nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
3,201
|
Zagreb - Hrvaški bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani znižal za 2,5 odstotka, je danes prvo oceno objavil hrvaški državni statistični urad. Negativen trend se nadaljuje, a se je padec glede na podatke v prejšnjih četrtletjih upočasnil. Statistični urad, ki bo končno oceno BDP za prvo letošnje četrtletje objavil 30. junija, je poudaril, da se padanje trimesečnega BDP nadaljuje, a se je upočasnilo. BDP je v prvem četrtletju 2009 v letni primerjavi realno upadel za 6,7 odstotka, v drugem za 6,3 odstotka, v tretjem 5,7 odstotka in v zadnjem pa za 4,5 odstotka. Hrvaška je v celotnem lanskem letu v primerjavi z letom 2008 beležila 5,8-odstotni realen padec BDP. Na krčenje gospodarstva sta po navedbah statistikov najbolj vplivala znižanje osebne porabe in manjša bruto vlaganja v fiksni kapital.
|
negative
|
3,202
|
Ljubljana - Vse do zadnjega trenutka je včeraj v zraku visela odločitev, kdo bo zapolnil dodatni dve mesti v nadzornem svetu Abanke Vipe. Končna odločitev je očitno padla šele tik pred začetkom skupščine. Na njej sta bila za dodatna člana nadzornega sveta imenovana pooblaščenca uprave Zavarovalnice Triglav Blaž Brodnjak in član uprave Vipe Holdinga Andraž Grum, ki je bil v preteklosti tudi zaposlen v Abanki. Uprava Zavarovalnice Triglav, ki jo vodi Matjaž Rakovec, je v razširitvi dnevnega reda skupščine v začetku maja predlagala, da delničarji za nova člana imenujejo Brodnjaka in člana Triglavove uprave Igorja Stebernaka. Toda v vmesnem času je po naših informacijah potekalo intenzivno usklajevanje med lastniki, ali vendarle prvotnega predloga ne bi spremenili, sploh ker naj bi druga največja lastnica banke Sava nasprotovala imenovanju zgolj Triglavovih predstavnikov. Še včeraj, tik pred skupščino, naj bi Rakovec vpletenim, zlasti državnim lastnikom Triglava, dajal vedeti, da bo Triglav kot kompromisno rešitev podprl Stebrnaka in Gruma. Toda na sami skupščini je Triglavov pooblaščenec glasoval proti svojemu predlogu oziroma glasoval proti lastnemu članu uprave Stebrnaku. Zakaj so v Triglavu pod vodstvom Matjaža Rakovca menda delovali celo v nasprotju z interesi državnih lastnikov zavarovalnice, torej Kada in Soda, ni znano, saj Brodnjak po skupščini komentarjev ni želel dajati. In kako naj bi v nadzorni svet prišel Grum? "Mali delničarji imajo več kot 10 odstotkov delnic, nimajo pa predstavnika v nadzornem svetu," je obrazložil Grum in dodal, da ima Triglav v nadzornem svetu že več predstavnikov. A poznavalci razmer Vipe Holdinga oziroma Gruma ne prištevajo v blok malih delničarjev, temveč v tabor lastnikov, naklonjenih Savi. Po včerajšnji skupščini ima blok lastnikov blizu Save še vedno premoč v nadzornem svetu Abanke. Poleg predsednika uprave Save in nadzornega sveta Abanke Janeza Bohoriča in Mihe Dolinarja (direktor sektorja strateških financ Save) v blok Savi naklonjenih nadzornikov Abanke poznavalci prištevajo še predsednika uprave Zvona Ena Holdinga Simona Zdolška (Zvon je večji del delnic Abanke začasno prodal Gorenjski banki), direktorja T-2 (v lasti Zvona Ena Holdinga) Uroša Rožiča in Gruma. Bohorič sami razširitvi nadzornega sveta iz sedmih na devet članov pred samo skupščino sicer ni bil naklonjen, predvsem zaradi tega, ker so se dosedanje odločitve na sejah sprejemale soglasno. Delničarji Abanke so sicer včeraj podprli tudi predlog za izplačilo 0,63 evra bruto dividende za delnico, upravi in nadzornikom pa podelili razrešnico za delo v letu 2009. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,203
|
Doha - Minister za finance Franc Križanič se bo na povabilo Svetovnega gospodarskega foruma danes in v ponedeljek v katarski Dohi udeležil vrha za globalno obnovo. Ob tem se bo sestal tudi s katarskim ministrom za finance Jusefom Huseinom Kamalom ter predstavniki državnega naložbenega sklada Qatar Investment Authority, so sporočili z ministrstva. Križanič bo s katarskimi sogovorniki namreč izmenjal poglede na ustanovitev skupnega slovensko-katarskega investicijskega sklada, o katerem se pogovarjata državi in ki naj bi Sloveniji zagotovil prepotrebna sredstva za infrastrukturne in druge naložbe. Minister bo na vrhu za globalno rekonstrukcijo v Dohi sicer sodeloval na posebnem panelu, namenjenemu vprašanjem finančne stabilnosti ter reformam mednarodnega finančnega sistema z namenom zagotovitve njegove večje odpornosti na šoke. Panel bo obravnaval vprašanja sprememb na področju mednarodnih ustanov ter mednarodnega sodelovanja, ki bi preprečile podobne zlome finančnega sistema, kot smo jim bili priča v zadnjih dveh letih. Panelisti bodo poleg tega obravnavali vlogo nadzornikov mednarodnega finančnega sistema ter vprašanje zbiranja relevantnih podatkov o finančnih transakcijah, ki bi lahko zagotovili preventivno ukrepanje še pred nastopom kriz. Križanič bo s katarskim kolegom izmenjal poglede na stanje mednarodnega gospodarskega okolja, izhod iz krize ter reformo mednarodnih institucij ter forumov. Minister bo ob tem katarskemu sogovorniku predstavil obete za slovensko gospodarstvo, slovensko izhodno strategijo ter slovenske poglede na dogajanja v mednarodnih finančnih ustanovah, predvsem v Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki, katerih članici sta obe državi.
|
neutral
|
3,204
|
Ljubljana - Zavezanci za dohodnino, ki so informativne izračune dohodnine za leto 2009 prejeli v začetku aprila, imajo le še danes čas za doplačilo dohodnine, če jim je bilo to seveda izračunano. Tistim, ki so med letom plačali previsoko akontacijo dohodnine, je Davčna uprava RS (Durs) to vrnila na njihove transakcije račune že v petek. Drugi in hkrati zadnji paket informativnih izračunov dohodnine bodo z Dursa odpremili na pošto danes. Durs je v prvem paketu izdal 496.560 informativnih izračunov dohodnine za leto 2009, od tega 239.938 oz. slabo polovico z doplačili. V povprečju morajo ti zavezanci doplačati po 177 evrov, vsi skupaj pa 42,5 milijona evrov. Zavezancev z vračili dohodnine je bilo v prvem paketu 225.059 oz. 45,3 odstotka. Ni pa treba dohodnine doplačati zavezancem, ki so zoper informativni izračun dohodnine vložili ugovor, saj ta zadrži izvršitev. Takšnih zavezancev je 18.779, večina ugovorov pa se nanaša na uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane. Ob tem na Dursu opozarjajo še na pravice oz. možnost davčnih zavezancev za odpis, odlog ali obročno plačevanje davčnih obveznosti. Pri plačilu na tri obroke zadošča zgolj vloga, v kateri zavezanec izjavi, da davka ni zmožen plačati v enkratnem znesku, medtem ko se pri odpisu, delnem odpisu, odlogu ali obročnem plačilu na največ 24 obrokov zahteva izpolnjevanje določenih kriterijev glede socialnih razmer. Možno je tudi plačilo na 12 obrokov, kjer zavezanec predloži instrument zavarovanja ali omogoči davčni službi vknjižbo zastavne pravice.
|
neutral
|
3,205
|
Ljubljana - Za sredo je ob 14. uri v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije napovedan sestanek med predstavniki Vegrada in njegovimi podizvajalci pri projektu Celovški dvori. Pobudo za ta sestanek je dal Vegrad, podizvajalci so udeležbo potrdili, ob tem pa menijo, da bi se sestanka morali udeležiti tudi predstavniki bank in Mestne občine Ljubljana. Podizvajalci so Vegradu udeležbo na sredinem sestanku potrdili 25. maja, dan za tem pa so tudi sami poslali vabila Vegradu, Novi Ljubljanski banki (NLB) in ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću za čim prejšnji sestanek, ki bi bil prej kot 2. junija, a odziva ni bilo, je danes STA povedal predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu Miro Požar. Na sredinem sestanku z Vegradom, če bo do njega prišlo, bodo podizvajalci nastopili skupaj, saj so usklajeni in ne pristajajo na individualna pogajanja z Vegradom, je povedal Požar. Ob tem poudarja, da brez bank dogovora o poravnavi obveznosti Vegrada do podizvajalcev ne bo mogoče doseči. Brez uspešnega dogovora pa podizvajalci niso pripravljeni izročiti dokumentacije, potrebne za pridobitev uporabnega dovoljenja za stanovanja v Celovških dvorih. Ljubljanski župan Janković je na današnji redni novinarski konferenci v Ljubljani dejal, da se bo udeležil kateregakoli sestanka, na katerem bosta prisotni obe strani, tako Vegrad kot tudi podizvajalci. Če bo povabljen, se bo udeležil tudi sredinega sestanka, če ne bo imel drugih obveznosti, vpletenim je pripravljen tudi ponuditi občinske prostore za ta sestanek. Janković pričakuje, da bodo vpleteni čim prej dosegli dogovor, saj je projekt praktično zaključen. Tudi podizvajalci se po Požarjevih besedah zavzemajo za čim prejšnji zaključek projekta Celovški dvori s ciljem, da kupci dobijo stanovanja. Ob tem opozarja, da potrebujejo podizvajalci, ko bodo dosegli dogovor z Vegradom, še kakšna dva meseca, da dobijo in namestijo žaluzije na celotni objekt, do 6. etaže pa bi projekt končali v enem mesecu. Manjkajo tudi računalniški sistemi za upravljanje nekaterih stanovanj, ki še niti kupljeni niso, je dodal Požar. Iz Vegrada, ki je v hudih likvidnostnih težavah, so v minulem tednu dni večkrat sporočili, da so pripravljeni na pogovore z združenjem, pa tudi, da se zavzemajo za individualne pogovore s posameznimi podizvajalci glede individualnih pogodb. Na vprašanja glede sredinega sestanka pa zaenkrat še niso posredovali odgovorov. Mestna občina Ljubljana (MOL), njen stanovanjski sklad in Stanovanjski sklad RS so v Celovških dvorih odkupili 419 stanovanj, zaradi zamude pri predaji teh stanovanj pa si je Vegrad doslej nakopal za več kot 1,5 milijona evrov zamudnih kazni. Dogajanje v zvezi s Celovškimi dvori je v pogovoru za STA danes komentirala tudi direktorica Javnega stanovanjskega sklada MOL Jožka Hegler. Kot je dejala, je to ena od najbolj nepričakovanih in neverjetnih zgodb, ki se je lahko zgodila. Glede na situacijo si Heglerjeva ne upa napovedati, kdaj bi lahko prišlo do predaje stanovanj. "Dejstvo je, da rabijo okoli pet milijonov sredstev za dokončanje vseh stanovanj. Rok od takrat, ko bodo dobili denar, je tri do štiri tedne za končanje del, in potem še čas, ki ga rabi upravna enota, da spelje postopek ponovnega tehničnega pregleda in izda uporabno dovoljenje," je pojasnila Heglerjeva.
|
negative
|
3,206
|
Šanghaj - Dela v kitajskih tovarnah japonskega avtomobilskega proizvajalca Honda so zaustavljena, potem ko so nekateri delavci svoje zahteve po višjih plačah podkrepili s stavko. Medtem ko jim namreč Honda obljublja 24-odstotno zvišanje plač, si sami želijo dvakrat toliko, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Honda je delavcem v tovarni v kitajskem mestu Foshan ponudila 400 juanov (dobrih 58 dolarjev) vredno zvišanje mesečne plače na 1910 juanov. Vsi delavci se s ponudbo ne strinjajo in zahtevajo še enkrat toliko. Predstavniki sindikatov jih sicer pri tem ne podpirajo, zaradi česar je v ponedeljek tudi prišlo do fizičnih obračunavanj med delavci in sindikalisti. Več ljudi je bilo hospitaliziranih. Zaradi stavke je zmanjkalo delov za proizvodnjo tudi v drugih delih države, zato je bila Honda že minuli teden prisiljena zaustaviti proizvodnjo v štirih tovarnah na Kitajskem. To je sicer precej neugoden čas za avtomobilskega proizvajalca, ki je minuli teden napovedal krepitev proizvodnje zaradi večjega povpraševanja na kitajskem trgu. Honda želi svojo letno proizvodnjo na Kitajskem okrepiti za približno tretjino na 830.000 avtomobilov do leta 2012. Vendar se pri tem srečuje z vse večjim nasprotovanjem domače delovne sile. Tudi na Kitajskem se namreč krepijo zahteve po dostojni plači in delovnih pogojih. Kitajska zakonodaja sicer prepoveduje kakršno koli samostojno organiziranje delavcev. Združeni so edino v državno organiziranem sindikatu, pri čemer pa je vladajoča komunistična stranka zainteresirana ohraniti proteste kar se da neopažene v javnosti, s čimer želi zagotavljati nadaljnji pritok tujih investicij.
|
negative
|
3,207
|
Ponovno sem prisiljen zanikati kakršnokoli vedenje ali poznavanje oseb Darko Šavrić, Darko Šarić, Šarić ali Šarićevi. - na dne 31. 05. 2010 postavljeni novinarjevi vprašanji "Ali poznam osebno gospo Snežano Markulin?" in "Ali poznam osebno gospoda Slobodana Resimića" je bil moj odgovor: "Poznam obe osebi", torej ne gre za potrditev, da osebno poznam domnevnega Šarićevega človeka za Slovenijo, kot se navaja v naslovu članka, pač pa da poznam osebno ti osebi, kar pa ne pomeni, da sem karkoli vedel o njihovih domnevnih drugih povezavah - ponovno zanikam vedenje o kakršnih koli povezavah podjetij ali oseb, katere sem kdajkoli zastopal, s "Šarićem" - po meni dostopnih podatkih se nobena od zgoraj imenovanih oseb od leta 2007 dalje ni nahajala v nobenem postopku kaznivega dejanja pranja denarja, niti mi ni znano, da bi bili kakorkoli povezani s "Šarićevimi" - podatki vpisani v register podjetij za podjetje Municiplum’s d. o. o. so javno dostopni preko interneta - v prostorih odvetniške pisarne Gorše posluje, domuje in deluje edino odvetniška pisarna - na naslovu Cesta v Gorice 8, Ljubljana, ki je tudi naslov odvetniške pisarne, je prijavljenih 28 poslovnih subjektov (vir AJPES), gre za več velikih poslovnih objektov, v katerih je prijavljenih več pravnih subjektov - struktura premoženja družbe Litostroj-holding d. o. o. je razvidna iz javno objavljenega podatka (vir AJPES), iz drugih dostopnih podatkov izhaja, da gre za premoženje, ki nima "lege" v Sloveniji - Iz dostopnih podatkov izhaja, da pri premoženju družbe Metalna ne gre za terjatve do fizičnih oseb in da gre za premoženje, ki nima "lege" v Sloveniji - po meni dostopnih podatkih v letu 2007 Miloš Budisavljević ni bil v sorodu ali poslovnem odnosu z Draganom Tošićem - ker je očitno, da Dnevnik piše članke na podlagi govoric in podatkov, katere ne uspe ali želi preveriti, s čimer se kaže očiten namen po moji osebni diskreditaciji, ki je meni in moji družini povzročila nepopravljivo moralno škodo, komunikacijo na predmetni način zaključujem, razčiščevanje govoric, na katerih temelji moja diskreditacija, pa bo predmet ustreznih sodnih postopkov. odvetnik Brane Gorše
|
neutral
|
3,208
|
Ljubljana - Delničarji Dela Prodaje, ki je največji lastnik DZS in pomemben lastnik Term Čatež, bodo letos predvidoma dobili le 165.000 evrov dividend. Uprava in nadzorni svet družbe sta namreč delničarjem predlagala, da letos izplačajo le 0,3 evra bruto dividende za delnico, kar je več kot polovico manj kot lani in najmanj v zadnjih desetih letih. Uprava pod vodstvom Branka Berganta bo na skupščini iskala tudi soglasje delničarjev za nakup do deset odstotkov lastnih delnic po ceni, ki ne bo nižja od 24 in višja od 30 evrov. Pooblastilo za nakup lastnih delnic bi veljalo prihodnjih 36 mesecev, Delo Prodaja pa ima že sedaj v lasti 7,2 odstotka lastnih delnic. Te je uprava družbe v preteklosti kupovala, ker jih je želela ponuditi zaposlenim v odkup, ker do tega v letu dni po nakupu ni prišlo, pa jih namerava sedaj umakniti. Z umikom lastnih delnic se bo lastniški delež družbe Maos, prek katere Dušan Šešok in Jože Godec lastniško obvladujeta Iskro, zvišal na nekaj več kot 26 odstotkov. DZS bo obvladoval nekaj manj kot 19 odstotkov, Privredna banka Zagreb pa 15 odstotkov Dela Prodaje. V zadnjih dneh pa se je nekoliko spremenila tudi lastniška struktura DZS, ki ga vodi Bojan Petan. Družbe Furi Žiga Jelenca, Zlata Moneta II Probankinih menedžerjev in družba 4F (v lasti skrivnostne družbe Warren Holdings iz ameriške davčne oaze Delaware) so namreč zamenljive obveznice DZS zamenjale za delnice družbe in na tak način dobile okoli odstotek vseh delnic DZS.
|
neutral
|
3,209
|
Krka, Knauf Insulation in Holding slovenske elektrarne (HSE) so lani, po podatkih spletnega registra GVIN, ustvarile najvišji čisti dobiček med vsemi slovenskimi družbami. Po višini prihodkov sta prvi mesti zasedla Petrol in Mercator, ki jima sledijo Revoz, Krka, HSE, Engrotuš, Gorenje, Lek in Merkur kot edine slovenske družbe, ki so lani ustvarile več kot pol milijarde evrov prihodkov. Merkurjevi menedžerji z novo družbo Družba Merfin, preko katere Merkurjevi menedžerji obvladujejo lastništvo nakelskega trgovca, je ustanovila družbo M Naložbe. Na to družbo bodo, v primeru prodaje Merkurja Mercatorju, prenesli vse finančne naložbe in obveznosti, ki niso povezane z Merkurjevo osnovno dejavnostjo. Nov poskus prodaje Preventa PUR v stečaju Stečajni upravitelj družbe Prevent PUR po dveh neuspešnih dražbah vnovič poskuša prodati na 1,7 milijona evrov ocenjeno premoženje družbe. Tokrat se je odločil za nezavezujoče zbiranje ponudb, ki jih pričakuje do 3. julija. Delničarjem Hranilnice Lon dividende, upravi nagrada Delničarji Hranilnice Lon so se na torkovi skupščini odločili, da letos za dividende namenijo 263.500 evrov, predsednik in član uprave družbe Teodor Žepič in Bojan Mandič pa bosta dobila 32.000 oziroma 16.000 evrov bruto nagrade. Uprava Hranilnice Lon je dobila tudi soglasje delničarjev za nakup do 10 odstotkov lastnih delnic po ceni, ki ne bo nižja od 75 evrov in višja od šestkratnika nominalne vrednosti delnice. Perman pričakuje zaostrovanje konkurence Na zavarovalniškem trgu v Sloveniji je po besedah direktorja Agencije za zavarovalni nadzor Mihaela Permana pričakovati zaostrovanje in agresivnejši nastop tuje konkurence. Pomembni bosta inovativnost in internacionalizacija domačih zavarovalnic, so menili udeleženci okrogle mize, organizirane v okviru Dnevov slovenskega zavarovalništva v Portorožu. Sloveniji opomin zaradi upravljanja povodij Slovenija je včeraj iz Bruslja dobila prvi opomin, ker ni predložila svojega načrta za upravljanje povodij, kot to zahteva evropska zakonodaja o vodah. Evropska komisija je zaradi tega včeraj prvič opomnila še enajst držav članic EU. Pripravila Matjaž Polanič in sta
|
neutral
|
3,210
|
Velenje - Delničarji Vegrada bodo na skupščini, ki bo 5. julija, odločali o povečanju osnovnega kapitala družbe za 13 milijonov evrov na 17,8 milijona evrov. Od tega predstavljajo terjatve Vegradovih dobaviteljev osem milijonov evrov, za preostalih pet milijonov evrov pa bo družba izdala nove navadne delnice z glasovalno pravico. Z namenom konverzije terjatev dobaviteljev bo Vegrad izdal 8000 novih prednostnih delnic brez glasovalne pravice. Vplačevale se bodo po 1000 evrov in bodo imele fiksno določen donos. Pri tem bo prednostna pravica obstoječih delničarjev izključena, vpisali jih bodo namreč lahko le dobavitelji, s katerimi je Vegrad sklenil pisne sporazume o njihovem sodelovanju v postopku dokapitalizacije. Za vsako od 1.199.040 navadnih delnic z glasovalno pravico pa bo treba odšteti 4,17 evra. Pri vpisu bodo imeli obstoječi delničarji predkupno pravico. Največja lastnika Vegrada sta družba pooblaščenka Vegrad Naložbe z nekaj manj kot 57 odstotki delnic ter državna Posebna družba za podjetniško svetovanje, ki ima v lasti 29 odstotkov delnic Vegrada. Tako konverzija terjatev kot vplačilo novih delnic v gotovini morata biti izvedena najpozneje do 5. septembra. Glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak je ob tem povedala, da uprava aktivno izpolnjuje zaveze iz aprila sprejetega sporazuma o ukrepih poslovnega in finančnega prestrukturiranja podjetja. "Dosedanjo realizacijo ukrepov iz sporazuma ocenjujemo kot uspešno in zato sklicujemo skupščino. Na njej pričakujemo sprejetje sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe, ki je eden najpomembnejših ukrepov na poti dolgoročnega obstoja Vegrada," je dejala Tovšakova.
|
neutral
|
3,211
|
Ljubljana - Vsi vemo, da svetovno prvenstvo v nogometu ni samo športni dogodek, saj se na obrobju venomer dogaja veliko spremljevalnih aktivnosti, nič drugače pa ne bo niti v Južni Afriki niti drugje po svetu. Nobeno presenečenje ni, ko največji športni dogodek na svetu vsakič znova podira rekorde v gledanosti na televiziji, tokrat pa naj bi se nekaj podobnega dogodilo tudi na športnih stavnicah. Stavne hiše si manejo roke, saj se bodo v času prvenstva obračale ogromne vsote denarja. Med svetovnim nogometnim prvenstvom v Nemčiji se je tako skupna vsota vplačanih stav gibala okoli dveh milijard evrov. Od takrat je bil svet športnih stav v vzponu, ki pa ga je svetovna gospodarska kriza nekoliko zaustavila. Kljub temu stavne hiše v Veliki Britaniji samo v času svetovnega prvenstva pričakujejo okrog 1,5 milijarde evrov vplačil. Ob liberalizaciji francoskega trga športnih stav in pregovorno k stavam nagnjenih Italijanih pa ne bi bilo nič čudnega, če bi se znesek skupnih vplačil na svetovnih stavnicah povzpel do štirih milijard evrov, kar je zelo blizu znesku, ki ga je Južna Afrika namenila za organizacijo svetovnega prvenstva (4,2 milijarde evrov). Kaj ti zneski pomenijo za dobiček stavnic? Po podatkih ene največjih britanskih stavnic William Hill se je letni dobiček iz poslovanja zaradi svetovnega prvenstva v Nemčiji povečal za okoli 18 milijonov funtov (21,5 milijona evrov). Zajetna vsota denarja je bila po raziskavah inštituta Pricewaterhouse and Coopers rezultat stav dvoodstotnega deleža prebivalstva, ki sicer ne stavi. Letos naj bi bilo to število precej večje, po najnovejši raziskavi že omenjenega inštituta naj bi kar sedem odstotkov Britancev, ki sicer nikdar ne stavi, prekršilo svoja načela med svetovnim prvenstvom. Številka se morda ne zdi tako impresivna, a je treba dodati, da na Otoku redno stavi približno osem odstotkov prebivalstva, kar pomeni, da se bo stavno telo skoraj za še enkrat povečalo. Kot zanimivost dodajmo, da bo med hazarderji kar tretjina žensk, medtem ko jih redno stavi približno deset odstotkov. Čeprav stavnice na dolgi rok praviloma kujejo dobiček, pa ta še zdaleč ni zagotovljen. Nekatere stavnice se zato pripravljajo tudi na črni scenarij, kjer bi lahko rezultati na zelenci pomenili večje izgube. Največ takih je v Veliki Britaniji, saj Britanci veljajo za narod, ki največ stavi. Primer takega scenarija bi bila zmaga Anglije proti Španiji v finalu. Anglija namreč na stavnicah stoji slabše kot Španija, Britanci pa v povprečju stavijo izjemno patriotsko. Zato v želji po maksimizaciji dobička stavnice na Otoku upajo, da Anglija čim dlje ostane v tekmovanju in ob tem napreduje z manj "popularnimi" rezultati, saj na neodločen izid stavi zelo malo ljudi. jan.bratanic@dnevnik.si
|
positive
|
3,212
|
Ljubljana - Evropska kriza zaradi javnega dolga ter posledično višjih stroškov posojanja so povzročili, da so evropska podjetja maja izdala najmanj obveznic v zgodovini. Strahovi, da bo evropska kriza vplivala na svetovno gospodarstvo, so se očitno širili po vsem svetu, saj je bila skupna izdaja obveznic podjetij v tem mesecu na najnižji ravni v zadnjem desetletju. Podjetja v EU so tako izdala za 8,75 milijarde evrov obveznic, torej najmanj v zgodovini, ameriška podjetja pa za 33 milijard dolarjev, kar je najmanj od novembra 2008. Podjetja po svetu so izdala skupno za 61,1 milijarde dolarjev obveznic, kar je tretjina aprilske izdaje obveznic oziroma najmanj od decembra 2000, kažejo podatki Bloomberga. Maja se je medtem precej povečala razlika med pribitki na podjetniške obveznice in državne obveznice. Po podatkih Bank of America se je razlika povečala s 44 na 193 bazičnih točk. Po ocenah analitikov evropski voditelji vlagatelje niso prepričali, da lahko uredijo javnofinančne težave, na precej preklicev izdaj obveznic pa je vplivala tudi izjava Billa Grossa, direktorja največjega sklada obveznic na svetu, da je grško prestrukturiranje dolga neizogibno. Razpoloženje na finančnih trgih naj bi bilo tako trenutno zelo krhko in je po ocenah analitikov zelo malo znanilcev, da bo v kratkem prišlo do bistvenih sprememb.
