nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
6,801
|
V soboto šesturna protestna prekinitev dela? Sindikat igralniških delavcev in uprava Hita sta znova sedla za mizo zaradi za soboto napovedanega nadaljevanja stavke. Tokrat naj bi stavka v Parku in Perli trajala šest ur. Poteka in vsebine popoldanskih štiri ure trajajočih pogajanj nobena stran ne želi komentirati. Po neuradnih informacijah ne stavkovni odbor ne Hitova pogajalska skupina ne popuščata, zaradi česar se bodo pogovori v petek zvečer nadaljevali, je za Radio Slovenija poročal novinar Valter Pregelj. Predstavniki igralniškega sindikata in Hitove uprave so tokrat že tretjič sedli za pogajalsko mizo. Dvakratni poskus, da ne bi bilo triurne opozorilne stavke v noči s prejšnjega petka na soboto, namreč ni bil uspešen. Pogajalci takrat niso prišli dlje od prve stavkovne zahteve, s katero igralničarji terjajo od uprave takojšen preklic odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe in preklic sporazuma o delovnem času. Vodstvu očitajo kršitve pogodb, aktov in dogovorov Zaposleni v igralništvu vodstvu novogoriške igralniške družbe očitajo številne kršitve pogodb, notranjih aktov in sprejetih dogovorov v skupno 12 točkah. Novogoriška enota sindikata igralniških delavcev je v pisnem sporočilu pozvala nadzorni svet in lastnike Hita, še posebej državo, naj prepreči poskus uprave, da bi med sobotno stavko na delo razporedila večje število študentov. 20 študentov naj bi pripeljali iz igralnice v Kranjski Gori in jim plačali štirikratni znesek od običajne urne postavke, zaposlenim prek študentskega servisa v Novi Gorici pa naj bi za delo med stavko plačali dvakrat več. Če ponudbe ne bi sprejeli, naj bi jih čakala odpoved delovnega razmerja, kar v igralniškem sindikatu označujejo za manipulacijo z mladimi in ne dovolj izkušenimi ljudmi, ki se jih sili v delo na specifičnih delovnih mestih v igralnici.
|
negative
|
6,802
|
Svet za načelo prostovoljnosti Strateški gospodarski svet je sklenil, da so spremembe zakona o udeležbi delavcev pri dobičku nujne, je po seji sveta pojasnil minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Z njimi bi lahko po ministrovih besedah podjetja v večji meri spodbudili k vključevanju v sheme delitve dobička zaposlenim. Svet se zavzema za ohranitev načela prostovoljnosti. Načelo prostovoljnosti povsod v Uniji, razen v Franciji Strateški svet meni, da bodo v primeru obvezne udeležbe pri dobičku podjetja uporabila kreativno računovodstvo . Našli bodo načine, da se temu izognejo, poleg tega bodo predvsem tuji vlagatelji umetno zniževali dobiček, država pa se bo soočila s tem, da bo pobrala manj davka na dobiček, je poudaril minister. Hkrati pa zaposleni ne bodo deležni dobička v tistem deležu, kot so ga dejansko tudi ustvarili. Da je načelo prostovoljnosti najboljše, po njegovem mnenju kaže tudi to, da ga upoštevajo vse države Unije z izjemo Francije. Dobiček naj bo na enak način izplačan delavcem in lastnikom kapitala Pojasniti velja še, da je strateški svet podprl rešitev, da je treba, ko gre za zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, prilagoditi predvsem davčno obravnavo udeležbe, in sicer tako, da se izogne današnjim razmeram, ko je izplačilo od dobička lastnikov kapitala obdavčeno manj kot pa izplačilo deleža dobička zaposlenim. V svetu so prepričani, da morajo biti vsi udeleženci v podjetjih davčno obravnavani na enak način. Kot osnovo naj se vzame bilančni dobiček in ne le čisti dobiček, predlaga svet, ki podpira tudi odpravo odloga pri izplačilu dobička zaposlenim, tako da bi se ta lahko izplačal na enak način kot lastnikom kapitala. Pahor Spremembe vodijo v socialni dialog Omenjeni predlog sprememb zakona podpira tudi premier Borut Pahor, ki je prepričan, da vodi v socialni dialog.
|
positive
|
6,803
|
Sindikati Najslabše bi jo odnesli krupjeji Zaposleni v družbi Casino Portorož, ki ima pod svojim okriljem portoroško in lipiško igralnico, so začeli opozorilno stavko, ki bo trajala od petka od 22. ure do sobote do tretje ure zjutraj. Predstavnik sindikata Mirjan Ražman je dejal, da so se za stavko odločili, ker tudi na zadnjih pogajanjih z upravo niso dosegli dogovora. Stavke se bo po njegovih napovedih udeležilo več kot 90 odstotkov vseh zaposlenih, ki bodo takrat na delovnem mestu. Aleš Kocjančič, predstavnik sindikata, je dejal, da je uprava sindikatom predlagala, da bi se poskusili pogoditi le z delom zaposlenih oziroma da bi vsaka skupina zaposlenih reševala svoje težave ločeno. Sindikati so predlog razumeli kot razbijanje enotnosti sindikatov , zato vanj niso privolili. Po Režmanovih besedah bi jo v skladu s predlogom najslabše odnesli krupjeji, drugim bi plače znižali manj, hkrati pa jih skušali prepričati, da se umaknejo. Za krupjeje je bilo predlagano od 30- do 40-odstotno znižanje plač, za druge zaposlene pa okoli 20-odstotno znižanje. Ražman je še dodal, da bodo vsi štirje sindikati še naprej zastopali iste cilje. Sindikati so v stavkovnih zahtevah izpostavili poplačilo dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja, sklenitev normativnega dela podjetniške kolektivne pogodbe in uskladitev začasnega dogovora o plačah z novo sistematizacijo. Uprava je pred dnevi sporočila, da je stavka neutemeljena, in zapisala, da je dogovor glede plač spoštovala in v preteklem mesecu tretjini zaposlenih zvišala osnovne bruto plače za 20 odstotkov. Zato menijo, da je zahteva po zvišanju plač, za nekatera delovna mesta celo do 200 odstotkov, nerazumljiva.
|
negative
|
6,804
|
Ljubljanska borza že peti dan zaporedoma v rdečih številkah Telekomove delnice so se po objavi poslovnih rezultatov pocenile za 1,34 odstotka, njihov enotni tečaj pa je prvič po osmih mesecih padel pod 140 evrov. Najnižji posli so se sklepali pri 137,7 evra, prometa pa je bilo le za 22 tisoč evrov. Telekom je imel v prvih devetih letošnjih mesecih 55 odstotkov nižji dobiček kot v istem lanskem obdobju. Tudi preostale delnice so ob zelo nizkem prometu v petek izgubljale, v prvi kotaciji je bilo izjema le Gorenje, ki je dražje za pol odstotka. Tečaj Krkinih delnic je ob 370 tisoč evrih prometa zdrsnil na 70,10 evra. Pri meji 70 je bila stran povpraševanja tokrat še dovolj močna. Slovenski borzni indeks 4.255 točk je ves teden drsel in skupno izgubil 2,6 odstotka, od tega 0,7 odstotka danes. Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,57 % 70,10 EUR GORENJE 0,52 % 13,49 PETROL -0,29 % 326,57 TELEKOM -1,34 % 138,69 INTEREUROPA -2,18 % 6,29 MERCATOR -0,32 % 170,74 NOVA KBM -0,61 % 12,93 LUKA KOPER -0,08 % 26,49 Slabe napovedi za industrijo polprevodnikov Na Wall Streetu se je razpoloženje v zadnjih dneh ohladilo, vlagatelje pa je zaskrbelo kar nekaj slabih makroekonomskih novic. Nepremičninski trg je še naprej v težavah, število tistih, ki ne morejo odplačevati hipotekarnih kreditov, narašča. Tehnološki sektor je prizadelo mnenje analitikov pri Merrill Lynch in Bank of America, ki so za leto 2010 sektorju polprevodnikov znižali oceno rasti, lastniki finančnih delnic pa niso prav nič veseli črnogledih napovedi agencije Moodys. Ob tem so začeli nekateri hedge skladi že zapirati svoje pozicije in se pred novim letom pripravljati na zahtevke po izplačilih. Popravek na Wall Streetu Kakorkoli, Dow Jones 10.332 točk je padel za 1,90 odstotka, Nasdaq 2.156 za 1,66 odstotka. Tudi evropski indeksi so bili obrnjeni navzdol, že tretji dan zaporedoma. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.011 točk se je znižal za 1,6 odstotka, v rdečih številkah pa je bil zlasti zaradi padca bančnih delnic tudi sredi petkovega trgovanja. V ZDA pričakujejo še en negativen dan, potem ko je proizvajalec osebnih računalnikov Dell sporočil slabe poslovne rezultate 3. četrtletja. Številni analitiki sicer že vse od poletja pričakujejo večji popravek navzdol, vendar so to zaradi dobrih poslovnih rezultatov največjih družb in rekordno nizkih obrestnih mer še ni zgodilo. Se rast zlata šele začenja? Vrednost evra se je znižala na 1,48 dolarja. Posledično je lahka nafta padla na dobrih 76 dolarjev, zlato pa ne more več dosegati svežih rekordov. Njegova cena se je znižala pod 1.140 dolarjev. Največji optimisti, ki verjamejo v nadaljnjo strmo rast zlata, ponujajo za primer konec 70. let, ko se je v samo letu in pol cena zlata od julija 1978 povzpela s 185 na 850 dolarjev, kar upoštevajoč inflacijo danes ustreza 2.400 dolarjem, pri čemer so bile obrestne mere takrat mnogo višje kot danes. Če bi zlatu tudi tokrat uspela podobna odstotkovna rast, bi to pomenilo ceno nad 5.000 dolarji, kar pa je malo verjeten scenarij.
|
negative
|
6,805
|
Drevi šesturna stavka Uprava Hita, ki je v petek prekinila pogajanja s sindikatom, je prejela pismo lastnikov, v katerem upravi izražajo podporo pri sanacijskem načrtu. Vodja pogajalske skupine uprave Hita Uroš Kravos je dejal, da jih poleg lastnikov, Kada, Soda in ministrstva za finance podpirajo tudi nekateri zaposleni, ki ne soglašajo z dejanjem sindikalistov. Po besedah Kravosa jim podporo izražajo s pošiljanjem anonimnih pisem, v katerih naj bi izpostavljali tudi to, da predstavniki sindikata niso pravi predstavniki ljudi, ki delajo v igralnicah. Vertih Predlogi uprave neresni oziroma zavajajoči Kot je bilo zapisano, so bila pogajanja med predstavniki pogajalske skupine Hita in Sindikata igralniških delavcev Slovenije Sids prekinjena v petek. Po besedah predsednika Sidsa Zorana Vertiha so bili predlogi uprave na petkovih pogajanjih neresni oziroma zavajajoči, saj naj uprava ne bi popustila prav nikjer. Za Sids je najspornejše to, da niso utemeljili odpoklica oziroma odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času. Kdaj se bodo pogajanja nadaljevala, ni znano, Kravos je dejal, da bodo počakali do ponedeljka, da vidijo, kako bodo stvari potekale, obenem pa nameravajo pripraviti določene izračune in ovrednotiti izračune Sidsa ter jih pokazati zaposlenim in medijem. Hkrati je Kravos izrazil še presenečenje nad dejanji Sidsa. Sids ima 12 stavkovnih zahtev Sids ima sicer 12 stavkovnih zahtev, prva in glavna se nanaša na preklic odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času za igralništvo. To sta dva ukrepa, ki sodita med 28 ukrepov sanacijskega načrta Hita. Upravi med drugim očitajo kršenje podjetniške kolektivne pogodbe in zakonov v zvezi z zdravjem in varstvom pri delu ter neupoštevanje mnenja sindikata pri sanacijskem programu. Uprava pa je Sidsu predložila tri predloge. Prvi je zamrznitev podjetniške kolektivne pogodbe do 31. oktobra 2010, hkrati pa je uprava od Sidsa tudi zahtevala, naj takoj imenuje pogajalsko skupino za dogovor o novi podjetniški kolektivni pogodbi. Drugi predlog uprave je bilo postopno uvajanjem novega sistema razporejanja delovnega časa, katerega učinke bi uprava merila dvakrat letno. Tretji predlog uprave na pogajalski mizi pa je bilo oblikovanje novega predloga sodelovanja zaposlenih pri delitvi dobička iz poslovanja. Širitev stavke? Hkrati je uprava zahtevala, da se stavka zamrzne do 31. oktobra 2010. Sids je predloge uprave zavrnil in vztraja pri svojih 12 stavkovnih zahtevah. Po Kravosovih besedah naj bi Sids celo napovedal širitev stavke v decembru in nadaljevanje do preklica. Ker uprava Hita in Sids nista dosegla dogovora, bodo zaposleni v novogoriških igralnicah Park in Perla drevi izvedli šesturno stavko. Hit je zaradi tega, kot so pojasnili v družbi, primoran zmanjšati poslovno škodo in izpad prihodkov, zato bo med stavko v največji mogoči meri aktiviral redno zaposlene, ki se zavedajo resnosti razmer, in študente. Škoda zaradi stavke naj bi po Kravosovih besedah znašala okoli 300.000 evrov.
|
neutral
|
6,806
|
Možnost stavke 28. novembra ni izključena Novogoriški Sindikat igralniških delavcev Slovenije Sids je razočaran nad stališčem Kada in Soda, da podpirata upravo Hita pri izvajanju sanacijskih ukrepov. V sindikatu opozarjajo, da so zgroženi nad izjavami prvega moža Hita in vodje pogajalske skupine glede nepripravljenosti Sidsa na pogajanja in zavračanja predlogov. Na novo upravo Hita pod vodstvom Draga Podobnika naj bi v zadnjih štirih mesecih naslovili 14 dopisov za ureditev posameznih problematik, štiri pobude za sestanek ter celovita predloga za spremembo podjetniške kolektivne pogodbe in sporazuma o delovnem času. Toda vsi ti naši poskusi vzpostavitve normalnega in konstruktivnega dialoga z vodstvom družbe niso bili deležni niti enega konkretnega odziva z njihove strani, opozarjajo v sindikatu in dodajajo, da je nadzorni svet upravi naložil izpeljavo sanacijskih ukrepov, ne pa tudi odpovedi podjetniške kolektivne pogodbe. Kar zadeva sporazum o delovnem času, pa je po navedbah sindikata izrecno zapisano, da se ta tematika - morebitna odpoved - uredi dogovorno. Uprava pa je pohitela z oceno, da dogovor ne bo mogoč in si je privoščila enostransko odpoved . Pasivnost lastnikov pripeljala do problematičnega stanja Novogoriška enota Sids je v svojem predlogu o razporeditvi delovnega časa pripravila rešitve, ki bi prispevale k boljšim rezultatom in zmanjšanju stroškov ter bi dvignile zadovoljstvo zaposlenih, a uprava nanj ni niti odgovorila, opozarjajo. Od lastnikov pa bi pričakovali, še posebej največjih, da se začnejo obnašati resno in odgovorno, kajti s svojo pasivnostjo so prek predstavnikov v nadzornem svetu pripeljali Hit do, blago rečeno, negativnega in hudo problematičnega stanja, ugotavljajo in dodajajo, da to razkriva tudi najnovejša revizija. Novogoriška enota Sids kot zlonamerno zavrača govorjenje, da nimajo podpore med zaposlenimi, in izpostavlja dejstvo, da so med sobotno šesturno stavko ustavili delo tudi zaposleni prek študentskega servisa. Delavci ogorčeni nad stavkovnimi zahtevami Na ravnanje Sidsa pa so se odzvali tudi Hitovi delavci, ki so v sporočilu za javnost zapisali, da so ogorčeni nad stavkovnimi zahtevami, ki jih uveljavlja Sids . Hkrati so užaljeni nad zahtevo sindikata o sodelovanju sindikata in delavskih predstavnikov pri odpravi viškov in selekciji kadrov. Smo mar delavci v režijskih službah Hita drugorazredni? so se vprašali. Obenem se sprašujejo, katera delovna mesta so vprašljiva. Kot so izpostavili, ne poznajo sindikata v svetu, ki bi od uprave zahteval ugotavljanje viškov delovne sile. Hitovi delavci, ki se sicer v sporočilu za javnost niso podpisali ali navedli svojega števila, so poudarili še, da je sramotno, da stavkajo ljudje, ki mesečno zaslužijo tudi do 1900 evrov neto .
|
negative
|
6,807
|
Predloga spremljata proračunske dokumente Država naj bi v prihodnjih dveh letih prodala 80 nepremičnin v skupni okvirni vrednosti 58,8 milijona evrov. Tako vsaj predvidevata predloga odlokov o letnem načrtu razpolaganja z nepremičnim premoženjem države v posamični vrednosti nad 300.000 evri za organe državne uprave in za pravosodne organe za leti 2010 in 2011. Preberite več Leta 2011 umik protikriznih ukrepov? Predloga spremljata proračunske dokumente Oba predloga sta v obravnavi v DZ-ju in spremljata proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Če ju poslanci ne bodo potrdili, upravljalci nepremičnin ne bodo mogli prodati na dražbi, zamenjati ali podariti, je pojasnila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs. Največ nepremičnin v lasti Morsa Na seznam za prodajo je v letu 2010 uvrščenih 52 nepremičnin v skupni okvirni vrednosti 43,3 milijona evrov, na seznam za prodajo v letu 2011 pa 28 nepremičnin v skupni okvirni vrednosti 15,5 milijona evrov. Največ zemljišč, stavb in stanovanj z obeh seznamov ima v lasti ministrstvo za obrambo.
|
neutral
|
6,808
|
Spletni klepet z Urošem Mercem, podjetnikom leta 2009 Podjetnik leta 2009 in direktor podjetja Bisol Uroš Merc pravi, da so sončne elektrarne danes verjetno ene najbolj donosnih in varnih naložb. Direktor podjeja Bisol, ki se ukvarja s proizvodnjo fotonapetostnih modulov, je v MMC-jevi spletni klepetalnici poleg donosnosti in varnosti investicije poudaril še primernost sončne elektrarne tako za najmanjše gospodinjske kot tiste največje industrijske uporabnike. Po njegovih besedah so sončnih elektrarn v Sloveniji postavili že veliko. Celoten klepet si lahko preberete tukaj. Obenem pa Merc poudarja, da začeti proizvodnjo na področju, s katerim se on ukvarja, danes ni enostavno. Dejstvo je namreč, da se panoga izjemno hitro razvija in da je izjemno investicijsko intenzivna. To pomeni, da bi morali investitorji nameniti ogromna začetna sredstva, da bi dosegli želeno prepoznavnost na trgu in ekonomijo obsega, ki bi jim zagotavljala konkurenčnost, je dejal med klepetom. Kot zapisano, je Merc prejel nagrado za podjetnika leta 2009. Razlago, zakaj je šla nagrada prav v njegove roke, napovedi načrtov njegovega podjetja in vzroke, zakaj je sončna energija dobra možnost, si lahko ogledate v priloženem videoposnetku. Vprašanje kakovosti izdelkov iz Kitajske Uporabnike je zanimala tudi konkurenca iz Kitajske, sploh zaradi cenejše delovne sile. Merc pravi, da ga to ne skrbi. Če bi se njihovi izdelki splačali, bi bil jaz verjetno prvi, ki bi jih pričel uvažati, ali pa širiti proizvodnjo na Kitajskem. Gre za povsem druge materiale, ki jih uporabljajo in njihova kakovost je res vprašljiva že po dveh ali treh letih obratovanja takšnih sončnih elektrarn, je pojasnil. Se pa podjetje, ki je lani zaposlovalo 50 ljudi, danes pa že 130, pojavlja na skoraj vseh evropskih trgih, razlaga Merc, ki upa, da se bodo fotovoltanične celice kmalu pojavile tudi na državnih inštitucijah. Naš gost je med klepetom izpostavil še države, ki so gonilne sile v fotovoltaiki. Izpostaviti velja Nemčijo, je povedal in nadaljeval Pred tem se je precej odvijalo na Japonskem. Sedaj pa jih je več in več. Francozi imajo velike načrte, Italijani tudi. Veliko se dogaja na Češkem, Belgiji in drugod po Evropi. Sedaj počasi sledijo tudi Južni Korejci in, ne boste verjeli, Kitajci. ZDA je zgodba zase. Na žalost se tam še pretežno samo govori, a verjamem, da bo kmalu drugače. Merc drevi v oddaji Prava ideja Uroš Merc je bil drevi ob 21.05 na drugem programu Televizije Slovenija tudi gost 50. oddaje Prava ideja, kjer je beseda tekla o uspešnosti podjetja kljub krizi in širitvi na tuje trge, obenem pa ste gledalci lahko izvedeli tudi, kateri so pravi prijemi za spopad s krizo in kako zanimive so davčne oaze.
|
positive
|
6,809
|
Čas za predah pri ustvarjanju razkošnih projektov Dubajska vlada je sporočila, da ena njenih vodilnih družb Dubai World ne more odplačevati dolgov. Teh je za skora 40 milijard evrov. S svetovno gospodarsko krizo in recesijo so se nad bleščeči Dubaj zgrnili temni oblaki, in čeprav bo arabski emirat v letošnjem letu imel okoli petodsotno rast gospodarstva, je to daleč od cvetočih preteklih let, ko je bila rast 14-odstotna. S krizo so precej padle vrednosti nepremičnin, katerih gradnja je bila v zadnjih letih eden od gonilnih sil gospodarske rasti in tujih vlaganj. Skupni dolg Dubaja naj bi znašal 53 milijard evrov in vlada ima kar nekaj težav z njegovim odplačevanjem. Dubai World je zaradi nesposobnosti odplačevanja dolgov upnike zaprosil za odlog odplačila do konca maja prihodnje leto. Prva žrtev pretiranega zadolževanja za razkošne projekte, s katerimi je majhen emirat premagoval naravo in skrbno gradil sanjsko podobo, je Dubai World, ki ima v lasti tudi ustvarjalca umetnih otokov in gradbenega velikana Nakheel. Zaradi težav bo nujno pretrukturiranje in vlada je za svetovanje najela revizorsko hišo Deloitte. Tokratne težave za Dubai World so pravzaprav majhno presenečenje, saj je podjetje oktobra sporočilo, da je prestruktiranje skoraj končano, in napovedalo 800 milijonov dolarjev prihrankov v prihodnjih treh letih, kar je ohranjalo upe na pravočasno odplačilo dolgov. V zadnjem času se je sicer veliko ugibalo, da bi lahko Dubaj svoje finančne taževe premagoval z združevanjem različnih družb in ali z njihovo prodajo ter tako pridobil svež kapital in zmanjšal svoj dolg. Magnet za vlaganja izgublja svojo moč Dubaj je eden izmed sedmih emiratov v Združenih arabskih emiratih in je znan po sproščenem ekonomskem modelu, s katerim je privabljal tuje vlagatelje in postopoma gradil največje bližnjevzhodno gospodarsko središče in prometno križišče. V zadnjih letih je emirat postal eno samo gradbišče in zgovoren je že podatek, da je še pred letom dni bilo tukaj več kot četrtina vseh žerjavov na svetu. Gospodarska rast je temeljila predvsem na pritoku tujega kapitala in gromozanskih gradbenih projektih, a vlada zdaj plačuje ceno za gradnjo gradov v oblakih . Nekateri poznavalci že namigujejo, da bi lahko šel Dubaj po poti sosednjega Abu Dabija, ki ima nekoliko konservativnejšo gospodarsko politiko, a je z nafto najbolj založen in tudi najbogatejši izmed vseh emiratov.
|
neutral
|
6,810
|
Seja komisije za sporne menedžerske prevzeme Andrej Vizjak, Andrijana Starina Kosem in Tomaž Jeršič so pred komisijo za sporne menedžerske prevzeme zavrnili politično vpletanje pri oblikovanju prevzemne zakonodaje. Nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je na zaslišanju zatrdil, da se je tajkunizacija v Sloveniji oblikovala v obdobju celotne tranzicije, prve deviacije pa so se po njegovih besedah začele pojavljati z ustanovitvami t. i. bypassov, na katerih se je z izčrpavanjem podjetij kopičilo premoženje, ki je bilo pozneje konsolidirano. Tako ravnanje sta omogočila pomanjkljiva zakonodaja in neobstoj sistemskega nadzora, je dejal. Vizjak Tajkunizacijo onemogočila šele novela iz leta 2006 Vizjak je prepričan, da je taka dejanja onemogočila šele novela zakona o prevzemih iz leta 2006. Pripravila naj bi jo skupina strokovnjakov, na katero sam, kot trdi, ni imel političnega vpliva, prav tako naj ga ne bi imela nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Andrijana Starina Kosem, ki je pred komisijo zatrdila, da je sprejemanje zakonske novele o prevzemih potekalo po ustaljenih praksah. Ob tem je dejala še, da po uveljavitvi omenjene novele ni bil izveden noben menedžerski prevzem, v katerem bi prevzemnik za posojilo jamčil z zastavljenimi delnicami ciljne družbe in da to tudi ne bi bilo mogoče. Ob objavi prevzemne ponudbe je bilo treba predložiti bančne garancije in zanje ni bilo mogoče zastaviti delnic ciljne družbe, ki niso bile v lasti prevzemnika. Ta je moral zagotoviti druga jamstva, je pojasnila in dodala, da kupoprodajna pogodba ni dovolj za zastavo delnic, ki še niso v lasti prevzemnika. Teza, da se je zastavljalo delnice ciljne družbe, ki še niso bile v lasti prevzemnikov, je lahko samo politična, ne strokovna, je poudarila. Starina Kosem V Sloveniji je bilo menedžerskih prevzemov malo Opozorila je še, da je delnice še danes mogoče kupiti zunaj prevzemne ponudbe in jih zastaviti Le da dvakrat zakolobariš in lahko enako jamčiš z delnicami. Tega do danes še niste spremenili. Na vprašanje, kako so potekali sporni menedžerski prevzemi, je odgovorila, da ji ni znan noben konkreten primer. Po njenih ugotovitvah je bilo v Sloveniji menedžerskih prevzemov malo, saj so bili to večinoma prevzemi pravnih oseb. Jeršič Posebnosti nisem opazil Kakšnih posebnosti med službovanjem na ministrstvu ni ugotovil niti Tomaž Jeršič, ki je na položaju državnega sekretarja med ministrovanjem Vizjaka nasledil Starina Kosmovo. Kot je povedal, je funkcijo opravljal le leto dni, v tem času pa so se posvečali predvsem implementaciji evropskih direktiv v slovenski pravni red in odpravi anomalij veljavnih zakonov.
|
neutral
|
6,811
|
V nekaterih podjetjih se bodo odločali šele decembra V večini večjih slovenskih podjetjih bodo delavci letos kljub zaostrenim gospodarskim razmeram prejeli božičnico oziroma 13. plačo. MMC se je v nekaterih največjih slovenskih podjetjih pozanimal, kako bodo delavci nagrajeni ob koncu leta. Za zdaj izplačila božičnic zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ne načrtujejo v Hitu, v Merkurju pa odločitev še ni bila sprejeta. Tudi v Mercatorju še ne vedo, ali bodo zaposlenim izplačani kakšni dodatni prejemki, saj je to odvisno od uspešnosti poslovanja družbe v zadnjem četrtletju, tako da bodo odločitev sprejeli decembra. Dokončne odločitve, ko bodo znani poslovni rezultati V Gorenju si prizadevajo, da bi zaposleni tudi v letošnjem decembru prejeli določeno nagrado, a o višini prejemka za zdaj še ne morejo govoriti. V Pivovarni Laško bodo božičnice izplačali tako kot vsako leto. V zadnjih letih so bile izplačane tudi 13. plače, letos pa se bodo o tem odločali decembra, ko bodo znani poslovni rezultati. Takrat bodo odločali tudi o višini prejemkov. V Petrolu bodo dodatna izplačila vsem zaposlenim izplačali ob koncu poslovnega leta. V sistemu nagrajevanja je predvidena tudi možnost variabilnega plačila, ki pa je odvisno od uspešnosti podjetja. V Tušu božičnico izplačujejo že vrsto let, letos pa bo zagotovo višja od lanske, ko je znašala 440 evrov. V Krki bodo redno zaposleni prejeli božičnico v višini 1.192,23 evra bruto sorazmerno glede na prisotnost in bo izplačana 18. decembra. Božičnico bodo prejeli tudi delavci, ki so zaposleni prek kadrovskih agencij, in bo znašala 596,12 evrov, datum izplačila pa bodo določile agencije same. V Revozu božičnice ali 13. plače ne izplačujejo, pač pa zaposlenim izplačajo posebno nagrado, ki je odvisna od doseganja rezultatov v tekočem letu. Letošnja nagrada bo višja kot lani. Prvi del nagrade v višini 1.000 evrov bruto oziroma sorazmerni delež glede na prisotnost bodo zaposleni prejeli 23. decembra, dokončni del nagrade pa januarja. Kaj je ugodneje za delavca? Božičnica, 13. plača ali nagrada za delovno uspešnost so izrazi za izplačila delavcem ob koncu leta. A ni samo od imena odvisno, kako bo izplačilo obdavčeno. Če gre za izplačilo, ki je dogovorjeno po pogodbi o zaposlitvi ali kolektivni pogodbi, je to enako plači, kar pomeni, da so plačani tudi vsi davki in prispevki, izplačani znesek pa se šteje v pokojninsko osnovo. Če pa gre za izredni dogovor o izplačilu, je to drug prejemek iz delovnega razmerja, za katerega se plača akontacija dohodnine in se ne všteva v pokojninsko osnovo.
|
neutral
|
6,812
|
Kitajcem česen še kako diši Česen je za mnoge le smrdeča, neprijetna majhna začimba, ki je nihče noče jesti v velikih količinah, da ga ne bi mučil slab zadah. A prav ta nadloga je na Kitajskem letos zlata jama . Tako je. Vsi, ki želijo v državi z največjim številom prebivalstva v kratkem obogateti, naj ne vlagajo v žlahtne kovine, kot sta zlato ali srebro, ampak naj se podajo v česnov posel . Česnu je namreč v zadnjem času cena izjemno narasla, zato je trgovanje z njim doživelo ogromen razmah, proti kateremu se zdijo celo nepremičninski posli zanemarljivi. Ena najuspešnejših kitajskih pokrajin je tako postala pokrajina Džinšjang, ki velja za prestolnico kitajskega česna. Zakaj? Kaj bo danes za kosilo? Strok česna! Glavni razlog za izjemen skok povpraševanja po tej beli začimbi je verovanje, da vas bo prav česen ubranil pred virusom nove gripe. Na severu države je žvečenje česna v obrambo proti gripi in drugim boleznim sicer že starodavna tradicija, zdaj pa so spretni trgovci prebivalce prepričali, da je česen tudi prava rešitev za boj proti virusu H1N1. Velike pošiljke česna zato naročajo tudi šole. Tako ga je nedavno velika srednja šola v mestu Hangdžov naročila kar 200 kilogramov in naložila študentom, da morajo vsak dan ob kosilu zaužiti vsaj en strok. Tudi do 40-kratna podražitev Nič čudnega torej, da trgovina cveti, cene pa so izredno poskočile. Po podatkih kitajskega ministrstva za trgovino se je povprečna cena za kilogram česna povzpela od 1,60 juana 16 evrskih centov, kolikor je stal marca, do zdajšnjih 6,14 juana 60 centov. Na nekaterih trgih pa se je česen podražil kar za 15-krat ali celo 40-krat. Vse, kar potrebujete, je skladišče, veliko denarja in nekaj tovornjakov. Nato si skušate nagrabiti čim več česna in dvigniti ceno, kolikor se da. Nato se preselite v drugo mesto. Samo s selitvijo česna iz enega v drugo skladišče lahko zaslužite na milijone dolarjev, je za britanski The Independent dejal Jerry Lou, strokovnjak Morgan Stanleyja. Na Kitajskem je česen res car . Samo Kitajska namreč pridela trikrat več česna kot ves preostali svet skupaj, in velika večina gre za izvoz. Povedano drugače za rast česna je v državi namenjenih 370.519 hektarjev obdelanih površin. Nekateri pa že opozarjajo, da mora tudi česnov mehurček enkrat počiti in da si bodo takrat s česnom mnogi opekli prste, podobno, kot se je to zgodilo leta 1637, ko so mnogi bankrotirali, ker so verjeli, da se bo povpraševanje po znamenitih nizozemskih tulipanih še povečalo, a ni bilo tako.
