nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
6,601
|
Razrešitev uprave je še vedno mogoča Delničarji Petrola upravi in nadzornemu svetu družbe za lansko leto niso podelili razrešnice. Že v ponedeljek pa so nadzorniki predsedniku uprave za četrtino zmanjšali plačo. Marko Kryžanowski bo poslej prejemal 147.600 evrov bruto plače na leto, kar je 49.200 evrov bruto manj kot doslej. Na skupščini Petrola, kjer je bilo navzočih slabih 61 odstotkov delničarjev, upravi in nadzornikom Petrola niso izglasovali razrešnice, saj je po besedah predsednik nadzornega sveta Tomaža Kuntariča še vedno veliko odprtih vprašanj glede lanskega poslovanja. Kuntarič je še poudaril, da kljub podelitvi razrešnice to še ne pomeni samodejne razrešitve uprave, so pa odprte vse možnosti . Delničarji Petrola so podprli predlog uprave in nadzornega sveta o uporabi za 14,6 milijona evrov bilančnega dobička, skladno s katerim bodo 12,3 milijona evrov namenili za izplačilo delničarjem, in po 5,90 evra bruto na delnico. Preostali del bilančnega dobička, tj. 2,3 milijona evrov, bodo prenesli v druge rezerve iz dobička. Skupščina je podprla tudi nasprotni predlog Kapitalske družbe Kad in Slovenske odškodninske družbe Sod o imenovanju letošnjega revizorja, s katerim je včeraj soglašal tudi nadzorni svet. Tako bo Petrol letos revidirala družba KPMG Slovenija, in ne revizijska družba BDO EOS Revizija. Nižanje plač v Petrolu Nadzorniki Petrola so včeraj sporočili, da bodo Marku Kryžanowskemu znižali bruto plačo za 49.200 evrov. O nagradah za vodenje družbe kot o morebitnemu izplačilu odškodnine, do katere je Kryžanowski upravičen v primeru predčasnega odhoda s Petrola, se bo moral še pogajati z nadzorniki. Osnovne bruto plače, za okoli 30.000 evrov letno, naj bi znižali tudi članoma uprave Alenki Vrhovnik Težak in Boštjanu Napasti ter podpredsedniku uprave Igorju Irgoliču.
|
neutral
|
6,602
|
Čerin o tem, kako je prišlo do zapletov Na preiskavo enega izmed poslov Mercatorja v času prejšnjega predsednika uprave Zorana Jankovića se je odzval Aleš Čerin, ki pravi, da ni šlo za fiktivno pogodbo. Ljubljanski podžupan in nekdanji član uprave Mercatorja Aleš Čerin je namreč poudaril, da je bila pogodba Mercatorja z družbo SAS Group decembra 2004 podpisana in ni bila niti ni fiktivna niti škodljiva. Kot je znano, poteka sodna preiskava o sumu storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic v letu 2004 s strani dveh fizičnih oseb pri nakazilu avansa na račun SAS Groupa takoj po Mercatorjevem prevzemu Maximarketa. Zaplet zaradi pretečenih rokov Zaplet je po Čerinovem mnenju v tem, da je bil v pogodbi med Mercatorjem in družbo za varovanje določen rok pol leta, da se podpišejo operativne pogodbe za izvedbo varovanja pod tržnimi pogoji. Poleti leta 2005, ko se je ta rok iztekel, nadaljuje Čerin, se je uprava Mercatorja ukvarjala z drugimi zadevami, med drugim s prelomno skupščino delničarjev, ko so imenovali nov nadzorni svet družbe in nato odstavili predsednika uprave Jankovića. Uprava, ki je prišla za nami, je za to pogodbo vedela, je poudaril Čerin in dodal, da je imela dve možnosti - da se avans, ki ga je SAS Group prejel za storitve varovanja, poračuna z opravljenim delom ali da se na novo sklene aranžma. Po mojem vedenju je bil ta avans vrnjen v celoti z obrestmi vred na eni strani, na drugi strani pa sklenjena pogodba z G7, dodaja. Avans in pogodba kot kompenzacija? Mercator je po Čerinovih besedah SAS Groupu nakazal avans v višini 200 milijonov slovenskih tolarjev 834.000 evrov in namen je bil, da se avans poračuna z dejansko opravljenim delom. Po prevzemu Maximarketa so se namreč na Mercatorju ukvarjali, kaj narediti z vodilnim kadrom. Takratni direktor Maximarketa Darko Podreberšek je izrazil željo, da bi ostal direktor družbe, dokler bo ta obstajala, ker je bil namen, da se s časom pripoji v Mercatorjev sistem. Namestnik direktorja Boris Stadler pa je predlagal, da se odpove delovnemu razmerju in odpravnini, saj bi se v prihodnje želel ukvarjati z varovanjem in bi zato rad sklenil neko pogodbo. Ta predlog je bil korekten in tudi koristen za Mercator, je dejal Čerin. Stadler je nato vstopil v SAS Group.To družbo je takrat kupoval G7, ki je že izvajal varovanje v Maximarketu. Uprava, ki je nasledila Jankovićevo, je nato za varovanje Mercatorja pospisala pogodbo z G7, ki je svojo zahtevo za sodelovanje z Mercatorjem po Čerinovih besedah utemeljeval ravno s pogodbo, ki so jo podpisali decembra 2004.
|
neutral
|
6,603
|
Nadzorniki potrdili načrte uprave Nadzorniki Termoelektrarne Šoštanj so upravi dali soglasje za dodatno zadolževanje pri Evropski investicijski banki. Denar potrebujejo za investicije v šesti blok. Direktor termoelektrarne Uroš Rotnik je povedal, da so prvo pogodbo z EIB-jem za najem posojila 350 milijonov evrov podpisali že pred časom, zaprositi pa nameravajo še za dodatno posojilo od 150 do 200 milijonov evrov. Trenutno je naložba v blok šest ocenjena na 1,1 milijarde evrov, vendar načrtujemo še pogajanja za znižanje cene za opremo, pojasnjuje Rotnik. Nadzorniki so se strinjali tudi s predlogom uprave, da nadaljuje pogovore z Evropsko banko za obnovo in razvoj, pri kateri želi termoelektrarna najeti okoli 350 milijonov evrov posojila. Tričlanski nadzorni svet TEŠ-a sestavljajo predsednik Djordje Žebeljan, člana pa sta Jože Zagožen in Franc Rosec. Prva dva zastopata interese lastnika - večinski je Holding Slovenskih elektrarn -, Rosec pa je predstavnik zaposlenih.
|
neutral
|
6,604
|
Tekavčičeva kandidira kljub drugačnim pozivom Pahorja Boj za mesta nadzornikov NLB-ja se je že vnel, zanje pa se v nasprotju s pričakovanji premierja Boruta Pahorja potegujejo tudi posamezniki, ki so že bili nadzorniki. Za nadzornico Nove Ljubljanske banke tako kandidira tudi nekdanja članica nadzornega sveta in predsednica mestne organizacije SD-ja Metka Tekavčič. Tekavčičeva glasno nasprotuje povezovanju nadzorništva v banki s svojo strankarsko opredelitvijo in političnim delom v prostem času. Nikoli nisem sodelovala kot predstavnica SD-ja Na tiskovni konferenci je poudarila, da kot nadzornica v NLB-ju med letoma 2001 in 2005 ni nikoli sodelovala kot predstavnica stranke. Tudi njena trenutna kandidatura, za katero naj bi se odločila v zadnjem trenutku, naj ne bi temeljila na strankarski podlagi. Tekavčičeva, sicer tudi dolgoletna profesorica na ljubljanski Ekonomski fakulteti, zato navaja, da ne bo dovolila svoje strokovne diskvalifikacije . Navedbe enega slovenskih medijev, vezane na sporno pogodbo nekdanjega predsednika uprave največje državne banke Marjana Kramarja, ki jo je nadzorni svet sklenil v času, ko je bila tudi sama nadzornica, je označila za blatenje in osebno diskreditacijo, zadevo pa je predala odvetnikom. Dejala je tudi, da kot članica tedanjega nadzornega sveta prevzema odgovornost glede pogodbe, a je hkrati prepričana, da je bila ta sklenjena v drugačnih okoliščinah in v tedanjih razmerah ni bila škodljiva . Zaskrbljena nad demagogijo, hipokrizijo in politikantstvom Po spremembi lastniške strukture, ko so se rezultati banke začeli naglo izboljševati, se je nov nadzorni svet po njenem pravilno odzval . Sprašuje pa se, zakaj si Kramar te nagrade ni izplačeval sproti, če je obdržal pogodbo. Mogoče je imel kakšen dogovor z nadzorniki, pravi. V predstavitvi svojega pogleda na kadrovanje v nadzorne svete družb, v katerih je večinska lastnica država, je izpostavila zaskrbljenost nad hipokrizijo in politikantstvom , pa tudi nad demagogijo, vezano na stališče, da naj bi bili kandidati strankarsko neopredeljeni. Kot primere za te svoje trditve je navedla sestavo nadzornih svetov UBS-ja in Unicredita, v katerih sedita tudi človeka s političnimi izkušnjami. Izredne skupščine NLB-ja ne bo Povejmo še, da napovedane izredne skupščine Nove Ljubljanske banke, ki jo je zahtevala država kot večinska lastnica, ne bo. Vprašanja, povezana z izplačilom nagrade nekdanjemu prvemu možu NLB-ja Marjanu Kramarju, podaljšanjem posojila Infond holdingu Boška Šrota in ponujenim odstopom zdajšnjega predsednika banke Draška Veselinoviča, bodo tako na dnevnem redu redne skupščine, ki bo šele 30. junija.
|
neutral
|
6,605
|
Ponovno naj bi vložil kandidaturo Med prijavljenimi za novega predsednika uprave Istrabenza naj bi bil tudi Igor Bavčar. Odločitev naj bi bila znana že v petek. Kadrovska komisija je, kot so za MMC sporočili iz Istrabenza že izbrala devet kandidatov, ki ustrezajo vsem razpisnim pogojem, in jih bo povabila na predstavitev. Tega, ali se je na razpis prijavil tudi Bavčar pa niso ne potrdili ne zanikali. Po poročanju časopisa Dnevnik naj bi se za prvega moža koprske družbe prijavilo najmanj 18 kandidatov, med njimi pa je tudi dosedanji predsednik Bavčar, ki je svoj odhod iz družbe napovedal za 15. maj. Ponovno imenovanje Bavčarja bi nedvomno še bolj otežilo že tako katastrofalno stanje družbe, saj so banke upnice ravno njegov odhod postavile kot enega izmed štirih pogojev za sanacijo Istrabenza. S tem pa jim tudi ne bi uspelo uresničiti niti drugega pogoja, in sicer postavitev človeka po njihovi izbiri na čelo holdinga. Prav tako naj bi obstajala majhna verjetnost, da se družba v kratkem dokapitalizira, s čemer je bankam do zdaj uspelo le z eno zahtevo da nadzorni svet mednarodni svetovalni hiši A. T. Kearney omogočijo pregled poslovanja. Po predvidevanju Dnevnika bi se glede mogočega vnovičnega mandata moral Bavčar dogovoriti še najmanj z enim izmed večjih lastnikov, torej ali s Petrolom ali z NFD-jem, a so vsi vpleteni kaj takšnega zanikali.
|
neutral
|
6,606
|
Na borzah padec delnic obeh podjetij Delnice Porscheja so potem, ko je napovedal, da je opustil načrte o prevzemu Volkswagna in se pogaja o združitvi, padle za 17 odstotkov. Volkswagnove delnice so dosegale velike vzpone in padce, medtem ko je finančni trg ugibal, kdo bo iz štiritedenskih pogajanj med nemškima proizvajalcema avtomobilov izšel kot zmagovalec. Nemška velikana sta se na koncu dogovorila, da se bosta združila, novico pa je na svoji spletni strani objavil Porsche. Združeno podjetje bo združevalo 10 znamk, zagotovljena pa bo neodvisnost vseh znamk, so zapisali. Porsche je nekaj časa skušal povišati svoj delež v Volkswagnu z 51 na 75 odstotkov. Ker pa si je podjetje nabralo velike dolgove v višini 12 milijard dolarjev, sta se podjetji raje odločili za združitev, ki je po dogovoru med Fatim in Chryslerjem že druga podobna zdužitev v zadnjem času. Borza se na novico o združitvi ni odzvala najbolje. Ta združitev neenakih je črna skrinjica, je zapisala posredniška hiša Kepler Capital Market. Ker ne poznamo podrobnosti, je negotovost še toliko večja. Ne vidimo, zakaj bi na kratki rok ta novica pomenila kar koli pozitivnega za katere koli delnice vpletene v to zadevo, so bili črnogledi.
|
neutral
|
6,607
|
Delnice na borzi potonile Sodišče je odločanje o predlogu stečajnega postopka Istrabenza, ki ga je predlagala ena izmed upnic, banka Bawag, preložilo na konec junija, so sporočili iz Istrabenza. Bawag je sicer ena izmed 19 bank upnic, ki jim Istrabenz skupaj dolguje skoraj 900 milijonov evrov, samo Bawagu pa holding dolguje okoli 80 milijonov evrov. Banka je predlog stečaja na okrožno sodišče v Kopru vložila, ker se bankam upnicam ni uspelo dogovoriti glede uvrstitve reodkupnih pogodb, ki so jih banke že aktivirale, v skupno maso premoženja holdinga. Istrabenz se ukvarja z lastno insolventnostjo Istrabenz je sicer vložil zahtevo za odložitev odločanja o predlogu banke Bawag, saj naj bi se v vmesnem času posvetil dejavnostim za odpravo insolventnosti družbe v skladu z zakonom o finančnem poslovanju, postopkih o insolventnosti in prisilnem prenehanju. Prav zaradi neuspelega dogovora o finančni konsolidaciji med upravo, delničarji in upniki je Istrabenz od konca marca insolventen. Ljubljanska borza Delnice Istrabenza so danes potonile, saj se je njihov enotni tečaj znižal za 29,99 odstotka in tako dosegel dovoljeno 30-odstotno omejitev gibanja tečaja. Trenutni tečaj tako znaša 11,88 evra. Ne, kdo bo novi upravnik, ampak kdo se je prijavil za upravnika? Uprava Istrabenza Igor Bavčar, Tamara Jerman in Bogdan Topič je sicer pripravila program finančnega prestrukturiranja holdinga, ki naj bi ga nadzorniki obravnavali v petek. Ni izključeno, da bi nadzorni svet hkrati razpravljal tudi o seznamu kandidatov, ki so se prijavili na razpis za novega predsednika uprave. Kandidatov je devet, po neuradnih pdatkih pa naj bi bil med njimi tudi Igor Bavčar in prvi nadzornik družbe Tomaž Toplak.
|
negative
|
6,608
|
Kdaj bo borzni medved spet stegnil šape? Čeprav ameriško gospodarstvo še vedno izgublja delovna mesta, so delnice v ZDA nadaljevale pozitivni niz in se v petek dvignile za dva odstotka. Vzpon v zadnjih dveh mesecih je že prav presenetljiv, vlagatelji pa navdušeno pozdravljajo gospodarske podatke, ki so še vedno slabi, vendar pa kažejo na to, da svet ne drvi v še hujšo recesijo. Lep primer je bila petkova objava o aprilskem trgu dela v ZDA. Ukinjenih je bilo 539 tisoč delovnih mest, kar pa je manj od napovedi in najnižji mesečni primanjkljaj po lanskem oktobru. To je bil spet dober razlog, da indeks Dow Jones 8.574 točk potegne še dva odstotka višje. V zadnjem tednu je znašal njegov pribitek 4,4 odstotka. Test stresa sprejet z odobravanjem Hkrati je test stresa pokazal, da so banke verjetno preživele najhujše čase in da jih ne čaka podržavljenje. Devet bank od 19, ki so bile zajete v stresne teste, bo moralo zbrati skupaj 75 milijard dolarjev dodatnega kapitala. Optimisti že govorijo, da je kriza v zadnji fazi. Delniški trgi se vedejo, kot da bi bilo to res, realisti pa opozarjajo, da dosti višje od zdajšnji ravni verjetno ne bo šlo več. Kdaj bo borzni medved spet udaril? Ni mi povsem jasno, zakaj bi se ta silovit vzpon lahko nadaljeval, če bo temelj ostal takšen, kot je, vključno z zadnjimi podatki o trgu dela, je komentiral eden izmed ameriških analitikov Morda bomo indeks S&P 500 res videli pri 950 ali 1.000 točkah trenutno je pri 929, višje zelo verjetno ne, posebej če vem, da trg zdaj ni več podcenjen. Nasdaqov niz, kot ga ni bilo deset let O vzponu, ki ga trg doživlja po padcu na 12-letno dno pred natanko dvema mesecema, zgovorno govori tudi podatek, da je tehnološki indeks Nasdaq že devetič zapored teden končal višje, kot ga je začel. To se v tem desetletju še ni zgodilo. V petek se je sicer na Wall Streetu najbolj izkazal finančni sektor, ki je v povprečju pridobil 12 odstotkov, porast ameriške lahke nafte nad 58 dolarjev med vzroki je tudi padec dolarja pa je navdahnil energetske delnice. Tudi v Ljubljani prebujenje Tudi vodilne evropske borze so zdaj blizu najvišjih letošnjih vrednosti. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 je zadnji teden pridobil 4,3 odstotka. V petek so blestele delnice švicarske pozavarovalnice Swiss Re, ki so po objavi četrtletnih poslovnih rezultatov poskočile za 17,8 odstotka. Končno je žarek optimizma prišel tudi na Ljubljansko borzo. Slovenski borzni indeks je v zadnjih petih dneh pridobil osem odstotkov. Promet je močno porasel in s Krko zdaj presega tudi dva milijona evrov dnevno. Tečaj Krke je na tedenski ravni višji za 13 odstotkov, Intereurope kar za 21.
|
neutral
|
6,609
|
Za pravičnejše cene in manj izkoriščanja 9. maj je svetovni dan pravične trgovine. Slovenska pravična trgovina ga je proslavila s tekom trojke po poti ob žici, ki jo je vodil Samuel Žbogar. Tema letošnjega svetovnega dne pravične trgovine je Big bang! Velik dan za planet . To je niz dogodkov po vsem svetu, katerih namen je širjenje ideje pravične trgovine kot koncepta, ki lahko pripomore k rešitvi svetovnih vprašanj, kot so revščina, podnebne spremembe in gospodarska kriza, so sporočili iz društva za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas. Kot je za MMC povedala druga članica pravične trojke Darja Urbas, vodja trgovine 3MUHE, ideja pravične trgovine predstavlja pomoč proizvajalcem, da dosegajo pravičnejše cene na tržišču, da omogočajo enako vključevanje moških in žensk, izključujejo otroško delo in podpirajo do okolja prijazne načine pridelave. Namen teka sta bila po njenih besedah spodbujanje sodelovanja med nevladnimi organizacijami in vladnimi organizacijami ter promocija pravične trgovine in njenih idej. Prav tako pravična trgovina skuša zagotavljati pravice marginaliziranih proizvajalcev in delavcev, predvsem iz gospodarsko manj razvitih dežel. Med izdelki kava, čaj, ročna obrt Najpogosteje so med izdelki, ki jih je mogoče kupiti na podlagi koncepta pravične trgovine, na voljo kava, čaj, obleke, nakit in drugi izdelki ročne obrti. S pomočjo teh stvari se skuša kupcem približati tudi kultura in identiteta območja, s katerega izdelki prihajajo, prav tako pa se teži k temu, da je pot od proizvajalca do končnega kupca čim krajša. Svetovni dan pravične trgovine se sicer praznuje od leta 2001, ko je Mednarodna zveza za alternativno trgovino sprejela ta datum. Predtem pa so ga uvedli evropski predstavniki pravične trgovine, ki so se jim pozneje pridružili še japonski in ameriški kolegi s tega področja. Poleg Urbasove sta v trojki tekla še zunanji minister Samuel Žbogar in Marjan Huč, vodja SLOGE - Slovenske platforme nevladnih razvojnih organizacij. Erna Strniša erna.strnisa@rtvslo.si
|
positive
|
6,610
|
Nadzorniki na seji niso bili sklepčni Skoraj sto delavcev se je zbralo pred upravno stavbo Luke Koper. Izrazili so nezadovoljstvo nad kupčkanjem nadzornega sveta z njihovimi usodami in družbo. Gre za spontan odziv zaposlenih, ki so si prišli ogledat ljudi, ki kupčkajo z njihovo usodo. Delavci so siti negotovosti, bojijo se za službe, je povedal predsednik Sindikata luških delavcev Pavel Lokovšek. V tem času bi moralo potekati zasedanje nadzornega sveta družbe, a je seja zaradi nesklepčnosti odpadla, nadaljevala pa naj bi se konec tedna. Nadzorni svet odloča tudi o delu uprave. Če nadzorni svet ne dela dobro in je zlizan z upravo, nekaj ni v redu, je delo nadzornikov ocenil Lokovšek. Kaj bi prinesla današnja seja? A seja, na kateri bi se po mnenju nekaterih članov nadzornega sveta in sindikalistov lahko zgodilo marsikaj, tudi nezaupnica prvemu nadzorniku Borisu Popoviču ali odločanje o odgovornosti uprave za nezakonito razrešitev izvršnega direktorja Dragomirja Matiča, je torej odpadla. Seje se namreč zaradi prometne nesreče ni udeležil predstavnik delavcev Bojan Čepar, manjkala pa sta tudi nadzornika iz vrst države Bojan Zadel in Olga Franca. Nadzornica je svojo odločitev utemeljila s tem, da glede na to, da gre za odločanje o zelo pomembnih temah, ki zadevajo tudi delavce, predstavnik delavcev pa zaradi poškodbe ne bi mogel biti navzoč, sem se odločila, da tudi sama na sejo ne pridem. Tako še vedno ni jasno, ali bodo glasovali o zaupnici Popoviču ali morda celo sedanji upravi na prihodnji seji. Popovič možnost glasovanja o zaupnici sicer zavrača, saj naj zaupnice ne bi bilo na dnevnem redu seje.
|
negative
|
6,611
|
Bo tokratni razpis le uspel? Na razpisu za gradnjo novega kontrolnega centra na letališču Jožeta Pučnika je komisija izbrala družbo Imos. Njena ponudba je bila vredna 8,2 milijona evrov. Izbranega izvajalca del morata potrditi še nadzorni svet in vlada. Na javni razpis se je prijavilo 12 ponudnikov, šest jih je oddalo popolno ponudbo. Edino merilo izbora je bila najnižja ponujena cena. Direktor Kontrole zračnega prometa Slovenije Franc Željko Županič je z izborom zadovoljen in pravi, da želijo, da bi gradbena dela začeli v začetku julija letos. Center za vodenje in kontrolo zračnega prometa bo predvidoma končan v letu in pol, kar pomeni, da bomo pred poletjem 2011 začeli delovati v novih prostorih, saj so sedanji premajhni in neprimerni, je dejal. Ocenjena investicijska vrednost celotnega projekta je 22,5 milijona evrov. Omenjeni razpis pa obsega samo gradbeni del. Prvi razpis razveljavljen zaradi sumljivih dogodkov Ta razpis je bil sicer objavljen že drugič, a je zdaj iz načrta izločena gradnja kontrolnega stolpa, zato se je znižala tudi vrednost projekta. Spomnimo, da je na prvem razpisu Vegrad gradnjo ponujal za okoli 17 milijonov evrov, Gradis za 18,8 milijona, SCT in Primorje pa za 19,5 milijona evrov. A potek razpisa je pod drobnogled vzela policija in priprla člana nadzorne komisije za gradnjo stolpa Tomaža Žibreta, ki naj bi dvema ponudnikoma obljubil, da bosta izbrana, obenem pa jima omogočil zamenjavo razpisne dokumentacije s popravljeno.
|
neutral
|
6,612
|
Propad ameriškega avtovelikana Vodja ameriškega avtopodjetja General Motors je dejal, da je stečajna zaščita oz. prisilna poravnava vse verjetnejša rešitev za nekdanji ponos ameriške avtomobilske industrije. Ameriška vlada je GM-u do zdaj dala 15,4 milijarde dolarjev posojil in nov rok, da do 1. junija konča pogajanja s sindikati in upniki, sicer bo sledila prisilna poravnava kot v primeru Chryslerja.Vodja Fritz Henderson je dejal, da še vedno upajo, da se bodo lahko prestrukturirali brez stečajne zaščite, vendar pa so naloge, ki jih morajo narediti, velike. O črtanju dolga GM se mora s sindikatom avtomobilske industrije UAW dogovoriti o predaji odgovornosti za sklad za zdravstveno zavarovanje upokojencev, pogajajo se o zapiranju šestih tovarn v ZDA in drugih koncesijah. Prav tako se pogajajo s kanadskim sindikatom. GM se mora z upniki dogovoriti o črtanju dolga v zameno za 10 odstotkov delnic podjetja po prestrukturiranju. Odbor upnikov želi 27 milijard dolarjev dolga zamenjati za 58 odstotkov deleža podjetja. Henderson je dejal, da nimajo prostora za pogajanja, ker jim je ameriško ministrstvo za finance naročilo, da ne smejo ponuditi več kot 10 odstotkov. GM želi od vlade še 2,6 milijarde posojila do konca maja in pozneje še devet milijard dolarjev do konca leta. 50 odstotkov državi Načrt prestrukturiranja predvideva, da bo 50-odstotni lastnik podjetja država, upniki bi dobili 10 odstotkov, sklad za zdravstveno zavarovanje upokojencev, ki ga bo naslednje leto začel voditi sindikat UAW, pa 39 odstotkov. Sindikat oziroma sklad bi dobil deleže namesto 10 milijard dolarjev, kolikor jih podjetje dolguje skladu. Zaradi tega namerava podjetje izdati 62 milijard novih delnic. Načrt predvideva, da bodo imetniki zdajšnjih delnic za 100 delnic dobili le eno. Zato ne preseneča novica, da je šest podpredsednikov podjetja v petek in ponedeljek prodalo 200.000 delnic, ki so se v ponedeljek pocenile za 11,6 odstotka, na 1,44 dolarja. Fiat pred odkupom Opla? Henderson je dejal, da bodo kmalu začeli obveščati okrog 2600 prodajnih predstavništev, da jih nameravajo zapreti do konca leta 2010. Podjetje ima zdaj več kot 6240 takšnih predstavništev. Med ukrepi za varčevanje je dopustil tudi možnost za selitev sedeža podjetja iz Detroita, vendar pa dodal, da to ni prednostna naloga. Po Hendersonovih besedah nimajo namena prodajati operacij v Latinski Ameriki, ker je trg dober. Za nekoč zelo dobičkonosno znamko hummer se zanimata le še dva kupca, za švedski Saab pa naj bi bilo kupcev več in odločitev o prodaji naj bi bila sprejeta v mesecu ali dveh. Henderson pa ni komentiral poročil, da se Fiat zanima za odkup 80-odstotnega deleža v Oplu. Henderson je povedal, da si želi GM podporo nemške vlade za Opel in bo vsak partner, ki si ga bodo izbrali, tudi po volji nemške vlade.
|
negative
|
6,613
|
Negativen torek na evropskih trgih, tudi v Ljubljani Indeks SBI20 se je drugič zapored znižal in zdrsnil pod 4.000 točk. Po visoki rasti v prejšnjem tednu vlagatelji unovčujejo dobičke. Bolje vrabec v rok kot golob na strehi, si najbrž mislijo, upoštevajoč pretrese, ki so jih doživljali v preteklem letu. S Krko, ki se je pocenila le za 0,1 odstotka, je promet dosegel 1,5 milijona evrov. Ob koncu je bila cena 62,55 evra. Spomnimo, da je Krka do petka nanizala 12 zaporednih plusov in v tem obdobju poskočila za 25 odstotkov. V prvi kotaciji so se najbolj, za 2,6 odstotka, pocenile Lukine delnice. Najnižji posel, pri 24,10 evra, je bil sklenjen prav na koncu. Slovenski borzni indeks 3.981 točk je izgubil pol odstotka. Istrabenz, pri katerem smo že vajeni velikih dnevnih premikov, je dosegel 16,30 evra +20 odstotkov. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +0,55 % 7,33 EUR KRKA -0,10 % 62,51 GORENJE -0,79 % 10,06 MERCATOR -0,81 % 163,66 PETROL -1,18 % 260,28 TELEKOM -1,63 % 163,66 LUKA -2,61 % 24,24 Farmacevtske delnice na nakupnem seznamu Po negativnem ponedeljku je bil torek v New Yorku spodbudnejši, vendar ne za tehnološki sektor, saj je indeks Nasdaq 1.715 točk izgubil skoraj odstotek. Na drugi strani je Dow Jones 8.469 točk porasel za 0,6 odstotka, potem ko so vlagatelji kupovali zlasti energetske delnice cena lahke nafte je dosegla 60 dolarjev in delnice iz t. i. defenzivnega sektorja. Farmacevt Pfizer je zaradi dobrih ocen analitikov pridobil 5,5 odstotka in dal ob Coca-Coli Dow Jonesu največji pospešek. Po trgovanju je proizvajalec polprevodnikov Intel sporočil, da so se v drugem letošnjem četrtletju pogoji poslovanja malce izboljšali. V Evropi rdeče sredino dopoldne Med makroekonomskimi novicami je bil v ospredju svež podatek o ameriškem zunanjetrgovinskem primanjkljaju. Ta se je marca prvič v zadnjih osmih mesecih zvišal, kar kaže na šibko povpraševanje preostalega sveta. V Evropi je bil torek zlasti zaradi slabe predstave finančnih in rudarskih delnic negativen. Danes dopoldne je na svež padec vplivala tudi ocena britanske centralne banke, ki napovuje velik upad gospodarske dejavnosti in počasnejše okrevanje, kot so sprva pričakovali. Vrednost evra je 1,365, cena lahke nafte je sredi srede vztrajala nad 59 dolarji.
|
negative
|
6,614
|
Svet občine odstopa ni sprejel Svet občine Prevalje ni sprejel odstopa župana Matica Tasiča, novega generalnega direktorja Slovenskih železnic. Tasič je moral odstopno izjavo podati na zahtevo nadzornega sveta Slovenskih železnic, ko ga je ta imenoval za direktorja. Kot je povedal po glasovanju, take odločitve ni pričakoval. Sedaj se bo posvetoval s prometnim ministrom Patrickom Vlačičem, ima pa tudi možnost sprožiti upravni spor. Glasovanje je pokazalo, da odstop podpira sedem svetnikov, devet jih je bilo proti. Proti odstopu je bila med drugim svetnica Margareta Jukič, ki je v imenu neodvisne Liste za Prevalje dejala, da odstopu nasprotuje, ker je Tasiča na zadnjih volitvah podprlo 65 odstotkov občanov, ker je do rednih županskih volitev komaj dobro leto dni in bi novoizvoljeni župan delo opravljal samo približno pol leta in ker volitve tudi stanejo. Matic Tasič je marca nasledil prejšnjega prvega moža SŽ-ja Tomaža Scharo. Ob izvolitvi je imel podporo večine članov nadzornega sveta, ne pa tudi podpore predstavnikov delavcev. Njegovo imenovanje je povzročilo nesoglasje med prometnim ministrom Patrickom Vlačičem, ki ga je podpiral, in predsednikom vlade Borutom Pahorjem, ki ga je motil izbor brez javnega razpisa. Slovenske železnice so lani, po nerevidiranih podatkih, ustvarile 23,6 milijona evrov izgube, letošnje prve tri mesece pa naj bi čista izguba znašala 13 milijonov evrov.
|
neutral
|
6,615
|
Glavno razhajanje glede napovedi gospodarske rasti Makedonija Mednarodnega denarnega sklada IMF ni zaprosila za posojilo, za kakršen koli dogovor v prihodnosti pa ostaja odprta. To je sporočil makedonski finančni minister Trajko Slaveski, ki je dodal, da bo njegova država, če se bo poglobila svetovna gospodarska kriza, morda tak dogovor z IMF-om tudi sklenila. Misija IMF-a pod vodstvom Wesa McGrewa, ki je v Skopje pripotovala 7. maja pa je prav tako sporočila, da je organizacija, ki jo zastopa pripravljena z Makedonijo sodelovati na kakršen koli način. Pripravljeni smo govoriti o tehnični ali finančni pomoči, ampak o tem se morajo odločiti njihove oblasti, je pojasnil McGrew. Glavna razhajanja omenjene organizacije in Makedonije so bila v napovedi gospodarske rasti v tem letu. Slaveski je pojasnil, da njegova vlada ostaja pri napovedi, da bo letošnja rast 1-odstotna, pri čemer se naslanja na nedavno povišanje cen blaga v svetu, kar naj bi vplivalo na povišano vrednost izvoza makedonskih podjetij. McGrew pa meni, da je taka ocena makedonske vlade zelo visoka in je mogoča le v primeru optimističnega scenarija. Uravnoteženost plačil in zmanjšanega izvoza bosta verjetno nov izziv za Makedonijo, napoveduje predstavnik IMF-a. Makedonska centralna banka je svojo predhodno napoved, da bo rast gospodarstva 3- do 4,4-odstotna, že znižala. Sicer je makedonsko gospodarstvo v zadnjih letih rastlo za od 4 do 5 odstotkov na leto.
