nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
3,101
|
Maribor - Mateja Perger, bivša predsednica in članica uprave Palome, nadaljuje sodno obračunavanje s svojo zdaj že nekdanjo sladkogorsko delodajalko. Pri mariborski okrožni sodnici Nevenki Đebi sta bili včeraj kar dve glavni obravnavi zaradi tožb Pergerjeve, v katerih od Palome terja izplačilo več kot 133.000 evrov. Najprej je bila na vrsti tožba, s katero Braslovčanka zahteva razveljavitev sklepa nadzornega sveta z dne 11. junija 2008, na podlagi katerega so ji bruto plačo 10.500 evrov zmanjšali za 2000 evrov. Paloma v tem postopku vztraja pri zatrjevanju, da so Pergerjevi znižali prejemke zaradi slabega poslovanja družbe, čemur pa tožnica oporeka. Njen pooblaščenec Aleksander Cmok je s tem v zvezi opozarjal na okoliščino, da nadzorniki niso sočasno znižali plače tudi tedanjemu predsedniku Palomine uprave Danilu Marinu, ki je imel večji vpliv na poslovanje družbe. Ker so Pergerjevo čez dober mesec predčasno odpoklicali s položaja članice uprave, jo je to zanjo sporno znižanje prizadelo samo pri izplačilu ene plače. Stroški iskanja sodne pravice so zato že do sedaj bistveno presegli domnevno nastalo škodo. Sodišče je namreč najelo sodno izvedenko, ki je morala oceniti finančno stanje Palome v času nižanja plače Pergerjevi. Ker izvedenka Irena Lesjak ni zmogla odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, je Palomin pooblaščenec Franci Košar včeraj predlagal novega izvedenca. Đebijeva mu je presenetljivo ugodila in je nadaljevanje sojenja prestavila za nedoločen čas. Na glavni obravnavi, ki je sledila takoj zatem, pa so obravnavali spor zaradi individualne pogodbe, ki jo je Pergerjeva podpisala 19. septembra 2007, ko se je vrnila v Palomino upravo kot članica. Po tej pogodbi naj bi ji v primeru predčasnega odpoklica pripadalo 130.947 evrov odpravnine. Že 22. julija 2008 jo je nadzorni svet odpoklical zaradi krivdnih razlogov. Med drugim so ji očitali, da je oddala nekonsistentni poslovni načrt. Odpravnine ji niso izplačali, Pergerjeva pa vztraja pri prepričanju, da je odlično vodila firmo in da mora zato odpravnino dobiti, zato jo zdaj poskuša iztožiti na sodišču. Tudi v tem postopku je sodišče naročilo izdelavo izvedenskega mnenja, ki pa je očitno bolj naklonjeno toženi stranki. Finančni izvedenec Branko Mayer, ki je moral pregledati sporni poslovni načrt Pergerjeve, je namreč ocenil, da je načrt vsebinsko pomanjkljiv in strokovno nepopoln. Odvetnik Cmok je zato predlagal, da naj izvedenec mnenje dopolni, sodni postopek pa se bo nadaljeval maja. Pergerjeva že nekaj časa ne hodi več v službo v Sladkem Vrhu. Na lanski predbožični dan je namreč prejela sklep o ukinitvi njenega delovnega mesta vodje blagovne znamke, na katero so jo premestili leta 2008, in so jo zavoljo tega odpustili iz poslovnih razlogov. Tudi zaradi tega ukrepa je sprožila pravdni postopek zoper Palomo. "Ne želim se vrniti v Sladki Vrh, v Palomi sem vztrajala tako dolgo samo zato, da vidim, kako globoko se bodo spustili pri doseganju svojih ciljev," razlaga Pergerjeva, ki je doslej uspela iztržiti eno sodno prvostopenjsko zmago zoper Palomo. Sodnica Nevenka Đebi je lani pritrdila njenemu tožbenemu zahtevku in presodila, da mora tovarna papirja in celuloze izplačati Pergerjevi 60.538 evrov odpravnine, ker so jo julija 2007 razrešili s položaja predsednice uprave. Pergerjeva pa še ni prejela tega denarja, ker se je Paloma pritožila na višje mariborsko sodišče. tomaz.klipsteter@dnevnik.si
|
negative
|
3,102
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi se je danes trgovalo pozitivno. Vodilni indeks SBI TOP je pridobil 0,84 odstotka, indeks celotnega trga delnic na Ljubljanski borzi LJSE Composite pa 0,71 odstotka. Borzni posredniki so skupaj sklenili za 2,6 milijona evrov poslov, več kot polovica prometa je odpadla na posle z delnicami Krke. Indeks SBI TOP je v primerjavi s ponedeljkom pridobil 7,97 točke oziroma 0,84 odstotka in se oblikoval pri vrednosti 960,50 točke, vrednost indeksa LJSE Composite pa se je zvišala za 27,54 točke oziroma 0,71 odstotka na 3911,34 točke. Po rasti tečaja so bile danes v ospredju delnice Telekoma Slovenije, ki so se ob 49.090 evrov prometa podražile za 2,31 odstotka na 123,65 evra. Precej so se podražile tudi delnice Zavarovalnice Triglav, in sicer za 1,97 odstotka na 24,90 evra, z njimi pa je bilo sklenjenih za 33.640 evrov poslov. Največ se je trgovalo z delnicami Krke, saj je promet z delnicami novomeške družbe znašal slabih 1,4 milijona evrov. Enotni tečaj delnice se je okrepil za 1,25 odstotka na 68,75 evra. Višje so končale tudi delnice Gorenja (122.180 evrov, +0,72 odstotka na 14,06 evra), Petrola (53.280 evrov, +0,44 odstotka na 299,31 evra) in Luke Koper (8310 evrov, +0,09 odstotka na 22,52 evra). Podražile so se tudi delnice Save (26.360 evrov, +1,17 odstotka na 189,67 evra) in ob skromnem prometu tudi delnice Pivovarne Laško (+0,64 odstotka na 22,15 evra). Nižje kot v ponedeljek so končale delnice Intereurope (24.320 evrov, -1,78 odstotka na 4,42 evra) in Mercatorja (584.370 evrov, -0,17 odstotka na 160,10 evra). Uprava Ljubljanske borze je za zagotovitev razpona za ustrezno trgovanje in oblikovanje tržnega tečaja odločila, da se pri trgovanju z delnicami družbe Maksima Holding začasno vzpostavijo 100-odstotne omejitve gibanja tečajev poslov od zadnjega uradnega enotnega tečaja. Začasna omejitev gibanja tečajev bo veljala do naslednje redne revizije kriterijev likvidnosti, ki stopi v veljavo s 1. oktobrom letos.
|
positive
|
3,103
|
Ljubljana - Včeraj je tudi uradno začela delovati finančna Skupina Alta, pod katero so se združile borzne hiše Publikum, Poteza in Medvešek Pušnik ter družbi za upravljanje Publikum PDU in MP DZU. Skupina Alta ima 100 zaposlenih in upravlja z več kot 200 milijoni evrov. V družbi za upravljanje Alta Skladi nameravajo do leta 2014 tržni delež povečati na 9,3 odstotka, borzna hiša Alta Invest pa naj bi sredstva v upravljanju povečala s 57 na 239 milijonov evrov. Na Skupino Alta so Medvešek Pušnik, Poteza in Publikum oddelile le svojo dejavnost, kar pomeni, da bodo nadaljevale svoje poslovanje. Publikum in Publikum PDU naj bi se sicer pripojila k Publikumu Holdingu, Poteza k Potezi Skupini, medtem ko se je MP BPH preimenoval v MP Naložbe, MP DZU pa v MP Finance. Kot so včeraj sporočili iz Poteze Skupine, bodo tudi v prihodnje opravljali storitve s področja podjetniških financ in investicijskega bančništva, še naprej pa bodo upravljali zasebni oziroma tvegani sklad Poteza Adriatic Fund in Poteza Innovation Growth Fund ter nepremičninski projekt Kozolci Kranj.
|
neutral
|
3,104
|
Ljubljana - Na Agenciji RS za okolje so v počastitev ponedeljkovega svetovnega dneva voda in današnjega svetovnega dneva meteorologije predstavili dejavnosti agencije na področju proučevanja podnebne spremenljivosti in njenega vpliva na vodno okolje. Agencija tej temi posveča vse več pozornosti. Podnebju in podnebnim spremembam veliko pozornost namenja tudi Svetovna meteorološka organizacija, ki letos praznuje 60-letnico delovanja. Slovenija je članica organizacije, v katero je vključenih 182 držav, od leta 1992, pred tem pa je z njo sodelovala pod okriljem bivše skupne države. Kot je poudaril stalni predstavnik Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji in direktor urada za meteorologijo Klemen Bergant, je mednarodno sodelovanje še posebej pomembno za majhne meteorološke službe, kot je slovenska. Agencija za okolje z organizacijo tesno sodeluje na dveh področjih: od leta 2005 gosti regionalni instrumentacijski center, ki pokriva regijo JV Evrope, od leta 2006 pa center za upravljanje suše v regiji JV Evrope. Svetovno meteorološka organizacija izvaja številna programe, med katerimi je še posebej pomemben svetovni program meteorološkega bdenja. "Iz nabora programov je razvidna vse večja pozornost podnebju in podnebnim spremembam," je zatrdil Bergant. Prilagajanje podnebnim spremembam ni nič novega, saj se jim prilagajamo od nekdaj, je pa za to treba pozornost spremljati podatke. Najprej so se podnebnim spremembam začeli prilagajati kmetje, na agenciji za okolje pa jim s svojimi storitvami (monitoring vodne bilance, monitoring suše, prognoze vodne bilance, sušni center) pri tem želijo čim bolj pomagati.
|
positive
|
3,105
|
Ljubljana - Obravnava zoper znanega podjetnika Draga Šubica, ki ga tožilstvo obtožuje oškodovanja tujih pravic pri izbrisu zastavnih pravic na delnice družbe Blagovnica Bežigrad, naj bi se po več letih aprila le končala. Sodnica Metka Popivoda, zoper katero je oškodovanec v zadevi, direktor podjetja BT Invest Rudolf Bizaj, napovedal kazensko ovadbo zaradi suma nevestnega dela, ocenjuje, da bo mogoče obravnavo končati na naslednji glavni obravnavi, 9. aprila. Tako so nam včeraj pojasnili na ljubljanskem okrajnem sodišču, ko smo jih povprašali glede očitkov Bizaja, da sodnica z odločitvijo zavlačuje. Očitke je sprožila predvsem odločitev sodnice, da prekliče za v ponedeljek sklicano že deveto obravnavo. Kako bo aprila odločila, ni znano, a kot smo že poročali, je sodnica enkrat obtožbo zoper Draga Šubica že zavrnila, vendar je višje sodišče njeno sodbo razveljavilo. Predsednica sodišča Vesna Pavlič Pivk vse očitke, da sodnica zadevo zavlačuje, v celoti zavrača kot neutemeljene.
|
negative
|
3,106
|
Ljubljana - Mednarodna organizacija Superbrands je danes na slavnostni večerji v ljubljanskem hotelu Union predstavila izbor najmočnejših blagovnih znamk v Sloveniji v minulem letu. Naziv Superbrands Slovenija 2009 je prejelo 29 najboljših znamk, so sporočili organizatorji. Izbor je opravil več kot 60-članski strokovni svet, ki je ocenili preko 900 blagovnih znamk finalistov, ter 20.000 potrošnikov, ki so za znamke glasovali prek svetovnega spleta. Naziv Superbrands Slovenija 2009 so prejele tiste znamke, ki so najbolj uspešno previharile poslovno leto 2009. Dva najpomembnejša načina aktivnega predstavljanja naziva Superbrands javnosti sta uporaba posebnega nagradnega znaka in knjiga, v kateri so objavljeni podrobni profili posameznih znamk. Knjiga bo v tiskani obliki izšla čez 15 dni, so povedali v podjetju Superbrands Adriatic. Naziv Superbrands Slovenija 2009 so prejele znamke Baby Center, Cosmopolitan, Diners, Dormeo, Ego, Elan, Grand Hotel Union, Jogi, Kalia, Kolosej, Mercator, Mobitel, Mura, Obi, Odeja, Pekarna Pečjak, Petrol, Playboy, Riko, Siol, Steklarna Rogaška, Stihl, Story, Telekom Slovenije, Tuš mobil, Vaillant, Zelene Doline, Zepter in Zlatarna Celje.
|
positive
|
3,107
|
Šoštanj - Termoelektrarna Šoštanj (Teš) si skladno s sklepom vlade prizadeva še dodatno znižati vrednost naložbe v izgradnjo bloka šest, ki trenutno znaša okrog 695 milijonov evrov. Direktor Teša Uroš Rotnik je danes za STA povedal, da se bo s predstavniki Alstoma, ki je dobavitelj opreme, najbrž srečal že aprila. Rotnik se nadeja, da jim bo v nadaljnjih pogajanjih uspelo znižati vrednost naložbe, pojasnil je tudi, da so slovenski vladi poslali poročilo o gradnji bloka šest in vlada na to poročilo ni imela pripomb. Z Alstomom pa Teš po zagotovilih Rotnika več čas usklajuje tehnične zadeve, pogovori potekajo tudi o materialih za izdelavo opreme, ki bo uporabljena pri gradnji bloka šest. Ta naj bi bil končan do leta 2015. Spomnimo, da je bila prvotna pogodba med Tešom in Alstomom ocenjena na 800 milijonov evrov, med lanskimi pogajanji pa so njeno vrednost uspeli znižati za približno 100 milijonov evrov. Glede zavarovanja opreme bloka šest je Rotnik dejal, da ima Alstom pravico, da zavaruje posel, saj gradnja bloka šest ni majhna zadeva. Z znižanjem vrednosti naložbe se je znižala tudi cena zavarovanja, pravi prvi mož Teša. "Ker želimo imeti v pogodbi o gradnji bloka šest čim več slovenskega dela, smo se tudi sami odločili za zavarovanje, zato smo ponudbo poslali na Zavarovalnico Triglav, Zavarovalnico Generali, Zavarovalnico Maribor in na Allianz, ki veliko zavarovanj sklene prav na področju energetike. Zavarovanja še nismo sklenili in ves postopek teče brez kakršnih koli posrednikov," je pojasnil Rotnik.
|
neutral
|
3,108
|
New York - Tečaji delnic na ameriškem Wall Streetu se v začetku današnjega trgovanja zvišujejo. Rast po besedah borznih posrednikov spodbujajo predvsem vnovično zmanjšanje števila prosilcev za pomoč brezposelnim v ZDA ter načrti Dubaja, da reši svoj zadolženi državni sklad Dubai World in njegovo nepremičninsko podjetje Nakheel. Ameriški vlagatelji pa se vse bolj ozirajo tudi v Evropo, kjer bo danes in v petek vrh EU, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Na njem naj bi med drugim govorili o zajezitvi dolžniške krize nekaterih držav članic. Industrijski indeks Dow Jones se je v prvih 30 minutah trgovanja zvišal za 0,67 odstotka na 10.909 točk, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq trenutno pri 2417 točkah, kar je 0,76 odstotka več kot v sredo. Po podatkih ameriškega ministrstva za delo se je število vlog za pomoč brezposelnim prejšnji teden znižalo na 442.000. Tudi analitiki so napovedovali zmanjšanje, a zgolj na 450.000. Zvišujejo se tudi tečaji delnic na pomembnejših borzah v Evropi. V Londonu je indeks FTSE približno tri ure pred koncem trgovanja na 0,74 odstotka višji vrednosti kot v sredo. V Frankfurtu se je indeks DAX danes zvišal za 1,30 odstotka, v Parizu pa indeks CAC za 1,14 odstotka.
|
positive
|
3,109
|
Washington - Ameriško finančno ministrstvo je danes objavilo nove pobude s katerimi bo skušala administracija predsednika Baracka Obame zajeziti še vedno perečo hipotekarno krizo, ki blokira hitrejše gospodarsko okrevanje. Gre za pomoč najemnikom hipotekarnih posojil. Finančno ministrstvo v skrbi pred kritikami tistih, ki redno odplačujejo hipotekarna posojila trdi, da za programe ne bodo uvedli nove proračunske porabe, ampak bodo uporabili sredstva, ki so že predvidena za boj proti finančni krizi. V bistvu gre za tri pobude, to je znižanje obrokov plačil najemnikom hipotekarnih posojil, katerih dolg je višji od vrednosti nepremičnine, pomoč brezposelnim in prepričevanje bank, da znižajo glavnice tistim, ki so v težavah. V težavah je trenutno v ZDA 11 milijonov hipotek. To pomeni, da najemniki posojil zamujajo s plačevanjem obrokov oziroma so nehali plačevati in je nepremičnina v postopku zaplembe. Tisti s krediti višjimi od vrednosti nepremičnine bodo preko Zvezne uprave za stanovanja deležni novih posojil pod ugodnejšimi pogoji. Brezposelni bodo pri plačevanju obrokov dobili neposredno finančno pomoč za najmanj tri do največ šest mesecev, vlada pa bo opozarjala na banke naj namesto obrestnih mer za določene hipoteke tudi znižajo glavnice. Največja ameriška banka Bank of America je že sama sporočila, da bo znižala glavnice najmanj 45.000 hipotekarnim posojilom. Vsi ti vladni ukrepi so sicer le majhen korak iz hipotekarne krize. Vlada ocenjuje, da bo s tem pomagala okrog tri do štiri milijonom najemnikom hipotekarnih posojil, neodvisni analitiki pa menijo, da je številka bližje le enemu milijonu.
|
neutral
|
3,110
|
Ljubljana - Minister za zdravje Borut Miklavčič je včeraj ponovno ostro zavrnil obtožbe, da bi imel kakršno koli vlogo pri spornem lastninjenju zemljišča v Pinesti pri Novigradu, ki je posredno v lasti Republike Slovenije. "Odločno zanikam, da bi imel pri zemljišču kakršno koli povezavo z Božem Dimnikom," je dejal. Kot smo poročali že včeraj, naj bi imel v ozadju posla z nepremičnino, ki je pred kratkim prešla iz lastništva Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na podjetje Levant, ki je v lasti Roberta Širnika, pomembno vlogo tudi lobist Dimnik. Tako kot Širnik je Dimnik član Društva slovensko-hrvaškega prijateljstva. V četrtek je zanikal, da bi imel kakršno koli vlogo pri tem poslu. Miklavčič, ki je bil v četrtek do zaključka redakcije nedosegljiv, nam je včeraj posredoval pismo o nameri (poleg njega ga je podpisalo tudi 14 nekdanjih družbenikov Pineste), iz katerega je razvidno, da sta se marca 2005 ZZZS in Pinesta dogovorila, da bosta storila vse potrebno, da bo zemljišče, ki je veliko 40.000 kvadratnih metrov, tudi formalnopravno prešlo v last ZZZS. Osnova za to je bila pogodba o neodplačnem prenosu nepremičnine iz Pineste na ZZZS, ki je bila sklenjena leta 1995. Hkrati je bilo leta 1995 tudi dogovorjeno, da Pinesta dobi nepremičnino za 30 let brezplačno v najem. Zaradi omejitev na Hrvaškem pa te nepremičnine ni bilo možno vknjižiti v zemljiško knjigo v Bujah v korist ZZZS. Zato je Miklavčič profesorja na mariborski pravni fakulteti dr. Marjana Kocbeka prosil za pravno mnenje, kaj bi morali storiti, da bi bila nepremičnina tudi v zemljiški knjigi vpisana kot last ZZZS. "Ugotovljeno je bilo, da je bil edini način, da ZZZS kupi Pinesto," razlaga Miklavčič. Toda vlada s takšno idejo ni soglašala. Namesto tega je sredi leta 2005 odločila, da se nepremičnina iz ZZZS prenese na DSU, ki je v državni lasti. Tudi s tem predlogom so se družbeniki Pineste strinjali. Da bi se to lahko zgodilo, pa je moral dati zeleno luč še upravni odbor ZZZS. Ta točka je bila že uvrščena na dnevni red seje upravnega odbora, in sicer 22. junija 2007. Toda dan prej je bila točka na zahtevo ministrstva za zdravje umaknjena z dnevnega reda. Zakaj se je to zgodilo, Andrej Bručan, takratni minister za zdravje, ni znal pojasniti: "Ne spomnim se, da je ministrstvo zahtevalo umaknitev točke o prenosu nepremičnine z dnevnega reda upravnega odbora zavoda." Miklavčič pravi, da od 16. aprila 2007 ni bil več direktor ZZZS, kot smo včeraj napačno zapisali, in od takrat tudi ni bil več zaposlen na ministrstvu za zdravje. Zaradi domnevno sporne odtujitve nepremičnine sta tako DSU kot ZZZS vložila tožbi, na podlagi katerih bo eden ali drug poskušal pridobiti lastninsko pravico nad omenjeno nepremičnino. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
3,111
|
Maribor - Sindikalisti so napovedali "pravo divjanje", če 170 zaposlenih v Tovarni vozil Maribor (TVM) včeraj ne bi dobilo januarskih plač. Divjanje se potem ni zgodilo, tudi predvideni protestni shod ogorčenih delavcev je odpadel. Namesto njega je za zaprtimi vrati tovarne potekal spravljiv informativni razgovor, na katerem je zbrane nagovoril direktor Janez Lipuš. Svojo obljubo o takojšnjem nakazilu januarske plače je Lipuš potem izpolnil, saj je denar zagotovil večinski lastnik Viator & Vektor. Zaposleni, ki so do 6. aprila na prisilnem kolektivnem dopustu, zdaj pričakujejo, da bo Lipuš udejanjil tudi vse ostale napovedi o ureditvi razmer v podjetju. Nekateri pa morebitne izpolnitve Lipuševih obljub ne bodo več dočakali, saj bo uprava nadaljevala z zmanjševanjem števila zaposlenih. TVM bo v kratkem moralo zapustiti 15 presežnih delavcev. Med njimi so tisti, ki so bili nekoč zaposleni na proizvodni linji za Magno. Nekatere med njimi bodo poslali v (predčasni) pokoj. "Razmere so se bistveno spremenile," je bil z včerajšnjim razpletom zadovoljen Branko Medik, sekretar podravskega sindikata SKEI, ki (za razliko od večine delavcev) verjame obljubam vodstva in lastnikov TVM. Po njegovih besedah bo TVM zaposlenim že v kratkem izplačala februarske plače in lanski regres, zagnala pa bo tudi proizvodnjo letaliških avtobusov. Denar za to je nakazal lastnik in z njim deblokiral račune TVM, omogočil izplačilo januarskih plač, delavci pa naj bi začeli delati takoj po veliki noči, je obljubil Lipuš. Zneska ni želel razkriti. "Naročila smo vedno imeli, probleme nam je povzročalo financiranje proizvodnje," je razložil direktor TVM. "Avtobusi so tehnološko zahtevni, kapitalsko intenzivni, njihov proizvodni ciklus pa je zelo dolg." V ozadju včerajšnjega sporazuma med delodajalci in delavci pa se nadaljuje spor med Lidijo Jerkič, predsednico SKEI, in Zdenkom Pavčkom, predsednikom upravnega odbora skupine Viator & Vektor, ki je tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Jerkičeva je Pavčku v četrtek pisala javno pismo, v katerem ga je pozvala k takojšnjemu ukrepanju, s katerim naj na družbeno odgovoren način delavcem TVM omogoči dostojno življenje, v nasprotnem primeru pa naj odstopi kot predsednik GZS. "Ne sprejemam pobud in provokacij posameznikov k odstopu s funkcije predsednika GZS. Še prav posebno si tega ne dovolim, če te pobude prihajajo s strani tistih, ki pozivajo podjetja k stečajem," je sindikalistki odpisal Pavček in predlagal, naj se ozre v ogledalo in razmisli o svoji odgovornosti in posledicah svojih dejanj. Zatrdil je še, da si v skupini Viator & Vektor prizadevajo za ohranitev delovnih mest in nadaljnji razvoj TVM. Zato so mariborski tovarni lani zagotovili več kot 7,4 milijona evrov za poravnavo obveznosti do zaposlenih in do dobaviteljev. tomaz.klipsteter@dnevnik.si
|
neutral
|
3,112
|
Varšava - Po oceni generalnega direktorja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominiqua Strauss-Kahna bo evropska gospodarska rast po krizi praviloma počasna, medtem ko bo gospodarstvo ZDA okrevalo relativno hitro. Razlika pa je v gospodarskem modelu, saj evropsko gospodarstvo ni tako prožno kot ameriško. EU se je krizi upirala precej dobro, razlog pa je v manj prožnih evropskih gospodarstvih, ki se niso hitro krčila, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP ob robu obiska na Poljskem pojasnil Strauss-Kahn. Iz istega razloga pa bo okrevanje v EU obenem trajalo precej časa. "Zaradi počasnega okrevanja bo dejanska rast v Evropi okoli odstotka, 1,5 odstotka, mogoče nekaj več, ampak ne preveč," je ocenil in dodal, da to ni dovolj. Nizka rast v Evropi pomeni višjo brezposelnost. Navedel je, da od veliko ljudi sliši, da je kriza "za nami". "Menim, da se motijo," je izpostavil in poudaril, da je finančna kriza verjetno minila. Vendar pa so tukaj socialne posledice krize in dokler bo brezposelnost naraščala, ne bo mogoče reči, da je kriza končana, je ocenil prvi mož IMF. Medtem ko bo evropsko gospodarstvo okrevalo počasi, pa nasprotno meni o gospodarstvu ZDA. To bo, potem ko je bilo v krizi močno prizadeto, verjetno okrevalo precej hitro. Po mnenju Strauss-Kahna je temu tako, ker je ameriško gospodarstvo zelo prožno.
|
negative
|
3,113
|
Koper - Predsednica koprskega odbora stranke Zares Barbara Verdnik je razočarana nad rezultati izredne revizije v Luki Koper. "Revizija je trajala veliko predolgo, ponudila pa premalo," je Verdnikova dejala na novinarski konferenci stranke Zares v Kopru. Obenem se sprašuje, zakaj država ni odgovorila na predlog Zaresa, naj posle pregleda računsko sodišče. "Računsko sodišče bi imelo večja pooblastila kot revizijska hiša, morda bi imelo manj težav s pridobivanjem dokumentov od kriminalistov, v Luki Koper pa bi imeli manj stroškov," poudarja Barbara Verdnik. Da bo treba na vse odgovore še počakati, meni tudi poslanec Zares Franco Juri. "Po skupščini se je nekaj premaknilo. Upamo, da bomo prišli do konca," pravi. Opozarja še, da želijo jasne odgovore. Da revizija do zdaj ni bila dovolj transparentna, meni tudi nekdanja prva nadzornica Luke Koper Olga Franca. Franca, ki je imela na skupščini na poročilo precej pripomb, med drugim opozarja, da v revizijskem poročilu nekateri posli niso zajeti. Kot dodaja, bi bilo zaradi "higieničnosti" potrebno pregledati vse svetovalne pogodbe, sklenjene v letih 2008 in 2009. Revizijska hiša PricewaterhouseCoopers, ki je na petkovi skupščini Luke Koper predstavila poročilo o opravljeni reviziji, bo morala glede na sklep skupščine v končno poročilo vključiti tudi vse manjkajoče posle, pregled katerih so delničarji zahtevali pred letom. Po navedbah revizorjev zaradi omejenih pooblastil niso imeli dostopa do vseh podatkov. Revizorji niso mogli preverjati transakcij in lastnikov bančnih računov tretjih oseb, s katerimi je luka Koper opravljala transakcije. Dostopa niso imeli niti do računalnikov bivše uprave. Področij, za katere so ugotovili, da nadaljnje preiskovanje ne bi prineslo rezultatov, niso uvrstili v drugi krog revizije. Po neuradnih podatkih, objavljenih v medijih, je Luka Koper za revizijo odštela blizu 300.000 evrov.
|
neutral
|
3,114
|
M& Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudarili v družbi, je okoli 40 odstotkov vetrne električne energije v Veliki Britaniji proizvedene s Siemensovimi vetrnimi turbinami. Britanska vlada je že januarja sprejela projekt, po katerem naj bi se močno povečale vetrne elektrarne. Vlada si želi, da bi projekt "prinesel" četrtino električne energije k celotnemu kolaču elektrike do leta 2020. V uradu britanskega premiera so dejali, da bo Siemens vložil 80 milijonov funtov v razvoj vetrne elektrarne na morju, ki bo odprla okoli 700 delovnih mest. Gospodarski minister Peter Mandelson je naložbo pozdravil in dodal, da je Siemens na področju vetrne tehnologije vodilni na svetu. Investicija je po njegovem mnenju potrditev Velike Britanije kot destinacije za vlaganje v obnovljive vire energije.