|
negative
|
3,213
|
Koper - Striktna in rigorozna fiskalna politika, strukturne reforme in kakovostno korporacijsko upravljanje državnega premoženja so po mnenju ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija ukrepi, ki bi zagotovili stabilnost Slovenije v prihodnje. Čas teče, opozarja Gaspari, sicer gost današnjega Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre v Kopru. Vzdrževanje fiskalne stabilnosti bi morala biti trenutno prva prioriteta Slovenije, je poudaril Gaspari. Zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja se ne smemo lotiti z gasilskimi akcijami ampak z razumnimi, konsolidiranimi in kredibilnimi ukrepi in programsko naravnanim proračunom. Fiskalna politika v Sloveniji bi morala biti v prihodnje izrazito proticiklična, v nasprotju s tem, kar se je dogajalo po vstopu v evrsko območje. V Evropi smo po njegovih besedah trenutno priča t.i. fiskalni konkurenci, ko države druga za drugo napovedujejo restriktivne ukrepe. "Slovenija je na nek način ujeta v past, da mora z rebalansom reševati javnofinančno porabo že letos," je menil Gaspari. V nasprotnem primeru bi lahko izpadli kot fiskalno neuravnotežena država, kar bi nam utegnilo poslabšati bonitetne ocene, je pojasnil. Slovenija je po Gasparijevih besedah trenutno sicer v boljšem položaju kot Slovaška in Italija ter drži korak s Finci in Francozi. Vsi potrebni ukrepi po njegovem mnenju sicer ne bodo zagotovili rasti, ampak vsaj ohranjanje stabilnega položaja. Če ne želimo, da nam najboljšo kombinacijo ukrepov za stabilnost v prihodnosti določajo zunanji dejavniki, kot se je zgodilo Grčiji, se je po Gasparijevem prepričanju potrebno strukturnih reform lotiti že letos. Med temi izpostavlja spremembe na trgu dela, ukrepe za socialno kohezivnost ter pokojninsko in zdravstveno reformo. Če želimo imeti socialno varnost ustrezne kakovosti, potrebujemo po Gasparijevih besedah liberalno gospodarstvo. Slovenija se lahko po njegovem mnenju pri tem zgleduje pri skandinavskih državah. Z enostranskim poudarjanjem zgolj elementov socialne varnosti ali konkurenčnega gospodarstva bomo slabo končali, je še menil. Možnosti za nove davčne olajšave po Gasparijevem mnenju ni. Edini odprti vprašanji na davčnem sistemu sta po njegovih besedah t.i. kapica na socialne prispevke in delno povišanje stopnje obdavčitve kapitalskih dobičkov. Prav tako po njegovem mnenju ni možno zniževanje dohodninske lestvice ali DDV. Povišanja osnovnih davčnih obvez v prihodnosti ni pričakovati, razen tistih, ki so povezane s spodbujanjem zelene ekonomije in obdavčitvijo nesmotrne porabe in izpustov emisij. Kot je pojasnil Gaspari, je energetska potrata v Sloveniji namreč še vedno velika. Možnosti za zviševanje prispevne stopnje v zdravstvu po Gasparijevem mnenju pri nas ni. Med nujnimi ukrepi v javnem sektorju je izpostavil večjo gospodarnost ter iskanje virov financiranja izven proračunskih. Storitveni sektor mora zaživeti bolj učinkovito, sicer bomo soočeni s krčenjem pravic, je opozoril. Med ukrepi za kakovostnejše upravljanje z državnim premoženjem je Gaspari izpostavil spremembe v načinu upravljanja javnega premoženja, centraliziranje javnega naročanja in ustanovitev agencije za varstvo konkurence. "To so osnovni postulati, da se pri nas ne bi pogovarjali o tajkunih ampak o dobrih projektih," je zaključil.
|
neutral
|
3,214
|
Ljubljana - Potem ko je madžarska vlada še konec prejšnjega tedna grozila s podobno usodo, kot je doletela Grčijo, so se čez vikend glave ohladile, stanje pa naj bi bilo po novih ocenah precej manj kritično. Potem ko je nova vlada praktično razglasila bankrot države, je po finančnih krogih zavladala panika. Rezultat je bil 4,8-odstotni dvodnevni padec forinta na najnižjo raven letos, zaskrbljenost pa je povzročil tudi padec evra na najnižjo vrednost po letu 2006. Analitiki bonitetne agencije Moody's se zavedajo, da je bila skrb preuranjena, govor o bankrotu pa pretiran, a to zdaj morda ne bo zadostovalo za povrnitev zaupanja vlagateljev, vsaj dokler madžarska vlada ne uvede konkretnih ukrepov za znižanje javnofinančnega primanjkljaja. Tega mora v skladu s standardi mednarodnega monetarnega sklada (IMF) znižati za od enega do 1,5 odstotka BDP. Več o ukrepih, ki naj bi vključevali tudi poseben davek na dobiček lokalnih bank, ki bi lahko znašal tudi tretjino dobička, bo znanega danes. Včeraj pa je odločnost vlade, da zmanjša primanjkljaj, že obrodila določene sadove, saj sta tako forint kot madžarski indeks BUX pridobila na vrednosti.
|
neutral
|
3,215
|
Ljubljana - Plače zaposlenih v slovenskem elektrogospodarstvu so se lani v primerjavi s predhodnim letom povečale za štiri odstotke, največ v Savskih elektrarnah in Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), in sicer za 16 oziroma 14 odstotkov. Najvišjo povprečno bruto plačo na zaposlenega so imeli v HSE, kjer je ta znašala 3273,47 evra. Povprečna plača se je lani znižala le v Elektru Celje, in sicer za odstotek, vse ostale energetske družbe, zajete v analizo direktorata za energijo, so beležile rast povprečnih bruto plač. Podjetja med seboj sicer odstopajo, razlog pa je v različnih izplačilih iz naslova uspešnosti, božičnice in 13. plače. Energetska podjetja so lani za izplačilo božičnice zaposlenim namenila skupno 7,6 milijona evrov, kar znaša 1200 evrov na zaposlenega. Poleg tega so zaposleni v energetiki prejeli še 7,1 milijona evrov za uspešnost oziroma 1120 evrov na zaposlenega. Skupaj izplačanih 14,7 milijona evrov dodatkov je sicer za skoraj deset odstotkov pod ravnijo leta 2008, razlog za zmanjšanje pa je v nižji božičnici. Plače zaposlenih v energetiki znatneje presegajo slovensko povprečje, saj je bila lanska povprečna plača v podjetjih elektrogospodarstva in premogovništva 35,4 odstotka nad republiškim povprečjem. V direktoratu za energijo pri gospodarskem ministrstvu višjo raven pripisujejo "višji kvalifikacijski strukturi zaposlenih po posameznih podjetij in njihovi razporeditvi v tarifne razrede". Povprečno raven plač v državi sicer bolj presegajo plače podjetij, ki energijo proizvajajo, kot tistih, ki jo distribuirajo. Tako so za več kot polovico povprečne plače v državi presegale plače v HE Elektro Maribor, Termoelektrarni Šoštanj, Nuklearni elektrarni Krško, Elektru Slovenija (Eles), medtem ko so bile plače v HSE, HSE Investu in Gen Energiji višje kar za 100 in več odstotkov. Tudi povprečne plače v premogovnikih za državnim povprečjem ne zaostajajo, ravno nasprotno. Povprečna bruto plača v Premogovniku Velenje v višini 2183,34 evra je bila za 51,7 odstotka višja od državnega povprečja. In medtem ko je ta v primerjavi z letom 2008 lani ostala nespremenjena, se je plača Rudnika Trbovlje Hrastnik povečala za pet odstotkov na 1786,81 evra in tako za 24,2 odstotka presegla državno povprečje. katja.svensek@dnevnik.si
|
positive
|
3,216
|
Kamnik - Delničarji kamniškega Titana so na današnji skupščini podprli predlog, da se lanska čista izguba v višini 1,6 milijona evrov pokrije v breme prenesenih dobičkov iz prejšnjih let. Za pokritje te izgube je bil tako uporabljen preneseni dobiček iz let 2004, 2005 in 2006 ter 104.175 evrov prenesenega dobička iz leta 2007. Lanski bilančni dobiček Titana, zmanjšan za omenjeno izgubo, tako znaša skoraj 560.000 evrov, o njegovi uporabi pa bodo delničarji odločali v naslednjih letih, je za STA danes potrdila predsedujoča na skupščini, odvetnica Marjana Šnuderl. Skupščina je upravi in nadzornemu svetu Titana podelila razrešnico za lansko poslovno leto ter za letošnjega revizorja imenovala ljubljansko revizijsko družbo Deloitte&Touche Revizija. Titan je sicer podjetje s stoletno tradicijo, predvsem na področju proizvodnje ključavnic. Danes so glavne veje proizvodnega programa proizvodnja ključavnic, orodjarstvo in proizvodnja instalacijskih izdelkov za vodovod in ogrevanje. V leto 2003 je Titan po prevzemu prešel v večinsko last francoskih družb Securidev, ki ima 70,5-odstotka delnic, in Decayeux Industrie, ki je lastnik 16 odstotkov podjetja. Titan je po prevzemu tako postal član skupine Securidev.
|
neutral
|
3,217
|
Ljubljana - Med naslednicami bivše Jugoslavije obstaja meddržavni sporazum, v okviru katerega se rešuje tudi vprašanje neizplačanih starih deviznih vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke (LB), je dejal guverner slovenske centralne banke Marko Kranjec. "Ne komentiram izjav kolegov guvernerjev iz drugih centralnih bank," je dodal. S temi besedami se je guverner Banke Slovenije ob robu današnje novinarske konference ob zaključku redne letne misije Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v Ljubljani odzval na besede guvernerja Hrvaške centralne banke Željka Rohatinskega, ki je v četrtek v Zagrebu dejal, da bodo hrvaški vladi predlagali nadaljevanje pogajanj o starih deviznih vlogah nekdanje Ljubljanske banke pod okriljem baselske Banke za mednarodne poravnave (BIS). Tudi minister za finance Franc Križanič je ob robu današnje novinarske konference, na kateri je skupaj s sodelavci predstavil rebalans letošnjega državnega proračuna, spomnil na podpisan sporazum o nasledstvu, ki je bil tako s strani Slovenije kot Hrvaške ratificiran leta 2004. "Skladno s tem sporazumom mislimo, da lahko varčevalci dobijo sredstva pri matični državi, kjer je imela banka sedež takrat, ko je delovala," je dejal. Kot je še poudaril Križanič, je jasno, da mora biti hrvaški bančni trg liberaliziran in da morajo gospodarski subjekti obeh držav normalno čezmejno sodelovati, saj to prinaša ugodne gospodarske učinke za obe strani. Uradni govorec slovenskega zunanjega ministrstva Milan Balažic je za četrtkove Finance dejal, da s potrditvijo arbitražnega sporazuma ostali problemi s Hrvaško še niso rešeni, ter da je "vprašanje terjatev LB do hrvaških podjetij in zahtevkov hrvaških varčevalcev do LB treba rešiti do konca pristopnih pogajanj". Premier Borut Pahor je nato v četrtek po seji vlade izjavil, da Slovenija in Hrvaška vprašanje nasledstva še vedno vidita različno, vendar pa je prepričan, da bo konca hrvaških pogajanj z EU vprašanje LB in hrvaških varčevalcev rešeno tako, da bosta obe državi zadovoljni. Slovenija si sicer v skladu z nasledstvenim sporazumom že ves čas zavzema za rešitev tega vprašanja pod okriljem BIS, je še dejal.
|
neutral
|
3,218
|
London/Washington/New Orleans - Britanski naftni velikan BP zaradi finančnih posledic okoljske katastrofe po razlitju nafte na globokomorski naftni ploščadi v Mehiškem zalivu po poročanju več britanskih medijev najverjetneje ne bo delil dividend za drugo letošnje četrtletje. S tem naj bi popustil pod pritiski ameriških oblasti, da v celoti poplača nastalo škodo. Po pisanju časnika Financial Times (FT) ocene škode, ki jo je povzročilo uhajanje nafte po aprilski eksploziji na ploščadi Deepwater Horizon, segajo od petih pa vse do 40 milijard dolarjev. Ameriške oblasti so v zadnjih dneh okrepile pritisk na britanskega naftnega velikana. Notranji minister Ken Salazar je tako izrazil pričakovanje, da bo BP poleg škode, ki so jo zaradi okoljske katastrofe utrpeli ljudje in okolje v regiji, plačal tudi gospodarsko škodo zaradi šestmesečnega moratorija na raziskovanje in vrtanje novih naftnih vrtin v globokem morju, ki ga je razglasil ameriški predsednik Barack Obama. BP je že napovedal, da bo plačal vse legitimne zahteve, medtem ko je Salazarjeve pozive že zavrnil. Tako naj bi po pisanju FT uprava BP ta teden vodilnim delničarjem sporočila, da ima družba dovolj denarja za dolgoročno zagotavljanje dividend lastnikom kapitala, da pa bi lahko prišlo do izpada izplačila v nekaj četrtletjih "iz političnih razlogov". BP naj bi si na ta način želel doseči premirje z ameriškimi oblastmi in se izogniti nadaljnjemu pogromu Washingtona in oblasti prizadetih zveznih držav. Nekateri delničarji naj bi se s takim pristopom strinjali, drugi pa se bojijo, da tudi to ne bo dovolj za izboljšanje odnosov z Washingtonom. Katastrofa v Mehiškem zalivu, ena največjih v zgodovini ZDA, je namreč zaradi po mnenju mnogih počasnega in nezadostnega odziva zveznih oblasti občutno prizadela priljubljenost Obame. Ker pred novembrskimi kongresnimi volitvami demokratom ne kaže ravno najbolje, se mora demokratska administracija sedaj izkazati s čim bolj jasno in odločno politiko. Končne odločitve o dividendi zaenkrat še ni, padla pa naj bi šele po prvem srečanju ameriškega predsednika s predsednikom uprave BP Carl-Henricom Svanbergom v sredo v Washingtonu. Zaenkrat še ni jasno, ali bo na srečanju tudi izvršni direktor družbe Tony Hayward, ki je bil v zadnjih dneh tarča ostrih Obamovih kritik. Obama je BP očital, da namerava letos razdeliti za deset milijard dolarjev dividend, medtem ko je razlitje nafte, ki ga BP tedne ni uspel zajeziti, ogrozilo ekonomski obstoj številnih prebivalcev v prizadeti regiji, okoljsko škodo pa bodo odpravljali še leta. Dividenda v drugem četrtletju naj bi sicer po pisanju britanskih medijev dosegla okoli 1,7 milijarde evrov, o delitvi dobička pa naj bi BP odločal 27. julija. BP je eno največjih podjetij na Otoku, njegov dobiček pa predstavlja več kot desetino vsega dobička družb, ki kotirajo na londonski borzi. BP je tudi izjemno pomembna naložba britanskih pokojninskih skladov. Razlitje nafte in kampanja ameriških oblasti proti družbi so v zadnjih tednih močno najedle vrednost delnic BP, zaradi česar se je v zgodbo vpletla tudi britanska vlada. Obama in britanski premier David Cameron naj bi se tako v današnjem telefonskem pogovoru dotaknila tudi posledic dogajanja v povezavi s katastrofo v Mehiškem zalivu na britansko gospodarstvo.
|
negative
|
3,219
|
Šentjur - Uprava in nadzorni svet Alposa delničarjem predlagata, naj na skupščini, ki je sklicana za 28. junij, podprejo predlog o povečanju osnovnega kapitala za dobrih 68 milijonov evrov. Če bo predlog sprejet, bo imel Alpos nekaj več kot 74 milijonov evrov osnovnega kapitala, je družba zapisala v sklicu junijske skupščine. Povečanje osnovnega kapitala družbe, katere največji, 38-odstotni lastnik je Arcelormittal Ostrava, bi se izvedlo z izdajo 1.631.000 navadnih kosovnih delnic, pri čemer je prodajna cene ene delnice 41,70 evra. Dosedanji delničarji imajo v sorazmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu prednostno pravico do vpisa novih delnic, nadzorni svet Alposa pa bi bil pooblaščen, da ustrezno uskladi statut. Kot je ob objavi sklica skupščine pojasnil predsednik uprave Alposa Mirjan Bevc, družba zaradi slabe kapitalske ustreznosti in solventnosti ter posledično potrebnega nadaljnjega rednega tekočega poslovanja in razvoja nujno potrebuje dokapitalizacijo. Zato sta uprava in nadzorniki predvidela, da bi se dokapitalizacija izvedla na podlagi denarnih vplačil delničarjev. Spomnimo, da dolgovi Alposa znašajo okrog 150 milijonov evrov in se vodstvo podjetja že od konca lanskega leta z bankami posojilodajalci dogovarja, kako bodo te dolgove reprogramirali.
|
neutral
|
3,220
|
Ljubljana - Za ljubljanskim ponudnikom rešitev za elektronsko poslovanje je novo rekordno leto. Podjetje Halcom, ki je v večinski lasti družine Čadež, je namreč svoje čiste prihodke od prodaje povečalo še za milijon evrov, čisti dobiček pa se je povzpel na visokih 1,4 milijona evrov. "Halcomova rast poslovanja v lanskem letu je v skladu s preteklimi dosežki, saj je Halcom v zadnjih sedmih letih v povprečju rasel s 15-odstotno letno stopnjo povečanja prihodkov iz poslovanja," so pojasnili v Dnevnikovi gazeli iz leta 2003. "Seveda smo krizo občutili in se prej na njo tudi ustrezno pripravili. Vse sile smo usmerili v trženje svojih produktov in storitev na za nas novih trgih, predvsem v regiji Srednjega vzhoda. Na novih trgih smo nato s pridobljenimi projekti več kot kompenzirali izpad prihodka na domačem trgu," so povedali v podjetju, ki ga vodi Matjaž Čadež. "Halcom že tradicionalno več prometa ustvari v drugi polovici leta, in ker smo še vedno v precej negotovem obdobju, o konkretnih rezultatih ne bi govorili. Lahko pa povemo to, da je po številu zaposlenih Skupina Halcom od konca lanskega leta do danes zrasla za štiri nove sodelavce, kar pomeni, da nas je trenutno 130," so zatrdili podjetju, ki je lani prejelo Zlato nit za najboljšega zaposlovalca. V svoje vrste pa jim je pred dnevi uspelo privabiti tudi dr. Ichaka Adizesa, svetovno uveljavljenega svetovalca na področju menedžmenta sprememb. S 24. majem je namreč postal direktor v upravnem odboru podjetja. "Ta ga je nato imenoval za neizvršnega direktorja. V družbah z enotirnim sistemom upravljanja v tujini je običajno, da je število izvršnih direktorjev uravnoteženo s številom neizvršnih, ki v družbi niso zaposleni in skrbijo za nevtralen in zunanji pogled na poslovanje družbe," so pojasnili. tomaz.modic@dnevnik.si
|
positive
|
3,221
|
London - Ameriški medijski koncern News Corporation, ki ga vodi Rupert Murdoch, je podal 7,8 milijarde funtov (11,5 milijarde dolarjev) visoko neuradno ponudbo za okrog 61 odstotkov britanske plačljive televizije BSkyB, ki jih še nima v lasti. V družbi BSkyB so ponudbo že zavrnili, ker so mnenja, da je prenizka. Kot so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedali v BSkyB, je podana neuradna ponudba v višini 700 penijev za delnico prenizka. Pač pa bi bili pripravljeni sprejeti uradno ponudbo v višini vsaj 800 penijev za delnico. V družbi News Corporation, ki že ima v lasti 39,1 odstotka delnic BSkyB, so danes potrdili, da se z vodstvom omenjene britanske televizije zaenkrat niso uspeli uskladiti glede cene. Hkrati dodajajo, da je ponujena cena za 27,5 odstotka višja od povprečne cene delnice družbe BSkyB v zadnjem letu. Delnica je sicer danes poskočila za skoraj 21 odstotkov na 725 penijev.
|
neutral
|
3,222
|
Ljubljana - Slovenija lahko z vključitvijo v postopke sprejema prostorskih načrtov tržaškega pristanišča zaustavi gradnjo plinskega terminala v Žavljah, so izpostavili v mednarodni okoljevarstveni organizaciji AAG. Po njihovih podatkih je Slovenija pretekli teden že zaprosila za vključitev v te postopke, Italija se mora o vključitvi odločiti do 25. junija. Kot so na današnji novinarski konferenci v Ljubljani poudarili predstavniki organizacije Alpe Adria Green (AAG), bi morala pred sprejetjem prostorskega načrta razvoja tržaškega pristanišča svojo oceno o njem podati tudi Slovenija. V primeru, da bi ga zavrnila, bi s tem zavrnila tudi gradnjo plinskega terminala v Žavljah. "Če je Italija zainteresirana za razvoj koprskega pristanišča, bi morala biti Slovenija toliko bolj za razvoj tržaškega pristanišča. Na italijanskem ministrstvu za okolje so nam pojasnili, da mora Slovenija sama zaprositi za vključitev v procese, kar pa je slovenska vlada po naših podatkih že storila pretekli teden, vendar tega ni povedala," je pojasnil predsednik tržaške naravovarstvene organizacije Greenaction Transnational Roberto Giurastante. Na podlagi vključitve lahko Slovenija zahteva oceno čezmejnih vplivov onesnaženja zraka, vode, prostorskih načrtov za razvoj Trsta in tržaškega pristanišča. "Dokler Slovenija ne izda mnenja glede terminala v Žavljah, vsi postopki stojijo, ne more biti izdano gradbeno dovoljenje niti ne morejo začeti z deli," je poudaril. Obenem je izpostavil, da bo, če Italija Slovenije v te postopke ne bo vključila do 25. junija, sledila prijava na Evropsko komisijo. V AAG so prepričani, da italijanska vlada izsiljuje Slovenijo z grožnjo, da bo zavrla razvoj koprskega pristanišča, če Ljubljana ne bo dala zelene luči za gradnjo plinskega terminala v Žavljah. "Imamo dokaze, da Italija zavaja Slovenijo s prikrivanjem drugih čezmejnih okoljskih vplivov, ki jih skriva razvojni načrt tržaškega zaliva," je dejal Giurastante. Novi prostorski načrti tržaškega pristanišča in tržaške občine po njegovih navedbah v industrijski coni poleg terminala in plinovoda predvidevajo tudi termoelektrarno na plin ter veliko širjenje pomolov, kar bi v morju spravilo v obtok velike količine s težkimi kovinami onesnaženega blata. Član AAG Franc Malečkar je izpostavil, da podatke o čezmejnih okoljskih vplivih že imamo. "Meteorološka postaja v zaselku Lovran, ki je najbolj prepihano območje v slovenski Istri, kaže, da ima tamkajšnje območje več žveplovega dioksida kot Trbovlje in več dušikovega dioksida kot avtocesta v Mariboru," je opozoril. "Če uspe dokazati Italijanom, da razvojni načrt Nuklearne elektrarne Krško škodi njim, so v želji rešiti sebe najprej rešili nas. Tržačani pa nas prosijo, da jih rešimo pred načrti v tržaškem pristanišču, ki najprej škodijo njim, potem pa tudi nam čez mejo," je izpostavil Malečkar, ki vidi smisel EU tudi v tem, da "eden drugemu preprečimo kakšne neumnosti". "Če je že potreben terminal, naj bo tam, kjer je to okoljsko, varnostno in ekonomsko sprejemljivo. Ena od možnosti so tankerji na boji, južno od Pule pa obstajajo opuščene plinske ploščadi z že obstoječim plinovodom, izven plovnih poti, daleč od naselji," je še izpostavil Malečar. Ob tem je tudi poudaril, da če je v Kopru potreba po novi operativni obali, jo je možno na mnogo cenejši način dobiti drugod. "Če bi na drugačen način pretovarjali premog in železovo rudo, kot to delajo drugod po svetu, bi se s tem sprostila operativna obala. S prestavitvijo toka reke Rižane bi s tem dobili tudi novo operativno obalo vzdolž toka," je poudaril.
|
neutral
|
3,223
|
Maribor - Mariborska pokojninska družba Moja naložba je v prvih petih mesecih letos pridobila več kot 1000 novih zavarovancev in jih ima skupaj že skoraj 34.000. V tem času se jim je pridružilo 25 novih podjetij, s tem pa je njihov pokojninski sklad presegel 104 milijone evrov, kar je skoraj osem odstotkov več kot v začetku leta. "Letošnje poslovanje je v skladu z načrti, v petih mesecih pa je neto donosnost znašala 1,31 odstotka in jo bomo do konca leta z lahkoto še precej presegli. Pozitivno nas je presenetil letošnji poslovni izid, saj že po petih mesecih dosegamo 57 odstotkov letnega načrta, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa smo boljši za 37 odstotkov. V tem obdobju smo tako zabeležili 357.000 evrov dobička, kar pomeni, da bomo ob koncu leta z veliko verjetnostjo presegli načrtovani izid v višini 626.000 evrov," je na novinarski konferenci pojasnil član uprave Igor Pšunder. Sicer pa so se v Moji naložbi, v kateri so delničarji na sredini skupščini med drugim upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za preteklo leto, danes odzvali tudi na načrtovano preoblikovanje Kapitalske družbe (Kad), za katerega je bila v državnem zboru že opravljena prva obravnava. Ta namreč med drugim predvideva tudi ustanovitev nove državne zavarovalnice za upravljanje sedanjih Kadovih pokojninskih skladov, v zvezi s čimer imajo v Moji naložbi vrsto pomislekov. Kot je pojasnil predsednik uprave Lojze Grobelnik, ustanavljanje nove državne zavarovalnice ni potrebno, saj za to ni nobenih argumentov. "Iz zakona, ki ga je vlada poslala v parlament, je razvidno, da se zavarovalnica ustanavlja primarno zaradi upravljanja pokojninskih skladov. Če je že potreba za kaj takšnega, potem menimo, da je v Sloveniji že 11 tovrstnih upravljavcev, zato bi se to zagotovo dalo urediti z javnim razpisom," je dejal Grobelnik. Po njegovih besedah v zvezi z namero vlade obstaja cela vrsta neznank, zlasti o tem, zakaj sploh nova zavarovalnica, s katerimi dejavnostmi se bo ukvarjala, kakšni so predvideni poslovni rezultati v naslednjih letih in kdo bo dolgoročno njen lastnik. V Moji naložbi so prepričani, da bi bilo najprej potrebno predstaviti študije, ki bi odgovorile na ta in številna druga vprašanja, šele nato pa se odločati o tem, ali zavarovalnico potrebujemo ali ne.
|
positive
|
3,224
|
Ljubljana - Boško Šrot je pretrgal še zadnjo vez, ki ga je povezovala s podjetji, prek katerih je do srede minulega leta obvladoval lastništvo Pivovarne Laško. Potem ko je Atka-Prima prodala svoj delež v Kolonelu in v celoti izstopila iz njegove lastniške strukture, je Šrot prodal tudi Atko-Primo, je razvidno iz podatkov iz sodnega registra. Njegov delež je kupila kar Anica Aužner Šrot, ki je tako postala edina lastnica nekoč prve družbe v verigi, ki je vodila od Atke-Prime, prek Kolonela, Centra Naložb in Infonda Holdinga do laškega pivovarja. Zakaj je prodal Atko-Primo, Šrot včeraj ni želel razkriti. "To je moja osebna stvar. Sem zasebni državljan, zato me teh stvari ne sprašujte," nam je v kratkem telefonskem pogovoru povedal Šrot. Njegova odločitev pa bi lahko bila povezana s preiskavo suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja pri verižni prodaji paketa delnic Istrabenza, ki je bil v lasti Pivovarne Laško. Ker Šrot ni več lastnik Atke-Prime, mu tako sodišče ne more več prepovedati razpolaganja z deležem v tem podjetju ali njegove prodaje. Kot je znano, je tožilstvo že pred dvema mesecema vložilo takšen predlog, ki pa ga je okrožno sodišče v Celju zavrnilo. Pri tem ne gre zanemariti tudi podatka, da bi lahko v Laškem zoper Šrota v kratkem vložili še kakšno kazensko ovadbo, ki bi temeljila na ugotovitvah posebne revizije nekaterih poslov pivovarne. Z njo se bodo delničarji Pivovarne Laško uradno seznanili na julijski skupščini. Ni pa bil Šrot edini, ki je pretrgal vezi z družbami, ki so še pred letom dni obvladovale več stomilijonsko premoženje, zdaj pa so ali v stečaju, prisilni poravnavi ali tik pred njo. Tudi italijanski poslovnež Pierpaolo Cerani je namreč prodal svoj tretjinski delež Kolonela. "Nisem prodal Kolonela in nič se ni spremenilo," nam je v kratkem telefonskem pogovoru sicer zatrdil Cerani. Toda iz uradnih podatkov Centralne klirinško-depotne družbe KDD je razvidno, da ima Kolonel le še dva slovenska lastnika, kar pomeni, da Ceranijeve italijanske družbe Iniziative Generali 96 ni več med lastniki Kolonela. Kot smo že poročali, je tudi Atka-Prima lani po neznani ceni prodala svoj delež v Kolonelu in v celoti izstopila iz lastništva družbe, v zadnjih mesecih pa je po dostopnih podatkih prišlo do številnih sprememb v lastništvu Kolonela. Kdo so zdaj sploh lastniki Kolonela, ni mogoče izvedeti, saj so njegove delnice izdane na prenosnika, ki se med delničarji prenašajo s fizično izročitvijo. Tako ni mogoče preveriti, ali je Cerani Kolonel morda le prenesel na katero od svojih novoustanovljenih slovenskih družb (Cerani to zanika). Družba Iniziative Generali 96 je namreč konec minulega leta z minimalnim kapitalom ustanovila družbi ARTV in Geron, storitve in trgovina. Medtem ko prvo družbo vodi Anja Musar Kalan, sicer tudi direktorica Kolonela, pa Geron po podatkih iz sodnega registra sploh nima uradnega zastopnika. Musar-Kalanova je namreč sredi februarja odstopila s funkcije direktorice Gerona, nov direktor pa za zdaj še ni bil vpisan. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,225
|
Ljubljana - Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav je danes potrdil strategijo skupine Triglav za obdobje 2010-2013. Ta predvideva varno in dobičkonosno poslovanje. Zavarovalnica Triglav želi na slovenskem trgu ohraniti vsaj 35-odstotni tržni delež. Nadzorniki so razveljavili tudi sklep o imenovanju Blaža Brodnjaka in Boštjana Vovka za člana uprave. Zavarovalnica Triglav bo skladno s strategijo izvajala konkurenčne in kakovostne storitve, učinkovito obvladovala tveganja in finančno stabilnost skupine. Sistem vodenja skupine bo urejen in učinkovit, zavarovalnica pa bo tudi sledila načelom sodobne organiziranosti na vseh področjih, je razvidno iz strategije skupine do 2013. Na slovenskem trgu se Zavarovalnica Triglav osredotoča na donosnost, pri čemer želi obdržati vsaj 35-odstotni tržni delež. Vstopali bodo le v projekte in partnerstva, v katerih bodo večinski lastnik. Prostor za poglobitev slovenskega trga in razvoj v prihodnjem obdobju v Zavarovalnici Triglav vidijo predvsem na področju zdravstvenih in tudi pokojninskih zavarovanj, kjer želijo biti odgovorni in proaktivni v smeri nujno potrebnih sistemskih (regulatornih) sprememb. V primeru doseganja zahtevane donosnosti bodo sodelovali pri vzpostavitvi in razvoju zasebnih zdravstvenih storitev in storitev dolgotrajne oskrbe. To bo pospešilo razvoj povezanih zavarovalniških produktov za vsa življenjska obdobja naših zavarovancev na področju premoženjskih, življenjskih, zdravstvenih in zdravstveno-socialnih zavarovanj, navajajo v Zavarovalnici Triglav. Zavarovalnica Triglav ima tudi jasne strateške cilje in kazalnike, s katerimi bodo spremljali uresničevanje strategije. Tako na ravni skupine za leto 2013 predvidevajo 10-odstotno dobičkonosnost kapitala in kombinirani količnik 98,7 odstotka. Skupina bo v letu 2013 zaposlovala 5000 ljudi. Ključni trg skupine Triglav je jugovzhodna Evropa. Skupina deluje na trgih Slovenije, Hrvaške, BiH, Srbije, Črne gore, Makedonije in Češke, vstopa pa tudi na albanski trg. Čeprav so ti trgi v gospodarskem in finančno-zavarovalniškem pogledu večinoma razmeroma nerazviti, pa predstavljajo potenciale za rast v prihodnje. Na dnevnem redu današnje seje nadzornega sveta so bile tudi pogodbe o zaposlitvi s člani uprave zavarovalnice - vodi jo Matjaž Rakovec - in pravila po zakonu o prejemnik poslovodnih oseb. Nadzorniki so razveljavili sklep o imenovanju Blaža Brodnjaka in Boštjana Vovka za člana uprave Zavarovalnice Triglav, saj jima Agencija za zavarovalni nadzor ni izdala dovoljenja za upravljanje funkcije člana uprave. Nadzorni svet je danes obravnaval tudi upravljanje naložbe v Abanko Vipa. V banki, ki naj bi se v prihodnje združila z Gorenjsko banko, ima skupina Triglav približno tretjinski lastniški delež. Član uprave Zavarovalnice Triglav Igor Stebernak je pred dobrim mesecem na Dnevu slovenskega trga kapitala v Ljubljani sicer zatrdil, da ni nujno, da se bo Zavarovalnica Triglav iz te naložbe umaknila, saj da to ni edina rešitev. Nadzorniki Zavarovalnice Triglav, ki jim predseduje Borut Jamnik, so se seznanili tudi s poročilom o poslovanju odvisnih družb Zavarovalnice Triglav v prvih treh mesecih letos ter z alternativnimi ukrepi za zagotavljanje kapitalske ustreznosti ob morebitni spremembi okolja poslovanja.