|
neutral
|
6,616
|
Pivka najela 12 mesnic Mipa, zaposlila bo 45 delavcev Če bi se proizvodnja v Mipu nadaljevala, Evropska komisija morda ne bi zahtevala vrnitve sredstev, je povedal minister za kmetijstvo Milan Pogačnik. Dejal je, da si ministrstvo temeljito prizadeva izkoristiti to možnosti. Minister za finance France Križanič se namreč pogovarja z bankami upnicami in z nekaterimi drugimi zainteresiranimi, ki bi lahko omogočili, da bi se proizvodnja čim prej nadaljevala. Obstajajo sicer še določene nejasnosti, predvsem v zvezi s tem, da bi bilo treba ohraniti tudi blagovno znamko, saj sprememba blagovne znamke lahko spremeni odločitev komisije glede tega, je pojasnil Pogačnik. Pivka najela 12 mesnic Mipa, zaposlila bo 45 delavcev V torek se bo spet odprlo dvanajst Mipovih mesnic na severnem Primorskem. Te je namreč od Mipa Maloprodaje, ki je v stečaju, najela Pivka Perutninarstvo. Poleg tega bodo zaposlili 45 delavcev, ki so pred stečajem delali v poslovalnicah. Tudi Pivko je stečaj Mipa zelo prizadel, saj je s tem izgubila prodajna mesta v verigi Mipovih mesnic, poleg tega pa ima do Mipa veliko neporavnanih terjatev. Z odprtjem dvanajstih mesnic bodo tako skušali zagotoviti prodajna mesta za svoje izdelke in za morebitno vrnitev Mipa. Pogodba o najemu za zdaj velja za kratek čas, kar sicer pomeni določeno tveganje, v Pivki pa upajo, da bodo lahko v nadaljevanju poslovalnice najeli za daljše obdobje.
|
positive
|
6,617
|
Obljubljajo stopnjevanje sindikalnih dejavnosti Približno sto zaposlenih v gostinstvu in turizmu je s protestnim pohodom skozi Portorož opozorilo, da je skrajni čas, da se razmere v omenjenih dejavnostih popravijo. Delavci v gostinstvu in turizmu so slabo plačani in velikokrat šikanirani. Turizem ni več slovenski paradni konj, ampak mrtvo kljuse. Skrajni čas je, da začne slovenski turizem vlagati tudi v svoje zaposlene, opozarja predsednik odbora Sindikata gostinstva in turizma v obalni sindikalni organizaciji KS 90 Tone Kambič. Do zdaj se je vlagalo le v objekte, skrajni čas je, da začnemo vlagati v ljudi, še pravi Kambič. Protestnega shoda v Portorožu, organizirala ga je obalna sindikalna organizacija KS 90, so se udeležili delavci iz vse Slovenije , solidarno pa so se jim pridružili tudi kolegi iz Sindikata turističnih in gostinskih delavcev Istre in Kvarnerja. Udeležence sta poleg voditelja obalne sindikalne organizacije KS 90 Petra Majcna in izvršnega sekretarja Ljuba Ocvirka pozdravila tudi sekretarka Sindikata gostinstva in turizma Karmen Leban in predsednik Konfederacije sindikatov 90 Boris Mazalin. Karmen Leban je ponovila zahteve gostinskih in turističnih delavcev po bistvenih spremembah na plačnem področju. Sramota je, da dobi delavec v turizmu za 200 ur dela ob koncih tedna, praznikih in v izmenah mesečno povprečno 650 evrov izplačane plače, je poudarila. Po njenih zagotovilih sindikati ne bodo privolili, da bi se delavcem znižala stopnja socialne varnosti ali da bi pogodbe za nedoločen čas spreminjali v pogodbe za določen čas. Če na njihove zahteve ne bo pozitivnega odziva, v Sindikatu gostinskih in turističnih delavcev napovedujejo stopnjevanje pritiskov po vsej Sloveniji.
|
neutral
|
6,618
|
Slovenija bo jamstveno shemo Bruslju predstavila v torek Slovenija bo končno verzijo svoje jamstvene sheme predstavila v torek v Bruslju. Če bo potrjena, bo banka SID lahko že v petek začela prvo dražbo. Finančni minister Franc Križanič je dejal Upamo, da bomo dobili potrditev na direktoratu za konkurenčnost. Tako bi lahko SID banka v petek krenila s prvo avkcijo. Državna jamstva bankam so predvidena v višini 1,2 milijarde evrov. Namenjena bodo za kredite podjetjem z ročnostjo med enim in desetimi leti, podeljevala pa se bodo na dražbah, je v odgovoru na poslansko vprašanje Andreja Vizjaka iz SDS-a pojasnil Križanič. Vizjak je Križaniča spraševal o kreditni aktivnosti bank in vplivu slabih naložb slovenskih bank in Banke Slovenija na aktivnost bančnega sistema. Križanič je izrazil prepričanje, da je Slovenija v krizo prišla razmeroma v dobrem položaju, da pa je bila ena od šibkosti velika izpostavljenost bank medbančnemu trgu. V zadnjih štirih letih so se banke zadolžile na medbančnem trgu, in sicer za več - po ministrovih besedah za več milijard evrov - kot so zbrale z depoziti, zato da so bolj ranljive, s tem pa je pod vprašaj postavljeno stabilno delovanje slovenskega finančnega sistema, je dejal Križanič. To so nato skušali zagotoviti s kratkoročnim izdajanjem zakladnih menic in pridobivanjem sredstev Evropske centralne banke, z izdajo dveh državnih obveznic in izdajo obveznic NLB in SID banke. Vizjak je menil, da je vlada razmeroma neučinkovita pri spodbujanju kreditne aktivnosti bank. Križaniča je vprašal, ali bo vztrajal, da ne bo mogoče uporabljati sredstev bank in poroštev države tudi za reprogram tajkunskih posojil v prihodnje. Vztrajal bom na tem, da se kakršna koli državna pomoč ne bo plasirala za, makroekonomsko vzeto, nepotrebne kredite za odkupe podjetij, je dejal Križanič.
|
neutral
|
6,619
|
Za neizplačilo so izvedeli šele danes, na izplačilni dan 3.223 zaposlenih v Muri je po končanem delovniku namesto plač prejelo obvestilo, da upravi za ta namen ni uspelo zagotoviti denarja. Plače naj bi prejeli jutri ali pa v prihodnjih dneh, so še izvedli delavci. Sindikat je takoj po prejetju obvestila začel priprave na protestni shod pred poslopjem vlade v Ljubljani. Ko so delavci ob koncu delovnika odhajali z dvorišča tovarne, sta prednje stopila predstavnika delavcev in jim prenesla sporočilo delavske direktorice Cvetke Peršak, da plač danes ne bo, poroča Radio Slovenija. Ta je delavcem še sporočila, da si bo prizadevala, da bi se denar za plače našel čim prej, torej jutri ali pa najkasneje v prihodnjih dneh. Predstavnik sveta delavcev Jože Turkl je razložil, da so delavci ogorčeni . Marsikdo je že tako v težavah, je še opozoril in dodal, da so bili do zdaj vedno obveščeni, če so izplačilo plač prestavili. Zaposleni že pripravljajo proteste Drago Forjan, predsednik Murinega sindikata, pa pravi Že pred časom smo se odločili, da se bomo, če ne dobimo plač 18. v mesecu ali najkasneje do konca meseca, vsi zaposleni zbrali v Ljubljani pred vladinim poslopjem in pred parlamentom na protestnem shodu. Forjan je še dejal, da bo protest, če plač ne dobijo, v začetku prihodnjega meseca. Delničarji odločili, da gre Mura v dokapitalizacijo Delničarji Mure so sicer prejšnji teden na izredni skupščini potrdili predlog za dokapitalizacijo - odločili so, da bodo povečali osnovni kapital za 8,5 milijona evrov, na 26,43 milijona. Dokapitalizacija bo sicer uspešna le, če bo vpisanih 70 odstotkov od razpisanega kapitala, v vrednosti 5,95 milijona evrov. Vpis delnic je mogoč od 15. do 31. maja. Vodstvo družbe je na izredni seji še predlagalo, da bi v drugi fazi pravico do vpisa novih delnic imele tudi banke upnice. S tem bi se jim zmanjšala kratkoročna kreditna izpostavljenost za znesek vpisanega kapitala. Poleg bank upnic pa bodo nove delnice lahko vpisali tudi dobro poučeni vlagatelji, ki so bili 28. februarja upniki družbe.
|
negative
|
6,620
|
Nekoliko je presenečen nad odločitvijo nadzornega sveta Nadzorni svet NLB-ja je sprejel odstop predsednika uprave Draška Veselinoviča, ki pa je nad tem presenečen. Veselinovič je svoj odstop ponudil, potem ko so iz vladne koalicije začele prihajati ostre kritike zaradi reprogramiranja skoraj 150 milijonov evrov posojil Infond Holdingu. O Veselinovičevi usodi bi morali nadzorniki odločati že na izredni seji konec aprila, a se je predsednik nadzornega sveta Igor Marinšek odločil in sejo preklical. O ponujenem odstopu so tako razpravljali danes, na zadnji redni seji nadzornega sveta v tej sestavi, čeprav obravnava odstopne izjave ni bila na dnevnem redu seje. Veselinovič nekoliko presenečen Vse svoje odločitve od prvega dne nastopa mandata dalje sem sprejemal kot strokovnjak, skladno z veljavnimi predpisi in v dobro banke, zato me odločitev nadzornega sveta banke po svoje preseneča, je v sporočilu za javnost zapisal Veselinovič. Dodal je še, da glede na to, da je odstop ponudil sam, ne bo upravičen do odpravnine. Veselinovič je takrat, ko je podal odstopno izjavo, dejal, da bo, če nadzorniki sprejmejo njegov odstop, iz banke odšel brez odpravnine. Dodal je, da je odstopno izjavo, ki sicer ni bila nepreklicna odločitev je bila v rokah nadzorniki, ponudil zato, da bi zaščitil inštitucijo ob vseh pritiskih in razpravah, ki potekajo o njeni poslovni politiki in predvsem o njenih posameznih posojilih, kar je po njegovem mnenju narobe. Odhaja po dobrih treh mesecih Veselinovič je vodenje NLB-ja prevzel 1. februarja, že sam postopek njegovega imenovanja na čelo NLB-ja brez javnega razpisa pa je v politiki sprožil številne polemike, pa tudi Banka Slovenije je tedaj menila, da je bil postopek izbire začet prepozno in izpeljan neustrezno. Mislim, da je odločitev ustrezna. Nadzorni svet ga je imenoval, prav je, da ga isti nadzorni svet tudi razreši, je za Pop TV dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik iz stranke Zares, ki je najglasneje protestirala proti Veselinovičevemu imenovanju. Kdo bodo novi nadzorniki? Nadzorniki so danes obravnavali še četrtletne rezultate banke, ne pa tudi Kramarjeve nagrade, kar bi morala biti tema že na izredni seji. Redna skupščina banke bo 30. junija, na njej pa bodo potrjeni novi nadzorniki, ki bodo imenovali novo upravo. Imena novih nadzornikov so sicer še skrivnost, ve se le, da med petimi predstavniki države ne bo Metke Tekavčič. Kad in Sod sta predlagala prvega moža Kolektorja Stojana Petriča in Aleksandra Svetelška iz Tuša. Med kandidati so še direktor Taluma Danilo Toplek, član uprave Telekoma Filip Ogris Martič, profesor z mariborske fakultete Rasto Ovin in bančnik Gregor Dolenc, poroča TV Slovenija.
|
negative
|
6,621
|
Banke potrebujejo kapitalsko infuzijo Stanje domačih bank je za zdaj zadovoljivo, vendar poslabšanje ni izključeno, je dejal guverner Marko Kranjec, ki hkrati poziva k hitri konsolidaciji vodstva NLB-ja. Od konsolidacije je odvisna tudi učinkovita realizacija vladnega programa, zato se nam zdi to še toliko pomembnejše, je v odzivu na odstop dosedanjega predsednika uprave NLB Draška Veselinoviča, ki ga je sprejel nadzorni svet banke, poudaril Kranjec. Zdi se nam sorazmerno nenavaden način izbire novega predsednika uprave, in to nam zbuja dvome, ali se bo lahko ta konsolidacija zgodila v kratkem času, je še povedal guverner Banke Slovenije. Ob tem je pojasnil, da predstavlja bilančna vsota NLB-ja tretjino slovenskega bančnega sistema. Dodatnim komentarjem se je prvi mož Banke Slovenije izognil. Poročilo o finančni stabilnosti Kot rečeno, je stanje bank zadovoljivo, a bi nadaljnjo zaostritev lahko v kriznih časih prinesla povratna zanka iz realnega sektorja. Član Sveta Banke Slovenije Božo Jašovič je ob predstavitvi letnega poročila o finančni stabilnosti poudaril, da je za povečanje posojilne dejavnosti bank do nefinančnih institucij in gospodinjstev, ki se je zmanjšala zaradi porušenja zaupanja na medbančnem trgu, najprej treba zagotoviti normalizacijo zadolževanja bank v tujini, pri čemer je treba z državnimi jamstvi zagotoviti, da bodo banke z izdajanjem bančnih obveznic prišle do dolgoročnejših virov. Jašovič dodaja, da morajo lastniki bankam zagotoviti dodaten kapital, saj bodo banke, ki bodo bolj kapitalizirane, bolje prestale krizo. Prav zato je po njegovem prepričanju izjemno pomembno, kako bodo ravnali lastniki bank. V tem kontekstu igra ključno vlogo tudi država kot lastnik, in ne zgolj kot porok za novo zadolževanje bank, dodaja. Slovenske banke za zdaj zagotavljajo dovolj kapitala, a daljša ko bo gospodarska kriza, več bo tudi izgub na posojilnem portfelju, zato je nujno, pravi Jašovič, čim prej začeti izvajati vladne protikrizne ukrepe, kot je jamstvena shema za bančna posojila podjetjem.
|
neutral
|
6,622
|
V Steklarski novi stavka do izpolnitve zahtev Okoli 190 delavcev Steklarske nove je začelo stavkati, za opozorilno stavko pa so se odločili tudi delavci družbe KIK Kamnik. Delavci Steklarske nove so stavko začeli zato, ker delodajalec do ponedeljka ni izpolnil njihovih stavkovnih zahtev, kot so izplačilo aprilske plače, potnih stroškov ter poplačilo prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje. Stavkali bodo vsaj še pet dni, saj so jim v Kapitalski družbi, ki je lastnica podjetja, namesto izplačila aprilske plače ponudili 70 evrov regresa po delavcu, kar je za sindikat nesprejemljivo. Nazadnje so pogovori o izpolnitvi zahtev potekali v ponedeljek, a rešitve niso našli, saj je transakcijski račun družbe blokiran že skoraj mesec dni. Večmilijons ki dolgovi Družba je sicer že nekaj časa zelo zadolžena, največ pri energetskih podjetjih. Predloga o izvedbi dokapitalizacije za pet milijonov evrov lastnica podjetja Kapitalska družba ni podprla. Podala je predlog za stečaj in pozvala upnike k zniževanju ali spremembi terjatev, vendar neuspešno. S takim ravnanjem Kada se delavci ne strinjajo - napovedali so že protestni shod pred Kadovo upravno stavbo v Ljubljani. Zaposlene je danes obiskal predsednik Konfederacije neodvisnih sindikatov Slovenije Drago Lombar in jim svetoval, naj s protestom v Ljubljani še malo počakajo. V steklarno je prišel tudi direktor Teo Pajnik, ki je zaradi hude bolezni že dvakrat ponudil odstop, a ga Kad ni sprejel, in poudaril ignorantski odnos Kada do Steklarske nove. Kad je skušal pomagati, a ni bil uspešen Kad je kot lastnik Steklarske nove storil vse, da bi družbi skladno s svojimi pristojnostmi pomagal iz nakopičenih težav, vendar zaradi nepripravljenosti sodelovanja preostalih ključnih deležnikov neuspešno, so dogajanje komentirali v Kadu. Tudi v KIK-u čakajo na aprilske plače Prav tako so se za sicer zgolj osemurno opozorilno stavko zaradi podobnih vzrokov odločili tudi v družbi KIK Kamnik. Zahtevajo izplačilo aprilskih plač in nov predlog izplačila neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz preteklega obdobja ter izplačilo regresa za letni dopust za lani. Uprava družbe je sicer že aprila predlagala rok za izplačilo neplačanih prispevkov, a se delavci, ki so zaradi neplačevanja prispevekov prejemali nižje plače, kot je predvideno v podjetniški kolektivni pogodbi, s tem ne strinjajo. Stavka je potekala mirno, a delavci niso dobili nobenih zagotovil glede svojih zahtev, zato nameravajo vztrajati. Delavci bi radi normalne delovne razmere Zahtevajo tudi, da se takoj pripravi predlog za poravnanje dolga v najkrajšem možnem času, in ne šele proti koncu leta, in da jim uprava zagotovi dovolj surovin za delo in delovna sredstva, denimo zaščitna sredstva, čiste delovne obleke, topel obrok in gasilne aparate. Stavko podpira tudi direktor družbe Aleš Erbežnik, vendar dodaja, da vodstvo zahtevam ne more ugoditi. Pojasnjuje namreč, da je pravica delavcev, da dobijo izplačano vse, kar jim pripada, vendar je to odvisno od finančnih razmer v družbi.
|
neutral
|
6,623
|
Prihodke načrtujejo v tretjem letošnjem četrtletju V družbi izid poslovanja pripisujejo predvsem odhodkom iz naslova financiranja obresti za prejete kredite in tudi dejstvu, da med finančno krizo banke s težavo obnavljajo obstoječe kredite. Infond Holding se je zaradi vse večjega pritiska na ustrezno kapitalsko strukturo odločil za zmanjšanje in nato povečanje osnovnega kapitala, kar je 8. maja potrdila skupščina. Naj spomnimo, da je Nova ljubljanska banka NLB sredi aprila družbi reprogramirala posojilo v višini 130 milijonov evrov. Posojilo je zanetilo spor v vladni koaliciji, zaradi česar je 20. aprila svoj odstop ponudil tudi predsednik uprave NLB Draško Veselinovič. Na njegovo presenečenje je nadzorni svet NLB-ja njegov odstop včeraj tudi sprejel. Infond Holding sicer večino prihodkov družbe, ki jih predstavljajo predvsem dividende, načrtuje za tretje letošnje četrtletje, še navajajo v sporočilu.
|
neutral
|
6,624
|
Ponudniki sami določijo znesek za dokapitalizacijo Na poziv k dokapitalizaciji Palome, objavljen aprila, sta se odzvala madžarski Paper&Moore, ki se je za sladkogorsko podjetje nekoč že zanimal, in nemški Horgen. Predsednik uprave Palome Bojan Rajtmajer je ob tem pojasnil, da je delovna skupina vsebino prispelih ponudb že pregledala, a se o tem še ni pogovarjala. Pogovor na to temo naj bi stekel na seji nadzornega sveta, ki bo ta četrtek. Ponudniki sami določijo znesek za dokapitalizacijo Prvi mož Palome je opozoril tudi, da so v pozivu k dokapitalizaciji družbe omogočili ponudnikom, da sami določijo znesek, ki so ga pripravljeni vplačati med dokapitalizacijo. Spomnimo, da se je Paloma, ki je v lasti Kada in Soda, za dokapitalizacijo odločila zato, da bi izboljšala poslovno-finančni položaj družbe, zagotovila njen nadaljnji razvoj inj razvoj blagovne znamke. Z izvedbo povečanja osnovnega kapitala se bo lastniška struktura v družbi spremenila, saj paradržavna organa pri dokapitalizaciji ne nameravata sodelovati. V osnovnem kapitalu družbe bosta ohranila najmanj 25-odstotni delež. Predložiti morajo program razvoja družbe Vlagatelji morajo pred sodelovanjem pri povečanju kapitala predložiti program nadaljnjega razvoja družbe za prihodnjih pet let ter opredeliti svoje finančne in tehnološke sposobnosti za uresničitev predloženega programa. Tisti, ki bo sodeloval pri dokapitalizaciji, mora prevzeti tudi obveznost izpolnjevanja določenih finančnih, pravnih, organizacijskih in tehničnih zavez. Uprava družbe mu bo na drugi strani omogočila izvedbo skrbnega pregleda poslovanja družbe.
|
positive
|
6,625
|
Poziv nadzornici Franci k odstopu Uprava Luke Koper predlaga, naj Olga Franca s svojega mesta članice v nadzornem svetu zaradi objektivne odgovornosti odstopi. Seja nadzornikov je medtem odpadla. Uprava je zapisala, da je nedopustno, da Franca v javnosti razlaga odločitve in napoveduje predloge za sejo nadzornega sveta, ki je še v teku, obenem pa s širjenjem neresnic z zavajajočimi izjavami ravna v nasprotju z interesi družbe ter škodi ugledu podjetja. Dodali so še, da ima le predsednik nazdornega sveta, torej Boris Popovič, edini pravico komunicirati z javnostjo o delu nadzornikov, Franca pa naj bi bila večkrat odgovorna za nesklepčnost nadzornega sveta. Sejo odpovedal Popovič Sejo nadzornega sveta, na kateri so predstavniki delavcev in države želeli zamenjati upravo, je zjutraj preklical Popovič, in sicer zaradi neodložljivih obveznosti v državnem svetu. Obžalovanje nad odpovedjo seje so izrazili tudi že na prometnem ministrstvu. Po njihovem mnenju to dokazuje porušene odnose v in med posameznimi organi, obenem pa pričakujejo, da bo v kratkem sklicana skupščina družbe. Trije predstavniki delavcev v nadzornem svetu Mladen Jovičić, Stojan Čepar in Nebojša Topič in podpredsednica nadzornikov Olga Franca so še v torek napovedovali, da se na današnji seji lahko zgodi tudi razrešitev predsednika uprave Roberta Časarja ter članov Alda Babiča in Marjana Babiča. Po trditvah France je Popoviču predlagala, da bi sejo začeli ob 17. uri, vendar je bil njen predlog zavrnjen. Predsednik nadzornega sveta si tako razlaga poslovnik, dogodek komentira Franca. Po njenih besedah se vsaj nekateri nadzorniki s tako razlago poslovnika ne strinjajo. Predlagali bodo spremembe o tem, kako in kdo skliče seje nadzornega sveta.
|
negative
|
6,626
|
Lahovnik in Kovač v Odmevih o Muri Posreden vstop države v večinsko lastniško strukturo Mure je najboljša izmed slabih rešitev, je za Odmeve dejal gospodarski minister Matej Lahovnik. Lahovnik je poudaril, da bo potrebno prestrukturiranje, saj Mura taka, kot je danes, ko je s 3.300 zaposlenimi največja tekstilna tovarna v Evropi, enostavno ne more obstati. Pri reševanju Mure gre za podoben pristop, kot so ga izvedli v ZDA, kjer je predsednik Obama jasno povedal, da bo država vstopila v General Motors, samo če se tisti lastniki, ki nimajo interesov vlagati v podjetje, umaknejo po primerno nizki, realni ceni. In to smo povedali tudi pri nas, je še dodal minister. Lahovnik V prvi fazi konverzija terjatev Soda Kot je pojasnil, lahko država vstopi v Muro v prvi fazi s konverzijo terjatev Soda, v nadaljevanju pa bi se Mura prenesla na družbo za prestrukturiranje. A namen te sanacije po Lahovnikovih besedah ni sanirati lastnikov ali nekatere upnikov, ampak ohraniti zdravo jedro podjetja in mu pomagati k prestrukturiranju, presežnim zaposlenim pa poiskati možnosti v okviru programov prestrukturiranja, s katerimi razpolaga ministrstvo za delo. Minister je ob tem poudaril, da ni zagotovila za uspeh, sploh pa ne v teh razmerah. A če danes 3.300 ljudi v Prekmurju čez noč izgubi službo, se jih ne da čez noč prekvalificirati v nekaj drugega. Treba pa se je zavedati, da bo za del zaposlenih treba poiskati druge možnosti. Kovač Prevzem Mure solidna rešitev Predavatelj na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani in predsednik Kadrovsko akreditacijskega sveta Bogomir Kovač je v dejal, da je državni prevzem Mure solidna rešitev v tem obdobju . Kot alternativno strategijo Kovač vidi možnost, da bi čim hitreje poiskali prave lastnike. Podoben scenarij je bil pred meseci narejen za Sladkogorsko Palomo, kjer naj bi država odigrala aktivno sanacijsko vlogo in hkrati aktivno iskala nove potencialne lastnike. Kovač je tudi dodal, da v Muri zasebna lastniška struktura ni opravila svojega dela. Meni, da je treba nekaj radikalno spremeniti v upravljavsko-vodstveni strukturi, kar je pogoj, da se lahko kar koli premakne. Opozoril je tudi, da se bo sedanje slabo obdobje še poglabljalo, saj ima Mura težave na trgu.
|
negative
|
6,627
|
Arhar Politika je šla v primeru Veselinovič predaleč Predstavniki vlade in bančniki se strinjajo, da je jamstvena shema dobro orodje za odpravo posojilnega krča, ki omejuje pretok od bank k podjetjem. Bančniki so se s predstavniki vlade srečali na drugem delovnem posvetu, pridružil pa se jim tudi član sveta Banke Slovenije Božo Jašovič. Na srečanju so odpravili tudi nekatere nejasnosti glede sheme, po besedah finančnega ministra Franca Križaniča pa so bile te predvsem tehnične narave. Banke so imele namreč še nekaj pripomb na samo izvedbo, ki jih bo vlada upoštevala. Obenem je vlada uskladila tudi večino odprtih vprašanj z Evropsko komisijo, ki mora shemo na koncu odobriti. Shemo naj bi začeli izvajati že v roku enega tedna, posojila pa naj bi bila po mnenju ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija operativna do konca prihodnjega meseca. Tudi bankirji upajo na hitro uvedbo sheme Predsednik uprave Abanke Aleš Žajdela je s srečanjem na vladi zadovoljen - pogovor o jamstveni shemi je bil zanj konstruktiven, tudi on pa meni, da bo shema kmalu zaživela. O predlogu sprememb zakonov o javnih financah in o jamstveni shemi, ki urejata državna jamstva bankam, je Žajdela prepričan, da bodo vse ustrezne pravne definicije sprejete. Za pogovore med vlado in Abanko o državnih jamstvih za zadolževanje na mednarodnih finančnih trgih pa je prvi mož Abanke zatrdil, da je tudi tam še nekaj nejasnosti in da se bodo šele potem odločali, ali bodo ob državnem jamstvu šli v izdajo obveznice na mednarodnem kapitalskem trgu ali ne. Arhar izpostavil dolgotrajnost sprejemanja Predsednik uprave banke Unicredit Slovenije France Arhar je medtem izpostavil glavno težavo jamstvene sheme, za katero je dejal, da so o njej na srečanju zelo konkretno razpravljali - predvsem o njenem dolgotrajnem sprejemanju - sicer pa tudi sam pričakuje čimprejšnji začetek delovanja sheme. Arhar je razkril, da so razpravljali o zelo konkretnih zadevah, denimo o tem, kaj je novo posojilo in ali sprememba posojilnih pogojev ali podaljšanje posojila tudi predstavlja novo posojilo. Poleg tega je kot veliko težavo izpostavil tudi določila o financiranju t. i. menedžerskih odkupov. Izpostavil je, kdo bo, če nekaterim velikim lastnikom podjetij ali skupin podjetij banke ne bodo podaljšale posojila, vstopil v lastništvo teh podjetij. Ne vidi namreč možnosti, da bo nekdo z gotovino prišel in kupil deleže v podjetjih . Zaradi tega vprašanja je po njegovem mnenju lahko jamstvena shema tudi ustavljena, saj velikokrat iz posojilnih pogodb zaradi lastniških mrež ni mogoče razbrati, kdo je dejanski dolžnik ali lastnik nekega podjetja. Arhar pričakuje, da se bo na medbančnem trgu počasi znova vzpostavilo zaupanje, ki je v tem trenutku ključno.
|
neutral
|
6,628
|
Predlagani kandidati za nove nadzornike Minister za promet Patrick Vlačič od uprave Luke Koper pričakuje čimprejšnji sklic skupščine, sicer bo to zahteval od sodišča. Na izredni skupščini bi lastniki zamenjali nadzornike, vlada pa je že izbrala tri kandidate za nove člane nadzornega sveta. Vlačič je sicer kritičen do dela nadzornega sveta, ki je že večkrat odpovedal sejo, kar je razlog, da vlada kot skrbnik deleža v Luki Koper ne more oceniti poslovnih rezultatov. Nadzorniki namreč še niso potrdili letnega poročila, onemogočena pa je tudi izvedba izredne revizije, ki jo je že pred časom napovedala vlada. Vlačič Po mojih informacijah bo skupščina sklicana prihodnji teden Minister je še dejal, da naj bi bila po njegovih informacijah izredna skupščina sklicana prihodnji teden. Sicer pa je vlada predlagala, da se z mesta članice nadzornega sveta odpokliče Olgo Franca, v nadzorni svet pa se izvolijo naslednji Janez Požar, generalni direktor direktorata za pomorstvo, Bojan Brank, do leta 2008 zaposlen v DHL-u, in Marko Simoneti, nekdanji predsednik uprave Ljubljanske borze. Minister je poudaril, da mora nov nadzorni svet vzpostaviti take pogoje, da bo družba delovala normalno. Sam meni, da so imena za člane nadzornega sveta, ki jih je predlagala vlada, zelo dobra, kompetentna in so garancija za to, da bo družba nadzirana tako, kot si želi lastnik, to je dobro in kakovostno.
|
neutral
|
6,629
|
Sredstva zagotovil NKBM Delavci murskosoboške Mure so slednjič le dobili plače za april, s čimer je sindikat začasno odložil stavko. Kot je povedal predsednik sindikata Drago Forjan, priprave na stavko zdaj mirujejo, lahko pa se zgodi, da bodo te dejavnosti še aktualne. Sicer pa pričakujejo, da bodo tako lastniki kot država izpolnili objube. To pomeni, da bodo lastniki odigrali svojo vlogo pri dokapitalizaciji brez fige v žepu, država pa mora z vzvodi, ki jih ima, nanje pritisniti, da se rešitve podjetja lotijo resno. Pri tem morajo postaviti ustrezno vodstvo, poiskati delo in zapolniti zmogljivosti ter poskrbeti za prodajo, je dejal. Šele tedaj se bodo po besedah Forjana odpovedali pripravam na stavko. V upravi podjetja so potrdili, da je manjkajoča sredstva za plače 3.223 zaposlenih priskrbela Nova kreditna banka Maribor.
