nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
6,701
|
Juhart dvomi o uspehu holdinga na sodišču Infond Holding se sooča z novimi zasegi delnic, pa tudi s tožbo Pivovarne Laško, ker ji ni vrnil 110 mio. evrov, ki naj bi si jih sposodil za lastniško konsolidacijo. Vendar se sodne zdrahe ne bodo končale na tej točki, saj je iskanje pravice na sodišču pred dnevi napovedal tudi Infond Holding, ki namerava tožiti banke, ker so mu, potem ko ni poravnal zapadlih obveznosti, zasegle delnice Mercatorja in pivovarne. V Infondu trdijo, da so jih upnice z zasegom in prodajo oškodovale za velike vsote in jih porinile na rob stečaja, zato njihovi odvetniki podjetja od sodišča pričakujejo, da bo še pred koncem meseca bankam odvzelo glasovalne pravice, ki so jih pridobile z zaseženimi delnicami. Juhart dvomi o uspehu holdinga na sodišču Miha Juhart z ljubljanske pravne fakultete je za Radio Slovenija dejal, da zaradi nepoznavanja sklenjenih pogodb sicer ne more komentirati, kljub temu pa je izrazil dvom, da bi Infondu lahko uspelo prek sodišča blokirati glasovalne pravice upnic v Mercatorju in pivovarni. Pojasnil je tudi, da bi sodišče glasovalne pravice bankam odvzelo le, če bi ugotovilo, da je to nujno za zavarovanje nekih interesov in za preprečitev nastanka škode. Na Ljubljanski borzi so zabeležili novo večjo prodajo delnic Pivovarne Laško. Prodanih je bilo 238.602 delnic v skupni vrednosti 8,05 milijona evrov, od tega je bilo 283.582 delnic prodanih v enem svežnju. Lastnica delnic Laškega naj bi tokrat postala Probanka, čeprav predsednica uprave Romana Pajenk tega ni želela potrditi. Zatem je sledila še druga prodaja, 159.917 delnic, v skupni vrednosti 4,5 milijona evrov.Mariborski holding ima zdaj v lasti le še dobrih deset odstotkov pivovarne in slabe tri odstotke Mercatorja. Odločitev okrožnega sodišča bi bila lahko znana že zelo kmalu, saj lahko sodišča v primerih začasnih odredb odločijo v nekaj dneh ali pa celo isti dan, je spomnil. Na zaseg se pripravlja NKBM Postopki Infonda pa, kot kaže, bank kljub vsemu ne bodo ustavili pri nadaljnjih zasegih. NKBM, ki mu holding dolguje okoli 16 milijonov evrov, naj bi se, denimo, poplačal do ponedeljka. Türk Zadeva bo na sodiščih razjasnjena Eno najbolj odmevnih dogajanj v slovenskem gospodarstvu v tem času je komentiral tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je dejal, da gre pri razlaščanju Infonda za legitimno zaščito tako nacionalnih interesov kot interesov lastnikov. Dodal je, da bo stvar, kot kaže, predmet obravnave na sodiščih, s čimer pa bo tudi pravno utemeljena in popolnoma razjasnjena. Janković Istrabenz po isti poti Župan Ljubljane Zoran Janković pa je glede tožb, ki jih je zoper banke vložil Šrot, ocenil, da je njegovo početje tragikomično . Tisti, ki je kršil vsa prava načela te države, da ne govorim o morali, se zdaj sklicuje na neko pravo, je bil njegov komentar. Janković meni še, da je zadeva preprosta, saj je kredit treba zavarovati, banke pa so sedaj pač zaščitile svoje interese. Napovedal je tudi, da se bo enako zgodilo v primeru Istrabenza. Mislim, da bodo imela sodišča še veliko dela, je dejal in napovedal, da bosta tako Šrot kot Bavčar, ki ju je kazensko ovadil zaradi poslovne goljufije, pristala na sodišču.
|
negative
|
6,702
|
Še en dan z malo rednega prometa Kljub šestodstotnemu padcu delnic Pivovarne Laško je indeks SBI20 pridobil nekaj točk, potem ko so se za okrog dva odstotka podražile delnice Gorenja in Petrola. Nadaljuje se poletno mrtvilo. Današnje trgovanje ni postreglo z večjimi presenečenji. Izjemi sta večja posla s svežnji z delnicami Mercatorja in Pivovarne Laško. Nadaljuje se stara zgodba o zmanjševanju deleža Infonda Holdinga v družbi Pivovarna Laško in krepitvi deleža slovenskih bank, je za MMC povedal borzni posrednik pri GBD-ju Andrej Zakotnik. Neuradno naj bi se za prodajo Mercatorja in Pivovarne Laško da unovči terjatve do Infonda Holdinga odločila Nova KBM. Počakajmo na september Slovenski borzni indeks se je zvišal za 0,2 odstotka, na 4.150 točk. Redni promet je nizek, s Krko ga je bilo največ, za 264 tisoč evrov. Očitno bo treba počakati na september, da se vrne večina udeležencev borznega dogajanja. Zanimiv statistični podatek pravi, da se v septembru tečaji na večini razvitih borz v povprečju znižajo. Po izjemni rasti v zadnjega pol leta to tudi tokrat ne bi bilo presenečenje, zanimivo pa bo spremljati vpliv tujih trgov na našo borzo, ki ni bila deležna tako močne rasti, je še povedal Zakotnik. Družbi Infond Holding in Center naložbe sta spet padli za 30 odstotkov. Tečaj Infonda Holdinga je le še devet centov. Tečaji najprometnejših delnic MERCATOR -0,57% 159,73 PIV. LAŠKO -6,16% 26,65 KRKA +0,15% 71,53 NOVA KBM +0,08% 12,00 PETROL +1,74% 304,80 GORENJE +2,52% 10,56 ABANKA -0,19% 52,90 Wall Street spet na letošnjem vrhu Četrtek je bil na zahodnih trgih poln presenečenj. Pozitivnih in negativnih. Največji trgovec na svetu Wal Mart je s poslovnimi rezultati pozitivno presenetil, prav tako z napovedmi za celoletni dobiček. Delnice so v četrtek porasle za 2,7 odstotka in pripomogle, da je Dow Jones 9.398 točk neprepričljiv dan končal v plusu. Finančni sektor je navdušila novica, da je znani upravljavec hedge skladov John Paulson, ki je leta 2007 zadel s stavo proti finančnim podjetjem, kupil delnice nekaterih bank in farmacevtov. Hkrati je cena bakra, ki je pomemben pokazatelj gospodarskih pričakovanj, dosegla svež letošnji vrh. Je recesije res konec? V Evropi je odmevala novica, da sta imeli Nemčija in Francija v drugem četrtletju gospodarsko rast, medtem ko je evroobmočje zdrsnilo le za 0,1 odstotka. Recesije je konec, zatrjujejo optimisti. Realnost je drugačna. Svet se bo sicer verjetno res izognil depresiji, kakršna je bila v 30. letih prejšnjega stoletja, toda okrevanje bo zelo počasno. Ameriški potrošnik je še vedno previden - julijska prodaja na drobno je bila nižja od pričakovanj. Trg dela še vedno trpi, kar kažejo sveži podatki zadnji teden je število prosilcev za denarno pomoč med brezposelnostjo porasla.
|
neutral
|
6,703
|
Prodajo potrdila NLB in Gorenjska banka NLB in Gorenjska banka sta Infond Holding v četrtek tudi uradno obvestili, da sta v postopku unovčitve zavarovanj prodala delnice Laškega in Mercatorja. Delnice naj bi prodal tudi NKBM. Gorenjska banka je v postopku unovčitve zavarovanj na podlagi zapadlih posojilnih pogodb 10. avgusta prodala 142.920 delnic Mercatorja 3,8 odstotka družbe in 542.448 delnic Pivovarne Laško 6,2 odstotka družbe. NLB pa je že 5. avgusta prodal 404.832 delnic 10,75 odstotka Mercatorja in 2.056.738 delnic 23,5 odstotka Pivovarne Laško. NLB je za prodan delež Mercatorja iztržil 66,8 milijona evrov, delež pivovarne pa je bil vreden 64,8 milijona evrov. Zastavljene deleže sta prodali tudi Banka Celje 104.270 delnic Mercatorja in 252.500 delnic Pivovarne Laško in Abanka Vipa 100.100 delnic Mercatorja in 285.463 delnic Pivovarne Laško. Je prodajal tudi NKBM? Tudi v petkovem trgovanju na Ljubljanski borzi so se sklepali posli s svežnji delnic Laškega in Mercatorja. Lastnike sta po ceni 28,40 evra za delnico zamenjala sveženj 34.119 delnic pivovarne, vreden 970.000 evrov, in sveženj 60.388 delnic Mercatorja po ceni 160,65 evra za delnico. Ta posel je bil vreden 9,7 milijona evrov, v ozadju prodaje pa naj bi bil NKBM. Lastnika je zamenjal še en večji sveženj delnic Pivovarne Laško. Tudi v tem je bilo 34.119 delnic, prodan pa je bil po ceni 970.000 evrov. Enotni petkov tečaj delnic pivovarne na Ljubljanski borzi je znašal 26,69 evra, kar je za dobrih šest odstotkov manj kot v četrtek. Zastavljene delnice Mercatorja in Laškega naj bi že prodala tudi Banka Koper, Infond Holding pa naj bi z delnicami teh družb zavaroval tudi posojilo pri Hypo banki.
|
neutral
|
6,704
|
Lah Mura mora biti ozdravljena v treh, največ šestih mesecih Skrivnostni rešitelj Mure, ki zatrjuje, da bi lahko rešil vseh 3.300 delovnih mest, naj bi bil Janez Lah s Ptuja. Tako vsaj trdi časnik Dnevnik, ki se pri tem sklicuje na zanesljive informacije. Po dostopnih podatkih ima Lah status samostojnega podjetnika, v prvi polovici preteklega leta pa je ustanovil podjetje Profitman. Iz poslovnega imenika bizi.si je razvidno, da se podjetje ukvarja z raziskovalno in razvojno dejavnostjo na drugih področjih naravoslovja in tehnologije in da je, kot kažejo podatki Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, lani ustvarilo 452 evrov prihodkov in 119 evrov izgube. Več podatkov o podjetju Profitman je dostopnih tukaj bizi.si. Lah Mura mora biti ozdravljena v treh, največ šestih V enem od prispevkov, objavljenih na strani omenjene družbe, Lah popisuje, kako bi se morale reševati težave Mure. Med drugim je, denimo, zapisal Ker sem pripravljen pomagati, pozivam trenutne lastnike NFH, SOD, Mercata, ZHII, ZMII, DRŽAVNO IN LOKALNO OBLAST IN SINDIKATE na takojšno reakcijo in seznanitev s poslovnimi možnostmi Mure z DINAMIČNIM MANAGIRANJEM. Družba mora biti ozdravljena v treh mesecih, največ pol leta, ali pa do propada, ki sledi, ne bo konca morije, pasivnega nasilja nad zaposlenimi in njihovimi partnerji. Petrijan glede morebitnega vlagatelja optimističen Spomnimo, da še v četrtek skrivnostni slovenski državljan za reševanje Mure ponuja tri različne scenarije. Vsi predvidevajo ohranitev vseh 3.300 delovnih mest. Tako je vsaj sporočil Bojan Petrijan, direktor občinske uprave murskosoboške občine, ki je pomagala ponudniku vzpostaviti stik s pristojnimi institucijami. Petrijan je v četrtek dejal tudi, da se je vlagatelj 7. avgusta obrnil na občino, ker je, čeprav je želel vzpostaviti stik s pristojnimi institucijami, naletel na zaprta vrata. Dodal je, da je glede novega morebitnega vlagatelja optimističen.
|
neutral
|
6,705
|
O ponudbi se morajo izreči vsi trije upravni odbori Pogajanja med prometnim ministrom in avtoprevozniki še zdaleč niso pri koncu, saj je še vedno mogoč protest. Na pogajanjih je beseda tekla o znižanju cestnin in popustu na ekološke motorje. Vlada ponuja 12,5-odstotno znižanje cestnin in 12,5-odstotni popust na bolj ekološke motorje. O ponudbi se bodo avtoprevozniki izrekli v tednu dni. Za razmislek so se odločili, saj so njihove želje drugačne - želijo, da je tako znižanje cestnin kot popust na ekološke motorje 15-odstoten. O ponudbi vlade - ta po Vlačičevih besedah ne bo več višja - se morajo zdaj izreči upravni odbori avtoprevozniške zbornice in avtoprevozniška odbora obrtno-podjetniške ter gospodarske zbornice. Odločanje o morebitnem zaostrovanju Po besedah prevoznikov pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije Bojana Pečka, se bodo odločili o morebitnem zaostrovanju, tudi zaporah. Kot je pojasnil, so namreč nekateri avtoprevozniki protestom in zaporam bolj naklonjeni. Pečnik je tudi dejal, da niso dosegli napredka pri pogajanjih za omejevanje nelojalne konkurence tujih avtoprevoznikov, pa tudi o omejevanju prometa po cestah in sankcioniranju avtoprevoznikov s strani policije. Avtoprevozniki se namreč zavzemajo za racionalizacijo režima, ki prepoveduje vožnjo po krajevnih cestah, poleg tega pa si želijo, da policisti ne bi ustavljali le slovenskih voznikov tovornjakov, medtem ko naj bi tujce pustili pri miru.
|
neutral
|
6,706
|
Viša se število samozaposlenih Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je junija znašala 9,1 odstotka, kar je za 0,2 odstotne točke več kot maja. Prag 10-odstotne brezposelnosti so dosegli v 101 občini. Državni statistični urad je namreč objavil, da je bilo registriranih 86.481 brezposelnih, število delovno aktivnih prebivalcev pa se je znižalo za okoli 1.700, na 859.101. Brezposelnih več žensk kot moških Stopnja registrirane brezposelnosti pri moških se je junija glede na maj zvišala za 0,2 odstotne točke, na 8,3 odstotka, pri ženskah pa za 0,2 odstotne točke, na 10,2 odstotka. Med 210 slovenskimi občinami so že v 101 občini dosegli in presegli prag 10-odstotne registrirane brezposelnosti. Med 10 občinami z najvišjo stopnjo registrirane brezposelnosti je bilo osem občin iz pomurske regije. Šest odstotkov delovno aktivnih je s. p.-jev Število delovno aktivnih oseb se je junija znova znižalo, in sicer zaradi upada števila zaposlenih oseb. Alternativo zaposlitvi predstavlja samozaposlitev, pravijo na uradu in dodajajo, da število samozaposlenih tako počasi, a vztrajno narašča in ti se večinoma odločajo za pot samostojnega podjetnika . Junija je bilo v Sloveniji okoli 51.250 samostojnih podjetnikov, kar je šest odstotkov vseh delovno aktivnih oseb.
|
negative
|
6,707
|
Še naprej mrtvilo na Ljubljanski borzi Negotovost glede gospodarskega okrevanja in vstop Kitajske v obdobje medveda negativno vplivajo na trgovanje na delniških trgih. Potem ko je v sredo osrednji kitajski indeks padel še za dva odstotka in je od vrha z začetka avgusta oddaljen za 20 odstotkov, kjer se se po definiciji začne medvedji trend, se je pesimizem razširil tudi v Evropo. Ljubljana ni bila izjema, saj so se v prvi kotaciji podražile le delnice Nove KBM, ki so dan končale pri 11,99 evra oziroma 2,2 odstotka nad prejšnjim tečajem. Padci so bili blagi, izjema je le Luka, ki je zdrsnila vse do 22,6 evra, kar pomeni 2,33-odstotni minus. Trgovanje je povsem zamrlo, izjema so le Krkine delnice 0,65 milijona evrov prometa in obveznice Slovenske odškodninske družbe 2. izdaje 0,26 milijona. Slovenski borzni indeks 4.147 točk se je znižal za 0,12 odstotka. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,43 % 71,22 EUR LUKA -1,77 % 22,73 SAVA +1,42 % 235,68 TELEKOM -0,41 % 161,95 NOVA KBM +0,34 % 11,77 INTEREUROPA -0,16 % 6,20 PETROL -0,01 % 304,50 Trgovci z nižanjem stroškov do spodbudnih dobičkov Po velikih ponedeljkovih izgubah se je Wall Street hitro postavil na noge. Indeks Dow Jones 9.218 točk je torkovo trgovanje končal skoraj odstotek višje, potem ko so nekatera trgovska podjetja Home Depot, Target, Saks sporočila poslovne rezultate, ki so bila boljši od pričakovanj. Dobiček so rešila zlasti na račun zniževanja stroškov, pri višanju prihodkov pa niso bila prav uspešna, kar je postal že kar trend zadnjega četrtletja. Pozitivnega dneva ni pokvarila niti novica, da je julija nepričakovano padlo število novogradenj. Analitiki medtem še vedno svarijo, da je bila rast delniških trgov po marcu previsoka, saj gospodarstva še nikakor niso prebrodila recesije, čeprav je res nekaj pozitivnim znakov. Na Kitajskem spet zagospodaril medved Med tiste, ki menijo, da so ZDA na dobri poti okrevanja, je tudi sloviti vlagatelj Warren Buffett, ki pa svari pred posledicami zadolženosti, potem ko je ameriška vlada z milijardami dolarjev reševala finančne trge. Evropske borze so po zaslugi bančnih in energetskih delnic v torek lepo pridobivale. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 934 točk se je povzpel za 1,4 odstotka, letos pa je za 12 odstotkov v plusu. Sreda je, vsaj dopoldne, spet postregla z rdečo barvo. Vlagatelji niso mogli prezreti azijskega dogajanja. Osrednja kitajska borza je spet izgubila več kot dva odstotka in je že 20 odstotkov oddaljena od ravni z začetka avgusta. S tem je vstopila v medvedje obdobje.
|
neutral
|
6,708
|
Predsednik uprave ima rezervni načrt Predsednik uprave Palome Bojan Rajtmajer je povedal, da bo vodstvo morebitnim vlagateljem pred dokapitalizacijo omogočilo skrben pregled vseh podatkov o poslovanju. Nato od zainteresiranih pričakujejo oddajo nezavezujočih ponudb do novembra letos. Delovna skupina je informativno-predstavitvene pogovore že končala, sedmim potencialnim ponudnikom pa ob tem tudi predstavila koncept nadaljnjega obstoja in razvoja Palome. Ponudb za dokapitalizacijo doslej, čeprav je poziv objavljen od aprila letos, ni bilo. Če dokapitalizacija ne bo uspešna, ima Rajtmajer pripravljen rezervni načrt, ki predvideva nadaljevanje proizvodnje in obstoj družbe brez svežega kapitala. Največji lastnici Palome sta z 71 odstotki Kapitalska in Slovenska odškodninska družba, po objavi poziva k dokapitalizaciji pa sta sporočili, da v njej ne bosta sodelovali. Svoj delež namreč želita zmanjšati na 25 odstotkov.
|
neutral
|
6,709
|
Družba Mura ni insolventna Skupščina Mure, na kateri je bilo navzočega 43,1 odstotka kapitala, je potrdila vse predlagane sklepe uprave, med drugim sklep o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu. Na ta sklep, pa tudi o imenovanju revizorja, so trije delničarji napovedali izpodbojne tožbe. Kot je po skupščini povedal prokurist Mure Zdenko Podlesnik, je omenjena skupina delničarjev že pred skupščino poslala vrsto vprašanj, na katera so dobili odgovore, a so kljub temu napovedali izpodbijanje sklepov, čeprav pa tega niso utemeljili. Vendar pa to delajo na vseh skupščinah isti delničarji in nas to niti ne preseneča , je dodal Podlesnik. Poudaril pa je, da ga je presenetilo, da je lastnike zanimala le preteklost, prav nič pa, kaj bo z Muro v prihodnje. Podlesnik je še povedal, da se bo v ponedeljek na Sodu seznanil z vsebino ponudbe, za katero ima uprava Slovenske odškodninske družbe mandat za pogajanja o prodaji Mure. Pred skupščino so se sestali tudi nadzorniki Mure d. d., ki so obravnavali polletno poslovanje družbe in skupine ter ugotovil, da družba ni insolventna. Na ravni skupine je Mura v prvih šestih mesecih ustvarila 3,66 milijona evrov izgube, so po seji nadzornega sveta sporočili iz družbe. Skupina Mura je v prvem letošnjem polletju ustvarila 19,5 milijona evrov prihodkov in 23,2 milijona evrov odhodkov. Število zaposlenih se je v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo za 258. Zakon o finančnem poslovanju ZFPPIPP definira pojem insolventnosti kot tako ekonomsko-finančno stanje dolžnika, v katerem ta - daljši čas/trajno ni sposoben poravnavati svojih zapadlih denarnih obveznosti trajnejša nelikvidnost ali - postane dolgoročno plačilno nesposoben dolgoročna plačilna nesposobnost. . Nadzorniki so se seznanili tudi z drugimi tekočimi aktivnostmi in ugotovili, da delo poteka po delovnem koledarju, vendar z manjšim obsegom zasedenosti zmogljivosti kot v enakem lanskem obdobju, so zapisali v sporočilu za javnost.
|
neutral
|
6,710
|
Zaključene tri dražbe, pričakuje se četrta Banke so po dveh dražbah v okviru izvajanja zakona o jamstveni shemi odobrile 132,7 milijona evrov posojil, kar je veliko manj od ocene ministrstva, ki je pričakovalo precej višjo številko. Rezultati prvih dveh avkcij po le delni izkoriščenosti so presenetljivi, saj je bilo glede na agresivnost licitiranja bank ob avkcijah pričakovati večjo realizacijo, kajti pogoji so bili bankam znani vnaprej, so zapisali na spletni strani ministrstva za finance, kjer neuspeh prvih dveh dražb pripisujejo predvsem temu, da je jamstvena shema za poslovne banke nov proizvod, ki potrebuje čas za implementacijo v poslovnih mrežah bank. Odgovorni so odšli na dopust? Poleg tega na ministrstvu menijo, da je na neuspeh dražb vplivalo tudi dejstvo, da je sklepanje posojilnih pogodb sovpadlo z dopusti v podjetjih in bankah. Banke Še vedno kup nejasnosti in omejitev MMC je vprašanja o preteklem in prihodnjem sodelovanju v jamstveni shemi naslovil na večino bank, ki poslujejo v Sloveniji. Unicredit Predlagali več, kot dobili Iz Unicredit banke so sporočili, da možnost sodelovanja v jamstveni shemi za fizične osebe, ki je na vrsti naslednja, še proučujejo. Sodelovali so tudi v prvi dražbi za podjetja, vendar pa vsa njihova predlagana jamstva niso bila odobrena. Zaradi vrste omejitev, ki jim je podrejena jamstvena shema, nismo mogli niti predlagati niti nismo dobili odobrenih jamstev v višini celotne kvote, so povedali v banki in dodali, da so del kvote porabili tudi za reprogramiranje in s tem pomagali podjetjem v časih pomanjkanja likvidnosti za servisiranje kratkoročnih obveznosti. Po kredit tudi tisti, ki jih do zdaj niso mogli najeti NLB se pripravlja na dražbo sheme za fizične osebe Na NLB-ju so za MMC povedali, da so sodelovali na vseh treh dozdajšnjih dražbah in da že izvajajo določene aktivnosti v povezavi s sodelovanjem v shemi za fizične osebe. Odločitev bo sprejeta, ko bodo znani vsi pogoji sodelovanja. NLB je bil uspešen tudi na tretji že izvedeni dražbi in je prejel del razpisane jamstvene kvote. Podjetja, ki so stranke NLB-ja, so zanimanje po besedah banke sicer pokazala, a bi bil interes za sodelovanje v shemi, po naši oceni, večji, če bi bila stopnja tveganja, ki jo je v dosedanjih avkcijah prevzela Republike Slovenija, višja. Rok za sklenitev pogodb za posojila iz tretje dražbe se izteče šele konec avgusta. V NLB pa zatrjujejo, da so obrestne mere posojil po shemi zaradi tveganja, ki ga prevzame država, sicer ugodnejše od posojil za podjetja primerljive pripravnosti in bonitete. NLB bo tako najverjetneje sodeloval tudi v prihodnjih dražbah. NKBM v shemi le v primeru interesa komitentov banke NKBM pa je na vprašanje o sodelovanju v jamstveni shemi za fizične osebe odgovoril, da bo to storil, v kolikor bo za to zaznala zanimanje s strani svojih komitentov. NKBM je z odzivom podjetij po prvih dveh dražbah zadovoljen, saj je bil zanje pričakovan. Banka je interes podjetij - komitentov namreč preverjala pred vstopom v shemo. Vendar pa menijo, da bi bili učinki neprimerno boljši, če ne bi bilo toliko omejitev in bi bil delež države višji, bližji navedenemu v zakonu , so povedali za MMC. Ministrstvo za finance je objavilo rezultate prve in druge dražbe Prva dražba - Jamstvena kvota 60 milijonov evrov - Uspešne tri ponudbe dveh bank Tveganje države 40 odstotnoDruga dražba - Jamstvena kvota 150 milijonov evrov - Uspešnih 6 bank z 10 ponudbami - Tveganje države največ 35 odstotno Gorenjska banka čaka na pojasnila V Gorenjski banki bodo odločitev o sodelovanju v jamstveni shemi za fizične osebe sprejeli šele po objavi povabila banke SID oziroma po razjasnitvi nekaterih odprtih operativnih vprašanj, ki se porajajo v bankah v zvezi z Uredbo o izvajanju Zakona o jamstveni shemi RS za fizične osebe in so bila že prek ZBS-a posredovana MF-ju in SID banki. Na prvih dražbah je pridobila manjšo kvoto, zato odzivnosti podjetij ne more oceniti. Abanka Podpiramo ukrepe vlade Iz Abanke pa so sporočili, da so zagotovo zainteresirani za sodelovanje v jamstveni shemi za FO fizične osebe , ob tem pa še dodajo, da bodo konkretne odgovore lahko podali šele po temeljiti preučitvi podzakonskih aktov . Sicer pa v Abanki pravijo, da so sodelovali na vseh treh dozdajšnjih dražbah in nameravajo tudi v prihodnje Podpiramo vsak ukrep vlade, ki omogoča gospodarstvu ustreznejše financiranje. Pričakujemo tudi odgovore drugih bank.
|
neutral
|
6,711
|
Na največjih borzah po svetu smer le ena navzgor Navdušenje, ki je zajelo tuje borze, je navzgor potisnilo tudi tečaje v Ljubljani. Slovenski borzni indeks se je zvišal četrtič v zadnjih petih dneh. Vlagatelji so vedno bolj prepričani, da se bo recesija kmalu poslovila. Resda so makroekonomski podatki mnogo bolj ohrabrujoči, kot so bili pred pol leta, toda gospodarstva še dolgo ne bodo tako cvetela, kot so pred krizo. Nouriel Roubini, eden redkih ekonomistov, ki je napovedal lanske finančne zlome, je za Financial Times povedal, da je veliko možnosti, da bodo gospodarstva spet zašla v recesijo. Ponedeljkovo trgovanje na Ljubljanski borzi so spet zaznamovale Krkine delnice, s katerimi je bilo zaradi večjega svežnja za 1,67 milijona evrov prometa, kar je največ v zadnjih dveh mesecih. Posli so se sklepali do 73 evrov. Z izjemo Mercatorja so se dražile tudi preostale delnice prve kotacije. KRKA +0,69 % 72,54 EUR MERCATOR - 0,31 % 160,49 GORENJE +1,85 % 10,48 NOVA KBM +0,17 % 11,96 PETROL +0,61% 308,33 SAVA RE +0,40 % 15,04 TELEKOM +0,21 % 163,78 Bernanke podžgal Wall Street Za nov odmerek optimizma na svetovnih trgih je v petek poskrbel predsednik ameriške centralne banke Ben Bernanke, ki je napovedal skorajšnji konec ameriške in svetovne gospodarske krize. Vlagatelji so preslišali njegov dodatek, da bo pot do pravega gospodarskega razcveta še dolga in pohiteli z oddajanjem nakupnih naročil. Indeks Dow Jones je splezal do 9.321 točk in teden končal dva odstotka višje, kot ga je začel. Pomagal je tudi podatek, da je prodaja rabljenih stanovanj v ZDA julija narasla za 7,2 odstotka, kar je največje zvišanje v zadnjih skoraj dveh letih. Nafta je prejšnji teden pridobila skoraj 10 odstotkov in vztraja na letošnjem vrhu, pri okrog 74 dolarjih. Svež desetmesečni vrh v Evropi Val evforije se je z novim tednom preselil v Azijo. Tokijski delniški barometer Nikkei 10.581 točk je v hipu zbrisal izgube prejšnjega tedna in ob nizkem prometu pridobil 3,4 odstotka. Največ so pridobivale delnice izvoznih podjetij, kot je Canon. Tudi Kitajska, ki je bila sredi prejšnjega tedna že 20 odstotkov pod letošnjim vrhom, je nadaljevala pot navzgor. Azijska velikanka naj bi prihodnje leto k štiriodstotni svetovni rasti bruto domačega proizvoda prispevala skoraj polovičen delež. Evropa je danes dosegla svež desetmesečni vrh. V evroobmočju se je obseg novih naročil junija glede na mesec prej zvišal kar za 3,1 odstotka, toda v primerjavi z letom prej je padec 25,1-odstoten.
|
positive
|
6,712
|
Kdo bo vodil našo največjo banko? NLB še vedno nima predsednika uprave. Nadzorniki so se namreč seznanili s potekom imenovanja prvega moža banke in se odločili nadaljevati postopek z neposrednim vabilom. Nadzorni svet NLB-ja naj bi danes izbral predsednika uprave banke, a se to ni zgodilo. Aljoša Tomaž, ki je po poročanju medijev imel največ možnosti, kot kaže, nima zadostne podpore. Predsednica nadzornikov Stanislava Zadravec Caprirolo je po seji sporočila, da so se po tehtanju odločili nadaljevati postopek izbiranja predsednika uprave z neposrednim vabilom. Zakaj sploh mednarodni razpis? Kadrovska komisija NLB-ja ima možnost, da prijavljene kandidate prezre in nadzornemu svetu v potrditev ne ponudi nikogar. Zdaj sledi drugi krog, v katerem pa se izbor ne omejuje z mednarodnim razpisom, ampak člani komisije ustreznega kandidata na čelo NLB-ja osebno povabijo. Prav mednarodni razpis in ne osebna povabila pa naj bi bil razlog za to, da se nekateri ugledni kandidati na razpis sploh niso prijavili. Menijo namreč, da je neresno, da se prvega moža največje slovenske banke išče na ta način. Pahor Političnega pritiska nismo izvrševali Na nadzorni svet ni bil izvršen noben politični pritisk, kaj naj stori, je zatrdil premier Borut Pahor. Kot pravi, so želeli s spremembo načina kadrovanja prekiniti staro prakso in uvesti obveznost javnega razpisa, saj je bil ob imenovanju Veselinoviča deležen kritik, da ta ni bil izbran prek razpisa, kar je bila praksa v preteklosti. Mislim, da je prav, da se bo počasi vzpostavil model, po katerem bo javni razpis obvezen, in da bodo tudi primeri, ko se bo nadzorni svet kljub javnemu razpisu odločil, da koga povabi na razgovor, pravi premier. Poudaril je, da je treba nadzornim svetom zaupati izbiro, ne glede na morebitna drugačna mnenja ministrov ali kogar koli drugega. Če hočemo zahtevati tudi odškodninsko odgovornost nadzornih svetov, jim moramo prepustiti odgovornost izbire in dati možnost, da delo opravijo brez političnega pritiska, je dodal. Tomaž nima podpore celotne koalicije Razpis za predsednika uprave NLB je bil objavljen 16. julija, iztekel pa se je 7. avgusta. Koliko kandidatov se je prijavilo na javni razpis, uradno ni znano, neuradno pa naj bi na razpis prispele štiri prijave, med njimi naj bi bile prijave izvršnega direktorja KD Banke Aljoše Tomaža, ameriškega bančnika Andrewa F. Bastona in in Gregorja Kastelica iz londonske družbe Silkroute. Mediji so v preteklih tednih pisali, da ima največ možnosti Tomaž, ki je trenutno izvršni direktor banke KD, nekaj let pa je vodil Abanko Vipo in sodeloval pri njeni uspešni sanaciji. Vendar pa ne uživa podpore celotne koalicije. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik Zares je dejal, da se mu zdi nenavadno, da bi nadzorni svet za predsednika uprave imenoval nekoga, ki ne izpolnjuje vseh pogojev z razpisa čeprav gre le za želen pogoj, saj so razpisni pogoji morda odvrnili katerega drugega kandidata, ki se je želel prijaviti, a ni izpolnjeval pogojev. Kot je znano, je NLB v dodatne razpisne pogoje uvrstil tudi magistrsko izobrazbo, ki pa je Tomaž nima. Poleg tega Lahovnika moti tudi Tomaževa vloga pri financiranju menedžerskega nakupa deleža Zavarovalnice Triglav, ki se je zgodil pred leti. Po poročanju medijev naj bi Tomaž užival podporo ministra za razvoj Mitje Gasparija, po drugi strani pa tudi kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja. Ker naj bi predsednik uprave NLB-ja v odhodu Draško Veselinovič postal član uprave, naj bi imenovanje podprla tudi predsednica LDS-a in notranja ministrica Katarina Kresal.
