nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
6,501
|
Križanič Delo nadzornikov bilo dobro Sindikat bančništva Slovenije je zgrožen nad milijonsko nagrado prvega moža NLB-ja, o kateri so razpravljali tudi v DZ-ju, prav tako pa naj ne bi šlo za osamljen primer. V sindikatu se zdi milijon evrov nagrade Marjanu Kramarju za vodenje največje slovenske banke v preteklih šestih letih težavnih tudi zaradi tega, ker sam ni imel posluha za zvišanje plač zaposlenim. Kot primer so navedli uslužbenko z 20 leti delovne dobe in 800 evri bruto plače, poroča TV Slovenija. Prav tako so v sindikatu ogorčeni, ker jim je Kramar lagal, češ da je le neznatno vpleten v financiranje tajkunov. Opozarjajo tudi, da se podobne nagrade izplačujejo tudi drugje, a konkretnih imen niso dajali. Križanič Delo nadzornikov NLB-ja bilo dobro Prav tako je nad višino Kramarjeve nagrade zgrožena tudi opozicija. Finančni minister France Križanič je na poslansko vprašanje o tem odgovoril, da podpisnik pogodbe, takratni član nadzornega sveta Anton Žunič, ni pričakoval, da bo spremenljivka, ki je glavni kazatelj uspešnosti članov uprave, tako zrasla v zadnjih letih. Prav tako podpisnik ni pričakoval, da si član uprave ne bo izplačeval nagrade in da se bo vsaj na koncu zbralo na samem njegovem odhodu. Križanič tako ni zanikal, da Kramarju pripada milijon, delo vseh nadzornikov pa ocenil kot dobro.
|
negative
|
6,502
|
Barroso EU ne bo sprejel ukrepov zoper Ukrajino Analiza o škodi, ki jo je Geoplin utrpel zaradi spora med Rusijo in Ukrajino, v Sloveniji še poteka, rezultati pa bodo znani čez teden dni, je dejal direktor družbe Alojz Stana. Kot je znano, je bila Slovenija zaradi spora - podobno kot druge evropske države - brez ruskega zemeljskega plina skoraj 14 dni. Rusija je namreč dobavo plina Uniji čez Ukrajino prekinila 7. januarja, plin pa je znova začel dotekati šele 20. januarja. Barroso EU ne bo sprejel ukrepov zoper Ukrajino Negativnih ukrepov zoper Ukrajino sicer ne bo, je v Bruslju pojasnil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, potem ko se je srečal z ukrajinskim predsednikom Viktorjem Juščenkom. Dodal je, da verjame, da Ukrajina ni namerno povzročila teh težav, da pa te kljub temu ostajajo objektivno dejstvo. Juščenko je Barrosu zagotovil, da bo Ukrajina spoštovala sporazum z Rusijo. Konkreten korak v prizadevanjih za to, da plinska kriza ne bi postala reden novoletni dogodek, pa je posebna mednarodna energetska konferenca, ki jo je prvi mož EK-ja napovedal za 23. marec v Bruslju. Namenjena naj bi bila tudi posodobitvi ukrajinskega energetskega sistema.
|
neutral
|
6,503
|
Zavod za čim boljše informiranje in strokovno pomoč V ptujski službi zavoda za zaposlovanje pravijo, da bi se lahko na tem območju brezposelnost letos povečala skoraj za tretjino. Vodja službe Vlasta Stojak navaja, da je bilo na njihovem območju, ki zajema 19 občin v okviru upravnih enot Ptuj in Ormož, ob koncu leta 2008 3.126 brezposelnih oseb oz. desetina manj kot v istem obdobju leta 2007. Lani se je tako na tistem koncu Slovenije zaposlilo 2.449 ljudi, delo jih je izgubilo 1.995, na novo sta se na zavodu prijavili 4.202 osebi, 4.576 pa se jih je odjavilo. Stopnja brezposelnosti je bila novembra lani 7,5-odstotna, kar pomeni, da regija za slovenskim povprečjem zaostaja za približno odstotek. In kako se zavod pripravlja na krizno obdobje? Ukrepi zavoda bodo usmerjeni v takojšnje zagotavljanje informacij, strokovne pomoči in zagotavljanje denarnih nadomestil v čim krajših rokih ne glede na povečano število priliva brezposelnih oseb. Ob tem velja omeniti, da delodajalci kljub krizi še vedno zaposlujejo in da v drugi polovici januarja znova beležimo povečan obseg potreb po delavcih v nekaterih panogah, je dejala Stojakova in dodala, da se tudi razmere na področju odpuščanj delavcev na njihovem območju vsaj začasno umirjajo.
|
neutral
|
6,504
|
Križanič zadovoljen s prodajo obveznic Franci Križanič je prepričan, da bo zdaj, ko so prodali celotno izdajo nove triletne državne obveznice, za gospodarstvo na voljo dovolj kreditov. Slovenija je v sredo prodala celotno izdajo triletne državne obveznice, vredno eno milijardo evrov, njena kuponska obrestna mera je določena pri 4,25 odstotka, dosežena cena pa znaša 99,97 odstotka. To je glede na zdajšnje razmere zelo ugodna obrestna mera, ki potrjuje, da kapitalski trgi zaupajo v moč našega gospodarstva in stabilnost javnih financ, je dejal Križanič. Kot je dejal Križanič, bo Slovenija sredstva od prodaje obveznice namenila za krepitev našega finančnega sistema. Sredstva bodo namenjena za premagovanje posojilnega krča, v katerem se je znašel bančni sektor, je še dejal minister za finance in pojasnil, da bo sproščanje posojilnega krča potekalo tako, da bodo banke zaprosile za državno garancijo ali pa neposredno nastopile na kapitalskem trgu po ceni, ki je bila dosežena pri novi obveznici. Križanič Varčevalni ukrepi so potrebni Križanič je poudaril še, da vlada tega denarja nikakor ne potrebuje za pokrivanje primanjkljaja v državni blagajni. Glede varčevalnih ukrepov, ki jih pripravlja vlada, je Križanič dejal, da so potrebni zato, da se javnofinančni primanjkljaj ne bi zvišal nad tri odstotke bruto domačega proizvoda BDP. Njihova vrednost se bo gibala okoli 0,4 odstotka BDP-ja, vendar natančnih številk še ni, ker jih je še treba uskladiti s socialnimi partnerji ter opozicijo. O ukrepih po posvetu s sindikati in opozicijo Varčevalni ukrepi bodo sestavni del rebalansa, ki ga v teh dneh pripravljajo na finančnem ministrstvu, je dodal premier Borut Pahor. Čeprav je njihov sprejem napovedal že za danes, pa je vlada odločanje prestavila, dokler se ne posvetuje s sindikati in opozicijo v skladu z dogovorom o sodelovanju pri premagovanju finančne in gospodarske krize
|
neutral
|
6,505
|
Najprej mora pripraviti sanacijski program Nadzorni svet begunjskega Skimarja je za novega predsednika uprave podjetja s štiriletnim mandatom imenoval Roberta Ferka. Nadzorni svet je ob tem Ferka zadolžil, da v treh mesecih pripravi sanacijski program, na podlagi katerega bi družbo v tem letu stabilizirali, v prihodnjem letu pa naj bi se po njihovih pričakovanjih pokazali prvi pozitivni rezultati. Ferko, ki je bil nazadnje zaposlen v Delta holdingu, predtem pa je vodil družbo Droga Kolinska, bo posle od dozdajšnjega v. d. predsednika uprave Ivana Štrlekarja prevzel že danes. Najprej sta na vrsti revizija in analiza Novi predsednik uprave je dejal, da bo kaj več o potrebnih korakih in ukrepih za stabilizacijo in razvoj podjetja razkril šele po reviziji in natančni analizi podjetja. Zagotovil je le, da se bo v celoti posvetil podjetju. Če bi mislil, da je sanacija podjetja misija nemogoče, danes ne bi bil v Elanu. Prepričan sem, da se iz tega podjetja da veliko narediti in da bomo tekoče poslovanje v kratkem času postavili na prave tirnice ter bo postalo dobičkonosno, je poudaril Ferko. Nikolić Grehov je precej Predsednik nadzornega sveta podjetja, Stojan Nikolić, meni, da bo imel Ferko kar nekaj dela, da bo popravil vse grehe iz preteklosti, ki jih je po Nikolićevem mnenju precej, saj je le v nekaj tednih v funkciji nadzornika sam videl vrsto nelogičnosti, predvsem glede organizacije in odvisnih podjetij.
|
positive
|
6,506
|
Ameriški BDP v zadnjem četrtletju padel za 3,8 odstotka Težko je verjeti kar eno leto je bilo treba čakati, da je indeks SBI20 mesec končal višje, kot ga je začel. Januarski pribitek znaša dobre štiri odstotke. Končno so bile torej delnice donosnejše kot bančne vloge, toda bili bi skrajno cinični, če bi trdili, da se je na Ljubljansko borzo vrnil optimizem, saj so bili lanski padci tako hudi, da pozitiven januar še ne pomeni nič, zlasti, ker ga je spremljal zelo klavrn promet, ki je tudi do 10-krat nižji kot v zlatih borznih časih. Vlagatelji so lahko zgolj veseli, da po lanski katastrofi trg ne drsi več. Slovenski borzni indeks se je v petek zvišal za 0,17 odstotka, na 3.836 točk. Sodišče prikimalo Mercku S Krkinimi delnicami je bilo tokrat za 0,34 milijona evrov prometa. Njihov enotni tečaj se je znižal za 0,2 odstotka, na 54,3 evra. Podjetje je sporočilo, da njena hčerinska družba Krka-Polska zaradi domnevne kršitve patenta ne sme proizvajati in prodajati zdravilo monkasta. Varšavsko sodišče je namreč ugodilo zahtevi ameriškega velikana Mercka. Telekom se je četrtič zapored podražil in dnevni vrh dosegel pri 127,20 evra. Največja rast je uspela Savi in Gorenju, medtem ko so dober odstotek izgubile delnice Pozavarovalnice Save, Petrola in Aerodroma. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,22 % 54,32 EUR TELEKOM 0,33 % 126,67 SAVA 3,68 % 245,98 NOVA KBM -0,43 % 9,35 MERCATOR -0,69 % 160,33 PIV. LAŠKO 0,50 % 45,83 SAVA RE -1,12 % 12,36 INTEREUROPA 0,00 % 9,30 AERODROM -1,37 % 27,45 ZAV. TRIGLAV -0,06 % 16,30 Dow Jones po treh dneh rasti izgubil 2,7 odstotka Po odlični prvi polovici tedna so se vlagatelji na mednarodnih trgih v četrtek spet streznili, ko so ugotovili, da se težave na trgu dela v ZDA še naprej poglabljajo, nepremičninske krize pa še zdaleč ni konec. Objavljena sta bila namreč podatka, da je v zadnjem tednu število prosilcev za denarno pomoč v času brezposelnosti poraslo na rekordnih 588.000, prodaja hiš pa je decembra padla najbolj od začetka merjenja leta 1963 in je bila 45 odstotkov nižja kot leto prej v istem mesecu. Delniški indeks Dow Jones 8.147 točk se je po treh dneh lepe rasti znižal za 2,7 odstotka, Nasdaq 1.507 za 3,2 odstotka. Banke gor, dol, spet gor ... Taka je žal trenutna realnost. Recesija je namreč tako huda, da je utopično upati na daljše obdobje rasti. V takih razmerah blesti zlato, ki je poraslo nad 920 dolarjev, medtem ko je cena ameriške lahke nafte padla na 41 dolarjev. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 796 točk se je znižal za 1,8 odstotka, potem ko so banke izgubile kar precej tistega, kar so pridobile v odlični sredi. Na negativni strani so bili tudi farmacevti. AstraZeneca je po objavi nižjega dobička v četrtem četrtletju izgubila šest odstotkov. Prav nasprotno se je bankam in farmaciji godilo danes dopoldne. Delnice so namreč precej porasle. V ZDA je recesija zelo huda Na najpomembnejši borzi na svetu v New Yorku je Dow Jones po dobri polovici petkovega trgovanja zdrsnil za 0,7 odstotka in pogledal pod 8.100 točk. Prvi podatek o gospodarski rasti v zadnjem lanskem četrtletju pravi, da je v ZDA bruto domači proizvod padel za 3,8 odstotka. To je največje nazadovanje BDP-ja v zadnjih 26 letih, vseeno pa je podatek boljši od pričakovanj. Analitiki so namreč napovedovali kar 5,6-odstotni padec gospodarske rasti.
|
negative
|
6,507
|
To naj bi bile NLB, NKBM in Abanka V treh večjih slovenskih bankah, NLB-ju, NKBM-u in Abanki, se že zanimajo za državno pomoč, ki jim bo pomagala prebroditi krizo. Minister za finance, Franci Križanič, je v četrtek, dan po izdaji nove državne obveznice, optimistično napovedal, da bodo sredstva od obveznic namenili krepitvi finančnega trga in gospodarstva. Po njegovih besedah se za pomoč države pri premagovanju posojilnega krča zanimajo tri banke. Kot poročajo Finance, v NLB-ju še niso zaprosili za državno pomoč, saj bo o prošnji odločal nov predsednik uprave, Draško Veselinovič. Sicer pa v NLB-ju niso niti zanikali niti potrdili, da jih državna pomoč zanima. NKBM Zanimajo nas vse oblike pomoči V Novi kreditni banki Maribor pa pravijo, da jih zanimajo vse oblike državne pomoči, čeprav za zdaj še imajo sredstva za poslovanje. Dodaten denar bodo začeli iskati po 30. aprilu, ko bodo v banki objavili revidirane finančne izkaze za lansko leto, je za Finance razložila izvršna direktorica za finančne trge Irena Žnidaršič. Do takrat se bodo odločili, za kašno pomoč bodo zaprosili oz. ali bodo zaprosili za kombinacijo več različnih možnosti. Abanka bo najprej poskusila v tujini V Abanki, ki je prek Zavarovalnice Triglav tudi v državni lasti, pravijo, da zaradi dobre strukturne likvidnosti za zdaj še ne nameravajo zaprositi za jamstvo države, a preučujejo več možnosti virov refinanciranja. Končna odločitev, še pravijo, bo odvisna od dostopnosti do posojil v tujini. Finance še pišejo, da v drugih bankah in finančnih institucijah npr. zavarovalnicah zagotavljajo, da za zdaj pomoči ne potrebujejo - tiste banke, ki so hčerinske družbe tujih bank, se namreč lahko zanašajo na pomoč svojih matičnih družb. Takšne so na primer SKB zanjo skrbi Societe Generale, Unicredit, Raiffesen, Hypo Alpe Adria, Sparkasse, Volksbank itd.
|
neutral
|
6,508
|
Srbija uveljavila trgovinski sporazum z EU-jem Srbija je enostransko uveljavila začasni trgovinski sporazum z Evropsko unijo, kar pomeni, da se bodo carine na blago iz EU-ja občutno znižale ali celo ukinile. Prehodni sporazum, ki ga je Srbija podpisala aprila lani, predvideva, da se v šestih letih postopno vzpostavi svobodna trgovina pri industrijskih in kmetijskih izdelkih. Carine na uvožene avtomobile prepolovljene Učinki uveljavitve sporazuma z vsemi 27 članicami Unije so že vidni, saj se je carina na uvožene avtomobile znižala za polovico - z dozdajšnjih 20 odstotkov na deset. Pri drugih proizvodih bodo carine odpravljene postopno - za večino uvoženih izdelkov bodo do konca leta padle za od pet do 20 odstotkov, za surovine pa kar za 70 odstotkov, poroča dopisnica RTV Slovenije iz Beograda Marta Razboršek. Ker pa odprava carin spremlja proračunski primanjkljaj, je vlada hkrati povečala trošarine. Tako so se podražili gorivo, cigarete, pivo in kava. Velikih pocenitev kljub temu ne bo Srbski ekonomisti niso prepričani, da bo vladni ukrep, z izjemo cenejših avtomobilov, res pomenil občutno znižanje cen, saj uvozniki vedno najdejo razloge, da teh ne spreminjajo ali jih celo povečajo. Nekateri pa tudi opozarjajo, da ukrep ni dober za Srbijo, saj za zdaj ne velja za njene izdelke v državah Evropske unije. Med slovenskim predsedovanjem v prvi polovici lanskega leta je Evropska unija s Srbijo podpisala tako pridružitveni kot začasni trgovinski sporazum, vendar ju še ni uveljavila, ker Nizozemska pred tem zahteva izročitev haaškega obtoženca Ratka Mladića sodišču.
|
neutral
|
6,509
|
Izprazniti je želel blagajno in avtomate Družba Terme Maribor je konec tedna s sodnim izvršiteljem želela priti do denarja, ki jim ga po odločitvi sodišča dolguje Casino Maribor. Ta Termam Maribor denar dolguje iz obdobja razdruževanja nekdanjega skupnega podjetja TGP Pohorje. V Termah Maribor so pojasnili, da so se glede na splošno znane javno objavljene informacije o nezavidljivem poslovnem in finančnem stanju Casinoja Maribor odločili za ukrepanje v smislu pravne zaščite svojih interesov. Kot so dodali, imajo pravnomočno sodbo, na podlagi katere so vložili zahtevek o izvršbi, sodni izvršitelj pa je v petek zvečer opravil rubež v Casinoju Maribor. Izprazniti so želeli blagajno in avtomate Sodišče je namreč dovolilo izvršbo s sredstvi in na predmete izvršbe, med katerimi je bil predviden tudi rubež premičnih stvari dolžnika in njegovih denarnih sredstev. Sodni izvršitelj in predstavniki Term Maribor so igralnico obiskali v noči na soboto in želeli izprazniti igralniško blagajno in avtomate, od delavcev kazinoja pa so zahtevali, da gostom ne izplačajo dobitkov, pač pa jim izpišejo zadolžnice. Vse skupaj naj bi se umirilo šele, ko je delavcem uspelo priklicati članico uprave Saško Ajdnik. Zgodba sega v leto 1997 Terme Maribor in Casino Maribor sta se leta 1997 razdružila zaradi zahtev zakona o lastninskem preoblikovanju pravnih oseb z družbenim kapitalom, ki prirejajo posebne igre na srečo. Ob razdružitvi dejavnosti sta obe na novo nastali družbi sklenili dogovor o prevzemu medsebojnih obveznosti, edini pravni naslednik nekdanjega TGP Pohorje pa je postal Casino Maribor. Slednjemu je zato davčni urad po uspešnem skupnem nastopu obeh družb v upravnem sporu vrnil ves preplačani davek, Terme Maribor pa so bile prepričane, da denar pripada njim, kar je potrdilo tudi mariborsko sodišče.
|
negative
|
6,510
|
Podjetje naj bi dobilo večje naročilo Ormoška Carrera Optyl naj bi nedavno prejela večje naročilo, zato bo obvestilo o prekinitvi delovnega razmerja za zdaj namesto 303 prejelo 130 delavcev. O usodi preostalih delavcev bo tako odločeno marca. Če se bodo naročila tudi v naslednjem obdobju večala, se lahko zgodi, da bodo ti ljudje lahko na svojih delovnih mestih tudi ostali, je za STA povedal sekretar sindikata SKEI za Podravje Branko Medik. Tako bo preostalih 173 delavcev, ki so prav tako pričakovali obvestilo o prekinitvi delovnega razmerja, za zdaj ostalo v podjetju. Spisek odpuščenih je sicer nastal v skladu z merili, za katere so se dogovorili sindikati in vodstvo družbe. 130 odpuščenih delavcev bo v skladu z odpovednim rokom delalo do 1. marca ali pa bodo na čakanju prejemali 100-odstotno plačilo. Kot je znano, se je italijanski lastnik Carrere Optyl, ki je zaposlovalo 1.400 ljudi, odločil za bistveno zmanjšanje števila zaposlenih. Konec leta je tako brez dela ostalo 120 delavcev, ki jim niso podaljšali pogodbe za določen čas, nato pa je lastnik sklenil odpustiti še 303 delavce s pogodbami za nedoločen čas. Največje ormoško podjetje sicer izdeluje okvirje za očala za italijansko družbo Safilo. Ta naj bi sredstva za financiranje pravic 1,2 milijona evrov, ki jih v skladu z zakonodajo imajo presežni delavci, že zagotovila.
|
neutral
|
6,511
|
Dow Jones padel pod 8.000 točk Ljubljanska borza je torkovo trgovanje sklenila z enoodstotno izgubo, vendar ostaja ena redkih borz sveta, ki je višje kot na začetku leta. Letošnji pribitek zdaj znaša točno tri odstotke. Krkine delnice so se ob 0,45 milijona evrih prometa pocenile za 1,4 odstotka in dan končale še nižje, pri 53,15 evra. Večje izgube so utrpele delnice Petrola, ki so ob končno višjem prometu a še vedno nizkem 87 tisoč evrov izgubile 2,9 odstotka. Cena je zdrsnila do 260 evrov. Telekom je izgubil odstotek, Gorenje odstotek in pol. Intereuropa je zaradi špekulacij o prevzemu dan začela spodbudno, nato pa padla na 9,5 evra. Vidno se je popravil le enotni tečaj Luke. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -1,40 % 53,53 EUR PETROL -2,94 % 262,03 LUKA KOPER 2,12 % 24,51 NOVA KBM -0,64 % 9,31 TELEKOM -0,76 % 124,55 AERODROM -1,27 % 26,36 ZAV. TRIGLAV -0,50 % 16,00 GORENJE -1,46 % 11,45 Indeks Dow Jones pod 8.000 točkami Dow Jones je v ponedeljek pristal na najnižji letošnji točki. Izgubil je 0,8 odstotka in je vreden 7.936 točk. Na pesimistično trgovanje so vplivale nejasnosti glede načrtov Obamove administracije o rešitvi bank in seveda vedno sveže skrbi, kako se gospodarska kriza poglablja. Drugačno razpoloženje je bilo na borzi Nasdaq, kjer trgujejo zlasti s tehnološkimi delnicami. Ker naj bi bil ta sektor med prvimi, ki bo čutil pozitivni vpliv državnih stimulacijskih ukrepov, so številna velika podjetja lepo pridobivala. Microsoft se je podražil za 4,3 odstotka, Intel celo za 5,7. Banke spet najšibkejši člen Energetske in bančne delnice so v ponedeljek globoko v minus potisnile vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 777 točk, ki je padel za 2,4 odstotka. Britanska banka Barclays je izgubila 10 odstotkov, francoska BNP Paribas le malo manj. Na Japonskem je bila danes v ospredju novica, da bo domača centralna banka odkupila do 11 milijard dolarjev slabih terjatev japonskih bank. Indeks Nikkei 7.825 točk je bil med trgovanjem tudi za tri odstotke nad gladino, a je dan vseeno končal z minusom.
|
negative
|
6,512
|
Kdo gre v drugi krog, še ni znano Srbska Delta Holding je oddala nezavezujočo ponudbo za 48-odstotni delež v Mercatorju. Zanj naj bi se zanimalo med 10 in 15 ponudnikov. Delta je že novembra lani sporočila, da načrtuje nadaljnjo širitev poslovanja na območju jugovzhodne Evrope, z Mercatorjem pa bi jim uspelo ustvariti družbo s pomembnim tržnim deležem tudi v celotni Evropi. Prva faza ponudb se je sicer iztekla v ponedeljek. Družbe Infond Holding, sicer največja lastnica Pivovarne Laško, ter Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska so 6. decembra objavile poziv za javno zbiranje pisnih ponudb za nakup skupno 1.820.141 delnic Mercatorja. Infond Holding ima v lasti okoli 25-odstotni delež Mercatorja, preostale družbe iz skupine pa 23,33 odstotka. Postopek prodaje naj bi glede na razpis potekal v treh fazah. V drugi fazi oddaja zavezujočih ponudb V drugi fazi bodo lahko sodelovali le tisti ponudniki, ki bodo posredovali najzanimivejše ponudbe in jih bodo prodajalci ocenili kot primerne. Izbranim ponudnikom bo omogočen skrbni pregled poslovanja Mercatorja, na podlagi tega pa prodajalci pričakujejo prejem zavezujočih ponudb. Rok za oddajo zavezujočih ponudb naj bi bil znan v začetku druge faze. Kot so takrat objavili v pozivu, bo morala zavezujoča ponudba vsebovati število delnic, ki bi bile predmet nakupa, ceno na delnico, načine in rok plačila ter druge pogoje. Kako dolgo bo druga faza trajala, naj bi bilo odvisno od števila izbranih ponudnikov, ki bodo povabljeni za pristop v podatkovne sobe. Tretja faza bi se začela z odpiranjem zavezujočih ponudb, v njej pa naj bi se pogajali za oblikovanje kupo-prodajnih pogodb in določitev končne cene z enim ali več kupci. Delta bo gradila tudi nakupovalni center v Stožicah Družba Delta Holding v lasti enega izmed najbogatejših Srbov Miroslava Miškovića bo sicer v Sloveniji gradila tudi nakupovalni center v prihajajočem šprotnem parku v Stožicah med novo športno dvorano in stadionom. Center naj bi se 30. junija 2010 raztezal na 200.000 kvadratnih metrih z 250 trgovinami v vrednosti 242,5 milijona evrov.
|
positive
|
6,513
|
Takšne nagrade kot Kramar ne morem prejeti Moja prva naloga je povrnitev ugleda Kapitalski družbi, je v MMC-jevi spletni klepetalnici dejal začasni predsednik uprave Kada Borut Jamnik. Jamnik namreč meni, da je Kad v preteklosti izgubil mnogo ugleda med zavarovanci, udeleženci na finančnem trgu in drugimi deležniki. Na vprašanje uporabnika, katere reference ga odlikujejo, da bo lahko popravil stanje, v katerem se je znašla Kapitalska družba, je med drugim navedel delo v agenciji za privatizacijo, agenciji za trg vrednostnih papirjev, funkcijo direktorja oddelka analize Kada, članstvo v upravi Kada, predsedovanje upravi Kada, članstvo v upravah HIT-a in Probanke upravljanje. Popoldne bomo prispevku priložili tudi avdiointervju z Borutom Jamnikom. KAS dobrodošla sprememba Razprava o Kadu ni mogla mimo razprave o funkciji članov nadzornih svetov, saj način njihovega imenovanja in njihovo delo v javnosti pogosto krešeta iskre. Jamnik je bil tako pobaran, kaj meni o ustanovitvi Kadrovsko-akreditacijskega sveta. Vsekakor je bila potrebna sprememba pri dosedanjih praksah upravljanja podjetij v Sloveniji. In vsaka sprememba na bolje je dobrodošla. Če drugega ne, se zdaj bistveno več govori o pomenu upravljanja za učinkovitost gospodarstva, je odgovoril. Celoten klepet, v okviru katerega je Borut Jamnik med drugim spregovoril tudi o Istrabenzu in Luki Koper, si lahko preberete tukaj. MMC-jev gost, ki je tudi predsednik Združenja članov nadzornih svetov, sicer meni, da je za nadzornika bistvena osebna integriteta, nepogrešljive pa so tudi izkušnje pri vodenju podobnih institucij, ki jih pozneje nadzira. Asimetrija informacij med nadzornikom in upravo je tako velika, da je minula izkušnja pri poslovodenju bistvena pri sprejemanju ocen o upravi in njeni uspešnosti, je prepričan. Takšne nagrade kot Kramar ne morem prejeti In kaj meni o nagradah nadzornikov? Nadzornik naj bo nagrajevan primerno. Primerno okolju poslovanja podjetja, ki ga nadzira, in velikosti in zahtevnosti poslovanja tega podjetja. V tem kontekstu se mu zdi glede na razmere na bančnem trgu nagrada zdaj že nekdanjega predsednika uprave NLB-ja Marjana Kramarja, ki znaša milijon evrov, neprimerna. V moji pogodbi ni predpisane nagrade, ki bi odstopala od priporočila vlade iz januarja, kar pomeni, da take nagrade nikakor ne morem prejeti, dodaja. Jamnik je spregovoril tudi o svojem odnosu do delnega lastništva države primer Gorenja, Krke, Triglava .... Dejal je, da država v podjetjih, ki poslujejo na konkurenčnih trgih, dolgoročno nima kaj početi. Primernost trenutka prodaje je pač posledica naložbenih politik in taktičnih odločitev upravljavca in pa, seveda, posebnosti obdobja tranzicije in privatizacije v preteklosti. Je pa smiselno ohranjati pomembne deleže v podjetjih z monopolom na trgu. Težave pri hitrem ukrepanju zoper krizo pri vseh oblasteh O stanju na gospodarskem in finančnem področju, ki ga je povzročila kriza, je poudaril, da je bistveno hitro ukrepanje. Zatrdil je, da se pri tem v vseh državah - ne le v Sloveniji - pojavlja zamik od odločitve do realizacije. Ko je bil povprašan o slovenskemu bančnemu sistemu, pa je odgovoril, da je dajanje bančnih posojil stvar konkretne in racionalne presoje, vezane na učinek naložbe. Kako glede na funkcijo, ki jo opravljate, spremljate napovedi o staranju prebivalstva? Bo Kad zadosten, da bo zapolnil pokojninsko vrzel? se je glasilo vprašanje uporabnika boribora. Gost klepetalnice je pojasnil, da Kad na dolgi rok ne more zagotavljati sredstev za pokrivanje razlike med prilivi in odlivi v solidarnostnem pay-as-you-go pokojninskem sistemu . Zato so po njegovem na tem področju nujne spremembe. Marjetka Nared marjetka.nared@rtvslo.si
|
positive
|
6,514
|
Škodljiv ukrep za pivovarsko industrijo Pivovarna Laško nasprotuje napovedanemu 30-odstotnemu dvigu trošarin za pivo, saj naj bi šlo za nepravičen, selektiven in škodljiv ukrep za pivovarsko industrijo. Tako ravnanje med svetovno gospodarsko krizo nedopustno in nerazumljivo obremenjuje gospodarske subjekte, menijo Laščani, ki so finančnemu ministru Francu Križaniču že poslali protestno pismo. Laško Po trošarinah smo peti v EU-ju V Pivovarni Laško so izjave finančnega ministrstva, da se dvig trošarin pri porabi piva ne bo poznal, označili za neresne in nestrokovne. Zanikali so tudi trditev, da Slovenija po višini trošarin za pivo ne dosega povprečja EU-ja, saj naj bi med članicami zasedali peto mesto. Trošarina za pivo s 4,9-odstotno stopnjo alkohola v Sloveniji znaša 33,61 evra za hektoliter, v državah EU-ja, ki v primerjavi s Slovenijo po višini trošarine manj bremenijo vina, pa v povprečju 16,10 evra za hektoliter. Tako so v Laškem prepričani, da bi slovenski pivovarji zaradi 30-odstotnega dviga trošarin na 43,69 evra za hektoliter le še bolj odstopali od drugih držav v EU-ju. To bi pomenilo, da bi v Sloveniji plačevali petkrat višjo trošarino na pivo kot v Nemčiji, skoraj 3,5-krat višjo kot v Franciji, dvakrat višjo kot v Avstriji in na Madžarskem in 1,5-krat višjo kot v Italiji, so izračunali v Laškem. Nenadno zvišanje trošarin bi po mnenju Pivovarne Laško tako še dodatno prizadelo konkurenčnost pivovarske panoge. Vlada Trošarine niso bile višje od leta 2002 Trošarine naj bi se dvignile za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol, vlada pa jih je nazadnje zvišala januarja leta 2002. V obrazložitvi predloga sklepa je vlada zapisala, da je inflacija v obdobju med januarjem 2002 zadnji dvig trošarin na alkohol in januarjem 2009 znašala 31,1 odstotka, zato ob izpolnjevanju pogojev iz 66. člena zakona predlagamo povečanje zneskov trošarine sorazmerno inflaciji, tako da trošarina znaša za pivo 9,00 evrov, za vmesne pijače 82,00 evrov in za etilni alkohol 911,00 evrov. Po vladnih izračunih naj bi imela predlagana sprememba dodaten finančni učinek za proračun v višini 20 milijonov evrov na letni ravni oziroma 1,67 milijona evrov na mesečni ravni. Zvišanje trošarin in posledično drobnoprodajnih cen alkohola bo vzrok za 0,16-odstotno inflacijo, so še zapisali na vladi.
