nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
7,001
|
Na azijskih trgih vendarle nekaj optimizma Osrednji indeks na Ljubljanski borzi je ob razmeroma visokem prometu v torek padel za 1,2 odstotka. Na svetovnih borzah je prevladovala zelena barva. To je že tretji zaporedni padec indeksa. Od 1,8 milijona evrov prometa, ga je bila večina, kar 1,1 milijona, opravljena z delnicami Krke, ki so vseeno izgubile 0,8 odstotka vrednosti, enotni tečaj pa se je ustavil pri 63,91 evra. Več kot dva odstotka so izgubile tudi delnice Gorenja, NKBM-ja in Telekoma Slovenije, edina svetla izjema v prvi kotaciji pa je bila Intereuropa. Petrol je padel za odstotek in pol. Delnice prve kotacije KRKA-0,81 % 63,91UR TELEKOM-2,53 %94,55 NOVA KBM-2,02 % 10,65 GORENJE-2,36 %12,00 PETROL-1,58 % 261,01 MERCATOR-0,29 %154,69 INTEREUROPA+1,01 %4,00 LUKA-1,11 %17,00 Evropski indeksi navzgor za več kot dva odstotka Evropske borze so bile v torek obarvane zeleno. Londonski indeks FTSE +2,16 % je navzgor potisnil trden tečaj evra, na pozitiven rezultat pa so vplivali tudi špekulanti, ki so po padcih vrednosti delnic opravljali nakupe predvsem bančnih vrednostnih papirjev. Tudi ostali osrednji evropski indeksi so se dvignili za več kot dva odstotka, saj so sledili pozitivnim rezultatom na azijskih trgih. Na tokijski borzi se je trgovanje sicer začelo v rdečem, zaradi krepitve tečaja evra v primerjavi z jenom, pa so vlagatelji začeli kupovati predvsem delnice izvoznih podjetij, ki so se pretekli teden precej pocenila. Po preobratu je Nikkei zrasel za 0,77 odstotka in končal pri 9.338,04 točke. Wall Street je bil zaradi nedeljskega dneva neodvisnosti zaprt, saj v ZDA velja, da ko praznik pride na nedeljo, v ponedeljek sledi dela prost dan.
|
neutral
|
7,002
|
Zaposleni v TVM-ju prekinili stavko Zaposleni v TVM-ju so prekinili stavko, saj je bil z lastnikom družbe dosežen dogovor glede izplačil obveznosti do zaposlenih in dokapitalizacije družbe v višini sedem milijonov evrov. S Skupino Viator & Vektor, lastnikom Tovarne vozil Maribor, so se v Ljubljani sestali predstavniki uprave, sindikata, stavkovnega odbora in sveta delavcev TVM-ja. Kot rešitev za izhod iz krize je uprava družbe TVM lastnikom predlagala dokapitalizacijo podjetja, kar bo skupina po navedbah predsednika upravnega odbora Viator & Vektorja Zdenka Pavčka na skupščini 26. julija podprla. Pavček Viator&Vektor podprl TVM z osmimi milijoni evrov Z dokapitalizacijo bo TVM dosegla kapitalsko ustreznost in ustvarjeni bodo pogoji, da podjetje pridobi nove finančne vire za tekoče poslovanje. V primeru, da dokapitalizacija ne bo dala pričakovanih rezultatov, je sklep nadzornega sveta družbe, da se začne postopek likvidacije podjetja, je v sporočilu za javnost zagotovil Pavček. Pavček je spomnil, da je Viator & Vektor v zadnjem letu in pol z namenom zagotovitve nadaljevanja proizvodnje v TVM-ju podprl to podjetje z več kot osmimi milijoni evrov lastnih sredstev, kar bi moralo zadostovati za zagotovitev nujnih obratnih sredstev za proizvodnjo in poravnavanje obveznosti do dobaviteljev ter zaposlenih. TVM ima zagotovljena naročila za proizvodnjo avtobusov Celotna uprava Viator & Vektorja naj bi se skupaj z upravo TVM tudi aktivno trudila pridobiti sredstva za proizvodnjo avtobusov, za katere ima TVM zagotovljena naročila. Z bankami upnicami potekajo intenzivni pogovori o rešitvi trenutnega položaja in zagotavljanju finančnih sredstev za nadaljevanje, je navedel. Z dogovorom je zadovoljen tudi sekretar sindikata SKEI Podravje Branko Medik. Meni, da je bil na sestanku dosežen velik napredek, saj naj bi dokapitalizacija omogočila, da bo podjetje lahko še ta mesec začelo ponovno obratovati in dokončalo načrtovano proizvodnjo. 120 proizvodnih delavcev TVM-ja bo ostalo doma na čakanju Medik je dejal, da so se glede izplačil dogovorili, da bosta do 16. julija izplačani plača za maj in druga polovica regresa za lansko leto, do 23. julija pa bo izplačana še plača za junij. Okoli 120 proizvodnih delavcev bo sicer ostalo doma na čakanju, vse dokler ne bodo zagotovljena sredstva za ponovni zagon proizvodnje, kar pa naj bi zgodilo že kmalu. Predlog o dokapitalizaciji družbe je 89-odstotni lastnik Viator & Vektor sicer podal že septembra lani tudi Kapitalski družbi, ki je triodstotni družbenik TVM-ja, a je ta predlog zavrnila.
|
neutral
|
7,003
|
Skupina svetnikov želi sklic izredne seje Devet državnih svetnikov zahteva izredno sejo državnega sveta, na kateri bi odločali o odložilnem vetu na zakon o posojilu Grčiji, ki ga je državni zbor sprejel v torek. Prvopodpisani pod zahtevo po sklicu izredne seje je Bogomir Vnučec iz SDS-a. Skupina svetnikov trdi, da je zakon neprimeren. Državi zakon omogoča, da sodeluje pri sistemu pomoči, v okviru katerega bodo države z evrom globoko zadolženi Grčiji v treh letih posodile do 80 milijard evrov. Prispevek Slovenije znaša 387,8 milijona evrov, zakon pa določa še, da posojilno pogodbo v imenu Slovenije sklene Evropska komisija. Grčijo bi morali kaznovati, ne nagraditi A skupina svetnikov meni, da gre za neprimeren način reševanja te prezadolžene članice evrskega območja, ki je poleg vsega še kršila pravila denarne unije oziroma celo prikrivala podatke in zavajala partnerice v evrskem območju. Kdor je član nekega kluba in pravil kluba ne spoštuje, se ga kaznuje ali celo izključi. V primeru Grčije pa je ta celo nagrajena, poudarjajo. Podobno so trdili poslanci SDS-a na seji državnega zbora, na kateri so omenjeni zakon sprejemali. Tudi drugi argumenti svetnikov so podobni SDS-ovim, saj trdijo, da so plače v Grčiji občutno višje kot v Sloveniji in da so predvsem grški javni uslužbenci deležni številnih ugodnosti. Te se kljub strogim pogojem, ki jih za odobravanje posojil terjata evroskupina in Mednarodni denarni sklad, niso bistveno zmanjšale, pravijo. Ta denar naj bi bil izgubljen Po drugi strani pa slovenska vlada po njihovih besedah od slovenskih javnih uslužbencev pričakuje zategovanje pasu. Prepričani so še, da je denar, ki ga bo Slovenija odobrila Grčiji, za vedno izgubljen. Ali bodo preostali svetniki podprli njihovo razmišljanje, bo očitno znano na izredni seji, ko se bo odločalo, ali bo zakon o pomoči Grčiji vrnjen v ponovno obravnavo poslancem, ki ga bodo morali nato potrditi z večino glasov.
|
negative
|
7,004
|
Omejitev pri višini znižanja cen blaga ni Mnogi trgovci so različne akcije in popuste začeli izvajati že pretekle dni, z 12. julijem pa se začenjajo tudi uradne sezonske razprodaje tekstila in obutve. V Trgovinski zbornici Slovenije so ob tej priložnosti spomnili, da lahko trajanje razprodaj vsak trgovec določi skladno s svojo poslovno politiko, njihovo obdobje pa ne sme trajati več kot 60 dni. Omejitev pri višini znižanja cen blaga ni Omejitev pri višini znižanja cen blaga ni, so le meje glede znižanja v razponu. Če torej trgovec ponudi znižanje blaga v razponu od 20 do 40 odstotkov, mora biti najmanj četrtina vrednosti blaga, ki ga ponuja na razprodaji, po najvišjem odstotku, so pojasnili v omenjeni zbornici. Objava o izvajanju razprodaje mora vsebovati podatke o vrsti blaga, odstotku znižanja in obdobju njenega trajanja. Blago mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Trgovci pod budnim očesom inšpektorjev Nad morebitnimi kršitvami trgovcev bodo bdeli tržni inšpektorji, ki sicer zaznavajo vse manj ugotovljenih nepravilnosti, česar so na zbornici zelo veseli.
|
positive
|
7,005
|
Za slabo stanje krivi tudi spori med Preventom DEV-om in Preventom Globalom 378 zaposlenih v Preventu avtomobilski deli, ki bodo odpuščeni, je začelo prejemati obvestila o nameravani redni odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Prve odpovedi bodo zaposleni prejeli po 25. juliju. Po prejemu odpovedi pogodbe o zaposlitvi imajo delavci odpovedni rok, ki je dolg od 30 do 150 dni. 249 delavcev je iz obrata v Mirni na Dolenjskem, kjer so od konca maja na čakanju. Vodstvo Preventa avtomobilski deli je dokončen program presežnih delavcev s poimenskim seznamom delavcev, ki bodo izgubili zaposlitev, sindikatoma v družbi predstavilo v ponedeljek. Program bo v prihodnjih dneh posredovan še na zavod za zaposlovanje. V okviru skupine brez dela 400 zaposlenih Odpuščanje v Preventu avtomobilski deli je bilo predvideno v okviru sanacije skupine Prevent, ki je predvidevala odpustitev 400 delavcev. Sanacijski načrt sicer predvideva tudi reprogramiranje 55 milijonov evrov dolga do bank, odprodajo poslovno nepotrebnega premoženja in preoblikovanje družbe. Če bi podjetje uspelo najti novega partnerja, bi se poslovanje lahko izboljšalo. Za zdaj je namreč proizvodnja vezana le na nemško družbo Prevent DEV, ki je v lasti drugega največjega lastnika Preventa Globala, Nijaza Hastorja. K nezavidljivemu položaju skupine Prevent pa so prispevali tudi spori med Preventom DEV-om in Preventom Globalom, saj prvi proizvodne programe vseskozi seli drugam. Več o morebitnem novem partnerju naj bi bilo znanega konec meseca, je konec junija povedal predsednik uprave Preventa Gobala Renato Krajnc.
|
negative
|
7,006
|
Druga največja letalska družba v Evropi ohranja obe znamki Evropska komisija je potrdila načrtovano združitev britanskega in španskega nacionalnega letalskega prevoznika, British Airwaysa in Iberie. Komisija ocenjuje, da združitev, s katero bo nastala ena največjih letalskih družb na svetu, ne bo občutno ovirala učinkovite konkurence na evropskem gospodarskem območju ali kakšnem njegovem delu. Konkurenca kljub združitvi ostaja Preiskava komisije je potrdila tudi, da bo združeno podjetje še naprej podrejeno konkurenci številnih konkurentov na trgih za letalski tovorni promet in storitve na tleh, je zapisano v odločitvi komisije, ki je potrdila, da bo imelo novo podjetje kljub združitvi dveh družb na ključnih letalskih povezavah na kratke razdalje London-Madrid in London-Barcelona dovolj močno konkurenco drugih letalskih družb, potniki pa bodo imeli za omenjene linije primerne alternative. Večja samo še Lufthansa British Airways in Iberia sta dokončen sporazum o združitvi podpisala 8. aprila, z njim pa želita učinkoviteje tekmovati v letalskem sektorju, v katerem se po gospodarski krizi združuje vse več letalskih družb. Z združitvijo bo nastala druga največja letalska družba v Evropi po tržni vrednosti, večja od nje bo le nemška Lufthansa. Družbi bosta tako združili močan položaj Iberie v Latinski Ameriki in močno prisotnost British Airwaysa v Afriki, Aziji in Severni Ameriki. Enotno podjetje, dve znamki Novo podjetje bo imelo obliko holdinga, lastniki zdajšnje Iberie bodo imeli v njem 45-odstoten delež, lastniki British Airwaysa pa 55-odstoten delež. Vsak delničar British Airways bo v skladu z dogovorom za vsako delnico družbe dobil eno delnico združenega podjetja, vsak delničar Iberie pa 1,0205 delnice. Kljub združitvi bosta obe podjetji še naprej delovali avtonomno, ohranili pa bosta tudi ločeni blagovni znamki. Skupaj bo imelo združeno podjetje 408 letal, ki bodo letela na 200 destinacij po svetu, prepeljala pa naj bi 58 milijonov potnikov na leto.
|
positive
|
7,007
|
Najvišji dvig v rudarstvu, padec v dejavnosti oskrbe z elektriko V Sloveniji je maja povprečna neto plača znašala 956,55 evra, kar je slabih pet evrov oz. 0,4 odstotka manj kot aprila. Glede na maj 2009 se je plača zvišala za 4,2 odstotka. Povprečna bruto plača je maja znašala 1.475,04 evra, kar je slabih 10 evrov oziroma 0,6 odstotka manj kot aprila in 4,2 odstotka več kot maja lani, so sporočili iz Statističnega urada Republike Slovenije. Če upoštevamo dvig splošne ravni cen v letošnjem maju, je bila povprečna bruto plača v primerjavi z aprilom sicer nižja za en odstotek, glede na lanski maj pa realno za 2,1 odstotka višja. Plačilo na uro višje Z majsko plačo je bilo plačanih povprečno 165 ur na zaposleno osebo, kar je za 2,9 odstotka manj kot aprila, ko jih je bilo plačanih 170. Povprečna mesečna bruto plača za plačano uro je bila glede na april višja za 2,5 odstotka in je znašala 8,96 evra bruto. Najvišji dvig v rudarstvu, padec v dejavnosti oskrbe z elektriko Dvig povprečne bruto plače je bil maja najvišji v rudarstvu za 12,7 odstotka, plače pa so se zvišale tudi v izobraževalni dejavnosti za 1,3 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača se je sicer v večini dejavnosti znižala, najbolj pa v dejavnostih oskrba z električno energijo, plinom in paro ter finančnih in zavarovalniških dejavnostih v vsaki za 2,8 odstotka. Najvišje plače v osrednjeslovenski, najnižje pa v notranjsko-kraški regiji Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo za maj so imeli v osrednjeslovenski statistični regiji, in sicer 1.660,16 evra, najnižjo pa v notranjsko-kraški, in sicer 1.260,43 evra. Glede na mesec prej se je zvišala le v savinjski statistični regiji za 0,5 odstotka, najopazneje pa se je znižala v zasavski za 2,9 odstotka, gorenjski za 2,1 odstotka in obalno-kraški statistični regiji za 1,9 odstotka.
|
neutral
|
7,008
|
Bo rešitev spora mogoča zunaj sodišča? Uprave in nadzorni sveti petih elektrodistributerjev bodo svojo odločitev, ali bodo spor glede preplačane elektrike reševali zunaj sodišč, sporočili v prvem tednu septembra. Kot so po sestanku sporočili iz Zveze potrošnikov Slovenije ZPS, ki je sestanek tudi organizirala udeležili so se ga še predstavniki distributerjev in Društva za povračilo preplačane električne energije, so na sestanku razpravljali o možnosti za mirno rešitev spora glede preplačane električne energije. V ZPS-ju so namreč prepričani, da še niso izčrpane vse zunajsodne poti in da bi se spor moral reševati za vse potrošnike. Kje lahko oddate podpis? Koliko povračila preplačane elektrike lahko pričakujete? Kako dolg bo postopek? Odgovore lahko dobite tudi v klepetu s predsednikom Društva za vračilo preplačane električne energije Radom Pezdirjem. Vabljeni k sodelovanju jutri ob 15.00. Sestanka so se udeležili predstavniki vseh petih elektropodjetij, v katerih ima država večinski delež, torej Elektra Ljubljane, Elektra Gorenjske, Elektra Maribor, Elektra Celje in Elektra Primorske. Ta podjetja so 1. januarja 2008 dvignila cene električne energije za šest odstotkov. Urad za varstvo konkurence je avgusta 2008 ugotovil, da so pri tem delovali usklajeno, njegove ugotovitve pa je junija lani potrdilo tudi vrhovno sodišče. Društvo želi zbrati 10.000 podpisov Društvo je pretekli teden začelo zbirati podpise državljanov za povračilo stroškov preplačane elektrike. Ko jih bodo zbrali približno 10.000, jih bodo poslali elektrodistributerjem. Če bo do sodnih postopkov prišlo, bo društvo proti elektrodistributerjem zastopala odvetniška družba Matoz.
|
negative
|
7,009
|
Pivovarna Laško ne bo koncern Delničarji Pivovarne Laško niso podprli predloga, da se družba preoblikuje v pogodbeni koncern. Na skupščini so se tudi odločili, da Bošku Šrotu ne podelijo razrešnice. Po predlogu uprave in nadzornega sveta bi Pivovarna Laško postala obvladujoča družba v pogodbenem koncernu, Pivovarna Union, Radenska in Fructal pa odvisne družbe, a se je zapletlo že na začetku skupščine, ko je NLB predlagal, da se predlog reorganizacije skupine umakne z dnevnega reda do prihodnje skupščine. NLB preoblikovanje sicer podpira, a ... Nova Ljubljanska banka je prek poooblaščenca sporočila, da predlog oblikovanja pogodbenega holdinga podpira, vendar meni, da pogoji za potrditev predloga še niso izpolnjeni. V banki, ki je po po zasegu Infondovih delnic skoraj 20-odstotna in največja posamična lastnica skupine, želijo namreč najprej prejeti potrjen načrt poslovne in finančne reorganizacije. Uprava pivovarne se z umikom ni strinjala, delničarji pa so nato predlog, ki bi za potrditev potreboval tri četrtine oddanih glasov, zavrnili. Uprava mora v šestih mesecih vložiti odškodninsko tožbo Na skupščini so še odločili, da nekdanjemu predsedniku uprave Bošku Šrotu ne podelijo razrešnice, potrdili pa so tudi predlog sklepa, v skladu s katerim mora uprava najpozneje v roku šestih mesecev vložiti ustrezno odškodninsko tožbo. Delničarji niso podprli predloga malih delničarjev, ki so pozivali k sprejetju sklepa, v skladu s katerim bi uprava morala vložitvi tožbe tako proti Šrotu kot tudi proti odgovornim nekdanjim nadzornikom - Tonetu Turnšku, Borisu Završniku in Simonu Zdolšku, ki so kot nekdanji nadzorniki po mnenju malih delničarjev soodgovorni za lansko izgubo Laško ima 450 milijonov evrov dolga, saj niso preprečili Šrotovega izčrpavanja skupine. Namesto Turnška Groznik Za novega člana nadzornega sveta, ki bo nadomestil Toneta Turnška, ki je odstopil aprila, je skupščina pivovarne imenovala Petra Groznika, ki ga je predlagal NLB. Njegov mandat začne teči z današnjim dnem, iztekel pa se bo 31. avgusta 2013.
|
neutral
|
7,010
|
Indeks Dow Jones zadnji teden izgubil odstotek Prvi mož Appla Steve Jobs se ni posul s pepelom in prevzel odgovornosti za težave novega iPhona, ampak raje povedal, da nihče ni popoln in da ima tudi konkurenca podobne težave. Šele ko je bil na petkovi novinarski konferenci Jobs izzvan, se je opravičil kupcem iPhona, ki imajo težave, če telefon primejo na spodnji levi strani, saj izgubi signal. Kupci bodo zdaj dobili še posebne zaščitne tokove, s katerimi naj bi odpravili težave z motenjem signalov. Karizmatični Jobs je napadel medije, češ da so preveč napihnili vse skupaj. Applove delnice, v zadnjem letu sinonim za nenehno rast, so v petek izgubile 1,4 odstotka, podjetje pa je od 28. junija izgubilo že 16 milijard dolarjev tržne kapitalizacije. Ameriški kupci vedno bolj črnogledi Negativno so se v petek gibale tudi vrednosti preostalih delnic na borzah v New Yorku. Indeks Dow Jones 10.097 točk je izgubil zajetna dva odstotka in pol, Nasdaq 2.179 točk pa celo 3,1 odstotka. Vlagatelji so se prestrašili julijskega padca potrošniškega zaupanja indeks univerze v Michiganu je s 76,0 padel na 66,5, kar je najmanj v zadnjih 11 mesecih in neprepričljivih četrtletnih prihodkov nekaterih ključnih podjetij. Potem ko se je sezona objav poslovnih rezultatov začela obetavno, so namreč v petek rezultate objavili General Electric, Bank of America in Citigroup. Padec dobička investicijskega bančništva Vsa tri podjetja so z dobički pozitivno presenetila, vendar so imela nižje četrtletne prihodke. Finančnima korporacijama je dobiček investicijskega bančništva upadel od 20 do 40 odstotkov v primerjavi s prvim četrtletjem, kar je posledica konca bikovskega trenda na razvitih borzah. Delnice Bank of Americe so padle za skoraj deset odstotkov. Google, ki je v četrtek sporočil sveže poslovne rezultate, prav tako ni zadostil visokim apetitom, zato so se delnice pocenile za sedem odstotkov. Recesija z dvojnim dnom? Po dvotedenski rasti, med katero je Dow Jones pridobil osem odstotkov, se je tako razpoloženje občutno ohladilo, za slab konec tedna pa nosi krivdo tudi domača centralna banka Fed, ki je nekoliko manj optimistična glede gospodarskega okrevanja. S tem so znova oživeli strahovi, da bo imela najhujša recesija po 2. svetovni vojni dvojno dno. V prihodnjem tednu bo 12 podjetij, katerih delnice sestavljajo indeks Dow Jones, sporočilo poslovne rezultate, med njimi finančna velikana Goldman Sachs in Morgan Stanley ter tehnološki velikan Apple. Dow Jones 10.097 Nasdaq2.179 DAX306.040 FTSE1005.158 FTSEurofirst 3001.012 Nikkei9.408 EUR/USD1,293 USD/JPY86,59 EUR/CHF1,3581 Lahka nafta75,85 USD Zlato1.192 USD Euribor, 6-mesečni1,114 % V petek objava stresnih testov Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 se je pričakovano odzval na petkov pesimizem Wall Streeta in zadnji dan tedna izgubil dva odstotka. Na tedenski ravni kljub dobremu začetku tedna evropska izguba znaša 0,6 odstotka. Bančne delnice so bile v petek med največjimi poraženci, saj so izgubile tudi več kot pet odstotkov. 23. julija bo Evropska unija objavila rezultate stresnih testov. Jean-Claude Juncker pravi, da večjih pretresov ne gre pričakovati. Nova KBM najnižje v 14 mesecih Elitni indeks Ljubljanske borze SBI TOP 837 točk je zadnji teden izgubil 1,23 odstotka. Še največ prometa, dva milijona evrov, je bilo z delnicami Krke, pri čemer je bilo poslov s svežnji za 390 tisoč evrov. Tečaj Krkinih delnic se je v petih dneh zvišal za 0,17 odstotka, na 65,31 evra. Z delnicami Nove KBM je bilo za 614 tisoč evrov prometa, cena je padla za 2,4 odstotka, na 10,25 evra. To je najmanj v zadnjih 14 mesecih. Med delnicami prve kotacije so se v tem tednu največ, za 4-5 odstotkov, pocenile Lukine in Mercatorjeve delnice. Kupci Mercatorja niso več upravičeni do 7,2 evra dividende.
|
negative
|
7,011
|
Vrnitev nekdanjega ugleda tudi s sanacijo hotela Jama Postojnsko jamo si bo znova na leto ogledalo milijon obiskovalcev, napoveduje novi lastnik družbe Turizem Kras, ki bo jamo upravljala še najmanj 18 let. Za polovico več obiskovalcev naj bi v svetovno znani kraški biser privabili tudi z več prireditvami pred samo jamo. Cilj - milijon obiskovalcev na leto - pa želi novi lastnik Marjan Batagelj iz podjetja Batagelj & Co. ta je Turizem Kras in s tem tudi koncesijo za upravljanje z jamo odkupil od koprske družbe Istrabenz Turizem za 12,4 milijona evrov doseči do leta 2015. Strah zaposlenih glede izgube služb je odveč Nekdanji ugled bo podjetje Batagelj & Co. jami povrnilo tudi z ureditvijo okolice in sanacijo hotela Jama, ki je trenutno zaprt in propada. Strah zaposlenih glede izgube dela je po zagotovilu novega lastnika družbe Turizem Kras odveč. Če želimo povečati število obiskovalcev Postojnske jame, bomo potrebovali večje število zaposlenih in ne manj, je dejal Batagelj. Še naprej bo največ pozornosti namenjene slovenskim gostom, za privabljanje več Italijanov in Hrvatov pa v podjetju razmišljajo o vzpostavitvi lastne komercialne mreže. Ob tem je Batagelj spomnil tudi na potencial nekoč številnih gostov iz celotne nekdanje Jugoslavije. Za začetek se bodo v podjetju zakopali v številke in pripravili analizo, koliko gostov, ki več kot dva dni ostanejo v Sloveniji, obišče tudi Postojnsko jamo. Kmalu bo podpisana pogodba z občino Postojna Ker ima kontrolni 25,1-odstotni delež Turizma Krasa tudi občina Postojna, se je po besedah Batagelja uresničila zamisel o javno-zasebnem partnerstvu. Dogovor med družbo Batagelj & Co. in postojnsko občino naj bi bil podpisan v kratkem. Sam pa bo moral v pogodbenem roku zagotoviti potrebna finančna sredstva, s katerimi bo Istrabenz Turizmu plačal 12,4 milijona evrov kupnine. Batageljev nakup postojnske družbe so pozdravili tudi v območni gospodarski zbornici Postojna. V izjavi za javnost so zapisali, da se je z nakupom Turizma Kras s strani lokalnega gospodarstva in prebivalstva Postojnska jama vrnila tja, kjer je njeno mesto in kamor spada.
|
positive
|
7,012
|
Višina trošarine odvisna od cene Vlada je na dopisni seji sprejela uredbo, s katero se bodo v skladu z julija sprejeto novelo zakona o trošarinah cene cigaret 1. avgusta zvišale s 74 na 77 evrov za 1.000 cigaret. Poleg zvišanja trošarin uredba, ki so jo pripravili na ministrstvu za finance, uvaja tudi nov način izračunavanja specifične in proporcionalne trošarine, ki skupaj sestavljata celotni znesek trošarine. Po starem načinu, ki bo v EU-ju veljal do 1. januarja 2014, so se trošarine izračunavale na osnovi najbolj prodajanega cenovnega razreda, po novem pa se bo izračunavalo tehtano povprečje drobnoprodajne cene. Višina trošarine odvisna od cene Trošarina 77 evrov tako ne bo fiksen znesek, saj bo odvisna od proporcionalne trošarine, izražene v drobnoprodajni ceni. Specifična trošarina znaša 0,3910 evra za zavojček oz. 19,55 evra za 1.000 cigaret, proporcionalna trošarina pa znaša 46,1446 odstotka drobnoprodajne cene. Trošarina v višini 77 evrov bo tako veljala za tiste cigarete, ki se prodajajo po ceni 2,49 evra ali po nižji ceni, kar predstavlja določeno varovalko pred nizkocenovnimi prodajalci. Pri dražjih cigaretah pa bo lahko trošarina višja od 77 evrov, so pojasnili na ministrstvu. DZ je 6. julija sprejel novelo zakona o trošarinah, ki prinaša zvišanje trošarin za električno energijo in zemeljski plin z letošnjim 1. avgustom, hkrati pa pospešuje načrtovano dinamiko zviševanja trošarin za cigarete. V skladu z evropsko direktivo se morajo namreč trošarine v vseh članicah EU-ja najpozneje do 1. januarja 2014 zvišati na 90 evrov za 1.000 kosov cigaret. V Sloveniji se bodo na to raven povzpele že 1. oktobra 2012.
|
negative
|
7,013
|
Nadzorniki so danes začeli svoj štiriletni mandat Kot so prek spletne strani Ljubljanske borze sporočili iz Gorenja, so na današnji ustanovni seji novega nadzornega sveta za predsednika sveta izvolili Uroša Slavinca. Slavinec je od leta 1990 predsednik uprave družbe Helios Domžale. Opravlja tudi funkcijo predsednika skupščine Gospodarske zbornice Slovenije. Leta 1997 je prejel nagrado GZS-ja za izjemne dosežke v gospodarstvu, leta 2006 pa priznanje za menedžersko osebnost leta. Makovec Brenčičevi in Martinjaku namestniški funkciji Skupščina velenjskega podjetja je maja letos potrdila spremembo statuta, tako da ima družba po novem v nadzornem svetu šest predstavnikov kapitala in štiri predstavnike delavcev. Vlogo namestnikov predsednika nadzornega sveta bosta opravljala Maja Makovec Brenčič in Krešimir Martinjak, drugi člani sveta pa so še Drago Krenker, Peter Kobal, Jure Slemenik, Peter Kraljič, Keith Miles, Marcel van Asse in Bernard C. Pasquier. Nadzorni odbor ima štiriletni mandat. Gorenje je sicer prejšnji teden od Probanke kupilo 21,44-odstotni delež mariborske družbe za predelavo odpadkov Gorenje Surovina, s čimer je postalo njen 72,44-odstotni lastnik.
|
neutral
|
7,014
|
Protestnikom so se pridružili aktivisti društva Dovolj! in nevladne organizacije Nevidni delavci sveta Delavci iz BiH-a, ki so bili na začasnem delu v Sloveniji, so na protestih zahtevali, da se jim omogoči vrnitev v Slovenijo, kjer bi lahko izterjali dolg od svojih nekdanjih delodajalcev. Aktivisti društva Dovolj! in nevladne organizacije Nevidni delavci sveta, ki so se pridružili protestom v Sarajevu, trdijo, da Slovenija ni edini primer slabega ravnanja s tujimi delavci v EU-ju. Dolg delodajalcev do 9.000 evrov za delavca Delavci, ki so na svoje težave opozarjali s transparenti Hočemo naše plače in Dovolj je poniževanja delavcev iz držav tretjega sveta , med drugim zahtevajo, da se jim omogoči odhod v Slovenijo, kjer bi lahko izterjali dolgove, ki znašajo do 6.000 do 9.000 evrov za delavca. Potem ko jim je preteklo delovno dovoljenje, namreč ne dobijo več vizuma za Slovenijo, poroča spletni portal Sarajevo-x. Protestniki so opozarjali tudi na nemogoče razmere za delo, neplačevanje prispevkov, socialnega in zdravstvenega zavarovanja ter neplačevanje nadurnega dela. Če se je kdo pri delodajalcu pritožil, je bil, po njihovih besedah, nemudoma odpuščen. Prihajalo je bilo tudi do šovinističnega odnosa do delavcev iz Bosne in Hercegovine na etični osnovi. Delavci obtožujejo tudi svojo vlado Delavci, ki so se zbrali v središču Sarajeva, so večinoma delali za gradbeno podjetje Prenova, katerega lastnik je Zoran Perković. Ogorčeni so tudi nad oblastmi svoje države, saj po njihovem mnenju ni naredila nič za izboljšanje njihovega stanja in je sokriva za slabo stanje delavcev iz BiH-a v Sloveniji, kjer so jih obravnavali kot živali . Svoje nezadovoljstvo so izrazili tudi pred ministrstvom za zunanje zadeve BiH-a, od koder so se odpravili proti sedežu slovenskega veleposlaništva, kjer naj bi jih sprejeli slovenski predstavniki. Protesti so potekali mirno.
|
negative
|
7,015
|
Bi bilo financ sploh dovolj? Nekdanji delavci treh Murinih hčerinskih družb, ki so končale v stečaju, so zoper matično družbo Mura v stečaju vložili tožbe za uveljavljanje prerekanih terjatev. Ker stečajna masa hčerinskih družb Mura - Ženska oblačila, Mura - Moška oblačila in Muralist ne zadošča za poplačilo delavcev, so terjatve namreč prijavili v stečaju matične družbe, a jih je stečajni upravitelj prerekal. Primarni zahtevek 50 milijonov evrov Tožbo za 1.620 delavcev je že v petek vložil za to pooblaščeni odvetnik Borut Soklič, stečajni upravitelj družbe Mura - Ženska oblačila, v pisarni omenjenega odvetnika pa so pojasnili, da primarni zahtevek za nekdanje zaposlene znaša skupaj 50 milijonov evrov, podredni pa je postavljen na 12 milijonov evrov. To pa še ni vse, saj je vložitev tožbe v prihodnjih dneh v imenu delavcev hčerinskih družb, ki jih je bilo skupaj 1.900, napovedal tudi odvetnik Franci Matoz. Do zdaj je zbral okoli 150 pooblastil. Đorđević Ravnal sem strokovno, a po srcu bi želel, da delavci nekaj dobijo Oba omenjena odvetnika sta prepričana, da je stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević neupravičeno prerekal terjatve delavcev hčerinskih družb. Prav je, da je tožba vložena, da bomo dobili sodno prakso in vedeli, kako ravnati v prihodnje, je dogajanje komentiral Đorđević. Ob tej priložnosti je ponovil, da je terjatve prerekal zato, ker je po preučitvi zakonodaje ugotovil, da jih ne more priznati, da pa lahko delavci svoje pravice dokažejo na sodišču. Ravnal sem strokovno, a po srcu bi želel, da delavci nekaj dobijo. Vendar je to stvar zakona, ne osebnega mnenja, je dodal. Bi bilo financ sploh dovolj? Ali bo v stečajni masi družbe dovolj financ za poplačilo terjatev delavcev, bo po besedah stečajnega upravitelja odvisno od prodaje premoženja Kot zdaj vidimo, se premoženje po tržni vrednosti ne more prodati. Vrednost industrijskih nepremičnin je padla za 30 odstotkov. Murino premoženje se na dražbah prodaja od 17. junija.