|
neutral
|
6,713
|
Spodbudni četrtletni podatki o rasti BPD-ja Iz pomembnih svetovnih gospodarstev prihajajo spodbudni podatki. Je recesije konec ali gre le za prvo dno modela W? Prvi sta novico o bližajočem se koncu gospodarske krize sporočili Francija in Nemčija. V obeh državah so namreč za drugo četrtletje letošnjega leta pričakovali nov padec BDP-ja, na presenečenje vseh pa so tako v Franciji kot v Nemčiji ugotovili 0,3-odstotno rast. Iz Nemčjie so zdaj sporočili, da so k rasti BDP-ja najbolj pripomogla zasebna poraba, naložbe v gradbeništvu in izdatki države. Kljub temu je nemško gospodarstvo še vedno v slabšem položaju kot pred letom dni. Spodbudne novice iz Nemčije, Francije, Japonske, Rusije, Velike Britanije Teden dni po spodbudnih novicah iz Nemčije in Francije so tudi na Japonskem objavili, da so v tretjem četrtletju zaznamovali nekaj manj kot odstotno rast BDP-ja. V Rusiji pa se je obseg BDP-ja julija v primerjavi z mesecem prej povečal za 0,5 odstotka. Namestnik ruskega ministra za finance Andrej Klepač je dejal, da lahko s precejšnjo gotovostjo rečemo, da je recesija v glavnem mimo in da je gospodarstvo na poti okrevanja. Da je recesija mimo, dajejo slutiti tudi podatki o zaupanju med britanskimi poslovneži. Indeks zaupanja poslovnežev se je namreč konec junija dvignil na 4,8 odstotka. Marca je na primer znašal -28,2 odstotka. Ekonomisti Kriza bo imela obliko črke W Vendar pa je ob vseh spodbudnih napovedih potrebna previdnost. Ugledni ekonomist, ki je med prvimi napovedal gospodarsko krizo, Nouriel Roubini, je napovedal, da bo gospodarska rast spet padla. Sam meni, da bomo doživeli potek krize v obliki črke W in da obstaja veliko tveganje, da je bil letošnji padec rasti le prvi v vrsti, okrevanju pa bo sledilo novo dno. Tega napoveduje za drugo polovico letošnjega leta. Sledilo naj bi nekaj let izjemno nizke rasti. Da bo imela kriza obliko črke W, je napovedal tudi slovenski ekonomist Veljko Bole. Dodal je, da se bo dolgoročnejše okrevanje začelo še na nižjih ravneh. Sam pričakuje, da se bo gospodarstvo na območju evra dvignilo na raven iz prvega lanskega četrtletja šele v drugem četrtletju leta 2012. Dolgoročna rast bo po predvidevanjih Boletovega kolega Janeza Prašnikarja zelo počasna.
|
neutral
|
6,714
|
2009 1.490.000 prihodov, skoraj 4.634.000 prenočitev Kriza je nekoliko načela domačo turistično bero julija je v Slovenijo glede na podatke iz lanskega leta prišlo manj tujih gostov, obisk domačih pa je bil nekoliko višji. Julija 2009 je v turističnih nastanitvenih objektih prenočevalo več kot 344.000 turistov, kar je za 5 % manj kot julija 2008. Prihodov tujih turistov je bil za 13 % manjši kot pred enim letom. Turisti so ustvarili okoli 1.210.000 prenočitev oziroma za 5 % manj kot julija lani. Tuji turisti so ustvarili za 15 % manj, domači pa za 9 % več prenočitev, kažejo podatki statističnega urada. Delež tujih gostov je julija znašal 55 %. Od tega so največ prenočitev prispevali turisti iz Nemčije in Nizozemske po 12 %, sledili so turisti iz Italije 11 %, Avstrije 8 %, Belgije, 7 % in Združenega kraljestva 5 %. Zdravilišča, moteli in penzioni imajo krila Glede na lanske julijske podatke se je število gostov povečalo v zdraviliških krajih, kjer je prenočevalo 6 % več turistov, v motelih, kjer je obisk poskočil za 10 %, in penzionih 5 % višji obisk. V isti primerjavi se je v obmorskih krajih število prenočitev turistov zmanjšalo za 2 %, v gorskih krajih za 11 %, v Ljubljani pa kar za 28 %. Do konca julija 2009 je bilo v turističnih nastanitvenih objektih evidentiranih okoli 1.490.000 prihodov turistov in skoraj 4.634.000 prenočitev. Skupno število prenočitev v prvih sedmih mesecih letošnjega leta je bilo za 4 % manjše kot lani v tem obdobju število prenočitev domačih turistov se je povečalo za 5 %, število prenočitev tujih turistov pa zmanjšalo za 11 %.
|
neutral
|
6,715
|
Krive razmere na kapitalskih trgih Slovenska odškodninska družba Sod je prvo polletje letos končala s čisto izgubo v višini 34,9 milijona evrov. Kot poudarjajo, so negativen rezultat pričakovali, saj razmere na kapitalskih trgih niso ugodne za prodajo finančnih naložb. Prav dobički od te prodaje so skupaj z dividendami v preteklih letih predstavljali glavnino prihodkov družbe, so pojasnili. Bilančna vsota Soda se je v prvem polletju glede na konec leta 2008 povečala za 12,3 odstotka, na 1,54 milijarde evrov, kolikor je 30. junija znašalo Sodovo premoženje. Kapital družbe je ob koncu polletja dosegel 680,8 milijona evrov in je bil glede na konec lanskega leta višji za dobrih 133 milijonov evrov. Kot so še povedali, je 71,5 odstotka njihovega premoženja v kapitalskih naložbah, katerih vrednost je ob koncu polletja znašala 1,1 milijarde evrov. Vrednost tržnih kapitalskih naložb je ob koncu junija znašala 988,4 milijona evrov. Prodali le štiri manjše naložbe Ob koncu prvega šestmesečja je bil Sod delničar ali družbenik v 51 gospodarskih družbah s sedežem v Sloveniji, v tem obdobju pa je zaradi zaostrenih razmer na finančnih trgih prodal vsega štiri manjše naložbe. Iz naslova kapitalskih naložb je Sod v prvem polletju ustvaril neto 5,3 milijona evrov prilivov, medtem ko je bilo prilivov iz zapadlih dolžniških vrednostnih papirjev za 46,3 milijona evrov. V prvih šestih mesecih je obseg izplačanih zakonskih obveznosti znašal 93,2 milijona evrov. Sod je ob tem izplačal tudi 24,6 milijona evrov sredstev upravičencem iz naslova vračanj vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Ker so se v prvem polletju nadaljevale zaostrene finančne razmere iz lanskega leta, je Sod posebno pozornost namenil uravnavanju likvidnosti družbe. Družba je tako v prvem polletju najela za 48 milijonov evrov kratkoročnih posojil.
|
neutral
|
6,716
|
Prepričani so, da je okrožno sodišče odločilo napačno Združenje malih delničarjev se je pritožilo na sklep celjskega okrožnega sodišča, ki je zavrnilo predlog za vpis novih članov nadzornega sveta Pivovarne Laško v register. V VZMD-ju so prepričani, da je prvostopenjsko sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje. Napačno naj bi bilo uporabljeno materialno pravo, nastale pa naj bi tudi bistvene kršitve postopka glede vpisa novih članov nadzornega sveta Pivovarne Laško, ki so bili izvoljeni na majski skupščini na podlagi nasprotnega predloga. Deklaratoren vpis, ki ne ustvarja pravnih posledic V spornem primeru vpisa članov nadzornega sveta v sodni register gre po mnenju delničarjev za deklaratoren vpis, ki sam po sebi ne ustvarja pravnih posledic. Sodnemu registru je bil v prvostopenjskem postopku predložen notarski zapis skupščine, ki je javna listina. V takšnih primerih bi moralo registrsko sodišče predlagan vpis izvesti. Morda bi v takšnem primeru sodišče lahko postopek tudi prekinilo do rešitve spora, nikakor pa ni v pristojnosti registrskega sodišča, da o sporu kakor koli vsebinsko odloča. Prav to pa je napačno storilo prvostopenjsko sodišče, so prepričani v vseslovenskem združenju malih delničarjev. Mali delničarji še menijo, da v primeru deklaratornih vpisov registrsko sodišče samo sploh ne sme reševati predhodnih vprašanj. Sicer v zadnjem odstavku obrazložitve izpodbijanega sklepa piše, da postopka ni mogoče prekiniti zato, ker gre za vpis deklaratorne narave. Po mnenju VZMD-ja to pomeni kvečjemu, da je potrebno vpis izvesti , še pravijo v združenju. Skupščina kar na stopnicah Kulturnega centra Laško Prvostopenjsko sodišče je zavrnitev sicer utemeljilo s tem, da je skupščina potekala na stopnicah pred zaklenjenimi vrati Kulturnega centra Laško, da skupščine ni odprla uprava Pivovarne Laško, da je ni vodil odvetnik Stojan Zdolšek, da ni bila navzoča notarka Katja Fink iz Celja in da iz zapisnika ni razvidno, da bi kdo ugotavljal obstoj posebnih pogojev za udeležbo in uresničevanje glasovalnih pravic na skupščini. Mali delničarji priznavajo, da vse omenjeno drži, a po njihovem mnenju to ni razlog za ugotovitev ničnosti skupščine. Združenje namreč že ves čas zatrjuje, da je skupščino sklicala uprava, ki pa se skupščine ni udeležila. Zato so jo pravilno izvedli delničarji sami. Glede na to, da je skupščino sklicala uprava družbe, in glede na to, da je bila skupščina izvedena na podlagi sklica s strani uprave, in glede na to, da je bil prisoten notar Miro Bregar, so izpolnjeni vsi pogoji za veljavno izvedbo skupščine, so še sporočili iz VZMD-ja.
|
negative
|
6,717
|
Slovenija na Kitajsko izvozi le za 69 mio. evrov 132 mio. dolarjev blaga Na obisku je podpredsednik kitajske vlade Huj Ljangju, ki je pripeljal tudi delegacijo 80 gospodarstvenikov. Trgovina med državama je sicer presegla milijardo dolarjev.Kitajskega podpredsednika je že sprejel premier Borut Pahor, na skupni novinarski konferenci pa sta oba politika opomnila, da je namen tridnevnega obiska predvsem krepitev gospodarskih vezi med državama. Pahor je ob tem prepričan, da bo obisk pospešil sodelovanje in pripomogel k uravnovešenju trgovinske menjave . LetoIzvoz v mio. EURUvoz v mio. EURSaldo v mio. EUR 200326,489291,133-264,644 200427,856150,001-122,145 200536,248196,800-160,552 200653,327243,685-190,358 200760,571345,932-285,361 200869,0441,0-372,0 2009*14,6126,5-111,9 vir SURS * podatki so za prve štiri mesece Pred novinarsko konferenco sta delegaciji obeh držav podpisali pet dokumentov o sodelovanju na različnih področjih memorandum o sodelovanju v kmetijstvu, memorandum o promociji izmenjave in sodelovanja na področju srednjih in majhnih podjetij, akcijski načrt za sodelovanje v zdravju in medicini v obdobju 2009-2012, sporazum o sodelovanju med Univerzo v Ljubljani in Univerzo za tuje študije v Pekingu ter sporazum o ustanovitvi Konfucijskega inštituta na Ekonomski fakulteti ljubljanske univerze. Izvoz 132, uvoz 951 milijonov dolarjev Kot omenjeno, je leta 2008 skupna trgovina med Kitajsko in Slovenijo po kitajskih statistikah presegla milijardo dolarjev natančneje 1,083 milijarde, kar je 35 odstotkov več kot leto prej. A še vedno ima več koristi od menjave Kitajska, ki je v letu 2008 k nam izvozila za 951 milijonov dolarjev blaga to je 37 odstotkov več kot leta 2007, Slovenija pa je v Kitajsko izvozila za 132 milijonov dolarjev blaga, kar je sicer 19 odstotkov več kot leta 2007, a še vedno premalo. Skupna blagovna menjava med Slovenijo in Kitajsko je leta 2008 znašala 510 milijonov evrov, kar je za 25,5 odstotkov več kot v predhodnem letu. Kitajska se uvršča na 18. mesto zunanjetrgovinskih partneric Slovenije v letu 2008, kar predstavlja 1,19 odstotka celotne slovenske blagovne menjave s tujino. Slovenija je v Kitajsko v omenjenem letu izvozila za 69 milijonov evrov blaga, kar je za 14 odstotkov več kot v letu 2007. Tako je bila Kitajska v lani na 30. mestu med zunanjetrgovinskimi partnericami Slovenije glede na celotni slovenski izvoz v tujino. Na ministrstvu za gospodarstvo tako ugotavljajo, da se zunanjetrgovinski primanjkljaj vsako leto povečuje Razmerje med uvozom in izvozom je 1 6, ker je sicer potrebno še naprej uravnovešati, je pa v povprečju blagovne menjave med EU-jem in Ljudsko republiko Kitajsko. Deficit se povečuje, zato je potrebno dodatne napore usmeriti v izravnavo menjave, še ugotavljajo na ministrstvu za gospodarstvo. Tranzitni potencial Slovenije pri sodelovanju s Kitajsko Huija je sprejel tudi predsednik republike Danilo Türk, govorila pa sta o potencialu Slovenije kot pomembne tranzitne države v Evropi. Türk je izpostavil predvsem pomen slovenskih transportnih poti, ki so izrednega pomena za izboljšanje gospodarskega sodelovanja med državama predvsem ob zasičenosti prometnih tokov v Evropi. Pogovarjala sta se tudi o uresničevanju dogovorov, ki jih je predsednik države sklenil med državniškim obiskom Kitajske, nekaj časa pa sta namenila tudi pogovorom o kulturnem sodelovanju. Kitajskega podpredsednika sta sprejela tudi predsednik DZ-ja Pavel Gantar in slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.
|
neutral
|
6,718
|
Najizrazitejši padec cen v Ljubljani Cene rabljenih stanovanj so padle tudi v drugem letošnjem četrtletju. V primerjavi s prvimi tremi meseci letos so se znižale za 3,7 odstotka. Nižanje cen rabljenih stanovanj se tako nadaljuje že tretje četrtletje. Povprečno so se stanovanja pocenila za 16 odstotkov. Najizrazitejši padec cen znova ugotavljajo v Ljubljani, tokrat 4,3-odstoten. Rabljena stanovanja v prestolnici so tako v primerjavi s koncem leta 2007, ko je bila cena najvišja, za petino cenejša. Drugod so cene padle za okoli 3,5 odstotka. Trgovanje se je povečalo Po najnižji vrednosti trgovanja s stanovanji iz prvega četrtletja se je trgovanje povečalo, še vedno pa je daleč od povprečnih četrtletnih transakcij iz prejšnjih let. Slabše je stanje glede prodaje družinskih hiš, ki ostaja enako. Aprila, maja in junija se jih je po vsej državi prodalo le 119. Četrtletne statistike se zaradi premajhne zanesljivosti tega nizkega števila transakcij ne bo objavljalo.
|
positive
|
6,719
|
Letos za petino prihodkov, čisti dobiček 8,7 milijona evrov Nadzorniki Petrola od nove uprave pričakujejo aktivno vključitev v postopke glede Istrabenza, čakajo pa tudi na predlog dogovora bank upnic. Po seznanitvi nadzornikov Petrola z aktualnimi dogodki pri naložbi v družbo Istrabenz, kjer je Petrol tretjinski lastnik, so ugotovili, da družba nima aktualnega predloga dogovora med bankami upnicami. Iz Istrabenza in bank upnic pa tudi še niso odgovorili na predlog, ki so jim ga posredovali konec junija. Nadzorniki od nove uprave Petrola, ki bo vodenje družbe prevzela konec avgusta, tako pričakujejo aktivno vključitev v postopke v primeru Istrabenz, ki lahko prinesejo čim hitrejšo in za vse deležnike sprejemljivo rešitev. Skupina Istrabenz je v prvem polletju letošnjega leta imela 62 milijonov evrov izgube, medtem ko je v enakem obdobju lani imela pet milijonov evrov dobička. Vzrok je predvsem negativni izid iz financiranja, kjer je Istrabenz dosegel 70 milijonov evrov izgube, medtem ko je izguba iz financiranja ob polletju lani znašala osem milijonov evrov. V prvem polletju petino manj prihodkov Nadzodni svet se je na seji seznanil še s poslovanjem skupine v prvi polovici leta. Petrol je ustvaril za 1,1 milijarde evrov prihodkov, kar je za petino manj kot v prvih šestih mesecih lani. Čisti dobiček pa je dosegel 8,7 milijona evrov, kar so nadzorniki označili kot uspešno. Petrol v dokapitalizaciji Istrabenza ne bo sodeloval Kot je znano, je nadzorni svet Petrola junija sklenil, da družba v dokapitalizaciji Istrabenza, s katero bi ta dobil svež denar za izhod iz krize, ne bo sodelovala, vendar pa je posredovala zavezujočo ponudbo za nakup 51-odstotnega deleža v Istrabenzovem podjetju Instalacija. Kot so takrat sporočili iz Petrola, ki je s 33,6 odstotka največji posamični lastnik Istrabenza, so odločitev sprejeli z namenom konstruktivnega prispevka k razrešitvi finančnih težav družbe Istrabenz . S predlogom Petrol želi Istrabenzu prek realizacije kapitalskih dobičkov zagotoviti povečanje kapitala, hkrati pa naj bi koprski holding dobil nove finančne vire.
|
neutral
|
6,720
|
Kdo bo prvi upravnik? Delo bo znova prešlo na dvotirni sistem upravljanja in ločeno poslovodno ter uredniško funkcijo, so sklenili na skupščini družbe. Nadzorni svet bo imel pet članov, v njem pa bodo kapital zastopali Marjeta Zevnik, zdajšnja predsednica upravnega odbora, Robert Šega in Dragica Čepin. Dva nadzornika bosta prišla iz vrst zaposlenih. V upravnem odboru trenutno sedijo Marjeta Zevnik, Mojca Jazbinšek, Peter Puhan, Darijan Košir in Brane Piano. Kdaj bo Delo dobilo novega predsednika uprave še ni znano, a je pričakovati, da bo družba v prihodnjih dneh objavila razpis. Puhan, Starina Kosmova, Puhan? Prav tako ni znano, kdo bo Delo upravljal zdaj, ko je Zevnikova postala članica nadzornega sveta. V igri naj bi bil nekdanji predsednik uprave Peter Puhan, ki ga je ob prehodu na enotirni sistem zamenjala Andrijana Starina Kosem. A. Starina Kosem je skupščina razrešila konec julija, prva upravnica pa je bila od decembra 2008. Razrešili so jo teden dni po zamenjavi prvega moža Pivovarne Laško in nekoč, prek povezanih podjetij, največjega lastnika Boška Šrota. Delo je sicer v lasti Pivovarne Laško. Družba Delo na skupščini časnika Večer ni sodelovala, saj nima glasovalnih pravic, zato je imela večino glasov Slovenska odškodninska družba. Družba Delo Prodaja je predlagala, da se za dividende namesto zakonskega minimuma štirje odstotki osnovnega kapitala nameni 511.848 evrov, kar je skupščina potrdila. Uprava in nadzorni svet sta prejela razrešnico. Bo Delo moralo prodati Večer? Do konca tedna naj bi se razpletla tudi zgodba Delove naložbe v časnik Večer, saj naj bi varuh konkurence Jani Soršak sporočil svojo odločitev glede koncentracije med družbama. Urad varuha naj bi v skladu z zakonodajo Delu naročil odprodajo svojega skoraj 80-odstotnega deleža v tem časniku pod prevzemni prag, ki znaša 25 odstotkov. Skupščina Dela se je seznanila tudi z lanskim letnim poročilom in podprla sklep, da se bilančni dobiček ne deli. Upravi in nadzornemu svetu so podelili razrešnico, revizijo pa bo opravila revizijska hiša Deloitte.
|
neutral
|
6,721
|
Križanič čaka na združljivost z e-zemljiško knjigo Pričakovanje, da bi nov davek na nepremičnine prinesel večji donos v državno blagajno, ni realno, je za MMC povedal ekonomist Tine Stanovnik. Po številnih nejasnostih, povezanih z morebitnim davkom na nepremičnine, je namreč jasno le, da je predlog zakona v pripravi, kar so za MMC potrdili na ministrstvu za finance. Katere nepremičnine naj bi bile obdavčene in kaj naj bi bilo merilo njihove obdavčitve, še ni znano, saj bo podrobnejše informacije o predlaganih rešitvah mogoče podati, ko bo gradivo pripravljeno za obravnavo , pojasnjuje ministrstvo. Stanovnik Bistvenih sprememb ne bo Splošna oblika premoženjskega davka se sicer pripravlja že leta, davek pa naj bi nadomestil zdajšnje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Tine Stanovnik je zato prepričan, da večjih sprememb ne bo in da bo nov davek za lastnike nepremičnin pomenil približno enak strošek kot zdajšnje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V zvezi z višjim obdavčenjem lastnikov, za katere nepremičnine pomenijo kapitalsko naložbo ali jih oddajajo v najem, pa je dejal, da se v tem primeru lahko poveča možnost izogibanja obdavčenju, saj lahko lastnino med drugim prepišejo na drugega lastnika. Davek ne bo čudežni vir prihodkov Tako želja vlade, da bi v nepremičninskem davku našla nekakšen novi čudežni vir za polnjenje državne blagajne, ni realna, je še dejal Stanovnik, sicer profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti. Način obdavčevanja še vedno le ugibanje Kot je znano, se takšno ali drugačno obdavčenje nepremičnin napoveduje že skoraj desetletje. Tako so pred leti javnost razburile neuradne informacije, da naj bi se davek plačevalo po površini stanovanja glede na število prijavljenih na določenem naslovu, bolj naj bi bila obdavčena nadstandardna stanovanja, najemodajalci pa so že zavezani k plačevanju davka od najemnin, ki jih prejmejo. Vladna razmišljanja naj bi po navedbah nekaterih medijev sicer šla v smer obdavčitve tistih nepremičnin, v katerih lastniki ne bivajo, ampak zanje pomenijo finančno naložbo ali pa jih oddajajo v najem. Dostop do katastra stavb Geodetske uprave Republike Slovenije potrebna prijava Dostop do elektronske Zemljiške knjige potrebna prijava Ovira zakonu sistemska nezdružljivost? Zakon naj bi bil zaživel šele leta 2011, minister za finance France Križanič pa, kot je dejal na tiskovni konferenci po seji vlade, opozarja, da so za to krive ovire, ki jih je treba še premagati. Tako naj bi davek začel veljati, ko bo v celoti na razpolago informacijska osnova, kar pomeni vzpostavitev združljivost med sistemom merjenja nepremičnin in sistemom informacijske podpore zemljiške knjige. Namen in razlogi za vpeljavo novega zakona Nov zakon naj bi tako posodobil sistem obdavčitve nepremičnin in nadomestil trenutno veljavne dajatve na tem področju davek od nepremičnega premoženja, ki se odmerja v skladu z Zakonom o davkih občanov in nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki je določen v predpisih o urejanju prostora. Ministrstvo kot razloga za uvedbo novega davka na nepremičnine navaja poenotenje sistema obdavčitve nepremičnin in razumno povečanje prihodkov iz tega vira na podlagi preglednejših in bolj sistematičnih evidenc o nepremičninah.
|
negative
|
6,722
|
Nadzorniki razpravljali o izredni reviziji Po šest ur trajajoči prvi seji novega nadzornega sveta Luke Koper Gregor Veselko ostaja na čelu uprave, Babič in Marzi pa odhajata. Nadzorniki so se najprej seznanili s poslovanjem družbe v prvi polovici letošnjega leta in z izsledki prvega kroga izredne revizije, ki jo je v Luki Koper opravila družba Pricewaterhouse Coopers in ki je pokazala hujše nepravilnosti. Identificirali smo šest ali sedem kritičnih točk, je dejal predsednik nadzornega sveta Janez Požar. Nadzorniki so upravi naložili, naj razmisli, ali naj družba še sodeluje v določenih naložbah, oziroma najde rešitev za težave, na katere opozarja revizija. Poročilo drugega kroga revizije bodo nadzorniki dobili na mizo čez slabe tri mesece, temu pa bo sledil še zadnji tretji krog, ki bo dal konkretne predloge, na podlagi katerih se bodo v družbi odločili za morebitne odškodninske tožbe. Babič in Marzi predlagala sporazumno razrešitev Nadzornikom sta člana uprave Marjan Babič in delavski direktor Boris Marzi podala predlog za sporazumno razrešitev. Z nadzorniki sta se dogovorila o prekinitvi pogodbe in trimesečnem odpovednem roku. Menimo, da nekdo, ki je bil tako obremenjen s posli prejšnje uprave, nima več prostora v naši viziji družbe, je dejal Požar. Tako Babič kot Marzi sta skupaj z drugimi člani nekdanje uprave ovadena zaradi več kaznivih dejanj. Kljub nekaterim namigovanjem o zamenjavi predsednika uprave Luke Gregorja Veselka, ki ga je na ta položaj imenoval stari nadzorni svet pred dvema mesecema, Veselko za zdaj ostaja na čelu podjetja. Nadzorniki bodo premislili o predlogih Nadzorniki, ki so se seznanili z Veselkovo strategijo razvoja Luke Koper, bodo o rešitvah, ki jih je predlagal, razmislili do prihodnje seje, ki bo predvidoma 11. septembra. Nadzorniki smo se seznanili z Veselkovo vizijo razvoja vodenja podjetja, vendar smo si vzeli nekaj časa, da o predstavitvi razmislimo, je odločitev nadzornega sveta pojasnil Požar. Do prihodnje seje bo tako znano, ali je Veselko nadzornike s predlaganimi ukrepi prepričal ali pa bodo tudi njemu predlagali odstop. Člani nadzornega sveta so se na seji seznanili tudi s poročilom o polletnem poslovanju družbe. Poslovni prihodki Luke Koper so se v prvem polletju zmanjšali za 14 odstotkov, pretovor pa za dobro petino. Kazalci so obrnjeni navzdol, plače pa rastejo. Zaposlenih je bilo več ljudi, ki so ustvarili manj, imajo pa 16 odstotkov višje plače, je položaj pojasnil Požar.
|
neutral
|
6,723
|
Za to možnost se zavzema večinski lastnik Istrabenz Delničarji družbe Droga Kolinska se bodo na skupščini odločali o spremembi statuta, s katero bi prešli z dvotirnega na enotirni sistem upravljanja. Večinski lastnik Droge Kolinske, Istrabenz, naj bi o prehodu na enotirni sistem upravljanja odločal, čeprav naj bi temu nasprotoval Petrol kot največji lastnik Istrabenza in nekatere banke upnice tega koprskega holdinga. Predsednik uprave NFD Holdinga, ki je s skoraj 14 odstotki tretji največji lastnik Istrabenza, Stanislav Valant in predsednik uprave Istrabenza Bogdan Topič naj bi po pisanju časnika Dnevnik prek enotirnega sistema upravljanja želela prevzeti neposredni nadzor nad denarnim tokom Droge Kolinske. Dnevnik je sicer poročal še, da so banke upnice zagrozile, da če bo Istrabenz potrdil uvedbo enotirnega sistema v Drogi Kolinski, ne bo dogovora o prostovoljni poravnavi, kar da bi lahko ob negotovi usodi prisilne poravnave pripeljalo Istrabenz tudi v stečaj. Za člane upravnega odbora so bili sicer za petletni mandat predlagani Bogdan Topič, Klavdija Primožič, Aldo Gabrijel in Slobodan Vučićević. Topič je predlagan za predsednika upravnega odbora, Vučićević pa za glavnega izvršnega direktorja. Topič Enotirni sistem običajen Topič je za petkovo izdajo Dela povedal, da je Droga Kolinska za Istrabenz ključna družba tudi po koncu finančne sanacije in da je ne bodo niti prodajali niti izčrpavali, predvsem bodo preprečili njeno izčrpavanje . Kot pravi, je v sistemih, kjer ima Istrabenz holding več kot 75 odstotkov lastnine, enotirni sistem upravljanje običajen. Delničarji Droge Kolinske se bodo na skupščini seznanili tudi z lanskimi poslovnimi rezultati - čista izguba lanskega poslovnega leta je znašala 1,6 milijona evrov in se bo pokrila iz nerazporejenega dobička preteklih let. Od bilančnega dobička, ki je konec leta 2008 znašal 22,55 milijona evrov, naj bi se za dividende namenilo pet milijonov evrov oz. nekaj manj kot 0,34 evra bruto na delnico, 17,55 milijona evrov pa bi prenesli v preneseni dobiček. Predvidena je tudi podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe za delo v lanskem letu ter določitev osnovnega plačila in sejnin članom upravnega odbora.
|
neutral
|
6,724
|
Na skupščini 82,15 odstotka predstavnikov kapitala Lastniki Pivovarne Laško upravi in nadzornikom družbe za lansko leto niso podelili razrešnice, so pa imenovali nove nadzornike. Na skupščini je bilo navzočih 82,15 odstotka predstavnikov kapitala, med glasovanjem o nepodelitvi razrešnice upravi, ki jo je lani še vodil Boško Šrot, pa so nepodelitev razrešnice izglasovali z 82,25 odstotka glasov. Razrešnice ni dobil niti nadzorni svet. Odločitev je bila podprta z 68,7 odstotka glasov. Naj tu dodamo, da je Šrot lani z vodnjem Laškega zaslužil 230.000 evrov, kot nadzornik v odvisnih družbah pa še dodatnih 18 tisočakov. Nadzornikom nižja sejnina Predstavniki kapitala so na skupščini imenovali nove nadzornike. Ponovno bo v nadzornem svetu sedel Tone Turnšek, poleg njega pa še Aleksander Svetelšek, Marjan Mačkošek in Vladimir Malinkovič. Direktor Electe Damjan Janković je sicer zahteval, da Turnšek sam poda odstopno izjavo in da prihodnji novi lastnik družbe sam predlaga četrtega člana, a njegov predlog ni padel na plodna tla. Novi nadzroniki bodo imeli nižje sejnine od sedanjih, saj so lastniki potrdili predlog Kapitalske družbe. Lastniki so Kadu pritrdili tudi pri zahtevi po posebni reviziji, ki jo bo opravilo podjetje BDO EOS Revizija. Revidiralo se bo vodenje posameznih poslov v zadnjih petih letih, saj Kad sumi, da se je pri nekaterih poslih ravnalo negospodarsko in škodljivo. Lanska čista izguba šest milijonov Delničarji so podprli tudi sklep, da se lanska čista izguba podjetja, ki je znašala dobrih šest milijonov evrov, pokrije v višini 4,4 milijona evrov iz nerazporejenega dobička iz preteklih let, v višini 1,6 milijona evrov pa iz drugih rezerv iz dobička. Turnšek je sicer finančni položaj podjetja označil za resen, ampak tudi rešljiv. Prav tako so delničarji za 36 mesecev pooblastili upravo Pivovarne Laško za nakup lastnih delnic za odkupno ceno, ki ne sme biti višja od cene delnic, ki velja na organiziranem trgu, z namenom maksimiranja notranje vrednosti delnic družbe. Skupni delež teh delnic ne sme preseči 10 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Na vse sprejete sklepe je predstavnik Vseslovenskega združenja malih delničarjev Kristjan Verbič napovedal izpodbojne tožbe. Zanj je skupščina nelegalna kar dokazujejo skozi sodne postopke, saj je majska skupščina, sklicana ravno na pobudo malih delničarjev, že vpisana v sodni register. Novi prvi mož pivovarne Dušan Zorko se je malim delničarjem za preklic majske skupščine opravičil. Rok Čeferin kot pravni zastopnik Centra naložbe, Infond Holdinga, Kolonela, Atke prima, Boška in Anice Šrot ter Andrijane Starina Kosem pa je napovedal izpodbojni tožbi na izvolitev članov nadzornega sveta in imenovanje posebnega revizorja. Infond Holding s 17,2 milijona izgube Tudi družba Infond Holding, ena od lastnic laške pivovarne, ima izgubo. Če je družba v lanskih prvih šestih mesecih še imela 3,75 milijona dobička, je čista izguba v prvem letošnjem polletju znašala že 17,2 milijona. Po besedah Matjaža Rutarja, ki je Infond vodil do nedavnega, družba letos ni imela prihodkov iz pordaje vrednostnih papirjev.
