nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
7,201
|
Evro v primerjavi s frankom rekordno nizko Z izjemo Krke so se vse delnice na Ljubljanski borzi v četrtek podražile. Mercatorjeve so nadaljevale rast in presegle 160 evrov, kar pomeni več kot triodstotni plus. Ob tem je vredno omembe, da je promet z Mercatorjevimi delnicami znašal 669 tisoč evrov in ga je bilo celo več kot s Krkinimi delnicami. Najvišji posli so se sklepali pri 162 evrih. Že v sredo je cena Mercatorja poskočila za dva odstotka, potem ko je uprava izdala, da načrtuje 100 milijonov evrov dobička do leta 2015. Tudi primorski podjetji Luka in Intereuropa sta se močno podražili in nadoknadili sredin padec. Cena Krke je zdrsnila na 63 evrov. Indeks SBI TOP 845 točk se je petič zapored zvišal, tokrat kar za 1,42 odstotka. Gre za največjo rast našega osrednjega borznega indeksa v zadnje pol leta. Donosi obveznic še kar silijo navzgor Med srednim trgovanjem je delniški indeks Dow Jones dosegel že 11.519 točk, kar je največ po zlomu banke Lehman Brothers leta 2008, vendar dan končal pri 11.457 točkah oziroma 0,17 odstotka pod izhodiščem. S tem je Wall Street že tretji dan zapored ob koncu trgovanja spremenil smer in se obrnil navzdol. Nervozo povzroča razprodaja na obvezniških trgih, saj je donos 10-letne ameriške državne obveznice že presegel 3,50 odstotka. Vlagatelji se odločajo za pobiranje dobičkov. Leto 2010 je bilo spodbudno, Dow Jones je pridobil več kot 10 odstotkov. Delnice v prvi kotaciji LUKA KOPER+6,25 % 17,00 EUR INTEREUROPA+4,11 %4,11 MERCATOR+3,41 % 160,60 PETROL+2,40 %256,00 NOVA KBM+1,47 % 10,35 TELEKOM+1,15 %88,00 GORENJE+0,71 %13,45 KRKA-0,63 %63,00 Španiji grozi slabša bonitetna ocena Dolžniška kriza prezadolženih evropskih držav je spet aktualna. Pri agenciji Moodys so posvarili, da utegnejo v naslednjih mesecih Španiji znižati kreditno oceno, kar je takoj okrepilo dolar. Za evro je treba odšteti 1,32 dolarja oziroma rekordno nizkih 1,28 švicarskega franka. Na drugi strani še naprej razveseljujejo podatki o ameriški industrijski proizvodnji, kar kaže na solidno okrevanje ameriškega gospodarstva. Kaj bo prinesel sestanek v Bruslju? Evropske borze so v sredo končale šestdnevni pozitivni niz najdaljši v pol leta, indeks FTSEurofirst 300 1.127 točk pa je izgubil pol odstotka. Zlasti bančne delnice so bile pod prodajnim pritiskom. Danes se v Bruslju začenja vrh - o dvodnevni vrh Evropske unije, katerega glavna tema bo vzpostavitev stalnega kriznega mehanizma in opredelitev zanj potrebnih sprememb lizbonske pogodbe.
|
positive
|
7,202
|
Podjetje je v stečaju Na cesti se je znašlo 138 zaposlenih v družbi Splošno gradbeno podjetje Zasavje, ki je od 10. decembra v stečaju. Na pomoč jim je priskočil Rdeči križ. Podjetje se je v stečaju znašlo zaradi slabega poslovanja, minus v blagajni je namreč večmilijonski. Pred mediji se vodilni z nekdanjim direktorjem Marjanom Bohorčem na čelu skrivajo, je za TV Slovenija poročal Marko Planinc. Tudi predsednik sindikata Rudi Tomše noče pred kamero, ker sta se z Bohorčem dogovorila, da ne bodo dajali izjav. Sodišče je medtem določilo tudi stečajnega upravitelja Andreja Toša. Delavci tavajo v temi Delavci pa nimajo pravih odgovorov, kaj sledi. Zaenkrat še nič ne vemo in bomo videli, kaj bodo povedali. Nekateri govorijo, da bomo še delali, drugi, da ne bomo, je pojasnil eden izmed njih. Tisti s slovenskim državljanstvom se bodo prihodnji teden lahko prijavili na zavod za zaposlovanje. Na pomoč Rdeči križ Mnogo delavcev je v hudi stiski, saj imajo doma že brezposelne družinske člane. Še posebej težko je tujim delavcem, ki so brez državljanstva in so v zadnjem času občutili tudi lakoto. Zdaj je na pomoč priskočil Rdeči križ s hrano, paketi in malenkostmi za otroke.
|
negative
|
7,203
|
Stopnja registrirane brezposelnosti višja pri ženskah Stopnja registrirane brezposelnosti se je oktobra povečala. Znašala je 10,9 odstotka, kar je 0,4 odstotka več kot septembra. V oktobru je bilo registriranih 102.683 brezposelnih. Stopnja registrirane brezposelnosti je pri moških oktobra znašala 10,1 odstotka septembra 9,7 odstotka, pri ženskah pa 12,0 odstotka septembra 11,5 odstotka, je objavil Statistični urad RS. Surs To je pričakovan sezonski učinek Višje število registriranih brezposelnih je pričakovan sezonski učinek, je Surs zapisal na spletni strani. Konec septembra se namreč konča študijsko leto, zato se študentje, ki končajo študij, v večjem število prijavijo na Zavod RS za zaposlovanje kot iskalci prve zaposlitve. Oktobra je bilo v Sloveniji delovno aktivnih 835.525 prebivalcev 468.655 moških in 366.870 žensk, od tega 88.760 samozaposlenih oseb. Število delovno aktivnih se manjša predvsem v gradbeništvu Število delovno aktivnih se je glede na september znižalo za okoli 700, in sicer predvsem na račun znižanja števila delovno aktivnih v gradbeništvu. Medtem ko se je število delovno aktivnih v gradbeništvu znižalo za okoli 1100, se je število delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih zvišalo za okoli 300, oktobra pa je bilo tudi približno toliko več delovno aktivnih oseb v dejavnosti izobraževanje in v drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih.
|
negative
|
7,204
|
Nadaljevanje stavke v novogoriškem Hitu Že tretji stavkovni konec tedna upravo novogoriškega Hita napeljuje k ocenam, da bo december najslabši mesec v letošnjem letu in v vsej zgodovini podjetja. Sobotna pogajanja želenih rezultatov niso prinesla. Po treh urah pogajanj kljub navzočnosti predsednika uprave Draga Podobnika pogajalski skupini sindikata in uprave nista zbližali stališč. Sindikat igralniških delavcev se je tako odločil za začetek že napovedane stavke, ki se bo, kot kaže, nadaljevala tudi v nedeljo. Glede na to, da za danes niso predvidena nova pogajanja, bodo delavci stavkali tudi danes med 16. in 24. uro. Predsednik novogoriške enote sindikata Iztok Černigoj je dejal, da so pogajanja propadla tudi zato, ker se uprava ne zna pogovarjati z delavci . Odzivi na stavko Sindikat je prepričan, da so ponudbe vodstva povsem nesprejemljive. Černigoj je tako med drugim o sobotnem predlogu dejal naslednje Če so nam v sredo ponudili v dogovoru manj kot nič, so nam tokrat ponudili nič. Iz uprave novogoriškega podjetja pa so sporočili, da s tretjim valom stavk sindikat prižiga vžigalno vrvico socialne bombe na Goriškem. Že zadnji predlog, ki ga je v petek upravi poslal SIDS, je kazal na to, da se sindikat SIDS nima namena dogovoriti in da niti malo noče razumeti nuje po nekaterih spremembah, ki bi podjetju omogočile preživetje, zaposlenim pa še vedno dostojne plače, solidne delovne pogoje in varnost zaposlitve. SIDS s stavkami dobesedno ruši sanacijski program podjetja in postavlja njegov obstoj pod vprašaj, je v svojem sporočilu zapisala Katja Kogej iz kabineta predsednika uprave.
|
negative
|
7,205
|
Zidar namerno izčrpava SCT, 1.000 delavcev na cesto? SCT-jeva hčerinska družba SCT Obrati iz Črnuč je na Okrožnem sodišču v Ljubljani vložila predlog za stečajni postopek. Predlog za stečaj pa naj bi v torek podala tudi družba SCT Gem. V SCT Obratih je zaposlenih 245 delavcev, ki so od petka do imenovanja stečajnega upravitelja na kolektivnem dopustu. Družba je zadolžena za 13 milijonov evrov, od tega je skoraj polovica neporavnanih terjatev, dolg matične družbe SCT pa je višji od 200 milijonov evrov, je za TV Dnevnik poročala Alenka Pogačnik. Znašli smo se v kapitalski neustreznosti Zaradi težav, v katerih se je znašla matična družba, in glede na položaj gradbeništva v Sloveniji smo se znašli v kapitalski neustreznosti, je razloge za stečaj pojasnil direktor družbe Milan Tomič, ki upa, da bo nekaj zaposlenih vseeno našlo delo pri projektih matične družbe SCT, kot sta, denimo, tunel Ljubno in Sarajevska obvoznica. V torek naj bi predlog za stečaj podala še hčerinska družba SCT-ja, SCT Gem iz Mengša, kar pomeni, da naj bi se na cesti znašlo še 400 delavcev. Koliko delavcev bo ostalo po prestrukturiranju? Končna usoda SCT-ja še ni znana, jasno pa je, da bo del od 2.000 delavcev, kolikor jih je zaposlenih v skupini, delo izgubil. Koliko delavcev bo imel SCT po finančnem prestrukturiranju, je odvisno predvsem od načina sanacije, a še pred morebitno prisilno poravnavo ali stečajem bo na cesti najverjetneje ostalo okoli 1.000 delavcev, ki imajo zaposlitve za določen čas. Do denarja s previsokimi računi? Kljub slabemu položaju SCT-ja pa naj bi nekatere njegove hčerinske družbe poslovale zelo dobro, kar naj bi bila, posledica načrtnega izčrpavanja krovnega podjetja SCT-ja, d. d., in sicer tako, da naj bi matičnemu podjetju za opravljene storitve izstavljala previsoke račune, je za Radio Slovenija poročal Uroš Kokošar, ki se sklicuje na neuradne vire blizu Ivana Zidarja. Kot je znano, SCT zaradi suma, da naj bi se kapital iz krovne družbe pretakal v hčerinsko družbo SCT Investicije, družbo preiskuje tudi državno tožilstvo, hkrati pa naj bi to dajalo slutiti, da namerava Ivan Zidar do konca izčrpati SCT, d. d., in nadaljevati s hčerinskimi družbami, je še poročal Radio Slovenija. Na ta scenarij naj bi napeljevala tudi postopek, ki so ga zaradi po njihovem mnenju prenizkih odpravnin pri iztisnitvi malih delničarjev sprožili v združenju. Menijo namreč, da so prejeli le tretjino zneska, ki bi jim moral pripasti. Več kot prepolovljen prihodek SCT-ja SCT je v velikih težavah, saj mu pri pridobivanju novih poslov, ki bi jih nujno potreboval, ne kaže dobro, hkrati pa ima za 170 milijonov evrov kratkoročnih terjatev. Poleg tega naj bi letos ustvaril za le 150 milijonov evrov prihodka, medtem ko je ta še pred dvema letoma znašal 500 milijonov evrov.
|
negative
|
7,206
|
Vse več SCT-jevih hčerinskih družb tone v stečaj Potem ko je bil vložen predlog za začetek stečaja SCT Obrati, naj bi enaka usoda doletela še SCT Gem in krovno družbo SCT. SCT Gem opravlja prevozne in strojne storitve gradbene mehanizacije in je največji poslovni vir v sistemu SCT-ja. Direktor Gema je Miha Zidar, družba pa ima 400 zaposlenih in lastne zmogljivosti za vzdrževanje strojev in vozil. Krovna družba SCT naj bi imela več kot 200 milijonov evrov dolgov Podjetje Instalacije Grosuplje pa je - tako poroča Dnevnik - na ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za stečaj SCT-ja, d. d. Dolg matične družbe naj bi znašal več kot 200 milijonov evrov. Stečaj se omenja tudi za Železokrivnice SCT - Merkur. V ponedeljek je predlog za začetek stečaja že vložila družba SCT Obrati, ki je zaposlovala 245 delavcev. Ti so od petka na kolektivnem dopustu. Direktor družbe Milan Tomić je dejal, da se je za to odločil zaradi kapitalske neustreznosti družbe. Dolg družbe SCT Obrati znaša 13 milijonov evrov, od tega je skoraj polovica neporavnanih terjatev. Kako se bodo predlogi za stečaje razpletli, še ni znano, se pa v medijih v zadnjih dneh pojavlja scenarij, da naj bi SCT z Ivanom Zidarjem na čelu želel potopiti neuspešne hčerinske družbe, izčrpati matično družbo in s tujim partnerjem ustanoviti podjetje s čisto bilanco. Gradbeni sektor Domine so začele padati Zaradi težav v gradbeništvu se bodo danes sešli sekretar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskar Komac, predstavniki sindikata in upniki SCT-ja. Komac je dejal, da se gradbeni sektor spopada s plačilno nesposobnostjo, in ko gre v stečaj eden, za seboj potegne še kopico izvajalcev, ki so med seboj prepleteni. Domine so po njegovih besedah začele padati, ko je potonilo prvo izmed velikih gradbenih podjetij, to je Vegrad, SCT je na poti, Primorju pa za zdaj še uspeva.
|
negative
|
7,207
|
Policija nadaljuje preiskave Ob gradnji avtocest niso lepo živeli le gradbinci, ampak očitno tudi uslužbenci državnih podjetij. Nadzornik gradbišč naj bi si svojo hišo zgradil kar z materialom s teh gradbišč. Policija je potrdila, da so že poleti na pristojnem tožilstvu kazensko ovadili osebo zaradi odvoza materiala z gradbišč za zasebne namene, je za TV Slovenija poročala Urša Srdič. Svojo hišo na Dobenem pri Mengšu naj bi z materialom z različnih državnih in občinskih gradbišč gradil nadzornik iz državnega podjetja DDC Marjan Harjač. Na vprašanja novinarke ni želel odgovarjati, po besedah virov pa naj bi se tako okoristil za nekaj sto tisoč evrov. Odgovorov ne želi dati nihče Eno izmed oškodovanih gradbišč naj bi bila obvoznica Vir pri Domžalah, ki jo je gradilo Cestno podjetje Ljubljana, isto podjetje naj bi Harjaču posodilo tudi delavce. Na vprašanje, ali to drži, vodstvo še ni odgovorilo. Zadeve tudi ne preiskujejo v družbi DDC, ki je naslednica družbe za državne ceste in v 100-odstotni državni lasti, saj direktor Ljubo Žnidar, sicer župan Polzele na listi SDS-a, pravi, da z ovadbo ni seznanjen.
|
negative
|
7,208
|
Prihodnje leto upajo na boljše rezultate kot letos Pivovarna Laško namerava prihodnje leto odprodati deleže v Mercatorju, Delu in Fructalu. Če bo načrt uspel, bo dolg skupine znašal še okoli 160 milijonov evrov. Poslovni načrt za prihodnje leto je v ponedeljek obravnaval nadzorni svet, ki se je seznanil tudi z likvidnostnimi razmerami. Nadzorniki so soglašali, da uprava pospeši prodajo 23,34-odstotnega deleža Mercatorja. Skupina Pivovarna Laško sicer prihodnje leto načrtuje 6,2-odstotno rast čistih prihodkov od prodaje, ki naj bi znašali dobrih 240 milijonov evrov. Načrtujejo 36,3 milijona evrov dobička iz poslovanja, 54,2 milijona evrov pa dobiček pred davki, obrestmi in amortizacijo. Prodali naj bi 4,2 milijona hektolitrov pijač družba Pivovarna Laško nekaj več kot milijon hektolitrov, kar je deset odstotkov več od količine, ki so jo načrtovali za letos. Upajo tudi, da jim bo uspelo povečati prodajo v ključnih produktnih skupinah. V matičnih družbi Pivovarne Laško za prihodnje leto načrtujejo sedem odstotkov višje prihodke od prodaje kot letos, kar bi bilo 80,6 milijona evrov. Čisti dobiček naj bi bil 61 odstotkov višji od ocenjenega za letos in naj bi dosegel 18,3 milijona evrov.
|
positive
|
7,209
|
Na Ljubljanski borzi dražje le Gorenjeve delnice Evro si je po novici, da bo Kitajska kupila portugalski dolg, opomogel. Tuje borze vztrajajo na dveletnem vrhu, ljubljanska pa je ta teden izgubila zalet. Res je, prejšnji teden smo pisali, da je Božiček očitno le obiskal Ljubljansko borzo, vendar v isti sapi opozarjali na nizek promet. Osemdnevna rast se je s tem tednom izpela in indeks SBI TOP 848 točk je v sredo izgubil še pol odstotka na začetku dneva je bila njegova izguba že enoodstotna, pri čemer sta se Petrol in Nova KBM pocenila za več kot odstotek. Krkine delnice so ob 630 tisoč evrih prometa zdrsnile za četrtino odstotka, podobno Telekom. Agencija Moodys ni spreminjala bonitetne ocene za skupino Telekom Slovenije. S 75 tisoč evri po prometu Krki sledi Gorenje, ki je edini papir med šesterico v indeksu SBI TOP s pozitivnim predznakom. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +2,84 % 3,98 EUR GORENJE +0,22 % 13,40 MERCATOR +0,00 % 162,00 TELEKOM -0,23 % 85,80 KRKA -0,24 % 62,80 LUKA -1,15 % 17,20 NOVA KBM -1,24 % 10,32 PETROL -1,50 % 263,00 Finančne delnice ta mesec v ospredju po rasti Vlagatelji na Wall Streetu bodo šli na božični premor očitno dobre volje. Indeks Dow Jones je v torek zaradi svežih prevzemnih novic in spodbudnih objav četrtletnih dobičkov pridobil pol odstotka in pri 11.533 točkah dosegel vrednost, ki je ni bil vajen od zloma banke Lehman Brothers leta 2008. Finančne delnice so nadaljevale decembrsko rast, kot da bi se hotele oddolžiti za slabšo predstavo v prejšnjih mesecih letošnjega leta. Finančne krivulje Agencija S&P Hrvaški znižala kreditno oceno Rekordne cene bakra Vodilne evropske borze so v torek dosegle svež 27-mesečni vrh, pridobivale pa so zlasti delnice rudarskih podjetij. Cene surovin so se namreč zvišale, baker je dosegel rekord, lahka nafta je spet nad 90 dolarji. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 1.145 točk se je povzpel za 1,1 odstotka in je v tem mesecu pridobil že 7,2 odstotka. Vse kaže, da mu bo uspela najvišja rast po juliju 2009. Dražje zadolževanje za Španijo Dobre volje prav dosti ne zmoti niti evropska dolžniška kriza. Agencija Moodys grozi, da bo Portugalski znižala kreditno oceno, Fitch naj bi na ta način prizadel Grčijo, Španija pa je morala v zadnji letošnji avkciji državnih obveznic ponuditi višjo obrestno mero. Zanimivo je, da so s Kitajske prišle obljube, da so tam pripravljeni pomagati prezadolženim evropskim državam. Za evro 1,315 dolarja Konkretno Portugalski, kjer mediji pišejo, da naj bi se obe vladi že dogovorili, da bo Kitajska kupila za 4-5 milijard evrov portugalskih obveznic. Kitajska centralna banka novice ne želi komentirati, se je pa zato odzval valutni trg. Evro se je okrepil. Zanj je treba odšteti 1,315 dolarja. Evropska valuta je okrevala tudi v primerjavi s švicarskim frankom, potem ko je padla na rekordno nizkih 1,2493 franka.
