nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
6,901
|
Na Ljubljanski borzi so se marca prebudile Krkine delnice Na Wall Streetu se nadaljuje bikovsko gibanje delnic, čeprav je bilo v petek opaziti precej nervoze zaradi domnevnega zaostrovanja odnosov na relaciji Severna - Južna Koreja. Ob potopitvi južnokorejske vojaške ladje blizu sporne meje s Severno Korejo so se pojavile špekulacije, da je v incident vpletena Severna Koreja. Nekateri vlagatelji so dogodek izkoristili za prodajo delnic v slogu prodaj takoj in pozneje postavljaj vprašanja . Po visoki in več kot eno leto dolgi rasti je namreč trg precej pregret in zrel za večji popravek, ki pa ga zaradi vedno boljše slike ameriškega gospodarstva in velike verjetnosti, da bodo obrestne mere v ZDA vsaj do konca leta ostale na ničelni ravni, kar noče biti. Rast BDP-ja v ZDA v 4. četrtletju 2009 malce nižja V petek je newyorški indeks Dow Jones 10.850 točk drugi dan zapored simbolično porasel in tako ohranja pozitiven trenutek , saj je njegova vrednost porasla v 17 od zadnjih 21 trgovalnih dni. Pozitivno so odmevale novice iz Bruslja. Članice držav evroobmočja so se strinjale, da bodo pomagale Grčiji, če bo to nujno potrebno. Ministrstvo za trgovino je poročalo, da je bila gospodarska rast v ZDA v zadnjem četrtletju lanskega leta 5,6-odstotna, kar je manj od dveh uvodnih izračunov 5,9 %. BDP je lani padel za 2,4 odstotka, največ po letu 1938. Brezposelnost naj bi ostala 9,7-odstotna V zadnjem tednu je Dow Jones pridobil en odstotek, kar pomeni četrti zaporedni teden rasti. Če bo trg še naprej postavljal sveže enoinpolletne rekorde, bo precej odvisno od petkove objave podatkov o marčevskem trgu dela. V tem mesecu naj bi največje svetovno gospodarstvo ustvarilo 190 tisoč novih delovnih mest, brezposelnost pa naj bi ostala 9,7-odstotna. Za delniške trge predobri podatki ne bi bili preveč dobrodošli, saj bi bila s tem verjetnost, da bo Fed začel zaostrovati denarno politiko, precej višja. Dow Jones 10.850 Nasdaq2.395 DAX306.120 FTSE1005.703 FTSEurofirst 3001.065 Nikkei10.996 EUR/USD1,3408 USD/JPY92,47 EUR/CHF1,4281 Lahka nafta80,11 USD Zlato1.105 USD Euribor, 6-mesečni0,947 % Donos 10-letne obveznice skoraj štiriodstoten Donos najbolj opazovanega dolžniškega vrednostnega papirje, ameriške 10-letne obveznice, se medtem nevarno približuje štirim odstotkom. V četrtek je donos znašal 3,9282 odstotka, kar je največ po lanskem juniju. Višji donos varnih obveznic lahko postane mamljiv za vlagatelje, ki trenutno še zaupajo denar delniškim trgom. Usoda Wall Streeta v bližnji prihodnosti bo odvisna tudi od objav poslovnih rezultatov prvega letošnjega četrtletja. Napovedi pravijo, da naj bi bili dobički v primerjavi z istim lanskim obdobjem v povprečju porasli za 36,6 odstotka. Evro v petek le zadihal Tudi vodilne evropske borze so se veselile četrtega zaporednega tedna rasti. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 je pridobil 1,1 odstotka in je že 66 odstotkov nad vrednostjo z lanskega 9. marca, ko je bil na zgodovinskem dnu. V petek so pridobivale zlasti delnice grških bank in se podražile od 8 do 12 odstotkov. Evro, ki je v četrtek v primerjavi z dolarjem dosegel najnižjo vrednost v zadnjih desetih mesecih 1,327 dolarja za evro, se je v petek po vrhu v Bruslju okrepil. Krka blizu 70 evrom Za Slovenijo še naprej velja, da je več trgovanja s poslanskimi glasovi kot z delnicami. Izjema so Krkine delnice, ki so v zadnjem tednu uspevale dnevno prebiti mejo milijon evrov prometa. Na tedenski ravni se je Krka podražila za 3,43 odstotka in se povsem približala 70 evrov. Končno so se pobrale Savine delnice in v petih dneh poskočile za skoraj deset odstotkov, na 200 evrov. Delnice Nove KBM so med poraženkami tedna -3,47 odstotka, več kot tri odstotke pa je izgubil tudi Petrol. Skupina Petrol je lani ustvarila 2,3 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje oziroma 21 odstotkov manj kot leta 2008. Čisti dobiček je znašal 10,4 milijona evrov.
|
positive
|
6,902
|
Rudd Šlo je za preizkus kitajskega pravnega sistema Kitajske oblasti so štiri uslužbence angleško-avstralskega rudarskega velikana Rio Tinto obsodile na do 14 let zapora zaradi podkupovanja in zlorabe podatkov. Po tridnevnem sodnem procesu je sodišče v Šanghaju nekdanjega vodjo šanghajske podružnice multinacionalke Rio Tinto in avstralskega državljana Sterna Huja obsodili na deset let zapora. Tri preostale uslužbence Ria Tinta v šanghajski podružnici, Vang Jonga, Ge Minkianga in Liu Caikuija, so obsodili na 14, osem in sedem let zapora. Sumljivo pridobivanje pomembnih informacij Vse štiri uslužbence so aretirali lani poleti, saj so bili osumljeni industrijskega vohunjenja. Preiskava je pokazala, da so na neprimeren način pridobivali zaupne informacije od kitajskih jeklarskih in železarskih podjetij. S podkupovanjem in drugimi praksami so tako pridobivali podatke o velikosti zalog, urnikih in obsegih proizvodnje, finančnih podatkih in načrtih glede nakupov surovin. S tem je Rio Tinto pridobil prednost v pogajanjih s kitajskimi državnimi jeklarskimi podjetji o ceni železove rude, podjetja pa so morala plačevati previsoko ceno. Poslovneži se pritožujejo nad Kitajsko Avstralski premier Kevin Rudd je po koncu sojenja dejal, da je proces pomenil preizkus kitajskega pravnega sistema in izrazil zaskrbljenost nad pogoji poslovanja v tretjem največjem gospodarstvu na svetu. Po treh desetletjih, odkar se je Kitajska odprla svetu, se ameriški in evropski poslovneži na Kitajskem vse bolj pritožujejo nad zapletenimi pravili, neenako obravnavo tujih in domačih družb ter nad naraščajočim nacionalizmom.
|
negative
|
6,903
|
Blok ena po 54 letih prenehal obratovati Vlada bo predvidoma v četrtek upravi in nadzornemu svetu HSE-ja naložila, naj izbere izvajalca za neodvisno presojo gospodarnosti naložbe v TEŠ-u 6. V ponedeljek sta se namreč predsednik vlade Borut Pahor in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik dogovorila, da bo ministrstvo vladi predlagalo neodvisno presojo za pridobitev informacije glede načrtnosti naložbe v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Izvajalec bo izbran z mednarodnim razpisom. Že pred dvema tednoma se je vlada seznanila z do zdaj opravljenimi koraki pri naložbi v TEŠ 6. Takrat je poslovodstvo Holdinga Slovenske elektrarne naložilo, naj TEŠ zaradi spremenjenih razmer na svetovnem trgu investicijske opreme poskuša doseči znižanje cen opreme, ki jo bo TEŠ-u dobavil Alstom. Zdaj vrednost pogodbe znaša 695 milijonov evrov - 100 milijonov evrov vredno znižanje so dosegli že lani. Prvi mož Teša Uroš Rotnik se bo s predstavniki Alstoma srečal predvidoma aprila. BLOK ENA PRENEHAL OBRATOVATI, BLOK ŠEST LETA 2014 Danes je po 54 letih prenehal delovati 30-megavatni blok ena. To je drugi korak TEŠ-a k zapiranju dotrajanih blokov elektrarne. Blok dve so namreč izključili že leta 2008. Leta 2014, ko naj bi začel obratovati blok šest, bodo izključili še bloka tri in štiri. Blok pet bo po letu 2014 v hladni rezervi. Blok ena so postavili v prvi fazi gradnje elektrarne, leta 1956, zaustavili pa so ga zaradi ekološke, ekonomske in tehnološke nesprejemljivosti za obratovanje. V svoji življenjski dobi je blok obratoval 319.553 ur, proizvedel je 7,44 milijarde megavatnih ur električne energije, za omenjeno proizvodnjo pa je porabil 10,5 milijona ton premoga. In kot je znano, se Alstom trenutno spopada s precejšnjim težavami. Prejšnji teden so jih zaradi suma korupcije, podkupovanja, pranja denarja in nepravilnosti pri poslovanju obiskali kriminalisti, ki so celo pridržali tri ljudi iz samega vodstva družbe. Ta preiskava je povezana z že tri leta trajajočo švicarsko, prav tako uvedeno zaradi podkupovanja. Lahovnik ni izključil razveljavitve pogodbe Ob novici je minister Lahovnik izrazil pričakovanje, da se bodo, če se bo izkazalo, da se preiskava nanaša tudi na posle v Sloveniji, vanjo vključili tudi slovenski organi pregona. Dejal je, da je kljub obstoječi protikorupcijski klavzuli sum korupcije v Sloveniji lahko podlaga za razveljavitev pogodbe . Generalni direktor HSE-ja Borut Meh pa je poudaril, da po njegovih preverjanjih ni neposredne povezave s temi dogodki in gradnjo TEŠ-a 6, saj se preiskuje francoske in nemške posle. Preiskava naj bi potekala na delu Alstoma, ki se ukvarja z gradnjo transportnih poti, in ne na delu, ki gradi opreme za termoelektrarne. Poleg tega je TEŠ pogodbo z Alstomom podpisal leta 2008, preiskava pa se nanaša na posle, ki jih je Alstom sklenil od leta 1995 do leta 2003, je pojasnil direktor Teša Rotnik. Bodo preiskovali tudi Slovenijo? A časopis Dnevnik poroča, da so preiskavo, ki so jo Švicarji začeli leta 2006, razširili tudi na poznejše obdobje, česar pa na generalnem državnem tožilstvu v Švici niso ne potrdili ne zanikali. Dodali pa so, da ne morejo ne morejo izključiti, da bodo pod drobnogled vzeli tudi energetske projekte v Sloveniji. Švicarji naj bi preiskovali denarne tokove, ki naj bi se iz podjetij iz koncerna Alstom prelivali na nekdanje švicarsko podjetje Alstom Prom in druge račune v Švici. Na ta način naj bi Alstom plačeval tudi svetovalce, ki naj bi mu domnevno pomagali pri pridobitvi poslov. In kot še izpostavlja časnik, je ključno, koga so Francozi pred in med razpisnim postopkom najeli za svetovalca, česar pa Alstom Dnevniku ni želel razkriti. Je svetoval še kdo poleg KPMG-ja? Z Alstomovega sedeža v Parizu so Dnevniku odgovorili le, da so s TEŠ-em v dlje časa trajajočem pogodbenem odnosu in da dodatnih komentarjev ne dajejo, pri tem pa niso zanikali, da so pri poslu s Šoštanjem poleg KPMG-ja najeli še druge svetovalce. Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve je nemška družba Alstom Power System v Ljubljani odprla podružnico. V sodni register je bila vpisana v torek, njen direktor pa je Jerome Charles Antoine Poupon.
|
neutral
|
6,904
|
Prvi bomo čutili izhod iz krize Zaslužka je bistveno manj, naročil tudi, neplačnikov in ponudnikov na javnih natečajih pa vedno več. Tudi v arhitekturi je kriza, pravi predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije Andrej Goljar. Goljar je v pogovoru za MMC dejal, da kriza v arhitekturi še ni dosegla dna, saj ima stroka trenutno še opravka s preteklimi posli . Te zgradbe, ki še rastejo po Ljubljani, rastejo od prej, pravi in pojasnjuje, da je stavba, velika 10.000 kvadratnih metrov, ki je narejena v dveh letih, narejena neskončno hitro. Projekti sicer trajajo od pet do šest let, od začetka do konca gradnje pa se gospodarske razmere spremenijo in pride do tega, da se kakšen investitor premisli, in potem nastane problem z obračunom. Na javnih natečajih tudi do petkrat več ponudnikov Bomo pa prvi čutili izhod iz krize, ker bo prišlo prvo povpraševanje k projektom, je po drugi strani prepričan predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ZAPS. Gospodarska kriza se po njegovem mnenje trenutno pozna tudi na področju javnih arhitekturnih naročil in razpisov. Pri ponudbah na javnih arhitekturnih natečajih se je zgodilo to, da je bilo včasih ponudnikov 10, največ 15, sedaj pa jih je tudi 50. To je odkrit pokazatelj, da je stroka v krizi, je poudaril Goljar. Javni natečaji so namreč veliko tveganje za neko podjetje. Tega se lotiš takrat, ko nimaš početi kaj drugega, ali pa se tega udeležuješ zavestno. Zdaj pa se je zgodilo tako, da kaže, da je stroka tako brez dela, da ljudje počnejo tudi to, je dejal Goljar in dodal, da je javnih razpisov za najnižjo ceno kar nekaj, a na njih so cene take, da bi se lahko pogovarjali o nelojalni konkurenci . Arhitekti s statusom samostojnega kulturnega delavca Veliki projekti v arhitekturi so se po besedah Goljarja ustavili v začetku lanskega leta, vendar podatkov o tem, koliko arhitekturnih birojev se je zaradi tega znašlo v finančnih težavah, na zbornici nimajo. Tudi zato ne, ker arhitekturni biro ni produkcijska enota arhitekture v Sloveniji. Velik del arhitektov ima namreč status samostojnega kulturnega delavca. Zbornica ima 1.300 članov in približno 60 odstotkov je samostojnih kulturnih delavcev, je pojasnil in ocenil, da je v Sloveniji od 3.000 do 4.000 arhitektov, a veliko se jih aktivno ne ukvarja z osnovnim poklicem, za katerega so se šolali. Član zbornice pa mora biti tisti arhitekt, ki hoče delati projekte, za katere je potreben podpis odgovornega projektanta. Zbornica ima na tem področju javna pooblastila, v imenu države izvaja strokovne izpite, zato da dobiš to pooblastilo, in vodi imenik pooblaščenih projektantov, pravi Goljar. Za nizko ceno ne moreš narediti dobrega projekta Gospodarska nestabilnost poleg kvantitete vpliva tudi na kvaliteto gradnje, meni naš sogovornik. Za nizko ceno ne moreš narediti dobrega projekta. Če imaš slab projekt, je to osnova za vse slabe stvari, ki se potem dogajajo, je prepričan. Ko dobiš neko nalogo, se pozanimaš, v kakšnem proračunu je lahko izvedena. Tisti, ki dela kvalitetno, naredi zadevo tako, da je izdelek primeren ceni, trdi arhitekt. O varčevanju pri projektiranju pa je dejal Pri konstrukciji po navadi ne moreš, ker ta pač mora biti, lahko pa, na primer, pri debelini izolacije. To so stvari, ki se jih od daleč ne vidi. Arhitekti smo zelo na prepihu in nimamo nikakršnih vzvodov, da bi prišli do denarja, je v zvezi s plačilno nedisciplino v arhitekturi povedal predsednik ZAPS-a. Poleg tega, da je drastično upadlo število vlagateljev, imajo arhitekti namreč težave tudi z neplačili. Plačilni roki so takšni, kot se dogovoriš, pravi in dodaja, da lahko pri naročnikih, ki nimajo denarja, trajajo od dva do tri mesece. Najprej poskušaš biti prijazen. Z vsakim investitorjem, s katerim si delal, si želiš, da bi morda še delal zanj. Malo si prijazen, malo počakaš in razumeš, ker ljudje smo taki, da se izogibamo sodišč. Potem gre to na izvršbo in je lahko v 30 dneh rešeno, če se nihče ne pritoži, je pojasnil in ob tem poudaril, da je posel arhitekta vreden le od tri do štiri odstotke celotne investicije. Naj posamezniki gradijo ali ne? Kot pravi, je zaradi gospodarske krize zaslužka v arhitekturi bistveno manj. O številkah ni želel govoriti Katero koli številko bi rekel, bi bilo to ugibanje. Za nekatere bistveno manj pomeni skoraj bankrot, za druge pa ne. Skrivnosten je bil tudi pri proizvodni ceni kvadratnega metra novozgrajene stanovanjske površine. Dejal je, da je ta veliko, veliko nižja od prodajne, ob tem pa je opozoril, da na končno ceno vpliva veliko različnih stvari V obdobju od začetka do konca gradnje morate najeti kredit, poskrbeti za nakup zemljišča, dajatve v zvezi s komunalno opremo, dajatve v zvezi z nekimi posebnimi prispevki, ki se včasih pojavijo, če hočeš neko spremembo v kakšnem občinskem aktu ... To vse vpliva na ceno. Se pa gradnja trenutno izplača fizičnim posameznikom. Če imaš denar, če to potrebuješ in gradiš zase, je zdaj primeren trenutek, da se to dela. Če nimaš denarja in moraš prodati neko stanovanje, zato da boš gradil, si v velikih težavah. Za trg pa je zdaj nespametno delati, ker ni kupca. Stanovanje, dokler nimaš kupca, nima vrednosti, še opozarja.
|
neutral
|
6,905
|
Marca inflacija 1,1-odstotna Inflacija je marca znašala 1,1 odstotka na mesečni in 1,4 odstotka na letni ravni, so sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije. Za toliko 1,1 odstotka so se v primerjavi s februarjem zvišale cene življenjskih potrebščin. Februarska inflacija je namreč znašala 0,4 odstotka na mesečni in 1,3 odstotka na letni ravni. Na dvig inflacije so najbolj vplivale podražitve v skupinah oblačila in obutev ter naftni derivati. Skupna rast cen je bila 0,7 odstotna. Nekoliko se je zvišala rast cen na letni ravni, ki je 1,4-odstotna v enakem obdobju lani je bila 1,8-odstotna, medtem ko je povprečna 12-mesečna rast ostala 0,8-odstotna. Umar Cenovna gibanja pričakovana, večjih sprememb ne bo Marčevsko povišanje cen je bilo zaznamovano z običajnimi sezonskimi gibanji, predvsem pri obleki in obutvi, ugotavljajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Visoko povišanje cen v marcu ni odstopalo od gibanj v istih mesecih preteklih let, saj so za ta mesec značilne močne sezonske prilagoditve cen, umirjena cenovna gibanja v prvih treh mesecih letos pa so pričakovana in povezana s šibko gospodarsko aktivnostjo in odsotnostjo šokov pri cenah surovin na mednarodnih trgih, je dejal direktor urada Boštjan Vasle. Umar tudi v prihodnjih mesecih ne pričakujejo bistvenih sprememb ravni inflacije. Na mesečni ravni se je podražilo predvsem blago, povprečno za 1,5 odstotka, medtem ko so cene storitev ostale na februarski ravni. Dražje, za 9 odstotkov, je bilo poltrajno blago in blago dnevne rabe 0,3 odstotka, medtem ko se je trajno blago pocenilo za 0,4 odstotka. Konec razprodaj podražil oblačila in obutev V marcu so se med drugim zvišale cene v skupinah obleka in obutev 13,6 odstotka, stanovanje 0,7 odstotka, prevoz 0,4 odstotka, hrana in brezalkoholne pijače, zdravje, komunikacije, gostinske in nastanitvene storitve 0,2 odstotka ter raznovrstno blago in storitve 0,1 odstotka Cene oblačil so zrasle po pričakovanjih, saj je nanje vplival konec sezonskih popustov. Oblačila so se podražila za 13,6 odstotka, obutev za 15,9 odstotka, oblačilni dodatki pa za 4,9 odstotka. Dražji je kruh, cenejše sadje Na gibanje cen iz skupine stanovanje je vplivala podražitev goriv in energije 1,6 odstotka, medtem ko so se komunalne in druge storitve pocenile 1,2 odstotka. Najobčutneje so se podražila tekoča goriva, in sicer za 5,6 odstotka. Dražji sta tudi železniški 5,9 odstotka in letalski potniški prevoz 3,6 odstotka. V skupini hrana in pijača so dražji kruh in drugi izdelki iz žit 2,3 odstotka ter gazirane in negazirane pijače 2,2 odstotka. Cenejše je sadje. V letu dni največ podražitev v skupini stanovanje Na letni ravni so se najbolj, za 8,9 odstotka, zvišale cene v skupini stanovanje, sledijo pa alkoholne pijače in tobak 5,2 odstotka. Cene blaga dnevne porabe so se v enem letu zvišale za 4,7 odstotka, cene trajnega in poltrajnega blaga pa so se znižale. Povprečna letna inflacija, ki se jo meri s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin ta se uporablja za primerjavo rasti cen v EU-ju, je marca znašala en odstotek.
|
neutral
|
6,906
|
Svoje predloge bodo posredovali ministrstvu Zdajšnji pokojninski sistem je finančno nevzdržen, pokojninska reforma pa nujna, saj bo sicer pokojninski sistem zašel v težave, so enotni delodajalci. Generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije GZS Samo Hribar Milič je na razpravi o nujnosti pokojninske reforme v organizaciji GZS-ja, Združenja delodajalcev Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije opozoril, da zdajšnji pokojninski sistem finančno ni več vzdržen, zato se postavlja vprašanje, ali sploh še imamo kakšno drugo alternativo, kot je sprememba pokojninskega sistema. Edina alternativa so hitre in radikalne spremembe na področju delovno-pravne, pokojninske in socialne zakonodaje, sicer bo pokojninski sistem že kmalu začel v težave, je dejal. Glede predloga pokojninske reforme pa si Hribar Milič želi, da bi predvidel tudi t. i. sistem kapice, kar pomeni, da bi se podobno kot pri pokojninah določila zgornja višina socialnih prispevkov, želeli pa bi si tudi finančne vzpodbude pri zaposlovanju starejših delavcev. Reforma nujna zaradi staranja prebivalstva Kristina Barič iz Združenja delodajalcev Slovenije je ocenila, da je sprememba pokojninskega sistema nujna, saj se število delovno aktivnega prebivalstva zmanjšuje, medtem ko se na drugi strani število upokojencev povečuje. V letu 2009 je na enega upokojenca prišel 1,66 delavec, po narejenih projekcijah pa bo do leta 2040 upokojencev že več kot delavcev, in sicer bo na enega upokojenca prišel le še 0,97 delavec, je dejala. Opozorila je tudi na zmanjševanje razmerja med povprečnimi pokojninami in neto plačami. V letu 2009 je povprečna pokojnina znašala le še 61,3 odstotka povprečne plače, kar je najmanj do zdaj. Pogačar Cilj je enakomerno porazdeliti breme Konference se je udeležil tudi generalni direktor direktorata za delovna razmerja na ministrstvu za delo Peter Pogačar, ki je na kratko orisal glavne cilje, ki jih želi država doseči s spremembo pokojninskega sistema. Glavni cilj reforme je dvigniti upokojitveno starost in doseči enakomerno porazdelitev bremena med različnimi generacijami. Sistem kapice ne bi bil vzdržen Vse pravice morajo temeljiti na plačanih prispevkih, druge pa je treba preseliti v sistem socialnih transferjev, je dejal. Glede želje delodajalcev, da bi pri plačevanju prispevkov uvedli t. i. sistem kapice pa je dejal, da slednje ne bi bilo finančno vzdržno. Udeleženci konference so na koncu sklenili, da bodo svoje predloge glede pokojninske reforme, ki jih je opisal Hribar Milič, posredovali ministrstvu za delo s pozivom, da jih vključi v omenjeni zakon.
|
neutral
|
6,907
|
Pahor Za izvajanje strategije se trudijo na vseh ministrstvih Če bo vlada želela doseči znižanje proračunskega primanjkljaja, bo po mnenju premierja Boruta Pahorja verjetno potreben rebalans. Pahor je po seji vlade spomnil na konec lanskega leta predstavljeni cilj vlade, da naj bi Slovenija v letu 2010 imela gospodarsko rast v višini enega odstotka, anketno brezposelnost pod sedmimi odstotki ter zmanjšala proračunski primanjkljaj za pol odstotka. Za zdaj je gospodarska rast napovedana v višini 0,6 odstotka in anketna brezposelnost na 0,2 odstotne točke višji ravni od želene. Glede načrtovanega znižanja primanjkljaja zato premier meni, da bo morda treba začeti razmišljati o rebalansu, če bomo želeli doseči ta cilj . Težave predvsem v gradbeništvu Z reševanjem gospodarske, socialne in finančne krize smo lahko po njegovem mnenju zadovoljni, a ne pretirano, saj so na primer kazalci ob premajhni kreditni aktivnosti in rasti stopnje brezposelnosti skrb vzbujajoči predvsem v gradbeništvu. Vlada bo zato sprejela sistemske ukrepe za pomoč gradbeništvu. Ne želimo reševati menedžerjev gradbenih podjetij, je poudaril Pahor in pojasnil, da bo vlada s temi ukrepi predvsem poskrbela za delavce, ki bodo izgubili službo. Moja prednostna naloga je, da zagotovim hitro in učinkovito spremembo poslovnega okolja v gradbeništvu, da bi se čim prej vrnilo v dobro kondicijo, je dodal. Semafor še deluje Pomudil se je tudi pri semaforju izvajanja izhodne strategije. Ne moremo reči, da napredka ni bilo, ugotavlja, saj so prodirali po bočnih in drugih položajih . Po njegovih besedah se za izvajanje strategije trudijo na vseh ministrstvih. Ministru Gaspariju je z moje strani dano pooblastilo, da priganja pristojne ministre, če oceni, da je to potrebno, je še pojasnil.
|
neutral
|
6,908
|
Sindikat napoveduje nove akcije Pivovarna Laško ni našla kupca za Jadransko pivovaro, zato bo zaradi racionalizacije ustavila proizvodnjo v splitski pivovarni in še naprej iskala kupca. Laščani bodo zaposlenim v Jadranski pivovari, ki je lani ustvarila sedem milijonov evrov izgube, v skladu s hrvaško zakonodajo izplačali primerne odpravnine v skupni višini sedem milijonov kun in poravnali obveznosti do dobaviteljev. Pogovori o nakupu splitske pivovarne z nemškim princem Luitpoldom Bavarskim se bodo nadaljevali poleti, potekajo pa tudi pogovori z drugimi morebitnimi kupci. Laško na Hrvaškem ostaja z znamkama piva Kaltenberg in Laško Zlatorog. Jadranska pivovara bo še dva meseca polnila pivo Kaltenberg, s čimer bodo ohranili 15 delavnih mest v splitski pivovarni, v tem času pa nameravajo poiskati najboljšo rešitev za nemoteno oskrbo hrvaškega trga. Laško Nimamo druge možnosti Zaposleni v splitski pivovarni zadnji odločitvi Pivovarne Laško nasprotujejo, ta pa trdi, da trenutno nima druge možnosti. Želim verjeti, da slovenski lastnik še naprej namerava prodati pivovarno. Obstajajo resni vlagatelji, kot je združenje malih nemških pivovarjev Holding BBC, je povedal regionalni predstavnik sindikata zaposlenih v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji ter vodnem gospodarstvu Ivica Blažević. Sindikat je že pred časom napovedal nove akcije, tudi zasedbo tovarne, v primeru ustavljanja proizvodnje. Združenje malih delničarjev Jadranske pivovare je pred dnevi pri pristojnem pravosodnem organu v Splitu doseglo zahtevo pa izdaji začasne odredbe, ki Pivovarni Laško kot večinskemu lastniku edine dalmatinske pivovarne onemogoča njeno nadaljnjo razprodajo.
|
neutral
|
6,909
|
Postopek za izvršbo tako umaknjen Zvon ena holding je v četrtek popoldne v celoti poplačal dolg Dravskim elektrarnam Maribor, ki je znašal devet milijonov evrov. Zvon ena je zraven poplačal še obresti. Direktor DEM-a Vilijem Pozeb je dejal, da so umaknili predlog za izvršbo, s katerim so želeli izterjati dolg, in zgodba je zanje končana. Kot je znano, je leta 2007 takratni direktor DEM-a Damijan Koletnik Zvonu ena odobril posojilo 21 milijonov evrov. 12 milijonov evrov je Zvon poplačal junija lani, drugi del pa bi moral v skladu z dogovorom plačati do konca leta. 4,5 milijona evrov do konca septembra, še 4,5 milijona evrov pa do konca decembra, a je Zvon ena DEM-u ostal dolžan devet milijonov evrov. Dravske elektrarne so zato na sodišču sprožile postopek za izvršbo, poleg tega pa so razpolagali tudi z nekaj več kot 26.000 delnicami NLB-ja in delnicami dveh skladov iz BiH-a, s katerimi je Zvon ena zavaroval svoje posojilo, a so bile garancije nižje od posojila. Z delnicami zdaj znova lahko razpolaga Zvon ena. Zvon ena holding bo položaj reševal s prodajami Od kod Zvonu ena denar za poplačilo dolga, pristojni ne želijo povedati. Predsednik uprave Simon Zdolšek je dejal, da jim je denar posodila finančna institucija, in ne banka. Posojilo so zavarovali z deleži, ki so vredni okoli 20 milijonov evrov, za povračilo dolga pa niso prodali nobene naložbe, je še dejal Zdolšek. Zvon ena holding, ki je v lasti Gospodarstva rast, to pa je v lasti Mariborske nadškofije, je lani nameril 56 milijonov evrov čiste izgube. Nadzorni svet, ki se je pretekli teden seznanil s težkim položajem družbe, je upravi naročil, naj sprejme vse potrebne ukrepe za normalno poslovanje v najkrajšem mogočem času. Stečaj se sicer upravi ne zdi realen, saj ocenjujejo, da je vrednost njihovega premoženja tolikšna, da zadostuje poplačilu vseh dolgov. K izboljšanju položaja pa naj bi pripomogle prodaje nekaterih deležev, predvsem v T-2, razmišljajo pa tudi o prodaji deležev v Heliosu, Petrolu, Abanki, Cinkarni Celje in drugih družbah.
|
positive
|
6,910
|
Družba gre v stečaj Okrožno sodišče v Novem mestu je odločilo o začetku stečajnega postopka za družbo Presad iz Mirne. Za stečajno upraviteljico je sodišče imenovalo trebanjsko odvetnico Vido Grabec. 40 zaposlenih bo tako prejelo odpovedi delovnega razmerja. Gabrčeva je dejala, da je Presad deloval v najetih prostorih in z najeto polnilno linijo. Ker od lani obveznosti najema oziroma lizinga ni zmogel več plačevati, sta posojevalec opreme in lastnik prostorov od pogodbe odstopila. Uvedbo stečaja pa so povzročila Etolove terjatve v višini 60.000 evrov. Razen hitro pokvarljivih zalog, izdelkov in polizdelkov ter nekaj opreme in terjatev družba drugega premoženja nima. V stečaju bodo sicer skušali rešiti, kar se rešiti da, a si družba brez opreme nadaljnjega poslovanja ne more privoščiti, je dejala Gabrčeva. Delavci so plače prejeli, s petkom pa zanje začne teči 15-dnevni odpovedni rok. Skušali jim bodo zagotoviti tudi odpravnine, a glede teh stečajna upraviteljica ni povsem prepričana.
|
negative
|
6,911
|
Križanič Za manjšo gospodarsko rast krive tudi razmere v gradbeništvu Rebalans letošnjega proračuna bo, če se bo vlada zanj odločila, majhen. Odhodki bi se znižali za 50 do 100 milijonov evrov, odločitev pa bo znana še ta mesec, napoveduje Križanič. Po znižanju napovedi o letošnji gospodarski rasti za 0,3 odstotne točke na 0,6 odstotka, je morebiten rebalans poleg premierja Boruta Pahorja potrdil tudi minister za finance Franc Križanič. Na ministrstvu bodo preverili, ali so bili javnofinančni prihodki v letošnjem prvem četrtletju v okviru pričakovanih. Če se ti dve napovedi ujemata, potem bomo predlagali rebalans, je dodal. Preberite še - Pri Pahorju beseda tekla o gradbeništvu Cilj Proračunske odhodke zmanjšati za 50 do 100 milijonov Proračunske odhodke bi lahko znižali za 50 do 100 milijonov evrov, razporejeno po večini ministrstev, ki bodo zato morala zamakniti nekatere projekte. Če se bo vlada odločila za rebalans, ga bo pripravila do junija, je napovedal. Križanič sicer Umarjevo pomladansko napoved Umarja označuje za pričakovano. Nižjo gospodarsko rast od napovedane pa gre po njegovem pripisati slabim razmeram v gradbeništvu. Vendar pa se tudi tu obeta premik v pozitivno smer - deloma zaradi izvozne preusmeritve panoge, deloma pa zaradi pospešitve podeljevanja gradbenih dovoljenj in dokončanja nekaterih infrastrukturnih projektov , pravi Križanič. Sprejem zakona o umeščanju linijskih infrastrukturnih objektov v prostor pa bo omogočil pospešeno končevanje del na železniškem križu, tretji in četrti razvojni osi ter pri energetiki, dodaja. Prihodnost vendarle bolj optimistična? O v četrtek objavljenem aprilskem poročilu največje svetovne bonitetne hiše Dun&Bradstreet D&B, ki navaja, da je slovensko gospodarstvo na srednji rok ranljivo, pa je Križanič dejal, da je bilo narejeno na osnovi statističnih podatkov za lani, ko smo bili kot izvozno gospodarstvo seveda prizadeti . Možnosti za znižanje bonitetne ocene sicer obstajajo, a imamo tudi nekaj uspehov, med njimi je izpostavil ponovno usmerjanje v izvoz, dvig kakovosti ter stabilno okolje.
|
neutral
|
6,912
|
Umar Letos 0,6-odstotna gospodarska rast Zaradi zvišanja minimalne plače, ki ga bodo zaposleni prvič občutili pri izplačilu plač za marec, bo v kratkem delo izgubilo 5.151, na dolgi rok pa 17.169 ljudi, napoveduje Umar. Prišlo bo do prilagajanja v več korakih, najverjetnejša možnost pa je, da bo dvig minimalne plače v razmeroma kratkem času privedel do dodatnega povečanja brezposelnosti, je na predstavitvi pomladanske napovedi gospodarskih gibanj za leto 2010 povedal direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj Boštjan Vasle. Črni scenarij le, če se podjetja ne bodo prilagodila V obdobju, ki je pred nami, bo po njegovih besedah zelo veliko odvisno od tega, kako se bodo na gospodarske okoliščine odzvala podjetja in kakšni bodo ukrepi makroekonomske politike. Če se gospodarske družbe ne bodo odločile za ukrepanje v proizvodnji in poslovanju, potem bi bilo lahko povečanje brezposelnosti v naslednjih dveh ali treh letih še večje, je zatrdil. Glede številke 17.169 dodatnih brezposlenih je sicer dejal, da je to nekoliko črnogled scenarij in da se lahko zgodi, da bodo podjetja vendarle našla rešitve in jim ne bo treba odpuščati zaposlenih. Več prejemnikov minimalne plače Sicer pa povečevanje števila brezposelnih ni edina mogoča negativna posledica 22,9-odstotnega zvišanja minimalnih plač. Avtorji analize so namreč izračunali, da se bo na ta način povečalo tudi število njenih prejemnikov. V prihodnosti bi tako lahko število zaposlenih, ki prejemajo najmanjšo plačo, ki bo po novem znašala 734,15 evra bruto, zraslo na 87.320. To pomeni, da bi minimalno plačo prejemalo 14,2 odstotka vseh zaposlenih, s čimer bi se Slovenija uvrstila med države Unije z najvišjim deležem prejemnikov minimalne plače. Poleg tega bi lahko veliko povečanje prejemnikov s takšno plačo skupaj z odpuščanjem povzročilo še pritisk na povečanje plač drugih zaposlenih. Umar Letos 0,6-odstotna gospodarska rast Umar v spomladanski napovedi gospodarske rasti za letos Sloveniji napoveduje 0,6-odstotno rast, to je 0,3 odstotne točke manj od ocen v jesenski napovedi. V prihodnjih dveh letih naj bi se rast okrepila na 2,5 odstotka BDP-ja. Direktor vladnega Urada za makroekonomske analize in razvoj je pojasnil, da so se razmere na mednarodnem trgu sicer izboljšale, a domače povpraševanje ne okreva tako hitro, kot so pričakovali jeseni. Lani je Slovenija imela 7,8-odstotni padec BDP-ja. Potrošnja je bila lani nižja, nižja bo tudi letos Slovenska gospodarska rast bo letos najbolj odvisna prav od razmer v mednarodnem okolju. Okrepil naj bi se predvsem izvoz blaga, ki je lani utrpel strm padec. Letos naj bi zrasel za 4,3 odstotka. Zasebna potrošnja, ki je lani doživela 1,4-odstotni padec, se bo letos zmanjšala za 0,5 odstotka. Razmere na trgu dela in v gospodarstvu na splošno namreč vplivajo na previdnost potrošnikov in odlaganje večjih nakupov. Negotove razmere na trgu dela se bodo letos po Vasletovih besedah še poslabšale, pa tudi rast plač bo letos nižja kot lani. Število brezposelnih se bo v povprečju po napovedih gibalo okoli številke 105.000. Zmanjšanje števila zaposlenih v predelovalnih dejavnosti in nekaterih tržnih storitvah bo manjše kot lani, a se pričakuje večji padec zaposlenosti v gradbeništvu, ki lani še ni sledilo močnemu zmanjšanju gospodarske aktivnosti v tej dejavnosti. Inflacija 1,3-odstotna Obseg investicij se je lani zmanjšal za 21,6 odstotka, letos pa mu Umar napoveduje polodstotno rast. Okrepile naj bi se investicije v stroje in opremo, zmanjšale pa investicije v gradbene objekte, predvsem stanovanja. Razlog je predvsem v omejenih finančnih virih v gradbeništvu in negotovih razmerah na trgu stanovanjskih nepremičnin. Celotno pomladansko napoved Umarja si lahko preberete tukaj. Umar letos pričakuje 1,3-odstotno medletno in prav tako povprečno inflacijo. Ob trenutno predvidenih povišanjih trošarin pa bo njihov vpliv na inflacijo izrazito nižji od lanskega. Ob koncu je Vasle še opozoril, da je hitrost okrevanja gospodarske aktivnosti v najpomembnejših trgovinskih partnericah Slovenije negotova, saj predvidena gospodarska rast v večini partneric še ni avtonomna, ampak močno sloni na protikriznih ukrepih, ob njihovem umiku pa bi lahko sledila upočasnitev okrevanja.