|
negative
|
6,725
|
V EU-ju brezposelnih 21 milijonov Brezposelnost na območju evra se je julija povzpela na najvišjo raven v zadnjem desetletju, in sicer na 9,5 odstotka. V vsem EU-ju je brezposelnost 9-odstotna. Gre za najvišjo stopnjo brezposelnosti na območju evra po maju 1999, v EU-ja pa za največjo po maju 2005. Evropski statistični urad Eurostat ocenjuje, da je bilo julija letos v EU-ju brezposelnih več kot 21 milijonov, od tega nekaj več kot 15 milijonov v državah evroobmočja. Od julija lani se je število brezposelnih v EU-ju povečalo za dobrih 5 milijonov, na območju evra pa za več kot 3 milijone. Število brezposelnih v državah, ki uporabljajo skupno evropsko valuto, se je julija na mesečni ravni povečalo za 167.000, v EU-ju pa za 225.000. Najnižjo brezposelnost so julija letos ugotovili na Nizozemskem 3,4 %, v Avstriji 4,4 % in na Cipru 5,5 %, najvišjo pa v Španiji 18,5 %, Latviji 17,4 % in Litvi 16,7 %. V Sloveniji je bila julija 2009 brezposelnost 6-odstotna, kar je za 0,1-odstotno točko manj kot mesec prej, julija lani pa je bila 4,4-odstotna. Za primerjavo v ZDA je bila julija brezposelnost 9,4-odstotna, na Japonskem pa 5,7-odstotna.
|
negative
|
6,726
|
Na Ljubljanski borzi nizek promet in več izgub kot dobičkov Indeks SBI20 se je prvič ta teden znižal, a 0,3-odstotni padec je malenkosten v primerjavi s torkovo razprodajo na tujem, kjer se je morda rast izpela. Potem ko so se največje borze za 50 odstotkov odlepile od marčevskega dna, je vedno več skeptikov, da nadaljnja rast ni več realna. Zlasti naj bi bile precenjene finančne delnice. Posledično so se tudi na Ljubljanski borzi v sredo občutno pocenile delnice Nove KBM, ki so dan končale pri 11,36 evra -2,57 %. Po novici, da je Patria v Gorenju ustavila dobavo sestavnih delov za proizvodnjo oklepnikov, so delnice Gorenja padle za dva odstotka. Promet ostaja počitniški. Največ, po pol milijona evrov, ga je bilo s Krko in na račun svežnjev z Zavarovalnico Triglav. Krka je dan končala pri 71,45 evra, Zavarovalnica Triglav pa pri 21,6 evra. Najprometnejše delnice KRKA-1.11 %71,84 EUR ZAV. TRIGLAV-0.51 % 21,55 MERCATOR+1.22 %165,93 GORENJE -1.99 % 10,32 PETROL +0.13 %303,23 NOVA KBM -1.46 % 11,49 Spremljajte rast in padce delnic tudi na MMC-ju. Bančne delnice precenjene Po dolgem bikovskem obdobju so se svetovni trgi začeli spraševati, ali ni rast delnic preveč prehitevala dejanskega gospodarskega okrevanja. Zlasti finančni papirji, ki so v zadnje pol leta divje pridobivali, naj bi bili zreli za popravek. Indeks KBW, ki meri vrednosti delnic ameriških bank, je poskočil za več kot 100 odstotkov, v torek pa padel za skoraj šest odstotkov. Citigroup je izgubil skoraj desetino vrednosti. Elitni Dow Jones 9.310 točk se je znižal za zajetna dva odstotka, podobno tudi širši indeks S&P 500, ki je zdrsnil pod psihološko mejo 1.000 točk. Vroč avtomobilski trg, a kaj bo zdaj? Pojavlja se vse več skrbi, da je šel trg predaleč. Že nekaj dni vlagatelji prodajajo delnice kljub spodbudnim gospodarskim podatkom. Danes se je prodajni pritisk še stopnjeval, glavno vlogo pa so imele bančne delnice, je torkovo dogajanje na Wall Streetu komentiral starejši analitik iz Los Angelesa. Krepkega padanja ni moglo preprečiti niti nekaj svežih gospodarskih podatkov, ki kažejo, da se najhujša recesija v zadnjih 70 letih počasi poslavlja. Prodaja avtomobilov je avgusta krepko porasla, seveda pa pravi preizkus sledi v naslednjih mesecih, saj ne bo več vladnih spodbud za menjavo starih avtomobilov z novimi. Nafta še drsi Tudi v Evropi so v torek občutno izgubljale banke. Izjema je bila le Commerzbanka, ki za naslednje leto načrtuje dobiček. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 954 točk se je znižal za 1,8 odstotka, številni analitiki pa menijo, da bo popravek kratkotrajen in da naj bi se rast nadaljevala, saj se gospodarski položaj popravlja. Industrijska proizvodnja v evroobmočju je, na primer, avgusta nazadovala manj od napovedi. Danes je tokijski Nikkei zlasti zaradi poloma izvoznih podjetij padel za 2,4 odstotka. V ponedeljek je omenjeni indeks dosegel 11-mesečni vrh, po 53-odstotni rasti v zadnje pol leta pa naj bi bil popravek nekaj normalnega. Cena lahke nafte je dobrih 68,50 dolarja, vrednost evra pa 1,423 dolarja.
|
negative
|
6,727
|
Na resnico o vlaganju v Lehman Brothers banko poslanci še čakajo Banka Slovenije je leto 2008 končala s primanjkljajem v višini 29,7 milijona evrov, je članom odbora DZ-ja za finance in monetarno politiko povedal viceguverner BS-a Darko Bohnec. Leto 2008 je Banka Slovenije sklenila z 9,3 milijarde evrov bilančne vsote, po predlanskem primanjkljaju prihodkov nad odhodki v višini 29,7 milijona evrov pa je torej končni rezultat primanjkljaj v višini skoraj 30 milijonov evrov. Na primanjkljaj je vplivalo tudi zmanjšanje knjigovodske vrednosti finančnih sredstev in pozicij v višini 119 milijonov evrov, obseg lani oblikovanih rezervacij pa se je v medletni primerjavi povzpel za 32 milijonov na 62 milijonov evrov. Ob polletju so pozitivni učinki rezervacij že dosegli nekaj manj kot 100 milijonov evrov, je pojasnil Darko Bohnec. Padec BDP-ja zaustavljen V zvezi s svetovno gospodarsko in finančno krizo je viceguverner Banke Slovenija dejal, da kaže, da je nastopila zaustavitev padanja bruto domačega proizvoda BDP ne le v Sloveniji, ampak tudi v njenih najpomembnejših partnericah. BS skrbi rast plač v javnem sektorju Bohnec je kot skrb vzbujajoče dejstvo izpostavil desetodstotno rast plač v javnem sektorju, medtem ko je rast plač v gospodarstvu po zadnjih podatkih znašala 2,3 odstotka na letni ravni. Na tekočem računu plačilne bilance ima Slovenija ob polletju presežek v višini 56 milijonov evrov, medtem ko je bila lani še globoko v primanjkljaju. Prvi podatki za letošnji avgust kažejo na 150 milijonov evrov vredno povečanje kreditiranja gospodarstva. Umiritev posojilne rasti sicer ni povezana le z recesijo, ampak tudi z dogajanjem na mednarodnih finančnih trgih, na katerih so se pogoji zadolževanja zaostrili, je pojasnil Bohnec. Dobički bank so se znižali tudi zaradi številnih slabitev. Vlaganje v Lehman Brothers ostalo brez odgovora Bohnec je odgovarjal tudi na vprašanja članov odbora. Poslanca SDS-a Andreja Vizjaka je zanimala vloga BS-ja pri razbijanju posojilnega krča in višina oslabitev zaradi vlaganja v propadlo Lehman Brothers bank. Bohnec je pojasnil, da se banke v kriznih pogojih obnašajo drugače, iz virov pri ECB-ju pa trenutno črpajo za 1,7 milijarde evrov sredstev, s katerimi lahko refinancirajo posojila. Trofenik Pomanjkanje podatkov obremenjuje delo Na vprašanje o konkretni naložbi v propadlo Lehman Brothers banko Bohnec ni odgovoril, ker naj ne bi imel podatkov. To je sprožilo razpravo članov odbora, ki ugotavljajo, da imajo težave pri pridobivanju verodostojnih podatkov, kar, kot je dejal poslanec Vili Trofenik Zares, obremenjuje njihovo delo . Trofenik je sejo zapustil. Člani odbora so se seznanili tudi s poročilom o stanju in razmerah na trgu finančnih instrumentov v letu 2008 in poročilom o delu Agencije za trg vrednostnih papirjev.
|
negative
|
6,728
|
Naj bi Maksima prevzela Istrabenz? ATVP je zaradi suma storitve kaznivih dejanj zlorabe trga finančnih instrumentov Okrožnemu tožilstvu v Ljubljani naznanil sedem pravnih in 12 fizičnih oseb. Z Agencije za trg vrednostnih papirjev so sporočili, da je posebna delovna skupina, zadolžena za nadzor nad tržno manipulacijo, po večmesečnem spremljanju poslovanja sedmih pravnih oseb odkrila določene elemente, ki kažejo na obstoj kaznivih dejanj zlorabe trga finančnih instrumentov. Gre za drugi primer tovrstnih zlorab, ki jih je ATVP odkril v zadnjih dveh mesecih. Neuradno naj bi šlo za ljudi, ki so povezani s pogodbo o finančnem inženiringu med štirimi družbami Staneta Valanta in Igorjem Bavčarjem o odkupu delnic Istrabenza. Sporazum, ki je bil podpisan marca lani, je predvideval, da bi Bavčarjeva Maksima do konca leta prevzela Istrabenz, vendar Bavčar zaradi finančne krize dogovora ni izpolnil. Za kakšno zlorabo gre? Kot zloraba trga finančnih instrumentov je sicer definirana tudi sklenitev posla ali izdaja naročila za trgovanje, ki udeležencem trga da napačno ali zavajajočo predstavo glede ponudbe, povpraševanja ali cene finančnega instrumenta, ali s tem ena ali več povezanih oseb zagotovijo ceno enega ali več finančnih instrumentov na nenormalni ali umetni ravni , pravijo na ATVP-ju. Na agenciji ob tem še dodajajo, da se za zlorabo šteje tudi razširjanje napačnih ali zavajajočih informacij o finančnih instrumentih , pa tudi razširjanje govoric ter napačnih in zavajajočih novic po medijih, medmrežju ali na drug podoben način. ATVP že sprožil ustrezne ukrepe Zloraba trga finančnih instrumentov obenem predstavlja tudi hujšo kršitev zakona, saj ta kot prepovedano ravnanje zlorabe trga finančnih instrumentov navaja tržno manipulacijo in trgovanje na podlagi notranjih informacij. Zaradi storjene tržne manipulacije v omenjenem primeru je ATVP v okviru svojih pristojnosti že sprožil ustrezne postopke proti kršitelcem, so še sporočili z agencije.
|
negative
|
6,729
|
Rešitev okoli 1.000 delovnih mest z vložkom nekaj 100.000 evrov Kot kaže so vpleteni le dosegli nekakšen dogovor o reševanju Mure, a predsednik sindikata Drago Florjan podrobnosti ni želel razkriti. Tudi ostali udeleženci sestanka v prostorih vlade, nekateri ministri, predstavniki sindikata in najpomembnejši lastniki Mure, so bili redkobesedni. Predsednik uprave Mure Zdenko Podlesnik je dejal, da je bil sestanek dober, minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pa je dejal, da bodo podrobnosti znane v petek. Direktor Slovenske odškodninske družbe Sod Tomaž Kuntarič je še pred sestankom dejal, da bi lahko tokrat prišli do konca . Na dogovor pa je upal tudi predsednik sindikata v Muri Drago Forjan, ki je ocenil, da bi lahko trenutni predlog, ki je na mizi, danes dodelali tako, da bi dosegli dogovor . Lahovnik Rešitev je treba najti čim prej Kot je znano, je predsednik vlade Borut Pahor že v ponedeljek sprejel predstavnike sindikata Mure. Na srečanju so se dogovorili, da bo še v tem tednu nov sestanek o reševanju podjetja, na katerem bodo sodelovali nekateri ministri, predstavniki sindikata in najpomembnejši lastniki družbe. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik pa je poudaril, da je treba rešitev najti čim prej. Ta mora temeljiti na rešitvi delovnih mest, ki se lahko ohranijo tudi dolgoročno, za druge presežne delavce pa je treba v okviru instrumentov aktivne politike zaposlovanja in socialne varnosti poiskati ustrezne rešitve. Po pisanju Dnevnika naj bi se na srečanju v sredo resorni ministri Matej Lahkovnik, Franc Križanič in Ivan Svetlik ter direktor Soda Tomaž Kuntarič, direktor Posebne družbe za podjetniško svetovanje PDP Matej Golob Matzele, predsednik uprave NFD Holdinga Stane Valant, prokurist Mure Zdenko Podlesnik in še nekateri drugi pogovarjali o načrtu reševanja Mure v smeri, ki bo poleg zagotovitve socialne varnosti za vse Murine delavce vzpostavil tudi proizvodnjo v realnem obsegu. Nadzorni svet Mure je po seznanitvi z revizorskim poročilom ugotovil, da Mura še ni insolventna. Upravi predlagajo dopolnitev programa finančnega prestrukturiranja. Prvi nadzornik Henrik Peternelj glede Mure dopušča vse možnosti, od rešitve do potopa. Dejal je, da so kupci zbegani, da bežijo, zato, če ne bo finančne injekcije, je rešitev jasna. Ohranjenih okoli 1.000 delovnih mest z vložkom nekaj 100.000 evrov Ohranjanje zdravega jedra Mure bi potekalo prek njenega hčerinskega podjetja Mura in partnerji, ki šiva predvsem za nemški Boss. Če se bodo načrti uresničili, bi zaposlitev v skupini Mura obdržalo najmanj približno 500 delavcev, kolikor jih je zdaj v družbi Mura in partnerji. Hkrati pa bi bilo ustanovljeno tudi trženjsko podjetje. Po podatkih Murinega vodstva bi Mura lahko obdržala približno 1.000 delavcev. Za uresničitev načrtov naj bi bilo treba vložiti nekaj 100.000 evrov. Polovični lastnik proizvodnega podjetja naj bi z dokapitalizacijo v višini od 100.000 do 200.000 evrov postala PDP, medtem ko naj bi druga polovica, prav tako z dokapitalizacijo, pripadla delavcem. Za dokapitalizacijo drugega trženjskega podjetja pa bodo skušali najti strateškega partnerja. Sod pa bi po pisanju Dnevnika v začetni fazi z raznimi poroštvi pomagal obema podjetjema pri zagotavljanju obratnega kapitala.
|
neutral
|
6,730
|
Šibak dolar po meri svetovnih borz Alan Greenspan je prepričan, da so nove finančne krize neizogibne, saj je v človeški naravi, da v času gospodarskega razcveta večina rada pretirava. Ob daljšem obdobju rasti se začne krepiti prepričanje, da je tokratni vzpon res nekaj posebnega in da bo še trajal. Sledi neizogibna kriza in v prihodnje jih bo kljub boleči izkušnji, ki jo je svet doživel zlasti lani in letos, še veliko, le da bodo drugačne, je ob prvi obletnici padca ameriške investicijske banke Lehman Brothers prepričan karizmatični Greenspan, ki je leta 2006 po 18 letih končal vodenje ameriških zveznih rezerv. Bil je pomemben člen v najdaljšem obdobju ameriškega gospodarskega vzpona, ki je trajal od leta 1991 do 2001. Tečaji najprometnejših delnic KRKA-0.04 % 72,05 EUR TELEKOM+1,34 % 158,76 ZAV. TRIGLAV+5.33 %24,89 NOVA KBM -0.78 %11,47 PETROL+0.13 % 302,44 LUKA KOPER-1.05 %22,72 MERCATOR+0.60 % 168,20 GORENJE +1.63 %10,63 Šibak dolar po meri svetovnih borz Delniški trgi po svetu medtem iz dneva v dan postavljajo letošnje rekordne vrednosti, kot da bi se pripravljal teren za novo krizo. Newyorški Dow Jones 9.547 točk se je v sredo povzpel četrtič zapored. Zaradi šibkejšega dolarja, ki je v primerjavi s košarico valut padel najnižje letos evro 1,46 dolarja, so se dražile vrednosti delnic industrijskih in tehnoloških podjetij, katerih proizvodi so zaradi padca dolarja zunaj ZDA postali konkurenčnejši. Hkrati so pri Goldman Sachs popravili bonitetne ocene za nekatera podjetja, med katerimi je tudi General Electric, katerega delnice so porasle za 2,6 odstotka. Velika nihanja pri delnicah Commerzbanke Med redkimi delnicami, ki v sredo niso našle poti navzgor, so bile Applove. Pocenile so se za odstotek, saj naj bi bil prvi mož podjetja Steve Jobs na rednem letnem medijskem dogodku v San Franciscu videti precej izčrpan zaradi bolezni. Poleg tega Apple ni povedal nič spektakularnega. Četrtkovo dopoldne so v Frankfurtu zaznamovale delnice Commerzbanke. Poskočile so za 13 odstotkov in s tem septembra porasle že za več kot 60 odstotkov. Analitiki so prepričani, da je današnji porast le posledica pokrivanja kratkih pozicij, saj trenutni tečaj nima več realne osnove. Banko je namreč zelo izčrpal prevzem Dresdner Banke in vprašanje je, ali bo leta 2010 spet dobičkonosna, tako kot napoveduje. Lepa rast Zavarovalnice Triglav Slovenski borzni indeks se je povzpel četrtič v zadnjih petih dneh, tokrat za 0,6 odstotka. Njegova vrednost 4.201 je najvišja ta mesec. Nadaljevala se je rast Zavarovalnice Triglav. Delnice so se podražile šestič zapored, posli pa so se sklepali do 25 evrov. Ta mesec je Zavarovalnica Triglav pridobila že 16 odstotkov. V prvi kotaciji so se najbolj podražile Gorenjeve delnice in dosegle 10,66 evra. Najprometnejša Krka 1,168 milijona evrov prometa je dan končala pri 72,2 evra. NLB je prek Seoneta sporočila, da je poplačala terjatve do Maksime Holdinga in prodala zastavljene delnice Telekoma in Intereurope.
|
neutral
|
6,731
|
Podjetje je od julija v prisilni poravnavi Nova Ljubljanska banka je prodala delnice, ki jih je za sklenjena posojila zastavila Maksima Holding. Gre za delnice Telekoma Slovenije in Intereurope. Svežnja prodanih delnic 0,58 odstotka ali 38 tisoč delnic Telekoma in 3 odstotke ali 240 tisoč delnic Intereurope sta skupaj vredna 7,4 milijona evrov. Telekomove delnice so bile vredne 5,9 milijona evrov, Intereuropine pa 1,5 milijona evrov. S prodajo je NLB poplačal dolgove Maksime Holdinga, katerega največji lastnik je družba FB Investicije Igorja Bavčarja, nekdanjega člana uprave Istrabenza. Maksima Holding je od aprila insolventen in je od konca julija v postopku prisilne poravnave. Prisilni upravitelj Istrabenza Boris Dolamič je sestavil seznam upnikov in ga poslal sodišču, pregledal je vse prijave terjatev in vseh ni priznal oziroma je določene prerekal. V roku za zbiranje terjatev je bilo sicer prijavljenih za približno 501 milijon evrov terjatev, višino priznanih pa bo v prihodnjih dneh sporočilo sodišče. Maksima Holding je pred začetkom prisilne poravnave objavil, da ima za 41,9 milijona evrov terjatev, od tega jih je 32,7 milijona evrov ločitvenih, pišejo Finance. Ločitvene terjatve so tiste, ki jih lahko banke upnice poplačajo mimo postopka prisilne poravnave, v katerem družba sicer ne sme prodajati delnic, saj bi to pomenilo neenakomerno obravnavo upnikov. Največje banke upnice Maksime Holdinga so NLB, Banka Celje, LHB Frankfurt in Gorenjska banka. Koliko je prijavljenih terjatev, naj bi bilo znano do konca prihodnjega tedna. Ali se bo o prisilni poravnavi Maksime Holdinga odločalo tik pred novim letom ali pozneje, pa je odvisno od prerekanja terjatev, še pišejo Finance.
|
neutral
|
6,732
|
Favoritka za prevzem vodenja Mateja Duhovnik Po četrtkovi vladni razrešitvi vodstva je nadzorni svet Darsa objavil razpis za predsednika uprave. Na razpis se lahko prijavijo kandidati z dokončano univerzitetno izobrazbo in najmanj petimi leti delovnih izkušenj na vodilnih mestih ali v organih upravljanja v družbi podobne velikosti in vrste. Predsednika Darsa bo imenovala vlada na predlog nadzornega sveta, in sicer za pet let. Radio Slovenija poroča, da naj bi po nekaterih informacijah za funkcijo vladalo veliko zanimanje. Tudi zaradi razmeroma nezahtevnih prijavnih pogojev. Ena izmed resnejših kandidatk za imenovanje na mesto predsednice uprave naj bi bila zdajšnja vršilka dolžnosti Mateja Duhovnik. Ta naj bi sicer v ponedeljek prevzela začasno vodenje Darsa, ki bo po odločitvi vlade trajalo največ tri mesece. PREBERITE TUDI Nekdanji predsednik uprave Darsa v MMC-jevi spletni klepetalnici julija lani, ko je naslovnice med drugim polnil predor Šentvid Nadzorni svet bo prijave na razpis zbiral 15 dni, nato pa bo na eni izmed sej izbral primernega kandidata. Nova uprava bo imela, v skladu s statutom družbe od dva do pet članov, koliko natančno, pa je odvisno od izbranega kandidata. Kandidata za predsednika ali predsednico uprave bo nato morala potrditi še vlada, kar pomeni, da bi bila odločitev o novem vodstvu Darsa lahko znana v nekaj manj kot mesecu dni. Nadzorni svet se je z upravo družbe, v kateri so poleg Nemca še Žan Jan Oplotnik, Boštjan Rigler in Aleš Hojs, 2. septembra dogovoril o sporazumni razrešitvi. Člani uprave so podpisali pogodbe o prenehanju mandata, v delovnem razmerju pa bodo še toliko časa, da lahko normalno predajo posle in izkoristijo letne dopuste. Delavski direktor Alojz Ratajc ostaja v upravi. Nemec je na čelo Darsa leta 2007 prišel z mesta direktorja Upravne enote Ljutomer, takrat, ko je prometno ministrstvo vodil Radovan Žerjav. Kot je zatrdil na petkovi novinarski konferenci, krivdnih razlogov za razrešitev uprave ni, medtem ko je nekdanji minister za javno upravo Gregor Virant razrešitev označil za politično čistko.
|
neutral
|
6,733
|
Kitajska razpravlja o tem, ali so njeni bogataši zaslužili svoj denar na pošten način Večino Kitajcev spreletavajo mešani občutki, če se njihovo ime pojavi na Forbesovi lestvici najbogatejših Kitajcev. Kako tudi ne? Sinonim za uvrstitev na lestvico je klanje prašičev . V knjigi z naslovom »Prekletstvo Forbesa« protagonisti opozarjajo, da kdor koli je že bil uvrščen na prestižno lestvico bogatašev, je za to na Kitajskem drago plačal. Knjiga namreč razkriva, da je večina prestižnežev priprtih ali aretiranih. Zadevo je podrobneje proučil Rupert Hoogewerf, sicer avtor prve Forbsove lestvice najbogatejših Kitajcev, danes pa urednik kitajske različice Forbesove lestvice Hurunova lestvica bogatašev Hurun Rich List. Hoogewerf je raziskoval, kaj se je zgodilo s 1.300 Kitajci, ki so bili uvrščeni na Hurunovo lestvico. Med njimi dva čakata na sodni postopek, deset jih je vključenih v preiskavo, sedem jih je bilo v postopku, a jih niso obsodili, sedem jih je pobegnilo iz Kitajske, šest jih je umrlo med temi sta dva naredila samomor, eden je bil umorjen. Osemnajst jih je končalo v zaporu. Čeprav je tistih, ki jih je doletelo prekletstvo lestvice , ali kot pravijo Kitajci sami, tistih, ki so bili žrtve klanja prašičev pig-killing lists, manj kot dva odstotka, odstotek še vedno ni slab, glede na to, da so bogataše kaznovali šele po objavi na lestvici. Pekinška revija Kan Tjan Šja je objavila dvajsetstranski članek, v katerem se sprašuje, ali ni bogatenje na Kitajskem tesno povezano s kriminalom in korupcijo. Korenine kitajskih tajkunov China s tycoons so povezane z obdobjem, ko je bilo na Kitajskem težje najemati posojila, država pa je imela strožje sankcije zoper gospodarski kriminal glej TabelO. Predvsem naložbe s tveganim kapitalom, kot je tehnologija, so te dni pod drobnogledom, piše Hoogewerf. Tabela 1 Aretirani člani Hurunove lestvice bogatašev Ime najvišji položajletoObtožba Sodba Džang Bi 2 2001 Lažni podatki o osnovnem kapitalu, nezakonita uporaba kmetijskih površin, pogodbene kršitve, podkupovanje, ponarejanje dokumentov. 18 let Huang Hongšeng 6 1999 Zarota kraje, poneverbe in drugih kriminalnih dejanj. 6 let zaradi varščine izpuščen prej Vu Džidžjang 9 1999 Pogodbene prevare in poneverba dokumentov. 17 let izpuščen prej, zaradi zdravstvenih razlogov Lu Dzongu 10 1999 Nezakonita uporaba kmetijskih površin in nepooblaščen vpogled v računalniške programe. 10 let in šest mesecev Mou Kidžong 16 1999 Zloraba garantnega kreditnega pisma. Dosmrtna še v postopku Zu Dzengdži 11 2002 Obtožba prve stopnje lažni podatki o osnovnem kapitalu, manipulacija z delnicami. Obtožba druge stopnje podkupovanje, utaja davka in poneverba. Prva razsodba 3 leta Druga razsodba 16 let Gu Čujun 20 2001 Lažni podatki o osnovnem kapitalu, nerazkritje pomembnih informacij, poneverba. 10 let Kitajski tajkuni ostajajo v težavah Le nekaj dni pred objavo knjige Prekletstvo Forbesa je trgovski mogotec Huang Guangdžu znan tudi kot Vong Kvong Džu izginil. Bil je na drugem mestu kitajske Forbesove lestvice in prvi na lestvici Hurun. Predtem je bil zaradi suma široke podkupovalne afere pridržan. Junija je bil zaradi iste afere pridržan tudi župan mesta Šendzena, ki leži nedaleč stran od Hongkonga. 31. avgusta pa je nepremičninsko podjetje Hopson Developement sporočilo, da že pol leta ne vedo, kje je njihov predsednik Ču Mang Dže, ki je sicer na 140. mestu Forbesove lestvice.
|
neutral
|
6,734
|
Krka ne sledi rasti trga Slovenski borzni indeks se je povzpel četrtič zapored in se zavihtel najvišje v zadnjih treh mesecih. Najbolj, za 2,6 odstotka, so se podražile Lukine delnice. Njihova cena je dosegla 23,55 evra. Lepo sliko kvari pogled na promet, ki se je po petkovi živahnosti spet znižal. Poleg Krke ga je bilo še s Petrolom, Luko in Novo KBM za več kot 100 tisoč evrov. Od omenjenih delnic se je pocenila le Krka, s katero so se na koncu posli sklepali tik pod 72 evri. Krka je še vedno papir, ki je v prvi kotaciji letos največ pridobil januarja je bila cena še pod 50 evrov, vseeno pa so nekateri vlagatelji morda kar malo razočarani, ker v zadnjih tednih ni moči za preboj v višje trgovalno območje. Cena Zavarovalnice Triglav, ki je prejšnji teden narasla za 12 odstotkov, je dosegla 25,45 evra. Tečaji najprometnejših delnic KRKA-0,44 % 72,14 EUR PETROL+0,73 % 311,66 LUKA+2,58 %23,49 NOVA KBM +0,92 %12,01 TELEKOM+0,63 % 160,29 GORENJE-0,09 %11,09 AERODROM-0,74 % 30,97 SAVA+0,82 %229,90 Slab ponedeljek v Tokiu Tokijska borza je teden začela s precejšnjimi izgubami. Indeks Nikkei 10.202 se je znižal za 2,3 odstotka, potem ko je dolar padel na novo najnižjo vrednost v primerjavi z jenom v zadnjih sedmih mesecih. Z izgubami so se morali v ponedeljek dopoldne sprijazniti tudi v Evropi, ki je prejšnji teden vsak dan pridobivala in dosegla 11-mesečni vrh. Frankfurtski DAX30 je takoj izgubil odstotek. Delnice Deutsche Telekoma so padle za dva odstotka. Pri Sunday Telegraphu so zapisali, da nemški telekomunikacijski gigant razmišlja o prevzemu ameriškega podjetja Sprint Nextel. V ZDA zvišali carine za kitajske pnevmatike Zgodba dneva je zaplet na relaciji ZDA-Kitajska. Predsednik Barack Obama je podpisal odlok, s katerim bodo ZDA uvedle višje carine na kitajske pnevmatike. To bi lahko pomenilo začetek trgovinske vojne med ZDA in njenim največjim zunanjetrgovinskim partnerjem, kar bi bilo zelo slabo za svetovno gospodarstvo, dobro pa za ameriške proizvajalce pnevmatik. Goodyerjeve delnice so se danes podražile za pet odstotkov. Tudi tokratni popravek nakupna priložnost? Številni analitiki še vedno menijo, da se bo polletni borzni vzpon nadaljeval in da je vsak popravek dobra nakupna priložnost. Zaradi vedno novih znakov o gospodarskem okrevanju naj bi delniški indeks FTSEurofirst 300 do konca leta dosegel 1.100 točk in bo s tem dobrih deset odstotkov višje, kot je danes. V New Yorku je bil prejšnji teden pozitiven, saj je širši delniški indeks S&P 500 pridobil še 2,6 odstotka, tako da je že 54 odstotkov višje kot marca. Med pozitivnimi znaki je tudi večje zaupanje potrošnikov in julijski padec zalog pri grosistih na najnižjo raven v zadnjih treh letih.
|
neutral
|
6,735
|
Administrativne ovire prevelike Sestanek, na katerem so govorili o prezaposlitvi okoli 150 Murinih delavcev v novi družbi v Ljutomeru, se je za zdaj sklenil brez konkretnega dogovora. Kot je znano, so v petek glavna lastnika Mure NFD Holding, Sod, vodstvo in sindikat Mure ter predstavniki vlade sporočili, da se stečaju krovne družbe in večine družb v Murini skupin ne bo mogoče izogniti. Na današnjem sestanku, ki so se ga sicer udeležili predstavniki Mure, zainteresiranega vlagatelja iz Švice, ministrstva za delo in ljutomerskega zavoda za zaposlovanje, pa so stekli pogovori o možnosti uporabe ukrepov aktivne politike zaposlovanja. V Ljutomeru bi tako ob pripravljenosti investitorja, družbe Boxmark, lahko prezaposlili okoli 150 delavcev. Trenutno je na čakanju sicer 143 delavcev, kot pa je pojasnil prokurist Mure Zdenko Podlesnik, je težava v tem, kako izvesti, da bi delavci enega delodajalca takoj prešli na drugega in da bi investitor takoj dobil sredstva, ki mu pripadajo. Tu so po besedah Podlesnika administrativne ovire še velike. Računam, da se bo to spremenilo, je dodal. Investitor postavil cilje, ministrstvo brez rešitev Po Podlesnikovih besedah je investitor jasno postavil svoje cilje oziroma cilje nove proizvodnje, ki bi tukaj tekla, rešitev resornega ministrstva pa danes ni bilo na mizi. Računam, da so manjkajoče podatke, kot so rekli, danes dobili in da bo že v torek poziv na nov sestanek ali pa morda predlog že kakšne rešitve, je povedal prvi mož Mure, omenil pa tudi neke nove možnosti na ministrstvu za gospodarstvo . Enake težave bodo tudi pri zaposlitvi preostalih delavcev iz ljutomerskega obrata v družbi Mura in partnerji, ker je tudi v tem primeru ta družba novi partner in gre za popolnoma enak model, dodaja Podlesnik. Na vprašanje, ali še vztraja pri prisilni poravnavi Mure, ne pa pri stečaju, kot je bilo razumeti dogovor vseh vpletenih v petek, je Podlesnik sicer odgovoril pritrdilno.
