nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
3,001
|
Ljubljana - Stečajni upravitelj Elkroja Stevo Radovanović je nakazal, da obstaja možnost za ohranitev dela proizvodnje v Elkroju. Na izjavo nekdanje direktorice Štefanije Glušič, da upa, da bo ostalo vsaj zdravo jedro, ki zajema blagovno znamko in maloprodajno mrežo v Sloveniji, se je odzval s stališčem, da "obstaja realna možnost o rešitvi te zadeve", vendar podrobnosti za zdaj ni želel razkriti. V stečajnem postopku Elkroja so 304 upniki prijavili več kot sedem milijonov evrov terjatev, pri čemer je Radovanović priznal 6,6 milijona evrov terjatev. Poleg preostalih upnikov so tudi banke kot ločitveni upniki prijavile svoje terjatve v znesku 1,85 milijona evrov. Premoženje Elkroja pa je ob začetku stečaja znašalo več kot sedem milijonov evrov, poteka pa tudi postopek za prodajo premoženja. Poročali smo, da je Elkroj, ki je zaposloval 197 ljudi, zaradi dolgov in izgube dveh tretjin dodelavnih poslov za nemški trg v stečajnem postopku že od aprila lani. V težavah je bilo tudi njegovo invalidsko podjetje s 54 zaposlenimi in dva meseca pozneje je vlada soglašala s stečajem. Za pojasnila o stečaju nam včeraj ni uspelo priklicati predsednika sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Slovenije ter zunanjega sindikalnega zaupnika v Elkroju Jožeta Turkla, nam pa je Radovanovič povedal, da so s sindikati uskladili vsa odprta vprašanja in da podpirajo dejavnosti, ki jih vodijo v postopku.
|
neutral
|
3,002
|
Ljubljana - Iniciativni odbor čakajočih delavcev na Slovenskih železnicah poziva k odstopu delavskega direktorja Alberta Pavliča in predsednika sveta delavcev Silva Berdajsa. Po mnenju odbora sta tako Pavlič kot Berdajs pomembno vplivala na oblikovanje seznama zaposlenih, ki so napoteni na čakanje na delo. Slovenske železnice bodo v okviru letošnjih varčevalnih ukrepov v prvi fazi na čakanje napotile 1075 zaposlenih, obvestila o čakanju so jim v družbi vročali v četrtek in petek. To pa še ni dokončna številka, saj jih bodo v drugi fazi na čakanje lahko napotili do 2000. Že prejšnji teden so se v javnosti pojavili očitki, da je Berdajs osebno pripravljal sezname zaposlenih, ki bodo napoteni na čakanje, kar pa je sam zavrnil. Iniciativni odbor je danes v izjavi za javnost znova zatrdil, da je Berdajs seznam napotenih na čakanje naredil sam, "s pomočjo svoji zaveznikov". Največjo odgovornost za nastale razmere na Slovenskih železnicah velja po ocenah iniciativnega odbora poleg Berdajsu pripisati tudi delavskemu direktorju Pavliču. "V zadnjih štirih letih smo na Slovenskih železnicah zaposlili približno 2000 ljudi, še pred mesecem smo nekaterim, ki so bili zaposleni za določen čas, izdajali odločbe za nedoločen čas. Pavlič in Berdajs sta zaposlovala ljudi po svojem interesu in po svojih vezah," navajajo v iniciativnem odboru. Ob tem v odboru Berdajsu in Pavliču očitajo, da nihče od novo zaposlenih ne gre na čakanje, temveč so na čakanje napoteni zaposleni z več kot 20 leti delovne dobe. Na njihova delovna mesta pa prihajajo drugi ljudje, ki bodo enako delo opravljali za višjo plačo. "Berdajs in Pavlič sta se sedaj na Slovenskih železnicah očistila svojih nasprotnikov. Na delovnih mestih ostajajo ljudje brez izobrazbe, ki pa so zvesti privrženci Pavliča in Berdajsa," navajajo. Iniciativni odbor čakajočih delavcev je, če bo to potrebno, pripravljen tudi demonstrirati pred Berdajsevo in Pavličevo pisarno. Berdajs je že po petkovem obisku premiera Boruta Pahorja na Slovenskih železnicah zavrnil navedbe, da naj bi prav on pripravljal sezname zaposlenih, ki bodo napoteni na čakanje. Seznami so po njegovih besedah sestavljeni na podlagi ugotovitev posameznih vodstvenih delavcev glede produktivnosti zaposlenih in obsega dela. Berdajs sicer ne izključuje možnosti, da se je kdo uvrstitvi na seznam izognil na podlagi načela "blizu oči - blizu srca". Vodstvo družbe sicer napoveduje, da bodo v drugi fazi napotitve zaposlenih na čakanje morebitne nepravilnosti ali krivice preverili in ustrezno ukrepali. Kot omenjeno, je napotitev na čakanje na delo eden izmed letošnjih varčevalnih ukrepov na Slovenskih železnicah. Med možnimi ukrepi je tudi znižanje plač, o čemer bodo socialni partnerji pogovore nadaljevali ta teden. Že danes pa se bo sestal tudi usmerjevalni odbor za sanacijo Slovenskih železnic, ki ga vodi minister za promet Patrick Vlačič. Poleg Vlačiča so člani odbora še generalni direktor železnic Goran Brankovič, delavski direktor Albert Pavlič, prvi nadzornik Andrej Godec, dva predstavnika delavcev in predstavnik ministrstva za finance. Delavce bo v odboru zastopal Berdajs in še en predstavnik sindikatov.
|
neutral
|
3,003
|
Frankfurt - Evropske borze so današnje trgovanje končale neenotno. V Frankfurtu, na Dunaju in v Budimpešti se je trgovanje končalo pozitivno, prav tako v Zagrebu in Beogradu, pariška in milanska borza pa sta končali z negativnim predznakom. Nafta ostaja blizu 82 dolarjem, evro pa se je nekoliko okrepil. Na borzi v Londonu se je vrednost vodilnega indeksa FTSE 100 zvišala za 0,07 odstotka na 5538,07 točke, indeks BUX na borzi v Budimpešti se je zvišal za 3,45 odstotka na 22.962,52 točke, indeks ATX na dunajski borzi se je zvišal za 2,78 odstotka, trgovanje pa je sklenil pri 2660,39 točke. Vrednost indeksa DAX na borzi v Frankfurtu se je zvišala za 0,05 odstotka na 6040,50 točke. Indeks SMI na borzi v Zürichu se je znižal za 0,39 odstotka na 6592,26 točke, indeks CAC 40 na borzi v Parizu pa se je pocenil za 0,05 odstotka na 4043,09 točke. Indeks FTSE Italia All-Share je izgubil 0,16 odstotka in se oblikoval pri 24.192,49 točke. Vrednost indeksa Crobex na Zagrebški borzi se je zvišala za 1,80 odstotka na 2112,17 točke, indeks Belex na borzi v Beogradu pa je pridobil 1,87 odstotka in se oblikoval pri vrednosti 676,17 točke. Neenotno se trguje tudi na ameriškem Wall Streetu. Vlagatelji so se različno odzvali na informacijo, da se je kitajski izvoz decembra lani povečal za skoraj 18 odstotkov. Rast kitajskega izvoza je sicer okrepila zaupanje potrošnikov, ki verjamejo, da je okrevanje trdno na poti. Indeks Dow Jones je doslej na vrednosti pridobil 0,14 odstotka, vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq pa je za zdaj v primerjavi s petkovo končno vrednostjo nižja za 0,31 odstotka. Širši indeks Standard&Poor's 500 se je znižal za 0,04 odstotka. Nafta se je malenkost pocenila. Popoldne je bilo treba za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v februarju odšteti 82,35 dolarja, kar je 40 centov manj kot ob koncu petkovega trgovanja. Severnomorska nafta vrste brent se je pocenila za 34 centov na 81,03 dolarja. Evropska centralna banka je danes referenčni tečaj evra določila pri 1,4543 dolarja, kar je za 0,8 odstotka več kot v petek, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
|
neutral
|
3,004
|
Peking - Prodaja vozil blagovne znamke Mercedes-Benz na Kitajskem se je lani okrepila za 77 odstotkov. Na celinski Kitajski in v Hongkongu so prodali 68.500 vozil in tako okrepili položaj najhitreje rastoče luksuzne blagovne znamke v državi, so sporočili iz nemškega avtomobilskega proizvajalca Daimler. Prodaja osebnih vozil Mercedes-Benz na Kitajskem je decembra lani z 9350 prodanimi avtomobili dosegla rekordno mesečno prodajo. K letni rasti je sicer največ pripomogla prodaja avtomobila razreda C, ki ga proizvajajo na Kitajskem, saj so prodali 15.000 teh vozil, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "Mercedes-Benz odseva uspeh avtomobilske industrije v lanskem letu, zabeležil pa je tudi najuspešnejše leto doslej, v katerem je Kitajska postala četrti največji trg na svetu za Mercedes-Benz," je izpostavil prvi mož Mercedes-Benza na Kitajskem Klaus Maier. Kitajska je postala gonilni trg avtomobilske industrije. V preteklih dneh je več avtomobilskih proizvajalcev objavilo podatke o rasti prodaje na tem azijskem trgu, med drugim Volkswagen in Ford. Nekateri analitiki ob tem opozarjajo, da bi se kitajski trg v prihodnjih nekaj letih lahko soočil s presežkom osebnih vozil.
|
positive
|
3,005
|
Ljubljana - Novomeški Revoz je lani izdelal rekordnih 212.680 vozil, sedem odstotkov več kot predlani in šest odstotkov več kot v rekordnem letu 2007. Kot pojasnjujejo v Revozu, je družba lani izkoristila spodbude evropskih držav za nakup novih vozil, saj je število naročil najbolj poraslo ravno v nižjem razredu, kamor sodita renault twingo in clio II. Naročila Revozu so se zvišala že v začetku lanskega leta, ko je tovarna ponovno prešla na obratovanje v treh polnih izmenah, poleg tega pa je bilo tudi nemalo delovnih sobot oziroma nedelj. V Revozu je trenutno ob obratovanju v treh polnih izmenah skupaj z najemnimi delavci okoli 3000 zaposlenih. Večina proizvodnje je namenjena izvozu, v letu 2009 je bila tudi ta številka rekordna, saj je Revoz 98 odstotkov proizvodnje namenil tujim trgom, med katerimi so najpomembnejša Francija, Nemčija, Italija in Belgija. Edini slovenski proizvajalec vozil je lani ustvaril za 1,28 milijarde evrov prihodkov in 20,6 milijona evrov dobička, kar je več kot v letu 2008. Letos družba pričakuje nekoliko težje leto, saj naj bi se tudi obseg proizvodnje znižal, je na ponedeljkovem srečanju z novinarji povedal predsednik uprave Revoza Aleš Bratož.
|
positive
|
3,006
|
Ljubljana - "Ne zdi se mi prav, da vlada na hitro preganja energente, ki so bili na trgu 15 let, sploh ne med krizo," je direktor podjetja za prodajo kurilnega olja HP Commerce iz Mengša Gregor Hubat včeraj komentiral napovedano vladno dvojno podražitev kurilnega olja. "Dolgoročno bo kurilno olje zagotovo izginilo s trga, a to bi moral biti proces in se ne bi smelo zgoditi čez noč. Zdaj država počne enako kot pred dvajsetimi leti, le da je takrat s kurilnim oljem nadomeščala premog. Sploh pa ne razumem, zakaj bi kdo ljudi silil k zamenjavi energenta v teh težkih časih," je dejal Hubat. Že včeraj smo poročali, da je vlada tik pred koncem lanskega leta sprejela uredbo o prihrankih energije pri končnih odjemalcih, ki bo s 1. februarjem kupce kurilnega olja obremenila s plačilom dodatka v višini enega centa za liter. To bo pomenilo, da bi nakup 1000 litrov kurilnega olja odjemalce po novem stal deset evrov več. "Iz izkušenj vemo, da povpraševanje po kurilnem olju močno naraste pred podražitvami. Tisti, ki so se že do zdaj greli s kurilnim oljem, se bodo tudi še naprej, res pa je, da se pri nas v Posavju delež kurilnega olja na trgu zmanjšuje, ker se ljudje preusmerjajo na ogrevanje s plinom," je pojasnila direktorica Avtohiše K Patricija Filipčič in dodala, da "država vedno jemlje tam, kjer lahko". "Letošnja kurilna sezona je drugačna od prejšnjih. Če je povpraševanje običajno najvišje med septembrom in decembrom, bo tokrat po moji oceni spet veliko v začetku februarja," dodaja Gregor Hubat. Ob tem opozarja, da ljudje ne bodo tako hitro opustili kurilnega olja. "Lastnik 150 kvadratnih metrov velike novejše hiše potrebuje za ogrevanje okrog 1500 litrov kurilnega olja na leto, za kar mora po sedanjih cenah odšteti manj kot tisoč evrov. To je manj kot sto evrov na mesec. Zdaj pa mi povejte, koliko v slovenskih mestih stane daljinsko ogrevanje," je razložil Hubat. Država bo sicer še bolj pritisnila na ceno kurilnega olja s svojo trošarinsko politiko. Vlada bo že v kratkem dvignila zakonsko določeno višino trošarine na kurilno olje z 41 na 70 evrov za tisoč litrov, s čimer si bo omogočila manevrski prostor za njen morebitni dvig. Na napovedane spremembe, med katerimi so tudi visok dvig trošarin na dizelsko gorivo in neosvinčeni bencin, so se včeraj odzvali v Petrolu in opozorili, da bi te vodile v nadaljnji padec njihove prodaje. "To bi negativno vplivalo na državni proračun, posledično pa bi se poslabšale razmere v vsej slovenski družbi," so poudarili v največji domači naftni družbi, ki jo vodi Aleksander Svetelšek. "Skrbi nas, da postajamo dražji ponudnik pogonskih goriv kot sosednje države v EU, zato obstaja skrb, da bodo slovenska podjetja in slovenski državljani ponovno primorani kupovati bencin v sosednjih državah. Največji padec prodaje pogonskih goriv imamo na bencinskih servisih ob meji. Močno se je zmanjšala tudi prodaja tujim avtoprevoznikom, pri katerih opažamo visoko cenovno elastičnost, saj so občutljivi za cenovne spremembe. Zaradi možnosti ugodnejše oskrbe v tujini pa imamo tudi zmanjšano prodajo domačim avtoprevoznikom in nekaterim fizičnim osebam v Sloveniji," so sporočili iz Petrola in dodali, da lahko dvig trošarin za polovico zmanjša načrtovani dobiček družbe. Ta naj bi na ravni skupine letos presegel 43 milijonov evrov. primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
3,007
|
Ljubljana - Vodstva sedmih reprezentativnih sindikalnih central bodo v četrtek pol ure pred začetkom seje vlade pred vladnim poslopjem v Ljubljani pripravile protest. Zahtevali bodo takojšen sprejem zakona o minimalni plači, s katerim bi se ta zvišala na 562 evrov neto. Ožja vodstva sedmih reprezentativnih sindikalnih central se bodo v četrtek ob 9.30 zbrala pred poslopjem vlade v Ljubljani in z mirno manifestacijo od vlade zahtevala, naj v parlamentarni postopek čim prej pošlje predlog zakona o minimalni plači, s katerim bi se minimalna plača zvišala za 102 evra na 562 evrov neto, so danes sporočili iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). "Upravičeno pričakujemo, da bo vlada našo zahtevo obravnavala in zakon poslala v parlamentarno proceduro. Za sindikate je ta zahteva izjemno pomemben projekt," je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani dejal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Gre namreč za dvig standarda okoli 200.000 delavcev hkrati pa za prispevek izhodu iz krize, saj da bi se z dvigom plače povečalo povpraševanje in posledično gospodarska rast, je dodal. "Od vlade pričakujemo, da se bo odmaknila od svoje vpetosti v kapitalske strukture in vplive kapitala na njihove odločitve ter končno prisluhnila zahtevam sindikatov in delavcem, ki so bili novembra na demonstracijah v Ljubljani," dodaja Semolič. Če jim vlada ne bo prisluhnila, se bodo "borili z vsemi sredstvi, ki jih premoremo", ne bi pa se tudi pogovarjali o socialnem sporazumu in drugih spremembah, ker bi "zameglili bistvo problema. Paketna rešitev, ki jo zahtevajo delodajalci - da bi hkrati z dvigom minimalne plače spremenili tudi delovno zakonodajo (med drugim možnost odprave dodatka na delovno dobo in skrajšanje plačevanja bolniškega nadomestila s sedanjih 30 na 20 dni) - je za sindikate nesprejemljiva. Minimalna plača naj bi bila dovolj visoka, da delavcu omogoči dostojno življenje, hkrati pa postavljena dovolj nizko, da prestavlja plačno dno, je opredelitev Mednarodne organizacije za delo (ILO) navedla strokovna sodelavka ZSSS Andreja Poje. Pri postavitvi višine minimalne plače je treba upoštevati več dejavnikov, med drugim potrebe delavcev in njihovih družin. "Tudi dvig minimalne plače v Sloveniji na 562 evrov neto še ne bo omogočil dostojnega življenja delavcu, še manj njegovi celi družini," pravi Pojetova. Po njenih besedah je v teoretičnih in empiričnih raziskavah malo soglasja o vplivu minimalne plače na zaposlenost. "Empirične študije doslej niso uspele najti značilne negativne korelacije na zaposlenost. Učinki so majhni in večinoma omejeni na določen segment trga dela," pravi in navaja ugotovitve ILO, da imajo minimalne plače majhen negativen učinek na zaposlovanje, lahko pa obstaja tudi pozivni učinek v obliki povišanja potrošnje. Študiji, ki sta bili izvedeni za Slovenijo, avtorica ene od njih je Pojetova, sta ugotovili, da je imela uvedba minimalne plače pozitiven učinek na zaposlenost v Sloveniji. V letih od 1995 do 2008 je imela minimalna plača v Sloveniji majhen in pozitiven vpliv na zaposlovanje, pravi Pojetova. Sekretar za zaposlovanje, socialna področja in migracije na ZSSS Goran Lukič je opozoril na pravico do dostojnega plačila za opravljeno delo. "Kar se dogaja že nekaj časa, lahko imenujejo 'amerikanizacija Slovenije': na eni strani je vse več zaposlenih revnih, ki so ujeti v vzorec nizke plače - visoki krediti, na drugi strani pa je 'nepogrešljiva' managerska elita z nedostojno visokimi prejemki," pravi.
|
neutral
|
3,008
|
Ljubljana - Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o trošarinah, ki prinaša postopno zviševanje trošarine za cigarete v treh letih, prvič že z letošnjim aprilom. Določa tudi višje trošarine za energente, kar pa po besedah ministra za finance Franca Križaniča ne pomeni tudi njihovega dejanskega zvišanja. Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnil Križanič, se trošarine za različne energente, to je tekoča goriva in elektriko, kljub temu, da tako piše v osnutku novele zakona, ne bodo zvišale. "Daje pa vladi neposredno možnost, da jih zviša ali zniža, odvisno od ekonomskih ciljev," je dejal. S predlaganimi spremembami želi vlada namreč le pridobiti manevrski prostor za morebitno poznejše višanje ali nižanje trošarine. Medtem ko so se lani v obdobju padanja cen te trošarine zviševale, lahko zdaj ta ukrep obrnemo, če se bodo pojavljali inflacijski pritiski, je dejal Križanič in ponovil, da predlagane spremembe zakona o trošarinah nikakor ne pomenijo, da se bodo trošarine za tekoča goriva zvišale. Večina tega ukrepa je bila sicer izčrpana lani. Sam pričakuje, da bo zaradi pritiska na rast cen prišlo do pritiska na zniževanje trošarin. "Se bojim, da bomo pri tekočih gorivih kmalu na minimalni ravni," je dodal. Z novelo zakona se odpravlja vrednostna omejitev v višini 130 evrov za 1000 litrov pri uveljavljanju nižje trošarine za dizelsko gorivo, ki se uporablja za pogon tovornih vozil za komercialno uporabo. Ni več zgornjega limita, ampak sploh ni več omejitve, je dejal Križanič.Cigarete se bodo v treh letih podražile za dobrih 20 odstotkov S 1. aprilom se bo trošarina za cigarete, ki zdaj znaša 69 evrov, zvišala na 74 evrov za tisoč kosov, kar je posledica predvidenih sprememb evropske direktive, s katerimi se bodo te trošarine zvišale s 1. januarjem 2014. Vlada namesto tega predlaga postopen dvig, predlog novele zakona tako predvideva dodatno zvišanje s 1. aprilom 2011 na 79 evrov ter s 1. aprilom 2012 na 84 evrov. "To bo imelo pozitiven učinek na javne finance in zmanjšalo primanjkljaj," je napovedal Križanič. Kot glavni razlog za spreminjane zakona pa je izpostavil namero vlade, da z informatizacijo oz. uvedbo računalniško podprtega sistema za gibanje in nadzor trošarinskih izdelkov na notranjem trgu nacionalno zakonodajo v celoti uskladi z evropsko. Pri nas tem programom upravlja Carinska uprava RS.
|
negative
|
3,009
|
Tržič - Nadzorniki tržiškega Peka, kjer je v teku izredna revizija o poslovanju v zadnjih petih letih, so se na svoji zadnji seji seznanili s potekom revizije, ki pa še ni končana. Kot je za STA pojasnila predsednica uprave Marta Gorjup Brejc, nameravajo v tem tednu revizorjem posredovati še nekaj manjkajočih podatkov iz hčerinskih podjetij v tujini. "Ko bodo pregledali še te podatke, bodo svoje delo zaključili in posredovali poročilo izredne revizije, ki ga bo najprej obravnaval nadzorni svet," je še dejala predsednica uprave glede izredne revizije, ki naj bi zaradi očitkov prejšnjega nadzornega sveta Peka posebno pozornost posvečala predvsem izplačilom vodstvenim in vodilnim delavcem. Sicer pa je Peko v letu 2009, kljub gospodarski krizi, zabeležil dobiček, in sicer skoraj 129.000 evrov v obdobju januar-november. V istem 11-mesečnem obdobju je Peko na domačem trgu ustvaril za dobrih 15 odstotkov manj prodaje kot leto poprej, medtem ko se je pa prodaja na tujih trgih, kjer Peko nima lastne maloprodajne mreže, razpolovila. Skupen izvoz na tuje trge je bil za slabih 23 odstotkov nižji kot v enakem obdobju leta 2008. V Peku se po besedah Gorjup Brejčeve v letu 2009 niso posluževali skrajševanja delovnega časa ali podobnih državnih ukrepov za lajšanje gospodarske krize. Kot je še dodala, je bilo na ravni skupine konec lanskega leta zaposlenih 936 ljudi, kar je za 63 ljudi manj kot leto poprej, sama družba Peko pa trenutno zaposluje 320 ljudi. Ne glede na globalno gospodarsko krizo pa je prva dama Peka za STA še pojasnila, da se tako v Sloveniji kot tudi na Hrvaškem dobro prodaja Pekova ekskluzivna obutev oziroma obutev z večjo oblikovalsko vrednostjo in s tem povezano višjo ceno. Obenem napoveduje, da bodo tudi v prihodnje tem segmentom namenjali veliko pozornosti. Tako konec letošnjega leta prvič načrtujejo tudi predstavitev ekskluzivne kolekcije v Beogradu, ki bo nastala kot plod sodelovanja s srbskimi oblikovalci. Za prihodnje je strategija Peka že začrtana, v njenem okviru pa bomo nadaljevali z ukrepi, kot so stroškovna učinkovitost in izdelovanje zgornjih delov obutve v državah s cenejšo delovno silo ter povečevanje prodaje ekskluzivnih modelov.
|
neutral
|
3,010
|
Koper - Nadzorniki Istrabenza bodo danes med drugim razpravljali o uspešnosti dela uprave v preteklem letu. Ali se bo na mizi znašel tudi predlog o razrešitvi prvega moža Bogdana Topiča, uradno ni znano. Topič je v sredo navedbe v medijih, da naj bi njegov odstop zahtevale banke, ker ne uživa več njihovega zaupanja, označil za neverjetne. Predloga o Topičevi razrešitvi uradno ni na dnevnem redu današnje seje, pač pa le ocena dela uprave v preteklem letu. O čem bodo nadzorniki v četrtek poleg tega še razpravljali, predsednik nadzornega sveta Janez Grošelj ni želel razkriti. "Ti komentarji očitno izkazujejo frustracijo nekoga, vendar trdim, da to niso banke, ker bi to lahko že davno naredile," je na namige, da sedanji upravi Istrabenza ne zaupajo banke niti največji lastnik Petrol, dejal Topič. Nezaupanja do uprave do zdaj po njegovih besedah ni bilo čutiti niti s strani Petrola. Če bo na današnji seji prišlo do predlogov za menjavo uprave, se, kot pravi Topič, "o tem lahko pogovorimo". "Glede na to, da običajno vemo, kakšni so miselni in medijski vzorci pri posameznikih, je to nekaj, čemur milo rečeno lahko rečemo pritisk," je govorice še komentiral Topič. Topič ni želel ugibati, kdo sproža govorice o njegovi zamenjavi. Navedbe, da naj bi bila njegova odstavitev cena za prostovoljno poravnavo med bankami in lastniki, je sicer zanikal. Kot je poudaril, se je sam za prostovoljno poravnavo od vsega začetka potegoval, zato se mu ne zdi, da bi lahko predstavljal oviro za doseganje dogovora za prostovoljno poravnavo.
|
neutral
|
3,011
|
Washington - Ameriška inflacija je lani ostala pod nadzorom, saj je znašala le 2,7 odstotka, je danes sporočilo ameriško ministrstvo za delo. Osnovna inflacija brez cen energije in hrane pa je bila 1,8-odstotna. Industrijska proizvodnja pa je po podatkih ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) decembra beležila rast. Fed pri svoji obrestni politiki upošteva stopnjo inflacije, predvsem osnovne, ki jo želi držati okrog dveh odstotkih, zato ni pričakovati višjih obrestnih mer v bližnji prihodnosti. 2,7-odstotna inflacija za leto 2009 je sicer bistveno višja od inflacije v letu 2008, ki je bila le 0,1-odstotna. Osnovna inflacija je bila sicer tudi leta 2008 1,8-odstotna. V primerjavi z novembrom pa so se decembra lani cene na ravni potrošnikov povišale le za 0,1 odstotka, pa tudi osnovna inflacija je bila 0,1-odstotna. V letu 2009 se je za Američane občutno pocenila hrana. Leta 2008 so cene hrane porasle za 5,9 odstotka, v letu 2009 pa so padle za 0,5 odstotka. Vendar pa je blagodejen učinek padanja cen hrane na žepe potrošnikov ublažila energija. Cene energije so se leta 2008 znižale za 21,3 odstotka, leta 2009 pa so se povišale za 18,2 odstotka. Bencin se je leta 2008 pocenil za 43,1 odstotka, lani pa podražil za 53,5 odstotka. Za 1,6 odstotka so se lani znižali povprečni tedenski zaslužki Američanov, padle pa so tudi cene stanovanj in sicer za 0,3 odstotka. Vendar pa so se lani spet podražile zdravstvene storitve in sicer za 3,4 odstotka in tudi cene izobraževanja za 4,7 odstotka. Fed je poročal, da je industrijska proizvodnja decembra porasla že šesti mesec zapored, čeprav predvsem zaradi mraza, ki je zahteval večjo proizvodnjo energije. Proizvodnja elektrike in plina sta porasli za 5,9 odstotka v primerjavi z novembrom, za 0,2 odstotka pa so povečali izkop v rudnikih. Proizvodnja v tovarnah je decembra nazadovala za 0,1 odstotka, za dva odstotka so padle tudi gradnje in za 0,9 odstotka proizvodnja trajnih dobrin na splošno. Decembra so bile ameriške industrijske kapacitete izkoriščene le 72-odstotno, kar je za okrog devet odstotkov nižje od povprečja zadnjih desetletij.