|
neutral
|
7,210
|
Januarsko povišanje za okoli 10 evrov Minister Ivan Svetlik je zavrnil predlog Zveze svobodnih sindikatov Slovenije o povišanju minimalne plače za 31 evrov, s čimer bi se ta dvignila na znesek praga revščine. Minister za delo, družino in socialne zadeve predlaga, da se minimalno plačo povečuje zgolj na podlagi podatka o rasti življenjskih stroškov, kar bi pomenilo za 1,8-odstotka okoli 10 evrov višjo minimalno plačo v januarju 2011, je po sestanku Ekonomsko-socialnega sveta dejal sekretar ZSSS-ja Miloš Utroša. ZSSS je ministru predlagal, da se višina minimalne plače določi v višini zneska tveganja revščine za enočlansko družino, ki ga je določila država, in znaša 593 evrov neto. Po mnenju sindikata zakon o minimalni plači takšen dvig omogoča, saj v skladu z njim ministrstvo pri spreminjanju višine minimalne plače lahko upošteva tudi druge dejavnike. Utroša je razočaran, ker je minister za delo, družino in socialne zadeve predlog zavrnil. Dodal je, da je bil minister pri tem deležen podpore skupine delodajalcev.
|
negative
|
7,211
|
Višje sodišče potrdilo odločitev okrožnega sodišča v Celju Celjsko višje sodišče je zavrnilo pritožbo Vseslovenskega združenja malih delničarjev in družbe Electa na odločitev celjskega okrožnega sodišča, ki je odločilo, da so sklepi stopniščne skupščine Pivovarne Laško nični. Sodba okrožnega sodišča, ki je 6. novembra lani odločilo, da so sklepi skupščine, ki je potekala 29. maja lani, je tako pravnomočna. Kot je znano, je Pivovarna Laško takrat še pod vodstvom Boška Šrota sklicala skupščino, ki pa jo je tik pred začetkom preklicala. Mali delničarji so na pobudo Vseslovenskega združenja malih delničarjev skupščino vendarle izpeljali, a na stopnicah pred vhodom v dvorano, v kateri bi morala biti skupščina. Urad za varstvo konkurence je Delu podaljšal rok za odprodajo Večera. Rok so podaljšali zaradi upravičenih razlogov, ki jih je navedlo Delo, so še sporočili iz UVK-ja. Delničarji, ki so zastopali okoli 20 odstotkov kapitala, so takrat sprejeli več sklepov. Med drugim niso podelili razrešnice upravi in nadzornemu svetu, med nadzornike so predstavniki kapitala izvolili Boštjana Marolta in Bojana Ludvika Šefa, nasprotovali pa so tudi v sklicu predlaganim spremembam statuta, ki bi družbi omogočile dokapitalizacijo z izdajo novih delnic ter sklepu o pooblastilu upravi družbe za nakup lastnih delnic. Več malih delničarjev je nato vložilo tožbo za ugotovitev ničnosti skupščine.
|
neutral
|
7,212
|
Vrnitev k stabilnim obetom je še mogoča Bonitetna hiša Standard & Poor s je ohranila bonitetno oceno za dolgoročni in kratkoročni dolg Slovenije pri AA in A-1+. Napovedi pa je znižala iz stabilnih v negativne. Negativne napovedi pa nakazujejo možnost znižanja ocene v prihodnjih dveh letih, če vladi ne bo uspelo stabilizirati dolga. S & P namreč ugotavlja, da je odločenost vlade za proračunsko konsolidacijo od začetka hitrega slabšanja položaja javnih financ v letu 2008 oslabela, saj konsolidacijo prelaga v poznejša leta srednjeročnega načrta. Pritisk na znižanje bonitetne ocene se bo še povečal, če bo vlada odlašala s strukturnimi reformami, še opozarja bonitetna hiša. Menijo, da je vrnitev k stabilnim obetom mogoča, če bo vlada z znižanjem dolga zagotovila konsolidacijo proračuna in izpeljala strukturne reforme, s čimer bi zagotovila izboljšanje konkurenčnosti. S & P sprejetje pokojninske reforme označuje za pozitivno, saj menijo, da bo, če bo uvedena, ob starajočem prebivalstvu pomembna za dolgoročno stabilnost javnih financ. Finančni minister Franc Križanič v zvezi s tem upa, da bodo socialni partnerji našli dovolj razumevanja, da bomo lahko družba, ki je sposobna varčevati v časih, ko je varčevanje potrebno, podobno kot smo bili družba, ki se je bila sposobna spopasti s to krizo. Gospodarstvo okreva, a počasi Po mnenju S & P-ja slovensko gospodarstvo okreva po globoki recesiji, a kumulativno povečevanje stroškov dela v letih pred krizo znižuje konkurenčnost in zavira okrevanje. S & P Sloveniji za letos napoveduje enoodstotno gospodarsko rast. Bolj negotova pričakovanja glede domačega povpraševanja, ki jih slabšata razdolževanje podjetij in ponovna krepitev bilanc v bančnem sistemu, bodo po mnenju S & P-ja še naprej zavirala rast kreditiranja in vodila k nižji rasti naložb kot pred krizo. S & P za leto 2011 napoveduje 5,2-odstotni proračunski primanjkljaj, medtem ko vlada pričakuje, da bo ta znašal 4,8 odstotka bruto domačega proizvoda.
|
negative
|
7,213
|
Proti anonimkam bo Triglav uporabil vsa razpoložljiva pravna sredstva Predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav Borut Jamnik je zatrdil, da je pravilnost delovanja predsednika uprave Matjaža Rakovca pokazalo več revizij. Dodal je, da je Rakovec za svoje delovanje imel vsa pooblastila in soglasja, zato ni ravnal nezakonito. V javnost so namreč prišla anonimna pisma, ki Rakovcu v obdobju od leta 2007 naprej očitajo, da je v času, ko je bil direktor ljubljanske enote Triglava, udeležen v poslih z neposredno ali posredno povezanimi družbami oziroma poslih, za katere ni imel pooblastil, v skupni vrednosti nad tri milijone evrov. Nepovratna sredstva in druge ugodnosti naj bi dodeljeval podjetju svoje žene in drugim lastniško povezanim družbam, opravljena mizarska dela v svoji hiši pa naj bi plačal iz sredstev Zavarovalnice Triglav. Naročal naj bi tudi promocijske, preventivne in druge proizvode pri povezanih osebah in po nesorazmerno visokih cenah ter trgoval z delnicami na podlagi notranjih informacij. Jamnik je pojasnil, da so tri očitke, navedene v anonimkah, preverile prejšnje revizije, eno izmed navedb preverja Agencija za trg vrednostnih papirjev, najnovejši dve pa je pod drobnogled vzela služba notranje revizije, ki pa pri Rakovcu ni ugotovila nobenih nepravilnosti in kršitev. Nad anonimke, če bo treba, tudi s kazenskimi ovadbami Zato je nadzorni svet sprejel stališče, da je verodostojnost anonimk vprašljiva, Zavarovalnica Triglav pa bo uporabila vsa razpoložljiva pravna sredstva za zaščito svojega ugleda in imena ter ugleda predsednika uprave. Če bo ugotovljeno, da so se pri anonimnih prijavah zgodile zlorabe pravic, osebnih podatkov, notranjih informacij, izdajale poslovne skrivnosti ali da so bile podane krive ovadbe, bo Triglav vložil ustrezne kazenske ovadbe. Uprava po Jamnikovih besedah dela dobro in dosega odlične rezultate, družba pa je pod vodstvom Rakovca iz izgube prišla v dobiček. Ta je v prvih devetih mesecih letošnjega leta znašala 32 milijonov evrov. Ker se eden izmed očitkov Rakovcu nanaša tudi na nakup promocijskega materiala za 10.500 evrov, za kar ni imel soglasja uprave, čeprav bi ga moral imeti, so novinarji želeli videti soglasje oziroma želeli vedeti, ali ga je videl vsaj Jamnik. Ta je dejal, da je to stvar notranje revizije, ki je ugotovila, da kršitev ni bilo. Na vprašanje, ali je zato, da se dvom o ravnanju Rakovca razblini, dovolj le notranja revizija, pa je Jamnik odgovoril, da bodo posamezna ravnanja predsednika uprave v okviru prevetritve letnega poročila, če bo to potrebno, preverili tudi zunanji revizorji.
|
neutral
|
7,214
|
O dokapitalizaciji predvidoma januarja Nadzorni svet Merkurja je soglašal s kreditno pogodbo za 35 milijonov evrov svežega kapitala, kar pomeni, da bi vodstvo Merkurja pogodbo lahko podpisalo prihodnji teden. Sredstva bi tako prejeli na začetku januarja. Dogovarjanje o posojilu je trajalo tako dolgo, ker se je zapletlo pri zahtevah Hypo banke, ki je zahtevala boljša zavarovanja kot druge banke. Predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak je pojasnil, da so sklenili kompromis, da se bodo redno opravljala testiranja uresničevanja poslovnega načrta, ki ga bodo nadzornemu svetu predložili do konca januarja. Če načrt ne bo izpolnjen, lahko banke predčasno odstopijo od posojila. Ob morebitnem predčasnem odpoklicu posojila po izglasovani prisilni poravnavi bi moral Merkur najti nov vir za poplačilo navadnih upnikov, da bi poslovanje normalno steklo. Lahko pa se zgodi tudi, da prisilna poravnava pade in sledi stečaj, če je pred glasovanjem o prisilni poravnavi zaznati bistveno odstopanje na področju dokapitalizacije in reprograma posojil, je še opozoril Pesjak. Tekoči rezultati poslovanja kažejo na nekoliko boljše čase Predsednik nadzornega sveta Matevž Slapničar meni, da težav pri uresničevanju načrta ne bi smelo biti, na kar kažejo tudi spodbudni rezultati poslovanja Merkurja v zadnjih mesecih. Stvari se obračajo na bolje in tekoči rezultati iz poslovanja so skorajda na ničli. Kljub temu je imel Merkur v prvih 11 mesecih letošnjega leta 116 milijonov evrov izgube, ki pa je predvsem posledica odpisov terjatev. Svež kapital je potreben predvsem zaradi nizkih zalog, zlasti v veleprodaji. Tudi zaradi zamika posojila bo trajalo dalj časa, da se poslovanje obrne na bolje. Trenutno posledic zamika posojila ne čutijo in so trgovine kar dobro založene, je dejal Pesjak. Precej so jim pomagali tudi dobavitelji, ki so Merkurju zaupali in uresničili vse sklenjene pogodbe, čeprav jim družba ni mogla dati garancije, zato se jim je Pesjak posebej zahvalil. Dodal je, da bodo morali v prihodnje zaupanje dobaviteljev dvigniti na višjo raven, še posebej z rednim plačevanjem v določenih rokih. Uprava sicer načrtuje racionalizacijo poslovanja Merkurja, poleg tega pa pričakujejo, da bo program presežnih delavcev izveden v bistveno manjšem obsegu, kot je bilo prvotno načrtovano, saj je 500 delavcev iz Merkurja že odšlo. Ključna bo dokapitalizacija, ki naj bi znašala najmanj 85 milijonov evrov, o čemer naj bi lastniki odločali na januarski skupščini, ki bo predvidoma 10. januarja. Upniki so izrazili tudi nekaj zanimanja za pretvorbo terjatev v lastniške deleže, zato Slapničar napoveduje, da bodo uspeli, potrebnega bo le še nekaj prepričevanja.
|
neutral
|
7,215
|
Lufthansa naj bi načrtovala prevzeme Sasa Predpraznična nakupovalna sezona tik pred božičem dosega vrhunec. Trgovine niso polne le pri nas, v ZDA pa opažajo, da so zlasti ženske sklenile, da je dovolj zategovanja pasu. Letošnja nakupovalna mrzlica presega pričakovanja in v ZDA naj bi se trgovcem promet od konca novembra do danes povečal za okrog štiri odstotke v primerjavi z istim mesecem lani, pri čemer pred božičem ni bilo treba ponujati popustov, kot je bilo to v navadi v kriznem lanskem in predlanskem letu. Največjo rast več kot desetodstotno imajo tekstilni izdelki. Ženske so se morda kar predolgo odrekale nakupovanju modnih oblačil, letos pa sklenile, da gredo na službeno zabavo ali pa k božični polnočnici oblečene po zadnji modi. December v znamenju finančnih delnic Za največje svetovno gospodarstvo je dobra kondicija potrošnika ključnega pomena, saj trošenje prebivalstva predstavlja kar 70 odstotkov bruto domačega proizvoda. Še avgusta je bilo veliko dilem, ali bodo ZDA doživele recesijo v obliki črke W, toda zdaj teh strahov skorajda ni več. V tretjem četrtletju je bila rast BDP-ja 2,6-odstotna, decembra pa se je zaupanje potrošnikov povzpelo na najvišjo raven po juniju. Solidni gospodarski obeti se odražajo tudi na gibanju delniški indeksov. Dow Jones 11.573 točk se je v zadnjem tednu povzpel za 0,7 odstotka in dosegel rekordno vrednost po zlomu banke Lehman Brothers jeseni 2008. Bančne delnice so bile zadnji mesec najbolj iskane in so se v povprečju podražile za 15 odstotkov. . Finančne krivulje Agencija S & P je znižala dolgoročno napoved bonitetne ocene Slovenije, saj meni, da bo proračunski primanjkljaj višji, kot napoveduje vlada. SAS tarča prevzema? Wall Street je v petek zaprt, preostali dnevi letošnjega leta pa naj bi bili pozitivni, če se bo ponovil zgodovinski vzorec. Od božiča do novega leta so delnice v preteklosti v 73 odstotkih pridobivale, v povprečju po 1,34 odstotka. Tudi v Evropi so večinoma že v četrtek potegnili črto pod tem tednom. Odmevala je novica, da naj bi Lufthansa načrtovala prevzem skandinavskega letalskega prevoznika SAS, katerega delnice so poskočile za skoraj 15 odstotkov. Londonski indeks FTSE100 je prvič po juniju 2008 presegel mejo 6.000 točk. Seveda spet ni šlo brez novic, povezanih z evropsko dolžniško krizo. Pri agenciji Fitch so tako Portugalski za eno stopnjo znižali kreditno oceno. Krka še naprej odkupuje lastne delnice Na Ljubljanski borzi je bil skrajšani delovni teden negativen. Indeks SBI TOP se je znižal za dobra dva odstotka, največ pa so na tedenski ravni izgubile delnice Mercatorja -4,24 odstotka in Telekoma -3,91 odstotka, ki so teden sklenile le pri 83,60 evra in s tem dosegle novo zgodovinsko najnižjo vrednost od začetka kotacije. Krka ostaja edina solidno likvidna delnica, njena cena je padla za odstotek. Med 18. in 23. decembrom je Krka odkupila še za 4.765 lastnih delnic v skupni vrednosti 300 tisoč evrov. S tem je delež odkupljenih lastnih delnic povečala na 4,692 odstotka vseh.
|
neutral
|
7,216
|
V treh mesecih več kot pol milijona pripomb lastnikov nepremičnin Težave z vrednotenjem nepremičnin se še vedno pojavljajo. Pripombe v povezavi z vrednostjo nepremičnin lahko lastniki sporočijo še do 25. januarja, druge napake pa do konca prihodnjega leta. Geodetska uprava Republike Slovenije je v treh mesecih prejela več kot pol milijona pripomb lastnikov nepremičnin. Teh je vsak dan manj, vendar so čakalne vrste v nekaterih izpostavah geodetske uprave še vedno dolge, je v TV Dnevniku poročala Vesna Zadravec. Največ pripomb podanih na lastništvo nepremičnin Skoraj 160 tisoč pripomb so državljani podali na lastništvo nepremičnine. Tako so med drugim postali lastniki stadiona, električnega transformatorja in celo osnovne šole. Janez Kenda je na primer lastnik hiše in garaže v Rožni dolini. Kot kaže obvestilo geodetske uprave, pa si lastništvo deli kar s sosedom. Ne vem, kje so oni to dobili. Sem bil jaz lastnik sosedove garaže, v bistvu solastnik, sosed pa je bil moje hiše, je začuden Kenda. Nič manj se ljudje niso razburjali glede izračunanih cen nepremičnin. Jaz zelo rad pustim mojo hišo, če mi oni ta denar dajo. Naj povedo, v kolikem času naj se izselim, in se takoj izselim, zatrjuje Janez Škoda. Pripombe so bile pričakovane Na GURS-u zatrjujejo, da so pripombe pričakovali. Sodeč po vrstah čakajočih v preteklih mesecih, pa se temu niso primerno pripravili. Za projekt vrednotenja je bilo sicer porabljenih 15 milijonov evrov, odgovornosti za napake pa ni prevzel nihče. Mislim, da smo najbolj krivi sami, ki ne skrbimo za svojo nepremičnino. Ampak to nam je težko priznati, pa meni minister za okolje Roko Žarnič.
|
negative
|
7,217
|
Tokijski trgovci so se raje ozirali k Šanghaju K mozaiku spodbudne slike svetovnega gospodarstva je svoj kamenček dodala še Japonska. Nafta vztraja na dveletnem vrhu, dolar je v primerjavi s švicarskim frankom rekordno nizko. Torkovo trgovanje na največjih delniških trgih se je začelo z novico, da je japonska industrijska proizvodnja novembra prvič po pol leta porasla za odstotek, podjetja pa pričakujejo, da bodo zaradi spodbudnega povpraševanja na azijskih tržiščih v prihodnjih mesecih še povečevala proizvodnjo. Ker se na Japonskem gospodarstvo po krutem koncu rasti konec 80. let že dve desetletji nikakor ne more pobrati, so vsakršni optimistični znaki zelo dobrodošli. Šanghaj ta teden vidno izgublja Vseeno je tokijski delniški indeks Nikkei 10.292 točk danes izgubil dve tretjini odstotka, saj se vlagatelji še ne morejo pomiriti, potem ko je kitajska centralna banka na začetku tedna drugič v zadnjih dveh mesecih zvišala ključno obrestno mero. Zatresla se je tudi borza v Šanghaju in po dvoodstotnem ponedeljkovem padcu v torek izgubila še odstotek. V Evropi je torek prinesel umiritev po enoodstotnih izgubah dan prej, pri čemer so največje izgube utrpele avtomobilske delnice. Božiček prinesel lepo rast delnic Kljub slabemu začetku tedna je vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 v tem mesecu za 6,6 odstotka v plusu in s tem na dobri poti k največjemu mesečnemu pribitku po marcu. Evro, ki je bil prejšnji teden v primerjavi z dolarjem na tritedenskem dnu 1,3055 dolarja, je dopoldne dosegel 1,327 dolarja, vendar nato izgubil pridobljeno. Ameriška valuta je oslabela tudi v primerjavi s švicarskim frankom in dosegla celo rekordno nizko vrednost 0,9438 franka za dolar. Vlagatelji stavijo proti evru Evro bo sicer še naprej na prepihu špekulanti so v tednu, ki se je končal 21. decembra, povečali stave proti evru in jih zmanjšali proti dolarju. Na franku se je povečalo število dolgih pozicij. Cena lahke nafte je zaradi hude zime na severni polobli in solidnega zdravja svetovnega gospodarstva zlasti veseli, da se bodo ZDA očitno izognile recesiji z dvojnim dnom še vedno nad 91 dolarji, za unčo zlata pa je treba plačati okrog 1.400 dolarjev. Finančne krivulje Katere države so najbolj koruptivne? Tečaji delnic v prvi kotaciji GORENJE +0,30 % 13,25 EUR TELEKOM +0,00 % 85,00 PETROL +0,00 % 262,00 LUKA KOPER +0,00 %17,20 NOVA KBM +0,00 % 10,20 KRKA -0,43 %62,23 MERCATOR -1,21 % 155,10 INTEREUROPA -1,27 %3,90 Še največ prometa s Telekomom Ljubljanska borza je v torek že petič zapored izgubljala, s čimer se ob koncu leta ponavlja vzorec, ki smo ga letos pogosto videli. Razloga, da bi bilo ob koncu leta več optimizma, pravzaprav ni - naše gospodarstvo se še naprej sooča s težavami, tujih vlagateljev ni, promet na borzi je zelo nizek tudi po prehodu na trgovalni sistem Xetra. Indeks SBI TOP 835 točk se je znižal za 0,36 odstotka. Najbolj, za 1,2 odstotka, so se pocenile Mercatorjeve delnice, ki so dan končale pri 155,10 evra. To je skoraj sedem odstotkov manj kot pred tednom dni. Najprometnejše so bile tokrat Telekomove delnice, s katerimi je bilo za 487 tisoč evrov prometa. Njihova cena je ostala 85 evrov.
