nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
3,501
|
Laško - Nadzorniki Pivovarne Laško so na četrtkovi seji soglašali, da se nadaljuje s prodajo skoraj četrtinskega deleža v Mercatorju in ostalih družb skupine Pivovarna Laško skladno s strategijo, ki jo je pripravila uprave pivovarne, je Pivovarna Laško danes sporočila prek spletnih straneh Ljubljanske borze. Na seji je nepreklicno kot predsednik in član nadzornega sveta odstopil Marjan Mačkošek zaradi različnih pogledov na imenovanje nove članice uprave Mirjam Hočevar. Hočevarjeva, ki je bila finančna direktorica Pivovarne Union, je v nadzornem svetu zamenjala Roberta Šego. Ta je odstopil sredi marca zaradi subjektivnih in objektivnih vzrokov. Prav tako so nadzorniki potrdili in sprejeli revidirano letno poročilo Pivovarne Laško in skupine Pivovarna Laško za leto 2010, ki bo danes tudi javno objavljeno. Časnik Finance je v četrtek poročal, da Pivovarna Laško ne bo prodala skoraj četrtinskega deleža v Mercatorju, saj naj bi bila že dogovorjena dokapitalizacija pivovarne v višini 100 milijonov evrov. Ta denar naj bi prispevali Orbico, Panvita in zdajšnji lastniki pivovarne, med njimi tudi Kapitalska družba (Kad), ki je sedemodstotna lastnica pivovarne, in banke. V Pivovarni Laško so za STA povedali, da omenjene dokapitalizacije za zdaj ne morejo komentirati, predsednik slovenske vlade Borut Pahor pa je na novinarski konferenci po seji vlade povedal, da so na Kadu pristojni, da se odločijo, kaj je za narodno gospodarstvo koristno. Za dokapitalizacijo naj bi bila sklicana skupščina delničarjev, predlog pa bodo morali delničarji potrditi s 75 odstotki. Če bo dokapitalizacija uspešna, potem ne bo novega kroga prodaje Mercatorja s strogimi pogoji za potencialne kupce in prodaja Pivovarne Laško, za katero so se banke že začele dogovarjati, ne bi bila več aktualna.
|
neutral
|
3,502
|
Ljubljana - Minister za finance Franc Križanič je poslanski skupini SD, ki ji pripada tudi sam, zagotovil, da bo svoj zakonski predlog za zaprtje delniških knjig umaknil in da ta ne bo niti predmet javne razprave. To je včeraj Križanič zagotovil vodji poslanske skupine SD Dušanu Kumerju, ki je začuden, da je ta predlog podprla celo Agencija za trg vrednostnih papirjev, ki jo vodi Damjan Žugelj. "ATVP bi morala v prvi vrsti skrbeti za javnost delniških knjig, saj je tudi do zdaj svoje delo gradila na razkrivanju teh manipulacij v javnosti," je še dodal Kumer. Kot smo razkrili v Dnevniku, je ministrstvo za finance s spremembo zakona želelo javnosti onemogočiti vpogled v delniške knjige, od česar pa bi imela dejansko največ koristi predvsem nekatera omrežja in dobro informirani posamezniki. Odločitev Križaniča za umik predloga sicer ne preseneča. Poleg številnih gospodarstvenikov, ekonomistov, investitorjev in uprav borznih družb zaprtja delniških knjig namreč ne podpirajo niti večje parlamentarne stranke, na katere smo se obrnili. "Zaprtje vpogleda v delniške knjige bi le še povečalo nezaupanje v korporacijsko upravljanje, zmanjšalo transparentnost ter s tem omogočilo še bolj odprto polje za različne korporacijske mahinacije in manipulacije," je ocenil predsednik SLS Radovan Žerjav. Kot so dodali v poslanski skupini SD, bi omejitev vpogleda v delniške knjige "naredila dodatno uslugo vsem, ki iz različnih špekulativnih razlogov skrivajo svoje lastništvo" in "dodatno zaščitila tiste, ki za to prikrivanje iščejo davčne oaze". Podobno menijo tudi v poslanski skupini SDS, kjer so ocenili, da bi zapiranje delniških knjig povečalo tudi možnost netransparentnega delovanja ter okrepilo moč bolje informiranim priviligiranim skupinam. Argument ministrstva za finance, da bi z omejitvijo vpogleda v delniške knjige "zaščitili" interese in lastnino posameznika, je kot absurden in neresen označil tudi Žerjav, ki je ocenil, da bi zaprtje delniških knjig še dodatno poglobilo nezaupanje. Z drugim argumentom ministrstva, da borzne družbe v polletnih in letnih poročilih razkrijejo podatke o največjih lastnikih, zaradi česar javnost delniških knjig ni potrebna, pa se ne strinjajo niti v poslanski skupini Zares. Poslanec Zares Alojz Posedel je ob tem še opozoril, da z javnim dostopom do delniških knjig zasledujemo podobne cilje kot z javno dostopnostjo do sodnega registra in zemljiških knjig. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,503
|
Koper - Na javno zbiranje ponudb za odkup večinskega dela Intereurope, ki ga skupaj prodajajo Kad, Sod, NLB, Zavarovalnica Triglav, Abanka in Luka Koper, se ni odzval nihče, so nam včeraj potrdili v Kapitalski družbi, ki je vodila postopek zbiranja ponudb. Prav tako se nihče ni odzval niti na javni razpis, ki ga je Luka Koper objavila sama in na prodaj ločeno ponudila svoj 24-odstotni delež v Intereuropi. V Kadu so bili ob objavi javnega zbiranja ponudb prepričani, da bo zanimanje za nakup večinskega deleža Intereurope veliko, čeprav so se nekateri že takrat spraševali, koga bi utegnilo resno zanimati nakup tako močno zadolženega podjetja, kot je Intereuropa, ki se zaradi nekaterih spornih potez nekdanje uprave z Andrejem Lovšinom na čelu še kar nekaj časa ne bo izkopalo iz rdečih številk. Glede na zadnjo tržno vrednost delnice bi sicer kupec za skoraj 51-odstotni delež Intereurope odštel okoli 12 milijonov evrov. Za nakup Intereurope so se po neuradnih informacijah že pred časom zanimali v Schenkerju in v izraelskem logistu Mamanu, za logistični center v Čehovu, ki Intereuropi povzroča največ težav, pa naj bi se zanimalo rusko podjetje Complex Logistics. V upravi Intereurope, ki jo vodi Ernest Gortan, pravijo, da so že v strateškem načrtu za obdobje 2010-2014 zapisali, da je eden izmed ključnih ciljev pridobiti strateškega partnerja. "Glede na stopnjo zadolženosti družbe pa je vstop strateškega partnerja možno pričakovati le ob hkratnem dogovoru potencialnega kupca z bankami, za kar pa ocenjujemo, da ni bilo dovolj razpoložljivega časa," je Gortan komentiral nezanimanje vlagateljev za nakup deleža Intereurope. tatjana.tanackovic@dnevnik.si
|
negative
|
3,504
|
Ljubljana - Začasni direktor novoustanovljene Družbe za razvoj in investicije (DRI), ki bo po novem upravljala milijarde evrov za gradnjo železniške infrastrukture, naj bi kot vršilec dolžnosti postal Ljubo Žnidar, dosedanji direktor DDC, župan Polzele in član SDS. To informacijo nam je včeraj potrdilo več virov. Ti so nam še dejali, da naj bi bila odločitev o Žnidarjevem začasnem imenovanju sprejeta po nedavnem sestanku vodilnih v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) z državnim sekretarjem na ministrstvu za promet Igorjem Jakominom. Ta je včeraj odločno zanikal, da naj bi vodilne v agenciji prepričeval o Žnidarjevem imenovanju, je pa potrdil, da se je z njimi res sestal. V AUKN so nam pojasnili, da bo odločitev glede vodenja družbe sprejeta šele, ko bodo pripravljeni vsi korporativni akti: "Glede osebe, ki ste jo imenovali, pa nimamo nobenih informacij." Morebitno Žnidarjevo imenovanje na čelo podjetja, ki naj bi postalo nekakšen hišni inženir države pri njenih velikih projektih, bi bilo, milo rečeno, presenečenje. Veliko prahu je namreč dvignilo že njegovo ponovno imenovanje na čelo DDC tik po parlamentarnih volitvah 2008. Poleg tega, da ga je nadzorni svet DDC, ki sta ga obvladovali SDS in SLS, na položaj postavil brez razpisa, Žnidar takrat s šesto stopnjo izobrazbe domnevno sploh ni izpolnjeval pogojev za imenovanje. V zadnjem letu pa je bilo med poznavalci mogoče slišati, da direkcijo zaradi pogostih Žnidarjevih odsotnosti dejansko vodi direktorica za pravno in splošno področje Majda Peterlin, domnevno dobra znanka in nekdanja sošolka Tanje Pečar, partnerice predsednika vlade Boruta Pahorja. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
3,505
|
Ljubljana - Ljubljanska borza je nov trgovalni teden začela s padcem tečajev delnic. Indeks najpomembnejših podjetij SBI TOP je v primerjavi s petkom izgubil dobrega pol odstotka vrednosti, med blue chipi pa so padec zabeležile delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), Krke in Mercatorja. Indeks SBI TOP je trgovanje končal pri 827,27 točke, kar je 4,60 točke oz. 0,55 odstotka manj kot v petek. Borzni posredniki so sklenili za 522.220 evrov poslov. Med blue chipi so padec zabeležile delnice NKBM (15.790 evrov, -2,74 odstotka na 9,852 evra), Krke (286.560 evrov, -0,83 odstotka na 59,50 evra) in Mercatorja (11.520 evrov, -0,28 odstotka na 176,50 evra). Ob skromnem prometu pa so se podražile delnice Gorenja (+0,16 odstotka na 12,20 evra) in Telekoma Slovenije (+0,01 odstotka na 80,16 evra), medtem ko je tečaj Petrolovih delnic ob 19.750 evrov prometa ostal na petkovi ravni, torej pri 250 evrih. V prvi kotaciji so se ob sicer skromnem prometu pocenile še delnice Intereurope (-4,97 odstotka na 2,851 evra) in Luke Koper (-1,33 odstotka na 14,11 evra). V standardni kotaciji so se ob prometu nad 10.000 evrov pocenile delnice Žita (18.040 evrov, -0,57 odstotka na 104,90 evra) in Zavarovalnice Triglav (10.030 evrov, -0,06 odstotka na 17,50 evra). Padec so sicer zabeležile še delnice Istrabenza (-26 odstotkov na 3,701 evra), Save (-3,28 odstotka na 59 evrov), Aerodroma Ljubljana (-0,62 odstotka na 15,90 evra) in Probanke (-0,22 odstotka na 22,95 evra). Ob skromnem prometu so se v tej kotaciji podražile delnice Iskre Avtoelektrike (+14,29 odstotka na 16 evrov), Pivovarne Laško (+7,44 odstotka na 13 evrov) in Pozavarovalnice Save (+2,67 odstotka na 7,70 evra).
|
negative
|
3,506
|
Ljubljana - Prvi dan dokapitalizacije NKBM, ki na Varšavski borzi išče do 132,4 milijona evrov svežega kapitala, je zaznamovala predvsem jasna nezaupnica Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) vodstvu banke. Očita mu, da je zgodovinsko nizka tržna raven delnice med drugim posledica njegovih zgrešenih odločitev v preteklosti, nadzornikom pa je zaradi po njenem mnenju prenizkega cenovnega razpona (od 8 evrov do 10,5 evra) celo zagrozila z odškodninsko odgovornostjo. Hkrati je vlado pozvala, naj se nemudoma opredeli, ali bo dokapitalizirala NKBM in tako ohranila večinski delež. Poteze AUKN, ki je presenetila domala vse, po naših informacijah tudi člane sveta agencije, včeraj predsednik uprave NKBM Matjaž Kovačič ni želel komentirati, komentarja pa so se vzdržali tudi na ministrstvu za finance Franca Križaniča in v Banki Slovenije. Poznavalci razmer pa jo vidijo kot zadnji poskus pritiska na vlado, da bi ta za ohranitev svojega 51-odstotnega lastniškega deleža v banki le našla okoli 50 milijonov evrov. Prav tako ne verjamejo, da je AUKN, ki jo vodi Dagmar Komar, tako ostro stališče sprejela brez vednosti finančnega ministra. Obstoječi delničarji, med katerimi je daleč največja država, imajo za sodelovanje pri dokapitalizaciji časa manj kot dva tedna. Vlada, ki je sicer povedala, da bo ščitila svoje interese s sodelovanjem pri dokapitalizaciji, pa medtem še vedno ni povedala, ali ima sploh zagotovljena sredstva zanjo. Pri dokapitalizaciji bo po naših informacijah sodelovala Kapitalska družba, ki bi morala za ohranitev svojega 4,8-odstotnega deleža vplačati od 5 do 6,5 milijona evrov. Če je bila cena dokapitalizacijske delnice NLB v višini 116 evrov pri poznavalcih trga ocenjena kot previsoka in ni pritegnila zanimanja vlagateljev, je zdaj ravno njihov potencialni interes za vstop v lastništvo NKBM povzročil zaskrbljenost upravljalca državnega premoženja. AUKN namreč ocenjuje, da je dokapitalizacija po ceni 50 odstotkov knjigovodske vrednosti "nedopustno zmanjšanje vrednosti premoženja za obstoječe delničarje". Ob tem opozorimo, da se delnica NKBM na Ljubljanski borzi že več mesecev giblje pod 10,5 evra. Ni skrivnost, da si uprava NKBM pod vodstvom Matjaža Kovačiča želi skozi dokapitalizacijo znižati delež države in pritegniti več mednarodnih vlagateljev. Če bi 40 odstotkov sredstev, pridobljenih z dokapitalizacijo, porabili za prilagoditev temeljnega kapitala (tier 1), pa bi večino denarja porabili za pridobitev 100-odstotnih deležev v Zavarovalnici Maribor (ZM), Poštni banki Slovenije (PBS) in tudi avstrijski Adria Bank. AUKN je na drugi strani temu odkrito nasprotovala in banko pozivala, naj kapitalsko ustreznost raje poveča z odprodajo omenjenih naložb. Državi potem ne bi bilo treba zagotoviti niti evra. Takšna rešitev se je agenciji zdela še dosti bolj privlačna, saj je kupca za slabih 50 odstotkov ZM videla v Pozavarovalnici Sava, v kateri imajo državne družbe pomemben delež, za 55-odstotni delež PBS pa v državni Pošti Slovenije. Glavna zahteva AUKN, ki izhaja iz dopisa ministrstvu za finance, je, da bi država ohranila kontrolo ob morebitnem kasnejšem prevzemu banke, kot tudi da se ne bi brez nadomestila odrekla prevzemni premiji. Kot alternativo temu, da država vplača svoj delež, je agencija navedla izdajo pravnega inštrumenta, s katerim bi zavarovali prevzemno premijo države, ali pa bi namesto nje delež vplačalo katero od državnih podjetij, na katere bi prenesli predkupno pravico. tomaz.modic@dnevnik.sikatja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
3,507
|
Ljubljana - Potem ko se je v stečaju znašlo mariborsko gradbeno podjetje Cestno podjetje Maribor (CPM), je njegovo hčerinsko podjetje Ingrad Gramat na celjsko okrožno sodišče vložilo predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Čeprav je sodišče včeraj za prisilnega upravitelja že imenovalo Damjana Beliča, pa se bo postopek prisilne poravnave začel, če bo Ingrad v 15 dnevih za kritje stroškov prisilne poravnave nakazal 30.000 evrov predujma. Poleg krize in odpisov vrednosti premoženja so Ingradove plačilne težave v veliki meri posledica poroštev CPM, ki znašajo več kot pet milijonov evrov. Celotne obveznosti Ingrada Gramata znašajo 15,4 milijona evrov. Od tega zneska zavarovane terjatve do ločitvenih in izločitvenih upnikov predstavljajo dobrih sedem milijonov evrov, na prednostne terjatve odpade 179.320 evrov, navadnim upnikom pa Ingrad dolguje 8,13 milijona evrov. Po načrtovanem pobotu naj bi se znesek navadnih terjatev zmanjšal na sedem milijonov evrov. Navadnim upnikom, na katere ima prisilna poravnava vpliv, Ingrad ponuja 38-odstotno poplačilo terjatev, in sicer v štirih enakih letnih obrokih. Ob tem znaša sedanja vrednost poplačila teh upnikov 35,31 odstotka. V primeru stečajnega postopka pa bi navadni upniki prejeli poplačanih 19,43 odstotka terjatev. Temeljni pogoj za uspešno izvedbo prisilne poravnave je dokapitalizacija v višini enega milijona evrov. Z njo bi Ingrad lahko servisiral obveznosti do prednostnih upnikov in v času postopka prisilne poravnave pokrival tekoče stroške poslovanja. Največjo vrednost premoženja Ingrada predstavljajo nepremičnine, ki so po likvidacijski vrednosti vredne 5,9 milijona evrov. Oprema, ki je v lasti Ingrada, je vredna 1,6 milijona evrov, knjigovodska vrednost dolgoročnih finančnih naložb je konec lanskega leta znašala 617.000 evrov, zalog pa je za 544.000 evrov. Za 4,7 milijona evrov ima Ingrad kratkoročnih terjatev, če odštejemo terjatve, ki naj bi bile pobotane, pa njihova skupna vrednost znaša 3,6 milijona evrov. V lanskem letu je Ingrad dosegel 10,6 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo za dobrih 50 odstotkov manj kot v letu 2009. Medtem ko je v letu 2009 Ingrad dosegel sto tisoč evrov čistega dobička, je lani pridelal kar 9,3 milijona evrov čiste izgube. Konec lanskega leta je imel Ingrad pet milijonov evrov negativnega kapitala. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
3,508
|
Ljubljana - Predstavniki društva za sonaraven razvoj Focus so danes premieru Borutu Pahorju predali poziv k zavezujočemu cilju za učinkovito rabo energije na ravni EU. Pahor je izpostavil, da je zagovornik trajnostnega razvoja. "Če bomo želeli bolj uporabljati obnovljivo energijo, potem bo treba biti glede tega bolj fleksibilen," je še opozoril. Pahor je izpostavil, da je zagovornik obnovljivih virov energije, preizkušanja novih tehnologij. "Slovenija sicer nima denarja za bazične raziskave, kot si to lahko privoščita Nemčija ali Francija," je dejal in pojasnil, da bo Slovenija gotovo šla v zeleno smer. Ob tem je poudaril, da je Slovenija trenutno v zatečenem stanju, da vsak dan porabimo več energije, da zelo slabo varčujemo z energijo in izpostavil, da se vlada tu loteva nekaterih uspešnih projektov, obenem pa se loteva prenove energetskega načrta. "Ostajamo pred temeljnimi vprašanji, ki jih moramo razdelati - to je odnos do jedrske energije, do uporabe edinega fosilnega goriva, ki ga imamo, to je do lignita in do Termoelektrarne Šoštanj, in ali smo pripravljeni povečati denar za obnovljive vire, kot so vetrnice, fotovoltaika. Če ne bomo sami proizvajali energije, jo bomo uvažali, uvoz pa bo dražji in manj zanesljiv, kot je danes," je dodal Pahor. Vodja Focusa Lidija Živčič se je strinjala s premierom o zatečenem stanju, vendar izpostavila, da si moramo prav zato zastaviti zavezujoče cilje, če želimo rast rabe energije zajeziti in celo trend obrniti navzdol. "Poiskati moramo vizijo prihodnosti, kjer lahko svojo potrebo po energiji zadovoljimo na način, ki je trajnosten," je dejala. Pahor pa je poudaril, da bomo morali biti, v kolikor bomo želeli več uporabljati obnovljivo energijo, bolj fleksibilni. "Volovja reber je bila dobra šola, kako se najde za vsako alternativno rešitev tudi oponiranje," je dejal. Predstavniki Focusa so Pahorja obenem opozorili, da mora varčna in učinkovita raba energije igrati ključno vlogo v nastajajočem nacionalnem energetskem programu. "Varčno in učinkovito rabo ponavadi sprejemamo kot zadnji izhod, vendar številke kažejo, da je energetsko učinkovitost nujno postaviti v središče novega modela pametne, trajnostne in vključujoče rasti naše blaginje," je opozoril vodja programa Energija v društvu Focus Tomislav Tkalec. Študije po navedbah Focusa ugotavljajo, da bi doseganje trenutno nezavezujočega 20-odstotnega evropskega cilja zmanjšalo stroške za energijo za 78 milijard evrov letno, ustvarilo okoli dva milijona novih in lokalnih delovnih mest, odpravilo potrebo po postavitvi novih enot za proizvodnjo električne energije, ki je enaka 160 termoelektrarnam na premog, povečalo energetsko varnost in zanesljivost z zmanjšanjem uvozne odvisnosti za do 20 odstotkov in izboljšalo globalno konkurenčnost Evrope s spodbujanjem raziskav in razvoja ter zmanjšanjem stroškov za energijo. Zmanjšana raba energije pomaga uravnovesiti tudi družbene neenakosti. V Focusu opozarjajo, da je v Sloveniji več kot 30 odstotkov gospodinjstev energetsko revnih, saj za porabljeno energijo porabijo več kot 10 odstotkov gospodinjskega proračuna. Živčičeva je Pahorja danes tudi spomnila, da Sloveniji še vedno ni uspelo narediti ocene potencialov za varčno in učinkovito rabo energije. Predaja poziva je del kampanje Varčevanje z energijo - zmagovalna rešitev, s katero želi Focus okrepiti vlogo učinkovite rabe energije v energetski politiki.
|
neutral
|
3,509
|
Družba Delo Prodaja je lani ustvarila 46,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je šest odstotkov več kot leta 2009. Čisti dobiček je lani znašal 1306 evrov, leto prej pa nekaj manj kot pol milijona evrov. Vlačič v reševanje zapleta s podizvajalci V osnovi ni pravično, da je podizvajalec neko delo opravil, zanj ni bil plačan, zdaj pa je prepuščen sam sebi, je zgodbo podizvajalcev pri gradnji avtocest, ki jih Dars ne more poplačati, ker da je njihovo delo že plačal glavnim izvajalcem, komentiral prometni minister Patrick Vlačič. Kot je dejal, bodo poskušali zaplet razrešiti na sestankih ta teden. Triglav znova neuspešen proti Istrabenzu Višje sodišče v Kopru je zavrnilo tožbo Zavarovalnice Triglav zoper Istrabenz. Zavarovalnica Triglav je od Istrabenza terjala 19,95 milijona evrov kupnine s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. januarja 2008 dalje. S tem je višje sodišče pritrdilo okrožnemu sodišču, ki je maja lani prav tako zavrnilo tožbo zavarovalnice. Sodišče prve stopnje pa je omenjeno tožbo zavrnilo že februarja lani. Z majem e-vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov Včeraj je začela veljati novela zakona o zemljiški knjigi, ki uvaja obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov. Te bodo praviloma vlagali notarji, pod določenimi pogoji pa tudi lastniki nepremičnin in njihovi pooblaščenci. Elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov bo obvezno s 1. majem. Žurnal media z novim direktorjem prodaje Tomaž Bergoč, član uprave, odgovoren za prodajo in marketing, bo konec maja zapustil družbo Žurnal media. Direktor prodaje bo postal Uroš Cuder. Ta je bil do zdaj v družbi odgovoren za prodajo na digitalnem področju. Februarja padec trgovine na drobno V Sloveniji se je obseg trgovine na drobno februarja na mesečni ravni zmanjšal za 1,3 odstotka, na letni ravni pa se je povečal za 5,3 odstotka. Mura naprodaj za 9,6 milijona evrov Lastnina Mure, ki je v stečaju, je bila skupaj s pripadajočimi nepremičninami, premičninami in blagovno znamko postavljena na izklicno ceno v višini 9,6 milijona evrov. Po oceni Dursa bi morala izklicna cena sicer znašati 12,5 milijona evrov, zaradi česar je tudi vložil pritožbo na sodišče, ki je na koncu upoštevalo mnenje stečajnega upravitelja Branka Đorđevića. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
neutral
|
3,510
|
Ljubljana - Največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet (D&B) je bonitetno oceno Slovenije aprila ohranila nespremenjeno. Slovenski rating ostaja enak in se uvršča v kategorijo držav z nizkim tveganjem ter ohranja prvo mesto v regiji. Pristavka o nazadovanju oziroma krepitvi tudi ni in je rating še vedno označen kot stabilen. Glede na zadnja statistična poročila D&B pričakuje zmerno pospešeno rast bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer za dva odstotka v 2011 in za 2,4 odstotka v letu 2012. Domače povpraševanje je kljub rasti v zadnjem četrtletju 2010 še vedno problem, na temu področju pa v Sloveniji niti ni opaziti optimizma, še pravijo v D&B. Dodajajo, da banke težko odobravajo posojila za investicije, po drugi strani pa večinoma niti niso potrebna, ker so zmogljivosti zaradi nižje prodaje nezasedene. Zaradi dolžniške krize v območju evra, rasti cen hrane in nafte ter domače potrebe po strukturnih reformah ostajajo predvidevanja za obdobje 2011-2012 negotova. Poročilo omenja civilno nepokorščino samostojnih podjetnikov, za katero ne pričakuje večjega učinka, obtožbe podjetnikov, da vlada ogroža obstoj delovnih mest, ker ne liberalizira trga dela, in spremembe glede plačilnih rokov in pobota. Slednjega sicer poročilo ne komentira, so danes še sporočili iz ljubljanske bonitetne hiše I, ki je partnerska družba D&B. Dun & Bradstreet je v aprilu sicer spremenil rating desetim državam. Znižal ga je Bahrajnu, ponovno Grčiji, žal tudi Japonski, Kuvajtu, Libiji, Novi Zelandiji in Panami, izboljšal pa Latviji, Nizozemski in Tuniziji. Vrh si še naprej delita Švica in Nemčija.
|
neutral
|
3,511
|
Ljubljana - Okrožno sodišče v Ljubljani je danes začelo stečajni postopek nad družbo GPG Inženiring. Stečajni upravitelj je Jožef Patty, upniki pa lahko terjatve prijavijo do 8. julija. Kot je sodišče zapisalo v sklepu o začetku postopka, objavljenem danes na spletnih straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), naj upniki svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice prijavijo v treh mesecih, zadnji dan je 8. julij. Sodišče je stečajni postopek začelo na predlog družbe, ki je tudi vplačala predujem za kritje stroškov začetka stečaja. GPG Inženiring je sestrska družba Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG), ki je tudi v stečaju. Kot je zapisano na spletni strani GPG, se je GPG Inženiring ukvarjal s projektiranjem, razvojem in trženjem lastnih projektov. Gradili so predvsem stanovanja in poslovne objekte. Družbo je vodil Janko Jazbinšek. Družbo GPG, ki je v stečaju od 4. aprila, je vodil Boris Dolamič, ki je tudi njen največji lastnik. Začetek stečaja so pričakovali tudi zaposleni - bilo naj bi jih okoli 120 - ki niso dobili plač za januar in februar. V Dnevniku smo poročali, da sta GPG izčrpavala Dolamič in podjetnik Igor Lah. Šlo naj bi za vrsto kapitalskih in premoženjskih slabitev družbe, tako da je imelo podjetje konec leta 2005 dolgove osemnajstkrat večje od kapitala.