|
neutral
|
3,012
|
Ljubljana - Nadzorniki Istrabenza so včeraj do poznih večernih ur odločali o spremembah v upravi. Do zaključka redakcije seja sicer ni bila končana, toda po naših informacijah so se nadzorniki na koncu le uskladili za zamenjavo predsednika uprave Bogdana Topiča, medtem ko je Zoran Boškovič iz NFD Holdinga sejo protestno zapustil. Po tem pa se je zataknilo pri pravnih posledicah Topičevega odhoda in vprašanju, ali imenovati zgolj novega predsednika ali upravo takoj dopolniti še z enim članom. Edini kandidat za predsednika uprave je bil ves čas Tomaž Berločnik, nadzornik Petrola in zadnje mesece tudi prokurist Istrabenza. Zaradi zagotovitve kontinuitete so nadzorniki še pred sejo ocenjevali, da bi v upravi ostal Rudi Grbec, zapletlo pa se je pri tretjem članu uprave. Po prvotnih načrtih Petrola naj bi to postal Boštjan Napast, nekdanji član uprave Petrola, zadolžen pa bi bil za energetiko. Vendar naj bi se zaradi nezadovoljstva, ki se je zlasti pri državnih lastnikih Petrola pojavilo ob njegovem imenu, v Petrolu odločili, da bodo v prvi fazi poskušali doseči zgolj menjavo predsednika uprave Istrabenza. Med včerajšnjo sejo nadzornikov koprskega holdinga pa se je kot kandidat za člana uprave nepričakovano pojavil še Edvin Makuc, likvidacijski upravitelj KLI Logatec. Tako kot Topiča tudi Makuca povezujejo s Stanetom Valantom, predsednikom uprave NFD Holdinga. Makuc je bil namreč pred slabim letom dni prvi Valantov kandidat za predsednika uprave Istrabenza. Po nekajurni razpravi so nadzorniki po trditvah naših virov delo sedanje uprave kot uspešno sicer ocenili zgolj v točki, da ji je uspelo pripraviti načrt finančnega prestrukturiranja, na podlagi katerega je bila sredi decembra izglasovana prisilna poravnava. Zaplet včerajšnje seje je nakazoval že sredin samozavesten Topičev nastop na novinarski konferenci, na kateri je ocenil, da ne vidi razlogov za svojo zamenjavo. Naši viri ob tem dodajajo, da je poskušal Topič v zadnjih dneh priti do predsednika vlade Boruta Pahorja. Vendar mu kljub posredovanju več posameznikov to ni uspelo. Topiču je poskušal pomagati tudi Valant, ki je bil lani maja tudi zaslužen za to, da se je Topič kljub drugačnim željam bank upnic povzpel na čelo Istrabenza. V zadnjih dneh naj bi namreč na različne naslove pisal dopise v podporo sedanji upravi Istrabenza, svoje nestrinjanje z zamenjavo pa je jasno izrazil tudi predstavnikom Petrola. vesna.vukovic@dnevnik.sisuzana.rankov@dnevnik.siVeč kazalcev poslovanja Skupine Istrabenz si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.
|
negative
|
3,013
|
Vrhnika - Družba Industrija usnja Vrhnika (IUV) v stečaju je objavila javno dražbo za prodajo premoženja. Ta bo 24. februarja in zajema med drugim usnjarno in čistilno napravo na Tržaški 31 v Vrhniki ter tehnološke postopke za obdelavo kož. Ti se primarno prodajajo kot poslovna celota za izklicno ceno 13,25 milijona evrov. Če prodaja kot celota ne bo uspešna, se odpre dražba po posameznih sklopih, piše v obvestilu, objavljenem v današnji izdaji časnika Delo. Poleg tega pa IUV v stečaju prodaja še nepremičnino na Cankarjevem trgu 1 v Vrhniki za izklicno ceno 780.000 evrov ter opremo iz velikega salona po popisu pohištva in druge drobne opreme v Centru mode za izklicno ceno 20.000 evrov. Dražitelji morajo varščino plačati najpozneje do 19. februarja, dražba pa bo nato, kot omenjeno, 24. februarja v prostorih stečajne upraviteljice Nataše Gibičar Toš v Ljubljani. Kot je znano, je IUV v stečajnem postopku od konca decembra 2008 zaradi nelikvidnosti in insolventnosti ter neuspele dokapitalizacije.
|
neutral
|
3,014
|
Ljubljana - Stečajni postopek družbe Litostroj Holding, ki se je začel leta 1999, se je po desetih letih končal pred dnevi. V stečajnem postopku, ki ga je vodil odvetnik Bojan Klenovšek, je bilo upnikom iz stečajne mase poplačanih 26,3 milijona evrov. Po besedah Klenovška je bil stečajni postopek Litostroja Holdinga zelo zapleten. "Zaradi denacionalizacijskega postopka ni bila možna takojšnja prodaja nepremičnin. Zato smo morali intervenirati na ljubljanski upravni enoti. Poleg tega ob začetku stečajnega postopka ni bilo jasno, kateri stroj je bil v lasti Litostroja Holdinga in kateri stroj je pripadal Litostroju EI. Na to podjetje je bilo namreč eno leto pred uvedbo stečajnega postopka preneseno zdravo jedro Litostroja Holdinga," pojasnjuje Klenovšek. Največji delež od celotne stečajne mase, in sicer v znesku več kot 17 milijonov evrov, odpade na prodajo približno 20 hektarjev velikega zemljišča. Po večkratnih prodajnih poskusih je na koncu to zemljišče kupila družba Imos. Del stečajne mase je bil tudi 46-odstotni lastniški delež Litostroja EI, ki ga je iz stečajne mase odkupil koprski Cimos. Pred tem je bil Cimos že več kot 50-odstotni lastnik Litostroja EI. V treh delitvah stečajne mase so bili navadni upniki poplačani v znesku 14,3 milijona evrov, kar predstavlja 45,46 odstotka ugotovljenih navadnih terjatev. Po drugi strani so bile v celoti poplačane prednostne terjatve. Medtem ko so delavci prejeli 660.000 evrov, je SRD (njen naslednik je DSU) prejel 3,16 milijona evrov, Abanka pa je bila poplačana v znesku 4,3 milijona evrov. Blaž Miklavčič, ki je konec devetdesetih let prevzel vodenje Litostroja EI, se spominja, da je bil stečaj Litostroja Holdinga prijazen do zaposlenih, saj so prejeli odpravnine. "Poleg Litostroja EI je SRD pred stečajnim postopkom Litostroja Holdinga oblikoval še drugo zdravo jedro, ki ga je predstavljalo podjetje Litostroj Ulitki. Obe podjetji sta z novimi lastniki danes zelo uspešni v globalnem okolju," dodaja Miklavčič. Sicer pa je bil Litostroj EI ustanovljen tako, da je SRD v novo ustanovljeno podjetje vložila svež kapital, Litostroj Holding pa osnovna sredstva, zaloge in razen proizvodnje viličarjev tudi vse druge posle, kot so izdelava turbin, črpalk in podobno, pravi poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan. Medtem ko je SRD postal 33,5-odstotni lastnik, Republika Slovenija pa 20,3-odstotna lastnica, je Litostroj Holding pridobil 46,2-odstotni lastniški delež Litostroja EI. V naslednji fazi je družba Aktiva prek pidov pridobila večinski lastniški delež Litostroja EI od SRD in Republike Slovenije in ga pozneje prodala Cimosu. Podjetje Litostroj Ulitki, ki je imelo v tistem času eno od največjih livarn v Evropi, je bilo še pred začetkom stečajnega postopka prodano nizozemskemu podjetju IHC Holland. Leta 2006 so Litostroj Ulitki znova prešli v slovensko last. Takrat je podjetje ACMG, ki je v 84-odstotni lasti Miroslava Gnamuša, od IHC Holland odkupilo Litostroj Ulitke, ki jih je Gnamuš pred kratkim pripojil k Litostroju Jeklo. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
3,015
|
Peking - Kitajska je v minulem letu kljub finančni krizi povečala svoje devizne rezerve za 23,3 odstotka na 2399 milijard dolarjev, je sporočila kitajska centralna banka. V letu 2009 je Kitajska tako povečala devizne rezerve za 453 milijard dolarjev, kar pomeni celo hitrejšo rast kot v letu poprej. Samo v zadnjem mesecu minulega leta je Kitajska svoje devizne rezerve povečala za 10,4 milijarde dolarjev, poročilo kitajske centralne banke povzema francoska tiskovna agencija AFP. Kopičenje deviznih rezerv Kitajski v veliki meri omogoča izvoz, ki se je v letu 2009 sicer nekoliko upočasnil, a si proti koncu leta ponovno opomogel. Decembra je prekinil 13-mesečni trend krčenja in se okrepil za 17,7 odstotka. Kitajska je sicer novembra tudi uradno prehitela Nemčijo kot največja svetovna izvoznica. Strokovnjaki opozarjajo, da bo to ponovno obudilo pritiske na to državo, naj spremeni vrednost svoje podcenjene valute, juana. Kljub temu Kitajci napovedujejo, da bo vrednost njihovega izvoza letos v primerjavi z minulim letom še upadla. V letu 2009 je bil kitajski izvoz vreden 1200 milijard dolarjev, kar je 16 odstotkov manj kot v letu 2008. "V najboljšem primeru se bosta v letu 2010 uvoz in izvoz letos vrnila na raven iz leta 2008. A osebno ne verjamem, da se bo to zgodilo," je za AFP povedal predstavnik kitajskega ministrstva za trgovino Yao Jian. Kitajski zunanjetrgovinski presežek je lani dosegel 196,1 milijarde dolarjev in je bil za 34,2 odstotka nižji kot v letu 2008. Na kitajskem ministrstvu za trgovino pa pričakujejo, da se bo letos še dodatno skrčil, še poroča AFP.
|
positive
|
3,016
|
Dunaj - Subvencioniranje nakupa novega avtomobila ob oddaji starega v razrez je spodbudilo rast prodaje avtomobilov v Avstriji - v letu 2009 so prvič registrirali 319.403 novih avtomobilov, kar je 8,8 odstotka več kot leto prej in največ po letu 1992. Nasprotno se je prodaja tovornih vozil lani v Avstriji zmanjšala za 23,6 odstotka, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Avstrija je uničenje avtomobilov, ki so bili prvič registrirani pred letom 1996, spodbujala s subvencijami v višini 750 evrov. Izkoristilo jih je 30.000 lastnikov starih avtomobilov, pogojene pa so bile z nakupom novega avtomobila z nižjimi izpusti. Avstrija je subvencije uvedla aprila lani, potem ko se je prodaja avtomobilov v prvih treh mesecih zmanjševala po dvomestnih stopnjah rasti. Spodbudile so predvsem prodajo avtomobilov s prostornino motorja pod 1750 kubičnimi metri, medtem ko se je prodaja zmogljivejših občutno zmanjšala.
|
positive
|
3,017
|
Luxembourg - Obseg gradbenih del v območju evra se je novembra lani v primerjavi z mesecem prej zmanjšal za 1,1 odstotka, v primerjavi z novembrom predlani pa za osem odstotkov. V Sloveniji je bil obseg gradbenih del novembra manjši za 4,5 odstotka, kar je največ izmed držav, za katere je evropski statistični urad Eurostat pridobil podatke. V EU so novembra lani opravili za 0,6 odstotka manj gradbenih del kot oktobra in za 6,7 odstotka manj kot novembra 2008. Obseg gradbenih del se je zmanjšal v šestih in povečal v šestih državah, za katere ima statistični urad Eurostat podatke. V Sloveniji smo novembra zabeležili največje zmanjšanje vrednosti opravljenih gradbenih del med članicami EU na mesečni ravni. Sledita Španija (-3,5 odstotka) in Bolgarija (-1,9 odstotka). Več del kot oktobra pa so gradbena podjetja v novembru lani opravila na Slovaškem (+13,7 odstotka), na Portugalskem (+ 4,1 odstotka), in v Romuniji (+2,9 odstotka). Na letni ravni pa se je obseg gradbenih del v novembru zmanjšal v devetih državah, večji pa je bil na Poljskem (+8,8 odstotka), Češkem (+6,4 odstotka) in v Nemčiji (+3,8 odstotka). Največje upade so na letni ravni beležile Romunija (-24,4 odstotka), Bolgarija (-22,5 odstotka), Slovenija (-18,1 odstotka) ter Španija (-16,5 odstotka).
|
negative
|
3,018
|
Nadzorni svet SID banke je na petkovi seji sprejel strategijo do leta 2013, obravnaval nerevidirano poročilo o poslovanju in dal soglasje k finančnemu načrtu za letos. Nadzorniki so soglašali tudi s predlogom uprave, da SID - Prvo kreditno zavarovalnico dokapitalizirajo s 4,2 milijona evrov. Ilirika DZU z dovoljenjem ATVP Družba za upravljanje Ilirika je dobila dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), da se s finančnimi institucijami in dobro poučenimi investitorji individualno dogovarja glede pogojev upravljanja premoženja. Član uprave Ilirika DZU Gregor Žvipelj pojasnjuje, da bodo v petek poenotili tudi imena njihovih podskladov. Juteks lani z milijonsko izgubo Po prvih ocenah uprave je Juteks lani posloval z 342.000 evri čiste izgube, po slabitvi kratkoročnih poslovnih terjatev pa naj bi izguba presegla 1,1 milijona evrov. Lanska količinska prodaja je bila za sedem odstotkov nad načrti, a hkrati okoli tretjino pod tisti iz leta 2008, so sporočili iz Juteksa, ki ga vodi Milivoj Dolar. Prodanih 250.000 letnih vinjet Družba za avtoceste v RS (Dars) je decembra lani prodala približno 130.000 letnih vinjet za leto 2010, letos pa po prvih ocenah približno 120.000, poroča STA. V Darsu ocenjujejo, da bodo s prodajo vinjet letos iztržili 113 milijonov evrov brez DDV oziroma okoli šest milijonov evrov več kot lani. Ministrstvo išče nadzornike Nafte Lendava Ministrstvo za gospodarstvo je včeraj objavilo javni poziv za kandidate za člane nadzornega sveta Nafte Lendava. Kandidati morajo vlogo na ministrstvo poslati do 27. januarja, ki bo nato predloge posredovalo kadrovsko-akreditacijskemu svetu. Pripravil Matjaž Polanič
|
neutral
|
3,019
|
Ljubljana - Nadzorni svet Družbe za avtoceste v RS (Dars) je na današnji seji za svojega predsednika izvolil Milana Medveda, za njegovega namestnika pa Iztoka Klančnika. Nadzorniki z obravnavo poslovnega načrta Darsa za letošnje leto sejo sicer nadaljujejo, pridružila pa sta se jim predsednica uprave Mateja Duhovnik in delavski direktor Alojz Ratajc. Nadzorni svet Darsa ima šest članov, od katerih po dva predlagata ministrstvi za promet ter za finance, preostala dva pa sta predstavnika delavcev. Poleg Medveda in Klančnika v nadzornem svetu družbe tako sedita še Darij Barrile in Tomaž Mencinger, predstavnika zaposlenih pa sta Darko Kodrič in Vito Meško. Medveda je vlada na podlagi javnega poziva ministrstva za finance za člana nadzornega sveta Darsa s štiriletnim mandatom imenovala 7. januarja letos. Po imenovanju predsednice nadzornega sveta Mateje Duhovnik za predsednico uprave Darsa - petletni mandat je nastopila 16. oktobra lani - se je namreč izpraznilo mesto člana nadzornega sveta. Kot omenjeno, nadzorni svet Darsa sejo nadaljuje z obravnavo poslovnega načrta družbe za letos. Ker gre za prvo obravnavo poslovnega načrta, je povsem možno, da je danes še ne bodo končali, so pojasnili na Darsu.
|
neutral
|
3,020
|
Ljubljana - Nadzorniki Preventa Globala so se včeraj seznanili s sanacijskim programom, ki ga je pripravila nova uprava s predsednikom Robertom Krajncem na čelu. Kot je pojasnil prvi nadzornik Vladimir Bilić, so ga tudi potrdili. Kot je pojasnil Bilić, je sanacijski načrt sprejemljiv za nadzornike, hkrati pa bi se z njim lahko strinjale tudi banke. Prevent Global ima namreč za približno 60 milijonov evrov finančnih obveznosti, od katerih jih je konec lanskega leta v plačilo zapadlo že okoli 20 milijonov evrov. Če bodo banke Preventu Globalu reprogramirale zapadla posojila, bi se na ta način družba rešila insolventnega stanja. Sanacijski načrt Preventa Globala poleg reprogramiranja dolgov temelji še na dezinvestiranju poslovno nepotrebnega premoženja, spremembi poslovnega modela in dokapitalizaciji. Prevent Global bi lahko sicer tudi brez dokapitalizacije saniral obstoječe stanje. Sicer pa sanacijski načrt Preventa Globala predstavlja kombinacijo več različnih scenarijev. Tako je možno, da bi Prevent Global dobavljal izdelke za avtomobilsko industrijo izključno Preventu Devu ali pa, odvisno od dogovora, tudi drugim kupcem, ki ne konkurirajo Preventu Devu. Brez sodelovanja s Preventom Devom pa Prevent Global ne bi mogel preživeti. Ena od ključnih stvari, ki ji bo treba spremeniti pri dolgoročnem obstoju Preventa Globala, bo tudi sprememba poslovnega modela. Od lanskega leta se namreč Prevent Global ukvarja samo še z dodelavnimi posli. Kot smo še izvedeli, je Prevent Global v lanskem letu ustvaril štiri milijone evrov izgube. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
3,021
|
Insolventna Maksima Holding, ki je preko družbe FB Investicije v večinski lasti Igorja Bavčarja, je vložila tožbo proti Daimondu, Maksimi Investu, Finetolu in NFD Holdingu, ki ga vodi Stanislav Valant. Ker slednje niso izpolnile obveznosti iz finančnega sporazuma, po katerem bi morale skupaj z Maksimo Holdingom prevzeti Istrabenz, sedaj ta od njih terja vračilo dveh milijonov evrov plačanih nadomestil. V vseh toženih družbah so napovedali, da bodo na tožbo v roku odgovorili. Cenejši industrijski proizvodi Iz državnega statističnega urada so sporočili, da so se industrijski proizvodi pri proizvajalcih lani decembra v primerjavi z novembrom pocenili za 0,2 odstotka, na letni ravni pa za 1,2 odstotka. Povedali so, da je bil prihodek od prodaje v industriji novembra lani za 1,4 odstotka višji kot oktobra in za 0,1 odstotka višji kot novembra predlani. In tretjič, vrednost novembra prejetih novih naročil se je glede na oktober znižala za 14 odstotkov. Zvon Dva Holding brez enega nadzornika Iz Zvona Dva Holdinga so včeraj sporočili, da je predsednik nadzornega sveta Štefan Špilak odstopil iz nadzornega sveta. Zakaj je Špilak odstopil, v Zvonu Dva Holdingu niso pojasnili, so pa sporočili, da je bil za novega predsednika nadzornega sveta imenovan Zmago Potočnik. Slovenija višje na lestvici ekonomske svobode Slovenija je na lestvici ekonomske svobode, ki jo izvajata ameriški Heritage Foundation in časnik Wall Street Journal, letos znova napredovala. Medtem ko je še lani zasedala 68. mesto med 179 uvrščenimi državami in v letu poprej 75. mesto, se je letos zavihtela na 61. mesto. NLB Razvojna banka s posojilom EFSE Evropski sklad za jugovzhodno Evropo (EFSE) je NLB Razvojni banki Banjaluke, ki je članica skupine Nove Ljubljanske banke (NLB), odobril prvi kredit v višini sedem milijonov evrov. Namenjen je kreditiranju podjetnikov ter malih in srednjih podjetij. Elkrojevo podjetje dolguje 600.000 evrov Preizkušene terjatve mozirskega invalidskega podjetja Elkroj, ki je od junija lani v stečaju, so dosegle skoraj 600.000 evrov. Stečajni upravitelj Andrej Krašek je priznal večino tega zneska, medtem ko dobrih 16.000 evrov prereka. Med 60 upniki sta največja ZPIZ (206.000 evrov terjatev) in ZZZS (114.000 evrov terjatev).Pripravila Tomaž Modic in Matjaž Polanič
|
negative
|
3,022
|
San Jose - Ameriški spletni velikan Google je v zadnjem četrtletju lanskega leta pridelal 1,97 milijarde dolarjev (1,39 milijarde evrov) čistega dobička, v celotnem lanskem letu pa je pozitivni poslovni izid znašal 6,52 milijarde dolarjev oz. skoraj 55 odstotkov več kot v letu 2008. Google se tako po mnenju analitikov počasi izvija iz kriznega primeža. Dobiček v zadnjem trimesečju leta 2009 je sicer prvič v zgodovini družbe znašal skoraj dve milijardi evrov in bil več kot petkrat višji kot v zadnjem trimesečju 2008, vendar pa medletna primerjava v tem primeru po pisanju tujih tiskovnih agencij ni ustrezna, saj je moral Google v zadnjem četrtletju 2008 odpisati več kot 1,1 milijarde dolarjev zaradi znižanja vrednosti naložb v podjetjih AOL in Clearwire. Prihodki iz poslovanja v zadnjem četrtletju lanskega leta so bili s 6,67 milijarde evrov za 17 odstotkov višji kot v enakem obdobju 2008, v celotnem lanskem letu pa je podjetje ustvarilo 23,65 milijarde evrov prihodkov, kar je bilo za 8,6 odstotka več kot v letu 2008. Podatki o dobičku v zadnjem četrtletju so vlagatelje pozitivno presenetili, medtem ko so jih prihodki družbe nekoliko razočarali. "Glede na to, da je globalno gospodarstvo šele na začetku okrevanja, je bil to izjemen zaključek leta," je ob objavi izidov povedal glavni izvršni direktor Googla Eric Schmidt, ki je obenem izrazil veliko mero optimizma glede razvoja spletnega posla v letu 2010. Poznavalci ocenjujejo, da bi se Google lahko kmalu približal sijajnim poslovnim izidom iz časov pred krizo, ko je stalno beležil večdesetodstotno rast prihodkov, že letos pa bi lahko prihodke povečal za 20 odstotkov. Google, ki večino prihodkov še vedno ustvari s spletnim oglaševanjem, sicer zaradi krize ni zašel v tolikšne težave kot mnoga druga ameriška podjetja, a je vseeno občutil vsesplošno slabšo gospodarsko klimo. Čeprav se najbolj črni scenarij ni zgodil, pa je Google v kriznem letu ni loteval večjih poslovnih izzivov. To pa se je začelo spreminjati ob koncu leta, ko je Google predstavil nov mobilni aparat po lastni zasnov Nexus One, ki temelji na Googlovem operacijskem sistemu Android, obenem pa je napovedal tudi nove nakupe. Schmidt tako ocenjuje, da bo Google v novem letu prevzel eno podjetje na mesec, "nekatera velika, nekatera majhna". Google je sicer leto začel s sporom s kitajskimi oblastmi. Spor med Pekingom in Washingtonom glede kitajske cenzure interneta se je zaostril minuli teden, ko je ameriški spletni velikan Google napovedal, da ne bo več upošteval kitajskih cenzorskih pravil, omenil pa je tudi možnost umika s kitajskega trga. Google je sporočil, da je odločitev sprejel po hekerskih napadih, za katere družba domneva, da izvirajo iz Kitajske, njihov cilj pa naj bi bil vdor v elektronsko pošto kitajskih aktivistov za človekove pravice. Schmidt danes glede tega primera ni povedal nič novega, je pa izrazil upanje, da jim bo uspelo s kitajskimi oblastmi najti način, kako ostati na kitajskem trgu.
|
neutral
|
3,023
|
Ljubljana - Negativni trend padanja branosti tiskanih medijev v državi se vendarle umirja, saj je bil upad v letu 2009 "le" še 3,2-odstoten (v obdobju od julija 2008 do julija 2009 je bil namreč upad 6,1-odstoten), je razvidno iz včeraj objavljene nacionalne raziskave branosti (NRB), ki jo izvaja družba Valicon. Na vrh najbolj brane edicije v državi se je s skoraj 360.000 bralci zavihtel brezplačni tednik Žurnal, saj je Pilot, priloga Nedeljskega dnevnika, ki je do sedaj kraljeval med tiskanimi mediji, beležil skoraj za desetino nižjo branost ter padel na tretje mesto. Med njiju se je z nekaj več kot 350.000 bralci na povprečno številko vrinila priloga Dela Vikend, na lestvici najbolj branih tiskanih medijev pa sledijo brezplačnik Dobro jutro (324.000 bralcev), Slovenske novice (318.000 bralcev), Nedeljski dnevnik (313.000 bralcev) in priloga Ona (304.000 bralcev). Glede na prejšnje merjenje je branost statistično višja pri petih tiskanih medijih: Ekipa, Delo Mag, Živa, ABC Zdravje in Vaš mesečnik. Statistično nižjo branost je zabeležilo petnajst tiskanih medijev oziroma devet manj kot v preteklem obdobju merjenja. Slednje po besedah Andraža Zorka iz Valicona tudi kaže, da se trend upadanja branosti počasi umirja. Medtem ko se lahko v družbi Žurnal Media pohvalijo, da se njihovemu brezplačnemu dnevniku neprestano povečuje branost, pa plačljivi konkurenti ne delijo enake usode. Čeprav so v mariborskem Večeru obdržali svoj položaj iz prejšnjega valutnega obdobja (od druge polovice 2008 do prve polovice 2009), pa so, tako kot Delo in Dnevnik, v primerjavi z letom 2008 doživeli precejšen padec branosti. Medtem ko je Delo izgubilo več kot sedmino oziroma 20.000 bralcev, pa je Dnevnik od leta 2008 ostal brez skoraj četrtine oziroma 36.000 bralcev. Če karikiramo, jima jih je odnesel Žurnal24, saj je v tem obdobju pridobil skoraj 50.000 novih bralcev. Čeprav se v NRB osredotočajo na utrip branja tiskanih medijev, raziskava zajame tudi merjenje gledanosti televizij in poslušanosti radijev. Med slednjimi je na prvem mestu še vedno Val 202, ki je sicer izgubil odstotek svojih poslušalcev. Sledijo mu Slovenija 1 in Radio Ena. Med televizijami je najbolj gledana Pop TV (dvoodstotni upad), sledijo pa ji Kanal A (triodstotna rast) ter Slovenija 1 (devetodstotni upad) in Slovenija 2 (petodstotni padec).
|
negative
|
3,024
|
Hartford - Ameriški koncern General Electric je že prebrodil najhujše čase svetovne finančne in gospodarske krize. Obseg naročil nekaterih izdelkov se je v lanskem zadnjem četrtletju občutno okrepil, je danes povedal prvi mož koncerna Jeff Immel. V lanskih poslovnih rezultatih je sicer še opaziti posledice krize. Prihodki koncerna General Electric so se v zadnjem četrtletju lani v primerjavi s enakim obdobjem leta 2008 zmanjšali za deset odstotkov na 41,4 milijarde dolarjev. Hkrati se je čisti dobiček zmanjšal za 19 odstotkov na tri milijarde dolarjev, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Še večjemu poslabšanju poslovnih rezultatov se je koncern uspel izogniti z več milijard dolarjev vrednim varčevalnim programom. Vodstvo je ukinilo več tisoč delovnih mest v tovarnah, kjer izdelujejo raznovrstne izdelke vse od reaktivnih motorjev do hladilnikov, ter omejilo nabavne cene. Kriza je najhuje prizadela finančno družbo koncerna GE Capital. Tudi ta je v lanskem zadnjem četrtletju zabeležila dobiček, izjema je področje financiranja poslovnih nepremičnin. General Electric s preko 300.000 zaposlenimi v več kot 100 državah velja zaradi široke ponudbe blaga in storitev za pokazatelja gibanj v celotnem gospodarstvu.
|
neutral
|
3,025
|
Ljubljana - V okviru podelitve nagrad Publicis Lions, ki je potekala minuli teden v Parizu, je bil kot edini evropski predstavnik med šestimi nagrajenimi tudi Mitja Petrovič, direktor in solastnik skupine Publicis. Nagrado za uvedbo koncepta Contagious mu je podelil Richard Pinder, generalni direktor Publicis Worldwide. "Neaktivno, enosmerno komuniciranje, kjer je oglaševalec sporočal, naslovnik pa poslušal, je že davno preživeto. V ospredje prihajajo nove, bolj inovativne oblike komuniciranja, ki predvidevajo dvosmerni pretok informacij,“ je ob tem povedal Petrovič. S tem namenom so v okviru Publicis Groupe na svetovni ravni oblikovali koncept nalezljivih komunikacij "Contagious“, pri čemer gre za koncept, ki je v trendu z zadnjimi spremembami v komunikacijski industriji. Tako meni, da je glavna naloga oglaševanja prihodnosti, da med ljudmi spodbudi pogovore, preko katerih se prenašajo informacije o določenih idejah. V skupini Publicis tako prek omenjenega koncepta ustvarjajo ideje, s katerimi skušajo pripraviti ljudi spodbuditi da so o njih čim bolj aktivno pripravljeni govoriti z drugimi ljudmi. Znamke, o katerih se govori, so namreč kar dva in polkrat uspešnejše od znamk, o katerih se ne govori.