|
neutral
|
3,226
|
Peking - Svetovna banka je danes Kitajsko pozvala, naj dvigne obrestne mere. S tem bo ohladila nepremičninski trg ter upočasnila hitro zadolževanje lokalnih oblasti, kar banka prepoznava kot glavni grožnji kitajskemu gospodarstvu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Svetovna banka je zavrnila skrbi o plačno-inflacijski spirali na Kitajskem. Uradni Peking je namreč v minulih mesecih večkrat zvišal minimalno plačo, prav tako pa so višje plače prejeli delavci v številnih tovarnah, ki proizvajajo za tuje multinacionalke. Ta zvišanja so posledica številnih delavskih uporov in stavk. "Kitajska bo s tem, ko bo pustila obrestnim meram odigrati pomembnejšo vlogo v monetarni politiki, verjetno več pridobila kot izgubila," je v četrtletnem poročilu o tretjem največjem svetovnem gospodarstvu zapisala Svetovna banka. Prenizke obrestne mere trenutno vodijo v pretirane investicije ter nepremičninske špekulacije, navaja poročilo. Peking sicer odlaša z dvigom obrestnih mer zaradi skrbi, da bi s tem lahko privabil špekulativni kapital, kar bi otežilo ohranjanje stabilnosti valute juan. Namesto tega so poskusili z različnimi ukrepi zajeziti obsežno bančno posojanje ter hitro rastoče cene nepremičnin. Svetovna banka je ob tem ponovila stališče, da bi močnejša valuta Kitajski pomagala omejiti inflacijske pritiske ter uravnotežiti gospodarstvo. Kitajska namreč juan že od srede leta 2008 uspešno drži na vrednosti okoli 6,8 dolarja, kar sproža številne kritike s strani ZDA in drugih svetovnih držav. Podcenjena valuta naj bi namreč kitajskim izvoznikom zagotavljala neupravičeno prednost. V sredo je sicer pred pregrevanjem kitajskega gospodarstva posvaril tudi prvi mož Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn. Kitajski juan je po njegovem mnenju še vedno podcenjen, vendar bi se lahko v prihodnje okrepil. "Na Kitajskem tveganje predstavlja pregrevanje - na kreditnih in premoženjskih trgih - in oblikovanje premoženjskih balonov," je na seminarju o evropsko-kitajskih odnosih opozoril Strauss-Kahn.
|
neutral
|
3,227
|
Ljubljana - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) letos osmo leto podeljuje priznanja za najboljše inovacije, s podeljevanji pa je pred 14 leti začela območna zbornica Zasavje. Na GZS ocenjujejo, da se je v 14 letih nabralo najmanj 1500 inovacij, med letošnjimi novostmi pa je načrtovano sistemsko spremljanje uspešnosti nagrajenih inovacij. Na GZS trenutno pripravljajo kriterije spremljanja uspešnosti nagrajenih inovacij, saj načrtujejo, da bodo letos začeli to sistemsko spremljati, je STA pojasnila vodja projekta Inovativnost na GZS Simona Rataj. Doslej so sicer na GZS že dobivali nekaj povratnih informacij, ko so podjetja s pomočjo priznanj in promocije posameznih inovacij v medijih pridobila nove posle. GZS priznanja podeljuje dvostopenjsko, in sicer najprej na regionalni ravni v okviru 13 območnih gospodarskih zbornic in nato izmed najboljših med njimi nagradi še najboljše na nacionalni ravni. Priznanja za najboljše inovacije na ravni države so praviloma tri, in sicer zlato, srebrno in bronasto, podeljene pa so v skladu s posebnim pravilnikom. Število prijavljenih in nagrajenih inovacij se v zadnjih letih povečuje. Za leto 2006 je bilo denimo prijavljenih 148 regijskih inovacij, 36 izmed teh se je potegovalo za priznanja na nacionalni ravni. Za leto 2008 je bilo na regijski ravni prijavljenih 184 inovacij, na nacionalni ravni pa 42. Za lansko leto - torej inovacije, ki jih nagrajujejo letos - je bilo na regijskih ravneh prijavljenih že 270 inovacij, predvideno število prijavljenih na nacionalni ravni pa bo okoli 45. Večina regijskih podelitev priznanj se bo zaključila prihodnji teden, le ena regionalna zbornica bo imela podelitev nagrad v jeseni. Podelitev nagrad najboljšim v Sloveniji pa bo potekala na prireditvi, ki jo GZS načrtuje za 15. september. Največ inovacij slovenska podjetja prijavljajo s področja strojništva, optimizacije poslovnih procesov in elektronike. Poleg načrtovanega sistematičnega spremljanja uspešnosti nagrajenih inovacij pa so na GZS letos že nekoliko posodobili in malenkost spremenili kriterije za izbor. S tem so razširili področja inovativnosti s predvsem tehnoloških inovacij tudi na netehnološke. Prijave, ki so jih prejeli, sedaj pokrivajo tudi storitve, izobraževanja, inovacije s področja IKT ter tudi varovanja okolja. GZS daje inovativnosti v podjetjih izjemen pomen, poudarja Ratajeva, ki projekt Inovativnost na GZS vodi zadnja štiri leta. "Inovativnost je gibalo konkurenčnosti, brez inovativnosti/inovatorjev slovenska podjetja ne bodo preživela," trdi Ratajeva in dodaja, da zato na GZS inovativnost spodbujajo na različne načine. Inovativnost spodbujajo tako s promocijskimi dogodki, kot so podeljevanja priznanj za najbolje inovacije, kot tudi s seminarji, izobraževanji in z dogodki, kjer podjetja povezujejo z raziskovalci iz javnih raziskovalnih institutov in fakultet. Prav tako na GZS organizirajo tehnološke delegacije, kjer spodbujajo predvsem bilateralno razvojno sodelovanje. Na GZS menijo, da podeljena priznanja dajejo tako podjetjem kot tudi inovatorjem zadoščenje, saj zbornica s tem prepozna njihov trud in drugačno razmišljanje. "Lahko bi rekli, da priznanja inovatorjem dajejo zagon za nadaljnjo inovativnost. Predvsem pa inovatorje s pomočjo priznanj učimo tudi uspešnega predstavljanja inovacij in inovativnih poslovnih idej," pravi Ratajeva. Ob tem posebej izpostavlja ekipo, ki sodeluje pri spodbujanju inovacij in ki je razširjena po vsej Sloveniji. To so predvsem regionalne gospodarske zbornice ter tudi ocenjevalne komisije, ki delujejo v njihovem okviru.
|
positive
|
3,228
|
Ljubljana - Pred jesenskim obveščanjem lastnikov o poskusnem izračunu vrednosti nepremičnin je Geodetska uprava RS prenovila javni vpogled v podatke o nepremičninah na svojih spletnih straneh. Z malo truda je nepremičninam že mogoče izračunati poskusno vrednost, uradno vrednost pa bodo dobile po sprejemu vladne uredbe, predvidoma maja 2011. Geodetska uprava, ki je med decembrom 2006 in avgustom 2007 na terenu popisala podatke o 6,5 milijona nepremičnin v lasti 1,2 milijona lastnikov, s tem končuje vzpostavitev sistema množičnega vrednotenja nepremičnin. "Čaka nas še zadnja aktivnost - če smo v prejšnjih letih zbrali manjkajoče podatke o nepremičninah, smo jih v zadnjem obdobju uredili, zdaj pa bomo lastnike seznanili s poskusno izračunano vrednostjo njihovih nepremičnin ter vsemi podatki, ki so bili uporabljeni za izračun te vrednosti," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor geodetske uprave Aleš Seliškar. Lastnikom nepremičnin bodo tako avgusta najprej poslali informativne brošure, septembra in oktobra pa bodo sledila obvestila o poskusni izračunani vrednosti nepremičnin. "Vsi lastniki nepremičnin bodo imeli dva meseca časa, da se odzovejo na naše podatke: da jih spremenijo ali pa dajo pripombe na uporabljene modele vrednotenja nepremičnin," je napovedal Seliškar. Sprememba podatkov bo možna prek interneta. V vsakem obvestilu bo namreč koda, ki bo skupaj z enotno matično številko občana (EMŠO) lastniku omogočila, da poseže v spletno aplikacijo ter spremeni podatke. S tem bodo lastniki nepremičnin lahko simulirali, kako sprememba podatkov vpliva na vrednost nepremičnine, je povedal Seliškar in hkrati opozoril, da bo mogoče spreminjati praviloma zgolj tiste podatke, ki so bili zbrani v okviru popisa nepremičnin. Tako zbrane podatke bodo na geodetski upravi obdelali do konca leta, predvidoma maja 2011 pa naj bi vlada sprejela uredbo o določitvi modela vrednotenja nepremičnin. Šele ta bo služila za dokončno določitev vrednosti nepremičnine. Poleg prenove javnega vpogleda v podatke o nepremičninah so na geodetski upravi vzpostavili tudi portal vrednotenja nepremičnin. Dostop je prav tako brezplačen, uporabniku pa omogoča vpogled v poskusno vrednost tipičnih nepremičnin na izbrani lokaciji, z malo truda pa tudi izračun konkretne vrednosti konkretne nepremičnine na konkretni lokaciji, je povedal direktor urada za množično vrednotenje nepremičnin Dušan Mitrović. Pri tem so nepremičnine razdelili v 21 različnih skupin (hiše, stanovanja, lokali,...), za vsako od teh skupin pa Slovenijo razdelili v vrednostne cone. Poskusna vrednost nepremičnin ni predlagana cena kupcu, temveč je najverjetnejša cena, ki temelji na izvedenih kupoprodajnih poslih v zadnjih nekaj letih na tem območju, je poudaril Mitrović. Na obvestilih lastnikom bo navedena poskusna vrednost nepremičnin na dan 1. julij, po letu 2011 pa bodo postopek indeksacije izvajali enkrat letno ter modele prilagodili stanju na trgu, medtem ko so vrednostne cone dolžni prilagajati vsaka štiri leta.
|
neutral
|
3,229
|
Washington - Prodaja starih stanovanj in hiš je v ZDA maja v primerjavi z aprilom nazadovala za 2,2 odstotka, medtem ko je bila na letni ravni višja za 19,2 odstotka. Analitiki so sicer pričakovali tudi mesečno rast. Optimizem analitikov je temeljil na dejstvu, da zvezni program davčnih olajšav za nakup stanovanja ali hiše še ni izčrpan. Rok za podpis pogodbe se je sicer iztekel 30. aprila, vendar pa je še do 30. junija čas, da se posel sklene, kar pomeni, da se predajo ključi. Statistika Nacionalnega združenja nepremičninskih posrednikov, ki je objavilo podatke, namreč prodajo zabeleži šele tedaj. Ameriški kongres je sicer precej kupcev stanovanj ali hiš spravil v težave. Veliko jih je do roka 30. aprila podpisalo pogodbe, vendar pa zaradi birokracije niti v sanjah ne bodo uspeli skleniti posla do 30. junija. Zato v kongresu želijo rok za sklenitev poslov podaljšati do 30. septembra. V ZDA so s prodajo starih hiš in stanovanj dosegli rekord septembra 2005, ko so jih na letni ravni prodali 7,25 milijona. Potem je šlo navzdol in januarja 2009 je prodaja padla na 4,5 milijona. Maja letos je znašala 5,66 milijona. O okrevanju je tako moč govoriti, vendar pa je to počasno, kar pa je po najhujši nepremičninski krizi v zgodovini ZDA po mnenju analitikov pričakovano. Prodaja je maja najbolj padla na severovzhodu ZDA, in sicer za 18 odstotkov, na srednjem zahodu se ni spreminjala, na jugu je narasla za 0,5 odstotka, na zahodu pa za pet odstotkov. Zaloge neprodanih stanovanjskih nepremičnin so maja v primerjavi z aprilom padle za 3,4 odstotka na 3,9 milijona, kar pomeni, da bi bilo za prodajo potrebnih 8,3 meseca. Zdrava raven naj bi bila šest mesecev. Srednja cena prodanega stanovanja ali hiše, to je tista, od katere je natanko polovica višjih ali nižjih, se je maja povečala za 2,7 odstotka na 179.600 dolarjev. Cena se je povečala, kljub temu da so kar 31 odstotkov prodaje predstavljale zaplenjene nepremičnine in druge, ki so bile prodane pod ceno.
|
negative
|
3,230
|
Ljubljana - Delničarji Športne loterije so na današnji skupščini med drugim odločali o uporabi dveh milijonov evrov bilančnega dobička. Sklenili so, da se za dividende nameni dobrih 1,1 milijona evrov oz. okoli 70 evrov na delnico, kar je več od prvotnega predloga. Po prvotnem predlogu bi bilo sicer za dividende namenjenih 610.128 evrov oz. 38 evrov na delnico. Delničarji so sklenili tudi, da se za rezerve nameni dobrih 698.000 evrov, ostalo pa se prenese. Zaradi poteka mandata članu nadzornega sveta Jaru Kalanu so delničarji v nadzorni svet imenovali Matija Vojska, ki mu bo mandat začel teči 27. avgusta. Članu nadzornega sveta Milanu Ževartu, ki mu prav tako kot Kalanu mandat poteče 27. avgusta, pa so delničarji namenili nov mandat. Na predlog delničarja Pošte Slovenije pa so iz nadzornega sveta odpoklicali Evgena Zadnika in za novega člana imenovali Aleša Hauca. Kot je povedal predsednik uprave Športne loterije Janez Bukovnik, so se na današnji skupščini tudi strinjali, da se delnice Športne loterije, ki jih je lani Športna loterija odkupila od Smučarske zveze Slovenije, povrnejo nazaj na smučarsko zvezo. Kupoprodajno pogodbo mora skladno s sklepom skupščine skleniti uprava Športne loterije in o tem obvestiti nadzornike.
|
neutral
|
3,231
|
Ljubljana - Odbor DZ za gospodarstvo se je danes seznanil s predlogom rebalansa državnega proračuna za 2010. Ministrstvo za gospodarstvo je na integralnem delu zmanjšalo odhodke za 10 milijonov evrov, skupno za resor predvidenih sredstev pa bo 80 milijonov evrov manj. V predlogu rebalansa je za resor ministrstva za gospodarstvo predvidenih okoli 256 milijonov evrov oz. 80,5 milijona evrov manj kot v sprejetem proračunu. Kot je povedala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Darja Radić, gre v večjem delu za zamik sofinanciranja različnih projektov podjetij. Ta so zaradi krize ali odpovedala pogodbe ali prestavila zaključek projekta. "Sredstva niso izgubljena, ampak se zamikajo v leto 2011," je dejala na očitke članov odbora iz vrst opozicijskih strank, da se krčijo ravno sredstva, namenjena spodbudi podjetjem. Bogdan Barovič (SNS) je dejal, da so nekateri projekti v celoti pripravljeni, pa bodo "padli v zamik" skupaj s tistimi, ki jih ne morejo izpeljati. Tako je predvidenih manj sredstev med drugim za pospeševanje tehnološkega razvoja gospodarstva (za 16,3 milijona na 76,6 milijona evrov) in programe povečevanja konkurenčnosti (za 26,9 milijona na 28,8 milijona evrov). Sredstva za spodbujanje razvoja malega gospodarstva se bodo zaradi zamika projektov zmanjšala za 8,9 milijona na 26,1 milijona evrov, za pomoč podjetjem v težavah pa bo zaradi zmanjšanja prilivov od kupnin namenjenih 3,8 milijona evrov oz. 2,7 milijona evrov manj. Ministrstvo je na integralnem delu znižalo izdatke za 10 milijonov evrov, in sicer med drugim na račun izvedbe nekaterih študij in dodatnih sredstev za predstavništva gospodarstva v tujini. Del sredstev, ki bila še prosta pri strukturnih skladih, so prenesli v B bilanco proračuna. Za povratne oblike spodbujanja razvoja podjetij bo na voljo 16 milijonov evrov več sredstev. Povečujejo se tudi sredstva za neposredne tuje investicije. Gre za dve investiciji, za katere bo država skupno namenila 5,4 milijona evrov. Radićeva o njih konkretno še ni mogla govoriti. Prvi projekt, ki sodi deloma pod predelovalno dejavnost, deloma pa pod raziskave in razvoj, naj bi v podravski regiji zagotovil 757 novih delovnih mest. Njegova skupna vrednost je 11,8 milijona evrov, pri čemer bo država letos zagotovila 2,8 milijona evrov. Drugi projekt, pri katerem gre pa za reciklažo določene vrste odpadkov, naj bi v osrednjeslovenski regiji zagotovil 46 delovnih mest. Ocenjena vrednost je 15,7 milijona evrov, za finančno spodbudo pa bo država letos zagotovila 2,6 milijona evrov. Rebalans proračuna v celoti predvideva okoli 541 milijonov evrov manj prihodkov in 600 milijonov evrov nižje odhodke. Kljub nominalno nižjemu primanjkljaju bo zaradi počasnejše gospodarske rasti proračunski primanjkljaj ostal pri okoli petih odstotkih BDP. Znižanje prihodkov bo šlo predvsem na račun investicij, med drugim v prometu in zdravstvu. Andrej Vizjak (SDS) je menil, da je rebalans napačno zastavljen, saj da znižuje sredstva za investicije, ki so "prepotrebna hrana slovenskemu gospodarstvu". Gospodarska rast ne sledi rasti pomembnih partneric tudi zato, ker je vlada zatajila pri ukrepih za spodbujanje gospodarstva, je menil Vizjak, potrebna bi bila tudi racionalizacija javnega sektorja. Vlada nima celovitega pristopa in ne ustvarja ugodnega ekonomskega okolja, ki je eden ključnih elementov pri padcu konkurenčnosti Slovenije, je dejal in dodal, da bi bilo treba proračun, kot je bilo napovedano, obravnavati programsko oz. z vidika želenih ciljev.
|
neutral
|
3,232
|
Slovenija je od evropske komisije dobila štiri druge opomine zaradi kršenja evropske zakonodaje. Prvi trije se nanašajo na neustrezno izvajanje pravil glede javnega naročanja, avdiovizualnih storitev ter trga plina in elektrike, četrti pa na to, da Slovenija komisije še ni uradno obvestila o ustreznem prenosu direktive o storitvah v svojo zakonodajo. ...zaradi železniške zakonodaje pa celo tožba Evropska komisija je odločila, da bo proti Sloveniji in še 12 državam članicam EU zaradi neustreznega izvajanja evropske železniške zakonodaje vložila tožbo na Sodišču EU. Te države po njenem mnenju kljub dosedanjim opozorilom še vedno ne izvajajo pravilno različnih delov prvega železniškega paketa, katerega cilj je odpreti trg konkurenci. Prva Group združuje v Srbiji Iz Skupine Prva so sporočili, da si je njihova srbska hčerinska družba Hypo Garant pripojila pokojninsko družbo DDOR Penzija Plus. V združeni družbi bodo zadržali 51-odstotno lastništvo, DDOR Novi Sad bo pridobil 40-odstotni, banka Hypo-Alpe-Adria pa devetodstotni delež. NLB prodala okoli 60 milijonov obveznic Nova Ljubljanska banka (NLB) je v četrtek končala prodajo podrejenih obveznic, ki so jih lahko kupile tako fizične kot pravne osebe. Po neuradnih informacijah je banka prodala za okoli 60 milijonov evrov obveznic, ki v plačilo zapadejo čez sedem let, in imajo 6,25-odstotno obrestno mero. Brez dividend tako Poštna banka... Poštna banka Slovenije (PBS), ki je v lasti Nove Kreditne banke Maribor in Pošte Slovenije, ne bo delila dividend, saj je nedavna skupščina odločila, da se slaba dva milijona evrov bilančnega dobička preneseta v druge rezerve iz dobička. Hkrati so določili višino sejnin nadzornikom, pri čemer bo predsednik dobil 715 evrov bruto na sejo, član pa 550 evrov bruto. ...kot tudi Deželna banka Da se bilančni dobiček v celoti prenese v druge rezerve iz dobička, so na nedavni skupščini odločili tudi delničarji Deželne banke Slovenije (DBS). Največji delničar banke je sicer Kapitalska zadruga, še slabo tretjino pa imata v lasti KD Group in KD Kapital. Seja nadzornikov Vegrada odpadla Seja nadzornega sveta Vegrada, ki bi morala biti v četrtek, je odpadla zaradi bolezni članice Branke Gabrijel, sicer ene od najtesnejših sodelavk Hilde Tovšak, prve dame Vegrada. Ker ima Vegrad po statutu tri člane nadzornega sveta, pri čemer delavci trenutno nimajo svojega predstavnika, četrtkova seja ne bi bila sklepčna. Smučarji bodo tožili Športno loterijo Smučarska zveza Slovenije (SZS), ki jo vodi Tomaž Lovše, se je odločila proti vodstvu in nadzornikom Športne loterije vložiti izpodbojne in odškodninske tožbe. Menijo namreč, da vodstvo loteriji s svojimi odločitvami povzroča poslovno škodo, nadzorniki pa ne opravljajo svojega dela, ravnajo pa tudi usklajeno z družbami pod okriljem Staneta Valanta.
|
negative
|
3,233
|
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je uspešno izvedla prodajo podrejenih obveznic. V okviru ponudbe, ki se je iztekla v četrtek, je prodala za 61,4 milijona evrov obveznic. Sredstva od prodaje podrejenih obveznic, s katerimi se bo trgovalo na Ljubljanski borzi, bo NLB namenila krepitvi kapitalske ustreznosti banke. Predmet ponudbe NLB je bilo 614.187 obveznic, vpisalo in vplačalo pa jih je 881 vlagateljev, je NLB danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Prag uspešnosti ponudbe je bil določen v višini 10 milijonov evrov. "Višina zbranih sredstev je za več kot petkrat presegla prag uspešnosti ponudbe," so poudarili v NLB. Ponudba obveznic z oznako NLB26 je dosegala največ en milijon apoenov obveznic v nominalni vrednosti 100 evrov. Obveznice imajo ročnost sedem let, obrestna mera je nespremenljiva in znaša 6,25 odstotka letno. Obresti se izplačujejo vsakega 24. maja v tekočem letu do dospelosti obveznice, glavnica pa dospe v plačilo 24. maja 2017. Ponudba obveznic, ki je potekala med 24. majem in 24. junijem, je bila namenjena predvsem fizičnim in pravnim osebam v Sloveniji. Vsem zainteresiranim je NLB ponudila novo naložbeno priložnost in si odprla možnost za alternativni način zbiranja kapitala. Podrejene obveznice izpolnjujejo kriterije za vključitev v dodatni kapital I NLB, kamor se bodo vštevale od 30. junija. Ko bodo obveznice vpisane na račune imetnikov v centralnem registru pri Centralni klirinško depotni družbi, se bodo začele aktivnosti za njihovo uvrstitev na Ljubljansko borzo, so še pojasnili v največji slovenski banki.
|
neutral
|
3,234
|
Nova Gorica - Uprava Hita je predlog novogoriške enote sindikata igralniških delavcev (SIDS), s katerim ne bi prišlo do odpuščanj, označila kot nesprejemljiv. Igralniški sindikat se strinja s predlaganim progresivnim znižanjem plač za obdobje do konca novembra, vendar ob tem postavlja pogoj, da uprava sočasno podpiše šest dogovorov, ki so jih navedli v predlogu. O postavljenih zahtevah v SIDS nočejo govoriti, neuradno pa se te nanašajo na neodpuščanje na nekaterih delovnih mestih, na razdeljevanje napitnine na način, kot jo zagovarjajo v SIDS, ter na poravnavo glede odpovedi krupjeju, ki se je med majsko stavko zapletel v pretep z varnostnikom. Predsednik uprave Hita Drago Podobnik in vodja pogajalske skupine Uroš Kravos v odgovoru sindikatu poudarjata, da si ne želita odpuščanja in drugih radikalnejših potez. Ob tem sta SIDS ponovno povabila k podpisu dogovora o šest- do sedemodstotnem znižanju plač, na kar sta že pristala sindikata, ki še delujeta v Hitu, in kot skrajni rok za podpis določila 6. julij ob 12. uri. Čeprav v igralniškem sindikatu ocenjujejo svoj predlog kot skrajno obliko popuščanja, pa je za upravo nesprejemljiv. "Uprava si sicer ne želi odpuščanj, vendar pa stalno z njimi grozi zaposlenim. Tudi če sindikat SIDS podpiše njihove anekse, se odpuščanju ne more izogniti, saj uprava z ničemer ne jamči, da do odpuščanj ne bo prišlo tudi v primeru podpisa le-teh," so v SIDS po prejemu odgovora uprave zapisali v sporočilu za javnost. Sindikalisti ob tem poudarjajo, da so pripravljeni podpisati anekse za znižanje tarifnih razredov, takšne kot jih je uprava predstavila na zboru delavcev 9. junija, vendar le za določeno obdobje in ob izpolnitvi ostalih stavkovnih zahtev. "Poteze uprave so nerazumljive in nelogične, tako da njihovim pravim, iskrenim namenom za stabilizacijo podjetja ne verjamemo. S takim ravnanjem samo škodijo poslovanju in ugledu podjetja," so še zapisali v SIDS. Ob tem pa niso povedali, ali bodo dogovor o znižanju plač tudi zares podpisali.
