nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
3,601
|
Ljubljana - Potem ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) družbi Vasin Stanislava Valanta (na fotografiji) vzela dovoljenje za kvalificiran delež v družbi za upravljanje NFD, je, kot kaže, podoben ukrep doletel tudi NFD Holding, ki ima v lasti 50-odstotni delež NFD DZU. Zaradi izgube dovoljenja bo moral NFD Holding zdaj prodati NFD DZU oziroma svoje lastništvo znižati pod 10-odstotni prag. Na ATVP teh informacij včeraj niso želeli ne potrditi ne zanikati. Nedavno smo poročali, da je ATVP zaradi slabega finančnega stanja in neizpolnjevanja zahtev finančne trdnosti postopek proti NFD Holdingu uvedla že junija. Pričakovati je, da se bo Valant na odvzem dovoljenja za kvalificiran delež pritožil, podobno kot je to storil tudi, ko je ATVP dovoljenje za kvalificiran delež vzela njegovi družbi Vasin (11-odstotna lastnica NFD DZU). Poleg NFD Holdinga in družbe Vasin so med večjimi lastniki NFD DZU s po 10-odstotnim deležem še Abanka Vipa, Hoteli Bernardin in Banka Celje, ki so v lastništvo družbe vstopili šele konec lanskega leta. Lani se je sicer finančno stanje NFD DZU opazneje poslabšalo, kar je predvsem posledica močne prepletenosti z družbami blizu NFD Holdinga. Zaradi slabitve slabo zavarovanih posojil Fidini in družbi CBH je namreč NFD DZU lani ustvaril kar 3,2 milijona evrov izgube, kar je celo več, kot so znašali njegovi lanskoletni prihodki. Kapital NFD DZU se je tako lani več kot zmanjšal za polovico, na 2,8 milijona evrov, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen pri devetih milijonih evrov.
|
negative
|
3,602
|
Maribor - Delavci mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, ki zaradi manjkajočih treh plač že več kot mesec dni stavkajo, še vedno niso dočakali denarja. Kot je danes za STA povedal vodja sindikata v podjetju Mladen Kutnjak, jim je direktor Samo Majcenovič znova obljubil plačilo vsaj majskih plač do srede, a temu vse manj verjamejo. "Vse je po starem. Z direktorjem se dnevno srečujemo in ves čas prelaga obljube o izplačilu naših plač. Majske plače naj bi tako dobili v sredo, a nam bodo še vedno ostali dolžni junijske in julijske, kmalu pa bo tu tudi avgust," je povedal Kutnjak in dodal, da vsakodnevnim obljubam ne verjamejo več, zato delajo na tem, da bi preko jamstvenega sklada sami vložili zahtevo za stečaj, saj je potrebna dokumentacija že skoraj zbrana. V primeru plačila je okoli 270 zaposlenih v omenjenem mariborskem gradbincu, ki trenutno stavkajo doma, sicer takoj pripravljenih začeti z delom, a je vprašanje, koliko ga po nekaterih izgubljenih poslih, medtem ko kakšnih novih trenutno ni na voljo, v zadnjem času sploh še imajo. Nad dogajanjem v Konstruktorju je zgrožena sekretarka za gradbeništvo v podravskem območnem odboru ZSSS Breda Črnčec, ki meni da Majcenovičevim obljubam ne gre več verjeti, saj so bile te doslej ena sama velika laž. "Kot kaže, ni nikomur v naši državi več mar za pravice delavcev in Slovenci vedno bolj vidno postajamo narod hlapcev. Večina delavcev ne vidi več svetlobe na koncu predora, saj nimajo niti za golo preživetje, pred vrati pa je tudi šola," je dejala Črnčecova. Po njenem mnenju se je doslej že izkazalo, da so prisilne poravnave večinoma neučinkovite in neuspešne in da se z njimi samo podaljšuje agonija delavcev, na koncu pa podjetja pristanejo v stečaju. Lastniki kapitala si ob tem zgolj kupujejo čas in pospravljajo na varno, kar se pospraviti še da, je ostra Breda Črnčec, ki je prepričana, da se delavske pravice vse bolj kršijo, za kršitve pa očitno nihče ne odgovarja, kar dokazuje, da Slovenija ni več ne pravna in ne socialna država.
|
negative
|
3,603
|
Murska Sobota - Druga dražba nepremičnin Mure v stečaju bo 29. oktobra. Za izklicno ceno 9,653 milijona evrov bodo prodajali družbo Mura in partnerji, nepremičnine in opremo na sedežu podjetja, blagovni znamki Mura in e.mura ter hrvaško podružnico, ki ima v lasti deset trgovin. Ob tem je na portalu javnadrazba.si do konca avgusta objavljen še Murin poziv za nakup ali najem poslovnih in proizvodnih prostorov v Murski Soboti, bivšega obrata v Gornji Radgoni ter tudi trgovskega lokala v stolpnici WTC v Ljubljani. "Mislim, da bo na tokratni dražbi več dražiteljev. V fazi preverjanja je še angleški dražitelj. Na GZS sem že pred tednom prosil za bonitetno oceno Peninsula Capital Partners iz Londona. Sam sem že preveril njihovo boniteto, a mi nekaj vzbuja dvome," je pojasnil stečajni upravitelj Branko Đorđevič. Po 20. avgustu čaka odločitev, ali se bo potegoval za Muro, še enega zainteresiranega kupca. "Tudi v Aha Moda so že opravili skrbni pregled in ocene so ugodne. Vsaj po njihovih ustnih izjavah je tako. Ali se bodo odločili pristopiti k dražbi, bomo še videli. Vsekakor morajo vsi dražitelji plačati varščino milijon evrov najkasneje dan pred dražbo do 24. ure in bančno garancijo, ki je unovčljiva v enem tednu. Če se dražitelj dražbe ne bi udeležil, ta znesek zapade v korist stečajne mase." Zakaj so nekatere nepremičnine, kot na primer prodajalna v WTC in obrat v Gornji Radgoni, ponujene v javno prodajo ali najem in ne na dražbi, je Đorđevič pojasnil: "Naredil sem, kar bi morali že pred tremi ali štirimi leti - zaokroženo enoto na območju nekdanje Mure, kjer bo lahko zaposlenih 1400 do 1600 delavcev. Naredil sem eno malo Muro. Vse drugo, kar bi bilo v tem okviru pogojno rečeno balast, recimo stavbe v Ljutomeru, Gornji Radgoni, Ljubljani in nekaj objektov na dvorišču, sem izločil." Še pred koncem leta pa namerava prodajati tudi druge Murine objekte, med drugim tudi stanovanja. "Pet smo jih že prodali, imamo jih še 39, od tega sta dve prazni, preostala so naseljena večinoma z Murinimi upokojenci, nekaj je tudi bivših zaposlenih. Lahko bi se odločili med javno prodajo in javno dražbo, a bomo imeli dražbo, da bo vse transparentno in pod enakimi pogoji ter po zakonu. Stanovalce bomo o tem obvestili, pa tudi o tem, da nimajo predkupne pravice. Že dvakrat sem soboškemu županu ta stanovanja ponujal po res zelo nizki ceni, da jih odkupi in da v občinski stanovanjski fond, a se ni odločil za nakup, zato bodo šla stanovanja na dražbo. Bili so že interesenti zanje. Eni bi kupili posamično, bil pa je tudi interes za nakup vseh. Prodajala se bodo po 40.000 do 60.000 evrov, to so okoli 30 let stara stanovanja, cena kvadratnega metra je 700 evrov, sicer se v Murski Soboti prodajajo med 900 in 1200 evri. Če bodo stanovalci novemu lastniku pravočasno plačevali obveznosti, so pred izselitvijo zaščiteni po stanovanjskem zakonu," je še povedal. milena.dora@dnevnik.si
|
neutral
|
3,604
|
Frankfurt - Nemška centralna banka Bundesbank je danes potrdila svojo gospodarsko napoved za Nemčijo za letos. Skladno z njo pričakuje, da bo rast nemškega bruto domačega proizvoda (BDP) letos dosegla okoli tri odstotke. Ob tem je banka opozorila na številna tveganja, ki bi lahko pokvarila ugodno sliko, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Osnovni nemški gospodarski trendi v drugi polovici leta ostajajo pozitivni," je Bundesbank zapisala v svojem avgustovskem poročilu. Kot dobro novico je izpostavila, da lahko Nemčija računa na krepko domače povpraševanje, ki je posledica korporativnih naložb, in na solidno stoječ gradbeni sektor. Poleg tega ji koristi tudi vse nižja stopnja brezposelnosti. Ob tem je banka opozorila, da je v prihodnje vendarle mogoče pričakovati malenkost upočasnjeno gospodarsko rast. V tej luči je navedla, da so nemška podjetja znižala svoja nadaljnja pričakovanja, ki so bila pred tem zelo optimistična, in da se je zagnanost, povezana z naročili, ohladila. Bundesbank je v svoji napovedi opozorila tudi na negotovost glede položaja ameriškega gospodarstva in na možnost ohlajanja gospodarstev hitro rastočih držav. Poleg tega avgustovsko poročilo banke svari tudi pred napetostmi na finančnih trgih in dolžniškimi težavami držav območja evra. Banka ob vsem tem za zdaj vztraja, da bo največje evropsko gospodarstvo leto sklenilo z okoli triodstotno gospodarsko rastjo. Junija je bila sicer napoved bolj konkretna, saj je Bundesbank ocenjevala, da bo rast nemškega BDP letos 3,1-odstotna. V letošnjem drugem četrtletju je Nemčija zabeležila le 0,1-odstotno rast BDP, potem ko je bila rast v prvem trimesečju 1,3-odstotna.
|
positive
|
3,605
|
Novo mesto - Novomeški Revoz in Krka sta napovedala, da bosta v prihodnjih mesecih ponovno zaposlovala. Medtem ko bodo v Revozu približno 300 ljudi zaposlili za določen čas, pa v Krki načrtujejo 85 novih stalnih zaposlitev. Kljub napovedanemu zaposlovanju pa na novomeški območni enoti zavoda za zaposlovanje menijo, da se brezposelnost v regiji ne bo znižala. V Revozu, kjer je konec maja brez dela ostalo približno 390 agencijskih delavcev in približno 130 zaposlenih za določen čas, bo predvidoma konec meseca ponovno začela obratovati nočna izmena, zato bodo zaposlili 300 novih delavcev, so v družbi potrdili za STA. Pri zaposlovanju bo šlo večinoma za zaposlitve za določen čas, predvidoma pa bodo zaposleni predvsem delavci v proizvodnji, ki jim je bila pogodba prekinjena konec maja, ko so v Revozu zaradi težav z oskrbo morali odpraviti nočno izmeno. "Zaposlitev je začasne narave, predvidoma do konca leta, ob ugodnih razmerah na trgu morda tudi dlje," so še zapisali. V Krki pa do konca leta nameravajo zaposliti 85 ljudi, so za STA potrdili v družbi. Zaposlovali bodo predvsem visokošolske in univerzitetne kadre farmacevtske in kemijske usmeritve ter tudi drugih naravoslovnih smeri. Med srednješolskimi kadri bodo zaposlovali predvsem kemijske in farmacevtske tehnike. "V večini primerov bodo to stalne oblike zaposlitve", so zapisali. Kljub napovedanemu zaposlovanju pa na novomeški območni enoti zavoda za zaposlovanje v prihodnjih mesecih ne pričakujejo znižanja stopnje brezposelnosti v regiji. Koordinator analitike novomeške območne službe Jože Giodani je za STA dejal, da je po zadnjih objavljenih podatkih stopnja brezposelnosti na Dolenjskem 11,1-odstotna, medtem ko je v 11,4-odstotna. "Na območju Črnomlja in Metlike je stopnja brezposelnosti 15,2-odstotna, v Novem mestu pa 9,9-odstotna", je dejal Giodani. Konec junija je bilo v novomeški regiji skupaj registriranih 5857 brezposelnih oseb, kar je 11,3 odstotka več kot decembra lani, medtem ko se je na ravni države stopnja brezposelnosti znižala za 2,2 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta je bilo sicer v novomeški regiji razpisanih 5345 prostih delovnih mest, kar je 17 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, je dejal Giodani. Giodani ocenjuje, da se bo povpraševanje po delavcih v jesenskih mesecih še povečalo, kljub temu pa ne pričakuje znižanja stopnje brezposelnosti predvsem zaradi "priliva presežnih delavcev in rednega generacijskega priliva". Goidani je ob tem še poudaril, da bo Revoz zaposlil predvsem delavce, ki delajo preko posredniških agencij, zato se brezposelnost ne bo znižala. Po pisanju današnjih Financ, ki tudi poročajo o napovedanem zaposlovanju v Revozu in Krki, dolenjska podjetja sicer največ povprašujejo po kemijskih procesničarjih, mizarjih, ključavničarjih, avtomehanikih, voznikih avtomehanikih, doktorjih medicine, diplomiranih medicinskih sestrah in profesorjih razrednega pouka. Med registriranimi brezposelnimi prevladujejo prodajalci, ključavničarji, konfekcionarji tekstilij, avtomehaniki, mizarji, frizerji, šivilje, kuharji in natakarji, ekonomisti, pravniki, inženirji strojništva, poslovni sekretarji in komercialisti, še navaja časnik.
|
positive
|
3,606
|
Ljubljana - V torek je Komisija za preprečevanje korupcije predstavila spletno aplikacijo Supervizor, ki je namenjena javnemu pregledu proračunskih izdatkov. Predstavitev je v Sloveniji dvignila veliko prahu in povzročila izjemno pozitiven odziv širše javnosti. Spodbudne kritike pa niso omejene zgolj na domači prostor. Proaktivni pristop k preprečevanju korupcije so pohvalili tudi hrvaški mediji, opazili pa so ga celo v ZDA."Bravo za naše sosede": Hrvaški mediji navdušeni nad slovensko aplikacijo SupervizorSupervizor pohvalili tudi v ZDA: Takšne aplikacije bi potrebovali v vseh državah A Slovenija še zdaleč ni edina, ki si zaradi naraščajoče korupcije želi povečati transparentnost poslovanja javnih organov. Prav tako pa ni edina, ki se je reševanja problema lotila na tak način.Brazilski spletni portal obratuje že od leta 2004, vsebuje pa informacije o finančni strukturi največjih brazilskih projektov v novejšem obdobju – svetovnega prvenstva v nogometu 2014 in poletnih olimpijskih iger 2016. Samo v okviru svetovnega prvenstva bo Brazilija v športno, prometno in turistično infrastrukturo investirala preko 20 milijard brazilskih realov (skoraj 9 milijard evrov), visoki zneski pa bodo potrebni tudi za posodobitev infrastrukture Ria de Janeira, gostitelja olimpijade. Poleg trenutno najbolj aktualnih podatkov pa so brazilskim državljanom na spletu dostopni tudi podatki o ostalih državnih izdatkih, in sicer v roku 24 ur od opravljene transakcije. Pravočasna objava podatkov in učinkovit nadzor sta še posebno pomembna ukrepa v državah, kot je Brazilija, ki se ukvarja z visokimi stopnjami korupcije.Prizadevanje za transparentnost se širi po svetu Navdušenje nad projekti, ki povečujejo transparentnost delovanja javne uprave, pa je mogoče opaziti tudi drugod po svetu. Tako je Kenija prejšnji mesec postala prva država podsaharske Afrike s spletnim portalom, ki vsebuje različne vladne podatke. Medtem so v Indiji vzpostavili ambiciozen program zagotavljanja storitev javne uprave v odmaknjenih predelih s pomočjo mobilnih telefonov, prav tako pa načrtujejo tudi uvedbo elektronske javne uprave. V Veliki Britaniji je prejšnji mesec premier David Cameron javnim agencijam naložil javno objavo podatkov s širokega področja javne sfere, kot so rezultati izobraževalnih programov, podatki o učinkovitosti zdravstvenih ustanov in tudi vsi javni izdatki nad zneskom 500 funtov (570 evrov). S podobno spletno stranjo, USAspending, se ponašajo tudi ZDA, ki bodo obenem skupaj z Brazilijo ustanovile Partnerstvo za odprto vlado. Iniciativa, ki jo bo na naslednjem srečanju Združenih narodov predstavil ameriški predsednik Barack Obama, bo namenjena spodbujanju velikega nabora inovativnih dejavnosti pri zagotavljanju transparentnega delovanja državnih vlad. Partnerstvu se že sedaj pridružujejo države, kot so Velika Britanija, Norveška, Mehika, Južnoafriška republika in Filipini, nedvomno pa bodo sledile še številne druge.
|
positive
|
3,607
|
Tržič - Nadzorni svet tržiškega Peka je na današnji seji obravnaval izsledke posebne revizije poslovodenja Marte Gorjup Brejc. Pokazala je na več nepravilnosti, ki so podjetju povzročile vsaj za nekaj 100.000 evrov škode. Nadzorniki so zato upravi naložili, naj sproži vse pravne postopke za ugotovitev kazenske in odškodninske odgovornosti. Kot je po seji za STA pojasnil predsednik nadzornega sveta Peka Robert Ličen, se proti Gorjup Brejčevi, zoper katero je zaradi prodaje nepremičnin DSU že podal kazensko ovadbo, verjetno obeta še več ovadb in tožb. Revizija je namreč pokazala na utemeljen sum zlorabe položaja in na opustitev načela dobrega gospodarjenja, na več nepravilnosti pa je opozorila tudi v srbskem hčerinskem podjetju Peka. Uprava pod vodstvom Janeza Sajovica, ki je Gorjup Brejčevo na tem mestu nasledil letošnjega februarja, se bo odločila, ali bo proti bivši prvi dami Peka postopala prek civilne tožbe ali prek kazenske ovadbe. Nekatera dejstva so namreč po Ličnovih zagotovilih zelo neovrgljiva in dokazljiva. Tako naj bi bilo nesporno dokazljivo vsaj nekaj 100.000 evrov povzročene škode. Z izsledki revizije bo vodstvo Peka na prihajajoči skupščini, ki bo 31. avgusta, seznanilo tudi lastnike. Poleg tega na dnevnem redu skupščine, kateri so nadzorniki danes namenili dobršen del svojega časa, ostajajo že objavljeni predlogi sklepov, ki so usklajeni tudi z večinskim lastnikom, to je državo. Nadzorniki so danes precej pozornosti namenili tudi potrebni dokapitalizaciji Peka. Zaenkrat je predlog, da bi DSU, ki je zaradi sporne odprodaje nepremičnin v času Gorjup Brejčeve zoper Peko podal odškodninski zahtevek, v skladu z izvensodno poravnavo ta odškodninski zahtevek namenil za dokapitalizacijo. Poleg tega naj bi na Peko prenesel še nekaj nepremičnin, ki so v njegovi lasti, a jih Peko že uporablja. Tako bi tržiško obutveno podjetje dokapitalizirali s stvarnim vložkom. Še vedno pa bi podjetje potrebovalo tudi kapital v obliki finančnih sredstev. Podan je bil predlog, da bi v Peku potrebovali najmanj šest milijonov evrov, s čimer bi lahko proizvodnjo hitro tehnološko posodobili, da izdelava enega čevlja v Peku ne bi bila več dražja od povprečja izdelave čevlja drugod v Evropi. O dokapitalizaciji mora najprej odločiti vlada, v Peku pa medtem nadaljujejo po zastavljeni poti, da bi v Tržiču ohranili proizvodnjo obutve. V pripravi je tudi nova strategija, ki bo predstavljena naslednji mesec in je po Ličnovih besedah zelo ambiciozna in na glavo postavlja sedanjo filozofijo podjetja. Trenutno veliko delajo tudi na kadrovski okrepitvi družbe, ki je bila zadnjih pet do deset let na tem področju zelo podhranjena. Tako so se poslovne funkcije izvajale na svetovalne pogodbe izven podjetja. Veliko časa, energije in finančnih sredstev pa terja tudi sanacija Pekovih podjetij v tujini. Sedaj se stanje izboljšuje in prodaja Pekove obutve je iz meseca v mesec večja, zagotavlja Ličen. Naslednji teden bodo v Tržiču odprli tudi novo industrijsko prodajalno ter s tem popestrili prihajajočo Šuštarsko nedeljo.
|
negative
|
3,608
|
Nova Gorica - Na predlog uprave so delničarji Hita včeraj odločili, da bodo nekaj več kot 380.000 evrov bilančnega dobička namenili za dividende, preostali bilančni dobiček v višini skoraj 20.000 evrov pa bo ostal nerazporejen. Lastniki so z več kot 70 odstotkov glasov zavrnili predlog novogoriške mestne občine o odpoklicu predsednika nadzornega sveta Hita Gorazda Podbevška. "Očitajo mi konflikt interesov, ker je bila moja žena direktorica družbe Alea Iacta, ki načrtuje zabaviščno-nakupovalno središče z igralnim salonom v Vrtojbi. Pojasnil sem moje poglede na te očitke. Ne glede na sodni odpoklic, ki ga napoveduje novogoriška občina, upam, da bomo lahko zdaj normalno delali, da se bomo ukvarjali sami s sabo in da ne bo prikazovanja, da gre za osebno zgodbo med menoj in predsednikom uprave Hita Dragom Podobnikom. Uprava dela po programu, trenutni rezultati presegajo načrte. Še vedno pa ni silnih razlogov za slavje. Delo uprave ocenjujemo pozitivno," je povedal Gorazd Podbevšek. Poudaril je, da vsak prihod novega igralniškega ponudnika v regijo pomeni škodo za Hit in da je zato proti novim igralnim salonom. Glede prodaje hčerinskih družb in očitkov, da uprava Hita dela mimo nadzornega sveta, pa je Podbevšek povedal: "O vsem smo se seznanili na prvi seji nadzornega sveta. Vse postopke vodi uprava, nič ne bo šlo mimo nadzornega sveta."
|
neutral
|
3,609
|
Ljubljana - Skupina Juteks je v prvi polovici leta ustvarila nekaj več kot dva milijona evrov izgube, medtem ko so v lanskem prvem polletju poslovali z dobičkom v višini dobrega milijona evrov. Čisti prihodki so v prvih šestih mesecih letos narasli za skoraj 29 odstotkov na 21 milijonov evrov. Skupina Juteks je v prvem polletju beležila tudi izgubo iz poslovanja (EBIT), in sicer v višini 616.000 evrov, dobiček pred davki in obrestmi (EBITDA) pa je narasel za 0,19 odstotka na skoraj 1,73 milijona evrov, je družba danes sporočila prek spletnih straneh Ljubljanske borze. Tudi matična družba Juteks je v prvi polovici leta poslovala z izgubo, in sicer v višini 1,9 milijona evrov. V lanskem primerjalnem obdobju je izguba znašala 1,1 milijona evrov. Čisti prihodki družbe v prvih šestih mesecih so znašali 11,4 milijona evrov, kar je skoraj enako kot v lanskem primerjalnem obdobju. EBIT je v prvi polovici leta narasel na 1,1 milijona evrov, medtem ko je izguba pred davki in obresti znašala 263.417 evrov. Juteks v prvih šestih mesecih ni uspel doseči načrtovane prodaje, saj so prodali za 11,3 milijona evrov talnih oblog, po načrtu pa bi morala šestmesečna prodaja znašati skoraj 15 milijonov evrov.
|
negative
|
3,610
|
Ljubljana - Na današnji skupščini so delničarji Elektra Primorske potrdili delitev družbe na omrežni in tržni del. Dejavnost nakupa in prodaje električne energije se po postopku izčlenitve tržne dejavnosti električne energije prenaša z družbe Elektro Primorska prenese na prevzemno družbo E3. "Vsebinsko to pomeni, da se nakup in prodaja električne energije z matične družbe prenese na družbo prevzemnico, to je obstoječa hčerinska družba E3," je v izjavi po zaključku skupščine za STA povedal zastopnik Elektra Primorska Darijo Vrabec. Razdružitev bodo izvedli jeseni, na hčerinsko družbo pa bodo poleg dejavnosti prenesli predvidoma tudi 40 zaposlenih. "S tako organizacijo smo poskušali združiti kadrovski potencial, ki ga že ima obstoječa hčerinska družba na področju prodaje in nakupa električne energije, ter zadostiti pravno-formalnim kriterijem, ki jih zahteva zakonodaja in revizijsko poročilo Računskega sodišča iz leta 2009," je še pojasnil Vrabec. Proti takemu sklepu je nasprotoval predsednik Društva Malih delničarjev - Skupaj smo močnejši (DMS) Rajko Stanković. Izrazil je pomislek, da se tržni delež prenaša na obstoječo hčerinsko družbo E3, ki je v preteklem letu ustvarila 1,8 milijona evrov izgube in jo bo morala pokrivati v prihodnjih letih. "Ravno zato menimo, da bi bil z vidika zmanjševanja tveganj bolj smiseln prenos na povsem novo družbo, kakor je tudi praksa v ostalih štirih elektro podjetjih. Proti postopku izčlenitve je tudi sicer glasovalo 12,24 odstotkov prisotnega kapitala," so sporočili iz DMS. Skupščina, na kateri je bilo prisotnega 93,74 odstotka kapitala, je poleg tega potrdila delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2010 ter jima podelila razrešnico. Država kot največji delničar je na skupščini podala nasprotne predloge glede uporabe bilančnega dobička, predlagala dodatne dopolnitve statuta glede četrtletnega poročanja uprave o poslovanju družb in znižanje plačil članom nadzornega sveta in njihovih komisij. Delničarji so vse nasprotne predloge podprli in tako sprejeli sklep, da se bilančni dobiček v višini milijona evrov uporabi za dividende, kar znaša 5,3 centa bruto dividende na delnico. Potrdili so tudi dodatne dopolnitve statuta ter znižali plačila članom nadzornih svetov in njihovih komisij s predlaganih 12.000 evrov letno na 11.300 evrov. Za revidiranje poslovnih izkazov v letošnjem letu je bila imenovana revizorska družba KPMG Slovenija. Delničarji so sprejeli tudi sklep, ki upravo družbe zavezuje, da mesec dni pred izplačilom vsakoletnega regresa za letni dopust, božičnice ali drugih izrednih prejemkov uprave in delavcev, ki po višini odstopajo od vladnih priporočil, njihovo višino objavi na spletni strani družbe, kjer morajo biti podatki dosegljivi še vsaj pet let po objavi.
|
neutral
|
3,611
|
Ljubljana - Potem ko je iz lastništva Zavarovalnice Maribor izplačala Probanko in Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP), je Sava Re v začetku tedna manjši paket delnic, vreden okoli 200.000 evrov, kupila tudi od Nove KBM. Podatki iz delniške knjige razkrivajo, da je do posla prišlo le en dan po končanem prevzemu. Medtem ko v Novi KBM na naša vprašanja včeraj niso želeli odgovarjati, saj da jim to prepoveduje zakon o bančništvu, so v Savi Re zatrdili, da je bil nakup delnic dogovorjen že ob dokapitalizaciji Zavarovalnice Maribor. Za delnico so v Savi Re odšteli 5,72 evra, kolikor je znašala tudi cena dokapitalizacijske delnice in toliko, kot je zanjo v prevzemu ponujala NKBM. V dobrem tednu dni je tako Sava Re, ki jo vodi Zvonko Ivanušič, za nakupe delnic Zavarovalnice Maribor po naših izračunih sicer namenila že več kot dva milijona evrov, glavnino tega zneska pa prejela Probanka, ki je za delnico iztržila več, kot je v prevzemni ponudbi zanjo ponujala NKBM. Pri zadnji krepitvi Save Re v Zavarovalnici Maribor se zastavljajo tudi vprašanja glede ekonomske upravičenosti teh poslov. Ker NKBM obvladuje 51 odstotkov lastništva, lahko namreč Sava Re s svojim 47,7-odstotnim deležem na skupščinah zgolj blokira statutarne spremembe in odločitve, ki potrebujejo tričetrtinsko podporo delničarjev. Toda zato Savi Re ne bi bilo treba nameniti več kot dva milijona evrov za nakup delnic Zavarovalnice Maribor, saj ji novi trije odstotki družbe dejansko niso prinesli nobene dodatne upravljalske moči. V Savi Re poudarjajo, da si še vedno želijo povečati lastništvo v Zavarovalnici Maribor, a obenem priznavajo, da zadnji nakupi njihovega vpliva niso povečali. matjaz.polanic@dnevnik.si Avtor je lastnik delnic NKBM in Sava Re.