|
negative
|
3,512
|
Ljubljana - Zaradi neurejenega poslovanja pred začetkom stečajnega postopka in morebitnih izpodbojnih poslov v letu dni pred tem, se je stečajni upravitelj cerkniškega podjetja Gradišče Anton Jagodic odločil za podroben pregled poslovanja. Pregled bo opravila sodna izvedenka za ekonomsko in finančno stroko Anka Černe. Poseben poudarek pregleda bo na poslih s povezanimi osebami in izpodbojnih poslih. Do lanskega septembra je bilo Gradišče v lasti družbe Ram Invest, ki jo obvladuje Jurij Pogačar, potem pa je prešlo v last škofjeloškega podjetja Tehnoservis, ki ga obvladuje podjetnik Bojan Starman (ne gre za isto osebo, ki je vodila podjetje Muro in partnerji). Predlog Jagodica, da se najame izvedenko, je soglasno podprl upniški odbor Gradišča, ki mu predseduje Igor Gornik iz podjetja Elgoline. Z njim se je strinjalo tudi okrožno sodišče v Ljubljani, pred katerim poteka stečajni postopek Gradišča. Pregled poslovanja v zadnjem letu pred začetkom stečaja (do oktobra 2009) bo predvidoma stal okoli 9000 evrov. Toda v primerjavi s premoženjem, ki bi bilo lahko naknadno pridobljeno v stečajno maso, ta znesek ni visok. Spomnimo, da je Gradišče lani oktobra najprej vložilo predlog za začetek postopka prisilne poravnave, v letošnjem januarju pa je sprožilo stečajni postopek. V večini stečajnih postopkih v Sloveniji se tovrstna praksa ne izvaja, čeprav obstajajo sumi oškodovanj. Dr. Branko Mayr, ki je med drugim tudi sodni izvedenec in pooblaščeni revizor, je v nedavnem intervjuju za Dnevnikov Objektiv poudaril, da lastniki in menedžment prvi ugotovijo, da je podjetje v stiski, in si prisvojijo vse tisto, kar si lahko. »Takšen vzorec je v Sloveniji pravilo. Zato so stečajne mase tako klavrne. V vsak stečajni postopek bi se moral vključiti forenzični računovodja, ki bi moral ugotoviti, ali je podjetje pred stečajem poslovalo zakonito.« Hkrati tudi poudarja: »Ko podjetje konča v stečaju zaradi nevestnega gospodarjenja, nestrokovnosti ali malomarnosti, ko pride do stečaja, ker uprava ni sposobna voditi podjetja, ali v primerih lastninjenj, ki so povzročila podkapitaliziranost, je vsekakor treba preveriti, ali so bila storjena kazniva dejanja.« sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
3,513
|
Ljubljana - Črnomaljski Secop, bolj znan pod nekdanjim imenom Danfoss Compressors, je minulo leto končal s 172 milijoni evrov prometa, kar je 23 odstotkov nad načrti. Ob tem so pridelali visokih sedem milijonov evrov čistega dobička, kar je drugi najboljši rezultat v zgodovini družbe, vse to pa jim je uspelo s petimi odstotki manj zaposlenih. To pa odločitev novih lastnikov, da proizvodnjo preselijo na Slovaško in na cesto postavijo 700 ljudi, postavlja v povsem drugačno luč. Če se je Secop v težkem letu 2009 srečeval z do 30-odstotnim padcem naročil in poslovanjem pod pričakovanji, kar je vodilo v zmanjšanje števila zaposlenih za 200, pa se je že konec tistega leta začelo stanje izboljševati. Stroški dela so se res povečali za devet odstotkov, na 20,5 milijona evrov, vendar je družba na drugi strani proizvedla 11 odstotkov več kompresorjev. "Kazalniki notranjega poslovanja so bili kljub zelo zahtevnim razmeram na trgu zelo dobri. Ponovno beležimo dvig produktivnosti (na visokih 35.000 evrov, op.p.) in zmanjšanje internih stroškov na proizvod, bistveno pa smo zmanjšali linijski izmet pri kupcu," je v letno poročilo za 2010 še konec marca zapisal generalni direktor Matjaž Strmec. Prvi mož Secopa je razkril tudi načrte za letos - da bodo proizvedli 3,7 milijona kompresorjev. To je petino manj v primerjavi z lani, kar je posledica izločevanja nedonosnih proizvodov in selekcije kupcev. Zato je še toliko bolj presenetljiva novica, ki je udarila le dva tedna zatem, in sicer, da Secop seli proizvodnjo kompresorjev na Slovaško. tomaz.modic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,514
|
Ljubljana - Cena za zavarovanje grškega dolga je včeraj porasla v nebo. Mednarodni finančni trg se je namreč odzval na izjavo nemškega finančnega ministra Wolfganga Scheubeleja, ki je v intervjuju za nemški časnik Die Welt namignil, da se Grčiji po vsej verjetnosti obeta prestrukturiranje dolga. Shaubele je v intervjuju ocenil, da bo morala Grčija narediti dodatne korake v spopadu z visokim javnim dolgom, zlasti če ga bosta Evropska centralna banka (ECB) in evropska komisija v junijskem poročilu označili kot nevzdržnega. Izjave so povzročile še večjo zmedo zaradi predhodnih izjav člana izvršnega sveta ECB Lorenza Binija Smaghija. Ta je namreč označil prestrukturiranje dolga za katastrofo, ki bi lahko ohromila tako grški bančni sistem kot gospodarstvo. Finančni minister George Papaconstantinou in preostali grški predstavniki zavzemajo podobno stališče in zanikajo možnost prestrukturiranja dolga. Pri tem zagotavljajo, da je grško gospodarstvo na pravi poti, a jim mednarodni finančni trgi očitno ne verjamejo najbolje. Obrestne mere grških dvoletnih obveznic so namreč včeraj porasle za približno 90 bazičnih točk, na 18,38 odstotka, medtem ko so zahtevani donosi petletnih državnih obveznic porasli na dosedanji rekord Evropske unije (EU) - več kot 18 odstotkov. Strokovnjaki pojasnjujejo, da je bil porast obrestnih mer skoncentriran predvsem na dvo- in petletne dolžniške papirje, saj v primeru nadaljnjih težav Grčije predstavljajo največjo nevarnost za njihove lastnike. Dodatne skrbi predstavlja tudi šibka likvidnost države, zato ne preseneča, da so po rekordu posegle tudi obrestne mere desetletnih obveznic, ki so bile pri 13,41 odstotka še enkrat višje kot marca lani. Zahtevani pribitki (spread) do nemških obveznic pa so se prvič po lanskem maju zvišali na več kot tisoč bazičnih točk. Strah, da bo Grčija nezmožna odplačevati svoj dolg, se je odrazil tudi na tečaju evra, ki je po večdnevni rasti padel na 1,44 dolarja. jan.bratanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,515
|
Ljubljana - Delničarji Kovinske industrije Vransko (KIV) so na četrtkovi skupščini po sprejetju predloga, da se k družbi pripoji njen večinski lastnik KIV Engineering, podprli tudi tri milijone evrov težko dokapitalizacijo. Sredstev ne bodo zagotovili obstoječi lastniki, temveč skrivnostni strateški partner, ki ga bo izbralo vodstvo KIV. Za koga gre, nam v petek popoldne pri direktorici Suzani Andrejč Vodovnik ni uspelo preveriti. Družba se ukvarja z razvojem in gradnjo malih in srednje velikih sistemov ekološkega zgorevanja odpadkov z izkoriščanjem energije in kotlovskih sistemov, leta 2009 pa je ustvarila več kot sedem milijonov evrov prihodkov. Konec leta 2009 je imel sicer KIV več kot 12 milijonov evrov premoženja. Če bo dokapitalizacija uspela, pa bo novi lastnik prišel tudi do KIV Engineeringa, ki se bo, kot že rečeno, v kratkem pripojil KIV. Kolikšna sredstva in pripadajoče obveznosti bo s tem prevzela družba, še ni znano. Iz javno dostopnih podatkov pa izhaja, da večino sredstev KIV Engineeringa (konec 2009 8,8 milijona evrov) predstavljajo kratkoročne terjatve, podprte s še več dolgovi do bank in dobaviteljev. Glede na to, da bo izdanih 137.182 novih delnic (trenutno jih je 122.015), bo strateški partner prišel do večinskega lastništva oziroma do 53-odstotnega deleža v KIV. Ostale delnice si bodo (zaradi pripojitve KIV Engineeringa) razdelili izvršni direktor Ivo Kreča, vodja projektov Janko Drča in Ciril Vedlin ter še nekaj drugih. Skupščina je sicer za člana upravnega odbora družbe KIV izvolila Krečo, Drčo in Franja Pustoslemška, zdajšnjo direktorico Andrejč-Vodovnikovo pa imenovala za izvršno direktorico. tomaz.modic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,516
|
Ljubljana - Poskus reševanja finančno izčrpanega Zvona Ena Holdinga utegne resno ogroziti tudi medvoško tovarno papirja Goričane. Le kratek čas pred finančnim zlomom je namreč Zvon Ena Holding svoje finančne težave poskusil reševati tudi z milijonskimi posojili družbe Goričane, ki jo je do nedavnega obvladoval prek holdinga Papigor. V prvi polovici minulega leta je namreč Skupina Papigor oziroma družba Goričane Zvonu Ena Holdingu odobrila posojilo v višini 11 milijonov evrov, konec lanskega junija pa je Zvon družbi dolgoval že več kot 15 milijonov evrov, razkriva letno poročilo holdinga Papigor. Goričane pa Zvonu niso posodile lastnih sredstev, temveč so morale pred tem pri bankah najeti posojilo. Da so se banke zavedale tveganj, med drugim priča tudi podatek, da so Goričanam posojilo odobrile po obrestni meri šestmesečni euribor plus 4,5 odstotne točke pribitka, bančna posojila pa je morala medvoška družba zavarovati s skoraj vsemi njenimi nepremičninami. Na drugi strani je Zvon posojilo zavaroval kar z delnicami Papigorja, po dosegljivih podatkih pa so Goričane vpisane šele kot drugi upnik. Julija lani si je nato Zvon iz Papigorja izplačal še za dodatnih 7,5 milijona evrov dividend, nato pa družbo po neznani ceni prodal direktorju papirnice Goričane Andražu Stegu oziroma njegovi družbi Papirus. Zaradi visokega izplačila dividend in milijonskih posojil ne preseneča, da so morali v Skupini Papirus lani prevrednotiti vse nepremičnine in so na ta način svoj kapital zvišali za skoraj deset milijonov evrov, na 24,4 milijona evrov. Ker bo morala papirnica Goričane zaradi začetka prisilne poravnave slabiti posojila Zvonu, bi namreč brez prevrednotenja nepremičnin slabitve izbrisale skoraj ves kapital družbe, Goričane pa bi se utegnile znajti celo v insolvenčnih postopkih, kažejo naše analize. Goričane pa ni bila edina družba, prek katere je Zvon poskušal reševati svoje finančne težave. Kot smo že poročali, je Zvon Dva Holding holdingu Zvon Ena posodil kar 164 milijonov evrov, Krekova družba za upravljanje 12,8 milijona evrov, Helios pa še dodatnih 5,2 milijona evrov. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,517
|
Ljubljana - Zavarovalnica Triglav je včeraj objavila namero za prevzem Slovenijalesa, v katerem že obvladuje 61,79-odstotni lastniški delež. Koliko bo znašala prevzemna cena, še ni znano. Če pa bi Zavarovalnica Triglav za delnico odštela 30 evrov, kolikor znaša njena trenutna vrednost na Ljubljanski borzi, bi jo celoten prevzem Slovenijalesa stal dobra dva milijona evrov. Naši viri trdijo, da bosta prevzemno ponudbo verjetno sprejeli Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, od katerih vsaka obvladuje 10,92 odstotka delnic Slovenijalesa. Zakaj se je Zavarovalnica Triglav pod vodstvom Matjaža Rakovca odločila za objavo prevzemne ponudbe Slovenijalesa, uradno še ni znano. Po nekaterih ocenah pa ni izključeno, da je Triglav k temu dejanju spodbudila desetmilijonska tožba v zadevi Jugobanka, ki izvira s konca osemdesetih let. Če bi Triglavu s prevzemom uspelo pridobiti več kot 75-odstotni lastniški delež, bi namreč laže oblikovala obrambno strategijo v tožbi, ki jo je proti Slovenijalesu vložilo liechtensteinsko podjetje Fincor Invest Anstalt. Spomnimo, da je Slovenijales leta 2008 najprej tožilo srbsko podjetje Municipium S, ki je pred tem na javni dražbi srbske agencije za zavarovanje depozitov odkupilo terjatev Jugobanke v stečaju do Slovenijalesa. Ko so sredi lanskega leta srbske oblati zasegle Municipium S, ker naj bi bil povezan z Darkom Šarićem, mednarodnim trgovcem s kokainom, pa je bila terjatev do Slovenijalesa prenesena na Fincor. Poleg tožbe je Fincor proti Slovenijalesu vložil tudi začasno odredbo, s katero je na njegovem transakcijskem računu zablokiral vsa sredstva, na njegove nepremičnine pa je vpisal hipoteke. Zaradi tožbe je Slovenijales v začetku letošnjega leta prenesel vse zaposlene in posle na hčerinsko podjetje Slovenijales Trgovina, ki sicer v celotni skupini ustvari veliko večino prihodkov. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
neutral
|
3,518
|
Ljubljana - Čeprav se rok za glasovanje o prisilni poravnavi Mersteela, ene od treh divizij Skupine Merkur, izteče šele konec meseca, so do zdaj glasove oddali že skoraj vsi upniki. Po naših zanesljivih informacijah so za prisilno poravnavo glasovale že vse banke in večina večjih upnikov, skupno pa so prisilno poravnavo podprli upniki, ki imajo več kot 60 odstotkov navadnih terjatev. V zadnjih tednih se izboljšuje tudi poslovanje Mersteela. Marca je namreč družbi prvič po začetku prisilne poravnave s poslovanjem uspelo pokriti vse tekoče stroške, ob 3,1 milijona evrov prihodkov pa ustvariti 0,6 milijona evrov kosmatega donosa iz poslovanja. Zaradi slabitve zalog na čisto iztržljivo vrednost in slabitve terjatev je Mersteel marec končal s čisto izgubo 0,3 milijona evrov, kar je nekoliko manj kot mesec prej. Ključni meseci za Mersteel pa šele prihajajo. Poslovanje v aprilu običajno zaznamuje zmanjšano poslovanje družb zaradi prvomajskih praznikov, medtem ko glavnino prihodkov Mersteeel ustvari med junijem in avgustom. Poslovanje v prvih treh mesecih letošnjega leta je boljše, kot predvideva načrt finančnega prestrukturiranja, ob upoštevanju finančnih odhodkov zaradi oslabitev zalog in terjatev pa v skladu z načrti. S trimesečnim poslovanjem so se že seznanili tudi člani upniškega odbora, ki so upravi dali tudi soglasje za najem 3-milijonskega posojila pri Gorenjski banki. Posojilo bo imelo ročnost pet let in bo vezano na šestmesečni euribor s pribitkom 3,75 odstotne točke, Mersteel pa ga bo zavaroval s hipoteko na skladišče v Sarajevu ter na poslovno stavbo v Zagrebu.
|
neutral
|
3,519
|
Že tretje leto zapored bo skupščina Cestnega podjetja (CP) Ptuj odločala o predlogu, da se delničarjem razdeli okoli 134.000 evrov dividend. Če je moral največji delničar (CPIN Ferdinanda Veingerla in Marijana Pucka) prejšnja leta v ta namen vložiti nasprotni predlog, pa je letos takšno delitev 1,76 milijona evrov težkega bilančnega dobička predlagal kar upravni odbor CP Ptuj. Skupščina bo odločala tudi o pooblastilu izvršnemu direktorju za nakup lastnih delnic. AUKN bi zamenjala večino nadzornikov Elektra Primorske Prvi mož Elektra Primorske Julijan Fortunat je na zahtevo državne Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) sklical skupščino družbe, ki bo 17. maja. Na njej bodo delničarji odločali o menjavi kar treh od petih nadzornikov. Če bi Matevža Marca zamenjali z Darinko Virant, ker je Marc najprej podal ustno odstopno izjavo, ki jo je kasneje preklical, pa je AUKN predlagal tudi menjavo Karola Petra Peršolje in Uroša Sakside. Namesto njiju bi imenovali Draga Ferfoljo in Ireno Urbanc. Skupščina slovenskega Unicredita podprla dokapitalizacijo Delničarji Unicredit banke Slovenija so na včerajšnji skupščini sklenili povečati osnovni kapital banke. Banko bo dokapitalizirala matična banka, in sicer z izdajo 989.315 delnic. Skupna emisijska vrednost novih delnic je skoraj 50 milijonov evrov, od tega se bo v osnovni kapital vplačalo 4,13 milijona evrov, preostanek pa v kapitalske rezerve. Stečajni upravitelj Mure Unikat priznal večino terjatev V stečajnem postopku družbe Mura Unikat je terjatve prijavilo 55 upnikov in 78 zaposlenih s skupno prijavo. Kot je razvidno iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev, je stečajni upravitelj Grega Erman priznal za 1,61 milijona evrov terjatev, prereka pa jih za 36.748 evrov. Menjava na čelu KD Finančne točke Na mesto predsednika uprave KD Finančne točke je bil imenovan Matej Marošek, ki je na tem mestu zamenjal Radovana Pušnarja. Križanič: Že letos zmanjšanje državnega lastništvo v NKBM Na finančnem ministrstvu so po zagotovilih ministra Franca Križaniča že napisali strategijo razvoja finančnega sistema. Ta bo med drugim opredelila strateška podjetja v finančnem sektorju, ki so ključna za delovanje slovenskega gospodarstva in bodo zato imela posebno obravnavo. Vlada naj bi jo obravnavala jutri. Že v drugi polovici leta se pričakuje zmanjšanje državnega lastništva v NKBM, je še napovedal Križanič. Pripravil Jan Bratanič
|
neutral
|
3,520
|
Ljubljana - V postopku prisilne poravnave podjetja Mura EHM, ki je nedavno prešlo iz lastništva Mure d.d. v stečaju na Muro in partnerji, se že kažejo prve sinergije za obe podjetji. Po pojasnilih upravitelja v prisilni poravnavi Zlatka Vilija Hohnjeca je Mura EHM sicer marca poslovala z izgubo v višini 35.000 evrov, medtem ko je v enakem obdobju lani dosegla 88.576 evrov dobička. Razlog za to je, da se zmanjšujejo prihodki iz prodaje lastne blagovne znamke. Izdelavo lastne kolekcije namreč po novem financira Mura in partnerji, na katero je bilo ob stečaju leta 2009 preneseno zdravo jedro Mure. Po drugi strani Mura EHM postaja prodajalec blaga, za kar prejema maržo. K izgubi je veliko vplivala tudi sprememba vrednosti zalog, ki je nastala zaradi prodaje s popusti. Kljub izgubi je likvidnostno stanje Mure EHM še vedno dobro, saj podjetje na transakcijskem računu razpolaga z likvidnimi sredstvi. Po Hohnječevih pojasnilih Mura EHM še naprej znižuje stroške dela. Pri poslovanju bo treba izvesti še preostale načrtovane racionalizacijske ukrepe, hkrati pa bo za uspešno poslovanje treba povečati tudi prodajo. Spomnimo, da je v teku postopek prodaje Mure in partnerji. Skupaj s pripadajočimi nepremičninami, premičninami in blagovno znamko je izklicna cena postavljena pri 9,6 milijona evrov.
|
neutral
|
3,521
|
Ljubljana - Skupina Terme Čatež je kljub težkim razmeram v gospodarstvu v minulem letu poslovala z dobičkom, ki pa se je znižal za več kot polovico in je znašal slabih 1,9 milijona evrov. Skupni prihodki skupine, ki poleg matične družbe vključuje še Marino Portorož, Terme Ilidžo, Termalno riviero in Del Naložbe, so se ob tem povečali za 8,3 odstotka na 52 milijonov evrov. Zanimivo se je za 231 odstotkov povečal dobiček iz poslovanja, ki je znašal 15,4 milijona evrov. Razlog, da se odličen rezultat ni prenesel tudi na čisti dobiček, je iskati v povečanih finančnih odhodkih skupine, ki so v letu 2010 poskočili z 2,2 na slabih 12 milijonov evrov, kar je posledica slabitve naložb. Lani je bilo v skupini Terme Čatež zaposlenih 567 ljudi, kar je 84 manj kot leto poprej. Skupni prihodki Term Čatež, pomembnega dela skupine, so lani ostali skoraj identični predlanskim, pri čemer se je dobiček iz poslovanja znižal za dobrih deset odstotkov na 5,3 milijona evrov. Eden izmed glavnih razlogov za znižanje tega je vodna ujma, ki je lanskega septembra povzročila vsaj za dva milijona evrov škode, hkrati pa je tudi izpad dodane vrednosti ocenjen na okoli 750.000 evrov.
|
negative
|
3,522
|
Ljubljana - Pet delavcev SCT, ki od januarja čakajo na plače, je sodišču predlagalo, naj podjetje Ivana Zidarja pošlje v stečaj. "Zaradi vztrajanja pri prisilni poravnavi in 'nadaljnjega poslovanja' dolžnika za vsako ceno vsak dan nastajajo novi stroški in nove terjatve, ki se zajedajo v premoženje podjetja, ga zmanjšujejo, povečujejo pa se tudi stroški," so utemeljili zahtevo. Dodali so, da so bili ves čas priče sprenevedanju in zavajanju odgovornih. Kot je znano, je pred dnevi ugovor, sicer pomanjkljiv, vložila tudi upraviteljica Marija Magdalena Šantl. Rezultati, ki jih letos dosega SCT, namreč daleč zaostajajo za napovedmi (v prvih treh mesecih štiriodstotna realizacija), že februarja pa je začel izgubljati večje projekte (do zdaj 13), investitorji pa so začeli unovčevati bančne garancije. "Dolžnik v dosedanjih poročilih ni poročal o pridobivanju novih poslov niti ni posredoval informacij o morebitnih pogajanjih, tako da so upniki prepričani, da dolžnik ni uspel dobiti niti enega novega posla, čeprav so minili že štirje meseci letošnjega leta, obstoječih pa je izgubil toliko, da ne zagotavlja niti izplačila plač delavcem, kar je še dodaten dokaz o nesmiselnosti nadaljevanja postopka prisilne poravnave," so v ugovoru opozorili Tomo Kranjec, Damir Besedič, Jože Tocko, Drago Obšteter in Janez Pogačar. "Ne nazadnje pa velja omeniti tudi dejstvo, da je dolžnik v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka prisilne poravnave sklenil kar nekaj za redno poslovanje neobičajnih pravnih poslov, ki bi lahko pomenili oškodovanje oziroma neenako obravnavanje upnikov. Uspešno izpodbijanje teh pravnih poslov in vračilo izplačil v stečajno maso bi lahko pomenilo povečanje stečajne mase in posledično višji odstotek poplačila navadnih upnikov," so dodali.
|
negative
|
3,523
|
Z& Zmanjšanje dobička je posledica močnega švicarskega franka v primerjavi z evrom in dolarjem, izrednih stroškov in uvedbe strogih pravil glede kapitalskih rezerv za velike sistemsko pomembne banke v Švici. Analitiki so sicer pričakovali celo še večje zmanjšanje dobička te pomembne bančne skupine, zato so mnenja, da se je banka v prvem trimesečju odrezala solidno in je širše gledano v skladu z njihovimi ocenami. Banka, ki jo vodi glavni izvršni direktor Brady Dougan, je do konca prvega trimesečja količnik najbolj kakovostnega Tier 1 kapitala povečala na 18,2 odstotka. Dougan je banko označil za zgodnjo uvajalko strožjih kapitalskih zahtev in podprl načrtovano uvajanje novih zahtev, ki so še strožje od dogovorjenih mednarodnih standardov Basel III.
|
negative
|
3,524
|
Maribor - Cestno podjetje Maribor (CPM), ki je v stečajnem postopku, je v letu 2010 ustvarilo 38 milijonov evrov čiste izgube, medtem ko je v letu prej imelo še 1,6 milijona evrov čistega dobička. Temu botruje tudi zmanjšanje čistih prihodkov od prodaje s 111,3 milijona evrov na 62,5 milijona evrov. Negativen je bil tudi poslovni izid iz poslovanja, v višini 22,8 milijona evrov, medtem ko je v letu prej družba imela štiri milijone evrov dobička iz poslovanja. Obenem so se odpisi vrednosti povečali s slabih 10 na skoraj 18 milijonov evrov, finančni odhodki iz finančnih naložb pa so znašali skoraj 11 milijonov evrov. Družba je ob tem konec leta imela za 24 milijonov evrov dolgoročnih in za dobrih 80 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti, je še razvidno iz poročila, ki ga je sestavil upravitelj Silvo Zorec in je bilo danes objavljeno na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve.
|
negative
|
3,525
|
Koper - Lastniki Istrabenza bodo na skupščini, ki bo 2. junija, med drugim odločali o razrešnici upravi in nadzornemu svetu družbe za leto 2010. Skupščina bo prejela tudi informacijo o prejemkih članov organov vodenja in nadzora v družbi, je Istrabenz sporočil na spletnih straneh Ljubljanske borze. Skupščina Istrabenza bo imenovala tudi revizorja za revidiranje poslovanja za leto 2011. Po predlogu naj bi bila to družba KPMG Slovenija. Holdinška družba Istrabenz, ki je od konca leta 2009 v postopku prisilne poravnave, je lani zaradi odprodaje naložb ustvarila 6,9 milijona evrov čistega dobička, medtem ko je v letu 2009 beležila 61 milijonov evrov izgube. Istrabenz na ravni skupine medtem še vedno beleži izgubo, ta je lani znašala dobrih 12 milijonov evrov in je bila občutno nižja od tiste iz 2009, ki je znašala slabih 72 milijonov evrov. Družba Istrabenz je marca lani začel uresničevati načrt finančnega prestrukturiranja. Tako je poleg rednega poslovanja začel prodajati premoženje, med drugim Drogo Kolinsko, za katero je iztržil 243,1 milijona evrov, s prejetimi kupninami pa je družba poravnavala svoje obveznosti do upnikov. Družba je bančnim upnikom v prisilni poravnavi lani poplačala 205,2 milijona evrov glavnic ter 17,7 milijona evrov obresti, kar je bistveno več, kot je predvideval načrt finančnega prestrukturiranja za poslovno leto 2010. Obveznosti Istrabenza so se lani v primerjavi z letom prej znižale za 236,8 milijona evrov. Lani je družbo vodil Tomaž Berločnik, ki pa je v začetku letošnjega leta prevzel vodenje Petrola. Njegovo mesto v Istrabenzu je zasedel Rudi Grbec.
|
neutral
|
3,526
|
Ljubljana, Laško - Nadzorni svet Pivovarne Laško je v Ljubljani začel sejo, na kateri naj bi znova odločal, ali bo svoj 23,34-odstotni delež v Mercatorju prodal hrvaškemu Agrokorju ali pa bo prodajo izvedel prek razpisa skupaj z bankami in drugimi lastniki. Agrokor naj bi sicer ponudbo za skoraj četrtinski delež največjega slovenskega trgovca podaljšal le do danes. Nadzorniki Laškega so o prodaji svojega deleža v Mercatorju govorili že na dveh sejah pretekli teden. Prejšnji torek so sejo prekinili po tem, ko je urad za varstvo konkurence Laščanom omejil prosto razpolaganje z delnicami Mercatorja (enako omejitev je sicer izrekel tudi za NLB, NKBM, Abanko Vipa, Banko Celje, Gorenjsko banka in Banko Koper). O prodaji Mercatorja je beseda znova tekla na petkovi seji nadzornikov laške pivovarne, a tudi takrat odločitev o prodaji še ni padla. Agrokor, ki je edini ponudnik za delež Laščanov v Mercatorju in za delnico trgovca ponuja 221 evrov, pa naj bi svojo ponudbo znova podaljšal, in sicer do danes.Preberite si še: Vse več lastnikov Mercatorja za skupno prodajo.
|
neutral
|
3,527
|
Ljubljana - Po doslej objavljenih letnih poročilih za lani je Gorazd Trček iz Gorenjske banke najbolje plačani predsednik uprave slovenskih bank, ugotavlja časnik Finance. Plače večine najbolje plačanih članov in predsednikov uprav 14 od 20 slovenskih bank, ki so že objavile lanska poročila, so se lani v primerjavi z letom 2009 zvišale. Trček je kot prvi človek Gorenjske banke lani zaslužil 467.000 evrov in je tako glede na že objavljena letna poročila bank, ki imajo dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, najbolje plačani predsednik uprave slovenske banke. Dobiček Gorenjske banke je lani sicer upadel za 38 odstotkov, še vedno pa je z 21,1 milijona evrov ob SKB najbolj dobičkonosna banka v Sloveniji. Drugo najvišjo plačo ima predsednik uprave Banke Koper Ezio Salvai, ki je lani skupno prejel 417.000 evrov, kar je bilo ob 22 odstotkov manjšem dobičku za 12 odstotkov manj kot leto prej. Glavni izvršni direktor najbolj dobičkonosne banke v Sloveniji SKB Andre-Marc Prudent ima tretjo najvišjo plačo v slovenskem bančnem prostoru. Njegovi skupni lanski prejemki so znašali 399.600 evrov in so v primerjavi z letom prej zrasli za 11 odstotkov. Najbolje plačana bančnica je na skupnem šestem mestu prva dama Probanke Romana Pajenk. Lani je skupno prejela 320.500 evrov. Predsednik uprave največje slovenske banke, Nove Ljubljanske banke, Božo Jašovič je bil z lanskimi 167.000 evri prejemkov na 27. mestu najbolje plačanih članov in predsednikov uprav. NLB je minulo leto poslovala z 202 milijonoma evrov izgube, kar je daleč najslabše med vsemi slovenskimi bankami. Nekaj mest pred Jašovičem je Matjaž Kovačič, prvi človek druge največje banke, Nove Kreditne banke Maribor, ki je lani prejel nekaj več kot 171.000 evrov.