|
negative
|
6,913
|
Največ gostov iz Italije in Srbije, pa tudi precej domačih Turistični delavci upajo, da bodo velikonočni prazniki uvod v uspešno turistično sezono, ki se bo nadaljevala s prvomajskimi prazniki. Med prvomajskimi prazniki, ki počitnikovalcem letos niso najbolj naklonjeni, saj je večina praznikov ob koncu tedna, turistični delavci pričakujejo predvsem goste iz Italije in Srbije, katerih število se je v preteklih tednih zaradi odprave vizumov precej povečalo, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec. Upajo, da bo obisk za kak odstotek višji kot lani Direktor Slovenske turistične organizacije Dimitrij Piciga verjame, da bodo za veliko noč in skupaj s prvim majem dosegli podobne številke kot lani. Tudi cilj te sezone je namreč imeti za kakšen odstotek ali dva višje število nočitev kot lani. V času velikonočnih in prvomajskih praznikov bodo najbolj zasedena naravna zdravilišča. Na Obali tako pričakujejo največ italijanskih gostov, sledili pa jim bodo Slovenci in Avstrijci. Razveseljujoče so novice s srbskega tržišča, saj se je z odpravo vizumov to močno povečalo, je dejal predstavnik Life Class hotelov Janez Jager. Gorski centri tudi poleti ne bodo samevali S smučarsko sezono, ki se počasi končuje, so na slovenskih smučiščih zadovoljni. Obiskalo jih je 1,4 milijona smučarjev. A smučišča tudi v toplejših mesecih ne bodo samevala, saj po besedah Janeza Antolinca ponujajo programe pohodništva, kolesarjenja in poletnih sankališč. Na voljo so različne kombinacije programov, ki vsebujejo aktivnosti na prostem. Treba pa je omeniti, da kratke spomladanske počitnice niso merilo za napovedovanje poletne turistične sezone, ki bo precej odvisna od domačih gostov.
|
positive
|
6,914
|
Obrat v Tolminu še ni na prodaj Upniki MIP-a so se odločili za začetek postopka prodaje nepremičnin družbe v Kobjeglavi, šestnajstih mesnic ter celotne zaloge pršutov. Iz zapisnika seje upniškega odbora, ki je bil objavljen na spletnih straneh Ajpesa, je razvidno, da so upniki odločali tudi o prodaji MIP-ovega obrata v Tolminu, ki ga imajo v najemu Košaki. S prodajo se niso strinjali, saj bo moral stečajni upravitelj iz predloga sklepa za prodajo izločiti dve parceli, na katerih lastninska pravica v dobro stečajnega dolžnika ni vknjižena. Skupaj s prodajo tolminskega obrata bodo prodali tudi blagovno znamko Alpika z recepti za trajne salame. Zainteresirani kupci bodo lahko pridobili 16 MIP-ovih mesnic. Na prodaj niso le štiri, v Desklah, Mostu na Soči, Dornberku in Neblem. V prodajo bodo šle tudi štiri parcele v Kobjeglavi in 12.728 kilogramov pršuta. Upniki so še menili, da bi jim morale biti cenitve vseh nepremičnin, finančnih naložb, blagovnih znamk, opreme in receptur na voljo, saj bi tako lažje in hitreje odločali.
|
neutral
|
6,915
|
Vlada zahteva 16,4 milijona dolarjev odškodnine Ameriška vlada bo od japonske Toyote zaradi prikrivanja pomanjkljivosti pri stopalkah za plin oz. počasnega obveščanja zahtevala 16,4 milijona dolarjev odškodnine. Toyoto, ki je morala v ZDA iz prometa umakniti šest milijonov avtomobilov, po svetu pa skupaj osem milijonov, že tožijo številni lastniki avtomobilov, dodatne kazni pa japonskemu avtomobilskemu proizvajalcu grozijo še od ameriške zvezne vlade. Ameriški minister za transport Ray LaHood je Toyoto obtožil, da je predolgo čakala z odpoklicem avtomobilov, ki so imeli težave zaradi zatikajoče se stopalke za plin, hibridni modeli prius pa so imeli težave z zavorami. Preberite še - Začasno zaprtje Toyotinih tovarn v Veliki Britaniji in Franciji - Toyoti gre le na bolje, zdaj težave Nissana - Po Toyoti odpoklici zaradi napak pri GM-u 16,4 milijona dolarjev verjetno ni zadnja številka Toyota je po njegovih besedah za težave vedela že lani septembra, avtomobile pa je odpoklicala šele letos januarja. Po zakonu bi morala Toyota regulatorje obvestiti v petih dneh od odkritja okvare. Zaradi težav s stopalko za plin so v ZDA odpoklicali 2,3 milijona avtomobilov. Vlada zdaj zahteva najvišjo mogočo kazen, in sicer 16,375 milijona dolarjev. Kazen, ki jo je oznanil LaHood, zadeva le težave z zatikanjem stopalke za plin. Ker se preiskave nadaljujejo, bo kazen verjetno še večja. Poleg tega se Toyota spopada z najmanj 100 tožbami zaradi poškodb ali smrtnih primerov. Če podjetje plača kazen, bo to priznanje, če ne plača, pa bodo imeli težave z regulatorji. Preiskave so do zdaj z zatikanjem stopalke za plin oziroma nepričakovano pospešitvijo hitrosti Toyotinih avtomobilov povezale 52 smrtnih primerov.
|
negative
|
6,916
|
Delnice Gorenja in Nove KBM dražje za tri odstotke Bojazen, da je po praznikih Ljubljanska borzi pošla sapa, vendarle ni bila upravičena, saj so se v sredo z izjemo Krke vodilne delnice znova lepo dražile. Veseli tudi opazno višji promet. S Krko ga je bilo za več kot milijon evrov. Njen enotni tečaj je padel za dva odstotka, zadnji posel pa je bil sklenjen pri 69,95 evra. Gorenje je ob skoraj 800 tisoč evrih prometa doseglo 14,30 evra. Več kot tri odstotke dražje so tudi delnice Nove KBM, ki so dnevni vrh dosegle pri 12,2 evra, z njimi pa je bilo za 372 tisoč evrov prometa. Telekom 181 tisoč evrov prometa je dražji za odstotek, Mercator, Sava Re in Zavarovalnica Triglav pa za več kot dva odstotka. Oba Zvonova holdinga sta imela tokrat prosto pot navzgor in sta se podražila za skoraj 50 odstotkov, saj je borza namesto običajne 20-odstotne omejitve določila 50-odstotno omejitev tečaja. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -2,13 % 69,27 EUR NOVA KBM +3,36 % 12,00 GORENJE +3,50 % 14,21 PETROL +0,02 % 303,51 MERCATOR +2,42 % 163,78 TELEKOM +1,04 % 125,76 LUKA KOPER +1,50 % 22,38 INTEREUROPA -1,61 % 4,28 Fed bo ohranil ničelne obresti V torek v New Yorku ni bilo večjih premikov. Indeks Dow Jones 10.970 točk je izgubil le tri točke in tako ostaja v območju 18-mesečnega vrha. Zaradi pozitivnih ocen analitikov so pridobivale finančne delnice. Za kratek čas se je Dow le na 13 točk približal meji 11 tisoč točk, potem ko je bil objavljen podroben zapisnik zadnje seje Zveznih rezerv, ki dokazuje, da Fed še ne namerava začeti zaostrovati izjemno ohlapne denarne politike. Tehnološki indeks Nasdaq 2.436 točk se je na krilih Amazonovih delnic povzpel za tretjino odstotka. Vlagatelji ne čutijo nobenega strahu Medtem je indeks volatilnosti VIX, znan tudi kot indeks strahu, padel še za 4,6 odstotka in dosegel najnižjo vrednost po 9. oktobru 2007, ko je širši indeks S&P 500 dan končal pri 1.565 točkah, kar je še vedno rekord. Obvezniški trg si je opomogel, potem ko je v torek donos 10-letne državne obveznice po desetih mesecih spet presegel štiri odstotke, kar je slaba novica tudi za nepremičninski trg, saj to pomeni višje hipotekarne obrestne mere. Iz evropskih finančnih središč so v torek poročali o svežih 18-mesečnih rekordih indeksov, vlagatelji pa se še niso ozirali na to, kaj se dogaja v Atenah. Evro še naprej pada Osrednja grška borza je namreč padla za več kot dva odstotka, težave prezadolžene države pa so danes spet v ospredju tudi drugod po Evropi. Finančni trgi se bojijo zloma Grčije, kar najbolje odražajo evro in grške obveznice. Za en evro je treba plačati le še 1,335 dolarja, kupci grškega dolga pa zahtevajo take pribitke kot še nikoli v zgodovini skupne evropske valute. Za desetletno obveznico je treba v primerjavi z nemško obveznico računati na pribitek v višini 409 bazičnih točk. Z drugimi besedami na leto zahtevajo vlagatelji več kot sedemodstotne obresti. V primerjavi z nemško obveznico je donos za štiri odstotne točke višji. Pri Nokii oznaka priporočamo Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300, ki je v torek po letu in pol spet presegel mejo 1.100 točk, se je dopoldne znižal za četrtino odstotka, analitiki pa menijo, da gre le za kratek odmor pred novo rastjo. Večji padec so preprečile farmacevtske delnice. Več kot odstotek je pridobila finska Nokia, potem ko so pri UBS-ju priporočili nakup teh delnic. Francoski avtomobilski proizvajalec Renault, japonski Nissan in nemški Daimler so predstavili napovedano strateško partnerstvo. Družbe bodo deloma lastniško prepletene, dogovorili pa so se tudi za sodelovanje pri razvoju tehnologij.
|
neutral
|
6,917
|
Delavci naj vložijo ugovore Delavci nekdanje steklarne iz Rogaške Slatine so začeli prejemati dohodninske odločbe, po katerih morajo plačati dohodnino od bruto plač, čeprav jim delodajalec ni plačeval prispevkov. Davčni urad je podjetju odobril odlog plačila prispevkov za zaposlene, ta isti organ pa zdaj od delavcev z odločbami zahteva plačilo dohodnine od bruto plače, ki je delavci niso prejeli. Zanima nas, kako davčni urad to opravičuje, tudi za leta nazaj, ko smo to prav tako plačevali, ob tem pa smo prejemali le neto plače, niso pa bili plačani naši prispevki, je dejal Božidar Hrup iz odbora za zaščito pravic nekdanjih delavcev Steklarske nove. Durs Ravnamo v skladu s pravili Pravi tudi, da davčna uprava vztraja, da je njihovo ravnanje v skladu s pravili, saj izračunajo dohodnino od obračunanih in ne plačanih prispevkov. Po njegovem mnenju je absurdno, da je prav ta organ odobril odlog plačila prispevkov, kar bo za marsikaterega delavca zelo slabo pri izračunu pokojnine. Že zdaj se namreč ukvarjajo s primerom šestih ljudi, ki bi se želeli upokojiti, a tega ne morejo storiti, ker nimajo plačane beneficirane dobe. Delavce je odbor zato pozval, naj na svoje odločbe vložijo ugovore. Tukaj pa ne gre samo za primer Steklarske nove, ampak tudi za druga podobna podjetja. Če bodo vsi vložili ugovore, se bo davkarija verjetno zganila, saj bo imela, če ne drugega, zelo veliko dela, je še dejal predstavnik odbora.
|
negative
|
6,918
|
Ta teden izjemna rast Zvon ena holdinga Dobra novica za lastnike Zvon ena holdinga ta teden je tečaj zrasel za 334 odstotkov. Slaba novica cena je še vedno 55 odstotkov nižja kot na začetku leta. Strah, do bodo finančne družbe druga za drugo propadle, letos uničuje premoženje tistih, ki so zaupali holdingom. Toda Zvon ena holding je s poplačilom dolga Dravskim elektrarnam Maribor dokazal, da vse le ni tako črno, in njegov enotni tečaj je ta teden porasel z 0,288 na 1,25 evra. V prvi kotaciji so v petek največ, skoraj odstotek, pridobile delnice Krke in Petrola. Promet je bil zelo nizek. Največ, slabih 600 tisoč evrov, ga je bilo s Krkinimi delnicami, s katerimi je bil zadnji posel sklenjen pri 70,69 evra. Indeks SBI TOP je še tretjič zapored pridobil skoraj pol odstotka in teden končal pri 977 točkah, kar pomeni 0,2-odstotni tedenski pribitek. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA +0,80 % 70,75 EUR MERCATOR +0,35 % 164,57 PETROL +0,88 % 305,70 TELEKOM -0,97 % 125,02 GORENJE -0,07 % 14,47 NOVA KBM +0,67 % 12,09 LUKA KOPER -0,04 % 22,42 INTEREUROPA +0,71 % 4,19 Nov spodbuden podatek iz ZDA Marčevska prodaja na drobno je v ZDA z 1,3-odstotno rastjo pozitivno presenetila. Ker je potrošnik bistveni del gospodarske rasti, je s tem zgodba o okrevanju dobila novo potrditev. Hkrati so številna trgovska podjetja poročala o izjemnem v povprečju 9,1-odstotnem porastu prodaja v primerjavi z lanskim marcem, ko je bil pesimizem potrošnikov na vrhuncu. Indeks Dow Jones 10.927 točk se je zvišal za 0,27 odstotka in nadoknadil del sredine izgube. Slabše je bilo s prodajo na drobno v evroobmočju. Februarja je padla bolj od pričakovanj, kar kaže na šibko domače povpraševanje. Evroobresti pričakovano nespremenjene Evropske borze so v četrtek zdrsnile za skoraj odstotek, merjeno z indeksom FTSEurofirst 300 1.088 točk. To je bil celo največji padec v zadnjih šestih tednih, kar dokazuje, kako je bil zlasti marec spodbuden mesec na delniških trgih. Evropska centralna banka je ključno obrestno mero pričakovano pustila pri enem odstotku, Jean Claude Trichet pa je dodal tudi nekaj spodbudnih komentarjev o grški krizi v smislu, da se ne boji bankrota. Atenska vlada je sicer precej neuspešna pri pomirjanju finančnih trgov. V četrtek je že tretji dan zapored zahtevani donos na grško državno obveznico dosegel rekordno vrednost, odkar je Grčija uvedla evro. Nov rekord zlata v evrih V petek so se razmere zaradi Trichetovih ocen, da grški bankrot ni verjeten, umirile in tudi evro je prenehal izgubljati, tako da je treba za evro odšteti 1,34 dolarja. Zlato je zadnje dni spet pridobilo status varnega pribežališča, cena pa je porasla nad 1.150 dolarjev, kar je največ v zadnjih treh mesecih. Preračunano v evre to pomeni več kot 860 evrov, to pa je nov rekord. Cena lahke nafte je bila sredi dneva nekaj manj kot 86 dolarjev. Vodilne evropske borze so bile za okrog odstotek v plusu, frankfurtski indeks volatilnosti, znan tudi kot indeks strahu, pa je padel za več kot pet odstotkov. Pred dvodnevnim počitkom so torej borzniki spet pripravljeni precej tvegati.
|
neutral
|
6,919
|
V letu 2009 10,2 milijona evrov dobička Dars je nekatera priporočila Računskega sodišča delno že uresničil, nekatera so v realizaciji, so za MMC sporočili iz Družbe za avtoceste v RS-u. Računsko sodišče je namreč Darsu pred kratkim izdalo revizijsko poročilo o vzdrževanju avtocest v obdobju 2005-2007 in mu naložilo izdelavo programa dejavnosti za izpolnjevanje priporočil sodišča. Kot še pravijo na Darsu, ki so se na ugotovitve sodišča že javno odzvali s podrobnimi pojasnili preberete jih lahko tukaj, pa so nekatera priporočila vezana na sodelovanje s pristojnim ministrstvom. Leto 2009 uspešno končali po obeh pogodbah Kot so še pojasnili, so leto 2009 čisti dobiček za preteklo leto znaša 10,2 milijona evrov uspešno končali po obeh pogodbah, sklenjenih z državo, tako po t. i. agentski kot koncesijski pogodbi. Med čistimi prihodki od prodaje so namreč tako prihodki od cestnin kot tudi prihodki po agentski pogodbi nadomestilo družbi za opravljanje naročila je po pogodbi določeno v višini 5,49 odstotka od vrednosti dejansko realiziranih del. Na drugi strani pa so med stroški tako dajatve po koncesijski pogodbi koncesijska dajatev je v grobem razlika med koncesijskimi prihodki - večinoma gre za cestnino, nekaj pa je tudi drugih prihodkov iz komplementarnih dejavnosti - in od države priznanimi odhodki stroški, ki jih ima družba s pobiranjem cestnine, upravljanjem in rednim vzdrževanjem avtocest in hitrih cest, financiranjem investicij, drugimi dejavnostmi, pa tudi stroški za opravljene posle po agentski pogodbi npr. stroški nadzornega inženirja, pojasnjujejo na Darsu. Poslovanje Darsa torej temelji na pogodbi o opravljanju naročila t. i. agentski pogodbi in koncesijski pogodbi. V skladu z mandatno pogodbo v vlogi agenta RS-a organizira in vodi graditev ter obnovo avtocestnega omrežja skladno z Resolucijo o nacionalnem programu gradnje avtoceste v RS ter izvaja finančni inženiring sredstev za graditev in obnavljanje avtocest ter odplačilo najetih posojil. V skladu s koncesijsko pogodbo pa družba vzdržuje, upravlja in cestnini sistem avtocest in hitrih cest, so pojasnili za MMC. Ugotovitve sodišče ne gre povezovati z rezultati poslovanja Ugotovitve Računskega sodišča to je ugotovilo neprimerno porabo sredstev za vzdrževanje, neobstoj standardov in pomanjkljivo zajemanje in obdelavo podatkov, manj kot tretjino realizacije potreb po zalivanju razpok in porabo sredstev investicijskega vzdrževanja za redno vzdrževanje težko neposredno povežejo z ugotovljenim čistim dobičkom v letu 2009. Dejstvo pa je, da imajo višji stroški vzdrževanja lahko tudi pomemben vpliv na dobiček, ki je zaradi tega lahko tudi nižji, dodajajo.
|
neutral
|
6,920
|
Potreben bo odpis obveznosti Vegrad je dokončal program prestrukturiranja in ga uskladil z lastniki ter bankami. Program predvideva dokapitalizacijo ob tvornem sodelovanju vseh lastnikov in dobaviteljev . Družba bo osnovni kapital povečala z denarnimi in stvarnimi vložki, za uspešno izpeljavo programa pa bo ključna aktivna vloga vseh deležnikov, je v sporočilu za javnost zapisala Hilda Tovšak, direktorica Vegrada. Mednje spadajo lastniki, zaposleni, banke in dobavitelji. Del obveznosti bi pretvorili v lastniški delež Sanacija naj bi bila sicer uspešna le, če se dogovorijo o odpisu terjatev Vegradovih dobaviteljev, piše časnik Dnevnik. Tega bi morala Tovšakova skleniti še pred skupščino, na kateri bi odločali o dokapitalizaciji. Šlo naj bi za dogovor, po katerem bi dobavitelji odpisali okoli 20 odstotkov v bilancah zapisanih obveznosti, kar v evrih predstavlja 25 od 120 milijonov obveznosti. Del obveznosti, vsaj polovico, torej 12,5 milijona evrov, bi po pisanju časnika pretvorili v lastniški delež, v ta namen pa bi se izdale prednostne delnice. Višina dokapitalizacije naj bi bila odvisna od družbe pooblaščenke, tj. Vegrad naložbe, ki je 57-odstotna lastnica Vegrada. Druga velika lastnica Vegrada, državna PDP Posebna družba za podjetniško svetovanje naj bi namreč vztrajala, da se dokapitalizacija izvede s svežim denarjem, lastniški deleži pa naj ostanejo nespremenjeni. Načrt dokapitalizacije med 5 in 10 milijonov evrov Dnevnik piše, da je Tovšakova zagotovila, da lahko družba pooblaščenka zbere tri milijone evrov svežega kapitala, kar bi vodilo v minimalni znesek načrtovane dokapitalizacije v višini pet milijonov evrov. Načrtovana sicer znaša med pet in deset milijonov evrov. Kot je znano, je gradbeno podjetje Vegrad je že dlje časa v težavah, zadnja dva meseca pa ima blokirane tudi poslovne račune.
|
neutral
|
6,921
|
Na Ljubljanski borzi lepa rast Gorenjevih delnic Indeks Dow Jones je presegel 11 tisoč točk, Kitajska je imela po šestih letih zunanjetrgovinski primanjkljaj, Grčiji pa so še bolj oklestili kreditno oceno. To so glavni poudarki petkovega dogajanja na finančnih trgih. Na Wall Streetu so pozdravili izboljšanje napovedi naftnega velikana Chevrona, veseli pa so bili tudi dobrih podatkov o prodaji in gibanju zalog pri grosistih. Dow Jones je med trgovanjem prvič po septembru 2008 prebil mejo 11 tisoč točk, dan pa končal pri 10.997 točkah. To pomeni 0,6-odstotni porast na tedenski ravni. Še več, 2,1 odstotka, je v zadnjih petih dneh pridobil tehnološki indeks Nasdaq. Oba indeksa sta s tem že šesti teden zapored naraščala. Začenja se objava četrtletnih rezultatov Številni analitiki so že večkrat opozorili, da je čas za večji popravek na delniških trgih od lanskega marca so indeksi višji za 70 in več odstotkov, ki pa se ne zgodi brez razloga, res pa je, da je promet v zadnjem času precej nizek. V ponedeljek se bo začela sezona objavljanja poslovnih rezultatov zadnjega četrtletja. Kot po navadi bo prva lastovka, ki prinese sveže bilance, proizvajalec aluminija Alcoa, v tem tednu pa bodo sledili še Intel, Google, General Electric in JP Morgan Chase. Po eni izmed raziskav bodo dobički ameriških korporacij v primerjavi z istim lanskim obdobjem višji za 36,8 odstotka. Dow Jones 10.997 Nasdaq2.454 DAX306.249 FTSE1005.770 FTSEurofirst 3001.101 Nikkei11.204 EUR/USD1,3488 USD/JPY93,16 EUR/CHF1,4377 Lahka nafta84,93 USD Zlato1.160 USD Euribor, 6-mesečni0,952 % Trg dela se bo počasi pobiral Če so dobički izrazito okrevali, pa na trgu dela še ni pričakovati posebnega izboljšanja. V redni mesečni anketi agencije Reuters je bila velika večina sicer mnenja, da je trg dela v ZDA z oktobrsko 10,1-odstotno brezposelnostjo dosegel dno, vendar pa bo okrevanje počasno. Do konca leta 2011 naj bi ameriško gospodarstvo ustvarilo 3,8 milijona novih delovnih mest, to pa bi bila le polovica vseh služb, ki jih je je največje gospodarstvo na svetu izgubilo od začetka recesija decembra 2007. Letošnja rast BDP-ja naj bi bila 2,9-odstotna Ekonomisti pričakujejo, da bo rast bruto domačega proizvoda letos 2,9-odstotna, leta 2011 pa 3,2-odstotna. Glede Fedovega zaostrovanja denarne politike tri četrtine poznavalcev meni, da bodo obresti začele naraščati konec letošnjega leta. Ob koncu leta 2011 naj bi bila ključna obrestna mera pri 2,5 odstotka. Ko se je decembra 2007 začela recesija, so bile obresti pri 4,25 odstotka. Odboj delnic grških bank Tudi evropske borze že šest tednov zapored pridobivajo. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.101 se je v petek povzpel za 1,3 odstotka, delnice grških bank pa so po krepki četrtkovi razprodaji poskočile za povprečno sedem odstotkov. Ko je bila atenska borza že zaprta, je agencija Fitch Grčiji spet znižala kreditno oceno. Z oceno BBB- je Grčija zdaj le še eno stopnjo višje od oznake, ki jih dobijo najslabša podjetja oziroma države in jih z angleško besedo imenujemo junk-obveznice. Po domače bi temu lahko rekli škartroba . Primanjkljaj v kitajski trgovinski bilanci Kitajska je imela marca prvič po šestih letih primanjkljaj v trgovanju s preostalim svetom. Znašal je 7,24 milijarde dolarjev, vzrok za primanjkljaj pa je višji uvoz naftnih derivatov, surovin in avtomobilov. Novica je okrepila pričakovanja o revalvaciji kitajske valute juan. Razprave, kdaj bo Kitajska to storila, kar ne prenehajo. Nekdanji ameriški finančni minister Henry Paulson svetuje, naj to stori čim prej, saj bi s tem omejila inflacijo in pomagala, da bi se okrepilo domače povpraševanje. Po nekaterih pričakovanih naj bi zdajšnji ameriški finančni minister sredi aprila v poročilu o valutnih gibanjih, ki ga mora dvakrat letno preložiti kongresu, Kitajsko obdolžil, da manipulira s juanom, vendar bo to poročilo izdano pozneje, kar je zadnji teden pomirilo devizne trgovce. Popravek pri Krki, Gorenje navzgor Na Ljubljanski borzi je kakšen dan spet opaziti malo višji promet, kar pa je še premalo, da bi lahko govorili o optimizmu. Indeks SBI TOP 977 točk je zadnji teden pridobil 0,2 odstotka. S Krkinimi delnicami je bilo v štirih dneh za tri milijone evrov prometa, njihov enotni tečaj pa se je po strmi marčevski rasti na tedenski ravni znižal za 1,90 odstotka, na 70,75 evra. Gorenjeve delnice so se podražile za skoraj pet odstotkov, na 14,47 evra.
|
neutral
|
6,922
|
Domnevno sporna tudi predora Markovec in Šentvid Urad za varstvo konkurence osem gradbenih podjetij sumi kartelnega dogovarjanja za gradnjo avtocest, lokalnih cest in visokih gradenj, je povedal direktor urada Jani Soršak. Soršak je informacijo potrdil za Delo, po neuradnih informacijah pa naj bi dosedanje ugotovitve dejansko kazale, da je šlo za kartelno dogovarjanje. Kot je znano, je urad preiskavo sprožil že pred mesecem dni, in sicer proti SCT-ju, Vegradu, Primorju, Cestnemu podjetju Ljubljana, Cestnemu podjetju Maribor in Gradbenemu podjetju Grosuplje ter njihovim odvisnim družbam, ugotavljal pa je kršitev konkurenčne zakonodaje. Prav v Cestnem podjetju Ljubljana so fizično preiskavo končali včeraj. V podjetju niso želeli povedati, kateri posli so zanimali UVK. Postopek naj bi varuh konkurence v zadnjih dneh razširil še na celjsko gradbeno podjetje CMC in na sežanski Kraški zidar. Urad bo predstavitve podal v povzetku Urad preiskuje domnevno sporne skupne ponudbe gradbincev za javne razpise Darsa med letoma 2005 in 2009. Je pa Soršak povedal, da jih zanimajo tudi drugi objekti, sporna naj bi bila tudi gradnja predorov Markovec in Šentvid. Urad bo svoje ugotovitve predstavil v povzetku relevantnih dejstev, ki naj bi ga izdal v nekaj tednih. Podjetja bodo nato imela 45 dni časa za odziv, lahko bodo vložila še prošnjo za podaljšanje roka in šele nato bo urad izdal odločbo.
|
negative
|
6,923
|
Premier podprl gradnjo tretjega pomola Premier Borut Pahor je na obisku v Luki Koper obljubil, da bo vlada storila vse za lažji razvoj, in poudaril, da je za obdržanje konkurenčnosti treba nekatere odločitve pospešiti. Luka je izjemno pomembna. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da vse poslovne, družbene, politične in gospodarske okoliščine prilagodimo možnosti, da se Luka Koper razvija, je poudaril Pahor, ki se je na obisku v Luki Koper mudil z ministrom za promet Patrickom Vlačičem in državnim sekretarjem na ministrstvu za okolje Zoranom Kusom. Odločitev Italije, da se vključi v postopek presoje čezmejnih vplivov na okolje, kot kaže, ne bo bistveno otežila postopkov sprejemanja državnega prostorskega načrta. Ob tem je Pahor še dejal, da se 45-dnevni rok, ki ga ima Italija v postopku, izteka, Slovenija pa bo svoje dejavnosti nadaljevala. Podprl gradnjo tretjega pomola Pahor je podprl gradnjo tretjega pomola, predvidenega v državnem prostorskem načrtu. Obenem mora biti po njegovem mnenju pristanišče sprejemljivo za okolje, kajti le tako bo njegova širitev naletela na razumevanje ljudi, ki z njim živijo. Po njegovih besedah bo treba z občino Koper ali pa tudi z drugimi občinami doseči smiseln kompromis o ureditvi vseh nerešenih vprašanj, in sicer tako v zadovoljstvo ljudi, ki jih predstavljajo lokalne oblasti, kot v zadovoljstvo pristanišča. Glede navedb, da bi ustanovitev ankaranske občine otežila širitev pristanišča, je Pahor dejal, da je treba referendumsko izraženo voljo prebivalcev spoštovati. Bilo bi skoraj škandalozno, če bi občinske meje predstavljale tudi meje poslovnih ambicij tako pomembnega operaterja, kot je Luka Koper, je poudaril. Kot je dejal, se je pripravljen pogovarjati tudi s predstavniki ankaranske občine, če bo ustanovljena. Uprava naj se ukvarja z poslovnimi ambicijami Luke Koper. Vlada pa želi prevzeti nase probleme, tudi tega glede dialoga z občinskimi oblastmi, je dejal. Luka bo izvzeta s seznama pravnih oseb, zavezanih poročanju Pahor se je obenem zavzel, da bi ministrstvo za finance Luko Koper do 22. aprila izvzelo s seznama pravnih oseb, po zakonu o javnih financah zavezanih k poročanju, saj jo to ovira pri vsakodnevnem poslovanju. Do takrat naj bi stopilo v veljavo tudi novo tolmačenje koncesijske pogodbe, ki bo Luki Koper omogočila črpanje sredstev iz skladov EU. O posebni reviziji na današnjem obisku niso govorili, odprta ostaja tudi odločitev glede vstopa morebitnega strateškega partnerja. Kot je poudaril Pahor, je treba stvari v Luki Koper prej urediti tako, da bo za strateškega partnerja vstop v družbo pomenil vstop v zdravo naložbo. Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko je izrazil zadovoljstvo nad obiskom predsednika vlade. Kot je dejal, so mu pokazali, kje so v Luki Koper največji problemi in kaj potrebujejo za njihovo rešitev.
|
positive
|
6,924
|
Z združitvijo družb se delavci ne strinjajo Iskra želi združiti svoje semiško podjetje s Kranjskim tako, da bi se 35 delavcev iz Semiča vsak dan vozilo v dve uri oddaljen Kranj. Na pot sta šla le dva delavca. Delavci semiške Iskre Kondenzatorji bi namreč morali začeti delo v 130 kilometrov oddaljeni Kranjski Iskri MIS, a sta ob peti uri zjutraj na avtobus stopila le dva. Večina je namreč to možnost, ki se zdi upravi zaradi racionalizacije poslovanja nujna, odklonila. Racionalizacija poslovanja torej delavcem prinaša več kot 12-urno odstotnost od doma zaradi dela in vožnje tja. Novinarka TV Slovenija Janja Koren je še poročala, da taka odločitev zaposlenih po dogajanju prejšnji teden ni presenetila nikogar - niti sindikata niti uprave, ki je že dve leti za obe podjetji ista in ki želi semiško družbo pripojiti Kranjski. Lastnica obeh, Iskra, d. d., pa je prek Maosa v več kot 80-odstotni lasti Dušana Šešoka in Jožeta Godca. In kaj bo zdaj z drugimi delavci, ki na delo niso odšli? Predsednik uprav obeh Isker Robert Srabotič Ja, ti delavci pač dobijo odpravnine in vse druge bonitete, ki jih dobijo presežni delavci. Pripojitev družb do 1. julija Ne glede na to, da bodo imeli zaradi tega težave pri organizaciji dela v Kranju, nameravajo pripojitev semiške Iskre Kranjski izpeljati do 1. julija, s čimer naj bi prihranili okoli milijon evrov. Brez centralizacije služb sanacija semiške Iskre, ki je lansko leto končala z 1,7 milijona evrov izgube, ne bi bila mogoča, je še dodal Srabotič. Nadaljnjega odpuščanja ne načrtujejo niti v Semiču, kjer je zdaj 650 zaposlenih, niti v Kranju, kjer jih je 360.
|
negative
|
6,925
|
Dela potekajo v skladu z načrti Obnovljena vzletno-pristajalna steza na brniškem letališču bo vzdržala četrt stoletja, so zagotovili odgovorni. Dela bodo končana čez en teden, s tem pa bo končana pred štirimi leti začeta okoli 23 milijonov evrov vredna naložba v osnovno letališko infrastrukturo. Poleg steze se prenavljajo še spojnice, vzporedna vozna steza, ploščad za parkiranje malih letal, širi pa se tudi letališko ploščad. Prvi in drugi del na vsakem koncu letališke steze, dolge okoli 1.000 metrov, so prenovili v letu 2009, saj je bilo dela mogoče opraviti na način, da niso preveč motila letalskega prometa. Zaradi obnove osrednjega dela steze pa so morali za dva tedna zapreti letališče. Delavci na pol poti Delavci so tako do v enem tednu odstranili okoli 20.000 ton starih asfaltnih plasti, sanirali spodnje plasti in v stezo vgradili okoli 12.000 ton asfalta. Čaka jih še vgraditev okoli 8.100 ton asfalta. Ob tem potekajo tudi gradbena dela za elektroinštalacije in menjava v asfalt vgrajenih svetilk steze ter menjava kabelskih povezav s transformatorji. Vgrajenih bo 212 svetilk, 46 kabelskih jaškov in položenega 42,6 kilometra kabla. Stane Bobnar, direktor Aeroinženiringa, je dejal, da so zaprtje letališča izkoristili tudi za adaptacijo prostorov varnostno-operativnega centra, sanitarij in sistema pregleda ter nadzora prtljage. Nov potniški terminal, ki bo stal 60 milijonov evrov, naj bi začeli graditi prihodnje leto. Za predsednika uprave Aerodroma Ljubljana Zmaga Skobirja je najpomembneje, da bodo letališče lahko odprli 21. aprila. S potekom del je zadovoljen, saj delavci sledijo zastavljenim rokom.