|
positive
|
3,115
|
Šoštanj - Direktorja Holdinga Slovenske elektrarne Boruta Meha preiskava v britanskem Alstomu ne skrbi bolj kot ga je skrbelo doslej. "Zadevo sem preverjal in ni neposredne povezave s predvideno izgradnjo bloka šest Termoelektrarne Šoštanj, saj so posli sklepani s francoskim in nemškim Alstomom," je Meh danes povedal za STA. Direktor šoštanjske termoelektrarne Uroš Rotnik je za časnik Finance prav tako potrdil, da pridržanja in preiskave morebitne korupcije vodilnih treh v britanskih podjetij, ki so člani skupine Alstom - ta bo dobavljala opremo za omenjeni šesti blok, nimajo povezave s Slovenijo. Rotnik je tudi pojasnil, da je že v petek Alstom vprašal, ali preiskava poteka tudi za posle v Sloveniji, pa so mu dejali, da po njihovih podatkih ne. Preiskave namreč potekajo na delu Alstoma, ki se ukvarja z gradnjo transportnih poti, in ne na delu, ki gradi opreme za termoelektrarne. Termoelektrarna Šoštanj je pogodbo z Alstomom podpisala leta 2008 in po Rotnikovih pojasnilih se preiskava nanaša na posle, ki jih je Alstom sklenil od leta 1995 do leta 2003. Sicer je Rotnik prejšnji teden za STA povedal, da se bo s predstavniki Alstoma srečal že aprila, pogovarjali pa se bodo o dodatnem znižanju vrednosti izgradnje bloka šest, ki trenutno znaša okrog 695 milijonov evrov. Trije vodilni iz britanske družbe v skupini Alstom so se znašli v preiskavi zaradi suma korupcije, podkupovanja, pranja denarja in nepravilnosti pri poslovodenju. Preiskava je sicer povezana s švicarsko, kjer Alstom zaradi domnevnega podkupovanja preiskujejo že več kot tri leta.
|
neutral
|
3,116
|
Ajdovščina - Ajdovsko gradbeno podjetje Primorje namerava v ukrep subvencioniranja čakanja na delo, ki ga lahko za posameznega delavca koristi največ šest mesecev, vključiti 421 zaposlenih. V tem času naj bi zaposlene na manj zahtevnih delovnih mestih usposobili za opravljanje zahtevnejših delovnih nalog. "Želimo izkoristiti državno pomoč za prestrukturiranje delavcev. To pomeni, da bomo nekatere delavce izučili iz ene poklicne kvalifikacije v drugo ter tako ohranili delovna mesta," je povedal generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj. Kot je dodal, so se v skupini Primorje odločili za pristop k zakonu o delnem povračilu nadomestila plače, ker želijo v prihodnjih mesecih ohraniti vsa delovna mesta, pri tem pa z intenzivnim izobraževanjem zaposlenih poskrbeti za dvig znanja in usposobljenosti. "V prvi vrsti želimo prekvalificirati zaposlene na manj zahtevnih delovnih mestih za opravljanje zahtevnejših delovnih nalog in jim s tem omogočiti dolgoročno varnejšo zaposlitev ter napredovanje," pa je vodstvo Primorja zapisalo v sporočilu po ponedeljkovem sestanku s sindikalisti. Na sestanku med predstavniki uprave Primorja in predstavniki sindikata so govorili o tem, kako bi ob pomanjkanju dela v gradbeništvu ohranili družbo Primorje in sedanje število zaposlenih delavcev. Pri tem naj bi jih v prihodnjih mesecih pomagal predvsem državni ukrep pomoči podjetjem v krizi, s katerim bo slaba tretjina zaposlenih, predvsem tisti z najnižjimi plačami, vključena v dodatno izobraževanje.
|
positive
|
3,117
|
Laško - Pivovarna Laško bo zaradi racionalizacije zaustavila proizvodnjo v Jadranski pivovari, saj vodstvu družbe v zadnjih dveh tednih ni uspelo skleniti dogovora s potencialnimi kupci za nakup splitske pivovarne. Hkrati pa Laščani aktivno nadaljujejo z iskanjem kupca za Jadransko pivovaro, so danes sporočili iz Pivovarne Laško. Pivovarna Laško bo zaposlenim v Jadranski pivovarni, kakor to predvideva hrvaška zakonodaja, izplačala primerne odpravnine (skupaj približno sedem milijonov kun), poravnavala obveznosti do dobaviteljev ter korektno in odgovorno izvedla vse postopke. Plače zaposlenih v Jadranski pivovarni, ki je lani ustvarila sedem milijonov evrov izgube, so sicer vsa leta presegale določila kolektivne pogodbe in so bile nad hrvaškim povprečjem. Pogovori z nemškim princem Luitpoldom Bavarskim o nakupu ali najemu Jadranske pivovarne se bodo nadaljevali v poletnih mesecih, potekajo pa tudi pogovori z ostalimi potencialnimi kupci. Pivovarna Laško na hrvaškem trgu ostaja prisotna z znamkama piv Kaltenberg in Laško Zlatorog. Jadranska pivovarna bo za hrvaški trg še dva meseca polnila Kaltenberg pivo, v tem obdobju pa bodo poiskali najbolj optimalno rešitev za nemoteno oskrbo hrvaškega trga. Na ta način bodo v Jadranski pivovarni ohranili približno 15 delovnih mest. V Pivovarni Laško, ki je v zadnjih desetih letih v razvoj Jadranske pivovarne vložila prek 48 milijonov evrov in pokrivala vso njeno tekočo izgubo, se zavedajo, da je odločitev za zaposlene neprijetna, vendar trenutno druge možnosti kot zaustavitev proizvodnje ni. Direktor Jadranske pivovare Nenad Buljan je danes sklical novinarsko konferenco, na kateri so bili tudi predstavniki zaposlenih v splitski pivovari, ki so nasprotovali ustavitvi proizvodnje in izdelavi seznama odvečnih delavcev. Regionalni predstavnik sindikata zaposlenih v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji ter vodnem gospodarstvu Ivica Blažević je dejal, da gre za "igro". "Želim verjeti, da slovenski lastnik še naprej namerava prodati pivovaro. Obstajajo resni vlagatelji, kot je združenje malih nemških pivovarjev Holding BBC," je povedal Blažević. Izrazil je razočaranje nad omenjenim nemškim princem, ker je nemški podjetnik, po Blaževićevih besedah, veliko obljubljal glede prihodnosti podjetja, zaenkrat pa naj ne bi nič storil. Luitpold Bavarski je tudi lastnik licence za Kaltenberg in zanimal naj bi se za dolgoročni najem pivovarne. Podjetniški sindikat je že pred časom napovedal nove sindikalne akcije, med drugim tudi zasedbo tovarne v primeru vstavljanja proizvodnje. Združenje malih delničarjev Jadranske pivovare pa je pri pristojnih pravosodnih organih v Splitu uspelo z zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je Pivovarni Laško kot večinskemu lastniku splitske pivovarne onemogočena nadaljnja razprodaja Jadranske pivovare. Mali delničarji edine dalmatinske pivovarne so poudarili, da s svojimi dejavnostmi ne bodo ogrožali normalnega poslovanja družbe ter pogajanj večinskega lastnika Pivovarne Laško z morebitnimi kupci.
|
negative
|
3,118
|
Ljubljana - Dušan Mitič pričakovano odhaja iz uprave Telekoma Slovenije, in to že konec tega meseca. Čeprav se je moral s svojega položaja posloviti predčasno (in to brez odpravnine), pa prvi nadzornik družbe Tomaž Berginc zatrjuje, da ga niso "odnesle" prve ugotovitve revizije 190-milijonskega nakupa Cosmofona in podjetja Najdi.si. "Odhod temelji na odločitvi Ivice Kranjčevića, da prvega maja začne s popolnoma novo ekipo," je zagotovil. Tudi sicer naj zunanja revizija ne bi razkrila kakih pretresljivih nepravilnosti. "V torek smo se seznanili z vmesnim poročilom revizije. Če bi revizor ugotovil nekaj, kar bi vplivalo na skupinsko bilanco, bi izdal zadržek na konsolidirano poročilo, tako pa smo ga brez problema potrdili," je pojasnil Berginc. Končno poročilo naj bi sicer revizorji pripravili najkasneje v dveh tednih. Vseeno pa gre razloge, da je Mitič predčasno zapustil svoj položaj - hotel je ostati še do junija, medtem ko bi mu mandat potekel leta 2012 - iskati v nezaupanju lastnika - države. Naše poročanje o vlogi Telekomovih partnerjev na Kosovu, ki jih je naš nacionalni operater spustil v lastništvo Ipka in jim na tak način omogočil bajne zaslužke - svoje vložke so skoraj potrojili, pri čemer jim je Telekom posojal sredstva pri dokapitalizacijah - naj bi namreč sodu izbilo dno, tako da je gospodarski minister Matej Lahovnik od Berginca zahteval takojšen odhod Mitiča. Nadzorniki so sicer namesto njega že v torek imenovali Marka Boštjančiča, nekdanjega prvega moža Iskre Sistemi, ki prihaja iz mobilnega operaterja Bmobile (Trinidad in Tobago), kjer je bil glavni finančni direktor in odgovoren tudi za operativo. Kot smo že poročali, bo Kranjčević člana uprave Telekoma, ki bo skrbel za finance, iskal s pomočjo agencije za kadre, saj se je imenovanje Igorja Mihajlovića, bivšega prvega moža Iskre Avtoelektrike, izjalovilo. tomaz.modic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,119
|
Lani je bila v Sloveniji na mesečni ravni najbolj obiskana spletna stran Google (85 odstotkov), sledijo ji 24ur.com (66 odstotkov), Najdi.si (62 odstotkov) in Youtube (58 odstotkov). Sicer pa je največjo rast obiska v obdobju dveh let od 2007 do 2009 med vsemi zabeležil Youtube, katerega obiskanost je zrasla kar za 57 odstotkov, med slovenskimi stranmi je največji skok uspel portalu nacionalne RTV, in sicer 23-odstotni. Talum lani slabše Talum je lani ustvaril sedem milijonov čiste izgube in imel za 150 milijonov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj pol manj kot leto prej. Na slabše poslovanje družbe so vplivale zaostrene gospodarske razmere, ki so se pokazale v nizki ceni aluminija na svetovnem trgu in v zmanjšanju naročil za proizvode iz aluminija. Agrogorica lani precej bolje Podjetje Agrogorica je lani ustvarilo 341.183 evrov čistega dobička, kar je precej več kot leto prej, ko je ta znašal le 2571 evrov. Nerevidirani konsolidirani podatki kažejo, da je družba lani čisti prihodek iz prodaje prepolovila na 1,02 milijona evrov. Letos zaradi zmanjšanja obsega poslovanja pričakujejo minimalni dobiček. Swaty in Comet uradno združena Družbi Comet in Swaty od vpisa v sodni register včeraj tudi uradno delujeta kot združeno podjetje SwatyComet. Združitev je omogočila lastniška konsolidacija, pospešile pa so jo zaostrene gospodarske razmere, ki so zahtevale takšno odločitev. Uprava in lastniki zdaj pričakujejo uspešno nadaljnjo rast, večjo dolgoročno stabilnost in večjo varnost za zaposlene. Gomboc novi predsednik uprave družbe S-Factoring Roman Gomboc, ki je od leta 2007 v banki Sparkasse vodil sektor poslovanja z gospodarstvom, je včeraj prevzel mesto predsednika uprave družbe S-Factoring, ki je hčerinska družba banke. Na tem mestu je nadomestil Klemna Hauka. Uniorju ni uspelo izločiti Sorška Vlada ni sprejela predloga Uniorja za izločitev direktorja urada za varstvo konkurence Janija Sorška iz postopka ugotavljanja omejevanja konkurence žičničarjev. Unior je izključitev Sorška zahteval na podlagi članka, objavljenega februarja v Dnevniku. Spomnimo, da UVK bremeni sedem podjetij kartelnega dogovarjanja pri oblikovanju cen smučarskih vozovnic. David Polutnik postal direktor direktorata za ceste Vlada je na včerajšnji seji imenovala Davida Polutnika za generalnega direktorja direktorata za ceste na ministrstvu za promet, in sicer za dobo 5 let. Celjsko višje sodišče zavrnilo pritožbo Elkroja Višje sodišče v Celju je zavrnilo pritožbo ločitvenega upnika zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter upnika ministrstva za gospodarstvo in tako potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Oba upnika sta se pritožila na dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev Elkroja. Višje sodišče je namreč ugotovilo, da upnika nista vložila ugovora proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev, zato si nista zagotovila pravice do ugovora zoper dopolnjeni seznam preizkušenih terjatev. Pripravil Jan Bratanič
|
neutral
|
3,120
|
Ljubljana - Natančna odločitev o temeljni preusmeritvi preoblikovanja Kapitalske družbe (Kad) bo sprejeta prihodnjo sredo na posvetu pri premieru Borutu Pahorju, je danes za STA povedal finančni minister Franc Križanič. Po njegovih besedah gre za to, da bo Kad v skladu s koalicijsko pogodbo približan Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Križanič je ob tem povedal, da naj bi našli način, ki bo omogočil učinkovito gospodarjenje znotraj Kada. Trenutno minister tako še ne more napovedati ukinitve Kada, zato medijsko poročanje o tem po njegovih besedah nikakor ne drži. Kad je bil po ministrovem prepričanju stabilen in pomemben dejavnik, ki je tudi v krizi zelo dobro služil slovenskemu gospodarstvu, "zlasti na njegovem najbolj ranljivem delu, kjer banke s posojili niso zmogle vstopiti". Pravno osebnost družbe bo treba po njegovih besedah še urediti, v vsakem primeru pa naj bi šli dohodki od tega premoženja na Zpiz. V najnovejšem predlogu zakona po Križaničevih besedah ostaja, da se bo oblikovala zavarovalnica, ki bo skrbela za štiri velike pokojninske sklade, največji med njimi je pokojninski sklad javnih uslužbencev, ostaja pa tudi to, da se bo Kad verjetno vključil v mešane slovensko-katarske in slovensko-kuvajtske kapitalske družbe oz. mešane sklade, ti pa naj bi služili predvsem naložbam v slovensko infrastrukturo. Ostaja tudi Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP), ki aktivno upravlja s Kadovimi deleži v družbah Adria Airways, Aero, Elan Skupina, Elektrooptika, Fotona, Novoles, Paloma, Rimske terme, Unior in Vegrad. S preostalim premoženjem Kada naj bi najverjetneje upravljala agencija, ki jo predvideva predlog zakona o upravljanju s kapitalskimi naložbami države, prihodki od morebitnih prodaj pa bodo šli v pokojninsko blagajno. Kako bo s Kadovim kadrom oz. ali bo Kad ostal za portfeljsko upravljanje ali se bo del zaposlenih preselil na agencijo, je vprašanje, ki ga je treba še rešiti, je še zatrdil minister. Ministrstvo za finance naj bi, kot je v sredo objavil časnik Delo, novi predlog zakona pripravilo, ker naj sprva predlagani model - da bi Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) strateške naložbe prenesli na državo, ta pa bi jima zagotovila nadomestno premoženje v obliki denarja, obveznic ali kapitalskih naložb - ne bi bil javnofinančno nevtralen. Novi model naj bi, enako kot sedanji predlog, po pisanju Dela predvidel, da se od Kada oddeli zavarovalnica, ki bi upravljala pokojninske sklade in bi bila v državni lasti. Časnik je obenem zapisal, da naj bi se po novem vse ostalo Kadovo premoženje preneslo v last Zpiza, kar bi pomenilo, da bi Kad v sedanji obliki ukinili. Sod, katerega življenjska doba se sicer izteče leta 2016, naj bi po novem ostal v sedanji obliki. Strateške naložbe bi ostale na Sodu, a naj bi jih ta upravljal v sodelovanju z omenjeno agencijo. Da bi lahko sod pokrival svoje obveznosti, ki letno znašajo okoli 200 milijonov evrov, bi mu država zagotavljala sredstva v obliki poroštva ali denarja, s čimer bi postopoma odkupovala strateške naložbe. V novem predlogu naj ne bi bilo več poimensko opredeljenih strateških naložb (po prvotnem predlogu deleži v NLB, Zavarovalnici Triglav in Luki Koper ter tudi v NKBM, Aerodromu Ljubljana, Telekomu Slovenije, Petrolu, Krki in Pozavarovalnici Sava). Vprašanje strateških naložb bi se tako reševalo v okviru strategije dela omenjene agencije.
|
neutral
|
3,121
|
Ljubljana - Dars bo v skladu s predlogom novega modela za ureditev evidentiranja javne cestne infrastrukture postal njen lastnik, so nam včeraj potrdili na ministrstvu za promet. Kot so pojasnili, se bodo v skladu z modelom zemljišča prenesla v poslovne knjige države, javna cestna infrastruktura pa bo na podlagi pridobljene stavbne pravice postala last Darsa. Gre za prvi korak v smer statusnih in organizacijskih sprememb na Darsu, ki jih je vlada napovedala tudi v izhodni strategiji. V njej je vlada napovedala, da bo država s preoblikovanjem razmerij do Darsa "minimizirala tveganja, da bo mogoči javni dolg postal ekspliciten javni dolg". Povedano preprosteje: država ne želi, da bi ji evropska komisija in evropska centralna banka Darsov dolg, ki je konec lanskega leta presegel štiri milijarde evrov, prištela k javnemu dolgu, s čimer Slovenija ne bi izpolnjevala enega od maastrichtskih kriterijev. "Na podlagi novega modela bo Dars infrastrukturo brez zemljišč vodil v svojih poslovnih knjigah in tako evidentiral vsa pripadajoča bremena. To pomeni, da se dolg pri gradnji cestne infrastrukture še naprej beleži kot dolg Darsa in ne države," je že po četrtkovi seji vlade novinarjem dejal minister za promet Patrick Vlačič in dodal, da gre za "računovodsko operacijo". Kljub temu je z njo povezanih več vprašanj, na katera nam na ministrstvu za promet včeraj niso odgovorili. Ključno je, na kakšni pravni podlagi bo država javno cestno infrastrukturo, ki jo je gradila (tudi) z javnimi sredstvi, sploh lahko prenesla na delniško družbo, ki je resda v njeni izključni lasti, in ali lahko to stori brez javnega razpisa. Na ministrstvu so nam dejali le, da "bomo vsa pojasnila prejeli v fazi izvedbe novega modela". Sprejetje novega modela je skoraj zagotovo tudi predpriprava za kasnejšo privatizacijo Darsa, ki jo posredno napoveduje tudi izhodna strategija. Čeprav ima Dars poleg milijardnih dolgov, zdaj v lasti cestno infrastrukturo, je pot do privatizacije še dolga. V prvi fazi naj bi vlada Dars preoblikovala v pravega koncesionarja v izključni lasti države, ki bo kot investitor in financer upravljal sistem cestninjenja v prostem prometnem toku. Nato naj bi vlada preučila alternative za preoblikovanje Darsovega kreditnega portfelja, s katerim naj bi se zmanjšala višina državnih poroštev, ki so vezana na Darsove dolgove, v naslednji fazi pa bi lahko v lastništvo družbe pripustila zasebnega partnerja. Vlačič je v četrtek dejal, da je vlada pred sprejetjem modela preučila več alternativnih možnosti. Predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik včeraj pozno popoldne ni bila dosegljiva za pojasnila. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
3,122
|
split - Države nekdanje Jugoslavije tonejo v "živo blato" finančnega bankrota, je pred dnevi poročala spletna izdaja hrvaškega dnevnika Slobodna Dalmacija. Časnik je pri tem navedel, da je zunanji dolg Hrvaške, Slovenije, Srbije in BiH presegel 112 milijard evrov, medtem ko je Jugoslavija ob razpadu tujini dolgovala približno 16 milijard evrov. Zunanji dolg Jugoslavije in njenih naslednic se sicer pomembno razlikujeta - jugoslovanski dolg je bil v celoti državni, medtem ko so v zunanji dolg držav naslednic vključeni tudi vsi sektorji, je besede predstavnice Svetovne banke Sanje Madžarević-Šujster povzela Slobodna Dalmacija. "Rekorderka" v zunanjem dolgu je po poročanju Slobodne Dalmacije Hrvaška. Njen zunanji dolg znaša 44 milijard evrov, od česar na državo odpade okoli 12 odstotkov oz. 5,2 milijarde evrov. Polovico dolga so ustvarila podjetja, nebančne finančne institucije in obrtniki, približno 23 odstotkov pa banke, piše časnik. Slobodna Dalmacija se je podrobneje dotaknila tudi razmer v Sloveniji. Časnik je navedel, da je Slovenija konec leta 2009 ustvarila 39 milijard evrov zunanjega dolga, pri čemer naj bi na državo odpadlo 34 odstotkov oz. 13,3 milijarde evrov dolga. Časnik ob tem opozarja, da se je zunanji dolg lani podvojil in da bi se ob nadaljevanju takšne rasti v Sloveniji utegnil ponoviti grški sindrom.
|
negative
|
3,123
|
Ljubljana - "Slovenija bo potrebovala štiri ali celo več let, da se bo vrnila na stanje izpred izbruha krize," je ob predstavitvi nove spomladanske napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) povedal njen direktor Boštjan Vasle. V letošnjem letu naj bi se namreč BDP zvišal za le za 0,6 odstotka, v prihodnjem letu za 2,4 odstotka, v letu 2012 pa za 3,1 odstotka. Z Umarjevo spomladansko napovedjo, ki je bolj pesimistična od jesenske, se je v četrtek seznanila tudi vlada, zato je dokaj nenavadno, da premier Borut Pahor ocenjuje, da bomo evropske gazele dohiteli v roku dveh do treh let. V tem obdobju namreč ne bomo prišli niti do višine BDP iz časa pred krizo. Izjava je nenavadna tudi zaradi tega, ker so nekatere države, ki so pred krizo veljale za evropske gazele, imele lani največje padce BDP. Umar je napoved za letošnjo gospodarsko rast tako znižal za 0,3 odstotne točke, za prihodnje leto pa za odstotno točko. Glavni razlog za to je domača potrošnja, ki naj bi se letos znižala za 0,5 odstotka, medtem ko bodo preostali ključni agregati BDP dosegli rast. "K rahli okrepitvi gospodarske rasti bo tako vplivalo predvsem izboljšanje na tujih trgih, spodbude iz domačega okolja pa bodo bistveno šibkejše," ocenjuje Vasle. "Vlada bi lahko na domačo potrošnjo vplivala s prehodno uvedbo subvencij, kar so storili v Nemčiji. Tudi znižanje davka bi bilo mogoče, vendar se postavlja vprašanje, ali je smiselno povečati zadolženost ter s tem povečati tudi že tako ali tako preveliko javnofinančno luknjo," na vprašanje, kako bi lahko spodbudili domačo potrošnjo, odgovarja docent na ljubljanski ekonomski fakulteti Sašo Polanec. Eden glavnih razlogov za znižanje domače potrošnje je sicer poslabšanje razmer na trgu dela, saj naj bi zaposlenost zmanjševala tudi v prihodnjem letu. Zaradi tega naj bi bilo po Vasletovih ocenah vprašljivo, ali bomo sploh kdaj ponovno dosegali tako nizke stopnje brezposelnosti, kot smo jih leta 2007 oziroma leta 2008. Medtem ko bo zmanjšanje števila zaposlenih v predelovalnih dejavnostih in nekaterih tržnih storitvah letos manjše kot lani, naj bi se po pričakovanjih Umarja zaposlenost v gradbeništvu letos znižala za več kot lani. Padcu gospodarske aktivnosti v tej dejavnosti namreč lani ni sledil močnejši padec zaposlenosti, kar je predvsem posledica tega, da so gradbena podjetja sprva odpuščala tujce, ki pa niso zajeti v državni statistiki. Gradbeništvo je tudi ena izmed dejavnosti, ki bo zavirala gospodarsko rast, saj Umar ob omejenih finančnih virih ter negotovih razmerah na trgu stanovanj pričakuje le nadaljnje krčenje v gradnji. Vlada je že ponudila pomoč velikim gradbenim podjetjem, saj je Pahor napovedal pripravo sistemskih rešitev za to panogo. Polanec tega ne podpira, saj morajo biti velika gradbena podjetja za svoja dejanja na trgu kaznovana. "V nasprotju z bankami, katerih propad si nismo mogli privoščiti, je v primeru velikih gradbenih podjetij bolj primerno, da jih vlada ne bi reševala," ocenjuje Polanec. luki.nuredini@dnevnik.si
|
negative
|
3,124
|
Ljubljana - Večdesetmilijonski odpisi in oslabitve neekonomičnih naložb, nezavarovanih posojil ter zgrešenih investicij so skupna točka številnih najpomembnejših slovenskih družb, ki so v zadnjih dneh razkrile podatke o svojem poslovanju v letu 2009. Samo 25 analiziranih družb, ki so že razkrile poslovanje v minulem letu, je moralo lani oblikovati za kar 817 milijonov evrov oslabitev in odpisov naložb in danih posojil. V to pa ni vključenih še za nekaj več kot 100 milijonov evrov odpisov osnovnih sredstev, poleg tega pa gre zgolj za podatke matičnih družb. Na ravni skupin so namreč odpisi še za nekaj sto milijonov evrov višji in bodo presegli milijardo evrov. Posledično so analizirane družbe lani ustvarile kar pol milijarde evrov čiste izgube, kar je enkrat več, kot so je imele v letu 2008. Največ odpisov in oslabitev, in sicer kar 194 oziroma 124 milijonov evrov, so imeli lani v Novi Ljubljanski banki in Centru Naložbah, ki sta ju večji del minulega leta vodila Draško Veselinovič in Saša Fajs. Več kot 30 milijonov evrov odpisov in slabitev so morali lani oblikovati tudi v Intereuropi, Pivovarni Laško, Novi KBM, KD Group, Luki Koper in Zvonu Ena Holdingu, le nekoliko manj pa še v Abanki Vipa, NFD Holdingu in Petrolu. Vrednost odpisov in oslabitev se bo do konca meseca dodatno povečala, saj številne družbe, ki kotirajo na borzi, še vedno niso razkrile poslovnih rezultatov. "Prav je, da so očistili bilance, saj so tako vlagatelji dobili jasno sliko, družba pa zdrava izhodišča za naprej," ocenjuje član uprave Ilirike Matjaž Bernik, podobno mnenje pa ima tudi Bojan Ivanc iz KD Banke. "Dodaten problem je, da se odpisujejo razne investicije, za katere so bila najeta velika posojila. Zato bodo odpisane investicije še naprej bremenile poslovanje družb," opozarja direktor sektorja analiz Alte Investa Sašo Stanovnik. Analitiki v letošnjem letu ne pričakujejo več tako visokih odpisov. Izjema so banke, saj Ivanc opozarja, da jih bodo bremenile predvsem težave družb iz gradbenega sektorja. Zaradi milijonskih odpisov in rekordnih izgub so številni mali delničarji takoj po objavi rezultatov želeli prodati svoje delnice. Po objavi rezultatov je denimo delnica Intereurope v samo enem dnevu izgubila 7,7 odstotka vrednosti, delnica Luke Koper 5,8, delnica Laškega pa sedem odstotkov vrednosti. Tudi sicer je opaziti, da se je število delničarjev v zadnjih tednih zmanjšalo predvsem v družbah, ki so imele lani največ odpisov in najvišje izgube. Zaradi oškodovanja družbe so se delničarji Intereurope že lani odločili, da tožijo nekdanjega predsednika uprave Andreja Lovšina in preostale člane uprave, konec marca pa so podobno odločitev sprejeli tudi delničarji Luke Koper. Ali bodo letos o odškodninskih tožbah odločali tudi delničarji Pivovarne Laško, Centra Naložb, Iskre Avtoelektrike, Istrabenza..., bo znano v prihodnjih mesecih, ko bodo sklicane redne skupščine. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,125
|
Ljubljana - Družba MLM je od SID banke prejela dolgoročno posojilo v višini 4 milijone evrov. MLM je s tem pridobila potrebna sredstva za razvoj nove generacije ohišij menjalnika za osebna vozila Volkswagen in nosilcev motorja za urbano mestno vozilo z nizko stopnjo izpustov ogljikovega dioksida. Posel bo MLM do leta 2017 predvidoma prinesel 30 milijonov evrov prihodkov. "S pridobljenim posojilom bomo pokrili investicijske potrebe projekta do konca letošnjega leta, za prihodnje leto pa se bomo z bankami pogovarjali jeseni," je pojasnil predsednik uprave MLM Branko Žerdoner (na fotografiji). Ta je že julija lani opozarjal, da bi lahko pomanjkanje finančnih sredstev za naložbe ogrozilo projekt. "Če nam ne bo uspelo pridobiti investicijskih sredstev, bo to resno ogrozilo ne le razvoj, ampak tudi obstoj," je julija lani opozarjal Žerdoner. "Družba MLM je pridobila nominacijo za oba avtomobilska dela za Volkswagen v tem projektu in bo tako stoodstotni razvojni dobavitelj teh dveh komponent. Količinski obseg proizvodnje bo 250.000 kosov na leto, kar zagotavlja celotno potrebno količino za Volkswagnov model Lupo," pojasnjujejo v MLM. Družba, ki je minulo leto končala s tremi milijoni evrov izgube, ima v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani že 35-odstotno rast prodaje. A ta podatek podjetju pri bankah še ne odpira vrat. "Dostop do obratnih sredstev je za našo boniteto skoraj zaprt. Treba bo okrepiti kapital, saj je pred nami veliko novih poslovnih priložnosti, ki smo jih pridobili z intenzivnim delom v času največje krize," pravi Žerdoner. Koncept, ki ga bo za Volkswagen razvijal MLM, bo vključen v avtomobile Škoda, Seat in VW. Ta je MLM tako izkazal veliko zaupanje ter mu omogočil nadaljnje pridobivanje poslov visokotehnoloških izdelkov. Tako imenovani koncept Up! je mišljen kot nosilec tehnologije, do katere bodo imele dostop vsa hčerinska podjetja koncerna VW. Koncept predvideva uporabo majhnih motorjev, ki v povezavi s turbopolnilnikom, majhno osnovno težo vozila ter uporabo naprednih tehnologij optimizirane izrabe goriva omogočajo bistveno manjšo porabo, s tem pa seveda tudi manjše onesnaževanje okolja. "Naša tesna povezanost z različnimi panogami gospodarstva je naša prednost, ki nam tudi v kriznih časih omogoča delo in pred nas postavlja nove izzive. Hkrati nas opominja, da je treba vedno znova iskati nove trge in razvijati nove proizvode," je ob podpisu posojilne pogodbe s predsednikom uprave SID banke Sibilom Svilanom dejal Žerdoner.