|
positive
|
3,528
|
Ljubljana - Kljub strmi rasti v zadnjem letu je Euribor danes še vedno na zgodovinsko nizkih ravneh. Pričakovati kaj drugega kot njegovo nadaljnjo rast bi bilo neracionalno. Na ta način bodo rasle tudi posojilne obrestne mere, je na današnji predstavitvi posojilnih produktov Banke Koper v Ljubljani dejal ekonomist Igor Masten. Izredni profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti je spomnil, da je prva v vrsti, ki na našem območju vpliva na usklajevanje obrestnih mer, Evropska centralna banka (ECB). Ta je aprila že dvignila ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 1,25 odstotka, kar je bil prvi dvig obrestne mere po juliju 2008, je spomnil. Dodal je, da je za ECB, ki določa osnovno dinamiko obrestnih mer tudi za Slovenijo, pri tem merodajno makroekonomsko dogajanje v območju evra kot celoti. Kljub težavam, s katerimi se soočajo Grčija, Irska in Portugalska, bo ECB zato po Mastenovem mnenju ključno obrestno mero zviševala tudi v prihodnje. Konec leta bo ta okoli dveh odstotkov, je napovedal. Med glavnimi razlogi prilagoditve obrestnih mer navzgor je ekonomist navedel tveganje inflacije, katere povprečna stopnja je že presegla inflacijski cilj v območju evra. Višja inflacijska pričakovanja sicer dvigujejo obrestne mere že sama po sebi, za njihovo umiritev pa je potreben dvig realnih obrestnih mer, kar centralne banke dosežejo z dvigom obrestne mere na denarnem trgu, je pojasnil. Prav tako na dvig obrestnih mer vpliva gospodarsko okrevanje v državah s skupno evropsko valuto. V območju evra je namreč že mogoče zaznati dvig stopnje gospodarske rasti in padec brezposelnosti, je navedel, sklenil pa z besedami, da omenjeni dejavniki že višajo in bodo še višali obrestne mere na denarnem trgu (Euribor) in s tem posojilne obrestne mere. Direktor sektorja poslovanja s fizičnimi osebami pri Banki Koper Igor Vincek pa je spregovoril o kreditiranju slovenskega prebivalstva, pri čemer je izpostavil, da je obseg stanovanjskih posojil od začetka lanskega leta do danes zabeležil med 20- in 21-odstotno rast in je pri štirih milijardah evrov, medtem ko obseg potrošniških kreditov stagnira ter je na ravni med 2,7 in 2,8 milijarde evrov. Tržni delež stanovanjskih kreditov, ki ga dosega Banka Koper, po njegovih besedah presega sedem odstotkov, krepijo pa tudi tržni delež potrošniških kreditov. V nadaljevanju je predstavil več posojilnih produktov Banke Koper, med njimi stanovanjsko posojilo, ki kreditojemalca ščiti pred naraščajočimi obrestnimi merami. Določa namreč maksimalno vrednost, preko katere skupna obrestna mera za najeti kredit ne bo narasla. "Smo v fazi preobrazbe poslovne mreže, pri čemer želimo pospešiti poslovanje s fizičnimi osebami v poslovalnicah zlasti izven obalno-kraške regije. Pri tem je kreditna dejavnost banke zelo pomembna, in to je tudi razlog, da na tem področju uvajamo nove produkte," je dodal predsednik uprave Banke Koper Ezio Salvai, ki je v lasti italijanske banke Intesa Sanpaolo.
|
neutral
|
3,529
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 768,71 točke, kar je 9,56 točke oz. 1,23 odstotka manj kot v petek. V indeksu so se najbolj pocenile delnice Mercatorja, ki so izgubile skoraj pet odstotkov. Zaključni tečaj delnic največjega slovenskega trgovca se je danes znižal za 4,76 odstotka na 160 evrov, pri čemer je bilo s temi delnicami za 5190 evrov prometa. Delnice Petrola so zaznale 1,14-odstotni padec, tako da so sklenile pri 230,35 evra, delnice Krke pa so zdrsnile za 0,43 odstotka na 58,50 evra. S temi delnicami je bilo sicer tudi največ prometa. Vlagatelji so namreč z njimi sklenili za 1,2 milijona evrov poslov. Med blue chipi so danes rast zabeležile le delnice Telekoma Slovenije, ki so se okrepile za 1,71 odstotka na 71,40 evra, in delnice NKBM, ki so se podražile za 1,69 odstotka na devet evrov. Zaključni tečaj delnic Gorenja se danes glede na petek ni spremenil in je ostal pri 10,80 evra.
|
neutral
|
3,530
|
Brdo pri Kranju - Na ustanovni skupščini na Brdu pri Kranju se je kot samostojna pravna oseba organizirala Turistično gostinska zbornica Slovenije (TGZ), ki sicer ostaja tesno povezana z Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS). Direktorica zbornice ostaja Majda Dekleva, za novega predsednika pa je bil izvoljen direktor Term Olimpia Zdravko Počivalšek. Današnja ustanovna skupščina v več kot stoletni tradiciji dobre stanovske organiziranosti turizma in gostinstva na Slovenskem pomeni nov prelom in novo spodbudno izhodišče za prihodnost slovenskega turizma in gostinstva, so pri omenjeni zbornici pojasnili v sporočilu za javnost. TGZ bo sicer še naprej tesno povezana z GZS, člani samostojne zbornice pa bodo ostali tudi člani GZS in plačevali enako članarino kot doslej. Za novega predsednika Turistično gostinske zbornice je bil izvoljen direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek, za direktorico zbornice je bila ponovno potrjena Majda Dekleva, medtem ko je novo funkcijo predsednika skupščine prevzel njen dolgoletni predsednik zbornice Danilo Daneu. Odkar je v zbornični sistem pred štirimi leti uvedeno prostovoljno članstvo, je TGZ pri GZS postala uspešna, močna in stabilna institucija, ki ima preko tisoč članov iz vseh sektorjev dejavnosti. Med njimi je velika večina velikih in srednjih družb, največ pa je malih in mikro gospodarskih subjektov, so še zapisali v sporočilu za javnost. TGZ je ena od zbornic, ki ima že dolga leta sklenjeno kolektivno pogodbo za svoje dejavnosti in je v zaključni fazi pogajaj s sindikati za novo panožno kolektivno pogodbo. Že dve leti ima redne sestanke s predsednikom vlade in vladnimi resorji, s čimer po korakih v turizmu ustvarja novo osnovo za boljše razumevanje in spodbujanje panoge. Kot dodajajo v sporočilu, bo glavna naloga TGZ še naprej prizadevanje za ustvarjanje boljših pogojev poslovanja v turizmu in gostinstvu.
|
neutral
|
3,531
|
Tokio - Največji avtomobilski proizvajalec na svetu, japonska Toyota Motor, je v zadnjem četrtletju preteklega poslovnega leta ustvaril 25,4 milijarde jenov (219 milijonov evrov) čistega dobička, kar je 77 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Padcu dobička sta botrovala predvsem potres in cunami, ki sta marca prizadela Japonsko. Kljub temu je Toyota zvišala celoletni dobiček v poslovnem letu, ki se je izteklo marca. Čisti dobiček avtomobilskega velikana se je v primerjavi s predhodnim poslovnim letom skoraj podvojil na 408,1 milijarde jenov (3,51 milijarde evrov). Dobiček iz poslovanja se je v primerjalnem obdobju zvišal za več kot 40 odstotkov na 468,2 milijarde jenov (dobre štiri milijarde evrov). V Toyoti pa ocenjujejo, da sta potres in cunami na Japonskem ta dobiček znižala za 110 milijard jenov (skoraj milijardo evrov). Danes so v japonskem avtomobilskem velikanu sicer napovedali, da se bo obseg proizvodnje po potresu in cunamiju začel "normalizirati" od junija dalje, kar je pred prvimi napovedmi, poročajo tuje tiskovne agencije. "Doma in na tujem naj bi dosegli 70 odstotkov običajnega obsega proizvodnje do junija," je novinarjem povedal predsednik Toyote Akio Toyoda. Polne proizvodnje pa ne pričakujejo pred koncem letošnjega leta. Kljub temu pa za letošnje poslovno leto v Toyoti niso želeli podati pričakovanj, saj je obseg proizvodnje zaradi težav z dobavo delov težko napovedovati. Analitiki pričakujejo, da bo Toyota letos ravno zaradi naravne katastrofe glede na število prodanih avtomobilov izgubila mesto največjega avtomobilskega proizvajalca proti ameriškemu velikanu General Motors. V preteklem poslovnem letu je Toyota prodala 7,31 milijona vozil, kar je 71.000 več kot v letu poprej. Samo med januarjem in marcem je bilo prodanih 1,79 milijona njenih avtomobilov, medtem ko je ameriški rival General Motors beležil 2,22 milijona prodanih avtomobilov. Toyoto je med januarjem in marcem prehitel celo tretji največji avtomobilski proizvajalec na svetu, nemški Volkswagen, ki je prodal 1,99 milijona avtomobilov. Medtem ko je Toyota v celotnem poslovnem letu uspela zvišati prihodke od prodaje za 0,2 odstotka na 18.999 milijarde jenov (164 milijard evrov), pa so se ti v prvem letošnjem četrtletju znižali za 12 odstotkov na 4600 milijard jenov (39,5 milijarde evrov).
|
negative
|
3,532
|
Ljubljana - V prvem letošnjem četrtletju se je nadaljevalo okrevanje slovenskega gospodarstva, razmere pa še naprej ostajajo najslabše v gradbeništvu. Izboljšuje se tudi stroškovna konkurenčnost gospodarstva, vendar počasneje kot v večini članic evrskega območja, so danes sporočili iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Mednarodne institucije za letos pričakujejo rahlo nižjo rast svetovnega gospodarstva kot lani. Pri tem pa glavno tveganje za nižjo rast od pričakovane predstavljajo visoke cene surovin, saj je bila dolarska cena soda nafte brent aprila medletno višja za 45 odstotkov, Umar ugotavlja v aprilski publikaciji Ekonomsko ogledalo. V Sloveniji vrednosti kratkoročnih kazalnikov gospodarske aktivnosti kažejo na nadaljevanje pričakovanega počasnega okrevanja slovenskega gospodarstva. "Po izključitvi sezonskih vplivov podatki za letošnje prvo četrtletje kažejo na rast nominalnega izvoza blaga, ki je bil medletno za 19 odstotkov višji kot v tem obdobju lani," navaja direktor Umarja Boštjan Vasle. V prvih treh mesecih se je nadaljevala tudi rast realnega obsega industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti, in sicer za 1,6 odstotka, ki pa za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostaja še za okoli 10 odstotkov. Razmere še naprej ostajajo najslabše v gradbeništvu. Realna vrednost opravljenih del se je po rasti v predhodnih dveh mesecih februarja precej znižala in izmed vseh dejavnosti najbolj zaostaja za povprečno ravnjo iz leta 2008. V gradbeništvu sta še naprej najvišja tudi število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi in znesek neporavnanih obveznosti. Tudi sicer je bila v prvih treh mesecih letos plačilna nesposobnost višja kot pred letom dni, saj je imelo marca dospele neporavnane obveznosti več kot pet dni v mesecu 6577 pravnih oseb, kar je 26,9 odstotka več kot marca lani. Skupni znesek teh obveznosti je znašal 434,8 milijona evrov in je bil za 53,3 odstotka večji. Izboljševanje stroškovne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je bilo ob tem po ugotovitvah Umarja v zadnjem četrtletju lani ponovno manjše kot v večini članic evrskega območja. Do izboljšanja je prišlo zaradi padca tečaja evra in rasti produktivnosti dela. Zaradi rasti plač v zasebnem sektorju pa se je nadaljevala tudi visoka rast sredstev za zaposlene. K izboljšanju so znova največ prispevale predelovalne dejavnosti, relativno slabši položaj glede na ostale države pa je bil še naprej predvsem posledica nadaljnjega slabšanja stroškovne konkurenčnosti gradbeništva. Na trgu dela se ohranjajo gibanja z začetka leta. Število delovno aktivnih po statističnem registru se je februarja sicer zvišalo, če izločimo sezonske vplive, pa je ostalo na enaki ravni kot januarja. Nadaljevalo se je zniževanje števila zaposlenih v gradbeništvu, v večini ostalih dejavnosti pa se je povečalo. Število registriranih brezposelnih oseb je konec aprila tako znašalo 111.561, kar je za 12.245 oziroma 12,3 odstotka več kot v enakem mesecu lani. Povprečna bruto plača v zasebnem in javnem sektorju se je februarja rahlo znižala. Do znižanja je prišlo v skoraj vseh dejavnostih, izstopala je le visoka rast plač v predelovalnih dejavnostih. Predvsem v farmacevtski industriji so prej kot v preteklih letih izplačali izredna izplačila za poslovno uspešnost in opravljene nadure v preteklem letu. Medletna rast bruto plače v zasebnem sektorju se je okrepila na 5,8 odstotka, v javnem pa je znašala 0,4 odstotka. V prvih treh mesecih letos se je obseg kreditov domačih nebančnih sektorjev zmanjšal za 49,2 milijona evrov, za razliko od enakega lanskega obdobja, ko se je povečal za skoraj 400 milijonov evrov. Nadaljnje upadanje kreditne aktivnosti je po oceni Umarja še naprej povezano tudi z zaostrenimi razmerami na strani virov financiranja bank.
|
negative
|
3,533
|
Ljubljana - Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 1,9-odstotno rast, za naslednje leto pa 2,5-odstotno, kar je nad povprečjem v območju evra in EU. Sicer pa bo Slovenija letos po napovedih iz Bruslja beležila 5,8-odstotni javnofinančni primanjkljaj, naslednje leto pa petodstotnega, kar je slabše od povprečja v območju evra in EU. Javni dolg Slovenije se bo po napovedih komisije vztrajno večal, a bo še vedno bistveno pod povprečjem območja evra in EU ter bistveno pod referenčno mejo 60 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), ki jo določa pakt za stabilnost in rast. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 42,8-odstotni dolg, za prihodnje leto pa 46-odstotnega. Poleg tega Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,6-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 2,1-odstotno. Inflacija v Sloveniji bo tako letos po napovedih komisije enaka kot v povprečju v območju evra in pod povprečjem EU, prihodnje leto pa nekoliko nad povprečjem v območju evra in celotne EU. Po napovedih iz Bruslja bo Slovenija letos beležila večjo brezposelnost kot lani. Medtem ko je bila ta lani po ocenah komisije 7,3-odstotna, naj bi bila letos 8,2-odstotna, prihodnje leto pa osemodstotna. To je še vedno manj kot v povprečju v območju evra in celotne EU, kjer naj bi bila letos 10-odstotna, prihodnje leto pa 9,7-odstotna oziroma 9,5-odstotna in 9,1-odstotna. V lanski novembrski gospodarski napovedi je komisija Sloveniji za letos prav tako napovedala 1,9-odstotno rast, za leto 2012 pa 2,6-odstotno, a njene napovedi za javnofinančni primanjkljaj Slovenije so bile novembra boljše kot danes. Novembra je namreč napovedala, da bo ta v Sloveniji letos 5,3-odstoten, naslednje leto pa 4,7-odstoten. Slovenija je sicer - kot velika večina držav EU - zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja v postopku Evropske komisije. Evropska komisija je kot rok za znižanje javnofinančnega primanjkljaja Slovenije pod tri odstotke BDP, kar kot zgornjo mejo določa pakt za stabilnost in rast, določila leto 2013. Slovenija je po navedbah finančnega ministrstva v programu stabilnosti, ki ga je posredovala Evropski komisiji, zapisala, da za leto 2012 načrtuje znižanje primanjkljaja na 3,9 odstotka BDP. Na zvišanje letošnjega primanjkljaja bo sicer po navedbah komisije vplivala dokapitalizacija največje slovenske banke, Nove Ljubljanske banke. Glede primanjkljaja v letu 2012 je komisija zapisala, da je izračunan ob predpostavki, da ne bo dodatnih ukrepov. Glede nadaljnjih ukrepov za zajezitev izdatkov v letu 2012 sicer komisija ugotavlja, da ti v glavnem še niso podrobno opredeljeni in dogovorjeni. Glede gospodarske rasti pa Evropska komisija v primeru Slovenije ugotavlja razmeroma medlo okrevanje, ki temelji na izvozu. Ta pa je po njenih navedbah ohromljen zaradi izgub konkurenčnosti, ki so se nabrale pred in med krizo, ter zaradi usmerjenosti izvoza na gospodarsko šibek Zahodni Balkan. Drugi dejavnik, ki zavira gospodarsko rast Slovenije, so po navedbah Evropske komisije razmere v gradbeništvu. Poleg tega se je po navedbah komisije v prizadevanjih bank za izboljšanje svojih bilanc skrčil tudi tok posojil v realno gospodarstvo.
|
negative
|
3,534
|
Velenje - Srbski minister za gospodarstvo Nebojša Ćirić in direktor Gorenjevega podjetja v Valjevu Mirko Meža sta v petek podpisala aneks k pogodbi o delitvi sredstev za neposredne investicije. Gorenje je tako prejelo finančno spodbudo v višini 400.000 evrov, ki je namenjena zaposlitvi 200 oseb za nedoločen čas, so sporočili iz velenjske družbe. Srbska vlada je doslej s 340.000 evri že podprla 170 zaposlitev za nedoločen čas v valjevski tovarni. Gorenje v valjevskem obratu proizvaja modele hladilno-zamrzovalnih aparatov, ki dopolnjujejo produktno paleto velenjske tovarne, in s tem na trgu EU in zunaj nje izboljšuje svojo konkurenčnost tudi v nižjih cenovnih razredih. Gorenje je tovarno v Valjevu odprlo oktobra leta 2006, celotna naložba je bila vredna 20 milijonov evrov. V njej dnevno izdelajo več kot 800 hladilno-zamrzovalnih aparatov, ciljna zmogljivost pa je okoli milijon aparatov letno. Poleg proizvodne hale in skladišča je v valjevskem industrijskem kompleksu s površino 27.500 kvadratnih metrov še 850 kvadratnih metrov velik sodoben razstavno-prodajni Studio Gorenje, kjer je na voljo celotna Gorenjeva ponudba opreme za dom. Velenjčani so valjevski kompleks od tamkajšnje občine dobili v 99-letni najem za okoli 700.000 evrov.
|
positive
|
3,535
|
Ljubljana - NFD Holdingu, ki ga vodi Stanislav Valant, se ne uspe izkopati iz izgube. Po skoraj 19-milijonski izgubi v minulem letu je NFD Holding v prvih štirih mesecih letošnjega leta ustvaril še dodatnih 3,4 milijona evrov čiste izgube, od začetka leta 2008 pa je skupna izguba že presegla sto milijonov evrov. Glavnino letošnje izgube je poleg visokih odhodkov za plačilo obresti prispevala naložba v Istrabenz, medtem ko je padec cen delnic Save, Finetola in Maksime Invest negativno vplival predvsem na kapital NFD Holdinga. Konec aprila je imel NFD Holding le še za 43 milijonov evrov kapitala oziroma skoraj 200 milijonov evrov manj kot pred začetkom finančno-gospodarske krize, medtem ko je premoženje skopnelo na vsega 127,5 milijona evrov. Letos je NFD Holdingu uspelo odplačati za slabe štiri milijone evrov posojil, konec aprila pa so finančne obveznosti družbe znašale okoli 84 milijonov evrov. Letos NFD Holding sicer ni prodal še nobene od večjih naložb, je pa dobil kupnino za delnice Športne loterije in Slavonskega zaprtega investicijskega sklada, ki ju je prodal že v minulem letu.
|
negative
|
3,536
|
Ljubljana - Cene rabljenih stanovanj v Sloveniji se v prvem četrtletju letos niso spremenile in ostajajo na enaki ravni že peto četrtletje zapored. Znatno pa je upadel promet s stanovanji in hišami, in sicer glede na predhodno četrtletje za 26 in 40 odstotkov, v danes objavljenem poročilu ugotavlja Geodetska uprava RS. Povprečna cena rabljenega stanovanja v Sloveniji je v prvem četrtletju znašala 1745 evrov na kvadratni meter. V zadnjem in prvem četrtletju je povprečna cena znašala 1746 evrov na kvadratni meter. Najvišje cene ostajajo na Obali in v Ljubljani, kjer presegajo 2500 evrov na kvadratni meter. Na območju Kopra, kjer so sicer zaradi majhnega števila transakcij in velikega razpona prodajnih cen največja statistična nihanja, se je povprečna cena glede na predhodno četrtletje zvišala za skoraj 11 odstotkov na 2556 evrov na kvadratni meter. V Ljubljani (2532 evrov) so se cene glede na predhodno četrtletje zvišale za slab odstotek, glede na prvo četrtletje lani pa za okoli tri odstotke. Najbolj so se cene stanovanj spremenile v Mariboru, kjer so konec leta 2010 očitno dosegle dno. Povprečna cena v prvem letošnjem četrtletju se je glede na zadnje lansko četrtletje zvišala za dobrih devet odstotkov na 1283 evrov za kvadratni meter, s čimer je tudi presegla povprečno ceno prvega četrtletja lani. V Celju so cene stanovanj po enoletnem obdobju rasti padle za pet odstotkov, tako da so se cene v Mariboru in Celju po daljšem času približno izenačile na ravni nekoliko pod 1300 evrov na kvadratni meter. Raven cen v teh dveh mestih je še vedno za četrtino pod slovenskim povprečjem in skoraj polovico nižja kot v Ljubljani. Cene hiš so se v povprečju znižale za okoli dva odstotka. Povprečna cena eno- in dvostanovanjskih stavb je v prvem četrtletju znašala 120.880 evrov, medtem ko je v predhodnem četrtletju znašala 123.661 evrov, v lanskem prvem četrtletju pa 123.572 evrov. V Ljubljani je povprečna cena hiše znašala 275.008 evrov, na Obali pa 195.848 evrov. Promet s stanovanjskimi nepremičninami na ravni države je v prvem četrtletju znatno upadel. Evidentiranih je bilo 1372 kupoprodaj stanovanj, kar je 26 odstotkov manj kot v zadnjem lanskem četrtletju, medtem ko se je promet s hišami znižal za 40 odstotkov na 558 transakcij. Promet s stanovanji je v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem v Mariboru upadel za 20 odstotkov, v Ljubljani za 30 odstotkov, v Celju pa za 43 odstotkov, v primerjavi s prvim četrtletjem lani pa v Mariboru za sedem odstotkov, v Ljubljani za 28 odstotkov, v Celju pa za 48 odstotkov. "Čeprav so podatki za letošnje leto še začasni in čeprav je zmanjšanje prometa v prvem tromesečju tudi nekoliko sezonsko pogojeno, je upad števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin v letošnjem letu razmeroma velik," ugotavlja geodetska uprava. Poleg tega beležijo tudi več kot polovičen upad prometa poslovnih nepremičnin in zemljišč za gradnjo ter skoraj polovičen upad pri prometu kmetijskih in gozdnih zemljišč. "To bi lahko pomenilo, da Slovenija po obdobju oživljanja drsi v nov krog krize nepremičninskega trga, oziroma da se uresničuje pričakovani scenarij, po katerem se povpraševanje ponovno zmanjšuje, predvsem zaradi še vedno tržno neprilagojenih cen neprodanih novogradenj in še vedno kriznih gospodarskih okoliščin," so zapisali v poročilu.
|
negative
|
3,537
|
V objavljenih podatkih o letnih prihodkih Emila Tedeschija je moč razbrati, da je glavni mož hrvaške Atlantic Grupe samo za t.i. krizni davek odštel 400 tisoč kun (54000 evrov). Atlantic Grupa je svojemu večinskemu lastniku in predsedniku uprave Emilu Tedeschiju izplačala 10,4 milijona kun (1,4 milijona evrov) dividend, menedžersko neto plačo 87,9 tisoč kun (skoraj 12 tisoč evrov) mesečno in še mesečno stimulacijo oziroma bonus v višini 2,7 milijona kun (370 tisoč evrov) , poroča Jutarnji.hr. Na podlagi tega zaslužka je Tedeschi v državno blagajno samo zaradi kriznega davka prispeval približno 400 tisoč kun (54 tisoč evrov). Tedeschi je, kot ocenjujejo, lani samo na podlagi svoje plače plačal 79 tisoč kun tega istega davka. Enak znesek bi skupaj vplačalo 25 Zagrebških delavcev s povprečno plačo v pokojninski solidarnostni sklad v celem letu, poroča Jutarnji. Ivica Mudrinić, predsednik uprave Hrvaškega Telekoma, je lestvico transparentnosti že pred dvema letoma postavil precej visoko. Ne le, da T-HT redno objavlja njegovo in plače vseh ostalih članov uprave, predstavijo jih celo kot neto mesečni prihodek. Mudrinićeva plača je lani znašala približno 83,3 tisoč (11,2 tisoč evrov) kun mesečno. Na koncu leta pa je dobil še 666,2 tisoč kun (90 tisoč evrov) menedžerskega bonusa. Tako je moral v državno skrinjico položiti 76,4 kun za krizni davek. To je enak znesek, kot ga tekom celega leta zasluži pripravnik v njegovem podjetju. V primerjavi z letom 2008 pa je bila plača Mudrinća letos še za tri tisočake večja. Krizni davek je tri člane uprave T-HT, Ireno Jolić Šimović, Božidarja Poldrugača in Branko Skaramuč, skupaj stal 118,8 (16 milijonov evrov) milijonov kun, sedem ključnih Tedeschijevih menedžerjev, katerih bruto plače so prav tako javno objavljene, pa najmanj 350 tisoč kun. Franjo Luković in Božo Prka, predsedniki uprave t.i. Zagrebačke, torej Privredne banke, dva najmočnejša in najbolje plačana hrvaška bankirja, katerih plače so poslovna skrivnost, ocenjujejo pa jih na približno mesečnih 90 tisoč kun (12 tisoč evrov) neto, sta plačala vsaj 50 tisoč kun (skoraj sedem tisoč evrov) davka vsak. Redna plača pa je le del njunih skupnih prihodkov. Po izračunih hrvaškega Forbesa, sta zadnji dve leti najbolje plačana hrvaška menedžerja prav Luković in Prka. Večina plače se jima izplačuje v delnicah banke, kot bonus za dobro opravljeno delo, tu pa so še dividende od delnic, ki jih imata v lasti še od prej. Praksa popolnoma transparentnega objavljanja menedžerskih plač, s katero je začel hrvaški Telekom, omogoča točno oceno višine prihodkov tudi v tistih podjetjih, ki ne objavljajo takih podatkov. Plače se na majhnem tržišču, kot je hrvaško, namreč formirajo brez večjih odstopanj. Za prihodke ostalih 'top' menedžerjev velikih podjetij ni podatkov, sem spadata tudi Agrokor ter Ina.Člani uprave Atlantic Grupe in njihove plače Navedeni so bruto prihodki. Vsak od članov uprave je v državno blagajno doprinesel približno 50 tisoč kun. Mladen Veber - 2,4 milijona kun (320 tisoč evrov) Neven Vranković - 2,9 milijona kun (390 tisoč evrov) Marko Smetiško - 1,4 milijona kun (190 tisoč evrov) Srećko Nakić - 1,7 milijona kun (230 tisoč evrov) Zoran Stanković - 2,4 milijona kun (320 tisoč evrov) Zvonimir Brekalo - 1,9 milijona kun (255 tisoč evrov) Tomislav Matusinović - 1,2 milijona kun (160 tisoč evrov)
|
neutral
|
3,538
|
Ljubljana - Vloga agencije za upravljanje kapitalskih naložb države po mnenju guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca ni bila dovolj premišljena, o njej pa bo treba razmisliti. Trenutno zato Kranjec ni prav zadovoljen z delom agencije, ugotavlja pa tudi obstoj zmotne filozofije v Sloveniji, da je država sposobna rešiti vse probleme gospodarstva. Kot je guverner Banke Slovenije poudaril na današnji novinarski konferenci v Ljubljani ob predstavitvi poročila o finančni stabilnosti, bi morala biti vloga agencije tehnična. Skrbeti bi morala za uresničevanje strategije za upravljanje naložb države, ki je pa trenutno še ni. Kranjec ni prepričan, ali je najbolj primerno, da se agencija spušča v poslovne poteze in zamenjave v podjetjih, če se subjektivno ne strinja z ravnanjem uprav in nadzornikov. S tem je odgovoril na vprašanje o delovanju agencije v zadnjih tednih v povezavi z nekaterimi pomembnimi finančnimi ustanovami. Ko gre za vlogo države v gospodarstvu, Kranjec sicer meni, da država ne more reševati vseh težav gospodarstva, ampak je njena naloga ustvarjati ustrezno okolje za delovanje gospodarstva. Trenutno ne vidi ustreznega okolja za podjetniško pobudo v Sloveniji, meni pa celo, da se je v Sloveniji v zadnjih letih ustvarjalo negativno razpoloženje za gospodarsko pobudo. Če bi se podjetniška pobuda zaradi izboljšanja okolja in zmanjšanja finančnih in nefinančnih bremen sprostila, bi se tudi gospodarska rast okrepila, je prepričan. Država po njegovih navedbah še nikoli in v nobenem sistemu ni rešila gospodarstva, v Sloveniji pa obstaja uveljavljeno stališče, da bo vse probleme reševala država s svojim lastništvom, intervencijami in svojo modrostjo. Po Kranjčevih besedah država v primerjavi z gospodarstveniki nima nobene modrosti, saj konkretnih zadev ne pozna.