|
negative
|
6,736
|
Obletnica propada banke Lehman Brothers Pred letom dni je ena najstarejših ameriških bank Lehman Brothers razglasila stečaj, kar je ves svet dokončno pahnilo v eno najhujših gospodarskih kriz. Investicijska banka Lehman Brothers, ki je imela 158-letno tradicijo, je v težave zašla zaradi velike izpostavljenosti vrednostnim papirjem na podlagi hipotek, predvsem drugorazrednih, katerih vrednost ni bila dvomljiva, dokler je ameriški nepremičninski trg cvetel. Med letoma 1997 in 2006, ko je nepremičninski trg doživel vrhunec, se je povprečna ameriška hiša podražila za 124 odstotkov, zato so se Američani do vratu zadolžili. Posojila so dobivali vsi, ne glede na zmožnost odplačevanja, in tako so bile do leta 2007 drugorazredne hipoteke, katerih najemniki niso bili sposobni odplačevati posojila brez nenehne rasti vrednosti nepremičnin, vredne že 1.300 milijard dolarjev. Takrat so banke zaplenile 1,3 milijona hiš in stanovanj, leta 2008 pa že 2,3 milijona. Do septembra 2008 se je povprečna cena hiš ali stanovanja v ZDA znižala za 20 odstotkov od rekordnih cen sredi leta 2006, ko so se začele razmere obračati na slabše. Iskali rešitve, a za banko je bilo prepozno Ko je konec avgusta 2008 na Wall Streetu začela vladati zaskrbljenost zaradi zdravja banke Lehman Brothers in drugih finančnih ustanov, se je kriza razširila že v vse pore družbe. Ameriška vlada je 7. septembra prevzela paradržavni hipotekarni podjetji Fannie Mae in Freddie Mac in jima namenila 200 milijard dolarjev pomoči, takrat pa se je obetala tudi pomoč banki Lehman Brothers. Načrt, da bi banko prevzela Korejska investicijska banka, je padel v vodo, banka pa je samo v tretjem četrtletju prijavila 3,9 milijarde dolarjev izgub. 13. septembra je nato predsednik newyorških zveznih rezerv in sedanji finančni minister ZDA Timothy Geithner sklical nujen sestanek za banko Lehman Brothers, ki se je pogajala, da bi jo prevzela Bank of America, prav tako tudi britansko banko Barclays, kar pa je pozneje propadlo. Banka Lehman Brothers je 15. septembra razglasila največji stečaj v ameriški zgodovini, nekdaj zelo ugledno finančno institucijo pa so razprodali po delih. Borzni trgi so se zatresli, vrednosti padale Novica je na borznih trgih odjeknila kot bombna eksplozija, indeks Dow Jones je v enem samem dnevu na newyorški borzi izgubil 500 točk, kar je bil največji enodnevni padec po napadih na ZDA 11. septembra 2001. Propad banke je nato prisilil oblasti, da pomagajo drugim velikim finančnim podjetjem, katerih propad bi imel katastrofalne posledice za sistem. S propadom banke Lehman Brothers se je uresničilo to, kar so napovedovali ekonomisti, propad je svet dokončno pahnil v najhujšo gospodarsko krizo po 30. letih prejšnjega stoletja, ki je države prisilila, da so začele sprejemati ukrepe za reševanje, nekatere bolj, druge manj uspešno. Milijarde za reševanje oslabelih gospodarstev Evropa je svoje banke začela reševati konec septembra, 3. oktobra pa je takratni predsednik George Bush potrdil 700 milijard dolarjev vreden sveženj, s katerim naj bi rešili ameriško gospodarstvo. 13. oktobra je 500 milijard evrov vreden stimulacijski sveženj napovedala Nemčija, le nekaj dni pozneje pa 360 milijard evrov vreden sveženj še Francija. Dvojici so sledile preostale evropske države, ki so 12. decembra potrdile 200 milijard dolarjev vreden stimulacijski sveženj, nato pa še Japonska in Kitajska. Država, ki jo je kriza najbolj prizadela, je bila Islandija, ki se je znašla na robu stečaja. Zaradi krize so se vztrajno nižale obrestne mere. Ameriške zvezne rezerve FED so obrestno mero na med 0 in 0,25 odstotka znižale 16. decembra in tam vztraja še danes, znižala pa jo je tudi Evropska centralna banka, in sicer na odstotek. Kriza se je močno poznala tudi na borznih trgih, saj je samo na ameriških borzah od januarja do oktobra 2008 v zrah izpuhtelo kar 8.000 milijard dolarjev premoženja. Se kriza počasi poslavlja? Države so skozi leto sprejemale številne ukrepe in ti fiskalni in monetarni ukrepi so pomagali, da se je kriza sčasoma le unesla. Nekatere večje države, med njimi Francija, Nemčija in Japonska, so v drugem četrtletju letos že ugotovile gospodarsko rast in se tako dvignile iz recesije. Analitiki napovedujejo, da naj bi se gospodarska rast v ZDA dvignila v tretjem četrtletju, pa čeprav se Američani še vedno spopadajo z reševanjem krize. Če gre verjeti ekonomistom, se bo kriza kmalu končala, a analitiki opozarjajo, da tokratna kriza številnih držav ni naučila lekcije, ki bi jih morala, in da niso sprejeli ukrepov, ki bi jih morali, da se kriza dejansko ne bi več ponovila. Enakega mnenja je tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je v svojem govoru bančnikom leto dni po propadu banke Lehman Brothers dejal, da se številni v finančni industriji iz te izkušnje niso naučili ničesar. Ob tem je opozoril, da naj ne pozabijo na dramatične dogodke septembra lani, ko je bankam na robu propada na pomoč priskočila država, in še enkrat pozval k reformi sistema finančne regulacije.
|
negative
|
6,737
|
Proizvodnja ob 6. uri stekla Podjetniški sindikat Gorenja je po celodnevnih pogajanjih z upravo podpisal sporazum. Delavci so ga načeloma podprli, podpisali pa še ne. Proizvodnja, ki je bila ustavljena v torek okoli 12. ure, je tako danes zjutraj znova stekla. Kot je povedal predsednik podjetniškega sindikata Žan Zeba, sporazum med drugim predvideva izplačilo draginjskega dodatka 150 evrov neto. Kot je pojasnil Zeba, je uprava Gorenja pripravljena draginjski dodatek izplačati že v petek, ne le delavcem v proizvodnji in neposrednih podpornih procesih z najnižjimi plačami, ampak tudi zaposlenim, ki so na čakanju doma. Prav tako so se dogovorili, da se začnejo pogovori z vodstvom družbe za določitev plačne politike v letih 2009 in 2010, podprli pa so tudi predlog uprave o uvedbi 40-urnega delovnega tedna s 1. oktobrom letos, kar pomeni, da bo od meseca oktobra dalje obračunana polna plača za 40-urni delovnik. Zeba je tudi poudaril, da so vse napake pri izplačilu avgustovskih plač že odpravljene, vse druge morebitne napake pa bodo v prihodnjih dneh reševali v individualnih pogovorih. Uprava Gorenja pa je po besedah predsednika uprave Franja Bobinca zagotovila, da ne bodo šikanirali nobenega delavca, ki je sodeloval v prekinitvi dela. Delavce je pred tem podprl tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, ki meni, da bi bilo dolgoročno čas, da vlada začne deliti dobiček zaposlenim. Pred družbo protestiralo okoli 1.000 zaposlenih Danes je bila v Gorenju po podatkih sekretarja velenjske območne organizacije ZSSS-ja Branka Amona zaustavljena celotna proizvodnja razen notranje opreme, pred glavnim vhodom v družbo pa je protestiralo od 800 do 1.000 zaposlenih. Poleg zaposlenih v programih pralnih strojev in hladilno-zamrzovalnih aparatov so v protestu sodelovali tudi vsi zaposleni v matični družbi Gorenje. ZSSS miri delavce V Gorenje je danes prišel tudi predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič, ki se je pogovoril z delavci. Kot je poudaril Amon, je cilj sindikata organizirano delovanje, delavci pa se morajo zavedati, da je protest spontan oziroma da stavka ni bila sklicana zakonito. Trenja so bila tudi med sindikatom in zaposlenimi. Kot je povedal Amon, nekateri zaposleni želijo odstop nekaterih sindikalistov, saj menijo, da je sindikat naklonjen upravi. Zato so ga razpustili. Zavod za zaposlovanje začel izredni nadzor Z zavoda za zaposlovanje pa so pred tem sporočili, da v Gorenju začenjajo izredni nadzor. Sicer pa naključne redne nadzore nad prejemniki sredstev na podlagi zakonov o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa in o delnem povračilu nadomestila plače opravljajo ves čas. Z zavoda so še sporočili, da bodo nadzor opravljali v vseh družbah koncerna Gorenja in da do zdaj niso bili obveščeni o nobenemu sumu kakršnih koli nepravilnostih v celotnem koncernu Gorenje - ne od sindikatov, ne od delavcev, inšpekcije itd. Pri 97 delavcih tehnična napaka Tiskovna predstavnica družbe Gorenje, Uršula Menih Dokl, je za STA dejala, da je pri 97 delavcih pri obračunu plač za avgust nastala tehnična napaka, saj jim ni bil obračunan dodatek za stalnost. Ta napaka je bila že popravljena, zaposleni pa so že v torek prejeli na tekoče račune izplačano razliko. In zakaj jim zapleta ni uspelo rešiti že v torek? Menih Doklova pravi, da je bil protest delavcev spontan, zahteve niso bile oblikovane in pri delavcih sploh niso imeli sogovornika. Uprava je delavcem podala pojasnila glede števila delovnih ur, ki so se septembra povečale, in glede prekinitve izplačila subvencije za 36-urni delovni čas pri zaposlenih, ki so prekinili začasno čakanje na delo, saj sta oba vladna ukrepa nezdružljiva, še pravi predstavnica podjetja in dodaja, da so se naročila rahlo povečala, zato v Gorenju povečujejo tudi proizvodnjo.
|
neutral
|
6,738
|
Za drugačno rešitev malo upanja Stečajni upravitelj Vina Brežice Zlatko Vili Hohnjec je vsem 80 zaposlenim izročil odločbe o odpovedi delovnega razmerja. Brez zaposlitve bodo ostali 1. oktobra. Glavni sindikalist Vina Brežice Janko Kržan je za STA dejal, da je za drugačno rešitev malo upanja. Po njegovih besedah so se v družbi sicer ponujali novi vlagatelji, vendar pa je treba zadeve gledati realno, saj je Vino Brežice veliko podjetje, vlagatelji pa bodo verjetno počakali do konca stečajnega postopka in podjetje takrat odkupili ali najeli. Nekaj upanja ponuja še napoved pritožbe na 9. septembra objavljeni stečaj, ki jo je napovedal novi direktor Vina Brežice Luka Repovž, če pritožba obstaja, pa bodo izvedeli šele po preteku 15-dnevnega pritožbenega roka oziroma 24. septembra, je dejal. Če imajo vlagatelji resen namen in denar za novi program v Vinu Brežice, bo jasno takrat, je še povedal Kržan.
|
negative
|
6,739
|
Optimizem s tujih borz z velikim zamikom tudi pri nas Ob prepričanju, da bo okrevanje po padcu v hudo recesijo hitrejše od pričakovanj, tuje borze še naprej rastejo, kupci pa so vedno pogumnejši tudi v Ljubljani. Slovenski borzni indeks se je v četrtek zvišal šestič v zadnjih sedmih dneh, tokrat za odstotek. Vrednost 4.318 točk je najvišja v zadnjih treh mesecih, še vedno pa rast pri nas krepko zaostaja za tisto na tujem. V prvi kotaciji so se vse delnice podražile, tudi Gorenjeve, čeprav naj bi upor delavcev podjetje stal okrog štiri milijone evrov. Najbolj, za 1,9 odstotka, so se med elitno osmerico podražile Petrolove delnice, ki so ob lepem prometu dosegle 321 evrov. S Krko dan je končala pri 72,20 evra je bilo za milijon evrov prometa, s Petrolom za 400 tisoč, z Gorenjem in Mercatorjem pa za več kot 200 tisoč evrov. Vsaj odstotek dražje so delnice Mercatorja, Intereurope in Zavarovalnice Triglav. Težava je velika plitkost našega trga Pomočnik vodje oddelka finančnih analiz pri borzni hiši Medvešek Pušnik, Bine Pangršič, na vprašanje, zakaj Ljubljanska borza poleti ni sledi pozitivnim gibanjem na tujem, odgovarja To, da naše delnice niso v tolikšni meri nadomestile lanskih padcev, ni krivda v podjetjih. Ne gre za to, da bi bila slabša ali da bi se slabše spoprijela s krizo kot primerljiva tuja podjetja. Tujih institucionalnih investitorjev je malo. Tudi če je delnica zanimiva, vlagatelji ne morejo vstopiti, ker bi preveč zamajali tečaj. Ne gre le pomanjkanje kupcev - plitkost trga se kaže še na drugi strani ko se pojavi večji kupec, ponudbe enostavno ni. Če želi kdo kupiti večjo količino delnic, mora ponudbo pobirati po višjih cenah in takrat lahko tečaji zrastejo za od 4 do 5 odstotkov! Tečaji najprometnejših delnic KRKA 0,33% 72,46 EUR PETROL 1,86% 320,55 GORENJE 0,44% 11,54 MERCATOR 1,02% 176,02 LUKA 0,04% 23,64 TELEKOM 0,64% 159,22 NKBM 0,82% 12,23 Dow Jones vedno bližje meji 10 tisoč točk Dan po spodbudnih besedah predsednika Zveznih rezerv Bena Bernankeja Verjetno je recesija končana je Wall Street dobil nekaj novih razlogov za optimizem in upanje, da bo okrevanje hitrejše od pričakovanj. Industrijska proizvodnja je avgusta v ZDA porasla drugi mesec zapored, hkrati je vladno poročilo pokazalo precejšen padec zalog surove nafte v prejšnjem tednu. Dow Jones 9.791 točk je v sredo dobil več kot enoodstotni pospešek, ki ga je pripeljal na novo najvišjo letošnjo vrednost. Nasprotno pot je ubrala ameriška valuta. Za evro je treba plačati že 1,475 dolarja, posledično sta šla navzgor zlato nad 1.020 dolarjev in lahka nafta nad 72 dolarjev. Brezmejen optimizem V New Yorku so pridobivale zlasti delnice multinacionalnih podjetij, kot je General Electric +6,3 odstotka. V ospredju so bili tudi finančni papirji, ki so v povprečju poskočili za 3,4 odstotka. Banke, ki so v zadnje pol leta pridobile že okrog 170 odstotkov, so tudi na evropskih borzah nadaljevale rast, medtem ko je vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 prvič po skoraj enem letu presegel mejo tisoč točk, kar je bil njegov osmi porast v zadnjih devetih dnevih. Optimizem je torej že kar brezmejen, očitno pa vlagatelji zdaj še ne razmišljajo o tem, kaj se bo zgodilo, ko bo milijardna pomoč vladnih spodbud usahnila. Da bo okrevanje dolgo, je prepričan tudi sloviti ekonomist Paul Krugman, ki je obiskal Slovenijo.
|
neutral
|
6,740
|
Zagožen zanika navedbe Financ Nadzorniki Gorenja so upravi podjetja naložili, naj pripravi ukrepe, s katerimi bo zmanjšala socialno stisko zaposlenih, zaščitila blagovno znamko in razvoj družbe. Potem ko so jim predstavniki uprave predstavili zadnje dogajanje v Gorenju, so namreč člani nadzornega sveta menili, da je bil razlog za protest zaposlenih in njihovo prekinitev dela huda socialna stiska, ki je posledica splošne draginje in nizkih plač. Prvi nadzornik Jože Zagožen je ob tem izrazil razumevanje in solidarnost z delavci, hkrati pa je opozoril na potrebo po boljšem komuniciranju in sodelovanju med zaposlenimi na vseh ravneh v podjetju. Po seji je Zagožen ostro zanikal pisanje Financ, da naj bi v pogovoru za ta časnik dejal, da so v ozadju stavke Gorenja večinoma ženske, ki imajo veliko posojil za cunje in podobne stvari. Dejal sem, da so zneski na plačilnih kuvertah zelo nizki tudi zaradi tega, ker so delavci obremenjeni tudi s krediti, nisem pa nikjer govoril o cunjah. To odločno zanikam, je poudaril. Gorenje Dosežen načelni dogovor Nadzornikom ne zaupam Kot je znano, je minister za gospodarstvo Matej Lahovnik zaradi navedb Financ Zagožna pozval k razmisleku o odstopu. Za sredine Odmeve je povedal, da nadzornikom v Gorenju osebno ne zaupa, zato je mogoča njihova zamenjava. Ni izključil možnosti, da bi se sprememba zgodila še pred redno skupščino junija prihodnje leto. O predčasnem sklicu skupščine Gorenja se je Lahovnik pogovarjal tudi s predstavniki Kada. Lahko si predstavljam Gorenje brez nadzornega sveta, brez uprave, nihče pa si ne more predstavljati Gorenja brez zaposlenih, ki so prava vrednost podjetja, je še dejal. Na njegove besede se je Zagožen takoj odzval z besedami, da gre za poziv k pogromu nadzornikov, ki dobro opravljajo svoje delo, njihov edini greh pa je ta, da jih je imenovala prejšnja vlada. Take izjave so nedopustne, je še dejal Zagožen, saj je član nadzornega sveta, ko je enkrat imenovan na to mesto, dolžan ravnati v dobro družbe in po svoji vesti, ne pa po navodiih lastnika. Gorenje v številkah Gorenje sicer velja za drugega največjega slovenskega izvoznika, ki 90 odstotkov prodaje ustvari na tujih trgih. Letna lastna proizvodnja in prodaja znašata 3,5 milijona velikih gospodinjskih aparatov, ki jih uporabljajo v več kot 70 državah. Skupina Gorenje povprečno zaposluje okoli 10.900 delavcev, matična družba pa okoli 5.000. Problem neustrezna komunikacija Lahovnik je med razlogi za nezadovoljstvo zaposlenih navedel tudi neustrezno komuniciranje tako znotraj podjetja kot do zunanje javnosti. Če bi uprava zaposlene seznanila z realnim položajem, razkrila vse svoje prejemke in vse morebitne lastniške povezave družbe, zaostritve razmer po besedah Lahovnika ne bi bilo. Kot je še opozoril, prejemki uprave presegajo priporočila vlade. Čeprav niso v večinski lasti države in priporočil niso zavezani upoštevati, bi bila to primerna poteza, meni Lahovnik. Opozoril je, da bo uprava družbe morala pregledno pojasniti vse dvome, ki so v ozadju z morebitno lastniško konsolidacijo med družbo Ingor, ki je v lasti vodstvenih delavcev Gorenja, in nekaterimi družbami z Gorenjem. Kot meni, je treba položiti karte na mizo . Jasno je, da imajo zaposleni v Gorenju občutek, da obstaja nepravična delitev doseženih rezultatov, zato bo moralo predvsem vodstvo pri sebi bolj zategniti pas, saj so zaposleni imeli občutek, da se samo pri njih varčuje, je dejal minister. Ob tem Lahovnik še meni, da bo moralo vodstvo kratkoročno popraviti plače, dolgoročno pa razmisliti o delitvi dobička med zaposlene. Vizjak Te ocene niso v ministrovi pristojnosti Dogajanje v Gorenju je komentiral tudi nekdanji minister Andrej Vizjak. Kot je dejal, se problematični ukrepi vlade odražajo v nejasnostih, ki povzročajo kršitev pravic delavcev. Vizjak je še dejal, da sindikat svoje vloge ni odigral, glede izjav Lahovnika o nezaupanju nadzornikov pa meni, da te ocene niso v ministrovi pristojnosti. Nadomeščanje s podaljševanjem delovnika Sicer pa bo Gorenje dvodnevni izpad proizvodnje večinoma nadomestilo v soboto, 26. septembra, je povedal predsednik uprave Franjo Bobinac. Dejal je še, da bodo nekateri obrati izpad proizvodnje nadomestili tudi s podaljšanim delovnim časom. Na vprašanje, ali je seznanjen z informacijo, da delavci za 7. oktober napovedujejo ponovno ustavitev proizvodnje, če do takrat ne bodo izpolnjene njihove zahteve glede plačne politike, je Bobinac odgovoril, da so se o tem dogovorili med sredinimi celodnevnimi pogajanji. Predsednik podjetniškega sindikata Žan Zeba pa je pojasnil, da sporazum, ki so ga podpisali z upravo Gorenje v sredo zvečer, predvideva takojšnje nadaljevanje pogajanj o oblikovanju plačne politike za leti 2009 in 2010. O dogajanju v sindikatu v Gorenju je MMC povprašal tudi predsednika ZSSS-ja Dušana Semoliča, ki je pojasnil, da delavci sindikata sicer niso razpustili, so mu pa dali resno opozorilo glede tega, s čim se ne strinjajo. Na vprašanje, kam gre denar od članarin - delavci Gorenja naj bi tako v sindikalno blagajno prispevali 50.000 evrov letno - je Semolič odvrnil, da je povsod v Evropi navada, da delavci prispevajo članarine, saj se sindikat ne financira iz proračuna. Pogosto ta sredstva ostajajo v samih podjetjih za socialne pomoči. Del se odvede v sindikate dejavnosti in na območja, kjer se polnijo bodisi stavkovni skladi bodisi gredo prispevki najbolj ogroženim članom in za plačila odvetnikov za člane v delovnopravnih sporih.
|
negative
|
6,741
|
Stečaju se ne bo mogoče izogniti Vlada je naložila Sodu, da ob morebitnem stečaju Mure podpre ohranitev proizvodnje v realnem obsegu z izdajo poroštev družbi Mura in partnerji v višini do 5 milijonov evrov. Slovenska odškodninska družba je vladi predstavila svoje dozdajšnje dejavnosti pri reševanju problematike Mure, ta pa je družbi naročila, da naj med stečajem izda poroštva za zagotavljanje obratnih sredstev. Sod si mora zagotoviti tudi ustrezen nadzor nad porabo teh sredstev. Mura je do zdaj od Soda že dobila za 2,25 milijona evrov poroštev, a direktor Soda Tomaž Kuntarič je pred dnevi dejal, da so nova poroštva nujna za omogočanje nadaljevanja proizvodnje, še posebej zdaj ob menjavi sezone. Oktobra ne bo več denarja za plače Kot je znano, so se pristojni ministri, največji lastniki Mure ter predstavniki podjetja in sindikata konec preteklega tedna strinjali, da se stečaju ni mogoče izogniti. Oktobra namreč ne bo več denarja za izplačilo plač. Proizvodnjo pa nameravajo ohraniti v hčerinski družbi Mura in partnerji, v okviru katere bi lahko zagotovili od 1.000 do 1.100 delovnih mest. Ta družba namreč tekoče posluje pozitivno in predstavlja zdravo jedro, ki se ohranja, je po sestanku dejal Kuntarič.
|
neutral
|
6,742
|
Bo Fed čez eno leto začel višati obresti? Leto po propadu banke Lehman Brothers so se pojavile različne teorije, kaj bi bilo, če bi takrat rešili to investicijsko banko, katere zlom je povzročil najhujšo recesijo po vojni. Kolumnist Financial Timesa Niall Ferguson razmišlja takole Če bi rešili Lehman, ne bi bilo posojilnega krča, prav tako ne tako ostre recesije. Newyorški delniški indeks S&P 500 ne bi zdrsnil na 682 točk, ampak bi bil zdaj pri okrog 1.500 točkah. Demokrati ne bi zmagali na volitvah in v Beli hiši bi bil John McCain, saj je bila poleti predsedniška bitka še zelo izenačena. Navsezadnje bi bil verjetno celo Michael Jackson še živ, saj se mu ne bi bilo treba mučiti s 50 koncerti v Londonu, s čimer bi mu bil prihranjen ves stres in ne bi jemal toliko pomirjeval. Bo Fed čez eno leto začel višati obresti? Medtem ko se je svet spominjal prve obletnice finančnega 11. septembra , so delniški trgi nadaljevali svoj vzpon, ki se je začel pred pol leta, saj se krepi optimizem glede gospodarskega okrevanja. Analitiki pri Barclaysu so napovedali, da bo rast ameriškega BDP-ja v zadnjem letošnjem četrtletu štiriodstotna, v prvem četrtletju leta 2010 pa petodstotna. Zvezne rezerve naj bi bile septembra 2010 prisiljene začeti zaostrovati denarno politiko. Dow Jones 9.820 točk se je v petek zvišal devetič v zadnjih enajstih dneh in v vsem tednu pridobil 2,24 odstotka. Za evro že 1,47 dolarja Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.006 točk, ki je med tednom prvič po 11 mesecih presegel mejo 1.000 točk, se je v zadnjem tednu povzpel za 1,3 odstotka. V petek sicer ni nadaljeval tridnevnega pozitivnega niza, čeprav so analitiki pri Goldman Sachsu zvišali ciljno ceno nekaterih bančnih delnic. Cene nafte so bile na začetku tedna pod 70 dolarji, sledila pa je petodstotna rast. V petek je bilo mogoče opaziti pobiranje dobičkov. Končna cena 72,04 dolarja. Črno zlato je zadnje čase pod vplivom ugibanj, kako močno bo gospodarsko okrevanje, in pod vplivom slabljenja ameriške valute. Za evro je treba plačati 1,47 dolarja. Dow Jones9.820 Nasdaq2.132 DAX305.703 FTSE1005.172 FTSEurofirst 3001.006 Nikkei10.370 EUR/USD 1,4705 USD/JPY91,36 EUR/CHF1,5147 Lahka nafta72,04 USD Zlato 1.010 USD Euribor, 6-mesečni 1,035 % Promet višji, a še vedno nizek Tudi na Ljubljanski borzi je vedno več optimizma, ki ga spremlja višji promet. Slovenski borzni indeks se je na tedenski ravni okrepil za tri odstotke, na 4.385 točk. Kljub nekoliko povečanem obsegu prometa se na trgu še vedno pozna odsotnost vlagateljev, je pojasnil Jani Javornik iz GBD-ja Negativno dogajanje glede Istrabenza, Mure in Gorenja nekako odbija investitorje, je odsotnost rasti delniških tečajev na slovenskem borznem trgu opisal Javornik. Delavski upor, delnice pa navzgor Najprometnejša Krka promet je v petek spet dosegel milijon evrov ne sledi rasti trga. Njen enotni tečaj se je v petih dneh povzpel le za 0,18 odstotka, na 72,59 evra. Nenavadno je, da je med zmagovalci zadnjega tedna Gorenje. Delnice so se podražile za osem odstotkov, čeprav so delavci v torek za dva dni prekinili proizvodnjo in podjetju povzročili za štiri milijone evrov škode. Na besede ekonomistov in centralnih bankirjev, da je recesija verjetno končana, bi imeli nižji sloji prebivalstva, ki se morajo preživeti s 400 evri na mesec, gotovo veliko povedati.
|
neutral
|
6,743
|
Kanclerka spreminja prioritete? Kako oster boj za glasove volivcev se bije v Nemčiji, dokazujejo izjave kanclerke Angele Merkl. Ob morebitni zmagi je obljubila znižanje davka na dohodek za vse davkoplačevalce. Občutno zmanjšanje davkov je po njenih besedah tisto, kar bo zagotovilo hitro rast in omogočilo ponoven nadzor nad rekordnim proračunskim primanjkljajem. Ob tem je izključila možnost fiskalnega zloma. Izjava Merklove prihaja v času, ko v njeni Krščansko-demokratski uniji CDU narašča nemir, potem ko so javnomnenjske ankete pred volitvami prihodnji teden pokazale, da je podpora njeni zaželeni koaliciji s svobodnimi demokrati FDP padla pod 50 odstotkov. Konservativni krščanski demokrati so poraz doživeli tudi na nedavnih deželnih volitvah. Po pisanju FT-ja se v CDU-ju bojijo dogodkov iz leta 2005, ko jim kljub zmagi ni uspelo oblikovati koalicije s FDP-jem, zato so morali podati roko nemškim socialdemokratom SPD. Prepričana sem, da moramo storiti vse, kar lahko, da pridemo ven iz tega, preden se lahko vrnemo k bolj uravnoteženi fiskalni politiki, je povedala novinarjem v Berlinu. Hitro se moramo vrniti na raven gospodarske rasti, ki bi omogočila ponovno rast davčnih prihodkov. Čeprav je Merklova že pozivala k znižanju davkov, je ob tem opozarjala, da je treba upoštevati nujno potrebo po fiskalni konsolidaciji. S predstavitvijo znižanja davkov kot načina za spodbujanje davčnih prihodkov v prihodnosti pa kanclerka daje vtis, da spreminja prioritete, piše FT. A. Merkl Nemčija si ne sme privoščiti zaostanka V svetu poteka tekmovanje, katera država se bo prva izvila iz te krize, je dejala in dodala, da v tej tekmi sodelujejo tako Kitajska kot ZDA ter da si Nemčija ne sme privoščiti zaostanka. Pri tem je dodala, da se lahko načrtovano znižanje davkov razume tudi kot nadgradnja dozdajšnjih ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Vsekakor, piše FT. Merklova je dejala, da je bil sveženj 80 milijard evrov pomoči, namenjen okrepitvi gospodarstva, - polovica zneska naj bi bila porabljena šele prihodnje leto - porabljen na neustrezen način. Na znižanje davka na dohodek lahko gledate tudi kot na podaljšani del naših fiskalnih ukrepov, kot na dodatno spodbudo.
|
positive
|
6,744
|
Kantaruti Cenejši trgi za podjetja, ki doma ne morejo preživeti, nujni Negotove gospodarske razmere od podjetij zahtevajo veliko spretnosti. Ena izmed priložnosti, ki lahko zanje pomeni izhod iz krize, je selitev na trge, kot so Kitajska, Indija in Južnoafriška republika. Omenjeni trgi, ki so med gospodarsko rastjo veljali za manj zanimive in praveč eksotične, namreč ne predstavljajo tako visokih stroškov proizvodnje, s kakršnimi se družbe spoprijemajo na slovenskem trgu. Kantaruti Cenejši trgi za podjetja, ki doma ne morejo preživeti, nujni Aleš Kantaruti z Gospodarske zbornice Slovenije je za Radio Slovenija pojasnil, da so se podjetja tem trgom do zdaj izogibala zlasti zaradi oddaljenosti, zdaj pa bodo po njegovem mnenju ključnega pomena za to, da bodo podjetja lahko obdržala ali celo nadgradila svojo proizvodnjo. Ključna prednost kitajskega, indijskega in južnoafriškega trga je, kot trdi Kantaruti, njihova velikost. Ob tem so stroški proizvodnje v omenjenih deželah neprimerljivo nižji kot v Sloveniji.
|
neutral
|
6,745
|
Rombo v pismu opozarja na korupcijsko mrežo Po Mobitelu kroži pismo, v katerem avtor Gregor Rombo opozarja na hude nepravilnosti in korupcijo v največjem slovenskem mobilnem operaterju. Nekdanji vodja oddelka Gradnja, ki je zadolžen za gradnjo, montažo in vzdrževanje baznih postaj, v pismu opozarja na nepravilnosti in korupcijsko mrežo, ki naj bi v preteklih letih finančno izčrpavale podjetje. Po navedbah Romba pa vodstvo, čeprav je bilo seznanjeno z nepravilnostmi, o tem ni obvestilo kriminalistov, poroča TV Slovenija. V pismu Rombo, ki je vodenje oddelka Gradnja prevzel v začetku leta 2007, stanje pred njegovim prihodom opisuje z besedami netransparentno poslovanje, večkratno preplačane storitve dobaviteljev, neupravičeno plačevanje dodatnih gradbenih del, neustrezno izvajanje nabavnih postopkov, s katerimi je bila onemogočena cenovna konkurenca izvajalcev ... Izplačilo predujmov v višini več kot tri milijone evrov letno in zaračunavanje fiktivnih del in materiala, s katerim je bil Mobitel oškodovan za najmanj pol milijona evrov, izvajalcem pa plačano za neopravljene storitve, kar so znaki, ki kažejo na koruptivno mrežo, nadaljuje Rombo in dodaja, da je s sodelavci uvedel transparentno poslovanje, ki naj bi onemogočilo nadaljnjo izčrpavanje podjetja in tako Mobitelu na leto prihranil okoli pet milijonov evrov. Grozi mu odpustitev Kljub uspešnemu delu je bil Rombo razrešen, zdaj pa mu grozi še odpustitev brez obrazložitve. Tako Rombo meni, da je njegovo transparentno poslovanje zmotilo tiste, ki so več let namerno izčrpavali podjetje in zdaj poskušajo obnoviti poslovanje po starem . V pismu pa še direktorja Klavdija Godniča sprašuje, zakaj o nepravilnostih, s katerimi je bil seznanjen, ni obvestil kriminalistov. Iz Mobitela se na očitke za zdaj niso odzvali, še poroča TV Slovenija.
