nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
6,401
|
Kline za MMC Redki iz krize izidejo kot zmagovalci, nekateri kot duševno oboleli Finančna kriza vpliva tudi na obnašanje potrošnika. Kako, je MMC povprašal Mira Klineta, strokovnjaka za psihologijo potrošnika. Kline je pojasnil, da začno posamezniki v času krize postopoma zmanjševati nakupe in porabo - postanejo varčnejši. To po njegovih besedah ne pomeni nujno varčevanja v smislu hranilnih vlog, temveč tudi številnih drugih oblik, ki se raztezajo od znižanja temperature v dnevni sobi pa vse do kupovanja plemenitih kovin . Vse skupaj pomeni skrbnejše upravljanje svojega vedenja v fazi porabe, je dodal. Kline Redki iz krize izidejo kot zmagovalci ali duševno oboleli Na vprašanje, kako finančna kriza vpliva na posameznika kot osebo, je Kline odgovoril, da različno. Velika večina jih stisne zobe ali skuša pozabiti na izgubljeno premoženje, ker je to najlažje za normalno nadaljevanje življenja, pravi. So pa tudi redke izjeme, ki krizo sprejemajo bolj skrajno Eni jo vidijo kot priložnost in jo izrabijo za poceni nakupe delnic, ki jih nihče drugi noče, ter morda izidejo iz krize kot zmagovalci, kot bogataši. Na drugi strani so seveda tudi taki, ki izgubijo vse in razočarani sežejo tudi po tako radikalnih sredstvih, kot je samomor. Kline Vedenje potrošnikov ni povsem nerazumno Klineta smo spomnili, da poznavalci dogajanj na borzi pogosto govorijo o paniki, nerazumnem in nepotrebnem prodajanju vrednostnih papirjev, čemur sledi drugačno obnašanje posameznikov - prodajanje vrednostnih papirjev ipd. Strokovnjak za psihologijo potrošnika je na tem mestu opozoril, da poznavalci dogajanja na borzah ne govorijo nevtralno, saj branijo interese borze in so pristranski. Vedenje potrošnikov ni povsem nerazumno, saj želijo ohraniti svoje praviloma težko prisluženo bogastvo. Je mar beg iz goreče hiše ali s potapljajoče barke nerazumno dejanje? Zagotovo ni! Postane nerazumno, če človek predolgo vztraja v takšni situaciji /.../. Je pa to nedvomno povezano tudi s količino izgubljenega bogastva in z zaznavanjem možnosti, da ga bo posameznik lahko ponovno pridobil v naslednjem obdobju gospodarske rasti, trdi Kline. Kline Modro ravnajo le redka podjetja Obnašanje potrošnikov pa vpliva tudi na podjetja. Kline je razložil, da začno ljudje porabo zmanjševati že mesece pred izbruhom krize. Podjetja se odzovejo tako, da povečajo oglaševanje, število akcij, pospešijo prodajo ali nižajo cene. Ko zaznajo, da na takšne dejavnosti ni pričakovanega odziva, pride čas streznitve in nastopi trenutek za povsem drugačne, bolj radikalne ukrepe. Zmanjšanje proizvodnje, odpuščanje zaposlenih, siromašenje izdelkov in drugih ukrepov za zmanjševanje stroškov poslovanja, poudarja. Po njegovih besedah se za pravo pot odločijo le redka podjetja. Najbolj modro ravnanje pa je, da povišajo vlaganja v izdelke prihodnje generacije.
|
neutral
|
6,402
|
Vrednost delnic Krke padla za skoraj 10 odstotkov Opustošenje na finančnih trgih se nadaljuje. Najpomembnejši evropski borzni indeksi so padli za 10 odstotkov, Zagrebški Crobex je dosegel 13-odstotni padec, rdeča pa je tudi Ljubljanska borza. Dan se na Ljubljanski borzi ni dneva začel nič kaj spodbudno. Vrednost delnice Krke je v prvi uri trgovanja padla za skoraj 10 odstotkov, Pozavarovalnice Sava za skoraj 9 odstotkov, Petrola in Telekoma za več kot 6 odstotkov, Mercatorja pa za nekaj manj kot 6 odstotkov. Razum je odpovedal, kje je dno??? Hrvati ustavili trgovanje s 43 delnicami Panika je zajela tudi Zagrebško borzo, saj je indeks Crobex padel za rekordnih 13 odstotkov, zaradi prevelikih pocenitev pa so zaprli trgovanje z več kot 43 delnicami. Delnice Atlantske plovidbe so namreč zgubile skoraj četrtino vrednosti, delnice Croatia osiguranja petino, Jadranskega osiguranja pa 16 odstotkov. Ameriški sledile azijske in evropske borze Potem ko je glavni newyorški indeks Dow Jones četrtkovo trgovanje končal globoko v rdečih številkah, se spustil za 7,3 odstotka in prvič po avgustu leta 2003 padel pod 9.000 točk, se je tako gibanje preselilo še na azijske borze. Tokijski indeks Nikkei je padel kar za 9,6 odstotka, kar je največ v enem dnevu po finančnem zlomu leta 1987, nič bolje pa se niso odrezali borzni indeksi v Avstraliji, Singapurju in Hongkongu, saj so vsi že takoj ob odprtju trgovanja izkazali 7-odstotni padec. Panika pa je zajela tudi Evropo. Ob odprtju so indeksi londonske borze FTSE, pariške CAC in frankfurtske DAX padli za 10 odstotkov. Ob 9.13 je tako vseevropski indeks FTSEurofirst 300 padel za 8 odstotkov in dosegel najnižjo točko po juliju 2003. V zadnjem tednu je tako indeks izgubil že več kot 22 odstotkov. IMF o boju s krizo Finančna kriza bo glavna tema srečanja finančnih ministrov in guvernerjev centralnih bank skupine sedmih najbolj razvitih držav G-7 in jesenskega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada IMF v Washingtonu, ki se ga bo udeležil tudi slovenski finančni minister Andrej Bajuk. Prvi mož IMF-a Dominique Strauss-Kahn je povedal, da je sklad ponovno zagnal mehanizem, ki omogoča nujno pomoč državam, prizadetim zaradi finančne krize. Prednost tega mehanizma je, da države, ki nujno potrebujejo finančno pomoč, to dobijo hitreje kot po navadi. Strauss-Kahn je tudi pozval k nadaljnjemu usklajenemu delovanju vlad po svetu in poslal ostro opozorilo državam, ki se proti krizi borijo same, s čimer je mislil na nekatere članice Evropske unije, ki so se odločile za enostransko ukrepanje. Za krizo, kot je ta, ni domače rešitve, je bil jasen Strauss-Kahn.
|
negative
|
6,403
|
Merkur delnice takoj po prevzemu umaknil z borze V času finančne krize so se pojavila ugibanja, ali bi visoka posojila za menedžerske odkupe lahko zamajala bančni sistem. TV Slovenija je pod lupo vzela primer Merkur. Za odkup dveh tretjin Merkurja je podjetje Merfin njegov tretjinski delež ima v lasti predsednik uprave Merkurja Bine Kordež konec leta 2007 pri osmih bankah najelo 300 milijonov evrov posojila. Zavarovali so ga predvsem z delnicami Merkurja, delno pa tudi z lastnim premoženjem. Merkur delnice takoj po prevzemu umaknil z borze Od drugih menedžerskih prevzemov se primer Merkur razlikuje po tem, da je podjetje že v začetku letošnjega leta torej takoj po prevzemu svoje delnice umaknilo z borze. Kot pravi tiskovni predstavnik Merkurja Rok Istenič, se zato vrednost Merkurjeve delnice ne oblikuje po borznih tečajih, temveč po dejanski vrednosti podjetja. Dokler Merkur dosega oziroma presega poslovne načrte, bojazni za kakršno koli izgubo vrednosti delnice ni. Poleg tega v družbi zagotavljajo, da vodilni z odplačevanjem posojil za zdaj nimajo težav. Tudi nobena izmed bank po njihovih besedah še ni zahtevala kakršnih koli dodatnih jamstev ali zavarovanj. Vloga državnih bank pri prevzemu Mekurja le 10-odstotna V Merkurju pravijo, da je bila vloga državnih bank pri prevzemu podjetja le 10-odstotna. 90 odstotkov posojil naj bi prišlo s strani zasebnih tudi tujih bank in drugih vlagateljev.
|
neutral
|
6,404
|
Sindkati spremljajo vplive finančne krize Za zdaj velikih vplivov finančne krize še ni čutiti, a to ne pomeni, da že jutri ne bodo pljusknili tudi v Slovenijo, meni glavni sindikalist ZSSS-ja Dušan Semolič. Potek in posledice krize je težko predvideti, ker se razmere, ki so pomebne za delavce, prepletajo z drugimi procesi. Med njimi je Dušan Semolič za MMC izpostavil predvsem slabe odločitve lastnikov kapitala, ceno katerih bodo plačali delavci. Ti bodo še revnejši, medtem ko bodo lastniki kapitala še naprej bogateli, meni Semolič. Sindikati se bodo trudili blažiti posledice krize Sindikati bodo na morebitne posledice finančne krize odgovorili z vsemi sredstvi. Semolič je napovedal, da bodo, če bo treba, na državo vršili pritisk, da delavce med krizo zaščiti z zakonodajo, in branili zakonodajne temelje, ki zagotavljajo zaščito delavcev v času krize. Vplačila v pokojninsko blagajno ne smejo upasti Absolutno pa bomo nasprotovali zniževanju socialnih pomoči in zniževanju prispevkov za pokojnine, socialno in zdravstveno varsto, o čemer se že govori. Ti prispevki se ne smejo zmanjševati, je dejal prvak ZSSS-ja. Namesto zviševanja starostne meje za upokojitev pa ZSSS predlaga ureditev zdravega in varnega delovnega okolja, kar bi zmanjšalo število bolniških dopustov. Zaradi menjave vlade se socialni partnerji še ne srečujejo Po mnenju Edvarda Kržišnika, predsednika SLjR - KNSS-ja, lahko sindikati le pomagajo blažiti posledice krize. Finančna kriza na žalost sovpada ravno s časom menjave Vlade RS, kar ima za posledico to, da redna srečanja socialnih partnerjev ne potekajo oziroma bodo potekala šele po imenovanju nove Vlade RS, je povedal Kržišnik. Tudi KNSS o krizi sicer še ne govori, prve posledice pa so se že pokazale, ko se je vodstvo družbe Cimos po upadu naročil kupcev odločilo za začasno prerazporeditev delovnega časa zaposlenih, v smislu zmanjševanja delovnih obveznosti . Kržišnik meni, da lahko sindikat krizo blaži tako, da v vsakem podjetju sodeluje z vodstvom pri odpravljanju posledic od samega začetka . To pa je mogoče le, če obstaja dialog med vsemi vpletenimi. Pomemben je socialni dialog na ravni podjetja, med delodajalcem in sindikatom v podjetju, in podpora, v strokovnem in pravnem smislu, s strani regije sindikatu v podjetju, je za MMC povedal Kržišnik. Vplivi finančne krize na slovenske delavce. Vabljeni k branju. Ne odpuščajo, a ne podaljšujejo pogodb Padanje naročil in pritiski na cene Mnoge rešitve žal le iluzija Semolič je predstavil svoj, po njegovih besedah iluzorni predlog za zmanjševanje posledic krize. Krizo so po njegovih besedah med drugim povzročila nespametna vlaganja lastnikov kapitala, dobički pa so v času krize izpuhteli. Semolič predlaga, da lastniki dobičke vlagajo v plače delavcev, saj vrednost teh pada počasneje kot vrednost delnic na borzi. Ob višjih plačah bo rasla kupna moč, posledica tega bo večje povpraševanje in več naročil za podjetja. Proizvodnja se bo povečala, dobički bodo večji, lastniki pa bodo imeli zadovoljne delavce. Ampak to je seveda iluzija, a je boljša iluzija kot trenutna iluzija kapitalizma, je dejal Semolič. Sodelovanje in dialog naj postaneta realnost Tako za Semoliča kot za Kržišnika je za iskanje izhoda iz krize bistveno sodelovanje med socialnimi partnerji. Ključnega pomena je sodelovanje, v duhu katerega je zasnovan tudi ESS, in v časih, v kakršnih se lahko znajdemo, se bo to tudi pokazalo, je dejal Kržišnik. S tem se strinja tudi Semolič, ki meni, da je najpomembnejše sodelovanje pri reševanju razvojnih dilem. Pri tem pa opozarja Vsaka vlada prvo leto vladanja misli, da je dobila tudi mandat nad pametjo, in precenjuje svoje sposobnosti. Za reševanje težav je nujen dialog s socialnimi partnerji. . Aleksandra K. Kovač
|
neutral
|
6,405
|
Uprava je vseeno zadovoljna Nova Kreditna banka Maribor je v okviru dokapitalizacije izdala 2.723.995 novih delnic v skupnem znesku 53,1 milijona evrov. Banka je po ceni 19,50 evra ponudila 5,7 milijona novih delnic in predvidevala, da bo skupni znesek dokapitalizacije dosegel višino 111,15 milijona evrov. Vpisovanje novih delnic je trajalo od 24. septembra do 8. oktobra. Slabši rezultat dokapitalizacije od pričakovanega ima gotovo vzrok tudi v trenutni svetovni krizi, ki je sovpadla s finančno krizo, ki je potolkla tečaje delnic na Ljubljanski borzi. Vrednost delnice NKBM-ja na borznem trgu se je namreč že kmalu po začetku vpisovanja dokapitalizacijskih delnic spustila pod 19,50 evra, kolikor je znašala cena v javni prodaji. Kljub vsemu so zadovoljni Zbranih več kot 53 milijonov od razpisanih 111 milijonov evrov, kar je glede na trenutne razmere na finančnih trgih več kot zadovoljiva številka, bo porabljenih zlasti za krepitev kapitalske ustreznosti in organsko rast banke, v okviru mogočih sprememb stabilnosti na finančnih trgih pa tudi za nekatere druge v prospektu objavljene aktivnosti, je dejal prvi mož NKBM-ja Matjaž Kovačič, ki je ob tem poudaril tudi dejstvo, da se je za sodelovanje v dokapitalizaciji poleg obstoječih odločilo tudi nekaj novih vlagateljev. Po njegovih zagotovilih kljub zgolj polovično uspešni dokapitalizaciji za zdaj o novi ne razmišljajo. Obstoječi delničarji bodo prejeli 1.799.200 novih delnic v skupnem znesku 35,1 milijon evrov, nekvalificirani vlagatelji 233.220 delnic v skupnem znesku 4,5 milijona evrov in kvalificirani oziroma dobro poučeni vlagatelji 691.574 delnic v skupnem znesku 13,5 milijona evrov, je NKBM objavil na spletnih straneh Ljubljanske borze. Država izkoristila prednostno pravico Prednostno pravico do nakupa novih delnic v sorazmernem deležu glede na lastništvo osnovnega kapitala so izkoristili država in oba paradržavna sklada, Kapitalska družba Kad in Slovenske odškodinske družbe Sod, ki so tako vplačali 57,7 milijona evrov in ohranili 51,9-odstoten delež v banki. Da pa ne bi prišlo do vnovičnega povečanja državnega deleža v družbi, je bilo treba po koncu prodaje delnic ostalim vlagateljem skoraj polovico vloženega denarja državi vrniti, so povedali v NKMB-ju.
|
neutral
|
6,406
|
V ZDA rekorden padec novogradenj Ameriški predsednik George Bush je pojasnil, da je intervencija v finančnem sistemu nujna, saj preprečuje še širšo krizo. Bush meni, da bi, če načrt za reševanje krize ne bi bil sprejet, lahko prišlo do velikih posledic, ki bi jih neposredno čutili vsi ameriški državljani. Če se vlada ne bi odzvala, bi bila luknja v finančnem sistemu še večja, je dejal Bush v svojem 34. nagovoru po izbruhu finančne krize, zaradi katere je v septembru med drugim bankrotirala tudi banka Lehman Brothers. V govoru je tudi zanikal, da želi vlada nacionalizirati bančni sistem in da bo skrbno omejila intervencijo. Namen vladnih ukrepov niso prevzemi, je pojasnil Bush. Ameriška vlada je namreč z ukrepi prevzela skoraj 80-odstotni delež v zavarovalniškem velikanu American International Group AIG v zameno za 85 milijard dolarjev vredno posojilo. Pozneje so Zvezne rezerve znesek posojil AIG-ju še povečale na 122,8 milijarde dolarjev. Prva večja intervencija se je zgodila 7. septembra, ko je ameriški minister za finance Henry Paulsen odobril 200 milijard dolarjev vredno finančno linijo za reševanje bank Fannie Mae in Freddie Mac. Rekorden padec števila novogradenj Ameriško ministrstvo za trgovino pa je objavilo podatek, da je število novih gradenj padlo na najnižjo raven v zadnjih 17 letih. Tako se je število novih gradenj na letni ravni znižalo na 817.000, prejšnji mesec pa je ta številka znašala 872.000 enot. Največji padec je bil na severozahodu države, rekorde pa zaznavajo tudi na zahodu.
|
negative
|
6,407
|
Izkoristite strah in zaslužite na dolgi rok Če boste zdaj kupovali delnice, tega čez nekaj let ne boste obžalovali, menijo številni borzni guruji, tudi sloviti Warren Buffett. Po okrog 40-odstotnem padcu z lanskih rekordov so delnice podcenjene. Na kratek rok nihče ne obljublja zaslužkov, toda dolgoročno v petih, šestih letih bodo donosi lepi. Milijarder Warren Buffett, eden najbogatejših Zemljanov, v svojem slogu pravi Bodi prestrašen, ko so vsi pohlepni, bodi pohlepen, ko so vsi prestrašeni. 78-letni Buffett kupuje za svoj račun, spet pa noče izdati, katere papirje. Prepričan je, da se bo delniški trg spet pobral prej kot gospodarstvo in citira največjo hokejsko legendo Waynea Gretzkyga Drsam tja, kjer naj bi bil plošček, ne v smer, kjer je bil! Neverjetna volatilnost Trenutno je trg prestrašen, kot še nikoli, še toliko bolj po hudih padcih v prejšnjem tednu in številnih slabih makroekonomskih podatkih. Prizadevanja vodilnih politikov, ki poskušajo reševati kreditno krizo, naletijo na gluha ušesa. Volatilnost je neverjetna, ko prideš s stranišča, je lahko Dow Jones 300 točk višje ali nižje. V petek je elitni borzni barometer nihal od visokega minusa do lepega plusa, končal pa pri 8.852 točkah oziroma 1,4 odstotka pod izhodiščem. V normalnih časih bi Buffettov komentar, da se splača kupovati delnice, gotovo povzročil silovito rast, tokrat so vsi previdni in skrajno nezaupljivi. Rekorden padec potrošniškega zaupanja Na tedenski ravni je Dow Jones vseeno pridobil 4,7 odstotka, kar je največ v zadnjih petih letih in pol. Seveda je treba pri tem vedeti, da je teden prej padel za 18 odstotkov. Indeks Nasdaq 1.711 točk je v petek izgubil tretjino odstotka. Vlagatelji se bojijo ostre recesije. Potrošniki so očitno na dnu. Njihovo zaupanje je oktobra doživelo rekordni padec, kar po vseh bančnih polomih in borznih pretresih ni presenetljivo. Nepremičninski trg se še ne pobira. Število novogradenj je septembra padlo na 17-letno dno. Posledično so se Caterpillarjeve delnice pocenile za dobrih sedem odstotkov. SBI20 ta teden pridobil osem odstotkov Zdi se, da trg kar presliši dobre novice in se odziva negativno seveda le še na slabe. Centralne banke so pri finančnih injekcijah poskrbele za večjo likvidnost in medbančna obrestna mera je končno začela padati. Nekatera tehnološka podjetja so zadnje četrtletje poslovala bolje od pričakovanj. Med njimi je tudi spletni brskalnik Google. Delnice so porasle za več kot pet odstotkov. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 894 točk je v zadnjem tednu pridobil 6,3 odstotka a je še vedno 40 odstotkov nižje kot na začetku leta, medtem ko je slovenski borzni indeks od ponedeljka do petka skupno poskočil za več kot osem odstotkov.
|
neutral
|
6,408
|
10 milijard evrov za energetski sektor Hrvaška namerava do leta 2020 v energetski sektor vložiti 10 milijard evrov, izključena pa ni niti možnost vlaganja v gradnjo jedrske elektrarne. Kot so sklenili člani hrvaškega gospodarsko-socialnega sveta, bodo pri oblikovanju energetske strategije za obdobje 2008-2020, ki se začenja v prihodnjih tednih, aktivno sodelovali tudi socialni partnerji, saj je pred vrati velika priložnost za hrvaško gospodarstvo. Na seji smo razpravljali, v kakšni meri lahko hrvaško gospodarstvo sodeluje v teh 10 milijardah, je po seji dejal predsednik sveta Ivica Mudrinić. Hrvaška podjetja bi lahko največ denarja, 45 odstotkov, namenila gradnji nuklearne centrale, s 35 odstotki od napovedanih sredstev pa bi lahko sodelovala pri gradnji termoelektrarn. Hrvaška danes razpolaga s skupno elektroenergetsko močjo 4.000 megavatov, do leta 2020 pa naj bi jo povečala še za 3.500 megavatov, v kar bodo vložili 4,5 milijarde evrov, je najavil hrvaški podpredsednik Damir Polančec. Od teh 3.500 megavatov naj bi več kot 1.500 megavatov pridobili iz obnovljivih virov, najavil pa je tudi gradnjo termoelektrarne z močjo 400 megavatov v vzhodni Slavoniji. Skupaj s sporazumom z EU-jem smo se obvezali tudi k varčevanju, tako da je treba skozi programe energetske učinkovitosti v prihodnjih 12 letih privarčevati 20 odstotkov energije glede na povprečno porabo med letoma 2001 in 2005, je dejal Polančec. Napovedana vlaganja pa odpirajo tudi pot zasebnemu kapitalu, saj je nemogoče, da bi bilo ministrstvo edini nosilec naložb, piše na spletni strani hrvaške vlade. Prihaja obdobje zelo intenzivnega vlaganja v energetski sektor, ki bi moral v prihodnje v največji meri pripomoči k rasti hrvaškega gospodarstva, cilj pa je zagotoviti samozadostnost v proizvodnji elektrike in zmanjšati odvisnost od tujih energentov, je še dodal podpredsednik vlade.
|
neutral
|
6,409
|
Trgovanje na azijskih trgih se je začelo pozitivno Rast kitajskega gospodarstva se je v tretji četrtini leta močno upočasnila, Kitajci pa se vse bolj bojijo, da bi to lahko pomenilo popoln propad gospodarstva. Državni statistični urad je sporočil, da je bila gospodarska rast na Kitajskem med julijem in septembrom devetodstotna, kar je manj od lanskih napovedi, ki so predvidele 9,7-odstotno rast, in veliko manj kot v prvi polovici leta, ko je gospodarska rast še znašala 10,4 odstotka. Lani se je gospodarska rast ustavila na 12,2 odstotka. Oktobra se je rast še zmanjšala, kar kitajske oblasti resno skrbi. Tiskovni predstavnik statističnega urada Li Šjaočao je dejal, da je svetovna finančna kriza presegla vsa pričakovanja kitajskih oblasti in da ni nobenega upanja, da bi se razmere kmalu popravile. Rast svetovnega gospodarstva se je drastično upočasnila. V mednarodnem gospodarskem okolju je preveč negotovih in spremenljivih dejavnikov in vsi so vsi vplivali na kitajsko gospodarstvo, je povedal Li. Li je povedal tudi, da je kitajska vlada sprejela nekatere ukrepe, s katerimi se bodo spopadli s svetovno finančno krizo in ublažili posledice svetovne kreditne krize. To pomeni, da se bodo preusmerili na ohranjanje rasti in obvladovanje inflacije. Azijski trgi začeli teden pozitivno Trgovanje na azijskih trgih se je tudi v ponedeljek začelo z rastjo vrednosti delnic. V Hongkongu, na Japonskem in v Južni Koreji so se glavni indeksi dvignili za 2,2 odstotka in več, v Avstraliji pa so se vrednosti najpomembnejših borznih indeksov dvignile za tri odstotke.
|
neutral
|
6,410
|
Tudi delnice v ZDA vse višje Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se močno zvišali. Indeks Nikkei je trgovanje končal pri vrednosti 9005,59 točke, kar je 3,59 odstotka več kot v petek. Nikkei, ki ga izračunavajo na podlagi 225 najpomembnejših japonskih delnic, je ponedeljkovo trgovanje končal kar 311,77 točke višje kot v petek in se tako končno spet dvignil nad 9.000 točk. Vzrok za rast tečajev japonskih delnic je po mnenju borznih posrednikov predvsem v pričakovanjih, da bodo poslovni rezultati japonskih koncernov boljši, kot se je pričakovalo. Tako so začele krožiti govorice, da naj bi jeklarska koncerna JFE in Nippon Steel ter proizvajalec elektronike Panasonic celo zvišali svoje napovedi. Na japonske trge je pozitivno vplivala tudi novica, da nameravajo ZDA sklicati izredni vrh o svetovni finančni krizi. Dober teden za indekse na Wall Streetu Tudi vrednosti tečajev na ameriških borzah so se izboljšale. Industrijski indeks Dow Jones je petkovo trgovanje končal kar 4,8 odstotka višje, kot ga je v ponedeljek začel pri 8.852,22 točke, kar je njegov najboljši teden v zadnjih petih letih in pol. Tudi tehnološki indeks Nasdaq je v tem tednu zrasel za 4,1 odstotka na 1.711,29 točke.
|
positive
|
6,411
|
Francija bo razdeljevala pomoč bankam Predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke meni, da bo za spodbuditev gospodarske rasti potreben nov finančni sveženj. Ta naj bi bil vreden okoli 150 milijard dolarjev, je dejal Bernanke v nagovoru pred odborom predstavniškega doma za proračun. Ob tem besede recesija ni omenjal, je pa dejal, da so ZDA v obdobju resne gospodarske upočasnitve, ki ima resne posledice za javnost, ne glede na to, kako to imenujemo . O svežnju naj bi v kongresu, kjer si nekateri želijo, da bi bil še enkrat večji, odločali šele po predsedniških volitvah, ki bodo 4. novembra. Prvi mož ameriške centralne banke je tudi dejal, da se je inflacijski pritisk umiril, tudi zaradi padanja cen energije, kar pomeni, da bi lahko prišlo do novega zmanjšanja ključne obrestne mere, ki je po zadnjem znižanju pristala na 1,5 odstotka. Finančni minister Henry Paulson pa je zatrdil, da ima administracija dovolj denarja, da kupi deleže v vsakem finančnem podjetju, ki se kvalificira za pred kratkim sprejeti krizni program, vreden 700 milijard dolarjev. Privabiti želijo zdrava finančna podjetja, ki bodo denar posojala naprej in sprostila kreditni krč. Francija bo razdelila denar bankam Francija bo v šest svojih največjih bank vložila 10,5 milijarde evrov, s čimer želi zagotoviti, da bodo banke med svetovno posojilno krizo lahko zadostno financirale gospodarstvo. Francoska finančna ministrica Christine Lagarde je napovedala, da bo največja banka Credit Agricole prejela tri milijarde evrov, BNP Paribas 2,55 milijarde evrov, Societe Generale 1,7 milijarde, Credit Mutuel 1,2 milijarde, Caisse d Epargne 1,1 milijarde in Banque Populaire 0,95 milijarde evrov. Ukrep sodi v okvir finančnega svežnja, vrednega 360 milijard evrov za podporo francoskemu finančnemu sektorju. 40 milijard evrov bo namenjenih dokapitalizaciji prizadetih bank in do 320 milijard evrov za državna jamstva za medbančna posojila.
|
neutral
|
6,412
|
Rdeči oktober kot posledica pričakovanja hude recesije Svet se pripravlja na hudo recesijo, lahko sklepamo po padanju delniških indeksov. Ljubljanska borza jo je v četrtek še dokaj dobro odnesla. Slovenski borzni indeks se je namreč znižal ”le” za dva odstotka in je zdaj pet odstotkov nad dveinpolletnim dnom, ki je bil dosežen 10. oktobra. Največ je izgubila Pozavarovalnica Sava, ki je padla na 18 evrov. Do štiri odstotke cenejše so delnice Nove KBM tečaj 16 evrov je rekordno nizek, Mercatorja, Istrabenza, Zavarovalnice Triglav in Heliosa. Bolje od trga so se gibale vrednosti Gorenja cenejše je za 0,7 odstotka, Krke -1,4 in Petrola -1,8, edina delnica s pozitivnim predznakom pa je bila Pivovarna Laško. Še največ prometa, 0,78 milijona evrov, je bilo s Krko, ki je dan končala pri 68 evrih. Vsi nestrpno čakajo Krkine rezultate poslovanja v prvih devetih mesecih, ki naj bi dokazali, da podjetje ne čuti finančne krize. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -1,40 % 68,17 EUR HELIOS -3,41 % 849,95 MERCATOR -3,32 % 182,30 NOVA KBM -3,96 % 16,00 PETROL -1,75 % 373,41 GORENJE -0,73 % 19,02 SAVA RE -6,38 % 18,04 LUKA -2,28 % 38,22 Recesija bo očitno zelo huda Številni makroekonomski podatki, pesimistične ocene podjetij o prihodnjem poslovanju in nenazadnje vedno nižje cene surovin kažejo, da vlagatelji pričakujejo ostro recesijo, kar se zrcali v gibanju delniških indeksov. Upanje, da smo 10. oktobra videli dno, ni dolgo tlelo. V ZDA so delnice v sredo v povprečju pristale najnižje v zadnjih petih letih. Seznam podjetij, ki so razočarala analitike, je daljši za Boeing, AT&T, Wachowio in Merck. Nižje cene nafte so prizadele Exxon Mobil, katerega delnice so padle za deset odstotkov, posledično pa se je indeks Dow Jones 8.519 točk znižal kar za 5,7 odstotka. Nasdaq je kljub dobri predstavi Appla objavil je dobre poslovne rezultate izgubil 4,8 odstotka, njegova vrednost 1.615 točk pa je najnižja po juniju 2003. Ameriška vlada razmišlja o novih ukrepih Po hudih sredinih izgubah je v Tokiu tudi v četrtek kazalo na polom, saj je bil Nikkei že za sedem odstotkov v minusu, dan pa je končal z zmernim, 2,5-odstotnim, padcem. Za malce boljše razpoloženje je poskrbel članek v Wall Street Journalu, da ameriška vlada razmišlja o 40 milijard vrednem načrtu za rešitev tistih, ki ne morejo odplačevati hipotekarnega kredita. Na evropskih borzah se je padanje v sredo je bil minus več kot petodstoten dopoldne nadaljevalo, tako da je indeks FTSEurofirst 300 850 točk izgubil še tri odstotke. V Veliki Britaniji napeto čakajo petkov podatek o gospodarski rasti beri padcu v tretjem četrtletju. Celo zlato, ki naj bi bilo v nemirnih časih varno pribežališče, se je sesedlo , tako da se z njim trguje le še tik nad 700 dolarji.
