nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
2,901
|
Ljubljana - Uprava švedskega proizvajalca telekomunikacijske opreme Ericsson je na mesto izvršnega podpredsednika imenovala Johana Wibergha. Novo funkcijo bo prevzel 1. januarja 2010. Wibergh je danes višji podpredsednik v podjetju in vodi skupino za omrežja, ki jo bo še naprej vodil tudi po imenovanju na novi položaj. Kot so sporočili iz slovenske podružnice Ericssona, se je Johan Wibergh Ericssonu pridružil leta 1996, v podjetju pa je opravljal številne vodilne funkcije. Preden je 1. julija 2008 postal višji podpredsednik in prevzel vodenje skupine za omrežja, je bil Wibergh predsednik Ericssonove brazilske podružnice. Ericsson bo sicer z novim letom doživel še eno menjavo na čelu družbe. Kot je znano, bo sedanjega predsednika in glavnega izvršnega direktorja Carla-Henrica Svanberga namreč takrat zamenjal aktualni finančni direktor in izvršni podpredsednik Hans Vestberg. Vestberga bo na mestu finančnega direktorja zamenjal Jan Frykhammar. Vestberg je ob imenovanju Wibergha dejal, da bo ta igral pomembno vlogo "v fazi, kjer sta preoblikovanje omrežij telekomunikacijskih operaterjev in vpeljava storitev, temelječih na tehnologiji IP, ključni za nadaljevanje uspešnega ustvarjanja vrednosti za delničarje podjetja Ericsson".
|
neutral
|
2,902
|
Bruselj - Evropska komisija bo 11. novembra podala priporočila, kako naj Slovenija in še osem članic EU izboljša javnofinančni primanjkljaj, je danes v Bruslju ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi povedal evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Joaquin Almunia. Ta priporočila bodo nato predvidoma decembra potrdili finančni ministri EU. Evropska komisija je oktobra proti Sloveniji, Avstriji, Belgiji, Češki, Nemčiji, Italiji, Nizozemski, Slovaški in Portugalski sprožila postopek zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja v letošnjem letu. Naslednji korak v tem postopku so omenjena priporočila za izboljšanje stanja. Primanjkljaji, načrtovani za letos, namreč v teh državah ne ostajajo blizu referenčne vrednosti treh odstotkov bruto domačega proizvoda, ki jo določa pakt o stabilnosti in rasti. Teh devet držav se je tako oktobra pridružilo enajstim državam članicam unije, proti katerim je Evropska komisija že prej sprožila ta postopek.
|
neutral
|
2,903
|
Ljubljana - Po slabi uri trgovanja se je osrednji indeks SBI20 malenkost znižal in se oblikoval pri 4335,71 indeksne točke. Slabe 0,3 odstotka je izgubil tudi indeks najlikvidnejših delnic SBITOP. Najbolj se je pocenila najprometnejša delnica na Ljubljanski borzi Krka, ki je izgubila nekaj več kot odstotek in pol. Njen enotni tečaj se je oblikoval pri 70,2 evra. Z 0,9-odstotnim upadom tečaja ji je sledila delnica Aktive Naložb, medtem ko se je enotni tečaj Intereurope znižal za 0,6 odstotka na 6,26 evra. Delnica družbe KD ID je izgubila 0,56 odstotka, enotni tečaj delnice Petrola pa se je znižal za 0,54 odstotka na 331,95 evra. Po drugi strani je največ pridobila delnica Zvon Dva Holdinga, ki se je podražila za 5,4 odstotka. Z 1,55-odstotnim porastom tečaja ji je sledila delnica Zavarovalnice Triglav. Podražila se je tudi delnica Save, in sicer za nekaj manj kot odstotek in pol. Enotni tečaj Zvon Ena Holdinga se je povzpel za 0,52 odstotka, Krone Senior pa za 0,3 odstotka.
|
neutral
|
2,904
|
Šentjernej - Razvojno usmerjeno in inovativno podjetje Hyb Šentjernej, ki zaposluje 120 ljudi, od tega 90 v proizvodnji, je eno tistih slovenskih podjetij, ki je bolj prepoznavno v tujini kot doma. Tudi zato se pogosto soočajo s težavami na državnih razpisih. "Razpisi so vedno malce subjektivni. Prednost imajo večja podjetja. Drug problem je, da smo doma premalo prepoznavni, saj večino proizvodnje prodamo v tujino. Hkrati pa razumem, da je naše programe, ki so zelo specifični, težko oceniti," pravi direktor Hyba Dušan Plut. Hybov nosilni produkt je senzorski merilnik krvnega tlaka. Na leto jih izdelajo 2,5 milijona, to je 6 do 7 odstotkov svetovne proizvodnje tega izdelka. Prodajajo jih v 90 držav sveta. Hyb je drugi v svetu razvil brezžični senzorski merilnik krvnega tlaka, ki ga zdaj še nadgrajuje v smeri brezžičnega multibarometra, naprave, na katero bi lahko denimo med operativnim posegom priklopili več merilnikov. Ker je to brezžična naprava, bi z njo lahko tudi bistveno skrajšali čas, ko so bolnikove življenjske funkcije pri premikanju med oddelki in operacijskimi dvoranami brez nadzora. "Takšen izdelek v svetu še ne obstaja, ga pa že razvija več svetovnih proizvajalcev," pravi Plut. Prav novi izdelki, predvsem na medicinskem področju, ki jih Hyb razvija skupaj z izobraževalnimi in znanstvenimi inštitucijami, kot je Inštitut Jožefa Štefana, so osnova Hybovih načrtov za prihodnja leta. Plut namreč napoveduje močno povečanje prodaje, leta 2015 naj bi tako ustvarili že več kot 30 milijonov evrov prihodkov, kar je v primerjavi z letošnjimi načrtovanimi 7,5 milijona evrov sicer zelo optimistično, vendar po Plutovih besedah uresničljivo. Letošnja prodaja bo za desetino manjša od lanske, vzrok pa je krčenje avtomobilske industrije, za katero je Hyb lani izdelal pol milijona kosov tako imenovanih regulatorjev za alternatorje. Za letos so načrtovali milijon kosov, pa jih bo le 400.000. Kljub manjšim prihodkom pa načrtov vlaganj v razvoj ne spreminjajo. Zanje letos namenjajo milijon evrov, kar je dvakrat toliko, kot bo dobička. dragana.stankovic@dnevnik.si
|
positive
|
2,905
|
Washington - Ameriško finančno ministrstvo je v danes sporočilo, da bodo ZDA decembra ponovno dosegle zgornjo mejo zakonitega javnega dolga, zaradi česar bo moral kongres ukrepati s povišanjem dovoljene meje. Dobra novica je, da bo meja dosežena dva meseca kasneje, kot je bilo sprva predvideno Zgornja meja dolga je trenutno postavljena pri 12.100 milijardah dolarjev, spreminjanje meje pa bo kongresnikom, predvsem opozicijskim republikancem dalo možnost, da obnovijo ostre kritike sedanje demokratske administracije in demokratske kongresne večine zaradi rekordnega obsega javnega dolga. Nacionalni dolg, to je dolg, ki ga ima država do imetnikov njenih obveznic, zadolžnic ali vrednostnih papirjev, je lani prvič v zgodovini presegel mejo 10.000 milijard dolarjev, torej več kot 80 odstotkov vsega ameriškega bruto domačega proizvoda. Proračunski primanjkljaj, ki je v lanskem proračunskem letu do 1. oktobra letos znašal 1420 milijard dolarjev, naj bi v naslednjih 10 letih brez odločnih varčevalnih ukrepov dolgu dodal še 9000 milijard dolarjev. Varčevalni ukrepi za demokrate in ekonomiste trenutno ne pridejo v poštev, ker je potrebno vnovič zagnati gospodarsko rast. Kongres bo moral tako mejo dovoljenega nacionalnega dolga kmalu povišati za 1000 milijard dolarjev, saj bi šle po mnenju poznavalcev ZDA v nasprotnem primeru v stečaj, kar bi bilo milo rečeno popolna katastrofa za ves svet. Finančno ministrstvo ZDA je danes obenem napovedalo, da bo naslednji teden dolg še povečalo z dražbo dolgoročnih državnih obveznic z dospelostjo 30 namesto 20 let. Daljša doba naj bi bila bolj privlačna za kupce, menijo na ministrstvu.
|
negative
|
2,906
|
Ljubljana - Predstavniki švedskega pohištvenega koncerna Ikea in švedska veleposlanica v Sloveniji Inger Ultvedt so bili v ponedeljek na obisku pri ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku. Pogovarjali so se o vstopu Ikee na slovenski trg, pri čemer je minister izrazil pričakovanje, da bo Ikea čim prej vstopila na slovenski trg in tako zagotovila ne le nova delovna mesta, temveč tudi dodatno ponudbo slovenskim potrošnikom. V Ikei nam medtem včeraj ni uspelo dobiti pojasnil o obisku, so pa na ministrstvu za gospodarstvo pojasnili, da so predstavniki švedske družbe ministra seznanili, da je glavna ovira pri vstopu na slovenski trg visoka cena zemljišč, predvsem v Ljubljani in njeni neposredni okolici. Že nekaj časa tako iščejo ustrezno lokacijo v Ljubljani oziroma v neposredni bližini avtocestnega obroča in se o tem že nekaj časa dogovarjajo z lokalnimi oblastmi. Predstavniki Ikee so Lahovniku tudi pojasnili, da je vstop na slovenski trg odvisen od tega, kako hitro bo družbi uspelo pridobiti zemljišče ustrezne velikosti, ki naj bi znašalo okoli 50.000 kvadratnih metrov na primerni lokaciji, in sicer po ekonomsko vzdržni ceni. Vstop je odvisen tudi od vseh nadaljnjih postopkov, ki so potrebni glede gradnje tako velikega trgovskega centra. Lahovnik jim je tako obljubil, da jim bo v sklopu svojih pristojnosti pomagal, če bodo imeli težave z birokratskimi ovirami, vendar kot resorni minister na cene zemljišč ne more neposredno vplivati. Znano je, da se je Ikea pred nekaj leti zanimala za zemljišče v Stožicah, konec lanskega leta pa je ljubljanski župan Zoran Janković sporočil, da jim je ponudil 57.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče na Rudniku.
|
positive
|
2,907
|
Frankfurt, Moskva, Zaragoza - Nemška vlada odločitev ameriškega avtomobilskega proizvajalca General Motors (GM), da nemškega Opla ne bo prodal avstrijsko-kanadskemu koncernu Magna, ocenjuje kot nesprejemljivo. Delavci v nemškem Oplu zaradi te odločitve že napovedujejo stavke, s krajšo prekinitvijo dela naj bi začeli v četrtek. Upravni odbor ameriškega avtomobilskega podjetja General Motors se je v torek presenetljivo odločil, da ne bo prodal večinskega deleža v evropskih podjetjih Opel in Vauxhall avstrijsko-kanadskemu proizvajalcu avtomobilskih delov Magna, ki se je za vstop v Opel potegoval skupaj z rusko banko Sberbank, ampak bo obdržal obe podjetji. Odbor je odločitev utemeljil z izboljšanim poslovnim ozračjem in strateškim pomenom obeh podjetij za lastno tržno strategijo. Nemško vlado je odločitev po mesecih težkih pogajanj močno presenetila. Nemški gospodarski minister Rainer Bruederle je odločitev GM označil kot skrajno nesprejemljivo. Nova nemška koalicija se bo na to temo sestala še v teku današnjega dne, poročajo tuje tiskovne agencije. Poznavalci avtomobilskega trga nad odločitvijo niso presenečeni, saj naj bi bila s poslovnega vidika logična, so pa zato toliko bolj ogorčeni sindikati in vlada. Odločitev GM presenetila tudi rusko vlado in zaposlene v španskem Oplovem obratu Iz kabineta predsednika ruske vlade Vladimirja Putina pa so sporočili, da bo avstrijsko-kanadsko-ruska naveza (Magna in Sberbank) odločitev ameriškega GM temeljito analizirala. Ruska vlada obenem izraža močno zaskrbljenost nad odločitvijo ameriškega proizvajalca. Nad odločitvijo so začudeni tudi zaposleni v španskem proizvodnem obratu Opla, kjer so predvsem izčrpani zaradi negotovosti po dolgih mesecih pogajanj. Predstavnik zaposlenih je poudaril, da delavci sedaj lahko samo čakajo na nadaljnje načrte GM. GM v Evropi - v Nemčiji, Veliki Britaniji, Belgiji, Poljski, Španiji in Avstriji zaposluje približno 55.000 zaposlenih. Vlada Velike Britanije je pojasnila, da bo zaradi zaščite prihodnosti svojega obrata, nadaljevala sodelovanje z ameriškim GM. Kot je znano, sta bila kanadski proizvajalec avtomobilskih delov Magna in ruska banka Sberbank septembra izbrana kot najprimernejša kupca družbe Opel, ki je v lasti ameriškega avtomobilskega proizvajalca GM. Glede na dogovor naj bi Magna in Sberbank prevzeli 55-odstotni lastniški delež v Oplu, GM bi ohranil 35 odstotkov lastništva, preostalih 10 odstotkov pa bi ostalo v lasti zaposlenih v Oplu. Odločitev GM za Magno je takrat pozdravila nemška vlada, ki je kupcu zagotovila tudi 1,5 milijarde evrov premostitvenega posojila in novemu lastniku Opla obljubila 4,5 milijarde evrov državnih jamstev.
|
neutral
|
2,908
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je bilo v oktobru sklenjenih za 64,5 milijona evrov poslov, pri čemer skoraj polovico z delnicami Krke. Delniški indeks SBI 20 je pridobil 1,88 odstotka, indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP pa 0,10 odstotka, je razvidno iz mesečnega statističnega poročila Ljubljanske borze. Z delnicami Krke je bilo v oktobru dobrih 25 milijonov evrov prometa, enotni tečaj pa je v mesečni primerjavi pridobil 0,93 odstotka. Tržna kapitalizacija Krke je na 31. oktober znašala 2,6 milijarde evrov in je občutno večja od tržne kapitalizacije drugih podjetij, ki kotirajo v prvi borzni kotaciji. Po prometu med delnicami iz prve kotacije sledijo delnice Petrola, s katerimi je bilo sklenjenih za 5,5 milijona evrov poslov, enotni tečaj pa je pridobil 4,64 odstotka. Sledijo delnice Telekoma Slovenije (4,6 milijona evrov, -0,17 odstotka), ki se po tržni kapitalizaciji uvršča za Krko (slabi 980 milijonov evrov) in NKBM (3,9 milijona evrov, +10,74 odstotka). Največjo rast tečaja so v oktobru zabeležile delnice Gorenja, ki so se podražile za 16,23 odstotka. Promet z omenjenimi delnicami je znašal 2,5 milijona evrov, tržna kapitalizacija velenjske družbe pa na zadnji dan v mesecu slabi 186 milijonov evrov. Delnice Luke Koper so ob 1,9 milijona evrov prometa na mesečni ravni pridobile 14,59 odstotka, Mercatorjeve pa so se ob 1,2 milijona evrov prometa pocenile za 3,63 odstotka. Delnice Intereurope so se podražile za 5,54 odstotka, promet z njimi pa je bil skromen. V prvih desetih mesecih je bilo na Ljubljanski borzi sklenjenih za 815 milijonov evrov poslov, medtem ko je promet v celotnem letu 2008 dosegel 1,3 milijarde evrov, je razvidno iz statističnega poročila. Tržna kapitalizacija na vseh trgih Ljubljanske borze je na dan 31. oktober letos znašala 9,2 milijarde evrov.
|
positive
|
2,909
|
Celje - V vodstveno ekipo Tuš Holdinga v teh dneh prihaja mednarodno uveljavljeni manager Stan Miller, ki bo vodstvu Tuš Holdinga na ravni celotne skupine, še posebej pa v telekomunikacijskem stebru, svetoval pri strateškem razvoju in poslovanju. Miller je član uprave nizozemskega poslovnega velikana KPN in predsednik uprave KPN International. Z njegovim prihodom so v Tuš Holdingu okrepili vodstveno ekipo, ki med svojimi prioritetnimi nalogami ohranja skrb za celostno upravljanje posameznih poslovnih funkcij Tuš Holdinga in njihovo povezavo v celoto. Z vpeljavo sodobnih specializiranih znanj in širino mednarodnih izkušenj bodo v holdingu poskrbeli za nadgradnjo in razvoj celote dejavnosti Tuš Holdinga - trgovine, zabave, energetike, nepremičnin in telekomunikacij, so sporočili iz družbe.
|
positive
|
2,910
|
Ljubljana - Pogajanja o gradnji plinovoda Južni tok čez Slovenijo so se uspešno končala, slovenski in ruski premier, Borut Pahor in Vladimir Putin, pa bi lahko sporazum podpisala pred nogometno tekmo med Rusijo in Slovenijo, ki bo 14. novembra v Moskvi, je danes poročala TV Slovenija. Pogovori o gradnji Južnega toka v Sloveniji so potekali vse od lanske pomladi, ko se je ruska energetska družba Gazprom odločila za traso plinovoda. Zadnja odprta vprašanja, pri katerih naj bi velik napredek dosegli ob zadnjem obisku slovenskih predstavnikov v Moskvi 22. oktobra, so se nanašala na lastništvo in davčni položaj skupnega podjetja v Sloveniji. V sporazum naj bi po neuradnih informacijah, ki so jih ob oktobrskem obisku v Moskvi navajali mediji, vnesli nekatera določila, zaradi katerih naj bi bilo besedilo dogovora sprejemljivejše tudi za Evropsko komisijo. Če bi imel Gazprom v skupnem podjetju z družbo Geoplin plinovodi polovični delež, bi namreč to pomenilo, da Slovenija krši določila tretjega energetskega paketa, ki je začel veljati v začetku septembra. Ta določa, da plinovodna infrastruktura ne sme biti v lasti podjetij, ki s plinom trgujejo, prav tako pa prepoveduje lastništvo plinovodov v državah EU podjetjem iz tretjih držav. Pahor in Putin sta sporazumu posvetila veliko pozornosti med svojim prvim medsebojnim srečanjem, ki je bilo v začetku septembra v poljskem Gdansku. Takrat sta se zavzela za pospešitev pogovorov in čim prejšnji dogovor. Plinovod Južni tok je skupen projekt Gazproma in italijanske družbe Eni, sestavljala pa naj bi ga dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Južni tok naj bi bil končan do leta 2015.
|
neutral
|
2,911
|
Slovenj Gradec - Uprava slovenjgraške družbe Prevent Global je nadzornemu svetu na današnji seji prvič predstavila konkretne informacije glede možnosti sodelovanja s strateškim partnerjem, s pomočjo katerega bi bil zagotovljen nadaljnji obstoj Prevent Globala. "Gre za znano, veliko in pomembno podjetje," je po seji nadzornikov dejal predsednik Vladimir Bilić. "S tem smo lahko zelo, zelo zadovoljni," je dejal Bilič, ki imena strateškega partnerja ni želel razkriti, je pa uprava napovedala, da bo informacije razkrila do konca novembra. Po Bilićevih besedah se v kratkem obeta podpis pisma o nameri, nato pa tudi podpisi konkretnejših pogodb, ki bodo po njegovih besedah družbi Prevent Global zagotovile "ne le nadaljnji obstoj, temveč ponovno prosperiteto". Po Bilićevih besedah obstaja v sodelovanju s strateškim partnerjem možnost ohranitve večine delovnih mest. Sodelovanje ne pomeni nujno tudi prekinitev sodelovanja z nemškim Prevent DEV, prek katerega zdaj poteka večina poslov Prevent Globala, "obstajajo pa zelo konkretni znaki, da bi se poti lahko razšle", pravi Bilić. Nadzorni svet, ki je sicer kot osrednjo točko obravnaval grozečo insolventnost družbe, pa je sklenil, da uprava v prihodnjih dneh skliče skupščino, na kateri bodo delničarji v zvezi z insolventnostjo odločali o potrebni takojšnji odprodaji poslovno nepotrebnega premoženja. Kot je znano, je uprava avgusta ocenila, da bi lahko z odprodajo nepotrebnega premoženja iztržila okoli 26 milijonov evrov. Druga točka dnevnega reda skupščine pa bo povezana z zapolnitvijo dveh mest članov nadzornega sveta, ki sta podala odstopni izjavi. To sta bila Janko Šteharnik, ki je danes še sodeloval na seji, in Bogdan Šavli, ki je odstopil iz zdravstvenih razlogov in na seji ni več sodeloval. Nadzorni svet na današnji seji ni obravnaval niti sprejemal sklepa glede dokapitalizacije, saj bi ta bila glede na osnutek poslovnega načrta, ki ga je predstavila uprava, v danih okoliščinah nesmiselna, je dejal Bilić, četudi bi oba največja lastnika, Janko Zakeršnik z 52 odstotki in Nijaz Hastor s 45 odstotki, bila pripravljena dokapitalizirati družbo. Prihodnost družbe namreč v tem trenutku po Biličevih besedah omogoča samo predvideno sodelovanje s strateškim partnerjem, vključno z neposredno prodajo končnemu kupcu in v tem primeru dokapitalizacija ne bi bila potrebna. Medtem ko druga dva scenarija, scenarij nadaljevanja obstoječega poslovanja v enakem obsegu in brez odpuščanja ter brez neposredne prodaje končnemu kupcu ter scenarij neposredne prodaje avtomobilskim družbam, vodita v stečaj družbe. V teh dveh primerih pa po Bilićevih besedah dokapitalizacija ne bi bila smiselna. "Ali popolnoma na novo postaviti posle ali stečaj. Tretje poti ta trenutek ni," je povzel Bilić, ki je glede na današnje pismo strokovnih delavcev in glede na dvome sindikata pozval delavce in javnost k razumevanju in strpnosti do časa, ko bo uprava lahko tudi javno konkretno predstavila informacije o strateškem partnerju. Ponovil je, da je uprava delavcem zagotovila, da bodo pravočasno dobili plače za oktober, izpostavil pa je tudi, da delavci imajo možnost v nadzorni svet imenovati dva predstavnika, pa tega doslej niso storili. Nadzorniki so danes obravnavali tudi poslovanje družbe v prvih devetih mesecih letos, ki je po Bilićevih besedah mnogo boljše od prvotnega načrta, pri čemer natančnih številk ni želel razkriti.
|
neutral
|
2,912
|
Washington - Tudi predstavniški dom ameriškega kongresa je v četrtek potrdil predlog zakona, ki podaljšuje izplačevanje podpore za brezposelnost, kakor tudi veljavnost davčnih olajšav za kupce stanovanj in hiš. Senat je nalogo opravil že v sredo, predsednik ZDA Barack Obama pa bo zakon podpisal takoj, ko ga dobi na mizo. Predlog zakona je vreden 24 milijard dolarjev in prav tako določa, da podjetja, ki so v letih 2008 in 2009 delala z izgubo, dobijo od davkarije nazaj davek na dobiček v zadnjih petih letih. To je bil bombon, ki je prepričal, da je za predlog zakona glasovala tudi večina republikancev v predstavniškem domu, kakor tudi vsi, ki so se glasovanja udeležili v sredo v senatu, pojasnjujejo analitiki. Obama bo zakon podpisal takoj, ko bo pripravljen, predvidoma že danes. Brez podpore za brezposelnost vsak dan ostaja 7000 ljudi, ki si v sedanjem položaju gospodarstva ne morejo najti novih služb. Vsak brezposelni Američan bo denar dobival še za dodatnih 14 tednov, v državah, kjer stopnja brezposelnosti presega 8,5 odstotka, pa poleg tega še dodatnih šest tednov, torej skupaj 20 tednov. Povprečna podpora za brezposelnost povprečno znaša 300 dolarjev na teden, kar sicer v mestih, kot je New York, ni dovolj za preživetje. Stroške za podaljšanje podpore bo zvezni proračun pokril s podaljšanjem veljavnosti davka, ki ga morajo podjetja plačevati na zaposlenega do junija 2011. Za sedem mesecev pa je podaljšana veljavnost davčnih olajšav za kupce prvih stanovanj ali hiš oziroma tudi za ljudi, ki zadnja tri leta niso bili lastniki svojega prebivališča. Ti bodo lahko dobili 8000 dolarjev olajšave, če na leto ne zaslužijo več kot 125.000 dolarjev in ne kupijo stanovanja ali hiše, dražje od 800.000 dolarjev. Poleg tega bodo 6500 dolarjev olajšave deležni tudi tisti, ki se odločijo za nakup hiše ali stanovanja, če so so bili lastniki hiše ali stanovanja in tam živeli neprekinjeno najmanj pet let. Omenjena davčna olajšava, ki bi ji veljavnost potekla v tem mesecu, je zelo priljubljena. Pomagala je vzpodbuditi gradnje in nakupe novih stanovanj ter hiš, v kongresu pa so se zavedali, da bi brez podaljšanja veljavnosti trpela gospodarska rast.
|
neutral
|
2,913
|
Skopje - Makedonska podjetja te dni objavljajo podatke o rezultatih poslovanja. Precej jih knjiži izgube, dobiček izkazujejo predvsem v gradbeništvu in farmacevtski industriji. V prvih devetih mesecih je vodilni farmacevt v državi Alkaloid zabeležil za 13,7 odstotka višji konsolidiran čisti dobiček kot v enakem obdobju lani, piše Utrinski vesnik. Porast dobička je, kot časnik povzema poročilo družbe, rezultat tako boljše prodaje doma kot tudi na tujem. Niso pa vsi farmacevti tako uspešni. Replek je na primer v prvih devetih mesecih 2009 v primerjavi z istim obdobjem lani zabeležil zmanjšanje prihodka za 44 odstotkov. Gradbeno podjetje Beton je dobiček v devetih mesecih povečalo za šest odstotnih točk, čisti dobiček je znašal 365.000 evrov. V prvih treh četrtletjih je drugi pomembni makedonski gradbinec, podjetje Granit, zabeležilo čisti dobiček v višini 415.500 evrov oziroma triodstotno rast na letni ravni. Stopanska banka Bitola je v prvih letošnjih devetih mesecih izkazala bruto dobiček v višini 61,8 milijona denarjev oziroma milijon evrov, kar je 62,3 odstotne točke manj od ustvarjenega dobička v istem obdobju leta 2008. Negativen rezultat beleži tudi Makstil, ki je letos do oktobra ustvaril 21 milijonov evrov izgube, Makpetrol pa beleži izgubo v višini 3,7 milijona evrov. Skopska Toplifikacija v devetih mesecih letos beleži čisti dobiček v višini več kot dveh milijonov evrov, samo v tretjem četrtletju več kot 1,3 milijona evrov plusa. V prvih devetih mesecih so se prihodki Makedonskih telekomunikacij zmanjšali za devet odstotkov glede na isto obdobje lani. Podjetje Skopski pazar, ki upravlja tržnice, je drugo trimesečje v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem zmanjšalo za četrtino. Špedicijski Feršped prav tako poroča o finančnem upadu, saj je v tretjem lanskem četrtletju beležil skupni dobiček v vrednosti 1,2 milijona evrov, v letošnjem istem obdobju pa le še 168.000 evrov.
|
neutral
|
2,914
|
Helsinki - Največji proizvajalec mobilnih telefonov na svetu Nokia je danes najavil, da bo brezplačno zamenjal okrog 14 milijonov polnilcev za mobilne telefone, pri katerih se zaradi slabe kakovosti izdelave pojavlja tveganje za uporabnike. Gre za polnilce, ki jih je za Nokio izdelalo kitajsko podjetje BYD, poročajo tuje tiskovne agencije. Kot so sporočili iz Nokie, so v rednem postopku nadzora kakovosti ugotovili, da je pri določenih polnilcih, ki jih je za Nokio proizvedel eden od dobaviteljev, kakovost izdelka potencialno sporna. Pri omenjenih polnilcih bi se lahko plastični pokrov razmajal in ločil od ohišja polnilca, s čimer bi se izpostavili sestavni notranji deli polnilca. To bi potencialno lahko predstavljalo možno tveganje za izpostavljenost električnemu šoku, če bi se dotaknili določenih notranjih sestavnih delov v času, ko je polnilec priključen v električno vtičnico. Nokia sicer ni seznanjena z morebitnimi incidenti ali poškodbami, ki bi bili povezani z omenjenimi polnilci. Gre za polnilce modelov AC-3E in AC-3U, ki so bili proizvedeni med 15. junijem in 9. avgustom letos, ter polnilce modela AC-4U, ki so bili proizvedeni med letošnjim 13. aprilom in 25. oktobrom. Le polnilci modela AC-3E so bili v prodaji v Evropi, polnilci modelov AC-3U in AC-4U pa so bili v prodaji le v Severni Ameriki ter Latinski Ameriki. Nokia priporoča uporabnikom polnilcev, ki so predmet programa zamenjave, naj te prenehajo uporabljati in naj jih brezplačno zamenjajo z novim. Več informacij o tem, vključno z navodili za uporabnike, kako naj preverijo pri svojem polnilcu, ali je ta predmet programa zamenjave, je na voljo na posebni spletni strani http://chargerexchange.nokia.com ali pa na lokalni spletni strani Nokie. Za dodatne informacije o programu zamenjave polnilcev lahko uporabniki pokličejo vsak delovnik med 9. in 18. uro tudi na brezplačno telefonsko številko 080 080 247.