|
neutral
|
3,539
|
Ljubljana - Skupina Bosch Slovenija je v lanskem letu ustvarila 157,5 milijona evrov prihodkov od prodaje. Številka sicer pomeni 15-odstotno rast na letni ravni, a temelji predvsem na izvoznem povpraševanju, saj je rezultat na domačem trgu ne podpira, prodaja v Sloveniji se je namreč skrčila za osem odstotkov, na 48 milijonov evrov. Kljub temu se je število zaposlenih lani povečalo za dobrih sto, na 850, kar ob povečani prodaji na področju tehnologije in storitev kaže, da "se skupina Bosch v Sloveniji izvija iz krize," je dejal generalni direktor družbe Bosch za Slovenijo, Madžarsko in Hrvaško Thomas E. Beyer. Rast prodaje vse Skupine Bosch je bila po Beyerjevih besedah še višja od slovenske podružnice, a hkrati presenetljivo visoka. Prihodki od prodaje so se namreč v preteklem letu zvišali za 23,8 odstotka, na 47,3 milijarde evrov. V prvih treh mesecih letošnjega leta se je prodaja na krilih sektorja industrijske tehnologije povečala 15-odstotno, v načrtih do konca leta pa cilja Skupina Bosch prvič v zgodovini preseči znamko 50 milijard evrov prodaje. Če se za trenutek vrnemo še v lansko leto, lahko opazimo, da so k dobrim prodajnim rezultatom najbolj odločno prispevali prihodki iz avtomobilske industrije, ki so se povečali za 29 odstotkov, na 28,1 milijarde evrov. V geografskem smislu pa ostaja največji trg Evropa, kjer je bilo realiziranih 27,7 milijarde evrov prodaje, medtem ko kaže močno 43-odstotno povečanje prodaje v Aziji na velik potencial tega trga, ki naj bi do leta 2020 osvojil 40-odstotni delež v svetovni ekonomiji. Za Skupino Bosch je po besedah Beyerja kriza zagotovo preteklost, temu v prid govorita tako močna rast povpraševanja v drugi polovici leta 2010 in prav tako napovedana štiriodstotna rast svetovnega gospodarstva letos. jan.bratanic@dnevnik.si
|
positive
|
3,540
|
Nova Gorica - Novogoriška igralnica Perla od danes do petka gosti konferenco Slot Summit, ki je po navedbah organizatorjev najpomembnejša letošnja strokovna prireditev na področju igralnih avtomatov. Na konferenci sodeluje 120 udeležencev iz 14 držav, so sporočili iz družbe Hit. V okviru konference, ki jo organizirata univerza iz ameriške Nevade in družbe Slot Academy, bodo številna predavanja in delavnice, ki jih bodo vodili svetovno priznani igralniški strokovnjaki, kot so Lucien Wijsman, Ethan Tower, Phillip Barow, Javier Saenz, Carlo Pagan, Luke Alvarez, Paul Steelman, Gerhard Burda, Bruce Rowe, Arjan Korstjens, Pieter Remmers in Nick Hogan. "Svetovne igralniške trge in igralniško-zabaviščne destinacije je v zadnjih letih zaznamoval izjemen tehnološki napredek na področju igralnih avtomatov, ki vodilne akterje v igralniški industriji usmerja k povezovanju in razvoju strateških partnerstev ter sodelovanj," so zapisali v sporočilu. Tako sta se povezala univerza v Nevadi in Slot Academy ter s podporo vodilnih svetovnih proizvajalcev igralniške opreme letos prvič organizirala to konferenco. Predsednik uprave Hita Drago Podobnik se je v ponedeljek v pozdravnem nagovoru zahvalil organizatorjem, da so Novo Gorico in Hitov center prepoznali kot primerno destinacijo za mednarodno odmeven dogodek, ki bo "nedvomno pomembno prispeval k razvoju igralniške stroke".
|
positive
|
3,541
|
Ljubljana - Prvi mož Razvojne banke Sveta Evrope (CEB) Raphael Alomar in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan sta danes v Ljubljani podpisala pogodbo o posojilu v višini 40 milijonov evrov. Sredstva, ki jih bodo v SID banki dopolnili tudi z lastnimi sredstvi, bodo namenjena razvoju občin in varovanju okolja. Sredstva bo SID banka tako po Svilanovih besedah namenila za dolgoročno financiranje projektov na področju izboljšanja življenjskih pogojev na mestnih in podeželskih območjih ter projektov s področja varovanja okolja, večinoma pa bo šlo za financiranje občinskih projektov. Svilan je ob tem izrazil prepričanje, da bodo pogoji posojil, ki jih bodo v SID banki izvajali neposredno, za slovenske občine zelo ugodni. Ročnost naj bi bila največ 20 let, glede natančnih pogojev, obrestnih mer in morebitnih moratorijev na odplačilo pa se bodo odločali od primera do primera. Prvi mož SID banke v vsakem primeru verjame, da bodo obrestne mere nižje od tistih, ki so lokalnim skupnostim na voljo sedaj, pribitek na medbančno obrestno mero v območju evra pa naj bi bil minimalen. Tudi Alomar je zatrdil, da so pogoji posojil na podlagi sredstev CEB zelo ugodni. Je pa Svilan opozoril, da je ob teh ugodnih pogojih bistveno, da občine pripravijo dobre in kakovostne projekte, ki bodo vsebinskim pogojem ustrezali, saj bosta monitoring in nadzor stroga. Prve projekte bi SID banka po Svilanovih ocenah lahko začela financirati že letošnjo jesen. SID banka bo sredstva CEB dopolnila tudi z lastnimi sredstvi in morda še s sredstvi Evropske investicijske banke. Svilan je izrazil prepričanje, da bodo posojila pomembno prispevala k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji, SID banki pa bo sodelovanje s CEB omogočilo, da svojo dosedanjo dejavnost razširi še na področje socialnega razvoja. CEB ima namreč po Alomarjevih besedah pri svojem delovanju širok socialni mandat. Financira projekte s področij, kot so stanovanjska politika, zdravstvo, izobraževanje, mala in srednja podjetja, odpravljanje posledic naravnih nesreč, priseljenska politika, razvoj podeželja, občinski projekti in financiranje javnih ustanov. Kot je dejal Alomar, se je med banko in Slovenijo, odkar je ta leta 1994 postala prva članica CEB z območja srednje in vzhodne Evrope, razvil tesen in konstruktiven dialog, ta pa je omogočil oblikovanje uravnoteženega posojilnega portfelja. CEB je tako Sloveniji doslej po njegovih besedah odobrila 284 milijonov evrov sredstev. Partnerji so bili ministrstva, banke in specializirane ustanove, tokratna pogodba s SID banko pa je prva. V prihodnje CEB poleg danes podpisane posojilne pogodbe načrtuje še odobritev dodatnih sredstev, tako da bi obseg posojil lahko dosegel okoli 350 milijonov evrov. Minister za finance Franc Križanič je CEB označil za posebno banko s posebnim poslanstvom financiranja kakovostnega življenjskega okolja in socialnih ter okoljskih projektov. Zagotovil je, da so bila vsa dosedanja sredstva CEB v Sloveniji učinkovito porabljena, omenil pa je financiranje projektov na področju šolstva.
|
positive
|
3,542
|
Ljubljana - Družba KS Naložbe, ki jo prek ciprskega holdinga Kalantia Limited lastniško obvladuje privatizacijski mogotec Igor Lah, namerava izdati za kar 200 milijonov evrov obveznic. Obveznice nameravajo KS Naložbe, ki so ena izmed redkih družb, ki jih Lah še ni preselil v katero od davčnih oaz, izvesti v treh fazah. Do konca tega meseca nameravajo namreč prodati za 100.000 evrov obveznic, do konca letošnjega leta za dodatnih 100 milijonov evrov obveznic, za preostalih 100 milijonov evrov obveznic pa do konca leta 2012. "Obveznice izdajamo zaradi financiranja nepremičninskih projektov in zvišanja investicijskega potenciala družbe," je bil včeraj kratek Igor Lah, ki pa je povedal, da bo manjši del obveznic vplačal tudi prek svojih družb. Za katerega od nepremičninskih projektov bodo uporabili sveža sredstva, Lah včeraj ni pojasnil. Prek svoje luksemburške družbe Ceeref Lah sicer pripravlja številne večje nepremičninske projekte, vendar je na ravni izdaje obveznic le projekt Partnerstvo Šmartinka. Poznavalci razmer ne izključujejo možnosti, da bi bila izdaja obveznic povezana prav s tem nepremičninskim projektom, za katerega naj bi Lah že dalj časa iskal tudi tuje investitorje. Obrestna mera obveznice bo znašala šestmesečni euribor povečan za tri odstotne točke, vendar pa skupna obrestna mera ne bo presegla šest odstotkov. Obveznice bodo dospele šele sredi leta 2021, prva tri leta pa bi imel KS Naložbe moratorij za odplačilo glavnice. Za obveznice bi KS Naložbe jamčile z vsem svojim premoženjem, ki ga je bilo konec marca za le slabih 40 milijonov evrov. Čeprav imajo trenutno KS Naložbe kar 74-odstotni delež kapitala v financiranju, bi se po izdaji obveznic delež dolgov v financiranju povzpel na skoraj 90 odstotkov, kar bi KS Naložbe uvrstilo med najbolj zadolžene slovenske holdinge. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,543
|
Maribor - Pošta Slovenije zavrača očitke poslanca Zares Franca Jurija, da so zaposlenim glede na njihovo poslovanje izplačali previsoke regrese. Kot so zapisali, so lani poslovali z dobičkom, prav tako pa ne prejemajo nobene oblike državne pomoči, zato ni razlogov, da zaposleni tudi letos ne bi prejeli regresa v skladu s kolektivno pogodbo. Pošta Slovenije je lani ustvarila nekaj več kot 20 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo, zato zavračajo očitke Jurija, da gre v primeru izplačil regresov za neodgovorno ravnanje uprav in nadzornih svetov. "Pošta Slovenije torej ni in ni bila finančno podhranjena, ni v krizi in ne dobiva nobene oblike državne pomoči. Celo nasprotno, Pošta Slovenije prispeva prek udeležbe pri dobičku v državni proračun kar znatna sredstva", so zapisali. Na Pošti Slovenije zato ne vidijo razlogov, da bi morali izplačati regres v višini do maksimalno 748 evrov, kolikor znaša minimalna plača. Višina regresa zaposlenih na Pošti Slovenije je namreč opredeljena v kolektivni pogodbi, v kateri je določeno, "da zaposlenim v primeru uspešnega poslovanja pripada regres v višini 70 odstotkov povprečne mesečne bruto plače na zaposlenega". Zaposleni na Pošti Slovenije so regres za letni dopust prejeli pred prvomajskimi prazniki. Vlada je sicer gospodarskim družbam v državni lasti priporočila izplačilo regresa v višini minimalne plače, česar pa se v Novi ljubljanski banki (NLB), Slovenskih železnicah in Pošti Slovenije niso držali. Poslanec Zares Franco Juri je od agencije za upravljanje kapitalskih naložb države in vlade v sredo zahteval, da preprečita izplačilo regresov. Na agenciji sicer menijo, da morajo uprave in nadzorni sveti družb v delni ali večinski lasti države odgovorno in gospodarno presoditi višino izplačanega regresa in pri tem upoštevati splošno gospodarsko situacijo in finančni položaj družbe.
|
neutral
|
3,544
|
Ljubljana - Skupina Nova KBM pod vodstvom Matjaža Kovačiča je v prvem letošnjem trimesečju ustvarila pet milijonov evrov čistega dobička, kar je dobro polovico manj kot v enakem obdobju lani. Ključni razlog za padec dobička so bile visoke oslabitve in rezervacije, ki so pri 20 milijonih evrov za več kot tretjino višje kot v enakem lanskem obdobju, dodatno pa so na poslovanje Skupine NKBM negativno vplivale tudi njene lizinške in nepremičninske hčerinske družbe. Pet izmed šestih nepremičninskih in lizinških družb je namreč prvo četrtletje končalo z izgubo, obe hrvaški nepremičninski družbi pa sta imeli konec marca celo negativni kapital. Na drugi strani je glavnino dobička prispevala matična družba NKBM, in sicer tri milijone evrov. K skupnemu dobičku Skupine Nova KBM je 1,5 milijona evrov prispevala tudi Zavarovalnica Maribor, ki je v polovični lasti NKBM, 0,7 milijona evrov je prispevala PBS, KBM Infond in avstrijska Adria bank vsak po okoli četrt milijona evrov, z minimalnim dobičkom pa je četrtletje končala tudi srbska Credy bank. Poleg visokih oslabitev in izgube lizinških in nepremičninskih družb so na poslovanje Skupine NKBM negativno vplivali tudi izgube iz tečajnih razlik in operativni stroški. Rast stroškov poslovanja je bila sicer predvsem posledica lanskoletnega prevzema Credy banke, ki bo letos prvič celotno leto vključena v Skupino Nova KBM, medtem ko jim je pri matični banki stroške poslovanja uspelo celo nekoliko znižati. Konec marca je imela Skupina Nova KBM 445 milijonov evrov kapitala, v kar pa ni vključenih nekaj več kot sto milijonov evrov, ki jih je Nova KBM zbrala z zadnjo dokapitalizacijo. Medtem ko so se depoziti nebančnega sektorja v prvem četrtletju zvišali za štiri odstotke na 3,86 milijarde evrov, so se sočasno posojila nebančnemu sektorju znižala za 59 milijonov evrov na slabe štiri milijarde evrov. Nekoliko je Novi KBM letos uspelo izboljšati tudi kapitalsko ustreznost, izboljšalo se je tudi pokritje posojil z depoziti. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,545
|
Črnomelj - V nadaljevanju pogajanj med sindikatom in upravo črnomaljskega Secopa, kjer naj bi do konca prihodnjega leta odpustili 650 delavcev, so se danes uspeli dogovoriti glede osnovne plače in izplačila odpravnin. Obe pogajalski strani sta pri tem nekoliko popustili, podrobnosti dogovora pa bodo javnosti sporočili v naslednjih dneh. Kot je Secopov sindikalist Zdravko Bahor povedal za STA, so se predstavniki sindikata, uprava podjetja in predstavniki nemških lastnikov doslej uspeli zediniti glede izplačila regresa ter dodatka za produktivnost, ki ne sme biti nižji od četrtine, danes pa so se dogovorili še o zahtevi sindikata glede dviga osnovne plače in izplačila odpravnin. Predstavniki sindikata so sicer zahtevali izplačilo odpravnin po nemškem vzoru, kakšen dogovor so dosegli, pa bodo sporočili v naslednjih dneh, je še povedal Bahor. Po načrtu uprave Secopa naj bi tam do konca prihodnjega leta odpustili 650 delavcev, od 963 v marcu zaposlenih pa naj bi v omenjenem črnomaljskem podjetju ostalo še 317 delavcev. Lastniki družbe nameravajo hkrati do marca prihodnje leto Secopove montažne linije preseliti na Slovaško. Po podatkih Sindikata kovinske in elektro industrije (SKEI) predlagani načrt odpuščanja v Secopu predvideva do konca meseca odpustitev 221 delavcev, do konca decembra še 76 in nato v prihodnjem letu do konca marca 155 delavcev, zatem do konca junija 148 in do konca prihodnjega leta še zadnjih 50 delavcev. Ob navedenem je SKEI od lastnikov podjetja zahteval odpustitev slovenskih delavcev pod enakimi pogoji oz. z enakimi zneski odpravnin, kot jih je Secop ob zaprtju njegovega podjetja v nemškem Flensburgu leta 2008 izplačal tamkajšnjim 1500 delavcem.
|
neutral
|
3,546
|
Berlin - Nemško finančno ministrstvo je danes ponovilo vztrajanje pri tem, da morajo v kakršni koli morebitni dodatni pomoči prezadolženi Grčiji sodelovati tudi zasebni imetniki grškega dolga, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. "Če javni sektor da več" kot 110 milijard evrov, za katere je že bil sklenjen dogovor, "je jasno, da morajo sodelovati tudi zasebni upniki", je na novinarski konferenci povedal tiskovni predstavnik ministrstva Martin Kotthaus. Pri tem je pojasnil, da bi Nemčija na dodatno pomoč pristala pod tremi pogoji. Prvi je omenjeno sodelovanje zasebnega sektorja, drugi je dodatno ukrepanje z grške strani, še posebej v javnofinančni politiki, tretji pa pospešena privatizacija. Berlin ima po navedbah Kotthausa v zvezi s tem vprašanjem velika pričakovanja, čeprav je to Nemčijo postavilo v konflikt z izvršnim odborom Evropske centralne banke (ECB). V ECB namreč opozarjajo, da bi siljenje zasebnih vlagateljev v soudeležbo pri pomoči Grčiji lahko resno škodovalo grškemu bančnemu sistemu. Grške banke, ki imajo v lasti večino državnega dolga, bi se namreč ob primoranosti k odpisu slabih terjatev lahko zlomile, to pa bi vplivalo tudi na druge banke po Evropi. Ameriški časnik Wall Street Journal je sicer v torek poročal, da so nemške oblasti morda pripravljene odstopiti od vztrajanja pri zahtevi glede udeležbe zasebnih vlagateljev. To je na finančnih trgih vzbudilo upanje, da bi lahko kmalu prišlo do kakšnega dogovora. Predstavniki ECB, Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Evropske komisije so trenutno v pogovorih z grškimi predstavniki ter naj bi v bližnji prihodnosti objavili svojo poročilo, morda že ta konec tedna ali pa nekoliko kasneje. Nemška kanclerka Angela Merkel je sicer danes med obiskom v Singapurju dejala, da je za Evropo in Nemčijo pri reševanju grške dolžniške krize najbolj pomemben cilj stabilnost območja evra. Dokončne odločitve pa bo sicer mogoče sprejeti šele, ko bo nared omenjeno poročilo. Glavni ekonomist v ECB Jürgen Stark pa je danes izpostavil, da mora Grčija okrepiti reformne napore z obsežnim programom privatizacije. "Grčija je v zadnjih desetletjih zastavila slabe ekonomske politike in je živela nad svojimi zmožnostmi. Obrat za 180 stopinj je neizogiben in bo boleč," je Stark povedal za švicarski poslovni tednik Handelszeitung. Potem ko sta ji EU in Mednarodni denarni sklad (IMF) že odobrila za 110 milijard evrov posojil, se mora Grčija zdaj dodatno potruditi, da odplača svoje dolgove, in sicer z obsežnim programom privatizacije, je dodal. Po njegovih besedah strokovnjaki ocenjujejo, da ima Grčija za do 300 milijard evrov privatizacijskega potenciala. Del te vrednosti se mora uporabiti za znižanje zadolženosti, meni Stark. Že 50 milijard evrov bi lahko grški dolg znižalo za 20 odstotnih točk, je pojasnil in dodal, da Grčija ne more biti sod brez dna za finančno pomoč.
|
neutral
|
3,547
|
New York - Bonitetna hiša Moody's je v sredo znižala kreditno oceno Grčije za tri dodatne stopnje oziroma z ocene B1 na Caa1 in obenem napovedala, da bo ocena v prihodnje še bolj padla. Moody's je tudi izrazil mnenje, da obstaja 50 odstotkov možnosti, da Grčija ne bo sposobna odplačati svojih dolgov. Analitiki Moody's so sporočili, da nižja ocena odraža povečano tveganje, da Grčija ne bo uspela stabilizirati svojega dolga brez novega prestrukturiranja, pri čemer bodo morali trpeti tudi zasebni upniki. Moody's prav tako meni, da Grčija ne bo uresničila proračunskih ciljev za leto 2011. Grčija je sedaj glede na oceno kreditne sposobnosti na nižji ravni, kot Črna Gora. Mednarodni denarni sklad (IMF), Evropska centralna banka in Evropska komisija so Grčiji lani zagotovili 110 milijard evrov, kar pa ni uspelo preprečiti pobega vlagateljev. Evropske države sedaj pripravljajo drugi paket reševanja Grčije, da preprečijo prvi bankrot države v območju evra.
|
negative
|
3,548
|
Ljubljana - Tako kot vsa prejšnja leta bo tudi letos Telekom, do konca junija, iz svoje najpomembnejše hčerinske družbe, s katero se pravkar združuje, prejel zajeten kupček dividend. Na včerajšnji skupščini Mobitela je namreč Telekom Slovenije potrdil izplačilo 37,35 milijona evrov oziroma natanko toliko, kolikor je največji mobilni operater pri nas lani ustvaril čistega dobička. V družbi, ki v kratkem ne bo več obstajala kot samostojna, saj so soglašali tudi s pogodbo o pripojitvi k matični družbi, je tako kot lani pustil dobrih devet milijonov evrov. Mobitel je v prvem četrtletju ustvaril višji denarni tok iz poslovanja (EBITDA), ali se je povečal tudi dobiček, pa v Telekomu niso razkrili. Z izplačilom dividend Mobitel najverjetneje ne bo imel težav, saj je imel ob koncu lanskega leta v kratkoročnih finančnih naložbah vloženega prav toliko denarja. Družba je leto 2010 končala s 560 milijoni evrov premoženja, večinoma financiranega s kapitalom. Dolgov je bilo za okoli 153 milijonov evrov.
|
neutral
|
3,549
|
San Francisco - Oboleli glavni izvršni direktor ameriškega računalniškega proizvajalca Apple Steve Jobs se bo prihodnji teden vrnil z bolniškega staleža, da bo predstavil Applov nov operacijski sistem, ki nosi vzdevek Lion. Poleg tega gre pričakovati več informacij o storitvi v oblaku icloud. Novosti bo predstavil na konferenci za razvijalce v San Franciscu, ki se bo začela v ponedeljek, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Za karizmatičnega 56-letnega Jobsa je tokratna bolniška odsotnost, ki se je začela januarja, že tretja daljša bolniška odsotnost po letu 2004, vendar je kljub temu obdržal položaj glavnega izvršnega direktorja v zadnjih letih enega najbolj "vročih" podjetij. V letu 2004 je imel operacijo zaradi raka trebušne slinavke, leta 2009 pa transplantacijo jeter. Lion bo sicer že osma večja različica Applovega operacijskega sistema za vedno bolj priljubljene računalnike macintosh. Priljubljenost slednjih raste predvsem na krilih uspešnosti Applovih prenosnih predvajalnikov ipad, pametnih mobilnih telefonov iphone in tabličnih računalnikov ipad.
|
positive
|
3,550
|
Ljubljana - Vzajemno so znova obtožili mešetarjenja s podatki zavarovancev. Te naj bi po trditvah naših virov domnevno zlorabili pri pridobivanju glasov za uvrstitev na kandidatne liste pri volitvah v skupščino Vzajemne. Preiskavo informacijske pooblaščenke, ki so jo potrdili tudi v Vzajemni, naj bi spodbudil uspeh velikega števila kandidatov za članstvo v novi skupščini Vzajemne, ki so se na kandidatno listo za skupščino uvrstili z visokim in enakim številom glasov podpore. Po naših neuradnih podatkih naj bi sum vzbujal predvsem uspeh Štajerske gospodarske zbornice, kjer v petek popoldne nismo uspeli priklicati sogovornika. Je pa Štajerska gospodarska zbornica na svoji spletni strani pred časom objavila vabilo za podporo liste kandidatov štajerskih podjetij. Med vsemi 263 kandidati za skupščino Vzajemne jih kar 100 prihaja iz liste kandidatov štajerskih podjetij. V prvem starostnem razredu imajo 24 kandidatov, v drugem in tretjem starostnem razredu jih imajo po 25, v četrtem pa 26. Spomnimo, da je lahko na isti kandidatni listi kandidiralo 27 kandidatov, v posamezni starostni razred pa se je uvrstilo 54 kandidatov z največ podpore. Na Vzajemni so zanikali, da bi posredovali kakršne koli sezname članov zavarovalnice, so pa potrdili, da jih je obiskala informacijska pooblaščenka. Razlog za njen obisk je bila prijava suma "nezakonite obdelave osebnih podatkov zavarovancev", so pojasnili. Dodali so, da so informacijski pooblaščenki posredovali vse zahtevane podatke, z nadzorom pa je bila seznanjena tudi volilna komisija. Predsednica volilne komisije Mojca Cvetko je sicer že zatrdila, da v nobenem starostnem razredu ni prevladovala nobena lista. Kot smo pred časom že poročali, so velik uspeh pri uvrstitvi na kandidatne liste zabeležili tudi društvo malih delničarjev in predstavniki kmetov. Predstavnik malih delničarjev Rajko Stanković je namreč potrdil, da imajo skupaj s kandidati Cirila Smrkolja "tretjino vseh kandidatov, ki so se uvrstili na listo". Glasovanje za skupščino Vzajemne po pošti, prek spleta in na mobilnih voliščih se je končalo 1. junija, po prvih neuradnih podatkih pa je glasovalo okoli 72.500 članov zavarovalnice. Redno glasovanje bo potekalo 8. junija v poslovalnicah Vzajemne. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
3,551
|
Ljubljana - V zadnjih tednih naj bi po neuradnih podatkih znova oživeli pogovori o prodaji žalskega proizvajalca talnih oblog Juteks strateškemu partnerju. Podrobnosti še niso znane, po nekaterih podatkih pa naj bi se predsednik uprave Juteksa Milivoj Dolar že začel dogovarjati s francoskim Tarkettom, medtem ko se član uprave Dušan Štiherl sočasno pogovarja z za zdaj še neznanim interesentom iz jugovzhodne Evrope. Po nekaterih informacijah naj bi se investitorji za Juteks zanimali predvsem zaradi njegovih dobrih poslovnih vezi v vzhodni in jugovzhodni Evropi ter njegove nove tovarne v Rusiji. Čeprav so v Juteksu rusko tovarno dejansko popolnoma usposobili šele lani, je ta v minulem letu prispevala že polovico proizvodnje talnih oblog Skupine Juteks. Prav ruski trg bo po ocenah analitikov v prihodnjih letih za proizvajalce talnih oblog tudi najbolj zanimiv, saj se ocenjuje, da bi bilo v Rusiji treba obnoviti kar okoli dve milijardi kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Juteks je ena od redkih družb v panogi, ki sploh kotira na borzi, saj je večina bodisi v družinski lasti bodisi v lasti skladov zasebnega in tveganega kapitala. Podobno tudi francoska družina Deconinck skupaj s skladi tveganega kapitala obvladuje skupino Tarkett, ki na letni ravni ustvari 900 milijonov evrov prihodkov in 220 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo, v 30 tovarnah pa ima kar 8800 zaposlenih. Z našimi vprašanji smo se včeraj obrnili tudi na Tarkett, vendar do konca redakcije odgovorov nismo prejeli. Da Juteks potrebuje strateškega partnerja, je iz četrtletja v četrtletje vse bolj razvidno. Po lanskoletni osemmilijonski izgubi je Juteks v prvem letošnjem četrtletju ustvaril še dodatnih 0,4 milijona evrov izgube, prihodki pa so dosegli le polovico tistih izpred začetka krize, zaradi česar ne preseneča, da so delničarji tudi letos ostali brez dividend. S poslovanjem Juteksa so vse bolj nezadovoljni tudi njegovi lastniki, med katerimi je s 17-odstotnim deležem največja Kapitalska družba (Kad). Ta je na včerajšnji skupščini od uprave zahtevala tudi številna pojasnila glede ukrepov za zvišanje prihodkov ter slabitev terjatev in finančnih naložb, ki so opazneje poslabšale finančni položaj Juteksa in otežile likvidnostne razmere v družbi. Poleg Kada so med večjimi lastniki Juteksa tudi družbe in skladi iz skupin Probanka, KD Group in NFD , med največjimi delničarji pa je s šestodstotnim deležem tudi družba Minado v lasti Milivoja Dolarja. Bilance Minada sicer razkrivajo, da družba nakupa Juteksovih delnic ni financirala s posojili, temveč s poslovnimi obveznostmi. Po neuradnih informacijah naj bi bil upnik Minada kar Dolar. Na to med drugim nakazuje tudi nizka, le triodstotna obrestna mera, poleg tega pa Minado obresti sploh ne plačuje, temveč se vsako leto preprosto pripišejo k poslovnim obveznostim. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,552
|
Berlin - Nemška centralna banka Bundesbank je danes zvišala svojo napoved za nemško gospodarsko rast v letošnjem letu na 3,1 odstotka. V prejšnji napovedi je pričakovala 2,5-odstotno rast največjega evropskega gospodarstva, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. V prihodnjem letu naj bi Nemčija zabeležila 1,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), še navajajo v Bundesbank in s tem dodatno potrjujejo, da nemško gospodarstvo okreva po svetovni finančni in gospodarski krizi. Nova napoved je v skladu s pričakovanji večine ekonomistov in tudi Mednarodnega denarnega sklada, ki so po objavi uradnega podatka o 1,5-odstotni rasti v prvem četrtletju ocenili, da bo letošnja gospodarska rast Nemčije triodstotna. Uradna napoved nemške vlade zaenkrat še ostaja pri napovedi 2,6-odstotne rasti, vendar pa je nemška kanclerka Angela Merkel pred kratkim že dejala, da bi rast lahko presegla tri odstotke. V lanskem letu je Nemčija zabeležila 3,6-odstotno rast, potem ko je v recesijsko obarvanem letu pred tem doživela 4,7-odstotno zmanjšanje.