|
neutral
|
7,218
|
Vrednost kazalnika minus osem odstotnih točk V primerjavi z lanskim decembrom je vrednost kazalnika višja za pet odstotnih točk, glede na dolgoletno povprečje pa je nižja za devet odstotnih točk, sporočajo iz državnega statističnega urada. V Sloveniji je gospodarsko razpoloženje ostalo na novembrski ravni, vrednost kazalnika gospodarske klime pa znaša minus osem odstotnih točk. Storitvene dejavnosti se spopadajo s finančnimi ovirami V predelovalnih dejavnostih je vrednost decembrskega kazalnika zaupanja znašala minus odstotno točko, medtem ko je novembra znašala minus dve odstotni točki. Vrednost decembrskega kazalnika je sicer deset odstotnih točk višja kot decembra lani in za dve točki višja od dolgoletnega povprečja. V storitvenih dejavnostih se je vrednost kazalnika zaupanja decembra ustavila pri minus eni odstotni točki, kar je za eno odstotno točko več kot novembra, eno točko višje kot decembra lani in 23 točk nižje od dolgoletnega povprečja. Razlogi za omejitev podjetja navajajo nezadostno povpraševanje, finančne ovire in pomanjkanje delovne sile. V gradbeništvu velika konkurenca Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini na drobno je decembra znašala 12 odstotnih točk, to je dve odstotni točki več kot novembra, 17 točk več kot decembra lani in dve točki več od dolgoletnega povprečja. Kot glavne omejitve podjetja navajajo konkurenco v sektorju, nizko povpraševanje in visoke stroške dela. Vrednost kazalnika zaupanja v gradbeništvu je decembra dosegla minus 56 odstotnih točk, kar znaša tri odstotne točke manj kot novembra, sedem točk manj kot decembra lani in 50 točk manj od dolgoletnega povprečja. Glavno omejitev decembra v gradbeništvu predstavljata nezadostno povpraševanje in velika konkurenca v panogi.
|
neutral
|
7,219
|
Kupec ima tri mesece časa za zagotovitev kupnine Okrožno sodišče v Murski Soboti je največji delujoči Murini hčerinski družbi Mura in partnerji dalo soglasje za nakup 100-odstotnega deleža družbe Mura - Evropska hiša mode v stečaju. Nakup s strani Mure in partnerji je dobra odločitev, je prepričan stečajni upravitelj Mure Branko Đorđević. Prodaja se znanje, dodana vrednost, da se lahko trži Murina znamka, da ne ostanejo le na loan poslih, dodaja. Starman Za nakup ni trdnih ekonomskih argumentov Zavezujočo ponudbo za nakup 100-odstotnega deleža družbe EHM je edina oddala družba Mura in partnerji, kljub nasprotovanju dozdajšnjega predsednika uprave Mure in partnerji Bojana Starmana. Starman meni, da za nakup ni dovolj trdnih ekonomskih argumentov. Đorđević pričakuje, da se bodo ta razhajanja rešila v prihodnjih dneh, saj so plačali varščino, zdaj pa je treba te stvari do konca izpeljati. Hkrati pojasnjuje, da bo kupec v nasprotnem primeru izgubil varščino, ki bo šla v stečajno maso. Prepričan je, da je lahko podjetje EHM z ustreznim znanjem in začetnim kapitalom znova uspešno. Nič, kar se prodaja, ni zastonj in vse je treba ustrezno voditi. Za vse je potreben neki denar in neko znanje. Prepričan sem, da se da s pametnimi sredstvi te zadeve pametno vzpostaviti, da začnejo delovati tako, kot bi morale delovati že prej, je povedal. Mura z nakupom ne prevzema dolgov Podjetje EHM sicer skrbi za blagovno znamko Mura. Ukvarja se z oblikovanjem, krojenjem in prodajo kolekcij in ima trenutno okrog 70 zaposlenih. Na začetku decembra je v podjetju stekla prisilna poravnava, kar po besedah stečajnega upravitelja ne ovira prodaje, saj naj bi bil stečaj namenjen le temu, da se rešijo dolgov. Dodaja, da družba Mura in partnerji z nakupom EHM-ja teh dolgov ne prevzema. Z nakupom bo družba Mura in partnerji dobila v posest celotno Murino znanje, kreacije, trženje in blagovne znamke. Đorđević ob tem pojasnjuje, da bo kmalu šla v prodajo tudi družba Mura in partnerji, ki trenutno zaposluje okoli 1.300 ljudi, izklicna cena za vse njeno premoženje na javni dražbi pa naj bi bila 9,6 milijona evrov.
|
neutral
|
7,220
|
Težave z izplačili se niso zgodile prvič letos Ker vodstvo TVM-ja spet zamuja z izplačilom plače in dela regresa, so delavci za 3. januar napovedali stavko. Predsednik uprave jim je zagotovil, da bodo denar prejeli najpozneje do petka. Delavci in delavke so razočarani, ker se niso uresničila večkratna zagotovila vodstva družbe in predstavnika lastnika podjetja, da bosta novembrska plača in preostali del regresa za letni dopust za leto 2010 izplačana najpozneje do 29. decembra. Novim obljubam predsednika uprave Janez Lipuša, da bodo zamujena izplačila nakazana najpozneje do 31. decembra, delavci ne verjamejo več. Sekretar sindikata SKEI Podravje Branko Medik je dejal, da so delavci siti nenehnih zapletov pri izplačilu osebnih dohodkov, ob tem pa bi radi, da se končno razjasni položaj, v katerem je tovarna. Proizvodnja stoji že skoraj eno leto Čeprav so proizvodne hale polne napol izdelanih avtobusov, proizvodnja že skoraj eno leto miruje, ljudje pa bi radi delali. Vsi samo čakajo, nihče pa ne ve, kakšna usoda jih bo doletela. Nekateri bi si v tem času že lahko poiskali službo, a si tega za zdaj ne upajo, saj ne vedo, kako bo s TVM-jem, je pojasnil Medik. Člani sindikalne podružnice SKEI-ja v TVM-ju so se že 10. novembra dogovorili, da bodo za 3. januar napovedali stavko, če delodajalec do konca leta ne bo poravnal vseh obveznosti do delavcev. Delavci so se namreč morali vsak mesec sproti pogovarjati z vodstvom o izplačilu plač. TVM zaposluje okoli 145 ljudi, zaposleni pa so si konec marca šele z grožnjami zagotovili januarske plače, težave pa so nastale tudi pri izplačilu majskih plač. Delavci so stavkali en dan, nato pa dosegli dogovor z lastnikom.
|
negative
|
7,221
|
Nekdanji direktor TEŠ-a je držal besedo Nekdanji direktor Uroš Rotnik je vrnil celotno odpravnino, ki jo je prejel zaradi razrešitve z mesta direktorja Termoelektrarne Šoštanj. Uroš Rotnik je za Radio Slovenija potrdil, da je izvedel svojo namero in vrnil 25.392 evrov odpravnine oziroma šest mesečnih plač. To je napovedal že včeraj z obrazložitvijo, da nima mirne vesti, da bi v zdajšnjih razmerah vzel odpravnino . Odpravnina mu sicer pripada po pogodbi. Z mesta direktorja TEŠ-a je bil razrešen 11. novembra letos, zamenjal pa ga je Simon Tot. Ta je pojasnil, da bi moral Rotnik podpisati sporazum, da TEŠ-u ni treba izplačati odpravnine, a tega ni storil, zato so mu jo morali nakazati, drugače ne bi imeli pravne podlage, da je ne izplačajo. O pravnih korakih se bodo v TEŠ-u odločali, potem ko bodo dobili potrdilo o povratnem nakazilu odpravnine.
|
positive
|
7,222
|
Posebne ekonomske cone po svetu niso nič novega Posebna ekonomska cona v mestu Lodž že leta privablja ugledne mednarodne korporacije, medtem ko smo pri nas šele letos sprejeli intervencijski zakon o Pomurju. Posebne ekonomske cone PEC v svetu danes niso nič posebnega. Države vzpostavljajo posebna območja, da bi z ugodnimi pogoji privabile domače in tuje vlagatelje. Ena večjih in bolj prepoznavnih v Evropi je tudi tista v drugem največjem poljskem mestu Lodž. Lodž in njegova okolica imata bogato industrijsko tradicijo, zlasti tekstilno, zaradi česar se je mesta tudi prijel vzdevek poljski Manchester. V 90. letih preteklega stoletja je s padcem komunizma padla tudi tekstilna industrija, na kateri je slonelo mesto, in stopnja brezposelnosti je presegla 30 odstotkov. Poljska vlada je kot intervencijski ukrep leta 1997 s posebnim odlokom za 23 let ustanovila PEC Lodž, ki danes zavzema površino skoraj 1.200 hektarjev. V Lodžu so se osredotočili na tri poslovna področja, v katera so želeli privabiti vlagatelje, in sicer so to proizvodnja, storitve npr. skladiščenje in prevoz ter poslovno-podporne storitve, kot so računovodstvo, klicni centri, razvoj in raziskave ... Denar za zaposlene ali pa za vlaganja Država novim podjetjem nudi pomoč oz. razvojna sredstva na dva načina. Prvi je povezan s stroški delovne sile, ki so, podobno kot v Sloveniji, zelo visoki. Za vsakega novozaposlenega lahko podjetja tako dobijo povrnjene stroške, povezane z zaposlitvijo, vključno s prispevki, za obdobje dveh let. Druga oblika razvojne pomoči pa je povezana z vlaganjem v fiksna sredstva, kot so nakup ali najem nepremičnine, širjenje obstoječe proizvodnje, in tudi z vlaganjem v neoprijemljivo premoženje, npr. patente in licence. Po besedah Agnieszke Sobieszek, direktorice oddelka za razvoj naložb v PEC-u Lodž, država to pomoč nudi v obliki oprostitve davka na dobiček, nepremičninskega davka, neposrednega denarnega nakazila države ali iz evropskih sredstev. Višine državnih subvencij so v samem evropskem vrhu, saj lahko pokrijejo od 50 do 70 odstotkov stroškov delovne sile oz. vlaganj, odvisno od velikosti podjetja. Že poltretja milijarda evrov Obseg sredstev, namenjen za poslovanje podjetij v PEC-u, se je od njene ustanovitve vsako leto povečeval in je s 120 milijoni evrov leta 1998 narasel na 2,5 milijarde evrov v letu 2008. Tudi število izdanih dovoljenj podjetjem in število ustvarjenih delovnih mest sta iz leta v leto rasli. Tako je bilo leta 1998 izdanih 10 dovoljenj in ustvarjenih 754 mest, leta 2008 pa je bilo izdanih že 135 dovoljenj ter ustvarjenih skoraj 19.000 delovnih mest. Število izdanih dovoljenj se ni spremenilo tudi med krizo, kar kaže na obstojnost modela. Podjetjem pomagajo tudi pri pridobivanju evropskih sredstev, iskanju poslovnih partnerjev in finančnih ustanov, ki sofinancirajo projekte, ter pri premagovanju birokracije, povezane s pridobivanjem gradbenih delovnih in drugih dovoljenj. Pomurski Lodž? Tudi pri nas se je vlada na začetku leta 2010 z intervencijskim zakonom o Pomurju odločila za podoben pristop z določanjem regije kot posebne ekonomske cone, kjer bo vlada do leta 2015 z različnimi ukrepi poskušala privabiti vlagatelje in pospešiti njen razvoj. Ti ukrepi so program spodbujanja konkurenčnosti, spodbuda zaposlovanja, davčne olajšave za vlaganja, prednostna obravnava projektov iz Pomurja pri kandidiranju za evropska sredstva, vzpostavitev medpodjetniškega izobraževalnega centra, vzpostavitev regijskega gospodarskega središča ter vlaganje za prestrukturiranje in dvig konkurenčnosti kmetijstva, gozdarstva in živilskopredelovalne industrije. Poudarek je še na vlaganjih v infrastrukturo za preskrbo s pitno vodo. Bilanca dozdajšnjega dela kaže, da sta bila do zdaj pripravljena dva razpisa za začetne podjetniške naložbe nekaj v skupni višini več kot sedem milijonov evrov - prvi je že prinesel tudi 352 novih delovnih mest, drugi pa naj bi jih predvidoma ustvaril 171. Poleg tega sta bila objavljena še dva mednarodna razpisa za pripravo promocije regije pri vlagateljih ter za podporo pri pripravi in izvajanju razvojnih projektov v regiji. Objavljen je bil tudi razpis za naročilo za pripravo strokovnih podlag za izvedbo projektov na področju socialnega podjetništva. 200 milijonov evrov spodbud Slovenska vlada je do leta 2015 predvidela za 200 milijonov evrov spodbud, pri čemer bo šla skoraj polovica 98 milijonov evrov v vodno infrastrukturo. Pri tem se poraja vprašanje, kako resna je pri namerah, da bi v regijo pripeljala podjetja z visoko dodano vrednostjo oziroma jo spremenila v inovativno. Le okoli 15 odstotkov vsega denarja bo šlo za spodbude delodajalcem, ki so podobno visoke kot tiste, ki jih ponuja PEC Lodž, in znašajo do 70 odstotkov stroškov delavcev ter naložb v opremo. V primerjavi s Poljaki pa pri nas še vedno manjka celostna podpora pri pridobivanju dovoljenj in črpanju evropskih sredstev ter vodenju skozi celoten projekt.
|
positive
|
7,223
|
Intervju z Bogomirjem Kovačem Čeprav je zaupanje mehka sestavina gospodarstva, je ključni dejavnik, je za MMC povedal Bogomir Kovač. Najbolj konsistentna politična sila so sindikati. Ekonomist Bogomir Kovač je v intervjuju za MMC izrazil upanje, da bo vlada pripravila konkretnejši načrt ukrepov, ki jih še lahko sprejme v dveh letih, in izrazil mnenje, da je opozicija bolje našla svoj slog v krizi kot koalicija. Meni, da smo zapravili zaupanje, ki je v krizi ključno, in kot mogočo pot iz krize vidi še v srednjem in malem podjetništvu. Če začneva najprej z nekim splošnim pregledom. Kako komentirate splošno stanje v Sloveniji? Z ekonomskega vidika smo v tem letu doživeli uro resnice. Slovenija je imela enega največjih gospodarskih padcev, kar je bilo značilno za majhne in izvozno usmerjene države. Obenem pa so se pokazale nekatere sistemske slabosti z vidika globalne konkurenčnosti, kar je tudi povzročilo relativno visok padec gospodarske rasti in posledično povečano brezposelnost. To pa je za seboj potegnilo celo vrsto socialno-ekonomskih pritiskov. Izkazalo se je, da ena izmed najbolj konsistentnih politični sil na notranjem področju ni koalicija, temveč sindikati, ki so zelo jasno izražali svoja politična stališča. Zelo so zaznamovali leto 2010 in mislim, da bo tako tudi v prihodnjem letu. Gre namreč za jasno politično agendo, medtem ko so druge politične elite bolj razcepljene. Kar se tiče političnega področja, je politika iskal svoj modus vivendi. Opozicija je bil pri tem mnogo uspešnejša, saj je ustvarila vtis, da gre za razkroj državne substance. Zato je v veliki meri odgovorna koalicija, ki vloge v reševanju krize ni opravila dobro. Zato smo leto 2010 na koncu doživeli kot zelo stresno leto. Kaj pa gospodarska slika Slovenije? Kam smo po vašem mnenju usmerjeni rastoča zadolženost, šepava gospodarska rast, brezposelnost in kje so rešitve oz. kaj bi vi storili za pospešek gospodarstvu? Na kratek rok z nekimi neposrednimi ekonomskimi ukrepi ni mogoče upati na neko odrešitev. Dejstvo je, da smo zapravili tisto, kar je najbolj dragoceno, in to je zaupanje. Zaupanje je v primeru finančne krize eden izmed temeljnih vzvodov, in čeprav to ni ekonomski element, gre za zelo pomemben ekonomski dejavnik. V tej fazi bi morali, glede na to, da smo odvisni od izvoza, napeti vse sile v smeri iskanja novih trgov oziroma v večji prodor na obstoječih trgih. Država bi morala poskrbeti za razvojni program, ki bi skozi investicijsko povpraševanje povečal gospodarske spodbude za začetek rasti. Med neposrednimi ukrepi pa bi omenil, da bi morala država in podjetja hitro pogledati, kaj se da storiti z vidika finančne sanacije, se pravi glede kakovosti upravljanja svojega premoženja. To bi morala storiti tudi država v podjetjih, ki jih ima v svoji lasti, in poskusiti ločiti med kratkoročnimi ter dolgoročnimi ukrepi. Vlada se izrazito koncentrira na srednje oziroma dolgoročne reforme. Te so morda pomembne za zunanje presojevalce, da nam ne podelijo slabše bonitetne ocene, manj pa to lahko kratkoročno vpliva na gospodarsko rast. Zato se mi zdi zelo pomembno, da bi vlada imela jasnejši načrt, kaj lahko v letu ali dveh, ki jih še ima na razpolago, konkretnega stori. Eden izmed resnejših motorjev, ki nas lahko povleče iz krize, je tudi srednje in malo podjetništvo, kjer je morda še največ mobilizacijske sile. Kajti velika podjetja so zaradi krize, zlasti upravljanja in vodenja, v precejšnjih težavah. Kako vidite nize stečajev velikih slovenskih podjetij v zadnjem času in grožnje novih SCT, CPM? Mi lahko zdaj razmišljamo, kaj je bilo storjenega napak v preteklosti. Kar pa bi bilo treba storiti in o tem bi morali v Sloveniji tudi več govoriti, je, kako čim hitreje izpeljati velike finančne in poslovne sanacije. Naša težava je, da smo v letu 2010 na podjetniški in državni ravni bolj ali manj opazovali ter čakali na neki čudež. Ukrepov pa je bilo relativno malo, v krizi pa je čas eno najbolj dragocenih in tudi tveganih početij. Reakcije so bile prepočasne, na podjetniški ravni še posebej. Precej stečajnih postopkov bi bilo mogoče rešiti, če bi se podjetja pravočasno odzvala. Kako komentirate nedavne dogodke na Irskem in ponovni vklop evropskega mehanizma za pomoč članicam, ki so se znašle v stiski, in v katerem je s poroštvi vključena tudi Slovenija? Vsaka država ima svojo zgodbo. Ta mehanizem je po eni strani začasen, po drugi strani pa kaže, da EU kot neka širša regionalna združba potrebuje podoben mehanizem, kot ga imamo na svetovni ravni, na primer Mednarodni denarni sklad. Smisel takšnih institucij je, da zagotavljajo neko varnost. Niso pa to mehanizmi, s katerimi bi lahko splošno reševali vse težave, ki pestijo evropske države. Če zaidejo v težave države, kot sta na primer Španija, Portugalska, da ne govorimo o Italiji, potem bi ta mehanizem seveda preprosto propadel. Zato bi se morali čim hitreje odzvati, da bi si upniki pomagali precej neposredneje kot s temi mehanizmi. Vsaka država s svojim bančnim sistemom in finančnimi institucijami bi tako morala priti do nekih rešitev v krogu svojih upnikov in se šele nato obrniti na neke multilateralne institucije, kot je ta evropski mehanizem pomoči. Če se bodo vsi zanašali, da bo EU na vsakem koraku priskočil na pomoč, potem bo najbrž prišlo do velike krize zaupanja in tudi politične krize znotraj EU-ja. Tako bo ta institucija po 50 letih svojega obstoja bistveno ogrožena in bo preživela samo v svoji prvotni obliki, to je, da se bo vrnila nekaj desetletij nazaj in začela novo gradnjo. Menite, da z zadnjimi dogodki z Irsko in Grčijo ter obstoječimi grožnjami v skupini PIIGS evropska monetarna unija drsi k robu svojega obstoja? Ta grožnja znotraj Pigsov obstaja. Vendar se moramo zavedati, da gre za igro širšega značaja. Po eni strani jo vodijo velike finančne institucije in gre za porazdelitev stroškov krize, ki jo je brez dvoma povzročil zasebni sektor. Države so temu sicer pomagale, vendar pa naj bi zdaj prav države nosile te stroške, ne pa zasebni sektor. Tudi pri diktatih, ki jih tako ali drugače postavljajo mednarodne zasebne institucije, recimo banke in tudi bonitetne hiše, je prisotna velika mednarodna finančna igra. Podobno je bilo tudi pri krizi v 30. letih preteklega stoletja. Tukaj so veliki finančni in politični vložki in s te perspektive je treba presojati, kaj se bo zgodilo v prihodnje.
