nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
3,401
|
Ljubljana - "Naslednji teden bomo podpisali pogodbo za najem 35-milijonskega dolgoročnega sindiciranega posojila, v začetku januarja pa bo Merkur denar dobil na račun," je po včerajšnji seji povedal predsednik nadzornega sveta Merkurja Matevž Slapničar. "Z bankami smo uspeli doseči kompromis, ki je sprejemljiv za vse," je včeraj povedal predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak. Kot je pojasnil, bodo banke periodično spremljale poslovanje in doseganje načrtov, v primeru kršitve katere od finančnih zavez pa bi lahko posojilo predčasno odpoklicale. Kot smo poročali, je najem sindiciranega posojila, s katerim bi v Merkurju napolnili skladišča in oživeli prodajo, ogrozila celovška banka Hypo, ki je zahtevala dodatna zavarovanja, katerih pa Merkur ni bil sposoben zagotoviti. Nadzorniki so včeraj obravnavali tudi gradivo za skupščino, ki bo predvidoma 10. januarja. Na včerajšnji seji so sicer nadzorniki izbrali le revizorja, prihodnji teden pa naj bi se dokončno dogovorili tudi o pogojih dokapitalizacije. Po načrtu finančnega prestrukturiranja bi upniki pri pretvorbi terjatev v kapital za vsakih 40 evrov zavarovanih terjatev oziroma 57,5 evra dobili eno delnico Merkurja. Toda kot je pojasnil Slapničar, se utegne zgoditi, da bo cena dokapitalizacijske delnice nižja, kot so prvotno načrtovali. "Interes in pripravljenost med upniki je, vendar pa bo potrebno še nekaj prepričevanja," pravi Slapničar. Na januarski skupščini bodo delničarji odločali tudi o imenovanju dveh novih članov nadzornega sveta, vendar Slapničar o imenih še ni želel govoriti. Nadzorniki pa so včeraj obravnavali tudi poslovanje Merkurja, ki je v prvih enajstih mesecih ustvaril kar 116 milijonov evrov izgube. "Tekoči rezultati so blizu pozitivne ničle, stvari pa se počasi obračajo na bolje, čeprav je še daleč od tega, da bi bili rezultati dobri," ocenjuje Slapničar. Pesjak pri tem dodaja, da so v decembru kljub zamudam pri najemu sindiciranega posojila uspeli napolniti prodajne police, saj so jim šli dobavitelji zelo na roke. "Racionalizacija poslovanja poteka po načrtih, kot kaže, pa ne bo potrebnih tako drastičnih odpuščanj, kot je sprva kazalo," je po včerajšnji seji nadzornega sveta povedal Pesjak in dodal, da je matično družbo Merkur že zapustilo okoli 500 zaposlenih. Odpuščeni delavci Mersteela bi morali odpravnine predvidoma dobiti že danes, sredstva za odpravnine pa imajo že rezervirana tudi v Merkurju. Toda prisilni upravitelj Merkurja Ladislav Hafner odpravnin ne bo izplačal, dokler ne dobi pisnega navodila sodišča. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,402
|
Ljubljana - Prvi pokojninski sklad, Nova Ljubljanska banka (NLB), PSP Modra linija, ki jih upravljajo Primorski skladi, in Zavarovalnica Triglav so danes objavili oglas za prodajo paketa 177.473 delnic Telekoma Slovenije. Gre skupaj za 2,7-odstotni delež v Telekomu, ponudbe pa je treba posredovati najkasneje do 31. januarja 2011 do 12. ure. Zainteresirani kupci deleža v Telekomu Slovenije morajo ponudbe posredovati na Kapitalsko družbo (Kad), ki upravlja s Prvim pokojninskim skladom, v ponudbi navesti ceno, način in rok plačila, ki je največ 15 dni po sklenitvi pogodbe, rok veljavnosti ponudbe, ki je najmanj do vključno 28. februarja 2011, in prenos imetništva. Na razpisu lahko sodelujejo domače ali tuje pravne in fizične osebe. Ponudba se nanaša le na odkup celotnega paketa delnic Telekoma Slovenije in mora biti brezpogojna. Ponudniki morajo dati tudi zavezo, da bo z namenom zagotovitve dokaza o sklenitvi oziroma vsebini pogodbe najkasneje v roku osmih delovnih dni po prejemu pisne izjave prodajalcev o sprejemu ponudbe z njimi podpisal pisno pogodbo o prodaji delnic. Če bo ponudb, ki bodo izpolnjevale vse pogoje, za slabe tri odstotke delnic Telekoma Slovenije več, se lahko prodajalci odločijo, da bodo s ponudniki izvedli nadaljnja pogajanja in/ali dražbo. Nato bodo prodajalci sklenili pogodbo o prodaji in nakupu delnic s tistim ponudnikom, ki bo ob izpolnjevanju ostalih pogojev iz razpisa v pogajanjih in/ali na dražbi ponudil najvišjo ceno za paket delnic. Prodajalci niso zavezani k sklenitvi pogodbe o prodaji in nakupu delnic z najboljšim ali katerimkoli drugim ponudnikom, je še razvidno iz oglasa, ki je danes objavljen v časnikih Delo in Finance. Kot je v kratki izjavi za STA povedal predsednik uprave Kada Borut Jamnik, se je Prvi pokojninski sklad za prodajo omenjenega deleža odločil predvsem zaradi zahtev zakona o omenjenem skladu. Podrobnosti ni pojasnil. V javnosti pa je slišati, da je za nakup večjega paketa delnic Telekoma Slovenije kar nekaj interesentov, tako različnih skladov kot tudi telekomunikacijskih družb. Prav zato naj bi se oblikovala dva bloka delničarjev, ki želita prodati delnice Telekoma - eden okrog državnega Prvega pokojninskega sklada in NLB, drugi pa okrog NFD. Slednji naj bi prodajal približno 2,36 odstotka delnic Telekoma Slovenije, kar pomeni, da je trenutno naprodaj več kot pet odstotkov največje slovenske telekomunikacijske družbe. Čas za prodajo je dober, ocenjujejo nekateri borzni poznavalci, ki ne želijo biti imenovani, saj je cena delnice Telekoma na trgu nizka. To pa pomeni, da bi lahko pri prodaji, glede na to, da je po večjih paketih delnic Telekoma trenutno kar nekaj povpraševanja, iztržili tudi dobro "prevzemno" premijo. V petek se je na Ljubljanski borzi tečaj delnice Telekoma Slovenije oblikoval pri vrednosti 83,60 evra. Največji lastnik Telekoma Slovenije je sicer država z 52,54-odstotnim lastniškim deležem, sledijo Slovenska odškodninska družba (14,25 odstotka), Kapitalska družba (5,59 odstotka), NFD 1 (2,36 odstotka), Prvi pokojninski slad (0,77 odstotka), Triglav vzajemni sklad (0,85 odstotka), Perspektiva FT (0,75 odstotka) in Intersvet (0,66 odstotka).
|
neutral
|
3,403
|
Ljubljana - Predsednik uprave Save Janez Bohorič, ki se bo z marcem prihodnje leto po 15 letih poslovil od te funkcije, Merkurja še danes ne šteje za zgrešeno naložbo. "Bila je zelo obetavna naložba, ki se nam je sfižila," je v pogovoru za današnji Večer pojasnil Bohorič. Dodal je, da prihodnost Save kljub temu ni ogrožena. Bohorič je dejal, da se je pri Merkurju zalomilo s prihodom krize in z njo protitajkunske zakonodaje. Isti hip je namreč management Merkurja, ki je prevzemal Merkur, zašel v težave, zato ni mogel obnavljati kratkoročnih kreditov, ki so jim jih za prevzem Merkurja dale banke. V tej situaciji Sava v nadzornem svetu Merkurja ni imela nikogar in je bila v celoti odvisna od informacij, ki jih je dajala uprava Merkurja. Bohorič sumi, da se je opcijska pogodba med Merfinom in Savo glede delnic Merkurja podpisovala z namenom, da se ne bo uresničila, "morda so nam prav zato predlagali izplačilo iz opcijske pogodbe šele v treh letih". Kaj se je takrat dogajalo, bo prav gotovo pokazala preiskava, ki je zdaj v teku. Bohorič težko napoveduje rezultat sanacije Merkurja, težko pa je po njegovih besedah verjeti, da takšen sistem pod to ali kakšno drugo blagovno znamko ne bo preživel. Blagovna znamka Merkur je uveljavljena, kakšne hipoteke zaradi vseh mahinacij imam, pa je težko soditi. "Če bi to vedeli preden je izginil kapital iz Merkurja, bi za svoj lastniški delež znali poskrbeti," je zatrdil Bohorič. "Neponovljivost Merkurjeve zgodbe je, da je to prvi rop, ki se je Savi zgodil v 90 letih obstoja, in to pri dobro poznanem poslovnem partnerju, ki smo ga pri njegovih razvojnih namenih celo podpirali. Kako boš verjel, da te nekdo lahko tako ogoljufa," je dejal prvi mož Save. Sava se je nedavno odločila prodati delež v Abanki, ki je po Bohoričevih besedah zanimiva za veliko bank, za vse banke, ki so že prisotne v Sloveniji, pa tudi za tiste, ki v Sloveniji še niso prisotne, pa bi rade bile. Bohorič bo kot predsednik uprave Save pri prodaji sodeloval le še tri mesece, zato je, kot je poudaril, prodaja Abanke, odvisna tudi od nove uprave, ki jo bo vodil Matej Narat. Do nameravane prodaje večinskega deleža Save Bohorič ni negativno razpoložen, saj "so delničarji Save v podobni stiski, kot je Sava kot delničarka Abanke". Uprava Save bi, tako Bohorič, zagotovo podprla strateškega kupca večinskega paketa delnic družbe, ki bi podpiral nadaljnji razvoj in rast Save.
|
negative
|
3,404
|
Naklo - Merkurjevi nadzorniki so se z upravo dogovorili, da bodo lastniki o dokapitalizaciji družbe s konverzijo terjatev v višini 85 milijonov evrov odločali na skupščini konec januarja. Uprava pa je danes podpisala odobritev sindiciranega posojila v višini 35 milijonov evrov za ponudbo v Merkurjevi maloprodajni mreži. Predlog dokapitalizacije bo na skupščini 31. januarja 2011 enak kot v načrtu finančnega prestrukturiranja, je po seji nadzornega sveta povedal predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak in dodal, da še vedno računajo na 85 milijonov evrov kapitala, ki naj bi ga vpisali v roku enega meseca po sklicu skupščine. Po zbranih zavezah upnikov omenjeni znesek ne bi smel biti problematičen, je še dodal. Cena dokapitalizacijske delnice bo znana ob sklicu, po Pesjaku pa bo "malenkost nižja, kot je bila v finančnem načrtu". Poleg dokapitalizacije bodo lastniki na skupščini sicer potrjevali še revizorja, ki so ga nadzorniki izbrali na seji prejšnji četrtek. Uprava Merkurja je nadzornike seznanila tudi z današnjim podpisom odobritve sindiciranega posojila v višini 35 milijonov evrov. Sredstva bodo namenjena izključno nabavi novih izdelkov, torej izdelkov za ponudbo v Merkurjevi maloprodajni mreži, po Pesjakovih besedah pa bodo posojilo začeli uporabljati januarja. Odobritev posojila je eden od ključnih elementov načrta finančnega prestrukturiranja Merkurja. Banke bodo letno nadzorovale izkoriščanje kredita in uresničevanje zastavljenih ciljev vse do leta 2016, ko bo kredit poplačan. Pesjak do konca februarja 2011 sicer pričakuje še podpis reprogramiranja kreditov, zaključek prisilne poravnave pa v najboljšem primeru konec aprila. Merkur, ki zaposluje 2145 ljudi, je zadnje mesece sicer tekoče posloval skoraj brez izgub, 116 milijonov evrov visoka izguba, ki jo je družba beležila v letošnjih prvih enajstih mesecih, pa naj bi bila predvsem posledica odpisov terjatev.
|
neutral
|
3,405
|
Washington - Ameriški urad za nadzor nad valutami in urad za nadzor nad hranilnicami sta v sredo poročala, da je število novih postopkov zaplemb stanovanj in hiš zaradi neplačevanja hipotekarnih posojil v ZDA v tretjem četrtletju poraslo na skupaj 382.000, kar je za 31,2 odstotka več kot v drugem četrtletju. Število začetih novih postopkov zaplemb je v primerjavi s tretjim četrtletjem lani višje za 3,7 odstotka. Sicer pa je bilo v tretjem četrtletju letos v teku skupaj 1,2 milijona postopkov zaplemb, kar je za 4,5 odstotka več, kot v drugem četrtletju letos oziroma za 10,1 odstotka več kot v tretjem četrtletju lani. Podatki kažejo, da se kriza nepremičninskega oziroma hipotekarnega trga, ki je bila glavni krivec za zadnjo finančno krizo in recesijo, še ni končala.
|
negative
|
3,406
|
Ljubljana - Slovenija se trenutno ne more primerjati z državami v tako imenovani skupini PIGS v smislu, da bi lahko zapadla v podobne dolžniške težave, je v pogovoru za že danes izdano Sobotno prilogo časnika Delo povedal direktor za državne ratinge in mednarodne javne finance pri ameriški bonitetni agenciji Standard & Poor's Marko Mršnik. "Mislim, da ima dovolj manevrskega prostora in tudi gospodarskih podlag, ki ne bodo privedle do podobnega položaja. V to ne verjamemo. Je pa res, kot smo omenili v poročilu, da se lahko zniža kreditna ocena, če ne bo ustreznih politično-ekonomskih ukrepov, zlasti v javnih financah, in tudi strukturnih reform," je dejal Mršnik. Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je pred kratkim bonitetno oceno za dolgoročni oz. kratkoročni dolg Slovenije ohranila pri AA oz. A-1+, pri čemer pa je obete znižala iz stabilnih v negativne. Mršnik, po rodu iz Ilirske Bistrice, po selitvi iz Londona zdaj že osem mesecev živi v Madridu. Kot analitik pokriva Francijo, Belgijo, Španijo, Grčijo, Slovenijo, Romunijo, Bolgarijo, Srbijo, Hrvaško in Albanijo. Je tudi soavtor omenjenega nedavno predstavljenega poročila o Sloveniji. Skupina PIGS sicer zajema Portugalsko, Irsko, Italijo, Grčijo in Španijo. Za Grčijo je po trenutnih ocenah agencije Standard & Poor's 17-odstotna verjetnost, da ne bo plačala svojih obveznosti, po mnenju finančnih trgov pa že več kot 50-odstotna. Pri Španiji v agenciji menijo, da je takšna verjetnost eno- do dvoodstotna, po oceni trga pa 17-odstotna. Za Slovenijo pa Mršnik pravi, da je pri njeni zdajšnji oceni verjetnost nepoplačila obveznosti države zelo majhna. "Govorimo o eno- ali dveodstotni verjetnosti, kar je zelo malo," je povedal. Dodaja še, da je evro koristen za Slovenijo. "Bo pa še toliko bolj, če bomo končno spoznali, da nimamo drugih politik, razen fiskalne in raznih strukturnih politik. Upravljanje teh bi lahko bilo aktivneje, saj se zdi, da smo v Sloveniji zaspali." Glede ocene gospodarske rasti v Sloveniji je Mršnik pojasnil, da pričakujejo približno dveodstotno gospodarsko rast, ki bo predvsem posledica izvoza. Postopoma bo naraščalo tudi domače povpraševanje, ne pričakuje pa dvojnega padca v obliki črke W. "Slovenija je dobro povezana s trgi v svoji bližini in ti bodo rasli tudi prihodnje leto," je navedel. Mršnik še pravi, da se pričakuje nadaljnje okrevanje svetovnega gospodarstva, pri čemer pa bodo investitorji še vedno zelo pozorni na razvoj dolžniške krize, še posebej v Evropi. Delitve evrskega območja ne pričakujejo, prav tako ne pričakujejo, da bi Španija potrebovala pomoč. Pač pa obstaja verjetnost, da bo Portugalska potrebovala pomoč, kar pa bo pogojeno z ukrepi portugalske vlade in mnenjem potencialnih vlagateljev.
|
neutral
|
3,407
|
Ljubljana - Čeprav so na predlanski skupščini Peka lastniki, med katerimi je z 82 odstotki delnic največja država, sprejeli sklep, da bo posebni revizor preveril vodenje poslov družbe v zadnjih petih letih s poudarkom na izplačilu vodilnih delavcev Peka in hčerinskih podjetij, ta tega v predvidenem obsegu ni storil. Da zaradi zoženega obsega revizije ni bilo mogoče ugotavljati morebitnega negospodarnega ravnanja uprave pri sklepanju poslov z dobavitelji materiala, izdelkov in storitev, je že avgusta lani opozoril nekdanji nadzornik družbe Damir Cibic. "Decembra 2009 je revizijska hiša prejela dopis, v katerem je predsednica nadzornega sveta Branka Kastelic naročila, da naj bo predmet posebne revizije le izplačilo vodstvenim in vodilnim delavcem družbe in njenih hčerinskih podjetij," je Cibic zapisal v kritični analizi Pekovega lanskega poslovanja, ki smo jo prejeli v uredništvu. To je posledično pomenilo, da revizorji iz družbe BDO EOS Revizije niso pregledali poslovanja Peka v zadnjih petih letih. Podobne očitke je Cibic izpostavil tudi v odstopni izjavi iz nadzornega sveta konec oktobra, v kateri navaja, da nadzorni svet določenih nalog ni izpolnil, med drugim glede izvedbe posebne revizije. Kljub temu Branka Kastelic žogico vrača nadzornemu svetu. Pojasnila je, da je ta na edini od sej soglasno sprejel sklep, da posebna revizija preveri le prejemke vodilnih delavcev, kar je bilo v sklepu skupščine poudarjeno. "Sklep je podprl tudi Cibic. Za takšno obliko smo se odločili, ker sklep skupščine ni bil ustrezno definiran in zasnovan na podlagi posvetovanj z BDO EOS Revizijo. V nasprotnem primeru bi bila revizija preveč obsežna," je pojasnila Kasteličeva. Po njenih besedah so se s strani prejšnjega nadzornega sveta (avgusta lani je bil zamenjan, op. p.) pojavili očitki glede nezakonitih izplačil prejemkov. "Zato je bil v sklepu skupščine o posebni reviziji tudi poudarek o teh izplačilih, ki so bila tudi pregledana," je dodala Kasteličeva. Direktorica BDO EOS Revizije Mateja Vrankar je povedala, da so revizijske postopke izvedli v skladu s pogodbo, ki je na podlagi navodil nadzornega sveta podrobno opredeljevala obseg revizijskih postopkov. Drugih podrobnosti Vrankarjeva ni razkrila, "saj nas zakon o revidiranju zavezuje k poslovni molčečnosti glede vseh zadev z našimi naročniki." Po neuradnih podatkih je BDO EOS Revizija v ugotovitvah posebne revizije uvodoma poudarila, da so od predsednice nadzornega sveta prejeli elektronsko pošto, v kateri je bilo navedeno, da naj bodo predmet posebne revizije zgolj izplačila vodilnim delavcem. Na ministrstvu za gospodarstvo, ki je do začetka novembra upravljalo z državno naložbo v Peku, razlagajo, da sta bila za izvedbo posebne revizije odgovorna uprava in nadzorni svet. "Ker ta ni opravil svoje naloge, je bila predsednica Branka Kastelic odpoklicana. Glede na dogajanje pa kot lastniki na skupščini nismo podprli razrešnice za delo v minulem letu, in sicer tako uprave kot nadzornikov," so razložili na ministrstvu. Dodali so še, da se bo moral novi nadzorni svet seznaniti z razlogi za nepodelitev razrešnice upravi in ukrepati v skladu s svojimi pristojnostmi. Predsednica uprave Peka Marta Gorjup Brejc razlogov za izvedbo posebne revizije v omejenem obsegu ni komentirala. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
3,408
|
Ljubljana - Upravi trgovske družbe Mercator se je z letom 2010 iztekel mandat in s 1. januarjem je nov petletni mandat nastopila nova uprava, v kateri sta se dosedanjim štirim članom Žigi Debeljaku, Veri Aljančič Falež, Mateji Jesenek in Petru Zavrlu pridružili dve novi članici: Melita Kolbezen in Stanka Čurović. Novo Mercatorjevo upravo je nadzorni svet družbe imenoval konec lanskega marca, ko so pojasnili, da število članov uprave in razdelitev delovnih področij ustreza novi makro-organizacijski strukturi skupine Mercator, ki je bila uveljavljena v začetku leta 2010. Upravo tako sestavljajo predsednik Žiga Debeljak ter članica uprave za strateško trženje in globalno nabavo Mateja Jesenek, članica uprave za strateške finance in informatiko Melita Kolbezen, članica uprave za strateški razvoj kadrov in organizacijo Vera Aljančič Falež, član uprave za poslovno področje Mercator trgovina Slovenija Peter Zavrl in članica uprave za poslovno področje Mercator trgovina jugovzhodna Evropa Stanka Čurović. Nepremičninsko dejavnost bo v upravi neposredno pokrival predsednik uprave skupaj s pomočnikom predsednika uprave za poslovno področje Mercator nepremičnine Alešem Resnikom, so danes sporočili iz Mercatorja. Dosedanji pomočnik predsednika uprave Stanislav Brodnjak je s 1. januarjem 2011 prevzel funkcijo predsednika uprave družbe Mercator-H, hkrati pa bo opravljal tudi funkcijo svetovalca predsednika uprave za mednarodne zadeve.
|
neutral
|
3,409
|
New York - Družabno omrežje Facebook je s tem, ko sta ruski in ameriški investitor vplačala 500 milijonov dolarjev, povečalo svoj kapital na 50 milijard dolarjev. S tem se je ocenjena vrednost Facebooka povzpela nad vrednost internetnih družb Ebay in Yahoo, prav tako pa tudi medijske družbe Time Warner, navaja včerajšnji New York Times, ki se sklicuje na zanesljive vire. Spletni brskalnik Google je bil denimo ob uvrstitvi na borzo leta 2004 ocenjen na približno 27 milijard dolarjev. V okviru omenjene investicije je ameriška investicijska banka Goldman Sachs prispevala 450 milijonov dolarjev, ruska investicijska družba Mail.ru (prej Digital Sky Technologies) pa poleg že prej vloženih 500 milijonov dolarjev še dodatnih 50 milijonov dolarjev. Vlagatelja bosta s tem Facebooku zagotovila dodatne vire za razvoj novih storitev ter prevzeme. Nihče od omenjenih ni želel komentirati poročanja časnika. Po navedbah ameriškega časnika Goldman načrtuje ustanovitev investicijskega sklada, prek katerega bo mogoče neposredno vlagati v Facebook. Poleg tega ima Goldman pravico, da del svojega deleža, do 75 milijonov dolarjev, proda ruski družbi. Facebookov ustanovitelj Mark Zuckerberg, ki mu je revija Time podelila naziv osebnost leta, ima v lasti približno četrtino družbe. Facebook je v letu 2010 izrinil Google z vrha lestvice najbolj obiskanih ameriških spletnih strani, je v raziskavi za prvih enajst mesecev lani izmerilo raziskovalno podjetje Experian Hitwise. Družabno omrežje si je priborilo 8,9 odstotka vseh obiskov v ZDA, spletni brskalnik pa 7,2 odstotka.
|
positive
|
3,410
|
Ljubljana - GBD Skupina je tik pred iztekom leta na družbo Nufin prenesla številne naložbe in na ta način znižala svojo zadolženost. Lastnika Nufina sta Zoran Klemenčič, soprog predsednice upravnega odbora GBD Skupine Ani Klemenčič in nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe na ministrstvu za obrambo, ter Boris Eržen, eden od ustanoviteljev GBD. Ozadje prenosa naložb ni znano, glede na dostopne podatke pa je GBD Skupino v ta manever prisilila (pre)velika izpostavljenost do Merkurja oziroma financiranje družbe Merfin Merkurjevih menedžerjev. Iz podatkov Centralne klirinško-depotne družbe KDD je razvidno, da je GBD Skupina Nufinu prodala manjše lastniške deleže Goriških opekarn, Grand Hotela Union, Alpetour potovalne agencije, Juteksa, KD, družbe Košaki TMI, KS Naložb, Marine Portorož, Tekstine, Aktive Naložb in Velane, 5,6-odstotni delež Oniks Investa, ki se ukvarja z investicijskim inženiringom, pa je GBD Skupina prodala podjetniku Jožefu Času. Zakaj so prenesli naložbe in ali je to povezano z izgubami, ki so jih ustvarili zaradi kreditiranja Merfina, ni znano. "Konec leta smo se odločili za prodajo nekaterih naložb in uskladitev našega naložbenega portfelja," je bil kratek izvršni direktor GBD Skupine Robert Žnidar. Spomnimo, da je bila prav GBD Skupina ena izmed največjih financerk Merfina. Z oktobrsko zaplembo 3,4-odstotnega deleža Merkurja je GBD Skupina uspela poplačati le slab milijon evrov terjatev. Ocenjuje se, da je GBD Skupina zaradi financiranja Merfina ustvarila kar okoli štiri milijone evrov izgube. Že konec leta 2009 je imela sicer GBD Skupina le dobrih osem milijonov evrov kapitala in skoraj 40 milijonov evrov posojil in poslovnih obveznosti. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,411
|
Ljubljana - Uprava Zavarovalnice Triglav si je za leto 2011 zastavila cilj, da njena skupina letos zbere 1,03 milijarde evrov premije, dobiček pa preseže 54 milijonov evrov. Čisti odhodki za škode naj bi znašali dobrih 625 milijonov evrov, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Zavarovalnice Triglav. Skupina Triglav je navzoča v sedmih državah in na osmih trgih. Kljub finančno-gospodarski krizi posluje dobro in stabilno, kar dokazuje tudi bonitetna ocena A s stabilno srednjeročno napovedjo, ki ji jo je podelila bonitetna agencija Standard & Poor's Ratings Services, zagotavljajo v največji slovenski zavarovalnici. V prvih šestih mesecih lani je skupina Triglav ustvarila skoraj 18 milijonov evrov dobička in sploh prvič v zgodovini ustvarila dobiček iz osnovne dejavnosti. V devetmesečju pa je čisti dobiček znašal 32 milijonov evrov in je bil za 14 odstotkov višji kot leto prej. Skupina Triglav je lani do konca septembra obračunala skoraj 567 milijonov evrov zavarovalne premije. Kombiniran količnik korporacije, ki dokazuje dobičkonosnost iz osnovne dejavnosti, bo znašal 97,7 odstotka, stanje kapitala na 31. december 2011 pa dobrih 606 milijonov evrov, napovedujejo v zavarovalnici. "Strategija skupine Triglav do leta 2013 je usmerjena k zmerni širitvi poslovanja s poudarkom na dobičkonosnosti," je povedal predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec. Med cilji do konca strateškega obdobja je izpostavil 10-odstotno dobičkonosnost kapitala, 1,1 milijarde evrov zavarovalne premije ter dobičkonosno poslovanje vseh hčerinskih družb. Med za letos načrtovanimi ukrepi skupine pa je izpostavil razvoj ključnih in alternativnih prodajnih poti, širjenje ponudbe paketnih ali kombiniranih produktov, izboljšanje procesa reševanja škod, krepitev prisotnosti v regiji in celovit koncept upravljanja korporativne družbene odgovornosti.
|
positive
|
3,412
|
Ljubljana - Največja svetovna bonitetna hiša Dun&Bradstreet tudi v januarskem poročilu Sloveniji ni spremenila ratinga, ki še naprej ostaja stabilen. Ob tem ocenjuje, da se stanje gospodarstva v Sloveniji počasi izboljšuje, pri čemer naj bi se na predkrizno raven povrnilo v letu 2013. Potem ko je slovenski bruto domači proizvod (BDP) vključno s prvim četrtletjem beležil šest zaporednih obdobij krčenja, pa se je v zadnjih treh četrtletjih leta 2010 krepil in v celotnem letu porasel za odstotek. Pri bonitetni agenciji ocenjujejo, da se bo rast v letošnjem letu nadaljevala, in sicer naj bi bila 2,2-odstotna, prihodnje leto 2,8-odstotna, leta 2013 pa že taka kot pred svetovno gospodarsko krizo. Kljub temu pa v slovenskem gospodarstvu ni povsod rožnato. Boljše poslovne rezultate še naprej namreč spodbuja predvsem tuje povpraševanje, zlasti nemško, pri čemer pa mu ne sledi domače povpraševanje, kjer je zaslediti nadaljnji padec. Dodatna prepreka višji gospodarski rasti pa so vladni ukrepi, namenjeni zniževanju proračunskega primanjkljaja. Težava ostaja tudi plačilna nedisciplina, ki je izrazita zlasti v gradbeniškem sektorju, saj predstavlja kar petino vseh neplačanih obveznosti v naši državi. Slednje pa so razlog za propad mnogih malih in srednjih podjetij. Bonitetna hiša Dun&Bradstreet je spremenila rating štirim državam. Znižala ga je Španiji, zvišala pa Bangladešu, Filipinom in Zambiji. Na svetovnem vrhu še naprej sameva Švica, medtem ko zaseda Slovenija prvo mesto v regiji.