|
neutral
|
3,612
|
Ljubljana - Če so podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo programske in strojne opreme, IT-storitvami in tudi telekomunikacijami, v letu 2009 delila usodo večine preostalih panog, ki jim je recesija odpihnila velik del prihodkov, pa je IT-sektor že lani povsem nadoknadil izgubljeno. Analitske hiše mu za letos napovedujejo še krepkejšo rast, od pet do sedem odstotkov. Najbolje kaže področju strojne opreme, ki ga je kriza najbolj prizadela, nič kaj pa ne zaostaja niti področje programske opreme. V hiši Garner sicer napovedujejo, da bodo podjetja iz IT-sektorja letos deležna več kot sedemodstotne rasti, tako da bi se sredstva, ki se jih po vsem svetu namenja za ta namen, povečali na 3672 milijard dolarjev (2545 milijard evrov). "Najbolj vroče podpodročje IT je računalništvo v oblaku, ki je sicer lani predstavljalo le dva odstotka vseh izdatkov za IT, vendar napovedi kažejo, da bo raslo štirikrat hitreje od povprečne rasti IT. Do leta 2015 naj bi predstavljalo pet odstotkov vseh sredstev, namenjenih za IT," so poudarili v Garnerju. Da bo panoga letos močno rasla, so prepričani tudi v raziskovalni organizaciji EITO, a bo nekoliko nižja. Po njihovih napovedih naj bi znašala 4,3 odstotka, prihodnje leto pa bi se lahko trg IT povečal za 5,4 odstotka. "Obeti so dobri," so poudarili v EITO, vendar obenem opozorili, da bo do naraščajoče rasti prišlo le pod pogojem, da razvite države, kot so ZDA, Velika Britanija in Španija, uspešno "premagajo" posledice finančne krize. V mednarodni analitski hiši IDC so medtem objavili napovedi za posamezne segmente. Čeprav je trg mobilnih aparatov v drugem letošnjem četrtletju beležil rast, nižjo od pričakovanj in tudi v primerjavi s prejšnjim četrtletjem, pa se je še vedno okrepil za 11,3 odstotka na letni ravni. Vseeno je bilo prodanih za štiri odstotke manj klasičnih telefonov, kar pomeni, da so trg "gnali" naprej pametni telefoni. Področju namiznih računalnikov medtem kaže nekoliko slabše, saj so v IDC prvotno napoved za letos, rast pri okoli 7,1 odstotka, pred tedni oklestili na 4,2 odstotka. Razlog je predvsem nadaljevanje nizkega povpraševanja na razvitih trgih, kot so ZDA in Kanada, Japonska ter zahodna Evropa. Olje so na ogenj prilili tudi "konkurenčni" produkti, kot so tablični računalniki, pametni telefoni in e-bralniki.
|
positive
|
3,613
|
Begunje na Gorenjskem - V begunjskem Elanu se v ponedeljek začenja posebna revizija poslov od 1. februarja 2009, ki bo preverila nekatere domnevne nepravilnosti pri vodenju. Na podlagi izsledkov revizije bodo nadzorniki odločili o nadaljnjih ukrepih, če se bodo ti izkazali za potrebne, je povedal predsednik novega nadzornega sveta Elana Aleš Zupančič. Posebna revizija, ki so jo na julijski skupščin izglasovali lastniki, bo v Elanu potekala od 29. avgusta do 20. septembra, so povedali v podjetju. Revizijska družba UHY naj bi preverila nekatere nepremičninske posle in poslovanje s kadrovskimi agencijami ter poskus odprodaje tovarne v Brnici v Avstriji. Na domnevne nepravilnosti pri teh poslih so opozorili nekateri izmed bivših Elanovih nadzornikov, ki pa so zaradi notranjih nesoglasij in konflikta z upravo pod vodstvom Roberta Ferka junija odstopili. Na skupščini so lastniki imenovali nov nadzorni svet, katerega vodenje je po konstitutivni dopisni seji 25. julija prevzel Zupančič, ki je kot upravljalec naložb zaposlen v Posebni družbi za podjetniško svetovanje (PDP) - največjemu lastniku Elana. Begunjsko podjetje v okviru svojih rednih aktivnosti spremlja že od lani. Njegova ocena je, da zimska divizija Elana deluje nad načrtom in pričakovanji, divizija Marine pa se srečuje s težavami, ki so sicer v tem trenutku značilne za celoten sektor. Za kakšne podrobnejše ocene, ki bi jih lahko podal kot predsednik nadzornega sveta, je po Zupančičevih besedah še prezgodaj. Se pa bodo nadzorniki že na naslednji seji 5. septembra ukvarjali s tekočo problematiko podjetja in obravnavali polletne rezultate družbe. Poleg tega sta na dnevnem redu tudi podrobnejša predstavitev družbe za nekatere nove člane nadzornega sveta ter imenovanje podpredsednika. Septembra se bodo v Elanu najverjetneje mudili tudi interesenti za lastniški vstop v begunjsko družbo, saj se bodo začeli skrbni pregledi. Za Elan naj bi do izteka roka v juliju prišlo več nezavezujočih ponudb za dokapitalizacijo podjetja, ki je sedaj v posredni državni lasti. Po skrbnih pregledih bodo lastniki potencialne Elanove partnerje pozvali k dajanju zavezujočih ponudb. V Elanu medtem nadaljujejo z razvojem novih produktov. Med njimi je tudi zložljiva smučka, vendar naj bi se po pisanju Financ Elan zapletel v spor z izumiteljema Pavlom Škoficem in Juretom Frankom. Zupančič je po pogovorih z vodstvom in pravniki Elana zagotovil, da ni nikakršne podlage za patentni spor. Elan, ki sedaj preverja, ali ni bil podoben izum že pred 20 leti patentiran v Švici, ima namreč z izumiteljema podpisano ekskluzivno pogodbo za odkup patenta v zameno za odškodnino.
|
neutral
|
3,614
|
Ljubljana - Družba Kompas MTS je v letošnjih prvih šestih mesecih ustvarila 940.000 evrov čistega dobička, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašal 850.000 evrov. To gre pripisati tudi zvišanju prihodkov na letni ravni s 40,4 milijona na 44,3 milijona evrov. Za Kompas MTS kot podjetje iz turistične dejavnosti je po pojasnilih vodstva značilna precejšnja sezonska komponenta poslovanja. Najuspešnejši del leta predstavljajo poletni meseci od junija do septembra. Družba največji del prihodkov ustvarja iz trgovinske dejavnosti, v prvem polletju letos kar 97,47 odstotka vseh čistih prihodkov od prodaje. Skupina Kompas MTS, ki poleg matične družbe obsega še pet odvisnih družb, je v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani prihodke prav tako povečala, s 43,3 milijona na 47 milijonov evrov. Čisti dobiček na ravni skupine pa je znašal 1,1 milijona evrov, je razvidno iz poročila, danes objavljenega na spletni strani Ljubljanske borze. Družba v času finančne krize v sodelovanju z dobavitelji nadaljuje z dodatnim organiziranjem promocij in degustacij blaga. Na področju prodaje kozmetičnih izdelkov potencialnim kupcem izdelkov nudi tudi storitve ličenja. Družba je v prvih šestih mesecih letošnjega leta dosegla povečanje obsega prodaje trgovskega blaga. V naslednjih mesecih letošnjega leta pa ne pričakuje bistvenih sprememb pri prodaji in doseženem poslovnem izidu. Večinski, 86,08-odstotni lastnik Kompasa MTS je družba Proaltia, sledi Kapitalska družba z 11,35-odstotnim deležem v osnovnem kapitalu.
|
positive
|
3,615
|
Ljubljana - Skupščina družbe SIJ - Slovenska industrija jekla, ki je v večinski lasti Rusov, včeraj ni izglasovala predloga Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), po katerem bi si lastniki izplačali nekaj manj kot štiri milijone evrov dividend. Ruski lastniki družbe so podprli predlog uprave in pustili 12,2 milijona evrov bilančnega dobička nerazporejenega. SIJ je v 55,36-odstotni lasti podjetja Dilon, slovenskega hčerinskega podjetja Koksa, ta pa ima še 16,87 odstotka družbe. Država ima v SIJ 25-odstotni lastniški delež, v primeru predlaganega izplačila dividend pa bi prejela milijon evrov. Družba SIJ sicer zadnja leta, odkar je v lasti ruske skupine Koks, dobička ni izplačevala. Po skupščini so iz SIJ sporočili, da je skupina lani ustvarila 590,9 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj 60 odstotkov več kot leto prej, čisti dobiček pa je znašal 3,9 milijona evrov, leto prej 26,8 milijona evrov izgube. V prvi polovici leta je skupina SIJ ustvarila nekaj manj kot pol milijarde evrov prihodkov od prodaje, dobiček pa naj bi znašal od 12 do 14 milijonov evrov, o čemer smo že poročali. Skupščina je še odločila, da posameznemu članu nadzornega sveta izplačajo 10.000 evrov nagrade. ks
|
neutral
|
3,616
|
Bovec - Na novinarski konferenci ob 100-letnici začetka delovanja male hidroelektratrne Možnica se je direktor družbe Soške elektrarne Vladimir Gabrijelčič osredotočil na načrte, ki jih ima družba Soške elektrarne na tem področju. Tudi v prihodnje naj bi bile vse male elektrarne, zgrajene na pritokih reke Soče, v njenem zgornjem delu. Gabrijelčič in bovški župan Danijel Krivec sta sicer opozorila, da male hidroelektrarne nimajo večjih vplivov na okolje, poleg pridobivanja električne energije so koristne tudi v druge namene. Kot je dejal direktor Soških elektrarn, imajo vsi njihovi objekti več funkcij in tako ali drugače koristijo tudi tamkajšnjim prebivalcem. Zajetja hidroelektrarn so tako tudi zajetja pitne vode, učinkovita protipoplavna zaščita območja, objekti za športne in rekreativne dejavnosti ali primerne gospodarske panoge, kot je na primer ribogojništvo. Bolj kot obletnici sta se Gabrijelčič in Krivec osredotočila na načrte, ki jih ima družba Soške elektrarne na področju malih hidroelektrarn v Posočju. Gabrijelčič je poudaril, da so vse elektrarne zgrajene na pritokih reke Soče v njenem zgornjem delu in tako naj bi bilo tudi v prihodnje. Najdlje naj bi bili z idejnimi načrti za postavitev nove male hidroelektrarne na reki Učji. Vendar pa so vse predlagane investicije Soških elektrarn izpadle iz predloga nacionalnega energetskega programa, zato v družbi upajo, da bodo uspeli s svojimi dopolnitvami predloga. Predlog nacionalnega energetskega programa se je pri pripravi oprl na obstoječi zakon o reki Soči, ki pa je po besedah Krivca že zastarel in na nekaterih področjih neprimeren. Tako na primer dopušča gradnjo velike hidroelektrarne pri Kobaridu, ki ji vsi nasprotujejo, nerazumljivo pa prepoveduje gradnjo malih hidroelektrarn na pritokih reke Soče. Družba Soške elektrarne želi v prihodnje postaviti nekaj manjših hidroelektrarn tudi na drugih pritokih Soče, na Idrijci, Bači in drugih, vendar bo vse odvisno od spremembe zakona o reki Soči in nacionalnega energetskega programa. "Seveda pa bodo imeli zadnjo besedo lokalni prebivalci, saj želimo, da so vsi naši projekti sprejeti," je še poudaril Gabrijelčič. Hidroelektrarna Možnica, prva mala hidroelektrarna na pritokih Soče, je bila zgrajena na reki Koritnici nad zaselkom Možnica za potrebe rudnika svinca v Rablju. Z rudnikom, ki je potreboval elektriko predvsem za pogon strojev in vleko, je bila povezana po 6 kV kablu, speljanem skozi predor pod planinama Ruševa in Predelska glava. Med prvo svetovno vojno je poganjala tudi tovorno žičnico, s katero so Avstrijci oskrbovali svoje položaje na Rombonu. Leta 2000 je bila po zemeljskem plazu v Logu pod Mangartom popolnoma zasuta, vendar so jo lastniki popolnoma obnovili in danes ponovno proizvaja 2300 MWh električne energije na leto.
|
neutral
|
3,617
|
Ljubljana - Prodaja večinskega, 50,5-odstotnega deleža Žita se bliža sklepnemu dejanju. V naslednjih dneh se bo namreč zaprla podatkovna soba, družbe in skladi iz Skupine KD Group, Slovenska odškodninska družba in Kapitalska družba pa bosta zavezujoče ponudbe sprejemali do 12. septembra. Po naših informacijah sta še najbližje nakupu Žita Panvita in srbski kralj sladkorja Miodrag Kostić oziroma njegova družba MK Group. Iz boja za nakup naj bi tako izpadli vsi štirje skladi tveganega kapitala oziroma finančni investitorji, naši viri pa ne pričakujejo, da bi lahko resno konkurirali obema strateškima investitorjema. Glede na trenutne borzne cene bi moral kupec za večinski paket delnic Žita odšteti najmanj 18 milijonov evrov, po nakupu pa bi moral objaviti tudi prevzemno ponudbo. Skupno bi bil prevzem Žita po trenutnih tečajih vreden 35 milijonov evrov, vendar pa naj bi prodajalci računali tudi na prevzemno premijo. Tako Panvito (ponudbo naj bi uradno oddal Intering Holding) kot MK Group Žito zanima tako zaradi njegove osnovne dejavnosti kot tudi zaradi njegovega sto tisoč kvadratnih metrov velikega zemljišča v ljubljanskem BTC. Financiranje prevzema Žita za MK Group ne bi smelo predstavljati večjih težav, saj naj bi lani Kostićeve družbe ustvarile kar okoli 800 milijonov evrov prihodkov in 75 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Kako je lani poslovala Skupina Intering Holding Stanka Polaniča, za zdaj še ni znano, saj v družbi še vedno niso objavili letnega poročila za leto 2010. Skupina Panvita pa je v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 55 milijonov evrov prihodkov in milijon evrov izgube iz poslovanja. Osrednji posel poslovne skupine MK Group, ki vključuje več kot 35 podjetij z okoli 5000 zaposlenimi, je poljedelstvo in trgovanje s sladkorjem ter melaso. Začetki MK Group segajo v konec 80. let prejšnjega stoletja, strma rast skupine pa se je začela, ko je Kostiću v privatizaciji uspelo kupiti več srbskih proizvajalcev sladkorja ter izvesti več nakupov podjetij v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji. Poslovna Skupina MK Group je razdeljena na več divizij. Proizvodnja sladkorja je skoncentrirana na družbi Sunoko, ki je lani ustvarila 150 milijonov evrov prihodkov in slabih 30 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko je za trgovsko dejavnost zadolžena družba MK Commerce, ki na letni ravni ustvari okoli sto milijonov evrov prihodkov. Pred tremi leti se je MK Group začel ukvarjati tudi s turistično dejavnostjo, že več let pa ima Kostić v lasti tudi nekatere informacijske družbe, borznoposredniško hišo M&V Investments ter nepremičninsko družbo MK Real Estate, ki ima v lasti več kot sto nepremičnin v Srbiji.
|
neutral
|
3,618
|
Frankfurt - Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, je v letošnjem prvem polletju znižala javnofinančni primanjkljaj na 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je najmanj od začetka leta 2008, je danes sporočil nemški statistični urad. Ob tem je potrdil, da je Nemčija v drugem četrtletju na ravni trimesečja beležila le 0,1-odstotno rast BDP. V prvem polletju leta 2010 je javnofinančni primanjkljaj Nemčije znašal 3,1 odstotka BDP, v drugi polovici lanskega leta pa je dosegel 5,4 odstotka BDP. V celotnem lanskem letu je javnofinančni primanjkljaj najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije znašal 4,3 odstotka BDP, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Nemčiji je primanjkljaj uspelo znižati na račun šestodstotnega zvišanja davčnih prihodkov na letni ravni in počasnejše rasti porabe, ki se je v primerjavi s prvim lanskim polletjem zvišala za le 0,3 odstotka. Vlada kanclerke Angele Merkel pričakuje, da bo javnofinančni primanjkljaj letos dosegel 1,5 odstotka BDP, leta 2014 pa naj bi bilance izravnali. Nemški statistiki so ob tem potrdili, da je nemško gospodarstvo v drugem četrtletju v primerjavi s prvim trimesečjem beležilo le 0,1-odstotno rast, potem ko je v prvih treh mesecih raslo po 1,3-odstotni stopnji. Padca zasebne potrošnje in v gradbeništvu niso uspeli nadoknaditi niti z visoko rastjo izvoza in podjetniških investicij. "Nemško gospodarstvo je po močnem startu v novo leto izgubilo pomemben zagon," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa opozoril statistični urad. Na letni ravni je bila rast BDP, prilagojena za cene, v drugem četrtletju 2,8-odstotna, v prvem četrtletju pa je dosegla pet odstotkov. Ekonomisti ob tem sicer opozarjajo na posebne dejavnike, ki so pripomogli k slabši gospodarski rasti v drugem trimesečju. "Podrobnosti o BDP v drugem četrtletju kažejo, da je bila dinamika gospodarstva spomladi močnejša, kot bi sklepali na podlagi 0,1-odstotne rasti," je povedal ekonomist pri Commerzbank Ralph Solveen. Investicije v gradbenem sektorju so se v prvem četrtletju zvišale za sedem odstotkov, potem ko je gradbeništvo okrevalo po hudem padcu v hladnih zimskih mesecih. V drugem četrtletju pa je gradbeni sektor na ravni trimesečja zabeležil 0,7-odstotni padec. Poleg tega je negotovost, ki jo je sprožila dolžniška kriza v območju evra skupaj z višjo inflacijo, pripomogla k prvemu četrtletnemu padcu zasebne potrošnje, odkar se je država leta 2009 izkopala iz recesije. V drugem četrtletju je potrošnja gospodinjstev upadla za 0,7 odstotka. Veliko ekonomistov kljub temu pričakuje, da bo nemško gospodarstvo v drugem letošnjem polletju dobilo zagon, Nemčija pa naj bi letos zabeležila solidno, okoli triodstotno gospodarsko rast.
|
neutral
|
3,619
|
Praga - Češka bo uvedla enotno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) v višini 17,5 odstotka, je danes sklenil parlament v Pragi. Cilj bodo dosegli v dveh korakih: najprej bodo zvišali zdajšnjo znižano stopnjo DDV, zatem pa leta 2013 znižali splošno stopnjo DDV, ki zdaj znaša 20 odstotkov. Znižana stopnja DDV je zdaj določena pri 10 odstotkih. Z letom 2012 jo bodo zvišali na 14 odstotkov in z letom 2013 na končnih 17,5 odstotka. Splošna stopnja DDV pa bo prihodnje leto še ostala pri 20 odstotkih in se bo z letom 2013 znižala na 17,5 odstotka, je poročala avstrijska tiskovna agencija APA. Opozicijski socialdemokrati in komunisti so predlog ostro kritizirali, saj bo odprava znižane stopnje DDV pomenila predvsem podražitev hrane, zdravil in stanovanj. Tudi vstopnice za kulturne in športne prireditve, knjige in tiskani mediji bodo po novem obdavčeni bolj. Socialdemokrati so odločeni, da v senatu, kjer premorejo absolutno večino, izglasujejo veto na sprejeti zakon. Vendar pa lahko parlament veto senata preglasuje, na kar desnosredinska vlada konservativnega premiera Petra Necasa tudi računa. V 200-članskem spodnjem domu ima koalicija udobno večino 115 glasov. Necas je ukrep pojasnil z besedami, da Češka potrebuje reforme. Z višjo stopnjo DDV na blago in storitve, ki je zdaj obdavčeno po znižani stopnji DDV, namerava vlada financirati reformo pokojninskega sistema. Ta predvideva izločitev dela socialnega zavarovanja v zasebne sklade, pri čemer bo v državnem sistemu začasno nastal primanjkljaj.
|
neutral
|
3,620
|
Svetovno gospodarstvo bo jeseni vstopilo v novo "nevarno fazo", je danes v Pekingu opozoril predsednik Svetovne banke Robert Zoellick. Finančna kriza v Evropi je po njegovi oceni postala velika dolžniška kriza z resnimi posledicami na monetarno unijo, ZDA pa da morajo brzdati svoj dolg. Kitajsko je pozval k hitrejšim strukturnim reformam. Evropska dolžniška kriza po oceni prvega moža Svetovne banke poleg na monetarno unijo tudi nevarno vpliva na banke in konkurenčnost nekaterih držav. ZDA morajo rešiti problem dolgov, potrošnje in davčne reforme ter tako okrepiti rast zasebnega sektorja, je ob začetku konference o prihodnosti Kitajske do leta 2030 po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Zoellick. Zoellick je pozval Kitajsko k hitrejšim strukturnim reformam, s katerimi se bo njeno gospodarstvo bolj usmerilo na model rasti, ki bo zasnovan na domači potrošnji in ne bo v pretežni meri odvisen le od izvoza. Kitajska je po njegovi oceni na dobrem položaju, da se v prihodnjih 15 do 20 letih pridruži krogu držav z visokimi prihodki - julija je Svetovna banka Kitajsko uvrstila med države s srednje visokimi prihodki. Njeni trgovinski partnerji z ZDA na vodilnem mestu od Pekinga sicer zahtevajo, da na novo oceni vrednost juana, ki da je podcenjen, kar je sicer v prid kitajskemu izvozu. "Vendar živimo v svetovnem gospodarstvu. Odločitve v Evropi, odločitve v ZDA, odločitve na Kitajskem - vse vplivajo na vse od nas," je še poudaril Zoellick.
|
negative
|
3,621
|
Ljubljana - V Sloveniji je bilo avgusta registriranih 106.996 brezposelnih oseb, kar je 0,5 odstotka manj kot julija in osem odstotkov več kot avgusta lani. Več je bilo zaposlitev brezposelnih oseb, narašča tudi povpraševanje delodajalcev, je danes objavil Zavod RS za zaposlovanje. Avgusta se je na zavod na novo prijavilo 6500 brezposelnih, kar je 11,8 odstotka manj kot julija in 10,4 odstotka manj kot avgusta lani. Med novoprijavljenimi je bilo 696 iskalcev prve zaposlitve, 1896 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 2769 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas. Od 7066 brezposelnih oseb, ki jih je zavod avgusta odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oz. samozaposlilo 4051, kar je 1,7 odstotka več kot julija in 2,2 odstotka več kot avgusta lani. Povpraševanje delodajalcev po delavcih se je avgusta po julijskem zmanjšanju ponovno povečalo. Delodajalci so prijavili 17.237 prostih delovnih mest, kar je 10,9 odstotka več kot julija in 15,5 odstotka več kot avgusta lani. Brezposelnost se je avgusta v primerjavi z julijem povišala v treh območnih službah zavoda, in sicer v Trbovljah (za 2,7 odstotka), Kopru (1,8 odstotka) in Novem mestu (0,5 odstotka), v ostalih devetih pa se je znižala, najbolj v Mariboru (-1,9 odstotka).Brezposelnost še naprej ostaja višja kot pred letom Brezposelnost še naprej ostaja višja kot pred letom v vseh območnih službah zavoda, razen v Murski Soboti, kjer je bila za 4,9 odstotka nižja kot avgusta lani. V zadnjem letu se je brezposelnost bolj kot na ravni celotne države (omenjenih osem odstotkov) povečala v Novem mestu (+24,6 odstotka), Kopru (+21 odstotkov), Novi Gorici (+15,1 odstotka), Ljubljani (+13,3 odstotka) in Trbovljah (12,3 odstotka). V prvih osmih mesecih letos je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 110.815 brezposelnih, 12 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. V osmih mesecih se je na zavodu prijavilo 61.244 brezposelnih, med njimi največ oseb, ki so izgubile zaposlitev za določen čas (28.498) ter trajno presežnih delavcev oz. stečajnikov (16.367). Prijavilo se je še 6561 iskalcev prve zaposlitve. Iz evidence se je v tem obdobju odjavilo skupaj 64.269 oseb, od teh 42.732 zaradi zaposlitve, kar je 19,6 odstotka več kot v primerljivem obdobju leta 2010. Delodajalci so v osmih mesecih prijavili 131.170 prostih delovnih mest, s čimer je bilo povpraševanje po delavcih glede na enako obdobje lani večje za 16,8 odstotka. Največ prostih delovnih mest je bilo na področju predelovalnih dejavnostih, njihov porast pa je bil največji v gradbeništvu (45,2 odstotka) in v predelovalnih dejavnostih (25,1 odstotka).
|
positive
|
3,622
|
Luxembourg - Bruto domači proizvod (BDP) v območju evra in v EU se je v letošnjem drugem trimesečju glede na četrtletje pred tem povečal za 0,2 odstotka, je potrdila druga ocena evropskega statističnega urada Eurostat. Na četrtletni ravni je največjo gospodarsko rast beležila Litva (+2,2 odstotka). Rast BDP v Sloveniji je bila 0,1-odstotna. Med aprilom in junijem se je v primerjavi s prvim četrtletjem lani poraba gospodinjstev v državah članicah z evrom zmanjšala za 0,2 odstotka, v celotni uniji pa za 0,1 odstotka. Vrednost investicij se je v 17 državah z evrom v povprečju okrepila za 0,2 odstotka, v EU pa za 0,4 odstotka. Izvoz se je v območju evra povečal za en odstotek, v EU pa za 0,6 odstotka. Uvoz se je medtem povečal za 0,5 oz. 0,4 odstotka. Na letni ravni se je gospodarska rast v območju držav s skupno evropsko valuto in v celotni sedemindvajseterici po sezonsko prilagojenih podatkih okrepila za 1,6 oz. za 1,7 odstotka. V letošnjem drugem četrtletju je v primerjavi z enakim obdobjem lani največjo rast BDP zabeležila Estonija (+8,4 odstotka), najbolj pa se je skrčilo gospodarstvo Portugalske (-0,9 odstotka). Slovenija je v letni primerjavi zabeležila dvoodstotno gospodarsko rast. ZDA so na mesečni ravni med aprilom in junijem zabeležile 0,2-odstotno rast BDP, japonsko gospodarstvo pa se je v obravnavanem obdobju skrčilo za 0,3 odstotka. Na letni ravni se je ameriški BDP v drugem trimesečju okrepil za 1,5 odstotka, japonski pa je izgubil 0,9 odstotka.
|
positive
|
3,623
|
Ljubljana - Na čelu Hotelov Otočec, poslovne enote Krkinega hčerinskega podjetja Terme Krka, je v zadnjega pol leta prišlo že do druge spremembe. Dosedanjega direktorja Tadeja Kapšo je namreč zamenjal Gorazd Šoster, ki sicer vodi poslovne enoto Terme Šmarješke toplice. Pred Kapšo je Hotele Otočec vodila Sintija Vrstovšek, ki je bila po neuradnih podatkih zaradi slabih rezultatov prisiljena zapustiti direktorsko mesto. Šoster naj bi se omenjal tudi kot novi direktor Term Krka, ki že tri leta zapored poslujejo z izgubo. Po neuradnih podatkih namreč predsednik uprave Krke Jože Colarič ni zadovoljen z generalnim direktorjem Term Krka Jožetom Berusom, zato naj bi mu že odvzel določena pooblastila. V Krki pravijo, da, tako kot na ostalih področjih v okviru skupine Krka, prihaja tudi v Termah Krka do kadrovskih zamenjav (tudi zaradi odhoda posameznikov), "s katerimi želimo v čim večji meri izkoristiti strokovne in vodstvene potenciale posameznikov in na ključna mesta kadrovati motivirane in usposobljene posameznike." Na vprašanje, ali bo Šoster zamenjal Berusa, v Krki niso odgovorili. Pojasnili pa so, da bodo poslovno enoto na Otočcu tako zaradi širitve njihove obstoječe ponudbe kot tudi zaradi stroškovne racionalizacije v prihodnje organizacijsko in kadrovsko v večji meri povezovali z enoto Šmarješke Toplice. Pred leti so Terme Krka že prejele evropska sredstva za gradnjo projekta Terme Otočec 2000. Čeprav so nastali precejšnji stroški, da bi termalno vodo po cevovodu prepeljali do Otočca iz Šmarjeških Toplic, projekt ni bil izveden do konca, prejeta evropska sredstva pa je Krka vrnila. Na vprašanje, zakaj projekt Terme Otočec 2000 ni bil zaključen, v Krki niso odgovorili. Poleg Hotelov Otočec in Term Šmarješke toplice Terme Krka združujejo še poslovne enote Terme Dolenjske toplice, Talaso Strunjan in Hotel Krka. V lanskem letu so Terme Krka ustvarile 31,3 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo sedem odstotkov manj kot leta 2009 in 11 odstotkov manj od načrtov. Podjetje je lani pridelalo 2,86 milijona evrov izgube iz poslovanja, medtem ko je bil v letu 2009 ustvarjen dobiček iz poslovanja v višini 982.000 evrov (po načrtu bi moralo podjetje lani doseči 269.000 evrov dobička iz poslovanja). Čeprav so načrtovali, da bodo pridelali dobra dva milijona evrov izgube, je ta lani znašala 4,6 milijona evrov. To je bilo za 248 odstotkov oziroma za 3,3 milijona evrov več od načrtov. V Krki razlagajo, da je na lansko poslovanje hčerinskega podjetja Terme Krka v precejšnji meri vplival nekajmesečni izpad poslovanja hotela v Strunjanu, ki je bil zaprt zaradi obsežnih obnovitvenih del. Po drugi strani pa so v prvem polletju letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležili ugodne prodajne trende. Tako so prodali za približno 17 milijonov evrov storitev. To je bilo za več kot 21 odstotkov več kot v prvih šestih mesecih lanskega leta. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
3,624
|
Ljubljana - HSE, Gen Energija in Savske elektrarne Ljubljana so podpisali dogovor o sodelovanju pri projektu izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi. Po mnenju podpisnikov dogovora je vlaganje v vodni potencial na reki Savi bistvenega pomena za slovensko energetiko in državo kot celoto, so sporočili iz HSE in Gen Energije. Kot so dodali, je slovenska energetska politika vse bolj usmerjena v pridobivanje električne energije iz vode kot strateško pomembnega obnovljivega vira. "Z vidika neizkoriščenega vodnega potenciala Save je odločitev o izgradnji verige hidroelektrarn na tej reki gotovo smiselna," so poudarili. Po mnenju podpisnikov dogovora bodo hidroelektrarne na srednji Savi v veliki meri prispevale tudi k izpolnitvi zahtev evropske direktive o obnovljivih virih energije, hkrati pa omogočile tudi večjo fleksibilnost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. "In končno, z začetkom izgradnje hidroelektrarne na srednji Savi se bo pospešila tudi gospodarska aktivnost v Sloveniji, saj bodo imela pri njem možnost sodelovati številna domača podjetja," so izpostavili. Delež Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) v projektu je 60-odstoten, Gen Energije 10-odstoten in Savskih elektrarn Ljubljana 30-odstoten. Cilji projekta so čim prejšnji začetek, izgradnja in upravljanje hidroelektrarn na srednji Savi. "Verjamem, da bomo s skupnimi močmi projekt izgradnje hidroelektrarn na srednji Savi ne le pospešili, temveč učinkovito pripeljali do konca. Slovenija ga namreč potrebuje in skrajni čas je, da se začno stvari premikati tudi na tem delu reke Save, ki je bil doslej neizkoriščen," je poudaril generalni direktor HSE Matjaž Janežič. Po mnenju direktorja Gen Energije Martina Novšaka, ki se zaveda naraščajočega pomena obnovljivih virov energije za Slovenijo, pa bo "sklenjeno partnerstvo pospešilo izgradnjo hidroelektrarn na srednji Savi in tako tudi zastavljene cilje na tem področju". Osnove prihodnjega sodelovanja so partnerji pri tem projektu danes na delovnem sestanku predstavili ministru za okolje in prostor Roku Žarniću. "Načrtovana gradnja hidroelektrarn na srednji Savi ima v treh energetskih podjetjih, ki so k njej pristopila, trdne temelje in potencial za čim hitrejšo in zanesljivo izvedbo," pa je ocenil minister.