|
neutral
|
7,224
|
Nekatere trgovine vrata odprle predčasno Začenja se zimska razprodaja tekstila, obutve in športne opreme. Večina trgovcev ponuja 30- do 50-odstotna znižanja. Nekatere trgovine so zaradi razprodaj vrata odprle predčasno. Vsaka objava o uvedbi razprodaje mora sicer vsebovati podatek o vrsti blaga, odstotku znižanja in času trajanja znižanja. Blago, ki je na razprodaji, pa mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj eno četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji. Spoštovanje zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami, zlasti, kar zadeva morebitno zavajajoče oglaševanje, bo sproti preverjala tržna inšpekcija. Razprodaje zadnja leta slabše obiskane Na tržnem inšpektoratu sicer opozarjajo, da morajo potrošniki pri morebitnem vračanju izdelkov vedeti, da so do zamenjave ali vračila plačane kupnine upravičeni le če se izkaže, da je šlo za blago z napako, ne pa če si je kupec preprosto premislil, ugotovil, da mu izdelek ni všeč in podobno. Izjema je le primer, ko je prodajalec to obljubljal. Obisk zimskih razprodaj sicer iz leta v leto pada, za kar so krivi zlasti decembrski popusti.
|
neutral
|
7,225
|
Predor predvidoma končan spomladi 2013 Cestno podjetje Maribor je konec lanskega leta vložilo predlog za prisilno poravnavo, zato se zdaj rešuje vprašanje, kaj bo z gradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper-Izola. Dars je z avstrijsko družbo Alpine Bau in Cestnim podjetjem Maribor CPM v sklepni fazi dogovora za nadaljevanje del na Markovcu, kar je potrdil tudi predstavnik za stike z javnostjo pri Darsu Marjan Koler. Gradnja predora ocenjena na 64,5 milijona evrov Alpine Bau je sicer partnerica mariborskemu gradbenemu podjetju pri gradnji predora Markovec in se ne izogiba odgovornosti za izgradnjo predora. Podjetje ima sicer petinski delež v konzorciju podjetij, ki so podpisala pogodbo za gradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper-Izola. Neuradno prav ta pogodba ne obvezuje avstrijske družbe k dokončanju predora. Gradnja tega je sicer ocenjena na 64,5 milijona evrov. Delavci CPM-ja na kolektivnem dopustu Za zdaj še ni znano, kaj prisilna poravnava, predlagana v petek, pomeni za gradnjo predora Markovec. Za prisilno poravnavo naj bi se direktor družbe Janez Škoberne odločil potem, ko mu v Republiki srbski ni uspelo do roka predložiti garancij za izvedbo gradnje avtoceste Banjaluka-Doboj. Cestno podjetje Maribor zaposluje okoli 1.000 delavcev, celotna skupina pa 1.500, delavci so od 14. januarja na kolektivnem dopustu. Pogodba sklenjena leta 2009 Dars je z najugodnejšim ponudnikom, ki je bil izbran v postopku javnega naročanja, CPM-jem kot vodilnim partnerjem in družbo Alpine Bau, v začetku decembra 2009 sklenil pogodbo o gradnji predora Markovec z rokom dokončanja del 32 mesecev od uvedbe izvajalca v delo za gradbena dela. Po končanih delih je za varno vodenje podjetje treba opremiti predor še z elektroopremo in strojno opremo. Omenjena dela bodo v obdobju gradnje predora na podlagi javnega razpisa oddana izvajalcu verjetno še pred dokončanjem gradbenih del. Predor Markovec naj bi bil po načrtih dokončan v začetku pomladi 2013, vključujoč elektroopremo in strojno opremo. Takrat bo skupaj s tri kilometre dolgo traso hitre ceste Koper-Izola predan prometu.
|
positive
|
7,226
|
Preiskava poteka že najmanj dve leti Tožilci želijo razširiti preiskavo poslovanja SCT-ja z navideznimi podjetji, ustanovljenimi v tujini. Vložili so zahtevek za preiskavo 24 oseb, ki jih sumijo zlorabe položaja. Skupina državnih tožilcev za pregon organiziranega kriminala je na ljubljansko okrožno sodišče vložila zahtevek za preiskavo suma zlorabe položaja 24 ljudi. Po informacijah TV Slovenija gre za razširitev preiskave poslovanja SCT-ja z navideznimi podjetji, ki so jo začeli že pred časom. Pred dvema letoma je namreč policija med hišnimi preiskavami iskala sledi za nekaj milijoni evrov, ki so domnevno poniknili pri poslovanju SCT-ja s temi navideznimi družbami. Za sumljivimi posli naj bi stali Ivan Zidar in njegovi najožji sodelavci, zoper katere je bila na začetku decembra že vložena obtožnica zaradi domnevnega pranja denarja, zlorabe položaja in utaje davkov. V tujini naj bi plačevali fiktivne svetovalne posle Sporne posle s fiktivnimi podjetji za obdobje med letoma 2004 in 2006 je preiskoval posebni davčni urad, ki je ugotovil za 2,2 milijona evrov davčnih utaj. Na podlagi tega so kriminalisti konec leta 2008 sprožili obsežno kriminalistično preiskavo. Domnevne davčne nepravilnosti so večinoma povezane s svetovalnimi storitvami, saj naj bi fiktivna podjetja prejemala nakazila za svetovalne storitve, ki niso bile nikoli opravljene, pri čemer naj bi denar dvignili z računa in ga nato poslali nazaj v Slovenijo. V Nemčiji Zidar že obsojen Sicer pa je bil prvi mož SCT-ja Zidar pred meseci zaradi gospodarskega kriminala obsojen na sodišču v Münchnu. Dobil je leto dni pogojne kazni, a se je temu izognil s plačilom milijona evrov.
|
negative
|
7,227
|
Pričakujejo pojasnila o nadaljnji usodi podjetja Skoraj 150 zaposlenih v TVM-ju nadaljuje stavko, s katero med drugim zahteva izplačilo zaostalih plač, preostanka regresa ter poplačilo zaostalih pokojninskih obveznosti in kreditov. Obljuba, da bodo danes poplačani zapadli obroki kreditov in dodatno pokojninsko zavarovanje, ni bila izpolnjena, zato delavci Tovarne vozil Maribor TVM nadaljujejo v ponedeljek začeto stavko. Ne glede na to, ali bi se to zgodilo, pa bi delavci TVM-ja stavko vsaj še teden dni nadaljevali, saj so sklenili stavkati do izpolnitve vseh njihovih zahtev. Vodstvo družbe, ki je v večinski lasti Viatorja & Vektorja, jim je namreč v ponedeljek obljubilo, da bo preostanek novembrske plače - konec prejšnjega meseca so delavci prejeli le akontacijo te plače - in preostanek regresa za letni dopust za leto 2010 izplačalo do 11. januarja. Šele takrat bo sindikat znova pripravil zbor delavcev in se odločil, kako naprej. Delavci obenem želijo, da se razjasni nadaljnja usoda podjetja, kjer proizvodnja v zadnjem letu dni bolj ali manj stoji. TVM, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov, je v krizi že dobro leto in pol. Delavci so svoje plače in del regresa lani že nekajkrat morali izsiliti po grožnjah s stavko.
|
negative
|
7,228
|
Žebeljan odhaja zaradi zdravstvenih težav Predsednik nadzornega sveta Termoelektrarne Šoštanj je postal Janez Keržan, ki vodi službo kontrolinga HSE-ja. Skupščina Termoelektrarne Šoštanj je zaradi bolezni v torek razrešila dozdajšnjega predsednika nadzornega sveta TEŠ-a Djordja Žebeljana. Za novega člana nadzornikov je bil imenovan Dean Besednjak, ki je sicer vodja odbora Holdinga Slovenskih elektrarn za aktivni nadzor naložbe v blok 6. Ravno ta odbor je pred časom ugotovil, da naj bi pri projektu nastale določene napake , kar je nato pripeljalo do razrešitve direktorja termoelektrarne Uroša Rotnika. Tot poročal nadzornikom Nove nadzornike bo tako vodil Keržan, za namestnika predsednika pa je bil izvoljen Dean Besednjak, so sporočili iz TEŠ-a. Zdajšnji direktor termoelektrarne Simon Tot pa je dejal, da bo naredil vse, da bo sodelovanje z novim predsednikom NS-ja dobro. Nadzornikom je direktor predstavil tudi aktivnosti, ki potekajo v podjetju - med drugim jih je seznanil s terminskimi plani in z odstopom projektne skupine TEŠ 6.
|
neutral
|
7,229
|
Kriva naj bi bila pokojninska reforma Konec decembra je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih že 110.021 ljudi, kar je šest odstotkov več kot mesec pred tem. Podatek je neprijetno presenetil ministra Ivana Svetlika. Minister za delo, družino in socialne zadeve je pričakoval, da se bo število brezposelnih decembra povečalo, vzrok pa pripisuje pokojninski reformi. Tako se je v zadnjih dveh mesecih na zavod za zaposlovanje prijavilo 8.000 starejših od 50 let, ki so želeli izkoristiti možnost stare zakonodaje , je po seji vlade pojasnil Ivan Svetlik. Od januarja namesto formule 2+3 le še 2+1 Omenjena zakonodaja namreč omogoča, da brezposelni z dovolj delovne dobe dve leti prejema denarno nadomestilo, nato pa se mu še tri leta plačujejo prispevki. Če mu do upokojitve torej manjka toliko let, lahko tako čaka na upokojitev. Svetlik meni, da je tako razmišljanje zgrešeno, saj zakon o urejanju trga dela, ki velja od začetka januarja, formulo dva plus tri skrajšuje na dva plus ena, kar pomeni, da se bodo morali ti ljudje po prenehanju priliva denarnega nadomestila znova nekje zaposliti. Brez reforme bi ostali pri 100 tisoč brezposelnih Pokojninska reforma je glavni razlog za porast števila brezposelnih tudi po mnenju premierja Boruta Pahorja, ki je tako kot Svetlik prepričan, da je mnogo ljudi tik pred upokojitvijo izkoristilo nekatere bonitete in se prijavilo na zavod za zaposlovanje. Če pokojninske reforme ne bi bilo, bi se brezposelnost vrtela nekje okoli 100 tisoč, je dejal Pahor. Oddaja Svet in sveto, 8. december 2010 VODITELJICA Vi ste sicer prej dejali, da se izboljšuje, da kriza počasi pojenja, vendarle oktobra je bila presežena meja 100.000 brezposelnih. PAHOR To je bilo septembra, oktobra je šla že pod 100.000. VODITELJICA Ta zadnji podatek ...PAHOR To mi lahko verjamete. Se da preverit. Sezonska brezposelnost. --------------------------------Podatki Zavoda za zaposlovanje Oktobra lani je bilo brezposelnih 102.700, novembra okoli 103.800 in decembra 110.021. Svetlik Rast števila brezposelnih se bo ustavila marca Kot drugi razlog za povečanje brezposelnosti Ivan Svetlik navaja krizo v gradbeništvu ter upravljanju in lastninjenju, ki se kaže v Merkurju in Preventu. Po njegovih napovedih naj bi se rast števila brezposelnih ustavila marca. Premier Borut Pahor je poudaril, da v enaki meri raste tudi zaposlenost, kar vidi kot prestrukturiranje slovenskega gospodarstva. Slaba podjetja odpuščajo zaposlene, toda odpirajo se nova podjetja, ki jih zaposlujejo, je dejal. Prestrukturiranje gospodarstva po njegovem mnenju poteka ugodno, okrevanje pa prihaja z rahlim zamikom za državami, katerih gonilni sili sta Francija in Nemčija. V letu 2010 so bile na zavodu v povprečju prijavljene 100.504 brezposelne osebe oziroma 16,4 odstotka več kot predlani. Lani so se zaposlile 57.004 brezposelne osebe, kar je 17,4 odstotka več kot v letu 2009. Iztekle so se pogodbe, podjetja so zašla v težave
|
negative
|
7,230
|
Radićeva Zamuda z zakonom ni razlog za odstop Jani Soršak, varuh konkurence, se je odločil, da konča svoje delo v uradu za varstvo konkurence in kariero nadaljuje zunaj javne uprave. V intervjuju za Finance je povedal, da se nikoli ni videl kot državni uradnik na dolgi rok, poleg tega pa kljub večkratnim obljubam ministrstva za gospodarstvo še ni zakona o ustanovitvi agencije za varstvo konkurence in izločitvi izpod okrilja gospodarskega ministrstva. V načrtu je namreč bilo, da bi UVK že konec letošnjega leta deloval na svojem, a zakona ta hip ni niti v vladni obravnavi, čeprav je že dolgo napisan, je dejal Soršak in pojasnil, da je pod ministrico Darjo Radić projekt nekoliko zastal. Umeščenost UVK-ja v okviru ministrstva po njegovem mnenju ovira delo urada. Ob odhodu se je Soršak zavedal, da o zadevah, ki so na UVK-ju potekale pod njegovim okriljem, ne bo svetoval svojim prihodnjim strankam. Preberite tudi Upam, da bo Sorškov naslednik nadaljeval delo Radićeva To ni pravi razlog za odstop Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je po seji vlade dejala, da Soršakov odstop sicer spoštuje, a zavrača domnevni razlog za odstop. Soršak ji je po telefonu sporočil pravi vzrok, ki pa ga ne želi razkriti. Odločno zavrača, da naj bi Soršakovemu odstopu botrovala zamuda pri pripravi zakona o varstvu konkurence, saj Soršak dobro ve, da je pripravljen da bo v roku 14 dni obravnavan na vladi, trdi Radićeva. Pojasnila je še, da je zakon še v lanskem letu sprva predvideval združitev urada za varstvo konkurence ter za varstvo potrošnikov. A skozi postopke so ugotovili, da bi takšna ureditev mešala hruške in jabolka , zato so raje pripravili spremembo iz urada v Agencijo, kar seveda prinaša določene časovne zamike, je dejala. Sodelovanje s Soršakom je označila kot korektno. Soršak je sicer zaprosil za razrešitev z 31. januarjem, a bo vlada to odločitev z vidika nemotenega delovanja urada še preučila, je sklenila ministrica. Kdo ga bo nadomestil, Radićeva še ne ve. UVK je morda načel teme, ki se pred tem niso smele načeti Povedal je tudi, da imamo v Sloveniji težave pri dogovarjanju med ponudniki storitev in blaga v postopkih javnega naročanja. Proti pravilom konkurence so po njegovih besedah najbolj odporni gospodarske javne službe, zlasti komunala, delno energetski sektor, pa ceste, plinovodi in drugo, kjer distribucija poteka prek omrežij. Morda je UVK načel teme, ki se pred tem niso smele načeti, a seznam še ni izpraznjen in je treba še veliko obdelati, je bil jasen Soršak. Na vprašanje, kdo je ukazal, da se nekatere teme niso smele odpirati, je Soršak odgovoril, da so mu zaposleni povedali, da so znali biti določeni pogovori, bodisi na ravni ministrstva za gospodarstvo bodisi na ravni direktorjev . Treba je izboljšati delo sodišč in policije Slovenija po Sorškovem mnenju ne deluje optimalno kot pravna država, treba bo izboljšati delo sodišč in policije, je dejal. Sistemsko bomo morali še marsikaj spremeniti, so pa nekateri posamezniki, ki ga navdajajo z upanjem. To so predvsem predsednik protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, nova predsednica državne revizijske komisije Miriam Ravnikar Šurk, če bo nastopila bolj odločno, in direktor agencije za trg vrednostnih papirjev Damjan Žugelj. Na vprašanje, kako bi izboljšali korporacijsko upravljanje, je Soršak dejal, da pri nas ni kulture nevmešavanja države v vodenje državnih družb. Žal. Pri nas se vodenje državnih družb skoraj brez izjeme dojema kot licenca za krajo . Odločitev sodišča, da zniža kazni elektrodistributerjem, ga je razočarala V intervjuju je povedal še, da ga je odločitev sodišča, da zniža kazni, ki jih je UVK dodelil elektrodistributerjem zaradi kartelnega dogovarjanja, razočarala. Obrazložitev sodne odločbe po njegovih besedah kaže na nerazumevanje namena oglobljenja podjetij, saj splošna preventivna dejavnost s tem ni zagotovljena. Absolutno neprimerno se mu zdi, da o tako visokih globah odloča sodnica ali sodnik posameznik, ne pa sodni senat. Upravno odločbo UVK-ja potrdi ali ovrže senat treh vrhovnih sodnikov, o globah pa odloča gospa, ki sicer odloča tudi o prometnih prekrških. Saj se nam kolegi, ki se spoznajo na stvari, lahko upravičeno smejijo! Pohvalil je akcijo Rada Pezdirja za vračilo preplačane električne energije. Ne le pri nas, tudi v tujini ni navada, da bi podjetja porabnikom poravnala škodo, ki so jo povzročila s svojim protikonkurenčnim ravnanjem. Ta akcija je odmevala tudi v tujini. Dejstvo pa je, da brez odločbe UVK-ja tudi Pezdirjeve akcije ne bi bilo. Mencingerjeva izjava je bila usmerjena izključno v pavšalno diskvalifikacijo dela UVK-ja O izjavi ekonomista Jožeta Mencingerja, da bo UVK z razbitjem žičničarskega kartela uničil družbe, je Soršak dejal, da je bila Mencingerjeva izjava izrazito podla in neutemeljena, usmerjena pa v izključno pavšalno diskvalifikacijo dela UVK-ja. Ne vem, zakaj vedno zagovarja kapitaliste, nikoli porabnikov. Dejstvo, da so nas žičničarji lupili, je zanj očitno povsem sprejemljivo, ko je tako zaskrbljen za njihovo usodo. Aja, kaj je prispeval kot član nadzornega sveta Iskraemeca k boljšemu poslovanju družbe? Kolikor vem, je bila v izrazito slabi kondiciji, ko so jo kupili Egipčani ... V njegovi kolumni se je večji del navedb nanašal na energetiko, kjer pa ima tudi konkretne interese s svojimi takšnimi in drugačnimi strokovnimi mnenji. Najmanj, kar bi pričakoval od akademika, je, da razkrije svoj morebitni konflikt interesov. Kot vsebinsko največji projekt je označil preiskavo gradbenih podjetij, a so nastale organizacijske težave zaradi narave postopka in števila zaposlenih na UVK-ju. Ker jih je premalo, so morali preiskavo opravljati v štirih krogih, kar je podaljšalo postopek. Sicer Soršak pričakuje, da bo zadeva končana februarja. Pezdir in Lahovnik bi ob pomoči še katerega od uveljavljenih podjetnikov zmagala Glede Igorja Bavčarja in Boška Šrota, ki sta Soršku večkrat očitala, da so ga imenovali le zato, da bi ju zrušili, je dejal, da so se primarno ukvarjali s karteli, ne z omenjenima gospodoma. Deležni smo bili sodne presoje vseh naših odločitev, ki so praviloma potrdile stališča UVK-ja. Očitno sta prepričana, da Slovenija kroži okoli njiju. Na koncu je na vprašanje, kdo je po njegovem mnenju v Sloveniji politik novega kova, odgovoril Ne potrebujemo samo novih obrazov, ampak predvsem novo generacijo. Se pa morajo potencialni kandidati zavedati, da brez boja ne bo šlo. Starci, razen svetlih izjem, ne verjamejo v demokracijo. Menijo, da lahko zmanipulirajo javno mnenje v svojo korist. Malce optimistično napovedujem, da bodo v prihodnje zmagovali tisti, ki imajo za sabo civilno družbo v pravem pomenu te besede. Pezdir zna motivirati ljudi. Lahovnik pa že ima politične izkušnje. Skupaj, ob pomoči še katerega od uveljavljenih podjetnikov, pa bi že zmagala! Soršak nasledniku Ne naj pomeni ne Za svojega naslednika je Soršak dejal, da je najpomembneje, da se uveljavi zakon o agenciji, pa tudi dejanska vzpostavitev agencije. Svetoval mu je, naj Ne pomeni ne in naj ne popušča. Če enkrat popustiš, ni vrnitve nazaj. Če se pojavijo nespodobni predlogi, povabila, moraš to preprosto zavrniti. Sam pravi, da ve, kdo je primeren za mesto direktorja urada za varstvo konkurence, a to ne pomeni, da ni še kdo drug.