|
neutral
|
3,413
|
Dunaj - Avstrijska naftna družba OMV je prek svoje tunizijske podružnice OMV Tunisien Production za 800 milijonov dolarjev (616,64 milijona evrov) podpisala dogovor o nakupu 100 odstotkov izdanega delniškega kapitala družbe Pioneer Natural Resources Tunisia in Pioneer Natural Resources Anaguid, ki skupaj predstavljata Pioneer Tunisia, so sporočili iz OMV. OMV je podjetje prevzel od Pioneer Natural Resources, ameriškega neodvisnega podjetja za nafto in plin, in sicer za nakupno ceno 800 milijonov dolarjev ter obratni kapital Pioneer Tunisia. Ta znaša okoli 65,7 milijona dolarjev (50,64 milijona evrov), prilagojen pa bo zaključnim bilancam, ki temeljijo na revidiranih finančnih poročilih za leto 2010 ter delitvi dividend in kapitalnih prispevkov prodajalca z zadnjega dne lanskega leta. OMV pričakuje, da bo transakcija, s katero bodo razširili svoj portfelj raziskav in proizvodnje, zaključena v prvem četrtletju 2011. "Z zadovoljstvom naznanjam prevzem Pioneerjevih tunizijskih podružnic, na podlagi katerega bo OMV precej povečal svojo proizvodnjo in bazo zalog v Tuniziji, s tem pa še za nadaljnja leta zagotovil trajnostno poslovanje," je posel komentiral Jaap Huijskes iz OMV. Dodal je, da je prevzem tudi v skladu z njihovo korporativno strategijo sledenja nadaljnjim prevzemom. Sicer pa bo transakcija okrepila položaj OMV v Tuniziji. OMV bo na ta način zagotovil takojšnjo proizvodnjo okoli 5700 sodov ekvivalenta nafte na dan, pri čemer se 90 odstotkov nanaša na nafto in 10 odstotkov na plin.
|
neutral
|
3,414
|
Ljubljana - "Za kaj takega sem prvič slišal pred štirimi urami, ko so me o tem spraševali vaši novinarski kolegi," je včeraj Janko Šteharnik, nekdanji predsednik uprave Iskraemeca, direktor Najdi.si in član uprave Hoferja, komentiral neuradne informacije, da naj bi v kratkem zasedel prvi stolček državnega DDC. Šteharnik je sicer potrdil, da se bo v kratkem srečal z ministrom za promet Patrickom Vlačičem, a "zaradi povsem druge zadeve, povezane z gospodarsko diplomacijo". "Napovedani obisk bo delovne narave. Če se bo izkazalo, da bo vsebina lobistične narave, pa bomo o tem izpolnili ustrezen obrazec in ga posredovali komisiji za preprečevanje korupcije," pa so nam pojasnili na ministrstvu za promet. V zadnjih dneh nam je več virov potrdilo, da naj bi država, natančneje Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ob preoblikovanju DDC v glavnega izvajalca za vodenje državnih investicijskih projektov, zlasti na področju prometne infrastrukture, zamenjala tudi njegovo vodstvo. Na čelu DDC trenutno sedi župan Polzele Ljubo Žnidar, ki mu je nadzorni svet družbe, v katerem sedijo člani SDS in SLS, kmalu po parlamentarnih volitvah leta 2008 podelil nov, petletni mandat. Ker bo DDC pri skorajšnjih statutarnih spremembah "izgubil" tudi nadzorni svet, je zato imenovanje novega vodstva stvar izključno zadostne količine (politične) volje agencije. Da je ta odgovorna za učinkovito delovanje uprave DDC, so nam včeraj pojasnili tudi na ministrstvu. Preoblikovanju DDC je že v četrtek zeleno luč prižgala vlada. Ministrstvom je naložila, naj v dveh tednih preučijo možnosti, da bi pomembne investicijske projekte z njihovih področij vodil DDC, agenciji pa spremembo ustanovitvenih aktov, po kateri bo DDC storitve najbrž opravljala le še za državo in ne več za trg.
|
neutral
|
3,415
|
Singapur - Cene nafte se v današnjem azijskem elektronskem trgovanju niso bistveno spremenile in vztrajajo nekoliko nad ravnjo 89 dolarjev za 159-litrski sod. Vlagatelji pozorno spremljajo dogajanje zaradi zaprtja trans-aljaškega naftovoda minuli konec tedna, a zdi se, da trajnejših posledic za oskrbo zahodnega dela ZDA ne bo. Zahodnoteksaška lahka nafta, ki bo dobavljena februarja, je trenutno pri 89,37 dolarja, kar je 12 centov več kot ob koncu ponedeljkovega trgovanja. Februarske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent pa so se v Londonu pocenile za 23 centov na 95,47 dolarja za 159-litrski sod. V ponedeljek so se cene črnega zlata zvišale za več kot dolar, in to predvsem na podlagi novice, da so morali v soboto zaradi razpoke zapreti 1300-kilometrski trans-aljaški naftovod, prek katerega normalno steče do 650.000 sodov nafte na dan, poročajo tuje tiskovne agencije. V ponedeljek so iz upravljavca naftovoda sporočili, da delavci mrzlično delajo na obvozni cevi, prek katere bi obnovili tok nafte, a datuma za ponovno odprtje naftovoda še niso dali. Poznavalci menijo, da se bo to zgodilo v nekaj dneh. Rafinerije na zahodni obali zaenkrat porabljajo zaloge nafte, če bi pa bi se težave res zavlekel, pa bi lahko prišlo do krize oskrbe.
|
neutral
|
3,416
|
Ljubljana - Čeprav so analitiki ameriške banke Citigroup bankrot Portugalske napovedali kot neizbežen, vlada Joseja Socratesa še zavrača pomoč evropskega sistema za finančno stabilnost. Po ocenah strokovnjakov je glavni problem, s katerim se sooča Portugalska, naraščanje stroškov zadolževanja na mednarodnih finančnih trgih, kjer se je razkorak med obrestno mero portugalskih obveznic in tisto referenčno nemških povečal na do zdaj najvišjo raven. "Če se bo ta razkorak še povečeval, je realno pričakovati, da bo Portugalska zaprosila za finančni paket držav evro območja in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki pa ga bo spremljal še ostrejši program javnofinančnega prilagajanja, kot ga je država že sama najavila," je ocenil profesor ljubljanske ekonomske fakultete Mojmir Mrak. Več bo znano danes, ko namerava Portugalska, ki ima letos relativno velike potrebe po refinanciranju, na dražbi prodati državne obveznice z dobo dospetja deset let. Tudi uspešna dražba bi ob dvigu obrestne mere čez mejo sedmih odstotkov pomenila dokaj slabo tolažbo, stroški bi namreč za manjšo od držav Iberskega polotoka postali nevzdržni. Slednjo trditev podpirata dva primera, Grčija je objavila bankrot le 16 dni za tem, ko je obrestna meja narasla na več kot sedem odstotkov, Irsko pa je podobna usoda doletela v manj kot mesecu. Morebitni bankrot bi po Mrakovem mnenju dodatno razburkal evro območje in hkrati podal jasno znamenje, "da mednarodni finančni trgi še niso prepričani o njegovi resnično koreniti sistemski preobrazbi".Slovenija še ne hodi po robu Slovenija, orisana z javnofinančnimi in splošno gospodarskimi kazalci, je v bistveno boljši kondiciji kot Portugalska. Vendar pa je dinamika slovenskih javnih financ zadnja leta izrazito slaba. Ob podvojenem javnem dolgu se namreč tudi močno povečan javnofinančni primanjkljaj zmanjšuje prepočasi. "Vse to zmanjšuje našo kredibilnost v mednarodnih finančnih krogih, kar se odraža tudi v napovedi o možnem znižanju bonitete," je opozoril Mrak. jan.bratanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,417
|
Sodišče je razpisalo narok za obravnavo ugovora Hypo banke zoper prisilno poravnavo Poteze Skupine, ki bo 28. januarja. Kot je znano, je banka kot največja upnica predlagala stečaj Poteze Skupine, saj dvomi v sanacijo, s tem pa tudi 100-odstotno poplačilo upnikov. Subotič prodal delnice Etola Član nadzornega sveta Etola Tomaž Subotič je družbi Maksima Invest prodal 2,8-odstotni delež Etola. Po prodaji ima Subotič v lasti še 5,3-odstotni delež Etola. Nova obveznica z dobo dospetja deset let Slovenija, ki bo morala v treh letih za poplačilo obstoječih dolgov nameniti 3,6 milijarde evrov, je v ponedeljek izdala novo desetletno obveznico v višini 1,5 milijarde evrov. Obveznica s 4,375-odstotnim letnim kuponom je bila prodana s pribitkom 125 osnovnih točk nad obrestno mero menjave za desetletne obveznice. Info TV upnikom poplačal 267.000 evrov Iz popravnega sklepa v postopku prisilne poravnave je razvidno, da bo družba Info TV v postopku prisilne poravnave, v katerem je bilo ugotovljenih skupno 539.000 evrov terjatev, poplačala za okoli 219.500 evrov prednostnih in zavarovanih terjatev ter 48.000 evrov navadnih terjatev. Poziv k oddaji napovedi dobičkov in obresti Davčna uprava (Durs) je včeraj pozvala k vložitvi napovedi za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev, drugih deležev in investicijskih kuponov, za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite ter za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, vse za leto 2010. Napovedi je treba vložiti do 28. februarja. Sodišče soglaša s posojilom Merkurju Kranjsko okrožno sodišče je v postopku prisilne poravnave Merkurja izdalo soglasje k najemu 35 milijonov evrov kredita, ki ga je uprava družbe zagotovila s podpisom pogodbe s konzorcijem bank 28. decembra. Posojilo bodo v podjetju porabili predvsem za zagon veleprodaje in zapolnitve zaloge v skladiščih. Berločnik odstopil kot predsednik uprave Istrabenza Tomaž Berločnik, ki bo s 1. februarjem prevzel vodenje Petrola, je včeraj podal odstopno izjavo z mesta predsednika uprave Istrabenza. Funkcijo prvega moža koprske družbe bo prenehal upravljati z 31. januarjem. Nadzorniki bodo novo vodstvo izbrali na naslednji seji. Pripravil Jan Bratanič in sta
|
neutral
|
3,418
|
Madrid/Rim - Španija in Italija sta bili danes uspešni pri prodaji obveznic. Španija je s prodajo petletnih obveznic zbrala tri milijarde evrov, Italija pa s prodajo prav tako petletnih obveznic šest milijard evrov. Državi bosta morali za obveznice plačati precej višjo obrestno mero kot na zadnji novembrski dražbi, poročajo tuje tiskovne agencije. Španija je obveznice prodala po obrestni meri 4,542 odstotka, medtem ko je obrestna mera njenih dolžniških vrednostnih papirjev na borzi v sredo znašala 4,767 odstotka. Kljub temu pa je današnja obrestna mera precej višja od 3,576-odstotne obrestne mere, ki jo je Španija ponudila na novembrski avkciji petletnih obveznic. To je bilo sicer tik pred tem, ko je močno zadolžena Irska prosila za tujo finančno pomoč. Španci so z današnjim izkupičkom kljub temu zadovoljni, saj je bilo povpraševanje po obveznicah precej večje kot novembra. Kot so poudarili njihovi ekonomisti, je zdaj verjetnost, da bi Španija potrebovala načrt finančnega reševanja, precej manjša. Na novico so se pozitivno že odzvale španske borze. Francoska tiskovna agencija AFP ob tem opozarja, da današnji izkupiček španske dražbe predstavlja le majhen kamenček v mozaiku njenih finančnih potreb za letošnje leto. Skrb Evropejcev je nekoliko umirila tudi Italijo Skrb Evropejcev glede širjenja dolžniške krize je danes nekoliko umirila tudi Italija. Ta je na avkciji svoje petletne obveznice prodala po 3,67-odstotni obrestni meri, kar je nekoliko manj od obrestne mere, ki je spremljala sredino prodajo italijanskih obveznic na trgu, vendar pa več kot na novembrski dražbi, ko je Italija petletne obveznice prodala po obrestni meri v višini 3,24 odstotka. Tudi za obveznice tretjega največjega gospodarstva v območju evra je bilo ogromno zanimanja, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V sredo je uspešno avkcijo izvedla še ena država s finančnimi težavami, to je Portugalska. Na dražbi je s prodajo tri- in devetletnih državnih obveznic na finančnih trgih zbrala 1,25 milijarde evrov. Povpraševanje na dražbi je bilo močno, čeprav so vlagatelji zahtevali visoko donosnost. Portugalska je tako morala pristati na donosnost v višini 5,4 odstotka za triletne obveznice, kar je 1,4 odstotne točke več kot na zadnji dražbi, in v višini 6,7 odstotka za devetletne obveznice (na zadnji dražbi 6,8 odstotka). Po poročanju tujih agencij so vse tri dražbe precej umirile napetost na evropskih trgih, ki je sicer posledica velikih dolgov teh držav z evrom.
|
neutral
|
3,419
|
Ljubljana - Banka Slovenija je Jožetu Leniču izdala dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave Abanke Vipa, ki je pogoj za upravljanje funkcije predsednika uprave banke. Lenič bo vodstvo tretje največje slovenske banke prevzel v ponedeljek, 17. januarja. Banka Slovenije je dovoljenje Jožetu Leniču za opravljanje funkcije člana uprave Abanke Vipa izdala v torek, Lenič pa jo je prejel v četrtek, je banka danes objavila prek spletnih strani Ljubljanske borze. S ponedeljkovim Leničevim nastopom mesta prvega moža Abanke Vipa bo začel teči petletni mandat celotni upravi banke, ki jo sestavljata še Radovan Jereb in Gregor Hudobivnik. Nadzorni svet Abanke Vipa je Leniča na položaj predsednika uprave z odložnim pogojem pridobitve licence imenoval 17. novembra lani in tako zaključili postopek za dopolnitev uprave banke. Postopek na dopolnitev uprave banke so nadzorniki sprožili, potem ko Matej Narat, njihov kandidat za prvega moža banke, ni dobil dovoljenja Banke Slovenije za opravljanje te funkcije.
|
neutral
|
3,420
|
Ljubljana - Upravni odbor Adrie Airways se bo popoldne sestal na seji, po kateri ni izključena menjava obeh izvršnih direktorjev družbe. Kot je danes za STA pojasnil predsednik upravnega odbora Maks Tajnikar, banke upnice še vedno niso odobrile premostitvenega kredita, zatika pa se pri največji upnici NLB, kar se zdi Tajnikarju nenavadno. Banke upnice naj bi sicer za podporo sanacije zahtevale menjavo glavnega izvršnega direktorja Tadeja Tufka, mediji pa so v teh dneh poročali, da naj bi tako Tufek kot drugi izvršni direktor Marjan Ravnikar s položaja odstopila sama. Vsekakor oba ostajata v Adrii, saj je Maks Tajnikar pojasnil, da so se že pogovarjali, kakšne obveznosti bi v tem primeru prevzela. "Gre za delo na hčerinskih družbah, in kar je zelo pomembno - obstaja visoka potreba po ustrezni primopredaji poslov. V Adrii to ni tako enostavno, zahtevamo od njiju, da sodelujeta pri tem," je poudaril. Tajnikar meni, da ni smiselno, da bi Tufek odstopil sam, glede na to, kakšne so pogodbene obveznosti. "Kadrovske menjave v vrhu bodo pri obeh dveh izvršnih direktorjih. Kdaj bodo, pa je odvisno od tega, kako bodo tekli pogovori z bodočimi kandidati," je dodal Tajnikar. Slednji s strani bank nima nobene zahteve, da bi moral izpeljati kadrovske menjave, to je po njegovih besedah stvar notranje odločitve. Na današnji seji točke o kadrovskih menjavah po zagotovilih Tajnikarja ni. "Lahko pa jo uvrstimo, če bodo nekatere stvari do takrat dorečene. Lahko pa se to zgodi tudi čez vikend ali v ponedeljek," je še poudaril. Mnenje ministrstva za promet, ki preverja finančno poročilo Adrie, naj bi bilo znano danes ali v ponedeljek. "Če Adria ostane brez licence za letenje, potem je na zemlji, gre v stečaj," je pojasnil Tajnikar. Trenutno dnevno potekajo razgovori z bankami. Največjo oviro pri zagotovitvi kratkoročnega posojila je NLB, kar je po Zajnikarjevih besedah nenavadno, glede na to, da je najbolj izpostavljena s svojimi krediti v Adrii. Ostale banke so pripravljene sodelovati. Razlogov za ravnanje NLB Tajnikar ne pozna. "Moram priznati, da jih ne razumem. Mislim, da NLB pri tem dela zelo veliko škodo sebi in Adrii," meni in dodaja, da je lahko vsak sestanek korak naprej. A obenem opozoril, da gre pri zagotavljanju premostitvenega posojila zelo na tesno s časom. "Gre tako rekoč za ure in dneve."
|
negative
|
3,421
|
Stockholm - Švedski pohištveni velikan Ikea je v lanskem fiskalnem letu, ki je potekalo od septembra 2009 do avgusta 2010, ustvaril 2,7 milijarde evrov čistega dobička. To je 6,1 odstotka več kot v enakem obdobju leto poprej, so sporočili iz družbe, ki sicer navadno ne objavlja svojih poročil o poslovanju. Glede na poročilo, do katerega ima po poročanju tiskovne agencije dpa dostop zgolj časnik Dagens Nyheter, je prodaja švedskega podjetja v minulem fiskalnem letu na letni ravni zrasla za 7,7 odstotka na 23,1 milijarde evrov. Ta rezultat naj bi bil predvsem posledica uspeha družbe oz. skoka prodaje na Kitajskem, v Rusiji in na Portugalskem. Ikea, ki zaposluje 127.000 ljudi, je največjo prodajo sicer beležila v Evropi (79 odstotkov vse prodaje) in Severni Ameriki (15 odstotkov). Preostali odstotek prodaje se nanaša na azijsko-avstralsko regijo. Podjetje je v obravnavanem letu odprlo 12 novih trgovin v osmih državah. Konec avgusta je tako štelo že 280 poslovalnic v 26 državah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Glavni izvršni direktor Ikee Mikael Ohlsson je v izjavi za medije dejal, da je bilo lansko leto za Ikeo zelo uspešno, saj je prodaja družbe narasla kljub slabi situaciji na trgih več držav.
|
positive
|
3,422
|
Bruselj - Finančni ministri članic območja evra bodo danes v Bruslju govorili o povečanju obstoječega sklada za zagotavljanje stabilnosti evra, potem ko so minuli teden politiki in ekonomisti izražali različna mnenja o tem. Odločitve naj še ne bi sprejeli. Zasedanja se bo udeležil tudi slovenski pristojni minister Franc Križanič. Finančni ministri članic območja evra bodo danes, tako kot na vsakem zasedanju evro skupine, govorili o najranljivejših članicah z evrom. To pa so, potem ko sta Grčija in Irska zaprosili za mednarodno pomoč, Portugalska, Španija, Italija in Belgija. Portugalska, Španija in Italija so minuli teden uspešno prestale preizkus na finančnih trgih, a kljub temu so se začeli stopnjevati pritiski za povečanje sredstev v sistemu za zagotavljanje stabilnosti evra. Ena od možnosti, o kateri se razpravlja, je podvojitev sklada. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je pozval, naj bo dogovor o finančni okrepitvi družbe za zagotavljanje stabilnosti evra, ki sedaj predvideva do 440 milijard evrov poroštev, dosežen do naslednjega vrha unije, ki bo 4. februarja.
|
neutral
|
3,423
|
Maribor - Potem ko je mariborsko okrožno sodišče minuli četrtek začelo postopek prisilne poravnave nad telekomunikacijsko družbo T2, v vodstvu družbe verjamejo v uspešnost postopka prisilne poravnave, ki da bo s sanacijo preteklih dolgov družbi pomagal okrepiti temelje in ji omogočil izpeljavo začrtanih projektov. "V naslednjih dneh, morda celo mesecih, čaka družbo T2 obdobje napornih pogajanj z upniki, s katerimi se moramo dogovoriti o načinu in obdobju poravnave," je v pismu naročnikom T2 pojasnil direktor družbe Uroš Rožič. Kot je poudaril, je zelo verjetno, da se bo spremenila tudi lastniška struktura T2, morda celo z vstopom novega partnerja v družbo. Družba, ki je s skoraj 100.000 naročniki drugi največji slovenski ponudnik fiksnih telekomunikacijskih storitev, bo sicer nadaljevala z razvojem storitev in širitvijo ponudbe. Razvoj bodo nadaljevali predvsem v smeri širjenja lastnega optičnega omrežja, dodatni pokritosti z UMTS signalom in uvajanju novih storitev. "Naš cilj je uporabnikom omogočiti izbiro in ponuditi najkakovostnejše storitve po konkurenčnih cenah," je poudaril prvi mož družbe in dodal, da so se ravno zato pred leti odločili za izgradnjo lastnega optičnega omrežja. Zastavljena rast je bila hitra in obsežna. Zaostreni pogoji na finančnih trgih pa so družbi po njegovih pojasnilih onemogočili denarne tokove, ki jih takšna rast zahteva. "Sami tako ne zmoremo več te rasti. Dodaten udarec so nam zadale nekonkurenčne razmere na telekomunikacijskem trgu, še posebej nerešena razmerja do nacionalnega operaterja," je še izpostavil Rožič. Telekom Slovenije je tudi vložil predlog za stečaj, in sicer 17. septembra lani, a je 2. novembra T2 vložil zahtevo za odložitev odločanja o predlogu. Zaradi tega je sodišče 25. novembra odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka odložilo do 3. januarja. T2 je 30. decembra lani nato vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave, zaradi česar je sodišče prekinilo postopek odločanja o predlogu Telekoma Slovenije za začetek stečajnega postopka do konca postopka prisilne poravnave. Zadnji rok za prijavo terjatev je 14. februar Okrožno sodišče v Mariboru je postopek prisilne poravnave začelo 13. januarja in za upraviteljico imenovalo Mileno Sisinger. Upniki morajo svoje terjatve prijaviti v roku enega meseca, zadnji dan za prijavo je 14. februar. Rožič je sicer v pismu naročnikom poudaril, da uvedba postopek prisilne poravnave ne pomeni nikakršnih sprememb za uporabnike njihovih storitev. "Družba T2 bo - tako kot doslej - tudi v prihodnje nemoteno zagotavljala naročene storitve," je pojasnil in dodal, da naročniki obdobja postopka in omenjenih sprememb ne bodo občutili.
|
neutral
|
3,424
|
Ljubljana - Ljubljanske mlekarne bodo s 1. februarjem zvišale cene mleka in mlečnih izdelkov v povprečju za 3,5 odstotka, cene se bodo po posameznih blagovnih skupinah zvišale za do šest odstotkov. Razlog za višanje cen ni dražje surovo mleko, ampak višje cene energentov ter plastične in kartonske embalaže, so danes sporočili iz družbe. "1. februarja po treh letih zvišujemo cene naših mlečnih izdelkov, in sicer v povprečju za 3,5 odstotka. Cene dvigujemo različno po posameznih blagovnih skupinah, in sicer nič do šest odstotkov, kar je manj kot pred tremi leti, ko smo jih v povprečju dvignili za 15 odstotkov," pravi izvršni direktor trženja v Ljubljanskih mlekarnah Grega Ermenc. Razlog za podražitev ni višja cena osnovne surovine, surovega mleka, kot je bilo to pred tremi leti. Družba bo proizvode podražila zaradi višjih cen nafte in zemeljskega plina ter embalaže, ki jo uporablja pri izdelavi svojih izdelkov. A glede na trende višanja cen, ki jih v Ljubljanskih mlekarnah v zadnjem času beležijo tudi pri surovem mleku, ne morejo popolnoma izključiti, da bo februarska podražitev zadnja v tem letu. Kot pravijo, se bodo potrudili, da bi cene mleka in mlečnih izdelkov vse leto ostale na ravni februarskih podražitev.
|
negative
|
3,425
|
Bratislava - Tajvanski proizvajalec elektronike Foxconn namerava okrepiti proizvodnjo v svojem obratu na Slovaškem, v katerem proizvaja LCD-televizorje za japonsko družbo Sony. Zato naj bi v tovarni, ki ima zdaj 3000 zaposlenih, zaposlil okrog 900 dodatnih delavcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na ta način naj bi v letu 2011 proizvodnjo povečali za 50 odstotkov in tako zadostili naraščajočemu povpraševanju, pojasnjujejo v slovaški podružnici Foxconna. Lani je ta tovarna, ki je začela delovati oktobra 2007 in jo je Foxconn lani kupil od Sonyja, proizvedla več kot tri milijone LCD-televizorjev, med drugim tudi iz Sonyjeve serije bravia. Slovaški mediji po poročanju slovaške tiskovne agencije TASR sicer poročajo, da o širitvi v tej panogi na Slovaškem razmišljajo tudi druga podjetja. Južnokorejski Samsung naj bi nameraval ustvariti dodatnih 1000 delovnih mest, tajvanski AU Optronics naj bi na Slovaškem ustvaril 3000 novih delovnih mest.
|
positive
|
3,426
|
Ljubljana - Kongresni turizem je eden ključnih produktov slovenskega turizma. Je produkt z visoko dodano vrednostjo, potrošnja turistov v tem segmentu je najvišja in multiplikativni učinki so na tem področju največji, je ob začetku največje poslovne borze za kongresni turizem za področje jugovzhodne Evrope - Conventa izpostavila direktorica STO Maja Pak. Kot je prepričana direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), je kongresni turizem velikega pomena za desezonalizacijo in generira obiske novih ciljnih skupin. Konkurenčne prednosti Slovenije za izvedbo poslovnih dogodkov predstavljajo naša centralna lega v Evropi, dostopnost ključnih trgov in dobro razmerje med ceno in kakovostjo. "Borza Conventa je velikega pomena za slovenski poslovni turizem. Je največji poslovni dogodek poslovnega turizma v Sloveniji in regiji," je na novinarski konferenci v Ljubljani dejala Pakova. Poudarila je, da Conventa pomeni tudi mednarodno promocijo Slovenije kot turistične in kongresne destinacije. Izpostavila je pet ključnih usmeritev programa dela STO. Med usmeritvami je koncentracija promocije na ključnih emitivnih trgih in razvoj novih trgov in segmentov. Želijo krepiti znamko I feel Slovenia, krepiti spletno trženje, spodbujanje razvoja in trženja zelenega oz. trajnostnega turizma ter krepitev in povečanje učinkovitosti partnerstva in co-brandinga.Turisti si želijo okolju prijaznega potovanja "Turisti si želijo okolju prijaznega potovanja, zaradi česar je Svetovna turistična organizacija že napovedala, da lahko hotelski sektor do leta 2020 porabo energije zmanjša do 30 odstotkov," pravi Pakova. Slovenija pri skrbi za bolj trajnostno ponudbo želi zmanjšati ogljični odtis pri promociji zelenih produktov, spodbuja zelene destinacije, uvajanja trajnostnih procesnih modelov v hotelih. Direktor Zavoda-kongresnoturističnega urada Miha Kovačič je pojasnil, da se na letošnji Conventi predstavlja 140 ponudnikov in devet destinacij jugovzhodne Evrope, in sicer Hrvaška, Črna Gora, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Srbija, Albanija, Italija, Avstrija in Slovenija. Novost je tudi Eko dan Med novostmi letošnje Convente je Eko dan, pa možnost brezplačnega razstavnega prostora za ponudnike jugovzhodne Evrope z nižjim bruto domačim proizvodom. Med drugim bodo podelili tudi nagrado za posebne dosežke v kongresni industriji Niku Račiču, direktorju hrvaškega kongresnega urada. Barbara Vajda s Turizma Ljubljana je poudarila, da je prestolnica v veliki meri odvisna od prihodov tujih gostov, ki jih je ponavadi 95 odstotkov. V strukturi teh gostov jih je 60 odstotkov poslovnih turistov. "Evropski mestni turizem si je od ekonomske krize kot kaže opomogel hitreje kot druge turistične zvrsti, podobno je tudi v Ljubljani. S kazalci za leto 2010 smo zadovoljni. Lani smo našteli 718.000 nočitev, kar je 5,2 odstotka več kot leto prej," je dodala Vajda.
|
positive
|
3,427
|
Slovenska Bistrica - Steklarna Luminos iz Slovenske Bistrice bo kot kaže znova deležna državne pomoči. Potem ko je leta 2009 prejela pol milijona evrov kratkoročnega kredita, ki ga še ni v celoti povrnila, zdaj na ministrstvu za gospodarstvo vladi predlagajo, da podjetju odobri 850.000 evrov dolgoročnega posojila ter 424.000 evrov nepovratne subvencije. Kot so za STA pojasnili na gospodarskem ministrstvu, bodo državno pomoč družbi dodelili za izvedbo celovitega prestrukturiranja, ki ji bo povrnil dolgoročno sposobnost preživetja na trgu. V okviru finančnega prestrukturiranja družbe je predvidena tudi poravnava obveznosti iz naslova kratkoročnega kredita, ki ga ima družba do države, dodajajo na ministrstvu. Ministrstvo za gospodarstvo pa državno pomoč pogojuje s tem, da jim podjetje z nekaj več kot 100 zaposlenimi, ki se ukvarja z barvastimi stekli za svetila in še vedno ni zaključilo prisilne poravnave izpred dveh let, ponudi ustrezno nepremičninsko zavarovanje z vpisom hipoteke v zemljiško knjigo. Prvi mož Steklarne Luminos Darko Boršič, ki je skupaj z Milanom Klepcem preko podjetja Lumen Ars tudi lastnik družbe, je za STA povedal, da imajo v podjetju trenutno dovolj naročil, bremenijo pa jih zaostale obveznosti. Kot je dejal, brez omenjene pomoči ne bodo preživeli, stečaj pa bi imel za regijo pomembne negativne posledice. "Pomoč bo namenjena predvsem za poravnavo zapadlih obveznosti do zaposlenih ter za odpravnine nekdanjim zaposlenim, del denarja pa bomo namenili tehnološki posodobitvi, s katero si bomo zagotovili bolj konkurenčno proizvodnjo," je pojasnil Boršič. Med vzroki za slabše poslovanje je omenil težave v gradbeništvu, v preteklem letu pa so jih še dodatno prizadele težave Merkurja, ki je bil doslej njihov drugi največji kupec.