|
positive
|
6,813
|
Spletni klepet s Sonjo Poljanšek Škrabec Podjetnica Sonja Poljanšek Škrabec pravi, da razlik med moškimi in ženskami v poslovnem svetu ne čuti, saj se vsi trudijo po svojih najboljših močeh. Nikomur uspeh ni zagotovljen dolgoročno, poudarja direktorica in lastnica največjega centra za zdravje v Sloveniji. Z moškimi dobro sodeluje, pravi. Poljanšek Škrabčeva priznava, da ji je pri ustanovitvi podjetja kapitalsko pomagal mož, znan poslovnež Janez Škrabec, a poudarja Odnos med mano in možem je bil ves čas poslovne narave in namesto njegovega bi lahko objekt gradilo drugo podjetje. Celoten klepet si lahko preberete tukaj. Kljub recesiji dobro poslujejo Gostja MMC-jeve klepetalnice je pojasnila, da ji kljub slabšim gospodarskim razmeram posel dobro gre, v primerjavi z lanskim letom ugotavljajo celo dvoodstotno rast. V pojasnilo je zapisala Trend po zdravem načinu življenja, gibanju in razvajanju v wellness centrih, lepoti, negi telesa in duha je znak, da se zavedamo, kako je zdravje pomembno za sodobnega človeka. Sodelavce si vedno izbira sama, pravi, da jo ženska intuicija redko pusti na cedilu. Poleg tega se ji pomembno zdi tudi pojavljanje v javnosti, predvsem zaradi sklepanja znanstev, ki lahko privedejo tudi do kakšnega poslovnega dogovora. Za konec pa je enemu izmed naših uporabnikov odgovorila na vprašanje, kaj svetuje mladim Najprej pridno študiraj in malo žuriraj, nabiraj izkušnje na različnih področjih, bogati si znanja, potuj po svetu z odprtimi očmi in ušesi. Nikoli ne reči nikoli in ne, tega pa ne morem. Pripravljen bodi sprejeti vsako delo in iz njega poskušaj pobrati najboljše za popotnico k uspehu.
|
positive
|
6,814
|
Kdo na prazno mesto v Intereuropi? Nova Ljubljanska banka ima od danes novo, petčlansko upravo, ki sta jo dopolnila Marko Jazbec in Robert Kleindienst. Kot je znano, je na čelu uprave NLB-ja Božo Jašovič, poleg že omenjenih pa še Claude Derosse in David Benedek. Jazbec prihaja v banko iz Intereurope, pristojen pa bo za poslovanje z velikimi podjetji. Kleindienst je dosedanji predsednik uprave NLB Skladov, kot član uprave pa bo skrbel za poslovno mrežo, privatno bančništvo, marketing in razvoj storitev. Benedek je mandat nastopil 15. julija, skrbel pa je za informacijsko tehnologijo, IT-koordinacijo in razvojni plan, področje finančnih trgov in zakladništva ter mednarodnega poslovanja. Naloge Deroosa, ki je na položaju od 16. julija 2007, so v novi upravi upravljanje s tveganji, finance in zaledne službe. Odhajajoči na mesta pomočnikov uprave Odhajajoči člani uprave Alojz Jamnik, Matej Narat in Miran Vičič prevzemajo mesta pomočnikov uprave NLB-ja. Narat bo pokrival področje finančnih trgov in zakladništva skupine NLB, Jamnik bo skrbel za poslovanje z velikimi podjetji, Vičič pa za področje plačilnega prometa in zalednih služb. Intereuropa brez člana uprave Z odhodom Marka Jazbeca brez namestnika predsednika uprave ostaja Intereuropa. Kdo bo zasedel to mesto, še ni znano, je poroča Radio Slovenija. Predsednik nadzornega sveta Bruno Korelič je že večkrat dejal, da razpisom ni najbolj naklonjen, prav tako pa naj ne bi obstajalo pretirano zanimanje za članstvo v upravi. Jazbec je funkcijo v Intereuropi opravljal šele od junija, saj jo je nastopil skupaj s predsednikom uprave Ernestom Gortanom. Pri imenovanju uprave je zaplet nastal konec julija, ko je nadzorni svet zaradi hujše krištve obveznosti in nesposobosti vodenja poslov odpoklical delavsko direktorico. Prav tako še zmeraj ni jasno, kaj bo s tretjim in četrtim članom uprave. Tem, ki čakajo odločitev vodstva, sicer ne manjka, poleg izboljšanja poslovanja je trenutno najbolj aktualna ponudba za odkup deleža v logističnem centru Čehov.
|
neutral
|
6,815
|
Dubajske težave le vihar v kozarcu vode Zbirka pravljic Tisoč in ena noč je imela le kratko mučno poglavje, smer na borzah je zdaj spet le ena navzgor, do novega 14-mesečnega vrha. Potem ko je dubajski holding Dubai World sporočil, da bo prestrukturiral nekatere enote, ki so pridelale milijardni dolg, je napetost na mednarodnih finančnih trgih povsem popustila. Če je konec prejšnjega tedna grozilo, da bo zaradi težav arabskih držav sijajnega devetmesečnega borznega vzpona konec, je torek stvari dokončno postavil na svoje stare mesto. Evropske borze so se veselile največjega porasta v zadnjih skoraj petih mesecih, newyorški Dow Jones pa je dosegel 14-mesečni vrh. Dogajanje na valutnem trgu in na trgu surovin je bilo pričakovano dolar je spet oslabel, nafta porasla. Dober podatek z nepremičninskega trga Seveda je treba poudariti tudi pomen spodbudnih gospodarskih podatkov iz Kitajske in ZDA. Na Wall Streetu so se zlasti razveselili podatka, da se je prodaja rabljenih stanovanj oktobra dvignila na najvišjo raven v zadnjih treh letih in pol. Indeks Dow Jones 10.471 točk se je povzpel za 1,23 odstotka, medtem ko je vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.010 točk porasel za 2,5 odstotka, največ po 15. juliju. V zadnjih devetih mesecih je njegova vrednost porasla za 56 odstotkov, potem ko so se največja gospodarstva, nazadnje še Švica 0,3-odstotna rast BDP-ja v tretjem četrtletju, znebila recesije. Cena lahke nafte se je povzpela nad 78 dolarjev, zlato pa je prvič preseglo mejo 1.200 dolarjev. Kje se skriva še kakšen Dubaj? Če so borze hitro pozabile, da je Dubaj prisiljen preložiti plačilo obveznosti, pa kritični ekonomisti opozarjajo na veliko možnost, da se bodo še kje pokazale težave. Zlasti Vzhodna Evropa naj bi bila kritična. Harvardski ekonomist Kenneth Rogoff opozarja, da je v Srednji in Vzhodni Evropi kar nekaj držav, kjer je možnost za dolžniško krizo 50-odstotna. Še vedno so v dobrem spominu težave Islandije, Madžarske, Ukrajine in Latvije in samo vprašanje časa naj bi bilo, kdo bo naslednji na spisku. Scenarij je lahko podoben kot leta 2002 v Argentini, ki ni mogla več plačevati obveznosti in je uradno razglasila bankrot. Tečaji delnic na Lj. borzi KRKA 1,99% 68,79 EUR NKBM 0,16% 12,37 TELEKOM -0,13% 137,93 SAVA 3,37% 227,73 PETROL -0,46% 322,99 MERCATOR -0,38% 163,15 LUKA KOPER -1,37% 25,12 Krka se je le prebudila Na Ljubljanski borzi posebnega optimizma spet ni bilo opaziti, je pa slovenski borzni indeks 4.225 točk vseeno tretjič zapored porasel, tokrat za 0,42 odstotka. Zasluga gre zlasti Krkinim delnicam, ki so se prebudile in bile z 1,9-odstotnim vzponom najopaznejše v prvi kotaciji. Enotni tečaj Krke se je po petih negativnih dneh in padcu na štirimesečno dno povzpel na 68,74 evra, prometa pa je bilo za 536 tisoč evrov. Veseli, da je ta teden več zanimanja za Novo KBM. V sredo so se delnice mariborske banke ob 338 tisoč evrih prometa podražile za 0,16 odstotka. V prvi kotaciji je šlo navzgor še Gorenje, medtem ko so se za več kot odstotek pocenile delnice Intereurope in Luke.
|
neutral
|
6,816
|
Kumer Žugelj brez potrebnih izkušenj Premier Pahor je napovedal, da se bodo finančni regulatorji pod okriljem vlade preselili pod okrilje Banke Slovenije, in ponovil, da se politika regulatorjev ne bo dotikala. Borut Pahor je ob tem dejal, da če je bil zdaj že vršilec dolžnosti direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj deležen pritiskov s strani finančnega ministrstva, bo moral minister Franc Križanič te pojasniti. Premier je dodal, da je vlada najboljši odgovor glede domnevih pritiskov dala, ko je v četrtek Žuglja - tudi na predlog premierja - imenovala za vršilca dolžnosti direktorja ATVP-ja. S selitvijo finančnih regulatorjev pod okrilje Banke Slovenije pa bi se po Pahorjevem mnenju tudi institucionalno zagotovilo, da teh pritiskov ne bo več. Kumra zanima, kdo je Žuglju sestavil pogodbo o zaposlitvi Poslanec SD-ja Dušan Kumer je na vlado naslovil poslansko vprašanje v zvezi z imenovanjem Damjana Žuglja za vršilca dolžnosti direktorja ATVP-ja, saj meni, da ta ne izpolnjuje pogojev. Kumerja zanima, zakaj se je vlada odločila imenovati človeka, ki, kot pravi, dokazano nima potrebnih delovnih izkušenj za to delovno mesto. Žugljevo imenovanje za direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev je v prejšnjem mandatu sprožilo veliko prahu, saj je šlo za očitno politično favoriziranje kandidata, ki ni izpolnjeval razpisnih pogojev, piše Kumer. Če bi številni državljani vedeli, da so lahko izbrani, tudi če ne izpolnjujejo pogojev, bi se na razpis prijavilo bistveno več kandidatov, morda tudi sposobnejših in odločnejših od izbranega kandidata, dodaja. Kumer ob tem sprašuje še, ali je res, da je bilo pri odločitvi za Žugljevo imenovanje ključno dejstvo, da bi bil upravičen do odškodnine v višini 24 plač. Zanima ga, kdo je sestavil pogodbo o zaposlitvi in ali sta bili prejšnja in zdajšnja vlada z njeno vsebino seznanjeni.
|
neutral
|
6,817
|
Na Ljubljanski borzi večji porast delnic Triglava in Luke Delnice Zavarovalnice Triglav, ki so v petek dosegle najnižjo vrednost to jesen, so poskočile za 3,5 odstotka in odigrale ključno vlogo, da se je indeks SBI20 obdržal nad gladino. Z Zavarovalnico Triglav je bilo za 75 tisoč evrov prometa, skoraj vse na račun živahnega trgovanja v zadnjih 20 minutah. Cena je dosegla 26,95 evra. V prvi kotaciji je podoben skok +2,3 odstotka uspel Luki, med elitno osmerico pa so se podražile le še delnice Nove KBM. Krka je ob le 310 tisoč evrih prometa zdrsnila do 67,5 evra. Odstotek in pol cenejše so delnice Telekoma in Gorenja. Slovenski borzni indeks 4.177 točk, ki je bil v petek najnižje po septembru, je pridobil le 0,06 odstotka. Upanja, da bi letos videli preobrat, skoraj ni več. Likvidnost je še naprej izjemno nizka, saj tujih vlagateljev ni na spregled. Tečaji najprometnejših delnic na Lj. borzi KRKA -0,19 % 67,71 EUR ZAV. TRIGLAV+3,54 %26,92 NOVA KBM+0,25 %12,20 PETROL-0,01 %320,13 SAVA-0,57 %228,84 TELEKOM -1,47 %135,79 INTEREUROPA0,00 %5,83 Dobra novica povzroča nove skrbi! Svetovni delniški trgi so še vedno pod vplivom presenetljive novice, da ameriško gospodarstvo skoraj ne izgublja delovnih mest novembra je bilo ukinjenih le še 11 tisoč služb, kar je najboljši dosežek po začetku recesije decembra 2007 in da je stopnja brezposelnosti z 10,2 padla na 10,0 odstotka. Toda kdor je pričakoval evforičen odziv vlagateljev, se je uštel. Prav nasprotno, opaziti je veliko mero previdnosti, saj so se vlagatelji nenadoma ustrašili, da bodo Zvezne rezerve zdaj prisiljene hitreje zaostrovati denarno politiko. Tečaje delnic na Ljubljanski borzi lahko spremljate tudi na MMC-jevi strani Temeljit popravek pri cenah zlata Takšna pričakovanja se že kažejo na valutnem trgu. Dolar je že v petek popoldne začel silovito pridobivati in trenutno je treba za evro že plačati manj kot 1,48 dolarja. Azijske borze so danes večinoma še rasle, zlasti Tokio, kjer je Nikkei porasel za poldrugi odstotek, na 10.167 točk. Evropi je ob začetku tedna zmanjkalo sape. Siemensove delnice so se pocenile za skoraj dva odstotka, potem ko so pri Morgan Stanleyju znižali njihovo ciljno vrednost. Cena zlata še v četrtek na rekordnih 1.225 dolarjev je padla pod 1.140 dolarjev, lahka nafta pod 75 dolarjev.
|
neutral
|
6,818
|
Spontana ustavitev dela v Preventu Globalu Zaposleni v podjetjih Prevent Global so predsedniku uprave Ivanu Majcnu le dovolili odhod iz prostorov, še vedno pa zahtevajo njegov odstop. Po odhodu iz prostorov je Majcen novinarjem dejal, da ulica ne bo narekovala odstopa uprave. Če bodo kdaj odstopili, bodo odstopili zaradi kakšnih drugih razlogov. Ob odhodu Majcen ni želel povedati, ali se bo v torek vrnil v pisarno. Prav tako Majcen ni pojasnil, o čem bo na sredini seji odločal nadzorni svet in ali bo tema razprave tudi zamenjava uprave. Sam se sicer za nastali položaj ne počuti odgovornega. So pa zato delavci bili zgovornejši. Dejali so, da vztrajajo pri Majcnovem odstopu, na delovna mesta pa se še ne nameravajo vrniti. Kot je znano, so delavci Preventa Globala prekinili delo, Majcnu pa preprečili odhod iz stavbe. Odhod iz upravnih prostorov mu ni uspel niti ob navzočnosti petih policistov. Delavka komerciale Nataša Kotnik je sicer še popoldne dejala, da naj, če Majcen ne bo odstopil sam, ukrepa nadzorni svet, ki ga vodi Vladimir Bilić. Zaposleni zahtevajo pojasnila Delavci Preventa Globala so namreč dopoldne ustavili delo in začeli spontano stavko. Delo naj bi prekinilo okoli 900 zaposlenih v podjetjih Preventa Globala v Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi in Šentjanžu pri Dravogradu. V Slovenj Gradcu so delavci zasedli prostore uprave in z glasnimi vzkliki zahtevali odstop predsednika uprave Majcna. Zahtevajo, da uprava pojasni, kako bo družba poslovala v prihodnje, in poda informacije glede naslednje plače, v nasprotnem primeru pa zahtevajo Majcnov odstop, je dejal Zorman. Predsednik uprave družbe Ivan Majcen je delavce že nagovoril in jim dejal, da bodo obveščeni, če bo o tem sprejeta odločitev. Ogroženih 1.300 delovnih mest Razmere v Preventu so napete že dlje časa, vzrok pa so tudi nesoglasja med največjima lastnikoma, Preventom Globalom in Preventom DEV-om. Iz Preventa DEV-a so sporočili, da kljub večmesečnemu iskanju dialoga z vsemi vpletenimi stranmi niso bili uspešni, saj se uprava upira prevzemu odgovornosti. Majcnova drža škodila družbi Kot je znano, je največji kupec, Prevent DEV, med drugim zahteval zamenjavo uprave, ki jo vodi Ivan Majcen. Drža gospoda Majcna in njegova dejanja so ugledu družbe v odnosu do mednarodnih strank in partnerjev izjemno škodovala, so zapisali v izjavi za javnost in napovedali, da bodo že napovedane ukrepe za zavarovanje dobave kupcem še naprej intenzivno izvajali. Kaj to pomeni za delavce Preventa Globala, je znano, ogroženih je 1.300 delovnih mest. V Preventu DEV-u posledice za sodelavce Prevent Global, d. d., in Avtomobilski deli, d. o. o., obžalujejo.
|
negative
|
6,819
|
Petanova komisija podjetju ni poslala nobenega zahtevka NLB je prvič zaprosil družbo Ultra, da poda soglasje k razkritju vsebin njenih kreditnih pogodb t. i. Petanovi komisiji, ki preiskuje ravnanja ministra Gregorja Golobiča. Ultra je soglasje podala nemudoma in brez kakršnih koli pomislekov, pravijo v Novi Ljubljanski banki. Sicer pa v družbi, kjer ima lastniški delež minister za visoko šolstvo in predsednik stranke Zares Golobič, zatrjujejo, da Petanova komisija nanje ni naslovila nikakršnega zahtevka ali zaprosila po razkritju kreditnih pogodb. Po njihovih besedah je Ultra že ob prvi objavi anonimnega dokumenta o nezavarovanih kreditih banko odvezala molčečnosti in jo pisno ter javno pozvala, da uradno objavijo vse kreditne pogodbe Ultre. Predstavnik NLB-ja Samo Nučič je to tudi storil četrtega junija na seji parlamentarne komisije za nadzor javnih financ. Takrat je namreč na vprašanje, ali gre pri podatkih v anonimnem dokumentu za falsifikat, izjavil, da gre očitno za falsifikat. Petanova komisija preiskuje Golobiča Kot je znano, so junija opozicijske stranke SDS, SNS in SLS zahtevale parlamentarno preiskavo v zvezi z ravnanjem ministra Golobiča. Z njo naj bi med drugim preiskali sum, ali se je Golobič izognil plačevanju davkov v Sloveniji ter sum klientelizma in koruptivnega ravnanja za pridobitev slabo zavarovanih posojil, ki jih je Ultri odobril NLB. Predsednik preiskovalne komisije, ki preiskuje ravnanje Golobiča, Rudolf Petan SDS pa je v četrtek dejal, da je njegova komisija trenutno še v fazi predhodnih pripravljalnih dejanj, ko zbirajo potrebno gradivo za svoje delo. Pridobili so približno polovico zahtevanega gradiva, med njim pa ni gradiva NLB-ja in podjetja Ultra.
|
neutral
|
6,820
|
432 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti Istrabenz je od januarja do konca novembra imel 66,2 milijona evrov čiste izgube, je razvidno iz nerevidiranega izkaza poslovnega izida družbe. Družba je v tem času imela 3,8 milijona evrov izgube iz poslovanja in slabih 62 milijonov evrov izgube iz financiranja. Skupne obveznosti družbe so 30. novembra znašale 483 milijonov evrov. Primorska družba je od začetka leta do konca novembra ustvaril za 666.339 evrov poslovnih prihodkov, poslovni odhodki pa so presegli 4,5 milijona evrov. Največji delež pri poslovnih odhodkih so predstavljali stroški storitev, ki znašajo 2,3 milijona evrov, in stroški dela z 1,7 milijona evrov. Od januarja do konca novembra je družba ustvarila 11,8 milijona evrov finančnih prihodkov, od katerih predstavljajo glavnino oziroma 9,8 milijona evrov prihodki iz dividend. Finančni odhodki v tem obdobju so dosegli vrednost 73,3 milijona evrov, pri čemer predstavljajo odhodki za obresti dobrih 31 milijonov evrov, izgube pri prodaji finančnih naložb 19 milijonov evrov, slabitve finančnih sredstev in drugi finančni odhodki pa 23 milijonov evrov. Izguba pred obdavčitvijo v obdobju od januarja do konca novembra je znašala 65,8 milijona evrov. Kapital družbe je 30. novembra znašal 58 milijonov evrov. Istrabenz ima za 50 milijonov evrov dolgoročnih obveznosti in za 432 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti, je še razvidno iz nerevidirane bilance stanja družbe na dan 30. novembra. Petrol Ključ ima NLB Nadaljuje se tudi zgodba z reševanjem Istrabenzovih terjatev. Petrol se še vedno drži ponujenega predloga, ki predvideva prostovoljno poravnavo koprske družbe. Kot tretjinski lastnik Istrabenza si Petrol prizadeva za rešitev in ponuja kompromisne predloge, banke upnice pa do zdaj niso uspele ponuditi enotnega predloga. Zaplet bi lahko po njihovem mnenju rešil NLB. Petrol poudarja, da kot pomemben, pa vendar manjšinki lastnik - v Istrabenzu ima približno 30-odstotni delež -, ne more prevzemati odgovornosti za pretekle poslovne odločitve bank upnic.
|
negative
|
6,821
|
Država tudi nad Belgijci še ni obupala 30-odstotni belgijski delež v NLB-ju je še vedno naprodaj. Po neuradnih podatkih naj bi se zanj zanimala finančno močna kitajska banka China Development Bank. Belgijski KBC Group je NLB z nakupom takrat 34-odstotnega deleža v svojo skupino vključil leta 2005, pred dobrim letom in pol pa se je odločili za prodajo, pri čemer pa kupca do zdaj še ni našel. V KBC-ju namigov o prodaji deleža Kitajcem ne želijo komentirati, prav tako pa molčijo na ministrstvu za finance. Po besedah ministra za finance Franca Križaniča je za komentar prezgodaj, dejstvo pa je, da so predstavniki banke tu. Uradno naj bi se s predstavnikom Kitajske razvojne banke pogovarjali le v smislu njihovega depozita, njihove razpršitve v območju evra , torej le o vstopu Kitajske v naše gospodarstvo, je poročala Vesna Deržek iz TV Slovenija. Ali bodo Kitajci vstopili tudi v lastništvo, naj bi bila stvar pogovorov med prodajalcem in kupcem. Kitajci naj bi bili, čeprav se kitajsko gospodarstvo v zadnjem času pregreva, pomemben morebitni partner, saj gre za veliko in uspešo banko. Apaxa medtem neuradno ni več med kupci KBC-jevega deleža, vlada pa po letu in pol po zadnji dokapitalizaciji ta je KBC-jev delež iz 34 odstotkov znižala na slabih 31 spet razmišlja o dokapitalizaciji. Država še ni obupala nad Belgijci Država torej namerava svojo vlogo v NLB-ju še okrepiti, saj je po mnenju finančnega ministra kljub pretresom v upravljanju to banka, ki ima v jugovzhodnem delu Evrope zelo pomembno vlogo. Država naj bi nameravala banko dokapitalizirati z izdajo prednostnih in ne rednih delnic, s čimer želijo po poročanju časnika Dnevnik k dokapitalizaciji pritegniti tudi belgijski KBC. S tem bi uspešnost dokapitalizacije povečali in se hkrati izognili očitkom evropske komisije o nedovoljeni državni pomoči. Z izdajo prednostnih delnic se lastniška razmerja ne bi spremenila, kar ustreza tudi portfeljskim lastnikom NLB-ja, ki zaradi zaostrenih razmer nimajo možnosti sodelovanja pri dokapitalizaciji. Drugi razlog je tudi vprašljiv uspeh dokapitalizacije z rednimi delnicami, saj bi morala država, če bi bila edina vplačnica delnic, objaviti prevzem oziroma jih vplačati le toliko, kot jih dovoljuje lastniški delež. S tem pa bi bila dokapitalizacoja prenizka. Dnevnik piše, da so postopki za izdajo prednostnih delnic v teku, saj naj bi si tako vlada kot NLB želela izkoristiti postavko v letošnjem proračunu, ki za dokapitalizacojo NLB-ja in NKBM-ja namenja 300 milijonov evrov.
|
neutral
|
6,822
|
Zmaga za Baracka Obamo Predstavniški dom ameriškega kongresa je sprejel enega najbolj velikopoteznih zakonov za reformo finančnega sistema po Rooseveltovem New Dealu. Cilj novega zakona je, da se nikoli več ne ponovi kriza, ki je preteklo leto na kolena spravila ameriške in svetovne finančne institucije. Novi zakon vladi dopušča, da se vmeša v poslovanje največjih podjetij, bank, zavarovalnic in skladov, ki s tveganim poslovanjem ogrožajo stabilnost gospodarstva. Zakon predvideva ustanovitev nove agencije, ki bo nadzirala bančne transakcije in bo imela moč, da vnese več preglednosti in jasnosti v tajna finančna tržišča, ki so izzvala recesijo. Vlada bo ustanovila še poseben 150 milijard dolarjev vreden sklad, iz katerega bodo poplačali razbijanje nevarno velikih finančnih podjetij v manjše enote. Breme morebitnega propada finančnega podjetja bodo odslej nosili njegovi delničarji in ne davkoplačevalci, je za RTV Slovenija poročala Vlasta Jeseničnik. Zakon predstavlja veliko zmago za predsednika ZDA Baracka Obamo, ki si je finančno reformo zastavil za enega svojih glavnih ciljev. Po pozitivnem izidu v predstavniškem domu je Obama pozval senat, naj tudi on čim prej potrdi zakon, da bi ga lahko čim prej podpisal in bi začel veljati. Za zakon je v 435-članskem predstavniškem domu glasovalo 223 kongresnikov, proti pa 202, med njimi vsi republikanci in 27 demokratov. Republikanci zakonu očitajo, da bo omejeval poslovno skupnost in da bodo vzporedno tej obstajala podjetja, ki bodo pod državno zaščito, ker bodo označene kot prevelike in prepomembne, da bi jih pustili propasti.
|
positive
|
6,823
|
Kakšna je ustrezna cena, Kad ne razkriva Kad bi se ob morebitni odločitvi za nakup deleža Mercatorja potegoval za največ desetodstotni delež največje domače trgovske družbe. V Kadu so že v torek potrdili, da jih zanima poziv osmih bank, lastnic skupaj 36-odstotnega deleža Mercatorja, k oddaji ponudb za nakup njihovega deleža v družbi. Kapitalska družba Kad vodi pogovore z več finančnimi institucijami kot morebitnimi sovlagatelji v družbo Mercator. Kakšno ceno bi lahko ponudili za delnico Mercatorja, prvi mož paradržavnega sklada Borut Jamnik ni želel povedati. Nismo vodili cenovnih preverjanj s potencialnimi soinvestitorji, je dejal in dodal, da sami imajo cenovna pričakovanja pri tej naložbi, a jih seveda ne bodo razkrivali. Kad je že julija izkazal zanimanje za nakup manjšinskega deleža v Mercatorju in zatem še dvakrat avgusta. Večji delež bi bistveno vplival na portfeljske politike Kada, ki poleg tega po Jamnikovih besedah nima resursov, da bi lahko sam kupil pomembnejši delež. Kapitalska družba je oktobra natančno opredelila postopek izbire morebitnega partnerja v projektu nakupa Mercatorja, v tem mesecu pa tudi zožila krog kandidatov. Kot najbolj primerne soinvestitorje je izbrala finančne institucije Bain Capital, CVC in KKR & Alp Invest, kot primernega potencialnega sovlagatelja pa še Goldman Sachs, je povedal Jamnik. Ali bodo izbrali le enega ali več sovlagateljev, se še niso odločili. Kad si v pogovorih z morebitnimi vlagatelji prizadeva za določitev načina upravljanja podjetja, naložbeni horizont naložbe v družbi, želeni način izstopa iz investicije, ključne strateške cilje ter druge za naložbo in družbo pomembne zadeve, je še povedal Jamnik. Kad je pred leti že bil lastnik Mercatorja, zatem pa je septembra 2005 svoj 15,34-odstotni delež prodal Istrabenzu. Danes ima naložbe razpršene v več kot 200 podjetjih, od tega je 71 slovenskih. Slovenski trg dobro poznamo in ocenjujemo, da gre za dobro naložbeno priložnost, je o morebitnem potegovanju za nakup delnic Mercatorja dejal Jamnik ter poudaril, da je Kad portfeljski vlagatelj, ki nalaga v manjšinske deleže podjetij.
|
neutral
|
6,824
|
13. plače v ljubljanskih javnih podjetjih Če povprečna 13. plača v gospodarstvu kjer jo bodo prejeli znaša približno 500 evrov bruto, bo v nekaterih javnih podjetjih ta krepko presežena. Odgovorni trdijo, da zasluženo. Med tistimi, ki bodo ob koncu leta z nagrado za uspešnost razveselili svoje delavce, so se znašla tudi ljubljanska javna podjetja Vodovod-Kanalizacija, Snaga, Energetika in Ljubljanski potniški promet. 13. plače v teh družbah, ki delujejo pod okriljem Javnega Holdinga Ljubljana, krepko presegajo letošnjo povprečno nagrado ob koncu leta - ta se giblje okoli 500 evrov bruto na zaposlenega, je za TV Dnevnik poročal novinar Erik Blatnik. V podjetju Vodovod-Kanalizacija, ki prebivalce na ljubljanskem območju edino oskrbuje z vodo, je ob koncu leta vsakega zaposlenega razveselilo v povprečju s skoraj 1.800 evri bruto nagrade. Delavci so si po mnenju direktorja dodatek zaslužili zato, ker je podjetje letos v celoti uresničilo načrt investicij. Direktor omenjenega zavoda Krištof Mlakar tako pravi, da gre za to, da smo, še preden smo uspeli s spremembo cen, z omejenimi finančnimi resursi realizirati obnovo vodovodnega omrežja tako, kot smo si zastavili, kanalskega omrežja ter izvesti par pomembnih projektov, ki so v dobro naših prebivalk in prebivalcev, občanov Ljubljane . Trinajsto plačo, v povprečju dobrih 1.500 evrov bruto na zaposlenega, so izplačali tudi v Ljubljanskem potniškem prometu, čeprav pričakujejo, da bodo imeli letos okoli 6 milijonov evrov izgube. Radodarni so bili tudi v Energetiki - vsak njihov delavec je dobil v povprečju skoraj 1.700 evrov bruto nagrade - in v Snagi, kjer so za 13. plačo v povprečju namenili več kot 1.400 evrov bruto na zaposlenega. Omeniti velja, da je Javni Holding, ki ga obvladuje Mestna občina Ljubljana župana Zorana Jankovića, je novembra zvišal račune za vodo in ogrevanje, v povprečju za več kot 10 evrov na gospodinjstvo. Janković zaposlene zagovarja Ne vem, ali ste šli posnet, kaj pomeni delati na našem odlagališču smeti? Kakšno je to delo? Ali pa pri minus 20 čistiti ulice. Ne vem, ali ste šli posnet, kaj se dela v kanalih? Če vzamete njihovo povprečno plačo, naše voznike ali pa tiste, ki delajo na Snagi ali pa v kanalih pri VO-KA-ju, potem so za svoje strokovno delo premalo plačani. Vsi naši zaposleni zaslužijo to božičnico. Za komentar vodilni v drugih treh javnih podjetjih, v Ljubljanskem potniškem prometu, Energetiki in Snagi, za novinarja TV SLO niso bili dosegljivi.
|
neutral
|
6,825
|
Veliko zanimanje za fotovoltaične elektrarne Vlada je soglašala z zvišanjem prispevka za podporo proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov. Gospodinjstva bodo zato za elektriko od januarja v povprečju plačevala 1,50 evra več. Minister za gospodarstvo Matej Lahovnik je zvišanje prispevka pojasnil s tem, da je pri nas povpraševanje po izgradnji objektov, ki zagotavljajo obnovljive vire energije, zelo veliko. To še posebej velja za sončne elektrarne oziroma fotovoltaiko. Po njegovih besedah naj bi prihodnje leto lahko pričakovali pravi bum izgradnje novih fotovoltaičnih elektrarn. Kot je še dejal, za zadostitev potreb povprečne družine zadošča že 50 kvadratnih metrov sončnih celic, kar stane približno toliko kot avto nižjega srednjega razreda, od koder tudi veliko zanimanje. Država bo v prihodnjem letu za naložbe v obnovljive vire energije namenila približno 70 milijonov evrov. Omrežnina za zdaj ne bo višja Omrežnina za elektroenergetska omrežja ostaja nespremenjena. Kot so v začetku decembra povedali na Javni agenciji RS za energijo s sedežem v Mariboru, so za prihodnje regulativno obdobje 2010-2012 sicer predlagali dvig omrežnine. Če bi vlada dala soglasje, bi se znesek na položnici za elektriko za povprečnega odjemalca prihodnje leto zvišal za 2,5 odstotka oz. 96 centov. A vlada predloga ni obravnavala, ker ta v postopku medresorskega usklajevanja ni dobil ustrezne podpore, so po seji vlade sporočili z agencije. Z ministrstva za gospodarstvo pa so sporočili, da je uveljavitvi akta in spremembi tarifnih postavk za omrežnino nasprotoval urad za makroekonomske analize in razvoj.
