nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
3,301
|
Nadzorni svet Deželne banke Slovenije (DBS) je v torek podaljšal mandat članici uprave banke Mojci Štajner. Nov mandat se ji tako izteče 30. septembra 2015.Petrol odprl dve bencinski črpalki v BiH Podjetje Petrol BH Oil Company iz Skupine Petrol je včeraj v Banjaluki odprlo dva prenovljena bencinska servisa, s katerima bo lahko zagotavljal boljšo in učinkovitejšo storitev na tem območju.Dostop do širokopasovnega interneta ima skoraj četrtina Slovencev Ob koncu drugega četrtletja letos je imelo fiksni širokopasovni dostop do interneta že 23,6 odstotka prebivalstva v Sloveniji, v četrtletnem poročilu o razvoju trga elektronskih komunikacij ugotavlja Agencija za pošto in elektronske komunikacije RS (Apek).Občuten padec vrednosti novih industrijskih naročil V Sloveniji so se naročila julija na mesečni ravni zmanjšala za 5,8 odstotka, medtem ko so se na območju evra zmanjšala za 2,4 odstotka. Na letni ravni pa so se naročila povečala za 15,4 odstotka. Popravljeni podatki za junij kažejo, da se je junijska vrednost novih naročil v Sloveniji na mesečni ravni povečala za 3,9 odstotka, na letni pa za 27,3 odstotka.Atotech povečuje zmogljivosti Družba Atotech Slovenija, ki se ukvarja s proizvodnjo kemičnih izdelkov, je včeraj v Podnartu skupaj z izvajalcem del Cestnim podjetjem Kranj začelo gradnjo proizvodno-skladiščnega objekta. Pet milijonov evrov vredna investicija naj bi podjetju omogočila pridobitev novih zmogljivosti in postopoma omogočila povečanje števila zaposlenih.Preventovo premoženje naprodaj Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je včeraj v okviru stečajnega postopka podjetja Prevent avtomobilski deli izdalo sklep o prodaji premoženja v Mežici. Predmet prodaje sta dve nepremičnini in osnovna sredstva po izhodiščni ceni 713.800 evrov. Preventovo premoženje v Mežici se bo po sklepu sodišča prodajalo na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb.Škoda po poplavah bo verjetno presegla 40 milijonov evrov Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) ocenjuje škodo, ki so jo v gospodarstvu povzročile hude poplave minuli konec tedna. Po besedah generalnega direktorja GZS Sama Hribarja Miliča naj bi nastalo za 40 milijonov evrov neposredne škode, vendar naj bi se ta številka po vsej verjetnosti še povečala.Na Štajerskem o plačilni nedisciplini Plačilna nedisciplina je v slovenskem prostoru že dolgo prisotna in predstavlja eno izmed ključnih ovir za razvoj podjetništva, s tem pa zaviralno deluje tudi na celotno slovensko gospodarstvo, so včeraj v Mariboru ugotavljali udeleženci foruma v organizaciji Štajerske gospodarske zbornice, ki se ga je udeležil tudi pravosodni minister Aleš Zalar.Pripravil Jan Bratanič in STA
|
neutral
|
3,302
|
Ljubljana - Pred današnjo sejo vlade koalicijski partnerji niso dosegli soglasja o predlogu za imenovanje uprave agencije za kapitalske naložbe, o kateri bo zadnjo besedo imel državni zbor. Zato ni izključeno, da bodo ministri danes o predlogu odločali s preglasovanjem. Ključno odprto vprašanje tudi po ponovljenem razpisu ostaja, kdo naj bi bil predsednik uprave agencije. Kandidata sta dva - Meta Berk Skok in Marko Golob, medtem ko naj bi bilo za Dagmar Komar bolj ali manj dogovorjeno, da bo namesto Jane Odar postala kandidatka za članico uprave. Kot je znano, se vlada že nekaj mesecev ukvarja s kadrovanjem v agenciji, ki bo upravljala okoli sto podjetij v državni lasti, katerih vrednost znaša nekaj milijard evrov. Po vseh zapletih in zlasti nezadovoljstvu s prijavljenimi kandidati je vlada konec avgusta sestavila kandidatno listo za člane sveta agencije in predsednico sveta, za katero je predlagana odvetnica Alja Markovič Čas. Za predsednika uprave so se na vladi odločili, da bodo razpis ponovili, medtem ko so potrdili predloga za dva člana uprave - za Danila Grašiča in Jano Odar. Na ponovljeni razpis za predsednika uprave je prispelo pet vlog, minuli četrtek pa je vlada zaslišala tri kandidate - Dagmar Komar (direktorica kabineta za upravljanje odvisnih družb Zavarovalnice Triglav), Meto Berk Skok (direktorica oddelka za pokojninska zavarovanja na Kapitalski družbi) in Marka Goloba (junija odpuščeni direktor LTH Ulitkov). Rezultat koalicijskih usklajevanj, ki so potekala v zadnjem tednu, je bil, da naj bi Dagmar Komar postala članica uprave, zamenjala pa naj bi Jano Odar, pri kateri so se zaradi nekaj sporov z njenimi dosedanjimi delodajalci bali podobnih izkušenj. Še več neznank je povezanih s finančnim svetovalcem Danilom Grašičem zaradi namigov o njegovih povezavah, med drugim s poslovnežema in lobistoma Janezom Zemljaričem in Živkom Preglom. V poslovnih krogih ne uživa pretiranega ugleda. Ob tem velja omeniti, da je bil pred leti zaposlen tudi v ljubljanski podružnici CA-IB, ki se je znotraj Bank Austria ukvarjala z investicijskim bančništvom in finančnim svetovanjem, vendar je nepričakovano odšel v nenavadnih okoliščinah. V zadnjih letih je bil aktiven zlasti na črnogorskem kapitalskem trgu, kjer je bil med drugim član upravnega odbora DZU Moneta. Vendar Grašič očitno uživa tako veliko podporo vplivnih krogov SD, da njegovo imenovanje v upravo agencije ni vprašljivo. Tik pred zdajci je favorit za mesto predsednika uprave postal Marko Golob, ki prav tako uživa podporo v SD. Podpiral naj bi ga tudi razvojni minister Mitja Gaspari, kar poznavalci razmer pripisujejo v prvi vrsti temu, da drugi dve kandidatki povezuje s predsednikom uprave Kapitalske družbe Borutom Jamnikom, s katerim je Gaspari v sporu. Na drugi strani naj bi zlasti Franc Križanič Meti Berk Skok štel v slabo, da je soproga Aleša Berka Skoka, ki ga Križaničev krog vidi kot "liberalnega fundamentalista" oziroma zagovornika umika države iz lastništva podjetij. O Marku Golobu ni veliko znanega, dejstvo pa je, da je v zadnjih letih velikokrat menjal delodajalca. Med drugim je služboval v Iskri, Fotoni, Tobačni, IECD, nazadnje pa v LTH Ulitkih. Lani je LTH Ulitke od avstrijskega lastnika kupilo 13 vodilnih, takratni direktor Marko Golob pa je obljubil, da bodo v solastništvo pritegnili tudi ostale zaposlene. Po sporu, katerega ozadje ni bilo nikoli razjasnjeno, kot glavni razlog pa so se omenjala nesoglasja glede lastništva in poslovanja na tujih trgih, so Goloba letos junija razrešili in nato odpustili. Kdo so njegovi politični in poslovni botri, ni povsem jasno, čeprav bo za vodstvo agencije ključno, da se ne bo uklanjala raznim interesnim skupinam. vesna.vukovic@dnevnik.sisuzana.rankov@dnevnik.si
|
neutral
|
3,303
|
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je danes objavila razpis javne dražbe za prodajo zastavljenih delnic zavarovalniškega holdinga Skupina Prva. Naprodaj je 31.674 delnic, kar predstavlja 12,94 odstotka vseh, izhodiščna izklicna cena za celoten paket pa znaša 5,7 milijona evrov oz. 180 evrov na delnico. Dražba bo 11. oktobra. Imetnik zastavljenih delnic je družba Poteza Netherlands s sedežem v Amsterdamu. Če bo dolžnik do začetka dražbe plačal terjatev oz. jo bo od NLB odkupil kdo drug, dražbe ne bo. Na dražbi lahko sodelujejo domače in tuje fizične in pravne osebe, ki bodo vplačale varščino v višini treh odstotkov izhodiščne izklicne cene oz. predložile bančno garancijo. Ob tem v NLB opozarjajo, da je v skladu s statutom družbe Skupina Prva prenos njenih delnic možen le s predhodnim pisnim dovoljenjem družbe. O tem bo uprava družbe Skupina Prva odločala najkasneje v 60 dneh od popolne in pravilne zahteve pridobitelja delnic. Skupina Prva je podala pogojno pisno soglasje, da bo zainteresiranim potencialnim kupcem omogočila izvedbo skrbnega pregleda. Pri tem pa potencialni kupci ne smejo biti upravljalci pokojninskih skladov v Sloveniji ali se ukvarjati z organiziranim kriminalom oz. pranjem denarja. Prva Group je nastala iz družbe Prva pokojninska družba, ki je bila ustanovljena decembra 2000. Leta 2004 je ustanovila prvo pokojninsko družbo v tujini in se do danes razširila v Makedonijo, Srbijo, na Kosovo, v Črno goro in Albanijo. Največji delničar je z 51 odstotki družba Dej iz Ljubljane, sledi EBRD z 20-odstotnim deležem.
|
neutral
|
3,304
|
Ljubljana - Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na današnjem sestanku s predstavniki ministrstev za delo ter za notranje zadeve, policije in zavoda za zaposlovanje prejela seznam informacij za delavce migrante glede uveljavljanja njihovih pravic. Informacije bodo čim prej posredovali delavcem, pravijo na ZSSS. Na sestanku minuli teden med predstavniki ZSSS ter ministrstev za delo, družino in socialne zadeve ter za notranje zadeve, zavoda za zaposlovanje in generalne policijske uprave so se dogovorili, da bosta ministrstvi pripravili informacije za migrante, ki izgubljajo delo. "Informacije so potrebne, da bi delavce maksimalno zaščitili - da bi delavci vedeli, kaj storiti, da bi se izognili grožnjam delodajalcev glede izgona iz države," je po sestanku za STA povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič. Nekateri delodajalci želijo, da bi ti delavci državo zapustili prej, kot je treba, ter bi se tako izognili odgovornosti in zahtevkom delavcev, pravi Semolič. ZSSS je tudi pozvala pristojne, naj se čim prej ratificira minuli teden podpisani spremenjeni sporazum o socialnem zavarovanju med Slovenijo in BiH, po katerem bodo do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti upravičeni tudi delavci, ki imajo v Sloveniji le začasno bivališče, ne stalnega bivališča, ki je sicer pogoj za pridobitev pravice do denarnega socialnega nadomestila. Na sestanku so se dogovorili tudi, da se bo mobilna enota informacijske točke za delavce migrante preselila v Velenje, k Vegradu, da bi delavci tega podjetja lahko čim prej dobili vse potrebne informacije. Semolič je na sestanku pozval tudi, da bi zakonodajo, ko je je treba spoštovati, "interpretirali z občutkom, da gre za ljudi - ta zakonodaja mora pomagati ljudem, ki so v stiski".
|
neutral
|
3,305
|
Velenje - Minister za promet Patrick Vlačič si želi, da čezmejni tovorni železniški promet med Prevaljami in Pliberkom ostane. Vendar pa morata obe podjetji, slovenske in avstrijske železnice, najti svoj poslovni interes in seveda tovor, ki se bo tu še naprej prevažal, je ob robu sestanka o hitri cesti v Velenju dejal minister. Kot je pojasnil, se je o tem želel že pred časom pogovoriti z avstrijsko ministrico za promet Doris Bures, vendar je bil sestanek zaradi njene bolezni odpovedan, za termin novega pa se še dogovarjajo. Po ministrovih informacijah so v zvezi z napovedjo podjetja Rail Cargo Austria, da bodo zaradi poslovnih razlogov s koncem septembra ukinile tovorni železniški promet med slovensko postajo Prevalje in avstrijsko Pliberk, predstavniki Slovenskih železnic predlagali, da o tem razpravlja mešana komisija med obema podjetjema. "Seveda mora v prvi vrsti obstajati poslovni interes. Jaz lahko izrazim interes ministrici, da ta proga obstoji še naprej. Jaz ji lahko tudi povem, da nismo zainteresirani, da se ta tovor prenese na ceste. Na voljo imamo tudi vzvode, da se ta tovor ne prenaša na ceste, vendar pa bomo morali tukaj vsak svoj del dela opraviti. Z ministrico bom o tem govoril, obe podjetji pa morata tu najti svoj poslovni interes in seveda tovor, ki se bo tu še naprej vozil," je dejal minister. Napovedani ukinitvi čezmejnega tovornega železniškega prometa na Koroškem nasprotujejo v Sindikatu železniškega prometa Slovenije, prav tako so nad napovedjo zgroženi župani koroških občin na slovenski strani meje, ki se bojijo, da to dolgoročno pomeni ukinjanje celotne železniške povezave, ki predstavlja pot proti Evropi. Zato so na zadnji seji sveta regije zahtevali ukrepanje vlade.
|
neutral
|
3,306
|
Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je ugotovila, da NLB, Banka Celje, Abanka Vipa, Gorenjska banka, NKBM in Banka Koper delujejo usklajeno in presegajo prevzemni prag v Mercatorju. Dokler ne dajo prevzemne ponudbe za preostale Mercatorjeve delnice oz. jih ne prodajo, jim je prepovedala uresničevati glasovalne pravice. Omenjene banke imajo skupaj 959.804 delnic z glasovalno pravico oziroma 25,49-odstotnega deleža Mercatorja. Gre za delnice, ki so jih omejene banke večinoma zasegla Infond Holdingu in Istrabenzu. Kot so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Mercatorja, so odločbo ATVP, izdano minuli četrtek, prejeli danes. ATVP je omenjenim bankam prepovedala uresničevati glasovalne pravice dokler družbe skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh ali pa več izmed njih v imenu in za račun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe za preostale Mercatorjeve delnice oz. dokler ne prodajo teh delnic in delniških nakupnih opcij, ki niso vsebovane v Mercatorjevih delnicah, tako da prevzemnega praga v Mercatorju ne bodo več dosegale skupaj, ena ali več izmed njih. Dokler banke dosegajo prevzemni prag, je ATVP Mercatorju prepovedala uresničitev glasovalnih pravic iz vseh Mercatorjevih delnic, katerih imetnice so omenjene banke.
|
negative
|
3,307
|
Naklo - Uprava Merkurja, ki jo od sredine seje nadzornega sveta začasno vodi Blaž Pesjak, bo do konca današnjega dne po priporočeni pošti na Kranjsko okrožno sodišče poslala predlog prisilne poravnave, so za STA potrdili v družbi. Vendar bodo v prihodnjih tednih predlog še dopolnili, saj načrt finančnega prestrukturiranja še ni v celoti usklajen z upniki. Merkurjeva uprava se bo tako držala napovedi, da bo predlog prisilne poravnave posredovala Kranjskemu sodišču do konca septembra, četudi še ni uspela skleniti dogovora z bankami upnicami in dobavitelji glede načina finančnega prestrukturiranja. V prihodnjih dneh se bodo tako nadaljevali pogovori z upniki, ki jim Merkur skupaj dolguje kar okrog 750 milijonov evrov, od tega 550 bankam in 200 dobaviteljem. Predsednika uprave in nadzornega sveta sta ob tem prepričana, da bodo upniki pristali na prisilno poravnavo, saj bo ta v kakršnikoli obliki že bo, za vse boljša varianta kot stečaj. Ne želita pa še govoriti o podrobnostih prisilne poravnave. Zato je iz neuradnih informacij znano le obris načrta finančnega prestrukturiranja. In sicer po informacijah iz današnjega Dnevnika koncept reševanja Merkurja predvideva dokapitalizacijo s konverzijo terjatev v višini med 100 in 150 milijoni evrov. H konverziji bodo povabili vse upnike, ki imajo zavarovane terjatve, to pa so tako banke kot nekateri Merkurjevi dobavitelji. Hkrati naj bi se vodstvo Merkurja dogovarjalo za kratkoročno sindicirano posojilo v višini med 30 in 40 milijoni evrov za tekoče poslovanje. Dogovori o načrtu finančnega prestrukturiranja se bodo nadaljevali tudi v petek, ko se uprava Merkurja znova sestane z največjimi bankami upnicami. Ti so po informacijah, ki jih je od bank pridobil časnik Finance, že blizu dogovora, saj so odprti le še detajli. Bo pa za uspeh prisilne poravnave potrebno zagotoviti 60-odstotno podporo upnikov. Že danes pa se je uprava sestala z bosansko družbo Stanić Invest, o kateri so bosanski mediji poročali, da se skupaj z nemškim koncernom BayWa zanima za nakup Merkurjevih trgovskih centrov. Vendar po uradnih podatkih podjetja ne zanima nakup Merkurjevih trgovin. Na današnjem spoznavnem sestanku so ugotovili le, da so dejavnosti podjetij na nekaterih področjih komplementarne in da se splača ohraniti medsebojne stike.
|
negative
|
3,308
|
Ljubljana - Banka Slovenije Mateju Naratu, ki ga je nadzorni svet Abanke konec maja imenoval za predsednika uprave, ni izdala dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave Abanke. O nadaljnjih postopkih za imenovanje predsednika uprave banke bo nadzorni svet odločal na prvi naslednji seji. "Dvočlanska uprava Abanke Vipe že pet mesecev odgovorno opravlja vse naloge v okviru svojih pristojnosti, zato je poslovanje banke nemoteno in tekoče," je predsednik nadzornega sveta Abanke Janez Bohorič danes sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze. Da mu ni bilo izdano dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave Abanke, ki je pogoj za opravljanje funkcije predsednika uprave, je Narat vodstvo banke obvestil danes. "O nadaljnjih korakih se bom skupaj s svojo odvetniško ekipo odločil po temeljiti proučitvi same obrazložitve prejete odločbe," je, kot pišejo Finance, zapisal Narat in dodal, da mu je Banka Slovenije zavrnila izdajo licence "navkljub izpolnjevanju vseh formalnih pogojev, ki jih predpisuje zakon o bančništvu". Nadzorniki Abanke je Narata za predsednika uprave imenoval potem, ko je konec aprila prvi mož Abanke Aleš Žajdela tragično preminil v prometni nesreči. Od tedaj je uprava Abanke dvočlanska - v njej sta Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik. Narat je bil od julija 2002 do novembra 2009 član uprave Nove Ljubljanske banke. Decembra lani ga v upravo NLB niso ponovno imenovali, ostal pa je zaposlen v banki.
|
neutral
|
3,309
|
Kidričevo - Nadzorni svet kidričevskega Taluma je danes med drugim razpravljal o domnevno spornem lastništvu prvega moža družbe Danila Topleka, ki je eden od dveh tihih družbenikov v podjetju Schop, ta pa ima v lasti Gradbeno podjetje (GP) Ptuj. Kot so po seji sporočili iz Taluma, so se nadzorniki tokrat seznanili s potekom zunanje revizije. Pri omenjenem tihem lastništvu naj bi bilo sporno predvsem to, da je GP Ptuj v poslovnem odnosu s sicer državnim Talumom. Po pisanju časnika Finance naj bi povprečni letni obseg poslov družbe iz Kidričevega s ptujskim gradbenim podjetjem v zadnjih letih znašal 1,28 milijona evrov, zaradi česar je predsednik nadzornega sveta Miro Žunec že pretekli teden zahteval izredno sejo, a te zaradi Toplekove službene odsotnosti v tujini ni bilo. "Nadzorni svet je obravnaval poročilo o poslovanju Taluma z Gradbenim podjetjem Ptuj v obdobju 2000 - 2010 ter se seznanil s potekom zunanje revizije. Nadzorniki bodo na osnovi dokončnih rezultatov revizije ugotavljali, ali je bilo poslovanje med Talumom in GP Ptuj vodeno na pregleden in gospodaren način," je bilo vse, kar so po seji v zvezi s tem sporočili iz Kidričevega. Nadzorniki, ki jih vodi Miro Žunec, pa so na današnji seji med drugim govorili tudi o načrtovani reorganizaciji Taluma v holding in predlog tudi podprli, saj so hkrati podali soglasje za ustanovitev sedmih novih družb z omejeno odgovornostjo. "S preoblikovanjem Taluma v pogodbeni koncern z odvisnimi družbami v 100-odstotni lasti delniške družbe Talum želimo doseči bolj samostojen razvoj posameznih delov proizvodnje, povečati fleksibilnost poslovanja, zmanjšati število ravni odločanja in zmanjšati stroške podpornih dejavnosti," so pojasnili v Talumu in dodali, da bodo novoustanovljene družbe skupine Talum pričele s poslovanjem v novi obliki s 1. januarjem 2011. Talum bo tako odtlej, kot je bilo predlagano, postal obvladujoča družba, okoli katere bo ustanovljenih več hčerinskih podjetij. Lastništvo osnovnih sredstev bi glede na načrte ostalo pri obvladujoči družbi, dejavnost posamičnih sedanjih delovnih enot pa bodo skupaj z zaposlenimi prenesli na hčere. Nove odvisne družbe naj bi v skladu s predlogom postale Talum Aluminij, v katero se bosta združili sedanji delovni enoti Anode in Elektrolize, Talum Livarna, v katero se bosta združili sedanji enoti Gnetne zlitine in Livarske zlitine vključno z obratoma za skladiščenje in mehansko predelavo odpadnega aluminija, Talum Rondelice, Talum Izparilniki, Talum Ulitki, Talum Servis oz. Talum Storitveni inženiring, kamor se bodo prenesli procesi iz sedanje enote Vzdrževanje in del procesov, vezanih na sedanji enoti Promet in Energetika. V upravi Taluma so sicer že pred časom zagotovili, da ustanavljanje omenjenih hčerinskih družb ne pomeni počasnega ukinjanja nekaterih delov podjetja in zniževanja števila zaposlenih, pač pa želijo s tem preprečiti vpliv poslovanja enega delovnega okolja na drugega, bodisi pozitivnega bodisi negativnega. Poslovni učinki in ekonomski rezultati vsakega izmed njih pa bodo po Toplekovih besedah v prihodnje vsekakor merilo za določanje njihovih prihodnjih usmeritev.
|
neutral
|
3,310
|
Ljubljana - Banka Slovenije Mateju Naratu, ki ga je nadzorni svet Abanke konec maja imenoval za predsednika uprave, ni izdala dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave Abanke. O nadaljnjih postopkih za imenovanje predsednika uprave banke bo nadzorni svet odločal na prvi naslednji seji, ki bo predvidoma v drugi polovici oktobra. "Dvočlanska uprava Abanke Vipe že pet mesecev odgovorno opravlja vse naloge v okviru svojih pristojnosti, zato je poslovanje banke nemoteno in tekoče," je predsednik nadzornega sveta Abanke Janez Bohorič danes sporočil prek spletnih strani Ljubljanske borze. Da mu ni bilo izdano dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave Abanke, ki je pogoj za opravljanje funkcije predsednika uprave, je Narat vodstvo banke obvestil danes. V Banki Slovenije razlogov za zavrnitev podelitve licence Naratu niso razkrili, zapisali pa so, da so "v vsaki odločbi o izdaji oz. zavrnitvi dovoljenja natančno navedeni in obrazloženi razlogi za to". Razlogi so opredeljeni v zakonu o bančništvu in so zavezujoči pri odločanju Banke Slovenije, so dodali. "O nadaljnjih korakih se bom skupaj s svojo odvetniško ekipo odločil po temeljiti proučitvi same obrazložitve prejete odločbe," je, kot pišejo Finance, zapisal Narat in dodal, da mu je Banka Slovenije zavrnila izdajo licence "navkljub izpolnjevanju vseh formalnih pogojev, ki jih predpisuje zakon o bančništvu". Kot so glede tega pojasnili v Banki Slovenije, je v skladu z zakonom o bančništvu proti odločbam Banke Slovenije dovoljeno začeti postopek sodnega varstva. "Torej je to legitimna pravica vložnika zahteve za izdajo dovoljenja, če se z odločitvijo Banke Slovenije ne strinja," so zapisali. Nadzorniki Abanke je Narata za predsednika uprave imenoval potem, ko je konec aprila prvi mož Abanke Aleš Žajdela tragično preminil v prometni nesreči. Od tedaj je uprava Abanke dvočlanska - v njej sta Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik. Narat je bil od julija 2002 do novembra 2009 član uprave Nove Ljubljanske banke. Decembra lani ga v upravo NLB niso ponovno imenovali, ostal pa je zaposlen v banki kot pomočnik uprave ter izvršni direktor za finančne trge. Banka Slovenije je doslej zelo redko zavrnila izdajo licence. V javnosti znani primeri so zavrnitev dovoljenja Matjažu Jauku, ki je leta 2005 kandidiral za člana uprave Abanke, pred leti Henriku Peternelju, kandidatu za člana uprave Poštne banke Slovenije, ter kandidatu za člana uprave Deželne banke Jožefu Berdniku, ki je zdaj svetovalec uprave. Po neuradnih podatkih naj bi v 20-letni zgodovini Banke Slovenije eden od zavrnjenih kandidatov banko tudi tožil, a je tožbo izgubil, je v sredo pisal Večer.
|
neutral
|
3,311
|
Ljubljana - Vlada je na današnji seji sprejela predlog novele zakona o trošarinah, s katero se bodo trošarine za električno energijo in zemeljski plin zadržale na ravni, na katero so bile povzdignjene s 1. avgustom. Načrtovane in z zakonom določene novembrske spremembe trošarin tako po besedah finančnega ministra Franca Križaniča ne bo. V skladu z veljavnim zakonom bi se morale trošarine za energente s 1. novembrom dodatno zvišati, je na novinarski konferenci po seji vlade spomnil Križanič. Vlada namerava to preprečiti z danes sprejetim predlogom sprememb, in sicer se bo trošarina za električno energijo namesto dviga na 12,10 evra ohranila v višini 3,05 evra na megavatno uro, trošarina za zemeljski plin pa namesto dviga na 3,63 centa ohranila v višini 1,8 centa za en kubični meter. Vlada s predlaganimi spremembami sledi cilju zadrževanja konkurenčnosti gospodarstva in izvoznih spodbud, tudi preko vzdrževanja razmeroma nizkih stroškov. To je danes še posebej pomembno zaradi ponovne precejšnje krepitve evra na mednarodnih trgih, je dejal Križanič. Poleg tega pa si vlada s predlaganimi spremembami zakona prizadeva tudi zadržati inflacijo na razmeroma nizki ravni.