|
negative
|
3,428
|
Ljubljana - Za krmilo ljubljanske "vnukinje" nemške zavarovalniške skupine Allianz se je z decembrom 2010 zavihtel Iztok Cimperman. Čeprav je družba v dveh letih po vstopu na trg prišla zgolj do neznatnega tržnega deleža, v Allianzu zanikajo, da bi Uroša Klenovška odnesli slabi rezultati. Ne smemo spregledati, da si je Allianz maja 2008 kot cilj zadal, da bi v petih letih zbral od 50 do 100 milijonov evrov zavarovalne premije in zavzel pet odstotkov slovenskega trga. Minili sta že dve leti, cilju pa se z 0,2 odstotka osvojenega trga niso niti približali. Do novembra lani so sicer zbrali za 3,3 milijona evrov premije, od začetka svojega poslovanja pa ustvarili tudi 2,5 milijona evrov izgube. Prav zaradi tega in ne ravno bleščečega poslovanja Allianza na Madžarskem (ta je uradni lastnik podružnice v Sloveniji) so vse glasnejše govorice, da se namerava ta umakniti z našega trga. Lani v prvih devetih mesecih so namreč madžarski družbi premije upadle kar za petino na 92 milijonov evrov, ob tem pa je ustvarila 22 milijonov evrov operativne izgube. "Ne, Allianz namerava intenzivirati in razširiti svojo dejavnost na slovenskem prostoru in ponuditi nove, inovativne rešitve na področju korporativnih zavarovanj. Vse zavarovalne police zavarovalnice Allianz v Sloveniji so pozavarovane od skupine Allianz, največje zavarovalne skupine v Evropi," so zavrnili govorice. Kot so dejali, bodo v prihodnje še z večjo intenzivnostjo delovali na področju zavarovanj pravnih oseb. Dodali so, da so ob koncu leta ponudbo razširili tudi z zavarovanjem odgovornosti vodstvenih delavcev, tako imenovanim D&O zavarovanjem. tomaz.modic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,429
|
New York - Zaradi krepkega padca dobička banke Goldman Sachs v zadnjem četrtletju lanskega leta so se v sredo pocenile tudi delnice drugih bankah, čeprav sta manjši banki Wells Fargo in US Bancorp (USB) v enakem obdobju krepko povečali dobiček. Goldman Sachs je v zadnjem trimesečju v medletni primerjavi zabeležil kar polovico manjši dobiček. Dobiček Goldman Sachsa je v primerjavi z zadnjim četrtletjem 2009 padel za 53 odstotkov na 2,23 milijarde dolarjev oziroma na 3,79 dolarja na delnico. Dobiček je sicer povsem v skladu z napovedmi analitikov. Prihodki so v istem obdobju padli za 10 odstotkov na 8,64 milijarde dolarjev. V celotnem letu 2010 je bil dobiček v primerjavi z letom 2009 manjši za 37 odstotkov in je znašal skupaj 7,71 milijarde dolarjev oziroma 13,18 dolarja za delnico. Prihodki so nazadovali za 13 odstotkov na 39,16 milijarde. Goldman Sachs je lani za plače in nagrade namenil 15,38 milijarde dolarjev, kar je za pet odstotkov manj kot leta 2009. Nižji dobiček Goldman Sachsa je med drugim posledica zmanjšanega obsega prevzemov v lanskem letu, ki so mu prihodke iz finančnega svetovanja znižali za sedem odstotkov. Za 48 odstotkov pa so padli tudi prihodki iz trgovanja z obveznicami, valutami in surovinami. Delnice Goldman Sachsa so se v sredo pocenile za 8,19 dolarja na 166,49 dolarja. Banka USB je medtem v zadnjem četrtletju povečala dobiček za 64 odstotkov na 951 milijonov dolarjev oziroma 49 centov na delnico, ob prihodkih 4,72 milijarde dolarjev, ki so bili za 7,9 odstotka višji kot v zadnjem četrtletju 2009. Analitiki so pričakovali 45 centov dobička na delnico in prihodke v višini 4,54 milijarde dolarjev.
|
negative
|
3,430
|
Ameriška banka Wells Fargo je s četrtletnimi rezultati na nekaterih segmentih poslovanja razočarala. Čisti dobiček banke s sedežem v San Franciscu je tako v zadnjem lanskem četrtletju porasel za 21 odstotkov na 3,41 milijarde dolarjev oziroma 61 centov za delnico. Rezultat je tako nekoliko odstopal od napovedi analitikov, ki so napovedali dobiček v višini 63 centov za delnico. Obenem so se povečali tuji prihodki banke, in sicer za 12 odstotkov na 21,5 milijarde dolarjev.Apple rekordno Tehnološki velikan Apple, katerega vodilni mož Steve Jobs se spopada z zdravstvenimi težavami, je v četrtletnih rezultatih pozitivno presenetil analitike. Čisti dobiček Appla je v zadnjem lanskem trimesečju znašal 6 milijard dolarjev, kar predstavlja visoko, 78-odstotno rast na letni ravni. Hkrati so se močno dvignili tudi prihodki družbe, in sicer za 71 odstotkov na 26,74 milijarde dolarjev, kar je rekordna vsota. Pri tem je prodaja računalnikov mac poskočila za 23 odstotkov na 4,13 milijona, iphonov je bilo prodanih 16,24 milijona (+86 odstotkov), medtem ko je prodaja tabličnih računalnikov poskočila na 7,33 milijona.Goldman Sachs s pričakovanim padcem dobička Ameriška finančna skupina Goldman Sachs je v četrtem lanskem trimesečju utrpela padec dobička, kar je predvsem posledica manjših prihodkov od trgovanja in investicijskega bančništva. Čisti dobiček je tako znašal 2,39 milijarde dolarjev, kar pomeni visok, 52-odstotni padec v letni primerjavi, ki pa so ga analitiki predvideli. Ob tem so se zmanjšali tudi prihodki družbe, a "le" za 10 odstotkov na 8,64 milijarde dolarjev. IBM nad pričakovanji Ameriški proizvajalec osebnih računalnikov IBM je v zadnjem lanskem četrtletju ustvaril 5,26 milijarde dolarjev čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju 2009 ta znašal 4,81 milijarde dolarjev. Prihodki so se prav tako povečali, in sicer za 7 odstotkov na 29 milijarde dolarjev. V družbi so z rezultati zadovoljni in pravijo, da je bilo leto 2010 rekordno, tako po dobičku kot denarnem toku. Vrednost gradbenih del na območju evra navzdol Vrednost gradbenih del na območju evra se je po sezonsko prilagojenih podatkih novembra v mesečni primerjavi zmanjšala za 0,9 odstotka, medtem ko je bil padec v vsej EU manj izrazit pri 0,4 odstotka. Po oceni evropskega statističnega urada Eurostat se je obseg gradbenih del na območju evra novembra na letni ravni znižal za 6,8 odstotka, v vsej sedemindvajseterici pa za 1,7 odstotka. Pripravil Jan Bratanič
|
neutral
|
3,431
|
Domžale - V Skupini Helios so včeraj predali namenu tri velike naložbe in na Količevem odprli vrata najsodobnejšega avtoreparaturnega centra, kjer bodo po besedah predsednika uprave Heliosa Domžale Uroša Slavinca na enem mestu združili razvojne, prodajne in izobraževalne kapacitete avtoreparaturnega programa. Tudi avtoreparaturne premaze na vodni osnovi bodo poslej izdelovali v novem obratu za vodne premaze na Količevem. Skupna naložba v vrednosti 14 milijonov evrov naj bi Helios v približno dveh letih popeljala iz petnajsterice med prvo deseterico izdelovalcev barv in premazov v Evropi. Tretja včeraj odprta naložba je center za kovinske premaze v Preski pri Medvodah. Novi naložbi v Tovarni barv, lakov in umetnih smol Količevo sta odprla gospodarska ministrica Darja Radić in Uroš Slavinec. Slavinec je med drugim dejal, da niso nikoli obžalovali, da se niso tajkunizirali in so ščitili firmo. Je pa dodal, da si želijo miru in stabilnega poslovanja, pri čemer jih motijo prepiri v politiki, skrbi pa jih kriza v Zvonu. Skupina Helios se že danes uvršča v prvo tretjino največjih proizvajalcev premazov na svetovni lestvici in med 15 največjih v Evropi. V več kot 30 podjetjih v 17 državah zaposluje približno 2600 delavcev in svoje izdelke trži v 45 državah sveta. V lanskem letu je Skupina Helios prodajo povečala za štirinajst odstotkov, letos načrtujejo desetodstotno rast prihodkov. anita.vosnjak@dnevnik.si
|
positive
|
3,432
|
Ljubljana - Slovenske železnice so v letu 2010 prepolovile izgubo iz poslovanja. Po prvih ocenah je ta znašala 10,5 milijona evrov, celotna izguba pa je dosegla nekaj manj kot 20 milijonov evrov. Poslovni načrt za leto 2011 predvideva 4,9 milijona evrov izgube iz poslovanja, vodstvo družbe pa si želi že letos doseči pozitivno ničlo. Oceno poslovanja za leto 2010 in poslovni načrt za letos je včeraj obravnaval in potrdil nadzorni svet Slovenskih železnic, ki so v prvih enajstih mesecih lani ustvarile 2,14 milijona evrov izgube iz poslovanja in 8,13 milijona evrov celotne izgube. Poslovni prihodki so bili za 3,2 odstotka boljši od načrtovanih. V tovornem prometu je bilo od januarja do konca novembra prepeljanega 15,8 milijona ton blaga, kar je 11,6 odstotka več od načrtov in 17,2 odstotka več kot lani. V potniškem prometu je bilo prepeljanih 14,8 milijona potnikov, kar je 4,8 odstotka manj od načrtov in za dober odstotek manj kot v enakem obdobju lani. Kot je po seji nadzornikov novinarjem dejal generalni direktor železnic Goran Brankovič, so na lansko izgubo bistveno vplivali tečajne razlike med evrom in švicarskim frankom v višini 8,5 milijona evrov, odpis izgube v naložbo AKS v višini 2,5 milijona evrov in obresti v višini devet milijonov evrov. Brez omenjenih enkratnih vplivov bi železnice po Brankovičevih besedah poslovale bolje. Družba je namreč občutno izboljšala denarni tok, in sicer za 30 milijonov evrov, poleg tega se je namesto za 57 milijonov evrov zadolžila le za 22 milijonov evrov in že odplačala 12 milijonov evrov glavnic. Letos bodo morale železnice odplačati 25 milijonov evrov glavnic in 11 milijonov evrov obresti. Načrt za letos predvideva 4,9 milijona evrov izgube iz poslovanja, Brankovič pa si že za letos želi, da bi železnice uspele ustvariti pozitivno ničlo iz poslovanja, kar sicer predvidevajo strateške usmeritve za leto 2012. "Leto 2012 bo tisto leto, ko bomo lahko rekli, da nismo ne v sanaciji ne v prestrukturiranju in da Slovenske železnice delujejo kot normalno podjetje," je dejal Brankovič.
|
neutral
|
3,433
|
Stockholm - Proizvajalec mobilnih telefonov Sony Ericsson se je lani vrnil k dobičku. Ustvaril je 90 milijonov evrov čistega dobička, potem ko je leto 2009 sklenil z 836 milijoni evrov izgube. Japonsko-švedska družba ta rezultat pripisuje zlasti prodaji svojih pametnih telefonov z Googleovim operacijskim sistemom Android, poročajo tuje tiskovne agencije. Kljub temu da je podjetje po dveh letih izgub znova splezalo na zeleno vejo, pa se je njegova prodaja lani zmanjšala, in sicer za sedem odstotkov na 6,29 milijarde evrov. Razočarali so tudi četrtletni rezultati Sony Ericssona. Čeprav je namreč v zadnjem četrtletju lani zabeležil osem milijonov evrov dobička, kar je precej bolje kot v enakem obdobju leta 2009, ko je pridelal 167 milijonov evrov izgube, namreč ni izpolnil pričakovanj analitikov. Ti so napovedovali, da bo podjetje v zadnjem trimesečju leta 2010 ustvarilo 68 milijonov evrov čistega dobička. Šesti največji proizvajalec mobilnikov na svetovnem trgu je ob tem pojasnil, da so nižji dobiček zabeležili predvsem na račun manjše prodaje. Prodaja Sony Ericssona je med oktobrom in decembrom padla za 13 odstotkov na 1,53 milijarde evrov, medtem ko so analitiki pričakovali, da bo dosegla 1,75 milijarde evrov. Sicer pa je podjetje na poti k dobičku sprejelo številne ukrepe. V zadnjih letih je odpustilo 4000 zaposlenih ter se osredotočilo na pametne telefone z Androidom.
|
neutral
|
3,434
|
Laško - Iz Luke Koper je v teh dneh odplula prva pošiljka izdelkov Pivovarne Laško za kitajski trg. V njej je približno četrt milijona steklenic blagovnih znamk Laško Light, Laško Club, Laško Zlatorog in Laško Dark, ki so namenjene predvsem testiranju odziva kitajskega trga in potrošnikov, so danes sporočili iz Pivovarne Laško. Kitajska kot največja država na svetu po številu prebivalstva in država z eno najvišjih gospodarskih rasti je zelo zanimiva za številne svetovne korporacije, pa tudi za izvozno usmerjena slovenska podjetja. V pripravah za vstop Pivovarne Laško na kitajski trg so kitajski partnerji laškega pivovarja v provinci Zhejiang ustanovili tudi podjetje Lasko International Trade s sedežem v obmorskem mestu Wenzhou, tretjem največjem mestu in gospodarskem središču province. Že samo mesto s približno 7,6 milijona prebivalci ter pristaniščem, preko katerega tradicionalno že več kot 100 let poteka intenzivno trgovanje z Evropo, predstavlja zanimiv trg za izdelke Pivovarne Laško. Po besedah vodje prodaje na tujih trgih v Pivovarni Laško Mitje Velikonje so se po temeljitih pogovorih s kitajskimi partnerji odločili, da s prvo testno pošiljko izdelkov preverijo odziv kitajskih potrošnikov v mestu Wenzhou. V primeru dobrega odziva kitajskih potrošnikov pa lahko kitajski trg predstavlja velik izziv in hkrati perspektivo za Pivovarno Laško.
|
positive
|
3,435
|
Ljubljana - Podizvajalci pri gradnji pomurske avtoceste opozarjajo, da jim glavni izvajalec, družba SCT, ni poravnala več kot pet milijonov evrov za opravljeno delo. Menijo, da bi glede na pogodbena določila sredstva za plačilo iz bančne garancije moral zagotoviti Dars, ki je z SCT podpisal pogodbo. Hkrati opozarjajo, da avtocesta nima uporabnih dovoljenj. SCT je podpisal izvajalsko pogodbo z Družbo za avtoceste v RS (Dars), v okviru katere je predal bančno garancijo za dobro in pravočasno izvedbo del ter za poplačilo podizvajalcev iz naslova te garancije. SCT je dela zaključil, ni pa poplačal podizvajalcev v višini več kot pet milijonov evrov, je za STA povedal predsednik združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu Mirko Požar. Ob tem dodaja, da ima Dars pogodbeno obvezo, da poplača podizvajalce z naslova te bančne garancije, a se po njegovih besedah temu na Darsu izmikajo. Ker podizvajalci zaradi tega niso predali vse potrebne dokumentacije, pomurska avtocesta nima veljavnih uporabnih dovoljenj, je dodal Požar. SCT je sicer konec lanskega leta podal predlog za začetek prisilne poravnave. Na Darsu se zavedajo "resnosti razmer" glede neplačanih računov podizvajalcev družbe SCT za odseke pomurske avtoceste, ki so bili v večini predani prometu v letu 2008. Kot so za STA sporočili iz družbe, predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik vseskozi poudarja, da Dars svoje obveznosti do pogodbenih izvajalcev poravnava v zakonitem roku ter že plačanih del ne more še enkrat plačati. Na Darsu so seznanjeni, da so v okviru graditve pomurskih avtocestnih odsekov še vedno med drugim neporavnani računi glavnih izvajalcev del do projektantov za izdelane projekte izvedenih del in projekte za vzdrževanje, ki plačila pogojujejo z izdajo že izdelane projektno-tehnične dokumentacije, potrebne za pridobitev uporabnih dovoljenj. Kot navajajo, je Dars tudi omenjeno projektno dokumentacijo poravnaval pogodbenim izvajalcem del na podlagi opravljenih in potrjenih del. Ker SCT projektov ni plačal projektantom, je Dars pogodbeno zadržal določena sredstva, še pojasnjujejo v družbi. Glede uporabnih dovoljenj, ki so za poskusno obratovanje potekla sredi avgusta lani, pa pojasnjujejo, da so na ministrstvo za okolje in prostor podali vloge za pridobitev uporabnih dovoljenj, ki se še dopolnjujejo z dokazili. Promet kljub temu poteka normalno in varno, saj imajo vsi odseki pridobljene vse ostale dokumente, ki jih zahteva zakon o graditvi objektov, poudarjajo na Darsu. Na odsekih so bili pred predajo prometu opravljeni tehnični pregledi izvedenih del. Dars je pomursko avtocesto v celoti predal prometu jeseni 2008, sicer pa je bila po odsekih predana prometu v večini v obdobju od maja do oktobra 2008.
|
neutral
|
3,436
|
Ljubljana - Google bo po desetletju spremenil neobičajno vodstveno strukturo, kjer so bili na vrhu združeni trije direktorji. Kot vodja in izvršni direktor do nedavno triglavega velikana bo aprila postal Larry Page, eden izmed ustanoviteljev Googla. Na tem mestu je, sicer samo po imenu, do sedaj deloval Eric Schmidt, ki je pomagal Google popeljati od komaj dobičkonosnega začetniškega podjetja z 200 zaposlenimi vse do najbolj uporabljanega spletnega iskalnika na svetu, z 29 milijardami dolarjev letnih prihodkov. Menjava vodstvene strukture ameriške družbe strokovnjakov ne preseneča. V obdobju, ko se Google sooča z ostro konkurenco Facebooka, je prej omenjeni sistem postal preveč okoren, zlasti moteče pa je bilo dejstvo, da so se odločitve sprejemale prepočasi ali pa sploh ne. Glavni razlog za spremembo doslej izjemno uspešnega modela gre iskati v napetostih znotraj družbe. Svoje nezadovoljstvo so namreč na glas izrazili predvsem najbolj perspektivni in uspešni inženirji v Googlu. Omenjena struktura je namreč marsikatero novost ali novo programsko rešitev enostavno prezrla. Razmere pa so se zaostrile do te mere, da je kar nekaj najboljših kadrov z družbo prekinilo sodelovanje in si poiskalo zaposlitev pri konkurenci. Analitiki spremembe pozdravljajo, saj so enotni v oceni, da je bil sistem "trovladja" preživet. Spoznanje, da je sprememba sistema nujna, ter hitra odzivnost vodilnih, kažeta, da je Google še naprej v dobri "formi". Hkrati pa je poteza močan znak investitorjem, da je Google izjemno samozavesten glede svojega poslovanja. jan.bratanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,437
|
Ljubljana - Ljubljanska borza je nov teden začela s padcem. Indeks blue chipov SBI TOP je današnje trgovanje končal pri vrednosti 839,25 točke, kar je 3,80 točke oz. 0,45 odstotka manj kot v petek. Najbolj so se pocenile delnice Petrola, največjo rast pa so zabeležile delnice Mercatorja. Vlagatelji so opravili za 1,5 milijona evrov prometa. Največ zanimanja so pokazali za najbolj prometne delnice Ljubljanske borze, delnice Krke, s katerimi so sklenili za 577.450 evrov poslov. Zaključni tečaj teh delnic se pri tem ni spremenil in je ostal na petkovi ravni oz. pri 64,20 evra. Prav tako se pri prometu 66.370 evrov ni spremenil zaključni tečaj delnic Gorenja, ki se je v petek oblikoval pri 12,80 evra. Med blue chipi so se najbolj pocenile delnice Petrola (53.210 evrov), ki so zdrsnile za 3,74 odstotka na 255,10 evra, navzdol pa so šle še delnice NKBM (24.900 evrov), ki so izgubile 0,15 odstotka in končale pri 10,28 evra. Na drugi strani so se najbolj okrepile delnice Mercatorja (265.520 evrov), ki so se podražile za 1,95 odstotka na 157 evrov. Pridobile so tudi delnice Telekoma Slovenije (43.440 evrov), katerih zaključni tečaj je zrasel za 0,21 odstotka na 85,98 evra. Zaključna tečaja preostalih delnic v prvi kotaciji sta ostala nespremenjena. Delnice Intereurope, s katerimi je bilo za 6540 evrov prometa, so ostale pri 3,80 evra, delnice Luke Koper pa so ob prometu 41.220 evrov ostale pri 15,25 evra. Po delnicah v standardni kotaciji danes ni bilo večjega povpraševanja. Še največ poslov je bilo sklenjenih z delnicami Save (8180 evrov, -0,60 odstotka na 81,50 evra) in Pivovarne Laško (7550 evrov, -0,72 odstotka na 13,70 evra). Ta kotacija je bila sicer danes večinoma obarvana v rdeče, pri čemer so največ izgubile delnice Aerodroma Ljubljana (1820 evrov), ki so se pocenile za 4,89 odstotka na 17,50 evra. Največjo rast pa so zabeležile delnice Istrabenza (240 evrov), ki so poskočile za 19,58 odstotka na 5,98 evra.
|
negative
|
3,438
|
Ljubljana - Kandidat za vodenje direkcije za korporativno in poslovno upravljanje NLB Skupine je Miran Vičič, član uprave NLB med letoma 2007 in 2009. Uprava NLB se sicer o imenovanju še ni dokončno odločila, vendar informacija o Vičičevem skorajšnjem napredovanju vzbuja precejšnje začudenje. Vičič je namreč solidarno odgovoren za vodenje banke v letih hitrega kreditiranja, zaradi katerega Banka Slovenije lani Mateju Naratu ni izdala dovoljenja za opravljanje funkcije predsednika uprave Abanke. V NLB naših informacij niso ne potrdili ne zanikali, češ da kadrovskih postopkov ne morejo komentirati. Po trditvah naših virov gre razlog za Vičičevo kandidaturo iskati zlasti v majhnem zanimanju preostalih vodilnih za vodenje omenjene direkcije. Poleg Clauda Deroosa, ki je še vedno član uprave banke, bo Vičič kmalu edini predstavnik nekdanje uprave, ki ostaja v NLB. Matej Narat bo namreč predvidoma konec marca prevzel vodenje Save, po naših informacijah pa se bo v prihodnjih mesecih po dogovoru z upravo poslovil tudi Alojz Slavko Jamnik. Od zamenjave uprave konec leta 2009, ko so trije člani prejšnje uprave pristali na sporazumno predčasno prekinitev funkcij, je Miran Vičič pomočnik uprave NLB in direktor upravljalskega centra za plačilne sisteme in zaledne storitve. Direkcijo za korporativno in poslovno upravljanje NLB Skupine do imenovanja novega direktorja vodi Nataša Veselinovič. Veselinovičeva je to funkcijo sredi lanskega leta prevzela od Andreja Hazabenta, vendar je pred kratkim izrazila željo, da bi se vrnila na področje finančnih trgov in zakladništva. Ključna naloga direkcije je izvajanje politike upravljanja in nadzora nad poslovanjem članic NLB Skupine.
|
neutral
|
3,439
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP danes zabeležil 0,07-odstotni padec in trgovanje končal pri 838,68 točke. Vrednost indeksa so navzdol potegnile delnice Mercatorja in Gorenja, ki so se pocenile za 1,91 oziroma 0,08 odstotka. Borzni posredniki so sklenili za 1,68 milijona evrov poslov. Med blue chipi so se, kot omenjeno, pocenile le delnice Mercatorja in Gorenja. Delnice "najboljšega soseda" so ob 21.060 evrov prometa utrpele 1,91-odstotni padec in trgovanje sklenile pri 154 evrov, medtem ko so se Gorenjeve delnice ob 23.470 evrov prometa pocenile za 0,08 odstotka na 12,79 evra. Rast v indeksu so zabeležile delnice Petrola (67.420 evrov, +0,94 odstotka na 257,50 evra), Krke (866.090 evrov, +0,44 odstotka na 64,48 evra) in Nove Kreditne banke Maribor (271.060 evrov, +0,05 odstotka na 10,285 evra). Tečaj delnic Telekoma Slovenije je ob 14.260 evrov prometa ostal nespremenjen pri 85,98 evra. V prvi kotaciji so rast zabeležile še delnice Luke Koper (31.690 evrov, +1,64 odstotka na 15,50 evra), ki je danes objavila poslovni izid za leto 2010, Luka je lani opravila za 15,37 milijona ton ladijskega pretovora oz. 17 odstotkov več kot leta 2009, po predhodnih podatkih pa je ustvarila 119,3 milijona evrov poslovnih prihodkov oz. deset odstotkov več kot leto prej. Ob skromnem prometu so rast zabeležile tudi delnice Intereurope (+1,32 odstotka na 3,85 evra). V standardni kotaciji so se ob prometu nad 10.000 evrov pocenile delnice Aerodroma Ljubljana (10.290 evrov, -0,57 odstotka na 17,40 evra), medtem ko so se podražile delnice Zavarovalnice Triglav (184.270 evrov, +0,06 odstotka na 17,61 evra).
|
neutral
|
3,440
|
Ljubljana - Leopold Poljanšek, predsednik uprave ljubljanske tovarne zaves Velana in večinski lastnik Marlesa, se je odločil poslati Gostinstvo Žalec v likvidacijo. Slednjo so minuli teden že potrdili lastniki Gostinstva Žalec, med katerimi so največje prav družbe, prek katerih Poljanšek obvladuje svoje poslovno omrežje. Lastniki Gostinstva Žalec od likvidacije sicer ne bodo imeli nobenih koristi, saj je bila likvidacijska masa ocenjena na nič oziroma komaj zadošča za pokritje vseh obveznosti. Od družbe, ki je imela še leta 2007 več kot 50 zaposlenih, je ostala le še "lupina". Po dostopnih podatkih ima Gostinstvo Žalec trenutno v lasti le še del večstanovanjske stavbe v Žalcu ter deleže v družbah K-Fin, IMP Tehnomont in Niton. Vse omenjene družbe prek verige podjetij obvladuje prav Poljanšek. Zaradi tega je pričakovati, da bo Gostinstvo Žalec izplačala prav katera od njegovih družb, saj so te družbe za zunanje investitorje nezanimive. Čeprav po likvidaciji ne bo ostalo nič premoženja za lastnike, jo je podprla tudi stečajna upraviteljica D Naložb (40-odstotna lastnica Gostinstva Žalec) Branka Remškar. "Predlog za likvidacijo sem podprla, saj to v ničemer ne spremeni vrednosti naložbe (D Naložbe so celotno naložbo že odpisale, op. p.). Vodstvo Gostinstva Žalec mi je pojasnilo, da družba ne opravlja več nobene dejavnosti in ima le še tri naložbe," nam je pojasnila Remškarjeva. Tik pred iztekom minulega leta je sicer Gostinstvo Žalec prodalo tudi nekatere manjše naložbe in slabe štiri odstotke prednostnih delnic KD Group. Vrednost posla ni znana, po podatkih Centralne klirinško depotne družbe KDD pa je omenjeni paket delnic kupila družba Katena, ki jo prek verige podjetij obvladuje prav Poljanšek. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,441
|
Ajdovščina - Delavci Lipe Plus so včeraj s stavko opozorili, da še vedno niso dobili izplačanih vseh lanskih plač in regresa. V stavkovnih zahtevah od direktorja in lastnika podjetja Petra Šmida zahtevajo polovico lanskega regresa, polovico novembrske in celotno decembrsko plačo ter plačilo prispevkov za zadnja lanska meseca. "Stavko so delavci napovedali že decembra lani, dvakrat smo jo preložili. Ker pa delavci na včerajšnjem zboru delavcev niso dobili od direktorja zadovoljivih odgovorov, so se odločili za stavko," pravi Bojan Kramar, sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Notranjsko. V ponovna pogajanja bodo privolili, ko bodo dobili izplačano polovico plače za lanski november. "Če pa se to ne bo zgodilo do petka, bodo delavci stavkali do izpolnitve vseh stavkovnih zahtev," je jasen sindikalist Kramar. Direktor Lipe Plus Peter Šmid potrjuje, da imajo trenutno težave z izplačilom plač, a zagotavlja, da intenzivno iščejo rešitve. Sedanji zaplet je po njegovih besedah posledica plačila iz tujine, ki ni pravočasno prišlo na njihov račun. "To je veriga, tudi naši kupci imajo težave," pravi Šmid. Lipa Plus je sicer že več mesecev delavcem (trenutno sta zaposlena 102) prispevke in plače plačevala v več delih in z zamudo.