|
negative
|
7,016
|
Različne kronologije razvoja projetka TEŠ 6 Nemogoče je primerjati izhodiščno ceno neizbranega ponudnika z izhodiščno ceno 798 milijonov evrov tehnološko ustrezne opreme, razliko 230 milijonov v ponudbi za gradnjo TEŠ 6 pojasnjuje Uroš Rotnik, generalni direktor TEŠ-a. Uroš Rotnik, za katerega naj bi vlada po neuradnih informacija Radia Slovenija že iskala zamenjavo, se je s pismom premierju Borutu Pahorju odzval na pismo prav tako naslovljeno na premierja, v katerem direktor direktorata za energijo Janez Kopač pojasnjuje svoj pogled na domnevne nepravilnosti pri projektu TEŠ 6. Vizjak delal na dveh, nezdružljivih funkcijah Rotnik pismo zavrača po posameznih odstavkih in med drugim piše, da glede izdaje energetskega dovoljenja ni zavajal javnosti, kot mu očita Kopač, ampak poudarja, da je bila težava pri izdaji le ta, da ga takratni minister za gospodarstvo ni želel podpisati, ko je bil pripravljen . Izpostavlja, da je bil takratni minister Andrej Vizjak tudi predsednik nadzornega sveta HSE-ja, kar po njegovem mnenju pomeni, da je delal na dveh, sicer nezdružljivih funkcijah. Rotnik poudarja, da se je od TEŠ-a zahtevalo, da lahko načrtuje moč bloka do največ 500 MW, s čimer se v TEŠ-u nikakor niso mogli strinjati, saj je nemogoče na lokaciji Šoštanja s premogom, kot ga imamo, in temperaturo okolice ter hladilne vode doseči izkoristek 43 odstotkov . Omenjeni izkoritek pa je pogoj po BAT-kriterijih, ki je nujno potreben, da se finančne institucije, kot sta EIB in ERBD, odločijo za začetek skrbnega pregleda, ki je odločujoč za odobritev strateško najugodnejšega posojila , piše Rotnik. Pismi o problematiki TEŠ-a, ki ju je prejel premier Borut Pahor Pismo Uroša Rotnika.Pismo Janeza Kopača Za dovoljenje za blok manjše moči zaprosili v dogovoru s HSE-jem? Zapisal je še, da so v dogovoru s HSE-jem da ne bi izgubljali časa za začetek naložbe najprej podali vlogo za energetsko dovoljenje za blok moči 500MW in nato z dodatnimi študijami utemeljili našo prvotno namero in stališče, da je minimalna moč bloka 6 v Šoštanju 600MW . Da je ta moč najprimernejša, naj bi dokazovala študija, ki jo v pismu omenja Rotnik, in zavrača Kopačevo trditev, da je za zamude kriv investitor. Kaj je TEŠ počel vseh 26 mesecev? Rotnik tudi zanika Kopačevo trditev, da je bil 7. oktobra 2006 objavljen razpis za predkvalifikacijo ponudnikov, kar naj bi kazalo, tako piše Kopač, da je investitor precej lagodno in dolgo pripravljal relativno nezahtevne dokumente . Po Kopačevih trditvah so namreč za to porabili 26 mesecev. Uroš Rotnik trdi, da je šlo za razpis za izbiro sposobnih ponudnikov za dobavo GTO za blok 6 moči 600 MW TEŠ . O tem, zakaj je bilo za to potrebno toliko časa, pa Rotnik pojasnjuje, da so morali predtem pridobiti energetsko dovoljenje in da bi bilo neresno ter neodgovorno objaviti razpis, preden bi bila s strani ministrstva za gospodarstvo podana pobuda za začetke postopkov sprejemanja umestitve bloka 6 v prostor . Premoga je/ni dovolj? Glede zalog premoga, za katere Kopač v pismu trdi, da jih ni dovolj za vso življenjsko dobo TEŠ 6, saj je na voljo 75 milijonov ton dovolj do leta 2028, preostalih 49 milijonov ton pa je vezanih v varnostnih stebrih in neizkoriščenih žepih, pa Rotnik odgovarja, da je premoga za življensko dobo TEŠ 6 dovolj, saj naj bi jih glede na način delovanja potreboval 92 milijonov ton. Rotnik odgovarja tudi na Kopačeve trditve o tem, da se je TEŠ razpisa lotil, ne da bi imel vsaj približno zaprte finančne konstrukcije . Direktor TEŠ-a trdi, da je bila finančna konstrukcija izdelana in potrjena že v prvem investicijskem načrtu iz aprila 2006. Cena TEŠ-a Zakaj 230 milijonov več? V zvezi z enim izmed najbolj perečih vprašanj, ki je razburilo tudi javnost, in sicer očitku, da se je cena investicije v le devetih mesecih podražila za 230 milijonov evrov, na 798.808.000 evrov, pa Rotnik pravi, da si Kopač napačno predstavlja, da gre za novo pogodbeno ceno. Pojasnjuje, da je izhodiščno ceno iz junija 2008 ki jo omenja Kopač in vključuje tudi tehnološko ustrezno oceno nemogoče primerjati s ceno neizbranega ponudnika s tehnološko neustrezno opremo, katerega cena pa naj bi bila že julija 2007 višja od prvotne in naj bi znašala med 711 in 786 milijoni evrov. Omenjenega ponudnika naj bi izločili prav zaradi neustreznih tehničnih rešitev in neustrezne opreme, piše Rotnik. Rotnik tudi zavrača Kopačeve trditve, da sta TEŠ in HSE pogodbo sprejela in podpisala, ter so zato vsi poskusi znižanja le moledovanje inferiorne stranke , vsi morebitni popusti pa le rezultat Alstomove dobre volje in miloščine. Zapisal je, da je v pogodbi zapisano določilo, da se cena dokončno določi tri mesece pred uradnim začetkom izvrševanja pogodbe, kar je v tem primeru avgust 2009. V tem času naj bi se pogodbeni stranki intenzivno pogajali o končni ceni. 695 milijonov - končna cena? Tako naj bi bila končna cena oblikovana avgusta letos, znašala pa bo 694.973.000 evrov. Trditev Kopača, da je marža za Alstomove nadzornike 25 odstotkov stroškov montaže pa, da ne drži, ampak naj bi bili plačani iz cene za opremo. Zvišanje cene stroškov montaže Rotnik pojasnjuje z vključitvijo stroškov zavarovanja. Hladna rezerva = znižanju proizvodnje Rotnik piše tudi o usodi blokov 4 in 5 in pravi, da je v vseh dokumentih opisano znižanje letne proizvodnje bloka 5 z 1.900GWh letno na 1.050GWh, po letu 2020 pa znižanje do samo 350GWh. Res je, da do januarja 2010 temu znižanju nismo rekli hladna rezerva, temveč le znižanje proizvodnje. Vsebinsko ves čas govorimo o enakem režimu obratovanja bloka 5. Četrti blok v dokumentih ni bil črtan, ampak je bil ves čas predviden kot hladna rezerva.
|
negative
|
7,017
|
EBRD v torek soglasno sprejel novo strategijo za Slovenijo Termoelektrarni Šoštanj je Evropska banka za obnovo in razvoj odobrila do 200 milijonov evrov posojila za projekt izgradnje šestega bloka termoelektrarne. Kot so sporočili iz EBRD-ja, se je odbor izvršnih direktorjev banke tako odločil na podlagi ugotovitev, da je projekt skladen s politiko in mandatom EBRD-ja. Neposredno bo EBRD zagotovil 100 milijonov evrov posojila, ostalo pa bo skupno posojilo EBRD in komercialnih bank. S tem se je finančna konstrukcija za TEŠ 6 zaprla. Projekt TEŠ 6 ocenjen na 1,1 milijarde evrov EBRD je za razliko od Evropske investicijske banke, ki za posojilo zahteva poroštva države, od vlade zahteval le pismo podpore projektu. Vlada je to pismo podprla 16. junija. Šeststomegavatni šesti blok TEŠ-a je ocenjen na 1,1 milijarde evrov in bo nadomestil dozdajšnjih pet blokov. TEŠ sicer Sloveniji zagotavlja tretjino električne energije, ko bo TEŠ 6 zgrajen - predvidoma konec leta 2014 - pa bo kot hladna rezerva ostal le še peti blok. Še 550 milijonov evrov naj bi za TEŠ 6 zagotovil EIB Poleg posojila EBRD-ja bo posojilo za TEŠ 6 dal tudi EIB. Ta bo zagotovil 550 milijonov evrov posojila, o poroštvu države pa bo predvidoma jeseni odločal državni zbor. Z ministrstva za finance pa so sporočili, da je odbor izvršnih direktorjev EBRD-ja v torek popoldne soglasno sprejel novo strategijo za Slovenijo, kljub pomislekom nekaterih članic o upravičenosti nadaljnjih strategij v novih državah članicah EU-ja. V skladu s svojo politiko EBRD namreč meni, da bo ostal še naprej aktiven v omenjenih državah, in sicer vse do sprejetja skupne odločitve EBRD-ja in vlad o primernosti posamezne države za t. i. graduacijo. Ta predstavlja korak, po katerem država ni več upravičena do sredstev EBRD-ja. Bo tokratna strategija EBRD-ja zadnja? Že maja so v EBRD-ju oznanili, da bodo v Sloveniji ostali do leta 2013, čeprav so pred časom napovedali, da se bodo z iztekom letošnjega leta umaknili iz države. Slovenija sicer pozdravlja sprejetje nove strategije EBRD za našo državo. Prioritete, ki jih banka izpostavlja v dokumentu, so v veliki meri usklajene s prioritetami, ki jih v okviru strukturnih reform pripravlja in izvaja slovenska vlada, pravijo na ministrstvu. Hkrati je Slovenija mnenja, da bi bila ta strategija lahko tudi zadnja, če se bodo v tem obdobju občutno izboljšale razmere na svetovnih finančnih trgih in zadolževanje slovenskih subjektov pri EBRD-ju ne bi bilo več zanimivo, so prepričani na ministrstvu. Politika banke v strategiji ostaja približno enaka Nova strategija se z vidika prioritet EBRD-ja ne razlikuje bistveno od zadnje strategije za Slovenijo iz leta 2006, navajajo na finančnem ministrstvu. Politika banke v strategiji ostaja še naprej usmerjena v financiranje in promocijo zasebnega sektorja zlasti malih in srednjih podjetij, promocijo energetske učinkovitosti, podporo modernizaciji in infrastrukturnih storitev vključujoč javno-zasebno partnerstvo in okrepitvi finančnega sektorja in trgov kapitala.
|
neutral
|
7,018
|
Trdijo, da je potvarjal informacije Sindikati in sveti delavcev v skupini HSE-ja zahtevajo odstop generalnega direktorja HSE-ja Boruta Meha, češ da ta ne izpolnjuje svoje vloge in dela škodo državi. Sindikat delavcev dejavnosti energetike Termoelektrarne Šoštanj, svet delavcev TEŠ-a, sindikat premogovnika Velenje, svet delavcev Premogovnika Velenje in sindikat delavcev dejavnosti energetike Dravskih elektrarn Maribor pravijo, da je Meh s svojim ravnanjem povzročal nepopravljivo škodo posameznim družbam, holdingu in državi. Trdijo, da to lahko podkrepijo s številnimi dokazi, ki jih bodo, če bo treba, predali tudi pristojnim organom. Stavkovni odbor se bo sestal v petek Morebitne nepravilnosti pri projektu gradnje TEŠ-a 6 je treba sankcionirati, a mora vlada za to imeti prave informacije, je dejal predsednik sindikata delavcev dejavnosti energetike TEŠ-a Branko Sevčnikar in dodal, da je nekatere informacije Meh potvarjal. Z Mehom, čeprav so pripravljeni na dialog, težav do zdaj niso mogli rešiti, zato bodo počakali na ukrepe vlade in se temu primerno odzvali, je še dejal. Gradnjo šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj sindikati podpirajo in menijo, da je bil projekt voden korektno. Za morebitne nepravilnosti morajo imeti dokaze, poročila, ki ga je HSE pretekli četrtek poslal vladi, niso dobili, z njim se je na kratko seznanil le nadzorni svet TEŠ-a. Sevčnikar je dodal, da ni nobene garancije, da je tisto, s čemer je bil seznanjen nadzorni svet, gradivo, ki je bilo poslano vladi. Se bo pa v petek zjutraj sestal še stavkovni odbor TEŠ-a in odločil, kako naprej. Meh Očitki neosnovani in neargumentirani Borut Meh se je na očitke že odzval in dejal, da so izjave, da je družbam in državi povzročil nepopravljivo škodo, le eden od vrste neosnovanih in neargumentiranih ter nesmiselnih očitkov. Med njimi se znajdejo celo hude obtožbe o ponarejanju listin in potvarjanju informacij, za katere pričakujem, da jih bodo avtorji dokazali, saj z njimi povzročajo škodo meni osebno, meni kot generalnemu direktorju HSE-ja in skupini HSE kot celoti. Predsedniki nadzornih svetov Meh nam ni naročal, s kom naj sklepamo posle Na izjavo sindikatov, da so od svojih predstavnikov v nadzornih svetih prejeli podatke, da Meh diktira, da hčerinske službe oddajo posle in sklepajo pogodbe z dobavitelji, ki so mu po volji, tudi če so dobavitelji dražji od tistih, ki bi jih lahko izbrali kot najcenejše ponudnike, so se z povsem enakimi izjavami že odzvali predsedniki nadzornih svetov. Simon Tot, predsednik nadzornega sveta Premogovnika Velenje in član nadzornega sveta Dravskih elektrarn, Djordje Žebeljan, predsednik nadzornega sveta TEŠ-a, Stanislava Boban in predsednica nadzornega sveta Dravskih elektrarn so vsak v svoji izjavi zapisali, da je trditev sindikatov neresnična in da od Meha niso nikoli dobili navodil, ki jih navajajo sindikati.
|
negative
|
7,019
|
Vodstvo se je že sešlo s sindikatom Potem ko so delavke Preventa spontano ustavile proizvodnjo v četrtek je bila za družbo razglašena insolventnost, je dopoldanska izmena začela delati, popoldanska pa naj bi proizvodnjo znova ustavila. Uprava je delavkam in sindikatu obljubila, da bo do ponedeljka do 15.00 znano, ali so uspeli zagotoviti sredstva za plače. Če jim to ne bo uspelo, bodo nato v treh dneh razglasili stečaj, je za MMC povedala novinarka TV Slovenija Duška Lah, ki že ves dan spremlja pogajanja. Že prej je za MMC povedala, da so se delavci ob 12. uri sešli na zboru delavcev, na katerem je predsednik uprave pojasnjeval ukrepe, ki jih bodo izvedli v enem mesecu. Sindikat delavcev slovenjgraškega podjetja se je dopoldne že sestal z upravo, ki je nakazala delno rešitev v ponedeljek. Podjetje ima 55 milijonov evrov dolga, junijske plače še niso izplačane, delavci pa imajo agonije dovolj. Več kot 50 odstotkov možnosti, da družbo rešijo Uprava s Krajncem na čelu je že pred časom napovedala, da bo do 23. julija znano, ali jim bo uspelo pridobiti strateškega partnerja, sicer bodo morali objaviti stečaj. Nadzorniki podjetja pa so nato v četrtek na seji razglasili plačilno nesposobnost družbe. Kot je po seji nadzornega sveta povedal prvi mož podjetja Renato Krajnc, obstaja več kot 50 odstotkov možnosti za uspešno prestrukturiranje družbe. Zato bodo najpozneje v mesecu dni pripravili ustrezen program. Uprava bo v najkrajšem mogočem času skušala najti vire za financiranje prehodnega obdobja, saj v nasprotnem realizacija programa ne bo mogoča, je še poudaril Krajnc. Po njegovih besedah se o takem financiranju že dogovarjajo. Pričakujemo, da bo to mogoče realizirati v roku 10 dni. S tem je povezano tudi izplačilo plač zaposlenim, je še izpostavil. Junijske plače šele 27. julija V začetku tedna je iz Preventa Globala in Preventa avtomobilski deli prišla novica, da bodo delavci tudi junijske plače dobili z zamikom. Del zaposlenih naj bi te na račun dobilo okoli 27. julija, ko naj bi nemški partner Prevent DEV poravnal svoje obveznosti. Zamude pri izplačilu plač so bili delavci deležni tudi pretekli mesec, ko so zagrozili tudi s stavko. Upravi je nato s pomočjo posojila, ki ga je zagotovila ena izmed hčerinskih družb Preventa Globala, plače uspelo zagotoviti. V skupini so sicer že odpustili 378 od okoli 2.000 delavcev.
|
negative
|
7,020
|
Sestal se je stavkovni odbor delavcev TEŠ-a Meh je znova zavrnil vse očitke sindikata, ki mu očita nepravilnosti pri projektu TEŠ 6 in zahteva njegov odstop. Meh meni, da je največ nepravilnosti v eskalacijski klavzuli. Zato so imeli dodatna pogajanja s to francosko družbo. Kot kaže, bodo uspeli vsaj en del pogodbene cene izločiti iz eskalacije, je pojasnil. Dodal je, da v poročilu ni nedvoumno navedeno stališče do vodenja projekta z vidika skrbnosti vestnega in poštenega gospodarstvenika, a bo to storjeno do konca meseca. Povedal je še, da je projekt v taki fazi, da ga je nesmiselno ustavljati, škoda, ki bi nastala v primeru ustavitve projekta, pa je ocenjena na dve milijardi evrov. Ta znesek vključujen stroške Alstromu, stroške razžvepljevalne naprave, stroške zaradi odobrenih posojil, upoštevani pa so tudi stroški predčasnega zapiranja Premogovnika Velenje. Stavka v TEŠ-u trenutnu ni v igri, je dejal Sevčnikar, ampak je treba najprej dati vse argumente na mizo, z ene in druge strani, potem bomo videli, kaj se bo zgodilo, je pred sestankom stavkovnega odbora povedal predsednik sindikata v TEŠ-u Branko Sevčnikar. Ugotoviti je namreč treba, ali so očitki o nepravilnostih pri projektu šestega bloka upravičene ali ne, je dodal. Sindikat Rotnika še podpira Direktor TEŠ-a Uroš Rotnik še uživa podporo sindikata, medtem ko Borut Meh te podpore nima, zato bodo zahtevali njegov odstop. Če se nadzorni svet ne bo odzval, potem gremo naprej, je dejal Sevčnikar, ki sicer zatrjuje, da se sindikat o stavki v TEŠ-u ni pogovarjal, da pa je v igri stavka v celotnem sistemu elektrogospodarstva, v celotni proizvodnji in distribuciji . Sindikati in sveti delavcev skupine HSE so sicer Meha k odstopu pozvali že v četrtek. Očitajo mu, da je s svojim ravnanjem povzročil nepopravljivo škodo posameznim družbam, holdingu in državi, poleg tega pa naj bi potvarjal tudi nekatere informacije o poteku gradnje TEŠ-a. Dobiček HSE-ja investicijski potencial za TEŠ Meh se je dotaknil tudi poslovanja HSE-ja. Dejal je, da je skupina v prvem letošnjem polletju prodala 7,6 teravatnih ur električne energije, kar je 22,8 odstotka več od načrtovane, skupina pa je s tem ustvarila več kot 40 milijonov čistega dobička. Dobiček je po Mehovem mnenju v veliki meri investicijski potencial, ki ga uporabljajo tudi za TEŠ. HSE je v projekt vložil 122 milijonov evrov v obliki dokapitalizacije in 50 milijonov evrov najetih posojil.
|
neutral
|
7,021
|
Podjetja še iščejo nove delavce Junija je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 98.187 brezposelnih, kar je nekoliko manj kot v mesecu poprej. Najbolj se je brezposelnost zmanjšala v Pomurju. V tej regiji je bilo konec junija tako 9.837 brezposelnih, kar pomeni 2,6-odstotno zmanjšanje brezposelnosti. Najbolj je k temu pripomoglo večje zaposlovanje delodajalcev, zaposlovanje prek javnih del in tudi nekoliko nižji priliv brezposelnih v evidenco. V prvem polletju se je na območju Murske Sobote zaposlilo 2.372 ljudi, kar je skoraj za tretjino več kot v enakem obdobju lani. Za 27 odstotkov se je število zaposlitev brezposelnih okrepilo tudi na ravni celotne države. Zaposlilo se je 1.029 Murinih delavcev Oktobra in novembra lani se je na območni službi Murska Sobota prijavilo 2.593 delavcev iz nekdanjih Murinih podjetij, do konca junija letos pa jih je bilo 1.474 vključenih v različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Zaposlilo se jih je 1.029, od tega okoli dvesto zunaj trenutno delujočih Murinih podjetij. Na zavodu za zaposlovanje poudarjajo, da je kljub poletnim počitniškim mesecem povpraševanje delavcev po delodajalcih veliko. Na državni ravni je bilo junija povpraševanje po delavcih tako za skoraj 18 odstotkov večje kot maja, podobna številka pa velja tudi za Pomurje. Podjetja v Pomurju še iščejo delavce Podjetje Arcont iz Gornje Radgone je do konca junija zaposlilo 60 delavcev iz evidence zavoda, trenutno pa poteka kadrovanje še za 50 delavcev za isto podjetje. Podjetje Prevent Halog iz Lenarta trenutno išče 80 delavcev. Prav tako prek zavoda za zaposlovanje poteka iskanje 80 delavcev za podjetje Mura in partnerji iz Murske Sobote. Gre predvsem za dela v tekstilni in kovinskopredelovalni industriji.
|
positive
|
7,022
|
Dražje le dizelsko gorivo Vlada je zvišala trošarine za naftne derivate, a bodo ti prihodnjih 14 dni zaradi gibanj cen nafte na svetovnih trgih kljub temu malenkost cenejši. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina tako znaša 1,216 evra, kar je 0,1 centa manj, kot je bilo za liter treba odšteti pretekla dva tedna. 98-oktanski bencin je cenejši za 0,3 centa in znaša 1,240 evra za liter. Gorivo Nova cena Stara cena 95-oktanski bencin 1,216 €/liter 1,217 €/liter 98-oktanski bencin 1,240 €/liter 1,243 €/liter Dizelsko gorivo 1,164 €/liter 1,162 €/liter Kurilno olje 0,744 €/liter 0.752 €/liter Malce cenejše je tudi kurilno olje - nova cena je nižja za 0,8 centa in znaša 0,744 evra/liter. Dizelsko gorivo se je podražilo, in sicer za 0,2 centa. Za liter tega goriva je tako treba odšteti 1,164 evra, cena avtoplina ostaja nespremenjena. Z novelo zakona o trošarinah se s 1. avgustom 2010 zviša tudi trošarina za električno energijo za poslovno in neposlovno uporabo, in sicer z enega evra na 6,05 evra za eno megavatno uro. Cene nafte na svetovnih trgih so se ob koncu preteklega tedna nekoliko znižale, trgovanje pa je zaznamovalo tudi čakanje vlagateljev na rezultate stresnih testov evropskih bank. Zahodnoteksaška lahka nafta se je pocenila za 28 centov, na 79 dolarjev za 159-litrski sod, severnomorska nafta vrste brent pa na 77 in pol dolarja za sod. Cene nafte so se zaradi zviševanja tečajev na ameriški borzi sicer najprej nekoliko zvišale, a cene 80 dolarjev za 159-litrski sod niso presegle. Analitiki menijo, da se naftni derivati pri nas, če vlada ne bo spreminjala trošarin, lahko nekoliko pocenijo. A vlada ima rezervo v že sprejeti uredbi, s katero povišuje trošarine na neosvinčeni bencin in dizelsko gorivo za pet evrov na tisoč litrov goriva.
|
neutral
|
7,023
|
Proizvodnja prejšnji teden spet stekla Na skupščini TVM-ja so podprli predlog za sedemmilijonsko dokapitalizacijo družbe, kar je po mnenju predsednika uprave Janeza Lipuša pomemben korak k sanaciji podjetja. Skupščina Tovarne vozil Maribor je tako potrdila dogovor, ki so ga pred tremi tedni sklenili predstavniki uprave in delavcev TVM-ja z vodstvom Skupine Viator & Vektor, ki je 89-odstotni lastnik tega podjetja. Z dokapitalizacijo naj bi omogočili družbi ponovni zagon proizvodnje, poravnanje obveznosti do zaposlenih in dobaviteljev ter nadaljnji razvoj podjetja. Z omenjenimi sredstvi naj bi poravnali dolgove, obenem pa bo svež kapital prvenstveno namenjen nemotenemu zagotavljanju proizvodnje. Lastnik Skupine Viator & Vektor Zdenko Pavček je za Radio Slovenija napovedal, da bodo morali zaradi večjega obsega dela uvesti dodatno izmeno, kar pomeni tudi, da se bo število zaposlenih povečalo. Proizvodnja v podjetju je sicer prejšnji teden znova stekla. Po navedbah Lipuša je na delu okoli 120 od skupno 163 delavcev. Z dela so, tako Lipuš, odsotni le tisti, ki koristijo načrtovan letni dopust.
|
positive
|
7,024
|
Cena Mercatorjevih delnic najnižja po letu 2003 Na Ljubljanski borzi se nadaljuje negativen trend in vse kaže, da bo delniški indeks SBI TOP že ta teden zdrsnil pod vrednost z lanskega 10. marca. Takrat je bila njegova vrednost 807 točk, zdaj je 813 točk. Preostale borze po svetu so medtem poskočile tudi za več kot 100 odstotkov, pri nas pa je po kratkem jesenskem optimizmu spet nastopil medvedji trend. V ponedeljek so se najbolj, za sedem odstotkov, pocenile Savine delnice. Njihova cena je le še 260 evrov. Nova KBM redka svetla izjema V prvi kotaciji se je za skoraj tri odstotke stopila vrednost Mercatorjevih delnic, ki se vse od skupščine, ko je ugasnila tudi pravica do dividende, cenijo. Pristale so pri 136 evrih, kar je najmanj po decembru 2003. Indeks SBI TOP se je znižal šestič v zadnjih sedmih trgovalnih dneh, tokrat za 0,7 odstotka. Rast je uspela le Novi KBM, ki si je spet priborila prostor nad 10 evri. Nova KBM in Abanka Vipa sta prestali stresni test kapitalske moči, ki ga je izvedla slovenska centralna banka. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,34 % 64,46 EUR PETROL-0,14 %246,46 NOVA KBM+0,91 % 10,02 TELEKOM-0,65 %90,21 GORENJE+0,75 % 12,04 LUKA KOPER+0,26 %15,36 MERCATOR-2,86 %136,00 INTEREUROPA+4,05 %3,85 Le sedem bank padlo na izpitu Vlagatelji na največjih svetovnih borzah so si v petek oddahnili, saj so bili rezultati bančnih stresnih testov z njimi so preverjali odpornost bank na morebitno novo recesijo boljši od pričakovanj. Le sedem izmed 91 bank testa ni prestalo, skupno pa bi banke s kapitalsko neustreznostjo potrebovale 3,5 miljarde evrov za pozitivno oceno, kar je mnogo manj od napovedi, ki so segale od 30 do 100 milijard. V ponedeljek rast v Aziji Čeprav se zdaj pojavljajo dvomi o verodostojnosti stresnih testov - nekateri svarijo, da so bili kriteriji za pozitivno oceno precej blagi -, so azijske borze v nov teden krenile s podražitvami delnic. Tokijski delniški indeks Nikkei 9.503 točke se je povzpel za 0,77 odstotka. V Evropi so bile uvodne minute pozitivne, nato so indeksi zdrsnili v rahlo rdeče območje. Dražile so se bančne delnice, izgubljale pa farmacevtske. Evro blizu vrednosti 1,30 dolarja Evro se je okrepil in je vreden skoraj 1,295 dolarja. Na rast evropske valute vplivajo rezultati stresnih testov in julijski optimizem nemških podjetnikov. V petek bo objavljen podatek o rasti ameriškega gospodarstva. Večina meni, da v ZDA ne bo nove recesije, gotovo pa se rast ohlaja. V drugem četrtletju naj bi BDP porasel za 2,5 odstotka na letni ravni. Tudi finančni minister Timothy Geithner ocenjuje, da nova recesija ni verjetna. Bogati sloj bo plačeval višje davke V pogovoru za NBC je optimistično povedal, da naj bi se konjunktura v naslednjem letu ali dveh pospešila. Vlada si mora zdaj prizadevati za znižanje proračunskega primanjkljaja. Eden izmed ukrepov bo konec davčnih ugodnosti za najpremožnejši sloj prebivalstva, kar bo prizadelo le 2-3 odstotke Američanov oziroma tiste, ki letno zaslužijo več kot 250 tisoč dolarjev. General Electric razveselil svoje delničarje Newyorški Dow Jones je prejšnji teden pridobil 3,2 odstotka, med petkovim trgovanjem pa za hip presegel vrednost z začetka letošnjega leta. Na koncu je bil dnevni pribitek enoodstoten. Med korporacijami, ki so v drugem četrtletju presegle napovedi, so se znašli še Microsoft, McDonald s in Ford. General Electric je sporočil, da bo svojim delničarjem izplačal 20 odstotkov višjo dividendo.
|
neutral
|
7,025
|
Delavci dva meseca brez plačanih prispevkov Potem ko so zaposleni v Preventu Avtomobilski deli spontano ustavili delo, so se po prejetih pojasnilih vodstva družbe znova vrnili na delo. Delo so zaposleni ustavili, ker brez plač in plačanih prispevkov ne nameravajo delati. Vodstvo družbe je nato vodjem skupin zaposlenih podalo informacije o stanju v družbi in o možnostih za izplačilo junijskih plač. Predsednik svobodnega sindikata v družbi Vlado Zorman je zaposlenim predstavil ponedeljkove pogovore med sindikatom in vodstvom družbe. Poleg tega jih je opozoril tudi na kršitve o nenapovedani ustavitvi dela in da bi daljša ustavitev dela lahko pomenila razlog za stečaj družbe. Ustavitvi dela se sicer niso pridružili vsi zaposleni v dopoldanski izmeni. Če plač ne bo, bo stavka Uprava je v ponedeljek sporočila, da bodo plače za junij izplačane do konca tega tedna, sindikata pa sta se na to odzvala z napovedjo stavke za 2. avgust, če plač ne bo. Poleg tega je uprava družbe podala predlog za eno- oziroma dveletni odlog plačila prispevkov za zaposlene za pol leta. 1.100 zaposlenim v Preventu Avtomobilski deli in 160 zaposlenim v Prevent Globalu prispevkov ne plačujejo že dva meseca. Čeprav je uprava za ponedeljek napovedala, da bo do takrat znana usoda Preventa, pa so včeraj agonijo še podaljšali, češ da vse rešitve še niso izčrpane. Če bi namreč država Preventu odobrila odlog plačila prispevkov, bi davčna uprava odmaknila blokado računa, prilivi Prevent DEV-a, ki jih družba pričakuje do konca tedna, pa bi bili lahko namenjeni poplačilu plač. Kot še eno možnost je predsednik uprave Preventa Globala Renato Krajnc omenjal poskus pridobitve posojila iz krovne družbe Prevent Global.
|
negative
|
7,026
|
Na tujem optimizem ob nizkem prometu Mercatorjeve delnice, ki so se ta mesec pocenile že za 15 odstotkov, so le dočakale odboj, žal pa to ne velja za celotni trg. Indeks SBI TOP 814 točk, ki se je v ponedeljek znižal šestič v zadnjih sedmih trgovalnih dneh in pristal na 16-mesečnem dnu, je zgolj po zaslugi 2,2-odstotne podražitve Mercatorja cena je dosegla 139 evrov pridobil desetino odstotka. S Krkinimi delnicami je promet dosegel pol milijona evrov, zadnji posel je bil sklenjen pri 64,5 evra. Podjetje bo v četrtek objavilo polletne poslovne rezultate. S Telekomom je bilo za 220 tisoč evrov prometa, delnice so nihale okrog meje 90 evrov. Velika večina delnic se je malenkost pocenila, Petrol pa je izgubil odstotek. FedEx optimistično zre v prihodnost Po krepki rasti delnic v prejšnjem tednu so bili mnogi skeptični, če bo lahko Wall Street nadaljeval pozitivni niz. Strah je bil odveč, saj so se vodilni delniški indeksi povzpeli za okrog odstotek, dobro vsaj psihološko znamenje pa je tudi to, da je širši indeks S & P 500 drugič zapored dan končal nad 200-dnevnim drsečim povprečjem. Podjetje za poštne storitve FedEx je zvišalo napovedi letnega dobička, kar je podžgalo rast teh delnic +5,6 odstotka in utišalo tiste, ki pravijo, da je gospodarsko okrevanje na trhlih temeljih. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0,12 % 64,38 EUR TELEKOM -0,22 % 90,01 LUKA -0,33 % 15,31 NOVA KBM -0,10 % 10,01 GORENJE -1,16 % 11,90 MERCATOR +2,21 % 139,00 PETROL -1,03 % 243,91 INTEREUROPA +0,26 %3,84 Evro nad mejo 1,30 dolarja Evro je prebil mejo 1,30 dolarja, cena lahke nafte se približuje 80 dolarjem. Največje presenečenje ponedeljkovega trgovanja pa je bila novica o kar 23,6-odstotni junijski rasti prodaje novih hiš in stanovanj v primerjavi z majem. Maja je prodaja padla za 36,7, prejšnji mesec pa je sledil skok, kot ga v odstotkih ni bilo od leta 1980. Število neprodanih novih stanovanj in hiš na trgu je junija padlo za 1,4 odstotka, na 210.000 enot, kar je najmanj od septembra 1968. Banka UBS presenetila z dobičkom Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.049 točk je ponedeljkovo trgovanje sklenil s polodstotnim pribitkom, pri čemer so se občutno podražile bančne delnice, potem ko so bili v petek objavljeni spodbudni rezultati stresnih testov. Rast v evropskih finančnih središčih se je nadaljevala tudi v torek dopoldne, tako da so indeksi dosegli najvišjo raven v zadnjem mesecu. Švicarska banka UBS je presenetila z dobičkom drugega četrtletja - bilo ga je za dve milijardi frankov oz. za 1,5 milijarde evrov. To je dvakrat več od pričakovanj. Delnice so poskočile za osem odstotkov.