|
neutral
|
3,312
|
Ljubljana - Država je poslovnim bankam v okviru jamstvene sheme do sredine septembra dodelila skupaj 820 milijonov evrov poroštev za odobritev posojil podjetjem. Posojila, za vračilo katerih delno jamči država, je pridobilo 422 podjetij. Veliko več, skoraj tisoč, je fizičnih oseb, ki so jim banke odobrile posojila z jamstvom države. Znesek je pričakovano nižji, država je namreč fizičnim osebam jamčila za skupaj 18 milijonov evrov posojil. Skupaj gre za visok znesek državnih poroštev, okoli 840 milijonov evrov, a nadzora ni, ugotavlja računsko sodišče. Unovčenih za 1,8 milijona evrov jamstev podjetjem in 142.000 evrov fizičnim osebam V minulem letu poroštva države za posojila podjetjem in fizičnim osebam še niso bila unovčena, drugačno sliko pa je mogoče pričakovati v letošnjem in prihodnjem letu. Doslej so banke posredovale šest zahtevkov za unovčitev poroštva za posojila podjetjem, a je bil en zahtevek zavrnjen, en pa umaknjen. Skupna vrednost unovčenih jamstev po pojasnilih ministrstva za finance znaša 1,77 milijona evrov. Ko gre za posojila fizičnim osebam, je številka višja, skupni znesek pa nižji. Država naj bi tako poplačala posojila 20 fizičnim osebam, skupaj nekaj več kot 142.000 evrov. Računsko sodišče: Nadzor se ne izvaja Računsko sodišče v reviziji zaključnega računa proračuna za lani ugotavlja, da finančno ministrstvo ni preverjalo, ali SID banka zagotavlja nadzor nad izvajanjem uredbe o izvajanju zakona o jamstveni shemi - ali se posojila podjetjem res dajejo le za nove kredite, ali se v primeru reprogramiranja posojil zahtevajo ustrezna zavarovanja, ali se sredstva res niso uporabljala za posle, ki jih uredba ne dovoljuje, med drugim za financiranje menedžerskih odkupov podjetij ali odplačilo obstoječih kreditov, najetih za te namene. Tudi ko gre za izdajanje jamstev za posojila fizičnim osebam, nadzor ni bil primeren - ali je fizična oseba posojilo z jamstvom države res najela le pri eni banki, ali so jih najemali za financiranje poslovne dejavnosti, za nakup poslovnih deležev ali vrednostnih papirjev. Ministrstvo za finance nima podatkov, ki bi mu omogočali nadzor nad omejitvami pri izdajanju jamstev fizičnim osebam, ugotavlja računsko sodišče. Omejitve pa ne veljajo le za posojilojemalce, ampak tudi za banke, ki so poroštva države prejele. Banke, ki so prejele poroštvo države, tako sploh ne smejo dajati posojil za menedžerke odkupe, praviloma ne smejo teh posojil obnavljati, vse pogodbe, sklenjene v nasprotju s tem, so nične. Niti tukaj pa finančno ministrstvo po ugotovitvah računskega sodišča nadzora sploh ni opravljalo. SID banka pregledala pet bank od devetih In kaj odgovarjajo na ministrstvu za finance? "Ministrstvo izvajanje jamstvene sheme nadzira zlasti preko poročil, ki jih SID banka pošilja v skladu z veljavnimi predpisi in medsebojnimi pogodbami ter navodili, sklenjenimi in izdanimi na podlagi teh predpisov. V skladu z medsebojno pogodbo daje ministrstvo navodila SID banki in tako vnaprej zagotovi, da se jamstvena shema izvaja v skladu s pričakovanji. Posebno tesno sodelovanje med ministrstvom in SID banko poteka v primeru zahtevkov za unovčitev," so nam pojasnili. Priznavajo, da doslej v SID banki niso opravili še nobenega pregleda, za preglede v bankah in podjetjih pa je pristojna SID banka, dodajajo. Ta je opravila preglede izvajanja jamstvene sheme pri petih bankah od devetih, ki so na avkcijah pridobile jamstveno kvoto za posojila podjetjem. Kakšne so bile ugotovitve, nam na ministrstvu niso razkrili. katja.svensek@dnevnik.si
|
negative
|
3,313
|
montreal - Globalni letalski potniški promet je tudi v avgustu beležil rast. Mednarodni potniški promet se je okrepil za 6,4 odstotka, medtem ko se je tovorni promet povečal za 19,6 odstotka, so sporočili iz Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov (IATA). Rast se je avgusta v primerjavi z mesecem prej upočasnila. Julija je namreč letalski potniški promet beležil 9,5-odstotno rast, tovorni pa 23-odstotno. Nižje medletne stopnje rasti so posledica dejstva, da je bilo avgusta lani že čutiti okrevanje globalnega letalskega prometa. "Večje povpraševanje, ki je bilo prisotno v začetku letošnjega leta, je že poniknilo. Upočasnitev povpraševanja v avgustu tako sovpada z napovedjo IATA o oteženem poslovanju konec leta 2010, in sicer zaradi ukinitve vladnih finančnih spodbud, ki pa niso prinesle večjih izboljšav na področju zaposlovanja," je v komentiral glavni izvršni direktor IATA Giovanni Bisignani. Zmogljivosti v letalskem potniškem prometu naraščajo, medtem ko so zmogljivosti v tovornem prometu skladne s trendi povpraševanja, ki se stabilizirajo. Od decembra 2009 se je obseg letalskega potniškega prometa povečal za 4,3 odstotka, zmogljivosti pa za šest odstotkov. V enakem obdobju se je obseg letalskega tovornega prometa povečal za 9,2 odstotka, kar se ujema z večanjem zmogljivosti v tovornem prometu.
|
positive
|
3,314
|
Ljubljana - Nacionalni svet za oljkarstvo se je na današnji seji, ki sta se ga udeležila tudi kmetijski minister Dejan Židan in državna sekretarka na ministrstvu Tanja Strniša opozoril tudi na potrebo po izvajanju intenzivnejšega monitoringa kakovosti oljčnega olja, s ciljem zaščite potrošnika pred slabo kakovostjo in morebitnimi ponaredki. Člani sveta so predlagali, da se finančna podpora kmetijskega ministrstva, namenjena opravljanju strokovnih nalog v letih 2010 in 2011, nameni za potrebe monitoringa oljčnega olja pridelovalcev in podpori izvajanju pospeševalnih nalog na področju oljkarstva. Ti ukrepi so po mnenju sveta ključni za podporo nadaljnjega razvoja oljkarstva, ki mora temeljiti na sodobnih tehnologijah in kakovosti, za kar je potrebno zagotoviti tudi učinkovit prenos znanja v proizvodnjo. Židan je te predloge podprl, so sporočili s kmetijskega ministrstva. Svet je še posebej opozoril na potrebo po izvajanju intenzivnejšega monitoringa kakovosti oljčnega olja na slovenskem trgu, s ciljem zaščite potrošnika pred slabo kakovostjo in morebitnimi ponaredki. Minister je tudi to pobudo sprejel in poudaril, da bo v okviru svojih pristojnosti okrepil aktivnosti inšpekcije pri odkrivanju ponaredkov. Svet je poleg tega obravnaval še vprašanje določitve osnove za plačilo prispevka, ki naj bi ga osnutek zakona o promociji kmetijskih izdelkov določil za področje oljkarstva, in sprejel predlog, da se prispevek določi na podlagi litra olja, predelanega v oljarnah. Nacionalni Svet za oljkarstvo obstaja od aprila 2007. Svet podaja strokovna mnenja k pomembnejšim odločitvam in predpisom na področju oljkarstva ter k dolgoročnim razvojnim programom v oljkarstvu. Prav tako podaja strokovna mnenja k predlogom pomembnejših nalog s področja kmetijske politike, razvoja podeželja in varnosti hrane, vezanih na področje oljkarstva. Člani sveta so predstavniki agronomskih ved znanstveno raziskovalnih institucij, kontrolnih institucij za preskušanje in ocenjevanje kakovosti oljčnega olja, Kmetijsko gozdarske zbornice, potrošnikov, društva oljkarjev, nosilcev zaščitenih označb porekla, oljarjev in predstavniki ministrstev za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za zdravje.
|
neutral
|
3,315
|
Ljubljana - Na razpis za člana uprave zavarovalnice Vzajemna je do roka, ki je potekel minuli četrtek, prispelo 19 prijav. Kot nam je povedal predsednik nadzornega sveta Mirko Miklavčič, sicer podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS), bo več o ožjem izboru kandidatov znanega konec tedna, v četrtek ali petek. Predsedniku uprave Vzajemne Dušanu Kidriču se bosta, kot je znano, pridružila dva nova člana uprave. Nadzorniki so namreč odločili, da se uprava z dveh članov razširi na tri. Po prihodu novega nadzornega sveta, v katerem so še predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak in dva predstavnika sindikatov, Marjan Urbanč in Andrej Zorko, je članica uprave Irena Kos odstopila, zato bodo iskali dva člana uprave. Izbrani kandidati bodo morali kasneje pridobiti še dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor (ANZ). Po naših neuradnih informacijah so med prijavljenimi za mesto člana uprave največje zavarovalnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje pri nas tudi Milojka Kolar, zdaj svetovalka uprave Vzajemne, Samo Logar, ki se je pred časom omenjal kot najverjetnejši kandidat za zamenjavo nekdanjega predsednika uprave Boštjana Averja, in Stane Vidmar, direktor novomeške poslovalnice zavarovalnice Vzajemna.
|
neutral
|
3,316
|
New York, London - Trgovanje na newyorškem Wall Streetu je na začetku borznega dne neenotno. Medtem ko industrijski indeks Dow Jones ob nekaterih spodbudnih podatkih iz vrst podjetij malenkost pridobiva, pa je tehnološki indeks Nasdaq v rdečem. Na vlagatelje vpliva predvsem novica o septembrskem padcu števila zaposlenih v zasebnem sektorju. Industrijski indeks Dow Jones trenutno pridobiva 0,08 odstotka in je pri okoli 10.954 točkah, tehnološki indeks Nasdaq pa pri 2385 točkah izgublja 0,62 odstotka. Negotovost med vlagatelje je pred petkovo objavo uradnih podatkov o septembrski brezposelnosti vneslo poročilo zaposlovalne družbe ADP, da se je število zaposlenih v zasebnem sektorju septembra v primerjavi z avgustom zmanjšalo za 39.000. Analitiki so pričakovali rast zaposlenosti za 18.000, poročajo tuje tiskovne agencije. Na vlagatelje pa pozitivno vplivata novici, da bosta velikana General Electric in Johnson & Johnson izpeljala dva večja prevzema. General Electric namerava tako za tri milijarde dolarjev kupiti proizvajalca energetske infrastrukture Dresser, farmacevtski in kozmetični velikan Johnson & Johnson pa bo za 2,4 milijarde dolarjev kupil 80-odstotni delež v nizozemski biotehnološki družbi Crucell. Rast pa medtem še naprej beležijo tudi evropske borze in tako nadaljujejo s pozitivnim zagonom, ki ga je sprožila odločitev japonske centralne banke o znižanju obrestne mere. Najbolj pa se dražijo delnice v Parizu, kjer je indeks CAC 40 doslej pridobil 0,92 odstotka. Indeks FTSE 100 v Londonu se je zvišal za 0,82 odstotka, indeks DAX v Frankfurtu pa za 0,78 odstotka. Evropske borze končale v zelenem, evro presegel 1,39 dolarja Trgovanje na vodilnih evropskih borzah se je danes končalo v zelenem, medtem ko se tečaji delnic na ameriškem Wall Streetu predvsem zaradi slabih podatkov z ameriškega trga dela znižujejo. Evro se še vedno krepi, danes je presegel celo vrednost 1,39 dolarja. Podražila se je tudi nafta. V Londonu se je indeks FTSE 100 okrepil za 0,81 odstotka in trgovanje sklenil pri 5681,39 točke, pariški CAC 40 je ob 0,88-odstotni rasti zaključil pri 3764,91 točkah, frankfurtski DAX pa se je oblikoval pri 6270,73 točke, kar je prav tako 0,88 odstotka več kot v torek. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je v primerjavi s torkom pridobil 0,78 odstotka in trgovanje zaključil pri 2780 točkah. V Zürichu se je indeks SMI okrepil za 0,59 odstotka in trgovanje sklenil pri 6351 točkah, dunajski ATX je pridobil 1,61 odstotka in se oblikoval pri 2623,34 točke, medtem ko je indeks FTSE Italia-All-Share trgovanje v Milanu sklenil pri 21.179,64 točke, kar je 0,27 odstotka več kot v torek. Pozitivno je bilo tudi trgovanje v Zagrebu in Budimpešti, medtem ko so bili vlagatelji v Beogradu nekoliko slabše razpoloženi. Indeks Crobex se je okrepil za 0,51 odstotka na 1916,36 točke, indeks BUX za 0,82 odstotka na 23.385,19 točke, medtem ko je indeks Belex zdrsnil za 0,39 odstotka na 613,29 točke. Wall Street je približno tri ure pred koncem trgovanja obarvan rdeče. Industrijski indeks Dow Jones je doslej izgubil 0,01 odstotka in je pri 10.943 točkah, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq zdrsnil še nekoliko bolj. Izgubil je 0,86 odstotka in se giblje pri 2379 točkah.
|
neutral
|
3,317
|
Beograd - Srbsko podjetje Delta Holding, ki se je potegovalo za gradnjo trgovskega centra v ljubljanskih Stožicah, je po obsegu ustvarjenih poslovnih prihodkov v lanskem letu zavzelo prvo mesto na seznamu 300 največjih srbskih podjetij. Osmo mesto na lestvici je zasedla Mercatorjeva hčerinska družba v Srbiji Mercator S, piše srbski časnik Blic. Delta Holding, ki je v lasti najbogatejšega srbskega podjetnika Miroslava Miškovića, je lani ustvarila 160,7 milijarde dinarjev prihodkov (približno 1,53 milijarde evrov). Podjetje je prihodke v primerjavi z letom 2008 tako povečalo za 8,2 odstotka, čisti dobiček pa se je povečal za 7,2 odstotka na 4,3 milijarde dinarjev. Blic je julija sicer poročal, da namerava Mišković poleg trgovske družbe Delta Maksi prodati tudi večinski delež v Delta Holdingu, in sicer belgijskemu trgovcu Delhaize Group. Svoje poslovanje naj bi tako umaknil iz Srbije. Drugo mesto na lestvici 300 največjih srbskih podjetij je zasedlo Elektrodistribucijsko podjetje Srbije, ki je lani ustvarilo 154,2 milijarde dinarjev prihodkov (1,45 milijarde evrov). Med deseterico najuspešnejših pa so se med drugim uvrstili še Naftna industrija Srbije, Telekom Srbije, Srbijagas, US Steel Srbija, Victoria Group, Mercator S, East Point Holdings i Yugorosgas. Po ustvarjenem čistem dobičku je bilo najuspešnejše podjetje lani sicer Telekom Srbije, je še poročal Blic.
|
positive
|
3,318
|
Herz, kovinsko predelovalno podjetje iz Šmartnega pri Litiji, trenutno dosega 13 odstotkov višje prihodke v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko so ti znašali osem milijonov evrov. Direktor družbe Igor Herman je dejal, da so letos dodano vrednost na zaposlenega povečali za desetino, na 25.500 evrov. Petrol bo proizvajal toploto in elektriko pri Hrastniku Petrol je včeraj v Hrastniku zagnal novo enoto za soproizvodnjo toplote in elektrike, pri kateri tako toplotna kot električna moč presegata 1550 kilovatov. Naložba, katere vrednost je ocenjena na približno 1,5 milijona evrov, daje možnost za sočasno proizvodnjo toplote za ogrevanje 800 gospodinjstev v kurilni sezoni in elektrike za 1300 gospodinjstev. Distributerji plina o spremembah energetske politike Slovenski distributerji zemeljskega plina, združeni v Gospodarskem interesnem združenju za distribucijo zemeljskega plina, pozivajo vlado, ministrstva in druge pristojne k razmisleku o vlogi zemeljskega plina v prihodnji energetski politiki. Ocenjujejo namreč, da temu vidiku oskrbe, tako na ravni informiranosti uporabnikov in odločevalcev kot tudi na ravni uporabe, ni danega pravega poudarka. KIG uspel na razpisu na Kosovu Na javnem razpisu Ministrstva za notranje zadeve Kosovo, ki je bil že četrtič ponovljen in prej vedno razveljavljen, je v pestri mednarodni konkurenci uspelo zmagati prav podjetju KIG z Iga, ki proizvaja najsodobnejše registrske tablice. Izbrano je bilo med enajstimi ponudniki iz vse Evrope, uspelo pa je z najboljšo ponujeno kakovostjo in najbolje izdelanimi vzorci. Pripravil Jan Bratanič in STA
|
positive
|
3,319
|
Ljubljana - Ministrstvo za promet skupaj z zunanjimi strokovnjaki pripravlja odgovore na vprašanja o slovenskem logističnem holdingu, ki so jih zastavili udeleženci septembrske konference na Brdu pri Kranju. "Na konferenci smo dobili številna vprašanja, zdaj pa delamo domačo nalogo, pripravljamo odgovore nanje," pravi minister Patrick Vlačič. Kot je Vlačič dejal v pogovoru za STA, so vprašanja o logističnem holdingu razdelili v tri skupine: ekonomska, pravna in "čustvena". Od odgovorov na ta vprašanja je po njegovih besedah odvisna usoda oblikovanja logističnega holdinga, katere idejni oče je nekdanji prvi mož nemške železniške in logistične družbe Deutsche Bahn Hartmut Mehdorn. Prometnemu ministru se zdi ideja o oblikovanju logističnega holdinga še vedno dobra. Ko bodo pripravljeni odgovori na številna vprašanja o holdingu, se bodo o njih pogovorili in se odločili, kdaj bo organizirana nova konferenca na temo holdinga. "Ko govorimo o holdingu, govorimo o prihodnosti slovenske logistike. Želimo logistiko, ki bo konkurenčna v Evropi," je zatrdil Vlačič in zavrnil, da bi šlo pri oblikovanju holdinga za reševanje Slovenskih železnic. Sanacija železnic po njegovih besedah poteka prek uprave družbe z Goranom Brankovičem na čelu, redno se sestaja tudi usmerjevalni odbor. V pripravi je tudi zakonodaja, ki bo železnice preobrazila v bolj moderen subjekt, ki bo kos izzivom današnjega časa. Železniško zakonodajo naj bi vlada po Vlačičevih pričakovanjih obravnavala na seji prihodnji teden. Po ministrovih besedah bo sprejem nove zakonodaje pomenil temeljito reformo železniškega sistema v Sloveniji. Nova zakonodaja rešuje vprašanje organiziranosti železnic, ki bodo po novem holdinško organizirane, vprašanje infrastrukture in vprašanje investicij v železniško infrastrukturo. Na nekatere očitke, da se z novo železniško zakonodajo hiti, pa Vlačič odgovarja: "Nasprotno, zadnji čas je, da jo pripravimo. S prvimi osnutki smo začeli že pred pol leta. In če se to komu zdi prehitro ...." V zvezi z drugim tirom na progi Koper - Divača je minister Vlačič dejal, da se bodo z malo sreče letos začele pripravljalna dela, razpis pa je tik prek objavo. "Če se bo postopek dobro iztekel, potem bomo lahko kmalu zapičili prvo lopato," je pojasnil in dodal, da pa kljub nasprotnim pričakovanjem še vedno niso dobili gradbenega dovoljenja za drugi tir. Za novim zakonom o Darsu, ki je v parlamentarni proceduri, država ne bo več dajala denarja za gradnjo avtocest, ampak bo to potekalo prek koncesijskih razmerij. Tako bi se po Vlačičevih besedah morale avtoceste graditi že doslej, vzporedno pa obnavljati železniško infrastrukturo. Ker se to v preteklosti ni dogajalo, je Dars danes zelo zadolžen, in sicer v višini približno štirih milijard evrov. Minister je upravi Darsa v zvezi z zadolženostjo že naložil, da čim prej pripravi program reprogramiranja kreditov.
|
neutral
|
3,320
|
Dravograd - Konec septembra je bilo na Koroških uradih za delo prijavljenih 4354 brezposelnih, kar je 774 več kot pred letom dni in 407 več kot konec lanskega decembra. Zaradi stečajev Preventovih družb se je med brezposelnimi predvsem povečal delež žensk, ki je konec septembra znašal 58,1 odstotka, konec lanskega leta pa 49,1 odstotka. Med štirimi koroškimi uradi za delo je bilo septembra letos največ brezposelnih prijavljenih na uradu na Ravnah na Koroškem, in sicer 1466, sledijo Slovenj Gradec z 1200 prijavljenimi brezposelnimi, Radlje ob Dravi z 1163 brezposelnimi in Dravograd s 525 brezposelnimi. Največji delež žensk med brezposelnimi beleži urad za delo Radlje, kjer je bilo konec septembra med prijavljenimi brezposelnimi 61,7 odstotka žensk, so STA pojasnili na koroških uradih za delo. Ob tem navajajo, da se potrebe po novih zaposlitvah že od pomladi iz meseca v mesec povečujejo. Septembra se je po podatkih zavoda zaposlilo 569 brezposelnih oseb, na novo pa se jih je med brezposelne prijavilo 964, večinoma iz Preventa. Septembra lani se je zaposlilo 253 brezposelnih s Koroške, na novo pa se je v evidence zavoda prijavilo 395 brezposelnih. Glede na napovedi delodajalcev se bodo brezposelni na Koroškem lahko tudi v prihodnje zaposlili. Trenutno med drugim zaposluje podjetje Boxmark, ki bo do sredine oktobra v obratih v Radljah ob Dravi in Slovenj Gradcu imelo skupaj okoli 300 zaposlenih. Zadnji podatek o stopnji registrirane brezposelnosti na Koroškem je za mesec julij, ko je ta znašala 12 odstotkov, julija lani pa 11,2 odstotka.
|
negative
|
3,321
|
Slovenj Gradec - Zaposleni v podjetju Tom iz Mokronoga še čakajo na izplačila avgustovskih plač za vse. Stavkovni odbor svobodnega sindikata se bo glede nadaljnjih aktivnosti odločal na sestanku v torek. Na slovenjgraškem sodišču pa potrdili, da je vodstvo invalidskega podjetja Tomip v petek vložilo predlog za stečaj, a sodišče o tem še ni odločalo. Stečaj invalidskega podjetja Tomip s 37 zaposlenimi, ki je del skupine Tom, je predlagalo vodstvo družbe potem, ko zaradi odpovedi naročil ni več videlo možnosti ohranitve proizvodnje. S stečajem je prejšnji teden soglašala tudi vlada. Zaposleni v mokronoškem Tomu, ki ima tudi organizacijsko enoto v Slovenj Gradcu, pa še vedno čakajo na izplačila plač za avgust za vse zaposlene, del je namreč plače dobil. Kot povedala sekretarka območne organizacije svobodnega sindikata za Dolenjsko, Belo krajino in Posavje Majda Marolt, se bo stavkovni odbor ponovno sestal v torek dopoldne. Sindikat je namreč prejšnji teden prekinil stavko, da je del zaposlenih v Mokronogu nadaljeval z nujnim delom, del pa čaka na delo doma. Na delo doma čakajo po navedbah sekretarja svobodnega sindikata za Koroško Lojzeta Raška tudi zaposleni v organizacijski enoti v Slovenj Gradcu. Podjetje Tom na obeh lokacijah zaposluje okoli 150 delavcev.
|
negative
|
3,322
|
Ljubljana - Letos naj bi se prihodki od prodaje v farmacevtski industriji povečali med štirimi in petimi odstotki, na 840 milijard dolarjev (približno 605 milijard evrov). Raziskava družbe IMS Health napoveduje še večjo rast prihodnje leto, ko naj bi ta poskočila tudi do sedmih odstotkov, kar bi pomenilo skupne prihodke od prodaje pri 880 milijardah dolarjev. Glavni gonilni sili svetovnega povpraševanja po zdravilih sta tudi največji državi po številu prebivalstva na svetu. V Indiji in na Kitajskem naj bi se namreč povpraševanje po zdravilih letos povečalo za 17 odstotkov. Hitro rastoča gospodarstva pa bodo v prihodnjih letih pomenila kar 48 odstotkov rasti celotne industrije. Nekoliko manjša rast prodaje zdravil bo prisotna na največjih svetovnih trgih, torej v ZDA, na Japonskem in v Evropi. Rast prihodkov farmacevtskih družb v ZDA se namreč počasi umirja. Na ameriškem trgu, kjer farmacevti ustvarijo skoraj polovico vsega svetovnega zaslužka, naj bi se rast prihodkov industrije letos povečala rekordno počasi, za tri do štiri odstotke. Še slabše pa kaže največjim evropskim trgom, kot so Nemčija, Francija, Italija, Velika Britanija in Španija, kjer se bodo prihodki farmacevtskih družb povečali med enim in tremi odstotki. jan.bratanic@dnevnik.si
|
positive
|
3,323
|
Da se ne bi v Evropi zgodila podobna nesreča, kot se je 20. aprila na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu, je komisar za energetiko Günther Oettinger včeraj v Bruslju predstavil načrte za celovito zakonodajo EU v zvezi z naftnimi ploščadmi. Ker tudi EU ni imuna proti nesrečam - leta 1988 je v nesreči na ploščadi Piper Alpha v Severnem morju umrlo 167 ljudi, leta 1980 pa 123 delavcev na ploščadi Alexander Kielland - Bruselj razmišlja o novih standardih EU, skupaj z merili za odobritev dovoljenj za vrtanje, kontrolami vrtalnih ploščadi in mehanizmi za nadzor varnosti. Najboljše prakse bi dejansko morale postati standard. Varnostni standardi so v industriji EU sicer načeloma visoki, vendar se pravila pogosto razlikujejo od ene družbe do druge, zakonodaja pa je v vsaki državi članici drugačna. Po novem bi se morale države pri odobritvi dovoljenj za nova vrtanja prepričati, da imajo naftne družbe načrt ukrepov za nepredvidene dogodke, in dokazati, da imajo na voljo dovolj denarja za povračilo škode ob morebitni nesreči. Tako ne bi trajalo mesece, preden bi lahko začela primerno reševalno akcijo. Počistiti in popraviti bi morala škodo, ki jo je okolju povzročila nesreča na območju največ 200 navtičnih milj od obale, po trenutni zakonodaji mora podjetje ukrepati le, če se nesreča zgodi do največ 12 navtičnih milj od obale. Kot je dejal Oettinger, je bila v primeru BP v Mehiškem zalivu še sreča, da je šlo za tako veliko podjetje, ki sedaj nosi del stroškov odstranjevanja posledic nesreče. Poleg tega bo treba zagotoviti tudi primeren nadzor nad inšpektorji, saj so bili ti v primeru BP preveč povezani s podjetjem. Za nadzor se bo lahko uporabljala samo oprema, ki bo izpolnjevala najvišje varnostne standarde, skupaj z ventili za preprečevanje eksplozij. Govori se tudi o moratoriju za dovoljenja v primeru zapletenih operacij, kjer so tveganja zaradi vremenskih okoliščin ali denimo globoke vode zelo visoka. V Bruslju se zavedajo, da sami vseh tveganj ne bodo mogli odpraviti, saj bi nesreča na ploščadi, ki spada pod sosednje države - denimo Hrvaško, Alžirijo, Egipt, Izrael, Libijo, Tunizijo, Turčijo in Ukrajino - lahko prizadela tudi ozemlje držav EU. Zato je komisar že napovedal, da se bo Unija s temi državami poskušala dogovoriti za uveljavitev enakih standardov. ana.vucina@dnevnik.si
|
neutral
|
3,324
|
Peking/Washington - Kitajska je danes ZDA opozorila, naj tečaja juana ne uporabljajo kot grešnega kozla za domače gospodarske težave. Ameriško finančno ministrstvo mora sicer do danes pripraviti poročilo o tem, ali katera izmed ameriških trgovinskih partneric manipulira z nacionalno valuto, pod drobnogledom pa bo predvsem Kitajska. "ZDA ne smejo iz domačih razlogov prelagati domače gospodarske težave na druge države," je medijem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal tiskovni predstavnik kitajskega ministrstva za trgovino Yao Jian. "Tečaj juana ne sme biti grešni kozel za ameriške notranje težave," je dodal. Administracija ameriškega predsednika Baracka Obame je danes po ocenah poznavalcev pred zahtevno nalogo. Finančno ministrstvo mora namreč v skladu z roki, ki mu jih je določil ameriški kongres, pripraviti polletno poročilo o tem, če katera od ameriških trgovinskih partneric manipulira s tečajem svoje valute do dolarja in tako krepi cenovno konkurenčnost svojega izvoza. Čeprav poročilo obravnava vse ključne trgovinske partnerice, je jasno, da je pozornost javnosti usmerjena predvsem na kitajsko in njeno nacionalno valuto juan. Predstavniški dom ameriškega kongresa je konec septembra potrdil predlog zakona, ki ministrstvu za trgovino omogoča uvedbo sankcij proti državam, ki manipulirajo s tečajem nacionalne valute. O tem predvsem proti Kitajski uperjenemu predlogu mora glasovati še senat, kar naj bi se zgodilo novembra. Yao je sicer danes opozoril, da bi bile take rešitve nerazumne in napačne, obenem pa bi predstavljale resno kršitev pravil Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Po njegovih besedah gre za del diskriminatorne strategije ZDA proti kitajskim proizvodom. Podcenjena vrednost juana v primerjavi z dolarjem omogoča kitajskim podjetjem cenejši izvoz v ZDA in obratno. V Washingtonu so prepričani, da je tečaj juana za 25 do 40 odstotkov podcenjen in to naj bi ZDA v zadnjih letih stalo okrog dva milijona delovnih mest. Iz tega razloga ameriški predstavniki že dalj časa opozarjajo na podcenjen tečaj juana v primerjavi z dolarjem glede na dejstvo, da ustvarja Kitajska v trgovini z ZDA velike trgovinske presežke. V Washingtonu so prepričani, da Kitajska s tem podpira svoje izvoznike in zapira trg ameriškemu izvozu. Opozarjajo tudi, da v Pekingu na ta način le še poglabljajo tista globalna nesorazmerja, ki so delni povod za izbruh finančne in gospodarske krize. Ameriško gospodarstvo je namreč preveč usmerjeno v potrošnjo in zadolževanje, kitajsko pa pretirano v izvoz in varčevanje. Ameriške oblasti menijo, da bi zvišanje tečaja juana delno prispevalo k odpravi tega neravnovesja. Peking je sicer junija pred vrhom skupine G20 v Torontu dovolil nekoliko bolj prožen tečaj juana, vendar pa je po mnenju Washingtona vmes z obsežnimi posegi na valutnem trgu preprečil pretirano krepitev tečaja. Juan se je sicer od junija okrepil za 2,6 odstotka, kitajska centralna banka pa je danes tečaj juana določila pri 6,6497 dolarja, kar je najviše po juniju.