|
positive
|
3,126
|
Zaradi visoke zadolženosti Grčije ter obetov, da bodo obrestne mere še nekaj časa ostale na izredno nizkih ravneh, se je vrednost zlata na borzi v Londonu danes zvišala na novo rekordno vrednost, izraženo v evrih. Za unčo zlata (31,1 grama) je treba odšteti že skoraj 863 evrov, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Toliko za to kovino ni bilo treba odšteti še nikoli doslej. Izraženo v ameriški valuti, ki prevladuje na borznih trgih surovin, se je cena zlata zvišala na 1156,85 dolarja, kar je le malo manj od najvišje letošnje vrednosti 1161,50 dolarja, dosežene sredi januarja. "Ceno zlata zvišujeta pohlep in strah," so analitiki pri Commerzbank opisali položaj na trgih surovin. Analitiki tudi za prihodnje trgovalne dni ne napovedujejo umiritve rasti cen zlata. Zaskrbljenost glede finančnega položaja v Grčiji utegne skupaj z maloštevilnimi privlačnimi alternativnimi naložbenimi možnostmi zaradi nizkih obrestnih mer ohranjati veliko zanimanje za zlato, s tem pa spodbudno vplivati na ceno, ocenjujejo pri Commerzbank.
|
negative
|
3,127
|
Ljubljana - Cilji slovenske gospodarske diplomacije so ohraniti stare in hkrati okrepiti nove trge, spremeniti mentaliteto zaposlenih na ministrstvu za zunanje zadeve, da bodo razmišljali bolj poslovno, in okrepiti blagovno znamko Slovenije, je na današnjem delovnem zajtrku Ameriške gospodarske zbornice v Ljubljani povedal zunanji minister Samuel Žbogar. Žbogar je uvodoma predstavil pet ciljev, ki jih želi uresničiti v letošnjem letu. Slovenija mora po njegovih besedah letos ratificirati arbitražni sporazum o reševanju meje s Hrvaško in z njo še naprej razvijati partnerske odnose. Hrvaška je namreč "naravni partner (Slovenije), ki bo še močnejši, ko se bo pridružila EU", je dejal Žbogar. Drugi cilj je poglobiti odnose z ostalimi sosednjimi državami - Italijo, Madžarsko in Avstrijo -, s katerimi ima Slovenija nekaj odprtih vprašanj, predvsem je to vprašanje manjšin, sicer pa so odnosi med državami po oceni Žbogarja dobri. Tretji cilj, ki ga je izpostavil Žbogar, je okrepiti vlogo Slovenije v Jugovzhodni Evropi. Slovenija je letos sprejela nekaj posebnih iniciativ, med drugim je minuli mesec skupaj s Hrvaško sprožila t. i. proces Brdo, v okviru katerega želijo države iz regije okrepiti sodelovanje. Slovenija mora ugotoviti, kje je njena dodana vrednost v regiji oziroma kje lahko igra koristno vlogo, je dejal minister. Slovenija se mora po besedah vodje slovenske diplomacije spoprijeti tudi s številnimi globalnimi izzivi - med drugim s podnebnimi spremembami, okoljskimi problemi, migracijami in jedrskim razoroževanjem. Svet se spreminja, temu pa mora slediti tudi diplomacija, je dodal Žbogar. Kot zadnji cilj pa je Žbogar izpostavil gospodarsko diplomacijo - glavno prioriteto ministrstva za zunanje zadeve. Slovenska diplomatska mreža morata promovirati Slovenijo, pomagati podjetništvu in zagotoviti več investicij v Slovenijo, je dejal. Slovenija lahko gospodarski diplomaciji in podjetništvu pomaga v okviru gospodarskih delegacij, ki Slovenijo skupaj z najvišjimi državnimi predstavniki predstavljajo v tujini. Slovenija se tega v zadnjih letih poslužuje vse pogosteje, pri tem pa je tudi bolje organizirana in pripravljena, je dejal zunanji minister. Država mora vzpostaviti tudi potrebno pravno podlago za gospodarsko sodelovanje, med drugim s posebnimi sporazumi in vzpostavljanjem poslovnih klubov v prestolnicah držav, s katerimi sodeluje. Pomembno vlogo pri tem igrajo tudi veleposlaništva, ki jih Slovenija odpira v državah, na katere po besedah Žbogarja pred leti nismo niti pomislili. Posebno področje, na katerem lahko država pomaga promovirati svoja podjetja, pa je tudi razvojna pomoč, je še dodal minister.
|
positive
|
3,128
|
Ljubljana - Čeprav je že mesece jasno, da se bo upravljanje z delnicami in deleži v lasti države z ministrstev preneslo na novo agencijo, pa so na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko proti tej rešitvi ostro nasprotovali člani opozicije. Na čelu z Zvonkom Černačem (SDS) so tako predlagali, naj nad državnimi naložbami bdi kar ministrstvo za finance. "Zakaj ustanavljamo agencijo? Da se bo strategijo oziroma odločitev o prodaji sprejemalo na najvišji ravni, operativno pa jo bodo izvajali ljudje, ki za to ne bodo nosili nobene odgovornosti. V naslednjih letih se bo tako mimo oči javnosti odvijala druga faza privatizacije," je sodelujočim na seji odbora zabrusil Černač. Opozoril je, da bo agencija v rokah ozkega kroga ljudi, tako da se bo državne naložbe prodajalo po precej bolj razrahljanih kriterijih, kot se je Mercator leta 2005. "Vse to bi se lahko izvajalo v okviru finančnega ministrstva. Vlada mora prevzeti odgovornost za upravljanje," jim je predlagal. To je vzbudilo vidno nejevoljo pri članih odbora iz koalicije. "Morda pa je res bolje, da upravljanje ostane na direktoratu za javno premoženje, ker opozicija računa, da bo prišla do mandata in s tem do upravljanja z naložbami. Moje mnenje je drugačno," mu je odgovoril Luka Juri (SD), a je Černač že pred tem zapustil sejo. Še bolj ostra je bila Breda Pečan (SD). "Če naredimo agencijo, si odsekate roke, ker ne bi več mogli sklicati nekaj interesentov in jim poceni prodati časopisne hiše ali pa kaj drugega," je bila kritična. "Ravno nasprotno. To je priložnost, da država končno dokaže, da je lahko dober lastnik. Zakona ne sprejemamo zaradi OECD, ampak zato, ker so bile družbe do sedaj talke posameznih interesnih skupin. Po novem bomo, če ne bo spoštovana strategija oziroma letni načrt, uveljavljali odškodninsko odgovornosti proti nadzornim svetom, kar pa se do sedaj, še zlasti v prejšnji vladi, ni zgodilo," je ob tem povedal Matevž Frangež (SD), s čimer pa se ni strinjal Radovan Žerjav (SLS). Politiki bodo namreč po njegovem sprejeli strategijo, vodstvo agencije pa si jo bo razlagalo po svoje. "To strategijo bi lahko, četudi bi z naložbami upravljalo ministrstvo za finance, že zdaj sprejel parlament," je pojasnil. Člani odbora so pričakovano zavrnili dopolnila, ki jih je predlagala opozicijska SDS. Nasprotno, sprejeli so vrsto dopolnil koalicije, s katerimi so bolj jasno opredelil obliko in naloge agencije. Po novem bo tako agencijo vodila uprava, ki bo tričlanska in jo bo na predlog vlade imenoval državni zbor. Bolj jasno so zapisali tudi statusno obliko agencije. Ta ne bo niti pravna oseba niti javna agencija, temveč bo samostojen in neodvisen državni organ, ki odgovarja državnemu zboru. Pri razpolaganju z državnim premoženjem so ji postavili vrednostno omejitev, in sicer bo za razpolaganje z naložbami, katerih knjigovodska vrednost presega 20 milijonov evrov, potrebovala soglasje vlade. V vsakem primeru pa bo soglasje potrebovala pri strateških naložbah. Prihodki se bodo stekali v proračun.
|
neutral
|
3,129
|
Koper - Geostrateških prednosti Luke Koper se po mnenju predsednika uprave Luke Koper Gregorja Veselka bolj zavedajo v tujini kot doma. "Pri nas so bolj pomembni raznorazni drugi interesi kot razvoj pristanišča in ne nazadnje gospodarstva Slovenije," je Veselko dejal v pogovoru za Krizno ogledalo STA. Celoten pogovor bo objavljen v torek. Če naj koprsko pristanišče ostane v koraku s sosednjimi, mu je po Veselkovem mnenju potrebno omogočiti razvoj "Mi smo razvojno naravnani, a je zavor, kamnov spotike in nastavljenih nog kar nekaj," poudarja. Koprsko pristanišče je po besedah njegovega prvega moža za potencialne tuje partnerje zanimiva naložba. "Strinjam se s tem, da je Luka Koper kot edina slovenska luka nacionalnega interesa. Strinjam se tudi, da ima država v luki večinski lastniški delež. Vprašanje je ostalih 49 odstotkov," meni. Primeren strateški partner bi bil tisti, ki bi v družbo prinesel svež kapital, nove blagovne tokove in nov način upravljanja storitev. Z nekaterimi, ki so izpolnjevali vse tri zahteve, so se v preteklem letu že pogovarjali. Luka Koper je po mnenju Veselka trenutno najbolj konkurenčno med pristanišči v Severnem Jadranu. Delež tovora, ki je je skozi koprsko pristanišče potoval iz ali na tržišča srednje Evrope, je v času krize rasel, čeprav sta skupni uvoz in izvoz na teh tržiščih upadla, poudarja. Podatki o pretovoru v prvih treh mesecih letošnjega leta kažejo prva znamenja oživljanja po gospodarski krizi, meni. Zgodbe z Ankaranom Veselko ne želi komentirati, dokler se ta ne bo zaključila. Njegove izjave so bile, kot pravi, v preteklosti vzete iz konteksta. "Kot predsednik uprave moram svoje zaposlene in lastnike opozarjati o potencialnih nevarnostih konflikta dveh povsem različnih prostorskih politik. V tem konkretnem primeru me ne zanima, ali se nekdo bori za evre, ki jih Luka Koper daje skozi koncesnino, ali za karkoli drugega," pravi. Na vprašanje, ali je med podpisniki peticije civilne iniciative Tujega nočemo, svojega ne damo za razpis zakonodajnega referenduma, pa odgovarja, da ne.
|
neutral
|
3,130
|
Moskva - Rusija pričakuje, da bo pred koncem aprila podpisala še zadnji potrebni sporazum za uresničitev projekta Južni tok. Gre za sporazum o sodelovanju z Avstrijo, je napovedal ruski energetski minister Sergej Šmatko. Podobno časovnico predvidevajo tudi na avstrijskem ministrstvu za gospodarstvo. Na avstrijskem gospodarskem ministrstvu so navedli, da bodo pogajanja z rusko stranjo zaključena najkasneje do obiska ruskega premierja Vladimirja Putina v tej državi. Putin se bo konec aprila udeležil evropskega prvenstva v judu, ki bo potekalo na Dunaju, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Ruska stran je do sedaj že podpisala meddržavne sporazume o sodelovanju pri izgradnji in uporabi plinovoda Južni tok s Srbijo, Bolgarijo, Madžarsko, Grčijo, Slovenijo in Hrvaško. Po plinovodu Južni tok naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov plina. Projekt je ocenjen na okoli deset milijard evrov, po nekaterih ocenah bi se številka lahko povzpela do 25 milijard evrov. Južni tok bosta po načrtu sestavljala dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, bo šel v Italijo tudi krak, ki se bo iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Plinovod naj bi Evropi zagotovil zanesljivejšo in varnejšo oskrbo z zemeljskim plinom, saj bo zaobšel Ukrajino, s katero se je Rusija v zadnjih letih večkrat znašla v t.i. plinskih sporih.
|
neutral
|
3,131
|
Ljubljana - Po najnovejšem načrtu pomoči Grčiji naj bi Slovenija prispevala sredstva v višini 145 milijonov evrov. Gre za načrt krizne pomoči Grčiji, ki so ga v nedeljo predlagali finančni ministri šestnajstih držav evrskega območja in po katerem naj bi si ta lahko sposodila do 30 milijard evrov. Sredstva pa bi lahko pridobila preko triletnih posojil s 5,3-odstotno obrestno mero, ki je precej nižja od sedemodstotne tržne obrestne mere, po kateri si Grčija trenutno lahko sposoja sredstva na odprtem trgu. Najbolj pa v oči bode dejstvo, da bodo pri reševanju Grčije sodelovale države, ki so tudi same v izjemnih finančnih težavah. Tako bo samaritanstvo še bolj oklestilo proračune Portugalske, Irske in Španije. Slednja naj bi Grčiji prispevala celo 3,7 milijarde evrov, največ med vsemi pa bo prispevala Nemčija, in sicer 8,4 milijarde evrov. Evropske vlade naj bi se odločile za potezo predvsem v upanju, da se finančne razmere nekoliko stabilizirajo in vlagatelji pomirijo, saj zaradi pomanjkanja investicij vrednost evra že dalj časa pada. Poteza pa je ta teden vplivala na zvišanje tečajev na evropskih borzah. Sicer pa je včerajšnja uspešna prodaja grških zakladnih menic v višini 1,56 milijarde evrov vsaj začasno rešila probleme Grčije oziroma jih prestavila na naslednje mesece, ko bo morda resnično potrebovala 30 milijard evrov pomoči. Na to, ali jo bo tudi v celoti dobila, pa nedeljski sporazum še ne daje odgovora, saj ga mora vseh šestnajst držav najprej še potrditi.
|
neutral
|
3,132
|
Ljubljana - Iznajdljivost pri dogovarjanju za pridobivanje gradbenih poslov očitno ne pozna meja. Podjetja s spornimi dogovori, ki kršijo osnovna pravila preprečevanja omejevanja konkurence, ne le da konkurirajo na javnih razpisih, ampak jih podpira celo druga največja banka v državni lasti, Nova Kreditna banka Maribor (NKBM). Tako so tri velika mariborska gradbena podjetja MTB, Stavbar in Konstruktor za kandidiranje na javnem razpisu za gradnjo medicinske fakultete v Mariboru, vrednem 38,5 milijona evrov, ustanovila skupno podjetje, Skupino MG. Predstavniki omenjenih treh podjetij so po naših informacijah včeraj obiskali predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča, pogovor pa naj bi tekel o pridobitvi garancije za milijonski posel. "V NKBM lahko potrdimo, da se z našimi obstoječimi in potencialnimi poslovnimi partnerji redno srečujemo. Kot odgovorna banka skupaj z njimi tako ves čas iščemo možnosti realizacije dobrih projektov," so nam v banki odgovorili na vprašanje, ali se je vodstvo banke srečalo s predstavniki podjetij MTB, Konstruktor in Stavbar zaradi garancije za projekt izgradnje mariborske medicinske fakultete. Podrobnosti omenjenega projekta pa zaradi enakomernega obveščanja "vseh javnosti in slovenske zakonodaje", tako v NKBM, ne morejo komentirati. A pogodba o ustanovitvi skupnega podjetja Skupine MG je nična. Podjetja bi ustanovitev skupnega podjetja namreč morala prijaviti uradu za varstvo konkurence (UVK). Direktor urada Jani Soršak nam je pojasnil, da morajo podjetja, ki skupaj presegajo 35 milijonov evrov letnih prihodkov, ustanovitev skupnega podjetja (joint-venture) priglasiti UVK. Glede na to, da je MTB lani ustvaril 47 milijonov evrov čistih prihodkov, Stavbar pa nekaj več kot 28,5 milijona evrov, že ti dve podjetji, zdaj sicer obe v postopku prisilne poravnave, omejitveni znesek presegata. Skupina MG je bila ustanovljena 20. oktobra lani, le teden dni pred odpiranjem ponudb za razpis za gradnjo fakultete. Za priglasitev skupnega podjetja UVK so imeli mariborski gradbinci 30 dni časa, ker tega vse do danes niso storili, pa bo UVK zdaj sprožil postopek. Podjetji MTB in Stavbar že več let veljata za glavna izvajalca gradbenih del v mariborski občini, financiranih z javnimi sredstvi. Ker sta obe podjetji v postopku prisilne poravnave, samostojno na razpisu ne bi mogli sodelovati - rok za oddajo končnih ponudb se izteče 4. maja -, saj to prepoveduje že vsebina javnega razpisa. Zaradi omenjenih omejitev je razpis za gradnjo medicinske fakultete v Mariboru že presojala državna revizijska komisija, in sicer na zahtevo konzorcija podjetij Meteorit, Alpine Bau in Cestno podjetje Maribor (CPM). Ker je eden od upnikov CPM za podjetje predlagal stečaj, je mariborska univerza pod vodstvom rektorja dr. Ivana Rozmana konzorcij že v prvi fazi izločila kot neprimernega ponudnika. A dejstvo je, da je sodišče predlog za stečaj zavrnilo, česar pa univerza ni upoštevala. Zakon o javnih naročilih naročniku sicer dovoljuje, da ponudnika, ki je v postopku prisilne poravnave ali stečaja, izloči, ga pa k temu ne obvezuje. Revizijska komisija je pritrdila konzorciju Meteorit, Alpine Bau in CPM, univerza pa jim mora poplačati še 10.000 evrov stroškov zaradi revizije. Kako bo Univerza v Mariboru ravnala v primeru Skupina GM, katere največja ustanovitelja sta v postopku prisilne poravnave, še ni znano. katja.svensek@dnevnik.si, sebastjan.morozov@dnevnik.si, tomaz.klipsteterdnevnik.si
|
neutral
|
3,133
|
Ljubljana - Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se bo v organizaciji Založbe Kapital danes začel dvodnevni finančni sejem Kapital 2010, ki se ga bosta udeležila tudi ministra za gospodarstvo in finance, Matej Lahovnik in Franc Križanič, so sporočili iz Založbe Kapital. Lahovnik bo na že 16. sejmu odprl Dan odprtih vrat Slovenskega podjetniškega sklada, v okviru katerega bodo podjetniki in podjetniški svetovalci na različnih predavanjih in okroglih mizah pridobili informacije o finančnih spodbudah, ki jih letos nudi sklad. Križanič bo sodeloval na okrogli mizi o prihodnosti slovenskega finančnega trga, ki se je bodo med drugim udeležili tudi prvi mož Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec, predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič in predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija France Arhar. Obiskovalci sejma se bodo sicer lahko udeležili več kot 40 predavanj in okroglih miz, na katerih bodo finančni strokovnjaki predstavili naložbene priložnosti in novosti v finančni ponudbi, strokovnjaki pa bodo med drugim spregovorili o prihodnosti slovenskega nepremičninskega trga in možnostih za donosne naložbe v vzajemne sklade. Na otvoritvi sejma bodo razglasili tudi najboljšega finančnika, direktorja in podjetje po izboru novinarjev in urednikov poslovnih medijev. Na sejmu se bo sicer predstavilo 80 ponudnikov finančnih storitev, organizatorji pa pričakujejo več kot 5000 obiskovalcev.
|
positive
|
3,134
|
Ljubljana - Družbi Adria Ankaran še vedno ni uspelo prevzeti nadzora nad kampom, čeprav je okrajno sodišče v Kopru pred dnevi izdalo začasno odredbo o motenju posesti v korist Adrie. Posledično mora Adria Ankaran, ki je v finančnih težavah, za varnostno službo, ki varuje kamp, plačati od štiri do pet tisoč evrov dnevno. Direktorica Adrie Ankaran Zlatka Galinec pravi, da je vodstvo družbe presenečeno in zaskrbljeno zaradi počasnega in neučinkovitega ukrepanja vseh, ki bi morali sodelovati pri uresničitvi začasne odredbo. "Zato pozivamo pristojno sodišče, da čim prej imenuje izvršitelja začasne odredbe, ki smo ga predlagali," pravi Galinčeva. Po naših informacijah pa Adria Ankaran izvršitelja ni predlagala v predlogu za izdajo začasne odredbe, temveč je to storila šele pred nekaj dnevi. Po besedah predsednice okrajnega sodišča v Kopru Bojane Štrukelj Petovič sodišče ni moglo določiti izvršitelja v začasni odredbi, ker o začasni odredbi odloča na podlagi predloga Adrie, ki pa imenovanje konkretnega izvršitelja ni predlagala. Na začetku tega tedna je koprsko sodišče prejelo nekaj vlog glede spora za zemljišče Adrie Ankaran, med katerimi sta bila tudi ugovor glede izdane začasne odredbe in predlog za določitev izvršitelja. V torek je sodišče vloge vročilo nasprotnim strankam, ki imajo osem dni časa za odgovor. "Izvršitelja bo sodišče verjetno imenovalo že pred tem rokom. To bo odvisno od odločitve sodnice, ki ji je bila zadeva dodeljena, in od trditev strank v novih vlogah," razlaga Štrukelj-Petovičeva. Poročali smo že, da bi morala Adria Ankaran na podlagi začasne odredbe ponovno prevzeti upravljanje kampa. Toda to so ji preprečili varnostniki, ki jih je najelo podjetje Actium. Preko tega podjetja je nekdanji svetovalec uprave Adrie Ankaran Miro Majcen v letu 2008 krepko pod ceno kupil podjetje KSV turizem, na katerega je Adria pred tem oddelila nekaj deset tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče s kampom. Sicer pa je po naših informacijah nekdanje vodstvo Adrie Ankaran z Igorjem Lebarjem na čelu tudi na razne druge načine izčrpavalo družbo. V obdobju, ko je Lebar vodil Adrio Ankaran (od sredine leta 2007 pa do konca leta 2009, ko je bil razrešen), so namreč številni stroški glede na primerljivo obdobje pred tem, ko je Adrio Ankaran vodila Galinčeva (v letu 2007 je odstopila, konec lanskega leta pa je bila ponovno imenovana za direktorico), krepko narastli. Tako so stroški varovanja poskočili s 100.000 evrov na dobrih 580.000 evrov, stroški reševanja iz vode pa z 12.000 evrov na približno 230.000 evrov. Stroškov svetovalnih storitev in čiščenja v času, ko je Adrio Ankaran vodila Galinčeva, družba ni imela. Pod Lebarjevim vodstvom pa je Adria Ankaran imela za 160.000 evrov stroškov svetovalnih storitev, stroški čiščenja pa so znašali 270.000 evrov. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
3,135
|
Ljubljana - Italijanska energetska družba namerava v Sloveniji ustanoviti novo podjetje, in sicer z imenom Eni Slovenija. O tem, ali bo Eni lahko v svojem hčerinskem podjetju uporabljal ime Slovenija, bo vlada predvidoma odločala na današnji seji. V Sloveniji je Eni že prisoten z dvema podjetjema. Preko svojega podjetja Agip obvladuje okoli deset bencinskih črpalk, preko podjetja Adriaplin, v katerem ima 51-odstotni lastniški delež, pa distribuira plin. Po ocenah poznavalcev razmer zdaj Eni ustanavlja v Sloveniji novo podjetje zaradi gradnje plinovoda Južni tok. S tem plinovodom, v katerega nameravata ruski Gazprom in italijanski Eni vložiti približno 20 milijard evrov, se bodo nahajališča plina v severni Sibiriji prek Črnega morja in držav jugovzhodne Evrope povezala z Italijo.
|
positive
|
3,136
|
London, Berlin, New York - Evropske borze so zadnji dan trgovalnega tedna sklenile s padcem, tečaji delnic na pomembnejših borzah so se v povprečju znižali za več kot odstotek. V rdečih številkah je tudi ameriški Wall Street, ameriška nafta pa se je pocenila za več kot dolar in je pod mejo 85 dolarjev za 159-litrski sod. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trgovanje končal pri 2950,17 točke, kar je 2,07 odstotka manj kot v četrtek. Med pomembnejšimi je največji padec zabeležila borza v Parizu, kjer se je indeks CAC 40 znižal za 1,91 odstotka na 3987,82 točke. Indeks DAC v Frankfurtu je nazadoval za 1,76 odstotka na 6180,90 točke, indeks FTSE 100 v Londonu pa za 1,39 odstotka na 5743,96 točke. V Milanu se je indeks FTSE Italia All-Share znižal za 2,07 odstotka na 23.550,52 točke, indeks ATX na Dunaju za 2,06 odstotka na 2733,08 točke, indeks BUX v Budimpešti pa za 1,26 odstotka na 24.600,92 točke. Zagrebški indeks Crobex je trgovanje sklenil pri 2195,01 točke, kar je 0,05 odstotka manj kot v četrtek, indeks Belex 15 v Beogradu pa se je okrepil za 0,60 odstotka na 765,46 točke. Negativno je tudi trgovanje na ameriškem Wall Streetu, kjer se je industrijski indeks Dow Jones doslej znižal za 1,20 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq pa za 1,54 odstotka. Nafta se je v današnjem trgovanju krepko pocenila. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP se je zahodnoteksaška lahka nafta z majskim dobavnim rokom pocenila za 1,43 dolarja na 84,08 dolarja za 159-litrski sod. Za sod severnomorske nafte brent z dobavo v juniju, je treba odšteti 86,53 dolarja, kar je 1,06 dolarja manj kot v četrtek. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je Evropska centralna banka opoldne referenčni tečaj evra postavila pri 1,3535 dolarja, potem ko je bil ta v četrtek pri 1,3544 dolarja.