|
positive
|
3,625
|
Ljubljana - Na vprašanje, ali je direktor Hranilno-kreditne službe Sicura (HKS Sicura) Andrej Sever zagrešil pet kaznivih dejanj, torej povzročitev dveh stečajev z nevestnim gospodarjenjem, preslepitev pri poslovanju z vrednostnimi papirji, oškodovanje upnikov in zlorabo položaja, sodišče očitno nikoli ne bo dokončno odgovorilo. Primer, ki se nanaša na dogajanje v letih 2001 in 2002, bo namreč zastaral decembra prihodnje leto, do takrat pa sojenje proti Severju skoraj zagotovo ne more biti pravnomočno zaključeno. Torej bo še ena velika afera ostala brez sodnega epiloga. Sever naj bi kot direktor HKS Sicura leta 2001 prek povezane družbe Julijana trgovina odobril družbi Perne Julijana črpanje nenamenskega kredita v višini dveh milijard tolarjev oziroma 8,3 milijona evrov. Sicura je tudi že prej z denarjem njenih komitentov vlagala v prezadolženo Julijano, naložbe pa so bile tako zgrešene, da je to pripeljalo do njenega stečaja. 427 upnikov Sicure, predvsem deponentov depozitnih denarnih vlog, je bilo s tem oškodovanih za 4,2 milijona evrov, piše v obtožnici. Sever naj bi poleg tega 106 upnikov HKS Sicure, hčerinske družbe Zadruge S., zavedel, da so kupili obveznice Zadruge S. (ki jo je tudi vodil Sever) ali pa privolili v konverzijo depozitnih vlog v HKS Sicura v obveznice Zadruge S. Prepričeval jih je, da bo Zadruga S vloženi denar povrnila z obrestmi vred, čeprav je po mnenju tožilstva že vnaprej vedel, da se to ne bo zgodilo. Zadruga S namreč ni opravljala pridobitvene dejavnosti in zaradi zgrešenega posla z Julijano ni imela premoženja. S prevzemanjem nesorazmernih obveznosti, sklepanjem pogodb z osebami, za katere je vedel, da nimajo denarja, in z opuščanjem pravočasnih uveljavitev terjatev je na koncu Sever povzročil še stečaj Zadruge S. Upniki so bili oškodovani za nekaj manj kot 9,1 milijona evrov. Tožilstvo Severju tudi očita, da je nekatere upnike spravil v ugodnejši položaj kot druge. Prek družbe Finder jim je bojda izplačal 187.429 evrov, zaradi česar se je na škodo drugih upnikov zmanjšala stečajna masa. Zlorabil pa naj bi tudi svoj položaj, ko je leta 2002 svojim podrejenim odredil, naj vplačila občanov, šlo je za 10.200 evrov, zadržijo v Sicuri. Obtožnica, pod katero se je podpisal tožilec Jože Kozina, je bila vložena šele leta 2008, da je postala pravnomočna, pa so morali počakati še do konca lanskega leta. Predsednica senata, okrožna sodnica Andreja Sedej Grčar, je prvo glavno obravnavo sicer razpisala hitro, že marca letos, a se takrat ni zgodilo nič. Sever, ki je medtem razglasil osebni stečaj, je nekaj dni pred tem prek brezplačne pravne pomoči dobil novega odvetnika Matjaža Kušarja, in ker ta še ni imel časa za preučitev spisa, sojenje niso mogli začeti. Na drugi obravnavi je obtoženi povedal, da se bo glede stečajev (ki po vseh teh letih tudi še nista pravnomočno zaključena) zagovarjal šele, ko bo lahko pregledal vso dokumentacijo. S tem se je ukvarjal čez poletje, a je včeraj razložil, da mu niso bile dostopne vse listine. Zdaj so se dogovorili, da ga bodo vsi dokumenti, ki se nanašajo na stečaj Zadruge S, v kratkem čakali v kazenski pisarni sodišča, glede tistih, ki se nanašajo na stečaj Sicure, pa se bo moral odpraviti v Novo mesto. Ker jih je za cel tovornjak, prevažanje na sodišče ne bi bilo smiselno, saj zanje niti nimajo primernega prostora. Sodnica je sicer zdaj razpisala po dve glavni obravnavi na mesec, a sojenju ni videti konca, zlasti ob dejstvu, da je bilo že v obtožnici predlagano zaslišanje kar 106 prič. mojca.furlan@dnevnik.si
|
negative
|
3,626
|
Maribor - Mariborsko sodišče je danes na predlog uprave družbe začelo stečajni postopek v podjetju Karoserije in s tem vendarle zaključilo agonijo okoli 50 preostalih zaposlenih, ki so s stavko že skoraj tri mesece zaman zahtevali poplačilo zaostalih plač in drugih obveznosti. S tem je izpolnjena tudi zahteva delavcev, ki so sami želeli stečaj. Okrožno sodišče v Mariboru je tako danes za stečajnega upravitelja imenovalo Simona Prelogarja, upnike pa pozvalo, da v treh mesecih oziroma najpozneje do 9. decembra letos prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku. V družbi Karoserije, ki se je ukvarjala z avtomobilsko industrijo, so delavci s presledki stavkali vse od 24. maja. Število zaposlenih se je medtem s prvotnih 100 že razpolovilo, saj je lastnik podjetja nekatere med njimi prepričal, da so se prezaposlili v vzporedno podjetje Karoserist in tam nadaljevali proizvodnjo. Delavcem podjetje po navedbah sindikalnih predstavnikov dolguje plače za junij, julij in avgust, regrese za letni dopust in prispevke za zadnja tri leta ter jubilejne nagrade. Kot je za STA danes povedal prvi sindikalist v podjetju Dušan Mlakar, je stečaj za delavce na nek način olajšanje, saj se bodo zdaj končno lahko prijavili na borzi in prišli vsaj do nekaj denarja. Kljub temu pa upajo, da se bodo čim prej lahko sestali s stečajnim upraviteljem, da z njim dorečejo nadaljnje postopke. Ob tem jih zanima tudi, kaj bo s Karoseristom, ki obratuje na strojih v lasti Karoserij in bi ti tako morali pasti v stečajno maso.
|
negative
|
3,627
|
Rogaška Slatina - Stečajna upraviteljica Steklarske nove Irena Lesjak je za 19. september razpisala javno dražbo, na kateri bo skušala prodati dve parceli in stanovanje v Rogaški Slatini. Skupna izklicna cena omenjenega premoženja znaša nekaj več kot 25.000 evrov, je razvidno iz objave družbe prek spletnih straneh Ajpesa. Lesjakova je povedala, da po razrešitvi prejšnjega stečajnega upravitelja Steklarske nove Štefana Role, ki je bil julija razrešen zaradi storitve kaznivega dejanja z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, stečajni postopek poteka normalno. Stečajna upraviteljica tako čaka na razrešitev pravd, ki na celjskem okrožnem sodišču tečejo zaradi ugovorov na sklepe o prodaji stečajnega premoženja, ureja pa tudi zemljiškoknjižne razmere. Lesjakova že ima dogovorjene tudi sestanke z ljudmi, ki so v pravdnem postopku, kot so lastnik družbe GSA Joc Pečečnik in predstavniki Geoplina. Prav tako preverja vse Roline sklepe in predloge o prodaji premoženja, čeprav meni, da njena naloga ni ocenjevati korektnost sklepov nekdanjega stečajnega upravitelja. "Če bom v njegovih sklepih ugotovila kakršne koli nepravilnosti, pa bom ukrepala," je še dejala Lesjakova. Stečajni postopek Steklarske nove je sicer z letošnjega junija podaljšan do maja 2012, ker prodaja nepremičnin in opreme družbe zaradi pritožbe enega izmed upnikov ne poteka po načrtu. Med stečajnim postopkom Steklarske nove je bilo doslej vloženih 26 izvršb za 58.627 evrov, izdanih pa je bilo 21 pravnomočnih sklepov o izvršbi. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je bilo preizkušeno 363 terjatev v skupni vrednosti 9,7 milijona evrov. Nekdanji stečajni upravitelj je priznal prednostne terjatve v vrednosti dobre tri milijone evrov, prereka pa se prednostno poplačilo za terjatev v znesku 6702 evra. Prav tako so priznane navadne terjatve v vrednosti 2,9 milijona evrov, prereka pa se terjatev v višini 48.169 evrov. Priznana je tudi terjatev, zavarovana z ločitveno pravico, v znesku 3,5 milijona evrov, ločitvena pravica v višini 374.946 evrov pa je prerekana. Priznana je še terjatev, zavarovana z izločitveno pravico, ki znaša 163.770 evrov, prereka pa se izločitvena pravica za terjatve v višini 161.630 evrov.
|
neutral
|
3,628
|
Atene - Grški finančni minister Evangelos Venizelos je danes napovedal uvedbo novega davka na nepremičnine, s katerim bodo poskušali zmanjšati javnofinančni primanjkljaj. Prihranek v višini okoli dve milijardi evrov je pogoj za nadaljnjo pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pri reševanju močno zadolžene Grčije. "Da bi izpolnili svoje obveznosti, nam manjka okoli dve milijarde evrov, ki jih je treba pokriti. In edini učinkoviti ukrep za to je poseben davek na nepremičnine," je po današnjem izrednem zasedanju vlade po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedal Venizelos. Novi davek naj bi bil sprva v veljavi dve leti, po njem pa bodo morali Grki za kvadratni meter stanovanjske površine plačati od 50 centov davka v revnejših predelih do deset evrov v bogatejših predelih. V povprečju naj bi to znašalo okoli štiri evre na kvadratni meter. Po ocenah grških medijev je novi davek moč zelo hitro uvesti, saj že imajo zbrane podatke o lastnikih in površinah stanovanj in hiš, navaja nemška tiskovna agencija dpa. Venizelos je danes napovedal tudi, da bo vsak izvoljeni predstavnik oblasti, od predsednika države do županov, letos ostal brez ene mesečne plače. Predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF so na začetku tega meseca prekinili revizijo stanja grških javnih financ, ki je potrebna za izplačalo naslednje tranše posojila. Za prekinitev se je trojka odločila, da bi grški vladi omogočila dokončanje tehničnega dela, ki je med drugim povezano s proračunom za leto 2012 in strukturnimi reformami za spodbujanje rasti. Ob tem pa so njeni predstavniki izpostavili, da mora Grčija ukrepe izvajati hitreje. Trojka naj bi z delom nadaljevala kmalu, osem milijard evrov "težak" obrok posojila pa bo Grčiji odobrila le, če bo ta dokazala, da sledi obljubljenim fiskalnim ciljem. V prvih šestih mesecih letošnjega leta so Atene pridelale 14,69 milijarde evrov javnofinančnega primanjkljaja. Dogovor z EU in IMF, dosežen maja lani, določa, da javnofinančni primanjkljaj v celotnem letošnjem letu ne sme preseči 18,68 milijarde evrov oz. 7,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Vlada premiera Georgea Papandreuja je, da bi dobila mednarodno denarno pomoč, letos sprejela ostre varčevalne ukrepe, ki med drugim predvidevajo znižanje pokojnin in plač ter zvišanje davkov in starostne meje za upokojitev. V javnosti so ti ukrepi naleteli na neodobravanje, kar se je pokazalo tudi na sobotnih nasilnih protestih v drugem največjem grškem mestu Solunu. Grčija se je za prvo posojilo z EU in IMF v višini 110 milijard evrov dogovorila maja lani, zdaj pa se Grčiji obeta še drugi reševalni paket, vreden 109 milijard evrov.
|
neutral
|
3,629
|
Ljubljana - Trgovanje na Ljubljanski borzi se je danes končalo z globokim padcem indeksa najpomembnejših podjetij SBI TOP, znižal se je za 1,95 odstotka oziroma 12,75 točke na 642,62 točke. V indeksu so se pocenile vse delnice, med njimi najbolj Krkine, s katerimi je bilo opravljenega tudi največ prometa. Borzni posredniki so opravili za 576.490 evrov prometa. Največ zanimanja so pokazali za delnice Krke, s katerimi so opravili za 370.960 evrov prometa. Njihov zaključni tečaj se je znižal za 3,51 odstotka na 55 evrov. Delnicam novomeškega farmacevta so po padcu sledile delnice Nove Kreditne banke Maribor, ki so se ob prometu 2060 evrov pocenile za 1,89 odstotka na 5,20 evra. Na Varšavski borzi za delnice druge največje slovenske banke danes še niso pokazali zanimanja. Delnicam Krke in NKBM sledijo delnice Mercatorja (28.250 evrov, -1,15 odstotka na 154,20 evra), Petrola (23.990 evrov, -1,08 odstotka na 165,20 evra), Telekoma Slovenije (14.180 evrov, -1,05 odstotka na 66 evrov) in Gorenja (23.560 evrov, -0,89 odstotka na 6,69 evra). Po preostalih delnicah v prvi kotaciji - delnicah Luke Koper in Intereurope - vlagatelji danes niso povpraševali. V standardni kotaciji so se pocenile delnice Aerodroma Ljubljana (200 evrov, -7,14 odstotka na 13 evrov), Zavarovalnice Triglav (390 evrov, -2,19 odstotka na 13,20 evra) in Pozavarovalnice Sava (3370 evrov, -0,02 odstotka na 6,10 evra). Malenkost so se podražile delnice Save (3220 evrov, +0,03 odstotka na 31 evrov). OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Družba Triglav Naložbe je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila sklic skupščine, ki bo 20. septembra. Na njej bodo imenovali revizorja za letošnje leto. Mlinotest je sporočil, da je od Okrožnega sodišča v Novi Gorici pretekli teden dobil izpodbojno tožbo delničarja Žito zoper sklep skupščine o delitvi dobička.
|
negative
|
3,630
|
Zavarovalnica Adriatic Slovenica je v prvem polletju obračunala za 136,3 milijona evrov bruto zavarovalne premije, kar je dva odstotka več kot v enakem obdobju lani, in izplačala za 95,1 milijona evrov bruto škod. Čisti dobiček je znašal 17,6 milijona evrov.Rimske terme v dokapitalizacijo Delničarji Rimskih term so na skupščini, na kateri je bilo navzočega 95 odstotkov kapitala, sklenili, da družbo dokapitalizirajo v višini 2,5 milijona evrov. S tem denarjem so družbi Rimske terme, ki je prve goste sprejela v letošnjem marcu, zagotovili likvidnost v prvih letih poslovanja.Žito v izpodbojno tožbo proti Mlinotestu Skupščina Mlinotesta je pred slabimi tremi meseci odločila, da bilančni dobiček v višini 940.000 evrov ostane nerazporejen. Žito se z odločitvijo ne strinja, zato bo iskal pravico na sodišču.Gostilna Slovenija za dvig prepoznavnosti gostinstva Predstavniki sekcije gostincev pri Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju predstavili delavnico o pridobitvi pravice do uporabe blagovne znamke Gostilna Slovenija. Z blagovno znamko želijo dvigniti prepoznavnost slovenske kulinarike na višjo raven.Željan ostaja direktor Fužinarja Ajdovsko podjetje Fužinar ima še naprej istega direktorja. To je Jože Željan, ki je hkrati tudi lastnik podjetja.Slovenski Hofer z novim direktorjem Vodenje slovenskega podjetja Hofer trgovina s septembrom prevzema Michael Kronegger. Njegov predhodnik Helmut Schodl namreč odhaja v pokoj.Radeče Papir z novim direktorjem Janez Pelhan je v začetku meseca postal direktor podjetja Radeče Papir. Na tem mestu je zamenjal Andra Ocvirka.Podjetniški sklad podprl več kot 480 podjetij Slovenski podjetniški sklad je letos odobril 482 projektov, največ z garancijami za zavarovanje bančnih kreditov, katerim se s subvencijo zmanjšuje tudi obrestna mera. Sklad je tako do konca avgusta podprl 482 malih in srednje velikih podjetij s slabimi 70 milijoni evrov ugodnih finančnih sredstev.Aha v prvi polovici bolje kot lani Aha Skupina je lani ustvarila 64,95 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, leto prej pa 42,32 milijona evrov. Čisti dobiček je znižala z 2,44 milijona v letu 2009 na 543.360 evrov v letu 2010. V prvem polletju letos je skupina ustvarila 36 milijonov evrov prihodkov.Pripravila Jan Bratanič in STA
|
positive
|
3,631
|
Atene - Grška vlada na današnji seji razpravlja, kako uvesti nov krog varčevalnih ukrepov, s katerimi bi si ta prezadolžena članica območja evra zagotovila nadaljevanje izplačevanja mednarodne finančne pomoči in se tako izognila bankrotu. V državi odmeva tudi predlagani novi davek na nepremičnine ter kadrovske spremembe v statističnem uradu. Člani grške vlade na seji razpravljajo o prestrukturiranju javne televizije, združevanju državnih ustanov in zaostritvi disciplinskega kodeksa v javnem sektorju. V znak protesta so zaposleni v javni radioteleviziji za štiri ure prenehali z delom in demonstrirali pred parlamentom. V Grčiji ob vsem tem odmeva tudi napovedani dodatni davek na nepremičnine v višini od štiri do 20 evrov za vsak kvadratni meter, katerega pa naj bi bile oproščene cerkve in drugi sakralni objekti. Če lastniki davka ne bodo plačali, bodo kaznovani z izklopom električne energije. Grčija je sicer v drugem četrtletju letos beležila 16,3-odstotno stopnjo brezposelnosti, medtem ko je ta v enakem obdobju lani znašala le 11,8 odstotka, je razvidno iz danes objavljenih podatkov grške statistične agencije Elstat. Pri tej agenciji gre za neodvisen organ, ki so ga ustanovili lani, potem ko so odkrili dolgotrajno pošiljanje napačnih podatkov. Prav ta ustanova pa je danes doživela nepričakovan odstop dveh članov upravnega odbora. Vlada je že dejala, da bo zamenjala večino članov upravnega odbora, ker naj bi prihajalo do težav v osebnih odnosih med sedanjimi člani. Do seje vlade na to temo sicer prihaja dan po tistem, ko sta francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel po telekonferenci z grškim premierjem Georgeom Papandreujem izrazila prepričanje, da je prihodnost Grčije v območju evra, poročajo tuje tiskovne agencije. Papandreu je ob tem potrdil svojo absolutno odločenost, da bodo izvedli vse potrebne ukrepe, s katerimi bi izpolnili dane zaveze. Te navedbe so bile namenjene predvsem umiritvi bojazni, da bi bila Grčija s svojimi dolžniškimi težavami lahko prisiljena k izstopu iz območja evra. Čeprav nekoliko manjša, zaskrbljenost glede usode Grčije in razvoja dogodkov v območju evra ostaja.
|
negative
|
3,632
|
Ljubljana - Član Petrolove uprave Roman Dobnikar je na današnji seji nadzornega sveta zaradi osebnih razlogov nadzornemu svetu ponudil svoj odstop. Nadzorniki so po razpravi ponujeni odstop sprejeli, njegovo mesto bo prevzel predsednik uprave Tomaž Berločnik. Dobnikar bo ostal v družbi in bo deloval na področjih prodaje in marketinga. "Standarde in znanje z izjemno učinkovitega in zrelega trga Slovenije je potrebno pospešeno prenašati na ostale trge v širši regiji. Trgi jugovzhodne Evrope so za Petrol izrednega pomena, zato bom veliko energije vložil v njihov razvoj, saj bodo ti trgi v prihodnosti zagotovo prinašali še pomembnejši del prihodkov v skupini Petrol," je povedal po odstopu. "Spoštujem odločitev Dobnikarja in sem hkrati zadovoljen, da še naprej ostaja v Petrolu. Utrjevanje položaja Petrola v vse bolj zahtevnem mednarodnem in domačem konkurenčnem poslovnem okolju je ena naših najpomembnejših nalog. S pospešenim prenosom odličnih poslovnih modelov in dobrih praks bomo še uspešneje uresničevali strategije na mednarodnih trgih," pa je dodal Berločnik.
|
neutral
|
3,633
|
Ljubljana - Evropska komisija se v svojem vmesnem poročilu o gospodarskih gibanjih EU priključuje vrsti institucij, ki ugotavljajo, da je moment ekonomskega okrevanja praktično izgubljen, še v prvem četrtletju svetla napovedana prihodnost pa vse bolj oddaljena. Ravno zaradi spodbudnih ekonomskih kazalnikov v prvem letošnjem četrtletju ostaja napoved rasti BDP za območje evra pri 1,6 odstotka nespremenjena, medtem ko bo rast vse EU še za 0,1 odstotne točke višja. Ob tem je treba poudariti, da povprečje zvišuje predvsem Nemčija, ki je največje gospodarstvo Evrope, saj se bo njen BDP letos po napovedih okrepil za 2,9 odstotka (pomladanska napoved 2,6 odstotka). Tudi zato skrbi dejstvo, da so bili obeti za gospodarsko rast v drugi polovici letošnjega leta v primerjavi s pomladansko napovedjo zaokroženi močno navzdol, in sicer kar za pol odstotne točke. V tretjem četrtletju tako v območju evra pričakujemo 0,2-odstotno rast BDP, medtem ko naj bi zadnji trije meseci prinesli še dodatno upočasnjevanje (0,1 odstotka). Napoved gospodarske rasti vse sedemindvajseterice je le za odtenek boljša, vso drugo polovico leta bo namreč prevedrila z 0,2-odstotno rastjo BDP. "Dolžniška kriza se je precej poslabšala, strah finančnih trgov pa bo še dodatno upočasnil rast realnega sektorja," je kot glavne razloge za bolj pesimistično napoved opredelil Olli Rehn, komisar za ekonomske in denarne zadeve. "Za povrnitev gospodarske rasti v ustaljene tirnice je ključno zagotavljanje finančne stabilnosti," je poudaril Rehn in opozoril, da je nujno treba nadaljevati fiskalno konsolidacijo in ukrepe, ki bodo zagotovili dolgoročno vzdržnost proračunov. Težave dolžniške narave pa vplivajo tudi na oceno tveganja, po kateri so obeti za rast negotovi, ravnovesje tveganj pa negativno. To je delno povezano tudi z upočasnjevanjem globalne gospodarske rasti, ki naj bi bila letos štiriodstotna, torej pol odstotne točke nižja od prvotnih predvidevanj. Eno redkih pozitivnih točk poročila je komisija podala ob oceni inflacije, ki bo nekoliko nižja od prvih prizadevanj. Evropska centralna banka (ECB), ki že trinajst let skrbno omogoča stabilnost cen, se tudi tokrat ni izneverila, saj bodo cene življenjskih potrebščin v območju evra letos višje za 2,5 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj, kot se je predvidevalo spomladi. jan.bratanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,634
|
Berlin - Nemška vlada bi lahko zvišala svojo uradno napoved za gospodarsko rast v letošnjem letu, potem ko je nemška kanclerka Angela Merkel danes nakazala, da bi največje evropsko gospodarstvo letos lahko raslo hitreje od pričakovanj. Po besedah Merklove bi lahko bila rast bližje trem odstotkom, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Rast v tem letu bi morala biti bližje trem odstotkom kot 2,5 odstotka," je kanclerka povedala v Berlinu, in to kljub naraščajoči zaskrbljenosti, da se Nemčiji, ki je močno odvisna od izvoza, obeta občutna upočasnitev. Izjave Merklove bi po poročanju agencije AFP lahko pomenile, da bo vlada, ki zaenkrat uradno pričakuje 2,6-odstotno rast, morda zvišala svojo uradno napoved za leto 2011, ko bo ta objavljena konec oktobra. Pravzaprav so bili tako ekonomisti kot poslovna javnost celotno poletje bolj optimistični in napovedovali, da bi rast dejansko lahko bila triodstotna ali celo višja. Vendar pa nekateri analitiki opozarjajo, da bi lahko še vedno trajajoče dolžniške težave v območju evra kmalu ohladile takšen optimizem. Pa tudi rast samega nemškega gospodarstva v drugem četrtletju, ko je znašala le 0,1 odstotka, ni uspela izpolniti pričakovanj.
|
neutral
|
3,635
|
Ljubljana - Večmesečnih ugibanj o tem, ali bo moral Marjan Vengust zapustiti prvi stolček CM Celja, je dokončno konec. Eden redkih za zdaj še preživelih večjih domačih gradbincev je namreč v petkovem uradnem listu objavil sklic skupščine, na kateri bodo delničarji odločali o predčasnem odpoklicu vseh članov upravnega odbora družbe (poleg Vengusta še Vide Oberžan in Lene Korber). Sklic je zahteval eden od dveh največjih delničarjev CM Celja, podjetje Cegrad, ki skupaj s povezanim podjetjem Derma obvladuje okrog 58 odstotkov delnic, še dodatnih šest odstotkov delnic pa ima v lasti Etol, ki ima s Cegradom in Dermo od julija 2008 sklenjen sporazum o skupnem upravljanju CM Celja. Cegrad za nove člane upravnega odbora CM Celje predlaga zastopnika Derme in izvršnega direktorja v CM Celje Petra Šepetavca, direktorja Cegrada in prokurista CM Celje Zdravka Zvera in Vojka Stermeckega, drugega od skupno štirih izvršnih direktorjev celjskega gradbinca. Skupščina bo 18. oktobra. Po naših informacijah so v ozadju menjav nesoglasja pri pogledih na nadaljnji razvoj in poslovanje družbe med nekaterimi vodilnimi menedžerji v CM Celje. Da bo moral Vengust zapustiti položaj, je bilo iz virov blizu družbe mogoče slišati že pred meseci, a naj bi se zapletlo pri načinu in datumu njegovega odhoda. Skupina CM Celje je sicer lani ustvarila dobrih 91 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je skoraj 10 milijonov evrov manj kot leta 2009 in le slaba dva milijona evrov več od vsote njenih kratkoročnih finančnih in poslovnih obveznosti. Obenem ima družba, ki je imela zadnji dan lanskega leta dobrih 19 milijonov evrov kapitala, v bilancah za več kot 44 milijonov evrov zalog in za skoraj 33 milijonov evrov poslovnih terjatev do kupcev. primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
3,636
|
Ljubljana - Direktor Umarja Boštjan Vasle v srednjeročnem obdobju ne pričakuje izboljšanja razmer na trgu dela. "V treh letih ne pričakujem izboljšanja. Brezposelnost bo ostala na zdajšnji ravni okoli 110.000 ljudi," je dejal za današnje Finance, ob tem pa opozoril na verjetnost, da bo letošnja gospodarska rast celo nekoliko manjša od napovedi. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je napoved o nižji, 1,5-odstotni letošnji gospodarski rasti, po Vasletovih besedah pravočasno, v začetku septembra, posredoval ministrstvu za finance. Če je bila napoved vključena v rebalans letošnjega proračuna, je tako treba vprašati ministrstvo, poudarja Vasle, ki glede rebalansa meni, da ta delno odgovarja na spremenjene makroekonomske okoliščine, dražje zadolževanje, a bi po njegovem prepričanju moral biti poseg v proračunske odhodke večji. Največ pozornosti trenutno terja fiskalni položaj Slovenije. Vsi parametri javnih financ so se zadnja leta močno poslabšali, delno zaradi krize, v ozadju vsega pa je po Vasletovih besedah tudi veliko sistemskih neskladij, "ki jih nismo odpravili in so v zadnjih letih položaj še dodatno poslabšali". "Težave so se nakopičile in rešitve so zelo kompleksne, predvsem pa bi učinkovale šele čez nekaj let. Žal bodo ukrepi boleči in dolgotrajni," poudarja Vasle. Po Vasletovih besedah bi bilo treba urediti dve področji: konkurenčnost in sistem socialnega varstva. Znotraj tega gre za sklop zadev, treba je urediti davčni sistem, se administrativno razbremeniti, da uredimo visokošolski sistem. Na ukrep racionalizacije javnega sektorja je, tako Vasle, treba gledati v širšim kontekstu. Če bi bil to edini ukrep, na drugih področjih pa bi se nadaljevala dozdajšnja praksa, potem ni primeren. Če pa bi se vlada odločila za bolj korenit poseg v javne finance, potem pa ja. V tem primeru bi Vasle tudi podprl znižanje plač v javnem sektorju. Vasle opozarja, da obstaja velika dispariteta med javnim in zasebnim sektorjem, večina brezposelnih je prišla iz zasebnega sektorja. V javnem pa se število zaposlenih kljub vladnim ukrepom še povečuje. "In to ni najbolj primerno v tem času. Tak sistem je nepravičen," poudarja. Vasle podpira dejavnosti Evropske centralne banke in Evropske komisije za ohranitev evra, saj ta v tem trenutku nima resne alternative. Signali, ki prihajajo s trgov, vse bolj nakazujejo na možnost bankrota Grčije, a je za evro po Vasletovem prepričanju bolj nevarno stanje v Italiji in Španiji, ki sta večji državi. Grčija je namreč obvladljiva, meni. Vasle se je dotaknil tudi privatizacije, ki je po njegovem potrebna predvsem, da bi se izognili finančnim injekcijam iz proračuna za vzdrževanje teh sistemov. Privatizacijo potrebujemo, da bi denimo bančni sistem postal bolj učinkovit. Vasle nanjo čaka že 20 let, a, kot pravi, nikoli ni pravi trenutek, vmes pa nastaja škoda.