|
positive
|
3,026
|
Ljubljana - Modro Linijo Holding in Jub-H, ki sta menedžerjem Mitola pomagala prevzeti sežanskega proizvajalca lepil, bo izplačal kar Mitol. Modra Linija Holding je namreč Mitolu za okoli 2,7 milijona evrov prodala kar 35-odstotni delež Mitola, s tem pa svoje lastništvo zmanjšala na 24 odstotkov. Prav tolikšen delež ima v lasti tudi Jub-H, medtem ko je Adria Naložbe Mitolovih menedžerjev prek nakupov lastnih delnic svoje lastništvo povečala na 52 odstotkov. Spomnimo, da je Mitol že oktobra lani od svojih treh lastnikov odkupil za slabe tri milijone evrov lastnih delnic. Mitol je po končanem prevzemu za lastne delnice odštel že okoli 6,4 milijona evrov, od česar je samo od Modre Linije Holding kupil za 4,8 milijona evrov delnic. Za nakup lastnih delnic je sicer Mitol, po besedah njegovega direktorja Matjana Matete, namenil le lastna sredstva. Za nakup so se odločili, ker imajo v primerjavi s konkurenco preveč kapitala, zaradi posledic recesije pa bodo oziroma so prešli na zmanjšan obseg poslovanja, je dodal.
|
neutral
|
3,027
|
Ljubljana - Lastniki Hita so na včerajšnji skupščini za vložitev tožbe zoper nekdanjo upravo družbe pod vodstvom Nika Trošta in nekdanje nadzornike pod vodstvom Viktorja Barage pooblastili odvetnika Miho Martelanca. Tožbo mora po sklepu skupščine sicer še vedno vložiti uprava, časa pa ima šest mesecev. Martelanc nam je pojasnil, da se bo najprej seznanil z vso dokumentacijo in seveda pogledal rezultate posebne revizije, ki je ugotovila nepravilnosti pri posameznih projektih iz obdobja od leta 2006 do aprila 2009. "Nato bomo, če bo utemeljeno, vložili tožbo," je dejal. Na vprašanje, ali ni odločitev skupščine zaveza za vložitev tožbe, je odgovoril, na načeloma pri takšni odločitvi lastnikov res vedno sledi tožba, saj se ti za to načeloma odločijo, ko res že ostajajo utemeljeni razlogi. Razlog za imenovanje posebnega pooblaščenca naj bi bil po neuradnih informacijah predvsem v nezaupanju lastnikov do uprave Hita pod vodstvom Draga Podobnika, da bo ta resnično naredila vse, da tožba zoper nekdanje vodstvo uspe. A kot so nam pojasnili v Hitu, imenovanje posebnega zastopnika določa že sam zakon o gospodarskih družbah, in sicer v primeru, ko je tožbo za povrnitev škode treba vložiti proti osebi, ki še vedno opravlja naloge člana vodenja ali nadzora. Niko Trošt, kot smo že poročali, trenutno vodi Hitovo družbo v Umagu, med nadzorniki pa tudi v tem mandatu sedita dva predstavnika zaposlenih, Marko Slivnik in Marijan Stojko, ki sta naloge nadzornikov opravljala tudi v revidiranem obdobju. V Hitu pravijo, da se bodo z Martelancem srečali "v bližnji prihodnosti", saj mora uprava v takih primerih pooblaščencu posredovati vse potrebne podatke in gradiva. O pričakovanjih glede tožbe pa v Hitu ne želijo ugibati. "Popolnoma neumestno bi bilo prejudicirati kar koli v zvezi s tožbo pa tudi v zvezi z morebitno škodo, saj bo posebni zastopnik najprej raziskal vse potrebne podatke, gradiva, podlage in šele nato ugotavljal, ali je to osnova za tožbo ali ne," so dejali. Spomnimo, da je posebna revizija pri pregledu poslov v obdobju od leta 2006 do aprila 2009 pokazala, da so Hitove naložbe v Beogradu, Umagu, Brčkem in na Šentilju zgrešene in da slabijo likvidnost družbe ter ogrožajo njen kapital. Revizorji so ugotovili, da je Hit kupoval naložbe po tržno neupravičenih cenah, potrdili pa naj bi tudi, da so pri najmanj enem projektu, in sicer v Beogradu, posredniki zaslužili milijonsko provizijo. katja.svensek@dnevnik.si
|
negative
|
3,028
|
Ljubljana - V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) so včeraj tudi uradno priznali, da 690 milijonov evrov vredna pogodba z Alstomom o dobavi tehnološke opreme za blok 6 temelji na švicarskem pravu in da je tudi na podlagi protikorupcijske klavzule ni mogoče prekiniti v primeru nezakonitih dejanj. Kljub temu je direktor TEŠ Uroš Rotnik poudaril, da pogodba, ki so jo podpisali junija 2008, "ščiti izvedbo investicije". "Protikorupcijska klavzula v pogodbi je enaka kot v modelni pogodbi mednarodne trgovinske zbornice (ICC). Ta člen so pisali strokovnjaki za mednarodno pravo," je pojasnil Rotnik. Na včerajšnji novinarski konferenci v Šoštanju sicer ni bilo prvega moža Holdinga slovenske elektrarne (HSE) Boruta Meha. Na vprašanje, ali je ključno pogodbo za blok 6 sploh mogoče prekiniti, je odvetnica Anita Dolinšek, ki je odgovorna za pravni del projekta, odgovorila, da je "to odvisno od izpolnjevanja obveznosti pogodbenih strank". "Protikorupcijsko klavzulo je treba brati v okviru celotnega posla, pri čemer sankcija ničnosti za takšne konkretne posle ni vedno najprimernejša. To namreč pomeni, da mora vsaka stranka vrniti, kar je predmet pogodbe," je poudarila Dolinškova in dodala: "Recimo, da bi razlogi za ničnost nastopili, ko bi bilo pol bloka že postavljenega. To bi bilo ekonomsko nesmiselno, zato je na pogodbo treba gledati v tem duhu. Gre za specifično vrsto pogodbe, namen tovrstnih pogodb pa je, da se obdržijo v veljavi." "Pogodba zato omogoča druge sankcije v primeru nepravilnosti in nezakonitosti, ki so dosti bolj primerne in v skladu s poslovno prakso, od odškodnin do prilagoditev pogodb in drugih sankcij," je razložila odvetnica. Na ponovljeno vprašanje, kdaj natančno lahko TEŠ, ki je Alstomu v minulih dveh letih že nakazala 110 milijonov evrov, pogodbo prekine, se je Dolinškova v izogib natančnejši razlagi sklicevala na "poslovno skrivnost". Ob tem velja spomniti, da so še pred desetimi dnevi enako odgovorili tudi, ko smo želeli preveriti naše informacije, da pogodba temelji na švicarskem pravu. Zakaj so v TEŠ kot naročniki pristali na to, da pogodba temelji na švicarskem pravu, če pa so v pogajanjih sodelovali tudi predstavniki švicarskega podjetja iz koncerna Alstom? "Tako smo se dogovorili z dobaviteljem, ki prihaja iz Francije oziroma Nemčije, saj gre za nevtralno pravo," je odgovoril Rotnik in opozoril, da na švicarskem pravu temelji tudi pogodba o dobavi opreme za peti blok TE Šoštanj. Na novinarski pomislek, da gre v tem primeru za pogodbo, ki je bila podpisana leta 1974, pogodbo za blok 6 pa so podpisovala podjetja iz držav EU, je Rotnik odvrnil, da "so v TEŠ pred podpisom pogodbe preverili, kaj takšna ureditev pomeni". "Del slovenskega obligacijskega zakonika izhaja iz švicarskega prava, to državo pa zavezujejo tri konvencije v zvezi s korupcijo," ga je dopolnila Dolinškova. Kot smo že poročali, je besedilo protikorupcijske klavzule iz pogodbe z Alstomom v nasprotju s slovenskim obligacijskim zakonikom. Ali torej poslovodstvo družbe, ki je v izključni lasti državnega Holdinga slovenske elektrarne (HSE), ocenjuje, da je pri ohlapnih protikorupcijskih klavzulah ravnalo neodgovorno? "Nikakor ne," je odgovoril Rotnik. "Pogodbo je ves čas možno prekiniti, a pri tem morata biti znana vzrok in posledice. Te pa bo nosil tisti, ki bo kriv za razveljavitev pogodbe," je pojasnil Rotnik in pri tem "zavrnil vsa namigovanja o domnevnem pojavu korupcije pri projektu blok 6". "Pogodbo smo sklenili brez posrednikov, pričakujemo pa, da bo sume ovrgla tudi komisija za preprečevanje korupcije," je dejal Rotnik. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
3,029
|
Stockholm - Švedski tekstilni koncern Hennes&Mauritz (H&M) je v zadnjem četrtletju minulega poslovnega leta, ki se je končalo konec lanskega novembra, ustvaril 851 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je 21 odstotkov več kot leto prej. Upad povpraševanja so nadoknadili z odpiranjem novih trgovin. Drugi največji evropski proizvajalec oblačil je prihodke od prodaje v zadnjem četrtletju poslovnega leta povečal za 6,5 odstotka na 3,84 milijarde dolarjev, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. V celotnem poslovnem letu je H&M ustvaril 2,3 milijarde dolarjev čistega dobička oziroma sedem odstotkov več kot leto prej, prihodki od prodaje pa so se zvišali za 15 odstotkov na 14 milijard dolarjev. Kot so pojasnili v družbi, so v minulem letu odprli več trgovin od sprva načrtovanih, saj je pešanje gospodarstva omogočilo nove priložnosti za odpiranje trgovin. H&M je imel ob koncu lanskega novembra 1988 trgovin, leto prej pa 1783. V letošnjem letu bo H&M odprl 240 novih trgovin, večinoma v ZDA, Veliki Britaniji, na Kitajskem, v Franciji, Nemčiji in Italiji.
|
positive
|
3,030
|
Ljubljana - Vzajemna bo s 1. marcem znižala premije za 2,5 odstotka, na 23,25 evra na mesec, z največjim dovoljenim triodstotnim popustom na 22,55 evra. Na letni ravni se bo premija s popustom znižala z 277,49 na 270,63 evra, torej vsega za nekaj manj kot sedem evrov. Na drugi strani bo Vzajemna, ki ima že zdaj najnižje premije, z znižanjem dobila za šest milijonov evrov manj sredstev. "To bo pripeljalo do pozitivne ničle, seveda ob predpostavki, da bomo obvladovali škode," je pojasnil predsednik izredne uprave zavarovalnice Dušan Kidrič. Če je Vzajemna lani ustvarila 247,7 milijona evrov prihodkov, se bodo ti letos znižali na 242,5 milijona evrov. Dobiček pred davki je lani znašal 8,2 milijona evrov, letos načrtujejo vsega 1,1 milijona evrov, čisti dobiček pa se bo z lanskih 4,7 milijona evrov zmanjšal na vsega 300.000 evrov. Ob navedenem je treba omeniti, da Vzajemna čaka na povračilo okoli 800.000 evrov, kolikor jim dolguje država iz proračuna za zdravstvene stroške socialno ogroženih, ki jim plačevanje premije miruje. Medicinska inflacija in stroški demografije povzročajo od tri- do petodstotno rast škod na leto, a na Vzajemni bodo skupaj z drugimi zavarovalnicami, tako Kidrič, skrbeli za to, da škode ne bi bile previsoke. Ob tem je omenil stroške nujnih prevozov in stroške zdravil, ki Vzajemni predstavljajo okoli 50 odstotkov škod. "Na cene ne moremo vplivati, imamo pa dovolj močen vpliv in dovolj denarja, da se lahko tisti, ki ta denar dobijo, vprašajo, ali smo še zmeraj pripravljeni toliko plačevati," je končal Kidrič. In stroški Vzajemne? "V zadnjih dveh mesecih smo odliv nekoliko zajezili, a nekaterih pogodb se ne da prekiniti," je dejal Kidrič. Članica uprave Irena Kos je pojasnila, da se vsak dan pogajajo o znižanju cen posameznih pogodb, a kot je pojasnila, bodo letos stroški ostali na enaki ravni kot lani, torej okoli deset odstotkov čistih prihodkov od premij. Zavarovalnica Triglav sicer že napoveduje zvišanje premij za dodatno zdravstveno zavarovanje, vsaj ohranili jih bodo tudi v Adriaticu Slovenici, vprašanje pa je, ali bo Vzajemna, ki je lani mesečno izgubila od 1500 do 2000 zavarovancev, te pritegnila nazaj. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
3,031
|
Maribor - "Za predsednika uprave NKBM je bilo več kandidatov, nekatere smo povabili mi, drugi so se prijavili sami. Njihovih imen pa ne boste nikdar izvedeli," je včeraj dejal Danilo Toplek, predsednik nadzornega sveta NKBM, ki je vztrajno zagovarjal način, po katerem so Matjažu Kovačiču konec lanskega leta brez objave razpisa podelili nov petletni mandat na čelu druge največje slovenske banke v večinski državni lasti. Vladna smernica, po kateri naj bi predsednike uprav podjetij v večinski državni lasti poiskali z javnimi razpisi, se mu zdi zgrešena. Postopek z javnim razpisom po njegovem mnenju z ničimer ne pripomore k bolj kakovostnemu naboru kadrov. "Življenje je drugačno, kot si ga nekdo predstavlja," meni Toplek. "Iskali smo nekoga, ki se je s svojim dosedanjim delom že dokazal v podobnih institucijah. Si predstavljate, da bi se kateri od teh kadrov prijavil na javni razpis? Nikakor se ne bi, razen če bi imel trdna zagotovila, da bo uspel ali da - v nasprotnem primeru - ne bi bilo razkrito njegovo ime. Kajti če ne uspe, si uniči kariero v instituciji, v kateri je trenutno aktiven." Ministru za finance Francu Križaniču je Toplek že poslal pojasnilo, ki ga je minister zahteval od njega. To, da se je moral zagovarjati pri ministru, ga ni presenetilo. "Glede na to, da že dolgo živim v Sloveniji, me še kaj drugega ne more presenetiti," je zatrdil Toplek. Po besedah predsednika nadzornega sveta NKBM je na Slovenskem običajno, da v delniških družbah, kakršna je NKBM, hoče vedno nekdo od zunaj odločati o kadrovanju, druge odločitve pa bi prepustil upravi in nadzornemu svetu. Podučeni z nekaterimi, kot je dejal, več kot negativnimi primeri izvedbe kadrovskih postopkov v nekaterih drugih delniških družbah v Sloveniji so se nadzorniki NKBM odločili ubrati drugo pot. Imenovali so komisijo za imenovanja, ki je predlagala primerne kandidate za predsednika, člane uprave banke, nato pa so se nadzorniki odločili za Kovačiča. Zakaj zanj? "Ocenjevali smo njegovo dosedanje delo in prednosti ter slabosti zamenjave vodstva banke v razmerah, v katerih je ta čas. Prišli smo do sklepa, da sta zdaj nujni kontinuiteta vodenja banke in realizacija zastavljenih strateških ciljev," je pojasnil Toplek. Prepričan je, da so s takšnim kadrovanjem predsednika uprave obogatili prakso korporativnega upravljanja podjetij v Sloveniji. "Ravnali smo tako v korist banke kot njenih komitentov in njenih lastnikov, pa če se tega zavedajo ali ne," je dodal. tomaz.klipsteter@dnevnik.siVeč kazalcev poslovanja Skupine Nova KBM si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.
|
neutral
|
3,032
|
Ljubljana - Dobre štiri mesece po tem, ko je višje sodišče razveljavilo sklep o odmeri 189.000 evrov nagrade stečajni upraviteljici Industrije usnja Vrhnika (IUV) Nataši Gibičar Toš, ji je ljubljansko okrožno sodišče ponovno odmerilo nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v stečaju. Po novem sklepu bo Gibičar-Toševa tako skupaj z DDV prejela približno 89.000 evrov, kar je skoraj petkrat več od najvišje vrednosti omenjenega nadomestila, ki jo določa veljavni pravilnik o odmeri nagrad upraviteljem. Pri tem je okrožni sodnik Gregor Collauti v sklepu poudaril, da odmera nagrade ne temelji na omenjenem pravilniku, saj ta lani junija, ko je sodišče izdalo prvi sklep o nagradi, še ni veljal. "Noben pravilnik ne more veljati retroaktivno, še posebno, ker se je stečajni postopek začel, ko je veljal še star pravilnik (ki je odpravil zgornje omejitve nagrad, op. a.)," je zapisalo sodišče. Zakaj bo torej Gibičar-Toševa zgolj za opravljeno prvo od treh faz stečaja IUV prejela 89.000 evrov? Na sodišču so pojasnili, da so se pri odmeri nagrade sklicevali na 50 strani dolgo poročilo o delu, ki ga je predložila upraviteljica. V njem je razložila, da je proizvodnjo v družbi, ki je imela več kot 500 zaposlenih, vodila še tri mesece po začetku stečaja, še več kot pol leta pa so obratovale tudi trgovine v lasti IUV. Ker po veljavnem pravilniku najvišja vsota vseh nadomestil, ki jih lahko prejme upravitelj, znaša 80.000 evrov, je sodišče ocenilo, da bi Gibičar-Toševa v primeru, če bi stečaj trajal tri leta, prejela 1400 evrov neto na mesec. To je po oceni sodišča "precej skromna nagrada za opravljanje del strožjega standarda profesionalne skrbnosti". "Nad to novico smo zgroženi. Delavci iz stečajne mase kljub drugačnim zagotovilom upraviteljice, ki je s prodajo zalog in nepremičnin maso obogatila za več milijonov evrov, po več kot letu dni nismo prejeli zaostalih plač in odpravnin. Nekateri nekdanji delavci nimajo denarja niti za kruh," je včeraj pozno popoldne dejal vodja sindikata IUV Slavko Zalar. Najnovejši sklep sodišča že na prvi pogled precej odstopa od podobnih. Sodišče je namreč višino nagrade v sklepu primerjalo tudi s cenikom svetovalnih storitev gospodarske zbornice in priporočili Združenja Manager, čeprav se ta nanašajo zgolj na prejemke predsednikov in članov uprav delujočih družb iz individualnih pogodb. Pri tem je sodišče še zapisalo, da "ni nepomembno niti dejstvo, da lahko navidezno nizka nagrada stečajnemu upravitelju pomeni celo višjo obremenitev stečajne mase in sicer prek visokih stroškov". Ta stavek gre razumeti kot priznanje sodišča, da bi upraviteljica v primeru nižje nagrade to nadoknadila s "prelivanjem" denarja iz stečajne mase na druge načine. Državno pravobranilstvo bomo za komentar prosili danes. Čeprav se okrožno sodišče pri zadnjem sklepu o nagradi v stečaju IUV sklicuje na višje sodišče, ki je prvotno nagrado razveljavilo, je to v sodbi zapisalo, da mora biti odmerjeno nadomestilo v skladu z vrednostjo opravljenega dela. Višje sodišče je še posebej opozorilo na razliko med zneski, ki jih dovoljujeta nekdanji in veljavni pravilnik. Ker bo torej Gibičar-Toševa za izdelavo otvoritvenega poročila prejela skoraj petkrat več kot na primer upravitelji stečajev, ki so se začeli julija lani, ko je začel veljati nov, za upravitelje manj ugoden pravilnik, je tako mogoče pričakovati, da bo višje sodišče tudi nov sklep razveljavilo. To pa lahko stori le, če se bo nanj v naslednjih dveh tednih pritožil eden izmed upnikov. primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
3,033
|
Ljubljana - Gradis Celje je prvo od večjih slovenskih gradbenih podjetij, ki je zaradi finančnih težav kapituliralo in sodišču predlagalo uvedbo insolventnega postopka. Toda v primerjavi s številnimi slovenskimi podjetji, ki jih je kriza prisilila v stečajne postopke, je uprava Gradisa Celje zaradi nesposobnosti zapiranja obveznosti predlagala postopek prisilne poravnave, ki bi bil lahko, kot za zdaj kaže, uspešen. Upniški odbor se namreč nagiba k temu, da bi podprl predlog o prisilni poravnavi, ki ga je družba konec lanskega decembra vložila na Okrožno sodišče v Celju. Končno odločitev bodo sprejeli vsi navadni upniki s 60-odstotno večino. Tem Gradis Celje od skupno 61,7 milijona evrov obveznosti po lastni evidenci dolguje približno 23 milijonov evrov. Rok za prijavo terjatev upnikov se je iztekel v petek, koliko terjatev je bi bilo dejansko prijavljenih, pa bo znano prihodnje dni. Ker na podjetja, ki sestavljajo upniški odbor, odpade približno 25 odstotkov vseh terjatev navadnih upnikov, bi v primeru, da bi predlog o prisilni poravnavi podprli vsi člani upniškega odbora, to pomenilo veliko verjetnost za uspešno izglasovano prisilno poravnavo. Po naših informacijah člane upniškega odbora Gradisa Celje (LHB Finance, IMP Klimo Montažo, Plan-net, Almont, SG Kovač, Inpos in samostojnega podjetnika Petra Smoleta) v tem, da podprejo prisilno poravnavo, ni prepričalo to, da bodo boljše poplačani kot v stečajnem postopku, temveč predvsem vračilo davka na dodano vrednost. To je po naših informacijah na prvem zasedanju upniškega odbora pred nekaj dnevi izpostavila predsednica uprave Gradisa Celje Lidija Žagar. V primeru prisilne poravnave bodo namreč upniki upravičeni do vračila davka na dodano vrednost, ko bo sklep o prisilni poravnavi pravnomočen, v stečajnem postopku pa bi bili upravičeni šele, ko bi bil končan stečajni postopek. Ob predstavitvi načrta finančne reorganizacije je predsednik upniškega odbora Jožef Patty (LHB Finance) poudaril, da načrtovani prihodki v gradbeništvu zaradi krize vzbujajo skrb in da je terjatev, na kateri temelji poplačilo upnikov, vprašljiva. "Če pa je prisilna poravnava realno zasnovana, jo je smiselno podpreti," je dodal Patty. Po drugi strani je direktor podjetja Plan-net Marko Femc, ki je tudi član upniškega odbora, ocenil, da predlog za prisilno poravnavo ni realen, hkrati pa bi lahko predvideval večje poplačilo upnikov. Ker je Femca zanimalo, ali je Gradis Celje v zadnjem letu izvajal kakršna koli privilegirana plačila upnikov, mora zdaj Žagarjeva pripraviti poročilo o finančnih tokovih v lanskem letu. Če bo prisilna poravnava Gradisa Celje potrjena, se bodo morali navadni upniki odreči 18 milijonom evrov terjatev. Gradis Celje namreč tem upnikom ponuja 20-odstotno poplačilo terjatev. Po izračunih pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij Marije Leskovšek to dejansko predstavlja 17,5-odstotno poplačilo v treh letih brez obresti, preračunano na sedanjo vrednost. Toda po ocenah Leskovškove je to še vedno za 3,5-odstotne točke več, kot če bi bili upniki poplačani v stečajnem postopku. Po drugi strani bodo preostali upniki Gradisa Celje poplačani v celoti. Med njimi so upniki, ki imajo za 1,2 milijona evrov prednostnih terjatev, za 16 milijonov evrov imajo terjatev izločitveni upniki in za 21,7 milijona evrov terjatev ločitveni upniki. Za komentar o načrtu prisilne poravnave smo želeli vprašati Žagarjevo, vendar je bila nedosegljiva. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
3,034
|
Berlin - Število novih naročil v industriji v Nemčiji se je decembra glede na november ob upoštevanju cenovnih in sezonskih vplivov znižalo za 2,3 odstotka. Obseg naročil se je v primerjavi z decembrom predlani zvišal za 8,4 odstotka, je danes objavilo nemško gospodarsko ministrstvo. Ekonomisti, ki jih je anketirala tiskovna agencija dpa-AFX, so napovedovali padec na mesečni ravni v višini 0,1 odstotka, je poročala nemška tiskovna agencija dpa, analitiki v raziskavi Dow Jones Newswires pa so, kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, napovedovali rahlo rast naročil. Do padca povpraševanja je decembra prišlo v skoraj vseh industrijskih sektorjih, pravijo na ministrstvu, a dodajajo, da je trend povpraševanja kljub padcu naročil še vedno obrnjen navzgor. Obseg naročil se je novembra glede na oktober zvišal za 2,7 odstotka. Decembra glede na november lani je obseg naročil v Nemčiji upadel 1,4 odstotka, medtem ko se je obseg naročil iz tujine zmanjšal za 3,2 odstotka. Povpraševanje po izdelkih za vmesno porabo se je znižalo za 3,2 odstotka, naročila v proizvodnji za investicije pa so upadla za 2,5 odstotka. Naročila v segmentu potrošnega blaga so medtem porasla za 1,8 odstotka. V dvomesečni primerjavi - novembra in decembra glede na september in oktober - se je obseg naročil zvišal za 0,7 odstotka. V primerjavi z novembrom in decembrom predlani pa se je obseg naročil povečal za 6,4 odstotka.
|
neutral
|
3,035
|
Evropska komisija je včeraj sprejela zelo resna priporočila za Grčijo, ki se spopada s hudimi finančnimi težavami, zaradi katerih je po mnenju nekaterih ogroženo celotno območje evra. Bruselj je Grčiji naložil ne le znižanje proračunskega primanjkljaja do leta 2012 pod še dovoljene tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), temveč tudi pravočasno izvedbo strukturnih reform za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva in tudi vodenje politike, ki bo upoštevala ne samo dolgoročne interese države, ampak še splošen interes območja evra in EU kot celote. Komisija je tako prvič uporabila hkrati proračunske in gospodarske nadzorne instrumente, predvidene v evropski zakonodaji, je razložil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia (na fotografiji). "Grčija ni storila potrebnega v letu 2009," je opozoril in poudaril, da državo zdaj čaka težka naloga. Njen program stabilnosti je po mnenju Bruslja ambiciozen. Grčija je namreč lani imela velik primanjkljaj v višini 12,7 odstotka BDP. Načrt, da primanjkljaj v treh letih spravi na 2,8 odstotka BDP, je po oceni Almunie kljub temu uresničljiv - ne nazadnje tudi zato, ker so v Bruslju predvideli zelo strog nadzor. Prvi rok za preveritev, ali gredo reforme na področju pokojnin, zdravstva, javne uprave, delovanja trga dela, črpanja denarja iz strukturnih skladov, nadzora nad finančnim sektorjem v pravo smer, bo 16. marec, drugi rok 16. maj, nato pa bodo napredek preverjali vsake tri mesece. Če napredka ne bo, bo EU zahtevala dodatne ukrepe. Od Grčije zdaj pričakujejo, da bo razložila, kako namerava cilje doseči. Prvo srečanje finančnih ministrov EU je že sredi februarja, ko naj bi EU tudi formalno sprejela omenjena priporočila. Sicer pa so ukrepi, ki jih je najavil grški premier George Papandreu - glede davkov, reforme socialnega sistema ter plač v javnem sektorju - po mnenju Bruslja na mestu, jih je pa treba sprejeti čim prej v začetku leta, da bodo rezultati vidni še v tem letu. Ob vseh težavah, ki jih ima Grčija, se zastavlja vprašanje solidarnosti drugih članic območja evra. Konkretno to pomeni finančno injekcijo bogatejših članic. Almunia je dejal, da je solidarnost sicer pomembna, vendar mora država sama znova vzpostaviti ravnotežje: "To bo najboljše za Grčijo pa tudi za vse nas, saj smo vsi na isti ladji." Po njegovem mnenju niti pomoč Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ni potrebna. Almunia je navrgel, da kritik glede območja evra, češ da nikoli ne bo delovalo, ne sliši prvi. Očitno je evro postal kar močan, je pripomnil. Da pomoč IMF ni potrebna, za zdaj meni tudi Grčija. Nekateri vodilni ekonomisti, kot je Andre Sapir, pa rešitev vidijo prav v povezavi z IMF. To pa bi pomenilo, da bi v EU priznali, da območje evra ni sposobno samo reševati svojih težav. Sapir opozarja, da bodo "politični" stroški hujši, če se bo izkazalo, da EU dejansko nastalega problema ne bo uspelo rešiti in se bo na koncu vendarle morala zateči k IMF. ana.vucina@dnevnik.si
|
negative
|
3,036
|
London - Ameriški gigant Kraft bo britanskega proizvajalca čokolade Cadbury prihodnji mesec umaknil z londonske borze. Poteza bo izvedena 8. marca, ko bo Cadbury registriran kot zasebna družba, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Kraft je od objave prevzemne ponudbe uspel pridobiti 75 odstotkov delnic Cadburyja. Ob objavi novice je ameriški gigant pozval preostale Cadburyjeve delničarje, naj sprejmejo njegovo prevzemno ponudbo, ki vrednost najstarejšega britanskega proizvajalca čokolade ocenjuje na 11,9 milijarde funtov (13,6 milijarde evrov). Kraft je posel zapečatil v torek, ko je izpolnil vse prevzemne pogoje. V sredo sta zato svoj odhod naznanila predsednik Cadburyja Roger Carr ter izvršni direktor družbe Todd Stitzer, je še poročala AFP.