|
positive
|
7,027
|
Direktor BP-ja Tony Hayward 1. oktobra odhaja, zamenjal ga bo Dudley Naftno podjetje BP je od aprila do junija poslovalo s 13 milijardami evrov izgube, stroški v Mehiškem zalivu so bili 25 milijard evrov. Podjetje zapušča Tony Hayward. Od eksplozije na naftni ploščadi 20. aprila letos, pri čemer je umrlo 11 delavcev, v Mehiški zaliv pa se je razlila rekordna količina nafte, se je vrednost BP-ja na trgu znižala za 40 odstotkov. V polletnem poročilu je v 25 milijard evrov, ki jih je BP namenil stroškom čiščenja nafte, vštetih tudi 15 milijard evrov, ki jih je podjetje namenilo različnim tožbam in izplačilu odškodnine ribičem. BBC piše, da bi imel BP, če seveda ne bi upoštevali stroškov, ki jih je imel z Mehiškim zalivom, v drugem četretletju šestih milijard evrov dobička v primerjavi z drugim četrtletjem v letu 2009, ko ga je pridelal 2,2 milijarde evrov. Podjetje za drugo četretletje ne bo izplačevalo dividend, prav tako pa je napovedalo, da bo prodalo nekaj svojega premoženja za 23 milijard dolarjev. BP z novim vodstvom Čeprav so se britanski mediji razpisali, da naj bi generalni direktor podjetja British Petroleum Tony Hayward v soboto podal svoj odstop v 24 urah, se to ni zgodilo. BP je namreč objavil, da bo Hayward po 28 letih v podjetju s položaja generalnega direktorja odšel 1. oktobra letos, zamenjal pa ga bo ameriški kolega Robert Dudley, ki je sicer odgovoren za čiščenje razlite nafte v Mehiškem zalivu, piše britanski medij BBC. Greenpeace zahteva bolj zeleno politiko Bencinske črpalke BP-ja v Londonu so zaprli okoljevarstveni protestniki. Skupina Greenpeace trdi, da je prekinila dobavo goriva na vse črpalke v središču britanske prestolnice, BP pa je sporočil, da so zaprli okoli 20 njihovih črpalk. Aktivisti so dobavo goriva ustavili tako, da so zaprli varnostne ventile na črpalkah, nato pa jih odstranili, da jih ne bi mogli znova odpreti. Ventile bodo vrnili, je zatrdil Greenpeace. Greenpeace želi s svojo akcijo podjetje prisiliti k bolj zeleni energetski politiki oziroma da bi prisilili prihodnje vodstvo podjetja, da se oddalji od obsedenosti z zelo nevarnimi, do okolja neodgovornimi viri nafte zdajšnjega vodje Tonyja Haywarda. BP je akcijo označil za neodgovorno in otroško dejanje, ki se vmešava v varnostne sisteme . Hayward je dejal, da je trenutek njegovega odhoda primeren, saj je BP-ju uspelo ustaviti iztekanje nafte. To je dobra osnova za spremembo vodstva v podjetju, je še pojasnil Hayward. Hayward upravičen do 700 tisoč evrov pokojnine letno Že v ponedeljek je BBC objavil podatek, da bo Hayward upravičen do 700 tisoč evrov pokojnine letno. Sicer pa je vrednost Haywardova upokojitvene vreče ocenjena na 13 milijonov evrov, pri čemer bo lahko obdržal vrednost delnic. Nad Haywardom kot senca zla ne ležijo le rdeče številke, temveč tudi obtožbe ameriških kongresnikov, da ni prevzel nikakršne odgovornosti. Neprimerne so bile tudi njegove izjave, češ da je nastala nesreča res grozna, a da si tudi on želi nazaj svoje staro življenje . Prav tako se je sredi junija odpravil na jadranje, medtem ko je nafta iz globini 1.500 metrov vrela na plan z vso svojo silo. Hayward bo kljub odhodu, zamenjal naj bi ga ameriški kolega Bob Dudley, prejel celoletni izkupiček letošnje plače in še nekatere bonitete za nekaj več kot milijon evrov.
|
negative
|
7,028
|
Proizvodnja se v slovenskem podjetju ne bo spremenila Gorenje je v torek podpisalo pogodbo o prevzemu 100-odstotnega deleža švedske družbe Asko Appliances Group. Prevzem je strateškega pomena, pravijo v velenjskem podjetju. Prevzem ne bo vplival na zaposlene v proizvodnji Gorenja v Sloveniji, saj proizvodnja Aska dopolnjuje izdelčno paleto pralno-pomivalnega programa, ki se v Velenju ne proizvaja, pravijo v podjetju. Podrobnosti prevzema in pričakovane sinergijske učinke pa bo uprava javnosti predstavila sredi avgusta. Širitev trga v nordijske države ter Severno Ameriko in Avstralijo Gorenje s prevzemom Aske, katerega lastnik je bila doslej italijanska skupina Antonio Merloni Group, pridobiva nove trge, na katerih je bilo doslej manj navzoče nordijske države, predvsem pa Severno Ameriko in Avstralijo. Prevzem ugledne blagovne znamke gospodinjskih aparatov Asko bo prispevala predvsem k dopolnitvi pralno-pomivalnega programa. Asko je švedski proizvajalec in prodajalec velikih gospodinjskih aparatov. Njegova proizvodnja obsega pomivalne, pralne in sušilne stroje v Vari na Švedskem ter kuhalne aparate, pečice in likalne sisteme v Lahtiju na Finskem.
|
positive
|
7,029
|
Nadzorni svet ima po novem šest članov Nadzorniki HSE-ja so znova razpravljali o TEŠ 6. Sprejeli so tudi sklep o razširitvi nadzornega sveta na šest članov. Akt družbe, s katerim bodo razširili nadzorni svet, bo obenem dopolnjen z možnostjo razširitve poslovodstva TEŠ-a na veččlansko upravo. Tako bodo izpolnili zahtevo Evropske banke za obnovo in razvoj, ki bo tako imela v času financiranja šestega bloka svojega člana v nadzornem svetu. Nadzorniki so se sicer seznanili z dopolnjenim gradivom, ki ga je poslovodstvo HSE-ja pripravilo na zahtevo vlade in se nanaša na poročilo o vodenju izgradnje TEŠ-a 6. Ugotovitve iz poročila, ki ga je vlada obravnavala minuli četrtek, so že v veliki meri sanirane z ukrepi, ki so bili sprejeti ob izvajanju projekta, navajajo. Nadzorni svet podpira izvedbo aktivnosti in ukrepov za odpravo dvomov v projekt, odpravo prevelikih tveganj ter zahtev EBRD na način, da se pri ugledni strokovni inštituciji naroči mnenje, kakšna je bila poslovna praksa v obdobju 2007-2009 pri sklepanju pogodb za termoenergetske objekte glede na eskalacijsko klavzulo in kakšna je bila takrat običajna poslovna praksa pri obvladovanju s tem povezanih tveganj, je v sporočilu zapisal prvi nadzornik Franc Žerdin. HSE bo naložil TEŠ-u, da takoj prouči načine upravljanja s finančnimi tveganji, ki izhajajo iz sklenjenih in bodočih pogodb z namenom. Žerdin menjavam ni naklonjen Prvi nadzornik Franc Žerdin sicer ni naklonjen ne zamenjavi prvega moža TEŠ-a Uroša Rotnika ne Boruta Meha na vrhu Holdinga Slovenske elektrarne HSE. Na podlagi dokumentov, ki jih imamo, sem prepričan, da ni nobenega razloga za tako odločitev, je poudaril Žerdin in dodal, da zamenjava Rotnika tudi ni v pristojnosti nadzornega sveta HSE-ja. Radić Pomembno je morebitne napake priznati in popraviti Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je v ponedeljek dejala, da o morebitnih nepravilnostih pri vodenju projekta še ne more govoriti, saj še nima poročila. Če bi se te pokazale, pa po njenih besedah to pri tako velikem in zahtevnem projektu niti ni nenavadno, je pa pri tem pomembno, da jih znamo odkriti in jih priznamo ter da jih začnemo odpravljati . Če projekta ne bo, skozi okno dve milijardi evrov? Ključno pri tem je, ali so bile te napake povzročene zaradi nevednosti in nesposobnosti ali namenoma . Po njenem mnenju bi se morali osredotočiti, kako projekt izpeljati čim bolj optimalno. Ministrstvo sicer še nima ocene, koliko bi stala ustavitev projekta. Prvi mož HSE -ja Meh pretekli teden so sindikati in sveti delavcev TEŠ-a, Dravskih elektrarn in Premogovnika Velenje zahtevali njegov odstop pa je v petek pojasnil, da bi škoda ob ustavitvi projekta znašala okoli dve milijardi evrov.
|
neutral
|
7,030
|
Knavs ne bo prejel odpravnine Predsednik uprave Elektra Gorenjska Jože Knavs, ki so mu nadzorniki očitali netransparentno prelivanje denarja podjetja iz osnovnih sredstev v druge namene, je odstopil. Knavs, ki ostaja v podjetju, je vodil podjetje od leta 2003, z mesta pa odhaja brez odpravnine. Začasno vodenje elektrodistributerja bo s 1. avgustom prevzel Bojan Luskovec, dozdajšnji svetovalec uprave za tehnične zadeve in strategijo. Nadzorniki sprejeli njegov predlog o sporazumni razrešitvi Po besedah predsednika nadzornega sveta Elektra Gorenjska Ludviga Sotoška je Knavs poslal predlog o sporazumni razrešitvi s položaja, ki so ga nadzorniki na sredini dopisni seji tudi sprejeli. Nadzornike je sicer že dlje časa motilo netransparentno prelivanje denarja podjetja iz osnovnih sredstev v druge namene. Že konec preteklega tedna je bilo zato jasno, da so Knavsu na čelu Elektra Gorenjska šteti dnevi. Nadzorni svet je namreč tik pred sejo z dnevnega reda umaknil točko o Knavsovi razrešitvi, in sicer, kot je takrat zatrdil Sotošek, na pobudo nove ministrice za gospodarstvo Darje Radić. V mandatu Pahorjeve vlade odšli že štirje predsedniki uprav Knavs je sicer četrti od petih predsednikov uprav elektrodistribucijskih podjetij, ki je v času vlade Boruta Pahorja zapustil svoj položaj. Zamenjavo oblasti je tako za zdaj preživel le Julijan Fortunat pri Elektru Primorska, ki se mu mandat izteče konec junija prihodnje leto.
|
negative
|
7,031
|
Na razvitih borzah po dnevu premora danes spet navzgor Krka je imela v prvem polletju letos 500 milijonov evrov prihodkov od prodaje, čisti dobiček družbe pa je dosegel dobrih 91 milijonov evrov. Dobička je bilo za skoraj 17 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju, prihodki pa dokazujejo, da novomeško podjetjo uspešno uresničuje zastavljeni cilj, preseči mejo milijarde evrov prihodkov v celotnem letu. Letos se je število zaposlenih povečalo za pet odstotkov, na 8.345. V Sloveniji je zaposlitev našlo 159 delavcev. Krkine delnice so se pred novinarsko konferenco, na kateri je predsednik uprave Jože Colarič predstavil sveže poslovne rezultate, simbolično pocenile, zadnji posel pa je bil sklenjen pri 65 evrih. Prometa je bilo le za 215 tisoč evrov. Tudi preostale pomembnejše delnice Ljubljanske borze se v četrtek niso bistveno premaknile, indeks SBI TOP 817 točk pa se je znižal za 0,05 odstotka. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,06 % 64,76 EUR GORENJE+0,08 %12,00 TELEKOM+0,47 % 90,57 PETROL-0,42 %243,62 NOVA KBM-0,10 % 10,18 MERCATOR-0,05 %138,45 LUKA KOPER-0,64 %15,47 INTEREUROPA+6,49 %3,94 Fed previden glede prihodnosti Ameriška centralna banka je v svežem poročilo o položaju domačega gospodarstva pokazala veliko mero previdnosti, ki kaže na to, da okrevanje ni tako robustno, kot bi si mnogi želeli. Sočasno je proizvajalec letal Boeing z napovedjo letošnjega dobička rahlo zgrešil napovedi analitikov. Delnice so v sredo padle za skoraj dva odstotka, medtem ko je indeks Dow Jones 10.497 točk zdrsnil za 0,38 odstotka. Na negativen dan je imela vpliva tudi novica o drugem zaporednem mesečnem padcu naročil trajnih dobrin v ZDA. V sredo rdeče obarvani tudi evropski indeksi Tudi v Evropi so se ustrašili nepričakovanega padca naročil trajnih dobrin, kar je obudilo strahove na verjetnost nove recesije. Enotedenska rast indeksa FTSEurofirst 300 1.050 točk se je končala, indeks je izgubil tretjino odstotka. Francoski avtomobilski koncern Peugeot Citroen je opozoril, da bo poslovno okolje v drugi polovici leta težje, delnice pa so po strmi julijski rasti rezultati prvega polletja so bili zelo spodbudni padle za štiri odstotke. Nemška brezposelnost 7,6-odstotna Med podjetji, ki so razveselili s četrtletnimi rezultati, se je znašel tudi Volkswagen. V drugem trimesečju se je dobiček iz poslovanja kar podvojil in dosegel 1,99 milijarde evrov. Prihodki so se zvišali za 22 odstotkov, na 33 milijard. Delnice so dopoldne poskočile za tri odstotke, frankfurtski indeks DAX 30 6.218 točk pa je do 13.30 pridobil 0,63 odstotka, kar je tudi zasluga padca julijske nemške brezposelnosti na 7,6 odstotka, to je na najnižjo raven po novembru 2008. Po le enem negativnem dnevu tako Evropa na krilih pozitivnih objav četrtletnih rezultatov in spodbudnih makroekonomskih novic nadaljuje pozitivni niz, prav tako evro, ki je presegel mejo 1,31 dolarja. Cena zlata padla na 1.165 dolarjev.
|
neutral
|
7,032
|
Italijanski časniki poročajo o posebnem slovenskem dokumentu Slovenija naj bi privolila v gradnjo italijanskega plinskega terminala v Žavljah, če Italija ne bi nasprotovala gradnji slovenskega v Kopru, pišejo italijanski mediji. To, da naj bi Slovenija želela graditi plinski terminal v Kopru, je v ponedeljek zatrdil podtajnik pri italijanskem ministrstvu za okolje Roberto Menia. Podrobnosti ni predstvail, je pa dejal, da naj bi Slovenija nasprotovala gradnji podmorskega plinovoda, ki bi žaveljski terminal povezoval s plinsko centralo v Vilešu v Furlaniji, saj naj bi se zavzemala za gradnjo plinovoda na kopnem. Po pisanju tržaških dnevnikov Il Piccolo in Primorski dnevnik je slovenski veto na žaveljski terminal za Manio popolnoma neupravičen in neprimeren, saj naj bi Ljubljana želela preprečiti italijanske načrte, po drugi pa si na tihem prizadeva za koprski terminal. Ali t. i. non paper res obstaja? Obstajal naj bi nepodpisan dokument oz. t. i. non paper , ki vsebuje predlog ekipe slovenskih tehnikov in politikov, ki so se v zadnjih mesecih ukvarjali s tem vprašanjem. Po pisanju Il Piccola naj bi Slovenija zahtevala, da se Italija odpove gradnji morskega terminala sredi Tržaškega zaliva, naj pa ne bi nasprotovala gradnji kopenskega terminala pri Žavljah, če bi se ta gradil z uporabo najboljših mogočih tehnologij in če bi znižali vpliv na okolje na najmanjšo stopnjo. Vse to pod pogojem, da Italija ne bi nasprotovala morebitni gradnji slovenskega plinskega terminala v Kopru. Il Piccolo še piše, da naj bi na slovenskem ministrstvu za okolje v zvezi z vsebino omenjenega dokumenta vladala velika zadrega. Juri od Žarnića in Žbogarja zahteva odgovor Na ministrstvu za okolje in prostor omenjenih navedb še niso komentirali. Poslanec SD-ja Luka Juri pa je na okoljskega ministra Roka Žarnića in zunanjega ministra Samuela Žbogarja že naslovil poslansko vprašanje, v katerem ju sprašuje, ali takšen neuradni predlog v obliki non-paper res obstaja. Če obstaja, sprašujem, kateri vladni oz. ministrski organ je zanj odgovoren ter na podlagi kakšne odločitve je bil napisan ter posredovan italijanski strani, je poudaril Juri. Obenem Jurija zanima, ali je vlada kakor koli spremenila svoje stališče, s katerim nasprotuje izgradnji plinskih terminalov v Žavljah in v Tržaškem zalivu, hkrati pa tudi, ali na podlagi resolucije o strategiji za Jadran enako stališče zagovarja tudi glede pobude za postavitev plinskega terminala v Kopru.
|
negative
|
7,033
|
Novi nadzorniki že izvolili predsednika Novi nadzorni svet Vzajemne je na ustanovni seji izvolil predsednika - to je postal Mirko Miklavčič - in sklenil, da bodo novo upravo začeli iskati v drugi polovici avgusta. Za Miklavčičevega namestnika je v ponedeljek izvoljen nadzorni svet imenoval Andreja Zorka. Miklavčič je po ustanovni seji pojasnil, da bosta na čelu zavarovalnice do nadaljnjega ostala stara člana uprave, v drugi polovici avgusta pa bodo nadzorniki objavili razpis za novo upravo. Miklavčič je še pojasnil, da je dozdajšnja članica uprave Irena Kos na seji podala svoj odstop, vendar je pripravljena ostati na tem mestu do imenovanja novega člana oz. članice. V upravi ostaja tudi predsednik Dušan Kidrič. Po Miklavčičevem pojasnilu imata do nadaljnjega pristojnosti za vodenje Vzajemne . Novi prvi nadzornik Vzajemne je še dejal, da so upravi naložili pripravo določenih aktov in drugih gradiv, da bi se lahko svet čim prej seznanil s podrobnostmi poslovanja in težavami v zavarovalnici. Znano je, da so na skupščini Vzajemne v ponedeljek za nove člane nadzornega sveta poleg Miklavčiča in Zorka izvolili še Matejo Kožuh Novak in Marjana Urbanča.
|
neutral
|
7,034
|
MMC se je pogovarjal s predstavnikom sindikata v Preventu Prevent gre v stečaj, na cesto pa okoli 1.300 ljudi. Sindikat se je že povezal z Rdečim križem in Karitas, da bi ljudem omogočili vsaj osnovno - hrano, pravi predstavnik sindikata. Odločitev za stečaj bo na cesto pahnila 172 zaposlenih v Preventu Globalu in 1.098 ljudi, ki delajo v družbi Prevent avtomobilski deli. O tem, kaj bo stečaj največjega podjetja na Koroškem pomenil za regijo in za njene prebivalce, kako jim bo pomagal sindikat in od koga še pričakujejo pomoč, smo se pogovarjali s predstavnikom sindikata v Preventu, Vladom Zormanom. - Prevent Global gre v stečaj, na cesti 1.260 ljudi - Parlamentarne stranke obžalujejo stečaj Preventa Za začetek Sindikat zagotovo ni zadovoljen z odločitvijo lastnika za stečaj ... Ja, zagotovo. Vsi smo ogorčeni oz. žalostni, ker se je to zgodilo. Čeprav smo to odločitev nekako pričakovali, smo vsi še imeli neko upanje za rešitev Preventa. Glede na to, da gre za precej veliko število delavcev, je to kar velik udarec za zaposlene in obenem za celotno koroško regijo. Kakšne bodo zdaj prve poteze sindikata? Kako boste pomagali delavcem? Že danes smo vse delavce, kolikor jih je pač bilo v službi, seznanili z zadevami, ki so se danes odvile. Dogovorili smo se že tudi z župnijsko Karitas Maribor in z Rdečim križem, ki bosta prispevala vsak po 400 paketov prve pomoči, torej skupno 800. Te pakete bo mogoče razdeliti že v ponedeljek. To je seveda prvi ukrep - da ljudje ne ostanejo brez hrane. Ker še vedno niso dobili junijskih plač ... Ja, glede na to, da še vedno niso dobili plač, smo se tudi povezali s centrom za socialno delo. Vsem, od katerih imamo elektronske naslove, smo že poslali vloge za dodelitev enkratne socialne pomoči. Vsem samohranilcem in tistim, pri katerih sta oba zaposlena v Preventu, smo tudi svetovali, naj dajo vlogo na center za socialno delo za socialno pomoč ... O vsem tem smo delavce ustno in tudi pisno obvestili. Kaj naprej? Kaj pa hčerinske družbe? Kakšni bodo vaši ukrepi v zvezi s tem? Začeli smo že pogovore o tem, da bi se čim prej organizirala kakršna koli proizvodna dejavnost v podjetju. Vse je sicer odvisno od stečajnega upravitelja in od upnikov. Če bo kakršna koli možnost, se bomo pogovarjali, dogovarjali. Smo za marsikatero opcijo. A v tem trenutku ne morem še ničesar reči. Kot sem rekel vse je odvisno od stečajnega upravitelja in morda od pripravljenosti kakršnih koli kupcev ali partnerjev na vložek. Pričakujete tudi pomoč države? Ste se morda že obrnili na premierja Boruta Pahorja, ki je že dejal, da je treba najprej poskrbeti za ljudi? Počakali bomo na današnji sestanek med Pahorjem, ministrico in predsednikom uprave podjetja. Tudi uprava je rekla, da bo v tem trenutku poskusila storiti vse, kar je v njeni maksimalni moči, da pomaga delavcem. Kajti delavci so zdaj potegnili najkrajšo. Uprava je zagotovila, da bo storila vse, da se z državo in s Pahorjem nekako dogovorijo za razne oblike pomoči. Mi imamo pa z g. Semoličem še danes sestanek, na katerem se bomo dogovorili za aktivnosti, ki bodo sledile. Stavka, ki je bila v Preventu napovedana za ponedeljek, bo izvršena, kajti delavci še vedno niso dobili plač. Prav tako bo predvidoma v ponedeljek vložena zahteva za stečaj, kar pomeni, da se bomo v ponedeljek poskusili z upravo dogovoriti, kako naprej. Z delavci smo se nekako že dogovarjali, da bi bilo morda najbolje, če bi delavce poslali na letne dopuste. Ampak to so nadaljnji koraki, o katerih se moramo še dogovoriti, kot sem rekel, s stečajnim upraviteljem in upravo. Kdo je po vašem mnenju kriv za stečaj Preventa? Tega sicer ne bi rad komentiral, ker nisem za to pristojen. Mislim pa, da so vsi na neki način krivi. Vemo, da sta oba lastnika poskušala vleči vsak na svojo stran, bile so dobre odločitve, kot je na primer ta, da se proizvodnjo usmeri še v kaj drugega, ampak na koncu tudi te niso bile uspešne. Teh zadev sicer v podrobnosti ne poznam, zato ne morem ničesar reči. To je vse stvar lastnikov.
|
negative
|
7,035
|
Na Ljubljanski borzi z izjemo Petrola delnice navzgor Sijajen četrtleten dobiček bank HSBC in BNP Paribas je evropske borze potisnil na najvišjo raven po maju, vlagatelji pa so kar pozabili na ne najlepšo makroekonomsko sliko ameriškega gospodarstva. Po imenitnem juliju, ko so v ZDA delniški indeksi poskočili za sedem odstotkov, v Evropi pa za okrog pet, se tako nadaljuje rast tečajev, katerih glavni katalizator so objavljeni poslovni rezultati drugega četrtletja. Velika večina korporacij je krepko presegla pričakovanja, nazadnje še največja evropska banka HSBC v prvem polletju se je dobiček več kot podvojil, na 6,76 milijarde dolarjev, delnice so dopoldne švignile skoraj pet odstotkov kvišku in francoska BNP Paribas 2,1 milijarde evrov dobička v 2. četrtletju pomeni 31-odstotno rast glede na isto lansko obdobje. Kitajska se ohlaja, kar je celo zaželeno Na pozitiven odziv je naletelo tudi poročilo nemškega plinskega koncerna Linde, medtem ko so za Siemens analitiki pri Credit Suisse z 80 na 96 evrov zvišali ciljno vrednost delnic. Skratka, v ponedeljek dopoldne je bilo na mikro ravni dobrih novic na pretek, medtem ko je na makroravni razpoloženje nekoliko pokvarila Kitajska. Julija je bilo opaziti nadaljnje ohlajanje proizvodnjega sektorja, kar pa je trg sprejel pozitivno, v smislu želene umiritve in ne kot grožnjo svetovni gospodarski rasti. V evroobmočju je po zaslugi Nemčije prejšnji mesec industrijska proizvodnja porasla. V ZDA ne najbolj prepričljivi gospodarski kazalci Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 100 1.064 točk se je danes do kosila povzpel za dva odstotka in je od rekordno nizke vrednosti z lanskega marca višji že za 65 odstotkov. Medtem ko Evropa zadnje dni kljub dolžniški krizi, ki je na rob prepada pahnila Grčijo, pozitivno preseneča, so na drugi strani Atlantika prejšnji teden objavljeni makroekonomski kazalci izpadli precej medlo. Bruto domači proizvod je v drugem četrtletju porasel za 2,4 odstotka, kar je pod pričakovanji. V drugi polovici letošnjega leta je pričakovati nadaljnje ohlajanje ameriškega gospodarstva. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA+0,49 % 65,08 EUR PETROL-1,35 %240,33 MERCATOR-1,78 % 135,99 GORENJE-0,50 %11,94 NOVA KBM+0,20 % 10,22 TELEKOM+1,12 %91,58 LUKA KOPER-1,03 %15,31 INTEREUROPA-1,02 %3,90 Relativno visok promet s Krko Na Ljubljanski borzi je v ponedeljek prevladovala zelena barva. S Krkinimi delnicami je promet dosegel 850 tisoč evrov, kar je za letošnje poletje že kar lep promet. Julija je bil s Krko le trikrat promet višji! Enotni tečaj Krke, ki je v četrtek pozitivno presenetila z objavo dobička v prvem polletju porasel je za 17 odstotkov, se je povzpel za skoraj pol odstotka, na 65,7 evra. Od šesterice delnic, ki sestavljajo indeks SBI TOP zvišal se je za 0,4 odstotka, na 817 točk, so se pocenile le Petrolove, medtem ko so največ, 1,7 odstotka, pridobile delnice Telekoma in Triglava. Najvišji posli s Telekomovimi delnicami so se sklepali pri 94, z delnicami Zavarovalnice Triglav pa pri 18,5 evra.
|
neutral
|
7,036
|
Cilj konec leta 2011 6.500 zaposlenih Slovenske železnice bodo do konca leta število zaposlenih zmanjšale za 800, drugo leto pa vsaj za dodatnih 400. Nižanje števila zaposlenih naj bi dosegli predvsem s tako imenovanim mehkim upokojevanjem in prerazporeditvijo delavcev v hčerinska podjetja, za Radio Slovenija poroča Uroš Kokošar. Približno 600 zaposlenih naj bi poslali na čakanje za nedoločen čas. Soglasje je dala že polovica. Ob koncu letošnjega leta naj bi državna družba zaposlovala okoli 6.900 ljudi. Na roke jim gresta starostna struktura zaposlenih in napovedana pokojninska reforma, ki bo pogoje upokojevanja skoraj zagotovo zaostrila, posledično pa naj bi mehko upokojevanje potekalo bolj tekoče. Pred leti jim to ni uspebvalo, dodajajo na SŽ-ju. Sicer pa so s kadrovsko reorganizacijo do zdaj zmanjšali tudi število organizacijskih enot, vodilnim kadrom pa dodatno znižali plače in sistem njihovega nagrajevanja. Kadrovska sanacija se bo nadaljevala tudi drugo leto, ko naj bi se število zaposlenih znižalo pod 6.500, še poroča Radio Slovenija v Dogodkih in odmevih.
|
neutral
|
7,037
|
Prevent Morebitnega vstopa Boxmarka smo veseli Najboljši ponudnik za rešitev Preventa Globala je podjetje Boxmark Leather, je po sestanku s premierjem Borutom Pahorjem dejala ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Po njenih besedah je podjetje iz Kidričevega, ki izdeluje usnjene prevleke za avtomobilske sedeže, ponudilo od 500 do 700 novih zaposlitev v šestih mesecih, kar pomeni, da bi brez dela ostala le polovica zdajšnjih delavcev. V primeru pridobitve enega izmed želenih poslov bi v enem mesecu takoj lahko zaposlili 250 ljudi. Radićeva se je danes s Pahorjem pogovarjala o možnostih pomoči države interesentom za vstop v družbi Prevent Global in Prevent avtomobilski deli. Boxmark že sam nastopa v vlogi strateškega partnerja in je sposoben zelo hitro, v kratkem času, zagnati proizvodnjo naprej, je poudarila ministrica. Podjetje bodo zdaj povezali s stečajnim upraviteljem Preventa, ki naj bi bil znan v torek. Premier Pahor pa je po poročanju TV Slovenija poudaril, da sicer nasprotuje državnim intervencijam v gospodarstvo, razen v izrednih razmerah, kamor po njegovih besedah sodi tudi trenutna gospodarska kriza. Sem za kratkotrajne intervencije države, da se težave premostijo, je dodal. Plače zagotovo ne bodo nižje Da so eden izmed interesentov za slovenjgraški Prevent, so potrdili tudi v sami družbi Boxmark. Vrednost projekta po besedah direktorja družbe Marjana Trobiša ocenjujejo na od 12 do 15 milijonov evrov, za oceno višine morebitne državne pomoči pa je za zdaj še prezgodaj. Kako hitro bi Boxmark lahko začel zaposlovati nekdanje Preventove šivilje, bo v veliki meri odvisno od prožnosti stečajnega upravitelja, je povedal Trobiš. Dodal je, da plače delavk nižje, kot so zdaj, skoraj zagotovo ne bodo, lahko so samo višje. V Boxmarku sicer povprečna plača znaša okoli 1000 evrov, v proizvodnji pa delavci dobijo okoli 600 evrov mesečno, odvisno tudi od tega, v kakšnih fazah operacije delajo, je še pojasnil Trobiš. Delavk prav tako ne nameravajo voziti na delo kam daleč, na primer s Koroške v Kidričevo. Razmišljamo o tem, da bomo delavkam nudili delovno mesto tam, kjer so delale do zdaj, je dejal direktor. Na pogorišču starega Preventa pa želijo ustvariti novo strukturo, v kateri ne bo udeležen nobeden od dosedanjih lastnikov. S Preventom so po Trobiševih besedah v preteklosti že sodelovali, a je je eden od lastnikov, Nijaz Hastor, dogovore porušil s pretiranimi zahtevami . Boxmark posluje pozitivno in ima naročila Boxmark sicer trenutno šiva za številne proizvajalce avtomobilov. Med njimi so Audi, Mercedes, Volkswagen, Porsche, Ford, GM oz. Opel, Ferarri, Lamborghini ter Bugatti. Čeprav je podjetje v letih 2007 in 2008 zaradi upadov naročil ustvarilo izgubo, se je lani se družba izkopala iz rdečih številk in ustvarila okoli 500.000 evrov dobička. Pozitivno poslovanje beležijo tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. Trenutno imajo, kot pravi direktor, več naročil, kot jih z zdajšnjimi proizvodnimi zmogljivostmi lahko izpolnijo. Prav zato se ozirajo tudi po Preventu. Glede Preventovih programov, ki jih ima ta družba dogovorjene z Mercedesom in Volkswagnom, pa je Trobiš dejal, da bodo te poskušali voditi naprej. Krajnc Boxmark uveljavljen dobavitelj Na novico o morebitnem ponudniku se je odzval tudi predsednik uprave Preventa Globala Renato Krajnc, ki je dejal, da so veseli, da se je Boxmark izkazal za najboljšega ponudnika. Sicer pa bodo po njegovih besedah v Preventu še naprej po najboljših močeh pomagali pri zagotovitvi čim večjega števila delovnih mest. Kot je Krajnc še zapisal v izjavi za javnost, je Boxmark zelo uveljavljen dobavitelj v avtomobilski industriji, ki lahko v vseh pogledih nadaljuje tradicijo in prenaša znanje iz Slovenj Gradca. Popolna le ena vloga Kot je znano, so v javnosti sicer krožila imena treh interesentov za vstop v slovenjgraški družbi Prevent Global in Prevent avtomobilski deli. Poleg Boxmarka naj bi bila to še hrvaški Prevent Creation Project in kanadski dobavitelj avtomobilske industrije Magna skupaj s francoskim podjetjem Michel Thierry. Radićeva je že pred današnjim sestankom s premierjem povedala, da je bila popolna le ena izmed vlog. Preostala dva ponudnika sta bila po besedah Radićeve bolj v vlogi organizatorja poslov za multinacionalne družbe. S tega vidika noben od ponudnikov ni prinesel trdnih zagotovil, da so ti strateški partnerji pripravljeni dejansko vlagati v Prevent, je dejala. Pahor in Radićeva sta sicer predstavila tudi nov model pomoči državam, v katerih država nima deleža. Sodišče bo odločalo med 17 stečajnimi upravitelji Na stečaj Preventa Globala se medtem pripravljajo tudi sodni organi, dopodne pa so se na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu mudili državni sekretar ministrstva za pravosodje Boštjan Škrlec in predstavniki vrhovnega sodišča. Sodišče bo sicer sklep o stečaju obeh Preventovih družb izdelo do torka, odločiti pa bo moralo med 17 stečajnimi upravitelji. Sam postopek po mnenju državnega sekretarja Škerleca ne bo mogel biti zelo hiter, saj so stečajni postopki vedno povezani s kopico zelo zapletenih pravnih, gospodarskih in ekonomskih smeri med raznovrstnimi subjekti. Ti subjekti so pogosto med seboj lastniško prepleteni, eni odvisni od drugih in seveda je naloga stečajnega upravitelja, ki mora opredeliti, kaj vse sodi v stečajno maso, vse prej kot enostavna, je dejal Škrlec.
|
positive
|
7,038
|
Od subvencij do garancij za posojila Na seznamu podjetij, ki so v zadnjih dveh letih prejela različne oblike državne pomoči, najdemo tudi presenetljiva imena, denimo skupino Taxgroup in Rotis. Kot poroča Dnevnik, je Taxgroup, ki je v lasti Klemna in Matije Šešoka, v zadnjem času pa se ga omenja predvsem v zvezi s poslom z zemljišči na območju MOL-a, avgusta lani na razpisu za sofinanciranje nakupa nove tehnološke opreme pri Slovenskem podjetniškem skladu dobil skoraj 62.500 evrov, le nekaj mescev pozneje pa še 200.000 evrov garancij pri najemu posojila v skupni višini 300.000 evrov. V prvem primeru je šlo za denar iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in državnega proračuna, ki so ga v podjetju po podatkih podjetniškega sklada porabili za nakup računalniške in programske opreme. Omenjeni kredit pa naj bi porabili za izboljšanje poslovanja. Kozmusu 30.000 evrov nepovratne subvencije Podjetje Loc, ki ga zastopa nekdanji dolgoletni predsednik uprave Preventa Globala Jože Kozmus, pa je lani od države prejelo 30.000 evrov nepovratne subvencije. Gre za denar, namenjen sofinanciranju zagona podjetij v tehnoloških parkih in inkubatorjih leta 2009, razdelil pa ga je prav tako Slovenski podjetniški sklad. Zastopniku Patrie denar za stružnico Kar 200.000 evrov subvencije pa je od države prejelo podjetje Rotis, ki je pred štirimi leti z njo podpisalo 278 milijonov evrov vredno pogodbo o dobavi osemkolesnikov. Rotis je z omenjenim denarjem financiral nakup stružnice. Pomoč tudi Klimi Petek Med podjetji, ki jim je Slovenski podjetniški sklad odobril subvencijo za bančne kredite s subvencijo obrestne mere, sta se med drugim znašla še Klima Petek, ki je dobil 189.000 evrov garancije pri posojilu, ki so ga najeli za investicijo v poslovne prostore, in S.K.I.F.U.N., ki je dobil 160.000 evrov garancije za najem posojila za financiranje obratnih sredstev. Podjetje je bilo sicer zadnji lastnik turistične agnecije Globtour, ki je končala v stečaju.
