nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
7,101
|
Na poti prvi paket obvestil lastnikom nepremičnin Dve tretjini lastnikov nepremičnin v Sloveniji naj bi danes prejeli obvestila o poskusnem izračunu vrednosti enpremičnin, ki bo podlaga za uvedbo nepremičninskega davka. To je gotovo priložnost za nekaj dodatnih pojasnil v povezavi z vrednotenjem nepremičnin in prihajajočim nepremičninskim davkom. MMC je pojasnila poiskal pri Francu Ravniharju, direktorju urada za nepremičnine na Geodetskemu uradu RS, in na ministrstvu za finance. PREBERITE VEČ Obvestila o vrednosti nepremičnin na poti - navodila, postopek, pritožbe, vpliv stavke v javnem sektorju Kaj vpliva na vrednost? Lokacija, raba, površina in leto gradnje. Najprej velja pojasniti, kaj vse se upošteva pri vrednotenju nepremičnine. Po pojasnilih sogovornika Ravniharja geodetska uprava cene nepremičnin spremlja že pet let in je na podlagi podobnih doseženih tržnih cen istovrstnih nepremičnin denimo stanovanj Slovenijo razdelila na cone. Znotraj teh con na vrednost posamezne nepremičnine vplivajo še njene lastnosti - predvsem lokacija, raba, površina in leto gradnje. Na MMC-jevo vprašanje, ali se pri tem upošteva, na primer, tudi energijska varčnost objekta sončne celice ipd., je Ravnihar odgovoril, da takšnih podatkov ne zbirajo, zato tudi ne vplivajo na vrednost nepremičnin. Dodal je, da v okviru kakovosti vplivajo le letnica gradnje, obnove strehe, fasade, obnove inštalacij in obnove oken. Kako bo ocenjena vrednost nepopisanih nepremičnin? Glede na nepremičnine, vpisane v register. Glede na to, da geodetska uprava med popisom ni obiskala vseh slovenskih nepremičnin, nas je zanimalo tudi, kako bo ocenjena vrednost takšnih objektov oz. površin. Dejstvo, ali je bila ali ni bila nepremičnina popisana, ne vpliva na njeno nevključitev v vrednotenje oziroma obveščanje. Vrednost je izračunana za vse nepremičnine, ki so evidentirane v registru nepremičnin. Če za posamezno nepremičnino niso zbrani vsi podatki, ki vplivajo na vrednost, le-ta ni izračunana, odgovarja sogovornik. Prav zato bo po njegovih besedah obvestilo o nepremičnini poslano vsem lastnikom z znanim naslovom, ne glede na to, ali je bila vrednost le-te izračunana ali ne. Tudi za vse nepremičnine, za katere imamo v registru nepremičnin samo podatek o identifikacijski številki in o lokaciji, bodo poslana obvestila lastnikom - to je lastnikom parcel, je dodal. Koliko lastnikov bo ostalo brez obvestila? 84.364. Lastniki, katerih nepremičnin se ni dalo ovrednotiti takšnih je bilo 40.000, bodo dobili obvestilo, da morajo dopolniti podatke. 84.364 lastnikom pa obvestilo vendarle ne bo poslano, ker geodetska uprava nima njihovih polnih naslovov takšnih je 67.176 primerov ali pa zato, ker gre za dele stavb v etažni lastnini, glede katerih uprava nima nobenega podatka o lastniku oz. uporabniku takšnih je 17.188 primerov.Ste kupili novo nepremičnino ali jo ravnokar zgradili? Oglasite se na Gursu. Vsi, ki bodo po prejemu obvestila ugotovili, da je bila njihova nepremičnina napačno označena s tem pa tudi narobe ovrednotena - na primer garaža kot lokal -, lahko te podatke popravijo s pomočjo obrazca, ki je pripet njihovi brošuri ali s pomočjo spletne aplikacije. Na ta način bo vrednost ustrezno znova preračunana. Tistim, ki so v zadnjem času kupili ali zgradili novo nepremičnino, Ravnihar naroča, naj se zglasijo na geodetski upravi. Če gre za večstanovanjski objekt, naj lastnik pride z dokazilom o nakupu, tako da bo lahko dopolnjeno lastništvo v registru nepremičnin, če gre za individualno gradnjo, pa naj se oglasi zato, da skupaj ugotovijo lokacijo objekta, pri čemer bo lastnik izpolnil še poseben vprašalnik. Kej bodo lahko kupci našli podatke o vrednosti? Na http //e-prostor.gov.si/. Kje bodo kupci nepremičnin lahko izvedeli, koliko so vredne? Podatki o vrednosti nepremičnin bodo javni, in sicer ko bo Vlada Republike Slovenije sprejela dokončne modele vrednotenja. Predvidoma bo to maja 2011. Podatek o vrednosti nepremičnin bo javno dostopen preko javnih vpogledov v podatke o nepremičninah http //e-prostor.gov.si/. Ovrednotenje nepremičnin bo podlaga za uvedbo nepremičninskega davka. Več o njem lahko izveste v ob strani in na dnu priloženih okvirčkih. Marjetka Nared ALI SO ŽE DOLOČENE DAVČNE STOPNJE? Po predlogu zakona o davku na nepremičnine lokalna skupnost sama določi davčno stopnjo enotno za vse nepremičnine ali različno po skupinah nepremičnin, ki pa ne sme biti nižja od zakonsko določene. Ta je z osnutkom zakona trenutno določena na ravni 0,03 %. Zakon naj bi določil možnost razlikovanja med naslednjimi skupinami nepremičnin - stanovanjske, - poslovne, - industrijske, - nezazidana stavbna zemljišča, - kmetijska in gozdna zemljišča, - druge nepremičnine ki niso oproščene davka Na ta način se daje občinam možnost uporabe davčne stopnje kot dopolnilnega instrumenta nepremičninske in prostorske politike. Za zdaj ni predvidenega nobenega razpona davčnih stopenj. Davčne stopnje, kot jih bo določal zakon za prvo leto uveljavitve, slonijo na upoštevanju sedanje ravni obremenitve z NUSZ in davkom od premoženja. Vir Ministrstvo za finance KATERE NEPREMIČNINE BODO OPROŠČENE PLAČILA DAVKA? Za zdaj se predlaga, da se oprostitve omejijo le na nepremičnine - ki so javno dobro državnega in lokalnega pomena, npr. ceste, parki, pokopališča itd., - ki imajo status kulturnega spomenika, - ki se uporabljajo izključno za opravljanje verske dejavnosti sakralni objekti, - ki so v lasti tujih držav in mednarodnih organizacij konzulati, veleposlaništva in druge mednarodne organizacije. Vir Ministrstvo za finance
|
neutral
|
7,102
|
Banke bodo moratorij za plačilo 100 milijonov posojila podaljšale Nadzorni svet Merkurja je za novega predsednika uprave začasno imenoval dosedanjega člana uprave za finance, naložbe in kontroling Blaža Pesjaka. Nadzorni svet nakelskega trgovca s tehničnim blagom se je poleg tega seznanil s polletnim poročilom o poslovanju in poteku dogovorov z bankami. Do zdaj opravljeni pogovori napovedujejo veliko verjetnost sprejetja predloga poravnave v obliki, sprejemljivi tako za banke dobavitelje kot tudi za prihodnost Merkurja, so sporočili. Predlog prisilne poravnave v četrtek na sodišče Čeprav načrt finančnega prestrukturiranja še ni dokončno usklajen, bo uprava v četrtek sodišču predložila predlog prisilne poravnave. Predsednik nadzornega sveta Matevž Slapničar je pojasnil, da je o podrobnostih omenjenega načrta prezgodaj govoriti, so pa za zdaj s potekom stvari zelo zadovoljni. Slapničar je potrdil le, da se načrt giblje v okvirih, ki so se v javnosti že pojavili, in ki predvidevajo za 150 milijonov evrov konverzije terjatev v lastniške deleže ali njihov odpis ter nekaj deset milijonov evrov novih posojil. Vendar pa te številke po njegovih besedah niso povsem točne. Banke podaljšale moratorij za posojilo Vodstvo Merkurja se je z bankami sicer že dogovorilo, da za en mesec, torej do konca oktobra, podaljšajo moratorij na plačilo 100 milijonov evrov posojil, ki bi v plačilo zapadla konec septembra. Pesjak S Knupležem sva že precej sestankovala Pesjak je poudaril, da je bil z umrlim predsednikom uprave Bojanom Knupležem na precej sestankih in da bo zagotovil kontinuiteto pogovorov za pripravo načrta in za njegovo sprejetje. Izpostavil je, da se glede vsebine načrta finančnega prestrukturiranja stališča različnih deležnikov zbližujejo. Mislim, da je bilo v tem tednu veliko narejenega na tem, da bodo vsi nekako enako zadovoljni s predlogom in da bomo v naslednjih dneh dosegli kompromisno rešitev, je dejal. V četrtek zvečer umrl Bojan Knuplež Javnost je v petek izvedela za nenadno smrt dozdajšnjega predsednika uprave Bojana Knupleža. Iz Merkurja sporočajo, da preostala štiričlanska uprava ohranja vsa polna pooblastila in naprej izpolnjuje zastavljene naloge, potrebne za oživitev Merkurjevega poslovanja.
|
neutral
|
7,103
|
Kaj bo z delovnimi mesti šivlj iz Mislinje, še ni znano Za družbo Boxmark, ki je od septembra najemnik dela Preventovega premoženja, bo do sredine oktobra na Koroškem delalo 300 delavcev, je o načrtih družbe dejal direktor Boxmarja Marjan Trobiš. Boxmark je do zdaj zaposlil 150 delavk, prve šivilje pa je v Slovenj Gradcu zaposlil v začetku septembra, ko se je začela vnovična proizvodnja v Preventovih prostorih. Številko 300 delavcev naj bi Boxmark do sredine oktobra dosegel z zaposlovanjem v Slovenj Gradcu in objektu v Radljah ob Dravi, kjer družba obnavlja in ureja proizvodno halo. Trobiš je znova potrdil, da Boxmarka zanima tudi proizvodna lokacija v Mirni na Dolenjskem, kjer se po sklepu sodišča prodajajo tri Preventove nepremičnine, osnovna sredstva in deli po izhodiščni ceni 3,14 milijona evrov. Rok za oddajo ponudb se še ni iztekel. Poleg Boxmarka na delo tudi v Halog ... Poleg Boxmarka nekdanje Preventove delavce zaposluje tudi Prevent Halog iz Lenarta. Nekaj šivilj in strokovnega kadra so zaposlili že ob stečaju. Delavke se zdaj na delo vozijo, a se družba trudi, da bi jim delovna mesta približala, je dejal prvi mož družbe Bogdan Šavli. Lastnik Preventa Haloga je Nijaz Hastor, nekdanji 45-odstotni lastnik Preventa Globala. ... in Prodemo Nekaj Preventovih delavk je zaposlilo tudi podjetje Prodema iz Murske Sobote, ki je najelo Preventove prostore na lokaciji nekdanje Kolinske v Slovenj Gradcu. Gre za partnersko podjetje Preventa Haloga, v obeh podjetjih pa je zdaj zaposlenih okoli 100 nekdanjih preventovcev, je dejal Šavli. Ob stečaju Preventa Globala in Preventa Avtomobilskih delov je zaposlitev izgubilo 1.260 delavcev, z uvedbo stečaja Preventa Mislinja pa so v nevarnosti delovna mesta še 81 šivilj.
|
positive
|
7,104
|
Val 202 že tretjič zapored označen kot Trusted Brand Val 202 - 2. program Radia Slovenija na nacionalni ravni v kategoriji radijska postaja je že tretjič zapored postal blagovna znamka, ki ji potrošniki najbolj zaupajo. Gre za pomemben rezultat evropsko uveljavljene akcije oz. raziskave Tursted Brand revije Reader s Digest. Val 202 tako na vrhu priljubljenosti med poslušalci ostaja že skoraj štiri desetletja, to pa potrjuje njegovo verodostojnost, za katero se novinarji, voditelji in drugi ustvarjalci vsebin trudijo vsak dan. Čeprav je virov informacij vse več in je tekma med mediji in medijskimi hišami vse bolj neusmiljena, torej Val 202 ohranja svoje mesto med pomembnimi oblikovalci javnega mnenja v Sloveniji.
|
positive
|
7,105
|
Ni dovolj sredstev za poslovanje Predsednik uprave Vegrada Boris Medved in prokurist družbe Sandi Knez sta vložila predlog za umik prisilne poravnave, s tem pa predlog za uvedbo stečaja gradbinca. Za tak korak sta se odločila, ker je novo vodstvo podjetja zdaj ugotovilo, da v družbi ni dovolj sredstev za poslovanje, je za spletno stran Financ povedal predsednik nadzornega sveta Vegrada Klemen Boštjančič. Sodišče ima osem dni časa Sodišče mora o predlogu odločiti v osmih dneh. Spomnimo. Da je likvidnostno stanje Vegrada slabo, so na začetku tedna ugotovili tudi nadzorniki družbe. Boštjančič je v ponedeljek po seji nadzornega sveta tako pojasnil, da so od uprave zahtevali, da takoj, ko bo presodila, da finančnega prestrukturiranja oz. prisilne poravnave ne bo mogoče izpeljati, opravi nadaljnje postopke skladno z zakonom. VABLJENI K BRANJU Stavka v Vegradu Dobesedno, dobesedno so lačni Za stečaj tudi stavkajoči delavci Za stečaj se že ves čas zavzemajo tudi zaposleni v velenjskem gradbincu, ki zaradi neizplačanih plač stavkajo že vse od prejšnjega ponedeljka.
|
negative
|
7,106
|
Počivalšku leta 2005 tudi nagrada GZS-ja Združenje Manager je za letošnjega menedžerja leta imenovalo direktorja Term Olimia Zdravka Počivalška, ki je dejal, da mu ta nagrada pomeni priznanje za vse, kar je naredil. Priznanje, ki ga podeljujejo od leta 1991, bo Počivalšek prejel na današnjem jesenskem srečanju združenja v Portorožu, so sporočili iz Združenja Manager. Počivalšek je v prvem odzivu dejal, da je priznanja vesel, saj pomeni, da je nekdo opazil njegovo delo in delo njegovih sodelavcev ter ga ocenil kot uspešno. Nagrada mu pomeni tudi priznanje za vse, kar je naredil ne le letos, temveč tudi v zadnjih letih. Poleg drugih priznanj je Počivalšek leta 2005 prejel tudi nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Počivalšek v Podčetrtku že od leta 1999 V svoji karieri sem sodeloval pri sanaciji Kmetijskega kombinata Šmarje pri Jelšah, pri ustanovitvi Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, saniral sem tudi Mlekarno Celeia v letih od 1993 do 1999. V 11 letih pa nam je uspelo podjetje Terme Olimia narediti prepoznavno ter uspešno širše, in ne samo v slovenskem prostoru, je dejal. Ob prevzemu Zdravilišča Atomske toplice leta 1999 je Počivalšek najprej izvedel finančno sanacijo družbe. Hkrati s tem je nastala povsem nova blagovna znamka Terme Olimia. V skupini, ki zajema tri družbe - Terme Olimia, Terme Tuhelj in Terme Olimia bazeni - je zaposlenih 400 ljudi, od tega 250 v Sloveniji. Vlaganje v kadre in zmogljivosti pa je omogočilo razvoj zahtevnejših storitev in preskok v višji cenovni razred. Družba Terme Olimia tudi v času recesije uresničuje svojo vizijo Počivalšek strategijo družbe gradi v povezavi z okoljem. Spodbujanje in vlaganje v razvoj kraja je med prispevalo tudi k osvojitvi zlate medalje leta 2009 za najlepše urejeni manjši kraj v Evropi, ki je pripadla Olimju. Pod njegovim vodstvom družba Terme Olimia tudi v času recesije ni prenehala uresničevati svoje vizije, ki je, postati najboljše terme v prostoru med Alpami, Jadranom in Donavo. Letos bodo tako Terme Olimia v skladu z načrti prihodke povečale za petino in leto končale z 19,4 milijona evrov prihodkov na ravni skupine 23 milijonov evrov ter z 1,3 milijona evrov čistega dobička, so še sporočili z Združenja Manager.
|
positive
|
7,107
|
Pesjak in Slapničar prepričana, da bodo upniki v poravnavo privolili Čeprav načrt finančnega prestrukturiranja še ni v celoti usklajen z upniki, bo uprava Merkurja na Kranjsko okrožno sodišče poslala predlog prisilne poravnave. S tem se bodo držali dogovora, da bodo prisilno poravnavo predlagali do konca septembra, čeprav še niso uspeli skleniti dogovora z bankami upnicami in dobavitelji o načinu finančnega prestrukturiranja. V prihodnjih dneh se bodo tako nadaljevali pogovori z upniki, ki jim Merkur skupaj dolguje okrog 750 milijonov evrov, od tega 550 bankam in 200 dobaviteljem. Začasni predsednik uprave Blaž Pesjak in predsednik nadzornega sveta Matevž Slapničar pa sta prepričana, da bodo upniki privolili v prisilno poravnavo, saj je ta po njunem mnenju vsekakor boljša možnost kot stečaj. A za zdaj še ne želita govoriti o podrobnostih. Z bankami naj bi bili tik pred dogovorom So se pa že začele širiti neuradne informacije o prihodnjih potezah Merkurja. Dnevnik tako poroča, da koncept reševanja Merkurja predvideva dokapitalizacijo s konverzijo terjatev od 100 do 150 milijonov evrov. H konverziji bodo povabili vse upnike, ki imajo zavarovane terjatve, to pa so tako banke kot nekateri Merkurjevi dobavitelji. Hkrati naj bi se vodstvo Merkurja dogovarjalo za kratkoročno sindicirano posojilo v višini od 30 do 40 milijonov evrov za tekoče poslovanje. Dogovori o načrtu finančnega prestrukturiranja se bodo nadaljevali tudi v petek, ko se uprava Merkurja znova sestane z največjimi bankami upnicami. Po informacijah časnika Finance so že blizu dogovora, saj morajo rešiti le še podrobnosti. Bo pa za uspeh prisilne poravnave treba zagotoviti 60-odstotno podporo upnikov.
|
neutral
|
7,108
|
Hernčič Politika naj poskrbi, da bodo delovna mesta ostala v Sloveniji V kovinski in elektroindustriji se kažejo pozitivna gibanja zaposlovanja, vendar to še ne pomeni, da smo iz krize že izšli, poudarjajo v SKEI-u. Predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije SKEI Lidija Jerkič je na novinarski konferenci pojasnila Če je bila naša panoga prva, ki jo je v letu 2008 prizadela finančna kriza, potem lahko v tem trenutku ugotavljamo, da je ena prvih, ki izhaja iz krize. Po njenih besedah se stanje v podjetjih stabilizira, saj ne odpuščajo več, zaznano pa je tudi zaposlovanje. Podjetja se lahko pohvalijo tudi z večjimi naročili Podjetja so prešla nazaj na 40-urni delovnik in polne plače. Ni več trendov zapiranja podjetij, razen Tiki Gorenja. Razveseljivo je, da so plače redne, podjetja pa se lahko pohvalijo tudi z večjimi naročili, vendar to še ne pomeni, da smo iz recesije izšli. Trend je sicer pozitiven, ne pa povsod, opozarja Jerkičeva. Jerkičeva je povedala, da so vidni učinki lanske stavke delavcev kovinske in elektroindustrije, saj se lahko pohvalijo z do 15-odstotno rastjo plač, zlasti zaradi izpogajanih višjih osnovnih plač v kolektivnih pogodbah dejavnosti in dviga minimalne plače, za katerega bi po njenih besedah težko trdili, da je povzročil množična odpuščanja. Problematično predvsem agencijsko delo Pojasnila je, da imajo trenutno odprta pogajanja za vse tri kolektivne pogodbe dejavnosti. Pogajajo se o stvareh za katere ocenjujejo, da so dolgoročno pomembne, predvsem za vključenost zaposlenih v izobraževanje in ureditev področja agencijskega dela, ki se ponovno razrašča . Pojavljajo se potrebe po zaposlovanju, vendar to niso nezaposleni iz zavoda, temveč praviloma agencijski delavci, katerih delež v nekaterih podjetjih že presega 30 ali 40 odstotkov, v kar se noben noče vtikati, saj so v ozadju mnogi lobiji, zaradi česar je o tem nevarno govoriti. Na področju zaposlovanja agencijskih delavcev iz tujine namreč delodajalci tako ali drugače zaobhajajo zakon, zato bomo v SKEI-u k temu problemu pristopili intenzivneje, trdi Jerkičeva. Po njenih besedah bo sindikat posvetil več pozornosti tudi problematiki usklajevanja družinskega življenja z delom in problematiki nočnih delavcev. Predsednica SKEI-a je še pozvala vlado, da znova uvrsti v obravnavo v državni zbor zakon o dobičku, saj bi bil primeren in nujen za sprejem , ker bi delodajalcem med drugim ponujal vsaj prostovoljno možnost delitve dobička med zaposlene. Povečano zapiranje podjetij na zanimivih lokacijah Sekretar regijskega odbora SKEI-a Ljubljana Zlatko Hernčič ob tem povedal, da ne bi bili radi optimisti, kot predsednik vlade, ki izjavlja, da se je kriza že končala . Raje smo bolj pesimistični in realni, da ne dajemo lažnih obljub. Kot je pojasnil, so lani opazili povečano zapiranje določenih podjetij, ker stojijo na zanimivih lokacijah, ki so bistveno več vredne kot kakršna koli kolateralna škoda . Med temi podjetji je posebej omenil Strenio, nekdanjo SCT Strojegradnjo. Apeliral je na politiko, naj poskrbi, da bodo delovna mesta ostajala v Sloveniji, s čimer pa nočejo zapiranja trga, temveč nekoliko več občutka, kot ga imajo nekateri lastniki, konkretno v Gorenju . Ob tem je še izpostavil povečano zapiranje tovarn v Ljubljani, Kočevju, Kamniku in Domžalah. V Rotisu sta dva delavca člana našega sindikata, vendar ne smeta povedati, da sta, ker bi lahko doživela usodo ameriških sindikaliziranih delavcev, je še dodal Hernčič. SKEI obljublja odziv na sprejem zakona o malem delu V SKEI-u so po njegovih besedah prepričani, da je največja nevarnost, ki grozi delavcem, zakon o malemu delu, ki bo, kot pravi Hernčič, prebivalce razdelil na dva razreda privilegirane redno zaposlene z vsemi pravicami in deprivilegirane s pogodbami o malem delu z omejenimi pravicami. Zatrdil je, da se bodo 18. oktobra, ko se obeta sprejem zakona o malem delu, na to tudi odzvali.
|
neutral
|
7,109
|
V ponedeljek boste pripombe lahko oddali prek spleta Lastniki nepremičnin, ki so do zdaj prejeli obvestilo o poskusnem izračunu vrednosti, so geodetski upravi največ vprašanj zastavili glede podatkov o lastništvu. Obvestilo bi do zdaj morali prejeti več kot dve tretjini lastnikov nepremičnin, številni pa jih bodo prejeli še v ponedeljek ali torek, sporočajo z Geodetske uprave RS Gurs. V ponedeljek bo začela delovati tudi spletna aplikacija za vnašanje sprememb in podajanje pripomb. Na isti dan bo, če ne bo težav zaradi stavke, začel teči tudi rok za pripombe. Podati jih bo mogoče do 25. novembra. Oddati jih bo mogoče tudi po pošti. Gurs na spletni strani vsak dan objavi tudi seznam geodetskih pisarn, kjer je zagotovljeno poslovanje s strankami za obveščanje o vrednosti nepremičnin. Ste prebrali brošuro? Kot je povedal generalni direktor Gursa Aleš Seliškar, so do zdaj prejeli že precej klicev lastnikov nepremičnin. To so po njegovih besedah pričakovali, opozarja pa, da številni ljudje niso prebrali brošure, ki so jo v ta namen prejeli na dom. Največ vprašanj je po njegovih besedah povezanih z lastništvom, denimo, ker ima nekdo pripisanega solastnika, ali pa je dobil obvestilo za nepremičnino, ki jo je že prodal. Te napake večinoma izvirajo iz neurejenega vpisa v zemljiško knjigo, seveda pa se je napaka lahko zgodila tudi pri samem popisu.
|
neutral
|
7,110
|
Razmere zaposlene še zmeraj potiskajo ob socialno dno Zaradi zaposlitvenih obetov se je strah pred socialno bombo v koroških občinah skoraj že polegel in zahteve po interventnem zakonu so potihnile. A položaj delavk kaže popolnoma drugačno sliko. Dva meseca po stečaju slovenjgraškega Preventa novi najemnik Boxmark nadaljuje postavitev proizvodnje v Slovenj Gradcu, do srede oktobra pa jo bo postavil tudi v Radljah ob Dravi, kjer naj bi skupaj delalo okoli 300 šivilj. Skoraj sto proizvodnih in strokovnih delavcev pa so zaposlila tudi podjetja v lasti Nijaza Hastorja, je za Radio Slovenija poročala Petra Kos. Za ocene posledic Preventovega zloma še prehitro Res, da je s prihodom Boxmarka v Slovenj Gradec zavel bolj optimističen veter, a poznavalci razmer opozarjajo, da je za ocene posledic Preventovega zloma še prehitro. Razmere namreč zaposlene še zmeraj potiskajo ob socialno dno. Za zdaj šestmesečni najemnik Boxmark enomesečne pogodbe o zaposlitvi znova podaljšuje zgolj za mesec dni, kar med šiviljami vzbuja nezaupanje in skrb za prihodnost. Mesečne pogodbe nam potečejo 6. oktobra. Kaj bo naprej, ne vem. Obljubljalo se je pogodbe do šest mesecev, ne vemo pa, če bodo ali ne, je za oddajo Dogodki in odmevi povedala sogovornica in dodala, da zdajšnji pogoji šiviljam zadostujejo le za osnovno preživetje. Mlade družine si ne morejo nič ustvariti. Ni nobene garancije, ni zanesljivosti, je še zatrdila. Za zdaj delo dobilo okoli 200 Preventovih delavcev Od 1.260 nekoč Preventovih delavcev jih je za zdaj delo dobilo okoli 200. Lokalne skupnosti bi morale razmišljati o iskanju novih zaposlitvenih perspektiv, saj zgodba s stečajem še zdaleč ni končana, pravi direktor velenjske enote zavoda za zaposlovanje Robert Rajšter Ti postopki se morajo pripeljati do zaključka in takrat bo pravzaprav tudi bolj znano, kaj se bo od tega, kar se je doslej počelo na teh lokacijah, še počelo in takrat bo pravzaprav ta slika postala popolna. Socialno stisko brezposelnih pa bodo nekoliko le ublažila prva celotna nadomestil 7. oktobra in poplačilo dolgov iz jamstvenega sklada sredi tega meseca.
|
negative
|
7,111
|
Letos dvakrat več osebnih stečajev kot lani V prvem polletju letos je bilo predlaganih skoraj dvakrat toliko osebnih stečajev kot v istem obdobju lani, podobno pa velja za število začetih postopkov osebnih stečajev. Po podatkih vrhovnega sodišča je bilo od 1. oktobra 2008 do konca junija letos predlaganih kar 1.416 osebnih stečajev, uvedenih 812 in končanih 494, piše časnik Delo. Začetih osebnih stečajev v letošnjem polletju 347 V prvih šestih mesecih letošnjega leta so posamezniki vložili 540 predlogov za začetek osebnega stečaja, v enakem obdobju lani pa 286. Začetih osebnih stečajev v letošnjem polletju je bilo 347, v primerljivem lanskem obdobju pa 126. Ker ta institut velja šele od oktobra leta 2008, ni mogoče ugotoviti, ali je povečanje števila teh stečajev povezano izključno z gospodarsko krizo, še poroča Delo. Največ osebnih stečajev je uvedenih nad potrošniki oziroma fizičnimi osebami. Podatki vrhovnega sodišča kažejo, da je bilo od oktobra 2008 do konca julija letos uvedenih kar 720 tovrstnih stečajev, medtem ko je bilo osebnih stečajev samostojnih podjetnikov 92. Najpogostejši vzrok za osebni stečaj prezadolženost dožnika Gregor Strojin, vodja službe za odnose z javnostmi pri vrhovnem sodišču, je za Delo pojasnil, da so predlagatelji uvedbe osebnih stečajev najpogosteje dolžniki sami. Pri fizičnih osebah so imeli na ljubljanskem okrajnem sodišču le en primer, ko je bil predlagatelj upnik. Strojin je dodal, da je najpogostejši vzrok za osebni stečaj prezadolženost dožnika. Stečajna upravitelja Andrej Marinc in Bojan Klenovšek opažata, da se za osebni stečaj pogosto odločajo ljudje, ki nimajo premoženja, tako da postopek poteka le formalno prijava in preizkušanje terjatev. Klenovšek dodaja, da nekateri v osebnem stečaju vidijo možnost, da bi se izognili plačilu obveznosti, vendar zakon tako izigravanje onemogoča.
|
negative
|
7,112
|
Tokrat organiziran kar prek spleta Uprava ljubljanske borze želi na naš kapitalski trg pridobiti čim več tujih vlagateljev. V ta namen je organizirala t. i. borzni roadshow nekaterih slovenskih izdajateljev na spletu. Glavna značilnost trgovanja na ljubljanski borzi je že nekaj časa velika nelikvidnost, posledično pa so tečaji slovenskih delnic na nizkih ravneh. Prav zato tudi promocije, katerih osnovni namen je povečati prepoznavnost naših najboljših podjetij med tujimi portfeljskimi vlagatelji, povečati njihovo prisotnost na slovenskem kapitalskem trgu in s tem tudi likvidnost delnic na ljubljanski borzi. Neposredna srečanja z vlagatelji sicer organizirajo že dlje časa, tokrat pa so t. i. roadshow prvič izpeljali kar prek svetovnega spleta, je poročal Radio Slovenija. Tuje investitorje zanimata predvsem poslovanje in strategija Članica uprave ljubljanske borze Polona Peterle v povezavi s tem poudarja, da so nenehni neposredni stiki s tujimi vlagatelji izjemno pomembni za prepoznavnost slovenskih delnic. Tuji investitorji želijo predvsem informacije o poslovanju in strategiji. Roadshowov se običajno udeležijo tudi mnoge ugledne investicijske družbe, same učinke srečanj z vlagatelji pa je težko meriti. Najboljša slovenska podjetja se bodo do konca leta predstavila še v Londonu, New Yorku in na Dunaju, v začetku leta pa bo predstavitev potekala tudi v Ljubljani.
|
positive
|
7,113
|
Rantznova ocenila obisk bavarske gospodarske delegacije Slovenski izdelki so na nemškem trgu nedvomno vse manj konkurenčni, kar ni dobro za Slovenijo, je za MMC poudarila predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen. Od 29. septembra do 1. oktobra je bila v Sloveniji, na povabilo Slovensko-nemške gospodarske zbornice, bavarska gospodarska delegacija, ki jo je vodil bavarski gospodarski minister Martin Zeil FDP. O oceni obiska in slovensko-bavarskem gospodarskem sodelovanju smo se ob tej priložnosti pogovarjali s predsednico Slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Rantzen. Kakšna je vaša ocena obiska bavarske gospodarske delegacije v Sloveniji? Obisk delegacije iz Bavarske ocenjujem kot zelo pozitiven za obe državi, tako za Slovenijo kot tudi za Nemčijo. Zavedati se moramo, da je Bavarska zvezna dežela, v katero Slovenija izvozi tretjino svojega celotnega izvoza v Nemčijo, ki velja za slovensko največjo trgovinsko partnerico. Seveda na drugi strani tudi Slovenija predstavlja za Bavarsko pomemben trg, ki je v primerjavi z drugimi trgi privlačen tudi zaradi svoje bližine. To je zagotovo razlog, da pozdravljamo vse dejavnosti, ki imajo namen poglobiti že tako močne medsebojne gospodarske vezi. Ali ste med obiskom bavarske delegacije zgolj spoznavali in tipali teren ali pa so bili že dogovorjeni in sklenjeni kakšni konkretni posli? In če, kateri? V prvi vrsti je bil močan obisk gospodarske delegacije iz Bavarske namenjen utrjevanju in poglabljanju stikov, ne samo na politični ravni, ampak tudi med samimi gospodarstveniki, ki so se tako lahko srečali s svojimi poslovnimi partnerji, zastopniki itn. Na tehnični ravni pa je šlo tudi za sklepanje poslov, saj je na Slovensko-nemški gospodarski zbornici v času obiska potekala kooperacijska borza, kjer so podjetja iz obeh držav v neposrednih pogovorih iskala nove poslovne priložnosti. Glede na dozdajšnje odzive se je sklenilo kar nekaj novih partnerstev. Ali bavarska podjetja zanima samo način, kako povečati svoj izvoz blaga in storitev v Slovenijo, ali jih zanimajo tudi naložbe - bodisi t. i. greenfield naložbe bodisi nakupi slovenskih podjetij? Se v prihodnosti obeta kakšna večja bavarska naložba v naši državi? Nemška podjetja so v preteklih letih v Sloveniji že uresničila številne uspešne naložbe, ki so ustvarile številna nova delovna mesta, zato so naložbe, ki v Sloveniji iščejo določene primerjalne prednosti, ki jih ponuja slovenski trg, vedno tudi tema pogovorov. Kot pa je že dalj časa znano, Bavarce zelo zanima tudi Luka Koper, in sicer zaradi njene odlične lege v osrednji Evropi. Je bila pobuda za obisk na bavarski ali slovenski strani? Je bilo za obisk več zanimanja med bavarskimi podjetji in poslovneži ali med slovenskimi? Pobuda je prišla z bavarske strani. Da je bil obisk zanimiv za slovenske poslovneže, kaže številčna prisotnost vseh pomembnih gospodarstvenikov na delovnem kosilu. Iz Nemčije je v Slovenijo pripotovalo približno 40 predstavnikov bavarskih podjetij. Mislim, da to kaže, da na obeh straneh obstaja interes za sodelovanje. Lani je Slovenija v Nemčijo izvozila za 15,5 odstotka manj blaga in za 17,8 odstotka manj storitev kot leta 2008. Je vzrok za to samo v krizi ali postajajo slovenski izdelki vse manj konkurenčni za nemški trg? Del odgovora ste pravilno navedli že v vprašanju. O tem je bilo veliko govora med udeleženci gospodarske delegacije. Slovenski izdelki so namreč na nemškem trgu nedvomno vse manj konkurenčni, kar ni dobro za Slovenijo. Nemški trg velja kot zahteven trg, kjer lahko preživijo le tehnološko dovršeni izdelki z visoko dodano vrednostjo, in temu morajo uvozni izdelki enostavno slediti. Seveda pa kot glavni razlog še vedno ostaja gospodarska kriza. Sicer pa verjamem, da za vsakim dežjem posije enkrat sonce, ki je v obliki solidne gospodarske rasti obsijalo tudi Bavarsko. Naj omenim, da je ta v prvi letošnji polovici znašala 3,2 odstotka. S Slovenijo gospodarsko sodeluje 1.651 bavarskih podjetij, med drugim tudi BMW, Siemens in MAN. Obseg trgovinske menjave med Slovenijo in Bavarsko je bil lani okoli 1,3 milijarde evrov, kar je za 26 odstotkov manj kot leta 2008. Slovenski izvoz na Bavarsko je lani znašal 749 milijonov evrov oz. za 16,6 odstotka manj kot leta 2008, bavarski izvoz v Slovenijo pa je lani dosegel 531,3 milijona evrov oz. je bil za 36 odstotkov manjši kot leta 2008. Vir IHK München
|
neutral
|
7,114
|
V podjetju tudi kriminalisti Sodišče še vedno ni objavilo stečaja za Vegradovo matično družbo. Delavci, ki stavkajo že od 20. septembra, so zato še bolj obupani, saj ne vedo, pri čem so. Z napovedanim stečajem Vegrada bi se namreč na neki način končala agonija 633 tam zaposlenih. Nad počasnim odzivom sodišča je zato ogorčen tudi sindikalist Srečko Čater, je za Radio Slovenija poročal Miran Korošec. Zavlačevanje kaže na nerazumevanje socialne stiske delavcev, ki že več mesecev niso dobili plač, je dejal Čater, ki je prepričan, da je to posledica nepravne države. Sprašuje se tudi, čigav interes je, da se postopek ne začne. Z Vegradom se še vedno ukvarjajo kriminalisti. Raziskujejo sume uničenja poslovnih listin in odtujitve več žigov podjetja. .Sindikalist Čater pa je ob tem povedal, da so na celjsko policijsko upravo vložil kazensko ovadbo zaradi suma odtujitve dokaznega gradiva. Delavci namreč vseskozi opazujejo, kako se dokumenti odnašajo iz Vegrada, nihče pa ne ukrepa. Tuje delavce bo obiskal veleposlanik BiH-a Bo pa v sredo stavkajoče v Velenju obiskal predstavnik veleposlaništva Bosne in Hercegovine v Sloveniji, da jim pojasni možnosti reševanje njihove stiske, je napovedal Čater. Med delavci je namreč veliko državljanov BiH-a, ki si zaradi nerednih prilivov ne morejo podaljšati delovnih dovoljenj. Preberite še Prvi stanovalci vendarle v Celovških dvorih Najtežje je zaposlenim v hčerinskih podjetjih Še slabša je situacija za okoli 400 zaposlenih v Vegradovih hčerinskih službah, za katere vodstva niso vložila stečaja. Delavci, ki se zbirajo pred stavbo uprave, tako ob izplačilu neplačanih plač in prispevkov zahtevajo tudi stečaj teh družb, saj bi le na ta način zaposleni bili upravičeni do socialnih nadomestil. Sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije Oskar Komac je v ponedeljek ocenil, da so tudi Vegradova hčerinska podjetja zrela za stečaj in da to predstavlja edino rešitev za delavce. Sindikat zato od vodstev hčerinskih družb pričakuje, da bodo predlagala stečaje, ob tem pa opozarja, da za nekatera Vegradova hčerinska podjetja sploh ni znano, kdo jih vodi.