|
negative
|
3,637
|
Lizbona - Portugalska je danes s prodajo trimesečnih in šestmesečnih zakladnih menic na trgih zbrala 1,25 milijarde evrov. Večji del, milijardo evrov, je država zbrala s prodajo trimesečnih zakladnih menic, katerih zahtevana donosnost je nekoliko nižja kot na podobni dražbi v začetku meseca. Povprečna obrestna mera za trimesečne državne dolžniške papirje je tako znašala 4,931 odstotka, potem ko je bila na zadnji primerljivi avkciji 7. septembra pri 4,959 odstotka, poročajo tuje tiskovne agencije. Donosnost za šestmesečne zakladne menice, s katerimi je Portugalska zbrala 250 milijonov evrov, je bila medtem višja, tokrat je bila obrestna mera 5,249 odstotka, potem ko je bila na avgustovski avkciji pri 4,989 odstotka. Portugalska se je letos znašla v zelo težkem finančnem položaju, iz katerega jo je rešilo 78 milijard evrov vredno posojilo EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). V zameno za finančno pomoč se je država zavezala k različnim varčevalnim ukrepom.Zahtevana donosnost na nove nemške obveznice pod dvema odstotkoma Nemčija je danes izdala za pet milijard evrov desetletnih državnih obveznic, pri čemer je povprečna zahtevana donosnost prvič po zelo dolgem času padla pod dva odstotka in je znašala le 1,8 odstotka, je sporočila nemška centralna banka. Banka znižanje obrestne mere pripisuje usmerjenosti vlagateljev v varne naložbe, kar je posledica njihove zaskrbljenosti zaradi stopnjevanja dolžniške krize v območju evra, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Glede na to, da je inflacija v največjem evropskem gospodarstvu na letni ravni pri 2,4 odstotka, bodo imeli vlagatelji, ki so kupili dolgoročne nemške dolžniške vrednostne papirje, pri teh svojih naložbah izgubo. Povpraševanje po obveznicah z ročnostjo deset let je bilo sicer zelo veliko in je s 6,34 milijarde evrov precej preseglo ponudbo, še piše AFP.
|
neutral
|
3,638
|
Gozd - Martuljek - Danes bo občina Kranjska Gora v Gozdu - Martuljku gostila letošnji tretji izbor regijske gazele. Nominirana podjetja so Lotrič, Protim Ržišnik Perc in Seaway Group. Drugi finalist izbora Gazela 2011 je minuli četrtek postalo podjetje XLAB, ki se je tako pridružilo dravsko-pomurski gazeli GMT, prvemu finalistu izbora Gazela 2011. Tudi za gazele gorenjske regije velja, da so v petletnem obdobju od leta 2005 do 2010 rasle nekoliko hitreje, kot velja za gazele predhodnega leta. Gorenjske gazele so prihodke iz prodaje povečale za 2,92-krat ali približno 200-odstotno. V primerjavi z drugimi petimi regijami je to najbolj zadržana rast med gazelami, a še vedno bistveno bolj dinamična, kot velja za regijo, gospodarstvo Gorenjske je v petih letih prihodke iz prodaje povečalo za manj kot 30 odstotkov. Sto gorenjskih gazel, katerih delež v skupnih prihodkih regije v letu 2010 znaša 9 odstotkov (v letu 2005 4 odstotke), je v petih letih prispevalo kar 1475 novoustvarjenih delovnih mest. Skoraj polovica (49) od stotih gazel v letu 2010 je presegla 35.152 evrov povprečne dodane vrednosti na zaposlenega v Sloveniji. Povprečna dodana vrednost gorenjskih gazel leta 2010 je znašala 52.680 evrov na zaposlenega.
|
positive
|
3,639
|
London - Raziskovalna družba Frontier Economics v poročilu ugotavlja, da pomanjkanje direktnih letalskih povezav s trgi v razvoju gospodarstvo Velike Britanije letno stane okoli 1,2 milijarde funtov (slabih 1,4 milijarde evrov) oportunitetnih stroškov, saj se trgovina seli h konkurenčnim državam z boljšimi povezavami. Poročilo je naročila britanska družba BAA, lastnik šestih velikih letališč, in sicer londonskih Heathrowa in Stansteda, škotskih Edinburgh, Glasgow in Aberdeen ter neapeljskega letališča. Frontier Economics v poročilu še navaja, da britanska podjetja z državami, s katerimi obstaja neposredna povezava, opravijo kar 20-krat več trgovanja kot s tistimi, kjer takšne povezave ni. Zaradi tega so zlasti velika mednarodna vozlišča, kot je Heathrow, za spodbujanje gospodarske rasti ključnega pomena in da bi bilo znatno povečanje števila letov v države v razvoju nedvomno smotrno. Za primerjavo, s pariškega letališča Charles de Gaulle in frankfurtskega letališča je že sedaj v tri največja kitajska mesta letno opravljenih kar 1000 letov več kot s Heathrowa. Tudi z ostalih velikih evropskih vozlišč obstaja 21 povezav z metropolami držav v razvoju, kot so Džakarta, Manila in Guangzhou, ki jih britanska letališča ne premorejo. Izvršni direktor BAA Colin Matthews je glede rezultatov poročila izjavil, da se središče svetovne gospodarske rasti vse bolj pomika proti državam v razvoju, s katerimi bi si morala Velika Britanija intenzivno prizadevati za vzpostavitev novih povezav. “Namesto tega pa se pomikamo proti prihodnosti otoka, izoliranega od pomembnih mednarodnih trgov,“ je še dejal Matthews.Britanska vlada revidira prometno politiko Britansko ministrstvo za promet je prejšnji mesec izjavilo, da bodo letališča v jugovzhodni Angliji, ki je eno izmed najpomembnejših evropskih letalskih vozlišč, do leta 2030 povsem zapolnila obstoječe kapacitete, nadaljnja rast po letu 2040 pa bo kljub morebitni širitvi mednarodnih letališč večinoma možna le s pomočjo regionalnih letališč. Sicer pa je koalicijska vlada pod vodstvom Davida Camerona v vsakem primeru blokirala gradnjo tretje letališke steze Heathrowa in se trenutno ukvarja z revizijo svoje prometne politike. Londonski župan Boris Johnson pa se je namesto za širitev Heathrowa že zavzel za izgradnjo novega letališča v izlivu reke Temze. Eno izmed možnih rešitev za razbremenitev obleganih letališč, ki so precej obremenjena tudi z domačimi leti, vlada vidi tudi v izgradnji in posodobitvi hitrega železniškega omrežja. A poznavalci menijo, da bi lahko takšna rešitev pomembneje vplivala na obstoječe stanje šele v roku 20 let.
|
neutral
|
3,640
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 606,02 točke, kar je 4,70 točke oz. 0,77 odstotka manj kot v sredo. V indeksu so se najbolj pocenile delnice Gorenja, ki so zdrsnile za slabih osem odstotkov. Borni posredniki so opravili za 800.080 evrov poslov. Delnice Gorenja so se pri 37.700 evrov prometa znižale za 7,81 odstotka na 5,90 evra. V indeksu so se pocenile tudi delnice Telekoma Slovenije (15.880 evrov), ki so padle za 1,58 odstotka na 61,51 evra, delnice Petrola so se znižale za 1,26 odstotka na 157 evrov. S slednjimi so borzni posredniki opravili za 44.300 evrov prometa. Krkine delnice so nižje za 1,17 odstotka in so zaključile pri 50,70 evra. Z njimi so borzni posredniki ustvarili največ prometa, in sicer za 363.120 evrov. Delnice NKBM so ostale na sredini zaključni vrednosti 4,70 evra, medtem ko so borzni posredniki z njimi opravili za 14.420 evrov prometa. Vlagatelji na Varšavski borzi doslej še niso pokazali zanimanja za delnice druge največje slovenske banke. V indeksu so pridobile edino delnice Mercatorja. Pri 17.860 evrov prometa so se zvišale za 1,33 odstotka na 152 evrov. V prvi kotaciji so pod gladino trgovali tudi z delnicami Intereurope, ki so se pocenile za 5,98 odstotka na 1,21 evra, delnice Luke Koper pa so zdrsnile za 3,46 odstotka na 9,52 evra. V standardni kotaciji so najpomembnejše delnice beležile strme padce. Delnice Zavarovalnice Triglav, s katerimi so borzni posredniki ustvarili za 44.110 evro prometa, so se znižale za 4,41 odstotka na 12,80 evra. Delnice Pozavarovalnice Sava (800 evrov) so se pocenile za 5,45 odstotka na 5,90 evra, delnice Save (1120 evrov) pa za 4,33 odstotka na 28,70 evra. Cenejše so tudi delnice Aerodroma Ljubljana (3680 evrov), ki so zdrsnile za 3,01 odstotka na 11,75 evra.
|
negative
|
3,641
|
Ljubljana - Vse kaže, da privatizacijski mogotec Igor Lah s ponudbo za prevzem Pivovarne Laško že od vsega začetka ni imel namena pridobiti pomembnejšega deleža laškega pivovarja. Prevzemna ponudba, v kateri KS Naložbe za delnice Pivovarne Laško ponujajo zgolj svoje obveznice, se izteče v petek, Lah pa je že zamudil rok, v katerem bi lahko svojo ponudbo popravil. Po naših informacijah naj bi v zadnjih mesecih v prevzem Pivovarne Laško sicer poskušal prepričati tudi nekatere večje tuje sklade tveganega kapitala, vendar pa ti zaradi politične nepodpore pri tem niso želeli sodelovati. Ponudbo KS Naložb so banke, poslovna javnost in analitiki označili za neresno, že po njeni objavi pa so večji lastniki v neformalnih pogovorih napovedali, da ponudbe ne bodo sprejeli. Čeprav se prevzemna ponudba izteče šele v petek, ni pričakovati niti, da bi jo sprejeli mali delničarji. Ti lahko namreč za delnico Pivovarne Laško na borzi iztržijo bistveno več, kot jim ponuja Lah (devet obveznic, katerih realna cena se ocenjuje na okoli pet evrov), pri tem pa bi kupnino dobili takoj, in ne šele čez deset let, ko bi zapadle obveznice KS Naložb. Glede na to, da je uprava KS Naložb včeraj sprejela sklep o izdaji obveznic, lahko sklepamo, da je njihovo prevzemno ponudbo sprejel najmanj eden od 7600 delničarjev Pivovarne Laško. Kot smo poročali že julija, so bankirji kmalu po objavi namere za prevzem začeli oblikovati konzorcij, v katerem so se zbrali lastniki z večinskim deležem Pivovarne Laško. Ker so banke Infondu Holdingu delnice Laškega pred dvema letoma zaplenile po ceni okoli 30 evrov za delnico, so doslej samo zaradi padca vrednosti delnice Pivovarne Laško izgubile že skoraj 100 milijonov evrov, od tega zgolj NLB okoli 40 milijonov evrov. Za primerjavo, včeraj je bila celotna Pivovarna Laško na borzi vredna le še dobrih 90 milijonov evrov.
|
neutral
|
3,642
|
Ljubljana - Zreški poslovnež Igor Jerot namerava trgovca z avtomobilskimi deli in motornimi kolesi Trgoavto Koper dokapitalizirati s kar 14 milijoni evrov svežih sredstev. Dokapitalizacijo je Jerot potrdil na ponedeljkovi skupščini, vse dokapitalizacijske delnice pa naj bi vplačala njegova družba Resevna. Podrobnosti za zdaj niso znane, saj nam Jerota včeraj ni uspelo priklicati na nobeni od njegovih družb, prav tako za zdaj ni znano, kako bo Resevna zbrala potrebna sredstva za dokapitalizacijo. Konec lanskega leta je imela namreč vsega štiri milijone evrov premoženja in le nekoliko manj kapitala, vsi njeni transakcijski računi pa so že od sredine februarja blokirani. Blokirane transakcijske račune ima tudi Koroška trgovina (trenutna polovična lastnica Trgoavta Koper), ki je posredno prav tako v večinski lasti Jerota. Še bolj zamegljeno je finančno stanje družbe Neo Leasing, osrednje družbe, prek katere Jerot obvladuje Koroško trgovino, Trgoavto in Resevno. Neo Leasing namreč že dve leti ni razkril svojih bilanc, po zadnjih podatkih iz konca leta 2008 pa je imela družba 1,6 milijona evrov kapitala in dva milijona evrov finančnih obveznosti. Jerot je na ponedeljkovi skupščini Trgoavta Koper razveljavil tudi lanskoletno odločitev, da za revizorja letnega poročila za leto 2010 imenujejo revizijsko družbo Renoma. Hkrati so sprejeli sklep, da bo letno poročilo revidirala revizijska družba SN Revizija, medtem ko so celoten bilančni dobiček družbe pustili nerazporejen. mp
|
neutral
|
3,643
|
Ljubljana - Uprava Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) se je v okviru rednih četrtletnih pogovorov danes sestala z vodstvom Darsa. Agencija v naslednjem obdobju od Darsa med drugim pričakuje celovito razrešitev spora s podizvajalci, pa tudi zamrznitev mednarodnega javnega razpisa za izvajalca elektronskega cestninjenja. AUKN zamrznitev razpisa za izvajalca elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, ki je bil objavljen 8. avgusta, pričakuje zato, ker je pogoj za uspešno izvedbo razpisa sprejem ustreznega zakona, ki pa v predvidenem roku najverjetneje ne bo sprejet. AUKN zato predlaga, da uprava Darsa preuči, ali še obstajajo pogoji za uspešno izvedbo postopka javnega razpisa. V zvezi s podizvajalci sta AUKN in vlada Darsu in Društvu podizvajalcev že predlagala, da čimprej pristopita k alternativnemu reševanju sporov, torej z arbitražo, ki je hitrejša in cenejša oblika razreševanja spora kot pred sodiščem. Na AUKN pričakujejo, da bosta obe strani privolili v arbitražno reševanje spora in tako čimprejšnji začetek aktivnega razreševanja sporov. Podizvajalci proti arbitraži Društvo podizvajalcev sicer zavrača arbitražo, vlado pa poziva h konkretnim korakom. Kot pravijo, naj strokovna komisija preuči vsak primer posebej. Če do tega ne bo prišlo v tednu dni, bodo o nepravilnostih pri uporabi kohezijskih sredstev obvestili Bruselj. AUKN od Darsa pričakuje tudi intenzivno prestrukturiranje dolga družbe v višini treh milijard evrov. Pri tako velikih obveznostih je po navedbah agencije izjemno pomembno, da se na podlagi širšega makroekonomskega položaja, pričakovanih gibanj na svetovnih finančnih in kapitalskih trgih v naslednjih letih skrbno analizira trenutno stanje zadolženosti družbe in ocenil kreditno sposobnost družbe za zadolževanje v prihodnje. Oblikovati bo treba tudi priporočila glede upravljanja tveganja spremembe obrestnih mer in ostalih finančnih kategorij. Mednarodni javni razpis Analiza bi pripomogla h odločitvam družbe glede prestrukturiranja obstoječega dolga ter glede novih zadolžitev, ki bi bile sprejemljive tudi za državo, ki je edini delničar družbe in hkrati tudi porok pri vseh dosedanjih zadolžitvah Darsa. Zato je Dars objavil mednarodni javni razpis, s katerim bi poiskal ustreznega finančnega svetovalca, ki bi sodeloval pri projektu prestrukturiranja dolga. Od Darsa agencija pričakuje tudi tekoče poravnavanje vseh obveznosti družbe, zlasti iz naslova kreditnih pogodb z poroštvom države. Uprava Darsa mora po navedbah Darsa tudi stremeti k optimizaciji poslovnih procesov in zniževanju posameznih stroškov poslovanja, kar je njena stalna naloga. Namen navedenega je zagotavljanje planirane donosnosti družbe, vendar mora družba ob tem dosledno izpolnjevati vse zakonske obveznosti in druge obveznosti glede izvajanja javne službe. Agencija pričakuje od družbe tudi redno poročanje o poslovanju in o realizaciji vseh zastavljenih planih, saj je AUKN v skladu z zakonom odgovorna za pregledno, učinkovito in racionalno poslovanje kapitalskih naložb države, so v sporočilu za javnost še navedli na agenciji.
|
neutral
|
3,644
|
Ljubljana - Vlada načrtuje ustavitev postopka prodaje deležev v treh vodnogospodarskih podjetjih - VGP Novo mesto, VGP, d. d., iz Kranja in Mure - VGP. Ker so od začetka prodajnih postopkov minila štiri leta, v tem času pa so se zelo spremenile okoliščine (gospodarske razmere, zakonodaja...), je ustavitev prodajnih postopkov predlagala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Za prodajo lastniških deležev v vodnogospodarskih podjetjih je ministrstvo za okolje v letu 2007 oblikovalo posebno komisijo, ki so jo sestavljali tudi predstavniki Kapitalske družbe (Kad). Medtem ko ima država skupaj s Kadom v podjetju VGP Novo mesto dobrih 30 odstotkov deleža (49-odstotni lastnik je Vizija Holding, 19,48-odstotni pa Hidrotehnik), v VGP, d. d., obvladuje približno 45-odstotni delež (54,67 odstotka delnic si lasti podjetje Bauimex). V Muri - VGP ima država 40,22-odstotni lastniški delež, preostali delež pa je v lasti podjetja SGP Pomgrad. sm
|
neutral
|
3,645
|
Stockholm - Švedski tekstilni koncern Hennes & Mauritz (H&M) je v tretjem četrtletju tekočega poslovnega leta zabeležil 3,58 milijarde kron (388,8 milijona evrov) čistega dobička, kar je 15 odstotkov manj kot v enakem obdobju leto pred tem. Skupina slabši rezultat pripisuje višjim cenam dobaviteljev, naložbam, šibkejšemu dolarju in povečani konkurenci. Prodaja koncerna je sicer v trimesečju med junijem in avgustom nekoliko narasla. Znašala je 31,51 milijarde kron (3,42 milijarde evrov), potem ko je bila v enakem obdobju v lanskem poslovnem letu pri 31,48 milijarde kron (3,42 milijarde evrov), poročajo tuje tiskovne agencije. H&M je s prodajo glede na vremenske razmere zadnjega obdobja oz. nenavadno toplo vreme na več evropskih trgih, ki neugodno vpliva na prodajo jesenske kolekcije, zadovoljen. V skupini so ob tem pojasnili še, da so konec avgusta upravljali z 2325 trgovinami, medtem ko so jih imeli v enakem obdobju leta 2009 denimo 2078. Napovedali so še, da nameravajo v letu 2011 skupaj odpreti 265 novih trgovin, kar je 15 trgovin več od prvotnega načrta. Nove poslovne prostore bo H&M med drugim vzpostavil na Kitajskem, v Romuniji in na Hrvaškem. Sicer pa so v koncernu navedli še, da je konkurenca v tekstilni industriji vse večja, kar se po njihovih besedah posebej pozna na področju cen oblačil. "V tej situaciji je posebej pomembno imeti dolgoročno perspektivo in da strankam za njihov denar na vsakem trgu zagotavljaš kombinacijo modnih in kakovostnih izdelkov," je poudaril generalni direktor H&M Karl-Johan Persson.
|
neutral
|
3,646
|
Šempeter pri Gorici - Šempetrska Iskra Avtoelektrika je z ameriško korporacijo Nexteer Automotive sklenila posel za dobavo elektromotorjev za servo volane v vrednosti 240 milijonov evrov. Redna proizvodnja se bo začela sredi leta 2013, pogodbo pa so sklenili za 14 let. Projekt predstavlja za Iskro Avtoelektriko velik uspeh na obetavnem tržnem segmentu avtomobilske industrije, ki se mu v prihodnje na globalni ravni obeta precejšnja rast, je družba objavila na spletni strani Ljubljanske borze. Kot Nexteerjev razvojni dobavitelj postaja Iskra Avtoelektrika ena izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev motorjev za električne servo volanske sisteme. Projekt bo zahteval 30 novih zaposlitev. V Iskri Avtoelektriki v ta namen v prihodnjih letih uvajajo tudi nove naprednejše tehnologije izdelave motorjev. Skupina pa s tem uresničuje strategijo uvajanja projektov z višjo dodano vrednostjo s področja tako imenovanih zelenih tehnologij, pri katerih je cilj učinkovita raba energije in zmanjševanje škodljivih vplivov v okolje. Iskrin elektromotor v primerjavi s klasičnimi krtačnimi motorji vse bolj prodira na trg zaradi številnih prednosti. Te se kažejo predvsem v tišjem delovanju, daljši življenjski dobi ter večji moči in navoru. To pa se odraža v večji učinkovitosti in udobju, ki so ga deležni vozniki, ter prihranku pri porabi goriva, ki znaša tudi do pol litra na 100 kilometrov prevožene poti. O tem poslu so spregovorili na sredini seji nadzornega sveta Iskre Avtoelektrike, uprava pa je predstavila tudi poslovanje družbe v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Nadzorniki so podaljšali mandat Stanku Čokelcu v revizijski komisiji nadzornega sveta kot neodvisnemu zunanjemu strokovnjaku.
|
positive
|
3,647
|
Moskva - Ruska energetska družba Gazprom namerava pred koncem leta podpisati pogodbo s Kitajsko državno naftno korporacijo, s čimer bodo zagotovili dobavo plina v to azijsko državo, je poročala ruska agencija Itar-Tass. Dobava se bo po besedah podpredsednika izvršnega odbora Gazproma Aleksandra Medvedjeva lahko začela konec leta 2015. Pogovori s Kitajsko so trajali zelo dolgo, a so v zadnjem času napredovali. Po podpisu pogodbe bo Gazprom tako lahko začel z gradnjo transportnih zmogljivosti, je povedal Medvedjev. Po njegovih besedah ima kitajski trg z zemeljskim plinom dobre možnosti za razvoj, pričakuje pa, da bo povpraševanje Kitajske po plinu do leta 2030 večje kot v Evropi. "To odpira konkretne možnosti za dobavo plina iz Rusije, tudi če bo Kitajska uspešna pri proizvodnji plina iz skrilavca," je pojasnil. Trenutno Gazprom preučuje možnosti za izvoz zemeljskega plina po plinovodih preko dveh koridorjev z zmogljivostjo okoli 68 milijard kubičnih metrov, je dodal Medvedjev. V družbi ob tem napovedujejo, da bodo do leta 2030 skrbeli za okoli 13 odstotkov plinskega trga severovzhodne Azije. Dogovor o strateškem partnerstvu med Gazpromom in Kitajsko državno korporacijo za nafto in plin (CNOGC) je bil podpisan oktobra 2004. Junija 2009 sta ruska in kitajska vlada podpisali memorandum o sodelovanju na področju plina, oktobra istega leta pa sta Gazprom in CNOGC podpisala še okvirni sporazum o glavnih točkah v zvezi z dobavo plina. Decembra je sledil osnovni dogovor pri dobavi plina. Koliko bo Kitajska plačevala za plin, se še niso dogovorili. Z vprašanjem se med drugim ukvarja skupni odbor, ki sta ga vzpostavila Gazprom in CNOGC.
|
neutral
|
3,648
|
Moskva - Turški minister za energetiko Taner Yildiz je napovedal, da Turčija z ruskim plinskim gigantom Gazpromom ne bo podaljšala ene izmed štirih pogodb za dobavljanje plina po Zahodnem toku, po katerem teče plin v Ukrajino, Romunijo in Bolgarijo. Turški minister sicer od Gazproma zahteva cenejši plin za Turčijo. "Imamo tri od štirih pogodb z Rusijo. Ena od njih je potekla in ne bo podaljšana. Zaradi tega ne bo nikakršnih težav," je zagotovil Yildiz. Dodal je, da odločitev, da ne bodo podaljšali ene od pogodb ne bo vplivala na odnose med državama, saj niso bile prekinjene vse pogodbe, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Turčija sicer pri Gazpromu plin kupuje po precej nižjih cenah kot države Evropske unije. Turčija tako za 1000 kubičnih metrov plina plača 250 dolarjev, medtem ko evropske države plačajo 350 dolarjev. Turčija je sicer za Nemčijo drugi največji porabnik Gazpromovega plina. Na leto pri Gazpromu kupijo 30 milijard kubičnih metrov plina, kar predstavlja približno 64 odstotkov domače porabe plina. Analitiki pa menijo, da novice iz Turčije niso naključne, saj Turčija že dolgo išče možnosti za pridružitev EU, po drugi strani pa je prav od Turčije odvisna prihodnost Južnega plinskega toka. Ob tem poudarjajo, da EU pri oskrbi s plinom ne želi biti več odvisna od Turčije. V Gazpromu pa so zapisali, da so bili 30. septembra obveščeni, da Turčija ne bo podaljšala pogodbe iz leta 1986, ki poteče 31. decembra letos. Dobavljanje plina, ki ga zagotavlja omenjena pogodba, bo sicer do konca decembra potekalo nemoteno, še poudarjajo v Gazpromu.
|
neutral
|
3,649
|
Ljubljana - Nekdanjemu predsedniku uprave Elana Urošu Koržetu je sodišče tudi v drugi tožbi proti Elanu prisodilo nagrado, ki skupaj z obrestmi znaša 2,77 milijona evrov. Znesek, ki ga je Korže s tožbo zahteval za delo od začetka leta 2001 do konca aprila 2004, je znašal 8,3 milijona evrov. To pomeni, da je sodišče Koržetu tudi v drugi tožbi prisodilo bistveno nižjo nagrado od zahtevane. V prvi tožbi za devetmesečno delo v letu 2000 pa je tožbeni zahtevek vključno z obrestmi znašal okoli 2,1 milijona evrov, medtem ko mu je sodišče odmerilo nagrado v višini 403.000 evrov. Skupaj z obrestmi in stroški postopka je ta znesek približno dvakrat višji. Po pojasnilih Koržetove odvetnice Irene Polak Remškar je sodnica v drugi tožbi odločila, da Koržetu ne pripada nagrada od leta 2001 do aprila 2004, ampak le za leto 2001 in prve štiri mesece leta 2002. "Pogodba je bila sklenjena za dve leti z možnostjo podaljšanja za dve leti. Ker nobena od pogodbenih strank pogodbe ni podaljšala, je bila podaljšana avtomatično. Toda sodnica je odločila, da je bila sanacija Elana končana že v dveh letih," razlaga Polak-Remškova. V obeh tožbah je Elan dokazoval, da v času Koržetovega vodenja podjetje ni doseglo poslovnega preobrata. Medtem ko sta se na prvo tožbo pritožila tako Elan kot Korže, so glede odločitve v drugi tožbi pritožbo za zdaj napovedali le v Elanu. Kot pravi Polak-Remškarjeva, razsodbo še preučujejo. Sicer pa lahko v kratkem pričakujemo še odločitev o odškodninski tožbi zaradi zgrešenih naložb za 7,7 milijona evrov, ki jo je proti Koržetu in njegovi ekipi vložil Elan.
|
negative
|
3,650
|
Ljubljana - Upniki Merfina, prek katerega so Merkurjevi menedžerji na čelu z Binetom Kordežem izpeljali največji slovenski menedžerski prevzem, bodo na poplačilo terjatev predvidoma čakali do sredine leta 2014. Takrat naj bi namreč stečajni upravitelj Matjaž Nanut dokončno razdelil stečajno maso, od katere pa je dejansko ostal le manjši paket delnic Merkurja, ki so zastavljene za zavarovanje posojil. Čeprav je terjatve prijavilo le 22 upnikov Merfina, je Nanut sodišče že zaprosil za enomesečno podaljšanje roka za preizkus terjatev, saj naj bi bile te obsežne in vsebinsko zahtevne. Upniki terjajo od Merfina skupno okoli 470 milijonov evrov, glavnino od tega družba HTC Dva, ki jo je Kordež uporabil za obvodno financiranje menedžerskega prevzema. Med večjimi upniki Merfina so še Merkur, Hypo banka, Iskratel, Skupina Viator&Vektor, Sava, Alpos, G Skupina, novogoriška družba Projekt in družba H&R menedžerjev Hidrie, ki pa bodo po dostopnih podatkih dobili poplačanih manj kot dva odstotka terjatev. Na drugi strani bodo stroški stečajnega postopka predvidoma znašali slabih 70.000 evrov, le nekoliko več pa nagrade stečajnemu upravitelju, ki za unovčenje stečajne mase oziroma za prodajo Merkurjevih delnic pričakuje 50.000 evrov nadomestila.