|
negative
|
3,442
|
Ljubljana - "Ko je Merkur odobril posojilo Merfinu, se je sam znašel v težjem likvidnostnem položaju, in rezultati so danes tu. Če Merkur ne bi Merfinu (prek družbe HTC Dva, op. p.) odobril 180 milijonov evrov posojil, se to ne bi zgodilo," je v sredo v Odmevih priznal nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež. Čeprav je potrdil, da je poslovne odločitve, ki so ogrozile preživetje Merkurja, sprejemal sam, pa je krivdo zvrnil predvsem na banke, ki so zahtevale vračilo posojil. "Banke so vedele, kaj se dogaja," je zatrdil Kordež in dodal, da jim je že maja lani predstavil razmere v Merkurju. Toda razmere, ki jih je Kordež predstavil bankam, so bile daleč od realnih. To je med drugim dokazalo tudi popravljeno letno poročilo, ki ga je pripravila nova uprava Merkurja. Sodeč po prvotnem letnem poročilu (revizor je kasneje umaknil svoje mnenje), ki ga je v začetku minulega leta pripravil Kordež, je imel Merkur na zadnji dan leta 2009 295 milijonov evrov kapitala in 13,6 milijona evrov dobička, medtem ko je novo letno poročilo razkrilo, da je izguba znašala 140 milijonov evrov, višina kapitala pa 123 milijonov evrov. Tudi Kordeževih pojasnil, da je Merkur junija, ko se je umaknil z mesta predsednika uprave, še vedno "dokaj solidno posloval", uradni podatki ne potrjujejo. Samo v prvi polovici minulega leta je namreč Merkur ustvaril še dodatnih 100 milijonov evrov izgube, prihodki so se znižali na 191 milijonov evrov, kapital je skopnel na borih nekaj milijonov evrov, skladišča pa so bila praktično prazna. Poslovanje Merkurja se je sicer začelo slabšati že leta 2008, ko so se jim prihodki znižali na 851 milijonov evrov, v letu 2009 pa še za dodatnih 40 odstotkov, le na dobre pol milijarde evrov. Sočasno je Kordež začel menedžerski prevzem reševati tudi na račun dobaviteljev, kar se je kazalo na rasti poslovnih obveznosti in z vse večjimi zamudami pri poravnavanju obveznosti. Da se je uprava Merkurja bolj kot s poslovanjem ukvarjala s samim menedžerskim prevzemom, kaže tudi podatek, da se niso pravočasno odzvali na padec poslovanja, da niso sprejeli nujnih ukrepov programa presežnih delavcev... "Celo za običajne državne pomoči, kot je bila subvencija za skrajšani delovni čas, se ni prijavljalo, čeprav se je v posamičnih enotah in segmentih znotraj podjetja obseg dela zmanjšal tudi za dve tretjini," v načrtu finančnega prestrukturiranja še ugotavljajo v Taxgroup. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,443
|
Ljubljana - Iz Banke Slovenije so včeraj sporočili, da guverner Marko Kranjec (na sliki) odločno zavrača vse očitke Damjana Žuglja, direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), njegovega poziva k odstopu guvernerja pa se v sporočilu za javnost niso dotaknili. Žugelj je zatrdil, da je Kranjec pred parlamentarno preiskovalno komisijo za sporne menedžerske prevzeme lagal glede odgovora ATVP, povezanega z dokazi o domnevno nepravilnem ravnanju centralne banke pri nadzoru bank. Na Banki Slovenijo so povedali, da je guverner na seji komisije "izročil kopijo pisma ATVP, iz katerega nedvoumno izhaja, kateri dokumenti so bili priloženi in katera dejstva so izkazovali". Kranjec naj bi članom preiskovalne komisije tudi pojasnil, da ATVP v odgovoru na pismo centralne banke ni predložila nikakršnih dokazov o domnevno nepravilnem ravnanju, iz njih pa naj tudi ne bi bilo mogoče razbrati, katere nepravilnosti pri nadzoru nad bankami se jim sploh očitajo. Na Banki Slovenije so ob tem znova zatrdili, da bankam v skladu s predpisi ne morejo prepovedati sklenitve določenega posla, saj so zanje pristojne uprave in nadzorni sveti bank. Glede pisma, ki so ga lani avgusta posredovali ATVP in v katerem naj bi šlo za nedopustno poseganje v neodvisnost vodenja postopkov drugega nadzornega organa, so na Banki Slovenije pojasnili, da izmenjujejo informacije med nadzorniki (ATVP in Agencija za zavarovalni nadzor) v skladu s sporazumi o sodelovanju nadzornih organov ter v skladu z zakonom o bančništvu. To po oceni centralne banke ne pomeni poseganja v pristojnosti ali avtonomijo druge nadzorne institucije, saj naj bi bil vsak nadzornik pri vodenju postopkov iz svoje pristojnosti popolnoma neodvisen in naj bi odgovarjal za svoje odločitve. Predsednik vlade Borut Pahor včeraj ni želel komentirati spora med direktorjem ATVP in guvernerjem Banke Slovenije. Povedal je, da se vlada ne bo vtikala v delo neodvisnih institucij, kar koli pa se bo s tem v zvezi zgodilo, pa mora biti po njegovih besedah transparentno in razumljivo. igor.dernovsek@dnevnik.si
|
neutral
|
3,444
|
Pliberk - Potem ko so avstrijske železnice lansko jesen enostransko prekinile mednarodni tovorni železniški promet na progi med Prevaljami in avstrijskim Pliberkom, je bila proga novembra lani ponovno vzpostavljena. A le začasno oziroma do 10. decembra letos. Koroško gospodarstvo temu ni naklonjeno, prav tako ne župani. Avstrijske železnice (Rail Cargo Austria - RCA) so konec septembra lani zaradi ekonomskih razlogov enostransko zaprle 12-kilometrsko progo za tovorni promet Prevalje - Pliberk. Temu so najprej nasprotovali v Sindikatu železniškega prometa Slovenije, še ostrejši je bil odziv koroških županov, ki so izpostavljali nujnost ohranitve prometnice proti Evropi in od vlade zahtevali ukrepanje. Za ohranitev se je zavzel tudi minister za promet Patrick Vlačič, ki pa je opozoril, da morata obe podjetji, slovenske in avstrijske železnice, pri tem najti svoj poslovni interes in seveda tovor, ki bi se na progi še naprej prevažal. Mednarodni tovorni promet preko mejnega prehoda Prevalje - Pliberk je bil nato po posredovanju Slovenskih železnic ponovno vzpostavljen 5. novembra lani. Slovenske železnice so predstavnikom avstrijskega prevoznika RCA izrazile nestrinjanje z enostransko ukinitvijo mednarodnega tovornega prometa čez ta mejni prehod, so STA pojasnili na Slovenskih železnicah. Pogodbo odpovedali novembra lani Mednarodni tovorni promet čez ta mejni prehod namreč poteka v skladu s kooperacijsko pogodbo o predaji in prevzemu pošiljk v mednarodnem prometu med Slovenijo in Avstrijo, ki tako najprej ni bila ustrezno odpovedana. So pa nato avstrijske železnice pogodbo skladno z njenimi določili odpovedale takoj novembra lani. Odpovedni rok poteče konec letošnjega leta, tako da od 10. decembra 2011, ko začne veljati novi vozni red, mednarodni tovorni promet čez ta mejni prehod ne bo več mogoč, pojasnjujejo v Slovenskih železnicah. Poleg koroških županov se za ohranitev proge zavzemajo tudi v koroškem gospodarstvu. Ohranitev proge je nujna za obstoj in razvoj lesne industrije in celotnega koroškega gospodarstva, menijo v Lesni Tovarni ivernih plošč (TIP) Otiški Vrh. Kot so pojasnili za STA, so progo v preteklosti že uporabljali tako za izvoz ivernih plošč kot tudi za uvoz oblega lesa in lepila iz tujine. Ukinitev proge bi tako negativno vplivala na logistične rešitve v okviru poslovanja Lesne TIP. Menijo, da je progo potrebno ohraniti in posodobiti tako, da bo možen prevoz tovora z večjimi osnimi obremenitvami. Hkrati poudarjajo tudi ekološki vidik ohranitve tovornega železniškega prometa. Ukinitev ovira za Metal Ravne Ukinitev proge predstavlja tudi oviro za nadaljnji razvoj podjetja Metal Ravne, pravi glavni direktor Metala Andrej Gradišnik. Metal Ravne, ki je del skupine SIJ - Slovenska industrija jekla, je namreč globalno podjetje, ki veliko surovin kupi v Evropi in v Evropo izvozi več kot polovico vse proizvodnje. Kot je Gradišnik pojasnil za STA, bi v primeru ukinitve ves Metalov promet iz EU in v EU potekal po cestah ali po logistično dražji poti prek Maribora. Daljši transport ni ugoden s stroškovnega vidika, prav tako cestni transport pomeni večjo ekološko obremenitev okolja. Zato si v Metalu Ravne želijo, da bi proga Prevalje - Pliberk delovala tudi v prihodnje.
|
negative
|
3,445
|
Doha - Predsednik republike Danilo Türk bo v torek in v sredo na delovnem obisku v Katarju, v okviru katerega se bo srečal tudi s katarskim emirjem Hamadom bin Kalifo al Tanijem. V ospredju bodo sicer gospodarske teme, a po navedbah iz predsednikovega urada morebitni vstop katarskega letalskega prevoznika Qatar Airways v Adrio Airways ni na dnevnem redu. Predsednik Türk se bo srečal tudi z drugimi visokimi katarskimi predstavniki, na delovnem obisku pa ga bosta spremljala ministra za finance in promet Franc Križanič in Patrick Vlačič. Državi bosta ob tej priložnosti sklenili sporazum o zračnem prometu, ki ga bo v imenu Slovenije podpisal Vlačič, ter sporazum o sodelovanju med Geološkim zavodom Slovenije in družbo Qatar Mining Company, ki ga v imenu zavoda podpisal njegov direktor Marko Komac. Na vprašanje, če bo beseda na obisku tekla tudi o vstopu Qatar Airways v prezadolženega slovenskega letalskega prevoznika Adrio Airways, je svetovalec predsednika za odnose z javnostjo Boštjan Lajovic za STA povedal, da tema ni na dnevnem redu obiska. Na vprašanje, če bodo predsednika v tej bogati zalivski državi spremljali tudi kakšni drugi predstavniki državnih ali paradržavnih ustanov oz. finančnih družb in podjetij, pa je Lajovic odgovoril, da niso v uradni delegaciji.
|
neutral
|
3,446
|
Skupščina Kapitalske družbe (Kad) je včeraj za člane novega nadzornega sveta imenovala Branka Tomažiča, Klemna Ferjančiča, Romana Dobnikarja, Alda Ternovca, Ano Bilbija in Ladislava Rožiča. Njihov mandat traja štiri leta, teči pa je začel že včeraj. Decembra spet dražji uvoženi proizvodi Po podatkih slovenskega statističnega urada so bile cene uvoženih proizvodov decembra v primerjavi s predhodnim mesecem višje za 1,4 odstotka. Cene proizvodov, uvoženih iz držav zunaj območja evra, so se zvišale za 2,2 odstotka, cene proizvodov, dobavljenih iz držav v območju evra, pa za 0,8 odstotka. Decembra padec maloprodaje Realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno je bil decembra lani za 3,3 odstotka nižji kot novembra in za tri odstotke nižji kot decembra 2009. Türk na obisku v Katarju Predsednik republike Danilo Türk bo danes in jutri na delovnem obisku v Katarju, v okviru katerega se bo srečal tudi s katarskim emirjem Hamadom bin Kalifo Al Tanijem. V ospredju bodo sicer gospodarske teme, a po navedbah iz predsednikovega urada morebitni vstop katarskega letalskega prevoznika Qatar Airways v Adrio Airways ni na dnevnem redu. Rimske terme opravile tehnični pregled V hotelu Sofijin dvor v Rimskih termah je včeraj potekal tehnični pregled, kjer je strokovna komisija ugotavljala skladnost in pravilnost zastavljenega projekta. Največ pripomb je komisija izrekla na račun dokončanja del, pri tem pa je treba dopolniti tudi določeno dokumentacijo. Iztekel se je razpis za predsednika in člana uprave SID banke Včeraj se je iztekel razpis za predsednika in člana uprave SID banke. Upravo SID banke, ki je v času finančne in gospodarske krize odigrala pomembno vlogo pri financiranju gospodarstva, trenutno vodi Sibil Svilan, njen član pa je Jožef Bradeško. Več turistov, manj nočitev V vsem lanskem letu se je število prihodov turistov v naši državi zvišalo za odstotek, ustvarili pa so odstotek manj nočitev. Decembra je slovenske turistične kraje in znamenitosti obiskal odstotek več turistov kot decembra 2009, skupaj pa so ustvarili odstotek manj nočitev. Načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur v javno obravnavo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je v enomesečno javno obravnavno poslalo načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur od leta 2011 do 2020. Načrt definira prioritete, služil bo kot vodilo in pripomoček različnim državnim institucijam za doseganje čim večjih sinergij, optimalno izkoriščanje virov in da bi bila javna sredstva smotrno porabljena. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
neutral
|
3,447
|
London - Britanska energetska družba BP je leto 2010 sklenila s 4,9 milijarde dolarjev čiste izgube, potem ko je v letu 2009 ustvarila 13,9 milijard dolarjev dobička. V zadnjem četrtletju je BP, ki je tudi obnovil izplačilo dividend, ustvaril 4,6 milijarde dolarjev dobička (v zadnjem četrtletju 2009 je ta znašal 3,4 milijarde dolarjev). Izguba v lanskem letu je prva letna po letu 1992, k temu pa je najbolj pripomoglo puščanje nafte iz vrtine v Mehiškem zalivu in posledična okoljska katastrofa, za kar bo BP odštel 40,9 milijarde dolarjev, poročajo tuje tiskovne agencije. Do katastrofe, v kateri je umrlo 11 ljudi in izteklo okoli 4,9 milijona 159-litrskih sodov, je prišlo 20. aprila lani. Vrtino so dokončno zacementirali 19. septembra. Od te nesreče je BP že prodal za 20 milijard dolarjev premoženja. Zaradi omejene katastrofe je BP tudi zamrznil izplačilo četrtletnih dividend. Te je družba zdaj obnovila, dividenda pa bo znašala sedem centov na delnico, je potrdil generalni direktor družbe Bob Dudley. Znesek je sicer za polovico nižji od predhodnih.
|
neutral
|
3,448
|
Konkretne rešitve bo nudila delovna skupina Brdo pri Kranju - Predstavniki prometnih ministrstev iz držav ob železniški povezavi München - Istanbul so na današnjem srečanju na Brdu pri Kranju govorili o urejanju infrastrukture, njenem upravljanju in ideji o integraciji menedžmenta prehoda meja ter o promociji desetega koridorja. Konkretne rešitve pa pričakujejo od delovne skupine.
|
neutral
|
3,449
|
maribor - Mariborski nadškofijski ekonom Lojze Cvikl je v današnjem pogovoru za Radio Ognjišče znova zanikal, da bi nadškofija bila zadolžena za 800 milijonov evrov, kot je nedavno pisal italijanski časnik L'Espresso. Dolg se po njegovem nanaša na družbe, ki so v posredni lasti nadškofije, medtem ko njihov neposredni dolg znaša 17,4 milijone evrov. Kot je ob tem pojasnil, je cerkveni dolg nastal za zagotovitev izvajanja vzgojnih, pastoralnih in karitativnih projektov. "Vendar pa je tudi skupen znesek dolgov, ki ga navaja L'Espresso, tak po najbolj črnem scenariju," je poudaril Cvikl, ki je prepričan, da bi bil lahko veliko manjši, če bi svetovalci in banke našli skupen jezik. Cvikl, ki je vodenje nadškofijskega gospodarstva od Mirka Krašovca prevzel novembra lani, je tudi povedal, da članek v italijanskem časniku govori o tem, kot da se je finančni zlom že zgodil. "Kot da je že vse propadlo, da so delničarji že vse izgubili, vendar pa to ni res. Nismo še na tej točki," je zatrdil Cvikl in dejal, da že od lani iščejo različne možnosti za rešitev. Nadškofija za rešitev, ki bi zajemala tudi male delničarje Nadškofija si namreč po njegovem želi najti tako rešitev, ki bo zajela tudi male delničarje. Mednarodni svetovalci so januarja prišli do treh predlogov, zdaj pa so na točki, ko bodo skupaj z bankami izbrali enega. Po Cviklovih besedah morajo banke prepričati v "dobrost tega načrta", ob tem pa priznava, da bo vsaj na začetku vsak nekaj izgubil. Kot je pojasnil, so Gospodarstvo Rast ustanovili zato, da bi lažje financirali vzgojno in pastoralno dejavnost, kar ni bila posebnost, posebnost pa je bila v tem, da se na tej točki niso ustavili. Ko je namreč Gospodarstvo Rast preraslo okvire majhne družbe in se je šlo investiranje v finančni holding, ki prinaša večje tveganje, se je to po njegovem izkazalo za nevarno početje. Cvikl je delno krivdo za današnje stanje pripisal tudi zakonodaji. "Da so holdingi eden za drugim nastajali, danes pa eden za drugim propadajo, je kriva tudi zakonodaja. Ta je še vedno prehodna, očitno obstaja neka napaka v sistemu," je menil Cvikl, ki za razmere krivi tudi banke, ki so v času konjunkture ponujale te možnosti, svojo nalogo pa je slabo opravil tudi nadzorni svet holdinga.Cvikl: Ne gre za tajkunsko zgodbo Očitke, da gre za tajkunsko zgodbo, je Cvikl zavrnil, saj se po njegovem vedenju pri tem ni nihče osebno okoristil. Kot razloge za takšno ravnanje je navedel predvsem dobronamerno naivnost in nepremišljenost, pa tudi nemoralnost, saj iskanje dobička ni v skladu z osnovnim poslanstvom Cerkve. Prvi ekonom mariborske nadškofije je še dodal, da se je tudi premoženje v preteklosti zastavljalo zelo enostavno, saj očitno niso razmišljali, da se lahko razmere spremenijo. Tega v prihodnosti ne nameravajo več početi, saj jim tudi Vatikan ne bi dovolil. Na vprašanje, ali bi morali krivci stopiti v ospredje in priznati svojo krivdo, pa je Cvikl odgovoril, da bi bilo to nujno, saj bi tako tudi verniki situacijo lažje razumeli.
|
negative
|
3,450
|
Velenje - Stečajna upraviteljica Vegrada Alenka Gril bo naslednji teden celjsko okrožno sodišče zaprosila za podaljšanje roka za oddajo osnovnega seznama preizkušenih terjatev do Vegrada. Še vedno namreč niso vpisane vse prijavljene terjatve. "Ustavili smo se pri številu 1676 oz. 350 milijonih evrov terjatev," je Grilova povedala za časnik Večer. V prvih šestih dneh letošnjega leta je namreč terjatve v roku prijavilo veliko upnikov. "Končnega zneska si ne upam napovedati, ker so bili med zadnjimi prijavitelji predvsem veliki upniki," je dejala Grilova in napovedala, da bo skupno gotovo več kot 2000 prijavljenih terjatev. Grilova ocenjuje, da še nekaj časa ne bo jasne slike, koliko je bil Vegrad dejansko zadolžen. Stečajna upraviteljica računa, da bi lahko bilo nekje poleti pripravljeno končno otvoritveno poročilo, iz katerega bo razvidna prava slika podjetja. "Takrat bomo presodili, koliko premoženja je dejansko izterljivega in koliko je na drugi strani prijavljenih obveznosti," je dejala Grilova. Stečaju krovne družbe Vegrad 6. oktobra lani so, kot je znano, sledili tudi stečaji nekaterih hčerinskih družb. Najprej sta to bili družbi Vegrad Inde in Vegrad Montal, kjer sta se stečajna postopka začela že lani, sledili so še drugi. Niso se pa postopki še začeli v podjetjih Vegrad - AV, Gina in Grbina, čeprav je stečajna upraviteljica predloge poslala že pred časom. Pred dnevi je poslala še predloge za stečaj podjetij Vegrad Gradnje in Vegrad IN, s čimer bodo po njenih besedah večje hčerinske družbe "počiščene". Ostanejo še podružnice in tujina.
|
negative
|
3,451
|
Ljubljana - "Plače so drugotnega pomena," je na vprašanje, ali so v Mobitelu zaradi napovedanega desetodstotnega znižanja plač, ki bo doletelo zaposlene v vsej skupini Telekom Slovenije, res pripravljeni stavkati, odgovoril njegov prvi sindikalist Dean Žigon. "Hočem vedeti, da se je na stroških dejansko naredilo vse, čakam pa še, da me prepričajo, da je znižanje plač nujno. Ne nazadnje je Mobitel dosegel svoje načrte, tudi glede stroškov dela. Pogajanja sicer še potekajo, tako da smo še daleč od stavke," nam je dejal včeraj popoldne, tik preden se je soočil z nadzorniki Telekoma, ki jih vodi Tomaž Berginc. Njihova seja je sicer potekala še pozno v večer, tako da ni bilo znano, ali so tudi potrdili načrtovano združevanje Telekoma in Mobitela. Uprava Telekoma Slovenije, ki jo vodi Ivica Kranjčević, je medtem zaradi varčevanja in doseganja načrtovanega dobička sprejela sklep, da se vsem zaposlenim v skupini na delovnih mestih zunaj kolektivne pogodbe s 1. februarjem zniža plača za 15 odstotkov. "Zastavila pa si je nalogo, da se s sindikati oziroma predstavniki zaposlenih v Telekomu dogovori za znižanje plač za deset odstotkov. Enako nalogo imajo tudi vodstva vseh hčerinskih družb v Sloveniji in tujini, razen v Gibtelekomu," so nam pojasnili v Telekomu. "Če bi bili pogovori s predstavniki zaposlenih v vseh družbah uspešni, bi v vsej skupini letos znižali stroške dela za okoli enajst milijonov evrov," so dodali. tomaz.modic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,452
|
Bruselj - Včerajšnji vrh EU je bil posvečen razmeram v Egiptu, energetskim temam in načrtu o paktu za konkurenčnost, ki sta ga predstavila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Pakt, ki naj bi ga predvsem na pobudo Nemčije dokončno sprejeli marca, bi moral zbližati ekonomske politike držav evrskega območja in povečati njihovo konkurenčnost na svetovnih trgih. Na tak način bi tudi poskušali v prihodnje preprečevati dolžniško krizo držav članic in zagotoviti večjo stabilnost evru. V skladu s paktom za konkurenčnost bi znotraj EU prišlo do uskladitve glede pokojninskih reform, davka na dobiček pravnih oseb in tudi energetske politike, uvedli bi tudi mehanizem za omejitev javnih dolgov. V tem smislu bi pakt za konkurenčnost pomenil preseganje in nadgradnjo pakta stabilnosti in rasti, ki je bil sprejet pred uvedbo evra, da bi omejeval primanjkljaj na 3 odstotke BDP, dolg pa na 60 odstotkov BDP. Merklova, ki je glavna pobudnica pakta za konkurenčnost, želi na tak način zaščititi evro. Učinkovitejšo pomoč državam evrskega območja, ki so v finančnih težavah, pogojuje z njihovo odobritvijo pakta. Pravzaprav je njen cilj, da bi evrsko območje in EU na področju gospodarstva postala bolj podobna Nemčiji. Do konca redakcije nam ni uspelo izvedeti, ali so voditelji držav članic na včerajšnjem vrhu EU odobrili oblikovanje enotnega evropskega trga električne energije. Na tak način bi Evropska unija poskušala zmanjšati svojo šibkost na področju oskrbovanja z energijo, tudi z elektriko, saj je med drugim preveč odvisna od ruskega plina. Države članice bi tako odslej proizvajale elektriko za vso Unijo, ne le zase. S tem bi spodbudili konkurenco, zaradi česar bi cene elektrike padle, kar bi pozitivno vplivalo tudi na konkurenčnost evropske industrije na svetovnih trgih. V pogovoru za Der Spiegel je evropski komisar za energijo Günther Oettinger kljub razmeram v Tuniziji in Egiptu izrazil svojo zavezanost projektu vlaganj v gradnjo sončnih elektrarn v severni Afriki. Očitke nemških Zelenih, da onemogoča izrabo sočne energije v Nemčiji, pa je zavrnil takole: "Absurdno je, da bi v Nemčiji vlagali v sončno energijo, če pa lahko v Španiji in severni Afriki za enako vsoto denarja proizvedemo več elektrike s sončnimi kolektorji." Sploh pa naj bi bile takšne dileme povsem odveč, ko bo v EU nastal enoten trg energije. poslovni@dnevnik.si
|
neutral
|
3,453
|
Ljubljana - Naložbe v fotovoltaiko se bodo po pričakovanjih do leta 2015 s sedanjih 35 do 40 milijard evrov zvišale na 70 milijard evrov letno. V EU, ki je po inštalirani moči sončnih elektrarn še vedno vodilna, se bodo investicije zvišale s sedanjih 25 do 30 milijard na več kot 35 milijard evrov letno, ugotavlja ta teden predstavljeno poročilo Solar Generation. Takšna naložbena intenzivnost bi omogočila zvišanje inštalirane moči sončnih elektrarn v svetovnem merilu s sedanjih 40 na 180 gigavatov v letu 2015, predvideva poročilo, ki je skupni projekt Evropskega združenja fotovoltaične industrije (EPIA) in Greenpeacea International. Samo v EU bi se inštalirana moč povečala s trenutnih 28 na skoraj 100 gigavatov do leta 2015, s potencialom rasti vse do 350 gigavatov do leta 2020. Vsako leto bi se v svetovnem merilu prihranilo 1,4 milijarde ton emisij ogljikovega dioksida oziroma 220 milijonov ton v EU. EU bi lahko s tako pospešeno gradnjo sončnih elektrarn v letu 2030 zadovoljila 12 odstotkov, celotni svet pa devet odstotkov energetskih potreb. Evropska fotovoltaična industrija, ki trenutno zaposluje več kot 300.000 ljudi, lahko do leta 2015 zagotovi delo 600.000 ljudem in ima ob ohranjeni podporni politiki še vedno potencial zagotovitve 1,6 milijona delovnih mest do leta 2020. EPIA in Greenpeace International ob tem pozivata politične odločevalce, da bi ohranili sistem podpiranja naložb v fotovoltaiko. Najuspešnejša oblika podpore je zagotovljen odkup električne energije.
|
positive
|
3,454
|
Ljubljana - Družba Zvon Ena Holding mora na podlagi odredbe Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) s 7. februarja v roku treh mesecev od dokončnosti odredbe odsvojiti del svojega deleža v Krekovi družbi za upravljanje investicijskih skladov. ATVP ji je namreč decembra odvzela dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v navedeni družbi. Kot je danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočil Zvon Ena Holding, ATVP v odločbi odreja, da mora prodati del svojega poslovnega deleža v Krekovi družbi za upravljanje investicijskih skladov, ker ji je ATVP odvzela dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v tej družbi. Zvon Ena ob tem sporoča, da odločba na poslovanje Krekove družbe za upravljanje investicijskih skladov in investicijskih skladov, ki jih ta upravlja, ne vpliva. Zvon Ena Holding je po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) edini družbenik Krekove družbe. Holding je tako kot njegov večinski lastnik, finančna družba mariborske nadškofije Gospodarstvo Rast, od 13. januarja insolventen. Njegovo najpomembnejše premoženje je telekomunikacijska družba T-2, ki se je tik pred novim letom znašla v prisilni poravnavi, svoje deleže pa ima še v Abanki, Heliosu, Cinkarni Celje, Petrolu in še nekaterih družbah.
|
negative
|
3,455
|
Ljubljana - Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je med današnjim trgovanjem na Ljubljanski borzi izgubil 11,23 točke oz. 1,33 odstotka in trgovanje sklenil pri 835,35 točke. V prvi kotaciji so največ izgubile delnice Mercatorja, ki so zdrsnile za dobrih pet odstotkov. Vlagatelji so danes opravili za 1,56 milijona evrov poslov. Med delnicami so vlagatelji največ zanimanja pokazali za Krkine delnice, s katerimi so opravili za 718.150 evrov poslov. Zaključni tečaj teh delnic se je znižal za 0,06 odstotka na 63,71 evrov. Mercatorjeve delnice so pri 95.150 evrih prometa zdrsnile za 5,19 odstotka na 156,05 evra, delnice Luke Koper (47.780 evrov) pa za 1,63 odstotka na 14,46 evra. Pocenile so se tudi delnice NKBM (26.440 evrov), ki so padle za 0,96 odstotka na 10,30 evra in delnice Petrola (62.120 evrov), ki so se pocenile za 0,76 odstotka na 253 evrov. V prvi kotaciji so nad gladino trgovali z delnicami Gorenja (15.090 evrov, +1,15 odstotka na 12,79 evra), Intereurope (410 evrov, +0,56 odstotka na 3,39 evra) in Telekoma Slovenije (235.320 evrov, +0,17 odstotka na 86,45 evra). V standardni kotaciji so največ izgubile delnice Delo Prodaje, ki so pri skromnih 920 evrih prometa zdrsnile za 2,91 odstotka na 23 evrov. Delnice Pivovarne Laško (640 evrov) so se pocenile za 0,69 odstotka na 13,60 evra, delnice Zavarovalnice Triglav (22.090 evrov) pa za 0,57 odstotka na 17,30 evra. Rast pa so med trgovanjem zabeležile delnice Save, ki so se pri 11.810 evrih prometa podražile za 0,47 odstotka na 64 evrov.