|
positive
|
3,553
|
Ljubljana - Slovenska energetika je pred novim valom kadrovanja. Že v soboto smo poročali, da je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) predlagala predčasni odpoklic predsednika nadzornega sveta Elektra Gorenjska Ludviga Sotoška, ki naj bi ga zamenjal upokojeni uslužbenec Elektra Gorenjska Alojz Zupanc. Sotošek bo moral po odločitvi agencije Elektro Gorenjska zapustiti, ker naj bi se znašel v konfliktu interesov. Nekaj mesecev po njegovem imenovanju se je namreč v družbi kot izvršni direktor za nakup in prodajo električne energije zaposlil njegov sin Iztok Sotošek. Po naših informacijah na AUKN pripravljajo zamenjave tudi v nadzornem svetu Elektra Celje. S položaja bodo odpoklicali Uroša Merca, prvega moža Bisola, in Vladimirja Malenkovića, ki naj bi ju zamenjala Nikolaj Abrahamsberg, ki bi leta 2005 moral prevzeti vodenje zakonodajne službe državnega zbora, a se je tik pred tem umaknil, in Marija Žlak iz trboveljskega Rudisa, sicer pomembnega dobavitelja TE Šoštanj. Že sredi maja je agencija, ki jo vodi Dagmar Komar, na skupščini zamenjala tri člane nadzornega sveta Elektra Primorska. Namesto Matevža Marca, Karla Peršolje in Uroša Sakside, sicer člana novogoriške SD, zdaj v njem državo, skoraj 80-odstotno lastnico, zastopajo Darinka Virant, Drago Ferfolja in Irena Urbanc. Naštete menjave sovpadajo z velikimi reorganizacijskimi spremembami v državnih elektrodistribucijskih podjetjih. Predvidoma do septembra bodo namreč ti v na novo ustanovljena podjetja izločili dejavnost prodaje in nakupa električne energije. Čeprav bodo omenjena podjetja vsaj v prvi fazi še vedno v izključni lasti elektrodistributerjev, se bodo zaradi kapitalske podhranjenosti, ki jih lahko ovira pri sklepanju dolgoročnih pogodb o nakupu električne energije, zelo verjetno kmalu začela ozirati po strateških partnerjih. Zadnjo besedo pri tem bodo imeli prav nadzorni sveti teh podjetij, ki naj bi bila po strategiji upravljanja kapitalskih naložb po novem v lasti Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO) in ne več neposredno države. Povedano preprosteje: obvladovanje nadzornih svetov distribucijskih podjetij omogoča tudi nadzor nad morebitno (delno) privatizacijo njihove tržne dejavnosti. Naštete zamenjave v elektrodistribucijskih podjetjih imajo še eno skupno točko. Vsi so tako ali drugače imeli pomembno vlogo pri (ne)imenovanju novih vodilnih v upravah. Tako je opaziti, da je AUKN v Elektru Primorska zamenjala tiste člane nadzornega sveta, ki so bolj ali manj odkrito nasprotovali novemu mandatu predsednika uprave Julijana Fortunata. Ta je sicer še edini direktor iz distribucijske panoge, ki je bil na položaj imenovan še v času vlade Janeza Janše, pri čemer se mu mandat izteče konec junija. Tudi zato je v neuradnih krogih mogoče slišati informacije, da je agencija Fortunatu prižgala zeleno luč za "podaljšano bivanje" na čelu Elektra Primorska. Nekoliko drugačen je primer Elektra Celje. Iz nadzornega sveta omenjenega podjetja namreč odhajata dva najvplivnejša nadzornika (Merc je po odhodu Viktorja Tanjška konec leta 2010 nekaj časa celo vodil družbo, Malenković pa je direktor HTZ, hčerinske družbe Premogovnika Velenje, in član odbora za aktivni nadzor investicije v TEŠ 6 pri HSE), ki sta sodelovala pri imenovanju Radeta Kneževića na čelo uprave. Zgodba je podobna pri Sotošku, ki je imel ključno vlogo pri imenovanju Bojana Luskovca, sicer skupnega kandidata SD in LDS na županskih volitvah v Škofji Loki, na vrh Elektra Gorenjske, ki naj bi bil takrat rezerviran za nekdanjega generalnega direktorja Slovenskih železnic (SŽ) Marjana Rekarja. Iz tega je mogoče sklepati, da bi lahko po nadzornih svetih do sprememb v kratkem prišlo tudi v upravah obeh družb. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
3,554
|
Ljubljana - Da so se slovenska podjetja ravno v letih 2005 in 2006 odločila za tako agresivno širitev v tujino, je po besedah dr. Igorja Mastena z ljubljanske ekonomske fakultete "povezano s stabilizacijo gospodarskih in političnih razmer v ciljni regiji, to je jugovzhodni Evropi, in pocenitvijo dolžniških virov financiranja doma". "Sicer pa je treba vsakršno širitev pozdraviti, saj ni nobene alternative," je povedal dr. Davorin Kračun z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete. Z njim se strinja tudi dr. Marko Jaklič, ki prihaja z iste fakultete kot Masten: "V glavnem velja, da morajo podjetja rasti, da povečujejo svojo vrednost oziroma da ne postanejo tarča drugega." Masten je dodal, da je osnovni motiv za širitev vedno enak, "povečanje in diverzifikacija poslovanja tako z vidika prodajnih trgov kot trgov proizvodnih virov, kar potem omogoča optimizacijo stroškov poslovanja". Glede na to, da so bili primeri novih izdaj delnic zelo redki, je jasno, da je bila širitev generirana predvsem z notranje generiranim kapitalom in v zelo veliki meri dolžniškimi viri, je poudaril Masten. "Da so naložbe danes vredne veliko manj, kot so družbe vložile vanje, kratkoročno ni večji problem," je zatrdil Jaklič, hkrati pa opozoril, da bodo družbe morda imele težave z vračanjem posojil, saj donosa, ki so ga sprva načrtovale, enostavno ne bo. "Če družba z naložbami ustvarja visoko izgubo, potem izgublja tudi vrednost v očeh investitorjev in možnosti za nujno potrebne investicije v prihodnosti," je dodal. "Problem je tudi v oportunitetni izgubi, saj bi se moralo denar očitno bolje investirati, kar bi danes lahko olajšalo soočanje slovenskega gospodarstva z gospodarsko krizo in mednarodno konkurenco," je zatrdil Jaklič. "Da so donosi dokaj skromni, je razumljivo, saj gre za dolgoročne naložbe, in zadnja leta so bili ti zaradi recesije prizadeti," je ocenil Kračun. "Če pride začasno do zmanjšanja knjigovodske vrednosti, to še ne pomeni, da naložba ne more biti uspešna. Vseeno pa drugačne razmere ne smejo biti potuha nesposobnemu in nepoštenemu vodstvu," je povedal profesor z mariborske fakultete in dodal, da so bile poslovne odločitve pogosto posledica črednega nagona, ko konjunktura popusti, pa se lahko pokaže, da so bile napačne. tomaz.modic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,555
|
Tokio - Osrednji odbor japonske centralne banke Bank of Japan je danes pričakovano sklenil, da ključno obrestno mero ohrani nespremenjeno na ravni med nič in 0,1 odstotka. Obenem je banka napovedala novo injekcijo finančnemu sistemu v vrednosti do 500 milijard jenov (4,3 milijarde evrov), poročajo tuje tiskovne agencije. Po dvodnevnem srečanju osrednjega odbora banke so bili njegovi člani soglasni, da ključno obrestno mero ohranijo nespremenjeno. "Obstaja visoka stopnja negotovosti glede učinkov potresa na japonsko gospodarstvo," so ob tem zapisali v izjavi. Hkrati so se odločili za razširitev stimulacijskega paketa v vrednosti 3000 milijard jenov (25,8 milijarde evrov) z novo finančno injekcijo. Denar želijo usmeriti predvsem v perspektivne sektorje, kot so energetika, varstvo okolja in medicina. Japonsko sta 11. marca prizadela uničujoč potres in cunami, ki sta državo v prvem letošnjem četrtletju pahnila nazaj v recesijo. Naravna katastrofa je poškodovala proizvodnje obrate, izbrisala površje velikih površin ob obalah in sprožila najhujšo jedrsko krizo v zgodovini Japonske. Proizvodnja je zastala tudi zaradi pomanjkanja delov, široka potrošnja pa je krepko upadla. Nova finančna injekcija naj bi spodbujala zasebne banke h kreditiranju podjetij in vključuje tudi kapitalske naložbe ter posojila brez zavarovanj z nepremičninami. Po ocenah centralne banke japonsko gospodarstvo že kaže znake okrevanja in naj bi se v drugi polovici letošnjega leta povrnilo k skromni rasti.
|
neutral
|
3,556
|
Predsednik vlade Borut Pahor, ki je z gospodarsko delegacijo na uradnem obisku v Indiji, se je včeraj, prvi dan obiska, v Mumbaju srečal z indijskimi poslovneži. Beseda je tekla predvsem o krepitvi gospodarskega sodelovanja ter o možnostih za nadaljnje poglobitve. Moja Naložba močno presegla načrte Pokojninska družba Moja naložba je v obdobju od januarja do maja ustvarila 410.502 evra dobička, s čimer je za 58 odstotkov presegla načrte. Število zavarovancev, ki so vključeni v njihovo prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, je maja znašalo več kot 35.222, kar 175 več kot na začetku leta. Pri tem je število delodajalcev, ki v celoti ali delno plačujejo premije, zraslo za 19, na 535. Nadzorniki so predsedniku uprave Lojzetu Grobelniku podelili nov 5-letni mandat. Bencin navzdol, dizel dražji Danes ob polnoči se je cena litra 95-oktanskega bencina znižala za 1,4 centa, na 1,264 evra za liter, medtem ko se je liter 98- oziroma 100-oktanskega bencina pocenil za 1,2 centa, na 1,275 evra. Dizelsko gorivo pa se je podražilo, in sicer za 1,2 centa, na 1,233 evra za liter. Devet ponudb za nakup Fructala Nadzorni svet Pivovarne Laško je na včerajšnji seji govoril o postopkih prodaje premoženja, tudi o prodaji Mercatorja in Fructala. Za nakup slednjega naj bi v pivovarni pridobili devet nezavezujočih ponudb. Imen ponudnikov v pivovarni za zdaj ne razkrivajo. ZM s tremi milijoni dobička Zavarovalnica Maribor (ZM) je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila tri milijone evrov čistega dobička, obenem pa je zbrala za 77,1 milijona evrov premij, kar je 0,7 odstotka več od načrtov. Za letošnje leto zavarovalnica načrtuje, da bo zbrala 272,7 milijona evrov premije, čisti dobiček pa naj bi ob koncu leta dosegel okoli 9,3 milijona evrov. Zaposleni v Rutarju o težavah sindikata Zaposleni v mariborskem centru za dom in pohištvo Rutar so Sindikat delavcev trgovine Slovenije obvestili, da nadrejeni vršijo pritiske na člane in vodstvo sindikata v podjetju. Nekaj naj bi jih bilo napotenih na prisilni dopust, medtem ko naj bi bilo drugim zagroženo, da morajo izstopili iz sindikata ali prinesti odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vodja Rutarja Boštjan Bradeško je dejal, da je situacija zanj veliko presenečenje, saj ni vedel, da očitno delavci "živijo v nekem ali nezaupanju ali nepoznavanju stvari". Kosmačin zanika vpletenost v gospodarski kriminal Predsednik uprave Elektra Maribor Andrej Kosmačin, ki je bil prejšnji teden udeležen v preiskovalni akciji v okviru suma gospodarskega kriminala in korupcije, zavrača vsakršno krivdo. "Za dejanja, ki mi jih očitajo, zavračam vso krivdo, uporabil pa bom vsa pravna sredstva, da to dokažem," je zapisal v svojem prvem javnem odzivu. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
neutral
|
3,557
|
Glede na vaše navedbe v petkovem Dnevniku v članku z naslovom Povezave Hilde Tovšak tudi do Krka sporočam, da nikoli nisem bil član uprave ali kakšnega drugega gremija Hypo Banke. Kot član vodstva Hypo Leasinga sem si vseskozi prizadeval za dobrobit podjetja in zaposlenih in ostro zavračam namigovanja, da sem kadar koli sodeloval pri kakršnih koli transakcijah, ki bi bile povezane s podkupninami ali podobnimi kaznivimi dejanji, posledično tudi nisem pridobil niti najmanjše protipravne koristi. Istočasno še poudarjam, da tudi nisem bil obveščen o domnevnem obstoju tovrstnih kaznivih dejanj v slovenskem Hypu, niti nisem imel sumov o domnevni nekorektnosti nekaterih drugih članov vodstva/uprave. Preiskave organov pregona v celoti podpiram, saj bodo na koncu lahko samo potrdile, da nikoli nisem bil vpleten v nečedne posle. Marcel Franz Sumper
|
neutral
|
3,558
|
Ljubljana - Višje sodišče je zavrnilo pritožbo družbe Sinfonika v stečaju ter s tem potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je v celoti zavrnilo odškodninski zahtevek Sinfonike proti Telekomu Slovenije. Višje sodišče je namreč potrdilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati nastanka škode. Sodba je pravnomočna, so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze še sporočili iz Telekoma Slovenije in dodali, da je Sinfonika v stečaju zahtevala plačilo odškodnine zaradi zlorabe prevladujočega položaja z uvedbo storitve Centrex in zaračunavanja številskega prostora (DDI) v višini 354.440 evrov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sinfonika je sicer proti Telekomu vložila tudi tožbo z zahtevkom za plačilo odškodnine v višini 36 milijonov evrov, in sicer prav tako v zvezi s storitvijo Centreks. Sodni postopki v zvezi z njo še potekajo, v Telekomu pa so že ob prejemu tožbe dejali, da je v celoti neutemeljena.
|
negative
|
3,559
|
Washington - V Washingtonu se danes sestaja Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC), ki bo v sredo objavil oceno gospodarske slike ZDA, čeprav pa sprememb v monetarni politiki nihče ne pričakuje. Predsednik centralne banke Ben Bernanke bo imel nato tudi novinarsko konferenco. Od zadnjega zasedanja FOMC v aprilu se je gospodarska podoba v ZDA malce poslabšala, na kar so vplivale višje cene bencina in tudi posledice marčnega potresa in cunamija na Japonskem, ki so se izrazile preko motenj v dobavah predvsem glede avtomobilske industrije. Velika ovira okrevanju je še naprej šibak stanovanjski trg. V ZDA se je upočasnila tudi rast proizvodnje, maja so delodajalci na novo odprli le 54.000 novih delovnih mest in stopnja brezposelnosti se je povzpela na 9,1 odstotka, osnovna inflacija je isti mesec porasla malce bolj od pričakovanj. Po finančnih trgih pa še naprej straši Grčija s svojo dolžniško krizo. Analitiki z zanimanjem pričakujejo odziv centralnih bankirjev ZDA na to kombinacijo upočasnjene rasti in malce višje inflacije. Cene na ravni potrošnikov, brez energije in hrane, so namreč maja porasle za 0,3 odstotka, kar je bila največja mesečna rast v zadnjih treh letih. Od maja lani do maja letos je sicer osnovna inflacije še vedno le 1,5-odstotna, kar je manj od tiste, ki jo skuša z monetarno politiko doseči FOMC, vendar pa je rast le povzročila nekoliko nelagodja. Kljub temu nihče ne pričakuje, da bi se ključna obrestna mera, ki je na ravni med nič in 0,25 odstotka, spreminjala. Bernanke je v zadnjih tednih nenehno ponavljal, da pričakuje nov zagon gospodarske rasti v drugi polovici letošnjega leta, ko se bodo cene nafte umirile in bo minil tudi učinek Japonske. Zaradi tega analitiki ne pričakujejo nobene spremembe v odločitvi, da se program odkupovanja obveznic finančnega ministrstva v višini 600 milijard dolarjev izteče 30. junija in ne bo novega. FOMC bo svojo odločitev sporočil v sredo predvidoma ob 18.30 po srednjeevropskem času, Ben Bernanke pa bo z novinarsko konferenco začel predvidoma ob 20.15. Pričakuje se, da bo skušal predvsem pomiriti finančne trge, ki so do prejšnjega tedna doživljali nize nazadovanj na tedenski ravni vse od aprila.
|
neutral
|
3,560
|
Glede na predlog strategije upravljanja bo država v prihodnje v večini družb bistveno zmanjšala obstoječi delež lastništva in s tem svoj lastniški vpliv v korist domačih in tujih zasebnih investitorjev. Strategija upravljanja kapitalskih naložb je tako pomemben korak v smeri umikanja države iz gospodarstva in ne "ohranitev državnega nadzora v gospodarstvu", kot navaja naslov članka. Podatki o ciljnih deležih lastništva države so določeni na podlagi sektorskih politik resornih ministrstev, objavljeni podatki pa iz ene od delovnih verzij dokumenta, ki bo predmet medresorskega usklajevanja. Ko bo vlada potrdila strategijo, jo bo posredovala DZ v sprejem. Članek tudi navaja, da "če bo sprejet predlog strategije upravljanja kapitalskih naložb, lahko vlagatelji pozabijo na oživitev kapitalskega trga". Na samo gibanje tečajev delnic v največji meri vpliva predvsem poslovanje posameznih podjetij. AUKN bo s strategijo upravljanja, poleg aktivnega upravljanja, opredelila tudi ključne kazalce spremljanja uspešnosti poslovanja posameznih družb. Ti kazalci (na primer zagotovitev primernega donosa na kapital in pričakovanega dividendnega donosa) bodo postavili višja pričakovanja v poslovanju teh družb. Ker borzno ceno družb, ki kotirajo na organiziranih trgih, oblikujejo tudi pričakovanja o bodočem poslovanju (pričakovani denarni tok), bo izvedba strategije z aktivnim upravljanjem in z višjimi pričakovanji po našem mnenju prispevala k oživitvi kapitalskega trga. Kot vsak drug lastnik bo tudi država ravnala kot dober gospodar in izpeljala projekte ob ugodnem trenutku, zato gre v dokumentu za okvirno časovnico, ki se jo bo prilagajalo glede na tržne razmere. Članek tudi navaja, da sta "Krka in Helios uvrščena med strateške naložbe in da bi država v teh družbah celo povečala delež in spregledala prevzemne zakonodaje". Praviloma v nobenem primeru država ne načrtuje povečanja kapitalskih naložb glede na obstoječe stanje (razen izjemoma v družbah z jasnim strateškim pomenom za RS). Strateškost javnega podjetja INFRA, d.o.o., je določena na podlagi javnih nalog, ki so ji bile dodeljene z zakonom, zato je zlonamerna trditev, da gre za "sklepanje kompromisov z vplivnimi gospodarskimi in političnimi skupinami in da je agencija spet podlegla pritiskom lobistov". INFRA, d.o.o, namreč izvaja v skladu z zakonom o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save in uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save ter na podlagi akta o ustanovitvi javnega podjetja INFRA, izvajanje investicijske dejavnosti, d.o.o., dejavnost gospodarske javne službe urejanja voda na vplivnem območju energetskega izkoriščanja spodnje Save. Članek tudi navaja, da "AUKN predlaga, da Gen energija ostane v 100-odstotni lasti države". Ministrstvo za gospodarstvo je v svoji sektorski politiki opredelilo določene družbe kot strateške in da morajo ostati v 100-odstotni državni lasti, tako HSE kot Gen energija. Mojca Mele, Odnosi z javnostjo Agencija za upravljanje kapitalskih naložb
|
neutral
|
3,561
|
Ljubljana - Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak je po zaključku današnje skupščine oznanil, da so danes potekali pogovori o prihodnosti sodelovanja med Mercatorjem in Agrokorjem, ki se jih je udeležil tudi lastnik Agrokorja Ivica Todorić. Kot je še pojasnil Debeljak, se bodo pogovori nadaljevali v naslednjih tednih, podrobnosti pa ni želel izdati. Sicer so še pred začetkom skupščine iz Pivovarne Laško sporočili, da na današnji skupščini ne bodo glasovale družbe iz njihove skupine. S tem so se pridružili bankam, ki so v postopku pred uradom za varstvo konkurence. Kot so sporočili iz Laškega, so sporazum o skupni prodaji največjega slovenskega trgovca predložili v presojo omenjenemu uradu z vidika verjetnosti obstoja koncentracije in se bodo zato odrekli glasovanju. Na skupščini je bilo prisotnih le 23,5 odstotka delničarjev. Med večjimi delničarji so se skupščine udeležili Unicredit , Abanka, Hypo banka in KD skladi. Na začetku je Debeljak (na sliki spodaj) predstavil letno poročilo in lansko poslovanje skupine. Nato so delničarji odločali o delitvi bilančnega dobička, ki je konec lanskega leta znašal 40,4 milijona evrov. Predlog uprave je bil, da se 30,1 milijona evrov nameni za dividende, kar pomeni dividendo v višini 8 evrov bruto na delnico. Preostanek bilančnega dobička v višini 10,3 milijona evrov ostane nerazporejen. Predlog je bil potrjen v takšni obliki, kot je bil prvotno predlagan. Predsednik uprave Mercatorja Žiga Debeljak (foto: Luka Cjuha) Upravi in nadzornemu svetu so lastniki podelili razrešnico, za revizorja za poslovno leto 2011 pa je bila imenovana revizorska hiša KPMG. S tem se je skupščina tudi končala.
|
neutral
|
3,562
|
Ljubljana - Od začetka leta 2009 do aprila letos je bilo na sodiščih začetih nekaj manj kot tisoč stečajev podjetij in 73 postopkov prisilnih poravnav. Deset slednjih se je nadaljevalo v stečaj. Za letos pričakovanja glede insolvenčnih postopkov niso nič manjša, zato je neuspešno delovanje insolvenčnih postopkov nedopustno. Kljub kar štirim spremembam in dopolnitvam insolvenčne zakonodaje, sprejete leta 2007, praksa kaže, da ima ta še vedno vrsto pomanjkljivosti. Čeprav je prisilna poravnava po mnenju nekaterih "legalizirana kraja velikih majhnim", naj bi bila v prvi vrsti namenjena preživetju zdravih delov podjetja in s tem boljšemu poplačilu upnikov kot v primeru stečaja. Ključni razlog za težave naj bi bila obstoječa zakonodaja, ki daje pravico odločanja strankam z očitnim konfliktom interesov. Tako imajo na primer v postopku prisilne poravnave zadnjo besedo nezavarovani upniki, ki so v neposrednem konfliktu interesov z interesi zavarovanih upnikov, lastnikov in družbe. Podoben primer konflikta interesov je določilo, ki od lastnikov pričakuje, da bodo pri povečanju osnovnega kapitala zaradi prestrukturiranja glasovali za svojo razlastitev, kar je malo verjetno. Edini način je, da zakon zadnjo besedo podeli sodišču, ki je edina nepristranska stranka v postopku prisilne poravnave, meni Branko Greganovič, vodja delovne skupine za insolvenčno zakonodajo pri Združenju Manager. Enako menijo v službi vlade za evropske zadeve in razvoj Mitje Gasparija, ki je ministrstvu za pravosodje že predlagala vrsto sprememb. Tudi ti menijo, da mora imeti sodišče v postopku prisilne poravnave zadnjo besedo, lastnikom oziroma nadzornim svetom pa naj se v postopku prisilne poravnave odvzame pristojnost odpoklica ali imenovanja uprave. Lastniki v primeru prisilne poravnave nimajo kaj izgubiti, saj se ocenjuje, da je lastniški delež insolventnega podjetja po definiciji enak nič, kljub temu pa jim zakon omogoča popoln nadzor nad podjetjem. Posledično so načrti finančnega prestrukturiranja praviloma narejeni po njihovi meri, ker jim zakon omogoča, da s pritiski na upravo narekujejo pogoje prestrukturiranja sebi v prid. "Upnike postavijo pred dilemo 'vzemi ali pusti'," pravi Greganovič in poudarja, da bi se tudi nadzor nad upravljanjem družbe v primeru prisilne poravnave moral prenesti na sodišče. Prepričan je, da bi bilo zakonodajo smiselno hitro spremeniti tako, da bi povečali moč sodišč, in sicer tako pri upravljanju podjetja v času prisilne poravnave kot pri samem odločanju o sprejemu ali zavrnitvi predloga načrta finančnega prestrukturiranja. Krajši kot je postopek,višje je plačilo upravitelju V Gasparijevi vladni službi še menijo, da bi veljalo razmisliti o spremembi zakonodaje, ki bi plačila stečajnih upraviteljev določila v obratni sorazmernosti glede na trajanje postopka. Plačilo bi bilo torej višje, če bi bil postopek krajši. Da prisilni ali stečajni upravitelji zavlačujejo postopke, je pogosta pripomba upnikov. Jasno pa je tudi to, da je dolgotrajen insolvenčni postopek dražji in stroški bremenijo že tako nelikvidno podjetje. Poleg plačila za otvoritvene bilance in sezname terjatev so tu še potni stroški (upravitelj lahko deluje na vseh sodiščih, kar pomeni, da se lahko na primer vozi tudi iz Kopra v Mursko Soboto ali obratno), administrativni stroški, stroški telefona, zunanjih storitev in svetovalcev ter vrsta drugih. Glede na to, da se upravitelji izbirajo po vrstnem redu in ne glede na izkušnje, menijo, da bi od upraviteljev veljalo zahtevati ustrezne reference glede na zahtevnost posameznega postopka. Pri izbiri upravitelja bi morali ločiti tudi med zahtevnimi in manjšimi postopki. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
3,563
|
Maribor - Družba Geoplin bo na podlagi začasne sodne odredbe odklopila plin mariborskemu podjetju Montavar, ki Geoplinu za dobavljeni zemeljski plin dolguje že več kot 203.000 evrov. Po pisanju današnje izdaje časnika Dnevnik kljub velikemu dolgu Geoplin doslej ni mogel prekiniti dobave plina, ker sta ventila v poslovnih prostorih Montavarja. V Montavarju doslej niso bili pripravljeni prostovoljno zapreti plinovoda. Geoplin je po navedbah časnika zato pooblastil odvetniško pisarno Ketiš, Janžekovič in partnerji, ki je na mariborskem okrožnem sodišču vložila tožbo in podala predlog za izdajo začasne odredbe. Sodišče je v ponedeljek izdalo sklep, po katerem lahko Geoplin zapre ventile v spremstvu policije in sodnega izvršitelja. Če bi v Montavarju to onemogočili, jim grozi kazen 100.000 evrov. Če tudi sodna pot ne bo zalegla, so v Geoplinu že zagrozili, da bodo posegli po še skrajnejši možnosti - danes bodo zaprli ventil na svoji merilno-regulacijski postaji. V tem primeru ne bodo dobivala zemeljskega plina tudi vsa druga podjetja, ki delujejo na območju nekdanje Metalne in ki zaposlujejo več kot 1500 ljudi. Če bi se to zgodilo, bodo omenjeni odvetniki vložili kazensko ovadbo zoper Tomaža Rojsa, likvidacijskega upravitelja Montavarja, še piše Dnevnik. Lastnik mariborskega Montavarja Goran Mladenović je v začetku junija sprožil postopek likvidacije podjetja, ki je nazadnje zaposlovalo 630 ljudi. Kot je Mladenović pred časom povedal za časnik Večer, je za to kriva predvsem spodletela naložba v sarajevsko družbo Bosnaputevi oziroma vodstvo NLB, ki naj bi ga napeljalo k temu poslu.