|
neutral
|
6,826
|
Dow Jones v zadnjem tednu porasel še za 1,9 odstotka Božiček je obdaril vodilne svetovne borze, misli pa so že usmerjene k letu 2010, ki naj bi za uvod ponudil tradicionalni januarski porast. Prvi mesec leta je na borzah po navadi pozitiven, tokrat pa naj bi se januar še posebej izkazal. Podjetja bodo namreč objavljala poslovne rezultate zadnjega četrtletja, primerjava z letom prej pa bo gotovo impresivna, saj so bili lanski dosežki slabi. V prvih mesecih leta 2010 naj bi imeli veliko vlogo tudi prevzemi, saj je v bilancah velikih korporacij veliko denarja, ki čaka na ugodno priložnost. Tehnološke delnice najbolj zaželene Borzni obeti za začetek leta 2010 so torej spodbudni, nato pa bi lahko sledilo kakšno negativno presenečenje, zlasti če bodo v največjih gospodarstvih začeli zaostrovati denarno politiko. Za zdaj se vlagatelji z morebitnimi višjimi obrestmi še ne obremenjujejo. Newyorški indeks Dow Jones je v preteklem tednu zaradi božiča je bil za dan krajši porasel za 1,9 odstotka, tehnološki Nasdaq za 3,4 odstotka, vseevropski indeks FTSEurofirst 300 pa za 2,4 odstotka. Odlično leto 2009, toda ... Vsi omenjeni indeksi so trenutno na najvišji ravni v več kot letu dni. Samo letos je Nasdaq že za 45 odstotkov v plusu, medtem ko je FTSEurofirst 300 za 24 odstotkov nad gladino . Vse kaže na najvišji letni donos po letu 1999, ko je omenjeni indeks poskočil za skoraj 34 odstotkov. Lep dosežek pa precej zbledi, če vemo, s kakšnimi silovitimi izgubami so se morali vlagatelji sprijazniti lani. Evropske borze so na primer letos pridobile le tretjino tistega, kar so izgubile leta 2008. Dow Jones 10.520 Nasdaq 2.285 DAX30 5.957 FTSE100 5.402 FTSEurofirst 300 1.038 Nikkei 10.494 EUR/USD 1,438 USD/JPY 91,32 EUR/CHF 1,4896 Lahka nafta 78,05 USD Zlato 1.104 USD Euribor, 6-mesečni 0,991 % Še naprej okrevanje na trgu dela Ameriški makroekonomski podatki, objavljeni v dneh pred božičem, so bili večinoma spodbudni. Zlasti to velja za število novih prošenj za denarno nadomestilo v času brezposelnosti, ki je zadnji teden padlo na najnižjo raven po lanskem septembru, medtem ko so naročila trajnih dobrin brez upoštevanja transportnega sektorja novembra porasla za dva odstotka, kar je bolje od napovedi. Veseli tudi, da je v primerjavi z oktobrom osebna poraba prejšnji mesec porasla za pol odstotka. V nakupe pet minut pred dvanajsto Kakšna je bila decembrska poraba v ZDA, bo znano 7. januarja, prve napovedi pa so mešane. Prejšnji konec tedna je kupce ustavilo zimsko vreme, zato so številni tik pred božičem kupovali darila. Praznična prodaja na drobno naj bi v primerjavi z istim lanskim obdobjem porasla za 1,6 odstotka, potem ko je lani padla kar za 5,9 odstotka. Trgovci opažajo, da je več ljudi plačevalo z gotovino kot lani, kar dokazuje željo Američanov, da se rešijo velikih dolgov. Kazen za tiste, ki so že odprli embalažo Ob tem kot zanimivost omenimo, da se izplača biti Američanom pri odvijanju božičnih daril potrpežljiv in si najprej ogledati vsebino, če bi se slučajno zgodilo, da je treba izdelek vrniti. Ena izmed raziskav je namreč pokazala, da številni trgovci kaznujejo kupce, ki so že odprli škatlo. V tem primeru vrnejo od 10 do 25 odstotkov nižji znesek od vrednosti izdelka. Po drugi strani gre kupcem na roko ohlapnejša politika pri računih, saj nekateri trgovci vrnejo denar tudi brez računa, če je izdelek v nižjem cenovnem razredu.
|
neutral
|
6,827
|
Cene bencina se obračunavajo na 14 dni Naftni derivati v Sloveniji so se opolnoči malenkostno podražili. Neosvinčeni 95-oktanski bencin je dražji za 0,001 evra, na 1,116 evra za liter, 98-oktanski bencin za 0,002 evra in novem stane 1,135 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je zvišala za 0,001 evra, na 1,054 evra. Kurilno olje pa se je podražilo za 0,007 evra, zanj pa je po novem treba odšteti 0,612 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.
|
negative
|
6,828
|
Kremelj uporabil mehanizem za zgodnje opozarjanje Rusija je privolila v 30-odstotno zvišanje tranzitnih tarif Ukrajini, ki dobavlja nafto Slovaški, Madžarski in Češki. Tako sta se izognili morebitni naftni krizi, ki bi po dobrem letu sledila plinski. V ponedeljek je Evropa trepetala pred ponovnim ukrajinsko-ruskim sporom, ki se je zgodil na začetku leta 2009, ko je Rusija zaprla plinsko pipico in velik del Evrope pustila v nemilosti mrzle zime. Tokrat je bil naftni spor na vidiku, ko je ukrajinski upravljavec Ukrtransnafta potrdil, da želi Ukrajina spremeniti pogodbo iz leta 2004, ki ureja uvoz ruske nafte v EU. Zahtevali naj bi določitev količine nafte, ki gre čez njihovo državo, in zvišanje plačila za dobavo, ki naj bi znašal do 20 odstotkov več. Če ne bi bilo dogovora, bi Rusija prekinila dobavo nafte Slovaški, Madžarski in Češki. Rusija bi lahko delno ustavila oskrbo z nafto Pripravljeni smo na dostavo pošiljke nafte, saj smo podpisali pogodbo. A če bodo kateri koli člen pogodbe kršili, kaj lahko storimo? je dejal ruski premier Vladimir Putin. Novico o dogovoru je potrdil tudi Kremelj, ki podrobnosti pogodbe ni hotel komentirati. Znano je le to, da se nova pogodba nanaša le na leto 2010. Ob naznanitvi dogovora si je pošteno oddahnil Bruselj. Evropski komisar za energetiko Andris Piebalgs je pohvalil Rusijo, da je uporabila mehanizem za zgodnje opozarjanje o želji Ukrajine, kar bi lahko prineslo številne nevšečnosti.
|
neutral
|
6,829
|
Glavni cilj zmanjšati brezposelnost Čeprav je premier nad krizo zaskrbljen enako kot pred letom dni, pa je bolj optimističen glede tega, da se bo Slovenija uvrstila med najbolj razvite in solidarne države. Zadnja letošnja seja vlade se je dotaknila tudi pričakovanj glede dogajanja v gospodarstvu v prihodnjem letu. Predsednik vlade Borut Pahor je prepričan, da smo posledice krize prebrodili relativno uspešno, a je pred Slovenijo še precej izzivov. Osrednja težava bo brezposelnost Glavni cilji za leto 2010 bodo po Pahorjevih besedah enoodstotna gospodarska rast, zmanjšanje proračunskega primanjkljaja za pol odstotka in zadržanje anketne brezposelnosti pod 7,5 odstotka. Doseganje teh ciljev naj bi omogočila izhodna strategija, katere osnutek je pripravljen. Pahor je sicer prepričan, da bo naša osrednja težava v letu 2010 brezposelnost. Tega se zavedamo in se nanj tudi pripravljamo, pravi. Ob tem je poudaril, da je predvsem pomembno, da zmagamo kot skupnost in da ne pustimo, da dve tretjini ljudi živita z enakimi dohodki kot prej pod pragom revščine ali malo nad njim To ni nobena zmaga za Slovenijo. Minimalna plača bo velik zalogaj Prva preizkušnja vlade v novem letu bo zakon o minimalni plači, meni Pahor in dodaja, da morajo socialni partnerji pri višini minimalne plače najti pravo razmerje, ki bo še sprejemljivo tako za delodajalce in sindikate ter bo javnofinančno vzdržno. Znesek mora biti stimulativen za to, da so ljudje zaposleni in da s svojim delom lahko dostojno živijo. Hkrati ne sme biti previsok, da ne bi prišlo do učinka domin - če je minimalna plača previsoka in preblizu naslednjim razredom, je porušen trg dela, je dejal Pahor. Začenja se boj med nacionalnimi gospodarstvi Premier še pravi, da bo prihodnje leto prelomno, saj se začenja boj med nacionalnimi gospodarstvi. Že prihodnji božič bo bistveno bolj jasno, katere ekonomije bodo v naslednjem razvojnem ciklu zmagovalke in katere poraženke, je dejal. Slovenija se bo zato morala odločiti, ali želi sodelovati v tej tekmi in po Pahorjevem mnenju bi morala. Naše gospodarstvo se mora bolj internacionalizirati in vstopiti na trge, kjer Slovenija ni bila toliko prisotna, med njimi na trge Azije, severne Afrike, arabskih držav in Južne Amerike. Hkrati bi bilo treba bolj odpreti domači trg za tuje investicije, je še dodal premier. Umik države naj se nadaljuje Ob tem se Pahor zavzema, da bi se nadaljeval umik države iz gospodarstva, pri čemer pa je treba v razpravi, tudi v DZ-ju, določiti, katere so gospodarske in finančne institucije, ki so v nacionalnem interesu. Država se mora postopno umikati iz gospodarstva kot lastnica, razen tam, kjer bomo ocenili, da je to v našem nacionalnem interesu, pravi. Kot primer družb v nacionalnem interesu je navedel Luko Koper in Novo Ljubljansko banko.
|
neutral
|
6,830
|
Revizija pred vrati Centra naložb Društvo Mali delničarji bo na ponedeljkovi skupščini Centra naložb predlagalo, da imenujejo posebnega revizorja, ki bo pregledal posle med povezanimi osebami. Delničarji družbe Center naložb bodo v ponedeljek odločali o povečanju osnovnega kapitala za največ 74 milijonov evrov. A mali delničarji zahtevajo posebno revizijo, za kar imajo podlago v novem zakonu o pravnih naslednicah pooblaščenih investicijskih družb. Po novem lahko namreč predlog za imenovanje posebnega revizorja zaradi preveritve ustanovitvenih postopkov ali vodenja posameznih poslov, ki so bili izvršeni po uveljavitvi tega zakona, skupščini poda deset delničarjev. Sledijo lahko odškodninske tožbe Na osnovi ugotovitev posebnega revizorja bo društvo nato vložilo morebitne odškodninske tožbe proti vsem odgovornim za povrnitev dokazane nastale škode, pravijo mali delničarji. Da zahtevajo revizijo so se odločili med drugim zato, ker je vrednost delnice s 7,50 evra po prevzemni ponudba iz marca 2008 do 30. decembra 2009 padla na 0,10 evra. Podjetje je ob tem še insolventno in pred stečajem, utemeljeno pa sumijo tudi, da poslovanje družbe v času, ko smo bili zavestno zavedeni s strani slamnate lastnice Danijele Rakovič vse do danes, ni potekalo v skladu z načeli ekonomičnosti in gospodarnosti, ki veljajo v drugih delniških družbah . Poleg tega vodstvu očitajo, da je med 2. avgustom 2006 ko je Rakovičeva družbo prodala Anici Aužner Šrot, ženi Boška Šrota in 7. majem 2008, ko je bila pogodba vpisana v sodni register, Kolonel prevzel Infond Holding 1 ki se je pozneje preimenoval v Center naložb. Center naložb so prevzele Infond Holding, Kolonel pa je nato zaradi uveljavitve zakona o pravnih naslednicah pidov še enkrat prevzel Center naložb. Kot zadnji v verigi prevzemov se je zgodil prevzem s strani Infond Holding, ki je skupaj s Kotom, Fidino in CPM prevzel Pivovarno Laško. Največji krivec je Šrot V tem času se je družba tako pri povezanih osebah kot pri bankah čezmerno zadolževala in se s tem pripeljala na rob stečaja, ugotavljajo v društvu. Za slabo finančno stanje družbe dolžijo člane poslovodstev in nadzornih svetov v družbi. Po njihovem mnenju pa je Boško Šrot največji krivec za predlagani stečaj, ki je izključno posledica neracionalnega zadolževanja, ki ga je on sam kot večinski lastnik Kolonela na eni strani in kot direktor odvisne družbe Pivovarne Laško na drugi strani režiral in peljal .
|
negative
|
6,831
|
Obisk iz leta v leto pada Trgovci na prvi januarski ponedeljek novega leta začenjajo zimske razprodaje, ko znižajo cene tekstila, obutve in športne opreme. Mnoge trgovine svoja vrata prvi dan razprodaj odpirajo nekoliko prej kot sicer, trgovci pa bodo izdelke ponujali po do 50 odstotkov nižjih cenah. Obisk zimskih razprodaj zaradi decembrskih popustov sicer iz leta v leto upada. Nad spoštovanjem zakona bedi Tržni inšpektorat RS Objava o razprodaji mora vsebovati podatek o vrsti blaga, ki je znižano, odstotek znižanja in čas trajanja razprodaje, znižano blago pa mora biti označeno s ceno pred znižanjem in ceno po njem. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu npr. od 10 do 50 odstotkov, mora najvišji odstotek znižanja vsebovati najmanj četrtino vrednosti vsega blaga na razprodaji, so dejali na Tržnem inšpektoratu RS. V skladu z uredbo se lahko zimske razprodaje začnejo prvi ponedeljek v januarju in lahko trajajo največ 60 dni. Tudi letos bo za zaščito kupcev skrbela tržna inšpekcija, ki bo skrbela za spoštovanje zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, zlasti praksami zavajajočega oglaševanja. Če vam nekaj ni všeč ... Tržni inšpektorat potrošnike tudi opozarja na razlikovanje med zahtevki zaradi napake na izdelku in zamenjavo izdelka, ker ta kupcu ni všeč. Izdelka brez napake namreč trgovec ni dolžan zamenjati oz. vrniti kupnine, razen če je to obljubil.
|
positive
|
6,832
|
Evro zanihal navzdol, borzam zmanjkalo sape Statistika resda kaže, da se je ameriško gospodarstvo rešilo recesije, toda na trgu dela je položaj še vedno zelo resen. Brezposelnost je 10-odstotna, tisti, ki imajo službo, pa so z njo večinoma nezadovoljni. Zadnja raziskava, v kateri je sodelovalo 5.000 gospodinjstev, kaže, da je le 45 odstotkov Američanov zadovoljnih s svojo službo. To je najmanj, odkar so pred 22 leti takrat je bil odstotek zadovoljnih kar 61-odstoten začeli meriti zadovoljstvo na delovnem mestu. Trend je že ves čas negativen. Če padanja ni moglo ustaviti obdobje izjemne gospodarske rasti v 90. letih, seveda ne gre pričakovati, da bo bolje v teh negotovih časih. Skoraj četrtina anketiranih pričakuje, da bo v naslednjem letu zamenjala službo. Po odličnem ponedeljku negotov torek Delniški trgi z nestrpnostjo čakajo podatke, kako se je trg delovne sile vedel decembra. Optimisti verjamejo, da je vodilno svetovno gospodarstvo prvič po začetku največje gospodarske krize v sodobni zgodovini prenehalo izgubljati delovna mesta. Vse bo znano v petek. Poročilo bo dalo tudi nove smernice delniškim trgom, ki so leto 2010 začeli odlično, vendar je že v torek Wall Streetu pošla sapa. Indeks Dow Jones 10.572 točk je izgubil 12 točk. Za nekaj negotovosti je poskrbela novica, da se je novembra povečalo število velikih mest, kjer je brezposelnost presegla 15 odstotkov. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA 0.29 % 68,64 EUR PETROL -0.16 % 322,91 TELEKOM -1.15 % 135,42 MERCATOR 0.26 % 159,31 NOVA KBM -0.67 % 11,94 GORENJE 1.42 % 13,54 INTEREUROPA -1.86 % 5,80 LUKA KOPER -0.04 % 25,09 Lani vse navzgor, le dolar ne Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.059 točk je v torek dosegel najvišjo vrednost po oktobru 2008, sredino dopoldne pa je bilo nervozno. Pridobivale so bančne in farmacevtske delnice, izgubljal pa je energetski in prehrambeni sektor. Dolar se je okrepil, tako da je bila ob 14. uri vrednost evra 1,435 dolarja. Lani je dolar v primerjavi s košarico šestih preostalih največjih valut izgubil štiri odstotke, saj so bili vlagatelji negotovi, kako bo milijardna vladna pomoč gospodarstvu vplivala na proračun, poleg tega pa ničelne ameriške obresti seveda niso delovale mamljivo. Grške težave zadale udarec evru Številni verjamejo, da bo letos drugače in da bo zaradi spremembe monetarne politike Fed naj bi v drugi polovici leta že začel zviševati obresti in spodbudnih ameriških konjunkturnih podatkov to leto dolarja. Pričakovati je tudi nove težave nekaterih evropskih držav. Evro je tako danes dopoldne zaradi strahu, da Evropska centralna banka ne bo reševala grških fiskalnih težav, padel vse do 1,4285 dolarja. Naftni trg, ki je zadnjih devet trgovalnih dni poznal le pot navzgor, se je ohladil, tako da vrednost lahke nafte niha okrog vrednosti 81,5 dolarja. Konec Krkinega vzpona Na Ljubljanski borzi se je po dveh izrazito pozitivnih dneh rast umirila oziroma je bilo v zadnji uri sredinega trgovanja večinoma že opaziti posle, ki so se sklepali pod izhodiščem. Medtem ko je slovenski borzni indeks nekaj malega pridobil, je SBI TOP 1.016 točk zdrsnil za 0,42 odstotka. Zaradi večjega svežnja je bilo največ prometa, 1,5 milijona evrov, s Savinimi delnicami, ki so se pocenile za skoraj odstotek. Najnižji posel je bil sklenjen pri 233 evrih. Za več kot milijon evrov prometa je bilo še s Krko, ki se je na začetku približala 70 evrom 69,7, vendar v zadnjih minutah padla pod 68 evrov.
|
neutral
|
6,833
|
V sredo in četrtek sledita nadaljevanji zgodbe Iniciativni odbor delavcev Slovenskih železnic na čakanju je imenoval svoje zastopnike. Sindikati medtem zagotavljajo, da niso sodelovali pri izbiri delavcev, ki so odšli na čakanje. Zastopniki delavcev železnic, ki od ponedeljka doma čakajo na delo, so postali Veselko Buletinac, Ivan Koren, Miloš Rusič in Andrej Rodinger. Svoje nadaljnje dejavnosti bodo predstavili v četrtek, medtem ko bo vodstvo železnic svoj del zgodbe pojasnilo v sredo. Znano je, da so Slovenske železnice napotile 1.075 zaposlenih na čakanje. To pa še ni dokončna številka, saj jih bodo v drugi fazi na čakanje lahko napotili do 2.000. Iniciativni odbor je že v petek opozoril, da naj bi delavski direktor Slovenskih železnic Albert Pavlič in predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs sodelovala pri oblikovanju seznama zaposlenih za čakanje na delo, pri čemer naj bi izbrali veliko izobraženih zaposlenih, medtem ko dela zdaj opravljajo zaposleni brez ustrezne izobrazbe. Seznam po mnenju odbora zato ni narejen strokovno, Pavliča in Berdajsa pa so pozvali k odstopu. Berdajs in vodstvo navedbe zanikata Berdajs je že zavrnil navedbe, da naj bi pripravljal sezname. Ti so bili po njegovih besedah sestavljeni na podlagi ugotovitev posameznih vodstvenih delavcev glede produktivnosti zaposlenih in obsega dela. Tudi vodstvo SŽ-ja z Goranom Brankovičem na čelu je zatrdilo, da so zaposlene, ki so vključeni v ukrep začasnega čakanja na delo, izbirali direktorji posameznih področij v sodelovanju z vodji posameznih organizacijskih enot glede na trenutni obseg dela ter glede na ukrepe racionalizacije in optimizacije poslovanja. Sindikati nismo imeli vpliva na sezname Podobno so za MMC povedali še reprezentativni sindikati na železnicah. Sporočili so nam, da ne drži očitek o sindikalnem šikaniranju posameznih delavcev, sindikati pa tudi niso imeli nobenega vpliva na izbor delavcev, ki so bili napoteni na čakanje. To je bilo v domeni najvišjega vodstva in vodstev posameznih organizacijskih struktur SŽ-ja, pravijo. Delavci na čakanju ohranjajo vse pravice S svetom delavcem in s sindikati se je sešlo vodstvo železnic. Ugotovili so, da so med nujnimi ukrepi za izboljšanje poslovanja družbe tudi napotitev delavcev na čakanje, s tem pa po besedah vodstva ti delavci ohranjajo vse pravice, po izteku ukrepa pa se bodo vrnili na delo. Ta ukrep nima nobenih povezav z ugotavljanjem trajno presežnih delavcev, še zagotavlja vodstvo. Predvidena kadrovska sanacija družbe se bo namreč reševala predvsem s pospešenim upokojevanjem vseh tistih delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, in drugimi socialno vzdržnimi oblikami reševanja morebitne prezaposlenosti. Vse z namenom, da ne bo treba pristopiti k ugotavljanju trajno presežnih delavcev, ki bi prešli v odprto brezposelnost, so v skupni izjavi zapisali vodstvo, svet delavcev in sindikati železnic. Kriza in konkurenca SŽ spravili tik pred stečaj Železnice so se lani spopadle z učinki svetovne gospodarske krize, ob tem pa še s prihodom tuje konkurence na slovenske tire, kar je povzročilo zmanjšan obseg dela. Zaradi tega ter preteklih izgub in prezadolženosti so Slovenske železnice poslovanje v letu 2009 končale s 95 milijoni evrov osnovnega kapitala, 80 milijoni evrov bilančne izgube in 350 milijoni evrov posojil. Zaradi takega stanja jim grozi stečaj, ki bi največ negativnih posledic prinesel ravno zaposlenim v družbi.
|
neutral
|
6,834
|
Ukrepi porazdeljeni med državo, poslovodstvo in socialne partnerje Poslovodstvo Slovenskih železnic je pripravilo vrsto ukrepov za poslovno, finančno in kadrovsko sanacijo družbe, s katerimi naj bi do leta 2011 odpravili izgube. Kot je dejal generalni direktor Goran Brankovič, so ukrepi porazdeljeni med državo kot lastnico, poslovodstvo in socialne partnerje. Ob predvidenih 81 milijonih evrov izgube v letu 2010 bi lahko poslovodstvo prihranilo 21 milijonov evrov. Ob ustreznem poplačilu storitev za opravljanje gospodarske javne službe bi železnice dodatno prihranile 31 milijonov evrov, z znižanjem plač pa še devet milijonov evrov. Kot je povedal Brankovič, je bil v torek dosežen dogovor o znižanju plač med 1. januarjem in 30. junijem letos. Toda dogovor morajo zdaj ustrezno potrditi še organi socialnih partnerjev. Kapitalsko ustreznost železnic je ob morebitni uspešni reorganizaciji, tako Brankovič, mogoče doseči tudi s prevzemom posojil s poroštvom države v višini 123,6 milijona evrov, ki so bila namenjena za nakup voznih sredstev. Neznanka pa je v tem trenutku povrnitev sredstev, ki so se v preteklosti prelivala iz transporta v infrastrukturo. Gre za slaba 102 milijona evrov. Reševanje likvidnosti tudi z izdajo 200 milijonov evrov obveznic Likvidnost bodo Slovenske železnice po načrtih reševale z izdajo obveznic v predvideni višini 200 milijonov evrov, s katerimi bodo reprogramirali del kratkoročnih dolgov in krili za vzdrževanje potrebna sredstva. Trenutno prezaposlenost, ki je posledica zmanjšanja prometa, si v družbi želijo reševati z upokojevanjem in prerazporeditvijo invalidov v invalidsko podjetje. V letih 2010, 2011 in 2012 bo namreč na železnicah 1.361 zaposlenih, ki bodo izpolnjevali pogoje za upokojitev ali pa jim bo za izpolnitev pogojev manjkalo največ dve leti. Na čakanje so železnice napotile tiste, ki izpolnjujejo oba pogoja za upokojitev, invalide in tiste, ki trenutno nimajo zagotovljenega dela. Ukrep začasnega čakanja tako nima nikakršne povezave z ugotavljanjem trajno presežnih delavcev, poudarja Brankovič. Napoteni na čakanje ohranjajo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja in se bodo po izteku ukrepa vrnili na delo na železnice. Vseh šest mesecev bo na čakanju od skupaj 1.075 do zdaj vključenih v ta ukrep 823 ljudi, preostali bodo na čakanju manj časa. Znova zavrnili sodelovanje Pavliča in Berdajsa pri pripravi seznamov Poslovodstvo Slovenskih železnic je ponovilo, da delavski direktor Albert Pavlič in predsednik sveta delavcev Silvo Berdajs nista sodelovala pri pripravi seznamov na čakanje napotenih delavcev. Kot je zatrdil Pavlič, so taka natolcevanja plod domišljije in intrig. Iniciativni odbor delavcev na čakanju pa je Pavliča pozval, da se v petek udeleži seje sveta delavcev, kjer bosta z Berdajsom preverila svoja mandata.
|
neutral
|
6,835
|
Vodje podjetij v državni lasti znižali plače v skladu z vladnimi priporočili Najbolje plačani menedžer v lanskem letu je Krkin Jože Colarič, na drugem mestu je prvi mož Save Janez Bohorič, sledi pa jima Franjo Bobinac iz Gorenja. Lani je zaslužil 27.176 evrov bruto na mesec, kar je tudi štiri odstotke več kot predlani. Bohorič mu sledi z 20.780 evri bruto na mesec plača pa se mu ni nič spremenila. Lanska mesečna bruto plača Bobinca pa je bila 18.913 evrov, oziroma pet odstotkov manj kot leta 2008. A bolj zanimiva je še neka druga primerjava, in sicer med vodstvom in delavci medtem ko je namreč v Krki najnižja neto plača 800 evrov, so v Gorenju nezadovoljni delavci izvedli spontani protest, Bobinac pa jih je tolažil, da so vsi na isti ladji. Vodje podjetij v državni lasti znižali plače v skladu z vladnimi priporočili Kot poroča novinar TV Slovenija Erik Blatnik, so si v primerjavi z letom 2008 lani plačo znižali tudi vodilni v Pozavarovalnici Sava, v Merkurju, Žitu in Mercatorju, prav tako pa tudi v podjetjih v večinski državni lasti, kjer so direktorji plače uskladili z vladnimi priporočili. Tako je prvi mož Holdinga Slovenske elektrarne Borut Meh namesto 18.000 evrov na mesec prejemal 10.692, oziroma 68 odstotkov manj. Poleg Meha pa so se na lestvici znašli tudi predsedniki uprav državnih Intereurope, Telekoma, Zavarovalnice Triglav, Luke Koper, NKBM-a in Aerodroma Ljubljana. Njihove plače so se lani gibale od 10.000 do dobrih 11.000 evrov bruto na mesec. Več v priloženem prispevku.
|
positive
|
6,836
|
Član iniciativnega odbora Gre za tiho reorganizacijo SŽ-ja Iniciativni odbor čakajočih delavcev Slovenskih železnic zahteva odstop delavskega direktorja Alberta Pavliča in predsednika sveta delavcev Silva Berdajsa. Iniciativni odbor je napoved vložitve kazenske ovadbe s strani Berdajsa in Pavliča označil za sramotno. Dodali so, da takšna dejanja govorijo le o tem, da zagovarjata vse drugo, razen pravic do lastnega razmišljanja. Opozarjajo, da bosta morala kazensko ovadbo vložiti zoper vseh 1.075 čakajočih delavcev, ki bi jih morala javno zastopati, ne pa jih blatiti. Odbor Dobili smo namige, da so se delavci ob pomoči Berdajsa in Pavliča izognili čakanju Dodali so, da se groženj Pavliča in Berdajsa ne bojijo in gredo do konca. Opozorili so, da sumijo, da sta spisek čakajočih delavcev ob pomoči svojih članov, ki so vodje sekcij in vodje delovnih enot. V enoti vleka vlakov Maribor je prišlo do popolnega obračuna z opozicijo, saj je bilo skoraj 50 odstotkov opozicijskega sindikata poslanega na čakanje, v sindikatu pa je večina članov z višjo ali visoko izobrazbo, opozarjajo. Menijo, da gre za delavce, ki bi pripomogli k izhodu iz krize Slovenskih železnic. Zato zahtevajo objavo jasnih in preglednih kriterijev za napotitev na čakanje. Čakanje delavcev po mnenju člana iniciativnega odbora Miloša Rusiča pomeni tudi reorganizacijo družbe, saj bodo napoteni na čakanje prej ali slej ostali brez službe. Zapisali so še, da je vodja sekcije v vleki vlakov Maribor avtomehanik s strokovnim izpitom strojevodje, ki je hkrati podžupan občine Maribor. Prejeli pa so tudi namige, da so bili mnogi delavci na seznamu za čakanje, a so jih po posredovanju delavskega direktorja ali predsednika sveta delavcev umaknili s seznama. Iniciativni odbor se ob tem sprašuje, kako je mogoče, da generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič, kot ves čas zatrjuje, ne ve, kdo gre na čakanje. Odbor ne verjame, da bosta Berdajs in Pavlič razrešena Sklic sveta delavcev 20. januarja, na katerem bodo delavci glasovali o zaupnici delavskemu direktorju in predsedniku sveta delavcev, je iniciativni odbor označil za farso, saj predvidevajo, da svet delavcev ne bo izglasoval nezaupnice. Spomnili so še, da so aktivnosti za razrešitev Pavliča potekale že aprila 2006, predlog za razrešitev pa je podpisalo 3.024 ljudi, Pavlič pa ni odstopil. Da se zgodba ne bi ponovila, iniciativni odbor poziva vse delavce na čakanju, kandidate za čakanje in druge zaposlene, da se množično udeležijo sveta delavcev, da bodo sami priča temu, koga bodo člani sveta delavcev zagovarjali in kako bodo glasovali. Iniciativni odbor je poleg zahteve po odstopu Pavliča in Berdajsa za katera je napisal, da prejemata bruto okoli 7.000 oziroma 6.000 evrov plače zahteval, da se njuni plači nemudoma znižata, da poslovodstvo znova preuči seznam čakajočih delavcev, da se na seznam čakajočih uvrstijo zaposleni na vodilnih mestih, ki za ta mesta nimajo zahtevane izobrazbe ter zmanjšanje števila profesionalnih članov sveta delavcev, češ da jih je glede na kolektivno pogodbo za dejavnost železniškega prometa preveč. Če nezaupnica delavskemu direktorju in predsedniku sveta delavcev ne bo izglasovana, bo iniciativni odbor čakajočih delavcev deloval naprej, kmalu pa se jim bo pridružilo še 1.000 novih čakajočih delavcev, zato bodo še močnejši, opozarjajo. Če se obljuba poslovodstva ne bo uresničila, bo odbor zahteval njegov odstop V torek so sindikati in poslovodstvo izdali obvestilo, v katerem zagotavljajo, da se bodo čakajoči delavci vrnili na delo na Slovenske železnice. Iniciativni odbor bo zato deloval dokler se delavci ne bodo vrnili na delo. Če se obljuba poslovodstva ne bo uresničila, pa bo iniciativni odbor zahteval tudi odstop poslovodstva. Generalni direktor Goran Brankovič je namreč v intervjuju za TV Slovenija 6. januarja letos omenil možnost trajnega presežka nekaterih delavcev, nekaterim čakajočim delavcem pa so tako že izpraznili njihove pisarne in se nimajo kam vrniti, so še zapisali v iniciativnem odboru.