|
negative
|
7,115
|
Novi predlog ministrstva za promet spet prinesel nezadovoljstvo Skladno z novim predlogom zakona o železniškem prometu naj bi za investicije v železniško infrastrukturo skrbela posebna gospodarska družba v lasti države. Trenutno je za to področje odgovorna Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. A sredi leta se je začelo govoriti o tem, da naj bi bila direkcija v Mariboru ukinjena, njena dejavnost pa prenešena na Slovenske železnice. Sindikat se je nato obrnil na javnost, na prometnem ministrstvu pa so predvideli ustanovitev podjetja za vodenje investicij. Tedanji predlog je bil za zaposlene sprejemljiv, saj bi sedež ostal v Mariboru. A konec septembra je bil objavljen nov predlog, ki je po poročanju Radia Slovenija prinesel novo nezadovoljstvo. Za investicije v železniško infrastukturo naj bi skrbela gospodarska družba, lahko tudi zdajšnja družba, a pogoj je 100-odstotno lastništvo države. To pomeni, da bi bila družba lahko pod okriljem Slovenskih železnic, saj so te v državni lasti. Infrastruktura in prevoznik morata biti ločena Predlog pa ni v skladu z evropskimi direktivami, ki zapovedujejo ločitev železniške infrastrukture od prevoznika, opozarjajo na direkciji. Če bi bila direkcija v lasti železnic, bi se denar namreč lahko porabil tudi za kritje izgube. IZGUBA MANJŠA OD PRIČAKOVANE Generalni direktor SŽ-ja Goran Brankovič je prav zdaj povedal, da je podjetje v prvih osmih mesecih ustvarilo 3,7 milijona evrov izgube iz poslovanja, kar je sicer bolje od načrtov, saj so ocenjevali, da bo izguba kar 16-milijonska. Brankovič priznava, da je boljše poslovanje tudi posledica dogovora pri plačah, a tudi denarni tok iz poslovanja je v osemmesečju znašal 19,2 milijona evrov, medtem ko so ga načrtovali le v višini slabih sedem milijonov. Predsednik sindkata Janez Flac meni še, da bi bila ustanovitev podjetja za investicije v železniško infrastrukutro koristna, če bi bila po vzoru Darsa in DDC-ja. Septembrski predlog pa po njegovem mnenju ustvarja zmedo, saj naj bi nova poslovna enota oziroma zdajšnja direkcija vodila le nove investcije. Edina taka investicija je zdaj gradnja drugega tira Divača-Koper, za nadgradjo proge Pragersko-Hodoš skupaj z elektrifikacijo, gradnjo nadvozov in podvozov pa bi bile pristojne Slovenske železnice, pri čemer gre vse prej kot za vzdrževanje proge.
|
neutral
|
7,116
|
Zahodnim borzam po veselem septembru še ni zmanjkalo sape Zlasti Krkine delnice so potegnile Ljubljansko borzo iz zelo neuglednega položaja, tudi na tujem pa se je razpoloženje popravilo. Dolar pada, nafta se draži. Indeks SBI TOP, ki je v torek zdrsnil na najnižjo točko po decembru 2008, se je po petih minusih povzpel za 0,37 odstotka, na 809 točk, pri čemer so se pocenile le Telekomove delnice in dosegle novo zgodovinsko dno. Krkine delnice so se ob višjem prometu dosegel je skoraj 700 tisoč evrov podražile za poldrugi odstotek največ v zadnjih dveh mesecih in dan končale še višje, pri 63,65 evra. S 113 tisoč evri po prometu sledi Petrol, ki je dan končal pri 249 evrih. Tudi pri preostalih papirjih so bili posli na koncu trgovanja večinoma višji, kar vliva upanje, da bodo tečaji v četrtek še nekoliko okrevali. Japonske oblasti razveselile borze Razpoloženje na svetovnih trgih se je kar naenkrat občutno popravilo, potem ko so prejšnji teden indeksi večinoma poznali le rdečo barvo. Na preobrat je vplivala odločitev japonske centralne banke, da obrestno mero zniža na ničelno stopnjo in da v gospodarstvo načrpa sveže milijarde jenov, popoldne pa je razveselila še novica o rasti ameriškega storitvenega sektorja. Indeks Dow Jones 10.944 točk se je zvišal včeraj za 1,8 odstotka in dosegel petmesečni vrh. Vlagatelji pričakujejo, da bo tudi Fed nadaljeval politiko kvantitativnega sproščanja . Tehnična analiza daje pozitivne signale Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.065 točk se je po šestih dnevih padanja najdaljši negativni niz po lanskem januarju v torek povzpel za 1,4 odstotka, tehnična analiza pa daje bikovske signale. Največ so pridobile delnice podjetij, ki so občutljiva na gospodarske cikle, kot so rudarska podjetja. Tudi avtomobilski sektor je spremenil smer. BMW-jeve delnice, poraženec prejšnjega tedna, so se povzpele za 3,6 odstotka. Tudi v sredo dopoldne je bila Evropa v lepem plusu, nemški DAX30 6.280 točk se je do kosila zvišal za odstotek. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA+1,38 % 63,19 EUR PETROL+0,08 %243,33 GORENJE+0,23 % 12,91 TELEKOM-1,03 %87,54 LUKA+1,29 % 15,72 MERCATOR+0,09 %142,45 NOVA KBM+0,40 %10,03 INTEREUROPA+2,50 %3,69 Dolar pada, nafta se draži Cena zlata v dolarjih nezadržno podira rekorde in je dosegla že 1.350 dolarjev. Cena srebra je prebila 23 dolarjev, kar je 30-letni vrh. Paladij se je povzpel najvišje v zadnjih devetih letih. Plemenite kovine zadnje dni pridobivajo zlasti zaradi nižje vrednosti dolarja, ki je v primerjavi z evrom na osemmesečnem dnu. Za evro je bilo treba ob 14. uri plačati 1,386 dolarja, medtem ko je bila vrednost lahke nafte 82,8 dolarja. Dopoldne je nafta dosegla petmesečni vrh pri 83,3 dolarja. Buffett odsvetuje nakup državnih obveznic Kljub lepšim gospodarskim obetom obvezniški trgi še ne kažejo volje po popravku navzdol. Donos desetletne ameriške državne obveznice je vsega 2,47 odstotka, na možnost balona prenapihnjenih vrednosti obveznic pa opozarja tudi sloviti vlagatelj Warren Buffett. Dejal je, da je povsem očitno, da so delnice trenutno cenejše od obveznic in da ne vidi pametnega vzroka, da bi vlagatelj v trenutnih razmerah svoj portfelj okrepil z dolžniškimi vrednostnimi papirji. V zadnje pol leta je donos 10-letne ameriške obveznice zdrsnil s štirih odstotkov pod 2,5 odstotka, saj vlagatelji verjamejo, da bo gospodarska rast še dolgo časa zelo nizka, Fed pa bo obresti ohranjal na ničelni ravni.
|
positive
|
7,117
|
Število registriranih brezposlenih padlo pod 98.000 Septembra se je brezposelnost zmanjšala, kar je za mesec po končanju dopustov in ob začetku šolskega leta običajno. Prijavljenih brezposelnih je bilo tako konec septembra 97.908. Število prijavljenih brezposelnih na zavodu za zaposlovanje se je od avgusta zmanjšalo za 1,1 odstotka, glede na lanski september pa je višje za 10,8 odstotka. Število brezposelnih, ki so se zaposlili, se je septembra precej povečalo. Od 10.237 brezposelnih, ki jih je zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 6.771, kar je 2.808 več kot avgusta. Večje je bilo namreč zaposlovanje v predelovalnih dejavnostih, izobraževanju in trgovini, veliko je bilo tudi samozaposlitev 912. Na zavodu se je ta čas na novo prijavilo 9.113 brezposelnih, kar je 25,6 odstotka več kot avgusta in 2,9 odstotkov manj kot v lanskem septembru. V letošnjih prvih devetih mesecih se je na zavod prijavilo 69.928 brezposelnih, kar je 13,8 odstotka manj kot lani v istem času. Svetlik posatke označil za dobro novico Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je podatke o številu brezposelnih označil kot dobro novico Brezposelnost je po dolgem obdobju padla pod 98.000. To nas posebej veseli, ker je bil september običajno mesec, ko se je brezposelnost povečevala, in ker imamo kar nekaj velikih podjetij, ki imajo težave. Brezposelnost se umirja Tudi delež brezposelnih v starosti od 25 do 39 let se septembra ni več povečal, je pa še vedno večji kot pred letom. Brezposlenost se to leto umirja. Deleži brezposelnih trajno presežnih delavcev in brezposelnih zaradi stečajev ter brezposelnih z najnižjo izobrazbo so se zmanjšali, večji pa je delež iskalcev prve zaposlitve. Povprečni čas brezposelnosti se letos podaljšuje in je že presegel trajanje brezposelnosti pred letom. Ob koncu septembra 2010 je bila brezposelna oseba v povprečju brezposelna eno leto, 8 mesecev in 23 dni, pred letom dni pa 1 leto, 8 mesecev in 6 dni.
|
neutral
|
7,118
|
Pripombe je mogoče vložiti do 25. novembra Gre za narobe svet. Najrevnejši predeli so najbolj obdavčeni , je ogorčen župan Trnovske vasi. Državna sekretarka na ministrstvu Predlog zakona o davku na nepremičnine odseva realno stanje. V tokratnih Pogledih Slovenije je beseda tekla o vrednotenju nepremičnin. Lastniki so namreč pred dnevi od Geodetske uprave RS Gurs prejeli informativni izračun vrednosti njihovih nepremičnin, kar bo podalaga za davek. Izračuni so bili pogosto napačni dobili so jih celo pokojni in so povzročili nemalo zmede in slabe volje. Zato so mnogi že v prvih dneh, ko je bilo to mogoče, podali svoje pripombe na podatke. To bo sicer osebno, po pošti ali prek spletne aplikacije mogoče storiti do 25. novembra. V primeru napačnih podatkov je predvideno tudi do nekaj več kot 600 evrov kazni. Ob neplačilu davka mogoče celo izvršbe Poleg tega pa 11. člen predloga celo določa, da je treba davek plačati, četudi bi to ogrozilo preživetje davčnih zavezancev in njegovih družinskih članov. V primeru neplačila namreč lahko sledi izvršba oz. prodaja nepremičnine. Osnutek predloga zakona o davku na nepremičnine lahko preberete tukaj. Ob tem je Bogdan Čepič iz SD-ja pojasnil, da glede na veljavni zakon o davčnem postoku obstaja tako možnost obročnega plačila kot odloga plačila. Noben lastnik dveh ali treh nepremičnin, ki ne bo plačal davka, pa ne bo mogel prodati te nepremičnine, je dejal. Pritrdila mu je tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar, ki je poudarila, da davek bremeni nepremičnino. Bodo uresničene napovedi, da bodo najbolj obdavčeni bogati? Poleg tega je na vprašanje voditelja Uroša Slaka, ali bo spremenjeni predlog zakona izključil člene o izvršbi nepremičnine v primeru nezmožnosti plačila davka, bolj obdavčil bogatejše, znižal vrednotenje to je bilo namreč narejeno na podlagi tržne vrednosti nepremičnin v času konjukture in omogočal pritožbo na višino davka, dejala, da bodo zadeve preučili. Namen javne razprave je izboljšati besedilo, je dodala. Glede pritožb lastnikov nepremičnin o napačnih podatkih je namestnik generalnega direktorja Gursa Anton Kupic dejal, da krivde za to ne gre v celoti pripisati njim, ampak delno tudi lastnikom, saj nepremičnine niso ustrezno registrirane. Napake bomo seveda popravili, in če je zadeva v zemljiški knjigi že popravljena, bo to naš uradnik popravil, ne da bi ljudje predložili kakšen dokument, je zatrdil. Vlada bi se morala za napake opravičiti Z njim se ne strinja predsednik odbora za finance pri strokovnem svetu SDS-a Anton Šircelj. Po njegovih besedah gre za nečloveške postopke in vlada bi se morala po njegovih besedah za napake državljanom opravičiti. Čepič pa je ob tem spomnil, da je to projekt, ki se je začel izvajati v času vlade Janeza Janše. Poleg tega pa bodo pripombe po njegovih besedah skušali upoštevati. Pri tem se bo skušalo prisluhniti ljudem. Cilj je pravična in poštena obdavčitev, je dodal. Poleg tega, da so informativni izračuni naslovljeni na napačne lastnike, pa se je celo zgodilo, da so bile hiše v isti ulici ovrednotene precej različno. Direktor urada za množično vrednotenje na Gursu Dušan Mitrovič je v zvezi s tem pojasnil, da podatki temeljijo na tržni vrednosti nepremičnin. Modeli bodo po njegovih besedah ustrezno spremenjeni glede na razmere na trgu. V studiu je bil gost tudi župan občine Trnovska vas Alojz Benko, ki pravi, da občani ne bodo zmogli plačevati davka. Gre za narobe svet, saj bodo najrevnejši deli plačevali največ davka, je opozoril. Po besedah Vraničarjeve pa davek odraža realno stanje. Predvideli smo različne stopnje po različnih občinah. Da bi bili prihodki občine nekje enaki, smo pri nižji vrednosti določili višje davčne stopnje, je dejala in opozorila na možnost občin, ki same določajo davčno stopnjo, ki pa ne sme biti manj kot 0,03-odstotna. Najbolj obdavčena bo glede na predlog občina Šalovci Najbolj obdavčena občina v Sloveniji bo po predlogu občina Šalovci. Ob tem je Šircelj dejal, da se vlada ne zaveda, da so država ljudje. To, da so imeli za izhodišče enak priliv občin, je absurd. Upoštevati bi morali socialni, ekološki in življenjski dejavnik. To, da morajo ljudje nekje živeti, je dejal. Kdor ima lahko hišo, lahko tudi plača 80 centov na kvadratni meter Podpredsednik Združenja lastnikov nepremičnin Edo Pirkmajer pa pravi, da bo šel davek za obnovo in gradnje občinske infrastrukture, kar je prav. In kdor si lahko privošči nepremičnino, plačevanje elektrike, vode, potem bo lahko plačal tudi 80 centov na kvadratni meter, je dejal. Pirkmajer podpira odločitev o ureditvi razmer glede nepremičnin, ampak projekt je bil slabo zastavljen . Poleg tega pa nisem še slišal, koliko bo davek pomagal državi pri izhodu iz krize. Za zdaj se mi zdi, da samo obremenjuje ljudi in javno upravo. Je vredno v tem času vlagati toliko napora v te zadeve, se je spraševal.
|
negative
|
7,119
|
Sindikat delavcev v energetiki je z vlado dosegel dogovor V dogovoru smo se na strani ministrstva zavezali, da bomo vzpostavili aktiven socialni dialog ter poskušali čim prej najti kompromisne rešitve, ki bodo v korist vseh, je po pogovorih s sindikatom delavcev v energetiki SDE povedala Darja Radić. Poudarila je, da se o vodstvu v Termoelektrarni Šoštanj niso pogovarjali, saj to ni bilo del stavkovnih zahtev. Na vprašanje, kako komentira namigovanja o interpelaciji zoper njo, ki naj bi jo pripravljali znotraj koalicije, je odvrnila, da jo bo lahko komentirala šele, ko jo bo dobila na mizo. Kopač ostaja Z dogovorom je bil zadovoljen tudi predsednik SED-a Franc Dolar. Ministrica ponovno uživa moje zaupanje in verjamemo, da se bo dogovor tokrat spoštoval, je dejal Dolar. Ob tem je pojasnil, da so zahtevo po odstavitvi direktorja direktorata za energetiko Janeza Kopača, umaknili s seznama stavkovnih zahtev, zato ta ostaja na svojem mestu. Spomnimo, v SDE-ju so še pretekli teden trdili, da je Kopačeva odstavitev ena glavnih stavkovnih zahtev.
|
neutral
|
7,120
|
Nagrado za ekonomijo podeljujejo od leta 1968 Nobelovo nagrado za ekonomijo so prejeli Peter Diamond, Dale Mortensen in Christopher Pissarides za svojo analizo trgov z iskanji trenj. Švedska akademija znanosti v Stockholmu je sporočila, da dva Američana in britanski Ciprčan nagrado prejmejo za svojo razlago, kako uredbe in vladna politika vplivajo na brezposelnost, ponudbe služb in plače. Njihovo delo je pomagalo pojasniti, kako je mogoče, da je lahko tako veliko nezaposlenih v času, ko je na razpolago veliko število delovnih mest. Med godpodarsko-političnimi ukrepi, ki vplivajo na trg dela, so izpostavili višino nadomestila za brezposelnost in pravila o zaposlovanju in odpuščanju. Diamond je kot ekonomist zaposlen na inštitutu za tehnologijo v Massachusettsu, proučuje pa socialno varstvo, pokojnine in davke. Predsednik ZDA Barack Obama ga je predlagal za člana sveta guvernerjev ameriške centralne banke Federal Reserve, a senat njegovega imenovanja ni potrdil pred prekinitvijo dela v kongresu, ki se pripravlja na novembrske kongresne volitve. Mortensen je profesor ekonomije na univerzi v Evanstonu v zvezni državi Illinois, Pissarides pa profesor na London School of Economics. Mortensen je bil ob novici zelo vesel, Pissarides pa jo je sprejel z mešanico presenečenja in sreče. Ta nagrada je tako velika, da tudi po tem, ko jo dobiš, ne verjameš, da jo boš dobil, je povedal Pissarides. Nagrada za ekonomijo od leta 1968 Nobelovo nagrado za ekonomijo originalni naziv nagrade je Sveriges Riksbank Prize in Economic Sciences in Memory of Alfred Nobel so začeli podeljevati leta 1968 in ne spada v skupino nagrad, ki si jih je leta 1895 v svoji oporoki zaželel Alfred Nobel. Je zadnja Nobelova nagrada, ki jo podelijo, vse letošnje Nobelove nagrade pa bodo slovesno podelili 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nagrado sta lani prejela Američana Oliver Williamson in Elinor Ostrom, slednja kot prva ženska v zgodovini. Nagrajenca sta dokazala, da lahko gospodarska analiza osvetli večino oblik družbene ureditve. Podeljene vse Nobelove nagrade Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Nobelovo nagrado za medicino je letos prejel fiziolog Robert Edwards za svoje pionirsko delo na področju umetne oploditve, Nobelovo nagrado za fiziko sta za pionirske raziskave dvodimenzionalnega ogljikovega kristala grafena prejela Andre Geim in Konstantin Novoselov, Nobelovo nagrado za kemijo za dosežke na področju organske sinteze pa so prejeli Richard Heck, Eiiči Negiši in Akira Suzuki. Nobelovo nagrado za književnost je prejel perujski pisatelj Mario Vargas Llosa, Nobelova nagrada za mir pa je šla v roke kitajskega oporečnika Liu Šjaoboa.
|
positive
|
7,121
|
Okrogla miza o prihodnosti energetike v Sloveniji Sklep okrogle mize je, da Slovenija potrebuje nov energetski načrt, ki bo inovativen. Energetsko suverenost pa moramo vzpostaviti s pravo mešanico virov električne energije. Okrogle mize z naslovom Slovenska energetika 2020 poslovno-trajnostno uspešna? se je udeležilo okrog 150 predstavnikov podjetij in institucij s področja energetike. Med navzočimi je bil tudi premier Borut Pahor. Pahor, ki je poudaril, da moramo v Sloveniji do vprašanja pristopati kot do problema na eni in priložnosti na drugi strani , je spomnil še, da vlada pripravlja nov energetski program, ki bo predvidoma prihodnji mesec šel v razpravo. Odzivi energetikov na predlog programa Sogovorniki na današnji okrogli mizi so novi energetski program večinoma pozdravili. To, kar se pripravlja, je izrazito tehnološki dokument, da bi uspeli s tem prebojem, pa bo treba vključiti inovativni podjetniški duh, glede katerega imam občutek, da danes državo moti, pa je bil kritičen predsednik uprave družbe Gen-I Robert Golob. V razpravi so še poudarili, da primankljaj denarja za naložbe slabo vpliva na razvoj, pogoji, ki urejajo področje energetike, onemogočajo konkurenčnost, elektrika pa bi lahko bila dober izvozni proizvod, ki bi Sloveniji dvignil BDP. TEŠ 6 in JEK 2? Izjemen pomen pa so dali tudi zagotavljanju energetske suverenosti. Pri tem je jasno, da energije iz obnovljivih virov ne bo dovolj, če želimo ohraniti obstoječi življenjski standard. Zanesljivost izhaja prav iz plina, premoga in jedrske elektrarne, je dejal direktor TEŠ-a Uroš Rotnik in skupaj z direktorjem Gen Energije Martinom Novšakom izrazil prepričanje, da sta potrebna tako drugi blok krške nuklearke kot šesti blok šoštanjske termoelektrarne. Slovenija bo samo letos namenila skoraj 100 milijonov evrov za spodbujanje pridobivanja energije iz obnovljivih virov, je poudaril Pahor. Golob se je ob tem spomnil, da niti evro od teh spodbud ne gre iz državnega proračuna, ampak se denar v celoti nabira iz plačila električne energije, kar pomeni, da jo plačujejo odjemalci. To pa viša ceno energije in zmanjšuje konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki jo je Pahor danes izpostavil kot temeljni cilj.
|
neutral
|
7,122
|
Jaz sem delal za dobro Hrvaške in ponosen sem, da sem bil predsednik dveh vlad Zaslišanje Sanaderja o privatizaciji hrvaške Ine, ki se je leta 2003 začela s prodajo 25 odstotkov delnic madžarskemu Molu, v času Sanadarjeve vlade pa je njihovo lastništvo naraslo na 47 odstotkov 2008, je bil na Hrvaškem pravi medijski dogodek. Časnik Index.hr je celo neposredno objavljal transkripte zaslišanja, spet drugi so dogodek opisovali z dramatičnimi opisi, kot je bil tale, objavljen na portalu Jutarnji.hr Zvezda dneva je ob devetih zjutraj zapustil svojo vilo v Kozarčevem. Oblečen v elegantno obleko, z nadetimi črnimi očali in zdaj že legendarno črno torbo se je napotil v sabor, kamor je prispel malo pred poldnevom. Sanader Vrh HDZ-ja je vedel vse Parlamentarno komisijo je na zaslišanju zanimalo predvsem to, kako je lahko madžarsko podjetje pridobilo tako velik delež v enem največjih Hrvaških podjetij. Pred vsako politično odločitvijo se je vedno sestal vrh HDZ-ja, tako je bilo tudi v primeru Ine. Ali so bili o njeni prodaji obveščeni vsi?, Da, je dejal Sanader. Nekdanji hrvaški premier je komisiji pojasnil tudi to, da je bila v sklepni del prodaje Ine vpletena današnja premierka in takrat podpredsednica vlade Jadranka Kosor, kar je sama pred kratkim zanikala. Odšel sem zaradi Slovenije Na vprašanje, ali je zapustil položaj premierja zaradi afere Ina, pa je dejal Odšel sem, ker nisem hotel trgovati s hrvaškim ozemljem. Za slovenski glas blokada Hrvaške za vstop v EU, op. p. bi se morali odreči delu ozemlja, kar pa nisem bil pripravljen narediti. Zakaj je Ina padla v krizo? Sanader je pojasnil tudi to, zakaj naj bi Ina padla v krizo in je vlada sploh začela razmišljati o njeni prodaji. Imel sem informacije, da je bila Ina leta 2007 pred stečajem in da je imelo podjetje težave z izplačilom plač. K temu je verjetno prispevalo več dejavnikov, še najbolj pa kriza. Govorilo se je tudi o tem, da je vodstvo Ine verjetno kupovalo nafto po višji ceni in z njo ustvarjalo zaloge. Ko je cena padla, je nastalo nesorazmerje, in to je bil tudi glavni razlog, zaradi katerega je Ina padla v krizo, je pojasnil Sanader. Razlog, zakaj je sledila sprememba v nadzornem odboru Ine, je bil po besedah nekdanjega premierja ta, da je prav v tistem času v javnosti potekala razprava o tem, da ministri, državni tajniki in predstavniki sabora ne bi smeli delovati v več kot dveh nadzornih odborih hkrati. Glede na to smo se odločili, da bo Ivan Šuker kot minister za finance sedel v nadzornih odborih dveh finančnih podjetij, minister za gospodarstvo Polančec pa v dveh pomembnih gospodarskih podjetjih. Po tej logiki je Damir Polančec zamenjal Šukerja v nadzornem odboru Ine, je pojasnil politično odločitev takratne vlade Sanader. Vlada ni prodala delnic, prodajali so jih državljani
|
neutral
|
7,123
|
Ministrica je subvencijo podjetju že napovedala V Mariboru se obeta 500 novih delovnih mest, saj je ministrica Radićeva napovedala, da bodo dodelili finančno vzpodbudo podjetju X6D Limited, ki bo izdelovalo 3D-očala. Mariboru se v kratkem obeta nova investicija, ki bo tokrat prinesla tudi delovna mesta. Ministrstvu za gospodarstvo obravnava vlogo podjetja X6D Limited za dodelitev finančne spodbude za tuje neposredne investicije. Podpis je nedavno v Mariboru sicer že napovedala ministrica Darja Radić. Vlagatelj X6D Limited je lastniško povezan s podjetjem Kolosej, sicer pa gre za na Cipru registrirano družbo, sedež evropskega dela je v Ljubljani, podružnice pa v ZDA, od koder vse skupaj vodi Maria Costeira. Njihovi proizvodi za uporabo v 3D-kinematografiji so v svetu uveljavljeni pod blagovno znamko XpanD. Da gre za pomembno investicijo, ki bo v prihodnjih dveh letih zagotovila okoli 500 novih delovnih mest, je potrdil tudi mariborski župan Franc Kangler, ki pa je ob tem dejal, da omenjeni dokument že nekaj časa čaka v predalih ministrstva. Po nekaterih informacijah je sicer podjetje svojo proizvodnjo najprej želelo odpreti v Ljubljani, vendar so na ministrstvu finančno spodbudo pogojevali s selitvijo zunaj Ljubljane.
|
positive
|
7,124
|
Križanič NLB naj ne pritiska preveč na dolžnike Vlada bo prenovljeno strategijo NLB-ja in s tem povezana vprašanja o dokapitalizaciji obravnavala prihodnji teden, je po seji vlade povedal minister za finance Franc Križanič. Minister je znova zagotovil tudi, da bodo državni viri za dokapitalizacijo zagotovljeni v bilanci B proračuna. Sicer pa te točke na dnevni red seje vlade že danes niso vključili zaradi tega, ker je nadzorni svet NLB-ja šele v sredo sprejel varčevalno strategijo za obdobje 2010-2015. Križanič je potrdil tudi, da je ministrstvo nadzornikom in upavi banke predstavilo interese države kot lastnika. Po njegovi oceni so v NLB-ju našli kompromisno rešitev med interesi drugega največjega lastnika, belgijskega KBC-ja, ki se je zavzemal za skrčenje dejavnosti in naložbenega portfelja banke, in države. Po besedah ministra si država tudi v prihodnje želi, da bi NLB še naprej ohranjal nekoliko višjo posojilno dejavnost, tako kot je to po njegovih besedah počel med krizo, in ne bi pretirano pritiskal na dolžnike ter s tem povzročal večjih stečajev. Radićeva proti zmanjšanju kreditiranja gospodarstva Na trditve, da želi NLB v okviru nove strategije zmanjšati kreditiranje slovenskega gospodarstva, pa je gospodarska ministrica Darja Radić odgovorila, da se s to odločitvijo ne more strinjati, zato bo proti temu odločno protestirala. Kot še pravi minister Križanič, se bo lahko strategija NLB-ja skladno z razvojem dogodkov še dopolnjevala, zaradi dolgotrajnega postopka odobravanja dokapitalizacije pa, kot meni, ne nastaja gospodarska škoda. Pahor Križanič naj se potrudi pri argumentih Predsednik vlade Borut Pahor je povedal, da mu je Križanič pojasnil razloge, zakaj meni, da je dopolnjena strategija NLB-ja primerno pripravljena, a je ocenil, da se mora minister bolj potruditi in te argumente natančno predstaviti vladi, zaradi pomena banke za Slovenijo in njene državljane pa tudi javnosti. Obseg dokapitalizacije manjši Znano je, da je nadzorni svet NLB-ja v sredo potrdil dopolnjeno strategijo poslovanja banke za obdobje 2010-2015, ki predvideva manjši obseg dokapitalizacije, in sicer v višini 250, ne 400 milijonov evrov, hkrati pa določa izkoriščenje vseh notranjih ukrepov za sprostitev kapitala. Ob že napovedanem umiku z nekaterih nestrateških trgov, kot so Avstrija, Bolgarija, Češka, Nemčija in Slovaška, in iz nekaterih nejedrnih dejavnosti, kot sta lizing nepremičnin in faktoring, prenovljena strategija predvideva dodatno dezinvestiranje nekaterih kapitalskih naložb.
|
neutral
|
7,125
|
Treba bo prečistiti podatke v registru nepremičnin Finančni minister Franc Križanič je pojasnil, da je zelo verjeten zamik pri uvedbi davka na nepremičnine - najverjetneje bo začel veljati šele leta 2012. Križanič je na tiskovni konferenci po seji vlade dejal, da je zamik predvsem posledica zapleta pri zbiranju podatkov o nepremičninah, saj bo treba prečistiti podatke v registru nepremičnin. Številni lastniki nepremičnin so bili namreč s podatki na informativnih izračunih vrednosti nepremičnin nezadovoljni. Kdaj bo vlada predlog zakona sprejela in ga poslala v DZ, finančni minister ne more napovedati, saj se koalicijski partnerji glede na rezultate javne razprave še naprej usklajujejo. Tudi razprave o sami strukturi davka so po ministrovih besedah v koaliciji še vedno živahne. Pahor Za zaplete najbolj odgovorna Geodetska uprava Na predlagani osnutek zakona o davku na nepremičnine so se v javni razpravi, ki se je začela že poleti, pojavile številne pripombe, v opoziciji in v nekaterih stanovskih združenjih pa predlaganim rešitvam ostro nasprotujejo. Premier Borut Pahor je dejal, da je za zaplete pri pripravi davka na nepremičnine odgovorna predvsem Geodetska uprava, ker pa je najodgovornejši organ v državi vlada, so na seji razpravljali, kako to zmedo odpraviti. Ljudje si namreč zaslužijo natančno in pravilno informacijo o svojih nepremičninah, saj je to zaradi zgodovinskih izkušenj in visoke stopnje lastništva nepremičnin v Sloveniji zelo občutljivo vprašanje.