|
negative
|
3,456
|
Ljubljana - Po dveh zaporednih nedobičkonosnih letih je lani belgijska skupina KBC ustvarila 1,86 milijarde evrov čistega dobička, od tega samo v zadnjem lanskem četrtletju 724 milijonov evrov. Medtem ko Nova Ljubljanska banka, ki je v tretjinski lasti KBC, iz četrtletja v četrtletje poroča o poraznih rezultatih, je KBC nazadnje z izgubo poslovala v prvem četrtletju 2009, ko je ta znašala 3,6 milijarde evrov, razkrivajo včeraj objavljeni rezultati belgijske skupine. Na rast lanskoletnega dobička so pozitivno vplivale predvsem dezinvesticije, glavnino dobička pa je prispevalo poslovanje v Belgiji in srednji ter vzhodni Evropi. Za razliko od minulih let so se opazneje znižale tudi oslabitve, ki so bile v primerjavi z letom prej nižje za več kot tretjino. Konec lanskega decembra je imela 321 milijard evrov sredstev, kar je nekoliko manj kot decembra 2009, medtem ko se je kapital Skupine KBC okrepil za pol milijarde evrov, na 11,1 milijarde evrov. Kapitalska ustreznost je konec minulega leta znašala 12,6 odstotka, medtem ko se je količnik temeljnega kapitala zvišal na 10,9 odstotka oziroma za skoraj dve odstotni točki.
|
positive
|
3,457
|
Januarja so se cene življenjskih potrebščin v Nemčiji povišale za dva odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več od prvih napovedi nemškega državnega statističnega urada Destatis. Glavni generator nekoliko višje inflacije so bile cene energentov, ki so na mednarodnih trgih januarja močno porasle in tako predstavljaje 0,9 odstotne točke rasti cen. Omenimo, da bo svet Evropske centralne banke (ECB) na srečanju marca obravnaval tudi nemško inflacijo, ki bi lahko igrala pomembno vlogo pri dvigu ključne obrestne mere. Total presegel pričakovanja Tretja največja evropska naftna družba Total je v zadnjem lanskem četrtletju v letni primerjavi zabeležila 23-odstotno rast čistega dobička, ki se je povzpel na 2,6 milijarde evrov. Še nekoliko bolj pa se je povečal celoletni dobiček, ki je v letu 2010 znašal 10,3 milijarde evrov in tako tistega iz leta 2009 presegel za dobro tretjino. Pri tem so se prihodki francoske družbe povečali za 21 odstotkov, na 159,3 milijarde evrov. LOreal povečal dobiček Vodilni svetovni proizvajalec kozmetike LOreal je ob bolj učinkoviti oglaševalski kampanji in okrepljenem povpraševanju po kozmetiki lansko leto končal z zelo spodbudnimi rezultati. Čisti dobiček se je okrepil za 25 odstotkov in znašal 2,2 milijarde evrov. Ob tem so prihodki od prodaje lani znašali 9,5 milijarde evrov in so se v primerjavi z letom 2009 povečali za 11 odstotkov. Moodys zniževal bonitetne ocene na Irskem Bonitetna agencija Moodys Investors Service je izkazala zaskrbljenost nad irskim bančnim sektorjem z znižanjem bonitetne ocene šestim bankam. Moodys je znižal ratinge bankam Bank of Ireland, Allied Irish Banks, EBS Building Society, Irish Life & Permanent, Anglo Irish Bank in Irish Nationwide Building Society. Kot glavni razlog pri agenciji navajajo bojazen, da bo nova vlada, ki bo izvoljena prihodnji mesec, precej manj naklonjena finančnim injekcijam v irski bančni sistem. Pripravil Jan Bratanič
|
neutral
|
3,458
|
Ljubljana - Prvi mož SCT Ivan Zidar je tudi uradno potrdil, da se bo za milijardne posle pri gradnji in obnovi domačega železniškega omrežja potegoval skupaj z avstrijskim Porrom. To je Zidar razkril na prvi seji upniškega odbora SCT, ki ga vodi Petrol. "Ker SCT zaradi zakonodaje ne more neposredno nastopati na javnih razpisih za pridobitev del, bodo za dela kandidirala hčerinska podjetja in družba SCT-Porr, d. o. o. Ta je bila ustanovljena zaradi vzajemnega interesa z eno največjih avstrijskih gradbenih družb, da skupno nastopajo pri projektih izgradnje železniške infrastrukture v Sloveniji," je članom upniškega odbora pojasnil Zidar. Po naših informacijah naj bi se podjetje SCT-Porr že prijavilo na enega od razpisov, ki ga je v minulih tednih objavila državna direkcija za vodenje vlaganj v železniško infrastrukturo. O samem podjetju SCT-Porr za zdaj iz javno dostopnih listin ni mogoče izvedeti ničesar, saj jih iz SCT za zdaj še niso predložili sodišču. Medtem ko naj bi imeli Avstrijci po neuradnih informacijah v podjetju 49-odstotni delež, ostaja odprto vprašanje, kdo je dejanski lastnik slovenskega deleža. Zidar je upnikom pojasnil, da je podjetje SCT-Porr v lasti SCT Holdinga. Če to drži, gre za nov indic, ki dokazuje, da bo Zidar postopoma "ugasnil" SCT, d. d., njegove ostanke prepustil upnikom, posle pa pridobival prek novoustanovljenih podjetij, ki jih bo lastniško obvladoval. Edini družbeniki SCT Holdinga so namreč trije menedžerji SCT, med katerimi je s 76-odstotnim deležem daleč najpomembnejši Zidar. Če gre torej verjeti Zidarju, bo ta posle na železnicah, ki so zaradi prisilne poravnave nedosegljivi za SCT, naskakoval s podjetjem, ki ga sam posredno večinsko obvladuje. Pri tem sta ključni dve vprašanji. Prvič, ali bo Zidar na SCT-Porr prenesel tudi del referenc matičnega SCT? Brez njih bo namreč podjetje SCT-Porr veliko težje pridobivalo posle v Sloveniji. In drugič, kaj bi to pomenilo za njegovo iskanje strateškega partnerja za SCT in same upnike? Če bo največji slovenski gradbinec ostal brez nekaterih finančno zdravih hčerinskih podjetij, ki jih je Zidar že prenesel v svojo last, in dela referenc, gre dvomiti v to, da bo kot tak, obremenjen z 245 milijoni dolgov do bank in podizvajalcev, katerega od tujih partnerjev sploh še zanimal. Posebna zgodba so upniki, med katerimi so tudi državne banke. V SCT so v načrtu finančnega prestrukturiranja napovedali, da bodo v prihodnjih dveh letih skupaj ustvarili skoraj 450 milijonov evrov prihodkov, in med tržnimi potenciali navedli tudi dela na železnicah. Ker teh ne bodo mogli izvajati brez referenc, bi lahko njihov prenos na SCT-Porr pomenil konec upanja na uspeh prisilne poravnave "starega" SCT. Če si Ivan Zidar po novem veliko obeta od sodelovanja s Porrom, pa mu je obenem očitno padla v vodo namera o prenosu še dveh hčerinskih podjetij SCT v obliki stvarnega vložka v novo podjetje SCT Skupina. Čeprav je v gradivu za prisilno poravnavo razkril, da je bila SCT Skupina ustanovljena konec lanskega leta, je upniškemu odboru zdaj zatrdil drugače. "SCT Skupina ni bila in ne bo ustanovljena," je članom pojasnil Zidar. Preobrat gre najbrž pripisati več vzrokom. Poleg odmevnosti, ki jo je sprožilo Dnevnikovo razkritje Zidarjevega načrta, je imel zelo verjetno velike težave pri iskanju cenilca, ki bi prižgal zeleno luč nameravani lastniški operaciji. Zidar je v osnovni kapital novega podjetja SCT Skupina kot stvarni vložek SCT želel prenesti deleža v podjetjih SCT Stanovanjski inženiring in Tovarna asfalta Črnuče, kljub temu pa imel bi večinski delež v novem podjetju njegov SCT Holding, ki bi vanj vložil le 40 odstotkov delnic "starega" SCT. Čeprav je ta v prisilni poravnavi, so vrednost teh delnic pri Zidarju ocenili na kar 8,5 milijona evrov. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
3,459
|
Laško - Hypo Alpe Adria bank in Pivovarna Laško sta dosegli načelni sporazum o reprogramu posojila v višini 58 milijonov evrov, ki v odplačilo zapade danes, je STA izvedela iz virov blizu laške pivovarne. V Pivovarni Laško pa so za STA povedali, da so pogovori glede reprograma posojila v teku. Pivovarna Laško je posojilo, ki ga je najela pri Hypo Alpe Adria banki, zavarovala z delnicami družbe Delo, prošnjo za podaljšanje posojila pa je poslala januarja letos. Če omenjena banka ne bi reprogramirala posojila, bi potem lastniki Dela postali Avstrijci. Posojilo Pivovarni Laško je prvič zapadlo v plačilo septembra lani, vendar se je upravi laške pivovarne s takratnim vodstvom Hypo banke uspelo dogovoriti za podaljšanje posojila. Tokratno podaljšanje roka odplačila posojila mora Laščanom potrditi vodstvo banke na Dunaju, Pivovarna Laško pa naj bi za podaljšanje posojila ponudila tudi dodatna zavarovanja. Pivovarna Laško ima do bank upnic skoraj 450 milijonov evrov dolga, od tega približno 340 milijonov evrov kratkoročnega. Že lani naj bi v odplačilo zapadlo 190 milijonov evrov kratkoročnih posojil. Pivovarna Laško želi zato v letošnjem letu prodati naložbe v Mercatorju, Delu in Fructalu. V primeru odprodaje teh naložb v celoti bi načrtovani finančni dolg skupine konec prihodnjega leta znašal še okoli 160 milijonov evrov. Nadzorni svet Pivovarne Laško je sicer že septembra potrdil spremenjeno in dopolnjeno strategijo skupine laške pivovarne do leta 2014. Temeljna predpostavka sprejete strategije je preoblikovanje v pogodbeni koncern, njen temeljni del pa je tudi razdolževanje in odprodaja investicij, ki so se nakopičile v času, ko je družbo vodil Boško Šrot. Šrot je poslovni imperij, ki ga je močno prizadela finančna kriza, zgradil okoli mreže lastniško povezanih podjetij, pomembno vlogo je igrala finančna družba Infond Holding. Pivovarno Laško je prevzel leta 2005, managerski prevzem pivovarne pa je izpeljal v letih 2008 in 2009. Po njegovih navodilih naj bi nekdanja "slamnata" lastnica družbe Kolonel Danijela Raković julija 2006 kupila podjetje Kolonel, ki je kasneje prevzelo Center Naložbe, ta pa družbo Infond Holding, prek katere je potem Šrot prevzel Pivovarno Laško. Domnevno oškodovanje Pivovarne Laško preiskuje tudi skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala. Državno tožilstvo je po neuspešni vložitvi neposredne obtožnice februarja vložilo zahtevo za preiskavo v zadevi managerskega odkupa Pivovarne Laško in Istrabenza.
|
neutral
|
3,460
|
Madžarski energetski velikan Mol je v zadnjih treh mesecih preteklega leta ustvaril 33 milijard forintov čistega dobička (127,7 milijona evrov), kar je 79-odstotno povečanje na letni ravni. Kljub temu pa je poslovni izid nekoliko razočaral analitike, ki so v povprečju pričakovali 44,1 milijarde forintov dobička. V omenjenem obdobju pa so se povečali tudi prihodki družbe, in sicer za 18 odstotkov na 1170 milijard forintov (4,3 milijarde evrov). Barclays z rastjo dobička Angleški finančni skupini Barclays je v celotnem lanskem letu, z zmanjševanjem stroškov zaradi slabih posojil in močnim povečanjem dobička v delu investicijskega bančništva, uspelo povečati dobiček. Banka je tako lani ustvarila 3,56 milijarde funtov čistega dobička (4,25 milijarde evrov), kar je 36 odstotkov več kot v letu 2009 in tudi za dobrih 350 milijonov funtov bolje od napovedi analitikov. Ob tem so oslabitve in rezervacije lani padle kar za 30 odstotkov na 5,67 milijarde funtov, divizija investicijskega bančništva pa je povečala dobiček pred obdavčitvijo kar za 94 odstotkov na 4,78 milijarde funtov. Italijansko gospodarstvo zraslo za 1,1 odstotka Po predhodnih podatkih italijanskega statističnega urada se je italijanski BDP v letu 2010 povečal za 1,1 odstotka, medtem ko se je samo v zadnjem četrtletju lani povečal za 1,3 odstotka na letni in 0,1 odstotka v četrtletni primerjavi. Rast je spodbujala višja dodana vrednost v kmetijstvu in storitvah, medtem ko se je dodana vrednost v industriji zmanjšala. Statistiki so ob tem opozorili na proces zaviranja rasti, v tretjem četrtletju se je namreč italijansko gospodarstvo v primerjavi z drugim četrtletjem povečalo za 0,3 odstotka. Ob koncu leta 2010 0,3-odstotna gospodarska rast v območju evra Gospodarstvo območja evra se je v zadnjem lanskem četrtletju v primerjavi s predhodnim obdobjem okrepilo za 0,3 odstotka, povsem enaka rast pa je bila zabeležena tudi v tretjem četrtletju. V celotni EU je bila rast v zadnjem četrtletju nekoliko nižja, in sicer 0,2-odstotna, medtem ko je bila v tretjem četrtletju višja, 0,5-odstotna. V prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat je bila rast BDP evrskega območja v zadnjem četrtletju lani v letni primerjavi dvoodstotna, v celotni Uniji pa 2,1-odstotna. Območje evra z zunanjetrgovinskim primanjkljajem V decembru je območje evra v trgovini v primerjavi s preostalim svetom imelo 500 milijonov evrov primanjkljaja, potem ko je imelo leto prej 3,2 milijarde evrov presežka. Po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat se je sezonsko prilagojeni izvoz decembra v primerjavi z novembrom zmanjšal za 0,4 odstotka, uvoz pa za 1,1 odstotka. Celotna EU je v zunanji trgovini decembra lani ustvarila 10,5 milijarde evrov primanjkljaja, kar je manj kot decembra 2009, ko je primanjkljaj dosegel 2,9 milijarde evrov. Izvoz se je decembra na mesečni ravni zmanjšal za 0,3 odstotka, uvoz pa za 0,4 odstotka. Pripravila Jan Bratanič in sta
|
neutral
|
3,461
|
Ljubljana - Pri novem večjem poslu pri obnovi slovenskega železniškega omrežja se obeta spopad "težkokategornikov". Na razpis za izvajalca druge etape nadgradnje železniške proge med Pragerskim in Mursko Soboto, ki je ocenjen na približno 50 milijonov evrov, so se tako prijavili trije ponudniki. Poleg GH Holdinga Blaža Miklavčiča, ki je ponudbo oddal skupaj s SGP Pomgradom in Eprojektom, za posel kandidira tudi avstrijski Porr, ki je pred kratkim ustanovil skupno podjetje s SCT Holdingom Ivana Zidarja. Ta je pred dnevi na seji upniškega odbora SCT napovedal, da bo s Porrom skupno nastopal na projektih izgradnje železniške infrastrukture. Ob tem velja spomniti, da sta se Miklavčič in Zidar za delež pri delitvi železniške pogače prvič spopadla že sredi leta 2008. Takrat je direkcija za vodenje naložb v javno železniško infrastrukturo na razpisu za izvajalca del pri modernizaciji proge Divača-Koper sprva izbrala SCT, njeno odločitev pa je razveljavila državna revizijska komisija. Po ponovnem pregledu ponudb je direkcija, ki je pred tem ponudbo GH Holdinga izločila iz ocenjevanja kot nepravilno, izbrala ponudbo za 65 milijonov evrov, ki sta jo skupaj oddala avstrijski Swietelsky in CM Celje. Kljub temu je GH Holdingu, ki so ga ustanovili SGP Pomgrad, Kraški zidar in Konstruktor, uspelo priti do dela posla. CM Celje ga je namreč oktobra 2009, torej le mesec dni po odločitvi direkcije, najel za podizvajalca, kar je holdingu prineslo 10 milijonov evrov. Kot tretji ponudnik se je na razpis za nadgradnjo proge Pragersko-Murska Sobota prijavil konzorcij, ki ga vodi SŽ Železniško gradbeno podjetje (ŽGP). To je v večinski lasti SŽ, reference pa so mu ostale še izpred desetih let, ko je naša država zgradila zadnjo novo železniško progo (do Madžarske). V konzorciju s SŽ ŽGP nastopata še SŽ Projektivno podjetje, ki lastniško ni povezano s SŽ, in Tegrad. Medtem ko je prvo že pred časom kot edini ponudnik dobilo dobrih 11 milijonov evrov vredno pripravo projektov pri obnovi in elektrifikaciji proge Pragersko-Hodoš, je družba Tegrad v lasti Janeza Javorška, nekoč zastopnika sindikata v propadlem Siteepu. Javoršek je Tegrad kupil lani od GPL Gradenj Boža Lazarevića. Rok za oddajo ponudb se je sicer iztekel konec prejšnjega tedna, pri čemer še ni znano, ali so na direkciji za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo, ki jo vodi Andrej Godec, že odprli ponudbe in kdaj bodo izbrali izvajalca. Ta bo moral zamenjati spodnji ustroj 35 kilometrov dolge proge, zagotoviti njeno predvideno osno in dolžinsko obremenitev ter vzpostaviti pogoje za dvig hitrosti vlakov. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
3,462
|
Washington - Svetovna banka je v torek sporočila, da so višje cene hrane od junija 2010 do januarja letos v državah v razvoju v revščino pahnile dodatnih 44 milijonov ljudi. Predsednik banke Robert Zoellick je opozoril, da so se cene hrane povzpele na nevarno raven. Po njegovem mnenju lahko to dodatno zaplete že tako negotov položaj na Bližnjem vzhodu in v srednji Aziji, kjer lahko višje cene hrane povzročijo nove proteste oziroma imajo druge družbene ali politične posledice. Cene hrane po svetu bodo tudi na dnevnem redu dvodnevnega ministrskega zasedanja držav skupine G20, ki se začenja danes v Parizu. Zoellick je mednarodno skupnost pozval, naj si ne zatiska oči pred problemom in naj ustrezno ukrepa, da se cene ne bodo zvišale še bolj. Indeks cen hrane Svetovne banke je od oktobra lani do januarja letos poskočil za 15 točk in je le za tri točke pod zadnjim vrhom, doseženem na višku svetovne gospodarske krize leta 2008. Med vzroki za višje cene hrane so katastrofalne suše in neurja ter drugi ekstremni vremenski pojavi v zadnjem letu dni. Visoke cene hrane sicer še niso prizadele vseh svetovnih regij. Podsaharska Afrika se zaenkrat dobro drži, ker je bila zadnja letina obilna. Edino Burundi in Kamerun se soočata s 40-odstotnim povečanjem cen fižola. Več težav je na Bližnjem vzhodu, v Aziji, delih Latinske Amerike, vzhodni Evropi in srednji Aziji.
|
negative
|
3,463
|
Ljubljana - Vlada se je včeraj lotila plačilne nediscipline s paketom zakonov. Predvideni ukrepi so bili podrobno predstavljeni že večkrat, tako je znano, da se med drugim uvaja 60-dnevni plačilni rok, javni organi bodo svoja naročila plačevali v 30 dneh, uvaja pa se tudi obvezni večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Najbolj žgočo razpravo je v javnosti povzročila odločitev vlade, da uzakoni najdaljši možni plačilni rok, in sicer pri 60 dneh. Čeprav doslej o možnostih izjem ni bilo govora, je minister za finance Franc Križanič (na sliki) po včerajšnji seji vlade povedal, da je dopuščena možnost daljšega roka, a le če je ta dogovorjen pisno in če tak rok ne prestavlja nepravičnega pogodbenega dogovora. Možnost dogovora o daljšem plačilnem roku je dopuščena zasebnim subjektom - zakonsko določen maksimalni rok je sprožal predvsem pomisleke o prevelikem poseganju v ustavno pravico svobodne gospodarske pobude - medtem ko javni organi možnosti podaljšanja roka ne bodo imeli. Ti bodo račune plačali v 30 dneh. Dolžnik bo moral svojo obveznost v sistem večstranskih pobotov prijaviti v 15 dneh od nastale zamude. Sprva bo pobote mesečno izvajal Ajpes, pozneje pa bodo izvajalca izbrali na javnem razpisu. "Pričakujemo, da bo tako pobotanih kar nekaj terjatev, tako da bo gospodarstvo razbremenjeno tega bremena, ki se je nabralo kot snežna kepa," je povzel Križanič. Ob tem velja pojasniti, da je po trenutnih podatkih Ajpesa, ki zdaj vključujejo le zadeve, že zaupane v reševanje sodiščem, neplačanih več kot 400 milijonov evrov. Kolikšen bo tak znesek, ko bodo dolžniki sami prijavljali zapadle dolgove, je mogoče le ugibati. Spreminja se tudi zakon o davku na dodano vrednost. Do odbitka DDV bodo upravičeni le tisti, ki bodo svoj dolg iz naslova računa tudi poplačali. V kolikor bodo odbitek uveljavljali brez poravnave računa, se jim bo za ta znesek povečala davčna obveznost. V primeru zamude s plačilom odbitka ne bo smel uveljavljati v davčnem obdobju, v katerem je potekel rok za plačilo računa. Vlada spreminja tudi zakon o javnem naročanju, s katerim izvajalcem naročila onemogoča, da bi kot podizvajalca prijavili svojo povezano družbo in se tako ognili neposrednemu plačilu naročnika. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
3,464
|
Ljubljana - "Neplačevanje je v Sloveniji dobilo takšne razsežnosti, da je bila vlada prisiljena ukrepati," je včeraj pojasnil minister za finance Franc Križanič. S predlogi treh zakonov, ki jih je vlada sprejela v četrtek, se bo po ocenah Križaniča pri plačilni disciplini vzpostavil večji red. Vodja sektorja za finančni sistem pri ministrstvu za finance Irena Vodopivec pravi, da bo po novem najdaljši rok plačil za javne organe znašal 30 dni, za gospodarske subjekte pa 60 dni. Mogoče so tudi izjeme, in sicer v primeru obojestranskega dogovora in če ne bo šlo za nepošten dogovor. Pomembna rešitev predloga zakona o preprečevanju zamud pri plačilih je tudi prva prijava v večstranski pobot medsebojnih obveznosti, ki jo bo moral prijaviti dolžnik. Medtem ko bo v letošnjem in prihodnjem letu pobote izvajal Ajpes, bo vlada konec letošnjega leta na javnem razpisu izbrala izvajalca večstranskega pobota, ki mu bo podelila koncesijo. "Predlog zakona uvaja tudi register protestiranih menic zaradi neplačil. Notarji takšen register vodijo že zdaj, po novem pa bo centraliziran pri Ajpesu. Ta evidenca bo javno dostopna, tako da se bodo vsa podjetja lahko seznanila, kakšno boniteto imajo nasprotne stranke," razlaga Vodopivčeva. Dodaja, da bodo nadzor nad zakonom izvajale inšpekcijske službe. Po Križaničevih besedah ta zakon pomeni implementacijo direktive EU o preprečevanju zlorab pri zamudah ob plačilih. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar pojasnjuje, da je direktiva sprejeta in da vsak dan pričakujejo, da bo objavljena v evropskem uradnem listu. V primeru kršitve zakona, tako Vodopivčeva, so predvidene sankcije od sto do deset tisoč evrov za gospodarske subjekte, z globo od 50 do 5000 evrov pa bo kaznovana odgovorna oseba gospodarskega subjekta ali javni organ. Jožica Kastelic, vodja sektorja za davčni in carinski sistem ministrstva za finance, pravi, da je namen zakona o dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost vplivati na plačilno disciplino pri davčnih zavezancih. "Tisti davčni zavezanec, ki dobavitelju ne bo plačal v na novo določenih rokih, bo moral povečati svojo davčno obveznost v višini uveljavljenega zneska odbitka davka na dodano vrednost, v primeru, da bo pred tem že uveljavil odbitek davka na dodano vrednost. Če bo zamujal s plačilom, odbitka pa ne bo uveljavil, ga ne bo smel uveljaviti v davčnem obdobju, v katerem mu je potekel rok za plačilo računa," razlaga Kasteličeva. Dodaja, da ko bo davčni zavezanec plačal račun dobavitelju, bo lahko naknadno uveljavil odbitek davka na dodano vrednost, in sicer v obdobju, v katerem bo račun plačal. Direktorica direktorata za javno naročanje pri ministrstvu za finance Miranda Groff Ferjančič pa razlaga, da bo nova zakonodaja glede javnega naročanja onemogočila neplačevanje podizvajalcev. "Na novo smo določili definicijo podizvajalca, tako da ti ne morejo več biti povezane osebe. Ker je neposredno plačevanje po obstoječi zakonodaji obvezno le za prvi krog, se je pogosto dogajalo, da so ponudniki na javnih razpisih kot podizvajalce prijavljali podjetja, s katerimi so bila ta povezana," pojasnjuje Ferjančičeva. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
3,465
|
London - Bonitetna agencija Standard & Poor's je znižala bonitetno oceno Libiji, in sicer z A- na BBB+, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Severnoafriški državi, ki se že več dni sooča z nasiljem, pri čemer naj bi umrlo več kot 200 ljudi, je bonitetno oceno že v ponedeljek z BBB+ na BBB, znižala tudi bonitetna agencija Fitch. V Standard & Poor's so ob tem pojasnili, da bi lahko bonitetno oceno kmalu znova znižali, saj pričakujejo, da se bodo nemiri v tej z nafto bogati severnoafriški državi nadaljevali. Kot so dodali, bo gospodarska stabilnost Libije, če rešitve za trenutno krizo ne bo, zelo ogrožena. Podobno so v ponedeljek razmišljali tudi v Fitchu. V obrazložitvi znižanja bonitetne ocene so pojasnili, da so se za to odločili zaradi izbruha politične krize v državi, do česar je prišlo zaradi zahtev protestnikov po odstopu dolgoletnega voditelja Moamerja Gadafija. Pri tem Fitch skrbi predvsem morebitno širjenje krize na področje libijske proizvodnje nafte. Ta država je namreč ena največjih proizvajalk črnega zlata na svetu, poleg tega pa ima tudi največje potrjene zaloge nafte v Afriki. Tuje naftne in plinske družbe že umikajo svoje osebje iz Libije ali pa se na to pripravljajo. Sicer pa je politično tveganje, povezano s pomanjkanjem demokracije, že vključeno v bonitetno oceno Fitcha, pri čemer je Libija edina država v naboru te bonitetne agencije, ki nima državnega dolga. Glede na krepko državno bilanco presega celo Saudsko Arabijo. Fitch, ki Libijo ocenjuje šele nekaj let oz. od kar je država odprla svoje gospodarstvo in izboljšala svoje odnose z Zahodom, je napovedal, da bi lahko bonitetno oceno Libiji zmanjšal še za dve stopnji. Če bi državi uspelo izpeljati politične reforme in ustaviti nemire, pa bi se ocena lahko ustalila.
|
negative
|
3,466
|
Kranj, Naklo - Kranjsko okrožno sodišče je danes ustavilo postopek z ugovorom proti vodenju prisilne poravnave Merkurja. Upravitelj prisilne poravnave Ladislav Hafner je namreč po tem, ko je Merkur pridobil naknadno soglasje upniškega odbora in sodišča za opravljeno prodajo nepotrebnih službenih vozil, ugovor umaknil. Hafner je konec januarja v skladu s svojo dolžnostjo vložil ugovor na vodenje prisilne poravnave Merkurja, ker je podjetje decembra brez soglasja sodišča prodalo nepotrebna službena vozila. Po Hafnerjevem opozorilu je Merkur postopkovno napako odpravil z vložitvijo dokumentacije za naknadno pridobitev soglasja. Potem ko se je z opravljeno prodajo že strinjal upniški odbor, je sodišče 11. februarja izdalo naknadno soglasje k prodaji presežnih vozil za skupno kupnino skoraj 265.000 evrov in soglasje za prodajo drugih poslovno nepotrebnih osnovnih sredstev dolžnika za skupno kupnino dobrih 5.000 evrov. Na tej podlagi je upravitelj danes umaknil svoj ugovor in sodišče je, kot je razvidno iz sklepa, objavljenega na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, ustavilo postopek z ugovorom. Tako tudi narok za obravnavo ugovora, ki je bil sklican za 25. februar, ne bo potreben. Zoper vodenje prisilne poravnave Merkurja po umiku ugovora Hafnerja in že predhodnem umiku ugovora s strani družbe SIP strojna industrija tako ni več ugovorov, ki jih je bilo mogoče vložiti v roku treh mesecev od začetka postopka prisilne poravnave. Glede na to, da vsaj uradno izraženih dvomov v uspeh prisilne poravnave ni, predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak pričakuje, da se upniki s predlagano poravnavo strinjajo in bodo pristopili k potrebni konverziji terjatev v lastniške deleže ter bodo kasneje tudi izglasovali samo prisilno poravnavo.