|
negative
|
6,837
|
Generalni direktor SŽ-ja odgovarja iniciativnemu odboru Genaralni direktor SŽ-ja Goran Brankovič, zagotavlja, da so seznam čakajočih na delo ustvarili na podlagi jasnih kriterijev. Posebna komisija se mu ne zdi smiselna. Brankovič tako odgovarja iniciativnemu odboru čakajočih delavcev na Slovenskih železnicah, ki so od direktorja znova zahtevali, da ustanovi komisijo, ki bo preverila seznam čakajočih in popravila krivice, ki so nastale. Kot poudarja Brankovič, je ukrep začasnega čakanja na delo v pristojnosti poslovodstva družbe. To je tudi dalo jasne kriterije o uvrstitvi zaposlenih na seznam začasnega čakanja na delo, poleg tistih, ki so bili v ta ukrep vključeni že od lanskega julija okoli 350 zaposlenih izpolnjevanje obeh pogojev za upokojitev, invalidi ter tisti, ki jim zaradi zaostrenih gospodarskih razmer ni mogoče zagotoviti ustreznega dela. Morebitne nepravilnosti bodo tudi odpravljene Končna imena na seznamu so glede na te kriterije izbrali direktorji področij v sodelovanju z vodjami posameznih organizacijskih enot, zato je ustanavljanje kakršnih koli komisij nesmiselno. Brankovič sicer dopušča možnost, da so se pri sestavljanju seznamov zgodile tudi morebitne nepravilnosti. Ob tem še zagotavlja, da bodo, če bodo ugotovljene, tudi odpravljene. Brankovič je še ponovil, da ukrep začasnega čakanja na delo ne prejudicira morebitnega ugotavljanja kadrovskih presežkov. Jezo in nejevoljo napotenih na čakanje sicer razume, a je ta ukrep po njegovem mnenju glede na okoliščine še najvzdržnejši. Odločitev ni bila lahka, a je nujno potrebna Generalni direktor še zagotavlja, da bodo železnice kadrovske ukrepe uveljavljale na čim mehkejši, predvsem pa zakonit in socialno vzdržen način upokojevanje, prezaposlitve ipd.. Ukrep začasnega čakanja na delo je sestavni del vladnega svežnja za ohranjanje čim večjega števila delovnih mest, dodaja. Odločitev o napotitvi delavcev na čakanje vsekakor ni bila lahka, zato smo se sestave seznama lotili z vso resnostjo in odgovornostjo. Glede na trenutno resno stanje v družbi in na neugodne razmere na trgu so ti ukrepi nujno potrebni. Še posebej, ker želimo zagotoviti obstoj in poslovno stabilnost podjetja. Naš cilj je, da Slovenske železnice saniramo. Ne želim si, da se ponovijo zgledi iz preteklosti, kot je primer Mure, je še poudaril Brankovič.
|
neutral
|
6,838
|
Načrte so še presegli Termoelektrarna Trbovlje je v letu 2009 ustvarila 52,3 milijona evrov prihodkov od prodaje. Proizvedli so 642,04 gigavatne ure električne energije. 10,2 milijona evrov so lani vložili v investicije, od tega približno 5,4 milijona evrov v pretovorno postajo in okrog 3,5 milijona evrov za zanesljivost obratovanja. Proizvedli so 2 odstotka več električne energija, kot so načrtovali. Skoraj vsa električna energija je bila proizvedena na bloku štiri, plinska bloka nista obratovala, razen v primerih, ko so izvajali testne zagone, pravijo v termoelektrarni. Z uporabo lesne biomase so pridobili 6,4 gigavatne ure električne energije. V letu 2010 namerava TET izvesti večji pregled obstoječega bloka štiri z možnostjo uporabe toplotne energije za daljinsko ogrevanje Zasavja in dokončati pretovorno postajo za premog.
|
positive
|
6,839
|
Finančni minister bo odločil o kandidatih za direktorja ATVP-ja Na ministrstvu za javno upravo se bo posebna natečajna komisija uradniškega sveta že tretjič ukvarjala z imenovanjem Damjana Žuglja za direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev. Komisija mora Damjana Žuglja povprašati o ustreznosti domnevno spornih delovnih izkušenj, ki so bile razlog, da je upravno sodišče na podlagi tožbe Urha Bahovca, njegovega protikandidata za direktorsko mesto, lani Žuglja razrešilo z mesta direktorja ATVP-ja, je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj. Sodišče je v obrazložitvi svoje sodbe, s katero je odpravilo odločitev prejšnje posebne natečanje komisije, zavzelo stališče, da del spornih delovnih izkušenj Žuglja, ki je trenutno v. d. direktorja ATVP-ja, ni dovolj verodostojno utemeljen. Komisija se bo seznanila z Žugljevimi pojasnili Komisija mora zdaj dopolniti postopek in znova odločiti, ali Žugljeve izkušnje zadoščajo za vodenje agencije, je pojasnil njen predsednik Janez Čebulj. Dodal je, da je namen predvsem seznaniti se z dodatnimi Žugljevimi pojasnili, zakaj naj bi ta del po oceni upravnega sodišča spornih delovnih izkušenj bil ustrezen tistim, ki so zahtevane za direktorja ATVP-ja. Komisija bo nato sprejela novo odločitev, v kateri se bo opredelila, ali so Žugljeve izkušnje ustrezne ali ne in odločitev posredovala ministrstvu za finance. Ministrstvo bo tako lahko znova izbiralo med dvema kandidatoma, torej Žugljem in Bahovcem, po Čebuljevih besedah pa bi se lahko zgodilo, da bi imel finančni minister pred seboj le en predlog, njegova odločitv pa bi lahko za seboj potegnila takšno ali drugačno ravnanje enega ali drugega kandidata . Obstaja pa tudi možnost, da minister ne izbere nobenega kandidata in zahteva, da se razpis za direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev ponovi.
|
neutral
|
6,840
|
Ključno bo utrjevanje položaja doma in v tujini Če se bodo trošarine zvišale, bo Petrolov promet upadel za 15 odstotkov, dobiček pa se bo prepolovil, je dejal prvi mož največje domače naftne družbe Aleksander Svetelšek. Gledano širše pa bi s strani vlade napovedan dvig trošarin, po njegovih besedah, bistveno zmanjšal konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Za skupino Petrol je letos po besedah predsednika uprave družbe ključno utrjevanje položaja doma in v tujini. Cilj je na vseh trgih, tudi na slovenskem, povečati tržne deleže, je dejal Svetelšek. Skupina Petrol za letos načrtuje 11-odstotno povečanje čistih prihodkov od prodaje, ki naj bi dosegli 2,5 milijarde evrov. Dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo naj bi dosegel 96,6 milijona evrov oziroma 19 odstotkov več od ocene za leto 2009, čisti dobiček pa naj bi se brez upoštevanja slabitve naložb okrepil za šest odstotkov na 43,2 milijona evrov. Za zdaj še ni znano, koliko dobička je Petrol ustvaril lani, saj naložbe še niso vrednotene. Kot pravi član uprave Janez Živko, pa bodo slabitve naložb pomembno vplivale na načrtovanih 40 milijonov evrov dobička v lanskem letu. Petrol sicer zaradi slabitve ne pričakuje izgube, bo pa večji del dobička zmanjšan. Sicer pa je pred Petrolom po Svetelškovih besedah konsolidacija družbe, ki bo temeljila na poslovanju v zaostrenih finančnih in gospodarskih razmerah. Petrol v letošnjem letu čaka eden največjih investicijskih ciklov vlaganja v energetiko in infrastrukturo, ne izključuje pa niti novih prevzemov.
|
neutral
|
6,841
|
V Nemčiji se krepi pesimizem Gorenjeve delnice so nadoknadile ponedeljkov padec, se podražile na 13 evrov in preprečile, da bi slovenski borzni indeks zdrsnil že šestič zapored. Žal je bila to edina svetla točka torkovega trgovanja na Ljubljanski borzi, pa še ta zbledi ob pogledu na promet z Gorenjem je bilo sklenjenih le 11 poslov v skupni vrednosti 22 tisoč evrov. Zaradi večjega svežnja je bilo s Krkinimi delnicami za 2,328 milijona evrov prometa, njihov enotni tečaj pa je malce nižji. Ob koncu dneva je bila cena Krke 66,85 evra. Tudi preostale delnice v prvi kotaciji so le malenkost spremenile svojo vrednost. Slovenski borzni indeks 4.131 točk se je zvišal za 0,17 odstotka.Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0.07 % 66,95 EUR NOVA KBM 0,17 % 12,00 PETROL -0,09 % 319,72 LUKA KOPER -0,04 % 24,11 GORENJE 2,44 % 13,00 TELEKOM -0,24 % 132,04 INTEREUROPA 0,17 % 5,75 MERCATOR 0,29 % 157,36 Sijaj plemenitih kovin V ZDA v ponedeljek zaradi praznika ni bilo trgovanja, vodilne evropske borze pa so ob nizkem prometu nadoknadile lep del petkovih izgub. Delniški indeks FTSEurofirst 300 1.060 točk se je povzpel za 0,8 odstotka. Največ so pridobile delnice naftnih in rudarskih podjetij. Cena paladija in platine je dosegla večmesečni vrh, delno tudi zaradi izboljšanih napovedi o rasti svetovnega gospodarstva. Cena lahke nafte, ki je prejšnji teden le padala, se je ustalila pri okrog 78 dolarjih. Evro še naprej pod pritiskom Vrednost evra je bila danes ob 14. uri 1,427 dolarja, cena zlata pa okrog 1.130 dolarjev. V Tokiu delnice ta teden padajo, potem ko so bile v petek v povprečju še na 15-mesečnem vrhu. V torek se je indeks Nikkei znižal za 0,8 odstotka, zaradi močnejšega jena pa so trpele zlasti delnice izvoznih podjetij. Evropa je bila danes dopoldne v rdečih številkah, kar zlasti velja za bančne papirje. Indeks Zew razočaral V Frankfurtu so bili borzniki razočarani zaradi indeksa Zew. Konjukturna pričakovanja finančnih analitikov in institucionalnih vlagateljev kažejo veliko mero previdnosti. Januarja je namreč Zew-indeks precej padel - na 47,2 točke z decembrskih 50,4. To je že njegov četrti zaporedni mesečni padec. Nadaljnji scenarij na delniških trgih bo odvisen od podobnih makroekonomskih podatkov in seveda od objav četrtletnih rezultatov vodilnih korporacij. V ZDA bodo ta teden na vrsti Bank of America, Citigroup, Morgan Stanley, Goldman Sachs, IBM, General Electric in Google.
|
negative
|
6,842
|
Slovenske železnice po poti nemških? Svet delavcev SŽ-ja je brez glasu proti izglasoval zaupnico Berdajsu in Pavliču. Zaradi zagotovil vrnitve na delo po izteku ukrepa so se čakajoči delavci odločili za polletno mirovanje. Glasovanje o zaupnici sta predlagala predsednik sveta Silvo Berdajs in delavski direktor Albert Pavlič sama, potem ko ju je iniciativni odbor čakajočih delavcev pozval k odstopu, saj naj bi sodelovala pri pripravi seznamov na čakanje napotenih delavcev. Po besedah Berdajsa člani sveta niso glasovali zgolj o tem, ali sta skupaj s Pavličem pripravljala sezname na čakanje napotenih delavcev ali ne, temveč o celotnem preteklem delu. Če mi zaupnica ne bi bila izglasovana, bi takoj odstopil, je zatrdil Berdajs, ki ni privolil v predlog iniciativnega odbora, da se glasovanje o zaupnici prestavi na čas, ko bo ukrep začasnega čakanja na delo prenehal veljati. Pavlič Zgodba glede seznamov se je obrnila Po besedah Pavliča je problematika glede seznamov na čakanje napotenih delavcev s strani iniciativnega odbora temeljila na argumentaciji laži in je v sistem Slovenskih železnic SŽ vnesla nemir. Če je iniciativni odbor sprva trdil, da sta Berdajs in Pavlič sodelovala pri pripravi seznamov na čakanje napotenih delavcev, pa se je zdaj zgodba obrnila. Danes sem se moral zagovarjati, zakaj nisem sodeloval pri pripravi seznamov, je dejal Pavlič in pojasnil, da to ni njegova ali Berdajsova naloga, temveč naloga vodij poslovnih enot. Iniciativni odbor še vedno vztraja pri vpogledu v seznam čakajočih Vodja iniciativnega odbora Miloš Rusič je pojasnil, da vodstvo SŽ-ja te dni pošilja pošto vsem, ki so na čakanju, z zagotovili, da se bodo vsi po izteku ukrepa začasnega čakanja vrnili na delo in da klasičnega ugotavljanja presežnih delavcev ne bo. Iniciativni odbor bo tako po Rusičevih besedah sklenil, da gre konca junija, ko poteče ukrep začasnega čakanja na delo, v mirovanje. Upam, da se bodo na čakanje napoteni delavci takrat res vrnili na delo, je zatrdil Rusič in pojasnil, da odbor še vedno vztraja pri vpogledu v seznam čakajočih delavcev. Vlačič Vlada se je lotila stvari, ki so se zdele nedotakljive Sicer pa je sanacija SŽ-ja tudi ena izmed pomembnih nalog vlade. Kot je dejal minister za promet Patrick Vlačič, se je zdajšnja vlada s tem, ko se je lotila Slovenskih železnic, lotila stvari, ki so se dolgo zdele nedotakljive. To je podjetje v globoki krizi, ki se ga politika leta ni resno lotila. Mi smo našli pogum, željo in voljo, da ta sistem naredimo moderen, uspešen in učinkovit, je dejal minister na novinarski konferenci. SŽ naj sledi nemškim železnicam Modernizacijo in učinkovitost bo, kot pravi Vlačič, mogoče doseči le tako, da gremo pri procesih prestrukturiranja SŽ-ja do konca, da do kosti pogledamo, s katerimi ukrepi lahko zagotovimo, da bo SŽ dosegel benchmarke, ki jih dosegajo konkurenčne železnice . Kot primer uspešnega preobrata je navedel nemške železnice. Minister za promet in podpredsednik SD-ja meni, da bo primer prestrukturiranja Slovenskih železnic kot eden izmed modelov, kako se lotiti najtežjih vprašanj v družbi. Glavni nalogi države v prihodnje pa bosta po mnenju SD-ja povečevanje konkurenčnosti in učvrstitev javnih financ. Vlada prepočasna? Vlačič je zanikal očitke, da vlada v primeru SŽ-ja ravna prepočasi oziroma da samo čaka, da se kolo gospodarstva spet zavrti . Slovenija je na krizo reagirala tako, da je v prvem letu ukrepala predvsem za ohranitev socialne povezanosti in delovnih mest, da ne bi nastale velike socialne razlike, je še dejal.
|
neutral
|
6,843
|
Gradnja bi se lahko začela čez šest let Družba Gen Energija, ki je polovična lastnica Jedrske elektrarne Krško, je na ministrstvo za gospodarstvo oddala vlogo za izdajo energetskega dovoljenja za drugo enoto JEK-a. Na ministrstvu so povedali, da vloga še ni popolna, kar je potrdil tudi direktor Gen Energije Martin Novšak, ki je dejal, da potrebujejo še soglasje Elektra Slovenije Eles, kar naj bi se predvidoma zgodilo v mesecu dni. Približno toliko časa naj bi nato potrebovali tudi na ministrstvu za sprejetje odločitve. Vlogo so v Gen Energiji podprli s strokovnimi študijami in analizami domačih in tujih institucij, ki naj bi pokazale, da je izgradnja nove enote jedrske elektrarne upravičena z energetskega, ekonomskega in okolijskega vidika. Energetsko dovoljenje mora pred začetkom lokacijskih postopkov sicer pridobiti vsak objekt za proizvodnjo električne energije, nazivne električne moči, večje od enega megavata. Ministrstvo za gospodarstvo z dovoljenjem določi vrsto objekta, način in pogoje opravljanja energetske dejavnosti v objektu, pogoje v zvezi z objektom po prenehanju obratovanja, pogoje glede uporabe javnega dobra ali javne infrastrukture ter obveznosti imetnika energetskega dovoljenja v zvezi s posredovanjem podatkov ministru, pristojnemu za energijo, so pojasnili v Gen Energiji. Nove enote ne bo pred letom 2023 Po podelitvi energetskega dovoljenja po pojasnilih ministrstva za gospodarstvo sledi najprej obravnava oz. sprejetje nacionalnega energetskega programa. Temu sledi sprejemanje državnega prostorskega načrta tri do štiri leta, potem izdelava projektne dokumentacije približno dve leti in nato gradbeno dovoljenje. Postopek gradnje bi lahko, če ne bo zapletov, stekel čez približno šest let, so še povedali na ministrstvu. Gradnja takega objekta običajno traja šest do sedem let, torej nova enota elektrarne ne bo obratovala vsaj še do leta 2023. Življenjska doba drugega bloka bi sicer znašala 60 let, dosegal bi moč 1600 megavatov, v nasprotju z zdajšnjo elektrarno, ki zmore le 676 megavatov.
|
neutral
|
6,844
|
Surova nafta na svetovnih trgih cenejša Naftni derivati se bodo tokrat pocenili. Od polnoči bo neosvinčeni 95-oktanski bencin cenejši za 0,006 evra. Po novem bo 95-oktanski bencin stal 1,152 evra, 98-oktanski pa 1,171 evra na liter. Za liter dizelskega goriva bo treba odšteti 1,082 evra, za liter kurilnega olja pa 0,639 evra. Naftni derivat Nova cena Pocenitev 95-oktanski bencin 1,152 evra 0,006 evra 98-oktanski bencin 1,171 evra 0,005 evra 100-oktanski bencin 1,171 evra 0,005 evra Dizel 1,082 evra 0,014 evra Kurilno olje 0,639 evra 0,016 evra Po poročanju Radia Slovenija so bile razmere na naftnih trgih v prejšnjih dveh tednih cene se oblikujejo na 14 dni zelo negotove, poleg tega pa surovo nafto še dodatno ceni zasičenost naftnih trgov. Ameriški dolar je razmeroma močan, tečaji na svetovnih kapitalskih trgih pa hitro padajo. Na cene pri nas je vplivala tudi pocenitev pogonskih goriv na sredozemskih borzah. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja.
|
neutral
|
6,845
|
Slovenija bo morala za Muro prispevati 40 odstotkov Rok za oddajo vloge za pridobitev evropskih sredstev iz globalizacijskega sklada za pomoč Muri je februar, je povedal minister za delo Ivan Svetlik. Primer Mure je tako prvi, ki omogoča vlogo za ta sredstva, če bodo še kakšni drugi, pa bodo, kot pravi, premislili o tej možnosti. Minister je še pojasnil, da se vloga pripravlja, če bo v redu, bi lahko letos od Evropske komisije dobili odgovor. Muri milijon do dva milijona evra? Odločitev Slovenije, da bo v prihodnjih nekaj mesecih pripravila prijavo za pridobitev evropskih sredstev iz omenjenega sklada v pomoč Muri, je Svetlik v Bruslju napovedal konec lanskega novembra. Takrat je tudi ocenil, da bi lahko iz sklada dobili okvirno od milijon do dva milijona evrov, a bo 40 odstotkov morala prispevati Slovenija sama. Pojasnil je, da se Slovenija pred tem za prijavo za sredstva iz sklada ni odločila, ker v posamezni panogi ni bilo toliko presežnih delavcev, da bi bila zanje upravičena. Če se bodo zgodile še druge, pa bomo presodili, ali bi lahko tudi na tistih področjih zaprosili, je dodal. Na sredstva sklada se čaka precej dolgo Minister je znova opozoril, da je globalizacijski sklad okornejši instrument kot evropski socialni sklad, ker je treba več dofinancirati, in ker je čas sprejemanja programa in čakanja na ustrezna sredstva precej dolg. Meni, da so predstave o višini teh sredstev zgrešene in pretirane. EU je globalizacijski sklad ustanovil konec leta 2006, namenjen pa je pomoči državam članicam ob velikih odpuščanjih delavcev iz razlogov, povezanih z globalizacijo. Država članica lahko sredstva iz sklada dobi v primeru vsaj 500 presežnih delavcev, lahko pa tudi manj, če gre za odpuščanje, ki resno vpliva na zaposlenost in lokalno gospodarstvo. Ob izbruhu finančne in gospodarske krize je bilo delovanje sklada nekoliko prilagojeno.
|
neutral
|
6,846
|
Najvišja stopnja brezposelnosti v desetih letih V državah območja z evrom so za leto 2009 namerili enoodstotno inflacijo, ki jo spremlja 10-odstotna brezposelnost v 16 članicah. Na letni ravni je bil dvig cen enoodstoten, kar je za 0,1 odstotne točke več kot decembra lani, je v prvi oceni letnih gibanj cen sporočil evropski statistični urad Eurostat. Stopnja inflacije tako že tretji mesec zapored raste, saj je bila na območju evra novembra lani prvič po lanskem aprilu inflacija. Postopno okrevanje gospodarstva v evrskem območju in rast cen energentov v zadnjih mesecih tako po daljšem obdobju stagnacije ali celo padanja cen počasi poganjata tudi inflacijo. Nezaposlenih 23 milijonov ljudi Na območju 16 držav članic je bila brezposelnost v decembru za 0,1 odstotka večja kot novembra oz. 9,6-odstotna, kar je navišja stopnja brezposelnosti po januarju 2000. Brezposelnost v Sloveniji je bila 6,8-odstotna. Brezposelnost se je v primerjavi z letom poprej znatno zvišala, v območju z evrom je bila decembra 2008 8,2- odstotna, v celotni sedemindvajseterici pa 7,6-odstotna. Eurostat ugotavlja, da je bilo decembra lani v celotnem EU-ju brezposelnih dobrih 23 milijonov ljudi, kar je 163.000 več kot novembra. Od tega je bilo na območju z evrom slabih 15,8 milijona brezposelnih oz. 87.000 več kot novembra.
|
negative
|
6,847
|
Sredstva namenjena tudi zamenjavi peči na kurilno olje Ogrevanje, elektrika in goriva bodo spet dražji. Ne zaradi podražitve, ampak zato, ker bodo dobavitelji odjemalcem od februarja zaračunavali tudi posebni dodatek. Prvega februarja bo začela veljati vladna uredba, ki bo po žepih udarila končne odjemalce električne energije, toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv. Uredba namreč dobaviteljem nalaga obveznost doseganja prihrankov energije pri končnih odjemalcih v višini enega odstotka letno. Uvaja nov prispevek za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in dodatke k ceni toplote in goriv. Najnižji je dodatek za dizelsko gorivo, najvišji pa za kurilno olje. Spodbujanje varčevanja z energijo Zaračunani dodatek - vlada namerava tako letos zbrati 25 milijonov evrov - naj bi se porabil za financiranje naložb za spodbujanje obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo. Po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika bo država zbrana sredstva namenila za financiranje zamenjave energetsko potratnih objektov z varčnejšimi. Prihodnje leto naj bi zbrali 31,9 milijona evrov, leta 2012 pa 41,7 milijona evrov. Najmanjši dodatek pri dizlu, največji pri kurilnem olju Končni odjemalci bodo pri nakupu kurilnega olja plačali dodatnega 1,1 centa za liter, prihodnje leto bo prispevek zvišan na dva centa, leto pozneje pa na tri cente in pol. Postopoma se bo zviševal tudi dodatek za ekstra lahko kurilno olje, in sicer z letošnjega enega centa na tri in pol v letu 2012. Dodatek pri prodanem litru dizelskega goriva znaša 0,2 centa za liter, pri neosvinčenem motornem bencinu pa 0,4 centa na liter. Prav toliko bodo plačevali tudi uporabniki utekočinjenega naftnega plina, kjer se bo dodatek do leta 2012 zvišal na tri cente in pol na liter. Dražja bo tudi porabljena kilovatna ura električne energije in daljinske toplote. Končni odjemalci bodo zanjo plačali 0,05 centa več, pol centa pa bo dražji kubični meter zemeljskega plina. Zamenjava peči na kurilno olje Denar se bo stekal v javni okolijski Eko sklad, ki je namenjen ukrepom povečevanja učinkovitosti na področju ogrevanja. Tako naj bi v stanovanjskih stavbah peči na kurilno olje in utekočinjeni naftni plin zamenjali z napravami, ki uporabljajo obnovljive vire energije.
|
negative
|
6,848
|
Na razvitih trgih je bil januar precej pesimističen Na Ljubljanski borzi niti Krka ni več likvidna delnica, saj je bil v ponedeljek prvi posel sklenjen šele po 40 minutah trgovanja. Prometa z novomeškim farmacevtom je bilo za 150 tisoč evrov. V zadnjem letu je bil le prejšnjo sredo promet s Krko še nižji. Njen enotni tečaj se je znižal petič v zadnjih šestih dneh. Najnižji posli, pri 65,6 evra to pomeni več kot enoodstotni minus, so se sklepali na koncu trgovanja. Okrog odstotek cenejše so tudi delnice Telekoma in Intereurope, medtem ko je Gorenje nadaljevalo rast s prejšnjega tedna in doseglo največ 13,83 evra. Slovenski borzni indeks se je znižal petič zaporedoma, tokrat za četrtino odstotka. Nova najnižja letošnja vrednost SBI-ja znaša 4.107 točk. Izstopal je 3,3 milijona evrov vreden sveženj z delnicami Istrabenza, kar pomeni 9,3 odstotka celotne izdaje Istrabenzovih delnic. Verjetno gre za delnice, ki so jih banke lani zasegle Maksimi Holdingu.Tečaji najprometnejših delnic KRKA -0,80 % 65,76 EUR MERCATOR+0,10 %169,31 TELEKOM-0,90 %130,87 NOVA KBM+0,66 %12,25 INTEREUROPA -0,87 %5,69 PETROL-0,30 %309,83 GORENJE+1,34 %13,62 LUKA+0,30 %23,47 Ali negativen januar pomeni slabo borzno leto? Čeprav je kar 73 odstotkov ameriških podjetij, ki so že sporočila poslovne rezultate zadnjega lanskega četrtletja, preseglo pričakovanja analitikov, so v ZDA delniški indeksi januarja izgubljali. Indeks Dow Jones je trenutno 3,5 odstotka pod vrednostjo z začetka leta 2010, slab januar pa je v preteklosti velikokrat pomenilo tudi slabo delniško leto. Osrednje januarske zgodbe so bile načrti predsednika ZDA Baracka Obame za večjo regulacijo finančnega sektorja, znaki, da Kitajska resno zaostruje denarno politiko, in proračunske težave prezadolžene Grčije. Toyota na udaru prodajalcev Februar se je v Aziji začel negativno. Osrednja kitajska borza, ki je prejšnji mesec padla za 8,8 odstotka, je izgubila pol odstotka, medtem ko je tokijski Nikkei 10.205 točk porasel za nekaj simboličnih točk. Vlagatelji so nagradili podjetja, ki so sporočila dobre poslovne rezultate, spet pa so zdrsnile Toyotine delnice, ki so že v prejšnjem tednu padle za 14 odstotkov, potem ko je podjetje zaradi tehnične napake odpoklicalo milijone vozil po vsem svetu. Podobne težave ima še en japonski proizvajalec avtomobilov, Honda. Dodajmo, da je v petek azijske trge presenetila indijska centralna banka, ki je po kitajskem zgledu komercialnim bankam precej zvišala stopnjo obvezne rezerve. Exxon Mobil pozitivno presenetil V Evropi so po negativnem dopoldnevu indeksi prišli v zeleno območje. Tudi newyorški Dow Jones je v danes krenil navzgor in bil po dobri uri trgovanja za skoraj odstotek v plusu 10.160 točk. Ameriški predsednik Barack Obama je razkril proračunske načrte za leto 2011. Proračun naj bi bil težak 3.800 milijard dolarjev. Naftni velikan Exxon Mobil je sporočil poslovne rezultate, ki so bili boljši od pričakovanj. Dogajanje na svetovnih trgih v zadnjem obdobju ne krojijo le četrtletni poslovni rezultati, ampak tudi dejavnost vzajemnih skladov. Na razvijajočih trgih je bilo v tednu od 20. do 27. januarja prvič po enajstih tednih opaziti odliv sredstev. Podobno je bilo tudi v ZDA, kjer so ob koncu januarja poročali o največjem tedenskem odlivu po juniju.
|
neutral
|
6,849
|
Gaspari V času spornih prevzemov nisem bil več guverner Predalič je pred preiskovalno komisijo DZ-ja pojasnil, da je, takoj ko je izvedel, da se skuša Bavčar prek svojega podjetja polastiti Istrabenza, odstopil kot član nadzornega sveta. Nekdanji član nadzornega sveta Istrabenza Božo Predalič, ki je bil od leta 2006 tudi generalni sekretar v vladi Janeza Janša, je na seji parlamentarne preiskovalne komisije o spornih menedžerskih prevzemih zatrdil, da ni vedel, da je bil nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar prek podjetja FB Investicij delni lastnik Maksime Holdinga, ki je bil delni lastnik Istrabenza. To je po njegovih besedah izvedel šele takrat, ko je to prišlo v javnost. Če bi zaznal, da uprava in predsednik uprave delata kar koli sporno, bi reagiral, tako kot sem reagiral maja 2008, ko sem zaradi prevzemanja odstopil iz nadzornega sveta, je poudaril in dodal, da kot član nadzornega sveta ni mogel niti ni imel pravice, da bi sledil tem zasebnim Bavčarjevim poslom glede FB Investicij. Članica preiskovalne komisije Breda Pečan SD je Predaliča vprašala, ali je kot član nadzornega sveta upravi postavil vprašanje, zakaj Istrabenz kupuje delnice Maksima Holdinga, ki ima v lasti 25 odstotkov delnic Istrabenza, vendar se Predalič tega ne spomni, saj bi si moral prej pogledati zapisnik. Tega se na spomnim natančno Spomni pa se, da je postavljal vprašanja glede najemanja kreditov. Pečanovo je nato zanimalo, kakšna so bila ta vprašanja in kakšni so bili odgovori, vednar se tega Predalič ne spomni natančno. Mislim, da je bil eden od primerov, ko se je začela vojna med Istrabenzom in Petrolom gleda nakupa delnic, je dejal in dodal, da so v upravi očitno znali tako utemeljeno razložiti, da smo verjeli, da imajo dober in pošten namen . Pečanova je od Predaliča, ki je na seji komisije nastopil kot priča, želela tudi odgovor, ali je na nadzornem svetu postavljal vprašanja glede poroštev, ki jih je dajal Istrabenz bankam za kredite drugim pravnim osebam, vendar se tudi tega Predalič ne spomni. Ob tem je pojasnil, da je lahko uprava do določene višine sama dajala poroštva, zato za manjša poroštva ni mogel vedeti. Na dodatno vprašanje Pečanove, ali ni vedel za poroštva nekaj deset milijonov evrov, pa je Predalič znova odgovoril, da se tega ne spomni. Pečanova Kupnina je bila nakazana v Lichtenstein Po Predaličevih besedah so na nadzornem svetu razpravljali tudi o nakupu srbskega podjetja Grand Kafe s strani Droge Kolinske, na ve pa točno, kam je bil nakazan denar, prav tako to tudi običajno ni bilo točno navedeno. Ni mu tudi znan podatek Pečanove, da je bila kupnina za Grand Kafe nakazana na račun v Lichtensteinu. Kot je poudaril Predalič, je Istrabenz v času, ko je bil član nadzornega sveta, posloval z dobičkom. Ob tem je Pečanova pripomnila, da ni sporen dobiček, ampak dejstvo, da se je Istrabenz v letih 2006-2008 enormno zadolževal. Predalič je nato pojasnil, da je bil edini član nadzornega sveta, ki je postavljal vprašanja glede kreditov oz. se spotikal ob njih. Zakaj ni bilo hitrejših sprememb prevzemne zakonodaje? Predsednika preiskovalne komisije Lojze Posedel Zares pa je zanimalo, ali se je Predalič, potem ko je bila zaznana velika rast kreditov za managerske prevezem, kot generalni sekretar vlade, ki je imel tudi izkušnje člana nadzornega sveta, kdaj koli zavzel za hitrejše spremembe prevzemne zakonodaje. Predalič mu je odgovoril, da kot generalni sekretar ni imel te pristojnosti in da bi na vprašanje glede zaznave rasti kreditov bolje odgovorila ministra za finance in gospodarstvo. Rast kreditov za prevzeme v letih 2007-2008 Na seji komisije, ki preiskuje sporen prevzem Istrabenza in Pivovarne Laško, je kot priča nastopil tudi Mitja Gaspari, nekdanji finančni minister v Drnovškovi vladi in nekdanji guverner Banke Slovenije. Članom komisije je pojasnil, da v času, ko je bil guverner, še ni bilo povečanja rasti kreditov za managerske prevzeme, saj so se začeli v letih 2007-2008. Še leta 2005 je bilo takšnih kreditov za nekaj več kot 420 milijonov evrov, v naslednjih letih pa je prišlo do skoka na 1,4 milijardo evrov. Glede Posedelovega vprašanja, ali bi bilo manj spornih prevzemov, če bi bila nova prevzemna zakonodaja sprejeta že prej, ne pa po letu 2006, pa je Gaspari odgovoril, da je to vprašanje za milijon dolarjev , saj nikoli ne vemo, kaj bi bilo, če bi bilo. Dodal je, da so se sporni prevzemi v Istrabenzu in Pivovarni Laško dogajali, ko je že zapustil guvernersko mesto. Gaspari proti managerskim prevzemom Sam nasprotuje managerskim prevzemom, saj ni dobro, da so managerji hkrati tudi lastniki, prav tako je prepričan, da za Slovenijo ni dobro, da so srednja in velika podjetja v družinski lasti. Po njegovem mnenju je s krizo za managerje, ki so kupovali lastna podjetja, prišel trenutek resnice. To je bila najbolj poštena rešitev, ki jo je prinesel trg, je dejal in dodal, da so bile banke, ki so dajale kreditev za prevzeme, kljub vsemu zavarovane, saj imajo sedaj delnice podjetij, ki so zaradi prevzemov prišli v krizo.