|
neutral
|
7,126
|
Ljubljana in Zagreb bosta pogajanja nadaljevala v Baslu Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković je dejal, da Hrvaška ni popustila Sloveniji, ko se je odločila, da se bodo pogajanja o Ljubljanski banki nadaljevala v Baslu. Hrvaška ni popustila in dolg je treba vrniti. To je predpogoj za razplet primera Ljubljanske banke, je dejal Jandroković novinarjem v Zagrebu, ko so ga vprašali, ali se je Zagreb izneveril hrvaškim varčevalcem in popustil Sloveniji, ko se je odločil, da se bodo pogajanja o Ljubljanski banki nadaljevala pri Banki za mednarodne poravnave BIS v Baslu. Temeljni predpogoj in rezultat omenjenih pogajanj mora biti izplačilo dolgov vsem varčevalcem LB-ja, je bil jasen hrvaški zunanji minister. Hrvaška in slovenska vlada sta v četrtek napovedali, da se bo spor o deviznih prihrankih hrvaških varčevalcev še naprej reševal v Baslu. Zagreb je pooblastil hrvaškega finančnega ministra Ivana Šukera, da v Basel pošlje pisno potrdilo, da bo Hrvaška nadaljevala pogajanja v sklopu nasledstva nekdanjega SRFJ-ja. Na četrtkovi vladni seji je hrvaška premierka Jadranka Kosor dejala, da dogovor o nadaljevanju pogajanj v Baslu temelji na pogovorih, ki jih je imela s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem 31. julija v Bohinju. Kosorjeva je še povedala, da je v Bohinju sprejeta stališča sprejel tudi guverner Hrvaške narodne banke HNB Željko Rohatinski, ki je za petkovo izdajo časopisa Večernji list potrdil, da banka podpira novo pobudo in vse, kar bi pripeljalo do rešitve. Upam, da bodo pogajanja uspešna, je končal guverner. Varčevalci brez upanja Jandroković se je odzval na pisanje hrvaškega tiska, ki je dogovor o nadaljevanju pogajanj označil za popuščanje. Reški Novi list je v članku z naslovom Varčevalci brez upanja zapisal, da je Kosorjeva sprejela rešitev, ki je bila za Hrvaško nesprejemljiva skoraj celotno desetletje. Po oceni komentatorja reškega časopisa je Hrvaška v celoti popustila Sloveniji, ki se je ves čas zavzemala, da se spor glede LB-ja rešuje v okviru nasledstva nekdanje Jugoslavije, poroča dopisnica RTV-ja iz Zagreba Nataša Prislan. Pogajanja v Baslu so bila leta 2002 neuspešna, od takrat pa se je spremenilo dejstvo, da je Slovenija pogojevala zapiranje poglavja o prostem pretoku kapitala v okviru pristopnih pogajanj Hrvaške z Evropsko unijo s hrvaško privolitvijo v obnovitev pogajanj o starih deviznih prihrankih v okviru baselske banke. Slovenija bo verjetno vsiljevala rešitve, ki bodo v njenem interesu, kar pomeni, da prevarani varčevalci Ljubljanske banke na Hrvaškem še dolgo ne bodo dobili denarja, končuje časnik Novi list.
|
neutral
|
7,127
|
V Savi zanikajo grožnje in prekinitev sodelovanja z Dnevnikom V Savi zavračajo izjave novinarke časopisa Dnevnik v Pogledih Slovenije, da so zaradi pisanja o povezavi Save s prevzemom Merkurja prekinili poslovno sodelovanje s to časopisno hišo. Navedene trditve nimajo nobene realne osnove. Izjavljamo, da s časopisno hišo Dnevnik nismo prekinili poslovnega sodelovanja na nobenem izmed poslovnih področij, so prek spletnih strani borze sporočili iz Save. S tem so se odzvali na izjave novinarke Vesne Vuković, ki je v oddaji Pogledi Slovenije dejala, da se je zaradi Dnevnikovega pisanja o lastninjenju Merkurja Sava odločila prekiniti vsakršno poslovno sodelovanje z Dnevnikom ter da so dobivali demantije in grožnje iz Save . Več o spornih prispevkih si lahko preberete na spodnjih povezavah Tajni dogovori Bohoriča in Kordeža o menedžerskem odkupu Merkurja? Pogledi Slovenije Imamo razred, ki si lahko vse privošči, vse doseže Popravki niso grožnje Ostajamo naročniki in oglaševalci, prav tako pa se redno in ažurno odzivamo tudi na vprašanja novinarjev te časopisne hiše. Zahteve po objavi popravkov in prikazu nasprotnih dejstev na neresnice v določenih člankih Dnevnika pa niso nobene grožnje, temveč naša dolžnost do delničarjev in javnosti ter pravica, ki nam jo omogoča zakon o medijih. Dejstvo pa je, da v. d. odgovornega urednika naših popravkov ne objavi, še dodajajo v Savi. Kakor je znano, je Dnevnik poročal o povezavi med nekdanjo upravo Merkurja z Binetom Kordežem na čelu in vodstvom Save, ki je Merkurjevim menedžerjem pomagalo pri največjem menedžerskem prevzemu podjetja pri nas.
|
neutral
|
7,128
|
Juan v zadnjih mesecih le malenkost pridobil vrednost ZDA so prestavile objavo poročila o manipulatorjih valut. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve je medtem Kitajsko pozval, naj juanu pusti, da se okrepi. Nujno je, da Kitajska dovoli juanu, da se okrepi glede na valute njenih glavnih trgovinskih partneric, med katerimi je tudi Evropska unija, je Olli Rehn dejal v pogovoru za finsko televizijsko postajo YLE. Ameriško finančno ministrstvo je preložilo objavo poročila o tem, ali katera izmed ameriških trgovinskih partneric manipulira z nacionalno valuto, v katerem naj bi po pričakovanjih Kitajsko označila za manipulatorko valut. Objavo poročila so preložili, ker želijo izkoristiti priložnost, da na zasedanju skupine G20 dosežejo napredek pri pomembnih izzivih za trdnejšo in bolj uravnoteženo rast , objavili pa naj bi ga novembra, po zasedanju skupine G20 v Seulu. Kitajsko manipuliranja obsodili leta 1994 Newyorški demokratski senator Charles Schumer, eden najostrejših kritikov kitajske valutne politike, je v svoji kritiki odločitve dejal, da administracija zdravi simptome, ne pa bolezni. Napovedal je, da bo kongres še letos ukrepal, s podporo administracije predsednika Baracka Obame ali brez nje. Ministrstvo dvakrat na leto pripravi poročilo o valutnih praksah svojih največjih trgovinskih partneric. Zadnje poročilo, ki je bilo predvideno za april, je bilo odloženo za tri mesece in kljub že dalj časa trajajočem sporu s Kitajsko te azijske države ni imenovalo za manipulatorko valut . ZDA Kitajske tega niso obsodile že od leta 1994 in administracije Billa Clintona. Zaradi podcenjenega juana ob dva milijona delovnih mest Številni analitiki verjamejo, da Kitajska namenoma ohranja nizko vrednost juana, da tako krepi cenovno konkurenčnost svojega izvoza. Podcenjena vrednost juana v primerjavi z dolarjem omogoča kitajskim podjetjem cenejši izvoz v ZDA in obratno. V Washingtonu so prepričani, da je tečaj juana za od 25 do 40 odstotkov podcenjen, kar naj bi ZDA v zadnjih letih stalo okoli dva milijona delovnih mest. Kitajska se brani, češ da naj ZDA šibkega juana ne uporabljajo kot izgovor za svoje gospodarske težave, in napoveduje, da bo nadaljevala reformo svoje valutne politike, a v svojem tempu, glede na kitajski gospodarski položaj. V zameno za močnejšo valuto - močnejša vloga v IMF-u V začetku leta je Kitajska obljubila fleksibilnejšo valutno politiko, a je juan le malenkostno pridobil vrednost. Juan se je od junija okrepil za 2,6 odstotka, kitajska centralna banka pa je v petek tečaj juana določila pri 6,6497 dolarja, kar je najviše po juniju. Tako imenovana valutna vojna je bila glavna tema letošnjih zasedanj Mednarodnega denarnega sklada IMF in Svetovne banke. Razvite države na čelu z ZDA so Kitajsko opozarjale, da bo dobila več vpliva v mednarodni finančni politiki le z bolj odgovornim vedenjem oziroma da mora podražiti valuto, če želi več besede v IMF-u. Vojna valut naj bi bila tudi glavna tema na prihajajočem vrhu skupine G20.
|
neutral
|
7,129
|
Blagovne znamk ocenjene na nekaj več kot tri milijone evrov Zanimanja za Muralista, Murine nepremičnine in stavbna zemljišča, M-energetiko in Murine blagovne znamke ni. Izjema sta le zemljišči s plinskima postajama. Za ostale nepremičnine, blagovne znamke in M-energetiko se ni prijavil noben kupec. Zdaj se bo premoženje prodajalo po zdravih jedrih . V ta namen so po besedah stečajnega upravitelja Mure Branka Đorđevića so v ta namen že pripravili pet ali šest prodajnih sklopov. Naprodaj bo tudi stoodstotni poslovni delež v Muri in partnerjih kot pravni osebi, skupaj s prostori, cena pa bo za okvirno 8,5 milijona evrov. A morajo o ceni najprej pridobiti mnenje hipotekarnih upnikov in se odločiti, ali bodo to prodajali po tržni, likvidacijski ali tržni vrednosti, obstaja pa tudi možnost zbiranja nezavezujočih ponudb. Izjemi sta bili nepremičnini v Murski Soboti in Ljutomeru, na katerih stojita merilno-regulacijski postaji za plin, in sta bili ocenjeni na 4.191 evrov oziroma na 8.708 evrov. Varščina za zemljišči je bila že položena. Đorđević je dejal, da se pri prodaji nepremičnin pojavlja težava zaradi krize in tržne vrednosti, zato je težko pričakovati, da bo nekdo kupoval po tržni vrednosti, ker so bile v stečaju tržne vrednosti celo nižje, kot so bile takrat, ko so bile dane hipoteke. Kupci tako lahko počakajo na znižanje cen. Naprodaj je bilo za 31 milijonov evrov nepremičnin, blagovnih znamk ... Skupna izklicna cena ponujenega je bila 31 milijonov evrov, Muralista Murine hčerinske družbe, ki je v stečaju od 12. oktobra lani, katerega dražba je potekala najprej, pa je 1,05 milijona evrov. V okviru prodaje nepremičnin je bilo na prodaj premoženje stečajnega dolžnika na lokaciji Plese 2 v Murski Soboti nepremičnine so ocenjene na 17 milijonov evrov, stavbno zemljišče pa na dobrih šest. Družba M-energetika je bila ocenjena na 166.000 evrov, tržne vrednosti blagovnih znamk Mura, Leona, J. G. Carniolus, e.Mura in Carl Degen pa na nekaj več kot tri milijone evrov. Če bi se našel interesent, ki bi vse skupaj kupil v svežnju, pa bi bilo vse skupaj naprodaj po 26,832 milijona evrov. Nekdanji obrat Mure v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni je bil ocenjen na 2,5 milijona evrov, obrat z zemljiščem v Ljutomeru pa za 1,38 milijona evrov.
|
neutral
|
7,130
|
Popis nepremičnin vznejevoljil državljane in vlado 6 milijonov nepremičnin. 1,1 milijona poslanih obvestil. 84 milijonov podatkov. Ministrstvo za okolje in prostor in Gurs Dozdajšnjih 100.000 predlogov za spremembe ni velika številka. Obvestila o poskusni izračunani vrednosti so zaradi napak razburila mnogo lastnikov, da je nezadovoljstvo upravičeno, pa se strinja tudi premier Pahor. Geodetska uprava je v začetku meseca lastnike nepremičnin obvestila, katere podatke o njihovi nepremičnini je zbrala in kakšno vrednost je nepremičninam pripisala. V precej primerih podatki tako glede lastnosti stanovanja kot lastništva niso točni. Pristojni minister Roko Žarnić državljane prosi za razumevanje, saj so napake ob navedeni količini podatkov in, kot poudarja, neurejenih obstoječih evidencah, neizogibne. Pričakuje, da se bo število pripomb in pritožb do konca akcije dodatno povzpelo. Projekt, ki se tiče nečesa, kar imam , povzroča tudi interes in razburjenje. Odločno pa dodaja, da je lastnina odgovornost lastnikov. Država v tem primeru zgolj opozarja na napake. Akcija bo državljanom prinesla veliko koristi, vložek vanjo pa se bo po njegovih besedah obrestoval. Vedeli bomo kaj imamo in koliko je vredno , pravi minister. Akcija obveščanja in urejanja podatkov naj bi stala okoli 4,7 milijona evrov. Ob tem opozarja, da gre pri ocenah vrednosti nepremičnin za informativno vrednost , ki ni enaka tržni. Vrednost nepremičnine pri prodaji ali pri morebitnem pridobivanju hipoteke bo tako še vedno predmet dogovora med prodajalcem in kupcem oziroma banko. Med neznanimi naslovi tudi naslovi odgovornih Odgovornost za nepremičnine in njihovo ustrezno evidentiranost je predvsem na strani lastnikov, poudarja Žarnič, ki pravi, da za nastale težave ne more biti kriv tisti, ki kaže na napake. Naša lastnina - naša odgovornost. Ne odgovornost države. Med glavnimi razlogi za težave omenja premalo uslužbencev, neurejeno zemljiško-knjižno stanje, neustrezno informacijsko podporo, pomanjkanje informacij o davku na nepremičnine in neuspele dogovore z upravnimi enotami o pomoči pri razbremenjevanju geodetske uprave pri obravnavi pripomb in pritožb. Gurs Delujemo na meji čudeža Generalni direktor geodetske uprave Aleš Seliškar ministru pritrjuje. Od 100.000 pripomb se jih 10.000 nanaša na informativno vrednost nepremičnine, pravi. Mimogrede pove, da je slaba polovica pripomb lastnikov posredovana prek spleta, dobra polovica pa se jih osebno zglasi na izpostavah geodetske uprave. Sicer pa razloge za nepopolne podatke pripisuje predvsem neurejeni dokumentaciji o dedovanju, nevpisanim prodajnim pogodbam, neurejeni etažni lastnini v stanovanjskih blokih, napakam pri vpisovanju v zemljiško knjigo, kaotičnemu stanju evidenc državne in lokalnih skupnosti in kopici drugih pomanjkljivosti. Po njegovih besedah je 75 odstotkov do zdaj prejetih pripomb rešenih. Ljudje odhajajo s teh pogovorov pomirjeni, pravi minister. Dogajajo se tudi določene komične situacije, ki pa pozneje postanejo novice dneva , dodaja. A te ne kažejo celotne slike. Veliko težav imajo tudi s programsko opremo, ki naj bi obdelala zajetno količino podatkov. Ti se zbirajo s pomočjo lokalnih programskih oprem in naknadno združujejo v centralno bazo. Prenova bi po njegovi oceni stala okoli 20 milijonov evrov. Minister Žarnić dodaja, da je omenjena proračunska postavka predmet pogovorov z ministrstvom za finance. Za zdaj so neuspešni. Čudež, da sploh dela, pravi Seliškar. Kje je največ težav? Seliškar V Ljubljani in na Obali. Na območju Ljubljane je namreč po njegovih besedah kar polovica slovenskih nepremičnin. Na Obali je stanje nekoliko drugačno. Med primeri posebej navaja Piran, kjer je določitev lastništva in preostalih nepremičninskih kazalcev zaradi razgibane gradnje izrazito težka. Položaj zapleta tudi relativno visok delež tujih lastnikov, s katerimi je komunikacija otežena. Čas se izteka Predsednik vlade Borut Pahor je že med ponedeljkovimi odgovori na poslanska vprašanja povedal, da je nezadovoljstvo upravičeno tako med državljani kot v vladi. Če bo pripomb veliko, in videti je, da bo tako, bomo podaljšali ta rok, je zagotovil. Obrazci .Spletna aplikacija Vir Gurs Rok za pripombe še vedno 25. november Zadnji rok za oddajo pripomb je sicer še vedno 25. november, a glede na veliko število pritožb in posledično dolge vrste pred geodetskimi upravami ga bodo verjetno morali še podaljšati. Pripravljajo se tudi ukrepi, ki naj bi olajšali in poenostavili način sporočanja pripomb in sprememb, med drugim tako, da bodo lahko lastniki pripombe sporočali po telefonu in da bodo na izpostavah Gursa povečali število uslužbencev. Lastniki nepremičnin lahko izpolnjene obrazce Gursu posredujejo na elektronski naslov obvescanje.gu@gov.si ali po pošti na Gurs, Zemljemerska 12, Ljubljana, P. P. 494. Lahko jih tudi osebno prinesejo na najbližjo geodetsko upravo. Prijava je mogoča tudi po telefonu 01 478 48 00. Prvi davek leta 2012 Obdavčitev nepremičnin naj bi začela veljati leta 2012, koalicijski partnerji pa so se dogovorili, da bo 0,1-odstotna davčna stopnja enotna za vso državo. Svoje bodo sicer lahko dodale še občine, a končna obdavčitev ne bo smela biti večja od 0,15 odstotka. To bo veljalo le za prvo nepremičnino. V stanovanjih, vikendih in hišah, kjer se biva le občasno, pa je predviden trikratni ponder osnovnega, torej 0,3.
|
neutral
|
7,131
|
V čigavem interesu je destabilizacija uspešne družbe? Pošta Slovenije je v zadnjih petih letih uspešno delovala tudi na račun plač vodilnih, pravijo delavci Pošte, ki so zaskrbljeni nad nedavno zamenjavo nadzornikov. Po sestanku sveta delavcev so sporočili, da je družba v zadnjih petih letih, tudi na račun plač vodilnih, poslovala bolje kot kadar koli v zgodovini. Omenjeno dejstvo dokazujejo tako poslovni rezultati kot uresničevanje razvojne strategije družbe, saj je Pošta Slovenije po našem mnenju stabilna, uspešna in sodobna družba, je povedal predsednik sveta delavcev Božidar Pograjc. V čigavem interesu je destabilizacija uspešne družbe? Poslovni rezultati naše družbe so v korist lastniku, državi, kar dokazuje sklep skupščine, ki je določil, da se lastniku izplača 23 milijonov evrov bilančnega dobička, s čimer se zaposleni ne strinjamo, poudarja svet delavcev. Sprašujejo se, v čigavem interesu je destabilizacija poslovno uspešne družbe, saj so prepričani, da ne gre za premišljeno odločitev v korist družbi, zaposlenim in lastniku. To so dejstva, ki po našem mnenju ne bodo pozitivno vplivala na motivacijo zaposlenih v teh kriznih časih in prihajajočo liberalizacijo poštnega trga v Sloveniji. Družba, ki ne vlaga v razvoj, znanje in zaposlene, postane nekonkurenčna in sledi odpuščanje. Interes zaposlenih pa je, da z razvojem, delom, znanjem in dobrim gospodarjenjem dosegajo socialno in materialno varnost, ki se kaže v zadovoljstvu uporabnikov naših storitev, dodajajo. Ali zamenjavi nadzornikov sledi zamenjava poslovodstva? Kot je znano, je vlada pred kratkim na predlog ministrice Darje Radić razrešila nadzorni svet Pošte Slovenije pod vodstvom Draga Bahuna in imenovala nove člane. Po njenih pojasnilih je bila odločitev posledica ugotovljene kršitve zakona o določitvi plače poslovodnih oseb v družbah v pretežni državni lasti. Kmalu so se pojavila namigovanja, da se z menjavo nadzornikov dejansko pripravlja teren za menjave v poslovodstvu, nekateri mediji pa so pisali tudi o možnosti odstopa Aleša Hauca s čela Pošte Slovenije. Hauc je to že zavrnil, ministrica pa je v povezavi z morebitno menjavo poslovodstva dejala, da lahko država kot lastnik menja le člane nadzornega sveta. Kaj bodo ti naredili, pa je po njenih besedah njihova stvar.
|
negative
|
7,132
|
SBI TOP ostaja pod 100-dnevnim drsečim povprečjem Ljubljanska borza je zaradi 1,7-odstotne rasti Gorenjevih delnic že 11. dan zapored pridobivala, kar se letos še ni zgodilo, a tudi to še ni nikakršen dokaz, da se je trend obrnil. Indeks je še vedno pod 100-dnevnim drsečim povprečjem, a je v zadnjih dneh ustvaril lepo osnovo za premik navzgor. Čeprav ključni strukturni problemi Slovenije ostajajo in so slovenska podjetja z napovedmi precej sramežljiva, je že čas, da se svetovni optimizem in predvsem likvidnost prelijeta tudi na našo borzo, je za MMC povedal Peter Jenčič, upravljavec pri Alta skladih, in dodal še nekaj statistike V tem obdobju je SBI TOP pridobil 3,92 odstotka, med posameznimi delnicami pa je največ, 7,5 odstotka, porasel Mercator. Sledita Petrol 5,31 % in Telekom 4,01 %. Na drugi strani je tečaj Nove KBM v zadnjih dveh tednih ostal skoraj nespremenjen. Kitajska odločitev stresla borzne in surovinske trge V New Yorku so se morali v torek sprijazniti z največjim minusom v zadnjih dveh mesecih, saj je indeks Dow Jones 10.978 točk padel za 1,59 odstotka, Nasdaq 2.436 točk pa za 1,76 odstotka. Potem ko je Wall Street od začetka julija ko je bil na letošnjem dnu porasel za 15 odstotkov, so vlagatelji občutljivi na vsako slabšo novico. Trenutno največ skrbi povzroča še vedno prizadet trg hipoterkarnih posojil, ki bremeni bilance bank. Za negotovost je poskrbela tudi kitajska centralna banka, ki je za četrt odstotne točke zvišala obrestno mero in sprožila razprodajo na surovinskem trgu. Cena lahke nafte je včeraj padla za 4,5 odstotka in se spustila pod 80 dolarjev. Danes je spet nad to mejo. Tudi zlato je izgubilo tri odstotke. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA-0,27 % 63,67 EUR GORENJE+1,70 %13,16 TELEKOM-0,09 % 91,42 PETROL-0,02 %255,38 NOVA KBM-0,49 % 10,06 MERCATOR+0,55 %153,65 LUKA KOPER+0,37 %16,31 INTEREUROPA+1,32 %3,85 Apple kljub izjemnim rezultatom navzdol Zanimivo je, da odlične objave poslovnih rezultatov borzam ne pomagajo več. Yahoo je več kot podvojil dobiček tretjega četrtletja bilo ga je za 400 milijonov dolarjev, toda delnice so padle. Celo Apple ni uspel tako kot vedno do zdaj kljub 70-odstotni rasti dobička navdušiti analitikov. Njegovi prihodki so dosegli 20,3 milijarde dolarjev, kar pomeni, da ta tehnološki velikan vsako uro proda za 9,5 milijona dolarjev izdelkov. Delnice so se vseeno pocenile za 2,7 odstotka, saj nekateri trdijo, da je prodaja iPadov zaostala za nekaterimi pričakovanji. IBM-ove delnice so izgubile 3,4 odstotka, čeprav je podjetje v zadnjem četrtletju pozitivno presenetilo s poslovnimi rezultati in zvišalo napoved celoletnega dobička. Kam se bo obrnil trg? Novica, da so se kitajske oblasti v želji, da preprečijo pregrevanje gospodarstva prvič po skoraj treh letih odločile za zaostrovanje denarne politike, je v torek vplivala tudi na evropske delniške indekse, ki so se v povprečju znižali za pol odstotka. Na eni strani je Kitajska, ki jemlje likvidnost s trga, na drugi strani Fed, ki jo dodaja skozi kvantitativno sproščanje. Težko je predvideti, kam se bo obrnil trg, je povedal eden izmed analitikov pri BNP Paribas. Zdrsnile so zlasti vrednosti rudarskih delnic, potem ko je cena bakra občutno padla. Prav rudarske delnice pa so danes dopoldne indekse spet popeljale v pozitivno smer.
|
neutral
|
7,133
|
Ponudbe čakajo do konca oktobra Finančna družba NFD je objavila ponudbo za prodajo delnic 12 družb, med katerimi so NLB, Banka Celje in štiri elektordistribucijska podjetja. Na prodaj je 131.693 rednih delnic NLB-ja in 39.276 rednih ter 7.544 prednostnih delnic Banke Celje, ki jih NFD prodaja v imenu investicijske družbe NFD 1. Družba poleg tega prodaja tudi delnice Elektra Ljubljana 133.579 delnic, Elektra Celje 216.280 delnic, Elektra Maribor 155.785 delnic in Elektra Gorenjska 85.032 delnic. Ponudbe zbirajo do konca oktobra. Med preostalimi šestimi družbami, katerih delnice so na prodaj, je tudi 15.120 delnic Term Maribor, ki jih NFD prav tako prodaja v imenu delniškega investicijskega sklada NFD 1. Gre za 0,66-odstoten delež družbe. Kot je znano, je družba NFD Holding vodi jo Stane Valant, ki je večinski lastnik Term Maribor, pred kratkim napovedala prodajo svojega 72-odstotnega deleža term. Terme Maribor so družba s 300 zaposlenimi, ki ima v lasti več hotelov v Mariboru in na Pohorju, največ zanimanja zanje pa naj bi po pisanju medijev pokazal neznani morebitni kupec iz Rusije. NFD prodaja tudi delnice finančne družbe KB1909 - Societa Finanziaria per Azioni ter družb Hoteli Bernardin, Certa, Beti holding in Aero.
|
neutral
|
7,134
|
Vlada ne bi prodala Banke Celje Ni še mogoče reči, v kakšnem deležu bo k dokapitalizaciji NLB-ja prispevala država in v kakšnem drugi partnerji, bo pa v prvi fazi stabiliziran delež države, pravi finančni minister Franc Križanič. Strategija je pripravljena na osnovi 250-milijonske dokapitalizacije, a znesek je še odprt, je še povedal minister. Predlog največjih lastnikov, države in belgijskega KBC-ja je namreč ta, da se znesek zracionalizira in zniža. Vlada je po njegovih besedah sprejela resorni del strategije za upravljanje s kapitalskim deležem banke. Kratkoročni del strategije pomeni konsolidacijo in stabilizacijo državnega dela lastništva. V tem času bi država tako ostala večinski lastnik. V drugem, strateškem delu pa je predvidena vključitev več strateških partnerjev. Ugotoviti bo treba, kakšne so ideje partnerjev pri dokapitalizaciji in začeti iskati tudi ostale, ki bi lahko pristopili v partnerstvo pri upravljanju banke, pojasnjuje minister. Po njegovih besedah je potrebna čim manjša dokapitalizacija, a kakršna koli bo, mora biti cena delnic nizka, kdor koli pa bo sodeloval, naj bi, ko bo delež odprodal, pridobil 2,5-kratnik vrednosti. Kot je še pojasnil, je vlada na današnji seji pregledala strategijo skupine NLB in ima nanjo nekaj pripomb, ki jih bo posredovala vodstvu. Pahor Odločitev gospodarna Premier Borut Pahor pa je poudaril, da je vlada glede NLB-ja sprejela odločitev, ki je bila testirana tako v vladi kot v strokovni javnosti. Sprejeta odločitev, da država konsolidira svoj delež nad 50 odstotki, je bila gospodarna, obenem pa je v drugem koraku še dopuščena možnost, da se delež države spusti pod 50 odstotkov, je dodal. Banko Celje konsolidirati ali odprodati Glede načrtov NLB-ja po odprodaji Banke Celje pa je Križanič ocenil, da ta banka v takšnem lastništvu, kot je zdaj, ko je NLB le portfeljski lastnik, ne more ostati. Ali jo je treba konsolidirati ali odprodati, je menil in dodal, da si želi glede tega vprašanja vsaj še en krog pogajanj z regulatorjem. Predviden umik z nestrateških trgov Dokapitalizacija NLB-ja bo potekala v okviru strategije skupine NLB do leta 2015, ki med drugim predvideva umik z nestrateških trgov italijanskega in srbskega in nejedrnih dejavnosti ter prodajo deleža v Banki Celje. Po drugi strani vlada prodaji Banke Celje ni naklonjena in jo želi obdržati, prodati pa le nedobičkonosne deleže na Balkanu. Minister za finance pred sejo vlade strategije NLB-ja ni želel posebej komentirati, dejal je le, da bo treba kapitalsko ustreznost banke povečati zaradi zahteve regulatorja. Premier Borut Pahor pa je opozoril, da se je treba posvetiti vprašanju, ali se državi obrestuje iz proračuna dokapitalizirati banko ali poiskati novega partnerja, ob čemer bi izgubila večinski delež. V bančnih krogih menijo, da je dokapitalizacija NLB-ja potrebna. Prvi mož KD banke Aljoša Tomaž je dejal, da tuje banke v Sloveniji vse manj kreditirajo slovenska podjetja, zato je dokapitalizacija NLB-ja smiselna. Srednjeročno se s tem strinja tudi direktor Intertrade Prage Tomaž Subotič, dolgoročno pa meni, da je nujna prodaja banke. Predsednica uprave SKB banke Cvetka Selšek pa je spomnila na to, da je lastništvo tudi odgovornost.
|
neutral
|
7,135
|
Do imenovanja novega člana bo nadzorni svet deloval z osmimi člani Koprski župan Boris Popovič je izstopil iz nadzornega sveta Luke Koper. Kot razlog za odstop je navedel zahtevo po skladnosti z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Do imenovanja novega člana bo nadzorni svet Luke Koper, za kar je pristojna skupščina delničarjev družbe, deloval z osmimi člani, kar še vedno zagotavlja sklepčnost organa nadzora. Nadzornikom koprske družbe predseduje Janez Požar z ministrstva za promet, interese kapitala zastopajo še Bojan Brank, Marko Simoneti, Jordan Kocjančič in Tomaž Može, interese zaposlenih pa Mladen Jovičič, Stojan Čepar ter Nebojša Topič. Popovič se sklicuje na zakon o integriteti in preprečevanju korupcije Popovič se v odstopni izjavi sklicuje na 27. člen junija letos uveljavljenega zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Ta poklicnim funkcionarjem prepoveduje članstvo oz. opravljanje dejavnosti upravljanja, nadzora ali zastopanja v gospodarskih družbah, gospodarskih interesnih združenjih, zadrugah, javnih zavodih, javnih skladih, javnih agencijah in drugih osebah javnega ali zasebnega prava, razen v društvih, ustanovah ter političnih strankah.
|
neutral
|
7,136
|
Začel je veljati nov zakon Kad in Sod po zakonodaji, ki je ravno začela veljati, ne bosta več glavna skrbnika naložb države. Ustanovili bodo novo agencijo in zavarovalnico. Kapitalska družba in Slovenska odškodninska družba po novem zakonu ne bosta smela več razpolagati z nobeno kapitalsko naložbo, ki bo določena za strateško oz. katere skupna knjigovodska vrednost bo presegla 20 milijonov evrov. S temi naložbami bo upravljala agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države. Po novem je postavljena tudi omejitev, da imata lahko družbi v vsaki novi naložbi največ pet odstotkov glasovalnih pravic ali kapitala, ne glede na določila zakona pa lahko pridobita večji delež od petih odstotkov, če dobita soglasje nadzornega sveta in skupščine. Nova zavarovalnica za pokojninske sklade Zakon določa tudi preoblikovanje Kada in ustanovitev nove družbe, zavarovalnice v 100-odstotni lasti Kada, na katero bo Kad prenesel upravljanje štirih pokojninskih skladov. Osnovni kapital zavarovalnice bo 152,2 milijona evrov. Kad bo medtem obdržal upravljanje sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ob tem bo moral Kad Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije letno nakazati 50 milijonov evrov, to nakazilo pa naj bi se uporabljalo za usklajevanje pokojnin.
|
neutral
|
7,137
|
Cene vozovnic ne bodo bistveno drugačne od lanskih Na Krvavcu, v Kranjski Gori, na Voglu in Starem vrhu pri Škofji Loki so skoraj pripravljeni na zimsko sezono. Cene smučarskih vozovnic se ne bodo bistveno razlikovale od lanskih. V smučarskem centru Krvavec so med letošnjo poletno sezono, ki je trajala do začetka oktobra, našteli okoli 7.000 obiskovalcev. Zdaj se posvečajo pripravam na zimsko sezono, ki se na Krvavcu običajno začne konec novembra. Večjih novosti ne pripravljajo, so pa pripravili spletno prodajo vozovnic, v sodelovanju z Borisom Strelom pa tudi preizkušnjo smuči skoraj vseh blagovnih znamk. Najavljajo tudi večerno sankanje ob koncih tedna in progo za smučarski kros. V načrtih imajo še obnovo dvosedežnice Njivice in širitev smučišča proti Jezerskemu. Na Krvavcu sicer ponujajo okoli 30 kilometrov smučarskih prog na nadmorski višini od 1.450 do 1.971 metrov. Vsako leto v od 120 do 150 dneh zimske sezone na Krvavcu naštejejo od 175.000 do 220.000 obiskovalcev. Cene vozovnic so letos na skoraj isti ravni kot lani, pravi vodja komerciale in marketinga v RTC-ju Krvavec Luka Vrančič. Malenkost se bosta podražili dnevna za en evro in sezonska vozovnica. V predprodaji že ponujajo od 10 do 15 odstotkov popusta. Kranjska Gora Sezona se začne 19. decembra V Kranjski Gori se poletna sezona konča konec oktobra, tehnične priprave na zimsko pa so praktično že končane, je pojasnila vodja marketinga in prodaje RTC-ja Žičnic Klavdija Gomboc. Med novostmi je izpostavila sezonske družinske vozovnice, dodatno zasneževanje na vlečnici Kolovrat in dodatni vlečni trak za otroke. Predprodaja vozovnic poteka do 19. decembra, dan prej pa uradno začnejo zimsko sezono. Ta je lani privabila 182.000 obiskovalcev, v 104 dneh pa so našteli 3,5 milijona prevozov z žičniškimi napravami. Na Voglu že tri leta nobenih sprememb cen vozovnic Redna vzdrževalna dela potekajo tudi na Voglu, kjer za prihajajočo zimsko sezono direktor žičnic Tomaž Šumi napoveduje okrepljeno gostinsko in otroško ponudbo. Cene vozovnic že tri leta ostajajo enake, bodo pa vozovnice ob delavnikih 20 odstotkov cenejše, je pojasnil. Dodal je še, da so predprodajo začeli oktobra, trajala pa bo do začetka sezone. Na Starem vrhu pri Škofji Loki bodo ta teden začeli intenzivnejša dela na tehničnih napravah, potem ko so v začetku meseca zagotovili delovanje smučarsko-turističnega centra. Zaradi preteklih finančnih težav razen sankališča in drsališča ne napovedujejo večjih novosti, ostaja pa tradicionalna nočna smuka. Tudi v blejski Straži letos ne pripravljajo večjih novosti, pripravljalna dela že potekajo, začetek sezone pa pričakujejo okrog božičnih in zimskih počitnic.
|
neutral
|
7,138
|
Svojim komitentom so vrnili sredstva za prvo polovico leta 2006 Abanka Vipa je začela vračati nadomestila za dvig gotovine, ki jih je svojih komitentom nezakonito zaračunavala, če so dvige opravljali na bankomatih drugih bank. Potem ko so štiri banke 20. februarja 2006 usklajeno uvedle provizije za dvig gotovine na bankomatih drugih bank, je odločba urada za varstvo konkurence o nezakonitosti tega ravnanja iz leta 2007 postala pravnomočna šele letos. Abanka Vipa in NLB sta napovedali spoštovanje take odločitve vrhovnega sodišča. NKBM in Banka Celje pa sta zoper odločitev sodišča vložili revizijski zahtevek. Abanka Vipa je svojim strankam nadomestila za dvig skupaj z zamudnimi obrestmi vrnila v soboto. Stranke, ki imajo pri banki osebni račun, so sredstva dobila nakazana na ta račun. Vse stranke, ki svojega osebnega računa nimajo več pri Abanki, pa lahko denar dvignejo na njenih poslovalnicah z osebnim dokumentom in davčno številko. Izpis zneska je mogoče preveriti na spletni banki, na izpisku na bančnem avtomatu ali pa na mesečnem izpisku osebnega računa za oktober.