|
negative
|
6,515
|
Znižujejo se tudi cene stanovanj in hiš Nepremičninski trg čakajo težki časi, saj se število opravljenih transakcij zmanjšuje že od začetka lanskega leta. V zadnjem četrtletju leta 2007 je bilo opravljenih 1.689 transakcij stanovanj to je prodaj in nakupov, v prvem četrtletju lanskega leta 1.676, potem pa je začelo število transakcij močno upadati. V drugem lanskem četrtletju je bilo transakcij le še 1.248, v tretjem 1.115, v četrtem pa samo 837, kaže poročilo Geodetske uprave za zadnje četrtletje lani. V Ljubljani je tako število transakcij s 423 v prvem lanskem četrtletju do konca leta padlo na 226, v Mariboru s 268 v zadnjem četrtletju 2007 na 58, na Gorenjskem s 192 v zadnjem četrtletju 2007 na 73, na Obali pa s 104 ob koncu leta 2007 na 48 ob koncu lanskega leta. Cene za kvadratni meter nekoliko upadle Povprečne cene za kvadratni meter so nekje na ravni cen ob koncu leta 2007 in na začetku lanskega leta, potem ko so se lani cene stanovanj dvignile. Povprečna cena kvadratnega metra za celotno Slovenijo je konec lanskega leta znašal 1.826 evrov največ v zadnjih dveh letih pa 1.939 evrov. V Ljubljani je tako v zadnjem četrtletju lanskega leta cena znašala 2.680 evrov za kvadratni meter, na Gorenjskem 1.828 evrov, na Obali 2.919, v Mariboru pa 1.344 evrov. Celotno poročilo Geodetske uprave si lahko ogledate tukaj. Povprečna cena kvadratnega metra je v zadnjem četrtletju lanskega leta v primerjavi s 3. četrtletjem padla za dva odstotka, v primerjavi z enim letom prej pa narasla za pet odstotkov. V Ljubljani se je v zadnjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej cena kvadratnega metra povprečno znižala za dva odstotka Maribor 1 odstotek, v primerjavi z letom prej pa je narasla za dva odstotka Maribor 1 odstotek. Manj tudi prodaj stanovanjskih hiš Precej se je zmanjšalo tudi število transakcij eno- in dvostanovanjskih hiš. Največ transakcij so zaznali v zadnjem četrtletju leta 2007, 685, konec lanskega leta pa le še 166 na območju celotne Slovenije. V Ljubljani je tako lastnika v zadnjem četrtletju lani zamenjalo le devet hiš največ, 70, v zadnjem četrtletju 2007, prav toliko transakcij je bilo v zadnjem četrtletju lani opravljenih na Gorenjskem, ena več na Obali, ena manj pa v Mariboru. Po številu transakcij je izstopalo območje Slovenskih Goric, Haloz in Kozjanskega, kjer je bilo opravljenih 29 transakcij v prvem četrtletju lanskega leta pa največ - 73. Če primerjamo število transakcij leta 2007 in 2008, ugotovimo, da je bilo lani opravljenih 46 odstotkov manj transakcij stanovanj s 10.240 na 5.528 in kar 66 odstotkov manj transakcij eno- in dvostanovanjskih hiš s 4.680 na 1.611. Ana Mušič
|
negative
|
6,516
|
Delavce spodbujajo k sporazumnim prekinitvam Gorenje bo do konca leta v Sloveniji ukinilo predvidoma od 400 do 500 delovnih mest, v Srbiji pa odpuščanja delavcev ne načrtujejo. Vodilni v velenjski družbi bele tehnike zagotavljajo, da bodo doma nadaljevali mehke metode zmanjševanja števila zaposlenih. V Gorenju je trenutno zaposlenih 5.187 ljudi , kar je 295 manj kot v enakem obdobju lani. V zadnjem letu smo število zaposlenih zmanjševali z mehkimi metodami, naravno fluktuacijo, upokojevanjem in s sporazumnim prenehanjem delovnega razmerja, na enak način pa bomo zmanjševali število zaposlenih tudi vnaprej, pojasnjujejo. V Srbiji je Gorenje v dobri kondiciji Direktor Gorenja Srbija Marko Mrzel je medtem v pogovoru za srbski časopis Blic poudaril, da Gorenje v Srbiji ne načrtuje odpuščanja delavcev. Medtem ko Gorenje delavce v Sloveniji spodbuja k sporazumni prekinitvi delovnega razmerja z odpravnino 6.000 evrov, se po besedah Mrzela v Srbiji to ne bo zgodilo. Gorenje Beograd je v dobri kondiciji, saj so kljub svetovni finančni in gospodarski krizi januarja letos v primerjavi z januarjem 2008 prodali za tri odstotke več izdelkov. Trenutno tako razpisujejo celo nova delovna mesta, saj podjetje načrtuje nadaljnjo rast. Proizvodnja v Sloveniji in na Češkem je dosegla maksimum, medtem ko lahko proizvodnjo v Srbiji še razširimo in z minimalnimi naložbami dosežemo proizvodnjo milijon izdelkov letno, pravi Mrzel.
|
negative
|
6,517
|
Obupen gospodarski položaj borzam ne pusti dihati Težave Gorenja in napoved odpuščanja so svoj svoj pečat pustile tudi na Ljubljanski borzi, kjer so delnice velenjskega podjetja padle na 10 evrov. Ob najvišjem prometu v zadnjih treh mesecih 200 tisoč evrov je tako cena delnic velenjskega podjetja strmoglavila še za 7,5 odstotka in dosegla najnižjo vrednost v zadnjih osmih letih. Le malo bolje so jo v torek odnesli Petrol, Intereuropa in Nova KBM, katere nov zgodovinski minimum znaša devet evrov. Z Mercatorjem celo nobenega posla S Krko se je promet dan po najnižji likvidnosti v zadnjih treh letih zvišal na 0,60 milijona evrov, njen enotni tečaj pa je zdrsnil za 2,3 odstotka, na 56,5 evra. S Krko je bil zadnji posel sklenjen pri 56,20 evra. Slovenski borzni indeks 3.838 točk se je znižal za 1,3 odstotka in je zdaj še slabe štiri odstotke višje kot na začetku leta. Ironično rečeno so s torkovim trgovanjem lahko zadovoljni le lastniki Mercatorja, saj s temi delnicami ni bil sklenjen niti en posel, kar je res žalostno dejstvo za papir iz prve kotacije. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -2,33 % 56,53 EUR GORENJE -3,15 % 10,47 TELEKOM -1,32 % 126,01 NOVA KBM -2,06 % 9,03 PETROL -2,20 % 267,34 SAVA -0,40 % 235,62 LUKA KOPER -0,83 % 24,01 PIV. LAŠKO 0,20 % 49,90 ABANKA 2,90 % 53,51 ISTRABENZ -2,13 % 22,50 Bančne delnice tonejo in tonejo Tudi nad globalnimi delniškimi trgi so spet zelo črni oblaki, potem ko se je v prvih dneh leta 2009 za hip malce razjasnilo. V ponedeljek je Evropa ob precejšnji pocenitvi bančnih delnic Lloyds je izgubil še osem odstotkov padla za odstotek in pol in negativno začela tudi torek. Seveda spet v režiji bančnih delnic, tokrat tudi zaradi slabih razmer v vzhodnoevropskih gospodarstvih, kar bo še dodatno prizadelo številne zahodne banke. Avstrijska Erste Bank se je pocenila še za deset odstotkov in padla na 7,55 evra, tako da bo od rekorda kmalu oddaljena 90 odstotkov. Zlato rekordno visoko v evrih Gospodarske novice enostavno odganjajo kupce. Japonski BDP je v zadnjem lanskem četrtletju padel za 3,3 največ po naftni krizi leta 1974, nemški za 2,1 odstotka. Prav nobenih znamenj ni, da bi številni ukrepi vlad in centralnih bank učinkovali. V torek je tokijski Nikkei 7.645 točk pristal najnižje po 28. oktobru. Dolar se je okrepil. Za en evro je treba plačati 1,26 dolarja. Zlato vztraja nad 960 dolarji, kar je rekordno visoko, če to preračunamo v evre. V New Yorku bodo borzniki po podaljšanem koncu tedna spet za terminali. V ospredju bo avtomobilska industrija in velika bolnika General Motors in Chrysler.
|
negative
|
6,518
|
Na Goriškem kljub vsemu optimistični Tudi na severnem Primorskem, kjer so imeli v zadnjih letih eno najnižjih stopenj brezposelnosti, se število oseb brez zaposlitve skokovito povečuje. Konec januarja je bilo v evidenci območne službe Nova Gorica brezposelnih 2.641 oseb oz. 14,4 odstotka več kot januarja lani. Od začetka decembra do 6. februarja se je v evidenco brezposelnih prijavilo več kot 1.000 oseb, je pojasnila direktorica novogoriške območne enote republiškega zavoda za zaposlovanje Erna Kufersin Rehberger. Manjše tudi število objavljenih prostih delovnih mest Na novogoriškem zavodu za zaposlovanje opažajo, da se je število objavljenih prostih delovnih mest v zadnjih treh mesecih zmanjšalo. Lani so delodajalci objavili 9.633 prostih delovnih mest, kar je 0,8 odstotka več kot v letu 2007. Januarja letos so delodajalci objavili 654 prostih delovnih mest, kar je petino manj kot v lanskem januarju, je podatke predstavila Kufersin Rehbergerjeva. Po njenih besedah so z območja Vipavske doline, Goriške in gornjega Posočja za državno subvencijo ob skrajšnem delovnem tednu zaprosila štiri podjetja s skupno 2.700 zaposlenimi. Vseeno večina delodajalcev na tem območju za letos napoveduje zmanjševanje števila brezposlenih. Na Goriškem kljub vsemu optimistični Na severnem Primorskem obstajajo optimistični in menijo, da trg dela pri njih kljub vsemu še deluje. Januarja se je namreč iz evidence brezposlenih odjavilo 175 oseb, pri čemer se jih je 110 zaposlilo ali samozaposlilo, 14 pa se jih je vključilo v javna dela. Poleg tega je za ta konec Slovenije značilno tudi zaposlovanje Slovencev v Italiji.
|
negative
|
6,519
|
Največkrat kupijo unčo zlata Od začetka svetovne krize se je povpraševanje po zlatu in srebru močno povečalo, Slovenci naj bi namreč imeli v lasti več zlata, kot ga ima Banka Slovenije. Banka Slovenije poseduje približno 3,2 tone zlata. To količino pa naj bi po podatkih družbe Umicore v zadnjih 18 mesecih že presegli slovenski investitorji. V lanskem letu so se domači investitorji najpogosteje odločali za nakup ene unče zlata 31,1035 grama, ki je predstavljala več kot 40 odstotkov vseh prodanih palic. Druga najpogostejša oblika nakupa zlata pa je bila 250-gramska palica. Podatki družbe Umicore kažejo, da so se lani v Evropi investitorji najpogosteje odločali za nakup 250 gramov zlata. Predvsem v drugi polovici leta so opazili precejšnje povečanje selitve kapitala v plemenite kovine. Pri nakupu srebra so se Slovenci lani največkrat odločili za 1000-gramsko palico. Teh je bilo več kot pol med vsemi prodanimi palicami. Zelo priljubljena je bila tudi ena unča srebra, ki je predstavljala skoraj 20 odstotkov vseh prodanih palic. V Umicoru pravijo, da se evropski investitorji najpogosteje odločajo za nakup 5.000- in 1.000-gramskih srebrnih palic. Manjše so namreč predvsem zaradi višjih stroškov proizvodnje manj zanimive za naložbo.
|
neutral
|
6,520
|
Kalvarija finančnega sektorja Slovenski borzni indeks je dosegel najnižjo vrednost v zadnjem mesecu, spet pa so ga najbolj obremenile Gorenjeve delnice, ki so cenejše za 2,5 odstotka. Cena Gorenja je prvič po letu 2001 padla pod deset evrov Gorenje je edino podjetje, ki sproti obvešča javnost o resnosti krize. Bojim se, da bo šel trg še nižje, ko bodo objavljeni rezultati poslovanja v prvih treh letošnjih mesecih, saj utegnejo biti bilance slabše od pričakovanj, je za MMC povedal borzni posrednik pri GBD-ju Jani Javornik. Vrednost Mercatorja in Telekoma je nižja za skoraj odstotek, medtem ko je Krka, s katero je promet spet presegel milijon evrov, cenejša za 0,2 odstotka. Pri GBD-ju priporočajo Krko Na koncu so se posli s Krko sklepali pri dnevnem minimumu 55,8 evra. Na trgu vlada strah in apatija, dolgoročnih vlagateljev ni, čeprav so nekatere delnice na privlačnih ravneh. Večino prometa naredijo špekulantje, nekateri pa tudi prestrukturirajo portfelj. V naši hiši priporočamo nakup Krke, ki je tudi v primerjavi s preostalimi farmacevtskimi podjetji ugodno ovrednotena, še razkriva Javornik. V ozadju so se v prvi kotaciji podražile le delnice Petrola in Intereurope, Petrola za dobra dva odstotka. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,21 % 56,41 EUR GORENJE -2,48 % 10,21 MERCATOR -0,89 % 166,40 TELEKOM -0,89 % 124,89 AERODROM -0,26 % 26,93 NOVA KBM -0,66 % 8,97 PETROL 2,13 % 273,04 Kalvarija finančnega sektorja Ameriški delniški trg je padel najnižje po novembrskem večletnem dnu. Nič ne pomaga račun, vreden skoraj 800 milijard dolarjev, ki ga je za pomoč gospodarstvu podpisal Barack Obama, vlagatelji trenutno enostavno nimajo upanja, da bi bil gospodarski položaj kmalu boljši. Indeks Dow Jones 7.552 točk se je v torek znižal za 3,8 odstotka, največjo agonijo pa še naprej preživljajo bančne delnice. Indeks ameriških finančnih delnic je tako dosegel 14-letni minimum, podobno usodo pa doživljajo tudi evropske banke, zlasti tiste, ki so izpostavljene Vzhodni Evropi. Tokio najnižje po oktobru Seveda na razpoloženje slabo vplivajo tudi težave avtomobilskih velikanov General Motorsa in Chryslerja, ki brez sveže državne pomoči ne bosta preživela. Dow Jones je zdaj 14 odstotkov nižje kot na začetku leta, tehnološki Nasdaq pa slabih sedem odstotkov. Tokijski Nikkei 7.534 točk je v sredo izgubil še odstotek in pol in je na najnižji točki po 27. oktobru. To seveda ni presenetljivo, saj je japonski BDP v zadnjem lanskem četrtletju padel kar za 12,7 odstotka na letni ravni. Ta teden je svoje dodal še domači finančni minister, ki je odstopil, potem ko je bil obtožen, da je bil na srečanju držav G7 pijan.
|
negative
|
6,521
|
Vlada potrdila višje trošarine za alkoholne pijače Vlada je sprejela drugi niz ukrepov za blažitev posledic krize, v okviru tega pa sprejela tudi 30 varčevalnih ukrepov za državno upravo in javni sektor. Glavni namen drugega dela ukrepov je sprostiti posojilne aktivnosti. Posojilni krč se ne bo sprostil sam od sebe, če se ne bo, pa bodo podjetja začela izgubljati sapo, je delaj minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Dodal je, da ne ve, ali je ta sveženj tudi zadnji. Vlada se trudi zmanjšati primanjkljaj Vlada je tako predlagala dve jamstveni shemi, da bi se zmanjšala negotovost med finančnimi ustanovami in gospodarskimi subjekti ter da bi se izboljšal denarni tok. Prva je jamstvena shema bankam za splošno kreditiranje podjetij, če ta ne bi zaživela, pa je vlada predlagala individualna poroštva države za zadolževanje podjetij. Podpora različnim strateškim projektom Poleg tega se bo dokapitalizirala Slovenska izvozna in razvojna banka SID banka, o čemer pa bo DZ odločal šele v začetku marca. Vlada je pripravila še ukrepe za zagotavljanje in povečanje obratnega kapitala tistih industrijskih in gospodarskih sektorjev, ki so zaradi krize ogroženi bolj, kot če krize ne bi bilo. Ti ukrepi so podpora strateškim projektom s področja čiste in ekološko napredne industrije v višini 100 milijonov evrov, financiranje potrebnega obratnega kapitala podjetij v težavah do 500.000 evrov ter skrajšanje plačilnih rokov, ki so vezani na davek na dodano vrednost. S področja trga dela, vseživljenjskega učenja in socialne varnosti je vlada pripravila ukrepe v višini 40 milijonov evrov, Gaspari pa je izpostavil še ukrepe s področja infrastrukture ter energije in okolja, med katerimi bo za energetsko sanacijo objektov v javni lasti namenjenih okoli 20 milijonov evrov. Slovenija si bo poleg tega prizadevala tudi za krepitev koriščenja evropskih sredstev, tudi z izmenjavo pravic porabe med posameznimi resorji. Vlada potrdila višje trošarine za alkoholne pijače Vlada je na seji sprejela tudi uredbo o določitvi trošarin za pivo, vmesne pijače in etilni alkohol. Zadnja sprememba zneskov trošarine za alkohol in alkoholne pijače je bila uveljavljena 1. januarja 2002. Od takrat se trošarina za pivo plačuje v višini 6,86 evra za en odstotek prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter piva, za etilni alkohol pa 694,79 evra za 100 odstotkov prostorninske vsebnosti alkohola na en hektoliter etilnega alkohola. Za vmesne pijače se plačuje 62,59 evra za en hektoliter. Po novem bodo trošarine znašale devet evrov za pivo, 82 evrov za vmesne pijače in 911 evrov za etilni alkohol. Z dvigom trošarin na alkohol naj bi se v proračunsko blagajno po besedah ministra za finance Franceta Križaniča nateklo dodatnih 20 milijonov evrov, z dvigom trošarin na tobačne izdelke pa nekaj več kot 10 milijonov evrov. Podjetniki še ne morejo do posojil Člani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so zbornico opozorili, da prvi vladni ukrepi niso dali željenih rezultatov. Čeprav banke imajo presežke denarja, je položaj na trgu posojil zelo slab, banke obrestnih mer ne znižujejo, ampak povečujejo pribitke. Člani zbornice opozarjajo, da banke kljub dvojnim zavarovanjem posojila, teh ne dajejo, banke pa postavljajo tudi dodatne pogoje za sklenitev posojila. V zbornici zato upajo, da bo nova jamstvena shema pripeljala do dejanskega financiranja poslovanja. Pozdravili so poroštva v višini 500 milijonov evrov za individualno poroštvo, kot pozitivne pa ocenjujejo tudi nekatere druge ukrepe, kot je skrajšanje rokov za izplačilo DDV-ja. Kljub vsemu pa v zbornici opozarjajo, da bi bilo treba razmisliti tudi o drugih ukrepih, predvsem na davčnem področju, to je olajšava za zaposlovanje brezposlenih, povečanje amortizacijskih stopenj, olajšava na investicijsko rezervo.
|
neutral
|
6,522
|
Prodaja je posledica zunajsodne poravnave Slovenske železnice so z družbo Finander sklenile zunajsodno poravnavo in bodo 28,5-odstotni delež v Termah Olimia prodale po ceni 36,99 evra za delnico. Kot so pojasnili na železnicah, so se z zunajsodno poravnavo s Finanderjem izognili vsem tveganjem, ki jih prinaša dolgotrajno pravdanje in tekoče slabšanje razmer na svetovnih in domačih kapitalskih trgih. Ob tem so dodali še, da so se za prodajo Term Olimia odločili že leta 2007. Cena nižja za 11 evrov Slovenske železnice bodo Terme prodale po nižji ceni od prvotno dogovorjene - ta je bila 11 evrov nižja. Trgovska družba Finander, ki se ukvarja s trgovino s pohištvom, naj bi za delnico t. i. atomskih toplic Kadu in Sodu sprva ponujala 65 evrov, nato pa je svojo ponudbo znižala, na 50,2 evra, s SŽ-jem pa naj bi se dogovorili za kupnino v višini 48 evrov za delnico. Kot so takrat poročali nekateri mediji, sta prodajo preprečila finančno in gospodarsko ministrstvo, družba Finandra pa je zoper SŽ vložila tožbo zaradi nespoštovanja pogodbe. Okrožno sodišče v Ljubljani je zato SŽ-ju julija lani začasno prepovedalo razpolaganje z njihovim deležem v Termah Olimia. Prodaji nasprotujejo nadzorniki in minister Za prodajo se je vodstvo SŽ-ja odločilo kljub nasprotovanju večine novih članov nadzornega sveta, ki bo odločitev temeljito preučil na petkovi seji, in prometnega ministra Patricka Vlačiča. Slovenske železnice so v zadnjem času prodale več zemljišč, lani pa tudi lastniški delež v Emoniki, za kar so iztržile okoli 19 milijonov evrov. Podjetje je imelo v lanskem poslovnem letu po neuradnih podatkih v potniškem in tovornem prometu skupaj dobrih 23 milijonov evrov čiste izgube.
|
neutral
|
6,523
|
Marca slovenska delegacija v Moskvo Z ministrstva za gospodarstvo so sporočili, da sta slovenska in ruska pogajalska skupina za gradnjo plinovoda Južni tok uskladili večino sporazuma, razen dveh členov. Kot je znano, se je slovenska pogajalska skupina, v kateri so bili predstavniki podjetij Geoplin in Geopin plinovodi, vodil pa jo je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, z rusko pogajalsko skupino, v kateri so bili predstavniki ruske vlade in predstavniki Gazproma, sešla v četrtek. Pogajanja so tekla o novem besedilu predloga sporazuma o gradnji plinovoda Južni tok, ki ga je slovenska stran v ponedeljek poslala v Moskvo. Večina sporazuma, razen dveh členov, je bila, kot so sporočili z ministrstva, usklajena v obojestransko zadovoljstvo . Pogajanja se bodo nadaljevala med predstavniki obeh slovenskih podjetij in Gazproma v drugi polovici marca v Moskvi, potem pa se bosta obe strani znova dogovorili za sestanek na ministrski ravni. Usklajeno različico sporazuma morata najprej parafirati gospodarska ministra, nato pa ga podpišeta predsednika vlad obeh držav. Potem sledi še ratifikacija sporazuma v državnem zboru.
|
positive
|
6,524
|
Pogačnik ponudil predčasno končanje mandata Upravni odbor Slovenske odškodninske družbe je sprejel sklep, da na mesto direktorja imenuje Tomaža Kuntariča. Upravni odbor je njegovo imenovanje v soglasje posredoval vladi, so sporočili iz Slovenske odškodninske družbe. Kuntarič bo tako zamenjal dozdajšnjega prvega moža Soda Marka Pogačnika, ki bi se mu mandat moral izteči 1. maja, a je 10. februarja podal predlog za sporazumni odstop in predčasno končanje mandata, če bo vlada kandidata za novega direktorja potrdila pred koncem njegovega mandata. Kuntarič je bil predtem svetovalec predsednika uprave in član nadzornega sveta Gorenja, v preteklosti pa tudi član uprave Kapitalske družbe in nadzornega sveta Dela.
|
neutral
|
6,525
|
Prodaja se 48-odstotni delež Eden najbogatejših Slovencev, Igor Lah, se za nakup 48 odstotkov Mercatorja zanima hipotetično, poroča časopis Delo. Lah ne more ne potrditi ne zanikati, ali je oddal ponudbo, saj so, kot je dejal, podpisali dokument oziroma zavezo, da se ne bo govorilo o ničemer, povezanim s postopkom prodaje. A po neuradnih informacijah, naj bi prav Lah kot edini domači vlagatelj oddal nezavezujočo ponudbo na razpisu, ki so ga pred dvema mesecema objavile Pivovarna Laško, njene družbe in Infond Holding. Za Delo je Lah še razložil, da če bi ga zanimal nakup Mercatorja, bi ga zanimal nakup celotnega svežnja, saj je bil Mercator v zadnjih štirih letih zelo vroča zgodba, zato misli, da bi tisti, ki bi kupil ta delež, moral to storiti pregledno, v skladu s slovensko zakonodajo in objaviti ponudbo za prevzem. Lahu denar ne predstavlja težav Nakup 48-odstotnega deleža bi namreč zahteval objavo prevzemne ponudbe za celoten Mercator, to pa po zdajšnjih tržnih cenah pomeni skoraj 650 milijonov evrov. Lahu se to ne zdi nemogoče, saj, kot je razložil, ima osebno toliko stika in povezav s tujimi bankami, da bi takšen nakup lahko izpeljal. V javnosti kroži ime še enega interesenta za nakup 48-odstotnega deleža Mercatorja - to naj bi bil srbski Delta Holding.
|
neutral
|
6,526
|
Delniški trgi na šestletnem dnu, zlato nad tisoč dolarji Bančne delnice so v ZDA spet izgubile tla pod nogami, potem ko je iz demokratskih vrst prišla ideja, da je treba nekaj bank podržaviti. Delnice Bank of Americe in Citigroupa, ki so lani padle za 90 odstotkov, so se v petek pocenile za nadaljnjih 36 odstotkov, nato pa le okrevale, saj je iz Bele hiše prišel odgovor, da predsednik Barack Obama ni naklonjen podržavljenju. Finančni minister Timothy Geithner se o tej temi še ni razjasnil. Vlagatelj George Soros pravi, da finančni sistem preživlja celo hujšo kalvarijo kot med veliko depresijo in da ni znakov, da bi lahko bili blizu dna. Položaj primerja z zadnjimi dnevi Sovjetske zveze. Lewis se čudi idejam o podržavljenju Vodilni v Bank of Americi in Citigroupu imajo seveda svojo plat zgodbe. Prepričani so, da je kapitalska ustreznost obeh bank povsem zadovoljiva Zakaj bi bila banka, ki je dobičkonosna, ima dovolj kapitala in še naprej aktivno posoja denar, zrela za nacionalizacijo, se sprašuje prvi mož Bank of Americe Kenneth Lewis. Trg se ne ozira na te besede, finančne delnice so zdaj v povprečju vredne najmanj v zadnjih 17 letih in so na nova dna potegnile vodilne delniške indekse po svetu. Novo šestletno dno v ZDA in Evropi Newyorški Dow Jones 7.365 točk je v petek pristal najnižje v šestih letih, širši S&P 500 pa skorajda najnižje v dvanajstih letih. V vsem tednu je Dow izgubil 6,2 odstotka. Kriza zaupanja je pregnala kupce, gospodarski položaj je vedno težji, kljub vsem prizadevanjem vlad in centralnih bank ni prav nobene luči na koncu predora, zato ni presenetljivo, da je Wall Street zdrsnil še nižje kot med novembrsko paniko. Podobno je tudi v Evropi vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 738 točk je v petek izgubil 3,3 odstotka, v vsem tednu 7,3 odstotka. Še najmanj izgubil Telekom Ljubljanska borza jo je v primerjavi z razvitimi trgi še kar dobro odnesla. Delniški indeks SBI20 je na tedenski ravni izgubil 3,37 odstotka, največji padec pa so utrpele delnice Gorenja cenejše so za osem odstotkov in vredne najmanj v zadnjih osmih letih, Luke in Aerodroma. V prvi kotaciji je še najmanj, 1,6 odstotka, izgubil Telekom. Teden sta zaznamovali novici, da bo Gorenje v letošnjem letu nadaljevalo mehke metode zmanjševanja števila zaposlenih in da bo Nova KBM v enem letu prevzela eno izmed bank na srbskem trgu. Zlato čez tisočico Dolar je v petek izgubljal, tako da je vrednost evra 1,2823 dolarja. Aktualna cena ameriške lahke nafte je 38,94 dolarja. Zlato je še naprej v bikovskem razpoloženju in je preseglo mejo tisoč dolarjev, kar je največ v zadnjih 11 mesecih. Če bo razpoloženje na delniških trgih še naprej tako klavrno, lahko v kratkem pričakujemo absolutni rekord. V dolarjih, seveda, saj je v številnih valutah zlato že nekaj časa rekordno visoko. Cena bakra je v petek padla za osem odstotkov, aluminij je pristal najnižje v šestih letih.
|
negative
|
6,527
|
95-oktanski bencin pol centa cenejši, 98-oktanski pol centa dražji Od torka bodo veljale spremenjene cene goriv - 95-oktanski bencin se bo pocenil za pol centa, 98-oktanski pa se bo za enak znesek podražil. Cena 95-oktanskega bencina bo prihodnjih 14 dni 96 centov za liter, cena dizelskega goriva ostaja nespremenjena, torej 0,947 evra za liter. Nove cene goriv za liter 95-oktanski € 0,960 - 0,5 centa 98-oktanski € 0,986 + 0,5 centa dizel € 0,947 ni sprememb kurilno olje 0,508 - 2,6 centa 98-oktanski bencin se bo podražil za pol centa, na 0,986 evra za liter, cena kurilnega olja pa se bo znižala - za liter bo od zdaj treba odšteti 0,508 evra, kar je 2,6 centa manj kot zadnjih 14 dni. Vlada je na današnji dopisni seji sklenila zvišati trošarino za plinsko olje za pogon s 402 evrov na 423,08 evra za 1.000 litrov. Drobnoprodajna cena bo ostala nespremenjena, in sicer 0,947 evra na liter. Druge trošarine na energente ostajajo nespremenjene, so še sporočili z vlade. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.
