nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
3,701
|
Ljubljana - Družba Alpina je oddelila nepremičnine na hčerinsko podjetje A-nepremičnine. "Za takšen korak smo se odločili, ker zaradi kreditnega krča pri bankah ne moremo najeti svežega posojila, ki ga nujno potrebujemo za financiranje proizvodnje. Nepremičnine, ki smo jih oddelili, nameravamo prodati in jih ponovno najeti (sale and lease back)," pojasnjuje predsednik Alpinine uprave Matjaž Lenassi. Iz dokumentacije, ki smo jo pridobili v uredništvu, je razvidno, da je Alpina na A-nepremičnine prenesla prodajalne obutve v Slovenj Gradcu, Velenju in Novem mestu v skupni vrednosti 655.000 evrov. Po pojasnilih Lenassija jim je v zadnjem letu zadolženost do bank uspelo zmanjšati za okoli tri milijone evrov, na 27 milijonov evrov. To je razvidno tudi iz otvoritvene bilance Alpine na dan 11. novembra letos, ki je bila izdelana za potrebe oddelitve nepremičnin iz družbe. Če so dolgoročne obveznosti do bank lani novembra znašale 21,2 milijona evrov, tako zdaj znašajo 16,8 milijona evrov. Po drugi strani so se kratkoročne obveznosti do bank od lanskega novembra, ko so znašale 11,7 milijona evrov, do letošnjega novembra povečale na 13,5 milijona evrov. Kot smo že poročali, je Alpina na pobudo Peka izrazila namero za povezovanje s tržiškim proizvajalcem obutve, pri čemer bi od športne in modne obutve v mešano podjetje prenesla slednjo. Čeprav naši viri ocenjujejo, da je bilo povabilo Peka več kot dobrodošlo za Alpino, saj njena modna obutev ni ravno donosna, je Lenassi pojasnil, da v letošnjem letu tudi modna obutev posluje z dobičkom in da se jim s povezovanjem nikamor ne mudi. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
3,702
|
Ljubljana - Davek na bilančno vsoto, s katerim je vlada želela prisiliti banke v povečano kreditiranje gospodarstva in ga bodo prvič plačale prihodnje leto, slednjih očitno ni prepričal. Obe največji banki, NLB in NKBM, sta pojasnili, da bosta primorani plačati davek. Podjetjem sta namreč odobrili premalo posojil, da bi se ognili plačilu davka. Obe banki v večinski lasti države pa nista edini, ki bosta plačali davek. V banki Hypo so pojasnili, da bo davek po predhodnih, še nepotrjenih izračunih minimalen, v banki Raiffeisen bodo podatke o plačilu davka sporočili, ko jih bo objavila matična družba. V SKB in banki Unicredit na vprašanje glede pričakovanega plačila davka niso odgovorili, medtem ko je po mnenju Deželne banke Slovenije in Abanke o tem preuranjeno govoriti. Banke bodo davek prvič plačale prihodnje leto, pri čemer davčno osnovo za obračun davka predstavlja bilančna vsota banke, davčna stopnja je 0,1-odstotna, olajšava pa znaša 0,167 odstotka posojil, odobrenih podjetjem in samostojnim podjetnikom. Banka je lahko davka tudi oproščena, če višina posojil presega določen odstotek bilančne vsote. Spomnimo, da bi po izračunu finančnega ministrstva iz marca letos davek plačalo 14 od skupno 25 bank in hranilnic v skupnem znesku 8,8 milijona evrov. Če bi te banke in hranilnice, ki imajo 70 odstotkov bilančne vsote sektorja, povečale kreditiranje ter zmanjšale ali izničile davčno obveznost, bi država pobrala tri milijone evrov davka.Banke: Davek ne bo spodbudil kreditiranja Ministrstvo za finance je do minulega tedna zbiralo pripombe k pravilniku o obračunu davka na bilančno vsoto. Pripombe bank so zbrali v Združenju bank Slovenije, gre pa predvsem za manjše tehnične dopolnitve. "Zakon je namenjen spodbujanju in oživitvi gospodarstva, a iz odbitne postavke izvzema kreditiranje lokalnih skupnosti, finančnih institucij, predvsem pa prebivalstva, ki bi z večjo potrošnjo in investicijami zagotovo pozitivno vplivali na gospodarstvo," menijo v banki Unicredit. Dodali so, da se olajšava priznava le za posojila, medtem ko za druge oblike financiranja, na primer garancije, podjetniške obveznice in podobno, spodbud oziroma olajšav ni. V NKBM so povedali, da so ministrstvu za finance že pri pripravi pravilnika izrazili pomisleke glede učinkovitosti ukrepa. Ponovno so poudarili, da teza o zmanjšanju kreditiranja gospodarstva s strani bank ne zdrži v celoti. "Del slovenskega gospodarstva, ki je izrazito izvozno usmerjeno in dosega dobre poslovne rezultate, je po obsegu del še vedno pod rekordnima letoma 2007 in 2008 in je primerljiv z obsegi iz leta 2006. To pomeni, da velikega povpraševanja po kapitalu za nove investicije še ni. Del gospodarstva, ki je svojo rast v preteklih letih generiral pretežno skozi finančne vzvode in z ekspanzivno rastjo gradbeništva, pa se po večini sooča z visoko potrebo po obratnem kapitalu in sredstev ne potrebuje za nove projekte, ki bi dolgoročno generirali rast," so pojasnili v NKBM. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
3,703
|
Ljubljana - V stečajni masi izolske Vedele, hčerinskega podjetja Vegrada, je nekaj manjših nepremičnin (stanovanja, lokali), je razvidno iz otvoritvenega poročila. Stečajna upraviteljica Marina Marinc Pilej vrednosti nepremičnin še ni ocenila. Prav tako še preverja znesek terjatev in finančnih naložb. Iz bilance stanja tik pred začetkom stečaja Vedele pa je razvidno, da je imela družba knjiženih za okoli tri milijone evrov naložb in za 117.000 evrov terjatev. V stečaju Vedele je devet upnikov prijavilo skupno za 9,3 milijona evrov terjatev, ki jih je Marinc-Pilejeva v celoti priznala. Največji upnik s 7,2 milijona evrov terjatvami je Durs, sledita pa mu Agencija za kmetijske trge, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva (1,66 milijona evrov terjatev), in izolska občina (305.000 evrov terjatev). Spomnimo, Vedela je nekdanja pravna oseba Delamarisa, ki je imela do lani v lasti njegovo zemljišče v Izoli, nato pa ga je prenesla na podjetje Nuntius. To je danes pod novim imenom JMCC v lasti Jasne Mihelj Coustaury, soproge nekdanjega direktorja Vege Juliena Coustauryja.
|
negative
|
3,704
|
Maribor/Radeče - Banke NKBM, NLB in Abanka ter SID banka so se danes dogovorile glede zavarovanja za posojila družbi Radeče Papir, so sporočili iz NKBM. Gre za skupno 5,4 milijona evrov posojil, ki jih družba nujno potrebuje za nadaljevanje proizvodnje. Banke pričakujejo, da bo družba "razmislila" o predlogu za prisilno poravnavo. Predstavniki Nove Kreditne banke Maribor (NKBM), Nove Ljubljanske banke (NLB) in Slovenske izvozne in razvojne banke (SID banke) so se danes dogovorili, da se bodo vse tri banke, ki bodo zagotovile posojilo - NKBM, NLB in Abanka -, lahko vpisale s hipoteko za zavarovanje kreditov na prvo mesto. "Za podjetje to pomeni, da bo moralo razmisliti o svojih nadaljnjih postopkih, povezanih s prisilno poravnavo," so zapisali v NKBM. Družba posojilo - tri milijone evrov bo obratnih sredstev, 2,4 milijona evrov pa sredstev za investicije - nujno potrebuje za nadaljevanje proizvodnje. Brez sredstev bi morali ustaviti tudi stroj pet, ki trenutno še obratuje in s katerim izdelujejo papir z vodnim znakom in papirje z drugimi zaščitami. Stroj štiri, namenjen proizvodnji belih papirjev, so morali ustaviti že 22. septembra. Družba je v ponedeljek na celjsko okrožno sodišče vložila predlog za prisilno poravnavo, vendar ni predložila vseh potrebnih dokumentov - med njimi načrta finančnega prestrukturiranja ter poročila o finančne položaju in poslovanju -, zato mora predlog dopolniti. Iz družbe so sicer danes sporočili, da jih je indonezijska centralna banka Bank Indonesia povabila k sodelovanju na državnem razpisu za izdelavo indonezijskega banknotnega papirja v vrednosti več milijonov evrov.
|
neutral
|
3,705
|
Ljubljana - V tem tednu so se znova pojavile informacije, da Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN) pritiska na nekatere člane nadzornega sveta Luke Koper, da z mesta predsednika in člana uprave razrešijo Gregorja Veselka in Martina Tomaža Jamnika. Odločanje o predčasnem odpoklicu katerega od članov uprave na današnji seji po naših informacijah sicer ni predvideno, vendar pa bi lahko dnevni red razširili tudi na sami seji, če bi to zahtevala najmanj dva člana nadzornega sveta. Toda tudi v tem primeru bi se moral kateri od članov nadzornega svet z Veselkom in Jamnikom že začeti dogovarjati o pogojih njunega odhoda, podobno kot je v primeru razrešitve predsednika uprave Nove KBM to storil Dušan Jovanovič. Prav tako bi morali imeti nadzorniki že pripravljene tudi kandidate, ki bi prevzeli vodenje Luke Koper, vendar za zdaj tovrstnih informacij naši viri ne navajajo. Poznavalci razmer sicer ne izključujejo možnosti, da bi kateri od članov uprave na današnji seji odstopil sam. Spomnimo, da se je Veselku in Jamniku položaj v Luki Koper majal že sredi oktobra, ko so nekateri predstavniki kapitala ob podpori AUKN zahtevali sklic izredne seje. Na tej seji nato o menjavi uprave niso odločali, saj naj bi se po nekaterih informacijah zapletlo prav pri iskanju novega člana oziroma predsednika uprave.
|
negative
|
3,706
|
Ljubljana - Perutnina Ptuj-BH, ki je del širše skupine ptujske družbe, je lani zabeležila okoli 49 milijonov evrov prihodkov, letos pa naj bi ti po napovedih znašali okoli 61 milijonov evrov. Rast podjetja v BiH se kaže tudi v tem, da trenutno zaposluje že 560 ljudi, minuli teden pa so prejeli priznanje za najboljše podjetje v državi. Perutninina bosanska družba iz Breze je na že 25. razglasitvi najboljšega podjetja in menedžerja leta v tej državi letos prejela obe najprestižnejši nagradi. Direktor Mladen Andrić je bil razglašen za najboljšega menedžerja BiH, jugovzhodne in srednje Evrope, Perutnina Ptuj-BH pa je ob tem prejela naslov najboljšega podjetja v državi. Tradicionalni izbor najboljšega menedžerja vsako leto pripravlja neodvisna agencija iz Zenice, časopis Euromanager in Evropsko združenje menedžerjev. Izmed 970 menedžerjev in lastnikov podjetij, ki so se potegovali za prestižno priznanje, je žirija prav obe največji priznanji podelila tej družbi. Žirijo je prepričala stalna rast podjetja, razvijanje kakovosti proizvodov in storitev ter rast števila zaposlenih in večanje tržnega deleža. Andrić je ob prejemu nagrade povedal, da je nagrada res lepa, "a če predano skrbite za kakovost vsakega dela proizvodnje, medsebojne odnose v podjetju, imate posluh za družbeno odgovorno poslovanje, in poleg tega prisluhnete svojim potrošnikom in njihovim potrebam, potem pride uspeh sam od sebe". Perutnina Ptuj ima v Bosni in Hercegovini štiri distribucijske centre, 30 lastnih maloprodajnih objektov in lastno distribucijsko verigo z neprekinjenim procesom hlajenja. Ker so osnova priprave živil v celotni ptujski skupini vertikalne reprodukcijske verige, tudi podjetje v Bosni in Hercegovini deluje po principu integriranih procesov od njive do vilice.
|
positive
|
3,707
|
Ljubljana - Prodaja ajdovskega Fructala srbski družbi Nectar naj bi bila končana do konca tega tedna, so danes za STA povedali v Pivovarni Laško. Prvotno je bilo načrtovano, da bo Nectar Fructal prevzel že novembra, vendar se je postopek pridobitve konkurenčnih soglasij v državah nekdanje Jugoslavije zavlekel. Nectar, ki ima sedež v Bački Palanki, je namreč moral konkurenčna soglasja pridobiti na vseh trgih, kjer nastopata obe družbi: v Sloveniji, Srbiji, BiH, Makedoniji in Črni gori. Najdlje je postopek trajal pri bosanskohercegovskem varuhu konkurence, ki pa je pred dnevi Nectarju le podal soglasje. Slovenski urad za varstvo konkurence pa je že v začetku oktobra izdal sklep, da ne nasprotuje koncentraciji med Fructalom in Nectarjem ter da je koncentracija skladna s pravili konkurence. S prodajo 93,73-odstotnega deleža Fructala bo Pivovarna Union iztržila 35,3 milijona evrov, Nectar pa bo prevzel tudi dolgove ajdovske družbe. Pivovarna Laško se bo tako s prodajo pri bankah razdolžila za 48 milijonov evrov. Po končani prodaji pa mora Nectar objaviti prevzemno ponudbo za preostale delnice Fructala. Kot je zapisano na spletnih straneh Nectarja, bosta skupaj s Fructalom v letu 2011 konsolidirano ustvarila 140 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni, da bo družba postala največji proizvajalec sokov in napitkov v državah nekdanje Jugoslavije. Osnovni cilj Nectarja pa je, da blagovnim znamkam, kot sta Fructal in Frutek povrne "stari sijaj", ne le ne trgih nekdanje Jugoslavije, temveč tudi na drugih trgih. Družba bo sicer v prihodnosti veliko pozornosti namenila krepitvi blagovnih znamk Nectar, Life in Fructal. Nectar se je pri nakupu Fructala obvezal tudi, da ne bo ukinil proizvodnje v Ajdovščini in Kamniku ter da bo vlagal v razvoj sadjarstva v Sloveniji oz. bo nadaljeval Fructalovo prakso lokalnega odkupa sadja.
|
neutral
|
3,708
|
Ljubljana - Skupina Petrol bo letošnje leto po ocenah sklenila z 48 milijoni evrov dobička pred slabitvami. To je 35 odstotkov več od dobička po slabitvah v letu 2010 oz. 14 odstotkov več kot pred slabitvami. V 2012 naj bi se dobiček povečal za 19 odstotkov na 57 milijonov evrov, je družba objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Tako kažejo ocene poslovanja za leto 2011 in načrt poslovanja za prihodnje leto, ki ga je danes potrdil nadzorni svet Petrola s Tomažem Kuntaričem na čelu. Skupina Petrol bo tekoče poslovno leto, ki se izteka v duhu močne širitve obsega poslovnih aktivnosti, racionalizacije poslovanja in intenzivnih investicijskih aktivnosti, zaključila uspešno. Prihodki od prodaje se bodo po ocenah povečali za 16 odstotkov na 3,25 milijarde evrov. Količinska prodaja proizvodov iz nafte bo letos za odstotek večja kot lani in bo znašala 2,36 milijona ton, prihodki od prodaje trgovskega blaga pa se bodo povečali za štiri odstotke na 432,8 milijona evrov. Prihodki od energetske dejavnosti bodo znašali 176,7 milijona evrov, kar je 54 odstotkov več kot leta 2010. Skupina Petrol bo konec leta beležila 119 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) oz. 24 odstotkov več kot lani, denarni tok iz poslovanja pred spremembo obratnega kapitala pa se bo povečal za osem odstotkov na 107,3 milijona evrov. Čisti dobiček pred slabitvami bo, kot omenjeno, znašal 48 milijonov evrov.Cilji za prihodnje leto so ambiciozni Kljub zahtevnim in negotovim gospodarskim razmeram si je skupine Petrol za leto 2012 zastavila ambiciozne cilje. Prihodki od prodaje naj bi se povečali za 16 odstotkov na 3,77 milijarde evrov. Količinska prodaja proizvodov iz nafte naj bi znašala 2,45 milijona evrov (+4 odstotke), prihodki od prodaje trgovskega blaga 470,3 milijona evrov (+9 odstotkov), od prodaje energetske dejavnosti pa 226,8 milijona evrov (+28 odstotkov). Petrol naj bi na ravni skupine po načrtih v prihodnjem letu dosegel EBITDA v višini 126,8 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več od ocen za leto 2011, denarni tok iz poslovanja pred spremembo obratnega kapitala pa naj bi se povečal za 17 odstotkov na 125,4 milijona evrov. Čisti dobiček skupine naj bi prihodnje leto znašal 57 milijonov evrov. Skupina Petrol v 2012 načrtuje 80 milijonov evrov naložb v stalna sredstva. Od tega bodo 44 odstotkov namenili naftni dejavnosti na slovenskem trgu, 24 odstotkov naftni dejavnosti na trgih jugovzhodne Evrope Evrope, 27 odstotkov energetski dejavnosti ter pet odstotkov posodobitvi informacijske in druge infrastrukture. Naložbena politika skupine Petrol bo tudi prihodnje leto usmerjena v širitev poslovanja na področju naftno-trgovske dejavnosti na trgih jugovzhodne Evrope, v širitev poslovanja na ostalih energetskih področjih tako v Sloveniji kot na trgih jugovzhodne Evrope Evrope (plin, elektrika, učinkovita raba energije, okoljski projekti) ter v utrjevanje položaja na področju naftno-trgovske dejavnosti na slovenskem trgu. Za doseganje zastavljenih ciljev bo skupina Petrol v letu 2012 posebno pozornost namenila konsolidaciji novih družb in dejavnosti ter nadaljnji racionalizaciji komercialnih in podpornih poslovnih procesov, pravijo v družbi.
|
positive
|
3,709
|
Ljubljana - Če so voditelji z vrha Evropske unije ob koncu tedna upali, da bo zaveza 26 držav fiskalnemu paktu pomirila trge, so se krepko ušteli. Skrbi zaradi nejasnosti o sklenitvi dogovora, njegove prihodnje implementacije in končnega uspeha so namreč načele samozavest vlagateljev. Podpora evru je tako včeraj hitro usahnila, tečaj skupne valute proti dolarju je namreč zdrsnil na najnižjo raven v mesecu dni (1,3224 dolarja za evro). Presenetljivo pa je vrednost evra padla tudi proti britanskemu funtu, valuti sicer iz fiskalnega pakta "izključene" Velike Britanije. Poteza Davida Camerona, predsednika britanske vlade, ki je z vetom poskrbel, da se evropska pogodba ne bo spremenila, in hkrati začrtal pot Britancev zunaj fiskalne unije, se je tako vsaj kratkoročno obrestovala. Ob mešanih odzivih med samim prebivalstvom pa se poraja vprašanje, kakšne bodo dolgoročne finančne posledice za otoško državo. Negotova prihodnost je tako med britanskimi bankami in finančnimi lobiji, ki naj bi imeli od ohranitve finančne suverenosti Velike Britanije največ koristi, vladalo zgolj previdno zadovoljstvo. Cameronov veto imajo mnogi "konservativni" mediji in politiki celo za vrnitev na pota stare slave in prvi korak k izstopu Velike Britanije iz EU, ne pa tudi najvplivnejši evropski politiki. Čeprav je francoski predsednik Nicolas Sarkozy označil "razhod" z Veliko Britanijo in sklenitev fiskalnega pakta za rojstvo nove Evrope, je hkrati izrazil obžalovanje nad dejstvom, da v njem ne sodeluje celotna sedemindvajseterica. "V fiskalnem paktu smo hoteli tudi Veliko Britanijo, tako zaradi Evrope in njenega odgovora na dolžniško krizo kot tudi zaradi Britancev in njihove prihodnosti," je dejal Sarkozy in dodal, da si želi močnih in konstruktivnih povezav med Veliko Britanijo in Evropo. "Velika Britanija mora biti v samem središču Evrope in ne na obrobju," je poudaril Sarkozy. Kot kaže, pa kljub klicem po ostrejšem posredovanju na trgih na obrobje vse bolj "rine" guverner Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi. ECB je namreč minuli teden spet drastično zmanjšala obseg nakupov obveznic (pre)zadolženih držav. Tako z znižanjem obrestne mere kot s krčenjem obsega kriznih mehanizmov Draghi na neki način "izničuje" delo predhodnika Jean-Clauda Tricheta. Še avgusta je ECB namreč tedensko kupovala za okoli 22 milijard evrov obveznic ogroženih držav, samo v minulih treh tednih pa se je ta obseg zmanjšal z 8,58 na 3,66 milijarde evrov obveznic pred dvema tednoma in "le" še na 635 milijonov evrov obveznic v minulem tednu. Od pomladi leta 2010 je ECB sicer kupila za 207,5 milijarde evrov obveznic. jan.bratanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,710
|
Maribor - Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor se je danes seznanil s poročilom o poslovanju centra v prvih devetih mesecih letos, ko je UKC beležil 880.000 evrov izgube. Velik del razprave so namenili varčevalnim ukrepom v letih 2011 in 2012. Od vodstva UKC svet zahteva, naj pripravi podrobni varčevalni načrt za prihodnje leto. UKC Maribor je imel v prvih devetih mesecih letos 129,8 milijona evrov prihodkov in 130,7 milijona evrov odhodkov. Rezultat je tako negativen, kljub temu pa je relativno manjši v primerjavi z negativnim rezultatom v letošnjem prvem polletju, je danes poudarilo vodstvo UKC Maribor. Trenutno center posluje stabilno, saj se izguba ni večala, je dejal direktor UKC Maribor Gregor Pivec. Kakšno bo poslovanje kliničnega centra konec leta, je po besedah vodstva centra težko napovedati. Ob tem navajajo, da se bodo pogoji poslovanja UKC Maribor v prihodnje še poslabševali, saj bodo uveljavljeni še dodatni restrikcijski ukrepi iz aneksa tri k splošnemu dogovoru. Pivec je med drugim izpostavil težave z obvladovanjem materialnih stroškov in področje laboratorijskih storitev. Za slednje je center v prvih devetih mesecih letos plačal 3,2 milijona evrov, kar predstavlja sedemodstotni porast, gre pa predvsem za storitve mikrobioloških laboratorijev. V zvezi s tem je Pivec dejal, da imamo v Sloveniji na tem področju "deformiran trg", saj imata Mikrobiološki inštitut v Ljubljani in Zavod za zdravstveno varstvo Maribor izrazit monopolni položaj. Poudaril je, da je UKC Maribor sposoben organizirati to dejavnost sam znotraj centralnega laboratorija v 80 odstotkih, vendar zaradi zunanjih omejitev na strokovnem področju oz. monopolnega položaja omenjenih institucij tega ne smejo. Meni, da je v Sloveniji na tem področju treba nekaj narediti, saj gre za velike zneske. Člani sveta so precej časa razpravljali o varčevalnih ukrepih. Lojze Grobelnik je menil, da bi moralo vodstvo v prihodnje več varčevati na področju nezdravstvenih storitev. Prav tako je zahteval podrobnejši načrt varčevalnih ukrepov v prihodnjem letu, čemur so v sprejetem sklepu sledili tudi drugi člani sveta zavoda. Pivec rezerve za varčevanje v prihodnje vidi predvsem na področju materialnih stroškov (zdravila, medicinska oprema in material) in na področju porabe energentov. Predsednica sveta zavoda Marjetica Mahne pa je ob večurni razpravi in pojasnjevanju poslovanja UKC Maribor dejala, da je svet zavoda zelo omejen v funkciji sodelovanja pri upravljanju bolnišnice, ker je sistem financiranja predvsem javnih zdravstvenih zavodov, še posebej bolnišnic, "tako strahotno zakompliciran". Člani sveta so se dotaknili tudi iskanja rešitev za javno naročilo storitev čiščenja prostorov UKC Maribor in vzpostavljanja urgentnega centra v UKC Maribor, pri čemer dogovori z Zdravstvenim domom dr. Adolfa Drolca potekajo o združevanju služb nujne medicinske pomoči v enotni center pod okriljem UKC Maribor. Pivec se nadeja, da bi lahko urgentni center, ki ga podpira tudi ministrstvo, vzpostavili do marca prihodnje leto, vendar pa to ne pomeni tudi dograditve urgentnega centra, saj bodo postopki v zvezi z gradnjo dolgotrajnejši. Zavod se je v zvezi s tem seznanil z nasprotovanjem Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca združevanju služb, saj bi prenos teh dejavnosti pomenil precejšen poseg v finančne vzvode zdravstvenega doma.
|
negative
|
3,711
|
Portorož - Čeprav so sindikati v Casinoju Portorož v začetku meseca pristali na sporazum o sanaciji družbe, ki med drugim predvideva začasno znižanje plač za 20 odstotkov in odpuščanja, so zdaj ponovno napovedali stavko, če jim nova uprava ne bo izplačala celotne plače za november in regresa. Uprava sicer do srede pričakuje sklenitev dogovora s sindikati. Znotraj Casinoja Portorož, ki je dalj časa v finančnih težavah, je v zadnjih tednih prišlo do večjih premikov. V soboto so Casino Riviera, Eurotas in piranska občina končno objavili prevzemno ponudbo, po kateri bi delež paradržavnih skladov Kapitalske družbe (Kad) in Slovenske odškodninske družbe (Sod) prevzeli za okoli 250.000 evrov, pri čemer bi večinski delež formalno pripadel občini. Še pred tem je eden od prevzemnikov, celjski Eurotas, s posojilom v višini 800.000 evrov omogočil casinoju, da je ta poravnal obveznosti do zaposlenih, plačal koncesijsko dajatev in dosegel odblokiranje bančnih računov, s tem pa ga bržkone vsaj začasno rešil pred stečajem. Prejšnji teden pa je nadzorni svet v novi sestavi odpoklical dosedanjo dvočlansko upravo na čelu z Andrejem Bošnjakom in za predsednika tokrat enočlanske uprave imenoval Tomaža Krajnca. Ta se je danes že moral soočiti z vnovično stavkovno napovedjo reprezentativnih sindikatov v Casinoju Portorož. Kot so sporočili iz uprave družbe, sindikati zahtevajo izplačilo celotne plače za november, razliko plače za junij 2009 in regres za letošnje leto. Uprava lahko sindikatom trenutno ponudi izplačilo polovice plače za november do srede in drugo polovico do 5. januarja. O ostalih zahtevah pa se uprava lahko pogovarja šele po poteku prevzemne ponudbe 21. februarja, so pojasnili. Glede na "dosedanji korekten odnos sindikatov in njihovih predstavnikov" uprava sicer pričakuje sklenitev dogovora najkasneje do srede do 10.00 ure. Sindikati v portoroški družbi so sicer iz podobnih razlogov v zadnjih mesecih že večkrat zagrozili s stavko, a je potem niso uresničili. Če pogajanja z upravo ne bi bila uspešna, bodo zaposleni stavkali v petek, soboto in nedeljo.
|
neutral
|
3,712
|
Ljubljana - Stečajni upravitelj gradbene družbe SCT Leon Benigar Tosič je danes objavil popravek osnovnega seznama preizkušenih terjatev. Na podlagi ugovorov 55 upnikov je nova skupna vrednost prijavljenih terjatev 582,7 milijona evrov, kar je 2,7 milijona manj kot v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev. Kot je razvidno iz popravljenega seznama preizkušenih terjatev, ki je danes objavljen na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), je priznanih 147,5 milijona evrov navadnih terjatev, za skoraj 238,9 milijona evrov pogojno priznanih terjatev, za 9,2 milijona evrov priznanih prednostnih terjatev in za 9,4 milijona evrov terjatev, ki se plačujejo kot strošek postopka.Prerekanih je za skoraj 179 milijonov evrov terjatev Med upniki, ki so ugovarjali na osnovni seznam preizkušenih terjatev, je tudi največji - Nova Ljubljanska banka (NLB). Največja slovenska banka tako po novem prijavlja za 216,5 milijona evrov in ne 219,1 milijona evrov terjatev. Vrednost priznanih navadnih terjatev NLB je po novem 43,2 milijona in ne 43,9 milijona evrov. Stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič je že novembra ob objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev ocenil, da navadni upniki ne bodo poplačani, saj bo stečajna masa po njegovi oceni namenjena večinoma za poplačilo ločitvenih upnikov, preostanek pa za stroške in prednostne upnike. Med upniki s priznanimi ločitvenimi pravicami so NLB (skupno 31,4 milijona evrov), država (10 milijonov evrov), Abanka (8,2 milijona evrov), Gorenjska banka (5,2 milijona evrov) in LHB Internationale Handelsbank (4,9 milijona evrov).
|
neutral
|
3,713
|
Ljubljana - Največja slovenska trgovska družba, poslovni sistem Mercator, je danes javno objavila podpis pogodbe o prevzemu 100-odstotnega poslovnega deleža ljutomerskega trgovskega podjetja Vesna, s čimer Mercator postaja lastnik sedmih dosedanjih franšiz. Obe trgovski družbi sta pogodbo podpisali na predzadnji dan lanskega leta, skladno s pogodbo pa bo Mercator po izpolnitvi v njej določenih pogojev v last pridobil sedem maloprodajnih enot na področju Severovzhodne Slovenije, ki so do sedaj delovale kot franšizne enote Mercatorja. Na prošnjo uprave Mercatorja je svetovalna družba KPMG podala tudi neodvisno mnenje o pravičnosti transakcije z vidika delničarjev in družbe Mercator. Na osnovi javno dostopnih podatkov, pregledane dokumentacije in opravljenih analiz so pri KPMG podali izjavo, da so pogoji nakupa delnic družbe Vesna ustrezni ter ob upoštevanju ekonomsko-finančnih pogojev finančno pravični.