|
positive
|
7,139
|
Delo za nekdanje delavce Preventa v Boxmarku Ob stečaju Prevent Globala in Prevent avtomobilskih delov avgusta je delo izgubilo 1.260 zaposlenih. V Radljah ob Dravi jih bodo zaposlili 300. Danes je na šivanje avtomobilskih sedežnih prevlek v nekdanjem obratu Prevent Globala prišlo prvih 40 šivilj. Boxmark ima nekdanje Preventove prostore v najemu od 1. septembra. Vsa Boxmarkova proizvodnja na Koroškem bo sodila pod okrilje novoustanovljenega podjetja Car ekskluziv s sedežem v Radljah. Podjetje je bilo v petek vpisano v sodni register, njegov direktor pa še ni izbran. Boxmark se sicer zanima tudi za nakup proizvodne hale v Radljah, vendar ta še ni naprodaj v okviru stečajnih postopkov. Tudi uradna cenitev še ni bila opravljena. Prihodnost proizvodnje v Slovenj Gradcu pa še ni dorečena in je odvisna od naročil, je pojasnil direktor podjetja Boxmark Leather Marjan Trobiš.
|
neutral
|
7,140
|
Po zasedanju G20 Veliko hrupa za prazen nič 25. oktober 2010 ob 20 32 Ljubljana - MMC RTV SLO/ReutersPotem ko zasedanje finančnih ministrov držav G20 ni postreglo z zgodovinskimi sklepi, dolar spet izgublja, delniški trgi pa zlasti na razvitih trgih pridobivajo. Skupina G20 je v Seulu sporočila tisto, kar že vsi vedo vodilne države sveta želijo preprečiti tekmovanje v zniževanju vrednosti nacionalnih valut. Veliko hrupa za prazen nič, torej. V ponedeljek je bila ameriška valuta spet na preizkušnji, tako da je bilo treba za evro spet plačati več kot 1,40 dolarja. Poglejmo na nekaj največjih svetovnih trgov in na Ljubljansko borzo New York Slabi dve uri pred zaprtjem trga je bil Dow Jones nad mejo 11.200 točk oziroma za okrog 0,6 odstotka v plusu. Nasdaq je med ponedeljkovim trgovanjem presegel 2.500 točk. Glavna tema je še vedno naslednji sestanek Zveznih rezerv na začetku novembra, na katerem naj bi Fed najavil novi krog kvantitativnega sproščanja denarne politike. Zdaj vsi ugibajo, kakšna bo vsota, ki jo bo Fed namenil za to akcijo. Govori se o 2.000 milijardah dolarjev. Citigroupove delnice so se podražile za poldrugi odstotek, potem ko so pri Goldman Sachsu delnice priporočili za nakup. London Indeks FTSE 100 5.751 točk se je povzpel za 0,2 odstotka in za las zgrešil šestmesečni vrh, dosežen v četrtek. V ospredju so bile delnice rudarskih podjetij, saj je cena bakra zaradi šibkega dolarja in močnega povpraševanja s Kitajske dosegla najvišjo raven v zadnjih 27 mesecih. Za eno tono je treba odšteti več kot 8.500 dolarjev. Delnice čilskega Antofagaste so poskočile za štiri odstotke, saj so pri Goldman Sachsu izdali nakupno priporočilo. Banke so izgubljale. Lloydsove delnice so se pocenile za 5,4 odstotka, potem ko so analitiki pri Credit Suisse znižali njihovo ciljno vrednost. Frankfurt Delniški indeks DAX 30 6.639 točk je dosegel svež letošnji vrh. Pridobil je pol odstotka, po objavi novice, da je v ZDA prodaja rabljenih stanovanj septembra porasla za deset odstotkov občutno nad pričakovanji, še vedno pa na zelo nizki ravni, je kazalo še precej bolje. Zvezda dneva je bil Volkswagen - delnice so po objavi spodbudnih poslovnih rezultatov tretjega četrtletja poskočile za skoraj sedem odstotkov. V rdečem so dan končale bančne delnice. Ljubljana Potem ko je indeks SBI TOP v petek dosegel najvišjo vrednost po juliju, se je nov teden zaradi pocenitve Krkinih in Gorenjevih delnic začel z rahlim padcem. Skupni promet v rednem trgovanju ni dosegel milijon evrov, od tega pa več kot polovica odpade na Krkine delnice. Njihov tečaj se je znižal za pol odstotka, zadnji posel je bil sklenjen pri 62,26 evra. Gorenje se je še obdržalo nad 13 evri. Mercator, ki se je prejšnji teden podražil za skoraj tri odstotke, je dosegel največ 156,4 evra. Tudi Telekom je nadaljeval rast. Borzni posredniki so sicer sklenili za 1,9 milijona evrov poslov, od tega je milijon vredna transakcija z delnicami Mercatorja, potem ko se je Electa umaknila iz Mercatorja.
|
neutral
|
7,141
|
Podjetje naj bi gradilo tudi drugim vodilnim delavcem Nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak naj bi z gradbenim materialom, ki ga je plačevalo velenjsko podjetje, gradila svoj ranč v Mislinji. Dokumenti, ki so jih pridobili v uredništvu informativne oddaje 24ur, kažejo, da naj bi nekdanja direktorica Hilda Tovšak z gradbenim materialom, ki naj bi ga plačevalo velenjsko podjetje, gradila svoj ranč na Mislinji. Delavci naj bi material na njen ranč vozili redno. Anto Gavrič, ki je vodil skladiščne evidence v Vegradu, je za oddajo povedal, da se je dostikrat zgodilo, da so bili določeni materiali pisani na eno gradbišče, vozili pa so jih čisto drugam . O gradnji pri Tovšakovi je spregovoril tudi Vegradov delavec, ki je želel ostati anonimen. Delali smo pot do ranča. Vsako jutro smo potovali v Mislinjo, je dejal. Na vprašanje, kdo je plačeval delavce za gradnjo pri Tovšakovi, je odgovoril, da Vegrad. Dokazov za to ni bilo, saj naj bi jih Tovšakova, kot še poroča Pop TV, spretno skrila. Kljub temu pa naj bi nekaj dokumentov le spregledala. Obstaja tudi sum, da so se na račun velenjskega podjetja okoristili in bogateli tudi drugi direktorji Vegrada. Tako naj bi mobilne počitniške hiške, namenjene za gradnjo hotela in počitniškega naselja v Savudriji na Hrvaškem, odpeljali v druge kampe na Hrvaškem, uporabljali pa naj bi jih direktorji in zaupniki Tovšakove Matej Košič, Branka Gabrijel in Matija Blagus.
|
negative
|
7,142
|
Dobavitelji v težkem položaju Tuš Holding je zaradi neuspešnega poskusa prodaje Tušmobila in trgovskih središč v jugovzhodni Evropi začel pripravljati načrt prestrukturiranja in dezinvestiranja. Kot poroča Dnevnik, ima prvi mož družbe Mirko Tuš tri mesece časa, da naredi načrt sanacije poslovanja. Do dogovora o reprogramu posojil, s katerim bi podaljšali rok odplačila, pa se mora z bankami dogovoriti za podpis moratorija na unovčevanje zavarovanj že zapadlih posojil. Banke od Engrotuša pričakujejo tudi dobro poslovanje v novembru in decembru. Tuš pesti predvsem visoka zadolženost, zaradi katere je moral ustaviti dinamiko načrtovanih naložb. Bankirji so za zdaj optimistični in menijo, da se bo Tušu uspelo izogniti insolventnim postopkom. Po neuradnih podatkih naj bi trenutno kazalo na to, da bodo banke zahtevale prodajo vseh naložb, ki niso povezane z osnovno, trgovsko dejavnostjo - zlasti mobilne telefonije, bencinskih servisov in kinodvoran. Na ta način bi bilo Tušu spet omogočeno normalno poslovanje, saj bi dolg postal vzdržnejši. Dobavitelji ponujajo nam kompenzacijo Na osnovi načrta sanacije naj bi Tuš skrajšal tudi plačilne roke dobaviteljem, ki so trenutno v najtežjem položaju, saj se po njihovih besedah Engrotuš že nekaj časa ne drži pogodbenih plačilnih rokov. Ponekod naj bi zamujali celo za mesec ali dva oz. ponujali kompenzacijo, denimo v obliki naftnih derivatov, navajajo. Največje breme Tušmobila Skupina Tuš Holding je lani ustvarila kar 29 milijonov evrov čiste izgube, konec decembra lani pa je imela ob 73 milijonih evrov kapitala kar 670 milijonov evrov finančnih in poslovnih obveznosti. Največje breme predstavlja poslovanje Tušmobila, ki je prihodke lani sicer podvojil na 72 milijonov evrov, a obenem je ustvaril tudi več kot 25 milijonov evrov čiste izgube.
|
neutral
|
7,143
|
Visok dobiček Microsofta Na Ljubljanski borzi je bilo petkovo trgovanje v znamenju rasti Mercatorjevih in Telekomovih delnic. Cena Telekoma je po štirih mesecih presegla 100 evrov. Vrednost Telekomovih delnic se je ob 140 tisoč evrih prometa povzpela za 2,77 odstotka, najvišji posli pa so se sklepali pri 102,9 evra. Še malce višja rast je ob 100 tisoč evrih prometa uspela Mercatorju, ki je dosegel 165,1 evra. Indeks SBI TOP 865 točk se je zvišal tretjič zapored, tokrat za 1,28 odstotka. Njegova tedenska rast znaša 2,2 odstotka. Od 5. oktobra, ko je bil na letošnjem dnu, je SBI TOP porasel za dobrih sedem odstotkov, v mesecu oktobru pa za 4,2 odstotka. Gre za najboljši mesec leta 2010, vendar pa zaradi nizkega prometa še vedno nihče ne upa govoriti o pravi spremembi trenda. Krkine delnice še naprej ne sledijo rasti, tokrat se je ob 445 tisoč evrih prometa njihov tečaj znižal za 0,17 odstotka. Zadnji posel je bil sklenjen pri 62,9 evra. Microsoft dobiček povečal za 51 odstotkov Pozornost ameriških vlagateljev je še naprej usmerjena k sestanku Zveznih rezerv 3. in 4. novembra, nekaj previdnosti pa je opaziti tudi zaradi ameriških volitev, ki bodo prav tako naslednji teden. Četrtkovo trgovanje je bilo rahlo negativno, saj je indeks Dow Jones 11.113 točk izgubil 0,11 odstotka, čeprav je število prosilcev za denarno nadomestilo v času brezposelnosti zadnji teden nepričakovano padlo. Glavni krivec za minus Dow Jonesa je bil 3M. Delnice so padle za skoraj šest odstotkov, saj je podjetje zaradi visokih stroškov nedavnih prevzemov znižalo napoved svojega dobička. Po trgovanju je Microsoft sporočil, da je četrtletni dobiček porasel kar za 51 odstotkov. V zunajborznem trgovanju so delnice porasle za tri odstotke. Tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA -0,17 % 62,86 EUR TELEKOM +2,77 % 98,85 MERCATOR +2,89 % 164,88 PETROL +1,41 % 266,36 NOVA KBM +0,38 % 10,14 GORENJE +0,36 % 13,25 LUKA KOPER -0,87 % 16,11 INTEREUROPA +1,56 % 4,05 Kakšna je bila rast BDP-ja v ZDA? Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.085 točk je v sredo končal najnižje v zadnjih dveh tednih, v četrtek pa pridobil 0,4 odstotka. Največja rast je uspela delnicam telekomunikacijskih in naftnih podjetij, potem ko sta France telekom in Royal Dutch Shell z dobičkom tretjega četrtletja presegla napovedi. Energetskim delnicam je pomagala tudi rast lahke nafte nad 82 dolarjev. Petkovo dopoldne je bilo v Evropi rahlo negativno, občutno pa je navzdol zanihal tokijski Nikkei 9.202 točki, saj je padel za 1,75 odstotka. V ZDA bo danes za uvod v zadnji dan tedna zanimiva objava podatka o rasti ameriškega gospodarstva v tretjem letošnjem četrtletju. Analitiki napovedujejo, da naj bi bila rast BDP-ja 2,0-odstotna, potem ko je bila v drugem četrtletju 1,7-odstotna.
|
positive
|
7,144
|
Grozd obrambne industrije pred podpisom programa sodelovanja z ministrstvom in vojsko V Grozdu obrambne industrije Slovenije so prepričani, da slovensko gospodarstvo potrebuje napredovanje in razvoj vojaške industrije, ki bi bila lahko za Slovenijo gospodarsko pomembnejša. Prepričani so, da je ta segment industrije zapostavljen in da so možnosti, ki bi jih Sloveniji predstavljali tuji trgi, prezrte. Slovenska vojaška industrija - nekoč močan dobavitelj predvsem jugoslovanskim oboroženim silam - danes predstavlja majhen delež v slovenskem gospodarstvu. Ob možnostih, ki nam jih ponuja članstvo v mednarodnih organizacijah, pa je letni izvoz na ravni okoli šest milijonov evrov po mnenju Grozda premajhen. Kdo je obrambna industrija v Sloveniji? Grozd obrambne industrije je bil pred dvema letoma ustanovljen kot gospodarsko interesno združenje in ima danes 26 članov, ki skupaj zaposlujejo okoli 3.500 ljudi. Podjetja skupaj ustvarijo 685 milijonov evrov prihodkov, toda večji delež ta podjetja ustvarjajo s svojimi civilnimi programi , zato tudi ni natančno zbranih podatkov, katera na področju obrambne industrije ustvarijo največ prometa. Med podjetji, ki so združena v Grozdu, so tudi ravenska Sistemska tehnika Armas, jeseniški Acroni, Fotona, Arex, Veplas, S&T, Iskra sistemi in Iskra Kondenzatorji. Prihodnost industrije Po mnenju direktorja Grozda obrambne industrije Slovenije Jožeta Renarja Sloveniji manjka industrijska politika. Tako politiko bo treba oblikovati, saj bo le tako mogoče zagotavljati dolgoročno perspektiven položaj osnovi svojega izvoza in mednarodne konkurenčnosti - industriji. Pri tem Renar opozarja na vojaško industrijo in vpliv, ki ga ima ta v članicah EU-ja na vse druge sektorje industrije. Tako so v Grozdu prepričani, da je pomembno tudi sodelovanje s Slovensko vojsko in ministrstvom za obrambo. V pripravi je program sodelovanja, ki zajema splošne okvire in bo pripomogel k temu, da bosta imeli lahko obe strani realna pričakovanja, kako lahko pripomoreta k skupnemu cilju, to je razvoju te industrije. Program je v zaključni fazi usklajevanja, računamo da bo najpozneje v roku meseca dni usklajen in potem tudi podpisan, je napovedal Renar.
|
neutral
|
7,145
|
Zaposleni opozarjajo na nepravilnosti v podjetju. Zaposleni v tovarni pohištva TOM vodstvo obtožujejo, da je podjetje zadolžilo do vratu, hkrati pa ustanavlja obvodno podjetje. Bruno Gričar očitke zavrača. Kriza je samo izgovor. Prelomni trenutek je bil, ko se je šlo prekomerno v naložbe, na kar smo opozarjali, vendar so nam odgovorili, da ne poznamo strategije ter da se nas, tudi če bo šlo kaj narobe, to ne bo dotikalo. Sedaj pa se je zgodilo to, da se je zadeva zlomila in sedaj mi plačujemo, je za MMC dejal eden izmed zaposlenih v TOM-u, ki ni želel biti imenovan. Po poročanju medijev je namreč podjetje TOM zaradi zmanjšanja prometa - upad naj bi bil posledica krize in plačilne nediscipline - zašlo v resne likvidnostne težave. Zaposleni so v septembru zaradi neizplačanih plač začeli stavko, ki pa so jo po zagotovilih vodstva, da bodo plače izplačali, prekinili, a so jo v torek znova začeli. Pred dnevi pa je slovenjgraško sodišče razglasilo začetek stečajnega postopka v invalidskem podjetju TOMIP. Slovenjgraški podjetnik Konrad Koren je končal gladovno stavko, ki jo je zaradi 15.000 evrov, ki mu jih je za opravljene prevoze dolgoval TOM, začel v torek. Kot mu je obljubila uprava TOM-a, so mu namreč izplačali večji del dolga. Uprava slika rožnato sliko Čeprav je šef podjetja Bruno Gričar še maja zatrjeval, da so se prihodki v prvem četrtletju povečali za šest odstotkov in da bodo tak tempo obdržali do konca leta, pa je stanje v podjetju očitno precej drugačno. Nova naročila v minulem tednu bi lahko našteli na prste ene roke, čeprav bi jih moralo biti vsaj 100 glede na sezono, trdi zaposleni. Tako naj bi večino naročil predstavljala že zapadla naročila, ki pa jih delavci ne želijo izpolniti, saj jim je dovolj zavajanja, ki ga izvaja vodstvo. Sodelovanje s TOM-om naj bi poleg Adrie Mobila prekinila tudi Lesnina. Tudi dolgovi do kupcev niso največji problem, kot želi prikazati uprava. Največja težava so dolgovi podjetij v skupini, katerim je matično podjetje v preteklosti posojalo, čeprav njihovo poslovanje ni omogočalo vračila tega denarja, zatrjuje in dodaja, da je TOM okoli pet milijonov evrov dolžan tudi dobaviteljem. Obenem pa se ustanavlja firma Avatom, v kateri bodo že neki novi izbranci in kamor se bodo prekanalizirali novi posli. To je svinjarija brez primere, je prepričan naš vir. Pri tem je pohvalil potezo Adrie Mobila, da ustanovi družbo Adria Oprema, kjer bi za mesec dni delali delavci TOM-a in se potem vrnili v matično podjetje, kar pa so tomovci zavrnili. Vprašanje pa je, kaj bi bilo z delavci, ko bi se jim pogodba iztekla in če bi prišlo do likvidacije podjetja, pravi zaposleni v podjetju. Čas je za nov začetek Po njegovem mnenju bi morala uprava razglasiti stečaj in razrešiti nastalo situacijo, namesto da z brezplodnimi ukrepi še naprej izčrpava podjetje Ves know-how je tukaj, zaposleni smo pripravljeni delati, razvojni oddelki so močni, samo s tem poslovodstvom ne gre več naprej. Zavrača tudi trditve uprave, da so krive banke, ki jim ne odblokirajo že več mesecev zamrznjenih računov, zaradi česar podjetje ne dobiva nakazil in ne more izplačevati plač. V ta namen naj bi bil ustanovljen tudi Avatom, da bi lahko podjetje nakazovalo plače, a naš vir temu ne verjame in meni, da se bo na ta način pobralo še, kar je ostalo v podjetju. Opozoril je še na prakso, ki se je v Sloveniji v zadnjem času precej uveljavila, in sicer, da jim je družba obračunala prispevke, ni pa jih izplačala. TOM sicer ima dovoljenje Dursa za odloženo plačilo prispevkov, ki pa so zavarovani s premoženjem, katerega vrednost ne zadošča za njihovo poplačilo. Kaj bo tukaj naredila država, ne vem, še pravi vir. Gričar Večinoma so neresnice Po besedah direktorja TOM-a so očitki le govorice. Prvič slišim za kakšna opozorila zaposlenih glede kreditiranja, pravi Gričar. Kot pravi, je TOM v privatni lasti izključno fizičnih oseb, ki so velika večina tudi vodilni delavci in direktorji odvisnih družb. Lastništvo smo si pridobili izključno z denarnimi vplačili, brez certifikatov in ostalih zgodb in brez obremenitev podjetja na ta račun. Meni, da 12,5 milijona evrov lizingov in posojil ob 25 milijonih evrov realizacije skupine v 2007 ni bila pretirana zadolženost . Ob tem dodaja, da so prihodki vseeno upadli na 12,5 milijona evrov v lanskem letu, zato je za ta obseg poslovanja zadolženost previsoka. Trenutno v družbi poteka program prestrukturiranja, v katerem so reorganizirali in racionalizirali poslovanje, pridobili novega vlagatelja in dosegli dogovore z večino dobaviteljev, trdi direktor TOM-a. Zataknilo pa se je pri reprogramu kreditov, s prstom pa je pokazal na Gorenjsko banko, zaradi katere naj že pet tednov ne bi dobili nobenega nakazila od kupcev. Priznava pa, da bodo kupce izgubili, če v tednu dni ne bodo rešili njihovih naročil. Kriva je Gorenjska banka Nepripravljenost Gorenjske banke pa ni kriva le za blokiranja računov, ampak, po Gričarjevih besedah, tudi za to, da je TOM pretekli teden postal praktično insolventen. Potekajo pogovori z bankami in po dogovoru z bankami se bomo odločili, kako naprej, ali stečaj ali sanacija, je Gričar pojasnil nastali položaj. Zavrača tudi očitke, da je matična družba posojala podjetjem v skupini. Imamo pa medsebojne obveznosti eni do drugih, ki so približno enake. Res pa je, da so nam nekatera podjetja dolžna, nekaterim pa je dolžan TOM, d. d. Glede Avatoma pa Gričar zatrjuje, da je bil zgolj podpisnik za družbo Presek, ki je eden izmed ustanoviteljev Avatoma in je povezana s TOM-om. Namen podjetja je predvsem koncentracija prometa, komercialnih aktivnosti in finančnih tokov v skupini, pojasnjuje ustanovitev Avatoma. Durs dovolil odložitev plačila prispevkov V zvezi z očitki, da so delavcem prispevke zgolj obračunali, ne pa tudi izplačali, Gričar odgovarja le, da jim je Durs dovolil odložitev. Kaj pa vrednost zastavljenega premoženja? Po popisu je dovolj, vprašanje pa je, kako bi se prodalo, je le lokacija v Mokronogu in Slovenj Gradcu, pravi Gričar. Ob tem je zatrdil, da bodo vse obveznosti do delavcev poplačane.
|
negative
|
7,146
|
Zalar Zgodba se ne sme ponoviti Premier Pahor je nekdanjim zaposlenim v Vegradu zatrdil, da je vlada od prve minute v skladu s svojimi pristojnostmi skušala storiti vse, kar je lahko, da bi poiskala rešitev. Borut Pahor, ki se je skupaj z ministrom za pravosodje Alešem Zalarjem in ministrico za gospodarstvo Darjo Radić sešel s predstavniki velenjske občine ter nekdanjimi Vegradovimi delavci, je pojasnil, da tega niso počeli zaradi lastnikov, ampak zaradi vseh zaposlenih. Po premierjevih besedah so po številnih sestankih ugotovili, da je najboljša rešitev stečaj, a se pristojni za to žal niso odločili in je prisilna poravnava še podaljšala agonijo zaposlenih. Dodal je, da je bila prva skrb vlade predvsem stiska ljudi. Vlada je, da bi preprečila vse večjo stisko delavcev, na Rdeči križ že nakazala 26.000 evrov. Sindikaliste je Pahor ob tem zaprosil, da pisno podajo vse informacije, ki so jim na voljo, in pripravijo končno poročilo, ki bo vsem drugim v podobnih primerih v poduk. V primeru Vegrada bodo po njegovih besedah o odgovornosti za nazaj razsojali pravosodni organi. Večmesečno neizplačilo plač je znamenje, da je s podjetjem nekaj narobe Velenjski center za socialno delo je doslej izplačal že 600 izrednih denarnih pomoči, za november pa so zagotovili tudi izplačila iz jamstvenega sklada. Poleg tega bo vlada spremenila socialni sporazum o socialnem zavarovanju z Bosno in Hercegovino, ki zdaj določa, da so do denarnega nadomestila upravičeni le delavci s stalnim prebivališčem v Sloveniji, je povedala generalna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak. Minister Zalar je ob tem povedal, da so vodilni v Vegradu kršili kazenski zakonik, sam pa je že dobil trdna zagotovila pristojnega državnega tožilstva, da bodo te zadeve doživele sodni epilog. Vse primere kazenskih ovadb, ki se nanašajo na poslovanje Vegrada, Okrožno državno tožilstvo v Celju obravnava absolutno prednostno. Gre za veliko število ovadb, ki se nanašajo na področje gospodarske kriminalitete, ki zajemajo kršitve temeljnih pravic delavcev, poslovne goljufije, ponarejanje listin, klasične goljufije in zlorabe položaja, je povedal Zalar in dodal, da je to zgodba, ki se ne sme ponoviti. Radićeva je ob tem opozorila, da morajo zaposleni v podjetjih, ki bi jih doletele podobne razmere, vedeti, da je neizplačilo plač več mesecev zapored znamenje, da je s podjetjem nekaj narobe. Bi pa svoje delo morali bolje opraviti tudi nadzorni sveti, je dodala.
|
neutral
|
7,147
|
Opozoril tudi na problem javnega dolga Direktor Umarja opozarja, da je brzdanje plač v javnem sektorju skozi zamrznitev plač pomembno tako za konsolidacijo javnih financ kot za stroškovno konkurenčnost Slovenije. Ta se je namreč v času krize še poslabšala, je dejal Boštjan Vasle. Če vladi zamrznitev plač ne bi uspela dokler gospodarska rast ne doseže 2,5 odstotka BDP-ja, bi se plače v zadnjem delu leta občutno zvišale, skupna masa za plače pa bi se tudi prihodnje leto močno povečala. To bi se poznalo pri stroških dela in s tem stroškovni konkurenčnosti, ki je za majhno gospodarstvo, kot je slovensko, ključnega pomena. Predloga državnega proračuna za prihodnji dve leti kažeta, da javnofinančna konsolidacija v Sloveniji ne bo tako izrazita, kot je vlada še v začetku leta napovedovala v programu stabilnosti. Bistveno se mu zdi sledenje fiskalnemu pravilu, saj praktično nobena vlada do zdaj ni izpolnila obljube po uravnoteženju javnih financ. Javni dolg poskočil Vasle je opozoril tudi na problem javnega dolga, ki se je od leta 2008 povečal z okoli 20 na okoli 40 odstotkov BDP-ja, stroški za obresti pa so se iz enega odstotka BDP-ja dvignili na dva odstotka. Dotaknil se je tudi napovedi Umarja glede mednarodnega okolja in dejal, da je gospodarsko okrevanje v bistvenih trgovinskih partnericah Slovenije, to so Nemčija, Francija, Italija in Avstrija sorazmerno krepko, rast pa je bila v prvem polletju višja od napovedi. Izvoz ključni generator Kot je Vasle poudaril že v sredo, je okrevanje v Sloveniji šibkejše od tistega v evrskem območju, ključni generator pa še vedno ostaja izvoz. Zaviralni dejavnik ostaja domače povpraševanje, kjer investicije predvsem zaradi onemogočenega dostopa podjetij do finančnih virov še naprej padajo in so glede na vrhunec leta 2008 nižje za 30 odstotkov. Prav tako se še naprej zmanjšuje dejavnost v gradbeništvu, kar pa je po Vasletovih besedah pričakovano, saj se gradbeništvo po nevzdržni rasti vrača na za Slovenijo vzdržne ravni. Umar ostaja pri napovedi letošnje rasti v višini okoli 0,9 odstotka, prihodnje leto naj bi znašala 2,5 odstotka, v letu 2012 pa okoli treh odstotkov. V vsakem primeru bo za Slovenijo to pomenilo od tri do štiri izgubljena leta na področju gospodarske rasti. Tako naj bi število brezposelnih ob koncu letošnjega leta doseglo od 103.000 do 105.000, pri čemer je rast brezposelnosti letos občutno nižja kot lani.
|
neutral
|
7,148
|
Ameriški trg dela oktobra bolje od pričakovanj Nebrzdano tiskanje dolarjev je največja grožnja svetovnemu gospodarstvu, po novi akciji ameriške centralne banke ugotavljajo tudi na Kitajskem, Wall Street pa je še naprej gluh za opozorila. Glavni dogodek zadnjega tedna na finančnih trgih je bilo redno Fedovo zasedanje, na katerem so se bankirji odločili, da bodo do sredine prihodnjega leta mesečno porabili po 75 milijard dolarjev za odkupovanje državnih obveznic v okviru t. i. drugega kroga kvantitativnega sproščanja. Skupno bo Fed natisnil 600 milijard dolarjev, kar je na Kitajskem naletelo na nekatere ostre odzive. Država, ki po obsegu BDP-ja zaostaja le še za ZDA in katere predsednik je pred dnevi po izboru revije Forbes postal najvplivnejša oseba na svetu, opozarja, da Fed s takšnimi ukrepi ustvarja imenitne pogoje za novo krizo. 151 tisoč novih delovnih mest v ZDA Newyorška borza vrednostnih papirjev je Fedov sestanek pospremila z novo rastjo. Indeks Dow Jones se je v četrtek povzpel za dva odstotka in tudi v petek naredil nov resda minimalen korak naprej, potem ko je bil objavljen podatek, da je ameriško gospodarstvo oktobra ustvarilo neto 151 tisoč delovnih mest. Gre za prvi pozitivni mesec po maju in za dvakrat višjo številko, kot so jo pričakovali ekonomisti. Stopnja brezposelnosti vseeno ostaja pri visokih 9,6 odstotka. Občutno se je oktobra popravila povprečna tedenska plača, in sicer za 3,5 odstotka na letni ravni. To je celo največ po začetku recesije, kar je pred božičem, ko Američani odprejo denarnice, dobra novica za trgovce. Dow Jones 11.444 Nasdaq2.578 DAX306.754 FTSE1005.875 FTSEurofirst 3001.111 Nikkei9.625 EUR/USD1,4029 USD/JPY81,26 EUR/CHF1,3497 Lahka nafta88,37 USD Zlato1.393 USD Euribor, 6-mesečni1,273 % Zlato doseglo svežo rekordno vrednost Že na začetku tedna je Dow Jones, ki je zdaj najvišje po zlomu banke Lehman Brothers septembra 2008, pridobival, saj so se volitve v ameriški kongres razpletale po željah vlagateljev, z zmago republikancev. Cene zlata so med petkovim trgovanjem dosegle nov rekord, merjeno v dolarjih, saj je cena znašala že 1.397,80 dolarja. Zlato naj bi bilo vsaj še pol leta v bikovskem trendu, ki traja že desetletje, so prepričani strokovnjaki, ki so sodelovali v Reutersovi anketi. Dve tretjini napovedujeta, da bo kratkoročno cena med 1.400 in 1.500 dolarji, večina pa vrhunec zlate mrzlice napoveduje za prvo ali drugo četrtletje leta 2011. QE = zagotovilo za nadaljevanje zlate mrzlice Vzrok za takšno razmišljanje je v črkah QE, kar je kratica za kvantitavno sproščanje ameriške denarne politike. Fedovo tiskanje denarja bo namreč še naprej negativno vplivalo na dolar, kar je ugodno okolje za rast zlata. Rast cen zlata bomo gledali vse dotlej, dokler obrestne mere ne bodo začele naraščati, potem pa utegnemo videti kolaps, kot ga še nismo v življenju, je napovedal analitik Leonard Kaplan, ki napoveduje, da bo vrhunec bikovskega trenda v tretjem četrtletju 2011. Zadnji teden se je občutno dražila tudi nafta, ki je na tedenski ravni dražja za 6,6 odstotka. V petek je cena lahke nafte dosegla 87,43 dolarja, kar je največ po 9. oktobru 2008. V Ljubljani izrazito negativen petek Tudi vodilne evropske borze so v petek postavile svež dveletni rekord, čeprav je opaziti nekaj negotovosti zaradi dolžniške krize in možnosti, da se Irski zgodi grški scenarij. Delnice banke Bank of Ireland so tako v petek padle kar za 12 odstotkov. Na Ljubljanski borzi je petek povsem pokvaril vtis dokaj solidnega tedna, saj je SBI TOP zaradi petodstotne pocenitve Mercatorjevih delnic izgubil 1,6 odstotka, na tedenski ravni pa se je znižal za 1,16 odstotka. V primerjavi z začetkom leta 2010 je njegova vrednost padla za 13 odstotkov. V pričakovanju objave Krkinih rezultatov Mercatorjeve delnice so po strmi rasti 28 odstotkov od začetka septembra v četrtek in petek doživele temeljit popravek, vendar ob neverjetno nizkem prometu. Na pozitivni strani je Petrol, ki je v prejšnjih petih dneh pridobil 2,73 odstotka, njihov enotni tečaj pa se je oblikoval pri 273,62 evra. Vlagatelji že nestrpno čakajo na objavo Krkinih devetmesečnih rezultatov 25. novembra, kar bi utegnilo privabiti svež kapital. Analitiki ocenjujejo, da bi lahko Krka prihodke v prvih devetih mesecih povečala za 18 odstotkov, dobiček pa za 25 odstotkov, je pojasnil Andrej Zakotnik iz GBD-ja.
|
neutral
|
7,149
|
Do vračila upravičenih 469.148 ljudi NLB bo nadomestila za dvige gotovine na bankomatih drugih bank vrnil 15. novembra. Skupaj z obrestmi bo morala banka odšteti okoli 2,6 milijona evrov. Nadomestila bodo prejeli vsi komitenti banke, ki so v obdobju od 20. februarja 2006 do vključno 1. aprila 2007 dvignili gotovino na bančnih avtomatih drugih bank v Sloveniji. Izplačilo se bo izvedlo tudi za takrat samostojne NLB Banko Domžale, NLB Banko Zasavje in NLB Koroško banko, so sporočili iz NLB-ja. Skupni znesek vračil nadomestil znaša 1,78 milijona evrov, znesek obresti pa 0,81 milijona evrov. Do vračila je upravičenih 469.148 ljudi, ki so v tem obdobju izvedli 5,5 milijona transakcij. Povprečni znesek vračila nadomestila skupaj s pripadajočimi obrestmi znaša 5,52 evrov. Niste več komitent NLB-ja? V banko morate osebno Vračila bodo nakazana na osebne račune. Stranke, ki ne poslujejo več z istim računom kot v obdobju, za katerega izvajajo vračila, bodo denar prejele na drug aktiven račun v NLB-ju. Vsi, ki v NLB-ju nimajo več odprtega računa, pa se morajo v banki oglasiti osebno. Vračilo nadomestil in plačilo zamudnih obresti bo razvidno na izpisku za mesec november, ki ga bodo stranke prejele v začetku decembra 2010. Uporabniki NLB Klika bodo vračilo videli v spletni banki.