|
neutral
|
7,039
|
Gorenje krepi stabilnost poslovanja Gorenje in Mednarodna finančna korporacija IFC sta prejšnji teden v sodelovanju s tremi komercialnimi bankami sklenila dogovor o posojilu, vrednem 100 milijonov evrov. IFC bo Gorenju neposredno zagotovil posojilo, vredno 50 milijonov evrov, s sodelovanjem treh komercialnih bank pa je podjetju omogočil še dodatna posojila, vredna 51,7 milijona evrov, so iz velenjske družbe sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze. Gorenje krepi stabilnost poslovanja Vsa posojila bodo namenjena odplačilu obstoječih posojil, ki zapadejo v poplačilo letos in prihodnje leto. Ročnost novih posojil se vrti med pet in sedem let, z njimi pa Gorenje krepi finančno stabilnost poslovanja, so poudarili v Velenju. Pojasniti velja še, da je dogovor z IFC-jem spremljajoči ukrep dokapitalizacije podjetja. Dokapitalizacija v dveh krogih Skupščina družbe je maja letos sicer sprejela sklep, po katerem se bo povečanje osnovnega kapitala Gorenja izvedlo v dveh krogih, obakrat za največ 7.832.064,76 evra z izdajo največ 1.876.876 delnice, tudi cena je v obeh krogih postavljena pri 13,32 evra.
|
neutral
|
7,040
|
Odpovedi pogodb še ta teden Delavci Preventa bodo odpoved pogodb o zaposlitvi prejeli v prihodnjih dneh, v torek pa je del delavcev prejel poziv, naj se vrnejo na delo. Prevent Halog iz Lenarta se je namreč s stečajnima upraviteljema Preventa Globala Borisom Kastivnikom in Preventa Avtomobilskih delov Grego Ermanom dogovoril za dokončanje del za Volkswagnov program Golf. Približno 60 šivilj naj bi proizvodnjo končalo v treh dneh, s tem pa se bodo izognili vračanju materiala in zalog. Erman je pojasnil, da so pri inventuri ugotovili, da je ostala nedokončana proizvodnja in se z naročnikom dogovorili, da jo zaključijo in naredijo vse izdelke, ki jih bo naročnik prevzel in tudi plačal. S tem se po njegovih besedah povečuje stečajna masa. Če denarja za plačilo delavk v stečajnem postopku ne bo, pa bodo delavke plačane iz jamstvenega sklada. Stečajna upravitelja sicer čaka veliko dela. Prevent Halog, ki je v lasti Nijaza Hastorja se namreč zanima za najem proizvodnje tudi v prihodnje. Boxmark stečajnima upraviteljema predstavil predloge Erman in Kastivnik pa sta se sešla tudi s prvim možem družbe Boxmark Leather Marjanom Trobišem. Ta jima je predstavil predloge družbe, o konkretnih rokih pa niso govorili. Kdaj bo padla odločitev, je odvisno od obeh stečajnih upraviteljev, je dejal Trobiš, saj bi lahko, kar se tiče Boxmarka, dogovor sklenili že jutri . Stečajni upravitelj Preventa avtomobilski deli Grega Erman je dejal, da so Trobiševa prizadevanja okvirno podprli, in potrdil, da je treba stvari urediti hitro, v od dveh do treh tednih, saj si želijo, da bi najpozneje 23. avgusta že zagnali del proizvodnje. Na ločen sestanek pa bo prišel tudi direktor Aerodroma Maribor Matjaž Sonc, s katerim se bodo dogovarjali o pridobitvi koncesije za upravljanje letališča, ki bi povečala možnost prodaje. V Slovenj Gradec prihajajo tudi predstavniki Evropskega letalskega in obrambnega koncerna EADS, ki se zanimajo za nakup Preventovega hrvaškega podjetja Zlatar. Socialne razmere na Koroškem se bodo močno poslabšale Stečajna upravitelja sta se v torek sešla tudi s predstavniki Zavoda za zaposlovanje in Jamstvenega in preživninskega sklada. Zaradi stečaja obeh podjetij se bodo namreč socialne razmere v regiji zelo poslabšale. Ko bodo delavci prejeli odpovedi pogodb o zaposlitvi, se bodo lahko prijavili v evidenco brezposelnih. Delavci so ostali brez treh mesečnih plač in potrebujejo takojšnjo denarno pomoč, zato bo nujno hitro ukrepanje zavoda. Večino delavcev bodo prijavili septembra in do 7. oktobra bodolahko prejeli prva nadomestila. Nedopustno je, da morajo delavci na pomoč čakati mesec in pol Brez dela bo ostalo 1.260 ljudi, zato se bo stopnja brezposelnosti z 12,6 odstotka dvignila na 16 odstotkov, ponekod pa tudi 20 odstotkov. V regiji bo skupno brezposelnih več kot 5.000 ljudi.
|
negative
|
7,041
|
Zelena luč za nov sveženj finančne pomoči Grčija je v prvi polovici leta v primerjavi z lanskim letom za 39,7 odstotka znižala proračunski primanjkljaj. V pokojninski blagajni pa manjka 15 milijard evrov prispevkov. Znižanje primanjkljaja in javnega dolga, ki je Grčijo pripeljal na rob bankrota, sta v zameno za obsežen sveženj finančne pomoči zahtevala Mednarodni denarni sklad IMF in Evropska unija. IMF in Evropska centralna banka ECB sta za cilj postavili 39,5-odstotno znižanje proračunskega primanjkljaja, Grčiji pa je zastavljen cilj uspelo preseči za 0,2 odstotka, kar je dosegla predvsem z znižanjem plač javnim uslužbencem. Vendar pa Grčija ni dosegla vseh ciljev, saj za pričakovanji zaostaja prihodkovna plat proračuna. Z davki je namreč Grčija v polletju zbrala le 4,1 odstotka več denarja kot v enakem obdobju lani, cilj pa je bil 13,7-odstotno zvišanje. Nov sveženj na poti Najnovejše podatke je grško finančno ministrstvo 5. avgusta že predstavilo EVB-ju, EU-ju in IMF-u, ki so Grčiji prižgali zeleno luč za naslednji, devet milijard evrov vreden obrok posojila, kar je drugo izplačilo v okviru 110 milijard evrov vrednega reševalnega paketa. Kljub zadovoljstvu z varčevalnimi ukrepi grške vlade so strokovnjaki pozvali k nadaljevanju uvajanja reform, vključno z odpiranjem zaprtih dejavnosti in privatizacijo državnih podjetij. Velika luknja v pokojninski blagajni Grška vlada pa se je znašla pred novo težavo, saj v pokojninski blagajni manjka kar 15 milijard evrov, ki jih dolguje okoli 800.000 delodajalcev in samostojnih podjetnikov. Za izpolnitev obveznosti bo vlada dolžnikom dala čas še do konca oktobra, nato pa obljublja, da bo brezkompromisna. Grški minister za delo Andreas Loverdos je dolžnikom zagrozil z zaplembo premoženja in ob tem pojasnil, da največjo težavo za vzdržnost pokojninske blagajne predstavlja delo na črno, ki se je še posebej razpaslo v turističnem sektorju, predvsem na grških otokih. Tako kot v Sloveniji mora tudi v Grčiji ne samo zaradi demografskih sprememb, temveč tudi zaradi nediscipline pri plačevanju prispevkov, luknjo v pokojninski blagajni pogosto krpati državni proračun, ki ima tako kot grške javne finance velik primanjkljaj.
|
negative
|
7,042
|
Nadzorniki še niso dočakali poročila uprave V javnost je prišel že drugi primer o oškodovanju družine pokojnega Vegradovega delavca. Žena in sin denarja, ki so ga zbrali delavci, nikoli nista videla. Znano je, da je podobno doletelo že družino pokojnega Alda Hodžića, za katero so njegovi sodelavci zbrali 11.000 evrov, a je denar izginil neznano kam. Zdaj pa se je oglasil še sin pokojnega Hazima Dedića, ki živi v Bosni, z materjo pa nista dobila niti evra od 20.000 evrov pomoči, zbrane pred letom in pol, je za TV Slovenija poročala Urša Srdič. Kot je povedal sin delavca Senis Dedić, je njegov oče umrl na gradbišču v Ljubljani pred letom in pol, kmalu zatem pa so predstavniki uprave materi obljubili, da bodo delavci in podjetje za družino zbrali nekaj denarja. Ko je Senis nato čez čas potrkal na Vegradova vrata, so ga odpravili z izgovorom, da denarja ne more dobiti na roko, temveč mora kupiti stanovanje ali hišo, pa ga bodo izplačali. Zbiranje sicer poteka na pobudo uprave, ki delavcem prispevek trga od plače. Ti so že povedali, da jih v prihodnje tovrstne pobude ne bodo več zanimale. Nadzorniki še brez poročila o poslovanju in plačilni sposobnosti Nadzorni svet Vegrada pa medtem še vedno ni prejel za danes napovedanih poročil uprave o poslovanju in plačilni sposobnosti družbe. Predsednik nadzornega sveta velenjske družbe Klemen Boštjančič je sejo nadzornega sveta sklical za četrtek, za zdaj pa ne želi ugibati, ali bo poročilo do konca današnjega dne vendarle prejel. Več informacij bo zato posredoval po četrtkovi seji. Uprava je obravnavo polletnih rezultatov in predlaganih ukrepov sicer predlagala za štiri dni pozneje. Uprava Vegrada je v ponedeljek napovedala, da bo omenjeni poročili pripravila do srede, čeprav so ju nadzorniki pričakovali že prejšnji petek. Če poročila ne bo prejel, bo nadzorni svet na podlagi drugih dejstev, kot so neizplačilo plač, blokada računov in neizpolnitev obveznosti do dobaviteljev, sklepal, da je družba plačilno nesposobna, in od uprave zahteval uvedbo postopkov zaradi plačilne nesposobnosti družbe v skladu z zakonom.
|
negative
|
7,043
|
Najprej verjetno poskus prisilne poravnave Uprava velenjskega Vegrada je po večdnevnem izmikanju le priznala, da je družba insolventna. Jože P. Damijan za MMC S tem se končuje dobrega pol leta dolga agonija podjetja. Skladno z razglasitvijo insolventnosti bo uprava zagotovila, da bo poslovanje družbe potekalo v okvirih, ki jih za primer plačilne nesposobnosti določa Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in bo pri tem tudi enakopravno obravnavala vse upnike družbe, je v sporočilu za javnost zapisala direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju si lahko preberete tukaj. Čas za poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja Dodala je, da bo uprava za odpravo insolventnosti izvedla ustrezne ukrepe, ki so v njeni pristojnosti, in v skladu z že omenjenim zakonom pripravila poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Poročilo bo v zakonskem roku predložila v presojo nadzornemu svetu, je še mogoče brati v sporočilu za javnost. Po besedah Tovšakove je glavni vzrok insolventnosti družbe negativen kapital v bilanci stanja. Na novinarsko vprašanje po izjavi za medije, ali res razmišlja o odstopu, pa je odgovorila, da ko in če bo, bo to najprej sporočila tistim, ki ga morajo sprejeti. ZAKON POROČILO O UKREPIH FINANČNEGA PRESTRUKTURIRANJA 35. člen 1 Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. 2 Poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja mora vsebovati 1. opis finančnega položaja družbe, 2. analizo vzrokov za insolventnost in 3. mnenje poslovodstva, ali obstaja najmanj 50-odstotna verjetnost, da bo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. 5 Nadzorni svet mora dati mnenje o poročilu o ukrepih finančnega prestrukturiranja v petih delovnih dneh po prejemu tega poročila. Seja nadzornega sveta zaradi dveh dopustnikov odpadla Za dopoldne je bila napovedana tudi seja nadzornega sveta Vegrada, a je odpadla, ker sta dva nadzornika trenutno na dopustu, je v izjavi za medije pojasnil prvi nadzornik Klemen Boštjančič, ki je novo sejo sklical za ponedeljek. Na njej ne bodo obravnavali le težko pričakovanega poročila o poslovanju Vegrada v prvi polovici tekočega leta, iz katerega je razvidna plačilna nesposobnost, temveč tudi poročilo o finančnem prestrukturiranju podjetja, ki naj bi imelo za okoli pol milijarde evrov dolgov in številne nedokončane projekte. Tajnikar za MMC Stečaj bistveno verjetnejši od prisilne poravnave In kakšna usoda čaka podjetje? Osebno sem prepričan, da bodo pripravili program prisilne poravnave, a hkrati sem prepričan tudi, da bo to zelo tesen program, saj so razmere v Vegradu v teh letih in zlasti v zadnjih mesecih takšne, da bistveno bolj usmerjajo podjetje k stečaju. Zavedati se morate, da je Vegrad izredno zadolženo podjetje, da bodo upniki morali dati zelo velike odpustke, poleg tega pa je zelo težko predvidevati, da je v Vegradu sploh mogoče nadaljevati proizvodnjo. Ne predstavljam si dobro, kako bo Vegrad zagotovil dodatne, sveže finance, da bo lahko izpeljal nove projekte. Vegrad je več ali manj v razmerah, ko lahko zaključi sedanje projekte, zelo težko pa bo začel nove. Če pa ne more začeti novih, potem je jasno, da tudi prisilna poravnava ne more uspeti, je za MMC dejal ekonomist Maks Tajnikar. Damijan za MMC Najprej lahko pričakujemo prisilno poravnavo Podobnega mnenja je Tajnikarjev poklicni kolega. Najverjetnejši scenarij naslednjih dogodkov je poskus prisilne poravnave med podjetjem in upniki, ki pa bo izjemno težavna. Če v zakonskem roku poravnava ne bo uspela, pa seveda sledi stečaj podjetja. Pričakovati je mogoče, da se bo ohranil neki izločeni del podjetja, ki bi opravil že dogovorjene nove posle, če bodo naročniki seveda ohranili zaupanje, je namreč v pogovoru za MMC napovedal ekonomist z ljubljanske ekonomske fakultete Jože P. Damijan. Na naše vprašanje, kaj to pomeni za upnike, je sogovornik odgovoril, da se bodo seveda poplačali, pač v odvisnosti od vrednosti premoženja Vegrada glede na njegove obveznosti . Po njegovih besedah se bodo najprej rešile banke, pri katerih ima Vegrad zastavljeno svoje premoženje, podizvajalci pa šele po tem, ko bodo banke poplačane. Delavci lahko pozabijo na neizplačane plače? MMC je seveda zanimalo tudi, kaj lahko zdaj pričakujejo Vegradovi delavci, ki že od aprila niso prejeli plač. Vprašanje je, če jih sploh bodo, meni Damijan. Da ne govorimo o neplačanih socialnih prispevkih, že odtegnjenih kreditnih obrokih zaposlenih, vendar ne nakazanih bankam itd., dodaja. Ekonomist pa zadnji dogodek vendarle vidi tudi optimistično Kakor koli je za zaposlene situacija v primeru stečaja Vegrada huda, se zanje vsaj končuje sedanja agonija in bodo v primeru stečaja lahko deležni socialnega varstva države in upravičeni do nadomestil za brezposelne. Za mnoge izmed njih se bo finančna situacija tako vsaj kratkoročno izboljšala. Na poročilo o finančnem stanju čakali od prejšnjega petka Spomnimo še na pot, po kateri je prišlo današnje priznanje o insolventnosti. Nadzorni svet je od uprave že v torek, 3. avgusta, zahteval, da pripravi celovito poročilo o plačilni sposobnosti družbe. Prvi nadzornik Boštjančič je namreč očitno upravičeno dvomil o nenehnem zagotavljanju vodstva, da Vegrad ni plačilno sposoben. Prvi rok za oddajo poročila je bil petek, 6. avgusta, a ga nadzorni svet tedaj ni prejel. Prav tako je brez pojasnil ostal na drugi rok, ki ga je postavil upravi - to je bila sreda, 11. avgust. Če uprava poročila ne bi pripravila, bi nadzorniki na podlagi blokade računov, neizplačila plač in neizpolnitve obveznosti do dobaviteljev sami sklepali, da je Vegrad plačilno nesposoben, in bi od uprave zahtevali, da uvede postopke v skladu s stečajnim zakonom. Pet predlogov za stečaj, delničarji pa za dokapitalizacijo Stečaj Vegrada so sicer že julija predlagali predstavniki petih podjetij, delničarji družbe pa so v začetku prejšnjega meseca sprejeli sklep o dokapitalizaciji v skupni višini 15,5 milijona evrov. Rok za vplačilo svežega kapitala se bo iztekel 5. septembra.
|
negative
|
7,044
|
Tedaj pripravljen tudi sanacijski načrt Odziv bank upnic na predstavljeni sanacijski načrt je bil pozitiven, saj banke zastavljeno sanacijo podpirajo, so sporočili iz Merkurja. Predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež se je namreč sestal s šestimi največjimi bankami upnicami, ki jim je predstavil osnutek sanacijskega načrta. V družbi pojasnjujejo še, da bodo posamezne delovne skupine zdaj dorekle podrobnosti, Merkur pa bo s svetovalci nadaljeval razdelavo načrta sanacije do končne verzije. V sanacijskem načrtu, ki bo predvidoma pripravljen do konca septembra, bo navedeno tudi število zaposlenih, potrebnih za uspešno in dobičkonosno poslovanje. Obenem bo znano tudi število presežnih delavcev. Knuplež se je srečal tudi s predstavniki delavcev in sindikata, ki jim je prav tako predstavil osnutek sanacijskega načrta. Družba z nekaj sto milijoni dolga Resne finančne težave, v katerih se je znašla družba, so po prepričanju vodstva in nadzornikov rešljive. A za to bo potrebno soglasje vseh deležnikov, od bank do dobaviteljev in zaposlenih. Lastniki in vodstvo Merkurja so že junija ob načelni podpori bank upnic sklenili, da bodo Merkur reševali kot celoto. Družba Merkur ima sicer okoli 550 milijonov evrov dolga, skupina Merkur pa okoli 650 evrov dolga.
|
neutral
|
7,045
|
Cisco razočaral borzne analitike Osrednji indeks na Ljubljanski borzi SBI TOP je v iztekajočem se tednu padel, saj so se tečaji delnic v povprečju znižali. Spodbudne so novice o nemški gospodarski rasti. SBI TOP je v tednu, ko je bilo opravljenih za 5,7 milijona evrov poslov, izgubil nekaj več kot dva odstotka. Vrednosti so padle vsem delnicam, ki sestavljajo indeks. Največji padec se je zgodil delnicam Zavarovalnice Triglav 8,41 odstotka, skoraj štiri odstotke so izgubile delnice NKBM-ja, nekaj manj kot tri odstotke pa delnice Krke. Najbolje so jo odnesle delnice Gorenja, katerih vrednost je ostala na isti ravni kot pred enim tednom. Petek je bil sicer nekoliko spodbudnejši, saj je SBI TOP zrasel za 0,36 odstotka, za skoraj odstotek pa so se podražile delnice Krke in Mercatorja. Skoraj deset odstotkov so izgubile delnice Intereurope. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA+0,88 % 66,31 EUR NOVA KBM-0,19 %10,30 GORENJE-1,17 % 11,84 PETROL-0,18 %237,63 TELEKOM+0,44 % 93,41 LUKA KOPER+2,16 %15,64 MERCATOR+0,96 %137,96 INTEREUROPA-9,75 %3,61 Evropske borze so zaradi spodbudnih podatkov o močni gospodarski rasti v Nemčiji v drugem četrtletju začele z rastjo, a je optimizem kmalu splahnel in tako je imel frankfurtski DAX 0,41-odstotni padec vrednosti, pariški CAC pa je padel za 0,28 odstotka. V zelenem se je uspelo obdržati londonskemu FTSE-ju, ki je zrasel za 0,18 odstotka. Gospodarska rast se je v Nemčiji v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s prejšnjim okrepila za 2,2 odstotka, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za kar 4,1 odstotka. V ZDA težave na trgu dela Azijske borze so ne preveč vzpodbuden teden končale z rastjo. Nikkei je pridobil 0,4 odstotka, Shanghai pa 1,21 odstotka. Azijske borze tako niso sledile Wall Streetu, kjer je Dow Jones izgubil 0,57 odstotka, Nasdaq pa 0,83 odstotka. Za padec tečajev je kriva predvsem objava poročila o številu prosilcev za denarno pomoč v času brezposelnosti, ki je v ZDA dosegla najvišjo raven v zadnjih šestih mesecih. Zaskrbljujoča je bila tudi objava poročila o poslovanju vodilnega svetovnega proizvajalca omrežne spletne opreme Cisco Systems, ki je sicer imel višje prihodke od prodaje kot leto prej, a je družba razočarala borzne analitike.
|
neutral
|
7,046
|
Sindikat v Vegradu se je zavzel za stečaj Predstavniki sindikata v Vegradu, ki je od četrtka uradno plačilno nesposoben, so se zavzeli za čim prejšnjo uvedbo stečaja, saj menijo, da bi delavci lahko le tako uveljavili svoje pravice. Insolventnost smo pričakovali, je ob tem povedal Srečko Čater, predstavnik celjske območne enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Tudi on je prepričan, da bi bil stečaj za delavce veliko boljši kot prisilna poravnava, saj ta po njegovem mnenju pomeni zavlačevanje, razen če direktorici Vegrada Hildi Tovšak Bog v kufru ne prinese denarja . Vabljeni k branju MMC-jevega intervjuja o Vegradu Tajnikar Odstop Tovšakove zdaj ne bi spremenil ničesar Nihče ni nor, da bi Vegrad pokopal Najboljši scenarij, ki ga vidi, je torej stečaj, hkrati s tem pa še imenovanje ustrezne osebe na čelo družbe, ki bi imela neko drugačno vizijo in bi nadaljevala posle podjetja ter ponovno zaposlila njegove delavce. Nihče ni nor, da bi vso gradbeno mehanizacijo Vegrada pokopal pod zemljo, je prepričan. Znano je, da je uprava Vegrada v četrtek na podlagi polletnega poročila o poslovanju, ki izkazuje negativni kapital, ugotovila, da je podjetje insolvento. Direktorica Tovšakova je zagotovila, da bo v postopku insolventnosti vse upnike družbe enakopravno obravnavala, prav tako bo uprava za odpravo insolventnosti zagotovila izvedbo ustreznih ukrepov, ki so v njeni pristojnosti. Nadaljevanje zgodbe v ponedeljek V skladu s tem bo pripravila poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja skladno z določili zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter ga v zakonskem roku predložila v presojo nadzornemu svetu družbe. Za četrtek je bila sklicana tudi seja nadzornega sveta Vegrada, a je zaradi nesklepčnosti odpadla, saj sta bila dva nadzornika na dopustu. Predsednik nadzornega sveta Klemen Boštjančič je zato novo sejo sklical za ponedeljek, na njej pa bodo po njegovih pričakovanjih poleg polletnega poročila o poslovanju obravnavali še omenjeno poročilo o prestrukturiranju Vegrada, ki naj bi imel okoli pol milijarde dolgov.
|
negative
|
7,047
|
Število prodanih stanovanj na enaki ravni kot v prvih treh mesecih Cene rabljenih nepremičnin so v Sloveniji že najmanj dve četrtletji skoraj enake, prav tako se bistveno ne spreminja število prodanih stanovanj in hiš. V Sloveniji je bilo v drugem četrtletju letošnjega leta prodanih 1.382 stanovanj, povprečna cena za kvadratni meter pa je znašala 1.737 evrov v prvem letošnjem četrtletju je bilo prodanih 1.359 stanovanj po v povprečju za 1.734 evrov na kvadratni meter, ugotavlja Geodetska uprava v četrletnem poročilu o povprečnih cenah nepremičnin na slovenskem trgu. Celotno poročilo o gibanju cen na slovenskem nepremičninskem trgu si lahko preberete tukaj. Povprečno prodano stanovanje veliko 52 kvadratnih metrov in staro 41 let V Ljubljani je bilo prodanih 382 stanovanj. V povprečju je bilo stanovanje veliko 53 kvadratnih mestrov, zgrajeno leta 1969, za kvadratni meter pa je bilo treba odšteti 2.436 evrov. V Mariboru je bilo prodanih 186 stanovanj. Povprečno stanovanje je bilo veliko 51 kvadratnih mestrov, staro 45 let, kvadratni meter pa je stal 1.205 evrov. V Kopru so v treh mesecih prodali le 23 stanovanj, za kvadratni meter pa je bilo treba odšteti 2.518 evrov, kar je okoli 150 evrov več kot četrtletje prej. V povprečju je bilo stanovanje veliko 52 kvadratnih metrov in staro 33 let. Stanovanja najcenejša na Koroškem Kvadratni meter stanovanja je bil sicer najcenejši na Koroškem 942 evrov in v Zasavju 918 evrov, najdražji pa na Obali in v Slovenski Istri 2.714 evrov ter v Ljubljani 2.346 evrov. Prodaja hiš se je v primerjavi s prvim četrtletjem letošnjega leta v drugem četrtletju nekoliko povečala s 462 na 520. V Ljubljani je bilo prodanih 35 hiš prej 22, povprečna cena pa je bila za okoli 15.000 evrov nižja 296.456 evrov. Precej se je zmanjšalo število prodanih hiš na Dolenjskem s 75 na 52, povprečna cena pa se je dvignila s 70.276 na 78.368 evra. Večje je bilo povpraševanje v Slovenskih goricah in Halozah s 65 na 82, cena pa se je spustila s 62.433 na 56.764 evre.
|
neutral
|
7,048
|
Analitiki so prepričani, da bo do leta 2030 prehitela tudi ZDA Po treh desetletjih spektakularne gospodarske rasti je Kitajska prehitela Japonsko in tako postala drugo največje svetovno gospodarstvo, takoj za ZDA. Podatke je v ponedeljek zjutraj objavila Japonska, in tako je drugo četrtletje leta 2010 prineslo jasen dokaz, da je rast Kitajske resnična in da se bo moral svet kmalu sprijazniti z novo gospodarsko velesilo. Japonska je objavila podatke, da je bilo japonsko gospodarstvo v drugem četrtletju vredno približno 1,28 bilijona dolarjev, kitajsko gospodarstvo pa je že doseglo vrednost 1,33 bilijona dolarjev. Japonsko gospodarstvo je v zadnjem četrtletju zraslo za 0,4 odstotka, kar je manj, kot je bilo napovedano, in kar napoveduje, da bo kitajsko gospodarstvo japonsko zagotovo pustilo za seboj vse leto. Do leta 2030 Kitajska tudi pred ZDA Strokovnjaki napovedujejo, da bo Kitajska, tako kot je zdaj prehitela Japonsko, pred tem pa že Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo, do leta 2030 prehitela še ZDA in tako postala največje svetovno gospodarstvo. Današnji mejnik nosi velik pomen, je za New York Times povedal ekonomist Nicholas R. Lardy s Petersonovega inštituta za mednarodno gospodarstvo, saj potrjuje vse, kar se je dogajalo v zadnjih desetih letih Kitajska je počasi dohitevala Japonsko, in za vse v regiji je zdaj Kitajska največji trgovinski partner, in ne ZDA ali Japonska . Za Japonsko, ki je gospodarsko stagnirala že več kot deset let, številke predstavljajo zaton gospodarske in politične moči. Po podatkih Svetovne banke je bila Japonska drugo najmočnejše svetovno gospodarstvo zadnja štiri desetletja, v 80. letih pa je bilo govora celo o tem, da naj bi Japonska prehitela ZDA. Kitajska z nizkim BDP-jem na prebivalca A medtem ko je japonsko gospodarstvo zrelo in se populacija hitro stara, je Kitajska šele na začetku urbanizacije in se še vedno razvija, kar pomeni, da ima zelo nizek življenjski standard in še veliko prostora za razvoj. Pred samo petimi leti je kitajski BDP znašal približno 2,3 bilijona dolarjev, kar je bila dobra polovica japonskega. Kitajska se razprostira na približno enaki površini kot ZDA, a jo poseljuje petina svetovnega prebivalstva, BDP na prebivalca pa znaša približno 3.600 dolarjev in se lahko primerja z revnejšimi svetovnimi državami, kot so Alžirija, El Salvador ali Albanija, medtem ko ameriški BDP na prebivalca dosega kar 46.000 dolarjev. A pod vodstvom komunistične stranke je Kitajska začela preoblikovati smer svetovnega gospodarstva, saj počasi prevladuje v trgovinski menjavi, ima velike devizne prihranke ter ogromen apetit za nafto, premog, železo in druge naravne vire. Kitajska postaja pogonska sila svetovnega razvoja, državni voditelji so postali vse bolj samozavestni na svetovnem odru, država pa ima vse večji vpliv v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki. Ogromen vpliv imajo na svetovno gospodarstvo ter postajajo dominantna sila v Aziji, je prepričan profesor Eswar S. Prasad z univerze Cornell, ki dodaja Številna gospodarstva v regiji se naslanjajo na Kitajsko, kar je presenetljivo za gospodarstvo s tako nizkim BDP-jem na prebivalca . Stokovnjaki pojasnjujejo, da je Peking ob vsem tem vse pomembnejši na svetovnem prizorišču tudi na drugih področjih, kot je recimo lanskoletna zahteva, da dolar ne sme biti več edina mednarodna rezervna valuta, ampak mora biti to košarica valut. Kitajska ima pred seboj svetlo prihodnost Medtem ko se ZDA in Evropska unija trudijo, da bi ustvarile gospodarsko rast po najhujši gospodarski krizi v zadnjih desetletjih, Kitajska pridno pleza po gospodarski lestvici. Samo letos naj bi se kitajsko gospodarstvo povečalo za deset odstotkov. To je le začetek, Kitajska je še vedno država v razvoju in ima pred seboj še svetlo prihodnost, je povedal Vang Tao, ekonomist iz Pekinga.
|
positive
|
7,049
|
Sodnica preskočila pet upraviteljev? Stečajna upravitelja Preventa Globala in Preventa Avtomobilskih delov Boris Kastivnik in Grega Erman naj bi bila izbrana vnaprej, njuno imenovanje pa bi bilo lahko celo nezakonito. Okrožna sodnica na slovenjgraškem okrožnem sodišču Karlina Kaker naj ne bi spoštovala vrstnega reda dodelitve zadev stečajnim upraviteljem, piše Dnevnik. Pri imenovanju stečajnikov obeh podjetij naj bi namreč izpustila pet upraviteljev - Mirana Ocepka, Rudolfa Hramca, Martina Sreša, Boštjana Repnika in Alenko Gril, ki so bili na seznamu na okrožnem sodišču pred izbranima dvema. Stečaj Preventa Globala je posledica lastne strategije Na sodišču očitke zavračajo Kot je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi vrhovnega sodišča Gregor Strojin, sodišče pri imenovanju stečajnih upraviteljev upošteva splošne pogoje in okoliščine, zaradi katerih določena oseba ne more biti imenovana . Na podlagi predstavljenih očitkov in ob upoštevanju zakonskega okvira tako ni mogoče trditi, da je bilo imenovanje obeh stečajnih upraviteljev nezakonito, je na ugotovitve časnika odgovoril Strojin. Sodišče preverilo le enega kandidata? Ali je sodišče pri prvih petih kandidatih s seznama preverilo, zakaj ne bi mogli voditi stečaja v enem izmed preventovih podjetij? Boštjan Repnik je dejal, da ne more trditi, da sodišče ni skušalo vzpostaviti stika z njim. Po dveh kratkih klicih, na katera ni mogel takoj odgovoriti, je klic vrnil sam, vendar sodnica ni bila več dosegljiva. Klica s sodišča, s katerim naj bi preverili morebiten konflikt interesov in tako nezmožnost vodenja stečajnega postopka, pa nista dobila Alenka Gril in Miran Ocepek. Neizbrani kandidat Martin Sreš je trenutno na dopustu, a kljub vsemu ne bi mogel voditi stečaja, saj je že pristojen za postopek hčerinskega podjetja Preventa Globala, Preventa Pura. Rudolf Hramec pa za odgovore ni bil dosegljiv. Erman želel pojasnilo, Kastivnik se ne obremenjuje Erman, sicer tudi predsednik društva stečajnih upraviteljev, je menda naletel na precej kritik kolegov. A kot zatrjuje, je še pred imenovanjem za stečajnega upravitelja od sodnice želel zagotovilo, da je bil vrstni red spoštovan. Kastivnik pa je dejal, da se ne obremenjuje s tem, saj ga je imenovalo sodišče. Upravni odbor društva stečajnih upraviteljev je Ermanu sicer naložil, naj od sodišča zahteva še uradna pojasnila glede spoštovanja vrstnega reda in zakonitih omejitev pri imenovanju stečajnih upraviteljev. Kastivnik vodi več postopkov, kot je določeno v zakonu Poleg tega se pri imenovanju Kastivnika pojavlja še dodaten dvom. Po zakonu ima namreč lahko posamezni stečajni upravitelj pred istim sodiščem največ pet postopkov, zanj pa je vodenje stečaja Preventa Globala že šesti postopek pred okrožnim sodiščem v Slovenj Gradcu. Kastivnik namreč že vodi postopke v SGP-ju Kograd Dravograd - Gradbeno podjetje Stavbenik, Malgosu, Kompas Hotelih Slovenj Gradec, Lesni in Lesni - Žaga Mušenik, pri čemer mu je vse, razen zadnjega, dodelila prav sodnica Kakerjeva. Kot je pojasnil Erman, je bila omejitev petih stečajev z novelo zakona odpravljena, a ta bo začela veljati šele v začetku prihodnjega leta. Omejitev bi bilo mogoče še preseči, če bi stečajnih upraviteljev primanjkovalo, a kot kaže, so imeli vsi prijavljeni upravitelji tudi po novem zahtevani dve leti izkušenj, še dodajajo v Dnevniku.