|
negative
|
6,850
|
Terjatev LB-ja do podjetnikov dvakrat več kot terjatev varčevalcev do LB-ja Na finančnem ministrstvu so prepričani, da odločba ustavnega sodišča, na podlagi katere so odmrznjeni sodni spori hrvaških in bosanskih varčevalcev LB-ja, za Slovenijo ne predstavlja nobenih finančnih posledic. Kot je znano, je ustavno sodišče decembra odločilo, da se razveljavi 23. člen zakona o skladu za nasledstvo in visokem predstavniku za nasledstvo iz leta 2006. Sodišče je na podlagi zahteve Andra in Alana Perića 2. decembra lani izreklo mnenje, da je 23. člen zakona protiustaven, ker posega v pravico do sodnega varstva, in ga razveljavilo. Odmrznjenih najmanj 30 tožb Sodišča bodo o upravičenosti zahtevkov še odločala, po decembrski odločbi ustavnega sodišča pa je bilo odmrznjenih najmanj 30 zadev, je za Radio Slovenija poročala Jolanda Lebar. Natančne številke ni mogoče izvedeti, ob zamrznitvi pa je bilo na okrožnem sodišču v Ljubljani 110 tožb, ki so se nanašale na devizne hranilne vloge hrvaških in bosanskih varčevalcev. Odmrznjena je tudi že tožba Andra in Alana Periča, na podlagi katere je odločalo ustavno sodišče. Na finančnem ministrstvu ob tem pojasnjujejo, da odločba ustavnega sodišča le odpravlja moratorij na odločanje slovenskih sodišč v zvezi s tožbami varčevalcev proti Ljubljanski banki, kar pomeni, da bodo sodišča zdaj lahko nadaljevala odločanje o upravičenosti posameznih zahtevkov. Kolikšni so zahtevki, ni znano, zgolj depoziti hrvaških varčevalcev pri LB-ju Zagreb pa naj bi skupaj z obrestmi znašali 170 milijonov evrov. Ministrstvo Hrvaška še ni dala soglasja za nadaljevanje nasledstvenih pogajanj Na finančnem ministrstvu menijo, da bi morala sodišča pri odločanju upoštevati tudi lansko sodbo evropskega sodišča za človekove pravice, ki je jasno nakazalo, da velja obveza držav naslednic za dosego sporazuma o odprtih vprašanjih nasledstva. Dodajajo, da Hrvaška še vedno ni dala soglasja za nadaljevanje nasledstvenih pogajanj, ki bi morala potekati pod okriljem Banke za mednarodne poravnave v Baslu. O rešitvi vprašanja deviznih vlog se medtem pogovarjata tudi premierja Borut Pahor in Jadranka Kosor, kakšna bo rešitev, pa za zdaj še ni znano. Nekateri namreč namigujejo, da naj bi terjatve hrvaških varčevalcev do LB-ja pokrili s terjatvami LB-ja do hrvaških podjetji, ki jih je dvakrat toliko, kolikor znašajo tožbe.
|
neutral
|
6,851
|
Bo Evropa res pomagala prezadolženi Grčiji? Na Ljubljanski borzi je bil torek rahlo pozitiven, v ospredju pa so bile delnice Mercatorja in Nove KBM, ki so dražje za več kot pol odstotka. Cena Mercatorja je na dan, ko so banke, ki imajo v lasti 36 odstotkov Mercatorja, odpirale prejete ponudbe za nakup tega deleža, porasla do 169,8 evra, medtem ko so z Novo KBM najvišje trgovali pri 12,4 evra oziroma pri kazalniku P/E 34,4. Skupina NKBM je imela lani 17,4 milijona evrov dobička, kar je bolje od napovedi. Knjigovodska vrednost delnice je 15,03 evra. Zaradi svežnjev je bil visok promet z Istrabenzom, Telekomom in Mercatorjem, v rednem trgovanju pa je bilo še najbolj živahno trgovanje s Krkinimi delnicami, ki so cenejše za 0,7 odstotka. Dow Jones dan končal pod psihološko mejo Newyorški delniški indeks Dow Jones 9.908 točk je v ponedeljek prvič po novembru dan končal pod 10 tisoč točkami, vlagatelji pa so prodajali zlasti bančne delnice, saj so skrbi, povezane s fiskalnimi težavami Grčije, Portugalske in Španije, vedno večje. Poleg tega je še vedno veliko negotovosti zaradi načrtov ameriškega predsednika Obame o večji regulaciji bančnega sistema.Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0,69 % 64,90 EUR TELEKOM -0,63 %130,32 GORENJE +0,36 % 13,83 NOVA KBM+0,58 % 12,24 MERCATOR+0,74 % 168,27 PETROL-0,33 %310,25 LUKA KOPER -0,08 %23,80 INTEREUROPA+2,98 %5,88 Bo Evropa res pomagala Grčiji? Torkovo dopoldne je v Evropi zaznamovala novica, da bo predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet predčasno zapustil srečanje centralnih bankirjev v Sydneyju, da bi lahko pravočasno prispel na neformalni vrh Evropske unije v četrtek v Bruslju, kjer bodo v ospredju težave Grčije. To naj bi bil znak, da se Evropska unija zavzema za reševanje prezadolžene Grčije. Pozneje je prišlo sporočilo, da bo Trichet iz Sydneyja prej odšel zgolj zaradi preprostejše logistike. Evro, ki je prejšnji teden padel na osemmesečno dno glede na dolar, se je okrepil in zanj je treba odšteti 1,373 dolarja. Visok padec nemškega izvoza in uvoza Frankfurtski DAX30 je dopoldne splezal nad 5.500 točk, vendar nato spet zdrsnil pod to mejo. Nemški izvoz je lani doživel velik udarec, saj se je zmanjšal za 18,4 odstotka, na 803,2 milijarde evrov. Največje evropsko gospodarstvo je uvozilo 17,2 odstotka manj kot leta 2008. Gre za največji padec izvoza in uvoza v zadnjih 60 letih. Cene nafte, ki so letos zdrsnile za okrog 10 odstotkov, so se pobrale z dvomesečnega dna in za 159-litrski sod lahke nafte je treba plačati dobrih 72 dolarjev.
|
neutral
|
6,852
|
Za Murine nepremičnine se zanima tudi Bisol Vrednost celotnega premoženja Mure, d. d., je ocenjena na 52,66 milijona evrov, terjatev vse še niso priznane pa je za zdaj 57 milijonov evrov. Prodaja premoženja se bo začela konec marca, dražbe pa bodo predvidoma ob torkih in sredah. Zanimanje za stečajno premoženje Mure je med domačimi in tujimi kupci precejšnje. Med njimi je tudi podjetje Bisol iz Prebolda, ki bi na dvorišču Mure ohranil del oblačilne industrije, proizvajal pa bi tudi fotovoltajke. Želijo si namreč, da bi se razvili ekološka proizvodnja in proizvodnja s čim večjo dodano vrednostjo, poroča Delo. Nepremično premoženje Mure, d. d., je ocenjeno na 38,5 milijona evrov, veliko pa pripada ločitvenim upnikom, ki imajo na nepremičnem premoženju vpisano zastavno pravico v vrednosti 24,8 milijona evrov. Poplačanih bo tudi 952 nekdanjih delavcev Mure, d. d. O poplačilu delavcev hčerinskih družb še nič znanega O poplačilu več kot 1.500 delavcev hčerinskih podjetji Mura - Moška oblačila in Mura - Ženska oblačila pa stečajni upravitelj Branko Džordžević ne želi govoriti. Terjatve so delavci prijavili v stečajno maso Mure, d. d., a bi morali po zakonu terjatev poravnati obe hčerinski družbi, v katerih so bili delavci pred stečajem zaposleni, čeprav so bili predtem zaposleni v Muri, d. d. Težava je, ker družbi nimata premoženja. Džordžević se mora tako izreči še o 13.143.100 evrih terjatev v zvezi s hčerinskima družbama, o čemer se bo odločil po pridobitvi mnenja več pravnih strokovnjakov. Sodišče je že zaprosil za enomesečno podaljšanje za preizkus terjatev, ki bo poteklo 4. marca.
|
neutral
|
6,853
|
Umar V nekaj letih 20.000 novih brezposelnih Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj Umar napovedujejo, da bi se z zvišanjem minimalne plače nove brezposelne štelo v tisočih. Po njihovih pričakovanjih bi samo 22,9-odstotno zvišanje minimalnih plač, torej na 734 evrov bruto, v nekaj mesecih pomenilo dodatnih pet tisoč brezposelnih, v nekaj letih pa dvajset tisoč novih brezposelnih. Že sedaj pa je brezposelnih skoraj sto tisoč ljudi. Direktor urada Boštjan Vasle je ob tem opozoril, da bi bili tveganju lahko izpostavljeni tudi tisti delavci, ki zdaj prejemajo plače, ki so nekoliko višje od minimalne. Državni zbor bo o vladnem predlogu novega zakona o minimalni plači razpravljal na četrtkovi izredni seji. VISOKA RAST BOŽIČNIC IN 13. PLAČ Na trgu dela je bilo lani opaziti močno omejitev rasti plač, saj so v enajstih mesecih narasle zgolj za 1,8 odstotka. Ob tem je Vasle opozoril na nenavadno visoko rast izplačil nagrad ter trinajstih plač in božičnic, ki pa je bila osredotočena le v dejavnostih z monopolnim položajem na trgu in z velikim lastniškim deležem države. Drugače kot na Umarju pa menijo v Zvezi svobodnih sindikatov. Predsednik organizacije Dušan Semolič je dejal, da je Umarjeva ocena v funkciji dnevne politike in narejena čez palec . Zagotavljamo, da nimajo realne osnove. Gospodje, ki vodijo podjetja, imajo dosti možnosti, da marsikaj preprečijo, če želijo in če znajo. Lastniki kapitala lahko svoje apetite po dobičkih zmanjšajo in del tega preusmerijo v prestrukturiranje podjetij. Če se bodo izgovarjali na minimalno plačo, se lahko zgodi marsikaj slabega, je bil kritičen Semolič. V svetovnem gospodarstvu še vedno velika tveganja Umar sicer še ugotavlja, da v svetovnem gospodarstvu, čeprav se razmere v mednarodnem okolju v zadnjih mesecih in s tem tudi napovedi izboljšujejo, obstajajo še velika tveganja za nadaljnje okrevanje. Gospodarska rast, ki smo ji bili priča v zadnjih četrtletjih, najverjetneje ne bo premočrtna, je menil Vasle. BDP bo predvidma nekaj več kot 7-odstoten Glede napovedi za Slovenijo je povedal, da bodo na Umarju začeli pomladansko napoved gospodarskih gibanj pripravljati po tem, ko bo državni statistični urad objavil podatek o padcu obsega bruto domačega proizvoda v letu 2009. Ta bo predvidoma nekaj več kot sedemodstoten, je povedal in menil, da bo letošnja gospodarska rast skromna - gibala se bo okoli enega odstotka -, pri čemer bo precej nihala in se bo kakšno četrtletje lahko obrnila tudi navzdol. Razmere na finančnih trgih v Sloveniji so se v lanskem zadnjem četrtletju še zaostrile. Podjetja v zadnjih štirih mesecih niso najemala novih kreditov, temveč so jih odplačevala, zadolževalo se je le prebivalstvo. Lani so se tako podjetja pri domačih bankah zadolžila le za 24,6 milijona evrov, kar ni niti en odstotek vrednosti iz leta 2008, je povedal Vasle. Tudi plačilna sposobnost podjetij se je lani močno poslabšala.
|
negative
|
6,854
|
Se nam obeta referendum o izhodni strategiji? Precej ukrepov izhodne strategije bo obremenilo delavce in zmanjšalo njihove pravice, menijo v sindikatu. Če se politiki ne bodo spametovali , jih bodo ustavljali z referendumi, napoveduje Semolič. Tudi mi bomo prižgali delavski semafor in beležili vsako pravico, ki jo bo ta vlada znižala. Najprej bomo sicer v dobro te vlade prižgali dvig minimalne plače, a naprej bomo pri vsaki pravici skrbno pazili, se je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič odzval na nedavne besede premierja Boruta Pahorja. Pahor je napovedal, da bo vlada implementacijo ukrepov iz izhodne strategije spremljala prek semaforja reform . Semolič Socialni dialog najpametnejša pot Semolič upa, da se bodo politiki spametovali , a dodaja, da imajo sindikati močno orodje. Če bo politika šla predaleč, jih bomo ustavljali. Tudi z referendumi. Vprašali bomo ljudi, ali so za te rešitve, je napovedal Semolič, ki meni, da je socialni dialog pametnejša pot . V ZSSS-ju menijo, da je v izhodni strategiji nekaj dobrih ukrepov, zelo kritični pa so do t. i. socialne kapice, postavitve zgornje meje pri plačevanju socialnih prispevkov. Ta na simbolni ravni razgali premik v smer, ki jo želi vlada doseči. Pod temi zelo prijaznimi besedami se skriva kapitulacija vlade pred najbogatejšim slojem v Sloveniji, meni Semolič. Najbogatejši bodo dobili še dodaten privilegij Ta sloj bo po njegovih besedah sedaj, poleg znižanja pri dohodnini, dobil še dodaten privilegij. Socialna kapica pomeni rušitev načela solidarnosti kot temeljne vrednote v Sloveniji, dodaja izvršni sekretar ZSSS-ja za pravno področje in področje delovnih razmerij Andrej Zorko. Kritičen je do tega, da izhodna strategija ne pokaže, koliko od 235 milijonov evrov manjka, ki ga bo po izračunih vlade postavitev kapice ustvarila, bodo pokrili na novo uvedeni prispevki npr. pri avtorskih pogodbah ali študentskem delu. Napovedane spremembe pri zakonu o delovnih razmerjih - v prvi fazi znižanje odpravnin in odpovednih rokov, v drugi pa znižanja pri malici, regresu, odmorih - kažejo na to, opozarjajo v ZSSS-ju, da država gradi konkurenčnost na stroških dela. Glede odpravnin v ZSSS-ju pravijo, da bi bilo treba najprej pogledati, kdo v Sloveniji sedaj dobiva najvišje odpravnine in še leto dni po prenehanju funkcije prejema nadomestila plače. Böhm Gre za neevropski pristop Pri napovedanih spremembah pokojninskega sistema ter zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja izvršna sekretarka ZSSS-ja za socialno področje ter varnost in zdravje pri delu Lučka Böhm pogreša zaveze vlade, da bo strukturne reforme uvajala po posvetovanju s socialnimi partnerji. Gre za neevropski pristop. Postavlja se vprašanje, ali ta izhodna strategija celo ne prejudicira določenih rešitev pri strukturnih reformah pokojninskega in zdravstvenega sistema, pravi Böhmova. Spomnimo, da je minister za razvoj Mitja Gaspari pretekli teden, po težkih 60 dneh dela , kot se je izrazil premier Pahor, predstavil glavne točke vladne izhodne strategije za obdobje 2010-2013, ki naj bi Slovenijo iz krize popeljala med najrazvitejše države. Strategija med drugim predvideva zmanjšanje javnega dolga pod 40 % BDP-ja, zmanjševanje javnega sektorja za 1 % 1.600 zaposlenih na leto in prodajo deležev v družbah v državni lasti.
|
negative
|
6,855
|
Na Ljubljanski borzi rahla rast indeksa SBI20 Neformalni dogovor Evropske unije o pomoči prezadolženi Grčiji je povzročil občuten porast delniških indeksov na zahodnih borzah. Najbolj so porasle vrednosti bančnih delnic. Vlagatelji so bili prejšnje dni zelo nervozni, saj se še dobro spomnijo, kakšna panika je vladala jeseni leta 2008, ko je propadla banka Lehman Brothers. Tokrat ne gre le za propad podjetja, ampak celotne države, kar bi povzročilo učinek domin in resno zamajalo stabilnost evra. Po zadnjih informacijah naj bi se vlade največjih evropskih držav strinjale, da Grčiji vržejo rešilni pas, kar je z delniških trgov odpravilo precej negotovosti, čeprav se vlagatelji še vedno sprašujejo, kdo bo naslednji, ki bo potreboval pomoč in predvsem - ali jo bo tudi dobil? Britanci lahko izgubijo trojni A Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300, ki je že v ponedeljek prekinil tridnevni negativni niz, je v torek pridobival zaradi podražitve rudarskih in bančnih delnic zlasti grških, ki pa jim je na koncu malce zmanjkalo sape . Pri agenciji Fitch so namreč posvarili, da je Velika Britanija v nevarnosti, da izgubi najboljšo kreditno oceno trojni A. Kljub vsemu so delnice evropskih bank v povprečju še vedno deset odstotkov nižje kot na začetku leta. Še lepšo rast je bilo v evropskih finančnih središčih opaziti danes dopoldne. KRKA -0,03 % 64,88 EUR MERCATOR +0,68 % 169,42 PETROL +1,27 % 314,19 NOVA KBM -0,08 % 12,23 TELEKOM +1,84 % 132,72 INTEREUROPA -1,02 % 5,82 GORENJE -1,37 % 13,64 LUKA KOPER +1,05 % 24,05 Nemška industrija okreva Frankfurtski DAX30 se je povzpel za poldrugi odstotek. Pomagala je tudi novica, da je nemška industrija decembra zaznala prvo povišanje naročil v zadnjih 15 mesecih. V primerjavi z decembrom 2008 so se naročila zvišala kar za osem odstotkov, pri čemer je treba vedeti, da je bil december 2008 zelo kritičen mesec. Za nekaj grenkobe je na stari celini poskrbel le največji proizvajalec jekla na svetu ArcelorMittal, ki napoveduje, da bo dobiček v prvem četrtletju nižji kot v zadnjem lanskem tromesečju. Delnice so se pocenile za šest odstotkov. Nafta porasla na 74 dolarjev Newyorški Dow Jones 10.058 točk se je v torek veličastno vrnil nad mejo 10 tisoč točk. Po zaslugi novice, da naj bi Evropa pomagala Grčiji, je pridobil 1,5 odstotka, kar je največ v zadnjih treh mesecih. Zasluge za izrazito pozitiven dan ima tudi banka Morgan Stanley, kjer so zvišali oceno industrijskega sektorja, saj se je poslovno okolje občutno popravilo. Delnice proizvajalca težke gradbene mehanizacije Caterpillarja so poskočile za več kot pet odstotkov. Lahka nafta, ki je v petek za hip padla pod 70 dolarjev, je v sredo dopoldne nihala okrog vrednosti 74 dolarjev. Za evro je treba odšteti 1,378 dolarja. Najvišja letošnja rast Telekoma Slovenski borzni indeks je v sredo pridobil četrtino odstotka, potem ko so se za skoraj dva odstotka največ letos podražile Telekomove delnice. Toda kaj, ko je ob sedmih poslih vsega 40 lotov Telekomovih delnic zamenjalo lastnika! Veliko bolje ni bilo niti pri Novi KBM, ki je dan začela le pri 12,02, končala pa pri 12,3 evra. Skupina NKBM je lani ustvarila 12,15 milijona evrov čistega dobička, kar je 25 odstotkov manj kot leta 2008. Le s Krko je bil promet soliden in je dosegel 821 tisoč evrov. Trgovanje ni bilo niti najmanj spektakularno, posli pa so se sklepali med 64,75 in 65,25 evra.
|
neutral
|
6,856
|
Banke v boju za lastno kapitalsko ustreznost Nova Ljubljanska banka je lani ustvarila 21,4 milijona evrov izgube, skupina NLB pa 82 milijonov evrov izgube. Vodstvo razlog vidi v finančni krizi in negativnih vplivih frankfurtske podružnice. NLB bi brez enkratnih dogodkov, predvsem oslabitve kapitalske naložbe v LHB v višini 32 milijonov evrov, lani ustvaril dobiček tudi po oblikovanju rezervacij v višini 28,5 milijona evrov. Izguba skupine NLB pa bi bila pol manjša, je po seji nadzornega sveta povedal predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič. Zdaj bodo revidirali načrte za letos in pripravili strategijo skupine NLB za prihodnje obdobje. Od napovedane strategije bo odvisno tudi to, ali se bo banka širila ali krčila ter na katerih trgih oziroma področjih. Strategijo bodo morali podpreti tudi lastniki. Lahko pa povem, da letos načrtujemo pozitivno poslovanje, je dejal Jašovič. Kriza udarila po bančnem trgu v Sloveniji Finančna in gospodarska kriza sta, kot prihaja na plano zdaj, močno prizadeli bančni trg v Sloveniji. Lanske poslovne rezultate je konec preteklega tedna že objavila druga največja slovenska banka, NKBM, ki pa ji je, čeprav je, tako kot druge banke, večji del dobička zaradi poslabšanja kreditnega portfelja namenila za rezervacije in slabitve, lansko leto uspelo končati z 12 milijoni evrov dobička. LHB Frankfurt - rana NLB-ja Težave NLB-ja so, kot kaže, večje. Na negativen poslovni rezultat so vplivale višji obseg rezervacij in oslabitve, dokončen udarec pa je največji slovenski banki zadalo poslovanje LHB Frankfurt. Dobiček skupine NLB naj bi sicer lani znašal okoli 230 milijonov evrov, banka pa naj bi si v plus zapisala 170 milijonov evrov. A se je nova uprava banke po Veselinovičevem odhodu jo od lanskega oktobra vodi Božo Jašovič ob visokih rezervacijah odločila za prevrednotenje kapitalskih naložb. Ta naj bi po neuradnih informacijah znašala okoli 40 milijonov evrov, od česar naj bi jih 35 milijonov odpadlo na LHB Frankfurt. Prav zaradi odločitve o prevrednotenju naj bi namreč rezultat pod črto poslovanja dobil negativni predznak. Po pisanju Dnevnika naj bi lani negativno poslovale tri banke iz skupine NLB, že omenjena LHB Frankfurt, NLB Sofija in NLB Srbija Beograd. Vendar pa naj bi izguba zadnjih dveh znašala le dva milijona evrov, medtem ko naj bi razvpita LHB Frankfurt skupaj s svojimi odvisnimi družbami ustvarila za 60 milijonov evrov izgube. Po pisanju Dnevnika naj bi prav LHB Frankfurt kreditirala nekatere tajkunske in gradbene posle , pri čemer se omenjajo predvsem Istrabenz, Gradis Celje, Maksima Holding in MTB. Poleg vsega ima LHB še za 6,4 milijona evrov terjatev do banke Lehman Brothers v stečaju. Križanič Likvidnostni količnik NLB-ja je še dovolj visok Kljub vsemu pa se bo pokazalo, vsaj po podatkih, ki so dostopni meni, da je NLB stabilna banka, je NLB na tiskovni konferenci po seji vlade v bran vzel finančni minister Franc Križanič. Sama izguba še ne zahteva dokapitalizacije, je prepričan minister, ta je bila načrtovana, zato da bi banki omogočila boljši, agresivnejši nastop na trgu. Kako bo izpeljana, še ni znano, Belgijcem pa bodo morali po ministrovem mnenju ponuditi kaj, kar jim bo koristilo, pri čemer je omenil prednostno delnico. Če bomo morali nastopiti kot lastnik, bomo nastopili kot lastnik Minister je poudaril ,da je po podatkih, ki jih ima, likvidnostni količnik NLB-ja dovolj visok, da potrebe po dokapitalizaciji iz tega razloga ni. Dejal je, da bo nadzporni svet resno proučil, od kod prihaja izguba , država pa bo, če bomo morali nastopiti kot lastnik , to tudi storila. Na vprašanje, zakaj se še splača vlagati v NLB, je Križanič dejal, da je NLB ne le rastoča, ampak tudi sistemska banka, kar pomeni, da je od nje odvisno normalno delovanje države. Poleg tega je postala sistemska banka tudi v nekaterih državah jugovzhodne Evrope, in prav zato bo treba, če se bo za to izkazala potreba, pristopiti tudi k dokapitalizaciji podružnic, saj bi sicer njene težave lahko poglobile krizo v državah, v katerih posluje. KBC še vedno pripravljen sodelovati v dokapitalizaciji Belgijski KBC je medtem sporočil, da je še vedno pripravljen sodelovati pri dokapitalizaciji NLB-ja, vendar se bodo o tem odločili na podlagi pogojev in donosnosti naložbe, kar bodo ocenili na podlagi nove strategije NLB-ja. Tako je dejal član nadzornega sveta NLB-ja in član uprave KBC-ja John Hollows, ki je hkrati opozoril, da so se Belgijci pri Evropski komisiji zavezali, da bodo nestrateške deleže prodali. Sem sodi tudi delež v NLB-ju, je dodal. Rezervacije, slabitve, nič kreditiranja, nič svežega pretoka denarja ... Ne le NLB, tudi druge slovenske banke so se zaradi krize znašle v nevarnem vrtincu, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič. Banke vse svoje sile namreč usmerjajo v ohranjanje svoje kapitalske ustreznosti. V ta namen torej gredo tako depoziti kot sredstva za morebitno dokapitalizacijo, posledica te faze pa je izpad kreditiranja gospodarstva, kar pomeni, da svežega pretoka denarja ni. Krog je tako sklenjen. Lani se je kreditiranje gospodarstva tako zmanjšalo kar za 150 milijonov evrov.
|
negative
|
6,857
|
Evroobmočje v zadnjem četrtletju z minimalno rastjo BDP-ja Več kot enoodstotna rast delnic Krke, Zavarovalnice Triglav, Luke in Intereurope je pomagala, da je slovenski borzni indeks četrtič zaporedoma porasel. Tokrat za vsega desetino odstotka, a vendarle - Ljubljanska borza je po štirih negativnih tednih dočakala teden, ko je indeks SBI20 4.114 točk pridobival skupno 0,62 odstotka. Promet je še vedno zelo nizek in je v petek tudi s Krko dosegel vsega 240.000 evrov. Najvišji posel je bil sklenjen pri 67 evrih. Cena Zavarovalnice Triglav je ob 167 tisoč evrih prometa dosegla 24,9 evra. Z izjemo Gorenja, ki je cenejše za več kot odstotek, večjih padcev ni bilo. Tuje borze navzgor po izrednem vrhu EU-ja Svetovni delniški trgi so večinoma pozitivno ovrednotili sklepe izrednega vrha evropskih voditeljev, kjer so Grčiji v njenih prizadevanjih za rešitev velikih javnofinančnih težav obljubili podporo. V Evropi so v četrtek delnice kljub slabi predstavi finančnega in telekomunikacijskega sektorja rahlo porasle. Kazalo je že na krepak plus, toda konec dneva je bil slabši, saj so vlagatelji pogrešali konkreten evropski načrt, kako preprečiti grški zlom. Več optimizma je bilo na Wall Streetu in indeks Dow Jones 10.144 točk se je povzpel za odstotek. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA+1,20 % 65,91 EUR MERCATOR -0,44 % 169,94 PETROL +0,30 % 315,62 TELEKOM -0,30 % 131,29 GORENJE +1,09 % 13,63 NOVA KBM -0,08 % 12,20 LUKA KOPER +1,82 % 24,57 INTEREUROPA +1,21 % 5,86 Kitajska stopa na zavoro Pomagala je tudi novica, da je bilo v zadnjem tednu opaziti boljše razmere na trgu dela. Največ so v New Yorku pridobile delnice, ki so v nedavnem popravku indeksi so bili že skoraj 10 odstotkov pod 15-mesečnim vrhom, doseženim 19. januarja najbolj izgubljale, zlasti tehnološke in energetske delnice. Danes je za negativno presenečenje poskrbela Kitajska, ki je svojim bankam znova zvišala stopnjo obveznih rezerv. S tem želi zmanjšati njihovo kreditno dejavnost in preprečiti pregrevanje gospodarstva. V zadnjem četrtletju v Evropi nobene rasti Novica je ohladila evropske delniške trge in indeksi so po dobrem začetku zdrsnili v rdeče območje. Dolar se je okrepil vrednost evra je 1,357 dolarja, cene lahke nafte pa so se spustile pod 74 dolarjev. Objavljeni so bili še podatki o gospodarski rasti v Evropi. Bruto domači proizvod je v območju evra v zadnjem lanskem četrtletju porasel le za 0,1 odstotka, medtem ko je nemško gospodarstvo stagniralo. V letu 2009 je nemški BDP padel kar za pet odstotkov, v evroobmočju pa za štiri.
|
neutral
|
6,858
|
NLB in Banka Celje zamrznila prodajo Lastnika 15-odstotnega deleža Mercatorja, NLB in Banka Celje, zaradi neustreznih ponudb odstopata od nadaljnje prodaje. Da NLB odstopa od prodaje delnic Mercatorja, je potrdil tudi direktor Arkasa Uroš Marter, ki posreduje pri prodaji 21 odstotkov Mercatorja, ki je v lasti konzorcija šestih bank. V NLB-ju niso zadovoljni s ponudbami in so, še preden so sploh dobili resne ponudbe, odstopili od prodaje, je Marter povedal za STA. Banka Koper, Unicredit, Gorenjska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka in Hypo banka skupaj prodajajo 21 odstotkov delnic Mercatorja. NLB in Banka Celje imata v lasti 15 odstotkov Mercatorjevih delnic, a banki formalno nista bili del konzorcija prej omenjenih bank, sta pa z Arkasom koordinirali prodajne aktivnosti. Do 8. februarja je za nakup delnic Mercatorja prispelo osem nezavezujočih ponudb, ponudniki pa za zdaj uradno niso znani. Marter poudarja, da postopek prodaje 21 odstotkov Mercatorja tudi po odstopu NLB-ja in Banke Celje teče normalno dalje. V Arkasu bodo zdaj oblikovali strnjen seznam prispelih ponudb, nato pa sledi izvedba skrbnega pregleda poslovanja, ki jo bo omogočila uprava Mercatorja.
|
neutral
|
6,859
|
MOL izvaja lastni nadzor in plačuje le izvedeno Zapleti v Vegradu ne bodo ogrozili nakupa stanovanj v Celovških dvorih, ki jih gradi podjetje, je dejal ljubljanski župan Zoran Jankovič, ki uporabno dovoljenje pričakuje še ta mesec. Projekt gradnje stanovanj v Celovških dvorih, kjer je MOL že konec leta 2008 kupil občinska stanovanja, se končuje, MOL pa je opravil predpregled več kot 70 stanovanj in plačal več kot 90 odstotkov kupnine, je dejal Jankovič. Dodal je, da ima MOL lastni nadzor in da plačujejo le to, kar je že bilo izvedeno. S pridobitvijo uporabnega dovoljenja - to je vezano na odpravo napak - bi po besedah ljubljanskega župana zapolnili zadnja dva občinska razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj, saj bi pridobili še 419 stanovanj. Ljubljanska mestna občina načrtuje objavo še enega razpisa v prvi polovici leta, veljal pa naj bi za 183 stanovanj v Polju. Jankovič napoveduje 2.500 vlog za najem občinskih stanovanj, najemniki pa se vanje navadno vselijo po preteku enega leta. Kdo da 2.500 evrov za kvadratni meter? Jankovič ostaja pri napovedi, da se bo cena kvadratnega metra stanovanja konec leta spustila na okoli 2.000 evrov. Poročilo geodetskega zavoda, ki ugotavlja, da je cena stanovanj v zadnjem četrtletju lanskega leta v primerjavi s četrtletjem prej zrasla za tri odstotke, cena kvadratnega metra pa naj bi se gibala okoli 2.500 evrov, je Jankovič komentiral z izjavo, da ga zanima, kdo ta stanovanja kupuje. Sam namreč ve za 1.000 stanovanj, ki se po taki ceni ne morejo prodati. Kandidira, da bi zmagal Župan se je odzval tudi na napoved kandidature odvetnika Francija Matoza za ljubljanskega župana. Dejal je, da je vsaka kandidatura resna, sam pa je ni napovedal zato, da bil tekmovalec, ampak zato, da bi volitve dobil. Odločali pa bodo Ljubljančani, je dodal.