|
positive
|
7,150
|
TOM-ova garnitura nagrajena na sejmu Delničarji podjetja TOM Mokronog, kjer proizvodnja s prekinitvami stoji od poletja, delavci pa doma čakajo na plače, ugotavljajo, da je njihovo premoženje izginilo neznano kam. Do pred kratkim uspešno podjetje ima 14 milijonov evrov dolgov, grozi mu stečaj, delavci pa so prepričani, da je za to krivo slabo gospodarjenje s premoženjem, je za TV Slovenija poročala Petra Držaj. Zaposleni, ki naj bi bili tudi lastniki podjetja, saj je TOM v lasti 33 delničarjev, so ob tem ugotovili, da delnic, ki bi morale biti pred petimi leti prenesene v centralni register vrednostnih papirjev, ni v nobeni evidenci. Lastniški vpis v KDD so zaman iskali. Zato pa naj bi zaposleni dokumente našli na paleti v kurilnici podjetja. Kot je povedel eden izmed delničarjev, je bil namen njegove naložbe večja varnost v starosti, zdaj pa je tako rekoč ogoljufan za vse. TOM-ova garnitura nagrajena Tomovo invalidsko podjetje na Koroškem je šlo v stečaj, usoda matične tovarne še ni gotova, medtem pa je na naslovu, kjer je Tomov razstavni salon, že ustanovljeno podjetje AvaTom. Delničarji domnevajo, da gre za podjetje, prek katerega se bo izčrpavalo, kar je v matični družbi še zdravega. Da pa bi bila ironija še večja, je sedežna garnitura, ki jo je izdelal TOM, pravkar osvojila nagrado za najboljši izdelek na pohištvenem sejmu Ambient na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.
|
negative
|
7,151
|
Štiri banke provizije uvedle na isti dan v enakem znesku NLB, NKBM, Abanka Vipa in Banka Celje morajo zaradi dokazanega kartelnega dogovora strankam vrniti 3,952 milijona evrov, so sporočili iz Banke Slovenija. Vse štiri banke so na isti dan in v enakem znesku uvedle provizijo za dvig gotovine na bankomatih drugih bank, ugotavljajo v Banki Slovenija. Znesek provizij, ki so jih zaračunale, znaša 2,703 miljona evrov, dodatnih 1,219 milijona evrov pa je zamudnih obresti. Povprečen znesek vračila znaša 5,28 evra. Vračilo bo prejelo 728.512 ljudi, ki so bili v času nezakonitega zaračunavanja provizij stranke katere od štirih bank in so v tem času skupaj opravili 8.258.552 transakcij, navajajo v Banki Slovenija. Banka Slovenije ne opravlja svojega dela Slovenska centralna banka je podatke sicer razkrila na zahtevo Društva za pravno državo, ki je zahtevalo ureditev razmer, nastalih zaradi bančnega kartela. Hkrati je društvo banki očitalo, da kot regulator bančnega trga ne opravlja svoje naloge. Banka očitke zavrača, saj naj bi že vrsto let sodelovali tako z uradom za varstvo konkurence kot z Zvezo potrošnikov Slovenije v interesu zaščite komitentov. Vendar v tem primeru govorimo o kršitvi pravil konkurence. Izključno pristojnost za nadzor, sankcioniranje in izvrševanje pravil konkurence ima Urad za varstvo konkurence, in ne Banka Slovenije, so poudarili in dodali, da soglašajo s tem, da je treba vsakršno nelojalno konkurenco nemudoma sankcionirati in povrniti škodo vsem, ki so pri tem oškodovani. NLB, NKBM, Abanka vipa in Banka Celje so 20. februarja 2006 uvedli nadomestilo za dvig gotovine na bankomatih drugih bank v znesku 80 takratnih slovenskih tolarjev oziroma 33 centov. Leto dni pozneje je Urad za varstvo konkurence presodil, da so banke ravnale usklajeno, zato so sklepi o proviziji prepovedani in nični. Odločba urada je po sodbi Vrhovnega sodišča RS-a letos postala pravnomočna.
|
neutral
|
7,152
|
Poročilo o realizaciji socialnih pravic delavcev Vegrada Institucije so opravile delo v skladu s pristojnostmi, tako tudi delovna inšpekcija, ki da je redno opravljala nadzor in tudi vložila pet kazenskih ovadb, sporoča vlada, le sankcije je treba zaostriti. Poročilo se nanaša na delovanje inšpektorata za delo, zavoda za zaposlovanje, centrov za socialno delo ter jamstvenega in preživninskega sklada, je na novinarski konferenci po seji vlade povedala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak. Pet kazenskih ovadb, šest odločb o prekršku Inšpektorat za delo je v družbah Vegrad, Vegrad Inde, Vegrad Projektivni biro, Vegrad Montal in družbi Gradve ter v Vegradovi poslovni enoti Vemont letos opravljal nadzor vsak mesec in na področju delovnih razmerij izvedel 26 inšpekcijskih nadzorov. Izdal je 60 plačilnih nalogov, šest odločb o prekršku in pet kazenskih ovadb, je nanizala državna sekretarka. Inšpektorat je v skladu s pristojnostmi opravil vse, kar je lahko. Postavlja pa se vprašanje, ali so te sankcije dovolj učinkovite. Zato bomo pristopili k spremembi zakona o inšpekciji dela, ki bo to urejala mnogo bolj rigorozno, je dejala Kopač Mrakova. Prva nadomestila za brezposelnost konec meseca Zavod je delavce že pred stečajem obveščal o možnostih, po uvedbi stečaja pa zagotavljal, da bi delavci čim hitreje dobili odločbe o nadomestilu za brezposelnost, ugotavlja poročilo. Prijava 570 delavcev matične družbe Vegrad poteka od 4. novembra, odločbe o nadomestilu pa naj bi dobili do 12. novembra. Prva izplačila lahko pričakujejo konec meseca, naslednje izplačilo bo 7. decembra. Po podatkih zavoda bodo nadomestila ki po veljavnem zakonu za prve tri mesece znaša 70 odstotkov osnove v povprečju znašala okoli 400 evrov. Kaj čaka delavce iz tujine? Pravice do nadomestila pa glede na veljavne mednarodne sporazume nimajo delavci z začasnim bivališčem v Sloveniji, ki prihajajo iz BiH-a in Makedonije. Tudi ti delavci bodo dobili odločbe o nadomestilu, a jim bodo mirovale, dokler sporazum ne bo določal, da so tudi delavci z začasnim bivališčem upravičeni do nadomestila. Taka sprememba sporazuma z BiH-om je po navedbah ministrstva usklajena že od 21. septembra, a čakajo na njihov odziv. Na svoji strani ne bi mogli hitreje delati, zatrjuje Kopač Mrakova in dodaja, da je predvidena t. i. mini ratifikacija, s čimer bi sporazum začel veljati že naslednji dan po ratifikaciji. Delavcem iz naslova neizplačanih plačah pripadajo tudi sredstva jamstvenega sklada, v povprečju okoli 3.300 evrov, ki bodo po njenih besedah izplačana do 15. novembra. Centri za socialno delo so med drugim poskrbeli za zagotavljanje socialnih pomoči tem delavcem. Tako so do konca oktobra izredno denarno socialno pomoč izplačali 526 delavcem, v novembru pa naj bi jo še 80. Poleg tega sta delavcem, ki imajo začasno bivališče, nekaj sredstev, po okoli 140 evrov, zagotovila Rdeči križ in Karitas.
|
negative
|
7,153
|
Kot kaže bosta svoje trditve dokazovala na sodišču Srečko Meh predsedniku Zaresa Gregorju Golobiču očita, da stranka stoji za zamenjavo direktorja TEŠ-a Uroša Rotnika. Golobič odvrača, da gre za podle insinuacije. Meh je v Odmevih dejal, da v Šaleški dolini menijo, da je Golobič v zamenjavo zelo vpleten, saj drugega razloga nimajo. Sprašuje se, kdo bi imel interes zamenjevati dobrega menedžerja, za kakršnega imajo Uroša Rotnika sami. To se pravi, zanj velja, ker ni strankarsko opredeljen, da so ga zamenjali zato, ker so zadaj določeni interesi, je dejal Meh. Meh bo lahko svoje trditve dokazoval na sodišču Če me vprašate, kdo je včeraj zamenjal Rotnika, potem ga ni mogel nihče drug kot Zares, v SD-ju v tem ne vemo ni, premier Pahor ne ve nič, ostali tudi ne. Če to področje pokriva Zares in je ministrica podpredsednica stranke Zares, potem ne vem, kdo drug bi lahko to uredil. Meh je spomnil, da tudi direktorat za energetiko vodi Zaresov človek, Janez Kopač, s katerimi pa so v Šaleški dolini zaradi zamenjave še enega direktorja in v energetiki nasploh, že imeli težave. Preberite še Radićeva Ne vidim razloga za zamenjavo Kopača Meh Kadrovske zamenjave spominjajo na noč dolgih nožev 17. novembra nič več elektrike iz TEŠ-a? Golobič je že pred tem napovedal, da bo Meh lahko svoje trditve dokazoval na sodišču, saj gre za podlo, grdo in umazano insinuacijo, ki kaže na to, kako so ti energetski lobiji razpredeni po posameznih političnih strankah, medijih, koliko denarja so investirali v ta lobi. Zatrdil je, da stranka Zares ni vpletena v ta lobi, ministrica Radićeva in prej Lahovnik, ki sta bila zadolžena za področje energetike, pa po svojih najboljših močeh skrbi za javni interes na tem področju. Ta interes smo dolžni zagotavljati, zato da bodo ljudje tudi na morebitnem referendumu o tem najdražjem in netransparentnem projektu se lahko izrekli. Meh se je odzval na te očitke in dejal, da bo na sodišče pripeljal pričo, ki bo potrdila, da je bil Golobič omenjen kot tisti človek, s katerim so gorzili, da mora neko določeno podjetje priti v TEŠ. Golobič je o tem dejal To je ena najbolj absurdnih trditev. Podjetje Ultra vsak lobist v tej državi potegne na plano, ko se mu stopi na rep, ne dela nič, kar je kakorkoli povezano s teš ali energetiko v tem smislu. Stranke Zares v političnem prostoru skorajda ni, a bo vplivala na energetsko politiko Ob koncu je Meh dejal še, da bi moral Golobič odstopiti, ko se je v primeru študentskih bonov prvič omenjala Ultra, ob tem pa se je vprašal, kako lahko stranka Zares, ki je v Šaleški dolini skorajda ni, pa tudi na državnem nivoju ne, ki je v političnem prostoru skoraj nezaznavna, kroji usodo Šaleške doline in energetike v Slovenije napsloh. Poudaril je, da ni vseeno ali se gradi blok 6 ali ne, saj če bloka 6 ne bo, ne bodo delali bloki 1, 2, 3 in 4, delal bo samo blok 5, ki ne zadošča današnjim potrebam ter z ekološko spornimi zadevami. Golobič je po drugi strani dejal, da so glede TEš 6 sporni okoljski vidiki, projekt, za katerega je bilo do zdaj porabljenih 200 milijonov evrov, je bil speljan mimo gradbenega dovoljenja, mimo zaprte finančne konstrukcije, mimo dovoljenja za priklop v elektroomrežje, nima okoljskega soglasja. Da se tukaj govori o neki strani, to ni smešno. Izvedba takšnega projekta se bo na koncu prelila v ceno električne energije.
|
neutral
|
7,154
|
Indija postaja druga najhitreje razvijajoča se država Indijski finančni minister Pranab Mukerjee je napovedal, da Indija v roku dveh let načrtuje podvojitev gospodarske rasti in posledično bliskovit naskok na drugouvrščeno Kitajsko. Indijski finančni minister je napovedal skorajšnjo devetodstotno gospodarsko rast, ki jo je imela Indija pred svetovno gospodarsko krizo. Ko bodo dosegli to število, kar bo verjetno kmalu, saj je imela Indija že med aprilom in junijem 8,8-odstotno rast, pa naj bi gospodarsko rast še podvojili. Smo priča novemu svetovnemu redu, ki bo vodil v pravičnejšo razporeditev svetovnega razvoja, je le dva dni po srečanju vrha G20 za BBC dejal Pranab Mukerjee. Na vrhu G20 je bila v ospredju razprava zaradi nesoglasij tečajev vodilnih svetovnih valut, še posebej v odnosu kitajskega juana in japonskega jena do ameriškega dolarja. Spregovorili so tudi o odpravi neuravnoteženosti na svetovnem trgu, kjer se hitro razvijajoče se države za svoj napredek v veliki meri zanašajo na izvoz na trg razvitejših držav. Glede tega je včeraj na Azijsko-tihomorskem forumu o gospodarskem sodelovanju Apec v japonskem mestu Jokohama ameriški predsednik Barack Obama dejal, da se morajo države z velikimi presežki premakniti od nezdrave odvisnosti na izvoz in okrepiti domače povpraševanje. Nobena država ne bi smela predpostavljati, da je njihova pot do blaginje tlakovana z izvažanjem v Ameriko. Pri tem je imel v mislih predvsem Kitajsko in Japonsko. Spomnimo, že oktobra je skupina G20 v Južni Koreji dosegla pomemben dogovor, saj bodo imele odslej v Mednarodnem denarnem skladu IMF večjo moč odločanja prav hitro rastoče države, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. Trenutno imajo v IMF-u ZDA približno 17-odstotni delež glasovalne moči, Kitajska pa približno 3,7 odstotka, kar je po mnenju številnih mnogo manj, kot bi ji moralo kot največji svetovni izvoznici in drugemu največjemu gospodarstvu na svetu pripadati.
|
positive
|
7,155
|
V ospredju boj proti protekcionizmu Članice Apeca so se po dneh zasedanja v Jokohami dogovorile, da bodo do leta 2020 ustanovile prostotrgovinsko območje. Sprejele so tudi strategijo za uravnoteženje gospodarske rasti. 21 voditeljev Azijsko-tihomorskega foruma o gospodarskem sodelovanju Apec je v sklepni izjavi poudarilo, da ostajajo zavezani odprtim trgom in boju proti protekcionizmu. Če bomo spodbujali prosto trgovino in naložbe, se bomo tesneje povezali v skupnost, ki teži h gospodarskemu sodelovanju, je dejal japonski premier Naoto Kan. Zavzeli so se tudi proti sporni devalvaciji valut, znova pa so potrdili odločenost, da bodo po svetovni finančni krizi gospodarsko obnovo podprli skupaj in usklajeno. Skupna strategija za rast bo pripomogla k zmanjševanju izjemno visokih razlik v prihodkih med državami v regiji. Želimo doseči uravnoteženo, stalno, inovativno in zagotovljeno gospodarsko rast, so v sklepni izjavi zapisali voditelji. Prostotrgovinsko območje bi obsegalo 40 odstotkov svetovnega prebivalstva Apec že nekaj časa načrtuje oblikovanje azijsko-tihomorskega prostotrgovinskega območja FTAAP, ki bi povezovalo obe strani Tihega oceana, obsegalo pa približno 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, kar pa je bil doslej le medel in dolgoročen cilj. Voditelji so presodili, da je napočil čas za konkretnejšo vizijo prostotrgovinskega območja , ki bo glavni instrument regionalnega združevanja, in s tem ciljem Apecu naložili izvedbo konkretnejših korakov. Načrtovano prostotrgovinsko območje naj bi dosegli do leta 2020, prvi pokazatelj njegove uspešnosti pa naj bi bil že Transpacifiški partnerski dogovor TPP, ki ga podpirajo ZDA. Države članice Apeca predstavljajo 52,7 odstotka svetovnega bruto domačega proizvoda in 44,4 odstotka svetovne trgovine. Apec je postal gonilna sila za svetovno ekonomijo, so voditelji zapisali v sklepni izjavi. Poudarili so, da so v prizadevanjih za liberalizacijo trgovine in vlaganj že naredili velik napredek, vendar jim ostaja še veliko dela. Naslednjemu vrhu Apeca predsedujejo ZDA Barack Obama, predsednik ZDA, ki bodo prihodnje leto predsedovale Apecu, je na vrhu poudaril pomen tihomorske regije za ZDA. Dejal je, da ZDA vlagajo v uspeh Azije, saj je s tem povezan tudi njihov lasten uspeh. Obama je pozdravil tudi prizadevanja Japonske, da bi se vključila v TPP. Japonska je namreč pred kratkim z devetimi državami članicami TPP-ja začela posvetovanja o pristopnih pogajanjih. Japonski premier Naoto Kan je poudaril, da je prihodnost Japonske odvisna od dobrih odnosov z državami azijsko-tihomorske regije.
|
neutral
|
7,156
|
Najvišje povprečne plače v finančnih in zavarovalniških dejavnostih Povprečna mesečna neto plača v Sloveniji je septembra znašala 963,84 evra, kar je za 0,1 odstotka manj kot avgusta in 3,7 odstotka več kot septembra lani. Zaposleni je v prvih devetih mesecih letos v povprečju zaslužil 1.475,80 evra bruto na mesec oziroma 4,1 odstotka več kot v istem obdobju lani. Povprečne septembrske plače pa so bile 1.485,58 evra v bruto zneskih. Najvišje povprečne bruto plače so bile v finančnih in zavarovalniških dejavnostih 2.054,40 evra, najnižje pa v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih 944,95 evra. Glede na avgust se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v dejavnostih promet in skladiščenje za 5,3 odstotka ter trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil za 1,2 odstotka, najbolj pa se je znižala v dejavnostih zdravstvo in socialno varstvo za 2,1 odstotka ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti za dva odstotka. Sicer pa so imeli najvišje povprečne plače v občinah Cerklje na Gorenjskem 1.900,97 evra bruto, Ljubljana 1.746,21 evra bruto in Dol pri Ljubljani 1.705,75 evra bruto. Najnižjo povprečno mesečno bruto plačo pa dobili v občinah Osilnica 848,64 evra, Starše 938,08 evra in Kostanjevica na Krki 978,39 evra.
|
neutral
|
7,157
|
Najbolj so se cene zvišale v Mariboru in Celju Cene rabljenih stanovanj so se v tretjem četrtletju zvišale za tri odstotke v primerjavi s prejšnjim, a je bilo skupno prodanih manj stanovanj, ugotavlja Gurs. Na geodetski upravi opažajo, da se je cena kvadratnega metra rabljenega stanovanja v Sloveniji zvišala tudi v primerjavi z zadnjim četrtletjem lanskega leta, in sicer ravno tako za tri odstotke. V primerjavi s tretjim četrtletjem lanskega leta so se cene povišale celo za sedem odstotkov, pravijo na Gursu in dodajajo, da je povprečna cena zdaj 1.784 evrov za kvadratni meter. K zvišanju je pripomogla predvsem rast cen v Mariboru, kjer so se rabljena stanovanja v povprečju podražila za pet odstotkov, in Celju, kjer je bila podražitev štiriodstotna. Cene so že drugo četrtletje zapored precej zrasle tudi v Kopru, vendar so se za celotno obalno območje zvišale le za odstotek. Povprečna cena rabljenega stanovanja v Kopru je letos zrasla že za 17 odstotkov, kar pa je po ocenah Gursa predvsem posledica povečevanja števila prodaj v starem mestnem jedru, kjer obnovljena stanovanja dosegajo cene tudi do 5.000 evrov na kvadratni meter. Cene v Ljubljani počasi padajo Najvišjo statistično rast cen v tretjem četrtletju so zaznali v Prekmurju 16 odstotkov, a so se ob relativno majhnem številu evidentiranih prodaj praktično vse zgodile v Murski Soboti, kjer so cene v primerjavi s preostankom območja precej višje. Na ljubljanskem trgu cene rabljenih stanovanj še naprej mirujejo oziroma so v primerjavi z drugim četrtletjem celo nekoliko padle dva odstotka, kar je po navedbah Gursa logična posledica zmernega padanja cen novih stanovanj v Ljubljani in okolici. Za kvadratni meter rabljenega stanovanja v Ljubljani je bilo v letošnjem tretjem četrtletju treba odšteti 2.399 evrov, v Mariboru 1.270, v Celju 1.288 in v Prekmurju 1.175 evrov. Na Gorenjskem, kjer so stanovanja stala povprečno 1.732 evrov na kvadratni meter, so cene v preteklem četrtletju mirovale. Največji padec povprečne cene v primerjavi z drugim četrtletjem 2010 so zaznali na Dolenjskem in v Posavju 17 odstotkov, a tokrat skorajda ni bilo prodaj v Novem mestu, kjer so cene stanovanj v povprečju najvišje. Cene hiš navzdol, cene zemljišč pa višje Cene rabljenih stanovanjskih hiš samostojnih hiš, dvojčkov in vrstnih hiš so v tretjem četrtletju nekoliko upadle. Povprečna cena je v Sloveniji znašala 119.178 evrov, medtem ko je četrtletje prej znašala 121.489 evrov, v lanskem tretjem četrtletju pa 121.812 evrov. Zvišala pa se je cena zemljišča za gradnjo stavb in je znašala 69 evrov za kvadratni meter, medtem ko je v drugem četrtletju letos znašala 57, v tretjem četrtletju lani pa 68 evrov. Promet z nepremičninami sicer še naprej pada, še opažajo na Gursu. V tretjem četrtletju letošnjega leta so prodali 1.373 stanovanj, 677 hiš in 109 poslovnih prostorov. Še v drugem četrtletju letos so prodali 1.900 stanovanj, 957 hiš in 169 poslovnih prostorov.
|
neutral
|
7,158
|
Telekom dosegel 100 evrov, prebujenje Krkinih delnic Ljubljanska borza je zaradi razgretega dogajanja v Gorenju zaustavila trgovanje z delnicami velenjskega izvoznika. Uprava je prejela neprijetno pismo, mogoče je, da dokapitalizacija ne bo uspela. Philip Sluiter, nekdanji član uprave Gorenja in predtem lastnika nizozemske družbe Atag ki jo je pred kratkim kupilo Gorenje, je v pismu sporočil svoje pogoje, pod katerimi bi sodeloval pri dokapitalizaciji Gorenja. Za trenutno upravo je postavil nekaj neprijetnih pogojev. Odločitev za sprejem oz. zavrnitev njegove ponudbe ni enostavna, saj vsaka odločitev nosi posledice. Za upravo ne pa nujno za vse delničarje bi bila najboljša možnost, da bi poiskali princa na belem konju, ki bi vplačal sredstva brez preveč vprašanj. Glede na to, da je g. Sluiter čas za odgovor omejil do danes do 16. ure, ima uprava verjetno polne roke dela. Če bo sprejela njegovo ponudbo, pričakujem v torek pozitivno reakcijo vlagateljev na borzi, je za MMC povedal Peter Jenčič, upravljavec pri Alta skladih. Krka spremenila smer, Telekom spet pri stotaku V tretjem krogu jesenske dokapitalizacije so v Gorenju nameravali zbrati skoraj 25 milijonov evrov svežega kapitala za lažje doseganje strateških ciljev. Vrednost Gorenjevih delnic se je do trenutka, ko je borza zaustavila trgovanje z njimi to je bilo le 20 minut pred zaprtjem trga, ob le 20 tisoč evrih prometa znižala za odstotek, na 12,85 evra. Vseeno je delniški indeks SBI TOP 854 točk pridobil dve tretjini odstotka, potem ko so se končno prebudile Krkine delnice. Njihov tečaj je prejšnji teden padel za 2,68 odstotka, tokrat pa je novomeški farmacevt hitro pridobil večino izgubljenega in se ob 463 tisoč evrih prometa povzpel do 62,8 evra. Telekom je spet dosegel 100 evrov, več kot odstotek dražje pa so tudi delnice Nove KBM. Tečaji delnic v prvi kotaciji NOVA KBM+1,68 % 10,39 EUR KRKA+1,23 %61,82 TELEKOM+1,23 % 99,50 LUKA+0,52 %18,29 PETROL+0,37 % 271,02 MERCATOR+0,17 %155,37 INTEREUROPA-0,61 %3,95 GORENJE-1,05 %12,85 Man tarča Volkswagnovega prevzema? Prejšnji teden je bil na vodilnih zahodnih borzah negativen, newyorški Dow Jones pa je izgubil 2,2 odstotka. Kljub vsem ugibanjem, kakšna bo usoda irskega gospodarstva, se je v ponedeljek spet vrnila zelena barva, ki označuje rast. Zasluge za to ima tudi novica o močni rasti septembrskega izvoza v evroobmočju. Frankfurtski DAX 30 6.775 točk je bil tako ob 14. uri za več kot pol odstotka v plusu. Nemški proizvajalec tovornjakov Man naj bi bil tarča Volkswagnovega prevzema prek hčerinske družbe Scania. Manove delnice so poskočile za sedem odstotkov. Zaradi dražjih surovin so po Evropi pridobivale tudi delnice rudarskih podjetij, medtem ko so bile irske banke spet na dnu tečajnice. Delnice banke Bank of Ireland so padle za več kot štiri odstotke. Irska naj bi zaprosila za pomoč Iz krogov Evropske unije je slišati, da naj bi se kmalu začeli pogovori o denarni pomoči Irski, medtem pa je tudi Irish Independent objavil novico, da utegne irska vlada zaprositi za pomoč. Unija želi, da bi Dublin res sprejel pomoč, čeprav lahko do sredine leta 2011 izpolnjuje svoje obveznosti. Nihče si namreč ne želi ponovitve grškega scenarija, ko so proračunske težave ene države vso evroobmočje pahnile v kreditno krizo. Za mirnost finančnih trgov bi morala Irska prejeti od 45 do 90 milijard evrov. Kar nekaj evropskih bank zlasti Royal Bank of Scotland in nemška Hypo je zelo izpostavljenih zaradi irskega dolga, zato si zelo prizadevajo za rešitev težav. Finančne krivulje, Val 202 Veliko število bikovsko naravnanih vlagateljev je lahko svarilni znak Republikanci v boj s Fedom Dolar je dosegel najvišjo vrednost v zadnjih šestih tednih, potem ko je donos ameriške 10-letne obveznice dosegel 2,84 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh mesecih. Vzrok za rast je zapis v Wall Street Journalu, da skupina ekonomistov pod taktirko republikancev načrtuje kampanjo, s katero bi Zvezne rezerve odvrnili od načrtovanega 2. kroga odkupov državnih obveznic, za kar bi Fed odštel 600 milijard dolarjev. Za evro je treba plačati dobrih 1,36 dolarja. Cena lahke nafte se je po občutnih petkovih padcih, ko se je za skoraj tri dolarje odmaknila od 25-mesečnega vrha, pobrala in se povzpela nad 85,5 dolarja. Mednarodna agencija za energijo je zvišala napoved za rast povpraševanja po nafti.
|
neutral
|
7,159
|
Za liter bencina cent in pol več S torkom bodo cene naftnih derivatov spet višje - podražili se bodo tako bencin za 1 cent in pol, dizelsko gorivo za dva centa kot kurilno olje za 1,8 centa. Cena za liter 95-oktanskega bencina bo tako prihodnjih 14 dni 1,229 evra, 98-oktanski bencin bo stal 1,255 evra za liter, za liter dizelskega goriva pa bo treba odšteti dva centa več kot zadnja dva tedna, in sicer 1,192 evra. Dražje bo tudi kurilno olje - od torka bo treba za liter odšteti 0,760 evra. 95-oktanski bencin1,229 evra+1,5 centa 98-oktanski bencin1,255 evra+1,5 centa dizelsko gorivo 1,192 evra+2,0 centa kurilno olje 0,760 evra+1,8 centa Podlaga za izračunavanje cen je model, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in gibanju tečaja dolarja. Cene se izračunavajo za 14-dnevno obdobje.
|
negative
|
7,160
|
Očitke o nepravilnostih bodo preverili nadzorniki Tretji krog dokapitalizacije Gorenja ni uspel. Kad, potem ko je prejel obvestilo Gorenja, da 70-odstotni prag ne bo dosežen, ni vplačal nameravanih sredstev. Gorenje bo zato moralo vrniti skoraj 5 milijonov evrov že vplačanega denarja. Uprava Gorenja ni sprejela ponudbe nekdanjega člana uprave in tretjega največjega delničarja, Nizozemca Philipa Sluiterja, ki je ponudil odkup delnic v vrednosti 20 milijonov evrov. Nizozemec je nekdanji lastnik družbe Atak, ki jo je Gorenje prevzelo sredi leta 2008 in po mnenju uprave ne velja za prijateljskega delničarja. Sluiterjevo ponudbo so v Gorenju komentirali že v ponedeljek in dejali, da družba Atak kot obstoječi delničar ni sodelovala niti v prvem niti v drugem krogu dokapitalizacije, njena ponudba v tretjem krogu torej 20 milijonov evrov pa ni skladna z veljavnim prospektom. Kot je znano, je Sluiter kot pogoj za odkup delnic postavil spremembo strategije družbe in pod vprašaj postavil delo uprave. Družba se mora prestrukturirati in dobiti upravo, ki bo novo strategijo zmožna uresničiti, je Sluiter napisal v pismu, ki so ga v ponedeljek objavile spletne Finance. KAD še podpira Gorenje V Kapitalski družbi so o Sluiterjevih očitkih dejali, da jih bo preveril nadzorni svet družbe in na podlagi ugotovitev ustrezno ukrepal. V Kadu sicer ocenjujejo, da bi lahko Gorenje kljub neuspeli dokapitalizaciji ob predpostavki ugodnega gibanja poslovanja skupine in predpostavki zmanjšanja zalog in terjatev do kupcev ustvarjalo pozitiven denarni tok za lastnike. Rast Gorenja je Kad pripravljen tako podpreti tudi v prihodnje. Tretji krog dokapitalizacije se je začel 28. oktobra. Na voljo je bilo 1.514.881 delnic, ki jih obstoječi delničarji niso vpisali ali vplačali v prvih dveh krogih dokapitalizacije, ko so bili povabljeni k njej. V tretjem krogu so k sodelovanju povabili tretje osebe. V Gorenju so že v ponedeljek priznali, da prag ne bo dosežen, a pričakujejo, da to na nadaljnje aktivnosti ne bo vplivalo.
|
neutral
|
7,161
|
Sevčnikar Vsi postopki zoper Rotnika so bili nezakoniti Za sredo napovedana triurna opozorilna stavka v TEŠ-u je zamrznjena do ponedeljka, je dejal prvi sindikalist podjetja Branko Sevčnikar. Prepričal jih je dokument, ki potrjuje njihove zahteve. Sevčnikar je novinarki RTV Slovenija Duški Lah pojasnil, da so dokument prejeli od agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami, v njem pa je zapisano, da so bili vsi postopki zoper Rotnika nezakoniti. HSE mora zdaj vrniti Rotniku njegov položaj, v ponedeljek pa bo sindikat preveril, ali je bilo to tudi storjeno. Po Sevčnikarjevem mnenju novi direktor Simon Tot nikoli ni bil direktor TEŠ-a. Lahko bo sicer še naprej nemoteno prihajal na svoje delovno mesto, vendar to pa po Sevčnikarjevih besedah ne bo vplivalo na projekt TEŠ6. Kot je pojasnil, stavke niso zamrznili, zato ker bi se bali posledic, saj so v TEŠ že stari mački , kar se tiče stavkovnih dejavnosti. Nekdanji direktor TEŠ-a Uroš Rotnik še ne ve, ali bo od nadzornikov družbe, ki so ga pretekli četrtek odstavili, zahteval odškodninsko ali kazensko odgovornost. Kot je dejal, je o tem še prezgodaj govoriti. Najprej bo preučil dokument agencije za upravljanje s kapitalskimi naložbami, v katerem je ta ocenila, da je bil nezakonito razrešen. Sprva je bila stavka predvidena za sredo dopoldne, ko bi bili regulatorji izklopljeni od 7. do 10. ure. Vzrok je bil, po mnenju delavcev, nezakonita razrešitev direktorja Termoelektrarne Šoštanj Uroša Rotnika. Sredo bodo po novem izkoristili za obveščanje članstva o zadnjih dogajanjih. Je bila Rotnikova odstranitev zakonita? Delavci so od pristojnih inštitucij zahtevali, da preverijo, ali je bila Rotnikova odstranitev skladna s slovenskim pravnim redom. Stavka v Premogovniku Velenje - Opozorilno stavko so napovedali tudi v Premogovniku Velenje. Postavili so štiri stavkovne zahteve, med katerimi je tretja tudi takojšen pogovor z vodstvom in nadzorniki HSE-ja. Če pogovora ne bo, bodo 26. novembra stavkali. - V premogovniku zahtevajo tudi, da se vodstvu TEŠ-a omogoči podpis pogodbe o poroštvu za črpanje 110 mio. evrov posojil Evropske investicijske banke, redno tedensko obveščanje o gradnji TEŠ-a 6 in pojasnitev razmer ter vizijo razvoja HSE-ja in odvisnih družb. Simon Tot potrebuje varovanje? Delavci so napovedali, da bi se stavki odpovedali, če bi jih pristojni prepričali, da je bila Rotnikova razrešitev legitimna in zakonita , je dopoldne dejal Sevčnik in dodal, da lahko novi direktor Simon Tot v podjetje pride, kadar želi, a se mora prej napovedati. Razpoloženje med delavci je namreč slabo, stavkovni odbor pa mu je pripravljen zagotoviti varnost. Tota do pisarne pospremili policisti Simon Tot je sicer v spremstvu policije in s sodno odredbo v rokah okoli 15. ure nato le vstopil v Termoelektrarno Šoštanj in v svojo novo pisarno. Naslednji korak splošna stavka v slovenski energetiki? Zbora delavcev TEŠ-a so se udeležili tudi predstavniki drugih elektroenergetskih podjetij, med njimi Franc Dolar iz sindikata delavcev energetike, ki je dejal, da bodo tudi oni kmalu sklicali stavkovni odbor, ki bo odločal o splošni stavki v slovenski energetiki. Sporazum o reorganizaciji elektrodistribucijskih podjetij, ki so ga podpisali z gospodarsko ministrico Darjo Radić, se po njegovih besedah namreč ne uresničuje. Zaskrbljenost zaradi TEŠ-a 6 so znova izrazili tudi v Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici in mu izrekli vnovično podporo. Dejali so, da se bo proizvodnja električne energije brez tega projekta v TEŠ-u po letu 2016 zmanjšala za 60 odstotkov, kar pomeni manjši odkop premoga v Premogovniku Velenje in s tem ogrozitev številnih delovnih mest. Slovenija bo hkrati postala dvakrat bolj odvisna od uvoza električne energije.