|
negative
|
6,413
|
Eles naj ne bi smel sodelovati pri upravljanju Družbi Talum in Talum B sta vložili tožbo proti Elektru Slovenija, največjemu lastniku Taluma, ki naj bi po njihovih trditvah kršil energetski zakon. Kot zatrjujejo v Talumu, je Eles, čeprav še ni opravil predpisane notifikacijske obveznosti, pridobil pooblastilo sodišča za sklic nove skupščine, ki naj bi potekala v tem času. Na skupščini pa je medtem prvi mož Elesa Vitoslav Türk že uspel doseči zamenjavo dveh članov zdajšnjega nadzornega sveta, Stanka Simoniča in Darinke Fakin, in s tem odpoklic aktualne uprave na čelu z Danilom Toplekom. Talum Sklepi skupščine nični Kot menijo v Talumu, so zaradi kršitev energetskega zakona vsi sklepi, sprejeti na današnji skupščini, nični. Kot opozarja prvi mož Taluma Danilo Toplek, obstaja nezdružljivost funkcij predsednika uprave Elesa in predsednika nadzornega sveta Taluma, ki ju opravlja Türk. Kot je znano, je Eles kot 80-odstotni lastnik Taluma že na avgustovski skupščini, na kateri je že želel zamenjati nadzornike, ostal brez glasovalnih pravic. Kot večinski delničar namreč ni vložil zakonsko predpisane notifikacije o pridobitvi kvalificiranega deleža. Talum Eles pri upravljanju Taluma nima kaj iskati Talum in Talum B s tožbo od sodišča tako zahtevata, da se Elesu kot delničarju prepove sodelovanje pri upravljanju družbe Talum. Kot navajajo, dejavnost Elesa ureja energetski zakon, ki osebam, pooblaščenim za vodenje poslov in upravljanje družbe Eles, prepoveduje sodelovanje pri vodenju poslov in upravljanju ter sodelovanje v nadzornih svetih oziroma drugih organih tistih družb, ki opravljajo drugo energetsko dejavnost na področju električne energije. Pri tem se Talum sklicuje tudi na pravno mnenje Inštituta za ekonomsko in korporativno upravljanje iz Maribora. Türk O tožbi ne vem nič Türk je v izjavi za medije sicer dejal, da o tožbi zoper Eles ne ve nič. Glede očitkov o nezdružljivosti funkcij pa je odvrnil, da je sodišče tisto, ki mu je naročilo pravico oziroma obvezo, da skliče skupščino družbe.
|
negative
|
6,414
|
Indeks SBI20 že 60 odstotkov pod lanskim rekordom Niti leto ni tega, ko vam je borzni strokovnjak svetoval nakup delnic Nove KBM v javni prodaji. Zdaj je njihova cena pol nižja in je padla do 13,58 evra. Po izjemno slabem prejšnjem tednu so se na vseh trgih po svetu v ponedeljek nadaljevale razprodaje. Tokijska borza je celo pristala najnižje v zadnjih 26 letih. Ljubljanska borza je zdaj najnižje po 24. aprilu 2006, merjeno s slovenskim borznim indeksom, katerega vrednost je le še 4.829 točk, kar je že neverjetnih 60 odstotkov manj od lanske rekordne vrednosti. Z nekaterimi delnicami je borza odpravila desetodstotno omejitev. Gorenje je ob dobrih 200 tisoč evrih prometa tako padlo do 16 evrov, kar je 12 odstotkov nižje od petkovega tečaja. Krka še zdržala nad 60 evri Podobne izgube so utrpeli tudi lastniki Nove KBM najnižji posli pri 13,58!!, Luke, Save, Heliosa in Aerodroma. S Krkinimi delnicami je bilo spet največ, za 3,2 milijona evrov, prometa. Njen enotni tečaj je zdrsnil za sedem odstotkov, najnižji posli so se sklepali pri 60,1 evra. Najmanj sta izgubila Telekom in Pozavarovalnica Sava, saj njuna tečaja nista nižja za več kot dva odstotka. V najbolj nemogočem trenutku so začele kotirati delnice Abanke Vipa. Uvodni tečaj se je izoblikoval pri 44,5 evra, posli pa so se sklepali v razponu od 40 do 50 evrov. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -6.96 % 60,70 EUR TELEKOM -1.67 % 174,12 EUR PETROL -5.03 % 347,23 EUR GORENJE -9.12 % 16,54 EUR NOVA KBM -8.36 % 13,81 EUR MERCATOR -3.76 % 169,31 EUR LUKA -10.46 % 32,77 EUR ISTRABENZ -3.57 % 43,18 EUR SAVA -9.35 % 248,82 EUR ABANKA - 44,50 EUR Tokio najnižje po oktobru 1982! V Aziji so teden začeli z novimi paničnimi razprodajami, vlagatelji pa menijo, da niti številne akcije vlad in centralnih bank v Južni Koreji so obresti krepko oklestili ne bodo pomagale preprečiti hudo svetovno recesijo. V Hongkongu so se delnice povprečno pocenile za skoraj 13 odstotkov, kar je največji enodnevni padec po letu 1997. Še bolj dramatičen se zdi položaj v Tokiu, kjer je indeks Nikkei 7.162 točk po svežem šestodstotnem polomu pristal celo najnižje v zadnjih 26 letih. Jen se še kar krepi, kar je dodaten udarec za izvozna podjetja. Volkswagen v nebo Evropa je pričakovano sledila Aziji. Najbolj so padle vrednosti bančnih in naftnih delnic, zaradi slabih napovedi Mercka trpi tudi farmacevtski sektor. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 je izgubil skoraj pet odstotkov podobno kot v petek in zdrsnil pod 800 točk. Kljub vsem pesimizmu je neverjeten porast uspel Volkswagnu. Ker Porsche še naprej veča svoj delež v podjetju, se je vrednost Volkswagnovih delnic za trenutek celo podvojila. Čeprav je Opec v petek znižal proizvodnjo nafte, je njena cena spet nižja, in sicer okrog 62 dolarjev za ameriško lahko nafto.
|
neutral
|
6,415
|
Islandija zvišala ključno obrstno mero na 18 odstotkov Centralne banke po svetu si še naprej prizadevajo s finančnimi injekcijami ublažiti posledice finančne krize. Švicarska in Britanska centralna banka sta ponudili dodatnih 10 milijard dolarjev sredstev za zagotavljanje likvidnosti, v ZDA pa je vlada napovedala, da bodo banke dobile prvih 125 milijard dolarjev pomoči, ki jih predvideva pred nekaj tedni sprejet in 700 milijard dolarjev vreden načrt za spopadanje s finančno krizo. Devet bank je dogovor z vlado podpisalo v nedeljo zvečer, denar pa bo namenjen odkupu delnic bank. Dogovor IMF-a z Madžarsko in Ukrajino Madžarska in Ukrajina sta z Mednarodnim denarnim skladom IMF sklenili dogovor za najem posojila. Ukrajina si bo lahko sposodila 16,5 milijarde dolarjev, podrobnosti dogovora z Madžarsko pa bodo znane v prihodnjih dneh. Islandija potrebuje 6 milijard Že prej je Islandija z IMF-om dosegla načelni dogovor o posojilu za dve milijardi dolarjev, vendar pa država za reševanje krize potrebuje še dodatne štiri milijarde. Te naj bi jih zagotovili Švedska, Danska, Norveška in Finska, Japonska, Rusija, ECB in tudi ameriška centralna banka. Islandska centralna banka je zvišala ključno obrestno mero z 12 na 18 odstotkov, da bi se tako ubranila pred finančnim zlomom. Guverner centralne banke je dejal, da je bila ta poteza del dogovora z IMF-om. Šlo naj bi za kratkoročni ukrep, s katerim želijo stabilizirati svojo denarno valuto. Mogoče novo znižanje obrestnih mer Predsednik Evropske centralne banke ECB Jean-Claude Trichet je poudaril, da je novo znižanje obrestnih mer na naslednjem zasedanju Sveta ECB-ja, ki bo 6. novembra, mogoče. Ob tem pojasnjuje, da so se inflacijski pritiski umirili. ECB je v že 8. oktobra skupaj z ameriško, britansko, kanadsko, švicarsko in švedsko centralno banko znižal ključno obrestno mero za območje evra s 4,25 na 3,75 odstotka. Gospodarski obeti za evrsko območje po mnenju Tricheta niso pomirjujoči, svetovna kriza pa predstavlja obdobje silovitih pretresov, ki so posledica poudarjene tržne korekcije.
|
neutral
|
6,416
|
V Frankurtu še en nor porast delnic Volkswagna Po štirih dneh padcev, ki je bil zlasti izrazit v ponedeljek, so delnice na Ljubljanski borzi, razen Save, Nove KBM in Pozavarovalnice Save, okrevale. Seveda so tudi tokrat na razpoloženje vplivale novice s tujih borz, kjer se je panika polegla, delniški indeksi pa so se odlepili od večletnega dna. S kar desetimi delnicami je bilo za vsaj 100 tisoč evrov prometa, pri čemer se je najbolj zvišala vrednost Mercatorja 6 %, Luke 4 %, Krke 3 % in Gorenja 2 %. Abanka Vipa se je drugi dan kotacije ob nizkem prometu podražila za šest odstotkov, na 47,31 evra in kotira približno pri knjigovodski vrednosti. Na negativni strani izstopa Pozavarovalnica Sava, ki je zdrsnila do 16,15 EUR -4,2 %. V banke prihajajo nove milijarde Kot drsalec brez drsalk Razpoloženje na tujih borzah je bilo v ponedeljek spet skrajno pesimistično, občutek pa podoben kot pri drsalcu brez drsalke, ki se nikakor ne more postaviti na noge. Nekateri pričakujejo najhujše popoln zlom vzajemnih skladov. Vlagatelji množično dvigujejo prihranke. Številni, ki varčujejo za pokojnino, nočejo slišati o tem, da je zdaj nesmiselno prodajati točke vzajemnega sklada, saj jih enostavno preveč skrbi za svoje prihranke in še spati ne morejo več mirno. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 3,11 % 62,59 EUR MERCATOR 6,23 % 179,86 TELEKOM 1,37 % 176,51 PETROL 0,66 % 349,52 GORENJE 2,06 % 16,88 SAVA -2,89 % 241,64 NOVA KBM -2,03 % 13,53 Fed naj bi obresti spustil na odstotek Wall Street je zaradi grožnje hude recesije v ponedeljek pristal najnižje v zadnjih petih letih in pol, potem ko je indeks Dow Jones ob koncu dneva občutno izgubljal in se ustavil pri 8.175 točkah, kar je pomenilo 2,4-odstotni minus. Delnice General Motorsa so padle za več kot osem odstotkov. Zvezne rezerve naj bi v sredo ključno obrestno mero znižale za pol odstotne točke, na en odstotek. Trimesečni libor, vezan na dolar, je v ponedeljek rahlo zdrsnil, na 3,51 odstotka. Volkswagen Omejitev je nebo Na srečo je torek le prinesel nekaj veselja. V Aziji se lahko z največjo, kar 11-odstotno rekord desetletja rastjo, pohvali Hongkong. Vodilne evropske borze so do 13. ure povprečno pridobile več kot tri odstotke. Največ so pridobile naftne BP je poročal o odličnem četrtletnem dobičku in rudarske delnice. Zgodba zase je spet Volkswagen, ki ga že povsem obvladuje Porsche. Potem ko se je njegova vrednost včeraj več kot podvojila, je zaradi zapiranja kratkih pozicij dopoldne porasla celo nad 1.000 evrov, s čimer je bilo podjetje po tržni kapitalizaciji največje na svetu.
|
positive
|
6,417
|
Nikkei pridobil skoraj 10 odstotkov Tečaji vodilnih evropskih borz so sledili japonskemu indeksu Nikkei, ki se je dvignil za skoraj deset odstotkov. Glavni razlog je odločitev ameriške centralne banke Fed o znižanju obrestne mere, svoje pa sta dodala še šibkejši jen in odločitev japonske vlade, da odobri nov sveženj reševalnih ukrepov. Nikkei je prebil 9.000 točk, na 9.029,76 točke, kar je 9,96 odstotka več kot v sredo. Obrestno mero so znižale tudi centralne banke Kitajske, Hongkonga in Tajvana. Na londonski borzi je indeks FTSE 100 v prve pol ure trgovanja pridobil 0,73 odstotka, indeks DAX na frankfurtski borzi 2,22 odstotka, indeks CAC 40 v Parizu 0,90 odstotka, indeks Mibtel na milanski borzi 1,09 odstotka, indeks ATS na Dunaju za 5,01 odstotka, pozitivno pa se gibljejo tudi tečaji na ruskih borzah. Pozitivnim trendom svetovnih borz sledi tudi Ljubljanska borza. Indeks SBI 20 je kmalu po začetku trgovanja prebil mejo 5.000 točk. Več v borznem komentarju ob 14. uri.
|
positive
|
6,418
|
Odločba UVK-ja naj bi bila pred vrati Po neuradnih informacijah naj bi urad za varstvo konkurence dovolil Infond Holdingu prodajo 23-odstotnega deleža Mercatorja Raishopu. Delež Infond Holdinga, največjega posameznega lastnika Mercatorja, naj Raishopa, hčerinske družbe dunajskega Raiffeisen Investment, sicer ne bi več zanimal, zato naj bi pospešeno iskali druge kupce, kar pa bi pomenilo, da bodo znova potrebovali soglasje varuha konkurence. Omenjena, še neuradna odločitev varuha konkurnce, je sicer pričakovana, saj je agencija za trg vrednostnih papirjev prejšnji teden štirim lastnikom Mercatorja - Pivovarni Laško, Pivovarni Union, Radenski in Istrabenzu - odvzela glasovalne pravice, ki jih ti lahko dobijo nazaj le tako, da bodisi objavijo prevzem bodisi zmanjšajo skupni lastniški delež pod 25 odstotkov. Bo Laško prodalo celoten delež? Poleg tega pa je Laško na udaru varuha konkurence tudi zaradi nedovoljene vertikalne koncentracije, pri čemer pivovarji še zmeraj obvladujejo nadzorni svet Mercatorja. Tako se zdi, da bodo Laščani prisiljeni prodati celoten delež Mercatorja. Infond Holding je sicer 36,84-odstotni lastnik Pivovarne Laško. Urad za varstvo konkurence je julija že izdal odločbo, s katero soglasja k prodaji omenjenega deleža Mercatorja ni hotel dati. Infond je nato predlagal odpravo prepovedi.
|
neutral
|
6,419
|
Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji nespremenjene Letna stopnja inflacije v območju evra je oktobra znašala 3,2 odstotka, v prvi oceni pravi evropski statistični urad Eurostat. Oktobrska inflacija v območju evra je bila tako nižja kot septembrska, ki je znašala 3,6 odstotka. Hkrati je to že tretji mesec zapored, ko inflacija v državah z evrom pada, potem ko je julija na letni ravni dosegla rekordne štiri odstotke. Podrobnejše podatke o inflaciji v območju evra in celotni Evropski uniji za oktober bo Eurostat objavil 14. novembra. Po podatkih, ki jih je v četrtek objavil Statistični urad RS, so oktobra cene življenjskih potrebščin v Sloveniji drugi mesec zapored ostale nespremenjene. Relativno hitro umirjanje inflacije v zadnjih štirih mesecih je po pojasnilih Urada za makroekonomske analize in razvoj predvsem posledica zniževanja cen energentov. Po podatkih državnega statističnega urada rast cen tako od začetka leta znaša 3,5 odstotka, v medletni primerjavi pa 4,9 odstotka. Oktobra so bili znova cenejši predvsem naftni derivati in počitnice v paketu, dražji pa obleka in obutev. Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo v EU-ju, se oktobra ni spremenil in v medletni primerjavi znaša 4,8 odstotka.
|
neutral
|
6,420
|
Letošnja inflacija bo 6,2-odstotna Slovenska gospodarska rast se bo upočasnila in prihodnje leto padla na samo 2,9 odstotka, je napovedala Evropska komisija. Slovenija naj bi leto končala s 4,4-odstotno gospodarsko rastjo, ki bo, po mnenju komisije, po padcu na 2,9 odstotka prihodnje leto, leta 2010 zrasla na 3,7 odstotka BDP-ja. Država bo leto končala s 6,2-odstotno inflacijo, ki naj bi se v prihodnjih dveh letih spustila na 3,7 oziroma 3,1 odstotka, predvideva Evropska komisija. Evropska komisija je letošnjo gospodarsko rast ocenila za 0,2 odstotne točke nižje kot v spomladanski napovedi, še bolj občutno navzdol pa je popravila napoved rasti za prihodnje leto, ki tako ne bo 3,8-odstotna ampak le 2,7-odstotna. Gospodarska rast v Sloveniji je druga najvišja v EU-ju, višjo ima le Slovaška, ki bo članica evrskega območja postala leta 2009. Glavni razlog za visoko rast gospodarstva je sicer domače povpraševanje. Letos so bile posebej močne bruto naložbe v osnovna sredstva 12,6-odstotno povečanje na letni ravni, rasle pa so tudi naložbe, predvsem v povezavi z gradnjo avtocest. V drugi polovici leta naj bi se naložbe umirile, padla pa naj bi tudi rast zasebne porabe, kar gre pripisati visoki inflaciji. Pomembno se je znižala rast uvoza, je še ugotovila komisija. Rast v EU-ju se bo skoraj umirila Gospodarska rast na ravni EU-ja bo letos 1,4-odstotna, v naslednjih dveh letih pa bo padla na 0,2 in 1,1 odstotka BDP-ja. Rast v evrskem območju bo po napovedih Evropske komisije še nižja, in sicer 1,2-odstotna letos, 0,1-odstotna prihodnje leto in 0,9-odstotna leta 2010. Tako bo gospodarska rast v evrskem območju, ki je še lani znašala 2,7 odstotka, padla na zgolj desetino odstotka. Napovedi inflacije ostajajo podobne spomladanskim. Letos naj bi inflacija znašala 3,5 odstotka, prihodnje leto naj bi se znižala na 2,4 in leta 2010 padla na 2,2 odstotka. V območju z evrom bo inflacija letos 3,5-odstotna, leta 2009 naj bi se znižala na 2,2 odstotka in leta 2010 na 2,1 odstotka. Države na robu recesije Napoved Evropske komisije kaže, da so evropska gospodarstva močno prizadeta zaradi svetovne finančne krize, saj med drugim padajo cene nepremičnin, ob tem pa tudi zunanje povpraševanje. Položaj kljub sprejetju ukrepov za stabiliziranje finančnih trgov ostaja negotov, zato so tveganja glede napovedi precejšnja, poudarja komisija in dodaja, da je precej držav že v recesiji ali na njenem robu. Umar Napoved EU-ja nižja, ker bolj upošteva krizo V uradu vlade za makroekonomske analize in razvoj Umar poudarjajo, da je jesenska napoved Evropske komisije za gospodarsko rast v Sloveniji nekoliko nižja od jesenske napovedi Umarja. Kot glavni razlog za to vidijo dejstvo, da je bila napoved komisije pripravljena kasneje in zato bolje upošteva poslabšane gospodarske obete. V Umarju pa so za letošnje in prihodnji dve leti gospodarsko rast v Sloveniji ocenili na 4,8, 3,1 in 4,0 odstotka, pri čemer poudarjajo, da so razlog za razliko predvsem nižje napovedi rasti izvoza in zasebne potrošnje. Glede na to, da je bila napoved komisije pripravljena kasneje kot jesenska napoved Umarja, lahko razlike, zlasti za prihodnji leti, v precejšnji meri pojasnimo s poslabšanimi obeti v mednarodnem gospodarskem okolju in manj optimističnimi poslovnimi pričakovanji, povezanimi s posledicami učinkov finančne krize, so poudarili na uradu. V spodnji fotogaleriji so vam na voljo grafične predstavitve napovedi inflacije in gospodarske rasti klik za povečavo.
|
negative
|
6,421
|
Podjetje bo prenehalo s proizvodnjo V Mehanu se že nekaj let soočajo s težavami, zdaj pa se je lastnik odločil, da preneha s proizvodnjo in odpusti več kot 140 delavcev. Vse od menjave lastnika se v izolski tovarni igrač izmenjujejo slabe novice. Pred dvema letoma je brez dela ostalo okoli 75 delavcev, konec leta so se delavci odločili za stavko in zahtevali poplačilo zaostalih plač ter dvig bruto dohodka. Z vodstvom so delavci pozneje dosegli dogovor. V začetku letošnjega leta je brez dela ostalo še 20 delavcev, avgusta letos pa še 17. Ostali zaposleni so se vseskozi bali za svoje službe. Oba sindikata pa sta v ponedeljek dobila obvestilo o odpovedi vseh pogodb o zaposlitvi in vabilo na posvet, ki bo v sredo na sedežu družbe v Izoli, poroča Radio Slovenija. Število brezposlenih se bo tako na koprskem zavodu za zaposlovanje v kratkem bistveno povečalo.
|
negative
|
6,422
|
Lavrač Veliko delovnih mest je lahko ogroženih Kot je znano, sta Pivovarna Laško in Infond Holding napovedala prodajo skoraj 50-odstotnega deleža Mercatorja tujcem. MMC je zbral nekaj odzivov. Ekonomist Jože Mencinger s pravne fakultete v Ljubljani opozarja, da napoved še ne pomeni resne namere prodaje. Kot je pojasnil za MMC, gre morda le za taktiko v boju med Laščani in Uradom za varstvo konkurence ter Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Seveda pa gre lahko le, nasprotnemu zagotavljanju navkljub, za zmanjševanje usodne prezadolženosti Laškega, ki jo je povzročila oziroma povečala finančna kriza, je dodal. Pri Istrabenzu, o katerem se govori, da bo morda prav tako prodal svoj 10-odstotni delež v najboljšem sosedu, je po Mencingerjevih besedah to še očitneje. V krizi lastniki za reševanje svojega premoženja postanejo uničevalci podjetij, komentira dogajanje oz. napovedi prodaje. Šušteršič Tarnanje nad odnosom države iskanje praznih izgovorov Na drugi strani je ekonomist Janez Šušteršič s Fakultete za manegement Koper za MMC poudaril, da ne ve, zakaj so se lastniki največjega slovenskega trgovca odločili za prodajo Gre za poslovne odločitve lastnikov, če so presodili, da je tako za njih najbolje, nimam kaj komentirati. Na vprašanje, ali meni, da lahko vzroke iščemo v finančni krizi ali pritisku varuha konkurence Janija Sorška prav slednjega je kot glavni vzrok za prodajo navedel direktor PL-ja Boško Šrot, je odgovoril, da je tarnanje nad odnosom države gotovo samo iskanje praznih izgovorov in kalimerovstvo, ki si ga resni poslovneži ne bi smeli privoščiti . Mencinger UVK in ATVP vodita preveč zagrizena birokrata Mencinger pa je do dela UVK-ja in ATVP-ja kritičen Obe instituciji vodita preveč zagreta in ozkosrčna birokrata, spomnite se kaznovanja elektrodistribucijskih podjetij zaradi istočasne podražitve elektrike. Vsakomur je jasno, da smo problem naredili z neumnim »ustvarjanjem trga« na področju, kjer gre za naravni monopol, konkurenca zato elektriko nujno draži in ne ceni, dolgoročno pa lahko pripelje do razpada elektroenergetskega sistema. Nekaj podobnega je pri presoji lastništva Mercatorja s strani Laškega. Pivo, ki naj bi načenjalo konkurenco, najbrž v Mercatorju ustvarja precej manj kot odstotek njegove prodaje. Kot je znano, naj bi bil Mercator prodan tujcem - govori se predvsem o enem kupcu, in sicer francoskem trgovcu Carrefour. Mencinger je prepričan, da ima taka prodaja lahko dolgoročne negativne posledice za slovensko živilsko industrijo in kmetijstvo. Čeprav se je Mercator do dobaviteljev obnašal kot vsak monopolist, tuj ali domač, pa bi se delež proizvodov domačih dobaviteljev v prodaji dolgoročno gotovo zmanjšal. Morda bi bili potrošniki kratkoročno na boljšem, lahko bi ceneje kupovali, a popoldanski potrošniki so dopoldanski proizvajalci, ki bi izgubljali delo in dohodke. Preberite tudi Mercator se lahko razvija samostojno Lavrač Veliko delovnih mest je lahko ogroženih Da prodaja tujcem ni dobra, pravijo tudi v Sindikatu delavcev trgovine. Ker Mercator okoli 70 odstotkov proizvodnje kupi od njih, se postavlja vprašanje, kako bo tujec skrbel za slovensko proizvodnjo. Veliko delovnih mest je lahko ogroženih. Bojim se, da se ponavlja avstrijska zgodba o trgovini. Država bi morala ta del odkupiti, drugače bodo v nevarnosti določena delovna mesta, kar bo pomenilo za proračun večje breme, je za MMC povedal predsednik sindikata Franci Lavrač. S tem je potrdil Mencingerjevo misel, da naj Mercator odkupita Kad in Sod. Za zaposlene v Mercatorju se Lavrač kljub temu ne boji, saj imajo po njegovem mnenju dobro podjetniško kolektivno pogodbo, njihov sindikat je tudi dokaj močno zastopan, socialni dialog pa na dovolj visoki ravni. Če bi prišlo do poslabšanja, sem prepričan, da bi zaposleni znali dvigniti svoj glas v bran priborjenih pravic. Povsem nasprotnega mnenja je Šušteršič, ki sicer ne razmišlja o delavcih, zatrjuje pa, da je, če lastnik ne želi več imeti podjetja, edino prav, da ga proda. In to je dobro tako za državo kot za potrošnike, ne glede na nacionalnost kupca, dodaja. Lah Prodaja ne bi bila nevarna za slovenske trgovce, ampak za proizvajalce Kaj o vsem skupaj menijo v Trgovinski zbornici Slovenije? Obstaja verjetnost, da tuji lastnik zaradi uspešnega razvoja Mercatorja v strategijo nadaljnjega razvoja in v izvajanje posameznih politik ne bi pomembneje posegel, prav tako pa obstaja bojazen, da bo bodoči lastnik, kar je njegova pravica, pomembno posegel tako v razvojno strategijo kot tudi v izvajanje posameznih poslovnih politik, je v odzivu za MMC dejala Marica Lah. Lahova meni, da se z lastniškim premikom razmere za druge trgovce ne bi spremenile, izjemnega pomena pa je vprašanje, kako bi se spremenjena poslovna strategija odrazila na slovenskih proizvajalcih oz. slovenski živilskopredelovalni industriji. Sedanja poslovna politika družbe Mercator je namreč načrtno usmerjena v prodajo proizvodov lokalne živilskopredelovalne industrije, saj na policah najdemo do 70 odstotkov domačih proizvodov, opozarja. Gre torej za strah, da bi tuji trgovec na slovenski trg pripeljal svoje dobavitelje. Lomljenje kopij okoli nacionalnega interesa MMC-jevi sogovorniki imajo do nacionalnega interesa različen odnos. Sam menim, da je napovedana prodaja v nasprotju z nacionalnim interesom, ki je najbrž za vse ekonomiste enak višja življenjska raven. Sam trdim, da jo je dolgoročno lahko zagotoviti le, če si lastnik podjetij, ne pa le delavec v njih. Oziroma enostavneje, verjamem, da prodaja zemlje kmeta spremeni v brezpravnega dninarja. Pa nisem povsem proti prodajam, vendar ne vem, zakaj prodajati, česar ni treba prodati. Najbrž trgovanje ni nekaj, česar bi sami ne znali, zato ni nobenega razloga, da bi dobički odtekali v tujino, nam je dejal Mencinger. Tudi to mnenje z njim deli Lavrač, ki se mu ne zdi dobro, da bi tujec dobiček, skovan v Sloveniji, odpeljal ven iz države, ne pa tudi Šušteršič. Zadnji se sicer strinja, da je prodaja tujcem v nasprotju z nacionalnim interesom, a pravi, da je to edino prav Nacionalni interes je namreč ekonomsko škodljiv za ljudi in za državo. Lahova pri vsem skupaj opozarja, da lahko vsak delničar samostojno odloča o svoji naložbi oz. nakupih in prodajah delnic v družbi. Marjetka Nared marjetka.nared@rtvslo.si
|
negative
|
6,423
|
Izguba delovnih mest bo najprej prizadela tuje delavce Umar ugotavlja, da se razmere v mednarodnem okolju in Sloveniji poslabšujejo, in sicer hitreje, kot so napovedali jeseni. Napovedi glede gospodarske rasti in inflacije za leti 2008 in 2009 ne bodo spreminjali, so pa nekateri dejavniki, še jeseni označeni kot tveganje, zdaj v določeni meri realnost. Vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj tako vztraja pri napovedi, da bo gospodarska rast letos znašala 4,8 odstotka, prihodnje leto 3,1 odstotka, medtem ko naj bi inflacija letos dosegla 5,3 odstotka, v letu 2009 pa 3,6 odstotka. V Sloveniji se inflacija hitreje znižuje Inflacijska gibanja se umirjajo, saj se poleg hrane znižujejo tudi cene nafte. Če se bodo gibanja nadaljevala tudi v zadnjem četrtletju, bo inflacija verjetno nižja od ocene v jesenski napovedi, je dejal direktor urada Boštjan Vasle. Inflacija se v Sloveniji znižuje hitreje kot v območju evra. Evropska komisija je v jesenski napovedi evroobmočju letos napovedala le 0,1-odstotno rast, z izjemo Avstrije pa naj bi stagnacija doletela vse najpomembnejše zunanjetrgovinske partnerice Slovenije. Čakajo na posledice umirjanja trga dela Avgusta se je močno upočasnila rast blagovne menjave, predvsem izvoza, zmanjšuje se obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti, pa tudi gradbeništva, je pojasnil Vasle. Primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance je avgusta presegel 1,5 milijarde evrov. Do konca leta bodo vidni tudi prvi znaki umirjanja na trgu dela, ki se pojavijo z zamikom, vendar bodo odvisni od razpleta finančne krize in prenosa v realni sektor, pojasnjuje Vasle. Po njegovih besedah naj bi prvi delo izgubili tuji delavci, saj bo upadel obseg aktivnosti v dejavnostih, kjer so se največ zaposlovali. Rast plač bo višja od rasti produktivnosti, je opozoril Vasle. Zasebni sektor se je po zadnjih podatkih že prilagodil novim razmeram, zato se rast plač umirja, medtem ko je v javnem sektorju zaznaven skok plač kot posledica dogovorjene odprave plačnih nesorazmerij.
|
negative
|
6,424
|
Po letu dni Istrabenz še vedno ni plačal Petrolovih delnic Zavarovalnica Triglav je vložila tožbo zoper Istrabenz, ker ni plačal kupnine za Petrolove delnice v višini 19,05 milijona evrov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Zavarovalnica Triglav je 28. decembra lani nepreklicno in brezpogojno sprejela zavezujočo ponudbo Istrabenza z dne, 2. oktobra 2007, za nakup Petrolovih delnic v skupni višini 19,95 milijona evrov. S sprejetjem ponudbe se je sklenila prodajna pogodba, čemur pa Istrabenz oporeka. Zavarovalnica Triglav naj bi nato Istrabenz večkrat pozvala k izpolnitvi pogodbe. Za koliko delnic gre in po kakšni ceni naj bi jih prodali Istrabenzu, v Zavarovalnici Triglav niso povedali. Na Ljubljanski borzi se je njihov enotni tečaj v začetku oktobra, ko je koprska družba predložila omenjeno ponudbo, oblikoval pri 985,55 evra in se je do sprejema ponudbe 28. decembra znižal na 907,58 evra. Danes so Petrolove delnice na borzi vredne le še 349,12 evra.