|
negative
|
3,467
|
Ljubljana - SID banka, v lasti države, je minulo leto končala s 5,8 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je ta leto prej znašal manj kot milijon evrov. Znesek oslabitev je banka medtem skoraj podvojila, saj so se te z 18,9 milijona evrov leta 2009 lani zvišale na več kot 32 milijonov evrov. Pri rezervacijah je banka beležila pozitiven rezultat, saj so leta 2009 stroški rezervacij znašali skoraj dva milijona evrov, lani pa je banka beležila pozitiven rezultat v višini 1,7 milijona evrov. SID banka je lani podvojila čiste obresti, saj so se te z 21,5 milijona evrov zvišale na več kot 40 milijonov evrov. Obrestna marža banke se je zvišala z 0,87 na 1,14 odstotka, zvišala pa se je tudi vrednost kreditiranja banke, in sicer tako bank kot podjetij. Posojila bankam so se od leta 2009 do lani zvišala z 2,3 na nekaj manj kot tri milijarde evrov, posojila komitentom, ki niso banke, pa so se zvišala za nekaj več kot 100 milijonov evrov na okoli 800 milijonov evrov. Skupina SID banka, kamor poleg banke sodita še SID - Prva kreditna zavarovalnica ter sorazmerno tudi skupina Prvi faktor, je lani zabeležila 11,3 milijona evrov dobička, medtem ko je leto prej ustvarila 5,4 milijona evrov izgube. Stroški oslabitve skupine so lani znašali skoraj 39 milijonov evrov, medtem ko so leto prej znašali 23,6 milijona evrov.
|
negative
|
3,468
|
Washington - Pogodbo za izdelavo zračnih tankerjev za ameriško vojsko v vrednosti okrog 35 milijard dolarjev je v četrtek dobil ameriški Boeing, ki je tako že drugič v desetletju premagal evropsko podjetje European Aeronautic Defence and Space (EADS) oziroma proizvajalca letal Airbus. EADS se lahko pritoži. Novica iz Pentagona je navdušila politike in ljudi iz zveznih držav Washington in Kansas, kjer bodo sestavljali nove tankerje, razočarala pa Alabamo, kjer je nameraval tankerje izdelovati EADS. Odločitev Pentagona je zadnja v dolgih letih dvoboja, ko je pogodbo najprej dobil Boeing, vendar jo izgubil zaradi korupcije v procesu izbire. Nato je zmagal ameriški Northrop Gruman skupaj z EADS, leta 2008 je bila zmaga razveljavljena in leta 2010 je bil razpisan nov natečaj, pri katerem Northrop Gruman več ni sodeloval. Boeing in EADS sta sicer tudi zapletena v spor pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) zaradi prejemanja nedovoljenih subvencij. WTO je lani razsodil, da subvencije dobiva Airbus, letos pa tudi, da jih dobiva Boeing. Namestnik obrambnega ministra William Lynn je sporočil, da je tokrat odločila cena. Obe podjetji sta izpolnili vseh 372 obveznih pogojev za pridobitev pogodbe, Boeing pa je na koncu zahteval manj denarja in ker je bila razlika v ceni večja od enega odstotka, so pogodbo dodelili podjetju s sedežem v Chicagu. Boeing bo uvodoma dobil 3,5 milijarde dolarjev za razvoj in izdelavo prvih štirih letal. Prvi polet naj bi bil opravljen do leta 2015, Boeing pa mora do leta 2017 zračnim silam predati 18 tankerjev. Pogodba predvideva izdelavo 179 zračnih tankerjev, kasneje pa morda še več. Delnice Boeinga, ki bo tankerje zasnoval na modelu potniškega letala 767, so se nemudoma podražile za 2,44 dolarja na 73,20 dolarja. Ameriške zračne sile morajo nujno obnoviti svojo floto zračnih tankerjev, ki ameriškim oboroženim silam dajejo svetovni domet, saj se lahko letala preko teh letečih bencinskih črpalk napolnijo z gorivom med poletom brez pristanka. Zadnji zračni tanker v uporabi je bil izdelan leta 1965, večina pa konec 50. let prejšnjega stoletja in piloti, ki jih krmarijo takrat niso bili niti rojeni. Za Boeing to pomeni 50.000 novih delovnih mest. "To je velika zmaga za ameriške delavce, vojsko in letalsko industrijo," je izjavila demokratska senatorka iz države Washington Patty Murray. Boeing je v pet milijonov dolarjev vredni oglasni kampanji sebe predstavljal, kot "ameriško podjetje" v nasprotju z evropskim EADS, ki bi sicer letala delal prav tako v ZDA, natančneje v mestu Mobile v Alabami. Republikanski senator iz Kansasa, kjer bo Boeing prav tako delal tankerje Pat Roberts, je dejal, da je "nebo spet modro". Njegov strankarski kolega iz Alabame Dick Shelby pa je dejal, da je razočaran, čeprav ne tudi presenečen. Prepričan je, da gre za umazano politiko Chicaga. Od tam je predsednik ZDA Barack Obama, njegov novi šef kabineta William Daley, prav tako iz Chicaga, pa je od leta 2006 sedel v upravnem odboru Boeinga. Bela hiša zatrjuje, da Daley ni vplival na izbiro, kakor tudi ne Obama, ampak je bila to odločitev zračnih sil in Pentagona. Shelby meni, da je zmagala politika, ker je imel EADS zagotovo veliko boljše letalo, kot pa Boeing.
|
neutral
|
3,469
|
Ljubljana - Družba Nama je lani zabeležila 15,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je devet odstotkov manj kot leta 2009 in tudi devet odstotkov manj od načrtovanih. Čisti dobiček se je medtem zvišal za šest odstotkov na skoraj 605.000 evrov. S poslovnim izidom se je danes seznanil tudi nadzorni svet družbe. Recesija, ki se je lani nadaljevala in se še dodatno poglabljala se je odrazila tudi na poslovanju Name, je v letnem poročilu, objavljenem na spletni strani Ljubljanske borze, zapisala uprava družbe in dodala, da sta se spremenjeno obnašanje kupcev in manjša kupna moč odrazila predvsem na strani prihodkov. Ustvarjeni čisti dobiček družbe, ki je v letu 2010 zaključila celovito prenovo veleblagovnic v Ljubljani in Škofji Loki, je z 605.000 evri precej nad načrtovanim, saj je uprava predvidela, da bo dosegel 166.000 evrov. Prilagajanje novim zahtevam trga in konkurence, skrb za kupce in zadovoljevanje njihovih potreb ter dvigovanje ugleda blagovne znamke Nama v skladu s strateškim razvojem družbe ostaja vodilo Name, je v poročilu še poudarila uprava družbe in dodala, da so uresničevanje ključnih strateških projektov, nenehna širitev trgovinske ponudbe in nadgradnja storitev odraz dolgoročne razvojne strategije. Nama je konec leta zaposlovala 182 delavcev oz. osem manj kot leto prej. Lani je družbo zapustilo 14 zaposlenih, ki so jih le delno nadomestili z zaposlitvijo šestih novih sodelavcev in tako nadaljevali z racionalizacijo števila zaposlenih, h kateri so pristopili zaradi vpliva gospodarskih razmer na trgu. Največji lastnik Name, ki je bila ustanovljena leta 1946, je KD Kapital, ki ima 48,49-odstotni delež. Sledijo Zavarovalnica Triglav (38,05 odstotka), delniški vzajemni sklad Triglav steber I (10,97 odstotka), Triglav naložbe (1,01 odstotka) in mali delničarji (1,48 odstotka).
|
neutral
|
3,470
|
Nova Gorica, Podgorica - Hitova odvisna družba Hit Montenegro s sedežem v črnogorskem Pržnem je lani ustvarila skoraj tri milijone evrov čistega dobička, so sporočili iz Hita. Dodali so, da se je se je prvi mož Hita Drago Podobnik na sestanku s črnogorskim premierjem Igorjem Lukšićem dogovoril, da bo ta država še naprej zagotavljala pogoje za delovanje Hita Montenegro. Kot so v sporočilu za javnost tudi zapisali v Hitu, je bruto realizacija Hita Montenegro lani znašala 18 milijonov evrov, kar predstavlja 7,3-odstotni delež ocenjene realizacije skupine Hit za leto 2010. Igralnica Hita Montenegro v letovišču Maestral je lani zabeležila več kot 56.000 obiskov. "Uspeh odvisne družbe je brez dvoma prispeval k skupnemu uspehu poslovne skupine Hit, ki je v letu 2010 za skoraj 40 odstotkov zmanjšala izgubo v primerjavi z letom 2009," so poudarili. Dodali so, da so dosežki Hita Montenegro pomembni tudi za poslovanje matične družbe, ki je z racionalnim poslovanjem lani glede na predlani izgubo zmanjšala za skoraj 70 odstotkov. "Matična družba Hit je tako predčasno zaključila prvo izmed treh faz sanacijskega programa in že v letu 2011 načrtuje poslovanje z dobičkom," so še pojasnili. Sicer pa bo Hit v letovišče Maestral na črnogorski obali letos investiral pet milijonov evrov. Maestral je edini turistični kompleks na črnogorski obali, ki deluje vse leto, da bi bili bolj konkurenčni, pa bodo v omenjeni Hitovi odvisni družbi letos poskrbeli za posodobitev svoje igralniško-zabaviščne ter konferenčne ponudbe v tem letovišču. Hit Montenegro predstavlja eno vodilnih turističnih podjetij v Črni gori, zdaj pa ga vodi Danjel Mlečnik. Podobnik se je v Črni gori mudil konec prejšnjega tedna.
|
positive
|
3,471
|
Ljubljana - Vladni predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih je na včerajšnji seji parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko dobil rdečo luč. O predlogu zakona, ki določa obvezen 60-dnevni plačilni rok z možnostjo dogovora o daljšem roku ter uvaja obvezni pobot, bodo člani odbora znova razpravljali danes. Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih je deležen številnih kritik gospodarstva, zdaj pa je svoje pomisleke izrekla še zakonodajnopravna služba državnega zbora. Medtem ko je državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar predlog zakona označila za sledenje evropski direktivi, ki jo Slovenija spričo specifičnega položaja še nadgrajuje, so v zakonodajnopravni službi mnenja, da ne gre za nabor ukrepov, temveč nabor sankcij. Opozorili so, da je v predlogu zakona vrsta nejasnosti in nedoslednosti. Uzakonjen 60-dnevni plačilni rok - ministrstvo za finance je sprva predlagalo brezpogojni 60-dnevni rok, a so nato na vladi dodali možnost pismenega dogovora o daljšem roku - bo prizadel predvsem domače dobavitelje, opozarjajo predstavniki gospodarstva, saj bodo kupci svoja naročila preusmerili v tujino, kjer bodo plačilni roki ugodnejši. Še najbolj sporen je po mnenju gospodarstva obvezen pobot, v katerega naj bi bile vključene tudi vse obveznosti, nastale pred uveljavitvijo zakona. Če upoštevamo, da je trenutno po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) sodiščem v reševanje zaupanih za več kot 400 milijonov evrov neplačanih zadev, lahko samo ugibamo, kolikšen znesek bo dejansko zapadel v pobot. Po zakonu bo namreč prijava v pobot obvezna za vse zneske 15. dan po zapadlosti v plačilo. Upnik, ki bi tako bil pripravljen čakati na gotovinsko plačilo, bo prisiljen v pobot terjatev, posledično pa naj bi se po mnenju gospodarstvenikov likvidnost še dodatno zmanjšala. So pa člani odbora za obravnavo na plenarni seji pripravili novelo zakona o DDV, ki neplačnikom onemogoča uveljavljanje odbitka DDV, in zakona o javnem naročanju, s katerim onemogočajo zlorabo neposrednih plačil podizvajalcem.
|
negative
|
3,472
|
Ljubljana - Potem ko je Agrokor javno potrdil svojo namero za prevzem Mercatorja, je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) po besedah njenega direktorja Damjana Žuglja sprožila postopek nadzora. Žugelj več ni želel razkriti, po naših informacijah pa je na Agrokor včeraj že poslal prošnjo za pojasnila o prevzemni nameri. Še več težav bi lahko imel Agrokor z drugim regulatorjem, Uradom za varstvo konkurence, ki bi v primeru prevzema oziroma že ob nakupu četrtine družbe presojal skladnost koncentracije s pravili varstva konkurence. Krepitev prevladujočega položaja na trgu je namreč sporna s stališča evropske, slovenske in hrvaške zakonodaje. In zakaj se je ATVP odločila ukrepati? Prevzemna zakonodaja med drugim določa, da mora prevzemnik pred objavo ponudbe za prevzem o tem obvestiti Agencijo za trg vrednostnih papirjev, upravo tarče in Urad za varstvo konkurence. Tega v konkretnem primeru Agrokor sicer po dostopnih informacijah (še) ni storil. Če na podlagi razmer na trgu kapitala izhaja, da namerava prevzemnik objaviti prevzem in če se med drugim cena delnice na borzi pomembno zviša, lahko ATVP od prevzemnika zahteva, da se v 24 urah izjasni, ali namerava dati prevzemno ponudbo. Gre za tako imenovano izjavo o prevzemni nameri, ki jo mora prevzemnik tudi objaviti. Če prevzemnik potrdi, da namerava objaviti prevzem, pa mora v mesecu dni objaviti ponudbo za prevzem. V primeru, da tega ne stori, je sankcioniran na ta način, da leto dni ne sme objaviti ponudbe za prevzem. Poleg regulatorjev poteze Agrokorja budno spremlja tudi vladajoča slovenska politika, ki tako kot v zadnjih dveh letih tudi zdaj ni naklonjena lastniškemu vstopu Agrokorja v Mercator. Po včerajšnjem neformalnem sestanku vladnih predstavnikov je bil kmetijski minister Dejan Židan odločen: "Z našega stališča je Agrokor nesprejemljiv kupec Mercatorja. Ministri smo se v zadnjih dneh veliko pogovarjali o tej zgodbi, informirali tudi predsednika vlade in osebno ocenjujem, da je splošno prisotno mnenje, da moramo v takšnih zgodbah ščititi slovenski interes. Seveda pa je jasno, da prihaja čas, ko lahko regulatorji začnejo opravljati svojo vlogo." Da je Agrokor nezaželen kupec, je utemeljil s tem, da ogroža interes slovenske proizvodnje hrane, ki je za državo strateškega pomena. V kmetijski proizvodnji in predelavi hrane zaposluje namreč skoraj sto tisoč ljudi, kot država in kot del regije pa mora Slovenija tudi zagotavljati maksimalno stopnjo prehranske varnosti. Kot drugi razlog je Židan omenil, da je bila Agrokorjeva trgovska veriga v preteklosti sovražno nastrojen partner do slovenske živilskopredelovalne industrije, veliki sistemi pa svoje obnašanje zelo težko spremenijo. Tudi če Agrokor ne bi bil vertikalno organiziran sistem, ne bi prinašal sinergij, saj Mercator in Agrokor delujeta v isti regiji oziroma na istih trgih. Ker pa gre še za vertikalno organiziran sistem, Agrokor išče sinergijske učinke za svojo verigo, kar dodatno ogroža slovensko proizvodnjo hrane, je opozoril. Židan je poudaril tudi, da je na podlagi bilanc enostavno ugotoviti, da je Mercator kapitalsko bolj ustrezno podjetje in bi po logiki moral biti Mercator kupec Konzuma. "Poznana pa je zgodba Slovenije proti tako imenovanim tajkunom in nobene potrebe ni, da če preganjamo lastne tajkune, nimamo podobnega odnosa tudi do tujih tajkunov. Izjemno pomembno je, da ne dovolimo, da je Mercator del reševanja zapletene poslovne zgodbe Agrokorja," je dodal. Ob tem je izrazil dvom tudi o bančnem sistemu, ki v Sloveniji skoraj ne servisira več svojih poslovnih partnerjev, na primer Unicredit, ima pa nasproten odnos na Hrvaškem. "Zlasti je treba preveriti, ali s pritiskom na slovenske poslovne partnerje celo ne izsiljuje neoptimalne prodaje Mercatorja." vesna.vukovic@dnevnik.si suzana.rankov@dnevnik.si
|
negative
|
3,473
|
Tripolis - Zaradi nemirov, ki pretresajo državo, je morala Libija za polovico zmanjšati proizvodnjo nafte, je danes za francosko tiskovno agencijo AFP dejal vodja državne naftne družbe Šukri Ganem. Po navedbah Ganema je več vzrokov za zmanjšanje proizvodnje nafte. Eden je ta, da so tuji delavci zapustili državo, saj se v Libiji več ne počutijo varne, odšli pa so tudi domači delavci. Kot je ob tem poudaril Ganem, je bila večina tujih delavcev tehnikov, prav njihov odhod pa je vplival na to, da so morali zmanjšati proizvodnjo nafte. Ganem, ki je de facto tudi libijski minister za nafto, ni želel razkriti natančnejših podatkov o sedanji proizvodnji nafte v Libiji, ki jo že več tednov pretresajo spopadi in protesti proti režimu Moamerja Gadafija. Ganem je še dejal, da nobena od naftnih rafinerij med nemiri in spopadi ni bila poškodovana in da Libija nadaljuje s proizvodnjo in izvozom nafte. Po podatkih Mednarodne agencije za energijo Libija običajno na dan proizvode 1,6 milijona sodčkov na dan, od tega jih 85 odstotkov izvozi v Evropo. Po ocenah strokovnjakov na vzhod Libije, kjer so se sredi februarja začeli protirežimski nemiri, odpade dve tretjini libijske proizvodnje nafte.
|
negative
|
3,474
|
Maribor - Uprava Tovarne vozil Maribor (TVM) je danes opoldne na mariborsko sodišče vložila zahtevo za začetek stečajnega postopka, so za STA potrdili na okrožnem sodišču v Mariboru. S tem se bo, kot kaže, le zaključila agonija 140 zaposlenih, ki so s stavko že od novega leta neuspešno skušali izsiliti poplačilo zaostalih obveznosti. Pojasnil uprave, ki je s tem prehitela zaposlene, saj so ti nameravali to sami storiti v ponedeljek, za takšno odločitev STA ni uspela dobiti, saj naj bi bil direktor Janez Lipuš nedosegljiv. Da so z vloženo zahtevo seznanjeni, pa je za STA potrdil vodja stavkovnega odbora in prvi sindikalist v podjetju Franjo Trojner. Kot je pojasnil, jih je Lipuš osebno že obvestil, da je bila zahteva za stečaj zares vložena. "Za nas je takšna odločitev uprave dobra, saj bodo šli tako postopki hitreje in smo mogoče pridobili vsaj dva tedna. Res pa je, da to ni noben razlog za veselje, saj smo zaposleni vseeno razočarani, ker smo zelo navezani na podjetje in avtobuse," je dejal Trojner in dodal, da je bilo tudi Lipušu vidno žal, da se je vse skupaj tako izteklo. Uvedba stečaja, ki jo mora sicer potrditi še sodišče, je bila pričakovana, čeprav je lastnik podjetja, družba Viator & Vektor, še 18. februarja obljubljal, da je našel novega, vendar nerazkritega lastnika. Takrat so sporočili, da so pogodbo z zainteresiranim kupcem že podpisali, a se je to, kot kaže, izkazalo zgolj za zavajanje zaposlenih in javnosti. Vložitev zahteve za stečaj so popoldne potrdili tudi v Viator & Vektorju. V izjavi za javnost, pod katero sta podpisana Lipuš in glavni izvršni direktor skupine V&V Milan Šajn, sicer niti z besedo ni omenjeno, kje se je zataknilo pri domnevno že sklenjenem dogovoru s kupcem, so pa obžalovali, da so bili pri iskanju ugodne rešitve za mariborsko tovarno neuspešni. "V prepričanju, da izdelki, znanje, zmogljivosti in naročila, ki jih TVM ima, zagotavljajo uspešno poslovanje, smo si v zadnjih dveh letih od nastopa finančne in gospodarske krize prizadevali, da poiščemo strateškega partnerja oz. kupca tovarne. Pogovori so potekali z različnimi potencialnimi partnerji iz Slovenije in tujine, iskali smo tudi mnoge druge rešitve, ki bi omogočile nadaljevanje proizvodnje in razvoj podjetja," so zapisali v V&V in dodali, da so se zaman trudili pridobiti tudi obratna sredstva za proizvodnjo s strani bank, takšna sredstva pa so lastniki zagotavljali tudi sami. TVM, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov, je v krizi že dve leti. Ker je večkrat prišlo do zamud pri izplačilu osebnih dohodkov, so delavci 3. januarja začeli stavko, ki se je nadaljevala vse do danes. Podjetje jim dolguje plači za december in januar, prav tako ni plačalo vseh obveznosti do pokojninske in zdravstvene blagajne in odpravnin že odpuščenim delavcem in prihodnjim upokojencem.
|
negative
|
3,475
|
Ljubljana - Ljubljanski proizvajalec embalaže Saturnus Vogel&Noot (nekdanji Saturnus Embalaže) odslej sodi pod okrilje ameriške multinacionalke Silgan Holdings. Ta je namreč od avstrijske skupine Vogel&Noot Holding za 260 milijonov evrov kupila njeno celotno dejavnost proizvodnje kovinske embalaže, pod katero spada tudi Saturnus. Koliko je znašala kupnina za Saturnus, ni znano, saj so razkrili le kupnino za celotno divizijo. Poleg Saturnusa je namreč Silgan Holdings kupil še 11 proizvodenj v državah srednje in vzhodne Evrope. Saturnus je sicer Vogel&Noot Holdings prevzel že leta 2005, ko je za družbo odštel okoli 15 milijonov evrov. Pod okriljem avstrijske skupine Saturnus sicer ni dosegel rasti poslovanja, saj so prihodki družbe po letu 2005 praktično stagnirali med 18 in 21 milijoni evrov. So pa Avstrijci po prevzemu število zaposlenih v ljubljanski družbi zmanjšali za polovico. Ta je imela tako konec leta 2009 le še 126 zaposlenih. Kakšne načrte ima ameriška multinacionalka s Saturnusom, za zdaj ni znano. Pod okriljem koncerna, ki je na borzi vreden več kot 2,5 milijarde dolarjev, je kar 83 proizvodenj v Severni in Južni Ameriki, Evropi in Aziji, med njihovimi največjimi strankami pa so med drugim tudi L'oreal, Kraft Foods, Johnson&Johnson, Heinz Group, Nestle, PepsiCo, Coca-Cola, Procter&Gamble in Unilever. Poleg proizvodnje jeklenih in aluminijevih posod za hrano koncern proizvaja tudi plastične posode, pokrovčke ter vakuumsko in toplotno izolirano embalažo. Lani je Silgan Holdings ustvaril 3,1 milijarde dolarjev prihodkov in 144,6 milijona dolarjev čistega dobička, letos pa v koncernu načrtujejo med 175 in 185 milijoni evrov čistega dobička. Konec lanskega decembra je imela Skupina Silgan Holdings 2,2 milijarde dolarjev sredstev in 686 milijonov dolarjev kapitala. Kako je lani posloval Saturnus, za zdaj ni natančno znano, po neuradnih podatkih pa so leto 2010 končali z rekordnih 1,8 milijona evrov čistega dobička. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,476
|
Ljubljana - "Skupina Pivovarna Laško bo morala prodati vse premoženje, ki ni povezano z osnovno dejavnostjo, saj je to eden od pogojev bank za reprogram posojil," je včeraj povedal predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko, ki se z bankami že več mesecev dogovarja za reprogram posojil in moratorij za odplačilo glavnice. Kot dodaja Zorko, Skupina Pivovarna Laško brez prodaje najmanj 200 milijonov evrov naložb in premoženja ne bo mogla več zagotavljati razvoja ali obnoviti proizvodnih linij. "Trenutno so naše najmlajše proizvodne linije stare okoli deset let, več pa smo jih že v celoti amortizirali," še pojasnjuje Zorko, ki si neuspešno prizadeva tudi za oblikovanje pogodbenega koncerna, ki bi omogočil združitev proizvodenj vseh družb iz Skupine Pivovarna Laško. Banke trenutno družbam iz Skupine Pivovarna Laško posojila podaljšujejo za le nekaj mesecev, vsak reprogram pa Laščanom še dodatno poveča stroške financiranja. Banke so sicer Laščanom začasno že odložile plačevanje obrokov na njihova dolgoročna posojila, banka Hypo pa jim je do konca septembra podaljšala posojilo, za katero so Laščani zastavili Delo. Po besedah Zorka sta Pivovarni Union in Laško lani odplačali okoli 20 milijonov evrov glavnice in plačali prav toliko obresti na njihova posojila. Trenutno ima Skupina Pivovarna Laško okoli 400 milijonov evrov posojil, za normalno poslovanje pa bi morali po ocenah Zorka finančni dolg znižati na od 120 do 180 milijonov evrov. Finančne težave Skupine Pivovarna Laško občutijo tudi njeni dobavitelji, saj jim račune trenutno plačujejo z okoli 20 do 60 dni zamude.
|
negative
|
3,477
|
Ljubljana - Banke tudi letos nadaljujejo oblikovanje rezervacij in oslabitev. Januarja so bile te z vrednostjo 36,4 milijona evrov za četrtino višje kot januarja lani. Na 92 milijonov evrov izgube pred obdavčitvijo in 91 milijonov evrov čiste izgube bančnega sistema v minulem letu so banke januarja zabeležile "le" 21,7 milijona evrov dobička. Ta je za tretjino nižji od dobička bank januarja lani. So pa banke januarja povečale financiranje gospodarskih družb in podjetij. Obseg posojil se je glede na konec minulega leta povečal za 147 milijonov evrov, medtem ko je na letni ravni kreditiranje gospodarstva še vedno beležilo 1,4-odstoten upad. Na drugi strani so banke prvič v zadnjih dveh letih januarja zmanjšale kreditiranje gospodinjstev. To se je na mesečni ravni zmanjšalo za 57 milijonov evrov, na letni ravni pa še vedno beleži 8,5-odstotno rast. Potem ko je Banka Slovenije minule mesece opozarjala na preveliko rast stanovanjskih posojil - pri stanovanjskem kreditiranju so po podatkih centralne banke aktivne predvsem banke v večinski tuji lasti - je bil obseg novoodobrenih stanovanjskih posojil januarja manjši kot v mesecih prej. Januarja je bančnemu sistemu, ki nadaljuje razdolževanje v tujini, sredstva znova zagotovila država. Ta je pri bankah deponirala nekaj manj kot 900 milijonov evrov, ki jih je pridobila z izdajo 10-letne obveznice.