|
positive
|
6,926
|
O izplačilu plač nič gotovega Zaradi izvršb dobaviteljev ima Prevent Global od prejšnjega tedna blokirane vse transakcijske račune, kar sicer ni nič nenavadnega, saj se jim je to zgodilo tudi v preteklosti. Predsednik podjetniškega sindikata Vlado Zorman je dejal, da težav pri izplačilu plač za marec, ki morajo biti po pogodbi izplačane do konca tega tedna, ne pričakuje, s podrobnostmi blokade računov pa ni seznanjen. Predsednik uprave Prevent Globala Renato Krajnc na vprašanje o izplačilu plač ni želel odgovoriti. V ponedeljek pogajanja o dvigu minimalne plače Predstavniki sindikatov bodo v ponedeljek nadaljevali pogovore z upravo o uvedbi zakonsko določene višje minimalne plače. Vodstvo družbe zaradi likvidnostnih težav predlaga postopen dvig minimalne plače, zaposleni pa predlogu nasprotujejo. Na ponedeljkovem sestanku se bodo med drugim morali dogovoriti tudi o izplačilu letošnjega regresa. Prevent Global ima likvidnostne težave že več mesecev, zato je uprava pripravila sanacijski načrt družbe. Z bankami potekajo dogovori o reprogramiranju okoli 55 milijonov evrov posojil, pri čemer letos zapade 24 milijonov evrov. Načrtujejo tudi odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja, da bi odplačali del dolga. Tovarno v Radljah ob Dravi so že zaprli in del zaposlenih premestili v Slovenj Gradec, načrtujejo pa tudi nadaljnje preoblikovanje družbe. Letos naj bi po napovedih v celotni skupini delo izgubilo od 350 do 400 od skupaj 2.000 zaposlenih.
|
neutral
|
6,927
|
ZPIZ-u letno 50 milijonov evrov Vlada je na seji sprejela predlog zakona o preoblikovanju Kada, ki se bo preoblikoval z izčlenitvijo posameznega premoženja na novo družbo, življenjsko zavarovalnico. Nanjo bo prenesel upravljanje štirih pokojninskih skladov, obdržal pa bo upravljanje skada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, saj urejanje te problematike sodi v okvir pokojninske reforme. Novoustanovljena zavarovalnica bo oblikovana kot delniška družba, katere edini ustanovitelj in delničar je Kapitalska družba Kad. Delovala bo v skladu z zakonom o zavarovalništvu. Z zakonom bo Kadu določena dolgoročna obveznost, da Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije redno letno nakazuje 50 milijonov evrov. Znesek, ki ga bo Kad ZPIZ-u prvič nakazal konec septembra 2011, se bo vsako leto revaloriziral glede na stopnjo inflacije. Znesek je določen približno na ravni zajamčenega donosa Kadovih naložb. Prvi korak v smeri ukinitve DSU-ja Predlog zakona določa tudi prenos pravic in poblastil DSU-ja na Sod. Tisto premoženje DSU-ja, ki izhaja s področja lastninskega preoblikovanja družbene lastnine, privatizacije in denacionalizacije, bo prenešeno na Sod. To je prvi korak v smeri ukinitve DSU-ja, ki se bo po preoblikovanju omejil na dejavnosti v zvezi z nepremičninami. Te pa se bodo v naslednjem koraku pripojile skladu za upravljanje nepremičnin države, ki ga ustanavljajo. Dejavnost Soda se sicer izteče leta 2016, ko v izplačilo zapade zadnja aniuteta iz izdanih obveznic. Do tega roka morajo biti končani tudi vsi še odprti postopki iz lastninskega preoblikovanja podjetij, ki jih zdaj vodi DSU in bodo prešli na Sod. Prihodki od strateških naložb za uresničevanje nalog Kad in Sod po novem ne bosta smela več razpolagati z nobeno kapitalsko naložbo, ki velja za strateško oziroma katere skupna knjigovodska vrednost presega 40 milijonov evrov. Te naložbe bo upravljala posebej za to ustanovljena agencija. Naložbe bodo še vedno v lasti Kada in Soda, prihodki od njih pa bodo namenjeni uresničevanju nalog obeh družb. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Helena Kamnar je pojasnila še, da zakon seznama takih naložb ne vsebuje, so pa te opredeljene kot tiste, kjer imata družbi pristojnost imenovanja nadzornikov in sodelovanja pri imenovanju uprav. Običajno so to deleži nad 25 odstotkov, je pa predviden tudi nominalni prag. Da bi preprečili pomembnejši vpliv na izdajatelja, se poleg tega Kadu in Sodu povečuje omejitev, da imata lahko v vsaki novi naložbi največ pet odstotkov glasovalnih pravic, tako da se bosta sčasoma spremenila v portfeljska vlaganja. Kamnarjeva je dejala še, da je ravno s prenosom lastniškega upravljanja pri obeh družbah na omenjeno agencijo izpolnjen pogoj za povabilo v članstvo v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD, ko gre za ta zakon.
|
neutral
|
6,928
|
Dela bodo potekala neprekinjeno, podnevi in ponoči Po desetletjih načrtovanja in zapletov so delavci Cestnega podjetja Maribor začeli vrtanje predora Markovec. Izkopan naj bi bil čez leto in pol. Delo se je začelo na izolski strani leve cevi, čez mesec dni, ko bodo izkop začeli tudi na koprski strani, pa bo na gradbišču skupaj delalo 210 ljudi. Izkopavanje bo potekalo z vseh štirih vhodov v predorske cevi hkrati, je dejal Marjan Ortar iz podjetja DCC svetovanje in inženiring. Vsak dan naj bi izkopali od metra in pol do treh metrov, odvisno od kategorije hribine, predor pa bo vkopan od 50 do 60 metrov pod zemljo. Da bi bilo poškodb in vplivov na hribino in posledično na objekte na površju čim manj, bodo uporabili novo avstrijsko metodo. Ta predvideva uporabo konvencionalne tehnike bagerskega izkopa v kombinaciji z miniranjem na izolski strani, na koprski, kjer je več poseljenega območja nad predorom, pa tehniko rezanja. Gradnja bo z izjemo božičnih praznikov potekala neprestano, podnevi in ponoči, izkopni material pa bodo odvažali na deponijo Železni most pri Kozini, pozneje pa na novoodprto deponijo Šared pri Izoli. Izkopani material nameravajo uporabiti za gradnjo ceste proti izolskemu zaledju. Zaradi odvažanja materiala bo po cesti proti Šaredu vsak dan vozilo okoli 36 tovornjakov. V skladu z dogovorom s krajani bodo tovornjaki vozili, ko je na cesti manj prometa, tudi ponoči.
|
positive
|
6,929
|
Država ne bo pomagala panogam, ampak podjetjem Vlada ne bo pomagala panogi gradbeništva, ampak bo pomagala obetavnim podjetjem, je po srečanju z bančniki in gospodarstveniki dejal premier Borut Pahor. Premier se je zato na predlog gospodarskega ministra Mateja Lahovnika odločil, da se krize ne bo reševalo sektorsko , saj bi, če bi pomagali podjetjem, ki so zadolžena in nimajo poslovnih ambicij ali zdravih jeder, metali denar davkoplačevalcev v vrečo brez dna . Klinično mrtev del, ki ga zdaj ohranjamo pri življenju z umetnim dihanjem, tem bomo umetno dihanje odklopili, dodaja. Gradbeništvu lahko pomagajo predvsem nove investicije, pri čemer bo treba poiskati tudi tuje vlagatelje, meni Pahor. Lastniki morajo prevzeti odgovornost za podjetja Udeleženci sestanka so ugotovili, da je problem likvidnosti podjetij v plačilni nedisciplini in plačilni nesposobnosti podjetij. Predsednik uprave SID Banke Sibil Svilan je v zvezi s tem dejal, da se obseg kreditiranja povečuje, rast kreditiranja pa je višja od BDP-ja. Bančniki težavo vidijo predvsem v solventnosti podjetij, za katera bi morali odgovornost prevzeti lastniki in ki bi jih morali jih dokapitalizirati.
|
neutral
|
6,930
|
Grčija spet tema številka ena, Nokia razočarala vlagatelje Borzni posredniki na Ljubljanski borzi so preživeli še en dolgočasen dan. Zaradi lepe podražitve delnice Zavarovalnice Triglav je SBI TOP vendarle nekaj malega pridobil. Ob zelo nizkem prometu je enotni tečaj Triglava porasel za 1,9 odstotka, dnevni vrh pa je znašal 23,49 evra. Indeks SBI TOP 956 točk, ki se je v sredo znižal tretjič v zadnjih štirih dneh, je pridobil 0,06 odstotka. V primerjavi z začetkom leta 2010 pa je naš elitni indeks za 2,8 odstotka v minusu. Tečaj Krkinih delnic je ob dobrih 400 tisoč evrih prometa zdrsnil za pol odstotka, vendar so bili zadnji posli višji in so se sklepali pri 70 evrih. Zaradi svežnjev je bilo precej prometa s Petrolom, katerega tečaj ostaja tik pod 300 evri. Nenavadno dividenda večja od letnega dobička Finance so objavile, da namerava Mercator v dogovoru z bankami dvigniti višino izplačane dividende. Običajno se vlagatelji pozitivno odzovejo na obljube o višji dividendi, a tokrat ni bilo opaziti navdušenja, saj je bilo z Mercatorjem sklenjenih le devet poslov. Po tem predlogu Mercator načrtuje delničarjem izplačati več dividende, kot načrtuje letno ustvariti dobička, zato so vlagatelji ostali hladni. Sicer ima družba tudi nekaj zadržanega dobička, a odstotek izplačila dividende na ustvarjen dobiček nad 100 odstotkov je izreden ukrep. V tem primeru gre za ukrep, s katerim bodo lastniki lahko financirali naložbo. Ob nadaljevanju širitve Mercatorja na tuje trge je izplačevanje visoke dividende iz gledišča vlagateljev močno vprašljivo, zato tega predloga na Ljubljanski borzi ne spremlja navdušenje, je za MMC povedal Peter Jenčič, upravljavec skladov pri družbi MP, Poteza, Publikum, družba za upravljanje d.d. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,57 % 69,52 EUR PETROL-0,01 %299,66 GORENJE+0,63 % 14,46 LUKA KOPER+1,26 % 21,71 MERCATOR+0,41 % 161,04 NOVA KBM-0,25 %12,02 TELEKOM+0,17 %120,19 Apple trga ni poslal na enoinpolletni rekord Dow Jones 11.124 točk je v sredo naredil le majhen korak naprej, čeprav so nekateri po objavi lepih dobičkov banke Morgan Stanley in proizvajalca iPhonov Appla pričakovali, da bo padel nov enoinpolletni rekord. Na negativni strani so bila farmacevtska in zdravstvena podjetja. Slednja so v napovedih svojega poslovanja zelo zadržana. Po koncu trgovanja sta za hladen tuš poskrbela še Qualcomm in EBay. Oba predvidevata, da bo prihodnji dobiček manjši od želja analitikov. Med trgovanjem je širši indeks S & P 500 večkrat prečkal mejo 1.200 točk, ki utegne biti ključna za nadaljnje gibanje delnic na Wall Streetu. Omenjeni indeks se je sicer od lanskega 9. marca povzpel kar za 78 odstotkov. Spodbudni poslovni rezultati Volkswagna Evropske borze so zaradi grških fiskalnih težav zahtevani donos na grške obveznice je dosegel 12-letni vrh včeraj izgubljale. Indeks FTSEurofirst 300 1.096 točk se je znižal za 0,7 odstotka. Najslabše so se odrezale bančne delnice. Dan potem, ko je bil Frankfurt navdušen zaradi poslovnih rezultatov Daimlerja, je podobno izzvenela objava Volkswagnovih četrtletnih rezultatov. Dobiček iz poslovanja je bil skoraj trikrat višji, kar je delnice pognalo za 3,8 odstotka navzgor. Grški primanjkljaj v resnici še višji Vseeno je indeks DAX30 izgubil pol odstotka, danes pa do 13. ure skoraj odstotek 6.175 točk. Vlagatelje je šokirala objava Eurostata, da je v resnici grški proračunski primanjkljaj lani dosegel 13,6 odstotka BDP-ja in ne 12,9. Vrednost evra je zdrsnila na 1,334 dolarja. Na slabo voljo evropskih borznikov je vplivala tudi Nokia. Finski proizvajalec prenosnih telefonov je imel v prvem četrtletju za 9,5 milijarde evrov prihodkov, kar je manj od napovedi. Delnice so kljub dejstvu, da je dobiček porasel za 40 odstotkov, potonile za več kot 12 odstotkov.
|
negative
|
6,931
|
Prva dokapitalizacija Svetovne banke v dveh desetletjih Finančna stabilnost držav, strožji ukrepi na finančnem področju, dokapitalizacija in večja vloga držav v razvoju pri upravljanju institucije - glavne teme zasedanja Svetovne banke. Spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada IMF in Svetovne banke je zaznamoval optimizem glede okrevanja svetovnega gospodarstva. Finančni ministri in guvernerji centralnih bank članic IMF-a so pozdravili okrevanje svetovnega gospodarstva in pozvali k reševanju težav, kot so visoka zadolženost številnih držav, brezposelnost in šibke javne finance. Znaki okrevanja opogumljajoči, delo še ni končano Znaki krepitve gospodarskega okrevanja so opogumljajoči, a ostaja mnogo izzivov, ki jih moramo reševati skupaj, se je glasilo sporočilo po sobotnem srečanju Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora IMF, ki narekuje politiko sklada. Finančni ministri in guvernerji centralnih bank članic so se zavzeli za krepitev regulacije in nadzora v finančnem sistemu. Odbor je članice IMF pozval, naj okrepijo legitimnost, kredibilnost in učinkovitost delovanja IMF-a z reformo sistema kvot in upravljanja v skladu. Zavzeli so se tudi za odprto razpravo o krepitvi dejavnosti in širjenju nadzorne funkcije IMF, dodatnih pristojnosti pri kreditiranju, preprečevanju kriz in zagotavljanju stabilnosti monetarnega in finančnega sistema. 5,1-milijardna dokapitalizacija Države članice Svetovne banke bodo banko dokapitalizirale z 5,1 milijarde dolarjev, so sklenili zadnji dan zasedanja. 186 delničarjev banke se je za prvo dokapitalizacijo v zadnjih 20 letih odločili zaradi pokritja več kot 100 milijard dolarjev, ki jih je banka od julija 2008 obljubila kot pomoč v boju proti finančni in gospodarski krizi. 1,1 milijarde dolarjev bodo prispevale ZDA. Čeprav Grčija ni bila na dnevnem redu zasedanja, pa je bilo veliko časa posvečenega reševanju grške krize IMF pripravljen pomagati Grčiji, EU še ni prepričana Članice Svetovne banke so podprle dogovor, da se 3,13 odstotka glasovalnih pravic prenese na države v razvoju, ki so imele doslej 44 odstotkov glasov. Kitajska je namreč pridobila večji delež glasov in prehitela nekatere velike evropske države, kot so Nemčija, Velika Britanija in Francija, še vedno pa ima manj glasov od ZDA in Japonske, ki so privolile v znižanje svojega deleža. Nova razdelitev glasov naj bi bolj pravično izražala dejanske razmere po svetu.
|
neutral
|
6,932
|
Turnšek odhaja iz nadzornega sveta Pivovarne Laško Odstopil je prvi mož nadzornikov Pivovarne Laško Anton Turnšek. Sedaj, ko je znana vsebina ovadbe in imena ovadenih, je izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem, je zapisal. Kakšna je vsebina ovadbe in za katera imena gre, Turnšek ni želel komentirati. Ne odhajam z nobenimi slabimi občutki, bil sem 40 let v Pivovarni. Mislim, da je prišel čas, da si tudi za sebe čas vzamem. Na nobenega nisem jezen, vse je v redu, je pojasnil. Ovadeni Šrot in njegovi direktorji? Po neuradnih podatkih naj bi bile poleg Boška Šrota ovadene še tri pravne in tri fizične osebe, in sicer družbe Kolonel, Center Naložbe in Infond Holding, ter njihovi direktorji, Saša Fajs, Matjaž Rutar in Daniela Rakovič, je poročal POP TV. med ovadenimi tako ni Turnška in zdajšnjega predsednika uprave Laškega Dušana Zorka.Ovadbe naj bi bile že nekaj tednov na sodišču. Nov predsednik bo izvoljen julija Turnšek je svoj mandat v nadzornem svetu Pivovarne Laško je nastopil junija leta 2006, dokler ne bo na julijski skupščini izvoljen nov predsednik nadzornikov, pa bo opravljal funkcijo člana nadzornega sveta. V odstopni izjavi je zatrdil, da mu nikoli ni bilo vseeno, kaj se z družbo dogaja in kje bo njena prihodnost. Že kot direktor Pivovarne Laško je bil po njegovih besedah glavni pobudnik združitve slovenske industrije pijač. Tudi kot član nadzornega sveta družbe sem še naprej verjel v smotrnost te strateške usmeritve in podpiral sklepe nadzornega sveta o skupnem delovanju. Prvi koraki v tej smeri so bili narejeni, žal pa v veliki meri nedokončani. Sedaj, ko je znana vsebina ovadbe in imena ovadenih, je izpolnjen prvi pogoj, da se lahko umaknem. Zadovoljen je s postavljenimi temelji Drugi ključni mejnik in pogoj za Turnškovo slovo je bila petkova seja nadzornega sveta pivovarne, ko so sprejeli novo, petletno poslovno strategijo skupine Pivovarna Laško in podprli pogodbeni koncern kot prihodnjo obliko organiziranosti družb v skupini. Zadovoljen sem, da so s tem postavljeni novi temelji za nadaljevanje že davno začrtane združene industrije pijač, je dejal Turnšek. Upravi družbe, na čelu z Dušanom Zorkom, želi uspešno zasledovanje začrtanih ciljev. Sam bom še vedno z veseljem kot opazovalec spremljal delo in dosežke, ki jih bo skupina Pivovarna Laško dosegla v prihodnjih letih.
|
neutral
|
6,933
|
Čakajoč na verižno reakcijo grške krize Grčija naj bi za odpravo svojega gromozanskega dolga potrebovala do 120 milijard evrov. Trenutni mehanizem posojil za 45 milijard naj bi bil tako le začetek. Generalni sekretar Mednarodnega denarnega sklada IMF Dominique Strauss-Khan naj bi ocenil, da bo Grčija za reševanje svojih finančnih težav v treh letih potrebovala med 100 in 120 milijard dolarjev. Trenutni mehanizem dvostranskih posojil evroskupine in IMF-ja v vrednosti 45 milijard evrov naj bi tako predstavljal le uvod v nov sveženj denarne pomoči. Finančni strokovnjaki dajejo le 30 odstotkov možnosti, da bo Grčija v prihodnjih petih letih restrukturirala svoj dolg. Reutersova raziskava med 54 ekonomisti je pokazal na velik dvom o trenutnih poskusih reševanja finančnih težav Grčije, ki se je znašla na robu bankrota. Čeprav ekonomisti dajejo možnost le ena proti tri za restrukturiranje dolga v prihodnjih petih letih, pa dajejo še manjšo, 10-odstotno možnost, da bi Grčija zapustila območje evra. Raziskava je bila izvedena še preden je bonitetna agencija Standard & Poor s oceno za grški javni dolg znišala na raven ničvrednosti. IMF je Grčiji že ponudil 15 milijard evrov pri zmanjševanju javnofinančnega dolga, ki trenutno znaša 300 milijard evrov. Zdaj pa po pisanju časnika, ki se sklicuje na neimenovane uradnike v Washingtonu in Atenah, razmišlja, da bi to vsoto povišal na 25 milijard evrov. Šlo naj bi za triletno posojilo. IMF pisanja Financial Timesa za zdaj ni želel komentirati. Dramatični pribitki na grške obveznice. Usoda Grčije v rokah držav evra V EU-ju, ki ga je Grčija prejšnji teden tako kot IMF uradno zaprosila za pomoč, medtem po besedah Van Rompuya potekajo pogajanja med Evropsko komisijo, Evropsko centralno banko, IMF-om in grško vlado. Predsednik Evropskega sveta je še pojasnil, da naj bi v prihodnjih dneh pripravili poročilo, na podlagi katerega naj bi se voditelji držav območja evra na izrednem vrhu, ki bo predvidoma 10. maja, odločili glede triletnega skupnega programa za izvedbo pomoči Grčiji. Grčija je za pomoč v okviru mehanizma usklajenih bilateralnih posojil držav v območju evra ob sodelovanju IMF-ja zaprosila pretekli petek. Posojila držav v območju evra naj bi v prvem letu znašala do 30 milijard evrov, skupaj s posojili IMF-ja pa do 45 milijard evrov. Strah pred epidemijo Dan po tem, ko je bonitetna agencija Standard & Poor s znižala oceno za grški državni dolg na raven ničvrednosti, so obrestne mere za grške državne obveznice danes presegle deset odstotkov in dosegle 10,149 odstotka, kar je največ do zdaj za katero izmed članic območja evra. Na znižanje kreditne ocene so se danes s hudimi izgubami sicer odzvali tudi tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu. Nikkei se je tako znižal za 287,87 točke oz. 2,57 odstotka, na 10.924,79 točke. Grška kriza, ki se iz dneva v dan poglablja, in vse večji strah pred širitvijo grške bolezni na države, kot so Portugalska, Španija in Irska, klestijo tečaj evra. S skupno evropsko valuto se trenutno trguje pri 1,3158 dolarja, analitiki pa napovedujejo, da bi se vrednost evra utegnila v prihodnjih dneh znižati do 1,30 dolarja. V letu 2008, na vrhuncu gospodarskega razmaha, je evro dosegel celo vrednost 1,60 dolarja.
|
negative
|
6,934
|
Dinamika zadolževanja Slovenije je skrb vzbujajoča Dogodki v Grčiji so lahko jasno sporočilo naši vladi za radikalne spremembe fiskalne politike, saj nas sicer v nekaj letih čaka grška usoda, je za MMC povedal Bernard Brščič. V nasprotju s kolegoma Maksom Tajnikarjem in Petrom Kraljičem je Brščič nad stanjem javnih financ v Sloveniji zaskrbljen. Edina olajševalna okoliščina Slovenije je, da je bilo stanje javnega dolga še pred kratkim obvladljivo. A če je še leta 2008 javni dolg znašal zmernih 23,4 odstotka BDP-ja, se je v samo enem letu povečal na kar 35 odstotkov BDP-ja. Javnofinančni primanjkljaji, ki presegajo 6 odstotkov, kot si jih privošči Slovenija, in enormna povečanja javnega dolga za več kot 6 milijard evrov v letu 2009 so nevzdržni in vodijo v javnofinančni zlom, pravi. Po njegovih besedah se Sloveniji kmalu obeta trpka streznitev in zlom Grčije je lahko koristna učna ura za vse članice EU-ja. Grčija dolga ne more poplačati, zato sta po njegovem mnenju edini rešitvi razglasitev insolventnosti in ustrezen dogovor z upniki o delnem odpisu dolga ter kreditnem prestrukturiranju. Multilateralnim, ad hoc pristopom reševanja ter poskusom, da bi se posledice neodgovorne fiskalne in kreditne politike Grčije in njenih upnic prevalile na vse evropske državljane , je nenaklonjen. Odgovornost za rešitev pripisuje grški vladi in njenim upnikom, ki so nekritično kreditno podpirali neodgovorno fiskalno politiko. Več o reševanju grške krize in slovenski fiskalni politiki lahko preberete v spodnjem intervjuju. Po mnenju nekaterih slovenskih ekonomistov grški scenarij za Slovenijo ni nevaren, saj je naša država zadolžena manj, kot velja povprečje evroobmočja. Ali tudi vi tako optimistično gledate v prihodnost? Nikakor ne. Res je sicer, da je delež dolga v BDP-ju trenutno skoraj trikrat manjši, vendar pa je dinamika povečevanja javnega dolga tako skrb vzbujajoča, da bi morali biti dogodki v Grčiji zelo jasno sporočilo naši vladi za korenite spremembe fiskalne politike. Nevzdržno je, da se je v enem letu javni dolg v Sloveniji povečal za 50 odstotkov s 23,4 odstotka BDP-ja leta 2008 je narasel na 35 odstotkov BDP-ja. Nevzdržno je, da plačujemo 2 odstotka BDP-ja le za obresti. V luči nadaljevanja te razbrzdane fiskalne politike nas v roku nekaj let čakajo podobne izkušnje kot Grčijo. Edina razlika med nami in Grčijo je v tem, da je trenutni javni dolg manjši, a dinamika zadolževanja je hujša kot v Grčiji. Ne gre le za proračunski primanjkljaj, treba je upoštevati, da se je celotni javni dolg v enem letu povečal za 6 milijard evrov in s tako politiko bodo slovenske javne finance slej ko prej iztirile. To se še ni zgodilo le zato, ker je bil naš izhodiščni položaj boljši. Zakaj različno vrednotenje istih podatkov v ekonomski stroki medtem ko ste vi pred kratkim dejali, da vlada vodi neodgovorno fiskalno politiko, in opozorili, da zdajšnji 6-odstotni proračunski primanjkljaj in povečanje javnega dolga za 50 % v letu 2009 vodita v javnofinančni zlom, drugi ekonomisti poudarjajo, da je Slovenija še daleč od skrb vzbujajočih razmer? Ekonomisti pripadamo različnim šolam, od tod raznolikost pogledov. Znan je dovtip o treh ekonomistih, ki imajo pet mnenj. Šalo na stran, sam fiskalnega optimizma nekaterih ne delim. Javni dolg, ki se pospešeno povečuje v zadnjih 18 mesecih, bo treba odplačati, in tisti, ki govorijo, da bo vse v redu, naj povedo, kako ga bomo odplačali. Ujeli se bomo v dolžniško past, ko ne bo mogoče namenjati denarja ne za pokojnine, ne za socialne transferje, ne za šolstvo ne za zdravstvo. Ob takem povečevanju javnega dolga bo vedno večji del proračunskih odhodkov treba nameniti za financiranje obresti javnega dolga. Trenutno ta delež znaša 2 odstotka BDP-ja, kar je opazno manj od grških 9 odstotkov, a s tako dinamiko zadolževanja se hitro lahko znajdemo v podobnem položaju, še posebej če nas bodo finančni trgi kaznovali s prohibitivnimi obrestnimi pribitki. Slovenija je v polju fiskalne politike zrela za trpko streznenje. Iz razmeroma uravnoteženih javnih financ z zmernimi proračunskimi primanjkljaji smo v zadnjih 18 mesecih zdrsnili v kontinuirano opažanje javnofinančnih primanjkljajev reda velikosti 6 odstotkov, ob tem pa je dinamika javnega dolga še veliko hujša. Danes je na primer vsak peti evro, izplačan iz proračuna RS-a, izposojen. Hkrati se zasebni zunanji dolg postopoma pretvarja v javno garantirani zunanji dolg, kar še dodatno povečuje javni dolg. Zanimivo, da se je v lanskem letu ob 2 milijardi težkem proračunskem primanjkljaju javni dolg povečal za kar 6 milijard evrov. Del tega denarja je končal v obliki depozitov RS v državnih bankah. Zakaj v bankah? Ker je bila struktura ročnosti posojil slovenskih poslovnih bank nerazumna. V času konjunkture so v tujini najemali kratkoročna posojila in ob prihodu krize so jih morali odplačati. Mislili so, da bo vsa posojila mogoče reprogramirati, vendar ko je prišla kriza, dostopa do dolgoročnih virov ni bilo in država je začela prevzemati odgovornost za zgrešene poslovne odločitve v preteklosti. S skoraj dvemilijardnimi evrskimi depoziti je država v izogib kreditnega zloma podprla slovenski bančni sistem. S tem pa je zgolj prikrila posledice nerazumne ekspanzivne denarne politike slovenskih poslovnih bank. Vrniva se nazaj h Grčiji. Ali lahko sama kriza v Grčiji oz. pomoč Grčiji zamaje slovensko gospodarstvo? Ali se kriza lahko razširi še na druge države evroobmočja? Sama pomoč ne. Gre za 140 milijonov evrov 0,48 odstotka slovenskega BDP-ja. To ni znesek, ki bi potopil slovensko gospodarstvo, veliko bolj skrb vzbujajoč je pristop. Ocenjujem, da je multilateralni, ad hoc pristop reševanja Grčije popolnoma zgrešen. Evrsko območje ni prav nič ogroženo, ogroženi so Grčija in upniki. Upniki pa so večinoma finančne institucije iz EU-ja in ravno tako, kot je kriva za javni dolg grška vlada, ravno toliko so krivi upniki, ki so to zadolževanje podpirali. Jasno je, da Grčija dolga ne more odplačati. 110 odstotkov BDP-ja oziroma 273 milijard evrov po skoraj 10-odstotni obrestni meri Grčija ne more odplačati. Po mojem mnenju je edina rešitev razglasitev plačilne nesposobnosti Grčije in reprogram dolga. Ne le glede ročnosti in obrestne mere, reprogram bo moral vsebovati tudi delen odpis dolgov. Gre za postopek, podoben prisilni poravnavi na ravni podjetja. Izkušnje preteklih finančnih kriz - v Argentini in Rusiji - kažejo, da je to edina možnost. Razglasiti bi morali insolventnost, pozvati upnike k razumnemu reprogramu in hkrati ponuditi radikalen projekt fiskalne stabilizacije, ki bi grške javne finance uskladil z zmožnostmi njihovih davčnih virov. Potem je Grčija neke vrste dobra lekcija za vse? Zelo dobrodošla lekcija za vse in v tem trenutku za Slovenijo še poceni. Se pa bojim glede na to, kako se EU zdaj loteva reševanja grške krize, da EU te lekcije ne bo dojel in bo nadaljeval to ekspanzivno fiskalno politiko. Osnova zdrave fiskalne politike je namreč, da živiš v skladu s svojimi zmožnostmi. Pri nižjih proračunskih prihodkih ne morete povečati javne porabe. Živimo v narobe svetu. V času največje gospodarske stagnacije v Sloveniji povečujemo javno porabo, dvigujemo plače, v obtoku so ideje o dvigu najnižjih pokojnin na 500 evrov. V Sloveniji očitno veljajo zelo idiosinkratični ekonomski zakoni. Mogoče še to. Kot se je izkazalo, je Grčija v EU prišla z izkrivljenimi številkami glede financ ... O tem bi se dalo govoriti. Tudi Slovenija je znana po kreativnem računovodstvu. Pred nekaj leti je finančni minister, tudi član sedanjega kabineta, izvirno fiskalno leto podaljšal na 13 mesecev. Glede prikrajanja podatkov Slovenija res ni tista, ki bi lahko metala kamenje v Grčijo. Ali to kaže na pomanjkanje nadzornega sistema EU-ja? EU sicer združuje, tudi kar se gospodarstva tiče, močnejše in manj močne države. Kako lahko taka družina uspešno deluje? Zdaj se je pokazalo, kaj pomeni evrsko območje. Če imate denarno unijo, pomeni, da je ekonomska politika nemočna, saj je denarna politika vodena eksogeno, iz Frankfurta. Članicam je naložena bistveno večja odgovornost, ki je skoncentrirana le na fiskalno politiko. Ko pa vam spodrsne pri fiskalni politiki, so težave neizbežne in jih ni mogoče blažiti z ekspanzivno denarno politiko ali morebitno depreciacijo valute. Nekateri sicer zagovarjajo radikalno opcijo, torej izstop takih držav iz evrskega območja. Do tega sem skeptičen. S tem bi se Grčiji povečal manevrski prostor za vodenje ekspanzivne denarne politike in posledica je lahko ponesrečena kombinacija ekspanzivne denarne in fiskalne politike, s čimer se nič ne reši. V nekem smislu je za Grčijo dobro, da je v evrskem območju, ker kaže na nezmožnost političnih elit, da vodi odgovorno fiskalno politiko. Če nesposobnežem, ki niso sposobni voditi odgovorne fiskalne politike, dodate še denarno, dobimo zelo eksplozivno mešanico, ki bi se v Grčiji odražala v galopirajoči inflaciji. Enako velja za Slovenijo. Zlovešče napovedi o koncu evrskega območja so pretirane. Je pa res, da če bodo nadaljevali ad-hoc reševanje Grčije, si evrsko območje preživetja niti ne zasluži. Navsezadnje je to tudi v nasprotju z maastrichtsko pogodbo, ki ne predvideva, da bi državam v fiskalnih težavah pomagale druge članice denarnega območja.
|
negative
|
6,935
|
Potrebujejo od 5 do 10 milijonov evrov svežega denarja Nadzorni svet Vegrada je potrdil sporazum o ukrepih poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe. Sporazum je uprava že uskladila z glavnimi deležniki podjetja. Med drugim vključuje prestrukturiranje dolga do bank, povečanje kapitala z denarnimi vložki in konverzijo obveznosti družbe v kapital, o čemer bo skupščina družbe odločala junija. Predvideni so tudi delni odpisi in popusti obveznosti do dobaviteljev. Sporazum poleg tega določa ukrepe, povezane s strateškimi projekti, rednim poslovanjem, zniževanjem stroškov poslovanja in kadrovskim prestrukturiranjem v Vegradu. Uprava in nadzorni svet menita, da so tako upoštevani interesi vseh deležnikov in zagotovljeni pogoji za prihodnje uspešno poslovanje družbe. Podrobnosti sporazuma za zdaj ne navajajo. Vegrad potrebuje od pet do deset milijonov evrov Prvi nadzornik Klemen Boštjančič je pred sejo povedal, da Vegrad potrebuje od pet do deset milijonov evrov svežega denarja. Državna Posebna družba za podjetniško svetovanje, ki ima v lasti 29 odstotkov Vegrada, naj bi bila pri dokapitalizaciji pripravljena sodelovati sorazmerno z lastniškim deležem, večji del vloženih sredstev pa bi odpadel na družbo pooblaščenko Vegrad Naložbe, ki ima v lasti skoraj 57 odstotkov Vegrada, vanj pa bi morala vložiti okoli šest milijonov evrov. Nadzorniki naj bi se po napovedih seznanili tudi s tekočim poslovanjem in dopolnjenim poslovnim načrtom družbe za letos. Neuradno Delavci prejeli del plač za marec Vegrad je lani ustvaril okoli 162 milijonov evrov čistega prihodka od prodaje, za letos pa načrtuje za tretjino nižjo realizacijo. Zato naj bi tudi zmanjšali število zaposlenih s 1.700 na okoli tisoč. Zaradi likvidnostnih težav so motena tudi izplačila plač, predsednik sindikata v podjetju Samo Mastnak pa je pred tednom dni napovedal, da bodo zaposleni 3. maja stavkali, če ne bodo prejeli plač za marec. Po neuradnih informacijah naj bi ta teden del plač prejeli, ali stavka bo, pa še ni jasno.
|
neutral
|
6,936
|
V Kopru letos pričakujejo boljše rezultate Luka Koper je po podatkih revidiranega poročila o poslovanju lani na ravni skupine dosegla 66 milijonov evrov izgube. Za 13 milijonov evrov slabši poslovni rezultat od objavljenega v nerevidiranem poročilu o poslovanju je po besedah prvega moža družbe Gregorja Veselka posledica dodatnih slabitev. Na podlagi revizorja in njegovih priporočil so bile opravljene še nekatere dodatne slabitve. Večji del se nanaša na Intereuropo in Trade Trans Invest, je po končani seji nadzornega sveta pojasnil Veselko. Vrednost vseh slabitev se je s prvotnih 44 milijonov evrov tako povzpela na skoraj 57 milijonov evrov. Po besedah predsednika nadzornega sveta Janeza Požarja bi Luka Koper, če ne bi bile opravljene slabitve, v lanskem letu poslovala s sedmimi ali osmimi milijoni evrov dobička. Glede na krizo in upoštevaje, koliko je Luka uspela v teh časih ustvariti, smo precej zadovoljni, je dejal Požar. V letošnjem letu po besedah Veselka pričakujejo pozitiven poslovni rezultat. Ni pa želel pojasniti, kaj namerava Luka Koper z delnicami Intereurope. Kot je dejal, je strategija upravljanja finančnih naložb, ki so jo nadzorniki danes obravnavali, poslovna skrivnost in stvar uprave. Prav tako ni želel komentirati navedb v današnji izdaji časnika Žurnal24, da je delnice Intereurope strategija opredelila kot tiste naložbe, ki niso strateškega pomena.