|
neutral
|
6,425
|
Raško Položaj v podjetjih odvisen od vodenja V podjetjih na Koroškem je zaradi posledic svetovne finančne in gospodarske krize v naslednjih mesecih ogroženih okoli 300 zaposlenih, kažejo podatki ZSSS-ja. Sekretar koroške območne enote ZSSS-ja Lojze Raško je pri tem izpostavil predvsem težave delavcev, ki jih podjetja najamejo pri zaposlitvenih agencijah. Ti delavci niso člani sindikata, imajo enake pravice kot ostali delavci, delodajalci pa jih po njegovih besedah najlažje odpustijo . Johnson Controls NTU Ogroženih 100 delovnih mest Po podatkih Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je v podjetju Johnson Controls NTU, ki je tretji največji regijski zaposlovalec, prek agencij zaposlenih okoli 100 delavcev. Ogrožena so vsa njihova delovna mesta. Poleg tega so v tem slovenjgraškem podjetju kot ukrep ob zmanjšanju naročil uvedli 36-urni delovni teden, tako da v podjetju ob nujnem koriščenju nadur in dopustov do konca januarja 2009 ob petkih ne delajo. V podjetju je 750 zaposlenih, dela pa naj po zagotovilih uprave ne bi izgubil nihče od zaposlenih za nedoločen čas. Livarna Vuzenica Ogroženih 30 delovnih mest Raško je izpostavil tudi stanje v podjetju Livarna Vuzenica, ki ima 405 zaposlenih in spada pod okrilje Sindikata kovinske in elektro industrije. V vuzeniškem podjetju je po njegovih podatkih ogroženih 30 agencijskih delavcev, sicer pa so vsi zaposleni zaradi pomanjkanja dela prisiljeni koristiti nadure in dopuste. Okoli 30 zaposlenih agencijskih delavcev imajo tudi v podjetju SGP Kograd Igem. Marles Podvelka Vprašljivih 20 delovnih mest Medtem na Koroškem močno prisotna lesna panoga za zdaj ne poroča o zmanjševanju števila zaposlenih, le v podjetju Marles Podvelka je vprašljivih 20 delovnih mest z zaposlenimi za določen čas. Raško je izpostavil tudi že znan podatek, da slovenjgraško podjetje Prevent do sredine prihodnjega leta 80 zaposlenim za določen čas ne bo podaljšalo pogodbe. Trenutno dobro kaže ostalim panogam v regiji, kjer je delovno aktivnih okoli 27.000 ljudi, med drugim dodatno zaposlujejo v podjetjih Nova oprema in Koratur. Sicer pa je po Raškovih besedah položaj v posameznih podjetjih precej odvisen od dobrega načrtovanja vodstva podjetij.
|
negative
|
6,426
|
Slabe napovedi za turistično sezono Pred mednarodno turistično industrijo je težko leto, med tistimi, ki bi lahko največ pridobili v zaostrenih razmerah grozeče gospodarske recesije, pa bi lahko bili nizkocenovni letalski prevozniki. To med drugim ugotavlja svetovno poročilo o turizmu, ki so ga objavili pretekli teden med svetovno turistično borzo v Londonu. Podjetja bodo zniževala stroške poslovnih potovanj, kar je velika priložnost za cenovno ugodnejše letalske prevoznike in ponudnike hotelskih storitev, navaja poročilo. Obenem še ugotavlja, da se bo kriza najmanj dotaknila Bližnjega vzhoda in Azije, medtem ko se bodo morali turistični delavci v Evropi in ZDA bistveno bolj potruditi za dobiček. Nov turistični pristop Leto 2009 bo precej kislo leto za svetovno turistično industrijo. Globalna finančna kriza se bo prenesla v realni sektor in vplivala na kupno moč prebivalstva, šele tedaj bo viden celoten obseg krize, je poudarila Caroline Bremner, vodja potovanj in turizma pri družbi za raziskave s področja turizma Euromonitor International. Turistične agencije in podjetja se bodo morala prilagoditi novim razmeram in ponuditi cenovno ugodnejše turistične pakete in poslovna potovanja, kar mnogi že počnejo. Mednarodna letalska zveza IATA predvideva, da bodo letalski prevozniki letos ob več kot 5,2 milijarde dolarjev kljub najnovejšim znižanjem cen nafte, napovedi o letošnji rasti obsega prevozov pa je znižala s 4,5 na 2,9 odstotka.
|
neutral
|
6,427
|
Nekatere cene žit že znižali Nasprotno, v Mercatorju trdijo, da cene izdelkov iz žit nižajo. Nekatere cene so znižali že konec oktobra, nekatere pa nameravajo znižati čez nekaj dni. Poleg tega pa imajo v podjetju za privabljanje kupcev med finančno krizo pripravljenih kar nekaj akcij in popustov. Kot je znano, so podobno odločitev pretekli teden sprejeli tudi v Engrotušu in zavrnili zvišanje cen, ki so jih predlagali v Klasju, Koroških pekarnah, Mlinotestu, pekarni Boč, pekarni Srček, Ptujskih pekarnah in Žitu. Prav zato obstaja možnost, da izdelkov teh podjetij ne bo več na policah Tuševih prodajaln. V Engrotušu so tako odločitev sprejeli, saj dobavitelji želje po dvigu cen niso znali pojasniti. Cene pšenice in nafte na svetovnih trgih namreč padajo, obenem pa so se v družbi še zavezal, da cen ne bodo dvigali.
|
positive
|
6,428
|
Evropska komisija v dvomih glede Apekovih trditev Evropska komisija od Apeka zahteva podrobnejšo analizo glede morebitnega skupnega prevladujočega položaja mobilnih operaterjev Mobitela in Simobila. Agencija za pošto in elektronske komunikacije namreč ugotavlja, da veleprodajni trg dostopa do klicev in posredovanja klicev iz mobilnih javnih omrežij pri nas ni učinkovito konkurenčen, saj imata omenjena operaterja t. i. skupni prevladujoči položaj, s čimer lahko preprečita dostop na tržišče oziroma do mobilnih omrežij drugim operaterjem. V zvezi s tem so tudi obvestili Evropsko komisijo. Evropska komisija je Apeku v pismu odgovorila, da da ima na podlagi razpoložljivih informacij resne dvome o domnevnem prevladujočem položaju Mobitela in Simobila na slovenskem grosističnem trgu mobilnih telekomunikacij. Komisija je poudarila, da mora biti za ugotovitev skupnega prevladujočega položaja dveh operaterjev izpolnjena vrsta meril in Apek pozvala, da predloži pojasnila o teh vprašanjih ter dodatne podatke o trgu. Po besedah Martina Selmayrja, predstavnika komisarke za informacijsko družbo, gre za enega težjih primerov v evropski zakonodaji. Apek ima za predložitev dva meseca časa. Apek vztraja pri svojem Na omenjeno pismo so se na Apeku že odzvali, in sicer so ponovno zatrdili, da imamo trenutno v Sloveniji z vidika mobilnih omrežij dvopol, zaradi česar je nadaljnja regulacija za dostop do mobilnih omrežij po njihovih besedah nujna. Kot primer navajajo primer T-2 in Tušmobila, ki sta kot novinca na trgu želela prehodno gostovati v Mobitelovem ali Simobilovem omrežju, a nista bila dobrodošla. Agencija sicer redno opravlja analize trgov, ugotavlja operaterje s pomembno tržno močjo in določa ukrepe za zagotavljanje konkurenčnosti. V dveh mesecih, ki so jih dobili na razpolago od komisije, nameravajo pridobiti mnenja še drugih regulatorjev.
|
neutral
|
6,429
|
Slovenski borzni indeks izgubil skoraj pet odstotkov Padanju delnic na Ljubljanski borzi ni videti konca, položaj je iz dneva v dan obupnejši. Luka, Intereuropa in Aerodrom so že skoraj 80 odstotkov pod rekordom! Torkovo trgovanje je slovenski borzni indeks oklestilo še za 4,8 odstotka, njegova vrednost 4.462 točk je najnižja po marcu 2006. Pri Luki, Novi KBM in Aerodromu so se morali prodajalci občasno zadovoljiti tudi z deset odstotkov nižjo ceno od ponedeljkovega tečaja. Krka je ob najvišjem prometu ta mesec 31.945 lotov oziroma slaba dva milijona evrov padla za 5,6 odstotka in po dveh letih in pol zdrsnila pod 60 evrov, vse do 57,50 evra. Petrolov tečaj se je znižal za skoraj osem odstotkov in padel do 282 evrov. Na trgu vlada popoln pesimizem, redki upajo kupovati, saj je velika možnost, da bo naložba že jutri izgubila nekaj odstotkov. Tečaji prometnejših delnic KRKA -5,62 % 58,64 EUR LUKA -9,08 % 25,63 PETROL -7,57 % 289,12 TELEKOM -4,26 % 161,63 MERCATOR -1,53 % 181,33 ISTRABENZ -3,13 % 37,44 NOVA KBM -8,62 % 11,87 Citigroup bo odpustil 52.000 delovnih mest Newyorški Dow Jones 8.273 točk je teden začel z 2,6-odstotnim padcem, kar je bil odziv na sveže novice o splošni gospodarski krizi in podatku, da je tudi Japonska zdaj uradno v recesiji. Po raziskavi zvezne banke v Philadelphii naj bi se v ZDA recesija začela že pomladi in bo trajala 14 mesecev, pri čemer bo zlasti to četrtletje postreglo s krepkim padcem bruto domačega proizvoda. O hudi krizi zgovorno govori poteza banke Citigroup, ki bo odpustila 15 odstotkov delovne sile, kar pomeni 52.000 delovnih mest manj. Krepko znižanje britanske inflacije Tudi vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 837 točk je v ponedeljek izgubil 2,6 odstotka in letošnjo izgubo povečal na 44 odstotkov. Danes jo je do poldneva še poglobil, saj je bil zlasti zaradi padca bančnih delnic britanski HBOS je izgubil 14 odstotkov še za dodatna dva odstotka v minusu. V Veliki Britaniji je oktobra inflacija na letni ravni padla s 5,2 na 4,5 odstotka, kar vliva upanje, da bo domača centralna banka še za dodatnih 50 bazičnih točk znižala ključno obrestno mero.
|
negative
|
6,430
|
Leto 2008 najverjetneje končano z izgubo Skupščina Kada je potrdila rebalans proračuna za l. 2008, ki je potreben zaradi slabih razmer na finančnih trgih, in sprejela finančni načrt za l. 2009. Kot sporočajo iz Kapitalske družbe, so razmere resne in terjajo preudarne in premišljene odločitve tudi v letu 2009 . Prav zato Kad za leto 2009 načrtuje konservativno investicijsko politiko z nadaljevanjem zmanjšanja števila domačih lastniških naložb v upravljanju ter s ciljem skrbnega zasledovanja načel varnosti in likvidnosti svojih denarnih naložb. Leto 2008 najverjetneje končano z izgubo Kad bo vlagal skladno s tekočo tržno ponudbo v tiste naložbe, ki bodo ob ugodnih donosih zagotavljale tudi ustrezno diverzifikacijo naložb. Konec leta 2009 naj bi upravljal z 1,7 milijarde evrov osnovnega premoženja in v primerjavi z letom 2008, ki se bo predvidoma končalo z izgubo, ustvaril čisti dobiček v višini dobrih 40 milijonov evrov. Predvidena višina obveznosti zagotavljanja dodatnih sredstev Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pa za leto 2009 ostaja enaka kot v letu 2008 in znaša 49 milijonov evrov, navajajo v Kadu. Kad aktivnejši pri razvoju dodatnega pokojninskega zavarovanja Na področju upravljanja pokojninskih skladov za leto 2009 želi Kad ohraniti vodilni položaj na področju izvajanja, obenem pa kot specializirani izvajalec varčevanja za starost na podlagi dolgoletnih izkušenj prevzeti aktivno vlogo pri nadaljnjem razvoju dodatnega pokojninskega zavarovanja. Načrtovano število zavarovancev konec leta 2009 naj bi presegalo 300.000 zavarovancev in prejemnikov rent, načrtovana skupna vplačana premija v letu 2009 pa znaša 140 milijonov evrov. Konec prihodnjega leta naj bi Kad upravljal z dobro milijardo evrov vrednim premoženjem zavarovancev. Poslovni cilji upravljanja pokojninskih skladov bodo zaradi izjemno spremenljivih in težavnih razmer na finančnih trgih usmerjen v proces optimalnega upravljanja premoženja s ciljem stabilizacije položaja. Očitkov glede okoriščanja Kad ne komentira Očitkov glede okoriščanja zaposlenih Kad ne želi komentirati, vso zbrano dokumentacijo pa je 27. oktobra letos predal Agenciji za trg vrednostnih papirjev in istega dne pri državnem tožilstvu podal ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja. ATVP je na podlagi pregleda dokumentacije in opravljenega nadzora v zvezi z upravljanjem vzajemnega pokojninskega sklada KVPS ugotovil kršitev internih pravil. Izdal je odredbo, s katero je Kadu naložil sprejem dodatnih oz. dopolnilnih ukrepov ter varovalk v sistemu notranjega nadzora, ki bi dodatno preprečevale kršitve pravil upravljanja s premoženjem pokojninskih skladov ter omogočale hitrejše ukrepanje, če nastanejo kršitve.
|
negative
|
6,431
|
Bavčar Poslovanje letos dobro Nadzorni svet Istrabenza se je seznanil s poslovanjem družbe in celotne skupine v letošnjih prvih devetih mesecih in dal soglasje k prodaji Droge Kolinske ali Petrola. Tako so nadzorniki podprli usmeritve uprave za zagotovitev likvidnosti družbe z ustreznim razmerjem med kapitalom in finančnim dolgom družbe ter za zagotovitev stabilnega razvoja odvisnih družb, vključno z možnostjo prodaje dela premoženja družbe. O tem, kaj bo šlo v prodajo, bodo odločile ponudbe Kot je pojasnil prvi nadzornik Istrabenza Janko Kosmina, so upravi naložili, da predlog o tem, katere delnice prodati ali Drogo Kolinsko ali Petrol, sprejme na podlagi pridobljenih ponudb in ob upoštevanju predlaganih kriterijev ter ga nato predloži nadzornikom v potrditev. Skupina Istrabenz je v obdobju med januarjem in septembrom ustvarila 472,9 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je pet odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Hkrati se je dobiček iz poslovanja povečal za 15 odstotkov, na 29,9 milijona evrov. Čisti dobiček pa je z 12,2 milijona evrov zaostal za načrtovanim, in sicer zaradi višjih stroškov obresti in še neizvedene načrtovane prodaje delnic družbe Mercator. Kriza se pozna tudi v Istrabenzu Padec cen vrednostnih papirjev v prvem devetmesečju je vplival na zmanjšanje vrednosti finančnih naložb in posledično kapitala družbe Istrabenz. Zaradi znižanja višine kapitala in povečanja finančnega dolga se je poslabšalo razmerje med stanjem kapitala in finančnimi obveznostmi tako na ravni holdinške družbe kot celotne skupine, pojasnjujejo v koprskem holdingu. Bavčar Poslovanje letos dobro Predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar je letošnje poslovanje kljub temu ocenil kot dobro, rezultati pa po njegovih besedah presegajo načrte. Ocenjujemo, da bo leto 2008 kljub finančni krizi v okviru načrtov, ki smo jih sprejeli, je po poročanju Radia Slovenije dejal Bavčar. Kot ugotavlja prvi mož Istrabenza, bodo v letu 2008 prihodki v višini 592 milijonov evrov preseženi, poslovni izid iz poslovanja v višini skoraj 38 milijonov evrov bo dosežen, denarni tok pa bo dosežen v višini nekaj več kot 80 milijonov evrov.
|
neutral
|
6,432
|
Padec desetletja na Ljubljanski borzi Borze doživljajo zlom, kot ga zdajšnji rod še ni doživel. Vlagatelji imajo le eno misel kako čim prej prodati, cena ni pomembna. Težko je verjeti, da so pred točno letom dni Slovenci v javni prodaji navdušeno kupovali delnice Nove KBM po 27 evrov, zdaj jih isti kupci odmetavajo pod 11 evri. Prisotna je panika. Vse svetovne borze je zlomil strah pred hudo svetovno recesijo in tudi pred propadom ameriške avtomobilske industrije. Novice so večinoma slabe, vodilni politiki in centralne banke očitno ne najdejo pravega zdravila, celo priporočil, da se zdaj nakup delnic na dolgi rok res splača, ne slišimo več. Ljubljanska borza Aerodrom že dobrih 80 odstotkov pod vrhom Že kar depresiven je tokraten pogled na borzno tečajnico Ljubljanske borze, ki je odpravila dovoljeno desetodstotno omejitev spremembe tečaja in omogočila, da so bili padci dvoštevilčni. Tudi pri Krki, ki je bila s tremi milijoni evrov najvišji promet v zadnjem mesecu daleč najprometnejša. Cena je zdrsnila celo pod 50 evrov, do 49,50 evra. Tudi enotni tečaji Telekoma, Zavarovalnice Triglav in Pozavarovalnice Sava so nižji za deset odstotkov, rekorder dneva pa je Aerodrom s skoraj 13-odstotnim padcem. Njegova cena je slabih 28 evrov. Še lani decembra so se rekordni posli sklepali pri 150 evrih! Tečaji najprometnejših delnic KRKA -9,58 % 50,61 EUR TELEKOM -9,12 % 142,75 MERCATOR -7,17 % 165,76 PETROL -8,52 % 248,73 LUKA -5,96 % 22,42 SAVA -4,97 % 253,71 GORENJE -6,80 % 13,97 ZAV. TRIGLAV -9,50 % 17,62 Dow Jones pod 8.000 točkami V ZDA so v sredo delnice v povprečju dosegle najnižje vrednosti v zadnjih petih letih in pol, indeks Dow Jones pa je po petodstotnem padcu prav na koncu zdrsnil še pod 8.000 točk. Vse je strah, da je največje gospodarstvo sveta na začetku dolge in ostre recesije. Avtomobilska industrija je pred propadom, državna pomoč 25 milijard dolarjev je vprašljiva. Delnice General Motorsa so se pocenile za deset odstotkov in padle najnižje v zadnjih 66 letih. Microsoft izključil možnost prevzema Yahooja Za še dodaten pesimizem je poskrbela domača centralna banka z nižje oceno o rasti BDP-ja v prihodnjem letu. Ta naj bi se znižal za 0,2 odstotka, zato bo Fed gotovo še nižal obresti, čeprav ima zelo malo manevrskega prostora. Na trgu vlada psihoza, vsi govorijo o najslabših scenarijih. Banke, ki so izgubile tudi že več kot 90 odstotkov, še naprej strmo padajo. Citigroup je izgubil 23 odstotkov, Bank of America 14. Švicarska centralna banka znižala obresti Seveda se je iz ZDA popoln pesimizem v četrtek preselil še na azijske trge. Tokijski Nikkei 7.703 točk je padel za skoraj sedem odstotkov, Evropa pa je bila dopoldne za več kot tri odstotke v minusu. Sredi dneva je le prišlo nekaj svetlih trenutkov. Švicarska centralna banka je presenetljivo znižala obrestno mero frank je seveda takoj oslabel, za evro je bilo treba plačati tudi več kot 1,53 franka, proizvajalec pijač PepsiCo je potrdil, da bo letošnji dobiček tak, kot je bilo sprva predvideno, za boljše razpoloženje pa je poskrbela še napoved savdskega princa bin Talala, da bo imel v banki Citigroup petodstotni delež. Nafta najcenejša v treh letih Padcem delnic je zaradi pričakovanj o hudi recesiji sledila tudi cena nafte. Ameriška lahka nafta je padla pod 53 dolarjev, nafta brent pa zdrsnila na 50 dolarjev za skoraj 159-litrski sod, kar je najmanj v zadnjih treh letih. Znižala se je tudi cena nafte Opeca, saj je bilo za 159-litrski sod nafte treba odšteti 45,89 dolarja, kar je 66 centov manj kot v torek.
|
negative
|
6,433
|
Ob koncu petkovega trgovanja lepa rast ameriških delnic NBC-jeva novica, da naj bi bil Timothy Geithner novi ameriški finančni minister, je ameriški delniški trg povzdignila z enajstletnega dna. Vlagatelji verjamejo, da je Geithner sposoben, da se spopade z najhujšo krizo po veliki depresiji. Širši delniški indeks S&P 500 se je po novici hitro povzpel z najnižje vrednosti po letu 1997 in pridobil več kot šest odstotkov, podobno tudi elitni Dow Jones, ki je po izjemno spremenljivem dnevu spet splezal nad 8.000 točk. Vseeno je na tedenski ravni padel za 5,3 odstotka, kar je posledica velike negotovosti glede preživetja domače avtomobilske industrije in usode banke Citigroup. Hude težave Citigroupa V sredo in četrtek je Dow skupno izgubil 10,4 odstotka. To je bil največji dvodnevni padec v več kot 20 letih. Delnice Citigroupa, ki je po vrednosti aktive druga največja ameriška banka, so padle za 20 odstotkov, v vsem tednu za 60 odstotkov. Vodstvo podjetja išče rešilno bilko, morda v obliki prodaje podjetja po delih ali da bi našlo banko, ki bi prevzela Citigroup. Zadnje dni se uprava pogaja tudi za državno pomoč. Tržna vrednost podjetja je bila konec leta 2006 še 270 milijard dolarjev, zdaj je le še dobrih 20 milijard. Evropa ta teden -12 odstotkov Največje evropske borze so pretekli teden hudo krvavele. Delniški indeks FTSEurofirst 300 se je v petek, potem ko so poleg bančnih Societe Generale -13,4 odstotka kapitulirale tudi mnoge defenzivne delnice farmacevt Novartis je padel za 6,4 odstotka, znižal za 2,6 odstotka, na 760 točk, kar je najmanj v zadnjih petih letih in pol. Tedenska izguba znaša kar 12 odstotkov. Gospodarske razmere so izjemno slabe, luči na koncu predora še ni videti. Tudi v Ljubljani nobenega upanja, da smo videli dno Nemška kanclerka Angela Merkel pričakuje v prvih mesecih leta 2009 številne slabe novice, vseeno pa vlada pričakuje, da bo v letu 2009 bruto domači proizvod porasel za 0,2 odstotka. Nemško gospodarstvo je sicer že v recesiji, saj se je BDP znižal drugič zapored, v zadnjem četrtletju za pol odstotka. Slovenski izvozniki se zavedajo težkega položaja, stanje duha odraža tudi borza. V zadnjem tednu je slovenski borzni indeks v četrtek je celo padel pod 4.000 točk izgubil 16,56 odstotka. V prvi kotaciji je največ, 22,44 odstotka, malenkost manj pa Krka, Luka in Intereuropa.
|
negative
|
6,434
|
Zanimanje za prevzem makedonskega operaterja Cosmofon Telekom namerava najeti 400 milijonov evrov posojila za morebiten prevzem kakšnega telefonskega operaterja iz jugovzhodne Evrope. Trenutno se v družbi pripravljajo na razpis za nakup drugega najmočnejšega makedonskega mobilnega operaterja Cosmofon, prevzemni pogovori pa potekajo še z več drugimi družbami, tudi na Hrvaškem. Namere Telekoma je potrdila tudi njihova predstavnica za stike z javnostjo, Darinka Pavlič Kamien. Nakup Cosmofona naj bi bil vreden med 266 in 319 milijonov evrov, njegov 90-odstotni lastnik pa je prek grške družbe OTE Deutsche Telekom, sicer pa naj bi se za prevzem makedonskega operaterja zanimali tudi v Telekom Austria. Poleg Cosmofona naj bi Telekom zanimal še hrvaški ponudnik širokopasovnih storitev Metronet, zanimiv pa se jim zdi tudi BH Telecom, ki bo šel v privatizacijo prihodnje leto.
|
neutral
|
6,435
|
Rešitev Citigroupa ta teden poganja tečaje delnic navzgor Po četrtkovem padcu na skoraj petletno dno je Ljubljanska borza nanizala tretji zaporedni plus. Razen Gorenja so se vse prometnejše delnice dražile. Promet s Krko je dosegel spodbudnih 1,8 milijona evrov. Dnevni maksimum je znašal 56 evrov, zadnji posel je bil sklenjen evro nižje oziroma 2,6 odstotka nad ponedeljkovim enotnim tečajem. Podobna rast je uspela tudi Petrolu, Telekomu, Zavarovalnici Triglav in Novi KBM, več kot tri odstotke dražje pa so delnice Pozavarovalnice Sava, Luke in Intereurope. Ozračje še vedno zelo negotovo Še boljši dan je preprečilo Gorenje. Po začetnem pospešku in rasti do 15 evrov je bila na koncu cena le 13,52 evra. Velenjski ponos tako nizko ni bil že šest let in pol. Slovenski borzni indeks 4.181 točk, ki je v četrtek padel pod 4.000 točk, se je zvišal za 1,34 odstotka. Po prometu sodeč, vlagateljev nizke cene delnic še niso spodbudili h konkretni akciji. Vsi so po katastrofalnih padcih, razumljivo, še vedno izjemno preplašeni in nihče ne upa trditi, da je bilo v četrtek doseženo dno. Takšnih mnenj je bilo letos že nekaj, a so se vedno izkazala za napačna. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 2,74 % 55,09 EUR MERCATOR 1,62 % 173,51 EUR GORENJE -0,21 % 14,00 EUR SAVA RE 3,75 % 13,57 EUR PETROL 2,55 % 262,30 EUR TELEKOM 2,37 % 155,30 EUR ZAV. TRIGLAV 2,54 % 18,14 EUR LUKA 3,41 % 25,44 EUR Rekorden porast v Londonu Vsekakor pa delniški trgi še znajo pozitivno presenetiti. Odločitev, da ameriška vlada reši banko Citigroup, je v ponedeljek povzročila evforijo. Londonski indeks FTSE100 je beležil celo rekordno rast, saj je poskočil za 9,8 odstotka. Dodaten pospešek mu je dala še novica, da bo britanska vlada s fiskalnimi ukrepi poskušala gospodarstvo rešiti hujše recesije. Najbolj so pridobivale banke, švicarska UBS celo 21 odstotkov. Vseevropski FTSEurofirst 300 828 točk je pridobil 8,9 odstotka, kar je drugi največji skok v zgodovini tega indeksa. S tem je nedoknadil večji del izgube s prejšnjega tedna, toda še vedno je kar 45 odstotkov nižje kot na začetku leta. Torkovo trgovanje se je začelo negativno, toda sredi dneva so bili indeksi že obarvani zeleno. Odrešujoča rast, a nervoza seveda ostaja Newyorški Dow Jones 8.443 točk se je v ponedeljek zvišal za skoraj pet odstotkov, Nasdaq 1.472 za več kot šest. Delnice Citigroupa so se podražile za skoraj 60 odstotkov. Zaradi težav Citigroupa je bilo prejšnji teden na trgu ogromno negotovosti, kar je zdaj odpravljeno. Poleg tega je novi ameriški predsednik Barack Obama očitno našel pravo ekipo, ki se bo spopadla s kritičnimi razmerami, je bil komentar enega od analitikov na Wall Streetu, ki se seveda zaveda krute realnosti recesija je tu, dobički podjetij bodo nekaj časa pod hudim pritiskom, nestabilnost je ogromna in v nekaj urah je lahko trg spet pet odstotkov nižje.
|
positive
|
6,436
|
Infond Holding za škodo krivi tudi varuha konkurence Raishop Holding odstopa od pogodbe, ki jo je sklenila z družbo Infond Holding za nakup 23 odstotkov Mercatorja. Razlog so spremenjene razmere na kapitalskih in finančnih trgih, pravijo na Infond Holdingu. Pojasnili so, da je Raishop Holding, hčerinska družba Raiffeisen Investments, pripravljen nadaljevati izvajanje pogodbe, vendar pod pogoji, ki za Infond Holding niso sprejemljivi. Kakšni so ti novi pogoji oziroma nova cena za Mercatorjeve delnice, niso razložili, so pa izpostavili, da jim je, zato ker jim je varuh konkurence preprečil prodajo delnice, nastala dodatna in merljiva škoda . Infond Holding in Raishop Holding sta v začetku junija sklenila pogodbo o prodaji 866.033 delnic ali 23-odstotnega deleža Mercatorja, in sicer za okvirno ceno 260 milijonov evrov, kar je približno 300 evrov za delnico. Končna cena naj bi se namreč oblikovala ob upoštevanju tržnih gibanj v naslednjem letu. Pred dokončno sklenitvijo posla so morali pridobiti soglasje urada za varstvo konkurence. Ta prodaje najprej ni dovolil, zato ga je Infond Holding tožil, nato pa je varuh konkurence konec oktobra prodajo deleža Mercatorja dovolil. Razpis za prodajo 48 % Mercatorja do konca meseca Infond Holding in Pivovarna Laško sta v začetku novembra napovedala, da bosta z mednarodnim javnim razpisom začela zbirati ponudbe za odkup več kot 48-odstotnega deleža v Mercatorju. Razpis naj bi bil objavljen do konca meseca.
|
neutral
|
6,437
|
Prevozi so zagotovljeni Podjetniški konzorcij CAI do 1. decembra ne bo uspel prevzeti bankrotiranega italijanskega letalskega prevoznika Alitalia. Skupina italijanskih vlagateljev CAI je še vedno v fazi dokončnega oblikovanja upravnih in tehničnih zadev, zato jim ne bo uspelo upoštevati zastavljenega roka. Nov datum začetka delovanja nove Alitalie še ni določen. Letalski prevozi bodo kljub temu še naprej zagotovljeni. Italijanska vlada je pretekli teden odobrila prodajo propadajoče Alitalie konzorciju CAI, ki je v družbo vložil 1,052 milijarde evrov. V skladu z načrtom naj bi se zdravi del družbe nato združil z največjim italijanskim letalskim prevoznikom Air One. Odločitev o tem naj bi bila znana v ponedeljek. Odkup manjšinskih deležev nove Alitalie naj bi bil na voljo tudi tujim družbam, zanimanje sta že izrazili francosko-nizozemski prevoznik Air France-KLM in nemška Lufthansa.
|
neutral
|
6,438
|
Skupino sicer čaka 80 odpuščanj in stabilizacija Skupina Skimar je v prvih desetih mesecih letos ustvarila za 48 milijonov evrov prihodkov, kar je štiri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. Z rezultatom so zadovoljni tako nadzorniki kot uprava Skimarja, saj je v skladu z načrti, navajajo pa tudi nekoliko boljšo strukturo v stroških kot lani. Elan Marine bo, kot kaže, v celoti realiziral letni načrt, torej 182 plovil. Na smučarskem programu pa so v desetih mesecih letos poslovali nad načrti. Kot pojasnjujejo, finančna kriza bolj vpliva na navtični trg kot na smučarski trg. Kot je dejal v. d. predsednika uprave Skimarja Ivan Štrlekar, se kadrovsko prestrukturiranje nadaljuje. V letu 2008 dobička ne pričakujejo, predvidena je stabilizacija programa in zmanjšanje izgube. Skimar ima v načrtu tudi uvedbo več novih programov. Glede enega programa so že podpisali pismo o nameri s tujim partnerjem, izdelovali pa bodo dodaten program k smučki. Delavce in prostor bo prispeval Skimar, zaradi česar pričakujejo manj odpuščanja. Trenutno Elan predvdeva 80 odpuščanj, saj je število zaposlenih glede na obseg dela preveliko.
|
neutral
|
6,439
|
Majhno povpraševanje, velike zaloge nafte Članice Organizacije držav izvoznic nafte Opec so se na srečanju v Kairu dogovorile, da ne bodo spremenile količine dnevno načrpane nafte. Srečali so se zaradi nezadovoljstva nekaterih članic, predvsem Savdske Arabije in njenih zalivskih sosed, z nedoslednim spoštovanjem omejitev dobave nafte, sprejetimi v zadnjih dveh mesecih, zaradi zmanjšanega povpraševanja po črnem zlatu. Opec se bo znova sešel 17. decembra v Alžiriji, ko bo spet odločal o ukrepih za zajezitev padanja cene nafte. Zmanjšanje količine dnevno načrpane nafte za dva milijona sodčkov na dan oziroma za sedem odstotkov, o čemer so se dogovorili septembra, ni ustavilo padanja cene, ki je posledica svetovne gospodarske in finančne krize. Poleg tega se trg sooča s presežkom zalog nafte. Po besedah katarskega naftnega ministra Abdulaha al Atijaha, so zaloge v zadnjih petih letih najvišje.