|
negative
|
7,162
|
Krka edina delnica, ki se ni pocenila Irska in Kitajska še naprej povzročata težave na delniških trgih, ki sestopajo z več kot dveletnega vrha. Niti Ljubljanska borza se v sredo ni mogla izogniti pesimizmu. Vso jesen so razvite borze poznale le pot navzgor, kar je bila posledica objav visokih četrtletnih dobičkov največjih družb in napovedi ameriške centralne banke, da bo z odkupovanjem državnih obveznic še naprej vodila izjemno ohlapno denarno politiko. V zadnjih dneh vlagatelje skrbita Irska in Kitajska, prva zaradi velike verjetnosti, da doživi grški scenarij, medtem ko se Kitajska spoprijema s previsoko inflacijo, zato bo tamkajšnja centralna banka prisiljena zviševati obrestne mere, kar bo ohladilo visoko gospodarsko rast, ki je v določeni meri iz blata potegnila tudi zahodna gospodarstva. Wall Street z največjimi izgubami zadnji mesec Newyorški delniški indeks Dow Jones 11.023 točk se je v torek znižal za 1,59 odstotka največ v zadnjem mesecu, indeks volatilnosti Vix višji kot je, manjša je pripravljenost vlagateljev za tveganje pa porasel za 12 odstotkov. Poraja se nekaj dvomov, ali bo Fed zares izpeljal drugi krog kvantitativnega sproščanja, vrednega 600 milijard. Predsednik centralne banke v St. Louisu James Bullard je namreč v intervjuju za Bloomberg povedal, da to ne bo potrebno, če bo domače gospodarstvo dobro okrevalo. Finančne krivulje, Val 202 Dolar le popravek navzgor ali obrat trenda? Velika negotovost glede irske finančne stabilnosti izjave irskega premierja, da pomoči za zdaj ne potrebujejo, seveda kaj dosti negotovosti ne odpravljajo, je povzročila rast dolarja in posledično padec cen surovin. Za evro je treba odšteti 1,35 dolarja. Od nadaljnjega gibanja ameriške valute je precej odvisna tudi predstava delniških trgov. Če bo dolar še naprej naraščal, je pričakovati padanje delniških indeksov in cen surovin. Cena lahke nafte je včeraj padla za tri odstotke, trenutno je treba za 159-litrski sod plačati skoraj 82 dolarjev. Krka se drži, Gorenje spet navzdol Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.086 točk je torkovo trgovanje končal z 2,3-odstotno izgubo, kar je največ po 1. juliju. Delničarji bank, kot so Lloyds, Natixis in Societe Generale so se morali sprijazniti s skoraj petodstotno izgubo. Ljubljanska borzi se mora danes prvič ta teden sprijazniti z rdečo barvo. Sreda je prinesla rahlo okrevanje, kar je tudi posledica umiritve na Wall Streetu. V Ljubljani je bil prvič ta teden dan negativen. Indeks SBI TOP 852 točk je izgubil 0,88 odstotka, pri čemer se le Krkine delnice niso pocenile, tako da tečaj ostaja 63 evrov. Nova KBM je izgubila velik del tistega, kar je pridobila v torek -1,27 %, dva odstotka nižji je enotni tečaj Petrola 265 evrov. Delnice Gorenja, kjer je 3. krog dokapitalizacije očitno propadel, so cenejše za 0,73 odstotka.
|
negative
|
7,163
|
Kadrovska gneča v energetskem bazenu Delali smo dobro, in to brez gospoda Kopača, brez gospoda Meha in brez gospoda Lahovnika, se je v oddaji Odmevi očitkov o slabem gospodarjenju branil odstavljeni direktor TEŠ-a Uroš Rotnik. Preklic odločitve nadzornikov o razrešitvi Uroša Rotnika z mesta direktorja TEŠ-a je v sredo po hitrem postopku zahtevala Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, a je celjsko okrožno sodišče odločilo, da razlogov za zadržanje ni. O zahtevi agencije bo razpravljal nadzorni svet Holdinga slovenskih elektrarn. V dopisu jim namreč agencija očita, da niso spoštovali sklenjenih dogovorov in obvez o kooperativnem sodelovanju pri projektu TEŠ6. Spomnimo, da je nadzorni svet termoelektrarne prejšnji četrtek nepričakovano v petnajstih minutah zamenjal direktorja Uroša Rotnika in povzročil ogorčenje sindikatov v Šaleški dolini. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, ki naj bi po ponedeljkovih besedah premierja Boruta Pahorja in ministrice Darje Radič ugotovila, ali so pristojni ravnali zakonito in gospodarno, je sinoči, presenetljivo hitro svojo sodbo že sporočila. Zahtevala je takojšen preklic odločitve o razrešitvi Rotnika. Po drugi strani je na zahtevo enega izmed nadzornikov celjsko sodišče sklenilo, da ne bo zadržalo imenovanja novega direktorja Simona Tota. Rosvita Pesek je v Odmevih gostila Franc Rosca, člana nadzornega sveta Termoelektrarne Šoštanj, Uroša Rotnika, odstavljenega direktorja TEŠ-a, Janeza Kopača, direktorja Direktorata za energetiko na Ministrstvu za gospodarstvo ter Miho Juharta, profesorja na ljubljanski pravni fakulteti. Govorili so seveda o kadrovski gneči v šaleškem energetskem bazenu. Po mnenju pravnika Mihe Juharta je imenovanje in odpoklic uprave izključno v pristojnosti nadzornega sveta, mnenje agencije za upravljanje kapitalskih naložb pa je nezavezujoče. Sklep agencije je označil za nenavaden in dodal, da nima pravnih posledic. Janez Kopač je o nepravilnostih v TEŠ-u dejal, da so v družbi zamujali pri oddaji vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja za hladilni stop, kar naj bi bil razlog za zamude pri gradnji in porast stroškov. Rotnik Kopač bi lahko pomagal, saj je bil minister za okolje Uroš Rotnik, odstavljeni direktor TEŠ-a, Kopačeve očitke zavrača in pravi, da je TEŠ vlogo za pridobitev omenjenega dovoljenja vložil septembra. Če bi Kopač želel pomagati, bi lahko gradbeno dovoljenje že imeli, saj je bil v prejšnjem mandatu minister za okolje, je še dejal Rotnik in dodal, da je Kopač tisti, ki ga gradnja šestega bloka ne skrbi. Rotnik je prepričan, da Kopač ne razmišlja o energetiki, ampak opravlja vodstveno in nadzorstveno vlogo. To po njegovem pomeni, da pregleduje račune, sponzorska sredstva ipd. Poudaril je, da je njegova ekipa delala dobro in uspešno, in to brez gospoda Kopača, brez gospoda Meha in brez gospoda Lahovnika. po njegovem zasebne zadeve.
|
neutral
|
7,164
|
Grilova se bo odločila, po kateri poti naj bi se ta sredstva vračala Vlada je izrekla načelno mnenje o načinu, na katerega so banke onemogočile izplačila nekdanjim delavcem velenjskega Vegrada iz jamstvenega in preživninskega sklada. Po besedah pravosodnega ministra Aleša Zalarja je za stično točko za te delavce vlada določila stečajno upraviteljico Vegrada in sprejela načelno mnenje, kako postopati v tem primeru. Vlada je sprejela načelno mnenje, da če so banke sredstva zarubile na osnovi administrativnih prepovedi, za kaj takega ni zakonske osnove. Če pa na osnovi sklepov o izvršbi, potem bi morale upoštevati omejitve po zakonu o izvršbi, ki določa, da ni mogoče zasesti sredstev, ki zagotavljajo minimalno preživetje, torej do višine minimalne plače, je po današnji seji vlade v Ljubljani dejal Zalar. Kaj lahko stori država? Po njegovih besedah sta ministrstvi za delo, družino in socialne zadeve ter za pravosodje že v sredo skušali ugotoviti, kaj se je v tej zgodbi dogajalo. Predvsem za to, da pridemo do ugotovitev, kaj lahko storimo za to, da do takšnih primerov ne bo prihajalo več oz. da se odpravi škodljive posledice, je pojasnil. Nimamo še zanesljive informacije, ali je šlo za rubež sredstev bank za osnovi upravno administrativne prepovedi ali za rubež na osnovi sklepov o izvršbi. Ti dve situaciji sta različni in imata lahko tudi različne posledice. Zato smo se odločili, da državno pravobranilstvo pripravi ustrezne zahtevke za vračilo neupravičenih odtegnjenih zneskov na osnovi obeh teh primerov, je še dejal. Zahtevki bodo posredovani stečajni upraviteljici Pravobranilstvo naj bi te zahtevke pripravilo, dokumentacijo pa bodo posredovali stečajni upraviteljici Vegrada Alenki Gril. Ona bo pregledala vsak primer in se odločila, po kateri poti naj bi se ta sredstva vračala in kdo naj bi jih vračal, je zatrdil in dodal, da če bo šlo za prvi primer, bo potreben le poziv banki, naj denar vrne na delavčev račun, v drugem primeru pa bodo potrebni preračuni. Javni jamstveni in preživninski sklad RS je v ponedeljek izplačal 581 delavcev v skupni višini dobrih 1,8 milijona evrov. Od tega je 498 nekdanjih delavcev Vegrada iz naslova neizplačanih plač, nadomestil za neizrabljen dopust in odpravnin prejelo skupno 1,6 milijona evrov. Vendar pa so banke onemogočile izplačila in jim odtrgale obroke za posojila, ki jih je Vegrad odtegnil od plač delavcev, a nato ne nakazal bankam.
|
negative
|
7,165
|
Janežič Ne pričakujem drugačne odločitve sodišča Nadzorniki HSE-ja so se seznanili z mnenjem pravnih strokovnjakov, da je bila zamenjava Rotnika zakonita, je povedal predsednik nadzornega sveta HSE-ja Jadranko Medak. Tudi direktor HSE-ja Matjaž Janežič je dodal, da so zdaj odpravljene vse dileme glede zakonitosti ravnanj nadzornega sveta TEŠ-a in znotraj skupine HSE. Čeprav je v sredo sindikat poudarjal, da je sodišče odločilo le o prvem delu pobude sindikatov in se ni odločalo, ali je bila razrešitev dejansko zakonita, Janežič ne pričakuje nove oziroma drugačne odločitve sodišča. Poziva nadzornikom TEŠ-a ne nameravam spreminjati Janežič je pojasnil še, da je bila zamenjava Rotnika posledica njegovega Janežičevega pisma nadzornikom TEŠ-a, ko je kot predsednik uprave HSE-ja nadzornike obvestil o situaciji. Glede na to, da je prevzel novo funkcijo, je bila to njegova pravica, je zatrdil, in na podlagi njegovega zapisa so se nadzorniki odločili, da Uroša Rotnika zamenjajo. Te pobude ne namerava spremeniti, je poudaril. Na seji nadzornega sveta so odločili še, da predsednik nadzornega sveta skupaj s predsednikom uprave pripravi odgovor na zahteve Agencije za upravljanje kapitalskih naložb, to je posredovanje tehničnih in ekonomskih podatkov o projektu. Janežič je pojasnil, da natančno ne vedo, katere podatke zahteva agencija, saj to na sestanku ni bilo izrecno specificirano, da pa bodo pripravili poročilo po svoji presoji. Če bodo kakšne pripombe agencije, pa bodo nanje dodatno odgovorili. Agencija bo morala prehoditi še kar nekaj poti Glede siceršnje korespondence med agencijo in HSE-jem ter TEŠ-em pa je Janežič dejal, da jo jemlje kot korespondenco med dvema pravnima osebama, vendar bo morala agencija, ki je še v ustanavljanju, prehoditi še kar nekaj poti, da bo vzpostavljen primeren odnos. Nadzorniki so na seji dali tudi soglasje k črpanju 110 milijonov evrov posojila, ki ga bo dala Evropska investicijska banka. Nadzorni svet je tako po Medakovih besedah vodstvu družbe naložil, naj pripravi vse potrebne podatke za ministrstvi za finance in gospodarstvo, da bosta takoj lahko začeli pripravljati gradivo za zakon o poroštvu. Vodstvo je hkrati nadzornemu svetu predstavilo tudi alternative financiranja, če država poroštva posojilu ne bi dala. Na vprašanje, ali je bil razlog za potrditev posojila tudi nekakšen znak sindikatom, da bo projekt TEŠ-a tekel naprej in da je bojazen, da bo projekt ustavljen, neutemeljena, je Janežič odgovoril, da ni tako, ampak da je bilo posojilo potrjeno v skladu s terminskim planom za projekt TEŠ 6. Predsednik nadzornega sveta ne pričakuje zamenjave Na vprašanje, ali se boji, da bo agencija zamenjala nadzornike HSE-ja, kar je tudi njena pravica, je Medak odgovoril, da če agencija z njihovim delom ni zadovoljna, lahko skliče skupščino in jih zamenja, a se tega ne boji in ne pričakuje. Mislimo, da vodimo HSE korektno, vsi ukrepi, ki smo jih nadzorni svet in vodstvo sprejeli, so zakoniti. Janežič je ob koncu še povedal, da je stavka delavcev v TEŠ-u v kategoriji interesne stavke, saj tu ne gre za stavko iz naslova socialne varnosti. Meni, da razloga za stavko ni, po njegovih informacijah pa že potekajo pogovori med novim vodstvom in sindikati. Kljub novemu direktorju na čelu TEŠ-a pa še ni znal povedati, koliko je vredna pogodba z Alstromom.
|
neutral
|
7,166
|
Kopač Pisal sem, ko se je vlada že pogovarjala o zamejavi nadzornikov HSE-ja Janez Kopač je že v začetku oktobra direktorju za gospodarsko diplomacijo pisal, da se zaradi napak pri vodenju projekta načrtujejo zamenjave v vodstvu projekta TEŠ 6. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je nad pismom ogorčena in pravi, da se to tako ne dela. Dodala je, da je to komunikacija med dvema direktorjema, ki nimata pristojnosti, da bi odločala o zamenjavah, so poročale Finance. Direktor direktorata za energetiko Kopač je direktorju za gospodarsko diplomacijo Vladimirju Gaspariču v pismu odgovoril na vprašanje, ali je kaj novega v zvezi s projektom TEŠ 6, preden se je sestal s svetovalcem francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja. Kopač je takrat zapisal Smo v položaju, ko bomo morali spremeniti projekt. Vlada zaradi napak pri vodenju projekta načrtuje spremembe v vodstvu projekta in novo vodstvo se bo verjetno želelo sestati z vodstvom Alstroma. Kopač zdaj pojasnjuje, da sta za odstavitev Uroša Rotnika z ministrico za gospodarstvo izvedela, ko se je že zgodila. Direktor HSE-ja Matjaž Janežič z ministrstva ni dobil nikakršnih navodil. Dodal je še, da je pismo Gaspariču poslal 4. oktobra, ko je v tednu predtem vlada že obravnavala predlog zamenjave članov nadzornega sveta HSE-ja in jih je 7. oktobra dejansko zamenjala. Ko sem govoril o vodstvu projekta, sem govoril o tem.
|
negative
|
7,167
|
Zaloge premoga izračunane na podlagi strokovne obdelave Janez Kopač meni, da bi bilo treba projekt TEŠ 6 ustaviti, če bi se pokazalo, da so zaloge bistveno drugačne, kot je prikazano zdaj. Premogovnik Velenje Premoga je dovolj. V Holdingu Slovenske elektrarne so poudarili, da trenutno ne vidijo razloga, da bi bil TEŠ 6 ustavljen, neodvisne tuje študije o količini lignita v Premogovniku Velenje pa še niso naročili. Zbrali pa so več ponudb za njeno izdelavo. Po ponudbah je rok za izdelavo študije približno osem tednov po podpisu pogodbe in dostavi dokumentacije, so dejali. Ta projekt ne bo nikoli prav dobičkonosen Direktor direktorata za energetiko na gospodarskem ministrstvu Janez Kopač je poudaril Če ni premoga, ni projekta. Prepričan je, da premog je, treba pa je ugotoviti, kakšno kurilno vrednost ima. Strokovnjaki morajo potrditi obseg zalog in kurilno vrednost premoga, glede na izid študije pa si bo investitor po njegovem mnenju ali oddahnil ali pa bo moral znova premisliti o projektu. Če se izkaže, da je s premogom približno vse v redu, potem je skoraj zagotovo, da bi bil strošek opustitve večji od škode, ki jo bo morala Slovenija na ta ali oni način pokrivati zaradi morebitne nerentabilnosti projekta, je dejal Kopač, ki meni, da ta projekt prav dobičkonosen ne bo nikoli . Kopač Projekt je zaradi napak resno ogrožen Projekt TEŠ 6 trenutno teče naprej, čeprav je zaradi številnih napak pri dosedanjem vodenju resno ogrožen , pravi Kopač. Ker bodo morali pripraviti predlog zakona o državnem poroštvu, je treba na odprte dileme, ki so se pokazale in bi moralo biti nanje odgovorjeno pred začetkom projekta, odgovoriti pred obravnavo v parlamentu. Vsak razumen gospodar pred začetkom gradnje pridobi gradbeno dovoljenje, zaključi finančno konstrukcijo in prouči potencialne rizike, poudarja in dodaja, da za tako veliko investicijo to še bolj velja. Študija, ki jo je za Evropsko banko za obnovo in razvoj EBRD opravila družba Pöyry kaže, da utegne premoga zmanjkati do leta 2054, primanjkljaj pa ocenjuje na do 10 milijonov ton premoga. V HSE-ju opozarjajo, da med Pöyryjevo študijo in slovensko študijo ni bistvenih odstopanj, ker je študija EBRD-ja povzela slovenske študije. Kakšna je povprečna kurilna vrednost velenjskega premoga? V Premogovniku Velenje so znova zatrdili, da je premoga dovolj do konca obratovanja šestega bloka TEŠ-a. Kopač ob tem opozarja, da se v zaloge šteje vse, kar ima višjo kurilno vrednost od 8,4 gigadžula na kilogram GJ/kg. Investicijski program TEŠ-a 6 predpostavlja, da je povprečna kurilna vrednost 10,5 GJ/kg. Ne vemo, kakšna je povprečna kurilna vrednost teh zalog, po milijonih ton jo je videti zadosti, po kurilnosti pa ne vemo, je dejal. Če je kurilnost manjša od predpostavk investicijskega programa, potem je treba izkopati več premoga, da dobiš isto kurilno vrednost, je povedal Kopač in dodal, da to pomeni višje stroške, hkrati pa premoga prej zmanjka. V Premogovniku Velenje so prepričani, da tudi katera koli druga revizija količin zalog ne bo pokazala, da v premogovniku ni dovolj zalog. Neodvisna recenzija je pokazala, da je količina zalog ustrezno ovrednotena, so poudarili. Zaloge premoga so bile po njihovih pojasnilih izračunane na podlagi temeljite strokovne obdelave, uradno verificirano potrdilo o zalogah pa je 31. marca izdala komisija, ki jo je imenoval direktorat za energijo na gospodarskem ministrstvu, katerega direktor je Kopač. Načrt izkopavanja premoga je usklajen s potrebami TEŠ-a Potrjene odkopne zaloge premoga so 31. decembra 2008 znašale 131,67 milijona ton. Ker bo TEŠ 6 v svoji življenjski dobi potreboval približno 92 milijonov ton premoga, to zadošča do konca njegovega obratovanja, torej do leta 2054. Dolgoročni načrt odkopavanja premoga je v celoti usklajen s potrebami Termoelektrarne Šoštanj oz. šestega bloka, so poudarili. Postopno zmanjševanje letnih količin premoga pa omogoča stroškovno optimalno prilagajanje Premogovnika Velenje tako z vidika vodenja odkopne fronte, delovnih procesov kot števila zaposlenih, so še dejali v premogovniku.
|
neutral
|
7,168
|
Začela so veljati nova pravila borze Nov borzni trgovalni sistem Xetra, ki naj bil uveden še letos, zahteva določene spremembe in reorganizacijo. Nova pravila so že začela veljati, v uporabo pa bodo stopila sočasno s Xetro. Osrednja sprememba je prehod na zaključni tečaj kot uradni borzni tečaj. Za boljše oblikovanje zaključnih tečajev se v neprekinjenem trgovanju uvaja sklepna dražba, v kateri se dodatno koncentrirata ponudba in povpraševanje. Nov bo tudi prehod od statičnega omejevanja tečajev k njihovemu dinamičnemu upravljanju. Fiksne dnevne omejitve gibanja tečajev vrednostnih papirjev glede na predhodni uradni tečaj trenutna 10-odstotna omejitev bodo nadomeščene z drugimi dinamičnimi in tržnimi varovalnimi mehanizmi, kot so podaljšane prekinitvene dražbe in tržne prekinitvene dražbe. Spremembe delovanja borze Z uvedbo Xetre bo nabor naročil širši. Borzni posredniki bodo tako lažje prilagajali svoje taktike interesom strank, ki jih zastopajo. Spreminja pa se tudi segmentacija borznega trga. Namesto dozdajšnjih štirih bodo ostali le trije segmenti, in sicer trg delnic, obveznic in trg strukturiranih produktov. Temu se bodo pridružili delnice investicijskih družb in investicijski kuponi. Z novimi pravili pa se tudi povečuje tudi vloga borze pri večjih tržnih neravnovesjih.
|
neutral
|
7,169
|
Ker smo uspešni, lahko pomagamo drugim Irski pomagamo tudi iz sebičnih razlogov, pravi premier Pahor, saj si ne predstavlja, da bi ob zlomu evra Slovenija s tolarjem šla v valutne vojne, ki vladajo svetu. Premier Borut Pahor je pozdravil zaprosilo Irske Evropski uniji ter Mednarodnemu denarnemu skladu IMF za finančno pomoč. S kakšnim zneskom bo mednarodna skupnost pomagala Irski, še ni znano, irska vlada pa je omenjala skupni znesek okoli 100 milijard evrov. Pomoč bodo pridobili preko treh mehanizmov največji delež bo prispeval Evropski instrument za finančno stabilnost dve tretjini zneska, IMF bo namenil približno tretjino zneska, Velika Britanija in Švedska pa sta ponudili tudi dvostransko pomoč. Koliko bo torej prispevala posamezna članica, se tako še ne ve, kljub temu pa je premier dal »prvo in zelo grobo oceno finančnih posledic za Slovenijo« in napovedal, da naj bi bil delež Slovenije med 200 in 250 milijoni evrov. Ne gre za odhodek iz proračuna, ne gre za posojilo kot v primeru Grčije, ampak za poroštvo. To bi zapadlo v plačilo le, če Irska sama ne bi bila sposobna izpolnjevati svojih finančnih obveznosti, je ob tem poudaril. Pomoč bo drugačna od tiste Grčiji V času, ko ja za pomoč zaprosila Grčija, ni bilo na razpolago veliko mehanizmov, kako to pomoč izvesti. Zdaj je na voljo več možnosti, zato bo pomoč Irski drugačna od pomoči, ki so jo države namenile grški vladi. Slovenija je Grčiji prvi obrok, 102 milijona evrov, nakazala že septembra. To pa niso storile vse države z evrom, saj se je Slovaška odločila, da Grčiji ne bo pomagala. Sankcij ni videti, zato se pojavlja vprašanje, kako bo v zdajšnjem primeru s pomočjo Irski. Slovaška se je ravno v času odločanja o pomoči Grčiji znašla v volilnem obdobju in času zamenjave oblasti, poudarja Pahor, in to je po njegovem tudi edini razlog, da se je Slovaška lahko izognila sankcijam. V neformalnih pogovorih pa se kaže nezadovoljstvo z ravnanjem slovaških oblasti, zato je slovaški finančni minister včeraj prvi dal izjavo, da bo njegova država sodelovala pri pomoči Irski, je dodal. Evro mora ostati trdna valuta Da si države z evrom medsebojno pomagajo, je po Pahorjevem mnenju pomembno predvsem zato, da preživimo krizo in da evro ostane trdna valuta. Evro je taka valuta, je pa zdaj na nekaterih prej nepredvidljivih zgodovinskih preizkušnjah, ki jih mora preživeti. Eden od teh načinov je medsebojna pomoč med članicami, je prepričan. Slovenija si predvsem želi imeti valuto, v katero verjame in s katero lahko dobro gospodari. Pahor Tuji voditelji cenijo naš uspeh Sicer pa po njegovih besedah slovenska vlada dela vse, kar more, da Slovenijo pelje iz krize in je pri tem relativno uspešna. Mi sami se lastnih uspehov manj zavedamo in jih cenimo, kot jih znajo ceniti naši kolegi iz drugih držav. To, da je Slovenija po dramatičnem padcu proračuna kaže solidno in stabilno gospodarsko rast, omejuje stroške države v proračunu, je tik pred pokojninsko reformo. Tuji voditelji znajo ceniti ta uspeh. Slovenijo vidijo na strani tistih, ki lahko pomagajo, je dejal Pahor. Potegnil je še nekaj vzporednic med Irsko in Slovenijo. Javnofinančni primanjkljaj Irske je konec leta 2009 dosegel skoraj 14,5 odstotka bruto domačega proizvoda BDP, javni dolg pa 65,5 odstotka BDP-ja, medtem ko je javnofinančni primanjkljaj Slovenije po Pahorjevih besedah lani znašal 5,8 odstotka BDP-ja, javni dolg pa 35,4 odstotka BDP-ja.
|
neutral
|
7,170
|
Sindikat TEŠ-a zamrznil stavko Stavka v Tešu je do nadaljnjega zamrznjena, čeprav razlogi zanjo ostajajo, je dejal sindikalist delavcev TEŠ-a Branko Sevčnikar. Odločili smo se, da v tem trenutku damo času čas in da dopustimo vsem pristojnim institucijam, ki do zdaj še niso povedale svojega mnenja, da to storijo, je odločitev o zamrznitvi v pogovoru z novinarko TV Slovenija Duško Lah dejal Sevčnikar. Neuklonljiva podpora Urošu Rotniku Sevčnikar vztraja, da je bila razrešitev Uroša Rotnika nezakonita, hkrati pa poudarja, da sodišče o tem še ni reklo zadnje besede. Uroš Rotnik je bil dober direktor in mislim, da bi morali dobrega direktorja ščititi. Dober direktor je redkost. Če pa se lastnik odloči, da ga zamenja, pa ima vso legitimno pravico, vendar na neki normalen človeški način, je dodal. Nadzorniki izključujejo delavskega predstavnika? Zadeva Rotnik je torej na sodišču, zahtevi sindikata, da prejmejo zagotovila, da se bo projekt TEŠ 6 nadaljeval, pa je bilo ugodeno. Ali razlogov za stavko torej ni več? Po Sevčnikarjevem mnenju daleč od tega, prepričan je namreč, da se stvari še poslabšujejo. Predvsem imamo veliko pripomb glede vpetosti našega predstavnika v delo nadzornikov TEš-a, ker se ga ne obvešča in ne vabi na sestanke ter se z njim komunicira na neprimeren način, je dejal Sevčnikar. Informacije, da je pogodba o 110 milijonov vrednem posojilu za nadaljevanje projekta tip pred podpisom, pa je Sevčnikar zavrnil. Po njegovih informacijah naj bi namreč sledila prekinitev v odločanju, zato ni tako blizu podpisa , ampak se bo o tem znova odločalo v prihodnjih dneh. Spomnimo. Stavkovni odbor TEŠ-a je dopoldne prekinil sejo, ker ni imel dovolj relevantnih informacij za odločanje. Želeli so se sestati z državnim sekretarjem Pavlico, odločanje o stavki pa so nadaljevali zvečer. Sindikat TEŠ-a je v svojih stavkovnih zahtevah že prejšnji teden zapisal, naj oblasti preverijo, ali je bila odstavitev Uroša Rotnika z mesta direktorja družbe zakonita. Prepričani so namreč, da ga je nadzorni svet Holdinga Slovenskih elektrarn HSE odstavil nezakonito. To jim je v svojem dokumentu potrdila tudi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, zaradi česar je sindikat tudi zamrznil za prejšnji sredo napovedano stavko. Ta dokument po besedah predsednika podjetniškega sindikata Branka Sevčnikarja tako HSE-ju kot tudi nadzornemu svetu TEŠ-a nalaga, da sproži postopke, da se razrešeni direktor elektrarne vrne na svoje mesto. Danes bo sindikat ugotavljal, ali je bilo to tudi storjeno. Nadzorniki mnenja omenjene agencije niso upoštevali, saj je nato tudi celjsko sodišče razsodilo, da je bila odstavitev zakonita. Politični vihar Odstavitev Rotnika je sprožila burne odzive v slovenski javnosti. Rotnik so nadzorniki odstavili, saj naj ne bi dovolj učinkovito in pregledno vodil 1,2 milijarde vredne naložbe v šesti blok termoelektrarne. Na njegovo mesto je bil imenovan Simon Tot, največ kritik pa je zamenjava prinesla stranki Zares in njenemu predsedniku Gregorju Golobiču, češ da izvaja kadrovski cunami. Ta se je branil vseh očitkov, prav tako direktor direktorata za energijo Janez Kopač, ki naj bi Golobiču pomagal, da v Zaresu pridobijo nadzor nad slovensko energetiko. Premogovnik Velenje Rotnika smo vedno podpirali Oglasili so se tudi iz Premogovnika Velenje, kjer so zanikali navajanje medijev, da je šef uprave družbe Milan Medved sodeloval v razgovorih povezanih z odstavitvijo Rotnika. Kot pravijo v sporočilu za javnost, gre za izjave tistih, ki želijo vnesti razdor v Šaleško dolino, ki da soglasno podpira izgradnjo TEŠ 6. Po mnenju dr. Milana Medveda je dr. Uroš Rotnik eden največjih strokovnjakov s področja energetike, ki jih ima Slovenija, odličen menedžer s sposobnostjo strateškega razmišljanja in človek z velikim čutom za zaposlene in lokalno okolje, še končujejo v Premogovniku Velenje.
|
neutral
|
7,171
|
Sraka Država ne da poroštva za posojilo V Muri so pred vrati nova odpuščanja. V stečaj gre najverjetneje Mura Unikat, podjetje, ki se ukvarja s šivanjem po meri. 75 delavcev bo ostalo brez službe. Za krizno stanje v podjetju direktor Stanko Sraka krivi razmere na trgu, saj zamujajo plačila in neposluh države. Če bi želel ohraniti delo šiviljam, ki so sešile oblačila za naše zimske olimpijce, bi namreč potreboval posojilo, za katerega pa ne dobi poroštva države. To se mu zdi krivično, saj sosedje, podjetje Mura in partnerji, to poroštvo imajo, je za TV Slovenija poročal Bojan Peček. V kratkem času spet na cesti Sraka bo zato najverjetneje v sredo predlagal stečaj. Delavci namreč plače niso prejeli že za oktober, po besedah sindikalista Stanka Viraga pa slabo kaže tudi za november. Situacija je še toliko bolj žalostna, ker so v tem podjetju zaposlili številne šivilje, ki so delo izgubile s propadom krovnega podjetja Mura. Tako bodo zdaj že drugič v kratkem času na cesti. Zaposlovalo bo Starmanovo podjetje Čim prej naj se agonija konča, stečaj izpelje, potem pa so obljubili, da bodo potrebovali proizvodne delavce v Muri in partnerjih, medlo lučko upanja prižiga predsednik sveta delavcev Avgust Cigüt. V tem podjetju, ki ga vodi Bojan Starman, bodo namreč z novim letom verjetno potrebovali 50 novih delavcev, ki se bodo pridružili 1.300 zaposlenim. Starman sicer slabega stanja pri sosedih ni želel komentirati, saj skoraj ne sodelujejo, nimajo niti poslovnih odnosov, obveznosti in terjatev, pravi. Dejal pa je, da bo za pridne delavce v njegovem podjetju vedno dovolj prostora.
|
negative
|
7,172
|
Projekta se je lotilo podjetje Enos Energetika Na Mali Mežakli želijo, kot prvi v Sloveniji, zajeti in očistiti deponijske pline, ki nastajajo pri gnitju odpadkov. Ti lahko namreč predstavljajo pomemben vir energije. Pri gnitju odpadkov med drugim nastaja metan, ki ga je mogoče uporabljati pri ogrevanju ali transportu. Zato se je jeseniško podjetje Enos lotilo razvoja naprav za čiščenje in utekočinjanje pridobljenega plina. Deponija bi lahko pripomogla k energetski avtonomiji Jesenic Ob nedavni krizi z zemeljskim plinom smo tudi na Jesenicah pričeli razmišljati o alternativnih virih, je odločitev za usmeritev podjetja Enos Energetika, ki sicer oskrbuje Jesenice s plinom, vročo vodo in elektriko, v pridobivanje deponijskega plina pojasnil njegov direktor Iztok Šimnic. Pojasnil je tudi, da je plin mogoče pridobivati tudi v bioplinarnah in čistilnih napravah, a za zdaj z zelo slabim izkoristkom. Iz bližnje deponije Mala Mežakla lahko na Jesenicah zajamejo toliko plina, da bi z njim pokrili deset odstotkov energijske porabe mesta in pripomogli k energetski avtonomiji. Trenutno v podjetju razvijajo načine za čiščenje deponijskega plina, saj vsebuje v povprečju le okrog 50 odstotkov metana, ki ga je treba zajeti. Pri tem se zgledujejo po nekaterih državah, ki so na tem področju mnogo pred Slovenijo, kot je na primer Španija. Na odlagališču v Madridu, ki je najmodernejše v Evropi, imajo celo tovarno plina, ki ga uporabljajo za energetsko oskrbo mesta. Težijo k temu, da odpadkov ne sortirajo, temveč vse mehansko in biološko predelajo tako, da odpadki v enem tednu razpadejo in nastane metan, le devet odstotkov ostanka pa dejansko konča na deponiji. Trenutno je večji interes za uporabo zemeljskega plina v transportu Če bi tako predelavo uredili tudi na Mali Mežakli, bi to kar za petkrat povečalo pridobivanje deponijskega plina, ki ga zdaj letno zajamejo 1,5 milijona kubičnih metrov, kar pomeni 800.000 kubičnih metrov metana. Trenutno metan zajemajo in ga še sežigajo, saj je projekt njegove uporabe v sistemu daljinskega ogrevanja še v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja, ker je treba zgraditi štiri kilometre plinovoda od deponije do kotlarne. Šimnic predvideva, da bi prihodnje leto deponijski plin na Jesenicah dejansko lahko začeli uporabljati. Za podobno investicijo bi se lahko odločila tudi druga mesta, a zanimanje za zdaj raste relativno počasi. Najprej je potrebno spremeniti mišljenje. Doslej so nam bile smeti vedno samo v breme, počasi pa se uveljavljajo kot bogastvo, kot neke vrste rudnik, ki pa ga nekatere občine nimajo, ker ga niso želele, opozarja. Trenutno je večji interes za uporabo zemeljskega plina v transportu. Zato so v Enosu s pomočjo znanja o tehničnih plinih kot eni prvi v svetu razvili mikronapravo za utekočinjanje zemeljskega plina, ki je primeren za prevoz in ga je mogoče uporabiti v črpalkah za avtomobile s plinskim pogonom. Velika mesta se odločajo za uvedbo transporta na zemeljski plin Prednost biometana je namreč predvsem ta, da ne povzroča dodatnega onesnaževanja. Zato se zlasti velika mesta odločajo za uvedbo potniškega prometa in komunalnih tovornjakov na zemeljski plin. V Sloveniji so prvi zanimanje pokazali v Ljubljani, kjer že kupujejo prvih 20 avtobusov na plinski pogon, katerega uporaba je še enkrat cenejša od bencina, medtem ko je avtomobil s kombiniranim rezervoarjem le za okrog 1000 evrov dražji od običajnega bencinskega. Proces uvajanja tega novega čistega vira je v Sloveniji počasen in le nekaj tovrstnih avtomobilov se vozi po slovenskih cestah, medtem ko jih je v Italiji že milijon, veliko pa jih je tudi drugod po Evropi. Predvsem mora določene stvari narediti vlada. Treba bo spremeniti in spodbuditi postavitev prvih javnih črpalnih mest. Sama postavitev polnilnice plina ima namreč negativne ekonomske učinke, če ni avtomobilov, avtomobilov pa ni, ker ni polnilnic, je začarani krog opisal Šimnic.