|
positive
|
3,714
|
Ženeva - Švicarsko bančno industrijo je pretresel škandal spornega trgovanja z valutami, v katerega naj bi bil vpleten guverner švicarske centralne banke Philipp Hildebrand. Z valutami naj bi trgoval dlje časa, samo marca lani pa naj bi kupil dolarje v protivrednosti 1,1 milijona švicarskih frankov, je poročal švicarski tednik Weltwoche. Tednik Weltwoche, ki ga je povzela francoska tiskovna agencija AFP, je v izjavi pred četrtkovo izdajo sporočil, da je bil v nakup in prodajo valut, ki je sprožila preiskavo švicarske centralne banke, vpleten Hildebrand in ne njegova žena. Časnik se pri tem sklicuje na izvlečke Hildebrandovih bančnih dokumentov. Hildebrand je na valutnem trgu med marcem in oktobrom lani opravil tudi več drugih transakcij z evri in dolarji, je poročal Weltwoche, ki je sicer blizu skrajno desni Švicarski ljudski stranki (SVP). Švicarska centralna banka, ki najnovejših odkritij za AFP ni komentirala, je decembra sporočila, da neodvisna preiskava poslovanja Hildebranda in njegove žene ni ugotovila nepravilnosti. Švicarska centralna banka je 6. septembra postavila minimalni menjalni tečaj za švicarski frank pri 1,20 franka za en evro. To je storila zaradi velike precenjenosti švicarske valute, ki da predstavlja akutno grožnjo švicarskemu gospodarstvu in nosi tveganje deflacijskega razvoja. Hildebrandova žena Kashya, ki vodi umetnostno galerijo v Zürichu, je tri tedne pred tem kupila dolarje. To je, kot je pojasnila, storila zato, ker so "dosegli zelo nizko raven in postali smešno poceni". V pisni izjavi za švicarsko televizijo je povedala še, da je vedno sledila razmeram na valutnem trgu, poleg tega je 15 let delala v bančništvu.
|
negative
|
3,715
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 594,76 točke, kar je 1,38 točke oz. 0,23 odstotka več kot v torek. Med blue chipi so največ pridobile delnice Telekoma Slovenije, ki so beležile triodstotno rast. DelniceTelekoma Slovenije so pridobile 3,02 odstotka, delnice Mercatorja pa 2,03 odstotka. Največji padec med blue chipi so beležile delnice Gorenja, ki so izgubile 2,02 odstotka. Delnice Krke so zdrsnile za 1,33 odstotka, delnice Petrola pa za 0,69 odstotka. Vrednost delnic Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) je v današnjem trgovanju ostala nespremenjena. Med preostalimi delnicami prve kotacije so delnice Intereurope izgubile 30 odstotkov, delnice Luke Koper pa 1,41 odstotka. Delnice Zavarovalnice Triglav so pridobile 3,10 odstotka.
|
neutral
|
3,716
|
Radeče - Po zagotovilih vodstva družbe Radeče papir, ki je od 13. decembra lani v prisilni poravnavi, naj bi Abanka Vipa, Nova Kreditna banka Maribor in Nova Ljubljanska banka s poroštvom SID banke v teh dneh družbi vendarle nakazale 5,4 milijona evrov posojila. Gre za tri milijone evrov obratnih sredstev, ki jih družba nujno potrebuje za vnovični zagon proizvodnje, in 2,4 milijona evrov za investicije. Ali je denar že na računu družbe, nismo mogli preveriti, saj je vseh 250 zaposlenih ta teden še na dopustu. Predsednik sindikata Stane Klanšek nam je povedal, da zaposleni tudi še niso prejeli novembrskih plač. "Po zagotovilih vodstva naj bi bile te izplačane po 6. januarju, kar najverjetneje pomeni prihodnji teden," pravi Klanšek. Ob tem dodaja, da bodo takoj, ko bodo banke nakazale denar, najprej pognali stroj PS5, na katerem izdelujejo banknotne in zaščitene papirje, z zamikom pa še stroj štiri, na katerem izdelujejo bele, grafične in specialne papirje. Ta sicer stoji že vse od konca septembra lani. Klanšek pravi, da imajo ta čas zagotovljenih več manjših poslov, medtem ko največje naročilo, ki ga pričakujejo iz Indonezije, še ni potrjeno. Družba Radeče papir, ki ta čas zaposluje 250 ljudi, je tik pred koncem minulega leta objavila tudi popravljen načrt finančnega prestrukturiranja. Upnikom ponuja polovično poplačilo terjatev v štirih letih, če bo prišlo do znižanja obrestnih mer. Ta čas ima Radeče papir 19,6 milijona evrov nezavarovanih terjatev upnikov, medtem ko je zavarovanih za dobrih 23,3 milijona evrov.
|
negative
|
3,717
|
Maribor - Podjetju Almont iz Slovenske Bistrice se bo, kot kaže, uspelo izogniti stečaju. Tekoče poslovanje družbe je pozitivno, denar za dokapitalizacijo jim je nakazal strateški partner iz Avstrije, o prisilni poravnavi pa se strinjajo tudi Almontovi največji upniki. Odvetnik Andrej Razdrih, ki zastopa Almont, je okrožnemu sodišču v Mariboru poslal odgovor na vlogo upnikov in predlagal, da naj sodnica Danijela Ružič zavrne zahtevo za sprožitev stečaja. Zahtevo sta lani vložila upnika Emo-Tech in Prva finančna agencija, ki ju zastopa odvetnik Vladimir Bilič. V minulih dveh mesecih pa se je marsikaj spremenilo na bolje. Poslovanje Almonta, ki zaposluje 110 ljudi, je doživelo pozitiven trend in je bilo v lanskem letu celo uspešnejše od napovedi iz predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja. Emo-Tech iz Polzele je odstopil od svoje zahteve, ker so ga prepričale napovedi Almontovega vodstva, zainteresirani avstrijski vlagatelj Alu Holding iz Lipnice pa je na fiduciarni račun nakazal 550.000 evrov, s katerimi je pripravljen z dokapitalizacijo prevzeti bistriško podjetje, če bo odobrena prisilna poravnava. Zanjo se zavzemajo tudi največji upniki, na prvem mestu Nova KBM, pa tudi podjetji Impol in Kristal Maribor si želita, da bi lahko v bodoče še poslovno sodelovali z Almontom. Prisilni poravnavi je naklonjeno tudi neodvisno mnenje Aleša Berka Skoka, ki ga je sodišču predložila prisilna upraviteljica Romana Kruhar Puc. Umik ugovora proti vodenju prisilne poravnave je resda predlagala tudi Prva finančna agencija, a naj bi ta po trditvah uprave Almonta postavila nesprejemljive zahteve. Med drugim to, da naj avstrijski Alu Holding odkupi njeno celotno terjatev zunaj pogojev, ki jih predvideva prisilna poravnava. Almont so v krizo pahnili posli, v katerih so bili Slovenjebistričani podizvajalci propadlih gradbenih podjetij Vegrad, SCT in Gradbenega podjetja Grosuplje, ki je bil njihov največji kupec. Odpisati so morali skoraj 12 milijonov evrov terjatev, kar je povzročilo trajne likvidnostne težave in več kot štiri milijone evrov negativnega kapitala. Samo pri poslu gradnje Dunajskih kristalov v Ljubljani so jim gradbinci ostali dolžni več kot pet milijonov evrov. V zadnjem mesecu sta šli v stečaj že dve hčerinski podjetji Almont PVC in Almont Montaža. Skupaj 155 upnikov je prijavilo za dobrih 21 milijonov evrov terjatev, od tega jih je Kruhar-Puceva priznala za skoraj 19 milijonov evrov. Almont navadnim upnikom predlaga zmanjšanje terjatev za 42,10 odstotka in odlog plačila preostanka terjatev za največ štiri leta. tomaz.klipsteter@dnevnik.si
|
neutral
|
3,718
|
Maribor - Mariborsko sodišče bo najpozneje v osmih dneh razglasilo stečaj v pretežno cerkvenem finančnem holdingu Zvon Dva, je na današnjem naroku, s katerim je največji upnik NLB ugovarjal postopku prisilne poravnave, odločila sodnica Jasna Murgel. Po neuspešni konverziji terjatev je bilo za omenjeno družbo usodno tudi mnenje finančne izvedenke. Foto servis Odvetnik Bojan Pečenko in predsednik uprave Zvon Dva Holdinga Ljubo Peče. Arhiv STA Maribor, 6. januarja (STA) - Murglova je ob današnji napovedi začetka stečajnega postopka svojo odločitev pojasnila predvsem z dejstvoma, da Nova Ljubljanska banka (NLB) vztraja pri zahtevi za stečaj in trditvi, da ne namerava reprogramirati dolgov Zvonu Dva, kot največji upnik pa bi bistveno vplival na potek in uspešnost izvedbe predlaganega načrta finančnega prestrukturiranja, ter da je finančna izvedenka Ana Luin v svojem mnenju zapisala, da je verjetnost uspešnega prestrukturiranja družbe manj kot 50-odstotna. Na njeno odločitev je vplivalo tudi mnenje prisilne upraviteljice, ki je v svojem mnenju ob objavi rednega poročila za preteklo leto prav tako podvomila v uspešnost prisilne poravnave brez sodelovanja NLB. Ob tem je tudi iz zapisnika zadnje seje upniškega odbora razvidno, da je predsednik uprave Zvona Dva Ljubo Peče priznal, da z ločitvenimi upniki niso uspeli skleniti dogovora o reprogramu dolgov. Piko na i je prispevala še Abanka, ki je prav tako poslala dopis, da družbi njenih dolgov ne namerava reprogramirati. Čeprav je pravni zastopnik Zvona Dva Bojan Pečenko na današnjem naroku skušal postopek še nekoliko zavleči z dodatnimi vprašanji Luinovi in NLB celo očital, da za svoje zahteve za stečaj nima polnomočnega soglasja vseh članov uprave in nadzornega sveta, pa je sodnica njegove zahteve zavrgla in se odločila "končati zgodbo". Razglasitev stečaja v Zvonu Dva je bilo pričakovati že pred novim letom, potem ko mariborsko sodišče ni dalo soglasja družbi Gospodarstvo Rast za konverzijo terjatev do Zvon Dva Holdinga v lastniški delež. Že takrat je bilo namreč jasno, da konverzija ni uspela, s tem pa tudi ni pogojev za finančno sanacijo Zvon Dva Holdinga. Po zakonu mora sodišče v treh dneh začeti stečajni postopek, a odločitev zaradi pritožbe še ni bila pravnomočna. Zvon Dva bo tako po Gospodarstvu Rast, ki je v stečaju od 24. novembra lani, druga povezana družba v lasti mariborske nadškofije, ki bo končala v stečaju. Pri tretji, Zvon Ena Holdingu, je konverzija terjatev po sklepu sodišča sicer uspela, na sodišču pa poteka postopek v zvezi z ugovorom NLB zoper vodenje postopka prisilne poravnave te družbe. Naslednji narok za obravnavo ugovora bo 30. januarja.
|
negative
|
3,719
|
Ljubljana - Medtem ko se politične stranke dogovarjajo o oblikovanju nove vlade, ki bo zelo verjetno že v prvih mesecih mandata odločala tudi o državnih poroštvih za gradnjo 1,3 milijarde evrov vrednega projekta šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), gre ta bolj ali manj nemoteno naprej. Samo v prvih desetih dneh letošnjega leta je tako TEŠ Alstomu za izdelavo in dobavo tehnološke opreme nakazal 37 milijonov evrov, vsota plačil, ki jih je že prejel francoski koncern, pa je s tem presegla 400 milijonov evrov. Po dostopnih podatkih bodo iz Šoštanja Alstomu ta mesec nakazali še 23 milijonov evrov, skupno torej 60 milijonov, kar je približno dvakrat manj od prvotnega načrta. Zaradi oktobrskega padca zakona o državnih poroštvih za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicijske banke (EIB), s katerim so nameravali v TEŠ poravnati letošnje obveznosti do Alstoma, so se namreč s Francozi dogovorili o preložitvi dela plačil v drugo polovico leta. Čeprav so v HSE in TEŠ dejstvo, da so se dogovorili o odlogu zgolj dela in ne vseh plačil, utemeljili z nepopustljivostjo Alstoma in obveznostmi, ki jih nalagajo pogodbe, velja opozoriti, da jim bo šlo dodatno nakazovanje na roko pri kasnejšem utemeljevanju, zakaj projekta TEŠ 6 ni mogoče več ustaviti. Letos namreč po načrtu zapade dobra tretjina vseh plačil za projekt. Samo Alstom naj bi prejel skupno 450 milijonov evrov, s čimer bo TEŠ že tri leta pred zagonom bloka 6 pokril veliko večino končne cene opreme skupaj z njeno »uskladitvijo« s cenami materialov na svetovnih borzah (okoli milijarda evrov) Čeprav končne odločitve o poroštvih vsaj uradno še ni, bodo tako v HSE in TEŠ v prihodnjih mesecih pri nadaljnjem pokrivanju obveznosti pri projektu TEŠ 6 postrgali vse razpoložljive zaloge. Poleg 51 milijonov evrov lastnega denarja, ki ga bosta letos v projekt neposredno vložila TEŠ in HSE, šoštanjski elektrarni vsaj do 30. junija TEŠ še ne bo treba vrniti 58 milijonov evrov kratkoročnih posojil, ki jih je v zadnjih dveh letih počrpala iz skupne blagajne družb iz Skupine HSE (največji vplačnik vanjo so Dravske elektrarne). Po naših informacijah prav tako ni izključena možnost, da bi HSE v primeru nadaljnjih zapletov s poroštvi že letos najel posojilo v višini 83 milijonov evrov, ki ga je predvidel za sofinanciranje TEŠ 6 v letih 2013 in 2014. Vprašanja o morebitnem dodatnem zadolževanju HSE za gradnjo TEŠ 6 generalni direktor holdinga Matjaž Janežič ni želel komentirati. Kot je pojasnil, »je treba najprej počakati na odločitev lastnika«. A čeprav na HSE zatrjujejo, da za zdaj ne pripravljajo rezervnega načrta (morda tudi s strateškim partnerjem) za primer, če država poroštev ne bi odobrila do junija, bodo o njem prej ali slej morali začeti vsaj razmišljati. Kot so nam pojasnili, lahko namreč Alstom pogodbo o dobavi tehnološke opreme s TEŠ razdre tudi, če ugotovi, da naročnik nima zagotovljenih dolgoročnih virov financiranja. primoz.cirman@dnevnik.si
|
neutral
|
3,720
|
nova gorica - Potem ko stavkovni odbor in uprava Elektra Primorska v sredo nista uspela doseči dogovora o višini in načinu izplačila nagrade ob koncu leta, bodo zaposleni nadaljevali stavko. Tako bodo danes med 9. in 12. uro stavkali vsi zaposleni, v petek in ponedeljek med 9. in 12. uro pa bo stavka potekala v dveh poslovnih enotah. Kot je za STA pojasnil vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec, jim je dovolj popuščanja. Na štirih zborih delavcev med torkovo stavko so dobili popolno podporo zaposlenih, zato bodo s stavko nadaljevali. Danes bodo stavkali vsi zaposleni, v petek delavci v poslovnih enotah Sežana in Tolmin, v ponedeljek pa še v Novi Gorici in v Kopru. O nadaljnjem poteku stavke pa se bodo dogovorili v ponedeljek. Stavka v Elektru Primorska se je začela 27. decembra lani, doslej pa so stavkali šest delovnih dni, ostale pa namenili pogajanjem z upravo. Sindikati od uprave družbe zahtevajo spoštovanje veljavne kolektivne pogodbe, ki predvideva izplačilo nagrade ob koncu leta v višini 70 odstotkov povprečne plače v elektrogospodarstvu. Ta naj bi konec leta 2011 tako znašala 1465 evrov bruto, uprava pa jim je ponudila izplačilo nagrade le v višini 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Pogajalska skupina uprave je stavkajočim prejšnji teden ponudila 500 evrov nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel.
|
negative
|
3,721
|
Pariz - Francosko-nizozemski letalski prevoznik Air France-KLM je v celotnem lanskem letu najverjetneje zabeležil izgubo, čemur so botrovali zlasti visoki stroški goriva in upočasnjevanje rasti. Posledično so se v družbi odločili, da do nadaljnjega ustavijo zaposlovanje, že zaposleni pa se soočajo z zamrznitvijo plač. Air France-KLM bo do nadaljnjega ustavila rast plač zaposlenih tako pri svoji francoski kot tudi nizozemski enoti, medtem ko bo 50 najvišjim managerjem v upravi znižala bonuse. Načrtovani ukrepi so sicer še predmet pogajanj s sindikati, toda po besedah izvršnega direktorja Jean-Cyrila Spinette se okoli 100.000 zaposlenih pri prevozniku zaveda potreb po krčenju stroškov, ki bo zagotovilo dolgoročno preživetje družbe. Prevoznik namerava z omenjenimi ukrepi v letošnjem letu privarčevati do milijarde evrov, poleg tega pa s sindikati začenja tudi pogovore o nadaljnjem prestrukturiranju, ki naj bi pripomoglo k zvišanju produktivnosti in dodatnim prihrankom v višini milijarde evrov v obdobju naslednjih treh let. Poleg tega družba do leta 2014 načrtuje tudi zmanjšanje flote za osem letal na 579 in upočasnitev rasti kapacitet do leta 2014 na okoli pet odstotkov letno. Letalska družba, ki se ob nemški Lufthansi poteguje za naziv največjega evropskega prevoznika, je v lanskem tretjem četrtletju namreč utrpela kar 31-odstotni upad dobička iz poslovanja glede na leto pred tem, zaradi česar je predhodno napoved minimalnega dobička v celotnem letu spremenila v izgubo. K slabšemu poslovanju so prispevale predvsem visoke cene goriva na svetovnih trgih in padanje povpraševanja po letih, Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) pa celotni letalski industriji tudi za letos napoveduje kar 49-odstotni upad dobička na okoli 2,75 milijarde evrov.
|
negative
|
3,722
|
Ljubljana - Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (Japti) je zaradi neupoštevanja pogodbenih obveznosti ter nepravilnega upravljanja projekta in izvajanja investicije odstopila od pogodbe s podjetjem Carbon, ki je za investicije prejelo 1,09 milijona evrov spodbud. Japti od Carbona sedaj zahteva povrnitev dodeljenih sredstev skupaj z obrestmi. Japti je septembra 2009 s podjetjem Carbon podpisal dve pogodbi za sofinanciranje dveh investicijskih projektov s področja nanotehnologije. Kot so zapisali na agenciji, so podprli investicijski projekt v proizvodnjo nanodelcev na osnovi ogljikovih atomov (fuleren) ter investicijski projekt na področju raziskav nanodelcev na osnovi ogljika. Skupna vrednost obeh projektov je znašala 9,7 milijona evrov, predvidenih je bilo 77 novih delovnih mest, skupna vrednost dodeljenih spodbud za oba projekta pa je znašala 11,2 odstotka investicije, to je 1,09 milijona evrov. Japti je zoper podjetje Carbon že vložil tožbeni zahtevek, v katerem zahteva povrnitev dodeljenih finančnih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. Podjetje Carbon, s sedežem v Primorskem tehnološkem parku, naj bi sicer razvijal tehnologijo za proizvodnjo fulerena in ga tudi izdeloval, vendar pa do danes njihova dejavnost še ni zaživela. V tem času naj bi sicer skupaj s partnerji v Rusiji razvijali tehnologijo za proizvodnjo fulerena in material tudi testno izdelovali. Po pisanju medijev pa se trenutno na sodišču odvija tudi spor med Primorskim tehnološkim parkom in Carbonom, ki tehnološkemu parku skupaj z obrestmi dolguje za skoraj 200.000 evrov najemnin.
|
neutral
|
3,723
|
Radeče - V tovarni Radeče Papir so včeraj, po skoraj štirih mesecih, ponovno pognali stroj štiri, na katerem izdelujejo bele papirje. Že minuli teden so ponovno pognali stroj pet, na katerem izdelujejo banknotni papir. Prav tako so 250 zaposlenim v družbi, ki je od decembra v prisilni poravnavi, včeraj izplačali tudi decembrske plače. "Ta trenutek do zaposlenih nimamo nobenih zaostalih obveznosti, čeprav od bank še nismo dobili nakazanega posojila za obratna sredstva v vrednosti treh milijonov evrov," je za Dnevnik dejal Peter Tevž, prokurist družbe G - M & M iz Grosupljega, preko katere lastniško obvladuje radeško papirnico. Tevž je dejal, da so plače lahko izplačali, ker so jim banke nakazale denar od drugih, izvoznih poslov. "To nedeljo se odpravljamo v Indonezijo, kjer se bomo s konkurenco potegovali za večji posel indonezijske centralne banke, za katero naj bi izdelali vsaj dva tisoč ton banknotnega papirja, medtem ko je skupna količina na razpisu dobrih 5500 ton. A proizvajalci se lahko potegujemo le za 30 ali 70 odstotkov te količine," je povedal Tevž. "Trenutno je stanje boljše, kot smo pričakovali, še posebno pa smo veseli, da smo dobili vse plače in da nam ta trenutek podjetje nič ne dolguje. Tudi naročila imamo, in to očitno za oba stroja, kar je dobro," je povedal predsednik podjetniškega sindikata Stane Klanšek. Radeška papirnica je zaradi ustavitve stroja štiri v zadnjih treh mesecih minulega leta poslovala z izgubo. Ta je znašala 2,2 milijona evrov, medtem ko so ustvarili 6,7 milijona evrov prihodkov. poslovni@dnevnik.si
|
positive
|
3,724
|
Bruselj - Belgijska bančna skupina KBC Groep se je z nemško zavarovalno družbo Talanx International uspešno dogovor o prodaji 100-odstotnega lastniškega deleža, ki ga ima KBC v drugi največji poljski zavarovalnici Warta. Kupnina naj bi znašala okoli 770 milijonov evrov, pri čemer pa se skupna vrednost posla lahko še spremeni glede na morebitne spremembe vrednosti bilančnih sredstev Warte, ki bi se zgodile med 30. junijem 2011 in dokončno izvedbo prodaje. Posel je sicer še predmet običajne odobritve s strani regulatornih organov, po pričakovanju obeh vpletenih strank pa bi lahko prodajo dokončno sklenili v drugi polovici letošnjega leta. KBC se je za prodajo odločila zaradi umika iz nestrateških trgov, obenem pa bo transakcija banki omogočila krepitev kapitalske pozicije, saj se bo njen količnik temeljnega kapitala (Tier 1) okrepil za slabih 0,7 odstotka. Po navedbah KBC prodaja na obstoječe partnerstvo med Warto, ki ima na Poljskem okoli osemodstotni tržni delež, in KBC-jevo poljsko podružnico Kredyt Bank, zaenkrat ne bo vplivala. Tretja največja nemška zavarovalna skupina Talanx International je na poljskem trgu že doslej upravljala z dvema podružnicama na področju splošnega, življenjskega, avtomobilskega in premoženjskega zavarovanja, in sicerHDI Asekuracja in HDI-Gerling Zycie. Z dodatno prisotnostjo pa želi Talanx še okrepiti svoj mednarodni zavarovalniški portfelj, pri čemer ključne trge predstavljata Srednja in Vzhodna Evropa ter Latinska Amerika.
|
neutral
|
3,725
|
Ljubljana - Čeprav je Gradbeno podjetje Grosuplje (GPG) že skoraj leto dni v stečaju, je v petek zvečer vsaj za nekaj ur znova oživelo. V gostilni Livada se je namreč zbralo okoli 70 nekdanjih zaposlenih iz vrst tehnično-organizacijskega kadra več zdaj že nekdanjih podjetij iz Skupine GPG. Domala vsi med njimi so tudi na seznamu upnikov - družba namreč nekdanjim zaposlenim dolguje za skoraj tri milijone evrov neizplačanih plač, regresov in odpravnin. "Stečajni upraviteljici Meliti Butara sporočamo, naj upošteva, da so od njenih ravnanj odvisne usode 333 ljudi in njihovih družin. Od države pa zahtevamo, da preveri ravnanje bank v zgodbi o GPG in ustrezno ukrepa zoper odgovorne za stečaj z nekdanjim lastnikom in direktorjem Borisom Dolamičem na čelu," je dejal pobudnik in organizator srečanja Hasan Karajić, ki je v GPG preživel skoraj štiri desetletja. "Lastniku, ki razume svojo vlogo, bi moralo biti v interesu, da podjetje reši, ne pa potopi. GPG bi tudi sedanjo krizo v manjšem obsegu lahko preživel, ker se je za razliko od konkurentov vedno moral znajti na trgu. A to podjetje je bilo umorjeno," meni Karajić, ki zatrjuje, da "jo je sam odnesel kar v redu". " Imam nekaj mesecev do upokojitve. Tudi mlajši so dobili službe pri malih gradbincih. Največ težav imajo starejši, ki so zdaj prijavljeni na zavodu za zaposlovanje." "Nisem ne žalosten ne jezen, le ene stvari ne razumem," nam pove nekdanji zaposleni v GPG, star 59 let, ki je želel ostati neimenovan. "Kako se lahko Dolamič po vsem tem še prosto sprehaja po svetu? Videvajo ga v lokalih, dela pa kot stečajni upravitelj, za kar mu je dovoljenje dala država," pove. "Kaj bi storil, če bi ga srečal na ulici? Povedal bi mu par krepkih. Fizično se ga ne bi lotil. Saj je imel že dovolj težav s podizvajalci in drugimi upniki, ki so zaradi njega propadli," doda. Pri vprašanju, ali sta za propad GPG najbolj odgovorna nekdanji lastnik Igor Lah, Dolamič ali oba skupaj, nam Senad, še eden od delavcev, ki je v GPG pustil več desetletij življenja, pojasni, da bi GPG lahko preživel kljub temu, da je Lah iz podjetja "odpeljal" pomemben del nepremičnin. "Novinarji in še kdo drug pa bi se morali vprašati, zakaj je Dolamičevo premoženje danes toliko večje kot pred recimo šestimi leti. Res je, da smo v krizi, a trdim, da je bilo huje na prelomu devetdesetih let, pa takrat delavci niso ostali brez denarja," je pojasnil. "Želimo le to, kar nam pripada. Za svoje pravice se bomo borili," ga je dopolnil Karajić. pc
|
negative
|
3,726
|
Ljubljana - Z razpravo o novih proračunskih omejitvah, finančnem "požarnem zidu", ki je namenjen zaščiti močno zadolženih držav, ter o Grčiji in fiskalnem paktu je evropska finančna elita uradno začela priprave na vrh EU, ki bo 30. januarja. A snovanje dolgoročnega načrta za spopad z evropsko dolžniško krizo in preživetje območja evra je že prvi dan trčilo ob polemike glede krepitve stalnega mehanizma za zaščito evra (ESM), ki bo julija nasledil začasnega (EFSF). Italijanski premier Mario Monti je pozval, naj se finančni potencial ESM podvoji na 1000 milijard evrov, čemur pa že dlje časa nasprotuje zlasti Nemčija, saj kot glavni vzvod za stabilizacijo evra vidi javnofinančno konsolidacijo, ukrepe za povečanje konkurenčnosti ter tesnejšo finančno in gospodarsko povezanost članic območja evra. Kljub temu je Nemčija pripravljena na kompromis, njen najnovejši predlog pa je kombiniranje obeh skladov, pri čemer bi sedanjo zgornjo mejo ESM, ki znaša 500 milijard evrov, okrepili z 250 milijardami, kolikor bo ob prenehanju EFSF še ostalo v skladu. "Pri tem je ključnega pomena, da bomo še naprej zmožni uveljavljati ukrepe požarnega zidu," je dejal evropski komisar za denarne zadeve Olli Rehn. Krepitev ESM kot "požarnega zida" je podprla tudi direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde, ki si obenem želi jasne načrte in časovnice uvajanja ESM. Kot možnost za stabilizacijo razmer Lagardova omenja tudi skupne evrske obveznice, čemur pa zopet nasprotuje Nemčija, saj bi se stroški zadolževanja največjega evropskega gospodarstva s tem na leto povečali za 47 milijard evrov. Finančni ministri so v poznih večernih urah začeli tudi razpravo o fiskalnem paktu za krepitev proračunske discipline, ki velja za ključni ukrep proti krizi in uživa zlasti podporo Nemčije. Temelj pogodbe je "zlato pravilo", ki določa, da morajo biti proračuni članic območja evra uravnoteženi, kar pomeni, da strukturni primanjkljaj na letni ravni ne sme preseči 0,5 odstotka BDP. V primeru občutnih odstopanj bo samodejno sprožen korekcijski mehanizem, ki bo v določenem roku zahteval ukrepe za odpravo kršitev, mehanizem pa bo na podlagi enotnih načel evropske komisije vzpostavila sama država pogodbenica. Še pred tem pa so se ministri dotaknili vprašanja finančne pomoči Grčiji, toda za konkretne odločitve je najprej potreben dogovor zasebnih upnikov in Grčije o delnem odpisu dolgov v vrednosti okoli 100 milijard evrov. Pogajanja med predstavniki Grčije in Inštituta za mednarodne finance (IIF), ki v iskanju sprejemljive rešitve zastopa interese 450 bank in preostalih zasebnih vlagateljev, so sicer potekala ves konec tedna in se nadaljevala tudi včeraj. Pogajalci so dogovor o zamenjavi kratkoročnih obveznic z dolgoročnejšimi po obrestni meri štirih odstotkov dosegli že v petek, toda vmešali so se predstavniki IMF in EU, ki so zahtevali, da se povprečna obrestna mera oblikuje precej pod štirimi odstotki, saj Grčija sicer ne bo stopila na pot vzdržne zadolženosti. Toda banke so pripravljene privoliti v obrestno mero med 3,8 in štirimi odstotki in "vse kar je več, ne bi bilo več mogoče označiti za prostovoljno", je konec popustljivosti do Grčije napovedal prvi mož IIF Charles Dallara. Po njegovih besedah je usoda Grčije od sedaj pretežno v rokah predstavnikov EU, IMF in ECB, v katere bodo uprte oči svetovne javnosti. jernej.ogrin@guest.dnevnik.si
|
neutral
|
3,727
|
Ljubljana - Tudi ustavno sodišče je mnenja, da koprsko okrožno sodišče državnim lastnikom Casinoja Portorož ne bi smelo odvzeti glasovalnih pravic oziroma jih z začasno odredbo "zamrzniti". Odločilo je namreč, da bi smela to storiti le Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), saj je zakonodajalec v prevzemnem zakonu "strogo ločil pristojnost sodišč in pristojnost agencije". Čeprav so tudi na okrožnem sodišču v Kopru že razveljavili lastno začasno odredbo, pa Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod) še ne smeta glasovati na morebitnih skupščinah portoroškega casinoja. Casino Riviera, manjšinski lastnik, ki je izkoristil spremembo razmerij sil med delničarji in zamenjal nadzorni svet in tudi upravo Casinoja Portorož, se je namreč na odločitev okrožnega pritožil na višje sodišče. V naslednjih dneh se sicer pričakuje, da bo Casino Bled, za katerim stoji Gold Club Lorisa Požarja, objavil prevzemno ponudbo za delnice Casinoja Portorož. Ta bo višja od tiste, ki jo je oddala konkurenca s Casinojem Riviero na čelu. Kot je znano, paradržavnima skladoma za okoli 52 odstotkov vseh delnic ponujajo četrt milijona evrov. tm
|
negative
|
3,728
|
Ljubljana - Za člana uprave zdravstvene zavarovalnice Vzajemna se poteguje kar 31 kandidatov. Po neuradnih podatkih naj bi bila med njimi tudi sedanja predsednica uprave Milojka Kolar, ki svoje morebitne kandidature sicer ne razkriva. Ali ste se na razpis prijavila tudi člana uprave, Katja Jelerčič in Ivan Gracar, ni znano, če bodo člani uprave, ki se med seboj neuradno ne razumejo najbolje, zamenjani, pa bo zavarovalnica dobila že četrto upravo v dveh letih. Stroški odpravnin za omenjene tri člane uprave naj bi znašali 140.000 evrov. Nadzorniki morajo novo upravo imenovati zaradi določb zakona o zavarovalništvu oziroma kot posledico odredbe Agencije za zavarovalni nadzor o imenovanju izredne uprave. Nadzorniki bi sicer zakonsko zahtevo izpolnili, če bi preprosto potrdili obstoječo upravo, ki jo je na čelo Vzajemne lani poleti imenoval prejšnji nadzorni svet, a so se odločili za javni razpis. To naj bi kot neke vrste nezaupnico po naših informacijah razumela predvsem Kolarjeva. Predsednica nadzornega sveta Vzajemne Aleksandra Podgornik je pojasnila, da bodo imenovali upravo, ki "bo lahko zavarovalnico vodila v teh zahtevnih časih". Prispele prijave bo pregledala komisija nadzornikov za imenovanja in prejemke, v kateri sta poleg Podgornikove še Ciril Smrkolj in predstavnik zaposlenih v nadzornem svetu Primož Igerc. Nadzorni svet Vzajemne bo imenoval tri člane uprave, kdaj bo zavarovalnica dobila novo upravo, pa je, tako pravi Podgornikova, odvisno od ustreznosti prispelih vlog in tega, do kdaj bodo opravili razgovore. Komisija naj bi se po načrtih sestala konec meseca.