|
negative
|
3,651
|
Milano - Bonitetna agencija Moody's je ponoči znižala bonitetno oceno na italijanske državne obveznice z Aa2 na A2 z negativnimi obeti. Med razlogi agencija izpostavlja potencialne težave pri financiranju dolgoročnega dolga ter počasno gospodarsko rast. Kot pojasnjujejo v Moody'su, se Italija kot članica območja z evrom srečuje z nizkim zaupanjem v finančni sistem, kar povečuje tveganje. "Čeprav bi prihodnje politične akcije v območju evra lahko omilile zaskrbljenost vlagateljev in stabilizirale finančne trge, je zelo možen tudi obraten scenarij," piše Moody's. Ob tem se italijansko gospodarstvo še naprej srečuje z velikimi izzivi zaradi strukturne šibkosti, menijo analitiki agencije. Ta se odraža v nizki produktivnosti ter pomembnih rigidnostih na trgu dela in izdelkov. Takšno stanje hromi gospodarsko okrevanje države in ga ne bo mogoče kmalu odpraviti. Ob tem pa vlada negotovost, ali bo italijanska vlada dosegla cilje finančne konsolidacije. Več kot polovica ukrepov je namreč osnovana na rasti prihodkov, ob šibki gospodarski rasti v Italiji in EU pa ta ni zagotovljena. Kot navaja bonitetna hiša, je Italija na začetku globalne finančne in gospodarske krize imela javni dolg v višini 104 odstotke BDP, ta delež pa naj bi se do konca letošnjega leta dvignil na 120 odstotkov. To bi državo še dodatno izpostavilo šokom na finančnih trgih, še meni Moody's. Na znižanje bonitetne ocene se je odzval italijanski premier Silvio Berlusconi, ki pravi, da je bila odločitev bonitetne agencije pričakovana, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Italija za letos pričakuje 0,7-odstotno rast BDP, leta 2012 naj bi bila ta 0,6-odstotna, leta 2013 pa 0,9-odstotna. Rim je sredi septembra skušal pomiriti trge s sprejetjem novega svežnja varčevalnih ukrepov, s katerim želi znižati javni dolg do leta 2013. Po Berlusconijevih besedah vlada dela vse, da bi to tudi dosegla.
|
neutral
|
3,652
|
London - Bonitetna hiša Moody's je danes znižala bonitetno oceno 12 britanskih bank, med njimi tudi Lloyd's, Santander UK in Royal Bank of Scotland (RBS). Britanske finančne institucije namreč po oceni Moody's v prihodnje ne morejo računati na veliko podporo s strani države. Nižje ocene so dobile tudi portugalske banke. Moody's je bonitetno oceno RBS znižal za dve stopnji, z Aa3 na A2. Banka Lloyds pa je dobila eno stopnjo nižjo oceno, in sicer A1. Poleg Santander UK so nižje ocene prejele še Co-Operative Bank, Nationwide Building Society in sedem ostalih manjših bank, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Moody's ocenjuje, da Velika Britanija ukinja sistemsko podporo za sedem manjših finančnih institucij in da bi v primeru finančnih težav te institucije država verjetno pustila propasti. Na drugi strani je država zmanjšala sistemsko podporo večjim in sistemsko pomembnejšim finančnim institucijam. Sicer pa znižanje bonitetne ocene ne odraža poslabšanja finančne moči bančnega sistema ali britanske vlade, je dodala agencija. Britanska vlada je septembra podprla načrte t.i. Vickersove komisije, v skladu s katerimi bodo britanske banke do leta 2019 morale izvesti pomembne strukturne reforme. Med drugim bodo morale ločiti poslovanje s strankami od investicijskega bančništva. S tem bi preprečili, da bi izgube investicijskih enot plačevali komitenti bank, v primeru hujših kriz pa bi morala banke pred propadom reševati država. Na objavo so se odzvali v RBS, v kateri obžalujejo, da agencija ni videla njihovega napredka pri zagotavljanju dodatne finančne moči banke. "Menimo pa, da je umik implicitne podpore vlade britanskemu bančnemu sektorju eden od nujnih in pomembnih korakov proti temu, da se sektor znova postavi na lastne noge," pravijo. Britanski časnik Financial Times je danes sicer poročal, da se britanska vlada boji, da bo RBS v 83-odstotni državni lasti potrebovala dodatno pomoč v luči ugotovitev Evropske bančne agencije (EBA). Ta bo v prihodnjih mesecih najverjetneje preverjala, kako bi evropske banke prenesle odpis dolgov Grčiji. RBS je že stresne teste pred tremi meseci komaj prestala. S 6,3-odstotnim količnikom "stresnega" kapitala je pristala v tako imenovanem sivem območju. Moody's je danes znižal tudi bonitetno oceno devetih portugalskih bank. Razlog je nadaljevanje dolžniške krize v tej državi, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
|
negative
|
3,653
|
Ljubljana - Stroški oslabitev in rezervacij bank v Sloveniji so se avgusta nadpovprečno povečali, tako da je bančni sistem prvič od letošnjega februarja spet posloval z izgubo. Ta je pred obdavčitvijo znašala 11 milijonov evrov, piše v zadnji številki Biltena Banke Slovenije. Banke so avgusta povečale stroške oslabitev in rezervacij za razmeroma krepkih 102 milijona evrov. S tem so ti stroški v osmih mesecih skupaj znašali že 459 milijonov evrov, kar je 22 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Bilančna vsota bank v Sloveniji se je avgusta zmanjšala za 62 milijonov evrov, na kar je najbolj vplivalo zmanjšanje obveznosti do tujih bank in zmanjšanje vlog države. Na strani naložb se je avgusta nadaljevalo zmanjševanje obsega neto posojil nebančnemu sektorju. Zaradi razmeroma visokih stroškov oslabitev in rezervacij se je drugi mesec zapored nadpovprečno zmanjšalo stanje posojil podjetjem, na znižanje stanja posojil gospodinjstvom pa je vplival padec tečaja švicarskega franka. Obseg neto posojil podjetjem se je avgusta zmanjšal za 194 milijonov evrov. Pod vplivom precejšnjega negativnega neto prirasta posojil ostaja dinamika kreditiranja na najnižji letošnji ravni. Glede na ročnost so se bolj zmanjšala dolgoročna posojila.Obseg posojil gospodinjstvom se je avgusta zmanjšal Obseg posojil gospodinjstvom se je avgusta zmanjšal za 21 milijonov evrov, potem ko je julija nekoliko porasel. Pod vplivom spremembe tečaja švicarskega franka so k temu padcu najbolj prispevale banke v večinski tuji lasti, kljub temu pa gospodinjstva še vedno kreditirajo bolj kot pa domače banke. Proces zmanjševanja odvisnosti bank od tujih virov financiranja se je avgusta nadaljeval. Letos do konca avgusta so banke zmanjšale neto obveznosti do bank v tujini za skupaj dobro milijardo evrov, kar je nekaj več kot v enakem obdobju lani. Hkrati so banke avgusta nadpovprečno povečale finančne obveznosti do evrosistema, namreč za 88 milijonov evrov. Avgusta se je zmanjšala tudi vrednost vlog nebančnega sektorja pri bankah, in sicer predvsem zaradi zmanjšanja vlog države. V manjši meri so se zmanjšale tudi vloge gospodinjstev, medtem ko so se vloge podjetij nekoliko povečale. V strukturi ročnosti so se avgusta povečale dolgoročne vloge, najbolj v segmentu ročnosti enega do dveh let.
|
negative
|
3,654
|
Portorož - Uprava Casinoja Portorož je zaposlenim nakazala zaostale plače, zato so reprezentativni sindikati sklenili, da stavko do nadaljnjega preložijo, je za STA potrdil sindikalist Mirjan Ražman. Izplačilo preostanka avgustovskih plač je bila glavna stavkovna zahteva. O preostalih zahtevah se bodo pogajali v prihodnjem tednu. Kot je še povedal predsednik lipiške enote sindikata igralniških delavcev Ražman, so bili sindikati danes na sestanku na sedežu Kapitalske družbe (Kad), kjer so dobili občutek, da se nekaj premika. Iz Kada so danes sporočili, da so predstavniki največjih delničarjev danes opravili nadaljnja pogajanja glede dokapitalizacije družbe in jih bodo nadaljevali prihodnji teden, s potekom dogodkov pa so seznanili tudi sindikalne predstavnike družbe. Odpravili blokade tekočih računov Iz Casinoja Portorož so naknadno sporočili, da je uprava na podlagi dogovora s posebnim davčnim uradom uspela odpraviti blokade tekočih računov in opraviti izplačilo osebnih dohodkov zaposlenih. Prav odblokiranje tekočih računov družbe s strani posebnega davčnega urada je bila glavna ovira Casinoja pri izplačilu plač kot pri tekočem poslovanju. V upravi Casinoja Portorož si bodo sicer še naprej prizadevali za stabilizacijo družbe, so zapisali.
|
neutral
|
3,655
|
Ljubljana - Družba Maksima Holding je v torek skladno s pravnomočnim sklepom o potrditvi prisilne poravnave, ki se je vodila pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, izvedla in zaključila načrt finančnega prestrukturiranja. Kot so prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz družbe, so poplačali vse upnike. Maksima Holding, ki je posredno preko FB Investicij v lasti nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja, je bila ključno podjetje pri menedžerskem prevzemu Istrabenza - tega naj bi ga načrtoval Bavčar. A je družba zaradi finančno-gospodarske krize zašla v finančne težave, zato je aprila 2009 razglasila plačilno nesposobnost. Postopek prisilne poravnave je stekel 30. julija 2009. Družba naj bi bila posredno "kriva" tudi za težave podjetij okrog NFD (NFD Holdinga, Maksime Invest, Finetola in Daimonda), s katerimi je aprila 2008 sklenila pogodbo o izvajanju finančnega inženiringa, na podlagi katere bi Maksima Holding od omenjenih družb odkupila 1.267.153 delnic družbe Istrabenz po ceni 102,50 evra za delnico oz. skupno za slabih 130 milijonov evrov. V času med predpogodbo in sklenitvijo glavne pogodbe se je vrednost delnic Istrabenza močno znižala, Maksima Holding pa je zato odstopila od pogodbe. Zato so šla podjetja okrog NFD Holdinga v tožbo, Maksima Holding pa je medtem razglasila insolventnost. Maksima Holding je imela še konec novembra 2009 v lasti 25,86 odstotka Istrabenzovih delnic, potem ko so jih pretežni del zasegle NLB in njena hčerinska družba LHB Internationale Handelsbank iz Frankfurta ter Banka Celje in Gorenjska banka, pa se je njen lastniški delež v koprskem holdingu zmanjšal na 0,08 odstotka. Zaradi tega je Maksima Holding zoper omenjene banke vložila tožbe. Po mnenju družbe so namreč banke, v korist katerih je Maksima Holding ustanovila finančna zavarovanja z zastavno pravico na vrednostnih papirjih, katerih zakonita imetnica je bila, finančna zavarovanja izvrševale nepravilno oz. v nasprotju z veljavnimi pravnimi predpisi.
|
neutral
|
3,656
|
Za včerajšnji prispevek z naslovom "Kljub sklepu višjega sodišča Grilova še ni preizkusila vseh Vegradovih terjatev" sem novinarju posredovala napačne podatke glede stroškov pošiljanja opominov kupcem. Dejanski strošek pošiljanja opominov se bistveno razlikuje od navedb v članku. Stroški za pošiljanje 513 opominov so znašali 6980,14 evra, od tega so odvetniški stroški priprave opominov skupaj s pregledom znašali 6669 evrov in stroški pošiljanja 311,14 evra. Zgoraj navedeni stroški so razvidni na Ajpesu, dne 1. februarja 2011 je bil na sodišče poslan predlog za izdajo sklepa o plačilu odvetniških stroškov za mesece oktober-december 2011 skupaj s prilogo - podrobno specifikacijo stroškov po mesecih, dne 4. februarja 2011 pa je bil izdan sklep sodišča, s katerim je dovolilo plačilo predlaganih stroškov. Alenka Gril, stečajna upraviteljica Vegrada, d.d., v stečaju
|
neutral
|
3,657
|
Ljubljana - Sklad za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško (NEK), ki razpolaga z okoli 150 milijoni evrov, je že več kot leto dni brez jasnega vodstva, vlada pa tudi po skoraj desetih mesecih upravnemu odboru sklada ni niti odgovorila na predlog, da se za direktorja sklada imenuje Matjaž Albreht. Upravni odbor sklada je vladi zato predlagal, da razpis, objavljen že oktobra lani, preprosto zaključi in še drugič podaljša mandat že tretji zaporedni vršilki dolžnosti direktorice Aleksandri Špiler. Špilerjevi je vlada mandat prejšnji mesec res podaljšala, na odgovor vlade o zaključku razpisa iz oktobra lani pa v upravnem odboru sklada še čakajo. "Zato o novem razpisu upravni odbor še ni razpravljal," so nam pojasnili v odboru, ki ga vodi Dimitrij Marjanović. In na kaj čaka vlada? Po pojasnilih direktorata za energijo pri ministrstvu za gospodarstvo, ki ga vodi Janez Kopač, na mnenje področnega kadrovsko-akreditacijskega sveta. Zakaj se ta do imena, ki ga imajo na mizi vse od decembra lani, do danes še ni opredelil, ni jasno. Jasno ni niti, ali je vlada svet za mnenje sploh že zaprosila. Po tem, ko bo mnenje pridobila, sta možna dva scenarija, ali vodenje sklada prevzame Albreht ali pa gre upravni odbor v nov razpis. Sklad za razgradnjo NEK tako že od julija lani, ko je mandat potekel Janko Strašku, vodi vršilec dolžnosti. Prvi v. d. direktorja je bil kar Strašek, saj je bil upravni odbor nad prijavami na prvi razpis očitno tako razočaran, da ni vladi predlagal nobenega kandidata. Straška je nato zamenjala Ksenija Žnideršič Planinc, kasneje poleg Albrehta tudi kandidatka upravnega odbora. Ta je njeno kandidaturo kasneje zaradi spornih nakupov obveznic DZS in Dela Prodaje umaknil, vlada pa za direktorja ni imenovana Albrehta, do njega se ni niti opredelila, ampak je na vrh sklada imenovala Špilerjevo. Ta lahko sklad vodi še nadaljnjih šest mesecev. Sklad se še vedno ni znebil obveznic Dela Prodaje niti DZS, za kar so skupaj plačali devet milijonov evrov, pa čeprav so, kot pravijo, na trgu že preverjali interes za njihov nakup. Za obveznice Dela Prodaje so celo zapisali, da je ta "popolnoma neprodajljiva, saj ni nobenega povpraševanja po paketu obveznic v vrednosti tri milijone evrov". Medtem se je sklad znebil rizičnih obveznic držav z visoko zadolženostjo, izgubo so zabeležili pri prodaji grških in portugalskih obveznic. Letos so sredstva vlagali v banke s fiksnim donosom, a največ do leta dni, nato jih bodo reinvestirali v državne obveznice Slovenije in drugih nezadolženih držav Unije. Na ministrstvu za gospodarstvo pa medtem pojasnjujejo, da vlada ob soglasju k naložbeni politiki sklada za leto 2011 ni soglašala s prodajo državnih vrednostnih papirjev.katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
3,658
|
Peking - Kitajska je danes ameriški kongres pozvala, naj zavrne zakon, katerega namen je kaznovanje Pekinga za manipuliranje z vrednostjo juana. Kot so zagotovili na Kitajskem, torkova potrditev zakona s strani senata kaže na ameriško stopnjevanje trgovinskega protekcionizma. Ameriška vlada in kongres bi morala ostro nasprotovati tovrstnim pritiskom na menjalni tečaj kitajske nacionalne valute, je po poročanju tujih tiskovnih agencij zatrdil kitajski zunanji minister Ma Zhaoux. "ZDA bi se morale izogibati protekcionizmu ter politizaciji ekonomskih in trgovinskih vprašanj, če bi želele ohraniti zdrave ekonomske in trgovinske odnose s Kitajsko," je dodal. Da je ameriški senat s sprejetjem zakona "resno kršil mednarodna pravila in svetu poslal napačen signal stopnjevanja protekcionizma", je v torek dejal tudi tiskovni predstavnik ameriškega ministrstva za trgovino Shen Danyang. Senat je zakon potrdil s 63 glasovi za in 35 proti, pri čemer so podporniki zakona trdili, da bo Kitajsko prisilil, da premisli svojo valutno politiko. Za sprejem zakona v spodnjem domu parlamenta ni veliko možnosti, saj je čutiti strah pred trgovinsko vojno s Kitajsko. Po predlogu omenjenega zakona bi se ameriško finančno ministrstvo težje izognilo obsodbi kitajske valutne politike, predvidene pa so tudi sankcije Pekinga. Hkrati bi z njim ameriška podjetja lažje sprejela določene povračilne tarife na kitajske proizvode. Avtorji predloga zakona so prepričani, da Kitajska z ohranjanjem poceni juana, s tem pa poceni izvoza, nekaznovano škodi gospodarstvom drugih držav. Kitajska se s tem ne strinja in opozarja, da je njena nacionalna valuta glede na leto 2005 dražja za 20 odstotkov. Sicer pa zaradi domnevnega manipuliranja z juanom s Kitajsko niso nezadovoljni le v ZDA. Danes je tako stopnjevanje na Peking v tej luči napovedala tudi Avstralija. Kitajska mora vzpostaviti bolj fleksibilen menjalni tečaj, je v avstralskem parlamentu zatrdil finančni minister Wayne Swan. Dodal je, da je o tem vprašanju že razpravljal s predstavniki kitajskih oblasti ob svojem nedavnem obisku južne Kitajske, pa tudi na srečanju Mednarodnega denarnega sklada in skupine gospodarsko najpomembnejših držav G20 v Washingtonu. Kot je Swan obljubil poslancem, bo pritisk na Peking še stopnjeval, tako da bo problem juana izpostavil tudi na srečanju G20, ki bo ta teden v Parizu.
|
negative
|
3,659
|
Ljubljana - V Sloveniji je bilo septembra 6271 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, največ v gradbeništvu in trgovini, kažejo podatki Ajpesa. S tem se je število pravnih oseb, ki so imele račun blokiran vsaj pet dni, v primerjavi z avgustom zvišalo za 4,85 odstotka, na letni ravni pa je bila rast 16,6-odstotna. Glede na podatke Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) je izmed vseh pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi septembra v dejavnosti gradbeništva delovalo 1351 teh oseb oz. 21,5 odstotka. V letu dni se je število gradbenih podjetij z dospelimi neporavnanimi obveznostmi povečalo za 14 odstotkov. V dejavnosti trgovina ter vzdrževanje in popravila motornih vozil je bilo septembra 1320 pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi oz. 21 odstotkov vseh. Število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi v tej dejavnosti se je glede na september lani povišalo za 13,9 odstotka. Povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti pravnih oseb se je septembra glede na predhodni mesec zvišal - znašal je 474,2 milijona evrov, kar je 2,2 odstotka več kot avgusta in 52 odstotkov več kot septembra lani. Najvišji znesek je bil v dejavnosti gradbeništva, kjer je znašal 145,3 milijona evrov (2,77 odstotka manj kot avgusta in 42,33 odstotka več kot septembra lani). Med panogami po višini dospelih neporavnanih obveznosti so gradbeništvu septembra sledile strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti (72,35 milijona evrov), promet in skladiščenje (59,53 milijona evrov), trgovina (57,78 milijona evrov) in predelovalne dejavnosti (43,29 milijona evrov). Na podjetja iz teh petih panog je septembra odpadlo skupno 79,8 odstotka vseh neporavnanih računov. Podatki Ajpesa sicer zajemajo vse pravne osebe, razen samostojnih podjetnikov, ter se nanašajo samo na blokade bančnih računov, ki so neprekinjeno trajale pet dni ali več. Podatki prav tako zajemajo le tiste neporavnane obveznosti, za katere so že bili izdani izvršljivi sklepi o prisilni izterjavi, na primer s strani davčne uprave ali sodišč.
|
negative
|
3,660
|
Ljubljana - Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav je na današnji seji za svojega predsednika soglasno izvolil Antona Ribnikarja. Na tem položaju bo zamenjal Boruta Jamnika, ki je 19. septembra odstopil s položaja predsednika in člana nadzornega sveta zavarovalnice. Nadzorni svet je imenoval člane nominacijskega odbora, ki bo opravil nominacijski postopek za imenovanje kandidata za nadomestnega člana nadzornega sveta in nadzornikom posredoval predlog, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Zavarovalnice Triglav. Jamnik je iz nadzornega sveta zavarovalnice odstopil z 19. septembrom, ko je dobil dovoljenje za opravljanje poslov člana uprave novo ustanovljene Modre zavarovalnice. Jamnik, zdaj predsednik uprave Modre zavarovalnice, je sicer šestčlanskemu nadzornemu svetu največje slovenske zavarovalnice predsedoval od aprila 2009. Nadzorniki so se danes tudi seznanili z ugotovitveno odločbo Agencije za zavarovalni nadzor, da je zavarovalnica v zahtevanem roku odpravila kršitev, ugotovljeno z odredbo o odpravi kršitev dne 7. decembra lani, in s poročilom o delu revizijske komisije nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav. S potrditvijo akta o upravi je nadzorni svet soglašal s številom članov uprave in njihovih pristojnostih potem, ko je Vladimirju Mišu Čeplaku 30. septembra potekel mandat člana uprave. Upravo Zavarovalnice Triglav tako sestavljajo trije člani: predsednik Matjaž Rakovec ter člana uprave Igor Stebernak in Andrej Slapar.
|
neutral
|
3,661
|
London - Cene življenjskih potrebščin v Veliki Britaniji so se septembra v primerjavi s septembrom lani zvišale za 5,2 odstotka. Dvig inflacije je predvsem posledica naraščajočih cen energije, je danes objavil britanski statistični urad. S tem je inflacija dosegla rekordno raven izpred treh let. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je letna stopnja inflacije nazadnje to raven dosegla septembra 2008, kar je bilo največ od leta 1997, ko so začeli indeks cen izračunavati po sedanji metodologiji. Avgusta je letna stopnja inflacije znašala 4,5 odstotka. Cilj britanske centralne banke Bank of England je znižati indeks cen na dva odstotka. Daleč največji vpliv na rast letne stopnje inflacije v septembru je imel dvig cen plina in elektrike, k rasti indeksa pa so prispevale tudi cene zračnega prevoza in komunikacijskih storitev, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zapisali v statističnem uradu. Inflacija na mesečni ravni, v primerjavi z avgustom, je znašala 0,6 odstotka. Analitiki po poročanju AFP pričakujejo, da bo inflacija prihodnje leto padla, saj naj bi šibko svetovno gospodarstvo nižalo cene energije in hrane. V Veliki Britaniji se je letna stopnja inflacije letos zvišala tudi zaradi dviga davka na dodano vrednost za blago in storitve s 17,5 na 20 odstotkov v začetku leta. Britanska vlada, ki je že tako pod velikim pritiskom zaradi potrebe po varčevanju, bo morala dodatno vračunati tudi stroške zaradi inflacije, saj je septembrska vrednost inflacije podlaga za uskladitev pokojnin in socialnih pomoči v aprilu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
|
negative
|
3,662
|
Ljubljana - "Z dobički podjetij primarno upravlja lastnik, ne uprava." Tako je član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) Marko Golob po skoraj enournem predavanju, kako agencija od državnih podjetij zahteva pravočasno načrtovanje poslovanja, ki naj vključuje vlaganje v razvoj, da bodo ostala konkurenčna, odgovoril na vprašanje, kaj bi v luči omenjenega sporočil vodilnim v Gen energiji, Pošti Slovenije in Elesu. Ti so, kot je znano, ob polletju zabeležili sedem milijonov evrov nižji dobiček zaradi nakupa dokapitalizacijskih delnic NKBM, v katerega jih je prisilila agencija, posledično pa bo trpelo tudi njihovo vlaganje v naložbe in razvoj. Golob je sicer prepričan, da bo NKBM s spremembami v nadzornem svetu, za katere je prav tako poskrbela AUKN, uspešnejša, in da bodo omenjena tri podjetja, ki so morala v NKBM skupaj vložiti več kot 48 milijonov evrov, zabeležila donos. Na vprašanje, ali bo uprava AUKN prevzela odgovornost za nižji dobiček omenjenih družb, ki ga bodo načeli odpisi zaradi naložbe v NKBM, Golob ni odgovoril. Prav tako ni odgovoril na vprašanje, kako gledajo v AUKN po dokapitalizaciji NKBM na to, da je njena hčerinska družba od Probanke odkupila družbo za upravljanje skladov, kar številni povezujejo z reševanjem kapitalske ustreznosti Probanke. Skupaj s predsednico uprave AUKN Dagmar Komar je Golob včeraj, leto dni po ustanovitvi agencije, ki upravlja s premoženjem, konec minulega leta ovrednotenim na 8,65 milijarde evrov, predstavljal vmesno poročilo o delu agencije. Komarjeva s kritiko upravljanja podjetij pred ustanovitvijo AUKN ni skoparila. Prej je bilo upravljanje "zelo neambiciozno, kadrovanje je bilo politično in stihijsko, sestava nadzornih svetov neustrezna in nestrokovna, korporativno upravljanje na izredno nizki ravni". "Še enkrat toliko nadzornikov bi morali zamenjati," je Komarjeva odgovorila vsem kritikom posegov agencije v nadzorne svete družb v državni lasti, ob tem pa dodala, da zavrača vse kritike glede imenovanja nadzornih svetov. Zdaj je po njenem mnenju drugače, saj je agencija uvedla vse ključne standarde upravljanja družb, da lahko država funkcionira kot vsak zasebni lastnik premoženja. Poleg tega so po njenih besedah postavili vse pravne osnove za transparentno, odgovorno in strokovno imenovanje članov nadzornih svetov, posledično pa pričakujejo tudi večji izkupiček iz državnega premoženja. Če je to minulo leto končalo z negativno 1,8-odstotno donosnostjo, medtem ko je bila dividendna donosnost 0,6-odstotna, pričakuje vodstvo AUKN leta 2015 osemodstotno donosnost premoženja in 3,9-odstotno dividendno donosnost. Konec minulega leta je 95 odstotkov portfelja, s katerim upravlja AUKN, predstavljalo 20 podjetij. Ta so v prvi polovici letos v primerjavi z letom prej dobiček iz poslovanja povečala za 45 odstotkov na 289 milijonov evrov, čisti dobiček se je potrojil, na 186 milijonov evrov. Država bo za minulo leto prejela 33,6 milijona evrov dividend. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
3,663
|
Prvih devet mesecev letošnjega leta je Skupini Petrol prineslo dobrih 35 milijonov evrov dobička, kar je nekoliko več kot lansko leto. Istočasno je skupina ustvarila 328 milijonov evrov prihodkov od prodaje trgovskega blaga, kar pomeni petodstotno rast na letni ravni. V istem obdobju je prodala 1,7 milijona ton proizvodov iz nafte, s čimer je za dva odstotka presegla načrte in lanski rezultat enakega obdobja. Skupina Petrol je hkrati prodala 72,7 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina (sedemodstotna rast), 40.000 ton utekočinjenega naftnega plina (17-odstotna rast) in 798.600 MWh električne energije, s čimer je prodajo enakega obdobja lanskega leta presegla za 227 odstotkov. Končan prvi del dokapitalizacije Mlinotesta V Mlinotestu so končali prvi del dokapitalizacije družbe, v kateri so zainteresiranim lastnikom ponudili v odkup 180.000 delnic po ceni 8,3 evra. Do konca leta naj bi vlagateljem ponudili nov sveženj delnic iz dokapitalizacije, ki so jo potrdili že na lanski skupščini delničarjev, denar pa bo namenjen za nove investicije. Mlinotest je sicer v minulih letih vložil več kot deset milijonov evrov, namenjenih razvoju in nadaljnji rasti. "Brez denarja gredo Rimske terme v stečaj" Poslanec SD Matjaž Han je pozval lastnike podjetja Rimske terme, pristojne institucije in vlado, naj naredijo vse, kar je potrebno, da se družba izogne stečaju. Zato je pozval k dokapitalizaciji Rimskih term v višini 2,5 milijona evrov in hkrati opozoril, da bi se brez nje lahko podjetje že v desetih dneh soočilo s stečajem .Zdravilišče Radenci do prestižne nagrade Zdravilišče Radenci in skupina Sava Hotels & Resorts sta s strani Svetovne organizacije zdravstvenih in termalnih ponudnikov (FEMTEC) prejela priznanje za najboljše zdravilišče in razvoj termalnega turizma v Sloveniji. Ob tej priložnosti so v sredo sklenili tudi sodelovanje z Mednarodno univerzo rehabilitacijske medicine. Revoz izdelal desettisoči športni twingo Dolenjski Revoz, eno izmed največjih slovenskih izvoznih podjetij, je skozi proizvodni proces pripeljal že 10.000 avtomobilov twingo RS (Renault Sport). Proizvodnja te športne različice priljubljenega modela twingo je stekla julija 2008, njegova ključna tržišča pa so v Evropi, Južnoafriški republiki in na Japonskem. Omenimo, da proizvodnja twinga RS od leta 2008 poteka izključno v Novem mestu. Čakanje na program prestrukturiranja Peka Ker program prestrukturiranja Peka še vedno ni v celoti pripravljen, tudi morebitni finančni vložek države v tržiško obutveno podjetje še ni znan. Program naj bi ugledal luč sveta v novembru, že v začetku meseca pa naj bi se sestal nadzorni svet družbe, ki spremlja tekoče poslovanje in likvidnostne težave podjetja. Pripravila Jan Bratanič in STA
|
positive
|
3,664
|
Trollhättan - Švedski avtomobilski proizvajalec Saab, ki se že dlje časa ubada s hudimi finančnimi težavami, se je kljub temu odločil, da pri reševanju noče pomoči kitajskih podjetij Pang Da Automobile Trading in Zhejiang Youngman Lotus Automobile. Omenjeni podjetji sta pred štirimi meseci s Saabom sklenili dogovor, da bosta za 245 milijonov evrov prevzeli skupno 53,9-odstotni lastniški delež v švedski družbi, ki je od septembra pod sodno zaščito pred upniki. V družbi namreč proizvodnja zaradi neplačevanja zaposlenih in dobaviteljev bolj ali manj stoji že od letošnjega marca, posledično pa so dolgovi le še dodatno narasli. Toda v švedski družbi, ki je v lastništvu nizozemskega Swedish Automobile (bivšega Spykerja) že od leta 2010, so se odločili za prekinitev sporazuma s kitajskima podjetjema zaradi "nezadostne predanosti reševanju družbe in neizplačila obljubljene finančne pomoči." Poleg tega so pri Saabu v izjavi za javnost zapisali še, da so dodatni pogoji, ki sta jih kitajski podjetji postavili prejšnji teden, "nesprejemljivi." Pogovori se sicer nadaljujejo, toda po mnenju nekaterih poznavalcev bi propad pogajanj za Saab utegnil pomeniti tudi dobro novico. "Pang Da in Youngman ne moreta rešiti Saaba, ne glede na to, koliko vanj investirata," je prepričan analitik pri šanghajski izpostavi IHS Global Insight John Zeng. "Saab lahko oživi le eden izmed velikanov, saj družba nima le težav z visokim dolgom, temveč tudi z uvajanjem novih tehnologij in s padcem ugleda blagovne znamke."