|
neutral
|
3,478
|
Ljubljana - Koprska finančna družba Interfin Naložbe je še pred zadnjo stopničko do dokončnega prevzema Modre Linije Holding in iztisnitve 9600 malih delničarjev. Konsolidacijo lastništva bodo v Interfinu izvedli kar z družbo za upravljanje Primorski skladi, s katero bodo dokapitalizirali Modro Linijo Holding oziroma jo bo Interfin prodal Modri Liniji Holding in na ta način zbral sredstva za financiranje izključitve malih delničarjev. Uprava Modre Linije Holding, ki jo vodi Žarko Ždralič, je sicer že zaprosila Agencijo za trg vrednostnih papirjev za pridobitev kvalificiranega deleža v Primorskih skladih. Nadzorni svet Modre Linije Holding je v ponedeljek sprejel tudi predlog za povečanje osnovnega kapitala, vendar za zdaj podrobnosti še niso znane. "Ali bo Modra Linija kupila Primorske sklade ali pa bomo z njimi dokapitalizirali družbo, še ni dokončno dorečeno in je odvisno tudi od odločitve ATVP," je povedal predsednik uprave Interfina in nadzornega sveta Modre Linije Holding Leon Klemše. "Raje bi videli, da bi delničarji Modre Linije svoje delnice prodali, saj v tem primeru ne bi bili prisiljeni v izredne ukrepe, kot je iztisnitev malih delničarjev," je še pojasnil Klemše, a ob tem dodal, da ima več tisoč delničarjev za manj kot 100 evrov delnic. Dokončni prevzem Modre Linije Holding je sicer predpogoj za združitev obeh družb, ki jo v Interfinu načrtujejo že več let. S pripojitvijo Modre Linije bi se namreč opazneje izboljšala finančna struktura Interfina Naložb, ki ima po zadnjih podatkih 62-odstotni delež dolgov v financiranju, medtem ko ima Modra Linija Holding ob 30 milijonih evrov kapitala za le 3,6 milijona evrov posojil. Lani je Modra Linija Holding ustvarila 1,2 milijona evrov čistega dobička, medtem ko so Interfin Naložbe po besedah Klemšeta leto končale z minimalnim dobičkom. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,479
|
Maribor - Večina upnikov se je pred pol leta odločila preprečiti stečaj MTB v upanju, da jim bo to podjetje v lasti Blaža Mlinariča v prihodnosti ponudilo kakšen posel in ga tudi plačalo. Vendar njihova podpora prisilni poravnavi z napovedanim komaj 25-odstotnim poplačilom, s katerim so se upniki odpovedali nezavarovanim terjatvam, vrednim več kot 10,1 milijona evrov, ni učinkovala. Viktor Lednik, direktor MTB, je namreč stavkajočim zaposlenim včeraj prišel sporočit, da ni uspel skleniti dogovora z bankami, zato bo čez približno deset dni na sodišču vložil zahtevo za stečaj. Zaposleni v podjetju MTB stavkajo od 25. februarja, od uprave pa terjajo izplačilo najmanj polovice januarske plače, poplačilo posojil ter nakazilo stroškov za prevoz na delo. Ker nimajo denarja za potne stroške, je večina stavkala doma. Stavkovni odbor je upravi postavil pogoj, da mora dolgove delavcem poplačati do minulega ponedeljka ali sprožiti stečaj. Uprava je svojo odločitev sprejela z dnem zamude. MTB je samo eno izmed večjih mariborskih podjetij, ki je v minulem mesecu šlo na boben, stečaji Stavbar Gradenj, Cestnega podjetja Maribor, Tovarne vozil Maribor so izbrisali več kot tisoč delovnih mest. Pridružilo se jim bo še približno 120 zaposlenih MTB, ki bodo po predvidenem scenariju prejeli prvo socialno podporo šele maja. "Zdaj nam ne preostane drugega, kot da bomo šli iskat delo v tujino, saj ga tukaj gotovo ne bomo našli," je dejal eden izmed razočaranih zaposlenih v MTB. Informacija, ki mu jo je včeraj sporočil direktor, ga ni presenetila. "Saj smo vedeli, kako stoji podjetje. Še pred dnevi sem videl, kako so z dvorišča (lastniško povezanega op. p.) Gradbenega podjetja Ptuj na veliko odvažali material. Tudi na sedežu MTB so v minulih dneh gorele luči pozno v noč." V programu prisilne poravnave je uprava MTB načrtovala, da bo lani ustvarila približno 35 milijonov prihodkov. Po besedah lastnika Blaža Mlinariča pa je njegovo podjetje uspelo ustvariti komaj 20 milijonov evrov prometa. Za primerjavo: prihodki so v letu 2008 presegli znesek 75 milijonov evrov. tomaz.klipsteter@dnevnik.si
|
negative
|
3,480
|
Ljubljana - Potem ko so obrtniki in podjetniki v začetku meseca državljansko nepokorščino začeli s prošnjami za odlog plačil prispevkov in davkov, jo bodo v petek nadaljevali z dvigom gotovine iz bankomatov. Na OZS ne razpolagajo s podatkom, koliko članov bo to akcijo podprlo, saj odločitev prepuščajo vsakemu članu posebej. Glede na to, da so obrtniki in podjetniki na regijskih posvetih podprli vsa prizadevanja Obrtno-podjetniške zbornice (OZS) za rešitev razmer v gospodarstvu, ki so po njihovi oceni katastrofalne, in se strinjali, da je treba stopnjevati pritisk na vlado z različnimi oblikami državljanske nepokorščine, pa v OZS menijo, da bodo pri teh korakih tudi sodelovali. "Brez podpore članov se načrtovanih ukrepov v OZS sicer ne bi lotili," so za STA danes pojasnili na zbornici.Na Dursu ne beležijo posebnosti Na Davčni upravi RS medtem zaenkrat ne beležijo večjega števila vlog, ki bi bile posledica poziva OZS k državljanski nepokorščini. Kot so za STA danes pojasnili na davčni upravi, so davčni uradi do srede prejeli 107 takih vlog, vendar pa postopki obravnave in odločanja za te vloge še niso zaključeni. OZS ima sicer okoli 52.000 članov, ki skupaj zaposlujejo okoli 108.000 zaposlenih. Zbornica bo z državljansko nepokorščino nadaljevala dokler rešitve, ki jih je v pomoč malemu gospodarstvu predlagala vlada, ne bodo sprejete v državnem zboru in objavljene v uradnem listu. Tako bo petkovemu dvigu gotovine iz bankomatov v ponedeljek sledil dvig gotovine iz bank, v sredo pa miren protestni shod pred poslopjem državnega zbora in vlade. "Pričakujemo, da bosta predsednik DZ Pavel Gantar in predsednik vlade Borut Pahor v času protesta sprejela predstavnike obrtnikov in podjetnikov ter z njimi spregovorila o nadaljnjih možnostih iskanja rešitev oz. preseganja razlik v stališčih do možnih rešitev obrtniške problematike," so poudarili v zbornici. Če ključne zahteve slovenske obrti in podjetništva ne bodo uresničene do foruma obrti in podjetništva, ki bo 13. aprila, po napovedih OZS sledi naslednji korak - zapora Slovenije, ki je predvidena za 18. april.Vlada si želi preprečiti protest obrtnikov O zahtevah OZS je danes govorila tudi vlada, premier Borut Pahor pa je o tem posebej govoril tudi z ministrico za gospodarstvo Darjo Radić. Pahor je po seji vlade spomnil, da se je s predstavniki zbornice sestal že prejšnji teden, ko so dogovorili prioritete, ki jih mora urediti vlada, da državljanska nepokorščina obrtnikov ne bi bila potrebna. "Če bodo sprejeli naše mnenje, da smo odkljukali praktično štiri petine njihovih zahtev, zadnjo petino pa nameravamo v naslednjih 14 dneh ali treh tednih, mislim, da bi lahko tudi z mojo morebitno udeležbo na skupščini OZS v ponedeljek odpravili razloge za protest," je dejal in dodal, da pa bodo kompromisi neizogibni.
|
neutral
|
3,481
|
Ljubljana - Uprava Novolesa mora v 15 dneh novomeškemu okrožnemu sodišču dopolniti predlog za začetek prisilne poravnave in plačati predujem v višini okoli 1800 evrov. Dopolnjen predlog mora vključevati poročilo o finančnem položaju in poslovanju družbe, revizorjevo poročilo o revidiranju poročila, načrt finančnega prestrukturiranja in poročilo pooblaščenega ocenjevalca vrednosti podjetij. Konec lanskega leta je imel Novoles skupaj za dobrih 22 milijonov evrov obveznosti. Od tega zneska je Novoles konec decembra bankam dolgoval deset milijonov evrov, za 6,1 milijona evrov je imel obveznosti do države in zaposlenih, dobaviteljem je bil dolžan 3,9 milijona evrov, za 2,3 milijona evrov pa je bilo drugih obveznosti. Ob ustvarjenih prihodkih v višini okoli 20 milijonov evrov je Novoles lani pridelal 8,36 milijona evrov čiste izgube, kar je več kot polovica osnovnega kapitala. Ta je konec decembra 2010 znašal 5,5 milijona evrov. S tem pa je izpolnjen kriterij, da je Novoles dolgoročno plačilno nesposoben oziroma insolventen. V primeru, da bo predlog za prisilno poravnavo potrjen, naj bi navadni upniki, na katere prisilna poravnava učinkuje in ki svojih obveznosti nimajo zavarovanih, v petih letih prejeli poplačanih 50 odstotkov obveznosti. Po pojasnilih novega predsednika uprave Novolesa Sergeja Murglja je insolventnost Novolesa predvsem posledica nezmožnosti prilagoditve stroškov dela spremembam na ključnih pohištvenih trgih, padca produktivnosti zaradi slabše likvidnosti in posledično blokad dobaviteljev, prezadolženosti in podobno. K težavam Novolesa je vplivala tudi koncentracija veletrgovcev. Pri tem Murgelj izpostavlja prevzem Lesnine, ki je bila Novolesov največji kupec, s strani avstrijske pohištvene verige Lutz. Prevzem Lesnine je povzročil pritiske po večjih rabatih, ki jih je bil Novoles prisiljen odobriti. To pa ob nizkem povpraševanju postavlja pod vprašaj dobičkonosnost marsikaterega od pohištvenih programov Novolesa, dodaja Murgelj. Kot smo v Dnevniku razkrili pred kratkim, je ATVP v Novolesu zaznal sum o usklajenem delovanju podjetij Gozdno gospodarstvo Novo mesto in Gozd Ljubljana, ki skupaj obvladujeta dobrih 36 odstotkov delnic Novolesa. Zato lahko v postopku pred ATVP obe podjetji v Novolesu ostaneta brez glasovalnih pravic, dokler ne objavita prevzemne ponudbe ali zmanjšata število delnic pod prevzemni prag, ki znaša 25 odstotkov. Tako v Gozdnem gospodarstvu Novo mesto kot v Gozdu Ljubljana so usklajeno delovanje nedavno zanikali. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
3,482
|
Ljubljana - Odbor za gospodarstvo je danes sklenil, da zahteva za razpis posvetovalnega referenduma o smiselnosti projekta izgradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6), ki jo je vložila skupina poslancev iz vrst Zares in SNS, ni primerna. Se pa v roku meseca dni na odboru obeta široka razprava o projektu Teš 6. Odbor je namreč vlado in ministrstvo za gospodarstvo namreč pozval, naj najpozneje v roku enega meseca pripravi poročilo o investiciji v Teš 6, hkrati s povzetkom Nacionalnega energetskega programa, ki naj bi ga DZ tako ali tako obravnaval v naslednjih mesecih. Potem se bo na odboru opravila razprava o vseh relevantnih vidikih naložbe v šesti blok. Sklep je predlagal Vili Rezman iz vrst nepovezanih poslancev, ki meni, da je treba na podlagi vseh relevantnih dejstev o naložbi v šesti blok šoštanjske termoelektrarne, vključno z izsledki zadnjih študij o zalogah premoga v velenjskem premogovniku, smiselnosti revitalizacije četrtega in petega bloka termoelektrarne ter rezultati revizije dosedanjega vodenja projekta, ki jo je opravila družba PriceWaterhouseCoopers, opraviti široko razpravo. Rezman namreč meni, da bi se moralo o vseh vprašanjih, povezanih s projektom Teš 6 in z drugimi energetskimi projekti, razpravljati v DZ, v teh razpravah pa bi morali biti predstavljeni vsi vidiki in učinki posamezne energetske investicije. Prepričan je, da je glede energetskih investicij, še posebej glede Teš 6, vse preveč neodgovorjenih vprašanj, zato bi bilo treba v parlamentu, kjer se sprejemajo ključne odločitve, in ne zgolj po medijih opraviti široko strokovno razpravo, v kateri bi vsi deležniki predstavili svoje argumente. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je poudarila, da je omenjene tri dokumente dobila danes in zato še ne more postreči z bolj natančno informacijo. Ponovila pa je svoje stališče, da na podlagi dostopnih podatkov investicija ni ekonomsko učinkovita. Problem so predvsem stroški naložbe in finančna konstrukcija. Investicija po njeni oceni tudi ni bila vodena pregledno in učinkovito. Glede tehnologije sicer verjame, da je ta najboljša razpoložljiva, a je preprosto predraga. Zahteva za razpis posvetovalnega referenduma o smiselnosti projekta Teš 6 pa pričakovano ni dobila podpore odbora, saj so člani z veliko večino zavrnili mnenje, da je pobuda primerna. Zahtevo je sredi februarja v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev Zaresa in SNS s prvopodpisanim Tadejem Slapnikom iz vrst Zaresa. Pobudo je na poslanske skupine pred tem naslovila mednarodna nevladna organizacija Alpe Adria Green, ki predlaga, da se referendumsko vprašanje glasi: "Ali se strinjate s tem, da se v nacionalni energetski program Slovenije vključi izgradnja novega več kot 1200 milijonov evrov vrednega 600-megavatnega šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj na premog, ki bo v času svojega obratovanja do leta 2054 proizvedel 103 milijone ton izpustov ogljikovega dioksida (CO2), in za katerega gradnjo bo jamčila država s poroštvi". Izgradnja Teš 6 po njihovem mnenju namreč ni skladna s srednjeročnimi in dolgoročnimi cilji zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov iz deklaracije o aktivni vlogi Slovenije pri oblikovanju nove globalne politike do podnebnih sprememb. Projekt po njihovem prepričanju prinaša tudi finančna tveganja in zavira naložbe v nove energetske tehnologije ter obnovljive vire energije. Večina poslancev je danes poudarjala, da o tako zahtevnem strokovnem vprašanju, o katerem niti ni celovitih informacij, ne bi smeli odločati ljudje, saj bi šlo le še za en primer prelaganja odgovornosti politike na državljane. Veliko članov odbora je tudi trdilo, da je čas za zaustavitev gradnje Teš 6 minil, saj je šel projekt že predaleč.
|
neutral
|
3,483
|
Izola/Ljubljana - V zvezi z izdajo dovolilnic za uporabo občinskih cest, s katero bi lahko stekla dela v predoru Markovec, so z izolske občine posredovali svoje stališče in zdaj pričakujejo dokončni odgovor družbe Alpine Bau, je dejal župan Igor Kolenc. Kot je poudaril, so s ponudbo 1000 dovolilnic že pokazali dobro voljo, sam pa se sprašuje, kaj lahko še naredijo. Občina Izola je namreč pred dnevi skladno z dogovorom s predstavniki Alpine Bau in DDC o izdaji dovoljenj za čezmerno uporabo občinskih cest pri gradnji predora Markovec pripravila dovolilnice za skupno 1000 prevozov. Ker pa s strani Alpine Bau niso prejeli podpisane pogodbe o čezmerni uporabi cest, tudi dovolilnic niso mogli izdati. Zaradi tega še niso stekla dela na izolski strani gradbišča predora Markovec. Do tega tedna naj bi sicer občina, Alpine Bau in DDC našli skupno rešitev glede prevozov izkopanega materiala iz predora Markovec na deponijo pod Šaredom. Kolenc je za STA ob robu današnjega podpisa sporazuma o sodelovanju občine v štipendijskem skladu Univerze na Primorskem spomnil, da so ponudili 1000 dovolilnic, ob tem pa zahtevali zgolj to, da se medsebojne obveznosti zapišejo v pogodbo. "Izkazali smo dobro voljo, torej je na njihovi strani, da povedo kako in kaj," dodaja župan Izole. Glede očitkov predsednice uprave Darsa Mateje Duhovnik o izsiljevanju pa Kolenc opozarja, da Duhovnikova točno ve, "kaj smo se zmenili in kakšne podatke še potrebujemo". "Če meni, da je izsiljevanje spoštovanje občinskih odlokov, potem naj to meni. Jaz menim, da je to korektno obnašanje do občine," dodaja. Po ocenah župana je sicer iskanje drugih rešitev legitimno, hkrati pa opozarja, da je deponija pod Šaredom premajhna, da bi lahko vanjo prenesli ves izkopan material iz predora Markovec. Duhovnikova je sicer novinarjem po ponedeljkovi skupščini Darsa dejala, da hoče glede predora Markovec "prav vsakdo pristaviti lonček". "Verjamem, da se občinskih cest brez dogovora ne da uporabljati, ampak dogovor je že po samem imenu dogovor in ne izsiljevanje," je dejala. Ob tem ni mogla oceniti zamud pri gradnji predora. Je pa opozorila, da "tudi če bo prišlo do določenih zamud, bodo te bistveno krajše, kot če bi Dars odstopil od pogodbe, šel v novo javno naročilo, ki ne bi minilo brez zahtevka za revizijo". To po njenem pomeni, da bi v drugem primeru predor dokončali mnogo kasneje. Duhovnikova je še povedala, da protokol med Darsom in Alpine Bau v celoti ohranja celotno pogodbo in opredeljuje delo skupin, ki skrbijo za nadaljevanje gradnje, dovolilnice pa so "v polni domeni izvajalca".
|
neutral
|
3,484
|
Laško - Konzorcij bank na čelu z Novo Ljubljansko banko (NLB) je Pivovarni Laško odobril likvidnostno posojilo več kot 10 milijonov evrov, je STA danes izvedela iz virov blizu Pivovarne Laško. NLB naj bi tako svoj delež v višini tri milijone evrov Laščanom nakazala že danes, preostale banke pa v prihodnjih dneh oz. tednih. Vodstvo Pivovarne Laško se je s konzorcijem bank, ki je pripravljen Laškemu podaljšati moratorij na odplačilo posojil do junija, o najemu likvidnostnega posojila pogovarjalo štiri mesece. Laščani ta denar potrebujejo pred pričetkom sezone pijač za nabavo repromateriala in surovin, je STA še izvedela iz virov blizu Pivovarne Laško. Direktor Pivovarne Laško Dušan Zorko se je v ponedeljek skušal s predsednikom slovenske vlade Borutom Pahorjem pogovoriti o rešitvah za težave skupine Pivovarne Laško, vendar je napovedani sestanek odpadel. Po informacijah STA pa naj bi šlo za enega izmed sestankov s Pahorjem, s katerimi želi Zorko rešiti Laško oz. preprečiti prodajo ključnih naložb, tudi Mercatorja. Zakaj do sestanka ni prišlo, ni znano, Finance pa poročajo, sklicujoč se na neuradne vire, da naj bi bil sestanek odpovedan, ker so informacije o sestanku zašle v medije. Pahor se namreč naj ne bi želel javno vmešavati v prodajo Mercatorja. Govori se tudi, da naj bi bil sestanek odpovedan, ker se še vedno ne ve, kaj narediti z Mercatorjem in komu ga prodati, poročajo Finance.Prodati takoj ali čez čas? Po neuradnih informacijah, do katerih je prišla STA, pa se je "vnel boj" med zagovorniki takojšnje prodaje skoraj 24 odstotkov Mercatorja hrvaškemu Agrokorju in tistimi, ki bi radi v miru izpeljali nov proces prodaje in pridobili višje ponudbe ter strateškega ponudnika. Med slednje naj bi sodil tudi član uprave Pivovarne Laško in predsednik Mercatorjevih nadzornikov Robert Šega, ki je v ponedeljek odstopil z mesta člana uprave Laškega. Šega naj bi odstopil, ker je bil pod hudim pritiskom, saj ni bil za hitro prodajo Agrokorju. Sprl pa naj bi se tudi s članom nadzornega sveta Laškega Petrom Groznikom, ta naj bi kot nekdanji predsednik KD Skladov v nadzornem svetu Laškega zagovarjal hitro brezpogojno prodajo deleža Laškega v Mercatorju Agrokorju. Groznik je za Televizijo Slovenija sicer zanikal navedbe o pritiskih. "Vse postopke vodi uprava družbe, nadzorniki samo spremljamo in nadziramo. Jaz nikakršnih pritiskov za hitro prodajo nisem na nikogar izvajal," je dejal in dodal, da je roke, koliko časa bo postopek javne prodaje odprt, postavila uprava. Šega naj bi sicer opozarjal, da je pettedenski rok za prodajo Mercatorja prekratek za tako strateško odločitev. Šega je upravo in nadzorni svet Laškega opozarjal, da je Agrokor tudi sam proizvajalec pijač in da mora Laško, ki naj bi imel skupaj s hčerinskimi družbami za 400 milijonov evrov dolgov, to pri prodaji deleža v Mercatorju upoštevati, saj bi lahko izgubil prodajne police v jugovzhodni Evropi.
|
neutral
|
3,485
|
Ljubljana - Dars bo v kratkem tudi uradno za 50 let postal lastnik avtocestnega omrežja, ki ga upravlja v imenu države, ta pa bo v kapital pretvorila tudi terjatve iz naslova upravljanja, ki jih ima do Darsa. To je na včerajšnji skupščini družbe za avtoceste kot edini delničar odločila država. Gre za računovodsko operacijo, ki jo je vlada pripravila po tem, ko je lani začel veljati nov zakon o Darsu. Njen temeljni namen je ločitev dela Darsovega dolga od javnega dolga države. Povedano preprosteje: če se bo Dars na novo zadolževal za to, da bo gradil avtoceste in hitre ceste, tega ne bo več počel z državnimi poroštvi, s čimer ne bo več poviševal javnega dolga. V skladu z novim zakonom bo namreč nove projekte financiral v svojem imenu in za svoj račun. Ker ima Dars ob skoraj treh milijardah evrov dolgov za zdaj manj kot 213.000 evrov kapitala, ga je morala država ob finančni osamosvojitvi kapitalsko okrepiti. Tega ni storila z denarjem, ampak s pretvorbo stvarnega vložka v obliki terjatev v kapital. Omenjeni vložek znaša 2,32 milijarde evrov, kar pomeni, da je približno 433 milijonov evrov manjši od vrednosti terjatev. Razlika je nastala, ker je država od 2,75 milijarde evrov terjatev odštela knjigovodsko vrednost zemljišč v njeni lasti. Z dokapitalizacijo, po kateri bo Dars postal lastnik približno 800 kilometrov avtocest, priključkov in počivališč, ne pa tudi zemljišč, na katerih so avtoceste zgrajene, in finančno osamosvojitvijo Darsa je država odprla vrata tudi njegovi morebitni delni privatizaciji. Spomnimo, tudi v obrazložitvi predloga novega zakona je država zapisala , da morajo "statusne in organizacijske spremembe družbe omogočiti prenos celotnega oziroma vsaj njegovega pretežnega dela potencialnega javnega dolga na zasebni sektor". Kljub temu tudi na novi Darsov model prežita najmanj dve pasti. Prva je povezana z izkupičkom od cestninjenja, ki je daleč najpomembnejši vir financiranja "novega" Darsa. Ta je lani z vinjetami in cestninami za motorna vozila zbral 270 milijonov evrov prihodkov, kar je v spodnji polovici intervala (od 250 do 350 milijonov evrov), ki ga je pri Darsovih prihodkih v prihodnjih letih pred spreminjanjem zakonodaje predvidelo ministrstvo za promet Patricka Vlačiča. Povečanje prihodkov je torej odvisno od uvedbe elektronskega cestninjenja, pri kateri se že najmanj tri leta tako ali drugače zatika. Druga potencialna past se skriva v Bruslju, kjer bi lahko Slovenijo prisilili, da infrastrukturo vzame nazaj pod svoje okrilje. "Vprašanje je, kaj se bo zgodilo, ko se bo evropska komisija, še posebno zaradi težav z zadolženostjo Grčije in nekaterih drugih evropskih držav, odločila preveriti poenotenje načinov evidentiranja infrastrukture. Lahko se zgodi, da bo morala Slovenija kljub drugačni pravni ureditvi infrastrukturo vsaj računovodsko prenesti nazaj v evidence države. S tem bo cilj vseh današnjih aktivnosti ministrstva za finance izničen, na kar smo ministrstvo opozorili že pred časom, prav tako pa izdali tudi mnenje o javnofinančnem vprašanju," je pred časom v intervjuju za Dnevnik opozoril predsednik računskega sodišča Igor Šoltes. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
3,486
|
Ljubljana - V prvih dveh mesecih letošnjega leta so vlagatelji v domače vzajemne sklade neto vložili 11,2 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot v enakem obdobju lani, a hkrati bistveno bolje kot v drugi polovici minulega leta. Podobno kot v minulem letu so bili tudi februarja med vlagatelji najbolj priljubljeni obvezniški skladi, saj so zbrali za 6,2 milijona evrov neto prilivov. Na drugi strani so delniški skladi domačih družb za upravljanje zbrali za slab milijon evrov več prilivov kot odlivov, uravnoteženi skladi pa so se ponovno soočali z neto odlivi. Kot opažajo v Banki Slovenije, v domače vzajemne sklade v zadnjem obdobju vlagajo predvsem zavarovalnice, medtem ko so največ sredstev neto dvignile banke in nefinančne družbe. Že dlje časa se za dvig sredstev iz vzajemnih skladov odločajo mali vlagatelji, o čemer priča tudi podatek o znižanju skupnega števila vlagateljev. Konec februarja so imeli vsi domači vzajemni in investicijski skladi 480.500 vlagateljev oziroma skoraj 19.000 manj kot leto prej. Skupni obseg sredstev v domačih vzajemnih skladih se je februarja zvišal za odstotek, na 2,06 milijarde evrov. Okoli 230 milijonov evrov so konec februarja znašala sredstva v investicijskih skladih, medtem ko so imeli vlagatelji v vzajemnih skladih, s katerimi upravljajo tuje družbe za upravljanje, konec januarja slabih 200 milijonov evrov premoženja.
|
positive
|
3,487
|
Ljubljana - Hitova družba ob avstrijski meji Hit Šentilj intenzivno išče strateškega partnerja za nujno dokapitalizacijo. Med interesenti je tudi ruska družba Korston, ki je po odločitvi ruskega predsednika vlade Vladimirja Putina, da iz Moskve prežene igralnice, svoje igralne avtomate že preselila v Črno goro. "Predstavniki ruskega podjetja Korston so le eden izmed potencialnih partnerjev, pri čemer ni nič dogovorjenega ali potrjenega. Izkazali so, kakor še nekateri drugi, interes za vlaganje," so nam potrdili v Hitu. Po naših neuradnih informacijah naj bi se predstavniki morebitnih ruskih vlagateljev sestali tudi s predstavniki oblasti, a so srečanje s predstavniki družbe Korston na ministrstvu za finance zanikali. Družba Korston je sicer lastnica hotela v Moskvi, kjer je bila do sprememb ruske igralniške zakonodaje tudi igralnica, v ruskem mestu Kazan ima hotel in nakupovalni center, v Črni gori pa je pred nekaj leti kupila hotel Queen of Montenegro, kjer je tudi igralnica. Omenjeno rusko podjetje bi lahko bilo za Hitovo naložbo v Šentilju primerno ravno zaradi svoje prvotne dejavnosti, to je hotelirstva. Kot je znano, ima namreč Hit v Šentilju le igralnico, medtem ko gradnje hotela družba ni izpeljala. "Interes Hitove odvisne družbe Hit Šentilj je gradnja igralniško-zabaviščnega kompleksa, ki bi zdajšnjo ponudbo nadgradil s hotelskimi, sprostitvenimi in drugimi storitvami ter tako povečal svojo konkurenčnost in pozicijo na trgu," so pojasnili v Hitu. Spomnimo, da je Hit za gradnjo igralnice v Šentilju, njeno opremo in vzpostavitev delovanja plačal okoli 45 milijonov evrov. Za hotel pa naj bi po nekaterih informacijah načrtovali od 13 do 15 milijonov evrov, a so načrte za gradnjo hotela prestavili. Leto 2009 je družba končala z nekaj več kot 10 milijoni evrov čistih prihodkov od prodaje ter z več kot 2,7 milijona evrov čiste izgube. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
3,488
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 796,94 točke, kar je 1,91 točke oz. 0,24 odstotka več kot v sredo. V indeksu so se najbolj podražile delnice Gorenja, največ pa so izgubile delnice Mercatorja. Vlagatelji so opravili za 1,5 milijona evrov prometa. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so opravili za dober milijon evrov prometa. Zaključni tečaj teh delnic se je zvišal za 0,18 odstotka na 59,61 evra. V indeksu so se poleg delnic novomeškega farmacevta podražile še delnice Gorenja (13.400 evrov, +1,28 odstotka na 11,85 evra), NKBM (9670 evrov, +1,13 odstotka na 9,83 evra) in Petrola (39.030 evrov, +0,66 odstotka na 230,50 evra). V indeksu so se pocenile delnice Mercatorja (87.980 evrov, -0,49 odstotka na 162,20 evra) in Telekoma Slovenije (3820 evrov, -0,37 odstotka na 81,49 evra). V rdečem sta sklenili tudi preostali delnici v prvi kotaciji - delnice Intereurope (60 evrov) so se pocenile za 4,44 odstotka na 3,01 evra, delnice Luke Koper (60.730 evrov) pa za 3,79 odstotka na 13,20 evra. V standardni kotaciji so se podražile delnice Salusa (7250 evrov, +4,63 odstotka na 315 evrov), Save (860 evrov, +4,49 odstotka na 64 evrov), Aerodroma Ljubljana (1190 evrov, +2,47 odstotka na 16,20 evra), Pivovarne Laško (90 evrov, +2,36 odstotka na 13 evrov), Žita (530 evrov, +0,10 odstotka na 105,10 evra) in Zavarovalnice Triglav (7530 evrov, +0,06 odstotka na 16,31 evra). Pocenile so se delnice Iskre Avtoelektrike (28.560 evrov, -12,39 odstotka na 14 evrov) in Term Čatež (2520 evrov, -2,17 odstotka na 180 evrov). V vstopni kotaciji so po prometu izstopale delnice Heliosa, s katerimi je bilo opravljenih za 27.740 evrov poslov. Njihov zaključni tečaj se je zvišal za 0,39 odstotka na 375 evrov.
|
positive
|
3,489
|
Ajdovščina - Občina Ajdovščina je v četrtek oddala izjavo o interesu za nakup družbe Fructal, je za STA povedal župan Marjan Poljšak. Podpisali so pogodbo o varovanju podatkov, ki jih bodo pridobili ob pregledu poslovanja družbe, obenem pa preučujejo različne možnosti za ustanovitev konzorcija za odkup Fructala. "Za nas je najpomembneje, da bo novi lastnik spoštoval tradicijo in ohranjal razvoj Fructala," je povedal Poljšak. Na ajdovski občini sedaj preučujejo različne možnosti za izvedbo odkupa. Poljšak je še povedal, da bodo k sodelovanju povabili različne strateške partnerje. V konzorcij bi radi povabili tudi zaposlene, nekdanje zaposlene in upokojence Fructala, zato predvidoma prihodnji teden že pripravljajo sestanek s svetom delavcev in sindikalisti na Fructalu.Več interesentov za nakup Fructala Interes za nakup 93,7 odstotka ajdovskega Fructala je v roku, ki se je iztekel danes opoldne, z nezavezujočimi izjavami izrazilo več potencialnih vlagateljev. Pivovarna Union, ki prodaja delež Fructala, je s številom prejetih izjav zadovoljna, postopek prodaje pa bo v prihodnjih tednih nadaljevala, so sporočili iz Pivovarne Laško, lastnice Uniona. Pivovarna Union je mednarodni javni poziv za zbiranje neobvezujočih izjav o interesu za nakup skupno 93,7-odstotnega deleža Fructala objavila 18. februarja. Izjave o interesu za nakup paketa 2.348.470 delnic so zbirali danes do 12. ure. Kot so sporočili iz Pivovarne Laško, izražen interes potencialnih vlagateljev potrjuje, da je Fructal znotraj svoje panoge eno izmed vodilnih podjetij v regiji. Ob tem navajajo, da zaradi pogodbenih določil o zaupnosti procesa prodaje v sedanji fazi procesa javnosti ne bodo posredovali podrobnejših informacij. Dodajajo pa, da bo Pivovarna Union v prihodnjih tednih nadaljevala postopek prodaje ajdovskega proizvajalca sadnih sokov. Trenutno je v pripravi informacijski memorandum, ki ga bodo prejeli zainteresirani vlagatelji, ki bodo na podlagi memoranduma pripravili svoje nezavezujoče ponudbe. TV Slovenija je pred dnevi poročala, da je med interesenti za nakup Fructala tudi italijanski San Benedetto, vendar je italijanska družba kasneje to za časnik Delo zanikala. Je pa med interesenti Občina Ajdovščina, ki je v četrtek oddala izjavo o interesu za nakup družbe Fructal in ki še preučuje različne možnosti za ustanovitev konzorcija za odkup družbe. Prvi mož Pivovarne Laško Dušan Zorko pa je v zvezi s prodajo Fructala za današnjo izdajo Večera dejal, da ne držijo informacije, da je kupec za Fructal že izbran, še manj, da so se pri 40 milijonih evrov prenehali pogajati. "Če bi bilo slednje res, bi nas lahko vsak delničar Pivovarne Laško tožil. Tovrstne preuranjene in zavajajoče informacije po nepotrebnem vznemirjajo lokalno in širšo javnost," je dejal Zorko. Skupina Pivovarna Laško, ki ima pod svojim okriljem ljubljansko Pivovarno Union in s tem tudi Fructal, je že decembra napovedala, da bo letos odprodala naložbe v Mercatorju, Delu in Fructalu. V primeru odprodaje teh naložb v celoti bi načrtovani finančni dolg skupine konec leta znašal še okoli 160 milijonov evrov. Fructal v matični družbi zaposluje okrog 400 ljudi, v celotni skupini Fructal pa je zaposlenih okrog 500 ljudi. Leta 2009 je ustvaril 56 milijonov evrov prihodkov in 11 milijonov evrov izgube.