|
positive
|
7,173
|
Med dobre odločitve šteje to, da je nehal sodelovati z Dragom Isajlovičem Mislim, da ne bo zapustil položaja. Morda pa bi nekateri to radi videli, o namigih, da finančni minister Franc Križanič ne bo več dolgo minister, pravi Andrej Šircelj. Predsednik odbora za finance pri strokovnem svetu v stranki SDS je v spletni klepetalnici MMC-ja najprej pokomentiral slabe in dobre stvari, ki so zaznamovale dve leti Križaničevega dela. Pravočasno ni sprejel protikriznih ukrepov in še tiste, ki jih je sprejel, so bili administrativo zahtevni. Zato se je zmanjšala konkurenčnost, povečal se je primanjkljaj in javni dolg. Posledično se je povečala nezaposlenost in izguba delovnih mest, je najprej dejal o slabih stvareh, nato pa se na kratko dotaknil še dobrih To, da je prenehal uradno sodelovati z g. Isajlovičem. Preberite tudi Križanič V spopadu s krizo zmagujemo O zagotovilih Franca Križaniča, da Slovenija dobiva spopad s krizo, pa Šircelj meni Ne, bojim se, da še nismo na dnu krize, ali da se bo zelo kmalu še enkrat ponovila. Celoten klepet si lahko preberete tukaj. Šircelj je v spletnem klepetu podal tudi svoje predloge, kako se lotiti spodbujanja tujih vlaganj v slovensko gospodarstvo Zakonodajo je treba izboljšati in prilagoditi sedanjemu stanju gospodarstva. Možno je znižati davek od dohodkov pravnih oseb, uvesti socialno kapico , poleg tega pa je treba spremeniti tudi druge predpise okoljske, urejanje prostora ipd.. Skrajšati je treba roke za pridobitev dovoljenj in zagotoviti pravno varnost investitorjem. Šircelj je na kratko razložil tudi, kaj je po njegovem mnenju največja napaka Pahorjeve vlade Neodločnost, neusklajenost in vladanje brez skupnega cilja.
|
neutral
|
7,174
|
Računi podjetja so blokirani Zaposleni v Cestnem podjetju Maribor so prejeli drugi obrok oktobrskih plač v višini 250 evrov, poplačani pa so bili tudi zapadli obroki posojil. Delavci so zato zamrznili stavko. Vodstvo družbe je v ponedeljek obljubilo, da bodo zaposlenim izplačali po 350 evrov, kar zdaj ni v celoti izpolnilo, a je 70 odstotkov od skupaj 950 zaposlenih vseeno prejelo celotno plačilo za oktober. Preostali, ki še niso dobili celotne oktobrske plače, bodo po besedah predstavnice Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije v podjetju Barbare Matul to prejeli do konca tedna ali najpozneje do ponedeljka, zato so se odločili stavko do nadaljnjega zamrzniti. Na to, ali se neizplačevanje plač še lahko ponovi, Matulova pravi, da ne more odgovoriti, ob tem pa je spomnila, da ima podjetje precej odprtih zadev - na primer pogodbo z Darsom glede gradnje predora Markovec - računi pa so blokirani zaradi neizplačil podizvajalcem. Sindikat in uprava sta se dogovorila Sindikat je sicer pretekli teden z upravo sklenil sporazum o reševanju stavkovnih zahtev, po katerem so zaposleni prvi del plač v višini 400 evrov prejeli že v sredo, ob tem pa je vodstvo družbe umaknilo in uničilo vse vročene posojilne pogodbe ter sindikatu predložilo podatke o prerazporejenem delovnem času in številu neplačanih ur do 26. novembra. Direktor družbe Janez Škoberne jim je tudi zagotovil, da bodo regres dobili izplačan v višini 200 evrov do 15. decembra ter preostanek do konca leta.
|
neutral
|
7,175
|
V tretjem četrtletju se je za 0,3 odstotka zvišal tudi BDP Cene življenjskih potrebščin so se novembra zvišale za 0,3 odstotka v primerjavi z oktobrom. Tudi bruto domači proizvod se je zvišal za enak odstotek. Gospodarska rast se nadaljuje, na to pravi Križanič. Državni statistični urad je sporočil tudi, da je bila rast cen na letni ravni novembra 1,4-odstotna, povprečna 12-mesečna rast pa se je nekoliko znižala in je zdaj 1,8-odstotna. Zvišale so se zlasti cene obleke in obutve ter sadja in zelenjave, znižale pa so se cene počitnic v paketu in osebnih avtomobilov. V evrskem območju je bila novembra na letni ravni 1,9-odstotna rast cen, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. Oktobra je letna stopnja inflacije v območju evra prav tako znašala 1,9 odstotka. Stopnja inflacije tako ostaja zelo blizu srednjeročnemu cilju Evropske centralne banke ECB, ki je blizu dvema odstotkoma. Umar Domače povpraševanje še ni dobilo zagona V Uradu za makroekonomske analize in razvoj Umar ugotavljajo, da inflacija ustreza njihovi napovedi. Sicer pa pravijo Ob umiritvi gospodarske rasti v najpomembnejših partnericah EU-ja se je upočasnila rast slovenskega izvoza, ki pa ostaja ključni dejavnik gospodarske rasti. Po Umarjevi oceni domače povpraševanje še ni dobilo zagona in preprečuje hitrejše okrevanje slovenskega gospodarstva. BDP višji zaradi izvoza Tudi BDP se je v tretjem letošnjem četrtletju v primerjavi z drugim četrtletjem zvišal za 0,3 odstotka. V letni primerjavi pa je rast znašala 1,7 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu. V tretjem četrtletju je bilo za gospodarsko rast ključnega pomena izvozno povpraševanje - izvoz se je zato povečal za 10,5 odstotka in s tem ohranil dinamiko rasti iz drugega četrtletja, pojasnjujejo na Sursu. Po drugi strani se je dinamika rasti investicijske porabe ponovno opazno zmanjšala. Bruto investicije v osnovna sredstva so bile 9,3 odstotka manjše kot pred letom in se tako zmanjšujejo že osem zaporednih četrtletij. Križanič Malo investicij upočasnjuje rast Minister za finance Franc Križanič je zadnje podatke komentiral z besedami, da se gospodarska rast v Sloveniji na podlagi izvoznega povpraševanja nadaljuje. Sicer je počasna, za kar je kriva nizka raven investicij, a vseeno primerljiva s povprečjem evrskega območja in tudi nekaterimi pomembnejšimi izvoznicami, kot sta npr. Nizozemska in Francija, dodaja. Nevarnosti za morebitno omejevanje rasti v prihodnje pa minister vidi v rasti vrednosti evra oziroma sorazmerno visoki vrednosti evra na mednarodnem deviznem trgu in pa morebiti tudi v varčevanju držav, če bo skupen rezultat ukrepov za javnofinančno konsolidacijo restriktivna fiskalna politika.
|
neutral
|
7,176
|
Uskladi naj zakone in ustavo Odpuščeni delavci Merkurja in Mersteela, ki niso upravičeni do odpravnin, so premierja in ministra za delo pozvali, naj čim prej poskrbita za usklajenost zakonov z ustavo. Zapisali so, da razžaljeni in obupani čakajo na prihajajočo negotovo prihodnost. Odpravnine in odškodnine, ki bi jih morali delavci dobiti zaradi skrajšanega odpovednega roka, namreč po uvedbi prisilne poravnave ne spadajo več med prednostne terjatve. Delavci so zapisali, da jim je v oporo stališče pravne službe Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki utemeljuje, da so njihove odpravnine prednostne in da nanje postopek prisilne poravnave nima učinka. Če bi se ravnalo drugače, bi to pomenilo kršitev ustavne pravice do enakega pravnega varstva oziroma enakosti pred zakonom. Če bi se Merkur in Mersteel držala rokov, zapleta ne bi bilo Opozorili so še, da zapleta ne bi bilo, če bi se Merkur in Mersteel držala kolektivne pogodbe, ki kot rok za izplačilo odpravnin določa zadnji dan odpovednega roka. Ker je bilo izplačilo premaknjeno v prihodnost, so se vmes začeli postopki prisilne poravnave. Naslednji problem, ki se bo pojavil po 1. januarju 2011, bo za številne izmed nas in seveda tudi za tisoče drugih po Sloveniji, ki mehko prehajajo v brezposelnost s poznejšo upokojitvijo, naravnost katastrofalen. Odgovorne v vladi tako pozivajo, naj razumno in s polno socialno odgovornostjo razmislijo o tej problematiki in v okviru svoje pristojnosti ukrenejo vse potrebno za dosledno spoštovanje ustave in zagotovitvijo čimprejšnjo usklajenost zakonov z ustavo.
|
negative
|
7,177
|
Merkur Pred pridržanjem osumljence opazovali in jim prisluškovali Kriminalisti preiskujejo sume več kaznivih dejanj pranja denarja, zlorabe položaja in zaupanja, je potrdil pomočnik direktorja NPU-ja Robert Črepinko. Bine Kordež je še vedno v policijskem pridržanju. Odvetnica Kordeža Marija Hladin je ob prihodu na policijsko postajo Moste okoli 15. ure dejala, da ni utemeljenih razlogov za očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja in da bo Kordež najverjetneje hitro spet svoboden, je za TV Slovenija poročala Ana A. Gajič. Kordež pridržan, policija ga ne zaslišuje Kordeža na policijski postaji Moste ne zaslišujejo, ampak je tam v policijskem pridržanju. Policisti ga bodo zadrževali, dokler bodo za to obstajali razlogi, v tem primeru gre za bojazen pred uničenjem dokazov. V Mostah sta na pridržanju še dva osumljenca, ena oseba pa je navzoča pri hišnih preiskavah, je še poročala Gajičeva. Preiskava, ki traja že več kot 16 ur, še poteka, še opravljajo dve hišni preiskavi, je za Odmeve poročala Gajičeva in dodala, da je zagrožena kazen za zlorabo položaja do osem let zapora, za pranje denarja pa do deset let zapora, denarna kazen in vračilo opranega denarja. Pojasnila je še, da ima lahko policija osumljence v pridržanju največ 48 ur. Hišne preiskave bomo še nadaljevali Robert Črepinko z NPU-ja je dejal, da je zaradi zlorabe položaja in pranja denarja nastalo več deset milijonov evrov škode. Preiskava, v okviru katere na 28 krajih po Sloveniji izvajajo hišne preiskave, po Črepinkovih besedah poteka od ustanovitve Nacionalnega preiskovalnega urada. Neuradno so hišne preiskave povezane s poskusom Bineta Kordeža, da prevzame Merkur. Poleg Kordeža je bila prostost odvzeta še trem ljudem. Vsi štirje osumljenci so še vedno pridržani, je potrdil Črepinko, ki pa o imenih ni govoril. Dejal je le, da so četverici odvzeli prostost in zanjo odredili pridržanje na podlagi listninske dokumentacije. Hišne preiskave bomo še nadaljevali, iščemo še več dokazov, je na novinarski konferenci dejal pomočnik direktorja NPU-ja Robert Črepinko in dodal, da je v preiskavi sodelovalo 95 policistov in kriminalistov, zasegli pa so papirje in računalnike. V preiskavi so uporabljali prisluškovalne naprave, prisluškovali so prenosnim telefonom, nekatere osumljence pa so tudi opazovali, je še povedal. Preiskava v Naklem še poteka Iz uprave Merkurja pa so sporočili, da so preiskovalci navsezgodaj zjutraj obiskali poslovni stavbi Merkurja v Naklem in Celju. Preiskujejo poslovanje v času nekdanjega vodstva družbe Merkur. V Celju se je preiskava hitro končala, v Naklem pa se nadaljuje. Preiskovalci so še v Naklem, zdaj pregledujejo številne dokumente, zaposleni pa so jim ves čas na voljo za morebitna dodatna pojasnila, je uprava zapisala v sporočilu za javnost.
|
negative
|
7,178
|
Optimisti so na razvitih trgih spet prišli do besede Tuji delniški trgi očitno ne vznemirjajo preveč zaradi težav Portugalske in Španije. Po nekaj dneh negotovosti je Frankfurt spet dosegel dveletni vrh in krenil proti 7.000 točkam. Že v sredo se je delniški indeks DAX30 povzpel za več kot dva odstotka, danes pa je pridobil še odstotek in gladko presegel mejo 6.910 točk. Podjetja še naprej presenečajo z dobrimi rezultati in optimističnimi napovedmi. Zadnji primer je Siemens, ki obljublja rast prihodkov in dobička. Lufthansine delnice so se podražile za tri odstotke, potem ko so analitiki pri banki Citigroup zvišali ciljno vrednost teh delnic in priporočili nakup. Evropska centralna banka na rednem zasedanju pričakovano ni spreminjala obrestne mere, ki ostaja pri enem odstotku, nekateri pa so upali, da bo jasno napovedala večje odkupe državnih obveznic, kar se ni zgodilo. Po njenem mnenju se bo BDP v območju skupne valute letos okrepil za 1,7 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več kot je napovedovala septembra. V Evropi v sredo največja rast po 1. septembru Še bolj optimistično je bilo na zahodnih borznih parketih včerajšnje trgovanje. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.089 točk se je dan po padcu na osemtedensko dno zvišal za 2,1 odstotka, kar je največja enodnevna rast po 1. septembru.Optimisti so zdaj spet glasni in pravijo, da niti morebitna portugalska prošnja za pomoč kot sta to storili Grčija in Irska ne bi pokvarila borznega razpoloženja v veselem decembru in da lahko v zadnjih dneh leta pričakujemo nadaljnjo rast. Pesimisti seveda opozarjajo, da je vsakršna rast kratkotrajne narave. Zasebni sektor v ZDA ponuja nove službe Tudi Wall Street je bil v sredo odlično razpoložen. Indeks Dow Jones 11.255 točk se je zvišal za 2,27 odstotka največ v zadnjih treh mesecih, pri čemer so največ pridobile delnice industrijskih, prevozniških in trgovskih podjetij. Vlagatelje je navdušil zlasti podatek, da je imel ameriški zasebni sektor prejšnji mesec najvišjo rast zaposlovanja v zadnjih treh letih, kar je najboljša napoved pred petkovo objavo podatkov o novembrski brezposelnosti v največjem svetovnem gospodarstvu. Ob koncu dneva se je rast še pospešila, saj naj bi ZDA pomagale Evropi pri zagotavljanju sredstev v mehanizmu za pomoč državam v težavah. Širši indeks S & P 500 se je zavihtel nad 1.200 točk, kar pri tehnični analizi postavlja lepe temelje za nadaljnjo rast. Po prve pol ure četrtkovega trgovanja je Dow Jones pridobil več kot pol odstotka. Tečaji delnic v prvi kotaciji LUKA+1,21 % 17,86 EUR NOVA KBM+0,56 %10,23 GORENJE+0,55 % 13,37 KRKA+0,19 %63,39 INTEREUROPA-0,22 % 3,95 MERCATOR-0,45 %158,87 TELEKOM-1,25 %88,81 PETROL-1,72251,91 Drugi najvišji letošnji promet s Krko Ljubljanska borza se kljub optimizmu zahodnih trgov ni mogla znebiti rdeče barve, saj se je indeks SBI TOP 840 točk znižal za pol odstotka, potem ko so Petrolove delnice padle na 250 evrov. Krkine delnice so se ob kar 2,2 milijona evrih prometa - gre za drugi najvišji promet letos z novomeškim farmacevtom - spet rahlo podražile in dosegle 63,7 evra. V petek na Ljubljanski borzi ne bo trgovanja zaradi prehoda na novi trgovalni sistem Xetra, na katerem se bo prvič trgovalo v ponedeljek.
|
neutral
|
7,179
|
Manj brezposelnih zaradi poslovnih razlogov in stečajev Novembra je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 103.831 brezposelnih. To je 1,1 odstotka več kot mesec prej in 8,8 odstotka več kot pred enim letom. V povprečju je bilo v prvih enajstih mesecih letošnjega leta prijavljenih 99.639 brezposelnih, kar je 16,7 odstotka več kot v enakem obdobju lanskega leta. Iz zavoda so sporočili, da se je brezposelnost povečala zaradi večjega števila novoprijavljenih oseb, ki so zaposlitev izgubile zaradi poslovnih razlogov ali zaradi stečajev podjetij, a jih je bilo manj kot oktobra. Na novo se je novembra prijavilo 10.329 brezposelnih oseb Na novo se je novembra prijavilo 10.329 brezposelnih oseb, kar je 26,6 odstotka manj kot oktobra in 4,9 odstotka več kot pred enim letom. Med prijavljenimi je bilo 1.440 iskalcev prve zaposlitve, 3.085 trajno presežnih delavcev in stečajnikov in 3.659 brezposelnih zaradi izteka zaposlitve za določen čas. Zavod za zaposlovanje je objavil javni razpis za delodajalce Absolvent - aktiviraj in zaposli se II. 900.000 evrov je na voljo za subvencioniranje zaposlitev 200 diplomantov pri delodajalcih, kjer so se usposabljali kot absolventi. Prvi rok za oddajo vlog je 31. december, drugi 29. januar in tretji 31. marec 2001. Med 9.181 brezposelnimi osebami, ki so se novembra odjavile iz evidence brezposelnih oseb, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 4.927, kar je 1,6 odstotka več kot oktobra. Lani novembra je bilo zaposlitev za tri odstotke več. Letos se povečuje povprečni čas brezposelnosti. Ob koncu novembra je bila brezposelna oseba v povprečju brez dela eno leto, sedem mesecev in 21 dni, pred enim letom pa eno leto, šest mesecev in 23 dni. Tudi letos je ob koncu leta manjše povpraševanje po delavcih. Delodajalci so novembra prijavili 14.749 prostih delovnih mest, kar je 15,3 odstotka manj kot oktobra. V prvih enajstih mesecih so delodajalci prijavili 160.285 prostih delovnih mest, kar je 7,1 odstotka več kot lani v enakem času. Povpraševanje po delavcih se je glede na lansko leto najbolj povečalo v predelovalni dejavnosti, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Najbolj se je zmanjšalo v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu, v dejavnostih uprave in obrambe, gradbeništvu, finančnih in zavarovalniških dejavnostih in v gostinstvu.
|
negative
|
7,180
|
Sledi pregled zaseženega materiala Preiskovalci NPU-ja so v četrtek pozno ponoči končali preiskavo na sedežu Merkurja in odnesli zajetno dokumentacijo. Bine Kordež je že na prostosti. Preiskovalci Nacionalnega preiskovalnega urada NPU so v sodelovanju s kriminalisti in policisti ponoči zaključili hišne preiskave. V skladu z usmeritvami pristojnega državnega tožilca so tudi odpravili pridržanje vsem štirim osebam. Kriminalistična preiskava se nadaljuje z zbiranjem obvestil in pregledom zaseženih poslovnih listin ter računalniških podatkov. O vseh ugotovitvah bo obveščena skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala, ki usmerja predkazenski postopek, so sporočili z Generalne policijske uprave. Preiskovalci NPU-ja Bineta Kordeža in še tri osebe nekdanji finančnici Merkurja Marto Bertoncelj in Janjo Kraševec ter neuradno tudi direktorja slovenjgraškega podjetja Kograd-Igem Ota Brgleza namreč sumijo več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti ter več kaznivih dejanj pranja denarja v času, ko je Kordež vodil nakelskega trgovca. Po pisanju Financ naj bi Kordež in drugi menedžerji Merkurja iz podjetja odtujili 185 milijonov evrov. Včeraj so zato organi pregona čez dan preiskovali več lokacij po Sloveniji, med drugim Kordežev dom na Lancovem in sedež Merkurja v Naklem. Iz Merkurja so danes zjutraj že sporočili, da so preiskovalci NPU-ja končali preiskavo v poslovni stavbi Merkurja, s seboj pa so odnesli številne dokumente o poslovanju Merkurja v času, ko ga je vodil Kordež. Preiskovalci odnesli dokumente o poslovanju v letih 2007, 2008 in 2009 Predstavnik za odnose z javnostmi pri Merkurju Rok Istenič je pojasnil, da se je preiskava končala okrog dveh zjutraj, preiskovalci pa so s seboj odnesli več kot 200 različnih dokumentov, predvsem o poslovanju v letih 2007, 2008 in 2009. Iz odvetniške družbe Hočevar Mokorel so sporočili, da je Kordež kmalu po polnoči zapustil prostore za pridržanje. Sami ocenjujejo, da razlogi za pridržanje niso obstajali, Kordež pa po njihovih besedah ni bil zaslišan. Osumljenci na novinarska vprašanja ne odgovarjajo, sta pa pred kamero stopila zagovornika obeh osumljenk. Zagovornik Marte Bertoncelj Dušan Czipö je dejal, da je bilo četrtkovo pridržanje pričakovano, a neutemeljeno. Sam meni, da služi bolj zastraševanju in bo potekalo naprej, kot je običajno, torej najprej policijsko zaslišanje, potem nadaljevanje postopka. Čudi ga, da so bili vsi postopki sproženi šele več kot dve leti po tem, ko naj bi bilo storjeno očitano kaznivo dejanje. Odvetnica Janje Kraševec Darja Roblek meni, da sta bila hišna preiskava in pridržanje nepotrebna. Zanikala je, da bi šlo za preiskovanje menedžerskega prevzema Merkurja, ob tem pa se sprašuje, zakaj taki pritiski na ljudi, če je vse v listinah, te pa so dosegljive in na razpolago, je za TV Slovenija poročala Janja Koren. Predsednik komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič je dejal, da je komisija že pred časom obravnavala zadevo v povezavi z lastninjenjem Merkurja, ki jo je tudi končala. Ugotovitve bo zaradi sumov kaznivega dejanja predala generalni policijski upravi. Zadeve ne bodo znova odprli, saj so vse predali policijski upravi. Še zadnji dan za upnike Danes je še zadnji dan, ko lahko upniki Merkurja pri Okrožnem sodišču v Kranju prijavijo svoje terjatve. Sklep o uvedbi prisilne poravnave je sodišče sprejelo 3. novembra, ko je za upravitelja prisilne poravnave imenovalo Ladislava Hafnerja. Nakelski trgovec ima skupno kar za 750 milijonov evrov dolgov. Zdaj bo moralo vodstvo podjetja zagotoviti podporo upnikov prisilni poravnavi in pridobiti upnike, ki se bodo odločili za konverzijo terjatev v lastniške deleže. V nasprotnem primeru prisilna poravnava ne bo uspela in bo sledil stečaj. Bohorič Merkur ne bo usoden za Savo Težava Merkurja, ki je že en mesec v prisilni poravnavi, je tudi Kranjska Sava, druga največja lastnica družbe. Predsednik uprave Save Janez Bohorič je zatrdil, da Merkur ne more biti usoden za Savo, saj imajo toliko rezerv, da bodo tudi to izgubo konec leta lahko pokrili, pri tem pa zagotovili tudi izplačilo dividend delničarjem. Izgubo bodo pokrili z dobičkom, ki so ga ustvarili v preteklih letih, rezerv je za okoli 100 milijonov evrov. Od 130 do 140 milijonov evrov pa nameravajo iztržiti s prodajo nekaj manj kot četrtine Abanke, je še poročala Janja Koren.
|
neutral
|
7,181
|
Išče vlada ruskega vlagatelja? Proti TEŠ-evemu sindikalistu Sevčnikarju je zdajšnji direktor Tot uvedel postopek izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sevčnikar za MMC V ozadju je ponudba ruskih podjetij za večinski delež v TEŠ-u 6. Vabljen sem na razgovor pred izročitvijo izredne odpovedi iz krivdnih razlogov. To je korak, preden ti izročijo odpoved. Kot krivdne razloge so navedli stavkovne aktivnosti, ki smo jih izvajali, ko smo ugotovili, da postopki, ki jih peljejo predstavniki države, ogrožajo ekonomsko in socialno varnost zaposlenih v TEŠ-u, je Branko Sevčnikar povedal za MMC. Ob novembrski zamenjavi direktorjev je stavkovna straža TEŠ-a novoimenovanemu direktorju družbe Simonu Totu preprečila vstop v podjetje. Zdaj zapletov s Totom ni več, zato Sevčnikar pravi, da je bil prepričan, da se je žogica umirila . A očitno on oziroma tisti, ki so ga poslali, razmišljajo drugače, je dodal. O dogajanju v energetiki so govorili tudi pri premierju Borutu Pahorju, kjer so se sešli predstavniki Agencije za upravljanje kapitalskih naložb ter krizni ministri Komarjeva Ne držijo očitki Radićeve, da sem kršila zakon Imamo dokaze o ponudbi ruskih tajkunov Po njegovih besedah si njegovo odstranitev želijo nekateri veljaki , ki želijo z energetiko obogateti. V sindikatu so namreč ugotovili, pojasnjuje, da za kadrovskimi rošadami in očitki o poslovanju Termoelektrarne Šoštanj stojijo načrti, da se finančna konstrukcija projekta TEŠ 6, ki je zdaj zgrajena z evropskimi bankami, poruši. V ozadju so dogovori o vstopu ruskih tajkunskih partnerjev v projekt TEŠ 6, in sicer v višini 60 odstotkov vrednosti investicije. Za to imamo pisne dokaze o njihovi ponudbi, ki so jo dali na zadnjem obisku slovenskih predstavnikov vlad in gospodarstva v Moskvi. Uroša Rotnika so zato zamenjali, zdaj sem na vrsti jaz, saj smo v sindikatu proti, da bi kakršen koli tuj partner vstopal v elektrogospodarstvo, razlaga Sevčnikar. Direktor Simon Tot za MMC razlogov za postopek izredne odpovedi proti Sevčnikarju ni želel komentirati, saj je postopek še v teku . O morebitnem prihodu ruskih podjetij v TEŠ 6 nima informacij. Sam se tudi ni udeležil obiska gospodarstvenikov v Rusiji. HSE Ni dogovorov o partnerstvih pri TEŠ-u Medtem pa v Holdingu slovenskih elektrarn zatrjujejo, da ni bilo nikakršnih načrtov ali dogovorov glede vključevanja ruskega poslovnega partnerja v projekt TEŠ 6. Trenutno prav tako ni nobenih dogovorov v smeri strateških partnerstev pri tem projektu, dodajajo. Ali bo do tega prišlo, bo odvisno od prihodnjega poteka dogodkov na projektu, so še povedali. V ZSSS-ju so ogorčeni Na izredno odpoved zaposlitve, ki grozi Sevčnikarju, so se že odzvali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Po besedah predsednika zveze Dušana Semoliča gre pri tem za poskus zastraševanja delavcev, napad na sindikalno gibanje in za dejanje, ki odraža kulturo novega vodstva TEŠ-a. Semolič meni, da je spoštovanje sindikata in priznanje njegovih pravic, vključno s pravico do stavke, novemu vodstvu TEŠ-a očitno nekaj povsem tujega in nesprejemljivega.
|
negative
|
7,182
|
Časa je do 17. decembra Ministrstvo za finance je objavilo razpis za člana nadzornega sveta Kapitalske družbe. Vlada bo lahko imenovala tri člane. Skupščina Kada je namreč 3. novembra sprejela spremembe statuta, po katerih se bo trenutno devetčlanski nadzorni svet skrčil na šest članov. V pristojnosti nadzornikov je imenovanje uprave Kada, po novem pa bodo podajali tudi soglasje k finančnemu načrtu, naložbeni politiki in strategiji družbe, kar je bilo do zdaj v pristojnosti skupščine. Kandidati za nadzornike Kada se lahko prijavijo do 17. decembra. Prijavijo se lahko posamezniki s praviloma univerzitetno oz. visoko strokovno izobrazbo, najmanj desetimi leti ustreznih delovnih izkušenj ter sposobnostmi strateškega vodenja in sooblikovanja poslovnih modelov. Prav tako do 17. decembra pa bodo na Kadu čakali tudi na predloge za imenovanje preostalih treh nadzornikov. Dva člana bosta zastopala interese upokojencev, eden pa sindikatov. Kad je konec septembra upravljal z 1,17 milijarde finančnih sredstev. Prihodki od prodaje so dosegli 10,1 milijona evrov ali 9,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani, dobiček iz poslovanja pa je dosegel 11,7 milijona evrov.
|
neutral
|
7,183
|
Vidna dobra znamenja okrevanja Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je na srečanju z ministrom za finance Francem Križaničem pohvalil reformna prizadevanja slovenske vlade. Še posebej je Rehn pohvalil konsolidacijo izdatkov, nacionalni fiskalni okvir in predloge za pokojninsko reformo. Rehnov tiskovni predstavnik Amadeu Altafaj Tardio je dejal, da je bilo srečanje v Bruslju prijateljsko in konstruktivno. O gospodarskih razmerah v Sloveniji so v komisiji dejali, da so po lanskem velikem padcu rasti zdaj vidna dobra znamenja okrevanja, kar se izraža tudi v pred kratkim objavljeni jesenski gospodarski napovedi komisije. V torek je na sporedu zasedanje finančnih ministrov Evropske unije. Minister Križanič pogovorov z Rehnom ni želel komentirati.
|
positive
|
7,184
|
Željo si dolgoročno stabilne delničarje V Savi z oblikovanjem delničarskega sporazuma za prodajo večinskega deleža niso seznanjeni, vseeno pa tako odločitev lastnikov razumejo in jo podpirajo. Delničarski sporazum za prodajo Save naj bi organiziral prvi mož NFD Holdinga Stane Valant, pridružili pa naj bi se mu lastniki s skupno več kot 50 odstotki delni Kranjske družbe, je v soboto poročal Dnevnik. Razlogi za takšen korak naj bi se skrivali v finančnih težavah največjih nedržavnih lastnikov Save. V družbi si sicer želijo dolgoročno stabilne delničarje, ki bodo podpirali njeno strategijo in strategijo družb Poslovne skupine Sava. Največji delež v državni lasti Največji posamični lastnik Save je po podatkih s konca letošnjega oktobra Kapitalska družba z 18,71-odstotnim deležem, Slovenska odškodninska družba ima v lasti 11,06-odstotni lastniški delež. Sledijo PSL Storitve 9,33 odstotka, Merkur 6,72 odstotka, NFD 1 4,75 odstotka, Oddus 4,58 odstotka, NFD Holding 4,33 odstotka, Finetol 3,72 odstotka in Gorenjska banka 2,81 odstotka. Uprava ne ve, zakaj so delnice tako padle V zadnjih šestih trgovalnih dneh so Savine delnice dosegale opazno nizke cene, saj se je tečaj znižal za 37,1 odstotka. Zato so se v družbi odzvali s sporočilom na spletni strani Ljubljanske borze. Prepričani so, da za tak upad tečaja delnice ni nikakršnih gospodarskih razlogov Padca tečaja delnice Sava ne povezujemo s poslovanjem Poslovne skupine Sava in družbe Sava. Menimo, da so ključni razlogi za nizke ravni tečaja splošna negativna gibanja na finančnih trgih ter slaba likvidnost delnice, ob tem pa ne razpolagamo z kakršnimikoli drugimi informacijami, ki bi lahko bile podlaga za takšno gibanje delnice Sava, še navajajo.
|
neutral
|
7,185
|
Uprava in stavkovni odbor napovedujeta medsebojne tožbe V upravi Hita škodo, ki je nastala zaradi stavke pretekli konec tedna, ocenjujejo na 416.600 evrov, če se bo stavkovni val nadaljeval, pa bo zagotovo presegla milijon evrov, še pravijo. Vodja pogajalske skupine uprave Uroš Kravos meni, da bi nadaljevanje stavke uničilo vsa letošnja enajstmesečna prizadevanja uprave, ki je prepričana, da bi v primeru rednega poslovanja lahko pričakovali dobiček že prihodnje leto. Uprava zdaj zbira dokazno gradivo, saj nameravajo proti organizatorjem stavke vložiti posamične odškodninske tožbe. Tudi v sindikatu igralniških delavcev so že napovedali tožbe zoper upravo, ki naj bi članom stavkovnega odbora preprečevala dostop do stavkajočih delavcev in s tem kršila zakon o stavki. Uprava je na sodišče že vložila predlog za začasno odredbo o prepovedi stavke. Menijo namreč, da za to obstajajo razlogi, saj je po njihovem mnenju sindikat igralniških delavcev kršil zakon o stavki glede postopka, poleg tega pa bi moralo sodišče po njihovem mnenju oceniti tudi nepopravljivo škodo, ki se zaradi stavke povzroča družbi in je v nasprotju z razlogi oziroma utemeljenostjo stavkovnih zahtev. Dva sindikata proti stavki Uprava bo sicer ta teden sklicala tri zbore delavcev, na katerih bo zaposlenim predstavila potek sanacije in trenutno poslovanje družbe. Stavkovnemu odboru povabila ne namerava poslati, ampak bo tokrat počakala na njihovo pobudo. Kravos trdi, da so stavkovne zahteve popolnoma nesprejemljive, saj predstavljajo tri stebre sanacije družbe, ki je deloma že izvedena in brez katerih družba ne bi preživela. Iz uprave so še sporočili, da sta sindikata gostinstva in turizma in Vrba sporočila, da stavke ne podpirata, zapisala pa naj bi tudi, da velika večina zaposlenih v Hitu stavke ne podpira in da gre za stavko, ki je nepotrebna in v zaostrenih razmerah poslovanja Hita za zaposlene škodljiva.