|
neutral
|
3,729
|
Gospodarstvo Velike Britanije je še v lanskem tretjem četrtletju beležilo 0,6-odstotno rast, sedaj pa je na poti v drugo recesijo v zadnjih treh letih, saj se je BDP v zadnjem četrtletju skrčil za 0,2 odstotka. K upadu so največ prispevale proizvodnja, oskrba z elektriko in plinom ter hotelske in gostinske storitve, medtem ko je storitveni sektor stagniral. V celotnem letu 2011 je gospodarstvo doseglo 0,9-odstotno rast, torej se je ta glede na leto 2010 zmanjšala več kot za polovico. Japonska trgovina po 31 letih z minusom Japonska je lani prvič po letu 1980 zabeležila primanjkljaj v blagovni menjavi s preostalim svetom. Ta je znašal 2490 milijard jenov (24,5 milijarde evrov). Uvoz je zlasti zaradi večjega uvoza energentov zrasel za 12 odstotkov in dosegel 68.040 milijard jenov, izvoz pa se je na račun močnega jena in posledic marčevske naravne katastrofe znižal za 2,7 odstotka, na 65.550 milijard jenov. Zaradi umika iz jedrske energije bodo stroški energentov tudi v bodoče visoki. Ericsson v zadnjem četrtletju pokvaril vtis Švedski proizvajalec telekomunikacijske opreme Ericsson je lani ustvaril 226,9 milijarde kron (25,6 milijarde evrov) prihodkov od prodaje oziroma 12 odstotkov več kot leta 2010, čisti dobiček pa je medtem zrasel za 9,4 odstotka, na 12,2 milijarde kron. Toda visoka izguba proizvajalcev mobilnih telefonov Sony Ericsson in polprevodnikov ST-Ericsson, ki sta skupaj prispevala skoraj dve milijardi kron minusa, je dobiček v zadnjem četrtletju znižala kar za 73 odstotkov. Norwegian z rekordnim naročilom Norveški nizkocenovni letalski prevoznik Norwegian Air Shuttle (NAS) je naročil 222 ozkotrupnih letal obeh največjih proizvajalcev Airbusa in Boeinga v skupni vrednosti 127 milijard kron (16,6 milijarde evrov). Ker gre pri naročilu povečini za letala nove generacije, torej Airbus A320neo in Boeing 737 MAX, ki so do 30 odstotkov varčnejša, bo NAS uspešno krotil naraščajoče stroške, z največjim naročilom evropskega letalstva doslej pa si želijo tudi utrditi mesto med pomembnimi igralci na evropskem letalskem trgu. Delta in US Airways spodbudno, Boeing napovedal nižji dobiček Ameriška letalska prevoznika Delta Air Lines in US Airways sta v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila dobiček, ki je presegel pričakovanja analitikov, saj so višje cene vozovnic nadomestile rast cen goriva. Delta je čisti dobiček na letni ravni zvišala kar za 22-krat, na 425 milijonov dolarjev, medtem ko je US Airways utrpel 36-odstotni padec na 18 milijonov. Aeronavtična družba Boeing pa kljub rekordnim ravnem proizvodnje komercialnih letal za letos napoveduje upad dobička, saj se soočajo z rastjo pokojninskih izdatkov in krčenjem vojaških izdatkov ameriških oblasti. Roche bo poskusil še sovražno Švicarski farmacevt Roche je, potem ko so v ameriški družbi Illumnia zavrnili pogovore o prijateljskem prevzemu, napovedal sovražno ponudbo v vrednosti 4,4 milijarde evrov. Roche tako ponuja 64-odstotno premijo glede na decembrsko ceno delnice, ob tem pa poudarja, da so še vedno pripravljeni na konstruktiven dialog z družbo, ki je vodilna na področju integriranih sistemov za določanje zaporedja DNK. S prevzemom bi Roche okrepil položaj na področju raziskav in diagnostike genetskih bolezni.
|
negative
|
3,730
|
Slovenska televizijska hiša Pink Si, ki upravlja istoimenski televizijski program, namerava razširiti prisotnost na slovenskem trgu. V sodelovanju s srbskim investitorjem poskuša namreč prevzeti televizijsko hišo TV3 ali vsaj ponuditi njeni ekipi, da nadaljuje svoje delo pod streho televizije Pink Si. Višji prihodki in pretovor Luke Koper Luka Koper je lani ustvarila 134,43 milijona evrov prihodkov, kar je 13-odstotno povečanje na letni ravni, kažejo najnovejši podatki, ki jih je družba objavila včeraj. Skupni ladijski pretovor v Luki Koper se je povečal za 11 odstotkov, na 17,05 milijona ton, najbolj se je povečal kontejnerski pretovor, ki je znašal nekaj več kot 5,33 milijona ton. SGP Pomgrad - Nepremičnine z novim direktorjem Iztok Polanič je postal direktor podjetja SGP Pomgrad - Nepremičnine, na vodilnem mestu je namreč zamenjal Boštjana Donšo. Omenimo, da je podjetje sicer v stoodstotni lasti murskosoboške gradbene družbe SGP Pomgrad, katere lastnik je Stanko Polanič, oče Iztoka Polaniča. Slabša klima v gospodarstvu Gospodarska klima se je v Sloveniji januarja poslabšala. Vrednost kazalnika se je ustavila pri -12 odstotnih točkah, kar je za dve odstotni točki nižje kot decembra lani in pet odstotnih točk nižje kot januarja lani. Od dolgoletnega povprečja je kazalec nižji za kar 11 odstotnih točk.Debitel z novim nadzornikom Primož Raktelj je novi član nadzornega sveta Debitela, na tem položaju je namreč zamenjal Vlasto Grjol. Gradis Skupina G z menjavo v nadzornem svetu Novi član nadzornega sveta Gradisa Skupina G je postal Milan Brečko, ki je na tem položaju zamenjal Klavdija Kovačiča, sicer direktorja Pondusa. Casino Bled objavil prevzemno ponudbo za Casino Portorož Casino Bled je včeraj objavil prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic družbe Casino Portorož. Gre za dobra 2,2 milijona navadnih delnic z glasovalno pravico in skoraj 1,3 milijona neglasovalnih prednostnih delnic. Blejska družba ponuja za delnico 20 centov, prevzemna ponudba pa je veljavna do 22. februarja opoldne. Omenimo, da Casino Bled včeraj ni imel v lasti niti ene delnice Casinoja Portorož. Popravek in opravičilo V novici "Revoz dobil tretjega člana uprave", ki je bila objavljena v soboto, 21. januarja, smo napačno zapisali, da sta predsednik in član uprave Revoza Andrej Kavšek in Jaka Dolenc. Omenjena sta namreč člana uprave Zavarovalnice Tilia, medtem ko se je Franci Bratkovič v upravi Revoza pridružil Albinu Kužniku in Alešu Bratožu. Za napako se opravičujemo. Pripravil Jan Bratanič
|
neutral
|
3,731
|
Ljubljana - Novartisova generična enota Sandoz, pod okrilje katere sodi tudi Lek, je minulo leto zvišala tako prihodke, za dobro desetino, na 9,8 milijarde dolarjev, kot tudi dobiček iz poslovanja. Ta se je povečal z 1,32 na 1,47 milijarde dolarjev. "Leto 2011 je zaznamovala rast proizvodnje na vseh Sandozovih lokacijah po Sloveniji in rast prodaje na slovenskem trgu," so včeraj povedali v Leku. "Na slovenskem trgu smo povečali tržne deleže tako pri zdravilih na recept kot tudi pri zdravilih brez recepta," so dodali v Leku, ki je na ameriškem trgu vložil registracijsko dokumentacijo za pomemben Sandozov izdelek - nosno pršilo flutikazon. To so sicer v celoti razvili v razvojnem centru v Ljubljani. Na drugi strani so v centru v Mengšu končali proces razvoja dveh novih podobnih bioloških zdravil. "Razvili smo kar 31 novih izdelkov za najzahtevnejše svetovne trge, trenutno teče več kot 220 razvojnih projektov. Lansirali smo 745 novih izdelkov na 72 trgih," so še pojasnili. Pohvalili so se tudi z rastjo proizvodnje. Tako so izdelali dobrih 15 odstotkov več kosov različnih oblik tablet in kapsul, več kot 27-odstotno rast pa so beležili pri proizvodnji ampul. "Na trgu raste tudi povpraševanje po injekcijskih farmacevtskih oblikah, še posebno liofiliziranih injekcijah. Zato je že v teku investicijski projekt, s katerim bomo bistveno povečali proizvodne zmogljivosti," so dejali. Kolikšne prihodke in dobiček je Lek dosegel v lanskem letu, še ni znano, smo pa že poročali, da gre za izjemno donosno naložbo Novartisa. Lastniki so si namreč poleg transfernih cen v zadnjih nekaj letih izplačevali rekordne dividende, si od Leka izposodili več deset milijonov evrov, lani jeseni pa počrpali še za 200 milijonov evrov rezerv. tomaz.modic@dnevnik.si
|
positive
|
3,732
|
Ljubljana - Kristijan Petek bo, kot kaže, že v kratkem znova lahko prosto razpolagal z družbo Klima Petek, ki je »zaslovela« v času vlade Janeza Janše in na kateri ima zaradi sodnega spora z svojim nekdanjim poslovnim partnerjem Jožetom Kojcem sodno zaznambo že od sredine minulega leta. »Konec minulega tedna sva s Kristijanom Petkom dosegla sporazumni dogovor, po katerem se bo Petek umaknil z mesta direktorja Astraee, iz lastništva Klime Petek pa bo umaknjen sklep o zaznambi,« nam je pojasnil Jože Kojc. »Lastništvo Astraee ostaja nespremenjeno, saj sam ohranjam polovični delež, Astraea Investicije Dva Sergeja Racmana pa ima v lasti preostalo polovico,« je še povedal in dodal, da bo po novem lastnico igralnega salona ob mejnem prehodu Lipica vodil sam. Spor med Petkom in Kojcem se je sicer začel v začetku leta 2010, ko je Petek svoj polovični delež v Astraei prodal Sergeju Racmanu. Sočasno s prodajo naj bi Petek odstopil tudi kot direktor družbe, vendar je nato kljub temu želel na lastno pest razvezati več kot milijon evrov visok depozit Astraee pri Hypo banki. Ker njegove razrešitve ni potrdila skupščina družbe, se je Petku kasneje znova uspelo vpisati na mesto direktorja Astraee, to funkcijo pa uradno opravlja še danes. Da sta poslovne odnose uredila tudi Kojc in Racman, pa kaže podatek, da ju po novem povezuje tudi družba Astraea investicije Ena. Družba 3-D logistika, ki jo po neuradnih informacijah lastniško obvladuje prav Racman (uradni lastnik je prek verige podjetij Zoran Hrovatin), je namreč sredi januarja Astraeo Investicije Ena dokapitalizirala z 1,5 milijona evrov in tako pridobila večinski delež družbe, medtem ko je Kojčev delež zvodenel na manj kot odstotek. »Vstop družbe 3-D logistika v Astraeo Investicije Ena ni v ničemer povezan z igralnim salonom Astraea ali igralništvom, čeprav je družba registrirana za to dejavnost,« nam je zatrdil Kojc in dodal, da ima ta družba v lasti le nekatera zemljišča v Mariboru, na katerih naj bi v prihodnosti gradili stanovanja. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,733
|
Laško - Nadzorni svet Pivovarne Laško se je na današnji seji seznanil z vsebino prodajne pogodbe za Mercator in soglašal s prodajo deleža pivovarne v Mercatorju. O soglasju za prodajo so nadzorniki razpravljali že v četrtek, ko so se dogovorili, da bodo pred odločitvijo počakali na ustrezno pravno mnenje. Pravno mnenje so nadzorniki Laškega, kot kaže, dobili v roke danes, pri čemer v pivovarni podrobnosti glede v sporočilu za javnost niso navedli, z mnenjem pa naj bi dobili dodatne informacije oz. pravno opredelili "odprte postavke" v kupoprodajni pogodbi za Mercator. Pivovarna Laško svoj delež v Mercatorju prodaja skupaj s konzorcijem bank, s katerimi ima v lasti 52,10 odstotka delnic Mercatorja. Družbe iz skupine Pivovarna Laško - Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska - imajo skupaj v Mercatorju 23,34-odstotni lastniški delež. Prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju je sicer začasno ustavljena, saj soglasja k prodaji še ni dal nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB), lastnice več kot desetine delnic Mercatorja. Nadzorniki NLB so sicer imeli soglasje o prodaji Mercatorja na dnevnem redu na torkovi seji, a zaradi nesklepčnosti niso mogli odločati o izdaji soglasja za prodajo. Zaradi morebitnega nasprotja interesov se je namreč izločilo več članov. Nadzorniki so upravi predlagali, naj za odločanje o Mercatorju skliče skupščino. Do prejšnjega tedna je bil zaradi namere Mercatorja za prevzem pivovarne in določb prevzemne zakonodaje "blokiran" tudi delež Laščanov v trgovski družbi. Mercator se je sicer tednom dni odločil, da zaradi "neobvladljivih tveganj, ki jih prinašajo za ponedeljkovo skupščino Pivovarne Laško predlagani sklepi", ne bo objavil ponudbe za prevzem Laškega. Nadzorni svet Pivovarne Laško je zato v četrtek na predlog uprave sklenil, da se z dnevnega reda ponedeljkove skupščine umakne predlog sklepa o prodaji deleža v Mercatorju Agrokorju. Delničarji se bodo tako predvidoma le seznanili z aktivnostmi glede prodaje. Prav tako so z dnevnega reda skupščine umaknili nasprotni predlog Vseslovenskega združenja malih delničarjev, naj pristojni organ pivovarne o prodaji Mercatorja odloča po zaključku vseh postopkov v zvezi s prevzemom Pivovarne Laško s strani Mercatorja. Nadzorni svet Pivovarne Laško je danes obravnaval in sprejel tudi letni poslovni načrt Pivovarne Laško in skupine Laško za leto 2012. V letošnjem letu bo Laško na ravni skupine prodalo 3,8 milijona hektolitrov pijač in ustvaril 215 milijonov evrov neto prihodkov. Skupina Pivovarna Laško bo v letu 2012 sledila že sprejeti petletni strategiji rasti do leta 2014. Ta predvideva drzno rast skupine na tujih trgih in ohranitev vodilnih tržnih deležev vseh nosilnih blagovnih znamk na domačem trgu. V letu 2012 bodo družbe iz skupine Laško prodale 3,8 milijona hektolitrov vseh pijač, kar je za 4,5 odstotka več od ocenjene prodaje v letu 2011, neto prihodke pa namerava povečati za 4,4 odstotka glede na lansko leto.
|
neutral
|
3,734
|
Ljubljana - Kristijan Petek bo, kot kaže, že v kratkem znova lahko prosto razpolagal z družbo Klima Petek, ki je "zaslovela" v času vlade Janeza Janše in na kateri ima zaradi sodnega spora z svojim nekdanjim poslovnim partnerjem Jožetom Kojcem sodno zaznambo že od sredine minulega leta. "Konec minulega tedna sva s Kristijanom Petkom dosegla sporazumni dogovor, po katerem se bo Petek umaknil z mesta direktorja Astraee, iz lastništva Klime Petek pa bo umaknjen sklep o zaznambi," nam je pojasnil Jože Kojc. "Lastništvo Astraee ostaja nespremenjeno, saj sam ohranjam polovični delež, Astraea Investicije Dva Sergeja Racmana pa ima v lasti preostalo polovico," je še povedal in dodal, da bo po novem lastnico igralnega salona ob mejnem prehodu Lipica vodil sam. Spor med Petkom in Kojcem se je sicer začel v začetku leta 2010, ko je Petek svoj polovični delež v Astraei prodal Sergeju Racmanu. Sočasno s prodajo naj bi Petek odstopil tudi kot direktor družbe, vendar je nato kljub temu želel na lastno pest razvezati več kot milijon evrov visok depozit Astraee pri Hypo banki. Ker njegove razrešitve ni potrdila skupščina družbe, se je Petku kasneje znova uspelo vpisati na mesto direktorja Astraee, to funkcijo pa uradno opravlja še danes. Da sta poslovne odnose uredila tudi Kojc in Racman, pa kaže podatek, da ju po novem povezuje tudi družba Astraea investicije Ena. Družba 3-D logistika, ki jo po neuradnih informacijah lastniško obvladuje prav Racman (uradni lastnik je prek verige podjetij Zoran Hrovatin), je namreč sredi januarja Astraeo Investicije Ena dokapitalizirala z 1,5 milijona evrov in tako pridobila večinski delež družbe, medtem ko je Kojčev delež zvodenel na manj kot odstotek. "Vstop družbe 3-D logistika v Astraeo Investicije Ena ni v ničemer povezan z igralnim salonom Astraea ali igralništvom, čeprav je družba registrirana za to dejavnost," nam je zatrdil Kojc in dodal, da ima ta družba v lasti le nekatera zemljišča v Mariboru, na katerih naj bi v prihodnosti gradili stanovanja. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,735
|
Ljubljana - Nekajurno razpravo o soglasju k škodljivi pogodbi za prodajo četrtine Mercatorja Agrokorju so sinoči nadzorniki Pivovarne Laško prekinili z odločitvijo, da bodo počakali na še eno v vrsti pravnih mnenj. Na predlog uprave Dušana Zorka ga bo izdelal odvetnik Stojan Zdolšek, ki naj bi preveril tako posledice sklenitve pogodbe o prodaji Mercatorja kot tudi posledice morebitnega nesoglasja k pogodbi z vidika konzorcijske pogodbe prodajalcev Mercatorja. Seja nadzornega sveta se nadaljuje danes ob 16. uri. Čeprav ni nobenega dvoma, da je izpogajani prodajni sporazum z Agrokorjem za prihodnje poslovanje Laščanov izjemno tvegan, pa je težko pričakovati, da bi nadzorniki dobili negativno pravno mnenje. Stojan Zdolšek namreč ni samo dolgoletni pravni zastopnik Laškega, katerega uprava je naklonjena prodaji, ampak je skupaj z upravo tudi sodeloval na pogajanjih, v katerih je Agrokor iztržil neprimerno več kot prodajalci. Razmerja sil v nadzornem svetu Pivovarne Laško so takšna, da bi lahko napovedali prodajo Mercatorja. Peter Groznik, ki je bil v nadzorni svet imenovan na predlog NLB, in Borut Bratina, katerega poslovni partner Dušan Jovanovič je še konec lanskega leta delal za Agrokorjevo hčerinsko podjetje, sta prodaji naklonjena, medtem ko ji Vladimir Malenkovič (član uprave Premogovnika Velenje) in Borut Jamnik (predsednik uprave Modre zavarovalnice) nasprotujeta. Stališče dveh predstavnikov zaposlenih ni jasno, toda glede na podporo, ki jo Agrokor uživa pri Zorkovi upravi, lahko predvidevamo, da bi prodajo Mercatorja podprla. Predsednika VZMD Kristjana Verbiča ne preseneča, da so Laščani za pripravo pravnega mnenja angažirali Zdolška: »Obstajajo namreč indici, da je Zdolšek sodeloval pri pripravi prodajnega sporazuma, hkrati pa za Pivovarno Laško ureja glavnino zadev, že od časov, ko je družbo vodil Boško Šrot.« Na podlagi ugotovitev strokovnih sodelavcev VZMD, ki so preučili prodajno pogodba, je Verbič ocenil, da še vedno obstaja možnost, da pride do spoznanja, da je pogodba škodljiva tako za prodajalce (Pivovarno Laško, op. p. in druge) kot tudi za Mercator. »Pogodba namreč na vsebuje osnovnih elementov, ki bi jih morala pogodba o tako resnem poslu vsebovati. Namen prodaje Mercatorja je pridobiti kupnino. Toda obstoječa pogodba, ki smo jo analizirali, nobenemu od prodajalcev ne zagotavlja gotovega plačila kupnine, še manj pa plačilo kupnine v doglednem času,« je opozoril Verbič. Eden od argumentov za prodajo Mercatorja je sicer pritisk bank upnic na čelu z NLB, ki ne želijo pristati na reprogram posojil, dokler Laško ne bo prodalo delnic Mercatorja. Na NLB so se medtem odločitvi o prodaji svoje desetine delnic ta teden znova izognili in jo preložili na skupščino, ki pa še ni sklicana. S tem so očitno vroči kostanj prepustili Laščanom in NKBM. Nadzorni svet NKBM bo danes namreč predvidoma ponovno odločal o soglasju k prodajnemu sporazumu. Kot se je izkazalo po decembrski seji, namreč predsednik nadzornega sveta Dušan Jovanovič ostalim nadzornikom ob obravnavi te točke ni razkril svojega konflikta interesov, zaradi katerega se je med drugim znašel tudi v presoji protikorupcijske komisije. Vse o napovedani prodaji Mercatorja najdete v temi Agrokor nad Mercator.
|
negative
|
3,736
|
Sarajevo - Število brezposelnih v Bosni in Hercegovini (BiH) je novembra lani doseglo štiriletno dno. V lanskem predzadnjem mesecu je bilo brez dela 532.476 ljudi, kar pomeni, da je bila stopnja brezposelnosti 43,5-odstotna, je danes objavil bosanski statistični urad BHAS. Brezposelnost se je v BiH novembra na letni ravni povečala za 2,6 odstotka in tako dosegla najvišjo raven po aprilu 2007, poročajo tuje tiskovne agencije. BiH se sicer sooča z velikim problemom sive ekonomije, tako da tam na črno dela ogromno prebivalcev. Po izračunih BHAS, ki upoštevajo sivo ekonomijo, je tako realna stopnja brezposelnosti 27,6-odstotna. Gospodarska in finančna kriza je BiH močno prizadela. Leta 2009 se je bosanski bruto domači proizvod skrčil za tri odstotke, leta 2010 pa je država zabeležila 0,7-odstotno gospodarsko rast. Uradna številka za lani še ni znana, po ocenah mednarodnega denarnega sklada pa naj bi bila rast bosanskega gospodarstva leta 2011 1,7-odstotna. Slab gospodarski položaj je tudi posledica politične negotovosti v državi, ki naj bi odgnala tuje vlagatelje. BiH se namreč sooča s težko politično krizo. Od splošnih volitev je minilo 16 mesecev, država pa še vedno nima zvezne vlade.
|
negative
|
3,737
|
Ajdovščina - Saša Fux in Mihael Kranjc, upnika v stečajnem postopku ajdovske Lipe Pohištva, menita, da je stečajna upraviteljica Andreja Terpotec stroške stečaja določila prek vseh meja. Poleg 15.000 evrov potnih stroškov in ravno toliko stroškov za arhiviranje dokumentov ju je najbolj zmotil na dobrih 50.000 evrov ocenjen znesek za računovodske, finančne in administrativne storitve. Pred dnevi jima je pritrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani, ki je pristojnemu sodišču v Novi Gorici naložilo, naj v nadaljnjem postopku od stečajne upraviteljice zahteva ustrezno pojasnilo o postavkah predvidenih stroškov stečajnega postopka ter nato o zadevi ponovno odloči. Stečajna upraviteljica očitkov upnikov in sklepa sodišča ni podrobneje komentirala, zagotovila pa je, da bo navodila višjega sodišča v celoti spoštovala. Saša Fux in Mihael Kranjc sta leta 2009 v Lipi Pohištvu naročila dve kuhinji v vrednosti 17.000 evrov, danes pa nimata ne kuhinje ne povrnjenih vplačil. Tolažita se lahko zgolj z dejstvom, da podjetju nista plačala celotnega zneska in da v Lipi Pohištvu njune kuhinje še niso izdelali. Zaradi tega sta upravičena do povračila kupnine iz stroškov stečajnega postopka. A kot pritrjuje tudi stečajna upraviteljica Terpotčeva, vse kaže, da stečajna masa ne bo zadostovala niti za poplačilo vseh stroškov stečajnega postopka, ki jih je upraviteljica ocenila na dobrih 247.000 evrov.Spornih za 86.000 evrov stroškov Prav višina slednjih je po mnenju Kranjca previsoka. "Preveč se nama je zdelo 15.000 evrov za potne stroške in 15.000 evrov zgolj za stroške arhiviranja dokumentacije. Glede na to, da imava tudi sama računovodski servis, pa se še posebno ne moreva strinjati s stroški vseh računovodsko-finančnih in administrativnih opravil, ki z 51.950 evri presegajo vsako razumno mejo. Še zlasti pa je tak znesek previsok za nedelujočo družbo," je dejal Kranjc. Oporekala sta tudi stroškom za ocenitev vrednosti premoženja in drugim stroškom, višina vseh spornih stroškov pa znaša 86.275 evrov. Zmotilo ju je tudi, da je stečajna upraviteljica hkrati direktorica družbe Analit, ki je vsaj na začetku stečajnega postopka skrbela za računovodstvo Lipe Pohištva. Terpotčeva je včeraj zagotovila, da omenjena družba po sprejetju nove zakonodaje ne opravlja več knjigovodskih storitev za stečajnega dolžnika. Dodala je, da čeprav novost ne velja za že sklenjene pogodbe, se je odločila zaradi določenih pomislekov oziroma dvomov pogodbo prekiniti.Do Lipe Pohištva za 1,4 milijona evrov terjatev V stečajnem postopku Lipe Pohištva je bilo sicer prijavljenih za 1,4 milijona evrov terjatev, stečajna upraviteljica pa je priznala za 711.000 evrov navadnih in za 363.000 evrov prednostnih terjatev. A je stečajna masa tako majhna, da ne bo zadostovala niti za celotno poplačilo stroškov stečaja, po besedah stečajne upraviteljice pa poplačilo upnikov sploh ni predvideno. Koliko bo sploh ostalo za stroške stečaja in kdaj bodo kupci nikoli dostavljenih kuhinj dobili vrnjene kupnine, je odvisno tudi od rešitve spora glede izločitvene pravice z družbo Indel, ki trdi, da so bili vsi stroji v proizvodnji njena last. Slednji pa predstavljajo kar polovico vse stečajne mase. natasa.ozebek@dnevnik.si
|
negative
|
3,738
|
Nova Gorica - Predlog dogovora za dokončanje stavke, ki ga je v ponedeljek upravi poslal stavkovni odbor Elektra Primorska, ni nikakršna nova ponudba, so danes sporočili iz Elektra Primorska. Sindikat je za prekinitev stavke pripravljen samo spreminjati število obrokov za izplačilo nagrade, še menijo v upravi. "Sindikat Elektra Primorska deluje neodgovorno in brezbrižno do posledic, ki jih ima zaradi stavke družba Elektro Primorska," je zapisala uprava. Ugotavlja, da sindikat izkorišča instrument stavke in družbi povzroča neizmerljivo škodo, ker za stavko ni nobenega utemeljenega razloga. Izplačilo nagrade po 129. členu podjetniške kolektivne pogodbe je namreč obveznost, ki je iztožljiva, če so izpolnjeni pogoji. "V kolikor je sindikat prepričan v svoje stališče o upravičenosti nagrade za leto 2011 v celoti, bi lahko zahteval izpolnitev stavkovne zahteve pred pristojnim sodiščem," še piše v sporočilu. Navajajo, da ima sindikat štiri različne možnosti: usklajevanje z upravo, ustanovitev komisije za pomirjevanje, arbitražni svet ali sodni postopek pred delovnim sodiščem. Prve tri možnosti so v kolektivni pogodbi konkretno navedene kot načini reševanja nesoglasij med pogodbenikoma, arbitražni svet pa je celo obvezna oblika reševanja nesoglasij. "Sindikat na nobeno od teh možnosti ne pristaja in s tem krši določila kolektivne pogodbe," zaključuje sporočilo, ki ga je v imenu uprave posredovala tiskovna predstavnica Elektra Primorska Tjaša Frelih. Pripravljeni na sporazum Stavkovni odbor Elektra Primorska se je že odzval na odgovor uprave na svojo pobudo. Vodja stavkovnega odbora Valter Vodopivec je povedal, da so v stavkovnem odboru pripravljeni na sporazumno rešitev spora, kar tudi navajajo v predlogu dogovora. Upravi sporočajo, da so pripravljeni kadarkoli pristopiti k pogajanjem o spremembah in dopolnitvah podjetniške kolektivne pogodbe. "Za nazaj pa vam skušamo ponuditi možnost, da sami izberete način in dinamiko izpolnitve vaših obvez iz podjetniške kolektivne pogodbe. Delavci so v letu 2011 svoje obveze v celoti izpolnili," še pravi Vodopivec. Zato stavkovni odbor ponovno poziva upravo družbe, da predlaga način izpolnitve svojih obveznosti iz kolektivne pogodbe. V stavkovnem odboru so v tem primeru pripravljeni takoj končati stavkovne aktivnosti. Na delu kljub stavki Sicer pa se v družbi tudi danes nadaljuje stavka. Danes so za ves delovni čas prekinili delo zaposleni v vseh poslovnih enotah. Kljub stavki pa so odpravili napake, do katerih je zaradi močne burje prihajalo dopoldan v okolici Podnanosa. V sredo bodo osem ur stavkali zaposleni v poslovni enoti Nova Gorica. Stavka zaposlenih v družbi Elektro Primorska poteka že od 27. decembra lani. Za stavko so se odločili zaradi namere uprave, da jim ob koncu leta ne izplača najmanj 1465 evrov nagrade, kot je to predvideno po veljavni kolektivni pogodbi. Najprej so jim ponudili 354 evrov nagrade, kar pa so v sindikatu zavrnili in se odločili za stavko. Pogajalska skupina uprave je stavkajočim nato ponudila 500 evrov nagrade, ki bi jo izplačali v dveh delih, vendar tudi tega stavkovni odbor ni sprejel. Prav tako se ne strinja niti z zadnjo ponudbo uprave, ki jim ponuja izplačilo nagrade v višini minimalne plače. Uprava je zaradi stavke 3. januarja najprej napovedala od veljavne kolektivne pogodbe, 16. januarja pa je na novogoriškem delovnem sodišču vložila tudi tožbo za ugotavljanje nezakonitosti stavke.