|
neutral
|
6,528
|
V ZDA indeksi najnižji v zadnjih 12 letih Z newyorške borze prihajajo slabe novice. Indeks Dow Jones je padel na najnižjo vrednost v 12 letih, znižali pa so se tudi ostali indeksi. Medtem ko vlagatelje močno skrbi, saj ne vidijo konca recesiji, je vrednost indeksa Dow Jones padla za 215 točk oz. skoraj tri odstotke na 7.149 točk in tako padla na vrednost, ki jo je imel indeks oktobra leta 1997. Vrednost indeksa Standard & Poor s 500 je padla za 22 točk oz. slabe tri odstotke na vrednost 747,93, kar je enako vrednosti iz aprila leta 1997, padec pa je zaznamoval tudi indeks Nasdaq, ki je padel za dobra dva odstotka na vrednost 1.406,5 točke. Načrti novega ameriškega predsednika Baracka Obame, ki je za ponoven zagon hudo prizadetega ameriškega gospodarstva namenil 787 milijard dolarjev, za reševanje bank in ostalih finančnih ustanov pa 2.000 milijard ameriških dolarjev, za vlagatelje na newyorški borzi očitno še vedno niso prepričljivi. Vodilni newyorški indeksi namreč že vse od začetka dela nove administracije drsijo navzdol, samo indeks Dow Jones pa je v zadnjih tednih izgubil deset odstotkov svoje vrednosti. Kupci ob takšnih novicah raje čakajo Ljudje izgubljajo zaupanje O tem, ali vlada ravna pravilno ali ne, lahko razpravljamo, vsekakor pa je za uresničitev načrtov potreben čas. In ko čas teče, ljudje izgubljajo potrpljenje. In ko izgubljajo potrpljenje, prodajajo delnice, je dogajanje na Wall Streetu komentiral ekonomist Jim Awad. Predsednik finančne svetovalne službe Keith Springer pa je dodal Ljudje na levi in na desni počasi obupujejo, največji sovražnik ameriškega gospodarstva je postal pesimizem, vlada pa ne naredi dovolj, da bi preprečila ta strah. Bodo banke pristale v državni lasti? Na vlagatelje v ZDA vpliva tudi morebitno podržavljenje velikih bank. Obama sicer zatrjuje, da država o tem ne razmišlja, a bo finančno ministrstvo kljub temu v naslednjih dneh preverilo stanje v 20 največjih ameriških bankah. Če se bo izkazalo, da banke nimajo dovolj denarja, da bi se prebile skozi najhujše čase, možnost državnega lastništva le ni izključena, poroča dopisnica RTV Slovenija iz Washingtona Vlasta Jeseničnik. Vlagatelji se bojijo, da bodo banke, če se bodo velike izgube zaradi recesije nadaljevale, prisiljene v sprejem pomoči od države. Za zdaj je najbližje državni pomoči banka Citigroup, kjer naj bi država lastniški delež povečala na 40 odstotkov, za pomoč države pa naj bi znova zaprosila tudi zavarovalnica AIG, ki je od države že prejela 150 milijard dolarjev pomoči. Slabo tudi na Japonskem in v Evropi Glede na dogajanje so obeti slabi tudi na drugih borzah. Najpomembnejšemu japonskemu indeksu Nikkei grozi, da naj bi trgovanje na tokijski borzi končal na najnižji vrednosti v zadnjih 26 letih. Tudi indeksom na evropskih borzah po koncu ponedeljkovega trgovanja ne kaže najbolje.
|
negative
|
6,529
|
Primerjali smo ponudbo posojil v bankah Kljub negotovim razmeram na finančnih trgih banke niso povsem ustavile posojil državljanom, posojilo je še vedno mogoče dobiti, a pod nekoliko strožjimi pogoji. V sodelovanju z nepremičninskim iskalnikom GoHome.si in nepremičninsko družbo Formal smo pripravili pregled možnosti za najem posojila za nakup stanovanja pri različnih bankah, ki delujejo v Sloveniji. Kot je mogoče razbrati iz podatkov, banke posojila še vedno nudijo, vendar precej bolj strogo ocenjujejo posojilno sposobnost posameznika. Čeprav so posojila nekoliko dražja kot lani, se do njih lahko pride pod razmeroma ugodnimi pogoji. Za prikaz pogojev različnih bank smo si izbrali posameznika, ki je komitent banke, ima 900 evrov neto plače komintenti z nižjo plačo bodo zelo težko najeli posojilo, ki je prost vseh drugih bremen. Stranka želi najeti 40.000 evrov posojila za 15 let, s katerim želi kupiti stanovanje v Ljubljani, ki je vpisano v zemljiško knjigo. Posojilo namerava zavarovati z nepremičnino, ki jo kupuje. Naj dodamo, da pri vseh bankah dodatni stroški, ki so povezani z odobritvijo posojila to so stroški notarja in sodnih taks znašajo okoli 500 evrov. Stroški odobritve posojila so navedeni, a se stranke v bankah običajno lahko dogovorijo za znižanje plačila stroškov posojila. Poleg tega v banki zahtevajte, da vam že pred podpisom pogodbe razkrijejo vse morebitne dodatne stroške. Luka Lajovic iz Formala še svetuje Zaradi različnih kreditnih pogodb vedno zahtevajte, da vam banka posreduje osnutek pogodbe vsaj nekaj dni pred predvidenim podpisom, da jo boste lahko proučili. Če se s katerim od določil v pogodbi ne boste strinjali, ga boste z banko lahko poskušali uskladiti ali se boste lahko odločili za ponudbo druge banko. Vrednosti Euribora so pri bankah različne, saj nekatere uporabljajo 6-mesečni, druge pa 3-mesečni Euribor. Želeli smo preveriti tudi posojila v švicarskih frankih, a večina bank trenutno ne nudi posojil, ki so vezana na to valuto. Banke niso navedene z imeni, ker gre za vzorčen in izmišljen primer navidezne stranke. Namen prikaza spodnjih podatkov je spodbuditi posojilojemalca, da se za najem posojila obrne na več bank, ki mu bodo vsaka individualno predstavile posojilno pogodbo zanj. Banka 1 EURIBOR 3,126% PRIBITEK 2,10% SKUPNA OBRESTNA MERA 5,2260% ROČNOST 180 MESEČNI OBROK 321,05 € STROŠKI ODOBRITVE / INTERKALARNE OBRESTI 0,00% EOM / Vrednost vseh odplačanih obrokov bi znašala 54.778,26 evrov. Banka 2 EURIBOR 2,892% PRIBITEK 2,20% SKUPNA OBRESTNA MERA 5,092% ROČNOST 180 MESEČNI OBROK 318,24 € STROŠKI ODOBRITVE / INTERKALARNE OBRESTI 0,00% EOM / Banka 3 EURIBOR 2,765% PRIBITEK 3% SKUPNA OBRESTNA MERA 5,765% ROČNOST 180 MESEČNI OBROK 332,49 € STROŠKI ODOBRITVE 334,00 € INTERKALARNE OBRESTI 0,00% EOM 6,06% Banka 4 EURIBOR 2,765% PRIBITEK 2,085% SKUPNA OBRESTNA MERA 4,85% ROČNOST 180 MESEČNI OBROK 314,47 € STROŠKI ODOBRITVE 100 € INTERKALARNE OBRESTI 0,00% EOM 5,070% Banka 5 EURIBOR / PRIBITEK / SKUPNA OBRESTNA MERA 4,5120% ROČNOST 180 MESEČNI OBROK 306,25 € STROŠKI ODOBRITVE / INTERKALARNE OBRESTI 0,00% EOM 4,610% Banka 6 EURIBOR 3,037% PRIBITEK 3,25% SKUPNA OBRESTNA MERA / ROČNOST 180 MESEČNI OBROK 343,84 € STROŠKI ODOBRITVE 175,26 € INTERKALARNE OBRESTI 8941,00% EOM 6,550% Banka 7 EURIBOR 2,51% PRIBITEK 3,05% SKUPNA OBRESTNA MERA 5,56% ROČNOST 180 MESEČNI OBROK 328,11 € STROŠKI ODOBRITVE 260,00 € INTERKALARNE OBRESTI 0,00% EOM 5,90% Banka 8 EURIBOR 5,139% PRIBITEK 2,15% SKUPNA OBRESTNA MERA 7,289% ROČNOST 180 MESEČNI OBROK 366,03 € STROŠKI ODOBRITVE 275,00 € INTERKALARNE OBRESTI 0,00% EOM 7,660% Le ena banka nudi posojila v švicarskih frankih. Banka 5 ZNESEK KREDITA 40.000,00 € LIBOR / PRIBITEK / SKUPNA OBRESTNA MERA 5,5880% ROČNOST 180 MESEČNI OBROK 328,71 STROŠKI ODOBRITVE / INTERKALARNE OBRESTI 0,00 % EOM 5,730% TEČAJ MENJAVE 1EUR=1,149410
|
neutral
|
6,530
|
Je Branko Đurić - Đuro utajil davke? Davčna uprava naj bi po pregledu podjetja Maska 55, katerega lastnik je bil Branko Đurić - Đuro, ugotovila, da se je podjetje z davčnim vrtiljakom izognilo plačilu 140 tisoč evrov davščin. Podjetje Maska 55 naj bi od marca do decembra 2007 podjetju Mark net plačalo 55 domnevno fiktivnih računov v vrednosti 700 tisoč evrov. Mark net naj bi bil na seznamu t. i. missing traderjev , zato je Durs posumil, da so bila plačila izvedena z namenom izognitve plačilu DDV-ja, ki bi v primeru te vsote znašal 140 tisoč evrov, je poročal časopis Dnevnik. Branko Đurić - Đuro naj bi lani decembra ko je davčni pregled že potekal iz lastniške strukture Maske 55 že izstopil in ni več zastopnik podjetja. Podjetje sicer posluje, kot dejavnost pa je v poslovnem imeniku navedena produkcija filmov, videofilmov in televizijskih oddaj. Lastnik podjetja in zakoniti zastopnik podjetja po Đurićevem izstopu ostaja Matjaž Stražišar. Stražišar in Đurić partnerja tudi v Teatru 55 Stražišar in Đurić pa ostajata partnerja v še enem podjetju. Gre za podjetje Teater 55, ki prav tako nima zaposlenih, kot zakonita zastopnika pa sta navedena tako Đurić kot Stražišar. Kot poslovna dejavnost podjetja je navedeno umetniško uprizarjanje. Podjetje Mark net naj bi bilo po pisanju Dnevnika fiktivno podjetje, ki je že izbrisano iz sodnega registra. Ustanovljeno je bilo decembra 2006 in je v letu poslovanja, čeprav ni imelo niti enega zaposlenega, ustvarilo 2,5 milijona evrov prometa. Podjetje naj bi imelo blokirane račune, sodišče pa ge je izbrisalo brez likvidacije, in sicer na podlagi obvestila policijske postaje Ljubljana Vič, saj podjetja na poslovnem naslovu na Cesti dveh cesarjev 176 v Ljubljani ni. Davčni vrtiljak in missing traderji Davčna utaja s pomočjo davčnega vrtiljaka sicer pomeni, da podjetje ne odda davčne napovedi in državi ne plača izstopnega DDV-ja. Tako podjetje je t. i. missing trader . Na Dursu se sicer identificira za namene DDV-ja in pridobi identifikacijsko številko za DDV, a jo nato zlorabi za davčno utajo. Navadno družbe vodijo slamnati direktorji , ki izvajajo posle po navodilih organizatorja davčne utaje. Kaj je davčni vrtiljak? V praksi to pomeni, da si podjetji, vpleteni v davčni vrtiljak, izmenjujeta fiktivne fakture, eno pa ne plačuje izstopnega DDV-ja in po koncu davčne utaje celo izgine neznano kam. Podjetje, ki izstavi račun, torej DDV-ja ne plača in nato izgine, podjetje, ki račune poravna, pa uveljavlja odbitek vstopnega DDV-ja, ki ga je že plačal s plačilom računa. Lahko se zgodi, da podjetje, ki je plačalo račun če računi ni fiktiven, ampak gre za plačilo dejanskega blaga, sploh ne ve, da je vpleteno v davčno utajo, dokler ne dobi inšpekcijskega pregleda Dursa, ki ga bremeni za DDV, ki ga ni prejel od podjetja, ki je izdalo račun. Država se v tem primeru sklicuje na objektivne okoliščine, saj bi se podjetje moralo pred transakcijo pozanimati, s kom posluje. Kako naj bi potekal davčni vrtiljak med Masko 55 in Mark netom Vzorec davčnega vrtiljaka med podjetjema Maska 55 in podjetjem Mark net naj bi bil po navedbah Dnevnika sledeč Mark net je Maski 55 izstavil domnevno fiktivne račune za 700 tisoč evrov. Maska 55 je račune plačala. Fizične osebe so z računov Mark neta dvigovale zneske med 10 tisoč in 20 tisoč evri. Denar je izginil, Mark net pa ni plačal DDV-ja. Po poročanju Dnevnika naj bi imelo podjetje Maska 55 v letu 2007 2,8 milijonov evrov prihodkov, od tega naj bi jih od ministrstva za kulturo prejeli 172.433. A ministrstvo za kulturo je na MMC-jevo vprašanje o projektih, ki naj bi jih podjetje s tem denarjem speljalo, odgovorilo, da sodelovanja med ministrstvo in Masko 55 ni bilo. MMC je želel za komentar povprašati tudi Branka Đurića - Đura, a se na klice ne odziva.
|
negative
|
6,531
|
O Leary Naši potniki ne gredo na letalo brez denarja Največji evropski nizkocenovni letalski prevoznik Ryanair razmišlja, da bi potnikom med poletom zaračunal uporabo stranišča. Direktor irske letalske družbe Michael O Leary je za BBC povedal, da so v preteklosti o tem že razmišljali, da bi na vrata stranišča nastavili avtomat za kovance, v katerega bodo morali potniki vstaviti kovanec za en funt 1,1 evra. Po njegovem mnenju to ne bo predstavljalo neprijetnosti za potnike, saj je prepričan, da nihče izmed njih na letalo ne vstopi brez enega funta. Organizacija za zaščito pravic potrošnikov Which? je namero Ryanaira komentirala, da je družba znova dokazala, da postavlja dobiček pred potniki. Tiskovni predstavnik Ryanaira Stephen McNamara je pojasnil, da so o zaračunavanju stranišča na letalu razmišljali interno in za zdaj ni nobenih načrtov, da bi to uvedli. Je pa omenil, da bi tak pristop družbi prinesel dodatne prihodke. Prejšnji teden je Ryanair naznanil, da je na letališčih ukinil vsa okenca za prijavo na polet, prijaviti se bo mogoče le še po spletu. Za to so se odločili, da bi lahko še naprej ohranjali nizko ceno svojih poletov.
|
negative
|
6,532
|
Evropa v četrtek prekinila črni niz, a le za en dan Bančne delnice so še naprej tako pri nas kot na tujem v popolni nemilosti vlagateljev. Cena Nove KBM je v petek zdrsnila do 7,79 evra. Po svežem polomu posli so se sklepali za šest odstotkov nižje od četrtkovega tečaja so delnice Nove KBM že več kot 80 odstotkov pod rekordno vrednostjo. Tolažba, da so številne tuje banke zaradi finančne krize in milijardnih odpisov dolgov izgubile še več, je zelo slaba. Ob javni prodaji NKBM-ja pred dobrim letom po ceni 27 evrov si seveda takšnega scenarija nihče ni predstavljal. Krka lani dobro poslovala, tudi Telekom po napovedih Tudi Gorenje nadaljuje pot navzdol in se je pocenilo še za 0,4 odstotka, medtem ko so se Krkine in Telekomove delnice podražile za okrog 0,7 odstotka, potem ko sta podjetji objavili lanske poslovne rezultate, ki so bili v skladu s pričakovanji. Omenjena papirja sta bila po prometu na vrhu. S Krko je promet dosegel le 250 tisoč evrov, kar je tretji najslabši letošnji rezultat . Slovenski borzni indeks 3.617 točk je ta mesec izgubil šest odstotkov, a ostaja dobre štiri odstotke nad decembrskim dnom. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 0,65 % 52,84 TELEKOM 0,74 % 123,08 SAVA 0,04 % 225,48 NOVA KBM -2,65 % 8,09 GORENJE -0,44 % 9,04 ZAV. TRIGLAV -2,41 % 14,19 PETROL -0,27 % 264,27 Dow Jones spet blizu 12-letnemu dnu Newyorški Dow Jones 7.182 točk je v četrtek izgubil 1,6 odstotka, tehnološki Nasdaq 1.391 več kot dva. Najbolj na udaru so bila farmacevtska podjetja in podjetja za zdravstveno nego. Predsednik Barack Obama se lahko namreč zniževanja proračunskega primanjkljaja loti tako, da bo to prizadelo dobičke omenjenih podjetij. Merckove delnice so padle za skoraj sedem odstotkov. Finančni sektor je pridobival četrti dan zapored, kar se ni zgodilo od novembra. IBM ni spremenil ocene letošnjega dobička, delnice so pridobile skoraj štiri odstotke. GM v zadnjem četrtletju z 9,6 milijarde izgube Po trgovanju je drugi največji svetovni proizvajalec osebnih računalnikov Dell sporočil rezultate zadnjega četrtletja. Dobiček je bil rahlo višji od pričakovanj, prihodek malce nižji. General Motors je po objavi visoke četrtletne izgube 9,6 milijarde dolarjev zdrsnil za 6,7 odstotka. Evropa je v četrtek prekinila štiridnevni negativni niz, toda že danes zjutraj spet izgubljala. Britanska bančna skupina Lloyds je imela leta 2008 ogromno izgubo, zato so delnice takoj padle za 12 odstotkov. Tokijski Nikkei 7.568 točk je na zadnji trgovalni dan februarja pridobil 1,5 odstotka in mesečno izgubo znižal na 5,3 odstotka.
|
negative
|
6,533
|
Tako v NKBM-ju kot v Telekomu bi ohranili četrtinski delež Vlada je skupaj s predlogom proračuna v državni zbor poslala tudi predlog programa prodaje državnega finančnega premoženja za leti 2009 in 2010. Poleg deležev v nekaterih gospodarskih družbah napoveduje tudi prodajo kapitalskih naložb. Sam načrt prodaje utemeljujejo z namenom povečanja blaginje v okviru gospodarskih in socilanih reform ter tako s postopnim umikom države iz gospodarstva in posledično usklajeno privatizacijo največjih gospodarskih družb. K temu na vladi dodajajo, da je iz proračunskega vidika namen prodaje kapitalskih naložb zagotovitev likvidnih, torej denarnih, prejemkov. Cilj je čimvečja kupnina Cilj pri tem je doseči čim večjo kupnino, a kljub temu opozarjajo, da je treba zagotavljati tudi širše makroekonomske interese države, in sicer trajno in stabilno rast gospodarstva, izboljšanje kakovosti javnih storitev in nenazadnje tudi zagotavljanje konkurenčnejšega gospodarskega sistema. Naložbe in družbe, namenjene prodaji, so razdelili v dve skupini. V prvi gre za kapitalske naložbe, katerih kupnina je prejemek proračuna, v drugi pa za posredne naložbe države, katerih kupnina ne bo prejemek proračuna. Predlog programa prodaje državnega finančnega premoženja za leti 2009 in 2010 Najbolj opazni NKBM in Telekom V prvi skupini sta seveda najbolj opazni Nova kreditna banka Maribor in pa Telekom. V NKBM-ju ima država 41,5-odstotni delež, s predvideno prodajo 16,3 odstotkov pa bi še vedno ohranila 25-odstotni lastninski delež, kar bi ji omogočalo vplivanje na ključne strateške odločitve. Prav tako 25-odstotna lastnica namerava po prodaji 27,53-odstotnega deleža ostati v Telekomu. Kot cilje prodaje opredeljuejo vzpostavitev lastniške strukture, ki bi dolgoročno zagotavljala učinkovito upravljanje, konkurenčnost ter uspešen razvoj družbe Telekom in njenih hčerinskih družb. Celotna odprodaja Nafte Lendava Kar 100-odstotno prodajo načrtujejo za Nafto Lendava, pri Peku pa 82-odstotno. Ostale družbe, v katerih se načrtuje prodaja, so še Snežnik, Inkos, Inles, Glin IPP, Podjetje za urejanje hudournikov, Teroelektrarna Toplarna, Energetika Projekt, Javno komunalno podjetje Komunala Kočevje, RRA Mura, BSC, Regionalni center za razvoj, RRA Celje, Mura VGP, Drava VGP, VGP Kranj ter VGP Novo mesto. Za prodajo, katerih kupnina bo prejemek v proračun, pa so predvideni Talum, ki je hčerinska družba Elesa, in hčerinske družbe Rudnika Trbovlje-Hrastnik Fortuna - PIL, Spekter, Domex, Rudar Senovo, M&P in Gratex. V vseh družbah želi prodati celoten delež. Za vsako prodajo posebna komisija Za vsako naložbo, za katero se bo začel postopek prodaje, bo imenovana posebna komisija, ki bo pripravila program prodaje, v katerem bo opredelila tudi razloge za prodajo in cilje, saj so ti zdaj podani le okvirno. A ker so po mnenju pripravljavcev programa postopki prodaje zahtevni in dolgotrajni ter odvisni od razmer na trgu, poudarjajo, da ni nujno, da se bo realizacija zgodila v tem proračunskem obdobju.
|
neutral
|
6,534
|
Novo leto prineslo višjo omrežnino Za gospodinjske odjemalce Elektra Ljubljana in Elektra Celje se bo z marcem podražila električna energija. Račun za električno energijo ljubljanskega Elektra bo povprečno višji za 2,2 odstotka, račun celjskega Elektra pa kar za 9,69 odstotka. Povprečni končni račun za gospodinjskega odjemalca v Ljubljani se bo tako mesečno povečal za 90 centov, za povprečnega gospodinjskega odjemalca, ki ga oskrbuje Elektro Celje, se bo mesečni račun povečal za 3,21 evra. Višja omrežnina viša račune Dobavo električne energije postopoma dražijo vsi proizvajalci elektrike. Na začetku leta se je namreč zvišala omrežnina za sistemske storitve, zato so podražitve kar po vrsti napovedali v Elektrih Celje, Ljubljana, Maribor, Primorska in Gorenjska. Od zadnjega dviga cene elektrike pa tudi še ni daleč, saj so se zneski na plačilnih položnicah odjemalcem višali že oktobra in novembra.
|
negative
|
6,535
|
Brez dela predvsem delavci, ki so imeli pogodbe za določen čas Na območju Maribora se povečuje število brezposelnih, na Goriškem pa je vse več vlog za denarno socialno pomoč. Konec januarja je bilo na mariborskem območju registrirana 11.701 brezposelna oseba, kar je 5,6 odstotka več kot v enakem obdobju leto prej in 8,7 odstotka več kot mesec prej. Med delavci, ki se prijavljajo na zavod za zaposlovanje, je največ tistih, ki se jim je iztekla pogodba o zaposlitvi za določen čas, prijavljajo pa se tudi presežni delavci iz večjih in manjših podjetij, kar pa je značilno za vsak januar. Na Goriškem je denarno pomoč lani prejemalo od 500 do 600 oseb, število vlog pa se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta povečalo za 20 odstotkov. V prejšnjih letih se je število prejemnikov redne denarne pomoči zaradi vse strožjih pogojev zmanjševalo, lani pa se je spet povečalo. Med prejemniki denarne pomoči prevladujejo samske osebe z osnovnošolsko izobrazbo. Direktorica centra za socialno delo Ivanka Drnovšček je ob tem izpostavila še enkratno denarno socialno pomoč 221 evrov, ki jo posameznik lahko prejme dvakrat letno. Lani so jo dodelili v 529 primerih, letos pa so prejeli že 180 tovrstnih prošenj.
|
negative
|
6,536
|
Vedno manj blagovnih znamk v lastni družbe Droga Kolinska, ki je v 89-odstotni lasti Istrabenza, bo zaradi pomanjkanja sredstev s 1. julijem prenehala proizvajati kuhinjsko in industrijsko sol na lokaciji v Portorožu. Po besedah članice uprave Milene Štular so namreč ugotovili, da družba ne razpolaga z dovolj sredstvi za zagotovitev dolgoročne prihodnosti vseh svojih proizvodnih programov in blagovnih znamk. Pogovori s potencialnimi kupci še potekajo, v družbi pa so se kljub temu odločili, da bodo omenjena programa na lokaciji v Portorožu ukinili. Eden izmed razlogov pa naj bi bila tudi želja občine za selitev dejavnosti iz turističnega središča Portorož. V programih kuhinjske in industrijske soli je trenutno zaposlenih 27 delavcev. Za tiste, ki jih ne bo mogoče prezaposliti na drugih delovnih mestih znotraj Droge Kolinske, bodo v družbi pripravili socialni program. Vedno manj blagovnih znamk v lasti družbe Od prevzema s strani Istrabenza je družba morala prodati že mnogo blagovnih znamk, ki so bile nekoč njeni paradni konji Žitu je tako prodala 1001 cvet, Maestro in Zlato polje, programe pod blagovnimi znamkami Regina, Royal, Kremin, Sladki prah in Citronka je prevzela družba Dr. Oetker Slovenija, program žitnih kosmičev blagovne znamke Čoko in Čokolešnik je prevzela hrvaška družba Podravka iz Koprivnice, program vložene zelenjave in omak, ki se prodajajo pod blagovnimi znamkami Droga, Tomatina in Argo, pa je prevzela družba Orka iz Ljubljane.
|
negative
|
6,537
|
Brezplačna dodelitev frekvence Tušmobilu nelegalna Komisija za preprečevanje korupcije ugotavlja, da so uradne osebe Apeka Tušmobilu brezplačne radijske frekvence podelile v nasprotju s predpisi. Pomočnik predsednika komisije za preprečevanje korupcije Bečir Kečanović je pojasnil, da postopek ni bil izpeljan tako, kot je določeno v predpisu agencije za pošto in elektronske komunikacije, kar pomeni kršitev dolžnega ravnanja. Zaradi tega je le eden od zainteresiranih dobil brezplačno uporabo frekvenc. Po Kečanovićevih besedah zato dejanje ustreza definiciji korupcije. Primer se nanaša na postopek, ki ga je Apek vodil v primeru dodelitve radiofrekvenčnega pasu za opravljanje storitev tretje generacije mobilne telefonije UMTS družbi Tušmobil. Javni poziv za pridobitev mnenj je objavila decembra 2007, Tušmobilu kot edinemu ponudniku pa nato frekvenco dodelila brez javnega razpisa in brez plačila. To je seveda zmotilo druge mobilne operaterje, ki so menili, da so uradne osebe agencije ravnale netransparentno in diskriminatorno, ker so poziv zainteresirani javnosti, ki je zakonski predpogoj za odločitev o načinu dodelitve frekvenc, objavile v nasprotju s predpisi in pričakovano prakso. Prav tako ni bil javni razpis objavljen na spletni strani. Zato so se operaterji v začetku leta 2008 obrnili tudi na komisijo za preprečevanje korupcije. Apek se s komisijo ne strinja Apek pa se z ugotovitvami komisije o netransparentnosti postopka ne strinja, saj naj bi v načelnem mnenju le povzela že znane pomisleke operaterjev, ki pa jih ni podrobneje preverila. Prav tako naj bi bila pretirana tudi ocena, da je z brezplačno podelitvijo agencija Tušmobilu omogočila dva milijona evrov neupravičene koristi. Ocena po trditvah agencije namreč ne odraža realnih smernic na trgu elektronskih komunikacij. Da bi se izognili kakršnim koli očitkom o netransparentnem delovanju, je začela na svojih spletnih straneh objavljati informacije o objavah javnih pozivov v Uradnem listu.
|
negative
|
6,538
|
Februarske plače najverjetneje do 18. marca Zaposleni v Labodu, ki so jim bile plače v četrtek nakazane, čez dve uri pa umaknjene, naj bi januarske plače dobili do petka. Vzroki zamude pri izplačilu januarskih plač so kriza, neprodane zaloge in odprte terjatve, z bankami pa se zaradi neizdelanih bilanc niso mogli pogovarjati o posojilu, je po sestanku s sindikati povedal večinski lastnik Franc Gajšek. Izguba Laboda za preteklo leto po Gajškovih besedah znaša 600.000 evrov, skupaj z izgubo iz preteklih let pa se znesek povzpne na 1,8 milijona evrov. Vrednost neprodanih Labodovih oblačil je štiri milijone evrov, za izplačilo plač pa gre 200.000 evrov na mesec. Novomeški Labod zaposluje 190 ljudi, po mnenju večinskega lastnika pa določene službe delujejo po zgledu na čase, ko je bilo v Labodu zaposlenih 2.000 ljudi, zato bi bilo potrebno finančno in kadrovsko prestrukturiranje. Tako je napovedal odpust 20 režijskih delavcev, o usodi šivilj pa bodo odločali tehnologi. V letošnje leto Gajšek ne zre optimistično, saj se glede naročil in prodaje ne obeta nič dobrega. Želi si ohraniti Labodovo proizvodnjo, poleg tega pa računa na naročila lastne prodajne mreže in franšiz ter na uspeh terjatev, ki jih ima družba na jugu in vzhodu. Delavci pa morajo prejeti še februarske plače. Lastnik bo tako sindikat do 13. marca obvestil, kako bo z izplačilom februarskih plač. Izplačilo naj bi sicer bilo do 18. marca, a je mogoč tudi nekajdnevni zamik. Za druge mesece uprava predvideva redno izplačilo.
|
neutral
|
6,539
|
Obrestna mera najnižja v zgodovini banke Svet Evropske centralne banke je obrestno mero na območju evra znižal z 2,0 na 1,5 odstotka. Obrestna mera je tako pristala na najnižji ravni v zgodovini banke. Od oktobra lani je Evropska centralna banka obrestno mero znižala že za 2,75 odstotne točke. Za znižanje ključne obrestne mere pa se je odločila tudi Britanska centralna banka. Obrestno mero je znižala še za 0,5 odstotka, tako da po novem znaša 0,5 odstotka. To je že šesto znižanje zapored. ECB je za 0,5 odstotne točke znižal tudi preostali dve ključni obrestni meri - obrestno mero za mejno posojanje na 2,5 odstotka, za deponiranje presežne likvidnosti pa na 0,5 odstotka. Evropska centralna banka je od uvedbe evra kot knjižne valute 1. januarja 1999 ključno obrestno mero za območje evra spremenila 29-krat, od tega jo je 16-krat zvišala. Najnižjo obrestno mero je evroobmočje imelo med junijem 2003 in decembrom 2005, ko je bila 2-odstotna, najvišja pa je bila med oktobrom 2000 in majem 2001, ko je bila 4,75-odstotna. Napovedan padec BDP-ja V Franfurtu napovedujejo padec bruto domačega proizvoda BDP v intervalih med 2,2 in 3,2 odstotka, kar pomeni srednje pričakovano krčenje gospodarstva okoli 2,7 odstotka. Na napoved so takoj reagirale evropske borze, ki so trgovanje končale v rdečem. Gospodarska rast 2010 bo ničelna ECB napoveduje ničelno rast gospodarstva v prihodnjem letu, natančneje krčenje med -0,7 in 0,7 odstotka. Letošnja inflacija naj bi se gibala med 0,1 in 0,7 odstotka, kar pomeni, da je srednja pričakovana stopnja inflacije le 0,4-odstotna.