|
neutral
|
6,860
|
Poročila o težavah s servovolanom pri corolli V ZDA naj bi od leta 2000 zaradi napak na vozilih Toyote umrlo 34 ljudi, zato japonskega proizvajalca avtomobilov čaka več preiskav. Težave naj bi se zdaj pojavile tudi pri corolli. Toyota je zadnje čase pod udarom številnih kritik, potem ko je morala zaradi težav s stopalko za plin odpoklicati že več različnih milijonov modelov. Nazadnje je prejšnji teden napovedala, da bodo zaradi težav z zavorami odpoklicali več kot 400.000 vozil na hibridni pogon. Največji svetovni proizvajalec avtomobilov je konec januarja začel nov obsežen odpoklic vozil in od takrat se je število pritožb o napakah na Toyotinih avtomobilih in s temi povezanih smrtnih žrtev močno povečalo. Zadnje težave so se ta teden pojavile na najbolje prodajanemu modelu na svetu - corolli. Kupci so poročali o občutku izgube nadzora med zavijanjem , za kar bi bila lahko kriva napak na servovolanu. Do zdaj so v Toyoti prejeli manj kot sto pritožb, vse pa obravnavajo skrajno resno, zatrjujejo v podjetju in dodajajo, da so pripravljeni tudi na nov odpoklic vozil. Predsednik družbe Toyota Akio Toyoda je krivdo za napake pripisal prehitri rasti podjetja, zaradi česar se je zanemarjalo izobraževanje zaposlenih, ki bi zagotovili, da kvantiteti sledi tudi kakovost. Ameriško ministrstvo za promet je v torek Toyoti ukazalo izročitev vseh dokumentov v zvezi z umikom avtomobilov z ameriškega trga zaradi težav s stopalkami za plin in z zavorami. Dva odbora v predstavniškem domu in eden v senatu pa napovedujejo preiskave oziroma zaslišanja.
|
negative
|
6,861
|
Zahteva verjetno tudi v kupoprodajni pogodbi Osnovno vodilo pri prodaji Turizma Kras bo ohranjanje celovitosti podjetja in dejavnosti, je dejal direktor družbe Matjaž Berčon. Lastnik podjetja Turizem Kras, Istrabenz Turizem, bo po Berčonovih besedah te zaveze tudi vključil v kupoprodajno pogodbo. Kot pravi, je težnja konsolidirati lastništvo nepremičnin v okolici Postojnske jame, za kar so se v družbi že trudili. S temi besedami se je Berčon odzval na poslansko vprašanje SDS-ovega poslanca Zvonka Černača vladi, ki se zavzema za to, da se koncesijska uredba spremeni tako, da je v primeru prodaje družbe, ki je koncesijo pridobila, za njen prenos na novega kupca potrebno soglasje vlade in lokalne skupnosti, oziroma tako, da koncesija Postojnske jame ni predmet prodaje. Vladi je namreč očital, da jim je vseeno, komu bo družba prodana, tudi če bi to bili luksemburški ali tajvanski poštni nabiralniki . Dodal je še, da lastniki prodajajo družbo, katere največja vrednost je ravno koncesija. POSLOVNI REZULTATI 2009 NIŽJI DOBIČEK Družba je imela 10,4 milijona evrov prihodka, kar je 10 odstotkov manj kot v prejšnjih dveh letih. Čisti dobiček je lani znašal nekaj manj kot 579.000 evrov. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo se je z nekaj več kot dveh milijonov evrov v prejšnjih dveh letih lani znižal na 1,4 milijona evrov. Družba letos načrtuje okoli 10,5 milijona poslovnih prihodkov. Vsaka vlada uredbo lahko spremeni Berčon pravi, da se lahko v pravice, ki jih pridobi pravni ali fizični subjekt, posega, a ima ta subjekt pravico do nadomestil . Poudaril je, da koncesijska pogodba govori le o neizpolnjevanju vsebinskega dela, soglasje pa, da so dolžni pridobiti tudi v primeru statusnih sprememb, vendar so ustrezne službe zagotovile, da sprememba lastništva ne šteje za statusno. Dodal je, da lahko sicer vsaka vlada uredbo spremeni, a se mora zavedati tudi posledic. Medtem pa je državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Zoran Kus dejal, da glede na koncesijsko pogodbo tudi po spremembi lastništva koncesija ostaja v rokah Turizma Kras. To je, kot je zatrdil, dobro opravljalo koncesijske naloge. Postojnsko jamo je lani obiskalo slabega pol milijona obiskovalcev, petina jih je bila Italijanov, medtem ko je bilo slovenskih obiskovalcev za 15,6 odstotka. Opaziti je upad skupinskih ogledov in povečevanje individualnih.
|
neutral
|
6,862
|
Zaradi prekoračitve bo treba vrniti 23 tisoč evrov Čeprav so od države prejemali subvencijo zaradi subvencioniranega delovnega časa, so v Slovenskih železnicah presegli obveznost ur. Del subvencije so že vrnili. Slovenske železnice so bile v vladni protikrizni ukrep subvencioniranja polnega delovnega časa vključene lani od začetka julija do konca decembra. Za nekatere delavce so ugotovili, da je njihova delovna obveznost presegla okvire sofinanciranja. Po podatkih Slovenskih železnic so v času državnega sofinanciranja opravili več kot 7,2 milijona delovnih ur, z 9.267 urami 0,13 odstotka pa so presegli delovno obveznost. O tem so tudi že obvestili Zavod za zaposlovanje. Nadurnega dela niso plačevali Hkrati so s Slovenskih železnic sporočili, da so zaradi presežne delovne obveznosti nekaterih delavcev del subvencije že vrnili. Dodali so še, da v pogodbenem obdobju v skladu z zakonom o delnem subvencioniranju delavcem nadurnega dela niso odrejali in izplačevali. Kot je znano, se v skladu s tem zakonom nadurnega dela niti ni smelo odrejati. Medtem pa na Zavodu za zaposlovanje pojasnjujejo, da pri odrejanju nadur nepravilnosti niso bile ugotovljene. So pa ugotovili, da so Slovenske železnice neenakomerno razporejale delovni čas. Po zakonu lahko delodajalec v obdobju trajanja ukrepa razporeja delovni čas glede na delovne potrebe, vendar tako, da na koncu obdobja povprečna delovna obveznost vključenih delavcev ne presega delovnih obveznosti, ki je predmet sofinanciranja po pogodbi. Zaradi razvidne presežne delovne obveznosti je zavod v začetku tega meseca vzpostavil nekaj več kot 23 tisoč evrov visoko terjatev.
|
negative
|
6,863
|
Delavci upajo, da bodo plače na računih v petek Vegrad ima še vedno blokirane račune pri bankah, a v podjetju obljubljajo, da bodo zaposlenim januarske plače izplačali do petka. Državo je velenjska družba s 1.700 zaposlenimi, ki jo vodi Hilda Tovšak, sicer že konec januarja zaprosila za pomoč. A neposredne pomoči ne bo, temveč bo država kot tretjinski lastnik podjetju pomagala le pri preoblikovanju družbe. Tudi minister za gospodarstvo Matej Lahovnik poudarja, da pomoči v obliki subvencij ne bo. Reševanje Vegrada pa bo odvisno predvsem od morebitnega podaljšanja posojil in od tega, ali bo država vnaprej plačala del gradnje študentskega naselja ob Vojkovi ulici v Ljubljani. V Celovških dvorih je tako od 800 stanovanj neprodanih še 250, je za TV Slovenija poročal Florjan Zupan. NLB Leasing je podjetju medtem zasegel tudi del voznega parka. Od kod denar za plače, ni jasno Predsednik sindikata Vegrada Samo Mastnak pa je povedal, da ima ustno zagotovilo uprave, da bodo v petek izplačane plače za januar. Tega, kako bo družba zagotovila denar zanje, pa ne ve. Predvidoma v ponedeljek bodo predstavniki uprave in sindikata nadaljevali pretekli ponedeljek prekinjena pogajanja glede drugih še neporavnanih izplačil. Družba zaposlenim dolguje še del lanskega regresa, okoli 200 zaposlenim v režiji pa tudi del decembrskih plač.
|
negative
|
6,864
|
Ljubljanska borza na letošnjem dnu Slovenski borzni indeks 4.032 točk je prvič letos izgubil več kot odstotek in pristal na najnižji vrednosti v zadnjih dveh mesecih. Najbolj so padle Mercatorjeve delnice. Dogajanje je bilo spet zelo dolgočasno, kar pa je po drami, ki so si jo borzniki ogledali v sredo zvečer v mislih imamo bronasto medaljo Petre Majdič, morda celo dobrodošlo. S 326 tisoč evri so bile najprometnejše Krkine delnice, ki so cenejše za tretjino odstotka. Zadnja posla sta bila sklenjena pri 65,5 evra. Cena Mercatorjevih delnic je zdrsnila na 160 evrov oziroma za skoraj dva odstotka. V prvi kotaciji so se podražile le Gorenjeve potem ko so bile nekaj časa najmanj likvidne v prvi kotaciji, je bilo tokrat z njimi za 78 tisoč evrov prometa in za malenkost tudi Petrolove delnice, medtem ko je v standardni kotaciji za 25 odstotkov poskočil tečaj Istrabenza. KRKA -0,35 % 65,79 EUR NOVA KBM-1,56 %12,00 GORENJE+1,51 % 13,48 PETROL+0,04 % 312,11 TELEKOM-0,37 % 127,94 INTEREUROPA-2,28 %5,56 MERCATOR-1,91 %160,00 LUKA KOPER-1,87 %23,64 Nepremičninski trg v ZDA počasi okreva Newyorški Dow Jones 10.309 točk je v sredo pridobil 0,42 odstotka. Vlagatelji so se razveselili podatka z domačega nepremičninskega trga, ki kaže, da je bilo januarja največ začetih novogradenj v zadnjih šestih mesecih, poleg tega pa je v prejšnjem mesecu v ZDA porasla tudi industrijska proizvodnja. To sta sveža dokaza, da je največje svetovno gospodarstvo na dobri poti okrevanja. Boljše gospodarske razmere se odražajo tudi v lepih dobičkih ameriških korporacij. Kar 70 odstotkov podjetij je z rezultati zadnjega četrtletja preseglo pričakovanja analitikov. IMF napovedal prodajo zlata Evropske borze so v sredo dosegle najvišjo raven v zadnjih dveh tednih, odmevala pa je zlasti novica o lepem dobičku francoske banke BNP Paribas v zadnjem lanskem četrtletju. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.015 točk se je ob dobri predstavi finančnih in farmacevtskih delnic povzpel za 1,3 odstotka, še vedno pa je tri odstotke nižje kot na začetku leta. Četrtkovo dopoldne je bilo v znamenju novice, da bo Mednarodni denarni sklad na odprtem trgu prodal 191 ton zlata. Cena zlata, ki je od leta 2000 vsako leto končala višje, kot je bila na začetku leta, se je za hip spustila pod 1.100 dolarjev.
|
neutral
|
6,865
|
Dolar se je okrepil, cene nafte so padle Zgodil se je trenutek, ki so ga delniški trgi s strahom pričakovali Fed je prvič, odkar se je začela finančna kriza, zvišal obrestno mero, za začetek diskontno obrestno mero. Ameriška centralna banka je diskontno obrestno mero, po kateri si poslovne banke posojajo denar od centralne banke, zvišala za 0,25 odstotne točke, na 0,75 odstotka. Ključna obrestna mera imenovana Fed Funds ostaja nespremenjena med 0 in 0,25 odstotka, Fed pa zagotavlja, da bo še nekaj časa tako. Vseeno je na delniških trgih, na katerih letos po večmesečnem vzponu ne gre več navzgor, opaziti preplah. Azijske delnice so v petek izgubljala. V Hongkongu je osrednji indeks izgubil 2,2 odstotka, tokijski Nikkei je padel za 1,3 odstotka, v rdečem pa so dan začele tudi evropske borze, ki so prej ves teden pridobivale. Da se le ne bi ponovilo leto 1937 ... Dolar se je okrepil vrednost evra je padla pod 1,35 dolarja, cene nafte lahka nafta okrog 78 dolarjev in zlata so se znižale. Vlagatelji zdaj ugibajo, kdaj bo Fed posegel po nepopularnem ukrepu in zvišal še ključno obrestno mero, kar bi posledično vplivalo tudi na obrestne mere za posojila. Obresti so zdaj na točki, ko nižje enostavno ne gre, toda večina si želi, da bi tako ostalo čim dlje in da se ne bi ponovilo leto 1937, ko je Rooseveltova administracija prehitro začela zaostrovati denarno politiko, kar je povzročilo novo recesijo. Centralni bankir iz St. Louisa James Bullard zagotavlja, da gre bolj za simbolično potezo in da so pričakovanja o tem, da bo Fed še letos zanesljivo zvišal ključno obrestno mero, prenapihnjena. Wall Street v četrtek še pridobival Novica o višji diskontni obrestni meri je bila objavljena v četrtkek zvečer, tako da ni vplivala na trgovanje na Wall Streetu. To je bilo tretji dan zapored pozitivno, saj so vlagatelji prepričani, da se nadaljuje gospodarsko okrevanju. Objavljen je bil namreč spodbuden podatek o industrijski proizvodnji v srednjeatlantski regiji in o vnovič višjem indeksu vodilnih gospodarskih kazalnikov, ki je porasel že deseti mesec zapored. Delniški indeks Dow Jones 10.392 točk se je povzpel za 0,81 odstotka. Trg je nekoliko ohladil le največji trgovec na svetu Wal-Mart, ki za tekoče četrtletju napoveduje dobiček, manjši od pričakovanj analitikov.Tečaji delnic v prvi kotaciji PETROL+0,32 % 313,10 EUR KRKA-0,62 %65,38 TELEKOM-0,37 % 127,47 NOVA KBM+0,58 % 12,07 INTEREUROPA+1,26 % 5,63 GORENJE-0,59 %13,40 LUKA KOPER-1,95 %23,18 MERCATOR0,00 %160,00 Žalosten promet v Ljubljani in letošnje dno Ljubljanska borza je teden končala na letošnjem dnu, saj je slovenski borzni indeks 4.024 točk izgubil še petino odstotka in mu grozi, da bo naslednji teden pogledal pod 4.000 točk. V vsem tednu je indeks SBI20 padel za 2,2 odstotka, kar je največja tedenska izguba letos. Zaradi večjega svežnja je bilo danes največ prometa, 761 tisoč evrov, s Petrolovimi delnicami, ki so dražje za tretjino odstotka. Posli so se sklepali med 312 in 315 evrov. Malenkost manj prometa je bilo s Krko, ki je bila na koncu trgovanja vredna 65,3 evra. O popolni ignoranci vlagateljev zgovorno priča podatek, da z Mercatorjevimi delnicami ni bil sklenjen niti en posel. V borzni kotaciji je Istrabenz poskočil na 7,98 evra.
|
neutral
|
6,866
|
Pogovori, ki so ob začetku krize zamrli, se znova prebujajo Tujci se zanimajo za vstop v lastniško strukturo Merkurja, a konkretnih dogovorov še ni bilo, je povedal prvi mož Merkurja Bine Kordež. Lastniki Merkurja, zbrani okoli družbe Merfin, bi se za odprodajo manjšinskega deleža odločili le, če bi s tem pridobili nove trge in kupce, okrepili nabavni položaj ali pridobili kakšno drugo strateško prednost, a v pogovorih sinergijskih učinkov ob morebitnem vstopu tujega partnerja v Merkur niso našli, pravi Kordež. Pogovori naj bi sicer potekali že dalj časa, a so ob nastopu gospodarske in finančne krize nekoliko zamrli. Zdaj naj bi bilo zanimanja znova več, v Merfinu pa naj bi se bili pripravljeni pogovarjati le o manjšinskem vstopu zainteresiranih v eno divizijo. To bi lahko bile divizije Merkur, Meersteel ali Big Bang. Manjšinski partner ali umik menedžerjev? O veliko obsežnejši nameri prodaje Merkurja je poročal časnik Dnevnik. Poročal je, da naj bi Kordež prek Merfina intenzivno iskal vlagatelje, ki bi odkupili celoten menedžerski lastniški del Merkurja. Merkur Nikoli o prodaji celotne družbe Uprava Merkurja pisanje Dnevnika zavrača. Za MMC so povedali, da pogovori o sodelovanju vedno potekajo, a se vodstvo Merkur Groupa do danes z nikomer ni pogovarjalo o odprodaji katere koli divizije ali prodaji celotnega Merkurja . Dnevnik razkriva, da naj bi Merkur lani ustvaril za 930 milijonov evrov prihodka, kar je za 300 milijonov evrov manj kot leto prej. Kordež lanskih rezultatov sicer ni želel razkriti, je pa dejal, da se je prodaja potrošnega blaga v trgovskih centrih v primerjavi z letom 2008 lani znižala za od 10 do 15 odstotkov. Znižala se je tudi prodaja gradbenega materiala brez betonskega jekla in preostalega nemetalurškega programa. Okrevanje gospodarstva bo trajalo dalj časa Kordež meni, da bo okrevanje gospodarstva daljše in da večina podjetij letos še ne bo dosegla uspehov iz let 2007 in 2008. Tudi obseg poslovanja Merkurja bo letos odvisen od splošnega ekonomskega zdravja regije in stanja celotnega slovenskega gospodarstva.
|
neutral
|
6,867
|
Hilde Tovšak za bankirje ne skrbi Banke nam do septembra ne morejo zapleniti stanovanj, do takrat pa jih bo Vegrad prodal. Vsa. Tako zagotavlja prva dama gradbene družbe Hilda Tovšak. Za likvidnostne težave družbe, ki so, kot priznava Tovšakova, velike, sta krivi kriza gradbeništva in huda zima, kakršne ni bilo že deset let. Če želiš kakovostno graditi, ne moreš pri minus petih stopinjah Celzija , pojasnjuje Tovšakova. Hilda Tovšak, prva dama Vegrada, na katero je javnost postala pozorna, ko se je začelo njeno ime pojavljati v aferi Čista lopata, v zadnjem mesecu pa zaradi zamude pri izplačevanju delavskih plač, je položaj v podjetju pojasnjevala v intervjuju časnika Finance. Tovšakova bo Celovške dvore prodajala ceneje Med najbolj razvpite projekte Vegrada zagotovo sodijo Celovški dvori, v katerih je 119 stanovanj že lupila tudi ljubljanska mestna občina. Tovšakova ni želela razkriti nove cene kvadratnega metra omenjenih stanovanj, zatrdila pa je, da bodo cene nižje od napovedanih. Vegrad bo postavil ceno, ki jo bo ljubljanski trg prenesel, je dejala in dodala, da je ni niti malo strah, da se projekt ne pokrije . Težava je 300 neprodanih stanovanj Kot je znano, gre za gradnjo 833 stanovanj, od katerih jih je 300 še neprodanih. 119 stanovanj je kupila ljubljanska mestna občina po 1.750 evrov za kvadratni meter, kar je po besedah Tovšakove ugodno. Zdajšnja cena tista, za katero napoveduje znižanje namreč znaša tudi 3.000 evrov za kvadratni meter. A računica po pisanju Financ tudi za MOL ni ugodna, saj je treba k ceni dodati še 36 tisoč evrov za dve garažni mesti. In kaj na to odgovarja Tovšakova? Jaz vendar prodajam in sem po taki ceni prodala. Obstanek ali propad Vegrada - prodala bom vsa stanovanja Zdaj gre zares. Rešiti moram Vegrad, Tovšakova odgovarja na vprašanje o pritisku bank upnic. Zatrdila je, da bo bančni dolg poplačan, če banka tako želi, pa lahko tudi kupi stanovanja od nas . Zaplemba namreč do septembra ni mogoča, do takrat pa bo Tovšakova, po lastnih zagotovilih, prodala vsa stanovanja. Odpuščanja? Ni več dela za 1.700 ljudi Vegrad bo preživel in obstal, a bo manjši, trdi prva dama družbe in hkrati napoveduje program prestrukturiranja, ki bo zajel področje kadrov, organizacije in financ. Zatrdila je, da se bo Vegrad skrčil zaradi upada naložb, saj ni več potreb za 1.700 ljudi . Poleg zmanjševanja številna delavcev bo družba prodala vse nepotrebno premoženje, med njimi domove za starostnike. Nihče nam ni zaplenil strojev, sami jih vračamo Tovšakova je zanikala, da bi jim zaradi dolgov lizinške hiše zaplenjali gradbeno mehanizacijo, ampak je dejala, da jo vračajo sami, ker je ne potrebujemo več . Vegrad je leto po njenih zagotovilih končal pozitivno. Problematičen ni rezultat, ampak likvidnost, je pojasnila Tovšakova. Družba naj bi tako lani imela 162 milijonov evrov prihodka in 51 tisoč evrov dobička po nerevidiranih izkazih. Družba se po njenih besedah zadolžuje po projektih. Tako bodo v Celovških dvorih prodali za 160 milijonov evrov stanovanj in tako poravnali večino dolga. Tovšakova bi pomoč države In kako Tovšakova vidi vlogo pomoč države? Pričakujem, da država zažene investicijski ciklus, pravi Tovškava in kot primer navaja naročilo gradnje stanovanj francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, ki namerava rešiti stanovansjko problematiko za deset let. Tako bi morala po njenem ravnati tudi naša država. Tovšakova izjave Mateja Lahovnika, gospodarskega ministra, da nasprotuje subvencioniranju gradbeništva, ne razume kot zavrnitev pomoči. Mi ne prosimo za subvencije, ampak za povratno pomoč države, je pojasnila. Vegrad bo sicer, tako kot druga podjetja prizadel tudi skorajšnji iztek avtocestnega programa, posledice pa naj bi se pokazale še letos. Na splošno se je vrednost gradbenih del znižala na polovico, gradbene cene so sklestne, javni razpisi pa so mesarsko klanje, je dejala Tovšakova. Za takšne cene je težko kar koli izvesti, je dodala. Tovšakova zavrača domneve o enormno visokih maržah v gradbeništvu in zatrjuje, da so cene gradbenih del po državi na enaki ravni. Kako je torej mogoče spustiti ceno za polovico? Diskont se prenese na vse izvajalce v projektu. Samo, da se vrti. S tem se cela panoga znajde v začaranem krogu. In tudi je, je pojasnila.
|
neutral
|
6,868
|
Starman Za 200.000 evrov novih obveznosti Veljati je začel zakon o višji minimalni plači, ki se viša s 460 na 562 evrov. A v Muri in partnerji, kjer je trenutno 1.120 zaposlenih, že napovedujejo nov stečaj. Direktor iz Mure novonastalega podjetja Bojan Starman optimistično napoveduje, da bi lahko vse zaposlene obdržali v mrtvi sezoni, a nove obveznosti prinašajo 200.000 evrov dodatnih stroškov mesečno oziroma izgube. Kot je poročal novinar TV Dnevnika Bojan Peček, jih je namreč od 1.120 zaposlenih kar 900 takih, ki prejemajo nižjo plačo od nove minimalne. Zato se bodo po Starmanovem mnenju medplačna razmerja popolnoma porušila. Preberite več Zdaj tudi uradno minimalna plača je 562 evrov Kot še dodaja Starman, bodo zakon kljub temu spoštovali in sindikata ne bodo prosili za odlog. Žal mi je, ker si po nepotrebnem dajemo zanko za vrat, dodaja. Ali bodo prišli tuji investitorji? Stečaj prejšnje, velike Mure, še traja in nekateri velikopotezno napovedujejo prihod številnih tujih investitorjev na Murino dvorišče. Ali gre za račun brez krčmarja? Kot pravi Starman Tujci ne bodo prihajali ne v Slovenijo ne na to dvorišče, ker kdor je resen, ne pride v državo, kjer so pogoji gospodarjenja tako slabi, davki tako veliki, kjer je delo obdavčeno kot nikjer na svetu. Če Starmanove ocene držijo, potem je mogoče tudi, da modna industrija dokončno izgine iz pokrajine ob Muri, končuje Peček.
|
negative
|
6,869
|
Cene stanovanj v ZDA decembra tretji mesec zapored navzdol Slovenski borzni indeks je prekinil niz petih zaporednih minusov, čeprav začetek sredinega trgovanja tega ni obetal, saj je SBI20 prvič po juliju pogledal pod mejo 4.000. točk. Na koncu se je elitni indeks Ljubljanske borze povzpel za pol odstotka, na 4.022 točk. V prvi kotaciji so se pocenile le delnice Petrola in Nove KBM. Največ, dva odstotka, je pridobila Intereuropa, za več kot odstotek pa se je povzpel tudi tečaj Mercatorja dnevni vrh pri 165 evrih, ki se počasi pobira, potem ko so bili vlagatelji razočarani, ko so spoznali, da s prodajo 36-odstotnega deleža ne bo nič. Današnjo rast so sprožile špekulacije, da francoski trgovec Carrefour ob prodoru na Balkan ne bo pozabil Slovenije. Najprometnejša Krka 641 tisoč evrov prometa je dan končala pri dnevnem vrhu 64,95 evra. Do konca tedna morajo podjetja objaviti številke o lanskem poslovanju, vendar to verjetno ne bo prineslo večje živahnosti na povsem apatičen trg. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA+0,36 % 64,74 EUR TELEKOM+0,23 %126,77 MERCATOR+1,38 % 162,52 NOVA KBM-0,34 % 11,84 PETROL-0,49 % 309,01 LUKA KOPER+0,34 %23,37 GORENJE+0,08 %13,20 INTEREUROPA+2,00 %5,61 Slabi znamenja iz ZDA in Nemčije Delniške trge, ki so nekaj dni poznali le pot navzgor, sta v torek zelo ohladila pomembna makroekonomska podatka iz Nemčije in ZDA. Nemški indeks podjetniškega zaupanja, ki ga na podlagi ankete med 7.000 nemškimi podjetji meri münchenski inštitut Ifo, se je prvič po desetih mesecih rasti znižal, medtem ko je zaupanje ameriških potrošnikov zaradi krize na trgu dela padlo najnižje po lanskem aprilu. Indeks Dow Jones 10.282 točk je izgubil okroglih sto točk, najbolj pa so se znižale vrednosti tehnoloških in energetskih delnic. Nepremičninski trg se še ne pobira Potrošnik k ameriški gospodarski rasti prispeva kar 70 odstotkov v Nemčiji se ta vrednost giblje pri okrog 55 odstotkih, zato je njegovo razpoloženje zelo občutljiva tema. Torkov pesimizem vlagateljev tako ni presenetljiv. Hkrati z nepremičninskega trga še vedno prihajajo slabe novice. Decembra so se cene stanovanj nepričakovano znižale, in sicer že tretji mesec zapored. Tudi evropske borze so v torek precej izgubile. Indeks FTSEurofirst 300 1.010 točk se je znižal za 1,3 odstotka, potem ko so potonile predvsem bančne delnice. Commerzbanka spet pod prodajnim pritiskom Nemška Commerzbank se je zaradi visoke lanske izgube pocenila za sedem odstotkov in bila tudi v sredinem dopoldnevu na borzi v Frankfurtu ob več odstotkov, saj bo druga največja nemška finančna ustanova potrebovala svež kapital. Sicer pa je danes dogodek številka ena govor predsednika ameriške centralne banke Bena Bernankeja pred kongresom. Vlagatelje zanima, kaj bo slab teden po tem, ko je Fed zvišal diskontno obrestno mero, Bernanke povedal o prihodnji politiki obresti. Gospodarska rast se v ZDA resda okrepila, kar narekuje zaostrovanje denarne politike, toda rast je le posledica obnovljenih zalog in vladnih ukrepov.
|
neutral
|
6,870
|
Največji avtoproizvajalec v velikih težavah Predsednik Toyote je prispel v ameriški kongres, da bi se odgovarjal na težka vprašanja ameriških politikov o tem, kako japonski avtomobilski velikan rešuje svoje varnostne težave. Ob svojem prihodu je Akio Toyoda dejal, da bo z ameriško vlado polno sodeloval, in se opravičil za odpoklic 8,5 milijona vozil po vsem svetu ter za nesreče, ki so se zgodile zaradi napake na toyotah. Predsednik odobra Edolphus Towns je dejal, da so se Toyota in nadzorniki izneverili svojim strankam na področju varnosti, sekretar za transport Ray LaHood pa je na zaslišanju povedal, da so bila vsa odpoklicana vozila nevarna. Ob tem je dodal, da napovedano Toyodino pričanje kaže na to, da največji avtoproizvajalec na svetu ni več varnostno gluh na pritožbe in pomisleke. Na mestu za priče pričakujejo tudi Fe Lastrello, žensko, ki je v avtomobilski nesreči, ki jo je povzročil Toyotin pedal za plin z napako, izgubila štiri družinske člane. Sin Lastrellove, njena hčerka, njen zet in njen vnuk so se ubili lanskega avgusta v Kaliforniji, ameriška vlada pa je sprožila preiskavo nesreče in v povezavi z njo težave s stopalko za plin. Varnost je na prvem mestu Vrsta večjih težav na številnih modelih je resno ogrozila Toyotin ugled - glavne težave so bile okvare na stopalkah za plin, zatikanje stopalk v predpražnike in težave z zavornim sistemom na hibridnih modelih. V torek je Toyoda podal uvodno izjavo, v kateri je priznal, da je bila širitev firme morda prenagla . Ob prihodu na pričanje pred posebnim kongresnim odborom za nadzor je novinarjem dejal, da je izjemno hvaležen kongresu za to zelo dragoceno priložnost . Dodal je še Varnost je zame in za moje podjetje seveda na prvem mestu in nameravam polno sodelovati z ameriško vlado. Toyoda je sicer sprva trdil, da bo ostal na Japonskem in da se pred kongresom ne bo pojavil , a si je premislil prejšnji teden, potem ko je dobil uradno prošnjo predsednika odbora.
|
negative
|
6,871
|
To predstavlja večino Darsovih prihodkov Družba za avtoceste je v letu 2009 ustvarila 266,7 milijona evrov prihodkov, največ na račun cestnin - 235 milijonov evrov. Odhodki Darsa so lani znašali 254,8 milijona evrov, pri čemer je koncesijska dajatev ocenjena na 166,5 milijona evrov. Realiziran čisti poslovni izid obračunskega obdobja je ocenjen na 9,4 milijona evrov, je uprava v sredo pojasnila nadzornemu svetu. Letos načrtujejo 7,7 milijona evrov dobička Dars bo letos skladno z načrti ustvaril 7,7 milijona evrov dobička. Prihodki so načrtovani v višini 271,9 milijona evrov prihodkov, pri čemer bodo tudi letos večino, 243 milijonov evrov, predstavljali prihodki od cestnin. Dars za letos načrtuje za 262,2 milijona evrov odhodkov, pri čemer je koncesijska dajatev predvidena v višini 173,6 milijona evrov. Nadzorniki Darsa so se v sredo seznanili tudi s poročilom o realizaciji letnega načrta razvoja in obnavljanja avtocest za lani. Nadzorni svet Darsa se je med drugim seznanil še s poročilom o poteku aktivnosti vladnega akcijskega načrta za uvedbo elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku in z informacijo v zvezi s ponarejenimi vinjetami.
|
positive
|
6,872
|
Telekomove delnice izgubile svoj čar Telekomove delnice so padle na vsega 115,9 evra, kar je najmanj, odkar so oktobra leta 2006 začele kotirati na Ljubljanski borzi. Delnice so zlasti poleti 2007, ko je cena presegla 500 evrov, veljale za vročo zgodbo, kjer ni manjkalo idej, kako visoko se bo še povzpela cena, vendar se špekulacije o prevzemu niso uresničile. Sledila je finančna kriza, ki se pozna tudi na slabših poslovnih rezultatih. Če je bilo leta 2006 dobička še za več kot 100 milijonov evrov, ga je bilo lani le še za 24,6 milijona, zadnje četrtletje pa je bilo negativno, saj je bilo za 9,5 milijona evrov izgube. Niti dividendna donosnost ni primerljiva s sorodnimi podjetji. Nekateri vlagatelji so izgubili živce in enotni tečaj Telekoma je v petek zgrmel še za pet odstotkov navzdol. Le en sklenjen posel z Lukinimi delnicami Slovenski borzni indeks 3.953, ki je že v četrtek končal pod mejo 4.000 točk, se je znižal za 1,1 odstotka in pristal najnižje po lanskem maju. Februarska izguba znaša štiri odstotke. S skoraj 600 tisoč evri so bile spet najprometnejše Krkine delnice, ki so se pocenile za pol odstotka in teden končale pri 64,4 evra. Potem ko so tuje banke večinoma precej višje postavili ciljno vrednost Krkinih delnic, so bili analitiki pri francoski BNP Paribas precej bolj konservativni in so ciljno ceno postavili le na 67 evrov. Podražile so se delnice Nove KBM, Gorenja in Luke, vendar je treba dodati, da je bil promet s temi papirji nizek. Z Lukinimi delnicami je bil sklenjen samo en posel, in sicer pri 23,8 evra. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,54 % 64,50 EUR PETROL-1,79 %301,19 TELEKOM-5,02 % 117,27 MERCATOR-0,13 % 160,04 NOVA KBM+0,34 % 11,75 GORENJE+0,15 %13,20 LUKA KOPER+2,90 %23,80 INTEREUROPA-0,18 %5,60 V ZDA dvomi o nadaljnjem okrevanju Kar nekaj črnih oblakov se je v četrtek zgrnilo nad največje delniške trge na svetu. Najprej v obliki grožnje, da bodo bonitetne hiše Grčiji morda že v naslednjem mesecu spet znižale oceno kreditne sposobnosti, kar posledično pomeni še višje obresti na grški dolg. Popoldne je iz ZDA prišel podatek o januarskem padcu naročil trajnih dobrin in o spet zelo neprepričljivem tedenskem poročilu s trga dela o številu prošenj za denarna nadomestila v času brezposelnosti. Vedno več je dvomov o nadaljnjem okrevanju ameriškega gospodarstva in če bodo makroekonomski podatki še naprej neprepričljivi, bodo delniški indeksi izgubljali tisto, kar so silovito pridobivali od lanskega marca. Visoka lanska izguba banke Lloyds Indeks Dow Jones 10.321 točk je med trgovanjem padel vse do 10.185 točk, na koncu pa je bil le pol odstotka pod zaključno sredino vrednostjo. Da se je v zadnjem delu trgovanja razpoloženje precej popravilo, gre zasluga tudi špekulacijam, da naj bi Applove delnice kmalu cepili v razmerju 4 1. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 996 točk je padel za 1,7 odstotka, pri čemer so največ izgubile delnice energetskih in bančnih podjetij. Izjema je bila Royal Bank of Scotland, ki se je zaradi spodbudnih rezultatov njenega investicijskega bančništva podražila za šest odstotkov. V petek dopoldne so se delnice Frankfurtu in Londonu kljub temu, da je banka Lloyds objavila, da je imela lani 6,3 milijarde funtov izgube podražile.