|
neutral
|
3,325
|
Slovenj Gradec - Javni jamstveni in preživninski sklad RS je danes skupno 1288 delavcem izplačal sredstva v skupni višini dobrih 3,7 milijona evrov. Največji delež predstavljajo delavci dveh Preventovih družb, od katerih jih je 1155 iz naslova neizplačanih plač, nadomestil za neizrabljen dopust in odpravnin prejelo dobre 3,3 milijona evrov bruto. Delavci družb Prevent Global in Prevent avtomobilski deli, ki sta v stečaju od 9. avgusta letos, so tako v povprečju prejeli izplačilo v višini 2870 evrov bruto oz. 1657 evra neto, je za STA pojasnila področna svetovalka iz jamstvenega sklada Vesna Ostojić. Poleg teh delavcev je jamstveni sklad danes izplačal še 79 delavcev iz podjetja MTD Maribor, 22 delavcev iz podjetja Labod Novo mesto in 32 delavcev iz devetih različnih podjetij. Ob tem na jamstvenem skladu poudarjajo še, da so do sredstev iz jamstvenega sklada upravičeni tudi tuji državljani, če jim je delovno razmerje v Sloveniji prenehalo zaradi stečaja, prisilne poravnave ali izbrisa podjetja. Ta informacija je predvsem pomembna za delavce Vegrada, saj je med njimi veliko tujcev. Ostojićeva je povedala, da lahko delavci Vegrada zahtevke za izplačilo iz jamstvenega sklada že vložijo, nekaj so jih na skladu že prejeli. Zakonski rok za vložitev zahteve za izplačilo iz jamstvenega sklada je sicer 90 dni od prenehanja delovnega razmerja. Ob tem je pomembno, tako Ostojićeva, da terjatve prijavijo tudi v okviru stečajnega postopka na sodišče, sicer zahteva za izplačilo iz jamstvenega sklada ni popolna.
|
neutral
|
3,326
|
Ljubljana - Vlada bo odločanje o morebitni dokapitalizaciji Nove ljubljanske banke nadaljevala na četrtkovi seji, je v odgovoru na poslansko vprašanje pojasnil predsednik vlade Borut Pahor. Po njegovih besedah odločitev ni enostavna in morajo zato temeljito preučiti vse možnosti, ki so pred njimi. Zmaga Jelinčiča (SNS) je namreč v poslanskem vprašanju zanimalo, kako vlada nadzoruje delovanje naše največje banke. "Ves čas je treba pokrivati neke izgube, enkrat smo jo že reševali, kaže, da jo bomo morali zopet," pravi Jelinčič in ocenjuje, da nad delovanjem NLB vlada nima nobenega nadzora. Premier Pahor je najprej pojasnil, da nadzora nad poslovanjem družbe, tudi če je država večinski lastnik, ne izvaja lastnik neposredno, ampak nadzorni svet družbe. Nadzorniki pa niso dolžni pojasnjevati svojih odločitev delničarjem, ampak družbi, pravi Pahor in dodaja, da vlada nima te možnosti, da bi dajala navodila članom nadzornega sveta, ki jih je imenovala, ampak so ti pri svojih odločitvah avtonomni in zato tudi odškodninsko odgovarjajo. Kar pa se tiče dokapitalizacije NLB, Pahor pravi, da bo vlada odločanje o tem vprašanju nadaljevala na četrtkovi seji. "Odločitev ni tako enostavna in moramo temeljito preučiti vse možnosti, ki so pred nami," poudarja Pahor, ki si ne želi napačnega razumevanja v javnosti, da vlada, s tem ko ohranja večinski delež v NLB, neposredno vodi njeno politiko. Javnost se po Pahorjevih besedah utegne vprašati, ali se državi splača iz proračuna dokapitalizirati banko, ki so jo enkrat že sanirali, ali pa poiskati novega partnerja, s čimer bi država sicer izgubila večinski delež. "To je legitimno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti," še dodaja premier.
|
neutral
|
3,327
|
Velenje - Uprava Gorenja še vedno preučuje možnost naložbe v Zaječar, kjer naj bi velenjski proizvajalec bele tehnike po poročanju srbskih medijev nameraval kupiti zapuščene proizvodne prostore zaječarskega Porcelana. Iz Gorenja so danes sporočili, da glede morebitne naložbe v tem srbskem mestu niso sprejeli še nobene odločitve. Potrdili so, da jih je srbsko ministrstvo za gospodarstvo in regionalni razvoj seznanilo z možnostjo vlaganj v industrijsko proizvodnjo v Zaječarju. "Če bi se Gorenje srednjeročno odločilo za vlaganja v Zaječar, bo o tem proaktivno in pravočasno obvestilo delničarje in javnost," so še zapisali v Gorenju. Kot poročajo srbski mediji, je srbski minister za gospodarstvo Mlađan Dinkić napovedal, da bodo na podlagi dogovora z vodilnimi iz Gorenja zanesljivo do konca leta podpisali sporazum o naložbi v Zaječar. Po Dinkićevih besedah bodo v novi tovarni izdelovali plastične in kovinske dele za gospodinjske aparate, v prvi fazi pa naj bi Gorenje v njej zaposlilo 250 delavcev. Proizvodnja naj bi stekla spomladi 2011. Po podpisu sporazuma naj bi v Zaječar prišlo 50 Gorenjevih strokovnjakov z nalogo usposabljanja novih delavcev za zaječarsko tovarno. Za vsakega zaposlenega delavca naj bi Gorenje od Srbije prejelo med 6000 in 10.000 evrov subvencije, navajajo srbski mediji. Kot dodajajo, naj bi Gorenje nameravalo v izgradnjo tovarne v Zaječarju vložiti 20 milijonov evrov in zaposliti skupno 1300 delavcev.
|
neutral
|
3,328
|
Washington - Ameriško ministrstvo za finance namerava v kratkem dati na trg še 1,5 milijarde navadnih delnic banke Citigroup, ki jih je pridobilo na višku finančne krize v zameno za pomoč iz proračuna. Citigroup je od stečaja Lehman Brothers leta 2008 dobila skupaj 45 milijard dolarjev pomoči za prebroditev krize. Ameriški davkoplačevalci so po podatkih ministrstva doslej s prodajo delnic, obrestmi in dividendami dobili nazaj 41,6 milijarde dolarjev, celoten "posel" pa naj bi na koncu prinesel dobiček. Prodajo že četrtega paketa delnic banke Citigrup bo izvajala investicijska banka Morgan Stanley, so danes sporočili z ministrstva, ki ima trenutno v lasti še 3,6 milijarde navadnih delnic Citigroupa, s prodajo omenjenih 1,5 milijarde delnic pa bo lastniški delež v banki zmanjšalo na sedem odstotkov. Citigroup je le ena od bank, ki je na višku finančne krize prejela proračunsko pomoč, potem ko se je skupaj z drugimi zapletla v posle z vrednostnimi papirji na podlagi drugorazrednih hipotek. Iz Bele hiše je danes prišlo novo opozorilo bankam, da jih bo vlada preganjala, če bodo kršile zakon pri zaplembah hiš in stanovanj lastnikom, ki ne morejo odplačevati obrokov posojil. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je sporočil, da trdno podpirajo preiskavo pravosodnih ministrov zveznih držav glede postopkov bank pri zaplembah, v primeru kršitev zakonov pa bodo sledili tudi ukrepi na zvezni ravni. Opozorilo sledi sporočilu Bank of America in GMAC, da sta deloma odpravili začasno zamrznitev zaplemb nepremičnin, ki sta jo uvedli potem, ko so prišle na dan nepravilnosti v postopkih. Banke so lastnikom hiš in stanovanj, ki niso plačevali obrokov posojil, odvzemale nepremičnine brez dokumentov o lastništvu hipoteke. V času nepremičninskega razcveta so namreč hipoteke pakirale v vrednostne papirje in jih prodajale na trgu, kriza pa je vodila v propade bank in prevzeme, pri čemer se je papirnata sled izgubljala. Nekaj bank je zato ustavilo postopke zaplemb, dokler ne najdejo vseh papirjev.
|
neutral
|
3,329
|
Potem ko so v Bruslju v preteklih letih že odobrili posebno pomoč tekstilnim delavcem iz Italije, Španije, Portugalske, Belgije, Litve in Malte, je včeraj Evropska komisija naznanila tudi pomoč za delavce pomurske Mure. Iz evropskega globalizacijskega sklada bodo tako prejeli 2.247.940 evrov, skupna pomoč z državo pa znaša 3,45 milijona evrov. Slovenija je za pomoč zaprosila, ko je 2.554 delavcev tekstilnega podjetja izgubilo zaposlitev. Globalizacijski sklad je tudi namenjen za večja odpuščanja ter takšna, ki posebej prizadenejo določeno regijo ali panogo. "Okoli sedem odstotkov delovne sile v Pomurju, kjer je sedež Mure, je bilo zaposlenih v tem podjetju. Zato sem vesel, da je Slovenija zaprosila za pomoč iz globalizacijskega sklada, ki bo prispeval k temu, da brezposelni ponovno najdejo delo," je poudaril komisar za zaposlovanje Laszlo Andor. Kot so tudi izpostavili v Bruslju, je Mura v začetku leta 2008 zaposlovala 3.135 delavcev, hudo pa jo je prizadela finančna in gospodarska kriza, zaradi katere so padla naročila. Proizvodnja oblačil je tako v prvem četrtletju 2009 padla za 14 odstotkov. Odobrena finančna sredstva bodo sedaj porabljena za namen ponovne integracije delavcev na trg dela. Med drugim torej za pomoč pri iskanju zaposlitve, usposabljanje in prekvalificiranje, poklicno usmerjanje, spodbujanje podjetništva ter pomoč pri samozaposlovanju, motivacijo ter nevrolingvistične delavnice ter tudi usposabljanje na delovnem mestu. Evropske regije lahko sicer dobijo finančna sredstva za zaposlovanje iz Evropskega socialnega sklada. Vendar pa lahko v primeru hujših odpuščanj dodatno zaprosijo tudi za pomoč iz globalizacijskega sklada. V zadnjih skoraj štirih letih so tako v Bruslju prejeli 65 prošenj v skupni vrednosti 373,6 milijona evrov, samo v lanskem letu - takrat se je število prošenj povečalo kar za šestkrat - pa je sklad razdelil 52,3 milijona evrov za 11.000 delavcev iz osmih evropskih držav. Pomoč je bila namenjena prizadetim predvsem v avtomobilski in tekstilni industriji, na področju mobilne telefonije, gospodinjskih aparatov, računalništva, elektronike, kristala, keramike, založništva ...
|
neutral
|
3,330
|
Sevnica - Lisca je na ravni matične družbe do konca septembra ustvarila 15 milijonov evrov prihodkov, kar je sedem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Do konca leta bo Lisca ustvarila 20 milijonov evrov prihodkov, na ravni skupine pa 30 milijonov evrov. Čisti dobiček naj bi ob koncu leta dosegel pol milijona evrov. Kot so za STA povedali v Lisci, se je prodaja v prvih devetih mesecih zmanjšala na trgih nekdanje Jugoslavije, povečala pa na trgih zahodne Evrope, predvsem v Nemčiji in Rusiji, ki sta za Lisco - ta letos praznuje 55 let obstoja, kar bodo danes obeležili tudi na modni reviji - strateška trga. Lisca vse prihodke ustvari izključno pod lastnima blagovnima znamkama Lisca in Cheek by Lisca. Petino prodaje ustvari v Sloveniji, ostalo pa v evropskih državah in na Bližnjem vzhodu. Največ blaga je Lisca prodala v Sloveniji, na Hrvaškem in v Nemčiji. Lisca tudi letos nadaljuje z odpiranjem novih prodajnih mest, samo v oktobru so oz. še bodo odprli tri nova, in sicer v Pragi, Zagrebu in v Cityparku v Ljubljani. Glavni izziv za leto 2011 za Lisco predstavlja vstop na kitajski trg. S kitajskimi partnerji, ki bodo danes prišli tudi na modno revijo, bodo predvidoma novembra podpisali pogodbo o sodelovanju. Lisca bo ob 55. rojstnem dnevu danes v Ljubljani pripravila tradicionalni modni dogodek, na katerem bodo med drugim predstavili ekskluzivno linijo prestige, ki jih je Liscina oblikovalka Suzana Gorišek oblikovala posebej za to priložnost, in linijo perila lisca selection s kristali Swarovski. Modne kolekcije so ustvarjale Liscine kreatorke Suzana Gorišek, Melita Letnar, Marjana Češnjevar, Ksenja Dermelj in Maja Ratajc pod vodstvom direktorice razvoja Lisce, Dragice Gantar. Na modni brvi bodo tudi tokrat znane slovenske in hrvaške manekenke, med drugimi Iris Mulej, Natalija Osolnik, Nika Globokar, Nadija Byčkova, Tina Katanić, Antea Kodžoman in druge.
|
positive
|
3,331
|
Ljubljana - Ministru za finance Francu Križaniču je po nekaj mesecih ministre uspelo prepričati v ohranitev večinskega lastniškega deleža v NLB. Včeraj potrjena strategija upravljanja kapitalske naložbe države v NLB kot kratkoročni cilj prinaša konsolidacijo in stabilizacijo državnega lastništva banke na 50 odstotkov plus eno delnico, strateški cilj pa je ohranitev NLB kot samostojne finančne institucije z več strateškimi partnerji. Vlada se je spotaknila tudi ob minuli teden sprejeto strategijo skupine NLB od leta 2010 do 2015, ki je - kot je minister za finance ocenil že za včerajšnji Dnevnik - v neposrednem nasprotju s cilji, ki jih želi vlada zasledovati z ohranjanjem večinskega državnega lastništva v NLB. Križanič pričakuje, da bo NLB pripombe vlade upoštevala. Odziva na stališča vlade včeraj nismo uspeli dobiti niti od uprave banke z Božem Jašovičem na čelu niti predsednika nadzornega sveta Marka Simonetija. Kot smo poročali, so predstavniki ministrstva za finance Jašoviču in Simonetiju celo vnaprej povedali, da se s strategijo banke ne strinjajo in naj jo banka spremeni oziroma odloži odločanje do sprejetja stališč vlade. Toda v NLB so vztrajali pri svojem in pohiteli s sprejetjem strategije. Kakšne bodo posledice skrhanega zaupanja med največjim lastnikom in upravo ter nadzornim svetom banke, za zdaj še ni mogoče predvideti. Že včeraj pa so se pojavile ocene, da bi morala nadzorni svet in uprava ponuditi odstop, ker strateških odločitev nista preverila pri največjih lastnikih oziroma sta celo ravnala v nasprotju z njihovimi stališči. Če v NLB svoje strategije ne bodo želeli dopolniti v skladu z vladnimi priporočili, je pričakovati, da bo država poskusila z menjavo nadzornega sveta na skorajšnji skupščini. Kot je znano, strategija banke predvideva krčenje kreditiranja, prodajo Banke Celje in umik z večine trgov. Nasprotno pa strategija upravljanja državnega deleža v NLB med drugim predvideva, da bi NLB postala oziroma ohranila vlogo enega vodilnih ponudnikov bančnih storitev v vsaki posamezni državi jugovzhodne Evrope, ki so ključne za slovensko gospodarstvo. Po naših informacijah se ključne pripombe vlade nanašajo na prodajo Banke Celje in NLB. Novi zapleti pa se obetajo tudi pri dokapitalizaciji. Čeprav so ministri včeraj potrdili sodelovanje države pri dokapitalizaciji NLB in je pred dnevi pripravljenost za vplačilo dokapitalizacijskih delnic izkazala tudi belgijska KBC kot tretjinska lastnica, pa so po trditvah naših virov pogajanja med največjima lastnikoma spet prekinjena. In sicer naj bi se umaknili Belgijci, nezadovoljni zlasti z odnosom vlade in finančnega ministrstva do pogajanj. Ne samo, da mora država KBC k dokapitalizaciji pritegniti, da bi se izognila očitkom evropske komisije o državni pomoči, ampak brez KBC do dokapitalizacije sploh ne more priti. Zablokirajo jo lahko namreč na nadzornem svetu in skupščini. Premier Pahor je včeraj povedal, da gre država v dokapitalizacijo, ki ne bo večja od 243 milijonov evrov. Križanič dokončnega zneska dokapitalizacije še ni razkril, saj država in KBC želita, da se zadnji predlog uprave in nadzornega sveta NLB za dokapitalizacijo v višini 250 milijonov evrov še zniža. Država naj bi najprej konsolidirala lastništvo (z odkupom delnic NLB od 19 manjših lastnikov v državni lasti) in prek dokapitalizacije z nadpovprečnim vplačilom kapitala povečala svoj obstoječi 48,58-odstotni delež na 50 odstotkov plus eno delnico. Ministrstvo za finance ne vidi zadržkov, da se država v dogovarjanju s ključnimi investitorji zaveže k uvrstitvi delnic NLB na borzo, pri čemer bi država na srednji rok ostala večinska lastnica. Ko se bodo razmere na trgu stabilizirale, naj bi država delež zmanjšala na 25 odstotkov plus eno delnico. vesna.vukovic@dnevnik.si, suzana.rankov@dnevnik.si
|
negative
|
3,332
|
Seul - Vodilni svetovni finančni regulatorji, združeni v okviru Odbora za finančno stabilnost, so se ta teden na srečanju v južnokorejski prestolnici dogovorili o okvirnem načrtu za okrepitev regulacije velikih čezmejnih bančnih skupin in drugih sistemsko pomembnih finančnih ustanov, ki jim je skupno, da so "prevelike, da bi jih pustili propasti". Finančni regulatorji iz držav skupine G20 in mednarodnih finančnih ustanov bodo voditeljem skupine 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev tako predlagali, da na novembrskem vrhu v Seulu potrdijo okvir, s katerim bi države pozvali, da v prihodnjem letu vzpostavijo mehanizme za razreševanje težav v tovrstnih sistemsko pomembnih ustanovah brez resnih motenj globalni finančni stabilnosti in brez udeležbe davkoplačevalcev pri reševanju teh institucij. Zavzeli so se za to, da te ustanove v skladu s svojim sistemskim pomenom za nacionalne in globalni finančni sistem okrepijo svojo sposobnost soočanja z nenadnimi šoki, v smislu krepitve kapitalske moči in dodatnih preventivnih zahtev pri upravljanju s tveganji, s katerimi bi šoke preprečili. Države naj bi obenem okrepile nadzor teh ustanov. Prav ta je namreč po prepričanju odbora nujno dopolnilo strožjim pravilom, nadzorniki pa morajo biti opremljeni s pristojnostim da zgodaj zaznajo potencialne težave ter v zgodnji fazi ukrepajo in tako preprečijo finančne šoke. Morajo pa se izboljšati tudi sami standardi nadzora, še posebej glede na veliko kompleksnost finančnega sistema. Nadzor nad kakovostjo dela nadzornikov bo potekal v okviru Odbora za finančno stabilnost in skozi ocenjevanja s strani Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke. Odbor se je zavzel tudi za zmanjšanje odvisnosti regulatornih oblasti in finančnih ustanov od ocen bonitetnih hiš, ki so po ocenah mnogih s svojim delovanjem prispevale k izbruhu svetovne finančne krize. Gre za zmanjšanje odvisnosti od bonitetnih agencij na področjih nadzora bank, naložbenih odločitev vlagateljev, delovanja centralnih bank, zahtev po dobičkonosnosti družb v finančnem sektorju in zahtev po razkritju vsebine kompleksnih finančnih instrumentov. Odbor je obenem pozdravil nedavni dogovor vodilnih svetovnih centralnih bankirjev in finančnih regulatorjev o smernicah za oblikovanje novih strožjih standardov kapitalske ustreznosti v bančnem sektorju (Basel III). Predsednik odbora Mario Draghi je dogovor označil za "temelj globalnih prizadevanj po okrepitvi odpornosti finančnega sistema". "Novi standardi bodo zmanjšali verjetnost in globino bodočih finančnih kriz in vzpostavili manj prociklično naravnan bančni sistem, ki bo bolje podpiral vzdržno gospodarsko rast," je odbor še zapisal v sporočilu za javnost. Uresničevanje novih strožjih pravil se bo sicer začelo z letom 2013, nato pa se bodo standardi postopoma krepili do 1. januarja 2019. S postopnostjo naj bi zagotovili, da nenadne velike spremembe ne bi pretirano zavrle gospodarskega okrevanja.
|
neutral
|
3,333
|
maribor - Nova Kreditna banka Maribor (NMaribor - Nova Kreditna banka Maribor (NKBM) je v letošnjih prvih devetih mesecih povečala obseg bilančne vsote za 0,4 odstotka na 4,8 milijarde evrov, s čimer je dosegla 9,4-odstotni tržni delež. Devetmesečni čisti dobiček znaša 13,8 milijona evrov, je uprava banke sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. V NKBM so načrtovali, da se bo gospodarski položaj v tretjem četrtletju izboljševal, podobno kot v največjih trgovinskih partnericah Slovenije. A dejansko gospodarsko stanje v Sloveniji je bilo slabše od pričakovanega. Banka beleži nadaljnje slabšanje kreditnega portfelja in poslabševanje likvidnosti dolžnikov, je v sporočilu za javnost zapisala uprava. Čiste obresti so v prvih devetih mesecih dosegle 81,6 milijona evrov, provizije pa 35,4 milijona evrov. NKBM je v tem obdobju oblikovala za 44,3 milijona evrov neto rezervacij in oslabitev, kar je skoraj 11 odstotkov več od načrtovanega. Neto stanje kreditov strankam, ki niso banke, je konec septembra znašalo 3,4 milijarde evrov, kar je 4,4 odstotka več kot konec 2009. Dolgovi do strank, ki niso banke, pa so se v devetih mesecih povečali za 2,3 odstotka na dobre tri milijarde evrov. Doseženi devetmesečni čisti dobiček - ta je v prvih devetih mesecih lani znašal 11,5 milijona evrov - sicer dosega že slabe štiri petine za celo leto načrtovanega dobička, medtem ko je dobiček iz rednega poslovanja v omenjenem obdobju znašal 16,2 milijona evrov, kar je 76,8 odstotka načrtovanega za letos. Konec septembra je imela banka 384,3 milijona evrov kapitala oz. 4,5 odstotka več kot konec leta 2009. Kapitalska ustreznost banke je znašala 10,22 odstotka. KBM) je v letošnjih prvih devetih mesecih povečala obseg bilančne vsote za 0,4 odstotka na 4,8 milijarde evrov, s čimer je dosegla 9,4-odstotni tržni delež. Devetmesečni čisti dobiček znaša 13,8 milijona evrov, je uprava banke sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. V NKBM so načrtovali, da se bo gospodarski položaj v tretjem četrtletju izboljševal, podobno kot v največjih trgovinskih partnericah Slovenije. A dejansko gospodarsko stanje v Sloveniji je bilo slabše od pričakovanega. Banka beleži nadaljnje slabšanje kreditnega portfelja in poslabševanje likvidnosti dolžnikov, je v sporočilu za javnost zapisala uprava. Čiste obresti so v prvih devetih mesecih dosegle 81,6 milijona evrov, provizije pa 35,4 milijona evrov. NKBM je v tem obdobju oblikovala za 44,3 milijona evrov neto rezervacij in oslabitev, kar je skoraj 11 odstotkov več od načrtovanega. Neto stanje kreditov strankam, ki niso banke, je konec septembra znašalo 3,4 milijarde evrov, kar je 4,4 odstotka več kot konec 2009. Dolgovi do strank, ki niso banke, pa so se v devetih mesecih povečali za 2,3 odstotka na dobre tri milijarde evrov. Doseženi devetmesečni čisti dobiček - ta je v prvih devetih mesecih lani znašal 11,5 milijona evrov - sicer dosega že slabe štiri petine za celo leto načrtovanega dobička, medtem ko je dobiček iz rednega poslovanja v omenjenem obdobju znašal 16,2 milijona evrov, kar je 76,8 odstotka načrtovanega za letos. Konec septembra je imela banka 384,3 milijona evrov kapitala oz. 4,5 odstotka več kot konec leta 2009. Kapitalska ustreznost banke je znašala 10,22 odstotka.
|
positive
|
3,334
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 845,53 točke, kar je 0,52 točke oz. 0,06 odstotka manj kot v petek. V indeksu, ki se izračunava na podlagi šestih delnic, so se najbolj pocenile delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) in Gorenja. Delnice NKBM so se pocenile za 1,08 odstotka na 10,07 evra, Gorenja pa za 0,75 odstotka na 13,17 evra. Enotni tečaj Krkine delnic se je znižal za 0,49 odstotka na 63,27 evra. Ostale delnice v indeksu so zabeležile rast, delnice Petrola so se podražile za 0,56 odstotka na 259,85 evra, Telekoma Slovenije za 0,47 odstotka na 93,38 evra in Mercatorja za 0,26 odstotka na 156,24 evra. Poleg omenjenih delnic so se v prvi kotaciji podražile še delnice Luke Koper (+1,75 odstotka na 16,30 evra), medtem ko so delnice Intereurope zabeležile padec (-0,75 odstotka na 3,96 evra).
|
negative
|
3,335
|
Nova gorica - Novogoriška finančna družba Vipa je umaknila predlog o pripojitvi družbe Vipa Holding, zato je okrožno sodišče v Novi Gorici v ponedeljek izdalo sklep o ustavitvi postopka, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz družbe Vipa Holding. Soglasje k pripojitvi k družbi Vipa so sicer delničarji Vipe Holding dali na avgustovski skupščini, potem ko je uprava družbe sklep sprejela junija. Konec avgusta sta družbi sklenili že tudi pogodbo o pripojitvi. Vipa Holding je letošnjih devet mesecev sicer sklenila s skoraj 1,7 milijona evrov izgube, kar je bistveno slabši poslovni izid od tistega v enakem obdobju lani. Takrat je izguba dosegla zgolj nekaj več kot 68.000 evrov. Izguba je predvsem posledica oslabitev in odpisov finančnih naložb, ki so se povzpeli na skoraj 1,5 milijona evrov. Prihodki družbe so sicer v devetmesečju dosegli skoraj 732.000 evrov, kar je za dobre štiri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. Odhodki so medtem dosegli 2,4 milijona evrov, kar je 188 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Oslabitev in odpisov takrat sploh ni bilo.