|
neutral
|
6,630
|
Šibek dolar v korist nafti in zlatu Dan po resnem popravku so delnice na Ljubljanski borzi večinoma spet pridobivale. Indeks SBI20 se je zvišal za pol odstotka, v vsem tednu pa za 3,4 odstotka. Promet s Krko sicer drugič zapored ni presegel milijona evrov, toda delnice so po jutranjem padcu na 65,15 evra našle podporo in dan končale pri 67,5 evra, kar pomeni 1,5-odstotni pribitek. Po prometu sledita Telekom 121 tisoč evrov in Petrol 104. Telekom je dražji za odstotek, medtem ko je Petrol edini pomembnejši papir z izrazitejšim minusom. Tečaj se je znižal za 1,67 odstotka, najnižji posli so se sklepali pri 264,50 evra. SBI20 letos za 11 odstotkov v plusu V standardni kotaciji je Nova KBM poskočila za 2,8 odstotka, na 10,70 evra. Pozavarovalnica Sava se je ves teden dražila in skupno pridobila 22 odstotkov. Svež enotni tečaj znaša 13,60 evra. Slovenski borzni indeks je teden končal pri 4.104 točkah. V letošnjem letu je njegova vrednost višja za 11 odstotkov, s čimer je v boljšem položaju kot razviti trgi. Nadaljnja usoda bo seveda odvisna od novic o okrevanju svetovnega gospodarstva. Nekaj svitanj je v zadnjem času bilo, vendar še ni nobenega zagotovila, da bo recesija vsaj v ZDA res končana konec leta, kot napovedujejo optimisti. Tečaji najprometnejših delnic KRKA +0,80 % 66,99 EUR TELEKOM +1,01 % 170,73 PETROL -1,67 % 265,40 INTEREUROPA +1,46 % 6,93 NOVA KBM +2,79 % 10,69 LUKA KOPER -0,21 % 24,01 ZAV. TRIGLAV +1,03 % 18,68 Veliki Britaniji znižali oceno Na razvitih borzah odmeva novica, da je britansko gospodarstvo izgubilo najboljšo kreditno oceno trojni A. Na Wall Streetu se bojijo, da utegne zaradi velikega proračunskega primanjkljaja in šibkega gospodarstva podobna usoda doleteti tudi ZDA, zato ni presenetljivo, da je bilo v četrtek gibanje delnic izrazito negativno. Morda je, vsaj na prvi pogled, presenetljivo le to, da je tudi trg dolžniških vrednostnih papirjev doživljal isto usodo, prav tako dolar. Padec delnic namreč po navadi denar preusmeri na te trge, kjer pa so vlagatelji zdaj prav tako zaskrbljeni zaradi špekulacij, da ameriški rating ne bo več AAA. Šibek dolar v prid nafti in zlatu Dodatno so trg obremenili sveži podatki o še naprej zelo slabem stanju na trgu dela. Indeks Dow Jones 8.292 točk se je znižal za poldrugi odstotek, Nasdaq 1.695 za skoraj dva, medtem ko dolar silovito izgublja, saj je treba za evro plačati že skoraj 1,40 dolarja. Posledično lahka nafta vztraja nad 60 dolarji, medtem ko je zlato, tudi na račun šibke ameriške valute, doseglo 950 dolarjev. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 857 točk je v četrtek prekinil petdnevni pozitivni niz in zlasti zaradi bančnih, energetskih in rudarskih delnic izgubil dobra dva odstotka, še vedno pa je 33 odstotkov nad zgodovinskim dnom z začetka marca. V petek se je puščica spet obrnila rahlo navzgor. V New Yorku se je zadnji dan tedna začel negotovo. Dow Jones po bil uvodnih 10 minutah trgovanja v rahlem plusu, Nasdaq v rahlem minusu.
|
positive
|
6,631
|
Kateri predlog ukrepov je boljši? Dušan Rebolj, predsednik sindikata Pergam, je za MMC dejal, da so tudi nekateri opozicijski predlogi protikriznih ukrepov vredni upoštevanja. Kot je povedal Rebolj, ocenjuje, da imata obe strani med ukrepi pozitivne točke, ki bi jih bilo treba sprejeti. Pri tem meni, da se vladni in opozicijski predlogi razlikujejo zlasti po tem, koliko prostora namenijo razbremenitvi gospodarstva in plač ter davčnim spodbudam. Kot je dejal, se v Pergamu zavzemajo predvsem za to, da se razbremeni stroške dela z znižanjem dohodninske lestvice najnižjih in srednjih kadrov, s čimer bi prišlo do dviga neto plač. To je edini način, da se ljudi stimulira in da bo sploh vidna razlika med tistimi, ki delajo, in tistimi, ki ne delajo, meni Rebolj. Preberite tudi - Poslanci rešetajo krizne ukrepe - Več o opozicijskih predlogih - Več o vladnih predlogih Pozitivno tudi spodbujanje domače porabe Druga ključna ukrepa sta po mnenju Rebolja davčna spodbuda v gospodarstvu in spodbujanje domače porabe, kar so vse kvalitete opozicije. Pri tretjem vprašanju, in sicer kako zajeziti visoke nagrade vodilnih uslužbencev, pa Rebolj meni, da sta obe strani neučinkoviti. Na vprašanje, kako kaže z zaostrovanjem sindikalnih ukrepov, ki so ga napovedali 14. aprila, če jih vlada ne bi upoštevala, Rebolj odgovarja, da dialog na Ekonomsko-socialnem svetu trenutno poteka, zato ne bi rad napovedoval nadaljnjih dogodkov. V primeru neuspeha bodo seveda razmislili tudi o morebitnih zaostritvah. Za komentar smo zaprosili tudi Dušana Semoliča, ZSSS, ki pa je povedal, da se do strankarskih predlogov ne opredeljujejo. Predlagati ukrepe je legitimna pravica strank, vendar se sindikati pogajajo le z vlado, je dejal.
|
neutral
|
6,632
|
Posledice GM-jevega stečaja bi bile zelo hude Po četrtem zaporednem padcu Dow Jonesa se številni sprašujejo, ali se začenja uresničevati stara modrost Wall Streeta. Modrost pravi, da je smiselno delnice prodati maja in se za nekaj časa posloviti od trga Sell in May and go away . Kdor je sledil tej strategiji, je imel tradicionalno boljši rezultat od preostalih vlagateljev. V petek je Dow Jones 8.277 točk zaradi skrbi, kakšne posledice bo imel visok ameriški proračunski primanjkljaj, zdrsnil za 0,2 odstotka. V vsem tednu je Dow porasel za 0,1 odstotka Nasdaq za 0,7, v primerjavi z začetkom leta je njegova vrednost nižja za 5,7 odstotka. Lakota po hamburgerjih Zadnji dan delovnega tedna so največ izgubile delnice velikih proizvodnih podjetij, kot je Caterpillar -3,5 %, in finančnih podjetij Bank of America -3 %, medtem ko so zaradi šibkega dolarja pridobivale multinacionalke McDonald s +2,5 %. Podobno kot v četrtek je namreč dolar spet izgubljal za evro je bilo treba plačati že več kot 1,40 dolarja, negativno je bilo tudi gibanje na trgu dolžniških papirjev. Vlagatelje je strah, da bodo ZDA morda še letos izgubile najboljšo kreditno oceno, trojni A. Tak scenarij je precej verjeten za Veliko Britanijo. ________________________ Dow Jones 8.277 točk Nasdaq 1.692 DAX30 4.918 FTSE100 2.227 FTSEurofirst 300 856 Nikkei 9.225 EUR/USD 1,3991 USD/JPY 94,76 EUR/CHF 1,5189 Lahka nafta 61,57 USD Zlato 956,34 USD _____________________ V pričakovanju Fedove avkcije ... Naslednji teden bo ameriška državna zakladnica poskušala prodati za 101 milijardo dolarjev obveznic. Pomembno vprašanje je kaj če tujci, zlasti Azijci, nenadoma izgubijo apetit po kupovanju ameriškega dolga? Fed bi se moral odzvati z višjimi obrestmi, da bi spet privabile kupce, kar pa bi zmanjšalo možnost, da se recesija kmalu konča. V zadnjem majskem tednu, ki bo zaradi prazničnega ponedeljka v New Yorku sicer za dan krajši, bo trg težko čakal še nekatere novice. Posledice GM-jevega stečaja bi bile zelo hude V petek bo znano, za koliko je padel ameriški bruto domači proizvod od 1. januarja do 31. marca. Napovedi se vrtijo okrog 5,5-odstotnega padca na letni ravni. Težko pričakovan bo tudi podatek o majskem zaupanju potrošnikov in prodaji nepremičnin, seveda pa bodo še naprej v ospredju ugibanja, ali se bo General Motors izognil stečaju ali ne. Analitik pri Deutsche Bank Joseph LaVorgna predvideva, da utegne zlom GM-ja ameriški BDP znižati za dodatne štiri odstotne točke. Kitajci kopičijo zaloge surovin Zlasti zaradi slabe predstave švicarskih blue-čipov Novartis, Credit Suisse in British Airwaysa je tudi vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 v petek izgubljal, vseeno pa je v maju še vedno 3,3 odstotka nad gladino. Surovine so medtem še naprej bikovsko razpoložene, saj Kitajci kopičijo zaloge, svoje pa dodaja tudi šibak dolar. Cena lahke nafte znaša 61,67 dolarja. Zlato upravičuje, da je primerna naložba v času gospodarske negotovosti. Cena je presegla 960 dolarjev, kar je dvomesečni vrh. SBI20 letos za 11 odstotkov v plusu Na Ljubljanski borzi je bil le četrtek negativen, ko so zaradi unovčevanja dobičkov nekatere delnice Gorenje padle tudi za pet odstotkov. Slovenski borzni indeks je teden končal pri 4.104 točkah, kar pomeni 3,4-odstotni tedenski pribitek. V letošnjem letu je njegova vrednost višja za 11 odstotkov. Krka, ki je v sredo skoraj dosegla 70 evrov njeno visoko rast je v zadnjem obdobju sprožila zlasti novica, da bo podjetje odkupovalo lastne delnice, je bila vsak dan najprometnejši papir, vendar je v zadnjih dveh dneh promet padel pod milijon evrov.
|
neutral
|
6,633
|
Kramar lahko zahteva še 384.000 evrov Kramarjeva zgodba bo dobila sodni epilog, kakšen bo, pa bo odvisno tudi od podpisanih pogodb, je dejal finančni minister. Sicer pa naj bi Kramar lahko zahteval še 384.000 evrov odškodnine. Ministrstvo je kot lastnik že zahtevalo osrednje podatke, ki nam bodo predloženi na skupščini, je dejal Franc Križanič. Na osnovi tega bomo zahtevali od uprave, verjetno vsaj od novega predsednika uprave, da ukrepa ustrezno in zahteva vračilo , je še dodal finančni minister. Sicer pa naj bi nekdanji predsednik uprave NLB-ja Marjan Kramar po zadnjih podatkih od svojega nekdanjega delodajalca zahteval še okoli 384.000 evrov odškodnine, ker ga nadzornki niso pravočasno obvestili, ali ga bodo znova imenovali za predsednika uprave. V pogodbi je namreč določeno, da ga mora nadzorni svet v roku šestih mesecev pred iztekom mandata obvestiti o tem. Če pa NLB zamuja z izpolnitvijo te obveznosti, mu mora izplačati pavšalno odškodnino v višini 24 mesečnih bruto plač. Ker je bila njegova bruto plača 16.000 evrov, je ta znesek še dodatnih 384.000 evrov. Poleg tega pa je iz podrobnosti pogodbe med Kramarjem in NLB-jem, ki so nedavno pricurljale v javnost, že znano, da naj bi Kramar po odhodu z mesta predsednika uprave prejel milijon evrov nagrade, poleg tega pa naj bi mu pripadalo še 12 plač, kar bi zneslo okoli 200 tisoč evrov. Pogodba naj bi bila sporna predvsem zato, ker je bila oblikovana po merilih iz leta 2001, ko se še ni vedelo, kakšna kunjunktura nas čaka in je Kramar po poročanju TV Slovenija prejemal plačo za nekaj, kar se je zgodilo na trgu in ni bila njegova zasluga. Jamstvena shema ni optimalna rešitev MMC je Križaniča povprašal tudi o mnenju o jamstveni shemi in ali meni, da je ta optimalna rešitev, ki bo preprečila tajkunske zgodbe iz preteklosti. Križanič je dejal, da Zakon o jamstveni shemi ni optimalen način za ukvarjanje s to krizo, ta je po njegovih besedah v bistvu duhovne narave, deloma tudi materialne in problem našega medsebojnega zaupanja . Zato meni, da bi se moral aktivirati državni zbor in sprejeti zakon o reviziji izpeljanih postopkov. Vse dejavnosti pa bi morale potekati ločeno od bančnega in kreditnega sistema . Državni zbor je sicer sprejel zakon o jamstveni shemi, ki med drugim bankam prepoveduje, da bi v okviru svojega poslovanja kreditirale menedžerske odkupe v primerih, ko je prišlo do kršitve zakonodaje. Prepoved velja za banke, ki za odobrena posojila pridobijo jamstvo države oziroma ko posojilojemalec nima dovoljenja za prevzem ali zoper njega teče postopek pred Uradom za varstvo konkurence ali Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Na vprašanje, ali bodo dopolnila predlagana državnemu zboru veljala že 3. junija, ko se bo izteklo podaljšano posojilo Infond Holdingu, pa je Križanič dejal Mislim, da ne bo veljavno. Kako se bo pa to posojilo razvijalo, pa bomo še videli, jaz se trenutno vzdržim komentarja. Ana Svenšek/Aleksandra K. Kovač / B. K.
|
negative
|
6,634
|
NKBM zavrnil Infond Holding NKBM ni podaljšal 3,5 milijona evrov posojila Infond Holdingu, ki ga je ta zavaroval s pet milijonov evrov vrednimi delnicami Pivovarne Laško. Banka naj bi Infond Holding pozvala, naj posojilo poplača v osmih dneh, sicer bo v sedmih delovnih dneh po preteku roka sprožila postopke izterjave. V NKBM-ju zadeve niso komentirali, ker odnosov s komitenti ne morejo razkrivati, je poročal STA. Realnih možnosti za podaljšanje pri NLB-ju ni? Prihodnji teden, natančneje 3. junija, se bo iztekel tudi rok za poplačilo posojila, ki ga je Infond Holding najel pri NLB-ju. To je vredno 130 milijonov evrov, NLB pa je rok vračila enkrat že podaljšal, kar je spodneslo stolček predsednika uprave Draška Veselinoviča. Preberite še Križanič za MMC o Kramarjevi nagradi in NLB-ju Po poročanju Dnevnika je Infond NLB za podaljšanje zaprosil že pretekli teden. Glede na nasprotovanje države, ki je največja lastnica NLB-ja, in omejitev iz zakonodaje pa podaljšanje ni preveč verjetno. Infond Holding za 426 milijonov evrov posojil Konec lanskega leta je imel Infond Holding skupaj 426 milijonov evrov kratkoročnih posojil pri različnih bankah. Vsa se bodo iztekla letos.
|
negative
|
6,635
|
Vladni ukrepi se še ne izvajajo Slovenija spada med države, ki bodo svetovno gospodarsko in finančno krizo najbolj občutile, pravi generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič. Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije meni, da je bilo v preteklosti gonilo gospodarskega razvoja v Sloveniji povezano z lahkim dostopom do denarja in z izvozno usmerjenostjo gospodarstva, premalo pa je bilo in je še v slovenskem gospodarstvu elementov konkurenčnosti. Pri naših izdelkih in storitvah je premalo znanja in inovacij, je dejal. Slovenija na krizo ni bila pripravljena Slovenija je po njegovih besedah v obdobje krize padla precej nepripravljena, saj je imela v zadnjem obdobju visoko rast javne porabe, zadolženost gospodarstva in ljudi se je povečala bolj, kot so se povečevali prihranki, na dogajanje je vplivalo tudi, kot je dejal, opijanjanje ob predsedovanju Slovenije EU-ju in kasnejše volitve ter s tem povezane obljube ter menjava vlade. Veliko vladnih ukrepov se še ne izvaja Lansko jesen je nato sledila težka kriza in priprave vladnih ukrepov, a se še danes veliko vladnih ukrepov ne izvaja, kot npr. jamstvena shema, katere priprava poteka že več mesecev, nadaljuje Hribar Milič. Pohvalil je ukrepe aktivne politike zaposlovanja, a hkrati izpostavil, da ne pomenijo veliko, če ni odpiranja novih delovnih mest. Razmere na področju likvidnosti podjetij so na meji katastrofičnega, je poudaril in dodal, da med drugim gospodarstvo od vlade pričakuje sprejem ukrepov glede vračanja DDV-ja, oživitev povpraševanja države, zmanjšanje plač v javnem sektorju, odpravo administrativnih ovir, bolj načrtno podporo internacionalizaciji, strateške usmeritve glede povezovanja znanosti in gospodarstva, rezerve pa Hribar Milič vidi tudi na področju obdavčitve dela.
|
negative
|
6,636
|
Dokončni dogovor naj bi bil blizu Na srečanju v Berlinu sta General Motors in kanadsko-avstrijski koncern Magna sklenila okvirni dogovor o odkupu evropske veje GM-ja. Nekaj ur pred začetkom srečanja je italijanski proizvajalec avtomobilov Fiat, ki je veljal za najresnejšega kupca, sporočil, da se srečanja s predstavniki nemške vlade, predstavniki zveznih dežel, General Motorsa in Magne ne bo udeležil. Na srečanju so se dogovarjali o odkupu General Motors Evropa, ki ima v lasti Opel in Vauxhall. Nepotrebno izpostavljanje tveganjem Fiat je menil, da so zahteve nemške vlade po dodatnih sredstvih nerazumne . Vodja Fiata Sergio Marchionne je sporočil, da bi dodatna finančna sredstva, ki naj bi jih Fiat nakazal Oplu, njegovo podjetje po nepotrebnem in neodgovorno izpostavila tveganjem, saj še nima dostopa do Oplovih poslovnih knjig. Čakajoč ameriški odgovor V igri za prevzem GM-a je tako pravzaprav ostala le še Magna. Dokončna odločitev naj bi bila sprejeta, ko bo nemška vlada od ZDA prejela zahtevane odgovore. Prodaja GM Evropa je ključni del načrta restrukturacije ameriškega proizvajalca avtomobilov, ki se je znašel v velikih težavah. GM tik pred stečajem Ameriška veja GM-a naj bi po pričakovanjih v ponedeljek razglasila bankrot po 11. poglavju. Podjetje je od ameriške vlade prejelo že več kot 20 milijard dolarjev pomoči, a se mu vseeno ni uspelo rešiti iz velikih težav. Če ne bodo našli rešitve, bi bila tudi evropska veja GM-ja lahko razglašena za insolventno. Odločujoča vloga Berlina Čeprav bo na koncu kupca Opla in Vauxhalla izbral GM, pa ima pri odločanju pomembno vlogo tudi nemška vlada, saj je Berlin obljubil največ finančne pomoči morebitnemu kupcu. Okoli polovica od 50.000 delavcev v evropski veji GM-ja je zaposlenih v Nemčiji.
|
negative
|
6,637
|
Nižji dobiček pri številnih družbah, Mlinotest bolje kot lani V prvem četrtletju letošnjega leta sta Telekom Slovenije in Zavarovalnica Triglav svoj dobiček skoraj prepolovila, Pozavarovalnica Sava je ostala skorajda brez njega, Istrabenz pa ima 30,7 milijona evrov čiste izgube. Na nižji dobiček Telekoma ustvaril je 12,9 milijona evrov čistega dobička, kar je 46 odstotkov manj kot lani so poleg krize vplivali še restriktivni ukrepi regulatorja, spremenjene razmere na trgu elektronskih telekomunikacij in upadanje števila klasičnih priključkov. Prihodki skupine so se sicer v prvih treh mesecih zvišali za šest odstotkov, na 197,8 milijona evrov, je družba objavila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Zmanjšali so se prihodki od klasičnih telefonskih priključkov Čisti dobiček družbe Telekom Slovenije se je znižal za 38 odstotkov, na 6,05 milijona evrov, medtem ko so prihodki ostali na enaki ravni kot lani 100,48 milijona evrov. Za družbo je značilno, da so se zaradi zasičenosti trga, konkurenčnih vplivov in padanja prometa zmanjšali prihodki od klasičnih telefonskih priključkov, kar je posledica zmanjševanja števila priključkov PSTN in ISDN BA, manjše prodaje novih priključkov, nižjega prometa uporabnikov, delno pa tudi nižjih cen naročnine. Z manjšim dobičkom je posloval tudi Mobitel dobiček 9,69 milijona, manjši za 44 odstotkov, kosovski Ipko je prihodke povečal za 107 odstotkov, na 11,72 milijona evrov, uspelo pa mu je tudi zmanjšati čisto izgubo. Pozavarovalnica Sava z 94,7 odstotka manj dobička Pozavarovalnica Sava je po nerevidiranih nekonsolidiranih podatkih v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 232.000 evrov čistega dobička, kar je 94,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Kosmate pozavarovalne premije so se zvišale za 49,1 odstotka, na 48,93 milijona evrov, kosmate škode pa za 43 odstotkov, na 24,32 milijona evrov. Čisti prihodki od pozavarovalnih premij so znašali 33,6 milijona evrov, kar je 42,2 odstotka več kot v prvih treh mesecih lani oz. 28,5 odstotka letne načrtovane vrednosti. Čisti odhodki za pozavarovalne škode so se zvišali za 20,2 odstotka, na 18 milijonov evrov, in predstavljajo 23 odstotkov letne načrtovane vrednosti. Bilančna vsota je ob koncu prvega trimesečja znašala 418,1 milijona evrov in je bila v primerjavi s koncem leta 2008 višja za 4,8 odstotka. V Zavarovalnici Triglav skoraj polovičen upad Kar za 43-odstotkov nižji dobiček v primerjavi z istim obodbjem lani so zaznamovali v Zavarovalnici Triglav - letos tako znaša 3,77 milijona evrov. Na nižji dobiček je vplival predvsem nižji donos finančnih naložb, največ donos naložb kritnega premoženja, in trajne slabitve naložb. Vpliv na dobiček je imela tudi rast škod. Kriza prizadela tudi Luko Koper Očitno nižji čisti dobiček imajo tudi v Luki Koper, saj je z 8,4 milijona padel na 2,9 milijona. Za deset odstotkov so na 32,5 milijona padli tudi poslovni prihodki. Dobiček iz poslovanja se je zmanjšal za tretjino in dosegel 5,87 milijona. Tako kot pri ostalih družbah je tudi pri Luki Koper na nižji dobiček vplivala gospodarska kriza. Opaziti je bilo namreč zmanjšan pretovor, predvsem avtomobilov in generalnih tovorov. Istrabenz v prvem četrtletju s 30,7 milijona evrov izgube Koprski holding Istrabenz je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril 30,7 milijona evrov čiste izgube, kar je predvsem posledica visokih odhodkov financiranja. Izgubo je Istrabenz zaznal tudi na ravni skupine, dosegla je 35,8 milijona evrov. Poslovni prihodki družbe Istrabenz, ki je od konca marca insolventna, so v četrtletju dosegli dobrih 177 milijonov evrov, kar je nekoliko več kot v enakem obdobju lani , ko so znašali 173 milijonov evrov. Družba je konec marca izkazala negativni kapital v višini 27,6 milijona evrov, ki je predvsem posledica izvedene slabitve finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo v letu 2008, v katerem je bila ustvarjena čista izguba v višini dobrih 222 milijonov evrov. Droga Kolinska S 5,6 milijona na 1,8 Izgubo ugotavlja tudi Droga Kolinska, ki sicer spada v skupino Istrabenz - od lanskega 1,8 milijona se je v letošnjem prvem četrtletju izguba zvišala na 5,6 milijona. Prihodki so namreč za 11 odstotkov znižali zaradi odprodaj nestrateških programov, prekinitve pogodbe z Unileverjem ter nenadne depreciacije srbskega dinarja Srbija je pomemben trg Droge Kolinske, in znašajo 75,8 milijona. Dobiček iz poslovanja je dosegel milijon evrov, medtem ko je bil lani 3,2-milijonski. Mlinotest z višjimi prihodki in prodajo Medtem ko nekatere družbe poročajo o slabših in slabih poslovnih rezultatih, pa se v ajdovskem Mlinotestu lahko pohvalijo z višjimi prihodki in dobičkom. V prvem četrtletju je bilo iz prodaje ustvarjenih 9,7 milijona evrov čistih prihodkov, dobiček pa so zvišali iz lanskih 30.900 na 46.300 evrov.
|
negative
|
6,638
|
Pivovarji s tožbo zoper vodjo urada za varstvo konkurence Potem ko so manjšinski delničarji Pivovarne Laško v petek skupščino sklicali kar na stopnicah pred Kulturnim domom Laško, se še vedno ne ve, ali so sprejeti sklepi veljavni. Kot je znano, so mali delničarji zavrnili skoraj vse predloge, ki jih je za delničarje v imenu uprave pivovarne pripravil Boško Šrot. Ali bodo njihove odločitve obveljale, pa naj bi bilo jasno v prihodnjih dneh, ko bo sodišče v Celju odločalo o njihovem vpisu v sodni register. A na sodnem registru v Celju pravijo, da zapisnika s skupščinskimi sklepi še niso prejeli. Kje se je zataknil, je Radio Slovenija želel povprašati notarja Mira Bregarja iz Litije, ki je prisostvoval skupščini, a ni bil dosegljiv. Mali delničarji dolgo opozarjali na pomanjkljivost zakonodaje Spregovoril pa je Kristijan Verbič iz Vseslovenskega združenja malih delničarjev, ki je opozoril, da mali delničarji že dlje časa opozarjajo na pomanjkljivo zakonodajo tudi na področju skupščin in njihovega poteka. Prepričani so, da so petkovi sklepi veljavni, v nadaljnjih postopkih pa pričakujejo veliko poskusov, da bi sprejete sklepe prikazali kot neveljavne, navaja Verbič. V Pivovarni Laško, ki ji poznavalci očitajo, da je v petek nepravilno preklicala skupščino, kar je sprožilo dogajanje na stopnicah , na drugi strani seveda trdijo, da so sklepi nični. Če se izkaže, da imajo prav, lahko čez dva meseca nastane nova skupščina pivovarne, pred tem pa je mogoče po besedah poznavalcev pričakovati tudi zahtevo največjega lastnika pivovarne Infond Holdinga za glasovanje na skupščini. Pivovarji s tožbo zoper vodjo urada za varstvo konkurence V Laškem pričakujejo, da bo Urad za varstvo konkurence Infondu vrnil glasovalne pravice, iz mariborskega holdinga pa so že sporočili, da pripravljajo tožbo. Zoper koga konkretno - torej ali zoper varuha konkurence Janija Soršaka ali urad, ki ga vodi -, še razmišljajo. Ob tem dodajajo, da je Soršakovo ravnanje politično motivirano in pravno ter strokovno sporno.
|
neutral
|
6,639
|
Tudi na Ljubljanski borzi rast, a manjša kot drugod Junij se je na svetovnih delniških trgih začel spodbudno, rast je bilo opaziti tudi na Ljubljanski borzi. Cena Krke je na koncu dosegla 70 evrov. Promet je s Krkinimi delnicami je bil soliden in je presegel milijon evrov. Njen tečaj se je povzpel za dva odstotka. Večodstotna rast je uspela tudi Gorenju rast do 10,60 evra, Novi KBM uvodni posel je bil sklenjen pri 11,37 evra, zadnji pri 10,60, Zavarovalnici Triglav, Žitu in zlasti Pozavarovalnici Sava, saj se je njen enotni tečaj ob vsega treh sklenjenih poslih povzpel za dobrih sedem odstotkov. V prvi kotaciji se je le Mercator pocenil. Slovenski borzni indeks 4.115 točk se je zvišal za 1,3 odstotka. Tečaji najpomembnejši delnic KRKA +2,07 % 69,43 EUR TELEKOM +0,87 % 171,04 GORENJE +2,03 % 10,54 INTEREUROPA +0,99 % 7,12 HELIOS -11,48 % 354,07 SAVA +0,81 % 246,88 PETROL +1,63 % 262,03 PIV. LAŠKO -0,15 % 39,36 Nič zato, če gre GM v stečaj! Novica, da gre General Motors v stečaj, ni skalila razpoloženja na svetovnih delniških trgih. Še več, nekateri pravijo, da je to ena zadnjih žrtev v najhujši gospodarski krizi po drugi svetovni vojni in da se bo vreme hitro zjasnilo. Tokijski Nikkei 9.677 točk se je povzpel za 1,6 odstotka in skoraj dosegel osemmesečni vrh. Tudi delnice v Šanghaju in v Hongkongu so pridobivale, potem ko je bil objavljen spodbuden kitajski PMI-indeks, ki kaže na okrevanje tretjega največjega svetovnega gospodarstva. Kazalec proizvodnje aktivnosti je bil namreč že tretji mesec zapored nad vrednostjo 50, ki označuje mejo med krčenjem in ekspanzijo. Veselica v Frankfurtu Tudi vlagatelji na evropskih borzah se niso obotavljali pri oddajanju nakupnih naročil. Frankfurtski DAX30 je hitro poskočil za več kot tri odstotke, niti ena od 30 delnic, ki so vključene v ta indeks, pa se ni pocenila. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 je porasel za dva odstotka. Prejšnji teden se je njegova vrednost zvišala za 0,7 odstotka, v maju pa za štiri odstotek. To je bil tretji zaporedni mesec rasti, kar se ni zgodilo že dve leti. Vrednost evra je 1,42 dolarja, lahka nafta pa je prvič letos presegla 68 dolarjev.
|
neutral
|
6,640
|
Slovo od potratnih, velikih in dragih avtomobilov Ikona ameriškega avtomobilizma General Motors je na sodišču vložil predlog za postopek stečajne zaščite. Ta bo trajal od 60 do 90 dni, v tem času pa bodo doma zaprli enajst tovarn, brez dela pa bo ostalo 21.000 delavcev. Iz stečajnega postopka bo izšlo kot novi General Motors, ki bo nase prevzel premoženje nekdanjega podjetja - ta pa bo počasi likvidiran. Čeprav bo država iz 700 milijard dolarjev vrednega sklada za boj proti finančni krizi ameriškemu avtomobilskemu proizvajalcu dala še 30 milijard posojila, s čimer se vsota do zdaj odobrenih posojil približuje 50 milijardam dolarjev, gre podjetje v stečaj. Danes popoldne ga bosta tudi uradno napovedala ameriški predsednik Barack Obama, zatem pa še predsednik in generalni direktor General Motorsa Fritz Henderson. To bo tretji največji stečaj v ameriški zgodovini za propadom Lehman Brothersa in telekomunikacijskega velikana WorldCom. Adijo potratnim, pozdrav varčnim Kot so sporočili iz Bele hiše, bo General Motors odpustil 34 odstotkov delovne sile, do jeseni 2010 pa bodo ukinili 2.600 trgovin oziroma predstavništev, tudi v Belgiji, na Poljskem, v Španiji in Veliki Britaniji. Novi General Motors, ki bo nastal po stečajnem postopku, bo ohranil modele avtomobilov chevrolet, cadillac, buick in GMC, proizvajati pa bo nehal saaba, hummra, pontiaca in saturna. Novi General Motors bo nase prevzel obvezo, da začne proizvajati nov model majhnega varčnega avtomobila, ki ga bodo izdelovali v eni izmed treh tovarn, ki bodo mirovale. Ob novem zagonu bi tako moralo biti podjetje sposobno delovati brez izgube in dobička, če bo prodalo deset milijonov avtomobilov letno. Zdaj je avtomobilski gigant deloval z ničelnim rezultatom, če je prodal najmanj 16 milijonov avtomobilov letno. General Motors so ustanovili 27. septembra leta 1908 v Detroitu. Pod vodstvom Alfreda Sloana je podjetje postalo vodilno tako v izdelavi prestižnih vozil, kot je cadillac, kot družinskih vozil, ki so jih oglaševali s sloganom Avto za vsak žep in namen . Podjetje je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja zaposlovalo 514.000 delavcev. Proizvedli so polovico vseh avtomobilov v ZDA, njihova prodaja pa je bila dvakrat višja, kot jo je imel v tistem času njihov največji konkurent Standard Oil. Tako ni presenetljivo, da se je reklo Kar je dobro za General Motors, je dobro tudi za državo zapisalo v leksikon. Od leta 1931 do 2007 so bili v 77 državah vodilno svetovno podjetje. Leta 2008 je General Motors zaposloval 244.500 ljudi, avtomobile buick, cadillac, chevrolet, GMC, GM daewoo, holden, hummer, opel, pontiac, saab, saturn, vauxhall in wuling pa so izdelovali in prodajali v 140 državah po svetu. V stečaj so giganta pripeljali visoki stroški proizvodnje, majav kreditni trg in zmanjšano povpraševanje potrošnikov. Lani je pridelal 30 milijard izgube. Upi za prihodnost so visoki Ameriška vlada si bo prizadevala, da bo novi General Motors znova postal stabilno podjetje, ki bo prispevalo h gospodarski rasti in zaposlovanju brez vpletanja vlade. Ta bo sicer še vedno imela glavno besedo pri imenovanju novih članov upravnega odbora. Pravico do imenovanja enega direktorja bodo imeli sindikat avtomobilske industrije UAW ter vladi Kanade in province Ontario.Večinski lastnik bo vlada V spodnjem videoposnetku si oglejte oglas za avtomobile General Motorsa iz leta 1958. Kot smo pred dnevi že poročali, so se upniki General Motorsa strinjali z 10-odstotnim lastniškim deležem novega podjetja v zameno za 27 milijard dolarjev dolga. Svoj lastniški delež bodo lahko naknadno, po ugodnejši ceni, povišali še za dodatnih 15 odstotkov. Ameriška vlada bo dobila v novem General Motorsu 60-odstotni delež, 8,8 milijarde dolarjev terjatev in prednostnih delnic. Vladi Kanade in Ontaria bosta dobili 12-odstotni delež in 1,7 milijarde vrednih terjatev in prednostnih delnic.