|
negative
|
6,873
|
V Luki priznavajo, da vlaganje v slovaško podjetje ni bila dobra odločitev Nadzorni svet Luke Koper se je seznanil s poslovnimi rezultati preteklega leta, ki pa je bilo, kot pravijo, leto resnih preizkušenj . V sporočilu za javnost so v Luki zapisali, da poslovanje kljub izgubi ni tako zelo slabo Če zanemarimo prevrednotenje naložb, odpise vrednosti in druge nepredvidene stroške, bi bili lahko z izidom poslovanja družbe celo zadovoljni, saj bi poslovni izid znašal 10 milijonov EUR, čisti dobiček pa 5,5 milijona. V času svetovne gospodarske krize, ko se je svetovno gospodarstvo ukvarjalo z oblikovanjem izhodnih strategij, se je družba ubadala s sumi o nepravilnostih, policijsko preiskavo, menjavo uprave in nadzornega sveta, so priznali v koprskem holdingu, ob tem pa dodali, da si nova uprava in nov nadzorni svet želita zastaviti delo na novih, zdravih temeljih, zato je bila sprejeta odločitev, da se opravijo slabitve in očistijo bilance . Naložbi v Trade Trans Invest in Entereuropa najbolj izstopata Kot še pravijo v Luki Koper, je bil rezultat te odločitve čista izguba družbe v višini 46,3 milijona evrov. Tu so zajete tiste naložbe, za katere poslovodstvo meni, da ne bodo nikoli izvedene, da so bile precenjene, ali da ne prinašajo pričakovanih učinkov, še pravijo v holdingu in dodajajo, da med vsemi slabitvami najbolj izstopata dve naložbi Delež v slovaškem holdingu Trade Trans Invest in delež v družbi Intereuropa . V primeru TTI je znova vrednotenje holdinga pokazalo, da je vrednost tega le petina vrednosti, ki jo je družba plačala ob nakupu 10-odstotnega deleža, je še pokazala analiza. A kljub takim rezultatom v Luki Koper z optimizmom zremo v prihodnost . Operativni dobiček v višini 20,4 milijona evrov je po mnenju uprave in nadzornikov dovolj, da omogoči uresničitev načrta družbe za leto 2010.
|
neutral
|
6,874
|
Holding bo temeljil na enotirnem sistemu Agencija za trg vrednostnih papirjev je dovolila delitev družb Medvešek Pušnik in Publikum, hkrati pa dovolila upravljanje investicijskih skladov novoustanovljeni družbi. Tako so zdaj izpolnjeni pogoji za vpis nove družbe za upravljanje investicijskih skladov, Medvešek Pušnik, Poteza, Publikum, v sodni register. Agencija je obenem izdala tudi dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža kvalificiranim imetnikom, dovoljenje za opravljanje funkcije izvršnima direktorjema ter dovoljenja, povezana s posameznimi investicijskimi skladi, ki jih bo upravljala. O dovoljenju za združitev borznega posredovanja pa bo svet ATVP-ja odločal na eni izmed naslednjih sej, predvidoma prihodnji teden, so sporočili iz agencije. Družbe združitev napovedale julija Družbe Medvešek Pušnik, Poteza in Publikum so julija lani napovedale združitev borznoposredniških družb in družb za upravljanje iz svojih skupin. Obstoječe borznoposredniške družbe bodo združene v eno borznoposredniško družbo, obstoječi družbi za upravljanje MP DZU in Publikum PDU pa v novo družbo za upravljanje. Združevanje borznoposredniških družb in družb za upravljanje ne bo terjalo zmanjšanja zaposlenih, zagotavljajo v družbah. Holding, temelječ na enotirnem sistemu V okviru postopka združevanja je bila ustanovljena skupna holdinška družba z enotirnim sistemom upravljanja, ki bo javna družba. Upravni odbor holdinške družbe sestavlja šest neizvršnih direktorjev in dva izvršna direktorja, upravna odbora obeh novih združenih družb družbe za upravljanje in borzno posredniške družbe pa po dva izvršna direktorja. Začetek poslovanja je bil pogojen s pridobitvijo dovoljenja ATVP. Po njegovi pridobitvi sledi vpis združenih družb v sodni register, kasneje pa bo predstavljen izbor novega imena in celostne podobe novih družb.
|
neutral
|
6,875
|
25 milijard nemške pomoči za Grčijo? Govorice, da bo Evropa pod taktirko Nemčije in Francije pomagala na pol bankrotirani Grčiji, so na delniške trge vrnile optimizem. Potem ko so prejšnji teden vodilne evropske borze izgubljale, so v ponedeljek že v uvodnih minutah nadoknadile izgubljeno in se povzpele za več kot odstotek. Pomagale so zlasti špekulacije, da bo Evropa pomagala reševati grško dolžniško krizo. Nemčija naj bi prek državne banke KfW kupila za 25 milijard evrov grških obveznic. Medtem je v Atene prispel evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn, ki bo z vodilnimi grškimi politiki govoril o neobvladljivem proračunskem primanjkljaju, ki naj bi znašal 140 odstotkov bruto domačega proizvoda. Evro pridobiva, funt izgublja Tudi Azija je v ponedeljek užival v zeleni barvi, ki označuje rast. Tokijski Nikkei se je kljub enoodstotni pocenitvi Toyotinih delnic povzpel za pol odstotka. Na rast azijskih trgov je vplival tudi katastrofalen potres v Čilu, ki je največji proizvajalec bakra. Ta pomembna surovina se je podražila za okrog pet odstotkov, posledično pa tudi delnice rudarskih podjetij. Evro se je okrepil, tako da je treba zanj odšteti več kot 1,36 dolarja. Na drugi strani je britanski funt v primerjavi z dolarjem zaradi politične negotovosti na Otoku do volitev je le še en mesec padel najnižje v zadnjih devetih mesecih, na 1,5096 dolarja za funt. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0,71 % 64,04 EUR MERCATOR -0,01 % 160,02 TELEKOM -0,91 % 116,20 GORENJE -0,23 % 13,17 PETROL +0,87 % 303,82 LUKA KOPER -5,88 % 22,40 NOVA KBM -0,17 % 11,73 INTEREUROPA -5,18 % 5,31 Brodolom Luke in Intereurope Ljubljanska borza je še naprej izolirana od dogajanja na tujem in gre svojo pot - navzdol. Slovenski borzni indeks 3.928 točk, ki je prejšnji teden izgubil 1,8 odstotka, se je znižal še za dve tretjini odstotka. Na trgovanje je negativno vplival podatek, da je bruto domači proizvod v Sloveniji lani padel kar za 7,8 odstotka. Lukine delnice je na dno zbila novica, da je lanska izguba v tem podjetju znašala 46 milijonov evrov. Od sedmih poslov z Luko sta bila najnižja sklenjena pri 22,1 evra, kar je 7,10 odstotka pod petkovim tečajem. Le Petrol navzgor Podoben brodolom je doživela Intereuropa, ki je padla na 5,31 evra. Zaradi prevrednotenja sredstev je imela Intereuropa lani 54 milijonov evrov izgube. V prvi kotaciji so se podražile le Petrolove delnice, in sicer za odstotek. Še največ prometa, 378 tisoč evrov, je bilo s Krko, ki se je pocenila za tri četrtine odstotka. Dodajmo, da bo borza v torek z borznega trga umaknila delnice Gorenjskega tiska. Za umik delnice z borze se je odločila skupščina Gorenjskega tiska.
|
neutral
|
6,876
|
Za težave GM delno krivi Toyoto General Motors je odpoklical 1,3 milijona modelov chevrolet in pontiac v Severni Ameriki zaradi težav s servovolanom in njegovim mehanizmom. Poziv velja za modele chevrolet cobalt, prodane med letoma 2005 in 2010 ter Pontiac G5, prodane med letoma 2007 in 2010 v ZDA, modele pontiac pursuit, prodane v Kanadi med letoma 2005 in 2006, ter pontiac G4, ki so ga prodajali v Mehiki v letih 2005-2006. Dve ločeni preiskavi Ameriški avtomobilski velikan je administracijo za nacionalno cestno varnost NHTSA o odpoklicu obvestil v ponedeljek ob koncu preiskave o varnosti, ki jo je sprožil januarja 2009. NHTSA je sprožil ločeno preiskavo o modelih cobalt januarja letos, po prejetih več kot 1.100 pritožbah zaradi napak servovolana in njegovega mehanizma, 14 nesrečah in eni poškodbi v ZDA. Podpredsednik GM-a je povedal, da je njihova preiskava razkrila, da se je težava razvila sčasoma in da je bolj verjetno, da se napake zgodijo pri vozilih, katerih garancija je že pretekla. Vozila kljub težavam varna? Podjetje skuša odpraviti težavo in trdi, da lahko vozniki ohranijo nadzor nad vozilom tudi, če odpove funkcija servovolana. Z vozili je težje upravljati pri nižjih hitrostih. Za odpoklic so se odločili, da bi pomirili svoje stranke. Za težavo GM krivi dobavitelja delov, ki je v delni lasti Toyote. Toyota je morala v preteklih tednih odpoklicati več kot osem milijonov svojih vozil zaradi napake s stopalko pri plinu.
|
negative
|
6,877
|
Tisk še ni rekel zadnje besede Trend padanja prodaje tiskanih medijev se končuje, pri čemer jih je 20 začelo dosegati rast povprečne prodane naklade. Edini brez negativnega trenda pa so brezplačniki. Na predstavitvi projekta Revidirane prodane naklade tiskanih medijev, ki v okviru Slovenske oglaševalske zbornice poteka od leta 2004, so pojasnili, da so tiskani mediji največji padec prodanih, distribuiranih ali brezplačnih distribuiranih naklad doživeli v obdobju od prve polovice leta 2008 do prve polovice lanskega leta. Negativna smernica se je v drugi polovici lanskega leta nato začela umirjati. Brezplačniki pa so edina kategorija medijev, ki od druge polovice leta 2006 ni imela negativnega trenda. Najvišje prodani tednik je Nedeljski dnevnik, mesečnik pa Vzajemnost Sicer pa imajo med dnevniki najvišjo prodano naklado Slovenske novice, najbolj prodajan tednik je Nedeljski dnevnik, med štirinajstdnevniki je najuspešnejši Čvek v križankah, med mesečniki je najvišjo prodano naklado dosegla revija Vzajemnost, najbolj prodajan dvomesečnik je revija Naš dom, med prilogami je najuspešnejši Vikend, med brezplačniki pa tednik Žurnal in dnevnik Žurnal 24. Predsednica Projektnega sveta RPN-ja Alenka Mervič je še pojasnila, da so revidirani podatki pomembni za učinkovito in kakovostno medijsko načrtovanje, pripomorejo pa tudi k drugim raziskavam.
|
neutral
|
6,878
|
Na zavod se je prijavilo manj ljudi Konec februarja letos je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 99.784 brezposelnih, kar je 0,2 odstotka več kot mesec prej in 29,3 odstotka več kot v istem obdobju lani. Februarja se je na novo prijavilo 6.848 brezposelnih, kar je 35,7 odstotka manj kot januarja in 16 odstotkov manj kot februarja lani. Skupaj se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta na zavod prijavilo 17.498 brezposelnih, kar je 16,9 odstotka manj kot lani v istem odbobju. V drugem letošnjem mesecu se je zaposlilo 4.034 ljudi, kar je skoraj petina manj kot januarja, v primerjavi z februarjem lani pa je bilo zaposlitev za skoraj polovico več. Z zavoda za zaposlovanje so sporočili še, da se je struktura brezposelnosti, predvsem zaradi z gospodarsko krizo povezanega množičnega odpuščanja presežnih delavcev in večjega števila prenehanj zaposlitev za določen čas, spremenila. Med brezposelnimi je več moških kot žensk, povečal se je tudi delež brezposelnih starih od 25 do 49 let, brezposelnih trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev. Februarja se je povprečni čas brezposelnosti zaradi manj na novo prijavljenih brezposelnih oseb nekoliko podaljšal, a je še vedno za tri mesece krajši kot pred enim letom in tako znaša eno leto, šest mesecev in 24 dni. Februar 2009Februar 2010 Ženske 49,9 47,1 15 do 24 let13,1 11,9 25 do 39 let34,937,0 40 do 49 let20,7 21,4 Nad 50 let 31,3 29,8 Trajno presežni in brezposelni zaradi stečajev23,6 29,2 Iskalci prve zaposlitve14,7 14,2 Dolgotrajno brezposelni40,1 38,0 Brezposelni s I. in II. stopnjo izobrazbe 40,7 38,5 Delodajalci so februarja prijavili 11.718 prostih delovnih mest, kar je 7,4 odstotka manj kot januarja in 4,3 odstotka manj kot februarja lani. V prvih dveh mesecih letošnjega leta so delodajalci prijavili 24.378 prostih delovnih mest, kar je 6,1 odstotka manj kot lani v istem času.
|
negative
|
6,879
|
Po treh dneh stavke 11 gradbenikov kočevskega podjetja Prenova stavka že tretji dan, saj že leto in pol niso prejeli plač. Obiskali so jih tudi z veleposlaništva BiH-a in Srbije, v četrtek pa naj bi prišel še inšpektor za delo. Premraženi delavci še niso obupali in vztrajajo pri svojem. Že dve mrzli noči so prespali na prostem, nekateri na starih žimnicah, drugi v avtomobilih. Kot sta še poročali novinarki TV Slovenija Vesna Fujs in Petra Štolar, njihov delodajalec, samostojni podjetnik Zoran Perković, ki tudi danes ni želel pred kamero, izvaja drage projekte, s katerimi služi več tisoč evrov. Med zadnjimi večjimi je na primer komunalno opremljanje obrtne cone Lik 2 v Kočevju. Delodajalec jih je nagnal s svojega dvorišča Delavci trdijo, da jim je Perković obljubil plačilo že 25. februarja, ker pa se to ni zgodilo, so ga v soboto obiskali na domu, a jih je nagnal s svojega dvorišča. Od tedaj se obe strani nista srečali. V sindikalni centrali so prepričani, da gre v tem primeru za trenutni odraz dogajanja na trgu dela v Sloveniji. Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov bi tako Perkovića vprašal Kako si je sploh dovolil to narediti, da je 14 mesecev zapored delavcem plačeval tistih 10, 20 evrov. Tu gre za neverjetno izkoriščanje.« Po današnjem obisku predstavnikov veleposlaništev pa je še nekaj upanja, saj bodo predstavniki držav, katerih državljani so ti delavci, opozorili na to, da imajo vsi urejene vse papirje in dovoljenja. Inšpektorat za delo zelo skop z informacijami Na inšpektoratu za delo pa so bili danes zelo skopi z informacijami. Sporočili so le, da bodo več o primeru povedali po koncu postopka, to naj bi se zgodilo jutri čez dan, ko bi na kraj dogodka prišel tudi glavni delovni inšektor, je še poročal TV Dnevnik.
|
negative
|
6,880
|
Podgorica bo pogovore nadaljevala z Grki in Izraelci Črnogorska vlada je razveljavila pogodbo o gradnji avtoceste, ki jo je podpisala s hrvaškim konzorcijem. Hrvaški gradbinci namreč niso dobili bančnega zagotovila. Odločitev o prekinitvi koncesijske pogodbe s konzorcijem na čelu s splitsko družbo Konstruktor je bila pričakovana, saj Hrvati niso dobili bančnih zagotovil za 2,77 milijarde evrov vredno pogodbo. Vlada v Podgorici bo zdaj nadaljevala pogajanja z naslednjim ponudnikom z lanskega javnega razpisa, grško-izraelskim konzorcijem Aktor. Avtocesta bo dolga 170 kilometrov in bo povezovala pristaniško mesto Bar s severno mejo s Srbijo. Črnogorski minister za promet in infrastrukturo Andrija Lompar je po seji vlade povedal, da morajo biti pogovori z Aktorjem končani v prihodnjih štirih tednih. Lompar je izrazil obžalovanje, da so prekinili pogodbo s Konstruktorjem, saj je bila njegova ponudba izredno ugodna. Aktor je ponudil, da bo gradbeniško izredno zahtevno avtocesto skozi črnogorske planine zgradil za 3,92 milijarde evrov. Po mnenju črnogorskega dnevnika Dan bo to pomenilo, da gre za najdražjo cesto vseh časov na svetu. Dražje od Slovenije in Hrvaške Dan je izračunal, da bo gradnja prvega odseka, ki bo dolg 43,5 kilometra, stala 1,24 milijarde evrov, kar v povprečju pomeni 28,5 milijona evrov za kilometer. Časopis je to primerjal z gradnjo kilometra avtoceste v Sloveniji, ki je stal 9,77 milijona evrov ne glede na neugodno konfiguracijo zemljišč, medtem ko je najzahtevnejši odcep avtoceste od Zagreba do Dubrovnika povrečno stal 7,14 milijona evrov za kilometer. Lansko zmago hrvaškega konzorcija na javnem razpisu so na Hrvaškem označili kot posel stoletja , ki pa je propadel po tem, ko Konstruktorju in Zagrebškemu inštitutu za gradbeništvo ISH v osmih mesecih ni uspelo dobiti zagotovil. Lompar je pojasnil, da so hrvaškemu konzorciju najprej dali šest mesecev časa za bančna zagotovila, nato še dva meseca, na koncu pa so se odločili, da bi nadaljnje zavlačevanje ogrozilo celoten projekt. Minister upa, da bo grško-izraelski konzorcij zničal ceno, ki je za 1,2 milijarde večja od hrvaškega konzorcija. Hrvati ne bi imeli veliko koristi Gospodarski strokovnjak Ljubo Jurčić je za hrvaški Večernji list dejal, da hrvaško gospodarstvo ni veliko izgubilo zaradi propadlega posla v Črni gori. To je bil zavajajoč posel, pravi Jurčić in pojasnuje, da bi imel od njega korist le hrvaški konzorcij, Hrvaška pa bi dobila sloves gradbinca. Hrvaško gospodarstvo koristi namreč ne bi imelo, ker bi se večina sredstev namenila za nakup uvoženih strojev, material bi bil iz Črne gore, medtem ko bi zaradi dražje hrvaške delovne sile dela zagotovo izvajali cenejši delavci, pojasnuje Jurčić, ki meni, da bi Konstruktor zaslužil največ do deset odstotkov skupne vsote.
|
negative
|
6,881
|
Najhuje se godi podizvajalcem in pa seveda delavcem Gospodarska kriza še najbolj kaže zobe v gradbeništvu - v zares hudih težavah sta se znašla Gradis in Vegrad, ki se nad gladino poskušata obdržati s skrajnimi ukrepi. V Vegradu so tako v četrtek napovedali, da je za dolgoročni obstoj družbe, ki je v hudih likvidnostnih težavah, nujno, da na trimesečno čakanje pošljejo 229 delavcev od skupno 1.700 zaposlenih. Na čakanje na delo odhajajo večinoma proizvodni delavci, nekaj je tudi neproizvodnih. Kot je v četrtek dejal predstavnik sindikata družbe Samo Mastnak, bodo tako pripomogli k reševanju podjetja in ohranitvi delovnih mest. Mastnak je še povedal, da med delavci nezadovoljstva zaradi ukrepa za zdaj ni zaznal, saj naj bi se ti zavedali resnosti položaja. Vegrad delavcem dolguje plače še za leto 2009 Vegrad ima poslovne račune blokirane že več kot mesec dni, zaposlenim pa dolguje še del izplačil za lani. Vodstvo družbe se je o tem pogajalo s sindikati, a so pogajanja bila pred dvema tednoma prekinjena in od takrat stojijo na mrtvi točki. Nadzorniki velenjske družbe so sicer prejšnji teden potrdili kratkoročne ukrepe, ki jih načrtuje uprava - kadrovsko reorganizacijo, dokončanje gradnje Celovških dvorov, deblokada bančnih računov in dogovori z bankami glede kreditiranja. Prav tako nameravajo začeti graditi nove študentske domove v Ljubljani in odprodati nepotrebno premoženje. Delavci Gradisa bodo plače dobili do petka Kot omenjeno, hude težave pestijo tudi celjski Gradis, ki je od decembra v prisilni poravnavi -delavcem namreč še vedno ni izplačal januarske plače. Delavci zato že ves teden ne delajo in od vodstva družbe zahtevajo, naj jim, če nima za njihove, že sicer nizke plače, izplača vsaj 50 evrov za prehrano. Da bodo lahko jedli, torej. Po sestanku vodstva s predstavniki delavcev so se nato danes končno dogovorili, da bo okoli 200 delavcev plače dobilo do prihodnjega petka. Vodja pravne službe Gradisa, David Gajič je ob tem dejal, da se uprava na vse načine trudi zbrati denar za plače. Sicer delavci v primeru neizplačila januarske plače napovedujejo stavko, v okviru prisilne poravnave, ki je že druga v zadnjih petih letih, pa so delavci preko sindikata prijavili svoje terjatve, in sicer del novembrske plače, regres za leto 2009 in materialne stroške. Skupne terjatve Gradisa, ki zaposluje okrog 200 delavcev, znašajo 61,7 milijona evrov, prijavilo pa jih je okoli 700 upnikov. Najhuje se godi podizvajalcem In ker so v težavah veliki, se svet sesuva tudi malim - podizvajalcem. Ti so zaradi plačilne nediscipline in celo insolventnosti nekaterih izvajalcev obupani. Razmere na nekaterih gradbiščih so nevzdržne, javnost pa je pretresel tudi samomor podjetnika Ivana Selinška, lastnika podjetja Vargos, ki je opravljalo podizvajalska dela pri gradnji novega stožiškega nogometnega stadiona. Na Grepu, ki stadion gradi, trdijo, da so mu poplačali vse obveznosti. Več kot tisoč podjetij ne plačuje obveznosti Plačilna nediscplina je sicer resna težava prav v gradbeništvu, ki je peta najmočnejša panoga v Sloveniji. Podatki Agencije za javnopravne evidence Ajpes namreč kažejo, da je bilo januarja v Sloveniji v gradbeništvu 1.189 podjetij, ki niso poravnala vseh dospelih obveznosti. V gradbeništvu tako deluje skoraj četrtina oziroma 22,4 odstotka vseh podjetij z dolgovi v Sloveniji. V primerjavi z januarjem lani se je število gradbenih podjetij z neporavnanimi obveznostmi povečalo za 479, v primerjavi z decembrom lani pa se je zmanjšalo za 99. Alenka Avberšek, izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri Gospodarski zbornici Slovenije, pravi, da sta plačilna nedisciplina in nelikvidnost velik problem slovenskih podjetij. Dva izmed najpomembnejših desetih grehov sta po njenem mnenju pomanjkanje realnega denarja iz prihrankov in odpiranje novih podjetij kljub insolventnosti starih. Direktorica pogreša predvsem ukrepe države, ki bi se morala dejavneje vključiti v reševanje težav, premalo pa po njenem storijo tudi nosilci sodnih postopkov.
|
negative
|
6,882
|
Nova višina minimalne plače mesec pred zakonskim rokom Vodstvo Mercatorja in sindikat sta se dogovorila, da bodo delavci trgovskega podjetja že marca dobili višje plače. Zadnje čase je bilo med zaposlenimi v Mercatorju čutiti precej nezadovoljstva, ki izvira predvsem iz nizkih plač. Kot vse kaže, je dogovor med upravo in sindikatom delavcev v trgovini dosežen, delavci vseh 31 plačnih razredov pa bodo že 15. marca dobili od 30 do 120 evrov bruto doplačila, poroča Radio Slovenija. Najvišje doplačilo bo dobilo okoli 5.000 prodajalcev. Tudi spremembe o minimalni plači bodo v Mercatorju uvedli mesec pred uradno predvideno uveljavitijo novega zakona o minimalni plači. Uprava in socialni partnerji so prepričani, da bodo sodelavci Mercatorja to spremembo sprejeli z odobravanjem in si prizadevali za delo, ki bo omogočilo stabilno poslovanje družbe. Če bo na panožni ravni med socialnimi partnerji dosežen dogovor, ki bo dajal zaposlenim več ugodnosti, kot jih je že izvedel Mercator, bo Mercator seveda spoštoval dogovor, ki bo boljši za delavce, še pravijo v podjetju.
|
negative
|
6,883
|
Preiskovalci naj bi se osredotočili na posle z Darsom Varuh konkurence naj bi zaradi suma večletnega usklajevanja uvedel postopek zoper Vegrad, SCT, Gradbeno podjetje Grosuplje, Cestno podjetje Maribor in KPL Ljubljana. Kar 14 uslužbencev Urada za varstvo konkurence naj bi prostore podjetij že obiskalo in opravilo preiskave ter zahtevalo vpogled v dokumentacijo. Preiskave naj bi se nadaljevale tudi v prihodnjih dneh. Če bosta dogovarjanje in s tem kršitev zakonodaje dokazana, podjetja čaka denarna kazen v višini desetih odstotkov letnega prometa. Pripravljale naj bi se celo skupne ponudbe In kot je za TV Slovenija poročala Lidija Pak, je varuh postopek začel, ker naj bi se v preteklih letih pri različnih javnih razpisih usklajevali med seboj in pripravljali skupne ponudbe. Tako naj bi eden izmed njih oddal najugodnejšo ponudbo ter posel dobil, drugi pa bi pogodbe sklepali kot podizvajalci. Uslužbenci urada naj bi tako preiskovali delovanje podjetij v zadnjih petih letih. Sicer pa naj bi izstopali posli Darsa glede gradnje avtocest, in na to naj bi se preiskovalci tudi osredotočili. Na Darsu so potrdili, da so uradu predali podatke vseh razpisov gradbenih del v zadnjih desetih letih. Iz njih je razvidno, kdo se je na razpise prijavil, kdo je bil izbran, koliko so ponujali, kdo je bil izbran za podizvajalca in kdo se je pritoževal. Tudi letos ima Dars za 320 milijonov evrov projektov, v večini primerov pa je eden glavnih izvajalcev SCT. Direktor urada Jani Soršak je začetek postopka novinarki potrdil, vendar ni želel razkrivati podrobnosti. Drugače je bilo v omenjenih podjetjih. Ali se niso odzvali ali so dejali, da za postopke ne vedo.
|
neutral
|
6,884
|
Ponudbe so za zdaj nezavezujoče Potem ko je deset odstotkov Večera na prodaj ponudil Sod, je zdaj tudi Delo objavilo, da ponuja 75-odstotni delež Večera, izklicne cene pa ni določilo. Sklep o prodaji vsaj 75 odstotkov delnic Večera so nadzorniki Dela sprejeli pretekli petek. Delo ima sicer v Večeru 79,24-odstotni lastniški delež, a je Urad za varstvo konkurence septembra lani ugotovil, da je koncentracija teh dveh časopisnih družb neskladna s pravili konkurence, zato je naložil prodajo 75 odstotkov Večera. Varuh konkurence je namreč mnenja, da bi koncentracija teh dveh družb omejevala učinkovito konkurenco na trgu založništva in izdajanja dnevnih publikacij kakor tudi na trgu oglasnega prostora v Sloveniji. Delo si lahko samo izbere kupca in način prodaje, vendar mora biti odsvojitev deleža dokončna, kar pomeni, da prodajalec ne sme imeti možnosti ponovnega nakupa delnic. Delo je tako začelo zbirati sicer nezavezujoče pisne ponudbe, postopek prodaje pa bo potekal v štirih stopnjah. Najprej morajo interesenti do 29. marca poslati dopis, da pridobijo informacijski memorandum, ponudbe pa morajo oddati do 10. maja.
|
neutral
|
6,885
|
Uprava in nadzorniki z rezultati zadovoljni Skupina Gorenje je lani zajadrala v izgubo. Potem ko je v letu 2008 ustvarila 10,2 milijona evrov čistega dobička, je leto 2009 končala s čisto izgubo 12,2 milijona evrov. Skupina je prejšnje leto ustvarila 1,2 milijarde evrov prihodkov, kar je slabih 11 odstotkov manj prihodkov kot leto prej. Z izgubo je preteklo leto končala tudi matična družba Gorenje. Leto je sklenila s 6,1 milijona evrov čiste izgube, potem ko je v letu 2008 ustvarila 12 milijonov evrov dobička. Prihodki od prodaje so se lani znižali za 23,2 odstotka na 586,6 milijona evrov, dobiček pred obrestmi, davki in amortizacijo pa je bil manjši za 53,7 odstotka in je znašal 23 milijonov evrov. Moramo biti zadovoljni A uprava se je po mnenju nadzornikov v kriznih časih na spremenljive in nepredvidljive razmere odzivala hitro in učinkovito. Z rezultatom lanskega leta, ki je bilo zaznamovano s svetovno finančno in gospodarsko krizo, moramo biti zadovoljni. Bilo je zelo zahtevno, vendar smo z jasno protikrizno strategijo uspeli doseči zastavljene cilje, je dejal predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Letos krize še ni konec, čeprav zaznavamo v prvih mesecih rahel porast naročil v primerjavi s prvimi lanskimi meseci. Vendar o pravem okrevanju še ne moremo govoriti, saj naraščajoča brezposelnost v evropskih državah ohranja nizek obseg naročil, je še dodal.
|
negative
|
6,886
|
Sarkozy ZDA govorijo eno, delajo pa drugo Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in britanski premier Gordan Brown sta skupno kritizirala ZDA zaradi protekcionizma pri sklepanju pogodbe o zračnih tankerjih. Washington je po mnenju omenjenih voditeljev dajal očitno prednost Boeingu pred navezo med ameriškim podjetjem Northrop Gruman in Airbusom v natečaju za izdelavo zračnih tankerjev za ameriške zračne sile. Northrop Gruman je v ponedeljek odstopil od natečaja. V podjetju, ki se je za 35 milijard dolarjev vreden posel potegovalo skupaj z evropskim Airbusom oziroma njegovim krovnim koncernom EADS, so izrazili prepričanje, da je bil razpis pisan na kožo konkurenčnemu ameriškemu podjetju Boeing. Sarkozy ZDA govorijo eno, delajo pa drugo Priznam, da mi ta odločitev ni bila všeč. To ni pravi način. Gre za metode, ki niso dobre za partnerje ZDA, veliko državo, s katero imamo bližnji in prijateljski odnos, je povedal francoski predsednik. Dodal je, da to ni način, na katerega ravnaš s partnerji, hkrati pa je Washington okrcal, da si ne bi smel lastiti vodilne vloge v boju proti protekcionizmu, nato pa ravnati drugače. Tudi Brown je razočaran nad razvojem dogodkov. Verjamemo v svobodno trgovino, odprte trge in odprto konkurenco, je zatrdil. Sarkozy in Brown sta na skupni tiskovni konferenci v Londonu, kamor je francoski predsednik dopotoval na uradni obisk, pozdravila sodelovanje med Francijo in Veliko Britanijo. Voditelja sta izmenjala tudi svoje poglede na različna vprašanja, kot so gospodarstvo, jedrska energija in Bližnji vzhod. Sarkozy se je sešel tudi z voditeljem torijcev Davidom Cameronom, ki si na bližajočih volitvah obeta zmago, in izrazil obžalovanje zaradi odločitve konservativcev, da zapustijo desno sredinsko skupino v Evropskem parlamentu. London nasprotuje direktivi o upravljavcih skladov Glede nove direktive EU-ja o upravljavcih alternativnih naložbenih skladov, katere namen je vzpostaviti celovit ter učinkovit regulatorni in nadzorni okvir za upravljavce skladov zasebnega kapitala in skladov hedge, sta se strinjala, da je mogoča kompromisna rešitev. Predlogu direktive, ki jo je Evropska komisija predstavila že aprila lani, najbolj nasprotuje Velika Britanija, navdušeni niso niti v ZDA. Skladi iz tretjih držav na evropske trge po treh letih V skladu s predlogom direktive bodo morali med drugim vsi upravljavci hedge skladov v EU-ju za svoje delovanje dobiti posebno dovoljenje in bodo podvrženi harmoniziranim regulatornim standardom, s čimer naj bi odpravili pomanjkljivosti v nacionalnih regulatornih okvirih. Hkrati naj bi direktiva upravljavcem alternativnih naložbenih skladov, ki bodo registrirani v eni izmed držav članic EU-ja in bodo spoštovali regulatorni okvir, omogočila trženje svojih skladov vlagateljem povsod po evropski povezavi. Skladi iz tretjih držav bodo lahko na trg EU-ja vstopili šele po triletnem prehodnem obdobju. Nad zadnjim določilom so ogorčeni predvsem v ZDA, Veliko Britanijo in londonski City pa skrbi predvsem to, da bo potni list za sklade veljal le za tiste, ki so registrirani v EU-ju. V Cityju, največjem evropskem finančnem središču, namreč deluje množica skladov, ki so iz davčnih razlogov registrirani zunaj Unije.