|
negative
|
6,746
|
Križanič Napovedi Umarja bodo popravljene navzdol Nove jesenske napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj Umar bodo glede na gibanja v prvi polovici leta še nekoliko popravljene navzdol, je dejal Križanič. Minister za finance Franc Križanič je na predstavitvi na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije GZS v Ljubljani pojasnil, da bodo napovedi gospodarske rasti za jesen glede na gibanja v gospodarstvu v letošnjem polletju nižje, kot je napovedal urad za makroekonomske analize in razvoj. Kot je znano, naj bi Slovenija po dozdajšnjih napovedih v letu 2009 imela štiriodstoten padec bruto domačega proizvoda BDP, v letu 2010 naj bi sledila enoodstotna rast, v letu 2011 pa 2,7-odstotna rast. Javnofinančni primanjkljaj okoli pet odstotkov BDP-ja Na osnovi te napovedi smo zastavili proračunske izdatke, da obdržimo primanjkljaj v obvladljivi višini, je dejal minister in dodal, da bo skupen javnofinančni primanjkljaj konec leta 2009 dosegel okrog pet odstotkov BDP-ja. K temu je pripomoglo več dejavnikov, med drugim spremembe davčnega sistema, ki so razbremenile gospodarstvo in gospodinjstva. Po besedah Križaniča bo zato fiskalna politika v prihodnjih letih morala poiskati odgovor na nekaj resnih izzivov. Prvič, v nekaj letih bo treba v celoti odpraviti javnofinančni primanjkljaj, tudi zaradi zahtev Evropske unije, je dejal minister in dodal, da bo to potrebno pretežno doseči z zmanjšanjem odhodkov. Hkrati z zniževanjem odhodkov pa bo treba spremeniti tudi njihovo strukturo v smeri podpore prioritetam razvojnih politik. Potrebne strukturne reforme Vsega skupaj pa ni mogoče drugače rešiti kot z resnimi strukturnimi spremembami, je še poudaril Križanič in pri tem navedel reformo zdravstvenega in pokojninskega sistema. Dodal je, da je treba uvesti t. i. scenarijski pristop, ki pomeni, da bo vlada ob upoštevanju normativnih in proračunskih omejitev ter v skladu s strateškimi cilji na podlagi najbolj verjetnega makro okolja izračunala maksimalno zgornjo raven odhodkov. Po njegovih besedah dva največja dela pogače predstavljajo pokojnine in plače javnih uslužbencev. Če hočemo fiskalno pravilo vzdržati, moramo tu zaustaviti rast, vsaj eno leto, dokler se ne popravijo razmere na strani virov. In tu imamo sedaj probleme, ker moramo to izpeljati skozi socialno partnerstvo, je pojasnil. Gradbeništvo je v katastrofalnem položaju Franc Branko Selak iz zbornice za gradbeništvo pa je izpostavil, da ima gradbeništvo, zlasti na področju likvidnosti, katastrofalen položaj in da so mnoga podjetja že na robu propada. Glede na to, da ima gradbeništvo multiplikativen učinek na gospodarstvo, predlaga ukrepe, kot so na primer investicije v javno infrastrukturo. Križanič je ob tem dejal, da bo prihodnje leto prioriteta modernizacija železnic, tako da bi te postale konkurenčne prevozu na avtocestah, vsaj pri večjih tovorih, nadgrajevala se bo tudi mreža državnih cest, vlagalo se bo tudi na področju stanovanj. Na hitrost izvajanja načrtov pa nekoliko vpliva pridobivanje potrebnih gradbenih dovoljenj, ponekod so zastoji tudi zaradi pritožb. Na področju plačevanja države so v pripravi tudi spremembe treh zakonov s področja javnega naročanja. Tu bomo dali 30-dnevni rok in bo tudi kazen - če država v 30 dneh ne bo plačala, bo morala plačati posebne penale, je povedal minister. Gospodarstveniki so izpostavili še potrebo po hitrejšem ukrepanju, debirokratizaciji, ukrepih, ki prispevajo k povečanju konkurenčnosti gospodarstva, in po tem, da bi si Slovenija prizadevala za čimprejšnji vstop držav na območju nekdanje Jugoslavije v EU, ki so ključni trgi za slovenska podjetja. Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič pa je še dejal, da ima vlada polno podporo gospodarstva za to, da odločneje in hitreje zareže v plače v javnem sektorju.
|
neutral
|
6,747
|
Po podpisu pogodbe enaki standardi za vse Po podpisu dogovora o izmenjavi podatkov se bo Švica pridružila skupini 11 držav in ozemelj, ki so sprejeli standarde OECD-ja. To pomeni Švica ne bo več davčna oaza. Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD je napovedala, da bo ta teden s seznama nekooperativnih davčnih oaz umaknila tudi Švico - potem ko bo ta država, ki je vedno slovela kot bančni raj, podpisala svoj 12. dogovor o izmenjavi podatkov - tisti s Katarjem.12. dogovor o prilagoditvi standardov OECD-ja pomeni, da se bo Švica pridružila kategoriji držav, ki so izpolnile mednarodno veljavne standarde o davkih, so sporočili v OECD-ju. To je velik dogodek, ki dokazuje, da lahko spremeniš svet v le nekaj mesecih, je potezo Švice pozdravil predstavnik OECD-ja Pascal Saint-Amans. OECD je v želji po vzpostavitvi novih pravil, ki bi omogočala večjo preglednost bančnega sistema, nedavno objavil sivi seznam držav, ki niso sprejele standardov organizacije. Po tem se je skupno 11 držav in ozemelj z vzpostavitvijo potrebnih standardov potrudilo izbrisati svoje ime s tega seznama Avstrija, Belgija, Bermudi, britanski Deviški otoki, Bahrajn, Kajmansko otočje, Luksemburg, Monako, Nizozemski Antili in San Marino. Zasnova davčnega raja tako zelo naglo izginja.
|
positive
|
6,748
|
Najvišje plače finančnikom, najdražje nadure zdravstvu Zaposleni so v letu 2008 v povprečju prejemali osem odstotkov višje plače kot leto prej. Neto izplačila so znašala nekaj manj kot 900 evrov, kaže analiza Statističnega urada Republike Slovenije. Povprečna bruto plača je tako v letu 2008 znašala dobrih 1.390 evrov, najbolje plačani pa so bili zaposleni v finančnem sektorju. Njihova mesečna bruto plača je v povprečju znašala 2.100 evrov. Največ na račune finančnikov Finančnikom so sledili zaposleni v rudarstvu in zaposleni v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in vodo. V teh sektorjih so lanske povprečne bruto plače znašale več kot 1.800 evrov. Najmanj plačani so bili zaposleni v gostinstvu, ki so v povprečju prejemali nekaj več kot 1.000 evrov bruto na mesec. Največ, 1.400 evrov bruto plače, pa so prejemali zaposleni v ribištvu in gradbeništvu. Plače rasle v rudarstvu, javni upravi in zdravstvu Najvišjo rast plač so lani sicer dosegle dejavnosti v rudarstvu 13,6 odstotka, sledile so jim plače zaposlenih v javni upravi ter dejavnostih zdravstva in socialnega varstva 12,2 odstotka. Čeprav so bile bruto plače skladno z leta 2007 sprejetimi spremembami davčne zakonodaje nekoliko razbremenjene, se je delež davkov in prispevkov s 35,05 odstotka zvišal na 35,33 odstotka. Nadure najdražje v zdravstvu in socialnem varstvu Izplačila nadurnega dela so v povprečju znašala 25,28 evra na zaposlenega, najvišji pa so bili zneski v zdravstvu in socialnem varstvu. V teh dejavnostih so bruto izplačani zneski za nadure znašali povprečno 122 evrov.
|
neutral
|
6,749
|
V upravi ostaja Vladimir Mišo Čeplak Po maratonski seji nadzornega sveta so v Zavarovalnici Triglav le dobili novo upravo. Poleg Matjaža Rakovca jo bodo sestavljali še Igor Stebernak, Andrej Slapar, Boštjan Vovk in Blaž Brodnjak. Stebernak bo vodil področji strateških naložb in kontrolinga, Slapar področje premoženjskih zavarovanj, Vovk življenjska zavarovanja, Brodnjak pa finance. Nova uprava pa ima še enega starega člana, in sicer Vladimirja Miša Čeplaka, ki je zavarovalnico začasno vodil po odstopu Andreja Kociča. Kot delavski direktor bo še naprej skrbel za področji kadrov ter organizacije poslovnih procesov. Mandat vseh članov uprave, razen Čeplakov, bo trajal pet let, Čeplaku pa bo potekel 6. junija 2010. Novoimenovna uprava bo mandat lahko nastopila po izdanem dovoljenju Agencije za zavarovalni nadzor. Na seji nadzornikov je bilo sprejetih še nekaj drugih sklepov. Tomažu Rotaru bo mandat potekel z dnem uveljevitve sklepa nadzornega sveta o imenovanju Rakovca za predsednika uprave, torej takrat, ko bo agencija izdala dovoljenje. Odpoklican je bil še en član uprave, in sicer Borut Eržen, ki na položaju ostaja do konca leta, ob odhodu pa bo prejel šest mesečnih plač odpravnine. Sam pa je nepreklicno odstopil član nadzornega sveta Mirko Miklavčič.
|
neutral
|
6,750
|
Deflacija bo po najbolj črnem scenariju trajala do leta 2012 Na Japonskem je indeks cen življenjskih potrebščin padel za 2,4 odstotka. To krepi zaskrbljenost, da bi deflacija spodkopala že tako krhko okrevanje gospodarstva. K znižanju indeksa cen so prispevali rekorden padec nafte, nižje cene energije in šibko domače povpraševanje. Vse to sta še stopnjevala naraščajoča brezposelnost in nižanje plač. Nižje cene so sicer dobra napoved, a deflacija bi lahko povzročila, da bodo potrošniki v upanju na še dodatno zniževanje cen počakali z večjimi nakupi. To bi lahko povzročilo še zmanjšanje proizvodnje in znižanje plač. Japonsko gospodarstvo, ki je drugo največje na svetu, je tako kot ves svet v zadnjem letu prizadela svetovna gospodarska kriza. Čeprav se mu je v drugem četrtletju leta 2009 uspelo postaviti na noge, je japonska gospodarska rast ostajala šibka - predvsem zato, ker podjetja in potrošniki manj trošijo. Gospodarstveniki se zdaj bojijo, da bi se ponovili dogodki iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko je vladala deflacija, in so desetletje poimenovali kar izgubljeno desetletje . Temeljni indeks cen življenjskih potrebščin, v katero niso vključene običajno nihajoče cene sveže hrane, je občutno padel avgusta letos, in sicer že šesti mesec zapored. Gre za največji padec po letu 1974, ko so Japonci začeli zbirati primerljive podatke. Japonska banka je napovedala, da bo deflacija trajala do marca leta 2011. V najslabšem primeru bi se zavlekla do oktobra 2012.
|
negative
|
6,751
|
Zlato spet preseglo mejo tisoč dolarjev Medtem ko se zahodne borze lahko pohvalijo z najboljšim četrtletjem v tem desetletju, je indeks SBI20 od konca junija pridobil le 0,9 odstotka. Kritiki domače borze bi verjetno rekli nič čudnega, saj imamo direktorje, ki jim je malo mar za delničarje in bolj skrbijo za svojo korist, in da je Ljubljanska borza tako neprepoznavna, da je tujih vlagateljev zelo malo. Borzni posredniki pa na zadnji dan tretjega četrtletja niso le spremljali kriminalistične preiskave na domu Boška Šrota in Igorja Bavčarja, ampak tudi precej dejavno trgovali, saj je promet s petimi delnicami presegel 100 tisoč evrov. Telekom ustavila meja 150 evrov Daleč spredaj po prometu ostaja Krka, ki je ob 1,27 milijona evrov prometa porasla za skoraj tretjino odstotka. Na koncu je bila cena 72,1 evra. Odstotek dražje so delnice Petrola, Mercatorja in Nove KBM, medtem ko so v standardni kotaciji za tri odstotke poskočile delnice Zavarovalnice Triglav in Pivovarne Laško. Med prometnejšimi delnicami se je pocenil le Telekom, ki pa pod 150 evrov le ni zdrsnil. Slovenski borzni indeks 4.301 točk se je zvišal drugič zapored, tokrat za 0,65 odstotka. Tečaji najprometnejših delnic KRKA 0,28 % 72,03 EUR ZAV. TRIGLAV 2,83 % 26,85 PETROL 0,89 % 323,95 TELEKOM -0,56 % 150,19 MERCATOR 0,99 % 178,33 AERODROM 0,60 % 31,81 NOVA KBM 1,01 % 12,01 GORENJE 0,53 % 11,40 Nizek promet, visoka volatilnost Po optimističnem ponedeljku so v ZDA delnice v torek izgubljale, potem ko je bil objavljen podatek o presenetljivem padcu potrošniškega zaupanja. Na predzadnji dan četrtletja je bil promet nizek, volatilnost pa precej velika. Dow Jones 9.742 točk je na koncu izgubil 0,42 odstotka. Širši indeks S & P 500 je v tem četrtletju že za 15,4 odstotka v plusu in očitno bo to najboljše trimesečje po letu 1998. Zlato spet nad magično mejo Še višjo rast je imela Evropa, ki bo zdaj upala, da bodo poslovni rezultati tretjega četrtletja tako spodbudni, kot so bili v drugem četrtletju. Indeks FTSEurofirst 300 je 18 odstotkov višje kot 30. junija. V torek je bil njegov pribitek 0,2-odstoten. Največ so pridobile banke, saj namerava BNP Paribas izpeljati dokapitalizacijo v višini 4,3 milijarde evrov in s tem vrniti državno pomoč, ki jo je dobila med najhujšo krizo. Zlato je spet preseglo mejo 1.000 dolarjev, cena lahke nafte pa je bila ob 14. uri 67,50 dolarja.
|
neutral
|
6,752
|
Razlog je plačilna nesposobnost družbe Eden izmed direktorjev družbe Prevent PUR, Carsten Unverricht, je na sodišču zaradi plačilne nesposobnosti podjetja podal predlog za uvedbo stečaja. Vložitev predloga za uvedbo stečaja sta Unverricht in druga direktorica Polona Krpač napovedala na četrtkovi skupščini, saj lastnika družbe Prevent Global in Prevent DEV nista podprla nobenega izmed predlogov za rešitev podjetja. Kljub predlogu za stečaj si bo vodstvo prizadevalo za ohranitev proizvodnje, ki zaposluje 170 delavcev. Becker Za plačilno nesposobnost kriv Prevent Global Predloge so v Prevent Globalu označili za izrazito njim škodljive, zastopnik Prevent DEV-a Christian Becker pa je podprl dva izmed treh predlogov in dejal, da je plačilna nesposobnost nastala zato, ker Prevent Global ni podprl nobenega izmed predlogov za rešitev Slovenije. Je pa Prevent Global v torek poslovodstvu Prevent PUR-a naložil sklic nove skupščine, na kateri bi z Prevent DEV-om, s katerim obvladujeta polovico PUR-a, odločala o dokapitalizaciji družbe v višini 5,3 milijona evrov v denarju ali stvarnem vložku. Vsak izmed družbenikov bi po predlogu prispeval polovico. Prevent Global za PUR predlaga dokapitalizacijo Prevent Global bi tako dolg Pura 5,34 milijona evrov pretvoril v lastniški kapital, če Prevent DEV ne bo privolil v udeležbo pri povečanju osnovnega kapitala, pa je Global pripravljen povečati osnovni kapital v celotnem znesku. Prevent PUR izdeluje polnila za avtomobilske sedeže iz rezane pene za Volkswagen. Konec leta se izteče program sedežev za touarege, zaradi česar bo delo izgubilo 40 delavcev, za preostale delavce pa vodstvo meni, da bo zanje dovolj dela.
|
negative
|
6,753
|
Največja posamična lastnica o stečaju ni bila obveščena Z ministrstva za delo so sporočili, da bodo Murinim delavcem začeli izplačevati izredno denarno socialno pomoč od 19. oktobra, NFD pa opozarja, da o stečaju sploh ni bil obveščen. Še prek dneva je bilo slišati nezadovoljstvo tekstilnega in Murinega sindikata ter predstavnikov stavkajočih delavcev, češ da nič kaže, da bo vladna stran izpolnila svoje dogovore. Predstavnik sindikata v Muri Drago Forjan je o stečaju družbe dejal To je najslabša možnost in na to smo opozarjali, vendar je bila zadeva pričakovana in v tem trenutku človeka to toliko ne preseneča. Poudarjam pa, da je najslabša možnost za tiste, ki prejemajo najnižje plače. Po uporu prejšnji teden so se zadeve obrnile v negativno smer, kar Forjan povezuje z dogovorom delovne skupine na sedežu vlade, kjer so se dogovarjali o scenariju, po katerem delavci noben mesec ne bi ostali brez dohodka. Ali bo vlada to besedo držala ali snedla, tega pa ne vem, je dodal Forjan. Preberite še Neizogibni stečaj se začenja Ministrstvo v tesno sodelovanje z zavodi in socialnimi centri Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pa zdaj zagotavljajo, da bodo pristojne institucije, kot so centri za socialno delo, Zavod RS za zaposlovanje in Jamstveni in preživninski sklad, v najkrajšem mogočem času zagotovili pravice ter njihova izplačila za vse, ki bodo do njih upravičeni . In spodbudno nadaljujejo Tako bodo delavci istočasno s prejemom odpovedi pogodbe o zaposlitvi dobili tudi vse potrebne informacije in vloge za uveljavljanje pravic, kot so pravica do nadomestila za primer brezposelnosti, do izredne denarne socialne pomoči in do poplačila iz jamstvenega sklada. Izredna pomoč do prejema denarnega nadomestila Do zdaj naj bi centri prejeli že 800 vlog za izredno denarno socialno pomoč, prva izplačila pa bodo izplačana 19. oktobra. Izredna denarna socialna pomoč je namenjena shajanju v obdobju, dokler ne bo mogoče uveljaviti denarnega nadomestila za brezposelnost. Izredna denarna socialna pomoč bo dodeljena glede na višino minimalnega dohodka za družino. Minimalni dohodek, do katerega je mogoče pridobiti denarno socialno pomoč, od 1. julija letos za samsko osebo in prvo odraslo osebo v družini znaša 226,80 evra, za vsako naslednjo odraslo osebo v družini 158,76 evra, za otroka 68,04 evra, toliko pa znaša tudi povišanje za enostarševsko družino. Denarno nadomestilo na začetku v višini 70 odstotkov plače Vse odločbe bodo izdane v osmih dneh od nastanka brezposelnosti, zagotavljajo. Višina denarnega nadomestila za prve tri mesece bo znašala 70 odstotkov, v nadaljnjih mesecih pa 60 odstotkov povprečne plače v zadnjem letu. Čas prejemanja denarnega nadomestila bo mogoč od 3 do 24 mesecev, glede na čas, ko so delali neprekinjeno. Center za socialno delo Murska Sobota bo imel uradne ure vsak dan od 7. do 18. ure, centri v Gornji Radgoni, Ljutomeru, Lendavi in Ormožu pa od 7. do 17. ure. Po predlogu za stečaj Mure bo delo izgubilo več kot 2.600 ljudi. Največja posamična lastnica o stečaju ni bila obveščena Družba NFD Holding, ki je z 18,57-odstotnim lastniškim deležem največja posamična lastnica Mure, o stečaju murskosoboške tekstilne tovarne sploh ni bila obveščena. Zato te odločitve vodstva družbe v NFD Holdingu ne morejo komentirati, so za STA povedali v NFD Holdingu. Spomnimo, da so družba Mura in hčerinske družbe Mura - Moška oblačila, Mura - Ženska oblačila in Muralist glede na računovodske podatke z 31. avgusta danes razglasile insolventnost in pristojnemu sodišču predlagale začetek stečajnih postopkov. Pri preostalih petih hčerinskih družbah, Mura - EHM, M - Energetika, Mura in partnerji, Mura - Unikat in M-AIKS insolventnost ni ugotovljena, zato nadaljujejo redno poslovanje.
|
negative
|
6,754
|
Neizogibni stečaj se je začel Predlagani stečaj Mure je po besedah predsednika uprave Bojana Starmana edina mogoča pot za postavitev Mure na zdrave temelje. V petek pogovori s predstavniki Hugo Bossa. Brez dela 2.635 delavcev. Kot je danes na novinarski konferenci v Murski Soboti dejal Starman, bodo delo nadaljevali v štirih hčerinskih podjetjih, v katerih je ostalo 650 delavcev. Največje je Mura in partnerji, kjer bodo skoncentrirali vse delo in na katerem gradijo prihodnost Mure ter upajo na uspešno zgodbo nove Mure. Preberite tudi odzive ministrstva za delo ter sindikatov in predstavnikov delavcev Stečaj Mure Sindikat razočaran, ministrstvo obljublja hitro pomoč Osrednjo pozornost v podjetju zdaj namenjajo nemški družbi Hugo Boss, saj je praktično edina, s katero še sodelujejo, in to praktično v 90 odstotkih. V petek bodo poskušali prepričati vodilne in dati ustrezne garancije za nadaljevanje proizvodnje najprej z njimi, nato pa še z drugimi partnerji. Pri pogovorih bo sodeloval tudi član poslovodstva družbe Mura in partnerji Milan Mörec, ki delo uradno začne v ponedeljek. Če to ne bo uspelo, je zgodbe lahko konec, poudarja Starman. Zaradi insolventnosti začetek stečajnih postopkov Družba Mura in hčerinske družbe Mura - Moška oblačila, Mura - Ženska oblačila in Muralist so glede na računovodske podatke 31. avgusta razglasile insolventnost in pristojnemu sodišču predlagala začetek stečajnih postopkov, so sporočili iz Mure. Pri preostalih petih hčerinskih družbah, Mura - EHM, M - Energetika, Mura in partnerji, Mura - Unikat in M-AIKS, insolventnost ni ugotovljena, zato nadaljujejo redno poslovanje. Kako bodo delavci preživeli oktober? Po neuradnih podatkih naj bi na zavodu za zaposlovanje pristalo 2.500 ljudi. Ti zdaj tudi ne bodo dobili plač, obljube lastnikov, da bodo že s 15. oktobrom prejeli socialnih pomoči, pa so se po poročanju Radia Slovenija izkazale za laž. Na Centru za socialno delo Murska Sobota namreč ne vedo, kdaj bodo lahko začeli izplačevati pomoči, saj navodil za hitre postopke ni. Delavci Mure bodo sicer deležni posebne obravnave, a postopki bodo potekali enako dolgo kot v običajnih primerih. Čeprav so ostali brez plač in regresa, naj bi prva nakazila socialnih pomoči prejeli šele 15. novembra.
|
negative
|
6,755
|
Hitro razvijajoča se gospodarstva bodo gonilna sila Mednarodni denarni sklad IMF je Sloveniji za letos napovedal 4,7-odstotni padec BDP-ja, za naslednje leto pa 0,6-odstotno povečanje. Napovedi so slabše od predhodnih, čeprav so za svetovno gospodarstvo izboljšane. IMF je namreč še maja Sloveniji za letos napovedoval skrčenje BDP za 2,9 odstotka, v letu 2010 pa 1,4-odstotno rast. Tokratna napoved za letos je tako od majske slabša za 1,8 odstotne točke, za prihodnje leto pa za 0,8 odstotne točke. Vseeno pa je IMF bolj optimističen od napovedi osrednjih slovenskih ustanov. Slovenija bo letos tako po napovedih Urada za makroekonomske analize in razvoj doživela 7,3-odstoten upad obsega gospodarskih dejavnosti. Prihodnje leto naj bi se BDP povzpel za 0,9 odstotka, krepkejši gospodarski vzpon pa naj bi z 2,5-odstotno rastjo BDP prineslo šele leto 2011. Spodbudnejše napovedi za svetovno gospodarstvo Sicer pa svetovnemu gospodarstvu za letos napoveduje 1,1-odstotno krčenje, prihodnje leto 3,1-odstotno okrepitev. S tem je IMF izboljšal predhodne napovedi, ki so govorile o 1,4-odstotnem padcu v letošnjem letu in 2,5-odstotni rasti v letu 2010. Po globoki svetovni recesiji se je znova obnovila gospodarska rast, saj so obsežni javni ukrepi podpirali povpraševanje in zmanjšali negotovost ter sistemska tveganja na finančnih trgih, je IMF zapisal v polletnem poročilu. Sprožilci tega okrevanja so ambiciozni odzivi javnofinančnih politik tako v razvitih državah kot v hitro rastočih gospodarstvih, ki so skupaj z ukrepi IMF-ja na svetovni ravni pomirili skrbi o zlomu finančnega sistema, okrepili povpraševanje in praktično odpravili strah pred svetovno depresijo, sta v uvodu v poročilo zapisala glavni ekonomist IMF-ja Olivier Blanchard in finančni nadzornik te mednarodne ustanove Jose Vinais. K hitrejšemu okrevanju največ prispevka iz Indije in Kitajske K hitrejšemu okrevanju svetovnega gospodarstva bodo največ prispevala hitro razvijajoča se gospodarstva, kot sta indijsko in kitajsko. Skupno naj bi razvijajoča se gospodarstva v letošnjem letu zrasla za 1,7 odstotka, v prihodnjem pa za 5,1 odstotka to je za 0,2 oz. 0,4 odstotne točke več kot v predhodni napovedi. Gospodarstva razvitih držav naj bi se medtem letos skrčila za 3,4 odstotka +0,4 odstotne točke, v prihodnjem letu pa zrasla za 1,3 odstotka +0,7 odstotne točke.
|
neutral
|
6,756
|
SŽ globoko v rdečih številkah Slovenske železnice prevzema Goran Brankovič, ki je že osmi generalni direktor družbe v zadnjih petih letih in deseti od osamosvojitve. V družbi, v katero prihaja, so odnosi slabi, saj so se sindikati odločili za pripravo opozorilne stavke zaradi, kot trdijo, nepravilnosti dozdajšnjega v. d. generalnega direktorja Aleša Tavčarja. Ta je še v sredo, zadnji dan mandata, izvedel nekatera imenovanja in odpovedal sestanek s sindikati. Poleg tega se železnice utapljajo v izgubah, ki naj bi konec leta dosegle 30 milijonov evrov. Brankovič je v svoji predstavitvi dejal, da bo skušal uresničiti vizijo, da Slovenske železnice postanejo najpomembnejši, tehnološko napreden in strokovno učinkovit sistem s celovito integrirano storitvijo v prevozu blaga, ponudnik celovitih in prijaznih storitev v potniškem prometu ter učinkovit vzdrževalec sodobne in varne železniške infrastrukture ter prevoznih sredstev. Za uresničitev vsega naštetega pa bo potrebna aktivna podpora lastnika, torej države in zaposlenih. Brankovič bo Slovenske železnice vodil prihodnja štiri leta z možnostjo podaljšanja mandata. Pred njim so železnice bolj ali manj uspešno vodili Matic Tasič, ki je moral odstopiti, saj se ni odpovedal županovanju, Tomaž Schara, Peter Puhan, Branko Omerzu, Jože Jurkovič, Boris Živec, Blaž Miklavčič, ki je edini železnice pripeljal iz rdečih številk, Igor Zajec in Marjan Rekar, ki je edini na položaju zdržal cel mandat.
|
neutral
|
6,757
|
Posojila po največ 8- oz. 9-odstotni obrestni meri V dražbah za pridobitev jamstvenih kvot v okviru jamstvene sheme za fizične osebe je kvote pridobilo osem bank. Prva dražba je bila 60-odstotno uspešna, druga pa 76-odstotno uspešna. Na prvi dražbi je razpisana kvota znašala 50 milijonov evrov, namenjena pa je bila za obveznosti posojil za fizične osebe, ki so zaposlene za določen čas, za tiste, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, in za mlade družine. Za to vsoto je vlada ponudila 50-odstotno tveganje. Na povabilo se je odzvalo sedem bank Abanka Vipa, Banka Koper, BKS Bank AG, Delavska hranilnica, NKBM, NLB, SKB banka v skupni vrednosti 30,8 milijona evrov. Banke so posojila pripravljene odobriti po efektivni obrestni meri, ki znaša 8 odstotkov ali manj. Na drugi dražbi pa je razpisana kvota znašala 10 milijonov evrov in je bila namenjena tistim, ki so po 1. oktobru 2008 postali brezposelni zaradi poslovnih razlogov, zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca ali prisilne poravnave. V tem primeru je vlada prevzela 100-odstotno tveganje, odzvalo se je sedem bank Abanka Vipa, Banka Koper, Delavska hranilnica, NKBM, NLB, Raiffeisen banka, SKB banka v skupnem znesku 7,6 milijona evrov. Banke so pripravljene posojila odobriti po efektivni obrestni meri, ki znaša devet odstotkov ali manj. Več informacij o jamstveni shemi za fizične osebe na spletnih straneh SID Banke Z ministrstva za finance so še sporočili, da naj se osebe, ki se zanimajo za pridobitev posojila v okviru jamstvene sheme za fizične osebe, obrnejo neposredno na eno izmed navedenih bank. Posameznik lahko posojilo z jamstvom najame le pri eni banki.
|
positive
|
6,758
|
Zveza potrošnikov o tožbi ne razmišlja Po ocenah Zveze potrošnikov Slovenije so elektrodistributerji z usklajenim dvigom cen gospodinjstva oškodovali za okoli 25 milijonov evrov. Ocena je sicer groba, izračunali pa so jo glede na povprečno letno porabo gospodinjstev. Od prvega januarja lani, ko so se cene dvignile, naj bi strošek posameznega potrošnika znašal od nekaj evrov do 50 evrov več. O tožbi na zvezi potrošnikov kljub temu ne razmišljajo, so pa nadzorne organe petih elektrodistributerjev pozvali, naj razmislijo, kako potrošnikom poravnati škodo. Po besedah predsednice zveze Brede Kutin so jih potrošniki sicer pozvali, naj sprožijo tožbo, a je to težko izvedljivo, saj Slovenija v pravnem sistemu nima kolektivne tožbe ali zunajsodnega mehanizma za reševanje sporov, obenem pa takse znašajo več, kot je znašalo oškodovanje posameznih potrošnikov zaradi dviga cen. ZPS elektropodjetja že spraševal o podražitvi Urad za varstvo konkurence je usklajeno delovanje pri zvišanju cen električne energije ugotovil avgusta lani. Pri zvezi potrošnikov so že takrat elektrodistributerje povprašali, kako nameravajo gospodinjskim odjemalcem zaračunati nastalo razliko, odgovor pa so dobili od treh družb, Elektra Ljubljana, Elektra Celja in Elektra Gorenjska. Po besedah Kutinove so vsi na tak ali drugačen način odgovarjali, da ni prišlo do oškodovanja potrošnikov, češ da že tako niso pokrivali cen .
|
negative
|
6,759
|
Do konca tedna zagon vseh linij v kromberškem obratu Po stečaju Mipa konec aprila so v kromberškem obratu znova zagnali stroje za proizvodnjo mortadele. Z zagonom ostalih linij do konca tedna bo zaposlenih 51 ljudi. Po uspešnem petkovem poskusnem zagonu proizvodnje je Panvita, ki je najela del obratov v Kromberku, tudi uradno začela delo. Po zagonu strojev za proizvodnjo mortadele nameravajo še ta teden pognati tudi proizvodnjo kuhanega pršuta. Prve izdelke za trg bomo imeli že konec tega tedna, je pojasnil član uprave skupine Panvita Igor Banič. Panvita, ki je del kromberških obratov Mipa najela od stečajnega upravitelja Miroslava Benedejčiča, je proizvodnjo oživila skupaj z novogoriško družbo Mig, v kateri se je združilo 20 nekdanjih zaposlenih v Mipu. Znova so zaposlili 51 delavcev, ki bodo izdelali med 50 in 60 ton mesnih izdelkov mesečno. Izdelki po Mipovih receptih Panvita bo izdelke prodajala pod Mipovo blagovno znamko, saj so z Benedejčičem sklenili tudi licenčno pogodbo. Pooblaščenec stečajnega upravitelja, zaposlen pri Mipu v stečaju, bo tako dajal navodila, kako mešati surovine, da bodo proizvodi taki, kot so bili pred stečajem Mipa. Pogovori s trgovci so bili relativno uspešni, saj so pokazali zanimanje za vrnitev Mipovih izdelkov na trgovske police. S tremi največjimi trgovskimi verigami smo se dogovorili, da se do konca meseca oz. v začetku novembra Mipovi izdelki vrnejo v prodajalne, je povedal Banič. Panvita po najemu tudi lastnik obrata? Po njegovih besedah je ponoven zagon dela Mipove proizvodnje v Kromberku Panvito stal pol milijona evrov. Predstavniki Panvite so že pred časom potrdili, da jih zanima tudi nakup kromberškega dela Mipa. Po sklenjeni šestmesečni najemni pogodbi ima Panvita predkupno pravico za nakup na 30 milijonov evrov ocenjenega kromberškega obrata v okviru stečajnega postopka. V tolminskem obratu dela 15 ljudi Kot je znano, so sredi avgusta stroje pognali tudi v Mipovem tolminskem obratu za proizvodnjo salam. Te je za pol leta najelo mariborsko mesnopredelovalno podjetje Košaki in znova zaposlilo 15 ljudi.
|
positive
|
6,760
|
Rekord zlata v absolutnem znesku Spodbudni signali iz tujine so pomagali, da je indeks SBI20 drugič zapored pridobil odstotek in je zdaj tik pod štirimesečnim vrhom. Gorenje posli so se sklepali do 13 evrov je bilo s 4,5-odstotnim pribitkom vodilno po rasti. Njegov enotni tečaj se je povzpel že šestič zapored in v tem nizu pridobil 13 odstotkov. To je lepa novica za tiste, ki so spomladi Gorenje kupovali pod devetimi evri, in bolj slaba tolažba za vlagatelje, ki so bili pred točno dvema letoma za te delnice pripravljeni odšteti tudi 50 evrov. V prvi kotaciji se je občutno podražila še Nova KBM, ki je presegla 13 evrov. Tečaj najprometnejših delnic Krke 1,1 milijona evrov prometa in Petrola 0,6 milijona je le malenkost višji. Tečaji najprometnejših delnic KRKA0,39 % 72,52 PETROL0,07 % 325,13 NKBM3,86 % 12,92 AERODROM-0,15 % 33,35 TELEKOM2,03 % 155,04 ZAV. TRIGLAV0,99 % 27,67 LUKA0,94 % 25,81 Dow 2. zapored za več kot 100 točk navzgor Kdor je prejšnji teden mislil, da se je na vodilnih delniških trgih po izjemnem sedemmesečnem vzponu začel korenit popravek, se je uštel. Prva polovica tega tedna je pokazala, da navdušenih kupcev še vedno ne manjka. V torek je Wall Street spet divjal navzgor. Delniški indeks Dow Jones 9.731 točk, ki je prejšnji teden z izjemo ponedeljka precej izgubljal, se je povzpel za 1,4 odstotka, kar je bila zlasti posledica podražitve surovin in plemenitih kovin. Rekord zlata zgolj v absolutnem znesku Zlato je celo doseglo rekordnih 1.045 dolarjev, saj vedno več vlagateljev verjame, da se ameriškemu dolarju slabo piše. Cena zlata je seveda rekordna le v absolutnem dolarskem znesku. V evrih ne gre za rekord, še manj pa, če upoštevamo inflacijo. Po nekaterih izračunih bi morala unča zlata precej preseči 2.000 dolarjev, da bi realno ujela vrednost iz leta 1980. Vodilne evropske borze so v torek v povprečju porasle za 2,2 odstotka največ v zadnjih dveh mesecih. Kaj bo povedala Alcoa? Na ozračje svetovnih borz je spodbudno vplivala tudi pogumna poteza avstralske centralne banke, ki je za četrt odstotne točke dvignila obresti, kar je očiten znak, da se gospodarske razmere v nekaterih delih razvitega sveta popravljajo. Če tudi podjetja poslujejo bolje, bo znano v naslednjih dneh. Proizvajalec aluminija Alcoa bo danes kot po navadi prvi, ki bo poročal o poslovnih rezultatih zadnjega četrtletja.