|
negative
|
3,739
|
Ljubljana - Škofijsko podjetje Betnava, ki je vodilo sporno naložbo v revitalizacijo istoimenskega mariborskega dvorca, vse bliže pa je tudi stečajnemu postopku, ima novega direktorja. Na ta položaj se je prejšnji ponedeljek zavihtel Simon Zdolšek, ki sicer ostaja predsednik uprave družbe Zvon Ena Holding. Zanjo bo v nekaj dneh znano, ali bo končala v stečaju, tudi Betnavi pa ne kaže nič bolje, saj ima več kot mesec dni blokirane račune, sooča pa se tudi z milijonsko tožbo družbe Prvi faktor. "Soglasje k imenovanju za direktorja Betnave sem podal na prošnjo družbenikov, saj je dosedanja direktorica Dragica Marinič odstopila," nam je včeraj pojasnil Zdolšek. "V najkrajšem možnem času bom poskušal ugotoviti stanje in v skladu s (pozitivno) zakonodajo tudi ukrepati," je dodal. Več Zdolšek ni hotel povedati, po neuradnih informacijah pa je preživetje Betnave v rokah upnikov, ki bi se morali strinjati s konverzijo svojih terjatev v kapital. Trenutno so lastniki podjetja duhovniki mariborske nadškofije - Janez Lesnika, Bernard Geršak, Alojz Krašovec, Anton Majc in Jožef Goličnik. Ti so deleže Betnave kupili šele januarja lani, ko so lastništva "odrešili" Andreja Mesarca, Iztoka Čegovnika, Zmaga Potočnika, Danico Ozvaldič, Franca Ješovnika in Antona Ekarta. Slednji so ustanovitelji Betnave in so leta 2008 vanjo vložili vsak po 380.000 evrov, do denarja pa so prišli prav z blagoslovom nadškofije oziroma je poroštvene pogodbe za posojila podpisal takratni mariborski nadškof Franc Kramberger. "Zasebno" podjetje je zatem prišlo do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev, vendar se je pozneje izkazalo, da je ministrstvu izstavilo račune za dela, ki niso bila nikoli opravljena. Omenjena sredstva pa so, kot smo razkrili, takoj po prejemu jeseni 2009 poniknila na računih Vegrada, ki je izvajal gradbena dela na dvorcu in tudi vodil računovodstvo Betnave. Ta evropskega denarja zaradi poznejšega stečaja Vegrada ni nikoli več videla, isti znesek pa skuša od nje iztožiti tudi faktoring družba, ki ji je Vegrad odstopil terjatev. Iz internih listin Nadškofije Maribor, ki smo jih pridobili, je razvidno, da je njeno vodstvo konec leta 2009 Vegrad prosilo, da bi ta odkupil deleže vsaj Potočnika (predsednik nadzornega sveta Zvona Dva Holdinga) in Ekarta (vodja službe za investicije in vzdrževanja v nadškofiji). Vseeno se je dogovor izjalovil, nadškofija, ki je morala v imenu Betnave vrniti evropska sredstva, pa je "našla" druge kupce. tomaz.modic@dnevnik.si
|
negative
|
3,740
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 597,67 točke, kar je 0,39 točke oz. 0,07 odstotka več kot ob koncu torkovega trgovanja. Med blue chipi so danes največ pridobile delnice Krke, ki so se podražile za 1,80 odstotka. Poleg delnic Krke, ki so bile s 350.230 evri sklenjenih poslov najprometnejše delnice v indeksu, so se med blue chipi podražile le še delnice Mercatorja, ki so beležile 0,21-odstotno rast. Pocenile so se delnice Telekoma Slovenije (-1,39 odstotka), Petrola (-1,18 odstotka) in NKBM (-1,02 odstotka). Tečaj delnic Gorenja je danes ostal nespremenjen. Med preostalimi delnicami prve kotacije so delnice Intereurope pridobile 52,50 odstotka in delnice Zavarovalnice Triglav 1,76 odstotka, delnice Luke Koper pa so izgubile 2,35 odstotka.
|
neutral
|
3,741
|
Radeče - Tovarne Radeče papir še ni prejela treh milijonov evrov bančnega posojila, zato podjetje težko zagotavlja sredstva za nakup surovin. Predsednik podjetniškega sindikata v papirnici Stane Klanšek je danes za STA povedal, da jih banke "vlečejo za nos" več kot pol leta in sploh ne vedo, zakaj ne nakažejo omenjenega posojila. Klanšek je pojasnil, da papirna stroja štiri in pet kljub pomanjkanju finančnih sredstev še vedno obratujeta oz. morata obratovati, saj je podjetje v prisilni poravnavi. "Moramo nujno obratovati, v nasprotnem nas čaka stečaj," je dejal Klanšek. Poudaril je, da se je uprava papirnice januarja mudila na obisku v Indoneziji, kjer so sklenili nekaj poslov, vendar ne v pričakovanem obsegu. Družba se je namreč prijavila na razpis tamkajšnje centralne banke za izdelavo banknotnega papirja. Skupna količina papirja na razpisu je 5547 ton. Proizvajalci banknotnega papirja se lahko potegujejo za proizvodnjo 70 odstotkov ali 30 odstotkov količine posameznega papirja. Cilj radeške papirnice, ki je že uspešno sodelovala na razpisih indonezijske centralne banke, je pridobiti naročilo za izdelavo vsaj 2000 ton banknotnega papirja. Tovarna Radeče Papir je od 1. oktobra do konca decembra lani ustvarila 6,7 milijona evrov prihodkov, predvsem zaradi obratovanja stroja pet. Družba je v začetku januarja prejela del likvidnih sredstev, potrebnih za zagon obeh strojev, v naslednjih dneh pa mora z domačimi bankami doseči še dokončno razrešitev vloge za obratna sredstva v višini tri milijone evrov, da bosta lahko oba stroja delovala brez prekinitev. Od oktobra do konca decembra je družba ustvarila čisto izgubo v višini 2,2 milijona evrov, kar je za 183.000 evrov manj od načrtovane.
|
neutral
|
3,742
|
Ljubljana - Spor med javnim zavodom Lekarna Ljubljana, ki ga vodi Marko Jaklič, in drugim največjim veledrogeristom v državi, družbo Salus, ki je lani spomladi že privedel do enomesečne prekinitve sodelovanja, je dosegel nov vrh. V četrtek je tako direktor Salusa Miha Lavrič obvestil Jakliča, da zaradi "neposlovnega ravnanja" Lekarne Ljubljana enostransko prekinja pogodbo. Do take odločitve sta jih pripeljala "neposlovno ravnanje Lekarne Ljubljane v preteklem letu" in nezmožnost dogovora za poslovno sodelovanje v letu 2012. "Gre za izsiljevanje z obsegom poslovanja, z višino naknadnih popustov. S tem želijo narediti prostor svoji veledrogeriji," je bil jasen prvi mož Salusa. Ker sta Lekarna Ljubljana in LL Grosist vertikalno povezana, hkrati pa ne poslujeta prek javnih naročil, jih s konkurenco preprosto izrinjajo s trga zdravil, je prepričan Lavrič. Težave so se, kot rečeno, začele že februarja lani, ko je Lekarna Ljubljana "zaradi porasta reklamacij zdravil, vezanih na Salus", za mesec dni prenehala naročati zdravila, medicinske pripomočke in preostale artikle pri tem veledrogeristu. Salus je tisti mesec doživel kar štiri milijone evrov visok izpad prihodkov, v celotnem letu pa je medsebojni promet skopnel z okoli 50 na 36 milijonov evrov. Vendarle je sodu izbilo dno dogajanje v zadnjem tednu v decembru, saj so od takrat naročila Lekarne Ljubljana tudi do desetkrat manjša. Obenem se nikakor ne morejo dogovoriti o pogojih sodelovanja v letošnjem letu, predvsem kar zadeva obseg. "Ocenili smo, da lahko agonija glede nesklenitve pogodbe traja zelo dolgo," je včeraj pojasnil Lavrič. Opozoril je tudi, da ne nameravajo biti le servis v primerih, ko LL Grosist ne bi mogel dobaviti zdravil. V Lekarni Ljubljana so javnosti ponudili "drugačno resnico". "Konec novembra je Salus poslal predlog poslovnega dogovora za leto 2012, kjer nam je zagrozil s pogodbeno kaznijo, če ne bi pri njem nabavili določene vrednosti zdravil, ki je pomenila skoraj polovico vseh nabav Lekarne Ljubljana," so dejali v javnem zavodu in tudi izpostavili sprejem novega pravilnika o določanju cen za zdravila za humano uporabo. "Žal se je izkazalo, da želi Salus zmanjšanje veletrgovske marže, ki ga prinaša omenjeni pravilnik, v celoti prenesti na lekarne," so navedli. Omenili so tudi, da je Lekarna Ljubljana za letos že sklenila dogovore z vsemi partnerji, razen s Salusom. Čeprav je Lekarna Ljubljana, tudi zaradi lastnega veledrogerista, lani res za več kot četrtino oklestila nabavo zdravil pri Salusu, pa je še vedno "ogrožena" kar petina njegovih prihodkov, ki so predlani presegali 200 milijonov evrov. Kljub prekinitvi, za katero Lavrič upa, da je zgolj začasna, bo Salus nemoteno oskrboval slovenski trg z zdravili. V glavnem mestu, kjer ima Lekarna Ljubljana 80-odstotni tržni delež, je namreč še 18 lekarn, ki ne sodijo pod njeno okrilje, hkrati pa bodo Lekarni Ljubljana tudi v prihodnje zagotavljali zdravila, ki jih dobavljajo samo oni. Gre sicer za le dve vrsti zdravil, ki so nujno potrebna. tomaz.modic@dnevnik.si
|
negative
|
3,743
|
Ljubljana - Potem ko je vstop v mobilno telefonijo napovedal Telemach, je tudi mariborski Amis včeraj uradno razkril, da se podaja na omenjeno področje. Novinarjem je namreč posredoval vabilo na predstavitev storitve AmisMobil v prihodnjem tednu. V svet mobilne telefonije se bo podal v sodelovanju s Simobilom. Amis bo tako s pomočjo drugega največjega mobilnega operaterja v Sloveniji svojo ponudbo telefonije, interneta in televizije okrepil še z mobilno telefonijo. To mu bo omogočilo, da po vzoru več drugih ponudnikov telekomunikacijskih storitev ponudi tako imenovani četverček storitev. Pri tem pojasnjujejo, da bodo paketom iz Simobilove ponudbe dodali dodatne ugodnosti za svoje naročnike, v kratkem pa naj bi ponujali tudi dostop do televizijskih vsebin prek mobilnih naprav. Kot je decembra v pogovoru za Dnevnik razkril direktor Telemacha Marko Šter, bo tudi omenjeni kabelski operater že v nekaj tednih vstopil v mobilno telefonijo. Neuradno bo uporabljal infrastrukturo Tušmobila.
|
positive
|
3,744
|
Everett - Potem ko je evropski proizvajalec letal Airbus odkril manjše strukturne napake na krilih svojega velikana A380, je tudi ameriški tekmec Boeing odredil pregled najnovejših letal 787 dreamliner, saj je opazil znake razslojevanja plasti letalskih trupov. Iz Boeinga so sporočili, da je napaka posledica nepravilnega postopka nameščanja podporne strukture trupa, družba pa že preiskuje vseh 50 doslej izdelanih letal, da bi ugotovili, pri koliko letalih je prišlo do omenjene napake v proizvodnem postopku. Najnovejši 787 dreamliner je sicer prvo komercialno potniško letalo, v veliki meri sestavljeno iz ogljikovih vlaken, prav zaradi tega pa je imel Boeing z letalom že ogromno težav, saj je pri uporabi tega materiala še precej neznank. Zaradi inovativne zasnove in lažjih uporabljenih materialov je letalo sicer energetsko učinkovitejše in porabi za petino manj goriva kot primerljiva letala, potnikom pa naj bi z novimi tehnološkimi rešitvami,večjimi okni in vlažnejšim kabinskim zrakom nudil večje udobje. Od začetka razvojnega programa v letu 2004 je Boeing vknjižil več kot 800 naročil teh letal. Prvo naj bi sicer dobavil že v prvem polletju leta 2008, a se je pri razvoju in proizvodnji soočal z številnimi ovirami, zaradi česar je družba prvo letalo s triletno zamudo dobavilo šele lansko jesen. Prvi in zaenkrat edini prevoznik, ki upravlja z dreamlinerji, je japonska All Nippon Airways. Iz družbe so že sporočili, da nameravajo še naprej nemoteno opravljati lete, saj napaka po navedbah Boeinga ne ogroža varnost letal na kratki rok.
|
negative
|
3,745
|
Zagreb - Hrvaška vlada je v okviru prizadevanj, da se bonitetna ocena Hrvaške ne bi znižala na raven visoke tveganosti, gospodarstva pa ne prizadel grški scenarij, z vodilnimi bankami v državi dosegla dogovor o 1,7 milijarde evrov vrednem načrtu zadolževanja, poroča danes Poslovni dnevnik na svojih spletnih straneh. S tem bo imel finančni minister Slavko Linić okviren izračun financiranja za pripravo državnega proračuna, kaj naj bi pomirilo bonitetne hiše ter prepričalo tuje upnike, da Hrvaška lahko izpolnjuje svoje finančne obveznosti, navaja Zagrebški časnik. Kot izpostavlja, so se na srečanju dogovorili, da bo država poiskala milijardo evrov na tujih trgih, od bank na Hrvaškem pa si izposodila 700 milijonov evrov. Za to je potrebna pomoč monetarne politike, zato bo Hrvaška narodna banka (HNB) znižala minimalne devizne terjatve. S tem se bo sprostil denar, ki je nujno potreben za financiranje države. Z dogovorom so želeli doseči, da bi se Hrvaška čim bolj zadolžila na tujih trgih in se tako izognila večjemu kreditiranju doma. "Vsem je v interesu, da bi država vzela nova posojila v tujini, ker bo HNB na ta način zagotovila stabilen tečaj kune, devizne rezerve in cene, kar je jasno sporočilo Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) in bonitetnim hišam," besede neimenovanega vira navaja časnik. Predstavniki IMF so namreč med obiskom na Hrvaškem konec lanskega leta predvsem kritizirali višino deviznih rezerv. Po njihovem mnenju so prenizke, da bi lahko HNB obranila tečaj kune. Samo v letošnjem januarju je HNB za ta namen porabila 327 milijonov evrov deviznih rezerv in kmalu zatem zahtevala zvišanje obveznih rezerv bank. Sabor naj bi predlog letošnjega proračuna obravnaval v februarju. Po načrtih vlade naj bi se proračunski primanjkljaj znižal na 5,3 milijarde kun (700 milijonov evrov) oz. 1,6 odstotka bruto domačega proizvoda.
|
neutral
|
3,746
|
Ljubljana - Medtem ko država na veliko išče prihranke v javnem sektorju, v zadnjih letih ni manjkalo primerov, ko je davkoplačevalski denar dobesedno vrgla skozi okno. Eden takšnih je javni zavod Center za obnovljive vire energije in varstvo okolja (COVEVO) iz Pivke. Tega je država skupaj s tamkajšnjo občino, ki jo je že takrat vodil Robert Smrdelj (SLS), ustanovila v zadnjih mesecih vlade Janeza Janše, natančneje junija 2008. A skoraj štiri leta po tem, ko je nekdanji minister za okolje in prostor Janez Podobnik (SLS) podpisal pogodbo o ustanovitvi zavoda, ta bolj ali manj obstaja le še na papirju. Državi, ki jo je (ne)delovanje zavoda do zdaj stalo že 200.000 evrov porabljenega denarja, je ostalo še za okoli 186.000 evrov tožb. Zgodba o zavodu, s katerim je država želela "vzpodbujati učinkovito rabo energije in širšo uporabo obnovljivih virov ter decentralizirati državne institucije", se je zapletla že na samem začetku. Še 19. septembra 2008, torej dobesedno na predvečer državnozborskih volitev, je minister Podobnik zavodu, ki naj bi se po prvotnem načrtu financiral s kohezijskimi sredstvi, odobril 263.000 evrov državnega denarja. Zavod, ki ga je prvo leto kot vršilec dolžnosti vodil Jure Leben, znan tudi kot idejni oče nesojene donacije avtomobilov BMW vladi v zameno za vložek v gradnjo sončnih elektrarn, je nato zadnji dan leta 2008 prejel skoraj 116.000 evrov za "materialne in investicijske stroške". Porabil jih je za pohištveno in računalniško opremo, izobraževanje o energetskih gradnjah, delavnico o trajnostni energiji v stavbah... A tudi ta denar zavodu, ki je svoj čas načrtoval gradnjo lastne sončne elektrarne, očitno ni zadoščal za "rojstvo". Po javno dostopnih podatkih mu je namreč zmanjkalo denarja za financiranje projektne dokumentacije in obrtnih del pri prenovi prostorov v Krpanovem domu, kjer naj bi imel zavod svoj sedež, zato je to breme padlo na državo. To je izvajalec del (Tringrad Nova) namreč tožil za 47.600 evrov in tožbo na okrožnem sodišču tudi dobil. Ko je država predlani ocenila, da si za financiranje delovanja zavoda brez direktorja (Lebnu je mandat vršilca dolžnosti leta 2009 potekel) in zaposlenih na leto ne more privoščiti plačati dobrih 364.000 evrov, kot naj bi jo letno stal program dela, so svojo priložnost očitno začutili v občini Pivka. Čeprav je zavod že tri leta dejansko "mrtev" (eden zadnjih dogodkov je bil pogovor z evropsko poslanko Romano Jordan Cizelj iz vrst SDS aprila 2009 pred junijskimi volitvami v evropski parlament), je občina državi zaračunavala najemnino za prazne prostore, ogrevanje in elektriko, od nje pa je zahtevala povračilo soustanoviteljskega deleža občine. Proti državi je tako vložila tri tožbe v skupni višini 186.000 evrov. V najslabšem primeru bi tako lahko država na račun zavoda, ki ga očitno ni nikoli potrebovala, že dve leti pa ga namerava likvidirati, ob že porabljenih sredstvih skupaj izgubila skoraj pol milijona evrov. primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
3,747
|
Kranj - Kranjsko okrožno sodišče je danes začelo stečajni postopek nad družbo Gradbinec GIP, za stečajnega upravitelja pa imenovalo Nasto Korbuna. Upniki lahko terjatve prijavijo do 14. maja, je razvidno iz oklica o začetku stečajnega postopka, objavljenega na spletnih straneh Ajpesa. Zaposleni v Gradbincu GIP so zaradi neizplačanih decembrskih in januarskih plač začeli stavkati prejšnji teden, vodstvo družbe pa je na Kranjsko okrožno sodišče skoraj sočasno z napovedjo stavke vložilo predlog za stečaj. Kot je takrat pojasnila pravna zaupnica iz Sveta gorenjskih sindikatov Nežka Bozovičar, naj bi delavci stavkali vse do začetka stečaja, v katerem bi bili potem pripravljeni naprej delati, saj bi jim bilo zagotovljeno celotno plačilo iz stečajne mase. Bozovičarjeva je danes sporočila, da so Gradbincu GIP danes vročili sklep o začetku stečajnega postopka. Sindikat Gradbinec GIP in stavkovni odbor pa sta sprejela odločitev, da se stavka nadaljuje vse do preklica, je še zapisala v izjavi za javnost. Gradbinec GIP je bil že dlje časa v težkem finančnem položaju in je zamujal z izplačili plač. Sindikat je zato že večkrat grozil s stavko, vendar je vodstvo družbe vedno uspelo zbrati sredstva, da je poravnalo vsaj minimalni del plače in so delavci stavko odložili. Kot so prejšnji teden pojasnili v Primorju, katerega hčerinska družba je Gradbinec GIP, se je vodstvo Gradbinca za vložitev stečaja odločilo zaradi izjemno težkega finančnega stanja družbe. Glede zapadlih obveznosti do zaposlenih pa si bo vodstvo Gradbinca prizadevalo, da se čim prej poravnajo, so še pojasnili.
|
negative
|
3,748
|
Ljubljana - Skupina Sava Re naj bi letos po načrtih uprave, ki jo vodi Zvonko Ivanušič, ustvarila 10,6 milijona evrov čistega dobička, od česar samo matična družba nekaj manj kot deset milijonov evrov. Kosmata premija Skupine Sava Re naj bi se povzpela na 271 milijonov evrov, kar je dobrih deset milijonov evrov več, kot so jih imeli v minulem letu. Glavnino rasti naj bi prispevala zlasti premoženjska zavarovanja, medtem ko naj bi se premija iz pozavarovanj zvišala za le slaba dva odstotka. Po ocenah uprave naj bi se jim tudi letos premije v Sloveniji znižale, medtem ko naj bi se na tujih trgih povzpele za več kot desetino. Potem ko so morali že lani dokapitalizirati Zavarovalnico Maribor, srbsko Sava životno osiguranje, makedonsko Savo osiguranje in hrvaški Velebit Osiguranje, naj bi letos za dokapitalizacije odvisnih družb namenili še dodatnih 7,6 milijona evrov. Na drugi strani v družbi pričakujejo le štiri milijone evrov dividendnega donosa, medtem ko je lani Sava Re samo iz Zavarovalnice Tilia in Zavarovalnice Maribor prejela za 4,5 milijona evrov dividend. Do leta 2016 naj bi se premije Skupine Sava Re povzpele nad 340 milijonov evrov, dobičkonosnost kapitala pa nad 11 odstotkov. V strateškem načrtu do leta 2016 v Savi Re sicer predvidevajo tudi izplačilo dividend, za kar naj bi namenili okoli 20 odstotkov tekočega dobička, a le če bo njihov razpoložljivi kapital za najmanj 200 odstotkov presegal minimalni kapital po zahtevah solventnost I.
|
positive
|
3,749
|
Moskva/London - Ruski plinski gigant Gazprom je popustil pritiskom in evropskim partnerjem v okviru dolgoročnih pogodb znižal cene naravnega plina za deset odstotkov. "Nove cene bodo zagotovile, da bo ruski plin ostal konkurenčen," je ob tem dejal namestnik prvega moža Gazproma Aleksander Medvedjev. Kot je po poročanju britanskega časnika Financial Times tudi pojasnil Medvedjev, so pri cenah popustili po pogajanjih z nekaterimi svojimi največjimi kupci, med drugimi francoskim GDF Suezom, francoskim Wingasom, slovaškim SPP in turškim Botasom. Gazpromova poteza sicer odraža tudi spremembe na svetovnem energetskem trgu v zadnjih letih. V ZDA je namreč prišlo do razmaha proizvodnje plina iz skrilavca, ki že prihaja tudi v Evropo in znižuje trenutne cene plina na stari celini. Cene evropskega plina se v zadnjih dveh letih niso bistveno spreminjale, potem ko se je nafta močno podražila. Gazprom in drugi uvozniki plina, ki cene uravnavajo glede na gibanje cen črnega zlata, so zato pod velikim pritiskom. Njihov plin je po podatkih direktorja plinskih raziskav na Oxfordskem inštitutu za energetske raziskave Jonathana Sterna dražji za 25 odstotkov.
|
neutral
|
3,750
|
Hrastnik - Vodstvu Sijaja Hrastnik je uspelo pridobiti pol milijona evrov, tako da jim bo uspelo poravnati 200.000 evrov obveznosti do Dursa, ki je zaradi neplačevanja prispevkov v zadnjih štirih mesecih sprožil blokado bančnega računa, in izplačati decembrske ter januarske plače 51 zaposlenim v podjetju. Večinski lastnik in predsednik uprave družbe Renato Krajnc je pojasnil, da jim je posojilo odobrila Delavska hranilnica, s katero se dogovarjajo tudi za nadaljnje financiranje. Za normalno poslovanje namreč v prihodnje potrebujejo še dodatnih 700 ali 800 tisoč evrov. Podjetje je v likvidnostne težave zašlo, ker tekoči posli še niso dali pričakovanega učinka, s čimer niso mogli zagotoviti financiranja za prihodnje obdobje, banke pa zanje niso imele posluha, je pojasnil Krajnc, ki podjetje vodi od konca leta 2010. Dodal je, da je bila Delavska hranilnica edina, ki so jo prepričali, da ima družba možnost solidne prihodnosti, k odobritvi posojila pa je pripomoglo tudi zavarovanje z njegovim osebnim premoženjem. A ker pol milijona evrov ni dovolj za kritje vseh stroškov poslovanja, se bodo z Delavsko hranilnico poskušali dogovoriti za dodatno financiranje in dolgoročno sodelovanje. Sijaj Hrastnik je lani z 1,3 milijona evrov prihodkov ustvaril 600.000 evrov izgube, vendar Kranjc pričakuje, da se bodo letos številke obrnile v pozitivno smer. Veliko si namreč obeta od nove marketinške okrepitve in vodje projektov Dušana Mežnarja, ki ima po njegovih besedah že leta izkušenj na področju svetil. "Smo tik pred tem, da začnemo dobavljati za večji poslovno-stanovanjski objekt v Ljubljani, hotel v Ljubljani in novi most pri Cukrarni. Dogovarjamo se tudi za opremljanje hotela na Hrvaškem, katerega lastnik je slovensko podjetje," je povedal Krajnc, ki letos načrtuje okoli 3 milijone evrov prihodkov in morda celo nekaj dobička. Posel iščejo tudi na tujih trgih. Trenutno pripravljajo ponudbo za opremljanje hotela v Dubaju in Hotela Kempinski v Gruziji, povezali pa so se tudi z nekaj večjimi družbami v Italiji in Nemčiji. sabina.lokar@dnevnik.si
|
neutral
|
3,751
|
Ljubljana - Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je potrdil, da razmišlja o združevanju Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), Agencije za zavarovalni nadzor (AZN) in Urada za varstvo konkurence (UVK). Meni, da bi z združitvijo dosegli sinergije in učinkovitost dela omenjenih nadzornih organov, a hkrati priznava, da konkretnih rešitev še ni. Glede na to, da dva od treh omenjenih organov nadzirata trg, ki sodi pod okrilje finančnega ministrstva, to je zavarovalništvo in trg vrednostnih papirjev, bo moral Žerjav k ideji verjetno pritegniti tudi ministra za finance Janeza Šušteršiča. Ne na ATVP ne na UVK z idejo ministra Žerjava niso seznanjeni, so pa v obeh nadzornih organih - v AZN na naša vprašanja niso odgovorili - izrazili pomisleke nad takšno potezo. "Primeri, ko bi bili nadzorniki finančnega trga združeni z varuhi konkurence, nam niso znani," pravijo v ATVP, medtem ko v UVK poudarjajo, da tako smernice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) kot priporočila evropske komisije predvidevajo samostojen in neodvisen organ za področje varstva konkurence. ATVP že dlje časa podpira združitev z AZN, ima pa pomisleke v primeru združitve z varuhom konkurence. Pri tem izpostavljajo predvsem vprašanje glede načina financiranja, saj se agenciji v celoti financirata sami s taksami in nadomestili za opravljen nadzor, medtem ko se UVK financira iz proračuna. Združitev organov bi po mnenju ATVP pomenila, da bi se subjekti nadzora varuha konkurence financirali iz nadomestil borznoposredniških družb, vzajemnih skladov, zavarovalnic in podobno, kar pa je po njihovem mnenju nesprejemljivo. "Plačevali bi za nadzor, ki jih ne zadeva," menijo, hkrati pa se očitno otepajo tudi proračunskih sredstev. "Po drugi strani bi prejemanje proračunskih sredstev za nadzor po zakonu o varstvu konkurence nedvomno zmanjšalo neodvisnost organa," namreč pravijo v ATVP. V UVK, ki naj bi se letos z imenovanjem vseh organov le prelevil v samostojno agencijo, sicer pojasnjujejo, da nekatere evropske države združujejo svoje nadzorne organe, vendar naj bi bilo to smiselno le z vidika dela, za katero je posamezni organ pristojen. Na Nizozemskem naj bi tako povezovali varstvo potrošnikov, varstvo konkurence in nadzornika telekomunikacij. Ocene glede učinkovitosti združevanja nadzornih organov, kot načrtuje Žerjav, pa ne morejo podati, saj da ne poznajo kriterijev, ki naj bi učinkovitost združevanja določali. katja.svensek@dnevnik.si
|
neutral
|
3,752
|
Zagreb - Medtem ko je hrvaško ministrstvo za gospodarstvo za prihodnja dva tedna potrdilo povišanje cen naftnih derivatov (v povprečju se bodo cene povišale za med 16 in 23 lip na liter), so Hrvati prek elektronske pošte in spletnih družbenih omrežij že pozvali k bojkotu vseh bencinskih črpalk v državi, poroča index.hr. Že od prejšnjega tedna prek elektronske pošte in spletnih družbenih omrežij na Hrvaškem kroži poziv k bojkotu vseh bencinskih postaj v državi, "Dan bojkota bencinskih postaj“ pa se nanaša na 22. februar. Organizatorji bojkota tako vsem priporočajo, naj gredo rezervoarje svojih jeklenih konjičkov napolnit dan poprej. Nepravično visoke cene zahvaljujoč Sanaderju "Po novih podražitvah naftnih in bencinskih derivatov s strani Ine na Hrvaškem je prišel čas, da se državljani upremo temu in vsem ostalim naftnim podjetjem, v katerih prevladuje korupcija, cene pa so nepravično visoke zahvaljujoč Ivu Sanaderju, ki je prejel najmanj 10 milijonov evrov podkupnine, da bi madžarski MOL prevzel Ino, ki trenutno obvladuje večino tržišča na Hrvaškem,“ so zapisali v pozivu k bojkotu. "Ko cene naftnih derivatov rastejo, pravijo, da je to povezano s tečajem dolarja in mediteranskim tržiščem,“ so zapisali v izjavi za javnost. "Ko pa se tečaj dolarja umiri in cene sodčkov nafte padejo, ne znižajo cen ali pa jih le za kakšno lipo, ko cene dvignejo, jih za kolikor je mogoče,“ so zatrdili organizatorji bojkota. Spominjajo, da je pred nekaj leti, ko je bila cena za sodček nafte rekordno visoka, liter nafte ali bencina na Hrvaškem stal nekaj več kot osem kun, danes pa so cene vseh nad desetimi kunami, čeprav je sodček danes cenejši kot takrat. "22. februarja 2012 (v sredo) bo dan, ko bomo bojkotirali VSE bencinske črpalke, s čimer jim bomo zadali resen udarec v poslovanju, kdor pa mora nujno natočiti bencin, naj to stori dan prej, da bomo državljani končno složno zadali udarec naftnim podjetjem," so zaključili. Cene tudi pri nas do rekordnih višin Sicer pa se bodo opolnoči spremenile tudi maloprodajne cene naftnih derivatov v Sloveniji, dosegle bodo nove rekordne ravni. Po mnenju Djanija Brečeviča z Inštituta za raziskave v energetiki bodo cene najverjetneje rasle tudi v prihodnjih tednih. Ocenil je, da država verjetno še ne bo znižala trošarin, s čimer bi sicer lahko omilila maloprodajne cene goriv. Rast cen naftnih derivatov med avtoprevozniki vzbuja strah glede njihove prihodnosti, edina možnost za njihovo preživetje pa bo verjetno le zvišanje cen prevozov.