|
negative
|
7,231
|
Evro spet pod mejo 1,30 dolarja Uvodni teden leta 2011 je bil na Ljubljanski borzi negativen, le Telekomove delnice so zdaj višje, kot so bile na zadnji trgovalni dan lanskega leta. Indeks SBI TOP je malo po 12. uri sicer splezal v pozitivno območje, toda petkovo trgovanje je končal za 0,75 odstotka v minusu. Njegova tedenska izguba je 1,5-odstotna, potem ko je že lani padel za 13 odstotkov. Promet je bil nizek, s Krko ga je bilo za dobrih 400 tisoč, z Mercatorjem pa za nekaj manj kot 300 tisoč evrov, pri čemer je njegova cena padla za 2,6 odstotka. Telekom je na začetku dneva zdrsnil na 85 evrov, zadnji posel pa je bil sklenjen pri 86,89 evra. V prvi kotaciji je ta teden največ, za 7,6 odstotka, padla vrednost Intereuropinih delnic. Tečaji delnic v prvi kotaciji TELEKOM +1,03 86,89 EUR KRKA +0,43 % 62,77 GORENJE -0,45 % 13,15 NOVA KBM -0,49 % 10,10 INTEREUROPA -1,11 % 3,57 PETROL -1,49 % 264,00 LUKA -1,82 % 16,20 MERCATOR -2,59 % 154,00 V pričakovanju objave decembrskega trga dela Popoldne bo v ZDA objavljen pomemben podatek o decembrskem trgu dela. Nihče si ne želi, da bi brezposelnost porasla, toda Wall Street prav tako ne želi videti preveč spodbudnih podatkov. Če bo rast zaposlovanja previsoka, utegne Fed predčasno opustiti načrt o kvantitativnem sproščanju, v okviru katerega nameravajo do sredine leta za odkupovanje državnih obveznic nameniti 600 milijard dolarjev. Ameriška brezposelnost naj bi rahlo zdrsnila Prav ta akcija ima veliko zaslug, da so po novembru delniški indeksi strmo rasli. Širši indeks S & P 500 je po koncu novembra pridobil osem odstotkov. Pričakovati je popravek navzdol, morda že danes, če sveži podatki s trga dela ne bodo po željah vlagateljev. Analitiki pričakujejo, da je ameriško gospodarstvo decembra ustvarilo 175 tisoč neto delovnih mest v neagrarnem sektorju in da je brezposelnost z 9,8 zdrsnila na 9,7 odstotka. Kitajska porabila le delček rezerv Podpredsednik kitajske vlade je med obiskom Španije obljubil, da bo Kitajska še naprej pomagala reševati dolžniško krizo in odkupovala španske državne obveznice. Časnik El Pais ugiba, da naj bi Kitajska porabila kar šest milijard evrov in s tem še okrepila svoj delež med tujimi kupci španskega dolga, ki trenutno znaša okrog deset odstotkov. Šest milijard se sliši veliko, toda Kitajska ima kar 2.650 milijard dolarjev deviznih rezerv! Borza v Madridu je medtem še vedno negotova in je v četrtek izgubila odstotek. Preostale večje evropske borze so pridobivale, tako da se je delniški indeks FTSEurofirst 300 1.147 točk zvišal za 0,4 odstotka. Finančne krivulje Le še 34 odstotkov mladih v ZDA vlaga denar v delnice Evropske delnice ugodno ovrednotene Med trgovanjem je FTSEurofirst 300 dosegel najvišjo točko po septembru 2008. Evropske delnice naj bi bile še vedno privlačne glede na visoke dividende in nizke obrestne mere. Pričakovani kazalec P/E razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico znaša 10,8, kar je precej pod desetletnim povprečjem 13,7. Na Wall Streetu znaša pričakovani P/E 13,1. Newyorški Dow Jones 11.697 točk je v četrtek zaradi izgub telekomunikacijskih delnic prvič letos izgubljal, vendar zelo umirjeno -0,22 odstotka. Dolar se krepi, za evro je treba prvič po septembru spet plačati manj kot 1,30 dolarja. To vpliva na cene surovin. Lahka nafta je zdrsnila na dobrih 88 dolarjev.
|
neutral
|
7,232
|
Kitajska nad izpuste z električnimi vozili Francoske obveščevalne službe preiskujejo, ali je Kitajska igrala vlogo v primeru industrijskega vohunjenja v proizvajalcu avtomobilov Renault. Renault je po večmesečni preiskavi suspendiral tri izvršne direktorje, med njimi je bil eden član menedžerskega odbora podjetja, kar je vzbudilo strah o korporacijskem vohunjenju. Podjetje sumi, da so podatke prodajali Kitajski, je sklicujoč se na vire znotraj podjetja poročal dnevnik Le Figaro. Francoska vlada je podala opozorilo o vsesplošnem tveganju za francosko industrijo. Renault in Nissan stavita na električna vozila Izvršni direktorji so osumljeni, da so izdajali podatke o programu visoko tehnološkega električnega vozila, ključni točki strategije Renaulta, v katero skupaj z japonskim partnerjem Nissanom vlaga na milijarde evrov. Renault in Nissan nameravata do leta 2014 predstaviti več električnih modelov, da bi zadovoljila naraščajočemu povpraševanju po do okolja prijaznih sredstvih prevoza. Vlada zahtevala preiskavo Preiskavo je zahteval urad francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, saj je Renault v 15-odstotni lasti francoske države. Francoski minister za industrijo Eric Besson je opozoril, da državi grozi gospodarska vojna , in francoska podjetja pozval, naj povečajo svojo varnost. Kitajska nad izpuste z električnimi vozili Kitajska, kjer izpusti iz avtomobilov predstavljajo okoli 70 odstotkov onesnaženosti zraka v večjih mestih, si močno prizadeva za t. i. zeleno avtomobilsko industrijo. Kitajska proizvodnja električnih avtomobilov naj bi do leta 2020 dosegla milijon enot. Peking je junija začel program, ki vključuje popust za nakup električnih ali hibridnih vozil, da bi zmanjšal izpuste plinov. Masovna izdelava električnih vozil je še vedno v povojih. Večji izdelovalci vozil, med njimi Nissan, Mitsubishi in PSA Peugeot Citroen, so v zadnjih mesecih predstavili svoja električna vozila, a teh na cestah po svetu ni videti veliko.
|
negative
|
7,233
|
Stara letna vinjeta velja še do konca januarja Dars je s prodajo vinjet v prvih desetih mesecih leta 2010 zaslužil 114 milijonov evrov, kar naj bi obsegalo okoli 40 odstotkov celotnega zaslužka od cestnin. Do konca lanskega novembra so prodali 844.118 letnih, 16.276 polletnih, 972.833 mesečnih in 2.904.747 tedenskih vinjet. Manjka še nekaj podatkov o vinjetah, prodanih v tujini. Veljavnost letnih vinjet za leto 2010 se bo iztekla konec januarja, ko bodo veljale le še nove letne vinjete rožnate barve. Veljavnost letne vinjete je sicer od 1. decembra predhodnega leta do konca januarja prihodnjega leta, torej skupno 14 mesecev. Mesečna vinjeta velja mesec dni od datuma nakupa, tedenska pa sedem zaporednih koledarskih dni od vključno dneva, ki ga določi uporabnik ob nakupu vinjete. Za letno vinjeto boste odšteli 95 evrov, za mesečno 30, za tedensko pa 15 evrov. Letna vinjeta za motorna kolesa stane 47,50 evra, polletna 25 evrov, tedenska pa 7,50 evra.
|
neutral
|
7,234
|
Utekočinjen naftni plin se je lani močno podražil Naftni derivati v Sloveniji se bodo v torek podražili, 95- in 98-oktanski bencin pa bosta dosegla rekordno vrednost. Cena neosvinčenega 95-oktanskega bencina se bo zvišala za 1,6 centa, na 1,279 evra, neosvinčenega 98- in 100-oktanskega pa za 1,2 centa, na 1,291 evra za liter. Bencin bo tako dosegel novo rekordno vrednost in bo precej dražji kot v sosednji Avstriji. Dizelsko gorivo se bo podražilo za 0,4 centa, na 1,237 evra za liter. Kot so sporočili iz Petrola in OMV-ja, bo treba po novem za liter kurilnega olja odšteti 0,821 evra, kar je 0,1 centa več kot do zdaj. Cena avtoplina bo ostala nespremenjena pri 0,814 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolarja. Gibanje cen naftnih derivatov od lanskega septembra naprej 95-oktanski bencin98-oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 7. september1,202 evra 1,228 evra1,166 0,740 21. september1,211 evra1,2441,175 0,749 5. oktober 1,2111,243 1,175 0,749 19. oktober 1,228 1,256 1,180 0,753 2. november 1,214 1,240 1,172 0,699 16. november 1,229 1,255 1,192 0,760 30. november 1,238 1,264 1,193 0,762 14. december 1,262 1,289 1,216 0,795 28. december 1,263 1,279 1,233 0,808 11. januar 1,2791,291 1,237 0,821 Cene pogonskih goriv v sosednjih državah 95-oktanski bencin98-oktanski bencindizelsko gorivo Avstrija1,24 evra 1,39 evra1,18 Hrvaška1,22 evra1,281,16 Italija 1,421,50 1,29 Madžarska 1,29ni podatka1,26 Vir AMZS
|
negative
|
7,235
|
Zaradi padca Krke in Telekoma SBI TOP spet izgubljal Na dan, ko se v ZDA začenja sezona objav svežih poslovnih rezultatov, razvite borze drsijo navzdol. Seveda je med vzroki za pesimizem spet evropska dolžniška kriza. Nemčija in Francija vedno bolj pritiskata na Portugalsko in jo rotita, naj po zgledu Grčije in Irske sprejme finančno pomoč Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada. Medtem je na trgu dolžniških vrednostnih papirjev občutno porasla zahtevana donosnost na portugalske donosnost petletne obveznice je 6,43 odstotka, desetletne že 7,26 odstotka, italijanske in španske obveznice. Vse tri države bodo ta teden izpeljale novo avkcijo državnih obveznic, napovedi pa niso prav obetavne. Daniscove delnice strmo navzgor Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.136 točk je do kosila ob občutni pocenitvi finančnih delnic izgubil 0,7 odstotka, večje izgube pa so preprečile sveže prevzemne novice. Ameriško kemično podjetje DuPont prevzema danski živilski koncern Danisco. Vrednost prevzema je 5,8 milijarde dolarjev, Daniscove delnice pa so poskočile za 26 odstotkov. Frankfurtski DAX 30 6.880 točk se je znižal za odstotek. Kljub objavi dobička v zadnjem lanskem četrtletju so delnice banke Commerzbank padle za dva odstotka. Indeks volatilnosti VDax, ki meri pripravljenost vlagateljev za tveganje, se je povzpel za več kot šest odstotkov. Evro vztraja pod 1,30 dolarja Tudi Azija se je ob začetku novega tedna pogreznila v rdeče številke. Borza v Šanghaju je izgubila 1,7 odstotka. Kitajske oblasti nameravajo na nekaterih področjih z davkom na najdražja stanovanja umiriti vroči nepremičninski trg in špekulante. Spomin na krizo, ki je po poku nepremičninskega balona prizadela zahodna gospodarstva, je še zelo živ ... Vrednost evra je 1,29 dolarja, cena lahke nafte pa dobrih 88 dolarjev. Na začetku ponedeljkovega trgovanja se je nafta povsem približala 90 dolarjem zaradi zaprtja naftovoda na Aljaski. Trg dela ne okreva po željah analitikov V ZDA naj bi bil ponedeljek negativen. Vlagatelji so še vedno pod vtisom v petek objavljene novice, da je bilo decembra v ZDA ustvarjenih le 103 tisoč novih delovnih mest, kar je krepko manj od pričakovanj 175 tisoč. Brezposelnost je sicer padla na 9,4 odstotka najmanj po maju 2009, kar je zgolj posledica tega, da so nekateri prenehali iskati zaposlitev in so jih črtali iz evidence brezposelnih. Newyorški delniški indeks Dow Jones 11.674 točk je v petek nazadoval za 0,2 odstotka, na tedenski ravni pa je vseeno porasel za 0,8 odstotka. Tečaji delnic v prvi kotaciji NOVA KBM +0,99 % 10,20 EUR INTEREUROPA +0,84 % 3,60 GORENJE +0,57 % 13,225 PETROL +0,42 %265,10 MERCATOR +0,65 % 153,00 KRKA -0,83 %62,25 LUKA -1,23 % 16,00 TELEKOM -2,18 %85,00 Telekom zdrsnil za dva odstotka Zaradi padca Krkinih in Telekomovih delnic je indeks SBI TOP 832 točk v ponedeljek izgubil dve tretjini odstotka. Cena Telekoma Slovenije je zdrsnila za dobra dva odstotka, na 85 evrov. Telekom je bil sicer prejšnji teden edina delnica v prvi kotaciji, ki se ni pocenila. Finance pišejo, da bo Prvi pokojninski sklad v kratkem zahteval sklic skupščine Telekoma in oblikovanje sklada lastnih delnic. Promet s Krko je dosegel 538 tisoč evrov, s preostalimi papirji pa je bil izjemno nizek. Vseeno omenimo, da je še največ, odstotek, pridobila Nova KBM.
|
neutral
|
7,236
|
Prodaja avtomobilov v ZDA spet narašča, izgube se manjšajo Mednarodni avtomobilski salon v Detroitu se začenja v znamenju oživljanja avtomobilskih trgov po svetu in predstavitve novih, energetsko varčnih avtomobilov. Tako je ameriški avtomobilski velikan Ford sporočil, da bo v prihodnjih dveh letih v ZDA odprl 7.000 novih delovnih mest. Zanimivo je, da bodo zaposlili kar 750 inženirjev, ki bodo razvijali vozila na hibridni ali električni pogon. Smernice avtomobilske industrije zadnjih nekaj let so namreč vozila, ki ustrezajo strožjim okoljskim standardom, večji energijski učinkovitosti in alternativnim pogonom. Proizvodnja električnih in hibridnih vozil je dražja od klasične proizvodnje, zato se je Ford odločil za predelavo obstoječih modelov. V Detroitu bo predstavil električno različico focusa, ki je Fordov prvi električni osebni avtomobil in ga bodo začeli v ZDA prodajati še letos. Med hibridnimi vozili velja omeniti različico C-maxa, pri kateri se baterija polni prek električne vtičnice. V ZDA ba bodo začeli prodajati še letos. Še letos pa naj bi energetsko varčni Fiatov model v ZDA začel izdelovati tudi Chrysler. Ko se bo to zgodilo, bo Fiat po napovedih povečal svoj delež v tem podjetju na 35 odstotkov, mogoče pa je tudi, da bo postal večinski lastnik Chryslerja. Ta je lani občutno zmanjšal svojo izgubo. V drugem polletju 2009 je ustvaril še 3,8 milijarde dolarjev izgube, v tretjem četrtletju 2010 pa le še 84 milijonov dolarjev izgube. Letošnji salon v Detroitu bo predstavil od 30 do 40 novih vozil, veliko med njimi jih je manjših in manj potratnih, ti so se zaradi krize in državnih spodbud proizvajalcem dobro prodajali. Skupna prodaja avtomobilov v ZDA se je v letu 2010 povečala za 11 odstotkov na 11,6 milijona vozil, letos naj bi se povzpela na 12,5 do 13,5 milijona vozil. Nekaj slik za pokušino iz avtomobilskega salona v Detroitu
|
positive
|
7,237
|
To podjetje je živi primer, kako se ne bi smelo delati 140 zapolenih v Tovarni vozil Maribor stavka že dva tedna. Vodstvo jim dolguje izplačila, očitno pa ni uspelo poravnati niti računa za elektriko, zato je stavba v temi in brez ogrevanja. Še v ponedeljek popoldne, ko je bila v podjetju na obisku neka delegacija, so gospodje imeli elektriko, za delavce je danes ni več in so zato na hladnem, je dejal sekretar štajerskega sindikata SKEI Branko Medik in dodal, da se bodo zato po sredinem protestnem shodu pred prostori lastnika družbe Viator & Vektorja v Ljubljani najverjetneje odločili za nadaljevanje stavke na domovih. Plač naj ne pričakujejo, ker ni denarja Uprava podjetja TVM je delavcem ob začetku stavke prejšnji ponedeljek sicer obljubila, da bo preostanek novembrske plače - konec prejšnjega meseca so delavci prejeli le akontacijo plače za november - in preostanek regresa za letni dopust za leto 2010 izplačala do 11. januarja. Obljuba še ni izpolnjena, ob tem pa jim je predsednik upravnega odbora Skupine Viator & Vektor Zdenko Pavček v petek že vnaprej povedal, da naj ne pričakujejo izplačil, saj ni denarja. Vse to se dogaja v času, ko vlada sprejema ukrepe, ki bi izboljšali gospodarsko stanje v podjetjih v naslednjih dveh letih. To podjetje pa je živi primer, kako se ne bi smelo delati, kljub temu da so naročila, delavci pa ne morejo delati, ker ni finančnih sredstev za obratna sredstva, je še dejal Medik in pristojne institucije pozval, da se težko in akutno stanje v tem podjetju v najkrajšem možnem času razreši. Iščejo kupca Mariborsko podjetje se namreč kljub zadostnim naročilom v krizi nahaja že leto in pol, Viator & Vektor kot lastnik pa že nekaj časa išče morebitnega kupca.
|
negative
|
7,238
|
Evropska banka za razvoj je posojilo odobrila julija lani V Termoelektrarni Šoštanj so z Evropsko banko za obnovo in razvoj podpisali 200 milijonov evrov vredno posojilno pogodbo za gradnjo šestega bloka termoelektrarne. Pogodbo so podpisali direktor TEŠ-a Simon Tot, generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne Matjaž Janežič in direktorica sektorja za energetiko pri Evropski banki za obnovo in razvoj Nandita Parshad. Prvi mož TEŠ-a je ob tem dejal, da verjame, da je to še dodaten korak na poti k realizaciji nacionalno izredno pomembnega projekta. Zmanjšale se bodo emisije 600-megavatni šesti blok termoelektrarne bo nadomestil trenutne premogovne enote, saj imajo bistveno nižje izkoristke, posledično pa tudi bistveno višje emisije ogljikovega dioksida. Tehnološko, energetsko in ekološko visoko učinkovit TEŠ 6 bo za proizvodnjo enake količine električne energije, kot jo proizvedejo obstoječi bloki TEŠ-a, porabil za 30 odstotkov manj premoga, zmanjšali pa se bodo tudi izpusti CO2-ja, in sicer za 35 odstotkov, so poudarili v termoelektrarni. Dolgoročno to pomeni znatno zmanjšanje izpustov CO2-ja, in sicer za približno 1,2 milijona ton letno. To pomeni, da se bodo za približno osem odstotkov zmanjšale vse toplogredne emisije Slovenije.