|
positive
|
6,761
|
Naložba je bila tržno naravnana V Sportini, ki je v preiskavi zoper Igorja Bavčarja in Boška Šrota omenjena kot vmesni kupec za Istrabenzove delnice, zanikajo, da so vpleteni v privatizacijo državnega premoženja. Od celotne zgodbe lastninjenja Istrabenza in Pivovarne Laško so se povsem distancirali. Pojasnili so, da so jih prejšnjo sredo obiskali kriminalisti, opravili pogovore z vodilnimi v podjetju in pregledali celotno dokumentacijo v zvezi z nakupom delnic Istrabenza, ki jih je družba Plinfin, katere lastnica je bila Sportina, leta 2007 prodala družbi Microtrust. Nismo vedeli, da gre za lastninjenje Istrabenza Kot je znano, je prodaja 7,3 odstotnega deleža Istrabenza potekala takole Pivovarna Laško je delnice za 23 milijonov evrov prodala svoji hčerinski družbi Plinfin. Plinfin je nato za 7.500 evrov kupila Sportina, ki je potem delnice Istrabenza za 24,9 milijona evrov prodala podetju Microtrust, to pa jih je prodalo naprej podjetju Pom-Invest za 49,2 milijona evrov. Delnice so nato prešle v Potezo Naložbe, ki je skupaj z NFD Holdingom sestavila paket delnic, prav NFD Holding pa je z Maksimo Holdingom Igorja Bavčarja sklenil sporazum za prodajo oziroma nakup delnic Istrabenza. V Sportini pojasnjujejo, da je temeljna dejavnost Sportine trgovina z oblačili, odločitev za zgoraj omenjeni posel pa je bila tržno naravnana in ni imela portfeljske narave. Trditve o večmilijonskih zaslužkih in vpletenosti Sportine v privatizacijo katere koli izmed družb, pa so po njihovem mnenju napačne. V času tranzicije nismo vedeli, da gre za lastninjenje Istrabenza, in v poznejših transakcijah s paketom istih delnic nismo sodelovali. Plinfin je po navedbah Sportine z nakupom in prodajo delnic Istrabenza ustvaril 754.654 evrov razlike, po plačilu stroškov in davka na dobiček pa 581.943 evrov čistega dobička, ki ga je Sportina v celoti investirala v nadaljnje poslovanje, trdijo.
|
negative
|
6,762
|
Prva izplačila nadomestil brezposelnim novembra Stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević delavcem znova vroča odpovedi pogodb o zaposlitvi. Odpoved naj bi prejelo še 942 zaposlenih v matični družbi. Kot je znano, je prve odpovedi pogodbe o zaposlitvi v torek prejelo 588 zaposlenih v hčerinski družbi Mura - Ženska oblačila v stečaju. Sledilo naj bi jim še 522 po pošti posredovanih odpovedi zaposlenim v družbi Mura - Moška oblačila. Kot povedano, danes poteka razdeljevanje odpovedi v matični družbi - najprej v Murski Soboti, nato še v Ljutomeru. Prva izplačila nadomestil novembra Odpuščeni poleg odločb dobivajo še mape z informacijami o tem, kako in kdaj se lahko prijavijo na zavod za zaposlovanje. Zavod jih bo lahko v evidenco brezposelnih vpisal po preteku 15-dnevnega odpovednega roka, odločbe o denarnem nadomestilu za brezposelnost pa naj bi bile nato izdane v osmih dneh. Prva nadomestila za čas brezposelnosti za oktober bi lahko Murini delavci dobili 13. ali najpozneje 20. novembra. V vmesnem času lahko za izredno socialno pomoč zaprosijo prek centrov za socialno delo. Vodstvo Mure je uvedbo stečajnega postopka predlagalo tudi za invalidsko podjetje Muralist, v katerem je zaposlenih 583 delavcev, k čemur je soglasje morala dati, in ga tudi je dala, tudi vlada. Poslovanje nadaljujejo v petih drugih hčerinskih družbah Mure, to so Mura - EHM, M-Energetika, Mura in partnerji, Mura - Unikat in M-AIKS. V Muri - EHM izvajanje oktobrskih dejavnosti utrjuje zaupanje poslovnih partnerjev in kupcev blagovne znamke Mura, so sporočili. V družbi izvajajo vse ukrepe, ki bodo podjetju omogočili nemoteno poslovanje, posebno pozornost pri tem posvečajo poslovnim partnerjem in kupcem blagovne znamke Mura. Sočasno izvajajo prodajne dejavnosti za novo kolekcijo plaščev jesen-zima 2009/10, kar vključuje tudi stilsko svetovanje in odprtje večje prodajalne v Ljubljani ter ustvarjanje novih konceptov za žensko in moško kolekcijo oblačil jesen-zima 2010/11.
|
negative
|
6,763
|
Vsem odpuščenim iz Mure bomo nudili vse oblike pomoči Zavod za zaposlovanje je pripravljen na prihod 2.624 odpuščenih delavcev Mure, sicer pa je bilo v ponedeljek prijavljenih že 92.811 brezposelnih. Samo v oktobru se jih je na novo registriralo 7.412, sicer pa je bilo med prijavljenimi 4.083 iskalcev prve zaposlitve. Direktorica zavoda Marija Poglajen je ob tem pojasnila, da se bodo številke še povečevale, tako da bomo do konca leta verjetno dosegli številko 100.000 . Je pa obenem poudarila, da po drugi strani obstajajo potrebe po delavcih. Tako se je od 1. do 12. oktobra iz evidence odjavilo 2.968 brezposelnih - med njimi se jih je v delo vključilo 1.498. Želimo informirati delavce Ker so v Muri in treh njenih hčerinskih družbah uvedli stečajni postopek, naj bi sklepe o prenehanju delovnega razmerja prejelo 2624 delavcev. Po besedah direktorice zavoda bodo vsi deležni vseh oblik pomoči. Kot je še dodala, želijo delavce informirati, da bodo lahko poskrbeli za pridobitev pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja, in da bodo v najkrajšem mogočem času deležni strokovne podpore. Takoj ko bodo delavci dobili sklepe o prenehanju delovnega razmerja, bodo dobili tudi vso dokumentacijo zavoda, zagotovili so tudi prenos podatkov iz Murinih podjetij, da jih delavci ne bodo iskali sami, je dejala direktorica. Tako bodo videli, koliko nadomestila jim pripada, prijavljeni pa bodo v pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, obenem pa bodo vključeni tudi v tri sklade dela. Pomurju skoraj devet milijonov Poglajenova je zagovotila, da bodo na zavodu storili vse, kar je mogoče, in da bodo vsi delavci v najkrajšem roku, do 5. novembra, prijavljeni v evidenco brezposlenih, hkrati pa pojasnila, da je sredstev za vključevanje v ukrepe aktivnega zaposlovanja v tej regiji dovolj. Letos je sicer za ukrepe aktivne politike zaposlovanja predvidenih 100 milijonov evrov, od tega za Pomurje skoraj devet milijonov. Sicer pa bodo na pomurskih zavodih za zaposlovanje delali od 7. do 17. ure ter prijavili 308 delavcev, obenem pa sprejemali vloge za denarna nadomestila in jamstveni sklad. Prva denarna nadomestila bodo izplačana 13. oziroma 20. novembra, delavci pa bodo dobili sorazmerni del nadomestila za čas, ko so bili v oktobru brez zaposlitve. Predvideno število brezposelnih iz Mure je 2.624, od tega iz matične družbe Mura 934, iz Mure - Moška oblačila 522, iz Mure Ženska oblačila 587 in iz Muralista 581
|
neutral
|
6,764
|
Zeleni val dvignil Dow Jones nad 10 tisoč točk Newyorški Dow Jones, ki meri vrednost 30 elitnih ameriških korporacij, je v torek porasel za 1,47 odstotka in se vrnil nad 10 tisoč točk. Pod to mejo je padel lani oktobra, ko je bila panika zaradi finančne krize na vrhuncu, prvič pa je magično mejo prestopil že marca 1999 ob vrhuncu navdušenja nad spletnimi podjetji. Za nov val navdušenja sta poskrbela zlasti nepričakovano visok četrtletni dobiček banke JP Morgan delnice so porasle za 3,3 odstotka in optimistična pričakovanja Intela. Preberite še Dow Jones prebil mejo 10.000 točk Zlato pod 1.050 dolarjev Vlagatelji so se razveselili tudi rasti ameriške maloprodaje. Ta je septembra, brez upoštevanja avtomobilske prodaje, porasla drugi mesec zapored. Dejavnik, ki vpliva na rast delnic, je tudi padanje dolarja, saj so vrednotenja ameriških korporacij postala ugodnejša. Za evro je bilo treba danes plačati že skoraj 1,50 dolarja, nato pa je dolar le začel pridobivati, kar se je odrazilo tudi na naftnem trgu in na cenah zlata. Za unčo zlata je bilo treba sredi dneva plačati manj kot 1.050 dolarjev. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA 1,29 % 75,50 EUR TELEKOM 0,15 % 156,17 NOVA KBM 7,02 % 15,25 LUKA 1,22 % 28,28 GORENJE 1,01 % 14,07 PETROL 2,68 % 351,85 INTEREUROPA 1,29 % 6,29 MERCATOR 1,73 % 183,11 Nova KBM v sedmih mesecih +100 odstotkov Slovenski borzni indeks 4.608 točk se je v četrtek že osmič zapored zvišal, tokrat za 1,9 odstotka, spet pa je bila po rasti v ospredju Nova KBM, ki je ob skoraj pol milijona evrov dosegla 15,57 evra. Njen enotni tečaj se je že v sredo občutno okrepil, potem ko je banka Citigroup priporočila nakup NKBM-jevih delnic. Kdor je delnice mariborske banke ujel na marčevskem dnu, ima v dobre pol leta že 100-odstotni donos! Visoka rast ob visokem prometu Trgovanje na Ljubljanski borzi je zaživelo - s Krko, ki je dražja za 1,3 odstotka, je bilo za 2,6 milijona evrov prometa največ po začetku junija, s Telekomom tečaj se je zvišal le za 0,15 odstotka, medtem ko so vse preostale delnice v prvi kotaciji dražje vsaj za odstotek pa skoraj za milijon. V standardni kotaciji je s 5,34-odstotno rastjo blestela Pozavarovalnica Sava, ki je dosegla 16,6 evra. Naš trg bo tudi v prihodnje pod vplivom dogajanje na tujem, kjer so sredi dneva sprejeli slabo novico Nokia je imela četrtletno izgubo, kar je vodilne evropske trge obarvalo rdeče.
|
positive
|
6,765
|
Skupščina Infonda Holdinga potrdila dokapitalizacijo Predsednik uprave Infonda Holdinga Pierpaolo Cerani je delničarje na skupščini presenetil s sklenjeno pogodbo o 200 milijonih evrov svežega kapitala iz ameriškega sklada. Sinoči smo podpisali 200 milijonov evrov vredno pogodbo z zasebnim skladom Global Emerging Markets GEM iz New Yorka, ki trenutno razpolaga z okoli 3,4, milijarde dolarjev vrednim premoženjem, je delničarjem dejal Cerani. Dejal je, da bodo s temi sredstvi povečali kapital Infonda Holdinga, edini pogoj pa je, da družbe sklene dogovor s slovenskimi bankami. Delničarji so na skupščini sicer potrdili vse predlagane sklepe vključno z dokapitalizacijo družbe, kaj jim na majski skupščini ni uspelo. Sklep o dokapitalizaciji s stvarnimi vložki so sicer izglasovali, a upnik Center Naložbe, ki je nameraval svoje terjatve konvertirati v kapitalski delež, zaradi spremenjenih razmer h kapitalizaciji ni pristopil v trimesečnem roku.Družba je v tem času ugotovila insolventnost. Večina delničarji iz kroga Ceranija in Boška Šrota je na skupščini tako sklenila osnovni kapital družbe povečati za 206 milijonov evrov, in sicer tako z denarnimi kot s stvarnimi vložki. Odločili so tudi, da sedež družbe iz Maribora preselijo v Ljubljano. Pierpaolo Cerani, italijanski poslovnež, je na čelo Infonda Holdinga, katerega posredni lastnik je bil Boško Šrot, stopil avgusta. Cerani je lastnik in direktor tržaške družbe Iniziative Generali 96, ki je 27. julija kupila 30-odstotni delež družbe Kolonel. Ta ima v lasti 78 odstotkov Centra naložb, ki pa je 71-odstotna lastnica Infonda Holdinga.
|
neutral
|
6,766
|
Zaposleni v družbi Mura in partnerji bodo prejeli normalno plačo Okoli 250 delavcev Murinih družb v stečaju bo v ponedeljek prejelo 360 evrov neto akontacije, so sklenili sindikat, uprava in stečajni upravitelji. Denar bo, po besedah predsednika uprave družbe Mura in partnerji Bojana Starmana, delavcem Murinih družb v stečaju, ki so oktobra delali za družbo Mura in partnerji, pomagal premostiti krizo. Ti zaposleni so namreč v drugačnem položaju kot tisti, ki so zaposleni neposredno pri družbi Mura in partnerji in ki bodo v ponedeljek prejeli normalno plačo za svoje delo. Informacijo o izplačilu akontacije bo vsak posameznik prejel na dan izplačila. Neizplačana plača za september pa bo v skladu s stečajnim postopkom prijavljena kot terjatev iz jamstvenega in preživninskega sklada, so sporočili iz sindikata Mure. Vse družbe, ki delujejo oz. niso v stečajnem postopku, morajo zagotoviti izplačilo plač v skladu z zakonsko določenim rokom za izplačilo plač. Izvršni odbor sindikata Mure je na sredinem srečanju od uprave družbe Mura in partnerji zahteval izplačilo plače za september, in sicer tako za zaposlene v družbi Mura in partnerji kot vse druge, ki so delali za družbo Mura in partnerji, so pa v odpovednem roku stečajnega postopka Murinih družb v stečaju.
|
neutral
|
6,767
|
Cerani novici ne more verjeti Podjetja iz skupine Pivovarna Laško so na okrožno sodišče v Mariboru vložila predlog za začetek stečajnega postopka družb Infond Holding in Center naložbe. Cerani je osupel. Podjetja Pivovarna Laško, Pivovarna Union, Radenska, Fructal in Delo, ki sestavljajo skupino, imajo namreč do Infonda Holdinga in Centra naložbe terjatve, ki so jih tako želele zaščititi ter zagotoviti enakopravno poplačilo upnikov. Ocenjujejo namreč, da je podana zakonska domneva o trajni nelikvidnosti teh družb in posledično insolventnosti. In to je podlaga za začetek stečajnega postopka, ki pa bi ga po njihovih besedah sicer morali družbi podati sami. Cerani Ta poteza je neverjetna Pred dnevi so delničarji Infonda Holdinga sklenili družbo dokapitalizirati in osnovni kapital povečati za 206 milijonov evrov. Prav zato direktor Infonda Holdinga Pierpaolo Cerani ne more verjeti, da je Pivovarna Laško vložila predlog za stečaj, še posebej zdaj, ko bo družba z vstopom ameriškega strateškega partnerja dobila 200 milijonov evrov svežega kapitala. Ta poteza vodstva Pivovarne Laško je neverjetna, je dejal. Še bolj neverjetno pa se mu zdi, da je predlog za stečaj dal prvi mož Laškega Dušan Zorko, ki je pred nekaj meseci podpisal pogodbo o posojilu Infond Holdingu in Centru Naložbe s strani podjetij iz skupine Laško. Takrat je bil Zorko predsednik uprave Pivovarne Union, Laško pa je vodil še vedno največji lastnik Infond Holdinga Boško Šrot. Če gresta Infond Holding in Center Naložbe v stečaj, bo Pivovarna Laško izgubila približno 130 milijonov evrov, to pa pomeni tudi izgubo za vse delničarje Laškega, je poudaril Cerani. Kakšen bo dogovor z bankami? Ponovil je, da bi njegova družba s svežim kapitalom poplačala nekatere obveznosti, pri uresničitvi pogodbe pa je edini pogoj, da se sklene dogovor s slovenskimi bankami. Prav banke pa so pred meseci zaradi neplačanih milijonskih posojil Infond Holding razlastile in zaplenile njegovo premoženje v Mercatorju in Pivovarni Laško. Nekdanji posredni lastnik Infonda Šrot naj bi proti bankam zato že vložil tožbe. Nova skupščina že v petek Cerani je sicer še napovedal, da bo Infond Holding najverjetneje v petek sklical novo skupščino družbe, na kateri bodo odločali o vstopu zasebnega sklada Global Emerging Markets, s katerim so podpisali pogodbo, v lastniško strukturo Infond Holdinga.
|
negative
|
6,768
|
Gorenje izgubilo oktobrski zalet Čeprav je Wall Street v ponedeljek dosegel nov enoletni vrh, je Ljubljanska borza drugič zapored izgubljala. V prvi kotaciji je najbolj padla vrednost Krkinih delnic. Cena Krke 1,236 milijona evrov prometa je za hip padla na 73,6 evra, kar pomeni 2,6-odstotno pocenitev. Zadnji posli so se sklepali pri 74,2 evra, takšen pa je tudi enotni tečaj. Več kot odstotek cenejše so tudi Gorenjeve delnice, kjer je bilo ta teden pričakovati unovčevanje dobičkov, potem ko je enotni tečaj oktobra vztrajno naraščal in porasel za 24 odstotkov. Dražje so delnice Mercatorja, Luke in Intereurope. Svežih novic ni bilo, vlagatelji pa že čakajo objave rezultatov tretjega četrtletja. Slovenski borzni indeks 4.550 točk se je po nizu devetih pozitivnih dni drugič zapored znižal, tokrat za 0,6 odstotka. Najprometnejše delnice KRKA-1,81 %74,22 NOVA KBM-0,34 % 14,66 PETROL -0,81 % 352,78 LUKA 0,42 % 28,95 CINKARNA12,47 %49,50 INTEREUROPA0,31 % 6,45 SAVA -0,97 %206,75 Apple spet navdušil Ali Apple res proizvaja tako vrhunske izdelke, da se kupci kar ne morejo zadržati, ali pa je položaj ameriškega potrošnika precej boljši, kot bi lahko sodili zaradi recesije? Po koncu ponedeljkovega trgovanja na Wall Streetu Dow Jones je pridobil odstotek, tako da nov enoletni vrh znaša 10.092 točk je Apple sporočil imenitne četrtletne rezultate. Proizvajalec telefonov iPhone še nikoli ni imel takšne prodaje v trimesečnem obdobju, kar je delnice potisnilo na rekordno vrednost, vlagateljem pa vlilo dodatno mero samozavesti, da okrevanje poteka po pravi poti. Vedno višje cene nafte lahka nafta danes že prek 80 dolarjev in padanje dolarja 1,497 dolarja za evro Wall Streeta očitno ne motijo preveč. UBS priporoča nakup Nestleja Delniški trgi so nestrpno čakali na objave poslovnih rezultatov tretjega četrtletja, pod lupo pa so zlasti morebitna znamenja, da so potrošniki, ki v ZDA h gospodarski rasti prispevajo skoraj tri četrtine, še pripravljeni zapravljati. Tudi Texas Instruments je s svežimi rezultati presegel pričakovanja in očitno bo bikovski trend dobil nov zagon. V Evropi so na začetku tedna vsi sektorji pridobivali. Delnice največjega prehrambenega podjetja Nestle so porasle za 3,5 odstotka, potem ko so pri banki UBS priporočili njihov nakup. Visoke enodnevne donose so prinesle tudi avtomobilske delnice, zlasti Daimler +7 %, ki je objavil četrtletne bilance. Pobiranje dobičkov v New Yorku Torkovo trgovanje v New Yorku kljub spodbudnim poslovnim rezultatom Appla in proizvajalca težke mehanizacije Caterpillarja poteka v znamenju pobiranja dobičkov. Po treh urah ob 18.30 je Dow Jones izgubil 0,85 odstotka, potem ko je pogledal tudi pod 10 tisoč točk. Na slabše razpoloženje je vplival slabši podatek z nepremičninskega trga, prav tako je indeks cen proizvajalcev septembra zaznal nepričakovan padec.
|
neutral
|
6,769
|
Dva upnika terjatvi umaknila Koprsko okrožno sodišče je v dopolnjenem seznamu priznalo za 434 milijonov evrov terjatev do Istrabenza. 44 upnikov je sicer prijavilo za 502 milijona evrov terjatev. Po umiku prijave terjatev dveh upnikov je ostalo za 478,2 milijona evrov terjatev, od tega 465,5 milijona evrov glavnice in 12,7 milijonov evrov kapitaliziranih obresti, je poročal prisilni upravitelj Boris Dolanič. Po njegovih navedbah je prerekano skupaj 44,3 milijona evrov terjatev, tako da je zdaj skupaj priznanih 434 milijonov evrov terjatev. Terjatve umaknili Zavarovalnica Triglav in delno Unicredit banka Terjatve v vrednosti 17,6 milijona evrov je konec septembra umaknila Zavarovalnica Triglav, Unicredit banka pa je delno umaknila pogojno terjatev v vrednosti šestih milijonov evrov. Istrabenzova izguba Istrabenz je od začetka avgusta do konca septembra ustvaril nekaj več kot 2,5 milijona evrov izgube, je objavljeno na spletni strani Ajpesa. Avgustovska izguba je znašala 2,2 milijona evrov, septembra pa je Istrabenz pridelal 290 tisoč evrov izgube. Na zmanjšanje izgube je v septembru vplival porast prihodkov z naslova dividend, ki so v avgustu znašali 969 tisoč evrov, v septembru pa 2,3 milijona evrov. Finančni odhodki glavnino predstavljajo obresti so v avgustu znašali dobre tri milijone evrov, v septembru pa 2,8 milijona evrov.
|
negative
|
6,770
|
Povprečna mesečna plača znaša 1.428 evrov neto Potem ko so v Krki z avgustom vsem zaposlenim osnovne plače zvišali za 2,3 odstotka, se je z oktobrom zvišala tudi minimalna plača, in sicer na 800 evrov neto. Najvišja mesečna Krkina plača za poln delovni čas znaša 27.299 evrov bruto oz. 12.864 evrov neto, kar je desetkratnik povprečne plače za pretekli mesec v Krki, povečane za dodatke za delovno dobo in stalnost v družbi, so pojasnili v Krki. Povprečna mesečna bruto plača v podjetju pa je 2.356 evrov bruto oz. 1.428 evrov neto. Usklajevanje osnovnih plač v družbi na osnovi eskalacije je opredeljeno v Krkini podjetniški kolektivni pogodbi, so pojasnili v novomeškem podjetju. Dodali so še, da je uprava Krke sklep o zvišanju plač sprejela, ne glede na to, da v kolektivni pogodbi eskalacija za letošnje leto še ni dogovorjena.
|
positive
|
6,771
|
Vodilni delavci prehranskega podjetja osumljeni spornih poslov Hrvaška opozicija zahteva odstop namestnika hrvaške premierke Damirja Polančeca, potem ko je policija prijela vodilne v Podravki, kjer je bil nekoč tudi sam zaposlen. Zaradi suma goljufije z delnicami je hrvaška policija v živilskopredelovalnem velikanu v sredo aretirala šest ljudi, med njimi tudi nekdanjega in zdajšnjega predsednika uprave podjetja Darka Marinca in Zdravka Šestaka. Vodilni uslužbenci Podravke so osumljeni, da so z denarjem podjetja kupili delnice za svoj račun, s čimer naj bi dobili lastniške deleže, in ob tem pripravljali sovražen prevzem podjetja. Po ocenah hrvaških medijev naj bi podjetje oškodovali za okoli 35 milijonov evrov. Opozicijski socialdemokrati, hrvaška narodna stranka in istrski demokratski zbor so zahtevali odstop Polančeca, ki je v vladi odgovoren tudi za gospodarski resor ter je bil eden izmed vodilnih uslužbencev pri Podravki, preden se je pred štirimi leti pridružil vladnemu kabinetu. Podjetje naj bi zapustil še pred začetkom domnevnih spornih poslov. Neučinkovito reševanje ladjedelnic Poleg odgovornosti za gospodarski kriminal v Podravki opozicija Polančecu očita še odgovornost za slabo stanje v hrvaških ladjedelnicah in pokojninskem sistemu. Kot namestnik premierke je zadolžen za prestrukturiranje izgubarskih in zadolženih ladjedelnic, kar je eden izmed pogojev Evropske unije, ki zahteva, da vlada ladjedelnice proda ali pa jih naredi za dobičkonosne. Polančec je na novinarski konferenci zavrnil možnost odstopa in dejal, da o tem absolutno ne razmišlja. V tej državi je vsakdo nedolžen, dokler se mu ne dokaže krivde. Te ljudi poznam kot poštene in častne ter si želim verjeti v njihovo nedolžnost, je o prijetih osumljencih dejal namestnik premierke.
|
negative
|
6,772
|
Kordež očitke zavrnil Zgodba o spornih poslih v Merkurju se nadaljuje, saj so na dan prišle informacije, da naj bi Merfin, ki je v lasti menedžerjev, za odplačevanje posojil izčrpaval Merkur. Tako so mediji v zadnjih mesecih poročali že o več domnevno sumljivih poslih, povezanih z Merkurjem in njegovim največjim lastnikom Merfinom. V Merfinu je namreč povezanih okoli sto menedžerjev, ki so si pridobili večinski delež v Merkurju. Vsem spornim poslom naj bi bilo skupno izrabljanje Merkurja za plačevanje posojil. Tako naj bi, denimo, Merfin nakupovalni center v Kranju od Merkurja odkupil za 8,7 milijona evrov, nato pa naj bi ga za 18 miijonov evrov prodal dravograjskemu Kogradu, je poročala novinarka TV Slovenija Janja Koren. Kordež Vse je ostalo znotraj skupine Bine Kordež, predsednik uprave Merkurja, trditve zavrača. Potrdil je, da je bila omenjena transakcija izvršena, a pri njej naj bi bile v ozadju še druge pogodbene obveznosti, ki jih niso natančneje razkrili. Iz dokumentov naj bi bilo jasno, da ni šlo za oškodovanje. Kot še poudarja Kordež, je Merkur največja in tudi edina Merfinova naložba, s premikanjem premoženja pa po njegovih besedah nihče ničesar ne izgublja. Ključno je, da vse ostane v skupini Merfin, je dejal. Če Merfin prenese nekaj iz Merkurja na Merfin, je naložba, ki jo ima v Merkurju, pač manj vredna, tako da je transakcija nevtralna, je dodal. Tajnikar Merkur bi denar porabil drugače Ekonomist Maks Tajnikar zatrjuje, da ni povsem tako, saj bi Merkur deset milijonov, ob katere je bil, lahko uporabil za to, da se dalje razvija, ima nižje cene, delavci pa višje plače in podobno, pa tudi vsi lastniki bi imeli višje dividende. Premik denarja se je zgodil, da bosta Kordež in njegova skupina lahko poplačala posojila, meni Tajnikar. Kot še meni, gre za znano prakso v naših podjetjih, ki tako pomagajo drug drugemu oziroma izravnavajo medsebojne koristi. Prav tako je Tajnikar kot sporna navedel Merkurjev odkup lastnih delnic, ki naj bi Merfinu navrgel več kot 50 milijonov evrov, in dvajsetmilijonsko posojilo, ki naj bi ga Merfinu dal Merkur, oboje pa naj bi bilo namenjeno odplačilu posojila za nakup Merkurja.
|
negative
|
6,773
|
Apek Za EU so ukrepi še premili Telekom v prihodnosti ne bo vlagal v razvoj optike, saj naj bi imel zaradi regulatornih ukrepov Apeka na letni ravni med 10 in 20 milijonov manj prihodka. Apekovi ukrepi se nanašajo na trg dostopa do širokopasovnih storitev in infrastrukture in naj bi prinesli tudi razvezo optične infrastrukture ter drugim ponudnikom omogočili dostop do Telekomove infrastrukture. Apek v ukrepih določa tudi ceno, ki jo sme Telekom zaračunavati za dostop do optičnega omrežja, prav ta cena pa naj bi bila tako nizka, da Telekomu več ne bi dovoljevala naložb v optično omrežje. Dremelj Novih naložb ne bo Leta 2010 tako ne bo nobenih novih naložb v optiko od doma FTTH, je za STA dejal predsednik uprave Telekoma Slovenije Bojan Dremelj. Regulatorni ukrepi zelo slabijo danes vodilna igralca na telekomunikacijskem trgu v Sloveniji, Mobitel in Telekom Slovenije, je dejal Dremelj, ki se mu marca izteče mandat. Cena mora biti primerna Telekom zatrjuje, da se konkurence ne boji, ampak jih veseli, če uporabljajo njihovo infrastrukturo, vendar pa mora biti cena, ki jo je Telekom Slovenije upravičen zaračunati za uporabo te infrastrukture, takšna, da omogoča nadaljnji razvoj. V Agenciji za pošto in elektronske komunikacije ta mnenja zavračajo in trdijo, da cenovna regulacija omogoča pokritje vseh stroškov izgradnje omrežja, cene, ki jih predlaga agencija, pa vključujejo celo povečano stopnjo donosa na vloženi kapital, ki Telekomu Slovenije zagotavlja varnost investicij in družbo kvečjemu dodatno stimulira k nadaljnji izgradnji . Apek EU meni, da si ukrepi celo premili Evropska komisija naj bi imela celo določene pomisleke, ali so ukrepi za Telekom Slovenije dovolj ostri, saj družbi poleg povečane stopnje donosa na vloženi kapital omogočajo tudi prehodni moratorij, po katerem jim dve leti povezav do novogradenj ne bo treba ponujati na veleprodajnem trgu. Apek se kljub temu ni odločil za zaostritev ukrepov, so sporočili iz agencije. Apek tako opozarja, da je trditve Telekoma posebej težko razumeti v luči dejstva, da je utilizacija Telekomove optike po podatkih agencije nižja od 20 odstotkov, kar bi moralo družbo vzpodbujati k prostovoljnemu ponujanju optičnega omrežja na medoperaterskem trgu, še navajajo v Apeku.
|
negative
|
6,774
|
Janez Kopač se je mudil v Moskvi Obojestranska želja je, da bi bil sporazum sklenjen čim prej, so po sestanku slovenske in ruske strani glede plinovoda Južni tok dejali na ministrstvu za gospodarstvo. Generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač se je namreč v četrtek v Moskvi sestal s predstavniki ruskega ministrstva za energetiko. Kaj sta se strani dogovorili, ni znano, na ministrstvu pa so poudarili, da vsebine sporazuma ne morejo komentirati, dokler pogajanja ne bodo končana. Pri taki vsebini sporazuma so pogajanja zahtevna in je težko časovno predvideti končno uskladitev, so dejali. Ob tem so spomnili, da je v pogajalskih izhodiščih državnega zbora zapisana zahteva po sedežu skupnega podjetja v Sloveniji in zahteva po najmanj 50-odstotnem solastniškem deležu v podjetju, tako da v pogajanjih od teh dveh zahtev ne morejo odstopati. Storjen velik korak naprej? Po poročanju časopisa Dnevnik pa naj bi slovenska in ruska stran storili velik korak naprej k podpisu meddržavnega sporazuma. Obe strani naj bi v sporazum vnesli nekatera določila, zaradi katerih naj bi bilo besedilo dogovora sprejemljivejše tudi za Evropsko komisijo. Prvotnemu osnutku sporazuma, ki sta ga Slovenija in Rusija v zadnjem letu že skoraj v celoti uskladili, namreč v Bruslju bolj ali manj javno nasprotujejo. Kot še pojasnjuje časnik, naj bi imel ruski Gazprom v skupnem podjetju z družbo Geoplin plinovodi polovični delež. To pa bi pomenilo, da Slovenija krši določila tretjega energetskega svežnja, ki je začel veljati v začetku septembra. Ta jasno določa, da plinovodna infrastruktura ne sme biti v lasti podjetij, ki s plinom trgujejo, prav tako pa prepoveduje lastništvo plinovodov v državah EU-ja podjetjem iz tako imenovanih tretjih držav, torej tudi iz Rusije. Pogajanja bi morala biti končana konec septembra Sicer pa je gospodarski minister Matej Lahovnik v začetku septembra dejal, da se bodo pogajanja o plinovodu Južni tok čez Slovenijo končala predvidoma konec meseca, torej septembra. Za pospešitev pogajanj sta se v začetku septembra zavzela slovenski in ruski premier, Borut Pahor in Vladimir Putin.