|
neutral
|
3,137
|
Ljubljana - Če bosta Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) ostali lastnici vseh svojih naložb, skoraj stotih, oziroma jima jih ne bo treba v nekaj letih prodati, pa bo nadzor nad tistimi najpomembnejšimi prevzela nova agencija, ki bo upravljala državne naložbe. Po tem, ko je ministrstvo za finance pod vodstvom Franca Križaniča iz zakona o njunem preoblikovanju črtalo seznam strateških naložb, še ni povsem jasno, katere naložbe se bodo pridružile NLB, Luki Koper in Zavarovalnici Triglav, a je mogoče iz pojasnil državne sekretarke na ministrstvu Helene Kamnar sklepati, da se lahko njihovo število povzpne tudi na deset. Kad in Sod po uveljavitvi zakona namreč ne bosta smela več razpolagati z nobeno kapitalsko naložbo, ki velja za strateško oziroma njena skupna knjigovodska vrednost presega 40 milijonov evrov, je včeraj po tem, ko ga je sprejela vlada, povedala Kamnarjeva. Strateške naložbe so opredeljene kot tiste, kjer imata družbi pristojnost imenovanja nadzornikov in sodelovanja pri imenovanju uprav. "Običajno so to deleži nad 25 odstotkov, da pa bi se izognili izigravanju, je predviden tudi nominalni prag," je pojasnila. Vseeno pa bo to določeno šele z dokumenti, ki urejajo upravljanje kapitalskih naložb, oziroma bo ta seznam pripravila agencija. Čeprav je v zakonu o preoblikovanju skladov še nejasno, kako izračunati knjigovodsko vrednost, pa bodo med naložbami, s katerimi bo upravljala agencija, skoraj zagotovo delnice Krke, Telekoma Slovenije, NLB, Petrola, Gorenja, NKBM, Zavarovalnice Triglav in Luke Koper. Da bi za strateške označili vse naložbe, kjer Kad in Sod presegata 25 odstotkov, je bolj malo verjetno, saj bi potemtakem agencija prevzela v upravljanje Savo, Pozavarovalnico Savo, Cinkarno Celje, Slovenijales, Žito, PDP ter vsaj še igralniške družbe (Hit, Loterija Slovenije, Casino Bled, Casino Ljubljana, Casino Portorož). Premier Borut Pahor je včeraj ponovil svoje stališče, da mora vlada zelo premišljeno odločiti, katera finančna institucija oziroma gospodarska družba mora ostati v lasti države. tomaz.modic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,138
|
Ljubljana - Nova KBM je v četrtek od Banke Celje kupila slabe tri odstotke delnic Mercatorja ter s tem postala peta največja lastnica slovenske trgovske družbe. Za omenjen paket delnic, ki ga je Banka Celje pridobila lani z zasego zastavljenih delnic Infonda Holdinga, je NKBM odštela kar 18 milijonov evrov oziroma 173 evrov na delnico. Z nakupom delnic je tako predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič korak bližje članstvu v nadzornemu svetu. Kot smo že poročali, je po naših informacijah Kovačič ostalim bankirjem, ki so v lastništvo Mercatorja vstopili lani z zasego zastavljenih delnic, izrazil želje po članstvu v nadzornem svetu Mercatorja, vendar naj bi imeli ostali bankirji do tega pomisleke. Zato je Kovačič napovedal, da bo delež v Mercatorju povečal, svojo napoved pa je že začel uresničevati. Mercatorjeve delnice je NKBM kupila že v ponedeljek. Novogoriška Vipa mu je prodala 7400 delnic, mariborski Medaljon pa 3523 delnic. Oba posla sta bila sklenjena po ceni 164 evrov za delnico, skupna vrednost pa je znašala nekaj manj kot 1,8 milijona evrov. Z vsemi nakupi delnic v tem tednu si je NKBM svoje lastništvo v največjem slovenskem trgovcu povečala z 2,18 odstotka, na 5,24 odstotka, ter tako postala peta največja lastnica Mercatorja. Kovačičeve želje po članstvu v nadzornem svetu v NKBM niso ne zanikali ne potrdili, saj v NKBM "spoštujejo načela enakomernega obveščanja vseh javnosti, slovensko zakonodajo in pravila ljubljanske borze". Dodali so še, da je NKBM z vsemi svojimi naložbami vedno ravnala kot dober gospodar. Omenimo še, da je NKBM lani ustvarila le 12,8 milijona evrov dobička, kar je za 27 odstotkov manj kot leta 2008 ter za sedem milijonov evrov manj, kot je v tem tednu porabila za nakupe delnic Mercatorja.
|
neutral
|
3,139
|
Ljubljana - Skupina SKB, ki jo vodi Cvetka Selšek, je lani ustvarila 20,7 milijona evrov čistega dobička, kar je za 18 odstotkov manj kot predlani. Na zmanjšanje dobička so vplivale predvsem rezervacije in oslabitve, saj je skupina za to namenila 18 milijonov evrov, kar je za 12 milijonov evrov več kot v letu 2008. Bilančna vsota skupine se je medtem lani zvišala za le štiri odstotke, na 2,9 milijarde evrov. Bančni prihodki so bili večji za 6,4 odstotka, pri čemer so bili ključni nosilci rasti obrestni produkti. Čisti obrestni prihodki so se namreč lani zmanjšali za 13 odstotkov, na 70,9 milijona evrov, medtem ko so se neobrestni prihodki zmanjšali za 5,3 odstotka, na 35,1 milijona evrov. Največji upad neobrestnih prihodkov je skupina beležila iz prodaje investicijskih skladov Societe Generale Asset Management in iz naslova posredniških provizij od vrednostnih papirjev. Na manjše neobrestne prihodke so vplivale tudi nižje dividende in manjši prihodki od prodaje naložb ter izvedenih finančnih instrumentov. Skupina SKB je lani v celotnem bančnem sistemu zagotavljala petino celotne rasti posojil prebivalstvu. Potrošniški krediti so se povečali za 9,4 odstotka, stanovanjski pa za 24,2 odstotka. Posledično se je okrepil tržni delež skupine pri kreditiranju gospodarstva, in sicer za 80 bazičnih točk, na 9,8 odstotka. Po drugi strani se je zaradi večjih poplačil kratkoročnih posojil velikih podjetij za 4,8 odstotka zmanjšalo kreditiranje pravnim osebam. Lastnici SKB banke, francoski Societe Generale, se letos obetajo nižje dividende. Po predlogu uprave bodo namreč za dividende namenili 6,83 milijona evrov oziroma 54 centov bruto na delnico, medtem ko je lastnica lani za dividende prejela osem milijonov evrov oziroma 63 centov bruto na delnico.
|
neutral
|
3,140
|
Ljubljana - Da sta se holdinga Zvon Ena in Zvon Dva znašla v hudih finančnih težavah, lahko sklepamo tudi iz poteze, da si nameravata iz medvoške tovarne papirja Goričane izplačati celoten bilančni dobiček. Res je papirnica lani poslovala mnogo bolje in po neuradnih podatkih ustvarila štiri milijone evro dobička, a ji bodo delničarji v obliki dividend pobrali še dobičke iz let 2004, 2005, 2006 in 2007, skupno kar 8,5 milijona evrov. Da predlog o razdelitvi dividend na skupščini 18. maja ne bi dobil večine glasov, je malo verjetno, saj ga je na dnevni red uvrstil prvi mož Goričanov Andraž Stegu, ki vodi tudi največjega lastnika - podjetje Papigor. Ta je v lasti obeh holdingov, pri čemer ima vsak dobrih 30 odstotkov, ter Kovinoplastike Lož. Kakšen vpliv bo imelo izplačilo celotnega bilančnega dobička na poslovanje papirnice in ali ima družba sploh dovolj likvidnostnih sredstev, nismo uspeli preveriti. Dividende bi jim sicer po predlogu izplačala do septembra letos. Medtem ko je leto 2008 končala z milijonom evrov izgube, pa lahko iz tega, da je bilančni dobiček lani zrasel s 4,5 na 8,5 milijona evrov, sklepamo, da je medvoška tovarna papirja pri tem ustvarila okoli štiri milijone evrov čistega dobička. Poleg tega ima družba še okrog dvanajst milijonov evrov v kapitalskih rezervah in rezervah iz dobička.
|
positive
|
3,141
|
New York - Ameriški letalski prevoznik Delta Airlines je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 256 milijonov dolarjev izgube. Izguba je občutno manjša od tiste iz enakega lanskega obdobja, kar je pripisati rasti povpraševanja po letalskem prevozu, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Prihodki od prodaje ameriške letalske družbe so se v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z enakim obdobjem leto prej povečali za dva odstotka na 6,85 milijarde dolarjev. Zimska neurja so letos težave povzročala vsem ameriškim letalskim družbam. Delta je v obdobju od januarja do marca na račun predvsem februarskih neurij, zaradi katerih je morala odpovedati skupaj 7000 letov, izgubila 65 milijonov dolarjev. Na poslovanje družbe so vplivali tudi višji stroški goriva v primerjavi z letom prej. Pred vstopom v turistov polno poletno sezono letalske družbe upajo na ustvarjanje dobičkov. Če bo Delta v obdobju od aprila do junija ustvarila dobiček, bo to prvi pozitivni četrtletni izkupiček po tretjem četrtletju leta 2007.
|
negative
|
3,142
|
New York - Ameriški računalniški gigant IBM je v prvem letošnjem četrtletju zabeležil 2,6 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodek je v prvem letošnjem trimesečju znašal 22,9 milijarde, kar na letni pravni predstavlja petodstotni porast, so danes sporočili iz podjetja. IBM je v prvem letošnjem četrtletju zabeležil 2,6 milijarde dolarjev čistega dobička oz. 1,97 dolarja na delnico, potem ko je čisti dobiček v istem obdobju lani znašal 2,3 milijarde oz. 1,70 dolarja na delnico. Rezultati so presegli pričakovanja analitikov. Agencija Thomson Reuters je namreč ocenila, da bo prihodek podjetja znašal 22,8 milijarde oz. 1,93 dolarja na delnico, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Dobri rezultati IBM kažejo, da podjetja po svetovni gospodarski krizi za tehnologijo znova namenjajo več sredstev. To dokazujejo tudi rezultati največjega svetovnega proizvajalca čipov za računalnike Intel. Ta je minuli teden sporočil, da se je čisti dobiček podjetja v prvem letošnjem četrtletju zvišal za skoraj štirikrat.
|
positive
|
3,143
|
Ljubljana - Z jutranjim "postankom" v Savi je minister za finance Franc Križanič začel včerajšnji obisk na Gorenjskem, med katerim se je ustavil tudi v Gorenjski banki. Za obisk Save in Gorenjske banke (edini gospodarski družbi, ki ju je Križanič včeraj obiskal), ki sta jedro tako imenovane gorenjske gospodarske naveze, naj bi se sicer Križanič odločil šele konec minulega tedna oziroma vsega nekaj dni po razkritju v Dnevniku, da naj bi se ta začela krepiti v lastništvu Abanke. Na včerajšnji sestanek z vodstvom Save je sicer Križanič prišel brez besed, brez izjav za medije pa je sestanek tudi zapustil. Prav povezovanje Gorenjske banke in Abanke Vipa je bilo tudi v ospredju včerajšnjih pogovorov, predsednik nadzornega sveta in član uprave Save Miran Kalčič in Emil Vizovišek pa sta Križaniču predstavila trenutne faze povezovanja obeh bank, kakor tudi nekatere "alternativne scenarije". Uprava Gorenjske banke, ki je skoraj v polovični lasti Save, je na sestanek s Križaničem pripeljala tudi svojega svetovalca Andreja Širclja, nekdanjega državnega sekretarja na finančnem ministrstvu. Če je Šircelj s Križaničem včeraj govoril tudi o izhodni strategiji, ni znano, jo pa je le nekaj ur kasneje kot predsednik odbora za finance pri strokovnem svetu SDS kritiziral na javni tribuni v Mostah v Ljubljani. V Dnevniku smo že razkrili, da zadnji načrt predvideva dokapitalizacijo Gorenjske banke, ta pa bi nato prevzela Abanko. Da so uresničevanje tega načrta v gorenjski gospodarski navezi že začeli, nakazujejo tudi zadnji dogodki. Kot smo razkrili v Dnevniku, naj bi namreč Daimond že prodal svoj 3,6-odstotni delež Abanke, Sava oziroma Gorenjska banka pa naj bi se do tega deleža dokopali preko KD Banke. V Savi, KD Banki in Daimondu so to sicer zanikali. V Gorenjski banki teh informacij na drugi strani niso želeli komentirati, so pa posredno potrdili, da je KD Banka njihova stranka.
|
neutral
|
3,144
|
Washington - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj oznanil, da še vedno razmišlja o uvedbi davka na dodano vrednost, obdavčitvi, kakršne Američani v zgodovini obstoja države še niso imeli, in kateri nasprotuje tudi večina demokratov. O ideji o uvedbi DDV-ja so govorili že pred več kot letom dni, ko jo je v „eter“ spustila predsednica predstavniškega doma kongresa Nancy Pelosi. Ko je Obamov glavni svetovalec za gospodarstvo Paul Volcker nedavno ponovno začel razpravljati o tem, je senat (v katerem 60 sedežev držijo člani demokratičnega zastopniškega kluba) nemudoma reagiral. Izglasoval je neobvezujoč sklep, v katerem so takšen davek poimenovali kot „masivno povečanje davka, ki bi močno vplivalo na družine, ki živijo na fiksnih prihodkih, hkrati pa bi še upočasnil izboljšanje stanja države“. Predstavniki Baracka Obame sicer že več dni zatrjujejo, da do uvedbe DDV-ja ne bo prišlo, kar so potrdili še pred včerajšnjim intervjujem za CNBC. A vendar je ameriški predsednik med njim dejal, da še vedno čaka predloge dvostranske finančne komisije glede načina boja proti deficitu. Ko so ga vprašali, ali še vedno razmišlja o uvedbi DDV-ja, je dejal: „Vem, da se je o davku na dodano vrednost veliko govorilo. To je nekaj, kar sicer deluje v drugih državah in bi bilo nekaj novega za ZDA. Preden pa začnem druge prepričevati, da 'je to za nas smiselno, nekaj drugega pa ne', želim imeti jasno sliko o možnostih, ki se nam ponujajo.“ Dodal je še, da je njegova prioriteta videti, kako lahko zmanjša škodljivo potrošnjo, s čimer se bo lahko odločil, katere vladne usluge je potrebno ponuditi državljanom, zatem pa bo tudi videl, kako lahko te usluge financirajo. Ključna težava, s katero se bo moral Obama spopasti, je odnos visokega deficita in visokega finančnega dolga. Številni komentatorji in kritiki so spomnili, da ameriški predsednik ne more izpolniti svojega programa in reform, ki jih je uvedel, ne da bi povišal davek. Težko je reči, če bo eden od njih Američanom nepoznan DDV, saj malokdo to idejo podpira.
|
neutral
|
3,145
|
Ljubljana - Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je zaradi suma kartelnega dogovarjanja ponudnikov razveljavila okoli 17 milijonov evrov vreden razpis za pisarniški material za državno upravo, Urad za varstvo konkurence (UVK) pa je uvedel postopek zaradi suma usklajenega delovanja. Po neuradnih informacijah zoper DZS, Mladinsko knjigo trgovino in Extra Lux, ki so oddali skupno ponudbo. Direktor UVK Jani Soršak je potrdil, da jih je na primer opozorilo ministrstvo in so zato postopek uvedli v skladu z zakonom. Kdo vse so preiskovanci, Soršak ni želel razkriti, molčijo pa tudi na ministrstvu. Ponudbi sta na novembra lani objavljeni razpis poleg omenjene trojice poslali še družbi Pavlin in Link International Klaus Busk Nielsen, ki je v tuji lasti. Izbrani sta bili skupna ponudba in ponudba družbe Pavlin. Razpis je bil namreč razdeljen na štiri sklope, ponudniki pa so lahko oddali ponudbe za celoten razpis ali za posamezen sklop. DZS, Mladinska knjiga trgovina in Extra Lux so oddali ponudbo za vse sklope in zmagali na vseh, z izjemo dobave materiala za tiskanje, kjer je bila izbrana tudi družba Pavlin. Po besedah naših sogovornikov se je razpis začel zapletati, ko je trojček DZS, Mladinska knjiga trgovina in Extra Lux zahteval vpogled v ponudbo družbe Pavlin, nato pa vložil še revizijski zahtevek, ker da ponudba ni ustrezna. Ministrstvo za javno upravo je po pojasnilih Mateja Zimška iz družbe Pavlin revizijskemu zahtevku ugodilo in njihovo v celoti izločilo. Nato je vpogled v konkurenčno ponudbo zahtevala še družba Pavlin in prav tako vložila revizijski zahtevek, ki pa ga je ministrstvo zavrnilo kot neutemeljenega. Zato so se obrnili na Državno revizijsko komisijo. Zimšek še poudarja, da niso v nobeni točki in na noben način sodelovali pri kakršnem koli kartelnem ali drugem nedovoljenem dogovarjanju, ki bi težilo k zmanjševanju konkurence ali nedovoljenem poenotenju cen. To dokazuje tudi dejstvo, da so ponudbo oddali samostojno za sklop, za katerega izpolnjujejo pogoje. Toda, kot nakazuje aktualna preiskava suma kartelnega dogovarjanja gradbenih podjetij, ni mogoče izključiti možnosti, da je razpis propadel zaradi spora med trojčkom in družbo Pavlin. Slednja se je menda za revizijo odločila šele po tem, ko je po pritožbi trojčka izpadla iz posla. Predsednik uprave DZS Bojan Petan je dejal, da uradno ni seznanjen niti s kakršnim koli postopkom UVK niti z razveljavitvijo razpisa. "Skupno ponudbo smo oddali transparentno v skladu z zakonom o javnem naročanju. Nobenih tajnih pogajanj ni bilo," je zatrdil Petan. Informacije, da so k usklajevanju ponudb povabili družbo Pavlin, je zanikal, prav tako dogovarjanje s tretjim ponudnikom. Da je njihova ponudba v celoti skladna z zakonom, oziroma da bi bila uvedba postopka UVK v tem primeru nerazumen odziv, meni tudi direktorica veleprodaje Mladinske knjige trgovine in vodja javnih naročil Mirjam Potočnik. barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
3,146
|
Ljubljana - Cestno podjetje Maribor (CPM) bo moralo tamkajšnjemu okrožnemu sodišču še drugič v šestih mesecih pojasniti, zakaj ni zrelo za stečaj. Potem ko je oktobra lani zahtevo za stečaj mariborskega gradbenega podjetja zaradi terjatev do njegovega nekdanjega hčerinskega podjetja NGR vložila družba Avtoprevoz Gramit Trade, je enak predlog včeraj na sodišče vložil še Nogometni klub Ptuj. Ta od CPM zahteva 120.000 evrov za poravnavo sponzorskih obveznosti, ki bi jih moral mariborski gradbinec že od julija lani plačevati v mesečnih obrokih po 10.000 evrov. "Dolžnik že več kot deset mesecev zamuja s plačilom najstarejše terjatve iz decembra 2008, ki je zapadla v plačilo junija lani. Ker svojih obveznosti ne more plačati, ker nima likvidnostnih sredstev in je insolventen, smo sočasno in sorazmerno poplačilo terjatev prisiljeni zagotoviti z vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka. Očitno je dolžnik postal trajneje nelikviden," so v stečajnem predlogu zapisali v NK Ptuj. Največji lastnik CPM Janez Škoberne včeraj ni bil dosegljiv za pojasnila, po dostopnih podatkih pa je imela družba v prvi polovici lanskega leta za skoraj 115 milijonov evrov dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti in za skoraj dvakrat manj terjatev. V NK Ptuj so dodali, da so obveznosti izpolnjevali ves čas trajanja pogodbe, saj se je dolžnikovo ime pojavljajo na reklamnih panojih ob igrišču, na moštvenih dresih, vstopnicah in na spletni strani kluba. Pomislek, da stečajna zakonodaja morebiti ne velja za terjatve, povezane s sponzorstvi, so v v predlogu zavrnili z navedbo, da mora biti po dikciji stečajne zakonodaje dolžnik sposoben poravnavati vse zapadle obveznosti, da se lahko obravnava kot likviden. NK Ptuj je sicer od lanske jeseni v prisilni poravnavi, v kateri so upniki prijavili za skoraj 1,7 milijona evrov terjatev. Po odločitvi upnikov in predlogu prisilnega upravitelja Toneta Kozelja jim bo klub, ki je pet krogov pred koncem državnega nogometnega prvenstva, v katerem še vedno nastopa pod imenom Drava, uvrščen na zadnje mesto lestvice, vrnil trideset odstotkov tega zneska, in to v prihodnjih petih letih. Uradni zakoniti zastopnik kluba je še vedno Franc Gajšek, ki je s položaja predsednika kluba odstopil lansko jesen, pred kratkim pa so ga zapustili tudi direktor Robert Furjan, trener Milko Đurovski in več igralcev. Kljub temu je iz predloga razvidno, da je v ozadju vloženega predloga prav Gajšek. Drugi predlagatelj stečaja CPM, ki je pred kratkim začelo graditi predor Markovec na hitri cesti Koper-Izola, je namreč njegovo podjetje Ibiko, na katerega je ptujski klub pred časom prenesel 22.000 evrov terjatev do CPM. primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
3,147
|
Skupina Fiat bo v naslednjih šestih mesecih svojo dejavnost razdelila na družbi Fiat Auto in Fiat Industrial. Z osamosvojitvijo avtomobilske proizvodnje se torinski proizvajalec vključuje v boj za preživetje, v katerem bo po mnogih izračunih prostora zgolj za pet do šest velikih proizvajalcev. Sergio Marchionne, šef uprave in načrtovalec velike prenove, je napovedal, da bo Fiat skupaj s Chryslerjem leta 2014 proizvedel 6,2 milijona avtomobilov, imel 104 milijarde dolarjev prometa in pet milijard zaslužka. Da bi dosegel te rezultate, bo Fiat v naslednjih štirih letih in pol vložil 34,2 milijarde evrov, proizvedel 34 novih modelov in preoblikoval 17 zdajšnjih. Z ločitvijo proizvodnje osebnih avtomobilov od traktorjev in tovornih vozil namerava Fiat izboljšati koordinacijo proizvodnje s Chryslerjem in pripraviti temelje za skupno nastopanje na finančnih trgih. V razgrnjenem načrtu, ki ga je že potrdilo novo vodstvo (predsednik Fiata je postal 34-letni John Elkann, vnuk slovitega Giannija Agnellija), je veliko novosti tudi za italijanski del Fiata. Čeprav bo zaprl tovarno na Siciliji, bo v Italiji z 20 milijard vredno naložbo povečal proizvodnjo za sto odstotkov. Marchionne, ki se je po predstavitvi načrta prenove Fiata sestal s sindikati, je v Torinu pojasnil, da od njih pričakuje elastičnost. "Vlagamo v sredstva in know-how, toda brez vaše fleksibilnosti bomo prisiljeni vse skupaj preseliti v tujino," je sindikatom dejal brezkompromisni, a mehko govoreči vodja uprave, katerega načrt B po nepotrjenih informacijah predvideva selitev Fiata v Srbijo in Mehiko. Ker se je odpovedal finančni podpori države, bo Fiat letos v Italiji prodal za 30 odstotkov manj avtomobilov. Kljub temu pa v Torinu pričakujejo, da bodo sindikati podpisali srednjeročni dogovor, katerega prvi rezultati naj bi se pokazali sredi leta 2012, ko bodo Fiatove tovarne doma in po svetu začele bruhati nove modele. poslovni@dnevnik.si
|
neutral
|
3,148
|
velenja - Čeprav je predsednik podjetniškega sindikata Vegrada Samo Mastnak dopoldne za STA povedal, da bodo proizvodni delavci danes le prejeli plačo za marec, se to ni zgodilo. Kot je popoldne pojasnil Mastnak, upravi Vegrada ni uspelo zbrati dovolj sredstev za izplačilo plač. Zato je stavkovni odbor, ki je bil ustanovljen pred dnevi, Vegradovi upravi postavil rok do 30. aprila letos za izplačilo plač za marec. Če do takrat plač ne bo, pa bodo delavci Vegrada 3. maja pričeli stavkati. Po Mastnakovih besedah je bilo najprej dogovorjeno, da bi proizvodni delavci marčno plačo prejeli danes, režijski delavci pa bi plačo prejeli prihodnji teden, morda tudi v obrokih, saj je vse odvisno od prilivov na bančne račune podjetja. Vegrad je sicer v torek skladno z dogovorom razliko plače za mesec februar delu režijskih delavcev, ki so prejeli le akontacije, izplačal v torek. Takrat je Mastnak pojasnil, da so z vodstvom družbe določili roke za poplačilo lanskih obveznosti. Gre namreč za del lanskega regresa, del decembrskih plač režijskim delavcem in del preostalih še neporavnanih materialnih stroškov delavcev. Vse te obveznosti bo podjetje poravnalo v več delih v obdobju od konca maja do konca oktobra letos, vključno z letošnjim regresom, za katerega bodo točni rok določili na pogovorih v maju.
|
negative
|
3,149
|
London - Tako indeksi na vodilnih borznih indeksih kot tečaj evra so se v prvem odzivu na današnjo informacijo o odločitvi Grčije, da zaprosi za finančno pomoč EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), zvišali. Indeks FTSE 100 na borzi v Londonu se tako trenutno giblje 0,83 odstotka višje, pariški CAC 40 je 0,74 odstotka, frankfurtski DAX pa 1,40 odstotka višje kot v četrtek. Tečaj evra pa se je v primerjavi z dolarjem na mednarodnih finančnih trgih zvišal z 1,3202 dolarja, kar je bila njegova najmanjša vrednost po 30. aprilu lani, na 1,3329 dolarja. To kaže, da je prošnja Aten za pomoč EU in IMF omilila zaskrbljenost trgov glede razpletanja grške dolžniške krize, ki je močno načela tudi ugled območja evra, še posebej v luči bojazni, da bi lahko Grčiji sledila še kakšna druga država. Vendar pa nekateri analitiki po poročanju francoske tiskovne agencije AFP opozarjajo, da še ni mogoče oceniti, kako močan bo dejanski vpliv te odločitve na vrednost evra in delnic. Sama prošnja namreč še ne samodejno pomeni dokončne rešitve grških težav. Grčija je danes zaprosila za sprožitev nedavno potrjenega mehanizma za finančno pomoč Evropske unije in IMF. S tem naj bi se ta članica območja evra rešila iz globoke krize, v kateri se je znašla zaradi visoke zadolženosti. Za pomoč so se odločili, ker se mednarodni finančni trgi niso pozitivno odzvali na grške varčevalne ukrepe, s katerimi bi rešili potapljajočo grško barko. Že tako nevzdržno visoka obrestna mera za grške državne obveznice se je zato še naprej zviševala. V četrtek se je obrestna mera za desetletne grške državne obveznice povzpela na skoraj devet odstotkov. Finančni ministri držav v območju evra so sicer 11. aprila dosegli dogovor o še zadnjih podrobnostih mehanizma pomoči Grčiji. Evroskupina je Grčiji v prvem letu po sprožitvi mehanizma pripravljena posoditi do 30 milijard evrov po okoli petodstotni obrestni meri. IMF pa naj bi prispeval do okrog 10 milijard evrov.
|
neutral
|
3,150
|
Ljubljana - Skupina Petrol pod vodstvom Aleksandra Svetelška se je tudi v prvem letošnjem četrtletju soočala s padcem količinske prodaje. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Skupina Petrol prodala 509.000 ton proizvodov iz nafte, kar je 12 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Kljub temu so se čisti prihodki zvišali za desetino, na 607 milijonov evrov. Rast prihodkov je v veliki meri temeljila predvsem na višjih cenah naftnih derivatov in rasti prihodkov pri prodaji dopolnilnega asortimenta. Ker Petrolu ni bilo treba oblikovati dodatnih slabitev deleža v Istrabenzu, se je čisti dobiček povzpel na devet milijonov evrov, medtem ko so v prvem kvartalu lani poslovali s 5,6 milijona evrov izgube. Podrobnejše podatke o poslovanju bodo v Petrolu predvidoma objavili konec maja, ko jih bodo obravnavali tudi člani nadzornega sveta.
|
negative
|
3,151
|
Ljubljana - SID banka je v četrtek izvedla tri nove avkcije v okviru jamstvene sheme za kreditiranje gospodarskih subjektov, v okviru katerih je razdelila za skupaj 61,6 milijona evrov jamstev. Prejelo jih je osem bank s skupaj 16 ponudbami, so sporočili z ministrstva za finance. V okviru 11. avkcije, ki je bila izvedena za podjetja bonitetnih razredov A, B in C, je SID banka razdelila 30 milijonov evrov jamstev, pri čemer bo država prevzela največ 40 odstotkov tveganja. Uspešnih je bilo osem ponudb šestih bank: Abanke Vipe, Banke Koper, DBS, Factor banke, Hypo banke in NKBM. Tudi v okviru 12. avkcije je bilo na voljo 30 milijonov evrov jamstev, SID banka pa jo je izvedla le za podjetja bonitetnih razredov A in B. Uspešnih je bilo pet ponudb štirih bank (Abanka Vipa, Factor banka, NLB in Raiffeisen banka), pri čemer bo država prav tako prevzela največ 40 odstotkov tveganja. Manj zanimanja pa je bilo za 13. avkcijo, v okviru katere je SID banka za kredite podjetjem z bonitetno oceno C ponudila 20 milijonov evrov državnih jamstev. Odzvale so se tri banke (DBS, Factor banka in Hypo banka) s tremi ponudbami v skupnem znesku le 1,6 milijona evrov. V tem primeru je država prevzeti največ 50 odstotkov tveganja. S tem bodo banke lahko podjetjem odobrile za skupaj 153,2 milijona evrov posojil.