|
negative
|
3,336
|
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) bo svojim komitentom nadomestila za dvige gotovine na bančnih avtomatih drugih bank v Sloveniji, opravljene v obdobju od 20. februarja 2006 do vključno 1. aprila 2007, skupaj z zamudnimi obrestmi začela vračati novembra, so danes sporočili iz banke. Strankam, ki še uporabljajo osebni račun NLB, s katerim so v tem obdobju dvigovale gotovino, bodo nadomestila in obresti avtomatično vrnili na ta račun. Vračilo nadomestil in obresti bodo stranke videle na izpiskih osebnega računa za november, ki jih bodo prejele v začetku decembra. Uporabniki NLB Klika pa bodo to videli v svoji spletni banki. Če osebnega računa NLB, s katerim so komitenti v tem obdobju opravljali dvige na tujih bankomatih, ne uporabljajo več, pa jih bo banka o postopku izplačila naknadno obvestila. Izplačilo ne velja za stranke, ki so od 20. februarja 2006 do 1. aprila 2007 imele račun v NLB Banki Domžale, NLB Koroški banki in NLB Banki Zasavje. V obdobju, za katerega bo NLB vračala nadomestila, so bile namreč te banke samostojne pravne osebe, so dodatno pojasnili v NLB. "Proti njim urad za varstvo konkurence ni nikoli začel niti vodil nobenega postopka v zvezi z usklajenim ravnanjem uvedbe provizij na isti dan v enakem znesku," pravijo v NLB. Nadomestila za dvige na bančnih avtomatih drugih bank v Sloveniji je v soboto že vrnila Abanka Vipa, od petka naprej pa jih bo začela vračati tudi Banka Celje. Abanka, NLB, NKBM in Banka Celje so 20. februarja 2006 na isti dan in v istem znesku (80 tolarjev oz. 33 centov) uvedle nadomestilo za dvig gotovine na bankomatu druge banke. Urad za varstvo konkurence je nato leto dni zatem presodil, da so ravnale usklajeno in da so takšni sklepi organov bank prepovedani in nični. Odločba urada je po sodbi Vrhovnega sodišča RS postala pravnomočna šele letos. V Abanki Vipa in v NLB so takoj napovedali, da bodo takšno odločitev spoštovali. V NKBM in v Banki Celje pa so zoper odločitev Vrhovnega sodišča RS vložili revizijski zahtevek. Medtem ko so v Banki Celje svojo odločitev zaradi dolgotrajnosti postopka spremenili in bodo prvotno odločitev prav tako kot Abanka in NLB spoštovali, pa so v NKBM napovedali, da bodo počakali na odločitev sodišča o vloženem revizijskem zahtevku.
|
neutral
|
3,337
|
Ljubljana - Nadzorniki družbe Talum iz Kidričevega so na današnji seji razpravljali o domnevno spornih poslih zaradi tihega lastništva predsednika uprave družbe Danila Topleka v podjetjih, ki so poslovno povezana s Talumom. Revizijska hiša BDO Ljubljana je tako ugotovila, da je Toplek tudi v primeru podjetja Vesol ravnal za družbo gospodarno in koristno. Glede izvedbe reorganizacije Taluma, ki je v 80-odstotni lasti Elesa, pa bodo na predlog nadzornega sveta na novembrski izredni skupščini spremenjena določena določila statuta družbe. Ta bodo potem v spremenjeni organizacijski obliki omogočila nadzor nadzornikov Taluma tudi nad poslovanjem njegovih odvisnih družb, so danes sporočili iz Taluma. Podrobnejše informacije o izsledkih revizije bodo predstavili na petkovi novinarski konferenci. Da Toplek kot skriti lastnik podjetja Schop in posredno Gradbenega podjetja Ptuj ni bil v konfliktu interesov, so nadzorniki ugotovili že na izredni seji pretekli teden. Časnik Finance pa je nato razkril, da naj bi bil Toplek tudi družbenik podjetja Vesol, ki je na Talumovem zemljišču postavil sončno elektrarno, solastnik omenjenega podjetja pa naj bi poleg njega bil tudi član nadzornega sveta Taluma Marko Drobnič.
|
neutral
|
3,338
|
Ljubljana - Ljubljansko okrožno sodišče je danes sprejelo sklep, da se postopek prisilne poravnave v družbi G7 ustavi in se začne stečajni postopek. Čeprav je za sanacijo poslovanja največje družbe za varovanje v državi glasovala večina upnikov, pa vsota njihovih glasov ni dosegla zahtevane višine. Proti so namreč, kot smo napovedali, glasovali NLB, ZPIZ in Durs, ki bodo tudi "izgubili" največ svojih terjatev. Vodstvo G7 je namreč v okviru prisilne poravnave obljubljalo nizko, a še vedno sedemodstotno poplačilo navadnih upnikov, s stečajem pa naj svojih terjatev ne bi dobili v celoti vrnjenih niti prednostni upniki, med njimi tudi zaposleni. Že pred dnevi je sicer direktor G7 Aleš Božič pojasnil, da bo skupina G7 kljub stečaju poslovala naprej, saj hčerinske družbe obdržijo licence, zaposleni, ki jih je še vedno okoli 1200 pa da bodo vse naloge za naročnike še naprej izvajali odgovorno in strokovno. Delo upravitelja bo tako kot v prisilni poravnavi opravljala Sonja Krajnčič.
|
negative
|
3,339
|
Ljubljana - Privatizacija begunjskega podjetja Elan skupina se počasi začenja. Državno podjetje PDP, ki je skoraj 75-odstotni lastnik Elana skupine, bo v kratkem začel iskati finančnega svetovalca za vodenje privatizacije tega podjetja. "Pri iskanju finančnega svetovalca za privatizacijo Palome smo dobili nabor dvajsetih investicijskih bank. Vsem bomo poslali povpraševanje za vodenje privatizacije Elana, na koncu pa bomo izbrali najugodnejšo ponudbo. Predvidoma se bo iskanje finančnega svetovalca končalo na začetku prihodnjega leta," razlaga izvršni direktor PDP Matej Golob Matzele. Po njegovih besedah bo javni razpis za privatizacijo Elana objavljen v spomladanskih mesecih, ko bodo znani konsolidirani poslovni rezultati za letošnje leto. Kolikšen lastniški delež bi lahko pridobil novi investitor v Elan, še ni znano. "Možno je, da bo prišlo le do dokapitalizacije, možno je pa tudi, da bi poleg dokapitalizacije PDP strateškemu vlagatelju ali investicijskemu skladu prodal tudi določen lastniški delež. Pri tem bo PDP v Elanu določen čas še ohranil 25-odstotni oziroma kontrolni lastniški delež," pojasnjuje Matzele. Dodaja, da Elan sicer posluje razmeroma dobro, vendar pa bi se s svežim kapitalom lahko še bolj stabiliziral in začel dodatno vlagati.
|
neutral
|
3,340
|
Ljubljana - Zaradi visokih oslabitev in rezervacij je Abanka Vipa v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila le 11,9 milijona evrov čistega dobička, kar je tretjino manj kot v enakem obdobju lani in polovico manj kot v prvem devetmesečju leta 2008. Na poslovanje Abanke so letos negativno vplivale predvsem oslabitve, ki so se zvišale za tretjino, na slabih 30 milijonov evrov. Dodatno so dobiček tretje največje slovenske banke znižale tudi rezervacije, ki so bile pri 6,5 milijona evrov za kar osemkrat višje kot v enakem obdobju lani. Po drugi strani so v Abanki letos uspeli nekoliko povečati tako čiste obresti kot tudi odpravnine, zmanjšale pa so se tudi izgube iz tečajnih razlik, kar je imelo pozitiven vpliv na dobiček. Konec septembra je bilančna vsota Abanke znašala 4,5 milijarde evrov, kar je na ravni decembra lani. Od začetka leta so v Abanki posojila nebančnim strankam povečali za 207 milijonov evrov, na 3,1 milijarde evrov. Kapital Abanke se je letos zvišal za slaba dva odstotka, na 370 milijonov evrov, knjigovodska vrednost delnice pa je konec septembra znašala 51,5 evra.
|
neutral
|
3,341
|
Radlje ob Dravi - Koroška svoje primerjalne prednosti vidi predvsem v turizmu ter lesni in kovinsko predelovalni industriji, za izvajanje teh dejavnosti pa je nujen obstoj dobre infrastrukture. Prav zato bo ena od prioritet vlade do konca mandata po besedah ministra za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henrika Gjerkeša tretja razvojna os. Ob obisku občin Ribnica na Pohorju in Radlje ob Dravi je minister poudaril še, da bo za projekt tretje razvojne osi nujna "koordinacija sektorjev", ki bo omogočila čim hitrejšo izdelavo projektne dokumentacije umeščanja osi v prostor, s tem pa tudi čim prejšnji začetek gradnje te cestne povezave. Minister je spregovoril tudi o interventnem zakonu o Koroški, ki si ga želijo v regiji, pri čemer je ponovil, da takšnega zakona ne bo. Izpostavil je, da bo rešitve, ki bi jih Koroška rada videla zapisane v posebnem zakonu zanjo, urejal predlagani sistemski zakon o skladnem regionalnem razvoju, ki ga je prejšnji teden potrdila vlada. Ta zakon bo sicer pokrival vsa območja v Sloveniji, ne samo Koroške, je dodal. Gjerkeš je povedal še, da od zaključnega popoldanskega dogodka ob vladnem obisku Koroške, to je seje vlade, na kateri bodo prisotni koroški gospodarstveniki in predstavniki lokalnih skupnosti, pričakuje, da bosta glavni prav omenjeni temi: tretja razvojna os in predlog interventnega zakona o Koroški.
|
positive
|
3,342
|
Ljubljana - Bonitetna hiša Dun & Bradstreet v novembrskem poročilu Sloveniji ni spremenila ratinga, ki tako ostaja stabilen, se je pa osredotočila na stanje naših največjih bank. To ni rožnato, ugotavljajo analitiki, ki so največ pozornosti namenili težavam največje banke NLB. Kapitalska ustreznost banke se je, tudi zaradi stečajev nekaterih velikih podjetij, poslabšala, banka pa je v prvi polovici letošnjega leta poglobila izgubo iz minulega leta, čemur je sledilo znižanje bonitetne ocene banke, ki jo določa Moody's. Da bi banka izboljšala svoj položaj, prodaja zasežene delnice, prisiljena je v dezinvestiranje, hkrati pa je še vedno nejasna dokapitalizacija banke, ugotavljajo analitiki bonitetne hiše Dun & Bradstreet. Moody's je znižal bonitetne ocene tudi NKBM ter Abanki. Analitiki verjamejo, da bo posledice čutilo gospodarstvo, saj bodo posojila dražja, kar bo zagotovo pripeljalo tudi do težav s servisiranjem podjetij s posojili. Posledica bo vidna v rezultatih druge polovice letošnjega leta, ko se lahko pokaže negativen učinek na domače povpraševanje, pojasnjujejo v bonitetni hiši, partnerski družbi Dun & Bradstreet.
|
negative
|
3,343
|
Ljubljana - Čeprav bi direktorji hčerinskih družb G7 do včeraj morali pripraviti poslovna poročila in vizije poslovanja za naprej, od česar je odvisna tudi nadaljnja usoda skupine G7 in večine od 1200 zaposlenih, jih miza stečajne upraviteljice Sonje Krajnčič ni videla. Kot je pojasnila, so jo prosili za dodaten čas, do ponedeljka. "Prejela sem le poročilo direktorja G7 Štajerska in Koroška, ki pa mi je hkrati dal tudi odpoved," je nadaljevala Krajnčičeva. V kakšni kondiciji je hčerinska družba, ne želi povedati, vsaj do ponedeljka ne. Bo pa vizijo poslovanja pripravil novi direktor, seveda če bo ta položaj tudi sprejel. Kot smo poročali, je prav od tega, koliko poslov in kadra bi lahko nase prevzele hčerinske družbe, odvisno, ali bodo delo še naprej imeli vsaj varnostniki. Če bi morala stečajna upraviteljica G7 "zapreti" tudi hčerinske družbe, bi namreč ti že v kratkem pridružili 85 administrativnim delavcem, ki so že bili odpuščeni. Medtem bo sindikat komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenije (SKVNS) že v naslednjem tednu organiziral sestanke, na katere so poleg članov vabljeni tudi ostali zaposleni v G7. "Na teh sestankih bo sodelovala tudi stečajna upraviteljica, ki bo lahko odgovorila zaposlenim na tista vprašanja, ki zadevajo nadaljnje poslovanje. Sindikat pa bo zaposlene, predvsem pa naše članstvo, lahko natančneje seznanil z njihovimi pravicami iz naslova stečaja in s postopki za dosego teh pravic," je povedala predsednica sindikata Dragica Andlovič. Prvi sestanek bo verjetno že v ponedeljek, na sedežu G7 Štajerska in Koroška v Mariboru, v sredo pa še na glavnem sedežu družbe v Trzinu v Ljubljani. tomaz.modic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,344
|
Ljubljana - Prometno ministrstvo je od začetka maja 2004 do konca maja 2009, ko so se za njegovim krmilom zvrstili štirje ministri - Marko Pavliha, Janez Božič, Radovan Žerjav in Patrick Vlačič -, pri načrtovanju razvoja javne železniške infrastrukture vodilo aktivnosti, ki so le delno vodile k smotrni porabi javnega denarja, je ugotovilo računsko sodišče, ki mu predseduje Igor Šoltes. Ni namreč natančno določilo, kdo je pristojen za izvajanje nalog in aktivnosti pri načrtovanju razvoja, saj so bile naloge razpršene med več organi in niso bile sistematično usklajevane. Ministrstvo pri javni železniški infrastrukturi tudi ni v zadostni meri izvajalo nadzora nad pravno urejenostjo oziroma nadzora pri urejanju lastništva. Za nameček se osnovna sredstva javne železniške infrastrukture niso izkazovala v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi. Računsko sodišče ministrstvu tudi očita zamujanje s pripravo projektov, ki so sofinancirani s sredstvi kohezijske politike, in kot posledica tega tudi s črpanjem sredstev iz evropskega proračuna. Tako je ministrstvo zaradi časovnih zaostankov pri črpanju sredstev kohezijske politike sprejelo odločitve o načinu izvedbe nove proge Divača-Koper, ne da bi pred tem pridobilo celovite ocene izvedljivosti in smotrnosti takšne izvedbe. Med drugim je sodišče ugotovilo še, da ministrstvo ni pripravilo enovitega predloga dolgoročnega razvojnega programa javne železniške infrastrukture, v dokumentih dolgoročnega načrtovanja pa cilji niso bili merljivi. Prav tako ministrstvo kot tudi direkcija nista načrtovala na način, da bi na podlagi potrjenih izhodišč in jasnih kriterijev določila in potrdila nabor vseh potrebnih investicij za razvoj javne železniške infrastrukture, kar bi po ocenah sodišča lahko privedlo do nepotrebnih del.
|
negative
|
3,345
|
Ljubljana - Uprava RS za javna plačila je kot skupna vstopna in izstopna točka za izmenjavo e-računov za javni sektor v začetku novembra omogočila, da lahko Telekom Slovenije račune proračunskim uporabnikom, ki so bili prej izdani v papirni obliki, posreduje v elektronski obliki, danes sporočili z ministrstva z finance. Telekom Slovenije je prva gospodarska družba, ki je javnemu sektorju ponudila možnost prejemanja e-računov. Tovrstno sodelovanje "zagotavlja varčno, hitro, učinkovito in okolju prijazno izmenjavo", pravijo na ministrstvu in dodajajo, da se "javni sektor zaveda, da se mora prilagoditi sodobnejšemu in enostavnejšemu načinu izmenjave e-računov". Uprava za javna plačila si želi, da bi se v posredovanje e-računov proračunskim uporabnikom vključila tudi druga podjetja, saj da so "prednosti, ki jih nudi sistem izmenjave e-računov, lahko v največji meri izkoriščene le ob intenzivnem sodelovanju gospodarstva in javnega sektorja". Uprava za javna plačila je izmenjavo e-računov med proračunskimi uporabniki omogočila maja letos, v septembru pa se je v izmenjavo vključila tudi kot izdajatelj e-računov.
|
positive
|
3,346
|
Ljubljana - Potem ko so energetiki z vlado oktobra dosegli dogovor glede stavkovnih zahtev in so odpovedali splošno stavko, zdaj ugotavljajo, da na tem področju ni aktivnosti. Zato, kot je dejal predsednik sindikata energetike Franc Dolar, zahtevajo sestanek s premierom Borutom Pahorjem in sejo ekonomsko-socialnega odbora energetike. Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pojasnil predsednik Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Dolar, sestanek s predsednikom vlade zahtevajo v najkrajšem možnem času. Takoj oz. čim prej je treba organizirati tudi ekonomsko-socialni odbor energetike, na katerem bosta prisotna tudi Pahor in ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Po njegovih ocenah so razmere po oktobrskem dogovoru s premierom Pahorjem in z ministrico Radićevo prišle tako daleč, da so "ponovno zašli na neko stranpot oz. neaktivnost". Medtem ko so glede ureditve obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja (to se nanaša na rudarje in del zaposlenih v nuklearki) po njegovi oceni storili korak naprej, pa glede reorganizacije elektrodistributerjev ne dobijo zadostnih, kakovostnih informacij. Glede druge točke stavkovnih zahtev - vzpostavitve socialnega dialoga na vseh ravneh o strategiji, organiziranosti in razvoju elektrogospodarstva pa se ni naredilo skoraj nič, je dejal. Ob tem je pojasnil, da so se predstavniki sindikata danes sestali s predstavniki hčerinskih družb Holdinga Slovenske elektrarn (HSE). Glede šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) so od bivšega prvega nadzornika dobili zagotovilo, da ima vlada vse dokumente o vodenju tega projekta, od vodstva Premogovnika Velenje pa, da je zalog premoga dovolj. Ravno tako naj bi bile po Dolarjevih pojasnilih zadeve glede črpalne hidroelektrarne Kozjak tako daleč, da ne bi "smelo biti nobenega problema". Ravno tako so po njegovih besedah dobili zagotovila, da so vsi projekti v Termoelektrarni Trbovlje (Tet) pripravljeni, vendar pa v novem nacionalnem energetskem programu Teta leta 2015 ni več, čeprav je treba v Tetu zamenjati le še kotel. Kot je poudaril, si v sindikatu želijo držati dogovora, ki so ga sklenili z vlado. Če se vlada ne bo držala dogovora in aktivno pristopila k reševanju problematike, se bo sestalo predsedstvo sindikata, ki bo odločalo o tem, kako naprej. "Mislim, da je stvar tako kritična, da se zna zgoditi, da se bomo ponovno opredeljevali o tem, ali napovemo stavko energetike v Sloveniji ali ne," je poudaril Dolar, ki je prepričan, da bo premier Pahor držal svoje obljube in da bodo vsi akterji rešili probleme, če se bodo usedli skupaj in se dogovorili o nadaljnji poti. Glede združevanja obeh energetskih stebrov, HSE in Gen Energije, je Dolar pojasnil, da so sindikati dali "načelno soglasje za združitev". Za mnenje so sicer zaprosili tudi sindikat v Gen Energiji in nuklearki, ki ga bodo pridobili še ta teden. Ekonomsko socialni položaj zaposlenih v teh družbah se z združitvijo ne sme poslabšati, je še dejal Dolar.
|
neutral
|
3,347
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 851,96 točke, kar je 2,92 točke oz. 0,34 odstotka manj kot v torek. Najbolj so se pocenile delnice Petrola in Krke, najbolj podražile pa delnice Telekoma Slovenije. Borzni posredniki so opravili za 1,706 milijona evrov prometa. Najbolj prometne so bile znova delnice Krke, s katerimi so vlagatelji sklenili za 840.710 evrov poslov. Njihov enotni tečaj je zdrsnil za 0,67 odstotka na 61,81 evra. Po prometu so jim sledile delnice Gorenja, s katerimi je bil opravljen en posel s svežnjem. Tudi te delnice so danes v primerjavi s torkom izgubile, tokrat 0,15 odstotka vrednosti. Med delnicami v prvi kotaciji so največji padec ob skromnejšem prometu zabeležile delnice Petrola (-1,18 odstotka na 269,43 evra), pocenile pa so se še delnice NKBM (-0,10 odstotka na 10,18 evra) in Luke Koper (-0,05 odstotka na 18,30 evra). Pridobile so delnice Intereurope (+0,77 odstotka na 3,95 evra), Telekoma Slovenije (+0,75 odstotka na 98,34 evra) in Mercatorja (+0,26 odstotka na 155,40 evra). V standardni kotaciji so po prometu izstopale delnice Save, Zavarovalnice Triglav in Salusa. Prve so se pocenile za 0,85 odstotka, druge za 1,33 odstotka, tretje pa za 0,72 odstotka. Ob zelo skromnem prometu so v tej kotaciji opazneje pridobile delnice Pivovarne Laško in Etola.
|
negative
|
3,348
|
Ljubljana - Nekateri vodilni slovenski menedžerji so včeraj z ameriškim profesorjem dr. Kentom Monroejem, ki velja za vodilnega raziskovalca upravljanja cen in cenovnih strategij, razpravljali o oblikovanju cen kot vzvodu za doseganje dobička. Slovenske gospodarstvenike je Monroe opozoril na tri tipične napake, ki se pojavljajo, ko načrtovalci cenovnih strategij ne razmišljajo, kako cene vplivajo na percepcijo kupcev in njihove odločitve. To so poznavanje cenovnega okolja in dejavnikov, ki vplivajo na dinamiko povpraševanja in ponudbe, strateško določanje cen, ki opredeljuje vrednost podjetja, izdelka ali storitve v očeh kupcev in konkurentov, ter da mora biti taktično uravnavanje cen kot proces odločitve o ceni usklajeno z dolgoročno cenovno strategijo podjetja. Milena Štular, izvršna direktorica za upravljanje globalne nabave Mercatorja, ocenjuje, da v podjetjih obstaja stalna borba med oddelki za prodajo, ki želijo oblikovati čim nižje cene, in oddelki za marketing, ki želijo izdelke prodajati po čim višjih cenah. Monroe pravi, da prodaja in marketing ne prideta nikoli skupaj. Po njegovem mnenju je zelo pomembno upravljanje odnosov s strankami (customer relationship management).
|
neutral
|
3,349
|
Seul - Voditelji 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev bodo danes v južnokorejski prestolnici začeli dvodnevno srečanje, na katerem bodo v ospredju vse bolj pereča vprašanja valutnih trenj in gospodarskih nesorazmerij, ki po mnenju tako politikov kot strokovnjakov stojijo na poti k vzdržni svetovni gospodarski rasti. V zadnjem času so v ospredju trenja zaradi tečajev vodilnih svetovnih valut, še posebej v odnosu kitajskega juana in japonskega jena do ameriškega dolarja, najbolj pa je v zadnjih dneh na udaru ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed) zaradi napovedanega 600 milijard dolarjev vrednega programa odkupa ameriških državnih obveznic. Do tega programa, s katerim Fed stopnjuje prakso povečevanja denarja v obtoku in z ustvarjanjem dodatne ponudbe dolarjev ustvarja pritisk na zniževanje tečaja ameriške valute, so kritični predvsem v razvijajočih se gospodarstvih, pa tudi na Japonskem in v Evropi. Kitajska medtem močno omejuje kapitalske tokove in kljub velikanskemu presežku v trgovinski bilanci z ZDA in evropskimi državami ohranja po mnenju vodilnih razvitih gospodarstev izrazito podcenjen tečaj juana, s čimer umetno vzdržuje izvozno konkurenčnost. Prav zaradi tega je ves čas na udaru ostrih kritik ZDA in tudi EU. Ameriški predsednik Barack Obama se je v sredo na kritike glede ukrepov Feda v pismu ostalim voditeljem G20 odzval z besedami, da je moč dolarja odvisna predvsem od "trdnosti temeljev ameriškega gospodarstva". Prvi mož ZDA je dejal, da je močno gospodarsko okrevanje najpomembnejši prispevek, ki ga lahko ZDA dajo globalnemu okrevanju. ZDA morajo po njegovih besedah okrepiti svoje gospodarske temelje in konkurenčnost, obenem pa se je obrnil tudi na velike izvoznice, kot sta npr. Kitajska in Nemčija, ki kopičita trgovinske presežke. Zapisal je, da morajo tudi te države povečati domačo porabo in tako prispevati k odpravi gospodarskih neravnovesij v svetu.
|
negative
|
3,350
|
Ljubljana - Odstavitev Uroša Rotnika z vrha TEŠ je zopet sprožila razmišljanja o interpelaciji o delu ministrice za gospodarstvo Darje Radić oziroma odprla vprašanje, ali ne bo glavni akter morebitne interpelacije kar največja koalicijska stranka SD. Vendar je včeraj vodja poslanske skupine in velenjski župan Bojan Kontič zanikal, da bi se poslanci SD o tem pogovarjali. Je pa v SD tudi mogoče slišati, da vodja poslanske skupine za kakšno interpelacijsko akcijo med poslanci največje vladne stranke tudi ne bi dobil prav močne podpore. Na vprašanje, ali je zamenjava Rotnika še en kazalec, da vlado vodi prvak Zares Gregor Golobič, kot so prepričani v velenjskem podmladku SD, pa je Kontič dejal, da še vedno verjame, da je predsednik vlade Borut Pahor in da ta svojo funkcijo opravlja odgovorno. Tako kot glede samega projekta TEŠ 6 so tudi glede Rotnikove zamenjave v Zares različna stališča. Vodja poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem je, denimo, prepričana, da bi pred odločitvijo za takšno potezo morala biti izdelana mednarodna neodvisna revizija, ki bi pokazala, ali je bilo ravnanje resnično negospodarno, skorumpirano... Tudi ministrica Radićeva si po njenem mnenju ni pridobila dovolj različnih informacij, da bi sestavila resnično sliko oziroma je informacije "v preveliki meri črpala samo od prvega moža direktorata za energijo Janeza Kopača, ki pa očitno stvari okoli te zgodbe vidi samo skozi svojo perspektivo". Nasprotno pa je prvak Zares Gregor Golobič vesel, če se stranko Zares, ker gospodarski resor vodi njihova ministrica, povezuje s povečevanjem transparentnosti na področju energetike. Meni, da poskušajo močni lobiji z agresivnimi medijskimi kampanjami in lobističnimi akcijami promovirati projekt, ki mora biti utemeljen strokovno. Za te lobije pa ni imuna nobena stranka. Opozicija se nad spori znotraj koalicije in posameznih vladnih strank nasmiha. Tako je prvak SLS Radovan Žerjav povedal, da to "zagotovo ni tista nova kadrovska paradigma, o kateri smo poslušali zadnji dve leti". "Dogajanje, povezano s TEŠ 6, zahteva zresnitev znotraj koalicije. Ljudje, ki so odgovorni za eno največjih naložb v zgodovini Slovenije, se obtožujejo med sabo, menjujejo kadre znotraj samih koalicijskih strank, zato slovenska javnost ne ve, kaj je tukaj resnica," pa je dejal prvak SDS Janez Janša.
|
neutral
|
3,351
|
Ljubljana - Makedonska družba One, odvisna družba Telekoma Slovenije, se je dogovorila za odkup 16,62-odstotnega deleža v družbi On.net, ki je bil doslej v lasti Predraga Čemerikića. Dogovor zdaj omogoča konsolidacijo oz. združitev vseh makedonskih družb, kar so v Telekomu Slovenije načrtovali že z nakupom družbe One. Kupnina za delež v On.net, katere večinski delež ostaja v lastništvu Telekoma Slovenije, bo v enem delu izplačana takoj, medtem ko se bo preostanek izplačeval na podlagi pričakovane rasti števila uporabnikov DVBT v skladu z načrti družbe, so danes prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Telekoma Slovenije. Dogovor omogoča konsolidacijo oziroma združitev vseh makedonskih družb. Družba On.net bo po ureditvi lastniških odnosov k družbi One pripojena v čim krajšem možnem času, medtem ko priključitev družbe One to One (nekdanji Germanos) poteka. "Pričakovati je, da bodo vse družbe v Makedoniji združene v družbo One na začetku leta 2011, kar bo omogočilo hitrejšo konsolidacijo in učinkovitejše poslovanje," so še poudarili v Telekomu Slovenije. Uprava Telekoma Slovenije si je kot eno izmed nalog v mandatu zadala organizacijsko in vsebinsko prenovo skupine. Projekt je poimenovala Orion, katerega naloga je med drugim tudi ureditev razmer v hčerinskih družbah. Zato so v začetku oktobra nadzorniki družbe pooblastili upravni odbor makedonske hčerinske družbe One, da izpelje postopek konsolidacije vseh družb v Makedoniji in odkupi manjšinski delež v družbi On.net.