|
neutral
|
3,490
|
Maribor - Nadzorni svet Pošte Slovenije, ki ga vodi Klemen Grošelj, bo na današnji seji znova odločal o poslovnem načrtu družbe za leto 2011, za katerega je na prejšnjih dveh sejah zahteval nekaj dopolnitev. Vodstvo družbe trenutno razpolaga s pooblastilom za izvajanje tekočih poslov, a si želi, da bi bil poslovni načrt sprejet čim prej. Prvi mož Pošte Slovenije Aleš Hauc je nedavno dejal, da nadzornikom nikakor ne odreka pravice, da od poslovodstva zahtevajo dodatna pojasnila, ta pa so po njegovem prepričanju tudi dobili. O morebitnih menjavah na čelu nadzornega sveta, ki bi lahko še upočasnile sprejemanje načrta, Hauc ni želel govoriti, saj je to po njegovem stvar lastnika. Kot je že pred časom dejal Grošelj, poslovni načrt temelji na izhodiščih potrjenega strateškega razvojnega programa Pošte Slovenije za obdobje 2007-2015, katerega spremembe se, zaradi posledic vpliva gospodarske krize ter v skladu z novo strategijo Svetovne poštne zveze, pripravljajo. S sprejetim poslovnim načrtom bodo po Haučevih besedah lahko začeli izvajati nekatere pomembne investicije, ki zdaj stojijo. Družba za zdaj gospodarske škode zaradi nepotrjenega načrta še ni utrpela, a po besedah Hauca ni rečeno, da se to ne bi zgodilo v prihodnje. Prvi nadzornik Grošelj je že po januarski seji povedal, da bodo za doseganje poslovnih ciljev še naprej ključne tradicionalne poštne storitve. Na stalne spremembe v okolju, spremenjene navade strank in liberalizacijo poštnega trga pa se bo Pošta Slovenije odzvala z razvojem - nadgraditvijo obstoječih in uvedbo novih poštnih in ostalih storitev, optimiranjem poslovnih procesov ter zagotavljanjem sodobnega informacijskega sistema. Glede na ugibanja nekaterih medijev pa je vprašljivo tudi nadaljnje članstvo Grošlja, ki je pred časom prevzel vodenje kabineta ministrice za gospodarstvo Darje Radić, v nadzornem svetu družbe. Ob morebitni menjavi se kot najresnejši kandidat za njegovega naslednika omenja Tomaž Orešič iz EFT Group, sicer tudi lanski mariborski županski kandidat na listi LDS.
|
neutral
|
3,491
|
Ljubljana - Z načrtovano dokapitalizacijo Slovenskih železnic (SŽ), ki bi družbo rešila pred stečajem, je povezanih vse več neznank. Čeprav je bilo iz skopih uradnih informacij do zdaj mogoče razbrati, da bi država povečanje kapitala izpeljala samo z bilančno pretvorbo 134,3 milijona evrov, ki naj bi jih SŽ dolgovala zaradi izločitve infrastrukture, očitno temu ni (več) tako. Ravno nasprotno, v gradivu k predlogu zakona o nadomestitvi izpadlega kapitala, ki smo ga dobili na vpogled na Dnevniku, je tako predvideno, da bo država obveznosti poravnala iz proračuna. Natančneje, 134,3 milijona evrov naj bi država SŽ vrnila v petih obrokih po skoraj 27 milijonov evrov, pri čemer naj bi prvega poravnala še letos. Ali to torej pomeni, da bo pri dokapitalizaciji NLB in glede na to, da na veliko klesti investicije, vsako leto do leta 2015 našla dodatnih 27 milijonov evrov, ki jih bo poleg vsakoletnih izdatkov za gospodarske javne službe vlagala v SŽ? "Minister bo o vsem podrobno poročal po sprejetih odločitvah na vladi v zvezi s tem, predvidoma ta teden," so nam včeraj pojasnili na ministrstvu za promet, ki ga vodi Patrick Vlačič. Domnevi iz zgornjega vprašanja pa pritrjuje že omenjeno vladno gradivo. V njem je namreč ministrstvo zapisalo, da "zaradi nujnosti sprejema zakona za zdaj še ni bilo mogoče natančno določiti, v okviru katerih proračunskih postavk se bodo zagotovila potrebna sredstva". Na ministrstvu dodatnih pojasnil niso želeli dajati. Že v petek smo poročali, da so imeli na predlog zakona o nadomestitvi izpadlega kapitala več pripomb v vladni službi za zakonodajo. Tam so predlagano rešitev z vidika utemeljenosti zahtevka za povračilo kapitala, ki ga je ministrstvo konec lanskega leta prejelo od SŽ, in državnih pomoči ocenili kot sporno. Podobnega mnenja so po naših podatkih tudi na ministrstvu za finance Franca Križaniča, kjer naj bi SŽ pri utemeljevanju zahtevka za povračilo denarja za izločeno infrastrukturo očitali celo "šibko dokazno dokumentacijo". Prav tako so v pripombah poudarili, da so SŽ državno pomoč prejele v okviru prestrukturiranja med letoma 2003 in 2005 in da je država že takrat odpravila ovire za uspešno poslovanje SŽ. Če je s stališča ministra Vlačiča še logično, da se je vprašanje kapitalskega reševanja železnic odločil rešiti z zakonom, s čimer je politično odgovornost za morebitni stečaj SŽ vnaprej naprtil državnemu zboru, pa je težko razumeti, zakaj na ministrstvu javno ne omenjajo možnosti reševanja železnic prek prisilne poravnave ali celo stečaja "starih" SŽ. Čeprav naj bi SŽ po strateških usmeritvah že prihodnje leto poslovale s pozitivno ničlo, je namreč odprto vprašanje, ali bodo železnice na dolgi rok sposobne odplačati več kot 350 milijonov evrov dolgov in ali ne bi bilo pametneje njihove zgodbe začeti pisati na novo. primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
3,492
|
Ljubljana - Včeraj se je končal prvi krog 250-milijonske dokapitalizacije Nove Ljubljanske banke (NLB). Koliko dokapitalizacijskih delnic je upravi pod vodstvom Boža Jašoviča uspelo prodati, bo znano danes oziroma jutri, ko se začne drugi krog dokapitalizacije, ki bo odprt za vse potencialne investitorje. Največ, 83 milijonov evrov dokapitalizacijskih delnic, je v prvem krogu dokapitalizacije vplačala država, ki je izkoristila celotno predkupno pravico. Po neuradnih informacijah je pri dokapitalizaciji v manjši meri sodelovala tudi belgijska KBC, ki naj bi vplačala okoli pet milijonov evrov delnic oziroma toliko, da bo ohranila 25 odstotkov plus eno delnico. Ostali večji lastniki NLB po dostopnih informacijah pri dokapitalizaciji niso sodelovali. Poteza Naložbe je na primer v stečaju, NFD 1 ID, Skupina Zavarovalnica Triglav in vzajemni skladi Probanke svoje delnice NLB trenutno prodajajo, pri dokapitalizaciji pa nista sodelovali niti Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Zaradi nezainteresiranosti obstoječih delničarjev in zunanjih investitorjev bo morala, kot kaže, država vplačati tudi večino delnic v drugem krogu dokapitalizacije. Ker bo dokapitalizacija NLB tako zapadla pod državno pomoč, jo bo morala posledično odobriti tudi evropska komisija, ki je v začetku meseca že izdala začasno soglasje. To je tudi razlog, da je NLB včeraj začasno odložila plačilo obresti na hibridne obveznice, ki so jih izdali konec leta 2004. Dokler presoja državne pomoči ne bo končana, lahko namreč NLB izplačuje le obresti na njene navadne dividende, ne sme pa odpoklicati ali izplačevati obresti za podrejene in hibridne obveznice.
|
neutral
|
3,493
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje po treh dneh padcev sklenil v zelenem. Končal je pri vrednosti 821,30 točke, kar je 17,81 točke oz. 2,22 odstotka več kot v sredo. Podražile so se vse delnice v indeksu, najbolj pa delnice Mercatorja in Telekoma Slovenije, in sicer za več kot tri odstotke. Vlagatelji so danes opravili za 3,2 milijona evrov prometa. Veliko zanimanja so pokazali za najbolj prometne delnice na Ljubljanski borzi, delnice Krke, s katerimi so sklenili za 1,4 milijona evrov poslov. Zaključni tečaj teh delnic se je pri tem zvišal za 0,83 odstotka na 61 evrov. Zaključni tečaj delnic največjega slovenskega trgovca (141.450 evrov) je pridobil 3,59 odstotka in se oblikoval pri 176 evrih, precej pa so se okrepile še delnice Telekoma Slovenije (86.350 evrov), ki so zabeležile 3,33-odstotno rast in se ustalile pri 80,60 evra. Prek dva odstotka sta se zvišala še zaključna tečaja delnic NKBM (49.940 evrov) in Petrola (80.080 evrov). Delnice prve so se podražile za 2,47 odstotka na 9,90 evra, delnice drugega pa za 2,16 odstotka na 233,95 evra. Zaključni tečaj delnic Gorenja je šel pri prometu 99.080 evrov navzgor za 1,77 odstotka na 12,10 evra. Tečaja preostalih delnic v indeksu se danes glede na sredo nista spremenila. Delnice Luke Koper, s katerimi je bilo sklenjenih za 14.240 evrov poslov, so tako ostale pri 12,60 evra, delnice Intereurope, s katerimi danes ni bilo prometa, pa pri treh evrih. V standardni kotaciji je bilo daleč največ povpraševanja po delnicah Salusa (135.510 evrov, -3,23 odstotka na 300 evrov). V tej kotaciji so sicer največ izgubile delnice Aerodroma Ljubljana (1120 evrov, -3,27 odstotka na 14,51 evra), največji skok pa so zabeležile delnice Pozavarovalnice Sava (11.790 evrov, +4,70 odstotka na 7,79 evra). Danes sta bila na borzi sklenjena tudi dva posla v svežnjih. Prvi posel, "težak" 350.000 evrov, je bil sklenjen z delnicami investicijske družbe NFD 1 - delniški investicijski sklad, drugi posel, vreden 530.000 evrov, pa z drugo izdajo obveznic Slovenske odškodninske družbe.
|
positive
|
3,494
|
Ljubljana - Škoda, nastala med potresom in cunamijem, ki je pred slabima dvema tednoma opustošil obalo Japonske, se po ocenah tamkajšnje vlade lahko približa 25.000 milijardam jenov (217 milijard evrov), kar je skoraj štirikrat toliko, kolikor je ZDA stal orkan Katrina, ki je zavarovalničarjem doslej pomenil največji zalogaj. Če se je do nedavna o škodi, ki jo bo prek plačila odškodnin zavarovalnicam povzročil japonski potres, govorilo v okvirih dosedanjih katastrof, bi lahko tokratni dogodki na Daljnem vzhodu potolkli vse rekorde. Prve napovedi sicer kažejo, da naj bi zavarovalnice za japonsko namenile okoli 42 milijard evrov, medtem ko jih je Katrina stala dobrih 55 milijard. K japonski tragediji, ki se lahko ob zapletih z jedrskimi reaktorji še zaostri, pa lahko prištejemo še potresa na Haitiju in v Novi Zelandiji, ki sta že prej napovedala težko leto zavarovalnic. Mnoge pozavarovalnice so v minulih dneh objavile svoja predvidevanja o lastnih stroških, povezanih s katastrofami. Nemška Munich Re, največja svetovna pozavarovalnica po zbranih bruto premijah, naj bi morala za povračila škode, nastale na Japonskem, nameniti približno 1,5 milijarde evrov. Če prištejemo še škodo ostalih katastrof, stroški narastejo na 2,5 milijarde evrov, zaradi česar je pozavarovalnica že napovedala, da ne more doseči letošnjih poslovnih ciljev. Pozavarovalnica Swiss Re bo za plačilo odškodnin na Japonskem namenila 1,2 milijarde evrov, s čimer bodo skupna povračila v začetku leta porasla na 2,3 milijarde evrov - več kot podvojen načrt za leto 2011. Nemirna tla v začetku leta povzročajo preglavice mnogim zavarovalnicam in pozavarovalnicam. Resne težave pa bi lahko nastale, če si bodo katastrofe sledile v takem tempu vse leto.
|
negative
|
3,495
|
Tokio - Japonski proizvajalec avtomobilov Toyota bo v ponedeljek delno zagnal proizvodnjo, ki jo je zaustavil po nedavnem uničujočem potresu in cunamiju. Tovarni Toyotinega tekmeca Honde, kjer proizvajajo avtomobile, medtem ostajata zaprti, poročajo tuje tiskovne agencije. Kot so sporočili iz Toyote, bodo v ponedeljek zagnali proizvodnjo v dveh tovarnah, kjer izdelujejo hibridne avtomobile (modeli prius in lexus), saj bodo do takrat uspeli pridobiti sestavne dele. Za zagon proizvodnje hibridnih avtomobilov so se odločili zato, ker je po teh avtomobilih največ povpraševanja. Glede usode preostalih devetih Toyotinih tovarn za zdaj še ni nič znanega, v družbi so zatrdili le, da bodo zaprte vsaj do nedelje, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Hondini tovarni v mestih Saitama in Suzuka, kjer proizvajajo avtomobile, bosta medtem ostali zaprti vsaj do 3. aprila, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz družbe. Tako kot Toyota ima tudi Honda težave s pridobivanjem sestavnih delov. Honda pa bo v ponedeljek zagnala proizvodnjo v tovarni za proizvodnjo motornih koles v mestu Kumamoto. Japonsko je 11. marca prizadel najmočnejši potres v zgodovini, ki je sprožil tudi desetmetrske cunamije. Na seznamu mrtvih ali pogrešanih se je po katastrofi znašlo 26.000 ljudi, v številnih japonskih tovarnah pa se je proizvodnja zaustavila. Ekonomisti dnevno izračunavajo, kolikšno škodo bo katastrofa povzročila gospodarstvu. Japonska je ocenila, da bo katastrofa povzročila za 309 milijard dolarjev škode, kar je dvakrat več, kot je znašala škoda po potresu v japonskem mestu Kobe leta 1995 in skoraj štirikrat več, kot jo je povzročil orkan Katrina. V te ocene ni všteta škoda, ki bo nastala zaradi poškodb nuklearne elektrarne Fukušima. Po napovedih ekonomistov, ki jih navaja AFP, se bo japonsko gospodarstvo v prvem letošnjem trimesečju znova skrčilo, Japonska pa bo po padcu bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjem lanskem četrtletju znova zašla v recesijo. BDP naj bi se v celotnem poslovnem letu 2011 gibal okoli ničle.
|
neutral
|
3,496
|
Ljubljana - Več državnih institucij je v postopkih neodplačnega prenosa in prodaje deležev Splošne plovbe ugotovilo evidentne kršitve zakonodaje in sume storitev kaznivih dejanj, zaradi česar je nerazumljivo, da državni organi v tem primeru ne ukrepajo, navajajo v družbi Mercata. "Namesto, da bi se postopki izpeljali transparentno, se državno pravobranilstvo trudi, da do vsebinske razprave očitanih nezakonitosti ne bi prišlo," je v izjavi za javnost zapisal predsednik uprave Mercate Marko Mencin in dodal, da Republiko Slovenijo v odprtih pravnih postopkih zastopa nekdanji sekretar na pravosodnem ministrstvu in sedaj državni pravobranilec Robert Marolt, ki je bil na ta položaj imenovan le tri dni pred iztekom mandata prejšnje vlade. Pri tem Mercata od državnega pravobranilstva, ki razpolaga z vsemi potrebnimi dokazi, pričakuje in zahteva, da bo takoj sprožilo vse potrebne postopke za razveljavitev pogodb v postopku prodaje Splošne plovbe in ugotavljanje kazenske odgovornosti vseh vpletenih. "V nasprotnem primeru pa naj javnosti sporoči, kateri minister iz vlade mu je dal navodilo, da naj v primeru z vsemi potrebnimi dokazi podprtega uradno pregonljivega kaznivega dejanja ne ukrepa," pravijo. Dodajajo še, da niti okrožno niti višje sodišče v Ljubljani nista zavrnili njihove zahteve glede ničnosti neodplačnega prenosa 43,20-odstotnega deleža Splošne plovbe iz Republike Slovenije na Slovensko odškodninsko družbo (Sod), in o tem sploh nista odločali, saj Mercati nista priznali pravnega interesa in sta tožbo zavrgli brez vsebinske obravnave. "Pri tem je potrebno pojasniti, da je tudi višje sodišče prikrivalo okoliščine prenosa s sklicevanjem na navidezno dražbo, ki je potekala več kot leto dni po nezakonitem prenosu in nima s tožbenim zahtevkom prav nobene povezave," je še zapisal Mencin. S tem so se odzvali na pisanje časnika Delo, ki ga je povzela tudi STA, češ da je višje sodišče v Ljubljani zavrnilo tožbo Mercate, ki je zahtevala razveljavitev pogodbe z 8. junija 2006, s katero je država 43,2-odstotni delež v portoroški Splošni plovbi neodplačno prenesla na Sod. Sodišče je tožbo Mercate, ki je 24,25-odstotna lastnica Splošne plovbe, zavrnilo pravnomočno, je pisalo Delo. Država je 43,2-odstotni delež v Splošni plovbi leta 2006 neodplačno prenesla na Sod, Kapitalska družba (Kad) in Sod pa sta nato v Splošni plovbi od Banke Koper pridobila vsak še 5,25-odstotni delež. Brez deleža Banke Koper v Splošni plovbi namreč ne bi imela večinskega deleža. V začetku leta 2007 sta se Sod in Kad odločila, da prodata 29,6-odstotni delež v Splošni plovbi, v družbi pa obdržita 25 odstotkov plus eno delnico. Delež sta prodala nemškemu ladjarju Döhleju, na javni dražbi pa je sodelovala tudi Mercata. Sodišče je ugotovilo, da Mercata pri prodaji deleža nemškemu ladjarju ni bila v neenakopravnem položaju. "V postopku dražbe je imela vse možnosti enakopravnega konkuriranja. Omenjeni delež bi na dražbi lahko odkupila, če bi podala najvišjo ponudbo," je ocenilo sodišče.
|
negative
|
3,497
|
Zagreb - Hrvaška premierka Jadranka Kosor je danes napovedala, da bo vlada v soboto s posebno uredbo spremenila zakon o privatizaciji Ine ter onemogočila možnost pridobitve večinskega deleža v madžarsko-hrvaški naftni družbi. Hrvaška agencija za nadzor finančnih storitev (Hanfa) je v ponedeljek začasno ustavila trgovanje z delnicami Ine na Zagrebški borzi. Kot je Kosorjeva povedala novinarjem med današnjim obiskom v Imotskem, bodo spremenili zakon o privatizaciji Ine, da bi lahko zavarovali hrvaški kapital. Omenjeno potezo vlade so danes napovedali v Jutarnjem listu, ko so poročali, da je Hanfa zaradi netransparentnosti postopka ustavila prodajo delnic Ine. Ocenili so, da se je vlada odločila zavarovati Ino zaradi "skrivnostnega nakupa delnic Ine v prejšnjih mesecih". Ob tem so spomnili, da se je vse začelo decembra lani, ko je strateška partnerka Ine, madžarska družba Mol, ponudila 2800 kun (378 evrov) za nakup prostih delnic Ine. Madžarska družba je imela takrat 47,26 odstotka delnic Ine, Hrvaška pa 44,84 odstotka. Na to so se odzvali hrvaški pokojninski skladi, ki so kupovali delnice Ine po 2830 kun (383 evrov), medtem ko naj bi Molu uspelo kupiti približno 0,1 odstotka Ine, je še poročal Jutarnji list. Zatem se je po pisanju časnika pojavil "neznani igralec", ki je začel napihovati ceno delnic. Ta je 15. marca dosegla 4050 kun (547 evrov). Skrivnostnega kupca niso uspeli razkriti, sumili pa so, da gre za slovaško-češko finančno skupino J&T, ki naj bi sodelovala z Molom. "Račun kaže, da ima v tem trenutku Mol 49,1 odstotka delnic Ine, hrvaška država pa 49 odstotkov, medtem ko sta v prosti prodaji ostala nekaj manj kot dva odstotka," izpostavlja Jutarnji list. Če bi Mol prevzel večinski paket delnic Ine, bi lahko razveljavil leta 2009 podpisano pogodbo s hrvaško vlado in prevzel celoten nadzor nad Ino, ki je bila nekoč bila ponos Hrvaške. Hrvaška vlada bo v primeru pritožbe Mola zaradi "udara na velikega strateškega tujega vlagatelja", lahko odgovorila s potezo madžarske države, ki je tudi omejila lastništvo v Molu na največ 50 odstotkov, je ocenil Zagrebški časnik. Sicer je opozicijska hrvaška SDP pred nekaj mesecev v saboru predlagala podobno zakonsko rešitev za Ino, ki jo je koalicija na čelu s HDZ zavrnila, češ, da bi šlo za kršitev evropskih standardov. S prodajo delnic Ine na borzi se bo nadaljevalo v ponedeljek, so sporočili iz Hanfe.
|
neutral
|
3,498
|
Ljubljana - Po ponedeljkovi prekinjeni skupščini telekomunikacijske družbe T-2, na kateri večinski lastnik Zvon Ena Holding še ni želel odločati o dokapitalizaciji s stvarnimi vložki, se je danes sestal upniški odbor družbe, ki je od januarja v prisilni poravnavi. Sklenili so sklicati novo skupščino, na kateri nameravajo sami razlastiti večinske lastnike. Kot je po sestanku upnikov v pisnem odgovoru STA pojasnil predsednik upniškega odbora Gorazd Tršan, sicer pooblaščenec Gratela, so se najprej seznanili s ponedeljkovim potekom skupščine in ugotovili, da predlagani skupščinski sklepi glede zmanjšanja kapitala zaradi pokrivanja izgube in dokapitalizacije s stvarnimi vložki niso bili sprejeti. S tem pa po njegovem niso bili ustvarjeni pogoji za spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja družbe. "Upniški odbor je tako sprejel sklep, da se izvede postopek v skladu z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter pooblasti predsednika upniškega odbora, da najpozneje v sedmih dneh skliče sejo upniškega odbora kot skupščine družbe T-2 in predlaga sprejem sklepov o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala družbe T-2 zaradi pokrivanja izgube in povečanja osnovnega kapitala z denarnimi vložki," je pojasnil Tršan in dodal, da bo skupščina izvedena predvidoma do 20. aprila. Z omenjenim sklepom so upniki telekomunikacijske družbe, ki jo preko Zvona in Gospodarstva Rast obvladuje mariborska nadškofija, dejansko začeli postopek razlastitve zadolženega Zvon Ena Holdinga. Slednji je namreč v ponedeljek zahteval prekinitev skupščine, saj še vedno išče druge možne rešitve, s katerimi bi se izognil lastnemu propadu. S konverzijo terjatev v lastniške deleže, s čimer bi največji lastnik družbe postal Gratel, sam pa bi izgubil svojo najpomembnejšo naložbo, se namreč Zvon stečaju ne bi več mogel izogniti. Upniki so sicer želeli v lastniške deleže konvertirali polovico navadnih terjatev, teh je za okoli 112 milijonov evrov, polovico pa bi dobili povrnjenih v denarju v desetih letih. Na ta način bi Gratel, ki je za T-2 gradil optično infrastrukturo, najverjetneje postal tudi največji lastnik. Predlog poravnave, ki ga je ob vložitvi prisilne poravnave predlagala uprava T-2, je sicer predvideval 34,6-odstotno poplačilo v osmih letih.
|
negative
|
3,499
|
maribor - Mariborska nadškofija naj bi bila prek svojih prekomerno zadolženih finančnih holdingov Zvon Ena in Zvon Dva v ozadju nakupa Luke Zadar pred nekaj leti, piše današnji časnik Večer. Preko omenjenih družb naj bi financirala slamnato podjetje I.J. storitve v lasti Roze Mlakar Kukovič, slednje pa je leta 2009 postalo lastnik hrvaškega podjetja. Večinski lastniki zadarske luke - peterica vodilnih članov družbe - je pred leti svoje deleže v podjetju najprej prodala neznanemu manjšemu podjetju Manus v lasti Veljka Bubića, razkriva Večer. Ker je šlo za podjetje z manj kot 3000 evri osnovnega kapitala, se je že takrat ugibalo, da gre zgolj za slamnatega lastnika. Pozneje se je izkazalo, da je slovensko podjetje I.J. Storitve v lasti upokojenke Mlakar Kukovičeve, sicer nekdaj vidne finančnice iz podjetniških krogov blizu nadškofije, Manusu posodilo okoli 18 milijonov evrov, ko pa ta posojila ni vrnil, se je družba s sedežem v Ljubljani tudi uradno vpisala kot lastnica večinskega deleža v Luki Zadar. Denar za celoten posel pa naj bi se po pisanju Večera stekal iz družb Zvon Ena in Zvon Dva Holding, pri čemer naj bi sredstva tudi v tem primeru zagotovila NLB, danes največji upnik obeh podjetij v cerkveni lasti, ki sta nedavno vložili predlog za prisilno poravnavo. Kot še piše Večer, naj bi bil ključni človek v poslih in Bubićev poslovni partner slovenski poslovnež Janko Jurca, ta pa naj bi imel dobre odnose s pomočnikom uprave NLB Alojzom Jamnikom, sicer bratom ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika. V zvezi s tem so se za STA odzvali v mariborski nadškofiji, kjer so zatrdili, da sami z družbo I.J. Storitve niso sodelovali. "Nadškofija Maribor s poslovanjem družbe I.J. Storitve ni seznanjena in ji tako tudi niso poznani njeni poslovni cilji, predvsem pa v naložbi v Luko Zadar ni lastniško udeležena," so zapisali v tiskovnem uradu nadškofije in dodali, da lahko informacije o morebitnem sodelovanju med omenjeno družbo ter družbama Zvon Ena in Zvon Dva Holding podajo zgolj uprave navedenih družb. V obeh finančnih holdingih pa so še precej bolj redkobesedni. Iz Zvona Dva so sporočili, da "poslov glede nakupa delnic Luke Zadar ne morejo komentirati, saj bi s tem lahko prizadeli poslovne interese udeležencev, kar bi bilo z njihove strani nekorektno in neprofesionalno". Še krajši so bili v Zvonu Ena, kjer so dejali, da navedb v zvezi z Luko Zadar ne nameravajo komentirati, saj bi s tem kršili pravila o varovanju poslovne skrivnosti.
|
negative
|
3,500
|
Šentjur - Družba Alpos, ki je od avgusta v postopku prisilne poravnave, je v lanskem letu zabeležila le še 7,7 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj petkrat manj kot v letu 2009. Šentjurska družba je tako lani ustvarila kar za 50 milijonov evrov izgube in jo v bilanci skupaj s tisto iz leta 2009 povišala že na 62 milijonov evrov. Usoda omenjenega podjetja pa je še naprej negotova, saj v uspešnost prisilne poravnave ne verjame niti prisilni upravitelj Andrej Marinc. Ta je sicer na zadnjem naroku na celjskem okrožnem sodišču umaknil ugovor proti vodenju prisilne poravnave, vendar pod pogojem, da bo sklep sodišča o soglasju k pogodbi o ravnanju upnikov v postopku prisilne poravnave postal pravnomočen. Banke upnice so namreč ta mesec, potem ko je Hypo Alpe Adria bank umaknila predlog za stečaj Alposove hčerinske družbe v srbskem Aleksincu, podpisale sporazum, s katerim bo Alpos pridobil 15 milijonov evrov sredstev. Omenjena sredstva Alpos nujno potrebuje za vzpostavitev normalne proizvodnje v cevarni, ki je osrednji proizvodni program. Skladno s sklenjeno pogodbo je takrat odstopila celotna dosedanja uprava Alposa, ki jo je vodil Mirjan Bevc. Vodenje Alposa je prevzel dosedanji prokurist družbe Ljubo Osovnikar, ki je tudi podal predlog sodišču za začasno imenovanje novega nadzornega sveta. Začasni nadzorni svet pa naj bi svojo funkcijo opravljal do prve skupščine delničarjev.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.