|
neutral
|
6,937
|
Na vrhu zaslužkarjev četverica iz Krke Kriza je zarezala tudi v menedžerske prejemke, a so jo ti občutili predvsem v obliki manjših nagrad, medtem ko so njihove fiksne plače večinoma nedotaknjene. Na vrhu lestvice so Krkaši . Med 65 družbami, ki so že objavile letna poročila za leto 2009, so si največje prejemke razdelili v vrhu farmacevtskega velikana Krka. Za zdaj prvi na lestvici je tako prvi mož Krke Jože Colarič, ki je v letu 2009 prejel 632 tisoč evrov bruto prejemkov. Predlani je prvo mesto zasedel Dušan Črnigoj iz gradbenega podjetja Primorje, ki je med tistimi podjetji, ki lanskih podatkov še ni razkrilo, zato lestvica ni dokončna. Krka - zmagovita tako po zaslužkih kot po dobičku Na lestvici, ki jo je objavil časnik Dnevnik, Colariču sledijo člani Krkine uprave Janez Poljanec 530 tisoč evrov bruto, Aleš Rotar 501 tisoč evrov bruto in Zvezdana Bajc 427 tisoč evrov bruto.Naslednja na lestvici je Milena Štular, članica uprave Droge Kolinske, ki je po podatkih do 31. 8. 2009 zaslužila 347.306 tisoč evrov. Do desetega mesta so se zvrstili Borut Eržen, član uprave Zavarovalnice Triglav 316.237 evrov do 25. 9. 2009, Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke 310.600 evrov, Žiga Debeljak, prvi mož Mercatorja 309 tisoč evrov, Vladimir Mišo Čeplak, ki je bil lani nekaj časa član uprave in nekaj časa predsednik uprave Zavarovalnice Triglav 300.533 evrov in Janez Bohorič, predsednik uprave družbe Sava 299 tisoč evrov. Vsi zneski so v bruto vrednosti. Kdo manjka? Med družbami, ki letnih poročil še niso objavile, a so bili njihovi menedžerji na lani sestavljeni lestvici za leto 2008 visoko uvrščeni, je poleg Primorja in njihovega Dušana Černigoja še Salonit Anhovo, katerega direktor Jože Funde je bil na lestvici za leto 2008 na visokem šestem mestu, skoraj zagotovo pa se bo na lestvico uvrstil tudi nekdanji prvi mož NLB-ja Marjan Kramar, ki je za le mesec dni dela v upravi banke prejel 190 tisoč evrov, piše Dnevnik. Razrešeni med zaslužkarji zaradi odpravnin Med lani razrešenimi top menedžerji so poleg Kramarja še Boško Šrot, Aleš Nemec in Andrej Kocič, katerih prejemki pa so bili kljub temu dovolj visoki, da so se uvrstili na lestvico. Boško Šrot je z 268.962 tisoč evri na 12. mestu. Več odstavljenih menedžerjev se je na lestvico uvrstilo predvsem po zaslugi odpravnin. Šrot je prejel 152 tisoč evrov vredno odpravnino, Borut Eržen član uprave zavarovalnice Triglav okoli 70 tisoč evrov, člana uprave Droge Kolinske Milena Štular in Branko Gaganovič vsak nekaj več kot 100 tisoč evrov, člani uprave NLB-ja Matej Narat, Alojz Jamnik in Miran Vičič so prejeli okoli 54 tisoč evrov odpravnin, predsednik uprave Iskre Avtoelektrike Aleš Nemec pa je ob upokojitvi v žep pospravil 64 tisoč evrov odpravnine. Kdo si je znižal plačo? Čeprav bo leto 2009, kot kaže, glede prejemkov za menedžerje eno najslabših, pa upada ne gre pripisati rezanju v fiksne prejemke, saj so to storili le redki. Najbolj opazno izstopa uprava Heliosa, ki jo vodi Uroš Slavinec. Ta si je fiksne plače znižal že leta 2008. V nižjo plačo sta privolila tudi Žiga Debeljak iz Mercatorja vseeno 8. na lestvici zaslužkarjev in Franjo Bobinec iz Gorenja 21. na lestvici. Bobinčevi fiksni prejemki naj bi bili nižji za 12 tisoč evrov, Debeljakovi pa za 21 tisoč evrov. Splača se biti nadzornik Številni predsedniki uprav so svoje dobičke povečali tudi z nadzorovanjem odvisnih in pridruženih družb. Med njimi so Janez Bohorič Sava, Stanislav Valant NFD Holding, Vladimir Mišo Čeplak Zavarovalnica Triglav in drugi.
|
neutral
|
6,938
|
Nesreča se je zgodila v petek V petkovi prometni nesreči v Srednjih Jaršah pri Domžalah je umrl predsednik uprave Abanke Aleš Žajdela. Na policiji pravijo, da se je nesreča zgodila, ko je 36-letni voznik tovornega vozila iz Kamnika pri zavijanju v desno zaprl pot kolesarju in ga povozil. Policisti zaradi varovanja osebnih podatkov identitete umrlega sicer niso želeli razkriti. Poškodbe so bile tako hude, da je Žajdela na kraju nesreče umrl. Žajdela je bil na položaju predsednika uprave Abanke od septembra 2005. Svojo poklicno pot je začel leta 1987 v Banki Slovenije kot pripravnik in pozneje devizni inšpektor. Po opravljenem pravosodnem izpitu je bil od 1990 do 1992 samostojni devizni inšpektor, pozneje pa član strokovnega sveta agencije za trg vrednostnih papirjev. Septembra 1998 je postal član uprave Krekove banke, januarja 1999 - tega leta je tudi magistriral na področju bančnega prava na ljubljanski pravni fakulteti - pa njen predsednik, zadolžen za poslovanje z velikimi komitenti, za sektor investicijskega bančništva in vrednostnih papirjev, za upravljanje z riziki, za pravne zadeve in službo notranje revizije. Od julija 2002 do aprila 2005 je bil Žajdela predsednik uprave Raiffeisen Krekove banke, zadolžen za področja kontrolinga, stikov z javnostmi, notranjo revizijo, pravne zadeve in davke, upravljanje s tveganji in globalne finance. To mesto je zapustil zaradi razhajanj v pogledih na upravljanje banke in nato, kot omenjeno, zasedel položaj prvega moža Abanke. Eden izmed njegovih ožjih sodelavcev je za MMC dejal, da je bil Žajdela zelo cenjen in priljubljen predsednik uprave. Spominjal se ga bo kot zelo delavnega človeka in dobrega taktika, pa tudi kot zglednega očeta dveh otrok.
|
negative
|
6,939
|
Prevzem pričakovan? Mercator bo odkupil vse trgovine Merkurja. Pismo o nameri sta že podpisala prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak in predstavnik Merfina, lastnika Merkurja, Bine Kordež. Podpisana namera predvideva izločitev divizije Merkur iz skupine Merkur, Mercator pa bo ob morebitnem prevzemu ohranil blagovno znamko Merkur ter pod njenim okriljem zaokrožil celotno tehnično trgovino Merkurja in Mercatorja. Kot del kupnine je predvidenih tudi 10 odstotkov novih delnic družbe Mercator, ki jih nameravajo izdati iz odobrenega kapitala v skladu s statutarnimi določbami Mercatorja. Ta bo začel pregled Merkurjevega poslovanja, ki naj bi ga končal do konca julija. Morebitno transakcijo bo pregledal tudi Urad za varstvo konkurence. Prodaja zaradi finančnih težav Merkurja? Znano je, da se Merkur že dalj časa spopada s finančnimi težavami, a iz Merkurja sporočajo, da del skupine prodajajo zaradi krepitve družbe in da bi s tako spremembo zadostili vsem pritiskom, zaradi katerih lastništvo širšega kroga zaposlenih ni več zaželeno in sprejemljivo . Ugibanja o prodaji so stara že nekaj mesecev, med razlogi pa so slabo poslovanje družbe in dolgovi, ki si jih je Merfin nakopal s prevzemom Merkurja. Znano je, da so vodilni menedžerji Merkurja pod okriljem družbe Merfin leta 2007 izvedli menedžerski odkup podjetja, kar je naletelo na številne kritike. Znova so poudarili, da je bil prevzem izveden pregledno, po pošteni ceni, v celoti v skladu s takratno zakonodajo in s pridobitvijo potrebnih dovoljenj vseh nadzornih institucij . Težave Merkurja naj bi se začele z gospodarsko krizo, saj je postal dostop do finančnih virov zelo omejen, začela se je slabšati finančna disciplina naših kupcev, naraslo pa je tudi število stečajev teh kupcev , odločitev o prodaji pojasnjujejo v Merkurju. Za delavce ne bo sprememb Merkur naj bi po prevzemu ostal samostojno podjetje v okviru Mercatorja, tako da se za delavce Merkurja naj ne bi nič spremenilo. Nadaljnji razvoj družbe pa bi potekal v okviru Mercatorja, so pojasnili v Merkurju. Ker ima Merkur tudi trgovine v tujini, bo divizija pred prevzemom preoblikovana tako, da bi skupaj s svojimi odvisnimi družbami na trgih v tujini obsegala le sredstva in obveznosti divizije Merkur, preostala sredstva in obveznosti pa bodo predhodno izločili, so dejali v Mercatorju. Obe družbi si od sodelovanja veliko obetata. Mercator, ki je vodilni trgovec z živili in izdelki vsakdanje rabe v jugovzhodni Evropi, bi s strateško povezavo z Merkurjem postal tudi vodilni trgovec s tehničnim blagom. Merkurju po izgubi divizije Merfin ostajata še divizija Meersteel proizvodnja in prodaja metalurških izdelkov in Big Bang prodajalne potrošne elektronike.
|
neutral
|
6,940
|
Največ na novo brezposelnih iz murskosoboškega območja Število brezposelnih se še povečuje. Aprila je bilo na Zavodu RS za zaposlovanje prijavljenih 99.316 ljudi, kar je skoraj 20 odstotov več kot pred enim letom. V primerjavi z marcem je brezposelnost narasla za 0,4 odstotka, povečala se je v osmih območnih službah zavoda za zaposlovanje, v štirih pa se je zmanjšala. V primerjavi z lanskim aprilom je bilo brezposelnih oseb več v vseh območnih službah zavoda, med njimi so največje povečanje zaznale enote Murska Sobota +32,5 odstotka, Ljubljana +28,2 odstotka in Sevnica +24,6 odstotka, najmanjše pa Novo mesto +10 odstotkov in Trbovlje +11,5 odstotka. Samo aprila 7.122 prijav Aprila se je tako na zavod na novo prijavilo 7.122 brezposelnih oseb, kar je 4,5 odstotka manj kot marca in 24,8 odstotka manj kot aprila lani. Med novoprijavljenimi je bilo 939 iskalcev prve zaposlitve, 1.928 trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev ter 2.752 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Od 6.699 brezposelnih oseb, ki jih je zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 3.907, kar je 23,6 odstotka manj kot marca in 6,2 odstotka več kot aprila lani. Delodajalci so sicer aprila prijavili 14.521 prostih delovnih mest, kar je 7,2 odstotka več kot marca in 21,4 odstotka več kot aprila lani. V prvih štirih mesecih letos je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 99.396 brezposelnih oseb, kar je 26,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Od začetka leta do konca aprila se je na zavod prijavilo 32.075 brezposelnih oseb, kar je 18,6 odstotka manj kot v enakem lanskem obdobju. Glede na lansko prvo četrtletje so se zmanjšale vse pomembnejše kategorije novoprijavljenih brezposelnih, med njimi najbolj, za 24,7 odstotka, število novoprijavljenih po prenehanju delovnega razmerja za določen čas. Prijav brezposelnih oseb, ki so zaposlitev izgubile iz poslovnih razlogov ali zaradi stečajev podjetij, je bilo za 22,9 odstotka manj, 11,9 odstotka manj pa je tudi iskalcev prve zaposlitve.
|
negative
|
6,941
|
Uprava družbe s pooblastilom za morebitno povečanje kapitala Delničarji Petrola so pooblastili upravo družbe, da v obdobju petih let poveča osnovni kapital do 50 odstotkov. Petrol namreč želi biti pripravljen na priložnosti morebitnih večjih prevzemov. Kot je povedal član uprave omenjene naftne družbe Janez Živko, teh priložnosti ni veliko, trenutno pa Petrol preučuje dve. Uprava Petrola, ki jo vodi Aleksander Svetelšek, je tako na podlagi sprememb statuta pooblaščena za povečanje osnovnega kapitala do 312 milijonov evrov po sredini tržni ceni delnice z izdajo odobrenega kapitala. Za izglasovanje dokapitalizacije, pri kateri prednostna pravica obstoječih delničarjev ne bo izključena, bo potrebna dvotretjinska podpora nadzornega sveta. Petrol na zgornji meji maksimalne zadolžitve Živko je le delno razkril razloge za morebitno dokapitalizacijo. Poudaril je, da je Petrol na zgornji meji maksimalne zadolžitve in da večjih prevzemov v obsegu od 100 do 200 milijonov evrov ne more financirati iz lastnih virov. Svetelšek pa je zatrdil, da je v načrtu Petrola širitev, priložnosti pa malo, zato je treba biti ob vsaki priložnosti, ki se izkaže, hiter. Dodatni viri so namenjeni izključno za tak tip prevzemov, je zatrdil prvi mož Petrola. Delničarji Petrola so sicer na skupščini, na kateri je bilo navzočega 72,09 odstotka kapitala, podprli tudi predlog za delitev bilančnega dobička za lani v višini 14,6 milijona evrov. Del bilančnega dobička v višini 12,3 milijona evrov bodo namenili za izplačilo dividend, in sicer v višini 5,90 evrov bruto na delnico. Preostanek v višini 2,3 milijona evrov bodo razporedili v druge rezerve iz dobička. Uprava in nadzorni svet dobila razrešnico Skupščina je upravi in nadzornemu svetu za lani podelila razrešnico, za revizorja za tekoče poslovno leto pa imenovala družbo KPMG Slovenija. Tudi tokrat pa v nadzorni svet svojega člana niso uspeli imenovati v Vseslovenskem združenju malih delničarjev VZMD. Skupščina je namreč za članico nadzornega sveta imenovala Ireno Prijović, ki bo na tem položaju nadomestila Tomaža Berločnika, mandat pa ji velja od danes do 7. aprila 2014, medtem ko je VZMD za člana predlagal Mirana Mejaka. Lani Skupina Petrol ustvarila za 21 odstotkov manj prihodkov kot leta 2008 Skupina Petrol je v letu 2009 ustvarila 2,3 milijarde evrov prihodkov, kar je 21 odstotkov manj kot v letu 2008. Čisti dobiček je znašal 10,4 milijona evrov, brez upoštevanja slabitev pa bi dosegel 38 milijonov evrov. Največja naložba Petrola je Istrabenz, v katerem je slabitev znašala 21,9 milijona evrov. Se obeta revizija nakupa Istrabenza? Sicer pa je Petrol pri revizijski hiši KPMG naročil pet posebnih revizij iz preteklih let. Te so po Svetelškovih besedah že končane, zdaj pa Petrol čaka na pravna menja, ki jih pričakuje v ponedeljek. Na osnovi pravnih mnenj se bo uprava Petrola, tako pravi Svetelšek, odločila tudi o morebitni reviziji posla Petrolovega nakupa Istrabenza.
|
neutral
|
6,942
|
Varno zatočišče zlato in obveznice Newyorška borza je doživela dramatičen padec, ki je povsem spominjal na dogodke ob zlomu banke Lehman Brothers. Pozneje se je izkazalo, da je šlo za napako pri trgovanju. Uro in pol pred zaprtjem je bil Dow Jones za okrog devet odstotkov oziroma skoraj 1.000 točk pod gladino , njegova vrednost pa je padla pod 10 tisoč točk. Toda sledil je silovit odboj in Dow je spet splezal prek 10.500 točk ter končal pri 10.520 točkah, s čimer je bila izguba le 3,2-odstotna. Po zaprtju newyorške borze ob 22. uri po našem času pa se je izvedelo, da je bilo za skorajšnje sesutje kriva napaka pri trgovanju, ki jo je zagrešilo eno večjih podjetij, poroča tiskovna agencija Reuters. Za zdaj uradnih potrdil še ni, Nasdaq je le sporočil, da preiskujejo potencialno napačno transakcijo. Kot zloglasnega septembra 2008 ... Tako volatilnega dneva že zlepa ni bilo in pojavlja se bojazen, da gledamo reprizo dogodkov jeseni 2008, ko je bankrot investicijske banke Lehman Brother povzročil panične razprodaje na delniških trgih in najhujšo recesijo po veliki depresiji. Največji enodnevni točkovni padec je Dow Jones doživel 29. septembra leta 2008, ko je izgubil 777 točk. Komentar četrtkovega trgovanja na Ljubljanski borzi Biku dokončno odklenkalo Aprila so najpomembnejši svetovni delniški indeksi zaradi spodbudnih četrtletnih poslovnih rezultatov največjih korporacij dosegli najvišje vrednosti v zadnjem letu in pol, nato pa zaradi grške dolžniške krize začeli izgubljati, vendar take panike, kot je na newyorškem borznem parketu opazna danes, niti najmanj ni bilo. Varno zatočišče zlato in obveznice Tektonski premiki so tudi na valutnih in surovinskih trgih. Cena evra je le še 1,26 dolarja, lahka nafta, ki je bila še na začetku tedna nad 86 dolarji, pa je zdrsnila pod 75 dolarjev. Zlato se je znova izkazalo kot varno zatočišče rast nad 1.200 dolarjev, kar je v evrih nov zgodovinski vrh, prav tako ameriške državne obveznice.
|
negative
|
6,943
|
Civilna iniciativa proti razprodaji državnega premoženja Na Goriškem je zaživela civilna iniciativa proti tajkunizaciji igralništva, ki se zavzema za gospodarsko in socialno vzdržen razvoj te dejavnosti v regiji in Sloveniji. Vodja iniciative Katja Draksler je povedala, da se ukvarjajo s težavo celotnega državnega igralništva, ki pa ga na Goriškem bolj občutijo zaradi koncentracije dejavnosti. Po njenih besedah so se organizirali zaradi pomanjkanja temeljite javne razprave in zaradi škodljivosti igralniške strategije. Časa za javno razpravo o predlogu nacionalne strategije o igralništvu je sicer malo, saj se 18. maja že izteče rok za vložitev pripomb zainteresirane javnosti, Drakslerjeva pa je dejala, da bo civilna iniciativa nekaj pripomb zagotovo prispevala, saj bi radi preprečili lastninjenje igralnic. Kot menijo, izhodišča osnutka strategije razvoja igralništva predvidevajo prav ukrepe, ki bodo pripeljali do prepoceni razprodaje državnega premoženja in pomenijo pot v tajkunizacijo igralništva ter tudi v izgubo velikega števila delovnih mest ne le v igralnicah, temveč tudi pri kooperantih. Po prepričanju civilne iniciative bodo močno okrnjena tudi sredstva za financiranje dejavnosti lokalnih skupnosti, za razvoj na športnem in kulturnem področju ter področju visokošolskega izobraževanja in drugih dejavnosti, ki so se v zadnjem času na Goriškem pospešeno razvijale tudi ob podpori koncesijskih sredstev.
|
negative
|
6,944
|
Vsi svetovni indeksi izgubili določeno vrednost Zaradi strahu vlagateljev, da bo grška dolžniška kriza ustavila svetovno gospodarsko okrevanje, so borze po vsem svetu zaznale velik padec. Vrednosti vseh najpomembnejših svetovnih indeksov so se zmanjšale za več kot tri odstotke. Japonski indeks Nikkei je v jutranjem trgovanju padel za 4,1 odstotka, 1,6 odstotka pa je izgubil tudi glavni avstralski indeks. Južnokorejski indeks Kospi je padel za dva odstotka, kitajski indeks Šanghaj pa je izgubil 1,5 odstotka vrednosti. Padle so tudi vrednosti delnic v Tajvanu, Singapurju in na Novi Zelandiji. Japonska zaskrbljena nad rastjo vrednosti jena Japonski premier Jukio Hatojama je povedal, da je zelo zaskrbljen zaradi padcev na borzah, japonska centralna banka pa je obljubila, da bo komercialnim bankam posodila 20 milijard dolarjev, da bi spodbudila njihovo likvidnost. Japonska banka bo s posojili povečala varnost na trgih, je povedal predstavnik japonske banke. BBC je poročal, da kriza v Evropi škoduje Japonski, saj se njeno gospodarstvo zanaša predvsem na izvoz, in ko se vlagatelji od nestabilnega evra obračajo k stabilnejšim valutam, kot je na primer jen, to krepi japonsko valuto in dela njihove proizvode dražje v tujini. Newyorška borza v četrtek doživela šok Padci na svetovnih borzah so se zgodili le dan po tem, ko je Wall Street v četrtek doživel enega najbolj divjih trgovalnih dni v zgodovini in je osrednji indeks Dow Jones je uro in pol pred koncem trgovanja izgubil skoraj 1.000 točk, nato pa okreval in na dnevni ravni nazadoval za 347 točk. Začelo se je z zaskrbljenostjo zaradi grške dolžniške krize, saj se ameriški vlagatelji bojijo, da bi se kaj podobnega, kot se dogaja Grčiji, lahko zgodilo tudi drugim evropskim državam, kar bi imelo neposredno škodo za ZDA, največjo trgovinsko partnerico Evropske unije, in za svetovno gospodarsko okrevanje. Na divje nihanje indeksa naj bi vplivalo več dejavnikov, med drugim napaka pri navajanju vrednosti ene izmed delnic. Niža se vrednost funta Medtem ko so v javnost prihajala poročila o izidih britanskih volitev, se je znižala vrednost funta glede na evro in dolar. Funt je padel za tri cente oz. dva odstotka glede na dolar in tako dosegel vrednost 1,46 dolarje za funt, proti evru pa je izgubil dva centa oz. 1,6 odstotka in je bilo tako treba za en funt odšteti 1,15 evra.
|
negative
|
6,945
|
Napitnino želijo igralniški delavci zase Zaposleni v Hitu so sedem ur stavkali, saj se z upravo niso uspeli dogovoriti o delitvi napitnin, ki vsako leto znašajo več kot deset milijonov evrov. Ob 18.00 se je začela stavka v igralnih salonih v Novi Gorici in Kranjski Gori, ki je trajala do 1.00 zjutraj. Nekaj minut pred začetkom stavke se je med sindikati in upravo zaostrilo, saj je sindikaliste razburila varnostna služba, ki jo je v igralnice poslala uprava. Uprava Sindikat izigral predlog uprave Iz Hitove uprave so sporočili, da je sindikat izigral zadnji predlog uprave, ki ga je uprava ponudila ob 17.30. SIDS je po besedah uprave zavrnil tako prvi predlog, za katerega je uprava menila, da je najbolj pravičen do večine zaposlenih, kot tudi drugega, po katerem bi uprava podprla SIDS-ov predlog delitve napitnin izključno med zaposlene ob igralnih mizah, a skupaj s podpisom dveh aneksov, ki sta jih podpisala že sindikata GIT in Vrba. Uprava je predlagala delitev napitnin po ključu 90-10 90 odstotkov napitnin zaposlenim pri mizah, 10 pa ostalim, sindikati pa vztrajajo pri 100-odstotni delitvi napitnin med tiste, ki jih ustvarijo. Sicer z upravo ostajajo neusklajeni še v nekaterih točkah. V upravi so dejali še, da so vso nedeljo čakali, da bo sindikat poslal nov termin za nadaljevanje pogajanj, a tega dopoldne ni storil. Pogajalci uprave so predstavnika sindikata srečali na kosilu in pogajalca sindikata sta predlagala, da se pogajanja nadaljujejo. Uprava je tako sindikatu poslala predlog, nato pa je predstavnik sindikata poslal sporočilo, da je sindikat sklenil za eno uro zamrzniti stavko, dokler predloga ne podpišejo. Uprava je predlagala, da se sporazum podpiše ob 17.30, nato pa so predstavniki sindikata zahtevali le, da uprava umakne najete varnostnike izpred igralnice in za ob 18.00 napovedali začetek stavke, so sporočili iz uprave. Če dogovor med upravo in sindikatom ne bo dosežen, bodo zaposleni stavkali še dve nedelji v maju. Da dogovora ne bo, je kazalo že v soboto, saj so po peturnih pogajanjih iz Hita sporočili, da igralniški sindikat ni sprejel kompromisnega predloga uprave o načinu delitve napitnine, vodja pogajalcev uprave te novogoriške igralniške družbe Uroš Kravos pa na vprašanje, v čem se pri tem razhajajo z nasprotno stranjo, odgovarja Razlikujemo se predvsem ... do gostov. Po nedeljskih popoldanskih pogovorih so bili obeti nekoliko boljši, a dogovora vendarle ni bilo. Napitnino za znižanje plač Uprava je ponudila delitev napitnine po predlogu sindikata igralniških delavcev, ta pa naj bi v zameno za to med drugim podpisal aneksa o izračunavanju plač in o njihovem znižanju po tarifnem sistemu, poroča novinar Radia Slovenija Valter Pregelj. Lani se je v Hitovih igralnicah skupaj nabralo 9.647.000 evrov napitnine. Začetek stavke odložili za eno uro Iz novogoriške enote sindikata igralniških delavcev odgovarjajo, da je to izsiljevanje, ker ti dve stvari vsebinsko nista povezani. Stavko so napovedali za 17. uro, a so nato začetek stavke preložili za eno uro. Je pa uprava Hita poskušala doseči prepoved stavke z izdajo začasne odredbe, a je delovno sodišče v Novi Gorici tak predlog zavrnilo in med drugim zapisalo, da ni podlage za zadrževanje dela napitnine, kar je vodstvo Hita do zdaj počelo. Nova zakonodaja namreč določa, da vso napitnino dobijo le igralniški delavci, uprava in preostali sindikati v Hitu, ki zastopajo druge zaposlene v družbi, pa želijo ohraniti nekdanjo formulo delitve, ki je predvidevala, da se napitnine razdelijo 80 odstotkov za igralniške delavce, 20 odstotkov pa za preostale, ne vodstvene, zaposlene v igralnicah. Za zadovoljstvo gosta delajo tudi drugi zaposleni Vodstvo Hita je tako ocenilo, da je zakon nedorečen oziroma da ne predvideva delitev napitnin le med igralniške delavce, zato so za razlago zakona že zaprosili pristojno ministrstvo. Po trditvah uprave pa to tudi ni pošteno, saj za zadovoljstvo gosta delajo tudi preostali zaposleni v igralnicah, ne le delavci ob igralnih avtomatih.
|
negative
|
6,946
|
650 evrov za 260 ur na mesec Če vodstvo Veolie Transport Štajerska in stavkovni odbor na jutrišnjih pogajanjih ne bosta dosegla dogovora, bodo zaposleni 18. maja stavkali. Odločitev je v Kidričevem sprejel stavkovni odbor, ki opozarja, da vozniki za 650 do 700 evrov neto plače delajo tudi po 260 ur na mesec. Kot poroča novinarka Radia Slovenija Nevenka Dobljekar, zahtevajo spoštovanje zakonodaje in izenačitev položaja z družbami Veolie v drugih evropskih državah. Predsednik uprave Veolie Bo Karlsson je sicer na pogajanjih pred tednom dni ponudil podpis kolektivne pogodbe s tarifnim in normativnim delom, ki med drugim vključuje urno postavko 4,46 evra na uro za voznike, izplačilo regresa v višini 830 evrov bruto v enkratnem znesku, dodatek za delo v soboto v višini 30 odstotkov, izboljšave glede obravnavanja delovnega časa in dnevnic na občasnih prevozih v Sloveniji in tujini ter vključitev osemurne garancije pod pogoji, ki bodo dogovorjeni. Stavkali novembra 2007, od takrat nič novega Med 410 zaposlenimi je v Veolii Transport Štajerska 350 voznikov, ki so svoje nezadovoljstvo zaradi nizkih plač in slabo vzdrževanih avtobusov izrazili z opozorilno stavko že novembra 2007. Zahtevam so se pridružili tudi zaposleni v Veolii v Novem mestu.
|
negative
|
6,947
|
Ekonomisti napovedujejo boljše čase Nemčija je marca izvozila za 85,6 milijarde evrov blaga, kar je za 10,7 odstotka več kot februarja, in presegla vrednost iz predkriznega marca 2008. Marca je Nemčija povečala tudi uvoz, glede na februar za 11 odstotkov, na 68,4 milijarde evrov, in krepko presegla napovedi ekonomistov. Rast uvoza po mnenju ekonomistov kaže na povečanje domačega povpraševanja. Zunanjetrgovinski presežek je marca znašal 17,2 milijarde evrov, marca lani pa 11,6 milijarde evrov. Na tekočem računu nemške plačilne bilance je 18 milijard evrov presežka, marca lani ga je bilo 1,3 milijarde evrov. Ekonomisti banke Commerzbank napovedujejo nadaljnje izboljšanje v nemški zunanji trgovini. Tudi če bo aprila sledilo nazadovanje, za prihodnje mesece napovedujejo ponovno rast. Problematične bi bile lahko strukturne težave pri številnih trgovinskih partnericah, kar bi lahko zavrlo povpraševanje po nemških izdelkih.
|
positive
|
6,948
|
Masten za MMC To je dodaten kanal ekonomskega sodelovanja Slovenija je dobila uradno vabilo v OECD. To nam bo dvignilo mednarodni ekonomski rating, ne bo pa zamenjalo čipsetov tistim, ki bi morali delati v prid davkoplačevalcev, pravi ekonomist Igor Masten. Slovenija je dobila uradno vabilo, da se pridruži Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, ki združuje gospodarsko najrazvitejše države na svetu. Poleg Slovenije sta v organizacijo povabljena še Estonija in Izrael. Vse tri države so izpolnile priporočila OECD-ja, pristopni pogovori pa so bili konstruktivni in odprti, je povedal generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria. Novinke bodo uradno v organizacijo vstopile 27. maja v Parizu. Že to, da smo bili kandidati za članstvo v OECD-ju, nam je v obdobju krize pomagalo k zadostnemu ugledu, da smo lahko razmeroma hitro stopili nazaj na kapitalski trg, je prepričan minister za finance Franc Križanič, ki meni, da je danes pomemben dan. Za Slovenijo je po njegovih besedah pomembno, da postane članica tega kluba, tako zaradi prilagajanja najvišjim mogočim standardom delovanja tržnih gospodarstev kot pridobivanja informacij in ugleda na kapitalskih trgih. Članarina 2,4 milijona evrov + 1-5 odstotkov OECD namreč združuje države, ki z manj kot petino svetovnega prebivalstva ustvarijo več kot štiri petine svetovne proizvodnje. Vsaka članica prispeva članarino, ki se določi med pogajanji po ključu velikosti in ekonomske moči države. Ali so že določili višino letnih sredstev, ki jih bo prispevala Slovenija, smo povprašali tudi službo vlade za razvoj in evropske zadeve, saj je pogajanja zadnja leta vodil minister za razvoj Mitja Gaspari. A kot so sami zatrdili, članarina ni predmet pogajanj. Način izračunavanja članarine so države članice OECD-ja sprejele leta 2008 v okviru finančne reforme OECD-ja in predstavlja del obveznih določil, h katerim RS mora pristopiti. Ta za nove države pristopnice določa letno članarino za obvezni del 2,4 milijona evrov, povečano pa za predviden količnik usklajevanja proračuna organizacije, ki pa je manj kot pet odstotkov. Ta se bo glede na dan formalnega vstopa poračunala z že plačanimi pristopnimi stroški, so še dodali. To je dodaten kanal ekonomskega sodelovanja Naša država je za članstvo zaprosila že leta 1996, a se organizacija od leta 2000 ni širila, zdaj pa so se odločili, da število članic povečajo. In kaj konkretno pomeni biti član tega elitnega kluba? Po besedah Igorja Mastena iz Ekonomske fakultete v Ljubljani to pomeni, da se nam bo dvignil mednarodni ekonomski rating. Organizacija ponuja tudi podporo pri vodenju ekonomskih politik, saj gre za prenos znanja, zbiranje resursov in dodaten kanal ekonomskega sodelovanja, ki lahko prinaša koristi. Nasveti OECD-ja sicer niso zavezujoči, pojasnjuje Masten. Tako primera Grčije in njeje finančne krize ne moremo razumeti kot težavo grškega članstva v OECD-ju, saj Grčija ni kršila pravil te organizacije, ampak pravila Evropske unije in evropske monetarne skupine, zato zdaj partnericam teh integracij povzroča težave. Državni svet zavrnil zahtevo o referendumu Sicer pa je znano, da je bil zadnji pogoj za vstop Slovenije v organizacijo implementacija zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, ki ga je državni zbor potrdil že dvakrat, ker so državni svetniki nanj vložili veto. Nato pa je državni svet zavrnil zahtevo skupine državnih svetnikov, da bi o uveljavitvi zakona o upravljanju kapitalskih naložb države odločili volivci na referendumu. Čeprav so soglašali, da je zakon slab, pa so menili, da gre za tehnični zakon, o katerem naj bi se ne odločalo na referendumu. OECD je namreč od naše države zahteval, da pred vstopom uredi upravljanje naložb, ki je zdaj težko pregledno razpršeno med ministrstvi in vladnimi služami. Vlada je zato pripravila zakon, ki uvaja novo agencijo, ta pa naj bi po novem imela pregled nad vsemi naložbami in jih v imenu države tudi upravljala. Masten Politika bo še imela možnost vpliva To je po mnenju Igorja Mastena tudi eden izmed pozitivnih vidikov pristopnih procesov v organizacijo. Od nas zahtevajo, da uredimo način delovanja države v gospodarstvu, je dejal za MMC. Vladni zakon bo namreč po njegovih besedah prispeval k transparentnosti, ker se je zdaj to dogajalo prek različnih in pogosto težko predstavljivih kanalih. A ob tem opozarja tudi, da ta zakon ne ukinja možnosti vmešavanja države v gospodarstvo, saj bo člane agencije imenovala vlada. Za to bi bil potreben premik v glavah javni funkcionarji in vlada bi se morali zavedati, da upravljajo državno premoženje v korist davkoplačevalcev, ne v svojo lastno korist. To pa se ne bo spreminilo, članstvo v OECD-ju ne bo zamenjalo čipsetov v glavah teh ljudi, ki so zlorabljali svoje pozicije v preteklosti in ki bodo to skušali delati tudi v prihodnje. Ker pač tako delujejo in mislijo, da je to prav, čeprav je narobe, je še prepričan Masten. OECD je danes bolj podoben kakšnemu golfklubu Ekonomist Jože Mencinger pa je vabilo označil predvsem kot čast za državo. Politiki bodo po njegovem mnenju s tem zagotovo zadovoljni, saj se je Slovenija s tem uvrstila med t. i. razvite države. Sam velike koristi ne vidi, treba bo plačati vnaprej določeno članarino, medtem ko naj bi bile morebitne koristi po njegovem zgolj potencialne. OECD je namreč izgubil pomen, potem ko je bila ustanovljena cela vrsta drugih organizacij, danes pa je bolj podoben kakšnemu golfklubu, je za STA sklenil Mencinger, a dodal, da se kljub temu spodobi, da je Slovenija zraven.
|
positive
|
6,949
|
BA med zadnjo stavko s 45-milijonsko izgubo Sindikat osebja British Airwaysa je napovedal nove stavke zaradi spora z britanskim letalskim prevoznikom glede delovnih pogojev in plačila. Tretji val stavk letos naj bi se začel 18. maja in bo trajal do 22. maja. Nadaljnje stavke bodo med 24. in 28. majem, 30. majem in 3. junijem ter 5. in 9. junijem. Sindikat je stavke napovedal, potem ko je vodstvo prevoznika, ki se ubada s finančnimi težavami in je zato napovedalo nižanje stroškov, zavrnilo njegovo ponudbo. Pred tem je osebje British Airwaysa z veliko večino zavrnilo predlog o rešitvi že dalj časa trajajočih razhajanj med podjetjem in njegovimi zaposlenimi. Zaposleni nimajo druge izbire kot nadaljnje stavke, je sporočil predstavnik sindikata in dodal, da ima prevoznik sedem dni pred začetkom prve stavke dovolj časa, da znova sede za pogajalsko mizo. Namesto varčevanja zaradi stavke še večja izguba British Airways, ki je prejšnji mesec sklenil svojo dolgo napovedovano združitev s špansko Iberio, namerava prihraniti 62,5 milijona funtov na leto, da bi zmanjšal izgube zaradi vedno manjšega povpraševanja in naraščajočih cen goriva. Prevoznik ocenjuje, da ga je sedem dni stavke v marcu stalo 45 milijonov funtov, dodaten izpad dohodkov okoli 20 milijonov funtov na dan pa je povzročil ognjeniški prah aprila, ko so bili odpovedani številni poleti.
|
negative
|
6,950
|
V soboto se izteka rok za poplačilo delavcev Gradve Zaposleni v Vegradu so konec preteklega tedna prejeli še del marčevske plače. Proizvodni delavci so prejeli še 300 evrov plače, režijski delavci pa prvih 700 evrov. Zaposleni v proizvodnji so pred tednom in pol prejeli 200 evrov in so tako skoraj poplačani, režijski delavci pa še ne. Ker pristojni v Vegradu in predstavniki sindikata niso bili dosegljivi, še ni znano, ali se vodstvo družbe s sindikatom dogovarja tudi glede morebitnega zamika izplačila aprilskih plač. V soboto se bo iztekel tudi rok, do katerega bi morale biti zaposlenim v Vegradovem hčerinskem podjetju Gradve izplačane tudi lani neizplačane plače, kar je nekaj zaposlenih doseglo s protestom v prostorih Vegradove uprave pretekli mesec. Če se to ne bo zgodilo, se bodo delavci vrnili v Velenje. Zamude pri izplačevanju plač so za Vegradove delavce postale že stalnica, saj se podjetje že več mesecev spopada z likvidnostnimi težavami. Te naj bi rešili v skladu s sporazumom o ukrepih poslovnega in finančnega prestrukturiranja družbe, ki so ga podpisali Vegrad, ključni lastniki in banke. Junija naj bi izpeljali tudi skupščino družbe, na kateri bi lastniki odločali o povečanju kapitala družbe z svežim denarnim tokom in preoblikovanjem terjatev. Dogovori z dobavitelji o tem še potekajo.