|
negative
|
3,753
|
Frankfurt - Današnja tretja stavka na frankfurtskem letališču je imela za posledico odpoved 20 odstotkov letov. Največ letal, in sicer 200, je bil prisiljen na tleh pustiti nemški letalski prevoznik Lufthansa, štiri lete pa je odpovedala tudi slovenska Adria Airways. Stavka nemškega sindikata kontrolorjev letenja (GdF) bo trajala vsaj do pete ure zjutraj. Potem ko je Lufthansa danes odpovedala 200 letov, naj bi jih v torek "le" še 80. Brez letalskega prevoza so sicer večinoma ostali potniki na evropskih linijah, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Lufthansa podatke o odpovedanih letih objavlja na svojih spletnih straneh, potnike pa o spremembah obvešča tudi prek SMS obvestil. Letalska družba potnikom, ki so imeli kupljene karte za odpovedane lete, nudi ali povračilo stroškov ali brezplačno menjavo vozovnic. Štiri lete - dva iz Ljubljane v Frankfurt in dva iz Frankfurta v Ljubljano, je bil danes prisiljen odpovedati tudi slovenski letalski prevoznik Adria Airways. Potnike, ki potujejo na teh dveh linijah, so preusmerili na poznejša leta. Upravitelj frankfurtskega letališča, družba Fraport, je medtem danes sporočila, da je mogoče na terminalih še naprej pričakovati nekoliko daljše čakalne dobe, da pa vse operacije vendarle potekajo "gladko". Na letališču so danes izvedli 80 odstotkov letov. GdF želi s stavko doseči občutno, med 25 in 50-odstotno povišanje plač, večje bonuse in krajši delovni čas za okoli 200 kontrolorjev letenja, ki usmerjajo letala na in s parkirnih prostorov. A s prvima dvema stavkama v četrtek in petek mu ni uspelo doseči dogovora z upraviteljem letališča, družbo Fraport. Frankfurtsko letališče je tretje največje v Evropi. Več poletov dnevno poteka le prek londonskega Heathrowa in pariškega Charles de Gaulle.
|
negative
|
3,754
|
Ljubljana - Število slovenskih družb z najvišjo bonitetno oceno se je drastično zmanjšalo, ugotavljata bonitetni hiši Dun & Bradstreet ter Bonitetna hiša i, ki letos po štirih letih prekinitve ponovno izbirata družbe z najvišjo oceno. Leta 2007 je bilo v Sloveniji devet odstotkov družb z najnižjim tveganjem, lani pa je bilo takih le še 1,2 odstotka. Dun & Bradstreet in Bonitetna hiša i sta pripravili seznam 50 slovenskih družb z najvišjo bonitetno oceno, 28. februarja pa bosta po štirih letih prekinitve spet nagradili tri slovenske družbe z najvišjo oceno, so v današnjem sporočilu zapisali v Bonitetni hišii. Najbolje ocenjene Med 50 najbolje ocenjenih so se po abecednem vrstnem redu uvrstili Adecco, Bovis, Cablex-M, DEWESoft, Dobrodej, Ecolab, Ecopack, Elektroremont, Enerkon, Esol, Filc, Fotona, Halcom in Helios Kemična tovarna Domžale. Na seznamu sledijo Hella Saturnus Slovenija, Henkel Slovenija, HSE, Indramat Elektromotorji, Inotherm, Institut za varilstvo in Izoelektro.Med najbolje ocenjene družbe so se uvrstili tudi JEZ, Kemofarmacija, Količevo Karton, Krka, Lienal, Lumar IG, Medex, Merck, Metrel, Philips Slovenija, Plastika Skaza, Pošta Slovenije, Predilnica Litija, Riko Ribnica, Rondal, RRC, S.Rojko, Salus, Seco Tools, Silgan Ljubljana, Silkem, Simbo, Sogefi Filtration, Škrlj, Špan, Tajfun Ljubljana, Termo-Tehnika, Thomy F. E. in Zomi. Tvegano nagrajevanje Nagrado rating leta sta omenjeni družbi podeljevali 12 let, nato pa v času krize prekinili z izborom, saj je nagrajevanje po njihovem mnenju postalo tvegano, ker so tudi uspešne družbe lahko hitro zabredle v težave. Ker se je lani poslovno okolje začelo stabilizirati, sta se agenciji odločili, da letos ponovno izbereta 50 najbolje ocenjenih družb v lanskem letu, nadaljevali pa bosta tudi s tradicijo podeljevanja nagrade rating leta trem družbam z najvišjo bonitetno oceno. Za omenjene nagrade se je sicer po mnenju organizatorjev izkazalo, da so imele zelo trdno strokovno podlago, saj po 15 letih ni propadla niti ena od družb, ki so bile nagrajene. Na zadnjem izboru so nagrado za najbolje ocenjene družbe v letu 2007 prejeli Danfos Trata, Halcom in Slovenska industrija jekla.
|
neutral
|
3,755
|
Ljubljana - Po neuradnih informacijah je Papir Servis eden od dveh favoritov za nakup 40-odstotnega lastniškega deleža Podjetja za urejanje hudournikov (Puh), ki ga od začetka lanskega decembra z javnim razpisom prodaja Republika Slovenija. Poleg podjetja Papir Servis je v ožjem izboru za nakup Puha tudi celjska družba Nivo v večinski lasti Danila Seniča. Senič je že zdaj pomemben lastnik Puha. Tako prek podjetja Zavetje obvladuje 22-odstotni lastniški delež. V skoraj četrtinskem lastniku Puha, podjetju Klibos, pa ima Seničev Nivo 45-odstotni lastniški delež. Klibos in Puh sta lastniško prepletena, saj je po drugi strani Puh 45-odstotni lastnik Klibosa. Za komentar je bil Senič nedosegljiv. Kot smo poročali že včeraj, se Papir Servis zanima tudi za nakup Gradbenega podjetja Bežigrad, ki je v prisilni poravnavi. Zakaj načrtujejo vstop v gradbeništvo, v Papirju Servisu, ki je ključno podjetje Skupine Krater v lasti Martina Odlazka, tudi včeraj niso odgovorili.
|
neutral
|
3,756
|
Ljubljana - Dlani političnih veljakov se še niso dobro ohladile po rokovanju ob sklenitvi 237-milijardnega paketa pomoči Grčiji, ko je bonitetna agencija Fitch že ukrepala. Kreditni rating Grčije je tako po dvostopenjskem padcu (s CCC na C) samo še korak od bankrota, ki se po oceni Fitcha obeta v bližnji prihodnosti. Težava se skriva v dogovoru o 53,5-odstotnem oziroma 107 milijard evrov vredni zamenjavi dolga zasebnega sektorja, do katerega naj bi prišlo 12. marca. Če bo v zamenjavi prostovoljno sodelovalo vsaj 75 odstotkov zasebnih investitorjev, se bo Grčija težavam izognila. Problem pa se lahko skriva v številki 66, saj so Grki za uspešnost zamenjave določili dvotretjinsko udeležbo zasebnega sektorja. Kamen spotike predstavlja 25 milijard evrov grških obveznic, izdanih po predpisih Velike Britanije. Vse imajo namreč klavzulo CAC (Collective Action Clause), ki zahteva, da se mora v primeru pogajanj z upniki z dogovorjeno spremembo pogojev obveznice strinjati vsaj 75 odstotkov lastnikov obveznic. Če ni tako, sprememba ne obvelja niti za tiste, ki so se z njo strinjali. Če bo zamenjava obveznic uspešno zaključena, Grki pa ne bi spoštovali klavzule CAC na obveznicah, izdanih v Veliki Britaniji, potem Fitch zamenjave obveznic ne bo obravnaval kot prostovoljne in bo primoran razglasiti bankrot Grčije. Bonitetna ocena Aten bi v tem primeru zdrsnila na DDD, vendar so v Fitchu pojasnili, da bodo grškim novim 30-letnim dolžniškim papirjem v nekaj dneh prisodili "primerno" bonitetno oceno v špekulativnem območju. Na pomembno vprašanje, ali bodo v omenjenem procesu sprožena izplačila zavarovanj kreditnega tveganja (CDS), pa v Fitchu niso odgovorili. jan.bratanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,757
|
Ljubljana - Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je v pogovoru za današnje Finance dejal, da za infrastrukturo letos ni veliko denarja, a bodo nadaljevali že začete projekte. Začetek gradbenih del za drugi tir do Kopra minister pričakuje prihodnje leto, napoveduje pa tudi čimprejšnjo odstranitev cestninskih postaj. Kot poudarja Černač, na področju infrastrukture letos niti ne bi mogli zagnati novih projektov, tudi če bi sredstva imeli, ker prostorski načrti še niso pripravljeni. Za drugi tir še ni sprejet državni lokacijski načrt, niso še kupljena vsa zemljišča. Razmere so danes še precej težje, kot so bile "Menim, da bomo postopke pospešili in da bodo prve gradbene aktivnosti stekle prihodnje leto. Hkrati bomo začeli tudi gradnjo tretjega pomola v Luki Koper," je dejal Černač, ki je pojasnil, da je na nekdanjem ministrstvu za promet tretjina letošnjega proračuna že porabljenega oz. celo polovica glede na lanske številke. Pri vlaganjih v železniško infrastrukturo, kjer ne bo mogoče zagotoviti lastnih sredstev, se bo sicer po Černačevih besedah treba odločati za javno-zasebna partnerstva. Ob tem minister opozarja, da so danes razmere precej težje, kot so bile. "Dokler nimamo končanega administrativnega dela in zemljišč, se težko resno pogovarjamo z investitorji. Zato bomo v prvem koraku pospešili te procese," je napovedal. Zasebne investitorje želi Černač privabiti še v gradnjo pristaniške infrastrukture in za del avtocestne infrastrukture, zlasti za kraka med Jelšanami in Divačo oz. Postojno. Pri hidroelektrarnah imajo finančni vir, to je vodni sklad. Postopki potekajo, potreben je še dogovor s Hrvaško. Teš 6: Zahtevali fiksne cene in končanje v rokih Glede Teša 6 je Černač pojasnil, da bodo v primeru, da bo prižgana zelena luč za njegovo nadaljevanje, zahtevali fiksne cene, končanje v rokih. "Bojim pa se, da je za kakšno večjo racionalizacijo žal prepozno," je dejal minister. Černač napoveduje tudi čimprejšnjo, postopno in čim cenejšo odstranitev cestninskih postaj. Minister sicer težko zagotovi, da pred turistično sezono ne bo več cestninskih postaj, prizadeval pa si bo, kot je zatrdil, da bodo čim prej odstranjene, "ker motijo in so potencialna nevarnost za udeležence v prometu". Po Černačevih napovedih se bo poenostavilo tudi pridobivanje gradbenih dovoljenj za individualne gradnje. "Govorimo o nekaj dneh, ne več mesecih in letih. V mesecu dni bo moralo biti gradbeno dovoljenje izdano, če so vloge popolne," je dejal in zatrdil, da se bodo za vse gradnje do ravni enostanovanjskih hiš močno poenostavili. Pri preostalih gradnjah pa bo potrebna večja prilagodljivost prostorskih načrtov. Černač bi legaliziral tudi vse črne gradnje, ki ne pomenijo okoljskih problemov, ki ne prizadenejo mejašev in ki bi jih bilo mogoče ob drugačni prostorski zakonodaji brez težav umestiti v prostor. Na stanovanjskem področju pa cilja na sprostitev stanovanj, ki so zdaj prazna, po ocenah je teh 8000, večinoma imajo roko nad njimi banke. "Na ravni vlade bomo sprejeli odločitev, ki bo omogočila sprostitev tega potenciala," je še dejal in dodal, da je možnosti več: prodaja, dolgoročni najem ali najem s poznejšim odkupom. Po Černačevih besedah se bo treba odločiti tudi o usodi stanovanjskega sklada in omogočiti pogoje za nadaljnjo stanovanjsko gradnjo.
|
neutral
|
3,758
|
London - Britansko gospodarstvo se je v zadnjem lanskem četrtletju po sezonsko prilagojenih podatkih na ravni trimesečja skrčilo za 0,2 odstotka, kar je enako oceni iz minulega meseca, je danes objavil britanski statistični urad. V celotnem lanskem letu je britansko gospodarstvo beležilo 0,8-odstotno rast. Britanski statistični urad ni popravil podatkov o krčenju bruto domačega proizvoda (BDP) v zadnjem lanskem četrtletju, je pa nekoliko poslabšal podatke za celotno lansko leto. V letu 2011 je britansko gospodarstvo tako beležilo 0,8-odstotno rast, kar je 0,1 odstotne točke manj od prejšnje ocene. V tretjem četrtletju je britansko gospodarstvo na ravni trimesečja beležilo 0,5-odstotno rast, v drugem četrtletju je bila rast ničelna, v prvem pa je znašala 0,3 odstotka. Industrijska proizvodnja se je v zadnjem lanskem četrtletju zmanjšala za 1,4 odstotka, v celotnem lanskem letu pa za 1,3 odstotka. Obseg gradbenih del je v četrtem četrtletju beležil 0,5-odstotni padec, v celotnem letu 2011 pa 2,7-odstotno rast. Rast v storitvenem sektorju je bila v zadnjem četrtletju ničelna, v celotnem lanskem letu pa je znašala 1,6 odstotka. Leta 2010 je Velika Britanija zabeležila 2,1-odstotno rast BDP. Kot pojasnjujejo tamkajšnji statistiki, britansko gospodarstvo od krize v letih 2008-2009, ko je beležilo več kot sedemodstotni padec, kljub temu še ni popolnoma okrevalo. Gospodarske razmere v Veliki Britaniji kot tudi v območju evra so namreč še naprej negotove. Dober znak je v zadnjem lanskem četrtletju sicer predstavljala rast potrošnje gospodinjstev, potem ko je bila v minulih petih četrtletjih negativna ali ničelna. Gospodinjstva se kljub temu soočajo z nekaterimi težavami, med drugim z visoko stopnjo brezposelnosti in zmerno rastjo plač, ki v zadnjem četrtletju ni v zadostni meri sledila stopnji inflacije. Izvoz se je okrepil, predvsem v partnerice zunaj EU, uvoz pa se je nekoliko zmanjšal, predvsem na področju storitev.
|
neutral
|
3,759
|
Nova Gorica - Januarski poslovni rezultati v novogoriški igralniški družbi Hit kažejo na to, da se uresničujejo opozorila analitikov, ki napovedujejo drastične spremembe na primarnem tržišču, v Italiji. Poleg različnih načinov širjenja igralništva se na italijanskem trgu poglablja gospodarska kriza, kar se občutno kaže v osebni porabi igralniških gostov. Zaradi nameščanja 30.000 novih avtomatov, liberalizacije igralništva na spletu, davčnih olajšav za prireditelje iger na srečo, legalizacije turnirjev v pokru in drugih varčevalnih potez italijanskih oblasti je bil obisk slovenskih igralnic ob italijanski meji manjši od načrtovanega, je povedala Katja Kogej iz kabineta predsednika uprave Hita. Po trenutnih podatkih družbi Hit kljub vsemu navedenemu uspeva poslovati bistveno bolje od najbližje konkurence, igralnic v Benetkah in Sanremu. Družba Hit je poslovno leto 2011, drugo leto sanacije, po ocenah uprave zaključila uspešno, v vrednostih, ki le malenkost zaostajajo za načrtom. Hit je lani ustvaril 166,2 milijona evrov bruto realizacije, kar je dva odstotka manj od načrtovane in tri odstotke manj kot leta 2010, EBIT pa se je medtem zvišal za 57,8 odstotka. Po ocenah je dobiček iz poslovanja lani znašal 8,3 milijona evrov, kar je 12,5 milijona evrov oz. 57,8 odstotka več kot leta 2010. Družba je plačala skoraj 43 milijonov evrov igralniških davkov in dajatev ter za skoraj 12 milijonov evrov zmanjšala svojo kreditno zadolženost. Novembra lani so v Hitu predstavili tudi nov projekt, ki ga želijo uresničiti v prihodnjih desetih letih. Projekt novega Hitovega turističnega kompleksa poteka po načrtih. Hitovi strokovnjaki, ki že dobro leto pripravljajo vse potrebno, pripravljajo zdaj podrobnejše analize, izračune in projekcije, ki so potrebne za odločitev o izbiri lokacije in drugih poslovnih odločitvah. Potrebe po sistemskih spodbudah Po predstavitvi javnosti se je kmalu pokazalo zanimanje potencialnih sofinancerjev za ta velik turistični kompleks, ki pa brez dvoma potrebujejo več podrobnejših podatkov, vendar je o njih še prezgodaj govoriti, je še povedala Kogejeva. Predvsem potrebujejo sistemske spodbude za vlaganje v tak projekt, o izboru sofinancerjev pa bodo odločali lastniki. "Naša stališča glede načrtov za gradnjo novega zabavišča družbe Priori oz. Alee Iacte ostajajo enaka kot prej. Opozarjamo, da bi podeljevanje novih koncesij, ki ni v skladu z državno strategijo razvoja igralništva v Sloveniji, škodilo vsem," je poudarila Kogejeva. Uresničitev projekta v Vrtojbi bi družbi Hit dokazano prinesla velik izpad prihodkov, predvidoma 12 milijonov evrov letno, "ogrozila bi poslovanje družbe Hit do te mere, da bi morala zapreti enega izmed dveh igralniško-zabaviščnih centrov na Goriškem, po vsej verjetnosti bi bila prisiljena odpuščati zaposlene in izvesti druge drastične ukrepe". Kogejeva je še poudarila, da od slovenske vlade pričakujejo korektno in strokovno sodelovanje, ne glede na izid volitev. "Naredili bomo vse, da bo Slovenija prepoznala in razumela edinstveno priložnost, ki jo nov turistični kompleks prinaša za razvoj celotnega slovenskega turističnega gospodarstva," je zaključila Kogejeva.
|
neutral
|
3,760
|
London - Britansko finančno ministrstvo je napovedalo spremembe zakonodaje, s katerimi bo bankam preprečilo zakonito izogibanje plačevanju davkov. Napovedano noveliranje je posledica izogibanju davkov s strani britanske banke Barclays, novi zakon pa bo veljal tudi za nazaj, tako da bi lahko Barclays stal okoli 500 milijonov funtov (588,97 milijona evrov). Kot so danes pojasnili na britanskem finančnem ministrstvu, obstoječa zakonodaja dopušča dve metodi izogibanja plačevanju davkov. Da bi preprečili zlorabe, so začeli na ministrstvu pripravljati osnutek sprememb zakonodaje. Dokument naj bi bil pripravljen do 1. decembra, veljal pa bo tudi za nazaj, poročajo tuje tiskovne agencije. "Teh sprememb ne jemljemo zlahka, vendar pa potencialna izguba z naslova zadnjega primera izogibanja davkom in zgodovina utajevanja davkov upravičujeta odločitev za retrospektivne spremembe zakonodaje," je danes dejal predstavnik ministrstva David Gauke. Pri tem so na finančnem resorju opozorili, da je Barclays med bankami, ki so se s podpisom kodeksa zavezale, da ne bodo utajevale davkov. Po podatkih britanske vlade bi lahko spremenjena zakonodaja Barclays stala več kot 500 milijonov funtov. Banko bi namreč prisilila, da poravna v preteklosti neplačane davke. V omenjeni banki se po neuradnih informacijah s to vsoto ne strinjajo. "Barclays spoštuje odločitev vlade ... da prilagodi davčno zakonodajo in bo, seveda, upoštevala novo zakonodajo takoj, ko bo stopila v veljavo," pa so dejali v uradni izjavi. Dodali so, da to ne bo vplivalo na njihov dobiček oz. ne bo zahtevalo sprememb preliminarnih poslovnih rezultatov banke, objavljenih 10. februarja. Poudarili so še, da niso počeli nič nezakonitega. Barclays je lansko leto zaključila s tremi milijardami funtov (nekaj manj kot 3,6 milijarde evrov) čistega dobička, kar je skoraj 16 odstotkov manj kot v letu 2010. Slabši poslovni rezultat je predvsem posledica nestabilnih razmer na finančnih trgih.
|
neutral
|
3,761
|
Ljubljana - Drugi največji veledrogerist Salus, ki je v začetku tega meseca prekinil sodelovanje s svojim največjim kupcem, Lekarno Ljubljana, je lani znova doživel upad tako prihodkov od prodaje kot čistega dobička. Če so bili prvi manjši za slabih šest odstotkov in so znašali 205,6 milijona evrov, je dobiček Salusa upadel za več kot tretjino na 3,37 milijona evrov. Direktor Miha Lavrič je ocenil, da bo v prihodnjih letih trg prodaje zdravil na debelo kvečjemu stagniral, tako da bodo še dodatno občutili nov pravilnik ministrstva za zdravje o določanju cen zdravil. Ta po prvih ocenah prinaša okoli 25-odstotno znižanje veletrgovske marže, ki bo tako ena najnižjih v EU. V prejšnjem letu se je vpliv krize, ki so ga prej poznali v preostalih gospodarskih dejavnostih, začel čutiti tudi v zdravstveni dejavnosti, posebej v lekarništvu, so ugotovili v Salusu. Nadaljnji varčevalni ukrepi zdravstvene blagajne, zaradi katerih se vsaka dva meseca niža cene, bi lahko po njihovem mnenju privedlo do težav pri oskrbi z zdravili v Sloveniji. Opozorili so, da pada tudi prodaja zdravil bolnišnicam, ki sicer ni pod udarom ukrepov ZZZS, negativno pa kaže tudi porabi zdravil in drugih izdelkov za samozdravljenje. Da jih je lani doletel upad prihodkov, so pričakovano pripisali nižji prodaji Lekarni Ljubljana, ki je ustanovila lastnega veledrogerista. Da je družba, ki je praktično nezadolžena (ima le obveznosti do dobaviteljev), ustvarila nižji dobiček, je "kriva tudi izgradnja novega skladiščno-distribucijskega središča v Ljubljani, ki jo je financirala izključno z lastnimi sredstvi in jo končala avgusta lani. Samo s stroški selitve in delovanjem na obeh lokacijah so imeli za 800.000 evrov stroškov. Salus je sicer lani lastnikom izplačal nižjo dividendo, 30 namesto 40 evrov na delnico, pri čemer je bil v letu 2011 trikrat manjši tudi ustvarjeni denarni tok iz poslovanja. Znašal je 1,3 milijona evrov. tomaz.modic@dnevnik.si
|
negative
|
3,762
|
Ljubljana - Pošta Slovenije je kljub svoji lanski naložbi v dokapitalizacijo Nove kreditne banke Maribor (NKBM), kar ji je zapovedala država, lani poslovala z dobičkom, je ob današnji predaji donacije različnim ustanovam povedal generalni direktor družbe Aleš Hauc. Morebitne svoje selitve na čelo NKBM ni želel komentirati. Kot je povedal Hauc, so preteklo leto zaključili z dobičkom, bolj natančne rezultate poslovanja pa bodo javnosti predstavili po tem, ko bo nadzorni svet, ki se je s preliminarnimi rezultati sicer že seznanil, v kratkem obravnaval tudi nerevidirano letno poročilo. "Lahko pa zagotovim, da bo kljub naši naložbi v NKBM in s tem povezanimi oslabitvami v kontekstu povečanja finančnih odhodkov pošte, doseženi rezultat še vedno soliden," je dejal Hauc. Pošta Slovenije je sicer leta 2010 ustvarila za 16,3 milijona evrov čistega dobička, kar je bilo več od načrtov, a za 13 odstotkov manj kot leto pred tem. Lanski rezultat zagotovo ne bo takšen, saj jih je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) lani "zavezala" k sodelovanju pri dokapitalizaciji NKBM v višini okoli 20 milijonov evrov. Hauc že nekaj časa velja tudi za najbolj resnega kandidata za prevzem vodenja uprave NKBM. Danes podrobnosti v zvezi s tem ni želel komentirati, je pa potrdil, da ga ta položaj zanima, saj gre za velik strokovni izziv. Vprašanje pa je, je dejal, kako bo na to gledal nadzorni svet NKBM - ta naj bi se danes sestal na seji - in kakšne prioritete bo postavil za prihodnost banke, saj je to njihova naloga. "Na aktualno dogajanje v nadzornem svetu ne bi gledal kot na spor. Menim, da tako nadzorniki kot AUKN skušata vsak po svoje dobro opravljati svoje naloge. Tudi položaja banke ne vidim v taki luči kot del javnosti, saj javno dostopni podatki kažejo na to, da je banka varna, stabilna in dolgoročno plačilno sposobna. Seveda pa je potrebno določene zadeve, če so nastale, počistiti," je dejal Hauc. Sicer pa je Pošta tudi letos 48.000 evrov namenila za donacije različnim ustanovam in skupnostim. Hauc je tako danes Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Maribor predal donacijo v skupni višini 30.000 evrov, Splošni bolnišnici Celje in Zdravstvenemu domu dr. Adolfa Drolca Maribor donaciji v znesku po 4000 evrov, društvu Hospic in Mladinskemu domu Maribor pa donaciji po 5000 evrov. Kot je ob tem povedal Hauc, omenjene donacije sodijo v sklop celoletne dejavnosti Pošte Slovenije na področju družbene odgovornosti v letu 2011, za kar je družba namenila skupno nekaj več kot 54.000 evrov. Družba v 100-odstotni državni lasti sicer kot sponzor in donator sodeluje pri različnih aktivnostih na športnem, izobraževalnem, znanstvenem, kulturnem in umetniškem področju, aktivno pa se vključuje tudi v izvedbo humanitarnih akcij.
|
neutral
|
3,763
|
Ljubljana - Na desetine upnikov steklarskega podjetja Diamant iz Maribora, ki jim do začetka njegovega stečaja oktobra lani ni uspelo zavarovati svojih terjatev, zelo verjetno ne bodo videli niti centa. Resda ima Diamant, ki je propadel zaradi prevelike navezanosti na gradbeništvo in zgrešenih investicij, za več kot dva milijona evrov zemljišč, zgradb in opreme, a je velika večina zastavljena pri bankah, ostanek stečajne mase pa bo šel za stroške stečajnega postopka in delavcem s prednostnimi terjatvami. Podjetje s sedežem blizu središča Maribora, ki je v lasti Milana, Jožice in Mateja Zorka, se je ukvarjalo s predelavo stekla, izdelavo izolacijskega in kaljenega stekla pa tudi njegovo montažo. Vrsto let je ustvarjalo okoli tri milijone evrov prihodkov, do insolventnosti pa je po oceni poslovodstva prišlo maja 2010. "Takrat je tudi prišlo do prve blokade na obeh računih, nato se je plačevalo izključno z asignacijami, ki so se izvajale prek Steklarstva Milan Zorko, s.p.," je navedel stečajni upravitelj Kristjan Anton Kontarščak. Nato so se težave le še stopnjevale, tako da so imeli na dan stečaja več kot pol milijona evrov odprtih terjatev. Neplačevanje kupcev pa ni edini vzrok za propad podjetja. "Stečajni dolžnik je nakupil zemljišče, na katerem je nameraval graditi poslovne prostore. Občani so se pritožili, zato je gradnja stala, stroški z zemljiščem pa so se nabirali. Zemljišče je poskušal prodati, a mu ni uspelo," je obrazložil upravitelj. Glavna propadla naložba pa je bila kalilna peč, ki je v Diamantu niso bili več sposobni financirati. Vseh terjatev, ki jih je Kontarščak priznal, je sicer za več kot štiri milijone evrov, še enkrat več, kot je po izvedenih cenitvah vredna stečajna masa. Visoko na vrhu seznama upnikov je Banka Sparkasse in njene družbe, ki jim je Diamant ostal dolžan kar 2,3 milijona evrov. Vseeno jo bodo razmeroma dobro odnesle, saj je banka na praktično vseh zemljiščih vpisala hipoteke na prva mesta, njena lizinška družba pa ima ločitveno pravico na delu kalilne peči. Neobremenjenih je tako le za nekaj sto tisoč evrov premoženja s terjatvami vred, izkupiček pa bo verjetno šel za poplačilo stroškov postopka in zaposlenih - teh je bilo na dan stečaja 33. Bistveno slabše kaže drugim večjim upnikom Diamanta. Država (Durs) ima namreč za 411.000 evrov, Javni sklad za podjetništvo za 233.000 evrov, ZZZS pa za okoli 77.000 evrov terjatev, pri čemer ima le prva priznano ločitveno pravico na nekaj nepremičninah, a šele na šestem mestu. tomaz.modic@dnevnik.si
|
negative
|
3,764
|
Ljubljana - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) od podjetij v državni lasti pričakuje, da bodo v letnih poročilih razkrila članstvo članov uprav in nadzornih svetov v organih upravljanja in nadzora tako povezanih kot nepovezanih družb. Prav tako pričakuje razkritje njihovih prejemkov in drugih pravic iz sklenjenih pogodb. Podjetja v državni lasti naj tako med drugim razkrijejo bruto in neto prejemke ter druge pravice iz pogodb vsakega posameznega člana uprave in člana nadzornega sveta, in sicer po posameznih vrstah prejemkov, npr. uporaba službenega vozila, strošek zavarovanja, strošek izobraževanja, strošek članarin. AUKN je v danes objavljenih priporočilih med drugim še zapisala, naj podjetja v državni lasti v letna poročila prav tako zapišejo njena pričakovanja glede rezultatov poslovanja ter jih kritično primerjalno ocenijo.