|
positive
|
6,775
|
Slabljenje dolarja ob zelo nepravem trenutku Čeprav je do noči čarovnic še en teden, so na najbolj znani ulici v New Yorku že zaznali primere zelo nenavadnega vedenja. Delnice na Wall Streetu so, namesto da bi se pozitivno odzvale na serijo spodbudnih poslovnih rezultatov, v petek občutno izgubljale. Tak razplet je seveda nenavaden le na prvi pogled. Delniški indeksi so namreč v zadnjih sedmih mesecih silovito pridobivali skupaj okrog 60 odstotkov, na trgu pa je bilo vedno več optimističnih pričakovanj. Je zdaj, ko se vlagatelji ne odzovejo več na dobre novice, le prišel čas za večji, vsaj desetoodstotni popravek? Za evro že več kot 1,50 dolarja Spomnimo, da nekateri analitiki že od konca pomladi pričakujejo preobrat, pa ga ne dočakajo, če seveda ne štejemo zanemarljivih nekajodstotnih popravkov navzdol. Kupce delnic so ves ta čas opogumljale novice, da največja gospodarstva okrevajo, še bolj pa napovedi o prihodnji gospodarski rasti. Toda realnost je še vedno precej črna, stopnja brezposelnosti v ZDA je skoraj 10-odstotna, Velika Britanija je imela tudi v tretjem četrtletju negativno gospodarsko rast, podjetja dobičke povečujejo le na račun krčenja stroškov, za evropske izvoznike pa se je pojavila še ena težava vrednost evra je že 1,50 dolarja. Dow Jones 9.972 Nasdaq 2.154 DAX30 5.740 FTSE100 5.242 FTSEurofirst 300 1.009 Nikkei 10.282 EUR/USD 1,5006 USD/JPY 92,04 EUR/CHF 1,514 Lahka nafta 79,68 USD Zlato 1.054 USD Euribor, 6-mesečni 1,019 % Majhni propadajo, veliki bogatijo V ZDA je v letu 2009 bankrotiralo že 106 bank, na drugi strani pa največje finančne ustanove kar naenkrat ustvarjajo velike dobičke. Kako je to mogoče, če so smo še pred enim letom ugibali, katere bodo preživele in katere ne? Odgovor se skriva zlasti v ukrepanju Washingtona, ki je z milijardami dolarjev stabiliziral finančni sistem in mu z ničelnimi obrestmi omogočil poceni zadolževanje. Goldman Sachs in JPMorgan Chase obe sta že vrnili denar, ki sta ga dobili od države sta v zadnjem četrtletju ustvarili več kot tri milijarde dolarjev dobička, res pa je, da večinoma na račun investicijskega bančništva. Vodilni v podjetju si spet delijo milijonske nagrade, kar je izzvalo ogorčenje main streeta. Slabe novice iz transportnega sektorja Vrnimo se k petkovemu dogajanju na Newyorški borzi vrednostnih papirjev. Po objavi četrtletnih rezultatov Microsofta in Amazona obe podjetji sta z dobičkom presegli pričakovanja in novici, da je prodaja že zgrajenih stanovanj septembra precej porasla, se je dan začel obetavno in kazalo je, da bo Dow Jones spet dosegel enoletni vrh. Toda kupci so se upehali in Dow Jones je spet zdrsnil pod 10 tisoč točk. Dan je končal za dober odstotek v minusu. Največ so izgubile delnice bančnih, energetskih in transportnih podjetij, ki so prej močno pridobivale. Cestno-železniško transportno podjetje Union Pacific poroča o manjšem obsegu prometa in nižjem dobičku, podobno tudi Burlington Northern. V vsem tednu je Dow izgubil 0,2 odstotka. Sava že dva tedna brez premora izgublja Tudi na vodilnih evropskih borzah so v petek zaradi preobrata na Wall Streetu začeli unovčevati dobičke. Največ so izgubile farmacevtske delnice, Elanove kar 22 odstotkov, saj so se pojavili zapleti pri zdravilu za multiplo sklerozo. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300, ki je lani padel za 45 odstotkov, je letos za 21 odstotkov v plusu. Slovenski borzni indeks se je zadnji teden znižal za dobre štiri odstotke. Skupni promet je znašal 13,6 milijona evrov. Najbolj, za skoraj devet odstotkov, so se pocenile delnice Save, ki so ta mesec padle že za 15 odstotkov. Tudi najprometnejša Krka je ves teden izgubljala in je zdaj vredna 72 evrov.
|
negative
|
6,776
|
Odločitev o prihodnosti znana že ta teden? Kljub zagotovilu o nemoteni proizvodnji so v slovenjegraški Prevent Global prispeli štirje tovornjaki družbe Prevent DEV, da bi naložili repromaterial, a so jim to preprečili. Po podatkih delavcev so namreč prispeli štirje tovornjaki, dva pa naj bi bila še na poti. Prevent DEV namreč vztraja pri nameri, da proizvodnjo izseli iz Slovenije, če se ne bo zamenjala uprava, je dejal predstavnik podjetja Carsten Unverricht. Generalni sekretar Sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Anton Rozman pa je za STA povedal, da so se v nemški družbi kljub temu še pripravljeni konstruktivno pogovarjati . Rozman tako upa, da bodo predstavniki obeh podjetij zmogli dovolj modrosti za dogovor, da bi v Sloveniji ohranili vsaj od 700 do 800 delovnih mest v avtomobilski proizvodnji. Sam namreč meni, da bo Prevent Global ne glede na prihodnje dogovore pristal v stečaju . Pripravljeni odstopiti, če zagotovijo, da ne gre v stečaj Kot je znano, je uprava Prevent Globala na čelu z Ivanom Majcnom na nedeljski izredni seji seznanila nadzorni svet, da je pripravljena odstopiti, če nemški Prevent DEV, ki je kupec večine v Sloveniji sešitih avtomobilskih sedežnih prevlek, zagotovi, da družba Prevent Global ne bo šla v stečaj, da se ohranijo delovna mesta in da se ohrani vsaj dozdajšnji obseg proizvodnje. Nadzorni svet v nedeljo ni razrešil uprave, je pa izrazil načelno podporo zahtevi Prevent DEV-a po razrešitvi uprave, v kolikor lahko Prevent DEV zagotovi 5,2 milijona evrov takojšnjega posojila, redefiniranje komercialnih pogojev, ki bi zagotovili normalno poslovanje družbe Prevent Global, in ohranitev vseh programov vsaj do izteka pogodb. Prevent DEV bo, kot so sporočili iz komunikacijske skupine SPEM, predvidoma v torek podal izjavo o dogajanju. Slab položaj zaradi spora o prihodnosti družbe Kot je znano, položaj v Prevent Globalu poleg gospodarske kriza močno bremeni spor med največjima lastnikoma družbe Jankom Zakeršnikom 52 odstotkov in Nijazom Hastorjem 45 odstotkov, ki se ne uspeta dogovoriti glede prihodnosti družbe, ki v Sloveniji v svojem avtomobilskem delu zaposluje 1300 delavcev. Čeprav ima Zakeršnik večji lastniški delež, ima poslovne niti v rokah Hastor, saj prek njegovega Prevent DEV-a s sedežem v nemškem Wolfsburgu poteka 80 odstotkov poslov Prevent Globala. Hastor sicer že nekaj časa uresničuje napovedi o selitvi proizvodnje iz podjetij, ki spadajo pod okrilje Prevent Globala. Tako je v letošnjem letu že preselil nekatere proizvodne programe, med drugim iz proizvodnega podjetja v Radljah ob Dravi v proizvodno podjetje v Lenart, ki je v njegovi lasti. Delna posledica tega je bilo tudi julijsko in avgustovsko odpuščanje skupno 169 zaposlenih. Delavci napovedali stavko Medtem se likvidnostni položaj Prevent Globala vseskozi slabša. Dolgovi, ki izvirajo predvsem iz preteklosti, se približujejo številki 60 milijonov evrov. Da bi se podjetje izognilo grozeči plačilni nesposobnosti, nujno potrebuje 5,2 milijona evrov posojila, delavci pa so za 19. november že napovedali stavko, če do 18. novembra ne bodo dobili plač za oktober.
|
negative
|
6,777
|
GZS na ustavno sodišče Gospodarska zbornica bo sprožila pobudo za oceno ustavnosti delov obrtnega zakona, saj meni, da je bolje, da so med člani le tisti, ki aktivno čutijo pripadnost . Pobuda je odziv na nedavno odprto pismo skupine podjetnikov ministrstvu za gospodarstvo in GZS-ju, v katerem so opozorili, da jih je Obrtno-podjetniška zbornica pred dobrim letom dni na agresiven način in proti njihovi volji vpisala med svoje člane, zdaj pa jim grozi s prisilno izterjavo članarine. Od nekaterih naj bi članarino že izterjala. Podjetniki poudarjajo, da so se zato znašli v nekorektnem, neupravičenem in neustavnem položaju. Lažje delamo s tistimi, ki želijo biti z nami Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS-ja je zato napovedal, da bodo oceno ustavnosti sprožili za tiste člene obrtnega zakona, za katere ocenjujejo, da so v nasprotju z ustavno pravico do svobode organiziranja. Lažje odločamo in bolj neodvisno lahko zastopamo interese gospodarskih struktur, če imamo v svojem članstvu samo tiste, ki se aktivno čutijo pripadne z nami, je dejal Hribar Milič. Napovedal je tudi sprožitev postopkov za spremembo tistih določb zakona, ki govorijo o listah obrtnih dejavnosti A in B. Te določbe so po njihovem mnenju v nasprotju s petim členom istega zakona, ki definira, kaj je obrt. Članstvo v zbornicah je prostovoljno V GZS-ju so še zatrdili, da ostajajo pri zahtevi, da za vse gospodarske subjekte v Sloveniji veljajo določbe zakona o gospodarskih zbornicah, na podlagi katerih je članstvo v gospodarskih zbornicah prostovoljno.
|
neutral
|
6,778
|
Na prvem mestu Finska, na zadnjem Zimbabve Finska je država z največjo blaginjo, medtem ko je Slovenija na 20. mestu, kaže poročilo o indeksu blaginje za leto 2009. Med 104 svetovnimi državami je indeks blaginje, ki ga je v torek objavil inštitut Legatum, najnižji v Zimbabveju.Indeks blaginje temelji na definiciji blaginje, ki je kombinacija gospodarske rasti, ravni osebnih svoboščin, demokracije v državi, stopnje sreče in kakovosti življenja. Pri izračunu indeksa so strokovnjaki inštituta Legatum med drugim upoštevali splošno zadovoljstvo z življenjem v državi, BDP na prebivalca, indeks globalne konkurenčnosti, indeks človekovega razvoja, indeks dojemanja korupcije in indeks gospodarske svobode. Sloveniji plus za varnost in izobraževanje Najvišje, na osmo mesto med 104 državami, se je Slovenija uvrstila na področjih varnosti in izobraževanja. Kot piše v poročilu, je stopnja kriminala v Sloveniji nizka, večina prebivalcev pa se počuti varne. Izobraževanje pa je glede na poročilo na visoki ravni. Kar zadeva demokratične institucije, je Slovenija na 16. mestu, predvsem po zaslugi tega, da so te institucije stare šele 20 let. Na področjih zdravja in upravljanja je Slovenija zasedla 24. mesto na lestvici. Zaradi pomanjkanja neposrednih investicij se je Slovenija kljub nizki stopnji brezposelnosti znašla na 31. mestu. Ker je več kot 90 odstotkov Slovencev zadovoljnih s svobodo izbire, je Slovenija glede na to kategorijo zasedla 33. mesto. Zmeren uspeh na področju inovacij v podjetništvu in nizek delež izvoza visoke tehnologije pa Slovenijo na tem področju uvrščata na 36. mesto med 104 državami. Najbolj je povprečno oceno oz. skupen indeks Sloveniji zbilo področje socialnega kapitala - tu je država šele na 44. mestu. Vodi Skandinavija Na vrhu lestvice so z izjemo Švice, ki se je uvrstila na drugo mesto, skandinavske države - na tretjem mestu je Švedska, sledita pa ji Danska in Norveška. Na prvih desetih mestih sicer prevladujejo evropske države. Izjeme so le Avstralija na šestem, Kanada na sedmem in ZDA na devetem mestu. Med azijskimi državami se je najvišje uvrstila Japonska, in sicer na skupno 16. mesto, Hongkong je 18., Singapur 23. in Tajvan 24. Na repu lestvice je pristal Zimbabve, pred njim pa sta Sudan in Jemen.
|
neutral
|
6,779
|
Ohranilo naj bi se 800 od 1.400 delovnih mest Družba Prevent DEV zahteva odhod predsednika uprave Prevent Globala Ivana Majcna. Čeprav so se pripravljeni pogovarjati o rešitvi podjetja, pogojev uprave ne sprejemajo. Pogoj, katerega izpolnitev zahtevamo, je odhod Majcna, šele potem se bomo lahko pogovarjali, je pojasnil pooblaščenec največjega partnerja Prevent Globala nemške družbe Prevent DEV Carsten Unverricht. S predstavniki Prevent Globala so se pripravljeni srečati, a pod svojimi pogoji, torej ob predpostavki, da Majcen odide. Če bo ta pogoj uresničen, se bomo sestali in dali jasne signale, kako naprej, je zatrdil Unverricht. Prepričan je, da je njihov predlog o ohranitvi proizvodnje z okoli 800 delavci dober. Če trenutna uprava obljublja, da bo zadržala 1.400 zaposlenih, je to laž, je poudaril. Do zdaj po zastopnikovih besedah iz Slovenj Gradca niso odpeljali repromateriala. Tja so sicer poslali njihove tovornjake, saj so morali reagirati, a so se tovornjaki vrnili brez materiala, saj Prevent Global odvoza ni dovolil. Srečal se je s predstavnikom nadzornikom Unverricht je sicer že govoril s predsednikom nadzornega sveta Prevent Globala Vladimirjem Bilićem, ki ga je nadzorni svet pooblastil za vzpostavitev stika med predstavniki Prevent Globala in Prevent DEV. Predstavil mu je svoje zahteve in pogovor je po Unverrichtovih besedah potekal na dobri, poslovni ravni, toda Bilić trenutno ni v položaju, ko bi lahko sprejel njihove zahteve. Trenutne razmere v družbi čutijo tudi stranke družbe Prevent DEV, pravijo v nemškem partnerju, in zato si želijo čimprejšnje rešitve. Dokler ne rešimo zapleta, ne bomo dobivali novih poslov, je dejal zastopnik. Torkova prekinitev dela v Prevent Globalu po njegovih besedah ni vplivala na poslovanje, si pa morajo v prihodnje prizadevati, da takšnih prekinitev ne bo več. Kozmus je bil dober direktor Kdo bi se lahko ob odstopu Majcna povzpel na čelo slovenjgraške družbe, Unverricht ne želi ugibati. Imamo ljudi, ki so izkušeni, lahko se zanesemo na tri, štiri osebe, a o imenih ne bi govoril, je zatrdil. Ali je med njimi Jože Kozmus, ki je nekdaj že vodil družbo, ni želel povedati, dejal pa je, da se je Kozmus izkazal kot dober direktor. Zakeršnik bi prodal svoj delež Oglasil se je tudi največji lastnik Prevent Globala Janko Zakeršnik, ki pravi, da je pripravljen Kozmusu prodati svoj 52-odstotni lastniški delež v družbi. Kot pogoj ob tem postavlja, da se za najmanj pet let ohrani vsa proizvodnja v Sloveniji . Kozmus tega še ni prejel, zato zadev še ne komentira. Ponudbo je sicer Zakeršniku v torek poslal sam Kozmus in v njej predlagal, da mu za njegov 52-odstotni delež plača 5,2 milijona evrov, pri čemer je kot pogoj za sklenitev pogodbe postavil odstop zdajšnje uprave in nadzornega sveta Prevent Globala. Ponudil je, da bo prvo tretjino kupnine nakazal v mesecu dni, drugi del v letu dni in tretjega v dveh letih. Kozmus, ki ima trenutno v lasti 1,18-odstotni delež Prevent Globala, je povedal še, da je z njegovo ponudbo seznanjen tudi drugi največji lastnik Prevent Globala Nijaz Hastor, ki ima 45-odstotni lastniški delež in ki ga po njegovih besedah tudi podpira.
|
neutral
|
6,780
|
Brez vladnih ukrepov gospodarstvo ne bi izplavalo iz krize Ameriško gospodarstvo se spet postavlja na noge. V tretjem četrtletju je doseglo 3,5-odstotno rast, kar je prva rast po štirih zaporednih četrtletjih nazadovanja. Po podatkih ameriškega ministrstva za gospodarstvo se je v skladu z napovedmi končala najhujša recesija v zadnjih desetletjih, ki se je uradno začela decembra leta 2007. Okrevanje je še večje od pričakovanj, saj so analitiki napovedovali rast okoli 3,3 odstotka. Analitiki opozarjajo, da je rast še vedno ambulantna , saj ne bi bila mogoča brez obsežnih finančnih injekcij zvezne vlade. Glede na podatke je rast pognala potrošniška poraba za trajne dobrine, predvsem za avtomobile, ki jo je spodbudil vladni program zamenjave starih avtomobilov za novejše in varčnejše. Okrevanje krivca za krizo Spodbudno je tudi okrevanje stanovanjskega trga, ki je bil glavni krivec za recesijo in finančno krizo, ko je poplava nakupov stanovanj in hiš ob ugodnih hipotekarnih posojilih tudi tistim, ki jih niso bili sposobni odplačevati, lansko jesen porušila finančni trg z ugotovitvami bank, da imajo vknjiženih na stotine milijard dolarjev dolga, ki ga nikoli ne bodo dobile nazaj. V tretjem četrtletju je poraba za stanovanja na letni ravni skočila za 23,4 odstotka, kar je največji skok od leta 1986, za kar ima največ zaslug vladni program davčnih olajšav v višini deset odstotkov vrednosti nakupa oziroma največ do 8.000 dolarjev za kupce prvih hiš in stanovanj. Brezposelnost še vedno problematična Septembra je stopnja brezposelnosti znašala 9,8 odstotka in pričakuje se, da bo še naprej naraščala vsaj do sredine prihodnjega leta. Kljub razočaranju analitikov pa podatki niso samo slabi. Povprečje štirih tednov, ki izenači nihanja, namreč kaže, da število novih prošenj pada že osmi teden zapored in je v preteklem tednu padlo na 526.250, kar je najnižje od januarja.
|
neutral
|
6,781
|
Najbolj potratni v baltskih državah in Veliki Britaniji Slovenci smo varčni, veliko naredimo sami, neradi tvegamo in bankirjem ne zaupamo preveč, kažejo podatki, ki jih je ob svetovnem dnevu varčevanja objavil Surs. Kako varčni smo Slovenci, kažejo podatki, da sta imeli leta 2007 večjo varčevalno stopnjo med prebivalstvom le še Švica 17,8 odstotka in Nemčija 16,7 odstotka. Gre za delež bruto varčevanja v bruto razpoložljivem dohodku, ki je leta 2007 v Sloveniji znašal 16,4 odstotka, kar jo postavlja na tretje mesto v sedemindvajseterici držav članic Evropske unije. Najmanj varčni so v baltskih državah in Veliki Britaniji, stopnja varčevanja v ZDA pa je le 5,2 odstotna. Posojila za stanovanje, denar na bankah Slovenci se tako neradi zadolžujemo, če pa že vzamemo posojilo, ga najraje porabimo za nakup stanovanja. Večinoma se še vedno odločamo za tradicionalno varčevanje v bankah, najverjetneje iz strahu pred izgubo denarja, so zapisali na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije. Po podatkih finančnih računov Banke Slovenije so imela gospodinjstva v Sloveniji konec leta 2007 45 odstotkov finančnih sredstev v obliki gotovine in bančnih vlog 23 odstotkov v gotovini in 77 odstotkov v vlogah, medtem ko so naložbe v delnice in drug lastniški kapital znašale 37 odstotkov vseh finančnih stroškov. Delež naložb v nefinančne družbe se je sicer v obdobju 2002-2007 vztrajno zmanjševal. Posojila so znašala 86 odstotkov vseh finančnih obveznosti slovenskih gospodinjstev, preostanek dolga pa so predstavljale obveznosti do nefinančnih družb in države. Gospodinjstva so največ posojil 81 odstotka najela pri domačih bankah in drugih finančnih posrednikih 14 odstotkov. Američani trošijo več, kot imajo Da so slovenska gospodinjstva med najvarčnejšimi v Evropi, kažejo tudi podatki, da so bila leta 2007 po deležu posojanja v razpoložljivem dohodku s 7,1 odstotka takoj za Avstrijo in Nemčijo, medtem ko je povprečje za evroobmočje znašalo 3,2 odstotka, za EU-27 pa 0,9 odstotka. Sicer za večino gospodinjstev evropskih držav velja, da raje posojajo, kot pa si izposojajo, medtem ko so, za primerjavo, gospodinjstva v ZDA večinoma neto izposojevalci -3,7 odstotka, kar pomeni da potrošijo več, kot pa imajo razpoložljivega dohodka. 31. oktober so predstavniki 700 svetovnih hranilnic iz 27 držav za svetovni dan varčevanja razglasili leta 1924, da bi na pomen varčevanja opozorili posameznike in države.
|
neutral
|
6,782
|
SŽ Za zamude kriva gradbena dela Varnost, točnost, prijaznost in udobnost na eni strani ter prenapolnjeni vagoni in zamude na drugi strani. Kako potapljanje Slovenskih železnic vpliva na potnike? Po izkušnjah uporabnikov slovenskega železniškega omrežja omenjene strateške usmeritve SŽ-ja ne držijo. Med pripombami največkrat navajajo gnečo na najbolj obiskanem vlaku na progi Ljubljana-Jesenice, na katerem mnogi potniki ves čas stojijo, zamujanje vlakov, delovnemu času neprilagojen vozni red in ukinjanje nekaterih, predvsem mednarodnih, prog. Pahor SŽ prioriteta v prihodnjih letih Stavka železniških delavcev je trenutno zamrznjena, premier Borut Pahor pa je obljubil, da bodo Slovenske železnice v prihodnjih letih strateška infrastrukturna prioriteta, sam pa jih bo obiskoval vsak prvi ponedeljek v mesecu. Po mnenju ekonomista Bogomirja Kovača je treba železnice začeti reševati takoj, pri čemer je za MMC poudaril, da je ključno, da družba prekine tok izgubljanja poslov in stalno pridobiva nove. Kot je znano, je SŽ v samo prvih osmih mesecih tega leta pridelal 28,8 milijona evrov izgube, ki naj bi se do konca leta povzpela celo na 44 milijonov evrov. 7,1 milijona evrov dozdajšnje izgube odpade na potniški promet. MMC je Slovenske železnice seznanil z nekaterimi najpogostejšimi pripombami potnikov, ki vlak uporabljajo skoraj vsak dan. SŽ Investicijski načrt že tri leta na ministrstvih Glede na eno izmed strateških usmeritev, ki naj bi delovala v smeri prijaznosti in udobnosti potniškega prometa, nas je zanimalo, zakaj na zelo prometni železniški progi Gorenjska-Ljubljana in drugih bolj obremenjenih progah ne vozi več vlakov, saj morajo številni potniki ves čas vožnje stati. Na SŽ-ju zatrjujejo, da so v prometnih konicah uporabljena vsa razpoložljiva vozila in zaradi infrastrukturnih omejitev enotirna proga v celoti izkoriščene progovne kapacitete . Investicijski načrt za nakup novih vozil je bil po zatrjevanju SŽ-ja izdelan že pred tremi leti, a zaradi postopkov na pristojnih ministrstvih doživlja že drugo novelacijo. Tako za gnečo na jeseniški progi ni krivo le pomanjkanje vlakovnih kompoziciji, ampak predvsem zastarela infrastruktura, kar bo po besedah SŽ-ja treba rešiti z gradnjo drugega tira in z njo povezano rekonstrukcija postaj . Te bi bilo treba, če se na njih ustavljajo daljše kompozicije, ustrezno podaljšati, perone pa razširiti. Zamude Vlake se lahko prehiti le na postajah V zvezi z zamudami vlakov na SŽ-ju zatrjujejo, da so na mednarodnih progah za to kriva gradbena dela na tujih železnicah . Njihove zamude namreč vplivajo na druge vlake, saj se lahko vlaki, ki vozijo po enotirnih progah, prehitevajo in srečujejo le na železniških postajah. Gradbena dela, ki zaradi neurejenega financiranja niso usklajena z voznim redom, in izredni dogodki naleti na avtomobile, povoženja so med glavnimi vzroki za počasno vožnjo in zamude tudi v notranjem prometu, medtem ko okvare potniških vozil kot samostojni dejavnik po trditvah SŽ-ja niso med glavnimi vzroki za zamude. Med potniki je veliko negodovanja tudi zaradi nerazumnih voznih redov, saj vlaki na ciljne postaje prihajajo, na primer, ob 8.03, ko bi moral biti potnik, ki se vozi na delo, že na svojem delovnem mestu, odhajajo pa, na primer, ob 14.55, kar pomeni, da mora potnik za pot domov dalj časa čakati na drugi vlak.
|
negative
|
6,783
|
V Berlinu in Moskvi presenečeni nad odločitvijo GM-ja Iz Detroita je prišla presenetljiva odločitev. General Motors se je odločil, da ne bo prodal evropskih avtomobilskih podjetij Opel in Vauxhaull kanadski skupini Magna. Ameriški avtomobilski velikan, ki se je zaradi gospodarske krize znašel v velikih težavah, zaradi česar je morala z znatno finančno injekcijo posredovati celo ameriška vlada, se je po večmesečnih pogajanjih septembra odločil, da proda svoji evropski podjetji kanadskemu proizvajalcu avtomobilskih delov Magna International, ki se je za nakup potegoval skupaj z rusko banko Sberbank. Septembrski dogovor je pozdravila nemška vlada, ki je v njem videla rešitev za številna delovna mesta, saj je izmed 50.000 delavcev, kolikor jih Opel zaposluje v Evropi, kar polovica v Nemčiji. Novi kupec se je namreč zavezal, da bo ohranil delovna mesta in ne bo zapiral Oplovih tovarn v Evropi. Berlin je takrat tudi obljubil 4,5 milijarde državnih jamstev za pomoč Magni pri prestrukturiranju Opla. Izboljšano poslovno ozračje in strateški pomen obeh evropskih podjetij za lastno tržno strategijo sta po besedah upravnega odbora GM-ja vplivala na odločitev, da v svoji lasti obdrži Opel in Vauxhall. Generalni direktor GM-ja Fredercik Henderson je napovedal skorajšnjo predstavitev načrta za prestrukturiranje nemškim in drugim vladam ter ob tem izrazil upanje, da ga bodo dobro sprejeli. Presenečenje ter osuplost v Berlinu in Moskvi A nemška vlada ni zadovoljna z odločitvijo GM-a in je močno presenečena. Za nemškega gospodarskega ministra Rainerja Brüderleja je odločitev o zavrnitvi dogovora o prodaji skrajno nesprejemljiva, medtem ko so zaposleni v Oplu že napovedali stavko in naj bi kratko prekinitev dela začeli v četrtek. Nič bolj niso nad odločitvijo GM-a navdušeni v Rusiji. Iz kabineta ruskega predsednika vlade so izrazili zaskrbljenost, ob tem pa napovedali, da bo avstrijsko-kanadsko-ruska naveza Magna in Sberbank temeljito analizirala odločitev. Moskva je v preteklosti večkrat poudarila, da je prodaja Oplu skupini z ruskim kapitalom znak pripravljenosti ameriškega predsednika Baracka Obame, da okrepi gospodarske odnose med Rusijo in ZDA.
|
neutral
|
6,784
|
Direktor Razlog slabo delovanje sodišč Okrajno sodišče v Ljubljani je na podlagi predloga direktorja družbe GSA Joca Pečečnika odredilo začetek stečajnega postopka družbe KIK Kamnik. Kot je povedal direktor KIK-a Aleš Erbežnik, je za stečajnega upravitelja imenovan Grega Erman. Odločitev sodišča ga sicer ne preseneča. Kar se tiče same procesne narave odločitve, nisem presenečen, kar pa se tiče vsebine narave odločitve, sem zelo presenečen, je pojasnil. Po njegovem mnenju je razlog za stečaj družbe slabo delovanje sodišč, ki se niso odzvala v okviru svojih pristojnosti na spore med lastniki strokovno hitro in primerno . Kot je pojasnil, so v KIK-u po pravni poti naredili vse, kar je bilo mogoče, da stečaja ne bi bilo. Ravno tako so precej naredili po poslovni poti, kar naj bi dokazovala tudi naročila, ki so jih prejeli. Erbežnik poudarja tudi, da je KIK ravno zdaj v novem zagonu, ki pa bo očitno prekinjen, razen če bo stečajni upravitelj z energijo in znanjem nadaljeval ta proces.
|
negative
|
6,785
|
Verbič Avgusta imenovani nadzorniki pod vprašajem V gospodarskem sporu o ničnosti t. i. stopniščne skupščine Pivovarne Laško se je zgodil preobrat Infond Holding je umaknil tožbo zoper Laško, Šrot pa pojasnil preklic majske skupščine. Spomnimo, da je Infond Holding tožbo proti pivovarni vložil zato, da bi dokazal ničnost t. i. stopniščne skupščine, ki so jo, kot je znano, nato sami izpeljali delničarji. S tem, ko se je glavni protagonist umaknil iz samega postopka, je pokazal, da z majsko skupščino ni nič narobe , je po nadaljevanju glavne obravnave na celjskem okrožnem sodišču dejal predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev VZMD Kristjan Verbič. Na obravnavi tudi Cerani Glavno presenečenje obravnave je bila udeležba direktorja Infonda Holdinga Pierpaola Ceranija. Kot je pojasnil Verbič, je ta, čeprav je Pivovarna Laško nasprotovala umiku tožbe, vztrajal pri tem. Nič manjše ni bilo niti presenečenje, ko se je na sodišču pojavil nekdanji predsednik uprave Laškega in takrat še tudi posredni večinski lastnik Infonda Holdinga Boško Šrot, ki je pojasnil okoliščine preklica majske skupščine. Šrot je tako dejal, da je sklep o podpisu skupščine 29. maja podpisal, a je bil prepozno objavljen. Za preklic se je odločil zaradi odločitve urada za varstvo konkurence, ki je največjemu lastniku Laškega, torej družbi Infond Holding, odvzel glasovalne pravice. Verbič Avgusta imenovani nadzorniki pod vprašajem Šrotovo pričanje po Verbičevih besedah potrjuje, da je majska t. i. stopniščna skupščina pivovarne legitimna, prav tako vsi na njej sprejeti sklepi. Hkrati je mogoče na drugi strani sklepati, da je avgustovska skupščina nična in da so vsi sklepi ter zasedanja nadzornikov, ki so bili imenovani na tisti skupščini, pod vprašajem, je opozoril. Verbič v skladu s tem pričakuje, da je bil tokratni drugi narok za glavno obravnavo v gospodarskem sporu o ničnosti stopniščne skupnosti PL-ja zadnji. Prvi se je zgodil 2. oktobra.