|
neutral
|
3,037
|
Begunje na Gorenjskem - Stečajni upravitelj Elana Andrej Marinc je v začetku februarja letos na Okrožno sodišče v Kranju podal predlog za spremenjeni načrt stečajnega postopka, ki zaključek stečaja, ki se vleče že 20 let, predvideva maja letos. Zamuda je nastala predvsem zaradi nejasnosti glede odmere nagrade, dokončno pa bo stečajna masa Elana upnikom razdeljena aprila. Marinc pojasnjuje, da v kolikor ne bo pritožb ne na nagrado ne na predlog delitve, je zaključek stečajnega postopka v maju povsem realen, v nasprotnem primeru pa se bodo roki podaljšali. Iz poročila za zadnje četrtletje leta 2009 tudi izhaja, da znaša vrednost celotne unovčene stečajne mase 40,5 milijona evrov. Stečajni upravitelj v poročilu med drugim še navaja, da je konec lanskega leta zaključil nezavezujoče zbiranje ponudb za prodajo terjatve dolžnika do Komercialne banke Triglav v stečaju. Odpiranje ponudb je potekalo takoj po novem letu, prispelo pa je šest ponudb. Najboljši ponudnik je za odkup terjatve ponudil 130.000 evrov, pri čemer je izhodiščna cena znašala 80.000 evrov. Prav tako dodaja, da se je seznam upnikov, ki jih Elanu ni uspelo poplačati po prejšnjih delitvah, bistveno zmanjšal, medtem ko pa bodo sredstva za preostale upnike, v glavnem iz tujine, ob koncu stečaja romala na depozit na sodišču.
|
neutral
|
3,038
|
Ljubljana - Dobrih petsto bivših delavcev podjetja Mura - Moška oblačila lahko v stečajnem postopku pričakuje zelo nizko poplačilo prijavljenih terjatev, navadni upniki pa nikakršnega. Mura - Moška oblačila je tako kot njeno krovno podjetje Mura na začetku lanskega oktobra končalo v stečajnem postopku. V stečajnem postopku Mure - Moških oblačil so upniki prijavili za 4,95 milijona evrov terjatev, od katerih jih je stečajni upravitelj Drago Dubrovski priznal za 4,38 milijona evrov. Velika večina teh terjatev je prednostnih. Ker podjetje ni imelo nobenih nepremičnin, ločitvene terjatve ne obstajajo. Po drugi strani znaša ocenjena vrednost stečajne mase 450 tisoč evrov, pri čemer na razne terjatve odpade 430 tisoč evrov. Ob uvedbi stečajnega postopka je Mura - Moška oblačila zaposlovala 522 delavcev, ki so prejeli premostitvena sredstva iz jamstvenega in preživninskega sklada. Ta je delavcem Mure izplačal en milijon evrov, zdaj pa je izplačani znesek prijavil v stečajno maso. Ker se med prednostne terjatve poleg neplačanih davkov in prispevkov uvrščajo tudi terjatve jamstvenega in preživninskega sklada, delavci ne morejo računati na večje poplačilo prijavljenih terjatev iz stečajne mase. V okviru reorganizacije Mure, d. d., je bila Mura - Moška oblačila ustanovljena konec leta 2008, poslovati pa je začela aprila lani. Že ob ustanovitvi je bila podkapitalizirana in kapitalsko neustrezna, njeno poslovanje pa je financirala Mura, d. d.
|
negative
|
3,039
|
Ljubljana - Slovenija je po začasnih podatkih v letu 2009 izvozila za 16,04 milijarde evrov blaga, kar je za 19 odstotkov manj kot v letu 2008, uvozila pa za 16,96 milijarde evrov blaga oz. za 26,4 odstotka manj kot predlani. V letu 2009 je primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino znašal 918,6 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 94,6-odstotna. Samo v lanskem decembru je sicer Slovenija, kot kažejo danes objavljeni podatki državnega statističnega urada, izvozila za 1,23 milijarde evrov blaga, uvozila pa za 1,36 milijarde evrov blaga. Pokritost uvoza z izvozom je bila 90-odstotna. Izvoz v decembru 2009, izražen v evrih, je bil vrednostno za 3,1 odstotka višji kot v decembru 2008, vrednost uvoza v decembru 2009 pa je bila za 10,6 odstotka nižja od vrednosti uvoza v decembru 2008. Blago, odpremljeno v države članice EU, je bilo vredno 815,4 milijona evrov (66,5 odstotka izvoza vsega blaga), blago, prejeto iz držav članic EU, pa je bilo vredno 1,09 milijarde evrov (79,8 odstotka vsega uvoženega blaga). V države, ki niso članice EU, je Slovenija izvozila za 410,2 milijona evrov blaga, od tam uvozila pa za 275,1 milijona evrov blaga.
|
neutral
|
3,040
|
Ljubljana - Okrožno sodišče v Mariboru je včeraj po uradni dolžnosti sprožilo postopke za izbris Centra Naložb iz sodnega registra. Za izbris brez likvidacije so se na sodišču odločili, ker za zdaj še neznani osebi na sedežu družbe (na Titovi cesti v Mariboru) ni uspelo vročiti uradnih pošiljk, drugega uradnega naslova pa Center Naložbe nima. "Na sklep sodišča se bom takoj pritožila, čeprav je po zakonu za to 60-dnevni rok," je včeraj napovedala predsednica uprave Centra Naložb Jana Grbec. "Kakšno uradno pošto so nam poskušali vročiti, ne vem, dopuščam pa možnost, da nam je niso mogli," še pravi Grbčeva. Kot pojasnjuje, ima Center Naložbe v najemu poslovne prostore v ljubljanskem BTC, na eni izmed zadnjih skupščin pa jim ni uspelo spremeniti poslovnega naslova. Kako Center Naložbe sploh plačuje najemnino, če pa so mu Banka Koper, Nova KBM in Nova Ljubljanska banka že oktobra lani blokirale vse transakcijske račune, ni znano. Predlog za izbris Centra Naložb iz sodnega registra bi lahko v določenih primerih koristil upnikom družbe na čelu z družbami iz Skupine Pivovarna Laško (te Center Naložbe terjajo za več deset milijonov evrov) ali pa tudi družbi Kolonel Pierpaola Ceranija in Boška Šrota. Slednja bi si namreč s predlogom za izbris pridobila dodaten čas, po katerem upniki ne bi mogli izpodbijati nekaterih poslov, kot je denimo prenos delnic Pivovarne Laško in Mercatorjevih dividend iz Centra Naložb na Kolonel. Po izbrisu ne bi bilo mogoče več preverjati poslovanja Centra Naložb, insolventni postopki pa bi prenehali. A bi na drugi strani dejanski izbris Centra Naložb iz sodnega registra posledično privedel tudi do stečaja Kolonela, kar pa gotovo ni v interesu njegovih lastnikov (poleg Atke Prima Boška Šrota in Ceranija ima Kolonel še dva neznana lastnika). Ker je namreč Kolonel večinski in hkrati tudi edini aktivni lastnik Centra Naložb, bi na dan izbrisa nasledil tudi njegovo premoženje in neposredno odgovornost za njegove dolgove, kar se je v preteklosti že zgodilo pri nekaterih manjših družbah z omejeno odgovornostjo, pojasnjuje poznavalec stečajnih postopkov, ki je želel ostati neimenovan. S tem bi se zameglila povezava med Centrom Naložbe in Kolonelom, upniki pa bi lahko zahtevali začetek stečajnega postopka Kolonela, v katerem bi bila stečajna masa in s tem poplačilo upnikov večje kot v Centru Naložbah. Kot je znano, je Center Naložbe tik pred stečajem, ki se mu v družbi želijo izogniti z vsemi pravnimi sredstvi. Kot smo že poročali, je sodišče sredi minulega meseca ustavilo začetek stečajnega postopka, saj so jim v Centru Naložbah predlagali prisilno poravnano. "V petek se izteče rok, do katerega moramo sodišču poslati dopolnjen predlog za prisilno poravnavo, kar bomo tudi storili," zatrjuje Grbčeva.Več kazalcev poslovanjaCentra Naložbsi lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.
|
negative
|
3,041
|
Begunje na Gorenjskem - V skupini Elan podpirajo razvoj dogodkov glede stečajnega postopka nekdanjega Elana, so danes pojasnili za STA. Stečaj starega Elana bo namreč po napovedih stečajnega upravitelja Andreja Marinca predvidoma zaključen maja. Današnji Elan s tem stečajem nima več nič, saj so se s sodno poravnavo decembra lani sprostila vsa bremena na nepremičnine. Lani decembra je bila namreč podpisana sodna poravnava med Elanom, Komercialno in hipotekarno banko (KIH) Ljubljana v stečaju ter Gorenjsko banko za izbris zastavnih pravic na nepremičninah, ki so v lastništvu družbe Elan. Terjatve, zavarovane s hipotekami Gorenjske banke zoper Elan, se ocenjujejo v višini 16 milijonov evrov, terjatve KIH banke zoper Elan pa v višini 38 milijonov evrov. Za Elan je bila ta sodna poravnava, ki so jo uspeli zaključiti po 19 letih, izrednega pomena. S sprostitvijo bremen na nepremičnine, bo Elan lahko prosto razpolagal z nepremičninami in nima ogroženega poslovanja v prihodnosti. "S to potezo smo vsi ključni akterji pridobili, uspela pa je zaradi uspešnega in kakovostnega poslovnega sodelovanja med Elanom in Gorenjsko banko," so prepričani v Elanu. Družba Elan kot pravna oseba ni več vključena v nikakršno razreševanje stečaja, prav tako pa ni ne stranka in ne stečajni dolžnik tega stečaja. "Nekdanji Elan se je prodal, kupnina je šla v stečajno maso, katero razrešuje upravitelj Andrej Marinc," so še sporočili.
|
neutral
|
3,042
|
Ljubljana - Potem ko smo včeraj že poročali, da je najboljšo ponudbo za lastniški vstop v Mercator po naših informacijah oddal Agrokor, finančna sredstva pa naj bi priskrbela Unicredit banka, so se pojavila ugibanja, ali bi lahko imel hrvaški trgovec zaradi članstva nekdanjega člana uprave Unicredit banke Štefana Vavtija (ta je medtem postal izvršni direktor za zasebno bančništvo v državah srednje in vzhodne Evrope na ravni skupine Unicredit) v nadzornem svetu Mercatorja prednost pred preostalimi ponudniki. V Unicredit banki, ki je postala osemodstotna lastnica Mercatorja z zasegom Istrabenzovih delnic, so prepričani, da ne. "Prepričani smo, da funkcijo člana nadzornega sveta družbe Mercator nekdanji član uprave Unicredit banke Štefan Vavti opravlja profesionalno ter da poslovne informacije, ki jih v sklopu svoje funkcije pridobi, varuje z vso potrebno skrbnostjo in odgovornostjo," so v Unicredit banki odgovorili na vprašanje, kako komentirajo pomisleke, "da ima Unicredit kot financer ponudbe hrvaškega Agrokorja zaradi Vavtijevega članstva v nadzornem svetu Mercatorja prednost pred preostalimi ponudniki". Ob tem velja dodati, da v Unicreditu vloge financerja morebitnega vstopa Agrokorja v Mercator niso zanikali. V Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP) konkretnih primerov ne komentirajo, so pa na teoretičnem primeru pojasnili, da "sama oddaja ponudbe nujno ni sporna, bi pa bila sporna dejanska sklenitev posla nakupa delnic družbe, če bi ponudnik za naveden posel uporabil notranjo informacijo, ki bi mu jo je sporočil vodilni delavec banke, ki bi bil hkrati član nadzornega sveta družbe, katerega delež je naprodaj". V AVTP še pojasnjujejo, da po zakonu član organa vodenja ali nadzora, ki bi notranjo informacijo pridobil, te ne sme uporabiti za neposredno ali posredno pridobitev ali prodajo delnic, in sicer niti za svoj račun niti za račun druge osebe. Ob tem je treba upoštevati, ali notranja informacija dejansko obstaja, in če obstaja, je seveda ni dopustno uporabiti, dodajajo. Pomisleki izhajajo tudi iz poudarkov vodstva Mercatorja, da bodo oni tisti, ki bodo odločali o tem, pod kakšnimi pogoji in komu bodo dovolili vpogled v drobovje Mercatorja, in sicer šele po pregledu seznama interesentov. Ali bi lahko preostali ponudniki za delež Mercatorja, ki ga na prodaj ponujajo banke, problematizirali ponudbo Agrokorja, ki je po neuradnih informacijah oddal bistveno višjo ponudbo kot skladi zasebnega kapitala, smo vprašali tudi Uroša Marterja iz Arkasa, ki vodi prodajo. Problematike ni želel komentirati, ker ponudnikov in vsebine njihovih ponudb ne smejo razkrivati. "Z bankami se še nismo sestali, zato tudi ni jasno, ali bodo pripravljene katero od ponudb sploh sprejeti." katja.svensek@dnevnik.si Več kazalcev poslovanja Skupine Mercator si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.
|
neutral
|
3,043
|
Ljubljana - Janez Škoberne je svojo družbo Ekos, s katero lastniško obvladuje Cestno podjetje Maribor (CPM), preimenoval v CPM Holding in jo iz Celja preselil na Miklošičevo cesto v Ljubljani. CPM Holding si tako sedež med drugim deli s politično stranko Lipa in Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v preteklosti pa je na tem naslovu svojo poslovno pot začel tudi privatizacijski mogotec Darko Horvat. Na istem naslovu, kjer sedaj uradno posluje CPM Holding, je namreč do leta 2000 poslovala družba Aktiva, "začetnica" Horvatovega poslovnega imperija. Škoberneta nam včeraj za komentar ni uspelo priklicati. CPM Holding ima v lasti 70-odstotni delež Cestnega podjetja Maribor, 7,2-odstotni delež Ingrada Gramata ter tretjino družbe Ekoram, ki se ukvarja s trgovanjem z lastnimi nepremičninami. Omenjene naložbe je financiral kar CPM, ki je Škobernetovi zasebni družbi posodil skoraj 10 milijonov evrov, medtem ko ima ta le dobra dva milijona evrov kapitala. Zadnja naložba CPM Holdinga je družba CPM Energetika, ki mu jo je junija lani po neznani ceni prodal prav CPM. CPM Energetika je bila ustanovljena že konec leta 2007, vendar je poslovanje začela šele ob spremembi lastništva. Iz javno dostopnih podatkov je namreč razvidno, da je CPM Energetika le dva tedna po spremembi lastništva na KBM Leasing poslala ponudbo za izgradnjo manjše fotovoltaične elektrarne. Ali so na KBM Leasingu ponudbo sprejeli, ni znano, vrednost investicije pa je znašala 312.000 evrov oziroma 192.000 evrov z upoštevanjem 38,5-odstotnega diskonta.
|
neutral
|
3,044
|
Ljubljana - Abanka Vipa je leto 2009 sklenila z 22,9 milijona evrov čistega dobička, kar je slabih 700.000 evrov več kot leto prej, hkrati pa skoraj 40 odstotkov manj kot leta 2007. Lanska rast dobička tretje največje slovenske banke je v glavnem posledica 4,8 milijona evrov dobička pri trgovanju z vrednostnimi papirji, medtem ko so v letu 2008 iz tega naslova ustvarili več kot 12 milijonov evrov izgube. V banki jim je lani uspelo za polovico zmanjšati tudi izgubo iz tečajnih razlik. Abanka, ki jo vodi Aleš Žajdela, je morala sicer lani oblikovati za 29 milijonov evrov oslabitev, kar je sedem milijonov evrov več kot leto prej in približno toliko kot v letu 2006 in 2007 skupaj. Zaradi izdaje 500-milijonske obveznice s poroštvom države, najema sindiciranega posojila in 12,5-odstotne rasti depozitov nebančnih strank se je bilančna vsota banke lani zvišala kar za 18 odstotkov, medtem ko so v banki sprva načrtovali le 5-odstotno rast. Abanka je lani skoraj podvojila tudi posojila drugim bankam, ki jih je bilo za 513 milijonov evrov, medtem ko so se posojila nebančnim strankam povečala za 167 milijonov evrov, na 2,9 milijarde evrov. V Abanki pojasnjujejo, da so posojila gospodarstvu lani povečali za 127 milijonov evrov. Kapital matične banke se je lani okrepil za sedem odstotkov, na 363 milijonov evrov, k čemur je poleg povečanih rezerv iz dobička pripomogla predvsem rast tečajev in posledično presežka iz prevrednotenja. matjaz.polanic@dnevnik.siVeč kazalcev poslovanja SkupineAbanka Vipasi lahko ogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali na tej povezavi.
|
neutral
|
3,045
|
Ljubljana - Družba Alpina Holding, ki je lastnica slabih 90 odstotkov Alpine, je po naših informacijah pred dnevi zastavila približno 10-odstotni lastniški delež Alpine. Zastavna pravica nad lastniškim deležem Alpine je bila vzpostavljena v korist banke Bawag, ki je Alpini po razpoložljivih podatkih posodila milijon evrov. Posojilo zapade v plačilo konec maja. Predsednik uprave Alpine Matjaž Lenassi, ki je hkrati tudi pomemben lastnik družbe (kdo vse so lastniki in kolikšni so njihovi deleži, ni znano, saj so delnice Alpine v Klirinško depotni družbi knjižene na prinosnika), pravi, da si je Alpina Holding milijon evrov pri Bawagu sposodila že pred časom, zdaj pa je bil sklenjen aneks k pogodbi zaradi preoblikovanja delniške družbe v družbo z omejeno odgovornost. "Za preoblikovanje smo se odločili zaradi zniževanja stroškov revizije, nadzornega sveta in skupščine," razlaga Lenassi. Že sredi lanskega leta je bil za člana nadzornega sveta Alpine imenovan predsednik uprave Bawaga v Sloveniji Joahim Reitmeier. Lenassi je takrat zagotavljal, da Reitmeierjevo imenovanje ni povezano s finančnimi težavami Alpine, pri čemer vztraja tudi danes: "Reitmeier je bil imenovan kot neodvisni strokovnjak, ker je v tistem času eden od nadzornikov odstopil (Boris Pipan, op. p.)." Skupina Alpina je v minulem letu ustvarila približno toliko prihodkov kot v letu 2008, ko so znašali slabih 60 milijonov evrov. Po Lenassijevih besedah je bila v športnem programu, na katerega odpade približno polovico ustvarjenih prihodkov, zabeležena 20-odstotna rast prihodkov. Po drugi strani pa je padla prodaja pri modnem programu v višini 20 odstotkov, predvsem na račun nižje prodaje na francoskem in ruskem trgu. Lenassi razlaga, da je Alpina leta 2009 poslovala okoli pozitivne ničle (v lanskem letu je Skupina Alpina dosegla dobrih 500 tisoč evrov izgube). V letošnjem letu Alpina načrtuje rast prihodkov od prodaje za približno deset odstotkov. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
3,046
|
Koper - Okrožno sodišče v Kopru je izdalo nov sklep o potrditvi prisilne poravnave za koprski holding Istrabenz. K odločitvi sodišča sta botrovala predloga upnice NKBM in pritožba Istrabenza glede seznama terjatev. V novem sezamu terjatev, ki ga je po nalogu sodišča izdelal prisilni upravitelj Boris Dolamič, je priznanih za 433 milijonov evrov terjatev. Istrabenzovo pritožbo, češ da seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, ni v skladu z zakonom o insolventnosti, ker poleg priznanih zajema tudi verjetno izkazane terjatve, je sodišče označilo za utemeljeno. Prisilnemu upravitelju Borisu Dolamiču je sodišče naložilo izdelavo novega seznama terjatev. Glede na popravljeni seznam ugotovljenih terjatev bo Istrabenz upnikom do konca leta 2013 namesto prvotno določenih 470,9 milijona evrov plačal 433,9 milijonov evrov terjatev. Med priznanimi terjatvami tako med drugim ni več 8,8 milijona evrov UniCreditovih pogojnih terjatev in 24,5 milijona evrov pogojnih terjatev Hypo Banke. Po predlogu NKBM je sodišče v sklep o potrditvi prisilne poravnave dodalo še alinejo, ki ureja način plačila obresti, ki so se natekle od začetka prisilne poravnave do 31.decembra lani. Kot je razvidno iz sklepa, je potrebno te obresti plačati do 31.decembra 2009 oziroma v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave, če postane ta pravnomočna po 01.decembru 2009. Natekle obresti v posameznem obdobju se izplačajo ob plačilo glavnice.
|
neutral
|
3,047
|
Ljubljana - Mercator po prepričanju prvega moža Ilirike Igorja Štembergerja potrebuje samo strateškega kupca, torej podjetje iz iste panoge, trgovca. "Le tu vidim pozitivne učinke in pravo sinergijo," je prepričan Štemberger. V sodelovanju Kada pa Štemberger ne vidi pravega smisla in to tudi ne more biti interes države. Zanimanje Kapitalske družbe (Kad) za delež v Mercatorju po Štembergerjevih ocenah ni verodostojno ravnanje niti ni v tem poslu koristno, ne za Mercator ne za resnega kupca, ki ima jasno strategijo in za čim boljše poslovanje Mercatorja. "Žalostno je, da vsako podjetje pri nas enačimo z nacionalnim interesom," je poudaril. Štembergerja je v postopku prodaje 36 odstotkov Mercatorja presenetil predvsem hrvaški Agrokor, saj je pričakoval, da bo ta nastopil preko posrednika oz. enega od finančnih investitorjev. Njihov transparentni nastop po njegovih ocenah kaže na način odkritega komuniciranja. Je pa prvega moža Ilirike kljub vsemu presenetilo zanimanje velikega števila finančnih kupcev za Mercator, saj je prepričan, da za finančnega kupca, razen specialista za to področje, kot je Bain Capital, ni veliko potenciala za zaslužek. Odprodaje podjetij, o katerih so vedno odločilno besedo imeli vodilni politiki, so po Štembergerjevem prepričanju izvirni greh sedanje gospodarske krize, zadolženosti in neučinkovitosti gospodarstva. Tako rekoč od osamosvojitve so s premoženjem upravljali, gospodarili in odločali ljudje, ki v gospodarstvu niso imeli veliko izkušenj. To se vidi pri vsakokratnem kadrovanju, kjer iščejo predvsem lojalne kadre. Za državo imajo lahko posebno strateško vlogo samo podjetja, ki imajo monopolen položaj ali izjemno velik tržni delež, kar pa na dolgi rok ni vzdržno. Država bi morala za taka podjetja, tako Štemberger, ustvariti čim bolj konkurenčno okolje. Vsa ostala podjetja bi morala biti za državo nestrateška, interes v njih pa ustvariti konkurenčno okolje. Prvi mož Ilirike se je dotaknil tudi reševanja Istrabenza. Kot je dejal, ima Petrol v koprski družbi žal angažirana velika sredstva, zato je njegov angažma razumljiv in potreben. "Razumem, da ga rešujemo, toda zavedati se je treba tudi, da je bil leta 2007 Petrol izrabljen kot pomoč za in pri privatizaciji Istrabenza," je poudaril in dodal, da je bilo to po njegovem takrat hudo narobe in je tudi zdaj. Štemberger sicer nima dokazov, da je pri privatizaciji Istrabenza šlo za pomoč nekdanje vlade Igorju Bavčarju, meni pa, da je bila pomoč nekdanje vlade pri tem odločilnega pomena. Petrol je Bavčarjevemu taboru pomagal tako, da je objavil prevzem Istrabenza, s tem je blokiral 30 odstotkov prostih delnic Istrabenza, za katere upravi ni bilo treba zagotoviti lastnega denarja, ki ga ni imela, pač pa je ta sredstva plačal Petrol. Pri tem je po Štembergerjevem mnenju glavno vlogo zagotovo odigral tedanji politični vrh, z vrsto operacij, s katerimi so navzkrižno zablokirali lastništvo v Istrabenzu in Petrolu s pretvezo, da gre za prevzemno grožnjo Petrolu. "Zdaj, ko se razpleta zgodba o sanaciji holdinga in ko banke zahtevajo svoj denar, je jasno, da ta prevzemna grožnja ni držala," je zatrdil. Za to po ocenah prvega moža Ilirike ne bo nihče odgovarjal. V sanacijo Istrabenza je vpletenih veliko različnih akterjev, ki imajo nekaj skupnih interesov, nekaj pa zagotovo čisto različnih. Od teh interesov bo odvisna rešitev Istrabenza, je še dejal Štemberger in pojasnil, da gre za iskanje razmerja lastnine ter dolga, ob tema pa zagotovo še interesa, kdo bo v prihodnje obvladoval dve strateški dejavnosti, energetike in plinov ter skladiščenja nafte.
|
neutral
|
3,048
|
Ljubljana - Medtem ko minister za promet Patrick Vlačič išče svetovalca za sanacijo Slovenskih železnic (SŽ), po tem, ko je že svetovalna hiša KPMG opravila študijo možne reorganizacije železniškega sistema, Dars pa išče svetovalca za pripravo razpisa za uvedbo elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, sta v igri še dva "prometno-svetovalna" razpisa, tokrat za preoblikovanje Darsa. Iz načrta aktivnosti za izvedbo statusnih in organizacijskih sprememb Darsa je razvidno, da bo prometno ministrstvo zunanjemu izvajalcu najprej naložilo zbrati in preučiti primere dobrih praks v tujini. Javno naročilo bi morali oddati že včeraj. Ali so ga uspeli in koga so izbrali, nam včeraj na ministrstvu za promet ni uspelo izvedeti. Po tem, ko se bo medresorska skupina za preoblikovanje Darsa odločila, kateri način preoblikovanja je najboljši, ga bo morala potrditi še vlada, nato pa bo sledila objava naslednjega javnega razpisa, in sicer za pripravo študije izvedljivosti izbranega modela. "Za izbrani model je treba natančno proučiti vse podrobnosti posameznih korakov do preoblikovanja, predvsem z ekonomsko-finančnega vidika (državna poroštva, delitev dolga, finančna vzdržnost) ter za ta namen izdelati potrebne izračune," se glasi pojasnilo za potrebo po omenjeni študiji. Javno naročilo naj bi oddali do 31. maja, študijo pa naj bi izbrani ponudnik dokončal do konca oktobra. Ker pri projektu preoblikovanja Darsa poleg ministrstva za promet sodelujeta še sam Dars in ministrstvo za finance, se postavlja vprašanje, zakaj ministru Vlačiču med okoli 180 zaposlenimi v njegovem resorju, 160 strokovnjaki na Darsu in okoli 470 zaposlenimi na ministrstvu za finance, če odštejemo 4500 zaposlenih v organih v sestavi, ni uspelo najti nikogar, ki bi opravil vsaj osnovno nalogo - pregledal obstoječe organizacijske oblike avtocestnih družb. "Gre za zelo zahtevno, kompleksno in unikatno problematiko, za katero strokovne službe ministrstev in Darsa nimajo potrebnega poglobljenega znanja," pojasnjujejo na ministrstvu za promet. Za preoblikovanje Darsa se je minister Vlačič odločil zaradi bojazni, da bi se dolg družbe iz naslova posojil za gradnjo avtocestnega omrežja, ki znaša že okoli 10 odstotkov bruto domačega proizvoda, prelil v javni dolg države, kar bi ogrozilo izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev. Slednje je Sloveniji nekaj časa grozilo tudi zaradi vinjet in Eurostatovih pravil, o čemer smo obširno poročali. Zato je načrt vlade, kot ga opredeljuje tudi izhodna strategija, čim večji del potencialnega javnega dolga prenesti na zasebni sektor. V nadaljnji fazi pa tudi preoblikovanje kreditnega portfelja Darsa, ki bi zmanjšalo obseg državnih poroštev, torej ni izključena niti delna privatizacija družbe. Če sodimo po zapisu iz izhodne strategije, lahko sklepamo, da ima vlada že precej jasno začrtan končni cilj preoblikovanja Darsa. Poleg tega pa so po naših informacijah na temo preoblikovanja tudi na Darsu še pod prejšnjim vodstvom s Tomislavom Nemcem na čelu pripravljali dokumentacijo na to temo. barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
3,049
|
New York - Na ameriškem Wall Streetu se je današnje trgovanje začelo pozitivno. Vlagatelji so se pozitivno odzvali na spodbudna poročila o poslovanju nekaterih podjetij, kot je Kraft Foods, poroča ameriška tiskovna agencija AP. V ponedeljek se na borzi v New Yorku zaradi praznika ni trgovalo. Vrednost indeksa Dow Jones se je doslej zvišala za 0,54 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa je pridobil 0,28 odstotka. Podjetje Kraft Foods, ki kupuje britansko družbo Cadbury, je v zadnjem lanskem četrtletju zaradi več kot potrojil dobiček. Ta se je povzpel na 710 milijonov dolarjev, medtem ko je v enakem obdobju leto prej znašal 178 milijonov dolarjev. Pozitivno se trguje tudi na evropskih borzah, kjer trgovanje kroji dogajanje v Grčiji in napovedana pomoč Evropske unije tej močno zadolženi državi. Na borzi v Londonu je vodilni indeks FTSE doslej pridobil 0,85 odstotka, indeks DAX v Frankfurtu se je okrepil za 0,50 odstotka, indeks CAC na pariški borzi pa za 0,37 odstotka.