|
neutral
|
3,152
|
Washington - Zbiranje denarja za globalno pomoč po svetovni finančni in gospodarski krizi ter načini zagotavljanja večje moči držav v razvoju v postopkih odločanja bosta glavni temi na današnjem delu spomladanskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke. Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je napovedal, da bo 186 delničarjev banke povabljenih k odobritvi predloga za povečevanje kapitala banke za pet milijard dolarjev. Gre za prvo dokapitalizacijo v zadnjih 20 letih, več kot polovica tega denarja pa naj bi prišla iz držav v razvoju, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dodaten denar je potreben za pokritje več kot 100 milijard dolarjev, ki jih je banka obljubila od julija leta 2008 v obliki posojil, subvencij, investicij v finančni sektor ter jamstva za zasebne projekte. Države članice Svetovne banke bodo danes odločale tudi o tem, ali naj bi države v razvoju in tranzicijske države dobile večjo vlogo v upravljanju institucije. Trenutno tej skupini držav pripada 44 odstotkov glasov, v skladu s ciljem Svetovne banke iz Carigrada iz oktobra 2009 pa naj bi ta delež povečali na vsaj 47 odstotkov. "To obljubo je potrebno držati," je države opomnil Zoellick. Podoben zasuk se trenutno odvija tudi v IMF, ki je svoje srečanje opravil v soboto. V skladu naj bi z reformami največ pridobila Kitajska, in sicer na račun držav članic EU. Brazilija pa je bila do pogovorov kritična. Brazilski finančni minister Guido Mantega je izrazil obžalovanje zaradi "pomanjkanja ambicioznosti" v načrtih IMF za reformo upravljanja sklada. Zoellick sicer pričakuje, da bo današnje srečanje predstavljalo točko preloma, potem ko smo bili v letu 2009 po njegovih besedah priča koncu tega, kar smo poznali pod imenom tretji svet. Države v razvoju so namreč ključni nosilci globalnega gospodarskega okrevanja. "Gospodarske in politične tektonske plošče se premikajo. Lahko se premikamo z njimi, ali pa še naprej gledamo svet skozi prizmo starega," je opozoril predsednik Svetovne banke.
|
neutral
|
3,153
|
Ljubljana - Boško Šrot je Pivovarno Laško zapustil s 152.000 evri odpravnine, skupaj pa je za sedem mesecev dela prejel 268.962 evrov bruto prejemkov, razkriva letno poročilo Laškega. Prav v letu, ki ga je Skupina Pivovarna Laško končala z največjo izgubo v svoji zgodovini (164,5 milijona evrov), je tako Šrot prejel najvišje prejemke - vsak mesec povprečno skoraj 40.000 evrov. Podobno kot v minulih letih je Pivovarna Laško tudi letošnje leto začela z izgubo. Matična družba Pivovarna Laško je namreč v prvih treh mesecih ustvarila 0,8 milijona evrov čiste izgube, na ravni skupine pa 3,4 milijona evrov. Znižal se je tudi dobiček iz poslovanja, kar generalni direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko pripisuje višjim stroškov vzdrževalnih del in večjemu vlaganju v trg. Iz peščice podatkov o poslovanju, ki so jih včeraj razkrili v Laškem, pa je razvidno, da je izguba v veliki meri posledica padca prodaje. Skupina Pivovarna Laško je namreč v prvih treh mesecih ustvarila le 62,8 milijona evrov prihodkov, kar je 15 odstotkov manj kot lani. Padec prihodkov pri matični družbi je bil nekajkrat manjši, vendar pa ni znano, koliko prihodkov je matična družba Pivovarna Laško ustvarila pri poslovanju s svojimi odvisnimi in hčerinskimi družbami. Količinska prodaja Skupine Laško se je sicer v prvem četrtletju na medletni ravni znižala za 11 odstotkov, količinska prodaja matične družbe pa se je nekoliko zvišala.
|
negative
|
3,154
|
Potovalni agenciji Alpetour so se lani čisti prihodki od prodaje znižali za štiri odstotke in so znašali 13,98 milijona evrov. Od tega so se prihodki, ustvarjeni na domačem trgu, znižali za tri odstotke, prihodki, ustvarjeni na tujih trgih, pa za 83 odstotkov. Za devet odstotkov so se znižali tudi stroški blaga, materiala in storitev, prav tako so bili nižji stroški dela, zaradi česar se je čisti dobiček agencije zvišal za 56 odstotkov. Znašal je 772.000 evrov. Juteks ne bo delil dividend Delničarji Juteksa, med njimi je največja Kapitalska družba, bodo na junijski skupščini odločali o predlogu, da ostane bilančni dobiček v višini 28,25 milijona evrov nerazporejen. Skupina Juteks je sicer lani ustvarila 5,2 milijona evrov izgube, prihodki od prodaje pa so bili nižji za 60 odstotkov.Gospodarska klima se je izboljšala Gospodarska klima se je aprila izboljšala, je sporočil državni statistični urad. Vrednost kazalca gospodarske klime se je namreč v primerjavi z marcem zvišala za tri odstotne točke, v primerjavi z aprilom lani pa za kar 23 odstotnih točk. Na zvišanje kazalca je vplivalo predvsem zvišanje zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih. Izboljšale so se tudi tendence v trgovini na drobno, medtem ko se je kazalec zaupanja v gradbeništvu znižal.Upravo Aerodroma Ljubljana bodo razširili Nadzorniki Aerodroma Ljubljana so se odločili, da bodo razširili upravo družbe. Razpis za novega člana bo objavljen danes. Uprava je sicer sedaj dvočlanska, sestavljata jo njen predsednik Zmago Skobir ter član Janez Kolar. KD prodal delnice Košaki TMI KD ID je podjetju Žipo Lenart prodal 3339 delnic podjetja Košaki TMI. Po tem poslu KD ID nima več v lasti delnic mariborske mesne družbe, Žipo Lenart pa si je lastništvo povečal na 11,6 odstotka. Delo Prodaja lani z izgubo Čisti prihodki od prodaje podjetja Delo Prodaja so se lani znižali za dobro desetino in so znašali 43,9 milijona evrov. Dobiček iz poslovanja je bil nižji za 21 odstotkov in je znašal 748.000 evrov, vendar je družba zaradi nižjih finančnih prihodkov ter višjih finančnih odhodkov poslovala z izgubo. Finančni prihodki iz deležev so se namreč znižali s 6,6 milijona evrov na slab milijon evrov, finančni odhodki iz finančnih obveznosti pa so se zvišali s 912.000 evrov na 2,4 milijona evrov. Družba je tako poslovala z 185.000 evrov čiste izgube, medtem ko je leta 2008 ustvarila 6,26 milijona evrov dobička. V prvem četrtletju letos pa je družba ustvarila 10,5 milijona evrov prihodkov ter 154.723 evrov dobička iz poslovanja.Slovenija lani najboljša turistična destinacija jugovzhodne Evrope Mednarodni center za razvoj turizma in gostinstva Sacen, ki ima sedež v Beogradu, je Sloveniji podelil priznanje turistično srce za najboljšo turistično destinacijo jugovzhodne Evrope v letu 2009. Za šampiona primorskega turizma je bila razglašena Grčija, medtem ko je priznanje za najboljše turistično mesto dobil Beograd.Pripravila Luki Nuredini
|
neutral
|
3,155
|
V ameriškem kongresu je včeraj potekalo agresivno zaslišanje štirih sedanjih in nekdanjih uslužbencev investicijske banke Goldman Sachs. Senatorji so vidno vznejevoljeni spraševali o njihovi prodaji za stotine milijonov dolarjev vrednih naložb investitorjem, medtem ko je banka sama na trgih stavila na padec vrednosti teh istih naložb. "Ali se vam zdi, da ste bili dolžni delovati v najboljšem interesu svojih strank?" je predstavnike banke, ki so v senatu pričali pod prisego, vprašal predsedujoči zaslišanju, demokratski senator Carl Levin. Jasni odgovor je dobil le od enega od štirih predstavnikov podjetja, ki je zaslužilo milijarde s posli, v katerih je predvidelo padec zapletenih finančnih derivativov, ki so temeljili na nepremičninskih kreditih. Dokumenti, ki so jih prebirali senatorji, razkrivajo notranjo komunikacijo v podjetju, v kateri vodilni naložbe označujejo za "ničvredne", hkrati pa svojim posrednikom nalagajo, naj si maksimalno prizadevajo za to, da jih prodajo investitorjem. Predstavniki Goldman Sachsa so trdili, da so bili investitorji podkovani z znanjem in so poznali tveganja, ter da se je banka z naložbami, ki so prinašale denar v primeru padca vrednosti derivativov, zavarovala pred tržnimi tveganji. Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) je proti Goldman Sachsu zaradi primera vložila tožbo. Primer je za banko izredno škodljiv predvsem zaradi izgubljenega ugleda in nezaupanja, ki ga lahko povzroči pri investitorjih. Vrednost delnice podjetja je po vložitvi tožbe SEC močno padla. Zaslišanje poteka v istem času, ko si Obamova vlada prizadeva za sprejetje finančne reforme, ki bi med drugim spravila pod nadzor tudi derivative. Vlada igra tudi na karto nezadovoljstva javnosti nad početjem Wall Streeta. Finančna reforma je sicer v ponedeljek doživela udarec, saj so republikanski senatorji blokirali začetek razprave, demokrati pa so za včeraj načrtovali novo glasovanje. poslovni@dnevnik.si
|
negative
|
3,156
|
Ljubljana - Podjetju Novoles zaradi insolventnosti grozi prisilna poravnava ali stečaj, o čemer smo že poročali. Da bi se finančne težave Novolesa sanirale, uprava poleg dokapitalizacije z denarnim vložkom v višini treh milijonov evrov načrtuje tudi dokapitalizacijo s stvarnimi vložki v višini 2,4 milijona evrov. A približno 20-odstotna solastnica družbe, Posebna družba za podjetniško upravljanje (PDP), je na te predloge uprave za današnjo skupščino podala nasprotne predloge. PDP za pokrivanje izgube iz leta 2009 predlaga poenostavljeno zmanjšanje osnovnega kapitala, in sicer za 1,22 milijona evrov na 4,05 milijona evrov. Dokapitalizacijo pa predlaga v višini tri milijone evrov, pri čemer bi 1,55 milijona evrov zagotovili s stvarnimi vložki, 1,45 milijona evrov pa z denarnimi vložki. Pri povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki bi po predlogu PDP sodelovala upnika Gozdno gospodarstvo Novo mesto in Gozd Ljubljana. Prvi bi Novolesu odstopil terjatev v višini 1,19 milijona evra in za prav toliko vpisal in vplačal prednostne neglasovalne delnice. Drugi pa bi v lastništvo Novolesa pretvoril dobrih 360.000 evrov terjatev. Obstoječi delničarji bodo imeli pri povečanju osnovnega kapitala z denarnimi vložki prednostno pravico do nakupa novih delnic. Poleg PDP, ki je v državni lasti, so lastniki še Gozdno gospodarstvo Novo mesto, podjetje AE Inženiring (v lasti Jelke Kupec), Skupina Viator & Vektor, Gozd Ljubljana in Istrabenz. Za vsako delnico bodo lahko dokupili 0,36 nove delnice, bodo pa lahko postavili omejitev, da ohranijo sorazmerni delež v navadnih glasovalnih delnicah. Povečanje osnovnega kapitala bo uspešno le, če bodo vplačane vse delnice, je razvidno iz nasprotnega predloga PDP. Na dnevnem redu skupščine je še točka, ki opredeljuje glasovanje o odobrenem kapitalu v višini 2,4 milijona evrov, in sicer v roku enega leta. Po neuradnih informacijah je imel Novoles konec lanskega leta od bilančne vsote v višini okoli 30 milijonov evrov dobrih 80 odstotkov dolžniškega kapitala. Prihodki iz poslovanja so se z 28 milijonov evrov v letu 2008 zmanjšali na dobrih 20 milijonov evrov v lanskem letu. Pri tem je izguba znašala okoli štiri milijone evrov, kar je bilo krepko več kot v letu 2008, ko je Novoles pridelal 1,9 milijona evrov izgube. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
3,157
|
Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je po neuradnih informacijah potrdila prospekt za izdajo podrejenih obveznic Nove Ljubljanske banke (NLB), ki zdaj čaka le še na soglasje Banke Slovenije. Izdaja naj bi bila vredna okoli 100 milijonov evrov, med kupci pa na banki menda vidijo predvsem posameznike, ki si želijo razpršiti portfelj naložb. Kot je znano, jo bodo lahko kupile tudi fizične osebe, izdali pa jo bodo brez državnega poroštva in le na domačem trgu. Z izdajo si bo banka nekoliko izboljšala kapitalsko ustreznost, vendar ne občutneje. Poleg tega naj bi NLB z izdajo te obveznice zniževala pritisk na obresti za depozite. V NLB pred pridobitvijo vseh dovoljenj podrobnosti o izdaji obveznice, ki bo kotirala na Ljubljanski borzi, ne želijo komentirati, zato je uradno znano le, da bodo obveznice sedemletne in z nespremenljivo obrestno mero. En apoen bo vreden 100 evrov, obresti pa bodo izplačevali letno.
|
positive
|
3,158
|
V okviru preiskave v zvezi z davčno utajo, povezano s trgovanjem z emisijami CO2, je nemška policija včeraj aretirala tri uslužbence Deutsche Bank, preiskovala pa naj bi sedem uslužbencev banke. Nova kazenska prijava Hypo banke proti nekdanjemu vodstvu Odvetniki Hypo Group Alpe Adria so proti nekdanjima članoma uprave Günterju Striedingerju in Wolfgangu Kultereru vložili novo kazensko ovadbo zaradi posojil podjetjem AB Maris in Darija na Hrvaškem. Odvetniki sumijo, da sta omenjena lastnika teh dveh podjetij, prek katerih je izginilo 80 milijonov evrov. V Nemčiji največji padec brezposelnosti v dveh letih Stopnja brezposelnosti v Nemčiji se je aprila na mesečni ravni znižala za 0,4 odstotne točke, na 8,1 odstotka, kar je največje znižanje v zadnjih dveh letih. Število brezposelnih se je tako zmanjšalo za 162.000, na 3,4 milijona. HP prevzema Palm Ameriški proizvajalec računalniške opreme Hawlett-Packard (HP) bo prevzel proizvajalca pametnih telefonov Palm. Za prevzem bodo namenili 1,2 milijarde dolarjev gotovine. BASF skoraj potrojil dobiček, tudi Bayer uspešno Povečanje povpraševanja po petrokemikalijah, plastiki ter sestavinah za kozmetiko je čisti dobiček BASF potrojilo. V prvem četrtletju letos se je na letni ravni zvišal s 375 milijonov na več kot milijardo evrov. Prihodkih od prodaje so se zvišali za 26 odstotkov, na 15,5 milijarde evrov. Njegov konkurent Bayer je ustvaril 693 milijona evrov dobička, kar je 63,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se medtem okrepili za 5,3 odstotka, na 8,3 milijarde evrov. Kitajska skuša preprečiti napihovanje nepremičninskega balona Kitajska bo zaostrila ukrepe, s katerimi skuša preprečiti nadaljnjo rast cen kitajskih nepremičnin, saj bi sicer izgubila svojo kredibilnost, ocenjujejo analitiki Credit Suisse. V zadnjih dveh tednih je tako dvakrat zvišala obrestno mero na stanovanjska posojila ter preprečila, da bi posamezniki kupili več kot dve hiši. Cene nepremičnin so se samo marca zvišale za 11,7 odstotka. Gazprom s skokovito rastjo dobička Ruskemu Gazpromu se je čisti dobiček v zadnjem četrtletju lani povečal za osemkrat. Ustvaril je 309 milijard ruskih rubljev (okoli osem milijard evrov) čistega dobička, medtem ko je v zadnjem četrtletju leta 2008 ustvaril 37,5 milijarde rubljev dobička. K rasti dobička je prispevala mrzla zima, večje domače povpraševanje ter večje povpraševanje iz Evrope. Santander z večjim dobičkom Največja evropska banka po tržni kapitalizaciji, španska Banco Santander, je v prvem četrtletju letos ustvarila 2,2 milijarde evrov dobička, kar je 5,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Pripravila Luki Nuredini
|
neutral
|
3,159
|
Celje - Celjski Etol je v prvih treh mesecih letošnjega leta ustvaril 9,78 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar pomeni 8,8-odstotno povečanje glede na primerljivo obdobje lani in je 2,8-odstotka nad načrti za to četrtletje. Dobiček iz poslovanja družbe znaša 1,03 milijona evrov, kar je 12,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Dobiček skupine Etol pred davki znaša 311.703 evrov. Lani je dobiček pred davki znašal slabih 895.000 evrov, vendar podatka nista neposredno primerljiva zaradi različnega obravnavanja prevrednotovalnih popravkov finančnih naložb, pojasnjujejo v Etolu. Čisti četrtletni poslovni dobiček pa znaša 389.284 evrov. Konec marca je sicer Etol zaposloval 204 delavce. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je število zaposlenih znižalo za devet. Investicije so v tem obdobju v Etolu izvajali v skladu z načrti, predvsem so vlagali v povečevanje proizvodnih zmogljivosti in optimizacijo tehnologije, so še zapisali.
|
positive
|
3,160
|
New York - Millward Brown Optimor je družba, ki se posveča samo blagovnim znamkam. Svetujejo in velike poslovne družbe učijo, kako s posamezno blagovno znamko čim več zaslužiti. Sestavili so lestvico 100 najmočnejših svetovnih znamk in jih razvrstili glede na njihovo vrednost. "Celotno naše delo temelji na povezovanju blagovnih znamk in marketinga z denarjem. Cilj je prepoznati priložnosti, ki omogočijo posamezni znamki, da s pomočjo marketinga ustvari dobiček. Merimo strateški uspeh in investicije ter na ta način pomagamo družbam, da modro investirajo denar,“ so v družbi pojasnili glede načina svojega poslovanja. Lestvica 100 najmočnejših znamk je v tem pogledu pomemben pokazatelj uspešnosti poslovanja posameznih družb in njihovih sposobnosti, da ustvarjajo dobiček. Potemtakem ni nenavadno, da se je na prvo mesto prepričljivo uvrstil prav Google, internetni gigant, ki vse, česar se dotakne, spremeni v zlato. Vrednost Googlove blagovne znamke je ocenjena na vrtoglavih 120 milijard evrov, drugouvrščeni IBM pa je bil ocenjen na 90 milijard evrov. Googlova vrednost se je letos v primerjavi s prejšnjim letom zvišala za 14 odstotkov, medtem ko je IBM zabeležil kar 30 odstotno rast dobička, kljub temu pa se Googlu še vedno ni povsem približal. Celotno lestvico si oglejte s klikom na sliko!
|
positive
|
3,161
|
Ljubljana - V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin aprila zvišale za odstotek, so izračunali na državnem statističnem uradu. Inflacija na letni ravni je znašala 2,3 odstotka, povprečna letna inflacija pa 0,9 odstotka. Aprila so se najbolj zvišale cene obleke in obutve, energentov ter tobačnih izdelkov. S tem je Slovenija aprila zabeležila razmeroma visoko mesečno stopnjo inflacije, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani ocenila namestnica generalne direktorice državnega statističnega urada Genovefa Ružić. Kot značilnost letošnjega aprila je izpostavila, da statistiki znižanja cen niso zabeležili niti v eni skupini. Cene oblačil in obutve so se aprila zvišale za 4,6 odstotka, kar je nekaj višja podražitev kot v aprilu lani, vendar pa so trenutno na približno odstotek nižji ravni kot pred letom dni. Aprila je bilo v trgovinah še vedno opaziti vpliv menjave kolekcij, poleg tega je bilo manj popustov kot lani. Obutev je bila tako aprila za 4,8 odstotka dražja kot marca, oblačila pa za 4,7 odstotka. Alkoholne pijače in tobak so se aprila v povprečju podražili za 3,9 odstotka, ob čemer so se tobačni izdelki zaradi zvišanja trošarin za cigarete podražili za 6,7 odstotka. Žganje je bilo v povprečju dražje za 0,6 odstotka, vino za 0,2 odstotka, medtem ko se je pivo za pol odstotka pocenilo. Na enoodstotno zvišanje cen v skupini stanovanje so ponovno opazneje vplivale višje cene komunalnih in drugih storitev (za 1,6 odstotka) ter goriv in energije (za 1,4 odstotka). Stanovanjska oprema se je aprila podražila za 0,9 odstotka, hrana in brezalkoholne pijače za 0,6 odstotka, prevoz za pol odstotka, gostinske in nastanitvene storitve za 0,4 odstotka, rekreacija in kultura za 0,3 odstotka, raznovrstno blago in storitve pa za desetinko odstotka. V zadnjih 12 mesecih so se cene najbolj zvišale v skupini stanovanje (za 10,7 odstotka), vnovič zaradi podražitve komunalnih storitev ter goriv in energije, je pojasnila Ružićeva. Cene alkoholnih pijač in tobaka so bile aprila za skoraj deset odstotkov višje kot pred letom dni, gostinskih in nastanitvenih storitev ter izobraževanja za skoraj dva odstotka, stanovanjske opreme in komunikacij pa za odstotek. Rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila v aprilu 1,1-odstotna. Letna rast cen se je opazneje zvišala in je zdaj 2,7-odstotna, povprečna letna rast cen pa enoodstotna.
|
negative
|
3,162
|
Washington - Ameriške pravosodne oblasti naj bi na zahtevo Komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) sprožile kazensko preiskavo proti banki Goldman Sachs, ker naj bi ta v času pred krizo z goljufijo svojim strankam povzročila veliko škodo, sebi pa zagotovila lep zaslužek. SEC je pred dvema tednoma proti banki že vložila civilno tožbo. Kot poroča ameriška tiskovna agencija AP, ki se sklicuje na neimenovan zanesljiv vir, naj bi kazensko preiskavo sprožilo državno tožilstvo v New Yorku. Ne v SEC ne v državnem tožilstvu informacije za AP niso želeli potrditi. Preiskava naj bi bila sicer v povsem začetni fazi. V banki so medtem povedali, da jih glede na vse, kar se v zadnjih tednih dogaja okrog Goldman Sachsa, informacija ne preseneča. Če gre za resničen podatek, so zagotovili sodelovanje v preiskavi. Kot je pred dvema tednoma v civilni tožbi zapisala SEC, Goldman Sachs ni razkril ključnih podatkov glede svojih finančnih produktov, povezanih s hipotekarnimi obveznicami, ki jih je prodajal v času, ko se je nepremičninski trg že začel rušiti. Agencija obtožuje banko in njenega podpredsednika Fabricea Tourreja, da ni razkrila, kakšno vlogo je imela ena njenih strank, gre za hedge sklad Paulson & Co., pri oblikovanju in trženju strukturiranih vrednostnih papirjev, ki so bili zavarovani z drugorazrednimi hipotekarnimi obveznicami. Omenjeni sklad naj bi banki plačal okoli 15 milijard dolarjev, da je oblikovala ta produkt, proti kateremu je nato sklad stavil s prodajo na kratko. Po oceni SEC so vlagatelji izgubili okoli milijardo dolarjev. S produktom se je trgovalo leta 2007, ko je v ZDA že prišlo do hipotekarne krize, ki je pomenila začetek poznejše svetovne finančne in gospodarske krize. Vodilni predstavniki Goldman Sachsa, med njimi Tourre in glavni izvršni direktor Lloyd Blankfein, so v torek kar 11 ur preživeli pred senatnim zasliševalnim odborom, kjer so jih tako republikanski kot demokratski senatorji na trenutke zelo burni seji izpraševali o njihovem ravnanju. Tako Blankfein kot Tourre sta se ves čas branila pred očitki in zatrjevala, da so njihove stranke pri teh poslih iskale tveganje ter ga tudi dobile. Kategorično so zanikali goljufijo in trditve, da so v medsebojnih pogovorih omenjene izvedene instrumente označili za ničvredne in oz. za "sra...je". Zatrjevali so, da so zaradi nepremičninske krize tudi sami izgubili 1,2 milijarde evrov in da niso stavili na pok nepremičninskega balona. SEC naj bi sicer poleg teh poslov proučevala še druge transakcije s tveganimi finančnimi orodji, ni pa še jasno, če se bo kazenska preiskava dotaknila tudi njih. V odzivu na novico o preiskavi, so delnice Goldman Sachsa v petek na Wall Streetu izgubile kar devet odstotkov vrednosti, za seboj pa potegnile tudi delnice drugih finančnih družb.
|
negative
|
3,163
|
Frankfurt - Obseg posojil zasebnemu sektorju v območju evra se je marca na letni ravni znova zmanjšal, a se je dinamika zmanjševanja upočasnila, je sporočila Evropska centralna banka (ECB). Monetarni agregat M3, ki meri količino denarja v obtoku in je kazalec srednjeročne inflacije, pa se je že drugi mesec zapored znižal. Obseg posojil zasebnemu sektorju v evrskem območju beleži zmanjševanje na letni ravni že sedem mesecev zapored. Januarja je upadel za 0,6 odstotka, februarja za 0,4 odstotka, marca pa za 0,2 odstotka. Povprečno je bil v obdobju med januarjem in marcem obseg posojil v primerjavi z enakim obdobjem lani nižji za 0,4 odstotka. Marca je bil obseg posojil nefinančnim ustanovam na letni ravni tako kot februarja manjši za 2,4 odstotka, medtem ko se je obseg posojil gospodinjstvom po februarski 1,8-odstotni rasti marca na letni ravni znova okrepil, in sicer za 2,2 odstotka. Gre za nov znak, da inflacijski pritiski ostajajo šibki. Podatki o nadaljnjem upadanju posojil zasebnemu sektorju namreč še naprej kažejo na zmanjšanje povpraševanja v gospodarstvu, kar običajno vodi v zmanjšanje inflacije. Države območja evra so aprila na letni ravni zabeležile 1,5-odstotni dvig cen, je v petek v prvi oceni sporočil evropski statistični urad Eurostat. Marca je območje evra na letni ravni beležilo 1,4-odstotno rast cen. Čeprav se inflacija v območju evra nekoliko krepi, pa v vsakem primeru ostaja precej pod srednjeročnim ciljem ECB, to je stopnja inflacije pod, vendar blizu dvema odstotkoma. ECB obenem za naslednje mesece pričakuje nadaljevanje šibkih inflacijskih pritiskov in inflacija naj bi zaradi šibkega povpraševanja še dalj časa ostala nizka. To bi ECB teoretično omogočilo dodatno znižanje ključne obrestne mere za območje evra. Ker pa je svet ECB obrestno mero spustil na odstotek, kar je najmanj v zgodovini območja evra, ECB obrestne mere po pričakovanjih večji del leta ne bo spreminjala. Agregat M3 je novembra lani sploh prvič, odkar ECB zbira podatke za evrsko območje, na letni ravni zabeležil padec in bil v primerjavi z lanskim novembrom manjši za 0,3 odstotka. Od takrat beleži padce, z izjemo januarja, ko se je povečal za skromnih 0,1 odstotka. Februarja je na letni ravni zdrsnil za 0,3 odstotka, marca pa za 0,1 odstotka, izhaja iz poročila ECB o monetarnih razmerah v območju evra, objavljenega v četrtek. Trimesečno povprečno gibanje M3, ki statistično zmanjša vpliv izrednih dogodkov, pa je med januarjem in marcem kazalo na padec v višini 0,1 odstotka. Agregat M3 sicer vključuje gotovino v obtoku in vpogledne vloge, vloge z dogovorjeno zapadlostjo do dveh let in vloge na odpoklic do treh mesecev ter repo posle in dolžniške vrednostne papirje z zapadlostjo do dveh let. ECB je ta teden objavila tudi četrtletno študijo o bančnih posojilih v območju evra. Ta kaže, da velika večina bank v prvem letošnjem četrtletju ni spreminjala posojilnih pogojev za podjetja in gospodinjstva. Med bankami, ki so pogoje zaostrovale, jih je to več storilo v primeru posojil gospodinjstvom. Večjega premika na bolje ni opaziti niti med povpraševanjem gospodarstva po posojilih.
|
negative
|
3,164
|
Ženeva - Največje švicarske banke so še vedno prevelike, da bi jih lahko pustili propasti, kar zahteva reforme finančnega sistema, je poudaril prvi mož švicarske centralne banke Philipp Hildebrand. Najhujše kar se tiče krize, je sicer po njegovih ocenah že mimo. Čeprav največje švicarske banke znižujejo svojo bilanco, ostajajo na dominantnih položajih, je na skupščini švicarske centralne banke dejal Hildebrand. Država je pred kratkim naznanila uveljavljanje novih pravil glede kapitalskih zahtev, ki se bodo nanašala na največje banke. Trenutno sta to UBS in Credit Suisse, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Te zahteve bodo progresivne in bodo banke napeljevale k zmanjševanju lastne sistemske pomembnosti, je v Bernu napovedal Hildebrand. "Kapitalske zahteve morajo biti zadostno stroge, da bodo banke motivirale za prevzemanje odgovornosti za tveganja, ki so jo do sedaj lahko prelagale na splošno javnost," je dejal. V primeru, da bi se v prihodnje ponovila podobna kriza, kot jo je svet izkusil v minulih letih, se je prvi mož SNB zavzel za možnost propada katere koli banke. Sistem bi moral izključiti potrebo po državni intervenciji, če se banke znajdejo v težavah. Kar se tiče splošnega stanja gospodarstva pa je Hildebrand ocenil, da je najhuje že mimo. "Danes je najhuje za nami. V prihodnost lahko gledamo z mero optimizma," je dejal. Ponovno pa je zagotovil tudi odločenost centralne banke, da prepreči pretirano rast vrednosti švicarskega franka v primerjavi z evrom. Ta problem bi lahko postal še večji, če se bodo nadaljevale dolžniške težave držav območja z evrom.