|
positive
|
7,239
|
Križanič se je v petek sešel z enim od vodilnih mož ameriške banke Slovenija ima velik interes za naložbe ameriških vlagateljev v slovenski finančni sistem, je dejal minister Križanič glede svojega petkovega srečanja z Alexandrom Dibeliusom iz banke Goldman Sachs. Minister za finance Franc Križanič je v oddaji Odmevi na TV Slovenija zatrdil, da se v petek v Kitzbühelu niso pogovarjali provizijah, prav tako ni tekla beseda o nedavni izdaji obveznic, ampak so se pogovarjali o interesih ameriškega gospodarstva oz. o interesih ameriških vlagateljev za naložbe v slovenski finančni sistem. Naš interes za vstop teh investitorjev v slovenski finančni sistem je velik, pa ne samo za vstop ameriških investitorjev, ampak tudi arabskih, ruskih, kitajskih, nemških, je pojasnil. Kot je povedal, se je z Alexandrom Dibeliusum, ki v ameriški investicijski banki Goldman Sachsu vodi poslovanje te banke v Nemčiji, Avstriji, Rusiji ter srednji in vzhodni Evropi, tokrat srečal že tretjič. Dibeliusa je prvič srečal na Brdu pri Kranju, kjer ga je gostil predsednik republike Danilo Türk, drugič se je z njim sestal v New Yorku. Po ministrovih besedah je Dibeliusa na sestanku v Kitzbühelu spodbujal k temu, da bi ta še vedno ohranil interes za vstop v naš finančni sistem. Minister je dodal, da morajo določene finančne institucije ostati neodvisne, smo pa odprti za dokapitalizacijo in za sodelovanje, kjer smo upoštevani kot enakopraven partner. Na vprašanje, ali niso takšni pogovori sporni, je minister odgovoril, da niso. Na dodatno vprašanje, ali so se pogovarjali o NLB-ju, pa je odvrnil, da gre za več finančnih institucij .
|
neutral
|
7,240
|
Vodstvo jih je sprejelo na sestanek Sestanek delavcev TVM-ja od vodstva podjetja Viator & Vektor niso dobili želenih odgovorov, jim je pa vodstvo zagotovilo, da pripravlja ukrepe. Več bo znanega v ponedeljek. Na sestanku delavcev in predstavnikov vodstva Viatorja & Vektorja z Zdenkom Pavčkom na čelu so jim, kot je pojasnil predsednik stavkovnega odbora SKEI TVM Franjo Trojner, lastniki obljubili, da jim bodo odgovore na to, kaj bo z zaostalimi izplačili in kaj z usodo TVM-ja, podali v ponedeljek. Takrat naj bi bilo namreč znano, kaj bo z dvema potencialnima strateškima partnerjema. Trojner je ob tem predsednika upravnega odbora Pavčka spomnil, da je v medijih večkrat poudaril, da želi ohraniti obraz pred slovensko javnostjo in da slabša varianta kot likvidacija za TVM ne bo prišla v poštev. Trojner je še prepričan, da stečaj ni potreben, ker imajo v TVM-ju tako znanje kot delo, bi bilo pa treba o tem, je še dejal, povprašati Pavčka. Delavci upajo, da bo sodelovala tudi država Izrazil je tudi upanje, da se bo v reševanje problema vključila država. Ker kje bomo pa mi delavci delali? Kam bodo hodili delati naši inženirji, strojniki, kemiki z mariborskih fakultet, če takih tovarn ne bo? To bi pomenilo, da nam preostanejo samo še Spar, Mercator in da bodo visoki kadri zlagali material na police ali pa hodili v tujino, kjer bodo dobili službe, je poudaril in dodal, da se stavka nadaljuje. Viator & Vektor Denarja za TVM ni Iz skupine Viator & Vektor pa so sporočili, da bo o usodi TVM-ja, glede na rezultate pogovorov s strateškimi partnerji, odločal nadzorni svet podjetja. Pojasnili so še, da je Viator & Vektor TVM-ju namenil dodatnih devet milijonov evrov lastnih sredstev, a ker se učinki gospodarske krize odražajo tudi v poslovanju družbe skupine Viator & Vektor in njenih povezanih družbah, Tovarni vozil Maribor ne moremo več zagotavljati obratnih sredstev za proizvodnjo . V Viatorju še pravijo, da so dejavno iskali obratna sredstva za proizvodnjo in k temu pozvali tudi preostale lastnike in strateške partnerje, ki pa se nanje niso odzvali pozitivno. Tudi zato so, pravijo v Viatorju, že leta 2009 začeli iskati potencialnega strateškega partnerja, ki bi ga zanimal nakup TVM-ja. Pogajanja s strateškima partnerjema v sklepni fazi Danes ocenjujemo, da so pogovori s potencialnima strateškima partnerjema v sklepni fazi in glede na rezultate pogovorov bo o nadaljnji usodi družbe, na podlagi predloga uprave TVM-ja, v prihodnjih dneh odločal nadzorni svet družbe, so zapisali v sporočilu za javnost in poudarili, da ima TVM zagotovljena naročila za proizvodnjo avtobusov letaliških-nizkopodnih in turističnih avtobusov najmanj za dve leti naprej . Delavci obupani romali v Ljubljano Kot je znano, je 92 delavcev pred sedežem družbe Viator & Vektor, ki ima v lasti Tovarno vozil Maribor, pripravilo protest, v okviru katerega so od vodstva družbe zahtevali odgovore o tem, kdaj bodo dobili preostali del novembrske plače, del lanskega regresa, kdaj bodo poplačani obroki za najeta posojila, dodatno pokojninsko zavarovanje, kaj bo z odpravninami že odpuščenim delavcem, z jubilejnimi nagradami in še nekaterimi drugimi zapadlimi obveznostmi. Obenem jih je zanimalo tudi, kakšna bo nadaljnja usoda podjetja. Uprava podjetja TVM je delavcem ob začetku stavke prejšnji ponedeljek sicer obljubila, da bo preostanek novembrske plače - konec prejšnjega meseca so delavci prejeli le akontacijo plače za november - in preostanek regresa za letni dopust za leto 2010 izplačala do 11. januarja. Obljuba še ni izpolnjena, ob tem pa jim je predsednik upravnega odbora Skupine Viator & Vektor Zdenko Pavček v petek že vnaprej povedal, da naj ne pričakujejo izplačil, saj ni denarja. Stavkali v temi in na mrzlem Delavci so besni tudi zato, ker so ugotovili, da je šlo pri izplačilu akontacije novembrske plače, le za solidarnostno pomoč. V torek se je še dodatno zapletlo, ko so TVM-ju odklopili elektriko, zato so delavci ostali v temi in na hladnem, Po protestnem pismu, ki so ga naslovili na različne ustanove tudi na pristojna ministrstva, so jim elektriko sicer znova priklopili, je poročal Radio Slovenija. V TVM-ju, ki se ukvarja s proizvodnjo avtobusov in zaposluje okoli 140 ljudi, proizvodnja bolj ali manj stoji že približno eno leto, delavci pa so se lani večkrat zatekli k stavki in tako izsilili izplačilo plač in dela regresa.
|
negative
|
7,241
|
Revizija razkrila, da so posli, ki jih je sklepal Šrot, koristili njemu Pivovarna Laško s tožbo zahteva od nekdanjega direktorja Boška Šrota povrnitev škode, ki ji je bila povzročena z izčrpavanjem med menedžerskim odkupom. Znašala naj bi vsaj 13 milijonov evrov. Podlaga za odškodninske tožbe je lanska posebna revizija vodenja poslov skupine Pivovarna Laško, ki je razkrila vrsto poslovno nepotrebnih poslov, poslovodstva odvisnih družb pa so delovala na podlagi ustnih navodil Šrota, poroča Dnevnik. Predvidevamo, da je Boško Šrot kot lastnik končne obvladujoče družbe Atka Prima zaradi svojega položaja kot direktor Pivovarne Laško lahko sprejemal poslovne odločitve, ki so koristile predvsem družbam, katerih solastnik je bil in jih je tudi posredno obvladoval, to sta Center Naložbe in Infond Holding, medtem ko ti posli niso bili poslovno potrebni in niso prinašali koristi manjšinskim lastnikom skupine Pivovarna Laško, so ugotovili v družbi BDO Revizija. Tožile bi lahko tudi druge družbe Po Dnevnikovih informacijah je zato pričakovati, da bodo odškodninske tožbe zoper Šrota vložile tudi preostale družbe iz skupine Pivovarne Laško, ki so bile s financiranjem menedžerskega odkupa še mnogo bolj oškodovane od matične družbe, zlasti Pivovarna Union in Radenska. Posojila in preplačane delnice Ker vsi sodni postopki še niso končani, bodo v Pivovarni Laško dokončno škodo, nastalo zaradi izčrpavanja, še ugotovili. Za zdaj naj bi v svojem odškodninskem zahtevku terjali odškodnino zaradi posojil, ki jih je dajala Infondu Holdingu in Centru Naložbam ter zaradi nakupa delnic Thermane od Infonda Holdinga. Skupna vrednost danih posojil skupaj z obrestmi do konca leta 2009 je znašala 7,9 milijona evrov, v letnem poročilu za leto 2009 pa je Pivovarna Laško razkrila, da ta niso bila vrnjena. Pivovarna Laško je leta 2008 od Infonda Holdinga prav tako kupila petino družbe Thermana za 6,8 milijona evrov. Ocenjena tržna vrednost kupljenih delnic pa je konec leta 2009 znašala le še 1,5 milijona evrov. Skupna škoda, ki jo je s temi posli imela pivovarna, torej znaša okoli 13,2 milijona evrov, ta številka pa upošteva le obresti do konca leta 2009.
|
negative
|
7,242
|
Dars mora z obrestmi plačati pet milijonov dodatnega davka Nihče v državi, niti Računsko sodišče, ne ve, kako visok javni dolg ima Slovenija ta trenutek, poročajo mediji. Ministrstvo za finance podatki so javni in ne dosegajo številk, ki se navajajo. Nejasnost v zvezi z dolgom utegne vplivati na pridobivanje posojil in na ugled države v tujini. Varuhi javnih financ poudarjajo, da ne morejo podati ocene vpliva dolga različnih paradržavnih ustanov, skladov na državni dolg, je za TV Slovenija poročala Vesna Deržek. S statističnega urada Surs pa so sporočili, da lahko javno garantirani dolg oz. dolg javnih in zasebnih podjetij ter bank, ki imajo državno jamstvo postane del javnega dolga samo v primeru, če podjetja ne odplačujejo obveznosti zaporedno v obdobju treh let. Ta dolg lahko postane del maastrichtskega dolga samo v primeru, če podjetja ne odplačujejo obveznosti tako obresti kot anuitet zaporedno v obdobju treh let. Po treh letih neplačevanja mora država prevzeti celoten preostanek garantiranega dolga in ga vključiti v javni dolg, pojasnjujejo na Sursu in dodajajo, da se je to v preteklih letih večkrat zgodilo v primeru Slovenskih železnic. Surs Dolgovi brez javno garantiranega dolga znašajo 19,5 milijarde Na Sursu ob tem še pravijo, da so konec lanskega septembra dolg centralnega proračuna, dolg s poroštvom države in državna poroštva za omejevanje finančne krize v obliki različnih jamstvenih shem skupaj znašali malo več kot 19,5 milijarde evrov oz. 54,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Dolg centralnega proračuna je znotraj tega znašal 11,925 milijarde evrov oz. 33,2 odstotka BDP-ja. Če se upošteva še ta teden izdana nova referenčna obveznica, se dolg centralnega proračuna sicer poveča na 13,425 milijarde evrov oz. 37,4 odstotka BDP-ja. Javni dolg, ki ga Slovenija po standardu ESA95 poroča evropskim organom, je konec lanskega septembra znašal 37,7 odstotka BDP-ja, skupaj z dolgom s poroštvom države in z državnimi poroštvi za omejevanje finančne krize pa bi številka konec lanskega septembra dosegla 58,7 odstotka BDP-ja. Vsi dolgovi skupaj - 22,43 milijarde Ob upoštevanju novoizdane obveznice pa bi javni dolg dosegel 15,06 milijarde evrov oz. 41,9 odstotka BDP-ja, skupaj z javno garantiranim dolgom pa bi številka dosegla 62,9 odstotka BDP-ja oz. 22,43 milijarde evrov oziroma toliko, kolikor so izračunali pri časniku Finance. Ministrstvo Dolga le za 13,5 milijona plus pet milijonov Na ministrstvu za finance pa opozarjajo, da imajo medijske objave o dejanski višini javnega primanjkljaja in dolga mednarodne razsežnosti in lahko vplivajo na bonitetno oceno Slovenije. Podatki o primanjkljaju in dolgu države so namenjeni preverjanju izpolnjevanja maastrichtskih kriterijev, na osnovi posredovanih podatkov posameznih držav članic Evropske unije pa lahko Evropska komisija sproži postopek ugotavljanja presežnega primanjkljaja, to je, če primanjkljaj države presega tri odstotke BDP-ja in če dolg države presega 60 odstotkov BDP-ja. Slovenija je zadnje poročilo o primanjkljaju in dolgu sektorja države pripravila in posredovala Eurostatu in Evropski komisiji v oktobru 2010. Za leto 2010 je po ocenah iz tega poročila stanje dolga sektorja države znašalo 13.559 milijonov evrov ali 37,9 odstotka BDP-ja, navajajo na ministrstvu za finance. Podatki iz tega poročila sicer zadevajo institucionalni sektor države in ne širši javni sektor, saj o slednjem ni treba poročati, navajajo na ministrstvu.
|
negative
|
7,243
|
Uprava bo nadaljevala finančno prestrukturiranje Nadzorni svet Istrabenza je sprejel odstopno izjavo predsednika uprave Tomaža Berločnika. Na njegov položaj je imenoval zdajšnjega člana uprave Rudija Grbca. Grbec bo šestletni mandat nastopil 15. januarja, nadzorni svet pa mu je podelil tudi mandat za sestavo nove uprave. Grbec je ob imenovanju povedal, da bo uprava tudi v prihodnje nadaljevala z izvajanjem aktivnosti v skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja, ki je bil potrjen v postopku prisilne poravnave. Novi predsednik uprave je po izobrazbi sicer magister poslovanja in organizacije, v Istrabenz pa je prišel leta 2002. Deloval je na področju kontrolinga, pred imenovanjem za člana uprave pa je bil tudi pomočnik predsednika uprave za kontroling. Je predsednik upravnega odbora družbe Actual I. T. in namestnik predsednika upravnega odobora družbe Istrabenz Turizem. Kot je znano, bo Berločnik s 1. februarjem prevzel vodenje Petrola. Do konca januarja ostaja v Istrabenzu kot svetovalec uprave.
|
neutral
|
7,244
|
Rok za oddajo pripomb je 25. januar Vodja Geodetske uprave Aleš Seliškar je pojasnil, da to ne pomeni, da so pripombe dali vsi lastniki. Predmet pripomb je bilo le okoli 200.000 nepremičnin. To je po Seliškarjevih besedah le za okoli tri odstotke vseh nepremičnin. Ti rezultati so Geodetsko upravo GURS pozitivno presenetili, saj so mislili, da so storili kakšno nepričakovano napako , je dejal Seliškar. Napake so sicer bile, a za kakovost podatkov niso bile usodne, se je še pohvalil. Ob tem je izrekel pohvalo uslužbencem Gursa, ki so delali tudi do devete ure zvečer in zato niso zahtevali nobenih nadur ali dodatkov. Izpolnila se niso niti Seliškarjeva optimistična pričakovanja, da bodo ljudje pripombe oddajali prek spleta. Takih je bilo zgolj 37.000, preostalih 156.000 jih je prišlo fizično v naše pisarne. Najbolj je bila na udaru ljubljanska izpostava, kamor je prišlo preko 14.000 lastnikov, čeprav nam ni jasno, zakaj jih je toliko prišlo ravno v Ljubljano, se je začudil vodja GURS-a. Register na cene nepremičnin ne bo vplival Po besedah Dušana Mitrovića direktorja urada za množično vrednotenje nepremičnin, ko bo register nepremičnin vzpostavljen, na sama cenovna gibanja na nepremičninskem trgu ne bo vplival. Ti bodo še naprej odvisni od ponudbe in povpraševanja. K čemur pa bo register pripomogel je, da bosta imela kupec in prodajalec iste informacije o določeni nepremičnini, je dejal. Poudaril je, da je rok za oddajo pripomb le še do 25. januarja letos, po tem datumu jih ne bojo več sprejemali, saj morajo do decembra določiti vrednosti vsem nepremičninam v registru. Te vrednosti pa bodo odražale stanje na 1. julij 2011. Nato se bodo cene tudi indeksirale, če bo na posameznem geografskem področju prišlo do več kot 10-odstotnih premikov vrednosti cen. Pripombe bodo upoštevali predvsem prek spreminjanja vrednostnih con.
|
neutral
|
7,245
|
Podobni primeri v tujini prinašajo dobre rezultate V socialnem podjetništvu mora biti postavljen jasen okvir, da ne pride do zlorab. Opozarjamo na strog nadzor, ne samo glede davkov, ampak tudi pri plačevanju prispevkov, pravijo v ZSSS-ju. Člani parlamentarnega odbora za delo so v četrtek sprejeli dopolnjeni predlog zakona o socialnem podjetništvu, ki bo obravnavan na plenarnem zasedanju državnega zbora. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so na novinarski konferenci predstavili stališče do omenjenega zakona in poudarili, da v tem vidijo premik od podjetništva, ki cilje podreja konkurenčnosti, ne glede na posledice. Semolič Izpostavljamo solidarnost, skrb za okolje in zdravje Kot je uvodoma dejal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič, gre za področje, ki je vse bolj aktualno in zahtevno, ki ima mnogo izzivov in lahko tudi pasti . Sindikati dejavno sodelujejo pri pripravi oz. opozarjajo na pomanjkljivosti, verjamejo pa, da je gre za premik na področju vrednot, kot so solidarnost, skrb za okolje in zdravje, kar sindikati tudi izpostavljajo. Gre za t. i. gibanje brez šefov Socialno podjetništvo pomeni soupravljanje delavcev, en človek ima en glas, demokratično odločitev, kam z dobičkom, tudi omejitev glede dobička, prav tako menedžerji v podjetju ne smejo imeti več kot 4-krat višjo plačo od najslabše plačanega delavca, je pojasnila Romana Zidar s fakultete za socialno delo. Predstavila je nekaj primerov iz tujine, kot je primer tovarne keramičnih ploščic iz Argentine, ki je zaradi slabega gospodarjenja propadala, dokler se ni zgodil delavski prevzem, t. i. gibanje brez šefov, ki temelji na demokratičenmu modelu soupravljanja in kjer tudi menedžerji ne prihajajo iz profesionalnih krogov, vendar si je tovarna vseeno opomogla in celo posluje z dobičkom. Ta načela so zapisana tudi v listini socialne ekonomije, ki je nastala leta 2007. Zidarjeva je še pojasnila, da je bila leta 2009 v Veliki Britaniji narejena raziskava v zvezi s socialnimi podjetji v Evropi, ki je pokazala, da je 56 odstotkov socialnih podjetij od začetka krize povečalo svoj dobiček, medtem ko jih je le 20 odstotkov poslovalo s slabšim dobičkom v primerjavi s časom pred krizo. Primerjava s manjšimi mikropodjetji pa je pokazala, da socialna podjetja dosegajo boljše razultate. Socialno podjetništvo povezuje lokalne skupnosti Sindikati še izpostavljajo geslo Mislim globalno, delujem lokalno , ki v primeru socialnega podjetništva povezuje lokalne skupnosti. Goran Lukič je še opozoril, da se mora večja pozornost posvečati področju financiranja socialne ekonomije. V tujini se puščice začenjajo obračati proti povzročiteljem finančne krize, zato bi tudi pri nas morali delovati v tej smeri, meni Lukič. Dodaja, da mora biti postavljen tudi jasen okvir, da ne pride do zlorab. Zato svetujemo izjemno strog nadzor, ne samo glede davkov, ampak tudi na področju plačevanja davkov, je še povedal.