|
negative
|
6,440
|
Od konca prihodnjega leta še 100 odpuščenih Hit opozarja, da bo zaradi obstoječe davčne obremenitve igralniške dejavnosti in napovedane recesije na italijanskem trgu še odpuščal. Novogoriška družba naj bi do konca leta 2009 odpustila še 100 delavcev, poleg 100, ki jih je prek mehkih metod odpuščanja - odhodi v pokoj, različne odpravnine - v zadnjem letu že odšlo iz službe. V Hitu med drugim razmišljajo tudi o drugačni ureditvi gostinskega dela, s katerim bi povečali učinkovitost, kar pomeni tudi ukinitev nekaterih služb, s čimer bo delo izgubilo nekaj zaposlenih. Preostali, ki naj bi izgubili delo, prihajajo iz igralniškega dela, v družbi pa si bodo prizadevali, da bo odliv opravljen z mehkimi metodami . Hitove igralniško-zabaviščne centre je sicer v prvih desetih mesecih letos obiskalo 1.363.000 gostov, kar je celo 0,3 odstotka več kot v enakem obdobju lani, a zaradi recesije je težava v padcu porabe na gosta. Tako so v primerjavi z lanskim letom prihodki nižji za 11 odstotkov. Nadzorni svet Hita je ob tem sprejel plan za leto 2009, ki predvideva ohranitev števila gostov na ravni iz leta 2008 oz. povečanje za 0,8 odstotka. Vsi prihodki družbe bodo znašali okoli 217 milijonov evrov, pri čemer se predvideva minimalna rast prihodkov na področju igralništva, hotelirstva in gostinstva za približno odstotek. Družba naj bi dosegla minimalni pozitivni rezultat v višini 0,5 milijona evrov, ta cilj pa bo dosegljiv le ob operativnejše zasnovanih trženjskih aktivnostih ter zniževanju vseh kategorij stroškov, vključno s stroški dela . Uprava družbe si bo sicer še naprej prizadevala za spremembe Slovenske zakonodaje na področju igralništva in novo igralniško strategijo Slovenije, ki lahko ob znižanju presežne obdavčitve podjetij zagotovijo stabilizacijo poslovanja, zaščito delovnih mest in ustrezne pogoje za nadaljnji razvoj dejavnosti .
|
negative
|
6,441
|
Predlagani način brez podpore Delničarji Palome so v skladu z napovedmi zavrnili predlagano dokapitalizacijo v višini 20 milijonov evrov, ki jo je predlagala uprava ter podprl nadzorni svet družbe. Skupščina je že na začetku zavrnila tudi nasprotne predloge malih delničarjev, ki so med drugim zahtevali, da bi osnovni kapital podjetja povečal morebitni strateški partner, prav tako pa se niso v celoti strinjali s predlaganim načinom dokapitalizacije. Po zavrnitvi njihovih predlogov so združeni lastniki nekaj več kot 23-odstotnega deleža skupščino zapustili in napovedali izpodbojne tožbe, a so te po zavrnitvi predloga dokapitalizacije prav tako postale brezpredmetne. Z 71 odstotki večinska državna lastnika Palome, Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba, sta že pred skupščino napovedali, da dokapitalizacije ne nameravata podpreti. Iz Kada so po današnjem zboru delničarjev sporočili, da se jim zdi predlagana vrednost delnice - 4,18 evra - previsoka, saj bistveno presega njihovo ocenjeno vrednost, ki je pod evrom. Iz Soda pa so že v petek sporočili, da bodo podprli sodelovanje morebitnega investitorja, še naprej pa bodo podpirali predlagani sanacijski načrt. Zato so v Sodu pripravljeni nuditi tudi pomoč pri zagotovitvi denarnih sredstev za določene ukrepe, ki so nujno potrebni za učinkovito izvedbo reorganizacije in sanacije Palome. Njihov pogoj pri tem pa je, da bo pomoč podjetju nudil tudi največji posamični lastnik, torej Kad. Tudi IUV še brez svežega kapitala Dokapitalizacije višini 5 milijonov evrov v tem trenutku ne bo niti v industriji usnja Vrhnika, dogovor pa je bil dosežen med vodstvom družbe, bankami upnicami in največjim lastnikom Sodom. V Sodu namreč menijo, da ni ekonomsko upravičena in ne bi pripomogla ne h kratkoročni ne k dolgoročni rešitvi usnjarske družbe. Iz Soda so še sporočili, da si kot odgovoren lastnik še naprej prizadeva za rešitev kompleksne likvidnostne situacije v IUV-ju, upravo pa so obenem zadolžili, da pripravi predloge za dolgoročno rešitev perspektivnih programov družbe. Na sestanku so se tudi dogovorili, da je treba prednostno poskrbeti za izplačilo plač 650 zaposlenim, katerim družba že tri mesece ni izplačala ničesar. IUV je v polletju ustvaril 6,7 milijona evrov prihodkov, prvih šest mesecev pa zaključil z izgubo v višini 5,66 milijona evrov. Prenesena izguba iz preteklih let znaša okvirno osem milijonov evrov, višina obveznosti konec prvega polletja pa je znašala približno 16 milijonov evrov. Sod je z 78,5-odstotnim deležem največji lastnik IUV-ja, sledi pa mu podjetje IUV-ID s 7,3-odstotnim deležem. Na tretjem mestu so zaposleni, nekdanji zaposleni in drugi s 6,5-odstotnim deležem. S 3,2-odstotnim deležem sledijo upravičenci iz denacionalizacije, banke pa imajo v družbi 1,1-odstotni delež.
|
negative
|
6,442
|
Redkim delnicam slovenskih podjetij v sredo uspela rast Po torkovem viharju je bila na Ljubljanski borzi sreda mirnejša. Indeks SBI20 je po zaslugi Krkinih in Telekomovih delnic ostal nespremenjen. S Krko je bilo za 0,675 milijona evrov prometa, kar je najmanj v zadnjem mesecu. Enotni tečaj se je zvišal za 2,8 odstotka, na koncu je bila cena 52,50 evra. Telekom, pri katerem se izteka rok za prijavo za odkup 10-odstotnega Sodovega deleža, je za hip dosegel 150 evrov. Dražje so le še Lukine delnice. Padci so bili večinoma mili, izjema so le delnice Zavarovalnice Triglav, ki so zdrsnile pod 17 evrov, in Nove KBM, ki so vredne manj kot 11 evrov. Za oba papirja velja, da sta spet najnižje po začetku kotacije. NKBM je zdaj že 60 odstotkov pod ceno z lanske javne prodaje. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 2,81 % 52,68 EUR TELEKOM 1,62 % 148,67 GORENJE -0,83 % 13,12 PETROL -0,60 % 262,45 MERCATOR -0,75 % 174,00 ZAV. TRIGLAV -2,02 % 16,98 NOVA KBM -1,52 % 10,98 LUKA KOPER 1,65 % 24,02 SAVA -1,12 % 266,68 INTEREUROPA -0,79 % 10,00 AERODROM -1,09 % 30,06 General Electric ne bo oklestil dividende V New Yorku so delniški indeksi v torek nadoknadili skoraj polovico ponedeljkovih izgub. Dow Jones 8.419 točk se je zvišal za 3,3 odstotka. Industrijski velikan General Electric, ki proizvaja široko paleto dobrin, od strojev za letala do žarnic, je razveselil z novico, da bo v prihodnjem letu kljub težkim časom dividendo ohranil nespremenjeno, resda pa bo prisiljen odpuščati. Delnice so se podražile za 13,6 odstotka, kar je rekordna rast GE-ja v več kot 25 letih. Vlagatelji so pozdravili tudi odločitev ameriške centralne banke, da do aprila podaljša veljavnost ključnih programov takojšnjih posojil finančnemu sektorju. Prodaja avtomobilov silovito padla V ospredju je še naprej avtomobilska industrija. Po novici iz General Motorsa in Cryslerja, da je novembrska prodaja na domačem trgu padla za več kot 40 odstotkov, je Dow Jones na začetku dneva zdrsnil v negativno območje, vendar se nato pobral, saj vsi pričakujejo, da bo uradni Washington ta konec tedna odobril pomoč shirani avtomobilski industriji. Ta naj bi presegla prvotno načrtovano vrednost 25 milijard dolarjev. Ford delnice so pridobile šest odstotkov sicer trdi, da ima dovolj sredstev, da preživi leto 2009 in da bo podjetje leta 2011 spet poslovalo z dobičkom.
|
neutral
|
6,443
|
Delo Čakamo na odločitev varuha konkurence V zadnjem času so se v javnosti pojavile informacije, da bo Delo svoj skoraj 80-odstotni delež Večera prodalo tujcem, kar pa na Delu zanikajo. Kot je poročal Radio Slovenija, naj bi bilo Delo neuradno sicer pred sklenitvijo dogovora o prodaji deleža nemškemu založniku WAZ-u, s katerim naj bi se pogajali le še okoli cene. Dogovor naj bi bil sklenjen še ta teden, saj bi se lastniki s hitro prodajo lahko izognili obvezni priglasitvi koncentracije med Delom in Večerom. Na Delu zatrjujejo, da omenjene informacije ne držijo, saj čakajo na odločitev varuha konkurence, ki naj bi potrdil skladnost koncentracije s pravili. Delo koncentracije v Večeru sicer še ni priglasilo, pravijo pa, da bodo to storili pravočasno. Na odločitev varuha konkurence medtem čakajo tudi na ministrstvu za kulturo, kjer so, kot je znano, izrazili nestrinjanje z omenjenim povečanjem lastniškega deleža. Novinarji upajo na etičen odnos Kot je v zvezi s tem dejal predsednik aktiva novinarjev Večera Aljoša Peršak, novinarji upajo, da se bo lastniška negotovost kmalu končala. Vse kaže, da bodo še letos dobili novega, najbrž tujega lastnika, je še povedal in dodal, da novinarji od trenutnih lastnikov pričakujejo, da bodo s premoženjem ravnali etično, zakonito in odgovorno. V povezavi s spremembo lastništva naj bi po neuradnih informacijah Večer kmalu zapustil tudi njegov prvi mož Uroš Skuhala.
|
neutral
|
6,444
|
Mura, Paloma, Elan ipd. delijo stroko in vpletene Premier Borut Pahor napoveduje, da bo vlada v času krize pomagala samo podjetjem, ki so zdrava. Ta odločitev sproža različna mnenja. V Odmevih so se na to temo soočili trije gostje. Ekonomist Maks Tajnikar meni, da mora država, ki ima deleže v slabo stoječih podjetjih, kot so Mura, Elan, Paloma, Industrija usnja Vrhnika IUV ipd., priznati poslovni poraz. Kot poudarja, je bilo v teh podjetjih od tranzicije narejenega zelo malo napredka. Če obiščeš Muro, vidiš, da je tako rekoč vse enako, kot je bilo pred 15 leti, dodaja. Prepričan je, da že dolgo ne vidi več smisla, da bi država ta podjetja vzdrževala. Vizjak Državna pomoč je bila ustrezna Nasprotno zdaj že nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak meni, da je bila državna pomoč omenjenim podjetjem ustrezna. Pri tem poudarja, da se podjetij ne sme kar tako odpisati. Pojasnil je, da jih je treba različno obravnavati in upoštevati, da so v težavah tudi zaradi svoje specifike panige. Po njegovih besedah tudi ne gre pozabiti, da so ta podjetja v svojem okolju socialno gibalo razvoja. Mura naj bi tako v državni proračun prispevala ogromno denarja, poskrbela naj bi za zaposlitve in za manjša podjetja, ki so odvisna od nje. Kot opozarja Vizjak, so ljudje v Muri zelo težko prezaposljivi. Ferjan Elan lahko preživi Dušan Ferjan, predsednik sindikata v Elanu, je dejal, da se Elana ne sme primerjati z drugimi podjetji, saj je v zadnjih let prejel več nagrad za čolne in smuči in je torej konkurenčen. Prepričan je, da bo za morebiten neuspeh Elana po končani krizi kriva uprava. S pravim vodenjem je možnost preživetja družbe 100-odstotna, navaja. Spomnil je na pogosto menjavanje vodstva v družbi, pri čemer je vsakokratna nova uprava ogromno denarja zapravila za svetovanje, pravih dosežkov pa ni bilo. Prav zato se sprašuje, kaj je z odgovornostjo uprav in nadzornih svetov pri sprejemanju slabih odločitev. S temi besedami se je na neki način strinjal tudi Tajnikar, ki meni, da so menedžerji v omenjenih podjetjih dobili nagrade, čeprav v resnici niso naredili nič. Vizjak prav tako pozdravlja odgovornost uprav in nadzornih svetov za napake. Tajnikar Država naj se umakne In kaj torej storiti s temi družbami? Tajnikar in Ferjan menita, da bi se morala država dokončno umakniti zasebnim lastnikom. Prvi trdi, da se je v preteklosti preveč verjelo v državo, ki je v resnici ustrezno pomagala le redkim podjetjem. Po njegovem mnenju del krivde za slabo stanje Mure, Palome in podobnih podjetij nosita tudi Kad in Sod, z njima pa vlada. Ena izmed možnosti za rešitev je sicer po njegovem tudi ta, da se podjetje razdeli na več delov, med katerimi lahko kakšen preživi. Vizjak pa na drugi strani navaja, da je treba poiskati zdrava jedra družb in jih od tam popeljati na pravo pot. Nekdanji minister v nasprotju z ekonomistom Tajnikarjem še verjame v uspešne dokapitalizacije in prestrukturiranja.
|
neutral
|
6,445
|
V ZDA v pričakovanju objave podatkov o trgu dela Upanje, da bo po treh krutih mesecih december vlagateljem na Ljubljanski borzi prinesel nekaj veselja, se ne uresničuje. SBI20 je ta teden padel za dobrih sedem odstotkov. Od tega v petek za poldrugi odstotek. Slovenski borzni indeks 3.975 točk je tako po petem zaporednem padcu le še deset točk nad vrednostjo 20. novembra, kar pomeni, da je sveže petletno dno zelo blizu. V petek so največ padle delnice Zavarovalnice Triglav, ki so bile na koncu vredne le še 15,40 evra, kar je 17 odstotkov manj kot prejšnji petek. V prvi kotaciji so se največ, a okrog 2,5 odstotka, pocenili Telekom, Luka in Petrol, še najmanj 0,8 odstotka pa je izgubila najprometnejša Krka 676 tisoč evrov prometa, ki je bila tik pred zaprtjem vredna 53 evrov. Na slabše razpoloženje so gotovo vplivale tudi vodilne evropske borze. Frankfurt je bil na trenutke tudi za tri odstotke pod gladino . Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0,79 % 52,87 EUR TELEKOM -2,44 % 143,06 GORENJE -1,85 % 12,74 MERCATOR -2,17 % 166,60 PETROL -2,63 % 250,17 LUKA -2,63 % 23,33 INTEREUROPA -1,71 % 9,75 Po dveh dneh lepe rasti v ZDA navzdol Wall Street je bil v četrtek v pričakovanju objave podatkov o novembrskem trgu dela, nervozo pa so stopnjevali sveži podatki o množičnih odpuščanjih, s katerimi podjetja odgovarja na hudo gospodarsko krizo. Indeks Dow Jones 8.376 točk je, kot smo že vajeni, v zadnji uri spremenil smer in padel za 215 točk. Petek poleg poročila o zaposlenosti prinaša tudi razplet zgodbe o pomoči ameriški avtomobilski industriji, ki želi 34 milijard dolarjev pomoči. Številna sveža znamenja, kako huda je in bo recesija, so ceno nafte poslale na štiriletno dno na 43 dolarjev, razprodaja je bila očitna tudi pri drugih surovinah in plemenitih kovinah. Kitajska se pripravlja na novo nižanje obresti Recesija se je šele začela, vseeno pa analitiki verjamejo, da bodo vsi vladni ukrepi sčasoma začeli delovati in da se bo to poznalo tudi na delniških trgih, ki tradicionalno okrevajo prej kot gospodarstvo. Zvezne rezerve veliko pozornosti posvečajo nepremičninskemu trgu, ki je jedro vseh težav. Vlada se zaveda, da bo morala narediti več za preprečitev nadaljnjih rubežev hiš, kar dodatno vpliva na ponudbo nepremičnin in s tem na nižjo ceno. V Aziji so teden sklenili z mešanimi občutki. V Hongkongu +2,3 odstotka so se razveselili govoric, da bo Kitajska še znižala obrestno mero. Kot je znano, sta v četrtek to storili Evropska in Britanska centralna banka.
|
negative
|
6,446
|
O odpuščanju stalno zaposlenih še ne razmišljajo Kar 200 pogodbenih delavcev Iskre Avtoelektrike bo do konca leta zaradi gospodarske krize, ki je prizadela tudi to podjetje, ostalo brez dela. Kratkoročno je podjetju prodaja upadla od 20 do 30 odstotkov, podobno bo verjetno tudi v prvem četrtletju prihodnjega leta, zaradi manjšega števila naročil pa bodo proizvodnjo letos končali že 16. decembra. V podjetju morajo zato sprejeti ukrepe za zmanjševanje stroškov. Pogodb ne bodo podaljšali Brez dela bodo ostali delavci s pogodbo za določen čas. Že novembra so tako zavrnili podaljšanje pogodbe stotim ljudem, prav toliko jim bodo še decembra. Da bi odpuščali stalno zaposlene ljudi, še ne razmišljajo. Pri odločanju, komu pogodbe ne bodo podaljšali, pa uprava upošteva tudi socialne razmere zaposlenih, je razložil predsednik sindikata Valter Bensa in izrazil prepričanje, da uprava krize ne izkorišča kot izgovor za odpuščanje. Čakanje na rezultate začetka leta 2009 O tem, ali bodo potrebna še dodatna odpuščanja, bo znano v prvih mesecih prihodnjega leta, uprava pa naj bi že načrtovala tudi znižanje stimulacije za pet odstotkov. Kot je povedal član uprave Tadej Vidic, naj bi bilo prvo četrtletje leta 2009 najslabše. Kljub slabim poslovnim rezultatom zadnje čase pa bodo letos v Iskri zaradi boljšemu poslovanju v prvih devetih letošnjih mesecih imeli pet milijonov evrov dobička in rast prodaje. Za drugo leto že načrtujejo nižje prihodke, in sicer za okoli šest odstotkov. V družbi imajo trenutno 1.850 zaposlenih, cela skupina pa nekaj manj kot 3.000.
|
neutral
|
6,447
|
Vpleteni namigov ne komentirajo V zvezi s pozivom za zbiranje ponudb za Mercator se pojavljajo vse glasnejši namigi, da Laško s prodajo ne misli resno. Tako naj bi morali vsi zainteresirani za nakup najboljšega soseda ponudbo oddati drugega februarja, nato pa bodo Laščani tistim z najzanimivejšimi ponudbami omogočili vpogled v poslovanje družbe. Vendar pa ni jasno, koliko časa bo trajalo njihovo odločanje, niti, kdaj se bo začela tretja faza prodaje ki predvideva odpiranje zavezujočih ponudb. Kot je za TV Slovenija dejal Franci Tušek iz borznoposredniške hiše Medvešek Pušnik, dvomi, da bo prišlo do dejanske prodaje. Če pa bi že prišlo, bo prišlo do parkirišča deležev oziroma zamenjave deležev s kupcem. Namigovanja, da Laščani skoraj polovico Mercatorja prodajajo, da bi prisilili urad za varstvo konurence v umik postopkov zoper njih, na koncu pa do prodaje ne bi prišlo, so tako vse glasnješi. Vendar pa nobena od vpletenih strani ugibanj ne želi komentirati. Če bi se Laščani res odločili za prodajo, bi za delež predvidoma dobili nekaj več kot 300 milijonov evrov.
|
neutral
|
6,448
|
V ZDA v torek pobiranje dobičkov Gorenjeve delnice so bile drugi dan zapored na udaru, pozitivno presenečenje na Ljubljanski borzi pa je pripravila Krka, ki je splezala do 54,60 evra. Na dvodstotno rast Krke je vplivala novica, da je prejšnji teden kuvajtski državni sklad kupil več kot 20 tisoč delnic novomeškega farmacevta oziroma 0,06 odstotka celotne izdaje. V teh skrajno težkih časih je sodelovanje tujih vlagateljev, ki so se letos večinoma le umikali z našega trga, seveda še kako dobrodošlo. Le nekaj manj kot Krka so pridobili Mercator, Nova KBM in Sava. Triglav za hip zdrsnil pod 15 evrov Gorenje, ki je posvarilo, da bo dobiček zaradi gospodarske krize precej nižji, je na koncu padlo na 11,50 evra, kar pomeni več kot petodstotni padec. Spet je razočarala tudi Zavarovalnica Triglav, ki je bila v štirh poslih vredna tudi manj kot 15 evrov. Žalostne rekorde vsak dan postavlja še ena novinka na borzi, Pozavarovalnica Sava. Cena je zdrsnila pod 12 evrov. Slovenski borzni indeks 4.023 točk se je zvišal za 0,37 odstotka. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 2,02 % 54,10 EUR ZAV. TRIGLAV -1,51 % 15,01 TELEKOM -0,45 % 142,78 NOVA KBM 1,46 % 11,11 SAVA 1,78 % 278,96 GORENJE -1,32 % 11,99 ISTRABENZ -2,49 % 33,62 PETROL 0,06 % 258,57 Wall Street po dveh odličnih dneh spet v minusu V ZDA so se v torek streznili. Novice iz velikih podjetij so še naprej slabe in povezane z odpuščanji in nižjimi ocenami dobičkov. Indeks Dow Jones 8.705 točk je izgubil 2,56 odstotka in prekinil dvodnevni niz lepe rasti, ki je indekse dvignil 20 odstotkov nad 21. novembra doseženim petletnim dnom in vlagatelje navdal z upanjem, da je najhuje za njimi. FedEx, podjetje za poštne storitve, je za leto 2009 znižalo oceno prihodkov, delnice pa so padle za 16 odstotkov. Tokio najvišje v zadnjem mesecu Na največjih evropskih borzah je torek prinesel svežo rast. Indeks FTSEurofirst 300 860 točk se je zvišal za 1,4 odstotka. Največ so pridobile delnice proizvajalcev avtomobilov, kar je posledica pričakovanj rešitve ameriških avtomobilskih velikanov. To je pomagalo tudi japonskemu trgu. Indeks Nikkei 8.660 točk se je danes povzpel za 3,2 odstotka in je zdaj najvišje v zadnjem mesecu. Čeprav je Sony napovedal, da bo odpustil 16 tisoč delavcev, so Sonyjeve delnice po začetnem padcu na koncu porasle.
|
neutral
|
6,449
|
Družbe so že napovedale pritožbo ATVP je Pivovarni Laško, Pivovarni Union, Radenski in Infond Holdingu posredoval odločbo o prekrških in jim skupaj naložil 670.000 evrov kazni. Agencija za trg vrednostnih papirjev je v odločbi plačilo globe naložila tudi odgovornim osebam omenjenih podjetij. Tako pravne kot odgovorne osebe so že napovedale, da se bodo zoper odločbo ATVP-ja pritožile. Kot so danes prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz Pivovarne Laško, ATVP omenjenim podjetjem in njihovim odgovornim osebam očita usklajeno delovanje s ciljem pridobiti in utrditi nadzor nad Mercatorjem. Družbe prestopile prevzemni prag To naj bi izhajalo iz časovnega obdobja pridobivanja delnic in velikosti pridobljenih deležev v tem obdobju. Odločba ATVP-ja temelji tudi na drugih okoliščinah v zvezi s pridobitvami delnic Mercatorja, ki kažejo na skupni namen. 14. septembra 2007 so omenjene pravne osebe skupaj postale imetnice 1.820.141 delnic Mercatorja z glasovalno pravico, kar predstavlja 48,339-odstotni delež. S tem naj bi družbe skupaj dosegle prevzemni prag in bile zavezane dati prevzemno ponudbo za Mercator. Glede na ugotovitev ATVP-ja morajo Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Infond Holding v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe plačati vsak po 170.000 evrov kazni, Radenska pa 160.000 evrov. ATVP je denarne kazni naložil tudi Bošku Šrotu, Dušanu Zorku in Matjažu Rutarju vsakemu po 5.000 evrov ter Tomažu Blagotinšku 4.000 evrov. Omenjene pravne in odgovorne osebe bodo zoper odločbo ATVP-ja vložile zahtevo za sodno varstvo okrajnemu sodišču za prekrške, navajajo v Laškem in dodajajo, da vložena zahteva za sodno varstvo zadrži plačilo globe.
|
negative
|
6,450
|
Primorska gospodarska zbornica o učinkovanju krize Severnoprimorska podjetja bodo v prihodnjih treh mesecih zaradi recesije odpustila okoli 650 delavcev, kaže analiza razmer na območju. Predstavila jo je direktorica upravnega odbora Območne gospodarske zbornice za severno Primorsko Mirjam Božič, ki je dodala, da so se v krču znašla tudi razvojna podjetja. Severnoprimorsko gospodarstvo prek 40 odstotkov prihodka ustvari v industriji, izstopata pa elektro- in kovinskopredelovalna dejavnost, pomembno pa je tudi gradbeništvo, pojasnjuje Božičeva. Pokrajina namreč izvaža v Italijo in Nemčijo, kjer je kriza še večja, podjetja pa so vezane na avtomobilsko industrijo, belo tehniko in gradbeništvo. Pri živilskih dejavnostih in v turizmu se bo kriza pokazala pozneje, je dodala. Prodaja močno pada V zadnjem četrtletju je Iskri Avtoelektriki prodaja upadla za petino, v Hidrii za 15 odstotkov, v Primorju za 10 odstotkov in v Kolektorju za četrtino. V letu 2009 se bo prodaja Iskre Avtoelektrike in Primorja znižala za 15 odstotkov, Hidrie za petino in v Kolektorju za četrtino, je Božičeva predstavila izsledke analize. Posledica tega so krčenje delovnega časa, pa tudi odpuščanja, pri čemer delo izgubljajo pogodbeni delavci za določen čas, hkrati ne bodo nadomeščali upokojitev, pa tudi študentov ne bodo več zaposlovali. Med predvidenimi 650 napovedanimi odpuščenimi delavci jih je le 25 s pogodbo za nedoločen čas, je pojasnila direktorica območne enote. Razširjene seje upravnega odbora severnoprimorske gospodarske zbornice so se udeležili tudi poslanci Mirko Brulc SD, Danijel Krivec SDS in Vasja Klavora DeSUS in predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije Alenka Avberšek, ki je predstavila predlog ukrepov zbornice za premostitev krize slovenskega gospodarstva. Črnigoj želi ukrepe vlade Podprl jih je generalni direktor Primorja Dušan Črnigoj, opozoril pa je, da so dolgoročni. Kot ključno težavo je izpostavil likvidnost družb, zaradi česar imajo tudi v ajdovskem gradbenem podjetju težave, čeprav o zapiranju gradbišč še ne razmišljajo. Gospodje poslanci, mi potrebujemo takojšnje ukrepe. Naša realizacija je prejšnji mesec znašala 45 milijonov evrov, a smo dobili plačanih le osem milijonov. Vsi hranijo denar za plače. Pomagajte nam, ker ni več časa, je pozval. Brulc mu je odgovoril, da podpira predlog zmanjšanja plačilnih rokov na 30 dni. Krivec je menil, da vlada z ukrepi za boj s krizo zamuja, a se Brulc z njim ni strinjal, češ da morajo biti ukrepi resda hitri, a tudi premišljeni, da ne bi naredili še večje škode.
|
neutral
|
6,451
|
Bodo visoka nakazila odnesla vodstvo? Nadzorni svet Skimarja pozno v noč nadaljuje sejo, na kateri odločajo o upravičenosti visokih zneskov za svetovalne in odvetniške storitve. Kot je znano, je Skimar za storitve namenil kar 750.000 evrov, kar je sprožilo ogorčenje med zaposlenimi in spor med prokuristom Jožetom Kraljem, ki naj bi zneske razkril medijem in skušal ustaviti plačila, ter vršilcem dolžnosti direktorja Ivanom Štrlekarjem. Prvi nadzornik Gregor Gomišček pa je v zvezi s tem že obljubil, da bo preveril vsak sporni evro. Trenutno se na razplet maratonske seje še čaka. Mogoče je, da bo nadzorni svet sklenil, da so bile storitve predrage in zahteval zmanjšanje stroškov ter predčasno prekinitev pogodb. Kot je poročala TV Slovenija, tudi usoda sprtega vodstva še ni jasna, saj naj bi po nekaterih informacijah nadzorni svet razrešil tako prokurista Kralja kot vršilca dolžnosti direktorja Štrlekarja, po drugih pa nikogar, ampak naj bi čakali na januarsko skupščino. Kot je pred sejo povedal Dušan Ferjan, predsednik sindikata v Skimarju, pričakujejo, da se stvar razjasni, zahtevajo pa tudi prekinitev spornih pogodb.
|
negative
|
6,452
|
Gorenje ta teden izgubilo več kot 13 odstotkov Borze po vsem svetu so po nekaj spodbudnih dneh spet v prostem padu, potem ko je ameriški senat zavrnil pomoč domači avtomobilski industriji. Izgube na največjih azijskih in evropskih borzah so bile v petek tudi petodstotne. Vsi se bojijo, da Detroit, zibelka ameriškega avtomobilizma, ne bo preživel, kar bi sprožilo uničujoč val brezposelnosti in še poslabšalo že tako kritične razmere. Tudi na Ljubljanski borzi je bilo petkovo trgovanje pesimistično in brez pravega prometa. Slovenski borzni indeks se je znižal za 1,64 odstotka in je pri 3.948 točkah našel novo najnižjo vrednost po januarju 2004. Optimisti, ki so upali, da pod 4.000 točk SBI20 ne bo več padel, so se zelo ušteli. Z izjemo Save so vse prometnejše delnice izgubljale. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -1,21 % 53,88 EUR TELEKOM -1,18 % 41,25 HELIOS -1,10 % 646,84 PETROL-2,95 % 251,08 ZAV. TRIGLAV -0,86 % 15,00 SAVA 1,33 % 275,89 GORENJE -5,32 % 11,03 SAVA RE -4,81 % 11,27 MERCATOR -4,58 % 169,21 INTEREUROPA -0,74 % 9,45 Gorenje ta teden izgubilo več kot 13 odstotkov S Krko je bilo za 671 tisoč evrov prometa. V primerjavi s celotnim trgom so se delnice kar dobro držale in bile na koncu vredne 53,90 evra. Telekom se je ob 230 tisoč evrih prometa prav tako pocenil za dober odstotek, medtem ko so v ozadju okrog pet odstotkov izgubile delnice Gorenja, Pozavarovalnice Sava in Mercatorja. Gorenje je ob koncu dneva pogledalo pod enajst evrov. V tem tednu se je njegov tečaj znižal za več kot 13 odstotkov, potem ko je podjetje opozorilo, da še kako občuti gospodarsko krizo in da bo dobiček nižji od pričakovanj. Bančne delnice spet na udaru Gospodarska kriza ne prizanaša s svežimi slabimi novicami. V ZDA je bilo v zadnjem tednu največ prosilcev za denarno pomoč v času brezposelnosti v zadnjih 26 letih. Podjetja obupujejo. Pri banki JPMorgan Chase ugotavljajo, da so razmere obupne, delnice pa so v četrtek izgubile več kot deset odstotkov. To je obremenilo indeks Dow Jones 8.565 točk, ki je izgubil več kot dva odstotka. Še precej hujši 3,7-odstoten je bil padec tehnološkega Nasdaqa 1.507. Indeksi so izgubljali zlasti ob koncu dneva, nekaj tudi na račun pričakovanj o zavrnitvi pomoči avtomobilski industriji. Nafta po desetodstotni rasti padla na 45 dolarjev Po trgovanju je banka Bank of America sporočila, da bo v naslednjih treh letih ukinila od 30 do 35 tisoč delovnih mest. Njene delnice so v Frankfurtu v petek dopoldne izgubile več kot osem odstotkov, kar pa je malenkost v primerjavi s potopom delnic General Motorsa. Njihova vrednost se je namreč znižala za 28 odstotkov. GM in Chrysler opozarjata, da brez denarne pomoči ne bosta preživela. Tudi preostale delnice avtomobilskih proizvajalcev trpijo. Toyota in Nissan sta izgubila več kot desetino vrednosti. Nafta je v četrtek poletela nad 48 dolarjev, toda danes zdrsnila na 45.