|
positive
|
3,050
|
Moskva - Ruski naftni gigant Lukoil je v minulem letu ustvaril sedem milijard dolarjev dobička, kar je 23 odstotkov manj kot v letu poprej. "Rezultat je zadovoljiv in nam omogoča vlaganja v projekte, ki smo jih zastavili v minulem letu," je podatke komentiral izvršni direktor družbe Vagit Alekperov. V Lukoilu so sprva pričakovali, da bo čisti dobiček družbe v letu 2009 znašal med petimi in šestimi milijardami dolarjev. Za letošnje leto pa napovedujejo izboljšanje poslovnih rezultatov, je po poročanju ruskih medijev povedal Alekperov. Lukoilova proizvodnja predstavlja 2,3 odstotka celotne globalne proizvodnje nafte. V minulem letu je energetski velikan v primerjavi z letom poprej proizvodnjo surove nafte okrepil za 1,8 odstotka oziroma 1,9 milijona 159-litrskih sodov nafte dnevno, je poslovne rezultate družbe povzel ruski časnik Ria Novosti.
|
negative
|
3,051
|
Koper - izvajalci in podizvajalci luškega transporta, ki kot zasebna podjetja delujejo v Luki Koper, bodo zoper nelojalno konkurenco na področju luškega transporta nastopili z gospodarsko interesnim združenjem. Namen decembra lani ustanovljenega združenja je večja transparentnost in usklajeni pogoji dela, je dejal podpredsednik združenja Zmagoslav Čeh. V koprskem pristanišču deluje po navedbah Čeha trenutno preko 100 podjetij, ki skupno zaposlujejo okrog 1000 delavcev. Zunanji izvajalci in podizvajalci, kot denimo dvigalisti, strojniki težke mehanizacije in strojniki viličaristi, opravijo kar 60 odstotkov vsega pristaniškega transporta v Luki Koper, poudarja Čeh. Ustanovitev gospodarsko interesnega združenja, vodi ga predsednik Ivo Krebelj, bo članom omogočila enoten nastop do naročnika Luke Koper. Kot namreč navajajo v združenju, goji pristanišče do izvajalcev in podizvajalcev različne individualne odnose. Naročnik "z močjo monopola cenovno zaostruje zanko prek praga ekonomske vzdržnosti", pomembnejša od kakovosti in zanesljivosti pa je nižja cena, še opozarjajo v združenju. Poleg razlik v plačilu, plače zunanjih izvajalcev naj bi bile tudi do štirikrat nižje od plač zaposlenih luških delavcev, opozarjajo še na pojav nezakonitega dela, izkoriščanja delavcev in neupoštevanja osnovnih delovnih pravic. Nezakonitega dela naj bi bilo po predvidevanjih Čeha od 15 do 20 odstotkov, v večini primerov pa naj bi šlo za zaposlovanje tujcev, ki so "pripravljeni delati za košček kruha". V združenju so prepričani,da bi morala v nastale razmere z ustreznimi spremembami zakona o delovnih razmerjih poseči tudi država. Med cilji združenja so poleg izenačitve položaja zaposlenih v Luki Koper in zunanjih delavcev še preprečevanje monopola, ustvarjanje zakonitega in pravičnega delovnega okolja, večja preglednost poslovanja, skupna pravna zaščita ter nadzor in preprečevanje sive ekonomije in dela na črno. V združenju ocenjujejo, da se jim bo letos pridružilo okrog 60 do 80 podjetij oziroma 40 odstotkov vseh zunanjih izvajalcev ali podizvajalcev, ki delujejo v Luki Koper. Na odziv uprave Luke Koper, ki naj bi bila z ustanovitvijo združenja seznanjena, še čakajo. "Ne pričakujemo ovir, menimo, da bodo šli v korak z nami," zaključuje Čeh. Kot še dodaja, poznajo podobna združenja tudi v tujih pristaniščih. V Luki Koper zadeve ne morejo komentirati, saj morajo, kot so navedli v odgovoru, šele preučiti gradivo, ki so ga prejeli danes. Kot so pojasnili, imajo za opravljanje luško prekladalnih storitev sklenjene pogodbe s 46 podjetji, in sicer pod enakimi pogoji. Luka Koper nima pravice vstopati v delovnopravne odnose znotraj podjetij, plačna politika izvajalcev luško prekladalnih storitev pa Luki Koper ni znana in nanjo tudi ne more vplivati, so zapisali. Zaradi očitkov o delu v več zaporednih izmenah so po navedbah iz Luke Koper v mejah svojih pristojnosti okrepili varovanje in nadzor nad zadrževanjem posameznikov na območju pristanišča in bodo na ta način delodajalce lahko opozarjali na morebitne kršitve delovnega časa. "Tako kot za Luko Koper veljajo tudi za podjetja, ki izvajajo luško prekladalne storitve, tržne zakonitosti," so izpostavili in dodali, da cen luško prekladalnih storitev kljub manjšemu obsegu dela v lanskem letu in pritisku naročnikov niso znižali.
|
neutral
|
3,052
|
Laško - Nadzorni svet Pivovarne Laško bo na popoldanski seji obravnaval nerevidirane in nekonsolidirane rezultate poslovanje družbe v letu 2009. Nadzorniki naj bi spregovorili tudi o združevanju pivovarn in milijonskih odpisih terjatev. Sklepe nadzornega sveta bo uprava Pivovarne Laško predvidoma posredovala v petek. Po neuradnih podatkih mora skupina Pivovarna Laško opraviti za 190 milijonov evrov odpisov, je danes poročal časnik Dnevnik. Dejanski učinek odpisa naj bi bil nekoliko manjši, saj bodo zaradi oblikovanja okrog 50 milijonov evrov terjatev za odložene davke oslabitve k izgubi "prispevale" 140 milijonov evrov. Koliko bo znašala izguba iz poslovanja, pa še ni znano. Odpise terjatev v višini 190 milijonov evrov je sicer Pivovarna Laško napovedala že novembra lani, od tega naj bi 110 milijonov evrov odpadlo na financiranje Infond Holdinga in Centra Naložb, prek katerih je želel nekdanji predsednik uprave Boško Šrot postati edini lastnik holdinga slovenskih pijač, večine Mercatorja in časopisnih družb Delo in Večer.
|
negative
|
3,053
|
Ljubljana - Obseg gradbenih del v območju evra in v Evropski uniji (EU) se je decembra okrepil za 0,5 odstotka. Znakov okrevanja medtem v Sloveniji zaenkrat ni, saj smo z 8,1-odstotnim padcem pristali med državami, ki so beležile največji upad gradnje. Na mesečni ravni je med državami EU, za katere je imel Eurostat podatke, večji padec od Slovenije imela le Slovaška, kjer se je obseg gradnje znižal za 11,3 odstotka, na tretje mesto pa se je uvrstila Bolgarija s 7,9-odstotnim padcem. Vse tri države so tudi na letni ravni beležile največje padce, pri čemer se je v Bolgariji gradnja znižala za 33,3 odstotka, na Slovaškem za 19,7 odstotka, v Sloveniji pa za 18,8 odstotka. V območju evra oziroma v EU se je obseg gradbenih del na letni ravni medtem skrčil za dobre tri odstotke, pri čemer se je proizvodnja skrčila v desetih državah ter narasla v treh, in sicer v Španiji, na Poljskem in Češkem. Lani se je indeks obsega gradbenih del v območju evra v povprečju znižal za osem odstotkov, medtem ko se je v Sloveniji znižal za dobrih 21 odstotkov. Slovenska podjetja s področja gradbeništva so januarja sicer po podatkih agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) predstavljala kar 24,4 odstotka vseh podjetij v Sloveniji z dospelimi neporavnanimi obveznostmi. Kar 1200 pravnih oseb je tako imelo januarja blokiran račun za vsaj pet dni, kar je 479 podjetij več kot lani, vendar obenem 99 podjetij manj kot decembra lani. Tudi povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb je bil v gradbeništvu najvišji med vsemi dejavnostmi, saj je znašal kar 75,8 milijona evrov. Pravne osebe s področja trgovine so medtem predstavljale 20,4 odstotka vseh podjetij z blokiranimi računi za najmanj pet dni, sledijo pa podjetja v predelovalnih dejavnostih (12,8 odstotka) ter podjetja, ki se ukvarjajo z gostinstvom (7,9 odstotka). luki.nuredini@dnevnik.si
|
negative
|
3,054
|
Ljubljana - Prvi mož Toyote Akio Toyoda, ki je vnuk Toyotinega ustanovitelja, je klonil pod pritiskom in privolil v zaslišanje ameriških regulatorjev, ki bo potekalo prihodnjo sredo v kongresu. Podal naj bi vsa pojasnila o težavah, ki so vodile do odpoklicev več kot osem milijonov vozil. Sprva je Toyoda prošnjo za zaslišanje zavrnil, kar je vzburilo tako ameriško javnost kot tudi nekatere japonske politike, saj so bili slednji zaskrbljeni nad "sporočilom, ki ga je s tem poslal Američanom." Zaradi pritiskov je Toyoda tako privolil v prošnjo kongresa, s čimer je postal japonski državljan z najvišjim nazivom, ki se bo moral braniti pred kongresom. Pred njim je bil leta 2000 na zaslišanju prvi mož proizvajalca pnevmatik Bridgestone, vendar je bil njegov primer veliko manj odmeven. Odpoklici so precej pokvaril ugled Toyote, ki je doslej veljala za varno, zanesljivo in inovativno avtomobilsko znamko. Med drugim so povzročili, da se je tržna vrednost družbe od konca januarja znižala za 22 odstotkov oziroma dobrih 30 milijard dolarjev. Vplivali so tudi na Toyotino prodajo, saj se je januarja v ZDA ta znižala za 16 odstotkov, podobni padec pa naj bi bil tudi februarja. Kot smo že poročali, so se na Toyotino stran medtem postavili nekateri republikanski senatorji, saj družba v ZDA zaposluje več deset tisoč ljudi. Ti so ameriško vlado obtožili konflikta interesov, saj ima finančne deleže v GM in Chrislerju, ter izpostavili, da negativne novice o družbi širijo predvsem tisti, ki želijo znižati tržni delež Toyote v ZDA.
|
neutral
|
3,055
|
Rimske Toplice - Rimske terme, ki jih že nekaj mesecev namesto odstavljenega Maksa Brečka vodi Marjana Novak, so leto 2009 kljub nedokončani naložbi v celovito prenovo zdravilišča zaključile uspešno. V termah so lani poleg 421 slovenskih gostov v hotelu Sofijin dvor gostili tudi Francoze in Belgijce, pa tudi Nemce, Črnogorce in goste iz skandinavskih držav. Novakova je ta teden za STA povedala, da vse zastavljene naložbe potekajo v skladu s terminskim načrtom, ki je bil podpisan v sklopu pogodbe s podjetjem Vegrad. "Zaenkrat še, razen občasno slabšega vremena, ne morem reči, da bi bil ta terminski plan kakor koli ogrožen, in če se bo tako tudi nadaljevalo, potem dejansko lahko računamo na otvoritev Rimskih term konec letošnjega leta," pravi Novakova. Glede očitkov v javnosti, da je naložba v obnovo Rimskih term s 50 milijonov evrov porasla na kar 70 milijonov evrov, je Novakova pojasnila, da so z novelacijo investicijskega načrta to vrednost tudi uradno določili pod 50 milijonov evrov. Tako načrtujejo še izgradnjo osrednja dela term, prijavili pa so se tudi na razpis ministrstva za kulturo za postopno obnovo okoljskega parka. Sicer je dokončna obnova Rimskih term odvisna od 22 milijonov evrov posojila, za katerega je družba že pred meseci zaprosila konzorcij slovenskih bank. Novo vlogo za pridobitev dolgoročnega posojila so po besedah Novakove oddali prejšnji teden in se z bankami že začeli pogajati o usklajevanju pogojev za pridobitev omenjenega posojila. V obnovo Rimskih term, ki so samevale od 90. let prejšnjega stoletja, se je vključila tudi občina Laško, ki bo uredila cesto na Senožeti. V poletnih mesecih bo laška občina tako uredila razsvetljavo, pločnik in zagotovila priklop na javno komunalno omrežje. Direkcija RS za ceste pa ima v načrtu tudi izvedbo zavijalnega pasu do kompleksa Rimskih term. Pred približno letom dni so v Rimskih termah odprli Zdraviliški dvor, kjer je obiskovalcem na voljo 180 ležišč, povsem pa je obnovljen tudi historični del s kopalnimi kadmi vodnih nimf. Prav tako je bil lani namenu predan tudi omenjeni hotel Sofijin dvor. Nekdanji direktor Rimskih term Brečko, ki mu očitajo, da naj bi naložbo v obnovo term presegel za 20 milijonov evrov, je napovedoval, da bo revitalizacija vseh zdraviliških objektov končana že konec lanskega leta, a se to ni zgodilo. Po končanju vseh del naj bi se Rimske terme ponovno spremenile v sodobno letovišče, ki bo imelo 140 hotelskih sob in apartmajev, wellness, fitnes in lepotni center, dve sodobno opremljeni seminarski dvorani, dvorano za sestanke ter medico center. Tega je nameraval urediti zdaj že pokojni zdravnik Sašo Baričević, vendar je pred leti odstopil od projekta.
|
positive
|
3,056
|
Ljubljana - Koprski Cimos je v lanskem letu ustvaril 320 milijonov evrov nerevidiranih prihodkov iz poslovanja, kar je bilo za 20 odstotkov manj kot v letu 2008. Dobiček iz poslovanja je znašal 13,4 milijona evrov oziroma 17 odstotkov manj kot v letu 2008. Za dobrih 40 odstotkov, in sicer na približno dva milijona evrov, pa se je znižal čisti dobiček. Izvršni direktor za področje financ in računovodstva Cimosa Vladimir Bukvič večji padec čistega dobička v primerjavi z drugimi kazalniki utemeljuje, ker se spremembam na trgu težko prilagodijo s hitrimi spremembami fiksnih stroškov. Zaradi gospodarske krize pa so v Cimosu s poslovanjem v lanskem letu zadovoljni, dodaja Bukvič. Po zdaj znanih podatkih namerava Cimos v letošnjem letu prihodke iz poslovanja in dobiček povečati za deset odstotkov. "Odvisno od tržnih razmer pa je možno, da se bodo načrti spremenili," pravi Bukvič.
|
negative
|
3,057
|
Frankfurt - Letala nemškega letalskega prevoznika bodo kljub ponedeljkovi prekinitvi stavke pilotov šele v petek začela leteti po standardnem urniku. Danes in v prihodnjih dveh dneh bo tako Lufthansa letela z zmanjšanim številom letov. Za stavko se je medtem znova odločilo tudi kabinsko osebje britanskega nacionalnega prevoznika British Airways. Če bi piloti danes še stavkali, bi v skladu z izrednim načrtom Lufthansa danes opravila 1000 letov, tako pa jih bo po poročanju nemške tiskovne agencije dpa nekaj več, a se delovanje prevoznika še zdaleč ne bo vrnilo v običajne tire. V Lufthansi so nadaljnje motnje utemeljili z zapletenim delovanjem mreže tega velike evropske letalske družbe. Zaradi stavke je tako veliko letal obtičalo tam, kjer v skladu z načrtom ne bi smeli biti. Velika večina jih je še vedno parkiranih na obeh osrednjih Lufthansinih letališčih - v Frankfurtu in Münchnu. V družbi zagotavljajo, da jim bo uspelo normalno delovanje mreže vzpostaviti do petka. Lufthansin sindikat pilotov, ki je član nemškega sindikata pilotov Cockpit, se je v ponedeljek zvečer po pogovorih z vodstvom družbe odločil za prekinitev stavke, ki naj bi sicer trajala do četrtka. Piloti so se to odločili po večurnih pogajanjih, ki jih je nadzorovalo sodišče v Frankfurtu. Za stavko se je medtem znova odločilo tudi kabinsko osebje britanskega nacionalnega prevoznika British Airways. Tokratno glasovanje sindikata Unite, ki združuje več kot 12.000 članov kabinskega osebja British Airways, ne bo imelo takšnih posledic kot podobna odločitev decembra, ko je sindikate napovedal 12-dnevno stavko v času božično-novoletnih praznikov, a je sodišče nato stavko prepovedalo. Unite po pisanju britanskega časnika Financial Times sedaj ni določil natančnega datuma stavke, v sindikatu pa so izrazili tudi jasno pripravljenost za nadaljevanje pogajanj z vodstvom družbe glede načrtovanih varčevalnih ukrepov, ki jih je britanski prevoznik sprejel v luči kopičenja izgub zaradi slabih razmer na letalskem trgu.
|
negative
|
3,058
|
Evropska komisija je včeraj sprejela predlog za podaljšanje izboljšanih avtonomnih trgovinskih preferencialov, ki jih EU podeljuje državam zahodnega Balkana, do leta 2015. Gre za to, da bi lahko gospodarstva teh držav še naprej imela koristi od neomejenega brezcarinskega dostopa do trga EU za skoraj vse izdelke, ki izvirajo od tam. Vrhovno sodišče zavrnilo Gajškovo tožbo Vrhovno sodišče je zavrnilo tožbo proti Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP), ki sta jo vložili družbi Ibiko in List Franca Gajška. Omenjeni družbi sta sredi leta 2008 zahtevali ničnost odločbe ATVP, s katero je ta potrdila prevzem Perutnine Ptuj. Gajšek je namreč konzorciju prevzemnikov na čelu z družbo Holding PMP (v lasti menedžerjev Perutnine Ptuj) očital, da so pri pridobivanju delnic zlorabili notranje informacije, saj so v prevzemnem prospektu navedli podatke o poslovanju za leto 2006, medtem ko bi morali tedaj že razpolagati s podatki iz leta 2007. Gospodarska klima februarja slabša Gospodarska klima v Sloveniji se je februarja po ugotovitvah državnega statističnega urada poslabšala. Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime je bila za odstotno točko nižja kot januarja, a 15 odstotnih točk višja kot pred letom dni. Na znižanje kazalnika je vplivalo predvsem poslabšanje zaupanja v storitvenih dejavnostih. Pripravila Tomaž Modic in STA
|
neutral
|
3,059
|
New York - Trgovanje na Wall Streetu se je danes začelo s rastjo tečajev delnic. Vlagatelji čakajo na nastop predsednika ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) Bena Bernankeja v kongresu, kjer bo predstavil polletno poročilo o denarni politiki Feda. Pozorni bodo predvsem na ocene o vzdržnosti gospodarskega okrevanja in na namige o denarni politiki. Indeks Dow Jones je v začetnih minutah trgovanja pridobil že 0,71 odstotka, vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq pa se je okrepila za 0,95 odstotka. Današnja rast sledi slabemu koncu torkovega trgovanja. Razočaranje vlagateljev nad podatki o poslabšanju razpoloženja med ameriškimi potrošniki je v torek namreč potisnila navzdol delnice na Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones se je znižal za 0,97 odstotka na 10.282,41 točke, tehnološki indeks Nasdaq pa za 1,28 odstotka na 2213,44 točke. Nespodbudne novice iz ZDA so danes navzdol potisnile tudi azijske borze. Zaupanje potrošnikov v ZDA se je februarja zaradi zaskrbljenosti nad nadaljnjim izgubljanjem delovnih mest februarja močno znižalo. Kazalec potrošniškega zaupanja se je drugi letošnji mesec znižal za skoraj 11 točk na 46 točk. S tem se je končala trimesečna zaporedna rast kazalca. Začetni optimizem na Wall Streetu vsaj delno delijo tudi na osrednjih borzah stare celine. Kljub padcu razpoloženja med nemškimi potrošniki in potrditvi nemških statistikov glede stagnacije največjega evropskega gospodarstva v zadnjem lanskem trimesečju je indeks DAX na borzi v Frankfurtu zaenkrat pridobil 0,12 odstotka, na pariški borzi je vodilni indeks CAC 40 pridobil 0,24 odstotka, na borzi v Londonu pa je indeks FTSE 100 doslej pridobil že 0,45 odstotka.
|
neutral
|
3,060
|
Ljubljana - "Davčna uprava RS (Durs) ni pomotoma zamrznila računov T-2, temveč je izvedla običajen postopek izvršbe. In to zaradi preprostega dejstva, ker davčni zavezanec svojih nespornih obveznosti ni poravnal," so se v pristojnem davčnem uradu v Mariboru odzvali na besede poslovodstva T-2, da je do četrtkove izvršbe in posledične zamrznitve njihovih računov prišlo pomotoma in povsem nepričakovano. Kot so nam pojasnili v davčnem uradu, ki ga vodi Marjan Špilar, je namreč T-2 že konec leta 2009 podal vlogo za odlog plačila neporavnanih obveznosti (davka na dodano vrednost), in to za obdobje 60 dni. Vlogo je urad zavrnil, saj podjetje ni izpolnjevalo zakonskih pogojev. "Odločba je bila izdana 22. decembra lani," so zatrdili, obenem pa poudarili, da sama vloga ne zadrži postopka izterjave oziroma izvršbe. Čeprav je T-2, ki ga je takrat že vodil Uroš Rožič, praktično takoj po prejetju odločbe (5. januar 2010) znova podal vlogo za odlog istih obveznosti in za enako obdobje, pa je urad v skladu s svojo zakonsko dolžnostjo postopek izterjave nadaljeval. "Nepovezanost podaje vloge in zadrževanja postopka izterjave je splošno znano dejstvo, ki je najverjetneje znano tudi zavezancu T-2," so pojasnili. Za podjetje, ki se je pred mesecem dni rešilo stečajne grožnje, so tako 17. februarja uvedli postopek davčne izterjave, in sicer zaradi neplačanega DDV v višini 378.097 evrov. "Poudarjamo, da telefonska izterjava v začetku februarja nikakor ni bila uspešna, ker se pri davčnem zavezancu preprosto nobena od odgovornih oseb ni javljala na telefonske klice pristojne osebe davčnega urada," so nazorno opisali, da so v T-2 že vsaj mesec dni vedeli, da bo prišlo do izvršbe. Banka je sklep o davčni izvršbi izvršila 18. in 19. februarja. "To pomeni, da je bil dolg prisilno poplačan," so dodali. tomaz.modic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,061
|
Zagreb - Avstrijska družba Duropack je postala lastnica 26,71-odstotnega deleža hrvaškega podjetja za proizvodnjo embalažnih papirjev in kartonske embalaže Belišće, ki je večinski lastnik slovenskega Valkartona. Duropack je sporočil, da bo v zakonsko predvidenem roku objavil ponudbo za prevzem hrvaške družbe. Kot je na svoji spletni strani poročal hrvaški Bankamagazin, bo Duropack objavil tudi ponudbo za prevzem družb Unijapapir iz Zagreba in Bilokalnik iz Koprivnice, katerih večinski lastnik je Belišće. Bivši član uprave Duropacka in poznavalec papirne industrije Grigor Vidmar napovedani prevzem glede na trenutne trende na trgu papirja v regiji in svetu ocenjuje kot pozitiven. "Trg papirne industrije se v Evropi in drugod po svetu stalno krepi. Govora je o 15, 20 velikih družbah, ki prevzemajo majhne družbe, zaradi česar je dobro, da družba Belišće ni izpustila investicijskega cikla," je dejal Vidmar. S prevzemom Belišća bo Duropack okrepil svoj položaj ne samo na Hrvaškem, temveč v celotni regiji, poudarja Vidmar. Glede družb Unijapapir in Bilokalnik, ki proizvajata embalažo, pa je Vidmar dejal, da je pričakovati tudi spremembe trenda v embalažni industriji, saj je ta na Hrvaškem preobsežna. "Število proizvajalcev embalaže se bo moralo zmanjšati, saj potrebe trga niso zadostne," je pojasnil. Skupina Belišće je v letu 2009 ustvarila dva milijona kun (dobrih 275.000 evrov) dobička po obdavčenju. Belišće ima v družbi Unijapapir 74,58-odstotni lastniški delež, v Bilokalniku pa 60,80-odstotnega. Slovenski Valkarton je v večinski lasti Belišća od leta 2002. Belišće je tudi glavni Valkartonov dobavitelj osnovne surovine, je zapisano na spletni strani družbe iz Logatca.
|
neutral
|
3,062
|
Škofja Loka - Direktor škofjeloške družbe LTH Ulitki Marko Golob in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan sta danes podpisala pogodbo, s katero je SID banka družbi LTH Ulitki odobrila desetleten kredit za financiranje štirih razvojnih projektov v skupni vrednosti 23,4 milijona evrov. SID banka je posojilo odobrila iz sredstev Evropske investicijske banke (EIB) in drugih virov, ki so namenjeni financiranju razvojnih projektov na področju avtomobilske industrije, so sporočili z družbe LTH Ulitki. Škofjeloška družba se je na povabilo SID banke za financiranje razvojnih projektov na področju avtomobilske industrije odzvala z vlogo za financiranje naslednjih projektov: motorni sklopi za hibridne pogone, izdelani s tehnologijo gnetilnega varjenja, motorni sklopi za motorje Euro 6, komponente nove generacije vodnih in oljnih črpalk ter elektronsko krmiljeni sklopi za upravljanje. V družbi LTH Ulitki si želijo s temi projekti zagotoviti močno tržno prisotnost v segmentu izdelkov, ki bodo najhitreje rasli zaradi trenda varovanja okolja. Doseči želijo konkurenčno prednost z razvojem tehnologij, ki pomenijo tehnološki preboj in dodano vrednost za kupca. Trendi razvoja avtomobilske industrije kažejo, da se bo povečal delež uporabe aluminija in magnezija, kot tudi delež tlačnih ulitkov in kompleksnost njihove izdelave, zato se družba razvija v smeri procesnega specialista za področje tlačnega litja in mehanske obdelave lahkih kovin. Končen rezultat projektov bo serijska proizvodnja izdelkov za pogonske sklope kompleksnih oblik, ki na podlagi minimalnih mas znižujejo emisije ogljikovega dioksida v okolje.
|
positive
|
3,063
|
Frankfurt - Največji svetovni kemični koncern BASF je v zadnjem lanskem četrtletju ponovno posloval z dobičkom, čemur so botrovali obsežni varčevalni ukrepi ter okrevanje svetovnega gospodarstva. BASF je v trimesečju od oktobra do decembra lani ustvaril 455 milijonov evrov dobička ter s tem pozitivno presenetil analitike. Nemški kemični velikan je v zadnjem lanskem četrtletju vknjižil 13,2 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je osem odstotkov manj kot v enakem obdobju leto poprej. Kljub temu je ustvaril dobiček, medtem ko je v zadnjih treh mesecih leta 2008 zabeležil 313 milijonov evrov izgube. Po objavi poslovnih rezultatov so se delnice koncerna na frankfurtski borzi okrepile za štiri odstotke, poroča ameriška tiskovna agencija AP. BASF se je v letih 2008 in 2009 soočal s krepkim upadom povpraševanja po svojih proizvodih, v zadnjih mesecih pa v koncernu zaznavajo rahlo izboljšanje razmer, predvsem na azijskih trgih. V družbi so izpostavili tudi svoj hiter in odločen odziv na izbruh svetovne gospodarske krize ter za letošnje leto napovedali rast prihodkov od prodaje ter občutno povečanje dobička pred davki. Kljub izboljšanju razmer v BASF zagotavljajo, da bodo nadaljevali s programom prestrukturiranja. Odpuščanja sicer niso omenjali, so pa že v preteklosti napovedali, da bo delo v prihodnjih treh letih izgubilo več tisoč zaposlenih po vsem svetu, potem ko bo koncern dokončno prevzel švicarsko kemijsko družbo Ciba. BASF je 5,1 milijarde vreden nakup Cibe sklenil v letu 2008.
|
positive
|
3,064
|
Šempeter pri Gorici - Iskra Avtoelektrika je v letu 2009 ustvarila 102,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je manj kot polovica prihodkov iz leta prej. Čista izguba je znašala 18,1 milijona evrov, potem ko je družba leto prej še beležila dobiček v višini 3,7 milijona evrov. Negativni vpliv finančne in gospodarske krize, ki se je začel v zadnjem četrtletju 2008, se je nadaljeval tudi v letu 2009, ugotavlja uprava Iskre Avtoelektrike, ki jo od lanskega decembra vodi Edvin Sever. Kot navaja uprava v nerevidiranih nekonsolidiranih računovodskih izkazih, ki jih je danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze, družba kljub ukrepom, ki so bili usmerjeni v zniževanje vseh vrst fiksnih in variabilnih stroškov ter hitrejši razvoj novih programov, ni dosegla zastavljenih ciljev. Ker je Iskra Avtoelektrika končala leto 2009 z izgubo, sklep skupščine o pogojnem povečanju kapitala iz naslova udeležbe delavcev pri dobičku, ki so ga delničarji sprejeli na skupščini julija 2008, ne bo realiziran.