|
negative
|
3,235
|
Moskva, Minsk - Rusija in Belorusija sta danes podpisali dodatno pogodbo k sporazumu o prenosu ruskega plina preko beloruskega ozemlja na Zahod. S podpisom pogodbe naj bi državi končali spor, v katerega sta se junija zapletli zaradi plačila dolga glede prenosa plina, poročajo tuje tiskovne agencije. Ruski plinski monopolist Gazprom je po besedah generalnega direktorja beloruskega plinskega podjetja Beltransgaz Vladimirja Majorova pristal na zahtevo Minska, kar pomeni, da bo za 1000 kubičnih metrov plina, prepeljanih na 100 kilometrov, plačal 1,88 dolarja. Pogodba, ki sta jo strani podpisali danes, dopolnjuje že obstoječo pogodbo med Beltransgazom in Gazpromom o prenosu plina na Zahod. Podpis pogodbe je poleg Majorova potrdila tudi beloruska vlada, medtem ko ruski gigant o dogodku še molči. Rusko-beloruski spor je izbruhnil konec junija, ko je Rusija zaradi spora o plačilu dolga v višini 192 milijonov dolarjev Belorusiji zmanjšala dobavo plina za 15 odstotkov. Ker Minsk dolga ni takoj poplačal, je Moskva dobavo plina postopoma zmanjšala za 60 odstotkov. Minsk je sicer trdil, da tudi Gazprom Belorusiji dolguje denar - za prenos plina preko beloruskega ozemlja v Evropo naj bi ji dolgoval 260 milijonov dolarjev. V sporu je prva popustila Belorusija, ki je odplačala svoj del dolga, Gazprom pa je Minsku plačal 228 milijonov dolarjev. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je Rusijo zato pozval, naj plača še preostali del dolga. Rusko-beloruski spor so pozorno spremljali tudi v EU. Več evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, je zaradi rusko-ukrajinskega spora v začetku lanskega leta namreč že ostalo brez ruskega plina. Nekatere države so bile zaradi tega resno prizadete, saj je Rusija dobavo plina ustavila sredi zime.
|
neutral
|
3,236
|
Ljubljana - Vlada je včeraj potrdila predlog novele zakona o bančništvu, ki bo od leta 2011 jamstvo za bančne in hranilniške vloge določil v višini 100.000 evrov. Veljavni zakon določa jamstvo v višini 50.000 evrov, kljub temu pa do konca letošnjega leta še velja neomejeno jamstvo. Novela v slovenski pravni red prenaša spremenjeno evropsko direktivo, ki je višino jamstva za bančne vloge z 20.000 evrov sprva zvišala na 50.000, nato pa na 100.000 evrov. Slovenija je določilo o dvigu na 50.000 evrov v svoj red prenesla z decembra lani uveljavljeno novelo zakona o bančništvu, ki je zvišala jamstvo z 22.000 na 50.000 evrov. Z danes predstavljenim predlogom se bo leta 2011 jamstvo zvišalo na 100.000 evrov. V Sloveniji sicer od začetka krize, jeseni 2008, do konca letošnjega leta velja neomejeno jamstvo na bančne vloge. Banke s sedežem v Sloveniji po veljavnem zakonu jamčijo za vloge v višini 50.000 evrov, država pa zagotovi sredstva, ki ta znesek presegajo. Kot je po seji vlade povedal finančni minister Franc Križanič, bo imel v skladu z novelo vlogo prvega garanta sklad, ki ga bodo oblikovale banke s sedežem v Sloveniji. Če to ne bo dovolj, bo jamčila država, ki pa bo nato od bank zahtevala povračilo teh sredstev. Novela skrajšuje rok za izplačilo zajamčenih vlog s sedaj veljavnih treh mesecev na najkasneje 20. delovni dan od dne, ko so vloge ugotovljene kot neizplačljive. Predlog poleg tega zaostruje pogoje za kapitalsko ustreznost, pogoje pri povezanih osebah ter vzpostavlja obvezen režim koordinacije med inšpekcijami Banke Slovenije, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Agencije za zavarovalni nadzor, s čimer naj bi zagotovili enotnejši nadzor na slovenskem trgu.
|
neutral
|
3,237
|
Atene - Grška vlada je danes sporočila, da je proračunski primanjkljaj v prvi polovici letošnjega leta na letni ravni zmanjšala za skoraj 42 odstotkov, s čimer je dosegla začrtani cilj. Podatke o javnofinančnem primanjkljaju pa bodo v Atenah objavili kasneje, poročajo tuje tiskovne agencije. Proračunski primanjkljaj je po podatkih grške centralne banke v prvi polovici letošnjega leta dosegel 11,45 milijarde evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani znašal 19,69 milijarde evrov. Samo junija je primanjkljaj znašal 1,9 milijarde evrov, v enakem obdobju lani pa dobrih pet milijard evrov. Grški finančni minister George Papakonstantinu je ob tem sporočil, da je primanjkljaj v prvi polovici letošnjega leta dosegel 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), s čimer je vlada presegla začrtane cilje. Atene so EU in Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) namreč obljubile, da bodo proračunski primanjkljaj zmanjšale na najmanj 5,8 odstotka BDP. Podatke o javnofinančnem primanjkljaju v prvi polovici leta pa bo grška vlada objavila kasneje. "Naš cilj v letošnjem letu je zmanjšati javnofinančni primanjkljaj za 40 odstotkov in zaenkrat nam uspeva še bolje," je dejal Papakonstantinu. Grčija namerava javnofinančni primanjkljaj, ki trenutno znaša 14 odstotkov, letos zmanjšati na 8,1 odstotka BDP. Grčija, ki se je zaradi velike javnofinančne in dolžniške krize v minulih mesecih znašla na robu bankrota, je morala za pomoč zaprositi IMF in evroskupino. V zameno za posojila v vrednosti do 110 milijard evrov je morala sprejeti ostre varčevalne ukrepe, ki jim domača javnost močno nasprotuje. Grški sindikati so zato letos organizirali že pet splošnih stavk, ki jih je pogosto zasenčilo nasilje, šesto stavko pa napovedujejo za ta četrtek.
|
positive
|
3,238
|
Ljubljana - V Sloveniji je bilo lani z vlaki prepeljanih skoraj 13,1 milijona ton blaga in opravljenih dobrih 2668 milijonov tonskih kilometrov. V primerjavi z letom 2008 se je količina železniškega blagovnega prevoza zmanjšala za dobrih 24 odstotkov, v enakem obsegu tudi število opravljenih tonskih kilometrov. Pri tem je bilo skoraj 75 odstotkov blaga prepeljanega v mednarodnem prevozu, so danes sporočili iz državnega statističnega urada. Glede na skupine vrst blaga je bilo v letu 2009 z vlaki prepeljanega največ tako imenovane skupine drugega blaga, in sicer 25,2 odstotka izraženo v tonah oziroma 25,7 odstotka izraženo v tonskih kilometrih. Druga najpogostejša skupina vrst blaga po količini, ki je bila prepeljana po železnici, so bili premog, plin, nafta in derivati (19,9 odstotka oziroma 19,6 odstotka), sledila sta prevoz rud in kamnin (16,9 odstotka oziroma 18,2 odstotka) ter prevoz proizvodov predelovalnih dejavnosti (9,3 odstotka oziroma 8,1 odstotka). V obdobju med letoma 2004 in 2008 je bilo z vlaki prepeljanih okrog 1,5 milijona ton nevarnega blaga letno, lani pa je skupna količina prepeljanega nevarnega blaga narasla na skoraj 2,9 milijona ton in je bila glede na leto 2008 večja za 78,9 odstotka. Največji delež so predstavljale vnetljive tekočine, in sicer 83,5 odstotka vsega prepeljanega nevarnega blaga. Statistiki še dodajajo, da je bilo v letu 2009 v Sloveniji 19 železniških prometnih nesreč, v katerih je 11 oseb izgubilo življenje, kar pomeni, da sta umrli dve osebi več kot leta 2008. Med 11 smrtnimi žrtvami ni bilo potnikov, ena izmed žrtev pa je bila zaposlena na železnicah. Huje poškodovanih v železniških prometnih nesrečah je bilo lani 14 oseb. Železniška mreža v Sloveniji sicer obsega 1228 kilometrov železniških prog, od tega je 330 kilometrov dvotirnih, 503 kilometrov pa jih je elektrificiranih. Slovenske železnice so imele leta 2009 v lasti 318 vlečnih vozil, od tega 166 lokomotiv in 154 motornih vlakov ter 360 potniških vagonov in 3905 tovornih vagonov. Število tovornih vagonov v lasti Slovenskih železnic nekoliko upada, prav tako je v tem letu precej upadlo število tovornih vagonov v zasebni lasti - teh je bilo 469.
|
negative
|
3,239
|
Slovenj Gradec - Za nakup podjetja Prevent Pur v stečaju se zanima eno izmed podjetij v lasti Gorazda Faleta, nekdanjega solastnika in člana vodstva Prevent Globala. Fale je STA potrdil, da v podjetju vidijo priložnosti, vendar pogovori še potekajo. Stečajni upravitelj Martin Sreš, ki sicer ponudnika ni želel razkriti, pravi, da ponudba ustreza razpisnim pogojem. V petek se je iztekel rok za oddajo ponudb na nakup podjetja Prevent Pur v stečaju v okviru nezavezujočega zbiranja ponudb. Stečajni upravitelj je prejel eno ponudbo, s ponudnikom pa se je danes že sestal. "To so bili prvi pogovori, v katerih smo se informirali glede pričakovanj, pogovore pa nadaljujemo v četrtek," je STA povedal Sreš. Po njegovih besedah je ponudnik izrazil interes za nadaljevanje proizvodnje. Fale, ki je bil v preteklosti pomočnik za finance generalnega direktorja Prevent Globala Jožeta Kozmusa, o morebitnem nadaljevanju proizvodnje ni želel govoriti, saj pogovori še potekajo. Po dveh neuspešnih dražbah marca in maja letos skuša stečajni upravitelj podjetje Prevent Pur v stečaju prodati prek nezavezujočega zbiranja ponudb. Proizvodnja v podjetju, ki je ocenjeno na 1,7 milijona evrov in ki izdeluje polnila za avtomobilske sedeže iz rezane pene za največjega evropskega avtomobilskega proizvajalca Volkswagen, se od stečaja oktobra lani nadaljuje in je pozitivno. Vendar pa se zaradi iztekov programov število zaposlenih zmanjšuje. Ob stečaju, ki je bil predlagan zaradi plačilne nesposobnosti podjetja, je podjetje zaposlovalo 165 delavcev, trenutno v njem dela še 105 delavcev, do konca julija pa se bo število zmanjšalo še za okoli 60.
|
neutral
|
3,240
|
Maribor - Skupščina delničarjev mariborske finančne družbe Zvon Dva Holding se je danes strinjala, da se bilančni dobiček družbe za leto 2009 v višini nekaj manj kot 6,18 milijona evrov, ki sestoji iz prenesenih dobičkov preteklih let, prenese za uporabo v naslednjih letih. Dividend torej ne bodo izplačali. Neizplačilo dividende je po presoji uprave nujno glede na okoliščine, v katerih družba posluje, saj bi morebitna odločitev o delitvi dobička delničarjem predstavljala za družbo preveliko finančno breme, posledično pa bi lahko povzročila likvidnostne težave v družbi. Kot je uprava družbe zapisala v sporočilu po skupščini, objavljenem na spletnih straneh Ljubljanske borze, je današnja skupščina tudi potrdila in odobrila delo upravi in nadzornemu svetu družbe ter jima podelila razrešnico za leto 2009. Delničarji, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala, so se ob tem seznanili s prejemki članov uprave in nadzornega sveta v lanskem letu ter z revidiranim letnim poročilom in konsolidiranim letnim poročilom družbe za leto 2009, ki ju je nadzorni svet družbe sprejel na seji 18. maja. Za revizorja poslovanja družbe za leto 2010 pa so imenovali družbo ABC revizija iz Ljubljane. Skupščina se je prav tako seznanila z odstopnima izjavama z mesta članov nadzornega sveta družbe, ki sta ju podala Štefan Špilak in Martin Pušenjak, za nova člana nadzornega sveta pa izvolila predsednika uprave Krekove družbe za upravljanje investicijskih skladov Uroša Goriška in predsednika uprave Krekove družbe za storitve Andreja Žužka.
|
neutral
|
3,241
|
Velenje/Ljubljana - Združeni podizvajalci pri projektu Celovški dvori poudarjajo, da rok 20. avgust, ki ga je glavna direktorica Vegrada Hilda Tovšak napovedala kot tisti, do katerega bodo predani Celovški dvori, ni uresničljiv. "Ne razumemo, zakaj zavaja javnost in kupce," je STA dejal predstavnik podizvajalcev Mirko Požar, ki je kritičen do pristopa Vegrada. Kot je poudaril Požar, so prejšnji teden Vegrad in Mestno občino Ljubljana (MOL) obvestili, da če do sredine tega tedna z Vegradom in Novo ljubljansko banko uspejo doseči dogovor o plačilu, bi lahko bil projekt v prvem tednu septembra pripravljen za uporabno dovoljenje. "Tu bližnjic ni," opozarja Požar in dodaja, da pa se kljub temu zdaj "ne dogaja nič" in da so pogovori z Vegradom neuspešni. "Vegrad ne pristopa aktivno in konstruktivno k reševanju problema," je kritičen Požar. Ob tem je pojasnil, da je rok za dobavo materiala za izdelavo žaluzij pet tednov, nato pa je potrebno 3000 žaluzij še izdelati in zmontirati, kar prav tako zahteva svoj čas. Podobno je z drugimi podizvajalci za računalniške sisteme in pregradne stene na balkonih, je dodal. Z Vegrada pa so za STA sporočili, da zaključevanje objekta Celovški dvori poteka po dogovorjenem terminskem planu. "Izvedba večine še potrebnih del je usklajena, za preostala se še dogovarjamo," so odgovorili na očitke podizvajalcev. Podizvajalci so pripravljeni projekt zaključiti, če dosežejo ustrezen dogovor o plačilu. Zato so pri notarju tudi deponirali dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja za 833 stanovanj v Celovških dvorih, od katerih jih je MOL skupaj s svojim stanovanjskim skladom in republiškim stanovanjskim skladom kupil 419.
|
negative
|
3,242
|
Ljubljana - Državljani vsak dan poslušamo o tem, kako država zateguje pas ali pa ga še bo. Državni zbor je sprejel rebalans letošnjega državnega proračuna. Porabili bodo 600 milijonov evrov manj. Za približno 200 milijonov evrov so zarezali v plače, okrog 400 milijonov pa prihranili s črtanjem investicij. In kaj pravijo ekonomisti? Po mnenju ekonomista Dušana Mramorja bo zdaj rast BDP še nižja. Mramor je za Žurnal24 povedal, da imajo investicije multiplikativni učinek. Če se rast v svetu ne bi pobrala in bi se uresničile črne napovedi o sesutju gradbeništva pri nas, Mramor opozarja, da je možno daljše obdobje stagnacije. Za Žurnal24 je Mramor pojasnil, da kadar država doseže zadolženost v višini 40 odstotkov BDP, to omeji nadaljnje zadolževanje, zato v tem primeru ne bi mogla intervenirati. Zato Mramor predlaga znižanje in prestrukturiranje odhodkov. Po njegovih besedah ne moremo imeti tako visokih plač v javnem sektorju, tako visokih pokojnin in socialnih transferjev. Ekonomist Janez Šušteršič pa trdi, da bi bilo bolje poseči v druge izdatke in manj v investicije, ki lahko dajo gospodarstvu v recesiji začetni zagon. Koliko bodo vplivale na načrtovano rast, je odvisno od tega, koliko so bile upoštevane pri pripravi napovedi. Po Šušteršičevem mnenju zmanjšanje plač ne more negativno vplivati na rast. Po njegovem mnenju je govorjenje o padcu življenjskega standarda pretiravanje. »Plače v javnem sektorju so v povprečju višje kot v zasebnem in večina prejemnikov teh plač se bo lahko prilagodila. Prejemnikov najnižjih plač, ki bi jih znižanje najbolj prizadelo, je v javnem sektorju zelo malo,« je za Žurnal24 uro povedal Janez Šušteršič .
|
negative
|
3,243
|
Maribor - Mariborsko okrožno sodišče je v torek upnike Centra Naložb pozvalo, naj glasujejo o sprejetju prisilne poravnave na podlagi junijskega načrta finančnega prestrukturiranja družbe. Upniki lahko glasovnico na sodišče oddajo v roku enega meseca, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Direktor Centra Naložb Bojan Rajer je junija ob predložitvi novega načrta finančnega prestrukturiranja družbe povedal, da so novi načrt dopolnili z več kot sedem milijonov evrov v prvotnem načrtu pozabljenih obveznosti za izplačilo dividend, zaradi česar je upniški odbor od Rajerja zahteval, da načrt popravi. Ob tem so v novi načrt vnesene še nekatere terjatve naknadno vključenih upnikov, med njimi 12 milijonov evrov s strani Hypo banke. Skupne obveznosti Centra Naložb tako po Rajerjevih besedah zdaj znašajo okoli 82 milijonov evrov oz. približno 20 milijonov evrov več kot v prvotnem načrtu. Največji upnik Centra Naložb so sicer še vedno družbe iz poslovnega sistema Pivovarna Laško, ki so mu posodile skoraj 60 milijonov evrov. To pomeni, da bodo imele prav te družbe pri glasovanju o prisilni poravnavi več kot 70 odstotkov glasov, medtem ko je za sprejetje prisilne poravnave potrebna podpora 60 odstotkov upnikov. Po Rajerjevi oceni je nov načrt prestrukturiranja podjetja zanimiv za upnike, saj se jim ponuja dokaj visok odstotek sredstev iz prisilne poravnave. Prisilni upravitelj Centra Naložb Aleksander Šimon je sicer upnikom priznal za 78,7 milijona evrov terjatev, za nekaj manj kot 11 milijonov evrov pa jih prereka.
|
neutral
|
3,244
|
Ljubljana - Abanka Vipa je v torek s konzorcijem tujih bank podpisala pogodbo o najemu mednarodnega sindiciranega posojila v višini 175 milijonov evrov z rokom zapadlosti treh let. Namenjeno bo kreditiranju slovenskega prebivalstva in gospodarstva. Gre za 13. tovrstno posojilo, ki ga je banka doslej najela na mednarodnem kapitalskem trgu in je eno redkih letošnjih bančnih sindiciranih posojil v centralni in vzhodni Evropi, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Abanke. V banki ocenjujejo, da to kaže na zaupanje vlagateljev v njihovo banko. "Kljub zahtevnim finančnim pogojem in negotovim razmeram na finančnih trgih je sindiciranje potekalo uspešno, saj je bilo zanimanje investitorjev večje od začetnega povpraševanja Abanke," so še poudarili v banki. Organizacijo kreditnega aranžmaja je Abanka Vipa zaupala bankam Bayerische Landesbank, Commerzbank, Erste Group Bank, ING Bank, Intesa Sanpaolo, London Branch, Raiffeisen Zentralbank Oesterreich in UniCredit Bank Austria.
|
neutral
|
3,245
|
Nova Gorica - Stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič upa, da bo lahko že septembra objavil razpis za prodajo proizvodnih obratov v Kromberku. Benedejčič je sicer zaradi zapletov s cenilcem premoženja Borisom Pavličičem naročil novo cenitev tega premoženja Mipa. Okrožno sodišče v Novi Gorici je na predlog Benedejčiča in upniškega odbora 26. maja izdalo sklep o prodaji Mipovega obrata v Kromberku. Preden je postal sklep o prodaji premoženja v Kromberku pravnomočen, pa je ljubljansko okrožno sodišče izdalo začasno uredbo, s katero je preprečilo nadaljevanje postopka prodaje. Začasna uredba je bila sprejeta na predlog cenilca premoženja Borisa Pavličiča, ker je slednji vložil tožbo zaradi kršitve avtorskih pravic. Kot je za STA povedal Benedejčič, je bila cenitev Pavličiča nepopolna, zato mu niso izplačali celotnega zahtevanega zneska. Na napake je bil, tako Benedejčič, Pavličič večkrat opozorjen, vendar jih ni odpravil, kljub vsemu pa svoje storitve Mipu zaračunal. O tem, ali je do 59.280 evrov upravičen ali ne, bo v prihodnosti presodilo novogoriško okrožno sodišče. Benedejčič je še povedal, da je zaradi zapletov s Pavličičem dal celotno premoženje Mipa oceniti še enkrat. Na podlagi tega že poteka razpisana prodaja tolminskega obrata in mesnic, po novi cenitvi in odločitvi sodišča pa naj bi že septembra letos lahko razpisali tudi prodajo obrata v Kromberku.
|
negative
|
3,246
|
Zagreb - Kabinsko osebje hrvaške letalske družbe Croatia Airlines je soboto zvečer prekinilo stavko potem, ko so z vodstvom podjetja sklenili dogovor o izboljšanju delovnih pogojev, so sporočili iz družbe. Družba tako danes že leti po urniku, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Po navedbah predstavnikov sindikata letalskega osebja so stavko, ki se je začela v petek, uspešno zaključili, saj so z vodstvom podjetja podpisali kolektivno pogodbo o boljših delovnih pogojih, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina. Stavka kabinskega osebja je sicer sredi turistične sezone povzročila velik zastoj v letalskem prometu, saj je družba morala odpovedati tretjino svojih domačih in mednarodnih letov. Po podatkih družbe naj bi zaradi stavke imeli dnevno milijon dolarjev neposredne škode. Družba Croatia Airlines, ki je v večinski državni lasti, je sicer pred stavko napovedala, da bodo plačali odškodnino vsem potnikom, ki ne bodo mogli uporabiti svojih letalskih vozovnic med stavko. Ta naj bi po prvih napovedih sicer trajala do 13. julija. Sindikat letalskega kabinskega osebja je pred stavko nasprotoval zmanjšanju števila prostih dni za dopust, tako kot tudi obstoječemu izračunu plač. Sindikati so bili nezadovoljni tudi zaradi neuspešnih pogovorov o kolektivni pogodbi, ki so potekali od konca prejšnjega leta.
|
neutral
|
3,247
|
Ljubljana - Cene naftnih derivatov v Sloveniji se bodo opolnoči znižale. Neosvinčeni 95-oktanski bencin se bo pocenil za 0,006 evra na 1,217 evra za liter, 98-oktanski za 0,010 evra na 1,243 evra za liter, dizelsko gorivo za 0,025 evra na 1,162 evra in kurilno olje za 0,037 evra na 0,752 evra za liter. Cena avtoplina bo ostala nespremenjena pri 0,699 evra za liter, so še sporočili iz Petrola. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.Vlada zvišala trošarino za energente Vlada je na današnji dopisni seji s spremembo uredbe o določitvi zneska trošarine za energente zvišala trošarine za neosvinčen motorni bencin in plinsko olje za pogonski namen, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Kljub temu se bosta neosvinčeni bencin in dizelsko gorivo opolnoči pocenila. Trošarina za neosvinčeni bencin se je zvišala s 484,51 na 494,51 evra za 1000 litrov , za plinsko olje za pogon (dizelsko gorivo) pa s 427 na 437 evrov za 1000 litrov, so navedli v uradu vlade za komuniciranje.
|
neutral
|
3,248
|
London - Britanski statistični urad je danes potrdil, da se je britanski BDP v prvih treh mesecih letošnjega leta v primerjavi s četrtletjem prej okrepil za 0,3 odstotka. Obenem pa so z urada sporočili, da se gospodarstvo na Otoku pobira še iz večje luknje od prvotnih ocen. BDP se je namreč od začetka recesije skrčil za 6,4 in ne 6,2 odstotka. Analitiki sicer po pisanju tujih tiskovnih agencij opozarjajo, da tako šibka gospodarska rast ne bo dovolj, da se gospodarstvo pobere po rekordno dolgi recesiji. Še posebej skeptični so v luči ukrepov, ki jih je za konsolidacijo javnih financ za naslednja leta napovedala nova britanska koalicijska vlada. Veliko Britanijo trenutno teži 155 milijard funtov (186 milijard evrov) visok primanjkljaj. To je približno deset odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kar je precej več od v paktu o stabilnosti in rasti dopustne meje, določene pri treh odstotkih BDP. Javni dolg se medtem bliža meji 70 odstotkov BDP in se je v kriznem letu povečal za skoraj tretjino. Britanska vladna koalicija konservativcev in liberalnih demokratov je tako napovedala obsežne varčevalne ukrepe na praktično vseh področjih, ki se financirajo iz proračuna, in dvig davka na dodano vrednost s 17,5 na 20 odstotkov, s čimer želi v petih letih izravnati proračun. Ekonomisti še vedno dvomijo, da je gospodarstvo v dovolj dobri kondiciji, da bi bilo sposobno prenesti posledice javnofinančnega varčevanja na skupno porabo, še posebej zato, ker se zasebna poraba še zdaleč ni v celoti pobrala po najhujši finančni in gospodarski krizi po drugi svetovni vojni. Britanska vlada je v tej luči minuli mesec znižala napoved gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto. BDP naj bi se tako letos okrepil za 1,2 odstotka, prihodnje leto pa za 2,3 odstotka. Pred tem je vlada napovedala, da bo britanska gospodarska rast v letošnjem letu 1,3-odstotna, v letu 2011 pa 2,6-odstotna. Britanska vlada vseeno vztraja, da je varčevanje potrebno, saj država ne more več živeti nad svojimi zmožnostmi in mora s stabilizacijo javnih financ okrepiti zaupanje finančnih trgov.
|
negative
|
3,249
|
Ljubljana - Po navedbah Žurnala24 naj bi nekdanji prvi mož Vzajemne Boštjan Aver v zadnjih desetih letih šefovanja med drugim podpisal posel, vreden 108 tisoč evrov, z družbo Lunik in ji ga tudi plačal. Zadnji dan septembra 2009 je Vzajemna pri tem podjetju Ludnik naročila oglaševalsko akcijo Vzajemna Diagnoza, devet dni pozneje, natančno na dan, ko je nadzorni svet z mesta predsednika uprave razrešil Averja, pa je le-ta že podpisal račun, da se omenjeni družbi nakaže 75.600 evrov - torej tudi drugi del plačila v višini 70 odstotkov cene. Pri tem pa se poraja veliko vprašanj. Direktor ene od oglaševalskih agencij je za Žurnal24 zatrdil, da je skoraj neverjetno, da bi lahko celotno akcijo izpeljali v pičlih devetih dneh. Razen, če so bili za vse vnaprej dogovorjeni. Jani Lunik, direktor Lunika, podrobnosti sodelovanja z Vzajemno za Žurnal24 ni želel komentirati, ker da je na dopustu. Iz Vzajemne so le sporočili, da je sodelovanje z omenjenim podjetjem trenutno predmet ene izmed revizij, ugotovitve pa bodo po končanem postopku predane v pravni pregled. Niso pa odgovorili na vprašanje, ali je v teh devetih dneh Lunik Vzajemni spote tudi že izročil. Pogodba namreč jasno določa, da se drugi del plačila nakaže ob predaji materialov, piše Žurnal24.
|
neutral
|
3,250
|
Ljubljana - Predsednik vlade Borut Pahor je za danes popoldne sklical sestanek s predstavniki gradbenega sektorja. Na njem bodo predstavili aktualno problematiko in si izmenjali mnenja o možnih ukrepih na tem področju, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Na sestanek so povabljeni nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, minister za okolje in prostor Roko Žarnić, minister za finance Franc Križanič, minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspar in minister za promet Patrick Vlačič, so še pojasnili v kabinetu predsednika vlade. S strani bančnikov so na sestanek med drugim vabljeni predsednik uprave NLB Božo Jašovič, prvi mož NKBM Matjaž Kovačič in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan. S strani gradbincev so na sestanek povabljeni prvi mož SCT Ivan Zidar, predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak, direktor družbe Primorje Holding Dušan Černigoj. Udeležili pa naj bi se ga tudi predsednik zbornice za gradbeništvo in industrijo gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije Branko Selak, podpredsednik sekcije gradbincev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Franc Bukovec, predsednik Združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu Mirko Požar in drugi. Nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je prejšnji teden napovedal, da bodo na sestanku spregovorili tudi o vlogi bank in položaju zaposlenih v gradbeništvu ter poskušali razjasniti, kaj je domača naloga vsakega posameznega akterja. Premier Pahor je v začetku meseca poudaril, da želi na srečanju preveriti, ali morda vendarle obstajajo možne pomoči gradbenemu sektorju, ne da bi s tem ogrozili tržno regulacijo tega sektorja. Kot je izpostavil, je gradbeništvo v letih 2007 in 2008 pregrevalo gospodarsko rast, zdaj pa zamrzuje gospodarsko okrevanje.
