal se je za 2,94 odstotka na 2516,15 točke. V Budimpešti se je indeks BUX zvišal za 3,06 odstotka na 20,898,66 točke in v Milanu indeks FTSE Italia All-Share za 2,10 odstotka na 23.239,93 točke. Nasprotno je indeks Crobex v Zagrebu izgubil 0,13 odstotka vrednosti in današnje trgovanje sklenil pri 2145,82 točke. Znižal se je tudi indeks beograjske borze Belex, in sicer za 0,72 odstotka na 792,39 točke. Na ameriškem Wall Streetu so se tečaji vrednostnih papirjev v povprečju podražili že za več kot poldrugi odstotek. Industrijski indeks Dow Jones je približno tri ure pred koncem trgovanja pri 9912 točkah, kar je 1,53 odstotka več kot v sredo. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je danes zvišal že za 1,56 odstotka na 2092 točk. Hitrejša gospodarska rast v ZDA od pričakovane je spodbudila tudi rast cen nafte. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena decembra, je bilo treba na blagovni borzi v New Yorku odšteti 79,72 dolarja, kar je 2,26 dolarja več kot v sredo. V Londonu se je severnomorska nafta brent podražila za 1,97 dolarja na 77,83 dolarja. Potem ko se je v sredo znižal, se je tečaj evra danes vnovič okrepil. Pozno popoldne je bilo treba za eno enoto skupne evropske valute odšteti 1,4816 dolarja, kar je dober cent več kot zjutraj. Evropska centralna banka je opoldne referenčni tečaj evra določila pri 1,4788 dolarja (v sredo: 1,4785 dolarja).
|
positive
|
2,899
|
Ljubljana - Čeprav se je gradnja optičnega omrežja v zadnjih dveh letih močno pospešila - število priključkov se vsako četrtletje poveča za več kot petino (v drugem četrtletju letos za dobrih 12 odstotkov) - se Slovenija po hitrosti širokopasovnega dostopa uvršča v samo dno držav Evropske Unije. Še vedno namreč priključke s hitrostjo do dveh Mbit/s uporablja skorajda 60 odstotkov slovenskih uporabnikov, medtem ko ima hitrejšo povezavo na voljo skoraj tri četrtine evropskih kolegov, je razvidno iz marčevskega implementacijskega poročila evropske komisije. Alternativni operaterji krivdo valijo na Telekom Slovenije. "Vodilni ponudnik namreč trži internetno povezavo 1 Mbit/s kot osnovno, samostojno storitev. Za višje internetne hitrosti pa mora posamezni naročnik sam sprožiti naročilo," pojasnjujejo v Amisu in dodajajo, da mora Telekomov uporabnik za nadgradnjo hitrosti z 1 Mbit/s na 2 Mbit/s plačevati tudi do šest evrov več mesečne naročnine. Pri Amisu se za hitrejšo povezavo sicer odloča več kot 70 odstotkov uporabnikov. Podobno menijo v T-2, kjer imajo na optičnem omrežju že več kot 40.000 naročnikov: "Seveda so za omenjeno stanje krivi operaterji, ki ne vlagajo dovolj v nova in zmogljivejša omrežja. V naši ponudbi so paketi, ki tudi na tehnologiji VDSL, ne le na FTTH (optični), vključujejo minimalno hitrost 10 Mbit/s, in to simetrično," so poudarili. Čeprav v Telekomu Slovenije priznavajo, da se velika večina njihovih uporabnikov, kar 85 odstotkov, še vedno odloča za hitrosti, nižje od 2 Mbit/s, pa poudarjajo, da se v Sloveniji pri zbiranju podatkov ne upošteva IP-televizije oziroma vezanih storitev, kar bi povsem spremenilo statistiko hitrosti dostopa do širokopasovnih storitev. "Zaradi tega so naši priključki 'trojčka ali dvojčka', kjer se je uporabnik odločil le za 1 Mbit/s hitrosti za dostop do interneta, primerljivi z nekaterimi evropskimi priključki s hitrostmi do 10 MBit/s ali celo višjimi hitrostmi," je podatke evropske komisije prav tako zavrnil Matjaž Janša, nekdanji vodja direktorat za pošto in elektronske komunikacije. Kljub temu, da se Slovenija po hitrosti, nižji od 2 Mbit/s, uvršča takoj za Ciper, Poljsko in Estonijo, pa so v Agenciji za pošto in elektronske komunikacije (Apek) optimistični, saj se naša država glede hitrosti, ki presegajo 10 Mbit/s, uvršča v sam vrh. "Prepričani smo, da se bo vedno več uporabnikov odločilo za dostop prek optike do doma, saj se povečujeta tako pestrost ponudbe oziroma dostopa kot tudi primerljivost s cenami dostopa prek bakrene parice ali koaksialnega kabla." "Če bi operaterji optično infrastrukturo širili enakomerneje po vseh območjih države in ne zgolj v urbanih središčih, bi to zagotovo prispevalo k povečanju deleža uporabnikov (z višjo hitrostjo)," pojasnjujejo. tomaz.modic@dnevnik.si
|
negative
|
2,900
|
Ljubljana - V zadnjih treh mesecih se medletna rast cen življenjskih potrebščin ohranja na ravni blizu 0 %. Gre predvsem za posledico velikih medletnih padcev cen vseh vrst surovin in nizke gospodarske aktivnosti. Po podatkih Statističnega urada RS se oktobra po rahli deflaciji v septembru medletno v povprečju cene življenjskih potrebščin niso spremenile, mesečno pa so se povišale za 0,1 %. Po prvih podatkih Eurostata so se v evrskem območju oktobra cene življenjskih potrebščin medletno znižale za 0,1 %. Kot ugotavljajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj, se bo do konca leta medletna inflacija nekoliko dvignila, in sicer predvsem zaradi učinka osnove oziroma znižanja cen nafte v zadnjih dveh mesecih lanskega leta. To bo namreč začelo delovati v nasprotni smeri kot v zadnjih mesecih, ko je vplivalo na znižanje medletnih stopenj inflacije. »Glede na to, da se gospodarska aktivnost ohranja na nižji ravni kot pred letom dni, do konca leta v večini ostalih skupin cen lahko pričakujemo relativno umirjeno gibanje cen,« je še dodala Maja Bednaš, namestnica direktorja Umar.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.