|
neutral
|
3,765
|
Ljubljana - Čeprav se čez dva dni izteče podaljšani rok za imenovanje nove uprave Vzajemne, četrte v le dveh letih, v zadnjih dneh pa je bilo neuradno slišati, da so nadzorniki tudi izbrali tri kandidate, ki bodo vodili največjo zdravstveno zavarovalnico pri nas, se znova zapleta. Dve glavni struji v nadzornem svetu namreč niti pred današnjo sejo nista dosegli dogovora, včeraj pa so se pojavile celo informacije, da bodo Agencijo za zavarovalni nadzor (AZN) zaprosili za vnovično podaljšanje roka. Če se je še včeraj dopoldne kot favorite za novo upravo Vzajemne omenjalo Darka Medveda in Petra Zoriča kot kandidata Štajerske gospodarske zbornice ter Karmen Ponikvar, ki naj bi jo izbrala skupina okoli Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZS), pa so se zatem pojavile drugačne informacije. Po trditvah naših virov naj bi Medved, nekdaj član uprav Zavarovalnice Triglav in KD Življenje, od kandidature odstopil, Zoriču iz Probanke pa naj bi se medtem možnosti za imenovanje zmanjšale. V ožjem izboru za upravo Vzajemne so sicer poleg že naštetih tudi Roman Androjna iz KD Skladov, dosedanja članica uprave Katja Jelerčič, še vedno menda tudi predsednica uprave Milojka Kolar ter še eden kandidat. Spomnimo, da je imel trenutni nadzorni svet Vzajemne, ki ga vodi Aleksandra Podgornik, sicer predsednica Štajerske gospodarske zbornice, dva meseca možnost izbirati med 31 prijavljenimi kandidati. Opozorimo tudi, da so bili s podaljšanim rokom AZN, ki se izteče v petek, seznanjeni že konec jeseni, vendar se zbornici, kjer naj bi izstopali predvsem vplivi mariborske Probanke in finančno izčrpane Perutnine Ptuj, in KGZS očitno nikakor ne uspe dogovoriti o tem, kdo bo zastopal njune interese v upravi Vzajemne in upravljal z njenim kar 240-milijonskim denarnim tokom.
|
neutral
|
3,766
|
Ljubljana - Januar prinaša slovenskim bankam vedrejše poslovne rezultate, saj so po visokih lanskih izgubah v začetku letošnjega leta ponovno zlezle na zeleno vejo. Bančni sistem je namreč v začetku leta ustvaril 24 milijonov evrov dobička pred davki, s čimer je za 7,7 odstotka presegel poslovni izid lanskega januarja. Bilančna vsota bank se je istočasno povečala za 22 milijonov evrov. Čeprav je bila njena rast v primerjavi z decembrom skromna, se je na letni znižala za štiri odstotke. Kljub izkazanemu dobičku se čakanje na sprostitev kreditnega krča nadaljuje tudi januarja, saj se je obseg posojil nebančnemu sektorju v letni primerjavi skrčil za 4,4 odstotka. Tudi v primerjavi z decembrom se je vrednost posojil zmanjšala, in sicer za 12 milijonov evrov, pri čemer je večji del zmanjšanja odpadel na domače banke, medtem ko so kreditni krč nekoliko ublažile banke v večinski tuji lasti. "Sektorsko so se januarja posojila preusmerila od gospodinjstev in tujcev k sektorju nefinančnih družb (podjetij), katerih stanja prejetih posojil so se povečala za 70 milijonov evrov," so pojasnili v Banki Slovenije. Razveseljiv podatek daje slutiti, da je imela prva triletna posojilna operacija Evropske centralne banke (ECB) vsaj v omejenem obsegu blagodejni učinek tudi na slovenski bančni sistem. Spomnimo, da so se posojila podjetjem samo decembra lani zmanjšala kar za 714 milijonov evrov. Če so gospodinjstva s 36 milijoni evrov prispevala k zniževanju stanja posojil, so na drugi strani s 85 milijoni evrov rasti depozitov na mesečni ravni pomembno vplivala na rast vlog nebančnega sektorja. Te so se januarja na letni ravni znižale za 1,3 odstotka, v primerjavi z decembrom pa so se zvišale za 20 milijonov evrov, a predvsem pri bankah v večinski tuji lasti. To je mogoče povezati s podatkom o povečanju izdanih posojil nebančnemu sektorju, saj večina bank izdajo kredita pogojuje s prenosom poslovanja komitenta pod njihovo okrilje. jan.bratanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,767
|
Ljubljana - "Če imate pištolo v žepu, vendar je niste nikoli uporabili, še ne pomeni, da je niste imeli. Če ne morete odpustiti direktorja odvisne družbe v tujini brez njegovega soglasja, to zame ni nobeno obvladovanje. Nadzorovali ste ga natanko toliko, kot vam je dovolil," je le eden od rahlo ciničnih odgovorov, s katerimi se je prvi mož slovenskega Deloitta Yuri Sidorovich odzval na obtožbe bivše uprave Telekoma Slovenije z Bojanom Dremljem na čelu, da je pripravil neverodostojno in pristransko revizijsko poročilo in da nobena od očitanih jim nepravilnosti ni resnična. Kot smo napovedali, so delničarji Telekoma na včerajšnji skupščini, ki je minila v luči medsebojnih obračunavanj in tudi nejevolje nekaterih malih delničarjev, skoraj soglasno podprli predlog Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), naj se morebitne tožbe proti nekdanjemu vodstvu vloži šele na podlagi opravljene predhodne pravne ocene utemeljenosti takega koraka. Čeprav so Dremljevi v zadnjih tednih javno "napadali" predvsem prvega nadzornika Telekoma Tomaža Berginca pa tudi zdajšnjega predsednika uprave Ivico Kranjčevića, so včeraj poskušali obračunati z Deloittom, ki je posebno revizijo izvedel prav na podlagi sklepa skupščine Telekoma marca lani. Očitali so mu, da je popravljal že končano poročilo in da je spregledal ogromno dokumentacije, na podlagi katere bi prišel do povsem drugačnih sklepov. Škoda, ki da so jo Dremljevi povzročili, pa naj bi bila le hipotetična. "Revizor ne navaja niti enega primera o neučinkovitosti nadzora. Brez dvoma smo odvisne družbe obvladovali," je med drugim zagotovil Filip Ogris Martič, finančnik v Dremljevi upravi. "Da v prvi različici poročila ni bila ugotovljena škoda? To ni res! Škoda le ni bila izračunana, ker to ni bilo eksplicitno zahtevano od nas," se je branil Sidorovich. Zagotovil je tudi, da je na seji revizijske komisije izrecno izjavil, da gre le za osnutek. "Izračunali smo minimalno škodo (v višini 21 milijonov evrov, op.p.), ki je nastala, ne pa potencialne škode," je na skupščini razložil Sidorovich in hkrati poudaril, da se sploh niso spuščali v pravilnost cenitev iz časa Dremljeve ekipe. "Tri revizorske hiše so preverjale poslovanje družbe v času, ko jo je vodil Dremelj, vendar nobena ni ugotovila, da bi bilo vse v redu," je zagotovil delničarjem. Eden od revizorjev pa se je, tako Sidorovich, le lotil novih cenitev prevzetih družb, a zneski "niso v korist prejšnje uprave". "Škoda, ki smo jo ugotovili, je precej manjša, kot je bila ugotovljena pred tem." "Tudi sami delamo cenitve. Uprava družbe, ki prevzema, nam pripravi oceno pričakovanih denarnih tokov in na tej podlagi naredimo izračun," je Sidorovich po domače pojasnil in opozoril, da niso dobili nobene pametne razlage, zakaj je Dremljeva uprava kar za trikrat precenila denarne tokove in s tem tudi izplačilo solastnikov kosovskega Ipka. "Pojasnite delničarjem, kaj so v Factor Banki storili za teh 262 odstotkov (zagotovljenega zaslužka v Ipku, op.p.)!" je pozval prejšnjo upravo Telekoma in jo vprašal: "Zakaj smo zasledili nekaj primerov razbijanja posojil na zneske pod dva milijona evrov, da potem niste potrebovali odobritve?" tomaz.modic@dnevnik.si
|
negative
|
3,768
|
Ljubljana - Dolgoletni prvi mož Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič od včeraj ni več glavni izvršni direktor ene največjih slovenskih turističnih družb. Po sporazumnem dogovoru z upravnim odborom je namreč Vojnič na torkovi seji odstopil z mesta izvršnega direktorja, čeprav bi se mu mandat iztekel šele konec letošnjega leta. V družbi bo kot svetovalec uprave za trženje ostal še do konca leta, nato pa naj bi se upokojil. Po dogovoru med največjima lastnikoma Hotelov Bernardin, NFD Holdingom pod vodstvom Stanislava Valanta in Savo, ki jo vodi Matej Narat, bosta vodenje družbe začasno prevzela Andrej Laznik (predsednik nadzornega sveta družbe za upravljanje NFD in direktor družbe Bernardin Arkade) ter Antonija Pirc iz Save, sedanja članica upravnega odbora, ki bosta v upravi delovala po načelu štirih oči. Novega glavnega izvršnega direktorja naj bi upravni odbor, ki ga vodi Valant, predvidoma imenoval v treh mesecih. Vojnič je vodenje Hotelov Bernardin prevzel že konec leta 1990. Do leta 2008 je bil predsednik uprave Hotelov Bernardin, po pripojitvi Metropol Groupa, Hotelov Piran in HTP Simonovega Zaliva k Hotelom Bernardin pa je postal izvršni direktor.
|
neutral
|
3,769
|
Radeče - Usoda družbe Radeče Papir je še naprej nejasna. Prisilni upravitelj Borut Soklič se včeraj kljub drugačnim napovedim še ni odločil, ali jo bo poslal v stečaj ali pa bo nadaljevala prisilno poravnavo. Prav tako se niso sestali člani upniškega odbora. Danes je sicer zadnji rok, da ti prižgejo zeleno luč za nadaljevanje prisilne poravnave. "Ne jutri, danes se morajo lastnik, politika in banke dogovoriti, kako naprej. In pozivamo jih, da to nemudoma storijo, saj zavlačevanje po nepotrebnem vodi v izgubo 370 delovnih mest," je bil včeraj kritičen sindikalist Stane Klanšek. "Pripravljeni smo na zagon obeh papirnih strojev, vendar imamo dovolj surovin le za nekaj, morda pet dni, za več pa ne. In če denarja banke ne bodo nakazale, se strojev sploh ne izplača zagnati," še pravi Klanšek. Kot je znano, se zatika pri črpanju posojila, saj NLB od lastnika družbe Petra Tevža zahteva, da v zavarovanje zastavi tudi delež v podjetju G-M&M, izključnem lastniku papirnice. Tega pa Tevž (še) ne namerava storiti. Medtem nekateri člani upniškega odbora, med njimi tudi Elektro Ljubljana, ki mu Radeče Papir dolgujejo več kot milijon evrov, menijo, da bi lahko v primeru stečaja iztržili več, in prisilni poravnavi ugovarjajo. Glede položaja je zaskrbljen poslanec Matjaž Han, sicer Radečan, ki se je pripravljen za delovna mesta boriti do zadnje kaplje krvi. "Ni problem izguba delovnih mest, problem je ustvariti eno samo novo delovno mesto v tej dolini. S prisilnim upraviteljem sem govoril in ga prosil, naj počaka na odločitev bank," je dejal.
|
negative
|
3,770
|
Slovenija bo v drugem paketu pomoči Grčiji, vrednem 130 milijard evrov, sodelovala s poroštvi v višini 938 milijonov evrov. Območje evra naj bi pomoč Grčiji dokončno potrdilo danes, Mednarodni denarni sklad (IMF), ki naj bi prispeval 28 milijard evrov, pa predvidoma jutri.Panvita povečala prodajo, a ustvarila izgubo Skupina Panvita je lani ustvarila 122,4 milijona evrov prihodkov iz prodaje, kar je osem odstotkov več kot leta 2010. Kljub temu je leto sklenila z 2,7 milijona evrov izgube, medtem ko je leta 2010 ustvarila 396.000 evrov dobička. Največjo izgubo je prispevala Panvita Prašičereja, kjer je izguba znašala 3,4 milijona evrov, prašičereja pa bo na poslovanje bistveno vplivala tudi letos.Skupina Bisol povečala prodajo za več kot dve tretjini Skupina Bisol Group je v prvih dveh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala prodajo fotonapetostnih modulov kar za 68 odstotkov. K visoki rasti prodaje je prispevalo zlasti povišano število naročil v Belgiji.Mali delničarji Plame-Pur pred izstisnitvijo Štiri družbe, ki so konec lanskega leta v okviru prevzemne ponudbe povečale lastniški delež v družbi Plama-pur iz Podgrada na več kot 90 odstotkov, nameravajo iztisniti preostale delničarje. Na dnevni red skupščine v začetku aprila je tako uvrščen predlog, da se za vsako preostalo delnico 9,54-odstotnega deleža družbe izplača nadomestilo v višini 17 evrov.Nagrade gospodarstvenik Primorske podeljene V novogoriški Perli so včeraj petnajstič podelili nagrade gospodarstvenik Primorske. Nagrade za leto 2011 so prejeli Aleksander Lemut, direktor trgovskega podjetja FAMA iz Vipave, Edvin Sever, predsednik uprave šempetrske Iskre Avtoelektrike, Marjan Batagelj, direktor družbe Postojnska jama, in Tadej Milharčič iz sežanskega podjetja Kyma, globalnega ponudnika magnetnih naprav. Nagrado za posebne dosežke je prejela ekipa Pipistrela, nagrado za življenjsko delo pa Zorko Cerkvenik, prvi mož skupine Istrabenz Plini. Pripravili Jan Bratanič, Jani Alič in STA
|
neutral
|
3,771
|
Ljubljana - Zaradi višjih trošarin se bodo v Sloveniji s prvim aprilom zvišale cene tobačnih izdelkov, najverjetneje pa tudi alkoholnih pijač. Čeprav je ministrstvo za finance predlog dviga trošarin za alkoholne pijače v javno obravnavo poslalo v ponedeljek, se rok za morebitne pripombe namreč izteče že čez deset dni. Medtem ko si vlada od dviga trošarin na tobačne izdelke na letni ravni obeta 13,6 milijona evrov več proračunskih prihodkov, si od višjih trošarin za alkoholne pijače obeta 9,3 milijona evrov višje proračunske prihodke. Po predlogu ministrstva za finance se bodo trošarine na alkoholne pijače zvišale za 10 odstotkov, na 1100 evrov (za sto odstotkov prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega alkohola). Za deset odstotkov, na 110 evrov, se bodo zvišale tudi trošarine za vmesne pijače (pijače z vsebnostjo alkohola, ki presegajo 1,2 in ne presegajo 22 odstotkov alkohola). Ko je bivša vlada lansko jesen načrtovala dvig trošarin za alkoholne pijače za 20 odstotkov, kar se ni uresničilo, ni predvidevala dviga trošarin za pivo. Toda po najnovejšem predlogu vlade se bodo za deset odstotkov zvišale tudi trošarine za pivo, in sicer na 11 evrov za en odstotek prostorninske vsebnosti alkohola za en hektoliter piva. V Skupini Pivovarna Laško se zavedajo pomena stabilnih financ in nujnega zmanjševanja javnofinančnega primanjkljaja. Kljub temu pa bi Laščani pričakovali, da se bodo posegi, kot so dvigi trošarin za določeno skupino izdelkov, opravili po temeljitih analizah. "Načrtovani desetodstotni dvig trošarin ne bo imel zgolj pozitivnih posledic za proračun, ampak bo na račun zmanjšanja potrošnje ter posledično zaposlenosti prinesel tudi negativne učinke," so opozorili v Pivovarni Laško. Po njihovih pojasnilih je Slovenija po višini trošarine na pivo med članicami EU že zdaj na petem mestu (pred njo so uvrščene Finska, Švedska, Velika Britanija in Irska). Ker pa so vse te države po kupni moči na prebivalca daleč pred Slovenijo, to pomeni, da trošarina končnega kupca ne obremenijo v tolikšni meri. Trenutno znaša trošarina na pivo s 4,9-odstotno alkoholno stopnjo 49 evrov na hektoliter, po novem pa se bo zvišala na 53,9 evra na hektoliter. Po pojasnilih Laščanov pa povprečje v EU znaša manj kot 30 evrov na hektoliter. Toda pri tem je treba upoštevati, da povprečje zvišujejo omenjene štiri države, kjer znaša povprečna trošarina za enako pivo skoraj 99 evrov na hektoliter. Povprečna trošarina v državah, ki imajo nižjo trošarino od Slovenije, pa znaša 16,64 evra na hektoliter. Medtem ko je Skupina Pivovarna Laško lani iz naslova trošarin v proračun plačala 62,86 milijona evrov, naj bi v letošnjem letu plačala 69 milijonov evrov. Vse štiri države, ki imajo višje trošarine od Slovenije, pa obdavčujejo tudi vino. In zakaj vlada po zgledu nekaterih držav EU ne uvede trošarin za vino? Na ministrstvu za finance so odgovorili, da bi bila uvedba trošarine na vino mogoča le s spremembo zakona. Pri tem bi bilo poleg fiskalnega vidika treba upoštevati tudi vrsto drugih ciljev, ki jih zasleduje država (kmetijskega, zdravstvenega). Dosedanje razprave niso pokazale, da bi bilo treba dosedanjo politiko na področju obdavčitve vina s trošarino spremeniti, so dodali na ministrstvu. Sicer pa je tudi podpredsednik sekcije za turizem in gostinstvo pri Obrtni zbornici Slovenije in eden večjih koroških gostincev Drago Delalut ocenil, da bo zaradi višjih trošarin promet v gostinskih lokalih upadel, država pa bo posledično pobrala manj davkov. "Z višjimi trošarinami se potrošnja alkohola ne bo zmanjšala, temveč se bo preselila iz gostiln na domove," je dodal Delalut. V Mercatorju in Tušu še nimajo izračunov, za koliko se bodo zaradi višjih trošarin povišale maloprodajne cene alkoholnih pijač. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
3,772
|
Laško - Nadzorni svet Pivovarne Laško je danes sprejel sklep o prodaji časopisne hiše Večer, razpis pa bo objavljen v četrtek. Nezavezujoče ponudbe bodo zbirali do 7. maja, 14 dni zatem pa bodo pristopili k razpisu za prodajo časopisne hiše Delo, je po seji povedal predsednik nadzornega sveta pivovarne Vladimir Malenković. Po Malenkovićevih pojasnilih so glede prodaje Mercatorja nadzorniki sprejeli stališče, da uprava pivovarne nadaljuje s prodajo 23,34-odstotnega deleža v tej trgovski družbi. Ali bo prodaja potekala posamično ali znova znotraj kakšnega konzorcija, pa za zdaj še ni znano. Malenković je opozoril, da bo s četrtkom prenehala veljati konzorcijska pogodba, v okviru katere so deležniki skušali prodati več kot 50 odstotkov Mercatorja. Prav tako po njegovih besedah niso prejudicirali, komu bodo prodali delež v Mercatorju. Po njegovi oceni uprava in nadzorni svet družbe sledita strategiji intenzivnega dezinvestiranja vseh naložb, ki niso neposredno vezane na osnovno dejavnost skupine Pivovarna Laško, kar pomeni na proizvodnjo pijač. Glede na to, da Pivovarni Laško konec tega meseca zapade v plačilo okoli 160 milijonov evrov posojil, je Malenković dejal, da je mnenje uprave pivovarne, da pogovori z bankami upnicami potekajo dovolj dinamično in da so odzivi bank pozitivni. Ostajajo odprta še nekatera vprašanja, ki jih je treba doreči, zaradi aktualnosti situacije pa so se uprava in nadzorniki dogovorili, da do konca tega meseca skrbno spremljajo razmere glede reprograma posojil. "Če bo potrebno, bo na to temo sklicana tudi izredna seja nadzornega sveta, v vsakem primeru pa bomo imeli do konca meseca še eno redno sejo, na kateri bomo natančno obravnavali tudi lanske rezultate poslovanja, ki smo jih tudi danes obravnavali," je še dejal Malenković.
|
neutral
|
3,773
|
Ljubljana - V Etolu trenutno še ne razpolagajo z izidom ponudbe za prevzem s strani izraelske družbe Frutarom Industries, ki se je iztekla danes opoldne. Predsednik uprave Etola Zdenko Zanoški predvideva, kot je dejal za STA, da bo Frutarom še danes ta podatek tudi uradno objavil. Prevzemna ponudba Frutaroma je bila objavljena 11. februarja letos, za delnico Etola pa so Izraelci ponujali 141 evrov. Frutarom Industries je v začetku januarja podpisal dogovor z nekaterimi lastniki o nakupu deleža Etola, proizvajalca arom iz Škofje vasi. Nato je februarja Frutaromova švicarska družba Frutarom Schweiz objavila ponudbo za prevzem ostalih delnic, ki jih Frutarom še nima v lasti. Prevzemna ponudba se je tako nanašala na 93.109 delnic oziroma 36,57-odstotni delež Etola oz. na 254.619 delnic Etola, zmanjšano za 161.510 delnic Etola, katerih imetnik je že izraelska družba. Prevzemnik v prevzemni ponudbi pa ni določil praga uspešnosti ponudbe. Tako v Frutaromu kot v Etolu so ocenili, da sta dejavnosti obeh družb v veliki sinergiji. Frutarom bo s prevzemom Etola občutno povečal število potencialnih kupcev in prodajo na hitro rastočih trgih ter razširil nabor produktov. V Etolu pa Frutarom vidijo kot prevzemnika, ki bo lahko pomembno prispeval k razvoju družbe.
|
neutral
|
3,774
|
Novo mesto - V novomeškem Revozu bodo zaradi zmanjšanja naročil v zadnjih mesecih odslovili več kot 330 delavcev – 78 zaposlenih za določen čas, 54 zaposlenih za nedoločen čas ter 199 agencijskih delavcev. Zmanjšanje naročil je posledica upada evropskega trga, dosedanji organizacijski ukrepi, ustavitev proizvodnje konec leta in nato še februarja pa niso zadostovali za ublažitev posledic, poročajo Finance. V Revozu so se odločili za zaustavitev polovične nočne izmene, ki bo v veljavo stopila 26. aprila letos. Nočno izmeno so uvedli maja leta 2007, ko je stekla proizvodnja twinga. Z družbe so še sporočili, da bodo zaradi sodelovanja med družbama Renault-Nissan in Daimlerjem na projektu proizvodnje novih vozil, ki je še v pripravi, ponovno zaposlovali čez približno leto in pol.
|
negative
|
3,775
|
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je med 2. in 15. marcem na sekundarnem trgu odkupila še za 55,77 milijona evrov obveznic banke z dospelostjo 23. julija letos, ki jih je izdala z jamstvom države. V banki pravijo, da nameravajo do konca četrtletja ob tem razveljaviti še za 75,84 milijona evrov že odkupljenih obveznic. NLB je med 17. novembrom lani in 1. marcem odkupila za 93,79 milijona evrov odkupljenih obveznic. Doslej je NLB razveljavila za 17,95 milijona evrov, preostali znesek odkupljenih obveznic pa namerava razveljaviti do konca tekočega četrtletja, so iz NLB sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze. S tem se bo nominalni znesek izdanih obveznic NLB znižal z nekaj več kot milijarde na 872,66 milijona evrov. NLB obveznice odkupuje na sekundarnem trgu na podlagi povpraševanja s strani več imetnikov obveznic.
|
neutral
|
3,776
|
London - Grčija je prehodila že več kot pol poti do gospodarskega okrevanja, gospodarsko rast pa bi lahko znova zabeležila v manj kot dveh letih, je v pogovoru za današnjo izdajo časnika Financial Times (FT) povedal grški premier Lukas Papademos. Kot je dejal, je Grčija odločena, da se bo izognila še enemu prestrukturiranju dolga. Papademos je prepričan, da so gospodarske težave Grčije začasne. "Prepričan sem, da smo na več kot pol poti do gospodarskega okrevanja, čeprav bo proces fiskalne konsolidacije trajal dlje. Pozitivno rast bi morali doseči v manj kot dveh letih," je dejal. Ob tem sicer opozarja, da bodo Atene potrebovale nadaljnjo podporo mednarodnih partnerjev, če se jim leta 2015 ne bo uspelo vrniti na kapitalske trge. Leto 2015 je sicer cilj Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada. Grčija, ki se ji najverjetneje že konec aprila ali v začetku maja obetajo predčasne parlamentarne volitve, je po besedah Papademosa odločena, da se bo izognila še enemu prestrukturiranju dolga, politični voditelji pa da so zavoljo uresničevanja nujnih strukturnih in fiskalnih reform pripravljeni pretekla nesoglasja postaviti na stran. Nekdanji podpredsednik Evropske centralne banke, ki grško vlado vodi od lanskega novembra, je zagotovil, da bodo Atene z reformami nadaljevale ne glede na to, katere stranke bodo sestavljale prihodnjo vlado. "To je volja večine Grkov. Politične stranke jo bodo zelo pozorno upoštevale," je povedal. Kot je dejal, si večina Grkov kljub strogim varčevalnim ukrepom želi ostati v območju evra. "Skoraj vse javnomnenjske raziskave so sistematično nakazale, da velika večina ljudi - jaz sem videl številke med 70 in 80 odstotki - močno podpira nadaljnje sodelovanje Grčije v območju evra," je povedal Papademos. Čeprav Nemčija, gospodarsko najmočnejša evropska država, nasprotuje hitenju Grkov na volitve, Papademos Berlina ne želi kritizirati, meni pa, da bi morale biti volitve najkasneje v začetku maja. "Grki bi morali zdaj dobiti priložnost, da izrazijo svoje mnenje glede ključnih političnih vprašanj, ki vplivajo na prihodnost države," meni.
|
neutral
|
3,777
|
Atene - Grčija morda ne bo dosegla ciljev, v skladu s katerimi bi morala javni dolg do leta 2020 znižati z okoli 160 na 116,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je razvidno iz dokumenta Mednarodnega denarnega sklada (IMF), Evropske komisije in Evropske centralne banke, ki ga je danes pridobila ameriška tiskovna agencija AP. Po ocenah mednarodnih posojilodajalcev obstaja "občutno tveganje", da Grčija ne bo uspela znižati dolga na želenih 116,5 odstotka BDP, zaradi česar bi lahko potrebovala dodatno pomoč. Po njihovem mnenju je verjetnejši scenarij, da bo Grčiji dolg do leta 2020 uspelo znižati na le 145,5 odstotka BDP. Mednarodni partnerji ocenjujejo, da grške oblasti verjetno ne bodo sposobne dovolj hitro izvesti ambicioznih varčevalnih ukrepov in strukturnih reform. Začasni sklad za zaščito evra (EFSF) je Grčiji v ponedeljek izplačal 5,9 milijarde evrov. Gre za prvo izplačilo iz naslova drugega programa pomoči, v okviru katerega so države z evrom in IMF Atenam do leta 2016 obljubili skupno 172,7 milijarde evrov. Grčija je v ponedeljek dobila tudi prva sredstva IMF, in sicer 1,65 milijarde evrov. Prvi program pomoči Grčiji iz maja 2010 je v treh letih predvidel do 110 milijard evrov posojil Grčiji. Iz tega programa je Grčija od držav z evrom in IMF skupaj dobila 73 milijard evrov, a denar ni zadostoval za rešitev iz globoke dolžniške krize. Vse o povezavi z evrsko krizo za vas zbiramo na enem mestu Javna pomoč v okviru drugega programa naj bi po prvih napovedih znašala 130 milijard evrov. Ob upoštevanju sredstev, ki so ostala iz prvega programa pomoči, pa bo ta pomoč višja. Evroskupina je drugi program pomoči zagnala po tem, ko je Atenam uspelo v dogovoru z zasebnimi upniki in preko zakonodajne prisile zagotoviti odpis dolga v višini okoli 105 milijard evrov. Načrtovano je bilo, da se bo z odpisom dolgov in novim programom javne pomoči grško dolžniško breme do leta 2020 z 160 znižalo na okoli 117 odstotkov BDP, a se bo to, kot kaže analiza, ki jo je pridobil AP, le težko uresničilo. Namestnik grškega finančnega ministra Philippos Sachinidis pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes povedal, da bo javnofinančni primanjkljaj Grčije v letu 2011 najverjetneje znašal 9,2 odstotka BDP. Januarja so napovedovali, da bo znašal 9,6 odstotka BDP, medtem ko so decembrske ocene kazale na devetodstotni primanjkljaj. Znižanje javnofinančnega primanjkljaja je ena ključnih zahtev mednarodnih posojilodajalcev. Leta 2010 so ga Atene predvsem na račun strogih varčevalnih ukrepov uspele znižati za skoraj pet odstotnih točk na 10,6 odstotka BDP. Napoved za letošnje leto so zvišali na 6,7 odstotka BDP. Grški parlament naj bi sicer danes potrdil drugi paket pomoči, v zameno za katerega je morala Grčija pristati na nove varčevalne ukrepe. Nekaj nasprotovanja je sicer pričakovati, predvsem s strani komunistične stranke, kljub temu pa naj bi dogovor zlahka potrdili.