|
negative
|
3,165
|
Ljubljana - Življenjske potrebščine v Sloveniji so se tudi aprila precej podražile. Mesečna inflacija je tako znašala 1,1 odstotka, kar je zvišalo tudi letno inflacijo. Po podatkih državnega statističnega urada Surs je aprilska letna inflacija znašala 2,3 odstotka, kar je za 1,2 odstotne točke več kot v enakem obdobju lani. Nazadnje smo tolikšno inflacijo v Sloveniji beležili novembra 2008. Letna inflacija v Sloveniji je bila tudi višja tudi od območja evra, saj je šestnajsterica po prvih ocenah Eurostata beležila 1,5-odstotno inflacijo. Rast cen od začetka leta do konca aprila je bila 1,7-odstotna, kar je za 0,5 odstotne točke več kot v prvih štirih mesecih lani. "Aprilsko povišanje cen je bilo visoko, čeprav so se cene tudi v minulih letih v tem mesecu relativno močno povišale," pojasnjujejo v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Po daljšem obdobju se tokrat cene niso znižale prav v nobeni skupini, mesečno rast pa so najbolj zaznamovale višje cene oblačil in obutve ter višje cene energentov. "Dvig cen prve skupine je bil posledica običajnih sezonskih dejavnikov, dvig cen drugih pa posledica gibanja cen energentov na svetovnih trgih," pojasnjujejo v Umarju. Oblačila in obutev sta se tako podražila za 4,6 odstotka in k skupni mesečni rasti cen prispevala 0,4 odstotne točke. Cene goriv in energentov, ki so se zvišale za 1,4 odstotka, so prispevale za 0,3 odstotne točke, za 0,2 odstotne točke pa so inflacijo dvignili tudi dražji tobačni izdelki. Ti so se namreč zaradi letošnjega prvega dviga trošarin v povprečju podražili za 6,7 odstotka. V enem letu so se najbolj zvišale cene v skupini stanovanje, in sicer za 10,7 odstotka. Sledijo alkoholne pijače in tobačni izdelki, ki so se podražili za 9,9 odstotka ter gostinske in nastanitvene storitve (za 1,9 odstotka). Skupaj je bilo blago dražje za 2,5 odstotka, storitve pa za dva odstotka. Pri tem so se cene dnevne porabe v enem letu zvišale za šest odstotkov, cene trajnega in poltrajnega blaga pa so se znižale za 6,9 oziroma 0,6 odstotka. luki.nuredini@dnevnik.si
|
negative
|
3,166
|
Ljubljana - Sindikat igralniških delavcev Slovenije (SIDS) za soboto znova napoveduje stavko. "Z upravo se doslej nismo uspeli dogovoriti o odprtih vprašanjih, ki jih je iz dneva v dan več. Uprava ne spoštuje zakona o igrah na srečo, ki se je spremenil. Vse njene poteze vodijo k zmanjšanju pravic zaposlenih in njihovih plač," je razloge orisal predsednik SIDS Iztok Černigoj, medtem ko uprava Hita ocenjuje, da so stavkovne zahteve neutemeljene in da je napovedana stavka neupravičena. "Zahtevamo novo delitev napitnine med zaposlene v igralnicah. Ne bomo dovolili novega enostranskega sporazuma o uvedbi delovnega časa. Ne vplačujejo več sredstev v drugi pokojninski steber. Zmanjšali so regres, božičnico, nezgodno zavarovanje. Več ali manj gredo vse stvari, ki jih počne uprava, na škodo zaposlenih. Izvedeli smo, da namerava uprava s 1. junijem uvesti nov sporazum, ki ni usklajen z nami. Je nekoristen za zaposlene in podjetje," je še dejal Černigoj, ki je prepričan, da je nujen dogovor med zaposlenimi in upravo, če želijo Hit spraviti iz težav. Strategijo igralništva, ki so jo pripravili na ministrstvu za finance, je označil za "tajkunizacijo igralništva". "Zaposleni nismo omenjeni, razen v zmanjševanju pravic," je dodal. Čeprav po Černigojevem mnenju "pravzaprav ni nikakršne možnosti za dogovor med sindikati in upravo Hita", sindikalisti pričakujejo, da jim bo uprava vendarle prisluhnila in se z njimi sestala. "Napovedana stavka je v zdajšnjih okoliščinah poslovanja družbe izjemno neodgovorna in škodljiva poteza, ki na destruktiven način ogroža podjetje in življenje na Goriškem," pa so se na napovedano stavko odzvali v Hitu, ki ga vodi Drago Podobnik. Člani SIDS bodo predvidoma stavkali v Hitovih igralnicah v hotelih Prak in Perla v Novi Gorici, Kranjskogorski Coroni ter v igralnem salonu Drive In v Vrtojbi. Po besedah Černigoja bodo stavko stopnjevali še 15. in 22. maja. V omenjenih igralnicah ima SIDS 700 članov, število stavkajočih pa bo odvisno od števila tistih, ki bi morali tedaj delati. Podrobnosti bodo predstavili na današnji novinarski konferenci. Spomnimo, da so konec minulega leta v skoraj 12 ur dolgih pogajanjih sindikalisti in uprava dosegli dogovor, da Hit zamrzne odpoved kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času, sindikat pa se je zavezal, da do nadaljnjega zamrzne vse napovedane stavke. Strokovna skupina je začela pripravljati nov sistem plač, a po Podobnikovih pojasnilih februarja naj bi bil sistem šele konec leta v taki fazi, da bi lahko opravili prve simulacije, medtem ko so za vmesno obdobje predlagali znižanje plač. Očitno je slednje povzročilo razdor. Kot smo poročali, naj bi uprava predlagala, da v plače zaposlenih, ki dosegajo do 1200 evrov bruto z vsemi dodatki, ne posegajo, nad tem zneskom pa naj bi predlagali krivuljo, ki se začne z enoodstotnim znižanjem, pa vse do 20-odstotnega pri najvišjih zneskih. Kot smo že večkrat zapisali, znaša povprečna neto plača zaposlenega v igralništvu Hita po podatkih družbe iz novembra lani 1655 evrov, bruto pa 2734 evrov. katja.svensek@dnevnik.si
|
negative
|
3,167
|
Ljubljana - Grčija mora po mnenju ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika rešitve za svoje težave iskati in najti doma. "Kakršnikoli ukrepi in pomoč članic območja evra Grčiji pa morajo biti utemeljeni na transparentnem in učinkovitem načrtu prestrukturiranja in konsolidacije javnih financ, ki ga bo pripravila grška vlada," je za STA dejal minister. Ob tem je Lahovnik opozoril, da obstaja nevarnost, da se bo v območju z evrom pojavil tako imenovani zastonjkarski učinek (free-rider effect) oz. problem moralnega hazarda, ko bodo posamezne države članice začele dojemati takšno pomoč kot samoumevno in jo bodo v podobnih primerih pričakovale oz. bodo menile, da je samoumevno, da svoje javno-finančne težave rešujejo na račun davkoplačevalcev drugih držav članic območja evra. Drugi problem, ki je s tem povezan, pa je po njegovi oceni, da je temeljni problem grških javnih financ zelo velik obseg sive ekonomije in prenapihnjen javni sektor. Temu pa v dosedanjih ukrepih, tudi v predlogu za razrešitev problemov, po ministrovem mnenju ni bilo namenjene dovolj pozornosti. Poudarek je trenutno na dvigu davka na dodano vrednost za dve odstotni točki in dvigu nekaterih trošarin, je pojasnil in izpostavil, da se pri tem zanemarja dejstvo, da se velik del ekonomije izogiba plačilu davkov. Po njegovi oceni tudi odprava 13. in 14. plače ni veliko zategovanje pasu, saj mnoge članice območja evra, med njimi tudi Slovenija, izplačila 13. in 14. plače v javnem sektorju sploh ne poznajo. "Zato je vprašanje, ali bodo ukrepi, ki jih je pripravila grška vlada, dobra podlaga za konsolidacijo javnih financ, ali pa bo v prihodnje potrebno iskati dodatne finančne vire za konsolidacijo," je poudaril. Temeljni problem območja evra je po njegovi oceni v tem, da "imamo sicer skupno valuto, nimamo pa skupne davčne politike". Zato bi morali voditelji držav članic območja evra tem vprašanjem nameniti več časa, je ocenil. "Mislim, da je iluzija, če kdo pričakuje, da bomo na prvem naslednjem vrhu držav članic EU celovito razrešili vprašanja območja evra," je za STA še povedal Lahovnik. Finančni ministri držav v območju evra so v nedeljo sprejeli odločitev za sprožitev mehanizma 110 milijard evrov posojil Grčiji v prihodnjih treh letih. Države v območju evra so pripravljene prispevati 80 milijard evrov (v prvem letu 30 milijard evrov), Mednarodni denarni sklad (IMF) pa preostalo. Slovenija bo k reševanju Grčije prispevala 0,48-odstotni delež, kar znese 384 milijonov evrov. Na ministrstvu za finance trenutno preučujejo različne zakonodajno možne rešitve.
|
neutral
|
3,168
|
New York - Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so danes ponovno beležili padce, evro pa je dosegel novo najnižjo vrednost v zadnjem letu. Vlagatelji so še naprej zaskrbljeni, da bi lahko grške dolžniške težave proti dnu potegnile tudi druge članice območja evra. Čeprav sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in evroskupina praktično že zaključila dogovor o triletnem paketu 110 milijard evrov vredne pomoči Grčiji, vlagatelji niso pomirjeni. Skupna evropska valuta evro še naprej drsi, v sredo je evro zdrsnil celo na 1,2805 dolarja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Od 110 milijard evrov, ki bodo na voljo Grčiji, jih bodo države z evrom prispevale 80 milijard, IMF pa 30 milijard. Za odstopanje od svojih načel se je odločila tudi Evropska centralna banka (ECB), ki je napovedala, da bo kot jamstvo za posojila kljub znižanjem bonitetnih ocen še vedno v zastavo jemala tudi grške državne obveznice. V zameno bo morala grška socialistična vlada uveljaviti stroge varčevalne ukrepe, s katerimi bo država poskušala znižati svoj javnofinančni primanjkljaj pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP) do leta 2014. Lani je sicer Grčija beležila primanjkljaj v višini 14 odstotkov BDP. Z namerami vlade se sicer nikakor ne strinjajo grški državljani, ki so danes uprizorili splošno stavko in proteste. Protestniki so se tudi spopadali s policijo, v požaru, ki so ga zanetili protestniki, pa so življenje izgubile tri osebe. V Londonu je tako danes indeks FTSE 100 izgubil 1,28 odstotka in trgovanje sklenil pri 5341,93 točke, tudi pariški CAC 40 se je znižal za 1,28 odstotka na 3642,18 točke, frankfurtski DAX pa je ob 0,81-odstotnem znižanju končal pri 5958,45 točke. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trgovanje sklenil pri 2679,30 točke, kar je 1,06 odstotka manj kot v torek. Dunajski ATX je izgubil 3,16 odstotka in se oblikoval pri 2478,12 točke, züriški SMI se je znižal za 0,62 odstotka na 6448,49 točke, medtem ko je milanski FTSE Italia-All-Share trgovanje končal pri 20.983,45 točke, kar je 1,28 odstotka manj kot v torek. V Budimpešti je indeks BUX izgubil 2,03 odstotka in se oblikoval pri 23.207,57 točke, Zagrebški Crobex se je znižal za 1,3 odstotka na 2100,57 točke, beograjski Belex pa je ob 0,61-odstotnem znižanju končal pri 741,47 točke. Ameriški Wall Street sledi dogajanju na evropskih borzah. Industrijski indeks Dow Jones je doslej izgubil 0,15 odstotka in se trenutno giblje pri 10.910 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je ob 0,58-odstotnem znižanju trenutno na ravni 2410 točk. Cene nafte so se danes znižale in se približale ceni 81 dolarjev za sod. K temu sta prispevala okrepljeni dolar in poročilo o rasti zalog surove nafte v ZDA v minulem tednu. Cena zahodnoteksaške lahke nafte z dobavo v juniju se je v elektronskem trgovanju v New Yorku zgodaj popoldne znižala za 1,51 dolarja na 81,23 dolarja za 159-litrski sod, medtem ko se je severnomorska nafta vrste brent v Londonu pocenila za 1,44 dolarja na 84,23 dolarja za sod. Zaradi nezaupanja trgov in negotovosti v območju evra je skupna evropska valuta danes znova dosegel najnižjo točko v zadnjem letu dni - popoldne je evro zdrsnil celo na 1,2805 dolarja, kasneje pa dosegel 1,2865 dolarja. Evropska centralna banka je referenčni tečaj evra popoldne postavila pri 1,2924 dolarja, potem ko je ta v torek stal pri 1,3089 dolarja.
|
negative
|
3,169
|
Washington - Produktivnost ameriških delavcev se je v prvem četrtletju letos znova zvišala, in sicer za 3,6 odstotka, kar je sicer bolje od napovedi, vendar precej manj kot v prejšnjih treh četrtletjih. Že tretji teden zapored pa je padlo število prošenj za podporo pri brezposelnosti. Poročili ministrstva za delo kažeta na to, da se je kriza na trgu delovne sile vsaj ustavila, če ne že nazadovala. Nižja rast produktivnosti pomeni, da podjetjem počasi zmanjkuje načinov, da iz obstoječega, okleščenega, števila zaposlenih iztisnejo čim več produktivnosti, zato bodo morala kmalu začeti zaposlovati nove ljudi, menijo analitiki. To se počasi že dogaja, saj se je število prošenj za prejemanje podpore zaradi brezposelnosti pretekli teden, s koncem 1. maja, zmanjšalo za 7000 na letno prilagojeno raven 440.000. Kljub temu analitiki napovedujejo, da bo petkovo poročilo o stopnji brezposelnosti pokazalo, da je bila ta aprila že četrti mesec nespremenjena na 9,7 odstotka. Ameriško gospodarstvo je v prvem četrtletju letos raslo po stopnji 3,2 odstotka, produktivnost pa malce hitreje. Vendar pa je produktivnost v zadnjem četrtletju lanskega leta rasla po stopnji 6,3 odstotka, v tretjem lanskem četrtletju je bila rast višji za 7,8 odstotka, v drugem pa za 7,6 odstotka. Stroški na uro dela zaposlenega so medtem v prvem četrtletju letos padli za 1,6 odstotka, v zadnjem četrtletju lani pa za 5,6 odstotka. Ugodni podatki niso vplivali na trgovanje na newyorški borzi, saj tam med vlagatelji še naprej prevladuje zaskrbljenost zaradi grške dolžniške krize. Borzni indeksi v prvih urah trgovanja na Wall Streetu nazadujejo. Visoka stopnja produktivnosti in ničelna inflacija omogočata centralni banki Federal Reserve (Fed), da obrestne mere ohranja na rekordno nizkih ravneh. Predsednik Feda Ben Bernanke je danes na konferenci regionalne podružnice Feda v Chicagu izrazil optimizem, da se bodo kreditni pogoji letos izboljšali. Bernanke je ocenil, da banke spreminjajo odnos do posojanja, čeprav kreditiranje še naprej nazaduje in dostop do kreditov ostaja otežen. Fed si je zato za osnovni cilj zastavil sprostitev kreditnih trgov, kar je pogoj za zvišanje potrošniške porabe, ki bo zagnala gospodarsko rast. Vendar bo pred tem - tako analitiki - potrebno obnoviti tudi zaposlovanje. Potrošniška poraba sicer raste, vendar počasi. To kaže zadnje poročilo o prodaji 28 ameriških veletrgovin, ki ga je danes objavila agencija Thomson Reuters. Prodaja se je aprila na letni ravni zvišala za pol odstotka, kar je manj od pričakovanj analitikov. Kljub temu pa ameriške veletrgovine že osmi mesec zapored beležijo mesečno rast.
|
positive
|
3,170
|
Bruselj - Britanske javne finance bodo do konca letošnjega leta v „slabšem stanju“ kot v drugih evropskih državah, vključujoč Grčijo, ki je trenutno v globoki krizi, je sporočila Evropska komisija. Britanska vlada bo zabeležila javni dolg v višini 12 odstotkov celotnega bruto družbenega proizvoda, saj ima v primerjavi z drugimi evropskimi državami ogromen proračunski primanjkljaj. Po ocenah naj bi bil slednji kar dvakrat višji od evropskega povprečja. Komisija je dejala, da mora nova britanska vlada po volitvah nemudoma sprejeti „prepričljiv in dodelan program“ za saniranje javnega dolga. Uradna raziskava pa bo najbrž podprla trditve, da vodje strank niso bili iskreni glede nujnega zmanjšanja števila zaposlenih v javnem sektorju. Po napovedih Bruslja bo imela Velika Britanija največji javni dolg v EU. Slednji naj bi predstavljal 12 odstotkov BDP-ja – za primerjavo: povprečni javni dolg v EU predstavlja 7,2 odstotka BDP-ja, v evro območju pa 6,6 odstotka. Grški javni dolg je 9,3 odstotka BDP, Španski 9,8 odstotka in Irski 11,7 odstotka. Poročilo EU, objavljeno na večer pred volitvami v Veliki Britaniji, v neprijeten položaj postavlja laburiste in aktualno vlado, ki je bila neuspešna pri zmanjševanju javnega dolga. Poleg slednjega bo za novo vlado velik izziv tudi brezposelnost – v prihodnje naj bi bilo vedno manj možnosti za odpiranje novih delovnih mest.
|
negative
|
3,171
|
Mirna - Približno 250 zaposlenih v Preventovem obratu na Mirni, ki sodi pod družbo Prevent avtomobilski deli, bo po 20. maju vodstvo postopoma pošiljalo na čakanje na delo na domu. V času tega ukrepa bo stekel program presežnih delavcev, kar naj bi trajalo približno tri mesece, hkrati pa bo vodstvo iskalo tudi nadomestne programe, ki bi ohranili vsaj kakšno delovno mesto v mirnskem obratu. To je član uprave Preventa Globala in direktor Preventa avtomobilski deli Matjaž Hudopisk včeraj povedal delavcem na Mirni. Naslednik programa touran, ki ga zdaj delajo na Mirni in ga bodo konec maja prenehali proizvajati, se seli v BiH in se ga v Sloveniji ne bo več delalo. "Če v treh ali štirih mesecih ne bomo uspeli najti nadomestnih programov, lahko konec leta sledi tudi zaprtje te lokacije," je dejal Hudopisk. "Vsaj natočili so nam čistega vina in povedali, kdaj gremo na čakanje, kdaj na zavod, kakšne pravice imamo," je po sestanku povedala delavka Mojca Pohar iz Zasavja, ki je v mirnskem obratu zaposlena devet let. "Prej sem bila zaposlena v podjetju Radeče papir in potem odpuščena kot tehnološki višek. Imam peto stopnjo izobrazbe, čeprav delam kot za prvo stopnjo. Toda zadovoljna sem, da sploh imam službo. Zdaj se bo pač zgodilo, kot se bo," pravi. Delavci, za katere v Preventovem obratu na Mirni ne bo več dela, bodo po Hudopiskovih zagotovilih dobili odpravnine, regres in vse ostalo, kar jim po zakonu pripada. V sindikatih upajo, da se bo kakšno delovno mesto v mirnskem obratu le ohranilo. "V treh ali štirih mesecih bo jasno, ali bo potreba po delu ali pa bodo začeli izročati odpovedi pogodb o zaposlitvi," pravi Majda Marolt, sekretarka dolenjske območne organizacije ZSSS. Tudi po besedah predsednika Preventovega sindikata Vladimirja Zormana bodo delavci odločbe o čakanju na delo dobivali postopoma. "Nekaj bo še dodelavnih poslov, da se pogodbe zaključijo, nekaj bo verjetno tudi dodatnih naročil. Toda to prav gotovo ne bo predstavljalo dovolj dela za vse zaposlene," pravi Zorman. Že pred časom je Preventova uprava dala vedeti, da je v družbi Prevent avtomobilski deli, kamor sodi tudi mirnski obrat, 350 do 400 delavcev preveč. dragana.stankovic@dnevnik.si
|
negative
|
3,172
|
Ljubljana - Obstaja utemeljen sum, da je bivše vodstvo Gradisa Celje, ki je prejšnji mesec končal v stečajnem postopku, pri nakupu ogromnega zemljišča na Gorenjskem oškodovalo družbo za precejšen znesek. V kupčijo je predsednice uprave Gradisa Celje Lidija Žagar kot posrednika vključila tudi Christiana Kovača, posel pa je financiral KBM Leasing pod vodstvom Borisa Cekova. Žagarjeva naj bi pred časom izvedela, da je naprodaj okoli 30.000 kvadratnih metrov veliko zemljišče v katastrski občini Hraše na Gorenjskem. Po naročilu Žagarjeve, ki je pri KBM Leasingu konec leta 2007 tudi poskrbela za financiranje nakupa zemljišča, je Kovač od Franca Pelka z Bleda odkupil zemljišče za okoli štiri milijone evrov. To nam je potrdil njegov sin Miha Pelko, ki je še dejal: "Na zemljišču je stalo tudi skladišče, pri čemer smo se s Kovačem dogovorili, da ga bomo izpraznili v letu dni. Še preden je preteklo enoletno obdobje, so nas poklicali iz Gradisa Celje in vprašali, kdaj nameravamo izprazniti skladišče." V naslednji fazi je Kovač zemljišče prodal Gradisu Celje za dobrih šest milijonov evrov, s čimer je kot posrednik Žagarjeve zaslužil dva milijona evrov. Čeprav je zemljišče po pogodbi prešlo na Gradis Celje, je iz zemljiške knjige razvidno, da je Kovač še vedno zastavitelj nepremičnine pri KBM Leasingu. Stečajni upravitelj Gradisa Celje Janez Golob pravi, da je s kupčijo seznanjen, drugih komentarjev pa ni želel dajati, ker še ni raziskal vseh podrobnosti. Po zagotovilih Žagarjeve je Gradis Celje zemljišče v Hrašah kupil popolnoma transparentno. "Zakaj bi bil Kovač slamnata oseba v poslu, ne vem. Verjetno se je s prodajo zemljišč ukvarjal še kje v Sloveniji. V času razcveta nepremičninskega trga je bilo podobnih priložnosti veliko," razlaga Žagarjeva. Toda pri tem ne gre spregledati pomembnega dejstva. Skupaj z Darjo Slimšek je Kovač lastnik podjetja Omega Kovach, hkrati pa je bil Kovač s Slimškovo tudi solastnik podjetja Delta Kovach, pri čemer je pred časom iz lastniške strukture tega podjetja izstopil. Slimškova pa je dobra znanka Žagarjeve, saj je konec leta 2008 sodelovala pri netransparentnem prevzemu Gradisa Celje. Preko svojega podjetja Blom je namreč Slimškova decembra 2008 (Blom je bil ustanovljen dva tedna pred nakupom delnic) kupila enajst odstotkov delnic Gradisa Celje. Dva tedna po ustanovitvi Bloma pa je bila med Slimškovo in Matejem Kramerjem, ki ima prav tako kot Žagarjeva stalno prebivališče v Mozirju, sklenjena posojilna pogodba in sporazum o zavarovanju terjatev z ustanovitvijo zastavne pravice na stoodstotnem deležu Bloma. To očitno pomeni, da Kovač ni oseba, ki se verjetno ukvarja s preprodajo zemljišč, kot razlaga Žagarjeva, ampak oseba, ki ga je Žagarjeva poznala že pred nakupom zemljišča in ga tudi vključila v sam nakup zemljišča. Na vprašanje, ali je v KBM Leasingu običajna praksa, da lahko posameznik brez večjih referenc in premoženja pridobi tolikšna sredstva, in ali lahko zanikajo, da so financirali nakup zemljišča, ker je v ozadju posla pravzaprav stal Gradis Celje, v KBM Leasingu niso odgovorili, češ da zakonodaja finančnim družbam prepoveduje razkrivanje kakršnihkoli podatkov o svojih komitentih. Zato KBM Leasing pogodbe, sklenjene s svojimi strankami, varuje kot poslovno skrivnost. Sicer pa to ni prvi nenavaden posel KBM Leasinga. Kot smo poročali pred nedavnim, je KBM Leasing podjetju BK Studio za gradnjo apartmajskega naselja v Moravskih toplicah po sistemu prodaje in vnovičnega najema (sell and lease back) za zemljišče plačal 1,49 milijona evrov, pa čeprav naj bi bili seznanjeni s pogodbo, iz katere je razvidno, da je BK Studio za zemljišče plačalo le 385.065 evrov. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
3,173
|
London - Mohamed al Fayed je investitorjem iz Katarja, družbi Qatar Holding, prodal znamenito veleblagovnico Harrods v središču Londona, so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP danes sporočili njegovi finančni svetovalci. Al Fayed je veleblagovnico prodal po 25 letih, uradna prodajna cena pa ni znana. Al Fayed, rojen v Egiptu, je veleblagovnico skupaj z bratoma kupil leta 1985. "Mohamed al Fayed se je po 25 letih vodenja Harrodsa odločil, da se bo upokojil in preživel več časa z otroki in vnuki," je povedal al Fayedov svetovalec pri prodaji Ken Costa. Britanski televizijski postaji BBC in Sky News sta sicer poročali, da so katarski investitorji al Fayedu odšteli 1,5 milijarde funtov (2,2 milijarde dolarjev). Londonsko veleblagovnico je kot majhno trgovino leta 1849 kot prvi odprl Henry Charles Harrod, katarska družba Qatar Holding pa bo že njena peta lastnica, še poroča AP.
|
neutral
|
3,174
|
Ljubljana - Konzorcij štirih bank, ki prodajajo svoj delež v Mercatorju, se z vodstvom trgovske družbe usklajuje glede načina izvedbe skrbnega pregleda Mercatorja, je dejal Uroš Marter, direktor Arkasa, ki posreduje pri prodaji. Postopek se bo verjetno nekoliko zavlekel, tudi zaradi objave Mercatorjeve namere za odkup Merkurjevih trgovin. V konzorciju bank, ki prodajajo delnice Mercatorja, so po izstopu NKBM in Abanke Vipa še Unicredit banka Slovenije (v lasti ima 8,01 odstotka Mercatorja), matična Unicredit (0,89 odstotka), Gorenjska banka (3,8 odstotka), Banka Koper (2,08 odstotka) in Hypo banka (2,01 odstotka). Kot je danes za STA pojasnil Marter, si omenjene banke prodajo Mercatorja še vedno želijo speljati do konca. "Trenutno se usklajujemo, kako bi zadevo speljali predvsem glede skrbnega pregleda Mercatorja. Pred nakupom se namreč opravi skrbni pregled, kar pa je pri Mercatorju bolj zakomplicirano, ker je javna družba in nima navade razkrivati informacij, ki so potrebne pri skrbnem pregledu," je dejal. Banke se tako zdaj z Mercatorjem usklajujejo glede tega, kako omogočiti potencialnim investitorjem dostop do skrbnega pregleda Mercatorja. Bodo pa, tako Marter, prodajo verjetno podaljšale špekulacije glede Mercatorjeve namere o nakupu Merkurjevih trgovin. "Dokler se to ne razjasni, se bo težko kdorkoli odločil za nakup. Gre namreč za veliko transakcijo, s katero bo vsakdo težko nadaljeval, preden se vse zadeve ne razjasnijo," je zatrdil Marter. Skupina banke se je prodaje delnic Mercatorja lotila že novembra lani. Banke so se oblikovale v konzorcij, ki je sprva štel šest članov, ki so za postopek prodaje zadolžili družbo Arkas, medtem ko sta NLB in Banka Celje postopek prodaje vodili sami, a sta z Arkasom koordinirali prodajne aktivnosti. Skupen delež vseh bank je znašal 36 odstotkov. Do 8. februarja je za nakup delnic Mercatorja prispelo osem nezavezujočih ponudb, imena ponudnikov pa za zdaj uradno niso znana. Nato sta se sredi februarja letos NLB in Banka Celje, ki imata skupaj v lasti 15 odstotkov delnic Mercatorja, odločili, da svojega deleža zaenkrat ne bosta prodali. Kot so takrat pojasnili v NLB, z elementi in pogoji prispelih ponudb niso bili zadovoljni. Nato pa sta sredi marca iz konzorcija bank izstopili še NKBM in Abanka Vipa. Tako zdaj delež v Mercatorju prodajajo še Unicredit banka, Gorenjska banka, Banka Koper in Hypo banka, ki imajo skupaj slabih 17 odstotkov Mercatorja.