|
neutral
|
3,251
|
Ljubljana - V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) po besedah podpredsednika zveze in predsednika Združenja članov prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja Vzajemne Mirka Miklavčiča pričakujejo, da bodo do konca tega tedna zbrali preko 20.000 pooblastil za skupščino zdravstvene zavarovalnice Vzajemna, ki bo 26. julija. V zvezi so se po Miklavčičevih besedah odločili, da bodo podpise, za Zdus jih zbira 16 pooblaščencev, Vzajemni predali v dveh paketih. Tiste, ki jih bodo zbrali do petka, bodo na Vzajemno predali še v petek, preostanek pooblastil pa v ponedeljek, ko se izteče tudi zakonski rok. Miklavčič pravi, da so na ta način želeli olajšati delo uslužbencev Vzajemne pri preverjanju ustreznosti pooblastil. Kot je pojasnil podpredsednik Zdusa, do sedaj zbranih pooblastil še niso prešteli. Miklavčič ocenjuje, da jim bo do konca tedna uspelo zbrati več kot 20.000 pooblastil, zato meni, da bo skupščina Vzajemne, če bo na koncu res izpeljana, zgodovinska. Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak je danes ponovila, da ne gre za poskus prevzema zavarovalnice s strani upokojencev, temveč za to, da skuša civilna družba nadzirati, kako se sredstva v Vzajemni porabljajo in zagotoviti, da se porabijo za osnovni namen. Po trditvah Kožuh Novakove v zvezi že ves čas dopovedujejo politiki, da naj njihova prizadevanja jemlje kot pomoč civilne družbe upravljalcem Vzajemne in ne kot nagajanje. Prepričana je, da je treba na Vzajemni očistiti Avgijev hlev, ki že dolgo časa zelo smrdi. Pri tem ugotavlja, da jih že eno leto ovirajo, sedaj pa upajo, da bo teh ovir konec. Povedala je, da sta ji oba člana izredne uprave Vzajemne, Dušan Kidrič in Irena Kos, zagotovila, da bodo vse priprave na skupščino potekale zakonito, a v isti sapi pripomnila, da so se že pojavili namigi, da bi utegnili sklepe skupščine razglasiti za nične, ker naj bi na njej prevladovala zgolj ena starostna skupina. Kožuh Novakova je zagotovila, da pri njihovih prizadevanjih ne gre za izključevanje mlajših. Pooblastila zbirajo pri družinah in ne samo starejših, ob koncu postopka pa zopet pričakujejo vsaj tretjino pooblastil mlajših članov Vzajemne. V zvezi se sicer zavzemajo za to, da bi bili v nadzorni svet imenovani predsednica zveze Kožuh Novakova, podpredsednik zveze Mirko Miklavčič ter predstavnika sindikatov Marjan Urbanč in Andrej Zorko. V skladu s predlogi strokovnega sveta Agencije za zavarovalni nadzor in izredne uprave Vzajemne pa naj bi skupščina v nadzorni svet imenovala nekdanja ministra za zdravje Boruta Miklavčiča in Božidarja Voljča ter Jelko Mlakar in Tomaža Banovca. Po ugotovitvah Kožuh Novakove je predlog Zdusa precej bolj starostno uravnotežen. Miklavčič je medtem zagotovil, da bodo upokojenci pri svojih prizadevanjih urediti razmere na Vzajemni vztrajni, dosledni in nepopustljivi, in to tudi, če bo skupščina na koncu razglašena za neveljavno. Želijo si, da bi bila skupščina 26. julija odprta za javnost in da Vzajemna dobi upravo in nadzorni svet, kot si ju zasluži. Na zvezi vztrajajo, da je bila izredna uprava lani imenovana nezakonito in da je šlo za to, da se prepreči imenovanje uprave, ki bi resnično počistila Vzajemno. Kožuh Novakova priznava, da je predlog strokovnega sveta Agencije za zavarovalni nadzor in izredne uprave za nadzornike Vzajemne strokoven, a obenem opozarja, da gre za vladi zveste ljudi, medtem ko Vzajemna kot zasebna zavarovalnica potrebuje neodvisne ljudi. Zagotovila je, da bodo v primeru uspeha njihovega predloga upravo izbrali pregledno na javnem razpisu.
|
neutral
|
3,252
|
Ljubljana - Lastniki prednostnih delnic Hita, med temi so največji uravnoteženi Vzajemni sklad Infond, Cetis, Triglav vzajemni sklad ter Banka Celje, bodo za dividende predvidoma prejeli dobrih 434.000 evrov. Po predlogu uprave, ki jo vodi Drago Podobnik, bodo namreč delničarji na avgustovski skupščini za prednostne delnice namenili 16 centov bruto na delnico, seznanili pa se bodo tudi z odstopom predsednika nadzornega sveta Mateja Goloba Matzela. Nekaj dni po odstopu prvega nadzornika je nato Podobnik razkril alternativni načrt poslovanja Hita, ki predvideva, da se bo zmanjšanje zaposlenih znižalo ne le za prvotno načrtovanih 206 zaposlenih, temveč za skupno 397. Za alternativni ukrep so se odločili zato, ker Sindikat igralniških delavcev Slovenije (SIDS) ni sprejel zmanjšanja pravic zaposlenih. Po večih pogajanjih, ko je kazalo, da bosta SIDS in Podobnik vendarle našla skupni jezik, pa je SIDS pred nekaj dnevi dokončno zavrnil podpis dveh aneksov k podjetniški kolektivni pogodbi in sporazum o poskusnem razporejanju delovnega časa. Omenimo še, da sta druga dva sindikata Vrba in GIT že maja podpisala dogovor o znižanju plač in oba aneksa.
|
neutral
|
3,253
|
Ljubljana - Agencija za zavarovalni nadzor je predsedniku in članici izredne uprave Vzajemne, Dušanu Kidriču in Ireni Kos, podelila licenci za člana uprave z rednim mandatom, ki začneta veljati v soboto. Kot je za STA povedal prvi mož agencije Mihael Perman, so po izteku njunega začasnega mandata tako ustvarjeni pogoji za zakonito delovanje Vzajemne. Agencija mora po Permanovih besedah poskrbeti za spoštovanje zakonodaje, ki med drugim predpisuje, da morajo imeti zavarovalnice vsaj dvočlansko upravo. S sklicem skupščine Vzajemne, ki bo v ponedeljek, je agencija nadzor nad poslovanjem Vzajemne vrnila njenim članom, sama zavarovalnica pa je po ocenah Permana v boljšem položaju kot pred letom. Agencija je oktobra lani v zdravstveni zavarovalnici Vzajemna za obdobje devetih mesecev imenovala izredno upravo s pojasnilom, da v zavarovalnici niso vzpostavljeni ustrezni kontrolni mehanizmi. Posledično po mnenju agencije ni bila vzpostavljena ustrezna struktura notranjih nadzorov, kar je potencialno omogočalo zlorabo v Vzajemni. "Izredna uprava je postavila dober temelj za boljše poslovanje Vzajemne v prihodnje," je dejal Perman. Ob tem je ocenil, da za Vzajemno privatizacija ni dobra rešitev, jo je pa kot vzajemno zavarovalnico težje upravljati. Zato bi bile potrebne nekatere spremembe zakona, tako da ne bo več prišlo do razmer, ki smo jim bili v primeru Vzajemne priča v zadnjem letu, je dodal.
|
neutral
|
3,254
|
New York - Proizvajalec računalniških operacijskih sistemov Microsoft, spletno podjetje Amazon in izdajatelj kreditnih kartic American Express so v četrtek prijavili višje dobičke v koledarskem drugem četrtletju, vendar pa se je kljub temu vrednost njihovih delnic znižala. Microsoft je v svojem zadnjem poslovnem četrtletju od aprila do junija dobiček povečal za 48 odstotkov v primerjavi z enakim četrtletjem lani. Od aprila do junija je Microsoft tako pridelal za 4,52 milijarde dolarjev dobička oziroma 51 centov na delnico ob skupnih prihodkih 16,04 milijarde dolarjev, kar je za 22 odstotkov več kot lani. V omenjenem četrtletju so se dobro prodajali operacijski sistemi Windows. Skupina, ki se pri Microsoftu ukvarja samo s tem, je prihodke povečala za 44 odstotkov na 4,5 milijarde dolarjev. V celotnem poslovnem letu, ki se je za Microsoft sklenilo junija, pa so se dobički povečali za 29 odstotkov na 18,8 milijarde dolarjev oziroma 2,10 dolarja za delnico. Vlagatelji so pred objavo rezultatov delnice podražili za 72 centov, po zaprtju borz v podaljšanem trgovanju pa so se delnice v primerjavi s sredino vrednostjo pocenile za 16 centov na 25,68 dolarja. Podobno se je godilo spletnemu podjetju Amazon.com, ki je v svojem drugem četrtletju zaslužilo 207 milijonov dolarjev dobička, kar znaša 45 centov na delnico in je za 45 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Analitiki pa so pričakovali 54 centov dobička na delnico, ki se je zato pocenila za 15,82 dolarja oziroma 13,2 odstotka na 104,25 dolarja. Prihodek Amazon.com je znašal skupaj 6,6 milijarde dolarjev, kar je za 41 odstotkov več kot lani. Vendar pa so stroški poslovanja v primerjavi z enakim obdobjem lani porasli za 40 odstotkov na 6,3 milijarde dolarjev. Izdajatelj kreditnih kartic American Express je medtem ugotovil, da so ljudje začeli spet trošiti, saj se mu je dobiček v drugem četrtletju letos v primerjavi z drugim četrtletjem lani povečal na 1,02 milijarde dolarjev oziroma 84 centov na delnico. Lani je znašal 337 milijonov dolarjev. Prihodek American Express je nanesel skupaj 6,9 milijarde dolarjev, kar je za 13 odstotkov več kot lani. Kljub temu so se delnice American Express pocenile za 54 centov na 42,65 dolarja.
|
positive
|
3,255
|
Ljubljana - Skupščina Vzajemne je danes za nove člane nadzornega sveta izvolila Matejo Kožuh Novak, Mirka Miklavčiča, Marjana Urbanča in Andreja Zorka. Skupščina pa za lansko leto ni podelila razrešnice ne redni ne izredni upravi, prav tako ne nadzornikom. Predsednik začasne uprave Vzajemne Dušan Kidrič je ob tem izpostavil, da mora biti nadzorni svet strokoven. "Za članstvo v nadzornem svetu pa je treba imeti tudi zakonsko določene reference," je še izpostavil. Meni, da je bilo v letu 2009 v Vzajemni narejeno vse, kar je bilo možno. "Intervencije izredne uprave so bile usmerjene samo na preprečitev nastanka ali plačila tistih stroškov, ki so bila za poslovanje nepotrebna ali očitno previsoka, zato so bile takoj po njenem nastopu prekinjene nekatere pogodbe, zadržana nekatera plačila in sprožene notranje in zunanje revizije," je poudaril. Kožuh Novakova je ob očitkih, "da niso kompetentni za mesto nadzornikov izpostavila, da niso kompetentni, ker niso del političnega in kapitalskega ustroja". "Razrešnice niti izredni upravi nismo dali, ker ji očitamo, da niso naredili transparenten pregled nad dajanjem sponzorskega denarja," je dejala. Nadzorni svet bo sedaj objavil razpis za novo upravo. "Začeli bomo z revizijami, pregledali kadrovsko sestavo, upravi bo treba omejiti določene kompetence," je dejala Kožuh Novakova in dodala, da v upravi iščejo nove ljudi, ki bodo "pripravljeni delati in ne služiti na račun teh, ki vplačujejo v Vzajemno". Do izbire in imenovanja nove uprave bodo sedanjo začasno upravo zaprosili za nadaljevanje dela. Skupščina za poslovno leto ni podelila razrešnice ne stari upravi v sestavi Boštjana Averja, Petra Pustatičnika, in Davorja Hvale ne izredni upravi, ki sta jo sestavljala predsednik Dušan Kidrič in članica Irena Kos. Razrešnice za delo v letu 2009 prav tako niso prejeli nadzorniki Gregor Primic, Jože Benčina, Ivan Sepaher, Dejan Ritoper, Primož Igrc, Darja Korpar, Mihael Perman, Jurij Gorišek, Mojca Berkovič Simeonov, Karmen Ponikvar, Katja Božič in Peter Stanovnik. Na skupščini je bilo prisotnih 88,80 odstotka glasov, prejeli so 59 preklicev pooblastil. Med glasovi zavarovancev je bilo 75 odstotkov starejših posameznikov, 19 odstotkov srednje starosti in šest odstotkov mlajših. Skupščina je sprejela sklep, da bilančni dobiček za poslovno leto 2009 v višini 6,42 milijona evrov ostaja nerazporejen. Za revizorja za poslovno leto 2010 je skupščina izbrala revizijsko družbo BDO revizija. Skupščina ni sprejela sprememb in dopolnitev statuta Vzajemne, na sklepe, tudi na sklep o izvolitvi članov nadzornega sveta, pa so bile napovedane izpodbojne tožbe.
|
neutral
|
3,256
|
Begunje na Gorenjskem - Višje sodišče v Ljubljani je v stečajnem postopku nad Elanom p.o. delno ugodilo pritožbam upnikov zoper sklep Kranjskega okrožnega sodišča o nagradi stečajnemu upravitelju Andreju Marincu. Slednji je tako zaradi znatnega deleža prenesenih nalog na zunanje sodelavce po mnenju sodišča upravičen do 26 tisoč in ne 50 tisoč evrov nagrade. Marinc je v letu 2009 za opravljeno delo predlagal 234 tisoč evrov nagrade, kar mu je okrožno sodišče v Kranju odobrilo, po pritožbi sindikata pa je višje sodišče omenjeni sklep novembra zavrnilo. Marinc je v začetku leta 2010 nato predlagal, naj se mu odmeri nagrada v višini 50 tisoč evrov, kar je Kranjsko sodišče tudi sprejelo. Višje sodišče v Ljubljani je po drugi pritožbi sindikata sklep danes delno spremenilo in sicer je zavrnilo predlog odmere v višini 32 tisoč evrov (z vključenim DDV), potrdilo pa ga je v višini skoraj 26.000 evrov. Andrej Marinc (na spodnji fotografiji) je namreč znaten delež nalog, ki sodijo v delokrog stečajnega upravitelja, v minulih letih prenesel na pogodbene izvajalce. Foto: Primož Knez Od zakonske maksimalne nagrade v višini 121 tisoč evrov je bilo prejšnjim stečajnim upraviteljem izplačanih že skoraj 78 tisoč evrov, kar bi Marincu prineslo dobrih 43 tisoč evrov nagrade. Zaradi prenesenih nalog pa naj bi se odmera nagrade znižala za 40 odstotkov, kar ob že izplačani akontaciji skupaj z DDV znaša nekaj manj kot 26 tisoč evrov, zaključuje svoj sklep višje sodišče v Ljubljani.
|
neutral
|
3,257
|
Koper - Istrabenz je za finančnega svetovalca v postopku prodaje svojega deleža v družbi Instalacija izbral Unicredit Bank Austria z Dunaja. Istrabenz bo tako skupaj s finančnim svetovalcem v prihodnjih dneh začel postopke za prodajo 51-odstotnega deleža v družbi Instalacija. Kot so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze še sporočili iz Istrabenza, se je na vabilo za oddajo ponudb za izbor finančnega svetovalca, ki so ga posredovali na 25 naslovov, odzvalo pet ponudnikov. V postopku podrobnejših predstavitev in analiz so izbrali družbo Unicredit Bank Austria. Osnovna dejavnost družbe Instalacija s Sermina pri Kopru je skladiščenje in pretovarjanje naftnih derivatov. Je največje skladišče naftnih derivatov v Sloveniji s skoraj 70-odstotnim tržnim deležem. Istrabenz je njen večinski lastnik, ostalih 49 odstotkov pa je v lasti Petrola.
|
neutral
|
3,258
|
Nova Gorica - Novogoriški igralniški velikan Hit bo v luči poslabšanja rezultatov poslovanja, ki ne dosegajo načrtovanih, pa tudi ker s sindikati niso dosegli dogovora, zmanjšal število zaposlenih. Doslej je družbo zapustilo okoli 130 delavcev, do konca leta pa jo bo moralo zapustiti še okoli 270 ljudi. Omenjenih 130 delavcev je iz Hita odšlo sporazumno, prejeli so tudi odpravnine, so za STA pojasnili v Hitu in dodali, da zaposlenim le še ta mesec ponujajo možnost sporazumnega prenehanja delovnega razmerja z odpravnino. Uprava družbe zaposlene vabi tudi k ponovnemu premisleku o sklepanju pogodb za polovični ali tričetrtinski delovni čas. S tem bi z večjo fleksibilnostjo pripomogli k reševanju trenutnih razmer, zmanjševanju števila najetih študentov in ohranjanju delovnih mest. Krčenju števila zaposlenih tako po navedbah uprave botrujejo slabše poslovanje, neprilagodljivost sedanjega načina razporejanja delovnega časa in ker s sindikati niso dosegli dogovora. Zato v družbi znova ugotavljajo, da je treba nujno racionalizirati obratovalni čas, število igral in zmanjšanje števila zaposlenih. Kot so pojasnili v Hitu, stroški dela zajemajo vedno večji delež v skupnih odhodkih, junija so predstavljali 45-odstotni delež v celotnem kolaču odhodkov. Po zelo slabem juniju poslovni izid tudi v juliju ne dosega načrtovanega. Vodstvo družbe si, kot so poudarili, intenzivno prizadeva za sanacijo Hitovega poslovanja z doslednim izvajanjem dejavnosti na področju interne reorganizacije, optimizacije stroškov in povečanja realizacije. Tako je v preteklih mesecih prodaja različnih turističnih paketov presegla načrtovano, nadaljujejo se pomembne naložbe v kakovostnejšo ponudbo, v teku so tudi pogovori o pridobivanju gostov z bolj oddaljenih trgov. Uprava Hita si še naprej prizadeva za dialog s sindikati, so izpostavili. Dodali so, da so predstavnike vse treh sindikatov - Sids, Git in Vrba - zaradi predvidene odpovedi pogodb o zaposlitvi večjemu številu zaposlenih povabili na skupno posvetovanje. Na posvetu, ki bo prihodnji teden, bo beseda tekla o oblikovanju končnih kriterijev za izvajanje programa presežnih delavcev. Še teden kasneje pa je uprava na posvet o zmanjšanju obsega poslovanja in krčenju zaposlenih povabila tudi svet delavcev družbe. Hitova uprava sindikate še posebej vabi na sestanek, na katerem bi se dogovorili o delitvi napitnin. Z uskladitvijo bi namreč lahko začeli z izplačevanjem napitnin. V Hitu so za STA komentirali še tožbo, ki so jo vložili proti prejšnji upravi Hita pod vodstvom Nika Trošta. Tožbo so vložili zaradi neskrbnega ravnanja v primeru Hitove odvisne družbe Hit International v Beogradu, prejšnja uprava pa je odobrila nakup nezazidljivega kmetijskega zemljišča za izgradnjo zabaviščnega centra v Beogradu po ceni, ki je za več kot štirikrat presegla ceno primerljivih zemljišč. Ocena nastale škode za Hit znaša približno dva milijona evrov in še ni dokončna.
|
negative
|
3,259
|
Banja Luka - Največji alternativni ponudnik storitev fiksne telefonije v Republiki srbski Aneks, ki je v lasti Telekoma Slovenije, je vložil tožbo proti Telekomu Srbije, največjemu operaterju v tej bosanski entiteti. Aneks zaradi zlorabe monopolnega položaja zahteva 21,2 milijona evrov, so potrdili na Telekomu Slovenije. Tožbo je Aneks pred okrožnim gospodarskim sodiščem v Banja Luki vložil že 19. maja. Tožbo je vložil zaradi zlorabe monopolnega položaja, zlasti zaradi kršitev sektorske regulacije in zakona o konkurenci. Od tožbe si v Aneksu obetajo predvsem, da bo prispevala k ureditvi razmer na trgu in prekinitvi očitanih zlorab, so zapisali na Telekomu Slovenije. Kot je poročal bosanski poslovni portal Capital, ki ga povzemajo tudi spletne Finance, naj bi Aneks tožbo vložil potem, ko sta oba bosanska regulatorja - konkurence in trga telekomunikacij - zahteve podjetja zavrnila kot neutemeljene. Aneks naj bi sicer Telekomu Srbije očital zlorabo prevladujočega tržnega položaja in izkrivljanje konkurence na bosanskem trgu telekomunikacij. Aneks v odškodninskem zahtevku terja 41,5 milijona bosanskih mark odškodnine, kar v evrih trenutno znaša 21,2 milijona. Aneksova odškodninska tožba po pisanju portala Capital ni edina, s katero se sooča Telekom Srbije, prav tako pa ni edina v milijonskem znesku. Vse skupaj naj bi potencialne obveznosti največjega operaterja v Republiki srbski v sodnih sporih znašale skoraj 56 milijonov konvertibilnih mark, medtem ko vodstvo družbe ocenjuje, da jih je kvečjemu za 3,9 milijona.
|
negative
|
3,260
|
Ljubljana - Factor banka je v polletju ustvarila dobre štiri milijone evrov dobička iz poslovanja, kar je za sedem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček iz rednega poslovanja se je zmanjšal za šest odstotkov na 3,20 milijona evrov. Bilančna vsota je konec junija dosegla 1,20 milijarde evrov. To je za štiri odstotke več kot ob koncu minulega leta in za odstotek več od načrtovane bilančne vsote za letos, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz banke. Oslabitve zaradi slabih posojil so ob polletju dosegle 9,84 milijona evrov, kar je 99 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kapitalska ustreznost Factor banke Ljubljana je znašala 10,28 odstotka, medtem ko je konec leta 2009 znašala 10,73 odstotka. "V prvi polovici leta je banka nadaljevala še bolj poglobljeno s celovitim pristopom na področju vseh vrst tveganj," so v banki med drugim zapisali v polletnem nerevidiranem poročilu. V banki pričakujejo, da se bo gospodarska kriza kljub znakom okrevanja nadaljevala tudi v drugi polovici leta.
|
positive
|
3,261
|
Berlin - Nemški ekonomski inštitut IW napoveduje, da bo največje evropsko gospodarstvo upokojitveno starost moralo prej ali slej dvigniti na 70 let. Prvi mož inštituta Michael Hüther opozarja, da zaradi nizkih stopenj rodnosti in zviševanja pričakovane življenjske dobe ni druge rešitve, kot je ponoven dvig upokojitvene starosti. Nemčija je leta 2007 sprejela ukrep, s katerim se upokojitvena starost s 65 dviguje na 67 let. Dvig bo postopen in ga bo država izvedla med leti 2012 in 2029. Hüther je za nemški časnik Rheinische Post dejal, da bi morala Nemčija po tem obdobju nadaljevati s procesom dvigovanja upokojitvene starosti. Kdor bi se želel upokojiti hitreje, bi to lahko naredil z odbitki. Ob tem pa bi ljudem, ki bi po dopolnjenem 70. letu starosti še lahko delali, morali omogočiti nadaljevanje dela. "Potrebujemo veliko več fleksibilnosti, kar se tiče dela v starosti," je dejal Hüther. Izrazil je še prepričanje, da bi morala biti upokojitev pri 67 letih le orientacijska vrednost, ne pa meja za upokojitev. Prvi mož inštituta IW je menil še, da mora biti vsak, ki ne vidi posledic starajočega se prebivalstva, slep. S tem se je odzval na razprave v nemškem parlamentu, kjer nekateri poslanci želijo doseči znižanje upokojitvene starosti za določene poklice. Vsekakor so Nemci s težavo dosegli že dogovor o dvigu upokojitvene starosti na 67 let, opozicijske stranke so trdile predvsem, da starejši ljudje v državi nimajo dovolj zaposlitvenih možnosti.
|
negative
|
3,262
|
Velenje - Potem ko je uprava velenjskega Vegrada minuli četrtek objavila insolventnost, se bo s poročilom o solventnosti danes popoldne seznanil nadzorni svet družbe. Po zagotovilih prve dame Vegrada Hilde Tovšak naj bi nadzorniki na mizo dobili tudi finančni načrt prestrukturiranja družbe. Po razglasitvi insolventnosti za Vegrad zdaj obstajata dve možnosti - prisilna poravnava ali stečaj. Kakšen bo načrt Tovšakove, je za zdaj mogoče le ugibati, čeprav naj bi se sama nagibala k uvedbi prisilne poravnave in ne stečaja. Po mnenju ministrice za gospodarstvo Darje Radić bo Vegrad težko zmogel izkoristiti prisilno poravnavo. Stečaj družbe je tako po njenih besedah najbolj realna možnost in najbolj optimalna rešitev za delavce. Za čimprejšnjo uvedbo stečajnega postopka nad Vegradom se zavzema tudi sindikat v velenjski družbi, saj naj bi delavci le tako lahko uveljavili svoje pravice. Stečaj kot najverjetnejšo možnost omenja tudi ekonomist Jože P. Damijan, ki poudarja, da bi bila prisilna poravnava načeloma sicer boljša, a je težko izvedljiva, ker Vegrad nima veliko sklenjenih pogodb za nove projekte. V Vegradovi upravi so po objavi plačilne nesposobnosti zagotovili, da bo poslovanje družbe potekalo v okvirih, kot ga določa zakon. Tovšakova ob tem napoveduje, da bo v postopku insolventnosti vse upnike družbe enakopravno obravnavala, prav tako bo uprava za odpravo insolventnosti zagotovila izvedbo ustreznih ukrepov, ki so v njeni pristojnosti.
|
neutral
|
3,263
|
Kranj - Lastniki Gorenjskega tiska so na današnji skupščini upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za minulo leto ter sklenili bilančni dobiček prenesti v rezerve. Skupščina je dala soglasje k sklenitvi pogodbe o prenosu poslovnega obrata za proizvodnjo tiskovin na novo podjetje. O prenosu dejavnosti tiskarstva pa bodo lastniki odločali v torek. Na današnji skupščini so sklenili, da se bilančni dobiček v višini skoraj 3,8 milijona evrov razporedi v druge rezerve iz dobička. Kot revizorja za tekoče leto so delničarji imenovali podjetje za revidiranje KPMG Slovenija, sprejeli pa so tudi spremembe statuta družbe zaradi uskladitve z zakonskimi določili. V skladu s spremembo statuta se bo zmanjšalo število članov nadzornega sveta in sicer bodo s funkcije odpoklicali Matjaža Satlerja in Tino Bačič iz MSIN, družbe za svetovanje in investiranje. Kot so za STA potrdili v Gorenjskem tisku, so lastniki na skupščini potrdili predlagane sklepe. To tudi ni presenetljivo, saj več kot 90 odstotkov lastniškega deleža prek povezanih družb obvladujeta Matjaž Satler in Marko Mohar, ki imata večinski delež tudi v EGP (Embalažno grafično podjetje) Škofja Loka. Zato so se v javnosti pojavila ugibanja, da bodo v prihodnje dejavnosti obeh podjetij združili. Pogodba o izčlenitvi in prenosu dela premoženja Gorenjskega tiska, ki je namenjen tiskarstvu in proizvodnji papirja ter izdelkov, na družbo ADM iz Grosupljega, je bila sklenjena že 24. junija. Delničarji pa bodo v torek na še eni skupščini odločali o soglasju, ki je pomemben za realizacijo pogodbe. V skladu s tem soglasjem bo tiskarska dejavnost Kranjskega podjetja prešla na družbo ADM - trgovina, inženiring in proizvodnja, za katero je pred sodnim registrom v teku postopek za registracijo spremembe firme in sedeža v Gorenjski tisk - storitve, tiskarna in knjigoveznica s sedežem na istem naslovu kot Gorenjski tisk. S tem 100-odstotno lastništvo te hčerinske družbe prevzema Gorenjski tisk, ki zaposluje okrog 150 ljudi.