|
negative
|
6,540
|
Začelo se je decembra 2006 - s popisom Geodetska uprava mora do 1. maja 2010 zagotoviti prvi pripis vrednosti nepremičnin v registru nepremičnin, je odločila vlada. V projekt je bilo vloženih že 14 milijonov evrov. V državnem proračunu sicer sredstev za sklepno fazo množičnega vrednotenja nepremičnin, to je obveščanje lastnikov o ocenjenih vrednostih njihovih nepremičnin, še ni. Brez te faze pa projekta ni mogoče dokončati, saj se brez vrednotenja ne da določiti posplošenih tržnih vrednosti nepremičninam v registru nepremičnin, kar je pogoj za uporabo podatkov v javne namene. Vlada naj bi zagotovila sredstva za dokončanje projekta Vlada podpira dokončanje sistema množičnega vrednotenja nepremičnin in bo sodelovala pri iskanju najustreznejše rešitve za financiranje nalog, vendar želi, da se pri tem poiščejo najracionalnejše rešitve, ki bodo še zagotavljale ustrezno kakovost rezultatov, so zapisali v sklepu. Podatkov o tem, koliko denarja je še potrebnega in kje ga bo valda zagotovila, na finančnem ministrstvu še niso posredovali, prav tako ne v uradu vlade za komuniciranje. Začelo se je decembra 2006 - s popisom Kot je znano, je geodetska uprava na prehodu v leto 2007 za namen vrednotenja izvedla popis nepremičnin v Sloveniji, popisali so nekaj več kot 1,78 milijona oz. dobrih 95 odstotkov stavb in delov stavb v državi. Junija lani so nato vzpostavili register nepremičnin, v katerem so zbrali podatke iz popisa ter iz javnih evidenc in drugih zbirk. Pripis vrednosti nepremičninam bo rezultat množičnega vrednotenja nepremičnin. Vrednosti bodo izračunavali po posameznih vrstah nepremičnin stanovanja, hiše, garaže, lokali, pisarne, industrijske nepremičnine in posebne nepremičnine, za vsako pa bodo oblikovali poseben model. Vrednostne cone bodo v modelu predstavljale vpliv lokacije na vrednost, končni izdelek pa bodo vrednostne tabele, po katerih se bo določilo vrednost nepremičnine glede na njene lastnosti. Pripis vrednosti bo tudi podlaga ob morebitni uvedbi obdavčitve nepremičnin.
|
positive
|
6,541
|
Januarja 1,17 milijona gospodinjstev prejelo socialno pomoč Japonski izvoz se je v letu dni skoraj prepolovil, japonski indeks Nikkei pa je padel na najnižjo vrednost v zadnjih 26 letih. Kot drugod Japonce stiska primež recesije. Drugo največje gospodarstvo na svetu je januarja prvič v zadnjih trinajstih letih imelo primanjkljaj na tekočem računu, ki je sledil zaradi zmanjšanja izvoza, ki je posledica vse večje recesije. Japonsko je posebno prizadel upad povpraševanja po avtomobilih, visokotehnološkem blagu in strojih, ki so področja, pri katerih je bil japonski izvoz še posebno močan. Izvoz se je v letošnjem januarju v primerjavi z lanskim zmanjšal za kar 46,3 odstotka, uvoz pa za 31,7 odstotka, k zmanjšanju izvoza pa je najbolj pripomoglo zmanjšanje izvoza v ZDA, ki so v težkem primežu recesije. Januarski primanjkljaj v plačilni bilanci je bil večji od pričakovanj, nekateri analitiki pa so izrazili bojazen, da bo japonski tekoči račun plačilne bilance v rdečem območju še več mesecev. Izvoz avtomobilov se je zmanjšal kar za 66,1 odstotka, najslabše pa sta jo odnesla velikana japonske avtomobilske industrije Toyota, ki bo prvič v 70 letih imela izgubo, in Honda, ki je že zmanjšala proizvodnjo. Tudi pogled na japonsko borzo ne daje upov na boljši jutri v bližnji prihodnosti Nikkei je padel na najnižjo raven v zadnjih 26 letih. Ob koncu trgovanja se je ustalil pri 7.086,03 točke, kar je 87,07 točke oz. 1,21 odstotka manj kot v petek. Indeks izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic. Rasteta števili stečajev in brezposelnih Samo februarja je šlo v stečaj 1.318 podjetij, kar je 10 odstotkov več v primerjavi s februarjem lani. Število stečajev se sicer povečuje že devet mesecev zapored, vse več Japoncev pa se le s težavo prebije čez mesec. Število japonskih gospodinjstev, ki dobivajo socialno pomoč, je januarja doseglo rekordno število, zaradi vse bolj poglabljajoče se depresije pa lahko oblasti v prihodnje pričakujejo še višanje prošenj za oblasti. Vse več Japoncev prejema socialno pomoč Januarja je socialno pomoč prejelo skoraj 1,17 milijona gospodinjstev, število prošenj za pomoč pa se je v primerjavi z decembrom povečalo za 30 odstotkov, poroča japonski dnevnik Asahi. Zaradi drastičnega upada svetovnega povpraševanja, na katerem je slonela japonska uspešnost, se zdaj država spopada z najhujšo recesijo po drugi svetovni vojni. Drugo največje svetovno gospodarstvo se je v zadnji četrtini lanskega leta zmanjšalo za 12,7 odstotka glede na isto obdobje leto predtem. Najtežje v industrijskih regijah Pričakovano je položaj najtežji na območjih, kjer so nameščene avtomobilske tovarne in tovarne, ki izdelujejo elektroniko v prefekturi Aiči, kjer domujejo Toyota in njeni številni partnerji, se je število prosilcev za pomoč v primerjavi z lanskim januarjem povečalo kar za 72 odstotkov. Japonska podjetja so se hitro odzvala na težko situacijo podjetja so zadnja leta povečala delež zaposlenih za določen čas, zaradi česar so jim zdaj lahko hitro pokazali vrata, številna podjetja pa so prešla na skrajšan delovnik, mnogi so začasno ustavili proizvodne linije ter napovedali množično odpuščanje. Nedavni vladni podatki so razkrili, da je zadnje pol leta brez dela v proizvodnji ostalo 158.000 delavcev brez pogodbe o redni zaposlitvi.
|
negative
|
6,542
|
Na razvitih trgih torek prinesel upanje, pri nas še ne Indeks SBI20 se je v torek že devetič zapored znižal, največ, štiri odstotke, pa so izgubile delnice Luke, Nove KBM in Zavarovalnice Triglav. Krka je padla pod 50. Ob vseh novicah o težavah svetovnega in posledično slovenskega gospodarstva vlagatelji neusmiljeno prodajajo slovenske blue-čipe. Zadnje čase tudi Krko, ki ji nič ne pomagajo odlični poslovni rezultati. Ob 1,26 milijona evrih prometa je njen enotni tečaj izgubil še 1,5 odstotka in se po dveh mesecih spet znižal pod 50 evrov. Telekom se je po sedmih dneh rasti v tem obdobju se je podražil za dobre štiri odstotke pocenil za 0,9 odstotka. V prvi kotaciji so se podražile le Mercatorjeve in Petrolove delnice. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -1,51 % 49,59 EUR TELEKOM -0,86 % 126,18 MERCATOR 0,89 % 149,64 LUKA -4,33 % 18,99 PETROL 1,05 % 245,34 NOVA KBM -4,02 % 7,40 GORENJE -1,25 % 7,89 SAVA -0,26 % 229,17 SAVA RE -2,85 % 9,87 INTEREUROPA -1,00 % 7,93 Vlagatelji dvomijo o ukrepih Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 657 točk je v ponedeljek letošnjo izgubo povečal na 21 odstotkov. Največ so izgubile finančne in telekomunikacijske delnice, pozitivno pa se je gibala vrednost energetskih delnic. Finančni ministri priznavajo, da je položaj še slabši, kot so predvidevali, vlagatelji pa menijo, da se vlade največjih držav za zdaj neuspešno soočajo s krizo in čakajo na res spektakularne ukrepe, ki bi tudi delniškim trgom pustili, da zadihajo. Olajšanje banka Citigroup dobičkonosna Če so evropski borzniki skoraj obupali nad državnimi ukrepi, pa so v ZDA dobili nekaj svežega upanja. Finančni minister Timothy Geithner je namreč poudaril, da so v ZDA v zadnjih tednih za rešitev gospodarskih težav storili več, kot so preostale države naredile v nekaj letih. Ob tem je iz banke Citigroup prišlo nepričakovano sporočilo, da je v prvih dveh mesecih banka poslovala z dobičkom in da ne potrebuje dodatnega kapitala za preživetje. Kakšno olajšanje po vseh milijardnih izgubah velikih finančnih institucij! Nikkei se drži nad 7.000 V torek dopoldne so tako v Evropi finančne delnice le pokazale moč, saj je to morda tista težko pričakovana luč na koncu predora. Na negativni strani je bil nemški energetski velikan E.ON, ki je znižal napovedi za prihodnji dobiček, kar je vrednost delnic oklestilo za skoraj desetino. Dokaj spodbuden torek so preživele tudi azijske borze, čeprav je tokijski Nikkei -0,4 % padel na sveže 26-letno dno, a vlagatelji verjamejo, da se bo obdržal nad 7.000 točkami. Prevzem prinesel skepso, ne optimizma Ponedeljkovo trgovanje v ZDA je zaznamovala novica o prevzemu v farmacevtskem sektorju. V glavni vlogi je Merck, ki za 41 milijard dolarjev prevzema Schering-Plough. Takšne novice po navadi prinesejo optimizem na delniške trga, tokrat pa ni bilo tako in Dow Jones 6.547 točk je ob padcu farmacevtskega sektorja spet končal na šestletnem dnu. Samo letos je njegova vrednost usahnila za 25 odstotkov. Prav neverjetno je, da ta elitni borzni barometer že več kot en mesec ni uspel nanizati dveh pozitivnih dni.
|
negative
|
6,543
|
Nov predlog avtomobilske sekcije Sekcija za osebna motorna vozila je pripravila spremenjen predlog uvedbe državnih premij za nakup osebnega vozila. Ta naj bi znašala 2.500 evrov. Sekcija, ki deluje pod okriljem trgovinske zbornice, v predlogu ministrstvoma za gospodarstvo ter evropske zadeve in razvoj navaja tudi, da bi premija veljala za nakup enega novega vozila na osebo, in sicer za vozila, stara 10 ali več let. Lastnik starega vozila bi moral tega oddati v razgradnjo in za to pridobiti potrdilo, poroča Radio Slovenija. Prav tako bi moralo biti novo vozilo registrirano vsaj eno leto. Pri sekciji menijo, da je ukrep namenjen predvsem tržnemu segmentu kupcev vozil nižjega srednjega razreda, ki bi prodajo z zdajšnjih 50.000 dvignil na 60.000 vozil tega razreda. Predstavniki ceha trdijo, da bi subvencija zahtevala državna sredstva, ki pa bi bila z višjo prodajo v proračun tudi povrnjena. V proračun naj bi se nakapljalo 8 milijonov evrov. Na ministrstvu za gospodarstvo in na finančnem ministrstvu bodo predlog preučili. Preberite več KRIZA NA ŠTIRIH KOLESIH Prvotni predlog sekcije je bil zasnovan nekoliko drugače za vse stranke, ki se odločijo za nakup novega vozila, ki ima vrednost izpustov CO2-ja manjšo od 160 g/km, in zamenjajo staro vozilo, ki ima motor EUR2 ali slabšega in je zato ekološko sporen, je bila predlagana državna subvencija 1.000 evrov za nakup novega vozila. Določilo o zahtevani razgradnji je ostalo nespremenjeno. Podoben ukrep so med drugim sprejele že Avstrija, Nemčija in nekatere druge države.
|
neutral
|
6,544
|
Stroškov niso nikjer presegli Holding Slovenske elektrarne za lanskoletno poslovanje pričakuje kar 48 milijonov evrov čistega dobička in 815 milijonov čistih prihodkov od prodaje. Ocene za letošnje leto pa niso tako obetavne - dobiček naj bi bil le devetmilijonski, medtem ko bi prihodki od prodaje znašali 650 milijonov evrov. A tudi lanske ocene in pričakovanja so bili precej nižji od zdajšnjih rezultatov. Največ so k rezultatom pripomogle termo- in hidroelektrarne, kjer so načrt presegli za 6,2 odstotka in so proizvedli 7.696 gigavatnih ur električne energije. Še posebno so bili uspešni v hidroelektrarnah, kjer so s 3.196 gigavatnimi urami za 12,9 odstotka presegli načrte. Najmanj stroškov na Soči in Dravi Eden izmed dveh direktorjev HSE-ja, Viljem Pozeb je ob tem dejal, da so bile pri stroških disciplinirane prav vse družbe, saj ni nikjer bilo presežka, posebno pa je izpostavil Soške elektrarne Nova Gorica in Dravske elektrarne Maribor. Glede krize skrbijo predvsem, da njene družbe ne bi prišle v likvidnostne težave, poskrbeli pa so tudi za poplačilo novih terjatev in dokapitalizacijo. Sicer pa se HSE širi tudi na tuje trge, najprej v Makedonijo, BiH in Grčijo.
|
positive
|
6,545
|
Evforija, povezana z banko Citigroup, oplazila tudi Ljubljano Za lastnike delnic ni lepšega občutka, kot je tedaj, ko se tvoj papir podraži za deset odstotkov. V sredo so to doživeli lastniki Gorenja, toda ... ... kaj, ko so morale delnice od rekordne vrednosti leta 2007 izgubiti kar 84 odstotkov, preden so dočakale tako lep popravek skok na 8,69 evra, pri čemer je treba še opozoriti, da je promet dosegel revnih 22 tisoč evrov. Tudi večina preostalih delnic cenejše so le delnice Save, Mercator, Helios in Istrabenz se je odlepila od letošnjega večinoma kar nekajletnega dna, promet pa je bil le pri Krki spodbuden in je presegel milijon evrov. Konec devetdnevnega črnega niza Na koncu trgovanja, torej tik pred 13. uro, so se posli s Krko, ki je v torek prvič po dveh mesecih padla pod 50 evrov, sklepali pri 52,8 evra. Slovenski borzni indeks 3.479 točk je porasel za dobro dva odstotka in tako končno prekinil devetdnevni negativni niz. Ljubljanska borza se je tako pozitivno odzvala na odličen torek v ZDA, optimisti teh je že skoraj zmanjkalo pa verjetno stavijo, da je to prva lastovka, ki bi lahko prinesla pomlad tudi na borzo. Ob vseh težavah, ki jih ima svetovno gospodarstvo, je to kar težko verjeti. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 4,07 % 51,61 TELEKOM 0,60 % 126,94 SAVA -0,45 % 228,14 MERCATOR -2,53 % 145,86 ZAV. TRIGLAV 3,16 % 12,75 PETROL 1,70 % 249,51 PIV. LAŠKO 3,45 % 46,45 INTEREUROPA 0,76 % 7,99 NOVA KBM 5,54 % 7,81 GORENJE 10,00 % 8,69 LUKA KOPER 5,11 % 19,96 Citigroup sprožil evforijo Vlagateljem na mednarodnih borzah je v torek le odleglo, saj je krepko preprodan trg dočakal temeljit popravek. Banka Citigroup je sporočila, da je v prvih dveh letošnjih mesecih poslovala z dobičkom, kar se je po milijardnih izgubah finančnih institucij zdi skoraj neverjeten dosežek. Poleg tega v ZDA pripravljajo nov zakon, s katerim bi precej onemogočili prodaje na kratko short selling, kar je v zadnjem obdobju ob številnih stavah na padanje finančnih delnic še dodatno povzročalo prodajni pritisk. Slabi signali iz Azije Delniški indeks Dow Jones 6.926 točk je 12-letno dno pustil za seboj in se povzpel za 5,8 odstotka, Nasdaq 1.358 točk pa je poskočil celo za dobrih sedem odstotkov. To je bil najboljši dan v New Yorku po 21. novembru. Citigroupove delnice, ki so samo letos izgubile 78 odstotkov vrednosti, so poskočile za 38 odstotkov, na 1,45 dolarja. Veselica je bila včeraj tudi na vodilnih evropskih borzah, lepo rast pa je bilo opaziti tudi sredi srede, čeprav popotnica v nov dan ni bila najboljša kitajski izvoz je februarja strmo padel, na Japonskem pa so cene pri grosistih padle najbolj v zadnjih šestih letih.
|
neutral
|
6,546
|
SBI20 kljub polomu Istrabenza navzgor Izrazito pozitiven konec tedna na Ljubljanski borzi je pokvaril le zlom Istrabenzovih delnic, ki so padle za 20 odstotkov, na 13,32 evra. Takšen enodnevni padec med blue-čipi če lahko podjetju, ki se bori za preživetje, sploh še lahko tako rečemo pri nas redko vidimo. Tečaj Istrabenza je zdaj najnižji v zadnjih osmih letih, od rekorda pa je oddaljen že več kot 90 odstotkov. Pocenile so se še Petrolove delnice za odstotek in malenkost Save ter Pivovarne Laško, sicer pa je bila smer le ena navzgor, a ob še vedno izjemno nizkem prometu. Gorenjeve delnice so spet strmo porasle, saj so se posli sklepali tudi pri 9,56 evra oziroma 8,5 odstotka nad gladino. Več kot dva odstotka dražje so delnice Nove KBM, Krke in Aerodroma. S Krko 0,59 milijona evrov prometa so se posli sklepali do 53 evrov. Slovenski borzni indeks 3.487 točk se je zvišal za 0,77 odstotka Tečaji najprometnejših delnic NOVA KBM 2,44 % 7,99 EUR KRKA 2,47 % 52,75 EUR ZAV. TRIGLAV 1,73 % 12,95 EUR PETROL -1,12 % 245,93 EUR TELEKOM 0,38 % 127,99 EUR LUKA KOPER 0,76 % 19,83 EUR MERCATOR 0,45 % 144,90 EUR AERODROM 2,37 % 26,37 EUR SAVA -0,28 % 228,98 EUR PIV. LAŠKO -0,38 % 44,95 EUR INTEREUROPA 1,93 % 7,93 EUR Široka paleta pozitivnih novic Neverjetno, kako se je razpoloženje na največjih delniških trgih v nekaj dneh popravilo. Dow Jones 7.170 točk je v četrtek porasel tretjič zapored, tokrat za 3,5 odstotka. Delnice General Electrica so poskočile za skoraj 13 odstotkov. Pri bonitetni hiši Standard & Poor so oceno za tega industrijskega velikana znižali le za malenkost in s tem nakazali, da je podjetje stabilno. Vlagatelji so pozdravili tudi prevzem v biotehnološkem sektorju, vladne podatke o februarski prodaji na drobno le malenkost je nazadovala in besede prvega moža banke Bank of America, ki je, na las podobno kot ta teden že banki Citigroup in JP Morgan Chase, potrdil, da je banka januarja in februarja poslovala z dobičkom. Delnice so porasle za 19 odstotkov. Le tehničen popravek, trend ostaja medvedji Medtem je predsednik Citigroupa zagotovil, da banka ne potrebuje pomoči, in izrazil upanje, da bo ostala v zasebnih rokah. Med zmagovalci dneva je bil tudi General Motors +17,2 %, ki pravi, da še ne potrebuje tako nujno dveh milijard dolarjev državne pomoči. Če k vsemu dodamo še optimizem kitajskega premierja pričakuje hitro okrevanje, se zdi, da so kar naenkrat nevihtni oblaki izginili z borz. Seveda ni tako - nihče si ne dela utvar, da se ne bodo kmalu vrnili Tehničnega popravka, ki ga gledamo ta teden, bo kmalu konec, ko bodo vlagatelji začeli unovčevati dobičke. Spet bomo na dnu, preden se bo začelo pravo okrevanje, je komentiral eden izmed tujih analitikov. Rekorden enodnevni padec švicarskega franka Devizne trge je v četrtek šokirala poteza švicarske centralne banke, ki je napovedala, da bo kupovala tuje valute, seveda v želji, da oslabi frank. Še prej je banka obresti znižala na rekordno nizkih 0,25 odstotka. Ker rezerv ni več, se je odločila za alternativno denarno politiko, s katero želi pomagati izvoznim podjetjem. Forex je bil takoj zaznamovan s strmim padcem franka. Če je bilo treba dopoldne za evro plačati 1,47 franka, je njegova vrednost nato zdrsnila na letos rekordnih 1,53 franka, kar je odlična novica za Slovence, ki imajo kredite, vezane na frank. Takšnega enodnevnega padca še ni bilo. Seveda se lahko takoj vprašamo, če bo zgledu sledila še Japonska. Tekmovanje v tem, kdo bo bolj razvrednotil svojo valuto, bi bilo za svetovno gospodarstvo lahko pogubno!
|
positive
|
6,547
|
Priprave na aprilski vrh v Londonu Finančni ministri skupine G-20 so napovedali vztrajne napore za rešitev svetovne gospodarske krize. Skupina najbolj razvitih držav in največjih držav v razvoju ima pred aprilskim vrhom v Londonu jasno usmeritev in bo sprejela vse ukrepe, potrebne za obnovo svetovnega gospodarstva, je ob koncu dvodnevnega zasedanja v Horshamu pri Londonu zagotovil britanski finančni minister Alistair Darling. IMF potrebuje več denarja Ministri so opozorili, da je nujno bistveno povečanje sredstev Mednarodnega denarnega sklada IMF za kreditiranje držav, ki so se znašle v finančnih težavah, vendar pa niso navedli konkretnih številk. Strinjali so se, da je treba okrepiti regulativni nadzor nad vsemi bonitetnimi hišami, ki na osnovi ocene tveganj določajo vrednost posameznih finančnih naložb, saj so v zadnjih mesecih postale tarča kritik, ker vlagateljev niso pravočasno in ustrezno seznanjale z nevarnostmi visoko tveganih naložb. Voditeljem G-20 so ministri predlagali, da na aprilskem vrhu dosežejo dogovor o ustrezni stopnji regulacije in nadzora nad pomembnimi finančnimi institucijami, trgi in instrumenti . Glede t. i. hedge skladov so se strinjali, da jih je treba registrirati ter razkriti vse podatke, potrebne za oceno tveganj, ki jih predstavljajo. Ministri so se zavezali, da bodo ohranili ekspanzivne monetarne politike, ki prek zniževanja obrestnih mer pozitivno vplivajo na gospodarsko aktivnost. Strinjali so se, da je ključna prioriteta obnoviti kreditno dejavnost bank in ponovili svojo zavezanost pomoči državam v razvoju, ki se soočajo z begom kapitala. Fiskalne spodbude ali krepitev finančne regulacije? Finančni ministri so pripravili smernice za aprilsko srečanje voditeljev skupine. Pogledi na spopad z gospodarsko krizo se razlikujejo, čeprav vsi udeleženci poudarjajo odločenost za usklajen spopad z njo. Medtem ko ZDA, Japonska in Kitajska zagovarjajo stališče, naj države čim hitreje in izdatno finančno spodbujajo gospodarstva, se večina evropskih partneric dvajseterice s takim načinom reševanja krize ne strinja. Sicer pa se članice G-20, ki jo poleg sedmerice najrazvitejših držav in Evropske unije sestavljajo še Rusija, Indija, Brazilija, Indonezija, Savdska Arabija, Mehika, Turčija, Avstralija, Južna Koreja, JAR, Kitajska in Argentina, načelno strinjajo, da je treba vzpostaviti nove svetovne finančne mehanizme, vključno z reformo Mednarodnega denarnega sklada in zagotoviti preglednejše delovanje t. i. finančnih paradižev. Kot je znano, so Švica, Luksemburg in Avstrija včeraj napovedali, da bodo omilili pravila o bančni tajnosti. Ministri štirih najhitreje razvijajočih se gospodarstev na svetu - Brazilije, Kitajske, Indije in Rusije - so prvi dan srečanja v skupni izjavi zapisali, da se bo letos nadaljevalo upadanje zasebnega kapitala, zato je nujno okrepiti posojilno dejavnost mednarodnih finančnih ustanov.
|
positive
|
6,548
|
Kaj se dogaja s predorom skozi Rokavski preliv? Francosko-britanska finančna skupina Eurotunnel bo prvič v svoji zgodovini izplačala dividende. Na delnico bodo izplačali štiri evrske cente. Skupina, ki je bila ustanovljena leta 1987, upravlja železniški predor pod Rokavskim prelivom, skozi katerega poteka potniški in tovorni promet. Knjigovodska olimpijada V resnici gre za precejšnjo knjigovodsko telovadbo. Namen je pomiriti vlagatelje in pokazati, da se v predoru, ki je vseskozi prinašal izgubo in so ga mnogi poslovno že odpisali, naposled vendarle svetlika. V lanskem poslovnem letu je imela družba - kljub požaru 11. septembra, ki je povzročil, da je bil del predora zaprt vse do letošnjega 9. februarja – 40 milijonov evrov čistega dobička, leto 2007 pa so končali s simbolično izgubo enega milijona evrov. Finančni promet v letu 2008 je dosegel 704 milijone. Gre za rezultat, ki naj bi zavrnil dolgoletne ocene skeptikov, da podmorski predor med Evropo in Veliko Britanijo ne bo nikoli donosen. Res pa je, da so finančno družbo od leta 1987 že trikrat temeljito prestrukturirali in da jo je leta 2006 pred bankrotom rešil le odpis državnega dela dolgov in refinanciranje okoli 3 milijard evrov bančnih posojil. Požar v predoru je skoraj ohromil tovorni promet skozenj prevažajo v glavnem tovornjake, vendar družbi ne bo povzročil večje izgube – saj bo 200 milijonov evrov izpada pokrila zavarovalnica. Vse več potnikov Spodbudni so tudi podatki o lanskem izkupičku podjetja Eurostar, ki je v lasti francoskih, belgijskih in britanskih železnic. Med Francijo, Belgijo in Veliko Britanijo so lani prepeljali rekordnih 9,1 milijona potnikov, kar je precej več od 8,3 milijonov v 2007. Zanimanje je povečala dograditev hitre proge na angleškem delu prog, ki zdaj omogoča, da se iz Pariza v London pripeljete v 2 urah in 15 minutah in iz Bruslja v London celo v 1 uri in 51 minutah.
|
neutral
|
6,549
|
O začetku likvidacije na aprilski skupščini Po težavah z izplačilom plač delavcem Laboda zdaj tekstilnemu podjetju grozi likvidacija, o kateri se bo odločalo na aprilski skupščini. Družbo naj bi likvidirali zaradi zmanjšanega obsega in posledično negativnega poslovanja podjetja. Od 190 zaposlenih jih bodo okoli 60 odpustili, približno 120 pa prezaposlili v hčerinski družbi, je pojasnil večinski lastnik Laboda Franc Gajšek. Novomeški Labodov kompleks naj bi prodali, ohraniti pa nameravajo trgovino v Novem mestu. Nadaljnja proizvodnja, ohranitev blagovne znamke Labod in trgovine so odvisni tudi od bančnih posojil, s katerimi po besedah večinskega lastnika naj ne bi bilo težav. Banke naj bi Labod pri likvidnostni sanaciji podprle. Upniki lahko terjatve prijavijo v 30 dneh Sklep o likvidaciji je na podlagi določb zakona o gospodarskih družbah predlagal upravni odbor Laboda. Upniki podjetja bodo lahko svoje terjatve do družbe prijavili likvidacijskemu upravitelju v roku 30 dni od objave poziva in sklepa o prenehanju družbe in začetku redne likvidacije v uradnem listu. Upravni odbor družbe predlaga, naj lastniki na skupščini 20. aprila za likvidacijskega upravitelja imenujejo družbo Facig, ki jo zastopa izvršni direktor Gajšek. Ta je sicer prek svojih podjetij tudi večinski lastnik Laboda, v katerem je zaposlenih nekaj manj kot 200 delavcev. Januarske plače po težavah izplačane marca Podjetje se zadnje čase srečuje s težavami, zaradi krize, neprodanih zalog in odprtih terjatev pa je prišlo tudi do zaostanka pri izplačilu plač. Delavci so januarske plače po nakazilu in nato odvzemu po dveh urah vendarle dobili 12. marca. Izguba Laboda za preteklo leto po Gajškovih besedah znaša 600.000 evrov, skupaj z izgubo iz preteklih let pa se znesek povzpne na 1,8 milijona evrov. Vrednost neprodanih Labodovih oblačil je štiri milijone evrov, za izplačilo plač pa gre 200.000 evrov na mesec.
|
negative
|
6,550
|
Bavčar skušal reševati lastnike Istrabenza Kad in Sod sta vložila nasprotni predlog za člane nadzornega sveta Petrola, zato kaže, da bo aprilska skupščina odločala o vsaj treh skupinah ljudi. Družbi, ki svojega predloga ne utemeljujeta, želita na mestih nadzornikov videti Milana Medveda, Bruna Koreliča, Tomaža Kuntariča, Darija Južno, Tomaža Berločnika in Matjaža Janežiča, medtem ko odhajajoči nadzorni svet Petrola namesto Kuntariča, Berločnika in Janežiča predlaga Stanislava Valanta, Milana Podpečana in Mirana Merljaka. Svoj predlog nadzornikov ima tudi Istrabenz, ki namesto Podpečana in Merljaka predlaga, da mesta nadzornikov zasedeta Matjaž Janežič in Aldo Gabriel. Mandat dozdajšnjih nadzornikov se izteče 7. aprila, razen mandat predsednika Viktorja Barage, ki bo naslednika dobil 16. julija. Skuščina bo obravnavala tudi predlog znižanja sejnin, ki naj bi v skladu z vladnim stališčem o izplačevanju nagrad in sejnin v kriznih časih znašale 412,50 evra bruto za člana nadzornega sveta in 536,25 evra bruto za predsednika nadzornega sveta. Bavčar poskušal reševati lastnike, ne družbe? Petrol obvladuje tretjino Istrabenza, katerega četrtinski lastnik in prvi mož je Igor Bavčar. Kot je znano, je Istrabenz v finančnih težavah, Bavčar pa naj bi se že dalj časa z bankami upnicami pogajal o preprogramiranju posojil. Po neuradni podatkih naj bi se banke upnice, ki imajo sicer čas za sprejetje odločitve do konca meseca, ko se izteče moratorij na plačevanje dolgov, ki so ga odobrile konec decembra, že odločile, da Bavčarjevega predloga za reprogramiranje dolgov ne bodo sprejele. Bavčarjev predlog naj bi namreč reševal položaj lastnikov, in ne podjetja, poroča Žurnal24. Po neuradnih podatkih naj bi uprava Istrabenza zahtevala dvomesečno podaljšanje moratorija in se skušala izogniti bremenom garancij, kar pa za banke ni sprejemljivo. Uprava Istrabenza naj bi tako do sredine tedna pripravila nov predlog, ki bo sprejemljiv tudi za banke, sicer naj bi sledil stečaj Istrabenza. V primeru stečaja se bodo na trgu znašle Istrabenzove naložbe, med njimi tudi Energetika, v hčerinske družbe Istrabenz Gorenje, Istrabenz Plini, Droga Kolinska pa bodo prišli novi lastniki.
|
neutral
|
6,551
|
Največje znižanje v predelovalnih dejavnosti Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v Sloveniji januarja 7,8-odstotna, kar je 0,8 odstotka več kot decembra. Prijavljenih brezposelnih oseb je tako 73.911. Kot so sporočili iz državnega urada za statistiko, je bilo januarja prijavljenih 37.220 brezposelnih žensk in 36.691 moških oziroma devet odstotkov med vsemi ženskami in 6,9 odstotka med moškimi. V enakem času je bilo zaposlenih 783.004, samozaposlenih pa 89.242 ljudi. Med vsemi brezposelnimi jih je bilo največ, 15,2 odstotka, iskalcev prve zaposlitve, 42,3 odstotka pa tistih, ki so bili brezposelni 12 mesecev ali več. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje se je število registriranih brezposelnih oseb v februarju zvišalo za več kot 3.000 in je znašalo 77.182, kar kaže na to, da se bo stopnja registrirane brezposelnosti še zvišala. Največje znižanje v predelovalnih dejavnosti Število delovno aktivnih oseb se je najbolj znižalo v predelovalnih dejavnostih, saj so te zaposlovale skoraj 4.500 ljudi manj kot v decembru. Znižanje števila delovno aktivnih v gradbeništvu za več kot 1.200 pa je bilo manjše kot v decembru, ko se je znižalo za skoraj 2.000. Število delovno aktivnih oseb pa se je zvišalo v štirih dejavnostih, in sicer v obvezni socialni varnosti za več kot 300, v izobraževanju za več kot 200, v poslovanju z nepremičninami za okrog 50 in v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih za 25.