|
negative
|
7,050
|
Na Ljubljanski borzi še naprej poletno mrtvilo Gorenjeve delnice so se podražile za tri odstotke, predsednik uprave velenjskega podjetja pa se je pohvalil, da so za prevzem švedskega Aska plačali le 4,5 milijona evrov. To je bila na Ljubljanski borzi edina zanimivejša torkova novica, ki pa seveda ne bo poskrbela za preobrat. Kakšno mrtvilo vlada na našem trgu, najbolje ponazarjajo prav Gorenjeve delnice, saj je bilo tokrat z njimi le za 8.000 evrov prometa. Cena je spet dosegla 12 evrov. S Krko je bil promet vendarle nekoliko živahnejši, bilo ga je za 519 tisoč evrov, na koncu pa je cena znašala 66,45 evra, kar je dnevni maksimum. Indeks SBI TOP 815 točk se je tretjič zapored rahlo zvišal, pri čemer so se od šesterice delnic, ki sestavljajo ta indeks, še najbolj, za 0,7 odstotka, podražile Triglavove. Delnice v prvi kotaciji KRKA-0,15 % 66,00 EUR TELEKOM-0,14 %92,97 PETROL+0,10 % 238,02 LUKA+1,52 %15,99 NOVA KBM-0,00 % 10,42 GORENJE+2,94 %11,90 INTEREUROPA-4,85 %3,73 MERCATOR+0,23 %138,55 Začetek tedna ni prinesel sprememb Na Wall Streetu so imeli vlagatelji v ponedeljek malo razlogov za kupovanje delnic, čeprav nekateri zatrjujejo, da je po več dnevih izgub trg spet privlačen. Na razpoloženje so negativno vplivali sveži dokazi o težavah nepremičninskega sektorja in ohlajanju proizvodnje dejavnosti. Istočasno je donos desetletne državne obveznice dosegel 17-mesečno dno, kar odraža strah pred deflacijo. Newyorški indeks Dow Jones 10.302 točki je ostal skoraj nespremenjen, kar velja tudi za vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.045 točk. Promet v evropskih finančnih središčih je dosegel zgolj polovico povprečja zadnjih treh mesecev. Tokio na letošnjem dnu Tokijski indeks Nikkei 9.161 točk je danes padel za skoraj pol odstotka in zdrsnil na najnižjo letošnjo vrednost, vlagatelji pa z zaskrbljenostjo spremljajo rast vrednosti jena, kar slabi konkurenčnost izvoznih podjetij. Nikkei vse od lanskega maja ni pogledal pod 9.000 točk. Če bo padel pod to mejo, se trgu ne obeta nič dobrega. Japonska gospodarska rast je bila v obdobju april-junij le 0,1 odstotna, vlada pa že razmišlja o dodatnih ukrepih za pomoč domačemu gospodarstvu. Cena lahke nafte znaša okrog 76 dolarjev, zlato se drži nad 1.225 dolarji, vrednost dolarja je 85 jenov, za evro pa je bilo treba ob 14. uri plačati 1,286 dolarja. Indeks ZEW najnižje po lanskem aprilu V Evropi je torek le prinesel nekaj izdatne rasti, borze v Frankfurtu pa nista ohladila niti neprepričljiva objava indeksa Zew niti sporočilo največjega trgovca na svetu, podjetja Wal-Mart, da bo upočasnitev gospodarske rasti prizadela potrošnjo in s tem Wal-Martov dobiček. Indeks DAX 30 se je na krilih energetskih koncernov E.On in RWE povzpel za več kot odstotek. Barometer poslovnih pričakovanj, ki ga meri indeks ZEW, je padel četrti mesec zapored in zdaj znaša vsega 14,0 točke. Še julija je bil ZEW pri vrednosti 21,2, analitiki pa so napovedovali, da bo njegova vrednost avgusta 21,0. Očitno poslovneži ne pričakujejo, da bo predstava nemškega gospodarstva tudi v drugem letošnjem polletju tako imenitna kot v prvem.
|
negative
|
7,051
|
Težave s krmilnim sistemom Japonski avtomobilski velikan Mazda je v ZDA, Kanadi in Mehiki odpoklical več kot 300.000 vozil, saj bi lahko težave z volanom povzročile prometno nesrečo. Kot so sporočili iz podjetja, so popravila nujna na modelih mazda3 in mazda5, ki so bila izdelana med aprilom leta 2007 in novembrom leta 2008. Velika večina teh avtomobilov, okoli 215.000, je vozila po ameriških cestah. Pri teh vozilih bi se lahko med vožnjo pojavile težave s krmiljenjem, kar bi lahko povzročilo nesreče. Urad prejel 33 pritožb Ameriški urad za varnost v prometu je že junija začel preiskavo o delovanja volanov v modelih mazda3, narejenih med letoma 2007 in 2009, saj so prejeli 33 pritožb njihovih lastnikov, v treh primerih pa se je zgodila nesreča. Ameriški oddelek Mazde je na to odgovoril, da so bili obveščeni o podobnih težavah, o katerih so marca pred dvema letoma poročali iz Japonske, zato so mesec dni pozneje sprožili še lastno preiskavo. Vzrok v rjavenju cevi Lani so tako ugotovili, da so se težave pojavile zaradi rjavenja znotraj cevi, ki je del krmilnega sistema. Takrat se je Mazda na Japonskem odločila za odpoklic, v ZDA pa zaradi nizkega odstotka pojava te napake tega ni storila. Šele spomladi letos so ugotovili, da je okvara tudi na avtomobilih, namenjenih za ameriško tržišče, tako pogosta, da je vozila treba odpoklicati.
|
negative
|
7,052
|
Vračati bo začel Elektro Maribor Elektro Maribor, ki z električno energijo oskrbuje 189.000 odjemalcev, bo v ponedeljek prvi začel vračati preplačano elektriko. Vračila bodo zaradi velikega števila odjemalcev vršili po segmentih, prva vračila lahko uporabniki pričakujejo v ponedeljek, so sporočili iz podjetja. Poleg preplačanega zneska bodo vrnili tudi zamudne obresti in DDV, so še zapisali. Mariborski distributer ima zahtevke Odvetniške pisarne Matoz - do zdaj jih je prejel okoli 9.500 - za brezpredmetne in jo poziva, naj zahtevkov ne vlaga več, saj bodo preveč plačano elektriko vrnili vsem odjemalcem. Zahtevki so brezpredmetni, stroškovni zahtevki pa neutemeljeni, saj so še preden so jih prejeli javno objavili, da bodo vsem odjemalcem povrnili preveč zaračunane zneske električne energije. Vložili okoli 33.000 zahtevkov Odvetniška pisarna Matoz je skupno vložila okoli 33.000 zahtevkov, do zdaj pa so zbrali že več kot 50.000 pooblastil in še vedno prihajajo. Vsa pooblastila bodo nato pretvorili v zahtevke in jih v 14 dneh vložili elektrodistributerjem. V odvetniški pisarni od elektrodistributerjev ob tem zahtevajo, da jim posredujejo izračune za vsakega odjemalca, ki je njihova stranka. Hkrati zahtevajo tudi povračilo stroškov zahtevkov, ki so jih sicer postavili pavšalno, in sicer 75 evrov na zahtevek. Elektro Gorenjska, Elektro Celje in Elektro Ljubljana bodo Matozovi odvetniški pisarni posredovali izračune za vsakega odjemalca, ki je njihova stranka. Ko bodo preverili vse izračune, ki jih bodo dobili, in metodo izračuna, kar bo po pričakovanjih trajalo do 1. septembra, se bodo odvetniki odločili, ali bodo zoper elektrodistributerje vložili tožbe. Poleg Elektra Maribor je zahtevke zavrnil tudi Elektro Primorska. Vsi bodo vračali Kot je znano, so vsi omenjeni elektrodistributerji 1. januarja 2008 zvišali cene električne energije za šest odstotkov. Urad za varstvo konkurence je avgusta 2008 ugotovil, da so pri tem delovali usklajeno, njegove ugotovitve pa je junija lani potrdilo tudi vrhovno sodišče. Konec julija so vsi distributerji napovedali, da bodo svojim odjemalcem vrnili preplačano električno energijo.
|
positive
|
7,053
|
Poslovanje v prvem polletju je bilo pozitivno Nadzorni svet Vzajemne bo o razpisu za novo upravo predvidoma odločal konec meseca, nagibajo pa se k tričlanski upravi, so po seji sporočili nadzorniki. Nadzorniki zavarovalnice so se seznanili tudi s poslovanjem v prvem polletju. Vzajemna je, kot pravijo, poslovala pozitivno in skladno s poslovnim načrtom. Člani nadzornega sveta so imenovali tudi dve komisiji, in sicer komisijo za imenovanja in prejemke ter revizijsko komisijo. Prva bo zadolžena za pripravo predloga razpisa za upravo, ki ga bodo nadzorniki obravnavali na naslednji seji. Ta bo predvidoma 30. avgusta. Na čelu zavarovalnice tako do nadaljnjega ostajata stara člana uprave, Irena Kos, ki je sicer na prejšnji seji podala svoj odstop, vendar je pripravljena ostati na tem mestu do imenovanja novega člana oz. članice, in Dušan Kidrič. Nadzorni svet se je seznanil tudi s poročilom o izsledkih notranje revizije poslovanja, za katerega je zaprosil na ustanovni seji ob koncu julija. Ker so poročilo prejeli šele na seji, so se nadzorniki odločili, da bodo gradivo s pomočjo novoimenovane revizijske komisije dodatno preučili in se o sklepih odločali na naslednji seji. Novi nadzorni svet Vzajemne se je na ustanovni seji sešel konec julija, ko so za prvega nadzornika izbrali podpredsednika Zveze društev upokojencev Slovenije Mirka Miklavčiča. Na skupščini 26. julija so za nove člane nadzornega sveta poleg Miklavčiča izvolili še predsednico ZDUS-a Matejo Kožuh Novak ter predstavnika sindikatov Andreja Zorka in Marjana Urbanča.
|
neutral
|
7,054
|
Vodilne evropske borze sredi četrtka v plusu Vodilne evropske borze so dobile lepo vzpodbudo, potem ko je Bundesbanka zvišala letošnjo oceno o nemški gospodarski rasti na tri odstotke. Nazadnje je osrednja banka največjega evropskega gospodarstva ocenjevala, da bo rast BDP-ja le dvoodstotna. Frankfurtski delniški indeks DAX 30 je bil sredi četrtkovega trgovanja za pol odstotka v plusu, pri čemer so se za več kot odstotek podražile delnice avtomobilskih podjetij Volkswagen, Daimler in BMW. Tudi v Londonu so se lahko med kosilom pohvalili z rahlo rastjo. Indeks FTSE 100 je bil nad 5.300 točkami, pridobivala pa so zlasti trgovska podjetja. Sveži podatki kažejo, da je julija britanska prodaja na drobno porasla bolj od pričakovanj. Optimizem diskontnega trgovca Target Evropa je s tem sledila Wall Streetu, kjer je bilo sredino trgovanje rahlo pozitivno, saj je indeks Dow Jones 10.415 točk ob še naprej nizkem prometu pridobil desetino odstotka. Diskontni trgovec Target pričakuje, da bo v tretjem letošnjem četrtletju prodaja porasla od enega do treh odstotkov, kar je ob vseh skrbeh glede deflacije res pozitivna novica. Že dan prej je največji trgovec Wal-Mart sporočil četrtletni dobiček, ki je presegel napovedi, vendar o prihodnjem poslovanju ni bil tako optimističen kot Target. Zlato navzgor Cene nafte, ki so bile v sredo zaradi novice o krepko višjih ameriških zalogah naftnih derivatov pod pritiskom, so spet krenile navzgor, tako da je cena lahke nafte danes presegla 76 dolarjev. Vrednost evra je bila ob 13.30 natančno 1,284 dolarja. Da je položaj na svetovnih delniških trgih zaradi negotove usode ameriškega gospodarstva in možnosti nove recesije še naprej napet, možnost bikovskega trenda pa precej majhna, dokazuje tudi zlato, ki spet potrjuje status varnega pribežališča. Cena je skoraj dosegla 1.230 dolarjev. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,06 % 66,63 EUR GORENJE+1,71 %12,50 TELEKOM-0,59 % 93,39 PETROL+2,09 %244,62 LUKA KOPER+1,13 % 16,12 MERCATOR-0,90 %136,89 NOVA KBM+0,57 %10,55 INTEREUROPA+2,70 %3,80 Gorenje tretjič zapored občutno navzgor Na Ljubljanski borzi se je nadaljevala rahla rast tečajev ob izjemno skromni likvidnosti. Indeks SBI TOP 823 točk, ki je bil pred enim tednom na skoraj enoinpolletnem dnu, se je povzpel petič zapored, tokrat za tretjino odstotka. S Krkinimi delnicami je bilo za 751 tisoč evrov prometa. Tečaj se skoraj ni spremenil, na koncu pa so se posli sklepali nad 67 evri. Po prometu s 65 tisoč evri sledijo Gorenjeve delnice, ki so se še tretjič zapored občutno podražile, kupci pa so bili pripravljeni zanje odšteti tudi 12,79 evra. Petrol je dan po objavi, da prevzema hrvaški Butan, poskočil za dva odstotka. Sava dosegla 150 evrov Pozornost četrtkovega trgovanja je vzbudila še novica iz Kranjske Save, kjer ocenjujejo, da je delnica Save na trenutnih ravneh močno podcenjena glede na njihove ocene vrednosti Savinega premoženja, zato obveščajo javnost, da so začeli odkup lastnih delnic. Vsekakor je to pozitiven signal za vse vlagatelje, ki so se morali sredi avgusta sprijazniti, da so Savine delnice samo v tem mesecu izgubile 20 odstotkov in padle na večletno dno. Danes se je tečaj zvišal za skoraj tri odstotke, cena pa je dosegla tudi 150 evrov.
|
neutral
|
7,055
|
Negotovost delavk in delavcev Merkurja Zaposleni v Merkurju po mesecih negotovosti še vedno ne vedo, kakšno prihodnost lahko pričakujejo. Uprava v osnutku sanacijskega načrta o številkah in odstotkih ne govori. Pretekli teden je uprava Merkurja sindikatu in svetu delavcev predstavila osnutek sanacijskega programa. Predsednica sindikata Mateja Tavčar je izrazila razumevanje do tega, da uprava v tej fazi delavcem ne more posredovati nobenih informacij, saj bi bile te po njenih besedah, dokler načrt ne bo pripravljen, do tedaj dezinformacije . Obenem poudarja tudi, da je negotovost velika, saj nihče ne ve, koliko in na katerih področjih dela bodo odpuščanja . Koliko in kje bodo odpuščali? Predsednik uprave Merkurja Bojan Knuplež na predstavitvi osnutka sanacijskega programa tako ni niti želel potrditi svojih nedavnih navedb o od 12 do 15 odstotkih odpuščenih delavcev, ki jih je dal pred kratkim. Za zdaj je jasno to, da odpuščanj v maloprodaji naj ne bi bilo. V maloprodaji naj bi celo zaposlovali nekatere od odvečnih delavcev, ki so trenutno zaposleni v drugih delih podjetja. Poleg sanacijskega načrta v Merkurju čakajo tudi na izsledke ponovne revizije lanskega poslovanja podjetja. Po podatkih, ki jih ima na voljo Rok Istenič, predstavnik za odnose z javnostmi v Merkurju, ta še ni končana. Ko bo revizijsko poročilo pripravljeno, ga bo obravnaval nadzorni svet, ki ga konec prihodnjega meseca čaka še obravnava sanacijskega programa. Do takrat bo kaj več znanega tudi o usodi 4.800 delavcev, ki so zaposleni v Merkurjevi skupini.
|
neutral
|
7,056
|
Izguba manjša od načrtovane Namesto pričakovanih 5,1 milijona evrov izgube je Hit v prvem polletju pridelal le 2,7 milijona evrov izgube. Ob slabšem obisku v poletnih mesecih, ko so imeli na račun svetovnega prvenstva v nogometu obisk manjši za 20 odstotkov, se je skupno število gostov v prvi polovici leta povzpelo na 655 tisoč, kar je šest odstotkov manj od pričakovanj. So pa ti gostje v primerjavi z lanskim letom porabili več denarja. Povprečna poraba posameznika je tako znašala skoraj 110 evrov. Vodstvo družbe je posebno pozornost namenilo ukrepom za povečanje obiskovalcev v vseh igralnicah, najboljše rezultate pa daje novi program lojalnosti. Po besedah direktorja trženja v Hitu Mitje Constantinija se trudijo predvsem za pridobitev nekdanjih rednih gostov. Znižanje stroškov dela z odpuščanjem Predsednik uprave Hita Drago Podobnik pravi, da jim je tudi na odhodkovni strani uspelo obvladati stroške na vseh področjih razen dveh. Ni jim pa uspelo znižati stroškov dela in sredstev, ki jih namenjajo sponzorstvom in donacijam. Stroške dela nameravajo znižati tudi z zmanjševanjem števila zaposlenih. Doslej je družbo sporazumno zapustilo že 140 zaposlenih, ki so jim izplačali 1,5 milijona evrov odpravnin. Rezerviranima dvema milijonoma in pol so po rebalansu dodali še dva milijona, da bi tako do konca leta število zaposlenih s 1.664 zaposlenih 15. avgusta lahko znižali na 1.350. V upravi pravijo, da je natančno število presežnih delavcev težko napovedati. Kdo bo ob službo? Uprava se je s predstavniki sindikatov dogovorila za kriterije, po katerih se bodo odločali, kdo bo izgubil službo. Za kriterije so se dogovorili in to tudi podpisali, je za Radio Slovenija zatrdil Podobnik. Predsednik sindikata igralničarjev Iztok Černigoj pa je opozoril, da so se z merili strinjali predstavniki drugih dveh sindikatov, sami pa so si za odgovor vzeli še 5 dni. Mi smo upravi povedali, da se z odpuščanjem ne strinjamo, je še povedal. Igralničarjev namreč razlogi uprave za odpuščanje niso prepričali. Po teh kriterijih, ki so trenutno na mizi, bodo prvi službo izgubili zagotovo tisti, ki so v Hitu zaposleni prek študentskih servisov, njihova delovna mesta pa bodo ponudili redno zaposlenim, ki bi prav tako izgubili službo.
|
negative
|
7,057
|
Na delavnicah danes 250 preventovcev Nekdanji delavci družb Prevent Global in Prevent Avtomobilski deli, ki sta v stečaju, bodo prva nadomestila za čas brezposelnosti dobili 15. septembra. Ta izplačila bodo sorazmerna s časom, ko so bili delavci v avgustu brez zaposlitve, medtem ko bodo prvo celotno izplačilo nadomestila prejeli 7. oktobra, torej teden dni prej, kot je bilo sprva predvideno. Na delavnicah danes 250 preventovcev Sicer pa so z zavoda za zaposlovanje sporočili, da bodo skupaj s skladoma Koroške in Posavja s petkom končali 11 od skupno 21 delavnic, na katerih lahko nekdanji delavci Preventa dobijo informacije o postopkih in pravicah, ki izhajajo iz dela. Zavod je prve delavnice izvedel prejšnji torek in sredo, udeležili pa so se jih skoraj vsi povabljeni 103 delavci s Koroške, 79 delavcev s področja Sevnice in 133 s področja Novega mesta. Poleg tega na današnjem informacijsko-motivacijskem seminarju pričakujejo še več kot 250 nekdanjih Preventovih delavcev. Vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja Nekdanji delavci dobijo na delavnici informacije o prijavi na zavod, pomoč pri izpolnitvi potrebne dokumentacije za uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila in uveljavljanje pravic iz jamstvenega sklada ter informacije glede možnosti vključitve v različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
|
neutral
|
7,058
|
Afero banke preiskujejo tudi slovenski kriminalisti Uslužbenec banke Hypo Alpe-Adria je spregovoril predsednik uprave Wolfgang Kulterer je bil v dobrih odnosih z Ivom Sanaderjem, denar s Hrvaške pa naj bi z zasebnimi letali vozili v Celovec. Vzleti iz Celovca so potekali brez večjih kontrol. Lahko si vzel s seboj, kar si hotel. Vedno sta bila zraven kdo od vodilnih in kovček z denarjem, je povedal neimenovani bančni uslužbenec, ki je delal na oddelku za trezor. Kot je še dejal nekdanji uslužbenec avstrijske banke v pogovoru za televizijo ORF, je imel Kulterer dobre odnose s tedanjim hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem, njegov namestnik Günter Striedinger pa je skrbel za hrvaškega generala Vladimirja Zagorca. Denar s Hrvaške naj bi z zasebnimi letali vozili v Celovec, od tam pa dalje v Liechtenstein. Poslovalnica za zaupne posle naj bi bil grad Freyenthurn V gradu sta bila okence za svetovanje in trezor, od koder so izplačevali denar, je dejal anonimnež. Stranke naj bi skrivoma prihajale iz Italije in s Hrvaške, če so nastale kakšne težave, pa naj bi Kulterer izkoristil svoja poznanstva, med drugim tudi z nekdanjim koroškim glavarjem Jörgom Haiderjem. Banka Hypo Alpe-Adria je že nekaj časa tarča preiskav zaradi sumov različnih kaznivih dejanj, med njimi so zloraba položaja, podkupovanje in pranje denarja. V Avstriji so 13. avgusta zaradi suma poneverbe aretirali nekdanjega predsednika uprave banke Wolfganga Kultererja, ki je še vedno v preiskovalnem zaporu. Kulterer, ki je banko vodil med letoma 1992 in 2006, je bil novembra 2008 zaradi prirejanja bilanc obsojen na denarno kazen v višini 140.000 evrov. V preteklih mesecih so ga pravosodni organi pod drobnogled vzeli zaradi suma pranja denarja in dvomljivih poslov na Balkanu. Kriminalistična preiskava tudi v Sloveniji Zaradi afere banke Hypo Alpe-Adria vodijo kriminalisti preiskavo tudi v Sloveniji. Kaj in koga preiskujejo, za zdaj še ni znano. Po neuradnih podatkih naj bi bili zaskrbljeni predvsem v LDS-u in v krogih, ki so stranki blizu. Kot smo o tem že pisali na MMC-ju, naj bi avstrijska banka stranki odobrila ugodna posojila, namenjena sanaciji stranke, potem ko je njena predsednica postala Katarina Kresal. Vpletenost v afero so v stranki LDS že zavrnili, prav tako pa v slovenski Hypo banki zatrjujejo, da nimajo informacij o tem, da bi preiskovali slovensko podružnico.
|
negative
|
7,059
|
Le Savine delnice nadaljevale rast Tokijski Nikkei je pogledal pod 9.000 točk, Dow Jonesu grozi padec pod psihološko mejo 10.000. Tuji trgi so na preizkušnji, na Ljubljanski borzi pa tako in tako že dolgo ni življenja. Indeks SBI TOP 819 točk se je znižal za 0,41 odstotka, večji padec pa je preprečila skoraj dvoodstotna rast delnic Zavarovalnice Triglav. V prvi kotaciji se je podražil le Mercator. Najprometnejše delnice Krke, Petrola in Gorenja so se pocenile od pol do enega odstotka. Krka je ob 763 tisoč evrih prometa nihala med 66,15 in 66,90 evra. S Petrolom so se najnižji posli sklepali pri 239 evrih. Gorenjeve delnice so se po petih dneh neprestane rasti tečaj je dosegel najvišjo vrednost v zadnjih dveh mesecih pocenile na 12,60 evra. Le Sava je nadaljevala rast, se podražila za več kot dva odstotka in bila največ vredna 160 evrov. Delnice prve kotacije KRKA-0,64 % 66,44 EUR PETROL-1,08 %241,03 GORENJE-0,55 % 12,60 NOVA KBM-0,09 %10,55 TELEKOM-1,33 % 91,68 MERCATOR+0,07 %137,97 LUKA-0,06 %16,00 INTEREUROPA+0,70 %3,77 Wall Street z minusom v nov teden Pesimizem na svetovnih trgih se krepi, skupni imenovalec pa je le eden vlagatelji se bojijo, da se ameriško gospodarstvo prehitro ohlaja in da mu celo grozi nova recesija. Potem ko se je morala newyorška borza vrednostnih papirjev v petek sprijazniti z drugim zaporednim negativnim tednom, tudi v ponedeljek še ni posijalo sonce. Dow Jones 10.174 točk se je ob zelo nizkem prometu znižal za tretjino odstotka, indeks tehnoloških delnic Nasdaq 2.159 točk pa za skoraj odstotek. Niti napovedi nekaterih prevzemov niso bistveno popravile razpoloženja. Dejstvo je, da se makroekonomsko okolje poslabšuje, podjetja pa bodo dobičke lahko večala le zaradi krčenja stroškov in ne zaradi višje prodaje. Tokio na 15-mesečnem dnu Evropskim borzam je zaradi prevzemnih novic, ki so kar presenetljive ob vseh skrbeh glede prihodnosti svetovnega gospodarstva, v ponedeljek uspelo zbrisati del izgub iz prejšnjega tedna. Indeks FTSEurofirst 300 1.036 točk se je zvišal za 0,7 odstotka, a že danes dopoldne spet zdrsnil na enomesečno dno. Frankfurtski DAX 30 je pogledal pod 5.900 točk -2 %. Tudi Azija je torkovo trgovanje končala v rdečih številkah. Indeks Nikkei je dosegel 15-mesečno dno in se spustil pod 9.000 točk. Na Wall Streetu se je dan začel negativno, saj je bil Dow Jones hitro za odstotek in pol pod gladino . Ob takem razpoloženju je le vprašanje časa, kdaj bo padel pod psihološko mejo 10 tisoč točk.
|
negative
|
7,060
|
Židan za MMC Prvi korak je zaščita zemljišč Če želimo sami proizvajati hrano, je prvi korak zaščita kmetijskih zemljišč, je za MMC poudaril kmetijski minister Dejan Židan. Izpostavil je tudi povezanost slovenske proizvodnje. Židan, ki se te dni mudi na 48. mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu AGRA 2010, je prepričan, da nam 100-odstotna samooskrba z mlekom, v živinoreji in drugod ne koristijo, če ne pridelamo dovolj žita slovenska samooskrba po podatkih kmetijskega ministrstva na področju žit dosega 64 odstotkov, na področju pšenice pa 55 odstotkov. Na to so namreč vezane vse preostale proizvodnje in zaščita kmetijskih zemljišč je zato prioriteta. Kmalu zakon o zaščiti kmetijskih zemljišč Zato smo v tem trenutku zaustavili spremembe namembnosti zemljišč v Sloveniji, kmalu pa bo šel v javno razpravo tudi zakon o kmetijskih zemljiščih, ki bo te obvaroval še bolj učinkovito, je pojasnil Židan in k najpomembnejšim ukrepom za povišanje samooskrbe Slovenije dodal še povezovanje slovenske proizvodnje. V ta namen na ministrstvu pripravljajo več projektov za spodbujanje tako novih tehnologij kot povezovanja slovenskih predelovalcev. Trgovske verige namreč potrebujejo stalno in količinsko zadostno oskrbo. Do zdaj pa nismo bili uspešni, ker so se s trgovinami pogovarjali posamezniki, ki bi bili v združenju veliko bolj stabilen partner. Največ krize je ravno na tistih področjih, kjer ni več pogodbenega razmerja oz. je to slabo, je pojasnil Židan. Zakaj Slovenci ne kupujemo slovenskih izdelkov? Da bi slovenski potrošniki pogosteje kupovali izdelke slovenskih proizvajalcev, pa so na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravili tudi zakon o promociji slovenskih kmetijskih in živilskih proizvodov, ki bo po skorajšnji končani javni razpravi in upoštevanih pripombah takoj poslan v vladno proceduro. Čeprav minister že obstoječo akcijo Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju Kupujem slovensko ocenjuje za zelo uspešno, bi bilo dobro to področje, tako kot so to storile že nekatere druge države, urediti tudi z zakonom. Razumeti je namreč treba, da je akcija Kupujem slovensko nastala iz stiske. Slovenski predelovalci, proizvajalci hrane so spoznali, da je komunikacija s potrošniki zelo pomembna, sicer od njih ne morejo pričakovati, da bi razumeli, zakaj kupovati domače izdelke, je sklenil za MMC. Konkretne številke uspešnosti akcije Kupujem slovensko znane prihodnje leto Akcija Kupujem slovensko je sicer v tretji fazi, ki pomeni postopno vključevanje trgovcev v aktivnosti kampanje. Vsi načrti so letos usmerjeni v promocijske aktivnosti kampanje in podpornikov na prodajnih mestih pod imenom Slovenska vas, ki simbolizira prostor, kjer so združena slovenska kmetijska in živilska podjetja, s ciljem skupne promocije slovenskega znanja, okusa, varnosti in kakovosti živil, so za MMC pojasnili v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Do zdaj se je prostovoljno akciji pridružilo 64 podjetij, oznako Kupujem slovensko pa ima na embalaži že okoli 500 izdelkov. Trenutno je naš glavni cilj, da čim več potrošnikov seznanimo s cilji in namenom kampanje na samem prodajnem mestu, medtem ko bo na konkretne številke glede uspešnosti kampanje treba še počakati, so še dejali v zbornici. Prve konkretne številke naj bi bile znane v naslednjem letu.
|
neutral
|
7,061
|
Sloveniji iz Kohezijskega sklada 117,2 milijona evrov Sloveniji je bilo iz proračuna EU-ja nakazanih več sredstev, kot jih je vanj vplačala, je računsko sodišče ugotovilo v reviziji uspešnosti črpanja sredstev EU-ja v času od leta 2004 do 2009. Kot je razvidno iz revizijskega poročila računskega sodišča, je bil torej neto položaj Slovenije kot celote, ki vključuje državni proračun in prilive na namenske podračune ter prejemnike zunaj državnega proračuna, v revidiranem obdobju pozitiven. Po posameznih letih pa za državni proračun to ne velja.Državni proračun v letih 2007 in 2008 prejel manj sredstev Državni proračun je v letih 2007 in 2008 iz evropske blagajne prejel manj sredstev, kot jih je vanj vplačal v letu 2007 za 8,6 milijona evrov in v letu 2008 za 64,7 milijona evrov, ter tako izkazoval negativen neto položaj do proračuna EU. V letih 2004, 2005, 2006 in prvi polovici leta 2009 pa je državni proračun do evropskega proračuna izkazoval pozitiven neto položaj. Pri preverjanju načrtovanja prihodkov iz proračuna Evropske unije v državnem proračunu pa je računsko sodišče ugotovilo, da je bil v obdobju med letoma 2004 in 2008 najmanjši razkorak med načrtovanimi in realiziranimi prihodki na področju skupne kmetijske politike, največji pa na področju kohezijske politike, kjer se načrtovanje v tem obdobju ni načrtovalo. Slovenija z dvema programoma do 519,1 milijona evrov Zato je sodišče ministrstvu za finance ter službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko podalo priporočila za učinkovitejše načrtovanje prihodkov iz evropskega proračuna v državnem proračunu. Do konca junija 2009 je Slovenija največ sredstev pridobila na podlagi enotnega programskega dokumenta 2004-2006 in programa razvoja podeželja 2004-2006, ki sta po znesku odobrenih pravic tudi največja. S tema dvema programoma lahko Slovenija pridobi 519,1 milijona evrov oz. 72,45 odstotka vseh odobrenih pravic iz obravnavanih programov. Slovenija najpočasneje črpala sredstva iz programa Equal Pri obeh programih je Evropska komisija Sloveniji na namenske podračune nakazala skupno 493,1 milijona evrov oz. 95 odstotkov odobrenih pravic iz posameznega programa, kar je največ, kar lahko država pridobi pred zaključkom programov. Prav tako je bilo v okviru omenjenih programov komisiji poslano največ zahtevkov za plačilo in evidentirano največ prihodkov v državnem proračunu. V revidiranem obdobju je Slovenija najpočasneje črpala sredstva iz programa Equal s področja zaposlovanja in socialnega vključevanja, ki je po vrednosti najmanjši in predstavlja 0,86 odstotka vseh odobrenih pravic na podlagi obravnavanih programov pomoči. Programi Kohezijskega sklada morajo biti končani letos Na namenski podračun tega programa je Slovenija do konca junija lani prejela za 4,2 milijona evrov evropskih sredstev oz. dve tretjini začetnih odobrenih pravic. Prihodke v državnem proračunu je realizirala v višini polovice začetnih odobrenih pravic, v enakem odstotku je Evropski komisiji posredovala zahteve za plačilo. Evropska komisija je zaradi prepočasnega izvajanja zmanjšala odobrene pravice tega programa. Iz Kohezijskega sklada pa je Slovenija do konca lanskega junija pridobila na namenski podračun za 117,2 milijona evrov prilivov oz. dve tretjini odobrenih pravic po odločbah Evropske komisije o potrditvi projektov. Komisiji je poslala zahtevke za plačilo za približno dve tretjini odobrenih pravic po odločbah Evropske komisije o potrditvi projektov in za približno toliko je evidentirala prihodke v državnem proračunu. Projekti Kohezijskega sklada se še izvajajo in se morajo končati do 31. decembra letos, še dodaja računsko sodišče.
|
positive
|
7,062
|
Vizjak Poroštva za stabilnost evra bo moral nekdo plačati Odbor DZ-ja za finance in monetarno politiko je na seji sprejel sklep, da se strinja z negativnim mnenjem zakonodajno-pravne službe o predlogu za zadržanje zakona za stabilnost evra. Ta predlog je neutemeljen, je v imenu zakonodajno-pravne službe DZ-ja ob začetku seje pojasnila Sonja Karlovšek, saj predlagatelji niso izkazali težko popravljivih posledic. Sejo sklicala opozicija Seja, na kateri so razpravljali o ustavnosti zakona o poroštvih Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra, je bila sklicana na zahtevo 37 poslancev opozicije, ki so ustavnemu sodišču predlagali, naj zakon razveljavi in do končne odločitve zadrži tudi njegovo izvajanje. Sklep je bil sprejet s sedmimi glasovi za in s petimi proti, odbor pa je zakonodajno-pravni službi predlagal, da pripravi ustrezen odgovor ustavnemu sodišču. Evro je pokazal svojo vitalno moč, ima pa svoje specifike, je dejal minister za finance Franc Križanič in opozoril, da bi v primeru zavrnitve zakona oz. zavrnitve delovanja sklada lahko prišlo do nepopravljivih posledic, in ne nasprotno. Za ugled in položaj Slovenije kot članice območja evra pa bi zavrnitev pomenila resno škodo, meni. Križanič Mi s tem skladom rešujemo sami sebe Mi s tem skladom rešujemo sami sebe. Rešujemo tudi druge, ampak tudi sebe, poudarja minister in opominja, da so Slovaki, čeprav so zaradi predvolilnih obljub zavrnili pomoč Grčiji, k skladu pristopili, ker se zavedajo, da je pomemben za njih. To bo tudi nam omogočilo normalno financiranje, ko se bo to izkazalo za potrebno, je prepričan Križanič, ki je še opzoril, da predlagatelji razprave o ustavnosti zakona govorijo o poroštvih, v resnici pa gre za samo eno poroštvo, za en sam projekt. Juri Pomemben je psihološki učinek skupne valute Nastanek evra je pomemben tako z gospodarskega kot s simbolno-družbenega vidika, meni Luka Juri SD. Je naravna posledica združevanja na ravni Evropske unije in takega ga razumejo povsod po svetu. Do njegovega nastanka je bila v Evropi le ena valuta relativno pomembna na svetovni ravni, in to je bila nemška marka. Evro postaja alternativna valuta, ki se dejansko postavlja ob bok ameriškemu dolarju, ugotavlja. Trdi, da je zakon v skladu z ustavo, ne izključuje pa možnosti, da se koalicija moti, odgovor na to pa bo dalo ustavno sodišče. Poslanec SDS-a Zvonko Černač pa je prepričan, da se ne bi zgodilo nič, če pomoči Grčiji ne bi zagotovili, saj smo v času, ko Slovenija krvavo potrebuje denar. Zakon ni dober, in če ne naredimo nič, ne bo nič. Slabih posledic ne bo, je dejal. Vizjak Zakonu manjka politična razsežnost Njegov strankarski kolega poslanec Andrej Vizjak pravi, da bi se moralo vsako poroštvo prediskutirati v državnem zboru in da bi pri pripravi zakona morali upoštevati pogoje, po katerih bi zagotovili ustavnost zakona. Zakonu manjka tudi politična razsežnost, ker ni bil sprejet s soglasjem koalicije in opozicije, je prepričan Vizjak. Zneski poroštev so preveliki, da bi bila opozicija in parlament izključena iz odločanja o njih, opozarja in dodaja Ta poroštva bo moral nekdo plačati. Bogdan Čepič SD pa je izrazil mnenje, da bi zadržanje zakona povzročilo več negativnih posledic kot nadaljevanje veljavnosti. Čeprav mehanizma še ni bilo treba zagnati, je dobro, da ta obstaja, je prepričan. Opozicija DZ-ju bi bila odvzeta nadzorna funkcija Poslanci SDS-a, SNS-ja in SLS-a dvomijo o ustavnosti zakona, ki ga je DZ sprejel in s katerim je vzpostavljena pravna podlaga za sodelovanje Slovenije v mehanizmu za zagotavljanje finančne pomoči, če ob Grčiji še kaka država z evrom ne bi mogla pridobiti dovolj denarja na trgu. Sklicevali so se na mnenje zakonodajno-pravne službe državnega zbora, ki je poudarila, da gre za poroštvo za neopredeljene obveznosti in da bo o sprožitvi poroštva Slovenije v prihodnosti odločala vlada, DZ pa samo obveščala. Po mnenju poslancev bi bila taka praksa neustavna, saj bi bila DZ-ju odvzeta nadzorna funkcija. Vlada očitke zavrača Moti jih tudi znesek, ki ga je Slovenija namenila poroštvu, saj zakon predvideva izdajo poroštev v višini četrtine državnega proračuna, kar presega zmogljivosti države. Hkrati pa so prepričani, da ta rešitev ni pravična, saj Slovenija pomaga bogatejšim državam, ki se niso držale javnofinančne discipline. Vlada je te očitke že med razpravo v državnem zboru zavračala. Po njenem gre za rešitev, podobno jamstvenim shemam, ki so se sprejemale v času finančn-gospodarske krize. Vlada je že sredi avgusta predlagala ustavnemu sodišču, naj obe zahtevi zavrne.