|
neutral
|
3,264
|
Ljubljana - Skupščina Perutnine Ptuj le ni minila popolnoma mirno in brez zapletov, kot so včeraj poskušali prikazati v družbi, ki jo vodi Roman Glaser. Ker ima konzorcij lastnikov z družbo Holding PMP (last menedžerjev ptujske družbe) na čelu v lasti večino Perutnine Ptuj, so bili vsi sklepi res sprejeti, vendar je poslovnež Franc Gajšek na skupščini napovedal številne izpodbojne tožbe. Med drugim je Gajšek prek odvetnika Vladimirja Biliča napovedal izpodbojne tožbo celo na dnevni red skupščine, na razrešnico upravi in nadzornemu svetu, na sklep o nedelitvi bilančnega dobička, na pooblastilo upravi za nakup lastnih delnic... Poleg Gajška je, kot je razvidno iz podpore predlogom, proti razrešnici upravi in nadzornemu svetu ter proti predlogu za neizplačilo dividend glasovala tudi Kapitalska družba, desetodstotna lastnica Perutnine Ptuj. "Če obstaja denar za nakup lastnih delnic, kako je mogoče, da ga ni za izplačilo dividend," nam je po skupščini povedal Bilič. Edini sklep, na katerega Bilič včeraj ni napovedal izpodbojne tožbe, je bilo imenovanje KPMG za revizorja letnega poročila za leto 2010. Za novega člana nadzornega sveta je bil včeraj pričakovano izvoljen Simon Toplak, eden od ustanoviteljev Perutninske zadruge Ptuj (druge največje lastnice Perutnine Ptuj), ki bo v nadzornem svetu zamenjal Zvonka Erbusa. Toda Toplaku se bo mandat iztekel šele čez štiri leta in ne hkrati s preostalimi nadzorniki. To je namreč včeraj predlagal Glaser, vendar njegov nasprotni predlog ni dobil zadostne podpore.
|
negative
|
3,265
|
Ljubljana - Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je na prvem javnem razpisu za sofinanciranje začetnih investicij podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest v Pomurju podelila vseh razpisanih 7,16 milijona evrov. Prijavitelji bodo na podlagi odobrenih projektov v Pomurju ustvarili novih 352 delovnih mest. Kot so danes sporočili iz službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, je na razpis, ki je bil objavljen 19. januarja, zaključil pa se je 16. marca, prispelo 150 vlog. Od teh so jih odobrili 70, in sicer 16 za prvi, 54 pa za drugi sklop. Prijavila so se lahko mala, srednja in velika podjetja, ki imajo sedež na območju izvajanja zakona o razvojni podpori pomurski regiji v obdobju 2010-2015. Vsa predvidena sredstva so razdelili že po prvem odpiranju, tako da so drugi dve predvideni odpiranji preklicali. V prvem sklopu so bili projekti, ki bodo odprli vsaj eno delovno mesto na pridobljenih 50.000 evrov nepovratnih sredstev in katerih vrednost sofinanciranja investicije ne presega 500.000 evrov. Najnižja vrednost sofinanciranja investicije je znašala 50.000 evrov. Razpisanih je bilo pet milijonov evrov, od tega 2,884 milijona v letu 2010 in 2,116 milijona v letu 2011. Po razdelitvi sredstev, ki so bila razpisana v okviru prvega sklopa, je ostalo od sredstev za leto 2011 nerazporejenih okoli 318.700 evrov, ki so jih nato prenesli na drugi sklop. V drugem sklopu so bili projekti, katerih vrednost sofinanciranja investicije ne presega 50.000 evrov. Delovna mesta niso bila pogoj, bila pa so merilo pri izboru projektov. Najnižja vrednost sofinanciranja investicije je znašala 10.000 evrov. Razpisanih je bilo 2,16 milijona evrov, od tega 1,236 milijona v letu 2010 in 924.000 evrov v letu 2011. Prijavitelji so sicer zaprosili za sofinanciranje v višini 18,8 milijona evrov, kar je 2,6-krat več od razpisanih sredstev. "Iz prejetih vlog torej izhaja, da bi prijavitelji, če bi bilo lahko odobreno sofinanciranje vsem, na območju izvajanja t.i. Pomurskega zakona ustvarili kar 686 novih zaposlitev," so ugotovili na vladni službi. Na območju upravne enote Murska Sobota so 29 projektom za obe leti odobrili skupno 4,05 milijona evrov, na območju upravne enote Ljutomer devetim projektom 1,11 milijona evrov, na območju upravne enote Lendava 11 projektom 890.000 evrov, na območju upravne enote Gornja Radgona 10 projektom nekaj več kot 1,1 milijona evrov ter v občini Apače enemu projektu 50.000 evrov.
|
positive
|
3,266
|
Velenje - S podatkom o prevzemu stoodstotnega lastniškega deleža v švedski družbi Asko Appliances Group je prvi mož Gorenja Franjo Bobinac napovedal začetek delovne jeseni in poudaril, da gre za nov zgodovinski mejnik v razvoju podjetja. Gorenje, ki je 27. julija podpisalo pogodbo o prevzemu, s tem mejnikom zapolnjuje zadnje sive lise v Evropi, z lastno proizvodnjo širi in krepi svoj trg v skandinavskih državah, Severni Ameriki in Avstraliji, obenem pa prevzema blagovni znamki Asko v najvišjem tržnem segmentu in Upo v srednjem, ki bosta dopolnjevali program Gorenja. Kupnina prevzema od italijanskega lastnika, skupine Antonio Merloni Group, je znašala 4,5 milijona evra, kar je po besedah predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca manj, kot so ocenjevali analitiki (Antonio Merloni Group je pred desetimi leti za Asko odštel okoli 75 milijonov evrov). Gorenje je financiranje zagotovilo iz svežega kapitala, ki ga je v ta namen v junijski dokapitalizaciji zagotovil IFC (International Finance Corporation), ki je del skupine Svetovne banke. Predvideni učinki prevzema bodo tako na letošnji poslovni načrt Gorenja kot tudi na strateški načrt Skupine Gorenje pozitivni, so prepričani v podjetju, z nakupom pa bodo prodrli tako na skandinavski, na katerem nameravajo doseči 10-odstotni tržni delež, kot tudi na severnoameriški in avstralski trg. Kdo ali kaj je Asko? Švedska družba Asko je stara 60 let in je ena največjih proizvajalcev in prodajalcev velikih gospodinjskih aparatov s sedežem v Vari na Švedskem. Svojo lastno proizvodnjo pomivalnih, pralnih in sušilnih strojev ima v Vari, proizvodnjo kuhalnih aparatov, pečic in likalnih sistemov pa v Lahtiju na Finskem. Prva finančnica Gorenja Mirjana Dimc Perko je predstavila podatke o poslovanju švedske družbe. Lani je Asko ustvaril 173 milijonov evrov prihodkov, za letos pa načrtuje 176 milijonov prihodkov in EBITDA v višini 7,2 milijona evrov. Kapital podjetja je konec junija znašal 26,5 milijona evrov. "Med Gorenjem in Askom vidim številne sinergije na področju prodaje in marketinga, raziskav in razvoja, nabave in proizvodnje," je pojasnil Bobinac in dodal, da bo Gorenje v Asko vlagalo od štiri do pet milijonov evrov na leto, prvo večjo finančno injekcijo pa naj bi družba dobila morda že konec letošnjega leta.
|
positive
|
3,267
|
London - Ženske menedžerke v Veliki Britaniji v povprečju letno zaslužijo 10.000 funtov (dobrih 12.000 evrov) manj kot njihovi moški kolegi, je pokazala raziskava inštituta Chartered Management. Če bo ostalo pri trenutnih stopnjah, bodo ženske na izenačenje plač z moškimi čakale še 57 let, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. V Veliki Britaniji zakonodaja že 40 let prepoveduje razlike v plači za moške in ženske, ki opravljajo enako delo. Moški sicer višjo plačo pogosto zaslužijo z daljšo delovno dobo ali višjimi bonusi. A tudi med mlajšimi menedžerji študija ugotavlja, da ženske zaslužijo letno vsaj 1000 funtov (dobrih 1200 evrov) manj kot moški. Direktorica inštituta Chartered Management Petra Wilton je poudarila, da bi morala vlada narediti več za uresničevanje plačne enakosti. Med drugim predlaga strožji nadzor nad organizacijami ter javno izpostavitev tistih, ki med kadri delajo razlike po spolu. Inštitut je raziskavo opravil na več kot 43.000 menedžerjih in menedžerkah v 200 organizacijah. Med ugotovitvami so izpostavili tudi, da plače žensk rasejo hitreje, saj so se lani zvišale za 2,8 odstotka, medtem ko so moški beležili 2,3 odstotka višjo plačo. Pod pogojem, da se bo takšna rast obdržala tudi v prihodnje, se bodo plače žensk z moškimi izenačile leta 2067. Vladni podatki sicer kažejo, da je v povprečju plača žensk na Otoku za 15 odstotkov nižja kot plača moških. V 70. letih minulega stoletja, preden je bila uveljavljena zakonodaja, ki predvideva enako plačilo ne glede na spol, je bil razmik 34-odstoten. Britanska komisija za enakost in človekove pravice sicer razloge za to vidi v večjem udejstvovanju žensk v družinskem življenju ter stereotipih o njihovih sposobnostih.
|
negative
|
3,268
|
Ljubljana - Potem ko je 95-oktansko neosvinčeno gorivo v začetku poletja doseglo rekordno ceno, to je 1,223 evra za liter, je skozi poletje njegova cena bolj ali manj stagnirala, medtem ko se je dizel vztrajno dražil. Ob polnoči pa se je marsikateremu vozniku izrisal nasmešek na obrazu, saj so se pocenila prav vsa goriva. Za liter najbolj prodajanega 95-oktanskega neosvinčenega bencina je tako po novem treba odšteti dva centa manj kot v preteklih dveh tednih - nova cena za liter je 1,196 evra. Cenejši za dva centa je tudi 98- oziroma 100-oktanski bencin, po novem je za liter treba odšteti 1,219 evra. Dizelsko gorivo, ki se je pred dvema tednoma podražilo, se je tokrat pocenilo, a nekoliko manj kot ostala goriva. Nova cena za liter dizla je tako za 0,7 centa nižja, kar pomeni, da je za liter treba odšteti 1,169 evra. Cena je podobno kot pri ostalih gorivih padla tudi kurilnemu olju, in sicer za 1,1 centa, na 0,741 evra za liter. Za petdesetlitrski rezervoar 95-oktanskega bencina, ki ga v Sloveniji med gorivi največ prodajo, je od polnoči treba odšteti evro manj kot v minulih dneh, in sicer 59,80 evra. Petdeset litrov 98-oktanskega bencina se je prav tako pocenilo za evro, na 60,95 evra, za enako količino dizelskega goriva pa je po novem treba odšteti 58,45 evra, kar pomeni pocenitev za 35 centov.
|
positive
|
3,269
|
Celje - Cinkarna Celje je po nerevidiranih podatkih v prvih polovici leta ustvarila 3,4 milijone evrov čistega dobička, kar je 10-krat več kot v enakem obdobju lani. Po oceni predsednika uprave Cinkarne Tomaža Benčina dobiček načrtovanega za letošnje prvo polletje presega za 72 odstotkov. Cinkarna Celje je v prvih šestih mesecih letos ustvarila 74,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za 16 odstotkov več kot v prvi polovici lanskega leta. Načrtovane prihodke od prodaje za prvo polletje je tako družba presegla za 11 odstotkov. Skupna vrednost izvoza v prvi polovici leta je porasla za 17 odstotkov na 62,7 milijona evrov, je Cinkarna danes sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Benčina je v analizi polletnih rezultatov poslovanje poudaril, da je letošnji dobiček dodatno obremenjen z vzpostavitvijo okoljske rezervacije, ki znaša 1,5 milijona evrov. V prvih šestih mesecih je družba v osnovna sredstva vložila 2,2 milijona evrov, kar je za dobrih 35 odstotkov več kot v primerjalnem obdobju. V prvi polovici leta se je skladno z zastavljeno strategijo podjetja nadaljevala tudi intenzivna razvojna dejavnost, predvsem na področju visokotehnološkega ultrafinega titanovega dioksida. Po besedah predsednika uprave so razmere na mednarodnem trgu pigmenta titanovega dioksida izredne. Sunkovito povečevanje porabe je ob lokalno omejenih proizvodnih zmogljivostih privedlo do tržnega deficita. Po doslej znanih podatkih titanovega dioksida tako največ primanjkuje v Evropi ter na Bližnjem in Srednjem Vzhodu. "Nesporno je dejstvo, da Cinkarna trenutno dosega presedenčno visoke cene pigmenta, da je proizvodnja popolnoma razprodana in da znašajo zaloge slabih 10 dni redne proizvodnje," je dejal Benčina. Opozoril je, da so razmere pri prodaji titancinkove pločevine nekoliko slabše kot lani, a še vedno solidne. Zaradi višjih cen cinka je vrednostna prodaja za 25 odstotkov višja, vendar so prodajne količine upadle za šest odstotkov. Poslovanje večine drugih prodajnih programov Cinkarne je letos precej bolje kot lani, pod ravnmi leta 2009 pa ostajata le gradbeni program in program grafičnih repromaterialov. Prvi mož Cinkarne pričakuje, da bodo ob nadaljevanju trenutnih gospodarskih razmer v celoti uresničili letošnji poslovni načrt. Novi nadzorniki družbe, ki jih je skupščina imenovala 1. junija, so se v torek sešli na ustanovni seji in za predsednico nadzornega sveta ponovno imenovali Matejo Vidnar, za njenega namestnika pa Milana Medveda, je Cinkarana danes ločeno objavila na spletni strani Ljubljanske borze. Poleg Vidnarjeve in Medveda sta v nadzornem svetu predstavnici kapitala še Barbara Gorjup in Jožica Tominc, predstavnika delavcev pa sta Marin Žagar in Dušan Mestinšek.
|
positive
|
3,270
|
Ljubljana - Skupina Telekom Slovenije je v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala čisti dobiček za 85 odstotkov na 4,3 milijona evrov, za odstotek pa je povečala prihodke, in sicer na 414,3 milijona evrov. V polletju sta prihodke sicer znižali največji družbi skupine - Telekom in Mobitel. Družba Telekom Slovenije je v polletju zmanjšala prihodke za štiri odstotke na 192,23 milijona evrov. Prihodke je znižal tudi Mobitel, in sicer za pet odstotkov na 190,53 milijona evrov. Prihodki so se po drugi strani najbolj povečali v družbah v tujini, zlasti na Kosovu za 24 odstotkov na 30,11 milijona evrov. Nerevidirano poročilo o poslovanju skupine Telekom Slovenije, ki ga je družba danes objavila prek spletnih strani Ljubljanske borze, kaže, da je skupina v polletju ustvarila 132,2 milijona evrov dobička iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA), kar je pet odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju. Dobiček iz poslovanja (EBIT) pa je znašal 25 milijonov evrov, kar je 13,6 milijona evrov več kot v prvem trimesečju, vendar za 45 odstotkov manj kot v primerljivem lanskem obdobju. V prvem polletju je skupina Telekom Slovenije za gradnjo, posodobitev in razvoj namenila 43,5 milijona evrov, s čimer ostaja med največjimi investitorji v Sloveniji. Število širokopasovnih priključkov se je v primerjavi s stanjem na zadnji dan leta 2009 povečalo za dva odstotka na 328.539, od tega v Telekomu Slovenije 212.452. V to število niso vključeni širokopasovni priključki v veleprodaji, ki jih je sto tisoč. Število klasičnih telefonskih priključkov v Sloveniji po pričakovanju še naprej upada, v družbah v tujini pa narašča, in sicer oboje po petodstotni stopnji. Telekom Slovenije je imel konec junija 545.134 telefonskih naročnikov, medtem ko je število mobilnih uporabnikov družbe Mobitel ostalo na enaki ravni kot konec lanskega leta - 1.178.834. Vseh fiksnih in mobilnih priključkov v skupini je bilo 2.632.144. V makedonskem ONE beležijo najhitrejšo rast v segmentu digitalne TV na tem trgu in imajo ob polletju 31.000 uporabnikov. Ukrepi novega vodstva ONE se pozitivno odražajo tudi na drugih segmentih poslovanja. Predsednik nadzornega sveta Telekoma Slovenije Tomaž Berginc je po sredini seji nadzornega sveta poudaril, da so se njihova priporočila in zadolžitve upravi začela uspešno uresničevati. "Uprava družbe, ki v popolni sestavi deluje šele slabe tri mesece, je dobro določila prioritete in odločno začela izpolnjevati začrtane cilje. To nam daje zagotovilo in zaupanje, da bo izpeljala tudi svojo prednostno nalogo v prihodnjih mesecih, reorganizacijo in konsolidacijo družb v Sloveniji s ciljem še učinkovitejšega poslovanja," je v sporočilu, ki ga je posredovala družba, še izpostavil Berginc.
|
neutral
|
3,271
|
Zagreb - Predstavniki hrvaškega državnega tožilstva so se danes v Celovcu sestali na delovnem srečanju z avstrijskimi kolegi, ki delajo na primeru banke Hypo Alpe Adria, so sporočili na spletni strani hrvaškega državnega tožilstva. Kot so dodali, so dosedanje sodelovanje in medsebojno pravno pomoč v postopkih, ki potekajo glede ugotovljenih nezakonitosti v poslovanju bivših odgovornih oseb v Hypo banki, ocenili kot dobro. Dogovorili so se tudi o smernicah nadaljnjega sodelovanja glede izmenjave dokumentacije in medsebojne pravne pomoči. Afera Hypo je dodobra pretresla Hrvaško, kjer naj bi bila vanjo med drugimi vpletena bivši premier Ivo Sanader in upokojeni hrvaški general Vladimir Zagorec, ki je v torek zavrnil obtožbe, da je sprejel posojila brez ustreznih jamstev. Sanaderja je z aferami v Hypo banki prejšnji teden povezala ena izmed ključnih prič avstrijskih preiskovalcev Christian Rauscher, ki je bil vodja oddelka banke za finance in je v koroški banki delal med letoma 1999 in 2005. Sicer pa tudi slovenska policija od julija vodi predkazenski postopek v povezavi z delovanjem banke Hypo Alpe Adria, zaenkrat zaradi suma storitve kaznivega dejanja izdaje in neupravičene pridobitve poslovne skrivnosti ter zlorabe osebnih podatkov. Kot so poročali mediji v regiji, je pod drobnogledom preiskovalcev tudi poslovanje Hypo banke v Srbiji in Črni gore. Srbski notranji minister Ivica Dačić naj bi se danes ob robu srečanja notranjih ministrov Salzburškega foruma pogovarjal z vodjo avstrijske kriminalistične policije o preiskavi o morebitnih nepravilnostih v Srbiji.
|
negative
|
3,272
|
Ljubljana - Javno agencijo RS za podjetništvo in tuje investicije (Japti) je v četrtek obiskala gospodarska delegacija iz največjega mesta jugozahodne Kitajske Chongqinga. Delegacija predstavnikov China Development Bank in podjetja Chongqing Transportation Tourism Investment Group se je zanimala za možnosti investiranja v Sloveniji. Kot so danes sporočili iz Japtija, sta predstavnike delegacije sprejela direktor Japtija Igor Plestenjak in vodja oddelka za internacionalizacijo, tuje neposredne investicije in predstavništva slovenskega gospodarstva v tujini Zoran Stamatovski, srečanja pa se je udeležil tudi predstavnik kitajskega veleposlaništva v Ljubljani. Plestenjak in Stamatovski sta Kitajcem orisala slovensko poslovno okolje ter slovensko politiko spodbujanja investicij ter predstavila možnosti vlaganja v zanimive projekte na področju infrastrukture, turizma ter logistike. Predstavniki kitajske delegacije so tudi sami predstavili svoje želje in ambicije za sodelovanje. Član kitajske delegacije je bil tudi podpredsednik ene največjih kitajskih bank China Development Bank Hao Yao Hui, ki je poudaril velike možnosti sodelovanja. Banka ima tudi svojega predstavnika v Ljubljani, s katerim so se na Japtiju dogovorili za nove sestanke in konkretno predstavitev projektov za možnost investiranja. Interes za vlaganje so izrazili tudi predstavniki podjetja Chongqing Transportation Tourism Investment Group, ki se ukvarja z gradbeništvom, projektnimi investicijami, financiranjem in upravljanjem projektov, predvsem na področju transporta in turizma. Podjetje trenutno gradi 5000 kilometrov avtocest in izvaja enega največjih turističnih projektov nasploh v zgodovini Kitajske v okolici tega mesta, sicer pa je tudi lastnik desetih hotelov s petimi zvezdicami, opremlja luksuzne ladje itd. Kapital podjetja znaša štiri milijarde evrov.
|
positive
|
3,273
|
Banja Luka - Slovenska družba Cestno podjetje Maribor (CPM) je danes podpisala dogovor o koncesiji za gradnjo dela avtoceste Banja Luka - Doboj v BiH, poroča beograjska tiskovna agencija Beta. Vlada Republike srbske je koncesijo slovenskemu CPM podelila po prekinitvi dogovora z avstrijskim Strabagom, ki ni zagotovil sredstev za realizacijo projekta. Dogovor so v Banja Luki danes podpisali direktor CPM Janez Škoberne, premier Republike srbske Milorad Dodik, minister za promet Nedeljko Čubrilović in v.d. direktorja družbe Mreža avtocest Ibrahim Medić. Dela se bodo predvidoma začela konec septembra ali v začetku oktobra, CPM pa bo moral zanje zagotoviti vsaj 300 milijonov evrov. Čubrilović je po pisanju tiskovne agencije Federacije BiH Fena pojasnil, da je bil CPM "najkonkretnejši in najobjektivnejši" pri podajanju samoiniciativne pobude, na katero se je odzvala vladna komisija za koncesije. Po njegovih besedah se oblasti tokrat niso spustile v izbiro izvajalca z javnim razpisom, ker niso želeli izgubljati časa. Mediji v Republiki srbski so se sicer pred podpisom razpisali o tem, da je na mariborsko sodišče prispel predlog za stečaj CPM, ker ta naj ne bi zmogel povrniti dolgov upnikom. Čubrilović pa je danes zatrdil, da je CPM likviden in da ima pri slovenskih bankah zagotovljenih 300 milijonov evrov za izgradnjo dela avtoceste. To naj bi dokazali tudi dokumenti, ki jih bodo oblasti po njegovih besedah prejele v prihodnjih nekaj tednih. Škoberne se je na drugi strani zahvalil slovenski vladi, ki je podprla izvedbo poslov v tujini. Dogovor z vlado Republike srbske pa je označil kot poslovno skrivnost, saj še vedno niso zaključene vse podrobnosti dogovora, še poroča Fena.
|
neutral
|
3,274
|
Ljubljana - Ob rahlem, a vztrajnem padanju branosti tiskanih izdaj v preteklih letih, se je trend v letošnjem letu obrnil navzgor, naslov najbolj branega časopisa pa ima zato še večjo težo. Po podatkih Slovenske oglaševalske zbornice za prvo letošnje polletje se je med tedniki ponovno najbolje odrezal Nedeljski dnevnik, medtem ko so med dnevnimi časopisi primat ohranile Slovenske novice. Največjo naklado med prilogami je imel ponovno Delov Vikend, med brezplačnimi časopisi pa tednik Žurnal. Nova objava podatkov v okviru projekta Revidirane prodane naklade tiskanih medijev, ki ga izvaja Slovenska oglaševalska zbornica, tako ni prinesla bistvenih sprememb. Podobno kot v prvem letošnjem četrtletju tako v kategoriji dnevnikov Slovenskim novicam po prodani nakladi sledita Delo in Dnevnik. Najuspešnejšemu tedniku Nedeljskemu dnevniku pa sledita Nedelo in Družina, ki je na tretjem mestu prehitela Lady. Najvišjo distribuirano naklado med prilogami ponovno izkazuje Vikend, sledita mu Pilot in Moj dom, enaka pa ostajata tudi vodilna med brezplačniki, in sicer tednik Žurnal in dnevnik Žurnal 24.
|
positive
|
3,275
|
Ljubljana - Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet (D&B) v septembrskem poročilu opaža skromno krepitev slovenskega gospodarstva. Slovenski rating sicer ostaja DB2c, kar pomeni nizko tveganje. Pristavka o nazadovanju oz. krepitvi ni in je rating označen kot stabilen. Kot so danes sporočili iz ljubljanske Bonitetne hiše I, ki je partnerska družba D&B, je v Sloveniji opaziti skromno krepitev gospodarstva predvsem zaradi (minimalne) rasti maloprodaje. Seveda pa D&B ob tem skrbi gradbeništvo, težave izvoznih trgov in prihajajoči ukrepi za zmanjšanje fiskalnega neravnotežja. D&B komentira tudi dogajanje v zvezi z Novo Ljubljansko banko, predvsem omenja stres test in kapitalizacijo. Sicer pa se tokrat spet nekoliko obširneje ukvarja z odnosi Slovenije in Hrvaške, glede katerih ocenjuje, da se še naprej izboljšujejo, kar zmanjšuje napetosti. D&B je v septembru spremenila rating šestim državam. Znižala ga je Pakistanu in Iranu, zvišala pa Poljski, Kazahstanu, Keniji in Nemčiji. Zaradi naše odvisnosti od Nemčije je prav to zvišanje pomembno za naš izvoz.
|
neutral
|
3,276
|
Ljubljana - Kapitalska družba (Kad) je v prvem letošnjem polletju ustvarila 7,7 milijona evrov dobička iz poslovanja in 23,3 milijona evrov dobička iz rednega delovanja. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem so se povečali tako prihodki iz poslovanja kot finančni prihodki, prvi za 13 in drugi za sedem odstotkov. Celotna sredstva Kada so konec junija znašala 1,284 milijarde evrov, finančna sredstva pa 1,17 milijarde evrov. Lastniške naložbe predstavljajo 72,14-odstotni delež, dolžniške pa 27,85-odstotnega, so sporočili iz družbe. S polletnim poročilom o poslovanju Kada in njegovih skladov v upravljanju se je danes seznanil nadzorni svet družbe, ki ugotavlja, da se pozitiven trend poslovanja, ki se kaže z dobičkom iz poslovanja in rednega delovanja, nadaljuje tudi v prvi polovici leta 2010. Pokojninski skladi v upravljanju Kada, z izjemo Prvega pokojninskega sklada (PPS), so v prvem polletju poslovali pozitivno. Sklad KVPS je v polletju dosegel 2,10-odstotno donosnost, SODPZ 1,77-odstotno in ZVPSJU 1,75-odstotno donosnost. PPS je v tem obdobju zabeležil negativno donosnost na ravni, in sicer je bila 7,24-odstotna. Čista vrednost sredstev pokojninskih skladov v upravljanju je konec junija znašala 1,065 milijarde evrov, kar je 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Število članov/zavarovancev, ki varčujejo pri Kadu, se je v primerjavi s primerljivim lanskim obdobjem povečalo za dva odstotka na 304.923. V prvem polletju pa je 7403 zavarovancev prejemalo pokojninsko rento PPS. Kad je v letošnjem letu zavezan na račun Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) konec novembra vplačati 100 milijonov evrov oziroma 51 milijonov evrov več kot v preteklem letu.
|
positive
|
3,277
|
Velenje - Gorenje, ki bo proizvodnjo grelnikov vode večjih litraž Gorenje Tiki iz Ljubljane preselilo v Staro Pazovo, bo do konca leta objekt v Srbiji razširilo in posodobilo, tehnološko opremo pa preneslo iz Ljubljane. Projekt s spodbudo za regionalni razvoj podpira tudi Srbija, ki zanj namenja en milijon evrov nepovratnih sredstev. Kot so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Gorenja, sta pogodbo o dodelitvi nepovratnih sredstev v višini enega milijona evrov, ki jih za gospodarski razvoj namenja srbska agencija za tuje vlaganja (Siepa), v četrtek v Stari Pazovi podpisala srbski minister za gospodarstvo in regionalni razvoj Mlađan Dinkić in član uprave Gorenja Branko Apat. Enostavnejši grelniki vode Gorenje Tiki z nižjo dodano vrednostjo se že štiri leta proizvajajo v Stari Pazovi, kjer so stroški proizvodnje bistveno nižji kot na proizvodni lokaciji v Ljubljani. Gorenje je že poleti napovedalo, da bo z namenom dviga dobičkonosnosti programa tja preselilo tudi proizvodnjo grelnikov vode večjih litraž in postopoma zaprlo nerentabilni ljubljanski obrat. Gorenje bo proizvodnjo v Ljubljani ustavilo konec novembra, ko bo 306 zaposlenih, ki naj bi po zagotovilih družbe do konca dela prejemalo redne plače, vse dodatke in celoten regres, izgubilo delo. Postopek likvidacije naj bi se končal marca prihodnje leto. Podjetje negativno posluje že od lani, prodaja pa je med letoma 2008 in 2010 upadla za 40 odstotkov. V tem obdobju je podjetje racionaliziralo poslovanje in znižalo stroške, da bi zagotovilo normalno pozitivno poslovanje. A zaradi strahu pred nadaljnjim poglabljanjem krize so se v družbi že junija odločili za prenehanje delovanja družbe.