|
negative
|
6,951
|
Pomembna zamenjava vitalnih delov generatorja Nadzorni svet Termoelektrarne Šoštanj je vodstvu družbe naložil, da vzdrževanje proizvodnih blokov uskladi z njihovim trajnim zaustavljanjem. Vodstvo TEŠ-a je zaradi nekaterih namigovanj o neupravičenosti nadaljnjih vlaganj v peti blok, ki bo po letu 2015 le še hladna rezerva, moralo na nadzornem svetu znova predstaviti postopnost zapiranja dotrajanih blokov 3, 4 in 5 ter njihovo nadomeščanje s šestim blokom, ki začne delovati leta 2014, so danes v skupnem sporočilu za javnost zapisali v TEŠ-u in Holdingu Slovenske elektrarne HSE. Obratovanje tretjega, četrtega in petega bloka bo omejeno na podlagi tehnoloških, ekoloških in ekonomskih omejitev. Blok 3 bo tako obratoval do uspešno končanega poskusnega obratovanja šestega bloka, ki je predvideno za jesen 2014, nato pa bo do leta 2016 ostal v hladni rezervi. Konec obratovanja četrtega bloka je pogojeno z odločitvijo Elesa o gradnji oziroma rekonstrukciji daljnovoda, sicer pa bo po načrtu obratoval do končanega poskusnega obratovanja šestega bloka in bo nato prav tako v hladni rezervi. Zamenjava generatorja nujna Peti blok bo po uspešno končanem poskusnem obratovanju šestega bloka prešel v hladno rezervo in bo po potrebi obratoval do leta 2027 s proizvodnjo do največ 1.050 GWh na leto. Na petem bloku sta nujni zamenjavi statorja in rotorja generatorja. Obstoječi generator je namreč v tako kritičnem stanju, da je njegova zanesljivost že zdaj na zelo nizki ravni in je zamenjava med načrtovanim remontom v letu 2011 nujna. Prvi nadzornik TEŠ-a Djordje Žebeljan poudarja, da so zamenjave vitalnih delov generatorja v termoelektrarnah običajne in močno odvisne od načina obratovanja elektrarne ter sistema vzdrževanja. Zato lahko še enkrat soglašam z ugotovitvami, da ne gre za nepotreben strošek, temveč za nujno naložbo, ki bo omogočila varno in zanesljivo delovanje petega bloka TEŠ-a v primeru izpada ali okvare šestega bloka ali siceršnje ogroženosti oskrbe z električno energijo, je dejal. Predložiti mora tudi koncept ogrevanja Šaleške doline Žebeljan navaja, da ni bilo nikoli sporno, da peti blok po letu 2014 prehaja v hladno rezervo. Prav pa je, da imamo vsi, ki smo v projekt gradnje TEŠ 6 vključeni, pred seboj jasno razdelan terminski in finančni načrt, saj le transparentnost vodenja take naložbe zagotavlja podporo javnosti na eni ter uspešnost izvedbe na drugi strani, je še dejal Žebeljan in direktorju TEŠ-a Urošu Rotniku tudi naložil, da predloži podroben koncept ogrevanja Šaleške doline po vstopu šestega bloka v obratovanje.
|
neutral
|
6,952
|
Po dnevu zmage na delniških trgih dan za streznitev Dan po nepozabni zabavi je maček na tujih borznih trgih očiten, še bolj pa nov padec evra. Ljubljanska borza je ubežala rdečim številkam. Spomnimo, da je domača borza v ponedeljek zaostajala za rastjo v vodilnih evropskih finančnih središčih. Če so vodilni evropski indeksi poskočili za pet in več odstotkov, je SBI TOP, ki je v petek padel najnižje po lanskem maju, včeraj pridobil dobra dva odstotka, v torek pa še 0,44 odstotka. Od šesterice papirjev, ki sestavljajo indeks SBI TOP, se le delnice Nove KBM in Zavarovalnice Triglav niso podražile. Njihova vrednost je zdrsnila za okrog odstotek. Sava najnižje po letu 2006 Krka je ob skoraj milijonu evrov prometa pridobila odstotek, vendar je bila na koncu cena 68,5 evra pod enotnim tečajem. S 112 tisoč evri prometa sledijo Gorenjeve delnice, ki so se zavihtele do 13,7 evra. Vrednost Savinih delnic je ob 35 tisoč evrih prometa padla šesti dan zapored, vendar tokrat le za pol odstotka. Najnižji posli so se sklepali pri 173 evrih, kar je najnižje v zadnjih štirih letih. Sava je na udaru prodajalcev vse od novice, da bo Mercator odkupil Merkurjeve trgovine. Sava ima 10-odstotni delež v Merkurju in bi utegnila izgubiti več kot sto milijonov evrov, kar pa so v Savi zanikali. KRKA+1,07 % 68,98 EUR GORENJE+1,87 %13,65 NOVA KBM-1,29 % 11,49 PETROL+0,60 % 287,13 TELEKOM+0,87 % 112,75 MERCATOR+0,42 %158,28 LUKA KOPER+0,54 %20,34 INTEREUROPA +1,79 %3,41 Banke poskočile tudi za 20 odstotkov in več Zahodni delniški trgi so v ponedeljek evforično pozdravili 750 milijard evrov vreden paket pomoči za reševanje evropske valute in potezo Evropske centralne banke, da bo začela kupovati državne obveznice. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.038 točk je poskočil za 7,4 odstotka največ po novembru 2008, newyorški Dow Jones 10.785 točk pa 3,9 odstotka največ po lanskem marcu. Najbolj opazno, tudi za več kot 20 odstotkov Societe Generale, UniCredit, so se okrepile vrednosti bančnih delnic. Boeing na nakupnem lističu Boeingovim delnicam +6,4 odstotka je dalo dodaten polet Goldmanovo nakupno priporočilo, McDonald su pa rast njegove aprilske prodaje. Indeks volatilnosti VIX, imenovan tudi indeks strahu nižji ko je, več so vlagatelji pripravljeni tvegati, je padel za rekordnih 29,6 odstotka. V torek dopoldne so bili obrazi borznikov spet zaskrbljeni. Načrt pomoči je sicer dobrodošel, toda dolžniške krize ne odpravlja in vprašanje je, kako bodo prezadolžene evropske države z leti sposobne odplačati svoj dolg. Frankfurtski DAX 30 5.930 točk je do 14.30 izgubil poldrugi odstotek. Nafta med 75 in 76, zlato do 1.220 Evro, ki je v ponedeljek presegel vrednost 1,30 dolarja, je zdrsnil pod 1,27 dolarja. Cena lahke nafte je bila dopoldne med 75 in 76 dolarji, zlato pa je namenjeno proti novemu rekordu, saj je vredno skoraj 1.220 dolarjev, kar je tudi očiten znak, da je veliko vlagateljev zaradi grške krize negotovih in varno pribežališče iščejo v plemenitih kovinah. Fiskalni policist 750 milijard evrov pomoči je največji posamezni sveženj pomoči od začetka reševanja gospodarske krize. Ameriški predsednik Barack Obama je ob prihodu v Belo hišo napovedal svoj sveženj pomoči, vreden 700 milijard dolarjev, s čimer je ameriško gospodarstvo začel vleči iz recesije. Finančni ministri pa so bili jasni, da pomoč ni brezpogojna. Tako naj ne bi prav nobena izmed držav dobila niti centa, če ne bo skromnejša in varčnejša. Od vseh se bodo zahtevali ukrepi, podobni tistim, ki jih je izglasovala Grčija. Tako se morajo zmanjšati stroški javnega sektorja in povečati davčna disciplina, da bi se proračunski primanjkljaj spustil na sprejemljivo raven. Ne bo se dopuščalo novega zadolževanja, da bi s tem financirali dozdajšnji način življenja. S tem evropska monetarna unija deloma prerašča v fiskalnega policista, ki bo strog do držav grešnic.
|
neutral
|
6,953
|
Jabolko spora tudi napitnine Uprava Hita ostaja optimistična in upa na sporazum z igralniškimi delavci. Pogajanja s Sindikatom igralniških delavcev SIDS bodo nadaljevali v četrtek. V Hitu pravijo, da so še vedno pripravljeni na dialog. Od prejema zadnjih zahtev sindikalistov pa Hitove strokovne službe pospešeno pripravljajo različne analize, projekcije in simulacije, ki bodo pokazale, kaj zahteve SIDS-a za družbo in zaposlene pomenijo v finančnem smislu. Po njihovih besedah gre končni dogovor in podpis sporazuma pričakovati v nedeljo. Predstavniki SIDS-ja očitno niso imeli namena dogovoriti se z upravo in se ne zavedajo odgovornosti, ki jo prevzemajo z izvedbo stavke. Izgovori vodstva SIDS-ja, da so za premislek imeli premalo časa, preprosto ne držijo, saj bi sicer stavke ne zamrzovali samo za eno uro, poudarjajo v Hitu. Jabolko spora napitnine Uprava se zaveda nujnosti konsenza s sindikati, a se ne more sprijazniti z enostranskimi zahtevami peščice zaposlenih ob igralnih mizah in bo naredila vse, da bi napitnino, ki je v tem trenutku osrednji predmet pogajanja, razdelila čim bolj pravično in v okvirih zakona . Zahteve SIDS-ja v zvezi z delitvijo napitnine po oddelkih namreč nimajo pravne podlage, saj zakon o igrah na srečo narekuje, da se način delitve napitnine podrobneje opredeli v panožni kolektivni pogodbi, poudarjajo v družbi. Zahteve SIDS-ja kažejo na egoizem in pohlep Vodstvo Hita zdaj skrbi, da predstavniki novogoriške enote sindikata nimajo pravega namena podpisati sporazum z upravo, temveč le iztržiti čim več zase. Njihove zahteve jasno kažejo na egoizem in pohlep, ki ga uprava ne more tolerirati, saj bi s tem diskriminirala in prizadela veliko večino ostalih zaposlenih, navajajo v družbi. Po njihovoh besedah pa predstavniki vodstva sindikata želijo tudi destabilizirati prizadevanja uprave, ki že štiri mesece izvaja sanacijske ukrepe in rešuje družbo, ki je zašla v težave, izzvati izredne razmere in zrušiti upravo.
|
negative
|
6,954
|
Delnice Nove KBM najnižje v zadnjih dveh mesecih Po dveh pozitivnih dneh je indeks SBI TOP spet zdrsnil v rdeče območje, čeprav so evropski indeksi močno pridobivali. Najbolj so padle delnice Nove KBM, podražil pa se je le Telekom. Delnice Nove KBM so dno dosegle pri 11,15 evra, kar je najmanj v zadnjih dveh mesecih. Krka je bila z 0,7 milijona evrov spet daleč najprometnejša, njen enotni tečaj pa se je komaj obdržal nad 68 evri. Posebnih novic v sredo ni bilo, vodilna podjetja so le sporočila, da so se v torek predstavila na Dnevu slovenskega kapitalskega trga v Ljubljani. Vodilni možje naših blue-čipov so v napovedih optimistični, tako naj bi vsa podjetja letos poslovala z dobičkom. Predvidoma novembra bo Ljubljanska borza spet organizirala predstavitve izdajateljev s področja jugovzhodne Evrope. Lanskoletna promocija naj bi bila uspešna, čeprav ne gre prezreti, da tuji vlagatelji le redko kdaj opazijo delnice na naši borzi. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -1,35 % 68,05 EUR NOVA KBM -2,52 % 11,20 TELEKOM +1,41 % 114,34 LUKA KOPER +0,25 % 20,39 GORENJE -0,07 % 13,64 PETROL -0,04 % 287,02 MERCATOR -0,50 % 157,49 INTEREUROPA +2,64 % 3,50 Po izjemnem ponedeljku rdeč torek Torkovo trgovanje v New Yorku je bilo dan po nepozabnih dobičkih indeksi so v ponedeljek poskočile za vsaj štiri odstotke precej volatilno, indeks Dow Jones 10.748 točk pa je izgubil tretjino odstotka. Vlagatelji so si začeli postavljati vprašanje, kako bo evropska dolžniška kriza prizadela ameriško gospodarsko rast. Skrbi tudi visoka inflacija na Kitajskem aprila je dosegla 18-mesečni vrh, kar povečuje verjetnost, da bo najbolj dinamično svetovno gospodarstvo začelo siloviteje zaostrovati denarno politiko. Lepi dobički finančnih delnic Tudi v Evropi so se v torek borzniki spraševali, kako bo Grčija zmogla znižati visok proračunski primanjkljaj. Med trgovanjem so bili indeksi že za dva odstotka pod gladino , na koncu pa so bile izgube zmerne, saj je indeks FTSEurofirst 300 1.034 točk izgubil manj kot pol odstotka. Sredino dopoldne je spet prineslo lepo rast. V ospredju so bile finančne delnice, potem ko so italijanska UniCredit, nizozemski ING, francoska Natixis in belgijski KBC pozitivno presenetili s poslovnimi rezultati. Presenetljiva rast BDP-ja v Nemčiji Zlasti v Frankfurtu je bil optimizem očiten, saj je indeks DAX 30 6.160 točk pridobil dva odstotka. Nemčija je imela v prvem letošnjem četrtletju 0,2-odstotno gospodarsko rast v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem. Analitiki so pričakovali, da se bo BDP znižal za 0,1 odstotka. Prvič po tretjem četrtletju 2008 je največje evropsko gospodarstvo poraslo tudi na letni ravni, saj se je BDP v primerjavi s prvim lanskim tromesečjem povzpel za 1,7 odstotka. Španija želi privarčevati šest milijard evrov Na dobro voljo vlagateljev je vpliva tudi novica, da se bo Španija resno lotila zniževanja proračunskega primanjkljaja. Premier Jose Luis Rodriguez Zapatero je napovedal, da bo država izdatke oklestila za šest milijard evrov. Med drugim bodo plače javnih uslužbencev nižje za pet odstotkov. Lani je španski proračunski primanjkljaj dosegel 11,2 odstotka BDP-ja, leta 2011 naj bi znašal le še šest odstotkov. Zlato se še ni upehalo Čeprav ta teden delnice drvijo navzgor, zlato še naprej pridobiva, kar je dokaz, da so časi kljub ponedeljkovemu sprejetju 750 milijard evrov vrednega paketa pomoči evropski valuti skrajno negotovi. Cena zlata je prvič v zgodovini presegla 1.245 dolarjev. Varno pribežališče niso več državne obveznice, ampak zlato, ki je od začetka februarja poskočilo že za 20 odstotkov. Tudi fizična prodaja zlatih palic in kovancev je trenutno na visoki ravni. Optimisti menijo, da bi lahko do konca leta cena zlata dosegla 1.500 dolarjev.
|
neutral
|
6,955
|
Če ne bo družbenega dogovora, bo kvečjemu še slabše Vlada namerava z naborom zakonodaje zagotoviti, da bo izhod iz krize veliko preglednejši in primerljivejši z drugimi pomembnimi državami EU-ja. To je ob predstavitvi izhodne strategije na letni konferenci računovodij predstavil minister za razvoj Mitja Gaspari, ki meni, da je o tej strategiji treba doseči družbeni dogovor, sicer bo kvečjemu še slabše. Udeležence konference je pozval, da moramo ukrepati, sicer se bosta povečala primanjkljaj in javni dolg, položaj pa bi bil tako nevzdržen, da bi o njem odločali drugi, ne pa več mi sami. Ob tem je spregovoril še o nasprotovanju načrtovani pokojninski reformi. Dejal je, da pogoja za upokojitev ni mogoče določiti pri 40 letih delovne dobe. Vlada želi doseči, da bi študentje predvsem študirali Minister je spregovoril tudi o oblikah zaposlovanja in izpostavil, da morajo vse imeti enake davčne in druge pogoje, saj danes ni tako, češ študentje lahko delajo brez plačila davkov, upokojenci pa ne. Vlada tako po njegovih besedah želi doseči, da bi študentje predvsem študirali, ne pa delali. Obenem pričakuje, da se bo z zakonom o malem delu zmanjšal tudi obseg sive ekonomije. Vlada je sicer v izhodni strategiji določila tri razvojne prioritete, to so podjetništvo in znanje za razvoj, varna prožnost in socialna kohezija ter razvojna prometna in energetska infrastruktura.
|
positive
|
6,956
|
Krka po objavi četrtletnih rezultatov navzdol Medtem ko so na zahodnih borzah spet zaskrbljeni zaradi dolžniške krize, je SBI TOP v petek rahlo pridobival in se na tedenski ravni povzpel za 2,5 odstotka. Za zadnjo rast indeksa SBI TOP ima zasluge Zavarovalnica Triglav, saj so delnice poskočile za skoraj dva odstotka. Z delnicami Krke, Telekoma in Mercatorja je bilo za več kot sto tisoč evrov prometa, njihovi enotni tečaji pa so rahlo zdrsnili. Toda Krka 863 tisoč evrov prometa je dan končala opazno nižje, saj je bil zadnji posel sklenjen pri 66,7 evra, kar je dnevni minimum. Novomeški farmacevt je v četrtek sporočil, da je dobiček v prvem četrtletju znašal dobrih 47 milijonov evrov, kar je za sedem odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Tečaj Intereuropa poskočil za osem odstotkov in pol Gorenje se je drugi dan zapored pocenilo za odstotek in zdrsnilo do 13,23 evra. Na drugi strani je Nova KBM, ki je v sredo dosegla najnižjo vrednost v zadnjih dveh mesecih, drugič zapored pridobivala. Intereuropa, ki je bila že mnogokrat grdi raček prve kotacije, je tokrat dočakala svojih pet minut. Ob nizkem prometu je cena dosegla štiri evre. Tečaj Maksime Holdinga je porasel za osem odstotkov, na 0,65 evra. Ljubljansko okrožno sodišče je potrdilo prisilno poravnavo tega holdinga. KRKA-0,25 % 67,91 EUR TELEKOM-0,12 %114,22 MERCATOR-0,01 % 159,84 NOVA KBM+0,36 % 11,29 PETROL-0,08 % 284,93 LUKA KOPER-1,73 %20,44 GORENJE-1,19 %13,33 INTEREUROPA +8,49 %3,96 Na borznem nebu spet črni oblaki Potem ko je bila prejšnji teden nad borznim nebom huda nevihta, se je v prvi polovici tega tedna skoraj povsem zjasnilo, ob koncu tedna pa je spet nekaj črnih oblakov. Indeks Dow Jones 10.782 točk, ki je od ponedeljka do srede pridobil pet odstotkov, je v četrtek izgubil odstotek. Nekaj novic je namreč vlagateljem, ki so bili prepričani o robustnem okrevanju ameriškega gospodarstva, vzelo pogum. Pesimistični Cisco Tehnološki velikan Cisco je na primer posvaril, da čuti posledice visoke brezposelnosti. Delnice so padle za 4,5 odstotka. Še bolj je padla vrednost Sonyjevih delnic, potem ko je japonsko podjetje z oceno celoletnega dobička iz poslovanja razočaralo analitike. Precej so dan pred objavo podatkov o aprilskem poslovanju izgubljale tudi delnice trgovskih podjetij. Za evro manj kot 1,245 dolarja Evropske borze so v četrtek še rahlo pridobivale in pribitek tega tedna povečale na izjemnih 8,5 odstotka, merjeno z indeksom FTSEurofirst 300 1.049 točk. Tudi na Portugalskem so se, tako kot v Grčiji in Španiji, zavezali večji proračunski disciplini. Toda klestenje državne potrošnje bo stari celini prineslo nižjo gospodarsko rast, ta pričakovanja pa se kažejo tudi v padanju evra. Zanj je treba plačati manj kot 1,245 dolarja, kar je najmanj v zadnjih 18 mesecih. Zlata mrzlica Delniški indeksi v Frankfurtu, Londonu in Parizu so bili v petek dopoldne do dva odstotka v minusu, kar za štiri odstotke pa so v povprečju padle delnice v Madridu. Tudi cena nafte je pod pritiskom. Za 159-litrski sod lahke nafte je treba plačati okrog 73 dolarjev. Negotove razmere gredo na roko tistim, ki stavijo na rast zlata. Cena je spet v rekordnem območju, tik pod 1.250 dolarji. Povedano v evrih cena je prvič v zgodovini presegla tisoč evrov.
|
neutral
|
6,957
|
Maksima Holding posredno kriva za težave podjetij okoli NFD-ja Ljubljansko okrožno sodišče je potrdilo prisilno poravnavo Maksime Holdinga, pri čemer je upnikom priznalo 55 odstotkov terjatev, na katere bo dolžnik moral plačati še obresti. Največji del terjatev je prijavil nekdanji nadzornik Maksime Holdinga Bojan Fink, in sicer 7.713 evrov, preostanek pa družba Broline 106,5 evra. Nihče od upnikov ni želel lastniškega deleža Maksima Holding, ki je v posredni lasti nekdanjega prvega moža Istrabenza Igorja Bavčarja, je sicer v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja upnikom ponudila, da lahko svoje terjatve pretvorijo v lastniški delež, a se za to ni odločil noben upnik in sodišče je potrdilo prisilno poravnavo. Maksima Holding je ključno podjetje pri menedžerskem prevzemu Istrabenza, ki naj bi ga načrtoval Bavčar, vendar je družba zaradi finančno-gospodarske krize zašla v finančne težave, saj ni mogla odplačevati svojih obveznosti, zato je lani razglasila plačilno nesposobnost. Maksima Holding posredno kriva za težave podjetij okoli NFD-ja Družba naj bi bila posredno kriva tudi za težave podjetij okrog NFD-ja, s katerimi je aprila 2008 sklenila pogodbo o izvajanju finančnega inžiniringa, na podladi katere bi nato odkupila več kot milijon delnic Istrabenza po ceni 102,50 evra za delnico skupa 130 milijonov evrov. V času med predpogodbo in sklenitvijo glavne pogodbe se je vrednost delnic Istrabenza močno znižala, Maksima Holding pa je zato odstopila od pogodbe, kar je podjetja okrog NFD Holdinga vodilo v tožbo, a je medtem Maksima Holding razglasila insolventnost. Za 18 milijonov evrov sredstev Pojasnimo še, da je Maksima Holding v četrtek objavila, da ima v naložbah za 18 milijonov evrov sredstev, pri čemer največji, 26,44-odstotni delež sredstev predstavlja naložba v družbo Certa, v kateri ima 12,61-odstotni lastniški delež. Naložba v družbo ETI Eleketroelement 11,97-odstotni lastniški delež predstavlja 15,76 odstotka v strukturi sredstev. Družba je v prvih štirih mesecih letos pridelala slab milijon evrov izgube.
|
negative
|
6,958
|
V družbah bo EBRD ostal do leta 2013 EBRD ali z depoziti ali z dokapitalizacijo prihaja v Zavarovalnico Triglav in NLB, napoveduje finančni minister Franc Križanič. Minister pa se ne bi omejil le na omenjeni dve družbi, temveč pričakuje, da se bo sodelovanje z Evropsko banko za obnovo in razvoj še razširilo, denimo na zavarovalnico Slovenica in NKBM. Zanj je to pomembna pomoč za internacionalizacijo slovenskega gospodarstva in njegovo izvozno ekspanzijo. Podprta dokapitalizacija na 30 milijard evrov Odbor guvernerjev EBRD-ja je namreč podprl dokapitalizacijo na 30 milijard evrov. Dokapitalizacija EBRD po njegovih besedah pomeni, da bo lahko še intenzivneje delovala v regiji, pri tem pa je pomembno, da podpira tisti del slovenskega finančnega sektorja, ki v regiji širi svojo dejavnost. Tu so naša pričakovanja velika, je poudaril in dodal, da s tem EBRD pomaga tudi gospodarstvu v regiji. SLOVENIJI NAPOVEDANA 1,3-ODSTOTNA RAST EBRD v svoji najnovejši napovedi Sloveniji za letos napoveduje 1,3-odstotno gospodarsko rast, v prihodnjem letu pa 2,2-odstotno. Regija, ki zajema države od Srednje Evrope do Srednje Azije, bo imela letos v povprečju 3,7-odstotno rast, prihodnje leto pa štiriodstotno, navajajo analitiki EBRD-ja v najnovejšem poročilu o gospodarskih gibanjih. Najprej napovedan umik, nato so si premislili V EBRD-ju so pred časom napovedali, da naj bi se z iztekom letošnjega leta umaknili iz Slovenije, zdaj pa so naznanili, da bodo v državi ostali do leta 2013. Načrt EBRD-ja je ostati v Sloveniji in podpirati različne razvojne projekte prestrukturiranja, je povzel Križanič in pojasnil, da je to povezano s finančno krizo in z možnostjo, da ta banka pospešuje razvoj in poglablja svoje aktivnosti. JAŠOVIČ LASTNIK MORA ODLOČITI, KAKŠEN DELEŽ BO ŽELEL OHRANITI Prvi mož NLB-ja je medtem za Dnevnikovo Sobotno prilogo spregovoril o dokapitalizaciji in načrtih NLB-ja. Menil je, da se bo lastnik moral odločiti, kakšen lastniški delež bo želel ohraniti v NLB-ju na dolgi rok. Če je ta delež večinski, se mora zavedati tudi večinske odgovornosti za zagotavljanje kapitala, je pojasnil. NLB ima premalo kapitala, če se primerjamo s srednje velikimi evropskimi bankami, in še posebej ima premalo najbolj kakovostnega kapitala, je potrebo po dokapitalizaciji orisal Jašovič. Za dokapitalizacijo bi moralo zadoščati 250 milijonov evrov dodatnega kapitala, s katerim bi zamenjali del subordiniranih oz. hibridnih inštrumentov in postavili kapitalsko ustreznost na višjo raven, da bi bila banka lahko stabilnejša in bi se lažje upirala morebitnim šokom, je dejal. EBRD za ohranjanje povečanega obsega poslovanja na srednji rok potrebuje dodaten kapital. Ta bo v letih od 2010 do 2012 omogočal letne naložbe v višini devet milijard evrov, v nadaljnjih treh letih pa po 8,5 milijarde evrov letno. EBRD je lani beležil rekordno višino investicij - osem milijard evrov. Strategijo za Slovenijo bo odbor direktorjev EBRD-ja obravnaval 20. julija
|
neutral
|
6,959
|
A za zdaj so se za sodelovanje dogovorili le v štirih evropskih državah Nissanov najnovejši električni lepotec leaf ne bo samo ekološki, ampak tudi prijazen denarnici - po napovedih bo zanj namreč treba odšteti manj kot 30.000 evrov. Tretji največji japonski izdelovalec avtomobilov je v ponedeljek sporočil, da bo leaf izraz je angleški in v prevodu pomeni list v Evropi, tudi po zaslugi številnih državnih pomoči in spodbud, stal okoli 30.000 evrov. V želji, da bi električne avtomobile čim bolj približali evropskemu kupcu, sta Nissan in njegov evropski partner Renault namreč pripravljena investirati štiri milijarde evrov v množično proizvodnjo leafa ob tem si seveda obetata, da bo prodaja tovrstnih avtomobilov do leta 2020 zrasla na 10 odstotkov celotne prodaje tovrstnih vozil, a le, če jim pri tem pomagajo tudi države. Največ olajšav ponuja Nizozemska Za začetek so dogovor dosegli s Portugalsko tam bo cena za avtomobil, vključno z baterijo, fiksna, 29.955 evrov, z Irsko tam bo stal 40 evrov več, Nizozemsko tam bodo kupci sicer morali za avtomobil plačati 32.839 evrov, a jim bo država ponudila olajšave pri davkih, s čimer bodo lahko v petih letih prihranili med šest in 19.000 evri in Veliko Britanijo, kjer bodo leafa ponujali za 23.350 funtov 27.163 evrov, poleg tega pa bodo od leta 2013 v tej državi omenjene avtomobile tudi izdelovali. Nissan priznava, da se je za omenjene štiri države odločil predvsem zaradi številnih državnih spodbud, ki jih bodo deležni kupci avtomobilov. A to ne pomeni, da se bo japonsko podjetje tudi ustavilo pri teh državah - Japonci namreč napovedujejo, da bo leaf do konca prihodnjega leta torej 2011 na voljo v vseh večjih zahodnoevropskih državah. Prvi avtomobili v Evropi konec leta Vsi, ki nameravajo električnega lepotca, ki lahko z enim polnjenjem prevozi 160 kilometrov, kupiti, lahko svoje ponudbe začnejo oddajati že julija, prvi avtomobili pa bodo v Evropo prispeli že julija.
|
positive
|
6,960
|
10 % brezposelnih moških, 11,2 % žensk Stopnja registrirane brezposelnosti se je prvič po avgustu nekoliko znižala. Statistični urad rezultati spodbudni tudi Pomurju. Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je bila marca 10,6 odstotka, je objavil državni statistični urad. Število registriranih brezposelnih oseb se je znižalo za skoraj 900, na okoli 98.900. Število delovno aktivnih oseb se je zvišalo za 0,1 odstotka, na okoli 837.000. Stopnja registrirane brezposelnosti pri moških je znašala 10 odstotkov, kar je 0,1 odstotne točke manj kot februarja, za toliko pa se je znižala tudi pri ženskah, kjer je znašala 11,2 odstotka. Število oseb, zaposlenih pri pravnih osebah, se je marca znova zvišalo, tokrat za 1.350, vendar pa se je hkrati za skoraj 200 znižalo število oseb, zaposlenih pri fizičnih osebah. Marca sta bili delovno aktivni 836.902 osebi, od tega je bilo 750.947 oseb zaposlenih, 85.955 pa samozaposlenih. Število samozaposlenih oseb se je znižalo četrti mesec zapored. Spodbudno je, da se je stopnja registrirane brezposelnosti že drugi mesec znižala tudi v pomurski statistični regiji, v kateri je ta stopnja sicer najvišja. Pričakujemo lahko, da se bo tako tudi nadaljevalo, saj se je število registriranih brezposelnih oseb tam znižalo tudi v aprilu, so zapisali na statističnem uradu.
|
positive
|
6,961
|
Kranjec Treba bo zmanjšati zaposlenost v javnem sektorju Potem ko je guverner BS-a dejal, da bi bilo treba zmanjšati število zaposlenih v javnem sektorju, so sindikalisti že zažugali s stavko. Če ne bo dialoga, se lahko ulica zgodi še pred poletjem, so zatrdili. Gospod Kranjec bi se mogoče moral najprej lotiti svoje kolektivne pogodbe, ki jo je podpisal. Jaz bi bil vesel, če bi imel v javnem sektorju tak standard, kot ga on zagotavlja svoji hiši, ki tudi ne spada v neki zasebni sektor, je bil do besed prvega moža Banke Slovenije Marka Kranjca v prispevku TV Slovenija kritičen vodja pogajalske skupine javnega sektorja Janez Posedi. Stavkovni odbor javnega sektorja začel priprave na stavko Še ostrejše tone je ubral vodja stavkovnega odbora javnega sektorja Dušan Miščevič Pa naj mi nekdo enkrat že odgovori Koliko zdravnikov je preveč, koliko medicinskih sester je preveč, koliko učiteljev, koliko policistov, carinikov, davkarjev je preveč? Trdim, da v javnem sektorju ni preveč ljudi, kvečjemu so menedžerji tisti, ki slabo organizirajo delovne procese. Tu pa svoje misli še ni končal, saj je opozoril še, da tisti, ki delamo v državni upravi, vemo, kaj vse bi morali opraviti, pa ne moremo, ker nimamo ljudi, in to ima za posledico tudi manjši pritok denarja v proračun . Glede na navedene kritike oz. odzive na Kranjčeve besede in na znano nasprotovanje vladnim predlogom sprememb, vezanih na javni sektor, verjetno ni presenetljivo, da je stavkovni odbor že začel priprave na morebitno stavko. Od vlade zato zahtevajo, da nemudoma umakne vse neusklajene predloge popravkov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, da se o vseh varčevalnih ukrepih ali zakonskih spremembah najprej uskladi s sindikati in šele nato javno predstavlja svoje zamisli. Krizi še ni videti konca Kaj je sicer sploh sprožilo Kranjčevo izjavo o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju? Kriza, ki ji še ni videti konca. Razsežnosti posledic krize za bančni sistem pri nas namreč še ni mogoče dokončno opredeliti, ugotavlja Banka Slovenije. Podjetja pri nas pa so močno zadolžena in obveznosti vračajo počasi. Poudarek v poročilu o finančni stabilnosti je na bančnem sistemu pri nas, je na predstavitvi poročila uvodoma pojasnil guverner Banke Slovenije. Težave v bančnem sistemu so po njegovih besedah povezane predvsem s krizo in se kažejo na več področjih. Banke so v preteklih treh letih zaznale velike spremembe v portfelju, saj se je zaradi krize kakovost portfelja poslabšala. Hkrati so se zaradi finančne krize znašle tudi pred novim vprašanjem prestrukturiranja virov financiranja, kar je proces, ki še traja. Odvisni od tujega kapitala Prilagajanje spremembam pa se v zadnjih dveh letih kaže v stagnaciji kreditne aktivnosti, ki je povezana s spremembami na strani virov in prilagajanjem bilanc, je povedal Kranjec. Banke, podjetja in gospodinjstva bilance namreč prilagajajo svojim možnostim, kar pomeni, da so odločitve o zadolževanju dosti bolj premišljene kot nekoč. Če se sprašujemo, zakaj kreditna aktivnost ni bolj živahna, si moramo odgovoriti na vprašanje, kje so vzroki, na strani povpraševanja pa tudi ponudbe oziroma manjše razpoložljivosti sredstev, pravi Kranjec.
|
negative
|
6,962
|
Pred rebalansom proračuna Prihraniti bomo morali pol milijarde Vlada naj bi primanjkljaj v višini okoli 5 % BDP-ja obdržala s polmilijardnim rebalansom. Odrekanja bodo velika, Slovenija pa bo za stabilizacijo evroobmočja vseeno prispevala 2,851 mrd. evrov.Vlada v gradivu, ki nosi oznako zaupno, z rebalansom načrtuje za 500 milijonov evrov prihrankov, poroča Dnevnik. V stroške za javno upravo naj ne bi zarezala. Namesto tega naj bi se lotila investicij. Za 70 milijonov evrov pa je znižala še sredstva za socialno varnost in zdravstveno varstvo, še piše ljubljanski časnik. Glavni razlogi za predlagani rebalans državnega proračuna za leto 2010 so - nove, slabše napovedi makroekonomskih agregatov od tistih, na katerih temelji sprejeti proračun, - drugačna gibanja predvsem nekaterih ključnih kategorij davčnih prihodkov, - vključitev pomoči Grčiji 145 milijonov evrov bo vodeno v bilanci B s finančnimi terjatvami in naložbami in ne bo nujno povzročilo dodatnega zadolževanja ali višanja primanjkljaja. Povod za rebalans so prihodki državnega proračuna, ki bodo letos za 409 milijonov evrov nižji, kot so sprva predvidevali, razkrivajo izhodišča za pripravo rebalansa proračuna za letošnje leto. V mesecu aprilu so bila na vladi, na predlog UMAR-ja, sprejeta nova makroekonomska izhodišča, ki bodo podlaga tako za pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2010 kot tudi za spremembe državnega proračuna za leto 2011 in za pripravo državnega proračuna za leto 2012. Že ob seznanitvi s temi noveliranimi makroekonomskimi izhodišči smo opozorili, da poslabšujejo makroekonomsko sliko in s tem seveda tudi javnofinančno situacijo za letošnje leto in tudi za prihodnja leta, piše v Navodilu za pripravo Predloga rebalansa proračuna RS za leto 2010. Skupaj s pomočjo Grčiji bo delež Slovenije za stabilizacijo znašal 3,138 mrd. evrov Finančni ministri EU-ja so v Bruslju potrdili oblikovanje posebnega instrumenta za finančno stabilizacijo, ki predvideva do 440 milijard evrov morebitnih medvladnih posojil državam v težavah, je povedal slovenski minister Franc Križanič. Delež Slovenije naj bi bil do 2,851 milijarde evrov, skupaj s pomočjo Grčiji do 3,138 milijarde evrov. Minister Križanič je poudaril, da je s tem danes storjen naslednji korak k stabilizaciji evropskega finančnega sistema, ki bo omogočil jasen, odločen in hiter odziv evropskih držav, zlasti članic območja evra, na morebitno novo finančno krizo. Vir STA Najbolj radikalen rez naj bi doživele predvsem načrtovane investicije, ki se bodo s predvidenih 611 milijonov evrov, to je brez namenskih in evropskih sredstev, znižale za 273 milijonov evrov. Levji delež varčevanja pri investicijah bo nosilo ministrstvo za promet, kjer se bo moral prometni minister Patrick Vlačič odpovedati skoraj 120 milijonom evrov naložb v prometno infrastrukturo, pri čemer bodo železnice dobile za 65,7 milijona evrov manj sredstev, cestna infrastruktura pa bo revnejša za 50,4 milijona evrov, piše Dnevnik. Za 140 milijonov evrov naj bi vlada znižala izdatke za blago in storitve. Največjemu kosu pogače naj bi se morali odpovedati obrambna in notranja ministrica Ljubica Jelušič in Katarina Kresal. Odhodki za obrambo in zaščito se bodo znižali za 47 milijonov evrov, odhodki za notranje zadeve in nacionalno varnost pa za 32,2 milijona evrov. Znatno bo vlada očitno varčevala tudi pri odhodkih za socialno varnost in zdravstveno varstvo. Zaradi nižje rasti plač od predvidene vlada pričakuje 20 milijonov evrov manj sredstev za pokojnine oziroma za Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, poleg tega pa bo 40 milijonov evrov manj namenila še zdravstvenemu varstvu in varstvu obolelih. Sredstva za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti se bodo znižala za več kot 27 milijonov evrov, za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo bo na razpolago 21 milijonov evrov manj sredstev, za izobraževanje, kulturo in šport pa bodo namenili 28,5 milijona evrov manj. Višje trošarine, višje cene? Inflacija? In dohodki? 30 milijonov evrov več naj bi vlada dobila od trošarin na pogonsko gorivo, kar bo vplivalo na cene goriva, 4 milijone evrov več od trošarin na alkohol, 3,8 milijona evrov več od trošarin na tobak, 2 milijona evrov več pa od trošarin na plinsko olje za ogrevanje. V absolutnih zneskih naj bi se največjemu znesku odrekel prometni minister Vlačič, čigar denarnica naj bi bila tanjša za 119 milijonov evrov. Največji sorazmerni delež sredstev pa naj bi izgubilo ministrstvo za zdravje. Z rebalansom naj bi izgubilo 31 odstotkov sredstev. Finance pišejo, da naj bi jo najbolje odneslo Svetlikovo ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Oba časnika, Dnevnik in Finance, pa ugotavljata, da bodo, namensko gledano, najbolj na udaru investicije.