|
neutral
|
6,641
|
Naftni derivati ponovno navzgor Opolnoči se bodo vnovič zvišale cene goriv - liter 95-oktanskega bencina se bo podražil za več kot 3 cente, na 1,08 evra, liter 98-oktanskega pa bo ob enaki spremembi stal 1,11 evra. Cena za dizelsko gorivo se ni veliko spremenila, saj se je dizel podražil za manj kot cent.Nove cene naftnih derivatov 95-oktanski € 1,081 + 3,4 centa 98-oktanski € 1,110 + 3,2 centa dizel € 1,014 + 0,2 centa kurilno olje € 0,545 + 0,1 centa Po podatkih AMZS-ja je tako med vsemi sosednjimi državami bencin dražji le še v Italiji, kjer liter 95-oktanskega bencina stane 1,18 evra, v vseh preostalih državah, kjer je bil bencin vedno dražji kot v Sloveniji, pa se bencin ni toliko podražil kot v Sloveniji. Najbolje prodajan bencin bo tako od jutri v Sloveniji dražji kot v Veliki Britaniji. Sicer pa je pred enim letom, ko je bila nafta na svetovnih trgih vredna okoli 150 dolarjev, cena za liter 95-oktanskega bencina znašala 1,187 evra. Preberite še Nafta poceni, bencin pri nas pa drag s komentarjem Bogomirja Kovača Nafta vedno dražja Spet se je tako izteklo dvotedensko obdobje, v katerem se spreminjajo cene naftnih derivatov, in glede na povišanje cene ameriške nafte je bila podražitev bencina že pričakovana, čeprav so si mnogi želeli, da se to ne bi zgodilo. Za 159-litrski sod ameriške nafte je bilo treba v petek na newyorški borzi odšteti 66,24 dolarja 46,8 evra, kar je najvišja vrednost po lanskem novembru, v današnjem azijskem elektronskem trgovanju pa se je povzpela že na 67,05 dolarja 47,2 evra. V Londonu se je severnomorska nafta brent v primerjavi s petkom podražila za 92 centov, na 66,26 dolarja 46,6 evra. Cene nafte so se tako skoraj podvojile v primerjavi z marcem, ko je bilo potrebno za 159-litrski sod odšteti okoli 35 dolarjev. Vzrok za rast cen nafte je bil pozitiven odziv vlagateljev na kazalce, ki vse pogosteje kažejo izboljševanje gospodarskih razmer, poroča Radio Slovenija. Sicer pa je tudi vrednost dolarja glede na evro vedno nižja - še marca je bilo mogoče evro zamenjati za 1,25 dolarja, danes pa je evro vreden že 1,43 dolarja. Opec ohranil črpanje na 25 milijonov sodov dnevno Ameriška vlada je namreč pretekli četrtek objavila podatke, da se je število finančno obsežnejših nakupov v ZDA aprila na mesečni ravni povečalo in doseglo največjo rast v zadnjih 16 mesecih. Pretekli četrtek je Opec ohranil dnevno pridobivanje na tedanji ravni oziroma na skoraj 25 milijonov sodov dnevno. Po ocenah tržnih analitikov pri nas bi se morali opolnoči derivati podražiti, kar zlasti velja za bencin. Koliko se bo podražil, bodo pokazali izračuni naftnih trgovcev, seveda pa lahko na cene vpliva vlada s trošarinami.
|
negative
|
6,642
|
Ameriški gigant prodaja svoje znamke General Motors, ki je v začetku tedna začel postopek stečajne zaščite, naj bi znamko Hummer prodal kitajski družbi Sichuan Tengzhong Heavy Industrial Machinery. GM ob potrditvi dogovora ni želel izdati imena podjetja, a New York Times piše, da gre za omenjeno kitajsko podjetje. S prodajo podjetja bo tako svoje delo obdržalo več kot 3.000 delavcev v ZDA v proizvodnji, inženirstvu in pri različnih prodajalcih hummerjev. Glede na dogovor - cena posla sicer ni znana, naj bi General Motors v prehodnem obdobju še vedno izpolnjeval pogodbena naročila in izvajal storitve v povezavi s temi terenskimi vozili. Tako bo npr. tovarna GM-a v Shreveportu v Louisiani vsaj še do konca leta 2010 izdelovala modela H3 in H3T. V prvih štirih mesecih letošnjega leta je, v primerjavi z enakim obdobjem lani, prodaja hummerjev padla za 67 odstotkov. Kitajsko podjetje je dejavno predvsem na področju gradnje cest, plastičnih materialov, umetnih smol in drugih industrijskih izdelkov, nakup znamke Hummer pa predstavlja vstop omenjenega podjetja v avtomobilsko industrijo. Vlada večinski lastnik novega GM-a Ameriški avtomobilski gigant, ki je v ponedeljek začel postopek stečaja, je objavil tudi, da ima 16 interesentov za nakup znamke Saturn in tri za prevzem švedske znamke Saab. Ameriška vlada je ob začetku stečaja izrazila upanje, da bo postopek čim krajši in da bo iz njega izšlo manjše podjetje, ki se bo hitro postavilo na noge, in ki bo v večinski državni lasti. Vlada bo namreč v njem dobila 60-odstoten delež, kanadska vlada 12-odstoten, Sklad za zdravstveno zavarovanje upokojencev, ki ga bo vodil sindikat VAW, bo imel 17,5-odstotni delež in pravico do nakupa še 2,5 odstotka delnic. Upnikom, ki imajo do GM-a za 27 milijard dolarjev terjatev, bo pripadlo 10 odstotkov delnic in pravica do nakupa še 15 odstotkov delnic. Zaprli naj bi 11 tovarn v ZDA in odpustili skupno 21.000 delavcev, do jeseni 2010 pa naj bi ukinili še 2.600 trgovin oz. predstavništev. Nemška vlada plačala prve milijone Nemška vlada je medtem sporočila, da je plačala prvih 300 milijonov evrov premostitvenega posojila Oplu, potem ko je konec tedna odločila kot del dogovora za zmanjšanje deleža GM-a v Oplu slednji nameniti 1,5 milijarde evrov premostitvenih posojil. Kot je znano, je večinski lastnik po dogovoru postal kanadsko-avstrijski koncern Magna.
|
neutral
|
6,643
|
Razmišlja tudi o umiku iz politike Gregor Golobič je priznal, da je v preteklosti lagal, ko na vprašanje novinarjev ni razkril, da ima lastniški delež v Ultri SUM. Razmišljal naj bi tudi o odstopu. Premier Borut Pahor je dejal, da mora minister za visoko šolstvo o svojih nadaljnjih korakih razmisliti do konca prihodnjega tedna. Pahor je povedal, da sta se s Golobičem danes sestala dvakrat. Kot novinarjem je tudi meni priznal napako in jaz se strinjam, da je bila to napaka. Dejal je, da si želi vzeti čas za premislek, je dodal. Po njegovih besedah časa za premislek ni na razpolago veliko, saj mora vlada zlasti v teh zahtevnih časih kar najbolje opravljati svoje delo. Preberite tudi Različna mnenja o Golobičevem kesanju Golobičevo zamolčanje zbuja dodatna vprašanja O odstopu se bomo pogovorili Golobičeva laž se nanaša na obdobje med zadnjo državnozborsko volilno kampanjo, ko je novinarjem zatrdil, da ima v lasti le eno delnico Pivovarne Laško. Dejal je, da ni šlo za poskus prikrivanja, ampak je le želel, da Ultra ne bi postala tarča predvolilnih političnih obračunavanj. Menite, da bi moral Golobič odstopiti? - Glasujte v MMC-jevi anketi Bila je napaka. Žal mi je. To je bila napaka, za katero se opravičujem in jo obžalujem, je dejal Golobič in poudaril, da bo o posledicah, ki jih bo njegovo dejanje prineslo, zagotovo tekla beseda tudi v nadaljevanju. Dejal je, da je bil njegov namen biti v politiki vedno pogojen in vezan na vzpostavitev in vzdrževanje temeljne verodostojnosti politike, kar naj bi bil namen njegove vrnitve v politiko in prevzem krmila stranke Zares. Mnenje o tem, ali moja napaka iz časa volilne kampanje jemlje to temeljno verodostojnost meni in morebiti tudi stranki, da bi lahko opravljala za mnoge motečo funkcijo v slovenskem političnem prostoru, si bom ustvaril skupaj s kolegi na ministrstvu, v stranki, na vladi in skupaj s celotno javnostjo, ki bo o vsem še naprej dajala svoja mnenja, je v zvezi z možnostjo o morebitnem odstopu in umiku iz politike dejal Golobič. Golobičevo zamolčanje lastniškega deleža v podjetju Ultra pa meče senco dvoma tudi na novelo zakona o državni upravi, s katero je vlada nameravala prenesti telekomunikacije in pošto z ministrstva za gospodarstvo pod ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ultra se namreč ukvarja z visokotehnološkimi rešitvami na področju telekomunikacij, kar pomeni, da bi področje njenega poslovanja prišlo pod resor, ki ga vodi minister Golobič. Če bodo prevladovali stereotipi in neupravičena namigovanja o skritih interesih, bo čas odplaknil še en paket priložnosti hitrega razvoja informacijske družbe, je takrat na očitke, ki so prišli tudi od poslancev stranke SD, odgovoril Golobič. Delež v Ultri lani prijavil Kosu Svoj 10,8-odstotni delež v podjetju je Golobič sicer prijavil komisiji za preprečevanje korupcije lanskega 20. decembra, kar je potrdil predsednik komisije Drago Kos. Po poročanju medijev naj bi bil Golobičev delež v nizozemski Ultri vreden okoli milijon evrov. Golobič je svoje premoženje prijavil v skladu z obvezo ob nastopu mandata ministra. A kot navajajo mediji, so na uradu vlade za komuniciranje podatke o premoženju ministrov zbrali februarja, Golobič pa je takrat prijavil le eno delnico v Pivovarni Laško in ni omenil deleža v podjetju Ultra Sum. Z vprašanji glede lastniškega deleža v Ultri smo se zato na Golobiča obrnili tudi z MMC-ja, vendar njegov telefon zvoni v prazno. Podjetje Ultra Sum je bilo ustanovljeno leta 2006 in ima sedež na Nizozemskem ter je 70-odstotni lastnik podjetja Ultra. Golobič, ki je eden od petih lastnikov Ultre, je bil tam zaposlen med letoma 2003 in 2008. O podjetju Ultra se je spet začelo govoriti prejšnji teden, potem ko so nekateri mediji objavili novico, da naj bi podjetje zaradi povezav z ministrom za visoko šolstvo Golobičem dobilo nezavarovana posojila. Te navedbe so v podjetju že zanikali in pojasnili, da so vsa posojila zavarovana z bianco menicami, nepremičninskimi hipotekami, osebnimi poroštvi in zastavo terjatev do naročnikov. Obenem so napovedali tudi tožbe zoper RTV Slovenija, Kanal A, Delo in Slovenske novice.
|
negative
|
6,644
|
Dow Jones v torek četrti dan zapored navzgor Čeprav na vodilnih evropskih borzah zadnja dneva ni bilo rasti, je indeks SBI20 pridobil še 1,17 odstotka, promet pa se je precej povečal. S Krkinimi delnicami ga je bilo za 2,6 milijona evrov. Na koncu so se posli sklepali tudi pri 72,5 evra, kar je tri odstotke nad torkovim tečajem. Dolenjskemu farmacevtu je višje sodišče v Ljubljani dovolilo prodajo izdelka Valsaden v Sloveniji in s tem zavrnilo Novartisovo pritožbo. V prvi kotaciji ni bilo pocenitev. Vsaj odstotek dražje so še delnice Luke, Telekoma, Gorenja in Mercatorja. Nekaj pocenitev le v standardni kotaciji Slovenski borzni indeks je pri 4.237 točkah postavil nov šestmesečni vrh, višji promet pa dokazuje, da vedno več vlagateljev vstopa na trg, ki se je v zadnjih treh mesecih dvignill za 25 odstotkov. Vsaj 100 tisoč evrov prometa je bilo poleg Krke še pri delnicah Zavarovalnice Triglav, Telekoma, Abanke, Nove KBM, Pozavarovalnice Sava in Gorenja. V standardni kotaciji so se pocenile delnice Zavarovalnice Triglav in Nove KBM. Na dan, ko se izteka rok, do katerega mora Infond Holding Novi Ljubljanski banki poplačati 130 milijonov evrov posojila, so delnice Infonda Holdinga ob le treh sklenjenih poslih padle za skoraj 20 odstotkov. Tečaji najprometnejših delnic KRKA +2,41 % 72,13 ZAV. TRIGLAV -0,91 % 18,56 TELEKOM +1,44 % 178,44 ABANKA +2,25 % 60,86 NOVA KBM -0,56 % 10,72 SAVA RE +3,07 % 14,44 GORENJE +1,66 % 11,05 MERCATOR +1,00 % 172,71 PETROL +0,83 % 269,93 Nepremičninski trg kaže znake oživljanja Po visoki ponedeljkovi rasti je v New Yorku kazalo na unovčevanje dobičkov, vendar je spodbuden podatek z nepremičninskega trga rast podaljšal na četrti dan. Aprilska prodaja že zgrajenih hiš je v ZDA porasla za 6,7 odstotka, kar je največji mesečni porast v zadnjih sedmih letih in pol. To je še en spodbuden podatek v pričakovanju konca recesije. Indeks Dow Jones 8.740 točk se je zvišal za 0,22 odstotka. Večji skok so preprečile finančne delnice, saj se zadnje časa kar nekaj bank odloča za dokapitalizacijo. V Evropi drugi dan zapored rdeča barva Največ, tri odstotke, je pridobil proizvajalec letal boeing, lepa rast je uspela tudi podjetjem Exxon Mobil, 3M, Coca-Cola in Alcoa. Nov padec dolarja za evro je treba plačati 1,43 dolarja je pomagal multinacionalkam. V Evropi v torek ni bilo sveže rasti. Indeks FTSEurofirst 300 885 točk je izgubil 0,4 odstotka. Podražile so se zlasti delnice avtomobilskih proizvajalcev, na negativni strani pa so bile opazne banke. Evropski indeksi so bili v rdečem območju tudi v sredo dopoldne. Zlasti je bil to opazno v Londonu, kar je tudi posledica tega, da se z Vodafonovimi delnicami trguje brez upravičenja do dividende.
|
positive
|
6,645
|
Trenutno dela le še 40 delavcev Nepremičnine in opremo Steklarske nove, ki je v stečaju, bo najela družba za poslovno svetovanje GSO, katere lastnik je Joc Pečečnik. Na razpisa za najem se je poleg Pečečnika prijavil tudi celjski zasebnik, ki pa je oddal nepopolno vlogo, ki je po pozivu ni dopolnil in je od razpisa odstopil. Stečajni upravitelj Steklarske nove Štefan Rola je tako Pečečniku že posredoval predlog za sklenitev najemne pogodbe za nepremičnine in stroje. Steklarska nova je v stečaju, ker je njen 100-odstotni lastnik Kad ni želel dokapitalizirati. V podjetju še dela okoli 40 delavcev, v primeru izbire najemnika za delujoči del podjetja pa bo stečajni upravitelj nanj prenesel pogodbi o dobavi plina in elektrike, ki sta za zdaj podaljšani le za 14 dni. Pečečnik za MMC kritično o vodstvu Steklarske nove Popis stečajne mase sicer še poteka, saj ima podjetje tudi nekaj počitniških objektov na Hrvaškem, je še povedal stečajni upravitelj. Na cesti 248 delavcev Steklarske nove Kot je znano, je vseh 248 delavcev Steklarske nove konec maja prejelo sklepe o odpovedi delovnega razmerja. Kakšni so dolgovi podjetja, bo znano šele avgusta, ko poteče rok za prijavo terjatev upnikov. Najem naj bi pomenil možnost rešitve zdravih delov podjetja. V posebno težkem položaju je 70 delavcev s Hrvaške, ki so se na delo v Rogaško Slatino vozili tudi 20 let. Če se hočejo prijaviti na zavod za zaposlovanje, si morajo zagotoviti prijavo začasnega bivališča, sicer lahko ostanejo brez vsega.
|
neutral
|
6,646
|
Sodišče ugodilo občini Agonija v podjetju LTH počasi dobiva sklep. Okrožno sodišče v Kranju je namreč ugodilo predlogu občine Škofja Loka za začetek stečajnega postopka. Iz sklepa sodišča je razvidno, da uprava LTH-ja na predlog občine za začetek stečajnega postopka ni niti ugovarjala, niti ni vložila zahteve za odložitev odločanja o predlogu občine. To torej pomeni, da predsednik uprave Miloš Kodre pretekli teden ni vložil ugovora proti začetku stečaja, čeprav so v javnosti krožile informacije, da je uprava na občinski predlog vložila ugovor. Predsednik nadzornega sveta LTH-ja Iztok Hohnjec je o tem dejal, da gre za lapsus sodišča . Sodišče je v sklepu med drugim ugotovilo, da je uprava Loškim tovarnam hladilnikov 18. maja tudi sama vložila predlog za začetek stečajnega postopka, v katerem navaja, da je družba postala insolventna. Škofjeloški župan Igor Draksler je dejal, da je tak sklep neke vrste odrešitev za delavce LTH-ja, ki so bili vse do zdaj dobesedno privezani na podjetje. Delavci bodo protestirali pred vlado in Kodretom Predsednik sindikata LTH-ja David Švarc je odločitev sodišča pozdravil, obenem pa zatrdil, da načrti za jutrišnji shod delavcev podjetja ostajajo nespremenjeni. Delavci tovarne so za četrtek namreč napovedali protest pred vlado in pred domovanjem predsednika uprave Kodreta. Plač niso dobili že od marca, prav tako pa do začetka stečajnega postopka niso upravičeni do nobenih drugih denarnih nadomestil. Švarc pravi, da se ne bi smele dogajati takšne anomalije, kjer so delavci v primežu lastnikov podjetij ter uprave popolnoma nemočni. Protest je po Švarčevih besedah namenjen Kodretu, ki izkorišča vse pravne možnosti, za ljudi pa mu ni mar . Misel na prisilno poravnavo so opustili Kot je znano, je vodstvo LTH-ja zaradi pomanjkanja likvidnostnih sredstev in neuspešnih pogajanj z bankami za posojila sprva razmišljalo o prisilni poravnavi, po prihodu zdajšnjega predsednika nadzornega sveta Hohnjeca v podjetje pa je to postalo nepotrebno izgubljanje dragocenega časa . 13. maja je občina Škofja Loka v soglasju s sindikatom podjetja na pristojno sodišče v Kranju vložila predlog za stečaj. Pet dni pozneje je predlog za začetek stečajnih postopkov vložila tudi uprava LTH-ja, zoper že vloženi predlog občine pa je uprava 26. maja na sodišče podala še ugovor, a sodišče je v danes izdanem sklepu zapisalo drugače.
|
neutral
|
6,647
|
Na skupščini bodo tudi delili dobiček Sod in Kad sta vložila zahtevo za zmanjšanje sejnin nadzornikom NLB-ja. O nižjih sejninah, skladnih s predlogi vlade, bodo odločali na redni skupščini 30. junija. Po predlogu Slovenske odškodninske družbe in Kapitalske družbe, ki imata skupaj 10-odstotni delež Nove ljubljanske banke, naj bi od 1. julija sejnina članov nadzornega sveta banke znašala 412 evrov bruto, predsednik nadzornega sveta pa bi za sodelovanje na seji prejel 536 evrov bruto. Do zdaj so člani nadzornega sveta za vsako sejo dobili 825 evrov bruto, predsednik nadzornikov pa 1.072 evrov bruto. Izbirali bodo nove nadzornike Na redni letni skupščini NLB-ja bodo delničarji imenovali nove nadzornike s štiriletnim mandatom. Predlagani so Gregor Dolenc, Rasto Ovin, Marko Simoneti, Stanislava Zadravec - Caprirolo, Boris Škapin, Branko Drobnak, Andrej Baričič, Jan Vanhevel, Riet Docx, John Hollows in Stojan Petrič. Naloga novega nadzornega sveta bo po napovedih ministra za finance Franca Križaniča tudi imenovanje nove uprave banke. Kot je znano, je sedanji nadzorni svet 18. maja sprejel odstop Draška Veselinoviča. Koliko bodo namenili za dividende? Na dnevnem redu bo še odločitev o razrešnici nadzornemu svetu in upravi, ki jo je v letu 2008 vodil Marjan Kramar, njegova milijonska nagrada, ki mu je bila za delo v njegovem mandatu v celoti izplačana januarja letos, pa močno odmeva v javnosti. Skupščina bo odločala tudi o uporabi bilančnega dobička za leto 2008 v višini 24,8 milijona evrov. Po predlogu sklepa naj bi del bilančnega dobička v višini 2,9 milijona evrov namenili za izplačilo dividend, kar pomeni 0,33 evra bruto na delnico. Preostali del, torej 21,9 milijonov evrov, naj bi namenili za povečanje drugih rezerv iz dobička.
|
neutral
|
6,648
|
Tudi Paloma toži Pergerjevo Začeli sta se obravnavi, v katerih nekdanja predsednica uprave Palome Mateja Perger toži Palomo, kjer je sicer še zaposlena, za odpravnino v skupni vrednosti 190.000 evrov. V prvi tožbi zahteva skoraj 131.000 evrov odpravnine, ker so jo leta 2007 razrešili z mesta predsednice uprave, druga tožba pa se nanaša na plačilo 60.500 evrov odpravnine zaradi razrešitve z mesta članice uprave, kjer je bila od avgusta leta 2007, ko je bila razrešena z mesta predsednice uprave. Individualna pogodba o zaposlitvi ji je namreč omogočala izplačilo odpravnine, če bi sledila njena predčasna prekinitev. Pergerjeva je tožbe vložila, ker poskus medsebojne poravnave ni uspel. Poteka pa tudi odškodninska tožba, v kateri Paloma toži Pergerjevo. V Palomi zaposlena od leta 2005 Pergerjeva je v Palomo prišla julija 2005 kot predsednica uprave, pozneje pa jo je na tem mestu zamenjal Danilo Marin, medtem ko je sama v podjetju do ponovne razrešitve ostala sprva kot svetovalka, nato pa tudi kot članica uprave, v Palomi pa je še vedno zaposlena.
|
negative
|
6,649
|
Predsednik NS si želi izkušeno osebo Generalni direktor Skupine Tuš Aleksander Svetelšek bo v prihodnjih dneh zapustil družbo. Po neuradnih podatkih naj bi ga nadzorniki Petrola predlagali za predsednika uprave. Da Svetelšek zapušča Tuš je potrdil Branko Vodušek, direktor agencije Dialog, ki v Skupini Tuš skrbi za stike z javnostjo. Mandat generalnega direktorja se je Svetelšku iztekel v začetku junija, zato lahko zdaj svojo pot nadaljuje drugje. Kdo ga bo nadomestil na čelu skupine, za zdaj še ni znano. S Tuša na Petrol? Informacijo, da na vrh največje naftne družbe prihaja generalni direktor Skupine Tuš in predsednik skupščine Kada ta naj bi po neuradnih podatkih zaradi razhajanj z lastnikom Mirkom Tušem že več mesecev razmišljal o odhodu iz Skupine Tuš, po pisanju Dnevnika prvi nadzornik Petrola Tomaž Kuntarič sicer ni potrdil, je pa dejal, da mora biti novi predsednik Petrola oseba z integriteto, ki je strokovnjak za trgovino, energetiko in finance . Preberite še - Odstopila celotna uprava Petrola - Odhaja uprava, ki je prvič pridelala izgubo Kuntarič, ki o imenih še ni želel govoriti, je še pojasnil, da na čelu Petrola želi videti osebo z izkušnjami in da bo v vsakem primeru predsednik prejel mandat za sestavo uprave, ki mora biti v sedanjih razmerah kompaktna . Predsednik uprave imenovan brez razpisa? Nadzorniki bodo po Kunatričevih besedah o postopku imenovanja novega predsednika uprave ali bo imenovan prek razpisa ali ne odločali na jutrišnji seji kadrovske komisije nadzornega sveta, neuradno pa naj bi se nagibali k imenovanju prvega moža Petrola brez razpisa. Kot je znano, so nadzorniki Petrola k sporazumnemu odstopu prepričali upravo z predsednikom Markom Kryžanowskem na čelu v ponedeljek. Člana uprave, ki je odstopila, Boštjan Napast in Alenka Vrhovnik Težak pa bosta za zagotovitev kontinuitete delovanja , kot je znova potrdil Kuntarič, svoje naloge opravljala največ do konca avgusta.
|
neutral
|
6,650
|
Njegov namestnik je Marko Jazbec Nadzorniki Intereurope so na današnji seji soglasno odločili, da bo novi predsednik uprave Ernest Gortan, namestnik pa Marko Jazbec. Gortan in Jazbec sta mandat nastopila z današnjim dnem, tretjega člana, za čigar mesto se je po besedah predsednika nadzornega sveta Bruna Koreliča potegoval Gregor Veselko, pa danes zaradi ugotovljenih administrativnih napak niso izvolili. Po Koreličevih besedah ima nova uprava 60 dni časa za pripravo celovitega programa ukrepov na poslovnem, kadrovskem in organizacijskem področju, ki bo Intereuropo ponovno pripeljal v stabilno in dobičkonosno poslovanje. Po odstavitvi Lovšina je Intereuropo vodil Markežič Sicer je Intereuropo od 23. februarja, ko je nadzorni svet zaradi nedoseganja poslovnih ciljev, prekoračitve pooblastil in kršitve delovnih obveznosti z mesta predsednika uprave odstavil Andreja Lovšina, vodil nekdanji namestnik uprave Zvezdan Markežič. Koncern Intereuropa je v prvem letošnjem četrtletju ustvaril tri milijone evrov čiste poslovne izgube. To je po navedbah družbe posledica nizke gospodarske dejavnosti, visokih finančnih odhodkov iz naslova financiranja naložb s tujimi viri ter gibanja tečajev denarnih valut v državah koncerna.
|
neutral
|
6,651
|
Dogovor s sindikati sklenjen 85 odstotkov zaposlenih na Slovenskih železnicah bo v okviru varčevalnih ukrepov za zmanjševanje stroškov dela prešlo na 36-urni delovnik. Slovenske železnice, ki so v prvih petih mesecih letos pridelale 20 milijonov evrov izgube, zadolžene pa so za okoli 280 milijonov evrov, sicer napovedujejo vrsto ukrepov za izboljšanje poslovanja, s katerimi bi prihranile 47 milijonov evrov. Med ukrepi so tudi kadrovski, saj je težišče varčevanja, po besedah generalnega direktorja družbe Matica Tasiča, na znižanju stroškov dela. Ti predstavljajo 60 odstotkov vseh stroškov. 36-urni delovnik za 85 odstotkov delavcev S prehodom na krajši delovnik, ki bo vključeval 7.950 ljudi, naj bi SŽ prihranil tri milijone evrov. Družba predvideva tudi napotitev delavcev na čakanje, in sicer 400 ljudi v prvi fazi. Finančni učinek tega ukrepa naj bi znašal 2,8 milijona evrov. Z uveljavitvijo teh ukrepov pričakujejo tudi državno subvencioniranje. Neznanec ukradel tire Slovenske železnice so dogovor s predstavniki reprezentativnih sindikatov in predsednikom sveta delavcev sklenile v sredo. Dogovor vključuje ukrepe za zmanjševanje stroškov dela, kadrovske ukrepe, ukrepe za povečanje prihodkov in zmanjšanje izdatkov in materialnih stroškov. Veljal bo od julija do konca decembra. Regres bo nižji, plače zamrznjene, bonitet in stimulacij je konec Med napovedanimi ukrepi je tudi izplačilo regresa z zmanjšano osnovo po progresivni lestvici in zamrznitev 2,3-odstotnega povišanja plač, ki je predvidena za avgust. S tem naj bi prihranili 1,5 milijona evrov. Za izplačilo regresa bodo kljub temu najverjetneje morali najeti posojilo. Za 10 odstotkov se bodo znižale plače delavcem z individualno pogodbo, odpravili bodo bonitete in stimulacije in premestili nekaj invalidov v invalidsko podjetje. Napovedani ukrepi pa po Tasičevih besedah niso edini, saj naj bi se SŽ dnevno pogajal z dobavitelji glede plačilnih rokov in cen, iščejo dodatni tovor in t. i. direktne kupce. Jasno pa je, da daljša, kot bo kriza, težje bo. Zato je nujno, da lastnik čim prej najde strateškega partnerja, je še poudaril Tasič, ki si je ob prihodu na SŽ med cilji zadal tudi zmanjšanje trimilijonskega razkoraka med prihodki in stroški družbe. Tasič je še vedno tudi župan Tasič, ki še vedno sedi na dveh stolčkih, saj še opravlja funkcijo župana Prevalj, je v zvezi s tem dejal, da bo obljube, ki jih je dal, tudi izpolnil, morajo pa biti izpolnjeni tudi vsi ostali okvirji, da lahko to zgodbo pripeljemo v uspešen zaključek . Kot je znano, njegovo odpoved županovanju zahtevata tako prometni minister Patrick Vlačič kot prvi nadzornik železnic Andrej Godec.
|
negative
|
6,652
|
S stečajnim upraviteljem srečanje prihodnji teden Po besedah stečajnega upravitelja Steklarske nove Štefana Role poskuša Joc Pečečnik pred uskladitvijo podrobnosti glede najemne pogodbe dobiti čim več informacij o podjetju. Mogoči najemnik nepremičnin in opreme Steklarske nove Joc Pečečnik in lastnik ljubljanske družbe za poslovno svetovanje GSA je namreč edini oddal popolno ponudbo za najem nepremičnin in opreme rogaškega podjetja, ki je od maja letos v stečaju. Kot je znano, je stečajni upravitelj v šestmesečni najem ponudil nepremičnine, ki obsegajo proizvodni obrat, skladišča, pisarne, parkirišča in druge objekte velikosti 3.950 kvadratnih metrov. Rola od prihodnjega najemnika pričakuje zagotovitev neprekinjenega delovanja steklarske peči ves čas najema in ustrezno tekoče vzdrževanje predmeta najema. Po preteku polletnega najema pa bo mogoče skleniti novo najemno pogodbo. Preberite še Pečečnik kritičen do vodstva Steklarske nove Za zdaj še ni znano, koliko delavcev Steklarske nove, ki so konec maja po uvedbi stečaja prejeli odpovedi delovnega razmerja, bo Pečečnik znova zaposlil. V pogovoru za MMC pred časom pa je obljubil, da bo v dveh letih znova zaposlil vse nekdanje delavce podjetja oz. naj bi njihovo število celo podvojil. Delavci s knjižicami in mislimi o tožbi Delavci so v sredo po preteku 15-dnevnega odpovednega roka dobili delovne knjižice, v četrtek pa so se nekateri že prijavili na zavod za zaposlovanje. Obupani smo in razmišljamo, da bomo vlado, Kad kot lastnika in predstavnike ministrstva za finance v roku osmih dni povabili v Rogaško Slatino, naj nam sami povedo, kako najprej, je v izjavi za medije v četrtek dejal predsednik sindikata Neodvisnost KNSS v Steklarski novi Stjepan Miklaužić. Še vedno pa razmišljajo tudi o individualni tožbi države in Kada ter o protestu v Ljubljani, saj vse kaže, da stečajne mase skorajda ni oz. je ne bo dovolj za poplačilo vseh obveznosti do 248 nekdanjih zaposlenih, sploh pa je ne bo za odpravnine. Do danes nam nihče ni še nič zagotovil, država pa je to kot lastnica celo dovolila, je dejal Miklaužić. Nekdanji delavci Steklarske nove zadnje plače prejeli iz jamstvenega sklada.