|
negative
|
6,453
|
Veliko presežnih delavcev in nepodaljšanih pogodb Konec leta 2008 bo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 65 tisoč brezposelnih, konec leta 2009 pa jih bo med 78 in 80 tisoč, ocenjuje zavod. Na zavodu upajo, da bodo v prihodnosti še vedno potrebe po delavcih v deficitarnih poklicih, predvsem v malih in srednje velikih podjetjih. Do konca leta več kot 65 tisoč ljudi brez dela Ob koncu novembra je bilo v Sloveniji 63.363 brezposelnih oseb, kar je za 1,2 odstotka več kot v oktobru, na današnji dan, 15. december, pa se je ta številka povzpela na 65 tisoč ljudi, je povedala direktorica zavoda za zaposlovanje Marija Poglajen. Število brezposelnih se je sezonsko zmanjševalo v prvi polovici leta, v juliju, oktobru in novembru pa se je glede na mesec prej povišalo, predvsem zaradi izteka dela za določen čas in presežnih delavcev. Pogodb za določen čas ne bodo podaljšali Na zavodu tako do konca leta pričakujejo skupaj več kot 65 tisoč prijavljenih brezposelnih, prav tako zaradi izteka pogodb za določen čas in presežnih delavcev. Nov val prijav pričakujejo v prvih dveh mesecih novega leta, ker se je v 75 odstotkih delavce zaposlovalo za določen čas , je dejala Poglajenova. Na zavodu pričakujejo, da se bo večina teh delavcev prijavila na zavod. 2009 Več kot osemodstotna brezposelnost Stopnja brezposelnosti bo po oceni zavoda letos pod sedmimi odstotki 6,8- ali 6,9-odstotna, v letu 2009 pa naj bi bila med 8- in 8,2-odstotna.
|
negative
|
6,454
|
Cene bencina večinoma nespremenjene Zaradi vladne odločitve o dvigu trošarin ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva ostajata nespremenjeni, 98-oktanski bencin pa se je malenkost pocenil. Cena za liter 95-oktanskega bencina ostaja 0,827 evra, za liter dizla pa 0,914 evra, 98-oktanski bencin se je pocenil za 0,001 evra, na 0,849 evra, kurilno olje pa za dva centa, na 0,563 evra. Vlada se je sredi preteklega tedna odločila, da bo zaradi finančne krize skušala povišanje javnofinančnih prilivov doseči s trošarinami. Odločitev o zvišanju trošarin je danes tudi sprejela na dopisni seji. V prihodnjih mesecih se bodo tako v skladu z zniževanjem cen goriv postopno zviševale trošarine za motorna goriva. Tako bo država pridobila 270 milijonov evrov javnofinančnih prilivov. Ti naj bi bili vir za dodatne ukrepe v boju zoper finančno krizo. Nove cene naftnih derivatov 95-oktanski bencin 0,827 evra 98-oktanski bencin 0,849 evra -0,1 centa dizelsko gorivo 0,914 evra kurilno olje 0,563 evra -2 centa Vlada je sicer trošarino za neosvinčeni bencin zvišala za 2,552 centa na liter goriva, trošarino za plinsko olje za pogonski namen za 5,393 centa na liter goriva, za plinsko olje za ogrevanje pa za 4,1 centa pri litru goriva. Bencin ne bo ne dražji ne cenejši Vlada bo trošarine povečevala tako, da se goriva ne bodo dražila, kar pomeni, da jih bo, če bo treba, tudi znižala. Po besedah finančnega ministra Franceta Križaniča bo vlada o spremembah odločala na ponedeljkovih dopisnih sejah, in sicer glede na rast cen goriv na svetovnem trgu. Kot je Križanič napovedal že pred sejo, se bencin v torek ne bo niti pocenil niti podražil. Če se bo podražil na svetovnem trgu, potem dviga trošarin ne bo in tako naprej, dokler si ne premislimo oziroma dokler ne začne cena tako naraščati, da ne pridemo do limita 10 centov, je za Radio Slovenija dejal Križanič. SDS dvigu trošarin ostro nasprotuje Vladna odločitev je po ocenah poslanske skupine SDS popolnoma zgrešen in neprimeren ukrep , saj naj bi bil vladni ukrep v nasprotju napovedjo vlade, da bo razbremenila gospodarstvo. Nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak meni, da bo vlada s tem ukrepom pravzaprav obremenila gospodarstvo in prebivalce. Pričakoval je, da se bodo ukrepi, ki vplivajo tako na gospodarstvo kot na gospodinjstva in nenazadnje tudi na določene makroekonomske kazalnike, kot je inflacija, sprejemali v svežnju . Vizjak meni, da ni nikakršnih fiskalnih in nikakršnih proračunskih razlogov, da bi ta trenutek dvigovali trošarine in polnili proračun , in opozarja, da bo ta odločitev vplivala na dvig inflacije. S trošarinami se je ukvarjala že prejšnja vlada S tem, ali naj z vplivanjem na trošarine posega v cene goriv, se je ukvarjala že prejšnja vlada. Zdajšnji finančni minister France Križanič je za MMC sredi oktobra takrat je bil še najverjetnejši kandidat za finančnega ministra odločitev Janševe vlade, da ne vpliva na trošarine, zaradi česar so se goriva sredi oktobra pocenila, ocenil pozitivno. Križanič je takrat možnost, da bi se vlada pocenitvi goriv izognila s povišanjem trošarin, ki bi se odlile v proračun, označil za v narekovajih zelo originalen pristop , ker bi takšna odločitev v času deflacijske krize pomenila dvig davkov, v obdobju deflacije pa je treba davke zniževati, da se recesiji izogneš . Po drugi strani bi bilo zgolj z vidika javnih financ in financiranja nekaterih velikih naložb, zlasti gradnje avtocestnega križa in modernizacije železnic, verjetno smiselno dvigniti trošarino, vendar pa je to kolikor toliko mehko izvedljivo le v obdobju konjunkture, v obdobju recesije pa je to bistveno bolj boleče, je oktobra dejal Križanič.
|
neutral
|
6,455
|
Finančna kriza ne prizanaša torinskemu magnatu Okoli 48.000 delavcev v tovarnah Fiata je začelo prisilni skoraj enomesečni dopust uprava je namreč ustavila proizvodnjo. Glavni razlog za odločitev petega največjega proizvajalca avtomobilov je gospodarska kriza, ki čedalje ostreje kaže svoje lovke. Fiat, ki med drugim proizvaja tudi vozila znamk Ferrari in Alfa Romeo, jo je sicer še vedno odnesel bolje kot drugi avtomobilski proizvajalci, za to pa se ima v največji meri zahvaliti trdni prodaji kmetijskih vozil. Novembra je prodaja vozil v Italiji, ki je ključni trg za torinsko podjetje, padla za 30 odstotkov na 138.352 vozil, kar je najnižji rezultat od leta 1993. Izvršni direktor Sergio Marchionne je za prihodnje leto napovedal, da se utegne dobiček zmanjšati za kar 85 odstotkov, na okoli 400 milijonov evrov. Ob tem je tudi oznanil, da Fiat išče partnerja, s katerim bi lažje obstali na trgu in zadržali svoje mesto. Dodal je še, da če bodo ameriški proizvajalci avtomobilov uspeli prepričati državo, da jim finančno pomaga, bi morale temu koraku slediti tudi evropske države.
|
negative
|
6,456
|
Fed naj bi obresti znižal na vsega pol odstotka Če je vlada ustavila padanje cen naftnih derivatov, pa za delnice slovenskih podjetij ni nobene pomoči. Trg ima samo eno smer navzdol. Morda gospodarske krize večina še ne čuti, gotovo pa jo lastniki delnic. Izgube letos so katastrofalne, Slovenski borzni indeks 3.892 točk ki je v torek izgubil še odstotek, je že 65 odstotkov nižje kot na začetku leta. Tokrat so največ izgubile delnice Petrola. Na koncu so bile vredne le še 238 evrov, kar je pet odstotkov pod prejšnjim tečajem in najmanj v zadnjih petih letih. Novo dno so dosegle tudi delnice Nove KBM 10,40 evra in Pozavarovalnice Sava 11 evrov. Kupcev skorajda ni. Končalo se je padanje Gorenja in delnice so ob koncu vredne tudi 11,24 evra. Krka je ob le 361 tisoč evrih prometa najmanj po septembru pridobila pol odstotka. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 0,54 % 53,59 EUR LUKA KOPER -2,43 % 22,50 NOVA KBM -3,14 % 10,48 ZAV. TRIGLAV 0,80 % 15,13 TELEKOM -1,63 % 138,50 GORENJE 1,47 % 11,08 HELIOS -0,34 % 656,19 SAVA -0,56 % 268,88 PETROL -3,32 % 42,39 Še en udarec za banke Kot da finančna kriza ni že dovolj zamajala bančnega sistema, so nekatere banke Royal Bank of Scotland, Santander, BNP Paribas, HSBC še razkrile, da so žrtve 50 milijard dolarjev težke prevare v režiji Bernarda Madoffa. Novica je v ponedeljek še dodatno tudi do deset odstotkov navzdol potisnila delnice ogoljufanih bank. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 827 točk se je znižal za tretjino odstotka, večji padec pa so preprečile energetske delnice, ki so zaradi dražjih surovin, tudi nafte rast nad 50 dolarjev, a danes spet padec na 45, dobile pospešek. Fed naj bi obresti spustil na pol odstotka Newyorški Dow Jones 8.564 točk je izgubil tri četrtine odstotka, Nasdaq 1.508 več kot dva. Vlagatelji se bojijo, da vse slabe novice le še niso vštete v trenutne ravni delnic, poleg tega analitiki še naprej znižujejo bonitetne ocene. To je doletelo banko JPMorgan Chase v zadnjem letošnjem četrtletju naj bi poslovala z izgubo in proizvajalca iPoda Appla, katerega delnice so padle za 3,6 odstotka. Pozornost finančnih trgov je danes usmerjena zlasti k ameriški centralni banki, ki naj bi ključno obrestno mero prepolovila, iz enega na polovico odstotka. Na Wall Streetu je bil med redkimi pozitivnimi izjemami General Motors. V pričakovanju državne pomoči so delnice pridobile skoraj štiri odstotke.T. O.
|
negative
|
6,457
|
Višja brezposelnost tudi na račun konca študijskega leta Oktobrska stopnja registrirane brezposelnosti je bila 6,6-odstotna, kar je za 0,3 odstotne točke več kot septembra. Število aktivnih prebivalcev se je oktobra zvišalo za 0,6 odstotka. Stopnja registrirane brezposelnosti je oktobra med moškimi znašala 5,6 odstotka, med ženskami pa 7,9 odstotka. Med vsemi brezposelnimi je bilo 18,3 odstotka iskalcev prve zaposlitve, 50,2 odstotka pa tistih, ki so bili brez zaposlitve 12 mesecev ali več. Število aktivnih prebivalcev je oktobra znašalo 950.732. Povišalo se je zaradi 5,6-odstotnega zvišanja števila registriranih brezposelnih oseb in 0,3-odstotnega zvišanja števila delovno aktivnih oseb. Povečanje števila tako registriranih brezposelnih oseb kot delovno aktivnih pa je bilo precej izenačeno za oba spola. Povečanje števila registrirano brezposelnih oseb, to je za več kot 3.300, na 62.621, je mogoče pripisati predvsem koncu šolskega leta za študente, saj se jih po prenehanju statusa študenta veliko prijavi na zavod za zaposlovanje. Število delovno aktivnih oseb se je najbolj povečalo v dejavnosti trgovina in v dejavnosti nepremičnine. V predelovalnih dejavnostih pa se je število delovno aktivnih zmanjšalo za približno 850.
|
negative
|
6,458
|
Družbi sta se dogovorili za sodelovanje Uprava Petrola še vedno čaka predloge Istrabenza za sodelovanje na področju energetike, za kar sta družbi ustanovili delovni skupini. V Petrolu namreč želijo pospešiti dejavnosti za sodelovanje med družbama. Glede na zaostreno finančno krizo v Sloveniji in po svetu, ki se prenaša tudi v realni sektor, je to nujno, saj je časa za dejavne poslovne odzive na spremenjene razmere vedno manj, menijo v Petrolu. Petrol in Istrabenz bi morala čim prej okrepiti poslovne vezi, kapital in znanje na področju energetike, s čimer bi se lahko uresničilo več ciljev, med drugim izkoriščanje potencialnih sinergij in povečevanje kapitalske sposobnosti. Uprava Petrola od vodstva Istrabenza pričakuje, da bo hitro ukrepalo in v korist družbe ter vseh delničarjev. Glede petkove skupščine Istrabenza, na kateri Petrolovi predlogi niso dobili zadostne podpore, so v Petrolu dejali, da so zadnjo skupščino sklicali zaradi zaščite interesov vseh delničarjev v Istrabenzu in zaradi pojasnitve nekaterih poslovnih potez vodstva družbe. Petrol je sicer največji posamični lastnik Istrabenza, v lasti pa ima tretjino družbe. Na skupščini Istrabenza so bili namreč zavrnjeni prav vsi predlogi Petrola, to je za imenovanje posebnega revizorja, ki bi pregledal posle pri prodaji delnic Maksime, nakupu delnic Droge Kolinske in nakupu delnic Petrola, ter predlog za odpoklic zdajšnjih nadzornikov družbe in imenovanje novih. KD Kapital odstopil od nakupa delnic Istrabenza Finančna družba KD Kapital pa je medtem odstopila od avgusta lani sklenjene pogodbe, po kateri ji je finančna družba Maksima Holding prodala 882.408 oziroma 17,03 odstotka delnic Istrabenza. Omenjene delnice so bile tako v ponedeljek preknjižene v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev v korist Maksime Holding. Maksima Holding ima tako sedaj v lasti 1.302.000 oziroma 25,1 4 odstotka delnic koprske družbe.
|
neutral
|
6,459
|
Opec že tretjič v 4 mesecih z manjšim črpanjem Opec je pristal na rekordno znižanje proizvodnje - na dan bo zagotovil 2,2 milijona sodčka manj kot jih trenutno. Opec je od septembra že dvakrat znižal dobavo, kar pomeni, da je v štirih mesecih izvozil že za skupno 4,2 milijona sodčkov manj.Po drugi strani pa je trenutna ekonomska kriza močno znižala povpraševanje po nafti, zato so cene od viška julija letos drastično padle. Opec upa, da bo rekordno zmanjšanje črpanja spodbudilo dvig cen. 12 članic Opeca bo z zmanjšanjem, ki bo stopilo v veljavo 1. januarja, zdaj načrpalo 24.845 milijonov sodčkov na dan. Javnost skeptična Veliko vprašanje zdaj pa je, ali se bodo članice Opeca dejansko držale dogovora o manjšem črpanju, na katerega so pristale. Glede na še vedno znatna tveganja glede povpraševanja in vztrajnega skepticizma do Opecove privolitve bi lahko trajalo nekaj časa, preden se cene spet okrepijo na 50, 55 dolarjev na sodček, meni Gordon Gray iz Collins Stewarta. Cene nafte so po dogovoru spet padle, ker so tedenske številke ameriških inventarjev zagotovile še dodaten dokaz, da vozniki porabijo manj nafte. Se bodo cene dvignile? Med analitiki je sicer bilo kar nekaj dvomov, ali bo zmanjšanje zadostno za dvig cen. Naftne cene so padle za več kot 100 dolarjev na sodček od svojega julijskega viška prek 147 dolarjev na sod. Cene v zadnjih tednih padajo sredi strahu, koliko manj nafte bodo države zaradi recesije porabljale. Padec porabe pomeni, da imajo industrializirani narodi trenutno zaloge nafte ekvivalentne 57 dnevom porabe - zaloge, ki bi sicer navadno v tem času pomenile 52 dni.
|
negative
|
6,460
|
Finančna kriza potisnila avtomobilske velikane pred bankrot Ameriška avtomobilska družba Chrysler, ki se le s težavo prebija skozi finančno krizo, je napovedala ustavitev proizvodnje v vseh svojih 30 tovarnah za en mesec. Pri Chryslerju morajo namreč močno zategniti pas, medtem ko čakajo na ameriško vlado, da najde način, kako pomagati avtomobilski industriji.14 milijard dolarjev vreden sveženj pomoči je prejšnji teden v senatu propadel, s tem pa so narasli strahovi pred zmanjšanjem delovnih mest in morebitnim propadom celotne industrije. Chrysler mora proizvodnjo zmanjšati tudi zaradi vse nižjega povpraševanja v tem kritičnem času. Trgovci z avtomobili ne morejo prodati vozil niti ljudem, ki si to želijo, saj ti ne morejo dobiti posojil za nakup. Chrysler pušča odprto celo možnost, da bi tovarne ostale zaprte dlje kot mesec dni. Okrnjena tudi proizvodnja Forda in GM-ja Ob tem je tudi Ford naznanil, da namerava podaljšati običajni dvotedenski božični dopust v desetih svojih ameriških tovarnah za dodaten teden dni. Prejšnji teden pa je General Motors naznanil, da zapira 30 odstotkov svoje severnoameriške proizvodnje. Chrysler, Ford in GM so svarili, da obstaja resna nevarnost, da na milijone delavcev ostane brez službe, če vlada ne sprejme svežnja posojil za podporo industriji.
|
negative
|
6,461
|
Do konca marca zahteva po oživitvi avtomobilskih velikanov ZDA bodo domači avtomobilski industriji pomagale s 17,4 milijarde dolarjev, saj bi bilo drugače resno ogroženo gospodarstvo. Američani hočejo, da avtomobilska podjetja uspejo, in tega si želim tudi sam, je ob napovedi vladne pomoči dejal ameriški predsednik George Bush. Avtomobilska podjetja bodo 13,4 milijarde dobila v okviru 700 milijard vrednega vladnega svežnja pomoči ameriškim finančnim ustanovam, ostale štiri milijarde dolarjev pa bodo zagotovili pozneje. A vladna pomoč ne prihaja brez pogojev. Avtomobilski velikani imajo do konca marca prihodnjega leta čas, da se prestrukturirajo in se znova postavijo na noge, saj jim v nasprotnem primeru grozi odtegnitev denarja. To pomeni, da morajo prikazati pozitivno bilanco, vendar ne potrebujejo takojšnje dobičkonosnosti, čeprav je ta pričakovana v kratkem času. Podjetji General Motors in Chrysler naj bi po pričakovanju takoj vzeli finančno pomoč, medtem ko Ford te ne potrebuje tako nujno v tej fazi. Vsi trije avtomobilski velikani s sedežem v Detroitu so vlado večkrat opozorili, da je neposredno in posredno ogroženih na milijone delovnih mest, če jim ne odobri pomoči.
|
neutral
|
6,462
|
Opec napovedal zmanjšanja črpanja za 2,2 milijona skoraj 159-litrskih sodov Tudi napoved Opeca o zmanjšanju črpanja nafte ni ustavila padanja cen. Za skoraj 159-litrski sod je treba odšteti le še 34 dolarjev. Padec zahodnoteksaške lahke nafte pod 34 dolarjev je najnižja cena v zadnjih štirih letih in pol. Za zahodnoteksaško lahko nafto z dobavnim rokom v januarju je bilo treba med današnjim elektronskim trgovanjem odšteti 33,44 dolarja, kar je najnižje po 2. aprilu 2004. Pozneje se je cena dvignila na 34,18 dolarja, kar je 2,04 dolarja manj kot ob koncu četrtkovega trgovanja. Od julija letos se je cena zahodnoteksaške lahke nafte z rekordnih 147 dolarjev znižala že za 77 odstotkov. Pocenitvi ameriške nafte pa ni sledila severnomorska nafta brent, ki se je s 43,03 dolarja zvišala na 43,47 dolarja. Zniževanja do umiritve cen Opec je na sredinem srečanju v Alžiriji odločil, da z novim letom črpanje nafte zmanjša za 2,2 milijona skoraj 159-litrskih sodov dnevno, kar pomeni, da so članice naftnega kartela od jeseni črpanje zmanjšale že za 4,2 milijona 159-litrskih sodov dnevno. Trenutno jih dnevno načrpajo 25 milijonov. Predsedujoči Opecu Chakib Khelil je napovedal dodatno zmanjševanje črpanja, dokler se cene ne bodo umirile.
|
positive
|
6,463
|
Dolar se ob koncu tedna pobral Odločitev ameriške vlade, da pomaga avtomobilski industriji, je poskrbela za rast delnic v New Yorku. Izjema so bila le naftna in trgovska podjetja. 17,4 milijarde dolarjev vredno božično darilo pravzaprav gre le za premostitveno posojilo Detroitu je bilo pravo olajšanje za delniške trge, ki morajo vsak dan prebavljati sveže podatke o resnosti sedanje gospodarske krize. Delniški indeksi so v petek na začetku poskočili tudi za dva odstotka, vendar se je veselje hitro uneslo, saj bo imela avtomobilska industrija verjetno premalo časa, da odpravi svoje težave. Nafta šesti dan zaporedoma padala Indeksa S&P 500 in Nasdaq sta vseeno pridobila nekaj točk, medtem ko je Dow Jones 8.579 točk zdrsnil za tretjino odstotka, na tedenski ravni pa za 0,7 odstotka. Dow so obremenile zlasti naftne delnice, saj cene črnega zlata neusmiljeno padajo. Ameriška lahka nafta je bila nazadnje vredna 33,87 dolarja, kar je najmanj po februarju 2004. Opecovi ukrepi o nižanju proizvodnje ne pomagajo, vsi so pod vplivom pričakovanj o hudi recesiji. GM-ove delnice krepko poskočile Izgubljale so tudi delnice trgovskih podjetji, med drugim zaradi hude zime, ki je v nekaterih delih ZDA ohromila trgovino. Tehnološki sektor je imel dober dan, potem ko sta Oracle delnice so pridobile sedem odstotkov in Research in Motion +11 % poročala o boljšem dobičku od pričakovanj. Seveda pa so najbolj pridobivali avtomobilski velikani. Delnice General Motorsa so poskočile za več kot 20 odstotkov, Forda za štiri. Konec padanja dolarja V Evropi je bil petek precej miren. Vlagatelji v negotovih razmerah nočejo sklepati prevelikih stav. V nasprotju z dogajanjem v ZDA so avtomobilske delnice izgubljale, prav tako rudarske, potem ko je cena bakra padla na štiriletno dno. Dolar je po nekaj dneh občutnega drsenja spet pokazal svojo moč in imel v petek največjo enodnevno rast v zadnjih dveh mesecih. Vrednost evra je 1,3915 dolarja, za ameriško valuto pa je treba odšteti 124,15 jena. Gorenje se je le pobralo Slovenski borzni indeks zadnji teden ni poznal pozitivnega predznaka. Njegova vrednost je zdrsnila za pet odstotkov, na 3.747 točk. Največ, 13,5 odstotka, so izgubile delnice Nove KBM. Mariborska banka načrtuje, da bo imela prihodnje leto 51,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 35 odstotkov več od ocenjenega letošnjega dobička. Redke delnice, ki so v zadnjih dneh pridobivale, so bile Gorenjeve, ki so se podražile za 5,26 odstotka na 11,61 evra.
|
neutral
|
6,464
|
Carrera in Beti režeta število delavcev Odpuščanja se nadaljujejo, saj bodo v ormoški Carreri v prihodnjih treh mesecih izgubil 303 delavce, iz novomeške Beti pa jih bo odšlo 54. Največje ormoško podjetje, ki zaposluje čez 1.400 delavcev, sicer izdeluje okvirje za očala za italijansko družbo Safilo. Kljub odpuščanju, ki ga je italijanska družba pripisala gospodarski krizi, pa so zagotovili, da bodo spoštovali vse zakonske obveznosti do delavcev, ki bodo ostali brez zaposlitve. Ob tem so v Safilu prepričani, da bodo že v drugi polovici prihodnjega leta lahko znova povečali proizvodnjo v ormoški tovarni, s tem pa bodo vsaj del odpuščenih delavcev lahko znova zaposlili. Vsi ekonomski kazalci za prvo polletje prihodnjega leta kažejo težke čase za številne gospodarske panoge. Po drugi strani pa v skupini Safilo veliko denarja in truda namenjamo v inovacije in tehnologije, s čimer želimo še povečati konkurenčnost in izkoristiti tržne priložnosti, je pojasnila Nicoletta Chinello, ki je v omenjeni skupini zadolžena za stike z mediji, in dodala, da se v njihovi družbi niso odločili za skrajševanje delovnega časa, saj je njihova politika drugačna. Beti odpušča več kot polovico delavcev V metliškem podjetju Beti Moda bo januarja od približno 100 zaposlenih brez dela ostalo 54 delavk in delavcev. Odločbe so jim predali 15. decembra, ko pa bodo predvidoma v naslednjega pol leta poplačani vsi upniki, bodo odpustili še preostale zaposlene, je povedala direktorica Betine kadrovske službe Vida Šegina Matkovič. Ukrepov za blažitev krize v podjetju Beti trenutno ne predvidevajo, delavnika pa nastalim razmeram še niso prilagodili. Beti bo letošnjo proizvodnjo končala na predpraznično sredo, med prazniki pa bodo v njenih podjetjih izvajali le popise in inventure, proizvodnjo pa bodo vnovič pognali po praznikih, 5. januarja. Adria Mobil Delovnik krajši O kriznih ukrepih poročajo tudi iz družbe Adria Mobil, kjer bodo zaradi razmer na trgu in zmanjševanja proizvodnje z novim letom prešli na 36-urni delovni teden. Nekatere zaposlene bodo tudi upokojili ali samozaposlili. Pričakujejo pa, da bo k ohranitvi delovnih mest prispevala tudi vlada, saj je po njihovih besedah prihodnji gospodarski razvoj brez odločnega in usklajenega ukrepanja gospodarstva in vlade nepredvidljiv, je še poročal Radio Slovenija.
|
negative
|
6,465
|
Leta 2009 študija o izvedljivosti Južnega toka Tiskovni predstavnik ruskega energetskega giganta Gazprom Sergej Kuprijanov napoveduje nove rusko-slovenske pogovore o izgradnji plinovoda Južni tok. Pogovor obeh strani naj bi potekal o podpisu medvladnega sporazuma, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Vabljeni k branju - Gazprom na ogledih v Sloveniji? - Južni tok dražji za kar 28 odstotkov? - Dogovor o južnem toku pred vrati? - Plinovod Kmalu slovensko-ruski epilog? - Plinovod tudi čez Slovenijo Sicer pa Kuprijanov pravi, da bo naslednje leto pripravljena študija o izvedljivosti projekta Južni tok, ki naj bi prečkal tudi Slovenijo. Večjih težav ne pričakuje, je pojasnil za ruski radio Eho Moskvi, Zdaj delamo študijo izvedljivosti. Podpisali smo medvladne sporazume z Grčijo, Bolgarijo, Madžarsko in Srbijo. V Avstriji je bila oblikovana nova vlada, s katero bomo nadaljevali naše delo, je zatrdil Kuprijanov.
|
neutral
|
6,466
|
Durs si obeta velik prihranek Velike in srednje gospodarske družbe z Dursom že od lani poslujejo le v elektronski obliki. Z novim letom bo ta obveznost uveljavljena še za male gospodarske družbe. Da morajo vse vrste davčnih obračunov Dursu posredovati izključno v elektronski obliki, davčnim zavezancem nalaga zakon o davčnem postopku iz leta 2007. Dodatna programska oprema ni potrebna Elektronsko posredovanje podatkov Dursu poteka prek sistema eDavki, ki je dostopen na spletu, davčni zavezanci pa za to ne potrebujejo dodatne programske opreme. Poleg računalnika in dostopa do spleta tako potrebujejo le kvalificirano digitalno potrdilo, ki ga morajo še letos pridobiti pri pooblaščenih overiteljih, pojasnjujejo v davčni upravi. Po Dursovih podatkih prek sistema eDavki elektronsko posluje že okoli 50 odstotkov fizičnih oseb z dejavnostjo - to pomeni, da ali elektronsko poslujejo sami ali prek računovodskega servisa, ki v njihovem imenu oddaja obrazce. Durs si obeta velik prihranek V Dursu pravijo, da si od izključno elektronskega poslovanja z zavezanci obetajo velike prihranke. Kot so sporočili, bo zaradi elektronske oddaje obračunov prihranjenih mnogo delovnih ur, ki so bile porabljene za ročno vnašanje podatkov iz prispelih papirnatih vlog v računalniški sistem. Prihranki se obetajo tudi pri papirju. Po prvih ocenah naj bi bilo na letni ravni prihranjenih 12.700.000 listov papirja, torej 79 kubičnih metrov oz. 63,5 tone papirja.
|
positive
|
6,467
|
Delež povečal na skoraj 53 odstotkov Infond Holding je povečal svoj delež v Pivovarni Laško, saj je z nakupom delnic v lasti Fidine in CPM-ja svoj delež povečal na skoraj 53 odstotkov. Infond Holding je tako lastnik 4.631.716 delnic Pivovarne Laško, kar znaša 52,95 odstotka družbe. Koliko je Infond odštel za povečanje svojega deleža, ni znano, glede na enotni tečaj delnice minulo sredo pred prazniki, ko je ta znašala 42,91 evra, pa naj bi družbama za nakup 1.357.843 delnic odštel 58,3 milijona evrov. Infond Holding je prevzemno ponudbo za Pivovarno Laško skupaj z družbami Koto, Fidina in Cestnim podjetjem Maribor objavil 12. februarja letos. Za delnico so takrat ponujali 88 evrov, že pred objavo ponudbe pa je Infond obvladoval 23,71 odstotka Laškega, vsi prevzemniki skupaj pa so bili lastniki 41,84 odstotka delnic. V okviru ponudbe so prevzemniki februarja pridobili 1.158.073 delnic ali 13,239-odstotni delež pivovarne. S tem so skupni delež povečali na 55 odstotkov. Družbe so po izteku ponudbe sklenile delničarski sporazum o usklajenem delovanju pri uresničevanju upravljavskih pravic iz delnic prevzete družbe. Infondova koncentracija lastništva Laškega Infond Holding je nadaljeval s koncentracijo lastništva in postopoma kupoval deleže preostalih prevzemnikov. V delniški knjigi tako ni več najti družb Fidina in Koto, kar pomeni da nista med prvimi 50 lastniki Pivovarne Laško, Cestno podjetje Maribor pa je po prodaji deleža Infondu ohranilo še 2,51 odstotka lastništva družbe.