|
negative
|
3,065
|
Ljubljana - Dars naj bi po naših informacijah v prihodnjih dneh odločal o usodi razpisa za vzpostavitev pilotskega sistema pošiljanja prometnih informacij v navigacijske naprave v avtomobilih. Po dostopnih podatkih sta se na razpis prijavila dva ponudnika: poleg podjetja Traffic Design, ki je v lasti izumitelja cestninskega sistema ABC Tomaža Kastelica, še podjetje Monolit, ki storitve, povezane s tako imenovanim kanalom prometnih sporočil (TMS - "Traffic Message Channel"), Darsu ponuja za dobrih 175.000 evrov. Kasteličeva ponudba naj bi bila "težka" pol manj, okrog 78.000 evrov, po neuradnih informacijah pa ni izključeno, da bodo na Darsu razpis razveljavili. Na Darsu so sicer decembra lani, ko so razpis objavili, očitno pozabili na pomembno "podrobnost". Le sedem mesecev pred objavo razpisa, torej maja lani, je namreč nekdanja uprava družbe s Tomislavom Nemcem na čelu skupaj z državno direkcijo za ceste vzpostavitev sistema obveščanja o stanju v prometu prepustila RTV Slovenija. Ta je za objavljanje informacij prek radijskih valov izbrala svoj Radio SI, za obveščanje prek navigacijskih naprav pa našla zasebnega partnerja, madžarsko podjetje TrafficNav. Ob tem velja opozoriti, da sta direkcija, ki jo vodi Gregor Ficko, in Dars nacionalki in posledično tudi Madžarom posel oddala brez razpisa, in to za obdobje petih let. Vse to je posledično pomenilo, da je madžarsko zasebno podjetje v uporabo dobilo tudi podatke, ki se zbirajo pri državnem Prometnoinformacijskem centru za državne ceste (PIC). TrafficNav je namreč zagotovil programsko opremo, prek katere Radio SI vnaša podatke o prometu, ki jih lahko vozniki avtomobilov vidijo na svojih navigacijskih napravah. S tem ko Madžari skrbijo za delovanje storitve, ki sicer skoraj v celoti temelji na javni infrastrukturi (oddajni mreži in podatkih), naj bi po naših informacijah pridobili tudi pravico do uporabe tako imenovanih lokacijskih tabel, torej informacij o trenutnem dogajanju v prometu na slovenskih cestah. Prav te so bistvo posla - TrafficNav jih lahko namreč bolj ali manj brez nadzora trži in preprodaja proizvajalcem navigacijskih naprav. Če želijo ti uporabnikom omogočiti vpogled v stanje na slovenskih cestah prek sistema TMC, morajo pri tem odkupiti lokacijske tabele, ki jih prodaja TrafficNav. Takšen dogovor so tako Madžari že sklenili s podjetjem Navigon, Garminovi uporabniki pa bodo za prometne informacije na nadgrajeni napravi plačevali po 15. aprilu. Pri tem sta najbolj sporni dve dejstvi. Prvič, čeprav sistem TMC temelji na javni infrastrukturi, je za uporabnike plačljiv. Podatki, ki jih zbira Prometnoinformacijski center, so tako šifrirani, njihov nakup pa je vštet v ceno novega ali ustrezno nadgrajenega sprejemnika TMC. Za primerjavo, podatki iz istega sistema so brezplačni v severni Italiji, Avstriji, Belgiji, Švici, Franciji, Nemčiji, na Danskem, Nizozemskem, Češkem in še v nekaterih evropskih državah. V Sloveniji se sicer podatki v navigacijskih napravah osvežujejo le na vsakih petnajst minut. Prav iz prakse v drugih državah izhaja drugo sporno dejstvo. Po dostopnih podatkih namreč s sistemom TMC v večini držav EU upravljajo državni organi ali podjetja: v Avstriji tamkajšnji upravljavec avtocestnega omrežja Asfinag, v Nemčiji Zvezni inštitut za avtoceste, na Nizozemskem tamkajšnji prometni center, na Danskem in Finskem pa tamkajšnji prometni ministrstvi. Madžarski TrafficNav je sicer najuspešnejši zasebni ponudnik TMC, saj skrbi za omenjeni sistem še na Madžarskem, Hrvaškem, Irskem in Portugalskem. Po informacijah, ki nam jih včeraj ni uspelo preveriti, naj bi TrafficNav nastopal kot podizvajalec tudi v ponudbi, ki jo je na Dars poslalo podjetje Monolit. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
3,066
|
Ravne na Koroškem - Po neuspelem lanskem razpisu prodaje turističnega kompleksa Rimski vrelec v Kotljah je Občina Ravne na Koroškem v petek v uradnem listu ponovno objavila razpis za prodajo te nepremičnine. Tokrat je v razpisu med drugim večji poudarek namenila pripadajočemu izviru mineralne vode. Izklicna cena je 690.000 evrov, rok za oddajo ponudb pa 26. april. Razpisni pogoji so tokrat v primerjavi z lanskim razpisom nekoliko spremenjeni, čeprav bistveni pogoji ostajajo enaki, prav tako ostaja enaka izklicna cena, pravi ravenski župan Tomaž Rožen. Poleg tega da občina že v naslovu objave razpisa večji poudarek namenja pripadajočemu izviru mineralne vode, je tudi v razpisnih pogojih prej obvezen javni dostop do vodnega vira zdaj zamenjan za minimalni dostop, obstaja pa tudi možnost zagotavljanja določenih količin te vode, je STA pojasnil župan. Prav tako imajo interesenti, ki se po petkovi objavi že pojavljajo, v primerjavi z prejšnjim razpisom tudi več možnosti zavarovanja poslovnega načrta. Občina bo pri izbiri ponudnikov ocenjevala višino kupnine, višino vloženih sredstev, pozitiven vpliv na razvoj turizma in število namestitvenih zmogljivosti, namenjenih turizmu. Na občini bodo ponudbe odpirali 29. aprila letos. Rimski vrelec je občina Ravne kupila v okviru stečajnega postopka Železarne Ravne. Predmet razpisa je 17.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče s hotelskim in pomožnimi objekti, parkiriščem in vrtino z izvirom zdravilne mineralne vode, za katero ima občina vodno pravico, ki je tudi predmet prodaje.
|
neutral
|
3,067
|
braslovče - Celjsko okrožno sodišče je danes objavilo oklic o začetku stečajnega postopka nad družbo Biva hiše. Stečajni upravitelj je Tone Kozelj iz Slovenj Gradca, ki je že v ponedeljek sodišču poslal poročilo o poslovanju družbe Biva hiše. Upniki lahko terjatve prijavijo do 2. junija. Sodišče je upnike pozvalo, naj v treh mesecih po objavi oklica prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku, je razvidno iz oklica, danes objavljenega na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Predlog za uvedbo stečaja je podala mariborska samostojna podjetnica Darka Novak, ki se ukvarja s prevozništvom. Po vložitvi predloga za stečaj je direktor družbe Biva hiše Peter Golob podal zahtevek za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka in predlogu priložil tudi poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja podjetja. Prestrukturiranje je namreč pomenilo dokapitalizacijo družbe Biva hiše v višini 180.000 evrov, vendar ta predlog izredna skupščina v petek ni potrdila. Golob je o tem obvestil tudi stečajnega upravitelja in pri tem ga opozoril, da na sodišče niso vložili niti predloga za prisilno poravnavo. Zato je Kozelj v ponedeljek podal izjavo, da so v družbi Biva hiše, ki naj bi bila zadolžena za več kot 1,8 milijona evrov, izpolnjeni vsi pogoji za uvedbo stečaja.
|
negative
|
3,068
|
Ljubljana - Skupina Intereuropa, ki jo je do srede marca lani vodil Andrej Lovšin, je leto 2009 zaključila s kar 54 milijoni evrov čiste izgube. Še višja je bila izguba matične družbe, ki je dosegla rekordnih 71,4 milijona evrov. Za primerjavo, včerajšnja tržna kapitalizacija Intereurope je znašala 42 milijonov evrov. Na izgubo skupine, ki jo vodi Ernest Gortan, so vplivale predvsem več desetmilijonske slabitve sredstev, ki so jih morale opraviti tako odvisne družbe kot tudi matična družba. Največ slabitev je pričakovano morala narediti Intereuropina moskovska družba Intereuropa East, in sicer kar 35 milijonov evrov. Kaj natančno je slabila moskovska družba, ni znano, z izjemo tega, da so prevrednotenja njenih zemljišč znašala 14,3 milijona evrov. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Intereuropa zemljišče za logistični center Čehov kupila od nekdanjega direktorja podjetja Riko Maš Konstantina Belousova, tudi sicer je vsa dela v Rusiji opravilo podjetje Riko, ki je v solasti Lovšinovega dolgoletnega prijatelja Janeza Škrabca. Del kupnine v višini 24 milijonov evrov je Intereuropa nakazala na transakcijske račune v Liechtenstein, organi pregona pa sedaj preverjajo, ali je Lovšin del kupnine dobil tudi osebno. Lovšin je to sicer že zanikal. Podobno kot ruska družba je morala tudi matična družba Intereuropa lani oblikovati za 14,3 milijona evrov slabitev, ukrajinska in Zagrebška družba pa sta k slabitvam prispevali dobrih šest milijonov evrov. Poleg slabitev sredstev so morali v Intereuropi za 58,6 milijona evrov oslabiti tudi naložbe v svoje hčerinske družbe. Tudi pri slabitvah naložb je bila na prvem mestu ruska družba, ki jo je morala Intereuropa oslabiti za 44,6 milijona evrov, še pred tem pa jo je dokapitalizirala z 57,6 milijona evrov. Ukrajinsko družbo je morala Intereuropa oslabiti za 8,8 milijona evrov, Intereuropo Transport pa za 5,2 milijona evrov. Brez slabitev in enkratnih vplivov bi Skupina Intereuropa lani ustvarila celo minimalen dobiček iz poslovanja. Zaradi rekordnih odpisov, slabitev, izgube ter padca poslovanja se je Intereuropa znašla v resnih finančnih težavah, pred insolvenčnimi postopki pa jo je rešila zgolj sprememba računovodskih standardov. Lani so namreč v Intereuropi prevrednotili vsa svoja zemljišča. Vrednost teh se je s tem manevrom povečala za skoraj 100 milijonov evrov, posledično pa se je kapital Skupine Intereuropa zvišal za skoraj 20 milijonov evrov na 188,8 milijona evrov. Tudi za letošnje leto uprava Intereurope ne napoveduje bistvenega izboljšanja poslovanja. Po lanskoletnem 27-odstotnem padcu prihodkov naj bi se ti letos povečali za le tri odstotke, na okroglih 200 milijonov evrov, čista izguba pa naj bi se zmanjšala na še vedno visokih 8,2 milijona evrov. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,069
|
London, Frankfurt, New York - Tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi so danes sledili pozitivnim gibanjem na ameriškem Wall Streetu in nekateri zabeležili kar lepe dobičke. Rast na borznih trgih potiska navzgor tudi cene nafte, prav tako se je nekoliko okrepil evro. V Parizu se je indeks CAC 40 zvišal za 1,1 odstotka na 3811,92 točke. Indeks borze v Frankfurtu DAX je pridobil 1,1 odstotka in se oblikoval pri 5776,56 točke, indeks borze v Londonu FTSE 100 pa je porasel za 1,45 odstotka na 5484,06 točke. Zvišal se je tako indeks BUX v Budimpešti (za 0,38 odstotka na 21.630,67 točke) kot tudi indeks indeks ATX na Dunaju (za 0,71 odstotka na 2470,91 točke). Pozitivno je trgovanje končal tudi indeks FTSE Italia All-Share v Milanu, ki je pridobil 0,58 odstotka in trgovanje končal pri 21.965,82 točke. Indeks Crobex v Zagrebu je pridobil 0,21 odstotka vrednosti in današnje trgovanje sklenil pri 2149,36 točke. Malenkost se je zvišal tudi indeks beograjske borze Belex, in sicer za 0,03 odstotka na 698,70 točke. Na borzi na Wall Streetu je industrijski indeks Dow Jones približno štiri ure pred koncem trgovanja na 0,27 odstotka višji vrednosti kot v ponedeljek. Tehnološki indeks Nasdaq se je danes zvišal za 0,46 odstotka. Cena ameriške nafte se danes giblje okoli 79 dolarjev. Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP vlagatelji pozorno spremljajo mešane signale o zdravju ameriškega gospodarstva in gibanju tečaja dolarja v primerjavi z evrom. Popoldne po evropskem času je bilo treba za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v aprilu odšteti 79,03 dolarja, kar je 33 centov več kot ob koncu ponedeljkovega trgovanja. Severnomorska nafta vrste brent se je podražila za 46 centov na 77,35 dolarja. Cene nafte se v zadnjih osmih mesecih gibljejo med 70 in 80 dolarjev, povpraševanje po črnem zlatu pa v razvitih državah ostaja razmeroma šibko. Razlog je pripisati zadržanosti trga zaradi počasnega okrevanja gospodarstva. Vlagatelji z zanimanjem pričakujejo objavo tedenskega poročila o zalogah surove nafte v ZDA, ki ga bo ameriško ministrstvo za energijo objavilo v sredo. Tečaj evra se je danes povzpel prek meje 1,35 dolarja. Evropska centralna banka je referenčni tečaj evra opoldne določila pri 1,3548 dolarja, medtem ko je bil evro v ponedeljek vreden 1,3525 dolarja, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
|
positive
|
3,070
|
Adria Airways je včeraj ponovno vzpostavila redno letalsko povezavo z Beogradom. Med Ljubljano in Beogradom bo prevoznik letel šestkrat na teden z letaloma canadair regional jet CRJ200 z 48 sedeži in CRJ900 s 86 sedeži. Gradbeniki izvzeti iz nove jamstvene sheme Kar mesec dni bo ministrstvo za finance zbiralo pripombe na težko pričakovani predlog nove jamstvene sheme, po kateri bo država jamstva za bančna posojila podeljevala neposredno podjetjem. Skupni znesek poroštev naj bi obsegal milijardo evrov, posamezno posojilo pa lahko znaša od pol milijona do 20 milijonov evrov. Posojila se lahko namenjajo naložbam v tehnološko prenovo, regionalni razvoj, razvoj turizma, spodbujanje podjetništva, medtem ko posojila ne bodo smela biti namenjena poplačilu obveznosti do dobaviteljev, bank, upnikov, investicij v gradbeništvo ali financiranju svetovalnih pogodb. Plače v Vegradu niso dobili vsi zaposleni V Vegradu še niso izplačali januarskih plač vsem zaposlenim. Potem ko je 1500 delavcev dobilo plače 19. februarja, 170 proizvodnih delavcev v invalidskem podjetju pa minuli petek, podjetje dolguje plače še okoli 30 režijskim delavcem. Hidria je v ukrep čakanja na delo vključila 103 zaposlene V včerajšnjem prispevku z naslovom Država za usposabljanje zaposlenih ponuja milijone, ki jih podjetja ne želijo, smo pomotoma zapisali, da je družba Hidria v ukrep vključila okoli 100.000 zaposlenih. Podatek je seveda napačen, saj Hidria skupaj zaposluje nekaj več kot 2000 ljudi, v ukrep pa je družba vključila 103 zaposlene. Za napako se prizadetim iskreno opravičujemo. Umik delnic Gorenjskega tiska Ljubljanska borza bo v torek z borznega trga umaknila delnice Gorenjskega tiska z oznako GTKG. Za umik delnic z borze se je odločila skupščina Gorenjskega tiska. Največji lastnik družbe je podjetje Trubar. Za dividende KD ID 0,5 evra Nadzorniki KD ID so na četrtkovi seji potrdili letno poročilo investicijske družbe za lansko leto, ki ga bodo posredovali skupščini, in soglašali s predlogom za uporabo bilančnega dobička. Po predlogu se bo za izplačilo dividend namenilo 4,6 milijona evrov oziroma 0,5 evra bruto na delnico, preostali del dobička v višini 6,8 milijona evrov pa bo ostal nerazporejen. Biva hiše verjetno v stečaj Delničarji družbe Biva hiše, ki je vso proizvodnjo prenesla na hčerinsko podjetje Biva pro, niso podprli dokapitalizacije v višini 180.000 evrov, vodstvo družbe pa celjskemu okrožnemu sodišču ni poslalo niti predloga za prisilno poravnavo. Družbo bodo tako najverjetneje poslali v stečaj, poroča STA.
|
neutral
|
3,071
|
Ljubljana - Največja stava proti Evropi se v teh dneh odvija na valutnem trgu. Vlogo igralca iz ozadja so prevzeli nekateri največji svetovni hedge skladi, ki so znatneje povečali svoje stave na padec vrednosti evra in ga tako še dodatno potencirali. Na večerji na začetku minulega meseca, ki jo je organizirala ena od butičnih investicijskih bank, naj bi nekateri najvidnejši predstavniki hedge skladov trdili, da se bo vrednost evra po vsej verjetnosti izenačila z vrednostjo dolarja, je poročal Wall Street Journal. V tednu po skrivnostni večerji se je obseg terminskih pogodb (ki prinesejo dobiček, če se vrednost evra spusti na točno določeno vrednost) povečal na najvišjo raven od leta 1999. Sestanka naj bi se udeležili tudi predstavniki Soros Fund Managementa, prav George Soros pa je v zadnjih tednih javno svaril pred razpadom evra, kar je še dodatno prispevalo k padcu evra. Od decembra lani se je vrednost evra v primerjavi z dolarjem znižala že za več kot deset odstotkov, kar je deloma posledica težav Grčije in nekaterih držav območja evra, svoj delež pa so prispevali tudi hedge skladi s svojimi prodajami evra. "Na valutnem trgu so vedno možni večji špekulativni napadi na posamezno valuto, saj gre za zelo visoke potencialne zaslužke, seveda pa so tudi tveganja visoka," meni direktor sektorja analiz na Publikumu Sašo Stanovnik. Čeprav se je vrednost evra minuli teden zvišala nazaj do razmerja 1,37 dolarja za evro, naj bi se stave na padec (kratke pozicije) evra še dodatno povečevale, pravi Matjaž Košir iz Poteze in opozarja, da bi korekcija v normalnih razmerah pripeljala do živčnosti investitorjev, ki bi začeli delno zapirati svoje pozicije. Ker je na valutnem trgu sklenjenih za okoli 1200 milijard dolarjev poslov na dan, je po Stanovnikovem mnenju uspešen špekulativni napad na evro, tudi v primeru združitve večjih hedge skladov, težko predstavljiv. "Prav tako ECB ne bo stala križem rok, še posebno, ker bi pri stavah na tako imenovano razbitje območja evra šlo tudi za politično vprašanje integriranosti območja evra in Evropske unije," še dodaja Stanovnik. ECB bi lahko vrednost evra sicer okrepila z dvigom obrestnih mer, vendar pa bi imelo to velik negativni vpliv predvsem na nekatere prezadolžene države območja evra. Ker evro nima fiksnega tečaja, je posledično špekulativni napad težje izvedljiv. Vendar pa so se ravno v trenutni krizi pokazali negativni učinki skupne valute, saj je ta za nekatere države EU precenjena in spet za druge podcenjena. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,072
|
maribor - Vodstvo Nove kreditne banke Maribor (NKBM) bo pogodbo o dokapitalizaciji in s tem o prevzemu srbske Credy banke iz Kragujevca podpisalo v petek, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz NKBM. Kot so še zapisali, bodo podrobnosti o tem podali po opravljenem podpisu pogodbe. Kot je pretekli teden pisal srbski časnik Danas, bo v petek sklicana skupščina Credyja, na kateri bodo sprejeli vse odločitve glede privatizacije banke. Banko bodo privatizirali z dokapitalizacijo, pri kateri bo NKBM sodelovala z desetimi milijoni evrov. Dodatno naj bi NKBM v Credy banko vložila še 20 milijonov evrov. Nadzorniki NKBM so konec januarja dali soglasje za kapitalski vstop v Credy banko. Upravo so zadolžili, da zaključi pogajanja z večinskim lastnikom srbske banke in izvede vsa potrebna opravila za kapitalski vstop NKBM v omenjeno banko, s katerim bi v njej pridobili večinski delež.
|
neutral
|
3,073
|
Koper - Luka Koper je izstopila iz lastništva romunske družbe Trade Trans Terminal iz Arada, ki upravlja s tamkajšnjim terminalom za generalne tovore. Obenem je Luka Koper ponovno postala edina lastnica družbe Adria Terminali, ki upravlja s sežanskim logističnim centrom, so sporočili iz Luke Koper. Za prodajo 17-odstotnega deleža v romunski družbi Trade Trans Terminal so se odločili, ker terminal ni izpolnjeval pričakovanj, so pojasnili v Luki Koper. Svoj delež je Luka Koper prodala družbi Trade Trans Log, odvisni družbi slovaške družbe Trade Trans Invest (TTI), ki je tudi delna lastnica omenjenega terminala. Sočasno s prodajo deleža v romunski družbi je Luka Koper od slovaške družbe Spedition Trade Trans Holding ponovno odkupila 49-odstotni delež v svoji odvisni družbi Adria Terminali. "Za ta korak smo se odločili zaradi strateške usmeritve uprave po samostojnem obvladovanju in razvijanju terminala v Sežani, ki ima v strategiji zalednih terminalov osrednjo vlogo," pojasnjujejo iz Luke Koper. Družbo Adria Terminali je Luka Koper sicer ustanovila leta 2007. Po odkupu 10-odstotnega deleža v slovaški TTI je 49-odstotni delež Adrie Terminali prodala slovaški družbi Spedition Trade Trans Holding, ki naj bi bila lastniško tudi povezani s TTI. Po navedbah iz Luke Koper so posel takrat sklenili zaradi pričakovanih sinergijskih učinkov, ki naj bi jih pripeljal nov lastnik. Koliko so v Luki Koper odšteli za odkup 49-odstotnega deleža Adrie Terminali in koliko so iztržili od prodaje deleža v romunski Trade Trans Terminal, je po navedbah iz Luke Koper poslovna skrivnost. So pa pojasnili, da je cenitve opravila neodvisna revizijska hiša in da naj bi bila deleža podobno ocenjena. Pogodbe o nakupu in prodaji so podpisali v ponedeljek. Za nakup 10-odstotnega deleža v TTI je Luka Koper odštela 25,8 milijona evrov, po opravljeni cenitvi pa je trenutna vrednost naložbe le 5 milijonov evrov. Po oceni vodstva Luke Koper naj bi bila Luka Koper zaradi nakupa tako oškodovana za približno 20 milijonov evrov. Pač pa Luka Koper ostaja tretjinski lastnik družbe Rail Port Arad, ki upravlja s terminalom za kontejnerske tovore v romunskem Aradu. Po navedbah iz Luke Koper gre za perspektivno naložbo, zato o izstopu iz te družbe ne razmišljajo.
|
neutral
|
3,074
|
frankfurt - Države članice EU naj bi pripravljale zakonodajni predlog, v skladu s katerim bi Evropska centralna banka (ECB) sama ocenjevala kakovost državnega dolga držav članic evrskega območja in se tako osvobodila odvisnosti od ocen največjih svetovnih bonitetnih agencij, ki z nižanjem bonitete grških državnih obveznic poglabljajo težave evrskega območja. Po poročanju nemškega poslovnega časnika Handelsblatt, ki se sklicuje na neimenovane vire blizu Sveta ministrov, naj bi se ECB v prihodnje naslanjala na lastne ocene, ko gre za bonitete državnega dolga članic evrskega območja. Eden od argumentov je, da so se najpomembnejše svetovne bonitetne agencije, kot so Moody's, Standard&Poor's in Fitch, v času pred izbruhom svetovne finančne krize močno zmotile pri ocenjevanju kakovosti izvedenih finančnih instrumentov na podlagi drugorazrednih hipotekarnih posojil. Prav obilica strukturiranih finančnih instrumentov v finančnem sistemu je po poku nepremičninskega balona v ZDA namreč predstavljala enega ključnih povodov za krizo. Drugi argument pa je, da je ECB trenutno glede odločanja o nadaljevanju refinanciranja grških bank odvisna od ocen omenjenih agencij. ECB namreč trenutno za zavarovanje likvidnosti, ki jo namenja bančnemu sistemu v okviru različnih operacij refinanciranja, sprejema zavarovanje z najnižjo bonitetno oceno BBB-, ob koncu prihodnjega leta pa naj bi to pravilo spremenila na raven pred izbruhom finančne in gospodarske krize, to je na najnižjo boniteto A-. Grške banke tako zaenkrat še lahko uporabljajo državne obveznice za zavarovanje v okviru refinanciranja ECB, a že v začetku 2011 bi lahko grške banke ostale brez dostopa do tega ključnega vira likvidnosti in bi se morale zadolževati pod veliko manj ugodnimi pogoji. Z izjemo Moody's sta namreč ostali dve agenciji boniteto Grčije že znižali na raven BBB. To bi bil prvi tak primer v zgodovini evrskega območja in bi utegnil pripeljati do resnih težav na grškem bančnem trgu. V ECB pisanja Handelsblatta uradno še niso želeli komentirati, po pisanju časnika pa naj bi bili v Frankfurtu nad takšno zamislijo navdušeni. V osrednji denarni ustanovi evrskega območja naj bi za ustanovitev lastnega oddelka za ocenjevanje kakovosti državnega dolga potrebovali med 10 in 20 novih zaposlenih, že sedanje kadrovske zmogljivosti na področju analitike pa so med močnejšimi v Evropi. Takšnemu ukrepu naj bi bili naklonjeni tudi v strokovnih krogih, previdnost pa vzbuja le možnost, da bi trgi tak korak tolmačili kot odvisnost ECB od držav članic. V vsakem primeru pa zamisli prihajajo v zelo neugodnem trenutku za bonitetne agencije, ki so zaradi njihove soodgovornosti za finančno krizo na udaru regulatorjev v EU in drugod po svetu. Do premikov pa je po pisanju ameriške tiskovne agencije Bloomberg prišlo tudi pri domnevnih špekulacijah nekaterih največji hedge skladov glede vrednosti evra v primerjavi z dolarjem. Skladi naj bi se namreč ob slabih novicah iz Grčije in nekaterih drugih držav evrskega območja želeli okoristiti na padanju vrednosti skupne evropske valute, s čimer naj bi negativni trend še pospeševali. Ameriške oblasti naj bi tako na naslove nekaj upravljalcev hedge skladov, ki naj bi bili del tega početja, poslala zahteve po zapisnikih domnevnih skrivnostnih srečanj, na katerih naj bi snovali špekulativni napad na evro. Preiskavo so že napovedali tudi v Bruslju.
|
negative
|
3,075
|
Portorož - Skupina Splošna plovba je v poslovnem lete 2009 ustvarila 142,7 milijonov evrov prihodkov in 23,7 milijonov evrov čistega dobička, kažejo nerevidirani rezultati poslovanja za leto 2009. Predsednik uprave Splošne Plovbe Egon Bandelj je rezultate poslovanja skupine v lanskem letu ocenil kot zelo dobre. Prihodki so v primerjavi z letom 2008 upadli za slabo tretjino, dobiček skupine pa skoraj za dve tretjini. V sicer rekordnem letu 2008 je portoroški ladjar namreč ustvaril 215,2 milijona evrov prihodkov in 61,3 milijona evrov dobička. Predvidoma 15. marca bo Splošna plovba v Nantongu na Kitajskem prevzela Trento, prvo od obeh ladij, ki bosta v letošnjem letu pomladili floto našega edinega ladjarja. Ladjo, ki je v sredo odplula na poskusno vožnjo, bo krstila dolgoletna direktorica Morske Biološke postaje Piran Alenka Malej, so sporočili iz Splošne plovbe.