|
neutral
|
6,653
|
Pahor obljubil hiter in uspešen odziv vlade Premier Borut Pahor je na srečanju z gospodarstveniki, ki so opozorili predvsem na pomanjkanje likvidnostnih sredstev med krizo, obljubil hiter in uspešen odziv vlade. Naš namen je vladi posredovati strokovne in aktualne ocene, skupaj z rešitvami, je na srečanju s premierjem in z ministri poudaril predsednik GZS-ja Zdenko Pavček, predlagali pa so tudi spremembe pri davkih, spodbude za razvojne projekte ter učinkovitejše črpanje evropskih sredstev. Na GZS-ju poudarjajo, da razmere zahtevajo hitre, odločne in učinkovite ukrepe vlade. Zahtevajo povečanje kreditne aktivnosti, zagotovitev likvidnosti, podporo naložbam ter internacionalizaciji podjetjem, učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, razbremenitev gospodarstva, varno prožnost delovnih razmerij, vzdržno plačno politiko javnega sektorja, podporo tehnološkemu razvoju in debirokratizacijo poslovanja. Preberite še Rebalans Več socialno ogroženim Po besedah Pahorja se bo vlada poskušala odzivati, kolikor je mogoče hitro in uspešno, pri čemer Pahor poudarja, da so se odločili sprejemati ukrepe v okviru socialnega dialoga, kar terja nekaj časa. Če hočemo, da bo Slovenija izšla iz krize s potencialom za hitrejše dohitevanje najbolj razvitih gospodarstev, je treba okrepiti konkurenčno sposobnost gospodarstva. Potrebne so tudi spremembe na področju socialne varnost in javnofinančnega načrtovanja, je dejal. Velika pričakovanja od jamstvene sheme V gospodarstvu si veliko obetajo od jamstvene sheme, v okviru katere bo država bankam v primeru kreditiranja podjetij ponudila jamstva v skupni višini 1,2 milijarde evrov. A shema nikakor ne zaživi. Finančni minister Franc Križanič je danes obljubil, da bo SID banka poziv bankam objavila v ponedeljek, prva dražba pa bo predvidoma prihodnji petek. Zelo kmalu bosta sledili še dve, skupaj pa bo na vseh treh na voljo 350 milijonov evrov jamstev. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je ob tem banke opozoril, da država ne more biti njihov edini vir financiranja, prav tako ne SID banka. Država bo kmalu v bankah za daljše obdobje vezala dodatnih 1,5 milijarde evrov, tako da jamstvena shema ne bo prav hitro izčrpana, pa je dodal Križanič. Breme krize je neenakomerno razporejeno Da bi preživeli, so se v podjetjih na krizo odzvali z radikalnim zniževanjem stroškov, ob čemer se je Iztok Seljak iz Hidrie vprašal, zakaj tega ne storijo tudi v javnem sektorju in drugod. Breme krize je po njegovih besedah neenakomerno porazdeljeno. Na potrebne spremembe v javnem sektorju pa je opozoril tudi Štefan Sobočan iz Varisa, ki je vladi očital, da je doslej sprejemala predvsem ukrepe za pomoč podjetjem, ki so že zašla v težave, manjkajo pa preventivni ukrepi. Evropska komisija je po nekaj dopolnilih odobrila slovensko jamstveno shemo v skladu s pravili o državnih pomočeh iz pogodbe ES-ja. Zdaj na vrsti strukturne spremembe Pahor je še pojasnil, da je vlada med krizo doslej sprejemala predvsem praktične ukrepe, bo pa v drugi polovici leta treba ugrizniti tudi v bolj kislo jabolko in iti v strukturne spremembe , tudi prek drugega rebalansa državnega proračuna, ki ga bo vlada pripravila čez poletje. Pritrdil mu je tudi minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič in poudaril, da bo nov vzpon mogoč le, če bo strukturno drugačen.
|
neutral
|
6,654
|
Ministri G-8 Gospodarstva okrevajo, a še niso stabilna Kažejo se znaki stabilizacije gospodarstev, a položaj ostaja negotov, brezposelnost pa se bo verjetno še povečevala, menijo finančni ministri skupine G-8. Smo sredi najhujše krize po veliki depresiji, so v sklepni izjavi zapisali finančni ministri skupine sedmih najrazvitejših držav in Rusije po srečanju v Lecceju v Italiji. V izjavi so med drugim zapisali, da še naprej ostajajo zavezani ukrepom proti krizi, ki je svet zajela lani, usklajeni stabilizaciji finančnega sektorja in stimuliranju gospodarske rasti. Kljub znakom stabilizacije največjih gospodarstev, vključno z okrevanjem delniških trgov, zniževanju obrestnih mer, izboljšanemu zaupanju potrošnikov in poslovnežev, ministri ostajajo previdni in opozarjajo, da je stanje še vedno negotovo, gospodarska in finančna stabilnost pa še vedno v veliki nevarnosti. Spodbude morajo biti skladne s stabilnostjo cen in srednjeročno proračunsko vzdržnostjo , zagotoviti pa morajo tudi ustrezen dotok denarja, ki ga potrebuje bančni sektor. Brezposelnost in ukrepi proti ostajajo Ministri so še opozorili, da se bo brezposelnost verjetno povečevala tudi še po koncu recesije in začetku gospodarske rasti, hkrati pa obljubili, da bodo še naprej sprejemali ukrepe za zmanjšanje učinkov krize na zaposlovanje. Pred srečanjem je ministre delilo vprašanje, kako se odzvati na znamenja oživljanja svetovnega gospodarstva. ZDA in Velika Britanija sta zagovarjali nadaljevanje odločnih posegov vključno z zniževanjem davkov, nizkimi obrestnimi merami in povečanim dotokom denarja, Kanada in več evropskih držav pa je menilo, da bi novi svežnji spodbud še povečali javni dolg in povzročili inflacijo. Prepričane so bile, da je že nastopil čas za umik vlad s pomočjo t. i. izhodnih strategij. Dogovor o izhodnih strategijah V Lecceju so nato dosegli kompromis. Dogovorili so se o izrednih ukrepih, s katerimi bodo odgovorili na krizo, ko bo zagotovljeno okrevanje gospodarstev. Te izhodne strategije , ki se lahko razlikujejo od države do države, so nujne za spodbujanje vzdržnega okrevanja skozi dolgoročno obdobje, piše v izjavi. Ker je kriza razkrila temeljne pomanjkljivosti svetovnega gospodarstva, so se dogovorili o t. i. Leccejevem okviru - skupnih načelih in standardih vodenja mednarodnih poslov in financ, ki gradijo na obstoječih iniciativah in polagajo temelje za stabilno rast na dolgi rok .
|
neutral
|
6,655
|
V prvi kotaciji dražji le Mercator Z izjemo Mercatorja so se v torek vse delnice v prvi kotaciji pocenile, najbolj Petrolove, ki so padle za pet odstotkov, vse do 310 evrov. Ljubljanska borza je s tem sledila negativnim gibanjem v tujini, kjer primanjkuje dokazov, da se gospodarstva res počasi postavljajo na noge. Krkine delnice so bile z milijonom evrov najprometnejše. Cena je zdrsnila do 67 evrov, kar je pritegnilo nekatere kupce in krivulja se je obrnila navzgor. Zadnji posli se sklepali pri 68,9 evra. Lukine delnice so padle za 3,5 odstotka, potem ko je moral oditi predsednik uprave Robert Časar. Mercator v sredo bo znano, kdo bo kupil delež, ki je zdaj še v lasti Pivovarne Laško je pridobil skoraj odstotek. Dnevni maksimum je znašal 173,8 evra, promet pa je dosegel relativno visokih 190 tisoč evrov, kar je največ od začetka maja. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -2,53 % 68,29 MERCATOR +0,91 % 173,07 ZAV. TRIGLAV -2,17 % 21,19 NOVA KBM -0,89 % 12,23 TELEKOM -0,95 % 170,42 SAVA RE -2,87 % 13,90 PETROL -5,08 % 310,78 LUKA -3,48 % 25,52 Dow s krepkimi izgubami v nov teden Zdi se, da se sentiment na svetovnih borzah po pomladanski rast zdaj spet obrača na slabše. V ZDA je bilo objavljenih nekaj svežih podatkov o proizvodnji, ki kažejo, da huda recesija še ne popušča. Hkrati je močnejši dolar podporo so mu dali Rusi, ki pravijo, da ameriška valuta še ne bo kar tako izgubila statusa vodilne valute zbil cene surovin in s tem delnic naftnih in energetskih podjetij. Da bo mera polna, so analitiki pri Goldman Sachsu Wal-Martove delnice brisali s seznama nakupnih priporočil. Indeks Dow Jones 8.612 točk se je znižal za 2,13 odstotka, kar je največ v zadnjem mesecu. Banke še niso ozdravljene Tudi evropske borze so v ponedeljek občutno izgubljale frankfurtski DAX30 je bil ob tri odstotke in se zaradi pocenitve bančnih in zavarovalniških delnic v rdeče območje pogreznile še v torek dopoldne. Sredi dneva so indeksi le prišli nad gladino, potem ko so pridobivale defenzivne delnice. Evropska centralna banka je sporočila, da bodo morale banke v evroobmočju letos odpisati še za nadaljnjih 283 milijard dolarjev slabih posojil. V Tokiu je bil torek najslabši dan v zadnjih dveh mesecih. Indeks Nikkei, ki je v petek dosegel osemmesečni vrh pri 10.135 točkah, se je znižal za tri odstotke.
|
negative
|
6,656
|
Južni tok Slovenija bi sporazum z Rusi podpisala še junija Drugo četrtletje je z vidika naročil v gospodarstvu mnogo boljše od prvega, je poudaril minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. A minister kljub temu ni želel podati napovedi o gospodarskih gibanjih do konca leta. Toliko, kot je različnih ekonomistov, in toliko, kot je različnih inštitutov, toliko je različnih projekcij glede gospodarske rasti oz. gospodarskih gibanj, je svojo nezgovornost po srečanju s srbskim gospodarskim ministrom Mlađanom Dinkićem dejal Lahovnik. Lahovnik Gibanja na trgih zelo intenzivna Opozoril je tudi, da so gibanja na gospodarskih trgih zelo intenzivna in se iz tedna v teden spreminjajo. V vsakem primeru je edino gotovo to, da je situacija, kar se tiče naročil, danes precej boljša kot decembra ali januarja. Poudaril je, da na trgu še vedno vlada velika negotovost in da je gotovo le dejstvo, da je bilo prvo četrtletje letošnjega leta najtežje, drugo četrtletje pa nekoliko boljše. Res pa je, da se likvidnostna kriza odraža ravno maja in junija, ker se upad naročil, ki je sledil decembra, januarja in deloma še februarja, na likvidnostnem toku podjetij odraža zdaj, je dodal. Slovenska stran bi sporazum z Rusijo podpisala še junija Minister je spregovoril še o sporazumu z Rusijo, potrebnem za Južni tok. Povedal je, da so rešena vsa vsebinska vprašanja in da je odprto ostalo le vprašanje davčnega režima, pri čemer pa sodeluje tudi slovensko ministrstvo za finance. Moram reči, da smo že pred tremi tedni poslali v Moskvo predlog angleške različice sporazuma in da zdaj čakamo na njihove vsebinske pripombe. Ko jih bomo dobili, bomo lahko povabili še rusko delegacijo, da do konca rešimo vprašanja davkov in nato ta sporazum tudi podpišemo, je sklenil. Po njegovih besedah si slovenska stran želi, da bi bil sporazum podpisan že junija, trenutno pa je na potezi Moskva, ki pripravlja povratni predlog.
|
neutral
|
6,657
|
Postopek prodaje v dveh fazah NLB je že objavil poziv za javno zbiranje ponudb za nakup delnic Mecatorja in Pivovarne Laško, ki jih je zasegel Infond Holdingu, ker ta ni poravnal svojih zapadlih obveznosti. Predmet prodaje je 404.832 oz. 10,75 odstotka delnic Mercatorja in 2.056.738 oz. 23,51 odstotka delnic Pivovarne Laško, ki jih je Infond Holding zastavil za najem 130 milijonov evrov posojila. Postopek prodaje v dveh fazah Spomnimo, da bi moral Infond Holding, ki ga lastniško prek povezanih družb obvladuje vodja Laščanov Boško Šrot, posojilo odplačati do sredine tega tedna. Ker se to ni zgodilo, je največja državna banka zastavljene delnice zasegla in jih bo prodala na dražbi. Postopek prodaje bo tekel v dveh fazah. V prvi fazi, ki bo potekala do 10. julija, bo NLB zbiral zavezujoče ponudbe kupcev, v drugi fazi pa bo sledilo odpiranje ponudb in pogajanja za oblikovanje kupoprodajnih pogodb in določitev končne cene z enim ali več kupci. Pri nakupu delnic bodo imeli prednost tisti, ki bodo pripravljeni kupiti vse delnice Mercatorja in Pivovarne Laško. Potrebna garancija 10 milijonov evrov Vsi zainteresirani kupci morajo NLB-ju najpozneje do izteka roka dostaviti tudi bančno garancijo v vrednosti 10 milijonov evrov, ki bo dokazovala resnost ponudbe. Trenutna cena ponujenih delnic na borzi znaša nekaj manj kot 158 milijonov evrov.
|
neutral
|
6,658
|
Zdaj mora do 15. julija pripraviti seznam kandidatov za člane uprave Mandatar za sestavo uprave Petrola je nekdanji prvi mož Tuš Holdinga Aleksander Svetelšek. Seznam kandidatov za člane uprave mora pripraviti do 15. julija. Svetelšek je pojasnil, da bo uprava v celoti nova, sestavljena pa bo iz zunanjih in notranjih članov. Nekateri so po njegovih besedah že znani. Nadzorni svet bo, ko bodo znani vsi člani uprave, tem podelil enotni mandat za vodenje Petrola. Mandatar za sestavo uprave je poudaril, da v družbo prihaja pripravljen in poln energije za veliko dela ter za sprejemanje modrih odločitev, ki jih družba potrebuje. Sam trdno verjame v razvoj in uspeh družbe, v zaposlene, v njihovo pripravljenost in trdo delo ter povečanje ugleda družbe. Kot svojo prvo nalogo pa je izpostavil pripravo strategije in razvojnih smernic Petrola. Po kazalnikih poslovanja mora Petrol po Svetelškovih besedah postati eno izmed petih najboljših naftnih družb v Evropi, kot največje slovensko podjetje pa mora biti družbeno odgovoren in nosilec ekoloških standardov v Sloveniji. Petrol mora rasti tako na slovenskem trgu, kjer mora pridobiti nazaj izgubljene deleže, kot tudi na tujih trgih. Konkurenco je Svetelšek ocenil kot močno, a je Petrol zasidran do tolikšne mere, da je tam prostora in možnosti za širitev še dovolj. Svetelšek je sicer diplomirani ekonomist, ki je svojo poklicno pot začel v podjetju Hmezad, kasneje pa je bil zaposlen še v Horizontu. Leta 2001 je postal direktor Engrotuša, kasneje pa generalni direktor Tuš Holdinga in predsednik uprave Enrgotuša. Svetelšek od začetka veljal za najverjetnejšega mandatarja Svetelšek se je po odstopu prejšnjega predsednika uprave Petrola Marka Kryžanovskega omenjal kot najverjetnejši kandidat za novega prvega moža družbe. Prav v času iskanja predsednika uprave je namreč sporočil, da zapušča Tuš holding, ki poleg bencinskih servisov obvladuje še trgovino, telekom, mobilnega operaterja. V ožjem krogu so bili še član nadzornega sveta Petrola Tomaž Beroločnik, nekdanji član uprave Petrola Borut Meh, izvršna direktorica Trgovinske zbornice Slovenije in nekdanja članica uprave Petrola Mariča Lah. Kot je znano, se je uprava Petrola z nadzornim svetom 8. junija sporazumno dogovorila o prenehanju mandata. Marku Kryžanovskemu in Igorju Irgoliču je mandat potekel takoj, Alenka Vrhovnik Težak in Boštjan Napast pa na položajih ostajata do imenovanja nove uprave oziroma najkasneje do 30. avgusta.
|
neutral
|
6,659
|
Poceni kupljena stanovanja se zdaj drago prodajajo Že prejšnji teden smo poročali, da bo Janez Janša za novo stanovanje odštel 325.000 evrov. Prejšnji lastnik bo tako zaslužil okoli 125.000 evrov. Gre namreč za stanovanja na Mesarski ulici v Ljubljani, ki so se leta 2006 prek Stanovanjskega sklada prodajala po izredno nizki ceni glede na takratne razmere na nepremičninskem trgu. Po podatkih z razpisa je bilo za kvadratni meter treba odšteti 1.300 evrov – garaže so se plačevale posebej -, medtem ko je kvadratni meter na prostem trgu stal okoli 2.500 evrov. Po naših podatkih sta stanovanje takrat za okoli 200.000 evrov kupila tudi slovenska športnika, ki stanovanje zdaj prodajata prvaku SDS-a, ob tem pa bosta tudi dobro zaslužila. Tukaj se pojavi vprašanje, kakšen je sploh namen Stanovanjskega sklada. Ta naj bi pomagal mladim družinam in drugim, ki bi do lastnega stanovanja sicer težje prišli, vendar se poceni stanovanja v središču glavnega mesta izkorišča za zaslužek. Od leta 2007 omejena prodaja Naj poudarimo, da je bil to zadnji razpis, ki je omogočal prodajo ali oddajo stanovanja na prostem trgu. Po podatkih na spletni strani Stanovanjskega sklada so z razpisom leta 2007, na katerem so se prodajala stanovanja v Kamniku, Mislinji, Mariboru in Zgornji Kungoti, posredovanje omejili. Stanovanjski sklad si od takrat v pogodbah za dobo med petimi in desetimi leti zagotovi predkupno pravico, prav tako pa ni mogoče stanovanja prodati, oddati ali drugače obremeniti brez privolitve sklada. Stanovanje za skoraj pol milijona Vendar to velja zdaj, stanovanja, ki so se prodajala pred tem, gredo na trg brez težav. Če se v iskalnik katere izmed nepremičninskih spletnih strani vtipka beseda »Mesarska«, se izpiše kopica oglasov, tako za prodajo kot oddajo stanovanja. In cene so kljub krizi visoke. Tako je mogoče najti oglas, da se na Mesarski ulici 133 kvadratnih metrov veliko stanovanje dupleks prodaja za nič manj kot 478.000 evrov. Nekaj več kot 60 kvadratnih metrov veliko stanovanje se prodaja za vsaj 240.000 evrov, če se zraven doda še atrij, cena poskoči tudi na tristo tisočakov. Bolj kot prodaja pa je na Mesarski ulici aktualna oddaja. Samo na enem izmed nepremičninskih portalov smo našteli 18 oglasov za oddajo stanovanj na omenjeni ulici. Garsonjero, veliko 35 kvadratnih metrov, se povprečno lahko najame za 420 evrov, 65 kvadratnih metrov stane med 800 in 910 evri na mesec, mesečni najem večjega, med 90 in 100 kvadratnimi metri velikega stanovanja, pa znese okoli tisoč evrov. Najdražje je 210 kvadratnih metrov veliko stanovanje – najem namreč znaša 2.700 evrov. Skladovi varčevalci v nadstandardnih razmerah Že po fotografijah ob ogledu oglasov sodeč je videti, da so stanovanja kupovali ljudje, ki si lahko privoščijo malo več, saj je že sama oprema stanovanj večinoma nadpovprečna. Da gre za ljudi s primerno debelimi denarnicami, posredno ugotavljajo tudi na skladu. Leta 2005 so med svojimi varčevalci v stanovanjski varčevalni shemi, op. a. izvedli anketo, v kateri so ugotovili, da varčevalci, torej tisti, ki skladovega stanovanja sploh še niso kupili, živijo v nadpovprečnih stanovanjskih razmerah in da sodelovanje v varčevalni shemi praviloma ni povezano z nujo po reševanju stanovanjskega vprašanja. Kar tretjina je namreč takšnih, ki v shemi varčuje za svoje otroke ali vnuke. Za komentar in nekaj pojasnil smo sicer poprosili tudi Stanovanjski sklad, vendar so nam odgovor objubili v roku enega tedna.
|
neutral
|
6,660
|
Na rešetu tudi razrešitev Borisa Popoviča Okrožno tožilstvo v Kopru je pred dnevi od koprskih policistov prejelo ovadbo zoper štiri vodilne osebe v Luki Koper. Na sodišče je že prispela tudi zahteva za preiskavo. Ovadeni naj bi bili zdaj že krivdno razrešena predsednik uprave Luke Koper Robert Časar in član uprave Aldo Babič ter še aktualna člana uprave Marjan Babič in Boris Marzi, poroča časnik Dnevnik. Vsi štirje osumljeni zlorabe položaja Vsi štirje so osumljeni zlorabe položaja. Policisti so namreč ugotovili, da je uprava družbe brez soglasja nadzornega sveta nameravala za 1,3 milijona evrov dokapitalizirati družbo Trade Trans Terminal, ki ima sedež pri romusnki družbi Rail Port Arad. Preberite še - Popoviču štete ure? Članica nadzornega sveta Olga Franca je dejala, da je bila presenečena, ko je izvedla za dokapitalizacijo, saj ni bila v načrtu za letošnje leto. Dodala je tudi, da bi jo, če bi uprava ustrezno obvestila nadzorni svet, podprla. Ob tem je zanikala, da je bil to razlog, da so nadzorniki na seji, ki so jo sklicali mimo prvega nadzornika Borisa Popoviča, krivdno razrešili Časarja in Babiča in na mesto prvega moža uprave imenovali Gregorja Veselka.
|
negative
|
6,661
|
Tumpeju se mandat izteče konec septembra Dravske elektrarne Maribor DEM so objavile razpis za direktorja družbe za štiriletni mandat. Čas za prijavo je osem dni. Kandidati morajo prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in kratko vizijo razvoja DEM-a na naslov družbe poslati v osmih dneh od objave razpisa. Izbran kandidat pa bo imenovan za dobo štirih let. Potem ko je marca letos z mesta direktorja odstopil Damijan Koletnik, je bil na njegovo mesto za pol leta imenovan Andrej Tumpej, ki se mu mandat izteče 27. septembra. Kot je znano, je Koletnik z mesta direktorja DEM-a odstopil 27. marca letos. Menil je, da nima več podpore za razvojne projekte družbe, za katere se je zavzel ob nastopu svojega mandata. Hkrati pa je zavrnil vse obtožbe o negospodarnem in domnevno nezakonitem ravnanju družbe in vodstva, povezanem z 21 milijonov evrov vrednim posojilom finančni družbi Zvon Ena Holding v letu 2007. Spornih 21 milijonov posojila Zaradi zadnjega je v DEM-u, ki je v 100-odstotni lasti Holdinga Slovenske elektrarne, januarja letos potekala tudi revizija poslov uprave. Kot je znano bi moral Zvon Ena Holding posojilo v celoti vrniti marca letos, a se to ni zgodilo. Družba je prvi del posojila v višini 12 milijonov evrov vrnila 10. junija, druga polovica dolga pa bo po dogovoru med družbama izplačana v dveh delih do konca leta 2009. Zvon Ena Holding, ki je za del nevrnjenega posojila ponudil delno zavarovanje v delnicah družbe NLB, naj bi tako 4,5 milijona evrov vrnil septembra, zadnjo četrtino dolga v enakem znesku pa decembra letos.
|
neutral
|
6,662
|
Zahtevali dokumenatcijo poslovanja Iz Luke Koper so sporočili, da je bil novi predsednik uprave Gregor Veselko na informativnem pogovoru pri koprskih kriminalistih. Predstavniki policije naj bi od Veselka namreč zahtevali dodatno dokumentacijo v zvezi s poslovanjem Luke Koper v zadnjih letih. Kot so še povedali v Luki, je Veselko srečanje z možmi v modrem izkoristil tudi za pogovor o tem, kako bo poteklo delo izredne revizije, ki jo bo prihodnji ponedeljek začela revizijska hiša PricewaterhouseCoopers iz Ljubljane. Velik del za revizijo potrebne dokumentacije je namreč policija zasegla, in sicer ob začetku preiskave 15. aprila, zdaj pa se nahaja na policijski upravi v Kopru. Kriminalisti so Veselku zagotovili, da to ne bo oviralo postopkov revizije, so še sporočili iz Luke Koper.
|
neutral
|
6,663
|
Za članico uprave so imenovali Anjo Strojin Štampar Delničarji Kada niso podprli predloga nadzornikov o imenovanju Stojana Nikoliča za člana uprave, ampak z večino glasov na mesto imenovali Anjo Strojin Štampar. Na skupščini Kapitalske družbe so najprej umaknili predlog za imenovanje prokurista, na mesto katerega je bila prvotno predlagana Anja Strojin Štampar. Nato so delničarji na podlagi sporazumnega prenehanja mandata razrešili Matejo Božič in nadzornemu svetu naložili, da nemudoma prične s postopkom imenovanja tretjega člana uprave. Ob tem so delničarji za članico uprave imenovali Strojin Štamparjevo, ki bo petletni mandat nastopila 3. julija. Kot so še sporočili iz Kada, so se delničarji na skupščini še seznanili z letnim poročilom Kada in skupine Kad za leto 2008 ter za revizorja imenovali revizijsko družbo Ernst & Young. Kapitalska družba je poslovno leto 2008 sicer zaključila z izgubo 115,7 milijona evrov. Za izgubo kriva tudi kriza Poleg finančne krize in rekordnih padcev cen vrednostih papirjev so na poslovni izid bistveno vplivali tudi oblikovanje potrebnih rezervacij zaradi zagotavljanja zajamčene donosnosti vzajemnih pokojninskih skladov v upravljanju, neodplačen prenos delnic Zavarovalnice Triglav na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa tudi povečanje letnega vplačila Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s predhodnih 39,1 milijona evrov na 49 milijonov evrov, so še sporočili iz Kada.
|
negative
|
6,664
|
NLB Špekulacije zanikamo Draško Veselinovič ni zanikal poročanja medijev, da je prav on zahteval podatke o kreditni izpostavljenosti podjetja Ultra, ki so pricurljali v javnost in začeli afero Ultra. Interna preiskava v NLB-ju sicer ni nesporno pokazala, kdo iz NLB-ja je podatke posredoval javnosti, je pa nedvomno pokazala, da je podatke o poslovnem odnosu z zagorsko Ultro naročil prav prvi mož uprave Draško Veselinovič, piše Dnevnik. NLB ovadil neznanega storilca Preiskavo, v kateri so želeli ugotoviti, kako in od kod so podatki prišli v javnost in ali so resnični, so v NLB-ju začeli junija. Do konkretnih ugotovitev se niso dokopali, zato so vložili kazensko obvadbo zoper neznanega storilca, kar so potrdili tudi na policiji, še piše Dnevnik. NLB sicer še poudarja, da predsednik uprave pri svojem delu ravna odgovorno in v skladu s svojimi pristojnostmi ter pooblastili . V NLB-ju so se na pisanje že odzvali, in sicer so zapisali, da špekulacije v zvezi z odtokom informacij, povezane s predsednikom uprave, zanikajo. Kot poudarjajo, namreč še niso ugotovili, kako je dokumentacija prišla v javnost. Ugibanja, ali bi bil predsednik uprave Draško Veselinovič lahko med tistimi, ki so sprožili afero Ultra, ta je med drugim razkrila posredni lastniški delež Gregorja Golobiča, so se v javnosti sicer pojavila kmalu po začetku afere. Kot je znano, je Golobič svoj delež prijavil komisiji za preprečevanje korupcije, zamolčal pa ga je javnosti. Golobičeve kritike sprožile afero Ultra? Gregor Golobič je kritiziral postopek izbire novega prvega moža NLB-ja, saj je ta potekal brez javnega razpisa, na tem položaju pa je ustoličil Draška Veselinoviča. Golobič je bil kritičen tudi do odločitve o reprogramiranju posojil Infond Holdingu, ki je Veselinoviča po le nekaj mesecih dela v upravi odnesla s položaja. 18. maja je namreč ponudil odstop, ki so ga nadzorniki sprejeli. Koliko posojil in kako so zavarovana Afera Ultra se je začela po objavi dokumenta o posojilih podjetja Ultra, ki naj bi dokazoval, da posojila v višini 21 milijonov evrov niso bila ustrezno zavarovana. V Ultri so se na poročanje medijev odzvali, zanikali najemanje nezavarovanih posojil in hkrati razkrili, da je prvak Zaresa in visokošolski minister lastnik deleža nizozemske družbe Ultra Sum, ki je lastnica 70 odstotkov zagorske Ultre. NLB je po pooblastilu Ultre nato sporočlil, da višina posojil znaša 5,9 milijona evrov in da so zavarovana z menicami, poroštvi, zastavo terjatev in hipotekami.
|
negative
|
6,665
|
V Ljubljani večinoma popravki navzdol Evropske in azijske borze so v pričakovanju objave podatkov o ameriški brezposelnosti, kar bo najverjetneje krivo tudi za slabši začetek na Wall Streetu. Na Ljubljanski borzi se je dan začel obetavno, saj sta se oba indeksa nekoliko dvignila, vendar pa tako ni ostalo do konca dneva. SBI20 je izgubil 0,64 odstotka svoje vrednosti in končal pri 4.216,06 točke. Najbolj so se podražile delnice Pivovarne Laško, za 2, 13 odstotka ter dosegle enotni tečaj 36,97 evra. Za 0,77 odstotka so se dvignile delnice Krke enotni tečaj 69,76 evra. Za deset odstotkov so se znova poceni delnice Istrabenza, za 2,63 odstotka pa delnice Zavarovalnice Triglav. Vrednost je izgubila tudi delnica Gorenja in Mercatorja, Sava in Petrol pa sta ostala na skoraj enaki ravni. Najprometnejše delnice Krka 0,77 % 69,76 EUR Sava -0,01 % 239,97 EUR Petrol 0,01 % 325,89 EUR NKBM -0,69 % 11,45 EUR Gorenje -1,15 % 10,31 EUR Telekom Slovenije -0,45 % 162,66 EUR Zagrebški Crobex je po sredinem strmoglavljenju, zaradi odstopa premierja Sanaderja, izgubil še 0,68 odstotka. Evropske borze so dan začele v rdečem in ga tako tudi končale. Vlagatelji so zadržani predvsem pred obajvo podatkov o ameriški brezposelnosti. Osrednji borzni indeksi so zdrsnili za več kot odstotek. Nikkei se je po spodbudnem torku že drugič zapored znižal. Tokrat za 0,64 odstotka in pristal pri 9.876,15 točke. Slabši trgovalni dan je predvsem posledica vnovčevanja dobičkov pred objavo podatkov o ameriški brezposelnosti. Ameriške delnice so v sredo dosegle rast. Indeks Dow Jones se je povzpel za 0,68 odstotka in dan končal pri 8.504,06 točke, indeks Nasdaq pa se je povišal za 0,58 odstotka in končal pri 1.845,72 točke. Višja vrednost indeksov je predvsem posledica spodbudnih informacij proizvajalcev iz Kitajske, Evrope in ZDA, vendar pa so vlagatelji ostali previdni predvsem zaradi objave vrednosti plač.
|
negative
|
6,666
|
Na skupščini tudi o višini dividend Lastniki novogoriškega Hita upravi pod vodstvom Nika Trošta in nadzornemu svetu za leto 2008 niso podelili razrešnice. Imenovali pa so novega nadzornika. Kot so sporočili iz Hita, so za novega nadzornika imenovali Mateja Goloba Matzeleja, na skupščini pa so še sklenili, da bodo za dividende namenili večino od 664.000 evrov lanskega bilančnega dobička oziroma 0,23 evra na delnico. Družba Hit je lani ustvarila 8,1 milijona, skupina Hit pa 17,2 milijona evrov izgube. Z lanskim poslovanjem matične družbe in konsolidiranim letnim poročilom poslovanja v 2008 skupine Hit so se na skupščini seznanili tudi lastniki novogoriške igralniške družbe. Upravi pod vodstvom Nika Trošta, ki je odstopil v začetku aprila, 1. avgusta pa ga bo nadomestil Drago Podobnik, niso podelili razrešnice, prav tako pa razrešnice za lansko delo ni dobil nadzorni svet. Namesto Jakliča Golob Matzele Skupščina se je seznanila tudi z odstopno izjavo predstavnika Kapitalske družbe v nadzornem svetu Hita Marka Jakliča, ki se ni strinjal z načinom izbora Podobnika, in na njegovo mesto imenovala Golob Matzeleja. Novi nadzornik je bil glavni direktor družbe Poteza Naložbe, nato pa je med drugim prevzel mesto izvršnega direktorja Posebne družbe za podjetniško svetovanje PDP, ki jo je maja ustanovil DSU. Lastniki Hita so še podprli predlog o razdelitvi lanskega bilančnega dobička. Tako bodo dobrih 624.000 evrov namenili za izplačilo dividend, medtem ko bo slabih 40.000 evrov ostalo nerazporejenih. Skupščina je določila še višino sejnin za nadzornike, pri čemer članu pripada 330 evrov, predsedniku pa 429 evrov bruto sejnine. Hit Nujna je davčna razbremenitev Družba je ob radikalnem nižanju stroškov v prvih petih mesecih leta ustvarila 1,4 milijona evrov izgube, kar omogoča kratkoročno stabilno poslovanje, vendar pa ne izvajajo obnovitvenih in nujnih razvojnih investicij, so poudarili v Hitu. Po njihovih besedah je zato nujna takojšnja davčna razbremenitev in znižanje posebnih igralniških dajatev, ki so bile nesorazmerne že v obdobju pred začetkom gospodarske krize in so igralniški sektor pripeljale na rob nelikvidnosti. Tudi družba Hit tako na dolgi rok ne bo zdržala obstoječega davčnega pritiska. Finančno ministrstvo pozivajo k spremembam zakonodaje Kot so sporočili iz Hita, zaradi gospodarske krize ob pomanjkanju lastnih rezerv, padanju prihodkov in kreditnemu krču podjetje nima virov za pridobivanje razvojnih sredstev. Zakonodaja pa tudi ne omogoča pridobivanje strateških partnerjev, saj je lastništvo zasebnih družb omejeno, so pojasnili. Od ministrstva za finance pričakujejo, da v predlog sprememb zakona o igrah na srečo vključi spremembe koncesijske lestvice, ki bodo prilagojene trenutnim gospodarskim razmeram in spremembam v davčnih okoljih konkurenčnih držav za pridobitev strateških turističnih investicij, kot so Hrvaška, Črna Gora in Madžarska, so še sporočili iz novogoriške družbe.