|
neutral
|
6,468
|
Dokapitalizacija neuspešna Industrija usnja Vrhnika IUV je zaradi nelikvidnosti, plačilne nesposobnosti in neuspele dokapitalizacije podjetja objavila stečaj. Neuspešnost dokapitalizacije so v družbi konec decembra tudi uradno potrdili, kar pomeni, da Industrija usnja Vrhnika ni prejela svežih finančnih sredstev, s katerimi bi lahko rezrešila svoje likvidnostne težave, so sporočili iz družbe. Zanimanja za dokapitalizacijo od zunaj ni bilo, največji lastnik IUV-ja, Slovenska odškodninska družba, ki ima v lasti 78,5-odstotni delež družbe, pa se za dokapitalizacijo ni odločila, saj naj ta ne bi bila ekonomsko upravičena in ne bi pripomogla ne h kratkoročni ne h dolgoročni rešitvi družbe IUV. Kaj bo z delavci IUV-ja Zaradi stečaja je ogroženih okoli 640 delavcev, ki so bili že novembra na prisilnem dopustu, saj podjetje ni uspelo zagotoviti surovin za delo. Podjetju, ki je bilo od septembra v prisilni poravnavi, dobavitelji brez predujemov pri naročanju surovin teh niso več pošiljali. Sindikat delavcev je že opozarjal, da nekateri delavci zaradi zaostankov pri izplačevanju plač nimajo niti za hrano, zato se mnogi obračajo na Rdeči križ, za plačilo položnic pa najemajo posojila. Podjetje je o stečaju že obvestilo delavce, lastnike, lokalno skupnost in zavod za zaposlovanje, s katerim bodo reševali nastali položaj, ki je po navedbah družbe za vse delavce zelo kritičen . IUV sicer trdi, da se reševanje zdravih jeder nadaljuje. Program temelji na ohranitvi do polovice zaposlenih, več informacij pa naj bi bilo znanih januarja. Likvidnostne težave podjetja naj bi nastale, ko se je IUV odločil za rekonstrukcijo podjetja. Namesto tradicionalne proizvodnje usnja s kromom naj bi se preusmerili v predelavo, prijazno do okolja. Še poleti so tako obljubljali, da bo po rekonstrukciji prišlo do normalne, optimalne proizvodnje.
|
negative
|
6,469
|
Obveznosti iz naslova servisiranja dolga 185 milijonov evrov Na Darsu ocenjujejo, da bodo letos s cestninami pobrali skoraj 200 milijonov evrov, za prihodnje leto pa načrtujejo podoben znesek. Od sredine junija je Dars prodal nekaj več kot 2,3 milijona šestmesečnih vinjet za leto 2008. Uradnih podatkov o prodaji v decembru Dars še nima, saj slovenski prodajalci vinjet podatke o prodaji za prvo polovico meseca sporočajo 16. v mesecu, za drugo polovico meseca pa prve dni prihodnjega meseca, tuji prodajalci pa le enkrat mesečno. Dars za leto 2009 načrtuje prodajo 2,5 milijona vinjet Kljub temu na podlagi prodanih vinjet v prvi polovici decembra Dars ocenjuje, da je bilo do zdaj prodanih najmanj 300.000 letnih vinjet za leto 2009 za osebna vozila in okoli 3.000 vinjet za motorna kolesa. Prodaja letnih vinjet se je začela v začetku decembra, v zadnjih dneh pa so prodajalci zaznali precejšnje povečanje povpraševanja. Od 24. decembra so na prodaj tudi polletne vinjete za prihodnje leto. Skupni stroški uvedbe vinjet so do zdaj znašali 7,2 milijona evrov brez DDV-ja, Dars pa načrtuje, da bo prihodnje leto prodal vsaj 2,5 milijona letnih in šestmesečnih vinjet. V družbi za avtoceste ocenjujejo, da bodo obveznosti iz naslova servisiranja dolga znašale 185 milijonov evrov, razlika med temi obveznostmi in tistimi za leto 2009, ki jo država plačuje Darsu, pa naj bi znašala 31 milijonov evrov. Na Darsu menijo, da država denar lahko zagotovi iz proračunskih sredstev, z novo zadolžitvijo ali na kak drug način. Izdanih 15.163 plačilnih nalogov Nadzorniki Darsa so do 22. decembra letos izdali skupno 15.163 plačilnih nalogov, v preteklem tednu pa še okoli 500 novih plačilnih nalogov. Koliko denarja se bo zbrali zaradi glob še ni znano, se pa ta denar steka naravnost v proračun.
|
neutral
|
6,470
|
Wall Street spodbudno v novo leto Dow Jones je leto 2009 začel s triodstotno rastjo, vlagatelji pa se niso obremenjevali s še vedno zelo slabimi makroekonomskimi podatki. Ker je bil promet zelo nizek, petkova rast Dow Jonesa nad 9.000 točk nad to mejo je Dow prvič po dveh mesecih nima prave teže, vseeno pa je lepo videti, da se delnice kljub izjemno slabemu stanju svetovnega gospodarstva dražijo. To bi lahko bil znak, da je po hudih lanskih padcih - Dow Jones je bil ob 33,8 odstotka, kar je tretji najslabši dosežek v zgodovini - delniški trg 20. novembra res dosegel dno. Če so posredniki hitro pregnali silvestrskega mačka, si lahko le želimo, da bodo čim prej uspešno opravili še z medvedom, simbolom borznega pesimizma. Applove delnice krepko dražje Zaradi sredinega izplačila štirih milijard dolarjev vladne pomoči so se kar za 14 odstotkov podražile delnice proizvajalca avtomobilov General Motors. Občutno so pridobivala tudi tehnološka podjetja z veliko tržno kapitalizacijo, ki bodo zaradi velikih zalog denarja lažje preživela težke čase. Applove delnice so poskočile za 6,3, Microsoftove za 4,6 odstotka. V naslednjem tednu prvi rezultati poslovanja Wall Street je zdaj nanizal tri pluse zapored, med drugim tudi zato, ker je popustil prodajni pritisk, saj so ob koncu leta nekateri prodajali iz davčnih razlogov. Pravi pokazatelj tega, ali so delniški trgi res imuni na nova dna, bo v naslednjem tednu, ko bodo prve korporacije že poročale o poslovnih rezultatih zadnjega lanskega četrtletja in ko bo ministrstvo za delo sporočilo, koliko Američanov je decembra ostalo brez službe. Preberite še Leto 2008 in vzporednice z Dadasom Nafta dražja za štiri odstotke Poročilo, da je indeks proizvodne dejavnosti v ZDA decembra nazadoval že peti mesec zapored, ni povzročilo preplaha. Nova naročila so nazadovala najbolj od leta 1948. Zaradi spopadov v Gazi ter plinskega spora med Rusijo in Ukrajino so cene nafte poskočile nad 46 dolarjev. Zlato ni sledilo nafti in je zaradi močnejšega dolarja za evro je bilo treba v nekem trenutku plačati 1,3841 dolarja zdrsnilo na 875 dolarjev.
|
neutral
|
6,471
|
Program financiranja upošteva krizne razmere Skladno s pred kratkim sprejetim programom financiranja proračuna se bo država v letu 2009 lahko zadolžila za 2,8 milijarde evrov. Dolg za financiranje državnega proračuna bi se tako povečal na 9,3 milijarde evrov. Po izračunih ministrstva za finance bo dolg državnega proračuna konec leta 2009 namreč za 2,2 milijarde evrov oziroma 30,3 odstotka višji od 7,1 milijarde evrov, kolikor kažejo ocene za leto 2008. S tem se bo delež dolga v bruto domačem proizvodu letos povečal za 4,8 odstotne točke, na 23,9 odstotka. Predvideni dve novi izdaji državnih obveznic V letu 2009 sta predvideni tudi dve novi izdaji državnih obveznic, vsaka v predvideni nominalni vrednosti ene milijarde evrov. Veljali bosta za referenčni obveznici na evropskem trgu, kakšna bo njuna ročnost, pa se bo država še odločila. Datum izdaje posamezne obveznice bo določen glede na tržne razmere in pričakovane ekonomske učinke zadolžitve. Zaradi razmer, ki zaradi svetovne finančne krize vladajo na finančnih trgih, se bo v letu 2009 povečal delež zadolževanja s kratkoročnimi vrednostnimi papirji z ročnostjo do vključno 12 mesecev. Avkcij, ki bodo potekale do začetka septembra, bo predvidoma deset, vsaka v okvirni višini 50 milijonov evrov oziroma pri dvanajstmesečnih menicah 250 milijonov evrov.
|
negative
|
6,472
|
Kreditna aktivnost odvisna od dolgoročnih virov V Banki Slovenije ugotavljajo, da se bo zaradi mednarodne finančne krize poslabšala tudi kakovost kreditnega portfelja bank. Kot menita član sveta Banke Slovenije Božo Jašovič in direktor oddelka za finančne stabilnosti Tomaž Košak, bo na mednarodnih finančnih trgih povpraševanje po dolgoročnejših likvidnih sredstvih v začetku leta ogromno, državna poroštva, s katerimi razpolaga večina bank, pa pri najemanju virov ne bodo več pomenila prednosti. Tudi sveže izdani državni vrednostni papirji se bodo po njunih napovedih znašli v ostri mednarodni konkurenci. Ukrepi za zmanjševanje posledic krize bi morali tako po njunih besedah reševati predvsem težavo zagotavljanja dolgoročnih virov. Kratkoročni viri namreč niso zagotovilo za ohranjanje kreditne aktivnosti, ampak predvsem za redno plačevanje zapadlih obevznosti do tujih upnikov, navajata Jašovič in Košak. Zmanjševanje kreditne aktivnosti bo tako privedlo do slabšanja kakovosti kreditnega portfelja bank, še ugotavljata avtorja študije z naslovom Vpliv finančne krize na slovenski bančni sistem. Razmere v gospodarstvu se slabšajo, kreditna sposobnost podjetij upada, nižje povpraševanje po posojilih pa bo povratno negativno vplivalo na banke, opozarjata. Banke vse bolj odvisne od tujine Odvisnost slovenskih bank od tujine se pri tem povečuje že desetletja. Zadolženost naših bank na mednarodnem trgu je tako oktobra 2008 dosegla 16,8 milijarde evrov oziroma 35,4 odstotka bilančne vsote, še navajata bančnika. Še leta 2004 je znašala le 20 odstotkov. Zaradi visoke odvisnosti od uspešnosti refinanciranja na tujih trgih, ki so skoraj zamrznjeni, so slovenske banke še kako občutljive za nadaljnji razvoj krize. Omenjena negotovost bo vplivala tudi na obseg kreditne aktivnosti bank v letošnjem letu. Povprečna rast vlog nebančnega sektorja od leta 2003 ni presegla deset odstotkov, kar je banke dodatno potegnilo v zadolževanje na mednarodnih trgih. Pokritost posojil nebančnemu sektorju z vlogami bančnega sektorja je po zadnjih podatkih 62-odstotna, v primerjavi z letom 2003 pa se je prepolovila.
|
negative
|
6,473
|
Gazprom ponuja plin po nižji ceni Ruski energetski velikan Gazprom je Ukrajini ponudil novo, nekoliko nižjo ceno za plin in Kijev pozval k nadaljevanju pogajanj o odplačilu dolga. Ukrajini, ki je v zadnjih dneh plačala del 1,56 milijarde ameriških dolarjev dolga za dobavo plina, še vedno pa dolguje 600 milijonov dolarjev zamudnih obresti, ki so zdaj jabolko spora, je Gazprom ponudil plin po 450 dolarjev za 1.000 kubičnih metrov namesto tržne cene 500 dolarjev. Ukrajina na ponudbo še ni odgovorila. Gazprom Ukrajina krade plin Rusija je z začetkom leta prekinila dobavo plina Ukrajini, čez to državo pa še vedno potuje plin, namenjen v Evropo, od koder poročajo o upadu dobave plina. Rusija zmanjšano dobavo plina v Evropo pripisuje Ukrajini, ki naj bi kradla plin, namenjen evropskim porabnikom. Namestnik direktorja Gazproma Aleksander Medvedjev je Ukrajino pozval, naj se vzdrži teh protizakonitih dejanj in se vrne za pogajalsko mizo, kjer bi se lahko dogovorili o rešitvi, ki bi bila sprejemljijva tako za rusko kot za ukrajinsko stran. Tožba pred arbitražnim sodiščem Gazprom je proti ukrajinskemu državnemu plinskemu podjetju Naftogaz vložil tožbo na arbitražnem sodišču v Stockholmu in sodišče zaprosil, naj Naftogazu prepove kakršna koli dejanja, katerih cilj je zmanjšati tranzit ruskega plina v Evropo . Ukrajina obtožbe zanika in trdi, da je Rusija sama znižala dobavo plina evropskim odjemalcem. Gazprom zagotavlja, da je v plinovod, ki poteka čez Ukrajino, spustil dodatnih 326 milijonov kubičnih metrov plina. Spor je zelo podoben tistemu izpred treh let, ko je Rusija tudi ustavila dobavo plina Ukrajini, posledično pa je tudi v Evropo prišlo manj plina. Spor še dodatno zapleta razhajanje obeh strani glede cene plina v prihodnje. Iz nekaterih evropskih držav medtem poročajo o upadu dobave plina. V Romuniji so zabeležili 30-odstotni padec pritoka plina, Bolgariji za 10 do 15 odstotkov, Poljski za šest odstotkov, Češki pa za pet odstotkov. Iz Nemčije, Madžarske in Hrvaške poročajo o nezmanjšani dobavi.
|
negative
|
6,474
|
Obstajala naj bi tudi možnost likvidacije Istrabenza Prevzema Istrabenza še ne bo, saj je vseh šest družb, ki so nameravale izpeljati prevzem, podpisalo pogodbo o delni razveljavitvi sporazuma. Maksima Holding bi sicer morala, zaradi odstopa od prevzema Istrabenza, družbam NFD Holding, Maksima Invest, Finetol, Daimond in Fidina plačati 20 milijonov evrov kazni, je poročal časnik Finance, a kaže, da se to ne bo zgodilo. Podpisnice sporazum prekinile Maksima Holding je na spletnih straneh Ljubljanske borze objavila, da so podpisniki sporazuma 31. decembra podpisali pogodbo o delni razveljavitvi sporazuma, s katero so razveljavili določbe sporazuma glede obveznosti skupnega nastopa pri objavi prevzemne ponudbe za delnice Istrabenza. Tako so formalno prekinili določila sporazuma, ki naj bi zaradi zunanjih okoliščin že pred tem postala nezavezujoča oziroma neizvršljiva. Plačila kazni ne bo? Poleg tega nobena podpisnica v roku, kot ga določa obligacijski zakonik za sklenitev glavne pogodbe šest mesecev od roka, določenega za njeno sklenitev, oz., če rok ni določen, od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena, ni zahtevala sklenitve tega sporazuma. S tem naj bi določila, po katerih bi morali skleniti sporazum o skupnem nastopu, postala brezpredmetna oz. neizvršljiva, so zapisali v Maksimi Holding. Sporazum so družbe podpisale marca lani Maksima Holding, katere večinski lastnik je predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, je marca podpisala prevzemni sporazum, po katerem naj bi do 31. decembra odkupila delnice družb Staneta Valanta. Tega pa zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ni storila, saj ni dobila zadostnih finančnih sredstev, poročajo Finance. Po pogodbi bi morala Maksima Holding plačati 15 odstotkov odkupnega zneska za 25-odstotni delež Istrabenza, ki je bil v lasti preostalih petih omenjenih družb. Omenjeni delež je bil ob podpisu pogodbe vreden 129,9 milijona evrov, zdaj pa je le še 29 milijonov evrov. Kazen zaradi odstopa od pogodbe je 19,5 milijona evrov, čemur pa je treba prišteti še stroške, ki so jih družbe imele s posojili, z obrestmi in drugimi nadomestili iz posla. Četrtina Istrabenza tako ostaja v lasti petih Valantovih družb. Na sestanku upnikov o prihodnosti Istrabenza Kmalu pa bo tudi znano, kdaj bo na pobudo Petrola, tretjinskega lastnika koprske družbe, sestanek upnikov in večjih delničarjev koprske družbe, na katerem naj bi se dogovorili, kaj storiti z dolgovi Istrabenza. V kratkem naj bi sklicali tudi skupščino družbe, na kateri bodo skušali predčasno zamenjati nadzorni svet, ki se mu bo mandat iztekel 29. maja. Po virih časnika Finance so se pred novim letom sestale tudi banke, pri katerih ima Istrabenz posojila, rešitve pa naj ne bi dosegli zaradi različnih zavarovanj posojil. Če se na sestanku upnikov ne bodo zmenili za zamenjavo dolgov v lastniške deleže, pa naj bi obstajala tudi možnost likvidacije Istrabenza.
|
negative
|
6,475
|
Inšpektorji napisali šest plačilnih nalogov Generalnemu direktorju Slovenskih železnic grozi zaradi neplačevanja kazni, ki so jo inšpektorji izrekli železnicam, uklonilni zapor. Prometni inšpektorat je podjetju Slovenske železnice kazen naložil zaradi zamud pri opremljanju vozil za posebne namene z budniki. To so varnostne naprave za spremljanje odzivov voznika, ki ustavijo vlak, če se voznik ne odzove v predvidenem času. Z njimi morajo biti po zakonu, ki velja od julija 2007, opremljena vsa vlečna vozila na železnicah, lokomotive, motorni vlaki in vozila za posebne namene. Ker zakon ni predvidel prehodnega obdobja za uveljavitev določbe o budnikih, so inšpektorji izpolnjevanje odločbe začeli nadzorovati takoj po sprejetju predpisa. Ker so v več primerih ugotovili, da vozila Slovenskih železnic nimajo predpisane naprave, so 12. oktobra z upravno odločbo prepovedali njihovo uporabo, piše časnik Večer. Železnice so se pritožile na ministrstvo za promet, ki je odločbo inšpektorjev razveljavilo in Slovenskih železnicam naložilo, da naprave vgradijo do konca leta 2008. Budniki niso bili vgrajeni Slovenske železnice so sicer sklenile pogodbo za vgrajevanje budnikov v 46 vozil, a inšpekcijska služba ugotavlja, da ti niso bili vgrajeni. Tako so nastale nove kršitve zakona o varnosti v železniškem prometu, za kar je predpisana globa od 4.000 do 30.000 evrov. Inšpektorat naj bi Slovenskim železnicam sicer izdal štiri odločbe o prekršku in šest plačilnih nalogov, med njimi nalog zoper odgovorno osebo, generalnega direktorja Tomaža Scharo. Družba plačuje, Schara ne Medtem ko so Slovenske železnice obveznosti bodisi poravnale bodisi zaprosile za sodno varstvo, pa Shara kazni ni plačal, zato je inšpektorat sodišču podal predlog, da Scharo kaznuje z uklonilnim zaporom, še piše Večer.
|
negative
|
6,476
|
Zaradi plinskega spora več držav brez plina Zaradi zaostrenega rusko-ukrajinskega plinskega spora so danes popolnoma ustavili dobavo ruskega plina več evropskim državam. Zaustavitev pošiljk plina na ukrajinsko-romunski meji je najbolj prizadela Grčijo, Makedonijo, Hrvaško, Turčijo in Bolgarijo. Zadnje tri države so v noči na torek ostale, nekatere le začasno, celo brez plina, danes pa so se jim pridružili še Madžarska, BiH in Srbija. Da imajo motnje v oskrbi, so sporočili tudi iz Francije in Italije. Rusija bo s svojimi evropskimi partnerji o plinski krizi razpravljala v četrtek v Bruslju, je po srečanju z Vladimirjem Putinom sporočil prvi mož Gazproma Aleksej Miller. Preberite tudi Zjutraj je že grozilo izklapljanje plina Gazprom zmanjšal dobavo plina Sloveniji Težave z oskrbo oz. s prekinjenimi dobavami plina imajo še naprej Slovenija, Avstrija, Nemčija, Češka, Slovaška, Poljska, Hrvaška, Makedonija, Bolgarija, Grčija in Turčija. Hrvaška je danes dobila nazaj oskrbo z ruskim plinom. Med 8. in 15.30 je na Hrvaško prišlo 15 odstotkov dogovorjene količine pline iz Rusije, kar je približno 30.000 kubičnih metrov plina na uro, so sporočili iz podjetja Plinacro. Zaradi plinskega spora so se cene nafte dvignile čez 50 dolarjev za 159-litrski sod. To je najvišja cena v zadnjih 30 dneh. Hrvaška omejila porabo največjim uporabnikom Hrvaška Ina zato zdaj poziva vse porabnike k racionalni porabi plina, saj ne more zadovoljiti vseh potreb hrvaškega trga. Ministrstvo za gospodarstvo je uveljavilo ukrepe zmanjšane oskrbe s plinom za posamezne kategorije potrošnikov. Zmanjšali so dobavo plina velikim industrijskim uporabnikom, kot je Hrvaško elektrogospodarstvo Hep, na 12.000 kubičnih metrov plina na uro. Iz Hepa so sporočili, da so namesto plina začeli uporabljati kurilno olje. Prednost pri oskrbi imajo gospodinjstva, bolnišnice, otroški vrtci, šole in podobne ustanove. Njihova preskrba naj za zdaj ne bi bila ogrožena. Dnevna poraba plina na Hrvaškem je pri zimskih temperaturah, ki vladajo zadnje dni, približno 12 milijonov kubičnih metrov, domača dnevna proizvodnja je okoli 4,8 milijona kubičnih metrov, iz Rusije je dnevno prišlo okoli 3,1 milijona kubičnih metrov, razliko pa so črpali iz podtalnega skladišča plina Okoli. Ina je danes sporočila, da zaloge v nekdanjem plinskem polju Okoli obsegajo približno 370 milijonov kubičnih metrov plina. Bojijo se tudi Avstrijci in Srbi Vlada v Sofiji je že sklicala izredno sejo, na kateri bodo razpravljali o zaostritvi razmer. Približno 30 odstotkov manj ruskega plina kot običajno prejemajo iz Ukrajine tudi Poljska, Romunija in Slovaška. Pošiljke plina v Avstrijo so padle na deset odstotkov pričakovanih količin. Okrnjene pošiljke zahodni Evropi Rusija trenutno v ukrajinske tranzitne plinovode namesto običajnih 221 milijonov kubičnih metrov odda le 92 milijonov kubičnih metrov plina na dan. To se bo v nekaj urah pokazalo v okrnjenih dobavah zahodni Evropi, so v Kijevu sporočili iz državnega podjetja Naftogaz. Iz Moskve za zdaj ni nobenih komentarjev. Medtem pa je Iran sporočil, da bi morda lahko povečal dobavo svojih zalog plina Turčiji, če ga bo ta nujno potrebovala. Putin za alternativne poti Podpredsednika ruske monopolne energetske družbe Gazprom Aleksandra Medvedjeva danes pričakujejo v Berlinu. Sešel naj bi se z delegacijo EU-ja pod vodstvom češkega ministra za industrijo in trgovino Martina Rimana ter nemškega državnega sekretarja za gospodarstvo Jochena Homanna. EU Prekinitev dobave nedopustna V zvezi z rusko prekinitvijo dobavo plina se je že oglasila tudi Evropska unija in potezo označila za popolnoma nedopustno . Češko predsedstvo in Evropska komisija zahtevata, da se takoj obnovi dobava plina EU-ju in da obe strani takoj nadaljujeta pogajanja za dokončno rešitev dvostranskega gospodarskega spora, je poudaril predsedujoči EU-ju, češki premier Mirek Topolanek. Nemški gospodarski minister Michael Glos pa je pozval sprti državi, naj čim prej obnovita pogovore za razrešitev spora in oblikujeta dolgoročen dogovor, da se spor ne bo ponavljal vsako leto.
|
negative
|
6,477
|
Zamenjava posledica spora med največjima lastnikoma Nadzorni svet Preventa Globala se je s predsednikom uprave Borutom Mehom dogovoril za sporazumno prenehanje mandata in na njegovo mesto za pol leta imenoval Ivana Majcna. Do sporazumnega prenehanja mandata Meha je prišlo zaradi konceptualnih razhajanj med nadzornim svetom in uprave, ki pa ima po navedbah iz družbe globlje ozadje v razhajanju dveh največjih delničarjev, ki sta kapitalsko in poslovno povezana . S prenehanjem Mehovega mandata se je končal tudi mandat dosedanjega člana uprave Matjaža Marovta, decembra pa je mandat sporazumno potekel članici uprave Roziki Glasenčnik. Novi predsednik uprave Majcen je takoj po nastopu funkcije predlagal, da član uprave postane Dušan Zakeršnik. Majcen, po izobrazbi pravnik, je do zdaj opravljal vodstvene naloge v Gorenju, Emona Commerceu, Drogi, Lami Dekani in Straregei. Izglasovani sklepi še poglobili spor Že omenjena trenja med največjima lastnikoma Prevent Globala Jankom Zakeršnikom in Nijazom Hastorjem so vrhunec dosegla na decembrski seji, ko je Zakeršnik izglasoval svoje predloge sklepov, med drugim, da mora uprava podjetja v luči tržnih in finančnih sprememb pripraviti novo poslovno in finančno strategijo ter da ne more odprodati deležev v Preventovih družbah brez soglasja skupščine. Hastor je nato pod vprašaj postavil Zakeršnikov večinski delež v družbi in s tem povezane glasovalne pravice, pozneje pa zadevo prijavil uradu za varstvo konkurence. Janko Zakeršnik Dušan Zakeršnik je njegov sin ima skupaj s svojim podjetjem Eurocity v lasti 52,14 odstotka Preventa Globala, Hastor pa skupaj s Preventom Halogom in TBP-jem 45,44-odstotni delež. 1,18 odstotka družbe je v lasti nekdanjega direktorja Jožeta Kozmusa, 1,24 odstotka družbe pa je v lasti malih delničarjev.
|
neutral
|
6,478
|
Azija sedmič zapored navzgor Med 10 najprometnejšimi delnicami na Ljubljanski borzi so se v torek pocenile le Mercatorjeve, tako da je indeks SBI20 prvič letos pridobival. Največji skok tečaja je uspel Gorenju, ki se je ob le 17 tisoč evrih prometa podražilo za 3,8 odstotka največ po septembru in dan končalo pri 11,2 evra, kar pomeni šestodstotni plus. Lani so Gorenjeve delnice padle za 75 %. Preostali papirji so nežno rasli, spodoben promet pa je bil le s Krko, in je dosegel 757 tisoč evrov, kar je več kot z vsemi preostalimi blue-čipi skupaj. Cena Krke je nihala okrog 48 evrov. Slovenski borzni indeks 3.677 točk se je zvišal za 0,45 odstotka. Vlagatelji ostajajo zelo previdni in težko je pričakovati, da bo trg v kratkem bistveno okreval. Kakšno presenečenje bomo morda doživeli šele po objavi lanskih poslovnih rezultatov. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 0,44 % 47,99 PETROL 0,36 % 248,91 SAVA RE 0,09 % 11,50 NOVA KBM 0,00 % 9,69 TELEKOM 0,83 % 119,28 SAVA 0,18 % 252,56 MERCATOR -0,56 % 155,76 GORENJE 3,78 % 10,98 Dow Jones teden začel z enoodstotno izgubo V ZDA so teden začeli negativno. Opazno je bilo pobiranje dobičkov po rasti v prejšnjem tednu in zaskrbljenost zaradi krepko upočasnjene rasti prodaje mobilnih telefonov, kar je vplivalo na padec telekomunikacijskih delnic. Tudi finančni sektor je drsel navzdol, potem ko so pri Deutsche Bank znižali oceno dobička za 16 večjih poslovnih bank, med katerimi je tudi JPMorgan Chase, katere delnice so izgubile skoraj sedem odstotkov. Indeks Dow Jones 8.952 točk se je znižal za slab odstotek, Nasdaq 1.628 točk pa le za četrtino odstotka, potem ko so Applove delnice po informaciji, da prvi mož podjetja Steve Jobs ni resneje bolan, poskočile za dobre štiri odstotke. Azija sedmič zapored navzgor Za nekaj trenutkov je bil Dow v pozitivnem območju, potem ko je General Motors poročal, da je bila decembrska prodaja boljša od pričakovanj. A še vedno je bila zelo slaba, saj je v ZDA padla za 31 odstotkov. Ker se je nafta podražila za več kot pet odstotkov, so pridobivale tudi energetske delnice. Azijski trgi so se lahko v torek pohvalili s sedmim zaporednim dnevom rasti, še večji porast pa je preprečil močnejši jen. Evropa je v ponedeljek pridobila dva odstotka indeks FTSEurofirst 300 873 točk in je zdaj 16 odstotkov nad petinpolletnim dnom, doseženim novembra.
|
positive
|
6,479
|
V Iskri Kondenzatorji odpustili že desetino delavcev Novo leto je v podjetjih Iskra Kondenzatorji in Iskra Avtoletektrika prineslo tudi nov, krajši delovni teden. Ta bo zdaj namesto 40 trajal 36 ur. Za krajši delovni čas so se odločili zaradi upada naročil. Njihovi največji kupci so namreč v ZDA in na Daljnem vzhodu, gre torej za države, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela. Zato so morali začeti tudi odpuščati, od septembra so tako odpustili desetino delavcev, torej 80 od 800. Za prehod na krajši delovni čas so se s sindikati dogovorili decembra, krovna pogodba je že podpisana, anekse k pogodbam pa bodo zaposleni podpisali v prihodnjih dneh. Govora o krajšem, 32-urnem, delovnem času za zdaj še ni, zatrjuje izvršni direktor Franc Papež. Se pa lahko to zgodi, če bodo naročila še naprej upadala. Takrat bo verjetno treba razmišljati tudi o novih odpuščanjih. Čakanje na pomoč države Podjetje, ki se ukvarja predvsem z izvozom kondenzatorjev in filtrov, je do septembra odlično delalo, imeli so celo več naročil, kot bi jih lahko izpolnili, nato pa so začeli opažati padec, ta je zdaj 30-odstoten. Toda kot razlaga Papež, imajo podobne in še hujše težave tudi njihovi tekmeci, zato v Iskri Kondenzatorji računajo celo na nekatere posle propadlih podjetij. Glede tega so že vzpostavili stike. Podjetje kljub tem načrtom pričakuje pomoč vlade. Manj dela tudi v Iskri Avtoletektriki Zaradi 30-odstotnega padca naročil v prvem četrtletju pa načrtujejo skrajšanje delovnega tedna tudi v Iskri Avtoletektriki. Po posameznih delih proizvodnje naj bi s 1. februarjem prešli na 36-urni delovnik, medtem ko bodo na za razvoj ključnih področjih ohranili 40-urni delovnik. Delo v proizvodnji trenutno še poteka normalno, odločitev o krajšem delovnem času pa še ni dokončna, saj pogovori s sindikati še potekajo. Kot so še sporočili, bodo v podjetju verjetno izkoristili tudi možnost subvencije države v višini 60 evrov na delavca. V odgovor na gospodarsko krizo in manj naročil novembra in decembra v Iskri Avtoelektriki sicer niso podaljšali pogodb o zaposlitvi za določen čas okoli 250 delavcem.