|
neutral
|
2,915
|
Laško - Nekdanji direktor in 55-odstotni lastnik Pivovarne Laško Boško Šrot ni sprejel ponudbe, da bi po julijski odstavitvi z mesta prvega moža podjetja družbo zapustil z odškodnino, zato se bo zaposlil kot pravnik na dislocirani enoti Pivovarne Laško v Trnovljah pri Celju, je danes poročal časnik Finance. Direktor pivovarne Dušan Zorko se je, kot je dejal, s Šrotom korektno pogovoril, na ustrezno delovno mesto pa bo razporejen s sklepom nadzornega sveta. Ob tem je Zorko zagotovil, da Šrot ne bo imel nobenih pooblastil in dostopa do poslovne dokumentacije, saj bi to lahko pomenilo konflikt interesov z njegovimi pravnimi postopki v zvezi z lastništvom Pivovarne Laško. Šrot, ki je po izobrazbi diplomirani pravnik, prav tako naj ne bi imel vstopa na sedež podjetja v Laškem, njegova plača naj bi sodila v osnovni plačilni razred za univerzitetno izobrazbo. Sicer pa nadzorniki Pivovarne Laško konec julija letos, ko so Šrota razrešili s funkcije direktorja družbe, sploh niso opazili, da so takrat privolili v to, da ga v treh mesecih po razrešitvi morajo prerazporediti na ustrezno delovno mesto znotraj Pivovarne Laško. Šrot je bil razrešen ne le s funkcije prvega moža Pivovarne Laško, ampak tudi iz nadzornih svetov hčerinskih družb laške pivovarne. Ostal je le še nadzornik v nadzornem svetu Jadranske pivovarne, ali bo tudi v tem svetu potrebna njegova razrešitev, pa še ni znano.
|
neutral
|
2,916
|
Trebnje - Nadzorni svet Družbe za avtoceste v RS (Dars) bo popoldne na seji, ki bo potekala v Trebnjem, imenoval člana uprave, ki se bosta pridružila predsednici uprave Mateji Duhovnik. Za člana sta predlagana Bojan Čas in Gordana Boškovič. Člana uprave mora nato potrditi še vlada. Če bo Časa in Boškovičevo potrdila še vlada, bo uprava Darsa štiričlanska. Poleg omenjenih bo v njej še delavski direktor Alojz Ratajc. Statut Darsa sicer predvideva največ petčlansko upravo družbe. Imenovanja članov uprave s strani vlade v tem tednu še ni pričakovati, saj je treba pred tem pripraviti vso potrebno dokumentacijo. Kot je za STA povedala Duhovnikova, pa bo tokratna seja nadzornikov potekala v Trebnjem, kjer si bodo ogledali tudi gradbišče manjkajočega avtocestnega odseka med Trebnjim in Novim mestom. Duhovnikova je štiriletni mandat na čelu Darsa nastopila 16. oktobra, družbo pa je začasno vodila že od sporazumne razrešitve prejšnje uprave družbe s Tomislavom Nemcem na čelu sredi septembra. Nadzorni svet Darsa ima šest članov, trenutno pa deluje s petimi člani. Mesto predstavnika ministrstva za finance v nadzornem svetu se je namreč izpraznilo z imenovanjem Duhovnikove za predsednico uprave družbe, finančni minister Franc Križanič pa je prejšnji teden objavil javni poziv zainteresiranim kandidatom za člana nadzornega sveta.
|
neutral
|
2,917
|
Nova Gorica - Pogajalski skupini uprave Hita ter Sindikata igralniških delavcev Slovenije (Sids), ki je za petek napovedal stavko v Hitovih novogoriških igralnicah Perla in Park, sta za danes končali pogovore. Nadaljevali se bodo v petek ob 18. uri, so sporočili iz Hita. Potem ko je uprava novogoriškega igralniškega podjetja konec oktobra enostransko odpovedala podjetniško kolektivno pogodbo in sporazum o delovnem času za zaposlene v igralništvu, v sindikatu Sids vztrajajo pri 12 stavkovnih zahtevah. Glavna med njimi je preklic odpovedi obeh dokumentov ter začetek pogajanj. Ob tem upravi med drugim Hita očitajo še kršenje podjetniške kolektivne pogodbe in zakonov v zvezi z zdravjem in varstvom pri delu ter neupoštevanje mnenja sindikata pri sanacijskem programu. Če dogovora ne bo, bodo igralniški delavci v igralnicah Perla in Park v Novi Gorici začeli stavkati v petek ob 22. uri in znova začeli delati ob 1. uri naslednjega dne. Stavko bodo 21. novembra podaljšali na šest, 28. novembra pa na 12 ur. Če uprava sindikalnih stavkovnih zahtev ne bo izpolnila, nameravajo stavkati tudi v decembru.
|
negative
|
2,918
|
Pariz - Po uspešnem začetku prodaje novih modelov je drugi največji proizvajalec avtomobilov v Evropi PSA Peugeot Citroen danes zvišal napovedi o letošnjem obsegu proizvodnje in dobičku. V zadnjem četrtletju bo proizvodnja za 30 odstotkov višja kot pred letom dni in 17 odstotkov višja kot v tretjem četrtletju. Potem ko je družba letošnje prvo polletje končala z 826 milijoni evrov izgube, pa utegne biti poslovni rezultat v drugem polletju izravnan, so po poročanju nemške tiskovne agencije dpa napovedali v družbi. Doslej v koncernu niso izključevali možnosti vnovične izgube v višini več sto milijonov evrov. V tretjem četrtletju so se prihodki PSA zmanjšali za 7,7 odstotka, vendar se je količinsko prodaja povečala za 4,7 odstotka na 694.000 avtomobilov. PSA ima na evropskem trgu 13,4-odstotni delež.
|
neutral
|
2,919
|
Ljubljana - Obseg industrijske proizvodnje v območju evra in v celotni Evropski uniji se je septembra že peti mesec zapored povečal. V primerjavi z avgustom se je v območju evra zvišal za 0,3 odstotka, v EU za 0,2 odstotka, medtem ko je na letni ravni še vedno za več kot 12 odstotkov nižji. Rast slovenske industrijske proizvodnje je bila medtem v tem mesecu nad povprečjem EU, saj je znašala 0,7 odstotka, vendar na letni ravni še vedno zaostajamo. Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat se je namreč v primerjavi s septembrom lani proizvodnja znižala za 16,3 odstotka. Kljub temu lahko ocenimo, da se stanje stabilizira, saj je bil to najmanjši padec v letošnjem letu. "Podatki niso presenetljivi in pričakujemo lahko, da bodo takšni še nekaj mesecev," nam je povedal profesor na ljubljanski pravni fakulteti dr. Jože Mencinger. Pojasnil je, da so mesečni podatki dokaj vprašljivi in je treba vedno primerjati več mesecev zapored. Na medletni ravni pa beležimo večji padec zaradi same strukture industrijske proizvodnje v Sloveniji. Velik del industrije v Sloveniji namreč predstavljajo proizvajalci sestavnih delov avtomobilov in proizvajalci gospodinjskih aparatov, ki so bili najbolj na udaru, medtem ko je bilo, denimo, nihanje nižje v prehrambni industriji. Najvišjo rast proizvodnje med državami EU so sicer beležili na Irskem, kjer se je povečala za 11,2 odstotka, v Nemčiji (za tri odstotke) ter na Švedskem (za 1,6 odstotka). Podatki Eurostata kažejo tudi na to, da okrevanje oziroma neokrevanje v državah članicah EU poteka različno, saj se je proizvodnja znižala kar v 11 državah, narasla v sedmih državah, medtem ko je na Nizozemskem ostala nespremenjena. Najvišje padce so beležili v Italiji (za 5,3 odstotka), na Portugalskem (za 3,3 odstotka) in v Bolgariji (za 2,6 odstotka). Drugačna je slika pri primerjavi obsega industrijske proizvodnje na letni ravni, saj se je ta znižal v vseh državah članicah. Najbolj se je znižal v Estoniji (za slabih 30 odstotkov) in na Finskem (za 23,2 odstotka), najmanj pa na Irskem (za 0,7 odstotka) in Poljskem (za 1,3 odstotka). luki.nuredini@dnevnik.si
|
neutral
|
2,920
|
Washington - Zunanjetrgovinski primanjkljaj ZDA se je septembra zvišal nekoliko več od pričakovanj, in sicer na 36,5 milijarde dolarjev, je sporočilo ameriško ministrstvo za trgovino. To je najvišji primanjkljaj od januarja letos in v primerjavi z avgustom pomeni 18,2-odstotno povečanje. Višji primanjkljaj naj bi bil predvsem posledica višjih cen nafte, ki so izničile že peto mesečno rast izvoza po vrsti. Analitiki sicer pričakujejo, da bo rast povpraševanja v tujini še naprej povečevala ameriški izvoz, ki mu trenutno zelo prija tudi padanje vrednosti dolarja. Po drugi strani pa naj bi se povečevala tudi cena uvoza, saj so cene nafte v petek dosegle že 77 dolarjev za 159-litrski sod. Povprečna cena nafte je oktobra znašala 68,17 dolarja, potem ko je avgusta znašala 64,75 dolarja. Vrednost ameriškega izvoza blaga in storitev je septembra v primerjavi z avgustom porasla za 2,9 odstotka na 132 milijard dolarjev, pri čemer so se dobro prodajali avtomobili, letala in industrijski stroji. Uvoz se je povečal za 5,8 odstotka na 168,4 milijarde, pri čemer so ZDA za uvoženo nafto odštele za 20,1 odstotka več, kot avgusta. Vrednost ameriškega izvoza je bila septembra najvišja od decembra lani, vendar pa še vedno za 19,7 odstotka nižja od rekordnih 164,4 milijarde dolarjev, kolikor je znašala julija 2008. Septembrski uvoz pa je bil za 26,6 odstotka nižji od rekordnih 229,3 milijarde dolarjev, prav tako julija 2008. Ameriški primanjkljaj, preračunan na letno raven, trenutno znaša 366 milijard dolarjev, kar je za skoraj polovico lanskega, ko je znašal 695,9 milijarde dolarjev. Zaradi gospodarske in finančne krize so ameriški potrošniki zaprli svoje denarnice in povečali varčevanje, kar pa se bo z gospodarskim okrevanjem spremenilo. Ameriški predsednik Barack Obama je na turneji po Aziji, kjer namerava kolegom iz teh držav razložiti, da je potreben nov model razvoja, ki ne pomeni le to, da v Aziji proizvajajo in prodajajo Američanom, ki se ob tem krepko zadolžujejo. To je le recept za novo krizo v prihodnosti. Američani največ kupujejo iz Kitajske in primanjkljaj iz te države se je septembra ustrezno povečal. Porasel je za kar 9,2 odstotka na 22,1 milijarde, kar je največ v zadnjih 10 mesecih. Na letni ravni je sicer nazadoval za 15,9 odstotka. ZDA si želijo, da kitajska vlada prepusti svojo valuto trgu, kar naj bi pomenilo do 40-odstotno podražitev juana v primerjavi z dolarjem. To bi pomagalo povečati ameriški izvoz in zmanjšati neravnovesje. Primanjkljaj z Japonsko se je septembra znižal za 4,8 odstotka na 4,8 milijarde dolarjev. Primanjkljaj z EU se je povišal za 1,9 odstotka na 5,5 milijarde dolarjev, primanjkljaj z največjo trgovinsko partnerico, Kanado, je ostal nespremenjen pri 1,5 milijarde dolarjev, primanjkljaj z Mehiko pa je poskočil za 15,4 odstotka na 4,6 milijarde dolarjev, kar je največ od oktobra 2008.
|
negative
|
2,921
|
Ajdovščina - Družba Tekstina je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila 2,66 milijona evrov prihodkov iz prodaje in zabeležila 676.000 evrov izgube. Vzrok za izgubo v ajdovskem tekstilnem podjetju pripisujejo padcu prodaje za 37 odstotkov glede na enako lansko obdobje, slabši likvidnosti in višjim cenam vhodnih materialov. Kot ugotavljajo v vmesnem poročilu poslovodstva, ki ga je Tesktina danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, se je negativni gospodarski trend v tretjem četrtletju leta stabiliziral. Pričakovanja so vseeno negotova, saj kupci še vedno svoje odločitve sprejemajo v zelo kratkem času in pogosteje. Zaradi tega morajo skrajšati dobavne roke petino glede na enako lansko obdobje, ugotavlja direktor Tekstine Simeon Špruk. Po njegovih besedah kupci naročajo mahne količine brez varnostnih zalog, čemur se morajo v Tekstini prilagajati z nakupom manjše količine surovin, kar dviguje ceno logistike. Medtem ko kupci pritiskajo na cene in podaljšujejo plačilne roke za 30 do 60 dni, morajo dobaviteljem zaradi slabe bonitete plačevati avanse, kar vpliva na likvidnost je situacijo v tekstilni industriji opisal Špruk. V Tesktini, kije lansko leto končala s 125.000 evri izgube, sicer nadaljujejo s tržnimi aktivnosti, pospeševanjem prodaje in menjavo agentov. V družbi staja v veljavi 36-urni tedenski delavnik, tako da v tretjem četrtletji odpuščanje ni bilo potrebno, je še zapisal Špruk.
|
negative
|
2,922
|
London - Upravna odbora španske letalske družbe Iberia in britanskega letalskega prevoznika British Airways sta v četrtek pozno zvečer na ločenih sejah potrdila memorandum o soglasju glede načrtovane združitve družb v enega največjih evropskih letalskih prevoznikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Združitev naj bi bila dokončno izpeljana proti koncu leta 2010. Lastniki sedanje Iberie naj bi imeli v novonastali združeni družbi, ta bo s skupno 419 letali letela na 205 destinacij, 45-odstoten delež, lastniki British Airwaysa pa 55-odstoten delež. Tudi po združitvi, ki jo morajo potrditi še delničarji obeh družb in pristojni regulatorni organi, naj bi sicer še naprej obstajali obe sedanji letalski blagovni znamki. Sedanji glavni izvršni direktor British Airwaysa Willie Walsh naj bi bil glavni izvršni direktor združenega podjetja, medtem ko naj bi predsednik upravnega odbora postal sedanji predsednik Iberie Antonio Vazquez. Letalski družbi, ki obe tičita globoko v rdečih številkah, se o združitvi uradno pogajata že od poletja 2008. Iberia je imela doslej v lasti deset odstotkov British Airwaysa, ta pa ima v lasti 13,15 odstotka delnic Iberie. Obe sta članici letalskega združenja Oneworld. Zaradi finančne krize je Iberia v letošnjem prvem polletju zabeležila 165 milijonov evrov izgube, zaradi česar namerava do naslednjega leta ukiniti 2200 delovnih mest ter ukiniti nedonosne proge. Še slabši je položaj pri British Airways, v prvem polletju poslovnega leta, med aprilom in septembrom, je imela 292 milijonov funtov (323 milijonov evrov) izgube pred davki. Vodstvo namerava do konca poslovnega leta, marca 2010, ukiniti 4900 delovnih mest.
|
neutral
|
2,923
|
Maribor - Nadzorni svet Elektra Maribor je včeraj predčasno razrešil predsednika uprave Stanislava Vojska, za novega prvega moža podjetja pa so nadzorniki imenovali kar svojega predsednika Petra Grubelnika. Zamenjava v vrhu mariborskega elektrodistributerja ni presenetljiva, če upoštevamo, da Vojsk skupaj z nekdanjimi nadzorniki na skupščini konec avgusta po glasovanju države kot največje lastnice ni prejel razrešnice za minulo leto. Včerajšnja razrešitev Vojska je spodbudila le nova vprašanja, ali bodo kmalu sledili tudi predsedniki preostalih štirih distributerjev. Na isti dan kot Vojsk je brez razrešnice recimo ostal tudi predsednik uprave Elektra Celje Viktor Tajnšek. Slednjega naj bi pred časom že poskusili razrešiti. Elektro Maribor bo Grubelnik do nadaljnjega vodil kot zastopnik, Vojsk pa bo njegov svetovalec, pa čeprav so si nadzorniki sprva prizadevali izpeljati odpoklic iz krivdnih razlogov. "Vojsk je v ponedeljek podal odstopno izjavo, nadzorni svet pa jo je sprejel," je bil včeraj redkobeseden Grubelnik. Na vprašanje Dnevnika, ali bi Vojska včeraj odpoklicali, če jih ne bi prehitel s prostovoljnim odstopom, Grubelnik ni želel odgovoriti. V upravi podjetja ne namerava ostati dolgoročno. "Zastopnik podjetja bom do imenovanja novega predsednika uprave, razpis bomo objavili kmalu," je dejal. Vojsk, ki bi se mu mandat iztekel konec marca leta 2011, včeraj ni bil dosegljiv za komentar. Vojsk in Tajnšek avgusta letos razrešnic po pojasnilih predstavnikov države sicer nista dobila zato, ker je bila družbama zaradi usklajenega dviga cen za gospodinjske odjemalce po njihovem mnenju povzročena poslovna škoda, pa tudi lanski poslovni rezultati so preslabi. "Glede na to, da je revizor podal mnenje brez pridržkov in da smo lani presegli načrtovani poslovni izid, ne vidim razloga za takšno odločitev," pa je takrat nepodelitev razrešnice komentiral Vojsk. tomaz.klipsteter@dnevnik.si
|
negative
|
2,924
|
San Francisco - Ameriški računalniški proizvajalec Dell za razliko od nekaterih drugih največjih računalniških podjetij ne sledi okrevanju računalniške panoge iz najgloblje svetovne gospodarske krize v zadnjih desetletjih. V tretjem četrtletju poslovnega leta je namreč zabeležil 54-odstotno znižanje čistega dobička na letni ravni. Dellov čisti dobiček se je v tretjem poslovnem četrtletju, ki se je izteklo konec oktobra, zabeležil 337 milijonov dolarjev, medtem ko je v enakem obdobju lani znašal 727 milijonov dolarjev. Prihodki so se mu znižali za 15 odstotkov na 12,9 milijarde dolarjev, poroča ameriška tiskovna agencija AP. S temi rezultati je zaostal za napovedmi analitikov z Wall Streeta, zato se je njegova delnica danes pocenila za okrog šest odstotkov in negativno vplivala tudi na siceršnje vzdušje vlagateljev. Dell je v obravnavanem četrtletju tudi izgubil mesto drugega največjega proizvajalca računalnikov na svetu. Prehitel ga je namreč tajvanski proizvajalec Acer. Acer, največji računalniški proizvajalec na svetu Hewlett-Packard (HP) in drugi tekmeci močno prehitevajo Dell deloma zaradi svoje večje prisotnosti na maloprodajnem trgu. Prav slednji pa je zaradi velike priljubljenosti mini prenosnikov oziroma t.i. netbookov eden nosilcev okrevanja računalniške industrije. Dell po drugi strani večino posla ustvarja s korporacijami, vladnimi agencijami in drugimi velikimi institucijami, ki se še vedno držijo varčevalnih ukrepov, sprejetih tekom krize. Dell na nekaterih področjih sicer vidi znake okrevanja, a pravi, da gre znatno okrevanje porabe za tehnologijo s strani podjetij pričakovati šele v prihodnjem letu. Dell se sicer s ciljem povečati svojo dobičkonosnost že dlje časa prestrukturira. Tako je odpustil več tisoč delavcev, spremenil je tudi način izdelave in prodaje računalnikov, tako da se bolj naslanja na pogodbene proizvajalce in prodajalce. Poleg tega se poskuša s prevzemi širiti na dobičkonosna tržišča.
|
negative
|
2,925
|
Celje, Ljubljana - Predsednik uprave Elektra Celje Viktor Tajnšek naj bi včeraj odstopil s položaja, smo izvedeli iz neuradnih virov. Informacije nam včeraj na sedežu podjetja ni uspelo preveriti, prav tako nam ni uspelo priklicati Tajnška. Po naših informacijah je Tajnšek odstop napovedal že konec oktobra na zadnji seji nadzornega sveta, a si je takrat premislil. Čeprav naj bi bili nadzorniki, ki jih vodi Vladimir Malenkovič, nezadovoljni s poslovanjem Elektra Celje, naši viri zatrjujejo, da Tajnška ne želijo zamenjati, ker se mu mandat tako ali tako izteče februarja 2010. Nadzorniki prav tako ne želijo, da bi Tajnšek z odstopom odgovornost za poslovanje v letošnjem letu prevalil na morebitnega naslednika. Javna skrivnost je, da je vodstvo Elektra Celje že najmanj pol leta v napetih odnosih z ministrstvom za gospodarstvo, ki ga vodi Matej Lahovnik. Država tako družbi že maja ni želela potrditi načrta za letošnje poslovno leto, v katerem je ta predvidela izgubo v znesku več kot milijon evrov, v dejavnosti zagotavljanja elektrodistribucije infrastrukture pa še dodatnih 3,5 milijona evrov "minusa". Uprava Elektra Celje je nato skupščino preklicala, na ponovljeni skupščini pa ni dobila razrešnice.
|
negative
|
2,926
|
Ljubljana - "Posojilni krč ne bi bil tako močan, če se ne bi banke v tolikšnem obsegu spuščale v financiranje lastniških povezav," je na včerajšnji novinarski konferenci, posvečeni prvemu letu mandata, dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. "Banke so med letoma 2004 in 2007 na veliko kreditirale menedžerske prevzeme, pri čemer so naredile temeljno poslovno napako s tem, ko so dolgoročne nakupe delnic sofinancirale s kratkoročnimi posojili, za kar so se zadolževale v tujini. Zdaj, ko so morale ta denar vrniti v tujino, od posojilojemalcev doma pa ga niso mogle dobiti nazaj, smo se znašli v nasprotnem položaju, ko posojila težko dobijo tudi podjetja, ki jim gre dobro. Verjamem, da se lahko zgodi še kak primer, kot sta bila Istrabenz in Infond Holding, a ne v obsegu, ki bi lahko ogrozil bančni sistem," je poudaril Lahovnik, zadnjih neuspešnih dogovorov med Petrolom in bankami pa ni želel komentirati. "Z najnovejšim predlogom prostovoljne poravnave nisem seznanjen," je pojasnil minister. Na vprašanje o svoji vlogi v kadrovskih zapletih v NLB in podpori enemu od članov nekdanje uprave Mateju Naratu pa je Lahovnik odgovoril, da se v dogajanje v naši največji banki sam ni vmešaval. "Res sem na začetku povedal, da je bilo prvo imenovanje (Draška Veselinoviča, op. a.) politično pogojeno in da bi ga morali opraviti z javnim razpisom," je dodal Lahovnik. Na dodatno vprašanje o odstopu predsednice nadzornega sveta Stanislave Zadravec Caprirolo, pa je odgovoril, da je "nadzorni svet ubral nenavadno prakso korporacijskega upravljanja". "Imenoval je novo upravo, ne da bi vedel, kdaj bo stari prenehal mandat in pod kakšnimi pogoji. V tem smislu sem bil kritičen, ker sem se bal praznega teka, ki bi nastal, če bi imeli v banki odhajajočo upravo in novo upravo, ki ne bi vedela, kdaj bo začela mandat. Težko pa presojam odločitev prve nadzornice," je pojasnil gospodarski minister. Med najpomembnejšimi dosežki v prvem letu mandata je Lahovnik poudaril ukrepe za blažitev gospodarske krize, skorajšnji zagon državnega sklada tveganega kapitala, 14,3-milijonsko subvencijo Revozu za razvoj novega avtomobila in podpis sporazuma o plinovodu Južni tok. "Prek razpisov smo za različne projekte gospodarstvu za pospeševanje razvoja namenili skoraj 260 milijonov evrov in podprli več kot osemsto projektov podjetij," je povedal Lahovnik. Po dostopnih podatkih je ministrstvo slabo polovico od omenjenega zneska, skoraj 110 milijonov evrov, prek Javne agencije za tehnološki razvoj namenilo za spodbujanje tehnološkega razvoja in raziskovalno-razvojnih projektov. Še dodatnih 52 milijonov evrov pa je prek podjetniškega sklada namenilo za poroštva, s katerimi je podprlo 334 bančnih posojil, ki so jih najela podjetja. Kljub temu je iz podatkov ministrstva opaziti, da je povpraševanje po državnih rešilnih ukrepih krepko presegalo njeno ponudbo. Zgolj za 35 milijonov evrov iz javnega razpisa za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme je tako podjetniški sklad dobil skoraj petsto vlog, od tega 425 ustreznih. Odobril jih je le 231, čeprav je sklad načrtovani znesek pomoči še pred razpisom več kot podvojil. Po drugi strani je Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) na razpis za sofinanciranje zaposlitev raziskovalcev ob prehodu v podjetja razdelila manj kot tretjino razpisanih sredstev, natančneje le 1,2 milijona evrov, zato naj bi z razpisom nadaljevala do aprila prihodnje leto. primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
2,927
|
Ljubljana - Izredna revizija Steklarske nove, ki jo je izvedlo podjetje BDO Revizija, je med drugim ugotovila, da so bili nekdanji lastniki seznanjeni s slabim finančnim stanjem družbe, da pa niso ustrezno ukrepali. V kritičnem času je bilo lastnik Steklarske nove ministrstvo za šolstvo, v katerem je bil minister Milan Zver, sicer tudi vidni član SDS. Zver zatrjuje, da so, takoj ko so bile ugotovljene nepravilnosti pri poslovanju, med drugim tudi, da se delavcem ne plačujejo prispevki, zamenjali upravo, nadzorni svet in dali soglasje sindikatu Steklarske nove za vložitev kazenske ovadbe proti vodstvu zaradi neplačevanja prispevkov. "Nova nadzornika Emanuel Čerček in Boštjan Kolarič, ki ju je imenovalo ministrstvo za šolstvo, sta poskušala storiti vse, da bi se Steklarska nova rešila," pojasnjuje Zver. Toda pri tem ne smemo spregledati, da se kljub nekaterim ukrepom stanje v Steklarski novi ni spremenilo. Čerček, ki je bil v času, ko je bil Zver minister, na ministrstvu za šolstvo vodja službe za investicije, pravi, da so takoj, ko so novi nadzorniki konec leta 2007 nastopili mandat, začeli delati, sklicali skupščino in na njej zamenjali direktorja Mihaela Kolarja. "Ker država ni bila posredno lastnik Steklarske nove, ampak je bilo podjetje v lasti Šolskega centra Rogaška Slatina, kar je predstavljalo eno od napak iz preteklosti, ni imela podlage, da podjetju dodeli nepovratna sredstva. Zato smo od vlade zahtevali, da se Steklarska nova prenese iz Šolskega centra na eno od ministrstev ali Kapitalsko družbo," pojasnjuje Čerček. Dodaja, da so se nadzorniki zavzemali, da bi v družbo vstopil strateški partner ali pa da bi jo lastniki dokapitalizirali v višini od dveh do 2,5 milijona evrov. Kot je znano, je bila lani septembra Steklarska nova nato prenesena na Kad. "Takratni predsedniku uprave (Uroš Rožič, op. p.) je po prenosu na Kad obiskal Steklarsko novo in podprl predlog o dokapitalizaciji. Vendar so ob menjavi vlade dokapitalizaciji nasprotovali nadzorniki Kada," pravi Čerček. Toda pri tem velja opozoriti, da dokapitalizacije Steklarske nove, češ da ta ni bila ekonomsko upravičena, niso podprli že nadzorniki Kada, imenovani v času vlade Janeza Janše. Predsednik nadzornega sveta je bil Boris Zupančič, sicer vidni član SDS. Kot smo pred dnevi razkrili v Dnevniku, je revizija podjetja BDO pokazala, da je bila Steklarska nova kapitalsko neustrezna že najkasneje konec leta 2006. Ker direktor Kolar in nadzorniki (do konca leta 2007 so bili to Boštjan Rozman Zgonc, Nataša Hafner Vojčič, Polona Klep, Marjan Čuješ in Pavel Mrkša) niso pravočasno ukrepali, obstaja resna grožnja, da bodo odškodninsko odgovarjali. Po oceni BDO obstaja le manjša verjetnost, da bo kot nekdanji lastnik odškodninsko odgovarjalo tudi ministrstvo za šolstvo. Uprava Steklarske nove namreč ni nikoli sklicala skupščine in predlagala povečanja osnovnega kapitala, ampak je lastnika opozarjala le, da je dokapitalizacija nujna. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
2,928
|
Washington - Ameriško ministrstvo za trgovino je danes sporočilo, da je bila gospodarska rast v tretjem četrtletju letošnjega leta na letni ravni 2,8-odstotna, in ne 3,5-odstotna, kot se je glasila prva ocena pred mesecem dni. Po mnenju poznavalcev gre še za en dokaz, da bo okrevanje ameriškega gospodarstva počasno. Novica je tako obenem dobra in slaba. Dobra zato, ker je po štirih četrtletjih zaporedne negativne gospodarske rasti le prišlo do okrevanja. Slaba pa zato, ker potrjuje pesimistične napovedi, da bo okrevanje po najhujši recesiji od 30. let prejšnjega stoletja, ki se je začela decembra 2007, šibko in počasno. Predsednik ZDA Barack Obama in nekateri ekonomisti se bojijo, da bo morda prišlo celo do ponovitve recesije v začetku prihodnjega leta, ko bo konec pozitivnega učinka stimulacijskih programov vlade na čelu s 787 milijard dolarjev vrednim zakonom, sprejetim februarja letos. Tokratnega gospodarskega okrevanja ne poganjajo potrošniki, kar niti ni mogoče, saj stopnja brezposelnosti ostaja visoka. Oktobra je znašala 10,2 odstotka in naj bi naraščala še vsaj do konca prvega četrtletja 2010. Okrevanje poganjata vladna poraba in poraba podjetij, ki se vračajo k dobičkom. Dobički podjetij so v tretjem četrtletju narasli za 13,4 odstotka, potem ko so v drugem le za 0,9 odstotka. Nazadnje, ko so dobički poganjali rast po recesiji, to je bilo v 80. letih prejšnjega stoletja, je prišlo do tako imenovane dvojne recesije, saj je kratkotrajnemu okrevanju nemudoma sledilo nazadovanje. Napovedi analitikov glede prihodnje rast so zato šibke. V sedanjem tekočem četrtem četrtletju naj bi se rast na letni ravni ohladila na okoli 2,5 odstotka. Obstaja sicer tudi možnost, da bo višja, če pozitivno preseneti praznična prodaja. V prvem četrtletju prihodnjega leta pa naj bi se rast znižala le na odstotek, ali pa je sploh ne bo. V tretjem četrtletju so imeli velik učinek na rast vladni programi na čelu s subvencijami za nakup novih varčnejših avtomobilov ob oddaji starih in z olajšavami za nakupe stanovanj in hiš. Tako imenovani program "gotovina za kripe" je potekel avgusta, olajšave za stanovanja in hiše pa so podaljšane do konca aprila prihodnje leto. Ministrstvo za trgovino je danes sicer sporočilo, da je poraba za hiše ali stanovanja v tretjem četrtletju narasla za 19,5 odstotka namesto 23,4 odstotka, kot je poročalo pred mesecem dni. Poraba za trajne dobrine, kot so avtomobili se je povečala za 20,1 odstotka namesto 22,3 odstotka. Celotna potrošniška poraba je porasla le za 2,9 odstotka namesto 3,4 odstotka, primanjkljaj v zunanji trgovini ZDA pa je gospodarski rasti odščipnil kar 0,83 odstotka. Danes so bili objavljeni tudi zadnji podatki glede cen nepremičnin oziroma stanovanj in hiš v velikih mestnih območjih, ki kažejo na počasno oživljanje. Indeks Standard & Poor's/Case-Shiller je pokazal, da so se cene v 20 velikih mestnih območjih septembra povišale za 0,3 odstotka, potem ko so avgusta narasle za 1,2 odstotka. Na letni ravni od septembra 2008 do 2009 so cene sicer še vedno nižje za 9,4 odstotka.