|
neutral
|
3,352
|
Zagreb - Banka za mednarodne poravnave (Bis) v Baslu je zavrnila prošnjo Hrvaške, da bi posredovala v sporu glede starih deviznih vlog v Ljubljanski banki, danes poroča hrvaški časnik Večernji list. V banki naj bi zgolj ponudili možnost, da se guvernerji centralnih bank držav naslednic SFRJ neformalno pogovarjajo v njenih prostorih, dodaja. Generalni direktor banke Jaime Caruiana in njen generalni sekretar Peter Dittus sta po pisanju časnika, ki trdi, da ima "tajne baselske dokumente", izrecno zavrnila ponudbo hrvaške vlade, da bi v Baslu posredovali v sporu s Slovenijo. V Bisu naj bi namreč menili, da v tem postopku ne morejo ponuditi nič novega v primerjavi z neuspešnimi pogajanju o nasledstvu, ki so potekala med junijem 2001 in septembrom 2002, dodaja časnik. Edino, kar so ponudili Hrvaški, je možnost, da se guvernerji centralnih bank držav naslednic bivše Jugoslavije o tem problemu neformalno pogovarjajo na svojih rednih srečanjih v Baslu, ki potekajo vsaka dva meseca. "Možno je, da bo v času omenjenih pogajanj prišlo do dogovora, s katerim bi uredili problem starega deviznega varčevanja," v Večernjem listu povzemajo odgovor baselskih bankirjev v pismu, ki so ga v začetku novembra poslali hrvaški vladi in njenemu podpredsedniku, hrvaškemu finančnemu ministru Ivanu Šukerju. Neimenovan visok vir iz hrvaške vlade je za časnik ocenil, da "Hrvaška z odločitvijo iz Basla ni nič izgubila". "Še več, dosegli smo cilj", je dodal in pojasnil, da je bil cilj hrvaške vlade zapreti poglavje 4. o prostem pretoku kapitala v pogajanjih z EU, kar je Slovenija pogojevala prav z zahtevo, da se spor o LB preseli v Basel. "Odločitev Basla je podpora varčevalcem, da je spor treba urejati na sodiščih", je še dejal vladni vir. O prošnji za rešitev spora v Švici sta se dogovorila hrvaška premierka Jadranka Kosor in slovenski predsednik vlade Borut Pahor.
|
neutral
|
3,353
|
maribor - Zavarovalnica Grawe s sedežem v Mariboru, ki je del 182 let starega avstrijskega koncerna, letos obeležuje 20 let delovanja, z njo pa je koncern tudi vstopil na trge jugovzhodne Evrope in je danes prisoten še v 13 drugih državah. Družba si v naslednjih letih želi z nadpovprečno rastjo ustvariti eno vidnejših finančnih inštitucij v Sloveniji. Kot je na današnji novinarski konferenci v Mariboru povedal prvi mož slovenske družbe Božo Emeršič, je imela aktualna krize svoje vplive tudi na slovenskem trgu, kar se zlasti pozna pri plačilni disciplini. Ob tem je dejal, da so se v družbi povsem strateško odločili, da v "suhih" letih v ospredje postavijo stabilnost zavarovalnice. "Zato nismo več v letih velike rasti portfelja, velike rasti pobrane premije, res pa je, da je tudi slovenski trg v celoti iz bogatih, dvoštevilčnih rasti padel na stagnacijo. Letos v Sloveniji beležimo porast življenjskih zavarovanj za okoli triodstotne točke ter podobno rahel upad premoženjskih zavarovanj, potem ko je bilo lani ravno obratno," je dejal Emeršič. Ob tem je še povedal, da so po podatkih Slovenskega zavarovalnega združenja iz septembra trenutno po tržnem deležu z 1,62 odstotka na 10. mestu med 17 merljivimi subjekti v Sloveniji, na področju življenjskih zavarovanj pa peti. V zvezi z letošnjim poslovanjem je Emeršič dejal, da pričakujejo podoben izkupiček kot v letu poprej, tako da so z doseženim glede na trenutne izzive za vse zavarovalničarje na trgu lahko zadovoljni. V letu 2009 je zavarovalnica Grawe zbrala za 35,3 milijona evrov premije. Današnje novinarske konference se je udeležil tudi Otmar Ederer, predsednik nadzornega sveta družbe Grazer Weschelseitige Versicherung, pod okrilje katere sodi tudi Grawe. Kot je dejal, je bila odločitev, da na trge jugovzhodne Evrope vstopijo tako, da najprej ustanovijo družbo v Sloveniji, precej drzna, saj so bila poslovna tveganja povezana s to odločitvijo v tedanjem času relativno visoka. "Licenco smo takrat dobili za celotno Jugoslavijo, po razpadu pa nam je ostala Slovenija. S postopnim vstopanjem na trge držav nekdanje Jugoslavije smo šele po 18 letih, ko smo prišli tudi na Kosovo, spet dobili tisto, za kar smo si prizadevali že leta 1990," je pojasnil Ederer in dodal, da so se nekdanja tveganja po zaslugi odličnih sodelavcev zdaj spremenila v priložnosti. Grawe v Sloveniji zdaj zaposluje skoraj 250 ljudi, sodeluje pa še z okoli 500 zunanjimi sodelavci. Na vprašanje o tam, ali trenutno razmišljajo o kakšnih kapitalskih povezovanjih, je Ederer odvrnil, da so v zadnjih letih razmišljali tudi v tej smeri ter opravljali različne raziskave. V prihodnje nameravajo biti odprti za takšna povezovanja, če bodo na njihov naslov prišle ponudbe, saj slovenski trg vidijo kot pomembnega znotraj skupine.
|
neutral
|
3,354
|
Na redni skupščini Vipe Holdinga 16. decembra bo v nadzorni svet družbe na mesto preminulega Aleša Žajdele imenovan Borut Kuharič, nekdanji predsednik uprave in direktor družbe Vipa, ki je večinski lastnik Vipe Holding. Nižja vrednost gradbenih del v septembru Septembra je bila vrednost gradbenih del v Sloveniji 8,3 odstotka nižja kot mesec prej, v letni primerjavi pa se je znižala za 18,5 odstotka. Po podatkih državnega statističnega urada je bila tako vrednost gradbenih del v prvih devetih mesecih skupno 17,2 odstotka nižja kot v enakem obdobju lani. SCT v Beograd po nov posel SCT zadnja leta intenzivno krepi svojo navzočnost v tujini, najnovejši posel pa je družbo ponesel v Srbijo. Včeraj je tako predsednik uprave Ivan Zidar s predstavniki Direkcije za gradbena zemljišča in izgradnjo Beograda podpisal pogodbo o gradnji novih pristopnih cest do mostu čez reko Savo v Beogradu v skupni dolžini 2,8 kilometra in vrednosti 42,4 milijona evrov. Triglav bo dokapitaliziral svojo hrvaško podružnico Zavarovalnica Triglav pod vodstvom Matjaža Rakovca bo dokapitalizirala svojo hrvaško zavarovalnico Triglav Osiguranje. Nadzorni svet je namreč dal soglasje za skoraj sedem milijonov evrov težko dokapitalizacijo, ki jo bodo v Zavarovalnici Triglav izvedli s pretvorbo podrejenega posojila, ki so ga pred časom odobrili Zagrebški družbi. Nadzorniki Triglava pod vodstvom Boruta Jamnika so sicer upravi naložili, da po končani dokapitalizaciji odpokliče podrejeno posojilo v višini 6,9 milijona evrov. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
neutral
|
3,355
|
Ljubljana - Družba Žurnal media ima od sredine novembra novo upravo. Vodi jo odgovorni urednik brezplačnega dnevnika in tednika Žurnal24 Goran Novković, poleg njega pa sta v upravi še dosedanji prokurist Georg Dopplehofer in Tomaž Bergoč, ki je bil tudi član dosedanje uprave, so danes sporočili iz podjetja. Novković ostaja tudi odgovorni urednik Žurnala24. Dosedanja članica uprave Simona Zavratnik se po treh letih uspešnega dela poslavlja in bo v prihodnje skrbela za projekte v družbi Styria Media International. "Poleg drugih dosežkov je Simona Zavratnik prispevala k velikemu uspehu našega brezplačnega časnika Žurnal24 zlasti z optimizacijo distribucije," je ob tej priložnosti dejal član uprave Styrie Klaus Schweighofer, in dodal, da se remitenda časnika Žurnal24 meri v nekaj promilih, "kar sodi v mednarodnem merilu med največje dosežke v industriji brezplačnih časnikov". Novković je bil za člana uprave izbran na podlagi svojega dela za razvoj tiskanih edicij družbe Žurnal media, Georg Doppelhofer pa kot kot prokurist, odgovoren za razvoj digitalne platforme zurnal24.si. Tomaž Bergoč bo v upravi še naprej skrbel za poslovni področji prodaje in marketinga.
|
neutral
|
3,356
|
Ljubljana - Nadzorni svet Abanke Vipe je na današnji seji za novega predsednika uprave imenoval Jožeta Leniča. Ta bo vodilno mesto v upravi prevzel po pridobitvi dovoljena Banke Slovenije, vendar ne pred 1. januarjem 2011. Člana uprave ostajata Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik. Nadzorniki so tako zaključili postopek za dopolnitev uprave banke, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz tretje največje banke v Sloveniji. Ta postopek so nadzorniki sprožili, potem ko Matej Narat iz NLB, njihov kandidat za prvega moža banke, ni dobil dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje te funkcije. Abanko od konca aprila vodi dvočlanska uprava pod Jerebovim vodstvom, saj je takrat dotedanji prvi mož Abanke Aleš Žajdela tragično preminil v prometni nesreči. Jože Lenič, magister mednarodne ekonomije, univerzitetni diplomirani geograf in profesor geologije, je poslovno pot začel v zasebnem podjetju Oikos in jo nadaljeval kot predsednik izvršnega sveta Občine Domžale. Od decembra 1992 do januarja 2000 je bil poslanec DZ. Deloval je kot svetovalec uprave SKB banke in več let kot predsednik uprave vodil Kapitalsko družbo. Od decembra 2003 do junija 2005 je bil predsednik uprave Zavarovalnice Triglav, nato pa se je zaposlil kot svetovalec uprave pozavarovalnice Triglav Reinsurance. Trenutno je zaposlen v družbi Aksum. Sedaj je predsednik nadzornega sveta novomeške Krke, bil pa je tudi član nadzornih svetov Leka, Save, NLB, Intereurope, Dela in Slovenskega zavarovalnega združenja ter nekaterih odvisnih družb Zavarovalnice Triglav, je razvidno iz spletnih strani družbe Krka.
|
neutral
|
3,357
|
Ljubljana - Stečajna upraviteljica Suzana Gale (na sliki), ki je bila že februarja lani osumljena izsiljevanja in prejemanja podkupnine, je zaradi septembra vložene obtožnice razrešena kot upraviteljica prisilne poravnave družbe Poteza Skupina in kot stečajna upraviteljica turističnega centra Jasnica. Ministrstvo za pravosodje je 12. novembra sodiščem poslalo dopis, da je postala obtožnica zoper Galetovo pravnomočna, s čimer je izpolnjen razlog za njeno razrešitev. Spomnimo, da so februarja lani koprski kriminalisti v ljubljanski odvetniški pisarni aretirali Galetovo, ko naj bi ji koprski podjetnik Dejan Škerlič, direktor podjetja Montec, izročil podkupnino v višini 20.000 evrov. Galetova naj bi mu v zameno priredila bilanco podjetja v stečaju. Septembra letos, dobro leto in pol po aretaciji, je tožilstvo proti Galetovi vložilo obtožnico. Trenutno vodi Galetova še 22 insolvenčnih postopkov, od tega 17 postopkov osebnega stečaja ali zapuščine in štiri postopke nad pravnimi osebami. Vodi stečajne postopke nad podjetji Ladijske storitve iz Izole, Gorice iz Pesnice pri Mariboru in HG Bunker iz Ljubljane ter postopek prisilne poravnave nad družbo Ekspresna dostava. ks
|
negative
|
3,358
|
Ljubljana - Skupščina ljubljanske družbe Metalka Trgovina je danes sklenila, da se vse delnice manjšinskih delničarjev prenesejo na glavnega delničarja. To je družba Facig Handelsgesellschaft s sedežem na Dunaju, ki je v okviru letošnje ponudbe za prevzem postala 91,76-odstotna lastnica družbe Metalka Trgovina. Kot so pojasnili v Metalki Trgovini, je na skupščini sodeloval le glavni delničar, nasprotnih predlogov ni bilo, prav tako ni bila napovedana nobena izpodbojna tožba. Manjšinski delničarji so ob prenosu delnic na družbo Facig, ki jo vodi Franc Gajšek, upravičeni do denarne odpravnine v znesku 1,28 evra za vsak delnico Metalke Trgovine. To je enako ceni za delnico iz prevzemne ponudbe. Skupščina je izglasovala tudi sklep, da Metalka Trgovina preoblikuje iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo. Sedež ostaja na Dalmatinovi ulici 2 v Ljubljani. Dosedanja izvršna direktorica delniške družbe Irena Bolčič bo nadaljevala mandat kot direktorica družbe z omejeno odgovornostjo. Člani dosedanjega upravnega odbora Franc Gajšek, Tomaž Jeločnik in Marijan Ostroško se razrešijo, Gajška pa se hkrati imenuje za prokurista družbe.
|
neutral
|
3,359
|
Ljubljana - Delničarji družbe NFD Holding bodo na skupščini 20. decembra odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe. To je potrebno zaradi delnega pokrivanja pretekle izgube, po predlogu pa se bo osnovni kapital, če bodo delničarji to podprli, zmanjšal s 101,18 milijona za 26,98 milijona na skoraj 74,2 milijona evrov. Kot je razvidno iz predloga uprave družbe, objavljenega na spletnih straneh Ljubljanske borze, se bo z zmanjšanjem osnovnega kapitala pripadajoči znesek osnovnega kapitala na delnico zmanjšal s treh evrov za 0,80 evra, torej na 2,20 evra. Število delnic, na katere je razdeljen osnovni kapital družbe, ostane nespremenjeno pri 33.727.196 delnic. Delničarji NFD Holdinga so že na septembrski skupščini podprli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe. Takrat so podprli predlog o zmanjšanju za okoli 39,6 milijona na skoraj 101,2 milijona evrov.
|
negative
|
3,360
|
Washington - Predsednik ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) je v četrtek vnovič kljuboval kritikom nedavne Fedove odločitve o 600 milijard dolarjev vrednem ukrepu, namenjenem spodbuditvi okrevanja ameriškega gospodarstva. Hkrati pa je opozoril, da Fedov načrt ne more uspeti, če ga ne bodo spremljali še drugi ukrepi. Bernanke je v svojem prvem nagovoru po najavi omenjenega načrta 3. novembra poudaril, da je navedeni načrt potreben za spodbuditev gospodarstva in zmanjšanje brezposelnosti, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Obenem pa je izpostavil, da mora dodatno pomoč za spodbuditev gospodarstva priskrbeti tudi kongres. Brez dodatne pomoči bi namreč lahko visoka stopnja brezposelnosti vztrajala več let. Po mnenju Bernankeja bi fiskalni program, ki bi združeval kratkoročne ukrepe za spodbuditev rasti in zaupanja vredne ukrepe za zmanjšanje dolgoročnih strukturnih primanjkljajev, pomembno dopolnil ukrepe Feda. Poleg tega je dejal, da lahko svetovno gospodarstvo klecne, če počasi in s težavo okrevajoče razvite države ne bodo prejele zadostne podpore. Bernanke je te trditve nanizal v govoru, ki ga je pripravil za današnjo konferenco centralnih bank na sedežu Evropske centralne banke v Frankfurtu, objavil pa ga je že v četrtek zvečer. Fed je v začetku novembra objavil, da namerava do konca drugega četrtletja 2011 kupiti za dodatnih 600 milijard dolarjev državnih obveznic z daljšim rokom zapadlosti in tako prispevati k hitrejšemu okrevanju ameriškega gospodarstva. Gospodarstvu nameravajo v tem okviru pomagati deloma z znižanjem obrestnih mer, dvigom cen delnic in spodbuditvijo potrošnje. Nižje obrestne mere pri posojilih bi spodbudile podjetja k sposojanju in širitvi, višji tečaji delnic bi povečali premožnost in zaupanje posameznikov in podjetij, večja potrošnja pa bi povečala dohodke, dobičke in rast. Vendar pa je načrt Feda sprožil val kritik tako v ZDA kot po svetu. Nekateri dvomijo, da bo to pomagalo gospodarstvu, opozarjajo celo pred možnostjo, da bi lahko sprožil inflacijo in špekulativne nakupe na Wall Streetu. Kitajska, Nemčija, Brazilija in druge države pa so pretekli teden v Seulu na vrhu skupine 20 največjih gospodarstev na svetu (G20) opozorile, da bo ukrep sprožil padec vrednosti dolarja in tako dal konkurenčno prednost ameriškim izvoznikom. Bernanke ob tem pravi, da države različno hitro okrevajo po svetovni recesiji, to pa sproža napetosti med njimi, kar otežuje iskanje globalnih odgovorov na globalne težave. Hitro rastoča gospodarstva, kot so Kitajska, Indija in Brazilija rastejo hitreje kot razvita gospodarstva, kot so ZDA, Japonska in Velika Britanija. Prvi mož Feda je ob tem mnenja, da bi nezadostni ukrepi za podporo v ZDA in drugih razvitih gospodarstvih spodkopali okrevanje ne samo v teh gospodarstvih, ampak po celem svetu. Hitro rastoča gospodarstva pa se nahajajo na nakovalu med ohranjanjem hitre rasti in tveganjem pred visoko inflacijo. Pri tem z umetnim vzdrževanjem svojih valut na nizki ravni Kitajska in druge države povzročajo težave tako sebi kot celotnemu svetovnemu gospodarstvu, meni Bernanke.
|
negative
|
3,361
|
dublin - Irska vlada se bo v nedeljo sestala na izrednem zasedanju, da bi dorekla še zadnje podrobnosti kriznih ukrepov, ki jih namerava izvesti v prihodnjih štirih letih s ciljem zmanjšanja visokega javnofinančnega primanjkljaja. Javnosti naj bi nov varčevalni program predstavili najkasneje v torek. "Seja vlade bo najverjetneje v nedeljo popoldan," je danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP povedal tiskovni predstavnik irskega premiera Briana Cowena. Z načrtovanimi kriznimi ukrepi bi radi do leta 2014 privarčevali 15 milijard evrov. Irska ima zelo velike težave s stabilizacijo finančnega sektorja, ki se je zaradi poka nepremičninskega balona in številnih slabih naložb v času finančne krize znašel tik pred propadom, država pa je zanj že namenila milijarde evrov. Konec septembra so v Dublinu razkrili, da bo morala Irska letos za reševanje bančnega sektorja nameniti še 12 milijard evrov, zaradi dodatnih stroškov za reševanje javnofinančnega sektorja pa bo irski javnofinančni primanjkljaj letos dosegel okoli 32 odstotkov bruto domačega proizvoda. V Dublinu se medtem že tretji dan nadaljujejo pogajanja med irskimi oblastmi in skupino finančnih strokovnjakov Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o obliki pomoči za stabilizacijo finančnega sektorja in s tem povezanimi pogoji. Ugiba se, da bo Irska dobila manj pomoči kot Grčija, ki je letos spomladi prejela 110 milijard evrov posojil.
|
neutral
|
3,362
|
Ljubljana - Slovensko konkurenčnost po mnenju predsednika uprave KD Group Matjaža Gantarja ovirajo nedefinirana gospodarska politika države, administrativne ovire in nezanimivost za tuje vlagatelje. Država bi torej morala pritegniti denar ter zagotoviti, da bo znanje v Slovenijo prihajalo, ne odhajalo iz nje. V okviru Predsedniškega foruma, ki je minuli teden v organizaciji IEDC - Poslovne šole Bled potekal na Bledu, je Gantar povedal, da si v Sloveniji želi več odločnosti in vodstva. Osebno zadnjih 15 let pogreša predvsem odločitev, kakšno državo hočemo imeti. Prek javne razprave bi po njegovem mnenju morali priti do skupnih zaključkov, kaj bomo delali ter kdo je za politike in javnost ustrezen lastnik podjetij. "Leta 1993 smo šli v privatizacijo, ne da bi se vprašali, kaj to pomeni. V majhnem gospodarstvu z dvema milijonoma prebivalcev je jasno, da ne moremo imeti velikih javnih podjetij, ki kotirajo na borzah, ampak lahko gospodarstvo držijo pokonci ljudje z imenom in priimkom. Če jih diskreditiramo, potem se podjetniški sektor ne bo razvil," je pojasnil Gantar. Za vzor bi si po njegovem mnenju lahko vzeli med drugim Švicarje, ki so s svojimi globalnimi družbami na lestvici konkurenčnosti precej visoko. Slovenci sicer imamo Boscarola, Jakopina in Akrapoviča, a Gantar ob tem dodaja, da prva dva podjetnika zaradi administrativnih ovir v Sloveniji del svoje proizvodnje selita v Italijo. Za tuje investitorje nismo zanimivi, pa še te znamo kdaj odgnati, je menil Gantar in trditev ponazoril s primerom: "Harrah's je hotel investirati v slovensko igralništvo, ki živi od obiska Italijanov, pa je vse padlo v vodo." V KD Group letos sicer zmanjšujejo stroške, zapirajo nekatere naložbe in se umikajo z nekaterih trgov, kot Gantar predlaga tudi državi: prestrukturirajo se za pot naprej. V prihodnje nameravajo prodreti tudi na azijske trge, rezultat poslovanja KD Group pa bo ob koncu leta po njegovih pričakovanjih pozitiven.
|
neutral
|
3,363
|
šoštanj - Stavkovni odbor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je sejo, ki se je pričela ob 10. uri, prekinil, ker nima relevantnih informacij, na podlagi katerih bi odločal o stavki v podjetju. Predsednik podjetniškega sindikata Branko Sevčnikar je za STA povedal, da bodo popoldne iskali nove informacije, sejo pa bodo nadaljevali ob 20. uri. Na vprašanje, kje bodo iskali nove informacije, je Sevčnikar pojasnil, da pri pravnih strokovnjakih, sestali se bodo tudi s Pahorjevim svetovalcem za socialni dialog Milošem Pavlico. Stavkovni odbor Teša je stavko zamrznil v torek na podlagi dokumenta, prejetega od agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami, o nelegalnosti postopkov razrešitve Uroša Rotnika s položaja direktorja Teša. V okviru prve stavkovne zahteve je sindikat zahteval, da pristojne institucije preverijo, ali je bila razrešitev Rotnika s položaja direktorja družbe zakonita. Podjetniški sindikat je namreč prepričan, da je bila razrešitev Rotnika, ki ga je na čelu Teša nasledil Simon Tot, nelegitimna in v nasprotju s slovenskim pravnim redom. Omenjeni dokument agencije tako Holdingu Slovenske elektrarne kot tudi nadzornemu svetu Teša nalaga, da povrne stanje v prvotno oz. sproži postopke, da se razrešeni direktor elektrarne vrne na svoj položaj. Nadzorniki mnenju omenjene agencije niso sledili. Prva stavkovna zahteva je bila, kot že omenjeno, da pristojne institucije preverijo, ali je bila Rotnikova razrešitev skladna s slovenskim pravnim redom. Ker Rotnikova razrešitev do torkovega zbora delavcev ni bila odpravljena in pojasnjena, so nameravali uresničiti svojo napoved, ki se nanaša na omejevanje dobave električne energije iz Teša.
|
negative
|
3,364
|
Ljubljana - Bitka za prevlado na trgu pametnih telefonov, le-ti so zaradi hitre rasti vse bolj pomembni, se je preselila na raven proizvajalcev operacijskih sistemov. Ob borbi za tržni delež pa se proizvajalci soočajo še s precej različnimi preferencami med uporabniki čez lužo in na stari celini. V ZDA sta dolgo časa prevladovala kanadski Research in Motion (RIM) in Apple, v zadnjih četrtletjih pa se uporabniki vse bolj odločajo za telefone z operacijskim sistemom Android, ki ga razvija Google. V drugem četrtletju je tako delež na novo kupljenih telefonov z Androidom narasel na 33 odstotkov, v treh mesecih do septembra pa še za dodatnih 11 odstotnih točk na 44 odstotkov, kar pomeni skoraj 9,2 milijona telefonov. Nokie na ameriškem trgu ni niti med prvimi petimi, na drugi strani v Evropi pa še naprej kraljuje. V letu do julija je sicer izgubila 14,4 odstotka trga, a še vedno udobno vodi s 54,4-odstotnim tržnim deležem pametnih telefonov. Na drugem mestu je pred Microsoftom usidran Apple, s petega mesta pa se Android že približuje proizvajalcu BlackBerryjev (RIM). V Sloveniji sta po oceni Mobitela tako kot v Evropi še vedno vodilna operacijska sistema Symbian in Nokia, le da se na drugem mestu, tudi zaradi težje dostopnosti iPhona, že utrjuje Android, katerega delež vse hitreje raste. "Zanimiv je tudi podatek, da je najbolje prodajan pametni mobilnik pri Mobitelu v tem letu aparat Samsung Galaxy S, poganja pa ga operacijski sistem Android," so še dodali. Prodaja pametnih telefonov v svetovnem merilu se je v tretjem letošnjem četrtletju povečala kar za 78 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani, skupno je bilo prodanih 77,1 milijona pametnih telefonov. Po napovedi analitikov pa se bo prodaja v prihajajoči praznični sezoni, ko porabništvo podivja čez vse meje, še dodatno povečala, če bodo le zaloge vzdržale. Največji kos potice svetovnega trga pametnih telefonov pa si po podatkih raziskovalnega inštituta Strategy Analytics še vedno reže Nokia, ki sicer počasi, a vztrajno izgublja prednost pred tekmeci. Finski velikan je tako v omenjenem obdobju na letni ravni nazadoval za 3,4 odstotne točke, glavni poraženec je RIM, ki je zabeležil 3,5-odstotni padec tržnega deleža. jan.bratanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,365
|
Ljubljana - Holding Slovenske elektrarne (HSE) je danes od Mechela na račun prejel 52 milijonov evrov kupnine od prodaje večinskega, 51-odstotnega deleža v termoelektrarni-toplarni Toplifikatsia Ruse v Bolgariji. Tako je HSE izstopil iz lastništva v tej termoelektrarni, ki jo je od Bolgarije kupil leta 2007, so sporočili iz HSE. Delež je kupila ruska rudarska in jeklarska skupino Mechel oz. njena holding družba s sedežem v Švici, ki je že imela v lasti preostali delež termoelektrarne Ruse. 49-odstotni delež je namreč Mechel od HSE za 50 milijonov evrov kupil decembra 2007, le nekaj mesecev zatem, ko je HSE avgusta podpisal pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža v tej termoelektrarni. HSE je s svojo naložbo, za katero je takrat odštel 85 milijonov evrov, iztržil 102 milijona evrov. Dodatni zaslužek pa so, kot so pojasnili, ustvarili še iz naslova izvajanja storitev tržnih raziskav in trgovanja z električno energijo, proizvedeno v termoelektrarni Ruse, v skupni višini dva milijona evrov. "V HSE si bomo še naprej prizadevali obdržati položaj zanesljivega, kakovostnega in strateško pomembnega akterja v regiji jugovzhodne Evrope, kjer smo si v skoraj desetih letih svojega obstoja in delovanja ustvarili ime in ugled ter z različnimi aktivnostmi pomembno prispevali k dobremu poslovnemu rezultatu družbe in skupine HSE," je ob tem poudaril generalni direktor HSE Matjaž Janežič. HSE sicer na bolgarskem trgu ostaja prisoten preko svoje družbe za trgovanje z električno energijo HSE Bulgaria.