|
neutral
|
3,778
|
Dublin - Sodišče v irskem Mahonu je razsodilo, da je nekdanji irski premier in finančni minister Bertie Ahern prejel 209.779 evrov tajnih izplačil, poleg tega pa je o tem večkrat lagal pod prisego. Za zdaj pa niso našli dokazov za obtožbe o korupciji, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Današnja odločitev sodišče je zaokrožila 15-letno preiskavo politične korupcije na Irskem. Ahern, ki je pred sodiščem pričal leta 2007, je takrat zanikal vse obtožbe, a je leta 2008 vseeno odstopil s položaja. Trije sodniki, ki so vodili preiskavo, so sporočili, da Aherna niso mogli obsoditi korupcije, saj niso našli nobenih dokazov, da bi v zameno za prejeti denar nudil kakršne koli usluge, medtem ko je bil v 90. letih minulega stoletja irski finančni minister. Sporočili so še, da Ahern ni podal nobenega "verodostojnega poročila", kako je v 90. letih prejemal denar od svojih poslovnih partnerjev. Priznal je le, da je denar hranil v zasebnih sefih in da zanj ni plačal davkov. Zanimanje javnosti za končno sodniško odločitev, ki je rezultat 15-letnih preiskav, je bilo tako veliko, da se je spletna stran preiskovalcev danes večkrat sesula, še navaja AP.Irska lani z gospodarsko rastjo, trenutno v recesiji Irsko gospodarstvo se je lani po treh letih krčenja ponovno vrnilo h gospodarski rasti. Po prvih ocenah se je irski bruto domači proizvod (BDP) v letu 2011 okrepil za 0,7 odstotka. Ob tem pa je statistični urad danes objavil tudi slabšo novico, da je država tehnično gledano v novi recesiji. Irski BDP se je potem, ko so državo pred zlomom rešili mednarodni posojilodajalci, med letoma 2008 in 2010 krčil. Lani je bila rast zabeležena predvsem na račun rasti izvoza, medtem ko je bila domača potrošnja šibkejša, v sporočilu za javnost pojasnjujejo statistiki. Ob tem pa so razkrili še, da se je v zadnjem lanskem četrtletju irski BDP skrčil za 0,2 odstotka. Po 1,1-odstotnem zdrsu v tretjem lanskem četrtletju je država tako znova v recesiji, ki tehnično gledano nastopi po dveh zaporednih četrtletjih krčenja BDP. Močno zadolžena Irska, ki je bila novembra 2010 prisiljena zaprositi za 85 milijard evrov vredno posojilo držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), počasi okreva. Domača centralna banka državi za letos napoveduje 0,5-odstotno gospodarsko rast.
|
negative
|
3,779
|
Ljubljana - Mednarodna finančna revija Global Finance je za najboljšo banko v Sloveniji v letu 2012 izbrala Novo Ljubljansko banko (NLB). S tem se je največja slovenska banka že petnajstič zapored uvrstila med najboljše banke na razvijajočih se trgih srednje in vzhodne Evrope, so sporočili iz NLB. Revija Global Finance vsako leto na podlagi analiz in ocen mednarodnih strokovnjakov s področja financ, vodilnih v podjetjih in bančnih svetovalcev prepozna najboljše banke v posameznih državah in regijah. Tokratno ocenjevanje so izvedli že 19. leto zapored. Revija je, kot je objavljeno na njeni spletni strani, v regiji srednja in vzhodna Evropa izbirala najboljše banke v 22 državah. Kot najboljša v regiji je priznanje prejela banka Raiffeisen International, katere podružnice so bile za najboljše banke izbrane v Albaniji, Romuniji in Srbiji. Med kriteriji so bili rast premoženja, dobičkonosnost, strateški odnosi, storitve za uporabnike, konkurenčnost cen in inovativnost produktov. Raziskava bank na razvijajočih se trgih je bila poleg regije srednja in vzhodna Evropa razdeljena še na regije razvita Evropa, Bližnji vzhod, Afrika, Azija, Severna Amerika in Latinska Amerika.
|
positive
|
3,780
|
Ljubljana - Tolminsko podjetje ITW Metalflex, dobavitelj sestavnih delov za vse ključne svetovne proizvajalce aparatov bele tehnike, je lani doseglo 64,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je bilo 5,6 milijona evrov manj kot v letu 2010. Dobiček iz poslovanja je znašal 3,89 milijona evrov, v letu pred tem pa dobrih sedem milijonov evrov. Višine lanskoletnega čistega dobička v podjetju še niso razkrili, medtem ko so ga v letu 2010 pridelali šest milijonov evrov. ITW Metaflex je že vrsto let v lasti ameriške družbe Illinois Tool Works (ITW) Holdings. Po pojasnilih predsednika uprave Andreja Ivančiča, ki družbo vodi od lanskega leta, se je v drugi polovici lanskega leta povpraševanje na trgu gospodinjskih aparatov znižalo, na enaki ravni pa ostaja tudi na začetku letošnjega leta. Cene surovin so še vedno visoke, kupci pa višjih cen izdelkov ne sprejemajo. Kljub temu je ITW Metalflexu konec leta 2011 uspelo del stroškov (zaradi višjih cen surovin) prevaliti na kupce, poleg tega pa je podjetje v pravem trenutku in po ugodnejši ceni nabavilo surovine za proizvodnjo v letošnjem letu. Po načrtu bodo v tem letu postavili dodatno proizvodno linijo in nabavili nove brizgalne stroje. Hkrati bodo obstoječo linijo predelali na novo različico senzorja tlaka, ki je trenutno paradni izdelek podjetja, vpeljali sistem za merjenje učinkovitosti proizvodne opreme in izboljšali logistiko. V letu 2012 namerava ITW Metalflex doseči približno toliko prihodkov kot lani, čisti dobiček pa naj bi bi se povečal.
|
positive
|
3,781
|
Washington - Severnoameriški energijski sektor ima potencial, da bi kontinent pri dobavi goriva in nafte postal primerljiv z Bližnjim vzhodom, trdi novo poročilo. Globokomorsko vrtanje v Mehiškem zalivu, izkoriščanje plastnih depozitov plina in nafte ter kanadski naftni pesek predstavljajo sestavine, ki bi lahko severnoameriško proizvodnjo nafte in zemeljskega plina podvojile do leta 2020, pravi Citigroup. S pomočjo naravnih rezerv nafte in zemeljskega plina, bi lahko v Severni Ameriki do leta 2020 proizvedli kar 26,6 milijonov sodčkov na dan, kar je dvakrat več od trenutne proizvodnje. "Energijski sektor bi lahko v naslednjih desetletjih poskrbel za hitro revitalizacijo in ponovno industrializacijo ameriškega gospodarstva,“ piše v 80 strani dolgem poročilu Citigroupa. Vprašanja, kako si bo ZDA v prihodnje zagotovila dovolj energentov za poganjanje gospodarstva in potrebe potrošnikov, so bo ponovnih dvigih cene goriva v zadnjih tednih močno zaznamovala tekmo za Belo hišo. Republikanski kandidati za nedavne dvige cen goriva krivijo trenutnega predsednika Baracka Obamo. Cena galone (3,78 litra) goriva se v ZDA po povišanju v povprečju gibljaje okoli 2,92 evra in 3,13 evra na avtocestnih črpalkah. Republikanski kandidat za predsednika Newt Gingrich pa volivce nagovarja z obljubo, da bo ob izvolitvi poskrbel, da bodo cene bencina padle na 1,51 evra na galono. Leto 2011 bilo je sicer prvo leto po letu 1949, ko so ZDA izvozile več naftnih derivatov kot so jih uvozile. Med glavnimi razlogi za padec uvoza je posledica novih izkoriščenih zalog, največji faktor pa predstavlja padec v povpraševanju na domačem trgu. V lanskem letu je ameriška potreba po nafti padla na 18,8 milijonov sodčkov na dan, kar je skoraj 10 odstotkov manj v primerjavi z letom 2005. Nove tehnologije, ki omogočajo boljše izkoristke naftnih derivatov bi ameriško potrebo v prihodnosti še zmanjšalo, kar bi ob črpanju naftnih rezerv ZDA lahko spremenilo v eno ključnih držav izvoznic nafte.
|
neutral
|
3,782
|
Ljubljana - Danes bodo delničarji Semenarne Ljubljana odločali o imenovanju posebnega revizorja, ki bi preveril gospodarnost poslov v zadnjih petih letih in tudi odgovornost prejšnjega vodstva družbe zanje. Pod drobnogledom bi se znašle nasedle naložbe na Hrvaškem, zlasti pa v Srbiji in na Kosovu, zaradi katerih je matična družba zašla v velike finančne težave in potrebuje celo dokapitalizacijo. Že sredi lanskega leta je moral oditi dolgoletni direktor Anton Prašnikar, zaradi nenehnih težav pri razčiščevanju, kakšen vpliv imajo balkanske naložbe na Semenarno Ljubljana, pa sta konec leta odstopila tudi nadzornika Damijan Korošec (KD) in Peter Rajačič. Kakšno je trenutno stanje v odvisnih družbah na Hrvaškem, v Srbiji in na Kosovu, ni znano. So pa nadzorniki Semenarne Ljubljana na seji marca lani ugotovili, da ima njihova kosovska hčer po izpadu pridelave pivovarskega ječmena in 50-odstotnem izpadu pridelave ozimnih žit (v letu 2009) že več kot 500.000 evrov izgube in da "trenutno miruje". Nič bolje ni kazalo beograjski odvisni družbi, ki je leta 2010 ustvarila le dobrega pol milijona evrov prihodkov in pol toliko izgube. V prvih treh mesecih 2011 je dosegla le 42 odstotkov načrtov, trenutno pa ima blokirane račune. Nekoliko boljše je šlo Sjemenarni Zagreb, ki da ji je "uspelo obrniti trend prodaje navzgor". Semenarna Ljubljana je sicer že lani zamenjala vodstvi tako srbske kot kosovske hčere. Da bodo Semenarne v Zagrebu, Beogradu in na Kosovu krepko udarile po bilanci matične družbe, saj bi morala narediti visoke slabitve, sta Korošec in Rajačič vedela že konec leta 2010, upravo pa sta opozarjala tudi na eni od sej nadzornega sveta v marcu 2011. Takrat je Korošec upravi očital, da nimajo ustreznih podatkov o hčerinskih družbah oziroma podatkov, ki jih imajo, niso prejeli pravočasno. Na težave v hčerinskih družbah Semenarne Ljubljana je po informacijah manjšinskega delničarja KD Kapital opozoril tudi revizor za predlansko leto - ABC Revizija, vendar do izredne seje nadzornikov, na kateri bi to problematiko posebej obravnavali, ni bilo. Tega opozorila sicer ni moč zaslediti niti v revizorskem mnenju. Vendarle ABC Revizija, ki je bila potrjena tudi za revidiranje izkazov za leto 2011, tega najbrž ne bo opravila. Na dnevnem redu prihajajoče skupščine je namreč tudi njena zamenjava. Po novem bi delo revizorja opravljal Audit&Co, ki je v drugi polovici lanskega leta opravil tudi izredno revizijo računovodskih izkazov. KD Kapital je sicer poizkušal posebnega revizorja, ki bi preveril pravilnost vrednotenja postavk v bilanci in ocenil verjetnost sanacije odvisnih družb, imenovati že na zadnji skupščini junija lani, vendar neuspešno. Tedaj je od uprave terjal tudi odgovore na številna vprašanja. Vseeno kaže, da bo do posebne revizije vseeno prišlo, delala pa jo bo UHY Revizija. "Revizija, ki je bila opravljena (lani, op. p.), je pregledala poslovanje na področju posameznih dejavnosti družbe v preteklosti ter s tem omogočila oziroma postavila tudi temelje za popravke v bilanci podjetja. Glede oškodovanja na osnovi revizije še ne moremo govoriti, saj je za to potreben temeljit pregled oziroma tako imenovana posebna revizija, ki lahko poda sume oškodovanja," je povedal novi direktor Semenarne Ljubljana Borut Mavsar. tomaz.modic@dnevnik.si
|
negative
|
3,783
|
Ljubljana - Gospodarska klima v Sloveniji se tudi marca na mesečni ravni ni spremenila. Kazalec gospodarske klime je znašal minus 12 odstotnih točk, kar je enako kot februarja letos in šest odstotnih točk manj kot marca lani. Glede na dolgoletno povprečje je bil kazalec nižji za 11 odstotnih točk, je danes objavil državni statistični urad. V predelovalnih dejavnostih je bil kazalnik zaupanja marca za tri odstotne točke nižji kot februarja, za 11 odstotnih točk nižji kot marca lani in za pet odstotnih točk nižji od dolgoletnega povprečja. Kazalniki stanj so se v primerjavi s februarjem večinoma znižali, zvišal se je le kazalnik zagotovljene proizvodnje. Kazalniki pričakovanj za naslednje tri mesece so se glede na februar večinoma zvišali, znižala sta se le kazalnika pričakovano skupno povpraševanje in pričakovan izvoz. Med kazalniki stanj sta se na mesečni ravni najbolj znižala kazalnika izvozna naročila in skupna naročila, med kazalniki pričakovanj pa se je najbolj zvišal kazalnik pričakovane cene. V trgovini na drobno je bil kazalnik zaupanja marca enak kot februarja, za sedem odstotnih točk višji kot marca lani in za štiri odstotke nižji od dolgoletnega povprečja. Kazalniki stanj so se glede na februar zvišali, znižal se je le kazalnik prodaja. Kazalniki pričakovanj za naslednje tri mesece so glede na februar večinoma znižali, razen kazalnika pričakovana prodaja. Vrednost kazalnika pričakovana skupna nabava je ostala nespremenjena. Med kazalniki stanj se je glede na februar najbolj zvišal kazalnik prodajne cene, med kazalniki pričakovanj pa najbolj znižal kazalnik pričakovano zaposlovanje. Podjetja so med omejitveni dejavniki v trgovini na drobno navedli konkurenco v sektorju, nizko povpraševanje in visoke stroške dela. V gradbeništvu je bil kazalnik zaupanja marca enak kot februarja, za 11 odstotnih točk višji kot marca lani in za 24 odstotnih točk nižji od dolgoletnega povprečja. Kazalniki stanj so se v primerjavi s februarjem večinoma zvišali, znižala sta se le kazalnika zaposlovanje in zagotovljeno delo, medtem ko se kazalnik cene ni spremenil. Kazalniki pričakovanj za naslednje tri mesece so se glede na februar večinoma znižali. Med kazalniki stanj se je glede na februar najbolj zvišal kazalnik obseg gradbenih del, med kazalniki pričakovanj pa najbolj znižal kazalnik pričakovane cene. Glavna omejitvena dejavnika v gradbeništvu sta bila nezadostno povpraševanje in velika konkurenca v panogi, podjetja pa so navedla tudi visoke stroške dela, visoke finančne stroške, težave pri pridobivanju kreditov in visoke stroške materiala. V storitvenih dejavnostih je bil kazalnik zaupanja za štiri odstotne točke višji kot februarja, za osem odstotnih točk nižji kot marca lani in za 22 odstotnih točk nižji od dolgoletnega povprečja. Vrednosti kazalnikov stanj in pričakovanj so se na mesečni ravni zvišale, razen vrednosti kazalnika pričakovano zaposlovanje. Vrednost kazalnika pričakovane prodajne cene je ostala enaka. Podjetja so med omejitvami najpogosteje navedla nezadostno povpraševanje. Sledile so finančne ovire, druge vire, pomanjkanje delovne sile.
|
neutral
|
3,784
|
Ljubljana - Nova Ljubljanska banka (NLB) je danes v časniku Delo objavila javno dražbo za 590.837 delnic Primorja, ki jih je pri njej zastavil Primorje Holding. Dražba bo 6. aprila ob 12. uri na sedežu banke, začetna izklicna cena za celoten paket delnic pa znaša 11 milijonov evrov. NLB je svoje terjatve do družbe Primorje Holding zavarovala z zastavno pravico na omenjenih 590.837 delnic Primorja, kar predstavlja 75-odstotni delež družbe. Ker Primorje Holding svojega dolga do banke ni poravnal, je NLB na podlagi zakonskih določb objavila javno dražbo. Na dražbi lahko sodelujejo domače in tuje fizične osebe, ki bodo najkasneje do 4. aprila vplačale varščino v višini 110.144 evrov oz. odstotek izklicne cene. Če ponudnik, ki bo na dražbi uspel, ne bo sklenil pogodbe, bo varščina zapadla v korist zastavnega upnika. Ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, se bo varščina vrnila, sicer pa se bo varščina štela v kupnino. Pogodba o prodaji delnic Primorja - delnice se kupujejo po načelu videno-kupljeno - bo sklenjena takoj po končani dražbi. NLB lahko sicer kadarkoli in iz kateregakoli razloga oz. brez navedbe razlogov prekliče dražbo, kar lahko stori do začetka dražbe ali pa že potekajočo državo kadarkoli začasno ali dokončno prekine. Če zastavni upnik dražbo prekliče od vključno 5. aprila, preklica ni dolžan objaviti, ampak o preklicu obvesti neposredno dražitelje, ki so vplačali varščino. NLB je z objavo dražbe za prodajo zastavljenih delnic Primorja tako sledila potezi Factor banke, ki je prejšnji teden za 2. april objavila dražbo za prodajo 154.660 zastavljenih delnic Primorja s strani družbe Primorje Holding.
|
neutral
|
3,785
|
Ljubljana - Lastniki propadlega Merfina na čelu z nekdanjim predsednikom uprave Merkurja Binetom Kordežem se utegnejo večmilijonskih izpodbojnih tožb rešiti zgolj, zato ker je Merfin v stečaju končal brez vsega premoženja. Ker ne more pokriti niti pravnih stroškov in stroškov sodnih taks, je namreč stečajni upravitelj Merfina Andrej Marinc včeraj upnike pozval, naj založijo 900.000 evrov. V nasprotnem primeru bo namreč treba stečajni postopek zaključiti brez razdelitve stečajne mase, upniki, ki so prijavili za kar 471 milijonov evrov terjatev, pa ne bodo dobili poplačanega niti evra. Matjaž Nanut, ki je stečaj Merfina vodil do konca lanskega leta, je sicer že vložil 127 izpodbojnih tožb v skupni vrednosti 34 milijonov evrov. Večina, in sicer 105 tožb, je povezanih z družbeniki Merfina (izplačilo dividend, prodaja deležev družbi HTC Dva), preostale tožbe pa je Nanut vložil proti bankam in nekaterim drugim družbam. Tudi če bi kateri od upnikov založil stroške, pa Marinc ne namerava nadaljevati vseh pravnih postopkov. 57 tožb zaradi prodaje deležev v Merfinu družbi HTC Dva, ki je prav tako v stečaju, namerava namreč Marinc v najkrajšem možnem času umakniti. Merfinovci pa se tem tožbam ne bodo izognili, saj jih ravno zaradi teh poslov že toži stečajni upravitelj HTC Dva Branko Đorđevič. Prav tako naj bi stečajnik Merfina "selektivno" nadaljeval tudi nekatere tožbe proti bankam in ostalim družbam, saj so nekatere med njimi že končale v stečaju. Tožbe proti družbenikom Merfina zaradi izplačila 12,4 milijona evrov dividend aprila 2010 namerava Marinc prav tako nadaljevati (če bo kateri od upnikov založil stroške), čeprav po njegovih besedah "večjega razloga za optimizem ni". "Menim, da je pri izplačilu dividend prišlo nedvomno do privilegiranja družbenikov, ki bi morali biti v stečaju poplačani šele po poplačilu vseh upnikov in ne pred njimi, medtem ko upniki ne morejo pričakovati iz stečajne mase prav nobenega poplačila," ocenjuje Marinc, ki pa upnike opozarja, da tudi dobljene tožbe ne zagotavljajo avtomatskega poplačila. Po morebitnem uspešnem izpodbijanju izplačila dividend bi morali namreč denar še izterjati od vsakega posameznega družbenika. Zaradi prirejanja finančnih izkazov, ki so dejansko omogočili izplačilo dividend, Marinc ne namerava vložiti kazenskih ovadb. "To naj počno lastniki in upniki," nam je dejal, čeprav je v izrednem poročilu sam navedel, da računovodski izkazi Merfina že leta 2008 niso odražali poštene predstavitve finančnega položaja družbe. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
negative
|
3,786
|
Bonn - Nemški sindikat Verdi je zaradi propadlih pogajanj med predstavniki zaposlenih pri nemškem telekomunikacijskem operaterju Deutsche Telekom in upravo podjetja za danes napovedal stavko več kot 10.000 zaposlenih v podjetju po vsej Nemčiji. Po navedbah vodje sindikata Verdi Lotharja Schröderja je stavka signal delodajalcem, ki ga je treba vzeti resno. Sindikat od vodstva Deutsche Telekoma med drugim zahteva zvišanje plač 85.000 zaposlenih za 6,5 odstotka, a uprava družbe ne pristaja na to. Zadnji, tretji krog pogajanj je potekal v sredo v Hannovru, a strani nista uspeli zbližati stališč. Predstavniki uprave in zaposlenih se bodo za pogajalsko mizo znova vrnili po 18. aprilu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Sindikat Verdi opozarja, da bo takrat zadnja priložnost, da uprava popusti zahtevam zaposlenih. Deutsche Telekom je sicer lani ustvaril 557 milijona evrov čistega dobička, kar je 67 odstotkov manj kot leto prej. V zadnjem lanskem četrtletju je nemški telekomunikacijski operater podvojil izgubo, predvsem na račun grške dolžniške krize in odpisov v ZDA. Za letos so v družbi nekoliko znižali napovedi. Bruto dobiček iz poslovanja naj bi dosegel približno 18 milijard evrov.
|
neutral
|
3,787
|
Dunaj - Spodnji dom avstrijskega parlamenta je sinoči po skoraj enajstih urah razprav in postopkovnih zapletov vendarle potrdil paket ukrepov na prihodkovni in odhodkovni strani javnih financ, s katerimi želi Avstrija v prihodnjih letih primanjkljaj znižati za 28 milijard evrov in do leta 2016 doseči uravnotežene javne finance. Podporo skupno 98 spremembam zakonodaje, ki jih vsebuje paket, so izrekli le v vladajočih socialnih demokratih (SPÖ) in ljudski stranki (ÖVP), medtem ko opozicijske stranke na čelu s svobodnjaki (FPÖ) niso zgolj glasno kritizirale vsebine ukrepov, temveč so pod vprašaj postavili tudi skladnost nekaterih ukrepov z ustavo, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Avstrija želi s paketom javnofinančni primanjkljaj v prihodnjih letih znižati za 28 milijard evrov in do leta 2016 uravnotežiti javne finance. Paket je razdeljen na ukrepe na prihodkovni in odhodkovni strani javnih financ. Do leta 2016 želi država privarčevati 17,3 milijarde evrov, ob tem pa želi z ukrepi davčne politike in z zvišanjem socialnih prispevkov prihodke zvišati za 9,2 milijarde oziroma 1,3 milijarde evrov. Najprej, že s 1. aprilom, bo začel veljati del ukrepov na prihodkovni strani, medtem ko bodo varčevalni ukrepi v veljavi s 1. majem. Še pred tem pa se mora danes o paketu izreči zgornji dom avstrijskega parlamenta Zvezni svet, ki ima pravico do izglasovanja veta. Največje prihranke paket predvideva na področju pokojninskega sistema in pri javnih uslužbencih. Pokojnine se bodo tako prihodnje leto z usklajevale po stopnji, ki bo za odstotno točko nižja od inflacije, v letu 2014 pa se bodo zvišale za 0,8 odstotne točke manj, kot bo znašala inflacija. Samo s tem naj bi privarčevali 2,6 milijarde evrov. Plače javnih uslužbencev bodo prihodnje leto zamrznjene, leta 2014 pa naj bi se zvišale le zmerno. To naj bi prineslo prihranek v višini 1,1 milijarde evrov. Število državnih uradnikov na zvezni ravni se bo v prihodnjih letih progresivno zmanjševalo, iz prepovedi novega zaposlovanja pa bodo v javnem sektorju na primer izvzeti šolstvo, policija in sodstvo. Avstrija naj bi se lotila tudi širše reforme delovanja vlade in parlamenta, v okviru katere naj bi zmanjšali število poslancev in članov vlade ter tudi tako znižali stroške države. Predvidena je tudi reforma lokalne samouprave ter varčevalni ukrepi na ravnih zveznih držav, o čemer pa avstrijski politiki na zvezni in regionalni ravni še niso dosegli soglasja. Zmanjšali naj bi tudi obseg državnih investicij in infrastrukturnih projektov Avstrijskih železnic. Na prihodkovni ravni so med drugim predvideni zvišanje davka na dobiček od prodaje nepremičnin 25 odstotkov, pri čemer davek ne velja za osebe z vsaj dvoletnim stalnim prebivališčem v nepremičnini. Doslej je bilo treba plačati davek v višini 15 odstotkov, le 3,5 odstotka pa je bil davek, če sprememba namembnosti zemljišča ni bila potrebna. Avstrija naj bi sklenila tudi davčni sporazum s Švico, s katerim bi obdavčili avstrijske rezidente z računi v Švici in na ta način davčne prihodke zvišali za 1,15 milijarde evrov. Za obdobje od 2013 do 2016 je predviden tudi solidarni prispevek s strani tistih, ki na leto zaslužijo več kot 185.920 evrov bruto, omejili ali ukinili pa bodo tudi davčne olajšave za dodatno pokojninsko varčevanje in stanovanjsko varčevanje.
|
neutral
|
3,788
|
Nova Gorica - Za odjemalce novogoriške družbe E3 se je danes podražila električna energija. Cena elektrike se je za gospodinjstva zvišala za 9,4 odstotka, vrednost položnice za povprečnega odjemalca z vključeno omrežnino, prispevki, trošarino in DDV pa bo višja za 4,4 odstotke. Za povprečnega gospodinjskega odjemalca s porabo 11 kilovatnih ur električne energije na dan se bo končni račun za električno energijo povišal za 2,13 evra z vključenim DDV. Zaradi odvisnosti od sprememb cen električne energije na veleprodajnem trgu ter spremenjenega razmerja cen posameznih produktov, ki so predmet trgovanja na borzi z električno energijo, v E3 v letošnjem letu ne morejo zadržati cen električne energije za oskrbo gospodinjskih odjemalcev na trenutnem nivoju, so v družbi pojasnili odločitev za podražitev. Družba E3, ki je v 100-odstotni lasti Elektra Primorska, z električno energijo oskrbuje 106.000 gospodinjskih in preko 15.000 poslovnih odjemalcev.
|
negative
|
3,789
|
Ljubljana - Medtem ko Slovenske železnice tonejo v milijonski izgubi, kulturno društvo Godba Slovenskih železnic, ki ga vodi dolgoletni delavski direktor Slovenskih železnic Albert Pavlič, financirajo pa zgolj Slovenske železnice, iz leta v leto bolj cveti. Če se je Pavličevo kulturno društvo še leta 2005 financiralo zgolj s članarinami, se je to v zadnjih letih drastično spremenilo. Članarine namreč zdaj ne predstavljajo več niti desetine prihodkov društva, medtem ko so se prihodki iz donacij (teh leta 2005 sploh ni bilo) povzpeli že na več kot 100.000 evrov na leto. Seznam sponzorskih in donatorskih prejemnikov sredstev Slovenskih železnic razkriva, da so bile za skok pri poslovanju društva zaslužne prav Slovenske železnice. Samo leta 2010 so namreč Pavličevem društvu nakazale 77.000 evrov, lani pa že skoraj 104.000 evrov. V zgolj dveh letih torej približno toliko, kot bi društvo s članarinami zbralo v približno 25 letih delovanja. Toda pri tem gre zgolj za sponzorska in donatorska sredstva, ki jih je društvu nakazala matična družba Slovenske železnice. Društvo namreč finančno podpirajo tudi številne druge družbe, ki sodijo v Skupino Slovenske železnice, pri čemer razdelitev sredstev za donacije in sponzorstva kaže na izredno privilegiran položaj Godbe Slovenskih železnic. Leta 2010 in 2011 so namreč za donacije in sponzorstva v Slovenskih železnicah, SŽ-Tovornem prometu, SŽ-Infrastrukturi, SŽ ŽGP, Prometnem institutu Ljubljana in družbi SŽ-Centralne delavnice Ljubljana odšteli okoli 350.000 evrov, od tega je zgolj na Pavličevo društvo odpadlo okoli 200.000 evrov. Preostali izmed številnih društev in organizacij temu znesku ne pridejo niti blizu. Še najbližje je z okoli 53.000 evri sponzorstev in donacij Folklorna skupina Tine Rožanc, ki jo vodi Marko Brezigar, sicer tudi direktor družbe SŽ-Infrastruktura. Za primerjavo, donacije preostalim društvom in organizacijam so se v zadnjih dveh letih gibale v višini od nekaj sto evrov do nekaj tisoč evrov. Na Slovenskih železnicah sicer poudarjajo, da podpirajo tudi druga kulturno-umetniška društva, in pri tem izpostavljajo Etnografsko društvo Kurent, ki pa so mu v zadnjih dveh letih namenili 1000 evrov. Sredstva iz sponzorstev in donacij pa ne utegnejo biti edine ugodnosti, ki sta jih deležni Brezigarjevo kulturno-umetniško društvo Tine Rožanc in Pavličeva Godba Slovenskih železnic. Sodeč po javno dostopnih podatkih je namreč sedež Godbe Slovenskih železnic v Zidanem mostu, natančneje v stavbi, ki je v lasti Slovenskih železnic. Tudi kulturno društvo Tine Rožanc za svojo dejavnost uporablja poslovne prostore Slovenskih železnic, in sicer kar tiste v Ljubljani, kjer je tudi uprava družbe. Kakšno najemnino, če sploh, ti društvi plačujeta za te prostore, ni znano, saj kulturnim društvom podrobnejših podatkov o poslovanju ni potrebno objaviti, v letnih poročil Slovenskih železnic pa ti podatki niso razkriti. Prav zaradi tega tudi ni mogoče ugotoviti, kako denimo Pavlič kot zastopnik Godbe Slovenskih železnic sploh porablja sredstva, zaradi česar smo se s temi vprašanji včeraj obrnili tudi na Slovenske železnice. "O svojem delovanju društvo odloča povsem samostojno in Slovenske železnice o njem ne morejo odločati," odgovarjajo na Slovenskih železnicah in dodajajo, da Godba Slovenskih železnic redno brezplačno nastopa na različnih njihovih dogodkih. Koliko je bilo teh dogodkov, niso pojasnili. Načina porabe sredstev društva ni želel razkriti niti Albert Pavlič. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,790
|
Ljubljana - Konzorcij za prodajo večinskega deleža Žita od včeraj ne obstaja več. Ker srbski poslovnež Miodrag Kostić oziroma njegova družba MK Group tudi po več mesecih pogajanj ni bila pripravljena zvišati ponudbe za nakup Žita, so se Slovenska odškodninska družba, Modra zavarovalnica in Skupina KD Group odločili, da prodajni postopek končajo brez prodaje. Do odločitve je prišlo po tem, ko Kostić do izteka roka ni izboljšal svoje nekaj več kot 40 milijonov evrov vredne ponudbe, lastnike pa obvestil, da njihovih zavez glede Žitovih nepremičnin ne želi sprejeti. Kot smo že poročali, je bila Kostićeva ponudba za lastnike nesprejemljiva, saj bi bili ti za to ceno pripravljeni prodati zgolj osnovno dejavnost Žita brez njegovega 10 hektarjev velikega zemljišča v ljubljanskem BTC. Kostić je sicer glede na lanskoletno poslovanje za vso družbo ponujal približno toliko, kot znaša štiriletni dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) Skupine Žito oziroma tretjino manj kot skupina premore kapitala. Ker se je izkazalo, da so največja prepreka pri prodaji Žita strateškemu partnerju prav njegove nepremičnine, so v KD Skladih upravi Žita včeraj predlagali, naj že do letošnje skupščine poišče rešitev za izločitev oziroma oddelitev nepremičnine na drugo družbo. Toda hitre rešitve ni pričakovati, saj naj bi Žito vso proizvodnjo na drugo lokacijo preselilo šele do konca prihodnjega leta.