|
neutral
|
2,929
|
Tokio - Dolar je v današnjem tokijskem trgovanju padel pod raven 87 jenov, s čimer je ameriška valuta v primerjavi z japonsko na najnižji ravni po juliju 1995. Trgi se odzivajo na napovedi ameriške centralne banke Federal Reserve, da bo obrestne mere na izjemno nizkih ravneh obdržala še podaljšano časovno obdobje, kar vrednost dolarja potiska navzdol. Vrednost dolarja v primerjavi z jenom je v današnjem azijskem trgovanju padla že na raven 86,51 jena za dolar in je trenutno na najnižjih ravneh v več kot 14 letih. Na padanje dolarja po eni strani vplivajo navedbe Federal Reserve, da bo obrestne mere na izjemno nizkih ravneh obdržala še podaljšano časovno obdobje, kar po mnenju večine poznavalcev pomeni vsaj do sredine prihodnjega leta. Obenem pa na vse cenejši dolar vplivajo tudi spodbudni konjunkturni podatki v ZDA, ki paradoksalno povzročajo umik vlagateljev iz dolarja - ta velja za varno pribežališče v času krize - in premik v druge valute, kot sta jen in evro, ter v zlato. Cena zlata se že nekaj časa dviguje, danes pa je prvič v zgodovini presegla 1195 dolarjev za unčo. Na dvig je vplival tudi nakup zlatih rezerv Mednarodnega denarnega sklada s strani centralne banke Šri Lanke. Padanje dolarja v primerjavi z jenom negativno vpliva na velike japonske izvoznike, zaradi česar se je danes znižal tudi tečaj indeksa Nikkei na tokijski borzi. Japonski finančni minister Hirohisa Fudži je sicer danes zjutraj dal vedeti, da bi vlada utegnila posredovati na valutnem trgu, če bo dolar padel na "nenormalno nizko raven" oz. bodo gibanja na valutnih trgih "nenormalno nestabilna". Vlagatelji intervencije na odprtem trgu sicer ne pričakujejo v kratkem, pa še takrat naj bi šlo za usklajen ukrep z drugimi osrednjimi centralnimi bankami po svetu. Japonska sicer v valutne trge ni posegala vse od marca 2004.
|
neutral
|
2,930
|
Portorož - Prvi dan festivala medijskih trendov Sempl 12 v Portorožu se je iztekel s podelitvijo nagrad sempler za strateško in kreativno najboljše pristope k medijem. Nagrado veliki sempler 2009 za najboljšo medijsko strategijo je prejelo delo Frutiq Microfon oglaševalca družbe Fructal in prijavitelja komunikacijskega podjetja Pristop. Zlati sempler v kategoriji Strateška uporaba medijskega spleta je strokovna žirija podelila akciji Umaknimo ruandske otroke z ulic, ki sta jo za Unicef Slovenija oblikovala Publicis in ZenithOptimedia. V kategoriji Inovativna uporaba obstoječega medija je zlati sempler prejelo delo Nivea for Men nogometni izazov, ki ga je za oglaševalca Beiersdorf oblikovala družba OMD Croatia s Hrvaške. V kategoriji Neposredni pristopi je zlati sempler prejela akcija Planica, svetovna rekorderka, pod katero sta se podpisala oglaševalec Ljubljanske mlekarne in prijavitelj komunikacijsko podjetje Pristop. Zlati sempler v kategoriji Inovativni mediji je bil podeljen čestitki, ki sta jo za oglaševalca AC Lovše izoblikovala ZenithOptimedia in Saatchi&Saatchi. Zlati sempler v kategoriji Mediji generacije y pa je prejela interaktivna storitev Fudbaliziraj se! oglaševalca T-Com, ki jo je prijavila Imago advertising agency. Osrednja tema 12. seminarja medijskih trendov Sempl 12, ki danes in v petek poteka v Portorožu, so spremembe, ki jih je v medije in medijsko potrošnjo prinesla digitalizacija. Med drugim bo beseda tekla o tem, kako se digitalizaciji prilagajajo klasični mediji in kako se zaradi novih tehnologij spreminjajo navade uporabnikov.
|
positive
|
2,931
|
Ljubljana - V Zavarovalnici Triglav preučujejo možnosti, kako bi na svojo družbo Zenit prenesli naložbene nepremičnine in nepremičnine, namenjene prodaji oziroma oddaji v najem. Gre za nepremičnine, ki so trenutno v lasti Zavarovalnice Triglav in njenih hčerinskih družb ter zavarovalnic. Poleg tega načrtujejo tudi prenos nestrateških naložb na družbo Triglav Naložbe, vendar podrobnosti uprava Triglava včeraj še ni razkrila. Pojasnili so, da v sklopu srednjeročne strategije preučujejo alternativne možnosti, s katerimi bi zagotovili večjo strokovnost, varnost in učinkovitost naložb na ravni celotne skupine. Skupina Zavarovalnica Triglav je imela konec minulega leta v lasti za kar 80,1 milijona evrov naložbenih nepremičnin oziroma 20 milijonov evrov več kot leto prej. Od tega je konec decembra lani samo vrednost zemljišč znašala 34 milijonov evrov, preostalih 46 milijonov evrov pa so predstavljale zgradbe. Tržna vrednost naj bi bila še višja, saj je samo 85.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče v ljubljanskem BTC, ki je v lasti družbe Gradis IPGI, po zadnjih cenitvah vredno kar 75 milijonov evrov. Družba Zenit je poleg hrvaške družbe Triglav Nekretnine edina družba v Skupini Triglav, ki se trenutno ukvarja z upravljanjem nepremičnin, čeprav je imela konec minulega leta le 6,6 milijona evrov sredstev in desetkrat manj kapitala. Če bi jim v Zavarovalnici Triglav uspelo uresničiti načrtovan prenos nepremičnin in z njimi dokapitalizirati Zenit (po prenosu nepremičnin bi ga preimenovali v Triglav Nepremičnine), bi ta postal ena izmed največjih odvisnih družb Skupine Triglav in hkrati ena izmed največjih slovenskih nepremičninskih družb. Še pred morebitno dokapitalizacijo Zenita z nepremičninami družb iz Skupine Triglav bi morali te tudi znova ovrednotiti, saj jih trenutno knjižijo po nakupni vrednosti, ki odstopa od tržne. Po dostopnih podatkih okoli tretjina vseh naložbenih nepremičnin Skupine Triglav izvira izpred leta 2005, večji del so jih dobili posredno ob prevzemu zavarovalnic v državah nekdanje Jugoslavije, del nepremičnin pa so kupili v zadnjih dveh letih.matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,932
|
Pariz - Francoski energetski velikan EDF je danes z ruskim Gazpromom podpisal pogodbo o pridružitvi francoske družbe konzorciju podjetij, ki bo gradil plinovod Južni tok, je povedal ruski premier Vladimir Putin. EDF naj bi v plinovodu dobil 10-odstotni lastniški delež, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Južni tok je eden od dveh velikih plinovodnih projektov, ki jih razvija Rusija za dobavo svojega zemeljskega plina v Evropo. Končan naj bi bil do leta 2015. Sestavljala naj bi ga dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Drugi plinovod pa je Severni tok, ki bi iz Rusije šel pod Baltskim morjem v Nemčijo. Ta projekt podpirata tako Rusija kot Nemčija, medtem ko mu nasprotujejo predvsem baltske države in Poljska, ki se bojijo, da se bo zaradi tega plinovoda, ki bi jih skupaj z Ukrajino, preko katere gre zdaj največ ruskega plina v Evropo, obšel, zmanjšala zanesljivost njihove oskrbe s plinom. Francoski GDF Suez naj bi se z Gazpromom že pogovarjal tudi o deležu v plinovodu Severni tok. Po navedbah neimenovanega francoskega vira, ki ga navaja AFP, Francija sicer še naprej podpira tudi projekt plinovoda Nabucco. Ta bo Evropi dobavljal plin neposredno iz osrednje Azije in zmanjšal odvisnost EU od ruske energije. Putin, ki se o sodelovanju Rusije in Francije na področjih energetike, avtomobilske industrije, transporta in farmacevtske industrije v Parizu pogovarja s predstavniki francoskih oblasti, je Francijo označil kot "posebnega partnerja". Rusija si po Putinovih besedah močno želi francoskih investicij, ki bodo pripomogle k modernizaciji države, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
|
neutral
|
2,933
|
Ljubljana - Združenje delodajalcev pred sobotnim sindikalnim protestom v Ljubljani znova poziva k obnovi socialnega dialoga. Ob tem pravi, da podpira dvig neto minimalne plače pod pogojem, da dvig plač ne gre zgolj v breme delodajalcev, pač pa mora del tega povečanja plač prevzeti tudi država z njihovo razbremenitvijo, tako da poveča splošno davčno olajšavo. Kot so danes sporočili iz Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS), so z navedenim stališčem seznanili tako javnost kot tudi socialne partnerje v okviru Ekonomsko socialnega sveta. "Strinjamo se, da je potrebno minimalno plačo dvigniti do ocene minimalnih življenjskih stroškov, vendar pa poudarjamo, da je dvig plač potrebno storiti postopno, saj trenutne razmere v gospodarstvu ne omogočajo tega dviga naenkrat," opozarjajo. Hkrati delodajalci poudarjajo, da kljub pripravljenosti delodajalske strani na dogovor v zvezi s problemom minimalne plače država do danes, kot pooblaščeni koordinator na podlagi obstoječega zakona o minimalni plači, ni pozvala interesnih skupin socialnih partnerjev k pripravi predloga za dvig minimalne plače. Določitev nove višine minimalne plače pa je predpogoj za uspešna pogajanja o spremembah tarifnih prilog posameznih panožnih kolektivnih pogodb, menijo v združenju. Združenje delodajalcev je sicer že decembra lani pripravilo izhodišča za novi ekonomsko-socialni sporazum in ga je posredovalo socialnim partnerjem v dogovarjanje in sprejem. Na aprilski seji Ekonomsko socialnega sveta so nato socialni partnerji sprejeli sklep, da se k sprejetju novega socialnega sporazuma pristopi v jeseni, vendar predlog ZDS do danes ni bil obravnavan, pojasnjuje predsednik ZDS Borut Meh. Ob tem dodaja, da prekinitev socialnega dialoga na področju socialnega sporazuma - prekinitev je posledica odhoda sindikalne strani z zadnje seje Ekonomsko socialnega sveta, potem ko je ministrstvo za delo predstavilo predlog socialnega pakta - ne daje upanja v hitro rešitev aktualnih težav. Hkrati Meh poudarja, da v letošnjem letu Ekonomsko socialnemu svetu predseduje sindikalna stran, zato sindikalna stran v pretežni meri nosi odgovornost za zastoj pogajanj pri pripravi novega socialnega sporazuma. V ZDS so sicer še mnenja, da je dolgoročna vzdržnost pokojninske blagajne izjemnega pomena, zato je prilagoditev sistema nujno potrebna, javne oblike protestov pa so pred pripravo končnih izhodišč novega pokojninskega sistema preuranjene in zato nepotrebne.
|
neutral
|
2,934
|
Ljubljana - Uprava Save, ki jo vodi Janez Bohorič, je dobila soglasje nadzornikov za izdajo do 50 milijonov evrov obveznic ter za organiziranje konzorcija bank za zavarovanje že najetih bančnih posojil. Teh je bilo na ravni matične družbe konec septembra za 238 milijonov evrov. Kot nam je pojasnil Bohorič, imajo trenutno vsa posojila nezavarovana, v posojilnih pogodbah z bankami pa imajo vključeno tako imenovano "pledge klavzulo". Ta jim preprečuje, da bi obremenili svoje premoženje oziroma, da bi katerega od upnikov z zavarovanjem njegovih posojil postavili v privilegiran položaj. Ker banke niso več pripravljene odobravati oziroma podaljševati nezavarovanih posojil, jim v Savi ni preostalo drugega, kot da z vsemi bankami hkrati uredijo zavarovanja. Glede na to, da ima Sava sklenjeno okoli 114 milijonov evrov vredno terminsko pogodbo, na podlagi katere bi moral Merfin (v lasti Merkurjevih menedžerjev) že letos odkupiti del njihovega 20-odstotnega deleža v Merkurju, se zastavlja vprašanje, zakaj se Sava dodatno zadolžuje z izdajo obveznice, namesto da bi unovčila opcijsko pogodbo. Po besedah Bohoriča je izdaja obveznice povezana zgolj z željo po uskladitvi ročnosti posojil z ročnostjo projektov, ne pa s pogodbo z Merfinom ali terminskimi pogodbami z Novo KBM, Factor banko in Hypo Bank, na podlagi katerih bo morala Sava v naslednjih dneh odkupiti njihov 13-odstotni delež NFD Holdinga. Po naših informacijah gre skupaj za okoli 20 milijonov evrov terminskih pogodb. Na vprašanje, ali bodo pozvali Merfin, naj odkupi del njihovega deleža v Merkurju, Bohorič ni želel odgovoriti. Na Kapitalski družbi (največja posamična lastnica Save) pričakujejo, da "bo uprava ta posel kot tudi vse preostale izvedla v interesu družbe in s tem tudi v interesu vseh delničarjev." Nadzorni svet Save, ki ga vodi Miran Kalčič, je na četrtkovi seji sprejel tudi predlog novih pogodb s člani uprave, ki bodo veljale do srede leta 2011. S temi pogodbami se bodo bruto plače članom uprave znižale za deset odstotkov, istočasno pa se bodo odpovedali tudi nekaterim drugim dosedanjim pravicam (regres, zavarovanja, prehrana, opcijska upravičenja...). Spomnimo, da je lani uprava Save skupaj prejela 1,05 milijona evrov bruto prejemkov. Bohorič se je z 371.000 evri bruto prejemkov na lestvici najbolje plačanih slovenskih menedžerjev, ki smo jo objavili v Dnevnikovem Objektivu, uvrstil na 12. mesto, preostala člana uprave Emil Vizovišek in Vinko Perčič pa sta zasedla 18. oziroma 19. mesto. Poleg znižanja lastnih prejemkov uprava Save preučuje možnost nadaljnjega zniževanja stroškov tudi na ostalih ravneh v skupini, medtem ko so minimalne plače v turizmu in gumarstvu s 1. oktobrom zvišali na 550 oziroma 600 evrov neto. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,935
|
tokio - Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se danes v povprečju zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je trgovanje končal pri vrednosti 9345,55 točke. To je za 264,03 točke oz. 2,91 odstotka več kot v petek. Po precejšnjih izgubah minuli teden si je tokijska borza danes opomogla. Zaskrbljenost zaradi finančnih težav investicijskega holdinga Dubai World se je nekoliko umirila, k višjim tečajem delnic pa je prispeval tudi rahel padec jena v primerjavi z dolarjem. Vlagatelji so se zato znova nekoliko bolj zanimali za nakup delnic največjih japonskih izvoznikov. Nekoliko manj od pričakovanj analitikov se je oktobra okrepila japonska industrijska proizvodnja. V mesečni primerjavi je bila višje za pol odstotka, je danes po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočilo ministrstvo za gospodarstvo, trgovino in industrijo. Septembra se je industrijska proizvodnja v primerjavi z avgustom zvišala za 2,1 odstotka. Sicer pa je konec minulega tedna vlada premiera Jukia Hatojame začela priprave na morebitno sprejetje novega svežnja ukrepov za spodbudo gospodarstvu, da bi se tako drugo največje gospodarstvo na svetu laže spopadlo z naraščajočim tečajem jena in posledičnim dogajanjem na kapitalskem trgu. Načrtovani sveženj naj bi bil po poročanju tiskovnih agencij vreden 31 milijard dolarjev. Wall Street je minuli teden sklenil s padcem. Delniški indeks Dow Jones je v petek trgovanje končal pri 10.309,92 točke, kar je za 154,48 oz. 1,48 odstotka manj kot v četrtek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 37,61 točke oz. 1,73 odstotka in se ustavil pri 2138,44 točke. Nafta se je v današnjem elektronskem trgovanju v Aziji podražila na skoraj 77 dolarjev za 159-litrski sod, saj na trgu še vedno prevladuje bojazen pred posledicami finančnih težav investicijskega holdinga Dubai World. Zahodnoteksaška lahka nafta z januarskim dobavnim rokom se je podražila za 63 centov na 76,68 dolarja za 159-litrski sod. V petek se je pocenila za 1,91 dolarja. Danes so dražje tudi januarske terminske pogodbe za nafto brent, s katero se v Londonu trguje po 77,64 dolarja, kar je za 46 centov več kot v petek. V petek so dogajanje na finančnih in tudi naftnem trgu zaznamovale težave dubajske investicijske družbe Dubai World, ki je zaprosila za odlog plačila dolga v višini 60 milijard dolarjev. Centralna banka Združenih arabskih emiratov je nato v nedeljo napovedala, da lahko tujim in domačim bankam ponudi dodatna sredstva, s čimer naj bi zajezila bojazni zaradi morebitne prevelike izpostavljenosti nekaterih bank do dubajskega investicijskega holdinga. Dolgoročno pa se cene nafte in njenih derivatov po mnenju nekaterih analitikov, ki jih povzema ameriška tiskovna agencija AP, ne bodo bistveno znižale, tudi zaradi pričakovano nizkega tečaja dolarja. Tako naj bi se cene nafte gibale v razponu od srede 70 do nekaj nad 80 dolarji za 159-litrski sod, menijo analitiki.
|
neutral
|
2,936
|
Ljubljana - Vlada se je odločila za prekinitev današnje dopisne seje, v okviru katere naj bi se seznanila z gradivom o imenovanju v.d. direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), so sporočili iz urada vlade za komuniciranje in dodali, da je bila seja prekinjena v skladu s poslovnikom. Hkrati se je vlada odločila, da se ta točka uvrsti na današnjo sejo komisije za administrativne zadeve in imenovanja in na prvo naslednjo redno sejo vlade, ki bo v četrtek. Kot je znano, svet agencije vladi predlaga imenovanje Damjana Žuglja za v.d. direktorja agencije. Prav Žugelj je sicer bil dosedanji direktor ATVP, vendar te funkcije od četrtka ne opravlja več. Kot so tedaj sporočili z ministrstva za finance, preučujejo sodbo sodišča in pravne posledice, ki izhajajo iz nje, po informacijah, ki jih imajo, pa ATVP "trenutno vodijo agencijo namestniki, ki imajo ustrezna zakonska pooblastila". Upravno sodišče je s sodbo razveljavilo lanski sklep vlade o imenovanju Žuglja za direktorja ATVP in zadevo vrnilo v ponovno odločanje uradniškemu svetu oziroma vladi. Kot so sporočili iz ATVP, je sodišče takšno odločitev sprejelo zaradi formalnih razlogov in ni vsebinsko presojalo vprašanja izpolnjevanja pogoja delovnih izkušenj Žuglja za opravljanje funkcije direktorja. Svet agencije pa se je za to, da za v.d. direktorja predlaga prav Žuglja, odločil ob upoštevanju potencialne finančne obveznosti ATVP v času finančne krize, povezane s prenehanjem funkcije oz. delovnega razmerja direktorja ATVP iz nekrivdnih razlogov.
|
neutral
|
2,937
|
Bern - Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) Švice je bil v letošnjem tretjem četrtletju za 0,3 odstotka višji kot v četrtletju prej. S tem je država izšla iz recesije, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Pred tem je Švica dve četrtletji zapored beležila padec obsega BDP: v drugem četrtletju za 0,3 odstotka in v prvem za 0,8 odstotka. Rahlo pozitivno gospodarsko rast v tretjem četrtletju je po podatkih sekretariata za gospodarstvo spodbujal izvoz. Ta se je prvič po občutnem enoletnem upadanju v tretjem četrtletju vnovič povečal - blaga za 2,2 odstotka, storitev pa za 0,3 odstotka. Po drugi strani se je je razmeroma krepko povečal tudi uvoz blaga (+3,6 odstotka), medtem ko se je uvoz storitev zmanjšal za 0,8 odstotka. Zasebna potrošnja in gradbene investicije so se tako kot v prejšnjem četrtletju vnovič povečale, in sicer za 0,6 oz. 3,4 odstotka. Z izjemo industrije, ki še naprej beleži zmanjševanje aktivnosti, so številne proizvodne panoge pozitivno prispevale k rasti. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2008 se je obseg BDP Švice zmanjšal za 1,3 odstotka.
|
positive
|
2,938
|
Ruše - Poplačilo prednostnih upnikov, v prvi vrsti bivših 152 zaposlenih TDR Metalurgije v stečaju, je vse bolj ogroženo. Župan Ruš Vili Rezman namreč vztraja pri zahtevku za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki je kar trikrat višji od zaračunanega nadomestila v letih 2008 in 2007. Še več, od propadlega podjetja bi rad izterjal še dodatni milijon evrov. Dobro uro so predstavniki upniškega odbora in predstavniki podjetij, ki delujejo na območju bivše tovarne dušika, čakali, ali se bo včeraj sklicanega sestanka udeležil tudi povabljeni predstavnik ministrstva za gospodarstvo. Toda njihova potrpežljivost je bila brez haska, saj iz Ljubljane ni prišel nihče, da bi jim razložil, kako bi država pomagala razrešiti absurdni položaj na območju pokojne tovarne. Takšen položaj je nastal zato, ker vso industrijsko infrastrukturo še zmeraj upravlja propadla firma in so zato na tovarniškem območju delujoča podjetja popolnoma odvisna od družbe v stečaju. Na neformalnem sestanku upnikov in podjetnikov je potem osrednjo vlogo prevzel župan Rezman. Vztrajno je zagovarjal občutno podražitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ), ki je po mnenju stečajnega upravitelja Dušana Marina krivična in nepoštena. Kot smo v Dnevniku že poročali, bo TDR Metalurgija morala iz naslova NUSZ letos občini plačati kar 327.517 evrov. Marinu se je takšna podražitev zdela nesmiselna, saj je leta 2007 delujoča TDR Metalurgija plačala občini 109.043 evrov, lani pa 99.620 evrov. Zato je občino prosil, naj se tej podražitvi odpove. "Sestanek mi pride prav, da širim resnico," je rekel Rezman. "Nimam namena izčrpavati TDR Metalurgije, zanjo sem se zmeraj boril in ji največ pomagal." Znova je poudaril, da je podražitev posledica tega, da so bivše uprave nekdanjega državnega podjetja dajale občini neresnične podatke o velikosti stavbnih zemljišč. Nobenemu zavezancu ne more oprostiti plačila davkov, je opozoril in dodal, da ne bo naredil ničesar, kar bi obremenjevalo občinski proračun. Ker mora ravnati zakonito, bo davčni upravi prijavil davčno utajo in tako bo občina od TDR Metalurgije terjala plačilo neplačanega nadomestila za minulih pet let. "Zato bo ta znesek dramatično večji, vendar to moram narediti," je povedal župan in velikodušno ponudil možnost, da bi občina zamaknila izplačilo NUSZ, dokler ne bi v stečajnem postopku poplačali bivših delavcev. "Po zakonu moramo najprej plačati nadomestilo," je župana poučil Marin. "Če bi se plačilo zamaknilo, bi morali plačati zakonite zamudne obresti. Za občino bi bila to najboljša naložba, ki bi dodatno zmanjšala stečajno maso." Stečajni upravitelj je še razložil, da likvidacijska vrednost premoženja TDR Metalurgije v stečaju ne zagotavlja nikakršnega poplačila navadnih upnikov. Zaradi zahtevanega zneska NUSZ, po katerem bodo morali občini v prihodnje plačevati okoli 25.000 evrov na mesec, ne bo izvedljivo niti poplačilo prednostnih upnikov. Edino upanje za boljši razplet stečajnega postopka daje Marinu odškodninska tožba zoper Holding slovenskih elektrarn, s katero skuša TDR Metalurgija iztožiti 6,1 milijona evrov, ki jih je propadla ruška tovarna plačala HSE za nakup električne energije. Vendar so možnosti za takšno povečanje stečajne mase majhne, saj je TDR Metalurgija pravdo na prvi stopnji izgubila. tomaz.klipsteter@dnevnik.si
|
negative
|
2,939
|
Ljubljana - Telekom Slovenije je danes prek spletnih strani Ljubljanske borze uradno potrdil namero za izdajo obveznic. Pred tem je pridobil vsa potrebna soglasja pristojnih organov, med drugim ministrstva za finance, so za STA povedali v tem vodilnem slovenskem telekomunikacijskem operaterju, ki je v večinski državni lasti. Vse podrobnosti v zvezi z višino in ostalimi pogoji bodo znane, ko bo Telekom opravil krog evropskih javnih predstavitev potencialnim vlagateljem. Predstavitve se bodo začele predvidoma že v prihodnjem tednu. Telekom Slovenije je sicer že pooblastil banki BNP Paribas in Credit Suisse za skupni glavni organizatorki izdaje obveznic, denominiranih v evrih. Kot je znano, so v Telekomu že pred časom potrdili, da proučujejo različne možnosti glede financiranja družbe v prihodnje, ki bi omogočale nadaljnji razvoj skupine, in pri tem kot eno od možnosti omenili tudi izdajo obveznic. Že takrat so poudarili, da to ne bi predstavljalo dodatne zadolžitve, temveč optimizacijo obstoječih obveznosti. Hkrati so izpostavili, da se je za podobno potezo odločila že vrsta drugih telekomov v Evropi. Pri tem velja omeniti, da je pred kratkim mednarodna bonitetna agencija Moody's znižala bonitetno oceno za Telekom Slovenije, in sicer zaradi slabšega poslovanja skupine Telekom Slovenije. Agencija je znižala obstoječo dolgoročno oceno kreditnega tveganja z ravni A3, ki jo je družba prvič pridobila v aprilu 2007, na Baa1. Prihodnji izgled gibanja bonitetne ocene je ob tem ostal negativen. Prejeta ocena je po mnenju agencije Moody's odraz slabšega poslovanja skupine Telekom Slovenije, kar je deloma posledica negotovosti, povezane s prehodom na konvergenčno strategijo, okrepljenega konkurenčnega in regulativnega pritiska ter trenutnega vpliva makroekonomskega okolja. Vsi ti dejavniki namreč lahko povzročijo poslabšanje donosnosti. Negativna napoved pa je posledica povečane stopnje t.i. tveganja izvedbe, povezanega s strategijo širitve in geografsko diverzifikacijo skupine, odvisnosti rasti od uspeha na tujih trgih, še posebno od Kosova in v Makedoniji, ter visoko konkurenčnega okolja, ki vpliva na uspešnost poslovanja družb v Sloveniji.