|
negative
|
3,564
|
Ljubljana - Nadzorni svet sladkogorske tovarne papirja Paloma se bo na današnji seji seznanil z odstopom predsednika uprave družbe Bojana Rajtmajerja in prvega nadzornika Kreša Šavriča. Seznanil se bo tudi z načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja družbe, ki je neuspešno iskala strateškega partnerja, ki bi družbi zagotovil prepotreben svež kapital. Nadzorni svet Palome je doslej štel šest članov, od tega štiri iz vrst kapitala in dva iz vrst predstavnikov delavcev. Po odstopu Šavriča, sicer člana uprave Soda, bodo nadzorniki danes izmed petih članov izvolili novega predsednika nadzornega sveta in njegovega namestnika. Predsednik nadzornega sveta je lahko samo nekdo iz vrst kapitala. Vodenje nadzornikov bo najverjetneje prevzel dosedanji Šavričev namestnik Simon Černetič, ki prihaja iz Kapitalske družbe. Ostala predstavnika kapitala v nadzornem svetu sta Bogomil Jelenc in Lovrencij Galuf, predstavnika zaposlenih pa Karel Ferk in Jože Korotaj. Nadzorniki se bodo danes seznanili tudi načrtom finančnega in poslovnega prestrukturiranja družbe, ki ga pripravlja vodstvo družbe.
|
neutral
|
3,565
|
Nova Gorica - Družba Hit je v prvih šestih mesecih ob 81,1 milijona evrov bruto realizacije ustvarila 560.000 evrov dobička pred obdavčitvijo. Po besedah predsednika uprave Draga Podobnika je sanacijski program v tem obdobju predvideval 700.000 evrov izgube, zato upajo, da bodo sanacijo zaključili v dveh namesto v treh letih. V enakem obdobju leta 2010 je Hit zabeležil 3,4 milijona evrov izgube. Kljub nekoliko manjšim prihodkom in številu obiskovalcev od načrtovanih je novogoriško igralniško podjetje v prvih petih mesecih leta dodatno zmanjšala zadolženost družbe za 6,6 milijona evrov, ki sedaj znaša 101,6 milijona evrov. V prvi polovici leta 2011 pa so skupno plačali 21 milijonov evrov igralniških dajatev in vse obveznosti tekoče poravnavali. "Navedeni podatki o poslovanju kažejo na to, da ima družba realno možnost, da skrajša triletni sanacijski program le na dve leti in da bo že konec letošnjega leta imela pozitiven poslovni izid," je še dejal Podobnik. V Hitu je trenutno zaposlenih 1450 delavcev. Po Podobnikovih besedah njihovega števila ne bodo več dodatno zmanjševali. Predsednik uprave Hita je na današnji novinarski konferenci opozoril tudi na krčenje primarnega trga. V Italiji so v letošnjem letu že namestili 22.000 novih igralnih avtomatov po različnih manjših in večjih igralnih salonih. Zato so morali v Hitu za doseganje načrtovanih prihodkov več vložiti v promocijo, predvsem pa v nadaljnji razvoj sistema upravljanja z gosti ter v posodabljanje ponudbe iger in igral.Investicije za privabljanje gostov Prav zaradi privabljanja novih gostov so se odločili tudi za nekaj investicij. Med njimi bodo predvsem igralnice na prostem - v zabaviščno-igralniškem centru Perla v Novi Gorici jo bodo odprli že konec tega tedna. Načrtujejo pa še dve, in sicer v novogoriškem hotelu Park in v Koroni v Kranjski Gori. V prihodnjih letih načrtujejo v Hitu dva velika projekta. Eden je izgradnja večjega zabaviščnega centra, ki naj bi ga postavili nekje na območju zahodnega dela Slovenije. Pred dokončnim izborom je še šest lokacij, ena med njimi je tudi na območju nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba. Zato v Hitu nasprotujejo, da bi družba Alea Iacta iz Ljubljane prav tu postavila zabaviščni center z igralnico, trgovinami, kinodvoranami in hotelom, za kar so občinske svetnike občine Šempeter-Vrtojba že zaprosili za neformalno soglasje. Ker bi družba za gradnjo igralnice potrebovala veliko koncesijo, so se v Hitu odločili, da o svojem nasprotovanju pisno obvestijo finančnega ministra Franca Križaniča in župana občine Šempeter-Vrtojba Milana Turka. Na občinski svet pa so naslovili tudi prošnjo, da bi se Podobnik udeležil njihove četrtkove seje in svetnikom spregovoril o načrtih Hita na tem območju. "Pričakujemo, da bodo imeli svetniki občine, kateri letno namenimo kar 800.000 evrov koncesijskih sredstev, posluh za naše razvojne načrte," je še poudaril Podobnik.
|
neutral
|
3,566
|
Singapur - Ena vodilnih bonitetnih agencij na svetu Standard & Poor's (S&P) je danes opozorila, da bi morebitno podaljšanje oziroma prestrukturiranje grškega državnega dolga to državo lahko pahnilo v delno nesposobnost poravnavanja obveznosti oziroma tako imenovani selektivni default. Finančni ministri držav z evrom so v soboto potrdili, da bo Grčija do 15. julija lahko črpala peti obrok posojila v okviru lani dogovorjenega 110-milijardnega mehanizma finančne pomoči tej prezadolženi državi. Višina tokratnega izplačila s strani držav z evrom je 8,7 milijarde evrov, slovenski prispevek pa 26,5 milijona evrov. Celotna peta tranša posojila sicer znaša 12 milijard evrov, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa naj bi izplačilo preostalih 3,3 milijarde evrov sredstev odobril v naslednjih dneh. Omenja se, da naj bi to storil 8. julija. Odločitev evroskupine je prinesla olajšanje na globalne trge, saj bi sicer Grčiji grozil default, ki bi svet lahko pahnil v novo finančno krizo. Še veliko dela pa čaka države pri pogajanjih za dodaten paket finančne pomoči, ki naj bi znašal do 120 milijard evrov. Nekatere države namreč želijo, da bi pri tem paketu del bremena nosili tudi zasebni vlagatelji oziroma upniki, in sicer tako, da bi pristali na prostovoljno podaljšanje zapadlosti (v angleškem jeziku roll over) njihovega dela grškega dolga. Francija, katere banke imajo v svojem portfelju znaten delež grškega dolga, je med drugim predlagala, da bi posojilodajalci svoja posojila Grčiji pretvorili v nove 30-letne obveznice. Tako bi Grčiji dali več časa, da uredi svoje finančno stanje. Francosko bančno združenje je medtem kot možno rešitev predlagalo tudi to, da bi francoske finančne institucije 90 odstotkov prilivov z naslova njihovih v bližnji prihodnosti dospelih grških obveznic investirale v nove petletne državne obveznice. V agenciji S&P pravijo, da bi tako ena kot druga možnost po njihovih merilih verjetno privedla do selektivnega defaulta Grčije. Ministri evroskupine bodo o dodatnem paketu pogovore nadaljevali na rednem zasedanju 11. julija, končni dogovor pa je najverjetneje pričakovati šele septembra. Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble je dejal, da Berlin od Aten pričakuje, da bodo uresničile svoje obveze, med drugim tudi to, da bodo takoj začele s privatizacijo.
|
negative
|
3,567
|
Ljubljana - K rešitvi gradbene panoge naj bi prispevala tudi včeraj ustanovljena Zbornica za gradbeništvo Slovenije, ki bo združevala gradbince, podizvajalce, inženirje in arhitekte. "Gradbeno panogo je treba urediti in postaviti nova pravila igre. Do zdaj je veljalo pravilo močnejšega, spori so se reševali na sodiščih, a podjetja v gradbenem sektorju nimajo več kondicije za sodišča," je razloge za ustanovitev zbornice pojasnil njen predsednik Mirko Požar. Po Požarjevih besedah želi zbornica združiti vse, ki delujejo v gradbeni panogi, saj so težave skupne vsem. Poiskati želijo skupne sistemske rešitve, konsolidirati gradbeništvo. "Stečaji in prisilne poravnave se nadaljujejo in ta proces je treba ustaviti," je po včerajšnji ustanovni skupščini dejal Požar. Ustavni odbor zbornice, ki ima trenutno 50 neposrednih članov, naj bi se sestal že naslednji teden. Članstvo v zbornici bo prostovoljno, višina članarine pa bo določena v odvisnosti od prihodkov posameznega člana v preteklem letu. Članom bodo pomagali pri vstopu na tuje trge, pri izmenjavi dobrih praks, organizirali strokovna usposabljanja, pomagali pri iskanju novih kadrov, organizirali posvete, okrogle mize o aktualni problematiki, organizirali poslovne delegacije in pripravo poslovnih srečanj s tujimi partnerji.
|
neutral
|
3,568
|
Ljubljana - Nadzorni svet Vzajemne bo danes nadaljeval ponedeljkovo zasedanje, na katerem so razpravljali o razrešitvi sedanje uprave zavarovalnice. Ponedeljkovo sejo so namreč prekinili zaradi opozoril Agencije za zavarovalni nadzor, da je delovanje nadzornikov nesmiselno in neodgovorno ter da bodo morali prevzeti posledice za svoje ravnanje in odločitve. Nadzorni svet Vzajemne se je v ponedeljek sestal, da bi razrešil trenutna dva člana uprave Igorja Jarca in Milojko Kolar, saj se z njima niso uspeli dogovoriti glede višine plače. Namesto njiju pa bi imenovali Katjo Jelerčič in Ivana Gracarja, ki sta prejšnji teden po štirih mesecih čakanja od Agencije za zavarovalni nadzor dobila dovoljenje za delovanje v upravi zavarovalnice. Poleg tega pa so na dnevni red uvrstili razrešitev Dušana Kidriča z mesta predsednika uprave. Vodenje zavarovalnice naj bi po poročanju medijev prevzela dosedanja članica uprave Milojka Kolar. Nadzorniki so sejo zaradi dopisa Agencije za zavarovalni nadzor prekinili do srede. V agenciji so namreč delovanje nadzornikov Vzajemne označili za nesmiselno in neodgovorno tako do zavarovalnice kot tudi do novoimenovanih članov uprave. Ob tem so tudi opozorili, da bodo nadzorniki morali prevzeti posledice za svoje ravnanje in odločitve. Prvega nadzornika Vzajemne Mirka Miklavčiča je dopis agencije presenetil. Neodgovorno se mu namreč zdi, da se nadzornikom "grozi z zakonom, da ne smemo nič odločati". Poudaril je, da želi nadzorni svet delati v korist družbe in želi postaviti odgovorno in kompetentno vodstvo za normalno delovanje družbe. "Izgleda, da je dosti botrov okrog tega z raznimi interesi, zato se to dogaja," ocenjuje. Kidrič pa meni, da bi bila njegova razrešitev popolnoma nepotrebna in neracionalna, saj se mu mandat tako ali tako izteče z imenovanjem nove uprave, kar naj bi se zgodilo v naslednjih mesecih. Tudi Jarc meni, da glede na poslovne rezultate racionalnih razlogov za razrešitev ni.
|
negative
|
3,569
|
Radovljica - Upniki družbe Predence, ki ima v lasti turistični kompleks Drnča v Dvorski vasi, so izglasovali prisilno poravnavo, je v danes objavljenem končnem poročilu zapisala upraviteljica prisilne poravnave Marija Zimšek. Tako se bo s sklepom sodišča postopek zaključil, vodstvo pa bo kompleks lažje tržilo in izvedlo načrtovano sprememb imena. Po slabem letu dni se postopek prisilne poravnave na družbo Predence, katere lastništvo so po hudih finančnih težavah investitorja - podjetja Kepic izolacije, prevzeli upniki, zaključuje. Ker so upniki močno vpeti v zagotavljanje uspešnosti poslovanja in so naknadno vložili še milijon evrov v dokončno ureditev dvorca Drnča, je bila potrditev prisilne poravnave pričakovana. Od 93 upnikov s pravico glasovanja je za prisilno poravnavo glasovalo 56 upnikov, katerih vsota ponderiranih zneskov terjatev je znašala 7,3 milijona evrov, medtem ko je osnova za izračun glasovalnih pravic znašala 8,6 milijona evrov. To pomeni, da so upniki prisilno poravnavo izglasovali s 85-odstotno večino, je razvidno iz poročila upraviteljice, ki je bilo danes objavljeno na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve. Zaključena prisilna poravnava krovne družbe za turistični kompleks Drnča pomeni nove, trdnejše temelje. Kompleks, ki obsega hotel in dvorec ter je v zadnjih treh letih od izgradnje naletel na številne prepreke, bo s potrditvijo prisilne poravnave predvidoma spremenil tudi ime. Kot je konec maja povedala vodja prodaje v podjetju Vesna Lešnik, je namreč zlasti za tujce beseda Drnča težko izgovorljiva. Novo ime pa bo izhajalo iz zgodovine skoraj 1000 let starega dvorca. Dvorec je tudi temelj promocije celotnega kompleksa, ki se bo zaradi svoje majhnosti skušal uveljaviti z osebnim pristopom do gostov. Poleg 32 sob in dveh suit v hotelu s tem mesecem vrata odpira tudi devet sob, soban in apartmajev dvorca Drnča. Na mesec si Lešnikova sicer želi od 800 do 1000 nočitev, pozitivnega poslovanja pa se nadeja v štirih ali petih letih.
|
neutral
|
3,570
|
Ljubljana - Predvidevanja strokovnjakov in tudi predhodne izjave guvernerja Evropske centralne banke (ECB) Jean-Clauda Tricheta niso razočarali. Svet ECB je namreč včeraj potrdil dvig ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk, na 1,5 odstotka, in napovedal boj proti previsoki inflaciji, ki je bila junija enaka kot maja, torej 2,7-odstotna. Banka s tem ostaja zvesta svojemu glavnemu poslanstvu, to je ohranjati cenovno stabilnost kljub nestabilnim razmeram v najbolj zadolženih državah. Trichet je tako še enkrat poudaril neomajno stališče banke za primer "kreditnega dogodka" ali delnega bankrota Grčije, ki ga sicer kot možnost zavrača, a v njegovem primeru svari, da v obliki poroštva ne namerava sprejemati nobenih državnih vrednostnih papirjev z oznako "bankrot". Krajši konec bi v tem primeru gotovo potegnile grške banke, ki si z zastavljanjem grških obveznic zagotavljajo tekoča sredstva iz likvidnostne sheme ECB. Portugalskemu bančnemu sistemu Trichet na drugi strani ni odrekel pomoči, saj namerava ECB ob poroštvih v obliki tako dolga kot državnih garancij še naprej posojati sredstva portugalskim bankam. S tem je nekoliko pomiril strasti v državi, ki jo je pred dnevi doletel šok v obliki znižanja kreditne ocene s strani bonitetne agencije Moody's. Poteza sveta ECB tako kaže na nestrinjanje z oceno bonitetnih agencij. Trichet je namreč prepričan, da je Portugalska na dobri poti pri izvajanju dogovorjenih varčevalnih ukrepov in jih v nekaterih segmentih tudi sama prostovoljno nadgrajuje. Za trenutek se je celo dotaknil problematike bonitetnih agencij, rekoč: "Treba je poiskati rešitve s soglasjem na obeh straneh Atlantika, a jasno je, da situacija ni optimalna." Če povzročajo ocene bonitetnih agencij vse več negodovanja v Evropi, pa je zadnji dvig obrestne mere spet sprožil vprašanja o njegovi smiselnosti. Inflacija je sicer res razmeroma visoka, a se vsaj ne veča, medtem ko se je gospodarska rast v drugem četrtletju upočasnila. Tako države v dolžniški krizi kot tiste s periferije bo novo zvišanje obrestnih mer bolj prizadelo kot večje članice območja evra. "ECB je odgovorna za cenovno stabilnost in zaupanje 331 milijonov ljudi, ki sta ključna dejavnika," je pojasnil Trichet in dodal, da je dvig obrestne mere v korist večine, predvsem pa namenjen zadušitvi morebitnih "učinkov drugega kroga", ki bi lahko vodili v dolgoročno visoko inflacijo. jan.bratanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,571
|
Ljubljana - Tri mesece po tem, ko je premier Borut Pahor z informacijami Dnevnika o vplivu posameznikov na delo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) in sporno prakso korporativnega upravljanja zaposlenih na agenciji seznanil protikorupcijsko komisijo, je včeraj kot njen veliki zagovornik prvič priznal, da si agencija z nekaterimi ravnanji ruši avtoriteto. "Nesprejemljivo bi bilo, če bi javnost dobila upravičen vtis, da je agencija podvržena klientelističnim ali drugim nezakonitim vplivom lobijev, omrežij, posameznikov ali vplivnih krogov, ki vplivajo na odločitev agencije v svojo korist," je poudaril Pahor. Kljub temu si želi, da bi si agencija povrnila zaupanje v sedanji kadrovski sestavi. Pahor je predlagal, da bi morala agencija svoja stališča in odločitve večkrat pojasnjevati poslancem. Kot je znano, Pahor na dnevni red seje vlade ni želel uvrstiti zahteve ministrice za gospodarstvo Darje Radić, da bi vlada na podlagi očitanih nepravilnosti državnemu zboru predlagala razrešitev vodstva AUKN. Čeprav po zakonu državnemu zboru vlada predlaga tudi razrešitev vodstva agencije, Pahor ves čas dolžnost ocenjevanja dela agencije prelaga na poslance. Darja Radić je sicer včeraj povedala, da Zares pripravlja novelo zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, s katero bodo predlagali ukinitev agencije. Ocenjuje namreč, da je bila ustanovitev agencije napaka in ob tem omenja oškodovanje treh državnih podjetij, ki jih je agencija prisila v nakup delnic NKBM. S tem jim je do včeraj glede na tržno vrednost delnice na Ljubljanski borzi povzročila že 8,4 milijona evrov izgube. Na AUKN že od začetka njenega delovanja lani jeseni letijo očitki, da deluje pod vplivom gospodarsko-političnih omrežij blizu največji vladni stranki SD, kamor spadata Drago Isajlović in Janez Zemljarič. Več naših sogovornikov, ki so želeli zaradi strahu pred šikaniranjem ostati neimenovani, nas je že pred meseci seznanilo s pritiski, ki so jih deležni s strani posameznih članov vodstva AUKN. Ko smo predsednika vlade aprila prosili za komentar teh informacij, pa je, kot je pojasnil včeraj, naša vprašanja ocenil za dovolj utemeljen razlog, da jih je posredoval v pregled protikorupcijski komisiji. Predsednica uprave AUKN Dagmar Komar je včeraj na srečanju z novinarji, na katero Dnevnika niso povabili, prijavo protikorupcijski komisiji pospremila z besedami, da je AUKN zaradi visokih standardov korporativnega upravljanja marsikomu stopila na žulj. Po njenem prepričanju so z dobrim delom na agenciji naleteli na vrsto zasebnih interesov, kar je verjetno tudi razlog za različne prijave in pisanje določenih informacij v medijih, ki po njenem velikokrat ne držijo. Na Komisiji za preprečevanje korupcije so povedali, da trenutno obravnavajo več prijav, ki se nanašajo na različne vidike delovanja AUKN. Imen oseb, s katerimi je komisija že govorila, niso želeli razkriti. Potrdili pa so, da so opravili razgovor z ministrico Radićevo. Ob tem so opozorili, da komisija nima zakonskega pooblastila, da bi zaslišala ljudi, ki nimajo statusa funkcionarja, uradne osebe, javnega uslužbenca ali poslovodne osebe v gospodarski družbi z večinskim ali prevladujočim deležem, kar sta na primer Isajlović in Zemljarič. vesna.vukovic@dnevnik.si suzana.rankov@dnevnik.si
|
negative
|
3,572
|
Ženeva - Švicarski prehrambeni velikan Nestle je danes napovedal, da bo kupil večinski delež kitajskega proizvajalca sladkarij Hsu Fu Chi za 1,7 milijarde ameriških dolarjev. Nestle bo s tem pridobil 60 odstotkov delnic kitajskega proizvajalca sladkarij, ki je imel lani za približno 800 milijonov dolarjev prihodkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Preostalih 40 odstotkov delnic družbe Hsu Fu Chi bo obdržala družina Hsu. Prav tako pa bo Chen Hsu ostal na mestu izvršnega direktorja in predsednika uprave družbe, ki so jo leta 1992 ustanovili štirje bratje na Tajvanu. Prevzem kitajske družbe je sicer del širšega načrta širitve Nestleja na trge hitro rastočih držav, Nestle pa bo lahko tudi uporabil distribucijsko omrežje družbe Hsu Fu Chi na Kitajskem. "Predlagano partnerstvo bo močno pripomoglo k naši prisotnosti na Kitajskem," je v izjavi za medije dejal izvršni direktor Nestleja Paul Bulcke. "Partnerstvo prav tako prikazuje naše načrte za dolgoročno poslovanje na Kitajskem in povečuje možnosti za rast našega portfelja na tem dinamičnem trgu", je dejal. Prevzem kitajskega proizvajalca sladkarij je sedaj pod drobnogledom oblasti na Kitajskem in čaka na njihovo odobritev. Švicarski prehrambeni velikan je sicer aprila objavil, da je kupil 60-odstotni delež v kitajskem prehrambenem podjetju Yinlu Foods Group. Hsu Fu Chi, katerega tržna kapitalizacija znaša 2,6 milijarde dolarjev, je v poslovnem letu, ki se je sklenilo junija, ob 4,3 milijarde juanov (665 milijonov dolarjev) prihodkov ustvaril 602 milijona juanov (93 milijonov dolarjev) čistega dobička. Analitiki ocenjujejo, da bi bil prevzem smiseln glede na to, da si je Nestle zastavil cilj, da bi do leta 2020 na hitro rastočih trgih ustvaril že 45 odstotkov vseh svojih prihodkov od prodaje.
|
neutral
|
3,573
|
Ljubljana - Predsedniku nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe (Sod) - to funkcijo trenutno opravlja Uroš Rotnik - pripada 15.450 evrov bruto plačila letno, je danes potrdila skupščina Soda. Njegov namestnik bo letno prejel 11.330 evrov, člani nadzornega sveta pa po 10.300 evrov bruto, so sporočili iz družbe. Ob tem sejnina za predsednika in člane nadzornega sveta znaša 275 evrov. Sejnina za udeležbo na seji komisije in dopisni seji znaša 80 odstotkov višine tega zneska, skupna višina sejnin v posameznem poslovnem letu pa ne sme presegati 50 odstotkov plačila za opravljanje funkcije, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Soda. Člani nadzornega sveta in komisij so za svoje delo upravičeni tudi do povračila stroškov, ki jih imajo v zvezi z opravljanjem dela v nadzornem svetu, v obliki dnevnice in prevoznih stroškov v skladu z veljavnimi predpisi, pod določenimi pogoji pa tudi stroškov za prenočišče. Predsednikom komisij nadzornega sveta pripada doplačilo v obsegu 50 odstotka plačila za opravljanje funkcije, članom komisij nadzornega sveta pa doplačilo v obsegu 25 odstotkov tega plačila. V nobenem primeru doplačila za opravljanje funkcij v komisijah ne morejo preseči 50 odstotkov plačila za opravljanje funkcije v nadzornem svetu. Sicer se je skupščina danes seznanila z nekonsolidiranim in konsolidiranim letnim poročilom družbe in skupine za poslovno leto 2010 in poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve tega poročila. Upravi in nadzornemu svetu so delničarji podelili razrešnico za minulo leto, za revizorja za letošnje leto pa so imenovali revizijsko družbo Deloitte Revizija. Položaj članov uprave Soda odslej nezdružljiv z vodenjem ali nadzorom nepovezanih družb Na podlagi nasprotnega predloga Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS je ob tem skupščina potrdila še nekatere spremembe statuta Soda. Tako bo po novem položaj članov uprave Soda nezdružljiv s članstvom v organih vodenja ali nadzora v drugih družbah, razen v povezanih družbah Soda. S soglasjem nadzornega sveta so člani uprave Soda lahko člani organov nadzora tudi v drugih družbah, v katerih ima ta svojo kapitalsko naložbo. Omejitev položaja članov uprave Soda ne velja za mandat v organih nadzora v drugih družbah, v katerih so člani uprave Soda ob uveljavitvi spremembe statuta člani organa nadzora. Spremembe statuta določajo še, da kršitev statuta Soda, ki ima naravo hujše kršitve obveznosti, lahko predstavlja krivdni razlog odpoklica. Uprava pa je dolžna pridobiti predhodno soglasje nadzornega sveta za vsako sklenitev posla pridobitve, odsvojitve ali obremenitve kapitalske naložbe Soda v delnice ali poslovne deleže gospodarskih družb s sedežem v Sloveniji, v kolikor vrednost kapitalske naložbe presega ali s sklenitvijo posla preseže pet milijonov evrov. Skupščina je podelila še soglasje k neodplačnem prenosu 653.548 delnic družbe Telekom Slovenije na Republiko Slovenijo z odložnim pogojem, da se pred sklenitvijo pogodbe pridobi pozitivno mnenje vlade.
|
neutral
|
3,574
|
Ljubljana - Iz Abanke so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili, da so danes z izbrano skupino tujih bank podpisali pogodbo o najetju sindiciranega posojila v višini 80 milijonov evrov s triletno zapadlostjo. Organizacijo kreditnega aranžmaja je Abanka zaupala bankam Commerzbank, Erste Bank, Raiffeisen International skupaj z Raiffeisenlandesbank Niederösterreich ter UniCredit Bank Austria. Kot so še poudarili v banki, pridobitev posojila v trenutnih zahtevnih in negotovih razmerah na domačem trgu predstavlja velik uspeh in kaže na veliko in neomajano zaupanje investitorjev v Abanko. Sicer pa sklenitev dogovora za Abanko pomeni že štirinajsto tovrstno posojilo, ki so ga do sedaj najeli na mednarodnem kapitalskem trgu. Pridobljena sredstva bodo namenili splošnim potrebam bančnega poslovanja, so še zapisali v izjavi.
|
neutral
|
3,575
|
Ljubljana - Da je Renault v prvih šestih mesecih letos razočaral, bi bila pretirana trditev, saj je z 1,37 milijona prodanih vozil pomaknil svojo prejšnjo rekordno znamko navzgor. Kljub temu puščajo rezultati v vodstvu francoskega proizvajalca avtomobilov grenak priokus, saj je družba zaradi pretrganih dobavnih verig nekoliko zaostala v proizvodnji, predvsem pa izgubljala na svojem dvorišču - v Franciji in Evropi. Skupna svetovna prodaja avtomobilov znamke Renault je ob polletju napredovala za 1,9 odstotka, njen glavni motor pa je bilo povpraševanje na tujih trgih, kjer je prodaja narasla za petino. V Rusiji se je prodaja na letni ravni povečala za 76 odstotkov, medtem ko je postala Brazilija s 25-odstotno rastjo prodaje tretji najpomembnejši trg Renaulta, takoj za Nemčijo in Francijo. Prodaja v Evropi je zaradi pomanjkanja elektronskih delov, potrebnih za proizvodnjo dizelskih motorjev, razočarala, samo v Franciji se je na letni ravni znižala za 9,9 odstotka. Renault je namreč le stežka sproti zadovoljeval potrebe kupcev, med katerimi so se mnogi obrnili drugam. Tržni delež družbe je tako v Evropi v letni primerjavi nazadoval za 0,7 odstotne točke in je desetodstoten. Podobna je usoda Renaulta v Sloveniji, kjer je sicer po zaslugi tovarne Revoz največji igralec na trgu. Junija se je namreč tržni delež na letni ravni občutno znižal, in sicer za 3,15 odstotne točke, na 15,76 odstotka. Medtem ko je junijska svetovna prodaja junija padla za 7,8 odstotka, je bil padec v Sloveniji še bolj izrazit - 15-odstoten. Napovedi za drugo polovico leta so vedrejše, saj naj bi se težave z dobavo, ki so posledica marčnega potresa in cunamija na Japonskem, do konca julija končale. Ob koncu leta naj bi tako v francoski družbi ponovno ustvarili rast prodaje, ki se bo gibala med tremi in štirimi odstotki. Prodaja v Franciji, kjer ima Renault 25,2-odstotni delež, naj bi po drugi strani ostala nizka, pričakuje se do šestodstotni padec.
|
neutral
|
3,576
|
Ljubljana - Po novem šestčlanskih nadzorni svet družbe Geoplin se je v torek sestal na ustanovni seji. Na njej so za predsednika izvolili Matjaža Novaka, za podpredsednika pa Iztoka Bajdo, so sporočili iz družbe. Nadzorniki so sicer razpravljali še o nekaterih tekočih operativnih zadevah družbe, vendar v družbi niso navedli o katerih. Družbeniki Geoplina so na skupščini 22. junija potrdili spremembo družbene pogodbe, s katero so število nadzornikov zmanjšali z 12 na šest, in imenovali nove nadzornike - predstavnika kapitala sta poleg Novaka in Bajde postala še Janez Grošelj in Tomaž Orešič. Predstavnika zaposlenih v nadzornem svet sta Boris Tertnik in Katarina Žgajnar. Grošelj in Bajda sta v nadzornem svetu, ki ga je vodil generalni direktor direktorata za energijo na gospodarskem ministrstvu Janez Kopač, sedela že prej, s strani kapitala pa so bili v njem še Hrvoje Drašković, Jože Funda, Zoran Gračner, Klemen Grošelj in Darinka Mravljak.