|
positive
|
3,076
|
london - Odbor britanske centralne banke Bank of England za monetarno politiko se je danes ponovno odločil, da ključno obrestno mero ohrani na rekordno nizki ravni 0,5 odstotka. Prav tako nespremenjen ostaja 200 milijard funtov (220,8 milijarde evrov) vreden program za razširitev odkupa obveznic, so zapisali v sporočilu za javnost. Zadnja sprememba obrestne mere s strani britanske centralne banke je bila skoraj točno pred enim letom, ko je Bank of England obrestno mero spustila za 0,5 odstotne točke na 0,5 odstotka. Hkrati je takrat banka zagnala program odkupovanja poslovnih in državnih obveznic, ki je namenjen povečevanju količine denarja v obtoku in spodbujanju agregatnega povpraševanja v britanskem gospodarstvu. Nazadnje so v ta program posegali lanskega novembra, ko so njegovo vrednost povečali za 25 milijard funtov na 200 milijard funtov. Finančni trgi so današnjo odločitev britanske banke nestrpno pričakovali. V minulem mesecu so se namreč vrstili mešani signali o okrevanju britanskega gospodarstva, ki le negotovo koraka iz najhujše recesije zadnjih desetletij, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
|
neutral
|
3,077
|
Koper - Banka Koper je s kreditno ponudbo za financiranje gradnje sončnih elektrarn vstopila na trg kreditiranja investicij v obnovljive vire. Ponudbo, namenjeno fizičnim in pravnim osebam, so predstavniki Banke Koper danes predstavili v Kopru. Sončna elektrarna nudi sorazmerno nizke, a varne in dolgoročne donose, je bilo slišati na predstavitvi. Kreditna ponudba Banke Koper je prva te vrste v Sloveniji, je pojasnil član uprave Banke Koper Dario Radešič. Banka Koper se je za uresničitev projekta povezala z javno agencijo za energijo, upravljalci distribucijskega omrežja, izvajalci in ponudniki sončnih elektrarn in z zavarovalnicami. Investitorjem bi Banka Koper financirala kredit za izgradnjo sončne elektrarne, ti pa bi kredit odplačevali z denarjem, ki bi ga pridobili od proizvedene energijo. Elektriko bi investitorji prodali organizatorju trga z električno energijo Borzen, cena odkupa pa bi bila zagotovljena za celotno obdobje odplačevanja kredita. Dobičkonosna dejavnost za investitorje bi se pričela po koncu odplačevanja kredita. Ročnost kredita sicer znaša največ 15 let, življenjska doba sončne elektrarne pa je do 45 let, so poudarili. Fizične osebe bodo pri Banki Koper lahko deležne kreditov v vrednosti do 30.000 evrov, pravne pa do 300.000 evrov. Banka Koper bi pravnim osebam kreditirala do 80 odstotkov vrednosti investicije, fizičnim pa do 100 odstotkov. Izbirati bo mogoče med fiksno ali spremenljivo obrestno mero, vezano na euribor. Fiksna obrestna mera za fizične osebe bo 6,5-odstotna, za pravne pa od 6,5 do 6,9-odstotna. Odplačevanje kredita bo prilagojeno prihodkom, ustvarjenim s sončno energijo, sončna elektrarna in njeni pričakovani prihodki pa bodo tudi zavarovani proti poškodbam ali izpadu dohodka. Slovenija je glede fotovoltaike na začetku zgodbe, spodbude države na tem področju so namreč šele zaživele, je poudaril Radešič. Za en kilovat moči je sicer potrebnih osem kvadratnih metrov površine. Izkušnje iz tujine, kjer je fotovoltaika že precej bolj razširjena, kažejo, da je spodnja meja, pri kateri se vlagatelji navadno odločajo za postavitev elektrarn, 25 kvadratnih metrov površine. Na Banki Koper se nadejajo, da bo ponudba pritegnila prebivalce podjetnike, kmetovalce in javne institucije z večjimi površinami, kot so občinske stavbe, domovi za starejše, bolnišnice, vrtci ali šole. Večji porast zanimanja pričakujejo v prihodnjem letu, možne sinergije na tem področju pa bo Banka Koper iskala tudi v bodoče.
|
positive
|
3,078
|
New York - Osrednji borzni indeksi Wall Streeta so v petek končali uspešen teden, ki ga je zadnji dan trgovanja potrdilo poročilo ameriškega ministrstva za delo o tem, da je stopnja brezposelnosti februarja ostala na 9,7 odstotka. Industrijski indeks Dow Jones je v petek v primerjavi s petkom preteklega tedna napredoval za 240,94 točke oziroma 2,3 odstotka na vrednost 10.566,20 točke. Širši indeks Standard & Poor 500 je napredoval za 34,21 točke oziroma 3,1 odstotka na vrednost 1138,70 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite za 88,09 točke oziroma 3,9 odstotka na vrednost 2326,35 točke, indeks manjših podjetij Russell 2000 pa je porasel za 37,46 točke oziroma 6 odstotkov na 666,02 točke. Osrednji indeksi so se spet znašli v pozitivnih številkah na letni ravni. Dow Jones je od zadnjega trgovalnega dne v letu 2009 napredoval za 138,15 točke oziroma 1,3 odstotka, S&P 500 za 23,60 točke oziroma 2,1 odstotka in Nasdaq za 57,20 točke oziroma 2,5 odstotka. Ameriško ministrstvo za trgovino je v petek razveselilo vlagatelje s podatkom, da so februarja v ZDA ukinili le 36.000 delovnih mest. Analitiki so jih pričakovali 50.000, poleg tega pa ugibali, ali bodo februarske številke napihnjene zaradi snežnih viharjev. Marca naj bi bili podatki še boljši. Poleg tega je ameriška centralna banka Federal Reserve poročala, da je vrednost potrošniških posojil v ZDA januarja povišala za 4,96 milijarde dolarjev, kar je bila prva rast po 11 zaporednih mesecih. Že v ponedeljek je prišlo na dna nekaj poročil, ki so kazala, da ameriško gospodarstvo sicer počasi, vendar pa zanesljivo okreva. Inštitut za upravljanje s ponudbo je sporočil, da je njegov indeks proizvodnih dejavnosti februarja rasel počasneje, kot januarja, vendar še vedno kazal rast. Osebna poraba Američanov je januarja porasla za 0,5 odstotka, poraba za gradnje je padla, osebni dohodki pa so lani nazadovali za 1,7 odstotka. V ponedeljek je bilo tudi nekaj najav korporacijskih prevzemov, kar je dober znak oživitve zaupanja, v četrtek pa so trgovine poročale o dobri prodaji v januarju. Vsi znaki kažejo, da je okrevanje na poti, čeprav ne bo tako hitro, kot upajo predvsem tisti, ki so brez dela. Dow Jones je v petek v primerjavi s četrtkom napredoval za 122,06 točke oziroma 1,2 odstotka, s čimer se je povzpel na najvišjo vrednost od 20. januarja. S&P 500 je v petek porasel za 15,73 točke oziroma 1,4 odstotka, kar je bila že šesta zaporedna dnevna rast indeksa. Nasdaq je porasel za 34,04 točke oziroma 1,5 odstotka, Russell 2000 pa je v petek v primerjavi s četrtkom porasel za 13,55 točke oziroma 2,1 odstotka. Nafta se je v petek podražila za 1,29 dolarja na 81,50 dolarja za 159-litrski sod, kar je pomagalo k rasti delnic naftnih podjetij. Delnice Chevrona so se podražile za 1,22 dolarja na 74,30 dolarja, delnice ExxonMobila pa za 1,07 dolarja na 66,47 dolarja. Opomogle so si tudi delnice finančnih podjetij. Delnice Bank of America so se podražile za 30 centov na 16,70 dolarja, delnice JP Morgan Chase pa za 89 centov na 42,81 dolarja.
|
positive
|
3,079
|
Komisija za preprečevanje korupcije zaradi suma korupcije preučuje pogodbo za projekt Precenimo cene. Projekt zveze potrošnikov in urada za varstvo potrošnikov je trajal od konca januarja 2008 do januarja letos, ministrstvo za gospodarstvo pa naj bi ga podelilo neposredno brez javnega razpisa. V komisiji so potrdili, da preučujejo primer Precenimo cene. "Prijavo smo prejeli 25. novembra lani, za relevantno dokumentacijo smo zaprosili ministrstvo za gospodarstvo. To smo od njih že prejeli in jo zdaj preučujemo," so navedli v komisiji. Ob tem so dodali, da v postopku niso zaslišali nikogar, saj komisija ni preiskovalni organ, več informacij pa zaradi zaščite interesov preiskave niso podali. Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS) so o tem seznanili mediji, so povedali v zvezi. "Na ZPS ne vemo, za kakšno koruptivno dejanje naj bi šlo. Pogodba je bila sklenjena v skladu z veljavno zakonodajo, program projekta je bil realiziran v celoti, doseženi so bili zastavljeni cilji," so navedli. Enako so zatrdili na ministrstvu za gospodarstvo. V ZPS so spomnili še, je Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave, ki ga kot ZPS vodi Breda Kutin, v letu 2008 za projekt dobil 210.000 evrov, lani pa 166.592 evrov (brez DDV). Na ministrstvu za gospodarstvo so že pred časom pojasnili, da letos projekta Precenimo cene v dosedanji obliki ne bodo nadaljevali. V okviru razpoložljivih sredstev Urada RS za varstvo potrošnikov za letos bodo pripravili javni razpis za izvajanje javne službe obveščanja in izobraževanja potrošnikov na področju finančnih storitev, na katerega se bodo potrošniške organizacije lahko prijavile. "Razpis je pripravljen in v zaključni fazi," so navedli. V ZPS so nad odločitvijo o nenadaljevanju projekta razočarani. "Prepričani smo, da je škoda, da projekta ne moremo nadaljevati, saj smo z neformalnim nadziranjem cen neposredno prispevali k umirjanju cen na našem trgu. Brez tovrstnega nadzora lahko kmalu pričakujemo zviševanje cen, kar se že kaže s podražitvami komunalnih storitev. Tako bodo lahko zelo hitro izničena prizadevanja sindikatov za dvig minimalne plače," so ocenili. ZPS je v okviru projekta Precenimo cene v Sloveniji izvedel 35 popisov cen, 19 testov, večinoma prehranskih izdelkov, ter tri tržne preglede s poudarkom na analizi označevanja. ZPS je spremljal cene 74 skupin izdelkov ter ob vsakem popisu vnesel približno 2000 informacij o cenah izdelkov oz. storitev v njihovem naboru. O aktivnostih v sklopu projekta so poročali na rednih novinarskih konferencah, vzpostavili pa so tudi spletni portal www.precenimocene.si.
|
neutral
|
3,080
|
Nova Gorica - Fundacija Mitteleuropa, ki bo v Riadu v Savdski Arabiji gradila prvo izmed več trgovskih in turističnih mest Casa Italia, je k sodelovanju povabila tudi slovensko živilskopredelovalno industrijo. Podjetja, ki se jim bo uspelo povezati z Mitteleuropo, bodo v to zalivsko državo lahko prodajala značilne slovenske kmetijske in živilske proizvode. S fundacijo Mitteleuropa, ki združuje več kot 600 različnih podjetij iz italijanskih dežel Furlanije - Julijske krajine, Veneta, Lombardije, nemške dežele Baden-Württemberg, Češke in Slovaške, so se člani vodstva novogoriške območne Gospodarske zbornice Slovenije srečali že pred več meseci in se začeli dogovarjati o sodelovanju. Želeli so, da bi v fundacijo, katere članstvo je brezplačno, vstopila tudi slovenska podjetja. "Namen te fundacije je predvsem skupen nastop na tretjih trgih, kar bi slovenskim podjetjem prišlo še kako prav. Fundacija je namreč velika in kot taka lahko doseže dobre rezultate, saj si v njej gospodarstveniki pomagajo med seboj pri pridobivanju poslov," je povedala direktorica območne GZS za severno Primorsko Mirjam Božič. Fundaciji je lani tako uspelo pridobiti velik posel v Savdski Arabiji. Za savdskoarabskega princa Abdula Mohsena Alhokaira bodo gradili hotelsko-trgovska središča, poimenovana Casa Italia. V njih bo poleg luksuznih hotelov različnih znanih svetovnih verig mogoče dobiti tudi trgovine s tipičnimi italijanskimi izdelki, med katerimi naj bi prevladovali predvsem izbrani prehrambni izdelki in oprema za dom. V Riadu bodo po novogoriški predstavitvi začeli graditi prvega izmed 31 načrtovanih središč, projektu pa je savdskoarabski princ že namenil 1,5 milijarde evrov. Območna gospodarska zbornica za severno Primorsko je zato pripravila poslovno konferenco Italija-Slovenija-Savdska Arabija. Zanimanja med slovenskimi živilskopredelovalnimi podjetji je bilo precej, prihodnji meseci pa bodo pokazali, ali so bili pogovori o sodelovanju tudi uspešni. "V Savdsko Arabijo bi slovenska podjetja lahko uspešno izvažala predvsem izdelke iz govejega, divjačinskega in piščančjega mesa, marmelade, med, suho sadje, drobno pecivo, sadne sokove in vodo. Slovenski izdelki so butični," je še povedala Božičeva, ki upa, da se slovenskim proizvajalcem vrata na ta dokaj zaprti trg arabske kraljevine vendarle počasi odpirajo.
|
positive
|
3,081
|
Maribor - Pošta Slovenije je po testnem obdobju v februarju z marcem tudi uradno vstopila na trg jutranje dostave časopisov. Kot so sporočili, želijo tudi v obdobju krize razvijati nove storitve, s katerimi ohranjajo oz. povečujejo konkurenčno prednost. Za zdaj so prevzeli dostavo dnevnika Žurnal24, v prihodnje pa želijo še razširiti ponudbo. Slovenska pošta je tako prevzela jutranjo dostavo omenjenega brezplačnega dnevnega časopisa, ki ga dostavlja na 405 dostavnih mest po vsej Sloveniji. Z novo storitvijo so celostno dopolnili širok spekter logistične ponudbe in tako izvajajo dostavo pošiljk od zgodnjih jutranjih do poznih popoldanskih oz. večernih ur. "Prevzem odgovornosti za jutranjo dostavo najbolj branega splošno informativnega dnevnika v Sloveniji je za našo družbo tako logistični izziv kot tudi pomembno priznanje kakovosti izvajanja naših storitev, zato bomo s širitvijo na nove tržne segmente nadaljevali," je ob začetku distribucije dejal član poslovodstva Pošte Slovenije Vinko Filipič. Sicer pa je Pošta Slovenije lani uspešno vstopila na trg oskrbe trgovskih verig in začela s tako imenovano "just in time" (ravno ob pravem času) distribucijo. "Da tudi v kriznih časih poslujemo dobro, je posledica kontinuiranega razvoja novih storitev. Tudi v prihodnje bomo nadaljevali s krepitvijo jutranje distribucije in pridobivali nove poslovne partnerje, hkrati pa bomo pričeli z jutranjo dostavo časopisov gospodinjstvom in tako še okrepili našo prisotnost na trgu pred sicer pričakovanim prihodom konkurence leta 2011, na kar pa smo že danes dobro pripravljeni," pa je pojasnil generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc.
|
positive
|
3,082
|
Zagreb - Približno 1200 upnikov hrvaške skupine Pevec naj bi danes v Bjelovaru prijavilo približno 165 milijonov evrov, ki jih dolguje ta trgovska družba v stečaju. Gre za največji stečajni postopek glede na število upnikov, med katerimi je poleg bank približno 700 delavcev in nekaj manj kot 500 dobaviteljev, je poročala HTV. Po današnjem srečanju bo znan tudi celoten dolg skupine Pevec, sicer pa naj bi premoženje podjetja presegalo višino dolgov, je poročala Slobodna Dalmacija na svoji spletni strani. Kljub finančnim težavam poskuša stečajni direktor Darko Šket obdržati poslovanje podjetja, prejšnji teden pa so spet odprli vrata nakupovalnega centra v Zadru. Hrvaški sindikati so poudarili, da gre za izjemo v stečajnih postopkih, ker je stečajni direktor ločil postopek na sodišču od poslovanja podjetja, da bi ohranil delovna mesta. Pred stečajem je v Pevcu delalo 726 delavcev v osmih trgovskih centrih, stečajni postopek pa so sprožili 24. decembra lani. Pred tem so več mesecev poskušali rešiti podjetje pred stečajem, predvsem z iskanjem strateškega partnerja. Poleg trgovine se je skupina Pevec ukvarjala tudi s transportom, gradbeništvom in gostinstvom, skupaj pa je imela deset podjetij. Družbo je leta 1990 v Bjelovaru registrirala družina Pevec, v drugi polovici 90. let pa so začeli odpirati nakupovalne centre tudi v ostalih hrvaških mestih, kot so Zagreb, Split, Osijek, Pulj, Koprivnica, Kutina, Varaždin, Zadar in Vrbovec. Pred dvema letoma so odprli nakupovalne centre tudi v Makedoniji in BiH, lani pa tudi v Srbiji. Konec leta 2007 je bilo v družbi zaposlenih približno 3000 delavcev, letni promet Pevca pa je znašal več kot 400 milijonov evrov, kar je približno petino več kot v letu 2006, piše na spletni strani podjetja. Sicer pa se so poslovne težave v eni izmed vodilnih trgovskih verig na Hrvaškem in regiji pojavile z izbruhom gospodarske krize, ki je povzročila nelikvidnost in znižanje nakupovalne moči državljanov.
|
negative
|
3,083
|
tokio - Na Japonskem je januarja upadel obseg naročil strojne opreme, ki velja za pomemben indikator prihodnjih poslovnih investicij. Obseg naročil je decembra lani močno narasel, nakar so podjetja januarja zmanjšala porabo, je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP danes sporočila japonska vlada. Obseg naročil strojne opreme je januarja v primerjavi z decembrom lani upadel za 3,7 odstotka na 723,8 milijard jenov (osem milijard dolarjev), je sporočila vlada. Podatki za januar so kljub upadu naročil presegli pričakovanja, saj so ekonomisti po poročanju japonske tiskovne agencije Kyodo pričakovali 4,4-odstotni upad naročil. Obseg tovarniških naročil je zahvaljujoč izvoznikom na področju elektronike in proizvodnje avtomobilov januarja narasel za 3,3 odstotke, medtem ko sta obsega prekomorskih in vladnih naročil upadla za 8,8 oz. 20,8 odstotka.
|
negative
|
3,084
|
Ljubljana - Po tem, ko je ameriško podjetje Northrop Grumman v ponedeljek zvečer odstopilo od natečaja za izdelavo ameriških zračnih tankerjev, je tudi njegov evropski partner Airbus sporočil, da se sam ne bo potegoval na razpisu. "Ne glede na to, kako dobra bi bila naša ponudba, ne bi imeli možnosti za zmago. Tako dobro pa že poznam pravila ameriške igre ter kaj je možno v ZDA doseči in česa ne," je povedal izvršni direktor Airbusa Tom Anders. Northrop in Airbus sta se potegovala za 35 milijard dolarjev vreden posel za izdelavo zračnih tankerjev za ameriške zračne sile. Od začetka natečaja v letu 2003 pa razpis spremljajo velike kontroverznosti, afere in pritiski močnih političnih lobijev. Sprva je namreč na natečaju zmagal ameriški Boeing, vendar je bil natečaj razveljavljen po odkritju podkupovalnega škandala. Zaradi sodelovanja v zaroti so jih nekaj tudi priprli. Pri razveljavitvi natečaja je imel veliko vlogo tudi republikanec ter predsedniški kandidat na volitvah leta 2008 John McCain, zaradi česar so ga mnogi označevali za "izdajalca domovine". Pred dvema letoma je nato na natečaju zmagal evropski Airbus, ki se je potegoval skupaj z Northropom, kar je povzročilo veliko nestrinjanje v javnosti in tudi protestiranje s strani podpornikov Boeinga. V državi, kjer se hvalijo, da imajo tržno ekonomijo ter prosto konkurenco, se je mnogim zdelo neprimerno, da bo evropski proizvajalec letal proizvajal tankerje za ameriško vojsko. Takratnega ameriškega predsednika Georgea Busha so obtoževali, da želi uničiti ameriško letalsko industrijo. Na zmago Airbusa se je Boeing pritožil in ob podpori nekaterih politikov tudi uspel, zaradi česar se je razpis ponovil. "Zadnji razpis je bil pisan na kožo Boeingu, saj ga Pentagonovi razpisni pogoji favorizirajo," je v ponedeljek zvečer odločitev o odstopu utemeljil predsednik Northropa Wes Bush. Razpisni pogoji so namreč brez dvoma favorizirali Boeingova manjša letala in niso prepoznali dodane vrednosti, ki jo prinašajo naša letala, je dejal Bush ter dodal, da bi bilo vztrajanje pri natečaju, kjer ne bi imeli možnost za zmago, neodgovorno. V Pentagonu so medtem navedbe Northorpa zanikali ter dodali, da so razočarani nad njegovim odstopom. Zanimivo pri vsem tem je tudi to, da je ameriški predsednik Barack Obama na predsedniških volitvah leta 2008 zatrdil, da je treba poskrbeti, da se velike pogodbe za državna naročila ne bodo več podeljevala brez razpisov. Z umikom Northropa in Airbusa se tako dogaja ravno to. Ameriške zračne sile sicer nameravajo v prihodnjih 30 letih zamenjati 600 zračnih tankerjev. Celoten projekt je vreden okoli 100 milijard evrov, pri tem kontroverznem natečaju pa je šlo za izvedbo prve faze naročila za 179 tankerjev. luki.nuredini@dnevnik.si
|
negative
|
3,085
|
Ljubljana - Stečajni upravitelji bodo dobili zbornico z javnimi pooblastili, v kateri bo članstvo obvezno. To je najpomembnejša od predlaganih sprememb zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki jih je ministrstvo za pravosodje včeraj tudi uradno vložilo v medresorsko usklajevanje. "Zbornica upraviteljev bo po vzoru odvetniške notarske izvajala javna pooblastila, imela pa bo enake pravice in obveznosti. Omogočala bo tudi nadzor nad disciplinskimi kršitvami članov," je na včerajšnji novinarski konferenci dejal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec. Kot smo že poročali, so predlog za ustanovitev zbornice konec lanskega leta vložili predstavniki stečajnih upraviteljev v delovni skupini za spremembo zakonodaje, ki jo vodi Nina Plavšak. Med vzroki za ustanovitev zbornice, ki bo imela skupščino, upravni odbor in predsednika, je Škrlec včeraj naštel "pregon disciplinskih kršitev, oblikovanje pravil dobre prakse ter skrb in nadzor, da se njeni člani trajno usposabljajo". Čeprav bo upraviteljem licence še vedno podeljevala država, bo dodatni pogoj za njeno pridobitev po predlogu ministrstva še praksa, ki jo bodo morali kandidati najmanj dve leti opravljati pri upravitelju. Na vprašanje, ali država z ustanavljanjem zbornice ne bo formalizirala kartela stečajnih upraviteljev, ki si bodo znotraj nje ščitili lastne hrbte, je Plavšakova odgovorila, da "o kartelih ne moremo govoriti v dejavnosti, kjer so cene določene s tarifami". "Dodana vrednost zbornice je, da na enem mestu združuje skrb za izobraževanje in nadzor nad upravitelji," jo je dopolnil Škrlec. Na logično vprašanje, ali je bil nadzor nad upravitelji do zdaj slab, je Škrlec odgovoril, da "ne, je pa obveza ministrstva zagotoviti čim večjo varstvo upnikom". Po predlogu zakona ima zbornica v primeru, če je upravitelj s kršitvijo obveznosti povzročil škodo premoženju insolventnega dolžnika in druge hujše kršitve, na voljo dve vrsti kazni. Upravitelju lahko izreče ali denarno kazen v višino od 5000 do 15.000 evrov ali mu pogojno odvzame licenco za obdobje petih let. Upravitelj naj bi tako licenco dokončno izgubil, če bi v tem obdobju kršitev ponovil. Do zdaj je imela pravico do jemanja licenc le komisija za izdajo in odvzem dovoljenja pri ministrstvu. Ta lahko to stori na predlog ministra za pravosodje Aleša Zalarja ali sodišč, pri čemer v zadnjem mandatu, ki se je začel 1. marca 2008, ni prejela nobenega tovrstnega predloga. Kaj predlagane spremembe zakona prinašajo upnikom? Kot je razbrati iz gradiva, ki ga je ministrstvo včeraj objavilo na spletni strani, jim je ministrstvo namenilo le dve. Poleg tega, da se članom upniškega odbora po novem ne bo več treba sestajati zgolj na sedežih družb, od katerih terjajo vračilo obveznosti, bodo lahko tudi odbori vlagali pritožbe zoper odločitve upraviteljev. Med pobudami, ki jih je ministrstvo zavrnilo, pa je mogoče med drugim najti predlog o večjih pooblastilih upniških odborov, ki bi lahko dajali tudi mnenje k upraviteljevi nagradi. Delovna skupina med spremembe prav tako ni vnesla pobude za ponovno uzakonitev upraviteljeve prisege, zaostritev njihove odgovornosti in "zamrznitev" upraviteljeve pravice do nagrade v primeru, če ga je kdo od upnikov v zvezi s stečajem kazensko ovadil. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
3,086
|
Ljubljana - Družba Center Naložbe bi svojim upnikom, med katerimi prednjačijo družbe iz skupine Pivovarna Laško, odpisala več kot polovico dolgov, ki dosegajo vrtoglavih 66 milijonov evrov. Do tega bi namreč prišlo, če bi se potrdila prisilna poravnava, ki predvideva odplačilo 44 odstotkov dolgov. Družba, prek katere je Boško Šrot še pred meseci obvladoval skupino Pivovarna Laška, je namreč v celoti odpisala naložbo v delnice hčerinskega Infonda Holdinga v višini 56,2 milijona evrov in okoli 92 odstotkov danih posojil v skupni vrednosti 66,4 milijona evrov. Direktor Centra Naložb Bojan Rajer je v poročilu o poslovanju družbe od januarja do februarja letos zapisal, da družba razen obresti od približno sedem milijonov evrov vrednih posojil, danih Kolonelu, nima drugih virov prihodkov. Prav zato je Rajer predlagal, da bi se dolgovi zmanjšali za 56 odstotkov, s čimer bi popravili sedanje nesorazmerje med prejetimi in danimi posojili.
|
neutral
|
3,087
|
Ljubljana - Ena od družb, v kateri so preiskovalci urada za varstvo konkurence Janija Sorška najprej začeli iskati dokumentacijo oziroma dokaze o kartelnem dogovarjanju med gradbinci, je bil KPL, sicer v lasti Cestnega podjetja Ljubljana (CPL). A v KPL, ki ga vodi Zvonko Šavor, ne vedo, zakaj so jih Sorškovi preiskovalci obiskali. "Potrjujem, da sta dve inšpektorici UVK 10. marca izvedli pregled ponudb in pogodb za leta od 2002 do 2010. Lahko sta ugotovili, da KPL ni za družbo Dars in SCT izvedel niti enega dela, saj za dela na avtocestah nimamo referenc," je dejal Šavor. Dodaja še, da sta pregledovali skupne ponudbe, pogodbe in plačila po pogodbah, a ničesar našli. "Z gornjima družbama nismo imeli pogodb niti za cent. Kaj sta sploh iskali pri nas?" se sprašuje Šavor. "Presenečeni" so tudi v družbi Primorje, ki jo vodi Dušan Černigoj. Pravijo, da se inšpektorji UVK pri njih še niso oglasili in da tudi nimajo uradnih informacij, da bi urad zoper Primorje sprožil postopek. Da se preiskovalci v Primorju še niso oglasili, so nam v UVK potrdili, v zvezi z uvedbo postopka pa so pojasnili, da povratnico o vročenem sklepu od Primorja še pričakujejo. Postopek zaradi suma kršitev zakona o preprečevanju omejevanja konkurence je UVK uvedel zoper SCT, Primorje, Vegrad, CPL, Cestno podjetje Maribor (CPM) in Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG).
|
neutral
|
3,088
|
Velenje - Savinjsko-šaleški gospodarstveniki so predsednika SDS Janeza Janšo opozorili na številne težave, s katerimi se srečujejo. Kot je povedal Janša, gospodarstvenike pestijo zlasti dolgi plačilni roki, plačilna nedisciplina in finančni krč. Ob tem je okrcal banke, da financirajo projekte, kot je ljubljanski stadion, podjetje pa težko pridejo do posojil. Predsednik SDS Janša je na današnji novinarski konferenci ob obisku SDS v regiji dejal, da je vlada napovedala številne ukrepe, vendar se gospodarske razmere ne izboljšujejo. Tako je konzorcij bank, v katerem je tudi državna Nova Ljubljanska banka (NLB), za projekt izgradnje nogometnega igrišča v Stožicah odobril 150 milijonov evrov posojil, medtem ko delodajalci, ki ustvarjajo delovna mesta in dodano vrednost, težko pridejo do posojil. Ob tem je ugotovil, da je očitno možno dobiti denar za nekatere projekte, kot je nogometno igrišče, čeprav prinaša malo delovnih mest. Če bo vlada nadaljevala s takšno prakso, bodo po Janševih napovedih v SDS razmislili o izredni seji v DZ. Sicer prvak SDS navaja, da Ljubljana potrebuje nogometno igrišče, vendar se pri tem sprašuje, če je to res prioriteta v času gospodarske recesije. Dodal je, da gospodarska kriza ni razlog, da se ne bi gradilo, prav nasprotno in pri tem izpostavil primer Poljske, ki se je krizi izognila z vlaganji v velike infrastrukturne projekte. Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko pa je v ospredje postavil pokrajinsko zakonodajo. Po njegovem mnenju vladajoča koalicija na tem področju ni naredila ničesar, čeprav je zagotavljala, da je to tudi njena prioriteta. Tanko je spomnil, da je SDS vložila paket pokrajinske zakonodaje oz. šest zakonov s tega področja, vendar je vlada vse njihove predloge zavrnila. Pahorjeva vlada nima težav le s pokrajinami, je prepričan Tanko, ampak tudi z razpisi za lokalne skupnosti. Eden večjih je tudi ta, da se utegne zgoditi, da vlada črta iz nacionalne strategije nekatere pomembne gospodarske projekte, kot so tretja razvojna os, tretja A os in četrta razvojna os. "Za to vlado te osi niso več drugorazredna prioriteta, temveč sploh niso več prioriteta," pravi Tanko. Poslanec SDS Iztok Podkrižnik je opozoril, da je v Sloveniji previsok strošek dela, kar nas pelje na napačno pot. Številnim gospodarskim družbam tako primanjkuje naročil, gospodarska konkurenčnost pa se zmanjšuje. Prepričan je, da turizem v Savinjsko-šaleški regiji ne more dosegati dodane vrednosti, če ne bo vzpostavljena ustrezna infrastruktura oz. skupna blagovna znamka.