|
neutral
|
2,940
|
Maribor - Finančna družba Infond Holding je danes prejela sklep mariborskega okrožnega sodišča o odložitvi odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka. Sodišče je odločanje o stečaju odložilo do 18. januarja 2010, je Infond Holding sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze. Predlog za stečaj Infond Holdinga je vložila skupina upnikov, zbranih okoli skupine Pivovarna Laško, to so poleg Pivovarne Laško še Pivovarna Union, Radenska, Delo in Fructal. Kot so ocenili, je podana zakonska domneva o trajni nelikvidnosti teh družb in posledično insolventnosti. Medtem so delničarji Infond Holdinga v četrtek na skupščini izglasovali sklep o dokapitalizaciji v višini 417,4 milijona evrov z denarnimi in stvarnimi vložki. Povečanje osnovnega kapitala z denarnimi vložki se bo izvedlo do zneska 261,4 milijona evrov, s stvarnimi vložki pa v znesku 156 milijonov evrov. Infond Holding bo v okviru dokapitalizacije izdal 261,4 milijona novih delnic, ki jih lahko delničarji po ceni en evro vpišejo v razmerju z obstoječimi deleži v osnovnem kapitalu. Prednostno pravico lahko izkoristijo v roku osmih dni od sprejema sklepa, torej do 11. decembra. Če je ne bodo izkoristili v celoti, pa bodo lahko do 18. decembra k vpisu novih delnic pristopile tudi tretje osebe. Prvi mož Infond Holdinga Pierpaolo Cerani je v četrtek po skupščini dejal, da si želi čimprejšnje rešitve za družbo, da pa je zaradi trenutnih razmer potrebno najti več vlagateljev, ki bi bili pripravljeni sodelovati v dokapitalizaciji. "Vlagatelji so pripravljeni investirati v Infond Holding, a jih je zaradi razmer strah," je dejal Cerani.
|
neutral
|
2,941
|
Ljubljana - V Telekomu Slovenije so včeraj na spletnih finančnih portalih tudi uradno potrdili namero za izdajo obveznic. Čeprav tega sprva niso nameravali storiti v letošnjem letu, pa so, kot so pojasnili, že pridobili vsa potrebna soglasja pristojnih organov, tudi finančnega ministrstva. Vse podrobnosti v zvezi z višino in drugimi pogoji bodo znane, ko bodo opravili krog evropskih javnih predstavitev potencialnim vlagateljem. Predstavitve se bodo začele predvidoma v prihodnjem tednu. V javnosti sicer že dlje časa krožijo informacije, da nameravajo v Telekomu zbrati med 275 in 300 milijoni evrov svežih sredstev, sama izdaja pa naj se ne bi odvila na Ljubljanski borzi, temveč na eni izmed tujih borz. V družbi so že večkrat poudarili, da to ne bo pomenilo dodatne zadolžitve, ampak bodo zbrana sredstva porabljena za refinanciranje obstoječih dolgov. Skupina Telekom je namreč od decembra lani zlasti na račun prevzema makedonskega Cosmofona skoraj podvojila obseg svojih dolgoročnih posojil na 478 milijonov evrov. Vrednost kratkoročnih obveznosti je po drugi strani narasla za "le" pet odstotkov, na nekaj manj kot 400 milijonov evrov. Kot je znano, je Telekomu pred tedni zaradi slabšega poslovanja agencija Moody's znižala bonitetno oceno, z ravni A3, ki jo je družba pridobila v aprilu 2007, na Baa1. Gibanje bonitetne ocene ostaja negativno. Za skupni glavni organizatorki izdaje obveznic so v Telekomu pooblastili banki BNP Paribas in Credit Suisse.
|
neutral
|
2,942
|
Šempeter pri Gorici - V Iskri Avtoelektriki so imeli v prvih devetih mesecih 11,7 milijona evrov izgube, ki naj bi bila ob koncu leta še nekoliko višja. Doslej niso izgubili nobenega kupca, redno plačujejo vse obveznosti do bank in dobaviteljev, naraščajo pa tudi naročila, pravi predsednik uprave Edvin Sever, ki je mandat nastopil z začetkom decembra. Med najpomembnejšimi ukrepi novega vodstva je priprava poslovnega načrta, ki ga bodo predvidoma 21. decembra predstavili nadzornemu svetu. Tako načrtujejo tudi spremembo organizacijske strukture in poslovnega modela prodaje ter racionalizacijo družb v tujini. "Trenutna prodaja je na nivoju od 9 do 10 milijonov evrov mesečno. Pretekli mesec smo v matični družbi dosegli 9,5 milijona evrov prodaje, v skupini pa 11 milijonov," je povedal novoimenovani član uprave Bojan Konič. "Družbo je treba prilagoditi manjšemu obsegu poslovanja, racionalizirati pa je treba celotno vodstveno strukturo. Zaradi spremenjenih razmer, recesije in zmanjšanja števila zaposlenih je treba racionalizirati tudi poslovanje v tujini. Naš namen je, da vzpostavimo tako boljši finančni nadzor nad družbami v tujini kot tudi boljši nadzor nad proizvodnjo in kakovostjo," je še povedal Sever. Na vprašanje, zakaj z nekdanjim predsednikom uprave Igorjem Mihajlovićem še nista uredila primopredaje, pa je Sever odgovoril, da je verjetno vzrok samo v času, primopredajo pa naj bi dokončali prihodnji teden. Zmanjšanje naročil v tekočem letu je bila po besedah vodstva posledica prilagoditve kupcev tržnim razmeram, od septembra pa naročila ponovno naraščajo. Za prvo četrtletje prihodnjega leta imajo zagotovljeno prodajo za 10 milijonov evrov mesečno. Obseg načrtovane prodaje tudi pomeni, da ni potrebe po nadaljnjem zmanjševanju števila delavcev v Iskri Avtoelektriki, še dodajajo. Prodajna strategija ostaja osredotočena na sedanje kupce. Delež novih proizvodov, mlajših od treh let, predstavlja 30 odstotkov vse prodaje šempetrske družbe, za razvoj pa bodo namenili med 4 in 5 odstotki prihodkov.
|
positive
|
2,943
|
Kranj - Sava je v četrtek opoldne zaključila prodajo petletne obveznice. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje obveznic, katere namen je uravnavanje strukture bilance stanja po ročnosti, znaša 26,5 milijona evrov, obrestna mera je 7,20 odstotka letno. Investitorji v obveznico so izključno slovenski investitorji. Po zaključku prve prodaje in vpisu imetnikov obveznic v centralni register pri KDD je predvidena uvrstitev obveznice na Ljubljansko borzo. Prva prodaja obveznic je potekala preko t.i. postopka ponudbe omejenemu krogu povabljenih investitorjev, organizacijo izdaje obveznic pa je izvajala Abanka Vipa, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Save. Obrestno mero so oblikovali v višini 450 bazičnih točk nad srednjim tečajem petletne referenčne obrestne mere za zamenjavo, ki so ga odčitali v četrtek opoldne na strani Reuters EURIRS kot aritmetično povprečje med nakupnim in prodajnim tečajem v višini 2,7 odstotka. Obresti dospevajo v plačilo polletno za nazaj. Prvič bodo dospele v plačilo 9. junija 2010 in nato vsakega 9. junija in 9. decembra v letu, zadnjič ob dospetju obveznic 9. decembra 2014. Nominalna vrednost glavnice bo dospela v izplačilo v celoti v enkratnem znesku ob dospetju obveznice 9. decembra 2014. Obveznosti iz obveznic se izplačujejo v evrih, so še navedli v Savi.
|
neutral
|
2,944
|
Vlagatelji v različne finančne produkte danes zahtevajo enostavno poslovanje, kar najenostavneje dosežejo prek spleta. V borznoposredniški družbi brokerjet Sparkasse so zato razvili elektronski sistem trgovanja, ki uporabnikom omogoča napreden in kakovosten dostop do kapitalskih trgov po vsem svetu. Njihove stranke lahko trgujejo prek borz ali ponudnikov OTC (over-the-counter). Uporabniki njihovega sistema imajo veliko koristi. Na prvo mesto v brokerjet Sparkasse postavljajo neodvisnost od odpiralnih časov finančnih institucij. Tako lahko uporabniki trgujejo tako na Ljubljanski borzi kot tudi v tujini. Z istim denarjem lahko dopoldne trgujejo na evropskih borzah, pozneje pa isti denar uporabijo za trgovanje v ZDA. Vsa naročila lahko uporabniki vnesejo od koder koli – od doma, iz pisarne, na počitnicah. Pogoj je le, da imajo dostop do interneta. Največje darilo, ki ga njihove stranke dobijo, je celota. Uporabniki prejmejo najsodobnejšo spletno platformo, na podlagi katere lahko samostojno vstopajo in upravljajo z naročili on-line. Poleg tega jim brokerjet Sparkasse zagotavlja prave investicijske izdelke za njihove osebne odločitve in vse ustrezne finančne informacije.
|
neutral
|
2,945
|
ženeva - Svetovna gospodarska kriza je samo v zadnjem letu zahtevala ukinitev 20 milijonov delovnih mest po vsem svetu, so v ponedeljek sporočili iz Mednarodne organizacija ZN za delo (ILO). Ob tem so opozorili, da je več milijonov delovnih mest še vedno ogroženih, sploh v primeru, da bi vlade predčasno prenehale s spodbudami za krepitev gospodarstva. ILO ob tem opozarja, da kriza na področju trga dela še zdaleč ni minila. Prav zato je po njihovem mnenju ključnega pomena, da se vlade izognejo prezgodnjim ukinitvam spodbud za okrevanje gospodarstva. "O pravem okrevanju po krizi bomo lahko govorili takrat, ko se bodo razmere umirile tudi na trgu dela," je ob tem poudaril vodja raziskave Raymond Torres. Opozoril je, da prvi znaki gospodarskega okrevanja ne smejo biti razlog, da bi države predčasno zaključile s stimulacijskimi načrti za gospodarstvo. V primeru, da se to kljub vsemu zgodi, je po ocenah ILO samo zaradi tega ogroženih dodatnih pet milijonov delovnih mest, že tako pa naj bi v prihodnjih nekaj letih brez dela skupno ostalo okoli 43 milijonov ljudi. ILO ob tem napoveduje, da trg dela v razvitih državah vrednosti iz obdobja pred krizo ne bo dosegel pred letom 2013, če države ne bodo sprejele odločnejših ukrepov za ustvarjanje novih delovnih mest. Medtem naj bi se trgi dela v hitro razvijajočih se gospodarstvih v "normalne tirnice" vrnili že do leta 2011.
|
negative
|
2,946
|
Ljubljana - Slovenski Siemens je v minulem poslovnem letu, ki se je končalo 31. septembra, ustvaril 57,9 milijona evrov prihodkov, medtem ko so leto prej ti znašali 73,9 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja se je skoraj prepolovil in znašal 2,7 milijona evrov. Siemens je krizo pričakal dobro pripravljen, učinke krize pa so blažila predvsem predhodna naročila. Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedala direktorica slovenskega Siemensa, ki je ena manjših regionalnih družb nemške korporacije, Medeja Lončar, je družba v minulem poslovnem letu pridobila za 58,2 milijona evrov novih naročil, a so bili kupci izredno previdni, še zlasti v prvi polovici leta. Podoben trend so zaznali tudi pri investicijah v javno infrastrukturo. Siemens je v Sloveniji prisoten od leta 1992, zaposluje pa 130 ljudi. Prihodki letno nihajo, lani pa so bili učinki krize najbolj prisotni v sektorju industrije, ki v normalnih razmerah predstavlja levji delež v strukturi prihodkov. Sledita energetika in medicina. Slednja v strukturi prihodkov predstavlja od 10- do 15-odstotni delež. Podobna struktura prihodkov sicer velja tudi za celotno korporacijo. V Siemensu za leto 2010 zaradi že pridobljenih naročil načrtujejo nekoliko boljšo prodajo, ki naj bi celo presegla tisto iz poslovnega leta 2008. Po besedah Lončarjeve stavijo predvsem na velika naročila s področja energetike, med katerimi so pomembnejša prevoz novega statorja za Nuklearno elektrarno Krško, dobava prečnega transformatorja za Eles ter prenova statorja in rotorja v Termoelektrarni Šoštanj. Med ključnimi projekti Siemensa v Sloveniji velja v sektorju industrije v minulem letu omeniti prenovo vlivne naprave v Acroniju. Prodaja produktov s področja avtomobilske avtomatizacije in pogonske tehnike se je v prvi polovici leta zaradi krize precej zmanjšala, proti koncu poslovnega leta pa spet začela naraščati. Za divizijo mobilnost je bil eden ključnih projektov vgradnja signalno-varnostnih naprav na železniškem odseku Pragersko - Ormož ter prenova osvetlitve vzletno-pristajalne steze na letališču Jožeta Pučnika v Ljubljani. Ta divizija je sodelovala tudi na dveh razpisih za sistem ETCS (implementacija v infrastrukturi ter na tirnih vozilih), ki pa še nista zaključena. Na področju tehnične opreme objektov je Siemens eden od dobaviteljev opreme za nadzorni center Darsa v Dragomelju, ki naj bi ga odprli v začetku leta 2010, med vidnejšimi projekti pa je bil zaključek tehnične opreme hotela Kempinski Palace v Portorožu. V sektorju energija so poslovno leto najbolj zaznamovali projekti s področja proizvodnje energije, na področju zdravstva pa je Siemens slovenskim bolnišnicam dobavil nekaj tehnološko najnaprednejših diagnostičnih naprav. Korporacija Siemens s sedežem v Berlinu je poslovne rezultate predstavila prejšnji teden. V minulem poslovnem letu je Siemens ustvaril 76,7 milijarde evrov prihodkov (leto prej 77,3 milijarde evrov), od tega kar 23 milijard evrov iz prodaje produktov okoljskega portfelja. Dobiček je znašal 2,5 milijarde evrov, kar je manj kot leto prej, ko je bila večina dobička posledica odprodaje družbe Siemens VDP Automotive v višini 5,5 milijarde evrov.
|
positive
|
2,947
|
Atene - Bonitetna agencija Fitch je v torek znižala bonitetno oceno na dolgoročni državni dolg Grčije z A- na BBB+, že v ponedeljek pa je agencija Standard & Poor's opozorila pred znižanjem ratinga A- tej članici območja evra. To krepi zaskrbljenost v območju evra, saj bi grške banke utegnile ostati brez dostopa do refinanciranja v okviru ECB. Evropska centralna banka (ECB) namreč trenutno za zavarovanje likvidnosti, ki jo namenja bančnemu sistemu v okviru različnih operacij refinanciranja, sprejema zavarovanje z najnižjo bonitetno oceno BBB-, ob koncu prihodnjega leta pa naj bi to pravilo spremenila na raven pred izbruhom finančne in gospodarske krize, to je na najnižjo boniteto A-. Grške banke tako zaenkrat še lahko uporabljajo državne obveznice za zavarovanje v okviru refinanciranja ECB, a že v začetku 2011 bi lahko, če bodo ostale bonitetne agencije sledile zgledu Fitcha, grške banke ostale brez dostopa do tega ključnega vira likvidnosti in bi se morale zadolževati pod veliko manj ugodnimi pogoji. To bi bil prvi tak primer v zgodovini evrskega območja in bi utegnil pripeljati do resnih težav na grškem bančnem trgu. Edini kratkoročni način za razrešitev tega bi bila še ena posebna krizna sprememba pravil ECB, a zaenkrat v Frankfurtu po pisanju tujih tiskovnih agencij za tak ukrep ni veliko pripravljenosti. Kot je v ponedeljek dejal predsednik ECB Jean-Claude Trichet, od Grčije pričakujejo "pogumne" odločitve na področju javnih financ. Glavni razlog za znižanje bonitetne ocene je bil namreč po navedbah Fitcha "nizka verodostojnost javnofinančnih ustanov in okvirja javnofinančne politike". Grčija bo v letošnjem letu zabeležila proračunski primanjkljaj v višini 12,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), v skladu s proračunskim predlogom nove socialistične vlade pa naj bi ga prihodnje leto z različnimi ukrepi oklestili vsaj na 9,1 odstotka BDP. Javni dolg pa naj bi pred stabilizacijo prilezel celo do 130 odstotkov BDP. Fitch je sicer omenil, da iz napovedi vlade razume, da naj bi v skladu s priporočili Evropske komisije do leta 2013 javnofinančni primanjkljaj uspela zmanjšati na raven treh odstotkov BDP, kot to predvideva pakt o stabilnosti in rasti. Tako v Bruslju kot v pomembnejših bonitetnih agencijah pa dvomijo v resničnost in verodostojnost napovedi grških oblasti. Grške javne finance so namreč že vrsto let v hudih težavah, saj država zaradi neučinkovitega pobiranja davkov ne uspe zbrati dovolj proračunskih prihodkov, na drugi strani pa ji zaradi glasnega nasprotovanja različnih družbenih skupin, ki se pogosto sprevrže celo v nasilne proteste, ne uspe zmanjšati odhodkov. Kriza je razmere le še zaostrila. Evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia je v torek posvaril, da so "težke razmere v eni članici območja evra razlog za zaskrbljenost v celotnem območju". "Jasno je, da se Grčija sooča z resnimi gospodarskimi in javnofinančnimi težavami, a potrebni so dodatni ukrepi," je povedal in dodal, da je proračunski predlog "prvi korak v pravi smeri". "Evropska komisija je pripravljena grškim oblastem pomagati pri pripravi celovitega programa javnofinančne konsolidacije in strukturnih reform," je zaključil. Fitch je v torek sicer znižal tudi bonitetne ocene za štiri glavne grške poslovne banke. Te zaenkrat še poslujejo ustrezno, a imajo v svojih bilancah veliko državnih obveznic, zato bi padec ratinga grškega državnega dolga lahko poslabšal njihov položaj.
|
negative
|
2,948
|
Frankfurt - Nemški Volkswagen bo do januarja prihodnje leto kupil 19,9-odstotni delež v japonskem proizvajalcu avtomobilov Suzuki Motor. Za delež bo odštel 2,5 milijarde dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prav tako naj bi Suzuki pridobil delež v največjem evropskem proizvajalcu avtomobilov. Finančne podrobnosti nakupa sicer niso znane, po dostopnih informacijah pa naj bi polovico kupnine, ki jo bo dobil od Nemcev, namenil za nakup delnic Volkswagna. Posel naj bi bil končan do sredine februarja 2010. V obeh družbah so zatrdili, da so dosegli soglasje o vzpostavitvi dolgoročnega strateškega partnerstva. Po mnenju nekaterih analitikov bi lahko sodelovanje Volkswagna in Suzukija pospešilo prestrukturiranje svetovne avtomobilske industrije. S sodelovanjem nemškega in japonskega avtomobilskega proizvajalca naj bi se na azijskem trgu oblikovala široka prodajna mreža, saj je Volkswagen že močno prisoten na kitajskem trgu, Suzuki pa je pomemben igralec v Indiji. Glede na produktni portfelj, svetovno distribucijo in proizvodne zmogljivosti se družbi odlično dopolnjujeta. Volkswagen je pred nedavnim kupil 49,9-odstotni delež v nemškem proizvajalcu luksuznih avtomobilov Porscheju in namerava do leta 2011 pridobiti še preostali delež. Porsche naj bi tako postala deseta blagovna znamka nemškega proizvajalca. Vodstvo Volkswagna si želi število blagovnih znamk povečati na 12. Kot navajajo v obeh družbah, želijo s skupnim nastopom odgovoriti na zahteve trga, ki beleži rast povpraševanja po okolju prijaznih avtomobilih, poroča AFP. Analitiki poudarjajo, da je Suzuki po koncu sodelovanja z ameriškim General Motorsom moral najti močnega partnerja, da bo ostal konkurenčen.
|
neutral
|
2,949
|
Novo mesto - Predsednik uprave novomeške družbe TPV Vladimir Gregor Bahč in član uprave Slovenske izvozne in razvojne banke (SID) Jožef Bradeško sta danes v Novem mestu podpisala pogodbo, s katero je banka družbi odobrila desetletno dolgoročno posojilo za razvojna projekta ogrodja vzglavnikov in varjeni sklopi. Znesek posojila znaša sedem milijonov evrov. Kot so sporočili iz družbe TPV je SID posojilo odobrila iz sredstev evropske investicijske banke in drugih virov, ki so namenjeni financiranju razvojnih projektov na področju avtomobilske industrije, s temi dolgoročnimi in ugodnimi viri financiranja pa banka podpira razvojne projekte, ki utrjujejo položaj slovenskih razvojnih in neposrednih dobaviteljev na globalnem trgu. Cilj obeh projektov je zmanjšati težo celotnega vozila, z inovativnimi rešitvami pa zagotoviti enako varnost. K navedenim ciljem so zavezani vsi dobavitelji, tudi dobavitelji sedežev in vzglavnikov, TPV pa načrtuje, da bo s predlaganima projektoma v prihodnjih letih dosegla približno osemodstotni delež ogrodij vzglavnikov v Evropi proizvedenih vozil oz. do triodstotni delež v svetovnem merilu. Oba obravnavana projekta se navezujeta na projekt Policentrični Tehnološki center, v katerem so bili pod okriljem Slovenskega avtomobilskega grozda-ACS vključeni številni slovenski dobavitelji, omenjeni projekt, tako TPV, pa je prinesel vrsto skupnih učinkov. Glavna dejavnost družbe TPV trženje in proizvodnja opreme vozil je razvoj in izdelava sestavnih delov za vozila ter lahkih delov zanje, glavni izdelki družbe pa so avtomobilski sedeži in sedežni okvirji, nosilec armaturne plošče, ogrodje naslona za roke, nosilec odbijača, ogrodja ter ogrodja vzglavnikov, pojasnjujejo v TPV. Družba je lani zaposlovala skoraj 500 ljudi, ustvarila pa 43 milijonov evrov letnega prometa. V prvi polovici tekočega leta se je število zaposlenih povečalo na skoraj 550, polletna realizacija prometa pa je znašala 21 milijonov evrov. V devetih mesecih tega leta so ustvarili 32 milijonov evrov prihodkov, sklopi, ki jih proizvaja družba, vključno z deli sedežev in vzglavnikov, pa so danes prisotni v vozilih večine evropskih proizvajalcev oz. proizvajalcev, ki sestavljajo vozila v Evropi, kot so renault, BMW, audi, alfa, VW, volvo, toyota, škoda, SAAB, peugeot, opel, nissan, mercedes-benz, jaguar, ford in DAF. Ker se kupci družbe TPV prizadevajo razvijati in proizvajati vozila v skladu z direktivami standardov Euro 5 in Euro 6, od družb, s katerimi sodelujejo, zahtevajo, da sledijo omenjenim standardom in smernicam, poudarjajo v TPV. V zadnjem času pri programu Avtomobilska industrija sodelujejo tudi z novomeško Fakulteto za industrijski inženiring, imajo pa tudi lasten razvojni oddelek, so še sporočili iz Novega mesta.
|
positive
|
2,950
|
Ljubljana - Tri dni po tem, ko so bančni delavci zaradi odpovedi kolektivne panožne pogodbe, odpovedalo jo je Združenje bank Slovenije (ZBS), zagrozili s stavko, jih je nadzorni svet ZBS na čelu s predsednikom uprave NLB Božom Jašovičem pričakovano povabil na sestanek, na katerem se bodo dogovorili o poteku in vsebini socialnega dialoga, pogajanjih za sklenitev nove panožne pogodbe in ostalih odprtih vprašanjih. Srečanje bo predvidoma v petek. Kot je znano, so delodajalci konec septembra enostransko odpovedali kolektivno pogodbo dejavnosti bank in hranilnic ter hkrati ponudili novo, ki zaposlenim znižuje že uveljavljene pravice. To potezo so v ZBS utemeljili s prilagajanjem stroškov dela sedanjim razmeram poslovanja, kar pa bančnih sindikatov ni prepričalo. "Delodajalci ste v preteklih letih, v katerih smo skupaj soustvarjali visoke dobičke bank, bili pripravljeni deliti materialne in druge pravice le menedžmentu, delavcem pa niste niti izhodiščnih plač usklajevali z rastjo življenjskih stroškov," sta novo pogodbo v začetku tedna komentirala Sindikat bančništva Slovenije (SBS) in Sindikat NLB. Če z nasprotne strani ne bo interesa za konstruktivna pogajanja, grozijo celo s stavko. Medtem ko v združenju kaj več od tega, da so se zavzeli za nadaljnji konstruktivni dialog med socialnima partnerjema, niso povedali, imajo v sindikatih tri ključne zahteve. "Vztrajamo, da se podaljša uporaba sedanje kolektivne pogodbe do sklenitve nove, ustanovljena pa mora biti tudi komisija, ki bo pripravila strokovni plačni model za bančništvo. Poudarjam, da ne bomo pristali na nobeno zmanjšanje standardov, ki so že sedaj minimalni," je zatrdil predsednik SBS Drago Jurenec. Prav tako zahtevajo, da bodo prisotni na petkovem sestanku - poleg Jašoviča naj bi se ga udeležila tudi France Arhar (Unicredit) in Matjaž Kovačič (NKBM) - sodelovali v imenu vseh delodajalcev. tomaz.modic@dnevnik.si
|
negative
|
2,951
|
Ljubljana - Strokovni delavci podjetja Prevent Global so odstop predsednika uprave Ivana Majcna sprejeli kot znak pripravljenosti vseh vpletenih, da naredijo korak naprej v zvezi s položajem družbe. Hkrati pa jih skrbi, ali ni morda že prepozno. Ne glede na to, kot so zapisali v današnjem sporočilu za javnost, z optimizmom pričakujejo prihodnje razplete. Strokovni delavci družbe upajo, da se bodo pogajanja med predstavniki podjetij Prevent Global in Prevent DEV nadaljevala v pozitivni smeri. Hkrati od obeh največjih lastnikov, Janka Zakeršnika in Nijaza Hastorja, pričakujejo, da prezreta medsebojna nesoglasja in z dogovorom omogočita prihodnost delavcem Preventa ter s sinergijo znotraj skupine ponovno ustvarjanje pozitivnih rezultatov v družbi. Kot je znano, je predsednik uprave Prevent Globala Ivan Majcen v sredo nadzornemu svetu ponudil svoj odstop, ta pa ga je sprejel. V teku je iskanje kandidatov za člane uprave, za katere Hastor pričakuje, da bodo sprejemljivi za obe strani. Hkrati z Majcnom preneha mandat tudi članu uprave Dušanu Zakeršniku. Medtem se v medijih neuradno pojavljajo nekatera imena možnih kandidatov za vodenje uprave Prevent Globala. Kot piše današnji Večer, naj bi po neuradnih informacijah eden od kandidatov za predsednika uprave bil župan občine Prevalje Matic Tasič. Časnik Finance kot možne kandidate omenja Matjaža Hudopiska, Mojco Spanžel in Gregorja Knežarja, ki so vsi zaposleni v Prevent Globalu, prva dva sta izvršna direktorja. Dnevnik pa piše, da se med resnimi kandidati omenja oseba, ki ni zaposlena v Prevent Globalu, je pa pred kratkim kandidirala za eno od pomembnih služb v državni upravi. Kot so za STA povedali v komunikacijski skupini Spem, Prevent DEV že pripravlja odziv na zadnje dogodke. Javnosti ga bodo posredovali še danes.