|
neutral
|
3,577
|
Washington - Mednarodni denarni sklad (IMF) ocenjuje, da bi Grčija, če se želi izogniti bankrotu, potrebovala še 104 milijarde evrov pomoči. Ta pomoč bi morala priti s strani EU in zasebnih upnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Grški javni dolg naj bi leta 2012 najvišjo raven dosegel pri 172 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), do leta 2020 pa naj bi nato padel na okoli 130 odstotkov BDP, vendar le, če bo Grčija do konca izpeljala svoj ambiciozen program strukturnih in javnofinančnih prilagoditev, ki je pogoj za 110 milijard evrov vredno pomoč držav z evrom in IMF. A Grčija vendarle okreva počasneje od pričakovanj. Da bi se izvila iz primeža dolžniške krize, bi tako država potrebovala še 104 milijarde evrov svežega denarja - 71 milijard evrov s strani EU in 33 milijard evrov s strani bank in drugih akterjev zasebnega sektorja, ocenjuje IMF. Po ocenah IMF trenutno med vlagatelji vlada prepričanje, da bo grški dolg prestrukturiran. Dokler bo to tveganje obstajalo, vrnitev Grčije na mednarodne finančne trge ne bo mogoče, prav tako pa ne povrnitev posojila sklada, še ugotavljajo. Ena od vodilnih bonitetnih agencij, Fitch, je sicer v sredo zvečer znižala bonitetno oceno Grčije za tri stopnje, iz B+ na CCC. "Znižanje bonitetne ocene odraža odsotnost novega kredibilnega programa EU in IMF za Grčijo, ki jo spremljajo zvišana negotovost v zvezi z vlogo zasebnih upnikov v bodočem financiranju ter poslabšanje makroekonomskih napovedi za Grčijo," so zapisali v Fitchu.
|
negative
|
3,578
|
Maribor - Več kot 96 milijonov evrov terjatev so v stečajem postopku prijavili upniki propadlega mariborskega gradbenega podjetja MTB. Stečajna upraviteljica Milena Sisinger jih je preskusila in jih skoraj 400 upnikom priznala v skupni vrednosti 84,3 milijona evrov. Več kot polovica tega zneska pripada največji upnici - NKBM, ki je najbolj zavzeto kreditirala gradbene projekte MTB. Zdaj ji je ostala več kot 47 milijonov evrov visoka terjatev. V postopku je bila NKBM priznana ločitvena pravica na številnih nepremičninah MTB, zabeleženo pa ima tudi pogojno terjatev v višini več kot osem milijonov evrov. Vendar posojila, ki jih je odobravala gradbenemu podjetju, niso bila dovolj zavarovana. Z odprodajo nepremičnin, na katerih je banka vpisana kot hipotekarni upnik, ta namreč ne bo mogla iztržiti več kot 10 milijonov evrov. Druga največja upnica je NLB, njene terjatve dosegajo skupno skoraj 10 milijonov evrov. V podjetju MTB se je opekla tudi Probanka. Njena terjatev je vredna štiri milijone evrov, pri čemer ji je bila priznana ločitvena pravica za samo 1,05 milijona evrov. Tistim upnikom, ki nimajo zavarovanih svojih terjatev, bodo v stečajnem postopku ostale samo drobtinice. Po besedah Sisingerjeve je vrednost stečajne mase približno 23 milijonov evrov, od tega je tržna vrednost nepremičnin približno 21 milijonov evrov. Vendar niti ena nepremičnina ni brez hipoteke, stroški stečajnega postopka pa so zelo visoki. Samo za plačilo nadomestila za stavbno zemljišče je moral MTB v stečaju letos odšteti 350.000 evrov. "Stroški bodo požrli vse," napoveduje Sisingerjeva. "Navadni upniki najbrž ne bodo dobili ničesar. Mogoče bo kakšna malenkost ostala za delavce na prednostnih terjatvah, vendar tudi o tem dvomim."Upraviteljica zaznala sum ponarejanja listin Med tistimi upniki, ki jim je bila v celoti zavrnjena terjatev, je tudi Blaž Mlinarič, direktor in lastnik MTB. Mlinarič je v stečajem postopku prijavil, da mu MTB dolguje 837.431 evrov, in sicer večinoma na podlagi neizplačanih plač, odpravnine in najemnin. Upraviteljica je vse te terjatve v celoti prerekala. Stečajna upraviteljica namreč utemeljeno sumi, da so številni dokumenti upnika prirejeni in da so vse prerekane terjatve upnika fiktivne. Mlinarič si je po mnenju upraviteljice z naknadno prijavo terjatev hotel zagotoviti pogoje za pobot, saj ima iz naslova prejetih kreditov visoke obveznosti do MTB. Še hujši pa so sumi upraviteljice v zvezi z vsebino dopisa, ki ga je 20. januarja 2010 poslala Odvetniška pisarna Zidar&Klemenčič. Iz njega izhaja, da naj bi MTB dolgoval Mlinariču 156.000 evrov odpravnine, čeprav se je Mlinarič upokojil šele avgusta lani. Upraviteljica utemeljeno sumi, da gre za ponarejanje dokumentacije, in bo zato ustrezno ukrepala. "Spominjam se, da smo za MTB delali izračune o tem, koliko naj bi drug drugemu dolgovali. In že tedaj sem jim jasno razložila, da dvomim, ali se bo to dalo na tak način urediti," je sume upraviteljice komentirala odvetnica Nina Zidar Klemenčič.
|
negative
|
3,579
|
Ljubljana - Družba za upravljanje KBM Infond, ki je v večinski lasti Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), bo 15. oktobra prevzela upravljanje vzajemnih skladov Krekove družbe. Kot smo razkrili v Dnevniku, je KBM Infond že v začetku maja z upravo Zvona Ena Holdinga sklenil dogovor o nakupu Krekove družbe oziroma prevzemu njenih skladov, pred dnevi pa so v KBM Infondu dobili tudi soglasje Agencije za trg vrednostnih papirjev. Po naših informacijah je KBM Infond za prevzem upravljanja vzajemnih skladov Krekove družbe odštel okoli tri milijone evrov, hkrati pa se je zavezal, da bo prevzel tudi večji del zaposlenih. V vseh vzajemnih skladih Krekove družbe ima nekaj več kot 30.000 vlagateljev po zadnjih podatkih okoli 34 milijonov evrov sredstev, kar pomeni, da lahko v KBM Infondu po prevzemu upravljanja pričakujejo med 0,6 in 0,8 milijona evrov dodatne letne upravljalske provizije. Včeraj so iz KBM Infonda sporočili, da imen in naložbene politike šestih vzajemnih skladov Krekove družbe za zdaj ne bodo spreminjali. Dolgoročno pa nameravajo vse njihove sklade združiti pod okrilje enega krovnega sklada, kar bo vlagateljem olajšalo prehod med posameznimi skladi. Prav tako v KBM Infondu pričakujejo, da bodo nekatere sklade s podobno naložbeno politiko sčasoma tudi združili in tako znižali stroške upravljanja.
|
neutral
|
3,580
|
Ljubljana - Upniki Merkurja so včeraj prižgali zeleno luč za prisilno poravnavo in nakelskega trgovca dokončno ubranili pred stečajem. Za prisilno poravnavo Merkurja je namreč glasovalo več kot 95 odstotkov upnikov z več kot 400 milijoni evrov terjatev, nekaj več kot 300 upnikov pa je v Merkurjev kapital pretvorilo za skoraj 98 milijonov evrov terjatev. Z začetkom prisilne poravnave, ki bo postala pravnomočna čez dva tedna, bo z Merkurja padel tudi velik del finančnega bremena, ki ga je družbi nakopal nekdanji predsednik uprave Bine Kordež. Prisilna poravnava namreč predvideva odpis 40 odstotkov navadnih terjatev. Preostalih 60 odstotkov terjatev pa bo Merkur upnikom odplačal v petih obrokih do konca leta 2015. "Letos bo moral Merkur upnikom poplačati še okoli 20 milijonov evrov, sredstva pa imamo že zagotovljena. Računamo, da nam bo te obveznosti uspelo poravnati z denarnim tokom iz poslovanja, ki se v zadnjem času giblje med tremi in štirimi milijoni evrov mesečno," nam je včeraj povedal predsednik Merkurjeve uprave Blaž Pesjak, a ob tem dodal, da sanacija poslovanja kljub potrjeni prisilni poravnavi še vedno ni končana. "Merkur bo po končanem prestrukturiranju nekoliko manjše, vendar precej vitkejše in učinkovitejše podjetje, ki bo nadaljevalo širjenje svoje poslovne mreže v regiji, ki jo pokriva," je še dejal Pesjak, ki pričakuje, da bo Merkur v drugi polovici letošnjega leta že posloval z dobičkom. Potrjena prisilna poravnava pa prinaša tudi večje spremembe v lastništvu Merkurja. Po vpisu dokapitalizacijskih delnic bosta imeli največ glasovalnih pravic celovška Hypo Alpe-Adria-Bank in njena hčerinska družba Ananke, medtem ko se bo Savin 20-odstotni delež znižal na slabih osem odstotkov. Med lastnike Merkurja se bo vpisala tudi večina njegovih bančnih upnic, med katerimi pa sta zavarovane terjatve v delnice pretvorili le Hypo in Nova KBM (skupaj sedem milijonov evrov), ne pa tudi NLB, ter glavnina največjih Merkurjevih poslovnih partnerjev: Skupina Viator & Vektor, Gorenje, Cinkarna Celje, Salonit Anhovo itd. Kljub drugačnim pričakovanjem se je za ta korak odločilo tudi večje število manjših dobaviteljev in samostojnih podjetnikov. "Očitno so naši poslovni partnerji ocenili, da bodo s pretvorbo terjatev v delnice Merkurja poplačani bolje, marsikdo pa se je za ta korak odločil tudi zaradi dolgoletnega poslovnega sodelovanja," je včeraj ocenil Pesjak. Za pretvorbo terjatev sta se odločili tudi Merkurjevi hčerinski družbi, beograjski Merkur International in Mersteel, ki sta v Merkurjev kapital pretvorili za več kot 33 milijonov evrov terjatev. "Če se bo poslovanje izboljšalo in pojavil interes, bomo sklad lastnih delnic prodali, vendar pa ne pričakujem, da bi se to zgodilo že letos," je še ocenil Pesjak.
|
neutral
|
3,581
|
Berlin - Nemška kanclerka Angela Merkel je danes pozvala k ustanovitvi evropske bonitetne agencije. To je dejala v pogovoru za nemško televizijo ARD, potem ko je v preteklih dneh EU zajel val nestrinjanja s tem, da so vodilne svetovne bonitetne agencije znižale bonitetne ocene nekaterim evropskim gospodarstvom kljub sprejetim ukrepom. "Pomembno je, da Evropa srednjeročno tudi dobi bonitetno agencijo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala nemška kanclerka in dodala, da ima tudi Kitajska svojo bonitetno agencijo. Po njenih besedah bi agencijo sicer moralo ustanoviti evropsko gospodarstvo in ne države. V Evropski komisiji so v četrtek v odzivu na sredino odločitev ene vodilnih bonitetnih agencij Fitch za znižanje bonitetne ocene Grčije na CCC poudarili, da to "obžalujejo" in da te poteze v tem času "preprosto ne razumejo". Potem ko je Moody's v preteklih dneh znižal bonitetno oceno Portugalske in Irske na raven ničvrednosti, je v sredo pohod vodilnih svetovnih agencij na evropske države nadaljeval Fitch z znižanjem bonitetne ocene Grčije za tri stopnje, in sicer z B+ na CCC. Tako se je Fitch pridružil drugima vodilnima bonitetnima hišama - Standard & Poor's in Moody's, ki sta Grčiji podobno nizko bonitetno oceno namenili že prejšnji mesec. Junija, ko je bonitetno oceno CCC Grčiji prisodil S&P, je Grčija postala država z najnižjo bonitetno oceno na svetu.
|
negative
|
3,582
|
Ljubljana - Steklarna Rogaška je lani izboljšala poslovanje in prihodke od prodaje v primerjavi z letom prej zvišala za 27 odstotkov, na 31,6 milijona evrov. Medtem ko je leta 2009 Steklarna Rogaška dosegla 3,6 milijona evrov izgube, je lani ustvarila nekaj več kot 460.000 evrov čistega dobička. Tako kot matično podjetje je tudi celotna Skupina Steklarna Rogaška lani dosegla 31,6 milijona evrov prihodkov iz poslovanja, čisti dobiček pa je bil bistveno nižji in je znašal 13.230 evrov. V minulem letu se je izboljšala tudi bilančna slika Steklarne Rogaške, ki jo vodi Davor Šenija. Če je imela konec leta 2009 od bilančne vsote v višini 36 milijonov evrov okoli 70 odstotkov dolžniškega kapitala, je 31. decembra lani dolžniški kapital znašal slabih 50 odstotkov (pri bilančni vsoti 39,9 milijona evrov). To je posledica dokapitalizacije večinskega lastnika Zvona Ena Holdinga, in sicer s konverzijo posojil v višini devetih milijonov evrov v lastniški kapital. Kljub bistveno boljši bilančni sliki pa so pred Steklarno Rogaška negotovi časi. Družba je namreč porok Zvonu Ena Holdingu pri najemu posojila v višini 13,1 milijona evrov, ki je zavarovano s premoženjem v višini 17 milijonov evrov. Steklarna Rogaška 75 odstotkov prodaje ustvari s prodajo izdelkov pod drugimi blagovnimi znamkami. V prihodnosti so si zadali cilj, da bi se ta delež zmanjšal na 50 odstotkov. Konec leta 2009 je imela Skupina Steklarna Rogaška 898 zaposlenih, 31. decembra lani 936, konec letošnjega junija pa 966. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
positive
|
3,583
|
Ljubljana - V Nemčiji, kjer imajo že nekaj časa solidno gospodarsko rast, na mnogih področjih primanjkuje delovne sile, medtem pa se je v Španiji, Grčiji in na Portugalskem brezposelnost skokovito povečala. Nemška zvezna agencija za delo s sedežem v Nürnbergu poskuša zdaj iz teh evropskih držav, ki so tudi v hudi dolžniški v krizi, privabiti inženirje, strokovnjake za informacijske tehnologije ter negovalno osebje v bolnišnicah in domovih za ostarele. Ravno v Španiji, kjer brezposelnost že presega 20 odstotkov, je brez dela tisoče inženirjev in strokovnjakov za informacijske tehnologije. Nemška agencija za delo jim poskuša zdaj prikazati Nemčijo v najlepši luči in vsaj okoli 17.000 Špancev so že prepričali. Na Portugalskem je medtem zlasti zelo veliko zanimanje za delo negovalnega osebja, Nemčija pa je zanimiva tudi za grške, hrvaške in bolgarske zdravnike, bolničarje, medicinske sestre in inženirje. Glavna ovira za odhod v Nemčijo iz južnoevropskih držav je pomanjkljivo znanje nemščine. V Nemčiji menijo, da se je treba zgledovati po anglosaških družbah in družini prišleka omogoči jezikovni tečaj, stanovanje, delo tudi za ženo in vrtec za otroka. "Družba mora biti tudi pripravljena, da te ljudi sprejme in jih integrira," pravi direktorica Centra za posredovanje poklicev s tujino Monika Varnhagen. Paul Ebsen, govorec nemške zvezne agencije za delo, tako meni, da ovira pri odhodu Špancev na delo v Nemčijo ni samo jezik, ampak tudi vtis, da Nemčija ni najbolj odprta do tujcev. Danes v Nemčiji ni več težava najti delo, ampak najti ustrezne ljudi za razpoložljiva delovna mesta. Zveza delodajalcev je nedavno sporočila, da je trenutno 150.000 nezasedenih delovnih mest za kvalificirane delavce, zaradi česar bo po njihovih ocenah Nemčija samo letos izgubila več milijard evrov prihodkov. "Nemčija vsako leto potrebuje 200.000 tujcev," je v intervjuju za dnevnik Bild povedal Franck-Jürgen Weise, direktor zvezne agencije za delo. Tako naj bi odslej naloga te agencije postala tudi privabiti v Nemčijo mlade evropske diplomirance iz južne Evrope. Novice o vztrajnem zmanjševanju brezposelnih v Nemčiji bi morale biti dobre tudi za Slovenijo. Vsaj pred leti je glede gospodarske rasti veljalo, da kadar gre Nemčiji dobro, gre Sloveniji, ki izvaža predvsem v Nemčijo, še dvakrat bolje. Vendar je vsaj za zdaj gospodarska rast pri nas precej nižja od solidne nemške, brezposelnost pa bistveno višja. poslovni@dnevnik.si
|
negative
|
3,584
|
Ljubljana - Trend počasnega zniževanja cen stanovanj v Ljubljani in osrednji Sloveniji se je nadaljeval tudi v letošnjem drugem četrtletju. Povprečna oglaševana cena stanovanj v Ljubljani se je v drugem trimesečju znižala za 0,7 odstotka, v osrednji Sloveniji pa za 1,8 odstotka, ugotavlja nepremičninski spletni portal Slonep. V prestolnici so se v obravnavanem obdobju garsonjere v povprečju pocenile za 0,3 odstotka, enosobna stanovanja za 1,4 odstotka, dvosobna za 1,7 odstotka, pet- in večsobna stanovanja pa za 0,6 odstotka. Trisobna in štirisobna stanovanja so se medtem podražila, in sicer za 0,1 oz. za 0,8 odstotka. Povprečna oglaševana cena garsonjer v osrednji Sloveniji se je med aprilom in koncem junija znižala za 2,4 odstotka, enosobnih stanovanj za 2,7 odstotka, dvosobnih za 0,5 odstotka, trisobnih za 1,2 odstotka, pet in večsobnih pa prav tako za 1,2 odstotka. Dvignila se je le povprečna oglaševana cena štirisobnih stanovanj, in sicer za 0,1 odstotka. Slonep za Ljubljano, glede na stanje v državi, še posebej na gospodarskem področju, pričakuje nadaljnje počasno zniževanje cen. Temu po njihovih besedah pritrjujejo tudi izjave nepremičninskih posrednikov, ki so v drugem četrtletju večkrat opozorili na majhno število sklenjenih poslov, "kar kaže, da cene še vedno niso dosegle vrednosti, ki bi ustrezala kupcem". V zvezi z nepremičninski trgom v osrednji Sloveniji pa so na nepremičninskem portalu zapisali, da je močno odvisen od ljubljanskega in tako sledi trendu zniževanja cen. "Čeprav je bilo znižanje glede na vrhunec junija 2008 mnogo večje kot v Ljubljani, pa je pričakovati še nadaljnje zniževanje cen, v skladu s siceršnjimi razmerami v gospodarstvu in državi," so sklenili.
|
neutral
|
3,585
|
Ljubljana - Na včerajšnji skupščini Palome so bili za nove člane nadzornega sveta imenovani Bojan Starman, nekdanji predsednik uprave podjetja Mura in partnerji, Aleš Zupančič, ki je zaposlen v državnem podjetju PDP (okoli 70-odstotnem lastniku Palome), in Boštjan Gorjup, ki je eden od direktorjev v BSH Hišni aparati. V prvotnem predlogu, ki ga je PDP podal z razširitvijo dnevnega reda, je bila za novo nadzornico predvidena Metka Kandrič, izvršna direktorica PDP. Novi nadzorniki so bili imenovani, ker je nekdanji predsednik nadzornega sveta Krešo Šavrič, sicer član uprave Slovenske odškodninske družbe, prejšnji mesec podal odstopno izjavo, medtem ko sta bila Lovrencij Galuf in Bogomil Jelenc iz nadzornega sveta odpoklicana. V kratkem lahko pričakujemo tudi imenovanje novega predsednika uprave, saj je tudi Bojan Rajtmajer podal odstopno izjavo. Nadzorni svet in uprava sta na skupščini za delo v minulem letu prejela razrešnico.
|
neutral
|
3,586
|
Trbovlje - Zasavski gospodarstveniki s področja energetike in vodstvo vseh treh občin, ki si zadnje mesece še posebno prizadevajo za ohranitev Termoelektrarne Trbovlje (TET) in gradnjo hidroelektrarn na srednji Savi, so zdaj odprli tudi razpravo o podelitvi koncesije za gradnjo hidroelektrarn. Strinjajo se, da mora največji energetski projekt v tem delu države ostati v domačih rokah, saj bi s tem zagotovili delovna mesta domačim kadrom in tako oživili okoljsko, ekonomsko in socialno degradirano regijo. Župani so prepričani, da je gradnja verige hidroelektrarn na srednji Savi poleg revitalizacije TET ključnega pomena za razvoj zasavske energetike in za doseganje ekoloških standardov, ki jih narekuje Evropska unija, poleg tega pa je to tudi eden od izhodov ali rešitev za visoko brezposelnost, zato so se s predlogom za srečanje in pogovor o dodelitvi koncesije obrnili tudi na premierja Boruta Pahorja. Nanj je kratko, a jasno sporočilo naslovil tudi predsednik Sveta regije in trboveljski župan Vili Treven. Prosi ga namreč, naj pri odločitvi, komu bo podelil koncesijo za gradnjo hidroelektrarn, upošteva "doslej najslabšo gospodarsko-socialno stanje Zasavja". "Vsi argumenti, ki izvirajo v doslej sprejetih dokumentih, s katerimi smo seznanili tako Tebe kot tudi vse poslance in nosilce najodgovornejših funkcij tako v parlamentu, vladi in stranki, jasno in prepričljivo izkazujejo zasavsko in posavsko poenoteno voljo in trden namen za ponovno oživitev propadajočega energetskega in sploh gospodarstva pri nas," je še zapisal Treven, ki se mu zdi centralizacija razvoja nedopustna.
|
positive
|
3,587
|
Maribor - Probanka je po nerevidiranih podatkih v polletju na ravni matične družbe beležila 955.000 evrov čistega dobička, medtem ko je v enakem obdobju lani ta znašal 2,83 milijona evrov. Na ravni skupine je čisti dobiček upadel z 2,82 milijona evrov na 482.000 evrov, je Probanka danes objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Konsolidirana bilančna vsota se je znižala za pet odstotkov na 1,28 milijarde evrov. Bilančna vsota matične družbe pa za okoli štiri odstotke na 1,23 milijarde evrov. Čisti finančni in poslovni prihodki so na ravni skupine znašali 17,8 milijona evrov, kar je štiri odstotke manj kot v enakem lanskem obdobju. Pri tem so se čisti prihodki od obresti primerjalno znižali za okoli 19 odstotkov na 8,6 milijona evrov. Čisti finančni in poslovni prihodki matične banke so se povečali za odstotek na 16,6 milijona evrov, pri čemer so čisti prihodki od obresti upadli za 19 odstotkov na 9,4 milijona evrov. Konsolidirani bruto dobiček pred rezervacijami in oslabitvami je znašal 8,3 milijona evrov oz. 2,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Oslabitve in rezervacije na ravni skupine so se povečale za 67 odstotkov na 7,7 milijona evrov. Bruto dobiček pred oslabitvami in rezervacijami matične banke se je povišal za 19 odstotkov na 8,6 milijona evrov. Banka je oslabitve in rezervacije v letošnjem prvem polletju glede na lansko podvojila na 7,6 milijona evrov. Probanka za drugo polletje pričakuje nadaljnjo stabilizacijo gospodarske aktivnosti z dobrimi obeti za zmerno gospodarsko rast. Zato ocenjuje, da se razmere v slovenskem gospodarstvo v drugem polletju ne bodo bistveno spremenile, in pričakuje nadaljnjo rast obsega potrebnih rezervacij in slabitev.
|
neutral
|
3,588
|
Ajdovščina - Občina Ajdovščina se je v torek le delno uspešno pogajala s srbskim podjetjem Nectar, s katerim je Pivovarna Union podpisala pogodbo o prodaji lastniškega deleža v ajdovskem Fructalu, je za STA povedal župan občine Marjan Poljšak. Kamen spotike so delovna mesta, medtem ko se je občina zahtevi po lastniškim deležu v Fructalu odpovedala. Prva zahteva občine, naj proizvodnja ostane v Ajdovščini, je že vsebovana v kupoprodajni pogodbi, ki jo je v ponedeljek podpisal Nectar. Ta zahteva je torej izpolnjena, a na občini bodo vseeno vztrajali, da se še z njimi podpiše pogodba ali vsaj izjava, je pojasnil Poljšak. Niso pa s predstavniki srbskega podjetja našli skupne besede o drugi zahtevi občine, in sicer o zahtevi, da naj Nectar v Fructalu ohrani najmanj sedanje število delovnih mest. "Včeraj jih nismo mogli prepričati v to, se pa bomo še danes pogovarjali z njimi," je pojasnil ajdovski župan. Še v torek so na občini zahtevali tudi lastniški delež v Fructalu, in sicer 25 odstotkov plus eno delnico. Nectar na to ne pristane, zato se je občina tej zahtevi odpovedala. "Če se ne strinjajo, se pač ne strinjajo, tega jim ne moremo vsiliti," pravi Poljšak. Danes se pogajanja z Nectarjem nadaljujejo, občina pa bo v četrtek podala svoje mnenje o tem, ali je Nectar primeren kupec ali ne. Če se o ohranitvi delovnih mest ne bodo mogli dogovoriti, bo občina poskusila prek države ustaviti prodajo. A Poljšak ocenjuje, da bo skupščina Pivovarne Laško prodajo v soboto verjetno potrdila, saj banke potrebujejo denar. Občina sicer pri ohranitvi delovnih mest vztraja zaradi naraščajoče brezposelnosti, je še pojasnil Poljšak. Medtem ko je leta 2000 brezposelnost v občini dosegala komaj pet odstotkov, se je do konca lanskega leta dvignila na 12 odstotkov, letos pa po ocenah župana lahko dosega že 15 odstotkov. Pivovarna Union in srbski Nectar sta v ponedeljek podpisala pogodbo o prodaji 93,73-odstotnega lastniškega deleža pivovarne v ajdovskem Fructalu. Nectar bo za omenjeni delež odštel 35,3 milijona evrov. S podpisom pogodbe je že soglašal nadzorni svet Pivovarne Union, v soboto bo posel obravnavala še skupščina Pivovarne Laško.
|
negative
|
3,589
|
Maribor - V mariborskem gradbenem podjetju Konstruktor VGR, kjer delavci že dva tedna stavkajo, so lastniki zamenjali direktorja. Namesto Marka Plečka, ki je bil v podjetju mesec dni, bo to funkcijo opravljal ptujski podjetnik Samo Majcenovič. Slednji je stavkajočim danes obljubil plačo do konca tega tedna in dopolnitev predloga prisilne poravnave. Konstruktor, ki zaposluje 270 ljudi, ima že nekaj časa blokirane račune in je na začetku tega meseca vložil predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, ki pa ga mora še dopolniti. Rok za to se izteče 2. avgusta. V sindikatu so po drugi strani prepričani, da je treba čim prej razglasiti stečaj podjetja in tako rešiti negotov položaj delavcev. Majcenovič je na današnjem shodu delavcev pred sedežem Konstruktorja v Mariboru povedal, da se mu zdi najbolje ostati pri prisilni poravnavi, saj naj bi še obstajale možnosti za ohranitev podjetja. "Imamo zakonsko možnost, ki jo je potrebno izkoristiti, to je prisilna poravnava, in na tem že delamo," je poudaril. "To je edini zakonski okvir, ki se ga moramo držati, če želimo podjetje ohraniti. Če to ne bi uspelo, pa so zakonske možnosti, ki jih bo ubralo sodišče," je dejal. Prepričan je tudi, da ima podjetje dovolj neplačanih terjatev in zalog, s čimer je mogoče pridobiti denar za izostale plače. "Že ves teden se pogovarjam z določenimi upniki in pričakujem, da bodo določena plačila sproščena danes oziroma do konca tedna. Mislim, da bo izplačana vsaj prva plača, ki je bila obljubljena, potem pa še ostalo." Podjetje delavcem dolguje majsko in junijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, zato so ti 13. julija začeli stavkati. "Opravičujem se, da je do tega položaja sploh prišlo. Problemi so se nakopičili. Po moji oceni bi bilo treba k tem ukrepom pristopiti že prej, najkasneje marca," je še povedal novi direktor. Položaj bo uradno prevzel v petek, ko bo skupščina družbe, a ne dvomi, da ga bodo lastniki večinsko podprli. "Poznam pot, po kateri je treba iti, in vidim luč na koncu tunela," je poudaril in dodal, da ima že izkušnje z vodenjem gradbenega podjetja. Osem let je namreč vodil Gradbeno podjetje Ptuj. Lastniki Konstruktorja so v približno enakem deležu sežanski Kraški zidar, murskosoboški Pomgrad, ptujski Vinstor-Vis, od koder naj bi prihajal Majcenovič, ter mariborski Ing-Edil sina nekdanjega direktorja Primoža Pinterja, triodstotni lastniški delež pa ima še sam Marjan Pinter. Med delavci je bilo danes zaznati veliko nezaupanja, saj so podobne izjave dajali že prejšnji direktorji. "Prepričuje nas v nekaj, kar bi morali že zdavnaj narediti. Gre le za igro, na koncu pa bo isti scenarij kot v vseh gradbenih podjetjih, ki so vsa končala v stečaju," je dejala sekretarka podravskega sindikata delavcev gradbenih dejavnosti (ZSSS) Breda Črnčec. Sindikat bo poskušal stečaj doseči prek jamstvenega sklada. "Obstaja možnost, da jamstveni sklad, ko upniki izkažejo terjatve, vloži predlog za začetek stečajnega postopka," je pojasnil sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Podravje (ZSSS) Gregor Cerar. "Potem je na državi, da dokaže, da Slovenija dejansko je socialna država," je dodal. Na tak način so doslej uspeli doseči stečaj le v enem primeru v Sloveniji, in sicer v mariborskem podjetju Maksina. Stavka delavcev se medtem nadaljuje. Ponovni shod pred sedežem podjetja je predviden za ponedeljek ob 8. uri.