|
negative
|
6,552
|
Istrabenz Turizem Zagotoviti moramo likvidnost Istrabenz Turizem, hčerinska družba Istrabenza, je prodal 89-odstotni delež Marine Koper koprskemu podjetju Grafist. Predsednik nadzornega sveta Janko Kosmina za prodajo ni vedel in se z njo ne strinja, zaradi česar je od predsednika uprave Igorja Bavčarja že zahteval razveljavitev kupoprodajne pogodbe. Bavčar naj bi mu pred časom sam zagotovil, da Marine ne bo prodajal. V upravi Istrabenza Turizem odgovarjajo, da jih Kosminove izjave presenečajo, saj naj bi bil Kosmina seznanjen s finančnimi razmerami tako holdinga kot odvisnih družb skupine Istrabenz, zato bi moral po njihovih besedah podpirati vse ukrepe, ki so usmerjeni v zagotovitev obstoja in nemotenega poslovanja teh družb. Za Marino tri, za nepremičnine štiri milijone Istrabenz Turizem je Grafistu prodal skoraj 89-odstotni delež Marine Koper, pa tudi del naložbenih nepremičnin, in sicer nepremičnini Tivoli in Figarola v Portorožu. Za delež v Marini so dobili tri milijone, za portoroški nepremičnini pa štiri milijone evrov. Namen prodaje naj bi bil družbi zagotoviti potrebna likvidnostna sredstva za nemoteno poslovanje. Družba Grafist ima sedež v Kopru, ukvarja pa se z gradbeništvom in trgovsko dejavnostjo. Njeni lastniki so Sonja Soršak, Anto Guberac in Branko Vidović, ta pa družbo tudi vodi. Predlani je Grafist ustvaril za več kot 15 milijonov evrov prihodkov in slabih 100.000 evrov čistega dobička.
|
neutral
|
6,553
|
Ne gre za selitev, temveč za dopolnitev Zaradi selitve dela proizvodnje clia 2 iz Revoza v Francijo je Borut Pahor že govoril z Nicolasom Sarkozyjem, ki je zagotovil, da ukinjanja delovnih mest v Sloveniji ne bo. Predsednik vlade je pojasnil, da se je, takoj ko je bil o tem obveščen, pogovoril s francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem, ki mu je zagotovil, da slovenska delovna mesta ne bodo prizadeta. Sarkozy je sicer že predtem dejal Slovenski proizvodni obrat Renaulta deluje s polno zmogljivostjo, zato ne gre za ukinjanje delovnih mest v Sloveniji. Ko je novica, da Renault del proizvodnje clia 2 seli v Francijo, prišla na ušesa Evropski komisiji, je ta takoj napovedala, da bo od Pariza zahtevala pojasnila. Komisarka za konkurenco Neelie Kroes pravi To, da se podjetje odloči spremeniti lokacijo proizvodnje, običajno ne sproži naših komentarjev, a kar je v tem konkretnem primeru presenetljivo, je to, da je francoski minister za industrijo Luc Chatel izjavil, da naj bi bilo to neposredno povezano s francoskim načrtom za pomoč avtomobilskemu sektorju. Nasprotje med pismom in odločitvami Poteza se Evropski komisiji zdi namreč v nasprotju s pismom, v katerem je Chatel zagotavljal, da sporazumi o posojilih Francije avtomobilskim podjetjem ne bodo vključevali pogojev glede lokacije dejavnosti ali dajanja prednosti proizvajalcem s sedežem v Franciji. V Evropski komisiji sicer še menijo, da je treba razčistiti nejasnosti, saj težijo k temu, da bi se Evropa izognila protekcionizmu in njegovim negativnim posledicam za zaposlovanje. Lahovnik opozarja na protekcionizem Na protekcionizem je po pogovoru s predsednikom uprave Revoza opozoril tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Ta meni, da bi morebiten razmah protekcionizma svetovno gospodarsko krizo še poglobil, zato bo ministrstvo dosledno v vseh razpravah na svetu EU za konkurenčnost zagovarjalo stališče, da je protekcionizem nedopusten. Občutno povečanje povpraševanja po cliu in twingu Kot so sporočili iz Revoza, se je na evropskem tržišču občutno povečalo povpraševanje po modelih twingo in clio 2, ki ju izdelujejo v Novem mestu. Glede na to, da teh potreb v Revozu ne morejo v celoti pokriti, so se odločili, da maksimalno povečajo obseg proizvodnje twinga, ki ga izdelujejo izključno v Novem mestu. To pomeni, da bodo ob delovanju v treh izmenah lahko zagotovili le del potrebnih količin clia 2, razliko pa bo pokrila tovarna Flins v Franciji, ki je ta model v preteklosti že izdelovala. Ob tem bodo v Franciji odprli 400 novih delovnih mest. V nobenem primeru torej ne gre za preselitev, ampak za to, da bo tovarna Flins dopolnjevala potrebne količine, in sicer le za obdobje od junija do oktobra 2009. Ta odločitev ne spreminja že objavljenega povečanja obsega proizvodnje v Revozu. Revoz bo na dan izdelal 880 vozil, za kar bo zaposlil okoli 150 novih sodelavcev. Proizvodnja ostaja Za STA so v Bruslju francoski viri dejali, da selitev za Revoz ne pomeni nikakršnih sprememb. Zatrdili so, da proizvodnja clia v Sloveniji ostaja. Kljub temu pa so opozorili Po upadu velikega povpraševanja, ki je posledica krize, obstaja nevarnost, da bodo Francozi obdržali svojo tovarno in ukinili slovensko. Novomeški Revoz je lani izdelal 198.096 vozil, od tega dve tretjini twingov in tretjino cliov 2. Precejšen upad dobička Znano je že, da je zaradi gospodarske krize prodaja Renaultovih vozil samo v zadnjem četrtletju leta 2008 upadla za 30 odstotkov, dobiček je bil nižji kar za tri četrtine. Da bi Renault dobil pomoč države, se je moral zavezati, da ne bo zapiral tovarn v Franciji in odpuščal francoskih delavcev. Skupaj z družbo PSA Peugeot Citroen je Renault dobil skoraj šest milijard evrov pomoči. A francoski predsednik Nicolas Sarkozy je na zadnjem neformalnem vrhu EU-ja izpostavil prav Slovenijo kot državo, ki ima in bo imela koristi od francoskih ukrepov v pomoč avtomobilskemu sektorju.
|
neutral
|
6,554
|
Elektriko podražil že peti ponudnik Od danes je dražja električna energija tudi za gospodinjske odjemalce Elektra Gorenjska. Končna cena se bo v povprečju povišala za 1,27 evra oziroma 3,72 odstotka. Cena električne energije v osnovnem paketu 1 bo ostala nespremenjena, v osnovnih paketih 2 in 3 bo višja za 7,51 odstotka, znižale pa se bodo cene prispevkov, in sicer storitev vodenja računa za 17 odstotkov oziroma 43 odstotkov v primeru trajnika, za 41 odstotkov pa bo nižji dodatek na visoko porabo. Podražitev bodo manj občutili tisti, ki plačujejo preko trajnika, saj se bo njihov račun v povprečju povišal za 0,91 evra oziroma za 2,67 odstotka. Manjša bo podražitev tudi za gospodinjstva z visoko porabo, saj bo Elektro Gorenjska, ki je lani uvedel dodatek za visoko porabo, tega znižal za 41 odstotkov, s sedanjih 0,0204 evra za kilovatno uro na 0,012 evra za kilovatno uro. Doslej podražitve že pri štirih elektroponudnikih Doslej so električno energijo podražili že Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Celje in Elektro Primorska. Elektro Maribor je elektriko podražil 1. februarja, račun pa se je v povprečju zvišal za 10,8 odstotka. Končni račun za odjemalce paketa osnovna oskrba - tega ima največ odjemalcev - se je ob nespremenjeni porabi v povprečju zvišal za 2,84 evra na mesec. Elektro Ljubljana in Elektro Celje sta elektriko podražila 1. marca. Račun za električno energijo ljubljanskega Elektra bo povprečno višji za 2,2 odstotka, povprečni končni račun pa se bo povečal za 90 centov. Račun celjskega Elektra bo višji za 9,69 odstotka, za povprečnega gospodinjskega odjemalca pa se bo mesečni račun povečal za 3,21 evra. Elektro Primorska je elektriko podražil 5. marca, končni račun za električno energijo za povprečnega gospodinjskega odjemalca pa se je zvišal za 93 centov. Hkrati je začela veljati nova tabela razredov povprečne dnevne porabe elektrike s spremenjenimi, nižjimi faktorji cene, ki glede na povprečno dnevno porabo posameznega gospodinjstva vplivajo na končni strošek za porabljeno električno energijo.
|
negative
|
6,555
|
Najboljši dan na Wall Streetu letos Padanje Istrabenzovih delnic se je ustavilo, a le zato, ker je Ljubljanska borza do ponedeljka ustavila trgovanje s temi delnicami. Vzrok za takšno odločitev je seveda v neuradnih informacijah, ki se pojavljajo v javnosti v zvezi s pogovori z bankami upnicami in nadaljnjo usodo Istrabenza. Vlogo primorskega holdinga je tokrat uspešno prevzel Petrol, saj so delnice ob nizki likvidnosti padle za 5,3 odstotka. V zadnjem letu naj bi Petrolova izguba presegla 50 milijonov evrov! Tečaji najprometnejših delnic KRKA 3,10 % 54,21 EUR NOVA KBM 1,38 % 8,80 TELEKOM 0,92 % 136,27 LUKA KOPER 3,02 % 20,46 SAVA 0,74 % 232,92 GORENJE 1,89 % 9,68 AERODROM 3,70 % 28,31 PETROL -5,31 % 240,17 INTEREUROPA 0,13 % 7,92 PIV. LAŠKO -1,34 % 44,14 Krka največ vredna na začetku dneva Najprometnejše delnice so se lepo dražile, vendar niti približno ne tako kot v ponedeljek na zahodnih trgih. S Krko 645 tisoč evrov prometa se je dan začel pri 54,8 evra, zadnji posli pa so se sklepali pri 54 evrih. Po prometu je bila z 267 tisoč evri takoj za Krko Nova KBM, ki je dnevni vrh dosegla pri 8,90 evra. Slovenski borzni indeks 3.568 točk se je zvišal za dve tretjini odstotka. V primerjavi z začetkom leta je SBI20 nižji za 3,5 odstotka. Najboljši dan na Wall Streetu letos Na Wall Streetu je bil ponedeljek evforičen, divjale pa so zlasti finančne delnice, saj je finančno ministrstvo pripravilo obetaven načrt za pomoč bankam, da se znebijo slabih naložb. Vlada bo iskala zasebne kupce za slabe naložbe bank, številni pa so že povedalo, da bodo sodelovali pri tem projektu, kjer bo morebitno izgubo kril ameriški proračun. Indeks Dow Jones 7.775 točk se je povzpel kar za 6,84 odstotka oziroma za skoraj 500 točk. Podoben skok je uspel tudi Nasdaqu 1.555 točk. Nikkei že 20 odstotkov nad 26-letnim dnom Dow Jones je ta mesec pridobil 10 odstotkov in s tem skoraj izbrisal 12-odstotni februarski padec. Veseli tudi, da se prebuja trg nepremičnin. Prodaja že zgrajenih stanovanj je v ZDA februarja porasla za 5,1 odstotka. Seveda je tudi Evropa sledila ameriški veselici . Indeks FTSEurofirst 300 739 točk se je zvišal za tri odstotke in dosegel najvišjo vrednost v zadnjem mesecu, v torek pa se je tridnevna rast ustavila, kar je zlasti krivda rudarskih delnic, saj je cena surovin zdrsnila. V Tokiu se je Nikkei danes povzpel za 3,3 odstotka, od 6. marca pa je poskočil že za 20 odstotkov.
|
positive
|
6,556
|
Govorice o odpuščanju 700 ljudi iz trte izvite V Gorenju bo od 1. aprila del programov Notranja oprema in gospodinjski aparati uvedel 32-urni delovni teden. Delavci, ki bodo delali po skrajšanem programu, bodo upravičeni do enake plače kot delavci, ki delajo 36 ur na teden, je dejal predstavnik podjetniškega sindikata Žan Zeba. Dodal je, da število naročil še vedno upada, kar pomeni, da se razmere glede novih naročil še ne izboljšujejo. Preberite še Se bodo subvencije zlorabljale? Sicer so v Gorenju že zanikali govorice, ki so se pojavile v javnosti, da naj bi Gorenje ta teden odpustilo 700 delavcev. Tiskovna predstavnica družbe Uršula Menih Dokl je dejala, da so govorice iz trte izvite. Število zaposlenih se je od lanskega do letošnjega januarja znižala za 300, do konca letošnjega leta pa se načrtuje zmanjšanje števila zaposlenih še za od 400 do 500. Sporazumno prekinitev delovnega razmerja je doslej prejelo 49 delavcev.
|
neutral
|
6,557
|
Ne vidim, kako bi Istrabenz lahko preživel Napoved Umarja o 4-odstotnem znižanju BDP-ja se ekonomistu Radu Pezdirju ne zdi pretirana, kot menijo nekateri člani vladnega strateškega sveta. Potem ko je Urad za makroekonomske analize in razvoj objavil, da bo letos bruto domači proizvod nižji za štiri odstotke, so nekateri izmed članov vladnega strateškega sveta za gospodarstvo to ocenili kot nekoliko pretirano. Pezdir je za MMC pojasnil, da je običajno, da so take napovedi podvržene kritikam, a se mu Umarjeva napoved vseeno zdi smiselna. Tudi napoved o približanju števila brezposelnih do 100.000 je zanj verjetna, mogoče je pričakovati celo višjo številko, pravi. V državi imamo politično nestabilnost Prav tako se Pezdir ne strinja z izjavo predsednika vlade Boruta Pahorja, da kljub Umarjevi oceni ni razlogov za paniko. Razlog za paniko imamo, ker še nismo videli ustreznih ukrepov vlade, je bil oster Pezidr in dodal, da imamo v državi politično nestabilnost. Na to, kaj konkretno bo prineslo znižanje BDP-ja, pa Pezdir odgovarja, da predvsem nižanje prihodkov. Če vlada ne naredi kakšenga pametnega ukrepa, je zadeva lahko zelo neprijetna, meni. Težava je predvsem v tem, da je poraba države previsoka, proizvodnja pa vse nižja, nam je zatrdil. Ob tem bi se mu zdelo smiselno predvsem manj trošiti in pregledati vse blagajne, omenil je zdravstveno in lokalno. Zaskrbljen pa je predvsem nad pokojninsko blagajno, saj se financira neposredno iz prihodkov. Pezdir ne ve, kako bi Istrabenz lahko izplačal upnike Pezdirju smo postavili še vprašanje glede izjave Igorja Bavčarja, da Istrabenz ne bo šel v tečaj. Nimam druge predstave, kaj bi se lahko zgodilo, je dejal in pojasnil, da ne ve, kako bi Istrabenz lahko izplačal upnike. Pomaga si sicer lahko tako, da poceni razproda premoženje, a vseeno ne vidi, kako bi Istrabenz lahko preživel.
|
negative
|
6,558
|
Milijarda in pol evrov spodbude za nakup avtomobilov Zaradi izjemnega odziva je nemška vlada namenila dodatna sredstva za program zamenjave starih avtomobilov za nove. Vlada v Berlinu je v okviru drugega svežnja pomoči gospodarstvu sprejela premijo za razrez. Ta določa, da lastniki starih avtomobilov dobijo 2.500 evrov, če svoje vozilo odpeljejo v razrez in se odločijo za nakup novega. Po poročanju dopisnika RTV-ja iz Berlina Boštjana Anžina je nemška vlada odobrila dodatna sredstva in možnost zamenjave podaljšala do konca leta, saj je program doživel izjemen odziv pri državljanih. Po besedah Anžina so se manjši avtomobili prodajali kot vroče žemljice. Za avtomobilske premije je vlada namenila milijardo in pol evrov, kar je dovolj za 600.000 kupcev, a zaradi velikega navala, ko so Nemci skoraj izpraznili prodajalne, je denarja ostalo le še za 30.000 premij. Strokovnjaki si niso enotni, v kolikšni meri ukrep za spodbujanje nakupa novih avtomobilov v resnici koristi celotnemu gospodarstvu, vendar sta kanclerka Angela Merkel in podkancler Frank-Walter Steinmeier vseeno sprejela kompromis o dodatnih sredstvih, katerih višina še ni znana. Prodaja avtomobilov cveti Po zatrjevanju Steinmeierja je premija uspeh in se je zato ne more preprosto ukiniti. Pri nekaterih prodajalcih je bila namreč prodaja avtomobilov februarja in marca boljša kot v enakem obdobju lani. Avtomobilska industrija je eden izmed glavnih motorjev nemškega gospodarstva, saj je eno od sedmih delovnih mest neposredno ali posredno povezano s to panogo. Za podaljšanje programa so se že nekaj časa zavzemali v avtomobilski industriji, ki celo trdi, da je to eden redkih vladnih ukrepov, ki kaže pozitivne učinke. Nasprotnike ukrepa pa najdemo tako med liberalci kot med konservativci. Za prve je to volilni boj prek izpušnih cevi, medtem ko drugi vladi očitajo, da se tako podpira le ena panoga. Za stranko zelenih je to ekološka in ekonomska neumnost, saj bo vlada zdaj spodbudila povpraševanje, prihodnje leto pa bo prodaja po njihovem mnenju drastično upadla.
|
positive
|
6,559
|
Na Ljubljanski borzi najbolj poskočila vrednost Mercatorja Skok Mercatorja do 159 evrov in skok Telekoma prvič letos nad 140 evrov sta odločilno pripomogla k rasti slovenskega borznega indeksa za 0,6 odstotka. Pomagale so tudi Krkine delnice, ki so bile z 0,54 milijona evrov najprometnejše in so pridobile 0,7 odstotka. Najvišji posli so dosegli 54,9 evra. V prvi kotaciji se je najbolj podražil Mercator, s katerim so na koncu trgovali za sedem odstotkov nad gladino, medtem ko so se pocenile le Petrolove in Intereuropine delnice, zadnje za več kot štiri odstotke. Petrol je končal pri 230 evrih in je samo marca izgubil 13 odstotkov. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 0,69 54,20 EUR PETROL -0,59 % 230,66 TELEKOM 2,22 % 140,20 SAVA 1,52 % 236,58 MERCATOR 3,59 % 153,55 ZAV. TRIGLAV -2,61 % 13,82 SAVA RE -2,03 % 10,16 PIV. LAŠKO -0,57 % 43,74 LUKA KOPER 1,33 % 20,59 INTEREUROPA -4,19 % 7,54 Toyota še ne zaznava boljših možnosti poslovanja Vodilne evropske borze so dopoldne prekinile petdnevni pozitivni niz, na negativni strani pa so bile zlasti bančne delnice, kar po siloviti rasti ni presenetljivo. Da vlagatelji ne bi pozabili, v kako slabem položaju so svetovna gospodarstva, sta poskrbela podatek o britanski prodaji na drobno, ki je februarja resda tudi na račun zimskega vremena padla bolj od pričakovanj, in svarilo Toyote, da na ameriškem trgu ni videti niti najmanjših znakov okrevanja. V ZDA tudi četrtek pozitiven Popoldne je hudo recesijo potrdil še svež izračun o padcu ameriškega bruto domačega proizvoda v zadnjem lanskem četrtletju, ki je znašal 6,3 odstotka, kar je največ po letu 1982. Kljub vsemu pa obstaja upanje, da so se delniški trgi na začetku marca res dotaknili dna, saj borza po navadi pol leta prej napove konec recesije. V sredo se je Dow Jones zaradi novih znakov, da se nepremičninski trg pobira, povzpel za odstotek in vzpon po spodbudni objavi četrtletnih rezultatov trgovca z elektroniko Best Buya nadaljeval tudi v četrtek. Vlagatelji začenjajo verjeti, da je najhuje mimo in Dow se je zvišal še za 2,25 odstotka, na 7.924 točk, s čimer je že več kot 20 odstotkov nad vrednostjo iz 9. marca.
|
positive
|
6,560
|
Bank lastništvo ne zanima preveč Usoda prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja še visi v zraku. Nadzorni svet družbe je namreč prekinil sejo. Nadaljeval jo bo v ponedeljek. Nadzorniki so se tako le seznanili z vsebino pogajanj z bankami, ki naj bi jim Istrabenz dolgoval skoraj milijardo evrov po Bavčarjevih besedah pa pol milijona evrov. Oblikovali so predlog bankam upnicam in trem največjim delničarjem, in sicer dogovor o ureditvi medsebojnih razmerij. Poleg tega jim nadzorniki svetujejo tudi, da v predvidenem roku podpišejo in pristopijo k izvedbi organiziranega procesa finančne konsolidacije družbe. Krovni dogovor bodo torej banke in lastniki pilili čez konec tedna. Če bo v ponedeljek podpisan, naj bi si Bavčar izposloval odlog vračila posojil do konca maja, poroča TV Slovenija. Banke terjajo pol milijona evrov Nadzorniki od ponedeljkovega sestanka pričakujejo pozitiven premik proti najprimernejši rešitvi tako za Istrabenz kot za upnike in lastnike družbe. Kot je povedal namestnik predsednika nadzornega sveta Istrabenza Tomaž Toplak, nadzorniki v celoti podpirajo model rešitve, prek katerega bodo banke upnice v celoti poplačane Gre za uravnotežen dogovor, ki je pozitiven tako za upnice kot lastnike družb in družbo. Bankirjev še niso prepričali Spomnimo še, da se v ponedeljek izteče moratorij na odplačilo dela Istrabenzovih dolgov. Predsednik uprave Igor Bavčar in lastniki Istrabenza so se še v četrtek z bankami upnicami dogovarjali za reprogramiranje posojil, med drugim pa je bil sklenjen dogovor, da se do ponedeljka preuči dokument, ki bi koprskemu holdingu omogočil, da začne odplačevati dolgove. Bavčarju bankirjev o končni rešitvi holdinga ni uspelo prepričati. Krovni dogovor med bankami in lastniki bo vplival tudi na ponedeljkovo odločanje o morebitni Bavčarjevi razrešitvi, ki jo je predlagal največji lastnik Petrol, o kateri zdaj še ni bilo govora. Zanjo bi morala glasovati večina nadzornikov, prvi mož Petrola Marko Kryžanovski pa po četrtkovem kriznem sestanku izida ni želel napovedovati. Za zamenjavo vodstva koprskega holdinga se zavzema tudi predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Draško Veselinovič. Bavčar bo o odstopu razmislil do ponedeljka Bavčar po včerajšnjem sestanku na vprašanje, ali namerava odstopiti, ni želel odgovoriti, je pa v sredo za Pop TV dejal, da bo o tem razmislil do ponedeljka. Nadzorni svet Istrabenza poleg Toplaka sestavljajo predstavniki delničarjev Alenka Vrhovnik Težak Petrol, Zoran Bošković NFD Holding, Damjan Mihevc, Bojan Korsika in predstavniki zaposlenih Klavdija Ule, Klavdija Primožič ter Miloš Fortunat. Bavčar Pripravljen sem tudi odstopiti Stečaj najslabša rešitev Maksima Holding mora plačati 19 milijonov kazni Bank lastništvo ne zanima preveč Največja Istrabenzova upnica je Nova Ljubljanska banka, kjer menijo, da bi bil stečaj najslabša rešitev za družbo, Veselinovič se bolj nagiba v smer prisilne poravnave. Banke upnice se na splošno zavzemajo predvsem za povrnitev čimvečjega deleža dolga, neposrednemu lastniškemu vstopu v podjetje pa niso posebej naklonjene.
|
negative
|
6,561
|
V načrtu tudi nakupi v drugih državah balkanske regije Telekom uresničuje napovedi in svojo lastniško mrežo širi na balkanska tržišča. Skupini se je tako pridružila druga največja makedonska telekomunikacijska družba. Telekom Slovenije je z družbama Cosmotel in Germanos podpisal pogodbo o nakupu 100-odstotnega deleža makedonske družbe Cosmofon Mobile Telecommunications in 100-odstotnega deleža v družbi Germanos Telecom. Skupna vrednost transakcije znaša 190 milijonov evrov, so sporočili iz Telekoma. Pogodbo o nakupu, ki jo mora potrditi še makedonska regulatorna agencija, sta podpisala predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj in namestnik glavnega izvršnega direktorja Cosmote Group Michael Tsamaz. Že novembra smo poročali, da naj bi se poleg Cosmofona Telekom zanimal tudi za hrvaškega ponudnika širokopasovnih storitev Metronet, zanimiv pa se jim zdi tudi bosansko-hercegovski BH Telecom, ki naj bi bil privatiziran pozneje v letu.
|
positive
|
6,562
|
Brez plačila dodatka na visoko porabo Potem ko je eden izmed električnih dobaviteljev napovedal za 10 odstotkov nižje cene elektrike, je novo ponudbo -sveženj z nižjimi cenami - napovedal tudi Elektro Gorenjska. Elektro Gorenjska bo tako s prvim majem uvedel sveženj Porabim, kar rabim, ki bo cene električne energije za gospodinjske odjemalce v povprečju znižal za 5,2 odstotka. Uporabnikom bo omogočal številne ugodnosti, hkrati pa bo namensko in aktivno spodbujal k učinkovitejši rabi električne energije. Brez plačila dodatka na visoko porabo Kot so sporočili predstavniki gorenjskega distributerja, bodo uporabniki novega paketa oproščeni plačila dodatka na visoko porabo 0,012 evrov na kilovatno uro. Poleg tega jim ne bo treba plačevati storitev za vodenje računa 0,816 evrov mesečno. Za tiste, ki bodo sprejeli ponudbo, ki velja do 1. julija, se cene električne energije ne bodo spreminjale do leta 2010. To pomeni dodatni prihranek v višini vsaj 0,816 evra na mesec, za povprečnega odjemalca pa bo prihranek na mesečnem računu znašal med dvema in tremi evri. Nagrada za zmanjšanje porabe elektrike Vsi, ki se bodo odločili za sveženj, bodo morali mesečno sporočati stanje števca prek spletne aplikacije ali klicnega centra. Prihranke bo mogoče razbrati z mesečnih računov, saj bo električna energija zaračunana po njihovi dejanski in ne po povprečni porabi. Če bodo gospodinjski odjemalci v letu dni porabo zmanjšali za vsaj pet odstotkov, jih bo Elektro Gorenjska nagradil z desetimi evri.
|
positive
|
6,563
|
PL Letos dobiček štirikrat višji? Skupina Pivovarna Laško je po nerevidiranih in konsolidiranih podatkih lani ustvarila 9,3 milijona evrov čistega dobička, Infond Holding pa 81,87 milijona izgube. V letu 2007 je PL imel 61,2 milijona evrov čistega dobička. Čisti prihodki od prodaje so se lani glede na leto 2007 zvišali za devet odstotkov, na dobrih 360 milijonov evrov. V letu 2008 je skupina prodala dobrih pet milijonov hektolitrov pijač, je sporočila Pivovarna LaškoLetos skupina Pivovarna Laško načrtuje za slab odstotek višjo prodajo vseh vrst pijač kot lani. Od načrtovanih količin naj bi prodala 43,8 odstotka piva, 29,1 odstotka brezalkoholnih pijač, 25,6 odstotka vod in 1,5 odstotka drugih pijač. Letos naj bi tako ustvarila 413 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 38,7 milijona evrov dobička iz poslovanja. V skupino Pivovarna Laško poleg matične družbe sodijo še Radenska, Vital Mestinje, Jadranska pivovarna, Delo, Pivovarna Union, Fructal Ajdovščina, Fructal Zagreb, Eurofruit Sarajevo in Fructal Mak iz Skopja. Infond Holding v rdečih številkah Družba Infond Holding je medtem lani po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih imela 81,78 milijona evrov izgube, potem ko je leto 2007 končala z 28,06 milijona evrov čistega dobička. Kratkoročne obveznosti družbe so se glede na predlani skoraj podvojile - z 221,8 milijona evrov na 439,4 milijona evrov.
|
neutral
|
6,564
|
Samo februarja na cesto 70.000 Nemcev Nemška kanclerka Angela Merkel je med težko pričakovanim obiskom v Oplu obljubila državna poroštva, a le, če bo avtomobilski proizvajalec našel strateške vlagatelje. S pomočjo vlagateljev naj bi se tako našla dolgoročna rešitev, iz Berlina poroča dopisnik RTV Slovenija Boštjan Anžin. Imamo potrebne instrumente, a zdaj potrebujemo hitre korake, ki bi pripeljali do ustanovitve Opla Evropa, je dejala Merklova, ki pa je znova zavrnila možnost, da bi država postala neposredni lastnik delov podjetja, kar je sicer podprl podkancler Steinmaier. Ta je med drugim naletel na ostre kritike gospodarskega ministra, ki pravi, da države v Oplu ne potrebujejo, saj ta gotovo ni najboljši podjetnik. Kanclerka je napovedala, da se bo vlada kmalu sestala s predstavniki zveznih dežel, kjer stojijo Oplovi obrati, govorila pa bo tudi z investicijskimi bankami in predstavniki gospodarstva. Opel je sicer v lastništvu ameriškega General Motorsa, ki je v hudih finančnih težavah. Vodja evropskega dela GM-a je danes sicer zagotovil, da ima tudi v primeru ločitve od GM-a dostop do tehnoloških patentov. Sindikati pripravljeni pomagati Medtem so svojo pomoč napovedali tudi sindikati in pristali, da se delovni skrajša tudi brez denarnega povračila, mogoča so tudi odstopanja od tarifnih pogodb, a pogoj je za to, da Američani Oplu, kjer dela okoli 30.000 Nemcev, omogočijo bistveno samostojnejše delovanje. Oplovo vodstvo si sicer v več evropskih državah prizadeva zbrati jamstva za posojilo v višini 3 milijard 300.000 evrov, pri čemer naj bi nemška vlada pomagala v večini. A dejansko ni jasno, v kolikšni meri bo politika pomagala, saj so namreč že znotraj velike koalicije velika trenja, v prvi vrsti že v luči predvolilne kampanje. Gospodarstvo Nemčije se sicer tako kot večina evropskih in svetovnih še naprej krči, brezposelnost pa raste samo februarja je delo izgubilo 70.000 ljudi.