|
neutral
|
3,175
|
New York, Ljubljana - Dogovor o 750 milijard evrov vrednem sistemu za zagotovitev stabilnosti evra, odločitev ECB, da bi lahko odkupovala državne in zasebne obveznice, in sodelovanje centralnih bank pri poslih zamenjave valut so spodbudile tudi newyorško borzo. Indeksa Dow Jones in Nasdaq sta pridobila več kot štiri odstotke. Indeks Dow Jones je v začetnem delu trgovanja pri 10.779 točkah, kar je 4,02 odstotka več kot ob koncu trgovanja v petek. Indeks Nasdaq pa je pridobil 4,53 odstotka in je naravni 2368 točk. Tako kot azijske in evropske borze je tudi newyorško spodbudila odločitev finančnih ministrov EU, ki so se zjutraj dogovorili o sistemu, ki predvideva do 750 milijard evrov pomoči državam v območju evra in vključuje Mednarodni denarni sklad (IMF). Sistem vključuje razširitev obstoječega evropskega mehanizma plačilnobilančne pomoči državam brez evra na države z evrom in njegovo povečanje za 60 milijard evrov. Države v območju evra so tudi pripravljene ta sredstva dopolniti s triletnim mehanizmom do 440 milijard evrov bilateralnih posojil, poleg tega pa so se z IMF dogovorili, da bo prispeval vsaj polovico deleža EU, torej vsaj 250 milijard evrov posojil. Poleg tega je Evropska centralna banka (ECB) danes napovedala več ukrepov za zmanjšanje napetosti na finančnem trgu. Tako se je odločila za možnost odkupa državnih in zasebnih obveznic v močno zadolženih članic evrskega območja, poleg tega pa se je z ameriško in nekaterimi drugimi svetovnimi centralnimi bankami dogovorila za operacije refinanciranja, s katerimi bi zagotovili likvidnost na trgih dolarskih obveznic. Tečaji še vedno močno rastejo tudi v Evropi. Tako je osrednji indeks na dunajski borzi pridobil več kot devet odstotkov, na pariški in frankfurtski sta se indeksa zvišala za več ot osem odstotkov, v Londonu pa za 4,5 odstotka. Ljubljanska borza: Indeks SBI TOP pridobil več kot dva odstotka Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri 923,47 točke, kar je 20,83 točke oz. 2,31 odstotka več kot v petek. Delnice Krke so zrasle za več kot štiri odstotke, skoraj tri odstotke pa so pridobile tudi delnice Telekoma Slovenije. V prvi kotaciji so se najbolj podražile delnice Krke, ki so pridobile 4,20 odstotka. Sledile so jim delnice Telekoma Slovenije (+2,95 odstotka), delnice NKBM (+2,37 odstotka), delnice Gorenja (+2,29 odstotka), delnice Mercatorja (+1,29 odstotka) in delnice Luke Koper (+0,55 odstotka). Pocenile so se delnice Intereurope (-2,62 odstotka) in Petrola (-0,01 odstotka).
|
positive
|
3,176
|
Ljubljana - Družba Delo je do ponedeljkovega izteka roka za oddajo nezavezujočih ponudb za 75-odstotni delež časopisno-založniške družbe Večer prejela štiri ponudbe, je danes povedal predsednik uprave Dela Jurij Giacomelli in dodal, da jih nekaj še pričakujejo. S ponudbami so zadovoljni, tako da bodo vse ponudnike povabili na predstavitev ponudb. Komisija za prodajo deleža, v kateri so Giacomelli, predsednica nadzornega sveta Marjeta Zevnik in podpredsednik nadzornikov Robert Šega, je danes pregledala štiri ponudbe. "Do roka so prispele štiri, pričakujemo pa jih še nekaj. Komisija ima pravico, da ponudnike v postopek vključi tudi naknadno," je dejal. S ponudbami so zadovoljni. "Vse, ki so ponudbe oddali, bomo povabili k nadaljevanju postopka," je dejal Giacomelli. Tako bodo po njegovih besedah v naslednjih tednih vsakemu ponudniku dali možnost, da ponudbo podrobno predstavi. Po predstavitvah se bo komisija odločila, koga bo povabila k skrbnemu pregledu. Kdo so interesenti in koga še pričakujejo, Giacomelli ni želel razkriti. Po pisanju današnjih izdaj časnikov Delo in Dnevnik je ponudbo oddala družba DZS, ki ima v lasti tudi časnik Dnevnik. Predsednik uprave DZS Bojan Petan je za Delo povedal, da si od morebitnega sodelovanja z Večerom obetajo sinergije pri nabavi, tisku in distribuciji ter oglaševanju. V DZS so po navedbah časnika sicer izračunali, da povezovanje z Večerom ne bi pomenilo kršitve zakonodaje o varstvu konkurence. Med ponudniki pa naj bi bil po navedbah časnikov še konzorcij predvsem štajerskih podjetij, v katerem naj bi bile med drugimi NKBM, Probanka in Perutnina Ptuj ter Zavarovalnica Maribor in Pošta Slovenije. Ponudbo naj bi po pisanju Dnevnika oddalo tudi podjetje Medijski partner. V tretji fazi bodo najzanimivejšim ponudnikom omogočili skrbni pregled, nato pa bodo ponudniki lahko oddali zavezujoče ponudbe. V zadnji fazi bodo sledila pogajanja za oblikovanje kupoprodajne pogodbe in določitev končne cene. Delo delež v Večeru prodaja po nalogu urada za varstvo konkurence. Ta je namreč septembra lani ugotovil, da je koncentracija teh dveh časopisnih družb neskladna s pravili konkurence, zato je Delu, ki ima sicer v lasti 79,24 odstotka Večera, naložil prodajo 75 odstotkov Večera.
|
neutral
|
3,177
|
Ljubljana - Vlada je v DZ poslala predloge novel treh davčnih zakonov, s katerimi se bo po besedah finančnega ministra Franca Križaniča olajšalo delovanje slovenskega gospodarstva. Te uvajajo nove davčne olajšave, sicer pa so bili davčni prilivi v začetku leta nekaj nižji kot pred letom, zato bo potreben močnejši rebalans od načrtovanega. Križanič je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal, da so se v letošnjih prvih štirih mesecih občutno znižali proračunski prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, medtem ko so indeksi pri ostalih davčnih prilivih solidni. To je tudi glavni povod za pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna, ki ga je vlada napovedala že pred kratkim. "Rebalans bo še nekaj močnejši, da damo znak kapitalskim trgom, da smo varčna država," je danes dejal Križanič. Marca so se proračunski prihodki pričakovano zmanjšali zaradi skrajšanja roka za vračilo davka na dodano vrednost (DDV). Aprila so se prilivi iz naslova tega davka vnovič povečali in bili za približno sedem odstotkov višji kot aprila lani, kar po Križaničevih besedah nakazuje, da imamo solidno gospodarsko rast. Potem pa je nepričakovano sledil zelo velik upad prilivov od davka od dohodkov pravnih oseb. "Izgleda, da so podjetja kot strošek prikazovala padec cen vrednostnih papirjev, ki so jih imela v portfelju," je sklepal. Vlada bo znižanje davčnih prihodkov nadomestila z varčevanjem in prestavitvijo nekaterih investicij ter deloma tudi s trošarinami, o čemer pa minister ni želel podrobneje govoriti. V tokratnem rebalansu še ne bodo predvidena sredstva za dokapitalizacijo NLB, ko bo uprava banke pripravila predlog zanjo, bo potrebno narediti rebalans samo za ta namen, je dejal. Dokapitalizacija NLB bo po njegovem mnenju slej ko prej potrebna, pri čemer upa, da bodo sodelovali tudi drugi investitorji in se povečanje kapitala banke ne bo razumelo kot državna pomoč. Vlada je predloge novel zakona o dohodnini, zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ter zakona o davčnem postopku sprejela konec aprila, zakonodajni postopek pa bo stekel prihodnji teden. Predlogi prinašajo zvišanje splošne olajšave za investiranje v raziskave in razvoj z zdajšnjih 20 na 40 odstotkov ter uvedbo nove olajšave za zaposlovanje težje zaposljivih oseb, to je mlajših od 26 let ter starejših od 55 let. S tem naj bi spodbudili večjo rast slovenskega gospodarstva, je dejala direktorica direktorata za sistem davčnih carinskih in drugih javnih prihodkov Irena Erjavec. Vlada je v DZ poslala tudi predlog zakona o državnih poroštvih za financiranje investicij gospodarskih družb. Cilj zakona je spodbuditi investicijski cikel v družbah, ki imajo razvojni in tržni potencial, a so morda zaradi krize manj kreditno sposobne, je povedala v.d. generalne direktorice direktorata za javno premoženje Miranda Groff Ferjančič. Država bo pri kreditiranju podjetij prevzela 75 odstotkov tveganja. Na ministrstvu se pripravljajo tudi na uveljavitev zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki predvideva ustanovitev nove agencije, na katero se bo presnelo upravljanje vsega premoženja v lasti državi. Nova in preglednejša politika upravljanja finančnega premoženja v neposredni in posredni lasti države pa se bo zaokrožila s sprejemom zakona o preoblikovanju Kada, Soda in DSU, ki ga je vlada v DZ poslala pred kratkim, je dejala Miranda Groff Ferjančič.
|
neutral
|
3,178
|
Ljubljana - Kalantia Limited, ki ima sedež na Cipru in je v lasti slovenskega podjetnika Igorja Laha, je danes objavila ponudbo za prevzem ljubljanske finančne družbe KS Naložbe. Kalantia sicer že ima v lasti 952.192 delnic KS Naložb, tako da se prevzemna ponudba nanaša na preostalih 2.957.686 delnic. Za vsako delnico ponuja 1,20 evra, ponudba velja do 10. junija do 12. ure, prag uspešnosti prevzemne ponudbe pa ni določen, je še razvidno iz obvestila o prevzemni ponudbi, ki ga je danes v časniku Delo v imenu prevzemnika objavila ljubljanska borznoposredniška družba Alta Invest. S prevzemnikom delujeta usklajeno že omenjeni Igor Lah in ljubljanska družba Svetok, katere član poslovodstva je prav tako Lah. Prav od njiju je Kalantia aprila letos tudi pridobila del delnic KS Naložb, ki jih že ima v lasti. Lah je sicer od decembra 2006 tudi zaposlen v KS Naložbah kot svetovalec. Cilj prevzema je lastniška konsolidacija v KS Naložbah z namenom lažjega doseganja razvoja družbe. Ta se ukvarja z nakupom in prodajo vrednostnih papirjev, deležev, drugih finančnih instrumentov in nepremičnin. Lah meni, da lahko na osnovi lastnih izkušenj in znanja s tega področja po prevzemu ustvari dodano vrednost za družbo KS Naložbe. Po prevzemu naj ne bi prišlo do bistvenih sprememb poslovne politike KS Naložb, prav tako ne politik zaposlovanja in trgovanja z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu. Leta 2008 ustanovljena Kalantia, katere sedež je v kraju Limassol na Cipru, doslej ni poslovala v večjem obsegu. Glede na pridobitev delnic KS naložb in omenjeni prevzemni postopek je sedaj osnovna dejavnost družbe pridobivanje in upravljanje delnic ter deležev v kapitalu drugih družb za svoj račun.
|
neutral
|
3,179
|
Ljubljana - Skupina Mercator je v prvem četrtletju letošnjega leta ustvarila 637,2 milijona evrov prihodkov in 6,65 milijona evrov čistega dobička, kar je okoli tri odstotke več kot v enakem obdobju lani, so včeraj sporočili iz družbe, ki jo vodi Žiga Debeljak. Na rast prihodkov je v prvem kvartalu pozitivno vplival predvsem prevzem trgovske dejavnosti hrvaškega trgovca Getro, medtem ko so na prihodke negativno vplivali zmanjšanje veleprodaje ter neugodni trendi pri prodaji tehničnega in tekstilnega programa. Kljub temu pa je Skupina Mercator v prvem četrtletju predčasno poravnala več svojih obveznosti do svojih dobaviteljev. S tem je Mercator dobil tudi finančne popuste za predčasna plačila, hkrati pa so pozitivno prispevali tudi k likvidnostni situaciji na trgih, so sporočili iz družbe. Včeraj so v Mercatorju začeli tudi skrbni pregled poslovanja divizije Merkur, ki naj bi bil končan do konca junija. Kot je znano, sta Mercator in družba Merfin Merkurjevih menedžerjev minuli teden podpisala pismo o nameri, na podlagi katerega bi Mercator kupil vse trgovine Merkurja.
|
positive
|
3,180
|
Ljubljana - Celjski poslovnež Darko Zupanc se je odločil združiti svoj poslovno-nepremičninski imperij, ki ga trenutno obvladuje preko družbe Trdnjava 1 Holding, Trdnjava Holding in Poslovni Sistem Zupanc. V prvi fazi se bo družba Moda pripojila k Trdnjavi Holding, nato pa se bosta Trdnjava Holding in Poslovni Sistem Zupanc pripojila k Trdnjavi 1 Holding, ki se bo preimenovala v PS Zupanc. Dosedanji direktor obeh holdingov Trdnjava Saša Zelenović bo po združitvi predvidoma postal član nadzornega sveta, Darko Zupanc (doslej direktor Poslovnega Sistema Zupanc) pa bo prevzel vodenje združenega holdinga. Delničarji vseh treh družb bodo o pripojitvi odločali na skupščinah, ki so napovedane za 31. maja, le malo pa je možnosti, da pripojitve ne bi dobile zadostne podpore kapitala. Darko Zupanc namreč potrebuje soglasje "le" 75 odstotkov kapitala in lahko pripojitve dejansko izvede tudi, če bi vsi preostali delničarji temu nasprotovali. Delničarji Trdnjave Holdinga bodo sicer lahko v treh mesecih po vpisu pripojitve zahtevali izplačilo odpravnine v višini 1,9 evra za delnico, kar pa je nekoliko manj, kot je delnica trenutno vredna na borzi. Holdinga Trdnjava sta sicer uvrščena tudi na Ljubljansko borzo, vendar se z njunimi delnicami že več let praktično ne trguje. S pripojitvijo bo Trdnjava 1 Holding prevzela vse premoženje Trdnjave Holdinga in Poslovnega Sistema Zupanc, dodatno pa se bodo izničila tudi posojila, ki so si jih družbe posojale med seboj. Skupina Trdnjava 1 Holding je imela sicer konec decembra lani 23 milijonov evrov, od česar skoraj polovica odpade na zemljišča, zgradbe in naložbene nepremičnine. Glavnino naložb je Skupina Trdnjava 1 Holding financirala z lastnimi sredstvi, saj so imeli konec leta 15,2 milijona evrov kapitala in polovico manj finančnih obveznosti. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,181
|
Bovec - Štirinajst zaposlenih v bovški tekstilni tovarni Oblačila ČIB 2000 Bovec, ki jim je lastnik družbe Peter Kostelec zadnjič plačal prispevke aprila lani, regres leta 2008, medtem ko s plačo zamuja dva meseca, je obupanih in ne vidijo izhoda iz nastalega položaja. Pomoči sindikata nimajo, saj niso članice nobenega. Z zadevo je seznanjen bovški župan Danijel Krivec, vendar se lastnik tudi njemu, tako kot delavkam, ne odziva na telefonske klice ali elektronsko pošto. Zaposlene bi rade obdržala delovna mesta, saj imajo v Posočju bolj malo izbire, zato ne stavkajo. Za nameček imajo veliko dela, tako da skoraj ne morejo izpolniti vseh naročil. Povpraševanje po delovnih oblekah je po stečaju ajdovske tekstilne tovarne Ika še zraslo. "Naročila sprejemamo same, izdelke sešijemo, odpošljemo, le denarja ne vidimo. Zaposlene smo v družbi Oblačila ČIB 2000, plačila za izdelke pa prejemamo na račun družbe ČIB Bovec. Vzdrževalca nimamo, zato tudi zahtevne stroje vzdržujemo same. Zadnji direktor Max Furlan je dal odpoved oktobra lani, potem ko je obupal nad lastnikom," so nam povedale zaposlene v bovški tovarni. Na ministrstvu za gospodarstvo so že pred časom pojasnili, da je vlada že konec aprila 2008 dodelila družbi Oblačila ČIB Bovec pomoč za prestrukturiranje, in sicer 138.964 evrov subvencij za tehnološko, tržno in kadrovsko prestrukturiranje ter dolgoročno posojilo v višini 350.500 evrov. Ker pa so ugotovili nenamensko porabo sredstev, je ministrstvo za gospodarstvo 7. decembra lani odpovedalo obe pogodbi in podjetju dalo petnajstdnevni rok za vrnitev prejetega denarja. Ker ga Kostelec ni vrnil, je ministrstvo obvestilo banko in jo zaprosilo, da pošlje vso dokumentacijo državnemu pravobranilstvu v Novi Gorici za začetek postopka za izvršbo. Pred dnevi nam je uspelo priklicati Kostelca. Na vprašanje, kako namerava delavkam poravnati obveznosti, je odgovoril, da bo to uredil brez nas, in prekinil zvezo. vanja.alic@dnevnik.si
|
negative
|
3,182
|
Ljubljana - Upniški odbor Mure v stečaju, ki mu predseduje Romanca Šalamun iz Elektra Maribor, je dal zeleno luč za prodajo dela premoženja skupine Mura. Stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević pravi, da so na murskosoboško okrožno sodišče že posredovali predlog za začetek prodaje tistih nepremičnin, ki se nahajajo zunaj kompleksa Mure, in dodaja, da se bodo javne dražbe odvile predvidoma v prihodnjem mesecu. Za nepremičnino v WTC ob ljubljanski obvoznici, ki se razprostira na 576 kvadratnih metrih, bo izklicna cena skupaj s pisarniško opremo znašala 1,218 milijona evrov. Za nepremičnino v pritličju WTC, kjer se nahaja Murina prodajalna na 312 kvadratnih metrih, pa bo izklicna cena znašala 712.000 evrov. Poleg teh dveh nepremičnin bodo naprodaj tudi Murine nepremičnine v središču Ljubljane v skupni izmeri dobrih 700 kvadratnih metrov, nekaj stanovanj v Murski Soboti in Ljutomeru ter osebna in tovorna vozila. Po Đorđevićevih besedah se pripravljajo še druge dražbe, ki se bodo predvidoma izvedle do konca letošnjega leta. Naprodaj bodo še druge nepremičnine, med drugim celotni kompleks na nekdanji centralni lokaciji Mure v Murski Soboti, hčerinska podjetja, razne premičnine in blagovne znamke. Pri tem bo hčerinsko podjetje Mura in partnerji, na katero je bilo v minulem letu preneseno tako imenovano zdravo jedro Mure, naprodaj zadnje. Đorđević razlaga, da je po oceni pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij Mura in partnerji brez premoženja (se pravi kot pravna oseba) vredno od 350.000 do 412.000 evrov. "Upoštevajoč stroje in nepremičnine, od katerih jih je 70 odstotkov v lasti Mure, d. d., pa bi bila Mura in partnerji kot zaključena celota lahko prodana za okoli dva milijona evrov," pravi Đorđević. Dodaja, da bodo pri prodaji podjetja Mura in partnerji zelo pazljivi, saj želijo zagotoviti nadaljevanje proizvodnje in delo za 1200 delavcev, kolikor jih je zdaj zaposlenih v tem podjetju. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
3,183
|
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je v prvem trimesečju znova zabeležila izgubo. Pred davki je znašala 4,5 milijona evrov, medtem ko je bila na ravni skupine ta nekoliko nižja, 2,8 milijona evrov. V banki kot ključni razlog za izgubo navajajo visoke oslabitve in rezervacije, ki so jih v skupini oblikovali za 69,9 milijona evrov, v matični banki pa 44,6 milijona evrov. V primerjavi z lanskim trimesečjem je opaziti, da so se stroški oslabitev in rezervacij precej bolj povečali v matični banki kot pa v skupini. Banka, ki je na prepihu zaradi nerešenega vprašanja že za lani predvidene dokapitalizacije v višini 250 milijonov evrov, je bilančno vsoto v minulem trimesečju v primerjavi s predhodnim okrepila kreditiranje nebančnega sektorja za 62 milijonov evrov. A to je še vedno daleč od pokritja padca obsega posojil v lanskem letu, ki je znašal skoraj 600 milijonov evrov. Na drugi strani je nebančni sektor obseg depozitov v Skupini NLB lani povečeval, v prvem letošnjem četrtletju pa so se depoziti znižali za 335 milijonov evrov, predvsem na račun države in gospodarstva. Vodstvo NLB se bo z vladnimi predstavniki na temo dokapitalizacije in siceršnjih načrtov države o lastništvu v tej banki sestalo konec maja. Datum je že določen, vendar ga v NLB ne želijo razkriti. Glede lastništva banke v NLB pravijo, da želijo, da lastnik banko aktivno, tudi kapitalsko podpira pri njeni strategiji in je dolgoročno usmerjen. Minister za finance Franc Križanič je včeraj dejal, da bo dokapitalizacija NLB prej ko slej v igri zaradi rasti banke in da država računa, da bodo pri dokapitalizaciji sodelovali tudi drugi lastniki ali novi. Spomnimo, da so interes za lastniški vstop v NLB pred časom izrazili tudi predstavniki libijske vlade, ki so se mudili na obisku v Sloveniji, sestali pa so se tudi s predstavniki slovenskega bančno-finančnega sektorja. Predsedniku državnega sveta Blažu Kavčiču je vlada na vprašanja o dokapitalizaciji NLB med drugim odgovorila, da je belgijska solastnica KBC še vedno pripravljena sodelovati pri dokapitalizaciji, vendar le pod določenimi pogoji. Kakšnimi, ne pojasnjujejo. Na drugi strani pravijo, da si bodo ob izstopu KBC iz lastništva NLB, ki so ga Belgijci že napovedali, prizadevali najti novega strateškega partnerja. Skupina KBC je v minulem četrtletju ustvarila 442 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je leto prej zaradi posledic finančno-gospodarske krize zabeležila kar 3,6 milijarde evrov izgube. Oslabitve so skupino KBC stale dobrih 380 milijonov evrov, kar je precej manj kot v predhodnih trimesečjih. barbara.hren@dnevnik.si
|
negative
|
3,184
|
maribor - V Termah Maribor so zadovoljni s poslovanjem v prvem četrtletju letos, saj so kljub težkim gospodarskim razmeram zelo uspešno polnili hotela Habakuk in Belleveu ter tako zabeležili nadpovprečno porast števila nočitev glede na mesto Maribor in slovensko povprečje, so danes sporočili iz družbe. Direktorica Term Maribor Alenka Iskra je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedala, da glede na prepoznavne turistične trende, ki kažejo na upad kratkih potovanj, zmanjšano potrošnjo gostov, rezervacije v zadnjem hipu in slabšanje razmer v sektorju turizma, v Termah Maribor veliko naporov vlagajo v razvoj produktov, kadrov in dvig kakovosti storitev ter odpiranje novih trgov. Dejala je, da ob rasti paketnih nočitev letos beležijo padec povprečne cene nočitev. Na področju poslovnega turizma letos beležijo rahlo oživljanje kongresnega dogajanja oz. porast števila udeležencev za šest odstotkov, medtem ko število dogodkov ne pada. V mestnem turizmu, kjer so v hotelu Piramida in Orel orientirani na poslovnega gosta, niso beležili bistvenega porasta nočitev v začetku leta, sedaj ko se je začela sezona za mestne hotele, pa se število nočitev tudi že povečuje. Terme Maribor so lani s fleksibilno cenovno politiko dosegli porast nočitev z naslova počitniških gostov za 14 odstotkov in skupin za petino, upada nočitev poslovnih gostov pa niso uspeli zajeziti, saj so zabeležili 40 odstotkov manj nočitev poslovnežev kot leto poprej. V letu 2009 so v hotelih Term Maribor beležili upad nočitev za 11 odstotkov, tako kot v mestu Maribor. Značilno za turistično leto 2009 je bilo, da so vse skupine gostov želele več za enako ceno ali pa enako storitev za nižjo ceno kot v prejšnjih letih. V trgovinski dejavnosti in v hotelih nižje kategorije so Terme Maribor beležile kljub recesiji dobre trende in je družba lani dosegla dobiček v višini 641.135 evrov. Podjetje je v hotelu Piramida letos že obnovilo 35 sob, vrednost naložbe pa je znašala 700.000 evrov. Nadaljevali bodo pa s projektom Piramida II, ki zajema obnovo preostalega dela hotela z restavracijo in dograditev hotelsko poslovnega objekta s podzemnimi garažami. V sklopu razvojnih aktivnosti izvajajo tudi projekt obnove sob v hotelu Habakuk, ki se bo nadaljeval s posodobitvami in razširitvami wellness ponudbe v hotelu, namenjene tudi lokalnim gostom. Prav tako so Terme Maribor letos pristopile k nadgradnji standardov in v teku so aktivnosti za pridobitev standarda ISO 9001.
|
neutral
|
3,185
|
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) namerava še ta mesec pripraviti predlog dokapitalizacije, potem ko jo je decembra lani tik pred začetkom vpisovanja novih delnic prestavila. "Pogovarjamo se s ključnima lastnikoma, da bi v najkrajšem možnem času pripravili predlog, ki bo imel njuno soglasje," je povedal predsednik uprave Božo Jašovič. Jašovič, ki se je danes kot priča udeležil seje komisije DZ, ki preiskuje ravnanja ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregorja Golobiča, je potrdil, da predvideni znesek dokapitalizacije ostaja pri 250 milijonih evrov. Ni pa še dogovorjeno, ali bosta največjo slovensko banko dokapitalizirala njena največja lastnika - to sta država in belgijska skupina KBC - ali pa bo banka svež denar iskala na trgu. NLB je letošnje prvo četrtletje končala z rahlo izgubo. A če gledamo rezultat pred oblikovanjem rezervacij, je bil dobiček kar visok, večji kot v enakem obdobju lani, je povedal Jašovič. NLB je namreč v prvem trimesečju oblikovala kar visoke rezervacije, ki so posledica prehajanja komitentov v slabše bonitetne razrede. Vendar pa v banki opažajo, da se je poslabševanje bonitet komitentov upočasnilo. "Upamo, da se je ta proces ustavil in se bomo s komitenti lahko lažje dogovarjali o reprogramiranju kreditov oz. da iz tega naslova ne bomo več imeli kreditnih izgub," je še dejal Jašovič.
|
neutral
|
3,186
|
Ljubljana - Za nastanek odličnih projektov in izdelkov je poleg tehnološkega razvoja pomemben tudi proces oblikovanja, ki lahko pripomore k večji privlačnosti izdelkov, doseganju višjih cen in vzdrževanju konkurenčnosti podjetij, so na sredinem srečanju v Ljubljani menili predstavniki slovenskih podjetij, nagrajenih s prestižno nagrado red dot. Kot je dejal Leon Korošec iz Elana, ki je nagrado red dot letos prejel za smuči iz serije SLX WaveFlex, pri kupcih novih smuči pogosto ne gre za racionalno odločitev, temveč emocionalno, zato se zavedajo, da jih morajo prepričati tudi z dovršeno obliko smuči. Poleg potrebne funkcionalnosti izdelka in inovacij zato veliko pozornosti namenijo oblikovanju, ki lahko pripomore k večji atraktivnosti izdelkov, je dodal produktni vodja Elana Luka Grilc. Da mora proces oblikovanja podpreti tudi vodstvo v podjetju, je menil Igor Zupan iz Alpine, ki je to prestižno nagrado letos dobila za čevelj za smučarski tek promise, ki je po uporabi skoraj popolnoma razgradljiv. Proces oblikovanja morajo zaposleni in vodstvo razumeti kot dodano vrednost in ne kot breme, je menil Zupan. Oblikovalec Jure Miklavc, ki sodeluje z Alpino, je ob tem dodal, da "oblikovanje ni strošek, oblikovanje je investicija," ki zaradi večje privlačnosti izdelkov dejansko vodi do zmanjšanja stroškov podjetij. Oblikovalci imajo pri tem tudi veliko odgovornost, saj podjetja pričakujejo, da bodo skozi prodajo povrnila stroške, ki so jih namenila za oblikovanje. Nagrado red dot je letos dobilo tudi podjetje Kolpa, in sicer za kopalniško pohištvo Cher. Kot je dejal direktor prodaje za Jugovzhodno Evropo pri Kolpi Tomaž Drenik, kupce v zadnjem času nagovarjajo tudi z dizajnom. Poleg standardnega so zato oblikovali tudi dodatni program, s katerim želijo dvigniti prepoznavnost in dodano vrednost blagovne znamke Kolpa san. Nagrado red dot - slednjo podeljujejo od leta 1955 in velja za eno izmed najbolj prestižnih priznanj v dizajnu - sta letos dobili tudi Kovinoplastika Lož za univerzalno okensko krilo Unisash Arx View in podjetje Gigodesign za izdelek urbanega pohištva Sitty.