|
negative
|
6,480
|
Geoplin Plina dovolj do nedelje V sredo opolnoči se je dobava ruskega plina tudi za Slovenijo popolnoma ustavila, številna evropska podjetja in skupnosti pa naj bi že čutila resne posledice zaradi prekinjene dobave plina. Po neuradnih informacijah iz Bruslja naj bi Gazprom želel čim prej znova vzpostaviti nemoteno dobavo plina, saj druge države ne bi smele postati žrtev dogovora, ki ga morata o prodaji plina doseči med seboj Rusija in Ukrajina. Direktor Geoplina Našli smo nove transportne poti Direktor Geoplina Alojz Stana je sicer zatrdil, da Slovenija posledic ne čuti, in dodal, da za zdaj Geoplin oskrbuje vse svoje kupce. Po njegovih besedah jim je namreč uspelo najti nove transportne poti in zagotoviti praznjenje skladišča. Če bodo nabavni viri ostali takšni kot danes, odjemi plina pa ne bodo večji kot zdaj, bo nemotena oskrba zagotovljena do nedelje. Tudi od ponedeljka naprej naj se stanje še ne bi bistveno spremenilo, vendar pa bo zanesljivost dobave z vsakim nadaljnjim dnem nekoliko manjša. Prenos plina v Slovenijo okrepljen Slovenija ima sicer še več kot 100 milijonov kubičnih metrov plina na zalogi v svojih skladiščih, kar zadostuje za več kot mesec dni normalne oskrbe. Težava pa je v tem, da teh zalog ni mogoče takoj prenesti v slovenske plinovode, ampak postopoma. Prav zato je prenos plina v slovenske plinovode okrepljen. Preberite še Težava je s prenosom zalog Srednja in vzhodna Evropa na hladnemGazprom spet zmanjšal pošiljkoBrez plina Madžarska, BiH in SrbijaGrozilo izklapljanje plina Trenutno sicer potekajo aktivnosti možnosti nakupa zemeljskega plina na prostem trgu, vendar jih bodo podrobneje predstavili takrat, ko bo katera od njih uresničena, je pojasnil Stana. Povedal je, da nove možnosti iščejo v okoliških državah, ki imajo večje zaloge od nas, pa tudi možnost transporta. Geoplin bo zahteval odškodnino Stana je povedal nekaj tudi o tehničnih težavah, ki lahko nastanejo v primeru nestabilnosti sistema. Če tlaki v sistemu padejo in ko padejo pod delovni tlak, so namreč dobave onemogočene. Pri nas je po zagotovilih Stane sistem sicer trenutno še stabilen. Kot je še povedal direktor Geoplina, o škodi še ne more govoriti, vendar je dokumentacija, ki jo potrebujejo za poznejši dogovor z ruskim partnerjem, v pripravi. Po pogodbenih določilih bodo zahtevali tudi predvideno odškodnino. Pričakuje sicer, da se bo rusko-ukrajinski spor razrešil v najkrajšem mogočem času. O zmanjšani dobavi zemeljskega plina zaradi rusko-ukrajinskega spora je včeraj že razpravljal strateški svet za energetiko, ki je bil na pobudo premierja Boruta Pahorja oblikovan v ponedeljek, danes pa ga bo na redni seji vlade premier predstavil svojim kolegom, po seji pa še javnosti. Gospodinjstva naj se odklopa ne bojijo V. d. generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač je že v torek za MMC pojasnil kriterije, po katerih ob morebitni nujnosti izklapljajo uporabnike. Najprej so na vrsti proizvajalci električne energije, nato industrija, ki ima možnosti drugih virov energije, nato druga industrija, šele na koncu pa gospodinjstva. Ker Slovenija uvaža plin tudi od drugih ponudnikov, gospodinjstva naj sploh ne bi bila v nevarnosti . Zanje namreč zadostuje uvoz plina iz Alžirije. Talum Kidričevo že v težavah O težavah zaradi zmanjšane dobave plina sicer že poročajo iz Taluma Kidričevo, našega edinega proizvajalca aluminija. Kot je poročal Radio Slovenija, zemeljski plin tu uporabljajo tako za ogrevanje industrijskega kompleksa kot za proizvodnjo. Dnevni odjem plina so že zmanjšali s 150.000 na 80.000 kubičnih metrov, izpad pa lahko z električno energijo nadomestijo le delno. Slovenija je lani porabila 1,45 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, kar je sicer 80-krat manj kot sosednja Italija. Barosso EU ne sme biti žrtev pogajanj med Rusijo in Ukrajino Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je prav tako danes po telefonu premieroma Rusije Vladimiru Putinu in Ukrajine Juliji Timošenko dal vedeti, da je nesprejemljivo, da je varna oskrba EU-ja s plinom žrtev pogajanj med državama. V Bruselj v četrtek prihajata direktor ruskega Gazproma Aleksej Miller in namestnik direktorja ukrajinskega Naftogaza Igor Didenko, ki naj bi se udeležila izredne seje odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve. Miller se bo v četrtek popoldne srečal še z evropskim komisarjem za energetiko Andrisom Piebalgsom.
|
neutral
|
6,481
|
Družba je v krizi, pol zaposlenih na dopustu Nadzorni svet družbe Casino Maribor je sprejel odstopni izjavi predsednice uprave Darje Lampret in članice uprave Saše Ajdnik.Postopkov za razpis izbire nove uprave na seji niso sprejeli, zdajšnja uprava pa na svojem položaju ostaja, vse dokler se ji ne izteče trimesečni odpovedni rok oziroma do konca marca. Odstop zaradi neuresničenih predlogov Lampretova je člane nadzornega sveta o svojem odstopu obvestila med prazniki, enako pa je v ponedeljek storila še Ajdnikova. Dozdajšnja predsednica uprave je vodenje edinega kazinoja v središču Maribora prevzela maja lani, ko je bila družba že v kriznem finančnem položaju. Za odstop se je odločila, ker njeni predlogi sanacijskih ukrepov niso bili realizirani, zaradi česar je ocenila, da so izčrpali vse postopke za dvig prometa in ohranitev podjetja ter s tem koncesije. Družba je že dalj časa v krizi Nadzorniki naj bi razpravljali tudi o nadaljnih možnostih Casinoja Maribor. Polovica od 28 zaposlenih v mariborski mestni igralnici je namreč zaradi nedavne ukinitve žive igre na dopustu. Kako naprej, pa nadzorniki ne želijo povedati, dokler o tem ne odločijo lastniki, med katerimi so največji Kad, Sod in Mestna občina Maribor, ob njih pa tudi tri družbe ljubljanskega podjetnika Mateja Raščana. Finančna kriza se v mariborski družbi vleče že nekaj let, nanjo pa sta vplivala tudi protikadilski zakon in odprtje konkurenčnega kazinoja v Šentilju. Po več poskusih jim je vendarle uspelo izpeljati dokapitalizacijo, ki pa ni v celoti uspela. Neuspešno je bilo tudi iskanje strateškega partnerja, Kad in Sod pa nista našla kupca za svoj delež, ki sta ga prodajala konec lanskega leta. Družbo je dodatno prizadel dolg NKBM-ju ter zaposlenim in izgubljen sodni postopek, v katerem so jo Terme Maribor tožile za povrnitev sredstev iz delitvene bilance nekdanjega skupnega podjetja Pohorje.
|
negative
|
6,482
|
Številne države se spopadajo z resnimi težavami Ruski premier Vladimir Putin je sporočil, da bo Moskva znova začela spuščati plin v Evropo in privolil v postavitev opazovalcev na rusko-ukrajinsko mejo. Predsednik in glavni izvršni direktor Gazproma Aleksej Miller je v Bruslju že popoldne dejal, da bodo začeli Evropi dobavljati plin takoj, ko bodo mednarodni opazovalci začeli nadzorovati plinovode na rusko-ukrajinski meji, zdaj pa je temu prikimal še Kremelj. Po dolgih pogajanjih med Evropsko unijo ter Rusijo in Ukrajino sta sprti strani le dosegli dogovor, da bodo na mejo med državami postavili opazovalce, ki bodo nadzorovali dobavo plina Evropi prek ukrajinskega ozemlja. Sprva je Rusija zahtevala, da so med opazovalci tudi ruski predstavniki, čemur je Ukrajina nasprotovala, a je pozneje privolila v neodvisne opazovalce. Rusija je privolila v postavitev opazovalcev na mejo, kar bo obnovilo dobavo ruskega plina v Evropo, je sporočilo češko predsedstvo Unije. Putin Ko pridejo opazovalci, bo plin stekel Ruski premier Vladimir Putin je Evropsko unijo pozval, naj opazovalce na mejo pošlje čim prej, da bo Rusija lahko ponovno vzpostavila dobavo plina evropskim državam. Takoj ko se bodo ti ljudje pojavili na meji, se usedli za mizo in začeli delati, bo plin znova stekel, je dejal Putin. Ukrajinska stran je obljubila, da bodo opazovalce spustili na mejo, kamor bi lahko prišli že v petek, obljubili pa so tudi, da ne bodo ovirali njihovega dela in bo lahko plin tekel nemoteno. Gazprom je 1. januarja prekinil dobavo zemeljskega plina Ukrajini, ker ta ni poravnala dolgov, v sredo pa je prekinil tudi dobavo plina prek ukrajinskega ozemlja nekaterim evropskim državam. Gazprom je Ukrajino obtožil, da ukrade približno 15 odstotkov plina, ki je namenjen zahodni Evropi. Najhuje v jugovzhodni Evropi Izguba ruskega plina je v posebej težek položaj pahnila predvsem jugovzhodno Evropo, kjer so številne države skoraj 100-odstotno odvisne od dobav ruskega plina prek Ukrajine. Največ težav imajo Srbija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija in Slovaška. Grošelj Spor s plinom je rusko izsiljevanjeZloma energetskega sistema se ni batiRuskega plina še ni, več črpajo iz skladišč V Srbiji so najbolj ogrožena mesta Kikinda, Bečej, Beočin, Novi Sad, Pančevo, Velika Planina, Kovin, Jagodina in del Čačka, kjer toplarne nimajo možnosti preklopa s plina na mazut, zaloge plina pa so že porabile. V Zrenjaninu in okolici so danes izključili 17 toplotnih postaj, na katere je priključenih približno 21.000 potrošnikov plina, kar pomeni, da je brez ogrevanja na plin ostalo približno 100.000 prebivalcev. Beograd varen še štiri ali pet dni Tudi v Pančevu so razmere skrb vzbujajoče, saj je v tamkajšnjem domu za ostarele brez ogrevanja in tople vode ostalo 200 upokojencev, med katerimi jih je 60 nepokretnih. V kuhinji in pralnici so prekinili delo, saj so tam popolnoma odvisni od plina, ki ga ni. Elektrarne v Beogradu so si za zdaj zagotovile dovolj mazuta in imajo zaloge še za naslednje štiri ali pet dni, je povedal direktor elektrarn Zoran Pedić, a imajo beograjska gospodinjstva kljub temu nekoliko nižjo temperaturo od predpisanih 20 stopinj. Srbija je medtem podpisala dogovor z Madžarsko, ki je obljubila, da ji bo posodila nekaj plina, podoben dogovor pa sta sklenili tudi Madžarska in Nemčija. V Sarajevu je brez ogrevanja že tretji dan približno 72.500 gospodinjstev, 42.000 gospodinjstev pa so preklopili na druge alternativne vire ogrevanja. Plinska kriza vpliva tudi na električno omrežje, saj se je poraba zvišala za 20 odstotkov. Bolgarija in Slovaška z varčevalnimi ukrepi V Bolgariji so zaradi mraza zaprli več deset šol in vrtcev, toplarne pa so se začele preusmerjati na nafto. Tudi na Slovaškem so za danes in jutri zaustavili proizvodnjo v tovarnah Peugeot-Citroen in Kia, tisoč največjih industrijskih podjetij v državi pa že od srede ne sme trošiti plina, da ne bi ogrozili preskrbe gospodinjstev, bolnišnic in šol.
|
positive
|
6,483
|
Dramatično predvsem v jugovzhodni Evropi Potem ko sta Moskva in Bruselj dosegla dogovor o namestitvi opazovalcev, so ti v Ukrajini začeli delo. Nadzorovali bodo pretok ruskega plina čez Ukrajino v EU. Dogovor dovoljuje ruskim nadzornikom preverjanje pretoka plina na ukrajinski strani in ukrajinskim nadzornikom na ruski strani, je pojasnila tiskovna predstavnica Evropske komisije. Preverjanje pretoka plina naj bi potekalo na okoli osmih postajah. Komisija je kljub temu opozorila, da bodo za ponovno vzpostavitev oskrbe s plinom potrebni trije dnevi, saj Rusija za dobavo potrebuje 30 ur, medtem ko je za tranzit čez Ukrajino potrebnih dodatnih 36 ur. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je pozdravil soglasje za napotitev opazovalcev in poudaril, da je zdaj nujno, da brez odlašanja plin znova začne dotekati do evropskih uporabnikov. Putin odprl pot do dogovora Ruski premier Vladimir Putin je v četrtek zvečer privolil v nastavitev evropskih opazovalcev ob plinovodih ob rusko-ukrajinski meji, s čimer je odprl pot za končanje plinskega spora, ki je v Evropi povzročil energetsko krizo. Slovenija naj ima raje skupna skladišča plina Rusija prižgala zeleno luč, Evropa bo dobila plin Ruskega plina še ni, več črpajo iz skladišč Zloma energetskega sistema se ni bati Putin in predsednik češke vlade Mirek Topolanek, ki predseduje Uniji, sta se dogovorila o pogojih za napotitev opazovalne komisije na vsa mesta, ki so pomembna za pretok plina. Tudi Ukrajina je že izrazila pripravljenost za ponovno vzpostavitev pretoka plina proti Zahodu. Takoj ko bo Rusija preklicala ustavitev dobave, bo Ukrajina zagotovila tranzit plina čez svoje ozemlje, naj bi zagotovil ukrajinski predsednik Viktor Juščenko. Več evropskih držav brez plina Tudi v petek je bilo več kot deset evropskih držav odrezanih od pošiljk ruskega plina, med njimi tudi Slovenija. Čez Ukrajino namreč doteka v EU okoli 80 odstotkov plina iz Rusije. Zelo kritične razmere so v jugovzhodni Evropi, kjer so številne države tako rekoč stoodstotno odvisne od teh pošiljk plina. V Srbiji in Bolgariji več sto tisoč ljudi zmrzuje v svojih stanovanjih. Številne šole in otroški vrtci so zaprti. Odkar ruskega plina ni več v Bosni in Hercegovini, se je v tej državi položaj dramatično zaostril, saj je samo v Sarajevu okoli 100.000 gospodinjstev ostalo brez ogrevanja. Če razmere do ponedeljka ne bodo boljše, bodo v nekaterih občinah razglasili izredno stanje. Tudi Slovenija brez ruskega plina Slovenskemu ponudniku Geoplinu, ki že nekaj dni ne dobiva ruskega plina, je v četrtek uspelo zagotoviti dodatne količine zemeljskega plina za slovensko tržišče, ki skupaj s pošiljkami iz Alžirije in EU-ja do nadaljnjega zadostujejo za nemoteno oskrbo slovenskih uporabnikov. Vsi upajo na čimprejšnji razplet krize. V podjetju so dopoldne za MMC dejali, da za zdaj še ne vedo, kdaj bodo znova začeli prejemati ruski plin, potem ko je bil sinoči sklenjen dogovor med Rusijo in Ukrajino. Čeprav Geoplin zatrjuje, da je oskrba s plinom v Sloveniji nemotena, danes o težavah v proizvodnji zaradi redukcije plina poročajo tudi iz Lesne Tovarne ivernih plošč Otiški Vrh. Kot je pojasnil direktor Lesne TIP Danilo Anton Ranc, so dobili obvestilo, da morajo porabo plina zmanjšati na četrtkovo raven, ki je bistveno nižja od njihovih današnjih potreb. V Geoplinu še poudarjajo, da je čas dobave plina, potem ko bo Rusija spet odprla ventile, odvisen od stanja prenosnih sistemov in od časa, v katerem bo vzpostavljen normalen delovni tlak. A. S./ G. V./ B. R./A. P.
|
neutral
|
6,484
|
Postavitev terminala primernejša na Krku Ob plinski krizi so se pojavila vprašanja, zakaj Slovenija nima lastnih skladišč plina. MMC se je o tem pogovarjal z nekdanjim ministrom za energetiko Mihom Tomšičem. Minister za energetiko kot predstavnik Zelenih Slovenije v prvi Peterletovi vladi in upokojeni profesor na ljubljanski Strojni fakulteti ter Inštitutu Jožef Stefan, Miha Tomšič, je dejal, da sta pri skladiščih najdražja priprava in sama dobava plina, zaradi česar bi bilo po njegovem najbolje narediti skupna skladišča s kakšno sosednjo državo, na primer Madžarsko. Nekdanja naftna in plinska polja v Prekmurju so namreč le zadnji košček večjih polj na Madžarskem. Nevarnosti za okolje naj bi bile minimalne oziroma enake kot pri samih črpališčih plina. Možnost večjih koncentracij plina in s tem eksplozij omejujejo tudi neprestano goreč plamen in druge varnostne naprave. Preberite tudi Čakajoč na prve pošiljke plina Skladišč primanjkuje ravno na Balkanu Če bi po Tomšičevih besedah EU deloval bolj enotno, bi imeli lahko večja skladišča postavljena na vseh strateških točkah, da bi zadostovala za potrebe vseh držav. Kot pravi, jih je sicer že zdaj veliko, primanjkuje pa jih ravno na Balkanu, kar se je zdaj nazorno pokazalo v pomanjkanju plina. Postavitev na strateških točkah, na vozliščih cevi, je potrebna tudi zato, ker plin teče le v eno smer naenkrat in ga zato ni mogoče tako kot elektriko v trenutku pošiljati v nasprotni smeri, na primer iz Srednje Evrope v Bolgarijo, če to ni že prej predvideno. O ideji o možnosti skladiščenja v rudniku Senovo, ki se je tudi pojavila, pa je dejal, da je brezpredmetna, saj naj bi šlo za velikost enodnevne porabe, ki bi bila zato kvečjemu uporabna za izravnavo porabe med dnevom in nočjo v termoelektrarni Brestanica. S plinskimi terminali lahko prihaja nafta iz bolj oddaljenih krajev O možnosti postavitve plinskega terminala na Jadranu meni, da je to načeloma dobra rešitev, saj prinaša plin, ki ne more priti do nas po ceveh, na primer iz Nigerije. Po svetu že deluje odprt trg z utekočinjenim zemeljskim plinom, ki ga prevažajo s posebnimi tankerji. Seveda pa se postavlja vprašanje ekološke sprejemljivosti sprejemnih terminalov. Plin namreč pride v tankerjih utekočinjen pri -163 stopinjah Celzija, nato pa ga je treba upliniti. Za ta postopek se uporablja morska voda, ki se s tem hladi, da se v ceveh ne bi nabirale alge, pa se po navadi pri čiščenju uporablja tudi kemikalije, podobne varekini. Pri terminalih še vedno tudi vprašanje povečanega prometa s tankerji Kot sprejemljivejšo alternativo postavitvi v Tržaškem zalivu vidi možnost postavitve terminala na Krku, kjer je voda globlja. Pojavila pa se je tudi ponudba postavitve manjše kombinirane termoelektrarne in terminala pri Ankaranu, kjer bi plin uparjali z vodo v zaprtem krogu, z odpadno toploto iz termoelektrarne. Z zaprtim obtokom odpade tudi potreba po uporabi kemikalij in s tem ogrožanja morskega življa. Elektrarna pa bi proizvajala še nekaj električne energije. Vprašljiva pa ostaja sprejemljivost take naprave glede na rabo prostora in povečan promet s tankerji. Ni še znana niti gospodarnost projekta ob predvidoma majhna zmogljivost terminala, ki pa bi vseeno zahteval gradnjo novih izvoznih plinovodov čez Slovenijo.
|
neutral
|
6,485
|
Načrtovana tudi konverzija v lastniške deleže Delničarji Infond Holdinga so podprli dokapitalizacijo v višini do 50 odstotkov trenutnega osnovnega kapitala družbe oziroma nekaj nad 42 milijoni evrov. Največji delničar Infond Holdinga je s 71 odstotki Center Naložbe, ki ga prek Kolonela vodi prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot. S potrditvijo spremembe statuta so lastniki pooblastili upravo družbe za povečanje osnovnega kapitala z izdajo novih navadnih imenskih kosovnih delnic za vložke v prvih petih letih po vpisu sprememb statuta v sodni register. Svež kapital za poplačilo upnikov? S spremembo lahko zdaj po enostavnem postopku uprava na podlagi pooblastila skupščine v primeru izkazanih potreb po dodatnem kapitalu izvede tudi večkratno povečanje osnovnega kapitala do določene višine brez sklica skupščine in sprejema posebnega skupščinskega sklepa. Načrtovana pa je tudi konverzija dela obveznosti v lastniške deleže. Delničarji mariborske družbe, preko katere je Šrot prevzel Pivovarno Laško, so tako del dolga zaradi prevzema izčrpanega holdinga spremenili v lastniški delež, ki bo na voljo nekaterim njihovim upnikom, med katerimi so po nekaterih informacijah predvsem banke in prijateljske družbe.
|
neutral
|
6,486
|
Alternativa je lahko le večja razpršenost dobavnih virov Plinska kriza naj bi se kmalu razpletla, da bi se v prihodnosti izognili težavam z oskrbo plina, pa velja razmisliti tudi o možnih načinih njegovega skladiščenja. MMC se je o tem pogovarjal z direktorjem Geoplina plinovodi Marjanom Eberlincem, ki je pojasnil, da obstaja več preizkušenih in uveljavljenih načinov skladiščenja zemeljskega plina, a je njihova uporaba odvisna od naravnih in drugih danosti posameznega geografskega območja. Zatrdil je, da mora biti skladišče čim bližje preskrbovalnemu območju, saj je treba v nasprotnem primeru zagotoviti ustrezne prenosne plinovodne zmogljivosti. Vabljeni k branju Oskrba s plinom še vedno stabilna Možno tudi skladiščenje v kavernah V tehnologiji skladiščenja poznamo podzemno skladiščenje v geoloških strukturah in nadzemno skladiščenje v grajenih rezervoarjih, pravi Eberlinc. Podzemno skladiščenje poznamo v izčrpanih plinskih, naftnih ali plinsko/naftnih poljih in v t. i. akviferjih, to je v geoloških strukturah z ustrezno geometrijo. V tem podzemnem okviru so tako mogoča tudi skladiščenja v podzemnih kavernah. Te se najpogosteje nahajajo v solnih plasteh - v opuščenih solnih rudnikih, lahko pa so tudi namensko ustvarjene. Na vprašanje, kako je z možnostjo skladiščenja plina v rudnikih, ki se omenja tudi za Slovenijo razmišlja se o skladiščenju v rudniku premoga v zapiranju na Senovem, je Eberlinc odgovoril, da je tako skladiščenje redkost, ker je v takih primerih zelo težko zagotoviti potrebno tesnost. V rudnikih premoga se tako lahko, denimo, plin skladišči le, če je geološka struktura kamenine ustrezna, saj mora zagotavljati nepropustnost ali izjemno trdnost, da se jekleni plašč skladišča, ki služi kot zaščitna membrana, lahko nasloni nanjo . Poleg tega je kapaciteta tovrstnih skladišč praviloma manjša od klasičnih skladišč in skladišča v rudnikih služijo predvsem za pokrivanje vršnega odjema . V Rudniku Senovo razmere za skladiščenje niso najboljše Predvideno skladišče zemeljskega plina na lokaciji rudnika Senovo sodi v skupino kavern, narejenih prav za namen skladiščenja. Prostor v obliki sfere globoko pod zemljo tesni jeklena pločevina, ki je preko betonske obloge naslonjena na osnovno kamenino. Velikih pritiskov v sferi /.../ ne nosi jeklena obloga, temveč kamenina, zato je pomembno, da je le-ta čim bolj trdna in kompaktna. Taka kaverna, izkopana v granitu, obratuje na Švedskem. Na področju Rudnika Senovo je kamenina heterogena in bistveno manj ugodne sestave. Posledično v teku obratovanja to lahko povzroča velike lokalne deformacije jeklenega plašča, ki niso dopustne. Potrebno bi bilo najti ustrezno dodatno tehnično rešitev, ki pa bo bistveno poslabšala ekonomiko investicije, je Eberlinc predstavil možnost skladiščenja v rudniku Senovo. Utekočinjeni plin se lahko skladišči nad zemljo Podzemna skladišča sicer po njegovih besedah ne predstavljajo posebne nevarnosti za okolje, saj so varnostni kriteriji visoki. Med prednosti takšnih skladišč spada razpoložljivost z velikim številom polnjenj in praznjenj, med slabosti pa manjša zmogljivost, manjša primernost za dolgotrajnejše pokrivanje sezonskih odstopanj v odjemu in manjša dolgoročnost rezerv. Na drugi strani se utekočinjeni plin lahko skladišči v grajenih objektih nad zemljo. To je uveljavljeno povsod tam, kjer geološke danosti onemogočajo skladiščenje pod zemljo. Gre za isto tehnologijo, kot v primeru transporta prek LNG terminalov in ladijskega prevoza, razlaga MMC-jev sogovornik. Če bi Slovenija skladiščila doma, bi plačevala več In kako je po besedah Eberlinca s stroški skladiščenja? Stroški skladiščenja zemeljskega plina so odvisni od tipa skladišča in razmerja med volumnom in razpoložljivimi pretoki. Zelo groba ocena v analizah izpred nekaj let je pokazala, da bi bili stroški skladiščenja v Sloveniji precej višji od tistih v primerljivih skladiščih v sosednjih državah. To je tudi povzročilo, da so se nadaljnje geološke raziskave v severovzhodni Sloveniji v letu 1999 ustavile. Aktivnosti so se nadaljevale v letu 2008 in so trenutno v fazi preverjanja stanja in oceni upravičenosti nadaljevanja predhodnih del. O izgradnji plinskega terminala v Žavljah je Eberlinc dejal, da bi bil terminal v Jadranskem morju s stališča oskrbe dobra alternativa za Slovenijo in širšo okolico. Alternativa je lahko le večja razpršenost dobavnih virov Beseda pa je v pogovoru z direktorjem Geoplina plinovodi tekla še o alternativah ruskemu zemeljskemu plinu. Eberlinc nam je v tem kontekstu povedal, da se Evropa že vrsto let neuspešno ukvarja s tem vprašanjem. Njegovo mnenje je, da je alternativa lahko izključno čim večja razpršenost dobavnih virov zemeljskega plina. V tem trenutku je še kako pomembno, da imamo v Sloveniji družba Geoplin poleg prekinjenega vira iz Rusije še vire iz Alžirije in Avstrije. Tudi LNG terminal v severnem delu jadranskega morja bi izjemno pripomogel k večji razpršenosti virov, o tem sem zelo prepričan, je sklenil. Blaž Kosovel/Marjetka Nared
|
positive
|
6,487
|
Indeks SBI20 petič zapored navzgor Gorenjeve delnice, ki so lani padle kar za 75 odstotkov, končno okrevajo in so letos pridobile že 30 odstotkov. V ponedeljek je cena dosegla 14 evrov. Promet z Gorenjem, tako kot tudi s preostalimi papirji izjema je le Krka, ostaja izjemno nizek in je dosegel le 52 tisoč evrov. Cena Krke je ob 730 tisoč evrih prometa dnevni in s tem letošnji vrh dosegla pri 53,45 evra, Zavarovalnice Triglav pri 17,7, Telekoma pri 127,9 in Nove KBM pri 10,5 evra, če omenimo štiri najprometnejše delnice. Po treh dneh padanja je Istrabenz pridobil skoraj štiri odstotke. SBI20 tik pod mejo 4.000 Slovenski borzni indeks 3.960 točk je porasel petič zapored gre za najdaljši pozitivni niz v zadnjih dveh mesecih, tokrat za 1,5 odstotka. Vlagatelji na Ljubljanski borzi se tako zadnje dni ne ozirajo na tujino, kjer po spodbudnih dneh ob koncu starega in na začetku novega leta zdaj ni več sonca . V ponedeljek je imela na dogajanje na evropskih borzah precejšen vpliv občutno cenejša nafta, prav tako so zaradi pričakovane recesije in s tem povezanega manjšega povpraševanja izgubljale tudi surovine. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 2,42 % 52,85 EUR ZAV. TRIGLAV 3,08 % 17,09 TELEKOM 2,51 % 127,10 NOVA KBM 3,22 % 10,25 MERCATOR -1,13 % 176,90 ISTRABENZ 3,90 % 23,45 GORENJE 6,32 % 13,63 ABANKA 1,10 % 58,87 PIV. LAŠKO -2,86 % 45,92 Evropa negativno v nov teden Cena bakra se je znižala za šest odstotkov, medtem ko je ameriška lahka nafta zdrsnila za pet odstotkov in padla pod 39 dolarjev. To je obremenilo naftne in surovinske delnice ter hkrati vodilne indekse. Vseevropski FTSEurofirst 300 859 točk se je dopoldne znižal za slab odstotek in je na poti k četrtemu zaporednemu minusu. Na previdnost še vedno vplivajo prejšnji teden objavljeni podatki o občutnem krčenju evropske industrijske proizvodnje in o izjemno slabem stanju ameriškega trga dela, saj je bilo prejšnji mesec ukinjenih več kot pol milijona služb.
|
neutral
|
6,488
|
Protesti zaradi prestrukturiranja družbe Italijanski letalski prevoznik Alitalia je v torek prvič poletel pod zasebnim lastništvom, a ga je turbulenca tokrat pričakala na tleh - uslužbenci in letališki delavci so organizirali proteste. Protesti na milanskem letališču Linate so povzročili približno deset odpovedi letov, na prav tako milanski Malpensi pa so uslužbenci protestirali na območjih check-ina , medtem ko je sindikat stevardes skupaj z ostalimi delavci, ki jih je prizadelo restrukturiranje, protestiral na rimskem letališču Fiumicino.Demonstracije so bile sicer manjše, kot so se bali, zahvaljujoč dogovoru o delovnih pogojih, ki so ga v ponedeljek pozno zvečer sklenili uprava in sindikati. Air France premagal Lufthanso V ponedeljek je letalska družba, ki jo je prevzela Italijanska zračna družba CAI uglednih italijanskih poslovnežev, oznanila, da je zapečatila posel z Air France-KLM-jem, s čimer je evropski velikan za 323 milijonov evrov pridobil 25-odstotni delež. CAI-ovi vlagatelji so v skoraj bankrotirano Alitalio vložili dobro milijardo evrov. Air France je pri tem dobičkonosnem poslu premagala rivalsko Lufthanso, ki se prav tako širi na številnih drugih frontah. Za tretjino manj destinacij Prenovljena Alitalia je danes pod enakimi barvami kot doslej prvič vzletela iz Palerma proti Rimu in iz Milana proti brazilskemu Sao Paulu. Družba ima okoli 12.000 uslužbencev potem, ko je morala oklestiti več kot 3.000 delovnih mest. Njena flota 148 letal bo letela na 670 poteh dnevno, kar je za več kot tretjino manj kot pred letom dni. Vodilni delničarji v novi Alitalii so med drugimi skupina Benetton, predsednik skupine Pirelli in bančni gigant Intesa Sanpaolo.
|
negative
|
6,489
|
Največje gospodarstvo še naprej ZDA Po podatkih Pekinga in Svetovne banke je Kitajska postala tretje največje svetovno gospodarstvo. Prehitela je Nemčijo in se hitro približuje Japonski. Kitajska vlada je popravila oceno gospodarske rasti za leto 2007 z 11,9 odstotka na 13 odstotkov. Z zvišanjem gospodarske rasti se je zvišal tudi bruto domači proizvod BDP na 25,7 bilijona juanov 3,5 bilijona dolarjev. Nemčija je predlani imela BDP 3,3 bilijona dolarjev. Kljub temu Nemčija ostaja pred Kitajsko po indeksu BDP-ja per capita. BDP na prebivalca je bil v Nemčiji leta 2007 38.000 dolarjev, na Kitajskem pa 2.800 dolarjev. Na vrhu največjih svetovnih gospodarstev ostajajo ZDA s 13,8 bilijona dolarjev BDP-ja pred Japonsko s 4,4 milijona BDP-ja, a drugo mesto dežele vzhajajočega sonca je že ogroženo. Kitajska naj bi jo prehitela v treh, štirih letih, so prepričani nekateri analitiki. Svetovna banka ocenjuje, da je Kitajska v preteklem letu dosegla 7,5-odstotno gospodarsko rast. Kitajska vlada si prizadeva omejiti padec gospodarske rasti in je pripravila stimulativni sveženj, vreden štiri bilijarde juanov.