|
neutral
|
2,952
|
Ljubljana - Ivan Majcen, predsednik uprave Preventa Globala, je včeraj nadzornemu svetu, ki mu predseduje odvetnik Vladimir Bilić, podal nepreklicno odstopno izjavo. Odpravnini se je odpovedal. "Za odstop sem se odločil zaradi različnih pritiskov, celo fizičnih groženj, ki so se stopnjevali do te mere, da so mi onemogočali opravljanje funkcije predsednika uprave. V takšnih okoliščinah tudi nisem želel sprejeti odgovornosti za vodenje družbe. Upam, da bo moj odstop nekaterim odprl oči in da bodo začeli razmišljati z lastno glavo," pojasnjuje Majcen. Po njegovih besedah je z odstopom odpravil možnosti za izgovore Preventa Deva o selitvi proizvodnje iz Slovenije. "To se je dogajalo že pred zaostritvijo razmer," opozarja Majcen. Dodaja, da ga poleg 1300 delavcev, ki delujejo v avtomobilski industriji, še bolj skrbi za okoli tisoč delavcev, ki delujejo na drugih programih v skupini Prevent Global. Z Majcnovih odstopom je prenehal mandat tudi članu uprave Dušanu Zakeršniku, ki je sicer sin Janka Zakeršnika (na seji nadzornega sveta je bil prisoten), največjega lastnika Preventa Globala. Kdo bodo člani nove uprave, bo znano do petka opoldne. Med resnimi kandidati za predsednika uprave se omenja oseba, ki ni zaposlena v Preventu Globalu, pred kratkim pa je kandidirala za eno od pomembnih služb v državni upravi. Majcnovo zamenjavo je, kot je znano, v zadnjih tednih zahteval državljan BiH Nijaz Hastor, ki s skupino povezanih oseb obvladuje 45-odstotni lastniški delež Preventa Globala, hkrati pa preko njegovega nemškega podjetja Prevent Dev poteka dobava prevlek Preventa Globala avtomobilski industriji. V tem tednu so Majcnovo zamenjavo brezpogojno zahtevali tudi delavci, ki so v ponedeljek ustavili stroje in začeli stavkati. Predsednik Sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije (STUPIS) družb skupine Prevent Vladimir Zorman se je Majcnovega odstopa sinoči razveselil. "Delavci bodo zdaj nadaljevali z delom, kar bo omogočalo tudi ohranitev proizvodnje in nadaljevanje sodelovanja s Preventom Devom," pravi Zorman. Na vprašanje, ali je bil v tem tednu v stiku s predstavniki Preventa Deva, je odgovoril nikalno: "Prepričan sem, da bodo držali obljubo in v Sloveniji ohranili napovedanih 880 delovnih mest. Hkrati sem tudi prepričan, da bo Prevent Dev ne glede na zapadlost faktur te plačal prej in na tak način pravočasno omogočil izplačilo plač," dodaja Zorman. Pooblaščenec uprave Preventa Deva Carsten Unverricht Majcnovega odstopa včeraj še ni želel komentirati. Po ponedeljkovem uporu delavcev je Bilić v pismu Unverrichta pozval, naj do seje nadzornega sveta Preventa Deva posreduje ponudbo, na podlagi katere bo vsaj teoretično možno računati na odplačilo dolgov Preventa Globala. Bilić pravi, da do seje nadzornega sveta ni dobil odgovora, ki bi vključeval želene podatke, zato je tudi izjavil, da bi Prevent Global glede na premoženje, ki ga ima, lahko končal v likvidaciji, in ne v stečajnem postopku. Da bi do likvidacije sploh prišlo, bi morala o njej odločati skupščina z najmanj tričetrtinsko večino, kar pa je v konkretnem primeru malo verjetno. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
2,953
|
Ljubljana - Če lastniki Hypo Group Alpe Adria ne bodo dokapitalizirali, kar pa naši sogovorniki iz bančnih krogov ocenjujejo kot manj verjeten scenarij, bo to imelo negativne učinke tudi na njeno slovensko hčerinsko družbo. Še posebej, če je tudi slednja v kakršnih koli finančnih težavah in bi potrebovala dodatni kapital – šibka lastnica ji ga pač ne bo mogla zagotoviti. Na probleme z vidika možnosti refinanciranja pri matični banki opozarjajo tudi v Banki Slovenije, a hkrati dodajajo, da stečaj avstrijske matične banke Hypo Alpe Adria Bank International formalnega na slovensko hčerinsko banko ne bi imel vpliva. Banka bi še naprej normalno poslovala kot samostojna pravna oseba. Kakršne koli bojazni za depozite varčevalcev so odveč – še vedno namreč velja neomejeno državno jamstvo za depozite. Enako po ocenah našega sogovornika iz bančnih krogov velja za obstoječe posojilojemalce, seveda če slovenska Hypo nima težav s kapitalom in likvidnostjo. A po zagotovilih regulatorja Banke Slovenije takšnih težav banka nima. »Banka Slovenije spremlja dogajanja v zvezi z skupino Hypo ter poslovanje hčerinske banke v Sloveniji, katere kapitalska ustreznost po zadnjih podatkih znaša 12 odstotkov in je bistveno višja od predpisane minimalne vrednosti. Zadovoljiv je tudi obseg likvidnih sredstev te banke,« še pojasnjuje regulator. Enako zagotavljajo tudi v banki, ki jo vodi Anton Romih, kjer dodajajo še, da glede na sedanje razmere v nobenem primeru ne potrebujejo dodatne dokapitalizacije. Zagotavljajo tudi, da »prvih desetih mesecev letošnjega leta kaže stabilno in povečano poslovanje Hypo banke na vseh področjih. Bilančna vsota se je v tem obdobju povečala«. A konkretnih podatkov iz banke niso sporočili, poudarjajo pa, da so se med krizo ustrezno prilagodili, tudi strukturo procesov odobravanja kreditov. barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
2,954
|
Ljubljana - Odločitev o morebitni izvedbi za danes napovedane stavke v družbah Viator&Vektorja bo znana po 12. uri, je za STA povedal Mirko Drača iz Sindikata delavcev prometa in zveze Viator&Vektor. Do takrat naj bi namreč delodajalska stran sporočila svojo odločitev glede zadnjega predloga, ki ga je v četrtek na pogajalsko mizo dal sindikat. Pogajanja so sicer bila v četrtek zvečer "nenavadno" zaključena a strani delodajalca, je pojasnil Drača, ki vsebine zadnjega predloga sindikata ni pojasnil. Iz Viator&Vektorja so sicer danes sporočili, da so vodstva družb Viator&Vektorja še v fazi pogajanj, bodo pa ob 12.30 imela novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavila stališča glede napovedane stavke in stavkovnih zahtev. Ob tem dodajajo, da stavkovne zahteve pomenijo povišanje stroškov dela za 25 odstotkov, česar pa uprave v zaostrenih pogojih poslovanja in glede na rezultate poslovanja ne morejo sprejeti. Na novinarski konferenci bodo stališča predstavili glavni izvršni direktor družbe Skupina Viator&Vektor Milan Šajn, direktor družbe Viator&Vektor Logistika Bojan Novak in direktor družbe Viator&Vektor Storitve Aleš Cerkvenik. Kot je znano, je sindikat pred dnevi napovedal stavko zaradi poseganja v nekatere sporazumno določene pravice delavcev, stavkovni odbor pa je direktorje omenjenih treh družb o stavki obvestil že prejšnji ponedeljek. Glavni izvršni direktor skupine Viator&Vektor Milan Šajn zavrača navedbe, da so delavcem zmanjšane pravice. "Plače v Viator&Vektorju so višje od povprečja v panogi, delavcem pa pri pogajanjih ponujamo rešitve, ki so skladne z gospodarskimi razmerami, v kateri je družba," je poudaril pred dnevi.
|
neutral
|
2,955
|
Žalec - Žalski Juteks je v prvih enajstih mesecih proizvedel 10,1 milijona kvadratnih metrov talnih oblog, s čemer je bila dosežena za 10,7 odstotka višja količinska proizvodnja kot je bila planirana za to obdobje. Glede na enako obdobje lani pa je enajstmesečna proizvodnja upadla za več kot 30 odstotkov. Juteks je v enajstmesečju prodal za 10,2 milijona kvadratnih metrov vinilnih talnih oblog in s tem dosegel količinsko prodajo višjo za 12 odstotkov v primerjavi z načrtom za omenjeno obdobje. Vrednostno je Juteks v prvih enajstih mesecih letos presegel prodajni načrt za 16,7 odstotka. Po ocenah uprave bo Juteks letos načrtovano prodajo presegel za osem odstotkov, je družba danes sporočila preko spletnih straneh Ljubljanske borze. Nadzorni svet Juteksa pa je na četrtkovi seji obravnaval tudi poslovanje družbe v obdobju od januarja do konca oktobra letos. V tem obdobju je bil dosežen dobiček iz poslovanja v višini 363.000 evrov, kar je za 58 odstotkov manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. Dobiček pred davkom oz. celotni poslovni dobiček pa je v desetmesečju znašal 238.000 evrov. Čisti desetmesečni dobiček Juteksa tako znaša 182.000 evrov. Po oceni Juteksove uprave je k slabšemu poslovnemu rezultatu veliko pripomogla ponovna rast cen surovin v tretji četrtini letošnjega leta. Uprava tudi meni, da bo letošnji čisti dobiček pod načrtovanim, bodo pa nanj negativno vplivale še slabitve računovodskih postavk, ki jih načrtujejo konec leta. Nadzorniki so sprejeli tudi izhodišča in osnutek načrta za leto 2010 za skupino Juteks, ki predvideva prodajo 16 milijonov kvadratnih metrov talnih oblog. Načrtovana prodaja za skupino Juteks za leto 2010 bo znašala 45,6 milijona evrov. Nadzorni svet je bil seznanjen še z zaključnim poročilom o aktivnostih v zvezi z investicijo v Rusiji, ki je prešla v zadnjo fazo. Testna proizvodnja že teče, čez 10 dni pa bo stekla tudi redna proizvodnja. Vrednost te ruske naložbe pa znaša 35,7 milijona evrov.
|
neutral
|
2,956
|
Nič kaj dosti bolje se ne godi Španiji in Irski. Obe državi sta zaradi enakih težav doživeli poslabšanje kreditne ocene že januarja letos, negativni obeti pa pričajo o nevarnosti nadaljnjega zniževanja bonitetne ocene. Podobno se dogaja z drugimi tako imenovanimi perifernimi obveznicami v Evropski uniji, predvsem na Portugalskem. Vodo na mlin je dodala dubajska zgodba. Eno od podjetij v lasti sklada Dubai World je namreč pred nekaj dnevi objavila polletno izgubo v višini 3,65 milijarde dolarjev. Sklad se z upniki pogaja o reprogramiranju dolgov, katerih skupni znesek znaša kar 59 milijard dolarjev. Kot da negativnih novic ni bilo dovolj, so v bonitetni družbi Moodys objavili poročilo, ki po pesimističnem scenariju predvideva znižanje kreditne ocene ZDA in Veliki Britaniji v letu 2013, če jima ne uspe znižati podivjanih proračunskih primanjkljajev. Vse to je delniške trge do sredine tedna obarvalo pretežno rdeče, obrat se je zgodil šele v drugi polovici tedna, ko so prevladale pozitivne novice o nadaljnjem okrevanju svetovnih gospodarstev in predvidenem umiku finančnih stimulusov. Na udaru so bili tudi dolžniški trgi. Največ so pridobile najvarnejše državne obveznice (v Evropi predvsem Nemčija in Francija), medtem ko so države s precejšnjimi težavami z javnimi financami precej vrednosti izgubile. Grčijo so nekateri analitiki razglasili za državo na robu bankrota. Temeljiti strukturni ukrepi so nedvomno potrebni, vendar je takšna izjava zagotovo pretirana. Že zaradi dejstva, da gre za državo v evroskupini. Tržne udeležence so poskušali pomiriti tako grška vlada kot predstavniki ECB. Grška vlada, z oktobra izvoljenim predsednikom vlade Papandreoum na čelu, se je zavezala, da bo povečala obseg ukrepov za izboljšanje javnih financ. Investitorji so previdni in očitno dvomijo o uspešnosti njihovih potez. Zahtevana donosnost (donosnost do dospetja) za desetletno grško obveznico znaša 5,5 odstotka, kar predstavlja povečanje za pol odstotne točke v tednu dni. Pribitek nad nemško državno obveznico primerljive ročnosti znaša 232 osnovnih točk. To je na ravni z začetka aprila letos. Izpostaviti velja, da je bil vrh dosežen marca letos pri treh odstotnih točkah razlike, minimum pa avgusta, ko se je letošnji pribitek skrčil na 108 osnovnih točk. Zanimivo, zahtevana donosnost turške državne obveznice primerljive ročnosti, izdane v evrski valuti, trenutno znaša 4,8 odstotka. Turčija je uvrščena v špekulativni razred. Glede na vsa dejstva lahko sklenemo, da se bo volatilnost grških državnih papirjev nedvomno nadaljevala. Hkrati pa ocenjujemo, da trenutne ravni investitorjem v državne dolžniške vrednostne papirje ponujajo zanimivo nakupno priložnost.
|
negative
|
2,957
|
Bagdad - Ruski Lukoil in norveški Statoil sta zmagala na razpisu za razvoj polovice "super velikega" naftnega polja West Qurna. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, sta omenjeni družbi na razpisu premagali konzorcij, v katerem so britanski BP, francoski Total in malezijski Petronas. Rusi in Norvežani so se v pogodbi zavezali, da bo proizvodnja na tem polju, ki ima okrog 12,9 milijarde 159-litrskih sodov rezerv, znašala 1,8 milijona 159-litrskih sodov nafte na dan, v državno blagajno pa bosta partnerja od proizvedenega soda nafte prispevala 1,15 dolarja. Naftno polje West Qurna v bližini Basre na jugu Iraka velja za eno največjih nahajališč nafte v Iraku, s skupaj več kot 20 milijardami sodov rezerv. Zaradi velikosti so ga iraške oblasti razdelile na dva dela. Pravice za izkoriščanje prvega dela polja, z rezervami v višini 8,7 milijarde 159-litrskih sodov, je junija dobila ameriška družba Exxon Mobil, za pridobitev posla pa sta se v konzorciju potegovala tudi Lukoil in njegov petinski lastnik ameriški ConocoPhilips. Irak, ki naj bi imel tretje največje rezerve nafte na svetu, takoj za Savdsko Arabijo in Iranom, je v zadnjih dnevih podelil več licenc za izkoriščanje naftnih rezerv. Tako sta v petek družbi Royal Dutch Shell in China National Petroleum dobili pravico izkoriščanja skoraj 15 odstotkov naftnih rezerv Iraka.
|
positive
|
2,958
|
Velenje - Elektrogospodarstvo BiH je na javnem razpisu za rekonstrukcijo obrata notranjega transporta žlindre na bloku štiri v Termoelektrarni Tuzla izbralo velenjski Esotech. Podoben projekt so Velenjčani za istega naročnika izvajali že lani. V okviru rekonstrukcije notranjega transporta žlindre in kotlovskega pepela bodo v tuzlanski termoelektrarni zamenjali obstoječ sistem z novim sistemom, ki se uporablja v sodobnih termoelektrarnah po svetu. Končanje projekta je predvideno konec junija 2010, v juliju pa je predvideno poskusno obratovanje. Izvajanje projekta je časovno usklajeno z obširnim remontom na bloku štiri v Termoelektrarni Tuzla, ki bo potekal od začetka aprila do konca junija 2010, so sporočili iz Esotecha. Esotech je skupaj s partnerji ERICo in podjetjem CEE za Elektrogospodarstvo BiH v teh dneh s predajo projektne dokumentacija zaključil projekt, ki je obsegal izdelavo idejnega projekta novega sedmega bloka v Termoelektrarni Tuzla z orientacijsko močjo 450 megavatov, študijo vplivov na okolje in investicijski program bodoče izgradnje. Esotech sicer poslovno leto končuje z načrtovanim dobičkom kljub 15 odstotkov nižjim prihodkom od prodaje. Upad prihodkov kot posledico zmanjšanja investicij so pričakovali in z ukrepi uspeli znižati stroške ter zadržati delovno učinkovitost in uspešnost na projektih.
|
neutral
|
2,959
|
London/Frankfurt/Pariz - Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so današnje trgovanje začeli optimistično, potem ko je odjeknila novica, da bo najbogatejši in najvplivnejši izmed Združenih arabskih emiratov Abu Dabi z desetimi milijardami dolarjev pomagal sosedu Dubaju pri odplačevanju dolga državnega investicijskega holdinga Dubai World. V Frankfurtu se je indeks DAX v uvodnem delu trgovanja povzpel za 1,13 odstotka, londonski FTSE 100 je pridobil 1,06 odstotka, pariški CAC 40 pa 0,78 odstotka. Na Dunaju so tečaji po odločitvi o podržavljenju banke Hypo Aple Adria više za 1,11 odstotka, v Milanu enako, v Zürichu pa so pridobili 0,53 odstotka. Novica iz Zaliva je ob koncu trgovanja pozitivno vplivala tudi na vodilne azijske borze. Na vodilni azijski borzi v Tokiu so tečaji v povprečju na koncu kljub temu izgubili 0,02 odstotka, a nadoknadili precej večje padce na začetku dne. V Seulu so tečaji porasli za 0,47 odstotka, v Hongkongu za 0,87 odstotka, v Šanghaju pa celo za 1,71 odstotka. Duabjski voditelji so danes zjutraj sporočili, da bo Abu Dabi pomagal svojemu sosedu z desetimi milijardami dolarjev, ki naj bi bili namenjeni "izpolnitvi nekaterih manjkajočih obveznosti Dubai Worlda". Osrednji državni investicijski holding dubajskega emirata Dubai World je konec novembra upnike pozval k odlogu plačila približno 60 milijard dolarjev dolga do maja 2010, kar je za nekaj dni pretreslo svetovne finančne trge.
|
positive
|
2,960
|
Ljubljana - V Sloveniji je oktobra neto plača na zaposleno osebo v podjetjih in drugih organizacijah v povprečju znašala 935,11 evra, s čimer je bila za 0,6 odstotka višja kot septembra in 1,9 odstotka višja kot oktobra lani, so danes sporočili iz državnega statističnega urada. Povprečna mesečna plača se je oktobra glede na september zvišala tako v bruto kot neto znesku. Povprečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji je oktobra dosegla 1448,13 evra, kar je en odstotek več kot mesec prej in 1,7 odstotka več kot oktobra lani. Realno se je povprečna mesečna bruto plača oktobra letos glede na mesec prej zvišala za 0,9 odstotka, glede na enak lanski mesec pa za 1,7 odstotka. V oktobru je bilo plačanih povprečno 170 ur na zaposlenega, kar je 0,6 odstotka več kot v septembru. Povprečna mesečna bruto plača za plačano uro za oktober je bila glede na september višja za 0,9 odstotka in je znašala 8,54 evra. V primerjavi z mesecem prej se je povprečna mesečna bruto plača za oktober zvišala v večini dejavnosti, najopazneje na področju finančne in zavarovalniške dejavnosti (za 6,5 odstotka), področju oskrbe z električno energijo, plinom in paro (za 5,7 odstotka) ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti (za 3,9 odstotka). Znižala pa se je v dejavnostih promet in skladiščenje (za 4,4 odstotka), gradbeništvo (za 1,6 odstotka) ter dejavnostih javne uprave in obrambe ter obvezne socialne varnosti (za 1,0 odstotek). Oktobra se je povprečna mesečna bruto plača glede na mesec prej zvišala v vseh slovenskih statističnih regijah, najopazneje v goriški (za 2,1 odstotka), gorenjski (za 1,5 odstotka) in zasavski statistični regiji (za 1,3 odstotka), navajajo na statističnem uradu.
|
positive
|
2,961
|
London - Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so današnje trgovanje po objavi podatkov o ameriški inflaciji in začetih novogradnjah v ZDA zaključili s precejšnjo rastjo. Nafta se je po nepričakovano velikem padcu zalog črnega zlata v ZDA močno podražila, okrepil pa se je tudi tečaj evra. Vrednost indeksa najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je popravila za 1,20 odstotka na 2923,33 točke, podražile pa so se skoraj vse delnice v indeksu. V Londonu je indeks FTSE 100 pridobil 0,65 odstotka in končal pri 5320,26 točke, v Parizu se je indeks CAC 40 zvišal za 1,09 odstotka na 3875,82 točke, indeks DAX v Frankfurtu pa je pridobil kar 1,58 odstotka in se oblikoval pri 5903,43 točke, kar je največ po septembru lani. Indeks FTSE Italia All-Share v Milanu je pridobil 1,14 odstotka in zaključil dan pri 23.288,35 točke, indeks ATX na Dunaju se je zvišal za 1,23 odstotka na 2482,63 točke, indeks BUX v Budimpešti pa le 0,33 odstotka na 20.723,85 točke. Indeks Crobex v Zagrebu je pridobil 0,16 odstotka vrednosti in trgovanje sklenil pri 2025,70 točke, medtem ko je indeks beograjske borze Belex izgubil 2,02 odstotka in končal pri 645,90 točke. Na Wall Streetu je industrijski indeks Dow Jones približno štiri ure pred koncem trgovanja pri skoraj 10.486 točkah, kar je 0,32 odstotka več kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 0,71 odstotka in se nahaja na ravni 2217 točk. Na borzno trgovanje so vplivale predvsem pozitivne novice iz ZDA. Novembra so tako v ZDA začeli graditi 8,9 odstotka več stanovanjskih hiš in stanovanj, k čemur je pripomoglo tudi ugodno vreme, je sporočilo ameriško ministrstvo za trgovino. Podatek je v skladu s pričakovanji analitikov in kaže na okrevanja nepremičninskega trga, na katerem se je dejansko začela ameriška finančna kriza, ki je nato hitro prerasla v svetovno in svet pahnila v recesijo. Vlagatelje je razveselila tudi novica o novembrski rasti cen življenjskih potrebščin za 0,4 odstotka. November je bil tako prvi mesec od februarja, ko so v ZDA zabeležili mesečni dvig cen, kar po mnenju poznavalcev zmanjšuje strah pred morebitno deflacijsko spiralo. Istočasno pa je podatek o nespremenjeni jedrni inflaciji (brez cen hrane in energije) potrdil prepričanje, da bo počasno okrevanje gospodarstva še nekaj časa zadrževalo izrazitejšo rast cen in tako omogočilo nizke ravni obrestnih mer. Cena nafte je medtem po torkovem dvigu znova poskočila. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena januarja, je treba trenutno na blagovni borzi v New Yorku odšteti 73,14 dolarja, kar je 2,45 dolarja več kot v torek. V Londonu se je severnomorska nafta brent medtem podražila za dolar na 73,05 dolarja. Na izrazit skok cen črnega zlata je vplivalo predvsem poročilo ameriškega vladnega urada za energetske informacije, da so se zaloge nafte v ZDA minuli teden zmanjšale za 3,7 milijona sodov, zaloge derivatov pa za 2,9 milijona sodov. Obe številki sta močno presegli pričakovanja analitikov. Razlog za padec zalog, še posebej kurilnega olja, je predvsem izrazito zimsko vreme v večjem delu ZDA v zadnjih dneh. Tečaj evra pa se je na krilih novic o inflaciji danes zvišal, potem ko je na začetku trgovanja dosegel celo najnižjo raven v zadnjih treh mesecih. Trenutno se giblje pri okoli 1,4580 dolarja, Evropska centralna banka pa je opoldne referenčni tečaj evra določila pri 1,4560 dolarja (v torek: 1,4541 dolarja).
|
neutral
|
2,962
|
Charlotte - Upravni odbor ameriške banke Bank of America je v sredo zvečer za novega glavnega izvršnega direktorja imenoval Briana Moynihana, ki bo z novim letom zamenjal dosedanjega prvega moža banke Kena Lewisa. Moynihan je doslej vodil enoto za poslovno bančništvo, imenovanje človeka iz banke same pa je posledica neuspeha pri novačenju zunanjih kandidatov. Moynihan je ob imenovanju poudaril, da ima Bank of America vse, da postane vodilno podjetje na področju finančnih storitev na svetu. "Kar moramo sedaj storiti, je zelo preprosto. Moramo izpeljati načrte," je zatrdil. Predsednik upravnega odbora banke Walter E. Massey pa je zatrdil, da je bil Moynihan najboljša izbira zaradi njegovih obsežnih izkušenj, razvejanih stikih znotraj in zunaj banke in dokazane sposobnosti razumevanja poslovne dinamike in izpeljave potrebnih sprememb. Dejstvo pa ostaja, da so v Bank of America novega prvega moža iskali vse od septembra, ko je Lewis napovedal, da z novim letom odhaja v pokoj. Banka je imela pri iskanju njegovega naslednika zaradi omejitev glede plač in nagrad, ki so jih morali spoštovati, ker so prejeli državno pomoč, velike težave. Bank of America je lani jeseni najprej prejela 25 milijard dolarjev pomoči, nato pa še 20 milijard, ko je v začetku leta prevzela investicijsko banko pred propadom Merrill Lynch in se je izkazalo, da so izgube prevzete banke še veliko večje od pričakovanj. Banka je državno pomoč nato vrnila v začetku decembra, s čimer se je omejitev znebila, a ji vseeno ni uspelo najti odmevnega finančnika izven banke. Med kandidati so se med drugim omenjali, izvršni direktor banke Bank of New York Mellon Robert Kelly, prvi mož britanske banke Barclays Bob Diamond, izvršni direktor upravljalca premoženja BlackRock in guverner zvezne države New Jersey Jon Corzine, sicer nekdanji prvi mož investicijske banke Goldman Sachs.
|
neutral
|
2,963
|
Ljubljana - Pozavarovalnica Sava je včeraj razkrila opcijsko pogodbo za prodajo delnic Zavarovalnice Maribor, ki jo je sklenila z Novo Kreditno banko Maribor (NKBM). V skladu s pogodbo ima Sava Re tri leta časa za odprodajo delnic, ki jih je pridobila v zadnji 14,2-milijonski dokapitalizaciji mariborske zavarovalnice. Spomnimo, da je bila Sava Re pripravljena pri dokapitalizaciji Zavarovalnice Maribor sodelovati zgolj pod pogojem sklenitve sporazuma o soupravljanju in pogojih za izstop iz lastništva. Pozavarovalnica, ki jo vodi Zvonko Ivanušič, lahko delnice začne prodajati s 1. aprilom prihodnje leto, pri čemer jih lahko proda tudi kateremu drugemu kupci, in ne le NKBM. Kdaj in ali bodo delnice prodali v paketu, v Savi Re včeraj niso razkrili. V opcijski pogodbi je po neuradnih informacijah, ki jih v Savi Re včeraj niso želeli komentirati, določeno, da mora NKBM delnice odkupiti po ceni, ki ustreza dokapitalizacijski ceni (za celoten paket 6,5 milijona evrov). Obrestna mera pa naj bi znašala 10,5 odstotka.