|
neutral
|
7,063
|
Podjetje v stečaju dobilo državno jamstvo za staro posojilo Državno pravobranilstvo je ugotovilo, da podjetje Gradis Celje zdaj v stečaju, ki je za posojilo dobilo državno jamstvo, ni izpolnjevalo zakonskih zahtev. Bo kdo odgovarjal? Konec junija so na ministrstvu za finance za MMC potrdili vložen zahtevek za unovčitev jamstva za eno pravno osebo v skupni vrednosti 2,6 milijona evrov. Jamstvi sta se nanašali na posojili Gradisu Celje, saj je to šlo izmed vseh prejemnikov posojil v okviru sheme prvo v stečaj, in sicer marca letos. Zahtevek je nato pod drobnogled vzelo državno pravobranilstvo, ki pa je ob preverjanju pogojev za unovčitev jamstva ugotovilo, da eno izmed posojil ne ustreza zahtevam zakona o jamstveni shemi, poročajo Finance. Gradis dobil državno jamstvo za staro posojilo Gradis Celje je namreč dobil 33-odstotno državno jamstvo za posojilo, za katerega je s poslovno banko pogodbo sklenil že 26. marca lani, dober mesec, preden je sploh začela veljati uredba za izvajanje zakona o jamstveni shemi 9. maja, ki sicer tudi določa, da državna jamstva veljajo le za nova posojila. Jamstvo vredno 0,8 milijona evrov Katera banka je z jamstveno shemo prevalila breme na državo, ni znano, je pa največja upnica podjetja Abanka. Kot še piše časnik, je bilo odobreno posojilo za 2,4 milijona evrov, kar pomeni, da je država zanj jamčila okoli 0,8 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Po besedah generalnega državnega pravobranilca Boštjana Tratarja po veljavnih predpisih aktivnosti v zvezi z izdajo jamstev izvaja državna SID banka pod vodstvom Sibila Svilana. Na ministrstvu pa se v imenu banke SID izgovarjajo na poslovno banko, ki je prijavila sporno posojilo v jamstveno shemo. Obrazec za prijavo posojila v jamstveno shemo ne vsebuje podatka o datumu kreditne pogodbe, pravijo na ministrstvu, kjer so omenjeni obrazec sicer predpisali. Bo sploh kdo odgovarjal za nepravičeno poroštvo? Za SID banko tako sankcij ne bo, ali bo kaznovana poslovna banka, pa še ni jasno. Zakon ob ničnosti pogodbe za banko predvideva denarno kazen v višini do pet odstotkov glavnice posojila, pri čemer mora biti kazen predvidena v pogodbi. Ali je, pa ni znano, zaključujejo v Financah. Za jamstva v rebalansu proračuna 23,6 milijona evrov Spomnimo jamstvena shema za podjetja je začela veljati maja lani. Vlada je želela tako sprostiti posojilni krč in družbam, ki niso bile v finančnih težavah in so izplačevale plače ter prispevke, omogočiti pridobitev večjih posojil. Avgusta so tako možnost ponudili tudi fizičnim osebam, ki so v začasnem delovnem razmerju ali pa so zaradi gospodarske krize izgubile službo in zato težko dobijo posojilo. Kljub zagotavljanjem ministrstva, da država ne bo jamčila za posojila nezdravim podjetjem, so v rebalansku proračuna prav za primere vnovčitve jamstev namenili 23,6 milijona evrov.
|
negative
|
7,064
|
Nadzorniki se bodo spet sestali Zavarovalnico Vzajemno že skoraj leto dni vodi izredna uprava, objavo razpisa za člane nove uprave pa so spet prestavili, saj je treba določene stvari še pojasniti . Nadzorniki Vzajemne bodo o predlogu za objavo razpisa za člane nove uprave zavarovalnice ponovno razpravljali na naslednji seji, ki jo bodo sklicali do 10. septembra. Postopkov za začetek razpisa še nismo zaključili, ker je treba še pojasniti določene stvari okrog števila članov in pristojnosti, je dejal prvi nadzornik Mirko Miklavčič. Po njegovih besedah naj bi razpis objavili še septembra. Agencija za zavarovalni nadzor je izredno upravo Vzajemne imenovala konec lanskega oktobra. Za predsednika izredne uprave so imenovali Dušana Kidriča, za članico pa Ireno Kos, ki pa je pred mesecem dni odstopila. Pred tem je nadzorni svet postopoma razrešil vse člane prejšnje uprave pod vodstvom Boštjana Averja. Za imenovanje izredne uprave se je agencija odločila, ker v zavarovalnici ni bilo stika med upravo in nadzorniki, kar je potencialno omogočalo zlorabe na Vzajemni. Izredna uprava je zaradi tega vložila odškodninsko tožbo zoper člane prejšnjih uprav, ki sta jih v obdobju med junijem 2003 in oktobrom 2009 vodila Marko Jaklič in Aver.
|
neutral
|
7,065
|
Denarja za malice in prevoz ne bo Vegrad predlaga, da se terjatve navadnim upnikom zmanjšajo za 79,68 odstotka in da se dolg poravna v štirih letih. Ob uspešno izvedeni prisilni poravnavi bi bili navadni upniki poplačani 18,94-odstotno, kar pomeni, da bi namesto 187,7 milijona evrov, kolikor jim Vegrad v tem trenutku dolguje, v štirih letih dobili le 37,7 milijona. Ob morebitnem stečaju bi jim izplačali le 11,86 odstotka terjatev. Navadnih terjatev največ Med terjatve navadnih upnikov spadajo terjatve dobaviteljev za blago, denar za malico in prevoz delavcev, pa tudi nezavarovane terjatve bank in drugih posojilodajalcev, obresti do dobaviteljev in terjatve upnikov od odkupa terjatev do dolžnika ter terjatve od unovčenih garancij. Vegrad je imel konec julija za 240 milijonov evrov terjatev, od tega prisilna poravnava ne bi vplivala na prednostne terjatve, se pravi plače delavcev in odpravnine, ter na lizingpogodbe izločitvenih upnikov, kot so banke in nekateri dobavitelji, ki so imeli svoje terjatve zavarovane. Največji delež terjatev, 187,7 milijona evrov, predstavljajo prav navadne terjatve upnikom. O prisilni poravnavi bodo odločali upniki Ob uspešno izpeljani prisilni poravnavi in finančnem prestrukturiranju bi Vegrad lahko odpravil trajno nelikvidnost in dolgoročno plačilno nesposobnost, zato so na Okrožno sodišče v Celju že vložili vso potrebno dokumentacijo za začetek prisilne poravnave, ki so ji v podjetju bolj naklonjeni kot pa stečaju. Sodišče bo o tem odločalo v osmih dneh, kot predvideva zakon. Prodaja nepremičnin in odpuščanja Med ukrepi finančnega prestrukturiranja bodo prodaja nepotrebnega premoženja, vrednega 15 milijonov evrov, izterjave in unovčenje posojil in lizingov, poslovna sanacija ter aktivno upravljanje družb. Načrtujejo da bi obseg gradbenih projektov znašal od 68 do 75 milijonov evrov. Zmanjšali pa bodo tudi število zaposlenih, od 1.125, kolikor jih je bilo zaposlenih v juniju, naj bi jih obdržali okoli 485. V državni Posebni družbi za podjetniško svetovanje PDP, ki je z 29-odstotnim deležem druga največja lastnica Vegrada, so prepričani, da je dobro, da je Tovšakova odstopila in da je nadzorni svet imenoval novo vodstvo, ki ni obremenjeno z dozdajšnjim poslovanjem družbe . Znano je, da vodenje podjetja prevzema Boris Medved, ki je bil med drugim direktor mariborskega podjetja Meteorit, za prokurista pa je bil imenovan Sandi Knez.
|
negative
|
7,066
|
Lahovnikov zakon omejil plače vodilnih Vodilni na Pošti Slovenije naj bi si izplačevali občutno previsoke plače. Neskladja so opazili tudi na ministrstvu za gospodarstvo, ki od Pošte zahtevajo natančne izračune. Pošta Slovenije je v 100-odstotni državni lasti, zato je izplačevanje previsokih plač tudi v nasprotju z zakonom. Generalni direktor Pošte Aleš Hauc naj bi si namreč po poročanju POP TV-ja vsak mesec izplačeval 2.300 evrov bruto preveč. Ker so na njegovo plačo vezane tudi plače drugih članov uprave, svetovalcev in področnih direktorjev, so torej previsoke tudi njihove plače. Po zakonu, ki ga je predlagal prejšnji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, si direktorji državnih podjetij lahko izplačujejo plačo, ki je petkratnik povprečne plače v družbi. Tak izračun bi višino Haučeve plače postavil na 7.100 evrov bruto, zdaj pa naj bi prejemal 9.400 evrov bruto, je poročal POP TV. Neskladje, ki ga ne znajo pojasniti, so po besedah ministrice za gospodarstvo Darje Radić ugotovili tudi njeni sodelavci, zato so od družbe zahtevali natančen izračun osnovne plače direktorja. Če bodo ugotovili nezakonitosti, bodo kot lastniki najprej ukrepali proti nadzornemu svetu, ki je pogodbo s Haucem tudi podpisal.
|
negative
|
7,067
|
Spremembe ni pričakovati do naslednjega leta Evropska centralna banka znova ni spremenila ključne obrestne mere za območje evra, ki tako ostaja na zgodovinsko nizki ravni enega odstotka. Na zasedanju v Frankfurtu se je svet ECB-ja odločil, da na enemu odstotku ohrani obrestno mero, ki se od maja lani, torej že šestnajsti mesec zapored, ni spremenila. Po ocenah analitikov naj bi cena denarja zaradi negotovosti pri okrevanju evropskega gospodarstva in upočasnjene rasti v ZDA v območju evra še lep čas ostala na tej ravni, najverjetneje celo globoko v naslednje leto. Svet ECB se prav tako ni odločil za spremembo obrestne mere za mejno posojanje in deponiranje presežene likvidnosti, ki še naprej ostajata pri 1,75 oziroma 0,25 odstotka. Med oktobrom leta 2008 in lanskim majem je ECB obrestno mero znižal za 3,25 odstotne točke na sedanjo rekordno nizko raven v zgodovini območja skupne evropske valute.
|
neutral
|
7,068
|
Tožbe naj bi vložili tudi zoper Merfin in nekdanja člana uprave Nova uprava Merkurja bo zaradi pridržka na revidirano poročilo poslovanja v lanskem letu zoper kršitelje ustrezno ukrepala, je za MMC potrdil prvi mož podjetja Knuplež. Kordež je na prisilnem dopustu. Kot je za MMC pojasnil Bojan Knuplež, ki je na čelu uprave Merkurja od konca junija, se je uprava seznanila z osnutkom revizorskega mnenja za poslovno leto 2009, ki ga je izdala revizijska družba KPMG. Letno poročilo s tem revizorjevim mnenjem bo kmalu obravnaval nadzorni svet, po njegovi potrditvi pa bo v prihodnjih tednih tudi javno objavljeno, je za našo spletno stran pojasnil Knuplež. Več o Merkurjevih težavah Merkur v dveh letih naj bi bilo 1.000 zaposlenih manj Merkur oškodovan za več kot 100 milijonov evrov Poročilo je razkrilo škodo v vrednosti preko 100 miljonov evrov. Tega denarja Merkur po mojih domnevah Merkur ne bo več videl , meni Knuplež. Na Merkurju bodo pripravili sanacijski program, ki pa je odvisen še od podpore bank upnic. Dodal je, da se stečaj podjetja realen scenarij, zaenkrat pa plače in prispevke zaposlenih še zagotavljajo. Ker je revizorsko mnenje s pridržkom, bo uprava zoper kršitelje oz. povzročitelje tega stanja bodisi pravne osebe bodisi takratne vodilne ukrepala v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, je bil splošen Knuplež, ki podrobnosti postopkov in imen ni želel razkriti. Je pa potrdil, da je bil zaradi teh postopkov Binetu Kordežu odrejen izredni dopust. Tožbe tudi za nekdanje člane uprave? Po nekaterih podatkih naj bi zoper Kordeža bile vložene tožbe, višina odškodnin še ni znana, sledile pa bodo tudi kazenske ovadbe. Kordež, ki je leta 2007 s sodelavci izvedel menedžerski prevzem Merkurja prek družbe Merfin, je od prihoda Knupleža v podjetju svetovalec uprave. Zanimivo je še, da je KPMG pred mesecem dni že podpisal letno poročilo, vendar je nova uprava ugotovila, da so podatki za lani precej drugačni od prikazanih. Poleg zoper Kordeža bi lahko tožbe vložili tudi zoper družbo Merfin, ki ga vodi Marta Bertoncelj, in nekdanja člana uprave Gorana Čelesnika ta je upravo zapustil že marca, zdaj pa je direktor Slovenijalesa in Milana Jelovčana.
|
negative
|
7,069
|
Anemičen promet na Ljubljanski borzi, sveža rast Save Trg dela je v ZDA prejšnji mesec kazal boljšo kondicijo od pričakovanj, kar je svetovnim delniškim trgom prineslo nov zalet. Avgusta je bilo v ZDA ukinjenih 54 tisoč delovnih mest, kar je približno pol manj od pričakovanj. Večina odpuščanj gre na račun začasnih zaposlitev zaradi potreb popisa prebivalstva, zato številka ni zaskrbljujoča, prav tako ne porast brezposelnosti z 9,5 na 9,6 odstotka. Največjo brezposelnost tega desetletja je imelo ameriško gospodarstvo oktobra lani, ko je bilo brez dela 10,1 odstotka aktivnega prebivalstva. Danes objavljeni podatki vlivajo upanje, da se razmere na trgu dela vendarle izboljšujejo. To dokazuje tudi predstava zasebnega sektorja, ki je v prejšnjem mesecu ustvaril 67 tisoč zaposlitev. Frankfurt za 1,5 odstotka v plusu Zahodne borze so se burno odzvale na spodbudne podatke o trgu dela. Frankfurtski DAX 30 se je povzpel za odstotek in pol, do skoraj 6.200 točk na začetku tedna je bil še pod 6.000 točkami, seveda pa tudi na Wall Streetu pričakujejo pozitiven dan. Newyorški indeks Dow Jones 10.320 točk je strmi sredini rasti v četrtek dodal še pol odstotka, vendar je bil promet nizek. Vlagatelji niso bili pripravljeni preveč tvegati, so se pa razveselili nekaterih znakov, da nepremičninska kriza le ni tako huda. Vsaka spodbudna makroekonomska novica je v teh dneh, ko je trg že v precejšnji meri pripravljen na novo ameriško recesijo, še kako dobrodošla. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,33 % 66,06 EUR TELEKOM+0,99 %91,90 GORENJE+0,64 % 12,62 LUKA+0,06 %15,74 PETROL+0,90 % 240,99 MERCATOR-0,19 %136,33 NOVA KBM+0,10 %10,51 INTEREUROPA+2,15 %3,80 Bernanke prepričan, da je ravnal prav V četrtek je pred člani preiskovale komisije pričal predsednik Zveznih rezerv Ben Bernanke. Še vedno je prepričan, da Fed ni mogel rešiti investicijske banke Lehman Brothers, s padcem katere se je pred dvema letoma začela najhujša finančna kriza in recesija po veliki depresiji v 30. letih prejšnjega stoletja. Številni menijo, da bi moral Fed preprečiti Lehmanov padec in da se je s svežnjem ukrepov za pomoč gospodarstvu, vrednim 700 milijard dolarjev, odzval prepozno. Člani komisije so Bernankeja vprašali, zakaj je vlada našla denar za rešitev zavarovalnice AIG, pri Lehmanu pa so dvignili roke. Bernanke je dejal, da sta zgodbi različni, saj bi z reševanjem Lehmana davkoplačevalce obremenili z milijardami dolarjev, ki jih ne bi dobili nazaj, medtem ko naj bi AIG sčasoma odplačal vso državno pomoč. Savine delnice nadaljujejo rast Na Ljubljanski borzi je bilo petkovo trgovanje rahlo pozitivno. Od šesterice delnic, ki sestavljajo indeks SBI TOP ta se je zvišal za 0,2 odstotka, na 820 točk, so se pocenile le Krkine in Mercatorjeve, vendar malenkostno. Z najlikvidnejšo Krko je promet komaj presegel 100.000 evrov, kar dokazuje, da se je poletno mrtvilo preneslo še v jesen. V prvi kotaciji so se za odstotek podražile delnice Telekoma in Petrola, za dve tretjini odstotka pa delnice Gorenja, ki je sporočilo, da bo širilo proizvodnjo grelnikov vode v Srbiji. Po rasti zadnje dni izstopajo le Savine delnice, potem ko je uprava začela odkup lastnih delnic. Sava je v petek pridobila še 2,73 odstotka in dosegla 170 evrov.
|
neutral
|
7,070
|
Za razvoj afriškega kmetijstva nujno potrebna obsežna vlaganja Afriško kmetijstvo ima možnost, da ne prehrani samo prebivalstva na celini, ampak bi lahko s hrano oskrbovalo ves svet. Tako je prepričana direktorica afriškega prehrambno-kmetijskega združenja FANRPAN Lindiwe Sibanda, ki pojasnjuje, da ima Afrika 60 odstotkov neobdelane, a rodovitne zemlje na svetu, kar bi ji omogočilo, da do leta 2030 za trikrat poveča svoj pridelek in njegovo vrednost z današnjih 280 milijard dolarjev na 880 milijard. Ko se je v namibijski prestolnici Windhoek končal en kmetijski forum, se je v ganski prestolnici Akra že začel drugi, in sicer Afriški forum za zeleno revolucijo AGRA, na katerem skušajo voditelji držav, zasebni poslovneži in kmetijski strokovnjaki privabiti vlagatelje in pridobiti politično podporo za povečanje kmetijske proizvodnje, poroča afriški spletni portal Allafrica. Da bi dosegli zastavljene cilje, bi morala Afrika po ocenah Mednarodnega inštituta za raziskovanje prehrambnih politik IFPRI vsako leto zagotoviti od 32 do 39 milijard ameriških dolarjev za vlaganja, s katerimi bi lahko izkoristili poln potencial kmetijskega sektorja. Predsedujoči AGRI-ja in nekdanji generalni sekretar ZN-a Kofi Annan meni, da Afrika potrebuje tako velikanska vlaganja v kmetijstvo zaradi nižje gostote kritične infrastrukture v primerjavi z Azijo, ko je ta v 60. letih sprožila zeleno revolucijo. Afriško kmetijstvo mora narediti kvantni korak naprej, je prepričan Annan, ki je vse gospodarske sektorje na celini pozval k sodelovanju. Nekaj se le premika Največje težave afriškega kmetijstva so slaba kakovost zemlje in semen, pomanjkanje finančnih sredstev in trgov, ter pomanjkljiva politična podpora. Vse skupaj so še poslabšale podnebne razmere in grožnje ekološki raznolikosti ter naravnim virom. Vseeno je mogoče že opaziti nekaj pozitivnih premikov, da se nekatere afriške države približujejo prehrambni varnosti. Eden od takih primerov je Malavi, ki je bil še leta 2005 prejemnik pomoči v hrani, v zadnjih štirih letih pa se je spremenil v izvoznika koruze. Ena od svetlih izjem je tudi gostiteljica kmetijskega foruma Gana, ki je na poti, da kot edina od afriških držav doseže milenijske razvojne cilje za prepolovitev revščine in lakote. Zahodnoafriški državi je uspelo med letoma 1990 in 2004 za 75 odstotkov zmanjšati stopnjo lakote, njeno kmetijstvo pa se v zadnjem desetletju vsako leto povečuje za pet odstotkov.
|
positive
|
7,071
|
Pomembno je tudi, da se znova vzpostavi zaupanje javnosti v to panogo Igralništvo vidim kot kamenček v mozaiku turistične dejavnosti v Sloveniji, pravi premier Borut Pahor in dodaja, da je pri tej dejavnosti nujno zagotoviti transparentnost. V okviru javne tribune o strategiji razvoja iger na srečo v Sloveniji je predsednik vlade poudaril, da je za zaupanje javnosti v to panogo nujno potrebna transparentnost. Po njegovem mnenju mora javnost zaupati, da bodo dobički uporabljeni tako, da bomo vsi imeli nekaj od tega, in da bodo negativni učinki igralništva obvladani. Pahor je opozoril še, da je treba narediti konec dvoličnosti, ko si na eni strani želimo igralništva in dobičkov, po drugi strani pa igralništvo zaradi moralnih zadržkov odklanjamo. Nova strategija po mnenju uprave družbe Hit v veliki meri potrjuje in spodbuja sanacijska prizadevanja družbe ter prinaša možnosti za posodobljen, bolj uravnotežen in predvsem dolgoročnejši razvoj igralništva v Sloveniji. V Hitu pozdravljajo tudi odločitev za davčne olajšave za privabljanje gostov z oddaljenih trgov, so zapisali v sporočilu za javnost. Križanič Igralništvo je zrela panoga, trg zasičen Minister za finance Franc Križanič pa je opozoril, da je igralništvo v Sloveniji zrela panoga in da je trg zasičen. Cela vrsta igralnih salonov tako ne ustvarja več dobička, je dejal in dodal, da gre strategija, ki jo je pripravila vlada, v smeri zniževanja davčnih obremenitev pri povezovanju turizma in igralništva, obenem pa ohranja nadzor tako s strani nadzornih organov kot tudi v obliki lastniškega deleža države. Kaj prinaša nova strategija? Kot je še pojasnil minister, je država v okviru javne obravnave predloga strategije razvoja iger na srečo prejela pripombe 26 deležnikov. Največ se jih je nanašalo na temo spletnih iger na srečo, lastniške strukture in prirejanja živih iger v igralnih salonih. Strategija gre zdaj v medresorsko usklajevanje, sprejeta pa bi lahko bila v mesecu dni. Sledile bodo ustrezne spremembe zakona o igrah na srečo. Ukrepi bi lahko postali operativni v začetku ali sredi prihodnjega leta, je pojasnil Križanič. Bistveni poudarek nove igralniške strategije je sicer povezovanje turistične dejavnosti z razvojem igralništva. Ekonomist Maks Tajnikar je ob tem poudaril, da je Slovenija zelo majhen trg, zato se bodo slovenski izvajalci iger na srečo nujno morali usmeriti na oddaljene trge. To pa lahko naredi tisti, ki ima primeren proizvod - tudi obigralniško in neigralniško ponudbo -, znanje in sredstva, je menil Tajnikar in dodal, da lahko te pogoje izpolnjujejo le velike igralnice. Ob tem je izpostavil še, da bi morala država ohraniti lastniški delež, zasebni kapital pa bi se vključil v razvoj obigralniške ponudbe.
|
neutral
|
7,072
|
V DZS-ju in avstrijski Styrii sodelovanje zanikajo Družba 3Lan, ki je za časnik Večer že vplačala 920.000 evrov are, išče poslovnega partnerja. Lastnik Denis Čeh je ponudbe poslal Dnevniku, Delu Revijam in avstrijski Styrii. Rok, do katerega bi družba Delo morala prodati dobrih 79 odstotkov lastništva v Večeru, se bo iztekel 24. septembra, vendar pa je po navedbah medijev glede na razvoj dogodkov to težko pričakovati. Urad za varstvo konkurence in ministrstvo za kulturo naj podjetju ne bi prižgala zelene luči za prvotni načrt nakupa časopisa. Ponudbo za sodelovanje naj bi poslal trem podjetjem A lastnik prekmurskega računalniškega podjetja je prepričan, da bo soglasje za nakup časopisno-založniškega podjetja dobil. Čeprav z mediji njegovo podjetje veliko sodeluje, priznava, da vseh mehanizmov njihovega delovanja ne obvlada. Zato želi k sodelovanju povabiti družbe, ki že izdajajo medije. Ponudbo za sodelovanje v poslu je tako poslal Dnevniku, Delu Revijam in avstrijski Styrii. Čeh ne namerava postati direktor Večera Dopolnitve nameravane transakcije pa je po pisanju današnjih medijev poslal tudi že na urad varuha konkurence. Med njimi je tudi pismo o nameri sodelovanja z nekaterimi medijskimi hišami v Sloveniji. S temi tremi, ki jih omenjate in so se na naše pismo pozitivno odzvale, bomo iskali sinergije pri nastopanju na trgu in zniževanju stroškov, je povedal Čeh, ki ne namerava postati direktor Večera, ampak nakup časnika vidi le kot poslovno priložnost za svoje podjetje. Petan in Schweighofer zanikala sodelovanje pri nakupu O vstopu Dnevnika, Delo Revij in Styrie tudi v lastniško strukturo Večera po Čehovih besedah za zdaj še ni tekla beseda. Sodelovanje v konzorciju za nakup časopisa pa sta zanikala tako prvi mož DZS-ja ta je večinski, 51-odstotni lastnik Dnevnika Bojan Petan kot tudi Klaus Schweighofer iz Styrie. Prodaja časopisa dvignila na noge novinarske kroge Spomnimo družba Delo, 79,24-odstotni lastnik Večera, je v skladu z odločbo Urada za varstvo konkurence, ki je ugotovil presežno tržno koncentracijo, prodala svoj delež majhnemu podjetju 3Lan iz Murske Sobote. Prodaja časopisa podjetju z štirimi zaposlenimi in 440 tisoč evri letnega dobička je povzročila precej razburjenja tako pri zaposlenih kot v novinarskih krogih nasploh, saj sumijo, da gre za navideznega kupca.
|
neutral
|
7,073
|
Obama ima nove predloge, kako pomagati gospodarstvu Skrbi glede reforme bančnega sistema in upočasnitve gospodarske rasti v drugem polletju so končale pozitivni niz na svetovnih delniških trgih. Baselski komite bo danes razpravljal o prenovi bančnega sistema in kapitalski ustreznosti bank. Medtem je Wall Street Journal poročal, da je nedavni stresni preizkus evropskih finančnih ustanov podcenil potencialno nevarnost vladnega dolga, ki ga imajo banke v svojih bilancah. Razumljivo so bile prav bančne delnice tiste, ki so v torkovem dopoldnevu največ izgubile, nekatere tudi tri odstotke. Izstopa tudi padec delnic rudarskih volitev. Avstralska premierka Julia Gillard si je zagotovila nov mandat in utegne uresničiti grožnjo o novem davku, ki bo prizadel rudarske koncerne. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,32 % 65,76 EUR TELEKOM-0,97 %90,57 GORENJE-0,31 % 12,73 LUKA-0,13 %15,84 NOVA KBM+0,10 % 10,51 INTEREUROPA-0,00 %3,70 MERCATOR-1,83 %132,70 PETROL+0,22 %243,32 Obama ima nove ideje Vlagatelji so kljub štiridnevni rasti v prejšnjih dneh še naprej tudi skeptični, kako bo z gospodarsko rastjo v drugem letošnjem polletju. Zlasti v ZDA je rast BDP-ja upešala in je v drugem letošnjem četrtletju znašala le 1,6 odstotka. Predsednik Barack Obama želi z novimi spodbudami pospešiti rast in predlaga investicije v infrastrukturo v vrednosti 50 milijard dolarjev, poleg tega pa še ugodnejše davke. Ta novica danes ni posebej navdahnila tokijskega delniškega trga. Indeks Nikkei 9.226 točk se je znižal za 0,8 odstotka. Borzniki so razočarani, ker je domača centralna banka nemočna pri ustavitvi rasti jena v primerjavi z dolarjem, zato pravijo, da zdaj ni pravih razlogov za kupovanje delnic. Nokia bo predstavila nov pametni telefon Vodilne svetovne korporacije so se sicer dobro znašle pri okrevanju iz velike krize in so tudi v drugem letošnjem četrtletju razveselile z dobički, kar je vsekakor dober argument za kupovanje delnic. Med tistimi, ki morajo vlagatelje še prepričati, pa je Nokia. Morda se bo krivulja le obrnila navzgor naslednji teden bo finsko podjetje v Londonu predstavila nov model pametnih telefonov E7, s čimer naj bi prepričala vlagatelje, da je na dobri poti okrevanja. Lani je Nokio prehitel Apple in postal najdobičkonosnejši proizvajalec mobilnih telefonov, čeprav proda le en iPhone na 13 Nokiinih telefonov. Za utrditev Nokijine blagovne znamke skrbi tudi slovita bujna lepotica Pamela Anderson, ki nastopa v oglasih za model N8. Spodbuden signal iz Petrola Na Ljubljanski borzi je bilo nekaj več prometa kot v ponedeljek, indeks SBI TOP 816 točk pa se je znižal za 0,63 odstotka. Rast delnic Zavarovalnice Triglav, ki so od sredine avgusta pridobile 12 odstotkov, se je ustavila. Njihov tečaj je padel za skoraj dva odstotka in se znižal pod 18 evrov. Podobna usoda je doletela tudi lastnike Mercatorja. Najnižji posli so se sklepali pri 131,2 evra. Krka je ob 317 tisoč evrih prometa nihala med 65,65 in 66,0 evra. Omenimo še novico iz Petrola, da je eden izmed članov uprave kupil 85 delnic tega podjetja. Delnice so porasle do 248 evrov.
|
neutral
|
7,074
|
Barovič Tistega, ki naj bi banko hotel prodati, ni na sejo Državnozborski odbor za finance vlado poziva, naj do sprejetja strategije upravljanja kapitalskih naložb ne zmanjša deleža v NLB-ju. Odbor bi moral obravnavati tudi predvideno dokapitalizacijo banke, a je to točko preložil zaradi odsotnosti premierja Boruta Pahorja in ministra za razvoj Mitje Gasparija. To točko so sicer obravnavali že na začetku seje julija, ko je predsednik uprave Božo Jašovič povedal, da banka potrebuje od 400 do 600 milijonov evrov dodatnega kapitala. Na nadaljevanje seje pa sta zdaj prišla le Jašovič in minister za finance Franc Križanič. Radovan Žerjav, SLS, je v zvezi s tem dejal, da se vabilu na sejo niso odzvali prav tisti, ki se jim lastništvo v največji slovenski banki ne zdi tako pomembno. Bogdan Barovič, SNS, pa je dejal, da tistega, za katerega se govori, da hoče banko prodati, z nami ni . Obravnavo dokapitalizacije NLB-ja v državnem zboru je v začetku julija zahtevala poslanska skupina SLS, potem ko so se v medijih pojavile informacije, da naj bi vlada razmišljala o dokapitalizaciji NLB-ja na način, da bi v lastništvo banke vstopil nov strateški partner. Pripravljena predloga novel zakona o zavarovalništvu in bančništvu Predtem je odbor za obravnavo na septembrski plenarni seji DZ pripravil predloga novel zakona o zavarovalništvu in bančništvu. S prvo se med drugim uvajajo spremembe glede ureditve skupščin družbe za vzajemno zavarovanje, z drugo pa se bo z letom 2011 jamstvo za bančne in hranilniške vloge določilo za 100.000 evrov. Veljavni zakon določa jamstvo v višini 50.000 evrov, kljub temu pa do konca letošnjega leta še velja neomejeno jamstvo.
|
neutral
|
7,075
|
Denar na računu družbe, a do delavcev še ni prišel Vegradovi delavci še čakajo na izplačilo plač. Denar naj bi zadrževal NLB, ki želi po prepričanju sindikalista Srečka Čaterja mimo zakona izplačati svojega upnika . Čater je prepričan, da želi NLB okrasti delavce Vegrada . Po njegovih besedah banka navaja, da mora zaradi izvršbe iz preteklosti, ki že poteka, in sicer iz časa pred začetkom prisilne poravnave, pridobiti ustrezna pravna mnenja, kdaj bo denar, ki je že na računu Vegrada, izplačala, dodaja Vegradov sindikalist. Sredstva so, a ne na računih delavcev Prisilna upraviteljica Alenka Gril je nalog za izplačilo plač že podpisala, po zakonu o prisilni poravnavi pa jih lahko izplača v okviru tekočih stroškov, kar pa banka ne dovoli. Čarter, ki se sklicuje na pravnike, še dodaja, da NLB nima pravne podlage za zadrževanje izplačil, saj je zakon, ki ureja postopek prisilne poravnave, dovolj jasno napisan, da takšno dejanje onemogoča. NLB Z omenjenimi sredstvu družba po zakonu ne more razpolagati V NLB Čaterjeve navedbe zavračajo. Sporočili so, da morajo spoštovati zakonodajo, kar pomeni, da dolžnik s sredstvi, ki so bila zarubljena pred začetkom postopka prisilne poravnave, ne more razpolagati oziroma jih banka ne sme izplačati. Dolžnik lahko razpolaga le s sredstvi, ki pridejo na račun družbe po pričetku prisilne poravnave in v takem primeru bi jih banka tudi takoj izplačala, so še pojasnili v NLB-ju. Kot je znano, več kot 1.000 delavcev Vegrada še vedno ni prejelo celotnih plač za april, maj in junij. Če plač ne bo, bodo stavkali. Delno izplačilo so delavci na svoje račune prejeli prejšnjo sredo, trenutnu pa je na računu 217 tisoč evrov, namenjenih za neizplačani del plač, ki pa do delavcev še niso prišli.