|
neutral
|
7,246
|
Sedmič zapored pozitiven teden v New York Bančni posli na Wall Streetu cvetijo. Dve leti po visokih izgubah se je banka JP Morgan pohvalila s 4,8 milijarde dolarjev četrtletnega dobička in napovedala štirikrat višjo dividendo. Spomin na dan, ko je Jamie Dimon, prvi mož banke, sporočil slabe rezultate zadnjega četrtletja leta 2008, je povsem zbledel. Druga največja ameriška banka je zdaj močnejša kot kadar koli. Finančni trgi so se umirili, delniški trgi so na dveinpolletnem vrhu, ameriško gospodarstvo solidno okreva, res pa je, da je pri hipotekarnih posojilih še vedno opaziti nenormalno visok delež tistih, ki mesečnih obrokov ne morejo poravnati. Dow Jones 11.674 Nasdaq2.755 DAX307.075 FTSE1006.002 FTSEurofirst 3001.156 Nikkei10.499 EUR/USD1,3387 USD/JPY82,83 EUR/CHF1,2902 Lahka nafta91,68 USD Zlato1.362 USD Euribor, 6-mesečni1,244 % Tri milijarde za rezervacije Vseeno je JP Morgan namesto devetih milijard dolarjev v zadnjem četrtletju 2010 za rezervacije namenil le tri milijarde. Posledično je dobiček porasel za 47 odstotkov na 4,8 milijarde dolarjev, prihodki pa za šest odstotkov, na 26,7 milijarde dolarjev. Dividenda naj bi se povzpela na en dolar po delnici, kar pa je še vedno precej manj kot v časih pred začetkom krize, ko je bila dividenda 1,52 dolarja. Kljub temu velja JP Morgan za zmagovalca finančne krize, ne nazadnje je tudi edina od največjih finančnih ustanov, ki ni potrebovala državne pomoči. Sedmič zapored pozitiven teden JP Morgan je pred podaljšanim koncem tedna ponedeljek bo v ZDA prazničen, spominjali se bodo Martina Luthra Kinga poskrbel za dobro voljo vlagateljev, ki menijo, da bodo tudi preostale finančne družbe pozitivno presenetile s četrtletnimi rezultati. Delnice JPMorgana so se podražile za odstotek, letos že za šest odstotkov. Dow Jones 11.787 točk je v petek kljub slabšemu indeksu zaupanja potrošnikov porasel za pol odstotka, na tedenski ravni pa je že sedmič zapored pridobival, saj se je njegova vrednost od ponedeljka povzpela za odstotek. Če bo tudi naslednji teden pozitiven, bomo prvič po januarju 2004 videli tako dolg pozitiven niz. Bernanke zavrača kritike Novice, ki jih te dni sporočajo največje ameriške korporacije, so očitno tako dobre, da nihče ne razmišlja, kaj čaka ameriško gospodarstvo, ko bodo državne spodbude usahnile. Na začetku tedna je predsednik Zveznih rezerv Ben Bernanke sporočil, da naj bi imele letos ZDA od tri- do štiriodstotno gospodarsko rast, vseeno pa bo Fed še naprej skrbel za presežno likvidnost. Bernanke je priznal, da je prav to tudi eden izmed razlogov za rast delniških trgov, ki so se od marca 2009 veličastno pobrali, vendar pa zavrača kritike, da na ta način napihujejo balon vrednosti finančnih proizvodov. Evro občutno navzgor Zadnji teden je pomembno vlogo odigrala tudi uspešna dražba portugalskih in španskih obveznic. Vse kaže, da vlagatelji še zaupajo državama, ki naj bi bili po Grčiji in Irski naslednji v vrsti za tujo pomoč. Na pomoč je priskočila tudi Kitajska, ki naj bi v naslednjih mesecih v evropski dolg mesečno investirala po 15 milijard dolarjev, da bi s tem uspešno alocirala svoje ogromne devizne rezerve. Te so se v zadnjem lanskem četrtletju povzpele za 199 milijard dolarjev, na 2850 milijard. Evropska valuta je doživela pravo renesanso in se z 1,29 povzpela na 1,34 dolarja. To je bila največja tedenska rast evra v zadnjem letu in pol. Napovedi so si povsem nasprotne - nekateri stavijo, da bo evro konec leta vreden 1,50 dolarja, drugi, da ga čaka padec na 1,20 dolarja.
|
positive
|
7,247
|
Dogovor o reprogramiranju posojil naj bi bil dosežen Skupina Tuš Holding lani ni dosegla načrtovane višine prihodkov, prav tako pa naj bi bila močno zadolžena. Z bankami se dogovarjajo za reprogramiranje posojil. Lani je Skupina Tuš Holding ustvarila 830 milijonov evrov prihodkov, čeprav je poslovni načrt za leto 2010 predvideval 946,8 milijona evrov prihodkov in milijon evrov dobička. V Tuš Holdingu sicer zatrjujejo, da razkoraka med načrtovanimi in realiziranimi prihodki ni. Preberite V letu 2010 smo dosegli načrtovane prihodke Po neuradnih podatkih je Tuš Holding tudi močno prezadolžen, saj naj bi bankam moral vrniti 400 milijonov evrov dolgoročnih posojil in 100 milijonov evrov kratkoročnih posojil, dobaviteljem pa je dolžan 180 milijonov evrov. Dodatne dejavnosti morajo prodati Banke, najbolj izpostavljena naj bi bila Abanka, od lastnika in direktorja Tuš Holdinga Mirka Tuša zahtevajo dezinvestiranje dejavnosti, ki niso njegove osnovne panoge. A o konkretnih dogovorih v Tuš Holdingu ne želijo govoriti, potrdili so le, da pogovori potekajo z vsemi njihovimi poslovnimi partnerji, med njimi tudi s partnerji iz finančnega segmenta. Tušmobil prodajajo že nekaj časa Tuš naj bi z bankami že dosegel dogovor, da mu reprogramirajo vse obroke posojil do 15. februarja letos, vendar banke zahtevajo tudi prodajo zemljišč in nepremičnin v državah nekdanje Jugoslavije največ zemljišč ima Tuš v Srbiji. Poleg tega bankirji zahtevajo prodajo Tuš Oila, ki obvladuje tretjo največjo verigo bencinskih servisov v Sloveniji, in Tušmobila, ki ga sicer neuspešno prodajajo že kar nekaj časa. Kljub temu pa v holdingu zagotavljajo, da so vse njihove finančne obveznosti realno obvladljive in običajne za obseg njihovega poslovanja.
|
negative
|
7,248
|
NLB že popustil glede kredita? Novo vodstvo Adrie Airways mora najprej urediti tekoče poslovanje družbe, pravi novi izvršni direktor Klemen Boštjančič, ki meni, da je le malo možnosti, da bi ostali brez licence za letenje. Boštjančič navaja še, da morajo poleg zagotovitve tekoče likvidnosti doseči dogovor s ključnimi dobavitelji, zmanjšati stroške in zagotoviti nove letalske linije ter povečati učinkovitost že obstoječih. Boštjančič, ki je skupaj z drugim izvršnim direktorjem Robertom Vugo prevzel vodenje našega edinskega letalskega prevoznika, sicer meni, da zimski letni čas ni sezona za Adrio, saj je poleti bistveno več poletov, kar pomeni manjše težave z denarnim tokom. Pogovori z bankami, ki Adrii še niso odobrile premostitvenega posojila, po Boštjančičevih besedah potekajo ves čas, včasih z vsemi bankami skupaj, včasih pa z vsako posebej. Kdaj bi se ti pogovori lahko končali, za zdaj ni mogoče napovedati, a novi izvršni direktor opozarja, da mora biti to zelo hitro. Glede sanacije družbe pa je optimističen. Čeprav o podrobnejših ukrepih za zdaj ne govori, misli, da bo ključnih naslednjih šest mesecev. Popustil tudi NLB? Predsednik upravnega odbora Adrie Airways Maks Tajnikar je prejšnji teden sicer dejal, da posojilo blokira NLB, kar se mu je zdelo nenavadno, saj je prav ta banka najbolj izpostavljena s posojili v Adrii. Večer je sicer pozneje poročal, da je tudi naša največja banka popustila. Adria še vedno čaka tudi mnenje ministrstva za promet, ki preverja njeno finančno poročilo. Boštjančič ugotavlja, da je možnosti, da bi družba ostala brez licence za letenje, malo. Končna odločitev ministrstva naj bi bila znana v četrtek ali petek. V Mineralu zaskrbljeni zaradi Boštjančičevega odstopa Zaradi Boštjančičevega odstopa z mesta predsednika uprave so zaskrbljenost izrazili v svetu delavcev družbe Mineral, kjer so zapisali, da je Boštjančič še pred končanjem mandata oz. prekinitvijo delovnega razmerja v družbi Mineral nastopil mesto izvršnega direktorja v drugi družbi, in to v času, ko se matična družba sooča s krizo v gradbeni panogi. V svetu delavcev verjamejo, da ima Mineral odprtih veliko poslovnih priložnosti in izzivov, ob tem pa je v družbi nerešenih kar nekaj organizacijskih zadev, ki zahtevajo maksimalen angažma upravljalskega menedžmenta v tem trenutku in tudi v bližnji prihodnosti, zato od Boštjančiča zahtevajo dodatna pojasnila glede nastopa nove funkcije v Adrii Airways in zagotovila, da upravljanje Minerala zaradi tega ne bo okrnjeno.
|
neutral
|
7,249
|
V ZDA si obetajo novih pozitivnih objav četrtletnih dobičkov Raziskava Eurobarometra o velikem pesimizmu med Slovenci na trgu dela ne bi smelo biti presenečenje - na Ljubljanski borzi je takšno razpoloženje opaziti že dlje časa. Na borzi se na neki način vsak dan trguje s prihodnjimi pričakovanji, zato je gibanje delniških tečajev najlepši barometer razpoloženja v državi. Lani je indeks SBI TOP zdrsnil za 13 odstotkov in bil pri repu svetovne razpredelnice. Neprepričljivo se je začelo tudi leto 2011, zadnji trije trgovalni dnevi pa le vlivajo nekaj upanja na boljše čase. Mercator skoraj dosegel 160 evrov V ponedeljek so se od šesterice, ki sestavljajo SBI TOP ta je pridobil 0,78 odstotka in je spet tam kot na začetku leta, pocenile le Gorenjeve delnice. Krkine so po občutni petkovi rasti naredile še en korak naprej in se ob milijonu evrov prometa podražile na 64,20 evra. Mercator je ob 143 tisoč evrih prometa poskočil za tri odstotke in dosegel najvišjo letošnjo vrednost. Vlagatelji gotovo še niso pozabili ambicioznih načrtov največjega slovenskega trgovca, ki načrtuje 100 milijonov evrov dobička do leta 2015. Spomnimo, da je zaradi tega decembra cena Mercatorjevih delnic dosegla 166 evrov. Tečaji delnic v prvi kotaciji MERCATOR +3,10 % 159,80 EUR NOVA KBM +0,59 % 10,30 KRKA +0,49 % 64,10 TELEKOM +0,00 %87,00 PETROL +0,00 % 265,00 GORENJE -0,77 %12,90 LUKA KOPER -1,23 % 16,00 INTEREUROPA -1,86 %3,70 Daimler stavi na kitajski trg Vodilne evropske borze so teden začele pod vplivom novice, da je osrednja kitajska borza v Šanghaju padla za tri odstotke, potem ko je kitajska centralna banka zaradi nevarnosti pregrevanja gospodarstva četrtič v dobrih dveh mesecih zvišala stopnjo obveznih rezerv, ki jih morajo imeti poslovne banke. Frankfurtski DAX30 7.070 točk je dopoldne rahlo izgubljal, med pozitivnimi izjemami pa so bile Daimlerjeve delnice. Proizvajalec avtomobilov načrtuje, da bo na Kitajskem letos za 10 do 15 odstotkov povečal prodajo. Evro nekoliko popustil Vlagatelji seveda veliko pozornosti še naprej posvečajo evropski kreditni krizi in upajo, da se bodo finančni ministri evroobmočja danes strinjali glede povečanja varnostnega mehanizma, namenjenega državam v težavah, kot sta bili Grčija in Irska. Predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet je temu naklonjen, ne pa tudi Nemčija, kar je danes vplivalo na evro. Po štiodstotnem porastu v prejšnjem tednu glede na dolar se je njegova vrednost znižala na 1,3247 dolarja. Cena lahke nafte je zdrsnila na dobrih 91 dolarjev. JP Morgan navdušil vlagatelje Tokijski Nikkei 10.502 točki je ponedeljkovo trgovanje končal nespremenjen, od začetka novembra pa se je njegova vrednost povzpela za 15 odstotkov, potem ko so tuji vlagatelji japonski trg ovrednotili kot podcenjenega. Newyorška borza vrednostnih papirjev je v ponedeljek zaprta. Dow Jones se je prejšnji teden povzpel za odstotek, v petek pa je vlagatelje navdušila banka JP Morgan, ki je imela višji dobiček in prihodke od pričakovanj. V tem tednu bodo sveže poslovne rezultate objavile še preostale največje ameriške banke, pa tudi Apple, Google, eBay in General Electric.
|
neutral
|
7,250
|
Vlada poenostavljen model obljublja še letos V SDS-u so v parlamentarni postopek že četrtič vložili predlog novele zakona o davčnem postopku, po katerem bi se poenotilo plačevanje prispevkov in davkov, čemur vlada nasprotuje. Kot predvideva predlog novele, bi lahko le z eno položnico nakazali vse svoje obveznosti glede davkov in prispevkov na skupni račun, iz tega pa bi se vplačilo razporedilo na posamezne upravičence, kot so davčna uprava, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavod za zdravstveno zavarovanje. V SDS-u pojasnujejo, da so zahtevo vložili, ker vlada po njihovi oceni kljub številnim obljubam pri predhodnih obravnavah predlogov največje opozicijske stranke ni storila nič za odpravo birokratskih ovir pri plačevanju davkov. Na ministrstvu predloga ne podpirajo Gospodarstvo v trenutnih razmerah potrebuje bolj izrazito odpravo administrativnih ovir in nadaljnje poenostavitve postopkov, ki pomenijo tudi pocenitev poslovanja, še posebej za male podjetnike in obrtnike, menijo v SDS-u. Kot še pojasnjujejo, morajo podjetniki, ki zaposlujejo delavce, svoje mesečne davčne obveznosti plačevati na več kot 10 različnih podračunov, za vsako tako plačilo pa je treba izpolnjevati plačilne naloge in plačevati provizijo. Kljub temu na ministrstvu za finance že četrtič poudarjajo, da predloga ne podpirajo in da po njihovi oceni ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Delovna skupina predlagala drugačne rešitve Na ministrstvu še pojasnjujejo, da so že maja 2008 imenovali posebno delovno skupino z namenom oblikovati celostno pravno podlago za poenostavitev sistema plačevanja obveznih dajatev državi. Ta skupina pa je že pripravila predlog za poenostavitev sistema obračunavanja in vplačevanja davkov, prispevkov in drugih obveznih dajatev ter javnofinančnih prihodkov oziroma nov model plačevanja davkov, za uveljavitev katerega je treba spremeniti tudi določene pravne podlage. Delovna skupina namesto sedanjih približno 3000 podračunov za vplačevanje davkov, za katere je nadzornik davčna uprava, predlaga prehodne davčne podračune po vrstah javnofinančnih blagajn, in sicer enega za proračun države, enega za občinski proračun, enega za zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in enega za zavod za zdravstveno zavarovanje. Skupina meni, da je tak model najprimernejši, saj upošteva obstoječi sistem štirih javnofinančnih blagajn in sistem davčne uprave, ki mora zagotavljati izvrševanje že izdanih sklepov o davčni izvršbi. Obstoječi prehodni vplačilni računi se bodo zato zadržali do konca leta 2012. V SDS-u vložili še predlog novele zakona o finančnem poslovanju Poslanska skupina SDS je v zakonodajni postopek že drugič vložila tudi predlog novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, katerega temeljni cilj je redno in celovito javno objavljanje neplačnikov, ki bo omogočalo enostavno preverjanje plačilne sposobnosti poslovnih partnerjev. Predlog določa tudi odškodninsko odgovornost članov poslovodstev zasebnih in javnih družb, ki zahtevanih podatkov ne bi posredovali ali pa bi navedli neresnične, nepopolne ali nepravilne podatke. V stranki SDS menijo, da bi zakon pripomogel k izboljšanju plačilne nediscipline in vzpostavitvi plačilne kulture, omogočil brezplačen, enostaven in pregleden sistem pregleda plačilne sposobnosti pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, na ta način pa bi se ugotovil obseg plačilne nediscipline v Sloveniji. Predlog je državni zbor že enkrat zavrnil, na ministrstvu za pravosodje sicer namen zakona podpirajo, vendar ne v okviru stečajnega zakona, prav tako na ministrstvu poudarjajo, da je do celovitih informacij o neplačnikih že moč priti preko Agencije za javnopravne evidence in storitve.
|
negative
|
7,251
|
V Pomurju se stanje spet slabša Statistični urad je objavil podatke o novembrski brezposelnosti, ki je bila pri nas 11,1-odstotna. Znano je, da je sicer decembra še porasla. Novembra je bilo tako po podatkih Sursa pri nas 103.831 brezposelnih, kar je 0,2 odstotni točki več kot oktobra. A znano je, da je zavod za zaposlovanje pred slabima dvema tednoma objavil svoje podatke o decembra prijavljenih brezposelnih, ki jih je bilo v zadnjem mesecu lanskega leta že več kot 110.000. Stopnja registrirane brezposelnosti je pri moških novembra znašala 10,4 odstotka, pri ženskah pa 11,9 odstotka. V Pomurju 18,1-odstotna brezposelnost Najvišjo stopnjo so še vedno imeli v pomurski statistični regiji, kjer se je po osmih mesecih zniževanja novembra brezposelnost že drugi mesec zapored zvišala in je znašala 18,1 odstotka. V zadnjih štirih mesecih se je stopnja brezposelnosti sicer najbolj zvišala v koroški statistični regiji za eno odstotno točko, v obalno-kraški za 0,9 odstotne točke in v notranjsko-kraški statistični regiji za 0,8 odstotne točke. Število delovno aktivnih se je novembra znižalo za približno 2.100, in sicer zaradi zmanjšanja števila delovno aktivnih moških, saj se je število delovno aktivnih žensk zvišalo. Tri četrtine teh moških je bilo zaposlenih pri pravnih osebah, četrtina pa pri fizičnih. Najbolj se je število delovno aktivnih znižalo v gradbeništvu za okrog 1.300, predelovalnih dejavnostih za okrog 500 ter trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil za okrog 400.