|
negative
|
6,565
|
NLB-ju Istrabenzov delež Petrola Banke upnice so nadzornemu svetu Istrabenza predlagale takojšnjo zamenjavo uprave in imenovanje nove. Delničarje so banke pozvale k zagotovitvi kapitalske ustreznosti koprskega holdinga in k ustrezni dokapitalizaciji družbe. Upnice pričakujejo tudi, da bo Istrabenz svetovalcem, ki jih bodo določile banke, omogočil izvedbo skrbnega pregleda poslovanja Istrabenza in njegovih povezanih družb, da bodo lahko odločile o načrtu finančne reorganizacije družbe. Sestanka, ki je potekal skoraj pet ur, so se udeležili predstavniki vseh 19 bank upnic, poleg tega pa še predsednik nadzornega sveta Istrabenza Tomaž Toplak in Marko Jazbec, kandidat za novega predsednika uprave Istrabenza. S sklepi sestanka bank upnic se bo v četrtek na kadrovski seji seznanil nadzorni svet Istrabenza, ki bi tako že lahko imenoval novo upravo družbe. NLB-ju Istrabenzov delež Petrola Kot kaže, je pogodbo o reodkupu delnic z Istrabenzom za Unicreditom prekinil še NLB in tako dobil v last 6,06 odstotka Petrola. Družba Petrol je namreč na straneh Ljubljanske borze objavila informacijo, da je NLB pridobil 6,06-odstotni lastniški delež Petrola, kar je ravno toliko, za kolikor je imel Istrabenz z NLB-jem sklenjeno pogodbo za reodkup delnic. Naj dodamo, da je NLB pogodbo prekinil 27.marca, tri dni po objavi o prekinitvi pogodbe s strani Unicredita. Prvi mož Nove Ljubljanske banke Draško Veselinovič je bil pred dnevi zaradi poteze Unicredita, ki ni podaljšal pogodbe o začasnem odkupu od Istrabenza zastavljenih delnic in tako zaščitil svojega interesa, nekoliko razočaran. Takratni neformalni vodja konzorcija 19 bank upnic, predsednik uprave Unicredita France Arhar, bi, kot je takrat dejal Veselinovič, moral zastopati interes upnikov, je pa prvi speljal vodo na svoj mlin . Maksima Holding ne more več plačevati dolgov Družba Maksima Holding, lastnik Istrabenza, je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila, da je insolventna, torej da ni več sposobna odplačevati svojih dolgov. Maksima Holding ima v lasti dobro četrtino Istrabenza, njen 78-odstotni lastnik pa je družba FB Investicije, katere največji lastnik je nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar. Uprava Maksime Holding je že sklicala izredno sejo nadzornega sveta in na njem stanje insolventnosti družbe predstavila nadzornemu svetu družbe. Uprava bo zdaj, kot so še sporočili, v zakonskem roku pripravila ustrezno poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja in z njim, potem ko bo predloge predstavila nadzornikom, seznanila javnost. Leto 2008 je Maksima Holding sklenila z 18,8 milijona evrov čiste izgube, potem ko je leto prej še ustvarila 11,5 milijona evrov čistega dobička. Lani je družba odpisala za 40,4 milijona evrov finančnih naložb, je razvidno iz v torek objavljenih nerevidiranih poslovnih rezultatov za leto 2008. Kaj za Maksimo pomeni insolventnost? Slovenski ekonomist Maks Tajnikar je pred časom na MMC-jevo vprašanje, kaj bi za Maksimo Holding in posledično Istrabenz pomenila razglasitev insolventnosti, dejal, da je to podlaga za stečaj . Pri stečaju Maksime Holding torej govorimo o stečaju lastnika torej podjetja, ki je lastnik Istrabenza Holding. Če gre v stečaj Maksima Holding, seveda ne gre zato v stečaj Instrabenz Holding, je takrat položaj opisoval ekonomist.
|
negative
|
6,566
|
Evropska centralna banka obresti znižala le za četrt odstotne točke Vidno okrevanje tujih borz se nikakor ne preseli še na Ljubljansko borzo. Večina delnic je spet cenejših, pozitivno je presenetila le Krka. Krkine delnice so se podražile za dva odstotka in na koncu skoraj dosegle 54 evrov, toda žal je le 2.852 lotov zamenjalo lastnika, kar je najmanj v zadnjih petih letih. Če bi leta 2007, ko je bila Krka visoko nad sto evri, kdo vlagateljem ponudil, na primer, dokapitalizacijo pri ceni 55 evrov, bi ljudje verjetno tudi dva dni čakali na to enkratno priložnost. A časi so se temeljito spremenili in danes za novomeškega farmacevta, ki kljub krizi posluje odlično, na borznem parketu ni posebnega zanimanja, čeprav je tečaj več kot pol nižji kot v najboljših časih. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 1,96 % 53,60 EUR ZAV. TRIGLAV 0,14 % 13,86 SAVA -0,75 % 248,02 MERCATOR -1,23 % 149,02 TELEKOM 0,32 % 140,00 GORENJE 0,12 % 8,24 NOVA KBM -0,85 % 8,20 PETROL -0,25 % 240,02 INTEREUROPA -1,89 % 6,76 LUKA KOPER -0,40 % 19,71 Intereuropa spet najnižje v tem desetletju Padanje Gorenja se je le ustavilo, malenkost dražje pa so še delnice Zavarovalnice Triglav in Telekoma. Ob manjši konkurenci - trgovanje z Istrabenzom in Maksimo holdingom je spet ustavljeno - je na negativni strani zmagala Intereuropa, katere tečaj se je znižal še za 1,9 odstotka, posli pri 6,69 evra pa pomenijo novo dno v tem desetletju. Okrog odstotek cenejše so delnice Mercatorja in Nove KBM. Slovenski borzni indeks 3.545 točk je izgubil četrtino odstotka. V primerjavi z začetkom leta je SBI20 nižji za štiri odstotke. Ko se slabe novice interpretira trgu v korist Na svetovnih trgih vedno bolj prevladuje mnenje, da vsi napori vlad in centralnih bank vendarle počasi dajejo rezultate in da se recesija ne poglablja. Časi so takšni, da trg pozdravi že podatek o 41-odstotnem padcu prodaje. To se je marca zgodilo proizvajalcu avtomobilov Fordu, a ker so bile napovedi še bolj črne, so delnice v sredo porasle za dobre štiri odstotke. Indeks Dow Jones 7.761 točk se je povzpel za dva odstotka, največ zaslug za tak razplet pa imajo nekateri podatki o domači proizvodnji in nepremičninskem trgu, ki so dosegli pričakovanja. Trichet obresti oklestil le za 25 bazičnih točk Tudi evropski trgi so v sredo lepo pridobivali in rast nadaljevali v četrtek, seveda zlasti z mislijo na to, da bo Evropska centralna banka obresti znižala na odstotek, kar se sredi dneva ni zgodilo, saj se je ECB odločil le za 25 bazičnih točk nižjo obrestno mero 1,25 odstotka. Frankfurt je bil za trenutek že za skoraj pet odstotkov v plusu dosegel je skoraj 4.350 točk, potem ko je krepko porasla vrednost banke Deutsche Bank marca je poslovala pozitivno in ne potrebuje svežega kapitala, optimistično pa je bilo tudi v Londonu, kjer so se razveselili nepričakovanega podatka, da so se cene hiš v Veliki Britaniji marca prvič po letu 2007 začele zviševati.
|
neutral
|
6,567
|
Najugodnejši pribitki bank za hipotekarna posojila okrog 2 % Če za posojilo mesečno po novem plačujete 300 namesto 350 evrov, si najbrž mislite dokler moja služba ni ogrožena, naj ta recesija kar traja! Finančna kriza, ki se je začela v ZDA in se po vsem svetu razširila v največjo gospodarsko krizo po drugi svetovni vojni, prinaša mnoge slabe posledice, a tudi nekaj dobrih. Kdor prej ni mogel do novega stanovanja, bo šlo zdaj lažje. Cene nepremičnin padajo, posojila so cenejša. Banke so sicer zvišale svoje marže, toda obrestna mera euribor iz dneva v dan pada, tako da lahko danes dobite dolgoročno hipotekarno posojilo z efektivno obrestno mero, ki je pod štirimi odstotki. Je pa res, da bodo obresti začele naraščati, ko bo gospodarstvo okrevalo. Kdaj bo to, je za zdaj nemogoče reči. Arhar Evroobresti pri enem odstotku Trenutni položaj je zaradi obrestne mere zelo ugoden. Ob pričakovanjih, da se bo euribor še zniževal, je to lahko dodatna spodbuda za najem kredita, seveda ob predpostavki, da ima kreditojemalec varno zaposlitev, je povedal predsednik uprave UniCredit banke France Arhar. Kako dolgo bodo posojila še ugodna? Logično bi bilo, da Evropska centralna banka zaradi negativne gospodarske rasti in padajoče inflacije še naprej znižuje obrestno mero. Mislim, da bo ta kmalu znašala odstotek ali celo manj, vendar ne verjamem, da bo ta kdaj na ravni ameriške. Prav danes je Evropska centralna banka obresti znižala na 1,25 odstotka. V petek boste lahko prebrali, ali poslovne banke opažajo manjše ali večje zanimanje za posojila. Primerjali bomo tudi izračune v primeru, če najamete 100 tisoč evrov posojila pri ugodni in manj ugodni banki. Euribor vsak dan nižji Obrestna mera je sestavljena iz medbančne obrestne mere euriborja po navadi šestmesečni euribor in pribitka, ki ga določi poslovna banka. Če je v tem trenutku euribor 1,7 odstotka in pribitek 2,0 odstotka, bo torej skupna obrestna mera 3,7 odstotka oziroma nekoliko višja, ker je treba dodati še nekatere stroške odobritve posojila. Šestmesečni euribor je lani jeseni v času največje panike na finančnih trgih vrhunec dosegel 9. oktobra, ko je znašal 5,448 odstotka. Od takrat iz dneva v dan le pada, saj so vse največje centralne banke z milijardnimi injekcijami poskrbele za prepotrebno likvidnost. Trenutno je šestmesečni euribor 1,65 odstotka. Najugodnejši pribitki okrog dveh odstotkov Padajoči euribor je več kot nadomestil naraščajoče pribitke, ki so jih banke po lanskem poletju začele zviševati zaradi večje previdnosti, hkrati pa še z drugimi prijemi zaostrovati pogoje za odobritev posojil. Časi so se temeljito spremenili, navsezadnje se je tudi država v nedavni izdaji obveznic zadolžila s pribitkom 160 bazičnih točk, zato je nemogoče pričakovati, da bodo pribitki znašali odstotek, kot so v nekaterih bankah v najboljših časih. Ta hip se najboljši pribitki gibljejo okrog dveh odstotkov. Prav s prvim aprilom je Nova Ljubljanska banka svojim komitentom pripravila zelo ugodne pogoje kreditiranja če si komitent NLB-ja, skleneš življenjsko zavarovanje in nekaj malega zraven še varčuješ, je pribitek 1,9 odstotka.
|
neutral
|
6,568
|
Na Ljubljansko borzo se optimizem kar noče preseliti Vodilne svetovne borze zadnji mesec v prepričanju, da so najhujši časi za svetovno gospodarstvo mimo, občutno pridobivajo. Žal je pri nas še vedno zatišje. Srečanje svetovnih voditeljev G20 v Londonu je svetovnemu gospodarstvu natančneje Mednarodnemu denarnemu skladu ponudilo dodatnih tisoč milijard dolarjev v boju proti največji gospodarski krizi po drugi svetovni vojni. Borzni trgi so svežo pomoč sprejeli s širokim nasmehom, hkrati pa se razveselili še nekaterih svežih podatkov, da se največja gospodarstva počasi le pobirajo. Eden takšnih pravi, da so v ZDA proizvodna naročila februarja porasla prvič v zadnjih sedmih mesecih. Dow Jones je v četrtek porasel tretjič zapored, tokrat za 2,8 odstotka, na 7.978 točk. Med trgovanjem je bil tudi nad 8.000 točkami. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,19 % 53,50 EUR TELEKOM 2,25 % 143,15 MERCATOR 0,72 % 150,10 ZAV. TRIGLAV 1,30 % 14,04 PETROL 2,07 % 244,98 SAVA 0,40 % 249,02 INTEREUROPA -1,78 % 6,64 GORENJE 5,57 % 8,72 NOVA KBM 1,46 % 8,32 SAVA RE -0,30 % 10,00 Spodbudna znamenja iz bančnega sektorja Še večjo rast so doživeli vodilni evropski trgi, vlagatelje pa ni nič motilo, da je Evropska centralna banka obresti znižala le za 25 bazičnih točk. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 781 točk se je zvišal za pet odstotkov in je zdaj le še šest odstotkov nižje kot na začetku leta. Delnice Deutsche Bank so pridobile 15 odstotkov, potem ko je vodstvo sporočilo, da je marca poslovalo z dobičkom in da ne potrebuje svežega kapitala. Ker je ameriški avtomobilski trg prejšnji mesec padel manj od pričakovanj, število novoregistriranih vozil v Nemčiji pa je zaradi vladnih spodbud poraslo kar za 40 odstotkov, so blestele delnice avtomobilskih proizvajalcev. SBI20 le malenkost nad šestletnim dnom Ljubljanska borza zadnje tedne ni sledilo tujini, petkovo trgovanje pa je le prineslo nekaj upanja. Slovenski borzni indeks 3.579 točk se je zvišal za odstotek in je s tem pet odstotkov višje kot 10. marca ob padcu na šestletno dno. Večji porast so preprečile Intereuropine in Krkine delnice. Intereuropa pri padanju dobro posnema Istrabenz, s katerim je trgovanje ustavljeno in je zdrsnila do 6,45 evra. Krka je dan končala pri 53 evrih, promet pa se je dan po najnižji vrednosti v zadnjih petih letih le povišal in ga je bilo za 720 tisoč evrov. Po rasti je bilo v ospredju Gorenje, ki je poskočilo do devet evrov.
|
neutral
|
6,569
|
Uprava v ponedeljek na pogajanja z bankama Škofjeloški LTH, ki se spopada s hudimi težavami, je ostal še brez nadzornega sveta, saj je odstopilo pet članov. Kot je poročal Radio Slovenija, edini član nadzornega sveta ostaja predstavnik delavcev sindikalist Ladi Rožič. Že po seji nadzornega sveta pred dvema tednoma je odstopil tudi njegov predsednik Jože Stanič, tudi sam tretjinski lastnik LTH-ja, ki pa razlogov za odstop ne želi pojasnjevati. Nadzorni svet bi se moral sicer sestati v ponedeljek, ko naj bi znova odločal o usodi podjetja. Uprava se bo tako v ponedeljek sama pogajala z dvema bankama, ob neuspehu pa bo najverjetneje predlagala stečaj. Delavci še zmeraj brez dela plač Kot je znano, podjetje še zmeraj ni izplačalo dela januarske in februarske plače, obstala pa je tudi proizvodnja, zato so delavci pred kratkim izvedli štiriurno stavko. Vodstvo je v opravičilo za nastale razmere med drugim navedlo trditev, da je bil LTH vedno tvegano podjetje, saj imelo največ od 10 do 15 odstotkov kapitala, poslovni proces pa so financirale banke.
|
negative
|
6,570
|
Hipotekarna obrestna mera nizka kot še nikoli Ko se odločate za hipotekarno posojilo, dobro preverite vse ponudbe. Banko je vredno tudi zamenjati, če vam kje ponudijo ugodno obrestno mero. Razlika v višini mesečnega obroka lahko med najbolj in najmanj ugodno ponudbo doseže tudi sto evrov, če imamo v mislih 100.000 evrov posojila, ki ga želimo odplačevati deset let. V vsej odplačilni dobi skupno to nanese kar 12.000 evrov. Je v teh časih smiselno najeti posojilo, ga nam bodo banke sploh pripravljene dati, kam bodo šle obrestne mere, vzeti posojilo na euribor ali na libor, kdaj se to prilagodi novi obrestni meri, se morda odločiti za fiksno obrestno mero - to so teme, ki se jih lotevamo v tem prispevku. Preberite še Recesija olajšuje odplačevanje posojil Zakaj po posojilo v recesiji? V gospodarski krizi naj bi raje varčevali, kot najemali posojila, zlasti če gre za trajne dobrine nov avto, pralni stroj, ki lahko še počakajo. Po drugi strani so centralne banke po svetu obresti ponekod spustile celo na nič odstotkov in z milijardami preplavile finančne trge, kar je prineslo krepko znižanje obrestnih mer. Euribor, ki je pri večini Slovencev osnova za višino mesečnega obroka, je z oktobrskih 5,448 odstotka padel na 1,65 odstotka. Prav vsak dan do tega četrtka se je njegova vrednost zniževala. Skratka, obresti so tako nizke kot še nikoli, in če vas ni strah za službo, je trenutek primeren za najem posojila. Hipotekarne obresti pri vsega 3,68 odstotka Posvetimo se hipotekarnim posojilom, torej tistim, ki so zavarovani z nepremičnino največkrat s tisto, ki jo posojilomalec kupuje. Če ste pri Novi Ljubljanski banki lani oktobra, ob največjih zlomih na finančnih trgih, vzeli 100.000 evrov 10-letnega posojila, je mesečna obveznost znašala dobrih 1.200 evrov. Danes lahko pri naši največji banki v akciji, ki naj bi trajala do konca maja, ob določenih pogojih dobite isto posojilo mnogo ugodneje, po efektivni obrestni meri vsega 3,68 odstotka, pri čemer znaša bančna marža 1,9 odstotka. Začetna mesečna obveznost znaša natančno 992,61 evra, stroški odobritve so 175,26 evra. Večina čaka na nižje cene nepremičnin Zanimalo nas je, ali so nižje obrestne mere prepričale Slovence ali pa je navzočih preveč negotovosti, kaj bo prinesla prihodnost, in morda tudi špekulacij, češ da bodo cene nepremičnin še občutno padle. Več je informativnega povpraševanja in nekaj manj realizacij. To je povezano tudi s sezonsko komponento, saj prvi meseci leta nikoli niso bili izrazito močni po realizaciji stanovanjskih posojil. Ta trenutek ljudje tudi nekoliko čakajo, saj pričakujejo še dodatno znižanje cen. Zaznavamo pa tudi večjo previdnost pri strankah, ki vsako naložbo in zadolžitev, ki je dolgoročne narave, bistveno bolj premislijo, odgovarja Mojca Strojan, ki pri NLB-ju skrbi za odnose z javnostjo. Manj povpraševanja kot lani V Abanki opažamo, da je v obdobju zadnjih štirih mesecev število kreditojemalcev nekoliko upadlo, predvsem pri potrošniških kreditih, se zgornjemu mnenju pridružuje Nina Intihar. Podobno je tudi pri banki Sparkasse Ugotavljamo, da so ljudje zaradi poplave različnih informacij negotovi pri najemanju kreditov. Na banki imamo zagotovljena sredstva za financiranje stanovanjskih kreditov, opažamo pa, da se je zaradi zmanjšanja prometa na trgu nepremičnin zmanjšalo tudi povpraševanje po stanovanjskih kreditih v primerjavi z enakim obdobjem lani, za MMC odgovarja Matej Beguš. Skratka, slovenske banke še vedno dajejo posojila, vendar so postale malce previdnejše in temeljito preverijo kreditno sposobnost stranke. Hkrati so v primerjavi s časi konjunkture zvišale svojo premijo za tveganje trenutno so najugodnejši pribitki okrog dveh odstotkov, žal pa podražile tudi nekatere druge storitve, a to ni tema tega prispevka. Pri liborju prevzemaš še valutno tveganje Posojilojemalci so postavljeni pred več dilem. Ena izmed teh je, ali vzeti posojilo na euribor ali na ugodnejši libor. Pri euriborju vas morebitno razvrednotenje evra ne bo prizadelo, medtem ko vas to lahko pri liborju zelo udari po žepu. To so spoznali tisti, ki so posojila vezali na švicarski frank. Ta se je jeseni hitro z ravni 1,60 okrepil na 1,45 franka za en evro, to pomlad pa spet oslabel trenutna vrednost je 1,526 franka za evro, potem ko je švicarska centralna banka namenoma prodajala franke in slabila domačo valuto. Ker je libor še nižji od euriborja precej pod enim odstotkom, so posojila tako še ugodnejša, vendar so pribitki bank za tovrstna posojila praviloma nekoliko višji, poleg tega pa posojilojemalec sprejema še valutno tveganje. Nominalni krediti trenutno precej dražji Druga dilema je, ali vzeti posojilo na šestmesečni euribor ali nominalnega, to je s fiksno obrestno mero. V Abanki so za MMC pripravili izračun obeh različic ob predpostavki, da si njihov komitent in da seveda zastaviš nepremičnino. Do konca aprila bi morali pri njih v prihodnjega pol leta za 100 tisoč evrov desetletnega posojila, vezanega na euribor, mesečno plačevali po 1.009,75 eura pribitek 2,25 odstotka + šestmesečni euribor na zadnji dan marca 3,943 odstotka, potem bi se mesečna obveznost na novo izračunala glede na euribor, ki bo konec oktobra. Če bi se odločili za nominalno obrestno mero, bi vseh deset let mesečno plačevali 1.120,28 evra, efektivna obrestna mera pa bi bila 6,46-odstotna. Stroški odobritve posojila v obeh primerih znašajo 345 evrov. S trenutnega zornega kota ni dileme ugodnejše je posojilo na euribor, toda ... Obresti ne bodo večno tako nizke ... nihče ne ve, koliko časa bodo obrestne mere še tako ugodne. Posojilojemalec mora gledati deset, petnajst ali celo dvajset let naprej. Evropska centralna banka je v četrtek obresti znižala na rekordno nizkih 1,25 odstotka. Zelo verjetno jih bo oklestila na odstotek ali še malo nižje, ko pa bo gospodarstvo začelo okrevati, bodo obresti zaradi nevarnosti inflacije začele hitro naraščati. Kdaj se bo to zgodilo, je nemogoče reči - morda že konec leta, morda šele čez nekaj let. Ko se bodo obresti začele dvigovati, bo seveda tisti, ki je danes vzel nominalno posojilo, kar naenkrat mesečno plačeval manj od tistega, ki danes prisega na nizek euribor. Posojilo le v višini 60-odstotne vrednosti nepremičnine Mogoča je seveda tudi vmesna pot da danes vzameš posojilo na euribor, ko bodo gospodarstva začela okrevati, pa ga zamenjaš za nominalnega. To je sicer povezano s kar nekaj stroški stroški poplačila starega posojila, najema novega, stroški notarja, a če pravi čas ujameš preobrat, je vredno. Kot zanimivost dodajmo, da se mesečna obveznost ne prilagaja pri vseh bankah enako, v NLB-ju se šest mesecev po sklenitvi pogodbe. Če torej vzameš posojilo 3. aprila, bo banka 3. oktobra preverila, kakšen je aktualni euribor ali libor, in na novo preračunala mesečno obveznost. V Abanki imajo fiksna datuma, to sta konec marca in konec septembra. Še to višina posojila večinoma ne sme presegati 60 odstotkov vrednosti zastavljene nepremičnine, kako visoko mesečno obveznost vam bo banka dopustila, pa je seveda odvisno od vaše plače. Če je ta nizka, banka ne bo pustila, da bi več kot tretjino plače mesečno odšteli za posojilo.
|
neutral
|
6,571
|
Obsedenost z maksimiranjem dobička svet pripeljala v hudo recesijo Celo Cerkev, namesto da bi skrbela za duše, skrbi za finančne transakcije. V tem vidim velik problem, o vzrokih za nastanek krize razmišlja dr. Jože Mencinger. Najbolj ljudski ekonomist je zadnje čase spet v ospredju. V časih gospodarskega razcveta so nekateri menili, da ga je povozil čas in da ne razume sodobnega finančnega sistema. Ko so po zlomu ameriškega nepremičninskega trga izvedeni finančni inštrumenti, katerih temelji so bile padle hipoteke, povzročili bankrote največjih bank in hudo gospodarsko krizo, se je izkazalo, da je Slovenija ravnala modro, ker je ohranila zastarel bančni sistem. Toda zaradi menedžerski prevzemov, ko so banke velikodušno odobravale posojila, se lahko zamajejo njegovi temelji. Tudi to je bila tema MMC-jevega pogovora s profesorjem na ljubljanski pravni fakulteti. Na tujih borzah je v zadnjem mesecu opaziti veliko optimizma. Ker borze po navadi pol leta prej napovedo okrevanje gospodarstva - lahko po vašem mnenju konec leta ali z začetkom leta 2010 v ZDA in v največjih gospodarstvih že pričakujemo gospodarsko rast? Bojim se, da ne, ne glede na to, kam se gibajo borze. Da bodo borze prišle tja, kjer so bile pred krizo, bo najbrž trajalo celo desetletje. Borze gospodarske rasti ne bodo pospešile, ampak mogoče kakšni ukrepi držav, ki pa imajo tudi svoje slabe stvari. Kaj lahko še naredijo centralne banke in vlade, da bi oživile rast? Centralne banke so prišle do svojih meja. Zniževanje obrestne mere pod nič odstotkov ni mogoče. Zdi se mi, da bi se moral razviti svet sprijazniti, da je gospodarska rast za nekaj časa končana. Velik del gospodarske rasti je tako in tako slej ko prej nekoristen. Jeseni ste napovedali celo bankrot ZDA. Vztrajate pri tem? Ne, to sem prebral. Zdelo se mi je, kot da berem napoved o koncu sveta. Je pa ista ustanova na začetku leta 2007 napovedala, da bo oktobra 2008 nastopila kriza, kar so zadeli. Ne zanikam pa, da lahko pride do bankrota ZDA, pri čemer je treba vedeti, da bankrot pomeni razglasitev, da nisi sposoben plačevati svojih obvez. Kakšna je oblika, je odvisno od moči države, na neki način pa upnikom dopoveš, da morajo svoje dolgove reprogramirati oziroma jih zmanjšati, tako da je ta bankrot države bolj podoben prisilni poravnavi. Pri običajnem bankrotu se lastniki zamenjajo, pri državi ne, običajno se zamenja le vlada. Kaj je po vašem mnenju glavni vzrok za to krizo? Je to ameriški trg nepremičnin, morda pretiran pohlep, ki se je razpasel v letih razcveta, ali pa tisto, kar vi najbolj kritizirate, to je shareholder value, torej na vsak način maksimirati dobiček na delnico? Da, to slednje je po mojem glavni razlog. Edina stvar, ki je pomembna, je povečevanje dobička. To traja že nekaj časa. V delitvi družbenega proizvoda se to vidi v tem, da delež dela upada, delež kapitala pa narašča, pri čemer investicije ne rastejo, in ta denar se več ali manj uporablja za različne vrste prevzemov. Potem so si izmislili finančne instrumente, ki jih je treba po mojem razglasiti za goljufijo ali vsaj za igro na srečo. S tem se je začelo povečevanje virtualne rasti finančnega bogastva. Če vzamemo številke leta 1975 je bilo finančno bogastvo razvitega sveta vredno toliko, kot je bila vrednost BDP-ja, pred to krizo je bilo sedemkrat večje. Če finančno bogastvo raste 30 odstotkov letno, BDP pa tri odstotke letno, je jasno, da je to lahko le virtualna rast. Bi prepovedali kupovanje delnic na kredit? Mislim, da je to povsem neracionalno početje, morate pa vedeti, da so to kar splošno oglaševali, recimo balkanski skladi, ki so obljubljali zelo velike donose in so ljudje v to verjeli in si sposojali denar. Ustvarila se je nekakšna mentaliteta, prišlo je do t. i. casino kapitalizma, da se bogastvo pridobi z nakupom vrednostnih papirjev oziroma s špekulacijo. Varčevanje se je spremenilo v špekulacije. Na koncu se je izkazalo, da so se varčevalci spremenili v velike dolžnike, saj je vrednost delnic propadla, sami pa so bili zadolženi. Meni je žal malih vlagateljev, ki so najemali posojila, da so kupovali delnice. Ne vidim pa moralnih razlogov za zgražanje nad početjem gospodom Bavčarja. V večji meri je pač počel tisto, kar je počela velika večina gospodarstvenikov. Poglejte, podjetje se imenuje Istrabenz, pa ne prodaja bencina, v resnici se ukvarja s finančnimi transakcijami. Ali pa Cestno podjetje Maribor. Mislil bi, da popravljajo ceste, pa se ukvarjajo s finančnimi transakcijami. Na koncu celo Cerkev, namesto da bi skrbela za duše, skrbi za finančne transakcije. V tem vidim velik problem. Se bojite črnega scenarija, da bi propad Istrabenza ogrozil slovenski bančni sistem? Upam, da ne, čeprav številke niso tako majhne. Bankirji so posojali denar za kupovanje nekih vrednosti, ki so se izkazale za malo vredne. Istrabenz je Petrolove delnice kupoval po 1.000 evrov, zdaj je njihova vrednost 240, in tu je vsa ta izguba. Bankirji so to počeli pod vtisom celotne ideologije, ki se je razširila po vsem svetu. Za to dostikrat krivijo Friedmana, češ da je oče ideje prostega trga. Dejstvo je, da vsa ta ideologija temelji na njegovih naukih - vera, da je tržno gospodarstvo neka dokončna rešitev ... Pred petnajstimi leti so govorili celo o koncu zgodovine, češ da smo našli gospodarski sistem, ki je večen in ki nima napak. V zadnjem času ste hvaležen gost medijev, saj se je izkazalo, da ste bili upravičeno previdni in konservativni. Ste s to krizo dobili nekakšno zadoščenje? Raje ne bi imel ne krize ne zadoščenja. Gledam podobno kot tisti, ki pravijo kriza je priložnost. Raje sem brez priložnosti in brez krize. In raje bi bil brez zadoščenja, kot da imamo krizo. Javnost vas je nekoč kritizirala, ko ste ob privatizaciji izjavili, da so certifikati ničvreden papir. Ste takrat certifikat res vrgli v koš ali ste ga unovčili? Ne, podaril sem ga. Za to mi ni žal, mi je pa žal za tisto izjavo, ker morda se kdo potem ni zanimal za te certifikate. Problem je drugje. V resnici sem imel prav. Dve tretjini ljudi je lahko certifikate prineslo samo na pide. Organizacija pidov pa je bila že na začetku taka, da je bilo jasno, da ljudje ne bodo ničesar dobili. Tisti, ki so mene obtoževali, mislijo, da bi lahko nesli svoje certifikate v Lek, Krko, ampak te možnosti niso imeli. Te možnosti so bile omejene, in je bilo treba certifikate nesti v pide. Jezilo me je oglaševanje. Spomnim se oglasa, ko so opeke letele navzgor, namesto navzdol, kar je normalno. Veliko se pa nisem zmotil. Če vzamemo dve tretjini ljudi, ki so bili prisiljeni certifikat vložiti v pide, ker drugje ni bilo prostora, ne vem, ali je kdo od teh kaj dobil. Skrbelo me je pa nekaj drugega. S to certifikatsko privatizacijo smo ustvarili neki casino kapitalizem, ko ljudje postanejo prepričani, da lahko obogatijo. Saj nekateri res obogatijo, to nedvomno drži, zlasti upravljavci pidov. Sebi so ustvarili milijone, drugim pa so ustvarili le milijarde virtualnega bogastva, ki se je zdaj sesulo.