|
neutral
|
3,278
|
Ljubljana - Čeprav je vodenje stečaja Hranilno-kreditne službe Sicura (HKS) upravitelju Branetu Goršetu prineslo glavno vlogo v sodni preiskavi, ki jo je v začetku leta pravnomočno uvedlo ljubljansko višje sodišče, mu je okrožno sodišče v Ljubljani šlo na roko pri odmeri nagrade za delo v omenjenem stečaju. V skladu s sklepom, ki ga je podpisala okrožna sodnica Jelka Rozman, je tako Gorše za vodenje stečaja, ki se je začel konec leta 2002, upravičen do skupaj skoraj 72.000 evrov nadomestil. To posledično pomeni, da bo za vsak mesec dela v stečaju prejel dobrih 782 evrov. Čeprav bi Goršetu po odredbi o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, po kateri je sodišče odmerilo nadomestilo, dejansko pripadlo "le" dobrih 46.000 evrov nagrade, pa mu jo je sodišče za dvakrat povečalo. Poleg dvajsetodstotnega dodatka k osnovi, ki ga je Gorše prejel zaradi "uspešnosti pri zmanjšanju stroškov, povečanju stečajne mase in hitrosti postopka", je prejel še dodatnih 14.000 evrov, ker je po oceni sodišča v stečaju "sam opravil zahtevnejše naloge, ki bi jih lahko prenesel na tretjo osebo". V utemeljitvi dodatnih povečanj Goršetove osnovne nagrade je mogoče najti več lukenj. Najprej glede hitrosti stečajnega postopka, ki se je začel decembra 2002: Gorše je namreč v načrtu stečaja napovedal, da se bo ta končal že marca 2005. Kljub več kot petletni zamudi je okrožno sodišče, natančneje sodnica Rozmanova, pred ministrstvom za pravosodje, ki je pred kratkim na pobudo upnika HKS Sicura Bojana Oblaka odločalo o odvzemu dovoljenja Goršetu za opravljanje funkcije stečajnega upravitelja, Goršeta branilo z utemeljitvijo, da je odgovornost za dolgotrajnost stečajnega postopka na strani sodišča. Pri tem je v obrazložitvi celo dodalo, da "k trajanju stečajnega postopka gotovo prispeva tudi ravnanje upniškega odbora, ki je vlagal razne vloge, zahteve, pozive in pritožbe". Opozoriti sicer velja, da so upniki HKS Sicure na višjem sodišču v skoraj osmih letih stečaja izpodbili kar 14 sklepov okrožnega sodišča, med drugim tudi o odmeri nagrade Goršetu v višini 167.700 evrov. Še bolj nenavadno je, da si je Gorše isti dodatek (v skupni višini 9180 evrov) prislužil tudi zaradi "povečanja stečajne mase HKS Sicura". Ljubljansko okrožno sodišče je namreč januarja letos pravnomočno uvedlo sodno preiskavo prodaje terjatev, s katero naj bi Gorše oškodoval stečajno maso HKS Sicura. Kot smo razkrili v Dnevniku, je Gorše terjatve do večjega števila dolžnikov, ki so bile nominalno skupaj vredne skoraj 200.000 evrov, v začetku leta 2004 prodal za slabih 33.400 evrov. Kupil jih je Jože Šušteršič, ki je iz njihovega naslova po dostopnih podatkih že do konca leta 2006 iztržil približno 228.000 evrov, torej 28.000 evrov več od njihove nominalne vrednosti, in to celo brez sodnih izterjav. Tako so Šušteršiču terjatve, za katere je Goršetu plačal 33.400 evrov, v dveh letih prinesle 228.000 evrov, pri čemer naj bi kriminalisti po naših informacijah pridobili več indicev, ki nakazujejo na Šušteršičeve povezave z Goršetom. Najmanj sporen bi lahko bil tudi tridesetodstotni dodatek v višini 14.000 evrov, ki Goršetu po odločitvi sodišča pripada, ker za opravljanje svojih nalog ni najel tretje osebe. Medtem ko je Gorše, ki je sicer tudi odvetnik, sodišče obvestil, da "je pretežni del vseh pravnih del opravil sam" in da je s tem upnikom prihranil skoraj 56.000 evrov, je po naših podatkih najel zunanje izvajalce za izvedenska mnenja o finančnem stanju HKS Sicure, pregledovanje terjatev ter računovodske in administrativne storitve, med katerimi izstopa shranjevanje dokumentacije. Med Goršetovimi "podizvajalci" so tudi podjetja, ki domujejo na naslovu njegove odvetniške pisarne, v lasti pa imajo prostore družb, katerih stečaje je nekoč vodil Gorše. primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
3,279
|
Ljubljana - Peter Groznik je v četrtek nepričakovano odstopil z mesta predsednika uprave KD Skladov, ki jih od včeraj vodi Roman Androjna. "Odstopil sem iz osebnih razlogov, vendar teh ne bi želel komentirati. Najprej si bom vzel nekaj dopusta, še vedno pa sem delno zaposlen na Ekonomski fakulteti v Ljubljani," je bil o razlogih za odhod in načrtih za prihodnje kratek Groznik. Naši viri trdijo, da je pobuda za prekinitev sodelovanje prišla s strani vodstva KD Group, ki naj bi mu pred dnevi poslalo sporazum o prekinitvi delovnega razmerja. Po neuradnih informacijah naj bi bili odnosi med Groznikom in vodstvom KD Group, zlasti izvršnim direktorjem skupine Draškom Veselinovičem, že dlje časa napeti. Grozniku naj bi v KD Group očitali predvsem nekooperativnost, nezadovoljni naj bi bili tudi z rezultati KD Skladov. Ti so lani ustvarili 7,3 milijona evrov prihodkov in 0,8 milijona evrov čistega dobička, kar je štirikrat manj kot v letu 2008. Po drugih informacijah pa je Groznika spodneslo nestrinjanje z nekaterimi dvomljivimi predlogi uprave za reševanje skupine na račun skladov. Groznik je tudi predsednik odbora za finance v strokovnem svetu SDS, v primeru zmage Janeza Janše na parlamentarnih volitvah pa mu poznavalci razmer napovedujejo politično kariero. Vodenje KD Skladov je Groznik prevzel šele marca lani, na funkciji pa je nasledil Daga Kralja, ki so ga nadzorniki razrešili zaradi "razhajanj v pogledih na strateški razvoj in organizacijo družb v skupini".
|
neutral
|
3,280
|
Gorenje, ki bo proizvodnjo grelnikov vode večjih prostornin Gorenje Tiki iz Ljubljane preselilo v Staro Pazovo, bo do konca leta objekt v Srbiji razširilo in posodobilo, tehnološko opremo pa preneslo iz Ljubljane. Projekt s spodbudo za regionalni razvoj podpira tudi Srbija, ki zanj namenja milijon evrov nepovratnih sredstev. Pet ponudb za sedež agencije Acer Ministrstvo za gospodarstvo je na razpis za najem poslovnih prostorov za potrebe delovanja Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (Acer) v Sloveniji prejelo pet ponudb. Kot navajajo na ministrstvu, bodo po odpiranju ponudb izvedli pogajanja in do začetka prihodnjega leta zagotovili ustreznost prostorov za sedež agencije. Elektro Celje vrnil večino preplačila elektrike Elektro Celje je svojim odjemalcem že poračunal večino preplačane elektrike. Vračila so prejeli z avgustovskimi računi za električno energijo. Preostali odjemalci bodo vračila prejeli v naslednjih dneh. Zadnji bodo na vrsto prišli še odjemalci, ki tudi sicer račune prejemajo po prvem v mesecu, to so neakontacijski odjemalci, ki mesečno javljajo stanje svojih merilnih naprav, tisti, ki jim števce odčitavajo daljinsko, in odjemalci, ki so na mesečnem obračunu. Kad in Sod nad nagrade nadzornikov Salusa Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba sta vložili izpodbojno tožbo, s katero izpodbijata izplačilo 140.000 evrov nagrad članom nadzornega sveta družbe Salus. V Salusu so že napovedali, da se bodo na poziv okrožnega sodišča v Ljubljani pritožili. Pripravil Jan Bratanič in STA
|
positive
|
3,281
|
Celje - Dokapitalizacija Nove Ljubljanske banke (NLB) po potekala v skladu z zahtevami Banke Slovenije in ob skupni odločitvi obeh pomembnih lastniških partnerjev, države kot največjega in belgijske skupine KBC kot strateškega partnerja, je ob robu današnje konference SD v Celju dejal finančni minister Franc Križanič. Kot je dejal Križanič, pogajanja še tečejo. "Možno je, da bomo banko dokapitalizirali glede na deleže, možno pa je tudi, da se bomo v okviru dopolnjenega delničarskega sporazuma odločili, da pri dokapitalizaciji sodeluje še kdo tretji. Tudi višina dokapitalizacije še ni natančno izračunana," je dejal minister za finance. Po njegovih besedah bo šlo v vsakem primeru za dokapitalizacijo, ki bo povečala število navadnih delnic, saj je bila takšna želja regulatorja. Na vprašanje, ali pričakuje nesoglasja glede načina povečanja osnovnega kapitala banke, saj naj bi predsednik vlade Borut Pahor vztrajal pri tem, da denar za NLB ne bo šel iz proračuna, je Križanič odvrnil, da bi denar zagotovili iz B bilance, zanesljivo pa ne iz A bilance. "Bodo pa v slednjo prihajali dohodki od banke, ko bo ta spet začela izplačevati dividende. Takrat si obetamo od nje pomembne vire za A bilanco. Vsekakor pa bo dokapitalizacija izvedena na način, da bo donosna z vidika vseh lastnikov, ki bodo v ta razmerja vstopali," je še dejal Križanič, ki o tem, ali je takšen njegov predlog usklajen s Pahorjem, tokrat ni želel odgovoriti.
|
neutral
|
3,282
|
Ljubljana - Novomeško gradbeno podjetje CGP je danes uradno odprlo svoje predstavništvo v Ljubljani. Kot je ob tem pojasnil predsednik uprave CGP Marjan Pezdirc, podjetje ne želi biti le lokalno gradbeno podjetje, temveč želi delovati na celotnem slovenskem trgu, k čemur bo pripomoglo tudi predstavništvo v upravnem in poslovnem središču države. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal Pezdirc, želi postati CGP vseslovensko gradbeno podjetje, zato odpira predstavništva v Sloveniji - poleg Ljubljane ima predstavništva v Kočevju, Črnomlju, Krškem, Trebnjem in Kopru, razmišljajo pa tudi o odprtju predstavništva v Mariboru. Za odprtje predstavništva v Ljubljani se je podjetje odločilo, ker gre za upravno in poslovno središče ter največji mikro trg v državi, je povedal Pezdirc in dodal, da bodo pozornost v Ljubljani posvetili predvsem investicijskemu inženiringu. Glavni nalogi predstavništva v prestolnici bosta tudi uspešno plasiranje lastnih komercialnih projektov in podpora zaposlenim pri sodelovanju z investitorji, predstavništvo pa bo tudi osnova za uspešno delovanje skupine CGP na tem območju. Družba želi biti poleg tega dejavna tudi na tujih trgih. Doslej je že ustanovila hčerinske družbe v Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Prištini in Tirani, ki imajo hkrati vlogo predstavništev, preko katerih podjetje pridobi, vodi in dokonča projekte, je povedal Pezdirc. Podjetje je bilo po besedah Pezdirca v zadnjih letih aktivno na področju različnih dejavnosti, njegov poslovni sistem pa sloni na šestih stebrih - nizke gradnje, visoke gradnje, vzdrževanje cestnega omrežja, proizvodnja gradbenih materialov, investicijski inženiring in vzdrževanje vodotokov. Pezdirc poslovanje družbe v prvi polovici leta sicer ocenjuje kot uspešno, zasluge temu pa pripisuje razpršenosti dejavnosti, s čimer je družbi uspelo zmanjšali odvisnost samo od enega segmenta trga. "To nam je danes prav gotovo najmočnejša točka pri tej obrambi," je za STA ob robu novinarske konference pojasnil Pezdirc. "Moram povedati tudi, da je bila družba CGP že v preteklih letih ne glede na konjukturne razmere dejavna v tujini. V tem trenutku imamo aktivne projekte v Albaniji in na Kosovu, borimo se tudi za projekte v Srbiji in BiH, tako da tudi v prihodnje računamo, da bomo prav s to razpršenostjo dejavnosti ter delovanjem in iskanjem projektov na tujem trgu uspeli v tem zahtevnem gospodarskem okolju," je še dodal.
|
positive
|
3,283
|
London, Frankfurt, New York - Trgovanje na vodilnih evropskih borzah se je danes končalo z zmerno rastjo, na kar je vplivala predvsem manjša zaskrbljenost vlagateljev, da bi lahko recesija dosegla dvojno dno. Borza na ameriškem Wall Streetu je zaradi praznika danes zaprta. Evro je malenkost izgubil, a ohranil večji del petkovih dobičkov. V Parizu je indeks CAC 40 pridobil 0,34 odstotka in trgovanje sklenil pri 3684,73 točke, londonski FTSE 100 se je ob 0,20-odstotni rasti oblikoval pri 5439,19 točke, frankfurtski DAX pa se je zvišal za 0,33 odstotka na 6155,04 točke. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je pridobil 0,27 odstotka in končal pri 2753,60 točke. V Zürichu se je indeks SMI okrepil za 0,27 odstotka na 6418,25 točke, na Dunaju je indeks ATX pridobil 0,85 odstotka in se oblikoval pri 2496,99 točke, medtem ko je milanski FTSE Italia-All-Share sklenil pri 21.204,58 točke, kar je 0,11 odstotka več kot v petek. Trgovanje je bilo pozitivno tudi v Budimpešti, medtem ko so bili vlagatelji v Zagrebu in Beogradu manj optimistični. Indeks BUX se je zvišal za 1,33 odstotka na 23.176,15 točke, indeks Crobex je ob 0,70-odstotnem padcu sklenil pri 1876,40 točke, indeks Belex pa je zdrsnil za 0,20 odstotka na 628,08 točke. Evro je kljub malenkostnemu padcu danes skoraj v celoti ubranil petkovo vrednost. Skupna evropska valuta je trenutno pri 1,2880 dolarja, medtem ko je Evropska centralna banka tečaj evra danes postavila pri 1,2874 dolarja, v petek pa pri 1,2834 dolarja, je poročala nemška tiskovna agencija dpa. Cene nafte se danes gibljejo neenotno. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v oktobru se je pocenila za 66 centov na 73,94 dolarja za 159-litrski sod, cena severnomorske nafte vrste brent pa se v Londonu giblje na približno petkovi ravni, torej pri 76,67 dolarja za sod.
|
neutral
|
3,284
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 809 točk, kar je 0,26 točke oz. 0,03 odstotka manj kot v sredo. V prvi kotaciji so se najbolj pocenile delnice Intereurope, nad gladino pa so se obdržale le delnice Mercatorja. V prvi kotaciji so se danes pocenile skoraj vse delnice. Najbolj se je znižal enotni tečaj delnic Intereurope , in sicer za 1,35 odstotka. Pocenile so se še delnice Telekoma Slovenije (-1,23 odstotka), Krke (-0,78 odstotka), NKBM (-0,67 odstotka), Luke Koper (-0,45 odstotka) ter Gorenja in Petrola (oboje -0,15 odstotka). Nad izhodiščem so trgovalni dan v prvi kotaciji zaključile le delnice Mercatorja, ki so se okrepile za 2,39 odstotka. Največ prometa so vlagatelji tudi danes opravili z delnicami Krke, in sicer so z njimi sklenili za 662.860 evrov poslov.
|
negative
|
3,285
|
Ljubljana - Panelno razpravo o projektu slovenskega logističnega holdinga, ki bo potekala na ponedeljkovi konferenci o logističnem holdingu, naj bi po neuradnih informacijah vodil sam premier Borut Pahor. Na odgovor iz njegovega kabineta še čakamo, prav tako pa moderatorja okrogle mize niso navedli na ministrstvu za promet, ki je včeraj poslalo dnevni red ponedeljkove konference. Na okrogli mizi bodo poleg premierja sodelovali še minister za promet Patrick Vlačič, Hartmut Mehdorn, nekdanji prvi mož družbe Deutsche Bahn in neuradni svetovalec za ustanovitev logističnega holdinga, Maks Tajnikar z ljubljanske ekonomske fakultete, dekanja fakultete za pomorstvo in promet Elena Twrdy in dekan celjske fakultete za logistiko Martin Lipičnik. Še precej bolj zanimivi so vabljeni uvodničarji. Mehdorn bo, pričakovano, predstavil logistični holding, v katerega bi se vključile Slovenske železnice (SŽ), Luka Koper in Intereuropa. Najbolj zanimiv uvodničar je zagotovo izvršni direktor Skupnosti evropskih železniških in infrastrukturnih družb (CER) Johannes Ludewig, ki bo govoril o prihodnosti evropske logistike. Ludewig je namreč tesno povezan z nemško vlado in družbo Deutsche Bahn. Med letoma 1975 in 1997 je bil namreč minister v več vladah. Iz vladnih krogov pa je odšel za šefa družbe Deutsche Bahn, ki jo je vodil med letoma 1997 in 1999, ko je vodenje družbe prevzel Mehdorn. Med uvodničarji bodo še predavateljica z univerze v Manchestru Omera Khan, ki bo govorila na temo oskrbovalnih verig, strokovnjak za pomorsko pravo Eric Van Hooydonk, ki ima sicer svojo odvetniško pisarno, in Benedict Weibel, o katerem pa nam včeraj ni uspelo izbrskati konkretnih podatkov. barbara.hren@dnevnik.si
|
neutral
|
3,286
|
Finetol, ena izmed ključnih družb iz poslovne skupine Nacionalna finančna družba, si bo pripojil družbo Oddus. Predlagano pripojitev so nadzorniki Finetola že podprli, sodišču pa predlagali, da za pripojitvenega revizorja imenuje družbo Plus Revizija. Oddus je sicer nastal šele v začetku preteklega leta, ko se je družba za upravljanje NFD razdelila na dva dela. Največji lastniki Oddusa je s skoraj polovičnim deležem NFD Holding, ki ga vodi Stanislav Valant. Valant je sicer preko svoje družbe Vasin tudi 11-odstotni lastnik OddusaPDP z novim glavnim izvršnim direktorjem in izvršno direktorico Upravni odbor Posebne družbe za podjetniško svetovanje (PDP) se je po julijskem imenovanju dodatnih članov upravnega odbora dr. Janeza Prašnikarja in Metke Kandrič prvič sestal v razširjeni sestavi. Upravni odpor je tako na sredini seji za šestletni mandat imenoval Metko Kandrič za izvršno direktorico PDP, Mateja Goloba Matzeleta pa za glavnega izvršnega direktorja.Pojasnila o izračunu plače prvega moža Pošte na ministrstvu Ministrstvo za gospodarstvo je prejelo pojasnila predsednika nadzornega sveta Pošte Slovenija Draga Bahuna glede izračuna plače generalnega direktorja Aleša Hauca v skladu z zakonom o prejemkih poslovnih oseb v podjetjih v državni lasti.Nižja industrijska proizvodnja Po podatkih statističnega urada se je industrijska proizvodnja v juliju na mesečni ravni znižala za 2,1 odstotka, v primerjavi z lanskim julijem pa se je povečala za 9,5 odstotka. V letošnjih prvih sedmih mesecih se je sicer industrijska proizvodnja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zvišala za 5,5 odstotka.Veliko zanimanje za direktorja sklada zemljišč Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je do včeraj na ponovljeni razpis za direktorja Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prejelo šest prijav. Rok za prijave se je medtem sicer iztekel že včeraj. Omenimo, da se je na prvi razpis prijavilo pet kandidatov, a se ga je kmetijski minister Dejan Židan odločil ponoviti.Protikorupcijska komisija oglobila Sazas Komisija za preprečevanje korupcije je združenje Sazas kaznovala z globo, ker ji ni posredovalo podatkov o avtorskih honorarjih uporabnikov. Iz Sazasa so sporočili, da takih podatkov združenje nima, saj so uporabniki tisti, ki avtorska nadomestila plačujejo in jih ne prejemajo.
|
neutral
|
3,287
|
Ljubljana - Leto 2009 je bilo za ljubljanski holding ACH in njegove hčerinske družbe eno izmed najslabših doslej. Čisti dobiček Skupine ACH se je namreč lani znižal za kar dvanajstkrat, na 752.000 evrov, čisti dobiček matične družbe pa je pri 6,5 milijona evrov dosegel le dobro tretjino tistega iz leta 2008. Slabše poslovanje je lani ACH, ki ga prek družbe Protej obvladujejo njegovi menedžerji, onemogočilo tudi razdolžitev, saj so finančne obveznosti ostale tako rekoč nespremenjene, pri 87,4 milijona evrov. Dodatno je znižanje finančnih obveznosti ACH lani onemogočilo tudi izplačilo rekordnih 14,3 milijona evrov dividend. Tudi letos je ACH svojim delničarjem izplačal bogate dividende. Skupno je namreč družba, ki jo vodi Herman Rigelnik, letos za izplačilo dividend namenil kar 6,2 milijona evrov, od česar je samo Protej prejel 5,8 milijona evrov. Tako je namreč na nedavni skupščini ACH odločil Protej, ki ga vodi Branko Šibakovski. V zadnjih dveh letih si je tako Protej iz ACH izplačal že za okoli 19,5 milijona evrov dividend. Predvsem zaradi rekordnih dividend je lani uspel odplačati tudi za okoli sedem milijonov evrov posojil, konec preteklega leta pa je imel še za slabih 40 milijonov evrov finančnih obveznosti. Sicer pa je bilo minulo leto zanj rekordno, saj je ustvaril več kot 14 milijonov evrov čistega dobička, z bankami pa je uspel doseči tudi dogovor o reprogramiranju večjega dela posojil. Še z največ težavami se je lani soočal avtomobilski del Skupine ACH. Lani je moral namreč ACH svojo beograjsko družbo zaradi izgube zastopstva za vozila Mazda poslati v likvidacijo, podobno usodo pa so doživele tudi nekatere manjše družbe iz Skupine ACH. ACH je moral (posredno oziroma neposredno) dokapitalizirati tudi več hčerinskih družb, med katerimi so bile poleg AC-Intercar, Avto Triglav, AC-Mobil in AC Konin še Autocommerce, Daimler AC Leasing, AC-Sin in ciprski holding Qwest. Predvsem zaradi manjše prodaje vozil in padca prihodkov Adrie Mobil je Skupina ACH lani ustvarila le 478 milijonov evrov prihodkov. To je tretjina manj kot v letu prej in najmanj vse od leta 2004. Zaradi manjšega obsega poslovanja se je število zaposlenih v Skupini ACH lani znižalo za 343, na 2514. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,288
|
rogaška slatina - Hipotekarni upniki Steklarske nove, ki je že več kot leto dni v stečaju, so podali pritožbe na napovedano prodajo nepremičnin. Zato se še ne ve, kaj se bo prodajalo takoj, katero premoženje pa bo moralo še počakati na prodajo zaradi podanih pritožb, je za STA povedal stečajni upravitelj družbe Štefan Rola. Pri pritožbah je treba spoštovati zakonske roke, zato Rola ne more napovedati, kdaj bo objavil prvo javno dražbo za prodajo nepremičnin podjetja. Pojasnil je, da bo prodajo nekaterih nepremičnin, kot so stanovanja in počitniški objekti, objavil v dnevnem časopisju, saj meni, da bo zanimanje za tovrstne nepremičnine precejšnje. Rola je pričakoval, da bi se s prodajo nepremičnin v stečajno maso nabralo okoli 1,4 milijona evrov, s tem denarjem pa bi bilo možno poplačati tudi delavce. Kdo izmed hipotekarnih upnikov najbolj blokira prodajo nepremičnin Steklarske nove, Rola ni želel odgovoriti. Neuradno je to ljubljansko podjetje GSA, ki je v lasti Joca Pečečnika. Prodaji nepremičnin nasprotujejo tudi nekdanji delavci Steklarske nove. Po besedah njihovega predstavnika Stjepana Miklaužića se načelno s prodajo strinjajo, vendar ne želijo, da se proda tisti del, ki je pod hipoteko, saj bo ves priliv denarja v tem primeru odšel naravnost hipotekarnim upnikom. Miklaužić napoveduje, da bodo oporekali predvsem prodaji tistih nepremičnin, na katere so se upniki vpisali le nekaj dni pred uvedbo stečaja. To so ugotovili, ko jim je celjsko okrožno sodišče dovolilo vpogled v dokumentacijo Steklarske nove, čeprav vseh dokumentov še niso videli, je povedal. Nekdanji zaposleni Steklarske nove se bodo pritožili tudi zaradi oddaje jedilnice v najem. V objektu Steklarske nove namreč še vedno deluje srednja šola, v kateri se izobražujejo za steklopihalce. Ker je šolo in tudi Steklarsko novo ustanovila država, delavci menijo, da bi morala prav država odkupiti nepremičnine, vendar vse kaže, da tega ne bo storila. Med stečajnim postopkom je bilo sicer vloženih 26 izvršb za 58.627 evrov, izdanih je bilo 21 pravnomočnih sklepov o izvršbi. Dolžniki pa po Rolovih besedah še niso plačali prisojenih terjatev. Od oktobra do decembra lani se je v stečajno maso nabralo nekaj več kot 300.000 evrov, za dokončanje proizvodnje pa je Rola porabil 155.762 evrov. Konec leta 2009 je imela Steklarska nova na računu 366.540 evrov. S končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je bilo preizkušeno 363 terjatev v skupni vrednosti 9,7 milijona evrov. Rola priznava prednostne terjatve v vrednosti dobre tri milijone evrov, prereka se prednostno poplačilo za terjatev v znesku 6702 evra. Prav tako stečajni upravitelj priznava navadne terjatve v vrednosti 2,9 milijona evrov, prereka pa terjatev v višini 48.169 evrov. Priznana je tudi terjatev zavarovana z ločitveno pravico v znesku 3,5 milijona evrov, ločitvena pravica v višini 374.946 evrov pa je prerekana. Priznana je še terjatev zavarovana z izločitveno pravico, ki znaša 163.770 evrov, prereka pa se izločitvena pravica za terjatve v višini 161.630 evrov.
|
negative
|
3,289
|
Ljubljana - Vrhovno sodišče je avgusta pritrdilo stališču Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), da je pogodbeno določilo v primerih modrega varčevanja NLB o obrestni meri nejasno, in razveljavilo sodbi okrožnega in višjega sodišča v Ljubljani. Vrhovno sodišče je zadevo vrnilo v ponovno odločanje, na ZPS pa odločitev pričakujejo do konec leta. Kot je na današnji novinarski konferenci ZPS v Ljubljani pojasnila odvetnica ZPS Živa Drol Novak, so vrhovno sodišče uspeli prepričati, da sta omenjeni sodišči zmotno uporabili materialno pravo. Če potem, ko sodišče ugotavlja, kaj sta se stranki dogovorili, še vedno ni možno enoznačno interpretirati pogodbenega določila, potem je to po njenih ocenah nejasno določilo in se ga razlaga v korist stranke, ki ga ni pripravila, torej v korist varčevalca. Vrhovno sodišče je Okrožno sodišče v Ljubljani hkrati opozorilo tudi, da je treba pri presoji pogodbene vsebine pogodbe upoštevati ne le pogodbe, kar sta trdili okrožno in višje sodišče, in sklepe banke, ampak upoštevati tudi to, kar sta se stranki dogovarjali ob sklenitvi pogodbe, in bančno brošuro, je dejala. Vloženih več kot 160 tožb V primeru modrega varčevanja so vložili nekaj čez 160 tožb, večinoma v Ljubljani. Od prve sodbe v tem primeru, septembra 2008, ko je ljubljansko okrožno sodišče sicer odločilo, da je banka kršila pogodbo in ne bi smela zniževati obrestne mere, je večina tožnikov pristala na poravnavo. Tako je odprtih ostalo le še 25 zadev, je navedla Drol Novakova in dodala, da so razlike premalo obračunanih obresti giblje med 400 in 2200 evrov. NLB je sicer tudi tistim varčevalcem, ki niso vložili tožbe, izplačala razliko med obrestmi. Po navedbah predsednice ZPS Brede Kutin je pogodbe o modrem varčevanju podpisalo okoli 40.000 varčevalcev, na račun premalo izplačanih obresti pa se je nabralo okoli 13 milijonov evrov. Varčevanje v vrtoglavih kreditih Abanke Po pojasnilih Drol Novakove je ZPS konec avgusta prejela tudi sodbi glede varčevanja v vrtoglavih kreditih Abanke Vipa. Okrajno in okrožno sodišče v Ljubljani sta namreč v sodbi, ki še nista pravnomočni, odločili v prid varčevalcema. Po oceni sodišč je banka varčevalcema dolžna obresti plačati po obrestni meri, kot je obljubljala ob sklepanju pogodb, je izpostavila. Dodala je, da sta sodišči odločili, da mora Abanka Vipa plačati razliko obresti v višini 7000 oz. 15.000 evrov. Kutinova je znova pozvala varčevalce Abanke Vipe, ki so pred letom 2004 sklenili varčevalne pogodbe, pri katerih se obrestna mera vsako leto zvišuje, naj se jim pridružijo in posredujejo dokumentacijo o varčevanju. Ob tem je Kutinova pojasnila še, da se je NLB v primeru rentnega varčevanja, kjer so razlike premalo izplačanih obresti med 600 in 10.000 evri, zavezala, da bo vsako pritožbo reševala sproti, zato se niso obrnili na sodišče.