|
negative
|
3,089
|
Brdo pri Kranju - Slovenija in Slovaška imata komplementarni gospodarstvi, s sodelovanjem pa bi lahko pripomogli k hitrejšemu gospodarskemu okrevanju, sta udeležencem slovensko-slovaškega gospodarskega foruma na Brdu pri Kranju sporočila generalni sekretar Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič in njegov slovaški kolega Martin Hrivik. Po Hribar Miličevih besedah Slovenija že kaže prve znake okrevanja, čeprav nekateri o tem še nočejo javno govoriti. Med komplementarnimi področji je izpostavil Luko Koper na slovenski strani in slovaške dobre izkušnje s tujimi vlagatelji, ob koncu pa je najavil še eno podobno konferenco v Bratislavi. Hrivik je uvodoma spomnil na podobni zgodbi o uspehu - obe državi sta v nekaj letih po osamosvojitvi postali članici Evropske unije in del območja evra. Prav skupne integracije pa po njegovem še bolj spodbujajo bilateralne odnose med obema državama. Tudi sicer sta državi geografsko blizu, zato za Hrivika ni čudno, da se je izmenjava med državama v petih letih podvojila. Tako Hribar Milič kot njegov slovaški kolega upata, da je gospodarska kriza trend rasti samo začasno upočasnila in da se bo kmalu nadaljeval. Udeležence foruma sta pozvala, naj ga izkoristijo v svoj prid, na naslednjem srečanju v Bratislavi pa naj se potrdi, da je bil storjen korak naprej. Slovenija je po podatkih Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije iz Slovaške v zadnjih petih letih sicer uvažala predvsem železo, jeklo, vozila, stroje in električne aparate, izvažala pa stroje, kemične proizvode, pohištvo, farmacevtska sredstva in elektronske naprave.
|
neutral
|
3,090
|
Ljubljana - Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je januarja znašala 10,6 odstotka, kar je 0,3 odstotne točke več kot decembra lani, so sporočili iz državnega urada za statistiko. Registriranih je bilo 99.591 brezposelnih, to je tri odstotke več kot mesec dni prej in kar 34,7 odstotka več kot pred letom dni. Število registriranih brezposelnih oseb se je v letošnjem prvem mesecu zvišalo za več kot 2900, od tega je bilo tri četrtine moških, ugotavljajo statistiki. Med moškimi je bila stopnja brezposelnosti januarja desetodstotna, med ženskami pa 11,4-odstotna. V Sloveniji je bilo januarja 935.672 aktivnih prebivalcev, od tega jih je bilo delovno aktivnih 836.081, kar je odstotek manj kot decembra in 4,1 odstotka manj kot januarja lani. V januarju je bilo zaposlenih 749.697 oseb, samozaposlenih pa 86.384 oseb. Zaposlenih je bilo januarja 0,4 odstotka manj kot decembra lani, v primerjavi z lanskim januarjem pa se je njihovo število zmanjšalo za 4,3 odstotka. V podjetjih in drugih organizacijah je bilo januarja zaposlenih 686.370 oseb, kar je 3,7 odstotka manj kot pred letom dni, pri samozaposlenih osebah pa si je zaposlitev poiskalo 63.327 oseb oz. deset odstotkov manj kot januarja lani. Število kmetov se je v letu dni zmanjšalo za 17,6 odstotka na 26.559. Število zaposlenih oseb se je v januarju najbolj znižalo v podravski statistični regiji, in sicer za skoraj 700. V osrednjeslovenski statistični regiji se je znižalo skoraj za 600, v savinjski statistični regiji za več kot 500.
|
negative
|
3,091
|
Ljubljana - V novogoriškem Hitu so v začetku marca odpustili predsednika sindikata Vrba v Hitu Primoža Gulina. V Hitu pojasnjujejo, da je do izredne odpovedi delovnega razmerja "enemu izmed varnostnikov igralniško-zabaviščnega centra Park" prišlo zaradi utemeljenega suma tatvine službene pištole. Predstavniki sindikata Vrba bodo v spremstvu odvetnika Francija Matoza ozadje izredne odpovedi delovnega razmerja predsedniku sindikata Vrba v Hitu predstavili na današnji novinarski konferenci. Medtem v Hitu pojasnjujejo, da sta na oddelku varnosti centra Park pred dobrim letom izginila službena pištola in strelivo. "Policija je na tožilstvo vložila kazensko ovadbo zoper našega sodelavca, varnostnika v Parku. Iz sledov DNK na pištoli je bilo namreč ugotovljeno, da jo je uporabljal prav on. Gre za dogodek, ki se je zgodil leta 2008, uprava pa je za kršitelja izvedela februarja 2010, ko ga je policija ovadila tožilstvu," so pojasnili v Hitu. V družbi še navajajo, da je varnostnik tudi predsednik reprezentativnega sindikata Vrba v družbi Hit, ki bi moral biti s svojim ravnanjem in vedenjem vzgled svojim članom sindikata in preostalim delavcem. Sindikalna imuniteta ščiti sindikalnega zaupnika le v zvezi s sindikalnim delom, ne pa v zvezi s kršitvijo pravic in obveznostmi iz delovnega razmerja, dodajajo in poudarjajo, da bi izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izrekli kateremu koli izmed varnostnikov, ki bi bili povezani s krajo orožja.
|
negative
|
3,092
|
Bruselj - Prodaja avtomobilov v Evropi se je povečala tudi februarja. V 28 evropskih državah (brez Cipra in Malte, a vključujoč Islandijo, Norveško in Švico) so drugi letošnji mesec prodali 1.000.754 osebnih avtomobilov, kar je 3,2 odstotka več kot februarja lani. V državah članicah EU, brez upoštevanja Cipra in Malte, je bilo februarja prodanih 974.346 novih avtomobilov, kar je tri odstotke več kot februarja lani, je danes objavilo Združenje evropskih avtomobilskih proizvajalcev (ACEA). Kot navaja ACEA, se podatki po posameznih državah zelo razlikujejo. Tako se je februarja močno zmanjšala prodaja avtomobilov v Nemčiji, in sicer za 29,8 odstotka na 194.846. Padec je pripisati koncu sheme subvencioniranja nakupa novih avtomobilov. V drugih evropskih državah se je prodaja avtomobilov povečala: v Španiji za 47 odstotkov na 91.281, v Veliki Britaniji za 26,4 odstotka na 68.686, v Italiji za 20,6 odstotka na 200.560 in v Franciji za 18,2 odstotka na 180,535 avtomobilov. V Sloveniji se je prodaja novih avtomobilov februarja na letni ravni povečala za 1,8 odstotka na 4803 avtomobilov, v prvih dveh mesecih letos pa za 6,1 odstotka na 9853 avtomobilov. S februarsko prodajo se lahko najbolj pohvalijo francoski avtomobilski proizvajalci. Skupina Renault (Renault in Dacia) je na letni ravni prodajo povečala za 30 odstotkov na 109.663 avtomobilov, skupina PSA (Peugeot in Citroen) pa za 18,4 odstotka na 149.128 avtomobilov. Evropski avtomobilski proizvajalec številka ena, nemški Volkswagen (Volkswagen, Audi, Seat in Škoda) je prodajo na letni ravni zmanjšal za 1,7 odstotka na 207.969 avtomobilov. V prvih dveh mesecih letos se je prodaja avtomobilov v Evropi povečala za 8,1 odstotka na približno 2,09 milijona. Skupina Volkswagen je v prvih dveh mesecih letos ohranila položaj največjega evropskega proizvajalca avtomobilov, tržni delež skupine znaša 20,1 odstotka, medtem ko je ta v enakem obdobju lani dosegal 21,3 odstotka. Sledijo PSA Peugeot Citroen s 14,4-odstotnim deležem, Renault z 10,8-odstotnim in Ford z 10,1-odstotnim deležem.
|
positive
|
3,093
|
Ljubljana - Spremembe na trgu dela ne bodo rešile težav z likvidnostjo, prezadolženostjo, povpraševanjem in upadom investiranja, vendar pa sedanja struktura trga dela zavira prilagajanje razmeram in s tem zmanjšuje konkurenčnost gospodarstva, opozarjajo na GZS. Ob neobetavnih gospodarskih napovedih želijo radikalnejše in hitrejše spremembe. Predlagane spremembe na trgu dela so "premalo obsežne, premalo radikalne, predvsem so prepočasne", je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ocenil generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič. "Ti predlogi pomenijo premalo, da bi odpravili ključni problem: da nam delovna mesta ugašajo in da bodo po naših ocenah še hitreje ugašala, pri tem pa ni mehanizmov in pogojev za nastajanje novih delovnih mest," je dejal. Na GZS ne pričakujejo, da se bodo razmere v gospodarstvu v letošnjem letu bistveno popravile. Strinjajo se z napovedmi, da bo Slovenija beležila gospodarsko rast, vendar glede na leto 2009, ko je doživelo velik upad. Okrevanje bo predvsem posledica oživljanja storitvenih dejavnostih, deloma tudi industrije, vendar ne v takšnem obsegu, da bi bilo pričakovati veliko rast izvoza. Problemi z likvidnostjo podjetij so po njegovih besedah večji, kot kažejo statistike, saj da podjetja namesto z izvršbami skušajo vsaj del sredstev dobiti z drugačnim načinom poravnavanja. "Ne le v gradbeništvu, tudi v desetih dejavnostih, ki so močno povezane z gradbeništvom, je neplačevanje tako razmahnjeno, da grozi, da se bodo številna podjetja zlomila," je menil Hribar Milič. Problem je tudi prezadolženost. Hribar Milič razume banke, ki so bile ob oteženem dostopu do sredstev na mednarodnih trgih previdne, saj da je v Sloveniji 18.000 podjetij, katerih obveznosti do virov sredstev znašajo več kot 75 odstotkov letnih prihodkov. "Daleč od tega, da bi mislili, da je na trgu dela čarobna palica, ki bo rešila probleme likvidnosti, prezadolženosti, premajhnega povpraševanja, ustavitve investiranja. Trg dela, kot je trenutno strukturiran, pomembno vpliva na počasnejše prilagajanje spremenjenim razmeram in s tem zmanjšuje našo konkurenčnost," je prepričan. Menijo, da so predlagane spremembe - skrajšanje odpovednih rokov za delavce z vsaj 15 leti delovne dobe s 75 na 60 dni, za delavce s 25 leti delovne dobe pa s 150 na 90 dni, poenotenje odpravnine na eno petino plače za vsako leto dela pri delodajalcu ter hkratno zvišanje nadomestil za brezposelnost za prve tri mesece in širitev kroga upravičencev - le "kozmetične". Delodajalci bodo do petka na ministrstvo za delo poslali svoje predloge sprememb. Med njimi navajajo enoten odpovedni rok 30 dni in omejitev odpravnin na največ trikratnik plače. Predlagajo tudi poenostavitve postopkov odpuščanja, predvsem v primerih odpovedi pogodb večjemu številu delavcev, ter obvezen sprejem zaposlitve pri drugem delodajalcu (in ob tem ohranitev pravic od prvega delodajalca), v nasprotnem primeru ukinitev pravice do odpravnine, je dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole. "Nismo bili povabljeni, da bi lahko s strani gospodarstva povedali, kaj je po našem narobe v teh predlogih. To je problem socialnega dialoga v Sloveniji. Želimo, da se odloča na osnovi argumentov in dejanskih razmer v Sloveniji," opozarja Smole. Dodaja, da tuje delodajalce privablja predvsem predvidljivost razmer, pri tem med drugim stabilna in jasna plačna politika.
|
neutral
|
3,094
|
Ljubljana - Kakšni denarni tokovi so bili lani na italijanskem transakcijskem računu Centra Naložb? To je bilo ključno vprašanje na petkovem upniškem odboru Centra Naložb, na katerega novoimenovani direktor Centra Naložb Bojan Rajer ni znal odgovoriti. Na te podatke že dalj časa čaka prisilni upravitelj Centra Naložb Aleksander Šimon, ki je po neuradnih podatkih uspel dobiti podatke le za letošnje leto. Kot nam je potrdil stečajni upravitelj podjetja Infond Holding Marko Zaman, ima tudi sam težave pri pridobivanju podatkov o transakcijah, ki so se odvile prek Infondovega transakcijskega računa pri eni od italijanskih bank. Po naših informacijah sta Center Naložbe in Infond Holding v mesecih pred prisilno poravnavo oziroma stečajem praktično vse stroške poravnavala prek iste italijanske banke, skupno so ti odlivi presegli več sto tisoč evrov. Kakšne stroške sta Center Naložbe in Infond Holding plačevala prek teh računov, za zdaj še ni znano. To bo namreč razvidno šele iz poročila italijanske banke, ki naj bi ga upniki, med katerimi je s 60 milijoni evrov terjatev največja Skupina Pivovarna Laško, predvidoma dobili v začetku prihodnjega meseca. "V kolikor ne bom mogel dobiti podatkov, se bom moral obrniti na italijansko centralno banko," še napoveduje Zaman. V petek pa je Atka-Prima Boška Šrota podjetju Center Naložbe uspela vrniti 2,4 milijona evrov posojila, kar je na seji upniškega odbora napovedal tudi Rajer. Od kod Atki-Primi denar za vračilo dolga, ni znano. Več kot 10 milijonov evrov posojila pa Kolonel še vedno ni vrnil Centru Naložbam. Na prihodnji seji upniškega odbora bo moral Rajer upnikom pojasniti, kako je možno, da trenutni načrt finančnega prestrukturiranja predvideva poplačilo le 28,9 milijona evrov terjatev, če pa je predvidena skoraj 30-milijonska dokapitalizacija. Na to vprašanje namreč Rajer v petek ni znal odgovoriti. V kratkem bo moral pripraviti nov načrt finančnega prestrukturiranja Centra Naložb in ponovno pridobiti mnenje cenilca in revizorja. Upniški odbor je namreč ugotovil, da v poročilu pooblaščene ocenjevalke vrednosti podjetij sploh ni bil upoštevan lanskoletni sklep, po katerem bi moral Center Naložbe izplačati za kar 7,15 milijona evrov dividend.matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,095
|
Slovenj Gradec - Popoldne se bo sestal nadzorni svet slovenjgraške družbe Prevent Global. Seznanil se bo z izvajanjem programa reorganizacije družbe in oceno poslovanja za lansko leto, ko naj bi izguba družbe znašala med štiri in pet milijoni evrov. Uprava bo nadzornike seznanila tudi z informacijami, povezanimi s podjetjem Prevent PUR v stečaju. Potem ko je nadzorni svet konec januarja potrdil načrt reorganizacije podjetja, ga uprava na čelu s predsednikom Renatom Krajncem predstavlja bankam upnicam. Dogovor z bankami o reprogramiranju 55 milijonov evrov velikega dolga je namreč ključen za nadaljnje poslovanje družbe. Pogovori z bankami so po navedbah službe za stike z javnostmi v Prevent Globalu v zaključni fazi. Po informacijah predsednika nadzornega sveta Vladimirja Bilića banke program podpirajo. Pogajanja med drugim potekajo še z Novo Ljubljansko banko, ki vztraja pri dokapitalizaciji družbe. Uprava bo nadzornike seznanila z oceno poslovanja v lanskem letu, za katerega Bilić meni, da bi jo lahko Prevent Global glede na izjemno težko leto tako za samo avtomobilsko industrijo kot tudi za sam Prevent Global "mnogo slabše odnesel". Nadzorniki pa se bodo seznanili tudi z informacijami, povezanim s podjetjem Prevent PUR, ki je od lanske jeseni v stečaju. Kot pravi Bilić, ostaja Prevent PUR, katerega polovični lastnik je bil Prevent Global, zaenkrat "precejšnja uganka".
|
negative
|
3,096
|
Ker potencialni vlagatelj v družbo Center Naložbe potrebuje več časa za pridobitev virov financiranja vplačila načrtovanih novih delnic, uprava mariborske družbe predlaga podaljšanje roka za dokapitalizacijo. Namesto v začetku aprila naj bi se rok za vpis novih delnic iztekel 1. julija. Odpovedi Gradisovim delavcem brez podpisa in žiga Delavci Gradisa hiše, hčerinskega podjetja Gradisa Celje, so včeraj na celjsko območno Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije prinesli obvestila o izredni odpovedi delovnega razmerja za določen čas. Po besedah sekretarja zveze Srečka Čaterja gre za najbolj čuden sklep, ki ga je kdaj videl, saj je brez podpisa in žiga družbe. Iz celjskega Gradisa so po drugi strani sporočili, da so bili delavci odpuščeni, ker so svoja delovna mesta zapustili brez opravičljivega razloga za odsotnost z dela. Laško: Za Jadransko pivovaro najmanj deset milijonov evrov V Pivovarni Laško, ki prodaja Jadransko pivovaro, poudarjajo, da je izklicna cena za prodajo družbe vsaj deset milijonov evrov, saj je na to vrednost ocenjeno tudi zemljišče družbe. Tako so se v Laškem odzvali na neuradne navedbe Društva mali delničarji - skupaj smo močnejši (DMS) o ponudbi v višini šest milijonov evrov. Petrol išče nadomestnega člana nadzornega sveta Po odstopu Tomaža Berločnika s položaja člana nadzornega sveta Petrola je nadzorni svet družbe včeraj objavil vabilo h kandidaturi za nadomestnega člana nadzornega sveta. Vloge pričakuje do 23. marca. NKBM obdržala bonitetno oceno Bonitetna agencija Fitch je potrdila obstoječo bonitetno oceno Novi KBM, ki znaša A- za dolgoročno tveganje in F2 za kratkoročno tveganje. Ocena prihodnjih izgledov je stabilna. Ocenjuje, da je nivo kapitala banke trenutno zadosten, kljub nižji dobičkonosnosti kot posledici več slabih kreditov in oslabitev v letu 2009. Modra Linija z večjim dobičkom Modra Linija Holding je v letu 2009 poslovala slabše, kot je načrtovala, a boljše od rezultatov, doseženih v letu 2008. Ustvarila je 741.000 evrov čistega dobička, medtem ko je ta predlani znašal slabih 300.000 evrov. Družba tudi za letos pričakuje pozitiven finančni izid. Ustanovljeno Slovensko-kosovsko poslovno združenje V torek je bilo v Prištini ustanovljeno Slovensko-kosovsko poslovno združenje. Glavni namen neprofitnega združenja je pospeševanje gospodarskega sodelovanja med podjetji obeh držav, prizadevalo pa si bo tudi za poglobitev kulturnih stikov med državama. Pripravila Tomaž Modic in STA
|
neutral
|
3,097
|
Ljubljana - Odbor DZ za finance in monetarno politiko je za sprejem po nujnem postopku pripravil predlog novele zakona o izvrševanju državnih proračunov za leti 2010 in 2011, s katero se bo zagotovilo stalen vir financiranja za investicije v železniško infrastrukturo. Vlada poleg tega predlaga bolj jasen zapis plačilnih rokov države. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar je člane odbora spomnila, da je v proračunu predvidena izgradnja javne železniške infrastrukture, predvsem z namenom, da bi se v naslednjem srednjeročnem obdobju postopoma razbremenjevalo ceste ter vsaj del prometa preusmeril na železnico. "Da ne bi vsako leto razpravljali o tem, koliko denarja bomo namenili za gradnjo cest in koliko za železnice, predlog novele zakona določa, da se za investicije v železnice namenijo prihodki iz naslova letne uporabe vozil v cestnem prometu ter koncesije, ki jo državi plačuje Luka Koper," je dejala. Viliju Trofeniku (Zares) se zdi namera vlade, da v železnice preusmeri namenski vir, "tako za lase privlečena, da je žaljivo". Če želi vlada dati železnicam toliko denarja, naj ga nameni iz integralnega proračuna, za to ne potrebuje namenskega vira, je dejal. Ker so prihodki iz naslova letne dajatve za uporabo vozil prostorsko gledano zelo enakomerno porazdeljeni po državi, je to po Trofenikovem mnenju eden najbolj primernih virov za financiranje lokalnih skupnosti, "a sta ta in prejšnja oblast gluhi za te ideje". Do predloga novele zakona, ki jo bo DZ sprejemal na redni marčni seji, ki se začne v sredo, je bil kritičen tudi Andrej Vizjak (SDS). Pričakoval bi resno novelo zakona o izvrševanju proračuna, s katero bi vlada denimo vzpostavila osnove za drugačen pristop pri pripravi državnega proračuna, je spomnil na z letom 2010 uvedeno programsko načrtovanje proračuna. Vizjak je opozoril tudi na predlagane spremembe pri plačilnih rokih države. Doslej je bilo določeno, da je rok za plačilo 30 dni, po novem pa bo plačilni rok za neposredne proračunske uporabnike 30. dan po ugotovljeni upravičenosti za plačilo. "Zdaj ste tudi tiste, ki bi morda plačali prej, poslali na najdaljši rok," je opozoril in menil, da je to slabo za gospodarstvo in dobro za proračun. Predlog po novem določa plačilne roke tudi za posredne proračunske uporabnike, ti znašajo največ 30 dni. "Ker se tudi posredni proračunski uporabniki vse pogosteje zatekajo k podaljševanju plačilnih rokov, se je vlada odločila, da tudi zanje veže plačilne roke na 30 dni," je pojasnila Kamnarjeva. Občinam se s predlagano novelo zakona daje pravna podlaga za prekoračitev zakonsko določenega obsega možnega zadolževanja, a le za namene prenosa javne infrastrukture iz poslovnih knjig javnih podjetij v poslovne knjige občin. S prenosom infrastrukture se namreč posledično prenašajo tudi tisti dolgovi, ki so nastali javnemu podjetju zaradi pridobitve te javne infrastrukture.
|
positive
|
3,098
|
Ljubljana - Na današnji seji nadzornega sveta Kapitalske družbe so se člani seznanili z nerevidiranim letnim poročilom Kapitalske družbe za leto 2009. Kapitalska družba je v letu 2009 z načrtovanim obvladovanjem in zniževanjem stroškov ter povečevanjem prihodkov od prodaje poslovno leto zaključila uspešneje kot predhodno leto. Dobiček iz rednega delovanja za leto 2009 znaša 34,6 milijonov evrov, za leto 2008 pa je bila izkazana izguba iz rednega delovanja v višini 87 milijonov evrov. Tudi pri upravljanju pokojninskih skladov je Kapitalska družba v letu 2009 dosegla dobre rezultate, ki so v primerjavi s konkurenco med najboljšimi. V letu 2009 so se prihodki iz poslovanja Kapitalske družbe v primerjavi z letom 2008 povečali za 16,8 %. Z načrtovanim obvladovanjem stroškov so se v letu 2009 znižali stroški materiala in storitev za 11,1 %. stroški dela pa za 4,5 %. Vrednost finančnih naložb Kapitalske družbe se je v primerjavi z letom 2008 povečala za 7,7 %. Delež lastniških naložb je znašal 73,3 %, delež dolžniških naložb 26,7 %. Sredstva Kapitalske družbe so konec leta 2009 znašala 1,2 milijarde evrov, sredstva pokojninskih skladov v upravljanju pa 996 milijonov evrov. Na boljši rezultat poslovanja Kapitalske družbe je vplivalo tudi izboljšano poslovanje pokojninskih skladov. Donosnost vseh pokojninskih skladov Kapitalske družbe je bila v letu 2009 v primerjavi z domačo konkurenco najvišja. Donosi vseh skladov presegajo zajamčene donose, zato je Kapitalska družba lahko pomembno zmanjšala obseg potrebnih rezervacij. Sklad javnih uslužbencev ZVPSJU je v letu 2009 zabeležil 17,94, KVPS 8,57 %, SODPZ 7,62 % donosnost in PPS 4,95 %. V pokojninskih skladih Kapitalske družbe je konec leta 2009 za dodatno pokojnino varčevalo 302.237 zavarovancev/članov, 7.167 zavarovancev Prvega pokojninskega sklada pa je Kapitalska družba že izplačevala mesečno ali letno dodatno pokojninsko rento. Z vplačilom dodatnih sredstev za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 49 milijonov evrov je Kapitalska družba leto 2009 zaključila z negativnim poslovnim izidom v višini 12,2 milijona evrov, kar je bistveno manj kot v preteklem letu, ko je negativni poslovni izid znašal 115,7 milijonov evrov.
|
positive
|
3,099
|
Ljubljana - Združeni arabski emirati so ena najbogatejših in poslovno najrazvitejših držav v arabskem svetu, na njihov razvoj pa je pozorna tudi Slovenija. Z namenom pospeševanja sodelovanja med Združenimi arabskimi emirati in Slovenijo je bil zato ustanovljen Slovensko-emiratski poslovno prijateljski klub, so sporočili z Gospodarske zbornice Slovenija. Razvoj Združenih arabskih emiratov se je zaradi svetovne finančne krize nekoliko zaustavil, vendar pa vse napovedi kažejo, da se bo kmalu znova okrepil. Poseben center razvoja in prepoznavnosti Združenih arabskih emiratov je Dubaj, kjer je konec februarja potekala tudi ustanovna skupščina Slovensko-emiratskega kluba. Za predsednika kluba je bil na ustanovni skupščini imenovan Ivan Fornazarič iz podjetja Gorica Industries LLC, za generalnega sekretarja pa pobudnik ustanovitve kluba Stojan Hribar. Na ustanovni skupščini so sodelovali gospodarstveniki, ki želijo pospešiti gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Združenimi arabskimi emirati. Slovensko-emiratski poslovno prijateljski klub bo predstavljal prvo stično točko za gospodarstvenike obeh državah, ki bodo iskali poslovne priložnosti za sodelovanje. Njegova ustanovitev je toliko bolj dobrodošla v času, ko se posledice svetovne krize odražajo v lanskem padcu vrednosti blagovne menjave med stranema. Ta je v obdobju od januarja do novembra lani znašala okoli 21 milijonov evrov, kar pa je skoraj v celoti predstavljal slovenski izvoz v Združene arabske emirate.
|
positive
|
3,100
|
Nova Gorica - Novogoriški Hit je januarja letos ustvaril 14,3 milijona evrov prihodkov, kar je za 2,2 odstotka več od načrtovanih prihodkov. Po drugi strani je bil januarski dobiček za 3,6 odstotka nižji od načrtovanega in je znašal 400.000 evrov. "Družba je poslovala pozitivno, tako da smo s poslovanjem zadovoljni. Vendar je tudi res, da je januar eden boljših mesecev v letu, tako da bo treba počakati do konca prvega četrtletja, da bo bolj jasno, kje Hit stoji," je poslovanje Hita komentiral predsednik nazornega sveta Matej Golob Matzele. Iz družbe so sporočili, da so pozitivno poslovale tudi nekatere Hitove odvisne družbe, med drugim črnogorski Hit Montenegro, hrvaški Casino Kristal Umag, bovški Hit Bovec ter srbski Hit International. Hitove igralnice in saloni so januarja sicer plačale 4,3 milijona evrov igralniških dajatev, od tega 2,3 milijona evrov davka od iger na srečo, razlika pa so bile koncesijske obveznosti. Na četrtkovi seji so se nadzorniki Hita seznanili tudi z novo strategijo, ki jo je uprava pripravljala več mesecev. Strategija med drugim predvideva preusmeritev Hita iz ponudnika igralniških in drugih storitev za pretežno lokalne goste v ponudnika vrhunskih turistično-igralniških storitev za zahtevne večdnevne goste. Komentarja na strategijo Golob Matzele ni želel podati, po naših informacijah pa želijo nadzorniki še širšo razpravo z lastniki. Predsednik uprave Drago Podobnik je nadzornike seznanil tudi z izvajanjem ukrepov v prvih dveh mesecih letos iz akcijskega načrta za obdobje 2010-2012. Gre za ukrepe na področju reorganizacije, ukinitve delovnih mest ter za povečanje realizacije in optimiziranje stroškov, ki med drugim zajemajo zmanjšanje števila individualnih pogodb, zmanjšanje števila zaposlenih v strokovnih službah, znižanje obsega študentskega dela in oddaje malih gostinskih enot v najem. O izvajanju ukrepov bodo javnost seznanili prihodnji teden.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.