|
negative
|
3,665
|
Ljubljana - Mariborska nadškofija je iz rokava potegnila novega aduta, s katerim bo poskušala znova preložiti vse bolj neizogiben stečaj Gospodarstva Rast, večinskega lastnika insolventnega Zvona Ena Holdinga. Ker naj bi "obstajala resna možnost vstopa tujega vlagatelja", so namreč v Gospodarstvu Rast še za mesec dni podaljšali rok za konverzijo terjatev v kapital. Kdo naj bi bil skrivnostni tuji investitor in ali je ta sploh sposoben družbi zagotoviti 80 milijonov evrov svežega kapitala, s čimer bi jo rešil pred stečajem, ni znano. So pa banke upnice že podale soglasje s podaljšanjem roka za vplačilo delnic. Kot je znano, so v Gospodarstvu Rast tik pred odločanjem o začetku stečaja spremenili načrt finančnega prestrukturiranja in upnikom ponudili možnost konverzije najmanj 79,5 milijona evrov terjatev, hkrati pa so poplačilo navadnih upnikov zvišali na 55 odstotkov. Po pričakovanjih se za konverzijo terjatev ni odločila niti ena od bank upnic, so si pa s tem manevrom v družbi, ki jo je do novembra lani vodil dolgoletni glavni ekonom Nadškofije Maribor Mirko Kraševec, za njim pa Dušan Zazijal, kupili še nekaj dodatnih mesecev časa. Spomnimo namreč, da je prisilna upraviteljica Gospodarstva Rast Alenka Gril že pred časom zahtevala stečaj družbe, saj je uspeh prisilne poravnave na vse bolj trhlih temeljih.
|
negative
|
3,666
|
London - Britanski naftni velikan BP je v letošnjem tretjem četrtletju ustvaril 4,9 milijarde dolarjev (3,52 milijarde evrov) čistega dobička, kar je za 172,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Koncern tako uspešno okreva po lanski katastrofi, povezani z izlitjem nafte v Mehiškem zalivu. Prihodki BP so med julijem in septembrom na letni ravni poskočili za 31 odstotkov na 97,6 milijarde dolarjev (70,04 milijarde evrov), je razvidno iz poslovnega poročila družbe. Dober trimesečni nastop so v britanskem koncernu pripisali uspešnemu raziskovanju potencialnih nahajališč nafte in krepki proizvodnji. Obseg proizvodnje naftnega velikana se je sicer v tretjem trimesečju v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 12 odstotkov na 3,319 milijona 159-litrskih sodov, do krčenja pa je prišlo zaradi prekinitve proizvodnje v Mehiškem zalivu. Ob tem BP pričakuje, da bo proizvodnjo v zadnjem četrtletju okrepil. BP tako uspešno okreva po lanski eksploziji na naftni ploščadi Deepwater Horizon v Mehiškem zalivu, ki je povzročila najhujše izlitje nafte doslej in je močno prizadela ugled in finance družbe. Naftni velikan je sicer dvignil napoved prodaje premoženja, s čimer želi zbrati dovolj sredstev za poplačilo tedaj povzročene škode s 30 na 45 milijard dolarjev. Zoper BP je zaradi katastrofe trenutno vloženih 600 tožb, v koncernu pa pričakujejo, da se bo ta številka še povečala. "Zdaj smo na točki preobrata," je četrtletni nastop komentiral izvršni direktor BP Bob Dudley. Dodal je, da se poslovanje družbe znova krepi in da gredo naprej zelo optimistično. Vlagatelji so nastop BP v minulem trimesečju že pozdravili. Delnice koncerna so tako na borzi v Londonu pridobile že več kot dva odstotka.
|
positive
|
3,667
|
Ljubljana - Predčasni padec vlade Boruta Pahorja v nenavadno luč postavlja tudi nedavno dokapitalizacijo Slovenskih železnic (SŽ), ki je družbo v računovodskem smislu bržčas rešila pred insolventnostjo. Na ministrstvu za promet so nam namreč potrdili, da za prvi obrok vplačila dodatnega kapitala v višini 26,8 milijona v proračunu ni denarja. Razlog za to je, ker ministrstvo v zadnji veljavni različici proračuna za prihodnje leto ni rezerviralo sredstev za dokapitalizacijo SŽ, saj "za to še ni bilo potrebe". Ker se je država šele kasneje odločila železnicam pomagati z vračilom 134,3 milijona evrov obveznosti iz naslova ločitve infrastrukture izpred osemnajstih let, ki bi jih v kapital vplačala v petih letnih obrokih po 26,8 milijona evrov, so na ministrstvu Patricka Vlačiča načrtovali, da bodo denar za prvi obrok rezervirali v rebalansu proračuna za prihodnje leto. A slednjega je prehitela nezaupnica Pahorjevi vladi v državnem zboru. Ta bo tako o rebalansu odločal šele v novem sklicu, torej v prvih mesecih prihodnjega leta. Zapleti z domnevno rešilno dokapitalizacijo železnic, na kateri je temeljilo tudi njihovo preoblikovanje v holding treh samostojnih podjetij, pa se tu šele začnejo. Ker je minister Vlačič politično odgovornost za 134,3 milijona evrov vredno finančno operacijo prenesel na državni zbor, je ta povečanje kapitala potrdil s posebej za to pripravljenimi spremembami zakona o družbi SŽ. Da je to dvorezen meč, se je izkazalo že dva meseca kasneje. Po omenjenem zakonu bi namreč morala država in družba SŽ pogodbo o prenosu terjatve v kapital podpisati do 3. avgusta, a tega še vedno nista storili. Logično, saj denarja za plačilo prvega obroka ni. A čeprav na SŽ od države uradno v roke še vedno niso dobile niti evra svežega kapitala, so ga že vknjižile v svoje bilance, in to za lansko leto. To so storile še pred sprejemom zakona, natančneje aprila letos, ko so v družbi na mizo dobili poročilo revizijske hiše KPMG, ki "nedvoumno ugotavlja" obstoj terjatve. Čeprav se je torej kapital SŽ lani uradno povečal s 87,9 milijona evrov na 186,2 milijona evrov (dobrih 34 milijonov evrov je "pojedla" izguba iz preteklih let), bodo železnice na dejanski denarni tok očitno še čakale vsaj še nekaj mesecev, če ne celo dlje. V zadnjih dneh je namreč mogoče slišati informacije, da naj bi država prva vplačila kapitala zamaknila celo v leto 2014, zato so na SŽ že v ponedeljek opozorile, da bi morebiten izpad tega vira močno načel likvidnost družbe. SŽ so tako v tem trenutku kapitalsko okrepljene le po zaslugi knjiženja terjatve, ki bo enkrat v prihodnosti (morda) pokrita z denarnim tokom, pri njenem vračilu pa je država že zamudila zakonski rok. "Takšno knjiženje je načeloma mogoče, pri čemer je ključno vprašanje, ali je terjatev unovčljiva. Ker je na drugi strani država, je veliko večja verjetnost, da je," nam je pojasnil revizor, ki želi ostati neimenovan. Opisano sicer najverjetneje pojasnjuje, zakaj je ministrstvo pri vložitvi sprememb zakona poslancem pripravilo le sedem strani gradiva, v katerem ni natančneje razkrilo finančnih virov za to operacijo. primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
3,668
|
London - Britanska farmacevtska skupina GlaxoSmithKline je v tretjem četrtletju zabeležila 1,378 milijarde funtov (1,58 milijarde evrov) čistega dobička, kar je sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki od prodaje so se zvišali za šest odstotkov na 6,992 milijarde funtov (nekaj več kot osem milijard evrov). Dobro poslovanje v družbi pripisujejo rasti na področju glavnih farmacevtskih izdelkov, cepiv in zdravstvene nege. GlaxoSmithKline je za šest odstotkov zvišal tudi dividende za delničarje, ki bodo znašale 17 penijev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Širina in raznolikost naših izdelkov ter geografska razpršenost sta nam pomagali, da smo ublažili gospodarsko nestabilnost," je ob objavi rezultatov zapisal glavni izvršni direktor družbe Andrew Witty in dodal, da okolje za farmacevtsko industrijo kljub temu ostaja polno izzivov. Delnice družbe so na londonski borzi zgodaj popoldne pridobile 0,47 odstotka. "Čeprav je družba poslovala v skladu s pričakovanji analitikov, bo vlagatelje spodbudilo šestodstotno zvišanje dividend in načrtovano povečanje odkupovanja lastnih delnic družbe," je ob tem povedal Manoj Ladwa iz družbe ETX Capital.
|
positive
|
3,669
|
Singapur - Cene nafte so se med današnjim trgovanjem v Aziji zvišale. Trg namreč z upanjem pričakuje na današnji vrh EU, na katerem naj bi se dogovorili o celoviti rešitvi za najhujšo krizo območja evra doslej, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnjujejo analitiki. Zahodnoteksaška lahka nafta z decembrskim dobavnim rokom se je podražila za 27 centov na 93,44 dolarja, severnomorska nafta brent, prav tako z dobavo v decembru, pa za 37 centov na 111,29 dolarja za 159-litrski sod. Evropski voditelji naj bi se danes v Bruslju dogovorili o celoviti rešitvi za najhujšo krizo območja evra doslej. Ta naj bi vključevala trajno rešitev za Grčijo, krepitev obrambe pred širjenjem krize in krepitev bančnega sektorja. Zasedanj se bo udeležil tudi slovenski premier Borut Pahor, ki opravlja tekoče posle. Ustrezen dogovor bi bil namreč dober znak za gospodarstvo, to pa bi posledično prineslo obete za večje povpraševanje po črnem zlatu, pojasnjujejo analitiki.
|
neutral
|
3,670
|
New York - Ameriški izdajatelj kreditnih kartic Visa je v zadnjem četrtletju tekočega poslovnega leta, to je v obdobju od julija do septembra, zabeležil 880 milijonov dolarjev dobička (633 milijonov evrov), kar je 14 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, so v sredo zvečer sporočili iz podjetja, ki je preseglo pričakovanja analitikov. Uporabniki kreditnih kartic Vise so v zadnjem četrtletju poslovnega leta opravili za 970 milijard dolarjev prometa, kar je 13 odstotkov več kot v enakem obdobju leto prej. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, negotovi gospodarski obeti niso pokvarili vzdušja potrošnikov pri nakupovanju. Posamezniki kljub dolžniški krizi vse pogosteje posegajo po kreditnih karticah, največjo korist od tega pa ima prav Visa, največji izdajatelj kreditnih kartic na svetu.
|
positive
|
3,671
|
Ljubljana - V državni proračun se je v letošnjih prvih devetih mesecih steklo skupaj dobrih 5,6 milijarde evrov, medtem ko so odhodki znašali skoraj sedem milijard evrov. Proračunski primanjkljaj v prvih devetih mesecih je tako znašal 1,3 milijarde evrov, ugotavlja bilten javnih financ ministrstva za finance v oktobrski številki. Ob koncu leta naj bi proračunski primanjkljaj po načrtih vlade dosegel skoraj 1,7 milijarde evrov oz. 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda. Rebalans, ki ga je DZ sprejel sredi septembra, te številke ni spremenil, je pa v primerjavi s konec lanskega leta sprejetim letošnjim proračunom za po 365 milijonov evrov znižal tako prihodke kot odhodke proračuna. V primerjavi z enakim obdobjem lani so letošnji proračunski prihodki višji za 7,7 odstotka, medtem ko se je poraba v tem obdobju povečala precej manj, namreč za 1,9 odstotka. Davkov se je v prvih devetih mesecih v proračun steklo 4,8 milijarde evrov, kar je 7,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od tega je bilo za 2,1 milijarde evrov davka na dodano vrednost in za dobro milijardo evrov trošarin, iz naslova dohodnine se je v proračun do konca septembra steklo 649 milijonov evrov, iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb pa 519 milijonov evrov. V evropski proračun je Slovenija v prvih devetih mesecih vplačala 300 milijonov evrov in od tam prejela skoraj 80 odstotkov več denarja, namreč 539 milijona evrov. V prvih devetih mesecih se je država zadolžila za dobre tri milijarde evrov, večinoma v obliki državnih obveznic, ki jih je januarja in marca izdala v vsakokratni višini 1,5 milijarde evrov. V mesecu septembru se država ni dodatno zadolževala. Za odplačila dolga državnega proračuna pa je do konca septembra šlo 936 milijonov evrov. V obdobju pred krizo je zadolževanje Slovenije običajno znašalo približno milijardo evrov letno, leta 2009 je ta številka poskočila na 4,7 milijarde evrov, lani pa se znižala na 2,5 milijarde evrov.
|
negative
|
3,672
|
Ljubljana - Če državni svetniki v torek z odložilnim vetom ne bi blokirali sprejetja sprememb zakona o gospodarskih družbah (ZGD), bi imel novi generalni direktor Slovenskih železnic (SŽ) Igor Blejec (na fotografiji), ki so mu včeraj prižgali zeleno luč za imenovanje tudi v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), že danes velike težave. Če bi omenjene spremembe zakona že veljale, bi se namreč Blejec moral zelo verjetno že kmalu posloviti z vrha SŽ. Odneslo bi ga dejstvo, da je bil med marcem in septembrom 2007 generalni direktor družbe Siteep (in kasneje tudi njen nadzornik), ki je marca 2008 padla najprej v prisilno poravnavo, leto in pol kasneje pa v stečaj. Po spremenjenem ZGD bi moralo namreč sodišče odvzeti pooblastila za vodenje poslov vsem osebam, ki so sedele v poslovodstvih družb še dve leti, preden so te končale v insolvenčnih postopkih. Blejec bi tako generalni direktor SŽ postal šele, če bi sodišču dokazal, da je v Siteepu ravnal s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, za kar pa bi zelo verjetno porabil veliko časa. Podobne težave bi lahko Blejcu predstavljalo donedavno vodenje podjetja Geostroj, ki se ukvarja s proizvodnjo rudarskih in gradbenih strojev. Temu so namreč v letih 2009 in 2010 krepko padli prihodki (z dveh milijonov evrov v letu 2008 na 1,4 oziroma 1,1 milijona evrov predlani oziroma lani), podjetje pa je posledično v obeh letih skupno ustvarilo za okrog 600.000 evrov izgube. Če bi torej Geostroj kadar koli do julija 2013 na sodišče vložil predlog za začetek prisilne poravnave ali stečaja, bi Blejca, ki je družbo uradno zapustil julija letos, to stalo pooblastila za vodenje poslov in posledično stolčka na železnicah. "Zakona sicer nisem bral. Iz tega, kar ste opisali, pa ni mogoče izključiti, da je določba neskladna z ustavo, natančneje z njenim drugim členom," je včeraj za Dnevnik povedal dr. Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete, ko smo ga vprašali, ali po njegovem določbe zakona veljajo tudi za insolvenčne zakone pred njegovim sprejetjem. "Šlo bi namreč lahko za nepravo retroaktivnost, ki pomeni poseg v uživanje trajajoče pravice, za katero je nekdo upravičeno pričakoval, da jo bo užival še naprej. Za kaj več pa bi moral prebrati zakon," je še dodal dr. Pirnat. Blejec je sicer do julija 2003 vodil oziroma zastopal tudi Teol, ki je bil po tem, ko je med letoma 2002 in 2006 skupaj ustvaril kar poltretji milijon evrov izgube, iz sodnega registra zaradi pripojitve izbrisan šele konec leta 2007. Vse našteto pa poleg nekaterih dejanskih razsežnosti sprememb zakona, ki jih je pred kratkim sprejel državni zbor, kaže tudi na upravičen dvom, da bo Blejcu železnice uspelo spraviti na zeleno vejo. Od treh podjetij, ki jih je vodil, je namreč eno končalo v stečaju, drugo na smetišču zgodovine, tretje pa je imelo lani že drugo leto zapored izgubo. Blejec, ki ga takoj po prevzemu vajeti na SŽ čaka težko delo iskanja nadomestnih likvidnostnih virov za najmanj 36 milijonov evrov uradno že odobrenih državnih nakazil, ki naj bi jih odnesel padli rebalans proračuna, naj bi sicer preostala člana poslovodstva izbral v prihodnjih dveh tednih. Čeprav se je v zadnjih dneh omenjala možnost, da bi Blejec na položaja imenoval tudi katerega od preostalih protikandidatov (Dušana Mesa ali Martina Konteja), naj bi bilo to po zatrjevanju naših virov vse manj verjetno. primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
3,673
|
Ljubljana - Po neuradnih podatkih Žurnala24 naj bi Telekom Slovenije načrtoval odpuščanje 600 zaposlenih. Tem naj bi ponudili odpravnine v višini ene mesečne plače in odškodnine, a le če ''Telekom zapustijo sami.'' Po poročanju portala Žurnal24 je uprava Telekoma Slovenije v pismu zaposlenim napisala: "Zaposlenim ponujamo možnost predčasnega odhoda iz družbe z izplačilom odpravnine in odškodnine zaradi izgube zaposlitve." Za vsako leto dela jim ponujajo odškodnino v višini ene mesečne plače, ki pa ne sme preseči sto tisoč evrov na zaposlenega. Prvi nadzornik Telekoma Tomaž Berginc je dejal, da so se o zmanjševanju števila zaposlenih sicer pogovarjali, a uprava podrobnih načrtov za to še ni pripravila. "Ves čas se sicer pogovarjamo, da je treba po združitvi Telekoma in Mobitela optimizirati število zaposlenih," je dodal. Predsednik nadzornega sveta Tomaž Kalin pa je pojasnil, da ima družba za odpravnine rezervirana sredstva. "Če bi uprava zanje želela porabiti več denarja, bi nas morala prositi za dovoljenje." Lani je Telekom zapustilo okoli 130 ljudi, od katerih je večina izbrala odpravnine in odškodnine. Če pa mehkejši način zmanjševanja zaposlenih ne bo prinesel učinka, kakršnega si želijo, bo treba poseči po bolj radikalnih ukrepih. "Upravi smo dali nalogo, naj zmanjša stroške, kako bo to storila, pa je prepuščeno njenim članom," je poudaril Kalin. Berginc pa je že v začetku leta napovedal, da se mora število zaposlenih v skupini Telekom letos zmanjšati za vsaj tri odstotke, torej za okoli 150 ljudi. Po poročanju Žurnal24 naj bi za svoje službe najbolj trepetali zaposleni tistih oddelkov, ki se po pripojitvi Mobitela podvajajo – kadrovska služba in računovodstvo. Predstavnik delavcev Milan Richter, ki kot predstavnik delavcev sedi tudi v nadzornem svetu Telekoma, o načrtih zmanjševanja števila zaposlenih ne ve nič. "Številka presežka zaposlenih ne obstaja, več pa ne morem povedati," je dodal.Izvajajo notranjo konsolidacijo Iz Telekoma so popoldne sporočili, da po letošnji julijski združitvi s hčerinsko družbo Mobitel še vedno izvaja notranjo konsolidacijo in preverja poslovne procese. Šele po končani analizi pa bo znano optimalno število zaposlenih po posameznih procesih in šele takrat bodo lahko govorili o konkretnih številkah. Projekt prenove poslovnih procesov bo sicer v celoti končan v letu 2015, so danes pojasnili v največjem slovenskem telekomunikacijskem operaterju, ki je v večinski državni lasti. Pri tem zanikajo neuradne informacije časnika Žurnal24, da naj bi uprava Telekoma kovala načrte, kako odpustiti 600 zaposlenih. Šlo naj bi predvsem za uslužbence z oddelkov, ki se po pripojitvi Mobitela podvajajo, na primer kadrovska služba in računovodstvo. "To ni res, podatek je izmišljen in zavajajoč," glede navedene številke pravijo v Telekomu.
|
negative
|
3,674
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 628,53 točke, kar je 0,60 točke oz. 0,10 odstotka manj kot v četrtek. Najbolj so se pocenile delnice Petrola, ki so zdrsnile za tri odstotke. Zaključni tečaj delnic Petrola se je danes znižal za tri odstotke na 160,05 evra, krepak padec pa so zabeležile tudi delnice Mercatorja, ki so šle navzdol za 1,06 odstotka na 168,20 evra. Prav za delnice največjega slovenskega trgovca so vlagatelji pokazali tudi največ zanimanja. Z njimi je bilo namreč sklenjenega za kar 1,34 milijona evrov prometa. Preostali blue chipi so trgovalni teden sklenili v pozitivnem območju. Največ so pridobile delnice Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), in sicer 2,17 odstotka, tako da se je njihov tečaj oblikoval pri 4,09 evra. Delnice Gorenja so se podražile za 1,79 odstotka na 5,70 evra, delnice Krke za 1,69 odstotka na 52,99 evra, delnice Telekoma Slovenije pa za 1,22 odstotka na 62,16 evra.
|
neutral
|
3,675
|
Berlin - Nemške zvezne, deželne in lokalne oblasti bodo letos po zadnjih ocenah vlade v Berlinu zbrale 571,2 milijarde evrov davčnih prihodkov, kar je 40,6 milijarde oziroma 7,7 odstotka več kot lani in 16,2 milijarde več od zadnjih napovedi v maju. "Letošnje leto bo posebno, izjemno," je dejal namestnik finančnega ministra Steffen Kampeter. "Gre za rezultat zelo solidne gospodarske rasti v letošnjem letu," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Kampeter. Pojasnil je, da bo vladi tako uspelo javnofinančni primanjkljaj zmanjšati na okoli odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), kar je precej pod dovoljeno zgornjo mejo iz pakta o stabilnosti in rasti. Dolgoročni cilj Nemčije ostaja izravnani proračun do leta 2016. "Nemčija zahteva disciplino od mnogih držav, zato moramo vedno biti vzor," je še dejal. Zaradi občutne upočasnitve rasti ob koncu leta in v letu 2012 - po letošnji 2,9-odstotni gospodarski rasti naj bi se BDP prihodnje leto zvišal le za okoli odstotka - bodo tudi davčni prihodki po najnovejših ocenah manjši kot bi bili ob nadaljevanju trendov iz prve polovice leta. Vseeno pa naj bi s 592 milijardami evrov za 7,4 milijarde presegli zadnje napovedi iz letošnjega maja. "Nemčija ostaja sidro stabilnosti Evrope s solidnima fiskalno in gospodarsko politiko," je prepričan gospodarski minister Philipp Rösler. Finančni minister Wolfgang Schäuble je oktobra napovedal, da bo vlada od leta 2013 zniževala obdavčitev prihodkov. Letno naj bi se s tem vladni prihodki znižali za do sedem milijard evrov. O podrobnostih Schäuble sicer ni govoril, saj se vladajoča koalicija krščanskih demokratov in liberalcev še ni dogovorila o načinu tega znižanja. Schäublejeve zadnje besede ne govorijo v prid večjemu znižanju. "Manevrski prostor je precej omejen," je dejal in dodal, da se ne sme pozabiti, da je raven javnega dolga v Nemčiji še vedno precej nad mejo 60 odstotkov BDP iz pakta o stabilnosti in rasti. Trenutno znaša nekaj nad 80 odstotki BDP. "Zato je pomembno, da nadaljujemo začrtano javnofinančno politiko in ne odstopamo od cilja, ki je trajno in vzdržno zmanjšanje javnega dolga," je še povedal nemški finančni minister.
|
positive
|
3,676
|
Ljubljana - Število zaključenih stečajev nad pravnimi osebami se je po podatkih Bonitetne hiše i oktobra v primerjavi z mesecem prej povečalo za 86 odstotkov na 39. Povečalo se je tudi število začetih stečajev, in sicer za pet odstotkov na 66. Oktobrske številke so precej nižje pri prisilnih poravnavah: končan je bil en postopek, začela pa sta se dva. Število končanih prisilnih poravnav je bilo oktobra manjše kot mesec prej, ko je bilo končanih pet prisilnih poravnav, pa tudi manjše kot lanskega oktobra, ko so bile končane štiri prisilne poravnave. Število začetih prisilnih poravnav je bilo medtem oktobra enako kot septembra, v letni primerjavi pa je bila oktobra začeta ena prisilna poravnava manj. Število začetih postopkov prisilnega prenehanja družb se je oktobra glede na mesec prej zmanjšalo za 27 odstotkov na 496, v letni primerjavi pa je bilo število začetih postopkov prisilnega prenehanja za 22 odstotkov manjše. Končan je bil en postopek prisilnega prenehanja, kar je toliko kot mesec in leto prej. Ostalih začetih postopkov je bilo oktobra 64, kar je 17 odstotkov manj kot septembra in 11 odstotkov manj kot oktobra lani, končanih ostalih postopkov prenehanja družb pa je bilo 79 oz. 24 odstotkov manj kot mesec prej in pet odstotkov več kot pred letom dni. Oktobra je bilo izbrisanih 499 družb. To je 64 odstotkov več kot mesec prej in 15 odstotkov manj kot oktobra lani, je razvidno iz podatkov, ki so jih danes posredovali iz Bonitetne hiše i. Število blokad in deblokad transakcijskih računov se je v primerjavi s septembrom zmanjšalo, enako velja za število zaprtih računov. Število blokad računov se je zmanjšalo za 55 odstotkov na 3186, število deblokad za 38 odstotkov na 4236, število zaprtih računov pa za polovico na 2066. V letni primerjavi se je število blokad računov zmanjšalo za polovico, število deblokad za 26 odstotkov, število zaprtih računov pa za šest odstotkov. Zmanjšano število sprememb pri oktobrskih blokadah transakcijskih računov v primerjavi s septembrom in z oktobrom lani po navedbah Bonitetne hiše i verjetno kaže na večjo doslednost družb pri poravnavanju svojih obveznosti kot v preteklost. Možno je pa tudi, da je naše gospodarstvo že precej očiščeno in se je trend povečevanja likvidnostnih težav zaenkrat ustavil. Število pomembnih transakcij z vrednostnimi papirji slovenskih delniških družb se je v oktobru močno povečalo tako v primerjavi z mesecem prej kot v letni primerjavi. V oktobru je bilo 1,35-krat več opravljenih transakcij z vrednostnimi papirji delniških družb kot v enakem lanskem obdobju ter za 23 odstotkov več opravljenih transakcij v primerjavi z mesecem prej. Čeprav je splošna percepcija v Sloveniji, da se promet z vrednostnimi papirji še naprej upočasnjuje, podatki očitno govorijo drugačno zgodbo, še navajajo v Bonitetni hiši i. Bonitetna hiša i podatke o blokadah transakcijskih računov, o sodnih postopkih slovenskih družb in o transakcijah z vrednostnimi papirji slovenskih delniških družb zbira iz javnih in komercialnih virov za pripravo bonitetnih poročil o slovenskih družbah. Poročila pripravlja skupaj s partnersko družbo Dun&Bradstreet.
|
neutral
|
3,677
|
Ljubljana - Telekom Slovenije in Elektro Ljubljana sta se s podpisom pisma o nameri zavezala k sodelovanju pri skupnem razvoju storitev na področju učinkovite rabe električne energije, ki bodo povezale rešitve in storitve obeh družb. Kot so danes sporočili iz podjetij, imata skupen gospodarski interes na področju razvoja storitev učinkovite rabe električne energije in nudenja teh storitev uporabnikom obeh podjetij. Cilj skupnega sodelovanja je omogočiti obogatitev obstoječe ponudbe obeh partnerjev z novimi storitvami na okoljskem in energetskem področju s poudarkom na učinkovitejši rabi električne energije. S tem bodo posredno pomagali pri zniževanju izpusta toplogrednih plinov in izboljšanju kakovosti življenja, še pravijo v Telekomu in Elektru Ljubljana.