|
negative
|
7,186
|
Prihodnje leto pričakujejo boljše poslovanje V sladkogorski tovarni papirja Paloma pričakujejo, da bodo poslovno leto končali s skoraj tremi milijoni evrov izgube. Obeti za prihodnje leto so že boljši. Letošnje Palomino poslovanje je v primerjavi z lanskim bistveno slabše. Na prihodkovni strani smo trenutno nekje na ravni lanskega leta, ob koncu leta pa bo izkupiček celo nekoliko boljši. Vendar pa na odhodkovni strani beležimo bistveno višje stroške zaradi visoke cene celuloze, zato bomo poslovali z izgubo, je dejal direktor družbe Bojan Rajtmajer in dodal, da bodo imeli tudi letos okoli 85 milijonov evrov prihodkov. Povedal je, da je pravkar v pripravi gospodarski načrt za leto 2011, v katerem znova kaže na rast prihodkov in s tem boljše poslovanje. To je utemeljil s tem, da bo cena celuloze prihodnje leto gotovo nižja, čeprav še vedno bistveno višja od povprečja zadnjih petih let. Pojasnil je, da povečujejo učinkovitost proizvodnje in prodaje, zaradi česar bodo omilili visoke cene celuloze. Iskanje strateškega partnerja po načrtih Tudi pri iskanju strateškega partnerja so po njegovih besedah trenutno povsem v skladu s terminskim načrtom. Rajtmajer pričakuje, da bodo zavezujoče ponudbe zbrali do konca januarja, zainteresirani vlagatelj, ki bo izpolnil vse pogoje ter zadovoljil tako lastnike kot preostale deležnike, pa naj bi bil izbran v začetku februarja. Celoten postopek bo zaradi formalnosti končan aprila prihodnje leto, meni Rajtmajer in dodaja, da Paloma potrebuje okoli 20 milijonov evrov svežega kapitala.
|
negative
|
7,187
|
Obseg izvoza se je glede na spodbudni junij nekoliko znižal Slovenija v poročilu Dun & Bradstreet ohranja rating, to pa je tudi edina spodbudna stvar. Bonitetna hiša namreč ugotavlja, da se povpraševanje po slovenskih proizvodih niža. Največja bonitetna hiša na svetu Dun & Bradstreet v decembrskem poročilu ni zapisala veliko spodbudnega za našo državo. Ugotovila je, da se je ob zniževanju tujega povpraševanja in šibkem domačem povpraševanju po slovenskih proizvodih obseg izvoza znižal. Po njihovi oceni je to posledica upočasnjevanja svetovnega gospodarstva, ker se iztekajo fiskalne spodbude, ki so gospodarstva oživile v prvi polovici letošnjega leta. Pričakujejo, da se bo za zdaj ta proces še nadaljeval. Dvig domačega povpraševanja malo verjeten Prav tako po njihovem mnenju ni verjetno, da bo manjše tuje povpraševanje nadomestilo večje povpraševanje doma, saj se je vlada odločila za dokaj radikalno zniževanje javne porabe zaradi zmanjševanja proračunskega primanjkljaja. Med glavnimi ovirami za vzpon gospodarstva so tudi zmanjšanje dostopnosti sredstev za financiranje in velike težave v gradbeništvu. Obseg gradbenih projektov se je predvsem zmanjšal v infrastrukturi po dokončani gradnji avtocest in v gradnji stanovanj. Rating se je spremenil štirim državam Rating Slovenije ostaja nespremenjen pri DB2c, kar pomeni nizko tveganje in še vedno prvo mesto na območju. Decembra se je spremenil rating štirih držav - znižal se je Franciji in Portugalski, zvišal pa Tajski in Urugvaju. Švica po bonitetni oceni sameva na svetovnem vrhu.
|
negative
|
7,188
|
Eden od dveh francoskih avtomobilskih gigantov je lani zabeležil kar 343 milijonov evrov izgube, črne čase pa napovedujejo tudi za letos. Brez dela bo ostalo 11 tisoč ljudi. V koncernu PSA Peugeot-Citroen so imeli lani kar 343 milijonov evrov izgube. Francoski avtomobilski koncern PSA Peugeot-Citroen je imel lani kar 343 milijonov evrov izgube, nadaljevanje slabih časov pa pričakuje tudi v tem letu. Zato nameravajo ukiniti kar 11 tisoč delovnih mest. Slika je bila popolnoma drugačna leta 2007, ko so imeli kar 885 milijonov evrov profita. Renault bo podatke o poslovanju predstavil v četrtek. Glavni izvršni direktor Christian Streiff je napovedal, da bodo avtomobilski trgi v zahodni Evropi v letu 2009 zabeležili 20-odstoten padec ter se nato leta 2010 umirili. Posebej težavno bo prvo četrtletje, predvideva, zaradi česar se je morala skupina po njegovih besedah odločiti za doslej nevidene ukrepe. Med drugim nameravajo zvišati cene, za petino zmanjšati proizvodnjo avtomobilov in zmanjšati število zaposlenih. Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je z namenom, da bi preprečili selitev avtomobilske proizvodnje, prejšnji teden napovedal sprejetje načrta podpore avtomobilski industriji. V ponedeljek je nato vlada predstavila paket v vrednosti 6,5 milijarde evrov, v sklopu katerega bosta oba glavna avtomobilska proizvajalca PSA Peugeot Citroen in Renault prejela po tri milijarde evrov posojila. To pa ne bo doletelo francoskih delavcev. Vlada v Parizu je namreč proizvajalcem avtomobilov namenila 6,5 milijarde evrov pomoči, od česar je koncernu Peugeot-Citroen pripadlo tri milijarde, ostalo pa je dobil njihov rival Renault. V zameno pa v njihovih tovarnah ne smejo odpuščati francoskih delavcev. Peugeot sicer v domačih tovarnah proizvede le okrog 40 odstotkov svojih vozil. Tovarne ima tudi v Španiji, na Češkem, Slovaškem, v Italiji in na Portugalskem ter v Turčiji, na Kitajskem, v Argentini in Braziliji. Koncern Peugeot-Citroen je konec leta 2007 zaposloval 207.850 delavcev. Dobavitelj delov Faurecia, ki je v večinski lasti Peugeota, je danes prav tako najavil izgubo, in sicer v višini 547 milijonov evrov. Zato bo prosil za finančno pomoč.
|
negative
|
7,189
|
Kazanje s prstom in iskanje krivcev za sporne menedžerske prevzeme Banka Slovenije je, potem ko ji je direktor ATVP-ja Damjan Žugelj pripisal krivdo za sporne menedžerske prevzeme, DZ zaprosila za magnetogram njegovega pričanja pred preiskovalno komisijo. Damjan Žugelj, direktor Agencije za trg vrednostnih papirjev, je preiskovalni komisiji za vprašanja menedžerskih prevzemov v torek namreč dejal, da Banka Slovenije ni opravila svoje nadzorne naloge, zato gre krivdo za sporne prevzeme pripisati njej. Del krivde pa nosi tudi agencija, saj je bila v preteklosti premalo dejavna, je na zaslišanju dodal Žugelj. Krivec naj se išče pri regulatorjih, ne v zakonodaji Žugelj pravi, da sam krivca ne bi iskal v prevzemni zakonodaji, ampak pri regulatorjih. Krivdo pripisuje tudi agenciji, ki jo vodi, a se osredotoča na njene postopke, preden je sedel na vodstveni stolček pred aprilom 2008, saj naj bi bila ta takrat premalo drzna, postopkov pa naj sploh ne bi vodila. Prepričan je, da bi morala preiskovalna komisija DZ-ja zaslišati tudi guvernerja Banke Slovenije. To funkcijo od leta 2008 opravlja Marko Kranjec, ki je nasledil Mitjo Gasparija, zdajšnjega ministra za razvoj in evropske zadeve. Centralna banka se bo odzvala, ko bo prejela in proučila magnetogram, so sporočili iz Banke Slovenije.
|
neutral
|
7,190
|
Javno pismo predsednika Premogovnika Velenje Predsednik velenjskega premogovnika Medved zavrača dvome o lignitu, ki jih po njegovih besedah širita Janez Kopač in predsednik nadzornega sveta HES-a Jadranko Medak. V zadnjem času se znotraj projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj odpira vprašanje, kakšne so zaloge in kaloričnost lignita v velenjskem premogovniku, je za Radio Slovenija poročal Jože Skok. Predsednik premogovnika Milan Medved je v javnem pismu zapisal, da naj bi predsednik nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne Jadranko Medak preprečeval prikaz celovitih podatkov o zalogah premoga. Sprašuje se, ali je v ozadju namera preprečiti črpanje prvega obroka 110 milijonov evrov posojila Evropske investicijske banke. Medved je poudaril, da je odprto pismo izraz ogorčenja, pa tudi nemoči, ker Medak ne dovoli vpogleda v celovite podatke, ki so jih še pred kratkim predstavili generalnemu direktorju HES-a Matjažu Janežiču. Gospod Janežič je na tem sestanku, na katerem sem mu jaz to predal, bil zelo zadovoljen s prikazanimi podatki, ker do konca obratovanja leta 2054 opredeljujejo tako predvideno proizvodnjo v letnem merilu kakor tudi kurilnost premoga, ki bo na razpolago, je pojasnil Medved. Kopač Uradni postopki so znani Generalni direktor direktorata za energijo Janez Kopač se je odzval, da ministrstvo za gospodarstvo razpolaga le s podatki, ki so mu bili uradno posredovani od premogovnika Velenje. V premogovniku točno vedo, kakšen je uradni postopek za verificiranje zalog. Če obstaja kak nov elaborat - ampak mislim, da če bi obstajal, bi ga nam tudi poslali -, potem ga morajo poslati v potrditev po predpisanem postopku na ministrstvo, pristojno za rudarstvo, konkretno ministrstvo za gospodarstvo, da se te zaloge uradno verificirajo, je dejal Kopač. Kako bi Kopač premostil zaplete zaradi različnih podatkov o zalogah premoga? Mislim, da je poteza, ki jo je naredil nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne, prava. Naročil je poslovodstvu, da z neodvisno tujo ekspertno hišo preveri podatke, s katerimi Premogovnik Velenje razpolaga, da dobimo neodvisno mnenje. Da ne bo teh sumničenj in nesporazumov na domači sceni. V premogovniku ne nasprotujejo temu, da zaloge preveri tuje, predvidoma nemško podjetje.
|
neutral
|
7,191
|
V gradbenem velikanu navedb ne komentirajo Po neuradnih podatkih naj bi bil SCT Petrolu dolžan med 12 in 15 milijoni evrov za gorivo, gradbeni velikan pa ima težave tudi s podizvajalci, ki že mesece niso dobili plačanih del. Kot poroča časnik Finance, si je SCT večino dolga pridelal v zadnjih mesecih. Po ustaljenih Petrolovih praksah ima namreč vsak kupec določen znesek, do katerega ima lahko neporavnane račune in ki je večinoma vezan na pretekle nakupe. Po informacijah časopisa Finance ta znesek za SCT znaša približno sedem milijonov evrov, smo izvedeli. Ko kupec to mejo preseže, ne more več točiti goriva. Vozni park SCT-ja pa se kljub temu še vedno lahko oskrbuje na Petrolovih črpalkah. Po poročanju Financ je Petrol terjatev zavaroval z zemljiščem v Mengšu, kjer je SCT načrtoval gradnjo industrijske cone. Cenitev je bila menda opravljena letos poleti, zemljišče pa je ocenjeno na 12 milijonov evrov. Podoben manever izpeljala tudi Tovšakova Ne v Petrolu ne v SCT-ju informacij sicer nočejo komentirati, so pa pri Financah izbrskali še eno podobno zanimivost - nekdanja prva dama Vegrada Hilda Tovšak naj bi poleti, ko je Vegrad že presegel od tri do štiri milijone evrov limita na Petrolu, poklicala članico uprave Maričo Lah in jo prosila, da ji omogoči, da natoči gorivo v nekaj menda tri tovornih vozil. Petrol naj bi menda nato Vegradu oziroma njegovim hčerinskim družbam odprl limit za 24 ur, Vegrad pa je na črpalke potem poslal skoraj ves vozni park in tako v enem dnevu svoj dolg do naftnega trgovca povečal za okoli 100.000 evrov. Podizvajalci že več mesecev čakajo na denar Ob tem pa Delo poroča, da ima SCT resne težave tudi zaradi neplačevanja izvajanja del podizvajalcem, pri čemer navajajo podatke predsednika združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu pri Gospodarski zbornici Slovenije, Mira Požarja, da SCT že več mesecev ne plačuje podizvajalcem. Zadnja dva meseca ne potrjuje več situacij podizvajalcem, kar pomeni, da ne izkazuje obveznosti do njih, še piše Delo in navaja Požarjevo izjavo Dela, ki so jih ti opravili, fakturira naprej Darsu, ki v nekaj dneh z enoodstotnim diskontom podizvajalcem nakaže denar. Ko ti kontaktirajo Dars za neposredno plačilo, ta pravi, da SCT do podizvajalca nima nikakršnega dolga. Dela na štajerski avtocesti ustavljena Zadeva je prišla tako daleč, še piše Delo, da so dela ustavljena in podizvajalci ne bodo predali dokumentacije. Gre za podizvajalce za elektroinštalacijska dela na štajerski avtocesti od Maribora do Lendave. Upajmo, da ne bo nastal položaj kot pri Moderni galeriji, kjer so inšpektorji izdali uporabno dovoljenje brez ustrezne dokumentacije podizvajalcev, je Delu povedal Požar.
|
negative
|
7,192
|
Od nekaj strank so prejeli obvestilo o poskusu phishinga Abanka Vipa opozarja na to, da se je pojavila ponarejena vstopna točka njihove spletne banke Abanet. Iz omenjene banke so sporočili, da so od nekaterih komitentov prejeli obvestilo o t. i. poskusu phishinga oz. ponareditve vstopne točke Abaneta. Gre za to, da poskuša neznana kriminalna združba tako priti do podatkov o kvalificiranih digitalnih potrdilih in geslih za vstop v spletno banko. Iz Abanke Vipa so sporočili, da sami niso nikoli pošiljali omenjene elektronske pošte in tudi sicer v povezavi s poslovanjem prek spletne banke Abanet nikoli ne posredujejo sporočil po elektronski pošti. V banki zato uporabnikom svoje spletne banke svetujejo, da prejeto pošto takoj izbrišejo in ne izbirajo ponujene povezave, poleg tega pa naj te pošte ne posredujejo drugim osebam oziroma nanjo ne odgovarjajo.
|
neutral
|
7,193
|
Od njega je odvisnih mnogo slovenskih podjetij Če se Merkurju ne izide sanacija in bo sledil stečaj, bo moralo število zaposlenih zmanjšati še katero od zdaj dobro stoječih podjetij. Terjatve so zato pripravljeni spremeniti v lastništva. Merkur - naš največji tehnični trgovec - je namreč pomemben za mnoga slovenska dobaviteljska podjetja, med drugim tudi za tako velik subjekt, kot je skupina Gorenje. Ta prek njega ustvari okoli 30 milijonov evrov oziroma 3 odstotke vseh prihodkov na leto, kar Merkur uvršča ob bok njenim največjim strateškim partnerjem, je za Radio Slovenija poročal Marjan Vešligaj. Prodaja je zaradi nastalih razmer že nekoliko upadla, pojasnjuje Gorenjeva izvršna direktorica za finance Jožica Turk. Prav zato bi tudi oni bili pripravljeni razmisliti o tem, da svoje terjatve do Merkurja spremenijo v lastniški delež. Podobno pravijo tudi nekateri drugi dobavitelji. Tuji lastniki bi bili lahko manj prijazni Proizvajalec zidnih barv JUB bi prav tako bil pripravljen namesto poplačila terjatev dobiti lastništvo, saj se boji, da bi bili morebitni tuji lastniki manj prijazni do slovenskih proizvajalcev. Pri aktivnem reševanju našega največjega trgovskega podjetja s tehničnim blagom so pripravljeni sodelovati tudi pri Heliosu, ki prek njega ustvarijo 5 odstotkov prodaje. Dobavitelji so torej pripravljeni pomagati Merkurju, vendar se bo ta moral prestrukturirati in izbrati drugačno poslovno taktiko.
|
neutral
|
7,194
|
Delnice Mercatorja in Petrola padle za več kot štiri odstotke Seveda v nekaj dneh ne moremo pričakovati navala tujcev, sta se pa že dva člana iz tujine pridružila Ljubljanski borzi, pravi Jani Javornik po prvem tednu trgovanja na sistemu Xetra. Ljubljanska borza je v ponedeljek postala del svetovnega finančnega zemljevida, potem ko je uvedla trgovalni sistem Xetra. Tuji borzni posredniki zdaj lažje trgujejo, kar bi moralo prinesti na naš trg večjo likvidnost. Promet se je zadnji teden res povečal, zlasti pri Krkinih delnicah, kjer ga je bilo tudi za štiri milijone evrov dnevno, kar je letošnji rekord, vendar pa višjega prometa ne moremo povezovati le z uvedbo Xetra. Večje zanimanje za Krkine delnice Promet pri Krki je narasel predvsem zaradi svežnjev. Nekateri institucionalni vlagatelji pospešeno odprodajajo naložbe zaradi uskladitve portfelja ob preoblikovanju v vzajemni sklad, je povedal Jani Javornik iz Hypo banke. Krkin tečaj se je zadnji teden simbolično okrepil to je bila edina delnica, ki ni izgubljala, potem ko je teden prej pridobil odstotek. Uprava Krke je sklenila, da bo kupovala lastne delnice. To je malo povečalo zanimanje za delnico. Javornik še dodaja, da se slovenski borzni posredniki še niso povsem privadili na nov sistem. Za Xetro bomo še potrebovali čas. Seveda se način trgovanja ni bistveno spremenil, gre pa le za nov videz sistema uporabniški vmesnik, ki bolj temelji na oknih. Vsaka sprememba zahteva določen čas, ampak to seveda ni nikakršna težava. SBI TOP ta teden ob več kot dva odstotka Večja težava bo prepričati vlagatelje, da so slovenski blue-chipi pri sedanjih ravneh primerni za nakup. Medtem ko so vodilne evropske borze od lanskega marca poskočile že za okrog 70 odstotkov, je naš trg spet tam, kjer je bil na vrhuncu finančne krize. Indeks SBI TOP je petkovo trgovanje sklenil pri 822 točkah, kar pomeni 2,2-odstotni padec na tedenski ravni in tretji zaporedni negativni teden. Delnice Mercatorja in Petrola so se v zadnjih petih dneh skupno pocenile za 4,3 odstotka, Telekoma za 2,1 odstotka. V standardni kotaciji je Sava po silovitem padcu v dveh mesecih s skoraj 190 na 90 evrov le dočakala odboj in bila v petek vredna 98,5 evra. Sava je zaradi zgodbe z Merkurjem postala špekulativna delnica, promet je močno upadel in zaradi slabe likvidnosti in paničnih prodaj je tečaj tako upadel, ugotavlja Javornik. Euribor, 6-mesečni 1,257 % General Electric obljublja višjo dividendo Wall Street je teden končal na najvišjih ravneh po zlomu banke Lehman Brothers leta 2008, tehnična analiza pa obljublja, da se bo do konca leta rast nadaljevala. V petek so pridobivale zlasti delnice General Electrica +3 %, ki je že drugič letos zvišal dividendo. Na tedenski ravni se je Dow Jones povzpel za 0,2 odstotka. Tehnološki indeks Nasdaq že osem dni zapored pridobiva in se je v tem obdobju zvišal za 5,5 odstotka. Njegova vrednost je najvišja po decembru 2007. Novica tedna je bila, da bo ameriška vlada za dve leti podaljšala Busheve davčne olajšave, kar pa je na drugi strani prineslo razprodajo na obvezniških trgih. Donos 10-letne ameriške državne obveznice je porasel na 3,30 odstotka. Bomo tudi letos videli predbožično rast? Pred iztekom leta so borze vajene optimizma, letos pa je morda velik del pozitivnega prednovoletnega trgovanja že mimo. V zadnjih 65 letih je širši indeks S&P 500 v pozitivnih zaključkih leta med zahvalnim dnem in silvestrovim v povprečju pridobil 3,4 odstotka. Letos je omenjeni newyorški indeks od zahvalnega dne poskočil že za 3,5 odstotka, zato nekateri napovedujejo, da bodo vlagatelji že zapirali pozicije in odšli na dopust. Še en pokazatelj je, ki napoveduje slabše zadnje dni leta 2010. Po podatkih ameriškega združenja vlagateljev je bikovsko razpoloženje že 14 tednov zapored nad zgodovinskim povprečjem, kar je najdaljši niz v zadnjih šestih letih.
|
neutral
|
7,195
|
Nihče ne ve, kakšne načrte ima lastnik Pačnik Zimska sezona se je že začela, ko jim v Bohinju preglavic ne dela le muhasto vreme, ampak predvsem dejstvo, da bosta ostala zaprta kar dva hotela - Bellevue in Ski na Voglu. Sezona tako ne bo tako uspešna kot bi lahko bila. Hotel Zlatorog in Bohinj sta sicer pred kratkim dobila novega najemnika, ki je pred sezono uspel vsaj malce zloščiti zbledelo ponudbo, je za Radio Slovenija poročala Romana Erjavec. Kaj se bo zgodilo s preostalima dvema hoteloma pa ni jasno, saj se z lastnikom Zmagom Pačnikom kot pravi župan Franc Kramar v vseh teh letih še niso uspeli srečati in ga povprašati, kakšne so sploh njegove namere. Zaprt hotel - manj gostov na smuščišču Posledice zaprtega hotela močno občutijo tudi na Voglu, kjer se je zaradi recesije v zadnjih dveh letih obisk zmanjšal za preko 30 odstotkov. Komaj imamo dovolj sredstev za preživetje, je dejal direktor Žičnic Vogel Tomaž Šumi. Zato se jim zdi neopratovanje hotela Ski škandal, nad njimi pa bentijo tudi turisti, vendar v Žičnicah Vogel, kjer bodo zaradi tega imeli izpad stacionarnih gostov, ne morejo ničesar ukreniti. Zaprtje Ski hotela predstavlja velik udarec za samo smučišče in za celo destinacijo Bohinj, opozarja direktor Turizma Bohinj Klemen Langus. Prepričan je, da bi bil hotel Ski glede na lego z dobrimi idejami in vsebinami lahko zaseden ne le vso zimsko ampak tudi poletno sezono, zato odločitve lastnika, ki ne kaže interesa za sodelovanje in pogovarjanje z lokalno skupnostjo, ne more razumeti. Odjuga stanjšala snežno odejo V smučarskem centru na Voglu se bodo letos tako osredotočili predvsem na privabljanje dnevnih gostov, sklenili pa so tudi nekatera nova sodelovanja in tako pripravili skupni paket s Šport hotelom na Pokljuki. Pravo zimsko sezono in številne smučarje Šumi pričakuje prihodnji konec tedna, saj jim je po dobrem začetku smuke na Voglu zagodla odjuga in snežna odeja se je s 170 centimetrov stopila na 95.
|
negative
|
7,196
|
Podporniki ideje pisali vladi Slovenija kot edina v EU-ju nima nobene javne polnilne postaje za vozila na plin, zato sta združenje za distribucijo zemeljskega plina in Geoplin vlado pozvala, naj ukrepa v tej smeri. Skoraj ni avtomobilske znamke, ki teh avtomobilov ne bi ponujala, kar po mnenju pobudnikov pomeni, da je lahko uvajanje te tehnologije v Sloveniji hitro in dobičkonosno, tako za ponudnike tovrstnih storitev kot za uporabnike. Vlada naj pri tem zagotovi le možnosti za lažjo uvedbo avtomobilov na stisnjen zemeljski plin, poudarjajo. Tehnologijo uporabe zemeljskega plina v vozilih je razvila industrija in predstavlja dobro preizkušene in komercialno izvedljive tehnične in organizacijske rešitve, ki vključujejo distribucijo goriva standardi za polnilne postaje ter različne serijske modele avtomobilov za javni prevoz avtobusi, tovorna vozila in osebna vozila, so poudarili v pismu, ki so ga naslovili na vlado. Več koristi za okolje To bi bilo koristno tudi za okolje, dodajajo, saj se zmanjšajo izpuste prašnih delcev PM 10 in PM 2,5, dušikovih oksidov in ogljikovega dioksida. Poleg tega so avtomobili na stisnjen zemeljski plin predhodniki uporabe bioplina in vodika v prometu in jih je potrebno in smiselno uvesti med čakanjem na uporabo vodika. Vladi so poslali konkretne predloge Predlagajo tudi konkretne ukrepe - priznanje že obstoječih tehničnih standardov, sprejetih v Evropski uniji za projektiranje in delovanje polnilnih postaj ter dovoljenja za avtomobile na stisnjen zemeljski plin, posebno davčno obravnavo zemeljskega plina za tovrstno uporabo v prometu, finančno podporo fizičnim in pravnim osebam za nakup vozil ter uvedbo dovoljenj za vstop v mesta oziroma v predele mestnih območij z vozili, ki zadoščajo ustreznim merilom glede prašnih delcev.
|
positive
|
7,197
|
Občutljivost za težave se krepi Slovenski politiki bi morali takoj ratificirati konvencijo o pravicah migrantov, pred mednarodnim dnevom migrantov opozarjajo v ZSSS-ju. V Sloveniji je več kot 74.000 delavcev migrantov, pri čemer jih je večina iz držav nekdanje Jugoslavije, živijo pa težko življenje v socialni negotovosti in revščini, je pred 18. decembrom, dnevom migrantov, dejal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič. Ko so potrebni lastnikom podjetij, jih maksimalno izrabijo, ko se pri poslovanju zatakne, so prva žrtev zgrešenih poslovnih odločitev, meni. V Sloveniji se občutljivost za te težave sicer krepi, je še dodal Semolič. A Slovenije vendarle še ni med državami, ki so že ratificirale konvencijo Združenih narodov o pravicah migrantov, s čimer se pridružuje drugim evropskim državam. Med 52 državami, ki so doslej to storile, so namreč večinoma države Azije ali nekdanje Jugoslavije, od koder migranti prihajajo, ni pa med njimi niti ene, ki migrante sprejema. Kar 823 delodajalcev pri nas je takih, ki jim je zaposlovanje tujcev prepovedano zaradi kršenja področne zakonodaje v preteklosti. A to še ni vse, pravijo v ZSSS-ju, kjer navajajo, da je SCT Eba 30. novembra odpustil 80 delavcev, večinoma migrantov, ki so jim po več kot deset let verižili pogodbe za določen čas. Boljši časi za delavce iz BiH-a? Izvršni sekretar ZSSS-ja Goran Lukič je poudaril še, da bo 17. december pri nas prelomen datum za delavce iz Bosne in Hercegovine. Tega dne naj bi ministra za delo obeh držav po dveh letih dokončno podpisala spremembe sporazuma o socialnem zavarovanju, ki bo delavcem iz BiH-a omogočil pridobitev denarnega nadomestila. Sporazum nato čaka še ratifikacija v obeh parlamentih.
|
negative
|
7,198
|
Tudi SCT vse bližje padcu? SKB se je zaradi dolgov SCT-ja, za nekaj ur usedel na račun družbe. Prisilna poravnava le še vprašanje časa? Po javno dostopnih podatkih je SKB v petek nekaj ur oblikoval rezervacijo na računu SCT-ja, ki ga ima odprtega pri tej banki, piše Dnevnik. Rezervacijo se po navadi oblikuje za plačilo dolgov, ki jih ima komitent, oziroma na podlagi izvršbe. Na predlog katerega izmed upnikov se je oblikovala rezervacija, v banki niso razkrili. Čeprav uradno še ni bil podan noben predlog za prisilno poravnavo, se pojavlja vse več informacij, da je ta le še vprašanje časa. SCT naj bi letos namreč ustvaril le 125 milijonov evrov prihodkov, medtem ko je imela matična družba že konec leta 2009 za 175 milijonov evrov dolgov. Zidar ima dve možnosti Prvi mož SCT-ja Ivan Zidar naj bi imel zdaj na voljo dva scenarija. Prva možnost je, da prenese posle in premoženje z matične družbe na novoustanovljene in zdrave hčerinske družbe. Drugi scenarij je ravno obraten, in sicer da reši matično družbo s potopitvijo hčerinskih družb in tako zmanjša obseg skupine. Vendar so težava matičnega SCT-ja ravno visoki dolgovi. Pojavile so se tudi informacije, da so vodilnim konec prejšnjega meseca zaradi neplačanih računov za nekaj dni izklopili prenosne telefone, včeraj je postalo znano, da ima SCT blokirane kartice magna delavci ne morejo kupiti goriva, zdaj pa je na plan prišel tudi podatek, da je Elektro Ljubljana zaradi neplačanih računov družbi že dvakrat zagrozil s tožbo.
|
negative
|
7,199
|
Trenutno v Sloveniji registriranih okoli 104.000 brezposelnih Ministrstvo za delo se pri napovedi brezposelnosti v letu 2011 opira na ocene Umarja, da bo v povprečju registriranih okoli 103.000 brezposelnih, kar pomeni, da bomo v povprečju ostajali na letošnji ravni, je dejala državna sekretarka Anja Kopač Mrak. Konec novembra je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 103.831 brezposelnih oseb, kar je 1,1 odstotka več kot oktobra in 8,8 odstotka več kot novembra lani. To raven smo pričakovali. Konec leta 2009 smo napovedovali okoli 105.000 brezposelnih, je na novinarski konferenci dejala Kopač Mrakova. Rast brezposelnosti se umirja Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je trenutno 7,6 odstotka, medtem ko je povprečje celotnega EU-ja 9,6 odstotka. Rast brezposelnosti se umirja, a se je kljub rasti števila brezposelnih glede na lani povečalo število zaposlitev, je poudarila Kopač Mrakova. V obdobju od januarja do novembra se je v primerjavi z enakim obdobjem lani število zaposlitev povečalo za 17,2 odstotka, na nekaj manj kot 52.300 brezposelnih, število prostih delovnih mest pa za 7,1 odstotka, na 160.300. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Umar je zadnjo napoved brezposelnosti v letu 2011 podal v začetku oktobra, ko je zapisal, da se bodo razmere na trgu dela v letu 2011 še naprej umirjale in da se bodo v letu 2012 izboljšale. Umar Število brezposelnih v javnostoritvenih dejavnostih se bo povečalo Število zaposlenih naj bi se zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih, rudarstvu, gradbeništvu, kmetijstvu in nekaterih tržnih storitvah, povečalo pa v nekaterih poslovnih in javnostoritvenih dejavnostih, med drugim na področju varstva otrok in oskrbe starejših. Povprečno število brezposelnih v letu 2011 naj bi doseglo okoli 103.000, stopnja registrirane brezposelnosti pa 11 odstotkov, pričakujejo na uradu in dodajajo, da izboljšanje obeh kazalnikov pričakujejo v letu 2012. Umar je namreč za leto 2010 napovedal povprečno okoli 101.000 brezposelnih, povprečno stopnjo registrirane brezposelnosti 10,7 odstotka, povprečno stopnjo anketne brezposelnosti pa 7,2 odstotka. Od 1. januarja 2011 v uporabi zakon o urejanju trga dela Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti bo nadomestil zakon o urejanju trga dela, ki je začel veljati 27. oktobra, uporabljati pa se bo začel 1. januarja 2011. Do nadomestila za brezposelnost bo po novem upravičen posameznik, ki je bil v delovnem razmerju vsaj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih do zdaj vsaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih. Zakon zvišuje višino nadomestila za prve tri mesece s 70 na 80 odstotkov osnove, ki je povprečna plača posameznika v osmih mesecih zdaj v 12 mesecih. Najnižji znesek denarnega nadomestila ne bo smel biti nižji od 350 evrov, najvišji pa ne višji od 1050 evrov. Starejši od 55 let z več kot 25 leti delovne dobe bodo lahko nadomestilo prejemali 25 mesecev, mesec dlje kot do zdaj.
|
neutral
|
7,200
|
V Merkurju za izplačilo terjatev več kot 100 milijonov evrov V Merkurju še vedno čakajo podpis pogodbe s sindikatom bank za dogovorjeno 35 milijonov evrov vredno premostitveno posojilo, saj ne bodo zmogli brez svežega kapitala. Decembra, ki je prodajno močan mesec, se je poslovanje podjetja sicer izboljšalo, a uprava Merkurja in Mersteela je na redni seji izvršnega odbora sindikata skupine Merkur, na katero so bili povabljeni tudi vsi sindikalni poverjeniki in zaupniki, pojasnila, da v podjetju vseeno čim prej potrebujejo obljubljeno likvidnostno posojilo. Stanje v podjetju se izboljšuje Sestanek je bil izredno pozitiven in optimističen, saj se stanje v podjetju izboljšuje, je povedal delavski direktor Merkurja Marjan Smrekar. Poudaril je, da nov kapital potrebujejo, saj so odvisni od nabav, brez katerih trgovec ne more delovati. Rešuje nas, da smo izboljšali tedenske nabave, vendar pa bo stanje, ko dobimo sindiciran kredit, še boljše, menijo v vodstvu. Dobro decembrsko poslovanje namreč ne pomeni, da bi lahko Merkur rešili brez novega posojila in pretvorbe terjatev v lastniške deleže. Decembrski podatki so sicer boljši od pričakovanih, zato je vzdušje optimistično, vendar z resnim zadržkom pred januarjem in februarjem, je ocenil predsednik Sveta gorenjskih sindikatov Rajko Bakovnik. Bakovnik Presežnih delavcev bo manj Razveseljiva informacija pa je, da končno število presežnih delavcev ne bo tolikšno, kot je bilo prvotno predvideno, ko se je za celotno skupino omenjala številka 1.080, je še poudaril. Več kot 560 ljudi je namreč večinoma prostovoljno že zapustilo Merkur, nekaj deset predčasnih upokojitev in drugih odhodov pa je mogoče pričakovati tudi ta mesec. Konec prihodnjega tedna naj bi bila znana realna ocena števila presežnih delavcev, za katere je program že v sklepni fazi priprave. Odhodi zaposlenih iz Merkurja z vidika odpravnin niso več sporni, odkar je podjetje v prisilni poravnavi. Zakonsko je namreč nejasno zapisana le pravica do odpravnin tistih delavcev, ki so delo izgubili pred uvedbo postopka zaradi insolventnosti. V podjetju upajo, da bo tudi ta dilema kmalu razrešena. Veliko pričakujejo od avtentične razlage zakona, ki naj bi jo na izredni seji še to leto opravil parlament. V ponedeljek v Merkurju gorenjski poslanci V ponedeljek bodo v Merkur na posvet prišli gorenjski poslanci. Vodstvo jim bo predstavilo razmere v podjetju, poslanci pa so že prejeli stališča pristojnega ministrstva oziroma služb, tako da naj bi avtentična razlaga koristila delavcem, torej poskušala zagotoviti stoodstotno izplačilo odpravnin. Upravitelja prisilne poravnave Merkurja Ladislav Hafner in Mersteela Katarina Benedik pa vztrajata pri navodilih sodišča, da odpravnine obravnavata kot navadne terjatve. V Merkurju so prejeli kar okrog 3.000 terjatev, v Mersteelu pa okrog 350. Niti Hafner niti Benedikova še ne poznata višine prijavljenih terjatev, saj vseh še niso vnesli. V Merkurju so tako pri tretjini preštetih terjatev že presegli vrednost 100 milijonov evrov, v Mersteelu, kjer večjih terjatev še niso upoštevati, pa so za zdaj pri številki 11 milijonov.
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.