|
negative
|
6,963
|
Večina podjetji brez subvencij in s polnim delovnim časom V sindikatu SKEi menijo, da so razmere v kovinarski industriji še vedno daleč od dobrih, a je stanje bistveno boljše kot lani in se že kažejo znaki okrevanja. S tem je predsednica sindikata Lidija Jerkič mislila predvsem na to, da podjetja niso več v fazi zapiranja in da vsaj 95 odstotkov tistih, ki so bila lani na 36-urnem delovniku, zdaj dela s polnim delovnim časom. Prav tako ne prejemajo več državnih subvencij, povečujejo se tudi naročila. V zadnjih dveh letih je na področju kovinarske in elektroindustrije delo izgubilo okoli 25.000 ljudi, med njimi 14.000 delavcev zaposlenih za določen ali nedoločen čas, in vsaj še 10.000 agencijskih delavcev. Zdaj pa se dogaja po nekaj odpustov na mesec, je pojasnila Jerkičeva. Kaj se bo zgodila v prihodnjega pol leta, ne zna napovedati. Od 400 podjetji v panogi jih je 27 takšnih, ki postopoma uvajajo približevanje minimalni plači, sprememba zakona pa se pozna pri tistih, ki prejemajo minimalno plačo. Prej je bilo namreč takšnih okoli dva odstotka zaposlenih, zdaj pa jih bo sedem odstotkov.
|
neutral
|
6,964
|
Predlog zakona o socialnem podjetništvu kmalu v DZ Socialno podjetništvo dolgoročno prinaša razvoj za skupnost in ljudi, zato ne predstavlja odliva sredstev, temveč izjemno dobro naložbo, je za MMC dejala Romana Zidar s fakultete za socialno delo. Predlog zakona o socialnem podjetništvu sta pripravili poslanski skupini SD-ja in Zaresa. V poslanski skupini SD-ja so za MMC pojasnili, da je trenutno v usklajevanju, saj je poslanka Andreja Črnak Meglič od ministrstev za delo in gospodarstvo prejela dopolnitve. Besedilo bo postalo javno, ko bo usklajeno in ko bo obenem romalo v parlamentarno proceduro. Pri tem gre za že uveljavljen način poslovanja, je za MMC pojasnila Romana Zidar, asistentka na fakulteti za socialno delo, ki se s socialnim podjetništvom posebej ukvarja Dejavnosti, ki tudi po zakonu štejejo kot socialno podjetništvo, že izvajajo številna društva, zavodi, invalidska podjetja in zaposlitveni centri, verjetno pa bi kot socialna podjetja lahko upoštevali tudi večino malih družinskih podjetij, ki pa jih osnutek zakona posebej ne omenja. Ko bo zakon sprejet, bo v prvi vrsti prinesel formalnopravno ureditev tega področja in nekaj ugodnosti za to obliko podjetništva, pojasnjuje. Kaj pravzaprav je socialno podjetje? Črnak Megličeva je dejala, da je to avtonomna zasebna organizacija, ki zagotavlja javnokoristne dobrine in storitve, katerih cilj ni pridobivanje dobička. Statusna oblika nosilca z zakonom ni določena, kar pomeni, da to dejavnost lahko izvajajo tako društva in zavodi kot tudi gospodarske družbe. Med spodbudami za socialno podjetništvo so predvidene subvencije za odpiranje novih delovnih mest, razne oblike plačil stroškov, davčne olajšave, denimo znižana stopnja DDV-ja za proizvode in storitve, prednosti pri javnih naročilih ter nekatere oprostitve. Primer dobre prakse iz tujine Da ima socialno podjetništvo številne oblike, dokazuje primer švedskega naselja Hammarby Sjöstad, kjer kar 50 odstotkov energije, ki jo naselje potrebuje za svoje delovanje, proizvede naselje samo. Delež najemnikov in lastnikov stanovanj je v razmerju 50 50, cena kvadratnega metra novogradnje pa je znašala 831 evrov. Čeprav se je cena pozneje dvignila, gre vseeno za drugačno prakso kot pri nas, kjer gradbeni in nepremičninski trg dobičke kuje že vnaprej. Zanimiv je tudi primer škotskega otoka Eigg, ki meri zgolj 31 kvadratnih metrov in ki je bil vse do leta 1997 v zasebni lasti, ko ga je odkupilo šestdeset prebivalcev otoka. Ti so nato ustanovili svoje socialno podjetje, ki se je ukvarjalo z razvojem turizma na otoku zgradili so trgovino, pošto, čajnico, plažo opremili s toaletami in prhami. Več o socialnem podjetništvu v tujini lahko preberete tukaj. Primere je posredovala Romana Zidar. Lažji dostop do znanja in kapitala O tem, kaj se bo zanje z uveljavitvijo novega zakona dejansko spremenilo, smo povprašali Stevana Stavrevića, vodjo projekta Tovarna dela - vstop v svet dela. Status socialnega podjetja bo projektu Tovarna dela – vstop v svet dela omogočil lažji dostop do manjkajočega strokovnega znanja ter semenskega kapitala pri skladih tveganega kapitala ali pri Etični banki, kar potrebujemo za zagon novih in razširitev obstoječe dejavnosti, pojasnjuje. Nižja davčna stopnja in povračilo prispevkov za najtežje zaposljive jim bosta omogočila, da del sredstev preusmerijo v razvoj, izboljšajo delovne pogoje ter delavce primerno plačajo.
|
positive
|
6,965
|
Druga možnost predčasno poplačilo posojila Mesečna odplačila posojil, vezanih na evropsko obrestno mero EURIBOR, se nižajo, manj pa tista, vezana na švicarski frank in obrestno mero LIBOR. Kdor je pred dvema letoma najel na primer 80.000 evrov stanovanjskega posojila za dobo 20 let, pri čemer je bilo posojilo vezano na EURIBOR, je takrat plačeval okoli 600 evrov obroka, danes pa plačuje le še približno 450 evrov. Pri posojilu, vezanem na LIBOR, pa je obrok ob sklenitvi znašal okoli 550 evrov, danes pa je nižji le za 50 evrov, je za TV Slovenija poročala Vesna Zadravec. A možnost, da se posojilo v frankih konvertira v evro, dopuščajo le redke banke. Ena izmed njih je Hypo banka, kjer pojasnjujejo, da je dodatek h kreditni pogodbi mogoče izdelati v desetih dneh, zanj pa boste odšteli 100 evrov. Posojilo lahko predčasno poplačate in vzamete novega Večina bank ponuja le možnost predčasne prekinitve pogodbe. V Abanki so tako povedali, da vsaka stranka lahko posojilo predčasno poplača in najame novega, pri čemer stroški predčasnega plačila znašajo polovico stroškov odobritve posojila. Ker so razmere na trgu nepredvidljive, banke spremembo pogodbenih določil nerade svetujejo. Jože Peharc, izvršni direktor Hypo banke, tako pravi, da sam posojila, vezanega na švicarski frank, ne bi spreminjal, seveda pa je odločitev prepuščena posojilojemalcu. V bankah večjega povpraševanja po prekinitvah pogodb ali spremembi valute za zdaj ne opažajo.
|
neutral
|
6,966
|
IMF izrazil resno zaskrbljenost Mednarodni denarni sklad IMF je izrazil zaskrbljenost glede španskega gospodarstva in dejal, da so potrebne dolgoročne reforme, da bi si opomoglo. Po IMF-jevih besedah se država spoprijema z resnimi izzivi, vključno s potrebo po nujni reformi nedelujočega trga dela in njenega bančnega sektorja. IMF-jeva ocena prihaja, potem ko so španske oblasti morale za konec tedna reševati regionalnega upnika Cajasur. Prejšnji teden je španska vlada sprejela varčevalne ukrepe za zmanjšanje svojega primanjkljaja, ki je trenutno enak 11 odstotkom španske gospodarske proizvodnje. To je precej višje kot evropska zgornja meja 3 odstotkov. Luknje v številnih sekcijah To sicer ni prvič, da je IMF dejal, da Španija potrebuje reformo gospodarstva, a tokrat opozorila zvenijo kot neodložljiva in bolj neposredna - španski trg dela ne deluje in potrebuje korenito reformo. IMF je izpostavil tudi padec na španskem trgu nepremičnin, visoko zadolženost v zasebnem sektorju ter šibko produktivnost in konkurenčnost. Prejšnji teden je španska vlada odobrila varčevalni načrt za 15 milijard evrov, vključno s 5-odstotnim zmanjšanjem plač v javnem sektorju. Država se mora spopadati tudi z več kot 20-odstotno nezaposlenostjo. Skrbi glede španskega gospodarstva je treba gledati v luči nedavne finančne krize v Grčiji, katere primanjkljaj znaša 13,6 odstotka BDP-ja. Zaradi strahu, da bi se grška kriza lahko razširila na Španijo, se je 27 držav članic EU-ja in IMF-a skupaj dogovorilo za 750 milijard evrov vreden rešilni sveženj.
|
negative
|
6,967
|
S koristnimi pravili do uspešne izvedbe reform OECD je Slovenijo opozoril, da bi morala s prihodnjim letom okrepiti prizadevanja za fiskalno konsolidacijo in pokojninsko ter zdravstveno reformo. Glavni izzivi za Slovenijo so podobni kot izzivi za Evropo - zagotoviti je treba fiskalne reze z zmanjšanjem rasti izdatkov v javnem sektorju ter pomembne reforme v zdravstvenem in pokojninskem sistemu, je dejal glavni ekonomist in namestnik generalnega sekretarja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj Pier Carlo Padoan. Padoan opozarja, da strukturne reforme niso lahke, vendar obstajajo temeljna, zelo koristna politična pravila za njihovo uspešno izvedbo. Prvo pravilo je, da sta potrebni zelo močna komunikacijska strategija in postopna gradnja širokega soglasja, drugo pravilo je, da strukturne reforme potrebujejo čas za rezultate, in tretje pravilo, da reforme ne smejo zajemati samo enega segmenta, temveč morajo biti široke in povezane. V OECD-ju, katerega članica bo kmalu postala tudi Slovenija, ugotavljajo, da naj bi se rast letos in prihodnje leto postopoma krepila, ob izteku kratkoročnih ukrepov na trgu delovne sile pa je verjetno povečanje brezposelnosti. Inflacija naj bi ostala zmerna, javnofinančni primanjkljaj pa bo po napovedi letos znašal šest odstotkov. Glavni tveganji za okrevanje Slovenije sta negotovost v evrskem območju in povečanje minimalne plače. Če bi namreč višina minimalne plače dosegla višino povprečne, bi lahko izgubila delež na izvoznem trgu, to pa bi ogrozilo okrevanje.
|
neutral
|
6,968
|
Izredna uprava Vzajemne bo vložila odškodninske tožbe Izredna uprava Vzajemne bo vložila odškodninsko tožbo zoper člane prejšnjih uprav ter predsednika Marka Jakliča in Boštjana Averja. Zdajšnja uprava zdravstvene zavarovalnice je namreč prepričana, da so uprave, ki so družbo vodile med junijem 2003 in oktobrom 2009, z negospodarnim in nevestnim ravnanjem zavarovalnici povzročile škodo. Škodo ocenjujejo na 1,2 milijona evrov, je povedal predsednik izredne uprave Vzajemne Dušan Kidrič. Po njegovih besedah je bila škoda ugotovljena v primeru sklepanja poslov in naročanja storitev z dvema pravnima osebama ter zaradi škodljivih pogodb, sklenjenih z nekdanjim članom uprave. V zavarovalnici sicer še vedno potekajo revizijski postopki v zvezi z nekaterimi drugimi posli. Zoper upravo, v kateri je bil poleg Jakliča še član uprave Franc Henigman, Vzajemna uveljavlja škodo v višini 70.733,87 evra, zoper upravo, v kateri je bil poleg Averja še član uprave Peter Pustatičnik, pa v višini 184.292,41 evra. O odgovornosti - ta je med vse štiri člane prejšnjih uprav porazdeljena glede na čas sklenitve spornih pravnih poslov ter glede na čas poročanja o domnevno opravljenih storitvah in fakturiranju storitev - bo pa odločalo sodišče, je poudaril Kidrič. Po odstavitvi Averja uvedena izredna uprava Spori v zvezi z vodenjem Vzajemne se vlečejo že več let. Agencija za zavarovalni nadzor je razrešitev Jakličeve uprave zahtevala junija 2007. Kot razlog je navedla, da Vzajemna ni pravočasno obvestila nekdanjih zavarovancev o spremembah statuta zavarovalnice o zaprtju osebnih računov. Averjeva uprava je mandat nastopila septembra 2007, lani oktobra pa se je v postopek zoper Vzajemno, ki je privedel do razrešitve uprave z Averjem na čelu, vmešala tudi Agencija za zavarovalni nadzor. Nadzorni svet zavarovalnice je nato na izredni seji odpoklical Averja, AZN pa je izdal odločbo o izredni upravi pod vodstvom Kidriča. Naročili so revizijo poslovanja zdravstvene zavarovalnice v času vodenja Jakliča in Averja, ki je pokazala, da je vodstvo naročalo storitve, ki niso bile potrebne, in sklepalo ekonomsko neupravičene pogodbe.
|
negative
|
6,969
|
Kitajska centralna banka dala trgom nov zalet Potem ko je še v torek na razvitih delniških trgih vladala velika nervoza, so se razmere občutno popravile, kar pa ne velja prav za Ljubljansko borzo. Indeks SBI TOP je tako v petek zaradi triodstotnega padca Mercatorja izgubil nekaj točk, na tedenski ravni pa se je njegova vrednost znižala za pol odstotka, na 881 točk. Spodoben promet je še naprej opaziti le pri Krkinih delnicah. V petek so se ob milijonu evrov prometa podražile za tretjino odstotka, zadnji posli pa so bili precej višji in so se sklepali do 66,7 evra. Lastniki Telekoma so le dočakali spodbuden dan in ponovno rast nad 100 evrov. Delnice so pridobile 2,5 odstotka, kar je druga največja letošnja rast tega papirja. Vseeno majski padec Telekomovega tečaja še vedno znaša zajetnih 15 odstotkov. Pobrale so se tudi delnice Zavarovalnice Triglav, s katerimi so trgovali do 19,59 evra. Rast BDP-ja v ZDA triodstotna Svetovni delniški trgi so dobili nov zalet, potem ko je kitajska centralna banka zanikala navedbe, da naj bi v deviznih rezervah znižala izpostavljenost do evroobveznic, vlagatelji pa so presodili, da je bil 15-odstotni popravek delniških trgov v zadnjih treh tednih pretiran. Indeks Dow Jones 10.258 točk, ki je v sredo prvič po februarju dan končal pod 10 tisoč točkami, se je povzpel za skoraj tri odstotke, veselja pa ni pokvarila niti navzdol popravljena objava ameriške gospodarske rasti v prvem letošnjem četrtletju. Rast BDP-ja je bila namreč v resnici 3-odstotna, ne 3,2-odstotna. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA+0,30 % 65,85 EUR NOVA KBM+1,06 %11,41 INTEREUROPA+0,85 % 3,57 PETROL-0,07 %275,28 MERCATOR-2,97 % 152,37 TELEKOM+2,46 %99,32 GORENJE-0,96 %12,38 LUKA KOPER+2,17 %18,87 FTSEurofirst 300 spet nad 1.000 točkami Microsoft je dan po krepkem padcu, po katerem ga je po tržni kapitalizaciji prehitel Apple, porasel za štiri odstotke, saj so analitiki zvišali oceno delnic. Tudi evropske borze so zadnje dni pozabile na težave prezadolženih članic EU-ja. Delniški indeks FTSEurofirst 300 je v četrtek poskočil za 2,9 odstotka in znova presegel tisoč točk. Drugi dan zapored so izrazito pridobivali finančni papirji. Delnice največje britanske zavarovalnice Prudential so se podražile za 6,8 odstotka, saj so se pojavile govorice, da naj bi Prudential odstopil od 35,5 milijarde dolarjev vrednega nakupa azijske enote propadle ameriške zavarovalnice AIG.
|
neutral
|
6,970
|
Vlada bo do 27. julija zviševala trošarine Cene pogonskih goriv se bodo opolnoči nekoliko znižale. Nespremenjena ostaja zgolj cena za kurilno olje in avtoplin. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo treba odšteti 2,3 centa manj, torej 1,192 evra, 98-oktanski bo stal 1,9 centa manj, torej 1,224 evra za liter, liter dizelskega goriva pa bo cenejši 2,3 centa in bo njegova cena znašala 1,143 evra. Kot omenjeno, nespremenjena ostaja cena kurilnega olja 0,743 evra na liter in avtoplina 0,669 evra na liter. 95-oktanski bencin1,192 evra - 2,3 centa 98-oktanski bencin1,224 evra - 1,9 centa dizelsko gorivo 1,143 evra- 2,3 centa kurilno olje 0,743 evranespremenjeno Podlaga za izračunavanje cen je model, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolarja. Cene se izračunavajo za 14-dnevno obdobje. Spomnimo, da je vlada nedavno sprejela uredbo, da bo do 27. julija vsakih 14 dni za pet evrov na tisoč litrov zvišala trošarine na bencin in dizelsko gorivo. Cene pogonskega goriva se tako kljub padcem cen nafte na svetovnih trgih niso znižale že od februarja. Cena ameriške nafte se je pretekli teden vrtela okoli 72 dolarjev za 159-litrski sod, kar je še nekoliko manj kot pred dvema tednoma. V začetku maja so cene znašale približno 87 dolarjev na sod, na pocenitev pa je vplivala zaskrbljenost vlagateljev, da bi dolžniška kriza v območju evra spodkopala okrevanje gospodarstva, je poročal Radio Slovenija.
|
neutral
|
6,971
|
Kdaj bo mogoča vselitev? Kot kaže, ne tako kmalu. Težave v Vegradu se stopnjujejo. Je družba stanovanja v Celovških dvorih prodala dvakrat? In kaj bo prinesel petkov protest tujih delavcev pred slovenskim veleposlaništvom v Sarajevu? Sreda bi bila lahko za podjetje in z njim povezane akterje zelo vroča, saj bodo sledila nova pogajanja med vodstvom in podizvajalci. Ti, kot je znano, še vedno niso bili dokončno poplačani za vsa svoja dela. Pri tem se zastavlja vprašanje, ali so del plačila res dobili s stanovanji Vegrad jim je namreč že ob začetku gradnje kot del plačila ponudil stanovanja, je za TV Slovenija poročala Duška Lah. Čigava so stanovanja? Od podizvajalcev ali banke? Težava je v tem, da so ta ista stanovanja, ki so jih podizvajalci kupili s pomočjo podizvajalskih pogodb z družbo, pod hipoteko NLB-ja. PRED KRATKIM PROTEST TUJIH DELAVCEV Pred dnevi je šest delavcev Vegradovega hčerinskega podjetja Gradve zasedlo prostore podjetja v Velenju. Policisti so štiri od njih pospremili iz države, ker nimajo urejenih dokumentov. Vsi so se vrnili v Bosno in Hercegovino. Delavci so se za protest v prostorih Vegrada odločili, ker Vegrad še ni poravnal obveznosti oziroma jim ni izplačal zaostalih plač. Kot omenjeno, bo v petek zaradi istega razloga protest pred slovenskim veleposlaništvom v Sarajevu. Zadevo naj bi razčistili na sredinem sestanku, ki ga je predlagal Vegrad, uprava družbe pa še vedno ni dosegljiva za pojasnila, tako da tega, ali je Vegrad stanovanja prodal kar dvakrat - torej najprej podizvajalcem, nato pa z zastavitvijo banki - za zdaj ni bilo mogoče preveriti. Kdaj bo mogoča vselitev? Kot kaže, ne tako kmalu. Zdi se, da bodo oškodovani prihodnji stanovalci, saj Vegrad za dokončanje Celovških dvorov potrebuje še pet milijonov evrov. Ko bo podjetje pridobilo denar, bodo namreč potrebni še štirje tedni za dokončanje del. Šele nato bodo sledili postopki ponovnega tehničnega pregleda. Seveda tu denarnih težav Vegrada še zdaleč ne bo konec. Znano je namreč, da sta Mestna občina Ljubljana in stanovanjski sklad od Vegrada odkupila 419 stanovanj, Vegrad pa si je zaradi zamude pri predaji nepremičnin prislužil že 1,5 milijona evrov zamudnine.
|
negative
|
6,972
|
Besedam o poslovnem sodelovanju ne verjamejo Obalni sindikati opozarjajo, da bi bilo povezovanje Luke Koper in Intereurope škodljivo, če ne celo pogubno. Bojijo se namreč podvajanja delovnih mest in posledično odpuščanj. Zavedamo se, da so Slovenske železnice v krizi in da jih je treba sanirati. Ne vidimo pa v tej igri nikakor potrebe po neposrednem povezovanju Luke in Intereurope, je izpostavil generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije KS-90 Peter Majcen. Po njegovem mnenju gre pri vključitvi obeh podjetij za tisti dodatni vložek, ki bi ga država dala Nemcem, da bi koordinirali sanacijo železnic . Tako visoke cene po njegovem primorsko gospodarstvo ne sme plačati. Besedam, da gre pri ideji o povezovanju v skupni holding v družbi Slovenskih železnic zgolj za poslovno sodelovanje, sindikati ne verjamejo. Po njihovem gre le za prvi korak pri lastniškemu prevzemanju obeh družb, ki bi Nemčiji zagotovil prevlado in nadzor nad celotno logistiko v državi. Ob tem se postavlja vprašanje, kakšne tovore bodo Nemci usmerjali v Koper in kakšen bo v primeru oblikovanja takega holdinga sploh razvoj pristanišča v prihodnje. Sicer pa je bilo združevanje obalnega gospodarstva v holdinge za obalna podjetja do zdaj pogubno, lep primer pa je ravno koprski Istrabenz, je izpostavil Majcen. Tuji vlagatelji imajo svoje načrte Za Intereuropo bi združenje pod isto streho z nemškim logistom Schenkerjem v lasti Deutsche Bahn verjetno pomenilo, da bi del njene logistične mreže in posledično tudi delovnih mest v Sloveniji postal odveč, pravijo sindikati. Obenem pa je Intereuropa zaradi trenutno nizke cene na borzi in razvejanih logističnih mrež na Balkanu in v Vzhodni Evropi za tuje vlagatelje po njegovem nedvomno zanimiva. Nemška prevlada bi po Majcnovih besedah verjetno vplivala tudi poslovanje Luke Koper, saj je koprsko pristanišče že zdaj neposredno konkurenčno severnomorskim. Predsednik sindikata pristaniških delavcev v Luki Koper Pavel Lokovšek pa je opozoril, da jih vlada o načrtih v zvezi s holdingom uradno ni obvestila, predsednik vlade Borut Pahor jih je namreč kar postavil pred dejstvo . Če se bomo igrali z zadevami, se ne bo končalo po željah predsednika Pahorja, je še dejal Lokovšek in poudaril, da sindikat glede vprašanja holdinga podpirajo tudi zaposleni. Predstavniki sindikatov v Luki Koper in Intereuropi se bodo z nekdanjim prvim možem Deutsche Bahna, Hartmudom Mehdornom, ki naj bi svetoval pri oblikovanju holdinga, sestali 15. junija ob Mehdornovem ponovnem obisku Obale.
|
neutral
|
6,973
|
Stečajni upravitelj priznal za 76 milijonov terjatev Stečajni upravitelj Marko Zaman je v stečajnem postopku družbe Infond Holding od okoli 212 milijonov evrov prijavljenih priznal za 76 milijonov evrov terjatev. Največji priznani terjatvi sta terjatvi družb Pivovarna Union 28 milijonov evrov in Radenska 17 milijonov evrov na podlagi posojil Infondu Holdingu, je povedal Zaman in dodal, da je od celotnega zneska priznanih terjatev 160.000 evrov prednostnih. Med 136 milijoni evrov prerekanih oz. nepriznanih terjatev je stečajni upravitelj prerekal vse ločitvene in izločitvene pravice, ker so bile vse, kot pravi, pridobljene v izvršilnem postopku v zadnjih dveh mesecih pred uvedbo stečajnega postopka. Terjatve bank za razliko, ki je niso dobile z unovčenjem delnic banke so Infond Holdingu avgusta lani za neodplačana posojila zasegle skoraj celotna deleža v Pivovarni Laško - 55 odstotkov - in Mercatorju - 24,9 odstotka, je Zaman prerekal, ker se glede tega z bankami še tožijo. Center Naložbe prijavil največ terjatev Najvišjo terjatev je prijavila družba Center Naložbe, okoli 70-odstotni lastnik Infond Holdinga, in sicer od posojilnih pogodb v višini 77,25 milijona evrov. Zaman terjatev ni priznal, ker meni, da gre za lastniške terjatve, ki se v stečajnem postopku ne prijavljajo. Taka posojila, ki jih je Center Naložbe kot okoli 71-odstotni lastnik zagotavljal kot nujno potrebni kapital, se po Zamanovih besedah štejejo za premoženje družbe. Med prerekanimi terjatvami Centra Naložb je tudi ločitvena pravica na skupno 193.261 delnicah Pivovarne Laško in 18.528 delnicah Mercatorja, za katere je Center Naložbe stečajnega upravitelja 17. maja letos obvestil, da jih namerava zunajsodno prodati. Zaman pravi, da je vpis zastavne pravice pomenil privilegiranje upnika. Zastavna pravica na vseh omenjenih Mercatorjevih delnicah in 83.000 delnicah Pivovarne Laško je bila vpisana konec aprila lani, ko je bilo splošno znano, da je Infond Holding v slabem finančnem položaju. Želja po unovčenju posmeh pravni državi Vedoč, da bo družba najverjetneje končala v postopku zaradi insolventnosti, si je torej največji družbenik, ki je bil dobro seznanjen s stanjem v družbi, zagotovil potencialno ugodnejše poplačilo kot drugi upniki, ki niso imeli možnosti pridobiti zastavne pravice za že dana posojila brez zavarovanja, je Zaman zapisal v izrednem poročilu na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Za preostalih 110.261 delnic Pivovarne Laško je Center Naložbe zastavno pravico vpisal konec avgusta in na začetku septembra lani, torej po objavi insolventnosti 6. avgusta in znotraj obdobja treh mesecev po uvedbi stečajnega postopka, ki je bil uveden 18. oktobra lani. Ta želja po unovčenju je v posmeh pravni državi, meni Zaman.
|
negative
|
6,974
|
Članstvo v največ dveh mesecih Danes je zelo pomemben dan za OECD, je ob podpisu sporazuma o članstvu Slovenije v organzaciji dejal njen generalni sekretar Angel Gurria. Sporazum o članstvu v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj je Gurria med obiskom v Ljubljani podpisal s slovenskim ministrom za razvoj Mitjo Gasparijem. Sporazum mora zdaj ratificirati še državni zbor, nato pa sledi resolucija OECD-ja o sprejemu. Zatem bo Slovenija ratifikacijsko listino deponirala pri francoski vladi, s tem pa bo postopek pristopa sklenjen. Slovenija je povabilo v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj prejela prejšnji teden v Parizu. Minister za razvoj Gaspari, ki je glavni pogajalec za vstop Slovenije v organizacijo, je prejšnji teden napovedal, da bi morala Slovenija ob običajni izvedbi postopkov v državnem zboru članica OECD-ja postati v največ dveh mesecih. Članstvo v OECD-ju je za Slovenijo priložnost za izmenjavo izkušenj z najrazvitejšimi državami na svetu, omogoča pa tudi boljše možnosti za mednarodno gospodarsko sodelovanje. Glavni obveznosti države sta plačilo letne članarine in priprava poročil o napredku na šestih ključnih področjih. Sodelovali bomo kot aktiven član Slovenski premier Borut Pahor je po podpisu sporazuma dejal, da bo Slovenija sodelovala kot aktiven član, tako da bo koristila informacije, ugotovitve in nasvete tega pomemebnega elitnega kluba za naše potrebe, ne da bi direktno plonkali in prevajali , ampak jih bomo upoštevali tudi glede na naše domače razmere pri pripravi zakonov in uredb vlade za uspešno vodenje države na vseh tistih področjih, skaterimi se ukvarja OECD. V tem smislu smo mi del OECD-ja in OECD je naš partner, naš zaveznik, naš svetovalec, mi pa njegov aktivni sodelavec, je dejal Pahor. Velik dan za OECD Gurria je dejal, da je danes je izjemno pomemben dan za OECD. Uradno smo izdali povabilo, da se Slovenija pridruži OECD-ju, in kar je še pomembnejše, slovenski premier je sprejel povabilo. Zelo smo ponosni, veseli, navdušeni in opogumljeni, je dejal Gurria, ki je pojasnil, da je pristopni proces Slovenije potekal zelo gladko. Generalni sekretar je pohvalil občudovanja vredno vodenje Pahorja in skupine slovenskih pogajalcev. Po njegovih besedah je premier zelo pogumno vplival na javno mnenje in na sprejem zelo pomembne zakonodaje glede upravljanja kapitalskih naložb države.
|
positive
|
6,975
|
Applove delnice ostajajo v območju rekorda Slovenski delniški trg ostaja nelikviden, indeks SBI TOP pa je blizu enoletnemu dnu. Wall Street je v torek dobil nekaj zagona, vendar ne za dolgo. Trgovanje na Ljubljanski borzi se je spet zaključilo v rdečih številkah. Pri prometu 1,3 milijone evrov je osrednji indeks SBI TOP zdrsnil za tretjino odstotka. Največ prometa je bilo z delnico Krke, ki je cenejša za dobro desetinko odstotka. Med prometnejšimi vrednostnimi papirji opazimo še Novo KBM + 0,17 % in obveznico SOS2E -0,06 %. Med delnicami iz prve kotacije je največ izgubil Petrol, katerega cena se je gibala okrog 270 evrov, kar je enoletno dno, je dolgočasno sredino trgovanje za MMC povzel analitik pri GBD-ju Rok Mubi. Enotni tečaj Savinih delnic se je po strmi torkovi rasti okrepil še za 1,4 odstotka. Končalo se je padanje Zavarovalnice Triglav, potem ko so te delnice prejšnji mesec padle za 15 odstotkov. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,12 % 66,41 EUR PETROL-1,32 %270,27 NOVA KBM+0,17 % 11,49 MERCATOR-0,38 %153,09 TELEKOM+0,17 % 98,54 GORENJE-0,48 %12,41 LUKA KOPER-1,02 %18,38 INTEREUROPA+1,68 %3,63 Dow Jones komaj obstal nad 10 tisoč točkami Zaradi izlitja nafte v Mehiškem zalivu in neuspešnih poskusov, da bi ustavili iztekanje nafte, so delnice BP-ja v torek padle kar za 15 odstotkov, negativno pa se je gibala tudi vrednost indeksa Dow Jones 10.024, saj je izgubil več kot odstotek vrednosti. Začetek dneva je bil še precej obetaven, potem ko je bil objavljen podatek, da je proizvodnja dejavnost v ZDA prejšnji mesec zaznamovala deseti zaporedni mesec rasti, medtem ko so izdatki za gradbene posle aprila porasli z najvišjo stopno v zadnjem desetletju. Na pesimistično ozračje so vplivale skrbi glede vpliva evropske dolžniške krize na svetovno gospodarsko raste. Med redkimi delnicami, ki so se podražile, so spet Applove. Analitiki so po uspešnem začetku mednarodne prodaje tabličnih računalnikov iPad zvišali oceno Applovih prihodkov. Ryanair bo prvič izplačal dividende Vodilne evropske borze so bile v torek že za dva odstotka v minusu, dan pa presenetljivo končale nad gladino , tako da se je indeks FTSEurofirst 300 učvrstil nad tisoč točkami. Delnice britanske zavarovalnice Prudential so poskočile za šest odstotkov, saj očitno ne bo nič s predragim prevzemom azijske enote propadle zavarovalnice AIG. Irski letalski prevoznik Ryanair je obljubil, da bo prvič izplačal dividende, hkrati pa napoveduje lep dobiček. Delnice so poletele za 4,4 odstotka. V sredo dopoldne so bile evropske borze obarvane rdeče, čeprav je evro porasel na skoraj 1,225 dolarja, potem ko so nekatere večje centralne banke izjavile, da se evrom v deviznih rezervah ne bodo odrekle. Nekdanji nobelovec proti dvigovanju obresti Že kar nekaj časa obrestne mere niso v ospredju borznega dogajanja. Centralni banki na obeh straneh Atlantika obresti držita na rekordno nizkih vrednosti, nekdanji Nobelov nagrajenec za ekonomijo Paul Krugman pa je začuden, ker je OECD predlagal, naj tisti, ki imajo v rokah vzvode monetarne politike, v naslednjem letu in pol občutno zvišajo obresti, da preprečijo inflacijo, hkrati pa znižajo trošenje. Krugman je v kolumni za New York Timer prepričan, da je to v nasprotju s trenutnimi potrebami gospodarstva. Po njegovem inflacija ni realna grožnja. Potem ko so centralne banke jeseni leta 2008 povlekle prave poteze, da se je preprečila velika depresija leta 1930, bi bile ideje o višjih obrestih destruktivne, še dodaja.
|
neutral
|
6,976
|
V mestni hiši predstavili projekt novega urbanega središča Emonika City Center Novo potniško središče naj bi bilo odprto leta 2012, je napovedal župan Zoran Janković na predstavitvi arhitekturne vizije kompleksa, ki bo zrasel na območju današnje železniške in avtobusne postaje. Emonika je projekt širšega gradbenega kompleksa, ki bo obsegal poslovno stavbo, nakupovalno in potniško središče. Prvi družbenik so Slovenske Železnice kot upravljavec železniške infrastrukture in projektne dokumentacije, druga dva sta madžarski investitor Trigranit ter Mestna občina Ljubljana. Projekt vsebuje tudi večje posege v samo urbanistično zasnovo širše okolice in prometne ureditve. Csaba Tóth, direktor Emonike d. o. o. in predstavnik investitorja Trigranit, pravi, da so načeli zadnje poglavje projekta, ki se bo končal z velikim odprtjem leta 2012. Generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič je poudaril, da je svetovna gospodarska kriza projekt sicer načela, a so z racionalizacijo dosegli večjo učinkovitost financiranja in zagotovili stabilno finančno strukturo. Poudaril je, da so kot družbenik poudarjali varnost kot najvišjo vrednoto in dosegli rešitve, ki so sicer toge, vendar prinašajo dolgoročno varnost in stabilnost. Emonika je, tako Brankovič, del dolgoročne strateške usmeritve Železnic, ki želijo postati pomemben regionalni igralec na 5. in 10. koridorju ter nosilec slovenskega prometa . Župan Zoran Janković je tudi oznanil, da je Trigranit prispeval ček za gradnjo vrtca v Podutiku , in zaželel, da ta gesta ne bi bila predmet razprave v kakšni komisiji državnega zbora . Dodal je, da je vlada na predlog Mestne občine Ljubljana sprejela sklep, da bo vsaj en tir šel pod zemljo. Posledica gradnje centra bo poleg vrtca v Podutiku po Jankovićevih besedah tudi zaprtje makadamskega parkirišča poleg postaje. Rekonstrukcijo bo doživela še okolica, obsegajoč Masarykovo ulico, Gospodarsko razstavišče, novo Roško in Njegoševo ulico. Na predstavitvi sta sodelovala tudi arhitekta, ki sta podrobneje predstavila samo arhitekturno in urbanistično sestavo. Poudarka zasnove sta na železniški ločitvi tovornega in potniškega prometa ter na ločitvi avtobusnih prometnic od pešpoti.