|
positive
|
3,187
|
Portorož - Gospodarska kriza je spremenila nakupovalne navade kupcev motornih čolnov, ugotavlja Matjaž Avšič, od aprila novi lastnik Elanove tovarne motornih čolnov na Hrvaškem. Na nove razmere se bodo odzvali s proizvodnjo, ozko usmerjeno v določen krog kupcev. Izdelali bodo manjši čoln do 10 metrov, vzhodnemu trgu pa ponudili čoln večjih dimenzij. Kriza je bolj kot proizvodnjo jadrnic prizadela proizvodnjo motornih čolnov, kjer se je prodaja praktično zastala, pojasnjuje Avšič. Največji upad je po njegovem zaznati v razredu srednje velikih motornih čolnov, k čemer botruje tudi dejstvo, da lastniki svojih plovil ne menjavajo tako pogosto kot doslej. Jadrnice so bolj povezane s športom in entuziazmom, motorne jahte pa predstavljajo za lastnike pogosto za del marketinga svojega podjetja, meni Avšič. Lastniki jaht na plovila pogosto vabijo poslovne partnerje in jim tako pokažejo svojo moč na trgu. V krizi pa se najbolj zmanjšajo investicije v marketingu. Varčnejši so postali predvsem potrošniki na zahodnih trgih, kot sta Nemčija in Italija, medtem ko so v državah Vzhodne Evrope s krizo manj obremenjeni, pojasnjuje Avšič. Predvsem državam, kot so Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska in Rusija, bo namenjen njihov novi model motornega čolna večjih dimenzij Elan Power E 52. "V Nemčiji človek z veliko denarja trenutno ne razmišlja o nakupu plovila. Vzhodna Evropa pa psihološko ni tako obremenjena s krizo. Tu vidimo priložnost," meni. Nasprotno pa jadrnice v državah Vzhodne Evropa po njegovem nimajo tako velikega potenciala kot motorni čolni. Tudi portoroško Internautico bi bilo po njegovem morda smiselno usmeriti v bolj luksuzna plovila nad 15 metrov, kar bi privabilo predvsem vzhodne kupce. Sami bodo motorne čolne večjih dimenzij tržili na sejmu v Cannesu, Genovi in Dusseldorfu, manjše čolne pa na sejmih, namenjenih manjšim plovilom.
|
neutral
|
3,188
|
Zagreb - Nekdanji direktor Jadranske pivovare Vjenceslav Vinko Bacci se skupaj s skupino podjetnikov, za katerimi naj bi bili švicarski zasebni skladi, in s Pivovarno Laško, ki je lastnica splitske pivovarne, pogovarja o nakupu Jadranske pivovare, danes piše Večernji list. V času Baccijevega vodenja Jadranske pivovare v 90-ih letih prejšnjega stoletja je družba poslovala z dobičkom, od leta 2002 pa pivovarna beleži izgubo. O Bacciju se sicer zaradi domnevnih nepravilnosti v času vodenja pivovarne govori kot o protislovnem podjetniku. Sedanji direktor Jadranske pivovare Nenad Buljan je za hrvaški časnik dejal, da ni seznanjen z domnevnimi nepravilnost, ter da verjame v Baccijeve managerske sposobnosti. Bacci je sicer v hrvaški javnosti znan po tem, da je na hrvaški trg pripeljal znamko piva Kaltenberg, Jadranko pivovaro pa je vodil tudi, ko so je prodali Laščanom. Večernji list piše, da niti delavci splitske pivovarne nimajo pomislekov glede Baccija, ker se zavedajo, da bodo ostali brez dela, če Pivovarna Laško družbe ne bo uspela prodati. Laščani prodajajo splitsko pivovarno za deset milijonov evrov. Novi lastnik bi prevzel vse zaposlene, ki jih je trenutno 63, še navaja Večernji list in dodaja, da prevladuje mnenje, da bi lahko nadaljeval proizvodnjo brez minusov. "Za razliko od sedanjega lastnika, Pivovarne Laško, bi imel bolj kakovosten pristop trgu," sklene Zagrebški časnik.
|
neutral
|
3,189
|
Ljubljana - Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je bila marca 10,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot aprila, je danes objavil državni statistični urad. Število registriranih brezposelnih oseb se je znižalo za skoraj 900 na okoli 98.900. Število delovno aktivnih oseb se je zvišalo za 0,1 odstotka na okoli 837.000. Stopnja registrirane brezposelnosti se je marca tako prvič po avgustu lani znova nekoliko znižala. Stopnja registrirane brezposelnosti pri moških je znašala 10 odstotkov, kar je 0,1 odstotne točke manj kot februarja, za toliko pa se je znižala tudi pri ženskah, kjer je znašala 11,2 odstotka. Število oseb, zaposlenih pri pravnih osebah, se je marca znova zvišalo, tokrat za 1350, vendar pa se je hkrati za skoraj 200 znižalo število oseb, zaposlenih pri fizičnih osebah. Marca sta bili delovno aktivni 836.902 osebi, od tega je bilo 750.947 oseb zaposlenih, 85.955 pa samozaposlenih. Število samozaposlenih oseb se je znižalo četrti mesec zapored.
|
positive
|
3,190
|
šentjur - Predsednik uprave šentjurskega Alposa Mirjan Bevc je danes za STA zavrnil govorice, da naj bi bil odstavljen s položaja prvega moža podjetja, ki ga vodi že od leta 1997. Potrdil pa je, da so v hčerinski družbi Alpos Metalurgija za prokurista imenovali Matijo Kranjca iz jeseniškega Acronija. Na vprašanje, zakaj so v hčerinski družbi imenovali prokurista, je Bevc odgovoril, da gre za sinergijske učinke, saj je Alpos Metalurgija, ki ustvari 75 odstotkov vseh prihodkov skupine Alpos, poslovno močno povezan z Acronijem. Prvi mož Alposa je tudi pojasnil, da dolgovi družbe znašajo okoli 150 milijonov evrov in da se z bankami posojilodajalci že od konca lanskega leta dogovarjajo, kako bodo te dolgove reprogramirali. Kljub gospodarski krizi, ki ni obšla niti Alpos, je družba, katere največji, 38-odstotni, lastnik je Arcelormittal Ostrava, doslej redno izplačevala vse plače zaposlenim. Skupina Alpos, v katero je vključenih sedem podjetij v tujini in devet v Sloveniji, je lani po revidiranih podatkih ustvarila 71,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za polovico manj kot leto prej. Glavna razloga za tolikšno znižanje prihodkov sta: 27,6-odstotno zmanjšanje obsega prodaje metalurških izdelkov in 37,5 odstotka nižja raven povprečnih prodajnih cen metalurških izdelkov. Skupina Alpos, ki zaposluje 852 delavcev, je lani s prodajo metalurških izdelkov dosegla dobrih 75 odstotkov konsolidiranih prihodkov, medtem ko je ta delež v letu 2008 znašal 83 odstotkov. Konsolidirani čisti prihodki programa metalurgije so v letu 2009 znašali 53,5 milijona evrov in so v primerjavi z letom 2008 nižji za 54,8 odstotka. Konsolidirani prihodki ostalih programov so lani znašali 17,7 milijona evrov, kar je za skoraj 27 odstotkov manj kot leta 2008. Skupina Alpos pa je lani ustvarila 20,8 milijona evrov izgube, medtem ko so leto 2008 zaključili z dobičkom v višini 884.417 evrov. Matična družba Alpos je imela v letu 2009 10,5 milijona evrov izgube, leta 2008 pa so imeli 208.628 evrov dobička. Lanski čisti prihodki od prodaje krovne družbe so upadli s 85,6 milijona evrov na 34,7 milijona evrov. Po besedah Bevca so s ciljem sanacije programa metalurgije ob koncu leta 2009 pričeli z dejavnostmi iskanja potencialnega strateškega partnerja.
|
neutral
|
3,191
|
Ljubljana - Zavarovalnica Triglav je v prvem četrtletju likvidirala kar za 12 odstotkov manj škod kot v enakem obdobju leta 2009. Ker so na drugi strani zabeležili precej manjši padec zbranih zavarovalnih premij (triodstotni padec), je čisti poslovni izid naše največje zavarovalnice poskočil za izjemnih 291 odstotkov, na 14,7 milijona evrov. Poleg škodnega rezultata je šel Zavarovalnici Triglav, ki jo vodi Matjaž Rakovec, na roko tudi donos od naložb, saj je na račun kar 42 odstotkov manjših odhodkov presegel 30 milijonov evrov in bil za kar 688 odstotkov večji od rezultata v enakem lanskem obdobju. Še najbolj pozitivno izstopa donos od naložb pri življenjskih zavarovanjih. V prvih treh mesecih lani je bil namreč negativen, letos pa dosega vrednost skoraj 23 milijonov evrov. Nekoliko slabše so se na Triglavu odrezali pri obratovalnih stroških, saj so bili kljub padcu premij višji za odstotek in so znašali 40,7 milijona evrov. Sicer pa se zavarovalnica že dalj časa sooča z upadom zavarovalnih premij. Če so bile v minulem letu nižje za več kot odstotek, so letos "izgubili" še tri odstotke premij. Za primerjavo, slovenski trg je v prvem četrtletju zabeležil 1,7-odstotno rast. "Slabše povpraševanje je večje pri življenjskih zavarovanjih, pri transportnih zavarovanjih, kar se kaže na upadu premije zaradi zmanjšanja aktivnosti gospodarstva in posledičnimi težavami avtoprevoznikov ter pri nezgodnih zavarovanjih zaradi naraščanja brezposelnosti. Povečanje škod pa je opazno pri kreditnih zavarovanjih, ker se je poslabšala plačilna sposobnost kreditojemalcev," so pojasnili v zavarovalnici. tomaz.modic@dnevnik.si
|
positive
|
3,192
|
Ljubljana - Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) je pripravila javni razpis za spodbujanje tujih neposrednih investicij v letu 2010 in 2011, s katerim želi v Slovenijo pripeljati investicijske projekte z dodano vrednostjo in na letni ravni najkasneje v treh letih po zaključku investicij ustvariti 500 novih delovnih mest. Razpis je namenjen spodbujanju začetnih investicij, ki jih bodo tuji investitorji uresničili v Sloveniji, in sicer v predelovalnih, storitvenih ali razvojno-raziskovalnih dejavnostih. Pri tem je pomembno, da upravičeni stroški projektov ne presežejo 50 milijonov evrov, je danes v Ljubljani povedala vodja razpisa Simona Novak. Do finančnih sredstev je upravičeno slovensko podjetje, vpisano v sodnem registru, v katerem pa mora imeti tuji investitor najmanj desetodstotni delež. Pri tem je pomembno, da podjetje investicijo zaključi najkasneje v treh letih od podpisa pogodbe, nove zaposlitve pa mora ustvariti najkasneje v treh letih od zaključka investicije. Podjetje mora v okviru začetne investicije vzpostaviti novo podjetje, razširiti že obstoječe podjetje, diverzificirati proizvode z novimi dodatnimi proizvodi ali uvesti bistvene spremembe v proizvodnem procesu. Japti želi, da investicijski projekti v Slovenijo pripeljejo nekaj novega, projekti pa se morajo izvajati in ostati v Sloveniji, je pojasnila Novakova. V okviru predelovalne dejavnosti lahko na razpisu kandidirajo podjetja, ki bodo v projekt investirala najmanj milijon evrov, ustvariti pa morajo najmanj 25 novih delovnih mest. V okviru storitvene dejavnosti ter raziskav in razvoja mora investicija podjetja znašati najmanj 500.000 evrov, število novih delovnih mest pa mora biti deset oz. pet. Kot je še poudarila Novakova, morajo velika podjetja delovna mesta v regiji ohraniti najmanj pet let, srednja in mala podjetja pa najmanj tri leta. V proračunu je za razpis predvidenih 14,5 milijona evrov finančnih sredstev, od tega v letošnjem letu nekaj več kot šest milijonov evrov. Najvišja dovoljena spodbuda, ki jo lahko podjetje prejme iz naslova državne pomoči, znaša 600.000 evrov, pri čemer lahko podjetje z istim projektom kandidira na različnih razpisih, vendar skupna vrednost prejete pomoči ne sme preseči 600.000 evrov, je pojasnila Novakova. Prvo odpiranje na razpis prispetih vlog je potekalo 14. aprila, letos pa bodo odpiranja vlog potekala še 9. junija, 10. septembra in 17. novembra. Prihodnje leto lahko podjetja vloge oddajo do 9. februarja, 12. aprila, 7. junija in 9. septembra (vedno do 12. ure).
|
positive
|
3,193
|
Ljubljana - Med dvema finančnima holdingoma iz nekdanje lastniške verige Boška Šrota se je vnel hud boj za ostanke njunega premoženja. Stečajni upravitelj Infonda Holdinga Marko Zaman je tako včeraj sporočil, da želi družba Center Naložbe, sicer največja lastnica Infonda Holdinga, mimo sodišča prodati dobra dva odstotka delnic Pivovarne Laško in 0,5-odstotni paket delnic Mercatorja, ki so uradno v lasti Infonda Holdinga. S prodajo teh delnic želi družba Center Naložbe povrniti del 77 milijonov evrov terjatev, ki jih ima zaradi posojil, s katerimi je Infond Holding skušal rešiti pred kapitalsko neustreznostjo in stečajnim postopkom. Naštete delnice so bile včeraj na borzi vredne dobrih sedem milijonov evrov. Čeprav ima družba Center Naložbe, ki je v prisilni poravnavi, na delnicah, ki jih želi prodati, tudi zastavne pravice, je Zaman včeraj ocenil, da je 77-milijonska terjatev do Infonda Holdinga lastniška. To po njegovem pomeni, da Center Naložbe posojenega denarja v postopku Infondovega stečaja po zakonodaji ne more zahtevati nazaj, ker se v stečajnem postopku šteje za premoženje družbe. V Centru Naložbah so kljub temu poleg celotne terjatve prijavili tudi ločitveno pravico na omenjenih delnicah, ki pa jo bo Zaman prerekal. Povedano preprosteje, to pomeni, da se bodo morali v Centru naložbe postaviti v vrsto, saj bodo pred njimi poplačani vsi ostali upniki. Ker je Infondovo premoženje nekajkrat manjše od dolgov, tako zelo verjetno ni več niti teoretične možnosti, da bi vsaj del denarja, ki so ga posodili Infondu, v Centru naložbah še kdaj videli. Pri tem Zaman ugotavlja, da zastavna pogodba za delnice ni nastala hkrati z nastankom dolga, ampak šele štiri mesecev kasneje (konec aprila 2009). "Vedoč, da bo družba najverjetneje končala v postopku zaradi insolventnosti, si je torej največji družbenik Infonda Holdinga, ki je bil dobro seznanjen z dejanskim stanjem v družbi, zagotovil potencialno ugodnejše poplačilo od ostalih upnikov, ki takšne možnosti niso imeli," je ugotovil Zaman. Če se bodo torej v Centru Naložbah kljub temu odločili za prodajo Infondovih delnic, ki so edino večje premoženje nekoč največjega lastnika Mercatorja in pivovarne, bi to po Zamanovi oceni pomenilo "zlorabo pravic v stečaju Infonda Holdinga". primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
3,194
|
Maribor - Na papirju je letošnje poslovanje sladkogorske tovarne papirja zelo uspešno, saj so v prvem trimesečju ustvarili 20,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, izid iz rednega poslovanja je dosegel skoraj 664.000 evrov, čisti dobiček pa je nanesel 52.000 evrov. A poslovni vsakdan v Palomi ni nič kaj rožnat, saj se podjetje v 71-odstotni paradržavni lasti vztrajno sooča z likvidnostnimi težavami, ki jih je zdaj še povečala skoraj 50-odstotna podražitev celuloze. Za nemoteno poslovanje potrebuje Paloma dnevno približno 270.000 evrov. Zaradi strmega naraščanja cene celuloze, ki je najvišja po letu 2003, porabi za njeno nabavo dnevno 120.000 evrov. Ko je sladkogorsko podjetje pred dnevi moralo nakazati 1,300.000 evrov za aprilske plače zaposlenih in še plačati četrtletno anuiteto 350.000 evrov za posojilo, s katerim je financiralo propadlo joint-venture naložbo Paloma-Horgen v Ceršaku, je Palomi zmanjkalo denarja za nakup tolikšne količine celuloze, ki bi zadostovala za normalno poslovanje. "Ker smo imeli na zalogi dovolj matičnih zvitkov za nemoteno predelavo v papirni konfekciji, smo se odločili zaustaviti proizvodnjo na strojih PS 4 in PS 5," je sporočil Bojan Rajtmajer, predsednik uprave družbe. Tistih nekaj manj kot 30 zaposlenih, ki delajo na teh strojih, je uprava "napotila" na dopust. Uprava Palome pričakuje, da bodo letos povečali prihodke za štiri milijone evrov, na skupaj 89 milijonov evrov, in prislužili 4,6 milijona evrov dobička. Ob robu pravde med Matejo Perger in Palomo, ki se je v sredo sklenila na mariborskem okrožnem sodišču, je bivša Palomina šefica menila, da bi moral biti dobiček vsaj dvakrat višji. "Glede na to, da Paloma v času njenega vodenja nikoli ni poslovala z dobičkom, se mi zdi njena izjava smešna," je včeraj Rajtmajer komentiral oceno Pergerjeve. tomaz.klipsteter@dnevnik.si
|
neutral
|
3,195
|
Ljubljana - Nadzorni svet Abanke Vipa je danes zaključil postopek za dopolnitev uprave banke in za predsednika uprave soglasno imenoval Mateja Narata. Člana uprave ostajata Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik, je Abanka Vipa objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Nadzorniki Abanke Vipa so začetku maja za začasnega predsednika uprave imenovali Jereba, saj je konec aprila prvi mož Abanke Aleš Žajdela tragično preminil v prometni nesreči. Nadzorni svet je takrat Jereba zadolžil, naj sproži, vodi in usmerja vse potrebne in predvidene zakonske postopke za izbiro novega prvega moža banke. S postopkom za dopolnitev uprave Abanke Vipa so začeli na seji 17. maja in ga končali danes. Narat je bil od julija 2002 do novembra 2009 član uprave največje banke v Sloveniji, NLB. Od lanskega decembra, ko ga v upravo NLB niso ponovno imenovali, je pomočnik uprave NLB. V prvem mandatu v upravi NLB, do julija 2007, je bil pristojen za poslovanje s podjetji, vodil pa je tudi poslovno mrežo. Od julija 2007 do novembra 2009 je bil kot član uprave pristojen za zakladništvo, investicijsko bančništvo, podjetniške finance, poslovanje z mednarodnimi institucijami in dokumentarno poslovanje. Narat je sicer magister ekonomije. Poklicno pot je začel kot asistent na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Po treh letih se je kot direktor zakladništva pridružil Factor Banki v Ljubljani. Vodil je podjetja Studio Marketing JWT in bil izvršni direktor v SKB banki.
|
neutral
|
3,196
|
Trebnje - Delničarji Trima so na današnji skupščini v Trebnjem po seznanitvi odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2009, upravi in nadzornemu svetu pa so podelili razrešnico. Trimov lanski bilančni dobiček znaša skoraj 20 milijonov evrov, za dividende pa bodo namenili dober poldrugi milijon evrov oz. 1,4 evra za delnico v bruto vrednosti. Kot so sporočili iz Trima, bo družba dividende izplačala v 60 dneh, preostali bilančni dobiček v višini dobrih 18 milijonov evrov pa bo do prihodnjega leta ostal nerazdeljen. Skupščina je tudi sprejela predlog sklepa, s katerim je upravi podelila pooblastilo za nakup 10 odstotkov lastnih delnic za sklad lastnih delnic, pri čemer cena delnice ob nakupu ne sme biti višja kot je po zadnjem revidiranem poročilu njena knjigovodska vrednost. Za revizorja poslovanja v tekočem poslovnem letu je skupščina imenovala družbo REMARS iz Ljubljane. Kot je glavna direktorica Trima Tatjana Fink danes pojasnila za STA, so v družbi v letošnjih prvih štirih mesecih dosegli prodajo, ki je približno enaka lanski v tem obdobju in trenutno znaša 31 milijonov evrov. Ker v Trimu ugotavljajo, da se kupci v času recesije drugače in tehtneje odločajo za nakupe, pa v podjetju največ pozornosti namenjajo proizvodom, ki so jih razvili v zadnjih treh letih in so povezani z novim dizajnom, enostavno vgradnjo, eko rešitvami, varčevanjem in pridobivanjem energije. V Trimu bodo letos prevetrili lastne programe, trge in procese in se s tem pripravili na čas ponovnega investicijskega ciklusa. V prehodnem obdobju iščejo priložnosti pretežno na zahodnoevropskih trgih, zlasti v Veliki Britaniji, Nemčiji in na Nizozemskem, oz. v državah z zanesljivimi plačniki, je poudarila. V poslovanju bodo še naprej iskali vse možne načine za znižanje stroškov, saj predvidevajo, da bo druga polovica leta še zelo zahtevna, je še sporočila Finkova.
|
positive
|
3,197
|
London, Berlin, New York - Tečaji delnic na vodilnih evropskih borzah so si po torkovem padcu danes opomogli in trgovanje končali v zelenem območju. K temu so pripomogli predvsem ugodnejši obeti za rast svetovnega gospodarstva in pozitivni podatki o tovarniških naročilih v ZDA. Cene nafte so se zvišale, medtem ko je evro pozno popoldne zdrsnil na 1,2225 dolarja. Ameriške tovarne so aprila dobile za 2,9 odstotka več naročil za trajne dobrine kot marca, kar je močno preseglo pričakovanja ekonomistov. To je sicer že deseta zaporedna mesečna rast naročil, ki jo je poganjalo predvsem okrepljeno povpraševanje po letalih. Na vlagatelje je pozitivno vplivala tudi odločitev Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki je danes zvišala napoved za gospodarsko rast v njenih članicah. Bruto domači proizvod (BDP) v članicah OECD naj bi letos zrasel za 2,7 odstotka, prihodnje leto pa za 2,8 odstotka. V Frankfurtu je indeks DAX pridobil 1,55 odstotka in trgovanje sklenil pri 5758,02 točke, londonski FTSE 100 se je zvišal za 1,97 odstotka na 5038,08 točke, medtem ko se je pariški CAC 40 oblikoval pri 3408,59 točke, kar je 2,32 odstotka več kot v torek. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je pridobil 1,68 odstotka in trgovanje končal pri 2530,34 točke. Dunajski ATX se je okrepil za dva odstotka na 2339,28 točke, züriški SMI je pridobil 1,25 odstotka in končal pri 6167,53 točke, medtem ko je milanski FTSE Italia-All-Share trgovanje sklenil pri 19.382,65 točke, kar je 2,20 odstotka več kot v torek. Budimpeštanski BUX se je ob 0,95-odstotnem zvišanju oblikoval pri 20.875,76 točke, Zagrebški Crobex pa je pridobil 1,25 odstotka in sklenil pri 1972,95 točke. Nekoliko bolj pesimistično je bilo trgovanje v Beogradu, kjer se je indeks Belex znižal za 0,78 odstotka na 650,42 točke. Ameriški Wall Street sledi dogajanju na evropskih borzah. Industrijski indeks Dow Jones je doslej pridobil 0,67 odstotka in se giblje pri 10.111 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa je ob 1,18-odstotnem zvišanju trenutno pri 2236 točkah. Pozitivno vzdušje vlagateljev medtem ni spodbudilo rasti vrednosti evra, ki je pozno popoldne zdrsnil na 1,2225 dolarja. Evropska centralna banka (ECB) je referenčni tečaj evra okoli poldneva sicer postavila pri 1,2309 dolarja, v torek pa pri 1,2223 dolarja. Cene nafte so se danes krepko zvišale. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v juliju se je podražila za 2,44 dolarja za 71,19 dolarja za 159-litrski sod, cena severnomorske nafte vrste brent v Londonu pa se je zvišala za 2,14 dolarja na 71,69 dolarja za sod.
|
positive
|
3,198
|
Koper - Delničarji Istrabenza so na današnji skupščini podprli predlog uprave, da proti nekdanjemu predsedniku uprave Istrabenza Igorju Bavčarju ne vložijo odškodninske tožbe. "Gre za posebno motivacijo Petrola, da se je lotil mojih poslov. Zanima me koliko je Istrabenz to stalo," je dejal Bavčar. Spomnimo, da sta vložitev odškodninske tožbe zoper nekdanjo upravo in nadzorni svet Istrabenza predlagala Petrol in društvo Mali delničarji Rajka Stankovića, a je Petrol nato podprl predlog uprave, ki jo vodi Tomaž Berločnik, da tožbe na podlagi revizijeBDO ne vložijo.Stanković je na sklep napovedal izpodbojno tožbo. Delničarji so na skupščini Igorju Bavčarju in nadzornikom, ki jih je vodil Janko Kosmina,podelili tudi razrešnico za delo v minulem letu.
|
neutral
|
3,199
|
Španski nizkocenovni prevoznik Vueling bo med 25. junijem in 10. septembrom dvakrat tedensko povezoval katalonsko in slovensko prestolnico. Vueling bo z letalom tipa Airbus 320 na barcelonsko letališče El Prat predvidoma letel vsak torek in petek, enosmerna vozovnica pa bo na voljo od 60 evrov naprej. Pri družbi pričakujejo v poletni sezoni približno 5000 potnikov. Maksima Invest z izgubo Maksima Invest je v prvih štirih mesecih letos ustvarila 907.000 evrov izgube, ki je posledica predvsem visokih stroškov financiranja dolgov. Ob tem je imela družba konec aprila 40,5 milijona evrov kapitala. Aerodrom Ljubljana z novo članico uprave Nadzorni svet Aerodroma Ljubljana je na včerajšnji seji imenoval novo članico uprave družbe. Predsedniku Zmagu Skobirju se bo pridružila Bernarda Trebušak, do sedaj direktorica podjetja Nama. Trebušakova je bila izbrana med 15 kandidati. Nadzorni svet o novi strategiji NLB Nadzorni svet NLB bo na današnji seji nadaljeval obravnavo predloga strategije skupine NLB za obdobje 2010-2015, ki jo je začel na aprilski seji. Takrat je o njej dosegel široko soglasje glede ključnih trgov in produktov skupine, na tokratni seji pa bo po napovedih potrdil njeno končno besedilo. Ena ponudba za hotel Rimski vrelec Občina Ravne na Koroškem je v okviru razpisa za prodajo hotelskega kompleksa Rimski vrelec v Kotljah prejela eno ponudbo. Glede odpiranja ponudbe se bo občina držala vsebine razpisa, po katerem je odpiranje ponudb predvideno za jutri ob 9. uri. Izklicna cena za 17.000 kvadratnih metrov zemljišča z objekti je 690.000 evrov. Več spletnih uporabnikov Število spletnih uporabnikov na slovenskem trgu se je v letu od lanskega aprila povečalo za dva odstotka, pri čemer se navade spletnih uporabnikov v tem obdobju niso bistveno spremenile. Po podatkih merjenja obiskanosti spletnih strani (MOSS) so najintenzivnejši uporabniki spletnih strani moški.Za manjši razkorak med znanostjo in gospodarstvom Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je začel obiske centrov odličnosti, katerih namen je zmanjšati prepad med znanstveno sfero in gospodarstvom. Po Golobičevih besedah bo njihova uspešnost pomemben argument za pogumno in kontinuirano povečevanje izdatkov države za raziskave in razvoj.Za infrastrukturo 1,6 milijarde evrov Vladna služba za lokalno samoupravo in regionalno politiko je včeraj na Vranskem predstavila izvajanje Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007-2013. Resorni minister Henrik Gjerkeš je ob tem dejal, da je ta ključen infrastrukturni program Slovenije vreden 1,6 milijarde evrov.
|
neutral
|
3,200
|
Ljubljana - Nadzorni svet Družbe za avtoceste v RS (Dars) je na torkovi seji med drugim sprejel pravila za določitev vsebine pogodbe o zaposlitvi za predsednico uprave ter za člana uprave družbe glede prejemkov in odpravnin. S pravili bodo nadzorni seznanili skupščino družbe, vlado. Kot je Dars danes sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze, je rok za pogodbeno uskladitev prejemkov poslovodnih oseb v skladu z zakonom in na njegovi podlagi izdane uredbe o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev do konca junija letos. Nadzorniki Darsa so soglašali tudi z izborom izvajalca obnove voziščne konstrukcije na 3,4-kilometrskem odseku ljubljanske južne obvoznice, smernega vozišča med Dolenjsko cesto in Barjansko cesto v smeri razcepa Malence, ter dveh krakov priključka Rudnik na tem smernem vozišču avtoceste. Soglašali so tudi z izborom izvajalca za obnovo 6,4 kilometra voziščne konstrukcije na odseku Divača - Kozina, smernega vozišča proti Kopru. Uprava Darsa je nadzorni svet seznanila tudi z analizo poslovanja družbe v prvih treh mesecih letos ter z realizacijo letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest v obdobju od januarja do marca. Nadzorni svet Darsa si je sicer v spremstvu uprave družbe, ki jo vodi Mateja Duhovnik, in nadzornega inženirja po seji, ki je potekala v prostorih nadzorstva projekta hitre ceste Koper - Izola v Kopru, ogledali tudi delovišče predora Markovec.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.