|
neutral
|
6,667
|
V največjih težavah trgovci in gostinci Pred mesecem dni so turistični delavci zaznali okoli 20-odstotni upad tujih gostov, ki so ga pripisali gospodarski krizi. Zdaj pa kaže, da bo k upadu nočitev prispevalo še vreme. Kot je za TV Slovenija dejal Brane Gregorčič z Agencije RS za okolje, je tovrstno vreme pravzaprav normalno, saj se temperature bistveno ne razlikujejo od dolgoletnih klimatoloških vrednosti iz druge polovice prejšnjega stoletja. Letos naj bi bile tako temperature do septembra le malenkost nižje od povprečja zadnjih desetih let. Dimitrij Piciga, direktor Slovenske turistične organizacije, je o tem že dejal, da junij njihovih pričakovanj ni izpolnil. Zlasti se po njegovih besedah vpliv vremena pozna pri gostih, ki se odločijo za nastanitev v zasebnih sobah in apartmajih, ter seveda pri kampiranju. V kampu Šobec je tako trenutno le okoli 350 gostov, medtem ko jih je bilo lani ob tem času približno sto več. Obala Varčevanje vidno povsod Turistični delavci na Obali pri tem opozarjajo, da je poglavitni razlog za manjši obisk vendarle svetovna gospodarska kriza. Kot navajajo, je varčevanje opaziti povsod, gostje se odločijo bodisi za krajši dopust ali pa se odpovedo dodatni ponudbi, denimo izletom. Portoroški hoteli so trenutno 80-odstotno zasedeni, a to ni povsem to, kar so pričakovali. Kljub temu je Janez Jager, Life Class Portorož, za TV Slovenija dejal, da je bil vpliv krize očitnejši pozimi, zdaj pa se razmere izboljšujejo. Zlasti krizo občutijo gostinci in trgovci, kot pa je povedal Jadran Furlanič, Turistično informativna pisarna Porotorož, so se odločili tudi za dodatne oglaševalske akcije zlasti v Italiji in Srbiji, pa tudi v Sloveniji.
|
negative
|
6,668
|
Sod Stečaj ni nujno najslabša rešitev Odločitev Soda, da v Muro ne vloži pet milijonov evrov, je ob zdajšnjem stanju podjetja pričakovana in smiselna, je dejal minister Lahovnik. Stečaj le vprašanje časa? Po mnenju gospodarskega ministra Mateja Lahovnika namreč Sod s finančnim vložkom v zdajšnji obliki Muri ne bi mogel zagotoviti dolgoročnega obstoja. Kot je še dejal, pa v družbi že dalj časa ni kakršnega koli resnega poslovnega modela in nadzora nad stroški poslovanja, posebej družb v tujini. Samo družba Trendline je lani namreč ustvarila 3,5 milijona evrov izgube. Pregled poslovanja podjetja, ki ga je naročil Sod, pa je pokazal, da je Mura imela lani 5,8 milijona evrov izgube iz poslovanja, v prvem letošnjem četrtletju pa ta po Lahovnikovih besedah znaša že štiri milijone evrov. Minister je opozoril še na nezainteresiranost drugih lastnikov družbe. Omenil je največjega, družbo NFD, ki je imela odločilen vpliv na imenovanje uprave, a niso bili pripravljeni zagotoviti sorazmernega vložka v podjetje. Na odločitev države se je že odzval predsednik Murinega sindikata Drago Forjan in za četrtek napovedal protest sindikalistov pri premierju Borutu Pahorju ter k protestu že pozval zaposlene in vse, ki so vezani na proizvodnjo Mure, ter študente in upokojence. Prav tako v četrtek se bo na odločitev države odzval tudi Murin prokurist Zdenko Podlesnik. Župan Murske Sobote nezaželen na tiskovni konferenci Župan Murske Sobote Anton Štihec je bil presenečen, ko so mu preprečili vstop na novinarsko konferenco gospodarskega ministra Lahovnika, češ da je namenjena le za povabljene. Štihec je dejanje označil za višek nedemokracije in dodal, da se bodo v primeru stečaja družbe zavzemali za najvišje mogoče odpravnine 3.300 zaposlenih, v nasprotnem pa zahtevali odstop gospodarskega ministra. Sod in PDP nista podprla Podlesnikovega načrta Kot je znano, državni Sod izmed 210 milijonov evrov, ki jih bo letos namenil za naložbe Muri, ne namerava zagotoviti petih milijonov evrov, kolikor jih potrebujejo za ohranitev proizvodnje. V Slovenski odškodninski družbi in Posebni družbi za podjetniško svetovanje pa se bodo še naprej zavzemali za dolgoročno rešitev Mure z ohranitvijo perspektivnih programov. Tomaž Kuntarič Sod je povedal, da za Muro obstajata dve možnosti, in sicer, da se ustvari novo, od Mure neodvisno podjetje, ali da v družbo vstopijo tudi vlagatelji, ki so v zadnjem času že pokazali zanimanje. Sod in PDP tako nista podprla programa prestrukturiranja, ki ga je v ponedeljek predstavil prokurist družbe Zdenko Podlesnik. Število brezposelnih pa naj bi po nekaterih navedbah doseglo najmanj 2.000. Kuntarič je še dejal, da se o mora o nadaljnjih korakih odločiti vodstvo družbe, in dodal, da stečaj ni nujno najslabša rešitev. Tudi v stečaju je mogoče ohraniti proizvodnjo, je dejal, kar pa je po njegovih besedah povezano s sposobnostjo stečajnega upravitelja in njegovih ambicij za ohranitev proizvodnje v čim večjem obsegu ter na drugi strani od pripravljenosti partnerjev za nadaljevanje poslovanja s podjetjem v stečaju. Na drugi strani Kuntarič vidi kot najslabšo rešitev postopek prisilne poravnave. Delavci po njegovem mnenju v tem primeru postanejo ujetniki. Družba ima namreč do zaposlenih obveznosti in tako lahko mesece ostanejo brez dohodkov, pri čemer je spomnil na agonijo delavcev IUV-ja in LTH-ja. Za nadaljevanje proizvodnje bi potrebovali pet milijonov Kot je znano, bi morala Mura prejeti pet milijonov evrov, potrebnih za zagotavljanje proizvodnje v juliju in avgustu. Denar naj bi namenili nadaljevanju proizvodnega procesa, reševanju preteklih obveznosti in izplačilu plač 3.300 zaposlenim. Po Podlesnikovem mnenju stečaj ni najprimernejša rešitev. Tako bi lastniki namreč izgubili vse, sam pa meni, da je največje slovensko oblačilno podjetje mogoče rešiti z reorganizacijo. Podlesnik je sicer svoj srednje- in dolgoročni program označil kot perspektiven. Stranke kritične do odločitve države Odločitev države, da ne bo sodelovala pri reševanju Mure, je po mnenju NSi-ja absurdno, arogantno in neodgovorno dejanje. V NSi-ju zato od ministra za gospodarstvo zahtevajo takojšen odstop. Nad odločitivijo so zgroženi tudi v SLS-u. Zame osebno je odločitev Soda in ministra za gospodarstvo dr. Mateja Lahovnika, da se delo na reševanju Mure zaključi s programiranim ali kontroliranim stečajem, katastrofa, je dejal predsednik Radovan Žerjav in pozval premierja Pahorja, da, kot je obljubil, čim prej obišče Muro in osebno predstavi delavcem namere vlade v zvezi s podjetjem v prihodnosti. Poslanec SDS-a Andrej Vizjak je spomnil na državno pomoč Muri leta 2004 v višini 10 milijonov evrov in dodal, da lastnikom in dozdajšnjim upravm očitno ni uspelo prestrukturirati podjetja do te mere, da bi lahko poslovalo učinkovito med krizo. Po mnenju SDS-a bi se ključni lastniki tudi država in največji upniki morali dogovoriti predvsem glede ključnih prihodnjih poslovnih načrtov, ki bi bili učinkoviti tudi dolgoročno. Potreben bi bil načrt poslovnega, finančnega in kadrovskega prestrukturiranja. Tudi v tem primeru je država pokazala mačehovski odnos, je v imenu SNS-a dejal Srečko Prijatelj. Država bi morala po njihovem prepričanju v tem primeru določiti strokovnjake, prevzeti vodstvo, ker ima delež v podjetju, in odkupiti terjatve in dolgove. Ker gre za pomembno blagovno znamko za Slovenijo, bi morala vlada poskrbeti za to, da bi jo s slovenskim znanjem obdržali in rešili propada, je še dejal Prijatelj.
|
negative
|
6,669
|
V upniškem odboru devet bank upnic Ker gre Istrabenz v prisilno poravnavo, imajo upniki do desetega avgusta čas, da prijavijo svoje terjatve. Upnikov je 1.381, v devetčlanski upniški odbor pa bodo imenovani tisti z največ terjatvami, torej banke upnice Bawag, NLB, Kärtner Sparkasse, Abanka Vipa, Hypo Alpe-Adria Bank, Unicredit, Volksbank, Gorenjska banka in NKBM. Že včeraj pa smo zapisali, da bo stečajni upravitelj Boris Dolamič, direktor Gradbenega podjetja Grosuplje. Toda prisilna poravnava bo izvedena, le če bo Istrabenz v 15 dnevih po vročitvi sklepa poravnal predujem za stroške postopka, ki znašajo slabih 60.000 evrov. Če jih ne bo, bo prisilna poravnava ustavljena in začel se bo stečajni postopek. Po podatkih pooblaščenega ocenjevalca, družbe KPMG, skupni dolg družbe znaša 456,2 milijona evrov, medtem ko je skupno premoženje ocenjeno med 555 in 583 milijoni evrov. Istrabenz upnikom ponuja 100-odstotno poplačilo nezavarovanih terjatev, KPMG pa meni, da bo ta številka nižja. Vzrok za to naj bi bilo diskontiranje bodočih denarnih tokov na dan 31. marca z višjo netvegano mero donosa 4,008 odstotka, kot je predlagana obrestna mera dolžnika 2,5 odstotka . Če bo izvedena prisilna poravnava, bi bilo poplačil 96 odstotkov, če pa bo prišlo do stečaja, le 77 odstotkov. KPMG še meni, da bi stečajni postopek trajal vsaj do leta 2014, saj bi Istrabenzu z odprodajo premoženja in odložitvijo zapadlih obveznosti takrat uspelo poplačati upnike. Katere naložbe naj bi najprej odprodali, še ne pojasnjujejo. Začetek odprodaje prihodnje leto V letu 2010 naj bi Istrabenz prodal za 81 milijonov evrov naložb, v letu 2011 za 40 milijonov evrov, v letu 2012, ko naj bi Istrabenz prvič posloval s pozitivnim kapitalom, pa za 131 milijonov evrov naložb. V letu 2013 je predvideno le plačilo obresti, v letu 2014 pa naj bi Istrabenz končno odprodal še za 222 milijonov evrov premoženja. Takrat naj bi skupni kapital družbe znašal približno 61 milijonov evrov, premoženje družbe pa naj bi preseglo njene obveznosti. Glede na projekcije poslovanja naj bi bil holding po letu 2016, ko bo končan postopek prisilne poravnave, finančno vzdržen, posloval bo v nižjem obsegu sredstev in brez dolga.
|
neutral
|
6,670
|
Bogomir Kovač in Maks Tajnikar za MMC o Muri Ekonomist Bogomir Kovač je v pogovoru za MMC dejal, da bo država, čeprav Muri ni zagotovila petih milijonov evrov, za to podjetje vseeno plačevala. Kot meni, bi država morala zagotoviti nekaj denarja za delovanje Mure, vendar ob pripravi načrta. Dajanje denarja kar tako se mu ne zdi primerno, a prav tako se mu ne zdi primerno niti to, da se ne stori ničesar. V tem primeru bi se zgodilo, da bi morala država izplačevati več socialnih transferjev, prav tako tudi stečaj ni zastonj. Nujno posredovanje države Posredovanje države se mu zato zdi nujno. Država mora dati garancijo, da stoji za vsakim postopkom, nam je dejal. A kaj je v tem primeru boljše, ali prisilna poravnava ali stečaj, je težko povedati, je pa Kovač ob tem opozoril, da je pomembno, da ne en ne drug postopek ne gresta po klasični poti. Za stečaj je opozoril, da bi bila izguba trga, torej kupcev, ob slabem vodenju taka, da je ne bi bilo mogoče več popraviti. Prav zato opozarja na pripravo primernega načrta. Vabljeni k branju NFD-jev predlog za rešitev Mure še skrivnost Ekonomist Maks Tajnikar nam je dejal, da sta bistveni razliki med stečajem in prisilno poravnavo to, da se pri prisilni poravnavi podjetje in lastniki ohranijo, vse pa gre na račun upnikov, medtem ko pri stečaju podjetje neha delovati, lastniki izginejo, ohranijo pa se zdrava jedra. Težava stečaja pa je ta, da je treba potem dobiti nove lastnike. Vprašanje je, koliko so novi kupci pripravljeni plačati, je pojasnil. Kratkoročna ali dolgoročna rešitev? Vprašanje pa je tudi, kaj je boljše za delavce. Kratkoročno je boljša prisilna poravnava, razlaga Tajnikar, saj se za en čas ohranijo službe. A to ne pomeni, da so te službe dolgoročno zagotovljene, zato je za Tajnikarja dolgoročno, če se upošteva položaj delavcev, boljši stečaj. Delavci se v tem primeru prijavijo na zavod in dobijo takojšnjo pomoč, pozneje pa se, ob reševanju zdravih jeder, lahko še vedno vrnejo v podjetje. Tajnikar meni, da imajo v Muri plače še za ta mesec. A Tajnikar ni želel potegniti črte in se odločiti, katera možnost je boljša. Na vprašanje, kaj je boljše, ne morem odgovoriti, na to ne znajo odgovoriti niti odgovorni, nam je povedal v pogovoru. Je pa dodal, da je najbolj zdravi del podjetja prav blagovna znamka Mura in ne pridruženi deli oziroma posli.
|
negative
|
6,671
|
Negotovo pri nas in na tujem Indeks SBI20 se tudi v petek ni znebil minusa in je v vsem tednu padel za pet odstotkov. Njegova vrednost je prvič v dveh mesecih padla pod 4.000 točk. Promet se je krepko znižal tudi s Krkinimi delnicami, saj ga je bilo le za 230 tisoč evrov. Cena se je gibala med 65 in 66 evrov. Izraziteje, za skoraj tri odstotke, sta se znižala enotna tečaja Petrola in Intereurope. Telekom je končal sedemdnevni niz padanja v tem obdobju je tečaj izgubil desetino, najbolj, za štiri odstotke, pa so se podražile Lukine delnice, vendar so bili sklenjeni le trije posli. Največ izgubila Intereuropa Infond holding je strmoglavil še za 20 odstotkov, na 0,78 evra. Od konca junija se je cena sesedla za 60 odstotkov. Slovenski borzni indeks je izgubil 0,4 odstotka in teden končal pri točno 4.000 točkah. Med trgovanjem je bil večinoma pod to psihološko mejo. Največje izgube je utrpela Intereuropa, ki je padla za 2,9 odstotka, na 6,7 evra. Na Intereuropini seji sveta delavcev so izglasovali nezaupnico članici uprave, delavski direktorici Ondini Jonke in zahtevali njen odpoklic. Tudi Petrol je cenejši za skoraj tri odstotke. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,32 % 65,34 EUR MERCATOR -0,27 % 153,94 TELEKOM +0,42 % 152,22 ZAV. TRIGLAV -0,69 % 18,77 SAVA +0,51 % 239,94 NOVA KBM -1,12 % 10,64 Na trgu še naprej negotovost Na tujih trgih so vlagatelji precej pasivni in čakajo zlasti na objave rezultatov poslovanja drugega četrtletja. Newyorški Dow Jones 8.183 točk je v četrtek le simbolično porasel. Obremenile so ga delnice farmacevtskega podjetja Merck, medtem ko so delnice banke Goldman Sachs poskočile za 3,4 odstotka, potem ko so analitiki pri Bank of America priporočili nakup Goldmanovih delnic, saj banka lepo zvišuje dobiček in knjigovodsko vrednost delnice. Dražba 30-letnih državnih obveznic je potekala bolje od pričakovanj, kar je okrepilo zaupanje tistih, ki jih skrbi dolg ameriške države. Chevronov dobiček na prepihu Tokio se niti zadnji dan tedna ni izkopal iz izgub. Po sedmem zaporednem minusu in 5,4-odstotni tedenski izgubi največja po januarju je njegova vrednost padla na 9.287 točk. Med razlogi za pesimizem je krepitev jena v primerjavi z dolarjem. Evropske borze so v četrtek le prekinile petdnevni negativni niz, pribitki pa so bili v povprečju 0,8-odstotni. Petek se je začel negativno, delno tudi zaradi opozorila naftnega velikana Chevron, da bo dobiček precej upadel. Vrednost evra je 1,39 dolarja, cena lahke nafte pa je zdrsnila pod 60 dolarjev.
|
neutral
|
6,672
|
Prodor švedskega pohištva Švedski pohištveni velikan Ikea je napovedal, da načrtuje več milijard evrov vredne naložbe v nove trgovske centre v Sloveniji, Srbiji in na Hrvaškem. Per Kaufmann, direktor Ikee za območje Rusije in Vzhodne Evrope, je dejal, da si želi vodilno podjetje za pohištvo in pohištvene potrebščine na svetu v prihodnjih letih vstopiti na Balkan. Načrtujejo odprtje treh ali štirih trgovin v Srbiji, dveh na Hrvaškem in ene v Sloveniji. Pozneje bi Ikea lahko prišla še v Albanijo, je dejal. Kako hitro bodo želje po širitvi na območje nekdanje Jugoslavije lahko uresničili, je odvisno tudi od gospodarskega okrevanja območja. Kljub vplivom gospodarske krize smo pripravljeni na naložbo. Ko govorimo o novi trgovini, imamo v mislih običajno vsoto okoli 250 do 300 milijonov evrov. Če seštejemo, bi torej v Srbiji lahko prišli do milijarde, je dejal Kaufmann v pogovoru za agencijo Reuters. Prva v Zagrebu? To je območje, na katerem zaradi vojne in drugih stvari Ikea še ni prisotna, a prepričani smo, da se bo to v kratkem zgodilo. Za trgovino v Zagrebu so pogovori že daleč, zato upamo, da se bodo kmalu končali, tako da bi Ikea v hrvaški prestolnici odprla vrata leta 2011 ali 2012. V Srbiji pa se je s postavitvijo centra v Beogradu pred nekaj tedni zapletlo, zato bodo morali še enkrat preveriti vse pogoje, je dejal predstavnik Ikee, ki sicer tudi sama ni odporna proti gospodarski krizi. Njen ustanovitelj Ingvar Kamprad je namreč pred kratkim dejal, da bodo zaradi zmanjšanja povpraševanja verjetno morali odpustiti še več ljudi, največ v logistiki in proizvodnji. Kdaj v resnici tudi v Sloveniji? Da bi Ikea lahko prišla tudi v Slovenijo, se sicer govori od leta 2007, ko so Švedi napovedali, da načrtujejo preboj v Slovenijo v dveh do štirih letih. Kot so v Ikei dejali lani, naj bi se gradnja njihovega trgovskega središča v Sloveniji začela po končni potrditvi oz. nakupu zemljišča leta 2010.
|
positive
|
6,673
|
Mura pomembna ne le za Pomurje, ampak za celotno Slovenijo Pomurski župani in poslanci so opozorili, da Mura ni politično, ampak gospodarsko in socialno vprašanje Pomurja, zato se nameravajo boriti za zaposlene v družbi. Na skupni novinarski konferenci so dejali, da so razočarani nad ravnanjem lastnikov in pasivno vlogo države, ki bi morala prevzeti reševanje Mure. Menijo, da ne gre za strateško pomembno družbo le za Pomurje, ampak za celotno Slovenijo. Rešitev Mure vidijo v iskanju zdravih jeder in možnosti za pridobitev dela, saj sta potrebna dolgoročni obstoj in prestrukturiranje za ohranitev čim večjega števila zaposlenih. Na zahtevo poslanske skupine SLS-a bo o Muri na nujni seji prihodnji ponedeljek razpravljal tudi parlamentarni odbor za gospodarstvo. Na sejo so vabljeni tudi predstavniki podjetja, lastnikov in vlade ter združenj delodajalcev. Lastnik bi se moral zganiti prej Župan Gornje Radgone in poslanec SD-ja Anton Kampuš je razočaran nad ravnanjem lastnikov Mure. Največji lastnik NFD Holding se je namreč zganil šele po odločitvi države, da ne zagotovi petih milijonov evrov. To se mu zdi velika manipulacija in zato želi, da vsi skupaj z vsemi topovi udarijo po lastniku, da reši svoje podjetje . Lastnik bi moral pripraviti strokovno usposobljen nadzorni odbor, ki naj imenuje sposobno menedžersko ekipo, ki se bo upala spoprijeti z Muro. Poleg tega je opozoril, da je država Muri namenila že precej sredstev, ki so bila namenjena izključno prestrukturiranju družbe, a so ta poniknila med lastniki. Nezadovoljstvo je izrazil tudi nad Murinim sindikatom, saj ne zastopa delavcev, ampak lastnike. Poslanec SNS-a Miran Györek je dejal, da agonija okoli Mure kaže na nepripravljenost in nesposobnost vlade, da zadevo reši v dobro regije in zaposlenih. Zadeva je prišla tako daleč, da je čas, da zahtevamo odstop Pahorja in njegove vlade. Hitro je mogoče najti zdrava jedra Župan Moravskih Toplic Franc Cipot je začuden, da vpleteni ne najdejo rešitve za Muro in da lastniki čakajo tako dolgo. Meni namreč, da je brez težav mogoče najti zdrava jedra, zato naj se čim hitreje ustanovi nova družba, na katero naj se prenesejo zdrava jedra. V teh družbah bi lahko bile lastniki tudi občine, v pretežnem delu pa bi to morala biti država. Župan občine Ljutomer in poslanec DeSUS-a Franc Jurša se je zavzel, da se Murine delavce, ki bodo ostali brez dela, zaposli drugje, saj se za nekatere projekte zanima kar nekaj vlagateljev. Nesprejemljivo se mu zdi, da se na zavod za zaposlovanje prijavi še več delavcev, saj ima regija že zdaj visoko brezposlenost. Murskosoboški župan Anton Štihec je dejal, da stečaj družbe ni najprimernejša rešitev, saj ne prinaša primernega scenarija, ki bi predvidel rešitev za trajno presežne delavce. Poslanec Geza Džuban LDS pa je ravnanje vlade označil za neprimerno. Vodstvo stranke pa bo vladi poslalo zahtevo, da se pogovori za rešitev Mure nadaljujejo.
|
neutral
|
6,674
|
Vpleteni lahko zahtevajo revizijo postopka Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožbo petih elektrodistribucijskih podjetij zoper urad za varstvo konkurence, ki jim je očital usklajeno delovanje. UVK je elektrodistributerjem očital usklajeno delovanje pri zvišanju cen električne energije konec leta 2007 in jim naložil plačilo globe. Elektrodistributerji so se na odločbo urada pritožili, vrhovno sodišče pa je pritožbo zavrnilo. Sodba je pravnomočna in pritožba zoper njo ni dovoljena. Kot je znano, so Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska skoraj sočasno napovedali skoraj šestodstotno zvišanje cen električne energije, ki so začele veljati 1. januarja 2008. Vpleteni lahko zahtevajo revizijo postopka Lahko pa vpleteni zahtevajo revizijo postopka, a ni gotovo, da jo bodo odgovorni dovolili. Direktor urada za varstvo konkurence Jani Soršak je dejal, da je primer tudi na prekrškovnem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča, zato bodo dokumentacijo posredovali tudi njim. Vrhovno sodišče je elektrodistributerjem le delno ugodilo v manjšem delu tožbe, tako da je odpravilo izreke izpodbijanih odločb urada za varstvo konkurence v delih, kjer so ugotavljale kršitve evropske zakonodaje.
|
negative
|
6,675
|
Philips presenetil s poslovnimi rezultati Nov teden po pričakovanju ni spremenil slike na Ljubljanski borzi. Ob zelo nizkem prometu so se tečaji delnic v povprečju že sedmič zapored znižali. To je najdaljši negativni niz po marcu. Vlagatelji bodo verjetno raje počakali do konca poletja in morda potem stavili svoj denar, če se bodo seveda pokazali kakšni znaki, da recesija popušča. Slovenski borzni indeks 3.991 točk se je znižal za 0,2 odstotka in po 15. maju dan spet končal pod 4.000 točkami. Promet se samo znižuje in tokrat niti s Krko ni dosegel 200 tisoč evrov. Na koncu je bila cena Krke točno 65 evrov. V prvi kotaciji je največ, 2,35 odstotka, izgubilo Gorenje, ki je bilo najmanj vredno 9,50 evra. Tečaji najprometnejših delnic KRKA-0,63 %64,93 EUR TELEKOM +0,63 %153,18 GORENJE2,35 % 9,57 NOVA KBM-1,32 %10,50 SAVA-0,23 % 239,38 SAVA RE+0,07 %14,00 Pri Philipsu odstranili oznako sell Nov teden se je v Aziji začel negativno. Tokijski Nikkei je, tudi na račun politične negotovosti na Japonskem, zdrsnil za 2,6 odstotka, na 9.050 točk. Jen se je okrepil, za dolar je treba plačati manj kot 92 jenov. Tudi največje evropske borze so se dopoldne pogreznile v rdeče številke in bile najnižje v zadnjih 11 tednih. Sredi dneva so indeksi zapustili negativno območje. Nizozemski Phillips je presenetil z dobrimi poslovnimi rezultati drugega četrtletja. Analitiki pri Societe Generale vlagateljem zdaj svetujejo, naj držijo te delnice, prej so priporočali prodajo. Nafta tik pod 60 dolarji Cena lahke nafte je bila sredi dneva tik pod mejo 60 dolarjev, vrednost evra pa slabih 1,40 dolarja. Newyorški Dow Jones je v petek po svarilu naftnega velikana Chevron, da bo dobiček drugega četrtletja precej upadel, in po objavi podatka, da je zaupanje potrošnikov v ZDA zdrsnilo najnižje po marcu, izgubil 0,4 odstotka, v vsem tednu pa 1,6 odstotka. Gre za četrti zaporedni tedenski padec tega elitnega borznega indeksa. Očitno se je torej sredi junija le začel popravek, ki so ga po pomladanskem preporodu delniških trgov nekateri pričakovali že maja. T. O.
|
negative
|
6,676
|
Pozeb že vodil nadzorni svet DEM-a Najpozneje 27. septembra bodo Dravske elektrarne Maribor DEM dobile novega direktorja. To bo postal Viljem Pozeb. Na ta datum se namreč izteče mandat zdajšnjemu direktorju Andreju Tumpeju, ki je marca za pol leta prišel na čelo elektrarn, potem ko je odstopil Damijan Koletnik, dotakratni prvi mož DEM-a. Kot je dejal ob odstopu, se je za to odločil zaradi premajhne podpore razvojnim projektom družbe. Dravske elektrarne Maribor so največji slovenski proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov. Upravljajo z verigo osmih hidroelektrarn na reki Dravi in dvema majhnima hidroelektrarnama. Letno proizvedejo približno 2.600 milijonov kWh električne energije. Razpis za novega direktorja elektrarn je bil objavljen 26. junija, nanj se je prijavilo deset kandidatov, a le štiri prijave so bile popolne in ustrezne. Nadzorni svet je nato danes opravil razgovor s kandidati in se soglasno odločili za Pozeba. Pozeb že ima izkušnje v DEM-u, do junija je bil prvi nadzornik, za zdaj pa je še generalni direktor Holdinga slovenskih elektrarn, edinega lastnika DEM-a. Mandat na čelu elektrarn bo trajal štiri leta.
|
neutral
|
6,677
|
Revizorji s težavo do potrebnih dokumentov Naložba v gradnjo logističnega terminala Čehov predstavlja tveganje za nemoteno poslovanje koncerna, ugotavlja revizija petletnega poslovanja Intereurope. Posebna revizija, ki jo je opravila družba KPMG, odkriva tudi velike vrzeli v korporacijskem upravljanju družbe . Predmet revizije so bili poleg terminala Čehov v Moskvi tudi nakup podjetja Zetatrans, najem prostorov na Kosovu, naložbe v osnovna sredstva družbe, naložbe v informacijsko tehnologijo in odprodaja nepremičnin. Zaradi nezmožnosti pridobitve določenih dovoljenj za zagon carinskega terminala na lokaciji logističnega centra Čehov v Moskvi in zaradi neuresničevanja načrtovanega obsega poslovanja naložba v logistični terminal Čehov v tem trenutku tako za družbo Intereuropa East kot za poslovanje koncerna samega predstavlja veliko grožnjo, ugotavlja posebni revizor v poročilu, ki ga je Intereuropa objavila na spletnih straneh Ljubljanske borze. Revizor Intereuropa se je le s težavo ločila od dokumentov Pri naložbi v Čehov je revizor ugotovil razkorak med nakupno ceno primerljivih zemljišč na lokaciji logističnega centra in vrednostmi, ki sta jih v računovodskih evidencah izkazali družbi Intereuropa East in Intereuropa. Revizor je naletel tudi na težave pri pridobivanju dokumentacije, saj naj bi jo Intereuropa posredovala po delih in kronološko neurejeno, nekatere osebe, ki naj bi bili za posamezne odločitve odgovorne, pa naj z njimi po lastnih trditvah ne bi bile seznanjene oziroma naj pri sprejemanju odločitev ne bi sodelovale. Revizijo zahtevala Kad in Sod Posebno revizijo sta zahtevala Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba. Kad in Sod, ki imata v Intereuropi skupaj 15,1-odstotni delež, sta v zahtevi za uvedbo revizije, ki so jo aprila na skupščini potrdili delničarji, izrazila sum, da so se pri sklepanju določenih poslov izvajala negospodarna in škodljiva ravnanja. Intereuropo po predčasni razrešitvi Andreja Lovšina vodi Ernest Gortan. Lovšina je nadzorni svet razrešil zaradi nedoseganja poslovnih ciljev in prekoračitve pooblastil.