|
positive
|
6,977
|
Maja je bilo tudi več brezposelnih, ki so našli zaposlitev Konec maja je bilo v Sloveniji registriranih 98.401 brezposelnih, kar je 0,9 odstotka manj kot aprila in 16,4 odstotka več kot v enakem mesecu lani. Po mesecih skokovitega naraščanja brezposelnosti so tokrat statistike malce bolj optimistične - število brezposelnih se je v preteklem mesecu končno znižalo, v prvih petih mesecih letos pa se je na zavod za zaposlovanje prijavilo skoraj 20 odstotkov manj brezposelnih kot v enakem obdobju lani, a jih je vseeno še vedno prijavljenih slaba četrtina več kot v enakem obdobju lani. Maja se je tako na zavod na novo prijavilo 6.787 ljudi, kar je 4,7 odstotka manj kot aprila in 20,4 odstotka manj kot maja 2009. Med njimi je bilo 723 iskalcev prve zaposlitve, 1.710 trajno presežnih delavcev in stečajnikov ter 2.626 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. V petih mesecih se je na zavod skupaj prijavilo 38.862 brezposelnih oseb, kar je 18,9 odstotka manj kot lani. Zvišuje se število ljudi, ki so našli zaposlitev Poleg tega se je maja število brezposelnih, ki so našli zaposlitev, zvišalo - od 7.702 brezposelnih, ki jih je zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oz. samozaposlilo 4.699, kar je 20,3 odstotka več kot aprila. V primerjavi z lanskim majem je bilo zaposlitev za 10 odstotkov več. V obdobju prvih petih mesecev je bilo zaposlitev 22.784, kar je 30,8 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju. Zaradi z gospodarsko krizo povezanega množičnega odpuščanja presežnih delavcev in večjega števila prenehanj zaposlitev za določen čas se je struktura brezposelnosti spremenila. Letna primerjava kaže, da je med brezposelnimi več moških kot žensk, povečali so se tudi deleži brezposelnih, starih od 25 do 49 let, brezposelnih trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev, v zadnjih mesecih pa zaradi manjšega števila novoprijavljenih brezposelnih oseb narašča tudi delež dolgotrajno brezposelnih oseb.
|
positive
|
6,978
|
Majski trg dela v ZDA pod pričakovanji Sveže poročilo o trgu dela je močno prestrašilo Wall Street, ki je v kombinaciji s padcem evra pod 1,20 dolarja izgubil tla pod nogami. Delniški indeks Dow Jones se je znižal 3,15 odstotka in dosegel najnižjo vrednost po februarju. Novica dneva je bila, da je bilo v ZDA prejšnji mesec izven agrarnega sektorja ustvarjenih 431 tisoč delovnih mest namesto pričakovanih 513 tisoč. Številka je sicer še vedno izjemna, celo rekordna po letu 2000, toda od tega je bilo kar 411 tisoč zaposlitev začasnih s strani vlade za potrebe popisa prebivalstva. Stopnja brezposelnosti je z 9,9 zdrsnila na 9,7 odstotka, kar je spet ugoden, toda varljiv podatek, saj je to le posledica tega, da so številni prenehali iskati zaposlitev in se s tem izločili s trga dela. Dow Jones 9.931 Nasdaq2.219 DAX305.938 FTSE1005.126 FTSEurofirst 300998 Nikkei9.901 EUR/USD1,1979 USD/JPY91,88 EUR/CHF1,3915 Lahka nafta71,08 USD Zlato1.219 USD Euribor, 6-mesečni0,997 % Madžarski grozi bankrot Skratka, delodajalci v ZDA so še vedno zelo previdni pri zaposlovanju, to pa ni ravno dokaz, da ameriško gospodarstvo lepo okreva. Resda je bil prav trg dela že dolgo tista zadnja neznanka, ki je manjkala v enačbi, toda vlagatelji so se nekako začeli prepričevati, da gredo stvari zadnje čase na bolje. Petkova objava je bil hladen tuš in karte so se na novo premešale. Dodatno je nervozo podžigal evro, ki je prvič po štirih letih zdrsnil pod 1,20 dolarja, tokrat zaradi Madžarske. Prejšnja vlada je poskrbela, da se je proračunski primanjkljaj povzpel na 7,5 odstotka. Ne pretiravamo, če rečemo, da je Madžarska primeren kandidat, da gre po poti Grčije! Čeprav Madžarska ni članica evroobmočja, je bil to nov šok za evro. Vlagatelje je spet strah Niti ena delnica od 30 podjetij, vključenih v indeks Dow Jones, se ni podražila. Najbolj so padle delnice velikih industrijskih podjetij, kot je Caterpillar -5,5 %, podobno visoke izgube pa so utrpele tudi finančne delnice. Indeks volatilnosti, znan tudi kot indeks strahu, je porasel zas 20 odstotkov. V vsem tednu je Dow Jones izgubil dva odstotka, s tem pa se nadaljuje njegovo padanje, ki je bilo prejšnji mesec posebej izrazito, saj se je Dow znižal za 7,9 odstotka, kar pomeni najslabšo majsko predstavo po letu 1940. Da borze ne morejo več nadaljevati izjemnega vzpona, ki se je začel lani marca, gre krivdo pripisati evropski dolžniški krizi, šibkemu evru, znakom, da se kitajska rast ohlaja in tudi izlitju nafte v Mehiškem zalivu. Kaj pravi zgodovina? Glavno vprašanje je, ali se bo popravek na delniških trgih o njem govorimo, ko so indeksi vsaj 10 odstotkov pod vrhom razvil v medvedji trend, ko se delnice pocenijo za 20 in več odstotkov. Wall Street je podoben popravek kot zdaj po 2. svetovni vojni doživel že 29-krat. V 17 primerih se je izognil medvedu, v 12 pa so se morali vlagatelji sprijazniti z nadaljnim padanjem delnic. V treh primerih je bil padec celo 40 in večodstoten. Še kako je v spominu leto 2008 in 2009 - lani marca je bil širši newyorški indeks S&P 500 kar 57 odstotkov pod rekordom. Trenutno je ta indeks 13,1 odstotka pod vrhom s konca aprila. Kritična naj bi bila meja 15 odstotkov. Če se indeks spusti nižje, naj bi to zanesljivo nakazovalo na medvedji trend, torej na nadaljnje padce. Evro pod 1,20 dolarja in pod 1,40 franka Vodilne evropske borze so se v četrtek veselile četrtega zaporednega dneva rasti. Tudi v petek dopoldne je bilo trgovanje pozitivno, potem pa je šlo navzdol. Najprej dokaj nežno, potem ko so se pojavile špekulacije, da je banka Societe Generale delnice so padle za 7,6 odstotka ustvarila velik izgube pri trgovanju z derivati, nato pa strmo, ko so bili objavljeni ameriški podatki o majskem trgu dela. V Španiji in Italiji sta osrednja indeksa izgubila 3,8 odstotka, vseevropski FTSEurofirst 300 998 točk pa se je znižal za 1,9 odstotka. Na tedenski ravni je kljub temu porasel za 0,1 odstotka. Evro je v petek pogledal vse do 1,1955 dolarja in izgubljal tudi v primerjavi s švicarskim frankom. Za evro je plačati le nekaj več kot 1,39 franka. Krka navzgor, celoten trg rahlo navzdol Na Ljubljanski borzi ta teden ni bilo posebnih novic, niti večjih premikov, kar pomeni, da je ozračje še naprej turobno, likvidnost pa zelo nizka. Teden je bil rahlo negativen, merjeno z indeksom SBI TOP. Prometa je bilo za skoraj osem milijonov evrov, od tega s Krkinimi delnicami za 2,75 milijona evrov. Njihov enotni tečaj se je v petih dneh okrepil za 2,8 odstotka na 67,69 evra. Še precej bolj so na tedenski ravni podražile Savine delnice, saj je njihov tečaj poskočil za skoraj deset odstotkov. Na negativni strani izstopa Aerodrom, ki se je pocenil za več kot štiri odstotke. Vrednost Petrola se je znižal za tri odstotke.
|
negative
|
6,979
|
Majska številka Ekonomskega ogledala Umar v majskem Ekonomskem ogledalu napoveduje počasno okrevanje slovenskega gospodarstva. V letošnjem prvem četrtletju se je nadaljevalo rahlo okrevanje evropskega gospodarstva, medtem ko v Sloveniji znakov oživljanja gospodarske dejavnosti še ni, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar. Po pričakovanjih so pozitivni signali že izhajali iz povečanega tujega povpraševanja. Umar v majski številki publikacije Ekonomsko ogledalo navaja, da se je obseg bruto domačega proizvoda BDP v letošnjem prvem četrtletju realno znižal za 0,5 odstotka in je bil tudi nižji kot v istem obdobju lani za 1,2 odstotka. S tem je bila raven gospodarske dejavnosti v letošnjem prvem četrtletju najnižja od začetka gospodarske in finančne krize. Izvoz sledi hitrejšemu okrevanju na tujem Izboljšanje v mednarodnem okolju je spodbudno vplivalo na slovenski izvoz, potrjujejo pa se pričakovanja Umarja iz pomladanske napovedi, da ovire za hitrejšo rast izhajajo iz domačega okolja, med drugim poudarja prvi mož Umarja Boštjan Vasle. Razlike v hitrosti okrevanja izvoznega in domačega povpraševanja se po njegovih besedah kažejo tudi na rezultatih po posameznih dejavnostih. Dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih in v prometu je bila v prvem četrtletju letos višja kot v istem obdobju lani, kar lahko povežemo s krepitvijo izvoza blaga. S slabimi razmerami v gradbeništvu in na trgu dela so povezani medletni padci v dejavnostih trgovine, gostinstva, poslovnih storitev na področju arhitekturnega projektiranja in rudarstva. Z izjemo zdravstva in socialnega skrbstva se je nadaljevala rast dodane vrednosti v dejavnostih javnih storitev. Brezposelnost vztraja pod 100.000 Na trgu dela v zadnjih mesecih ni bilo bistvenih sprememb. Število formalno delovno aktivnih se je tudi marca ohranilo na podobni ravni kot predhodni mesec, število registriranih brezposelnih, ki se je aprila in maja nekoliko povečalo, pa se giblje nekaj pod 100.000. Marca se je nadaljevalo upadanje zaposlenosti v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, prometu ter v finančnih in zavarovalnih dejavnostih ter rast zaposlenosti v strokovnih, znanstvenih in tehničnih ter drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in v javnih storitvah. Ekonomsko ogledalo - maj 2010 Marca je bila rast povprečne plače visoka 3,7 odstotka bruto, kar je bila posledica visoke rasti plač v zasebnem sektorju. Višja povprečna bruto plača v zasebnem sektorju je marca sicer običajna, saj se v tem mesceu običajno izplačujejo nagrade in nadure za preteklo leto, letos pa je k opazno višji rasti bruto plače sektorja 6,9 odstotka prispeval tudi dvig minimalne plače. Inflacija prehiteva evropsko Ob 0,4-odstotnem mesečnem zvišanju cen se je medletna inflacija maja znižala na 2,1 odstotka. V prvih petih mesecih letos se je inflacija v Sloveniji povečala nekoliko bolj kot na ravni celotnega evrskega območja, kjer je medletna inflacija maja znašala 1,6 odstotka. Ključne razlike se ohranjajo v prispevku cen tekočih goriv za prevoz in ogrevanje, ki imajo večjo utež v našem indeksu cen življenjskih potrebščin. Nekoliko bolj so se pri nas tudi zaradi hitre rasti cen komunalnih storitev povišale še cene storitev, še ugotavljajo na Umarju.
|
negative
|
6,980
|
Obupanim strankam zaračunavali dodatne stroške Zaradi nečednih poslov s hipotekami banke Countrywide bo morala Bank of America plačati 108 milijonov dolarjev kazni. Dogovor z ameriško Zvezno komisijo za trgovino FTA pomeni, da je Bank of America prevzela odgovornost za odiranje strank Countrywida, še posebej tistih, ki so imele težave pri odplačevanju obrokov hipotek. Pohlep Countrywida je šel celo tako daleč, da so tem strankam zaračunavali na tisoče dolarjev zamudnih obresti na mesec, pri čemer so si izmišljali še dodatne stroške in takse za neobstoječe storitve. Propad zaradim kopičenja nepremičnin A zaradi pohlepa in kratkovidnosti je podjetje skoraj propadlo. Ljudje, ki so morali plačevati dodatne stroške, niso mogli odplačevati hipotek, banki Countrywide pa so ostale številne nepremičnine, ki jih ni mogla prodati, zato je šla na koncu sama v prodajo. FTA je sporočil, da bodo iz poravnave poplačali 200.000 nekdanjih strank banke Countrywide, Bank of America pa je morala 400.000 strankam že znižati obresti in glavnico hipotekarnega posojila. To je ena najvišjih kazni v zgodovini FTA-ja.
|
negative
|
6,981
|
Drago Mobitelovo gostovanje na Hrvaškem in Balkanu Cene klicev s prenosnih telefonov bodo v državah EU-ja od 1. julija cenejše, a to ne bo v pomoč številnim Slovencem, ki letujejo na Hrvaškem. Najslabše jo bodo odnesli uporabniki Mobitela. Naročniki danes za minuto pogovora odhodni klic iz Hrvaške odštejejo 1,05 evra T-Mobile oziroma 1,02 evra VIPnet, mobiuporabniki pa 1,25 evra. Od 1. julija bo pri vseh operaterjih tako za naročnike kot predplačnike mobiuporabnike veljala enotna cena 1,15 evra na minuto, so nam pojasnili na Mobitelu. Za SMS boste odšteli 0,30 evra. Podražili se bodo tudi odhodni klici iz, denimo, Srbije in Črne gore, ki ju je Mobitel uvrstil v 2. območje. Za minuto pogova bo treba odšteti kar 2,50 evra. Cena odhodnega klica v območje EU-ja bo krepko nižja in bo znašala 0,468 evra na minuto. Za poslan SMS boste odšteli 0,13 evra. Lanskoletne cene niso dostopne Mobitel smo zaprosili tudi, da nam posredujejo cene iz lanskega leta, a so nam odgovorili, da starih cen na aktualnih cenikih ni, zato nam podatka ne morejo posredovati. SiMobilovi naročniki bodo za odhodni klic iz Hrvaške odšteli 0,80 evra na minuto operater VIP, pri tarifi svet pa le 0,20 evra plus dodatni strošek 0,90 evra, ki se zaračuna enkrat pri vsakem odhodnem klicu. Za SMS boste odšteli 0,23 evra tarifa svet 0,2 evra. Cene klicev in SMS-ov v EU-ju so enake zgoraj navedenim. Pri TušMobilu klic iz Hrvaške znaša 0,94 evra na minuto.
|
neutral
|
6,982
|
2009 skupina Hit končala z 28,3 milijona evrov izgube Predsednik nadzornega sveta Hita Matej Golob Matzele je ob koncu seje nadzornikov podal odstop tako z mesta predsednika kot tudi člana nadzornega sveta. Razlog za njegov odstop za zdaj ni znan. Že pred sejo pa je odstopno izjavo podal tudi Žarko Šuligoj, ki je v nadzornem svetu zastopal zaposlene. Svojo funkcijo je po izvolitvi novega sveta delavcev prepustil svojemu nasledniku. 2009 skupina Hit končala z 28,3 milijona evrov izgube Nadzorniki so sicer na seji sprejeli letno poročilo skupine Hit za leto 2009, seznanili pa so se tudi s predlogom rebalansa poslovnega načrta za letos. V letu 2009 je skupina Hit ustvarila 243,5 milijona evrov kosmatega donosa iz poslovanja, povečanega za davek od iger na srečo, od tega 201,7 milijona evrov bruto realizacije od iger na srečo in vstopnin v igralnice. Čista izguba skupine je znašala 28,3 milijona evrov. Tudi matična družba Hit je leto 2009 končala v rdečih številkah. Lani je dosegla 177,4 milijona evrov poslovnih prihodkov z vključenim davkom na igre in izstopnim DDV-jem, realizacija od iger na srečo je znašala 153,9 milijona evrov. Leto 2009 je končala s 44,2 milijona evrov izgube, kar je posledica nižjih prihodkov, rezultat pa so dodatno poslabšale tudi slabitve sredstev. Letos milijon evrov izgube Uprava družbe pa je nadzorni svet seznanila tudi z rezultati poslovanja matične družbe in odvisnih družb v prvih štirih mesecih letos. Bruto realizacija je dosegla 59,3 milijona evrov, kar je za 1,2 odstotka nad načrtom. Ob tem je ustvarila za milijon evrov izgube, kar predstavlja slabo tretjino planirane vrednosti. Ukrepi uprave morajo biti hitrejši Poleg poslovanja pa so nadzorniki pregledali tudi akcijski načrt uprave za zniževanje stroškov. Upravi so naložili hitrejše izpolnjevanje zastavljenih ciljev pri zniževanju stroškov dela, medtem ko je v veliki meri uspela znižati stroške različnih sponzorstev in donatorstev. Tu bo treba vložiti več napora za sklenitev sporazuma o znižanju plač s sindikatom igralniških delavcev. Mogoče tudi zmanjšanje števila zaposlenih - do 250 delavcev manj Uprava sama bo morala izbrati ukrepe za optimiziranje stroškov dela, vključno z morebitnim zmanjševanjem števila zaposlenih uprava namerava odpustiti do 250 delavcev. Posledice različnih ukrepov optimizacije stroškov dela bo nadzorni svet upošteval pri presoji realizacije plana družbe za leto 2010 in strategijo 2010-2012. Predlagana razrešnica vodstva za leto 2009 Nadzorni svet je sicer sprejel predlog uprave glede sklica skupščine družbe, soglašal s predlogom uprave o uporabi bilančnega dobička in z izborom družbe za revizorja za leto 2010, skupščini pa bo predlagal podelitev razrešnice upravi in nadzornemu svetu za leto 2009. Nadzorniki so se seznanili tudi s predhodnim pravnim mnenjem posebnega pooblaščenca skupščine glede možnosti vložitve odškodninskih tožb zoper člane prejšnjega poslovodstva.
|
neutral
|
6,983
|
Število delovno aktivnih oseb v gradbeništvu še upada Stopnja registrirane brezposelnosti je aprila ostala na isti ravni kot marca, in sicer je 10,6-odstotna. V aprilu je bilo v Sloveniji 99.316 registriranih brezposelnih. Medtem ko je bila aprila stopnja registrirane brezposelnosti pri moških na enaki ravni kot marca 10 odstotkov, se je pri ženskah zvišala za 0,1 odstotno točko, na 11,3 odstotka, ugotavljajo na državnem statističnem uradu. Pomurje, kot kaže, okreva V pomurski regiji se je po štirih mesecih stopnja registrirane brezposelnosti znova znižala pod 20 odstotkov, in sicer na 19,4 odstotka. Nižje pa je tudi število občin, ki še vedno presegajo mejo 20-odstotne registrirane brezposelnosti, takih občin je bilo aprila 12, vse pa so bile iz pomurske regije. Aprila se je število delovno aktivnih oseb zvišalo za 0,3 odstotka, na 839.250, od tega je bilo 750.889 oseb zaposlenih, 88.361 pa samozaposlenih. Padec zaposlenih v gradbeništvu, trgovini, predelovalnih dejavnostih ... Zniževanje števila delovno aktivnih oseb v gradbeništvu se tudi aprila po ugotovitvah statističnega urada ni ustavilo in je upadlo približno še za 400. Število delovno aktivnih oseb se je znižalo tudi v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil ter v predelovalnih dejavnostih. Več delovno aktivnih v zdravstvu in socialnem varstvu, javni upravi in obrambi ... Znova pa se je zvišalo število delovno aktivnih oseb v zdravstvu in socialnem varstvu, javni upravi in obrambi, dejavnosti obvezne socialne varnosti ter strokovni, znanstveni in tehnični dejavnosti.
|
neutral
|
6,984
|
Vrh voditeljev Evropske unije v znamenju strahov pred novo krizo Govorice so vse glasnejše. Bo Španija, peto največje evropsko gospodarstvo, zaprosila za pomoč v okviru instrumenta za zagotovitev stabilnosti evra? Številni svetovni mediji zadnje dni pišejo, da naj bi Španija resnično zaprosila za reševalni sveženj, ki ga je Evropska unija vzpostavila po težavah z Grčijo, ki so oslabile evro in zamajale njegovo prihodnost. Španski časopis El economista je poročal, da naj bi reševalni sveženj za Španijo že pripravljali Evropska unija, Mednarodni denarni sklad IMF in ZDA. Načrt naj bi vseboval posebno kreditno linijo v višini do 250 milijard evrov, del denarja pa naj bi si Španija sposodila v okviru instrumenta držav območja evra v višini do 440 milijard evrov. Španska vlada je vse govorice odločno zavrnila. Španija je država, ki je solventna, trdna in močna, z mednarodno kredibilnostjo, je zagotovil španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero. Pritrdil mu je tudi tiskovni predstavnik Evropske komisije, ki je dejal Z gotovostjo lahko povem, da ne bomo razpravljali o reševanju Španije. Gre za govorice in natolcevanje . EU krepi zaupanje v skupno valuto Uradniki v Madridu, Parizu in Bruslju zdaj vztrajno zatrjujejo, da reševanje Španije, ki bi evropski dolg in evrsko krizo pahnila v novo fazo negotovosti, ni na dnevnem redu zasedanja voditeljev vlad in držav članic Evropske unije v Bruslju. Bruseljski diplomati pred srečanjem voditeljev, kjer naj bi ti stopili na pot bolj discipliniranega in usklajenega nadzora financ ter sprejeli finančne in gospodarske odločitve za zagotovitev stabilnosti evra in gospodarskega okrevanja, pošiljajo pozitivna znamenja. Te reforme naj bi okrepile zaupanje v skupno evropsko valuto in okrepile 750 milijard evrov vredno varovalko Evropske unije in IMF-a, ki so jo prejšnji mesec oblikovale države članice evrske skupine. Kljub temu se svetovni trgi ne morejo otresti strahu pred zlomom španskega gospodarstva, ki že dalj časa grozi, da bo sledilo Grčiji. Razmere so precej podobne tistim, ki so marca in aprila v finančni pekel pahnili Grčijo, temu pa sledi tudi vrednost evra. Strah, da se bo špansko gospodarstvo zlomilo, je vplival tudi na zmanjšanje vrednost evra, ki je izgubil vse, kar je v zadnjih sedmih dneh pridobil. Španske banke ostale brez zaveznikov Španski bankir Francisco Gonzalez je potrdil, da tuje zasebne banke nočejo zagotavljati likvidnosti za svoje španske kolege. Finančni trgi so umaknili svoje zaupanje v državo, je dejal in dodal, da so za večino španskih podjetij mednarodni denarni trgi zaprti. Da bi vsaj malce olajšala razmere, je Evropska centralna banka v zadnjih dneh zagotovila rekordno likvidnost za španske banke. Zavračanje posojil španskim bankam spominja na dogajanje na ameriškem trgu jeseni leta 2008, ko je propadla banka Lehman Brothers. Strauss-Kahn miri prestrašeno javnost Vodja Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn bo v petek obiskal Madrid, kjer se bo srečal s premierjem Zapaterom. Prvi svetovni bančnik je že zavrnil vse govorice, da naj bi bil to krizni obisk. To je redni delovni obisk, je povedal novinarjem v Parizu in dodal Danes sem v Franciji - ali govorice namigujejo tudi na propad Francije? Današnji vrh evropskih voditeljev v Bruslju je bil namenjen dogovoru voditeljev o tem, kako bodo zagotovili dolgotrajno kredibilnost skupne evropske valute, a je grožnja pred špansko krizo vse postavila na glavo. Če se bodo vse govorice o težavah izkazale za resnične, bo Španija porabila velik del evropskega kriznega denarja, kar pa si evropski voditelji gotovo ne želijo. Kako rešiti evro in se izogniti novi recesiji? Kljub zbližanju, ki sta ga ta teden dosegla Pariz in Berlin, sta francoski predsednik Nicolas Sarkozy in nemška kanclerka Angela Merkel še vedno na dveh bregovih glede načina, kako bi preprečili dolžniško krizo in krizo skupne valute, kar bi Evropo pahnilo nazaj v recesijo. Sarkozy si želi evrsko vlado za 16 članic evrskega območja, Merklova pa zagovarja bolj ohlapno evrsko vlado , ki pa bi nadzirala vseh 27 članic Evropske unije. Pariz skrbi tudi, da bi varčevalni ukrepi, ki jih je prejšnji teden napovedal Berlin, Evropo pahnili nazaj v krizo. Francoske strahove je v sredo ubesedil tudi milijarder George Soros, ki je posvaril, da bi lahko Evropa naslednje leto zapadla v recesijo, ki bi za seboj potegnila socialne nemire in porast nacionalizma, kot ga je Evropa poznala v 30. letih prejšnjega stoletja. To je pravi strah trenutnih razmer - da bi z vpeljavo fiskalne discipline v času nezadostnega povpraševanja in šibkega bančnega sistema Evropo pravzaprav pahnili navzdol, je povedal Soros. Bodo ukrepi španske vlade uspešni? Pok španskega nepremičninskega balona je povzročil hudo krizo v državi, ki se trenutno spopada z 20-odstotno brezposelnostjo, drugo najvišjo v Evropski uniji. Premier Zapatero je prejšnji mesec predstavil serijo ukrepov, med njimi tudi zmanjšanje porabe za 15 milijard evrov v dveh letih in zmanjšanje plač javnih uslužbencev, ki naj bi Španiji pomagali iz krize. Če bodo ukrepi uspešni, bo pokazal čas, gotovo pa je, da nova kriza Evropski uniji ne bi dobro dela.
|
negative
|
6,985
|
Neprimerno ponudbo na razpisu izbrali za najugodnejšo Komisija za preprečevanje korupcije je pri oddaji javnega naročila državne institucije ugotovila korupcijo. Šlo naj bi za Dars, ki ni izločil ponudbe Tomaža Kastelica. Kastelic je sicer stric vodje kabineta premierja Boruta Pahorja Simone Dimic in lastnik podjetja Traffic Design, ki se je prijavilo na razpis Darsa za izvedbo sistema nadzora in vodenja prometa na avtocestnem odseku Pesnica-Slivnica. Ne samo, da državna družba ni izločila nepopolne ponudbe, pač pa jo je celo izbrala za izvedbo, je ugotovila protikorupcijska komisija. Ponudba Traffic Designa neprimerna Na sestanku komisije so pojasnili, da je naročnik pravilno objavil obvestilo o naročilu opreme, na katerega so se odzvali trije ponudniki. Po pregledu je naročnik izbral ponudnika, za katerega je navedel, da je njegova ponudba najboljša in ekonomsko najugodnejša. Na odločitev naročnika sta se nato odzvala oba neizbrana ponudnika, ter po ugotovitvah komisije pravočasno podala zahtevek za revizijo. Državna revizijska komisija je ob obravnavi pritožb ugotovila, da je bila ponudba izbranega ponudnika neprimerna in nepopolna. Ugotovila je še, da določena oprema, ki jo je naročniku ponudil izbran ponudnik, ni tehnično ustrezala pogojem, ki jih je naročnik navedel v razpisni dokumentaciji. Prijavo so prejeli tudi na protikorupcijski komisiji. Prijavitelj je namreč menil, da je bila odločitev naročnika namerna, njen namen pa, da javno naročilo dobi predhodno znano podjetje. Dars bi moral ponudbo Traffic Designa zavrniti Na komisiji za preprečevanje korupcije poudarjajo, da bi moral naročnik ponudnika zavrniti, a tega ni storil, in ga je celo izbral na razpisu. S tem je kršil zakon in omogočil pridobitev koristi izbranemu ponudniku, saj je bil ta kljub nepravilni ponudbi v postopek javnega naročanja izbran kot najugodnejši ponudnik, takšno ravnanje pa ustreza definiciji korupcije. Komisija se sicer s primerom še ni nehala ukvarjati, saj so pod drobnogled vzeli tudi Dimičevo. Na okoli osem milijonov evrov vreden razpis so se poleg Traffic Designa prijavili tudi konzorcij Javne razsvetljave in francoske družbe SES in skupaj s hrvaško Telegro še Tenzor, katerega ponudbo pa je zaradi neizpolnjevanja pogojev izločil že Dars.
|
negative
|
6,986
|
Evropa dopoldne sedmi dan zapored navzgor Dan po krepki rasti je bilo na Ljubljanski borzi precej mirno, indeks SBI TOP pa je zmogel še šesti zaporedni korak v pozitivno smer. S Krkinimi delnicami je bilo za 822 tisoč evrov prometa. Njihov enotni tečaj se je v pričakovanju sklepov skupščine bruto dividenda bo znašala le 1,1 evra, tako da nasprotni predlogi niso bili upoštevani znižal za tri četrtine odstotka, zadnji posel pa je bil sklenjen pri 67,6 evra. Do odstotek cenejše so še delnice Nove KBM, Gorenja in Luke. Pozitivno je presenetil Petrol, ki je dosegel 260,6 evra. Indeks SBI TOP, ki je pred osmimi dnevi padel na najnižjo vrednost v več kot letu dni, se je zvišal za desetino odstotka, na 882 točk. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,69 % 67,49 EUR GORENJE -0,56 %12,50 PETROL +1,64 % 259,63 TELEKOM +0,71 %97,66 LUKA-1,00 % 18,81 MERCATOR -0,01 %154,97 NOVA KBM -0,85 %11,70 INTEREUROPA+0,75 %4,01 Dan po krepkem porastu Dow Jones obstal Newyorška indeksa Dow Jones 10.409 točk in S&P 500 1.1149 sta sredino trgovanje sklenila skoraj brez sprememb, pri čemer je S&P 500 ostal nad 200-dnevnim drsečim povprečjem, kar je dober znak. Skrb vzbujajoče je bilo vladno poročilo, da je število začetih novogradenj v ZDA prejšnji mesec padlo bolj od pričakovanj, za dodatno nervozo pa je poskrbelo podjetje za poštne storitve FedEx, ki napoveduje, da bo imelo leta 2011 zaradi višjih stroškov nižji dobiček od želja. Delnice so padle za šest odstotkov. BP letos ne bo plačal dividend Na pozitivni strani so bile opazne BP-jeve in Applove delnice. BP-jeve delnice so, čeprav bo podjetje plačalo 20 milijard dolarjev zaradi povzročene ekološke katastrofe v Mehiškem zalivu, za trenutke poskočile za pet odstotkov. Večina slabih pričakovanj je bila namreč že vgrajena v ceno delnic, ki so 50 odstotkov pod rekordom. BP letos dividend ne bo izplačal. Applove delnice so poskočile za tri odstotke, saj je podjetje sporočilo, da je v prednaročilu v enem samem dnevu prejelo 600 tisoč zahtevkov za iPhone četrte generacije. Uspešna avkcija španskih obveznic Največje evropske borze so v sredo že šesti dan zapored krenile navzgor, čeprav je finska Nokia posvarila, da njen dobiček v tem četrtletju ne bo dosegel pričakovanj analitikov. Indeks FTSEurofirst 300 1.039 točk se je zvišal za 0,2 odstotka in dosegel najvišjo vrednost po 13. maju. V Evropi se je rast nadaljevala tudi danes dopoldne, potem ko je španska vlada zanikala pisanje španskega dnevnika El Economista, da naj bi se EU, ZDA in IMF dogovarjali o reševalnem svežnju za Španijo, vrednem 250 milijard dolarjev. Istočasno je Španija na avkciji 10- in 30-letnih obveznic v skupni vrednosti 3,5 milijarde evrov opazila zelo spodbudno zanimanje.
|
neutral
|
6,987
|
Morda je čas, da nepremičnino s podjetja prenesete nase Številni Slovenci, ki so kupovali hiše na hrvaški obali, so to storili prek podjetij, ustanovljenih izključno v ta namen. A zdaj jim grozi plačevanje davka na dobiček. Kot je znano, se je hrvaški nepremičninski trg za tujce sprostil šele lani. Predtem so mnogi Slovenci in Italijani zaradi nakupa nepremičnine ustanavljali podjetja, ki dejansko niso delovala, temveč so prijavila zgolj minimalni dohodek za oddajo apartmaja nekaj dni v letu. Ob tem so prikazali še visoko amortizacijo in nekaj tisoč evrov stroškov za vzdrževanje nepremičnine. Ker dobička ni bilo, tudi davka ni bilo treba plačati. Po ugibanjih hrvaških medijev naj bi bilo na ta način kupljenih nepremičnin vsaj 70.000, še poročajo Finance. Noveli zakonov začenjata veljati 1. julija A izogibanja davkom je konec, saj je hrvaška vlada v sabor pred kratkim poslala noveli o davku na dohodek in davku na dobiček, ki naj bi bila sprejeta po nujnem postopku in naj bi začela veljati že 1. julija ter tako pripomogla k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja. Davčna osnova se bo dvignila Davčna osnova se bo tako po novem močno dvignila. Podjetjem, registriranim za oddajanja hiš in apartmajev, se bo strošek amortizacije priznal le, če bodo tako dosegla prihodke v višini vsaj petih odstotkov nakupa nepremičnine. Če bodo prihodki manjši, se bo morala davčno osnovo zvišati za amortizacijo in druge stroške nepremičnine. Od davčne osnove se bo obračunal 20-odstotni davek na dobiček. Kaj storiti? Če ste podjetje ustanovili le zato, da ste lahko kupili nepremičnino na Hrvaškem, lahko nepremičnino zdaj odkupite kot zasebniki, podjetje pa zaprete. Kot novi lastnik boste sicer plačali petodstotni davek na prenos lastnine, vaše podjetje pa 23-odstotni DDV. Če boste nepremičnino ohranili in se želite izogniti davku, morate prikazati ustrezno višje prihodke. V nobenem primeru ne bo odveč posvet z davčnim svetovalcem in odvetnikom.