|
positive
|
3,678
|
Bruselj - Okrevanje evropskega gospodarstva se je ustavilo in bo naslednje leto stagniralo, obstaja tveganje nove recesije, ugotavlja Evropska komisija v jesenski gospodarski napovedi, objavljeni danes v Bruslju. Za Grčijo in Portugalsko pa komisija za letos in prihodnje leto napoveduje krčenje gospodarske dejavnosti. Izjemna izguba zaupanja vpliva na vlaganja in potrošnjo, slabi globalno rast in zavira izvoz, nujna fiskalna konsolidacija pa obremenjuje domače povpraševanje, pojasnjuje komisija. Območju evra komisija za naslednje leto napoveduje 0,5-odstotno rast, za leto 2013 1,3-odstotno, za letos pa jo je popravila z 1,6 na 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Celotni EU je komisija za naslednje leto napovedala 0,6-odstotno rast, za leto 2013 1,5-odstotno, ocene za letos pa je z 1,7 znižala na 1,6 odstotka BDP. Grčija in Portugalska sta sicer edini članici unije, ki jima komisija za letos in naslednje leto napoveduje krčenje gospodarske dejavnosti. Grčija naj bi letos beležila krčenje BDP za 5,5 odstotka, naslednje leto pa za 2,8 odstotka, Portugalska pa letos za 1,9 odstotka, naslednje leto pa za tri odstotke - celo več kot Grčija. Stanje javnih financ se na splošno postopno izboljšuje, a nekatere države morajo storiti več, je opozoril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. Območju evra je komisija za naslednje leto napovedala javni dolg v višini 90,4 odstotka BDP, za leto 2013 pa v višini 90,9 odstotka BDP, ocene za celotno EU so nekoliko boljše. Članice območje evra bodo po napovedih komisije naslednje leto v povprečju beležile 3,4-odstotni javnofinančni primanjkljaj, leta 2013 pa triodstotnega. Pakt za stabilnost in rast, ki določa pravila za primanjkljaj in dolg, mejo prvega določa pri treh odstotkih BDP, mejo drugega pa pri 60 odstotkih BDP. Ob tem je Rehn opozoril, da bo poskrbel za dosledno izvajanje novih pravil za zagotavljanje javnofinančne discipline, ki jih predvideva slavni "šesterec", ki naj bi začel veljati sredi decembra. Države, ki bi morale primanjkljaj ustrezno zmanjšati še letos, je Rehn pozval k dejanjem do sredine decembra. Povedal je tudi, da je ministrom teh držav danes poslal pismo v povezavi s tem. Slovenija je - kot velika večina članic unije - prav tako v postopku zaradi presežnega primanjkljaja. Rok za njegovo zmanjšanje pod tri odstotke BDP je zanjo leto 2013. Na trgu dela pa se razmere ne izboljšujejo, kaže napoved komisije. Brezposelnost v območju evra ostaja okoli desetodstotna, največja v Španiji, okoli 20-odstotna. Inflacija se bo po napovedih komisije znižala. Medtem ko naj bi bila letos v območju evra 2,6-odstotna, mu komisija za naslednje leto napoveduje 1,7-odstotno, za leto 2013 pa 1,6-odstotno inflacijo. Komisija je objavila tudi napovedi za ZDA in Japonsko, ki naj bi prihodnje leto beležili 1,5- oziroma 1,8-odstotno rast ter 8,5- oziroma 7,4-odstoten primankljaj.
|
negative
|
3,679
|
Ljubljana - Cena slovenskega zadolževanja na kapitalskih trgih je dosegla rekordne vrednosti, odkar je Slovenija članica evroobmočja, potem ko so donosi 10-letnih državnih obveznic presegli mejo sedmih odstotkov. Toda krivda ni povsem na strani Slovenije, je prepričan ekonomist pri francoski banki BNP Paribas Michal Dybula, saj je vsaj deloma Slovenija tudi žrtev razmer v sosednji Italiji, ki se nahaja v vrtincu dolžniške in politične krize. Vrednost slovenskih 10-letnih obveznic pada že četrti dan, razlika v donosih med slovenskimi in podobnimi nemškimi obveznicami pa je dosegla prav tako rekordnih 511 bazičnih točk, potem ko je še teden dni nazaj razlika znašala le 396 točk. Vrednost zavarovanja kreditnega tveganja (CDS) z zapadlostjo petih let pa je v zadnjih treh mesecih zrasla za 78 odstotkov na 325 bazičnih točk, sodeč po podatkih analitske hiše Markit.Grški (in italijanski scenarij) se še ne obeta Po Dybulovem mnenju sicer na skokovito rast donosov poleg bližine Italije vpliva tudi močna prisotnost italijanskih bank v državi, seveda pa tudi negotove fiskalne razmere. "Toda težave so bistveno lažje za obvladovanje kot v Italiji ali nekaterih drugih perifernih državah, kot so Grčija, Portugalska ali Irska, saj je slovenska raven zadolženosti znatno nižja," še pojasnjuje Dybula. Kljub temu pa mora Slovenija nujno znižati proračunske izdatke in izvesti nujno potrebne strukturne reforme, sicer ji grozi povečano tveganje nove recesije, pri čemer so posebej zaskrbljujoči podatki o močnem padcu zunanjega povpraševanja, investicij in gradbene dejavnosti."Slovenija ne rabi bailouta" Evropska komisija je sicer včeraj Sloveniji za letos napovedala 1,1-odstotno gospodarsko rast, v letih 2012 in 2013 pa naj bi ta znašala en odstotek oziroma 1,5 odstotka. Povečala naj bi se tudi javnofinančni primanjkljaj in javni dolg. Kljub temu pa so pri komisiji danes izpostavili, da glede Slovenije niso zaskrbljeni, saj naj bi se bila država "sposobna spopasti z naraščajočimi stroški zadolževanja brez zaprositve za mednarodno finančno pomoč." Od septembra dalje so sicer vse tri najpomembnejše bonitetne agencije Sloveniji znižale oceno, zlasti zaradi zaostrovanja razmer v bančnem sistemu in nezadostnih proračunskih reform. Standard&Poors in Fitch tako Sloveniji podeljujeta oceno AA-, Moody's pa oceno Aa3.
|
negative
|
3,680
|
Portorož - Mi smo se odločili, da je treba Mercator prodati in ga tudi bomo prodali, je na okrogli mizi v okviru Posveta finančnikov v Portorožu povedal predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Božo Jašovič. Težavo po njegovih besedah pri tem predstavlja nelikvidnost trgov, zlasti kapitalskega, zaradi česar bi zdaj s prodajo iztržili slabo ceno. Jašovič je najprej pojasnil, da jim nihče ni rekel, da je treba Mercator prodati, ampak so to sami ugotovili in to razglašajo že dve leti. Jašovič nato na vprašanje, kdo jim je rekel, da Mercatorja ne smejo prodati, ni želel odgovoriti, ker da je to irelevantno. "In dokler mi odločamo, mi smo se odločili, da je treba Mercator prodati in ga tudi bomo," je nadaljeval. Ob tem je izpostavil problem nelikvidnosti trga in slabe cene, ki bi jo ob prodaji iztržili. "Zato se mučimo, da bi z neko premijo, z večinskim paketom vendarle dobili čim več nazaj," je še pojasnil prvi mož NLB. Na današnji okrogli mizi so se sicer predsedniki uprav štirih slovenskih bank strinjali, da se bodo obrestne mere bančnih kreditov v prihodnje povečale, to pa predvsem zato, ker krediti presegajo depozite. Hkrati so priznali, da se je v obdobju pred izbruhom krize kredite odobravalo na preveč lahkoten način. Tako je predsednik uprave Unicredit Bank France Arhar opozoril, da bo vpliv ukrepov Evropske centralne banke na višino obrestnih mer irelevanten, saj gre predvsem za vprašanje zaupanja na trgu. Da je ključ problema v tem, da imajo slovenske banke več kreditov kot pa zbranih depozitov, pa je poudaril Jašovič. Obrestna mera ne bo za vse enaka Čeprav so se sogovorniki strinjali, da se bodo obrestne mere zvišale, nihče ni želel tvegati konkretnih številk. Je pa predsednik uprave Abanke Vipa Jože Lenič zato napovedal, da obrestna mera ne bo za vse enaka, ampak se bo diferencirala. Predsednik uprave Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) Matjaž Kovačič pa je opozoril, da že zdaj plačujemo povprečno za dva odstotka višjo obrestno mero na depozite kot sosednji Avstrija in Italija. Sicer so udeleženci okrogle mize priznali, da je trenutno stanje v dobršni meri tudi posledica napak pri odobritvi kreditov. Tako se je denimo uporabljalo kratkoročne kredite za financiranje investicij, je navedel Arhar. Po njegovem mnenju vse izvira iz pomanjkanja odgovornosti, ki pa izhaja iz lastnine. V Sloveniji še vedno vlada občutek neke "družbene lastnine", je še ugotavljal. Dodatno težavo po besedah Jašoviča predstavlja pravosodje. Zdaj namreč na trgu nepremičnin lahko mineta tudi dve leti, da pride od izvršbe do prve licitacije. Od nastopa krize banke precej težje odobrijo kredite Na ležernost pri odobravanju kreditov je opozoril Lenič z besedami, da so se zdaj vrnili časi, ko je potrebno napisati elaborate in jih predstavljati bankam, da dobiš kredit. Tega v nekem obdobju namreč ni bilo potrebno početi. Od nastopa krize banke precej težje odobrijo kredite. V NLB so mnoge vloge zavrnili zato, ker so bili projekti slabi, v marsikaterem primeru pa se vlagatelj sam ni strinjal s pogoji kredita, je navedel Jašovič. Po njegovih besedah je denarja, ki ga lahko dolgoročno vložimo v dobre projekte, sicer še dovolj, vendar neke večje kreditne rasti banke ne bi mogli vzdrževati. Kovačič pa je ob tem opozoril, da se je prej "vse financiralo na kredit", zaradi česar je slovensko gospodarstvo zdaj preveč zadolženo.
|
negative
|
3,681
|
Portorož - Portorož danes gosti šesti Posvet finančnikov, kjer bo po napovedih organizatorjev v ospredju denarna stiska in načini za njeno premagovanje. Na posvetu bodo tako iskali odgovore na vprašanje, kako še do denarja, ki ga že tako primanjkuje. Na posvetu bosta med drugimi nastopila direktor Umarja Boštjan Vasle in direktorica Ajpesa Romana Logar. Posvet finančnikov, ki ga organizira Poslovna akademija Časnika Finance, bo odprl prav prvi mož Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Vasle, ki bo predstavil, kaj čaka Slovenijo v letu 2012. Direktorica Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) Logarjeva bo spregovorila o plačilni (ne)disciplini in predstavila, kaj nas čaka na področju pobotov. Izkušnje s problemom plačilne nediscipline v Nemčiji pa bo delil gost Oliver Kuhaupt. Na vrsti bosta tudi dve okrogli mizi. Na prvi bo govora o tem, kaj se bo dogajalo z boniteto podjetij v prihodnje, na drugi pa se bodo predsedniki uprav več slovenskih bank pogovarjali o sedanjem stanju in prihodnosti bank. Na posvetu se bodo sicer dotaknili tudi vprašanja davčne optimizacije ter aktualne teme zategovanja in sproščanja likvidnosti, o čemer bo govoril viceguverner Banke Slovenije Darko Bohnec.
|
neutral
|
3,682
|
Ljubljana - Dan preden bi sodišče lahko odločalo o ugovorih proti vodenju prisilne poravnave Inkosa iz Krmelja, je lastnik podal izjavo, da je pri reševanju podjetja pripravljen sodelovati tudi z lastnimi finančnimi sredstvi. Šest upnikov, ki so Inkosu grozili s stečajem in zahtevali, da lastnik jamči za obljubljeno stoodstotno poplačilo terjatev, je tako sklenilo ugovore umakniti. Lastnica, to je družba Fibmarkt, ki jo obvladuje premožna mariborska družina Breznik, se je zavezala, da bo Inkosu najkasneje v sedmih dneh po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi nakazala 100.000 evrov. "Na podlagi tega ugotavljam, da so vsi udeleženci, to je upniki, zaposleni, lastnik in tudi samo poslovodstvo, za izpeljavo prisilne poravnave, kar se bo sicer v celoti izkazalo s samim glasovanjem upnikov," je včeraj na sodišču dejal upravitelj Simon Prelogar. Vseeno je upnike opozoril, da je izpeljava načrta v takšni obliki zelo težka in bo po vsej verjetnosti potrebna še bistveno večja angažiranost lastnika in poslovodstva pri izpeljavi tega načrta.
|
positive
|
3,683
|
Simobil, ki je del avstrijske skupine Telekom Austria, je v tretjem letošnjem četrtletju ustvaril 51,9 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj deset odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja (EBIT) se je povečal precej bolj intenzivno, in sicer za 61,8 odstotka, na 11,2 milijona evrov. Družba je v četrtletju povečala število uporabnikov za 4,2 odstotka, na 631.000. Njen tržni delež se je povečal z 28,8 na 29,7 odstotka.Elanov odškodninski zahtevek proti Koržetu na sodišču zavrnili Kranjsko okrožno sodišče je v celoti zavrnilo 7,7 milijona evrov vreden tožbeni zahtevek Elana proti nekdanjemu prvemu možu krovne družbe Urošu Koržetu in direktorju hčerinske družbe Atac Janušu Šefmanu. Omenimo, da je bil Korže pred tem na prvi stopnji že dvakrat uspešen v tožbah proti Elanu, s katerima si je izboril več kot tri milijone evrov nagrade.Astra Holding v stečaj Astra Holding, ki je prek Astra Dva Holdinga v 100-odstotni lasti Branka Drobnaka, gre v stečaj. Glavni razlog zato je nedavni stečaj Poteza Skupine, ki je predstavljala veliko večino premoženja družbe Astra Holding. Upniki morajo stečajnemu upravitelju Damjanu Beliču posredovati svoje terjatve v roku treh mesecev.Cene goriv nespremenjene, kurilno olje dražje Vozniki bodo vsaj naslednjih 14 dni za gorivo zapravili enako vsoto denarja. Cena litra 95-oktanskega neosvinčenega bencina (1,32 evra), 98- oziroma 100-oktanskega bencina (1,333 evra) in dizla (1,269 evra) ostaja namreč nespremenjena. Nekoliko dražje pa bo ogrevanje domov tistih, ki zato uporabljajo kurilno olje, saj se je ob polnoči cena slednjega dvignila za 0,8 centa, na 0,945 evra za liter. Omenimo, da je spremembo cen preprečila vlada, ki je zvišala trošarino na neosvinčen bencin, medtem ko sta trošarini na plinsko olje za pogon in plinsko olje za ogrevanje nekoliko nižji. Popravek V tekstu z naslovom "Slovenija pri izkoriščanju gozdov izgublja milijarde evrov", ki je bil objavljen 5. novembra 2011, smo pri grafu napačno navedli naslov Izvoz in uvoz hlodovine. Pravilen naslov se glasi Izvoz in uvoz okroglega lesa. Med okrogli les se uvršča ves nepredelan les, vključno s hlodovino. V minulem letu je Slovenija tako izvozila skupaj 844.000 kubičnih metrov okroglega lesa, pri čemer je izvoz hlodovine znašal 350.000 kubičnih metrov. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.Pripravil Jan Bratanič
|
positive
|
3,684
|
Ljubljana - Industrijska politika mora biti usmerjena v tiste sektorje, ki so ta trenutek nosilni za razvoj in si s tem zaslužijo ustrezno podporo, je danes na novinarski konferenci menil minister za razvoj Mitja Gaspari. "Če bo država samo sanator podjetij, ne bo nobene industrije politike in gospodarstvo ne bo napredovalo," je poudaril. Minister, ki opravlja tekoče posle, je predstavil dokument z naslovom Čas za spremembe - čas za novo industrijsko politiko, ki so ga v službi vlade za razvoj in evropske zadeve pripravili kot prispevek za razpravo o novi strategiji razvoja Slovenije 2013 - 2020. Kot je dejal, ga niso pripravili toliko za neposredno uporabo, pač pa prej kot spodbudo za razmislek in nekatere spremembe. Industrijsko politiko je orisal kot zbir ukrepov in načinov razmišljanja, ki naj bi povezali ukrepe in instrumente tako, da bi omogočali boljše poslovno okolje, spodbujali kakovostne ideje ter podjetjem pomagali, da se povezujejo in dosežejo boljše rezultate tako doma kot na tujih trgih. Kot enega od bistvenih poudarkov dokumenta je tako izpostavil zahtevo, da se ne bi smeli ukvarjati s posamičnimi podjetji oz. določeno panogo temveč s procesi, ki omogočajo doseganje najboljših kombinacij vložkov za največje učinke. Ti pa so dobra blagovna znamka, kakovosten izvozni izdelek in večji prodor na bolj zahtevne trge. "Vloga vlade ni iskati zmagovalcev oz. določati poražencev, temveč spodbujati zmagovalce, poražencem pa omogočati, da na socialno in družbeno sprejemljiv način zapuščajo trg," je menil Gaspari. Vlada v teh procesih ne sodeluje zgolj z denarjem temveč tudi z velikim številom nedenarnih spodbud, med njimi je izpostavil boljše okolje na področju davkov, administrativnih omejitev ter dostopa do financiranja, znanja in izkušenj. Kot ključne slabosti slovenskega gospodarstva je Gaspari izpostavil težave z rastjo produktivnosti in dodane vrednosti, prepočasno prenašanje znanja v praktično uporabo, preslabo plačana in prekratkotrajna delovna mesta ter dejstvo, da ne znamo ugotoviti, na katerih področjih imamo primerjalne prednosti. "Spodbujamo vse in vsakogar, za to pa je Slovenija mnogo premajhna, zato moramo iti v smer odločitve o prednostnih izbirah," je dejal. V dokumentu se tako izpostavlja štiri prednostna področja: informacijsko-komunikacijske tehnologije, zdravje in znanost o življenju (proizvodnja farmacevtskih surovin in preparatov ter zdravstvene in socialne storitve), kompleksni sistemi in inovativne tehnologije (proizvodnja računalniških, elektronskih in optičnih izdelkov, električnih naprav in strojev ter proizvodnja motornih in drugih vozil in plovil) ter napredni materiali (proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov ter proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov). Izbor je razmeroma ozek, je ugotovil Gaspari, ob tem pa poudaril, da se moramo premakniti od primarne predelave v razvoj končnih izdelkov. Da bodo izbrani sektorji hitreje napredovali in potegnili za seboj še druge, je treba dati poudarek tudi razvoju blagovnih znamk ter trženju znotraj teh verig. Osnovni viri financiranja bi morali biti povratni in ne nepovratni viri ali subvencije, Gaspari pa se zavzema tudi za združitev različnih agencij, ki se danes ukvarjajo s spodbujanjem konkurenčnosti in podjetništva, pod okrilje enovite izvajalske institucije. Glede evropskih sredstev pa je ugotovil, da smo jih preveč razdrobili in s tem dali večji poudarek administraciji.
|
neutral
|
3,685
|
Dunaj - Dunajska borza, sicer od nedavnega tudi imetnica celotnega lastniškega deleža Ljubljanske borze, je za projekt izmenjave borznih podatkov pridobila novega partnerja, in sicer Črnogorsko borzo, so zapisali v sporočilu za javnost. Sporazum je bil podpisan v začetku novembra, s tem pa se je Črnogorska borza priključila petim borzam z območja Srednje in Vzhodne Evrope (CEE), in sicer Beograjski, Sarajevski, Banjaluški, Makedonski in Bukareški borzi, ki pri izmenjavi podatkov sodelujejo s krovno skupine borz z uradnim imenom CEE Stock Exchange Group (CEESEG). V okviru slednje poleg Dunajske in Ljubljanske delujeta še Praška in Budimpeška borza. Ponudniki in koristniki tržnih podatkov bodo imeli sedaj dostop in možnost globalne širitve podatkov s Črnogorske borze tudi prek sistema Dunajske borze, ki jih bo ponujala tudi prek svoje nove storitve ADH data feed, načrtovane za drugo četrtletje 2012. Obenem pa bodo posrednikom na Črnogorski borzi na voljo podatki z avstrijskih borz zemeljskega plina CEGH in energetike EXAA ter s Praške energetske borze PXE.
|
positive
|
3,686
|
Ljubljana - Leto 2012 bo za slovensko gospodarstvo slabše kot letošnje, to pa zaradi težav v napajanju s posojilnimi skladi, je na Poslovni konferenci Portorož ocenil Veljko Bole z Ekonomskega inštituta. Opozoril je tudi na zlorabo referenduma. Joachim Scheide z Inštituta za svetovno gospodarstvo iz Kiela je posvaril pred recesijo v območju evra v letu 2012. Slovenske banke popravljajo svoje bilance, posledično pa ni kreditov niti za tiste komitente, ki so solventni, je opozoril Bole. Med dejavniki, ki slabšajo to sliko, je strokovnjak z Ekonomskega inštituta poleg dejavnosti bank in negotovega dostopa do posojil omenil še zadolženost podjetij. Sicer pa je Bole posvaril pred zlorabami instituta referenduma. "Če se institut referenduma ne bo spremenil, se bo rejting Slovenije tudi zaradi tega še naprej poslabševal," je napovedal. V svoji predstavitvi je Bole opozoril, da je okrevanje dinamike naše države od srede lanskega leta začelo zaostajati tako za območjem evra kot za Jugovzhodno Evropo, to pa se je zgodilo predvsem zaradi šibkega trošenja prebivalstva in investicij v fiksna sredstva. Prav tako je kritična raven zadolženosti naših podjetij, ki se je po letu 2008 sicer stabilizirala, ne pa tudi zmanjšala kot v drugih državah območja evra. Težavo posledično predstavljajo visoke obrestne mere za posojila podjetjem. Scheide pa je posvaril na precej skromno rast, ki se obeta v razvitih gospodarstvih. Prav mogoče je, da bo območje evra tako v letu 2012 zapadlo v recesijo, medtem ko so obeti za Nemčijo vseeno nekoliko spodbudnejši. Njegov optimizem glede prihodnosti nemškega "vlaka" izhaja iz visoke konkurenčnosti nemškega gospodarstva, nizkih obrestnih mer in dejstva, da za razliko od drugih držav ni potreb po restriktivni fiskalni politiki. Najpomembneje pa je, da so obeti glede domače porabe spodbudni. Obenem je Scheide sicer opozoril na negativna faktorja cen in plač, ki rastejo hitreje kot drugod. V nobenem primeru pa po njegovem ne smemo vzeti dviga inflacije kot opcijo, saj bi to verjetno pomenilo konec monetarne unije. Državljani bi jo namreč težko sprejeli, poleg tega pa ne vemo, ali jo bomo, potem ko ji dovolimo rasti, lahko kasneje nadzorovali, je pojasnil. Predstavnik Zveze nemških sindikatov Achim Vanselow je v svojem predavanju opozoril na dejstvo, da na staranje prebivalstva sicer ne moremo vplivati, da pa demografske spremembe pomenijo tudi izziv in priložnost. Hkrati je Vanselow poudaril, da je kriza močno prizadela zaposlitve v Nemčiji in da je položaj težji, kot trdi zvezna vlada. Tako je Nemčija sicer uspešno vpeljala nove oblike dela, kot so pogodbeno delo, zaposlitev za polovični delovni čas in malo delo, da pa niso bili enako uspešni pri zagotavljanju rednih zaposlitev.
|
negative
|
3,687
|
Šoštanj - Nekdanji direktor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Uroš Rotnik in nekdanji vodja projekta Teš 6 Bojan Brešar sta pred mesecem zoper revizijsko hišo PricewaterhouseCoopers (PWC) vložila tožbo, s katero zahtevata odškodnino za domnevno povzročeno nematerialno škodo, ki sta jo utrpela zaradi dejanja te revizijske hiše, je danes za STA povedal Rotnik. Po Rotnikovih pojasnilih se je v javnosti s sklicevanjem na PWC kot visoko strokovno usposobljene, nepristranske in uglede mednarodne revizijske družbe ustvaril vtis in mnenje, da je bilo v času, ko sta z Brešarjem delala na projektu šestega bloka, pri njem storjena vrsta nepravilnosti in da obstaja celo sum storitve kaznivih dejanj. O tožbi zoper PWC danes sicer poročata časnika Delo in Finance. Kot je dejal Rotnik, je bila z izdelanim revizijskim poročilom prizadeta njegova in Brešarjeva osebnostna pravica do dobrega imena in časti. Po njegovih ocenah je poročilo PWC sestavljeno nestrokovno, malomarno, pristransko in neobjektivno. Navaja tudi, da je poročilo sestavljeno v nasprotju s kodeksom poklicne etike tožene stranke in da revizijska hiša pri izdelavi poročila ni ravnala s poklicno skrbnostjo. Po njegovih besedah je revizijo naročilo ministrstvo za gospodarstvo, saj je kot takratni direktor Teša odklonil, da bi sodeloval z dobavitelji, ki jih je predlagalo ministrstvo oz. Holding Slovenskih elektrarn (HSE). "Vse informacije PWC so podajali HSE in zdajšnji direktor Teša Simon Tot, mene pa nihče ni nič vprašal. Tudi revizijskega poročila nisem prejel oz. sem ga po določenem času dobil v poštni nabiralnik," je dejal Rotnik. Po njegovi oceni izdelano revizijsko poročilo vsebuje cel kup neresnic in izmišljotin, še posebej pa izpostavlja gradnjo nove upravne stavbe, za katero naj bi po mnenju revizije izvajalca del imenoval tudi za nadzornika del. Kot je še pojasnil Rotnik, skupaj z Brešarjem zahtevata 300.000 evrov odškodnine.Stojijo za svojim delom Iz revizijske hiše PWC so za STA sporočili, da v družbi stojijo za svojim delom. "Ne strinjamo se s trditvami in bomo odločno branili svoje stališče. Zaradi omejitev glede zaupnosti naših strank ne bi bilo primerno, da bi javno razpravljali o podrobnostih našega dela, zato ne dajemo nadaljnjih komentarjev," so še navedli v PWC.
|
negative
|
3,688
|
Boston - Največja svetovna upravljavska družba, ameriški BlackRock, je še okrepil kritike francoske banke Societe Generale oziroma nekaterih kotirajočih indeksnih skladov (ETF), ki jih omenjena banka ponuja prek svoje upravljavske podružnice Lyxor. Tako imenovani sintetični ETF-i za razliko od običajnih ETF-ov donose ustvarjajo s pomočjo izvedenih finančnih instrumentov (derivatov) in ne prek lastništva različnih vrednostnih papirjev. To pomeni tudi kompleksnejšo in bolj tvegano strukturo ETF-a, česar pa se po mnenju izvršnega direktorja BlackRocka Laurenca Finka številni vlagatelji sploh ne zavedajo. Zaradi tega se Fink boji, da bodo sintetični ETF-i, ki jih poleg Societe Generale in Deutsche Bank ponujajo še nekateri drugi finančni velikani, škodile ugledu, ki ga ETF-i uživajo med vlagatelji. "Če vlagatelj kupi Lyxorjev finančni produkt, postane nezavarovan upnik Societe Generale," pojasnjuje Fink, ki je prepričan, da bi morali ponudniki sintetičnih ETF-ov vlagateljem brez sprenevedanja pojasniti, za kakšen produkt dejansko gre. Evropa postaja bojišče različnih vrednot BlackRock si že dlje časa prizadeva za večjo transparentnost investicijskih skladov, ki temeljijo na izvedenih instrumentov, in regulatorje poziva tudi k prepovedi uporabe izraza ETF za omenjene finančne produkte. Toda prizadevanja so sprožila močno nasprotovanje evropskih tekmecev, kjer proizvodi na osnovi derivativov predstavljajo kar okoli 40 odstotkov vseh sredstev, investiranih v ETF-ih. BlackRock sicer v veliki večini ponuja sklade, ki investirajo v delnice, obveznice in blagovne dobrine, katerih indekse sledijo. Toda prvi mož Lyxorja Alain Dubois pravi, da opozorila BlackRocka niso kredibilna, saj tudi takšna strategija še zdaleč ni brez tveganja, kar pa pri ameriški družbi prikladno ignorirajo. "Fizični ETF-i vlagatelje izpostavljajo nerazkritemu tveganju do običajno nerazkritih nasprotnih strank, neregulirano posojanje vrednostnih papirjev pa je v preteklosti že privedlo do znatnih izgub," so tako zapisali pri Lyxorju.Vsaj 90-odstotno jamstvo Pomisleke glede tveganosti, likvidnosti in kakovosti jamstva sintetičnih ETF-ov so v preteklosti že izrazili tudi Mednarodni denarni sklad (IMF), Banka za mednarodne poravnave in britanski finančni regulator (FSA). Evropska pravila sicer z namenom zaščite vlagateljev za sintetične sklade zahtevajo jamstvo v višini vsaj 90 odstotkov vrednosti neto sredstev. Lyxor pri svojih skladih običajno celo preseže vrednost 100 odstotkov. BlackRock je prek svoje podružnice iShares največji svetovni ponudnik ETF-ov in ima v upravljanju kar 612 milijard dolarjev sredstev. Prvo mesto iShares s 111 milijardami dolarjev zaseda tudi v Evropi, sledita pa mu Deutsche Bank s slabimi 49 milijardami in Lyxor s 40 milijardami sredstev.