|
neutral
|
2,964
|
Koper - Predstavniki Sindikata žerjavistov Luke Koper, v katerem od srede izvajajo t.i. belo stavko, so se danes sestali z upravo družbe. Pogajanja se v petek nadaljujejo, je za STA pojasnil predstavnik sindikata Boris Bradač. Po neuradnih informacijah naj bi delavci z doslednim izvajanjem ukrepov iz pravilnika o varstvu pri delu nocoj morda prekinili. Jabolko spora med člani sindikata žerjavistov in upravo Luke Koper je odločitev uprave, da letos zaposlenim ne bo izplačala 13. plače. Uprava trdi, da za izplačilo ni pogojev, saj so v družbi do konca oktobra dosegli le 94 odstotkov predvidene dodane vrednosti, v sindikatu pa, da uprava kolektivno pogodbo razlaga enostransko. Po neuradnih informacijah naj bi bilo v pogajanjih med upravo in predstavniki sindikata zaznati napredek. Uradnih izjav do zaključka pogajanj nobena od dveh strani ne daje, neuradno pa naj bi se strani dogovorili, da bodo vprašanje 13. plače poskusili reševati s tolmačenjem oziroma arbitražo. Tak način reševanja je ob začetku spora glede 13. plače predlagala uprava. Na pogajanjih naj bi bila predlagana tudi ustanovitev delovne skupine, ki naj bi pretresla vsa ostala odprta vprašanja. kot je znano, zahtevajo predstavniki sindikata tudi dvig plač, kar naj bi jim pripadalo po kolektivni pogodbi. Za ocene o višini škode, ki je v Luki Koper nastala zaradi doslednega izvajanja ukrepov iz pravilnika o varstvu pri delu in delovnih procesov v skladu s tehnološkim postopkom, je še prezgodaj, menijo v Luki Koper. Storilnost naj bi bila sicer za polovico manjša, težave pa naj bi se zaradi zamujanja pojavljale predvsem na kontejnerskem terminalu in železnici.
|
neutral
|
2,965
|
Detroit - Pogajanja med švedsko vlado, ameriškim avtomobilskim podjetjem General Motors (GM) in nizozemsko družbo Spyker o rešitvi oziroma prevzemu avtomobilskega podjetja Saab, so v danes propadla in GM bo Saab likvidiral. Razlogov za propad pogajanj pri GM niso navedli. Podpredsednik podjetja John Smith je povedal, da bi raje videl drugačen izid, vendar pa je po njegovem prišlo do nekaterih vprašanj, za reševanje katerih niso imeli na voljo dovolj časa. GM, ki je letos tudi sam šel skozi stečajno zaščito in se rešil s pomočjo ameriške in švedske vlade, je letos skušal prodati ali ukiniti štiri od osmih avtomobilskih znamk. Uspešna je bila le prodaja Hummerja kitajskemu proizvajalcu težke industrijske opreme Sichuan Tengzhong Heavy Industrial Machinery. Pogajanja za prodajo modela saturn ameriški verigi avtomobilskih prodajaln Penske so propadla, za model pontiac se ni nihče preveč zanimal, GM pa je novembra zavrnil prodajo evropske podružnice Opel, ker naj bi bila njegova tehnologija preveč vpeta v GM, ki ga je zaskrbelo uhajanje informacij konkurenci. GM bo tako Opel obdržal, Saab pa gre v likvidacijo in s tem 3400 delovnih mest na Švedskem oziroma skupaj z dobavitelji in pogodbeniki 15.000 delovnih mest po svetu. GM je skušal Saab uvodoma prodati mednarodnemu konzorciju pod vodstvom švedskega podjetja za športne avtomobile "Koenigsegg Group AB", vendar pa so pogajanja novembra propadla. Kasneje se je pojavil nizozemski Spyker, vendar pa naj bi zmanjkalo časa. Švedska ministrica za podjetništvo Maud Olofsson je za domačo televizijo izjavila, da je razočarana in žalostna, ker so zaposleni v Saabu ob najbolj neprimernem času dobili to novico. Obenem pa je zavrnila ugibanja, da bi podjetje prevzela vlada, ker po njenem nima ne znanja in ne denarja za kaj takega. Za ponedeljek je sklicala sestanek med vlado, sindikatom in podjetjem, na katerem bodo razpravljali o katastrofalnem položaju, ki bo zavladal za mesto Trollhättan, kjer je Saabova tovarna, ki jo je GM prevzel leta 1990. Saab je le redko ustvarjal dobiček in lani je izguba znašala 341 milijona dolarjev. GM naj bi dele podjetja prodal, med drugim kitajskemu podjetju BAIC, ki je bilo del konzorcija, ki se je prvi pogajal za prevzem Saaba. Kitajci bodo dobili švedsko tehnologijo, ki jim bo omogočila razvoj lastne avtomobilske znamke.
|
negative
|
2,966
|
Ljubljana - Slovenska odškodninska družba (Sod) je danes s Posebno družbo za podjetniško svetovanje (PDP) sklenila pogodbo o izročitvi stvarnih vložkov v družbah Paloma, Unior, Adria Airways in Vegrad. Sod bo imel tako v PDP 22,96-odstotni lastniški delež. Sod je na PDP prenesla 1.137.232 delnic oz. 33,49-odstotni delež v družbi Paloma, 307.084 delnic oz. 13,13-odstotni delež v družbi Unior, 81.244 delnic oz. 8,83-odstotni delež v družbi Adria Airways in 116.420 delnic oz. 10-odstotni delež v družbi Vegrad, so danes sporočili s Soda. Sod, Kapitalska družba (Kad) in DSU bodo na PDP prenesle svoje naložbe v družbah Adria Airways, Aero, Elan Skupina, Elektrooptika, Fotona, Novoles, Paloma, Rimske terme, Unior in Vegrad. Namen PDP je, da bo z aktivnim upravljanjem povečeval sedaj nizke vrednosti teh naložb, končni cilj pa je prodaja. Skupna vrednost naložb, ki jih bodo Sod, Kad in DSU prenesle na PDP, znaša 66,8 milijona evrov. Kad bo po dokapitalizaciji postal skoraj 74-odstotni lastnik PDP, Sod skoraj 23-odstotni, DSU pa triodstotni.
|
neutral
|
2,967
|
Ljubljana - V Grčiji so včeraj začeli stavkati zdravniki in novinarji, ki nasprotujejo obsežnim varčevalnim ukrepom, s katerimi želi vlada premierja Georgea Papandreua preprečiti bankrot države. Papandreujeva vlada se namreč spopada z visoko zadolženostjo, saj je državni dolg dosegel že 300 milijard evrov. Po znižanju bonitetne ocene dolgoročnega dolga Grčije z A- na BBB+ in bojazni glede bankrota je Papandreu v ponedeljek predstavil strategijo ukrepov za izhod iz krize. Mednje spadajo zmanjšanje zaposlovanja v javnem sektorju, zniževanje dodatnih ugodnosti javnih uslužbencev ter prenova davčne uprave. Poleg tega je pozval še k 90-odstotni obdavčitvi denarnih nagrad vodilnih v bankah, vsi ukrepi pa bodo začeli veljati z novim letom. Zato je včeraj stavkalo več tisoč zdravnikov, ki so zaposleni v državnih bolnišnicah, sicer pa so že v sredo začeli stavkati šolski učitelji. Ker so se stavki pridružili tudi novinarji, je Grčija včeraj ostala brez novic na televizijskih in radijskih programih ter nacionalnih časopisih, delo pa je prekinila tudi uradna nacionalna tiskovna agencija. Čeprav na grškem finančnem ministrstvu pričakujejo, da se bo stavka razširila na okoli 60 mest po državi, so sporočili, da bodo trdno vztrajali pri izvedbi napovedanih ukrepov.
|
negative
|
2,968
|
Ljubljana - Gorenjska banka je včeraj z dvema lastnikoma Abanke, tržiško družbo BPT in holdingom Zvon Ena, ki skupaj obvladujeta dobrih sedem odstotkov tretje največje slovenske banke, podaljšala opcijsko pogodbo za nakup njihovih delnic. Ta se je iztekla v začetku tedna, Gorenjska banka pa bo po novem lahko delnice Abanke od Zvona kupila do sredine januarja, drugi paket delnic pa od BPT najkasneje do 10. junija. Po naših informacijah gre pri obeh opcijah za klasični repo pogodbi, v sklopu katerih sta oba uradna lastnika Abanke delnice pri Gorenjski banki zastavila v zameno za posojilo, sama pa sta obdržala pravici do glasovanja in dividend. Iz tega je mogoče razbrati, da družbi posojil nista bili sposobni odplačati v predvidenem roku. Oba paketa sta bila po trenutni borzni ceni skupaj vredna okrog 26 milijonov evrov. Če bi Gorenjska banka, ki je v 46-odstotni lasti Save, izkoristila obe nakupni opciji, bi skupaj obvladovala že dobrih 17 odstotkov Abanke. S Savo, ki ima v lasti skoraj 24 odstotkov Abanke, bi tako obvladovali že več kot 40 odstotkov banke, s čimer bi bile družbe tako imenovane gorenjske naveze v Abanki močnejše od države. Ta prek Zavarovalnice Triglav in Hita obvladuje 39 odstotkov banke.
|
neutral
|
2,969
|
Ljubljana - Italijanski poslovnež Pierpaolo Cerani je več deset tisoč delničarjev Infonda Holdinga in Centra Naložb, ki ju lastniško obvladuje prek podjetja Kolonel, po mesecu dni ponovno povabil na skupščini. Z njima si bosta upravi obeh močno zadolženih družb, ki sta bili še pred pol leta ključni v propadlem lastniškem imperiju Boška Šrota, spet kupili nekaj časa pred nadaljevanjem insolventnih postopkov. Delničarji, beri Cerani, bodo tako 4. januarja na že peti skupščini v manj kot letu dni ponovno odločali o povečanju kapitala v obeh družbah. V nasprotju z minulimi skupščinami sta upravi obeh družb tokrat jasno napovedali, da bosta še pred javnim pozivom k dokapitalizaciji objavili tudi pripadajoči prospekt, ki ga mora potrditi Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Ta je po neuradnih informacijah prav zaradi tega v prvi polovici decembra obema družbama prepovedala prodajo dokapitalizacijskih delnic, saj sta ti z neobjavo prospekta kršili zakon o trgu finančnih instrumentov. V Infondu Holdingu bodo tako kapital s sedanjih 16,8 milijona evrov povečali na dobrih 434 milijonov evrov, pri čemer naj bi vlagatelj, najverjetneje finančni sklad GEM Global Yield Fund z Britanskih Deviških otokov, prispeval 261 milijonov evrov, preostalih 156 milijonov evrov pa naj bi v kapitalski vložek pretvorili upniki. Kapital Centra Naložb naj bi povečali za 74 milijonov evrov, na skoraj 90 milijonov evrov, denar pa naj bi prispevali "posamični vlagatelji", ki bodo lahko posamezno delnico pridobili za en evro. Da je za uresničitev Ceranijevih načrtov o rešitvi obeh družb bore malo možnosti, dokazujejo trije podatki. Prvič, sam italijanski poslovnež je pred časom priznal, da bo GEM Global Yield Fund denar v Infond Holding vložil, le če bo ta ponovno pridobil večinski delež v Pivovarni Laško, ki so ga poleti zasegle banke, kar je za zdaj onkraj meja verjetnega. Drugič, med upniki, ki naj bi s stvarnimi vložki dokapitalizirali Infond Holding, so poleg Centra Naložb, Hypo in Probanke tudi družbe iz skupine Pivovarna Laško, kjer so že večkrat jasno poudarili, da jih ta finančna operacija ne zanima. In tretjič, težko je verjeti, da bi se v tem trenutku našel vlagatelj, ki bi bil pripravljen vložiti 74 milijonov evrov v Center Naložbe, družbo, katere najpomembnejša naložba je prav Infond Holding. Ta je imel zadnji dan avgusta za okoli 156 milijonov evrov kratko- in dolgoročnih obveznosti, kar za več kot petkrat presega vrednost vseh holdingovih naložb. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
2,970
|
Ljubljana - Mercator je včeraj s hrvaškim Getrojem podpisal pogodbo, s katero bo največje slovensko podjetje prevzelo trgovsko dejavnost hrvaške družbe na tamkajšnjem trgu. Po neuradnih informacijah naj bi Mercator v prihodnjih dneh z odprtjem hipermarketa v Tirani tudi uradno vstopil v Albanijo. "Strateška povezava vključuje prevzem blagovne znamke Getro, dolgoročni poslovni najem vseh 16 Getrojevih trgovskih centrov in drugih poslovnih objektov s skupno površino, večjo od 110.000 kvadratnih metrov. Poleg tega bo družba Mercator-H prevzela tudi vse Getrojeve zaposlene," so včeraj sporočili iz Mercatorja, ki ga vodi Žiga Debeljak. Pri tem niso razkrili, koliko bo Mercatorjevo hčerinsko podjetje odštelo za nakup. Če gre verjeti uradnim podatkom, bo Mercator z nakupom Getroja tržni delež na Hrvaškem povečal z dosedanjih slabih šest na okrog devet odstotkov, s čimer bo postal za Konzumom, ki obvladuje skoraj četrtino hrvaškega trga, drugi najpomembnejši trgovec na Hrvaškem. Mercatorju naj bi tako po novem v hrbet gledala nemški Kaufland in avstrijska Billa. "Izvedba strateške povezave pomeni uresničevanje začrtane Mercatorjeve strategije rasti in uresničevanja vizije največjega trgovca z živili v celotni regiji jugovzhodne Evrope," so pojasnili v Mercatorju in dodali, da "bo lahko dogovor o strateški povezavi stopil v veljavo šele po pridobitvi soglasja hrvaške agencije za varstvo konkurence". primoz.cirman@dnevnik.si
|
positive
|
2,971
|
Stockholm - Predstavniki ameriškega avtomobilskega velikana General Motors (GM) in nizozemskega proizvajalca športnih avtomobilov Spyker so se danes v Stockholmu znova sestali, da bi proučili Spykerjevo ponudbo za švedskega avtomobilskega proizvajalca Saab. Ponudba se sicer izteče danes zvečer. Predstavniki GM, ki že od začetka leta prodaja družbo Saab, in Spykerja so pogajanja o odkupu Saaba prekinili konec minulega tedna in GM je oznanil, da bo Saab likvidiral. Spyker je nato v nedeljo podal novo ponudbo, ki se izteče danes ob 23. uri. V Spykerju podrobnosti ponudbe niso želeli razkriti, so pa dejali, da bi Saab dobil "vso finančno podporo, ki bi omogočila konkurenčnost svetovno znane znamke". O usodi Saaba so danes razpravljali tudi predstavniki švedske vlade ter sindikalisti in predstavniki lokalnih oblasti v švedskem mestu Trollhattan, kjer Saab zaposluje 3200 ljudi. Na sestanku, na katerem ni bilo predstavnikov GM, je sodelovala švedska ministrica za gospodarstvo Maud Olofsson. Kot je dejala pred srečanjem za švedski radio, bo po njenem mnenju zelo težko najti rešitev, da pa morajo poizkusiti vse možnosti za ohranitev Saaba. Saab na švedskem zaposluje 3400 ljudi, po navedbah medijev pa bi propad podjetja, ob upoštevanju podizvajalcev in drugih od Saaba odvisnih partnerjev, povzročil ukinitev več kot 8000 delovnih mest.
|
neutral
|
2,972
|
Ljubljana - Simobil je v tretjem četrtletju letos znova doživel upad tržnega deleža, tokrat za 0,3 odstotne točke, razkriva zadnje poročilo o razvoju trga elektronskih komunikacij. Družba je posledično beležila "le" še 27,9-odstotni tržni delež, kar je tik nad tistim izpred konca lanskega leta. Na njen račun je še največ pridobil Tušmobil, ki je svoj delež povečal na 7,3 odstotka. Največji na trgu, Mobitel, še naprej izgublja svoj položaj, in sicer predvsem na segmentu predplačnikov. Iz poročila je razvidno, da se še naprej krepi internetna telefonija (VoIP). V primerjavi z drugim četrtletjem je število telefonskih priključkov, ki temeljijo na tej tehnologiji, poraslo za 14,3 odstotka. Poslovnih priključkov je bilo v treh mesecih za več kot polovico več. Tržni deleži ponudnikov internetne telefonije so se v tretjem četrtletju bistveno spremenili. Če je Telekom Slovenije pričakovano izgubil nekaj odstotnih točk (delež mu pada že od konca minulega leta), pa je precejšnji upad doživel tudi T-2. Po drugi strani je mariborski Amis bistveno povečal svoj tržni delež, s 6,6 na 9,3 odstotka, medtem ko so v agenciji visok porast tržnega deleža Tušmobila, z 0,8 na 6,7 odstotka, pripisali združitvi s Tuš Telekomom. Amis je pridobil tudi na trgu internetne televizije (IPTV) in obvladuje že njegovega 5,3 odstotka, medtem ko njegov položaj na trgu širokopasovnega dostopa do interneta stagnira. Telekom je na omenjenih trgih zmanjšal svoj tržni delež, njegov največji konkurent T-2 pa je svojega še povečal. Velja omeniti, da se je v tretjem četrtletju letos nekoliko upočasnila rast priključkov prek optike do doma (FTTH). Po 12-odstotni rasti v drugem četrtletju se je njihovo število povečalo za "le" 5,7 odstotka, na 64.531 priključkov.
|
neutral
|
2,973
|
Ljubljana - Zavarovalnica Triglav je uspešno zaključila prvo prodajo podrejenih obveznic z oznako ZT02. Skupna nominalna vrednost celotne izdaje znaša 30 milijonov evrov po nespremenljivi obrestni meri 5,95 odstotka letno, so danes sporočili iz te največje slovenske zavarovalnice. Obrestna mera je oblikovana v višini 250 bazičnih točk nad srednjim tečajem desetletne referenčne obrestne mere za zamenjavo (mid swap rate), ki je bil odčitan 15. decembra 2009 ob 11. uri na strani Bloomberg EIISDA10, v višini 3,448 odstotka. Izkazan interes za nakup obveznic je dosegel ponujeno vrednost izdaje, pojasnjujejo v zavarovalnici in dodajajo, da so bile sprejete vse ponudbe investitorjev, povprečna ponderirana cena ponudb pa je znašala 100 odstotkov od nominalne vrednosti obveznic. Obenem je Zavarovalnica Triglav od obstoječih imetnikov podrejene obveznice z oznako ZT01 odkupila za 16,692 milijona evrov nominalne vrednosti obveznic ZT01.
|
positive
|
2,974
|
Ljubljana - Zaradi bolj pesimističnih napovedi potrošnikov glede brezposelnosti v prihodnjih 12 mesecih se je vrednost kazalnika zaupanja potrošnikov ponovno znižala. Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) se je tako decembrska vrednost tega kazalnika v primerjavi z novembrom znižala za dve odstotni točki. Zaupanje potrošnikov se je tako znašlo na oktobrski ravni, medtem ko se je vrednost kazalnika o številu brezposelnih v prihodnjem letu spustila na najnižjo raven po letošnjem maju in je trenutno za kar 31 odstotnih točk nižja od lanskega povprečja. Po drugi strani je kazalnik, ki meri pričakovanja potrošnikov o rasti cen v prihodnjih 12 mesecih, letos odseval optimizem. Avgusta letos je celo dosegel najvišjo vrednost od marca 1996, odkar Surs izvaja to anketo. "Od septembra pa je vrednost tega kazalnika padala, kar pomeni, da potrošniki v naslednjih 12 mesecih pričakujejo višjo rast cen, kot so jo pričakovali do jeseni," pojasnjujejo v Sursu.
|
negative
|
2,975
|
Ljubljana - Sevniško družbo Stilles bo, kot vse kaže, prevzelo podjetje AFP iz Dobrove, smo izvedeli iz neuradnih virov. Za nakup 90-odstotnega lastniškega deleža Stillesa, ki ga skupaj prodajajo DSU, Triglav Naložbe, Zavarovalnica Triglav, Tovarna dušika Ruše in Kapitalska družba, naj bi AFP odštel 2,5 milijona evrov, pri čemer naj bi se trenutno usklajevale še zadnje podrobnosti v pogodbi. Poleg AFP sta ponudbo za nakup Stillesa oddala še kamniški Stol, ki je v lasti Aleksandra Jereba in za zdaj še neznano ukrajinsko podjetje. Ker se AFP ukvarja s prodajo športnih izdelkov, v preteklosti pa se ni nikoli ukvarjal z nakupi in prodajami podjetij, se pojavljajo špekulacije, da naj bi v ozadju prevzema Stillesa stal njegov menedžment z direktorjem Štefanom Teražem na čelu. Teraž zatrjuje, da zaposleni Stillesa niso oddali nobene ponudbe, niti pri njej niso sodelovali. "Seznanjen pa sem, da je podjetje AFP oddalo ponudbo in tako kot drugi ponudniki tudi opravilo skrbni pregled Stillesa," pojasnjuje Teravž. Po njegovih besedah mu vsebina ponudb ni znana, "bi pa Stilles potreboval kapitalsko močnega lastnika, ki bi bil sposoben podpreti njihove razvojne načrte". Na vprašanje, ali osebno pozna Franca Poloviča, ki je tričetrinski lastnik AFP, pa je Teraž odgovoril, da pozna tako podjetje AFP, ki ima sedež v bližini Stilessa, kot tudi Poloviča, ki je bil včasih solastnik Lisce. V preteklosti je bil Polovič tudi direktor Lisce. Direktor AFP in tudi četrtinski lastnik Aleksander Polovič je včeraj potrdil, da se z DSU dogovarjajo o nakupu Stillesa, drugih komentarjev pa do zaključka kupčije ni želel dajati. Zagotovil pa je, da se AFP za nakup Stillesa zanima izključno v svojem imenu, da bo to njihova dolgoročna naložba in da so že pred dvema letoma na javnem razpisu kandidirali za nakup Stillesa. Takrat sta 45,58-odstotni lastniški delež Stillesa prodajala le DSU in Kad. Sicer pa niti v DSU, ki vodi prodajne dejavnosti Stillesa, podrobnosti pogovorov z AFP niso želeli komentirati. "Z izbranim ponudnikom tečejo končna pogajanja za sklenitev pogodbe o prodaji. Vse informacije bodo na voljo po dokončni uskladitvi pogodbe in odločitvi o prodaji," so nam zagotovili. AFP je znan kot uvoznik Adidasovih izdelkov na slovenskem trgu in lastnik športnih trgovin Prva liga. Minulo leto je ustvaril 5,56 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za približno dva milijona evrov manj kot leta 2007. Izguba iz poslovanja je lani znašala 206.164 evrov, kar je bilo dvakrat toliko kot leta 2007. Toda ker je AFP lani prodal 55-odstotni lastniški delež v hrvaškem podjetju Prosport 98 in si izplačal dobiček iz minulih let v tem podjetju, je lansko leto končal s čistim dobičkom v znesku več kot štiri milijone evrov. AFP je nezadolženo podjetje, saj je imelo od bilančne vsote v znesku 5,7 milijona evrov konec lanskega leta le 11 odstotkov dolžniškega kapitala.
|
neutral
|
2,976
|
Ljubljana - Nepremičninski mogotec Aleksander Jereb je prodal svoj celotni 85,7-odstotni lastniški delež Kompasa MTS, ki je po nekaterih ocenah vreden celo do dvajset milijonov evrov. Novi lastnik Kompasa MTS je postala novoustanovljena družba Proaltia, ki je prek družbe Primopro v lasti Sama in Lilijane Primožič. Kakšne načrte ima s Kompasom MTS, koliko je odštel za večinski paket delnic, kako je financiral nakup in kdaj bo objavil prevzemno ponudbo, Samo Primožič, ki je bil do srede letošnjega leta predsednik uprave ljubljanskega holdinga Finira, ni želel pojasniti, saj posel še ni bil javno objavljen. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je Primopro družbo Proaltia uradno ustanovil šele sredi novembra, osnovni kapital družbe pa znaša le 95.000 evrov. V naslednjih dneh bo morala Proaltia objaviti namero za prevzem in kasneje prevzemno ponudbo za Kompas MTS, saj je z nakupom presegla prevzemni prag. Iz prevzemne ponudbe bo tudi razvidno, koliko je Proaltia dejansko odštela za nakup Kompasa MTS, saj bo morala ostalim delničarjem plačati toliko kot Jerebu, in kako bo prevzem financirala. Od prevzemne cene bo odvisno tudi, ali bo iz lastništva Kompasa MTS izstopila Kapitalska družba (Kad), ki ima v lasti 11-odstotni delež. Spomnimo, da je bil Kad leta 2005 edini izmed večjih lastnikov, ki ni sprejel prevzemne ponudbe Avto-Phona, saj so ocenili, da je ponujena cena v višini 6,3 evra za delnico prenizka. Jereb je po prevzemu z združitvijo delnic (pet delnic so združili v eno) znatno zmanjšal osnovni kapital Kompasa MTS, čemur je tedaj nasprotoval prav Kad. V kasnejših letih je nato Kad večkrat zahteval izredno revizijo poslovanja Kompasa MTS, Jereb je leta 2007 podprl predlog za izredno revizijo, ki pa ni odkrila nobenih nepravilnosti. Skupno je Jereb za nakup 86-odstotnega deleža Kompasa MTS leta 2005 odštel okoli 15 milijonov evrov, borzna vrednost tega deleža pa je trenutno skoraj štirikrat nižja. Zaradi padca cene delnice Kompasa MTS se je Avto-Phone znašel v resnih finančnih težavah, ki jih je Jereb med drugim reševal tudi s prenosom premoženja s Cipra na Avto-Phone. Kot smo konec novembra razkrili v Dnevniku, je namreč ciprska družba Sonsini Limited, ki je v posredni lasti Jereba, Avto-Phone dokapitalizirala z okoli pet milijonov evrov vredno nepremičninsko družbo Induplati Jarše. S tem se je Avto-Phone izognil insolventnim postopkom, saj je imel že konec minulega leta kar tri milijone evrov negativnega kapitala in za 22 milijonov evrov kratkoročnih finančnih obveznosti. matjaz.polanic@dnevnik.siVeč kazalcev poslovanja Skupine Kompas MTS si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.
|
neutral
|
2,977
|
Ljubljana - Nepremičninski mogotec Aleksander Jereb je prodal svoj celotni 85,7-odstotni lastniški delež Kompasa MTS, ki je po nekaterih ocenah vreden celo do dvajset milijonov evrov. Novi lastnik Kompasa MTS je postala novoustanovljena družba Proaltia, ki je prek družbe Primopro v lasti Sama in Lilijane Primožič. Kakšne načrte ima s Kompasom MTS, koliko je odštel za večinski paket delnic, kako je financiral nakup in kdaj bo objavil prevzemno ponudbo, Samo Primožič, ki je bil do srede letošnjega leta predsednik uprave ljubljanskega holdinga Finira, ni želel pojasniti, saj posel še ni bil javno objavljen. Iz javno dostopnih podatkov je razvidno, da je Primopro družbo Proaltia uradno ustanovil šele sredi novembra, osnovni kapital družbe pa znaša le 95.000 evrov. V naslednjih dneh bo morala Proaltia objaviti namero za prevzem in kasneje prevzemno ponudbo za Kompas MTS, saj je z nakupom presegla prevzemni prag. Iz prevzemne ponudbe bo tudi razvidno, koliko je Proaltia dejansko odštela za nakup Kompasa MTS, saj bo morala ostalim delničarjem plačati toliko kot Jerebu, in kako bo prevzem financirala. Od prevzemne cene bo odvisno tudi, ali bo iz lastništva Kompasa MTS izstopila Kapitalska družba (Kad), ki ima v lasti 11-odstotni delež. Spomnimo, da je bil Kad leta 2005 edini izmed večjih lastnikov, ki ni sprejel prevzemne ponudbe Avto-Phona, saj so ocenili, da je ponujena cena v višini 6,3 evra za delnico prenizka. Jereb je po prevzemu z združitvijo delnic (pet delnic so združili v eno) znatno zmanjšal osnovni kapital Kompasa MTS, čemur je tedaj nasprotoval prav Kad. V kasnejših letih je nato Kad večkrat zahteval izredno revizijo poslovanja Kompasa MTS, Jereb je leta 2007 podprl predlog za izredno revizijo, ki pa ni odkrila nobenih nepravilnosti. Skupno je Jereb za nakup 86-odstotnega deleža Kompasa MTS leta 2005 odštel okoli 15 milijonov evrov, borzna vrednost tega deleža pa je trenutno skoraj štirikrat nižja. Zaradi padca cene delnice Kompasa MTS se je Avto-Phone znašel v resnih finančnih težavah, ki jih je Jereb med drugim reševal tudi s prenosom premoženja s Cipra na Avto-Phone. Kot smo konec novembra razkrili v Dnevniku, je namreč ciprska družba Sonsini Limited, ki je v posredni lasti Jereba, Avto-Phone dokapitalizirala z okoli pet milijonov evrov vredno nepremičninsko družbo Induplati Jarše. S tem se je Avto-Phone izognil insolventnim postopkom, saj je imel že konec minulega leta kar tri milijone evrov negativnega kapitala in za 22 milijonov evrov kratkoročnih finančnih obveznosti.matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
2,978
|
Ljubljana - Kapitalska družba (Kad) vodi razgovore z več finančnimi institucijami kot potencialnimi soinvestitorji v družbo Mercator. V primeru odločitve za nakup bi se potegovala za največ desetodstotni delež te trgovske družbe, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik uprave Kada Borut Jamnik. V Kadu so že v torek potrdili, da jih zanima poziv osmih bank, lastnic skupaj 36-odstotnega deleža Mercatorja, k oddaji ponudb za nakup njihovega deleža v družbi. "Ocenjujemo, da je trenutek za tako naložbo primeren, seveda po ustrezni ceni," je danes dejal Jamnik. Kakšno ceno bi lahko ponudili za delnico Mercatorja, Jamnik ni želel govoriti. "Nismo vodili cenovnih preverjanj s potencialnimi soinvestitorji," je dejal ter dodal, da sami imajo cenovna pričakovanja v zvezi s to investicijo, a jih seveda ne bodo razkrivali. Kad je sicer že julija izkazal interes za nakup manjšinskega deleža v Mercatorju in zatem še dvakrat avgusta. Večji delež bi bistveno vplival na portfeljske politike Kada, ki poleg tega po Jamnikovih besedah nima resursov, da bi lahko sam kupil pomembnejši delež. Kapitalska družba je oktobra natančno opredelila postopek izbire potencialnega partnerja v projektu nakupa Mercatorja, v tem mesecu pa tudi zožila krog kandidatov. "Kot najbolj primerne soinvestitorje je izbrala finančne institucije Bain Capital, CVC in KKR & Alp Invest, kot primernega potencialnega sovlagatelja pa še Goldman Sachs," je povedal Jamnik. Ali bodo izbrali le enega ali več sovlagateljev, se še niso odločili. Kad si v razgovorih s potencialnimi investitorji prizadeva za določitev načina upravljanja podjetja, naložbeni horizont naložbe v družbi, želeni način izstopa iz investicije, ključne strateške cilje in druge za naložbo in družbo pomembne zadeve, je še povedal Jamnik. Kad je pred leti že bil lastnik Mercatorja, zatem pa je septembra 2005 svoj 15,34-odstotni delež prodal Istrabenzu. Danes ima naložbe razpršene v več kot 200 podjetjih, od tega je 71 slovenskih. "Slovenski trg dobro poznamo in ocenjujemo, da gre za dobro naložbeno priložnost," je glede morebitnega potegovanja za nakup delnic Mercatorja dejal Jamnik ter poudaril da je Kad portfeljski vlagatelj, ki nalaga v manjšinske deleže podjetij.