|
neutral
|
6,988
|
Vrednost evra v petek presegla 1,24 dolarja Čeprav je zlato doseglo rekordno vrednost in potrdilo svoj status varnega pribežališča, svetovne borze zadnje dni pridobivajo. Indeks Dow Jones je v zadnjih dveh tednih pridobil dobrih pet odstotkov in nadoknadil skoraj polovico tistega, kar je izgubil v maju. Zdi se, da kupci delnic prezirajo težave, povezane z evropsko dolžniško krizo, in misli raje usmerjajo k ugodnemu dolgoročnemu vrednotenju delnic. Toda na drugi strani zlato ohranja status varnega pribežališča. Priložnost za vlaganje v srebro? V petek je cena zlata presegla 1.260 dolarjev, kar je absolutni rekord. Samo letos se je cena zlata povzpela za 15 odstotkov. Vedno več je fizičnega povpraševanja po zlatu, kovnice zlata pa komaj dohajajo naročila. Morda je z vidika naložba zdaj smiselneje kupovati srebro, potem ko je razmerje med ceno zlata in srebra doseglo najvišjo raven v skoraj mesecu dni. Dow zadnji teden pridobil 2,4 odstotka Petkovo dogajanje na Wall Streetu ni bilo prav vznemirljivo. Promet je bil nizek, indeks Dow Jones pa je drugič zapored rahlo porasel, tokrat za 0,16 odstotka. Največ, za 1,5 odstotka, so se podražile delnice Caterpillarja, ki je poročal o 11-odstotni rasti svetovne prodaje v treh mesecih do konca maja. Na tedenski ravni se je Dow povzpel za 2,4 odstotka, tehnološki Nasdaq pa za tri odstotke. Dow Jones 10.450 Nasdaq2.309 DAX306.216 FTSE1005.250 FTSEurofirst 3001.044 Nikkei9.995 EUR/USD1,2388 USD/JPY90,68 EUR/CHF1,3729 Lahka nafta77,31 USD Zlato1.256 USD Euribor, 6-mesečni1,015 % Kitajska v drugem polletju manj živahna Analitiki kot pomemben bikovski signal izpostavljajo širši indeks S&P 500, ki se je v drugi polovici tedna obdržal nad 200-dnevnim drsečim povprečjem. Cena lahke nafte je med petkovim trgovanjem padla na 75,56 dolarja, potem ko je svetovalec kitajske centralne banke napovedal, da se bo kitajska gospodarska rast v drugi polovici leta upočasnila in da letošnja celoletna rast ne bo višja od desetih odstotkov. Španija zanikala, da potrebuje pomoč Vrednost evra je med petkovim trgovanjem prvič po treh tednih presegla 1,24 dolarja. V zadnjem tednu so evru pomagale zlasti uspešne dražbe obveznic nekaterih evropskih držav, med njimi Španije. Ta sredozemska država je bila sredi tedna v središču dogajanja, vendar ne zaradi poraza proti Švici na svetovnem prvenstvu, ampak zaradi novice, da naj bi se država z Evropsko unijo, Mednarodnim denarnim skladom in tudi z ZDA pogajala o 250 milijardah evrov pomoči, kar je madridska vlada zanikala. Evropski niz osmih plusov Medtem je vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 poznal le pot navzgor in v petek porasel osmič zapored. V tem nizu se je povzpel za 6,6 odstotka. Najbolj tudi do šest odstotkov so v petek pridobivale bančne delnice, potem ko so se voditelji EU-ja strinjali, da je treba objaviti ugotovitve dozdajšnjih stresnih testov bank. Tudi po delnicah avtomobilskih proizvajalcev je bilo precej povpraševanja. Pri Credit Suissu so zvišali ciljno vrednost delnic BMW-ja in Daimlerja. Luka in Gorenje najbolj navzgor Na Ljubljanski borzi je bilo najbolj veselo v sredo, ko se je indeks SBI TOP zvišal za 2,2 odstotka, kar je druga največja letošnja rast. Lukine delnice so se v vsem tednu podražile za 3,23 odstotka, Gorenjeve pa za 2,88 odstotka. Po prometu je bila spet daleč v ospredju Krka. Na skupščini so sklenili, da bodo od 161,7 milijona evrov bilančnega dobička za leto 2009 za izplačilo dividend namenili 37,2 milijona evrov oziroma 1,10 evra bruto na delnico. Njihov enotni tečaj se je na tedenski ravni znižal za 0,41 odstotka, na 66,12 evra.
|
neutral
|
6,989
|
Na Ljubljanski borzi opazna rast Gorenjevih delnic Zaradi 2,7-odstotne pocenitve Mercatorjevih delnic cena je padla na 151,1 evra je indeks SBI TOP 873 točk v torek dan končal v rdečem območju. Če bi bile v SBI TOP vključene Gorenjeve delnice, bi bil dan pozitiven Gorenje se je namreč ob 310 tisoč evrih prometa podražilo za skoraj tri odstotke, najvišji posel pa je bil sklenjen pri 13,28 evra. Velenjsko podjetje je z mednarodno finančno korporacijo IFC s podpisom dogovora potrdilo sodelovanje pri prestrukturiranju svojega dolgoročnega dolga. IFC bo Gorenju zagotovil posojilo 50 milijonov evrov. Najprometnejše Krkine delnice so se ob 450 tisoč evrih prometa podražile za tri četrtine odstotka. Cena je nihala med 66,1 in 67,2 evra. Delnice Nove KBM so na dan skupščine dosegle 12 evrov. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA+0,71 % 66,63 EUR GORENJE+2,85%12,99 PETROL+0,22 % 255,86 MERCATOR-1,74%152,31 NOVA KBM+0,60 % 11,75 LUKA KOPER+3,12 %19,53 INTEREUROPA+2,45%4,18 TELEKOM-0,58 %98,47 V New Yorku dober začetek, slabši konec Wall Street ni dolgo jadral na krilih kitajske napovedi večje prožnosti menjalnega tečaja juana. Začetek ponedeljkovega trgovanja je bil resda odličen - Dow Jones, ki se je prejšnji teden povzpel za 2,4 odstotka, je pridobil še 140 točk. Vlagatelji so delnice kupovali z mislijo na to, kako bo močnejši juan lahko okrepil dobičke multinacionalnih podjetij. Toda evforija je vedno bolj pojemala in nekateri so začeli na kitajsko napoved gledati iz drugačne perspektive. Uvoz bo namreč postal dražji, zato so izgubljale delnice trgovskih podjetij. Wal-Martove so se pocenile za odstotek. Dow Jones 10.442 točk je na koncu izgubil 0,08 odstotka.Še hujše ocene o okoljski katastrofi Večje pocenitve so utrpele delnice tehnoloških podjetij, tako da je bil indeks Nasdaq 2.289 točk ob skoraj odstotek. Amazon je znižal ceno svojega elektronskega bralnika knjig Kindel z 259 na 189 dolarjev, delnice so padle za 2,6 odstotka. Britanska naftna družba BP je še naprej na udaru prodajalcev, tokrat zaradi svežih ocen, da naj bi v Mehiški zaliv vsak dan izteklo celo 100 tisoč skoraj 159-litrskih sodov nafte dnevno. BP-jeve delnice so se pocenile za 4,5 odstotka.Indeks Ifo pozitivno presenetil Evropske delnice so se včeraj veselile že devetega zaporednega dneva rasti, s čimer so indeksi dosegli sedemtedenski vrh. Indeks FTSEurofirst 300 1.055 točk se je povzpel za odstotek, v zadnjih devetih dneh pa za sedem odstotkov. Optimizem je v torek dopoldne izpuhtel, čeprav je bil v Nemčiji objavljen sveži Ifo-indeks, ki je bil boljši od pričakovanj. Junija je s 101,5 porasel na 101,8 točke, nemška podjetja pa zlasti ugodno ocenjujejo zdajšnji položaj, medtem ko so prihodnja pričakovanja precej negotova. Za dopoldansko negativno gibanje evropskih delniških indeksov del krivde nosi tudi novica, da so pri bonitetni hiši Fitch z AA na AA- znižali kreditno oceno francoske banke BNP Paribas.
|
neutral
|
6,990
|
Grčija potrebuje tuje vlagatelje za odplačilo dolgov Malo kaj kriči nesramno bogat v tolikšni meri kot posedovanje lastnega otoka. Richard Branson ima karibski Neckar, milijarderska brata Barclay Brecqhou na Kanalskih otokih, medtem ko se je Aristotel Onassis poročil z Jackie Kennedy na Skorpiosu, njegovem grškem zatočišču. Zdaj se je Grčija v obupanem poskusu povrnitve svojega megalomanskega dolga odločila bogatim in slavnim olajšati izpolnitev njihovih sanj s prodajo in dolgoročnimi najemi nekaterih izmed 6.000 grških otokov. Zanimajo se Rusi in Kitajci Eno izmed območij na prodaj leži v bližini Mikonosa, ene izmed najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Grčiji. Tretjinski lastnik območja je grška vlada, ki zdaj išče kupca, ki bi bil pripravljen investirati denar in postaviti razkošen turistični kompleks. Potencialni vlagatelji, ki se zanimajo za nepremičnine na otoku Rodosu, so večinoma Rusi in Kitajci. Vlagatelji iz obeh držav iščejo pristni Mediteran, ki bi ga ponudili svojim vse premožnejšim zgornjim slojem prebivalstva. Roman Abramovič, milijarderski lastnik nogometnega kluba Chelsea, je med tistimi, ki naj bi se zanimali za nakup. Otok že za dva milijona Grčija je bila prisiljena uporabiti najbolj skrajne in obupane metode, potem ko sta jo prejšnji mesec s 110 milijard evrov vrednim svežnjem pomoči reševala EU in IMF. Grčija se je v krizo pognala z desetletjem nespametnega zapravljanja, po katerem so živčni vlagatelji dvignili stroške posojil na neznosne ravni. Prodaja otoka - ali prepričanje člana mednarodne elite, da se odloči za dolgoročni najem - bi Grčiji pomagala napolniti mošnjiček. Spletna stran Private Islands Zasebni otoki v prodajo ponuja Nafsiko, 500 hektarjev velik otok v Jonskem morju. Cena? 15 milijonov evrov. A nekatere druge lahko kupite že za 2 milijona evrov, kar je manj, kot boste odšteli za hišo v kateri izmed evropskih prestolnic. Nekateri izmed številnih grških otokov so tako majceni, da bi nanje komaj spravili en ležalnik. Le 227 otokov je poseljenih, tako da je na odločitev o prodaji otokov vplivala tudi nesposobnost države, da bi na večini otokov poskrbela za osnovno infrastrukturo ali nadzor. Vlada upa, da bosta prodaja in najem otokov privabila vlagatelje, z njimi pa nove službe in obdavčljiv dohodek. Razprodaja železnic Žalosten sem - razprodaja otokov ali območij, ki pripadajo grškim prebivalcem, bi morala biti skrajna rešitev, je povedal Makis Perdikaris, direktor družbe Greek Island Properties. A prvo, kar je treba storiti, je razviti gospodarstvo in privabiti tuje vlagatelje, ki bi zagotovili potrebno infrastrukturo. Cilj je dobiti denar. V svoji bitki zbiranja sredstev Grčija načrtuje tudi prodajo svoje železniške in vodne družbe. Kitajski vlagatelji naj bi se zanimali za grške železnice, saj že zdaj nadzirajo nekatera pristanišča. Vlada je napovedala tudi izvoz olivnega olja na Kitajsko. Na borznih trgih so prodajo otokov že pozdravili. Cene nepremičnin so po majskih nemirih v Atenah padle za od 10 do 20 odstotkov, saj je slaba reklama odgnala turiste. Grška turistična sezona se je tako začela izjemno počasi in večina agencij ponuja cel kup posebnih ponudb in popustov.
|
neutral
|
6,991
|
Ukrep razporejanja na čakanje sprožil buren odziv Vsi delavci Slovenskih železnic, ki so morali v okviru varčevalnih ukrepov na začasno čakanje, se bodo s 1. julijem vrnili v službo. Na začasno čakanje na delo je bilo januarja in marca skupno napotenih 1.353 delavcev, trenutno pa jih je na čakanju še 887. Ukrep je med delavci sicer sprožil buren odziv, saj so vodstvu, še zlasti delavskemu direktorju Albertu Pavliču in predsedniku sveta delavcev Silvu Berdajsu očitali vpliv na oblikovanje seznama napotenih na čakanje. A svet delavcev jima je pozneje izglasoval zaupnico. Prezaposlenost bodo reševali z upokojevanjem Slovenske železnice so že ob uvedbi ukrepa začasnega čakanja na delo poudarjale, da zaposleni, ki so vanj vključeni, ohranjajo vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja ter prejemajo 85 odstotkov nadomestila plače. Vodstvo železnic je tedaj ugotavljalo tudi, da se bodo v družbi izognili klasičnemu ugotavljanju presežnih delavcev. Prezaposlenost bodo Slovenske železnice reševale z upokojevanjem in prerazporeditvijo invalidov v invalidsko podjetje. Do leta 2012 bo na železnicah kar 1.361 zaposlenih, ki bodo izpolnjevali pogoje za upokojitev, ali pa jim bosta do te manjkali še največ dve leti.
|
positive
|
6,992
|
Tuje borze v znamenju dogovora skupine G20 Indeks SBITOP je zaznal polodstotni padec, med vrednostnimi papirji v prvi kotaciji Ljubljanske borze pa je največ izgubila Krka, ki je padla za dva odstotka. Dan je zaznamoval izjemno slab promet. Skupaj je bilo sklenjenih za nekaj več kot pol milijona evrov poslov, od tega nekaj več kot tretjina z delnicami Krke, s katerimi so se posli sklepali med 65,05 in 66 evri. Največji padec pa sta namerili delnici Intereurope in Luke Koper, obema se je vrednost znižala za več kot pet odstotkov. Najbolj se je v prvi kotaciji podražila delnica Telekoma Slovenije 1,70 %, ki je v zadnjih dneh zaznala zavidljivo osemodstotno rast. Za nekaj več kot sedem odstotkov je poskočila tudi vrednost delnice Istrabenza. NLB Banka uspešno končala ponudbo obveznic Iz Nove ljubljanske banke pa so sporočili, da je banka uspešno končala ponudbo podrejenih obveznic in zbrala prek 61,41 milijona evrov od ponujenih 100 milijonov evrov. Sredstva se bodo vštela v kapital banke. Obveznice imajo, kot je znano, sedemletno ročnost, in prinašajo 6,25-odstotne letne obresti. Višina zbranih sredstev je več kot petkrat presegla prag uspešnosti ponudbe, ki je bil določen pri 10 milijonih evrov. Delnice prve kotacije KRKA-2,00 % 65,71 EUR TELEKOM+1,70 %102,48 NOVA KBM-1,52 % 11,63 GORENJE-1,00 %12,48 PETROL+0,76 % 269,47 MERCATOR+0,22 %157,00 INTEREUROPA-5,70 %3,97 LUKA-5,37 %19,20 Na svetovnih borzah se nadaljujejo padci iz preteklega tedna Evropski borzni indeksi so po štiridnevnem padcu predvsem po zaslugi vrednostnih papirjev bank v večini zabeležili rahlo rast. Banke so namreč podzravile odločitev skupine G20, ki je napovedala daljši časovni okvir za sprejemanje novih pravil na kapitalskih trgih. Na tokijski borzi se nadaljujejo padci iz preteklega tedna, ta teden pa bi po napovedih vlagateljev lahko presegli celo najslabše vrednosti indeksa Nikkei v zadnjih šestih mesecih, to je 9.400 točk. Nikkei je dosegel najnižjo vrednost po 10. juniju letos. Razlogi se skrivajo v slabih gospodarskih kazalcih, trg pa v pričakovanju številnih objav gospodarskih kazalcev, ki so napovedane za ta teden in pred volitvami ni pripravljen na ponovno rast. Odprtje honkonške borze so zaznamovale nekoliko višje vrednosti delnic kot pretekli teden.
|
negative
|
6,993
|
Ocene iz publikacije Ekonomski izzivi Urad za makroekonomske analize in razvoj opozarja Slovenija mora konsolidacijo javnih financ začeti čim prej. Čimprejšnja in vzdržna konsolidacija javnih financ je bistvenega pomena za ohranjanje položaja Slovenije na mednarodnih finančnih trgih in s tem pogojev zadolževanja zaradi možnosti poslabšanja bonitetne ocene ter povečevanja izdatkov zaradi staranja prebivalstva. Na uradu menijo, da bi morala konsolidacija temeljiti predvsem na izvedbi strukturnih reform, ki bodo krepile delež razvojnih izdatkov in tako pozitivno vplivale na morebitni dvig BDP-ja, nujne pa so tudi sistemske prilagoditve na področju socialne varnosti. Na okrogli mizi ob izidu publikacije Ekonomski izzivi je Maja Bednaš z Umarja poudarila, da je javni dolg z nekaj več kot 35 odstotki BDP-ja na razmeroma nizki ravni, skrb vzbujajoča pa se ji zdi njegova hitra lanska rast. To je posledica zadolževanja za financiranje tekočega primanjkljaja ter predhodnega zadolževanja za financiranje letošnjega dolga. Povečujejo se tudi odhodki za obresti in njihov delež v BDP-ju. Že v prihodnjih letih se bodo začeli povečevati izdatki, povezani s staranjem prebivalstva, je dodala Bednaševa. Ohranjanje statusa quo nevzdržno Tudi nekdanji vodja misije Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji Biswajit Banerjee je opozoril na to, torej močno izstopanje visoke rasti zadolženosti. Primanjkljaj in višina dolga sta lahko morda v povprečju EU-ja, a je ohranjanje statusa quo nevzdržno, je menil in dodal Slovenija trenutno ni na radarju finančnega trga. Vendar če pomembne države EU-ja ne bodo izpolnile pričakovanj trga, lahko posledice čuti tudi Slovenija. Letos še ne bo izboljšanja stanja javnih financ. Predlagani rebalans proračuna za leto 2010 namreč ne predvideva posegov v odhodke z bolj sistemskimi ukrepi, ampak pomeni le uskladitev odhodkov z nižje ocenjenimi prihodki. Na strani prihodkov se močno računa na evropska sredstva in poleg tega še na povečanje prihodkov iz povišanih trošarin, ki pa strukturno ne morejo zagotoviti zapolnjevanja proračunske vrzeli , pravijo na Umarju. Mrak Letošnje leto izgubljeno Škoda je, da je z vidika uvajanja ukrepov za konsolidacijo letošnje leto izgubljeno , je izrazil mnenje profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Mojmir Mrak. Januarja predstavljeni program stabilnosti je ambiciozen z vidika zmanjšanja primanjkljaja z znižanjem izdatkov, so pa vsi ukrepi prestavljeni na leto 2011, poleg tega so kvantitativni cilji premalo artikulirani, je bil kritičen. Na programu stabilnosti temelji tudi zdajšnja bonitetna ocena Slovenije, je opozoril Mrak in dodal, da bo treba že jeseni pokazati rezultate. Če bodo rezultati v smeri, kot smo jih napovedovali, bo dobro. Sicer nas čaka presenečenje z znižanjem bonitete, je dejal.
|
negative
|
6,994
|
Telekom Slovenije zaznamoval 3,4-odstotni padec Po ponedeljkovem polodstotnem padcu je v torek borzni indeks SBI TOP padel še za 1,18 odstotka. Pesimizem je prevladoval tudi na tujih borzah. V Ljubljani so najbolj padle vrednosti delnic Telekoma Slovenije -3,4 odstotka, a ob manj kot 1.000 evrih prometa, Petrola -1,35 odstotka in Mercatorja 1,31 odstotka. Za več kot odstotek je padla tudi vrednost delnic NKBM-ja. Promet je bil nekoliko višji kot v ponedeljek in je znašal 742.000 evrov, predvsem po zaslugi trgovanja z delnicami Krke in Mercatorja. V standardni kotaciji so jo najslabše odnesle delnice Aerodroma Ljubljana, katerih vrednost je padla za 6,1 odstotka. Delnice prve kotacije KRKA-0,61 % 65,31 EUR TELEKOM-3,40 %99,00 NOVA KBM-1,20 % 11,49 GORENJE-0,23 %12,81 PETROL-1,35 % 265,84 MERCATOR-1,31 %154,95 INTEREUROPA+0,25 %3,98 LUKA-0,73 %19,06 Evropske borze so začele v rdečem, saj so se znova pojavile skrbi glede proračunskih težav v evroobmočju, ker bodo morale banke začeti vračati posojila Evropski centralni banki. Evropske banke morajo namreč vrniti 442 milijard evrov nujnih posojil. Poznavalci trga ocenjujejo, da vlagatelji prodajajo vse, kar je tvegano, in vztrajajo pri varnih naložbah. Trimesečni LIBOR v evrih je narasel na najvišjo vrednost v zadnjih osmih mesecih, evro pa je dosegel zgodovinsko dno v primerjavi s švicarskim frankom. Slabe novice iz Japonske Japonska vlada je objavila podatke o industrijski proizvodnji, ki se je maja na mesečni ravni znižala za 0,1 odstotka, za prav toliko pa se je zvišala sezonsko prilagojena stopnja brezposelnosti. Prvega padca industrijske proizvodnje v zadnjih treh mesecih in zvišanja brezposlenosti vlagatelji na tokijski borzi niso pozdravili. Nikkei je namreč izgubil 1,27 odstotka. Tudi na Wall Streetu se je trgovanje končalo v rdečih številkah. Potrošniška poraba v ZDA, ki se je maja v primerjavi z mesecem prej zvišala za 0,2 odstotka, je sicer višja od napovedi, a vlagatelji kot kaže niso povsem prepričani, da je na vidiku okrevanje. Dow Jones je izgubil 0,05 odstotka, Nasdaq pa 0,13 odstotka.
|
negative
|
6,995
|
Prodan že del voznega parka in apartmajev na Hrvaškem Potem ko so na dražbi že prodali del Murinega voznega parka in apartmajev na Hrvaškem, se bo začela še dražba deležev v treh Murinih hčerinskih družbah. Prodajajo se celotni deleži družb, skupna vrednost naj bi znašala okoli 460 tisoč evrov, prodaja pa naj bi potekala na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb. Stečajni upravitelj Mure Branko Djordjević pa je tudi podal že predlog za prodajo premoženja na sedežu družbe v Murski Soboti, je za TV Slovenija poročala novinarka Cirila Sever. Djordjević meni, da se bo to prodalo prek konzorcija, posel naj bi bil opravljen do konca leta, sicer pa naj bi bila izhodiščna cena z blagovnimi znamkami vred okoli 26 milijonov evrov. V začetku julija pa gredo na držabo še apartmaji na Pagu, prostori v svetovnem trgovskem središču v Ljubljani in v Ajdovščini ter nekaj stanovanj in drugih nepremičnin. Ob objavi terjatev vložene tožbe Celotno premoženje naj bi tako bilo prodano do maja prihodnje leto, zastopnik približno 1.600 delavcev Murinih hčerinskih podjetij pa je že sporočil, da bo ob objavi končnega seznama terjatev vložil tožbe za priznanje dobrih 12 milijonov terjatev do delavcev, ki so ostali brez odpravnin. Kot je dejal stečajni upravitelj Mure ženska oblačila Borut Soklič, bo morala Mura, če bo sodišče delavcem priznalo terjatve, poravnati tudi za okrog milijon evrov neplačanih prispevkov za socialno varnost.
|
negative
|
6,996
|
Dokumentacije ne bo, dokler ne bo plačila Podizvajalci opozarjajo, da se konec projekta Celovški dvori lahko občutno zavleče, medtem pa je že drugi podizvajalec vložil predlog za stečaj Vegrada. Združeni podizvajalci so se od prejšnjega ponedeljka pogajali s predstavniki Vegrada in Nove Ljubljanske banke glede plačila in posledično konca projekta gradnje stanovanj v Celovških dvorih, a so po besedah Mirka Požarja po desetih dneh še vedno na mrtvi točki. Če do sredine prihodnjega tedna ne dosežemo dogovora, potem projekta ne moremo dokončati v načrtovanih dveh mesecih, saj zaradi dopustov iz tujine ne bi pravočasno dobili potrebnih materialov, je dejal. Dokler ne dosežejo dogovora, ne nameravajo dokončati še potrebnih gradbenih del. O razmerah in svojih stališčih bodo podizvajalci v teh dneh obvestili tudi lastnike in nadzornike Vegrada in NLB-ja. Na dozdajšnjih pogajanjih niso uspeli doseči dogovora, čeprav so ponudili popuste, pojasnjuje Požar. Hkrati so pri notarju deponirali tudi dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja za 833 stanovanj v soseski, vendar se želijo z Vegradom in banko pred sprostitvijo dokumentacije dogovoriti glede plačila za opravljeno delo. Vložen že drugi predlog stečaja Med tem pa je na sodišče vložen že drugi predlog za stečaj velenjskega Vegrada, pišejo Finance. Vložil ga je Marko Sitar, lastnik podjetja, ki mu Vegrad dolguje 360.000 evrov. Prvi predlog za stečaj je sicer podjetnik Anton Živko čez čas umaknil, Sitar pa je za Finance zatrdil, da namerava vztrajati do konca. Kmalu se bodo sestali nadzorniki Kot je znano, ima Vegrad že nekaj časa likvidnostne težave. Predsednica uprave Vegrada Hilda Tovšak je zato morala pripraviti sporazum o delovanju in ga podpisati z bankama in lastniki družbe. O tem, kako se ta sporazum izvaja, bodo kmalu govorili tudi nadzorniki Vegrada, ki se bodo predvidoma sestali v četrtek. Glede na sporazum naj bi ključni lastniki državna Posebna družba za podjetniško svetovanje PDP in družba pooblaščenka Vegrad Naložbe - izvedli denarno dokapitalizacijo, banke pa bi reprogramirale Vegradova posojila in obresti. Izvajanje sporazuma je povezano tudi z dogovori z dobavitelji, ki naj bi se deloma odrekli terjatvam do Vegrada, del terjatev pa naj bi spremenile v prednostne delnice brez pravice glasovanja.
|
negative
|
6,997
|
Zdajšnja uprava mora pripraviti aktivnosti za sprožitev pravnih postopkov Delničarji Telekoma Slovenije na skupščini niso podelili razrešnice prejšnji upravi, ki jo je vodil Bojan Dremelj, in nadzornemu svetu, ki ga je vodil Damjan Koletnik. Predsednik Društva mali delničarji Rajko Stanković je še pred glasovanjem predlagal, da se je nadzorni svet družbe 26. aprila lani zamenjal, zato je smiselno ločeno glasovanje. Šest članov nadzornega sveta, ki so delo opravljali od omenjenega datuma naprej, so delničarji podprli, stari upravi in staremu nadzornemu svetu pa razrešnice niso podelili. Kranjčević napovedal združitev Telekoma Slovenije in Mobitela Razlog za odločitev je tudi v velikemu številu pomanjkljivosti in nejasnosti pri oblikovanju prevzemnih cen, ki jih je v revizijskem poročilu o nakupih Telekoma Slovenije v Makedoniji ter o nakupu Najdi.si ugotovila revizijska družba PWC. Revizijsko poročilo je v sredo obravnaval nadzorni svet in upravo zadolžil, da do 15. julija izvede aktivnosti za sprožitev ustreznih pravnih postopkov v zvezi z odgovornostjo članov uprave in nadzornega sveta v prejšnjem sklicu, je pojasnil zdajšnji predsednik nadzornega sveta Tomaž Berginc. Predsednik uprave Telekoma Ivica Kranjčević je napovedal združitev Telekoma Slovenije in Mobitela, češ da so v družbi nujni strukturni in organizacijski premiki. Druge družbe v skupini se bodo prestrukturirale, ob tem pa brez nižanja stroškov ne bo šlo. Projekt prenove se bo začel še ta mesec, do novembra pa bo Kranjčević nadzornemu svetu posredoval elaborat z novo organizacijo družbe. Nova družba naj bi poslovanje začela čez natanko eno leto. Dividenda bo znašala tri evre bruto Uprava bo na zahtevo nadzornega sveta do konca letal pripravila še načrt strategije skupine Telekom Slovenije za prihodnjih pet let. Največ pozornosti bo namenjene naložbam v Makedoniji in na Kosovu, pri manjših naložbah v Albaniji in Bosni in Hercegovini pa bodo pošteno razmislili o morebitnem umiku s trga. Delničarji so na skupščini potrdili predlog uprave, da bo dividenda znašala tri evre bruto na delnico, kar skupaj znese 19,5 milijona evrov. Preostali del bilančnega dobička v višini slabih 42 milijonov evrov pa se prenese v prihodnje leto. Delničarji so se seznanili tudi s prejemki članov uprave in nadzornega sveta za lani. Bojan Dremelj je kot predsednik uprave zaslužil 243.496 evrov, preostali člani uprave pa dobrih 231.000 evrov. Nekdanji predsednik nadzornega sveta Koletnik je za delo do 25. aprila prejel 5.940 evrov, novi predsednik nadzornega sveta Berginc pa do konca leta 6.435 evrov.
|
neutral
|
6,998
|
Sprejet tudi sklep o dokapitalizaciji Nekdanja uprava Intereurope, ki so jo sestavljali Andrej Lovšin, Zvezdan Markežič in Ondina Jonke, na skupščini družbe ni dobila razrešnice za delo v letu 2009. V skladu s predlogom uprave so razrešnico prejeli predsednik uprave Ernest Gortan, Marko Jazbec, ki je bil v upravi od junija do novembra lani, in nadzorni svet družbe. Predsednik nadzornega sveta Bruno Korelič meni, da je nepodelitev razrešnice nekdanji upravi razumljiva, saj je bila proti vsem trem vložena tudi odškodninska tožba. Da je nekdanja uprava prekoračila pooblastila in kršila obveznosti, je po njegovem mnenju razvidno tudi iz tožbe zoper nekdanjo upravo, ki jo vodi odvetniška pisarna Kozinc. Delničarji so sprejeli tudi vse predloge spremembe statuta. Med drugim je bil sprejet tudi sklep, ki upravo pooblašča za izdajo novih delnic za vložke. Z dokapitalizacijo, ki bi jo uprava izvedla v prihodnjih petih letih, bi se osnovni kapital družbe povečal za do polovico obstoječega osnovnega kapitala oziroma za dobrih 16 milijonov evrov. Intereuropa glede na zadolženost in težave finančne narave namreč čim prej potrebuje svež kapital, je še dejal Korelič. Kdaj natančno bi bila dokapitalizacija izpeljana, še ni določeno. Delničarji so se seznanili še z letnim poročilom koncerna Intereuropa za leto 2009, skupaj z mnenjem revizorja in pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi sestavljenega letnega poročila za lani. Seznanili so se tudi s prejemki članov nadzornega sveta in uprave, ki so jih za opravljanje nalog v družbi prejeli v preteklem poslovnem letu.
|
neutral
|
6,999
|
Droga Kolinska v roke hrvaškega kupca Istrabenz je hrvaški skupini Atlantic Grupa za 382 milijonov evrov prodal svoj večinski delež v Drogi Kolinski. Prodaja bo končana do konca leta. Ponudbe za nakup Droge Kolinske so posredovali različni ponudniki, Istrabenz, ki je sicer do marca v postopku prisilne poravnave, pa se je odločil, da 95 odstotkov, ki jih ima v družbi, proda kot celovito in sklenjeno enoto. Kupnina bo pomagala pri reševanju Istrabenza Kot najugodnejši ponudnik se je po njihovih besedah izkazala družba Atlantic Grupa. Dogovorjena vrednost Droge Kolinske znaša 382 milijonov evrov, prejeta kupnina pa bo zmanjšana za neto finančni dolg Droge Kolinske na dan končanja posla. Prodaja bo predvidoma končana do konca leta, kupnina bo izplačana v gotovini. Preberite tudi mnenje Igorja Bavčarja Drogo Kolinsko so prodali zaradi obračunavanj z mano Kupnina bo bistveno pripomogla k razdolževanju holdinške družbe Istrabenz in obenem zagotovila boljše pogoje za nadaljnjo finančno prestrukturiranje holdinga, je dejal predsednik uprave Istrabenza Tomaž Berločnik. Po njegovih besedah posel predstavlja mejnik in nove poslovne priložnosti za Drogo Kolinsko, ki je prodana strateškemu lastniku in bo tvorila največjo prehransko skupino v regiji. Predsednik uprave Atlantic Grupa Emil Tedeschi je zagotovil, da ne bodo prodali nobene od petih ključnih dejavnosti Droge Kolinske. Dejal je, da bo Droga Kolinska ohranila ime, proizvodnjo kave, vode, brezalkoholnih pijač, sladkih in slanih prigrizkov ter otroške hrane. Proizvodnje ne nameravajo seliti iz Slovenije, bodo pa razvijali zmogljivosti v Srbiji, BiH-u in Makedoniji. Znova nameravajo oživiti tudi nekatere izdelke Droge Kolinske, ki so v preteklosti že bili uspešni. Tedeschi je še dejal, da bodo proizvodne zmogljivosti v Izoli, Rogaški Slatini in Mirni ostale polno zasedene, načrtujejo pa še investicijo v obrat otroške hrane v Mirni. Za stroko prodaja ni presenečenje Za nas, ki sledimo dogajanju v branži, to ni presenečenje, je o prodaji dejal Aleš Kuhar, agrarni ekonomist z Biotehniške fakultete v Ljubljani, in dodal, da je Istrabenz Drogo Kolinsko integriral, da bi s prodajo iztržili čim več. Droga Kolinska, ki sicer deluje v več branžah, večjega vpliva na kmetijstvo nima, to, da je bila prodana hrvaškemu kupcu, pa po Kuharjevem mnenju ima neko vsebino , tudi za narodno gospodarstvo. Če pustimo ob strani, da bodo lastniki tujci - to je po mojem nepotrebno, saj če se sedanji lastnik ne bi tako zapletal v poslovne operacije, prodaje ne bi bilo treba izvesti -, ne vidim neke negativne zgodbe zadaj, razen pač menjave lastništva, je dejal Kuhar. Nov lastnik ima pogumne načrte Tudi v Atlantic Grupi zagotavljajo, da imajo resni namen zagotoviti nadaljnji razvoj Droge Kolinske kot celote. Z razpoznavnimi blagovnimi znamkami, kot so Cedevita, Argeta, Barcaffe/Grand Kafa, Cockta, Smoki in Multipower se bomo postavili ob bok globalnim vodilnim ponudnikom, kot so Wrigley, Ferrero, Hipp in Johnson & Johnson, je povedal predsednik in glavni izvršni direktor Atlantic Grupe Emil Tedeschi. Kolinska in Droga združeni na pobudo Istrabenza Droga Kolinska je sicer nastala leta 2005, ko sta se združili družbi Droga in Kolinska. Pobudnik združitve je bila družba Istrabenz, ki je imela pomembne lastniške deleže v obeh družbah, kasneje pa je z menjavo delnic in nastankom družbe Droga Kolinska postala njen več kot polovični lastnik. Istrabenz je leta 2007 dal prevzemno ponudbo za Drogo Kolinsko, za katero je takrat ponudil 16 evrov, kar je bilo po mnenju analitikov mnogo premalo, saj naj bi bila družba vredna vsaj še enkrat več. Že 2008 odprodaja nekaterih znamk Droga Kolinska in Istrabenz sta nato prevzela številna podjetja iz območja nekdanje Jugoslavije in tako je družba postala eden večjih proizvajalcev prehrane v regiji, zaradi preobilice različnih blagovnih znamk pa so se pred dvema letoma odločili za odprodajo nekaterih, med drugimi tudi znanega čokolešnika in viki kreme. Droga Kolinska pa se je usmerila predvsem v proizvodnjo pijač, kave, paštete in slanih ter sladkih prigrizkov. V portfelju izdelkov, ki jih ima Droga Kolinska so tako kave Barcaffe, Grand Kafa, pijače Cockta, Jupi, Donat MG, vode Tiha, Tempel, Karađorđe, slani prigrizki Smoki in Prima ter čokoladice in sladkarije Soka Štark.
|
neutral
|
7,000
|
Vlada z zvišanjem trošarin krpa proračunsko luknjo Vlada je dvignila trošarine za pivo, alkoholne pijače z vsebnostjo alkohola, ki ne presega 22 vol. %, in etilni alkohol, kar pomeni, da se bodo verjetno dvignile tudi cene. Od zvišanja trošarin si vlada obeta 9,8 milijona evrov proračunskih prilivov letno oziroma 800.000 evrov mesečno. Zdaj namreč trošarina za pivo znaša 10 evrov za en hektoliter, za vmesne pijače pijače z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 vol. %, ne presega pa 22 vol. % 100 evrov za en hektoliter, za etilni alkohol pa 1.000 evrov za hektoliter. Trošarine za alkohol in alkoholne pijače so se sicer nazadnje spremenile 1. marca 2009. Do zdaj je trošarina za pivo znašala devet evrov za en hektoliter piva, za vmesne pijače 82 evrov za en hektoliter, za etilni alkohol pa 911 evrov za en hektoliter. Vlada predlaga zvišanje tudi drugih trošarin Pričakujemo pa lahko dvig tudi drugih trošarin. Prilivi v proračun so namreč manjši, kot je bilo pričakovano, zato je vlada pripravila rebalans, ki ga bo na petkovi seji obravnaval državni zbor. Del izpada prihodkov nameravajo nadomestiti z zvišanjem trošarin, saj vlada predlaga, da dvignejo trošarine za cigarete, električno energijo in zemeljski plin. Od tega naj bi se letos v proračun steklo dodatnih 39,3 milijona evrov, v letu 2011 pa dobrih 157 milijonov evrov, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar. Najbolj se bodo dražile cigarete Predlog novele zakona določa, da se bodo trošarine za cigarete usklajevale z evropsko uredbo nekoliko hitreje, kot je bilo predvideno do zdaj. Cigarete se bodo tako prvič podražile že letošnjega 1. avgusta, zatem pa dvakrat letno, dokler ne bi 1. oktobra 2012 dosegli ciljne trošarine 90 evrov za tisoč kosov cigaret. S 1. avgustom je predvideno tudi zvišanje trošarin za električno energijo in zemeljski plin, kar pa je začasen ukrep, saj bo veljal le do konca leta 2011. Trošarina za elektriko se bo zvišala v dveh korakih potem ko se bo avgusta z zdajšnjega enega evra zvišala na 6,05 evra za megavatno uro, se bo 1. novembra še dodatno zvišala na 12,10 evra. Umar opozarja vlado Je pa vlado na previdnost pri dvigu trošarin opozoril Urad za makroekonomsko analizo in razvoj. Pravijo, da bi pretirana zaletavost pri dvigu določenih trošarin lahko vodila v dvig stopnje inflacije . V postopku obravnave novele zakona je zato pričakovati dopolnila ali spremembe.
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.