|
neutral
|
6,786
|
T-2 vrednost podjetja 410 milijonov, dolgovi do 130 Škofjeloški Lokainvest je vložil predlog za začetek stečaja telekomunikacijske družbe T-2. Zdaj se pojavljajo vprašanja, ali bo to zahtevala tudi družba Gratel. Lokainvest se je s predlogom za začetek stečaja pridružil podjetju Smart Com, ki je zahtevo podal že oktobra. Po besedah direktorja škofjeloške družbe Aleksandra Schare so se za potezo odločili, ker jim T-2 ne plačuje velikega dolga. Po poročanju časopisa Dnevnik naj bi znašal že šest milijonov evrov, neizplačila pa naj bi družbi povzročala velike težave. Zadeva se ni urejala in se ne ureja, čeprav je bilo kar nekaj obljub, da se bo uredila, je dejal Schara in dodal, da jim ni preostalo nič drugega. Podjetji sodelujeta že štiri leta, Lokainvest je za T-2 kupoval lokacije za telekomunikacijska vozlišča. T-2 vložil ugovor zoper predlog stečaja Kot smo zapisali, je predlog za stečaj vložil tudi Smart Com, T-2 naj bi mu bil dolžan štiri milijone evrov. A v mariborskem telekomunikacijskem podjetju menijo, da je predlog neutemeljen, zato so že konec preteklega meseca vložili ugovor. Narok za obravnavo bi moral biti razpisan v enem mesecu od prejetja ugovora. V Smart Comu so medtem za Finance pojasnili, da se z upravo T-2-ja in lastniki dogovarjajo o dinamiki oziroma obliki plačila zapadlih ter priznanih terjatev. Podjetje T-2 je bilo ustanovljeno leta 2004 in danes ponuja dostop do medmrežja, IP-televizijo ter telefonijo, tudi mobilno. Večinski lastnik podjetja je mariborska finančna družba Zvon Ena Holding. Ta naj bi prek številnih dokapitalizacij, pri katerih naj bi šlo za pretvorbo dolgov v lastniške deleže, prišla že do 92-odstotnega deleža v T-2. Šest odstotkov naj bi imel Finetol, dva pa mali vlagatelji. Iz T-2-ja so sporočili še, da po zadnji cenitvi iz junija 2009 njihova vrednost znaša 410 milijonov, dolgovi pa naj ne bi presegali 130. Bo stečaj zahteval tudi Gratel? Časnik Finance se sprašuje, ali bo zahtevo za stečaj vložila tudi družba Gratel. Družbo Lokainvest namreč obvladuje peti najbogatejši Slovenec Jurij Krč, ki ima v lasti tudi Gratel. Ta je kot graditelj telekomunikacijskega omrežja obenem najpomembnejši partner T-2-ja in s tem verjetno tudi največji upnik. Kot so danes pojasnili v Gratelu, oktobra novoimenovani direktor Darko Jakofčič po primopredaji še vedno pregleduje dokumentacijo o finančnem položaju družbe. Kakšna bo potem odločitev za naprej, se ta hip še ne ve, bo pa v nekaj dneh znana, so povedali. Dolg T-2-ja Gratelu naj bi znašal nekaj deset milijonov evrov.
|
negative
|
6,787
|
Uprava o načrtu še skrivnostna Po sestanku bank upnic z vodstvom Petrola, Istrabenza in NFD Holdinga so se vpleteni odločili, da Istrabenz v ponedeljek na sodišče vloži spremenjen predlog reorganizacije. Znano je še, da so banke upnice koprskega Istrabenza zdaj za prostovoljno poravnavo, Petrol pa bi odkupil del terjatev skupaj s Serminom, je za TV Dnevnik poročal novinar Florjan Zupan. Natančneje o načrtu reorganizacije sicer ni želel govoriti nihče, niti predsednik uprave Bogdan Topič. Petrol še za odkup terjatev Po nekaterih informacijah naj bi se Istrabenz zavezal k skrajšanju roka za poplačilo bank s pet na štiri leta, pa tudi k spremembi obrestne mere za dana posojila, s čimer bodo poskušali zadovoljiti banke upnice. Petrol naj kljub nasprotovanju nadzornikov še naprej vztrajal pri odkupu terjatev, vendar manjšega od 330 miljonov. Predsednik uprave Petrola Aleksander Svetelšek je za TV Slovenija povedal, da je bil sestanek namenjen novemu predlogu prisilne poravnave za katerega pa mi menimo, da ni prava rešitev, saj vodi prav v stečaj , kar po njegovih besedah ni dobro niti za banke niti za nas . Po Svetelškovih besedah bo konkreten predlog pripravljen v prihodnjem tednu. Banke zdaj za prostovoljno poravnavo Neuradno bo Petrol bankam v torek, še prej pa svojim nadzornikom, poslal predlog za odkup terjatev istrabenzove Energetike skupaj z drugo polovico skladišč na Serminu, kjer ima tudi predkupno pravico, za to pa se zavzema tudi država. Banke bodo tako zdaj dale prednost prostovoljni poravnavi, saj naj bi jim uprava dala tudi zagotovilo, da bodo premoženje prodajali transparentno. Pred tem pa morajo o tem prepričati tudi tri tuje banke, ki so že vložile zahtevo za stečaj. O predlogih, ki sta jih pripravila uprava in prokurist družbe, so najprej razpravljali bančniki, nadzorniki Istrabenza pa o spremembi načrta finančnega prestrukturiranja holdinga na seji še razpravljajo.
|
neutral
|
6,788
|
Funkcijo bo nastopil najpozneje v petih mesecih Nadzorniki Luke Koper so izbrali še člana uprave za področje ekonomike in financ. To je postal Marko Rems. Izbor Remsa je predsednik nadzornega sveta Janez Požar utemeljil s tem, da jih je prepričal s svojim nastopom, izkušnjami in celostnim videnjem sodelovanja v upravi. Izbira se zdi dobra tudi predsedniku uprave družbe, Gregorju Veselku. Veselko je poudaril, da so izbirali konsenzualno, saj sta z imenovanjem soglašala oba člana uprave. Veselko je zadovoljen tudi s tem, da so končno izbrali finančnika v Luki Koper. Rems na Luko Koper ne bo prišel takoj Rems bo funkcijo nastopil najpozneje čez pet mesecev, ko mu preteče odpovedni rok v družbi Adriatic Slovenica, kjer je prav tako član uprave za področje financ. Do takrat bo naloge opravljal prokurist Mirko Pavšič. Na dnevnem redu odnos z železnicami Nadzorni svet Luke Koper se bo v nadaljevanju seje še seznanil s poročilom uprave o obisku Malezije, obenem je na dnevnem redu tudi odnos s Slovenskimi železnicami. Kot je znano, se je Veselko v četrtek sestal z generalnim direktorjem Slovenskih železnic Goranom Brankovičem, govorila pa sta o komercialnih odnosih. S Slovenskimi železnicami je trenutno vse urejeno, je potrdil Veselko. Kot je dejal, so vsa pogodbena razmerja, ki so leto in pol visela v zraku , danes dopoldne uredili in končali v obojestransko korist. Podpisani sporazumi predstavljajo po njegovih besedah temelje za konkretno poslovno sodelovanje na različnih področjih .
|
positive
|
6,789
|
Oktobra največji priliv brezposelnih letos - 15.000 Gospodarska kriza je spremenila strukturo brezposelnih. Zavod za zaposlovanje tako zaznava več brezposelnih zaradi stečajev in prenehanja zaposlitev za določen čas. Oktobra letos je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 94.600 brezposelnih, medtem ko jih je bilo oktobra lani 62.600. Med njimi je največ moških. Delež žensk med brezposelnimi je padel pod polovico, tako da se je oktobra v primerjavi z lanskim oktobrom znižal z 52,2 odstotka na 48,9 odstotka. Več mlajših brezposelnih Spremembe so se pojavile tudi v starostni skupini brezposelnih. Tako se je delež brezposelnih, starih od 15 do 25 let, oktobra glede na enak čas leto prej zvišal s 15,7 na 16,4 odstotka, medtem ko je v celotnem letu 2008 znašal 14,4 odstotka. Pred letom 2007 je delež te skupine vsa leta presegal 20 odstotkov. Med brezposelnimi se je povečal še delež starih od 26 do 39 let - s 30,1 na 33,3 odstotka. Po podatkih zavoda za lani je ta delež znašal 33,5 odstotka. Več brezposelnih zaradi stečajev predvsem na račun Mure Oktobra je najbolj upadel delež dolgotrajno brezposelnih - tistih, ki so na zavodu v zadnjih 16 mesecih prijavljeni več kot 12 mesecev s 50,2 na 34,4 odstotka. Na letni ravni se je znižal tudi delež brezposelnih s I. in II. stopnjo izobrazbe z 39,8 na 38,2 odstotka. Trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev je bilo oktobra letos več kot 27.300 oz. 28,9 odstotka, medtem ko je ta delež oktobra lani znašal 22,7 odstotka. Močno se je povečal tudi delež brezposelnih zaradi stečajev, in sicer predvsem na račun stečaja Mure.
|
negative
|
6,790
|
Semolič Zahteve sindikata upravičene Stavkovne zahteve SKEI, ki bo s stavko v petek zahteval tudi dvig minimalne plače na 600 evrov neto, so v teh razmerah nerealne, poudarjajo na GZS-ju. Semolič Gre le za ustrahovanje. Kot je znano, je Sindikat elektro in kovinske industrije Slovenije SKEI za 13. november napovedal splošno stavko v omenjenih treh industrijah. Med zahtevami je dvig najnižjih osnovnih plač na 600 evrov neto in enkratno izplačilo 150 evrov dodatka za člane sindikata. Na drugi strani pa predstavniki združenj kovinske, elektronske in elektroindustrije ter industrije kovinskih materialov in livarn pri Gospodarski zbornici Slovenije GZS opozarjajo, da si podjetja v teh panogah ne morejo privoščiti dviga plač. Strošek dela v dodani vrednosti je po njihovih besedah v precej podjetjih že zdaj previsok, poslovanje v letošnjem letu in pričakovanja za prihodnje leto pa niso spodbudni. Sprejem stavkovnih zahtev bi pomenil pogreb za veliko podjetij kovinske industrije, je opozorila direktorica združenja kovinske industrije pri GZS-ju Janja Petkovšek. Njenemu mnenju pa so se pridružili tudi Blaž Nardin iz družbe Gorenje Orodjarna, svetovalec direktorja v Gostol Gopanu Alojz Rot, predsednik uprave Iskre Dušan Šešok, predsednik poslovodnega odbora Hidrie Iztok Seljak, direktor združenja kovinskih materialov Martin Debelak in direktor družbe Štore Steel Marjan Mačkošek. Semolič Za dvig plač ni nikoli pravi čas Ocena delodajalcev, da bi zaradi zvišanja minimalne plače brez dela ostalo okoli 74.000 ljudi, pa je po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS napačna. Po mnenju predsednika sindikata Dušana Semoliča je namenjena le ustrahovanju delavcev, da bi še naprej molčali. Zahteva sindikata je po njegovih besedah povsem upravičena, saj zvišanje minimalne plače predstavlja pot do boljšega življenja delavk in delavcev, predstavlja pot do uspešnejšega dela v podjetjih in je hkrati pot do gospodarskega razvoja, saj bi se povečala kupna moč prebivalstva. Po posvetu vodstva ZSSS-ja s sindikalnimi zaupniki v koroških podjetjih je Semolič še dejal, da za dvig plač ni nikoli pravi čas, medtem ko je vedno čas za dvig standarda najbogatejših . Semolič je še izpostavil aktualne priprave na velik protestni shod delavcev v Ljubljani 28. novembra. S shodom želijo opozoriti politike, naj nemudoma umaknejo vsa izhodišča pokojninske reforme, ki so do delavcev izrazito neprijazna, krivična in nekorektna . Sindikati ostro nasprotujejo opravljanju dela do 65. leta starosti. S protestnim shodom, ki ga je do zdaj podprlo tudi pet drugih sindikalnih central, pa bodo, kot omenjeno, zahtevali tudi dvig najnižjih plač.
|
negative
|
6,791
|
Neprepričljiv dan na Ljubljanski borzi, optimizem na zahodu Na Ljubljanski borzi se je teden začel rahlo pozitivno. Promet je bil nizek - s Krkinimi delnicami je padel najnižje v zadnjih dveh mesecih. Ob 315 tisoč evrih prometa je cena Krke porasla vse do 72,5 evra, kar je 0,8 odstotka nad izhodiščem. Novomeško podjetje je objavilo dobre devetmesečne rezultate, vendar so delnice v petek prvi trgovalni dan po objavi vseeno izgubljale. Z 232 tisoč evri prometa sledijo Petrolove delnice, ki so se v prvi kotaciji najslabše odrezale, saj so zdrsnile za 1,5 odstotka. Cena je padla pod 320 evrov, kar pomeni triodstotni minus. ob nizkem prometu so se najbolj, za več kot dva odstotka, podražile delnice Luke in Zavarovalnice Triglav. Slovenski borzni indeks 4.362 točk se je povzpel za desetino odstotka. Tečaji najprometnejših delnic KRKA+0,43 % 72,22 EUR PETROL-1,50 %324,13 NOVA KBM+1,36 %13,39 MERCATOR-0,39 %170,20 Z. TRIGLAV+2,46 % 28,29 GORENJE+0,15 %13,51 Zasedanje G20 podžgalo trge Zanimivo zahodni trgi so kljub objavi, da je v ZDA oktobrska brezposelnost dosegla svež 26-letni rekord in se povzpela prek desetih odstotkov, dobili nov zagon. Potem ko je Dow Jones prejšnji teden pridobil več kot tri odstotke njegova vrednost je spet nad 10 tisoč točkami, tudi za začetek novega tedna vse kaže na svežo rast. Tokio je bil danes sicer precej sramežljiv, zato pa so vodilne evropske borze poskočile za več kot odstotek. Po četrtem zaporednem plusu je indeks FTSEurofirst 300 spet nad tisoč točkami. Vlagatelji pozdravljajo sklepe zasedanja finančnih ministrov in vodij centralnih bank držav G20, ki obljubljajo, da ne bodo prehitro umaknili številnih programov pomoči. Evro spet 50 odstotkov nad vrednostjo dolarja Kaj se bo zgodilo, ko vse te presežne likvidnosti ne bo več, za zdaj še ne skrbi skoraj nikogar. Dejstvo je, da bo zapitek moral biti plačan. Poleg tega bodo podjetja še nekaj časa čutila posledice nižjega trošenja zaradi visoke brezposelnosti. Kot piše New York Times, je v ZDA brezposelnost dejansko še precej večja od uradnih 10,2 odstotka in se skoraj približuje ravni z Velike depresije prejšnjega stoletja. V razmerah, ko delniški trgi blestijo, bi pričakovali zadržano trgovanje z zlatom, vendar se to ne dogaja, verjetno zlasti zaradi spet šibkega dolarja. Danes je cena zlata prvič presegla 1.110 dolarjev, potem ko je bilo treba za evro plačati tudi 1,5 dolarja.
|
neutral
|
6,792
|
Kaj o tem porečejo banke upnice? Petrol bi z dokapitalizacijo znova rad vložil milijone evrov v Istrabenz. Nadzorniki so namreč potrdili že tretji predlog uprave za rešitev Istrabenza. Čeprav se je Petrol z naložbo v Istrabenz v preteklosti kar precej opekel, želi njegova uprava zdaj znova v primorsko družbo vložiti milijone, je za TV Slovenija poročal Florjan Zupan. Dokupili naj bi toliko Istrabenzovih delnic, da vseeno ne bi bilo treba objaviti novega prevzema. Delež naj bi tako povečali za 10 odstotkov, kar pomeni, da bi Petrol imel v lasti 43 odstotkov Istrabenza. Delnice so cenejše kot leta 2007 V tem trenutku ni najpametneje, da Petrol na tak način dokapitalizira Istrabenz, ampak bi bilo bolje, da bi Petrol izrinil druge lastnike, saj sta še vedno v igri NFD in Maksima Holding, je mnenje o tem podal ekonomist Maks Tajnikar. Leta 2007 je Petrol za tretjinski delež Istrabenza plačal 190 milijonov evrov, saj je za delnico plačal 110 evrov, če bi kupil desetino delnic danes, ko je na borzi za delnico treba odšteti 7 evrov, pa bi plačal le nekaj manj kot 4 milijone.
|
neutral
|
6,793
|
V partnerskem podjetju so se odločili, da jih ne bodo več financirali Tudi nad modno industrijo se zgrinjajo temni oblaki - modna hiša Luella je prva med večjimi prenehala delovati. Potem ko se je iz Luelle umaknila partnerska modna znamka Club 21 odločitev so pred dnevi potrdili tudi v njihovi hčerinski družbi VSQ Limited, ki je neposredno sodelovala z Luello, so v podjetju morali sprejeti kruto realnost in ukiniti modno znamko. Prvič se je o propadu modne znamke začelo govoriti že, ko je najpomembnejša dobaviteljica Carla Carini pred slabim mesecem nenadoma objavila, da zapira svoja vrata in da naročil za kolekcijo pomlad/poletje 2010 ne bodo mogli izpolniti. Dopoldne se je v izjavi za javnost oglasila tudi ustanoviteljica podjetja Luella Bartley, ki je med drugim dejala Položaj, v katerem smo se znašli, nas je izredno razočaral. Cenim podporo, ki nam jo je nudila družba VSQ, a vseeno me vznemirja, da ne morem zaščititi svojih ljudi in njihovih služb v teh težkih časih. Za hišo in oblikovalko številne nagrade Modno znamko je Bartleyjeva, nekdanja modna urednica, ustanovila leta 1999, leta 2003 pa začela sodelovati z VSQ-jem in postala ena najbolj priljubljenih modnih znamk oblačil in nakita predvsem med mladimi v Veliki Britaniji. Tako modna oblikovalka kot istoimenska hiša sta v zadnjih letih pobirali modne nagrade za to in ono kot za stavo, zato je propad znamke še toliko večje presenečenje, poroča modni časopis WWD.
|
negative
|
6,794
|
Luka oktobra dobro poslovala, delnice danes izgubljale Medtem ko je Dow Jones zaradi obetov, da bodo obresti še dolgo ostale rekordno nizke, na letošnjem vrhu, na Ljubljanski borzi ni pravega zagona. Slovenski borzni indeks se je tako v torek znižal za 0,12 odstotka, letos pa je njegova vrednost porasla za 18 odstotkov, kar je sicer primerljivo z zahodnimi trgi, vendar je bil tam lanski padec manjši kot pri nas. V prvi kotaciji je največ, 1,6 odstotka, izgubila Luka, in to kljub novici, da so v Luki oktobra pretovorili precej več od načrtov. S Krko je bilo za 0,52 milijona evrov prometa. Enotni tečaj je nekoliko zdrsnil, na koncu je bila cena 72 evrov. Petrol je nadoknadil lep del ponedeljkovih izgub in se zavihtel do 328,9 evra, kar je odstotek in pol nad izhodiščem. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0,25 %72,04 EUR MERCATOR -0,32 % 169,66 PETROL 1,10 %327,68 NOVA KBM 0,15 %13,41 TELEKOM 0,25 %149,90 INTEREUROPA 1,53 %6,62 GORENJE -0,74 %13,41 Padec indeksa ZEW Nemški indeks konjunkturnih pričakovanj ZEW je z oktobrskih 56,0 padel na novembrskih 51,1 točke. To je slabši rezultat od pričakovanj. Frankfurtski DAX30, ki se je po več kot dvoodstotni ponedeljkovi rasti dopoldne povzpel še za pol odstotka, je zdrsnil na izhodišče. Med pomembnejšimi objavami rezultatov velja v Evropi izpostaviti britansko banko Barclays in mobilnega operaterja Vodafone. Bayclays je imela v tretjem četrtletju na račun investicijskega bančništva 1,56 milijarde funtov dobička, kar je pol manj kot v istem lanskem obdobju. Vodafonu je uspelo v zadnjem četrtletju za 9,3 odstotka povečati promet. G20 povzročil ponedeljkov optimizem V New Yorku je bil začetek tedna odličen, saj je Dow Jones posločil za dva odstotka in pri 10.226 točkah dosegel enoletni vrh. Vlagatelji so bili po zasedanju finančnih ministrov držav G20 optimistični, saj so prepričani, da bodo obresti še nekaj časa ostale rekordno nizke, hkrati pa je bilo objavljenih nekaj svežih prevzemnih zgodb. Največ so pridobivale finančne in tehnološke delnice. Po pričakovanju je dolar oslabel, njegova vrednost pa je danes okrog 1,50 dolarja za evro. Vrednost lahke nafte je okrog 80 dolarjev, medtem ko je cena zlata po ponedeljkovem rekordu in rasti nad 1.110 dolarjev zdrsnilo pod 1.100 dolarjev.
|
neutral
|
6,795
|
O prispevkih tudi posebna medresorska skupina Morebitno oškodovanje posameznikov zaradi neplačanih socialnih prispevkov bo vlada skušala reševati po posameznih primerih, s čimer pa delavci niso zadovoljni. Poleg tega bo vlada namenila posebno pozornost sistemu plačevanja prispevkov pri spreminjanju pokojninske in davčne zakonodaje, posebna medresorska skupina pa bo preučila možnosti, da se posledice neplačevanja prispevkov v podjetjih, kjer se je to zgodilo, ne bi prevalile na posameznika. Tako je bilo sklenjeno na sestanku premierja Boruta Pahorja s predstavniki delavcev Mure, Industrije usnja Vrhnika in Steklarske nove, ki so se ga udeležili tudi ministra za finance in delo Franc Križanič in Ivan Svetlik ter predsednik uprave Kapitalske družbe Borut Jamnik. Predstavniki delavcev s sklepi sicer niso zadovoljni, saj si želijo zavez vlade, da bo problematiko neplačevanja prispevkov odpravila tako dolgoročno kot po posameznih primerih. Danes tako nismo dorekli ničesar. Zaveze vlade želimo v pisni obliki, potem pa se bodo pogovarjali naprej, je dejal predstavnik nekdanjih delavcev Steklarske nove Stjepan Miklaužić. Konkretna rešitev ni bila ponujena. Povedano je bilo samo, da se bodo zadeve za nazaj skušale reševati individualno, vsak oškodovanec se bo lahko obrnil na ministrstvo za delo, v prihodnje pa se bo ta problematika reševala z zakonodajo, je dejal Miklaužić, ki je za nekdanje delavce Steklarske nove napovedal možnost vložitve približno 230 tožb ter celo stavke ali prevzema družbe s strani zaposlenih. Že dvakrat smo šli žejni čez vodo Predsednik sindikata Neodvisnost Drago Lombar pričakuje pisni dogovor, ki naj bi ga na mizo dobili v roku 14 dni. Doslej smo bili že dvakrat žejni prepeljani čez vodo, je dejal. Po Lombarjevih besedah pa je država obljubila, da bo za delavce, ki se bodo upokojevali, pripravljena osnova za izračun pokojnine. Če bo ta nižja, kot bi bila, če bi bili plačani prispevki, bo država izpad pokrila. Minister Svetlik je problematiko neplačevanja prispevkov označil kot posledico sistema, ki deluje neustrezno, saj je nadzor nad plačevanjem premajhen in ima lahko posledice tudi za posameznike. Sicer pa je minister povedal, da se skladno z zakonom o stečajnem postopku ugotavlja, koliko sredstev je na voljo za poplačilo delavcev. Če jih ni, so neplačani prispevki in neizplačane plače predmet poplačil iz jamstvenega sklada. Z novim zakonom objava neplačanih prispevkov? Jamnik je v zvezi s podjetji, ki niso plačevala prispevkov, izpostavil, da morajo tako lastniki kot organi upravljanja ugotavljati odgovornost posameznikov, to je poslovodstva in nadzornega sveta. Kadar koli bo takšna odgovornost ugotovljena, bo zadeva predana sodnim oblastem, je poudaril Jamnik. Povedal je tudi, da medresorska komisija že obravnava predlog, da se s spremembo zakona o davčnem postopku omogoči objavo neplačanih prispevkov ter da se zagotovi obveščanje vsakega posameznika o plačilu prispevkov.
|
negative
|
6,796
|
Dnevi slovenskih bančnikov na Brdu pri Kranju Okrevanje gospodarstva se bo začelo po koncu leta 2009, vendar bo v letu 2010 še šibko, ocenjuje Velimir Bole z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete. Ob tem je Bole opozoril, da je sredi leta 2010 mogoče vnovično rahlo poslabšanje gospodarskih razmer. Izpad bruto domačega proizvoda naj bi bil nadomeščen po letu 2011, v nekaterih sektorjih še bistveno pozneje, pravi Bole, ki poleg tega pričakuje nizko inflacijo, umirjeno naraščanje posojil in znatno višanje obrestnih mer, zlasti pri posojilih. Po njegovih napovedih se bo solventnost bank poslabševala vse do konca leta 2010. Dnevi slovenskih bančnikov posvečeni zlasti krizi Bole se sicer udeležuje dni slovenskih bančnikov, ki potekajo na Brdu pri Kranju, glavne teme pa so finančna in gospodarska kriza , delovanje monetarne politike in odzivi bančnega sektorja. Srečanja se udeležuje okoli 80 vodilnih bančnikov in finančnikov, med njimi so tudi predsednik uprave madžarske K & H Bank Marko Voljč, minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, predsednika uprav NLB-ja in NKBM-ja, Božo Jašovič in Matjaž Kovačič, član uprave KD Group Draško Veselinovič, predsednik uprave Kolektor Group Stojan Petrič in Ivan Ribnikar z Ekonomske fakultete.
|
negative
|
6,797
|
Obama in Medvedjev o oborožitvenem sporazumu in Iranu Nekaj ur preden bo Barack Obama odpotoval na obisk v Šanghaj, so se ob koncu vrha Apeca v Singapurju ZDA in Kitajska sporekle glede tečajev valut. Svetovni velesili se nista mogli zediniti glede vključitve besed tržno naravnani tečaji valut v skupno zaključno izjavo dvodnevnega vrha Azijsko-tihomorskega foruma Apec. Washington je želel ocariniti različne kitajske izvozne izdelke, Peking pa pozval, naj okrepi svojo valuto juan. Washington podcenjen juan krivi za neravnotežje v trgovini med državama. ZDA Nizek juan ustvarja trgovinsko neravnotežje Od sredine lanskega leta juan umetno držijo na določeni ceni proti dolarju, da bi tako zavarovali kitajsko gospodarstvo pred padanjem. Na Peking se zato vrsti vedno večji mednarodni pritisk, naj dovoli dvig juana. Kitajski proizvajalci so namreč s pomočjo podcenjene valute pridobili tržne deleže na račun tekmecev iz držav, katerih valute so narasle v primerjavi s padajočim dolarjem. Kitajska za krizo krivi nizke obrestne mere Kitajska meni, da okrevanje svetovnega gospodarstva po krizi ogrožajo izredno nizke obrestne mere v ZDA, češ da podžigajo špekulacije na trgih zunaj ZDA. Na vrhu Apeca se je kitajski predsednik Hu Džintao izognil vprašanju juana. V nekaterih govorih se je raje osredotočil na nerazumne trgovinske omejitve za t. i. države v razvoju. Poleg spora glede juana in trgovine odnos med Washingtonom in Pekingom, ki bo v očeh številnih najpomembnejši v 21. stoletju, otežuje še vprašanje zlorabe človekovih pravic na Kitajskem. Neuravnoteženje vodi v nove krize Predsednik ZDA Obama je na vrhu obljubil, da bo poglobil dialog s Kitajsko in ne bo poskušal omejiti njene naraščajoče vloge. Kitajska naj bi prihodnje leto prehitela Japonsko na drugem mestu. Voditeljem 21 držav članic Apeca je zatrdil, da je svetovno gospodarstvo na poti k okrevanju, hkrati pa opozoril, da neuravnoteženje svetovnega gospodarskega sistema vodi v nadaljnje krize. Opozoril je, da se svet ne sme vrniti k istim ciklom rasti in padanja, ki so sprožili trenutno svetovno krizo. Vrh Apeca se je končal s pozivom k večji gospodarski integraciji ter uspešnemu zaključku trgovinskih pogajanj iz Dohe leta 2010. Optimizem glede pogajanj o oborožitvenem dogovoru Še pred koncem vrha sta se na dvostranskem srečanju sešla Obama in njegov ruski kolega Dmitrij Medvedjev. Najpomembnejše teme pogovora nov oborožitveni dogovor, Iran in Afganistan. Nov sporazum za zmanjšanje strateškega orožja naj bi nasledil sporazum Start I iz leta 1991, ki preneha veljati 5. decembra letos. Voditelja sta izrazila svoj o predanost novemu sporazumu, ki bi ne le na novo zastavil ne vedno rožnate odnose med velesilama, temveč predstavljal tudi pomemben element ohranjanja svetovne strateške stabilnosti. Pogajanja so v teku. Optimizem, da bo dogovor dosežen do decembra ali pa kmalu zatem, ko Start I preneha veljati, veje z obeh strani. Eno največjih še nerešenih vprašanj ostaja število dovoljenih jedrskih konic. Svetu zmanjkuje potrpljenja z Iranom Medvedjev in Obama sta se v uro in pol trajajočem pogovoru strinjala, da svetu zmanjkuje časa za diplomatske pritiske na Teheran v sporu glede iranskega jedrskega programa. ZDA pritiskajo na Rusijo, stalno članico Varnostnega sveta s pravico veta, naj bolj pritisne na Teheran. Zahod je dal Iranu čas, da sporoči svojo odločitev o predlogu Mednarodne agencije za jedrsko energijo IAEA. Rok za odgovor na predlog o bogatenju iranskega urana v tujini je potekel že pred časom, Zahodu zmanjkuje potrpljenja. Medvedjev je po pogovoru dejal, da bi lahko uporabili druga sredstva , če pogajanja ne bodo prinesla rezultatov. Naš cilj je jasen - pregleden jedrski program namesto programa, ki drugim povzroča skrbi, je dodal ruski predsednik.
|
neutral
|
6,798
|
Prejšnji teden razrešena z mesta direktorice direktorata za zakladništvo Stanislava Zadravec Caprirolo je odstopila z mesta predsednice nadzornega sveta Nove Ljubljanske banke, so sporočili iz NLB-ja. Pojasniti velja, da je vlada ravno prejšnji teden Stanislavo Zadravec Caprirolo razrešila z mesta direktorice direktorata za zakladništvo na finančnem ministrstvu, ker je minister za finance Franc Križanič želel, da bi se Caprirolova v celoti posvetila funkciji prve nadzornice NLB-ja. Želimo namreč, da se stvari v NLB-ju stabilizirajo, je tedaj dejal tudi premier Borut Pahor.
|
neutral
|
6,799
|
Slovenski borzni indeks v ponedeljek izgubil 0,22 odstotka Nič novega na Ljubljanski borzi medtem ko je tujina še naprej optimistično razpoložena, pri nas tečaji delnic stopicajo na mestu oziroma kar padajo. Edina pozitivna točka ponedeljkovega trgovanja je promet s Krkinimi delnicami, ki se je spet povzpel čez milijon evrov. A kaj, ko se je cena ves dan zniževala in so se prav ob koncu pri 70,8 evra to je 1,87 odstotka pod petkovim tečajem sklepali najnižji posli dneva. Podobne izgube je utrpel tudi Telekom minimum pri 144 evrih, ki je bil z 90 tisoč evri drugi po prometu. V prvi kotaciji so se podražile le Mercatorjeve in Petrolove delnice. S Petrolom je bilo sklenjenih le deset poslov, najvišji pri 332 evrih. Slovenski borzni indeks 4.360 točk se je znižal za 0,22 odstotka. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,67 %71,67 EUR TELEKOM-1,07 %145,19 NOVA KBM -1,29 %13,57 MERCATOR +0,10 %175,97 GORENJE -0,59 %13,48 SAVA RE -0,94 %14,82 PETROL +0,88 %329,65 Zlato na novi rekordni vrednosti Novi teden se je na tujem začel z novim rekordom zlata. Za unčo je bilo treba plačati že več kot 1.130 dolarjev. Poleg šibkega dolarja je na svež vrh vplivala izjava enega izmed poznavalcev, da bo zlato še naprej pridobivalo, centralne banke pa bodo letos kupile več zlata, kot prodale. Vlagatelji kupujejo zlato tudi zaradi pričakovanj o višji inflaciji. Za zdaj gospodarstvom bolj grozi deflacija - zaradi nižjih cen hrane in goriv je bila oktobra v evroobmočju na letni ravni peti mesec zapored deflacija. Na Japonskem višja rast BDP-ja od pričakovanj Azijski delniški trgi so ponedeljek končali s plusom, zasluge za pozitiven razplet pa gredo tudi Wall Streetu, kjer je indeks Dow Jones 10.270 točk v petek zaradi pozitivnih novic iz trgovskih podjetij porasel za 0,7 odstotka, v vsem tednu pa za 2,3 odstotka. Borza v Šanghaju je poskočila za 2,7 odstotka, tokijski Nikkei 9.791 točk pa se je povpel za 0,2 odstotka. Drugo največje svetovno gospodarstvo je imelo v tretjem četrtletju 1,2-odstotno rast, kar se ni zgodilo že dve leti. Vladni ukrepi so očitno zalegli ... Zanimivo je, da je japonski minister za trgovino še pred uradno objavo izdal, kakšna je bila rast BDP-ja, kar je povzročilo nemir na trgu obveznic. Vodilne evropske borze so dopoldne niz pozitivnih dni podaljšale na štiri in se povzpele v območje 13-mesečnega vrha.
|
positive
|
6,800
|
Banke zahtevajo dodatna jamstva v obliki podrejenega dolga Večina bank upnic je zavrnila Petrolov predlog za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja Istrabenza. Banke upnice so tako na sestanku s predstavniki Petrola zavrnile predlog, hkrati pa zahtevale dodatna jamstva v obliki podrejenega dolga v višini 30 milijonov evrov. Korak naprej proti prostovoljni poravani tako ni bil storjen. Kot so sporočili iz Petrola, tretjinskega lastnika Istrabenza, uprava in nadzorni svet menita, da bi sprejetje dodatnih zahtev bank upnic predstavljalo previsoko tveganje za njegovo stabilno in varno poslovanje v prihodnje. Petrol kot pomemben, pa vendar manjšinski lastnik ne more prevzemati odgovornosti za pretekle poslovne odločitve bank upnic, so zapisali, hkrati pa sporočajo, da se še naprej zavzemajo za prostovoljno poravnavo. Po njihovem mnenju to prinaša maksimiziranje premoženja Istrabenza.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.