|
neutral
|
2,979
|
Maribor - Slovenske železnice (SŽ) bodo tudi v prihodnjem letu nadaljevale z zmanjševanjem števila potniških in tovornih prevozov. Pri Agenciji za železniški promet (AŽP) so namreč železničarji zaprosili za kar četrtino manj vlakovnih poti za tovorni promet in šest odstotkov manj vlakovnih poti za potniški promet v letu 2010. Pri obeh zasebnih konkurentih v tovornem prometu je trend nasproten, saj jima je AŽP dodelila občutno več vlakovnih poti kot v lanskem letu. Prevozniku Rail Cargo Austria je AŽP dodelila 22 vlakovnih poti v tovornem prometu (lani štiri), Adria Transport pa je dobil štiri vlakovne poti v tovornem prometu (lani dve). Čeprav je AŽP za leto 2010 dodelila kar 137 vlakovnih poti manj kot letos, direktor AŽP Boris Živec ne pričakuje zmanjšanja prihodkov iz naslova uporabnine javne železniške infrastrukture. Ti naj bi - tako kot letos - znašali okoli 6,5 milijona evrov. "Uporabnina se namreč zaračunava glede na strukturo in težo vlaka," je razložil Živec. Liberalizacija trga potniških prevozov v prihodnjem letu ne bo poskrbela za dodatne prihodke AŽP. Za takšne vlakovne vožnje namreč ni pokazal zanimanja noben tuji železničar. Prve vlakovne poti za potniške vožnje v mednarodnem prometu naj bi tujcem dodelili šele leta 2011. Direktor agencije s sedežem v Mariboru je še opozoril na slovensko anomalijo, ki jo povzroča okoliščina, da sta prevoznik in upravljavec železniške infrastrukture združena v istem podjetju (SŽ). "Zaradi dveh opominov evropske komisije je država avgusta spremenila zakonodajo in bo AŽP v letu 2010 zadolžena za zaračunavanje uporabnine javne železniške infrastrukture," je napovedal Živec. Za opravljanje te naloge pa še zmeraj manjkajo ustrezni podzakonski akti, ki so še v medresorskem usklajevanju. Še bolj problematična pa je akutna kadrovska podhranjenost državne agencije. "Brez novih zaposlitev teh novih nalog ne bomo zmogli izpeljati," trdi Živec.
|
negative
|
2,980
|
Ljubljana - Uprava Istrabenza je preklicala sklic skupščine za 9. februar 2010. Kot pojasnjuje, je bila skupščina sklicana, da bi omogočili izvedbo določil, predvidenih v predlogu o prostovoljni poravnavi, zlasti dokapitalizacijo Istrabenza s strani Petrola. Ker dogovora o prostovoljni poravnavi ni bilo, ni razlogov za dokapitalizacijo, ugotavlja uprava. "Ker prostovoljna poravnava ni bila sklenjena, je odpadel razlog za povečanje osnovnega kapitala družbe Istrabenz na način, kot je bil predviden," pojasnjuje razloge za preklic skupščine uprava. Kot še navaja uprava, prav tako tudi ni jasno, ali bo do dneva skupščine 9. februarja pravnomočno odločeno o potrditvi prisilne poravnave. Uprava družbe Istrabenz preklicuje za 9. februarja 2010 sklicano skupščino ob upoštevanju načela ekonomičnosti in racionalnosti, še navaja uprava. Istrabenz je sicer za 9. februar 2010 sklical skupščino družbe, na kateri naj bi delničarji odločali o dokapitalizaciji v višini 5,2 milijona evrov. Nove delnice naj bi ponudili izključno Petrolu, ki v Istrabenzu obvladuje približno tretjinski lastniški delež. Uprava in nadzorni svet družbe sta predlagala povečanje osnovnega kapitala družbe za 2,81 milijona evrov na 24,43 milijona evrov. S tem namenom bi se izdalo 674.449 navadnih delnic z emisijskim zneskom posamezne nove delnice 7,71 evra in s skupnim emisijskim zneskom za vse novoizdane delnice 5,2 milijona evrov. Dokapitalizacija bi se štela za uspešno, če bi bilo vpisanih in vplačanih vseh 647.449 delnic.
|
neutral
|
2,981
|
Maribor - Predsednik nadzornega sveta družbe Infond Holding Aleksander Tadeusz Galos je podal izjavo o izstopu iz nadzornega sveta, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz te mariborske finančne družbe. Infond Holding je sicer skupaj z družbo Center Naložbe, kot je znano, za 4. januar sklical novo skupščino, na kateri bodo njuni lastniki odločali o dokapitalizacijah v višini do 74 milijonov evrov oz. 417,39 milijona evrov. Infond Holding naj bi po končani dokapitalizaciji razpolagal z osnovnim kapitalom v višini največ 434,22 milijona evrov, in sicer s sedanjih 16,83 milijona evrov. Center Naložbe je v lasti družbe Kolonel, ki jo obvladujejo nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot in italijanski poslovnež Pierpaolo Cerani. Družba je največji lastnik Infond Holdinga.
|
neutral
|
2,982
|
Pivka - Občina je na razpisu za dodelitev stavbne pravice določila bistveno previsoko ceno, da bi Pivka proizvodni obrat Delamarisa gradila v Izoli, so v odgovoru na pisanje predstavnikov sindikatov in izolskega župana Tomislava Klokočovnika danes pojasnili iz družbe Pivka Perutninarstvo. Cena 200 evrov na kvadratni meter, ki jo je za dodelitev stavbne pravice za dobo 30 let določila občina Izola, po mnenju Pivke presega tudi cene primerljivih že ustrezno komunalno urejenih zemljišč na drugih območjih, saj se "trenutno oglašujejo cene v industrijskih conah za komunalno opremljena zemljišča okrog 36 evrov na kvadratni meter". Predstavnike Pivke preseneča Klokočovnikova izjava, da se je še pripravljen pogovarjati glede dodelitve stavbne pravice, saj jim je, kot navajajo, na sestanku v decembru "jasno povedal, da ugodnejših pogojev, razen obročnega odplačevanja stavbne pravice, ne more nuditi". Na navedbe občine, da bi bilo stavbno pravico mogoče podaljšati, pa v Pivki odgovarjajo, da "si v Pivki želimo pridobiti dolgoročno lokacijo, ki bo Delamarisu omogočila nadaljnji razvoj in dolgoročno preživetje", da pa so se s Klokočovnikom pripravljeni ponovno sestati. V Pivki tudi zanikajo, da zaradi selitve Delamarisovega proizvodnega prostora v Pivko družba ne bi bila upravičena do prijave na javni razpis za pospeševanje razvoja ribje industrije. "Omenjeni razpis v nobenem pogoju ni omejen zgolj na izbrano regijo, temveč na ozemlje Slovenije," poudarjajo. Glede navedb predstavnikov sindikata Obalne sindikalne organizacije KS-90, da bi organizirani avtobusni prevoz v Pivko bistveno posegal v prosti čas delavcev, pa odgovarjajo, da organizirani prevoz časovno ne bi presegal meja, določenih v zakonu o delovnem razmerju in panožni kolektivni pogodbi, saj po njihovih ocenah ne bi presegal dve uri. Oddaljenost Pivke od Izole znaša 58 kilometrov, kar ne presega z zakonom določene omejitve 120 kilometrov oddaljenosti, še pišejo v Pivki perutninarstvo. Če bo prišlo do selitve proizvodnje, bo Pivka poskrbela za povračilo stroškov prevoza na delo in nazaj, kot jih določajo ustrezni zakoni in predpisi, še poudarjajo. Pivka zanika tudi navedbe predstavnikov sindikata, da jih ohranjanje Delamarisove proizvodnje v Izoli ne zanima. Kot pojasnjujejo, so iskali tako rešitev, ki bi bila za družbo še rentabilna ter bi obenem omogočala, da bi Delamaris tudi po izteku pogodbe leta 2010 proizvodnjo nadaljeval v Izoli. "Kot dobrega gospodarja nas zanima predvsem ohranitev Delamarisove proizvodnje in obstoječih delovnih mest, odpiranje novih delovnih mest, vlaganje v razvoj in širitev ter dolgoročno uspešno poslovanje Delamarisa," poudarjajo v Pivki. Kot še pišejo, jih "seveda zanima ohranitev vsega naštetega v občini Izola, vendar žal ne za vsako ceno". Pivka je postala Delamarisova 100-odstotna lastnica decembra letos z nakupom družbe Amanita.
|
neutral
|
2,983
|
Ljubljana - - Medtem ko se bližajo novoletni prazniki, ko bo minilo leto dni od plinskega spora med Rusijo in Ukrajino, zaradi katerega je Evropa za dva tedna ostala brez ruskega zemeljskega plina, v Gazpromu letos krize ne pričakujejo. Po oceni podpredsednika Gazproma Aleksandra Medvedjeva ni razlogov, da bi se kriza ponovila. Če bo Ukrajina pravočasno poravnavala obveznosti do Rusije, se kriza ne bo ponovila, je nedavno v pogovoru z novinarji z jugovzhodne Evrope v Moskvi dejal Medvedjev, ki sicer o zgodovini plinskih sporov z Ukrajino ni želel govoriti. Poudaril je, da je bila januarska plinska kriza, zaradi katere je Evropa ostala brez ruskega zemeljskega plina, rojena v Ukrajini. Gazprom je s svoje strani naredil po Medvedjevih besedah storil veliko, med drugim so Ukrajini v naprej plačali za tranzit, hkrati pa so opustili tudi globe. "V tem trenutku ni poslovnih nevarnosti za krizo, obstajajo le politični," je izpostavil Medvedjev in izrazil upanje, da bo letošnje novoletne praznike preživel doma. Upanje, da to zimo ne bi bilo težav z Ukrajino, sta izrazila tudi predsednik duminega odbora za energetiko Jurij Lipatov ter podpredsednik ruske dume in predsednik ruskega združenja plina Valerij Jazev. Jazev je sicer poudaril, da je kriza možna, vendar le zaradi monopola ukrajinskega tranzitnega sistema, nestabilnega političnega in družbenega okolja v Ukrajini ter pomanjkanja mednarodnih poti na vplivanje takšnih razmer. Januarska plinska kriza pa ni prizadela le Evrope, temveč tudi Gazprom. Po besedah prvega moža Gazpromove podružnice v Orenburgu Sergeja Ivanova je moral Gazprom v Orenburgu zaradi zaustavitve tranzita zmanjšati proizvodnjo za 25 odstotkov. Proizvodnjo so v tistem času skrčili v več tovarnah, je še dodal Ivanov, ki je prepričan, da se kriza ne bo ponovila. Iz Orenburga, ki leži na robu Urala na meji Evrope z Azijo, je v Evropo pritekel prvi zemeljski plin iz Rusije. Gazprom je v Orenburg, kjer ima med drugim tovarno, ki proizvaja helij, prišel leta 1968. Tovarna helija, edina v evroazijski regiji in ena izmed štirih na svetu (dve sta še v ZDA in ena v Alžriji), letno proizvede okoli šest milijonov kubičnih metrov helija, z njim pa oskrbujejo 500 kupcev. Gazprom bo v prihodnje zaradi vse večjih potreb po heliju gradil nove tovarne. Te bodo gradili v Sibiriji, kjer imajo dovolj rezerv. Sicer pa v Gazpromu upajo, da bo do leta 2030 Rusija "glavni igralec" na trgu proizvodnje helija, je pojasnil direktor tovarne Sergej Molčanov.
|
neutral
|
2,984
|
Ljubljana - Podjetje Eurocity, ki je v lasti Janka Zakeršnika, lahko že v kratkem prevzame Aerodrom Maribor, v katerem ima Prevent Global 100-odstotni lastniški delež. Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili, je namreč razvidno, da je Eurocity Preventu Globalu v sredini novembra posodil 3,181.186 evrov, ki zapadejo v plačilo konec letošnjega leta. Hkrati je Eurocity pri okrožnem sodišču v Mariboru vpisal 100-odsotno zastavno pravico nad lastniškim deležem Aerodroma Maribor. Izposojena sredstva je Prevent Global potreboval za izplačilo plač. Novi predsednik uprave Preventa Globala Renato Krajnc zastavne pogodbe v četrtek ni želel komentirati, ker zaradi primopredaje poslov, ki še potekajo, s podrobnostmi ni seznanjen. "Poleg tega posojila konec letošnjega leta zapade v plačilo več kot 20 milijonov evrov posojil do bank, ki so zavarovana s hipotekami. Trenutno pripravljamo sanacijski načrt, v kratkem pa se bo uprava sestala tudi z bankami upnicami," pojasnjuje Krajnc. Na vprašanje, ali je Prevent Global že insolventen, je Krajnc odgovoril, da insolventnosti niso razglasili, kljub temu pa pripravljajo načrt o finančni reorganizaciji, kot da bi bila družba insolventna. Ker Prevent Global precej verjetno ne bo mogel vrniti Zakeršniku treh milijonov evrov, nas je zanimalo, ali bo Zakeršnik Preventu Globalu podaljšal posojilo ali pa bo prevzel Aerodrom Maribor. "Odločitev o tem bomo sprejeli po novem letu," odgovarja Zakeršnik. Sicer pa ima Aerodrom Maribor zastavljene vse nepremičnine kot jamstvo za posojilo, ki ga je pri NKBM najel Prevent Global, v skupnem znesku 8,3 milijona evrov. Minulo leto je Aerodrom Maribor ustvaril 587.000 evrov prihodkov iz poslovanja, kar je bilo za pet odstotkov manj kot leto pred tem. Čista izguba je leta 2007 znašala 19.000 evrov, lani pa kar 402.000 evrov. Od bilančne vsote v znesku 2,35 milijona evrov je imel Aerodrom Maribor konec lanskega leta 95 odstotkov dolžniškega kapitala. Velika večina dolgov, in sicer v znesku okoli dva milijona evrov, izhaja iz naslova kratkoročnega posojila, ki ga je Aerodrom Maribor prejel od Preventa Globala. Prihodnji razvoj Aerodroma Maribor je v veliki meri odvisen od tega, ali mu bo uspelo podaljšati pogodbo za upravljanje infrastrukture na Letališču Edvarda Rusjana Maribor, ki se izteče konec leta. Po napovedih ministrstva za promet naj bi bil v kratkem objavljen javni razpis, na podlagi katerega bodo poskušali letališče oddati v dolgoročni zakup za 30 let. Ker bo pogodba podpisana šele prihodnje leto, je teoretično možno, da bo mariborsko letališče z začetkom prihodnjega leta nekaj časa zaprto. Po vsej verjetnosti lahko pričakujemo oster boj za upravljanje letališčne infrastrukture. Pred dnevi je namreč Služba vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko izdala odločbo, na podlagi katere bo Evropski sklad za regionalni razvoj sofinanciral posodobitev letališke infrastrukture v vrednosti 11 milijonov evrov, pri čemer bo celotna obnova, ki bo končana do sredine leta 2013, stala več kot 15 milijonov evrov. To posledično pomeni, da bo mariborsko letališče v slovenskem in tudi mednarodnem okolju čez čas dobilo pomembnejšo vlogo. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
2,985
|
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je predvideno dokapitalizacijo banke z izdajo prednostnih delnic, katerih emisijska vrednost bi znašala največ 250 milijonov evrov, po naših informacijah prestavila na prihodnje leto. Sprva je bil prvi krog s prednostnim vpisom obstoječih delničarjev predviden za danes. Naši viri trdijo, da je razlog v neuspešnem dogovarjanju med ministrstvom za finance in belgijsko KBC, ki se jima v minulih dneh ni uspelo uskladiti glede pogojev, pod katerimi bi bila pripravljena v dokapitalizaciji sodelovati tudi KBC. V NLB, ki jo vodi Božo Jašovič, po naših informacijah pričakujejo, da jim bo zastavljeno dokapitalizacijo uspelo izpeljati že v prvem četrtletju prihodnjega leta. Kot smo že poročali, želi finančno ministrstvo belgijsko banko kot tretjinsko lastnico NLB privabiti v dokapitalizacijo predvsem zato, da bi se izognili očitkom evropske komisije o nedovoljeni državni pomoči. Predvideva se, da ministrstvo Belgijcem v zameno za sodelovanje pri dokapitalizaciji obljublja zlasti večjo kooperativnost pri umiku iz lastništva NLB. Z izdajo prednostnih delnic NLB, kar je sredi decembra potrdil nadzorni svet banke, se lastniška razmerja ne bi spremenila, kar je dobrodošlo predvsem za portfeljske lastnike, ki zaradi zaostrenih razmer nimajo prostih finančnih virov za sodelovanje pri dokapitalizaciji. Hkrati bi morala država v primeru dokapitalizacije z izdajo rednih delnic objaviti prevzem. V primeru, da bi vplačala le toliko delnic, kot ji pripada glede na lastniški delež, pa bi banka iz dokapitalizacije dobila prenizek izkupiček. Znano je, da ima država v proračunu za dokapitalizacije bank rezerviranih 300 milijonov evrov, z omenjenim zneskom naj bi po besedah finančnega ministra Franca Križaniča sodelovali tako pri dokapitalizaciji NLB kot pri dokapitalizaciji NKBM. Prihodnje leto, ko naj bi se začela dokapitalizacija NLB, bo treba sredstva zagotoviti z rebalansom proračuna, medtem ko bo NKBM, kot kaže, predvidena dokapitalizacija v višini dobrih 60 milijonov evrov z izdajo obveznice brez dospetja uspela. suzana.rankov@dnevnik.si katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
2,986
|
Tokio, New York - Tečaji delnic na evropskih borzah so z rastjo krenili v zadnji trgovalni teden tega leta. Trgovanje je bilo ob pomanjkanju svežih novic skromno, so povedali borzni posredniki. Nafta se je podražila na najvišjo raven v zadnjih sedmih tednih, tečaj evra je ostal praktično nespremenjen. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je zvišal za 0,89 odstotka na 2983,72 točke. V Parizu se je indeks CAC 40 zvišal za 0,88 odstotka na 3947,15 točke. Indeks borze v Frankfurtu DAX je pridobil 0,76 odstotka in se oblikoval pri 6002,92 točke. Borza v Londonu je danes zaprta. Zvišal se je tako indeks BUX v Budimpešti (za 1,10 odstotka na 20.942,49 točke) kot tudi indeks FTSE Italia All-Share v Milanu (za 0,84 odstotka na 23.682,38 točke). Pozitivno je trgovanje končal tudi indeks ATX na Dunaju, ki se je zvišal za 0,77 odstotka na 2482,13 točke. Indeks Crobex v Zagrebu je pridobil 0,49 odstotka vrednosti in današnje trgovanje sklenil pri 1997,13 točke. Zvišal se je tudi indeks beograjske borze Belex, in sicer za 1,87 odstotka na 640,83 točke. Rastejo tudi tečaji delnic na Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones je približno štiri ure pred koncem trgovanja pri 10.532 točkah, kar je 0,11 odstotka več kot v četrtek. Tehnološki indeks Nasdaq pa se je danes zvišal za 0,20 odstotka na 2290 točk. Tečaj evra se je ob zelo skromnem trgovanju komajda kaj spremenil. Na borzi v Frankfurtu so s skupno evropsko valuto trgovali po tečaju 1,4396 dolarja, Evropska centralna banka pa je opoldne referenčni tečaj evra določila pri 1,4405 dolarja (v četrtek: 1,4398 dolarja). Cena nafte se je med trgovanjem zvišala nad 79 dolarjev, kar je največ v zadnjih sedmih tednih. Nafta, zemeljski plin in kurilno olje se že ves mesec dražijo, potem ko so del ZDA zajele snežne nevihte in je krepak padec zalog presenetil vlagatelje. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena februarja, je bilo treba popoldne na blagovni borzi v New Yorku odšteti 78,83 dolarja, kar je 78 centov več kot v četrtek. V Londonu se je severnomorska nafta brent podražila za 81 centov na 77,12 dolarja.
|
positive
|
2,987
|
Ljubljana - Država bo dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke (NLB) v znesku do 250 milijonov evrov izpeljala sama, je včeraj, ko zaradi neuspešnih pogovorov z belgijsko KBC ni stekla načrtovana prva faza dokapitalizacije banke, napovedal minister za finance Franc Križanič. Državna dokapitalizacija tudi pomeni, da bo morala Slovenija finančno injekcijo v banko priglasiti v Bruslju. Na ministrstvu so pojasnili, da "dokapitalizacija ne bo predstavljala državne pomoči, vendar se moramo zaradi pravne varnosti uskladiti z evropsko komisijo glede skladnosti z evropsko zakonodajo na področju državnih pomoči". Slovenija bo torej Bruselj poskušala prepričati, da ne gre za nedovoljeno državno pomoč. Temu bi se, če bi pri dokapitalizaciji sodelovala belgijska KBC, izognili, je včeraj za STA dejal minister Križanič. Ministrstvo bo dokumentacijo v Bruselj poslalo v teh dneh, po neuradnih informacijah pa dokončnega odgovora iz Bruslja ni pričakovati pred marcem ali aprilom prihodnje leto. Iz evropske komisije nam včeraj zaradi dopustov ni uspelo pridobiti kakršnih koli pojasnil v zvezi s tovrstnimi državnimi finančnimi injekcijami in morebitno kolizijo z evropskim konkurenčnim pravom. Ker so bila dokapitalizacijska sredstva za banko zagotovljena v letošnjem državnem proračunu, to tudi pomeni, da bo potreben rebalans proračuna za leto 2010. Predlog rebalansa na ministrstvu za finance, kot so dejali, že pripravljajo. Do dokapitalizacije, ki naj bi jo banka potrebovala za širitev na trgih jugovzhodne Evrope, bodo, kot je za STA pojasnil minister Križanič, sredstva vezali v bankah kot depozit. Včeraj smo se za pojasnila v zvezi z načrtovano dokapitalizacijo obrnili tudi na KBC, vendar zadeve niso želeli konkretno komentirati. "Če se bo NLB odločila izpeljati dokapitalizacijo v letu 2010, bo KBC razmislila o sodelovanju, ko bo seznanjena z vsemi pogoji," so dejali v KBC, same potrebe po dokapitalizaciji in pogovorov z ministrstvom za finance pa niso želeli komentirati, saj da gre za zaupne zadeve, ki se tičejo lastnikov. Po Križaničevih pojasnilih si je KBC za razmislek o sodelovanju pri dokapitalizaciji menda vzela čas do 11. januarja. "Če se niso odločili v strahu, kako bodo naprej prodali, potem naj pač še razmišljajo," je za STA komentiral Križanič in poudaril, da ima država z Belgijci dobre odnose. barbara.hren@ednevnik.si
|
neutral
|
2,988
|
Maribor, Ljubljana - Družba Infond Holding, za katero je mariborsko okrožno sodišče v ponedeljek uvedlo stečajni postopek, je danes preklicala skupščino, napovedano za 4. januar. Skupščino sta sicer sklicali družbi Center Naložbe in Infond Holding, na njej pa naj bi lastniki odločali o dokapitalizacijah. Stečajni upravitelj finančne družbe Infond Holding Marko Zaman je v današnjem sporočilu za javnost, objavljenem prek spletne strani Ljubljanske borze, zapisal, da družba skupščino preklicuje zaradi začetega stečajnega postopka. Poleg tega je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavil še sklep mariborskega sodišča o začetem stečajnem postopku, ki je bil v ponedeljek objavljen na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Stečajni upravitelj Zaman danes za STA ni želel ničesar komentirati, nedosegljiv za pojasnila pa je bil tudi italijanski poslovnež Pierpaolo Cerani, prvi mož Infond Holdinga. Ta skupaj z nekdanjim prvim možem Pivovarne Laško Boškom Šrotom obvladuje družbo Kolonel, ki ima v lasti največjega Infondovega lastnika, družbo Center Naložbe. "Igre je konec, skupščine ne bo," je Cerani povedal za današnjo izdajo Dela. Kot je dejal, se lahko vodstvo Infonda na odločitev mariborskega okrožnega sodišča pritoži v 15 dneh, vendar v ponedeljek po pisanju časnika še ni vedel, ali se bo odločil za to. Upniki Infond Holdinga morajo vse svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku prijaviti do 29. marca 2010. Medtem pa se že pojavljajo ugibanja, da bi bilo lahko v prihodnjih dneh pričakovati tudi uradni začetek stečaja največjega Infondovega lastnika, družbe Center Naložbe. Center Naložbe in Infond Holding sta za 4. januar sklicala skupščino, na kateri bi njuni lastniki odločali o dokapitalizacijah v višini do 74 milijonov evrov oz. 417,39 milijona evrov. Družbi sta sicer že enkrat, v začetku decembra, preklicali poziv delničarjem oz. ponudbo za dokapitalizacijo. Družbi sta se z dokapitalizacijami želeli izogniti stečaju. Mariborsko okrožno sodišče je sklep o začetku stečajnega postopka za Infond Holding, kot omenjeno, izdalo v ponedeljek in ob tem preklicalo odložitev odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka do 18. januarja prihodnje leto, ki ga je sprejelo 4. decembra.