|
neutral
|
7,076
|
Novi in novi pomisleki o logističnem holdingu Predstavniki železnic Slovenije, Srbije in Hrvaške so v Beogradu podpisali protokol o ustanovitvi skupnega podjetja železnic treh držav, imenovanega Cargo 10. Kot je povedal direktor Tovornega prometa Slovenskih železnic Robert Vuga, bodo do konca meseca izvedeni vsi operativni postopki za ustanovitev skupnega podjetja, prvi vlak pa bo z ljubljanske železniške postaje odpeljal 1. oktobra. Podjetje, katerega cilj je s krajšimi proceduralnimi postopki na mejah skrajšati čas potovanja tovornega prevoza na 10. vseevropskem koridorju, bo imelo sedež v Ljubljani, organ upravljanja pa bodo trije direktorji, po eden iz vsake države. Vsaka država ima tretjino podjetja Slovenske, hrvaške in srbske železnice bodo imele v lasti vsaka po tretjino podjetja, prav tako bo dobiček pripadel vsem trem podjetjem. Podjetje bo imelo na razpolago po pet odstotkov vlakov vsakega železniškega podjetja, v začetni fazi pa večje investicije v infrastrukturo niso predvidene. Pahor Oblikovanje holdinga velikopotezna zamisel Premier Borut Pahor pa je na tiskovni konferenci po seji vlade spregovoril o še enem pomembnem logističnem projektu - ustanovitvi holdinga. Oblikovanje logističnega holdinga je po njegovih ocenah velikopotezna zamisel o tem, kako celoten transportni holding umestiti v boj za konkurenčno preživetje v evropskem prostoru. Nasprotniki zamisli o oblikovanju holdinga bodo morali po njegovih besedah odgovoriti na vprašanje alternative. Pahor sicer osebno meni, da bodo udeleženci ponedeljkove konference o umestitvi slovenske transportne logistike v Evropi naklonjeni oblikovanju logističnega holdinga. Na vprašanje, ali bo vlada kljub nasprotovanju sindikatov, uprav in nadzornikov Luke Koper in Intereurope vztrajala pri oblikovanju holdinga, pa je dejal Če bo večina podprla holding in bomo imeli na drugi strani upore sindikatov, uprav, bo zelo težko sprejemati politične odločitve v zvezi s tem, ker bo odgovornost nezaslišano velika. Pomislek pokrivanje izgub SŽ-ja s črpanjem iz drugih podjetij Glavni pomislek večine nasprotnikov predvsem sindikatov iz Luke Koper in Intereurope ustanovitve holdinga je ta, da bo država prihodke omenjenih podjetij črpala za pokrivanje izgub na Slovenskih železnicah. Temu ne bo tako, ker bi to dolgoročno pomenilo negativno sinergijo . Kar Mehdorn predlaga, je, da pridemo do pozitivne sinergije, poudarja premier.
|
neutral
|
7,077
|
Evroobmočje letos z 1,6-odstotno gospodarsko rastjo Ob 221 tisoč evrih prometa tretji največji promet v zadnje pol leta je cena Telekoma padla na vsega 88 evrov. Več prometa, skoraj pol milijona evrov, je bilo le s Krko, ki jo je bilo mogoče kupiti le za 64,15 evra. Še naprej opažamo pomanjkanje dolgoročnih investitorjev. Ni zaupanja, ni zanimanja, poslovni rezultati slovenskih podjetij pa tudi niso takšni, da bi pritegnili kupce. Letos je naš trg izgubil 20 odstotkov v primerjavi z vodilnimi evropskimi delniškimi indeksi, je za MMC povedal Jani Javornik, vodja borznega posredovanja pri GBD BPD-ju.Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,78 % 64,49 EUR TELEKOM-1,23 %88,42 GORENJE-0,15 % 12,93 MERCATOR+2,39 %136,08 NOVA KBM-0,67 % 10,35 PETROL+0,15 %240,15 LUKA KOPER-0,45 %15,56 INTEREUROPA-1,35 %3,65 V Nemčiji letos 3,4-odstotna rast Precejšnje zanimanje kupcev za portugalske državne obveznice resda tudi na račun višje obrestne mere je v sredo pregnalo nekaj strahov glede evropske dolžniške krize, nekaj spodbudnih objav pa je sledilo še danes. Inštitut za svetovno gospodarstvo v Kielu je navzgor popravil napoved letošnje gospodarske rasti evroobmočja na 1,6 odstotka. Junija so napovedovali 1,3-odstotno rast. Zlasti bleščeča bo predstava Nemčije, kjer letos računajo s 3,4-odstotno rastjo BDP-ja. ECB razmišlja o umiku nestandardnih ukrepov. ECB se pripravlja na umik nestandardnih ukrepov Istočasno je član Evropske centralne banke Yves Mersc optimistično govoril o gospodarskem položaju v Evropi in napovedal, da bo ECB na decembrskem srečanju že lahko najavila konec nekaterih nestandardnih ukrepov, s katerimi po krizi pomaga gospodarstvu pri okrevanju. Vodilne evropske borze so v sredo dopoldne pridobivale, kar zlasti velja za delnice bančnih in rudarskih podjetij. Indeks FTSEurofirst 300 1.075 točk je dosegel najvišjo vrednost v zadnjih štirih mesecih. Nafta ostaja nad 75 dolarji Na Wall Streetu je bila sreda pozitivna, prav tako prva polovica četrtkovega trgovanja, s čimer trg nepričakovano hitro okreva po avgustovskih padcih. Tudi Azija je danes pridobivala. Tokijski Nikkei 9.098 točk se je zvišal za 0,8 odstotka, na boljše razpoloženje pa je vplivala uspešna avkcija državnih obveznic na Portugalskem in Poljskem. Cena lahke nafte je dobrih 75 dolarjev, za evro pa je treba plačati 1,272 dolarja.
|
positive
|
7,078
|
Do leta 2014 želijo prodajo povečati na 2150 gigavatnih ur električne energije Petrol je razširil svojo ponudbo energentov - zdaj ne bo prodajal samo naftnih derivatov, ampak tudi električno energijo, in sicer tako malim kot večjim odjemalcem. Član uprave Petrola Rok Vodnik je ob začetku prodaje elektrike gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem dejal, da želijo tako gospodarstvu kot tudi gospodinjstvom in lokalnim skupnostim kot prvi ponuditi celovito ponudbo energentov na enem mestu. Petrol je sicer že nekaj časa ponujal elektriko večjim industrijskim odjemalcem. Petrol je tako pridobil določene izkušnje in ni čisti novinec na tem področju, je pojasnil direktor področja za elektriko v Petrolu Gorazd Skubin. Skubin je ob tem še povedal, da so marca nato naredili korak naprej in začeli prvo fazo uvajanja dobave elektrike odjemalcem na območju Domžal, Mengša, Komende, Trzina, Prevalj, Mežice in Raven na Koroškem, do zdaj pa so pridobili več kot 1.000 gospodinjskih odjemalcev. Področje elektrike za Petrol pomembna pridobitev Prodaja električne energije je za Petrol pomembna pridobitev , je prepričan Vodnik, ki priznava, da podjetje na tem področju do zdaj ni bil aktiven igralec . Vodnik je prepričan, da gre za energent, ki bo v prihodnosti pomemben. Veliko uporabnikov se bo v prihodnje z novimi tehnologijami preusmerjalo na elektriko. To je segment, v katerem mora biti Petrol kot energetska družba prisoten, je dejal. Ta dejavnost predstavlja znotraj družbe za zdaj manjši delež. Do konca letošnjega leta želijo pridobiti enoodstotni tržni delež v segmentu gospodinjskih odjemalcev, skupno pa nameravajo letos prodati 309 gigavatnih ur električne energije. Do leta 2014 želijo prodajo povečati na 2150 gigavatnih ur električne energije, kar vključuje tako malo- kot veleprodajo, je povedal Vodnik. Električno energijo jim danes zagotavljajo različni dobavitelji, tako doma kot v tujini, je dodal. Prednost? Vsi energenti na enem mestu Na trgu dobavljanja električne energije gospodinjstvom sicer že deluje pet elektrodistributerjev in skupina Gen-I. V Petrolu so kljub temu prepričani, da imajo pred konkurenti veliko prednosti, dodano vrednost pa vidijo predvsem v združitvi vseh energentov na enem mestu.
|
neutral
|
7,079
|
Kdo bo dokapitaliziral banko? Delničarji Nove Ljubljanske banke bodo konec novembra na dokapitalizacijski skupščini odločali o povečanju kapitala banke za 400 milijonov evrov. Nadzorni svet NLB-ja je za datum skupščine določil 25. november, delničarji največje slovenske banke pa bodo na njej odločali o dokapitalizaciji. Vodstvo banke z Božem Jašovičem na čelu lastnike na potrebo po dokapitalizaciji opozarja že od konca prejšnjega leta. Lastniki se niso odločili Ker se največja lastnika skupine NLB, država in belgijski KBC, nista izjasnila o lastniški usodi banke, sta uprava in nadzorni svet NLB-ja konec julija napovedala, da bosta sklicala skupščino delničarjev in predlagala dokapitalizacijo banke v višini 400 milijonov evrov. Minister za finance Franc Križanič je 20. avgusta dejal, da je prvi cilj, da glavna lastnika v ustreznem znesku dokapitalizirata podjetje z navadnimi delnicami . Po tem pa so se v medijih pojavile informacije, da si v NLB želi vstopiti ameriška investicijska banka Goldman Sachs. Na ministrstvu tega niso ne potrdili ne zanikali, navedli pa so, da se glede mogočih lastniških vstopov v banko pojavljajo različne zamisli in pobude.
|
neutral
|
7,080
|
Veliko zanimanje za nemške avtomobilske znamke Strah pred večjo regulacijo finančnega sistema je v petek ustavil rast evropskih delniških indeksov. Tudi švicarski frank je spremenil smer . Baselski odbor se je v torek okvirno dogovoril o višji kapitalski ustreznosti bank, podrobnosti pa bodo znane v nedeljo, ko se bodo v švicarskem mestu sešli centralni bankirji 27 držav. Pri banki Deutsche Bank naj bi se že pripravljali na od osem do devet milijard evrov vredno dokapitalizacijo, da bi ustrezali zahtevam Basla III. DAX v rahlo rdečem območju Delnice banke Deutsche Bank so padle za pet odstotkov, frankfurtski DAX 30 pa se je za trenutek znižal za pol odstotka. Večji padec so preprečile delnice avtomobilskih podjetij. BMW-jeve so se podražile za več kot dva odstotka. Nemški statistični urad je poročal, da je izvoz avtomobilov in avtodelov v prvem polletju porasel kar za 41 odstotkov v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Uradni Peking prestrašil vlagatelje Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300, ki je v četrtek pri 1.081 točkah dosegel petmesečni vrh, se je dopoldne znižal za okrog četrtino odstotka. Poleg finančnih delnic so precej izgubljala tudi rudarska podjetja, potem ko se je cena bakra znižala. Kar nekaj nervoze je povzročila kitajska odločitev, da objavo ključnih gospodarskih kazalcev s ponedeljka prestavi na soboto. Očitno se je bati večjega odziva finančnih trgov. Morda bo Peking prestrašil vlagatelje z visoko inflacijo in posledičnim dvigom obrestne mere. Nafta navzgor Drugačno pot kot baker je ubrala nafta, čeprav je bil objavljen podatek o rekordno visokih zalogah goriva v ZDA. Cena lahke nafte se je približala 76 dolarjem. Premija za nafto vrste brent, ki se je ta teden povzpela na 3,50 dolarja, se je znižala na 1,80 dolarja. Nadaljnja usoda črnega zlata je v veliki meri odvisna od predstave svetovnega gospodarstva. Za evro spet več kot 1,30 franka Industrijska proizvodnja je julija v Franciji na račun spodbudne proizvodnje avtomobilov +6,7 odstotka porasla za 0,9 odstotka, kar je po junijskem 1,7-odstotnem padcu prav presenetljivo. V Nemčiji in Italiji je bila rast le 0,1-odstotna. Omenjene tri države predstavljajo kar tri četrtine celotne proizvodnje evroobmočja. Vrednost evra je 1,27 dolarja. Krepitev švicarskega franka se je vsaj začasno ustavila, na deviznem trgu pa naj bi posredovala tudi švicarska centralna banka. Za evro je treba spet plačati več kot 1,30 franka. Japonska rast višja od prvih ocen Tokijski indeks Nikkei 9.239 točk je danes pridobil 1,55 odstotka. Japonska je imela v drugem letošnjem četrtletju precej višjo gospodarsko rast, kot so kazale prve ocene. Bruto domači proizvod se je med aprilom in junijem okrepil za 1,5 odstotka in ne za 0,4 odstotka, kot so oblasti objavile prejšnji mesec. Dow Jones nadaljeval pozitivni niz Newyorški Dow Jones je četrtkovo trgovanje sklenil pri 10.415 točkah, kar pomeni 0,27-odstotni pribitek. Vlagatelje je razveselil podatek ministrstva za delo, da se je število prosilcev pomoči za denarno nadomestilo v času brezposelnosti prejšnji teden v ZDA zmanjšalo za 27.000, na 451.000. Tudi danes se v ZDA pripravljajo na nov pozitiven dan, že sedmega v zadnjih osmih dneh.Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,43 % 64,21 EUR GORENJE-0,08 %12,92 PETROL+0,05 % 240,26 TELEKOM-0,15 %88,29 MERCATOR+1,40 % 137,99 NOVA KBM+0,29 %10,38 LUKA KOPER-2,38 %15,19 INTEREUROPA-0,82 %3,62 Krka šestič zapored navzdol Na Ljubljanski borzi se je po treh negativnih dneh, ko je indeks SBI TOP skoraj zdrsnil pod vrednost z lanskega 10. marca, krivulja obrnila rahlo navzgor. SBI TOP 810 točk se je zvišal za 0,17 odstotka, od šesterice delnic, ki sestavljajo ta indeks, pa so se pocenile le Krkine in Telekomove. Krka 419 tisoč evrov prometa je že šestič zapored izgubljala in končala pri 64,1 evra. Med pozitivnimi presenečenji izstopa Mercator, ki je dan končal pri 139 evrih.
|
neutral
|
7,081
|
Manjši dobički v zdraviliščih V zadnjih 15 letih je turizem skokovito rastel. Rekordno je bilo leto 2008, lani je nastopila kriza, letos pa se kažejo znaki okrevanja. Pri nas so uspešno sezono imela mesta. Letošnja turistična sezona v Sloveniji je bila druga najboljša po rekordnem letu 2008. Najuspešnejšo turistično sezono končujejo mestna središča, nekoliko slabše so jo odnesla zdravilišča in Slovensko primorje, je za Radio Slovenija poročala Urška Valjavec. Če pogledamo napovedi do konca leta bi po podatkih svetovne turistične organizacije turizem na svetovni ravni dosegel 4-odstotno rast, številke iz leta 2008 pa bi dosegli prihodnje leto, pojasnjuje vršilka dolžnosti direktorice Slovenske turistične organizacije Maja Pak. Tujci k nam, Slovenci predvsem na Hrvaško Pri nas je letos počitnikovalo več tujih turistov, kot je značilno za evropski turizem. Domači gostje pa so poletje po večini preživeli v tujini, predvsem hrvaško obalo so zaradi ugodnih ponudb Slovenci letos obiskali v večjem številu kot lani. To se pozna v slovenskih zdraviliščih in ob slovenskem morju, kjer so imeli nižji dobiček kot leta 2009, ko so hotele polnili domačini. Trend v svetu je, da je pritisk na cene velik, zato bomo morali izboljševati naš servis in si s kakovostnejšo storitvijo izboriti boljše cene in poslovni rezultat, na to odgovarja predstavnik Turističnih agencij Tone Matjašič. Rešitev za slovenski turizem pa vidi tudi v boljši povezanosti med posameznimi odgovornimi za turistično politiko in turistično gospodarstvo pri nas.
|
positive
|
7,082
|
Konec meseca zapadejo visoke obveznosti do bank Predsedniku uprave Merkurja Knupležu ni všeč oglašanje nekdanjega prvega moža družbe Kordeža. Za podajanje predlogov je bil pravi čas, ko je bil na vodilnem mestu. Nekdanji direktor Bine Kordež se je s svojim pogledom na stanje v Merkurju oglasil konec tedna, saj napovedi za rešitev zadolžene družbe niso preveč optimistične. Odpovedani so bili namreč sestanki z bankami in upniškim odborom, na katerih naj bi uprava pod vodstvom Bojana Knupleža že predstavila sanacijski načrt. Pri tem je najbolj alarmantno, da bo konec meseca zapadlo 100 milijonov evrov obveznosti do bank. Če do takrat banke ne bodo podprle sanacijskega programa, se Merkurju napoveduje črni scenarij. Kordež je pisal zaposlenim Zaposlenim je pisal Kordež, ki se je nanje obrnil prek elektronske pošte, saj nima vstopa v podjetje. Prepričan je, da je Merkur mogoče preprosto rešiti v smeri, da banke zagotovijo določena sredstva nazaj, tista, ki so jim bila izplačana na Merfin , je v petek dejal za TV Slovenija. Po njegovih besedah bi morali Merkur dokapitalizirati v višini med 70 in 100 milijoni, to je približno polovico tistega, kar so dobile banke izplačano na Merfinu, in mislim, da bi to bilo dovolj, da bi Merkur spet normalno posloval . Nekateri zaposleni so bili nad njegovim pismom ogorčeni, drugi pa mu še zmeraj verjamejo, je na to dejala predsednica sindikata v Merkurju Mateja Tavčar. Veliko ostrejše besede je svojemu predhodniku zdaj namenil Bojan Knuplež. Izoliral se je od Kordeževih izjav in poudaril, da je njegov čas, ko bi lahko reševal Merkur, mimo in da je nova uprava edina, ki ima odgovornost podati predloge za rešitev. Knuplež To me preseneča in žalosti Čeprav nima v Merkurju nikakršnih pooblastil več, želi s svojimi predlogi za reševanje razmer, v kakršnih se je Merkur znašel prav pod njegovim vodstvom, še vedno vplivati tako na sedanje vodstvo Merkurja, nadzorni svet kot tudi banke in poslovne partnerje, je opozoril in dodal, da ga tak pristop človeka, ki je bil dolga leta član sveta Banke Slovenije in vodilni mož Merkurja, preseneča ter žalosti. Za podajanje predlogov, kot to počne zdaj, je bil pravi čas, ko je bil na vodilnem mestu Merkurja, in bi vse te ideje, nasvete, ki jih deli danes, lahko mirne duše izvedel ter v veselje vseh saniral Merkur, še pravi Knuplež. Dodal je, da se to ni zgodilo, zato so banke zahtevale menjavo vodstva podjetja. Nova uprava pa je zdaj po njegovem mnenju edini organ, ki ima dolžnost in odgovornost podati predloge za rešitev razmer, medtem ko je Kordeževo mnenje samo njegovo osebno stališče.
|
negative
|
7,083
|
Čater Sredstva zadržuje NLB Zaposleni v Vegradu kljub dogovoru vodstva s sindikatom še vedno niso prejeli izplačil neporavnanih preteklih plač, saj banka kljub odločitvi sodišča ne sprosti sredstev. Sindikalist v velenjskem gradbenem podjetju Srečko Čater je pojasnil, da se je sindikat z novim vodstvom podjetja na čelu z Borisom Medvedom prejšnji teden dogovoril za izplačilo še neporavnanih, a zapadlih plačil. Zato sindikalist krivdo za neizplačilo pripisuje Novi Ljubljanski banki NLB, ki, kot trdi, zadržuje izplačila in noče sprostiti sredstev z računa Vegrada. V NLB-ju so to prejšnji teden zanikali. Čater je še pojasnil, da se bo zato v sredo zjutraj znova sešel izvršilni odbor sindikata in se lotil preučevanja razmer. Takrat se bo sindikat odločil tudi, kaj storiti, če do petka, 17. septembra, vsi zaposleni v Vegradu ne bodo dobili plač za avgust. Mogoča je tudi stavka, je dejal. Medtem delavci v okviru postopka prisilne poravnave, ki ga je celjsko sodišče za Vegrad uvedlo 1. septembra, prijavljajo svoje terjatve. Čater je izpostavil, da imajo pri tem kar nekaj težav, saj je težko zbrati točne podatke, potem ko so delavci delali za različna Vegradova podjetja. Upniki imajo v okviru postopka čas za prijavo terjatev do 1. oktobra.
|
negative
|
7,084
|
Pripombe bodo sprejemali 53 dni Lastniki nepremičnin bodo obvestila o poskusnem izračunu vrednosti njihovih nepremičnin prejeli predvidoma v roku dveh tednov, pravijo na geodetski upravi. Še predtem bodo vsem gospodinjstvom poslali posebno brošuro, v kateri bodo pojasnjeni postopek vrednotenja in možnosti posredovanja pripomb na podatke o nepremičninah. Brošura bo v treh jezikih tudi v italijanščini in madžarščini dostopna tudi na posebni spletni strani www.obvescanje.si, kjer bodo na voljo tudi vzorci obvestil ter dostop do obrazcev oz. do aplikacij za posredovanje pripomb na podatke o nepremičnini, pravijo na Gursu. Kdaj natančno bodo poslali vseh 1,1 milijona obvestil lastnikom nepremičnin, na Gursu še ne vedo. Podrobnosti bodo znane na začetku prihodnjega tedna, še pravijo. Vseh lastnikov nepremičnin je okoli 1,2 milijona, vendar država in občine posebnih obvestil ne bodo prejele, bodo pa lahko podatke pregledale na spletu. Pripombe bodo sprejemali 53 dni Pripombe bodo lastniki lahko podali v 53 dneh od začetka obveščanja, in sicer po pošti, osebno na Gursu ali prek spleta. Za vpogled in spreminjanje podatkov na spletu se bo moral lastnik prijaviti s posebno kodo, ki jo bo prejel v obvestilu, in enotno matično številko občana oz. matično številko podjetja. Gurs bo pripombe na pripisano vrednost nepremičnine - da je ta po mnenju lastnika bodisi prenizka bodisi previsoka - zbiral do konca 53-dnevnega obdobja in nato na podlagi vseh pripomb presodil, ali je treba kakšno vrednostno cono spremeniti. Določenih podatkov ne bo mogoče spreminjati Določeni spremenjeni podatki o stavbi leto obnove, površina ipd. bodo v evidenco vnešeni sproti, nekaterih podatkov npr. o številki parcele pa ne bo mogoče spreminjati. Za spremembo podatka o lastniku za nepremičnine, ki niso zavedene v zemljiški knjigi bo moral posameznik predložiti dokazilo, npr. kupoprodajno pogodbo. Kljub spremembi podatka v registru nepremičnin bo moral lastnik ločeno izvesti tudi postopek za vpis v zemljiško knjigo.
|
neutral
|
7,085
|
Nadzorniki prepričani, da ni bilo nezakonitosti Ministrstvo za gospodarstvo je v Pošti Slovenije začelo prekrškovni postopek, ker so bile ugotovljene nepravilnosti . Vodstvo naj bi si izplačevalo previsoke plače. V Pošti Slovenije naj bi predsedniku uprave Alešu Haucu vsak mesec izplačevali 2.300 evrov bruto plače preveč, saj naj bi napačno uporabili izračun plače, ki ga je predpisalo ministrstvo za gospodarstvo. Ker so na višino plače prvega moža vezane tudi druge plače vodilnih, so torej previsoke tudi njihove plače. Domnevne nepravilnosti je pred tedni razkril POP TV, da so zaznali neskladja, ki jih ne znajo pojasniti, pa je potrdila tudi ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Po njenih besedah so za pojasnila zadolžili nadzorni svet družbe, ta pa jim je nato odgovoril, da sta dve pravi mnenji pokazali, da nezakonitosti ni bilo. Ministrstvo pregleduje pogodbe A ministrica je zdaj potrdila, da so v Pošti Slovenije začeli prekrškovni postopek, ali bodo šli v menjave nadzornikov, ki so podpisali pogodbo z vodilnimi, pa bodo videli skozi razvoj dogodkov. Na ministrstvu sicer pregledujejo več kot 222 pogodb in sproti, pri vseh nejasnostih ali nepravilnostih, nadzorne svete pozivajo, naj izračune pojasnijo ali pa prekrškovne postopke vodijo naprej. Ministrica je tudi obljubila, da bodo po koncu tega pregleda podali informacijo za javnost, koliko je bilo kršitev in kakšni bodo ukrepi, ki so opredeljeni z zakonom.
|
negative
|
7,086
|
V letni primerjavi plače višje za 4,1 odstotka V Sloveniji je neto plača na zaposlenega v podjetjih in drugih organizacijah julija v povprečju znašala 960,14 evra, kar pomeni, da je bila za 0,6 odstotka nižja kot junija. V letni primerjavi se je povprečna neto plača povečala za 4,1 odstotka, je še sporočil državni statistični urad. Povprečna bruto plača je julija dosegla 1480,69 evra, kar je 0,7 odstotka manj kot mesec predtem in štiri odstotke več kot julija lani. Realno so povprečne mesečne bruto plače julija glede na junij ostale na enaki ravni, glede na lanski julij pa so porasle za 1,9 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača za julij se je v primerjavi z julijem lani zvišala v vseh dejavnostih, najopazneje v dejavnostih predelovalne dejavnosti, in sicer za 8,1 odstotka, ter v kmetijstvu in lovu, gozdarstvu, ribištvu za 7,1 odstotka. Najmanj se je zvišala v dejavnostih zdravstvo in socialno varstvo in izobraževanje, le za 0,7 odstotka. Najslabše zaslužili v Metliki, najbolje v Ljubljani Med upravnimi enotami je bila julijska povprečna mesečna bruto plača najnižja v upravni enoti Metlika 1165,61 evra, najvišja pa v upravni enoti Ljubljana 1719,65 evra. V medletni primerjavi se je najbolj zvišala v upravnih enotah Radovljica za 15,8 odstotka ter Radlje ob Dravi in Idrija v vsaki za 11,4 odstotka, znižala pa se je le v upravnih enotah Ajdovščina za 1,6 odstotka in Trbovlje za 0,2 odstotka. Med 58 upravnimi enotami je bila le v sedmih upravnih enotah povprečna mesečna bruto plača za julij višja od nacionalnega povprečja, in sicer v Radovljici, Kranju, Novi Gorici, Kopru, Novem mestu, Trbovljah in Ljubljani.
|
neutral
|
7,087
|
Japonski izvozniki so si vsaj začasno oddahnili Savine delnice, ki so se ta mesec le enkrat pocenile, so dosegle 181,7 evra, podjetje je zanikalo pisanje nekaterih medijev in sporoča, da je Savin finančni položaj trden in stabilen. Sava ima danes kljub oslabitvi naložbe v Merkur skoraj 400 milijonov evrov kapitala, vrednost njenega premoženja pa znaša blizu 850 milijonov evrov. Bilance vseh družb poslovne skupine Sava zagotavljajo solidno likvidnost. Res je, da bo letošnji zaključni račun Save zaradi oslabitev naložbe v Merkurju slabši, kot je bilo načrtovano, vendar položaja Save nikakor ne gre cenjevati le po enem poslu, odgovarjajo pri Savi na namige, da so težave Merkurja tudi njo spravila v zelo neprijeten položaj. SBI TOP prvič ta teden navzgor Indeks SBI TOP se je v sredo vendarle izognil padcu na zgodovinsko dno vrednost tega indeksa izračunavajo od leta 2006 in pridobil 0,38 odstotka. Največ zaslug za takšen razplet imajo Mercatorjeve delnice, ki so se podražile petič v zadnjih šestih dneh, tokrat za dva odstotka, njihov tečaj pa je po skoraj dveh mesecih spet splezal nad 140 evrov. Vrednost najprometnejše Krke 425 tisoč evrov prometa se ni spremenila, Telekomove delnice 124 tisoč evrov pa so zdrsnile za pol odstotka. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA+0,05 % 64,64 EUR TELEKOM-0,51 %89,39 PETROL+0,22 % 239,96 MERCATOR+2,10 %140,13 NOVA KBM+0,19 % 10,40 LUKA KOPER-0,79 %15,02 GORENJA-0,39 %12,62 INTEREUROPA-0,00 %3,60 Japonski bankirji sklenili ustaviti rast jena Po šestih letih je japonska centralna banka spet posredovala na deviznem trgu in sto milijard jenov zamenjala za dolarje. Tokijska borza se je odzvala z 2,3-odstotno rastjo indeksa Nikkei. Močan jen je bil zadnje čase glavna tema japonskih finančnikov, zraven pa so sodila še ugibanja, kdaj bo končno posredovala centralna banka, potem ko je jen v primerjavi z dolarjem dosegel najvišjo vrednost v 15 letih. To se je danes končno zgodilo, osrednja banka pa je dolarje kupovala pri tečaju 83 jenov. Poteza je vsaj kratkoročno prinesla želen učinek in vrednost jena je zdrsnila nad 85 jenov za dolar. Na borzi so se najbolj podražile delnice izvoznih podjetij, od katerih je zelo odvisna predstava domačega gospodarstva. S&P 500 obstal nad 200-dnevnim drsečim povprečjem Wall Street je po lepi ponedeljkovi rasti v torek obstal, čeprav je bil podatek o ameriški avgustovski prodaji na drobno rast je bila največja v zadnjih petih mesecih spodbuden in potrjuje tezo, da gospodarstvo še naprej okreva, pa čeprav zelo skromno. Delniški indeks Dow Jones 10.526 točk se je znižal za 0,17 odstotka, veseli pa, da je širši indeks S&P 500 ostal nad 200-dnevnim drsečim povprečjem, kar je bikovski signal. Na padec indeksa Dow Jones so vplivale zlasti pocenitve v finančnem sektorju v povprečju 1,4-odstotne, potem ko se je umirila evforija po ne tako strogih zahtevah Basla glede kapitalske ustreznosti bank. Za evro spet več kot 1,30 dolarja Prvi mož banke JPMorgan Chase Jamie Dimon je izrazil skrb, da bodo nova pravila, znana kot Basel III, povzročila višjo ceno posojil, nekateri komitenti pa naj bi se bili prisiljeni za financiranje odločati prek nefinančnih institucij. Kakor koli, ob koncu avgusta so bile bančne delnice še na osemmesečnem dnu, zdaj pa so dobrih 10 odstotkov višje, saj je napetost vidno popustila. Netvegane naložbe medtem doživljajo različno usodo. Dolar je v torek oslabel za evro je bilo treba plačati več kot 1,30 dolarja, zlato pa je švignilo novemu rekordu naproti. Cena se je povzpela za dva odstotka in prvič v zgodovini presegla 1.270 dolarjev. Neambiciozni Philips Vodilne evropske borze so v ponedeljek dosegle najvišje vrednosti po aprilu, v torek pa ni šlo več navzgor. Nizozemski Philips je predstavil načrte o prihodnjem poslovanju, ki po mnenju analitikov niso prav ambiciozni. Delnice so padle za štiri odstotke. Sredino dopoldne je bilo v Evropi rahlo negativno, spet pa so se podražile delnice avtomobilskih podjetij. Proizvajalci avtomobilov letos presenečajo z dobrimi rezultati, česar analitiki niso mogli prezreti. Pri banki Morgan Stanley so danes zvišali bonitetno oceno francoskega Peugeot Citroena, delnice pa so poskočile za štiri odstotke.
|
neutral
|
7,088
|
Družba bo sodišču predložila načrt reorganizacije Uprava Merkurja je sprejela sklep o insolventnosti družbe, saj je izguba dosegla polovico osnovnega kapitala. Lastnike bodo zato pozvali k dokapitalizaciji. Predsednik uprave Bojan Knuplež pravi, da so do takšnih razmer privedle različne okoliščine, in sicer organizacijska neustreznost, splošna kriza, izčrpavanje prek menedžerskega odkupa in spremenjene okoliščine na trgu. Zdaj bo najprej treba izvesti sanacijski program, Merkur pa bo pozval obstoječe lastnike k dokapitalizaciji v višini nekaj deset milijonov evrov, ki bi bila mogoča tudi v obliki konverzije terjatev v lastniški delež. Najverjetnejša je prisilna poravnava Po njegovem je najverjetnejši scenarij nadaljnje usode družbe prisilna poravnava. A Knuplež še ne ve, v kolikšni meri bodo upniki, med katerimi je 18 bank in okrog 1.500 dobaviteljev, poplačani, a je zagotovil, da v podjetju imajo denar za plače zaposlenih. Bo pa družba še pred iztekom enomesečnega roka sodišču predložila načrt finančne reorganizacije. Sklep o insolventnosti Merkurja je uprava sprejela na podlagi ponovno revidiranega letnega poročila, polletnih knjigovodskih izkazov in številnega gradiva podpornih služb ter zunanje svetovalne službe. Vse ugotovitve so pokazale dolgoročno plačilno nesposobnost. Insolventnost so sicer razglasili samo za krovno družbo, medtem ko v Big Bangu, ki posluje z dobičkom, to ni potrebno, v Mersteelu pa podobna poteza ni izključena. Knuplež pričakuje konstruktivnost upnikov Od upnikov pričakujem, da bodo konstruktivni pri saniranju Merkurja in bodo podprli sanacijo, je dejal Knuplež, ki si želi postopke čim bolj skrajšati. Vsak mesec, ki ga podjetje preživi v agoniji, je potem za leto dni več okrevanja, meni. Predsednik nadzornega sveta Matevž Slapničar pa je zagotovil, da vsi dogovori potekajo v dogovoru z lastniki. Ta ukrep razglasitve insolventnosti je le korak na poti, po kateri hodimo že nekaj mesecev. Proces pogajanja, ki poteka, se bo normalno nadaljeval, saj je dogovor z upniki nujen tudi za uspešnost v sami prisilni poravnavi, ki se zdaj kaže kot najverjetnejši naslednji korak in kjer je potrebno zagotoviti strinjanje vsaj 60 odstotkov upnikov, je pojasnil. Na razglasitev insolventnosti se je odzvalo ministrstvo za gospodarstvo, kjer pravijo, da se zavedajo, da je Merkur veliko in pomembno podjetje, od uspešnosti katerega je odvisna tudi uspešnost poslovanja vrste slovenskih podjetij. Upamo, da bosta uprava in nadzorni svet skupaj z upniki in dobavitelji uspela najti ustrezno, optimalno rešitev za sanacijo. Tajnikar Dokapitalizacija je nerealna A po mnenju ekonomista Maksa Tajnikarja Merkur nima takega lastnika, ki bi lahko speljal verjetno obsežno dokapitalizacijo. Dokapitalizacija je nerealna možnost, je prepričan. Zaradi velikih obveznosti Merkurja do bank in dobaviteljev je tako po njegovih besedah najbolj verjetna prisilna poravnava ali pa celo prostovoljna poravnava, medtem ko razmere po njegovem še niso zrele za stečaj. Sanacijski program še ni znan Rešitev Merkurja je zdaj torej v sanacijskem programu, ki ga uprava še ni predstavila javnosti, saj naj bi bil pripravljen do konca meseca. Znane pa so že nekatere podrobnosti iz programa, ki se tičejo predvsem števila presežnih delavcev - od 4.800 zaposlenih jih je v celotni Merkurjevi skupini 1.080, od tega 100 v Mersteelu. Sanacijski program morajo potrditi predvsem banke upnice, ki jim mora oslabljeni Merkur do konca meseca plačati 100 milijonov evrov. Zato mora vsebovati tudi reprogramiranje posojil in dokapitalizacijo v predvideni višini od 70 do 80 milijonov evrov. Vendar naj bi upniki po neuradnih podatkih svoje sodelovanje pri sanaciji pogojevali z razlastninjenjem Merfina, ki je z menedžerskim prevzemom eden izmed osrednjih krivcev za nastali položaj v največjem slovenskem trgovcu s tehničnim blagom. Da Merkur ostane, je pomembno za industrijo Zainteresiranost za to, da Merkur ostane delujoče podjetje, je že izrazil predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac. Verjamem, da bo ne glede na današnjo informacijo deloval naprej. Mislim, da bo to moralo pospešiti dogovor z največjimi upniki in predvsem z bankami. Zdi se mi, da bosta ključna naslednja dva tedna, je dejal. Glede morebitnega sodelovanja Gorenja pri finančni sanaciji Bobinac ni želel ničesar prejudicirati. Smo pa v razgovorih tako z vodstvom Merkurja kot po nekaterih drugih kanalih. Ogromno je dobaviteljev, bank, poslovnih partnerjev, ki jim je v interesu, da Merkur obstane. Po informacijah, ki jih ima predsednik uprave Gorenja in ki so tudi javno dostopne, brez dokapitalizacije ne bo šlo, verjame pa tudi, da bo sklenjen dogovor med bankami, upniki in Merkurjem. To je pomembno ne samo za Gorenje, ampak za slovensko industrijo. Gre za prvo slovensko tehnično trgovino, ki odpira police slovenskim izdelkom ne samo v Sloveniji, ampak tudi na Zahodnem Balkanu, je poudaril.