|
neutral
|
6,887
|
Če nam spodleti, bo to ogrozilo kredibilnost EU-ja Evropska unija naj bi bila tik pred tem, da doseže dogovor o večmilijonski pomoči Grčiji, ki se je znašla na robu gospodarskega propada. Sveženj pomoči naj bi vključeval posojila in zagotovila za Grčijo, če bi ta zaprosila za pomoč pri financiranje njenega primanjkljaja, piše BBC. Finančni ministri 16 članic evrskega območja naj bi predlog svežnja pomoči dokončali že do ponedeljka. Grčija do zdaj za pomoč ni zaprosila. Njen primanjkljaj je štirikrat višji od primanjkljaja, ki ga dopuščajo pravila evrskega območja. Atene ga skušajo zmanjšati z ostrimi ukrepi, ki so med Grki izzvali jezne odzive in številne proteste. Grčija potrebuje več kot 50 milijard evrov Sveženj pomoči naj bi bil zadnji izhod, v Bruslju pa upajo, da ga sploh ne bodo potrebovali. Pomoč naj bi bila 25 milijard evrov, Grčija pa potrebuje kar 53,2 milijarde evrov. Največji del naj bi prispevali Nemčija in Francija, članice EU-ja, ki niso članice evrskega območja, pa naj pri pomoči ne bi sodelovale. Dogovor o pomoči bi moral zaobiti pravila o evru, ki prepovedujejo pomoč za državo, ki je na robu bankrota. Nemčija nič ne ve o pomoči Kakršen koli sveženj pomoči bi izzval veliko negodovanja v Nemčiji, kjer vlada močno nasprotovanje pomoči Grčiji. Nemško finančno ministrstvo je že zanikalo, da bi vedelo za kakršen koli načrt o reševanju Grčije. Grčija izvaja svoj program in pričakujemo, da ji bo uspelo, je sporočil predstavnik ministrstva. Predstavnik Evropske komisije je sporočil, da ni bil sprejet noben dogovor o pomoči Grčij, in dodal, da se tehnično delo nadaljuje, vse drugo pa da so le ugibanja. Komisija je pripravljena ukrepati, če bo treba , je poudaril. Pravila EU-ja določajo, da nobena članica evrskega območja ne sme imeti letnega primanjkljaja, višjega od treh odstotkov bruto domačega proizvoda. Grčija je obljubila, da bo svoj primanjkljaj med letošnjim letom znižala z 12,7 na 8,7 odstotka. Dolgoročnejši načrti vključujejo znižanje primanjkljaja na manj kot tri odstotke do leta 2012. Zaradi velikega dolga bi imela Grčija veliko višje stroške pri izposojanju denarja kot druge članice EU-ja. Evro je osrednji politični projekt Kriza v Grčiji je škodovala tudi evru. Če Grčiji spodleti in če nam spodleti, bo to resno in trajno škodovalo kredibilnosti Evropske unije. Evro ni le monetarna ureditev, temveč osrednji politični projekt EU-ja, je opozoril Olli Rehn, evropski komisar za gospodarske in monetarne zadeve.
|
negative
|
6,888
|
Najbolje zaslužijo v finančnih in zavarovalniških dejavnostih Povprečna mesečna neto plača za januar je v Sloveniji znašala 936,77 evra, kar pomeni, da je bila za 2,1 odstotka nižja kot decembra lani. Obenem pa je bila prav tako za 2,1 odstotka višja kot lanskega januarja. Prejšnji mesec so se plače v povprečju sicer znižale že drugi mesec zapored. Povprečna januarska bruto plača je znašala 1.448,12 evra in je bila glede na december nižja za 2,7 odstotka, v medletni primerjavi pa za 2,2 odstotka višja. Glede na povprečno bruto plačo v lanskem letu je bila januarska mesečna plača višja za 0,6 odstotka, povprečna mesečna neto plača pa je bila januarja glede na povprečje neto prejemkov za lani višja za 0,7 odstotka. Najbolje se godi zaposlenim v osrednji Sloveniji Povprečna mesečna bruto plača je bila pretekli mesec najvišja v osrednjeslovenski regiji, kjer je znašala 1.631,24 evra, najnižja pa v notranjskokraški, kjer je dosegala 1.231,90 evra. Višje bruto plače, a le za 0,3 odstotka, se v primerjavi z lanskim decembrom lahko veselijo le v jugovzhodni Sloveniji. Najbolj pa se je znižala v spodnjeposavski in zasavski statistični regiji, in sicer v obeh kar za 5,9 odstotka. Najvišjo povprečno bruto plačo imajo zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer znaša 2050,78 evra, kar je dvakrat več kot v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, kjer znaša 915,67 evra.
|
neutral
|
6,889
|
Tožba edina pot do izterjave tega, kar delavcu pripada Kot se je izkazalo pri stavkajočih delavcih podjetja Prenova, je treba neizplačane plače iztožiti, kar pa še vedno ni poroštvo, da se denar tudi zares dobi. Slovenski delavci ali delavci migranti - v podobni stiski in brez plač se lahko znajde vsakdo, začenja svoj prispevek novinarka TV Slovenija Anja Huš in podaja primer, ko delavec pri nekdanjem delodajalcu ni dobil izplačanih okoli pet plač, zdaj pa se toži od leta 2007. A najhuje je to, da je dobil že dve tožbi, iztoženega denarja pa ne. V kolikor gre za majhnega delodajalca, ki je že imel finančne težave, pa je izid lahko še slabši. Če je delodajalec v insolventnem postopku, pogosto v stečajni masi ni denarja za plačilo plač. Delavec lahko na delovno sodišče v roku petih let vloži tožbo za izterjavo dolga, če dobljena tožba ni dovolj, pa lahko zahteva še izvršbo, vendar gre ta le na premoženje družbe, ki pa v tem primeru nima več premoženja. Mednarodni akt le mrtva črka na papirju Kot ugotavlja Huševa, je očitno mrtva črka na papirju tudi mednarodni akt, ki nosi naziv Mednarodna konvencija o zaščiti plač, ki jo je Slovenija podpisala lani in zahteva, da delavci dejansko prejmejo plače, do katerih so upravičeni. Država bi mora tako z učinkovitim inšpektorskim nadzorom zagotoviti, da se to ne bi dogajalo. Za neplačevanje delavcev globa med 200 in 2.000 evri Neplačevanje delavcev je prekršek, kaznovan z globo, ki sega le od 200 do 2.000 evrov. Je pa tudi kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena zaporna kazen do enega leta. In če tožba ni jamstvo za plačilo delavcev, povejo pravniki, lahko ti do svojih plač morebiti pridejo z vložitvijo kazenske ovadbe. Tudi delavci Mure na sodišče Tudi delavci treh hčerinskih družb murskosoboške Mure še vedno iščejo pravico. Ker jim namreč stečajni upravitelj krovne družbe ni priznal 13 milijonov evrov terjatev, so se sestali s stečajnim upraviteljem družbe Mura Ženska oblačila, odvetnikom Borutom Sokličem, ki so ga pooblastili za zastopanje pred sodiščem zaradi uveljavitve teh terjatev. Soklič je namreč vsem 1829 delavcem ponudil brezplačno zastopanje, prav tako pa jih je brezplačno pripravljen zastopati odvetnik Franci Matoz.
|
negative
|
6,890
|
Vladi dajejo 30 dni časa Nekdanji delavci Steklarske nove še niso prejeli poplačila prispevkov za delovno dobo in izplačila odpravnin, zato so sklenili, da bodo to zahtevali od vlade in Kapitalske družbe. Predstavnik delavcev Stjepan Miklaužič je dejal, da bodo zahteve v sredo v pismu posredovali vladi in ji dali 30 dni časa za odgovor. Če tega ne bo, bodo skupaj z delavci Mure in Industrije usnja Vrhnika prišli protestirat pred vlado, o kršitvah njihovih pravic pa bodo obvestili evropske ustanove. Delavci Steklarske nove, katere lastnica je bila država, pet let niso imeli plačanih prispevkov, kar skupaj znese 2,5 milijona evrov. V soboto se bo Miklaužić srečal še s predstavniki hrvaških pristojnih institucij, od njih pa zahteval rešitev za 75 delavcev, ki so kot dnevni migranti delali v Steklarski novi. Delavci so podpisali tudi pooblastila odvetniški pisarni Čeferin. Stečajni upravitelj Steklarske nove Štefan Rola je delavcem pojasnil, da poplačila iz stečajne mase družbe ne bo, ker denarja za to ni. Od oktobra do decembra lani se je v stečajno maso steklo nekaj več kot 300.000 evrov, Rola pa je za dokončanje proizvodnje porabil 155.762 evrov.
|
negative
|
6,891
|
Društvo 23. april pri ministru Žarniću Zgodba o tem, kdo bo naslednjih 18 let upravljal Postojnsko jamo, dobiva novo poglavje. Občina Postojna je namreč vložila nezavezujočo ponudbo za nakup Turizma Kras. Če bo občina povabljena k oddaji zavezujoče ponudbe in če ji bo slučajno uspelo postati 100-odstotna lastnica omenjenega podjetja, bo poskrbela, da bodo v projektu prodaje koncesije za upravljanje Postojnske jame lahko sodelovali vsi, ki si bodo tega želeli, in sicer pod enakimi pogoji, je obljubil postojnski podžupan in poslanec SDS-a Zvonko Černač. Občina želi preprečiti prodajo deležev družbe brez soglasja lokalne skupnosti Občina Postojna bo, če bo dobila možnost, v okviru javno-zasebnega partnerstva oblikovala tako družbeno pogodbo, ki bo onemogočala prodajo deležev družbe zasebnih partnerjev brez soglasja lokalne skupnosti in z njenim predkupnim upravičenjem. Na ta način bo zagotovljena dolgoročna stabilnost upravljanja družbe in spoštovanje javnega interesa, preprečena pa bo tudi možnost, da bi upravljanje Postojnske jame kadar koli v prihodnosti mimo soglasja lokalne skupnosti prešlo na drugega upravljavca, so še povedali na občini. V nakup družbe so se vključili zato, ker so se v javnosti v zadnjem času pojavile špekulacije o tem, da je konzorcij lokalnega gospodarstva, ki se je oblikoval v okviru postojnske območne gospodarske zbornice, samo fasada enega od lokalnih podjetnikov za špekulativni nakup družbe, ki upravlja Postojnsko jamo, so še dodali. Društvo 23. april pri Žarniću Na drugi strani so predstavniki Društva 23. april zaradi zaskrbljenosti postojnske in širše javnosti okolijskemu ministru Roku Žarniću predali pobudo za začetek zakonodajnega postopka o razglasitvi Postojnske jame in njene okolice za krajinski park, z ministrom pa so spregovorili tudi o mogočih pravnih rešitvah vprašanja Postojnske jame. Žarnić je ob tem izrazil pričakovanje, da bo na to temo stekla tudi debata v parlamentu. Na to potezo so se na občini že odzvali. Kot zatrjujejo, zasledujejo isti cilj kot omenjeno društvo - to je ohranitev upravljanja Postojnske jame v domačih rokah. Prav tako obe strani želita ohraniti neposredni vpliv javnega interesa v okviru javno-zasebnega partnerstva, pravijo. Osem ponudb za nakup Turizma Kras Razpisno dokumentacijo za oddajo nezavezujoče ponudbe za nakup Turizma Kras, ki ima zdaj v lasti koncesijo za Postojnsko jamo, je po poročanju Radia Slovenija dvignilo 15 interesentov, nezavezujočih ponudb pa je bilo na koncu oddanih osem. Po neuradnih podatkih se za nakup med drugimi zanimata zamejska družba KB1909 in Kranjski finančni holding Sava, že od lani pa interes za to izkazujejo tudi nekateri notranjski gospodarstveniki. Istrabenz Turizem je razpis za prodajo družbe Turizem Kras objavil 13. februarja. Po pridobitvi finančnega informacijskega memoranduma o družbi s strani zainteresiranih investitorjev in oddaji nezavezujočih ponudb postopek prodaje 100-odstotnega deleža družbe prehaja v tretjo, predvidoma zadnjo fazo.
|
neutral
|
6,892
|
Arhar Proces bomo pripeljali do zavezujočih ponudb NKBM in Abanka Vipa sta izstopila iz konzorcija šestih bank, ki skupaj prodajajo 21 odstotkov Mercatorja, je povedal Uroš Marter, direktor Arkasa, ki posreduje pri prodaji. Kot je znano, sta pred tem od prodaje odstopila že NLB in Banka Celje, ki sta postopek prodaje vodila sama. V konzorciju bank, ki prodajajo delnice Mercatorja, zdaj ostajajo še Unicredit banka Slovenije v lasti ima 8,01 odstotka Mercatorja, matična Unicredit 0,89 odstotka, Gorenjska banka 3,8 odstotka, Banka Koper 2,08 odstotka in Hypo banka 2,01 odstotka. Predsednik uprave Unicredit banke Slovenija France Arhar je za Radio Slovenija dejal, da bodo proces pripeljali do zavezujočih ponudb, kot je v tujini običajno. V ožji izbor morebitnih finančnih vlagateljev v Mercator naj bi po poročanju Dnevnika sicer prišli štirje finančni skladi, in sicer Mid Europa, Warburg Pincus, Bain Capital in Advent International.
|
neutral
|
6,893
|
Za delo zaprosili v Revozu Boj delavcev kočevske Prenove, ki so pred dnevi zaradi neizplačanih plač deset dni gladovno stavkali, še traja. Po plače bodo morali na sodišče, pomagali jim bodo sindikati. Trije izmed delavcev so sicer po sestanku na ministrstvu za delo že dobili osebna delovna dovoljenja za tri leta, dva pa sta v postopku pridobivanja, je za TV Slovenija poročala Petra Šolar. Za približno 450 evrov, kolikor so dobili od Karitasa, Rdečega križa in sindikatov, so delavci nakupili le najosnovnejša živila, saj bodo preostali denar poslali družinam. Iz najete hiše, kjer jih večina stanuje, se za zdaj ne nameravajo izseliti, saj jim Zoran Perković dolguje denar, po drugi strani pa z lastnikom stavbe nimajo težav. Mostarlić Delo moram najti v mesecu dni Kot je povedal eden izmed delavcev, Mevludin Mostarlić, jim je zdaj pravzaprav še slabše. V njegovem primeru je dovoljenje začelo veljati 16. marca, kar pomeni, da mora v mesecu dni najti delo, sicer mu bo propadlo. Sindikat je v njihovem imenu že klical v Revoz, tako da so poslali prošnje, zdaj pa čakajo odziv. Tudi Nisad Huseinbašić je povedal, da niso zadovoljni, saj tistega, kar so zahtevali, niso dobili. ZSSS Perković nam ni dal dokumentov Na Zvezi svobodnih sinidkatov, kjer v imenu desetih delavcev pripravljajo tožbe proti Perkoviću, pa so povedali, da so imeli največ težav zato, ker jim delodajalec ni hotel izročiti vseh dokumentov. Delavcem bo sindikat sicer pomagal tudi pri iskanju novega delodajalca. Sami pravijo, da se bodo borili dalje, tudi če bodo sodni postopki trajali več let, je to namreč edina pot, da morda dobijo težko zasluženi denar.
|
negative
|
6,894
|
Pred tem že dve kazenski ovadbi zoper Kozmusa Proti nekdanjemu predsedniku uprave Preventa Globala Jožetu Kozmusu je bila vložena že tretja ovadba, tokrat zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja in pravic. Ovadba se po navedbah časnika Dnevnik nanaša na posle Preventa, povezane z lastništvom Aerodroma Maribor, ki so se sklepali v prvi polovici leta 2005. Kozmus naj bi direktorju letališča Silvu Ambrožu, ki naj bi bil prav tako ovaden, izdal potrdilo o sklenjenem dogovoru, na podlagi katerega bi moral Ambrož postati desetodstotni lastnik letališča. Delež naj bi mu pripadel v zameno za pomoč pri Preventovem prevzemu letališča in vodenju družbe. Nadzorniki Kozmusov in Ambrožičev pnačrt preprečili Nadzorni svet Preventa nato brezplačnega prenosa delnic na Ambroža ni odbril, prav tako dogovora ni overil notar, nova uprava Preventa pa je prepričana, da Ambrož ni bil upravičen do družbeniškega deleža aerodroma. Pred tem že dve kazenski ovadbi zoper Kozmusa Spomnimo, da je trenutna uprava Preventa zoper Kozmusa pred tem vložila že dve kazenski ovadbi zaradi posla z laserskimi karticami ter zaradi pogodbe o vzdrževanju in nabavi računalniške opreme.
|
negative
|
6,895
|
Vse informacije na spletni strani Aerodroma Ljubljana S poletnim voznim redom, ki bo začel veljati 28. marca, se na ljubljansko letališče vrača finski letalski prevoznik Finnair, ki bo Ljubljano povezal s Helsinki - in to štirikrat na teden. Poleg Finnaira bo na ljubljansko letališče redno letelo osem letalskih prevoznikov, ki bodo slovensko prestolnico povezali z 28 evropskimi mesti. Z uveljavljanjem poletnega voznega reda bo tako z letališča Jožeta Pučnika med drugim mogoče leteti v Helsinke, Dublin, Manchester, Madrid, Barcelono in Stockholm, so sporočili iz Aerodroma Ljubljana, ki upravlja letališče. Vse informacije na spletni strani Aerodroma Ljubljana Na njihovi spletni strani so predvideni prihodi in odhodi letal za vso sezono že navedeni, administratorji pa informacije ob morebitnih spremembah prevoznikov tudi dnevno osvežujejo. Maja bo na spletni strani objavljen še seznam čarterskih destinacij. Vozni red nekoliko spremenjen v času obnove steze Vozni red je informativne narave, opozoriti pa velja še, da med 7. in 21. aprilom ne bo popolnoma veljal, saj bo tedaj ljubljansko letališče zaradi obnove srednjega dela vzletno-pristajalne steze zaprto.
|
positive
|
6,896
|
Samo NLB mora letos vrniti 800 milijonov evrov Slovenske banke bodo morale do konca letošnjega leta Evropski centralni banki vrniti 2,1 milijarde evrov. Razlog tiči v tem, da se ECB umika iz dolgoročnega šest- in 12-mesečnega financiranja poslovnih bank, s katerimi se je od lani blažila likvidnost na evrskem trgu. Evrske poslovne banke bodo tako skupaj v celotni Evropski uniji do konca leta iz dolgoročnih operacij ECB-ja vrnile skoraj 620 milijard evrov, poročajo Finance. Nova Ljubljanska banka mora tako do konca junija ECB-ju vrniti 400 milijonov evrov, do konca leta pa še 400 milijonov evrov. Za prvi obrok so v NLB-ju že oblikovali sekundarne likvidnostne rezerve v obliki naložb na medbančnem denarnem trgu in prvovrstnih vrednostnih papirjih. Za drugi obrok pa se bodo najverjetneje zadolžili na grosističnem finančnem trgu, so sporočili iz banke. Vračanje denarja bi lahko poslabšalo posojilno dejavnost Strokovnjaki svarijo, da bi vračanje denarja lahko poslabšalo posojilno dejavnost. Manj bo virov, ki jih bo slovenskim bankam uspelo refinancirati na medbančnem trgu ali prek izdaj obveznic, manj posojil bo na voljo za slovensko gospodarstvo, piše časopis. NLB in Banka Slovenije zato ministrstvo za finance svarita, naj čim prej reši problematiko obdavčitve obresti na izdane obveznice. Kot je znano, so namreč banke zaradi sprememb obdavčitve obresti na evroobveznice zamrznile njihovo nadaljnje izdajanje in s tem ustavile pridobivanje svežih virov za posojila v gospodarstvu. Kdaj bodo pripravili spremembe zakonov o davku dohodkov od pravnih oseb, o dohodnini in o davčnem postopku, na ministrstvu za finance še niso mogli napovedati.
|
negative
|
6,897
|
Po obdobju rasti nekaj nervoze na tujih delniških trgih Kljub dvoodstotnemu padcu Petrolovih delnic je indeks SBI TOP, po slovesu indeksa SBI20 elitni indeks Ljubljanske borze, pridobil nekaj točk. Še naprej imajo glavno besedo Krkine delnice. Njihov enotni tečaj se je okrepil že devetič v zadnjih desetih trgovalnih dneh, tokrat za 1,6 odstotka. Cena je dosegla največ 68,6 evra. Veseli tudi velik promet, saj ga je bilo za 1,57 milijona evrov, kar je drugi najvišji letošnji promet z novomeškim farmacevtom. V prvi kotaciji so še več, okrog dva odstotka in pol, pridobile Gorenjeve in Lukine delnice. Z Gorenjem so se najvišji posli sklepali pri 14,19 evra. Poleg Petrola, ki se je spet spustil pod 300 evrov, so se pocenile še delnice Nove KBM, ki so nihale okrog vrednosti 12 evrov.Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA+1,60 % 67,90 EUR NOVA KBM-0,74 %12,00 TELEKOM +0,71 % 120,86 MERCATOR-0,42 % 160,37 GORENJE+2,35 % 13,96 PETROL-2,28 %298,01 LUKA+2,55 %22,50 INTEREUROPA+0,00 %4,50 Savine delnice okrevale Slovenski borzni indeks je prejšnji teden pridobil 1,83 odstotka, potem pa odšel v pokoj , tako da je ponedeljkovo trgovanje prvič minilo brez tega elitnega indeksa. Zamenjal ga je SBI TOP, v katerega so vključene le delnice šestih podjetij Krke, Telekoma, Petrola, Mercatorja, Nove KBM in Triglava. Njegova vrednost je porasla za 0,07 odstotka, na 952 točk. V zadnji reviziji so iz indeksa SBI TOP izpadle delnice Save, ki so se sicer danes podražile za 2,56 odstotka in dosegle največ 195 evrov, potem ko je vodstvo podjetje objavilo, da mu vzrok letošnjega padca Savinih delnic ni znan in da je podjetje v prvih dveh letošnjih mesecih poslovalo bistveno bolje kot lani. Izgube na atenski borzi Nov teden se je na mednarodnih trgih začel negativno, kot je zadnje čase ob padcih že v navadi, pa je med krivci Grčija oziroma njene težave z neobvladljivim proračunskim primanjkljajem. Nemška kanclerka Angela Merkel je dejala, da Grčija ne potrebuje finančne pomoči in da te teme ne bo na četrtkovem vrhu Evropske unije. Borza v Atenah je dopoldne izgubila skoraj tri odstotke, na udaru pa so bile zlasti bančne delnice. Tudi na zahodnoevropskih borzah so se bančne delnice spustile precej nižje, padci indeksov pa večinoma niso več kot enoodstotni. Na nervozo vpliva tudi odločitev indijske centralne banke, da zviša ključno obrestno mero. Vlagatelji se sprašujejo, kdaj se bo za isto potezo odločila še Kitajska, kar bi prineslo nižjo gospodarsko rast v glavnem motorju svetovnega okrevanja. Cena lahke nafte spet pod 80 dolarji Bojazen, da se bo gospodarska rast v Indiji in na Kitajskem ohladila, je vplivala na trg surovin. Cena lahke nafte se je znižala na dobrih 79 dolarjev. Vlagatelji so hkrati spet pokazali željo po ameriškem dolarju, tako da je treba za evro plačati le nekaj več kot 1,35 dolarja. V ZDA bo na začetku tedna na trgovanje vplivalo sprejetje zdravstvene reforme. Predstavniški dom kongresa je s tesno večino dokončno podprl reformo, ki pa naj, vsaj na dolgi rok, ne bi smela imeti posebnega vpliva na Wall Street. Prejšnji teden je Dow Jones skupno pridobil dober odstotek, kar je bil že peti tedenski pribitek v šestih poskusih. V četrtek je Dow dosegel najvišjo vrednost v zadnjem letu in pol, v petek pa je po osmih dneh rasti sledil rahel popravek.
|
neutral
|
6,898
|
Od nagrad naj bi jima po obdavčitvi ostalo 50.000 oziroma 23.000 evrov Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo za presojo ustavnosti t. i. Kramarjevega zakona, saj vlagatelja pobude Kramar in Narat po mnenju sodnikov nimata pravnega interesa. Nekdanji predsednik uprave Marjan Kramar in nekdanji član uprave NLB-ja Matej Narat sta v pobudi za presojo ustavnosti skušala spodbijati 12. člen zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne krize. Menila sta, da določba tega člena, ki uvaja 49-odstotno obdavčitev za določene dohodke, izplačane po 1. januarju 2009, ni v skladu s 155. členom Ustave, ki prepoveduje delovanje zakona za nazaj, poročajo Finance. Ustavni sodniki o retroaktivnosti zakona sploh niso odločali, saj menijo, da Kramar in Narat še ne izkazujeta pravnega interesa, saj še nista izčrpala vseh pravnih sredstev. Nekdanja člana uprave morata do konca marca predložiti napoved za odmero dodatnega davka v času krize, nato pa jima bo davčna uprava izdala odločbo o odmeri davka. Nanjo se bosta lahko pritožila, zato vseh pravnih sredstev po mnenju sodnikov še nista izčrpala. Če bo Durs menil, da je zakon protiustaven, mora opozoriti finančno ministrstvo Ustavni sodniki so zapisali tudi, da so upravni organi, tudi davčna uprava, dolžni o zakonu, ki je po njihovem mnenju protiustaven, opozoriti nadrejeni organ, v tem primeru ministrstvo za finance, ki mora zadevo proučiti in ukrepati. Kramar in Narat o svojih nadaljnjih postopkih še nista želela govoriti, po neuradnih informacijah pa naj bi šla, če bo treba, tudi do Evropskega sodišča za človekove pravice. Ob tem so želeli viri blizu Naratu opozoriti, da je Narat precej nagrade doniral v dobrodelne namene, a se o tem ne govori, Kramar pa naj bi bil nezaposljiv. Poudarili so, da so bile nagrade obema izplačane na podlagi individualnih pogodb, a sta napravila napako , ko si jih nista izplačevala v tekočem letu, pač pa šele v začetku leta 2009, še poroča časopis. Od milijonske nagrade naj bi po 93-odstotni efektivni obdavčitvi Kramarju ostalo okoli 50.000 evrov, Naratu pa od okoli 330.000 evrov bruto 23.000 evrov neto.
|
neutral
|
6,899
|
Prvi prevzemi stanovanj aprila letos V stanovanjski soseski Celovški dvori, ki jo gradi Vegrad, je za kupce na voljo še 230 stanovanjskih enot, katerih cene se bodo gibale od 1.990 do 2.350 evrov za kvadratni meter brez DDV-ja. Glede na prvotne prodajne pogoje so cene stanovanj v Celovških dvorih znižane za do 35 odstotkov, so na novinarski konferenci v Ljubljani povedali predstavniki Vegrada. Prvi stanovalci naj bi stanovanja v tej ljubljanski soseski prevzeli aprila letos, so še pojasnili. Cene poslovnih prostorov se bodo gibale okrog 2.000 evrov na kvadratni meter, garaže pa okoli 16.000 evrov brez davka. Dokončanje gradnje skupno 833 stanovanj sicer predstavlja enega od najpomembnejših korakov pri izhodu Vegrada iz trenutno velikih finančnih težav. Od skupno 833 stanovanj v Celovških dvorih sta jih Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana in Stanovanjski sklad RS-a skupaj odkupila 419. Ker Vegrad z gradnjo zamuja, mu ljubljanska občina od začetka februarja letos zaračunava 9.500 evrov denarne kazni na dan. Predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak je prepričana, da bo Vegrad prodal stanovanja do septembra.
|
neutral
|
6,900
|
Za evro že manj kot 1,33 dolarja Po desetih zaporednih dneh rasti je indeks SBI TOP v četrtek izgubil 0,82 odstotka, potem ko so se pocenile zlasti delnice Nove KBM, Petrola in Gorenja. Cena delnic Nove Kreditne banke Maribor je zdrsnila do 11,51 evra, kar je 4,5 odstotka pod sredinim enotnim tečajem. Člani nadzornega sveta so na seji obravnavali tudi tekoče poslovne rezultate banke za prva letošnja meseca in ugotavljajo, da so bili v skladu z načrtovanimi. S Petrolom je bilo sklenjenih le devet poslov, najnižji pri 292 evrih. Gorenjeve delnice je bilo mogoče kupiti pri 13,5 evra. Krka je bila spet daleč najprometnejša, saj je bilo prometa za 1,3 milijona evrov. Tečaj se je malenkost okrepil, ob koncu pa so se posli sklepali pri 69 evrih. Indeks šestih elitnih delnic Ljubljanske borze SBI TOP je po rekordnem nizu desetih plusov dan končal pri 955 točkah. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA+0,12 % 68,69 EUR MERCATOR-0,14 %160,12 TELEKOM+0,36 % 126,99 GORENJE-2,01 % 13,63 NOVA KBM -3,07 % 11,68 INTEREUROPA-2,65 %4,41 PETROL-1,65 %293,62 LUKA KOPER+0,53 %22,91 V ZDA se nepremičninski trg še ne pobira V sredo je na delniških trgih odjeknila novica, da so pri agenciji za ugotavljanje kreditnega tveganje Fitch znižali portugalski rating z AA na AA- , medtem ko si voditelji Evropske unije še vedno niso enotni, ali Grčiji pomagati v njeni dolžniški krizi ali ne. Indeks Dow Jones 10.836 točk, ki je v prejšnjih dveh tednih z izjemo enega samega dneva poznal le pot navzgor, se je znižal za pol odstotka. Razpoloženje je pokvarilo tudi slabo zanimanje za avkcijo ameriških petletnih zakladnih menic in podatek, da je prodaja novih stanovanjskih enot v ZDA februarja padla rekordno nizko. Oči uprte v Bruselj Evropske borze so po negotovem sredinem trgovanju danes spet našle zeleno barvo. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.080 točk se je povzpel za tri četrtine odstotka in dosegel najvišjo vrednost po oktobru 2008. Oči vlagateljev so uprte v Bruselj, kjer bodo vodilni politiki Evropske unije morda le dosegli dogovor o Grčiji. Nemška kanclerka Angela Merkel naj bi bila naklonjena denarni pomoči, če bo to nujno potrebno. Evro je medtem še vedno pod prodajnim pritiskom in dopoldne je bilo treba za evro prvič po desetih mesecih plačati manj kot 1,33 dolarja. Četrtkovo trgovanje v New Yorku se je začelo z občutno rastjo, tako da se je Dow Jones povsem približal 11 tisoč točkam. Ob 18.30 je bila njegova vrednost 10.952 točk, kar je 1,1 odstotka na sredino zaključno vrednostjo. Vlada v Dubaju bo pomagala holdingu Dubai World Dodajmo še, da je vlada v Dubaju podprla prestrukturiranje prezadolženega holdinga Dubai World in bo pomagala z 9,5 milijardami dolarjev. Kot je znano, je novembra dubajska vlada upnike investicijskega holdinga Dubai World in njegove hčerinske družbe Nakheel zaprosila za prestavitev roka za plačilo obveznosti iz kreditov vsaj do 30. maja 2010. Novica je takrat šokirala delniške trge, ki pa so si nato hitro opomogli in jih niti grška dolžniška kriza ni pretirano vrgla s tečajev.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.