|
neutral
|
6,490
|
Sodišče z začasno odredbo sprostilo račun Negotovost glede izplačila plač 270 delavcem družbe Elan Marine, ki so te dni na plačanem prisilnem dopustu, se je končala, saj so delavci plače vendarle dobili. Sodišče je z novo začasno odredbo tako sprostilo sredstva na računu podjetja, ki so bila od začetka tedna zamrznjena na zahtevo hrvaškega podjetnika Livia Jelčića, saj Skimar podjetniku, s katerim je nekdanji prokurist Skimarja Jože Kralj sredi decembra podpisal 700.000 evrov vredno pogodbo o razvoju bojnega plovila, ni nakazal prvega obroka 485.000 evrov. Elan Marine je imel zaradi sporne pogodbe blokiran račun. Posel naj bi bil vreden 700.000 evrov, po poročanju TV Slovenija pa naj bi šlo za 14 metrov dolge čolne, ki naj bi bili izdelani po standardih Nata. Jelčić, ki naj bi potreboval okoli 400 čolnov, je tudi dejal, da se je v projekt žal vmešala politika. Ker so nadzorniki preprečili izplačilo prvega obroka, 485.000 evrov, je hrvaški podjetnik pri pristojnem sodišču dosegel začasno blokado računa Elana Marine. V Skimarju so vložili ugovor, ker je pogodbo podpisala nepooblaščena oseba. Pričakujejo, da bo odločitev sodišča znana danes, tako da bi plače vendarle izplačali pravočasno. Delavci v programu smuči bodo plače zagotovo dobili. Na Okrožno državno tožilstvo v Kranju je v sredo prispela že druga kazenska ovadba, ki jo je Skimarjeva uprava podala zoper Kralja. Prva se je nanašala na razkritje poslovnih skrivnosti, druga pa na omenjeno sklenitev pogodbe. Mors s projektom ni bil seznanjen Z ministrstva za obrambo pa so sporočili, da čeprav sta bila v projekt izdelave bojnega plovila vpletena uslužbenec Morsa Marjan Senica in kapetan 430. mornariškega diviziona v Kopru Edi Jeran, s projektom ministrstvo ni bilo nikoli seznanjeno. Prav tako tudi nima odprtega niti načrtovanega nobenega programa razvoja plovila.
|
neutral
|
6,491
|
Za odpuščene delavce konec januarja delavnice 67 zaposlenih v Skimarju, ki jih je kadrovska služba uvrstila na seznam presežnih delavcev, je po priporočeni pošti prejelo obvestila o prekinitvi delovnega razmerja. 42 delavcev je iz Elana Marine, 25 pa iz smučarskega programa, odločbe pa bodo prejeli okoli 10. februarja. Vodstvo podjetja je sicer postavilo kvoto zmanjšanja delovnih mest za 141, kar pa so dosegli z mehkim načinom, to je odpovedjo pogodb za določen čas in predčasnimi upokojitvami. Za delavce, ki bodo ostali brez zaposlitve, bo radovljiški zavod za zaposlovanje v sodelovanju s Skimarjevim sindikatom in vodstvom podjetja konec januarja organiziral dvodnevne delavnice, na katerih jim bodo pojasnili možnosti za izobraževanje, prezaposlitev ali drugačno pridobitev novega delovnega mesta. Z obvestilom o odpovedi delovnega razmerja pa so delavci prejeli tudi brošuro zavoda za zaposlovanje o možnostih, ki jih imajo.
|
negative
|
6,492
|
Revizorja bodo izbrali na izredni skupščini Vlada je na seji odločila, da tudi v Luko Koper pošlje revizorje. Pobudo so sprožili štirje poslanci Zaresa in SD-ja na podlagi opozoril zaposlenih v Luki. O imenovanju posebnega revizorja, ki bo preveril morebitne nepravilnosti v poslovanju te družbe, bodo delničarji odločali na izredni skupščini, najverjetneje konec februarja. Izredno skupščino so predlagali prometno ministrstvo in družbi SOD in KAD. Pod drobnogled bo revizor najverjetneje vzel večino začetih in nekaj že dokončanih gradbenih projektov, prvi pomol, potniški terminal, novo poslovno stavbo, garažno hišo, nov vhod v pristanišče, torej naložbe, ki so se med gradnjo praviloma močno podražile, poroča TV Slovenija. Vlada v NLB in NKBM pošilja revizorje. Domnevno sporna naj bi bila tudi ustanovitev in vlaganje milijonskih zneskov v dve podjetji, ki delujeta na območju pristanišča. Večinski lastnik enega je brat nekdanjega prvega nadzornika Luke Koper in državnega sekretarja Marka Starmana. Vprašljivo je tudi, zakaj je Luka samo za posredovanje pri prodaji zemljišča v Sežani, nepremičninski agenciji Premik.net odštela skoraj 800 tisoč evrov provizije.
|
neutral
|
6,493
|
Bo Kramar vendarle prejel milijon evrov? Nagrada odhajajočega predsednika uprave NLB-ja Marjana Kramarja naj bi znašala kar milijon evrov, ali je bila odločitev sporna, pa bo pojasnila revizija poslovanja. Vlada se je na današnji seji odločila, da bo predčasne zamenjave nadzornih svetov v podjetjih v državni lasti ter javnih gospodarskih zavodih izvajala takrat, ko bo revizija ugotovila nepravilnost poslovanja. Vlada načrtuje tudi revizijo v obeh bankah v državni lasti. Finančnemu ministrstvu je naložila, da pripravi vsa gradiva in postopke, da se v Novi Ljubljanski banki NLB in Novi Kreditni banki Maribor NKBM opravi revizija poslovanja, ki bo raziskala njuno izpostavljenost zaradi kreditiranja menedžerskih prevzemov in izpolnjevanja pogojev za dodelitev nagrad članom uprav ter ugotovila morebitno odgovornost uprav in nadzornih svetov. Druga imenovanja, ki so bila že izvedena v času od nastopa zdajšnje vlade, bo preveril kadrovsko-akreditacijski svet vlade, je na novinarski konferenci po seji vlade povedal generalni sekretar vlade Milan M. Cvikl. Izjemoma bodo predčasne zamenjave po njegovih besedah mogoče le, če bi zaradi časovnega odloga, potrebnega za izvedbo revizij, prišlo do nepopravljive škode. Revizije bodo izvajali pooblaščeni revizorji. Vlada predlaga nižje sejnine in nagrade Vlada je sicer na današnji seji sprejela tudi sklep, s katerim nadzornikom v družbah v državni lasti in javnih zavodih priporoča, naj sejnine znižajo za polovico in naj se v času trajanja sklepa, do konca 2010, odpovedo nagradam. Sprejela je tudi priporočila glede plač, nagrad in odpravnin članov in predsednikov uprav družb v državni lasti. Vlada z namenom omejevanja učinkov finančne krize priporoča, da se članom nadzornih svetov v gospodarskih družbah, ki so v delni ali celotni državni lasti, in javnih zavodih sejnine razpolovijo, da se nadzorniki v času trajanja sklepa, do konca leta 2010, odpovedo nagradam iz naslova dobička družbe, je po seji vlade povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar. Nagrade članom in predsednikom uprav so omejene na največ dve bruto plači letno, odpravnina je omejena na največ šestkratnik povprečne mesečne plače posameznika. Plače uprave vezane na velikost družb Vlada je tudi sprejela priporočila glede plač, nagrad in odpravnin članov in predsednikov uprav družb v delni ali celotni lasti države. Kot je povedal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, so plače uprav vezali na povprečno plačo v dejavnosti in velikost družbe. Nagrade članom in predsednikom uprav so omejene na največ dve bruto plači letno, odpravnina pa je omejena na največ šestkratnik povprečne mesečne plače posameznika. Revizija tudi v Luki Koper Žunič Bilančni izkupiček zaradi upoštevanja tveganja precej nižji Že zdaj pa se mora v javnosti zagovarjati Anton Žunič, predsednik nadzornega sveta NLB-ja v letih 2002-2005, saj je bila med njegovim predsedovanjem nadzornikom podpisana pogodba s predsednikom uprave Marjanom Kramarjem, po kateri naj bi ta prejel kar milijon evrov nagrade. Žunič je za Odmeve pojasnil, da se je nagrada vodilnim določala na podlagi poslovnega rezultata in rasti banke. NLB je namreč deloval na podlagi modela, pri katerem je bil precej velik poudarek na tveganju in varnosti poslovanja banke in tako so raven rezervacij ohranili na precej visoki ravni. Zaradi upoštevanja vseh teh principov je bil bilančni izkupiček precej nižji, tudi do 50 odstotkov na letni ravni. Lavrič Kramar ni hotel podpisati znižanja nagrade Pozneje je bila rast precej hitrejša in na podlagi določbe, da se Kramarju izplača nagrada v skladu z letno rastjo, se je tudi nagrada zviševala. Žiga Lavrič, ki je vodenje nadzornega sveta NLB-ja prevzel za Žuničem in ga vodil do septembra leta 2007, je za Finance dejal, da je Kramarjeva pogodba določala formulo, ki je precej zapletena in odvisna od uspešnosti poslovanja banke, po njej pa se je tudi izračunala nagrada . Poleti 2007, ko so s preostalimi člani uprave sklepali nove pogodbe, so Kramarju v podpis ponudili ankeks k pogodbi, a ga ni sprejel. Z aneksom bi se mu izenačili pogoji nagrajevanja in plače s preostalimi člani. Kramarju bi se tako nekoliko zvišala mesečna plača ki naj bi po neuradnih podatkih znašala od 12.000 do 18.000 evrov, znižala pa bi se letna nagrada. Žunič je ob tem še dodal, da so vsako leto nagrade najprej sprejemali na seji nadzornega sveta, potem pa so predlogi šli se na skupščino v odobritev. Pahor Neizplačilo nagrade, kot kaže, ne bo mogoče Ekonomist Rado Pezdir pa je opozoril, da se je bančni mehurček v preteklih letih preveč napihnil, na podlagi tega pa je bila izračunana tudi nagrada Kramarju. Težava je po njegove mnenju v tem, da v Kramarjevi pogodbi ni bila določena zgornja meja za izplačilo nagrade, kot je to običajno v gospodarskih družbah. Tudi predsednik vlade Borut Pahor in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik sta že poudarila, da je milijon evrov nagrade preveč, zato si vlada prizadeva nagrado zmanjšati. Pahor je pojasnil, da si vladni pravni strokovnjaki skušajo najti možnost, da nagrada ne bo izplačana, a kot kaže, za nazaj to verjetno ne bo mogoče. Ana Mušič
|
neutral
|
6,494
|
Krizo vidijo kot priložnost za krepitev tržnih deležev Novomeška družba Krka je leta 2008 po prvih podatkih ustvarila 826 milijonov evrov prihodkov, kar je 20 odstotkov več kot leto prej. Prihodki celotne skupine so znašali 950 milijonov evrov, kar je 22 odstotkov več kot leta 2007, je na novinarski konferenci razložil predsednik uprave Krke Jože Colarič. Krka je lani, kljub rastoči svetovni finančno-gospodarski krizi, ustvarila 160 milijonov evrov čistega dobička - torej toliko, kolikor so načrtovali, je razložil Colarič in dodal, da so z rezultati zadovoljni, saj so razmere na trgih bistveno slabše kot v preteklih letih. Tudi v letu 2009 načrtujejo dobre rezultate, in sicer za 12 odstotkov večjo prodajo ter 161 milijonov čistega dobička, še pravi Colarič in dodaja, da bodo to dosegli s še agresivnejšim nastopom na trgih. Zaostrene razmere zaradi globalne finančne in gospodarske krize v Krki vidijo kot priložnost za krepitev tržnih deležev - kriza je namreč, kot je dejal Colarič, prizadela tudi Krkine konkurente. Krka je lani rast zaznamovala v vseh svojih regijah, največjo pa v regiji Zahodna Evropa in čezmorski trgi, 39-odstotno. Rast v regiji Vzhodna Evropa je bila 27-odstotna, v regiji Srednja Evropa pa 25-odstotna.
|
positive
|
6,495
|
Bodo Slovenske železnice morale začeti odpuščati? Slovenskim železnicam gre vse slabše. Lani so v prvih 11 mesecih pridelali osem milijonov evrov izgube v potniškem prometu, v tovornem pa skoraj 11 milijonov. Da pa bi bilo še slabše, se že kažejo prvi znaki gospodarske krize, zato se že zastavljajo vprašanja, kaj se bo v prihodnosti dogajalo z več kot 10 tisoč članskim kolektivom. Generalni direktor Tomaž Schara je po pesimističnem scenariju napovedal mogoče zmanjševanje plač in skrajševanje delovnega časa, če se stvari ne bodo izboljšale pa lahko celo odpuščajo. Predsednica nadzornega sveta železnic Jelka Šinkovec Funduk je temu dodala, da izgub v potniškem prometu verjetno ne bi bilo, če bi bila zanj v celoti zagotovljena sredstva iz državnega proračuna. Schara pričakuje, da se bodo izgube zmanjšale, ko bo sklenjen aneks za proračunska sredstva. Večjo težavo očitno predstavlja tovorni promet. Bi spremembe s proračunom pomagale? Sicer pa naj bi bile izgube ob koncu leta še višje, poleg tega pa imajo železnice še 250 milijonov starih dolgov, prav zato pa je nadzorni svet na današnjem srečanju največ časa namenil reševanju prihodnjega finančnega položaja, sploh na področju javnih služb. V pripravi je že poprava letnega načrta, ki naj bi ga nadzorniki dobili že v petek. Kakšni bodo ukrepi, bo znano po objavi načrta. Schara je sicer še dodal, da je železnicam kapital uspelo povečati za 30 milijonov, konec leta pa so dočakali s 76 milijoni evrov na poslovnih računih.
|
negative
|
6,496
|
Vsi delavci Skimarja nazaj na delo v nekaj tednih Nadzornemu svetu Skimarja na seji ni uspelo imenovati nove uprave družbe, kar morajo sicer storiti do konca meseca. Nadzorniki so tako pooblastili predsednika nadzornega sveta Stojana Nikolića, da opravi pogajanja s preostalimi tremi kandidati za predsednika uprave. Nikolić imen ni želel komentirati, ker bi bilo po njegovih besedah to nehigiensko, po neuradnih informacijah pa naj bi bila med kandidati Robert Ferko iz Delte holdinga in Robert Bratuša, direktor Brant holdinga. Vsi kandidati so za funkcijo zainteresirani, vprašanje pa je, ali bodo privolili v pogoje, ki jih Skimar lahko ponudi, je pojasnil Nikolić, ki mora preveriti še smernice vlade o kompenzacijah oziroma plačah in njihovo veljavnost za Skimar, kar bo tudi ena od pomembnejših točk pogovorov. Prvi med nadzorniki je zagotovil, da bo do 31. januarja, ko začne veljati odstopna izjava v. d. predsednika uprave Ivana Štrlekarja, predsednik uprave imenovan. Da bo res tako, upa tudi predsednik Skimarjevega sindikata Dušan Ferjan, ki ob tem opozarja, da je vsak dan brez novega vodstva za Elan izgubljen, zato bodo vztrajali s pritiski tudi na nadzorni svet, da se čim prej odloči in potrdi nekoga in bo uprava sestavljena. Nadzorniki tudi o pravnem svetovanju Nadzorniki so razpravljali tudi o pogodbah za pravno svetovanje, odvetnika Daniel Planinšec in Rajko Vrečar pa sta podala poročilo o pravnem delu, ki poteka. Nadzornike je po besedah Planinšca zanimalo resno pravno delo, katere stvari potekajo in 90 odprtih pravd, ne ukvarjajo pa se z računi. Nikolić je pojasnil, da Skimar zaradi likvidnostnih težav odvetnikom dolguje plačilo še nekaterih računov za november, december in januar, če računi ne bodo poravnani, pa odvetniški pisarni lahko sprožita izvršbo. Člani nadzornega sveta so se seznanili tudi z načrtom dela za letos. Tako naj bi proizvodnja Elana Marine v celoti stekla 2. februarja, v ponedeljek pa naj bi se začela osnovna proizvodnja. Preostali delavci naj bi delo začeli v nekaj tednih. Trenutno jih je namreč prisilno doma od 160 do 200.
|
negative
|
6,497
|
Ukrepi centralnih bank naj bi začeli delovati v nekaj mesecih Ekonomist Bogomir Kovač je istega mnenja kot strokovnjaki, da se bo Slovenija težko izognila recesiji, na srečo pa izpostavljenost bank ni tako huda kot na Zahodu. Kovač, zdaj tudi predsednik kadrovsko-akreditacijskega sveta vlade, s katerim želi vlada onemogočiti politično kadrovanje, je v pogovoru z MMC-jem razmišljal o tem, kdaj bodo stimulacijski ukrepi, ki so jih sprejele vlade največjih držav, začeli delovati, zakaj banke ne posojajo denarja in ali se lahko v ZDA ponovi zgodba japonske recesije, ki se je začela s pokom nepremičninskega in delniškega balona ob koncu 80. let, država pa se več kot desetletje ni pobrala iz primeža recesije in deflacije. Kdaj bodo ukrepi vlad in centralnih bank začeli delovati? V treh, štirih mesecih. Zaradi preprostega razloga - središče krize je bančni oziroma finančni sektor. Da uredi svoje bilance in realno oceni, kakšne možnosti ima, potrebuje še nekaj mesecev. Kakšna bo usoda bank? Odvisno od tega, v kolikšni meri bodo poskušale banke svoje tvegane naložbe v končni fazi prenesti na sama podjetja. Če bodo v celoti sama prevzela tveganja, pa znajo biti težave, kar se je že pokazalo pri nekaterih bankah na Zahodu, ki so propadle. Pri nas izpostavljenost ni tako močna. Kaj storiti, da bi banke več posojale, saj zdaj sedijo na denarju? Banke ne sedijo na denarju, preprosto ne morejo do denarja, ker je medbančno posojanje v celoti zastalo in ker na drugi strani banke v tem hipu še ne vedo, kako so na posameznih kreditnih pozicijah izpostavljene, to pa zato, ker so se tržne razmere, zlasti za tiste kredite oziroma transakcije, ki so bile vezane na trg kapitala, tako drastično in hitro spremenile, da morajo ta tveganja na novo oceniti. Evribor se je sicer zadnje čase zelo znižal ... Tako imenovana primarna obrestna mera je res nizka, obrestne marže pa so se zvišale. To je znak, ki ga monetarne oblasti, centralne banke, dajejo poslovnim bankam, da olajšajo kreditiranje, ni pa seveda to še tako poceni denar za končnega uporabnika. Tudi ko končni uporabnik morda pozneje le pride do nizkih obrestnih mer, so investicije zelo omejene tudi z drugimi faktorji in to seveda ne pomeni, da bomo zaradi nizkih obrestnih mer lahko bolj spodbujali realno gospodarstvo. V ZDA so obresti že ničelne. Ima ameriška centralna banka še kakšne vzvode za pomoč gospodarstvu? Skozi obrestne mere ne, bo pa poskušala z likvidnostnimi posegi izboljšati likvidnost gospodarstva oziroma finančnega sistema in posredno pomagati pri oživljanju gospodarstva. Se lahko ponovi japonska zgodba, ko gospodarstvo v 90. letih nikakor ni našlo poti iz recesije? Lahko, razlog japonske zgodbe je ta, da sta bila bančni in realni sektor tako povezana, da sta se izjemno težko ločevala in tudi prestrukturirala. Čas prestrukturiranja je čas izjemno dolgotrajne in ničelne stopnje gospodarske rasti, kot jo je imela Japonska. Ta scenarij je grozeča nevarnost za Zahodno Evropo in ZDA. Pričakujete, da bo recesija zajela tudi Slovenijo? Slovenija je po določenih tehničnih pogojih že v recesiji, saj dva meseca že padamo, bo pa v naslednjem letu gospodarska rast res izjemno nizka, če bo sploh pozitivna.
|
neutral
|
6,498
|
General Electric v petek preprečil porast Dow Jonesa Čeprav se gospodarska kriza vedno bolj poglablja, prevladuje upanje, da so delnice v ZDA dosegle dno in da so slabe novice že vštete v njihove cene. Indeks Dow Jones pod 8.000 točkami od jeseni vedno najde podporo. V petek je med trgovanjem spet zdrsnil pod to mejo do letošnjega minimuma 7.903, a dan končal pri 8.077 točkah. Za rahel padec je kriv industrijski velikan General Electric, ki izdeluje vse od žarnice do motorjev za letala in katerega delnice so po opozorilih, kako težko bo leto 2009, strmoglavile za enajst odstotkov. Indeks Nasdaq 1.477 točk je po zaslugi Googla, ki je z rezultati pozitivno presenetil, v petek pridobil 0,8 odstotka. ZDA v resni recesiji Na tedenski ravni je Dow izgubil 2,5, Nasdaq 3,4 odstotka, saj številna podjetja sporočajo zelo slabe četrtletne rezultate. A kot rečeno, vlagatelji so se navadili, da so dobički vedno manjši, brezposelnost pa vedno večja. Verjetno jih naslednji teden niti objava o krepkem padcu bruto domačega proizvoda - na letni ravni naj bi ameriški BDP v zadnjem četrtletju nazadoval za 5,4 odstotka - ne bo preveč iztirila. V petek je tudi iz Velike Britanije prišla potrditev, da je Otok v recesiji. BDP je zadnje četrtletje padel drugič zapored, tokrat za 1,5 odstotka. Finančni sektor potrebuje nove milijarde Vsi upajo, da bo nova ameriška administracija uspela preprečiti depresijo, spet ustvarjati delovna mesta in obrniti krivuljo navzgor. Danes se bo predsednik Barack Obama srečal s svojimi svetovalci. Preučili bodo nov sveženj pomoči za finančni sektor, ki še naprej poroča o milijardnih odpisih dolgov. Očitno bodo potrebne nove denarne injekcije. Ta pričakovanja so v petek pripomogla, da so finančne delnice okrevale, potem ko so bile v prejšnjih dneh pod hudim prodajnim pritiskom, da seveda ne omenjamo lanske kalvarije. Farmacija krize ne čuti preveč Največje evropske borze so se v petek že dvanajstič v zadnjih trinajstih dneh pogreznile v rdeče številke. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 760 točk je zdaj najnižje v zadnjih šestih letih. Vrednosti bančnih delnic se še naprej sesedajo, nič bolje ni s pozavarovalnicami. Vlagatelji raje stavijo na defenzivni sektor, zlasti na farmacijo. Merckove delnice so v petek poskočile za skoraj devet odstotkov. Tudi pri nas je podobno - Krka je objavila spodbudne rezultate, cena delnice je dosegla skoraj 56 evrov in je tako letos za 16 odstotkov v plusu. Dolar glede na funt najvišje v 23 letih Dolar se krepi, kar je tudi posledica besed novega ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja, ki je izjavil, da je močan dolar v ameriškem intersu. To frazo je pred 14 leti prvi uporabil tedanji prvi finančnik Robert Rubin, vendar je v času Georgea Busha izgubila veljavo. Med letoma 2000 in 2008 je namreč zelenec izgubil okrog 40 odstotkov v primerjavi z evrom. Zdaj je spet drugače in dolar je na primer v primerjavi z britanskim funtom dosegel celo najvišjo vrednost v zadnjih 23 letih 1,35 funta za dolar. Rekordna cena zlata, merjeno v evrih Cena zlata je v petek tudi na račun velike volatilnosti deviznega trga krepko porasla in spet presegla mejo 900 dolarjev za unčo. Ker je vrednost evra nekaj manj kot 1,30 dolarja, pomeni, da je zlato, merjeno v evrih, rekordno visoko, saj je vredno več kot 700 evrov. Na naftnem trgu se vlagatelji vedno bolj odzivajo na Opecove odločitve o vedno manjših količinah načrpane nafte. V petek je cena ameriške lahke nafte z marčevsko dobavo presegla 46 dolarjev.
|
neutral
|
6,499
|
Slovenija je lahko s sodelovanjem z Izraelom zadovoljna Napad na Gazo je sprožil mnoge odzive, tudi zahteve po prekinitvi poslovanja z Izraelom. Hipotetično - kaj bi to pomenilo za Slovenijo? MMC je odgovore na vprašanja, kako intenzivno je slovensko gospodarsko sodelovanje z Izraelom in kaj je zanj značilno, poiskal na Gospodarski zbornici Slovenije in na ministrstvu za gospodarstvo. Prav tako smo se pozanimali, kakšen je izraelski poslovni svet oziroma kakšni so izraelski poslovni običaji. GZS Slovenija je lahko s sodelovanjem z Izraelom zadovoljna Poslovno sodelovanje med državama sicer ni najbolj obsežno, Slovenija pa je glede na to, da slovenski izvoz v Izrael vztrajno narašča, lahko zadovoljna, je za MMC pojasnil Ante Milevoj iz GZS-ja. Kaj izvažamo v Izrael, si lahko preberete v spodnjem okvirčku. SLOVENSKI IZVOZ V IZRAEL prvo polletje 2008 - papir in karton 11,7 odstotka, - merilniki porabe ali proizvodnje plinov, tekočin, električne energije 9,1 odstotka, - elektrotermični aparati in naprave za gospodinjstvo 8,2 odstotka, - orožje 6,3 odstotka, - vlaknene plošče iz lesa 4,3 odstotka, - električni akumulatorji 4,2 odstotka. Vir Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Glede na podatke Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije, ki nam jih je posredovalo ministrstvo za gospodarstvo, je slovenski izvoz v Izrael leta 2007 znašal 22,495 milijona evrov. Na drugi strani je uvoz iz Izraela, iz katerega v Slovenijo prihajajo predvsem kemijske snovi in agrumi, istega leta dosegel 39,547 milijona evrov. Pojasniti velja še, da je največja izvozna partnerica Izraela Evropska unija. Hkrati je njegova druga največja uvozna partnerica. Izvoz blaga iz Unije v Izrael je v letu 2007 znašal 14 milijard evrov, uvoz izraelskega blaga v EU pa 11,3 milijarde evrov. Slovenska podjetja ne razmišljajo o bojkotu sodelovanja z Izraelom O tem, da bi evropska ali slovenska podjetja morda razmišljala o bojkotu gospodarskih stikov z Izraelom, ni sledu. Po poročanju Mladine v Krki, Mercatorju in Gorenju pravijo, da jih zanimajo kupci in da se s politiko ne ukvarjajo. V tem smislu upajo na izboljšanje razmer na Bližnjem vzhodu. Kot nam je povedal Milevoj, Slovenija v gospodarskem smislu sicer ne čuti vpliva zadnjega dogajanja v Gazi. Naročila za prihodnje mesece so ostala. Njihovi poslovni partnerji so predvsem podjetja iz Tel Aviva oziroma okolice - največja koncentracija prebivalstva in maloprodajnih mest, kjer prodajajo njihove izdelke - ki te vojne ne čuti, je pojasnil. Večjih odstopanj po njegovih besedah v poslovanju ni zaznala niti Luka Koper, v katero prihajajo ladje iz Izraela. V prihodnosti mogoče tudi sodelovanje v turizmu Slovenska podjetja pa ne le, da si ne želijo prekinitve poslovnega sodelovanja z Izraelom, temveč se zavzemajo za izpopolnitev, dopolnitev mreže svojih partnerjev v tej državi. In kakšna je njihova vizija v tem prihodnjem razvoju sodelovanja? Na GZS-ju vidimo možnost nadaljnjega razvoja sodelovanja predvsem v dejavnostih turizma, projektov s področja informacijske tehnologije in telekomunikacij ter transportnih storitev in pri navezavi stikov s podjetji iz Balkana oziroma sodelovanje pri skupnih projektih, pravi Milevoj. Kot je razvidno iz navedenih podatkov, Slovenija precej zasluži tudi z izvozom orožja. Na tem mestu Mladina izpostavlja, da so po podatkih ministrstva za obrambo slovenska podjetja lani v Izrael izvozila sestavne dela za orožje in opremo v vrednosti 1,08 milijona evrov. Pri tem ne gre zanemariti dejstva, da EU države članice zavezuje k preprečitvi izvoza vojaške tehnologije in opreme, ki bi bila lahko uporabljena v represivne namene. Mors je ob tem poudaril, da je v času izraelske ofenzive na Gazo to zavezo Uniji upošteval. V nadaljevanju v okvirčku predstavljamo nekaj splošnih podatkov o izraelskem gospodarstvu ZNAČILNOSTI IZRAELSKEGA GOSPODARSTVA - Gospodarska rast v letu 2007 glede na BDP 5,3 odstotka, - Gospodarska politika usmerjena v liberalizacijo, - Proračunski primanjkljaj 2008 le okoli 1 odstotek BDP-ja, - Inflacija na letni ravni junij 2008 4,8-odstotna Vir Javna agencija RS za podjetništvo in tuje investicije Za Izraelce tudi v poslu pomembni odnosi, čustva V tem kontekstu pa velja povedati še nekaj zanimivosti o izraelskih poslovnih običajih, ki so v mnogočem izjemno daleč od slovenskih. Glede na informacije Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije, na katere nas je usmerilo ministrstvo za gospodarstvo, izraelska družba temelji na vzpostavitvi dobrih odnosov, medtem ko Zahod stremi k vzpostavitvi pravil in reda. Pri vzpostavitvi odnosov v Izraelu so tako najbolj pomembna čustva in občutki, medtem ko so objektivna dejstva sekundarnega pomena. Izraelci so navajeni, da so poslovneži, ki prihajajo iz Evrope in ZDA, oblečeni formalno, sami pa pomena obleke, ko gre za posel, ne jemljejo tako resno. Svoje poslovne partnerje pogosto povabijo na večerjo - tudi domov, pri čemer pričakujejo darilo. Izrael Sestanki nenačrtovani, točnost ni vrlina Kultura sklepanja poslov v Izraelu velja za hitro, saj imajo radi stvari narejene takoj in zavlačevanja ter dolgotrajnosti ne sprejemajo dobro. Sestanki so po navadi spontani, torej nenačrtovani, na točnost pa se v tej državi ne da veliko. Očitno pa razlike med Izraelom in Slovenijo le niso nepremostljive. To dokazuje tudi dejstvo, da slovenskih podjetij dogajanje na Bližnjem vzhodu ne vznemirja preveč in da je v ospredju še vedno eden in edini - dobiček. Marjetka Nared marjetka.nared@rtvslo.si
|
positive
|
6,500
|
Hibridno plovilo cenejše in udobnejše Svetovna finančna in gospodarska kriza sta prizadeli tudi navtično industrijo. Seaway se za kupce bojuje z razvojem manj luksuznih oz. dostopnejših plovil. Omenjeno slovensko podjetje je tako razvilo nov, cenejši, energetsko učinkovitejši in okolju prijazen motorni čoln, ki je med krizo še posebej zanimiv. Gre za hibridno plovilo Greenline, ki je nastalo v sodelovanju studia J&J Design in razvojnega oddelka Seaway z nemškim koncernom Volkswagen Marine. Na največjem evropskem navtičnem sejmu v Düsseldorfu je novost požela precej zanimanja - tudi zato, ker je izdelek cenovno privlačnejši. Hibridno plovilo cenejše in udobnejše V Seawayu so prepričani, da je plovilo na hibridni pogon velik korak v razvoju navtične industrije, saj z njim navtika postaja cenejša, plovba pa udobnejša in okolju prijaznejša. Plovilo Greenline 33, ki v dolžino meri 10 metrov, izmenično poganjata dizelski in električni motor, imenovan paraleli hibrid. Celotno površino strehe plovila prekrivajo sončne celice, ki dajejo električno energijo, visoko zmogljivi akumulatorji pa omogočajo plovbo tudi do 20 navtičnih milj daleč zgolj na električni pogon. Plovilo, ki ga bodo začeli izdelovati jeseni, bo stalo približno 100.000 evrov. Poslovanje Seawaya lani rekordno Kot je pojasnil Japec Jakopin, ki skupaj z bratom vodi podjetje, kriza na poslovanje Seawaya leta 2008 še ni vplivala, tako da je bil izkupiček proizvodnje zanje rekorden, napovedi za letošnje leto pa se je raje izognil, saj pesimizem po njegovem mnenju stvar le poslabšuje. Pojasniti velja še, da v Seawayu o povezovanju z Elanom Marine, ki je leta 2007 veljalo za zelo aktualno temo, ne razmišljajo več. Temu so poleg gospodarske krize vzrok tudi številne težave Skimarja.
|
positive
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.