|
positive
|
3,366
|
Ljubljana - Po več kot letu dni, odkar je regulacija trgov širokopasovnega dostopa (tudi do optičnega omrežja) zaradi odstavitve direktorja Agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) Tomaža Simoniča ter tudi graje evropske komisije zastala, je Apek naposled posodobil analizi, ki bosta temelj cenovne regulacije nad Telekomom Slovenije. Če je bil do ukrepov Apeka izredno kritičen že Bojan Dremelj, njegov naslednik na čelu Telekoma Ivica Kranjčević pa je to držo tudi nadaljeval, vse kaže, da je regulator, sedaj pod vodstvom Mihe Krišlja, vsaj v določeni meri popustil pritisku družbe v večinsko državni lasti. V skladu s posodobljeno analizo namreč Telekom ne bo imel več vnaprej določenega modela za izračun stroškovnih cen. To je bil denimo eden od njegovih glavnih očitkov glede omenjene regulacije, saj naj bi napačne predpostavke privedle do (pre)nizkih cen storitev, ki bi jih Telekom lahko zaračunaval svojim konkurentom. "Glavna razlika v predvidenih obveznostih operaterja s pomembno tržno močjo je možnost, da si operater na podlagi predpisane metodologije sam oblikuje stroškovno ceno. Agencija pa bo nato preverjala izračunano stroškovno ceno pred njeno uveljavitvijo na podlagi 27. člena zakona o elektronskih komunikacijah," so pojasnili na agenciji. V ponovljenih analizah je ugotovila, da so se naložbe v omrežje naslednje generacije zmanjšale. Prav tako je v času upočasnjene gospodarske rasti težko predvideti in določiti nekatere bistvene elemente stroškovnega modela. "Zato želi agencija v prvi fazi operaterju omogočiti, da sam določi, prikaže in opraviči elemente in cene, ki bodo izračunane na podlagi takšnega modela," so utemeljili. Operaterji imajo do 11. decembra čas, da podajo pripombe na posodobljeni analizi, do sprejetja (cenovnih in ostalih) obvez za operaterja s pomembno tržno močjo (zgolj Telekom, ne pa tudi T-2) pa naj bi prišlo predvidoma v prvem četrtletju prihodnjega leta. tomaz.modic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,367
|
Ljubljana - Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih letos ustvarila dve milijardi evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 18 odstotkov več kot v enakem obdobju lani in 12 več od načrtov. Boljši od načrtov, za osem odstotkov, je bil tudi čisti dobiček, ki je znašal 34,7 milijona evrov, kar je 15,6 milijona več kot v enakem obdobju lani. Petrol je na ravni skupine ustvarila 215,4 milijona evrov kosmatega dobička, kar je dva odstotka več kot v prvih devetih mesecih lani in tri odstotke več od načrtov, so danes sporočili iz Petrola. Z devetmesečnim poslovanjem se je v torek sicer seznanil nadzorni svet Petrola s Tomažem Kuntaričem na čelu, ki poslovanje Petrola ocenjuje kot uspešno. Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih prodala 1,7 milijona ton proizvodov iz nafte, kar je tri odstotke več kot v enakem obdobju lani in šest odstotkov več od načrtov. Prihodki od prodaje trgovskega blaga so znašali 313 milijonov evrov oz. 10 odstotkov več kot v enakem obdobju in štiri odstotke več od načrtov. Konec septembra je skupina Petrol poslovala preko 439 bencinskih servisov, od tega jih je v Sloveniji 313, na Hrvaškem 78, v Bosni in Hercegovini 38, v Srbiji štirje, na Kosovu in v Črni gori pa po trije. Skupina Petrol je od januarja do konca septembra prodala 68,1 milijona kubičnih metrov zemeljskega plina, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani in štiri odstotke več od načrtov, ter 34,2 milijona ton utekočinjenega naftnega plina, kar je v letni primerjavi dva odstotka več, glede na načrte pa štiri odstotke manj. Petrol je na ravni skupine prodal tudi 244 tisoč MWh električne energije, kar je 56 odstotkov več kot v prvih devetih mesecih lani, glede na načrte pa devet odstotkov več. V obravnavanem obdobju je skupina upravljala z 28 koncesijami za oskrbo s plinom. Nadzorniki Petrola so se seznanili tudi z odstopom Bojana Hermana z mesta delavskega direktorja 20. septembra. Na predlog sveta delavcev je nadzorni svet za novega delavskega direktorja imenoval Sama Gerdina. Uprava in nadzorni svet sta v skladu z določili kodeksa upravljanja javnih delniških družb skupaj oblikovala in sprejela še politiko upravljanja družbe, s katero bodo seznanjeni vsi deležniki preko razkritja na spletnih straneh družbe.
|
positive
|
3,368
|
Ljubljana - Ljubljanski veletrgovec z zdravili in medicinskimi pripomočki Salus je po nerevidiranih podatkih v prvih devetih mesecih letos ustvaril 4,7 milijona evrov čistega dobička pred davki, kar je 17,9 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Čisti prihodki od prodaje so se znižali za okoli odstotek na 162,1 milijona evrov. Družba v poročilu, ki ga je danes objavila na spletni strani Ljubljanske borze, med razlogi za padec dobička navaja investicijo v nov skladiščno-distribucijski center v Ljubljani, katere skupna vrednost znašal okoli 27 milijonov evrov, družba pa jo financira iz lastnih virov. To niža depozite družbe in posledično prihodke od obresti na te depozite. Dobiček iz poslovanja je v devetmesečju znašal 3,98 milijona evrov, kar je 10,4 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Družba je letos prvič izplačala nagrado nadzornemu svetu in upravi, in sicer v breme stroškov tekočega poslovanja v višini okoli 255.000 evrov. Ob neupoštevanju izplačila nagrade bi bil dobiček iz poslovanja v obdobju nižji za 3,6 odstotka. Salus v preostanku leta pričakuje, da bo trg prodaje zdravil na debelo - ker zaostrene gospodarske razmere tako v svetu kot tudi v Sloveniji in posledično vedno nižji prilivi silijo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v nadaljnje zaostrovanje glede porabe in cen zdravil - stagniral in ne bo beležil bistvenih stopenj rasti.
|
negative
|
3,369
|
Ljubljana - Poslanca Zares Tadej Slapnik in SD Matevž Frangež sta ministrico za gospodarstvo Darjo Radić prosila za sestanek, na katerem naj bi ju ta seznanila z dejstvi v zvezi z odpovedjo načrtov za naložbo družbe X6D Limited v Mariboru, s katero bi mesto lahko pridobilo več sto delovnih mest, je danes na novinarski konferenci v Mariboru povedal Slapnik. Slapnik je del informacij in kronologijo dogajanja v zvezi s propadlim poslom prejel že po elektronski pošti, na sestanku z Radićevo prihodnji teden pa želi preveriti možnosti, da si zainteresirani vlagatelj še premisli oziroma ali je še mogoče pridobiti tiste relevantne podatke, zaradi katerih je na Cipru registrirana družba že odstopila od svojih namer. Po njegovih doslej zbranih podatkih je podjetje enostransko odstopilo od projekta, čeprav so še 12. oktobra dosegli dogovor in je bila pogodba praktično tik pred podpisom. Finančna sredstva za spodbudo neposrednim tujim investicijam so bila zagotovljena v proračunu za leto 2011 ter zagotovljeno plačilo prvega dela sredstev za leto 2010 z zamikom približno dveh mesecev, je še dejal poslanec. Ministrica je Slapnika seznanila tudi s tem, da je v postopku priprav na sklenitev pogodbe prihajalo do težav zaradi precejšnjega zniževanja predvidenega števila zaposlenih, ob tem pa se je sama zavzela za to, da bi posel izpeljali v Mariboru in ne v Ljubljani, kot je bila sprva želja vlagateljev. Ob tem pa je kot ključni razlog za prelaganje odločitve navedel dejstvo, da je ministrstvo preverjalo poslovne načrte in lastništvo vlagatelja. "Pri tem po doslej zbranih podatkih ministrstvo ni zaznalo nobenih težav, ki bi ovirale sklenitev posla, zato je bil dejansko vzrok za prekinitev projekta nezmožnost uporabe sredstev še v letošnjem letu," je dejal Slapnik in s tem na nek način vendarle nakazal, na kateri strani leži večji del odgovornosti, da je posel najverjetneje propadel. Na vprašanje, ali je s tem želel povedati, da je vendarle kriva država s svojimi prepočasnimi postopki, je Slapnik odvrnil, da je želel povedati le to, da je bil vzrok daljšega postopka to, da je država preverjala, ali je z lastništvom in načrti vlagatelja vse v redu. To je ministrstvo po njegovih besedah počelo zelo odgovorno, čeprav pri tem ni ugotovilo, da bi bilo karkoli narobe, je pa dolgo časovno obdobje povzročilo, da je podjetje odstopilo od načrtov. V zvezi z omenjeno zadevo je danes Radićevi pisno poslansko vprašanje postavil tudi predsednik SLS Radovan Žerjav, ki ga zanima predvsem zakaj ministrstvo vlagatelju ni dodelilo sredstev iz javnih razpisov za neposredne tuje naložbe in zakaj ni sredstev zagotovilo po zakonu o spodbujanju tujih neposrednih investicij in internacionalizacije podjetij. Žerjava še zanima, kako so potekali pogovori in kakšne so bile aktivnosti, koliko dela so skozi postopek vložile službe in organi ministrstva ter ministrica osebno, kateri so natančni vzroki, da do soglasja o spodbudi ni prišlo, ter zakaj Radićeva meni, da za umik tujega vlagatelja ministrstvo ni odgovorno. Maribor tako ostaja brez napovedanih 500 novih delovnih mest na območju Melja, kjer naj bi podjetje X6D Limited vzpostavilo proizvodnjo 3D očal za kinematografe. Vlagatelji so se namreč po večmesečnem čakanju na podpis pogodbe z gospodarskim ministrstvom odločili za prekinitev projekta. X6D Limited je na Cipru registrirana družba, sedež evropskega dela je v Ljubljani, podružnico pa ima v ZDA, od koder vse skupaj vodi Maria Costeira. Njihovi proizvodi za uporabo v 3D kinematografiji so sicer v svetu uveljavljeni pod blagovno znamko XpanD.
|
negative
|
3,370
|
Ljubljana - Generalni direktor direktorata za energijo Janez Kopač, ki je ob napovedi HSE o novi študiji o zalogah premoga v Premogovniku Velenje dejal, da bi bilo s Tešem 6 nesmiselno nadaljevati, če zalog ni dovolj, je pojasnil, da je Teš v razpisu za ta projekt do leta 2030 predvidel kurjenje do 200.000 ton indonezijskega premoga letno. Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo se je namreč odzval na očitek sindikata Premogovnika Velenje, da je izvajal pritisk na komisijo za ugotavljanje zalog in virov mineralnih surovin, ki je pripravila zadnje poročilo o zalogah premoga v Velenju in da je lagal o odkopnih zalogah premoga in njegovi kurilni vrednosti. Kot je pojasnil, ni pritiskal na nobenega člana komisije, ki je marca letos Premogovniku Velenje izdala potrdilo o stanju zalog in virov mineralnih surovin, po katerem so zaloge premoga konec leta 2008 tam znašale 131,6 milijona ton. Ob tem je zatrdil, da komisijo večinoma sestavljajo njegovi sodelavci na direktoratu in da ocene komisije glede količine zalog premoga v velenjskem premogovniku ni nikoli postavljal pod vprašaj. Zavrnil je tudi trditve sindikata, da je iz ocene komisije razvidno, da je v Velenju zalog premoga za potrebe šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) dovolj do konca njegovega obratovanja, saj bo ta v svoji življenjski dobi potreboval okrog 92 milijonov ton premoga. "Moj pomislek se nanaša na kurilno vrednost teh zalog, za ugotavljanje česar pa ta komisija ni pristojna in tega niti ni ugotavljala," je poudaril. Podatki o kurilnosti, s katerimi razpolaga le Premogovnik Velenje, so po njegovih besedah pomembni zato, ker se vanje zajema ves premog s kurilnostjo 8,4 GJ/kg, "kar je bil ustrezen premog za bloke 1-3 v letu 1960, ko so zaloge začeli ocenjevati". Po njegovih pojasnilih je v pogodbi z Alstomom za Teš 6 določeno, da je mogoče uporabljati zgolj velenjski premog s kurilnostjo nad 9,5 GJ/kg. "Podatkov o tem, koliko je v Velenju takšnega premoga, pa nimata niti HSE niti ministrstvo. Zato so podatki o razpoložljivih količinah nepopolni in lahko zavajajoči," je dodal. Opozoril je, da je Teš v razpisni dokumentaciji za Teš 6 zaradi neustreznosti dela zalog velenjskega premogovnika do leta 2030 predvidel kurjenje do 200.000 ton indonezijskega premoga letno. Po letu 2030 naj bi se uvoz premoga še povečal. Kljub tem podatkom v razpisni dokumentaciji pa je Teš po Kopačevih besedah vladi letos zagotavljal, da uporaba uvoženega premoga sploh ni predvidena. "Na direktoratu za energijo imamo zato dovolj razlogov, da smemo in moramo vprašati, s kakšnimi zalogami premoga Premogovnik Velenje dejansko razpolaga," je poudaril. HSE je sicer že napovedal, da bo naročil novo študijo o zalogah premoga v Velenju. Na poziv sindikata, naj vrne rudarsko uniformo, saj naj ne bi bil vreden, da bi jo nosil, je odvrnil, da je v "korist iskanja resnice" to pripravljen storiti. "Ker pa mi uniforme kot tedanjemu ministru in govorcu na prireditvi Skok čez kožo ni podaril sindikat, temveč Premogovnik Velenje, pričakujem morebitno zahtevo po vračilu od ustreznega organa tega podjetja," je še dejal Kopač.
|
neutral
|
3,371
|
Ljubljanska borza je današnje trgovanje zaključila v negativnem območju. Med pomembnejšimi so se med drugim pocenile delnice Telekoma Slovenije, Mercatorja in Luke Koper, nad gladino pa so vlagatelji trgovali z delnicami Gorenja in Petrola. Indeks SBI TOP se je v primerjavi s četrtkom znižal za 0,39 odstotka. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je trgovanje sklenil pri 849,46 točke, kar je 3,36 točke oz. 0,39 odstotka manj kot v četrtek. Borzni posredniki pa so danes sklenili za 1,78 milijona evrov prometa. V prvi kotaciji so največji zdrs zabeležile delnice Telekoma Slovenije, ki so se pri 34.830 evrih prometa pocenile za 2,74 odstotka na 91,42 evra. Za 1,97 odstotka na 157,87 evra so zdrsnile delnice Mercatorja (20.370 evrov), za 0,50 odstotka na 18,08 evra pa delnice Luke Koper, s katerimi so vlagatelji ustvarili za 15.500 evrov prometa. Bolj optimistično so trgovali z delnicami Gorenja, ki so pridobile 1,49 odstotka, njihov enotni tečaj pa se je oblikoval pri 13,60 evra. Borzni posredniki so z njimi ustvarili za 101.360 evrov prometa. Podražile so se tudi delnice Petrola, katerih enotni tečaj se je pri 5210 evrih prometa zvišal za 0,56 odstotka na 260,50 evra. Dražje so tudi delnice NKBM (17.350 evrov, +0,10 odstotka na 10,50 evra) in delnice Intereurope, ki so se ob pičlem prometu podražile za 2,50 odstotka na 4,10 evra. Največ prometa so borzni posredniki ustvarili z delnicami novomeške Krke, in sicer za 1,12 milijona evrov. Ob tem so se delnice podražile za 0,34 odstotka na 62,71 evra. V standardni kotaciji so se med pomembnejšimi delnicami najbolj pocenile delnice Save (18.380 evrov), in sicer za 9,70 odstotka na 120,93 evra. Za 5,55 odstotka na 20,08 evra so se pri 44,350 evrih prometa pocenile delnice Aerodroma Ljubljana. Delnice Pivovarne Laško so se v omenjeni kotaciji pri skromnem prometu podražile za 0,84 odstotka na 15,63 evra, delnice Zavarovalnice Triglav pa za 0,54 odstotka na 16,79 evra. S slednjimi so borzni posredniki ustvarili za 160.760 evrov prometa.
|
neutral
|
3,372
|
Ljubljana - Zaustavitev projekta gradnje šestega bloka v Termoelektrarni Šoštanj (Teš 6) je po navedbah ministrice za gospodarstvo Darje Radić še mogoča, vendar pa za nadaljnje odločitve potrebuje predvsem jasno sliko o projektu. Kot je danes dejala Radićeva, je glede Teš 6 še vedno vse preveč odprtih vprašanj. Ministrica je v izjavi za novinarje po novinarski konferenci o sofinanciranju zasebnih družb tveganega kapitala povedala, da je Teš 6 ena najpomembnejših energetskih naložb, ki bo pomembno označila energetsko prihodnost Slovenije in bo zato tudi v prihodnjih tednih delež njene velike pozornosti. Tak projekt mora po njeni oceni dobiti mesto v nacionalnem energetskem programu, ki ga pripravljajo na ministrstvu in ga mora na koncu potrditi DZ. Radićeva pa je istočasno dejala, da je imela danes interni sestanek s sodelavci, na katerem jim je naročila, kakšne informacije o projektu morajo še proučiti, da ugotovijo, ali Teš 6 sodi v nacionalni energetski program oz. ali sodi v tem ali v kakem drugem obsegu. "Vse preveč je še odprtih vprašanj," je rekla in dodala, da bo vztrajala na tem, da se dobi jasna slika o projektu. Teoretično po njenih besedah sicer še obstaja možnost, da se projekt zaustavi, a ne želi ničesar napovedovati, saj potrebuje vse relevantne informacije. Radićeva upa, da bo z novo upravo laže priti do jasne slike. Osnutek nacionalnega energetskega programa je sicer že pripravljen in osnovna izhodišča kažejo na optimalno kombinacijo virov v obliki treh stebrov - jedrske energije, termo energije in vodne energije oz. drugih obnovljivih virov. V kakšnem razmerju bodo ti trije stebri, pa je po besedah Radićeve nekaj, kar je potrebno še proučiti. Kot je zatrdila, si je bolje vzeti teden več časa, kot na silo slediti projektu, za katerega vse več ljudi dvomi, da je pravi. Ministrica je spomnila, da je projekt od začetka voden po načelu izvršenih dejstev, saj so odgovorni v Tešu doslej vedno naredili nek korak, nato pa lastnike in državo postavljali pred dejstva. Na tako logiko ne more pristati, je sklenila.
|
neutral
|
3,373
|
Ljubljana - Upravni odbor Združenja Manager je gostil gospodarsko ministrico Darjo Radić. Sogovorniki so se strinjali, da je uvedba socialne kapice eden ključnih ukrepov resne razvojne politike. Kot pomembna ukrepa so menedžerji izpostavili potrebo po preureditvi insolvenčne in delovno-pravne zakonodaje ter opozorili na neučinkovitost delovanja pravne države. Kot so po srečanju sporočili iz Združenja Manager, je Radićeva članom upravnega odbora predstavila dejavnosti ministrstva za dvig konkurenčnosti gospodarstva ter prisluhnila pobudam, vezanim na odpravo omejitev za rast in razvoj. Omenila je dva pomembna dosežka vlade, in sicer podpisan sporazum o sodelovanju med ministrstvom za zunanje zadeve in ministrstvom za gospodarstvo na področju izdajanja vizumov, kar bo predvsem koristilo turizmu, ter podpis prve družbene pogodbe o državni naložbi v družbe tveganega kapitala. Ministrica je opozorila tudi na pomen akcijskega načrta za internacionalizacijo, ki ga pripravlja širša delovna skupina. Ob tem je zagnan proces priprave "politike konkurenčnosti" kot industrijske politike države, ki bo dan v javno razpravo predvidoma januarja 2011. Poudarila je tudi, da konkurenčnost "tiščijo" navzdol tri velike ovire, in sicer fleksibilnost trga dela, administrativne ovire in davčna zakonodaja, predvsem z vidika obdavčitve dela. Kot je zagotovila Radićeva, bo to tudi "fokus vladine politike". Sicer pa bo po njenih besedah oblikovanje socialne kapice eden od pomembnih razvojnih ukrepov dviga konkurenčnosti. Za uvedbo tega ukrepa se izrazito zavzema tudi Združenje Manager, saj je eden ključnih vzvodov za razvoj v podjetjih in povečevanje dodane vrednosti. Pri tem pa so člani upravnega odbora Radićevi svetovali, naj bodo tovrstni ukrepi čim bolj enostavni. Vitalna dejavnika za vzpostavljanje konkurenčnosti gospodarstva, na katera so opozorili v združenju, sta potreba po preureditvi zakonodaje na področju insolventnosti in delovnih razmerjih. Nujna pa je tudi čim prejšnja odprava neučinkovitosti delovanja pravne države, še dodajajo v Združenju Manager. Predsednik združenja Aleksander Svetelšek je Radićevo kot predstavnico vlade spodbudil k hitrejšemu odzivanju vlade na pobude gospodarstva. "Premalo ukrepov, ki smo jih že predlagali, je prešlo v življenje. Tudi to vpliva na negativno vzdušje v našem okolju in počasnejše okrevanje," je prepričan prvi mož združenja.
|
neutral
|
3,374
|
Ljubljana - Vodstvo agencije za upravljanje naložb države bo danes na predlog premiera Boruta Pahorja obiskalo vlado. Tema sestanka bo vzpostavljanje delovanja agencije, preprečevanje nepooblaščenega vmešavanja v delo agencije in okrepitev po premierovem mnenju okrnjene avtoritete agencije. Pahor je današnji sestanek, ki se bo začel ob 10. uri in na katerem bodo sodelovali krizni ministri, ministrica za notranje zadeve in minister za pravosodje, sklical, ker je, kot je dejal v četrtek po seji vlade, po njegovi oceni avtoriteta agencije okrnjena in ker želi rešiti odprta vprašanje glede delovanja agencije. Na sestanku bodo po premierovih besedah ugotavljali, ali in kako se izpolnjujejo pogoji za delovanje agencije, na kakšne načine morajo vzpostaviti mehanizme preprečevanja vtikanja nepooblaščenih v delo agencije in kako bo agencija sama okrepila avtoriteto. Razprave o vlogi in pristojnostih agencije je v minulih tednih sprožila med drugim zahteva agencije, naj nadzorni svet Termoelektrarne Šoštanj (Teš) prekliče zamenjavo nekdanjega direktorja Teša Uroša Rotnika, ter dopis agencije upravi Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), naj takoj ustavi vse morebitne aktivnosti glede dokapitalizacije banke. Predsednica uprave agencije Dagmar Komar je minuli četrtek premieru poslala pismo, v katerem med drugim ministrici za gospodarstvo Darji Radić očita diskreditacijo, direktorju direktorata za energijo Janezu Kopaču pa vmešavanje v delo agencije.