|
negative
|
6,572
|
Bavčar bankam predlaga prokurista Banke se do predloga prvega moža Istrabenza o čimprejšnjem imenovanju prokurista družbe javno še niso opredelile in ostajajo pri že postavljenih zahtevah. Igor Bavčar, ki za zdaj na čelu Istrabenza ostaja do 15. maja, namreč poudarja, da je holdinška družba Istrabenz v zelo zahtevnem položaju, saj mora pripraviti načrte finančnega prestrukturiranja, zato si želi, da bi banke prokurista imenovale nemudoma. Dodaja, da pri njegovi skrbi nikakršne vloge ne igra njegovo posredno lastništvo Istrabenza. Banke upnice so se sicer danes sestale, a po peturnem sestanku sporočile le, da vztrajajo pri enakih zahtevah, kot so jih že predstavile nadzornemu svetu, vodstvu Istrabenza in lastnikom. O prokuristu v pisni izjavi ni najti nobenega stališča. Banke upnice sestanek še čaka Kot je znano, bodo predstavniki 19 bank upnic, ki jim Istrabenz dolguje okoli 930 milijonov evrov, predvidoma popoldne razpravljali o odločitvah nadzornega sveta holdinga. Najverjetneje bodo odločali tudi o zgornjem predlogu. Nadzorni svet namreč kljub zahtevam bank upnic na seji 2. aprila ni razrešil predsednika uprave Igorja Bavčarja. Po dostopnih podatkih naj se tudi ne bi opredelil do izvedbe skrbnega pregleda poslovanja Istrabenza in njegovih družb ter dokapitalizacije v višini 50 milijonov evrov, pri čemer vztrajajo banke upnice. Razplet zgodbe o usodi Istrabenza je tako še vedno odprt. Pred tednom dni je družba razglasila insolventnost, saj ni sklenila dogovora o finančni konsolidaciji z bankami upnicami. Uprava, ki jo je nadzorni svet 2. aprila razširil še z Bogdanom Topičem in Tamaro Jerman, mora zdaj v skladu z zakonodajo do 30. aprila pripraviti predlog načrta finančnega prestrukturiranja družbe, Veselinovič Stečaj najslabša možnost Banke so sicer poudarile, da rešitev problema vidijo v sodelovanju bank z lastniki, nadzornim svetom in upravo podjetja, vendar pa zadovoljstva nad odločitvami nadzornikov ni zaznati. Čeprav je predsednik uprave Nove Ljubljanske banke, ki je največja upnica, Draško Veselinovič pred časom stečaj označil za najslabšo možnost, nekateri mediji poročajo, da tudi ta korak ni izključen. Zdi se, da banke ne bodo odstopale od zahtev po Bavčarjevi zamenjavi, poleg dokapitalizacije družbe pa upnice pričakujejo tudi, da svetovalni družbi A. T. Kearney omogočijo dostop do podatkov Istrabenza.
|
neutral
|
6,573
|
Za eno leto ima odloženo plačilo posojila za logistični center Intereuropa je morala s konzorcijem treh bank podpisati pogodbo o dolgoročnem posojilu za financiranje oziroma nefinanciranje logističnega centra pri Moskvi. Pogodbo o desetletnem posojilu za 100,6 milijona evrov je Intereuropa podpisala s Unicreditom, SID banko in SKB banko, družba pa bo obveznosti začela poravnavati po izteku enoletnega dolga na odplačilo glavnice. Posojilo je zavarovano s hipoteko na nekatere nepremičnine v lasti Intereurope, pozitiven učinek posojila pa naj bi bil izboljšanje finančne slike družbe, so sporočili iz Intereurope. Dodali so, da podpisana pogodba potrjuje zaupanje bank v poslovanje Intereurope in njene akrualne načrte ter razvojne projekte, ki ne glede na negotove razmere na trgu predstavljajo trden temelj nadaljnje rasti družbe.
|
neutral
|
6,574
|
Abanka se je vendarle odpovedala mesu. Je to še varno? Kot so za MMC povedali na Veterinarski upravi, so jih iz Pomurke obvestili, da nameravajo dati v pregled del preostalega mesa in ga, če bo mogoče, razdeliti. V Pomurki si namreč prizadevajo, da bi rešili vsaj del od 90 ton zamrznjenega mesa, kolikor ga v hladilnicah brez električne energije čaka že 12 dni. Kot je povedala finančna direktorica Pomurke Gabrijela Drvarič, so prepričani, da bodo varnost živil dokazali brez težav, zato že napovedujejo, da bodo meso začeli deliti jutri ob 10. uri. Pomurka mora dokazati, da je meso še varno Veterinarska uprava je sicer torek izdala pisno odločbo prepovedi dajanja mesa v promet za prehrano ljudi. Kot so povedali za MMC, je delu mesa že pretekel rok uporabe, to meso pa mora Pomurka predati odobrenemu obratu za odstranjevanje živalskih stranskih proizvodov. Tudi za drugi del mesa velja prepoved dajanja v promet za prehrano ljudi, razen če Pomurka ne dokaže, da je meso varno za uživanje, so pojasnili na veterinarski upravi. Kot so nam še povedali na Vursu, bosta njihova inšpektorja jutri prisotna pri preverjanju varnosti mesa, pri čemer bosta zlasti pozorna na njegovo temperaturo, ki naj bi znašala od dve do tri stopinje. Če bo vse v redu, ga bodo začeli deliti. To je mogoče zato, ker se je Abanka odločila odpovedati zastavni pravici nad mesom, saj menijo, da je to zaradi neustreznih razmer hranjenja propadlo. Pomurka lahko prosto razpolaga z mesom, so še sporočili iz Abanke. Abanka se ni želela odpovedati zastavni pravici, čeprav se je zavedala posledic Kot je znano, je zaplet nastal, potem ko so Pomurki zaradi neplačevanja obveznosti 26. marca odklopili električno energijo, hladilniki pa so se začeli segrevati. Abanka je imela zaradi Pomurkinih obveznosti do nje že od leta 2005 zastavno pravico na zalogah družbe. 25. marca je tako Abanka napovedala pregled zalog in Pomurki vročila poziv za izročitev teh zalog, saj je zaradi izklopa električne energije grozilo uničenje mesa. Abanka tako 26. marca ni mogla prevzeti zalog, saj predstavnica Pomurke ni imela pooblastila vodstva za izročitev zalog, so sporočili iz banke. Ali je banka zaloge poskušala prevzeti tudi pozneje, niso zapisali. Dejstvo pa je, da se vse do danes ni odpovedala zastavni pravici nad mesom, čeprav so se v banki zavedali, da meso propada. Pomurka je tako na banko večkrat naslovila prošnjo, naj se odpove zalogam ali pa meso prevzame, a se to do dneva, ko je Vurs ugotovil neprimernost mesa za promet, ni zgodilo. V sindikatu so se namreč namenili meso razdeliti zaposlenim, ki že tri mesece niso dobili plač. Ana Mušič/E. S.
|
neutral
|
6,575
|
Letos že 13 milijonov evrov izgube Slovenske železnice so lani, po nerevidiranih podatkih, ustvarile 23,6 milijona evrov izgube, letošnje prve tri mesece pa naj bi čista izguba znašala 13 milijonov evrov. Nadzorni svet, ki se je sestal, da bi prisluhni predstavitvi programa novega direktorja Matica Tasiča, je razmere v Slovenskih železnicah ocenil kot zastrašujoče. Ogromne izgube v tovornem prometu Prvi nadzornik Andrej Godec je dejal, da so rezultati slabši od pričakovanih, stanje pa je zaskrbljujoče. Rezultati poslovanja se sicer izrazito poslabšujejo v tovornem prometu, kjer je čista izguba v prvih dveh mesecih leta 2009 znašala kar 10,6 milijona evrov, medtem ko je potniški promet ustvaril dva milijona evrov izgube. Zaradi katastrofalnih razmer se je nadzorni svet odločil za ustanovitev štirih komisij, in sicer za infrastrukturo, kapital in nepremičnine, revizijo ter gospodarjenje s sredstvi, ki bodo pregledale poslovanje in svetovale novi upravi. Poleg tega naj bi pripravile izhodišča za nadzorni svet in morebitne ukrepe. Godec je vizijo novega direktorja ocenil kot dober temelj za nadaljevanje dela , ki bo dopolnjen v taktični načrt, podprt s kazalci v kvantitativnem in terminskem smislu . O morebitnih odškodninskih tožbah proti nekdanji upravi, ki jo je vodil Tomaž Schara, ni želel govoriti. Dejal je, da bo nadzorni svet počakal na poročilo komisij in se nato odločal o nadaljnjih postopkih.
|
negative
|
6,576
|
Avstrijski kupec z mesom zadovoljen Pomurka je kupcu iz Slovenije prodala še pet ton mesa za predelavo, v hladilnicah pa jim je ostalo še okoli 25 ton mesa. Kot sporočajo, gre za manjvredno meso, večinoma za drobovino, prav tako namenjeno predelavi. Prodati ga bo težko, čeprav je njegova cena nizka. V ponedeljek ga bodo ponovno pregledali in, če bo veterinarsko ustrezno, spet poskušali prodati. Kot je še povedala izvršna direktorica za finance in ekonomiko poslovanja v Pomurki mesni industriji Gabrijela Drvarič, je bil avstrijski kupec mesa, ki je imel tudi svojega nadzornika kakovosti, čeprav so meso pregledali veterinarji Vursa, s kakovostjo mesa zadovoljen. Več dvoma je po njenih besedah pri slovenskih kupcih, zaradi česar je prodaja tudi otežena.
|
neutral
|
6,577
|
Bruno Korelič v nadzornem svetu Novi nadzornik Intereurope je nekdanji prvi mož Luke Koper, Bruno Korelič. Logistično družbo v prihodnjih dneh čaka notranja revizija sporne naložbe logističnega centra Čehov v Rusiji. Po skupščini je pred medije prvič stopil novi predsednik uprave Zvezdan Markežič, ki je na čelu družbe nasledil pred dvema tednoma razrešenega Andreja Lovšina. Markežič zavrača vsakršno odgovornost za morebitne nepravilnosti pri domnevno sporni naložbi v logistični center Čehov v Moskvi. Jaz tega projekta nisem vodil in tudi nisem bil vključen v delovne skupine, projekt je bil pod odgovornostjo predhodnika, primarna skrb te uprave je, da to investicijo zaženemo. Napovedi revizije pa kot nezaupnico ne razume tudi predsednik nadzornega sveta družbe, Boštjan Rigler, poroča RA Slovenija. Skupščina Intereurope je potekala brez zapletov in brez razprave. Za edino presenečenje sta z nasprotnim predlogom za izvolitev Bruna Koreliča v nadzorni svet Intereurope poskrbeli Kapitalska in Slovenska odškodninska družba. Brez svojega predstavnika v nadzornem svetu je tako ostala Luka Koper, ki je za nadzornika predlagala Milana Pučka.
|
neutral
|
6,578
|
MMC-jev pogovor z gospodarskim pravnikom Borutom Bratino V četrtek je vlada nekdanjega predsednika NLB-ja Marjana Kramarja, ki je ob odhodu dobil nagrado milijon evrov bruto, pozvala, naj denar vrne. So za to kakšne realne možnosti? Majhne, se je glasil odgovor strokovnjaka za gospodarsko pravo Boruta Bratine z Ekonomsko-poslovne fakultete Maribor. Na tem mestu se zastavlja vprašanje, kakšne instrumente ima torej država sploh na voljo. Država v tem primeru opravlja dve funkciji, je v pogovoru za MMC dejal pravnik. Je delničar in regulator. A država bo za nazaj težko kaj popravljala, saj to ni v skladu s pravnim redom. Lahko pa kaj popravi za naprej, denimo, omeji plače menedžerjev, jih obdavči. Za prihodnje boljše urejanje lahko poskrbi tudi z glasovalnimi pravicami, ki jih ima kot lastnik v skupščini banke, in z nadzorniki. Nagrada vrnjena, če bi bila na sodišču dokazana ničnost pogodbe Da bi torej zdaj že nekdanji prvi mož NLB-ja vrnil nagrado, bo država težko dosegla. To bi ji uspelo le, če bi revizija oz. analiza pogodbe pokazala, da je nekaj narobe s pogodbo ali da je bil znesek nagrade napačno izračunan, poudarja Bratina. Sum oškodovanja bi bilo treba nato dokazati tudi na sodišču. Šele nato bi bile po mnenju pravnika smiselne grožnje s postopki zoper Kramarja, ki jih vlada sicer javno izraža že zdaj. MMC-jev sogovornik misli, da bi lahko pregled revizorjev, računovodij in preostalih strokovnjakov pokazal napako le pri izračunu odpravnine za leto 2008, kar bi zmanjšalo nagrado zgolj za preteklo leto - morda za 20, 30 odstotkov. V takšnem primeru bi morda Kramar privolil, da ta znesek vrne. Da bi se v celoti odrekel nagradi, pa ne vidim pametnega razloga, je pristavil. Po njegovih besedah bi bilo vračilo dela nagrade sicer najlažje doseči v dogovoru s Kramarjem. Potemtakem bi bilo treba nekdanjega predsednika uprave NLB-ja prepričati, da prostovoljno vrne del zneska. Če si je Kramar sam izračunal odpravnino, je to nezakonito Kot je znano, je nekdanji prvi nadzornik NLB-ja Anton Žunič nadzornemu svetu je predsedoval v času, ko je Kramar nastopil mandat in je bila sklenjena sporna pogodba dejal, da Kramar glede na pogodbo ni imel podlage, da si izračuna milijon evrov odpravnine. Bratina opozarja, da je ta izjava čudna in nelogična, saj se točno ve, kdo ima tu pristojnosti . Nagrade ne izračunava predsednik uprave sam, trdi. Za to so na voljo pristojne strokovne službe, sklep o izplačilu pa potrdi nadzorni svet. Če si je Kramar sam izračunal odpravnino, je bilo to nezakonito, je dodal gospodarski pravnik. Sogovornik sicer dopušča možnost, da je Kramarjevo pogodbo oz. znesek odpravnine predlagal belgijski KBC - tretjinski lastnik banke. Pogodbe s takšnimi zneski so namreč v KBC-ju vsakdanje, in mogoče je, da so Belgijci to prakso prenesli tudi na NLB, meni naš sogovornik. Kot dodaja, nagrada, kakršno je prejel Kramar, za tujino na splošno ni nič posebnega, ne po temeljih ne po višini odpravnine. Po pogodbi dobil, kar mu je pripadalo Pri tem je spomnil, je imel Kramar pogodbo za ves mandat svojega načelovanja Novi ljubljanski banki. Višina njegove nagrade je tudi posledica tega, da se letne nagrade niso izplačevale sproti, temveč na koncu štiriletnega mandata, kar je z obrestmi prineslo znano številko milijon evrov. Če bi se nagrade obračunavale po letih, bi bili zneski bolj sprejemljivi in ne bi bilo obresti, zdaj pa to ljudje težko razumejo, je dejal Bratina. Poudaril je še, da se ob znesek verjetno nihče ne bi obregnil, če ne bi bili v obdobju finančne in gospodarske krize. Bratina sicer Kramarja razume Po pogodbi je dobil, kar mu je pripadalo. Zakaj bi, ker politično višina nagrade ni primerna, znesek vrnil? On ni politik. Logično je, da je nagrado sprejel. Marjetka Nared marjetka.nared@rtvslo.si
|
negative
|
6,579
|
Nekateri že kažejo zanimanje za Istrabenzove družbe Predstavniki 19 bank upnic Istrabenza so se znova sešli in nadaljevali dogovore o enotnem nastopu bank v zgodbi koprskega holdinga. Na četrtkovi maratonski seji nadzorni svet Istrabenza namreč znova ni razrešil direktorja družbe Igorja Bavčarja, kar banke še vedno zahtevajo. Zato so se predstavniki bank upnic znova sešli in se seznanili z novim stanjem v koprskem holdingu. Igor Bavčar tako očitno na čelu Istrabenza ostaja do 15. maja, ko mu po sklepu nadzornega sveta poteče mandat. V tem času bo pripravil tudi sanacijski načrt družbe, osnutek naj bi obravnavali že prihodnji teden. Ena izmed bank je že vložila predlog za stečaj Bankam upnicam je holding skupaj z družbami Istrabenza sicer dolžan skoraj milijardo evrov, ena izmed upnic, banka Bawag, pa je na Okrožno sodišče v Kopru že vložila predlog za začetek stečajnega postopka Istrabenza. Sodišče je zdaj predlog poslalo holdingu, ki mora odgovoriti v 15 dneh, zaprosi pa lahko tudi za 2-mesečni odlog. Mali delničarji napovedujejo tožbe Če bo za Istrabenz res uveden stečaj, pa so v Zavodu za zastopanje malih delničarjev, ki je še v postopku ustanavljanja, že napovedali tožbo proti vodilnim v družbi. Predsednik zavoda Stanislav Zajšek namreč poudarja, da interesi malih delničarjev v Sloveniji niso primerno zastopani. Informacije, ki zadevajo dogajanje v Istrabenzu, je označil kot zastrašujoče , in navedel, da se mali delničarji množično obračajo nanj in sprašujejo, kaj lahko storijo. Po njegovem mnenju se v takih primerih ni mogoče izgovarjati na recesijo, temveč so vodilni v podjetju moralno in odškodninsko odgovorni za nastali položaj, zato zavod v takih primerih napoveduje odškodninske tožbe proti nesposobnim menedžerjem. Zanimanje za odkup posameznih družb se že kaže Za odkup posameznih družb Istrabenzove skupine pa se že zanimajo nekateri gospodarstveniki. Tako je Postojnska zbornica Gospodarske zbornice Slovenije ta teden v imenu lokalnih gospodarstvenikov upravi in nadzornemu svetu Istrabenza ter predsedniku konzorcija bank upnic te družbe Drašku Veselinoviču poslala pismo, v katerem jih obvešča o interesu za odkup podjetja Turizem Kras Postojna, ki je v lasti Istrabenza. Istrabenz podjetja Turizem Kras, ki upravlja s Postojnsko jamo in Predjamskim gradom, za zdaj še ne prodaja.
|
neutral
|
6,580
|
Dokapitalizacijska skupščina 12. maja Če se bodo razmere na trgu poslabšale, bi lahko v Muri kmalu odpustili 900 delavcev. Napoved za jesen in zimo je slaba. Če se bo recesija predvsem na nemškem trgu nadaljevala, se je bati, da bo brez dela ostalo 900 delavcev. Trenutno jih je mnogo na čakanju, 1.500 pa jih prejema minimalno plačo 589,19 evra bruto. Prvi mož Mure Franc Huber pa odhaja v pokoj, zato je nadzornikom na seji že podal odstopno izjavo. Družbo bo vodil do imenovanja novega predsednika uprave. Vodilni položaj v tekstilnem podjetju je zasedal 1. julija 2008. Nadzorni svet je na seji sprejel več sklepov. Prvič zaradi načrtovane dokapitalizacije podjetja je za 12. maj sklicana skupščina. Drugič sprejet je bil rebalans načrta poslovanja za letos, ki je prilagojen trenutnim razmeram na trgu. Rezultat poslovanja konec leta bo tako v veliki meri odvisen od načina razrešitve presežnih delavcev. Nadzorniki so se seznanili tudi z delom revizijske komisije. Lani je družba po nerevidiranih podatkih ob enakem obsegu proizvodnje in prodaje kot leta 2007 poslovala s tremi milijoni evrov izgube. Mura je 1. aprila zaradi 10-odstotnega upada naročil prešla na 32-urni delovnik, ki pa naj bi trajal največ mesec ali dva. Plače zaposlenih so ostale na ravni 36-urnega delovnega tedna ki je bil zaradi predhodnega 10-odstotnega upada naročil uveden že 1. februarja.
|
negative
|
6,581
|
Skoraj polovica jih porabi manj kot prej Več kot polovica Slovencev že čuti vpliv recesije, je pokazala raziskava recesijskega trženjskega monitorja. Anketo je marca izvedlo Društvo za marketing Slovenije, na vprašanja pa je odgovarjalo 1.000 ljudi. Po rezultatih sodeč 48 odstotkov vprašanih vpliva recesije še ne čuti, 0,2 odstotka vprašanih pa ne vesta, ali vpliv že čutita ali ne. Odstotek vprašanih je službo zaradi recesije že izgubil, kar 22 odstotkov pa jih pričakuje, da se bo to kmalu zgodilo. Kljub vsemu skoraj dve tretjini vprašanih menita, da je njihovo delovno mesto varno. Dva odstotka anketiranih sta celo odogovorila, da je njihovo delovno mesto s krizo postalo še bolj varno, šest odstotkov pa jih pričakuje, da se bo to še zgodilo. Z nižjo plačo skoraj že četrtina Zaradi krize nižjo plačo prejema 22 odstotkov ljudi, 17 odstotkov pričakuje znižanje, skoraj polovici, 48 odstotkom, pa se plača ni znižala. Sedem odstotkov vprašanih pričakuje zvišanje plače, to pa se je že zgodilo štirim odstotkom. V pričakovanju poslabšanja stanja Tako se je skoraj četritini anketiranih finančno stanje že poslabšalo, poslabšanje v bližnji prihodnosti pa predvideva 29 odstotkov ljudi. Da se kljub krizi ne bodo dogajale spremembe, meni 37 odstotkov vprašanih, izboljšanje pa pričakuje devet odstotkov anketiranih. Finančno stanje se je v času krize izboljšalo odstotku tistih, ki so bili zajeti v raziskavo. Malo manj kot polovica jih zaradi recesije že troši manj, 17 odstotkov jih bo manj trošilo v prihodnosti, točno tretjina bo trošila isto kot pred začetkom krize, dva odstotka pa že ali pa še bosta trošila več.
|
neutral
|
6,582
|
Za male odjemalce nadražji Elektro Ljubljana Po podatkih ministrstva za gospodarstvo je najcenejši ponudnik električne energije podjetje Gen-I, ki je na trgu šele od sredine marca. Sektor za ekonomske analize za statistiko v energetiki direktorata za energijo je tako pod drobnogled vzel vseh šest dobaviteljev električne energije, poleg Gen-I še Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska, Elektro Primorska, Elektro Maribor in Elektro Celje. Celotna analiza cen električne energije Kot so ugotovili, je Elektro Ljubljana najdražja za manjše uporabnike na prvi stopnji odjema, povprečni in nadpovprečni odjemalci pa morajo največ plačati, če električno energijo dobivajo od Elektra Maribor. Zadnje podražitve električne energije - 1. februar, Elektro Maribor za povprečno 20 odstotkov - 1. marec, Elektro Celje za povprečno 21,5 odstotkov - 1. marec, Elektro Ljubljana za povprečno osem odstotkov - 5. marec, Elektro Primorska za povprečno 13 odstotkov - 23. amrec, Elektro Gorenjska za povprečno 14 odstotkov V povprečju pet odstotkov ceneje Gen-I je od preostalih dobaviteljev v končnem znesku računa cenejši za povprečno pet odstotkov. Do take razlike v ceni pa je prihaja, ker so drugi ponudniki električne energije po uvedbi novih prispevkov povišali ceno dobave energije, Gen-I pa je vstopil na trg ravno po valu podražitev in ponudil prvi mesec dobave eneregije pod določenimi pogoji brezplačno, odjemalcem pa zagotovil, da bodo cene ostale nespremenjene do leta 2010. Sicer pa je cena električne energije več kot 51-odstotno odvisna od elementov, ki jih uravnavata trg in vlada. Sem spadajo uporaba omrežnine, prispevek za zagotavljanje zanesljive oskrbe za električno energijo z uporabo domačih virov in prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom. V pristojnosti dobaviteljev je nato 47 odstotkov cene.
|
neutral
|
6,583
|
Luka Koper - kar 30 osumljencev? Kriminalisti v Luki Koper preiskujejo več domnevno spornih poslov. Predsednik uprave, njegov namestnik in direktor ene od Lukinih družb so osumljeni več kaznivih dejanj. Robert Časar, Aldo Babič in Milan Pučko naj bi prekoračili pooblastila, protipravno pridobivali premoženjske koristi, finančno izčrpavali podjetja in neupravičeno nakupovali zemljišča, navaja TV Slovenija. S Policijske uprave Koper so sporočili, da kriminalisti preiskovalna dejanja v povezavi s poslovanjem gospodarske družbe Luka Koper opravljajo zaradi sumov gospodarskih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Kot poroča TV Slovenija, naj bi kar 30 osumljenih oseb pridržali v prostorih piranske policijske postaje. Pod drobnogledom naložbe zadnjih petih let Kriminalisti preiskujejo kapitalske naložbe zadnjih petih let, še poroča TV Slovenija. Tako naj bi bili pod drobnogledom posli družbe, povezani z nakupi zemljišč za terminala v Sežani in Beltincih, izgradnja nove upravne stavbe in potniškega terminala, domnevno škodljivi posli s podjetji Grafist, B.R.I.L. in ACK ter 25-milijonov evrov vreden nakup deležev v slovaškem podjetju TT Invest. Vse te preiskave bodo tudi predmet posebne revizije, za katero se je vlada odločila pred kratkim. Anonimna ovadba zoper Časarja in Graja Pod lupo naj bi bilo tudi podjetje Inženiring Graj v Murski Soboti, ki v Pomurju ureja postopke za gradnjo logističnega centra v Lipovcih. Direktor podjetja Robert Graj izjav ne želi dajati. Na tem mestu velja pojasniti, da je Policijska uprava Koper nedavno prejela tudi anonimno kazensko ovadbo zoper direktorja Luke in Graja Inženiringa Roberta Časarja in Roberta Graja. Poleg tega so kriminalisti opravljali hišne preiskave po vsej Sloveniji - tudi v Murski Soboti, Novi Gorici in Sežani. Kot so dejali na policiji, kriminalisti pri tem sodelujejo z okrožnim državnim tožilstvom. Hišne preiskave pri vodilnih Luke Koper? Kriminalisti naj bi med drugim opravili tudi hišne preiskave na domu že omenjenih predsednika uprave Luke Koper Roberta Časarja, njegovega namestnika in člana uprave Alda Babiča in izvršnega direktorja ene od Lukinih družb v Sežani Milana Pučka, poročajo mediji. Pučko naj bi pred kratkim ostal brez prenosnega računalnika in telefona, kar je sprožilo ugibanje, ali je izginotje povezano s prikrivanjem nekaterih dokazov pri preiskavi domnevno spornih poslov družbe. Po besedah tiskovnega predstavnika Luke Koper Sebastjana Šika zaposleni namena preiskave ne poznajo, ugibajo pa, da gre za preiskavo, ki naj bi jo sprožila podtikanja in špekulacije v javnosti. Veliko dela za revizorja Vlada, ki je skupaj s Kadom in Sodom lastnica 67,11 odstotka družbe, se je zaradi domnevno spornih poslov pred kratkim odločila za izredno revizijo posameznih poslov Luke Koper, kar je podprla tudi skupščina družbe. Revizor bo moral, kot že zapisano, preveriti vodenje vseh poslov Luke Koper v zadnjih petih letih. Poleg zgoraj že navedenih še nakup nepremičnin na območjih terminala BTC in Orleške gmajne v Sežani ter posle, povezane s podjetjem Premik-net, in ustanovitev ter kreditiranje v tem obdobju nastalih podjetij. Pregledano bo tudi poslovanje v zvezi s podaljšanjem prvega pomola in gradnjo ankaranske vpadnice. A. K. K./S. Z./M. N.
|
negative
|
6,584
|
Zjutraj so zapustili ladjo, za plače se bodo še borili Posadka ladje Sol Trader, ki je že skoraj štiri mesece zasidrana v koprskem pristanišču, je danes zgodaj zjutraj odšla z ladje. Kot poročajo hrvaški mediji, je posadka pet Hrvatov in trije Ukrajinci, po posredovanju hrvaškega pomorskega sindikata in mednarodne zveze delavcev v tovornem prometu ob 6.30 zapustila ladjo in odpotovala domov. Njihova saga se je začela zadnje dni leta 2008, ko je ladja priplula iz Afrike, v Portorožu raztovorila sol, nato pa so jo zaplenili zaradi neplačanih dolgov lastnika ladje, reške družbe Val Managment Limited Mornarji so na ladji ostali zaradi strahu, da bi ostali brez plač - zadnjo so namreč dobili 11. novembra lani. Kapitan ladje, Aljoša Juras, je za hrvaški Novi list pojasnil, da je ključe že predal luškim oblastem, zdaj pa bodo čakali, kako bodo zdaj ravnale slovenske oblasti Skupaj s sindikatom bomo budno spremljali situacijo in se potrudili, da bi prišli do denarja. Najbolje bi bilo, če bi ladjo čim prej prodali. V sredini januarja je nato več hrvaških medijev poročalo, da mornarjem, ker ne smejo na kopno, zmanjkuje hrane. Oglasil se je tudi sindikat hrvaških pomorcev oz. njihov tajnik Predrag Brazzoduro, ki je takrat izrazil prepričanje, da slovenske oblasti namerno ovirajo dostop posadke do odvetnika. Brazzoduro je zjutraj sicer dejal, da slovenske oblasti ravnale narobe, ko so kapitanu ladje izrekle kazen v višini 7.093 evrov, ker ladja ni izplula, ko se je tako odločil inšpektor.
|
neutral
|
6,585
|
Nadzorna seja družbe še poteka Predsednik uprave Luke Koper Robert Časar je ob seji nadzornega sveta obtožil svojega predhodnika Bruna Koreliča, da stoji za zadnjimi dogodki v družbi. Nadzorni svet je imel že nekaj časa na delovnem redu razpravo o plačah uprave, sejninah nadzornikov, lanskem letnem poročilu in letošnjem poslovanju družbe, prav tako pa niso mogli mimo sredine kriminalistične preiskave, poroča Radio Slovenija. Časar kot državljan razočaran Predsednik uprave Robert Časar je v zvezi s tem izjavil, da je kot slovenski državljan razočaran nad postopkom, prav tako pa ga je sram, da se je tako velika akcija izvedla na podlagi anonimnih prijav in nekaterih časopisnih člankov. Časar je še spomnil, da je že lani vrhovno sodišče odločilo, da hišna preiskava ravno ne more biti izvedena na podlagi anonimk. Prvi mož Luke je tudi obtožil nekdanjega predsednika uprave Bruna Koreliča, da stoji v ozadju zadnjih dogodkov, prav tako pa je izrazil pričakovanje, da nadzorni svet pod točko razno ne bo odločal o zamenjavah v upravi, še poroča Radio Slovenija. Pod lupo posli Luke Koper zadnji pet let Kriminalisti so namreč prišli v Luko Koper preiskovat več domnevno spornih poslov, pri čemer naj bi Časar, njegov namestnik Aldo Babič in direktor ene od Lukinih družb Milan Pučko prekoračili pooblastila, protipravno pridobivali premoženjske koristi, finančno izčrpavali podjetja in neupravičeno nakupovali zemljišča. Revizor bo zdaj preveril vodenje vseh poslov Luke Koper v zadnjih petih letih.