|
negative
|
6,678
|
Infond Holdingu grozi insolventnost Banke upnice naj bi po neuradnih informacijah zahtevale odhod Šrota z vrha Pivovarne Laško, sicer ne bodo finančno sanirale Infond Holdinga. V Laškem to zanikajo. Infond Holdingu namreč grozi stečaj, v tem primeru pa bi veliko škodo imela podjetja v skupini Pivovarna Laško. Položaj v Pivovarni Laško je resen, na kar kaže tudi odločitev Kapitalske družbe, da se ne bo potegovala za 23 odstotkov Pivovarne Laško, ki jih prodaja NLB, saj meni, da je tveganje preveliko. V Skupini Pivovarna Laško pa navedbe o slabem poslovanju zanikajo ter navajajo, da vse družbe v skupini redno plačujejo svoje obveznosti do bank. Namigovanja enega izmed slovenskih časopisov, da naj bi banke ustavile obnavljanje posojil tem družbam, so zavajujoča in škodljiva za poslovni sistem. Ta je namreč doslej redno odplačeval svoje obveznosti in jih bo tudi v prihodnje, pravijo in ter dodajajo da so družbe v skupini v prvih petih mesecih ustvarile 134 milijonov evrov prihodkov, 16,9 milijonov evrov dobička iz poslovanja ter 28,9 milijonov evrov denarnega toka iz poslovanja. Infond Holding je pozval vodstvo Mercatorja, da zaradi nerešenih lastniških razmerij preloži za 20. julij napovedano skupščino delničarjev na konec avgusta, ko bodo po njihovih besedah ta razmerja razjasnjena. Finančni položaj Infond Holdinga vse slabši Na odločitev Kapitalske družbe bi lahko vplivala dva dejavnika, piše časopis Dnevnik. Prvo je razkritje, da so družbe iz sistema Pivovarne Laško podjetjem, prek katerih Šrot obvladuje lastništvo pivovarne, do konca marca posodile 84 milijonov evrov. Posojila so bila namenjena Šrotovi lastniški konsolidaciji in slabo zavarovana. Drugi dejavnik pa so priprave malih delničarjev Mercatorja na vložitev tožbe zoper skupino Pivovarna Laško in Infond Holding zaradi škode, ki so jo imeli zaradi neobjave prevzema Mercatorja. Kot je znano, se je finančni položaj Infond Holdinga še poslabšal, potem ko mu NLB ni podaljšal 130 milijonov evrov vrednega posojila, Infond Holding pa obveznosti ni mogel poravnati. NLB je tako 23 odstotkov Pivovarne Laško in 11 odstotkov Mercatorja, s čimer je bilo posojilo zavarovano, ponudil v prodajo. Banke še niso začele vnovčevati zavarovanj NLB-ju naj bi tako sledile tudi druge banke, piše časopis. Ob koncu leta 2008 naj bi Infond Holding sedmim domačim bankam dolgoval več kot 260 milijonov evrov. A banke za zdaj še niso začele unovčevati zavarovanj, to je delnic, s katerimi so posojila zavarovana, saj bi to Infond potisnilo v insolventne postopke. Da bi se temu izognili, naj bi bile banke pripravljene na poskus prostovoljne poravnave in odstop Šrota z mesta prvega moža Pivovarne Laško. Kot njegovega naslednika naj bi se večkrat omenjalo direktorja Pivovarne Union Dušana Zorka. V naslednji fazi bi banke kot ekonomske lastnice Infonda začele upravljati s premoženjem na način, da bi se prek prostovoljne poravnave pripravil načrt postopne odprodaje premoženja za poplačilo dolgov. Proces naj bi trajal pet let.
|
negative
|
6,679
|
Pogovori opravljeni, odločitve še ni Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav še ni imenoval novega predsednika uprave. V ožjem izboru ostajata dva kandidata - Vladimir Mišo Čeplak in Matjaž Rakovec. S kandidatoma so včeraj opravili pogovore, vendar odločitve še niso sprejeli. V javnosti se je namreč pojavilo anonimno pismo, v katerem Rakovcu, sicer direktorju ljubljanske območne enote Zavarovalnice Triglav očitajo sporna sponzorstva in donatorstva. Po besedah predsednika nadzornega sveta Boruta Jamnika naj bi se z revizorji lotili postopkov na omenjeni območni enoti, in sicer v rednem finančno-računovodskem pregledu, kjer so bili pregledani tudi določeni posli, ki se tičejo navedb v anonimnem pismu. Ob tem je dejal, da je v njem omenjeni posel obsegal dve donaciji, dve dodelitvi nepovratnih sredstev, vsak je bil 2.000 evrov ali manj . Radio Slovenija je poročal o anonimnem pismu, ki opozarja na domnevne nepravilnosti pri podeljevanju sponzorskih in donacijskih sredstev območne enote Triglava v Ljubljani. Pismo naj bi razkrivalo poslovanje enote s skupino podjetij, eno izmed njih naj bi bilo v lasti Rakovčeve soproge, s podjetji pa naj bi bili povezani tudi nekateri nekdanji zaposleni v tej enoti. Anonimno pismo obenem razkriva tudi domnevno sporne nepremičninske posle. Potrebujemo kompetentno upravo Jamnik je ob tem pojasnil, da Zavarovalnica Triglav potrebuje kompetentno upravo, zato bodo opravili vsa potrebna dejanja, da izberejo verodostojnega kandidata. Na podlagi revizij bodo lahko preverili verodostojnost obeh kandidatov, torej Rakovca in Čeplaka ki Zavarovalnico Triglav sicer začasno vodi od maja, in se odločili, ali bodo k pogovorom povabili tudi kandidate zunaj javnega razpisa ter tiste, ki jim jih je predstavila kadrovska agencija, ali ne. Prvi nadzornik je opozoril, da zagotovo ni dobra praksa uveljavljanja podjetja to, da anonimna pisma vplivajo na izbor uprav gospodarskih družb v Sloveniji. Kot že zapisano, Čeplak zavarovalnico vodi od maja, ko je z mesta direktorja odstopil Andrej Kocič. Čeplak je bil predtem delavski direktor. Na razpis, objavljen junija, se je prijavilo devet kandidatov.
|
neutral
|
6,680
|
Finančna kriza kaže, kje so pomanjkljivosti Slovenija se je letos pravilno odzvala s fiskalno politiko, a je imela relativno malo manevrskega prostora, ki bi preprečeval oz. blažil posledice krize, pravijo na Umarju. Urad za makroekonomske analize in razvoj je predstavil letošnjo publikacijo Ekonomski izzivi, v kateri ugotavljajo, da zdajšnja finančna kriza še stopnjuje potrebe po strukturnih spremembah na področju javnih financ. Čeprav se je država na krizo pravilno odzvala, smo bili precej ujeti v odločitve iz preteklih let . K naglemu poslabšanju stanja v javnih financah so prispevali pešanje gospodarske aktivnosti in s tem povezanega delovanja avtomatskih stabilizatorjev, ukrepi za blažitev posledic krize, pa tudi povečanje obsega sredstev za socialne transferje in naraščanje plač z uveljavitvijo novega plačnega sistema v javnem sektorju ob hkratnem povečanju števila zaposlenih. Razmisliti bi bilo treba o novih dajatvah Usklajenost virov prihodkov in odhodkov je po besedah direktorja Umarja Boštjana Vasleta na splošno eden večjih izzivov ekonomskih politik v zadnjem času. Na eni strani bi bilo treba prestrukturirati izdatke tako, da bi laže dosegali razvojne cilje, po drugi strani pa se lotiti težav pri virih. Poudarja, da je Slovenija glede na projekcije med bolj ogroženimi, kar zadeva delež starajočega prebivalstva, kar pomeni povečanje pritiskov na izdatke za socialno zaščito. Modernizacija teh sistemov je zato ključna, a ne v celoti na strani odhodkov, temveč tudi pri proračunskih virih. Umar izpostavlja, da bi bilo treba razmisliti o razširitvi davčne osnove in o uvedbi nekaterih novih dajatev, saj po Vasletovih besedah Slovenija glede na mednarodne analize zaostaja predvsem pri davkih na premoženje, ter o razbremenitvi gospodarstva s socialnimi prispevki. Če bomo to naredili, bo fiskalna politika lahko bolj prilagodljiva kot letos, je dejal. Poroštva države so lahko dodaten pritisk Če strukturnih reform ne bo, bo prihodnje generacije vse bolj bremenil javni dolg. Letošnje napovedi kažejo, da se bo povečal za osem odstotnih točk, na 30,5 odstotka BDP-ja, razmere pa se lahko še spremenijo. Dodaten pritisk na javne finance bi namreč lahko povzročilo morebitno unovčevanje državnih poroštev. V Sloveniji posojilni krč po Vasletovih besedah še ni popustil. Tokovi so še vedno zelo skromni, je dejal. Kljub ukrepom na ravni evrskega območja in vlade še ni oprijemljivih rezultatov .
|
negative
|
6,681
|
V New Yorku ta teden samo navzgor Čeprav so se Krkine delnice pocenile, je indeks SBI20 nadaljeval pozitivni niz in ta teden skoraj nadomestil izgube s tedna prej. Njegova vrednost se je povzpela za 0,6 odstotka, na 4.191 točk. Na tedenski ravni je pribitek 4,8-odstoten. V petek so se najbolj, za tri odstotke, podražile delnice Nove KBM, ki so ob koncu dneva dosegle 11,78 evra. Tudi na tujih borzah so ta teden po rasti v ospredju bančne delnice, saj največje banke poročajo o rezultatih, ki presegajo pričakovanja. Več kot dva odstotka dražje so še delnice Mercatorja rast do 170 evrov in Intereurope 6,85 evra. V prvi kotaciji so se pocenile le Krkine in Gorenjeve delnice. Krka je ob 470 tisoč evrih prometa ob 13. uri, ko se borza zapre, zdrsnila do 69,05 evra. V New Yorku ta teden samo navzgor Na Wall Streetu se je optimizem nadaljeval tudi v četrtek. Za četrti zaporedni dan rasti so poskrbeli poslovni rezultati banke JPMorgan, ki so presegli rezultate. Bolje od napovedi je v drugem četrtletju posloval tudi Google. Indeks Dow Jones 8.711 točk se je zvišal za več kot odstotek. Po trgovanju je dobre novice sporočil še IBM, ki je hkrati zvišal oceno dobička za letošnje leto. Vlagatelji se niso ozirali na podatek, da je proizvodna dejavnost v srednjeatlantski regiji upadla deseti mesec zapored, kar dokazuje, da se recesija še nikakor ne poslavlja. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,74 % 69,59 TELEKOM +1,20 % 167,83 ISKRA AVTOEL. +0,00 % 34,99 PETROL +0,73 % 312,29 MERCATOR +2,15 % 169,05 NOVA KBM +2,91 % 11,68 GORENJE -0,40 % 9,85 SAVA RE +0,14 % 14,35 Evropa doživlja najboljši teden letos Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 866 točk se je včeraj zvišal za skoraj pol odstotka, v tem tednu pa že za sedem odstotkov. Očitno bo to najboljši teden letos. Trg je predvsem po zaslugi bank dočakal nekaj dobrih poslovnih objav, vendar zdaj vsako novico interpretira kot dobro. Ne vem, če je to upravičeno, saj ima svetovno gospodarstvo še vedno velike težave, je z nekaj skepse komentiral eden od evropskih analitikov. Poleg bank so se občutno dražile tudi farmacevtske delnice. Novartis +3,1 % je zvišal oceno za letošnjo prodajo zdravil.
|
positive
|
6,682
|
Kosova komisija naj bi ovadila Janšo, Starina Kosmovo, Toplaka in Pogačnika Komisija za preprečevanje korupcije je zaradi suma kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, domnevno gre za prodajo Mercatorja, ovadila štiri osebe. Komisija imen osumljenih ni razkrila, po poročanju medijev pa naj bi šlo za nekdanjega premierja Janeza Janšo, nekdanjo državno sekretarko na gospodarskem ministrstvu Andrijano Starina Kosem, nekdanjega predsednika uprave Kada Tomaža Toplaka in nekdanjega direktorja Soda Marka Pogačnika. SDS zavrača obtožbe na račun Janše SDS je znova zavrnil namige, da je vlada v času, ko je bil premier Janez Janša, odločala o prodaji Mercatorja. SDS poudarja, da vlada ni bila lastnica Mercatorja, ampak so o prodaji deležev odločali njihovi lastniki, torej organi Kada in Soda. Korektnost postopkov naj bi bila dokazana tako pred Računskim sodiščem kot pred Evropsko komisijo, ki je zaradi prijave primer preiskovala. Kdo odvrača pozornost od česa? SDS v sporočilu za javnost omenja predsednika Računskega sodišča Igorja Šoltesa, informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar in predsednika komisije za preprečevanje korupcije Draga Kosa. Zapisali so, da so bili na svoje položaje imenovani bodisi na predlog bodisi ob močni podpori predsednika Zaresa Gregorja Golobiča in da ti njegovi kadri ob podpori poslanke Zaresa Cvetke Zalokar Oražem mrzlično vlečejo poteze, s katerimi bi pozornost javnosti odvrnili od afere Ultra in laganja ministra Gregorja Golobiča. O imuniteti šele v fazi odločitve tožilstva Ker imena osumljenih še niso znana, komisija tudi ni želela razkriti, ali kdo od njih uživa kakršno koli imuniteto, npr. poslansko. Dejali so, da v tej fazi postopa ta podatek niti ni pomemben, saj je po ovadbi na vrsti policija, ki sum kaznivega dejanja razišče, nato pa se o morebitnem nadaljevanju postopka in sprožitvi postopka v zvezi z imuniteto odloča tožilstvo. Kosova komisija ugotovila korupcijo Komisija za preprečevanje korupcije je v načelnem mnenju, ki ga je objavila 9. julija, ugotovila, da ravnanje odgovorih oseb v državnih delniških družbah in uradnih oseb v vladi, ki so kršile več predpisov in izvedle postopke nakupa in prodaje delnic za pridobitev vpliva v zasebnih delniških družbah, ustreza opredelitvi korupcije. Prvi prijavi naj bi komisija prejela jeseni leta 2005, nanašali pa sta se na domnevno sporno prodajo ene od slovenskih družb. Neznani prijavitelj je isto zadevo komisiji posredoval tudi spomladi leta 2008. Leta 2007 je komisija prejela prijavi, v katerih so bila navedena konkretna imena. Ti prijavi sta se nanašali na ravnanje uradnih in odgovornih oseb v javnem oziroma zasebnem sektorju in na njihovo dogovarjanje o konsolidaciji družb. 2005 Sod in Kad prodala deleže Mercatorja Istrabenzu in Laškemu Iz načelnega mnenja, ki ne navaja imen osumljencev in družb, je iz sklicevanja na mnenje Računskega sodišča mogoče sklepati, da se nanaša na prodajo Sodovega in Kadovega deleža Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško, kar se je zgodilo avgusta 2005. Za zlorabo položaja je zagrožena kazen do treh let, za premoženjsko korist pa do osem let zapora.
|
negative
|
6,683
|
Turizem naj bi reševal proračunski primanjkljaj Na Hrvaškem so se sprijaznili, da bo letošnja turistična sezona slabša od lanske. Sprejemljive bodo celo izgube do deset odstotkov. Predstavnik hrvaškega društva hotelskih delavcev Franco Palma je prepričan, da se bodo izognili katastrofi, in napoveduje, da bodo izgube v primerjavi z lani od pet do deset odstotkov. Hrvaško naj bi letos obiskalo od pol milijona do 1,1 milijona turistov manj kot lani, prenočitev pa naj bi bilo za od 2,8 do 5,7 milijona manj. Sicer pa izgube niso povsod enake, severni del obale je bolje obiskan od južnega. V Istri so v prvi polovici leta našteli za tri odstotke manj prenočitev. Največ turistov s tradicionalnih trgov Hrvaška je vrhunec sezone v začetku julija začela s približno 50.000 turistov manj kot v istem obdobju lani, poroča Večerni list. Največ gostov je še vedno s tradicionalnih hrvaških turističnih trgov, iz Nemčije, Avstrije, Italije in Slovenije. Najslabše stanje je v hotelih, v katerih je tudi za petino manj gostov kot lani. Zdaj večina poskuša dobiti goste s popusti, sicer pa je zdaj tudi 20-odstotno znižanje cen manj koristno, kot je bilo petodstotno pred meseci, pravi direktor nemškega turističnega operaterja ID Riva Selimir Ognjenović. Turizem ne more rešiti primanjkljaja Težko turistično sezono so na Hrvaškem predvideli, zato so v turistični kampanjo vložili 27 milijonov evrov, trikrat več kot lani. Leta 2008 so od turizma zaslužili 7,4 milijarde evrov, letos pa bo po mnenju analitikov dohodka od turizma za okoli 300 milijonov evrov manj. Hrvaška javnost pričakuje, da bo turizem rešil proračunski primanjkljaj, a minister za turizem Damir Bajs opozarja, da 15- ali 16-odstotni delež turizma v BDP-ju ne more rešiti proračuna v celoti. Ob polletju je bil turizem za 4,4 odstotke slabši kot lani, celotno gospodarstvo pa je imelo 6,7-odstotni padec.
|
negative
|
6,684
|
Na evropskih borzah nova podražitev bančnih delnic Rast, ki je na Ljubljanski borzi razveseljevala prejšnji teden, se ni nadaljevala. Indeks SBI20 se je v ponedeljek znižal za 0,6 odstotka. Največ, okrog dva odstotka, so padle delnice Telekoma, Gorenja in Intereurope. Telekom, ki je bil prejšnji teden najdonosnejši papir enotni tečaj se je povzpel za deset odstotkov, je ob 100 tisoč evrih prometa zdrsnil vse do 163,2 evra. Višji promet je bil le s Petrolom in seveda Krko, ki je bila s 386 tisoč spet daleč spredaj. Tečaja omenjenih delnic sta malenkost nižja, na koncu pa so se posli sklepali v plusu in pri dnevnem maksimumu, pri Krki pri 70 evrih, pri Petrolu pri 313. V prvi kotaciji se je zvišal le tečaj Lukinih delnic. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,17 % 69,47 EUR PETROL -0,32 %311,30 TELEKOM -1,92 %264,61 NOVA KBM -0,26 % 11,65 ZAV. TRIGLAV +0,61 %19,92 SAVA RE +2,44 %14,70 Banka Lloyds naj bi imela dobiček Evropske borze nadaljujejo vzpon, ki se je začel pred tednom dni. V ospredju so še naprej bančne delnice, kar je posledica objav četrtletnih poslovnih rezultatov. Vlagatelji se ne menijo za to, da so dobički nazadovali, ampak pozdravljajo, da so nizko postavljena pričakovanja presežena. Dopoldne so se Lloydsove podražile za šest odstotkov. Sunday Times poroča, da bo imela banka, ki je v 43-odstotni državni lasti, v prvem letošnjem polletju dobiček. Dow prejšnji teden poskočil za 7,3 odstotka Prejšnji teden je bil na svetovnih trgih najboljši po marcu. Delniški indeks Dow Jones 8.743 točk je po štirih negativnih tednih poskočil za 7,3 odstotka. Ta teden bodo poslovne rezultate objavili American Express, Apple, Boeing, Coca-Cola, McDonald s in Microsoft, oči pa bodo zlasti uprte v 3M, ki izdeluje široko paleto proizvodov, zato bodo njegovi rezultati lep pokazatelj, v kakšnem stanju je gospodarstvo in če so najhujši časi v recesiji res za nami. T. O.
|
neutral
|
6,685
|
V šestih mesecih za okoli 660 milijonov evrov prodaje tamifluja Švicarski farmacevtski velikan Roche je v prvem polletju zaznal 29 % nižji dobiček, čeprav se je prodaja, predvsem tamifluja in zdravil za raka, povečala za desetino. Čisti dobiček družbe je v prvih šestih mesecih leta upadel na 4,05 milijarde švicarskih frankov oz. na 2,7 milijona evrov, do omenjenega padca pa naj bi prišlo zaradi stroškov, povezanih z nedavnim prevzemom ameriške biotehniške družbe Genentech. Roche je namreč skoraj 47 milijard dolarjev vreden prevzem tega podjetja zaključil marca letos, dokončno pa naj bi ga v svoj sistem vključil do konca leta. V šestih mesecih za okoli 660 milijonov evrov prodaje tamifluja Sicer pa je švicarsko farmacevtsko podjetje v prvem polletju prodajo povečalo za devet odstotkov, na 24 milijard frankov oz. na okoli 14,4 milijarde evrov. Kot za med gredo predvsem protivirusno zdravilo tamiflu, ki se uporablja z a zdravljenje virusa H1N1 povzročitelj nove gripe, in zdravila za zdravljenje rakavih obolenj. Na tem področju namreč Roche velja za vodilnega proizvajalca. Prodaja tamifluja je v šestih mesecih zaradi izbruha virusa nove gripe poskočila za 203 odstotke, na milijardo frankov oz. na okoli 660 milijonov evrov. Kar 653 milijonov frankov oz. 430 milijonov evrov so s prodajo zdravila zaslužili od vlad, v podjetju pa pričkujejo, da bodo do konca leta prodali še enkrat toliko tamifluja kot do zdaj.
|
positive
|
6,686
|
Bo rešitelj Joc Pečečnik? Država naj pusti Muro pri miru, je za MMC dejal ekonomist Igor Masten. Po neuradnih podatkih naj bi podjetje sicer reševal eden najbogatejših Slovencev Joc Pečečnik. Dokončna odločitev o Pečečnikovem lastniškem vstopu v Muro naj bi bila znana do konca meseca, časnik Dnevnik pa poroča, da uspešni podjetnik s svojo ekipo že pripravlja konkreten načrt za sanacijo Mure, ki zajema tudi program finančnega prestrukturiranja. Pečečnik je za zdaj te informacije potrdil le deloma O tem smo se nekaj pogovarjali, vendar se še nič dokončnega ne ve. JOC PEČEČNIK - TUDI NESOJENI? REŠITELJ STEKLARSKE NOVE Mura pa ni edino podjetje, za rešitev katerega se omenja ime Joca Pečečnika. Kot je znano, je bil namreč podjetnik junija izbran tudi za šestmesečnega najemnika nepremičnin in opreme Steklarske nove. Pečečnik, lastnik ljubljanske družbe za poslovno svetovanje GSA, je tedaj namreč edini oddal popolno ponudbo za najem nepremičnin in opreme rogaškega podjetja. A GSA po skoraj dveh mesecih pogajanj s stečajnim upraviteljem Štefanom Roletom še vedno ni podpisal pogodbe o najemu in oživitvi proizvodnje. Lahovnik V Muri resna odsotnost ustreznega razvojnega modela Da bo več znanega o potencialnih vlagateljih v murskosoboško podjetje konec julija, je namignil tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Verjamem, da smo na podlagi intenzivnih aktivnosti v zadnjih dneh blizu tega, da do konca julija pridemo do možne rešitve, do možnega zasebnega vlagatelja v novo Muro, ki bo vanjo vložil svež kapital, prevzel tveganje za razvoj novega poslovnega modela in prevzel odgovornost za vzpostavitev ustreznega nadzora nad stroški in poslovnimi aktivnostmi. A hkrati je dejal tudi, da so do zdaj vsi potencialni vlagatelji jasno povedali, da jih vlaganje v obstoječo Muro ne zanima, ker naj bi to dolgoročno ne imelo nikakršnih učinkov. Ob tem je minister poudaril, da v Muri ustreznega nadzora nad stroški in poslovnimi aktivnostmi do zdaj ni bilo in da so vse revizije pokazale, da obstaja resna odsotnost ustreznega razvojnega modela. Lahovnik Lastniki niso opravili svojega dela Ponovno je opozoril, da država v Muro petih milijonov evrov, ki bi jih podjetje potrebovalo za nadaljevanje proizvodnje, ni vložila zato, ker vsi skrbni pregledi poslovanja in analize kažejo, da to ne bi bilo dovolj za resno prestrukturiranje podjetja ali za zagotovitev dolgoročnega obstoja družbe. Dodal je, da bi se v primeru, da bi Sod dokapitaliziral Muro in tako postal večinski lastnik družbe, postavilo vprašanje nedovoljene državne pomoči. Poleg tega bi moral Sod prijaviti ponudbo za prevzem in izplačati lastnike, ki v dosedanjem postopku po besedah ministra niso opravili svojega dela. Lahovnik je prepričan, da je zato najprimernejša rešitev ustrezno prizadevanje Soda, da poišče strateškega investitorja, ki bi ga vlada nato ustrezno podprla. Masten Vlada naj ostane pri prvotni nameri Vlaganje državnih sredstev v obstoječo Muro pa je nesmiselno tudi po mnenju ekonomista Igorja Mastna. Ta je za MMC povedal, da bi država morala ostati pri prvotni nameri, torej, da ne bo zagotovila potrebnih sredstev za nadaljevanje proizvodnje.
|
neutral
|
6,687
|
Pivovarna Union pod Zorkom leta 2008 rekordno zadolžena Potem ko je Boško Šrot v četrtek sestopil z mesta prvega moža Pivovarne Laško, je krmilo družbe že prevzel Dušan Zorko, do zdaj direktor Pivovarne Union. Zorko napoveduje, da bo njegova prva naloga umiritev razmer in prodaja določenega premoženja. Kot je poročala TV Slovenija, naj bi prodali del Mercatorja, pa tudi delež Laščanov v časnikih Delo in Večer. Glavni cilj je najti pravo razvojno pot, je za časnik Finance zatrdil novi predsednik uprave laške pivovarne. Glede na to, da je bil, kot pravi, imenovan s podporo bank upnic in Kada, ni presenetljivo, da namerava vzpostaviti takojšnji stik z bankami Z njimi bomo opravili razgovore, da bi banke lahko normalno spremljale osnovno dejavnost proizvodnja pijač, za katero ocenjujem, da je stabilna. Kadrovskih sprememb v odvisnih družbah ne načrtuje, je zatrdil. Preberite še - Šrotov odstop le simbolno dejanje Kdo je Dušan Zorko? In kdo sploh je Dušan Zorko? Gre za Celjana in magistra ekonomije, ki si je poslovno ime ustvaril v celjskem Kovintradu, nasledniku nekdanje Kovinotehne, kjer se je zaposlil leta 1981. Devet let pozneje je postal komercialni direktor v tozdu zunanja trgovina, leta 1992 pa je prevzel položaj direktorja. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja je bil imenovan za predsednika uprave družbe, ki ima danes okoli 180 zaposlenih. Pivovarna Union pod Zorkom leta 2008 rekordno zadolžena Vodenje Pivovarne Union je prevzel marca 2004, ko je bila ta še v 48-odstotni lasti Pivovarne Laško, medtem ko je 41 odstotkov delnic obvladoval belgijski Interbrew. Na čelu Uniona je sicer nasledil Marijana V. Mira. Pivovarna Union je pod Zorkovim vodstvom lani ob višjih prihodkih 108 milijona evrov naredila za 3,8 milijona evrov dobička, kar je več kot štirikrat manj kot leta 2007. Poslovno leto 2008 je končala z rekodno, 57-odstotno zadolženostjo, navaja časnik Dnevnik.
|
negative
|
6,688
|
Erbežnik naj bi kršil lasten predlog sporazuma V podjetju KIK Kamnik delavci že od ponedeljka spet stavkajo, saj naj bi direktor družbe Aleš Erbežnik kršil predlog sporazuma o izplačilu junijskih plač. Sporazum je Erbežnik stavkovnemu odboru ponudil pretekli torek, zbor delavcev pa ga je sprejel. Z njim je sicer prvi mož KIK-a Kamnika zaposlenim predlagal, da bi prvo polovico junijske plače dobili do petka, 24. julija, drugo pa največ teden dni pozneje. A uprava delavcem prve polovice plače še vedno ni izplačala. Stavkovni odbor v KIK-u Kamnik vodi ga Stane Zobavnik ob tem poudarja, da na delodajalski strani dejansko nima pogajalca, saj je Erbežnik od ponedeljka na dopustu, na delo pa naj bi se vrnil 7. avgusta, poroča Radio Slovenija.
|
negative
|
6,689
|
Lahko tujina nadaljuje robustno rast? Medtem ko so se tuje borze zavihtele na letošnji vrh in ni opaziti posebne težnje po pobiranju dobičkov, je v Ljubljani v torek po dveh spodbudnih dneh prišla ohladitev. Slovenski borzni indeks 4.152 točk se je znižal za 1,33 odstotka, pri čemer se je po novici, da tržaško podjetje Iniziative Generali 96 kupuje Kolonel Boška Šrota ta posredno obvladuje Pivovarno Laško, za kar 6,5 odstotka znižal tečaj delnic Pivovarne Laško. Cena je zdrsnila do 32,20 evra. V prvi kotaciji so se za okrog dva odstotka, znižali tečaji Gorenja, Zavarovalnice Triglav in Petrola, medtem ko so Krkine in Telekomove delnice cenejše za 1,5 odstotka. Nova KBM, katere dobiček je bil v polletju zlasti zaradi višjih rezervacij 52 odstotkov nižji kot v istem lanskem obdobju, je padla za manj kot odstotek. Tečaji najprometnejših delnic KRKA-1,45% 69,89 EUR NKBM -0,90% 12,12 MERCATOR 1,66% 166,88 PETROL -1,73% 301,09 TELEKOM -1,51% 164,12 PIV. LAŠKO -6,50% 32,23 LUKA KOPER -1,93% 23,82 Dobra novica z nepremičninskega trga Potem ko so številni poslovni rezultati ameriških družb presegli resda nizko postavljena pričakovanja, je v ponedeljek Wall Street navdušila še novica, da je prodaja novozgrajenih stranovanj junija glede na mesec prej porasla za 11 odstotkov, najbolj v zadnjih osmih letih. Toda junijska prodaja je bila v primerjavi z istim lanskim obdobjem še vedno nižja za zajetnih 28 odstotkov. Vseeno delnice niso dobile novega zaleta, saj je bila rast prejšnji teden kar preveč silovita. Na koncu je Dow Jones 9.108 točk po zaslugi bančnih delnic pridobil 0,17 odstotka. Borza rezultate banke Deutsche Bank ocenila negativno Tudi Evropa je pozitivno začela teden. Indeks FTSEurofirst 300 911 točk se je zvišal za pol odstotka in dosegel najvišjo vrednost po novembru. Pridobivale so zlasti delnice naftnih cena lahke nafte je pri 68 dolarjih dvakrat višja kot februarja in bančnih podjetij. Pred objavo poslovnih rezultatov so delnice Deutsche Bank pridobile več kot dva odstotka. Danes je omenjena nemška banka objavila, da je bilo v drugem četrtletju za 1,1 milijarde evrov dobička, kar je več od napovedi, a vlagatelje so zaskrbele druge bilančne postavke in cena delnic je padla za več kot osem odstotkov, Frankfurt pa je po pozitivnem začetku dneva zdrsnil v rdeče območje.
|
neutral
|
6,690
|
Turnšek Pričakujemo normalno poslovanje Prvi nadzornik Pivovarne Laško Tone Turnšek je potrdil, da je od novega italijanskega lastnika prejel pošto z dokumenti, ki naj bi jo pregledovalo 40 italijanskih pravnikov. Kakšna je vsebina dokumentov, Turnšek še ni pojasnil, poroča Radio Slovenija. Sicer pa v družbi kljub spremembam pričakujejo normalno poslovanje in uskladitev pričakovanj z bankami upnicami. Turnšek Prodaja deležev je mogoča, a ni potrebe po hitenju Kot je dejal Turnšek, se nadzorni svet Laškega ukvarja s spremljanjem poslovanja družbe, v prihodnjih letih pa želi okrepiti poslovanje skupine predvsem na osnovnem poslu. Prodaja deležev v drugih družbah, ki jih ima Laško, je sicer mogoče, ni pa nikakršne potrebe po hitenju. Končno besedo o tem bodo vsekakor imeli lastniki, je poudaril. Turnšek se je s tem odzval na vprašanje, ali nadzorniki ob spremenjeni lastniški strukturi največjega posamičnega lastnika Laškega pričakujejo spremembe v nadzornem svetu in kako ocenjuje prve izjave novega solastnika Kolonela Pierpaola Ceranija, da ne namerava prodati podjetij iz skupine Laško, kar je kot možnost pred dnevi omenjal novi prvi mož Laškega Dušan Zorko. Cerani Upam, da se ne bo dogajalo nič mimo tekočih poslov Cerani, ki sicer ni bil dosegljiv za komentiranje posla, je namreč izrazil pričakovanje, da se v času novega lastništva podjetja ne bo dogajalo nič mimo tekočih poslov. Tudi sicer bi bil vesel, če bi imeli skupne cilje znotraj skupine in bi sodelovali pri vseh projektih, je poudaril za časnik Delo. Dodal je, da namerava obdržati vsa delovna mesta in njihovo število celo povečati. Imam predvidene finančne rešitve, s katerimi bo premoženje ostalo v Sloveniji, skupina pa se bo prestrukturirala in sanirala, je dejal.