|
negative
|
7,089
|
Lipa plus medtem posluje uspešno Direktor Lipa pohištva Aleš Furlan je le 15 mesecev po ustanovitvi podjetja na pristojno sodišče v Novi Gorici vložil predlog za stečaj. Predlog je zaradi slabega poslovanja vložil v soglasju z lastniki. Skupaj 45 zaposlenih v podjetju sicer že od maja ni več dobivalo plač, v začetku septembra pa so ostali doma na čakanju. S predlogom za stečaj jim bo Furlan tako zagotovil vsaj nekaj sredstev iz jamstvenega sklada. Pred dvema letoma, ko je likvidacija doletela nekdanjega pohištvenega giganta iz Ajdovščine, sta iz njega nastali podjetji Lipa pohištvo, ki je izdelovalo kuhinje, in Lipa plus, ki izdeluje masivne stole, mladinske in dnevne sobe. Drugo podjetje sicer zaposluje 110 ljudi, posluje dobro, načrtuje pa celo nove zaposlitve.
|
neutral
|
7,090
|
Vztrajajo pri izbiri Meteorita Univerza v Mariboru kljub drugačni odločitvi državne revizijske komisije vztraja, da bo stavbo nove medicinske fakultete gradil Meteorit. Glavni tajnik univerze Boštjan Brumen tako zatrjuje, da je tudi vnovično ocenjevanje petih ponudb pokazalo, da je Meteoritova najugodnejša. Kot je dejal, omenjena družba med drugim ponuja bistveno daljše garancije kot preostali ponudniki. Tako menijo, da bi se gradnja, če bi ostalo pri optimističnem scenariju, lahko začela še letos. Brumen je tako prepričan, da je bila že prva odločitev univerze skladna z evropsko zakonodajo. Da bi preverila pravilnost svoje odločitve, pa so naročili tudi neodvisna pravna mnenja. Povedal je še, da je bila po njihovem mnenju tudi zamenjava v konzorciju Meteorit, Alpine Bau in CPM izpeljana na legalen način in ni kakorkoli sporna. Ob koncu pa je Brumen izjavil še, da je bila njegova izjava neuradna, saj mu pravila evropskih strukturnih skladov v tem primeru prepovedujejo dajanje uradnih izjav. CPM med postopkom izločen Kot je znano, je državna revizijska komisija razveljavila odločitev univerze, ki je med petimi kandidati za gradnjo nove stavbe medicinske fakultete izbrala konzorcij Meteorit, Alpine Bau in CPM. Po oceni revizorjev odločitev ni bila veljavna, saj sta vodilna partnerja Meteorit in Alpine Bau med postopkom izbire iz konzorcija izločila podjetje CPM, ki mu je grozil stečaj in ga nadomestila z drugim partnerjem.
|
neutral
|
7,091
|
Prvi nadzornik Boris Šuštaršič molči Tim Kocjan, predsednik uprave Loterije Slovenije, v kateri ima država pomembno vlogo, je lani prejemal plačo, trikrat višjo od tiste, ki jo prejemata premier in predsednik države. Tim Kocjan je za vodenje družbe z 62 zaposlenimi lani prejel 195.355 evrov, kar mesečno znaša okoli 16 tisoč evrov. Gre za znesek, ki presega tistega, ki so ga dovoljevala priporočila vlade iz lanskega februarja. Loterija meni, da zanjo zakon ne velja Kolikšna je Kocjanova plača zdaj in ali je usklajena s t. i. Lahovnikovim zakonom, ki omejuje plače direktorjev v podjetjih z večinskim lastništvom države, ni znano, na loteriji pa celo pravijo, da zakon zanje ne velja, je za TV Slovenija poročal Borut Janc. Država ima prek Kada in Soda v lasti 40 odstotkov družbe, polovico pa obvladujeta fundaciji invalidskih in športnih organizacij, ki ju je ustanovila država, ki ima hkrati zadnjo besedo pri imenovanju direktorjev ter sveta obeh fundacij. Kako je torej s plačo direktorja? Na gospodarskem ministrstvu so prepričani, da bi morala biti ta nedvomno usklajena z zakonom. 157 tisoč evrov za štiri mesece dela A deljenje denarja se s tem ne konča. Letno poročilo družbe namreč razkriva, da je Loterija dvema članicama uprave, ki sta funkcijo opravljali vsega štiri mesece, izplačala vsaki po 157 tisoč evrov odpravnine. Razlog za to je bila odločitev nadzornega sveta iz januarja 2009, da upravnici razreši in upravo iz štiričlanske preoblikuje v dvočlansko. Po priporočilih vlade bi smela odpravnina sicer znašati največ šest povprečnih plač. Zakaj Šuštaršič molči Boris Šuštaršič, prvi nadzornik Loterije, za pojasnila ni dosegljiv, zato še ni jasno, zakaj se je nadzorni svet odločil, da plače direktorja ne uskladi z marca sprejetim Lahovnikovim zakonom in da prezre priporočila vlade o omejitvi plač vodilnim v podjetjih z večinskim državnim deležem. Gospodarska ministrica Darja Radič je že napovedala ukrepe. Dejala je, da bo treba prekrškovni postopek pripeljati do konca in ugotoviti, ali je zadeva resnično nezakonita . Potem naj bi ministrstvo ukrepalo naprej. Gospodarsko ministrstvo še vedno čaka na podatke o plačah direktorjev 46 podjetij v večinski državni lasti, čeprav je rok za to potekel pred dvema mesecema. Kazni za nadzornike, ki zahteve ne bodo upoštevali, znaša 5.000 evrov. Za direktorje jih zakon ne predvideva.
|
negative
|
7,092
|
Letos realno, prihodnje leto bo bolje? Če NLB ne želi izgubiti obsega poslovanja, je zadnji rok za dokapitalizacijo junij 2011, je dejal prvi mož največje domače banke Božo Jašovič. O svežem kapitalu za NLB, o katerem se bo po prestavitvi skupščine odločalo novembra, saj lastniki preučujejo 400 milijonov evrov vredno predvideno dokapitalizacijo, je Jašovič dodal, da si želijo dokapitalizacije čim prej. Ocenil je, da je skrajni rok za dokapitalizacijo do konca prvega polletja 2011, če želi obdržati zdajšnji obseg poslovanja, sicer se bo treba prilagoditi obstoječemu kapitalu. Ali to pomeni zapiranje bank, je po Jašovičevem mnenju zelo tehnično vprašanje. Treba je narediti zelo jasen vzdržen načrt, ki ga ta hip Jašovič še nima. O navzočnosti v državah na Balkanu je povedal le, da bodo še naprej na strateških mestih, ki so jih opredelili s strategijo. Glede na to, da je imel NLB ob polletju še izgubo, Jašovič ob koncu leta ne pričakuje več majhnega dobička. Ko smo ocenjevali rezultat za letos, smo povedali, da bi bila naša ambicija pozitiven rezultat, vendar smo že tedaj povedali, da so tveganja navzdol. Zaradi možnosti podaljševanja krize in slabšanja porftelja podjetij se je to tudi zgodilo, je pojasnil. Jašovič glede položaja v Merkurju, ki je v četrtek razglasil insolventnost in je najverjetneje na poti prisilne poravnave, upa, da bodo banke upnice čim prej prejele načrt finančne reorganizacije. Nato ga bomo pregledali in videli, kakšna je lahko naša vloga v tem načrtu, je poudaril Jašovič. Možnost, da bi NLB sodeloval pri dokapitalizaciji Merkurja in se tako izognil prisilni poravnavi, je prav tako odvisna od načrta finančne organizacije, ki bo po zagotovilih Merkurjeve uprave pripravljen prej kot v mesecu. Letos realno, prihodnje leto bo bolje? Dodal je, da prvo četrtletje po gospodarski rasti ni bilo dobro, kar se odraža pri komitentih in posledično pri slabšanju porftelja. Potreba po oblikovanju rezervacij je velika in to slabi naš rezultat pod črto. Sicer je rezultat pred rezervacijami boljši kot lansko leto, vendar potreba po oblikovanju rezervacij je kar velika in verjetno je, da letos banka konča poslovanje z izgubo, je dejal in dodal, da največji del izgube predstavlja padec cen vrednostnih papirjev. Za prihodnje leto pa ostaja optimističen, saj glede na makroekonomske napovedi lahko vendarle pričakujemo, da bo leto 2011 boljše, pravi prvi mož uprave NLB-ja.
|
neutral
|
7,093
|
Dolar v primerjavi z evrom na petmesečnem dnu Ameriška centralna banka pušča odprta vrata za morebitne nadaljnje ukrepe, če se bo okrevanje domačega gospodarstva dramatično poslabšalo. Na rednem sestanku je Fed ključno obrestno mero, po kateri si banke med seboj čez noč izposojajo denar, pričakovano pustil nespremenjeno v razponu med 0 in 0,25 odstotka. Glede gospodarskega okrevanja je čutiti manj optimizma kot na začetku avgusta, saj se je gospodarska rast upočasnila. Če bo to potrebno, bo Fed še naprej velikopotezno kupoval državne obveznice, s čimer bi preprečil rast tržnih obrestnih mer. Delniški trgi so se odzvali z znižanjem delniških tečajev, cene obveznic so se zvišale, dolar je v primerjavi z evrom zdrsnil na petmesečno dno, medtem ko je zlato doseglo nov rekord. Dobri obeti za letalske prevoznike Torkovo trgovanje na Wall Streetu je bilo do objave sklepov Fedovega zasedanja pozitivno, na koncu pa je Dow Jones 10.761 točk pridobil le 0,07 odstotka, kar je zlasti posledica 2,2-odstotne podražitve Caterpillarjevih delnic in dobre predstave delnic letalskih podjetij, ki jim za letos napovedujejo lepe dobičke. Med spodbudnimi novicami izstopa avgustovska rast novogradenj v ZDA na najvišjo raven v zadnjih štirih mesecih. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.082 točk je včeraj izgubil pol odstotka, med poraženci je bila vodilna Nokia, ki je padla za 4,5 odstotka, saj nov pametni telefon N8 zamuja in bo na trgu pozneje, kot je bilo sprva predvideno. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA +0,62 % 64,91 EUR GORENJE +1,39 % 13,13 MERCATOR +2,33 % 150,05 TELEKOM +1,55 % 90,98 LUKA KOPER +2,76 % 16,00 NOVA KBM +1,44 % 10,57 PETROL +0,94 % 251,57 INTEREUROPA +2,86 % 3,60 Zlato blizu 1.300 dolarjem Sredino dopoldne je vodilnim evropskim borzam prineslo že kar znatne izgube, v povprečju več kot enoodstotne. Zlasti bančne delnice so bile na udaru in so izgubile tudi po več kot tri odstotke. Nič kaj spodbudno mnenje ameriške centralne banke o gospodarskih obetih je vplivalo na padec dolarja. Za evro je treba plačati skoraj 1,34 dolarja. Posledično so se podražile cene surovin in žlahtnih kovin. Lahka nafta je nadoknadila lep del torkovih izgub in je dopoldne nihala okrog 75,5 dolarja. Zlato je prvič prestopilo mejo 1.290 dolarjev. Nadaljuje se rast Mercatorja Ljubljanska borza je bila tudi tokrat izolirana od dogajanja na tujem, kar včasih res ni slabo. Indeks SBI TOP 839 točk se je tako šestič zapored zvišal, in sicer za 1,28 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh mesecih in pol. Žal pa rasti še ne spremlja višji promet, tako da o kakšnem valu optimizma ne moremo govoriti. Največ, 318 tisoč evrov prometa, je bilo opravljenega s Krkinimi delnicami, ki so bile z 0,62-odstotno rastjo še najmanj poskočne v prvi kotaciji. Vseeno je to njihova druga najvišja rast v zadnjem mesecu. Mercatorjeve delnice nadaljujejo rast, med razlogi pa so tudi težave Merkurja, ki naj bi jih najbolje izkoristil prav Mercator. Delnice so se po dobrih dveh mesecih spet zavihtele nad 150 evrov in so samo v tem mesecu pridobile deset odstotkov.
|
positive
|
7,094
|
Povečevanje teh transferjev za zdaj ne bo mogoče Vlada bo proračun za prihodnji dve leti sprejela prihodnji torek, je napovedal minister za finance Franc Križanič, ki pravi, da bo proračun varčevalen in razvojno naravnan. Ali vlada načrtuje zamrznitev nekaterih javnofinančnih izdatkov, Križanič ni povedal. Tako še ni znano, ali bo vlada zamrznila rast pokojnin, plač funkcionarjev, socialnih transferjev in podobno, Križanič pa je povedal, da bo več o tem znanega v torek. Po njegovih besedah naj bi sicer vsi omenjeni transferji kot tudi transferji občinam sledili usodi plač zaposlenih v javnem sektorju. Omenjena izplačila, tako Križanič, so sicer zagotovljena, a ne bo se dalo zagotavljati njihovega povečevanja, kakršno bo sledilo v času konjunkture. Vlada se z zakonom o izvrševanju proračuna na seji sicer ni posebej ukvarjala, prav tako tudi ne z interventnim zakonom, ki naj bi omogočil izvajanje proračuna v času pritiska na javnofinančno stabilnost. Proračun za prihodnji dve leti bo po besedah ministra kljub varčevalnemu značaju dovolj razvojno naravnan, da bo ohranil cilj prestrukturiranja Slovenije v moderno srednjeevropsko državo s konkurenčnim gospodarstvom, ki gradi predvsem na ekonomiji znanja. Sledi še usklajevanje v koaliciji Preden bo vlada proračunske dokumente poslala v državni zbor, jih morajo uskladiti še znotraj koalicije. Obravnavali jih bodo tudi še krizni ministri skupaj s premierjem Borutom Pahorjem. Vlada je razpravo o pripravi predloga sprememb proračuna za leti 2011 in 2012 začela že sredi junija, poleti pa določila tudi zgornjo mejo proračunskih odhodkov, ki naj bi znašali dobrih deset milijard evrov. Tega, kakšne prihodke si vlada obeta, pa Križanič še ni izdal. Zagotovil pa je, da trenutno ne načrtujejo zvišanja stopnje DDV-ja.
|
neutral
|
7,095
|
Kordež pred odhodom iz Merkurja dobil 250 tisoč evrov posojila Merkur je z malo modrosti upnikov, dobaviteljev, lastnikov in nove uprave mogoče postaviti na trdne temelje in mu zagotoviti nadaljnji razvoj, je prepričana gospodarska ministrica Darja Radić. Prireditev ob 90-letnici Kranjske Save na Brdu pri Kranju je Radićeva, kjer so se zbrali številni gospodarstveniki in politiki, izkoristila za kratek pogovor s predsednikom uprave Merkurja Bojanom Knupležem. Ministrica in Knuplež za nadaljnje pogovore Novinarjem je potem dejala, da v tem trenutku kakšna finančna pomoč države za rešitev Merkurja niti ni potrebna. Seveda če bi prišlo do faze, da bi o tem morali razmišljati, bomo razmišljali. Ampak jaz mislim, da so v tem trenutku dobavitelji in upniki toliko močni, predvsem pa modri, da bodo znali to zadevo sami urediti. Seveda pa bomo stali ob strani, če bo šla zadeva v tako smer, je zagotovila ministrica, ki se je s Knupležem dogovorila za nadaljnje pogovore o napredku pri načrtih nove uprave in reševanju podjetja. Pojasnila je, da je Merkur pomembno podjetje, na katerega je vezan zelo pomemben del slovenske industrije, zato je njena naloga, da se kot gospodarska ministrica seznani s stanjem v podjetju in skupaj z upravo, lastniki, dobavitelji in upniki preveri, kakšne so možnosti reševanja in ali lahko država na kakršen koli način pomaga pri sanaciji. Merkur je poseben primer Seveda zopet poudarjam, naša ključna skrb so delavci oziroma zaposleni, in jasno je, da smo zainteresirani, da se podjetje ohrani, je dejala ministrica za gospodarstvo Darja Radič. Dejala je, da je Merkur poseben primer, neprimerljiv z Vegradom ali Preventom, saj je veliko večjih razsežnosti in je nanj vezano precej slovenske industrije. Kakšne nespametne ali prehitre odločitve bi imele hude posledice za celo slovensko gospodarstvo, je opozorila. Radićeva sicer nima vpogleda v vse podrobnosti dogajanja v zvezi z Merkurjem, vendar je po njeni oceni to vseeno podjetje, ki je bilo v preteklosti uspešno in je lahko uspešno tudi v prihodnje. Kordežu posojilo Gorenjske banke Časnik Finance medtem poroča, da naj bi nekdanji predsednik uprave Merkurja Bine Kordež junija letos, tik pred odstopom s položaja, dobil 250 tisoč evrov posojila pri Gorenjski banki, katere drugi največji lastnik je Merkur. Posojilo je zavarovano s hipoteko na novogradnjo na parceli v Lescah. To je Kordež spomladi leta 2008 kupil od Turističnega društva Lesce, katerega dolgoletni ključni človek je Zlatko Kavčič, nekdanji šef in zdaj nadzornik Gorenjske banke. Na banki pravijo le, da je bilo to posojilo - kot vsa druga - odobreno na podlagi informacij, s katerimi je banka razpolagala v času odobritve posojila , skladno z internimi akti in po pogojih, ki so takrat veljali za druge komitente. Mesečno 1.500 evrov za odplačevanje posojila Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je Kordež posojilo najel za 20 let, zadnji obrok zapade 31. julija 2030. Kordež mora mesečno za obrok odšteti skoraj 1.500 evrov. Kordež se na pisanje Financ še ni odzval, zato ni jasno, ali lahko ustvarja tak denarni tok, ki omogoča vračanje posojila. Na spletni strani Gorenjske banke pa je zapisano, da maksimalen mesečni obrok posojila zastavijo tako, da ne preseže 60 odstotkov plače posojilojemalca.
|
neutral
|
7,096
|
Kupoprodajna pogodba sklenjena že junija Urad za varstvo konkurence je Delu za tri mesece podaljšal rok za prodajo Večera družbi 3Lan, ki je 79,24-odstotka Večera sklenilo kupiti junija. Rok za prodajo se namreč izteka, Delo pa je prosilo za podaljšanje. Urad za varstvo konkurence je lani septembra izdal odločbo, v kateri je Delu naročil prodajo Večera, saj koncentracija lastništva med družbama ni v skladu s pravili, je poročalo Delo. Kupoprodajna pogodba med Delom in 3Lanom je bila po marčevski objavi za zbiranje ponudb sklenjena z odložnim pogojem pridobitve ustreznih soglasij varuha konkurence in ministrstva za kulturo. Je pa prvi mož 3Lana Denis Čeh dejal, da se je o nakupu Večera pogovarjal tudi z lastnikoma Dnevnika in Dela Revij, saj bi skupaj z Večerom lahko ustvarili skupne sinergije na medijskem trgu. A to ni mogoče, saj ne bo vzdržalo presoje na uradu za varstvo konkurence. Čeh sicer upa, da bo UVK vendarle dovolil prodajo časopisa.
|
neutral
|
7,097
|
Mercatorjeve delnice zadnji teden poskočile za 10 odstotkov Nekajdnevna nervoza se je na Wall Streetu v hipu razblinila, ko so bili objavljeni podatki o avgustovski rasti naročil trajnih dobrin. Vlagatelji ne verjamejo v možnost nove recesije. Dow Jones se je v petek povzpel za 200 točk in teden končal 2,4 odstotka višje, kot ga je začel. Podjetja so prejšnji mesec resda naročila za 1,3 odstotka manj trajnih dobrin kot mesec prej, vendar pa je bila brez upoštevanja transportnega sektorja rast dvoodstotna, kar je navdušilo trg in podžgalo delnice industrijskih podjetij, kot sta General Electric in Boeing. Veseli tudi rast prodaje novih stanovanj in hiš v avgustu, potem ko je bilo julija doseženo zgodovinsko dno. S & P 500 ta mesec za 9,5 odstotka v plusu Newyorški delniški indeksi so tako na tedenski ravni že četrtič zapored pridobivali, kar se ni zgodilo od aprila. Po turobnem avgustu, ko so vsi omenjali precejšnjo verjetnost nove recesije, je september prinesel pravi preporod in trg dvignil na najvišjo raven po maju. September sicer tradicionalno velja za najslabši borzni mesec, vse pa kaže, da bo letos povsem drugače. Do zdaj je širši indeks S & P 500 pridobil že 9,5 odstotka in s tem prebil poletno trgovalno območje, kar nakazuje nadaljnjo rast. Tako pozitivnega septembra ni bilo že od leta 1939. Ifo-indeks presenetljivo porasel Evropske borze so se v petek dopoldne že četrti dan zapored utapljale v rdečih številkah, razpoloženja pa ni mogla bistveno popraviti niti objava nemškega indeksa poslovnih pričakovanj Ifo, ki je zadnji mesec presenetljivo porasel. Šele ko je iz ZDA prišla novica o rasti naročil trajnih dobrin, so šli indeksi strmo navzgor. Med tednom je bilo sicer objavljenih kar nekaj skrb vzbujajočih novic, ki nakazujejo, da evropska dolžniška kriza še zdaleč ni končana. V središču zanimanja je zdaj Irska, ki je spet zdrsnila v recesijo, veseli pa, da je bilo na dražbi njenih državnih obveznic dovolj kupcev. Evro tik pod 1,35 dolarja Španija je medtem oklestila proračun za naslednje leto, kar je znak, da se je resno lotila svojih težav. Gospodarski položaj v Evropi kaže, da je najhuje mimo, še zdaleč pa ne gre pričakovati resnega okrevanja. Vseeno evro zadnje čase kaže svojo moč, potem ko je junija v primerjavi z dolarjem padel na štiriletno dno 1,1875 dolarja za evro. Zdaj se z njim trguje že tik pod 1,35 dolarja, s čimer je v zadnjem tednu porasel za več kot tri odstotke. Analitiki svarijo, da je v naslednjih dneh pričakovati popravek navzdol, zaradi evropskih fiskalnih težav pa naj bi evro naslednje leto spet krepko oslabel. Euribor, 6-mesečni 1,137 % Zlata mrzlica ne pojenja Cene lahke nafte so se zadnji teden povzpele za 3,84 odstotka, kar je največja tedenska rast v zadnjih dveh mesecih. Še naprej traja zlata mrzlica, saj so cene zlata prvič presegle 1.300 dolarjev. Na torkovem sestanku so Zvezne rezerve napovedale, da bodo še naprej kupovale državne obveznice, kar utegne v prihodnosti prinesti visoko inflacijo. Zlato je vedno veljalo kot varna naložba v času inflacije, vendar zadnje čase kaže še drugo kakovost tudi ob sedanji nizki inflaciji se njegova cena zvišuje. Zlato je očitno prava alternativna naložba za zaščito pred kakršnim koli sistemskim tveganjem! Cena celo do 2.000 dolarjev? Ob vsak dan novih rekordih seveda v nominalnem znesku se krepijo mnenja, da gre za mehurček, ki se bo slej ko prej razpočil, še vedno pa je veliko vernikov , ki so prepričani, da ob sedanjem gospodarskem stanju v ZDA velikopotezno tiskajo nov denar, Evropa ima dolžniške težave pravih možnosti za večji popravek navzdol ni. Bikovsko naravnani vlagatelji tudi poudarjajo, da je zlato še daleč od tiste cene z začetka 80. letih, če seveda upoštevamo inflacijo. Njegova rast do 2.000 dolarjev zato ni nemogoča. Visoka rast Mercatorja in Luke Ljubljanska borza je končno dočakala izrazito pozitiven teden, vendar ob še naprej izjemno skromnem prometu. Indeks SBI TOP 842 točk se je povzpel za 3,2 odstotka, največja rast tečaja pa je uspela Mercatorju. Delnice so se podražile za devet odstotkov na 153,65 evra, potem ko je NLB s skladom Mid Europa Partners podpisala pogodbo o začetku ekskluzivnih pogajanj za prodajo 10,75-odstotnega deleža v Mercatorju. Lukine delnice so se v zadnjih petih dneh podražile za skoraj osem odstotkov.
|
positive
|
7,098
|
MMC-jev intervju z zaposlenim v Vegradu Antom Gavričem Zadnjo plačo je dobil za junij. Preživi, ker mu pomagajo sorodniki. Stavka, ker verjame, da upravo Vegrada še lahko spravijo na kolena. MMC-jev sogovornik je zaposlen v Vegradu Inde. Anto Gavrič, ki je zaradi nenehnih pritiskov in povečanega obsega dela v zadnjem času zbolel za hudo slinavko, je v pogovoru za MMC spregovoril o svoji ubogi in neizplačani plači, o drugem dolgu, ki ga ima Vegrad do njega, ter o tem, kako preživi. Ob tem ni mogel mimo svojih kolegov, ki so dejansko lačni - dobesedno, dobesedno so lačni . Pojasnil je še, da stavkajoči s sindikatom v velenjskem gradbenem podjetju, ki ga vodi Samo Mastnak, niso zadovoljni, prav tako pa ne zaupajo novemu vodstvu podjetja z Borisom Medvedom na čelu. Ta naj bi jim lagal, medtem ko je njegova predhodnica Hilda Tovšak po besedah sogovornika Gavriča, ki se je anonimnosti v intervjuju odpovedal, prva in edina krivka za agonijo Vegrada. Mnogi delavci v Vegradu še vedno niso dobili obljubljenih plač. Ste med njimi? Tako je. Kdaj ste dobili zadnjo plačo? Nazadnje sem dobil junijsko plačo. Koliko znaša vaša mesečna plača? Zaposlen sem za štiri ure, tako da moja plača, če se meniva v bruto znesku, znaša 370 evrov, neto pa 213 evrov. Koliko denarja vam torej skupaj dolguje podjetje? Nisem dobil aprilske, julijske in avgustovske plače. Poleg tega nisem dobil pol regresa za lansko leto in celotnega regresa za letošnje leto. Potem je tu še nekaj raztrganih ur . Ne vem, koliko, ker ne vodijo več naših osebnih evidenc, vendar nam že dve leti mesečno trgajo po 16 ur, meni, ki sem zaposlen za štiri ure, pa osem. Vzeli so nam tudi nekaj dopusta. Seveda ne dobivamo niti nobene stimulacije. Nič. Zmanjšali so vam tudi obseg dopusta? Lani so vsakemu vzeli dva dni dopusta, češ da bi podjetje bolje napredovalo. Kako se preživljate v mesecih, odkar za svoje delo niste plačani? Hvala bogu, žena dela v Gorenju, tako da se preživljamo z gorenjsko plačo , pa otroci malo pomagajo – kolikor pač lahko. Imam namreč dva otroka, ki sta zaposlena. Poleg tega imam brate v tujini, ki mi priskočijo na pomoč, tako da lahko s tem plačam položnice in nekako preživimo iz meseca v mesec. Osnovne življenjske potrebščine torej nekako imam, vendar to ne bo šlo v nedogled. Bratje ne morejo večno pomagati, pa tudi otrok ne morem večno izčrpavati, saj imata svoje obveznosti, svoje stroške, svoji družini. Če bo to trajalo, pa je vprašanje, kako bo z nami.
|
negative
|
7,099
|
Iskali bodo strateškega partnerja za Fructal Nadzorni svet Pivovarne Laško je potrdil preoblikovanje skupine v pogodbeni koncern, kar predvideva spremenjena in dopolnjena strategija pivovarne do leta 2014. Strategija predvideva tudi vključitev strateškega partnerja za Fructal, cilj vodstva pivovarne, nadzornikov in bank upnic pa ostaja prodaja časopisa Delo in deleža v Mercatorju. V strategiji je uprava Pivovarne Laško do leta 2014 predvidela povečanje prihodkov od prodaje na 263,3 milijona evrov, kar je 5,1-odstotna rast na letni ravni. Načrtovani dobiček ob doseganju sinergijskih učinkov pa je 48,2 milijona evrov. Poleg tega strategija predvideva povečanje tržnih deležev na tujih trgih in ohranitev položaja na domačem trgu. Uprava načrtuje še, da se bo na podlagi predvidenih dezinvesticij dolg skupine, ki zdaj znaša 449 milijonov evrov, do konca prihodnjega leta zmanjšal na 147 milijonov evrov.
|
neutral
|
7,100
|
Prijavljenih 30 študentov, koliko je lastnikov, ni znano Člani Nove alternativne študentske iniciative študente s slabšim socialnim položajem ali tiste, ki niso uspeli najti stanovanja v Ljubljani, vabijo, naj skušajo stanovanje pridobiti prek njih. En semester jim tako ne bo treba plačevati najemnine, poravnavali bodo le stroške. K projektu vabijo tudi vse lastnike praznih stanovanj, saj bodo s sodelovanjem študentom omogočili študij brez finančnih omejitev. Prednost za lastnike je, da bodo stroški poravnani, stanovanje ne bo prazno in bo vzdrževano, hkrati pa bodo lahko po preteku enega semestra s študenti sklenili običajno najemno pogodbo po tržnih vrednostih. Skupina bo najprej preverila primernost stanovanj za bivanje O podrobnostih projekta smo povprašali skupino N. A. Š. I. Pojasnili so, da so prejeli 30 prijav študent in študentov, števila prijav lastnikov stanovanj pa niso želeli izdati, saj morajo stanovanja najprej pregledati in preveriti, ali so primerna za bivanje. Lastnik se mora tako ob predaji stanovanja zavezati, da ne bo prejemal najemnine, študentu pa mora dati stanovanje na voljo za najmanj en semester. Stanovanje mora biti znotraj ljubljanskega potniškega prometa, lastnik pa mora lastništvo da ne bi prihajalo do morebitnih zlorab dokazati. Študent mora ob vselitvi lastniku plačati kavcijo, s katero bo lahko pokril škodo ob morebitnih poškodbah. Če bo stanovanje ostalo v enakem stanju, pa bo kavcija vrnjena študentu. Višina kavcije je odvisna od lastnosti stanovanja in jo bo določil lastnik. Ker ne bo najemnine, ne bo davka na najemnino Zanimalo nas je tudi, ali bodo lastniki stanovanj in študenti prejeli kakršno koli potrdilo, s katerim bodo izkazovali, da se najemnina ne plačuje predvsem za morebitno davčno inšpekcijo, in v skupini N. A. Š. I. so odgovorili, da je v najemni pogodbi določeno, da se najemnine ne plačuje. Ker najemnine ne bo, tudi davka ne bo, zato zadeva ni davčno sporna, zatrjujejo. V pogojih za sodelovanje piše še, da se morata lastnik in študent strinjati, da se njuno ime v okviru promocije akcije pojavlja v medijih. Glede na to, da bi to lahko odvrnilo morebitne zainteresirane lastnike, pa so v skupini za MMC povedali, da se temu lahko lastnik in študent tudi odpovesta. V skupini N. A. Š. I. bodo vse prijave preučili, odločali pa bodo na podlagi socialnega položaja študenta, različnih vzrokov, zaradi katerih so ti ostali brez stanovanja na primer težave v družini, nezmožnost plačevanja najemnine, prednost bodo imeli študenti prvih letnikov, ponudba pa velja samo za študente Univerze v Ljubljani. V akciji lahko sodelujejo le študenti, ki imajo stalno prebivališče od kraja študija oddaljeno več kot 25 kilometrov. N. A. Š. I. si želijo doseči reforme znotraj ŠOUL-a Skupino N. A. Š. I. sestavljajo študenti, ki so jih združili podobni interesi in želje glede sprememb v načinu delovanja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Znotraj nje želijo doseči reforme, ki bodo temeljile na vrednotah, ki so ključnega pomena za to, da se organizaciji vrne ugled, ki ga je imela pred spori in težavami. Pri delovanju jih vodi želja, da bi študenti znova postali kritični opazovalci in aktivni člani družbe. Ob koncu nas je zanimalo še, ali ima skupina N. A. Š. I. kakršne koli politične ambicije. Odgovorili so, da edino pot k uveljavljanju interesov študentov vidijo skozi delovanje v formalno priznanih organizacijah in to so organizacije, ki jih tako študenti kot institucije priznavajo kot predstavnike študentov. Na politične ambicije kaže tudi aktivno delovanje pred volitvami v Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, ki bodo 26. in 27. oktobra. V Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani domnevajo, da bo skupina sodelovala na volitvah. Posameznih organizacij in skupin ne morejo komentirati, so pa veseli kakršne koli udeležbe študentov na volitvah, ne glede na to, ali gre za kandidature, izražanje podpore ali glasovanje. Za pobudo za stanovanje brez najemnine so izvedeli iz medijev, sami je še niso prejeli, če jo bodo, pa jo bodo tudi obravnavali, je za MMC povedala Zala Praprotnik iz ŠOUL-a.
|
positive
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.