|
neutral
|
6,586
|
Kriminalisti v pisarni prvega moža Mobitela in pri Jakliču Organi pregona so pod drobnogled vzeli posel, ki naj bi ga sklenila prvi mož Mobitela Godnič in nekdanji prvi mož Vzajemne Jaklič. Na PU-ju Ljubljana so za MMC potrdili, da so kriminalisti obiskali Mobitel in da v njem poteka preiskava, vendar pa predmet preiskave ni sama gospodarska družba oz. njeno poslovanje, podobno so sporočili tudi iz največjega slovenskega mobilnega operaterja. Po neuradnih informacijah naj bi preiskovali prvega moža družbe Klavdija Godniča, poleg tega pa naj bi opravili tudi hišno preiskavo pri njem doma in ga pridržali. Iz njegove pisarne naj ne bi po dveh urah preiskave odnesli nič. Preiskava naj bi bila povezana z njegovimi prejšnjimi posli. Med letoma 2000 in 2006 je namreč vodil podjetje S&T Hermes Plus, ki se ukvarja z vgradnjo informacijske tehnologije v vojaški in avtomobilski industriji ter javni upravi. Po poročanju TV Slovenija naj bi sporen posel opravil leta 2006 z Markom Jakličem, takrat prvim možem Vzajemne, danes pa direktorjem Lekarn Ljubljana. Posel naj bi bil sklenjen mimo razpisa in bil preplačan, nekaj sto tisoč evrov, kolikor je posel znašal, pa naj bi nakazali na račun hrvaške podružnične družbe S&T, ki naj bi jo vodil prav Jaklič. V Ljubljani poteka več preiskav Hišna preiskava je danes tako potekala tudi pri Jakliču. Na PU-ju Ljubljana niso dajali informacij, a naj bi preiskavo nadaljevali v petek. Potrdili so le, da preiskujejo sum gospodarskega kriminala, ki ga preganjajo po uradni dolžnosti, na Vzajemni pa do zdaj niso bili. V Lekarni Ljubljana informacij o morebitni preiskavi njihovega direktorja niso želeli komentirati. Po besedah Vinka Stojnška s PU-ja Ljubljana so kriminalisti na območju Policijske uprave Ljubljana opravljali v predkazenskem postopku določena preiskovalna dejanja hišne preiskave, zasegi predmetov ... v skladu z določili zakona o kazenskem postopku zaradi suma storjenih kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete .
|
negative
|
6,587
|
Šest tednov rasti na zahodnih borzah Delniški trgi v ZDA in Evropi se veselijo že šestega zaporednega tedna rasti. Dobički podjetij so večinoma boljši od pričakovanj. Z rezultati poslovanja v prvem četrtletju so presenetile predvsem največje ameriške banke, ki so očitno dobičkonosne, če se le preveč ne zapletajo v sumljive derivate. Nazadnje je boljše rezultate od napovedi sporočil Citigroup prihodek je dosegel 24,8 milijarde dolarjev, ki pa se v nasprotju z bankami Morgan Stanley in JPMorgan le ni mogel izogniti izgubi v prvem trimesečju. Tudi podjetja iz drugih panog presenečajo v zadnjih dneh General Electric, Google, res pa je, da so bila pričakovanja postavljena zelo nizko. Smo res že priča dolgotrajnejšemu vzponu? Delniški indeks Dow Jones 8.131 točk je zadnji teden pridobil 0,6 odstotka, če gledamo njegovo gibanje po 9. marcu, pa tako silovite rasti v šesttedenskem obdobju Dow je poskočil za 22,7 odstotka ni bilo že 71 let! Večina meni, da je najhuje mimo, vendar se hkrati vsi zavedajo, da to še ne pomeni, da je težav konec. Največja dilema ta hip je, ali gledamo le rast znotraj medvedjega trenda v tem primeru bo trg kmalu spet kakih 10-20 odstotkov nižje ali pa je to začetek dolgotrajnejšega vzpona. Vodafone ima še ogromno prostora za rast Popravlja se tudi zaupanje potrošnikov. V ZDA je po zadnjih podatkih univerze v Michiganu zaupanje poraslo najvišje po septembru, ko se je s padcem banke Lehman Brothers Wall Street začelo sesuvati. Vodilne evropske borze so v tem tednu poskočile za 4,7 odstotka. Finski proizvajalec mobilnikov Nokia opaža, da se povpraševanje spet vrača, medtem ko analitiki pri Morgan Stanleyju verjamejo, da imajo Vodafonove delnice še 45 odstotkov prostora za rast. V petek so se delnice Vodafona podražile za skoraj štiri odstotke. Dow Jones 8.131 Nasdaq 1.673 FTSEurofirst 300 814,69 DAX30 4.676 FTSE100 2.096 Lahka nafta 50,26 Zlato 867,89 EUR/USD 1,3041 USD/JPY 99,065 EUR/CHF 1,5197 Kaj bo Trichet povedal 7. maja? Vrednost evra je padla na dobrih 1,30 dolarja. Veliko krivde nosijo slabi obeti za evropsko gospodarstvo in delno tudi predsednik Evropske centralne banke Jean Claude Trichet. V Tokiu je povedal, da ceni besednjak ameriških kolegov, ki pravijo, da je močan dolar v njihovem interesu. Hkrati je posvaril pred nevarnostjo inflacije. V tem trenutku se sicer svet bolj spopada z deflacijo, toda ko se bodo gospodarstva postavila na noge, bo presežna likvidnost centralnim bankam povzročala glavobole. ECB naj bi na sestanku 7. maja sporočil, za kakšne neobičajne ukrepe se bo odločil, bi pomagati evropskim gospodarstvom. Krka obstala pri 52 evrih Na Ljubljanski borzi še vedno ni čutiti, da tujina občutno pridobiva. Slovenski borzni indeks 3.578 se je zadnji teden zvišal za 0,6 odstotka, tako da je zdaj pet odstotkov nad šestletnim dnom, doseženim 10. marca. Krka ostaja najprometnejša, a nikakor ne zmore narediti korak naprej in vegetira pri okrog 52 evrih. Po dobrih dveh tednih so v petek vnovič trgovali z delnicami Istrabenza, ki so padle še za dvajset odstotkov. Tečaj Intereurope je le še 5,40 evra in se je samo v tem mesecu znižal že za četrtino.
|
positive
|
6,588
|
Največ delavcev z zavoda za zaposlovanje Novomeški Revoz je po dostavi potrebnih delov le začel obratovati s polno zmogljivostjo. Zaposlili so celo 150 dodatnih delavcev. V tovarni trenutno obratujejo v treh izmenah, kako dolgo bodo obseg proizvodnje obdržali, pa še ne morejo napovedati. V trenutnih kriznih razmerah je nemogoče natančno predvidevati, koliko časa bomo povečan obseg proizvodnje lahko obdržali. Glede na trenutno stanje naročil predvidevamo, da bo to najmanj do letošnjega kolektivnega dopusta na začetku avgusta z možnostjo podaljšanja, če bo obseg naročil ostal na trenutni ravni, pravijo v družbi in dodajajo, da je ustrezno prilagajanje proizvodnje ključno za uspešnost poslovanja. Iz dveh izmen in pol na tri izmene Potem ko je število naročil na začetku letošnjega leta zaradi ukrepov, ki so jih sprejele nekatere evropske vlade za spodbudo prodaje novih vozil, poraslo, so v Revozu od začetka aprila povečevali obseg proizvodnje. Tako so po več kot petih mesecih obratovanja v dveh in pol izmenah prešli na obratovanje s polno zmogljivostjo, kar je 800 vozil na dan. 9. aprila letos je nato proizvodnja obstala, saj od francoskega poddobavitelja Rencast niso dobili volanskih drogov. Iz Revoza so danes sporočili, da so potrebne dele dobili pretekli petek, tako da so lahko zagnali proizvodnjo v treh izmenah in delo zagotovili 150 novim delavcem. Na pomoč prišli delavci iz Adria Mobila Največ delavcev je prišlo po posredovanju zavoda za zaposlovanje, nekaj pa je bilo tudi takih, ki so poslali prošnje ali pa so jim podaljšali pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Preostala četrtina delavcev je iz podjetja Adria Mobil, ki ima z Revozom sklenjen sporazum o možnosti odhoda delavcev v Revoz za določen čas, nato pa se vrnejo v matično podjetje. Vsak zaposleni je pri uvajanju v delo opravil 14 ur uvajalnega seminarja in nato še najmanj 48 ur usposabljanja na delovnem mestu, kar za podjetje predstavlja skupaj okoli 11.000 ur izobraževanja za potrebe prehoda na polno nočno izmeno.
|
positive
|
6,589
|
Kdaj se bodo nadzorniki sešli, še ni znano Petkove izredne seje nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke, na kateri naj bi obravnavali odstop prvega moža Veselinoviča, ne bo. Nadomestni datum še usklajujejo. V petek naj bi po prvotnih napovedih nadzorniki obravnavali ponujeni odstop predsednika uprave NLB-ja Draška Veselinoviča, obenem pa tudi revizijsko poročilo o ustreznosti izračuna variabilnega dela plače ter njeni višini za člane uprave NLB-ja med letoma 2006 in 2008. Revizijo je zahtevala država, potem ko je nekdanji predsednik uprave Marjan Kramar dobil izplačan milijon evrov bruto nagrade. A iz banke so sporočili, da je predsednik nadzornega sveta NLB-ja Igor Marinšek preklical sklic izredne seje, za petek pa je tako predvidena le seja odbora nadzornega sveta NLB-ja za tveganja. Redna seja nadzornega sveta, ki mu mandat poteče konec junija, je načrtovana za 18. maj. Preberite tudi - Veselinovič Nič nisem storil narobe - Lahovnik se odloča o odstopu - Veselinovič ponudil odstop - Kdo se lahko vmešava v NLB? Veselinovič ponudil odstop po kritikah Zaresa Spomnimo, da je Veselinovič ponudil svoj odstop, potem ko so iz vladne koalicije začele prihajati ostre kritike reprogramiranja posojil Infond Holdingu. Njegova odstopna izjava sicer ni nepreklicna, kar pomeni, da je od nadzornega sveta odvisno, ali bo sprejel njegov odstop. Koalicija je ob dogajanju v NLB-ju neenotna. V Zaresu in DeSUS-u so prepričani, da mora država kot večinska lastnica banke ukrepati, LDS, katerega barve je na volitvah zastopal tudi Veselinovič, pa zagovarja nevmešavanje politike.
|
neutral
|
6,590
|
Odprto vprašanje zaposlenih v maloprodaji 251 Mipovih zaposlenih je prejelo delovne knjižice, do 7. maja naj bi pripravili izračune za terjatve delavcem, še vedno pa ostaja vprašanje okoli 100 zaposlenih v maloprodaji. Stečajni upravitelj Miroslav Benedejčič in predstavnici novogoriškega zavoda za zaposlovanje so delavce seznanili s pravicami. Ker želijo Mipovim delavcem olajšati prijavo na zavod, so jim razdelili tudi razporede, v evidenco brezposelnih pa jih bodo prijavljali tudi zunaj uradnih ur, pri čemer bodo pomagale tudi druge območne službe. Poleg 251 zaposlenih iz novogoriškega, ajdovskega, tolminskega in sežanskega območja pa ostaja odprto vprašanje okoli 100 zaposlenih v družbi Mip maloprodaja, ki je prav tako končala v stečaju. Sestanek na Mipu je spremljala tudi pravnica posoške območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Magda Leban Marcetič, ki je dejala, da bo pravna služba članom sindikata pripravila vse potrebno za prijavo terjatev v stečajnem postopku. Vprašanje, ali bo vse narejeno do 7. maja Po njenih besedah naj bi stečajna ekipa do 7. maja, ko bo jamstveni sklad delavcem predstavil pravice in čas, ko bodo dobili denar, a sama dvomi v ta rok, saj je dela precej. Ob tem je še poudarila, da so terjatve zaposlenih v stečajnem postopku prednostne.
|
negative
|
6,591
|
Sindikat bo predlagal stečajni postopek Jadranska pivovarna je od svojega lastnika, Pivovarne Laško, dobila navodila, naj se pripravi na začetek postopka likvidacije. Direktor Jadranske pivovarne Tomaž Udrih bo v 15 dneh moral sklicati skupščino delničarjev in pripraviti ustrezno dokumentacijo, čeprav se je še pred kakšnim tednom govorilo, da naj bi laško pivovarno s sedežem v Splitu želel prodati za 24 milijonov evrov. Iz Laškega so sporočili, da Jadranska pivovarna, ki ima 160 zaposlenih in okoli 50 zunanjih sodelavcev, v zadnjih letih ni dosegala zastavljenih ciljev. Podjetniški sindikat se je medtem že odločil, da poda zahtevo za stečajni postopek, tudi vodstvo družbe naj bi iskalo mogoče ustrezne rešitve. V postopku stečaja bi družba normalno delovala in proizvajala, ohranila bi se tudi delovna mesta. Predlani šest milijonov izgube Sicer pa je imela družba v letu 2007 za več kot šest milijonov evrov izgube, bilanca za lansko leto pa se pričakuje v nekaj dneh. Konec lanskega leta so nehali proizvajati blagovno znamko Zlatorog, zdaj proizvajajo le še pivo Kaltenberg, a tudi to bodo s prvim majem prenehali. Največ pijače je Jadranska pivovarna, ki je na letni ravni proizvedla za okoli 200.000 evrov piva, prodala na hrvaškem trgu, nekaj pa tudi v Bosno in Hercegovino in Črno goro.
|
negative
|
6,592
|
Zahodni trgi na poti do sedmega zaporednega tedna rasti Medtem ko se na razvitih trgih krepi prepričanje, da je najhuje mimo, na Ljubljanski borzi še vedno vlada pesimizem ob obupno nizkem prometu. V petek se je slovenski borzni indeks 3.557 točk znižal za četrtino odstotka. V prvi kotaciji so se podražile le Krkine delnice, toda ob prometu vsega 130 tisoč evrov, kar se ni zgodilo že najmanj eno leto. Zadnji posli so se sklepali pri 52 evrih oziroma 0,6 odstotka višje od prejšnjega tečaja. Padci preostalih blue-čipov so bili zmerni, še največ, okrog odstotek sta izgubila Gorenje in Intereuropa. Tečaji najprometnejših delnic GORENJE -1,16 % 8,50 EUR KRKA 0,33 % 51,87 TELEKOM -0,15 % 150,03 MERCATOR -0,07 % 149,88 PIV. LAŠKO -6,27 % 39,61 SAVA 0,68 % 241,54 NOVA KBM -0,22 % 8,97 ZAV. TRIGLAV 1,27 % 15,99 INTEREUROPA -0,91 % 5,43 SAVA RE 0,00 % 9,60 AERODROM 2,71 % 29,19 Istrabenz spet strmo navzgor Gorenje je bilo s 135 tisoč evri po prometu celo pred Krko, ki redko izgubi primat najprometnejše delnice. V standardni kotaciji je cena Pivovarne Laško na koncu padla na 38,05 evra, kar pomeni največji dovoljeni dnevni padec 10 odstotkov. Delnice so tako v območju dveinpolletnega dna. Brez konkurence je bil spet Istrabenz, ki se je povzpel vse do 7,17 evra, to pa je 30 odstotkov nad izhodiščem. Ker so bile delnice brez konkurence dolgo tudi na poti navzdol in ker je promet dosegel le 3.300 evrov, rast nima posebne teže. Dow Jones končal tik pod 8.000 točkami Razpoloženje na vodilnih borzah po svetu je zadnje dni povsem pod vplivom poslovnih rezultatov največjih korporacij zlasti finančnih v prvem letošnjem četrtletju, trg pa se po skoraj 30-odstotnem vzponu od začetka marca dobro drži. Volatilnost se je sicer povečala, indeksi so lahko v nekem trenutku odstotek nad gladino, pol ure pozneje pa po kakšni sveži novici padejo v rdeče območje. V četrtek je Dow Jones 7.957 točk pridobil 0,89 odstotka. Presenečenja iz tehnološkega sektorja Na eni strani so bili spodbudni rezultati številnih zlasti tehnoloških podjetij, na drugi slabi makroekonomski podatki trg dela še ne kaže znakov izboljšanja, marčevska prodaja že zgrajenih stanovanj je padla za tri odstotke. Med znanimi podjetji, ki so poslovala v skladu s pričakovanji oziroma bolje, so American Express, Microsoft, Apple, Amazon in eBay. Presenetile so tudi nekatere regionalne banke. Vlagatelji medtem že nestrpno čakajo, kakšni bodo 4. maja rezultati stress testa 19 največjih bank, ki bodo najbolje pokazali, v kakšnem stanju so ameriške finančne institucije. GM ohladil tokijske vlagatelje V Tokiu se je teden končal s padcem indeksa Nikkei 8.707 za poldrugi odstotek. Na slabše ozračje je gotovo vplival General Motors, ki je najavil, da bo začasno zaprl 13 tovarn v ZDA in Mehiki, nekatere tudi za več kot dva meseca. Vodilne evropske borze so dopoldne pridobivale, zlasti po zaslugi energetskih in finančnih delnic, Volvove delnice pa so zaradi precejšnje izgube švedskega podjetja občutno padle.
|
neutral
|
6,593
|
Revizija pokazala na spoštovanje zakona o RTV-ju Nadzorni svet RTV Slovenija je na četrtkovi seji obravnaval poročilo o poslovanju, ki kaže, da je zavod v prvem trimesečju letošnjega leta posloval pozitivno. RTV Slovenija je tako presegla načrt prihodkov iz oglaševanja, stroški amortizacije pa so bili višji od načrtovanih. Na seji so posebej izpostavili dejstvo, da zavod od države še vedno ni prejel obljubljenih 3,3 milijona evrov. Vabljeni k branju - Honorarni delavci plačani primerljivo - Guzej Razprava je ideološki spopad - DZ Poslovanje RTV SLO naj bo revidirano - Vodstvo RTV SLO z varčevalnimi ukrepi Ob tem je vodstvo RTV Slovenija predstavilo tudi poročilo pooblaščene revizijske družbe ABC revizija, ki je ugotovila, da je zavod pri sestavi računovodskih izkazov ob koncu preteklega leta in razkrivanju informacij v letnem poročilu v vseh pomembnih pogledih upošteval določbe zakona o RTV-ju ter da so računovodski izkazi resničen in pošten prikaz finančnega stanja zavoda ob koncu leta 2008.
|
neutral
|
6,594
|
Zaradi slabih rezultatov v Splitu manj dobička v Laškem Ker se je Pivovarna Laško odločila likvidirati hčerinsko družbo Jadransko pivovaro Split, so delavci te tovarne prevzeli nadzor nad pivovarno in pregnali vodstvo družbe. Jadranska pivovara se zaradi slabih rezultatov že več mesecev ubada s finančnimi težavami, vprašljiva so bila tudi izplačila plač. Pivovarna Laško, ki je 99-odstotni lastnik Jadranske pivovare, je konec lanskega leta ukinila proizvodnjo piva zlatorog, od takrat pa se v splitski družbi vari samo pivo kaltenberg, ki je v lasti bavarske družbe König Ludwig Internationa. Ta naj bi se po navedbah nekaterih hrvaških medijev tudi zanimala za nakup splitske pivovarne, a so se Laščani pred dnevi odločili, da bo pivovarno zaprli. S tem se ne strinja 160 zaposlenih, ki zahtevajo stečaj družbe, s čimer bi se ohranila delovna mesta in premoženje družbe, poudarja predsednik sindikata v družbi Dario Slišković. Zaposleni poudarjajo, da je Jadranska pivovara povečala proizvodnjo piva kaltenberg za 10 odstotkov, kar dokazuje, da je preživetje mogoče in da jih želi večinski lastnik uničiti. Po pisanju Slobodne Dalmacije je direktor Jadranske pivovare Tomaž Udrih pred dnevi odšel v Slovenijo, družbo pa vodi hrvaški menedžment. Ta naj bi po besedah predsednika sindikata stopili na stran zaposlenih . Jadranska pivovara znižala dobiček Pivovarne Laško Pivovarna Laško je sicer morala na zahtevo revizorjev izvesti dodatno slabitev naložbe v Jadransko pivovaro, kar je znatno zmanjšalo čisti dobiček skupine za leto 2008. Ta je namreč po marca objavljenih nerevidiranih računovodskih izkazih znašal 9,4 milijona evrov, po reviziji pa se je zmanjšal na slabe štiri milijone evrov. V prvih treh meseci 4,6 % manjša prodaja V prvem četrtletju letošnjega leta pa je skupina Pivovarna Laško ustvarila 74,1 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je 4,6 odstotka manj kot pred letom dni. V skupini so poleg matične družbe Pivovarna Laško še Radenska, Vital in skupina Union. Letos so skupaj prodali 888.700 hektolitrov vseh pijač, kar je 8,9 odstotka manj kot v letu 2008. Čista izguba skupine je ob koncu četrtletja znašala 0,9 milijona evrov. Nadzorniki kljub temu menijo, da so doseženi rezultati za dane razmere ugodni. Omenjeno obdobje je namreč nesezonskega značaja za proizvajalce pijač, je Pivovarna Laško objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Letos pa na poslovne rezultate dodatno vpliva tudi finančna kriza.
|
neutral
|
6,595
|
Križanič Slovenija uživa velik ugled Minister za finance France Križanič je napovedal, da bo Slovenija za povečanje sredstev IMF-ja iz deviznih rezerv najverjetneje namenila do 500 milijonov dolarjev. Za ta namen bo morala Banka Slovenije najverjetneje vzeti posojilo pri Evropski centralni banki. Pomoč bo šla tudi pomembnim trgovinskim partnericam Spomnimo, da so se voditelji skupine G20 dogovorili, da bodo Mednarodnemu denarnemu skladu in drugim mednarodnim finančnim ustanovam namenili dodatnih 1.100 milijard ameriških dolarjev za boj proti krizi. Sredstva IMF-ja naj bi povečali za 500 milijard dolarjev, podprli pa so tudi povečanje obsega posojil v višini vsaj 100 milijard dolarjev s strani mednarodnih razvojnih bank, med njimi Svetovne banke. Minister Križanič je prepričan, da bo povečanje sredstev IMF-ju za pomoč državam, ki so se zaradi krize znašle v težavah, koristno, saj bo pomoč namenjena tudi pomembnim zunanjetrgovinskim partnericam, obenem pa bo to koristno tudi za splošno izboljšanje gospodarskega razpoloženja v svetu. Slovenija uživa velik ugled Pojasnil je tudi, da se je spomladanskega srečanja IMF-ja in Svetovne banke udeležila tradicionalno močna delegacija in da je imel v okviru srečanja številne sestanke s strokovnjaki obeh ustanov, ki so zadolženi za območje jugovzhodne Evrope in tudi Slovenijo. Minister zagotavlja, da je ugled države v obeh ustanovah velik, saj Slovenija od leta 2004 v obeh nastopa kot razvita država in država donatorka, ki mora ostalim pomagati pri zmanjševanju razvojnega zaostanka. S svojimi izkušnjami naj bi pomagala tudi državam Zahodnega Balkana.
|
positive
|
6,596
|
Za dokapitalizacijo potrebnih pet milijonov evrov Če NLB škofjeloški družbi LTH do četrtka ne odobri premostitvenega kredita v višini dveh milijonov evrov, bo uprava 5. maja predlagala stečaj. Kandidat za predsednika nadzornega sveta LTH-ja Iztok Hohnjec sicer predvideva dva scenarija, ki bi se lahko zgodila družbi. Po negativnem scenariju bi šla lahko družba v stečaj, po pozitivnem pa bi jo lastniško preoblikovali tako, da bi vključili strateškega partnerja in jo dokapitalizirali. Prisilna poravnava je po njegovih besedah nepotrebno izgubljanje dragocenega časa . V primeru stečaja poplačilo iz naslova hipotek Če bo prišlo do stečaja, se bodo banke upnice ne pa tudi davčna uprava, tako pravi Hohnjec, lahko v celoti poplačale iz naslova hipotek na nepremičninah. Največ bodo v tem primeru izgubili zaposleni, kar bo pomenilo veliko socialno škodo ter hud udarec za lokalno okolje, je dodal. V primeru pozitivnega scenarija bi milijon evrov od denarja, ki bi ga zagotovila Nova ljubljanska banka, namenili zapadlim obveznostim do zaposlenih, 250.000 evrov bi šlo za deblokado davčne uprave, 750.000 evrov pa v zagon proizvodnje. Kot morebitnega partnerja v tem položaju Hohnjec vidi dansko podjetje Vestfrost. Za dokapitalizacijo potrebnih pet milijonov evrov Preoblikovanje lastniške strukture podjetja bi po njegovih besedah pomenilo izstop neaktivnih velikih delničajev in vstop države prek Kada in Soda ter lokalne skupnosti Škofja Loka. Kot navaja kandidat za prvega nadzornika, bi se povečal tudi delež zaposlenih, in sicer na 22 odstotkov. Za dokapitalizacijo sicer potrebujejo 5,1 milijona evrov.
|
negative
|
6,597
|
Prodati mora vse novoizdane delnice Uprava Istrabenza želi družbo reševati z dokapitalizacijo v vrednosti 475 milijonov evrov. Emisijska cena novoizdanih delnic je določena na 13,80 evra. Delničarji bodo o predlogu uprave, da kapital družbe z zdajšnjih 21,6 milijona evrov poveča na 165,2 milijona evrov, odločali na junijski skupščini. Uprava je predlog o dokapitalizaciji sicer napovedala že v torek, in to v najbolj ekstremni obliki, torej v znesku, ki je za ponovno solventnost družbe. Uspeh dokapitalizacije vplačane vse delnice Istrabenz naj bi v okviru predlagane dokapitalizacije izdal 34,4 milijona novih delnic, po povečanju pa naj bi bil celotni osnovni kapital družbe razdeljen na 39,6 milijona delnic. Prednostno pravico do vpisa bodo imeli obstoječi delničarji v razmerju s svojimi deleži v osnovnem kapitalu družbe. K dokapitalizaciji bodo povabljeni v treh delovnih dneh po zasedanju skupščine. Istrabenz bo imel dokapitalizacijo za uspelo, če bodo vpisane in vplačane vse novizdane delnice. Višina predlagane dokapitalizacije se sicer še lahko spremeni, saj je odvisna od ocene potrebe po dokapitalizaciji na dan skupščine. Vmesni čas daje možnost za pomembno znižanje zneska, če bi se družbe z bankami upnicami uspela dogovoriti o reprogramiranju obveznosti, dodajajo v Istrabenzu. Istrabenz je sicer od 30. marca insolventen, saj se upravi, največjim delničarjem in bankam upnicam ni uspelo dogovoriti o konsolidiranju posojil. Dolgovi delniške družbe Istrabenz sicer znašajo 450 milijonov evrov, dolgovi celotne skupine pa 950 milijonov evrov. Pripravljen bo tudi predlog prisilne poravnave Nadzorni svet je sicer predlog za sklic skupščine podprl. Prvi nadzornik Tomaž Toplak je dejal, da družba v prvi vrsti rešuje predvsem lastnike. V Istrabenzu naj bi pripravili tudi predlog prisilne poravnave, saj ni nujno, da bo dokapitalizacija uspela.
|
neutral
|
6,598
|
Edina rešitev je revidiranje pogodbe Delta Holding ostaja v projektu Stožice, vendar pa tak projekt po besedah direktorice marketinga ni izvedljiv. Po njenem mnenju bo pogodba spremenjena. Direktorica marketinga in odnosov z javnostmi Delte Jelena Krstović je namreč za srbski časnik Večernje novosti povedala, da je investicija Delte v trgovski del športno-trgovskega centra Stožice največja tuja investicija v slovenski zgodovini , kar pojasnjuje tudi toliko dvignjenega prahu glede projekta. Krstovićeva je še poudarila, da je nakup deleža Mercatorja strateški projekt družbe, pogovori s prodajalci za 25 odstotkov Mercatorja, družbami okoli Pivovarne Laško pa še vedno potekajo, čeprav še ni gotovo ali prodaja sploh bo. Po njenih besedah je mogoče, da bodo slovenski paradržavni skladi v dogovoru s slovensko vlado prevzeli večinski paket Mercatorja, še posebej, ker družba predstavlja komparativno prednost Slovenije . Bo nov investitor Supernova? Spomnimo, Delta Holding bi morala do konca marca nakazati 19 milijonov evrov plačali so le prvi obrok v višini pet milijonov evrov sredstev za projekt Stožice, a tega ni storila in tudi uradno od projekta ni odstopila. V zvezi s projektom se je v javnosti omenjal nov investitor Supernova. Poleg Supernove sta se za projekt po besedah ljubljanskega župana Zorana Jankovića in direktorja izvajalca Grepa, Uroša Ogrina, zanimala še dva ponudnika. V manj kot mesecu dni naj bi po županovih besedah dorekli izbiro novega vlagatelja v trgovski del.
|
neutral
|
6,599
|
Za Bavčarjev stolček že 16 prijav Uprava Istrabenza je nadzornikom predstavila ukrepe za finančno prestrukturiranje družbe. Predsednik nadzornega sveta Tomaž Toplak meni, da so zelo dobri. Na uspešen izid sanacije Istrabenza računajo tudi vlagatelji, saj se je vrednost delnice koprske družbe spet močno povečala. Nadzorniki bodo do začetka prihodnjega tedna sporočili, ali se s predlogom uprave strinjajo ali ne. Kaj vse je v predlogu zapisano, sicer v Istrabenzu niso razkrili, a prvi mož holdinga Igor Bavčar meni, da je možnost za uspešno finančno sanacijo več kot 50-odstotna. Novi prokurist, za prvega moža 16 prijav Bavčarju se maja iztečejo dnevi načelovanja družbi, na razpis za novega predsednika uprave pa je do zdaj prispelo že 16 prijav. Tako zanimanje Bavčarja ne čudi, saj pravi, da je Istrabenz dobra družba. Znano je tudi ime prokurista, ki so ga imenovale banke. Na to funkcijo je predlagan Boris Stefančič, uprava pa je predlog bank že podprla. S tem korakom so po mnenju Bavčarja okrepili zaupanje med bankami in Istrabenzom. 222 milijonov izgube Lani je imel holding 222 milijonov evrov izgube. Na junijski skupščini bodo zato delničarji odločali o dokapitalizaciji družbe in o revizorju, ki bo pregledal poslovanje.
|
positive
|
6,600
|
NEK posodobitve financira iz lastnih sredstev Po remontu, ki so ga začeli 1. aprila, so Jedrsko elektrarno Krško okoli druge ure zjutraj znova vključili v elektroenergetsko omrežje. Med remontom so zamenjali jedrsko gorivo, opravili preventivna popravila in vgradili 32 novih tehnoloških rešitev, vrednih 22 milijonov evrov, poroča Radio Slovenija. Zaradi obsega del je remont trajal dva dni dlje, kot je bilo prvotno načrtovano, poleg zaposlenih pa je pri njem sodelovalo še 2.000 zunanjih sodelavcev. NEK posodobitve financira iz lastnih sredstev Danes je tako stanje opreme dobro in med remontom ni bilo odkritih nepričakovanih posebnosti. NEK je tako po besedah odgovornih pripravljen na 18-mesečno neprekinjeno obratovanje do naslednjega remonta, ki bo novembra prihodnje leto. Med naslednjimi večjimi posegi je načrtovana zamenjava reaktorske glave leta 2012. NEK letne posodobitve financira iz lastnih sredstev. Spor zaradi financiranja posodobitve Le dobro desetletje nazaj je bila glavna skrb vzbujajoča tema ob remontih vezana prav na vprašanje denarja za rezervne dele. Hrvaško elektrogospodarstvo, pa tudi slovenski Eles, sta bila slaba plačnika električne energije iz Krškega, kar je povzročilo zaplete. Leta 1998 so Hrvaški elektriko odklopili, ker sosednja država ni želela finančno sodelovati pri posodobitvi NEK-a. Posodobitev je vendarle sledila leta 2000, ko je bila izvedena takrat 200 milijonov nemških mark vredna menjava uparjalnikov. 70 milijonov je bilo po besedah direktorja elektrarne Staneta Rožmana lastnih sredstev, 130 milijonov pa so si zagotovili z najetjem posojil pri konzorciju nemških bank z garancijo Ljubljanske oz. slovenskih bank.
|
positive
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.