|
neutral
|
3,375
|
Ljubljana - Celjski kriminalisti so proti odgovorni osebi podjetja s sedežem v Celju vložili kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivih dejanj poslovne goljufije, je sporočila tiskovna predstavnica Policijske uprave v Celju Milena Trbulin. Po neuradnih podatkih je bila kazenska ovadba vložena na celjsko okrožno tožilstvo proti Lidiji Žagar, nekdanji direktorici Gradisa Celje, potem ko je podjetje marca končalo v stečaju. Po naših informacijah je Žagarjeva osumljena, da je kot odgovorna oseba Gradisa Celje konec leta 2007 z mariborskim podjetjem Tibar sklenila pogodbo za izvedbo gradbenih del na projektu Planet Tuš v Kranju v skupni vrednosti 19 milijonov evrov. Pred tem pa je podjetje Engrotuš sklenilo pogodbo s Tibarjem kot investitorjem gradbenega posla. Po pojasnilih Trbulinove je bila pogodba (med Gradisom Celje in Tibarjem, op. p.) ekonomsko neupravičena in že v samem začetku ni pokrivala stroškov gradnje. Kljub temu so bile v prvi polovici 2008 s podizvajalci sklenjene pogodbe, ki so bile vredne več kot 22 milijonov evrov. Na ta način naj bi bila podizvajalcem povzročena škoda v višini 3,5 milijona evrov. V kazenski ovadbi kriminalisti Žagarjevi očitajo, da je podizvajalcem lažno prikazovala, da bodo naročena in opravljena dela v celoti plačana, prikrivala in lažno prikazovala finančno stanje družbe, v zavarovanje plačil izdajala menice, ki niso bile unovčljive, lažno grajala izvedena dela, čeprav so bila z gradbenim nadzorom potrjena kot kakovostno izvedena, neupravičeno uveljavljala pogodbene kazni in povrnitev neobstoječe gospodarske škode ter zamolčala sklenitev pogodbe s Tibarjem, ki je bila ekonomsko neupravičena.Začetek zapletov konec 2008 Gradnja Kranjskega Planeta Tuš se je začela zapletati konec leta 2008, ker Engrotuš od Tibarja ni želel odkupiti objekta. V Engrotušu so nam pred časom pojasnili, da so bili primorani prekiniti pogodbo, ker Tibar tudi po podaljšanju rokov ni izpolnil vseh obveznosti. V začetku leta 2009 pa so postajali vse glasnejši podizvajalci Gradisa Celje, ki so gradili Kranjski Planet Tuš. Eden od njih nam je tedaj pojasnil, naj bi Tibar Gradisu Celje nakazal 18 milijonov evrov. Hkrati naj bi Gradis Celje s cesijsko pogodbo na Tibar prenesel za pet milijonov evrov obveznosti, kar pomeni, da je celjski gradbinec od Tibarja dejansko prejel 23 milijonov evrov. Žagarjeva je očitke iz kazenske ovadbe včeraj zavrnila in krivdo prevalila na Tibar: "To podjetje je tri leta pripravljalo naložbo v Kranju, kar pomeni, da je imelo dovolj časa, da projektov ni pripravilo v svojo škodo, ampak v škodo Gradisa Celje. S tremi začasnimi odredbami, ki smo jih predlagali, nam je sodišče pritrdilo, da obstajajo terjatve Gradisa Celje do Tibarja. Z eno začasno odredbo smo zablokirali tudi del kupnine, ki jo je Tibar prejel od NLB Leasinga, ki je financiral gradnjo Planeta Tuša. Kasneje je Tibar ta sredstva skupaj z banko deblokiral, denar pa je izginil neznano kam," razlaga Žagarjeva. Dodaja, da je Gradis Celje lani spomladi proti Tibarju in proti njegovemu direktorju Rudolfu Golobu vložil kazensko ovadbo, vendar se glede nje ni zgodilo še nič. Predstavnik podizvajalcev, ki so gradili Planet Tuš Marko Femc iz podjetja Plan-net pravi, da je zadovoljen, da so tudi kriminalisti ugotovili, da je zadeva zrela za kazenski pregon. Približno deset podizvajalcev Gradisa Celje, ki so gradili Planet Tuš, je namreč zaradi suma storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije proti Žagarjevi vložilo kazenske ovadbe lani maja. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
3,376
|
Število brezposelnih se je novembra v ZDA povečalo za 39.000, kar je manj od pričakovanega, a hkrati pomeni, da bo visoka stopnja brezposelnosti še naprej onemogočala hitrejše okrevanje gospodarstva. Po podatkih ameriškega ministrstva za delo je bilo v minulem mesecu v privatnem sektorju ustvarjenih 50.000 delovnih mest več kot pa ukinjenih. Kljub temu je skupna brezposelnost porasla na 9,8 odstotka, na najvišjo stopnjo v sedmih mesecih. Španska vlada sprejela varčevalni program Španska vlada Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera je potrdila paket varčevalnih ukrepov in gospodarskih spodbud, s katerimi želi spodbuditi gospodarsko rast in znižati proračunsko porabo. Namen ukrepov ob že omenjenih je tudi pomiritev vlagateljev, ki niso prepričani, da lahko Španija ubeži usodi Grčije in Irske. Vlada načrtuje prodajo skoraj tretjinskega deleža državne loterije, ki je imela lani kljub svetovni gospodarski krizi 2,99 milijarde evrov čistega dobička. Ukrepi predvidevajo tudi delno privatizacijo letališč, znižanje nadomestil za brezposelnost in znižanje davkov za mala in srednje velika podjetja. Skrivnostni trgovec kupuje štiri petine vsega bakra Na londonski borzi barvnih kovin (LME) neznan trgovec že od minulega tedna kupuje po 80 odstotkov prodanega bakra. Pravila borze določajo, da mora nekdo, ki pokupi med 50 in 80 odstotki bakra, tega posoditi drugim trgovcem in s tem vzdrževati likvidnost. Nihče pa ne sme kupiti več kot 90 odstotkov razpoložljivega bakra. Skrivnostni trgovec tako svoj baker trenutno posoja po 0,5 odstotka višji ceni od tržne. Cena bakra se je sicer včeraj gibala okoli 8720 dolarjev na metrično tono, sredi novembra pa je bil dosežen rekord pri 8966 dolarjih. Nemška centralna banka z bolj konservativno napovedjo kot ECB Nemška centralna banka Bundesbank je včeraj napovedala, da bo nemški bruto domači proizvod (BDP) letos 3,6 odstotka višji kot lani. Če se bo to uresničilo, bo to najvišja rast po združitvi Nemčije leta 1990. Nemška gospodarska rast sicer še naprej temelji na močnem izvozu, to pa naj bi po pričakovanjih spodbudilo tudi notranje povpraševanje, drugi steber gospodarske rasti. Nemčija naj bi tako v prihodnjem letu imela dvoodstotno rast, leto kasneje pa 1,5-odstotno rast. Ocene centralne banke so nekoliko bolj konservativne kot tiste, ki jih je za Nemčijo podala evropska komisija. Ta je namreč napovedala 3,7-odstotno rast za leto 2010, 2,2-odstotno rast v letu 2011 in dvoodstotno rast v letu 2012. Samsung z novim direktorjem Južnokorejski velikan Samsung Electronics je za predsednika družbe imenoval Jaya Y. Leeja, sina predsednika upravnega odbora te družbe, Leeja Kun-Heeja. Dvainštiridesetletni Jay Y. Lee je bil pred tem izvršni podpredsednik, v prihodnje pa bo še naprej opravljal tudi vlogo glavnega poslovnega direktorja. Cena delnic družbe je posledično včeraj poskočila na rekordno raven 894.000 wonov (785 dolarjev). Dosedanji predsednik in glavni izvršni direktor družbe Choi Gee-Sung bo ostal glavni izvršni direktor, poleg tega pa je dobil še položaj podpredsednika upravnega odbora. Pripravil Jan Bratanič
|
neutral
|
3,377
|
Ljubljana - Ameriška igralniška korporacija Harrah's Entertainment se spet zanima za naložbo v slovensko igralništvo. Za lastniški delež v Hitu naj bi po pisanju Dela že ponudila okrog 60 milijonov evrov. Konkretnih načrtov za naložbo sicer po dostopnih informacijah za zdaj še ni, saj mora država najprej preurediti igralniško zakonodajo. Nekdanji prvi mož Hita Branko Tomažič je povedal, da so vsi člani komisije za pripravo nove igralniške strategije, ki deluje pri ministrstvu za finance, prejeli dokument, da se Američani vnovič zanimajo za naložbo v Hit. S tem je potrdil pisanje Dela, da je Harrahsova lobistka Sally Painter v dokumentu z naslovom "Možnosti za premislek slovenske vlade o prestrukturiranju oziroma ponovni oživitvi Hita" razdelala tri različice lastniško-upravljavskih rešitev za novogoriško igralniško družbo. Kot povzema časnik, gre za možnost skupne naložbe, delno ali popolno prodajo ter menedžersko pogodbo s "tretjo stranko". Ameriška družba Harrah's Entertainment (nedavno se je preimenovala v Caesar's Entertainment) se je že pred petimi leti neuspešno dogovarjala o skupni naložbi z novogoriškim Hitom. Da si spet utira pot v slovensko igralništvo, je za Delo potrdilo več virov, z načrti naj bi bil že seznanjen tudi predsednik vlade Borut Pahor. Še več: nad njimi je bil menda navdušen, zamisel pa naj bi mu bila predstavljena med obiskom New Yorka konec septembra, piše časnik. Predlog strategije za razvoj igralništva, ki med drugim predvideva izjemo za mega igralniško zabaviščne centre, bo vlada predvidoma potrjevala ta teden. V primeru javno-zasebnega partnerstva pri takem projektu bi bila država namreč pripravljena na zmanjšanje lastniškega deleža pod 51-odstotni prag in uvedbo ustreznih dajatvenih olajšav, piše Delo. Po pisanju časnika naj bi že v torek o strategiji igralništva in poslovnih načrtih Harrahsa razpravljali ministri na sestanku s premierom, a s tem na finančnem ministrstvu niso seznanjeni. Sicer pa je minister Franc Križanič danes in v torek na srečanju finančnih ministrov držav v območju evra v Bruslju, so dodali. Ob tem na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da kot resorno pristojno ministrstvo za področje iger na srečo spremljajo raznovrstne pobude in interese glede potencialnih naložb na področju igralništva. V skladu s svojimi zakonskimi pristojnostmi se bo ministrstvo do takšnih naložb tudi opredeljevalo, ko bodo takšne pobude dovolj zrele za javno obravnavo, so dodali.
|
neutral
|
3,378
|
Ljubljana - Trditve Uroša Rotnika, ki ga je nadzorni svet Termoelektrarne Šoštanj (Teš) s položaja direktorja družbe razrešil 11. novembra, zakaj je bil projekt šestega bloka elektrarne ocenjen na 600 milijonov evrov, ne držijo, pišejo današnje Finance. To dokazuje razvojni načrt HSE 2006-2015, ki so ga Financam poslali iz holdinga. Po pisanju Financ Rotnik trdi, da se Teš 6 nikoli ni podražil s 600 milijonov na 1,2 milijarde evrov. Projekt je leta 2006 Holding Slovenske elektrarne (HSE) uvrstil v svoje strateške dokumente in razvojni načrt od leta 2006 do leta 2015 s pogledom do leta 2025. V njem je bila postavka Teš 6 po Rotnikovih besedah 598,7 milijona evrov, a gre le za energetski del opreme v fiksnih cenah brez stroškov financiranja in drugih aktivnosti. "Celotna naložbena vrednost z vso opremo in stroški financiranja ter v tekočih cenah pa znaša 1,2 milijarde evrov," trdi Rotnik. Na HSE pa pravijo drugače: v omenjenem razvojnem načrtu, ki je bil leta 2006 sprejet na vladi in je še vedno veljaven, je po grobi delitvi naložbe vrednost energetskega dela v stalnih cenah 444,6 milijona evrov. Iz investicijskega programa (april 2006) je vrednost energetskega dela po stalnih cenah z montažo 380,8 milijona evrov. Iz priloge, ki so jo poslali iz HSE, je razvidna tudi skupna cena projekta iz oktobra 2009 in po stalnih cenah znaša 1,12 milijarde evrov oz. po tekočih cenah 1,18 milijarde evrov, še pišejo Finance.
|
neutral
|
3,379
|
Ljubljana - Po pritisku kongresa in javnosti je sredi minulega tedna ameriška centralna banka Fed izdala nekatere podatke o ogromnih, 3300 milijard dolarjev vrednih, posojilnih programih, ki so med kreditnim krčem v največji meri predstavljali likvidnostna sredstva različnim sektorjem gospodarstva. Fed je v časih najhujše gospodarske krize v letih 2008 in 2009 na trgu postopal najbolj agresivno doslej in z desetimi programi ter 21.000 transakcijami reševal trg pred zlomom. V strahu pred propadom pa se je nanj obrnilo tudi nekaj večjih evropskih finančnih ustanov, ki so dobile več sto milijard dolarjev posojil. Med večjimi prejemniki je vsekakor nemška Commerzbank, ki si je oktobra 2008 prek programa komercialnih zapisov (CPFF) izposodila 13 milijard dolarjev, hkrati pa se je prek programa kratkoročnih posojil še 25-krat obrnila na Fed, tudi za vsote do 7,5 milijarde dolarjev. Iz programa CPFF si je močno sposojala tudi švicarska UPS, ki je izčrpala za 75 milijard dolarjev sredstev. Belgijska Dexia si je sposodila 23 milijard dolarjev, Britanski Barclays, ki je od propadle investicijske banke Lehman Brothers kupil posle v ZDA, pa si je iz istega programa en mesec pred tem izposodil okrog deset milijard dolarjev. Zadnji je bil ob BNP Paribas, Deutsche bank, Credit Suisse in Royal bank of Scotland tudi v skupini bank, ki so si prek programa kratkoročnih mesečnih zakladnih menic po ekstremno nizki obrestni meri (0,0077 odstotka) sposodile vsaj 19-krat po pet milijard dolarjev. Na veliko so si sposojale tudi ameriške banke, med večjimi porabniki je bila Merrill Lynch, sedaj v lasti Bank of America, ki si je samo 26. septembra 2008 sposodila 33,2 milijarde dolarjev, dnevne vsote posojila pa vse do božiča niso padle pod deset milijard dolarjev. Po propadu investicijske banke Lehman Brothers si je velike vsote začela sposojati tudi banka Morgan Stanley, ki si je samo 29. septembra sposodila 61,6 milijarde dolarjev, h koritu pa se je nato vrnila še 211-krat. Precej bolje se je godilo banki Goldman Sachs, ki si je denar sposodila "le" 84-krat, največji enkratni znesek pa je bil 24 milijard dolarjev. Med uporabniki programov je mogoče najti tudi družbe, ki sicer niso v finančnih krogih, a si v krizi niso mogle zagotoviti sredstev drugje kot pri Fedu. Med njimi so tudi velikani, kot so McDonald's, Dell in General Electric. Zadnja je prejela sploh največjo pomoč v zgodovini poslovanja, in sicer v petih dneh nekaj več kot 12 milijard dolarjev. jan.bratanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,380
|
Ljubljana - Uprava Alposa z Mirjanom Bevcem na čelu v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom namesto 34-odstotnega poplačila obljublja 55-odstotno poplačilo v prihodnjih 13 letih. Kot je znano, so največje upnice družbe banke, ki velik del svojih terjatev nimajo zavarovanih. Alpos naj bi bankam namreč dolgoval več kot 220 milijonov evrov, skoraj 100 milijonov evrov tega pa je navadnih terjatev. Vrednost stečajne mase Alposa je po drugi strani ocenjena na 66,2 milijona evrov. Banke, zastopane v upniškem odboru Alposa, so s spremembo načrta že soglašale. Banke upnice v upniškem odboru - NKBM, Abanka, Factor banka, Probanka, NLB in Banka Koper - so soglašale tudi s predvidenimi spremembami v kapitalu družbe. Uprava Alposa, poleg Bevca še člana uprave Stanislav Flander in Konrad Marot, je namreč odločila, da se kapital družbe v višini nekaj več kot šest milijonov evrov v celoti nameni za pokritje čiste izgube. Delnice obstoječih delničarjev so tako izgubile vso vrednost, sicer pa so člani uprave v sklepu odločili, da se "vse delnice dosedanjih delničarjev razveljavijo". "Nov" osnovni kapital družbe v višini milijon evrov bodo vplačale banke upnice Alposa in družba SIJ - Slovenska industrija jekla. Pogoj za spremembe pri osnovnem kapitalu je sicer pravnomočna potrjena prisilna poravnava, na upravi sprejet sklep pa je zdaj v hrambi pri notarju. Če bo prisilna poravnava uspela, bo SIJ vplačala delnice v znesku 199.000 evrov, Factor banka, NKBM, NLB, Abanka in Probanka pa vsaka po 160.200 evrov. Nove delnice bi novi lastniki vplačali na fiduciarni račun upravitelja, postopek povečanja osnovnega kapitala pa je uspešen le, če bo v celoti vpisanih vseh 20.000 novih delnic, z vrednostjo delnice 50 evrov. Prednostna pravica dosedanjih delničarjev je po sklepu uprave v celoti izključena. Sedaj je največji lastnik Alposa Arcelormittal Ostrava, ki ima nekaj več kot 38-odstotni delež, drugi in tretji največji lastnik, Benkol Establishment in Alpe Adria, sta registrirana v Liechtensteinu, skupaj pa imata okoli 42-odstotni delež. Alpos ima sicer še vrsto malih delničarjev. Razlastitev delničarjev brez skupščinskega sklepa naj bi dovoljevala spremenjena insolventna zakonodaja, in sicer za postopke, ki so se začeli po 15. juliju letos. Prisilna poravnava Alposa se je začela 4. avgusta letos. Pri tem opozorimo, da je bil predlog za začetek prisilne poravnave vložen 30. junija, torej na isti dan, kot je bila sprejeta omenjena novela zakona. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
3,381
|
Ljubljana - Ljubljanski razvijalec poslovnoinformacijskih sistemov Datalab tehnologije je dobil novega drugega največjega lastnika. Investicijski sklad Eglath Ventures s sedežem na Britanskih Deviških otokih je namreč v torek pridobil vseh 26.226 delnic oziroma 24,62-odstotni delež Datalaba, ki ga je doslej imela v lasti luksemburška družba Twopp. Več iz poročil, ki jih je danes in v torek na spletni strani Ljubljanske borze objavil Datalab, ni razvidno. Po neuradnih podatkih naj bi se v družbi Twopp odločili za prenos lastništva na drugo podjetje zaradi sprememb holdinške zakonodaje. S 44,15-odstotnim deležem največji lastnik Datalaba ostaja Andrej Mertelj, soustanovitelj in izvršni direktor podjetja. Drug soustanovitelj podjetja Tomaž Teyrovsky ima v lasti 8,40 odstotka Datalaba.
|
neutral
|
3,382
|
Ljubljana - Aktiva Naložbe, ena izmed največjih slovenskih holdinških družb, je od včeraj v večinski, 81,4-odstotni lasti nizozemske družbe Sei Holding. Doslej je bila dobro leto dni v lasti Aktive Sei, ki je preko nizozemske Aktive Holdings v solasti privatizacijskega mogotca Darka Horvata. Zakaj je prišlo do spremembe lastništva, nam direktor Aktive Sei Jordan Eržen včeraj ni znal pojasniti. "Ne vem, o čem govorite," je bil kratek Eržen. Eden od razlogov za spremembo lastništva bi utegnile biti tudi predpriprave na nov prevzem in iztisnitev malih delničarjev Aktive Naložb, saj je dozdajšnji lastnik Aktiva Sei v zadnjih mesecih skoraj vsak dan kupovala delnice. Naše analize kažejo, da bi morala v primeru objave prevzemne ponudbe delničarjem ponuditi najvišjo ceno, ki jo je v zadnjem letu dni odštela za delnico, to pa je 5,4 evra za delnico. Če bi prevzem objavil Sei Holding, pa bi moral za delnico odšteti le okoli štiri evre oziroma toliko, kot je za njih plačala Aktivi Sei. O pomenu Aktive Naložb za celotni poslovni imperij Aktiva veliko pove podatek, da je prav ta družba eden izmed ključnih financerjev nepregledne mreže podjetij iz davčnih oaz, ki sestavljajo skupino Aktiva Holdings. Aktiva Naložbe je namreč podjetjem, povezanim z nizozemsko Aktivo Holdings, doslej posodila že več kot 200 milijonov evrov oziroma večino svojih sredstev. Iz podatkov o poslovanju Aktive Naložb izhaja, da te družbe posojil dejansko sploh ne odplačujejo, temveč jih vedno znova le podaljšujejo. Z dokončnim prevzemom Aktive Naložb in iztisnitvijo malih delničarjev bi se tako imperij Aktiva rešil več kot sto milijonov evrov posojil, preostalo pa bi mu še za okoli 110 milijonov evrov posojil, ki jih je Aktiva Naložbe najela pri več slovenskih bankah. Kako na vse to gledajo banke, ni jasno, saj te poslovnih odnosov s komitenti ne komentirajo. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,383
|
Ljubljana - Zavarovalnica Triglav je danes prejela odredbo Agencije za zavarovalni nadzor z zahtevo po uskladitvi višine osnovnega kapitala. Ker ima dovolj razpoložljivega kapitala, bo nadzornemu svetu in naslednji redni skupščini delničarjev predlagala dokapitalizacijo. Agencija za zavarovalni nadzor v odredbi ugotavlja kršitev zakona o zavarovalništvu, ker naj bi osnovni kapital Zavarovalnice Triglav po stanju na dan 30. junij ne dosegal zajamčenega kapitala. V skupini premoženjskih zavarovanj naj bi bil za 10,4 milijona evrov nižji od zajamčenega, v skupini življenjskih zavarovanj pa za 7,7 milijona evrov nižji. Agencija je Zavarovalnici Triglav naložila odpravo kršitve najpozneje do 31. avgusta 2011. Odredba sicer še ni dokončna, je Zavarovalnica Triglav sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Kot pojasnjuje uprava, bo nadzornemu svetu in naslednji redni skupščini delničarjev predlagala povečanje osnovnega kapitala iz sredstev družbe, saj na današnji dan razpolaga z zadostno višino razpoložljivega kapitala in je kapitalsko ustrezna.
|
neutral
|
3,384
|
Ljubljana - Skupno 333 nekdanjih delavcev Vegrada, ki so prijavljeni kot brezposelni, je v torek prejelo prvo celomesečno nadomestilo za čas brezposelnosti v novembru. Sorazmerni del nadomestila za november je prejelo tudi 115 delavcev podjetja Vegrad Inde. Sindikalist Srečko Čater ob tem opozarja na težave stanujočih v velenjskem samskem domu. Nekdanji delavci Vegrada bodo prve tri mesece prejemali denarno nadomestilo v višini 70 odstotkov njihove povprečne mesečne plače v zadnjem letu pred nastankom brezposelnosti, kar znaša približno 400 evrov neto mesečno, v nadaljnjih mesecih pa 60 odstotkov te plače, so STA pojasnili na Zavodu RS za zaposlovanje. Čas prejemanja denarnega nadomestila je odvisen od trajanja posameznikove zaposlitve, tako bodo delavci denarno nadomestilo prejemali najmanj tri in največ 24 mesecev. Delavci podjetja Vegrad Inde, ki je v stečaju od 29. oktobra, so v torek prejeli nadomestilo za osem delovnih dni v novembru, ko so bili brezposelni, povprečno izplačilo pa je znašalo 185 evrov neto. Celomesečno denarno nadomestilo bodo delavci podjetja Vegrad Inde prejeli za december in bo izplačano 14. januarja. Na zavodu prijavljeni nekdanji delavci podjetja Vegrad Montal, ki je v stečaju od 4. novembra, bodo sorazmerni del nadomestila za brezposelnost v zadnjih dneh novembra prejeli 15. decembra, so še sporočili iz zavoda. Sindikalist Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Srečko Čater ob tem obžaluje, da tudi za delavce podjetij Vegrad Inde in Vegrad Montal postopki za izplačilo iz jamstvenega in preživninskega sklada niso stekli tako hitro kot v primeru krovne družbe Vegrad. Delavci podjetij Vegrad Inde in Vegrad Montal bodo tako izplačila iz jamstvenega sklada po njegovih podatkih dobili 29. decembra. Čater opozarja tudi na stisko tujih delavcev, ki bivajo v velenjskem samskem domu in jim pravica do izplačila nadomestila za čas brezposelnosti miruje, tako da izplačil ne dobivajo. Poleg tega so se mnogim od njih na izplačilo iz jamstvenega sklada, ki je bilo izvedeno 15. novembra, usedle banke in jim odtrgale obroke za posojila, ki jim jih je Vegrad odtegnil od plač, ni pa nakazal bankam. Stanujočim v samskem domu v Velenju je po Čatrovem mnenju stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril določila previsoko najemnino. Ta znaša 115 evrov mesečno za posameznega delavca, ki skupaj še z dvema drugima biva v triposteljni sobi v skupni velikosti 12 kvadratnih metrov. V velenjskem samskem domu trenutno biva 234 delavcev, od teh pa denarna nadomestila za čas brezposelnosti pa Čatrovih podatkih dobiva okoli 20 delavcev. "V samskem domu v Ljubljani je cena za tiste, ki delajo, 130 evrov, za brezposelne pa 65 evrov," je dejal Čater. Povedal je, da so za mediacijo za znižanje najemnine zaprosili velenjskega župana Bojana Kontiča, povedal pa je tudi, da še naprej posluh za brezposelne delavce Vegrada kažejo tudi humanitarne organizacije. Po sporazumu o socialnem zavarovanju z BiH imajo pravico do denarnega nadomestila le tisti delavci iz BiH, ki imajo v Sloveniji stalno prebivališče. Delavci, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji, so se lahko kljub temu prijavili pri zavodu in so prejeli odločbo o pravici do denarnega nadomestila, vendar jim ta pravica miruje do podpisa spremembe bilateralnega sporazuma med Slovenijo in BiH oz. ureditve ustreznega prebivališča.
|
neutral
|
3,385
|
Ljubljana - Tržiški Peko, ki se v zadnjem času utaplja v izgubi, je že od oktobra, ko so odstopili trije od šestih članov, brez nadzornega sveta. Kot vse kaže, Peko, ki je v 82-odstotni lasti Republike Slovenije, ne bo dobil novega nadzornega sveta v letošnjem letu, saj skupščina sploh še ni bila sklicana. Predsednica uprave Peka Marta Gorjup Brejc pravi, da so v stiku z Agencijo za upravljanje naložb glede imenovanja novih članov nadzornega sveta in da želijo, da bi bili nadzorniki imenovani čim prej. Za upravljanje državne naložbe v Peku je agencija odgovorna od začetka novembra, ko je začela delovati, medtem ko je pred tem naložbo v tržiškem podjetju upravljalo ministrstvo za gospodarstvo. Kdaj bo sklicana skupščina Peka, nismo uspeli izvedeti. Na Agencijo za upravljanje naložb, ki jo vodi Dagmar Komar, smo sicer že pred desetimi dnevi naslovili vprašanja glede sklica skupščine, na kateri se bo odločalo o novih članih nadzornega sveta, vendar odgovorov nismo prejeli. Po opozorilih poznavalcev razmer je zavlačevanje agencije glede sklica skupščine nerazumljivo, saj je stanje v Peku zaskrbljujoče. Medtem ko je skupina Peko lani ustvarila štiri milijone evrov izgube, je v prvih sedmih mesecih letošnjega leta pridelala dva milijona evrov izgube. Odločitev države, ki na septembrski skupščini tako upravi kot tudi nadzornemu svetu za delo v minulem letu ni podelila razrešnice, pa kaže, da sta upravljanje in nadzor poslovanja v Peku neustrezna. Spomnimo, da sta iz nadzornega sveta oktobra najprej odstopila Vladimir Malenković in Damir Cibic, ki sta zastopala interese države, na seji nadzornega sveta pa je odstopila tudi predstavnica zaposlenih v nadzornem svetu Romana Oman. Med razlogi za odstop Malenkovića in Cibica so bili neenotnost med člani nadzornega sveta in drugačni pogledi na poslovanje v primerjavi z Gorjup-Brejčevo in predsednico nadzornega sveta Branko Kastelic. Potem ko uprava in nadzorniki niso prejeli razrešnice, kar je predstavljalo jasen signal, da država ni zadovoljna z upravljanjem in nadzorom v Peku, se Kasteličevi očitno sploh ni zdelo pomembno, da bi se nadzorniki o tem pogovorili. Po skupščini namreč točke o nepodelitvi razrešnice sploh ni uvrstila na dnevni red seje nadzornega sveta. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
3,386
|
Ljubljana - Nepremičninsko podjetje Liz-Inženiring, ki je oktobra končalo v stečaju, je v zadnjih treh mesecih pred stečajem Gradbenemu podjetju Bohinj poplačalo terjatev v višini 250.000 evrov z dvema apartmajema v Bohinju. V zadnjem letu pred stečajem je Liz-Inženiring vodil Marjan Rekar, ki je bil v preteklosti med drugim predsednik uprave Slovenskih železnic. Po pojasnilih stečajnega upravitelja Simona Prelogarja prenos apartmajev na upnika pred stečajem pomeni domnevno izpodbojno dejanje po stečajnem zakonu, zato napoveduje vložitev tožbe. Upravitelj namreč lahko v stečaju izpodbija določene posle, če so bili v zadnjem letu pri poplačilu terjatev določeni upniki v privilegiranem položaju, drugi pa oškodovani. Rekar razlaga, da zaradi poplačila Gradbenega podjetja Bohinj z dvema apartmajema ne vidi nobenega problema: "Stečajni upravitelj niti slučajno od prodaje teh dveh apartmajev ne bi mogel iztržiti, kolikor smo iztržili," pravi Rekar. Po njegovih zagotovilih s prenosom stanovanj ni bil oškodovan nihče od upnikov: "Na apartmajih je imela Deželna banka Slovenije (DBS) vknjiženo hipoteko. To pomeni, da drugi upniki v stečaju iz tega naslova ne bi prejeli nobenih sredstev." Rekar dodaja, da je pri prenosu apartmajev na Gradbeno podjetje Bohinj DBS moral zagotoviti izbrisne pobotnice. Otvoritvene bilance Liz-Inženiringa, ki je do septembra 2008 kotiral na Ljubljanski borzi, Prelogar še ni izdelal. Iz lanskoletne bilance pa je razvidno, da je imela Skupina Liz-Inženiring 31. decembra lani od bilančne vsote v višini 23,7 milijona evrov 96 odstotkov dolžniškega kapitala. Glavni upniki so banke, ki jim Liz-Inženiring dolguje več kot 17 milijonov evrov. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
3,387
|
Turški BDP je v tretjem letošnjem četrtletju na letni ravni porasel za 5,5 odstotka, je razvidno iz podatkov, ki jih je objavil turški statistični urad iz Ankare. Gospodarska rast je tako nekoliko razočarala analitike, ki so v povprečju napovedali 6,5-odstotno rast BDP. Prav tako se je rast precej upočasnila v primerjavi z drugim četrtletjem, ko je bila 10,2-odstotna. Po sezonskih in koledarsko prilagojenih podatkih pa je turško gospodarstvo poraslo za 1,1 na četrtletni in za 6,4 odstotka na letni ravni. Sicer pa se je turški BDP v letu 2009 skrčil za 4,7 odstotka. Močna rast indijske industrijske proizvodnje Indijska industrijska proizvodnja je oktobra na letni ravni porasla za 10,8 odstotka, kar je predvsem posledica močne rasti avtomobilske proizvodnje ter proizvodnje električne energije, hkrati pa tudi povečanega povpraševanja ob sezoni verskih praznovanj. Industrijska proizvodnja je tako porasla bolj od pričakovanja analitikov pri 8,5 odstotka. Sicer pa je letošnjega julija porasla za 15 odstotkov na letni ravni, rast se je nato nekoliko upočasnila, avgusta je bila 6,9-odstotna in septembra 4,4-odstotna. Italijanska gospodarska rast nekoliko nad pričakovanji Italijanski BDP se je v preteklem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 0,3 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke bolje od pričakovanj državnih statistikov izpred meseca dni. Gospodarska rast na letni ravni je bila medtem 1,1-odstotna. Uvoz se je v tretjem četrtletju v primerjavi s predhodnim povečal za 4,7 odstotka, izvoz pa za 2,8 odstotka, pri čemer sta se v letni primerjavi uvoz in izvoz povečala za 11,3 oziroma 8,7 odstotka. Potrošnja gospodinjstev se je četrtletno povečala za 0,6 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 0,5 odstotka. Pripravil Jan Bratanič
|
positive
|
3,388
|
Ljubljana - Po načrtu, ki so ga v četrtek potrdili člani nadzornega sveta, namerava skupina Žito v prihodnjem letu povečati prihodke od prodaje za 1,6 odstotka glede na oceno iz letošnjega leta. Medtem ko bo prodaja na slovenskem trgu ostala na enakem nivoju, naj bi se v jugovzhodni Evropi povečala za šest odstotkov, na tržišču EU pa za 17 odstotkov. V prihodnjem letu namerava skupina Žito, ki jo vodi Toni Balažič, doseči 3,3 milijona evrov čistega dobička, kar predstavlja 20-odstotno rast v primerjavi z oceno dobička v letošnjem letu. Dodana vrednost na zaposlenega naj bi leta 2011 prvič presegla 30.000 evrov. V primerjavi s prehrambnimi podjetji iz EU Žito zdaj dosega le dve tretjini povprečne dodane vrednosti na zaposlenega. V Žitu razlagajo, da bodo v prihodnjem letu glavne aktivnosti usmerjene v zaustavitev padanja prodaje. Pri tem se nameravajo osredotočiti na ureditev asortimenta in odnosov s kupci ter povečati vlaganja v trg. Za investicije namerava skupina Žito v prihodnjem letu nameniti 10,3 milijona evrov, kar je petkrat več kot v letošnjem letu. Najpomembnejša posamezna investicija bo selitev mlina iz Ljubljane v Maribor, ki jo namerava Žito končati do prihodnje jeseni. Poleg koncentracije mlinarske dejavnosti na enem mestu bo selitev mlinarstva predstavljala pomemben korak k izpraznitvi lokacije v BTC v Ljubljani. Iz te lokacije, ki se razprostira na sto tisoč kvadratnih metrih, namerava Žito preseliti proizvodnjo do leta 2013, nato pa se bo začela prodaja nepremičnine. Po strategiji, ki jo je Žito izdelalo v novembru, namerava celotna skupina do leta doseči 121 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar v povprečju predstavlja dvoodstotno povprečno rast. V letu 2015 naj bi čisti dobiček znašal 8,8 milijona evrov. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
3,389
|
Ljubljana - Salonit Anhovo bo prek javne dražbe prodajal 38.000 delnic Merkurja, ki jih bo tako kot zastavni upnik zasegel Merfinu. Dražba za 2,9 odstotka Merkurjevih delnic, katere sklic je GBD BPD danes objavil v časniku Finance, bo 22. decembra v Kranju. Izklicna cena za paket delnic je 2,185 milijona evrov. Salonit Anhovo je že 19. oktobra nameraval skupaj z nekaterimi ostalimi upniki Merfina izvesti javno dražbo za delnice Merkurja, vendar je takrat prodajo svojega paketa delnic odpovedal. Zdaj pa sledi drugim podjetjem, ki so Merfinu finančno pomagala pri prevzemu Merkurja, a jim menedžerji niso uspeli poplačati najetih posojil ter so tako v minulih mesecih že zasegla delnice nakelskega podjetja, s katerimi so svoje terjatve zavarovala. Merfin je že izgubil večino svojega lastništva v Merkurja, katerega največji lastnik je prav tako kot Merfinova zastavna upnica postala avstrijska Hypo banka. Bivši Merfinovi upniki bodo tako kot lastniki nakelskega trgovca igrali pomembno vlogo pri potrjevanju dokapitalizacije s konverzijo terjatev, ki je ključni element za uspeh prisilne poravnave Merkurja.