|
negative
|
2,989
|
Ljubljana - Hrvaški Agrokor Ivice Todorića se je v celoti umaknil iz lastništva Perutnine Ptuj in v več paketih prodal svoj 3,6-odstotni delež družbe, ki jo vodi Roman Glaser. Manjši, 1,45-odstotni delež je od Agrokorja kupila varaždinska družba Derma, ki jo lastniško obvladujeta Mladen Topolnjak in Josip Polančec, vrednost posla pa se ocenjuje na okoli 1,5 milijona evrov. Preostali 2,1-odstotni delež je v dveh paketih kupila kar Perutnina Ptuj, ki je z nakupoma sklad lastnih delnic povečala na 3,3 odstotka. Koliko je Perutnina Ptuj odštela za Agrokorjev delež, ni znano, saj Perutnina Ptuj ne kotira na borzi, čeprav ima 10.000 malih delničarjev. Če je Perutnina Ptuj za delnico odštela 18 evrov, kolikor je v prevzemni ponudbi zanjo ponujal konzorcij lastnikov na čelu z družbo Holding PMP (v lasti menedžerjev Perutnine Ptuj), je za celoten paket delnic odštela okoli 2,2 milijona evrov. V zadnjih mesecih je sicer Perutnina Ptuj od malih delničarjev občasno kupovala njihove delnice, prav sklad lastnih delnic pa je menedžerjem leta 2008 olajšal prevzem družbe. V Perutninin sklad lastnih delnic bi po nekaterih tolmačenjih lahko prišteli tudi 24,3-odstotni delež Perutnine Ptuj, ki je v lasti Merkurja. Kot smo razkrili v Dnevniku, ima namreč Perutnina Ptuj predkupno pravico na Merkurjev delež v Perutnini Ptuj, Merkur pa predkupno pravico na delež Perutnine Ptuj v Merkurju. Z medsebojno lastniško povezavo obeh družb sta Glaser in predsednik uprave Merkurja Bine Kordež dejansko poskrbela, da bo menedžerski prevzem Merkurja delno financirala Perutnina Ptuj, delni menedžerski prevzem Perutnine pa Merkur. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
2,990
|
Ljubljana - Družba Forum Colorum je postala največja, 13,8-odstotna lastnica Heldoma, ki ga je pred 7 leti ustanovilo okoli 170 vodilnih v Skupini Helios. Heldom, ki ima v lasti 3,1 odstotka Heliosa, je namreč Forumu Colorumu za okoli 1,5 milijona evrov prodal dobrih 10 odstotkov lastnih delnic. Podrobnosti niso znane, po vsej verjetnosti pa je šlo le za začasno prodajo. Spomnimo, da so podoben manever Heliosovi menedžerji izpeljali že lani, ko je Heldom tik pred iztekom leta Forumu Colorumu prodal celoten paket lastnih delnic in ga nato v začetku januarja odkupil nazaj. S tem se je začasno izboljšala struktura financiranja Heldoma, saj mu konec decembra lani ni bilo treba oblikovati rezervacij za lastne delnice. Če lastnih delnic lani ne bi začasno prenesli na Forum Colorum, bi imel Heldom okoli 50-odstotni delež dolžniškega kapitala, tako pa je delež dolžniškega kapitala konec minulega leta znašal le 25 odstotkov. Večinski, in sicer 51-odstotni lastnik Foruma Coloruma je Janez Konte, ki je bil v preteklosti zaposlen v Skupini Helios. Med večjimi lastniki je s 30-odstotnim deležem tudi hrvaški državljan Rafael Primorac, deset odstotkov družbe pa je v lasti Elizabete Slavinec, žene predsednika uprave Heliosa Uroša Slavinca. Več kazalcev poslovanja SkupineHelios si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.
|
neutral
|
2,991
|
Ljubljana - Za večji del francoske industrije se leto 2009 končuje s slabimi novicami, saj so ugledna francoska podjetja izgubila v boju za milijardne posle na področju gradnje železnic, jedrskih central in aeronavtične industrije. Do neke mere dobra novica pa je, da je v Franciji prodaja avtomobilov, večinoma francoskega Renaulta (tudi tistih iz novomeškega Revoza) in Peugeota Citroena, v iztekajočem se letu dosegla najvišjo raven po letu 2001. K temu so največ prispevale državne subvencije za menjavo starega in nakup novega avtomobila, ki pa bodo v nastopajočem letu znižane, zaradi česar se bo prodaja avtomobilov znatno zmanjšala. Francosko gospodarstvo je konec letošnjega leta doživelo dva huda udarca na področjih, na katerih je imela Francija doslej vodilno vlogo v svetu. Francoske železnice, katerih vlaki dosežejo tudi več kot 300 kilometrov na uro, so nekaj izjemnega, pa vendar je Kitajska gradnjo železnice za hitri vlak med Kantonom in Wuhanom, ki je s 1068 kilometri najdaljša na svetu in po kateri bo vlak vozil 350 kilometrov na uro, zaupala nemškemu Siemensu. Abu Dabi, najbogatejši del Združenih arabskih emiratov, pa je v nedeljo ponižal še enega obetavnega paradnega konja francoskega gospodarstva, ko je za gradnjo štirih jedrskih elektrarn izbral južnokorejski konzorcij podjetij. Francija je z gradnjo jedrskih elektrarn med vodilnimi v svetu že zato, ker te proizvedejo 80 odstotkov vse njene električne energije. V pariškem dnevniku Le Monde menijo, da so na odločitev Abu Dabija vplivali finsko pritoževanje nad francoskim neupoštevanjem rokov ter kritike finskih, britanskih, pa tudi francoskih vladnih strokovnjakov glede nekaterih pomanjkljivosti jedrske centrale tretje generacije, ki naj bi jo na Finskem francoski konzorcij dal v obratovanje šele leta 2012, in ne letos, kot je bilo sprva predvideno. Abu Dabi se je za cenejšo možnost najbrž odločil tudi zato, ker je moral s sedmimi milijardami evrov priskočiti na pomoč bankrotiranemu Dubaju, ki je prav tako del Združenih arabskih emiratov. Posel, vreden 14 milijard evrov, je v Abu Dabiju podpisal južnokorejski predsednik Lee Myung-Bak. Za francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je poraz najbrž toliko bolj boleč, ker Južna Koreja nikoli doslej ni izvažala tovrstne tehnologije. Iz predsedniške palače na Elizejskih poljanah francoskim gospodarstvenikom sicer svetujejo, naj razočaranje prenesejo mirno. V Parizu namreč še čakajo na odločitev Združenih arabskih emiratov glede nakupa 60 vojaških letal in upajo, da se bodo v tej bogati zalivski državi odločili za francoski Rafale in ne za ameriški F16 ali evropski Eurofighter. Še vedno pa lahko francoski konzorcij za gradnjo jedrskih elektrarn računa na kitajski trg, kjer naj bi do leta 2030 zgradili vsako leto po več tovrstnih elektrarn. Tudi drugod bo najbrž veliko takšnih poslov, saj se nad jedrsko energijo vse bolj navdušujejo ne le gospodarstveniki, temveč tudi okoljevarstveniki. Verjetno v dneh okoli novega leta francosko industrijo čaka še en poraz. Evropska komisija bo namreč pri izdelavi 22 satelitov programa Galileo najbrž dala prednost nemškemu podjetju OHB in ne EADS, ki je večinoma v francoskih rokah. Očitno se Francija slabo znajde v vse bolj intenzivni globalizaciji in izgublja nekdanjo tehnološko prednost. Nekateri v Franciji vendarle upajo, da bo voluntarizem predsednika Sarkozyja, predvsem velika vlaganja v gospodarstvo in razvoj tehnologije, pomagal prebroditi sedanjo krizo francoske industrije. poslovni@dnevnik.si
|
neutral
|
2,992
|
Ljubljana - Potem ko so se oktobra prihodki od prodaje v trgovini na drobno nekoliko zvišali, so se novembra znova znižali. Po podatkih državnega statističnega urada (Surs) so se na mesečni ravni znižali za 0,2 odstotka, na letni ravni pa za skoraj 14 odstotkov. Prodaja živil, pijač in tobaka se je na mesečni ravni znižala za dva odstotka, na letni ravni pa za 4,4 odstotka. Realni prihodek od prodaje v trgovini z motornimi vozili in od popravil avtomobilov je bil medtem novembra za 2,4 odstotka nižji kot oktobra ter za 15,3 odstotka nižji kot novembra lani. Kriza se je sicer z nekajmesečnim zamikov v začetku letošnjega leta preselila tudi na trgovinsko dejavnost, pri čemer so bila bolj prizadeta podjetja v neživilskih dejavnostih trgovine kot pa podjetja v živilskih dejavnostih. Kljub padcu prihodkov ostajajo v Trgovinski zbornici Slovenije dokaj optimistični, saj so bili v zadnjih mesecih vidni pozitivni premiki, kar je skladno s prvimi pozitivnimi premiki na globalnem tržišču. Bolj pesimistični so v naši največji trgovinski verigi, Mercatorju. "Okoliščine poslovanja bodo tudi v prihodnjem letu enako zahtevne kot v letošnjem letu in izjemno zaostrene gospodarske razmere bodo imele pomembne negativne vplive na strukturo in obseg potrošnje," opozarjajo. Podobno kot ostale panoge v gospodarstvu se je tudi trgovina, ki sicer predstavlja več kot tretjinski del slovenskega gospodarstva, v največji meri srečevala s problemi, kot so previsoki prispevki za plače, prekratki roki za doplačilo DDV, slaba dostopnost in visoka cena bančnega kreditiranja ter slaba plačilna disciplina. Na omejen dostop do dolgoročnih virov financiranja in pritiske na obrestne marže opozarjajo tudi v Mercatorju, saj bo to v prihodnje povzročilo višje stroške financiranja. V TZS še dodajajo, da so v letošnjem letu pogrešali stimulativen pristop za pospeševanje potrošnje. Kljub vsem težavam je bila trgovina letos ena redkih dejavnosti, ki je še vedno zaposlovala, medtem izpostavljajo v TZS. Po statističnih podatkih se sicer število zaposlenih v trgovini na drobno in trgovini z motornimi vozili v prvih devetih mesecih letos ni bistveno spremenilo, medtem ko se je število zaposlenih v trgovini na debelo in posredništvu povečalo za pol odstotka. luki.nuredini@dnevnik.si
|
negative
|
2,993
|
Ljubljana - Modno podjetje Oktober, ki je bilo v 50-odstotni lasti Josepha Raina, po četrtinski lastniški delež pa sta imela Valter Kobal in Uroš Belantič, je kupilo podjetje Bimaja Invest. To podjetje je v prvi polovici letošnjega leta kupil Milivoj Krkogabić, ki je sicer zastopnik mariborskega podjetja Bona Nepremičnina, stalno prebivališče pa ima v Zagrebu. Podjetje Oktober je izjemno zadolženo podjetje. Od bilančne vsote v višini 509.623 evrov je imelo konec lanskega leta dobrih 93 odstotkov dolžniškega kapitala. Medtem ko v preučevanem obdobju Oktober ni imel dolgoročnih obveznosti, je imel za 223.645 evrov kratkoročnih finančnih obveznosti in za 245.235 evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti. V lanskem letu je Oktober v primerjavi z letom 2007 zabeležil strm padec prihodkov iz poslovanja, in sicer za 43 odstotkov, na 341.085 evrov. Ob tem je čista izguba znašala 6414 evrov. Podjetje Oktober sta pred leti ustanovila Kobal in Belantič, v preteklem letu pa polovični lastniški delež prodala tujemu državljanu Rainu, ki je znan kot lastnik modne agencije Bronz. V poletnih mesecih se je Oktober omenjal tudi kot možni reševalec Mure, in sicer v poslovnem delu. Zakaj so se trije lastniki zdaj odločili prodati Oktober, nam ni uspelo izvedeti.
|
neutral
|
2,994
|
Ljubljana - Decembra so se cene življenjskih potrebščin v primerjavi z mesecem poprej že četrtič letos v povprečju znižale, saj smo beležili 0,5 odstotno deflacijo. Inflacija v letošnjem letu je znašala 1,8 odstotka, povprečna letna inflacija pa 0,9 odstotka. Letošnje leto je zaznamovala precejšnja volatilnost medletne inflacije. V prvi polovici letošnjega leta se je inflacija hitro zniževala, od avgusta do oktobra se je gibala okoli ničelne stopnje, v zadnjih mesecih pa znova začela naraščati. "Njeno gibanje je bilo zaznamovano predvsem s padcem gospodarske aktivnosti in s povišanjem trošarin," pojasnjujejo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Padec gospodarske aktivnosti tako v Sloveniji kot v naših trgovinskih partnericah je tako privedel do počasnejše rasti ali celo padca večine skupin indeksa cen. "Po drugi strani so k višji inflaciji prispevali nekateri ukrepi ekonomskih politik, predvsem na področju trošarin. Povišanje teh je k letošnji 1,8-odstotni inflaciji prispevalo kar 1,0-odstotne točke," je pojasnil direktor Umarja Boštjan Vasle in dodal, da bo pri sprejemanju ukrepov ob izhodu iz krize treba več pozornosti nameniti tudi njihovemu vplivu na inflacijo. Poleg tega so inflacijo pospeševale višje cene storitev, energentov ter nekaterih cen, ki so bile pod različnimi oblikami regulacije. Po spremembi ureditve na področju določanja cen komunalnih storitev je namreč v zadnjih mesecih prišlo do njihovega visokega povišanja. Decembra so bile sicer značilne številne pocenitve. Cene obleke in obutve so se predvsem zaradi številnih decembrskih popustov znižale za 2,2 odstotka. Zaradi popustov pri nakupu osebnih avtomobilov so se znižale tudi cene v skupini prevoz. Za pol odstotka so se znižale cene stanovanjske opreme, cene v skupini stanovanja so upadle za 0,4 odstotka, pocenile pa so se tudi hrana in brezalkoholne pijače. Dražje počitnice v paketu so medtem zvišale cene v skupini rekreacije in kultura za 0,3 odstotka. Zaradi dražjih zdravil so se zvišale tudi cene v skupini zdravje (za 0,2 odstotka), za 0,1 odstotka pa so se podražile tudi gostinske in nastanitvene storitve. V letošnjem letu so se sicer najbolj podražile alkoholne pijače in tobačni izdelki, pri čemer so se na račun zvišanja trošarin najopazneje podražile žgane pijače. Te so trenutno v povprečju za 13 odstotkov dražje kot ob koncu lanskega leta. Za skoraj 10 odstotkov se je podražilo tudi pivo, medtem ko so se cene tobačnih izdelkov zvišale za 7,7 odstotka. V skupini stanovanje se je najbolj, za kar 27,2 odstotka, podražila oskrba z vodo, medtem ko je 27,3-odstotna podražitev goriva in maziv dvignila cene v skupini prevoz. Po drugi strani so se letos znižale cene v skupinah obleka in obutev, komunikacije ter hrana in brezalkoholne pijače. Na pocenitev prve skupine so najbolj vplivale nižje cene obutve, v drugi skupini so se najbolj pocenili telefonski in drugi aparati, v skupini hrana in brezalkoholne pijače pa so se najbolj znižale cene zelenjave in sadja. luki.nuredini@dnevnik.si
|
neutral
|
2,995
|
Ljubljana - "Vizija vlade je, da letos okrepimo elemente konkurenčnosti in ohranimo vzdržno socialno povezanost ter se uvrstimo v skupino držav, ki bodo iz krize izšle kot zmagovalke. Vzpostavili bomo socialni dialog, saj je bolj ali manj to tisto, kar Slovenija potrebuje in bo storila," je zaupanje v izhodno strategijo, katere glavni avtor je minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari, po včerajšnjem sestanku protikriznih ministrov izrazil premier Borut Pahor. Premier je večkrat poudaril, da je v primeru, če bo predlog zavrnjen, pripravljen delo prepustiti tudi komu drugemu. "Moja politična odločitev kot predsednika vlade in mislim, da tudi vlade kot celote, je takšna: ali nam bo uspelo na vsej fronti predlogov, ki jih bomo dali, prepričati socialne partnerje in poslance, da nas podprejo, ali pa mora delo namesto nas opraviti nekdo drug, ki misli, da lahko Slovenija s povprečnim ravnanjem pride iz krize," je dejal predsednik vlade. Toda videti je, da bo moral pred razpravo s socialnimi partnerji s svojim zaupanjem v Gasparijevo delo okužiti še druge člane ministrskega zbora. Številni med njimi namreč ne čutijo takšnega navdušenja kot on. Da je bila razprava na včerajšnjem sestanku koordinacijske skupine vlade za pripravo in usklajevanje ukrepov burna, je priznal tudi Pahor. "Če bi obravnavali enostavne stvari, ne bi bilo diskusije," je dejal. Po naših informacijah so bili med nezadovoljnimi ključni ministri, ki jih strategija, namenjena premagovanju posledic finančne in gospodarske krize, zadeva. Da bo potrebna še obširna razprava, je po sestanku javno povedal tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki naj bi po neuradnih informacijah nasprotoval preoblikovanje banke SID v holdinški sklad, prav tako pa naj bi želel v strategijo vnesti določilo o zmanjšanju administrativnih postopkov v javni upravi. Med manj zadovoljnimi naj bi bil tudi minister za finance Franc Križanič. Zmotila naj bi ga ideja o postavitvi zgornje meje zavarovalnih osnov za socialne prispevke, ki bo povzročila izpad denarja pokojninskega in zdravstvenega sistema. Po naših informacijah naj bi Križanič nasprotoval tudi ustanovitvi agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki jo napoveduje strategija, kar naj bi utemeljeval s pomisleki glede imen, ki se jih omenja med kandidati za njeno vodenje. Z besedami, da gre za nekonsistenten in premalo konkreten dokument, pa naj bi izhodno strategijo po naših informacijah pospremila predsednica LDS, sicer ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Toda premier je trden: "Vlada brez zamude, pravočasno in velikopotezno načrtuje nekatere temeljite strukturne in druge ukrepe." Če predlog ne bo dobil podpore socialnih partnerjev in poslancev, bo Slovenija ostala pod povprečjem razvitosti Evropske unije, je prepričan premier, ki pa je pripravljen "kot prvi v vladi prevzeti odgovornost". "V kratkem obdobju ne bomo imeli visoke gospodarske rasti, zato moramo, ko odpravljamo proračunski primanjkljaj in želimo povečati konkurenčnost, hkrati oceniti, kje so še meje vzdržnosti socialne države," je razloge za predlagane ukrepe orisal premier, obenem pa je prepričan, da bremena krize ne morejo nositi socialno najbolj prizadeti. Minister Gaspari o vsebini ukrepov včeraj ni želel govoriti, je pa povedal, da bodo ti po eni strani zagotavljali socialno kohezivnost, po drugi pa ne bodo zavirali sposobnosti slovenskega gospodarstva za večjo konkurenčnost. Poleg tega naj bi z denarjem, ki je na voljo, razpolagali kar najbolj učinkovito. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
2,996
|
Luxembourg - V državah območja z evrom se je bruto domači proizvod (BDP) v lanskem tretjem četrtletju na letni ravni po najnovejših podatkih zmanjšal za štiri odstotke in ne za 4,1 odstotka, kot je nakazovala prejšnja ocena evropskega statističnega urada Eurostat. Slovenija je na letni ravni zabeležila 8,5-odstotno zmanjšanje, na četrtletni pa enoodstotno rast. Pač pa Eurostat tudi v danes objavljeni drugi oceni BDP za tretje četrtletje 2009 ohranja nespremenjen podatek za območje evra na četrtletni ravni. To pomeni, da je evrsko območje v tretjem četrtletju v primerjavi z drugim zabeležilo 0,4-odstotno rast. V drugem četrtletju je evrsko območje v primerjavi s predhodnim zabeležilo 0,1-odstotno zmanjšanje BDP, v primerjavi z lanskim drugim četrtletjem pa 4,8-odstotno zmanjšanje. Celotna EU je sicer v tretjem četrtletju lani glede na predhodno četrtletje zabeležila dvig BDP za 0,3 odstotka. Na letni ravni ostaja podatek prav tako nespremenjen pri -4,3 odstotka. V drugem četrtletju 2009 je celotna EU sicer na četrtletni ravni zabeležila 0,3-odstotno zmanjšanje, na letni ravni pa petodstotno zmanjšanje BDP. Med državami članicami, za katere je Eurostat imel desezonirane podatke o BDP, je v tretjem četrtletju lani na četrtletni ravni najvišjo, 6,1-odstotno rast zabeležila Litva. Največji - štiriodstoten - padec pa je zabeležila Latvija. Na letni ravni je dvig BDP, in sicer za en odstotek, zabeležila le Poljska, največji padec pa Latvija (za 19,3 odstotka). Slovenija je po podatkih Eurostata v tretjem trimesečju 2009, kot omenjeno, glede na četrtletje pred tem zabeležila enoodstoten dvig BDP, na letni ravni pa 8,5-odstotno zmanjšanje. Oba podatka sta ostala nespremenjena.
|
negative
|
2,997
|
Koper - Istrabenz je na okrožno sodišče v Kopru danes podal zahtevo po hitri obravnavi pritožbe banke Unicredit na sodni sklep o preizkusu terjatev. O Unicreditovi pritožbi odloča višje sodišče. Zahtevo je Istrabenz vložil, ker želi, da bi bil sklep o prisilni poravnavi, v kolikor je bila ta izglasovana, izdan čim prej, so za STA pojasnili iz Istrabenza. Kot je znano, se je Unicredit pritožil na sklep sodišča, ki je odločilo, da Unicreditova pogojna terjatev v vrednosti 8,89 milijona evrov ni verjetno izkazana. Ker bi se z neupoštevanjem pritožbe lahko spremenil izid glasovanja o prisilni poravnavi, je okrožno sodišče v Kopru prisilnemu upravitelju Borisu Dolamiču naložilo, naj do sklepa višjega sodišča počaka z izdelavo poročila o glasovanju. V Istrabenzu želijo, da bi bilo poročilo o glasovanju o prisilni poravnavi izdelano čim prej. Z objavljenim sklepom o prisilni poravnavi bi Istrabenz namreč lahko pričel z izvajanjem programa finančnega prestrukturiranja. Kot je znano, ta predvideva v letošnjem letu poravnavo slabih 19 odstotkov terjatev, v letih 2011 in 2012 še približno tretjino obveznosti, preostalo pa leta 2013. Dokončno priznanih terjatev do Istrabenza je za 462 milijonov evrov. O prisilni poravnavi je glasovalo 25 Istrabenzovih upnikov. Od 19 bank upnic jih je glasovalo 17, neuradno pa naj bi banke prisilno poravnavo podprle. Od štirih bank, ki so pred časom vložile zahtevo za stečaj, sta glasovali SKB Banka in Sparkasse, glasovnic Bawaga in Volksbanke pa na koprskem okrožnem sodišču niso prejeli.
|
neutral
|
2,998
|
Caracas - Venezuelski predsednik Hugo Chavez je napovedal, da namerava devalvirati nacionalno valuto bolivar, kar se bo zgodilo prvič po letu 2005, postavljen pa bo dvostopenjski menjalni tečaj, kar naj bi bilo koristno za nekatere sektorje gospodarstva, predvsem za naftno industrijo. Vrednost valute bo znižana za najmanj 17 odstotkov. Vrednost bolivarja je določena z uredbo venezuelske vlade. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP bo razmerje v gospodarskih sektorjih, ki so po mnenju vlade prioritetni, postavljeno pri 2,6 bolivarja za dolar, tečaj za nebistvene dobrine pa bo postavljen pri 4,3 bolivarja za dolar. Po devalvaciji se bo vrednost domače valute znižala za 17 ali 50 odstotkov, odvisno od vrste tečaja. Po uradnem menjalnem tečaju je treba od leta 2005 za dolar odšteti 2,15 bolivarja. Vzrok za to potezo naj bi bile prednostne naloge uvoza. Chavez je bil pod pritiskom, devalvacijo je namreč zamenjal za povečanje prihodkov od izvoza nafte. Višje razmerje, ki ga je Chavez označil tudi za "naftni dolar", bo podvojilo knjižno vrednost prihodkov venezuelskih naftnih družb. Nafta k državnemu proračunu prispeva okoli polovico prihodkov, vendar pa je bil ta prihodek v lanskem letu zaradi nižjih cen črnega zlata in krčenja proizvodnje močno okleščen. Inflacija v državi je sedaj 25 odstotna, kar je največ v Latinski Ameriki, zmanjšani pa so tudi dohodki od tujih vlagateljev. Bolivar je na neuradnem trgu še v bolj nesrečnem položaju, za ameriški dolar je namreč potrebno odšteti kar šest bolivarjev. Uvoz hrane in zdravil, ter zadev za javni sektor bo lahko opravljen po nižji od dveh uradnih stopenj, medtem ko bodo avtomobili, kemikalije in elektronska tehnologija obračunani po višji . Hugo Chavez želi z dvema uradnima stopnjama vzpostaviti nadzor nad uvozom, ki ni nujno potreben, in vzpodbuditi politiko izvoza.
|
neutral
|
2,999
|
Ljubljana - Predsednik nadzornega sveta Casinoja Ljubljana Igor Bončina je včeraj sledil predsedniku uprave Goranu Miškulinu in odstopil s svojega položaja. "Za odstop sem se odločil, ker nadzorni svet ni imel podpore večinskega lastnika (Kapitalske družbe, op. p.) pri uresničevanju načrtov in ciljev Casinoja Ljubljana. K odločitvi me je spodbudila tudi napoved, da bodo proti upravi in nadzornemu svetu vložene tožbe," svoj odstop utemeljuje Bončina. Predsednik uprave Kada Borut Jamnik odstopa Bončine včeraj ni želel komentirati. Glede ponedeljkove skupščine Casinoja Ljubljana, na kateri bodo odločali o dokapitalizaciji v višini 3,7 milijona, pa je pojasnil, da bo Kad sicer podprl dokapitalizacijo, pri njej pa ne bo sodeloval. Po neuradnih podatkih pri dokapitalizaciji ne bosta sodelovala niti Slovenska odškodninska družba (Sod) niti Hit, ki imata v Casinoju Ljubljana nekajodstotne lastniške deleže. To pa pomeni, da se insolventni Casino Ljubljana, ki zaposluje okoli 80 delavcev, ne bo mogel izogniti stečajnemu postopku. Avstrijsko podjetje USB hoteli, ki ima malo manj kot 47-odstotni lastniški delež Casinoja Ljubljana, lahko namreč po obstoječi zakonodaji kot podjetje, ki ni v državni lasti, v igralnici poveča število delnic za največ dve odsotni točki. Kako na dogajanje v družbi gledajo zaposleni, smo vprašali predsednika sindikata Casinoja Ljubljana Aljošo Studena. Razloge, da se je družba znašla na robu propada, v največji meri pripisuje selitvi igralnice iz centra Ljubljane v hotel Domina ob WTC, in ne v BTC, kot je bilo prvotno načrtovano. "Po pogodbi se brez plačila visokih penalov igralnica zdaj ne more preseliti z obstoječe lokacije do leta 2012," razlaga Studen. Po njegovem mnenju bi morala to selitev preveriti Komisija za preprečevanje korupcije. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
3,000
|
Koper - "Jaz nisem bogat človek, razen če za bogastvo štejete to, da sem zdrav. Situacija pri meni ni rožnata, za veliko stvari, ki jih imam, sem najel kredite. Zagotovo pa nimam sredstev, ki jih v odškodninski tožbi od mene zahteva zdajšnje vodstvo Intereurope," nam je včeraj potarnal nekdanji predsednik uprave Intereurope Andrej Lovšin. Odvetnik Miha Kozinc je namreč v imenu Intereurope včeraj na koprsko sodišče proti nekdanji upravi Intereurope zaradi spornega investiranja v logistični center Čehov v Moskvi in naložbe v Ukrajini vložil kar 60 strani dolgo odškodninsko tožbo v znesku 37,5 milijona evrov. Poleg Lovšina sta bila takrat v upravi še Zvezdan Markežič in Ondina Jonke. "Verjamem, da bomo na sodišču dokazali, da nismo oškodovali Intereurope. Leta 2007 so vse informacije govorile v prid projektu v Rusiji. Imel sem podatke, da so cene ustrezne in projekti dobri, zato smo se jih tudi lotili," je včeraj še povedal Lovšin, ki je za logistični center v Rusiji odštel kar 140 milijonov evrov, kar je po oceni izrednih revizorjev bistveno preveč. Vse posle v Rusiji je za Intereuropo opravila družba Riko, ki je v solasti poslovneža Janeza Škrabca. Ta je Lovšina takrat tudi spodbujal, naj se loti gradnje logističnega centra v Čehovu. Tako je zemljišče v Čehovu Intereuropi za 34 milijonov evrov prodal nekdanji direktor družbe Riko v Moskvi Konstantin Belousov, Intereuropa pa je del kupnine, kar 24 milijonov, nakazala na račune v Liechtenstein. Prav tako je vse projekte in gradbene posle v Rusiji izpeljalo prav Škrabčevo podjetje Riko, Lovšin pa je sredi leta 2007 kar mimo vednosti nadzornega sveta k osnovni gradbeni pogodbi podpisal še nekaj večmilijonskih aneksov. Lovšin včeraj ni želel komentirati vprašanja, kakšno odgovornost ima pri vsem tem prav Janez Škrabec. "Odgovornosti ne bi rad prelagal na nobenega. Za posle sem se odločal na podlagi informacij, ki sem jih imel. Te posle pa je potrdil tudi nadzorni svet," je povedal Lovšin. Še vedno verjame, da je projekt v Rusiji dober in sam bi še vedno vztrajal pri njem. tatjana.tanackovic@dnevnik.si
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.