|
negative
|
3,689
|
Vlada namerava decembra izdati za milijardo evrov 18-mesečnih zakladnih menic, ki bodo namenjene servisiranju državnega dolga v začetku prihodnjega leta ter bodo hkrati predstavljale predfinanciranje odplačil dela glavnic državnega dolga v naslednjih dveh proračunskih letih. Čeprav je bila ta možnost predvidena, preseneča dejstvo, da se namerava država zadolžiti v obdobju, ko vlada velika negotovost glede višine zahtevanega donosa na slovenske dolžniške papirje. Donos do dospelosti slovenske desetletne obveznice je sicer včeraj po več dneh padel pod mejo sedmih odstotkov, a le za 0,03 odstotka. Decembra nova skupščina Casinoja Portorož Uprava Casinoja Portorož je za 19. december sklicala skupščino družbe. Na dnevnem redu sta sicer točki, ki so ju sprejeli že na skupščini prejšnji teden, torej sprememba dokapitalizacijskega sklepa septembrske skupščine in odpoklic prvega nadzornika Simona Černetiča. Vendar je zakonitost sprejetih sklepov pod vprašajem. Nov model vrednotenja nepremičnin Včeraj je začela veljati novela zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki med drugim spreminja modele vrednotenja. Vlada bo uredbo o določitvi modelov sprejela predvidoma 24. novembra, vrednost nepremičninam pa bo v registru nepremičnin pripisana do konca leta. Novela med drugim modele vrednotenja nepremičnin veže na rabo in ne več na vrsto nepremičnine, saj s prvotnim modelom kombiniranih stavb (na primer stanovanjska in poslovna) ni bilo mogoče pravilno vrednotiti. Vegrad izstopil iz lastništva Vegrada Febaua Velenjski Vegrad, ki je v stečaju, ni več lastnik 14,36-odstotnega deleža v hčerinskem podjetju Vegrad Febau. Omenjeni delež je prevzela družba Vefe Franca Gumzeta, ki po novem obvladuje 29,86-odstotni delež družbe Vegrad Febau. Omenimo, da je imela slednja lansko leto 780.000 evrov skupnih prihodkov. Gea povečala prodajo Tovarna olja Gea iz Slovenske Bistrice je v treh letošnjih četrtletjih poslovala pozitivno. V tem času je ustvarila 8,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja devetodstotno rast na letni ravni. Sočasno je ustvarila 209.000 evrov čistega dobička kljub slabi realizaciji na tujih trgih, ki je dosegla manj kot 60 odstotkov lanskega prometa. Pripravil Jan Bratanič
|
neutral
|
3,690
|
Medtem ko se mednarodni vlagatelji italijanskih državnih obveznic zadnje čase močno izogibajo, saj se zahtevani donosi gibljejo skrb zbujajoče blizu sedemodstotne stopnje nevzdržnega zadolževanja, pa nekateri Italijani ljubezen do domovine izkazujejo prav z nakupi. Poleg patriotizma jih k temu verjetno spodbujajo tudi trenutno okoli 6-odstotni donosi, zaradi česar se je v samo dveh mesecih število vlagateljev v obveznice povečalo za okoli pet odstotkov. Nekateri analitiki za takšne razmere krivijo zlasti dolgoletne politične mahinacije in zgrešeno upravljanje, saj naj bi bili gospodarski temelji države razmeroma solidni.Grčija v leto 2012 z manjšim BDP in dolgom Grška prehodna vlada v predstavitvi proračuna za leto 2012 spet napoveduje recesijo, saj naj bi se grški BDP skrčil za 2,8 odstotka. Letos naj bi se grško gospodarstvo skrčilo za 5,5 odstotka, leto 2012 pa bo za državo predstavljalo že četrto leto recesije zapored. Spodbudnejše so napovedi proračunskega primanjkljaja, ki naj bi se z letošnjih devetih odstotkov znižal na 5,4 odstotka BDP. Takšna napoved že upošteva odpis 100 milijard evrov dolga do zasebnih vlagateljev, kar je del oktobra dogovorjenih ukrepov za reševanje evra in prihrankov z naslova varčevalnih ukrepov.Nelikvidni nepremičninski trg grozi španskim bankam Že tako prezadolžene španske banke se bodo morale v naslednjih letih spopasti z visoko nelikvidnim nepremičninskim trgom, saj imajo v hipotekarnih posojilih za kar 308 milijard evrov naložb. Od tega je približno polovica težavnih, okoli 30 milijard pa je celo ujetih v nepremičninah, ki jih je skoraj nemogoče prodati. Prodaja bi po ocenah poznavalcev utegnila trajati tudi do 40 let, za spopadanje s takšnimi izgubami pa so dovolj kapitalizirani le velikani Banco Santander, BBVA, La Caixa in Bankia, zato španskemu bančnemu trgu grozi precejšnja monopolizacija.Madžarska za novo obliko sodelovanja z IMF Madžarska se je ta teden znašla pod precejšnjim pritiskom finančnih trgov, saj je v ponedeljek propadla prodaja šesttedenskih zakladnih menic, za katere vlagatelji niso pokazali zanimanja. Tako se je država kljub predhodnemu nasprotovanju znova obrnila na Mednarodni denarni sklad (IMF). Madžarsko gospodarsko ministrstvo si želi z IMF doseči sporazum o vzpostavitvi novega načina sodelovanja, ki bi namesto vpeljave varčevalnih ukrepov spodbujal gospodarsko rast, saj "madžarska gospodarska neodvisnost ne more biti omejena", kot je izjavil premier Viktor Orban. Dogovor naj bi sklenili v prvih mesecih prihodnjega leta.Suzuki z arbitražo nad Volkswagen? Japonski avtomobilski proizvajalec Suzuki se je dokončno odločil prekiniti sodelovanje z nemškim velikanom Volkswagnom. Od njega pričakuje, da bo 20-odstotni delež v Suzukiju prodal samemu podjetju ali stranki, ki jo bo Suzuki določil, v nasprotnem primeru pa Japonci grozijo celo z arbitražo. Družbi sta 1,7 milijarde evrov vredno partnerstvo sklenili leta 2009, pri čemer je Suzuki želel izkoristiti podporo VW pri razvoju okolju prijaznih tehnologij, Nemci pa so računali na skupen razvoj manjših avtomobilov, ki bi jih ponudili na hitro rastočih trgih. Partnerstvo ni obrodilo vidnejših sadov, poleg tega pa je Suzuki letos postal nezadovoljen s podrejenim položajem in že septembra izrazil željo po prekinitvi, o čemer pa pri VW nočejo nič slišati.Pripravil Jernej Ogrin
|
negative
|
3,691
|
Frankfurt - Območje evra je na tekočem računu plačilne bilance septembra zabeležilo 500 milijonov evrov presežka, potem ko je avgusta zabeležilo primanjkljaj v višini 5,9 milijarde evrov. Septembrski rezultat predstavlja prvi presežek območja evra po januarju lani, je danes sporočila Evropska centralna banka (ECB). Po posameznih postavkah tekočega računa plačilne bilance je območje evra presežek septembra zabeležilo v menjavi storitev (pet milijard evrov), blagovni menjavi (1,9 milijarde evrov) in pri dohodkih (900 milijonov evrov), medtem ko je pri tekočih transferjih zabeležilo primanjkljaj (7,3 milijarde evrov). Od septembra lani do septembra letos je območje evra na tekočem računu plačilne bilance zabeležilo primanjkljaj v višini 56,5 milijarde evrov (okoli 0,6 odstotka bruto domačega proizvoda območja evra). V enakem obdobju leto prej je primanjkljaj znašal 26,2 milijarde evrov. ECB povečanje primanjkljaja v 12 mesecih pripisuje zasuku v blagovni menjavi, ki je iz presežka v višini 22,1 milijarde evrov prešla v 9,7 milijarde evrov primanjkljaja. Neto priliv portfeljskih in neposrednih naložb je v devetem mesecu znašal 14 milijard evrov - priliv portfeljskih naložb je znašal 21 milijard evrov, odliv neposrednih naložb pa sedem milijard evrov. Na področju izvedenih finančnih instrumentov je območje skupne evropske valute septembra zabeležilo neto priliv v višini dveh milijard evrov. Rezervno premoženje evrskega območja (devizne in zlate rezerve, posebne pravice črpanja, rezervne pozicije pri Mednarodnem denarnem skladu in ostalo rezervno premoženje) se je v obravnavanem mesecu v primerjavi z avgustom znižalo za devet milijard evrov na 647 milijard evrov.
|
neutral
|
3,692
|
Maribor - Skupaj 59 izpodbojnih tožb je sprožil Silvo Zorec, stečajni upravitelj Cestnega podjetja Maribor (CPM) zoper upnike propadlega gradbenega podjetja. Po seji upniškega odbora 25. oktobra se je to število zmanjšalo za eno tožbo, in sicer je upravitelj sklenil poravnavo z Markom Diacijem, županom Šentjurja, ki je bil nekaj let zaposlen v vodstvu CPM in naj bi - kot se je izrazil Zorec - "prejel plačilo storitve na neobičajen način". Diaci je upnikom predlagal polovično poplačilo tožbenega zneska, s čimer se je odbor strinjal. V stečajno maso bo s tem priteklo približno 1800 evrov. Zorec je vložil tudi odškodninsko tožbo in kazensko ovadbo zoper nekdanjega direktorja in večinskega lastnika CPM Janeza Škoberneta. Ugotovil je namreč, da je bila le nekaj dni pred stečajem, ki ga je sodišče sprožilo 23. februarja, z dvorišča odtujena večja količina gradbene mehanizacije v vrednosti nekaj več kot 120.000 evrov. Izkazalo se je, da so jo odpeljali h podjetju NGP Ptuj, ki je imelo za te stroje sklenjeno najemno pogodbo. Zorec je vodstvo ptujskega podjetja večkrat pozval, da naj to premoženje vrne, a se to ni zgodilo. V zadevo je moral vključiti policijo in sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, saj se je izkazalo, da naj bi NGP stroje skušal prodati v Avstrijo. NGP je zapadel v stečaj 23. avgusta, dva dni kasneje pa so neznanci dva vlačilca odpeljali neznano kam. V stečajnem postopku CPM je svoje terjatve prijavilo 1560 upnikov v skupni vrednosti več kot 211 milijonov evrov. Kolikšno bo poplačilo teh dolgov, bo v občutni meri odvisno od postopanja Darsa. CPM je namreč za pravočasno in kakovostno gradnjo predora Markovec nakazal bančno garancijo v višini 6,7 milijona evrov. Gradbenih del pa, kot je znano, podjetje ni nikoli dokončalo. Majo Jordan iz NLB je na oktobrski seji upniškega odbora zanimalo, kolikšna je verjetnost, da bi cestarji garancijo unovčili. Zorec ji je odvrnil, da Darsa odgovarja, da te garancije za zdaj ne bo unovčil. Je pa zahteval novega vodilnega partnerja pri ustavljenih cestnih projektih. Upniški odbor CPM se je strinjal tudi s tem, da se za pol leta podaljša devet bančnih garancij za dobro izvedbo del na slovenskem avtocestnem križu v skupni višini 7,3 milijona evrov, ki jih je CPM pridobil pri NKBM in NLB. Upniki so dali tudi pobudo, da naj se zaradi morebitnega unovčenja teh poroštev stečajni upravitelj sestane z vodstvom Darsa, sestanka naj bi se udeležila tudi predstavnika bank upnic. tomaz.klipsteter@dnevnik.si
|
negative
|
3,693
|
Ljubljana - Madžarski Mol, ki je letos kupil verigo bencinskih servisov Tuš Oil, v Sloveniji dosega 7,2-odstotni tržni delež, čim prej pa si želi doseči 10 odstotkov trga. Po ocenah podpredsednika prodaje v skupini Mol Laszla Piryja bodo 10-odstotni tržni delež dosegli do konca prihodnjega leta. V letu 2012 bodo sicer za širitev namenili 10 milijonov evrov. Prihodnje leto bodo po načrtih odprli vsaj pet novih bencinskih servisov, najpomembnejša cilja pa sta Ljubljana in Gorenjska, ki ju zdaj ne pokrivajo, je na novinarskem srečanju v Ljubljani pojasnil Piry in dodal, da so sicer odprti tudi za ostale oblike organske rasti. S prevzemom Tuš Oila je Mol dobil priložnost utrditi se na slovenskem trgu. Po njegovih besedah je strategija Mola v Sloveniji jasna. "Želimo rasti v Sloveniji," je poudaril Piry, ki je prepričan, da je prednost madžarske družbe kakovost goriva. Letošnje leto je bilo ravno zaradi prevzema Tuš Oila prelomno za družbo Mol Slovenija, je pojasnila direktorica slovenskega Mola Valerija Glavač. Cilj je po njenih besedah doseči 10 odstotkov trga v maloprodaji goriv, trenutno pa ima Mol v Sloveniji 7,2-odstotni tržni delež, tako v maloprodaji goriv kot po prihodkih na maloprodaji. Mol je v Sloveniji prisoten od leta 1996, tako na maloprodaji (z mrežo bencinskih servisov) kot veleprodaji (prodaja naftnih derivatov). Lani je Mol Slovenija, ki ima trenutno v državi 37 bencinskih servisov, ustvaril 130 milijonov evrov prihodkov, pomemben delež pa je imela veleprodaja. "V Sloveniji še zdaleč nismo največji, smo pa odlični," je poudarila Glavačeva in dodala, da trenutno spreminjajo zunanji videz Tuševih bencinskih servisov. Ključ za uspeh je po njenih besedah v kakovosti goriva ter dobrih storitvah in izdelkih. Glede domnevnega podkupovanja s strani Mola na Hrvaškem - bivši hrvaški premier Ivo Sanader naj bi sprejel deset milijonov evrov, da bi Mol dobil večinske upravljavske pravice v hrvaški Ini - je vodja mednarodnega komuniciranja v Molu Domokos Szollar dejal, da ni bilo podkupnine in korupcije. "Ne bojimo se ničesar," je poudaril in ocenil, da je ta proces le predvolilna igra, interpretacijo tega procesa pa da vodi politika. Po Szollarjevem mnenju je prav, da tožilstvo preverja znake ilegalnih dejanj, če ta obstajajo, da pa podlaga za to preiskavo ni utemeljena.
|
neutral
|
3,694
|
Peking - Kitajska centralna banka je omilila zahteve po kapitalskih rezervah za več kot 20 manjših kitajskih bank. S tem želi spodbuditi kreditiranje gospodarstva in prebivalstva v času, ko se Kitajska sooča z grožnjo ohlajanja domačega gospodarstva, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kitajska centralna banka je zahtevo po kapitalskih rezervah znižala za pol odstotne točke na 16 odstotkov, nova pravila pa bodo v veljavo stopila v petek. Veljala bodo za več kot 20 podeželskih bank, navaja centralna banka. Za večje banke bi lahko zahteve glede kapitalskih rezerv znižali v začetku prihodnjega leta. Gre za prvi znak, da je kitajska vlada pripravljena selektivno omiliti stroge pogoje za kreditiranje, ki jih je uvedla z namenom umiriti inflacijo in rast cen nepremičnin. Centralna banka je ob tem poudarila, da bo ohranila "previdno monetarno politiko", medtem ko bo spodbudila dajanje posojil z namenom podpore šibkejših delov gospodarstva, kot sta kmetijski sektor in majhna podjetja. Odločitev so kitajske oblasti sprejele v času, ko se krepijo znaki ohlajanja kitajskega gospodarstva. Aktivnost predelovalnega sektorja na Kitajskem je novembra upadla na najnižjo raven v zadnjih 32 mesecih, so v sredo pokazali prvi podatki britanske banke HSBC. Indeks nabavnih menedžerjev (PMI) je po podatkih HSBC novembra dosegel 48 točk, kar pomeni krčenje predelovalnega sektorja. Šibki podatki so okrepili skrbi, da bi se lahko kitajska gospodarska rast precej zaustavila in v prvem četrtletju prihodnjega leta zdrsnila pod osem odstotkov. V tretjem letošnjem četrtletju je bila 9,1-odstotna, potem ko je bila v drugem trimesečju 9,5-odstotna.
|
negative
|
3,695
|
Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković je ob včerajšnjem obisku Gorenja predsedniku uprave Franju Bobincu predlagal prevzem gradbenega podjetja Vegrad, ki je od lanskega oktobra v stečaju. Janković namreč meni, da Vegrad ni tako slabo podjetje, od prevzema pa bi si lahko Gorenje obetalo nove infrastrukturne objekte. Ob tem je dodal, da Slovenija potrebuje dobre domače gradbince, kar bi Vegrad pod okriljem Gorenja lahko tudi postal. NLB v skladu z načrti Nadzorni svet NLB je v poročilu poudaril intenzivno in sistematično izvajanje dezinvestiranja, zniževanja tveganja prilagojene aktive in izboljšanje stroškovne učinkovitosti. Banka je v devetih mesecih letos zaprla 307 delovnih mest in zmanjšala število zaposlenih za 318. Stroški banke so bili v tem obdobju tako nižji za več kot deset milijonov evrov oziroma štiri odstotke. Drugi opomin Sloveniji Evropska komisija je včeraj Slovenijo že drugič opozorila, naj svojo zakonodajo uskladi z evropskimi predpisi o okoljsko primerni zasnovi izdelkov. Če se v dveh mesecih ne bo ustrezno odzvala, lahko komisija primer preda sodišču EU. Država vstopila v Prvo energijsko naložbo Vlada je včeraj odobrila vstop države v družbo tveganega kapitala Prva energijska naložba. Delež države bo znašal 7,2 milijona evrov oziroma 49 odstotkov. Slovenija želi povečati število zasebnih družb tveganega kapitala in pospešiti razvoj malih in srednje velikih podjetij s potencialom hitre rasti ter multiplicirati učinek vlaganj javnih sredstev. Ministrstvo za gospodarstvo zadolženo za Adrio Airways Ministrstvo za gospodarstvo je bilo s strani vlade včeraj določeno kot pristojni organ za nadaljevanje postopka v zadevi priglasitve ukrepa dokapitalizacije Adrie Airways na evropsko komisijo. ZSSS proti priporočilu AUKN Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) pozvala, naj takoj umakne priporočilo, ki zadeva optimizacijo stroškov dela v letošnjem in prihodnjem letu, v tem okviru pa tudi izplačila božičnic, regresov in 13. plač. V primeru, da jih AUKN ne bo uslišal, so napovedali sindikalne aktivnosti. Prostih 7000 delovnih mest V tretjem četrtletju je bilo povprečno v Sloveniji prostih 7000, zasedenih pa 717.000 delovnih mest. Stopnja prostih delovnih mest je znašala en odstotek, kar je 0,2 odstotne točke več kot v predhodnem četrtletju. Gospodarska klima nespremenjena Slovenska gospodarska klima se novembra v primerjavi z oktobrom ni spremenila. Kazalnik gospodarske klime je znašal -10 odstotnih točk, kar je dve odstotni točki manj kot novembra lani. Glede na dolgoletno povprečje se je kazalnik znižal za 10 odstotnih točk.
|
neutral
|
3,696
|
Ljubljana - Zaradi prodaje Droge Kolinske, Turizma Kras, Instalacije in družbe Istrabenz Gorenje energetski sistemi je Skupina Istrabenz v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila le še 104 milijone evrov prihodkov oziroma skoraj petkrat manj kot v enakem obdobju lani. Prodaja oziroma izključitev omenjenih podjetij iz Skupine Istrabenz se je odrazila tudi na dobičku iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA), ki je v prvih treh četrtletjih letošnjega leta dosegel dobrih 12 milijonov evrov, medtem ko je čista izguba skupine znašala 3,4 milijona evrov. Do konca septembra se je neto finančni dolg Skupine Istrabenz znižal na 332 milijonov evrov, finančne obveznosti matične družbe pa so znašale 234 milijonov evrov. Trenutni finančni dolg matične družbe je sicer nekoliko nižji, saj so bili konec oktobra izpolnjeni vsi pogoji za prodajo Istrabenza Gorenja Petrolu. Še vedno pa v Istrabenzu in Petrolu čakajo na soglasje urada za varstvo konkurence za prodajo Instalacije. Po prejeti kupnini za Istrabenz Gorenje in Instalacijo se bodo finančne obveznosti Istrabenza znižale na nekje med 160 in 170 milijoni evrov, je razvidno iz včeraj objavljenega poročila o poslovanju.
|
negative
|
3,697
|
London - Proizvajalec luksuznih avtomobilov Jaguar Land Rover, ki je v lasti indijskega avtomobilskega podjetja Tata Motors, je napovedal, da bo v svoji tovarni v Solihullu v osrednji Angliji na Otoku v prihodnjih petih letih ustvaril več kot 1000 delovnih mest. Predstavniki Jaguarja Land Roverja so ob tem pojasnili, da bodo v svoje operacije v prihodnjih petih letih vložili več milijard britanskih funtov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Skladno s tem podjetje v obdobju petih let pričakuje tudi pomembne nove proizvodne dejavnosti, ki bodo omogočile ustvarjanje novih delovnih mest. V Veliki Britaniji naj bi jih v omenjeni tovarni ustvarili več kot 1000. Predstavniki avtomobilskega proizvajalca so opozorili še, da bodo na ta način pomagali pešajočemu britanskemu gospodarstvu. Tata Motors je prestižni avtomobilski blagovni znamki Jaguar in Land Rover od ameriškega avtomobilskega proizvajalca Ford kupil leta 2008, zanju pa je odštel 2,3 milijarde dolarjev. Posel se je za indijsko družbo izkazal kot zelo uspešen.
|
positive
|
3,698
|
Atene - Obseg grškega javnega sektorja se je danes skrčil za 14.000 javnih uslužbencev. Med temi uslužbenci je večina takih, ki imajo do upokojitve še dobro leto dni. Krčenje javnega sektorja je sicer eden od ukrepov grških oblasti, namenjen zmanjšanju javne porabe. Po poročanju grškega časnika Kathimerini je grški javni sektor danes zapustilo 10.000 javnih uslužbencev, ki bi polno upokojitveno starost dosegli leta 2013. Vsi odpuščeni bodo sicer do konca prihodnjega leta prejemali 60 odstotkov plače, pisanje časnika povzema nemška tiskovna agencija dpa. Poleg tega je danes svoje delo v javnem sektorju sklenilo še 4000 zaposlenih, ki so že dosegli polno upokojitveno starost. Varčevalni ukrep bodo občutili tudi presežni javni uslužbenci, ki imajo do upokojitve še dve leti in delajo v eni od 36 javnih institucij, ki jih čaka ali združitev ali ukinitev. Nova grška vlada je trenutno pod velikim pritiskom, da dobi podporo za predlog proračuna za prihodnje leto. Dokument predvideva odpuščanja, zniževanje plač in pokojnin ter dvig davkov. Od sprejema proračuna bo odvisno, ali bodo Atene prejele zadnjo tranšo lani potrjenega posojila držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada v višini osmih milijard evrov. Zdaj že nekdanja grška vlada je v skladu z zahtevami posojilodajalcev oktobra napovedala, da bo število zaposlenih v javnem sektorju zmanjšala za 30.000. Tedanje grške oblasti so predvidele prerazporeditev javnih uslužbencev na delovna mesta s plačo v višini 60 odstotkov njihove osnovne, po enem letu pa naj bi jih bodisi premestili bodisi odpustili. V Atenah so oktobra pojasnili še, da bodo na ta način privarčevali 300 milijonov evrov.
|
negative
|
3,699
|
Ljubljana - Zaostrovanje razmer v mednarodnem gospodarskem okolju, upočasnitev stopenj rasti izvoza in vnovičen padec domačega povpraševanja se vse bolj odraža na poslovanju največjih slovenskih poslovnih skupin, ki kotirajo na Ljubljanski borzi. Če so največje borzne družbe še v prvem letošnjem četrtletju v povprečju beležile več kot 15-odstotno rast prihodkov, so se številne v tretjem letošnjem četrtletju soočale tako s padcem prihodkov kot tudi dobička, več pa jih je v tretjem četrtletju poslovalo celo z izgubo. V prvih treh četrtletjih je 25 največjih borznih skupin ustvarilo devet milijard evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je sicer 380 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani, vendar pa je povprečna rast prihodkov znašala le še okoli sedem odstotkov. Poslabšanje rezultatov je opaziti tudi pri dobičku. Skupni čisti dobiček največjih 30 analiziranih družb je namreč po zaslugi visokih izgub največjih treh domačih bank samo v zadnjem četrtletju upadel za tretjino, na le dobrih 130 milijonov evrov. Brez upoštevanja Skupine NLB in NKBM ter Abanke Vipe je preostalih 27 skupin devetmesečje končalo z 272 milijoni evrov čistega dobička oziroma tretjino več kot v enakem lanskem obdobju. Toda tudi izboljšanje dobičkonosnosti nefinančnih družb je treba jemati z veliko mero previdnosti. Kot je razvidno iz tabele, so za rast čistega dobička v veliki meri zaslužne nižja izguba Skupine Save ter rast dobičkonosnosti Skupine Telekom Slovenije, Cinkarne Celje ter obeh zavarovalnic. Naše analize kažejo, da je na poslovanje največjih borznih družb letos negativno vplivala predvsem visoka rast cen surovin, medtem ko je večini uspelo nekoliko znižati stroške poslovanja oziroma so se ti zvišali po nižji stopnji kot prihodki. Podobno kot v minulih letih so poslovanje največjih slovenskih borznih družb tudi v tretjem letošnjem četrtletju zaznamovali visoki odhodki za plačilo bančnih obresti in posledično visoke izgube iz financiranja. Tako so denimo stroški za plačilo obresti pobrali celoten oziroma velik del dobička Pivovarne Laško, Intereurope, Luke Koper, Uniorja, Iskre Avtoelektrike... Za večji prikaz kliknite na sliko. V zadnjem letošnjem četrtletju obrata trenda ni pričakovati, saj proizvodne družbe vse bolj čutijo posledice ohlajanja evropskega industrijskega sektorja, medtem ko padec zasebne potrošnje negativno vpliva predvsem na družbe iz trgovske, turistične in storitvene dejavnosti. Konec septembra je imelo največjih 20 družb in skupin, ki so razkrile svoje finančno stanje, najetih za okoli 5,5 milijarde evrov posojil, kar je skoraj natanko toliko, kot je znašal njihov skupni kapital. Zadolženost največjih družb, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, se je letos sicer nekoliko znižala, vendar pa hitrejšo razdolžitev preprečuje predvsem visoka plačilna nedisciplina. Konec septembra je imelo namreč 21 največjih borznih družb v poslovnih terjatvah »ujetih« za kar 1,9 milijarde evrov premoženja, kar predstavlja tretjino njihovega celotnega finančnega dolga. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,700
|
Ljubljana - Guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je včeraj nakazal, da se banka v boju proti dolžniški krizi pripravlja na intenzivnejše posredovanje na trgih. Prvi pogoj pa je zaveza evropskih voditeljev k večjemu nadzoru nad državnimi proračuni in poglobljenemu finančnemu sodelovanju vseh držav območja evra. Strah, da bi dolžniška kriza prestopila svoj okvir in postala nova svetovna finančna kriza, je že pred tem spodbudil največje centralne banke k ukrepanju. Ameriška centralna banka Federal Reserve (Fed), ECB ter centralne banke Japonske, Velike Britanije, Švice in Kanade so namreč sklenile dogovor, ki bo zagotavljal likvidnost finančnih institucij v teh negotovih časih in služil kot zdravilo proti strahu finančnih trgov. Ukrep je na las podoben tistemu iz prejšnje svetovne krize leta 2008 - svetovnim centralnim bankam namreč omogoča cenejše in neomejeno sposojanje Fedovih dolarjev in je uperjen proti morebitnem kreditnem krču, ko si tudi banke ne bi več posojale med seboj. S svojo akcijo so centralne banke le dokazale, da se zavedajo potencialnih nevarnosti nove krize in so pripravljene zavihati rokave v boju proti njej. A Draghi se zaveda, da bodo za dolgotrajne rešitve potrebni dodatni ukrepi. "Menim, da mora ekonomska in monetarna unija sprejeti nov 'fiskalni pakt', ki bi pomenil korenito spremembo sedanjih fiskalnih pravil vključno z zavezami, ki so jih vlade območja evra že podale," je dejal Draghi. Ali bi takšen pakt državam povrnila tako kratkoročno kot dolgoročno kredibilnost v očeh trgov je težko napovedati, a Draghi meni, da je treba ukrepati korak za korakom "in fiskalni pakt je zagotovo najpomembnejši začetni element". Po besedah Ollija Rehna, evropskega komisarja za denarne zadeve, se čas izteka, saj naj bi imela Evropa za rešitev evra le še dober teden časa. Naslednji petek bodo namreč evropski voditelji skušali najti konsenz pri ključnih ukrepih, ki bi pomenili dodatno finančno povezanost, ta pa bi omogočila izdatnejšo pomoč s strani ECB. Slednja naj bi dan pred tem, torej v četrtek, na zastoj gospodarske rasti odgovorila z nadaljnjim znižanjem ključne obrestne mere. Draghi je namreč dejal, da so tveganja za dodatni padec gospodarskih aktivnosti na območju evra spet močno povišana. jan.bratanic@dnevnik.si
|
positive
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.