|
negative
|
3,791
|
Ljubljana - Vodstvo družbe Stavbar IGM, ki je hčerinska družba Primorja iz Ajdovščine, je na Okrožno sodišče v Mariboru vložilo predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Sodišče je postopek začelo danes, za upraviteljico pa imenovalo Natašo Gibičar. Upniki naj terjatve prijavijo do 7. maja. Družba Stavbar IGM mora v 15 dneh po vročitvi tega sklepa založiti predujem za stroške postopka prisilne poravnave v višini dobrih 19.000 evrov. Če tega ne bo storila, bo sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in izdalo sklep o začetku stečajnega postopka, je razvidno iz današnje objave na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Upniški odbor sestavljajo za RS Davčni urad Maribor, Zavarovalnica Triglav, Panel iz Pesnice, Elektro Maribor in samostojni podjetnik Platnjak Stjepan iz Maribora. Za člane upniškega odbora je sodišče imenovalo upnike, ki imajo po seznamu terjatev najvišji skupni znesek terjatev do dolžnika. Družba Stavbar IGM je februarja dobila novo vodstvo. Mesto direktorice je prevzela Barbara Kos, ki je morala najprej ugotoviti finančno stanje družbe ter pripraviti načrt ukrepov za sanacijo finančnega stanja družbe, so ob zamenjavi zapisali v skupini Primorje. Medtem usoda Primorja še vedno visi na nitki.
|
negative
|
3,792
|
Delničarji Triglav konfekcije Kranj so na današnji skupščini izglasovali likvidacijo podjetja. V likvidacijskem postopku bodo skušali prodati prevelik proizvodni objekt in proizvodnjo v zmanjšanem obsegu nadaljevati v manjših najetih prostorih. Število zaposlenih, ki jih je trenutno 59, pa bodo prilagodili obsegu naročil. Še zadnje večje tekstilno podjetje v Kranju se je v težavah znašlo, ker se je prodaja tekstila zmanjšala. Tako so partnerji Triglav konfekcije, ki so večinoma nemška, v manjši meri pa tudi italijanska podjetja, zmanjšali svoja naročila. Prihodki tako ne bi več zadoščali za plače vseh 59 zaposlenih. Direktorica Slavka Jelnikar, ki bo postala tudi likvidacijska upraviteljica, je po današnji skupščini pojasnila, da druge možnosti od likvidacije ni. To so spoznali tudi bivši in sedanji zaposleni, ki so lastniki družbe. Tako bo danes izglasovani sklep o likvidaciji Triglav konfekcije objavljen v Uradnem listu, nato pa bo družba delavcem odpovedala delovna razmerja in jim izplačala odpravnine. Tedaj bo tudi že jasno, koliko od 59 zaposlenih bo šlo na zavod za zaposlovanje, koliko pa jih bo na podlagi pogodb za določen čas nadaljevalo z delom v podjetju. Glede na sedanja naročila ima družba za izdelavo kolekcije jesen-zima dela za med 40 in 50 ljudi. Tako bo najverjetneje brez dela ostalo okoli 15 zaposlenih. Podjetje, ki bi moralo letos praznovati 50 let delovanja, zaposluje priučene šivilje, ki so v povprečju stare od 42 do 45 let, v Triglav konfekciji pa so zaposlene med 25 in 30 let. Podjetje, ki je je bilo najprej obrat Tekstilindusa, je specializirano za izdelavo lahkih ženskih oblačil. Iskanje morebitnih novih partnerjev pa je po besedah direktorice izjemno težko. Dodaten problem ob zmanjšanju naročil je drago vzdrževanje prostorov v stavbi na Savski cesti, kjer je Triglav konfekcija lastnik dveh etaž s skupno površino okoli 3800 kvadratnih metrov in približno 2000 kvadratnih metrov parkirišč. Za delo pa podjetje, ki je v najboljših časih leta 1974 štelo 229 zaposlenih, zdaj uporablja le pol hale oziroma manj kot četrtino vseh površin. Stroški za vzdrževanje stavbe, zgrajene pred vojno, so ogromni, zlasti pozimi za ogrevanje in poleti za hlajenje. Ob minimalnih plačilih v tekstilni branži si podjetje takšnega vzdrževanja ne more več privoščiti, pojasnjuje direktorica. Zato prostore prodaja, medtem ko bo zmanjšano proizvodnjo selila v manjše najemniške prostore, prav tako v Kranju. "Dali smo več ponudb za prodajo naših prostorov in sedaj čakamo, kako se bo odvilo," je pojasnila Jelnikarjeva, ki bo v postopku likvidacije morala vsem delavcem izplačati odpravnine, skupaj približno 300.000 evrov, za kar pa bo denar le ob uspešni odprodaji objekta. Triglav konfekcija sicer dolgov nima. Vse svoje obveznosti je uspela tkoče poravnati in pozitivno poslovati. Lansko leto je sicer družba zaradi poplačila nekaterih grehov iz preteklosti končala s 30.000 evrov izgube, medtem ko je bilo tekoče poslovanje pozitivno. "Ob obstoječem številu zaposlenih pa zaradi zmanjšanja naročil to ne bo več mogoče," je odločitev za likvidacijo obrazložila direktorica. Triglav konfekcija je še zadnje večje tekstilno podjetje v gorenjski prestolnici, ki je bila nekdaj v tej panogi zelo močna. Že leta 1991 je kot prvi propadel Tekstilindus, v letu 2010 pa je v stečaj šla Zvezda. Medtem so v letih 2007 in 2008 lastniki prek likvidacije ukinili še Gorenjska oblačila, Ibi in Aquasavo.
|
negative
|
3,793
|
Ljubljana - "Leto 2011 je bilo za Petrol leto prevzemov, letošnje leto pa bo zaznamovala konsolidacija in racionalizacija skupine," je ob predstavitvi lanskih rezultatov povedal predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik. Številni lanskoletni prevzemi so po besedah Berločnika neto dolg Petrola povečali za okoli 75 milijonov evrov, medtem ko pričakuje pozitivne učinke prevzemov na dobiček in prihodke šele v letošnjem letu. Že do konca prihodnjega tedna bo sicer Petrol končal tudi nakup 85-odstotnega deleža beograjskega distributerja naravnega plina BeoGas. Za večinski delež BeoGasa bo Petrol po za zdaj še neuradnih informacijah srbskemu poslovnežu Ratku Stanivukoviću plačal nekaj manj kot dva milijona evrov, za preostali delež pa so sklenili opcijsko pogodbo. Zaradi visoke rasti cen naftnih derivatov, rasti obsega prodaje utekočinjenega in zemeljskega plina ter prodaje električne energije je uspelo Skupini Petrol lani prihodke povečati za skoraj petino, na 3,3 milijarde evrov, medtem ko se je dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) zvišal za 20 milijonov evrov, na 116 milijonov evrov. Zaradi dokončne oslabitve naložbe v Istrabenz, ki ga zdaj vrednotijo na vsega 0,1 evra (skupno so Istrabenz od nakupa slabili za okoli 190 milijonov evrov), je matična družba Petrol sicer ustvarila le 11 milijonov evrov čistega dobička, medtem ko se je čisti dobiček Skupine Petrol povzpel za polovico, na 52 milijonov evrov. Za letošnje leto Berločnik napoveduje 3,8 milijarde evrov prihodkov in 57 milijonov evrov čistega dobička. Do leta 2016 naj bi se po strateškem načrtu, ki so ga na četrtkovi seji potrdili tudi člani nadzornega sveta, prihodki Skupine Petrol zvišali na 4,8 milijarde evrov, čisti dobiček pa naj bi znašal 91 milijonov evrov. Za naložbe naj bi do leta 2016 v Petrolu namenili okoli 405 milijonov evrov, število bencinskih servisov pa naj bi se povzpelo na 527. To je občutno manj, kot so predvidevali pred dvema letoma, pri čemer je največje odstopanje opaziti pri širitvenih načrtih v Srbiji. V tej državi naj bi se namreč število bencinskih servisov zvišalo za 13, na 20, medtem ko načrtujejo na Hrvaškem odprtje 34 novih servisov. Kot je poudaril Berločnik, naj bi Petrol bencinske servise kupoval le izjemoma, prednost pa bodo dali lastni gradnji. matjaz.polanic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,794
|
Ljubljana - Projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), vreden 1,3 milijarde evrov, bi se lahko v prihodnjih mesecih podražil še za nekaj deset milijonov evrov. Alstom, dobavitelj tehnološke opreme za novi 600-megavatni blok, je namreč konec prejšnjega meseca TEŠ izstavil račun za montažna dela, ki naj bi po neuradnih informacijah znašal skoraj 200 milijonov evrov. To je dvakrat več od zneska, ki so ga v Šoštanju v lani noveliranem investicijskem načrtu predvideli za montažo opreme (100 milijonov evrov). Če bi v TEŠ Alstomu ugodili in račun v celoti plačali, bi se vrednost investicije kljub prihrankom, ki naj bi jih v Šoštanju zaradi nizkih obrestnih mer na trgu ustvarili pri stroških financiranja, močno podražila in zelo verjetno precej približala novi magični meji 1,4 milijarde evrov. Nov zaplet med Alstomom in TEŠ, ki je lani s francoskim dobaviteljem po večmesečnih pogajanjih podpisal dodatek k pogodbi o dobavi opreme za TEŠ 6, s katerim je njeno zgornjo ceno omejil na 792 milijonov evrov, izhaja prav iz omenjene pogodbe. To je junija 2008 podpisal nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik, po dostopnih informacijah pa ne določa cene montaže. O tej naj bi se TEŠ in Alstom dogovorila še naknadno. Kljub temu pa so v TEŠ že konec leta 2009 prvič javno razkrili, da naj bi jih montaža opreme stala 89 milijonov evrov. Zakaj je torej Alstom, ki je od TEŠ za izdelavo opreme že prejel več kot 400 milijonov evrov, v Šoštanj poslal 200-milijonski račun za montažo? Kot smo neuradno izvedeli, je Alstom za montažna dela izbral podizvajalce, k njihovim cenam pa pribil še maržo na tveganje in lastno maržo v skupni višini najmanj 25 odstotkov. To posledično pomeni, da Alstomu v posameznih segmentih ni bilo v interesu izbrati najcenejših izvajalcev montažnih del, ker bi se s tem avtomatično zmanjšal absolutni znesek njegove marže. Vse to naj bi mu omogočala osnovna pogodba o dobavi opreme za TEŠ 6. Poleg nekaterih dodatnih tehničnih postavk, ki naj bi jih Alstom vnesel v obračun del, naj bi zahteval tudi bonus za predčasno dokončanje montaže. Kaj torej lahko storijo v TEŠ, kjer so očitno med kladivom zahtev ministra za infrastrukturo in promet Zvonka Černača o 100-milijonski pocenitvi projekta in nakovalom pravnih razmerij, ki gredo na roko Alstomu? "O ceni teh del se pogajamo, zato o končnih zneskih ne želim špekulirati," je včeraj za Dnevnik povedal direktor TEŠ Simon Tot. Poudaril je, da so vrednost montaže, ki so jo objavili v investicijskem načrtu (sto milijonov evrov), preverili pri dveh svetovalnih družbah, med drugim tudi pri finskem Pöyryju, ki je leta 2010 za Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) opravil revizijo projekta TEŠ 6. Na vprašanje, zakaj je Alstom tudi pri montaži, ki jo bo oddal zunanjim podjetjem, sploh upravičen do marže, pa je Tot odgovoril, da je to vprašanje za njegovega predhodnika (Rotnika, op. p.). Dobra novica za TEŠ je, da bo z Alstomom večino pogodb za posamezne sklope montažnih del podpisal v prihodnjih mesecih, kar mu odpira manevrski prostor za pogajanja in večjo vlogo pri izbiri podizvajalcev za montažo. Letos naj bi tako Alstomovi podizvajalci vgradili le primarno in sekundarno konstrukcijo kotla, v prihodnjih letih pa generator, turbine in drugo opremo. A nova potencialna "mina" v končni ceni TEŠ 6 predstavljala dodatno težavo za TEŠ in Holding Slovenske elektrarne (HSE) pri prepričevanju države za odobritev 440-milijonskega poroštva za posojilo Evropske investicijske banke (EIB). Prav tako bi jo lahko v morebitnem "napadu" na vodstvi HSE in TEŠ izkoristil minister Černač, čeprav je bila - protislovno - pogodba, ki jo v TEŠ krivijo za nastale zaplete, podpisana v času prve vlade Janeza Janše. primoz.cirman@dnevnik.si
|
negative
|
3,795
|
Rogaška Slatina - Stečajna upraviteljica Steklarske Nove Irena Lesjak je na današnji javni državi znova skušala prodati proizvodni kompleks s pripadajočimi zemljišči in opremo za okoli 830.000 evrov, vendar neuspešno. Lesjakova je za STA povedala, da k dražbi ni pristopil noben ponudnik, zato bo skušala omenjeno premoženje prodati z zbiranjem zavezujočih ponudb. Kot je dejala Lesjakova, bo pri zbiranju ponudb za nakup stečajnega premoženja prodajno ceno znižala. Omenjeno premoženje je stečajna upraviteljica že skušala prodati septembra in decembra lani, vendar neuspešno. Konec tega tedna pa se bo iztekel enomesečni rok za zbiranje zavezujočih ponudb za prodajo zalog steklenih izdelkov, ki jih je Lesjakova skušala prodati že januarja letos prek javne dražbe, ki prav tako ni bila uspešna. Različne končne steklarske izdelke iz proizvodnega programa Steklarske Nove v obsegu 121.794 kosov Lesjakova tokrat prodaja za skoraj 118.000 evrov, medtem ko jih je januarja prodajala za nekaj več kot 147.000 evrov. Iz končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je bilo preizkušenih 363 terjatev v skupni vrednosti 9,7 milijona evrov. Nekdanji stečajni upravitelj je priznal prednostne terjatve v višini dobre tri milijone evrov, prereka pa se prednostno poplačilo za terjatev v znesku 6702 evra. Prav tako so priznane navadne terjatve v vrednosti 2,9 milijona evrov, prereka pa se terjatev v višini 48.169 evrov. Priznana je tudi terjatev, zavarovana z ločitveno pravico, v znesku 3,5 milijona evrov, ločitvena pravica v višini 374.946 evrov pa je prerekana. Priznana je še terjatev, zavarovana z izločitveno pravico, ki znaša 163.770 evrov, prereka pa se izločitvena pravica za terjatve v višini 161.630 evrov.
|
negative
|
3,796
|
Frankfurt - Bavarski avtomobilski velikan BMW je v letošnjem prvem četrtletju beležil rekordno prodajo avtomobilov, ki je narasla na vseh ključnih trgih, tudi v Nemčiji, ZDA in na Kitajskem. BMW je danes sporočil, da je v prvem trimesečju prodal 425.528 avtomobilov, kar je 11,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Prodaja v ZDA se je povečala za 16,6 odstotka na 75.729 avtomobilov, na Kitajskem pa so medtem prodali 80.014 avtomobilov, kar je 36,8 odstotka več kot v lanskem prvem trimesečju. Prodaja v Nemčiji je narasla za dva odstotka na 66.222 avtomobilov. Prav tako je BMW marca beležil rekordno mesečno prodajo, ki se je v primerjavi z lanskim marcem povečala za 12 odstotkov na 185.728 prodanih avtomobilov. BMW bo poslovne rezultate za prvo četrtletje objavil 3. maja.
|
positive
|
3,797
|
Petrol je odkupil 85-odstotni delež v podjetju Beogas Invest iz Beograda, ki posredno skrbi za distribucijo zemeljskega plina v treh beograjskih občinah. S tem Petrol uresničuje načrte, postavljene v strategiji družbe za obdobje 2012-2016.Krka od danes v Varšavi Delnice Krke bodo danes začele kotirati na varšavski borzi. Vodilni mož Krke Jože Colarič ob tem verjame, da bo kotacija na varšavski borzi povečala njihovo bazo delničarjev in izboljšala Krkino prožnost na kapitalskih trgih. Spet manj prodanih avtomobilov Marca je bilo v Sloveniji prvič registriranih 5779 osebnih in lahkih gospodarskih vozil, kar predstavlja 12,5-odstotni padec na letni ravni. Pri tem se je število prodanih osebnih vozil v primerjavi z lanskim marcem znižalo za 12,2 odstotka, na 5186, število prvič registriranih lahkih gospodarskih vozil pa za 14,8 odstotka, na 593. Med najbolj priljubljenimi modeli ostajata Renaultov clio in Volkswagnov polo, ki sta bila marca najbolj prodajana. Lendavski Integral vse bliže stečaju Lastniki lendavskega Integrala se vse bolj nagibajo k stečaju podjetja. Medtem pa okoli 60 delavcev lendavske družbe še naprej stavka na delovnih mestih in čaka sejo nadzornega sveta, na kateri naj bi sprejeli potrebne sklepe o usodi družbe, najverjetneje o uvedbi stečajnega postopka. Hit izgublja italijanske stranke Družba Hit je v prvih dveh mesecih letos ustvarila 24,4 milijona evrov bruto realizacije, kar predstavlja skoraj 12-odstotni padec in je posledica vse ostrejših razmer na italijanskem (primarnem) trgu. Hitove igralnice je sicer obiskalo 205.000 gostov, Hitovi hoteli pa so ustvarili 22.463 nočitev. Ustvarjen dobiček iz poslovanja (EBIT) je v tem obdobju znašal 250.000 evrov, medtem ko je bil poslovni izid pred davki negativen (-500.000 evrov). Novo vodstvo Intercementa Potem ko je od Triglava Naložb kupil še poslednjo četrtino lastništva Intercementa, lastnika Salonita Anhova, je avstrijski Wietersdorfer zamenjal še vodstvo podjetja. Namesto Jožeta Funde in Antona Peternela sta položaj direktorja Intercementa zasedla Hannes Gailer in Wolfgang Mayr Knoch. Plinovodi z novo nadzornico V nadzornem svetu družbe Plinovodi, ki je bila nekoč znana kot Geoplin plinovodi, je prišlo do menjave. Nova nadzornica je postala Sarah Jezernik, ki je v nadzornem svetu zamenjala Igorja Šalamuna, sekretarja na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Steklarska Nova brez kupcev Stečajna upraviteljica Steklarske Nove Irena Lesjak je na včerajšnji javni državi znova poskušala prodati proizvodni kompleks s pripadajočimi zemljišči in opremo. Izklicna cena okoli 830.000 evrov ni pritegnila nobenega kupca. Lesjakova je dejala, da bo zato poskušala omenjeno premoženje prodati z zbiranjem zavezujočih ponudb.
|
neutral
|
3,798
|
Ajdovščina - Delničarjem Primorja Holding, zbranih okrog nekdanjega predsednika uprave Dušana Črnigoja, je včeraj uspel preobrat. Na skupščini so prepričali veliko večino lastnikov, da ostajajo v lastništvu in svojo vlogo še okrepijo s pomočjo strateškega partnerja, ki naj bi v družbo v roku treh mesecev prinesel svežih 30 milijonov evrov. Strateškega partnerja naj bi javnosti predstavili v roku enega meseca, z bankami upnicami pa se bo nova uprava Primorja Holding poskušala dogovoriti, da ne izberejo scenarija stečaja. S tem so izbrali pot mimo države, iz katere so vseskozi prihajali signali, da bi ajdovskemu gradbincu pomagali le, če se reši zasebnih lastnikov. Banke so medtem - kot nam je potrdil tudi župan Ajdovščine Marjan Poljšak - dale vedeti, da ob morebitnem ponovnem Črnigojevem prevzemu Primorja dvigajo roke in družbi odpirajo prosto pot k stečaju. Včeraj so nam tudi v eni od bank upnic povedali, da se brez trdnih zavez z lastniki ne bodo pogovarjali. Nekdanji finančni direktor Primorja in solastnik Alojz Bolčina medtem odločno zagotavlja, da to ni še en manever v zavlačevanju agonije. Poznavalci razmer nasprotno dodajajo, da gre za zgodbo, ki smo jo že videli v primeru SCT in drugih propadlih gradbincev. Včerajšnja skupščina Primorja Holding je tudi sicer minila v znamenju nasprotnih predlogov, kot jih je predlagala uprava na čelu z Jožetom Brecljem. V nadzornem svetu bodo sedeli Miran Lavrenčič, Jožef Lozej, Jože Vrabec, Andrej Bandelj in Gorazd Humar. Njihova prva naloga bo zelo verjetno razrešitev Breclja. Slednji je bil hkratni član uprave Primorja, lastnik Primorja Holding in zastopnik Primorja Holding. Večina lastnikov holdinga mu ne zaupa več, proti njemu in upravi Primorja so že napovedali odškodninske tožbe. Ker v Primorju včeraj pred skupščino delničarjev Primorja Holding niso želeli komentirati dogajanj, pa ni jasno, ali mu še vedno zaupajo tudi v Primorju. Z novim vodstvom Primorja Holding bi bila lahko ogrožena tudi uprava Primorja, a lastniki za zdaj zagotavljajo, da Marjana Novak ostaja na čelu družbe. Naslednji prelomni trenutek za Primorje prihaja že naslednji teden. Do srede mora uprava zagotoviti denar za izplačilo plač. "Jasnih pisnih zagotovil o plači od uprave še nimamo, v povezavi s tem smo v stalnih kontaktih z upravo, ki se trudi zagotoviti sredstva," pravi predsednik koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf. Ker je plačilo za opravljeno delo v tem trenutku za zaposlene še edina prava motivacija za delo, v sindikatih že napovedujejo, da če plač do srede ne bo, bodo ukrepali takoj. Razočarani so nad državo oziroma posameznimi vladnimi predstavniki, ki ne sprevidijo, da gre za usodo 1500 zaposlenih, 15 povezanih družb in izgubo edinega gradbinca z referencami za večje naložbe. Glede na to, da je Vipavska dolina velika volilna baza sedanje vladajoče stranke SDS, ugotavljajo, da slednja na cedilu pušča svoje lastne volilce. Delavce in njihove družine. natasa.ozebek@dnevnik.si, vesna.vukovic@dnevnik.si
|
neutral
|
3,799
|
Ljubljana - Abanka Vipa ljubljanskemu okrožnemu sodišču predlaga, da zaustavi postopek prisilne poravnave Skupine Viator & Vektor (V & V) in sproži stečaj. Po njeni oceni je namreč verjetnost, da bo prisilna poravnava uspela, nižja od zakonsko določene stopnje v višini 50 odstotkov. Po ocenah Abanke je načrt o finančnem prestrukturiranju V & V v večinski lasti Zdenka Pavčka, nerealen. V prvi vrsti jo je zmotilo, da V & V ni podal nikakršnega dokaza, da se z bankami kot ločitvenimi upnicami dogovarja o reprogramiranju obveznosti. Poleg tega pa Abanka in NLB družbi sploh nista pripravljeni reprogramirati obveznosti. "Brez dogovora z ločitvenimi upniki pa izvedba finančnega prestrukturiranja ni mogoča," so opozorili v Abanki. Za odpravo finančnih težav je V & V v načrtu o finančnem prestrukturiranju navedel, da potrebuje 30 milijonov evrov svežega kapitala. Ker družba ni pojasnila načina dokapitalizacije, kdaj bo izvedena in kdo so možni vlagatelji, po oceni Abanke ni mogoče realno oceniti verjetnosti njene realizacije, hkrati pa to kaže na neresen pristop dolžnika. Četudi bi do dokapitalizacije prišlo, pa bi bil po oceni Abanke V & V še vedno kapitalsko neustrezen. Za odpravo insolventnosti V & V predvideva tudi odprodajo dela premoženja. A v Abanki menijo, da so predvidevanja družbe o možnih iztržkih finančnih naložb in nepremičnin napihnjene, cenitve tržne vrednosti finančnih naložb pa so dvomljive kakovosti. Tako naj bi na primer po načrtu V & V zemljišče na Rudniku prodal za 80 milijonov evrov, medtem ko ga je pred časom neuspešno prodajal za 50 milijonov evrov. V Abanki tudi poudarjajo, da so skoraj vsa osnovna sredstva zastavljena in da njihova odprodaja ne bi zadostovala niti za poplačilo ločitvenih upnikov, ki imajo do V & V za skoraj 112 milijonov evrov terjatev, kaj šele za poplačilo navadnih upnikov. Spomnimo, navadnih terjatev, na katere edino učinkuje prisilna poravnava, je za 118 milijonov evrov, pri čemer naj bi jih družba v štirih letih navadnim upnikom poplačala polovico. Sicer pa v Abanki tudi dvomijo, da bi V & V uspelo obnoviti logistično dejavnost, saj je to odvisno od dokapitalizacije. V nasprotnem primeru namreč družba za obnovo logistike, četudi bi v njej brez tovornjakov delovala le kot organizator transporta, ne bo imela ustreznih obratnih sredstev. sebastjan.morozov@dnevnik.si
|
negative
|
3,800
|
Ljubljana - Na Ljubljanski borzi je indeks blue chipov SBI TOP današnje trgovanje končal pri vrednosti 615,95 točke, kar je 11,27 točke oz. 1,86 odstotka več kot v četrtek. Rast so beležile vse delnice indeksa, največ pa so pridobile delnice NKBM, ki so se podražile za več kot štiri odstotke. Borzni posredniki so danes sklenili za 1,77 milijona evrov poslov, najprometnejše pa so bile delnice Krke, s katerimi je bilo sklenjenih za 734.330 evrov prometa. Tečaj delnic Krke je ob tem pridobil 0,81 odstotka in se oblikoval pri 50 evrih. Vlagatelji na Varšavski borzi pa danes še niso povpraševali po delnicah novomeškega farmacevta. Največ so pridobile delnice NKBM, ki so se ob 26.310 evrih prometa podražile za 4,38 odstotka na 3,55 evra. Na Varšavski borzi je bilo z delnicami druge največje slovenske banke danes sklenjenih za 4018 zlotov (961 evrov) poslov, tečaj delnic pa je pridobil 7,61 odstotka in se oblikoval pri 14 zlotih (3,35 evra). Druge najprometnejše so bile delnice Petrola, s katerimi je bilo sklenjenih za 441.810 evrov poslov, tečaj delnic pa je pridobil 3,89 odstotka in trgovanje sklenil pri 197,40 evra. Delnice Gorenja so se ob skromnem prometu podražile za 1,90 odstotka na 5,91 evra, Mercatorjeve delnice pa so ob prav tako skromnem prometu pridobile 1,47 odstotka in se oblikovale pri 135 evrih. Podražile so se tudi delnice Telekoma Slovenije (284.840 evrov, +1,29 odstotka na 69,89 evra) in Zavarovalnice Triglav (12.830 evrov, +0,69 odstotka na 14,50 evra). Največjo rast med preostalimi delnicami prve kotacije so beležile delnice Luke Koper (24.430 evrov, +1,89 odstotka na 10,80 evra). Ob skromnem prometu so se podražile tudi delnice Pozavarovalnice Sava (+1,68 odstotka na 5,99 evra) in Intereurope (+0,36 odstotka na 0,55 evra). Med delnicami standardne kotacije so se ob razmeroma skromnem prometu podražile delnice Pivovarne Laško (+5,56 odstotka na 9,50 evra) in Aerodroma Ljubljane (+1,93 odstotka na 14,25 evra), tečaj ostalih delnic pa je ostal nespremenjen. OBJAVE NEKATERIH BORZNIH DRUŽB Aerodrom Ljubljana je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavil letno poročilo za lansko leto, v katerem je zapisano, da so lani ustvaril 34 milijonov evrov prihodkov, kar je primerljivo z letom 2010. Čisti poslovni izid lanskega leta je bil v višini 5,2 milijona evrov, kar je 23 odstotkov več kot leta 2010. Aerodrom Ljubljana je še sporočil, da je nadzorni svet družbe v sredo potrdil revidirano letno poročilo za leto 2011. Oblikoval je tudi poročilo o preveritvi letnega poročila družbe za leto 2011 in sprejel Izjavo o skladnosti s kodeksom. Družba Maksima Invest je sporočila, da je nadzorni svet družbe v sredo obravnaval revidirano nekonsolidirano letno poročilo za leto 2011 z revizorjevim mnenjem ter letno poročilo tudi potrdil. Čisti dobiček je lani znašal 10,24 milijona evrov, potem ko je leto prej družba ustvarila 2,34 milijona evrov izgube. Triglav Naložbe so sporočile, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev izdala odločbo, v kateri ugotavlja, da je prevzemna ponudba prevzemnika Triglav Naložbe za 33.800 navadnih delnic družbe Avrigo uspešna.
|
positive
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.