|
neutral
|
3,590
|
Ljubljana - V črnomaljskem Secopu so se po tem, ko je njegova uprava v začetku aprila najavila, da nameravajo nemški lastniki odpustiti približno 650 delavcev in njegovo proizvodnjo preseliti na Slovaško, končala večmesečna pogajanja s sindikatom. V sredo so se njegovi predstavniki z upravo dogovorili, da bo ta namesto 650 najavljenih odpustila 440 delavcev. Kot je danes povedal glavni Secopov sindikalist Zdravko Bahor, naj bi se odpuščanja začela konec septembra, zaključila pa konec junija prihodnje leto. Konec avgusta bodo v Črnomlju začeli z demontažo prve Secopove proizvodnje linije in njeno selitvijo na Slovaško, je pojasnil. Uprava bo presežne delavce o prekinitvi delovnega razmerja obvestila v naslednjih dneh. Po Bahorjevih besedah so v sredo z upravo Secopa podpisali dogovor, po katerem naj bi konec septembra odpustili prvih 51 Secopovih delavcev, med njimi bo 40 zaposlenih, ki so se javili sami. Konec decembra bodo nato odpustili novih 164, konec marca prihodnje leto naslednjih 168 in konec junija prihodnje leto še zadnjih 57 delavcev, je navedel. Gre za 220 delavcev manj, kot so v podjetju prvotno načrtovali. Zaposleni, ki bodo ostali (približno polovica sedaj zaposlenih), pa bodo v Črnomlju izdelovali komponente za tovarno v slovaških Zlatih Moravicah, saj naj bi teh tam potrebovali za 3,2 milijona evrov, je dejal. Omenjeni program odpuščanj naj bi predvidoma zaključili junija prihodnje leto, potem pa bo vse odvisno od podpisa novih programov ali morebitnega novega naložbenika, ki ga v Secopu, ravno tako kot novega direktorja, še iščejo, je pojasnil Bahor. Sindikat in uprava sta se v zaključnem delu pogajanj dogovorila tudi, da bodo Secopovi delavci do konca prihodnjega leta ohranili v prvem delu pogajanj dogovorjeni motivacijski dodatek pri plači. Uprava se je še zavezala, da bo pri vseh naslednjih potezah v podjetju sodeloval tudi sindikat, je še povedal Bahor. Da bodo odpustili 440 delavcev, so danes potrdili tudi v Secopu. Kot so sporočili, Secop združuje montažne linije kompresorjev na Slovaškem, vzporedno pa tovarno v Črnomlju razvija v dobavitelja motorjev in komponent ter išče strateškega partnerja. Z navedenim bodo ustvarili najboljšo možno rešitev za zaposlene v Sloveniji, prepričani pa so, da je uspešna izvedba programa odpuščanja izredno pomembna za izboljšanje položaja skupine Secop na trgu in s tem tudi za črnomaljske delavce, so še sporočili iz uprave Secopa.
|
negative
|
3,591
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 730,93 točke, kar je 1,16 točke oz. 0,16 odstotka manj kot v sredo. Najbolj so se pocenile delnice Gorenja, ki so v današnjem trgovanju zdrsnile za 2,27 odstotka. Borzni posredniki so danes sklenili za 1,43 milijona evrov poslov. Najbolj prometne so bile delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) z 680.560 evri prometa, od tega pa je bil 520.000 evrov vreden posel s svežnjem teh delnic. Delnice druge največje slovenske banke so se ob tem pocenile za 1,57 odstotka na 6,32 evra. Vlagatelji na Varšavski borzi so doslej z delnicami NKBM opravili za 5190 zlotov (1275,40 evra) prometa, tečaj delnic pa je ostal nespremenjen pri 25,95 zlota (6,48 evra). Med blue chipi so največ izgubile delnice Gorenja, ki so se ob 10.630 evrov prometa pocenile za 2,27 odstotka na 8,60 evra. Pocenile so se tudi delnice Petrola (24.310 evrov, -0,47 na 213 evrov) in Mercatorja (16.820 evrov, -0,13 odstotka na 158,50 evra). Pridobile so le delnice Krke, s katerimi je bilo opravljeno za 553.520 evrov prometa, njihove delnice pa so se za 0,75 odstotka podražile na 60,50 evra. Vrednost delnic Telekoma Slovenije je v današnjem trgovanju ostala nespremenjena na 75 evrih, z njimi pa je bilo ustvarjenega za 14.430 evrov prometa. Ob skromnem prometu so delnice Intereurope danes zdrsnile za pet odstotkov na 1,90 evra, delnice Luke Koper pa so se za 1,18 odstotka podražile na 12,85 evra. Med delnicami standardne kotacije so ob skromnem prometu največ pridobile delnice Pivovarne Laško, ki so se podražile za 9,20 odstotka in se oblikovale pri 13,65 evra. Za 0,65 odstotka so se na 14,01 evra podražile še delnice Zavarovalnice Triglav. Pocenile so se delnice Save (15.300 evrov, -1,16 odstotka na 42,50 evra), ob skromnem prometu pa so izgubile tudi delnice Salusa (-0,71 odstotka na 280 evrov) in Aerodroma Ljubljana (-0,06 odstotka na 15,60 evra). OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Na sredini seji so nadzorniki Tovarne Olja Gea obravnavali poslovne rezultate družbe za prvo polletje ter se seznanili z likvidnostjo in solventnostjo družbe na dan 27. julija, pri čemer so ugotovili, da je družba likvidna in solventna. Nadzorni svet družbe Zvon Ena Holding je na sredini seji predlagal skupščini družbe, da ta za revizorja poslovanja družbe za leto 2011 imenuje družbo ABC revizija. Obenem predlagajo skupščini družbe, da za novega člana nadzornega sveta Zvona Ena Holding za mandatno obdobje štirih let izvoli Boštjana Udoviča. Nadzorni svet družbe Triglav Naložbe je na torkovi korespondenčni seji podal soglasje k sklepanju pogodb iz naslova rednega poslovanja družbe.
|
neutral
|
3,592
|
Wolfsburg - Največji evropski avtomobilski proizvajalec, nemški koncern Volkswagen, je v prvem letošnjem polletju na ravni skupine ustvaril za 77,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja 25,8-odstotno povečanje na medletni ravni. V istem obdobju je VW sicer prodal za 14 odstotkov več vozil. Skupina VW je dobiček pred obdavčitvijo z 2,6 milijona evrov v lanskem prvem polletju povečala na 8,2 milijarde evrov, medtem ko je čisti dobiček znašal 6,5 milijarde evrov čistega dobička, v primerjavi z lanskih 1,8 milijarde evrov. Koncern iz Wolfsburga je kupcem skupno dobavil 4,1 milijona vozil, kar je 14,3 odstotka več kot v lanskih prvih šestih mesecih. Svetovni tržni delež je porasel z 11,7 odstotka v lanskem prvem polletju na 12,4 odstotka. VW za drugo polovico leta napoveduje predstavitev več novih modelov in pričakuje, da bo prodaja na letni ravni presegla lansko, za celotno leto 2011 napovedujejo tudi znatno višji prihodek od prodaje in dobiček iz poslovanja od lanskega. Obenem pa v koncernu opozarjajo, da bi lahko nestanovitnost obrestnih mer, deviznih tečajev in cen surovin vplivala na končni rezultat. Kljub pozitivnemu poslovanju pa so rezultati močno razočarali vlagatelje, ki so se v zadnjem času navadili rekordnih izidov nemškega proizvajalca. Tako so se delnice VW pocenile kar za 7-8 odstotkov in v današnjem trgovanju na Frankfurtski borzi dosegale vrednosti med 133 in 134 evrov. Sicer se je Volkswagnova vrednost letos povečala že za 11 odstotkov, kar koncern vrednoti na prek 60 milijard evrov tržne kapitalizacije. Tudi nova Volkswagnova pridobitev z dobrim četrtletjem Volkswagen je sicer v začetku meseca pridobil 55,9-odstotni lastniški delež v nemškem proizvajalcu tovornih vozil in motorjev MAN, katerega želijo skupaj s švedskim proizvajalcem tovornjakov Scanio povezati v velikana na področju gospodarskih vozil. Tudi MAN je zvišal napoved rasti prihodkov v tekočem poslovnem letu, saj je med aprilom in junijem ustvaril 4,24 milijarde evrov prihodkov od prodaje in 437 milijonov evrov dobička iz poslovanja, medtem ko je čisti dobiček z lanskih 151 milijonov evrov poskočil na 289 milijonov. Za 18 odstotkov je v primerjavi z drugim četrtletjem lani okrepil tudi naročila, ki so dosegla 4,41 milijarde evrov. Na podlagi dobrih rezultatov je MAN zvišal tudi pričakovanja za celotno poslovno leto. Še na začetku leta je pričakoval rast prihodkov med 7 in 10 odstotki, sedaj pa je napoved popravil na 7-15 odstotkov. Z rezultati je razumljivo več kot zadovoljen tudi novi lastnik, ki je lastniški delež v družbi MAN maja presenetljivo povečal na 30,47 odstotka, zato je moral v skladu z nemško zakonodajo objaviti obvezujočo prevzemno ponudbo.
|
positive
|
3,593
|
Ljubljana - Delničarji Kemofarmacije, ki je v 92-odstotni lastni nemške družbe Celesio, bodo po današnjem sklepu skupščine letos prejeli dividende v višini 8,56 evra bruto na delnico. Za dividende bo družba namenila skoraj ves lanski bilančni dobiček, ki je znašal 7,54 milijona evrov. Preostanek dobička, dobrih 2000 evrov, se prenese. Družba je lani ustvarila 7,13 milijona evrov čistega dobička. Bilančni dobiček, ki zajema tudi ostanek prenesenega dobička iz preteklih let v višini 412.041 evrov znaša tako 7,54 milijona evrov. Skupščina je upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2010 podelila razrešnico, so sporočili iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD). Skupščina je sprejela nasprotni predlog VZMD o natančnejši opredelitvi pogojev in roka za izplačilo dividend - tako bodo delničarji prejeli dividende najkasneje v 30 dneh. VZMD je na skupščini pojasnil, da je 34 delničarjev s 5558 delnicami (od 86 malih delničarjev, kolikor jih ima skupaj Kemofarmacija) izrazilo željo po izstopu iz lastniške strukture družbe oz. pripravljenost prodati svoje delnice po ceni, kot jo je za primerno določil izvedenec ekonomske stroke, ki ga je imenovalo sodišče v sledečem postopku - 63,94 evra. Za revizorja družbe za poslovno leto 2011 so imenovali revizijsko družbo PriceWaterhouseCoopers iz Ljubljane.
|
neutral
|
3,594
|
Ljubljana - Upravni odbor Jelovice pod vodstvom Gregorja Benčine bo na skupščini družbe 30. avgusta iskal predhodno soglasje lastnikov k nakupu Tovarne ivernih plošč v Otiškem vrhu (Lesna TIP). Ponudbo so v Jelovici oddali že pred mesecem dni, vendar od stečajnega upravitelja Preventa Globala, ki je posredni lastnik Lesne TIP, Borisa Kastivnika, odgovora vse do danes še niso prejeli. Kastivnik je sicer že sredi julija sodišče obvestil, da so v postopku zbiranja nezavezujočih ponudb izbrali kupca za Lesno TIP. Z njim naj bi celo podpisali pogodbo, a z odložnim pogojem. Kdo naj bi bil kupec, ni znano, saj naj bi po besedah Kastivnika s ponudniki sklenili sporazum, da se javnosti o tem ne obvešča. Da bi bila prodaja že sklenjena, se zdi Benčini skrajno čudno. "Težko razumem, da bi kdo sklenil pogodbo že na podlagi zbiranja nezavezujočih ponudb. Prav zato smo na lastnika oziroma upravitelja naslovili več vprašanj, med drugimi, ali je postopek končan," je včeraj povedal predsednik upravnega odbora Jelovice. Da je direktorju Lesne TIP Danilo A. Ranc bistveno ljubša Jelovica, bi lahko pojasnili tudi z neuradnimi informacijami, da je drugi resni kupec neimenovano turško podjetje, ki bi proizvodno linijo selil v tujino. "Jelovica ponuja rešitev za obstoječe programe," je povedal Ranc. Kastivnik, ki je odločitev o kupcu napovedal že za 10. julij, je sodišče pred dnevi sicer obvestil, da so "navedbe uprave Lesne TIP o namenih interesenta iz tujine domneve, saj ni priložila nikakršnih dokazov". Lesna TIP se sicer pobira po lanski rekordni izgubi. Po Rančevih besedah je proizvodnja višja za 40 odstotkov, tekoči rezultat je že pozitiven. "Kakšen bo letošnji poslovni izid, je odvisno od zadnjega četrtletja, vendar bo izguba najmanj za polovico manjša. Prihodkov bo za okoli 30 milijonov evrov," je pojasnil. Skupščina Jelovice bo odločala tudi o pooblastilu upravnemu odboru za povečevanje lastniškega deleža v Inlesu iz Ribnice. Trenutno so 11,7-odstotni lastniki enega največjih podjetij v slovenski lesni industriji. Če bi Jelovica uspela tako kupiti Lesno TIP kot povečati delež v Inlesu, pa bi del denarja zbrali tudi s prodajo poslovno nepotrebnih nepremičnin. Benčina je dodal, da imajo na voljo različne vire financiranja. tomaz.modic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,595
|
Ljubljana - Več kot 17.000 malih delničarjev Aktive Naložb, nekoč ene izmed ključnih družb iz poslovnega imperija privatizacijskega mogotca Darka Horvata, bo moralo kot kaže z odpravnino zapustiti družbo in svoje lastništvo prepustiti nizozemski družbi SEI Holding. Na skupščini 16. avgusta bodo namreč delničarji odločali tudi o zahtevi SEI Holdinga, da se izključijo mali delničarji in se njihove delnice prenesejo na nizozemsko družbo, ki bo tako še pred iztekom letošnjega leta postala edina lastnica Aktive Naložb. Za delnico Aktive Naložb bodo iztisnjeni delničarji predvidoma dobili 4,06 evra bruto odpravnine oziroma skupno 6,2 milijona evrov. To odpravnino bo dejansko financirala kar Aktiva Naložbe, ki je družbam iz skupine Aktiva posodila že skoraj 200 milijonov evrov, od česar 73 milijonov evrov samo SEI Holdingu. Iz nekoč enega izmed finančno najmočnejših slovenskih holdingov je tako ostala le lupina, ki ima zgolj še vlogo "posojilnice" preostalim družbam iz poslovnega imperija Aktiva, ki ga trenutno v celoti obvladuje tuj kapital. Kot smo razkrili v Dnevniku, Horvata že dobro leto dni ni več med lastniki pidovskega imperija Aktiva, ki ga je s pomočjo certifikatov zgradil v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Po verigi podjetij iz davčnih oaz skupino Aktivo namreč obvladujejo angleški poslovnež judovskih korenin Jacob Schimmel, družba D Latzer Limited, ki je po dostopnih podatkih v lasti odvetnika Dorona Latzerja, ter finančna družba Mirelis, ki je v večinski lasti družine Lawi. Pričakovati je, da bo SEI Holding, ko bo končno iztisnil male delničarje, Aktivo Naložbe preprosto likvidiral, s tem pa prevzel tudi njeno celotno premoženje, ki ga je bilo konec lanskega leta za 230 milijonov evrov. Tovrstno usodo je konec leta 2007 doživela tudi Aktiva Invest, ki je bila po ocenah poznavalcev razmer največji privatizacijski holding v Sloveniji. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,596
|
Maribor - Pred poslopjem stavbe mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor so se danes ponovno zbrali delavci, ki zaradi neizplačanih plačil že tri tedne stavkajo, vendar pa od direktorja Sama Majcenoviča tudi danes niso dobili drugega kot obljub. Sredstev za plače podjetje še nima, direktor pa kmalu pričakuje uvedbo prisilne poravnave. "Zaenkrat nimam vseh rešitev, ki sem jih obljubil," je dejal okoli sto zbranim delavcem in dodal, da je bil prepričan, da bo lahko v četrtek dobil denar za izplačilo plač, vendar mu to ni uspelo. Kot je pojasnil, ni uspel pri določenih terjatvah oz. eni hipoteki, zato ni dobil kredita, za katerega je bil pripravljen tudi sam dati jamstvo. Upa, da bo lahko to v najkrajšem možnem času uredil in da bo podjetje izplačalo prvo zaostalo plačo, nato pa nadalje tudi ostala izplačila. Pojasnil je, da so v sredo in četrtek vložili oba predloga za prisilno poravnavo, in sicer za družbi Konstruktor Invest in Konstruktor VGD. Majcenovič pričakuje, da bo sodišče v čim krajšem času oz. do 15. avgusta izdalo sklep o začetku prisilne poravnave, kar po njegovih besedah pomeni tudi deblokado računov in bolj normalno poslovanje. Ko bo račun podjetja deblokiran, Majcenovič pričakuje določene prilive iz naslova nekaterih terjatev, za plačilo katerih se dogovarja. Ko bo podjetje dobilo prilive, bodo prvi v vrsti za poplačilo delavci, obljublja direktor družbe. Delavce je pozval, da bi nato resno pristopili k delu na gradbiščih, medtem ko novega dela za zdaj ni posebej veliko. Nekaj poslov je na vidiku, je dejal in potrdil, da delo išče tudi v tujini. Delavci so obljube sprejeli z nekaj razburjenja in direktorja opozorili, naj se ne "vlečejo pol leta, tako kot v primeru Cestnega podjetja Maribor". Zagotovil jim je, da temu ne bo tako in spomnil, da je vodenja družbe prevzel zgolj zato, ker verjame, da se Konstruktor lahko ohrani. Da se od obljub ne da živeti, sta opozorila predstavnika sindikata med delavci Mladen Kutnjak in Gregor Cerar. Kutnjak je poudaril, da je težko verjeti čemurkoli, saj so obljube vsaki dan drugačne, potrebna so konkretna dejanja. Delavci pa so opozorili, da ne zmorejo več preživljati svojih družin in da potrebujejo denar za plačilo položnic. Po mnenju delavcev bi zato bil boljši stečaj, saj bi tako po njihovem prej dobili prva izplačila. Majcenovič podrobnosti iz predlaganega programa prestrukturiranja danes ni še želel razkriti. Napovedal je racionalizacijo na vseh področjih, glede morebitnega odpuščanja pa je dejal, da bo to odvisno od obsega pridobljenega dela. Če bo dela dovolj, bodo tudi dodatno zaposlovali, je dejal. Ocenjuje, da je predlagani načrt najboljši možni predlog za upnike, s katerimi se pa še ni pogovarjal, saj doslej za to še ni bilo časa. Konstruktor, ki zaposluje 270 ljudi, ima že nekaj časa blokirane račune in je na začetku julija vložil predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, ki ga je ta teden dopolnil. Podjetje delavcem dolguje majsko in junijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Konstruktor VGR ima za okoli 49 milijonov evrov dolgov do bank in za okoli 20 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev in podizvajalcev. Trenutno ima odprtih okoli 20 gradbišč.
|
negative
|
3,597
|
Dva tedna po kriznem vrhu držav z evrom znova alarm: zaradi turbulenc na svetovnih finančnih trgih se bodo v prihodnjih dneh sestali finančni ministri skupine G7. To je po pogovoru s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem napovedal italijanski premier Silvio Berlusconi. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, so v telefonskih pogovorih danes poleg Berlusconija in Sarkozyja sodelovali nemška kanclerka Angela Merkel, španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero, britanski premier David Cameron in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, napovedani pa so še pogovori z ameriškim predsednikom Barackom Obamo. Berlusconi je danes med drugim opravil telefonski pogovor s Sarkozyjem, po katerem je napovedal skorajšnje krizno zasedanje finančnih ministrov sedmih najrazvitejših držav sveta (G7). Točnega datuma in kraja srečanja ni navedel, je pa dejal, da bi ta lahko utrl pot za sklic vrha skupine G8, "če se bodo finančni ministri uspeli dogovoriti o skupnem akcijskem načrtu". "Za nič, kar se dogaja, ni mogoče okriviti le ene vlade. To je nekaj, kar se tiče globalne finančne situacije," je ob tem še poudaril premier države, za katero so analitiki zaskrbljeni, da jo čaka finančni polom in bo morala zaprositi za mednarodno pomoč. Evropska dolžniška kriza se nevarno zaostruje, situacijo pa dodatno poslabšujejo finančni trgi. Zaradi strahov, da utegnejo dolžniške težave v Evropi - skupaj z letargično gospodarsko dejavnostjo v ZDA in umirjanjem rasti hitro rastočih držav - pripeljati do nove globalne gospodarske recesije, najpomembnejše svetovne borze v zadnjih dneh beležijo rekordne padce.
|
negative
|
3,598
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 695,29 točke, kar je 20,36 točke oz. 2,84 odstotka manj kot ob začetku trgovanja. Nižje so trgovanje zaključile prav vse delnice v indeksu, najbolj pa so se pocenile delnice Telekoma Slovenije, ki so izgubile 5,47 odstotka vrednosti. Daleč največ prometa so vlagatelji ustvarili z delnicami Krke (skoraj 2,9 milijona evrov), ki so se pocenile za 2,10 odstotka na 58,25 evra. Skupaj so vlagatelji danes sicer ustvarili za 4,02 milijona evrov prometa. Druge najbolj prometne so bile delnice Telekoma Slovenije, ki so ob skoraj 469.000 evrih prometa in omenjenem 5,47-odstotnem padcu zaključile pri 69 evrih. Delnice Mercatorja so ob dobrih 241.00 evrih prometa izgubile 2,67 odstotka in pristale pri 155 evrih, delnice Petrola pa so bile pri dobrih 124.000 evrih prometa ob 2,62 odstotka vrednosti in so dan zaključile pri 204,5 evra. Delnice Gorenja so danes izgubile 1,97 odstotka vrednosti in ob 26.550 evrih prometa dan končale na ravni 7,45 evra, delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) pa so se pocenile za 1,45 odstotka na 5,86 evra (15.310 evrov). Delnice obeh družb so že v petek izgubile 5,45 oz. pet odstotkov vrednosti. Drugi dve delnici v prvi kotaciji sta prav tako občutno izgubili na vrednosti. Delnice Intereurope so se ob prometu dobrih 1000 evrov pocenile za 2,70 odstotka na 1,8 evra, delnice Luke Koper pa ob 29.300 evrih prometa za 4,17 odstotka na 11,50 evra. V standardni kotaciji je bilo nekoliko več poslov le z delnicami Aerodroma Ljubljana in Zavarovalnice Triglav. Prve so se pocenile za 3,78 odstotka na 15 evrov, druge pa za 0,38 odstotka na 13,15 evra. Vse o odzivih trgov na znižanje kreditne ocene ZDA za vas spremljamo tukaj. OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Član uprave Save Miha Resman je kupil 129 navadnih rednih delnic Save (5168,16 evra), kar predstavlja 0,006-odstotni delež delnic z glasovalnimi pravicami. Resman pred opravljenim nakupom ni bil lastnik omenjenih delnic. KS Naložbe je sporočila, da je v prospektu za odkup delnic družbe Pivovarne Laško s 4. avgusta nepravilno navedeno, da Alta Invest "izdajatelju svetuje pri prevzemni podnubi izdaji obveznic". Svetuje jim namreč družba Poteza podjetniške finance.
|
negative
|
3,599
|
Zürich - Švicarski in nemški pogajalci so dosegli dogovor, ki bo končal spor glede izogibanja plačevanju davkov na premoženje, ki so ga nemški davkoplačevalci skrili v švicarskih bankah, je danes objavilo švicarsko finančno ministrstvo. Dogovor bi lahko v dveh letih razkril skoraj 1000 davčnih prevar. Dogovor, ki naj bi ga podpisali v prihodnjih tednih, predvideva plačilo dveh milijard frankov (1,91 milijarde evrov) garancije nemškim davčnim oblastem s strani švicarskih bank. Ta denar bo bankam povrnjen, v kolikor bodo nemški davkoplačevalci prostovoljno poravnali davek, je pojasnilo ministrstvo. Nemškim državljanom bodo ponudili enkratno priložnost anonimnega poplačila davka v višini od 19 do 34 odstotkov. V prihodnje bodo švicarske oblasti pobirale davek na premoženje nemških državljanov v višini 26,375 odstotka, iztržek pa bodo posredovale Nemčiji. Novemu skrivanju premoženja v švicarske banke naj bi se medtem izognili tako, da bodo nemški organi od švicarskih bank lahko zahtevali informacije o domnevnih kršitvah davčne zakonodaje. Število zahtevkov nemških oblasti je omejeno, v dveh letih naj bi doseglo med 750 in 999, kasneje pa bi ga prilagajali glede na rezultate. Sporazum naj bi v veljavo stopil leta 2013.
|
neutral
|
3,600
|
Ljubljana - Jutri bodo po leto dni in pol trajajočih pripravah na Ljubljansko borzo uvrščene delnice zreške skupine Unior, trgovanje z njimi pa se bo predvidoma začelo prihodnji ponedeljek. Postopke za uvrstitev na Ljubljansko borzo bo za Unior opravila Nova Ljubljanska banka, pričakovati pa je, da se bo z delnicami Uniorja ob uvrstitvi na borzo trgovalo v razponu med deset in dvajset evri za delnico. Pri zadnji dokapitalizaciji je bila sicer delnica Uniorja vredna 20 evrov, njena knjigovodska vrednost pa je konec lanskega decembra znašala 57 evrov. Kako letos posluje Skupina Unior, za zdaj še ni natančno znano. V družbi, ki jo vodi Gorazd Korošec, so namreč razkrili le, da so v prvem polletju prihodke povečali za četrtino na 76,2 milijona evrov, medtem ko je dobiček v prvem četrtletju znašal milijon evrov. Kako bo na poslovanje Skupine Unior vplivala ohladitev evropskega gospodarstva, za zdaj tako še ni mogoče napovedati. Pri najpomembnejšem programu odkovkov se v Uniorju sicer soočajo s pozitivnimi trendi, vendar hitrejše okrevanje in višjo proizvodnjo otežujejo premajhne zmogljivosti in resursi jekla. Pri programu ročno orodje so na drugi strani v Uniorju kljub povečanemu obsegu prodaje že zaznali povečano previdnost pri njihovih kupcih in ocenjujejo, da bo prodaja stagnirala oziroma se celo nekoliko znižala. Poleg povečane plačilne nediscipline pa likvidnostne skrbi Uniorju trenutno povzročajo tudi nekateri večji kupci pri programu strojna oprema, ki zavlačujejo s končnim prevzemom projektov. Finančni dolg Skupine Unior je konec lanskega decembra znašal 200 milijonov evrov, vendar je trenutno zaradi letošnje prodaje 25,1-odstotnega deleža Štore Steel in četrtinskega deleža srbske hčerinske družbe Unior Formingtools nekoliko nižji. Po strmem padcu poslovanja v letu 2009 je lani skupina Unior ustvarila 239,5 milijona evrov prihodkov, kar pa je še vedno okoli 60 milijonov evrov manj kot leta 2008, je razvidno iz včeraj objavljenega prospekta za uvrstitev na borzo. Rast poslovanja pa se je v le manjši meri odrazila na izboljšani dobičkonosnosti. Skupina Unior je namreč tudi lani poslovala s čisto izgubo v višini 1,6 milijona evrov, medtem ko je bil dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) pri 22 milijonih evrov za več kot tretjino nižji kot pred začetkom finančno-gospodarske krize.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.