|
neutral
|
3,390
|
Ljubljana - Ker se približuje konec leta, ko se začne uporabljati prenovljeni zakon o bančništvu, je svet Banke Slovenije z namenom seznanitve javnosti oblikoval naslednje pojasnilo: Na podlagi nedavnih sprememb zakona o bančništvu bodo vlagateljem od 1. januarja 2011 vloge v posamezni banki ali hranilnici zajamčene do višine 100.000 evrov. DZ je novelo zakona o bančništvu sprejel konec septembra, ko je jamstvo za bančne in hranilniške vloge zvišal s 50.000 na 100.000 evrov. Uporabljati se bo začela 31. decembra. Do konca tega leta sicer še velja neomejeno jamstvo za vloge, ki ga je Slovenija podobno kot nekatere druge članice EU sprejela ob začetku krize, novembra 2008. Najvišji znesek pokritja v višini 100.000 evrov po vlagatelju sledi evropski direktivi, katere namen je po zaključku leta 2010 zagotoviti vlagateljem enako raven zaščite v vseh državah članicah EU, so po današnji seji sveta centralne banke sporočili iz Banke Slovenije. Kot pojasnjujejo, je zajamčena vloga posameznega vlagatelja (fizične osebe, fizične osebe, ki samostojno opravlja dejavnost, samostojnega podjetnika oziroma pravne osebe, ki ne ustreza merilom za srednje ali veliko podjetje) v banki ali hranilnici neto stanje vloge na dan začetka stečajnega postopka nad banko ali hranilnico do višine 100.000 evrov. Neto stanje vloge posameznega vlagatelja je seštevek vseh vlog, zmanjšan za njegove neporavnane dospele obveznosti do banke. Kljub temu pa tudi po novem zakonu ostaja v veljavi rešitev, da v kolikor banke s sedežem v Sloveniji ne bi mogle pravočasno zagotoviti zadostnih sredstev za izplačilo vseh upravičenih zajamčenih vlog pri banki, nad katero je bil začet stečajni postopek, manjkajoča sredstva - do njihove zagotovitve s strani bank - začasno zagotovi država, so sporočili s finančnega ministrstva. Osnovni namen enotne ravni kritja pri zajamčenih vlogah je po pojasnilih ministrstva preprečiti morebitno prelivanje prihrankov prebivalstva med posameznimi državami članicami v okviru EU, do katerega bi lahko prišlo, v kolikor bi bila obseg in raven jamstva bančnih vlog med državami različno določena. Kot pomembno novost novele zakona izpostavljajo tudi skrajšanje roka za izplačilo zajamčenih vlog z zdajšnjih treh mesecev na 20 do 30 delovnih dni od dneva, ko so vloge ugotovljene kot neplačljive.
|
neutral
|
3,391
|
Washington - Kompromis med predsednikom ZDA Barackom Obamo in republikanci glede podaljšanja veljavnosti davčnih olajšav v zameno za podaljšanje plačevanja podpore za brezposelnost je v ponedeljek prestal prvi preizkus v senatu, ki bo o zakonu glasoval predvidoma danes. S 83 za in 15 glasovi proti je senat zakonski predlog vodij obeh strank Harryja Reida in Mitcha McConnella uvrstil na glasovanje. Obama je v ponedeljek izrazil prepričanje v zadostno podporo senata in to izpostavil kot dokaz, da lahko obe stranki sodelujeta v korist ekonomije in Američanov. Pravi preizkus predloga bo v predstavniškem domu, kjer so že potrdili podaljšanje davčnih olajšav sprejetih leta 2001 in 2003 za tiste Američane, ki ne zaslužijo več kot 200.000 dolarjev na leto. Obamov dogovor z republikanci predvideva podaljšanje olajšav tudi za milijonarje in milijarderje, kar je pri demokratih v predstavniškem domu vzbudilo precej nezadovoljstva. Predvsem del kompromisa, ki podaljšuje olajšave na dedovanje. Dogovor predvideva, da država do prvih pet milijonov ne dobi nič, preko tega pa se premoženje obdavči s 35 odstotno stopnjo. Demokrati so želeli obdavčiti podedovano premoženje nad 3,5 milijona dolarjev po stopnji 45 odstotkov. Kompromis bodo v predstavniškem domu v naslednjih dneh podprli republikanci, najverjetneje pa se bo našlo tudi dovolj demokratov. Obama je dejal, da razume zadržke in skrbi demokratov, vendar dodal, da je takšna pač narava kompromisa. Njegov gospodarski svetovalec Larry Summers je zagotovil, da bo kompromis vzpodbudil potrošniško porabo in pomagal gospodarstvu. Obama je v zameno za davčne olajšave bogatim dobil kompromis, ki bo v naslednjih dveh letih proračun stal 858 milijard dolarjev. Republikanci so grozili, da brez tega do konca leta ne bodo glasovali o ničemer. Poleg podaljšanja podpore brezposelnim za leto dni dogovor prinaša tudi enoletno znižanje davčne stopnje za plačevanje v zvezni pokojninski sklad ter podaljšanje nekaterih drugih veljavnih olajšav. Dogovoru so kasneje dodali še davčne kredite za vlaganja v okolju prijazno tehnologijo. Obama si sedaj do konca leta najbolj želi senatne ratifikacije sporazuma o zmanjšanju nameščene strateške oborožitve z Rusijo Start. Ni sicer jasno ali bodo republikanci držali besedo in privolili v glasovanje o sporazumu in drugih predlogih, kot je na primer odprava prepovedi odkritega služenja homoseksualcev v oboroženih silah ZDA.
|
neutral
|
3,392
|
Ljubljana - Kot pišejo Finance, so pred kratkim tri ljubljanska podjetja prejela sodni sklep o izvršbi za po 80 tisoč evrov od podjetja, s katerim nikoli niso poslovala. Vse skupaj pa se je dobro razpletlo, saj so k sreči dvignili sodno pošto in so lahko pravočasno ugovarjali zoper neutemeljeno izvršbo. Tako se lahko zgodi, da vam utegnejo fantomski upniki pred prazniki, ko vodilnih ni več v službi, z elektronsko izvršbo in malo iznajdljivosti pobrati denar z računa podjetja. Direktor ljubljanskega podjetja, čigar identitete Finance niso razkrile, je povedal, da je od sodišča prejel sklep o izvršbi za slabih 80 tisoč evrov, ki naj bi jih dolgoval nekemu podjetju. Po njegovem mnenju gre za podjetje nabiralnik iz tujine, s katerim niso nikoli imeli opravka. Če ne bi ukrepali takoj, bi to podjetje avtomatično dobilo njihov denar, sami pa bi bili brez možnosti pritožbe. Na policiji so za Finance potrdili, da ljubljanski kriminalisti preiskujejo prijavo odvetnika iz Kranja, ki ga je lažni upnik v svojem predlogu za izvršbo brez njegove vednosti navedel kot svojega zastopnika. Na policiji trdijo, da iz primera izhajajo razlogi za sum uradno pregonljivih kaznivih dejanj goljufije in ponarejanja poslovnih listin, zato prizadetim podjetjem svetujejo, da take primere prijavijo policiji. Na policiji pa tudi svetujejo pozornost pri pregledovanju prejete pošte ter izkoriščanje vseh razpoložljivih pravnih sredstev v izvršilnih postopkih. Kot pišejo Finance, v predprazničnih dneh, ko so podjetja zasuta s pošto in je veliko odgovornih odsotnih iz podjetij, toliko večja možnost, da bi lahko tovrstni poskusi elektronskih sodnih izvršb uspeli. Podjetja se morda niti ne zavedajo, da je sodelavec, ki sprejema in odpira pošto, pomembnejši, kot si lahko mislite. Če spregleda ali založi obvestilo o prejeti sodni pošti, vas to lahko stane precej denarja, ki vam ga lahko z računa podjetja z elektronsko izvršbo spelje kakšen lažni prebrisani upnik. Odvetnik Andrej Simonič je za Finance povedal, da mora podjetje skrbeti, da se mu pošta ne izmuzne in da jo dvigne najpozneje v 15 dneh. V primeru, da je bila pošto dvignjena prepozno in so vam sredstva neupravičeno odtujili, lahko predlagate vrnitev v prejšnje stanje. Če gre za sum kaznivega dejanja, tako Simonič, vložite ovadbo tožilstvu ali policiji, v okviru tega postopka pa zahtevajte vrnitev sredstev.
|
negative
|
3,393
|
Ljubljana, Naklo - Poslanci Alojz Potočnik (Zares), Borut Sajovic (LDS) in Franco Juri (Zares) zahtevajo sklic izredne seje državnega zbora zaradi obravnave predloga za sprejem avtentične razlage 3. točke prvega odstavka 21. člena zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Z razlago omenjenega zakona bi zagotoviti izplačilo odpravnin odpuščenim delavcem podjetij v postopku prisilne poravnave. "Veseli smo, da je ministrstvo za pravosodje pritrdilo naši razlagi zakona in dalo pravne podlage, ki omogočajo logično razlago zakona ter zagotavljajo enake pravice delavcev v prisilni poravnavi in stečaju," je povedal Sajovic, ki je prepričan, da je obvezna razlaga zakona s strani DZ logična in pravilna. Predvidoma pa naj bi se zgodila prihodnji teden, najverjetneje 23. decembra. Sajovic je prepričan, da bo državni zbor soglašal z razlago, da so odpravnine, ki izhajajo iz prekinitve delovnega razmerja pred uvedbo prisilne poravnave, prednostne terjatve. Podporniki sklica izredne seje, ki so se podpisali pod zahtevo predlagateljev prihajajo iz različnih strank, zato se Sajovic ne boji, da ne bi dosegli dovolj podpore pri glasovanju. Predstavnik odpuščenih delavcev Maksimilijan Kalan je s pozitivnim razvojem dogodkov v zadnjih dneh zadovoljen, resnično pa bodo delavci zadovoljni šele, ko bodo na svojih računih imeli nakazano odpravnino. Da bi to čim prej zagotovili, se nameravajo tudi takoj po odločitvi državnega zbora sestati z upravo Merkurja in upraviteljema prisilne poravnave Merkurja in Mersteela. Do odpravnin še pred koncem tedna? Benedikova je prepričana, da bi lahko v primeru sprejema avtentične razlage prihodnje teden, delavci še pred koncem leta lahko prejeli odpravnine. Prednostne terjatve so namreč lahko poplačane še pred potrditvijo prisilne poravnave, ker ta nanje ne vpliva, je pojasnila in dodala, da po razjasnitvi nejasnosti z avtentično razlago tudi nova navodila Kranjske okrožne sodnice, ki vodi postopek, ne bodo potrebna. Drugače si izplačilo odpravnin razlaga Hafner, ki meni, da si delavci izplačila terjatev vseeno ne morejo obetati pred potrditvijo prisilne poravnave. "Odpravnine, ki so zapadle v plačilo pred 3. novembrom bodo plačane po pogojih prisilne poravnave, šele ko bo prisilna poravnava sprejeta. Glede trga je 21. člen stečajnega zakona jasen," je povedal Hafner. Ni pa sporno, da avtentična razlaga velja vse od trenutka, ko je vstopil v veljavo sam zakon, saj ne gre za spremembo zakona, ampak zgolj za razlago določenega člena. Zato je razlaga uporabna tudi za primere za nazaj. Po avtentični razlagi zakona bi si tako lahko 119 delavcev iz Merkurja in Mersteela prej ali slej obetalo poplačilo obljubljenih odpravnin v celoti. Tako tudi prijava njihovi terjatev, ki so jih zaradi zakonskih nejasnosti, vendarle opravili, ne bo igrala vloge. V celoti dolgov Merkurja in njene hčerinske družbe sicer za dobrega pol milijona evrov odpravnin predstavlja le majhen delež. V Mersteelu so tako upniki prijavili 348 terjatev v skupni vrednosti okrog 153 milijonov evrov.
|
neutral
|
3,394
|
Ljubljanski Klik TV, ki ga je predlani ustanovil Net TV (v lasti Siventa) in v letu 2009 načrtoval nov televizijski program z enakim imenom, gre v stečaj. Podjetje je sicer konec minulega leta odkupil njegov direktor Rado Mulej, ki je kmalu zatem kot investitorja pripeljal družbo Nika Mediagroup Alje Ulaga. Predlogi za ukrepe sanacije gradbeništva čez 14 dni Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je včeraj dejala, da država za posamezna podjetja ne bo naredila nič, sploh če so v zasebni lasti. Predlog ukrepov za sanacijo gradbeništva, ki jih je že za vlado pripravila medresorska skupina, trenutno dopolnjujejo, pripravljen pa bi bil lahko v prihodnjih 14 dneh. Začetek stečajnega postopka podjetja Tom Okrožno sodišče v Novem mestu je včeraj začelo stečajni postopek tovarne opreme Tom iz Mokronoga. Za stečajnega upravitelja je imenovalo odvetnico Darjo Erceg, upniki pa imajo do vključno 16. marca 2011 čas za prijavo terjatev. Mura EHM ima do upnikov več kot 6 milijonov evrov dolga Obveznosti družbe Mura EHM, ki je od 10. decembra v prisilni poravnavi, so konec novembra znašale 6,15 milijona evrov. Od tega navadne terjatve znašajo 5,95 milijona evrov, terjatve delavcev za plače s pripadajočimi prispevki pa okoli 108.000 evrov, je razvidno iz poročila o finančnem stanju in poslovanju družbe. Juteks do novembra z 39,3 milijona evrov prihodkov Skupina Juteks je v obdobju od januarja do novembra letos ustvarila 39,3 milijona evrov prihodkov, kar je za 38 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V omenjenem obdobju je skupina prodajo talnih oblog povečala za 35,3 odstotka, na 13,9 milijona kvadratnih metrov. Pripravila Jan Bratanič in sta
|
neutral
|
3,395
|
Nova Gorica - Novogoriški sindikalisti SIDS bodo danes upravi Hita sporočili odločitev, ali sprejmejo njihov predlog dogovora in prekličejo vse dosedanje stavkovne zahteve. Uprava, ki je še pred dnevi zagotavljala, da manevrskega prostora za popuščanje sindikatu ni, zdaj slednjemu ponuja roko pri najbolj pereči točki stavkovnih zahtev - razporejanju delovnega časa. Uprava zagotavlja, da bo novi način razporejanja, ki začne veljati z novim letom, omogočil enakomerno celoletno delovno obremenitev vseh zaposlenih v igralništvu. To pomeni najmanj 12 prostih petkov, 10 sobot in 12 nedelj ter najmanj 7 prostih sobot in nedelj skupaj v letu. Hkrati obljubljajo, da s predlaganim načinom razporejanja delovnega časa ne bo odpuščanj v igralništvu, v zameno za svojo ponudbo pa od sindikata pričakujejo preklic vseh stavkovnih zahtev in s tem tudi stavke. "Uprava v znamenje želje in nuje po dogovoru ponuja tudi, da se morebitne neizkoriščene ure (izmed 40 predvidenih plačanih), sicer namenjene izobraževanju in sestankom, ob koncu leta zaposlenim v igralništvu brišejo iz evidence," je sporočila Katja Kogej iz Hita. Člani sindikata pa so se še pred ponudbo uprave zbrali na zboru, kjer so po besedah predsednika sindikata Iztoka Černigoja soglasno podprli delo stavkovnega odbora in podprli predlog, da se stavka, če bo treba, nadaljuje tudi januarja.
|
neutral
|
3,396
|
Doha - Hitro rastoči katarski nacionalni letalski prevoznik Qatar Airways za začetek leta 2012 napoveduje prvo javno ponudbo delnic (IPO). Da bodo delnice ponudili v odkup javnosti, je vodstvo napovedalo že pred časom za takrat, ko bo družba tri zaporedna leta končala z dobičkom. Izvršni direktor družbe Qatar Airways Akbar al Baker je za današnji časnik Gulf Times daily povedal, da je "precej prepričan", da bodo IPO izvedli v začetku leta 2012. "Vedno smo govorili, da bomo šli v IPO tedaj, ko bomo tri zaporedna leta končali z dobičkom," je dejal. "V zadnjem poslovnem letu smo zabeležili čisti dobiček, na dobri poti k dobičku smo tudi letos. Upamo, da bomo z dobičkom sklenili tudi prihodnje poslovno leto," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Baker. Kot je dodal, so lani zabeležili lep dobiček, ni pa izdal njegove višine. Qatar Airways ima trenutno v svoji floti 92 letal, naročenih pa 80 airbusov A350s, 60 boeingov 787 dreamliners, 29 boeingov 777s, osem airbusov A321s in pet airbus A380-800 superjumbo. Baker je še povedal, da bodo zmogljivosti novega mednarodnega letališča v Dohi, ki ga bodo odprli v začetku leta 2012, znašale 28 milijonov potnikov letno.
|
positive
|
3,397
|
Vipava - Kmetijska zadruga Vipava v primežu dolgov prodaja 56-odstotni delež v Hranilnici in posojilnici Vipava, edini banki v lasti primorskega kapitala. Svoj delež so v odkup najprej ponudili dosedanjim lastnikom, predvsem pa severnoprimorskim občinam, saj menijo, da bi le z ohranjanjem domačega lastništva lahko omogočili razvoj banke v enega pomembnejših podpornikov nadaljnjega razvoja primorskega gospodarstva in kmetijstva v kriznih časih. Med občinami je pobuda naletela na medel odziv. Občini Ajdovščina in Vipava, ajdovska območna obrtno-podjetniška zbornica in koordinator razvojna agencija ROD predlagajo, da občine in dosedanji lastniki v okviru konzorcija odkupijo delež zadruge, za delnico pa ponudijo 1,5-krat višjo ceno od njene knjigovodske vrednosti, ki je lani konec leta znašala 4,63 evra. Glede na to je bil delež zadruge v hranilnici lani vreden 1,4 milijona evrov. David Bratož iz razvojne agencije pojasnjuje, da so polovico deleža pripravljeni odkupiti lokalni gospodarstveniki, a le, če bodo podoben interes izkazale tudi občine. Če bi se za nakup v enakem deležu odločile vse severnoprimorske občine, bi morala vsaka k nakupu primakniti dobrih 80.000 evrov. Novogoriški župan Matej Arčon je jasen, da občina ni zainteresirana za odkup, skrbi ga tudi, ali bo med gospodarstveniki dovolj interesa za odkup druge polovice deleža. Neznanka zanj za zdaj ostaja tudi cena, po kateri bi zadruga delnice prodala. Župan občine Šempeter - Vrtojba Milan Turk se strinja, da je to pomembna banka za severno Primorsko, a brez predhodnega vpogleda v bilance in rezultate poslovanja se o nakupu po njegovem ni mogoče odločiti. Opozarja, da zakon o javnih financah občinam izjemoma dovoljuje take nakupe in lastništva deležev v bankah, vendar občine po njegovem mnenju niso sposobne biti dobri lastniki, ker so tudi same majhne. Ideji sta najbolj naklonjena župana Vipave in Ajdovščine. Vipavski župan Ivan Princes odkup podpira, saj je pomembno, da to ostane primorska banka, ajdovski Marjan Poljšak pa spomni, da je dovolj, da so "nam pobrali že eno goriško banko". Župani bodo o predlogu podrobneje razpravljali na naslednji seji sveta regije, ko pričakujejo tudi številke o poslovanju hranilnice. natasa.ozebek@dnevnik.si
|
neutral
|
3,398
|
Koper - Luka Koper je na spletnih straneh Ljubljanske borze danes objavila poziv za javno zbiranje ponudb za nakup več kot 1,96 milijona delnic družbe Intereuropa. Luka Koper tako išče kupca za nakup njenega 24,8-odstotka delnic koprske Intereurope. Luka Koper, ki ima v lasti 1.960.513 delnic Intereurope, bo ponudbe za nakup sprejemala do 14. februarja. Podrobnejše informacije o predmetu prodaje, pogojih javnega zbiranja ponudb in predlogu kupoprodajne pogodbe so interesentom na razpolago kot ponudbena dokumentacija. Luka Koper pa na podlagi tega razpisa ni zavezana skleniti pogodbe o prodaji delnic z najboljšim ali katerimkoli drugim ponudnikom. Za prodajo Intereuropinih delnic so se v Luki Koper odločili na podlagi izkazanega interesa po nakupu Intereuropinih delnic, katerih imetniki so, ter v skladu s sprejeto segmentacijo in politiko upravljanja finančnih naložb, je vodstvo družbe pojasnilo v začetku tedna, ko je napovedalo prodajo svojega deleža v Intereuropi.
|
neutral
|
3,399
|
Atene - Grški parlament je v zgodnjih jutranjih urah po vroči razpravi z večino glasov potrdil varčevalno naravnan proračun za leto 2011. Za proračun je glasovalo 156 poslancev vladajočih socialistov, proti pa je bilo 142 opozicijskih poslancev. Proračun med drugim predvideva krčenje izdatkov za zdravstvo in višje davke, poročajo tuje tiskovne agencije. Vladajoča stranka Pasok premiera Georgeja Papandreuja ima v 300-članskem parlamentu večino 156 poslancev, zato je bilo pričakovati, da bo proračun sprejet. Glasovanje o proračunu je bilo hkrati tudi glasovanje o zaupnici vladi premiera Papandreuja. Ta je prepričan, da nepriljubljeni varčevalni ukrepi - ti vključujejo znižanje plač javnih uslužbencev, zvišanje davkov ter krčenje izdatkov za zdravstvo in pravic delavcev - vendarle delujejo. "Ne bomo bankrotirali. Leta 2012 se bomo vrnili na pot gospodarske rasti. Ne bomo dali veselja špekulantom ali bonitetnim agencijam," je premier dejal pred glasovanjem. Ker grška vlada v začetku prihodnjega leta napoveduje dodatne varčevalne ukrepe, je Papandreu opozicijske stranke pozval, naj sprejmejo svojo odgovornost in prispevajo k prizadevanjem za rešitev grškega gospodarstva. "Brez pomoči evropskega mehanizma bi država propadla," je priznal. Države v območju evra so se v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) letos spomladi dogovorile o vzpostavitvi mehanizma za pomoč Grčiji, ki predvideva do 110 milijard evrov posojil v treh letih, vendar pa so sredstva močno pogojevana z izvedbo varčevalnih ukrepov in strukturnih reform. Grki varčevalno naravnanemu proračunu zato močno nasprotujejo. Njegovo sprejemanje so v sredo spremljali protesti jeznih državljanov in stavka zaposlenih v javnem prometu, že četrta v tem mesecu. Sindikati v prihodnje napovedujejo dodatno stopnjevanje pritiska. Proračun za leto 2011 predvideva 14 milijard evrov prihrankov, Grčija pa naj bi javnofinančni primanjkljaj v prihodnjem letu oklestila s pričakovanih letošnjih 9,4 odstotka na 7,4 odstotka bruto domačega proizvoda.
|
neutral
|
3,400
|
Ljubljana - Ker vlada proračunsko konsolidacijo vse od slabšanja položaja javnih financ v letu 2008 prelaga, državi grozi znižanje bonitetne ocene. Tako meni bonitetna hiša Standard&Poor's, ki je obete Slovenije znižala s stabilnih na negativne. Oslabela je odločnost vlade za konsolidacijo javnih financ, pritisk na znižanje bonitete pa se bo še povečal, če bo vlada odlašala s strukturnimi reformami, so zapisali analitiki bonitetne hiše. Za zdaj so boniteto Slovenije za dolgoročno in kratkoročno kreditno sposobnost oziroma tveganje sicer ohranili pri AA oziroma A-1+. Morebitnega poslabšanja bonitetne ocene države se lahko bojijo predvsem v bankah, saj bi se jim posledično poslabšali že tako zaostreni pogoji zadolževanja na medbančnih trgih. "Vsaka sprememba bonitetne ocene, kakor tudi obetov države, vpliva na strošek zadolževanja SID banke, saj ima SID banka zaradi svoje pomembne vloge, lastništva države in tudi garancije države enako bonitetno oceno po Moody's kot Republika Slovenija," nam je pojasnil namestnik direktorja zakladništva v banki Matjaž Stritih. Ta pojasnjuje, da sama sprememba obetov ne bo bistveno vplivala na strošek zadolževanja države, veliko pomembnejše bo dejstvo, če bo dejansko prišlo do znižanja bonitetne ocene, kakor tudi makroekonomska slika naše države. Ko gre za zadolževanje bank, pa bi lahko poslabšanje obetov države v manjšem delu posredno vplivalo tudi na njihovo zadolževanje. "Bistveno pomembnejše pa je dejstvo, da ima mednarodna bonitetna hiša Moody's negativno videnje o slovenskem bančnem sistemu oziroma o treh naših največjih bankah," je spomnil na znižanje bonitetnih ocen NLB, NKBM in Abanke. Minister za finance Franc Križanič je ob včerajšnji objavi ocene Standard&Poor's povedal, da so glavna skrb bonitetne hiše strukturne reforme, hkrati pa hvalijo sprejeto pokojninsko reformo. "Tudi sam pričakujem, da bodo socialni partnerji našli dovolj razumevanja, da bomo lahko družba, ki je sposobna varčevati," je dodal. katja.svensek@dnevnik.si
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.