|
negative
|
3,290
|
Atene - Več tisoč grških voznikov cistern, ki nasprotujejo vladnim načrtom za liberalizacijo prevozniškega sektorja, je danes znova začelo stavkati. Na bencinskih postajah v Atenah so oblikovali dolge vrste in tako obudili spomin na teden dni trajajoči protest, ki je julija sredi turistične sezone močno prizadel državo. Vozniki cistern nasprotujejo načrtom vlade, ki želi v obdobju treh let liberalizirati prevozniški sektor. S tem naj bi zmanjšali prevozniške stroške, ki po besedah trgovcev zvišujejo cene številnih proizvodov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Grški prevozniški sektor je eden najbolj zaprtih v Grčiji, saj že več let niso izdali novih licenc. Vozniki svoje licence zato pogosto prodajajo zasebno, zanje pa včasih zahtevajo tudi več kot 300.000 evrov. Grška vlada naj bi prevozniški sektor liberalizirala v okviru reform, ki jih mora sprejeti v zameno za posojilo držav v območju evra in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Grčija se je zaradi hude dolžniške in javnofinančne krize v minulih mesecih namreč znašla pred bankrotom, zato se je morala po pomoč obrniti na EU in IMF. Grška javnost varčevalnim ukrepom močno nasprotuje, zato so to južnoevropsko državo letos že večkrat ohromile stavke in protesti. Grčija sicer ravno danes pričakuje delegacijo Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF, ki bo preučila napredek vlade pri izvajanju reform. Grčija naj bi namreč v torek prejela drugi del posojila v višini devetih milijard evrov, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
|
negative
|
3,291
|
Ljubljana - Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) bo predvidoma do konca prihodnjega meseca začela črpati prvo tranšo 550 milijonov evrov vrednega posojila pri Evropski investicijski banki (EIB). To naj bi v TEŠ napovedali v rednem poročilu o izvajanju investicije v blok 6, ki ga bo v kratkem prejela vlada, včeraj pa ga je potrdil tudi nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE). TEŠ naj bi po prvotnem investicijskem programu letos pri EIB najela za okoli 85 milijonov evrov posojil. Čeprav gre za posojilo, ki bo v večji meri zavarovano z državnim poroštvom, pa tega za prvo tranšo v Šoštanju še ne bodo potrebovali. Omenjeno poroštvo, za katero bo moral zeleno luč prižgati tudi državni zbor, je namreč predvideno "le" pri najemu posojil v višini 440 milijonov evrov, za preostalih 110 milijonov evrov pa bodo v TEŠ predložili bančno garancijo, ki naj bi jo v kratkem pridobili pri poslovnih bankah. To posledično pomeni, da bodo v Šoštanju ključno posojilo za financiranje bloka 6 začeli črpati, še preden bosta vlada in državni zbor odločala, ali bo za njegovo vračilo jamčila država. Na vprašanje, kdaj bodo z EIB sklenili pogodbo o poroštvu, so nam na ministrstvu za finance namreč odgovorili, da "bodo k njeni pripravi pristopili, ko bodo od EIB prejeli osnutek omenjene pogodbe". "Predlog zakona o poroštvu bo pripravljen, ko bodo med delegacijama Republike Slovenije in EIB usklajene podrobnosti poroštvene pogodbe. Njen osnutek pričakujemo letos jeseni," so dejali na ministrstvu, ki ga vodi Franc Križanič. Poleg poročila, v katerem naj bi TEŠ razkrila potek postopkov pridobivanj gradbenih dovoljenj za blok 6 in pogajanj z Alstomom o znižanju cene tehnološke opreme, so nadzorniki HSE včeraj obravnavali tudi dopolnjeno poročilo, ki ga je pripravil holdingov odbor za aktivno spremljanje investicije v Šoštanju. Vlada, ki je od HSE že julija prejela goro papirjev skupaj s poročilom o vodenju investicije v šesti blok, naj bi tega skupaj z dokumenti, ki jih bo še prejela s HSE, obravnavala predvidoma v prihodnjih treh tednih. Takrat naj bi bilo tudi jasno, ali se bo odločila za kadrovske zamenjave v HSE in TEŠ. Spomnimo, medtem ko je generalni direktor HSE Borut Meh že pred dvema mesecema predlagal zamenjavo prvega moža TEŠ Uroša Rotnika in to utemeljil z domnevnimi nepravilnostmi pri načrtovanju in vodenja projekta blok 6, je Rotniku v bran stopil nadzorni svet HSE, ki ga vodi Franc Žerdin. Rotnik je sicer večkrat javno zatrdil, da je projekt vodil optimalno in z obvladljivimi tveganji, kar so po njegovem potrdile tudi ocene zunanjih revizorjev. Nadzorniki HSE so včeraj obravnavali tudi poslovne rezultate družbe v prvih šestih mesecih, ko naj bi ta po naših informacijah ustvarila okrog 40 milijonov evrov dobička. Žerdin po včerajšnji seji sicer ni želel dajati izjav. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
3,292
|
Atene - Grčija je z izdajo zakladnih menic danes na finančnih trgih zbrala 1,17 milijarde evrov kapitala. Država je sprva ciljala na 900 milijonov evrov, zanimanje vlagateljev pa je ponudbo preseglo za štirikrat. Grčija naj bi sicer danes v celoti prejela drugi obrok posojil EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Grške oblasti so zadovoljne s prodajo zakladnih menic, kljub obrestni meri v višini 4,82 odstotka. "Izdaja je potekala precej dobro, to je zelo pozitiven rezultat in precej pod petodstotno obrestno mero," besede predsednika grške agencije za dolg Petrosa Christodula povzema francoska tiskovna agencija AFP. Grško finančno ministrstvo pa je v ponedeljek na spletni objavilo sporočilo, da bo danes zaključeno izplačilo drugega obroka posojila EU in IMF v vrednosti devetih milijard evrov. Del, ki so ga obljubile države z evrom (6,5 milijarde evrov), je bil nakazan v ponedeljek. Prispevek IMF v višini 2,5 milijarde evrov pa bo nakazan danes, so napovedali. Grško finančno ministrstvo je ob tem zapisalo, da bo Slovenija v tej tranši prispevala 102,852 milijona evrov. Države v območju evra so Grčijo spomladi skupaj z IMF rešile pred bankrotom, tako da so vzpostavile ad hoc mehanizem pomoči, v okviru katerega so države z evrom Grčiji v treh letih pripravljene posoditi 80 milijard evrov, IMF pa 30 milijard evrov.
|
neutral
|
3,293
|
Ljubljana - Prejemki predsednika uprave NKBM Matjaža Kovačiča in članov so usklajeni z zahtevami zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti, je na današnji seji ugotovila kadrovska komisija nadzornega sveta NKBM. Stališče kadrovske komisije je, da je v tej fazi neodgovorno podajati preuranjene interpretacije in poudarja, da so bili prejemki usklajeni s 1. junijem, plača predsednika uprave pa je petkratnik povprečja plač v skupini, kot to določa zakon, so sporočili iz NKBM. Komisija je vprašanje ustreznosti metodologije za izračun prejemkov poslovodnih oseb na današnji seji obravnavala na podlagi prošnje ministrstva za gospodarstvo. POP TV je namreč pred časom razkrila, da naj bi bila plača generalnega direktorja Pošte Slovenije Aleša Hauca vsak mesec previsoka kar za dobrih 2300 evrov bruto. Ministrstvo je zato pridobilo pojasnila predsednika nadzornega sveta Pošte Slovenija Draga Bahuna in nato že pred dnevi napovedalo ukrepanje v primeru ugotovljenih nepravilnosti. Bahun naj bi povedal, da so plače na isti način izračunali tudi v NKBM oziroma kar večini večjih podjetij, zaradi česar je gospodarsko ministrstvo komisiji naložilo obravnavo vprašanja ustreznosti metodologije za izračun prejemkov poslovodnih oseb NKBM. Hauc in Bahun bosta sicer v petek predstavila svoja stališča na novinarski konferenci.
|
neutral
|
3,294
|
Ljubljana - Zbornica komunalnega gospodarstva pri GZS ocenjuje, da je cena ure dimnikarske službe, ki je z julijskim sklepom vlade določena pri 25,20 evra brez davka na dodano vrednost, prenizka in ne omogoča obstoja dimnikarskih podjetij, je danes v Ljubljani povedal direktor panožne zbornice Dušan Butina. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal Butina, je pri ceniku, ki ga je julija letos sprejela vlada, najbolj sporno vrednotenje ure dimnikarske službe. Ta je bila leta 2007 postavljena pri 26,40 evra brez davka na dodano vrednost, vlada pa jo je letos kljub inflaciji in višjim stroškom znižala na 25,20 evra. Butina težavo pri novem ceniku vidi tudi v znižanju posameznih postavk dimnikarskih storitev. "Konkreten primer so meritve. Cena sedmih evrov, da prideš z vozilom do uporabnika in izvedeš meritev, je nemogoča. In tu je osnovni problem tega cenika," je ob robu novinarske konference za STA pojasnil Butina. Kot pozitivno lastnost novega cenika je izpostavil ponovno vrnitev in ureditev tarifnega sistema pri izvajanju te gospodarske javne službe. Zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) sta zaradi sporno ovrednotene ure dimnikarske službe pri Inštitutu za ekonomska raziskovanja v Ljubljani zato naročili izvedbo strokovne analize primerne vrednosti dimnikarske službe, ki bi omogočila obstoj in razvoj dimnikarskih podjetij. Kot je pojasnil predstavnik omenjenega inštituta Matej Koren, so dimnikarske družbe in podjetja v obdobju 2006-2009 beležile upad dobička, večino ustvarjene dodane vrednosti pa uporabijo za kritje stroškov dela. Dimnikarje po besedah Korena "tepe" tudi zelo visoko povečanje poslovnih terjatev - dimnikarji v skladu z zakonom ne smejo zavrniti izvedbe storitve strankam, četudi obstaja verjetnost, da storitve ne bodo plačale. Koliko bi glede na opravljeno analizo znašala primerno ovrednotena ura dimnikarske službe, Butina v luči pogajanj, ki potekajo z ministrstvom za okolje, ni želel povedati, dejal je le, da gre za "bistveno razliko". Butina sicer upa, da jim bo primernejše vrednotenje vseh postavk uspelo doseči za leto 2011. Dimnikarji pred novo kurilno sezono sicer opozarjajo predvsem na pripravljenost kurilnih naprav za delovanje in opravljanje dimnikarskih pregledov. "Osnovno opozorilo vsem uporabnikom je, da zagotovijo ali dopustijo izvajalcem dostop do kurilnih naprav, kajti le tako bodo imeli zagotovljeno varno delovanje," je dejal Butina. S tem se je strinjal tudi predsednik dimnikarske sekcije pri Zbornici komunalnega gospodarstva Aleksander Županek in opozoril, da lahko z rednim čiščenjem in opravljanjem dimnikarskih storitev zmanjšamo onesnaževanje in tako prispevamo k čistejšemu okolju.
|
negative
|
3,295
|
New York - Natanko sedmina Američanov je lani živela v revščini, kažejo sveži podatki ameriškega urada za popis prebivalstva. Glede na raso je največ revščine med temnopoltimi in prebivalci hispanskega porekla (v njej jih živi več kot četrtina ), glede na starost pa med mlajšimi od osemnajst let. 43,569.000 ali 14,3 odstotka Američanov je lani prejelo dohodke, nižje od meje revščine. Ta je različna glede na sestavo gospodinjstva. Štiričlanska družina z dvema otrokoma, mlajšima od osemnajst let, je denimo lani živela v revščini, če so njeni skupni letni prihodki znašali manj kot 21.756 dolarjev (slabih 17.000 evrov). Za osebo, ki živi v gospodinjstvu sama in je mlajša od 65 let, je meja znašala 11.161 dolarjev. (Povprečni prihodek ameriškega gospodinjstva je sicer znašal 49.777 dolarjev.) Število vseh revnih se je lani v primerjavi z letom 2008 povečalo za 1,1 odstotka ali 3,8 milijona ljudi. Številčno je bilo revnih največ, odkar zbirajo podatke, odstotkovno pa najvišje po letu 1994. V revščini živi 20,7 odstotka mlajših od osemnajst let. Že lanska raziskava o lakoti med Američani je opozorila, da so med temi posebno ogroženi otroci do šestega leta starosti, ker so ta leta kritična za razvoj in ker najbolj potrebujejo redno in ustrezno prehrano. Revščine je najmanj med starejšimi od 65 let, za kar gre največ zaslug pokojninskemu sistemu. Povprečna mesečna pokojnina znaša 1170 dolarjev, brez teh prejemkov pa bi se število starejših, ki živijo v revščini, več kot početverilo. Gospodarska kriza je opazno prizadela delovno silo oziroma tiste med 18. in 65. letom starosti, saj je revščina med njimi najvišja od leta 1965. Urad, ki je zadolžen za statistiko o prebivalstvu, je hkrati s podatki o revščini objavil tudi podatke o zdravstvenem zavarovanju med Američani. Ti kažejo, da ga lani ni imelo 50,7 milijona ljudi ali 16,7 odstotka, kar je dober odstotek več kot leta 2008. Število zavarovanih se je zmanjšalo prvič, odkar so leta 1987 začeli zbirati te podatke. Letos sprejeta zdravstvena reforma naj bi te podatke sicer postavila na glavo, saj bo zavarovanje obvezno (kazen bodo višji davki). Skoraj vsak tretji prebivalec hispanskega porekla je brez zavarovanja (32,4 odstotka), po starosti pa je brez zavarovanja največ tistih med 18 in 34 letom. Precejšen delež teh se noče zavarovati. Med starejšimi od 65 let, ki imajo na voljo državne programe, je nezavarovanih le 1,8 odstotka ljudi. Sicer pa trije od desetih Američanov dobivajo zdravstveno zavarovanje v programih pod okriljem države, kar je največji odstotek od leta 1987. Po drugi strani so lani zabeležili najnižji odstotek tistih, ki jih zavarujejo delodajalci (55,8 odstotka), kar je povezano z naraščajočo brezposelnostjo. andrej.brstovsek@dnevnik.si
|
negative
|
3,296
|
New York - V skupni vrednosti več kot 53 milijonov evrov Coca Cola ohranja položaj najvrednejše svetovne blagovne znamke. Tudi na drugem in tretjem mestu ni prišlo do sprememb. Tam ostajata IBM, vreden 49 milijonov evrov in 45,6 milijonov evrov težak Microsoft. Lestvico stotih najuspešnejših svetovnih blagovnih znamk je objavil Interbrand. Mad najboljšimi je najvišjo rast vrednosti v letošnjem letu doživel Apple, in sicer kar 37 odstotno ter se tako povzpel iz 20. na 17. mesto. Sledita mu Google, ki je s 36-odstotno rastjo na četrtem mestu in BlackBerry, ki zaseda 54. mesto, a je imel letos kar 32-odstotno rast. Največji padec vrednosti so v letošnjem letu zabeležili pri Harley Davidsonu, ki je padla za kar 24 odstotkov, in sicer iz 73. na 98. mesto. Toyota je padla za 16 odstotkov iz osmega na enajsto mesto, Nokia pa s petega na osmo mesto, njihova vrednost pa je padla za 15 odstotkov. Padec Toyote lahko povežemo s težavami, ki jih je imela japonska tovarna zaradi okvar in posledično velikega vpoklica vozil na popravilo.
|
neutral
|
3,297
|
Ljubljana - Gospodarska kriza je svetu zadala hud udarec, posledice pa krepko občuti večina proizvajalcev in trgovcev. Časnik Finance razkriva, kdo naj bi najbolj zaslužil z zatonom Merkurja in kako se tekmeci pripravljajo na boj za kupce. Po njihovem mnenju bo prostor, ki ga bo na trgu izpraznil Merkur, sprožil pravo vojno med Merkurjevimi tekmeci. Naprej nas čakajo pospešene oglaševalske in trženjske akcije tekmecev, da pritegnejo nekdanje Merkurjeva kupce, pišejo Finance. Po oceni Financ so najnevarnejši večji trgovci, ki bi lahko izkoristili šibkost Merkurja ob uradno razglašeni insolventnosti, Mercator, Obi , Baumax in Bauhaus. In tudi manjšim trgovcem se odpira priložnost stoletja. Lov na najboljše Merkurjeve kadre se je začel že pred meseci, zdaj pa se začenja še vojna za kupce, pišejo Finance. Samo Kupljen, direktor Bauhausa meni, da utegneta iz tega položaja največ potegniti Mercator Tehnika, ki je finančno dovolj močna za nakupe Merkurjevih trgovin na najzanimivejših lokacijah, in podjetja iz skupine Top Dom, ki imajo zelo razvejeno maloprodajno mrežo na podeželju. Seveda si bo tudi Bauhas prizadeval še dodatno izboljšati svoj položaj na trgu, po mnenju direktorja Bauhausa pa bo na koncu od te spremembe na trgu največ imel kupec. Kupljen ne verjame tarnanju slovenskih dobaviteljev, da propad Merkurja pomeni konec za velike slovenske dobavitelje temu trgovcu. Tistega, ki ne ve, kam bo prodajal zdaj, sprašuje, zakaj se je vezal samo na enega trgovca. Povedal je, da jim radi očitajo, da na njihovih policah ni slovenskega blaga. Njih pa prav nič ne zanima, od kod je dobavitelj, pomembno je ustrezno razmerje med kakovostjo in ceno. Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak pravi, da so še vedno odprti za morebitno strateško povezovanje z Merkurjem, če bi bilo za to zanimanje na obeh straneh. Zanimala bi jih predvsem morebitna povezava z delujočo celotno Merkurjevo trgovsko dejavnostjo, kjer bi ohranili njeno samostojnost in blagovno znamko. V Mercatorju zanikajo informacije, da naj bi sicer eden "najmočnejših" gospodarstvenikov v državi, pri bankah upnicah Merkurja lobiral za stečaj nakelskega trgovca - da bi Merkurjeve centre dobil ceneje, pišejo Finance. Direktor škofljiškege trgovca s tehničnim blagom SBS-trgovine Matej Slanc je za Finance povedal, da je težko oceniti, ali imajo zaradi Merkurjeve usode kaj več kupcev. Kljub temu, da so s poslovanjem zadovoljni, je vsak kupec pri njih dobrodošel. "In če je to kriza, naj kar traja," je za Finance povedal Slanc.
|
neutral
|
3,298
|
Ljubljana - Gospodarski zbornici Slovenije letos manjka milijon evrov likvidnostnih sredstev, je danes na seji upravnega odbora zbornice povedal njen predsednik Stojan Binder. Na seji so predlagali zvišanje članarine, česar pa člani upravnega odbora niso sprejeli, saj menijo, da bi morala zbornica iskati tudi druge vire za kritje omenjenega manka. Med člani upravnega odbora ni bilo navdušenja za zvišanje članarine. Kot je bilo slišati, bi to pomenilo še večji osip članstva, zbornica pa da bi morala vložiti več truda v iskanje več sredstev na trgu. Obveljalo je prepričanje, da se o podražitvi ne bodo pogovarjali, dokler ne bo zbornica iskala drugih rešitev. V izhodiščnem planu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za prihodnje leto je ključno izboljšanje likvidnosti, kar je mogoče celo večji problem od zmanjšanja naročil, je pri predstavitvi načrta za leto 2011 poudaril predsednik Binder. Binder je med izhodišči načrta dela zbornice za prihodnje leto izpostavil večji boj zbornice za razbremenitev gospodarstva in zmanjšanje stroškov dela, večjo podporo internacionalizaciji slovenskega gospodarstva ter prehodu iz družbe invencij v družbo inovacij. Država naj opravi pozitivno kadrovsko selekcijo Ob tem je okrcal državo, da bi morala v javni upravi opraviti pozitivno kadrovsko selekcijo, ne pa da ostane število kadra enako, ne glede na to, kako kakovostno posameznik v javni upravi dela. Ponovno je tudi opozoril, da si bodo v zbornici močneje prizadevali, da bi bilo članstvo v zbornici obvezno, prostovoljna pa bi bila izbira zbornice. V najkrajšem možnem času pa bo zbornica tudi skušala urediti delitveno bilanco stare gospodarske zbornice med sedanjo zbornico in Trgovinsko zbornico Slovenije. Na seji so bili imenovani tudi trije podpredsedniki upravnega odbora, ki bodo svojo funkcijo opravljali nepoklicno, do poteka mandata sedanjega upravnega odbora. Cvetka Tinauer je postala podpredsednica upravnega odbora GZS za področje regionalnega razvoja, Marta Turk za področje podjetništva in inovativnosti, Marjan Mateta pa za področje povezovanja znanstveno raziskovalne sfere z gospodarstvom.
|
neutral
|
3,299
|
Rim - Alessandro Profumo, vodja uprave Unicredita, je včeraj zapustil krmilo banke, ki jo je ustvaril in vodil 13 let. Unicredit je največja in edina italijanska mednarodna banka, ki uspešno posluje v 22 državah. Po prevzemu nekaterih tujih bank je vreden približno 1000 milijard evrov. Toda šest milijard visok povprečni dobiček banke se je z mednarodno finančno krizo znižal na nekaj več kot na eno milijardo evrov, vrednost njenih delnic pa s šest na dva evra. V ponedeljek je upravni odbor banke sklical izredno sejo, na kateri se je izvedelo, da Alessandro Profumo, ki je sinonim Unicredita, ne uživa zaupanja Dietra Rampla, predsednika banke. Toda Profumo je še enkrat presenetil in s položaja vodje uprave odstopil, še preden se je včeraj zvečer ponovno sestalo vodstvo banke. Kot smo že poročali, se je usoda Alessandra Profuma začela obračati pred desetimi dnevi. Takrat je, na zahtevo centralne banke, uprava Unicredita začela proučevati transakcije, s katerimi je Lybian Investment Authority (LIA upravlja libijski premoženjski sklad) odkupila dva odstotka banke. Delež LIA v Unicreditu se je v zadnjih dneh še povečal (2,5 odstotka), tako da ima Libija (pet odstotkov je pred letom in pol odkupila libijska centralna banka) zdaj v lasti kar 7,5 odstotka in je prva delničarka Unicredita. Centralna banka je zaradi tega zahtevala pojasnilo, vodstvo Unicredita pa si je med sestankom pred desetimi dnevi vzelo čas, da zadevo prouči do konca meseca. V ponedeljek se je vodstvo banke z največjo hitrico sestalo in napovedalo zamenjavo Profuma. Dieter Rampl, ki je v Unicredit prišel po nakupu njegove banke HypoVereinsbank (leta 2005), je svojemu šefu uprave očital netransparentnost v poslovanju z Libijci. Po mnenju nemškega predsednika banke (in ostalih nemških delničarjev ter članov nadzornega odbora) bi uprava morala biti seznanjena z namero Libijcev. Toda Profuma, ki je pred desetimi dnevi zagotavljal, da Libijcev ni povabil on, je ščitil italijanski zakon o borznem poslovanju bank. Ta absolutno prepoveduje notranje trgovanje in šefu uprave daje velika pooblastila. Nekateri opazovalci menijo, da je libijski delež le izgovor za revanšo nemških delničarjev, ki so v Unicreditu v vse bolj zapostavljenem položaju. Po drugi strani pa naj bi v zavezništvo z Ramplom stopili tudi italijanski delničarji, ki so blizu Bossijevi Severni ligi. Ta je po zadnjih volilnih uspehih napovedala, da se bo lotila prevzema bank. Unicredit je bil njihova prva tarča, libijski vstop pa bi lahko tovrstne ambicije zavrl. Ne glede na pravi razlog zamenjave Profuma pa opazovalci vodstvu Unicredita očitajo naglico, s katero je podleglo zahtevam revanše željnih delničarjev. Unicredit bi pred odstavitvijo Profuma moral najti njegovo nadomestilo. Nestabilnost največje banke lahko povzroči dodatne težave deželi, ki se ji obeta velika politična kriza, pravijo poznavalci. Takšnega mnenja je bil včeraj tudi Giulio Tremonti, finančni minister, ki se zaveda, da bo Italija pred koncem leta morala refinancirati svoj veliki javni dolg. Kriza v vodstvu njene največje banke bo namreč Italijo še bolj izpostavila spekulacijam na mednarodnem finančnem trgu. Do zaključka redakcije še ni bilo jasno, kdo bo zamenjal Alessanda Profuma, ki so ga italijanski mediji že označili za zadnjega od politike neodvisnega bankirja Italije.
|
negative
|
3,300
|
Velenje - Direktor laže kot Hilda. Revni smo. Nimam za avtobus iz Šoštanja do Velenja. Poglejte hiše Hildinih najožjih sodelavcev in videli boste, kje je denar. Naj plačajo vse, kar nam dolgujejo, potem bomo radi delali naprej. S takimi izjavami so včeraj Vegradovi delavci drugi dan stavke opozarjali, da je Vegradovo vodstvo že zdavnaj izgubilo sleherni občutek za dostojanstvo in poštenost. Predsinočnja pogajanja so vodstvo še enkrat postavila na laž, saj včeraj niso bile izpolnjene obljube, ki jih je dal direktor Boris Medved, da bodo namreč delavci danes dobili izplačan še del avgustovskih plač. Zelo razočaran sekretar velenjske območne organizacije svobodnega sindikata Srečko Čater, ki spremlja agonijo Vegradovih delavcev skupaj z njimi pred upravno stavbo v Velenju, je za Dnevnik povedal: "Tako kot sem sinoči še sam verjel Medvedu, tako so delavci predolgo in preveč verjeli Hildi Tovšak. Pokonci jih je držala izjemno visoka pripadnost k podjetju in navezanost nanj, po drugi strani pa patološki strah, kaj se jim bo zgodilo, če bodo komur koli povedali, kaj se dogaja. Sinoči je direktor oznanjal, da smo mi slabi in grdi, ker stavkamo, ne pa firma, ki delavcem ne da zasluženega denarja. Tako je razlagala tudi Hilda Tovšak, da smo grdi mi, ki razlagamo svetu, da delavci ne dobijo plače. Izgubil sem vse iluzije o poštenosti tega vodstva." Rešitev nastalega položaja bi bila, da nova uprava, če želi izvesti postopek prisilne poravnave, zagotovi poravnavo vseh zapadlih obveznosti do delavcev, vendar ne z obljubami, temveč z nakazili na račune delavcev, ki odslej verjamejo samo še gotovini. Vegrad ima okoli tri milijone evrov dolgov do delavcev. Kako razsežna je tragika izkoriščanih delavcev, se je pokazalo tudi pri tem, da so na plačilni kuverti prikazani odtegljaji za prispevke, v resnici pa niso plačani. Delavci imajo zaradi tega blokirane račune in ne dobijo niti socialne pomoči. Srečko Čater ob tem pravi: "Tudi sindikalna voda in sendvič sta pomoč, vendar želimo javnosti povedati, da smo sposobni delati in hočemo živeti od dela." Dodatna tragedija za več kot 400 tujih delavcev je to, da jih lahko kadar koli odpustijo brez možnosti za izterjavo njihovega denarja. "Napačna je odločitev države, da se te delavce pred zakonom obravnavani kot predmet, ki ga po uporabi zavržeš. Obsojamo takšno ravnanje države in zahtevamo, da so pravice enake ne glede na barvo kože, vero in nacionalnost," je dejal Čater. Pogajanja z upravo so se nadaljevala sinoči. Delavcem se bodo danes pridružili kolegi iz ljubljanski delovišč, za en avtobus pa se jih je pripeljalo že včeraj. Po evro ali dva so stavkajoči v Velenju sami zbrali denar za njihov prevoz. zlatka.strgar@dnevnik.si
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.