|
neutral
|
6,691
|
Oživitev proizvodnje skupaj z nekdanjimi zaposlenimi Kromberški obrat Mipa naj bi najela Panvita, za kar so se odločili skupaj z družbo Mig, skupino 20 nekdanjih zaposlenih. Želijo si tudi najem blagovne znamke Mip. Predstavnik Panvite Peter Polanič je ob tem poudaril, da dokončnega dogovora še ni, saj bodo pogovore nadaljevali prihodnji teden. Kot je dejal stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič, so kljub stečajnemu postopku iskali rešitev za najem blagovne znamke in jo našli v predlogu licenčne pogodbe, za kar morajo dobiti še soglasje sodišča. Po besedah Benedejčiča se o problematiki lizinga niso pogovarjali, saj so nekateri Mipovi stroji v lasti Gorice Leasinga. Polanič vseeno upa, da bodo do 1. septembra uspeli znova zagnati proizvodnjo. Dogavarjali naj bi se sicer za štiri od sedmih kromberških obratov. Skupina nekdanjih zaposlenih bo zagotovila izkušnje Kot rečeno, se je Panvita za najem in oživitev Mipove proizvodnje v Kromberku odločila skupaj z družbo Mig Mesna industrija Goriške, ki jo je ustanovila skupina 20 nekdanjih zaposlenih v Mipu. Mig bo zagotovil tehnološko znanje in izkušnje, tako da bomo združili moči pri obuditvi proizvodnje. Računamo, da bomo v začetku zaposlili okoli 30 ljudi. Proizvajali bomo programe, ki so že prej bili na tej lokaciji, je Polanič spregovoril še o načrtih. 17. avgusta bo zaživel Tolminski obrat salam Kot je znano, naj bi proizvodnja v Mipovem obratu salam v Tolminu znova oživela 17. avgusta. Stečajni upravitelj je namreč sredi julija sklenil dogovor o najemu z mariborsko tovarno mesnih izdelkov Košaki, ki namerava sprva zaposliti do 20 ljudi. Pogodba o tem še ni podpisana, saj mora z dogovorom soglašati še sodišče. To naj bi se s tem ukvarjalo v prvih avgustovskih dneh, a Benedejčič ne pričakuje težav.
|
neutral
|
6,692
|
Lahovnik napačno interpretiral številke iz predloga? Zgodba z Muro je za mene končana, je odločen Joc Pečečnik. Tako se je odločil, ker ni dobil odgovora predstavnikov države in obvestila Soda, da se namerava odločati šele v ponedeljek. Pečečnik je v pogovoru za Odmeve dejal, da je razočaran nad nivojem družbe v Sloveniji, saj nimamo volje, znanja ali pa potrebe za nek skupen nastop, da bi skupaj reševali in si pomagali . Podjetnik je ob tem še dejal, da so ga razočarale tudi kritike ekonomistov, ministrov in medijev, saj, kot pravi, so ga predstavljali kot nekega manipulatorja Zdi se mi zamalo, ker sem družino pustil na dopustu in prišel reševat Muro, nekateri ljudje pa niso mogli priti niti na sestanek. Očitno problem ni dovolj resen za njih. Pečečnik je sicer že pred tem zatrdil, da je gospodarski minister Matej Lahovnik napačno interpretiral številke v njegovem predlogu. Drži, da je predlagal, da država prispeva 20 milijonov evrov, vendar pa zagotavlja, da je ta sredstva razdelil na 10-milijonski vložek v poslovne prostore v Ljubljani, 3,5-milijonski vložek za zaloge iz stare Mure in 6,5-milijonski vložek v najem ali odkup prostorov v Murski Soboti. Murine stare zaloge naj bi bile sicer vredne sedem milijonov evrov. Razlaga Pečečnikovih vi 10, mi 10 milijonov evrov Tako bi država po njegovih besedah vložila v družbo, v kateri bi bila nato 100-odstotni lastnik. To naj bi šlo tako najprej bi ustanovili podjetje Mura Outlet, v katero bi država ali Sod in Pečečnikov GSA vložila vsak po 10 milijonov evrov, in sicer država v oblliki denarnih sredstev, GSA pa bi prispeval nepremičnino v Ljubljani. Država bi nepremičnino nato odkupila od GSA-ja in postala 100-odstotna lastnica podjetja Mura Outlet. GSA bi prejetih 10 milijonov evrov vložil v novo Muro, ki bi jo ustanovil Pečečnik. PREBERITE VEČ Tajnikar, Mencinger o predlogu Nerealen, kompliciran, nevšečen. Pečečnikova Mura naj bi med drugim prejela 6,5, milijona evrov od oddaje ali prodaje Murinih nepremičnin v Murski Soboti, 3,5 milijona evrov od odprodaje zalog, najela pa naj bi še 12 milijonov evrov posojil za odpravnine delavcem in tekoče poslovanje. Sod odločanje o predlogu prestavil na ponedeljek Lahovnik prišel do številke 37 milijonov evrov Gospodarski minister Matej Lahovnik je ocenil, da bi morala država po Pečečnikovem predlogu v Muro vložiti 37 milijonov evrov, na vladi pa so bili izraženi številni pomisleki. Gre za vsaj tri probleme, je dodal, pri čemer je najpomembnejši ta, da je tveganje, ki ga prevzema Sod, precej nesorazmerno v primerjavi z vložkom zasebnega investitorja . Tri nerešljive težave Vlada je izrazila pomisleke tudi zaradi Pečečnikove zahteve, da bi država Muri jamčila šivanje vseh uniform. S tem bi po ministrovih besedah kršili zakona o javnih naročilih in o preprečevanju omejevanja konkurence. Tretja težava bi bilo poroštvo, saj bi po Lahovnikovih besedah lahko pomenilo nedovoljeno državno pomoč oz. kršenje pravil enotnega evropskega trga. Lahovnik je še dejal, da morata ministrstvo in Sod najti takšnega zasebnega investitorja, ki bo v Muro vložil svež kapital, nato pa bo država Muro z vsemi instrumenti, ki jh ima na voljo, tudi podprla.
|
negative
|
6,693
|
Prvič cene nižje tudi na letni ravni Junija smo imeli 0,5-odstotno inflacijo, julij pa je zaznamovala deflacija. Glede na junij so bile julija cene življenjskih potrebščin nižje za 0,9 odstotka. Prvič so se cene znižale tudi na letni ravni. V letu dni so padle za 0,6 odstotka. Negativno je bilo tudi gibanje cen, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v Evropski uniji. V okviru tega merjenja so se cene na mesečni ravni znižale za 0,8 odstotka, na letni pa za 0,6 odstotka, je sporočil Statistični urad RS. Umar Deflacija bo kratkotrajna Urad za makroekonomsko analizo Republike Slovenije Umar ocenjuje da bo deflacija začasna. Takšno gibanje cen je namreč pričakovano, saj se inflacija po lanskem juniju hitro znižuje, kar je v veliki meri posledica umirjanja cen surovin, predvsem nafte in hrane, so sporočili z Umarja. Gospodarska kriza sicer ustvarja deflacijske pritiske tudi na večino drugih cen. Boštjan Vasle Umar napoveduje, da bo učinek osnove že v prihodnjih mesecih začel delovati v nasprotni smeri, kar pomeni, da se bo splošna raven cen začela dvigovati in bomo ob koncu leta ponovno zaznali inflacijo . Takšen zasuk v gibanju cen se pričakuje za celotno evrsko območje, ne le za Slovenijo, je dodal Vasle. Pol odstotka cenejša hrana in dražja pijača Po podatkih Sursa so se cene na mesečni ravni letos znižale drugič. V obdobju od začetka leta do konca julija letos je bila rast cen 1,4-odstotna, v enakem obdobju lani pa je bila 4,1-odstotna. Julija so se glede na junij nekoliko za 1,8 odstotka podražile storitve, medtem ko se je blago pocenilo -2,1 odstotka. Cene blaga dnevne rabe se v povprečju niso spremenile. Cene v skupini obleka in obutev so se opazno znižale zaradi posezonskih razprodaj. Oblačila in obutev so bili julija cenejši za 16,1 odstotka oblačila za 18,1 odstotka, obutev za 11,6 odstotka. Pol odstotka so bile julija nižje cene hrane in pijače, najbolj pa so se v tej skupini pocenili sezonski proizvodi sadje, ribe in zelenjava. Pocenili so se tudi meso 0,7 odstotka ter mlečni izdelki, mleko in jajca 0,5 odstotka. Najbolj so se podražile gazirane in negazirane pijače 1,2 odstotka. Julija so bili nekoliko cenejši storitve v bolnišnicah 1,4 odstotka, nekatera zdravila in medicinski izdelki 0,5 odstotka ter zobozdravstvene storitve 0,3 odstotka. Med prevozi potnikov se je podražil letalski 1,5 odstotka, povišala pa se je tudi cena počitnic v paketu 11,5 odstotka. Cene na letni ravni so se zvišale pri alkoholnih pijačah in tobaku 9,1 odstotka, raznovrstnem blagu in storitvah 4,5 odstotka, gostinskih in nastanitvenih storitvah 4,4 odstotka, stanovanjski opremi 4 odstotke, izobraževanju ter rekreaciji in kulturi 3 odstotke.
|
neutral
|
6,694
|
Razpoloženje na borzah takšno, kot da je recesije že konec Če je res kar 95 odstotkov vlagateljev nemo spremljalo pomladansko divjanje delniških indeksov, se je smiselno vprašati, kaj bodo storili po tej petmesečni impresivni rasti. Na začetku marca so bili vodilni delniški indeksi na večletnem dnu, zdaj so okrog 45 odstotkov višje. Zadnja dva tedna je bila smer večinoma le navzgor, potem ko so podjetja s polletnimi rezultati presegla resda pesimistične napovedi, številni makroekonomski podatki, tudi s trga nepremičnin, pa kažejo, da se razmere popravljajo. Vlagatelji, ki so zamudili rast po nekaterih mnenjih je bilo takšnih kar 95 odstotkov, utegnejo zdaj skočiti na vlak in upati na nadaljnjo rast. Denarja, ki čaka na priložnost, je torej veliko, a z vsakim dnem rasti narašča tudi verjetnost, da bo sledil popravek. Potrebnih je le nekaj slabih novic in razpoloženje se bo obrnilo. BDP v 1. četrtletju padel celo za 6,4 % Julija je indeks Dow Jones porasel za 8,6 odstotka, kar je najboljši mesečni izkupiček po oktobru 2002. Novice o poslovanju podjetij in o gospodarskem položaju sicer še vedno niso pozitivne, so pa manj slabe od pričakovanj. Ta petek je Wall Streetu sicer malce zmanjkalo sape, čeprav je bil podatek o padcu ameriškega bruto domačega proizvoda v drugem četrtletju boljši od pričakovanj. BDP se je znižal le za odstotek, medtem ko so analitiki napovedovali 1,5-odstoten padec. V prejšnjih dveh četrtletjih je bil po zadnjih podatkih padec 5,4- oziroma 6,4-odstoten več od prvih izračunov, kar sta bila najslabša zaporedna četrtletja v zadnjih 26 letih. Dow Jones9.171 Nasdaq 1.978 DAX30 5.332 FTSE100 4.576 FTSEurofirst 300 929 Nikkei 10.356 EUR/USD 1,4252 USD/JPY 94,66 EUR/CHF 1,5230 Lahka nafta 69,49 USD Zlato 953,51 USD Euribor, 6-mesečni 1,142 % Brezposelnost vedno bližje desetim odstotkom Zadnje dni je na očeh delniški indeks S & P 500, ki je tik pod pomembno prihološko mejo 1.000 točk. Če jo bo presegel, bo to za nekatere nakupni signal in rast se bo še pospešila. Ključni podatek v naslednjem tednu bo julijsko poročilo o trgu dela v ZDA. Ekonomisti napovedujejo, da je prejšnji mesec izginilo še 320 tisoč delovnih mest. Ogromno, a vendarle mnogo bolje kot junija, ko je bilo 467 tisoč služb manj. Stopnja brezposelnosti naj bi porasla na 9,6 odstotka. Trg dela si še nekaj časa ne bo opomogel. Plače se znižujejo, kupna moč pada, prav tako cene. Ameriške korporacije so s temeljitim nižanjem stroškov poskrbele za relativno visoke dobičke prvega polletja, toda v nedogled to ne bo šlo. Ljudje smo tudi v recesiji radi lepi Evropske borze so pričakovano posnemale Wall Street. Julija je indeks FTSEurofirst300 porasel za 9,2 odstotka. Med podjetji, ki so se pridružila optimistom in za drugo polletje pričakujejo izboljšanje razmer, je L Oreal, znan po izdelkih za nego telesa. Potem ko so ta teden v ZDA zaznali nekaj pozitivnih premikov na nepremičninskem trgu, so tudi v Veliki Britaniji sporočili, da so cene hiš julija porasle za 1,3 odstotka. Gre za četrti mesečni porast v zadnjih petih mesecih. Cena lahke nafte se je po sredinem temeljitem popravku povsem približala 70 dolarjem. Slovenski borzni indeks 4.171 točk je julija izgubil dobra dva odstotka in ni sledil optimizmu razvitih borz.
|
neutral
|
6,695
|
Upravni odbor zavrnil že umaknjeni Pečečnikov predlog Upravni odbor Soda je sklenil, da bo priskrbel manjkajoč denar okoli 1,5 milijona evrov za plače delavcev za julij in avgust. Upravni odbor Soda je sicer na seji obravnaval predlog tudi Joca Pečečnika in sklenil, da ta ne zagotavlja celovite rešitve problematike Mure. Na seji so sicer še ugotovili, da Slovenska odškodninska družba kljub samo 12,23-odstotnem kapitalskem deležu v Muri edina izmed delničarjev aktivno sodeluje pri reševanju problematike reševanja murskosoboškega tekstilnega podjetja. Sod išče zainteresirane za reševanje Mure Iz upravnega odbora Soda so zato sporočili, da obstoječa lastniška struktura v Muri ne omogoča Slovenski odškodninski družbi zagotovitve zadovoljivega nadzora nad poslovanjem Mure, zato odbor podpira aktivnosti vodstva Soda usmerjene v reševanje problematike po principu NOVA MURA preko ene ali več hčerinskih družb ali povsem nove družbe . Sod ob tem poziva zainteresirano, strokovno in investicijsko javnost , da mu najpozneje do 17. avgusta posreduje morebitne predloge reševanja problematike Mure. Ob tem so v Sodu še zapisali, da bodo upoštevali le predloge, ki bodo podkrepljeni z aktivnim poslovnim in finančnim sodelovanjem . Stroji bodo brneli le še ta teden Delavci Mure bodo za šivalnimi stroji sedeli le še ta teden, potem pa bodo vsi zaposleni doma na čakanju. Kot je že napovedal prokurist Mure Zdenko Podlesnik, bo do konca septembra pripravil predlog prisilne poravnave. Gospodarski minister Matej Lahovnik je vodstvo v zvezi s tem že pozval k odgovornemu ravnanju in takojšnjim ukrepom. Kot je dejal za Radio Slovenija, sklicevanje na prisilno poravnavo zaposlenim, ki ne bodo imeli niti plač niti socialnih pravic, ne bo pomagalo. Mura je še pred dobrima dvema tednoma potrebovala 5 milijonov evrov svežega kapitala za nadaljevanje proizvodnje, zdaj pa se je ta številka že podvojila.
|
neutral
|
6,696
|
Edina možnost najem s strani delavcev? V družbi Steklarska nova kljub izteku roka, ki ga je sodišče družbi v stečaju naložilo za dokončanje vseh nujnih poslov, še niso ugasnili peči. Jo bodo z najemom rešili delavci? Stečajni upravitelj podjetja Štefan Rola pravi, da bodo z dokončnim zaprtjem počakali še kakšen dan, medtem pa naj bi postalo jasno, ali bodo podjetje morebiti najeli delavci. Trenutno čakamo na to, da delavci, ki so se sami organizirali, uspejo zagotoviti garancije za zagon proizvodnje. Obljubljeno jim je, da bodo omenjeno garancijo, ki bo zagotavljala, da so sposobni financirati svoje načrte za ohranitev podjetja oz. pokriti stroške najema, dobili do srede, če pa tega do takrat ne bo, potem se bomo dokončno odločili za ugašanje peči, je dejal. Špekulacije o povezavi z Luminosom Delavski prevzem steklarne pa ni nujno edina možnost za ohranitev podjetja, saj se zadnje dni pojavljajo tudi namigi o povezovanju Steklarske nove z bistriško družbo Luminos, kjer so delavci pretekli teden zaradi neizplačanih plač prav tako pripravili stavko. Tudi Luminos se je namreč znašel na robu prepada. Rola o tem ne ve veliko povedati, ve le, da so se delavci dobili na pogovorih s predstavniki Luminosa, a sam v zvezi s tem ni prejel nobene konkretne ponudbe. Poleg tega dvomi, da ima bistriška družba v tem trenutku za to dovolj kapitala. Pečečnik izstopil iz igre Spomnimo še, da je bil do pred kratkim v igri za najem rogaške steklarne podjetnik Joc Pečečnik s svojo družbo GSA, a je pretekli teden od svoje namere odstopil. Kot je pojasnil, se je načrtu odpovedal zaradi razhajanj z zaposlenimi v konceptu bodočega poslovnega modela.
|
neutral
|
6,697
|
MMC-jev pogovor s predsednikom skupine Kolektor Ponovnega doseganja obsegov prodaje, ki smo jih imeli pred krizo, ne pričakujemo pred letom 2012, je o poslovanju Kolektorja povedal predsednik uprave Stojan Petrič. Koncern Kolektor se poleg glavne dejavnosti, proizvodnje komutatorjev, ukvarja tudi s področji elektronike, feritnih jeder in navitij ter plastičnih komponent, z nakupom nemškega podjetja ESC pa je postal eden izmed vodilnih proizvajalcev plastomagnetov v Evropi. S predsednikom skupine Kolektor, ki doma in v tujini zaposluje okoli 2.700 ljudi, Stojanom Petričem, smo se pogovarjali o poslovanju skupine v času krize in njihovi viziji, dotaknili pa smo se tudi protikriznih ukrepov vlade ter menedžerskega dela in plač. Vabljeni k branju. Kako močno je kriza prizadela Kolektor? S kolikšnim padcem prodaje ste se že srečali in kakšne so vaše napovedi za v prihodnje? Kolektor je krizo, ki se je močneje začela z zadnjim četrtletjem preteklega leta, posebej izrazito občutil v avtomobilski panogi. Z nekaj mesečno zamudo je sledil upad v hišni in industrijski tehniki. V avtomobilski panogi lahko govorimo o 40-odstotnem upadu v prvem polletju letošnjega leta, medtem ko gre pri hišni in industrijski tehniki v povprečju za 25-odstotni upad prodaje v tem obdobju. Kdaj bi Kolektor lahko posloval v tolikšnem obsegu kot pred krizo? V naslednjem letu sicer pričakujemo popravek glede na letošnjo leto in sicer v povprečju 10 do 15-odstotno povišanje povpraševanja, kar pa bo še vedno občutno pod nivoji pred krizo. Ponovno doseganje obsegov prodaje, ki smo jih imeli pred krizo ne pričakujemo pred letom 2012. Na kakšen način skušate ublažiti padec naročil? Lahko med to strategijo vštejemo tudi širitev trga in nakup s kitajskim partnerjem nemškega podjetja ECS? Glavni komutatorski program Kolektorja ste tako razširili še s proizvodnjo plastomagnetov. Kakšni so vaši načrti? Dodatna naročila oz. projekte iščemo tako na obstoječih programih in trgih, kjer z dodatnimi tržnimi prijemi pridobivamo dodatna naročila, kot tudi z širitvijo produktnega portfelja preko organske rasti in prevzema kot je bil to prevzem podjetja ECS in programa plastomagnetov. Iz tega je razvidno, da iščemo različne poti za ublažitev krize in nadaljno rast koncerna. V avtomobilski industriji tako strateško načrtujemo rast na področju plastomagnetov in hibridnih elementov. Prav tako pa vstopamo v nove projekte na področju hišne in industrijske tehnike. Avtoindustrija je ena izmed tistih področij, ki jo je kriza še posebej prizadela, če pomislimo tudi na nekdaj svetovnega paradnega konja General Motors, ki se je znašel v stečaju. Je udarec za proizvajalce avtodelov vendarle nekoliko blažji in zakaj? Učinki so isti, pozitiven vpliv so imele samo subvencije v avtomobilski industriji nekaterih držav EU, Nemčija, Francija, Italija. Glede na podatke na vaši spletni strani skoraj 60 odstotkov proizvodov izvažate v Evropo, po devet pa v Azijo in Ameriko. So na teh dveh trgih še rezerve in odprte priložnosti za Kolektor? Na trgih izven Evrope gotovo obstajajo potenciali, vendar se moramo zavedati, da je percepcija razmerja cena-kvaliteta s strani kupcev nagnjena bolj na cenovno stran kot je to v primeru evropskih trgov. Kolektor kot tehnološki vodja lahko izkoristi svojo konkurenčno prednost predvsem pri zahtevnejših produktih, katere pa uspešno pridobiva tudi izven Evrope. V glavnem pa velja strategija, da nove projekte zaradi tehnološke zahtevnosti najprej uvajamo na evropskih trgih, kasneje pa jih postopoma selimo na druge trge. Kolektor doma in po svetu zaposluje več kot 2.700 ljudi, vendar se kljub krizi in padcu naročil niste odločili za odpuščanje redno zaposlenih. Verjamete v besede, da dober menedžer tudi v času krize ne odpušča? Konec leta 2008 smo se, kljub izrazitemu padcu naročil do 50-odstotnem pri posameznih kupcih odločili, da ohranimo zaposljivost v družbah na lokaciji Idrije. Za tak ukrep smo se odločili predvsem iz dveh razlogov, želji, da ohranimo strokovni kader za čas ponovne gospodarske rasti in zaradi pričakovanj, da bomo s povečanjem inovativnosti prišli do novih projektov ali novih sistemskih rešitev. Prepričan sem, da je bil pristop pravilen, vsaj za krajše obdobje enega leta. Nadaljnji ukrepi, pa so odvisni od finančne kondicije družbe ter od gospodarskih razmer. V primeru poslabšanja razmer se bo potrebno odločiti tudi za nepriljubljeni ukrep, to je odpuščanje delavcev iz poslovnih razlogov. Pomemben del vašega poslovanja je tudi razvoj. Prav razvoj pa je po mnenju premierja Boruta Pahorja najdragocenejša sestavina konkurenčnosti , ki jih bo vlada, kot je napovedal spodbujala tudi skozi napovedane strukturne reforme. Je to pravi pristop in na kakšen način bi moral biti po vašem mnenju izpeljan? Vsi kazalniki dodana vrednost na zaposlenega, delež visokotehnoloških proizvodov v skupnem izvozu ... kažejo, da brez strukturne spremembe slovenskega gospodarstva ne bomo povečevali standarda slovenskega delavca. Zato podpiramo vse ukrepe vlade Boruta Pahorja, usmerjene k povečevanju konkurenčnosti slovenskih podjetij. Ukrepi, ki bi prisilili znanstveno sfero, da se neposredno vključi v razvojne time gospodarstva pa bi bili za majhno slovensko gospodarstvo prvi pomemben korak pri rasti konkurenčnosti. Kako ocenjujete dozdajšnje delo države v boju zoper krizo npr. jamstvena shema in ali določene ukrepe kot menedžer velike gospodarske skupine za spodbujanje razvoja gospodarstva pogrešate? Vsak manager ocenjuje dosedanje delo vlade skozi potrebe družbe, ki jo vodi. Glede na to, da obstaja relativno visoka stopnja kritičnega pogleda, kaže, da so slovenski managerji vodili podjetja z visoko stopnjo zadolženosti in nizkim deležem lastnega kapitala v sredstvih. Slabo vodenje družb želijo skriti za prepočasne ukrepe vlade. Gospodarska kriza bo trajala dalj časa, kot smo prvotno mislili. Zato je postopnost sprejemanja ukrepov pozitivna. V nobenem primeru ne podpiram reševanja podjetij po principu kdor ima veliko zaposlenih, mu je potrebno dati finančno pomoč . Če pristanemo na ta način izsiljevanja bomo napačne odločitve managerjev reševali z davkoplačevalskim denarjem in destimulirali zdrav del gospodarstva. Dogajanje v Sloveniji v zadnjem času kaže, da morda nimamo dovolj dobrih menedžerjev. Se strinjate? Bi morali po vašem mnenju odpreti vrata v slovenska podjetja tujim? Slovenija ima dovolj dobrih menedžerjev. Tudi tujina s tujimi, domačimi menedžerji se srečuje z enakimi problemi. Gospodarsko krizo je treba vzeti kot izziv za restrukturiranje družb. Kdor to zmore, je dober menedžer. Kaj menite o predlogu vlade o 90-odstotni obdavčitvi menedžerskih plač, ki so nad 12.500 evrov bruto, in nagrad za podjetja v državni lasti oz. tista, ki jim je država v času krize priskočila na pomoč? Je to pravi pristop, so omejitve za menedžerske plače dobre? Zakaj? Se strinjam, ker sem proti čezmernim zaslužkom menedžerjev tako v državni kot zasebni lasti. Delitev ustvarjenega dobička mora biti sorazmerno razdeljena na delo in kapital. Le tako bomo ustvarili dodatno agregatno povpraševanje in s tem gospodarsko rast. Prav ob nakupu nemškega podjetja ECS ste dejali, da je Kolektor prišel v krizo z lastnim denarjem in nizko stopnjo zadolženosti ter da danes ne prosi bank za posojila. So torej težave, v katerih so se znašla nekatera nekdaj močna slovenska podjetja, posledica slabih potez in pohlepa vodstva? Nakup podjetij z najetimi posojili in zastavo teh kupljenih podjetij kaže ozkost in, verjemite, tudi nedoraslost menedžerjev. Kriza, ki je nastopila, je pokazala, da ti modeli niso pravi, in prepričan sem, da bo prihodnje vedenje menedžerjev bolj konservativno. Koncern Kolektor je bil z mojimi odločitvami bolj konservativen, zato ima danes več kot 50 odstotkov lastnega kapitala v sredstvih in nizko stopnjo zadolženosti.
|
neutral
|
6,698
|
Domine Šrotovega imperija začele padati Lastnika delnic Pivovarne Laško in Mercatorja, ki jih je NLB zasegel Infond Holdingu in na Ljubljanski borzi zdaj prodal, sta družbi Publikum Fin in Fin-Do. Publikum Fin naj bi postal lastnik 3,9-odstotnega deleža pivovarne, Fin-Do, ki je sicer v stoodstotni lasti Nove ljubljanske banke, pa preostalega deleža, ki ga je prodal NLB. To pomeni, da naj bi imel v lasti okoli 19 odstotkov Laškega in okoli 10 odstotkov delnic Mercatorja. Laško po 31, Mercator po 165 evrov na delnico NLB je namreč prodal vseh svojih 23 odstotkov delnic Pivovarne Laško in deset odstotkov delnic Mercatorja. 404.832 delnic Mercatorja je prodal po 165 evra za delnico, 2.056.738 delnic Pivovarne pa je prodal po 31,5 evra za delnico. Vrednost poslov je skupaj nad 131 miljonov evrov - prvi je bil vreden 10.806.169 evrov, drugi 53.981.077 evrov in tretji Mercator 66.797.280 evrov. Gre za delnice, ki jih je banka pred kratkim zasegla Infond Holdingu, razlog za prodajo na borzi pa naj ne bi bil le neuspešen razpis, na katerem je NLB dobil le nizko ponudbo Kada za delnice Mercatorja, temveč se je banka verjetno želela izogniti tudi zapletom po vstopu tujega lastnika v Kolonel. Po stopinjah NLB-ja verjetno še druge banke upnice Po pisanju spletnih Financ naj bi se NLB s preprodajo delnic Publikumu Fin in Fin-Do-ju obranil pred pričakovanim začetkom insolventnih postopkov v Infond Holdingu in tako zavaroval zdaj že svoje premoženje - torej delnice, s katerimi je Infond Holding pri največji slovenski banki zavaroval 130 milijonov neodplačanih posojil. Tako je banka tudi fiksirala svojo bilanco, pišejo spletne Finance. Izvršbe na delnice, ki so predstavljale zavarovanja za posojila omenjene družbe, naj bi v četrtek nadaljevale še druge banke upnice. To bi lahko povzročilo, da bi bila zahteva za začetek stečajnega postopka Infond Holdinga vložena že v prihodnjih dneh, saj bo imela družba tudi uradno manj premoženja kot obveznosti. Zlata Moneta v strahu pred težavami? Povejmo še, da je posel NLB prek borze skušal izpeljati že v torek. Ob koncu trgovanja je bilo naročilo nato umaknjeno. Neuradno naj bi bila v ozadju Probanka, prek katere je NLB po pogodbi z Infondom Holdingom odgovoren izpeljati prodajo delnic na borzi in ki naj bi ves dopoldne zavlačevala z vnosom naročila, je poročal Dnevnik. Po domnevah Dnevnikovih virov naj bi bile razlog za včerajšnjo neuspešno prodajo težave, v katere bi ob morebitni prodaje zašla Probanka in z njo povezane družbe. Zlata Moneta II, družba, ki jo prek Medaljona obvladujejo menedžerji Probanke, naj bi namreč drugim družbam, neuradno Infond Holdingu, posodila deset milijonov evrov. Rok za vrnitev posojila se je iztekel konec junija, zavarovano pa naj bi bilo z delnicami Laškega, s katerimi pa je svoja posojila zavaroval tudi NLB. Tako naj bi Zlati Moneti grozilo, da bo ostala brez zavarovanja za dana posojila. 25 milijonov evrov vredni posli Banke Celje? Na Ljubljanski borzi se je z delnicami Pivovarne Laško in Mercatorja precej poslovalo tudi sicer. Prodale so se v dveh svežnjih, pri čemer naj bi sveženj z Mercatorjevimi delnicami obsegal 104.270 delnic, kar je 2,77 odstotka delnic družbe, ki so bile prodane po 164,5 evra, kar je včerajšnji končni tečaj. Vrednost posla je znašala 17.152.415 evrov. Posel z delnicami Pivovarne Laško je obsegal 252.500 delnic, kar je 2,88 odstotka delnic laškega holdinga, ki so bile tudi prodane po včerajšnjem zaključnem tečaju pri 32,37 evra. Vrednost posla je znašala 8.173.425 evrov. V obeh primerih naj bi delnice zasegla Banka Celje.
|
neutral
|
6,699
|
Obama optimističen, a previden Zadnje številke o brezposelnosti v ZDA kažejo, da utegne biti najhujša gospodarska kriza mimo, meni ameriški predsednik Barack Obama. Julija je v ZDA brez dela ostalo 247.000 ljudi, veliko manj, kot so pričakovali analitiki. Stopnja brezposelnosti je tako padla z 9,5 na 9,4 odstotka v primerjavi z mesecem prej. Analitiki so pričakovali, da se bo število delovnih mest julija zmanjšalo za 320.000 in da bo stopnja brezposelnosti narasla na 9,6 odstotka. Od začetka recesije decembra 2007 je brez dela ostalo 6,7 milijona ljudi. Kljub podatkom, ki kažejo, da se je stopnja brezposelnosti julija znižala prvič v 15 mesecih, Obama priznava, da bo potrebnega še veliko dela, če se hočejo ZDA izkopati iz največje krize po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Potrebnega je še veliko dela Prepričan sem, da lahko vidimo luč na koncu predora, je razglasil Obama in poudaril, da so k izboljšanju gospodarskega položaja prispevale njegova gospodarska politika. Gospodarstvo smo potegnili z roba brezna, je naznanil, nato pa dodal, da je potrebnega še veliko dela in da pravega okrevanja ne bo, dokler ljudje še vedno izgubljajo delo. Naše gospodarstvo smo rešili pred katastrofo, hkrati pa smo začeli graditi nove temelje za rast, je še dodal. Poročilo o znižanju stopnje brezposelnosti prihaja ob pravem času za Obamo. Anketa univerze Quinnipiac je pokazala, da njegovo delo odobrava le še polovica Američanov, druga polovica pa dvomi o njegovi sposobnosti, da se lahko uspešno spopade z gospodarsko krizo in uredi zdravstveno zavarovanje.
|
neutral
|
6,700
|
Escada ima v Gornji Radgoni dve podjetji 11. avgusta poteče rok za zamenjavo dolga v lastniški delež v nemškem proizvajalcu prestižnih ženskih oblačil Escada, ki je eden pomembnejših kupcev slovenske Mure. Escada, ki ima v Gornji Radgoni dve podjetji, bo, če upniki ne bodo privolili v zamenjavo dolga za gotovino in lastniški delež v podjetju, še ta teden vložila predlog za stečaj. Frajman vendarle optimističen Radgonski družbi Epas in Elos sta sicer v vseh scenarijih Escade zapisani kot prednostni, saj razvijata kolekcije, prototipe, vzorce. To pa je osnova za prodajo na trgu, in tudi če ne bo uspela poravnava z upniki, ki se izteče danes, menim, da ne bomo imeli težav, je optimističen direktor obeh družb Tugo Frajman. Uprava nemškega podjetja je upnikom ponudila, da vsakih 1.000 evrov terjatev zamenja za 400 evrov in 10 delnic družbe. Pri tem si je za cilj postavila, da takšno rešitev sprejme vsaj 80 upnikov. Escada sicer po svetu zaposluje okoli 2.300 ljudi.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.