|
negative
|
7,252
|
Kuhar meni, da ni razlogov za paniko Agrarni ekonomist Aleš Kuhar meni, da do krize v preskrbi s hrano ne bo prišlo, bomo pa višje cene na agrarnih trgih občutili tudi porabniki. Glede razlogov za višje cene kruha, mesa in mlečnih izdelkov se Kuhar strinja z ugotovitvami proizvajalcev, da so na dvig vplivale suše v Rusiji, poplave v Avstraliji in borzne špekulacije. Zlasti zadnje po njegovem mnenju čedalje močneje vplivajo na nihanje cen, saj so agrarni trgi zaradi svoje nestanovitnosti postali privlačni za finančne vlagatelje, ki iščejo visoke donose. O podražitvah hrane si lahko preberete tukaj Tu je tudi eden izmed vzrokov za pomanjkanje žita, saj obstaja možnost, da so lastniki zalog finančni vlagatelji, ki špekulirajo s cenami in umetno ustvarjajo povpraševanje z zadrževanjem zalog, da bi dvignili ceno svojim naložbam. To se dogaja, čeprav statistike kažejo, da je zalog za zdaj še dovolj. Vendar pa je zaradi špekulacij z zalogami informacija, da zalog ni več, lahko dejansko resnična. Voda na mlin vlagateljev so tudi mediji, ki ustvarjajo paniko in s tem dvigujejo cene surovin, je dejal Kuhar. Treba je upoštevati tudi rast povpraševanja v hitro rastočih državah, kot sta Indija in Kitajska ter opuščanje nekaterih kmetijskih politik, kot je ustvarjanje zalog. Vloga Slovenije je zgolj vloga nemega opazovalca, saj na dogajanje na svetovnih trgih nimamo vpliva, zmožnosti za samooskrbo pa nimamo, opozarja Kuhar. Ni razloga za preplah Prepričan je, da se nam ni bati, da bo kar naenkrat zmanjkalo kruha, moke in drugih izdelkov v trgovinah, saj se glavnina nabave surovin dogaja pozno poleti, v začetku jeseni. Vendar pa jih bomo zaradi razmer na trgu plačevali dražje, a razmere kljub vsemu niso kritične. S tem se strinja tudi agrarni ekonomist s Kmetijskega inštituta Miroslav Rednak. Ob tem je Kuhar opozoril, da so napovedane podražitve omejene na relativno ozek del ponudbe in tega, kakšen bo njihov celokupen vpliv, ni mogoče enostavno oceniti. Vendar je prepričan, da na slovenska gospodinjstva to ne bo imelo močnejšega vpliva, saj se hrana že zadnji dve leti ceni, poleg tega pa izdatki za hrano v proračunu povprečnega slovenskega gospodinjstva pomenijo okoli 25 odstotkov vseh izdatkov. Podražitve so veliko bolj dramatične v nerazvitih delih sveta, kjer gre za hrano tudi po 75 odstotkov družinskega proračuna, je dejal. Pri tem je Kuhar okrcal tudi trgovce, ki imajo po njegovem mnenju pri dražitvi hrane precejšnjo vlogo. Pojasnil je, da večino cene nekega prehranskega izdelka kot maržo poberejo trgovci. V njej pa so vštete vse dodatne storitve, ki jih ti opravljajo za nas , in tudi vzdrževanje razkošnih trgovskih centrov. Kompleksen splet okoliščin S Kuharjevimi ocenami se strinja tudi agrarni ekonomist Emil Erjavec. Dodatno razloge za dražitve hrane vidi tudi v oživitvi gospodarske rasti in proizvodnje biogoriv. Ker gre v kmetijstvu za dolge proizvodne cikle, sprememb do nove žetve ni za pričakovati, poudarja Erjavec. Tudi on je izpostavil, da zaloge obstajajo in da so se že začele manjšati, val podražitev pa bo po njegovi oceni trajal še kakšen mesec ali dva, dokler se zaloge ne izpraznijo. Kako pa se bodo stvari razvijale naprej pa še ni moč oceniti. Poleti, ko se bo začela nova žetev, bi se morale razmere na področju žitaric umiriti. To pojasnjuje s tem, da se tudi proizvajalci odzivajo na nihanja cen in ob rastočih cenah posejejo več. Če torej ne bo negativnih vremenskih presenečenj, si lahko obetamo bolj bogato letino, večjo ponudbo in nižje cene, je pojasnil. Kar se tiče mesa, pa so po njegovem mnenju proizvajalci šli v preuranjeno podražitev. Zaradi pričakovanja, da bo krma dražja, so se namreč začeli že vnaprej pripravljati na cenovne šoke. Podobno se dogaja tudi z mlečnimi izdelki. Ob tem Erjavec dodaja, da je pomemben dejavnik podražitve tudi dražja energija. Zaradi dražje nafte hrana postaja privlačna za proizvodnjo biogoriv, zaradi tega pa se draži tudi sama proizvodnja in predelava hrane. Po njegovih besedah se zato zna kmalu zgoditi, da bo cena energije kmalu predstavljala višji delež v končni strukturi stroškov, kot vhodna surovina.
|
negative
|
7,253
|
Del zaposlenih iz hčerinskih družb se je že prezaposlil v matično podjetje Delavci SCT Obrati bodo najverjetneje ostali brez odpravnin. Matično podjetje SCT ne more izplačati plač, saj ima blokirane račune. Največje slovensko gradbeno podjetje SCT je zaradi slabega poslovanja že pred dnevi predlagalo prisilno poravnavo, je za TV Dnevnik poročala Alenka Pogačnik. Zato imajo do začetka postopka pred sodiščem blokirane račune. Okoli 2.000 delavcev tako za zdaj ostaja brez, čeprav mizernih, decembrskih plač. Še na slabšem pa so delavci, ki so bili zaposleni v hčerinski družbi SCT Obrati. Podjetje je od 10. januarja v stečaju in 115 delavcev je prav danes prejelo odpovedi. Po besedah stečajnega upravitelja Mihaela Bakovnika, bodo morali delavci neizplačano decembrsko plačo prijaviti v stečajni postopek. Posamezniki so imeli seveda majhne plače in bodo dobili od jamstvenega sklada, kar je predvideno za marec. Vendar, ker je osnovni kapital družbe znašal le 8.000 evrov, je vprašanje, ali bodo delavci sploh dobili odpravnino. Tujim delavcem je na pomoč priskočila tudi organizacija Nevidni delavci sveta, ki naj bi se z vodstvom SCT-ja dogovorila, da bodo delavci, dokler si ne uredijo statusa ali pridobijo nove zaposlitve, še vedno lahko prebivali v njihovih samskih domovih. Sicer pa bo vseh 115 delavcev delavske knjižice prejelo 9. februarja, 93 delavcev pa se je že prezaposlilo na SCT.
|
negative
|
7,254
|
Sanacija s pomočjo družbe A. T. Kearney že poteka Slovenske železnice so leta 2010 prepolovile izgubo iz poslovanja, ki je po prvih ocenah znašala 10,5 milijona evrov. Celotna izguba je dosegla nekaj manj kot 20 milijonov. Poslovni načrt za letos predvideva le 4,9 milijona evrov izgube iz poslovanja. Vodstvo družbe si želi doseči pozitivno ničlo. V tovornem prometu je bilo od januarja do konca novembra prepeljanega 15,8 milijona ton blaga, kar je 11,6 odstotka več od načrtov in 17,2 odstotka več kot lani. V potniškem prometu je bilo prepeljanih 14,8 milijona potnikov, kar je 4,8 odstotka manj od načrtov in za dober odstotek manj kot v enakem obdobju lani. Generalni direktor železnic Goran Brankovič je po seji nadzornega sveta povedal, da so na lansko izgubo bistveno vplivale tečajne razlike med evrom in švicarskim frankom v višini 8,5 milijona evrov, odpis izgube v naložbo AKS 2,5 milijona evrov in devet milijonov evrov obresti. Družba je, tako Brankovič, občutno izboljšala denarni tok, in sicer za 30 milijonov evrov, poleg tega se je namesto za 57 milijonov evrov zadolžila le za 22 milijonov evrov in že odplačala 12 milijonov glavnic. Letos bodo morali odplačati 25 milijonov evrov glavnic in 11 milijonov obresti. Letos bodo odpustili še 200 ljudi Lani jim je uspelo za odstotek znižati stroške dela, ki so bili prvič po osamosvojitvi nižji od 50 odstotkov. Železnice so lani število zaposlenih znižale za 830 oziroma za približno 12 odstotkov. Zmanjšanje števila zaposlenih je, tako Brankovič, potekalo brez večjih socialnih pretresov. Cilj za letos je število zaposlenih zmanjšati še za 200. Po Brankovičevih pojasnilih je prejšnji teden že potekal prvi sestanek s svetovalno družbo A. T. Kearney, ki bo pomagala pri sanaciji. Na njem so določili štiri področja delovanja svetovalne družbe reorganizacijo, strategijo, hitri obrast in optimizacijo poslovnih procesov. Pri finančni sanaciji je Brankovič izpostavil terjatev do države 134,4 milijona evrov zaradi prelivanja sredstev iz tovornega prometa v infrastrukturo, ki ga je ugotovila posebna revizija. Zajec Modernizacija nujna Izboljšanje poslovanja Slovenskih železnic pozdravlja tudi predsednik nadzornega sveta Igor Zajec, ki se strinja z mnenjem države, lastnika železnic, da je modernizacija železniške infrastrukture nujna. Prvi korak je skorajšnji začetek gradnje drugega tira na progi Koper-Divača, a Zajec ob tem opozarja, da samo drugi tir ni dovolj. Potrebujemo celotno infrastrukturo, tako na 5. kot na 10. prometnem koridorju. Slednji je za nas ekonomsko pomembnejši, poudarja.
|
negative
|
7,255
|
V soboto bosta mesti zasedla nova vršilca dolžnosti Direktorica urada za varstvo potrošnikov Mojca Burgar in direktor direktorata za notranji trg Peter Vrtačnik sta bila razrešena s položaja. Urad bo začasno vodil Anton Horžen, direktorat pa Drago Napotnik. Vlada je Burgarjevo in Vrtačnika razrešila na predlog ministrice za gospodarstvo Darje Radić zaradi zapletov pri pripravi predloga novele zakona o varstvu potrošnikov. Osnutek zakona, ki je šel v javno obravnavo mimo ministrice, je namreč predvideval ukinitev obveznih garancij za tehnične izdelke, kar je sprožilo buren odziv javnosti. Radićeva je pozneje zagotovila, da zakonska novela ne bo ukinila obveznih garancij. Tako Burgarjeva kot Vrtačnik sta 13. januarja podala pisno soglasje k razrešitvi s položajev, takrat pa je ministrica Radićeva tudi sprožila postopke za pripravo javnih natečajev za položaja direktorja urada oziroma generalnega direktorja direktorata za notranji trg. Horžen in Napotnik bosta tako funkciji vršilcev dolžnosti direktorja urada oz. generalnega direktorja direktorata za notranji trg vodila do imenovanja direktorja oz. generalnega direktorja po opravljenem natečajnem postopku, a največ šest mesecev.
|
neutral
|
7,256
|
Na zaostale obveznosti bodo morali počakati vsaj do pomladi 700 delavcev Cestnega podjetja Maribor bo prejelo akontacije januarskih plač v višini 250 evrov bruto. Njihove decembrske plače pa bodo postale del prisilne poravnave. Zaposleni v podjetju, ki je konec lanskega leta vložilo predlog za prisilno poravnavo, potem ko je izgubilo pomembne posle v Bosni in Hercegovini ter pri gradnji predora Markovec na Primorskem, bodo na zaostale obveznosti morali počakati vsaj do pomladi. Delavci bodo od upravitelja izvedeli, kako naprej Za januar bodo prejeli le akontacijo plače, do konca tega meseca pa naj bi prejeli še en del akontacije, pravi prva sindikalistka v podjetju Barbara Matul. Sicer pa se jim je po njenih besedah vendarle uspelo dogovoriti s prisilnim upraviteljem Silvom Zorcem, da se prihodnji teden v sredo le sreča z zaposlenimi. Na sestanku naj bi jim predstavil tudi svoj program, tako da jim bo morda vendarle bolj jasno, kaj si lahko v prihodnosti obetajo. Večina delavcev je že nekaj časa na kolektivnem dopustu, ki bi se moral končati že konec prihodnjega tedna, a naj bi se do zdaj na delo vrnilo le nekaj deset ljudi.
|
neutral
|
7,257
|
Banke na Wall Streetu le niso odporne proti vsem težavam Krkine delnice so se pred objavo preliminarnih lanskih poslovnih rezultatov podražile na 64 evrov, medtem ko je Sava padla najnižje v zadnjih devetih letih. Dan po enoodstotnem padcu je indeks SBI TOP 843 točk četrtkovo trgovanje končal z 0,2-odstotnim plusom. S Krko je bilo za 1,37 milijona evrov prometa. Njena cena je nihala med 63,25 in 64,0 evra. Po trgovanju je Krka sporočila, da je bilo dobička na ravni skupine lani za 165 milijonov evrov, prodaja pa dosegla je 1,01 milijarde evrov, kar je šest odstotkov več kot leta 2009 Petrol se je podražil za več kot odstotek in pol. Na negativni strani sta spet Mercator in Telekom z enoodstotnim minusom. Sava je četrtič zapored občutno padla in bila na trenutke vredna le 73,6 evra. Še pred tremi leti so bili vlagatelji pripravljeni za eno Savino delnico plačati več kot 600 evrov! Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +5,48 % 3,85 EUR PETROL +1,59 % 267,90 NOVA KBM +0,49 % 10,20 KRKA +0,47 %64,00 GORENJE +0,00 % 12,95 LUKA KOPER -0,13 %15,50 TELEKOM -0,82 % 85,10 MERCATOR -1,28 %154,00 Največji letošnji padec indeksa S&P 500 Wall Street je v sredo vendarle doživel popravek in največji padec v zadnjih dveh mesecih, merjeno s širšim indeksom S&P 500 1.281 točk, ki je izgubil odstotek. Krivdo nosijo zlasti neprepričljivi poslovni rezultati bančnih velikanov Goldman Sachs in Wells Fargo. Vlagatelji so po imenitnem dobičku banke JP Morgan očitno podobno bleščeče rezultate pričakovali tudi od preostalih finančnih podjetij, vendar pozabili, da je nepremičninski trg še vedno v krizi, rast posojil majhna, nova finančna zakonodaja pa bankam manj naklonjena. Finančne krivulje Na Dunaju optimizem na konferenci Euromoney Goldman Sachs z desetino nižjimi prihodki Goldman Sachs je imel tako v zadnjem lanskem četrtletju deset odstotkov manj prihodkov 8,64 milijarde dolarjev kot v istem obdobju leta 2009, dobiček pa se je prepolovil. Delnice so včeraj padle za skoraj pet odstotkov, največ po lanskem aprilu. Finančni sektor je sicer na Wall Streetu od novembra strmo pridobival, podobno tudi tehnološki sektor. Kaže, da je enostavno prišel čas za unovčevanje dobičkov, kar lepo kažejo Applove delnice, ki so se včeraj kljub objavi sijajnega četrtletnega dobička bilo ga je za šest milijard dolarjev pocenile za pol odstotka. Kitajska inflacija skrbi tudi zahod Indeks tehnoloških delnic Nasdaq je izgubil poldrugi odstotek. Proizvajalec polprevodnikov Cree je razočaral z dobičkom, delnice so padle za 15 odstotkov. Elitni Dow Jones 11.825 točk se je znižal le za desetino odstotka, saj so se po objavi dobrih rezultatov za 3,4 odstotka podražile IBM-ove delnice. Tudi evropskim borzam v sredo ni uspelo doseči novih najvišjih vrednosti v zadnjih 28 mesecih, padci pa so bili opazno tudi v četrtkovem dopoldnevu. Med razlogi za rdečo barvo je novica o visoki lanski kitajski gospodarski rasti bila je 10,3-odstotna, ki povzroča že previsoko inflacijo. Pojavljajo se govorice, da bo kitajska centralna banka prisiljena zvišati obresti. Borza v Šanghaju je v četrtek padla za 2,9 odstotka.
|
neutral
|
7,258
|
Pomurska avtocesta nima niti uporabnih dovoljenj SCT nam dolguje 5 milijonov evrov, opozarjajo podizvajalci pri gradnji pomurske avtoceste. Menijo, da bi moral ta dolg poravnati Dars, ki je podpisnik pogodbe s SCT-jem. SCT je podpisal izvajalsko pogodbo z Družbo za avtoceste v RS Dars, v okviru katere je predal bančno garancijo za dobro in pravočasno izvedbo del ter za poplačilo podizvajalcev iz naslova te garancije. SCT je dela končal, ni pa poplačal podizvajalcev v višini več kot pet milijonov evrov, je povedal predsednik združenja izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu Mirko Požar. Dodal je, da ima Dars pogodbeno obvezo poplačila podizvajalcev z naslova te bančne garancije, a se po njegovih besedah temu na Darsu izmikajo. Ker podizvajalci zaradi tega niso predali vse potrebne dokumentacije, pomurska avtocesta nima veljavnih uporabnih dovoljenj, je dodal Požar. SCT je sicer konec lanskega leta podal predlog za začetek prisilne poravnave. Komisija DZ-ja predlaga razrešitev nadzornikov in uprave Darsa Duhovnikova Istih del ne plačujemo dvakrat Na Darsu se zavedajo resnosti razmer glede neplačanih računov podizvajalcev družbe SCT za odseke pomurske avtoceste, ki so bili v večini predani prometu v letu 2008. Predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik vseskozi poudarja, da Dars svoje obveznosti do pogodbenih izvajalcev poravnava v zakonitem roku ter že plačanih del ne more še enkrat plačati. Na Darsu so seznanjeni, da so v okviru graditve pomurskih avtocestnih odsekov še vedno med drugim neporavnani računi glavnih izvajalcev del do projektantov za izdelane projekte izvedenih del in projekte za vzdrževanje. Projektanti plačila pogojujejo z izdajo že izdelane projektno-tehnične dokumentacije, potrebne za pridobitev uporabnih dovoljenj. Promet poteka normalno in varno Dars je tudi omenjeno projektno dokumentacijo plačeval pogodbenim izvajalcem del na podlagi opravljenih in potrjenih del, navajajo. Ker SCT projektov ni plačal projektantom, je Dars pogodbeno zadržal določena sredstva, še pojasnjujejo v družbi. Glede uporabnih dovoljenj, ki so za poskusno obratovanje potekla sredi avgusta lani, pa pojasnjujejo, da so na ministrstvo za okolje in prostor podali vloge za pridobitev uporabnih dovoljenj, ki se še dopolnjujejo z dokazili. Promet kljub temu poteka normalno in varno, saj imajo vsi odseki pridobljene vse preostale dokumente, ki jih zahteva zakon o graditvi objektov, poudarjajo na Darsu. Na odsekih so bili pred predajo prometu opravljeni tehnični pregledi izvedenih del.
|
neutral
|
7,259
|
Lani premija nižja za 2,5 odstotka Nadzorni svet Vzajemne je potrdil novo, višjo premijo za dodatno zdravstveno zavarovanje. Začele bodo veljati 1. marca. Brez popusta bo premija po novem znašala 24,62 evra zdaj 23,25 evra, s triodstotnim popustom pa 23,88 evra 22,55 evra. Gre za 5,89-odstotno povišanje oz. za 1,37 evra. Predsednik uprave Dušan Kidrič je pojasnil, da mora Vzajemna povišati premijo, ker sedanja premija ne zadošča za pokrivanje predvidenih odhodkov za škode. Brez spremembe višine premije v letu 2011 bi Vzajemna po besedah Kidriča imela približno 14 milijonov evrov izgube. Razlogov za to je več, med drugim tudi lansko 2,5-odstotno znižanje premije. Seja trajala več dni Sejo so začeli v sredo, prvi nadzornik Mirko Miklavčič pa je povedal, da gre za zahtevno gradivo, zlasti kar zadeva racionalizacijo dela in zdravstveno reformo, zato so se odločili za podrobnejšo obravnavo. Z visokimi stroški, povezanimi s pridobivanjem novih zavarovancev, so nezadovoljni, zato zahtevajo, da uprava znova pretehta stroške in notranje rezerve. Nadzorni svet zdravstvene zavarovalnice poleg Miklavčiča sestavljajo še predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Kožuh Novak, predstavnika sindikatov Andrej Zorko in Marjan Urbanč ter predstavnika delavcev Darja Korpar in Primož Igerc.
|
negative
|
7,260
|
Mariborska nadškofija se brani Dolgov je manj kot 800 milijonov evrov Mariborska nadškofija naj bi bila zadolžena za 800 milijonov evrov, trdijo v italijanskem tedniku L Espresso, kar je enako dvema odstotkoma slovenskega BDP-ja. Nadškofija številke so zavajujoče. L Espresso se pri tem sklicuje na zaupno poročilo apostolskega vizitatorja Gianluce Piredde in na ugledne slovenske vire , ki stanje označujejo za katastrofalno . Sveti sedež naj bi za ogromno finančno luknjo najprej izvedel proti koncu leta 2007, po odmevih, ki jih je v javnosti povzročila odločitev T2, da predvaja tudi pornografske vsebine. Nadškofija naj bi tako bila zelo blizu bankrota, teža dolga pa pade na več bank, vključno z Unicreditom ter okoli 30.000 slovenskih vlagateljev. Dolg je enak dvema odstotkoma slovenskega BDP-ja. V istih dneh naj bi mariborski nadškof Franc Kramberger zaprosil, naj mu v Rimu odobrijo dve posojili, vsako v višini pet milijonov evrov, navaja L Espresso. Po poizvedovanjih, ki naj bi jih po naročilu vatikanskih krogov opravil tedanji apostolski nuncij v Sloveniji Santos Abril y Castello, naj bi se na mariborsko nadškofijo s prošnjami po natančnejših informacijah obrnil tudi tedanji tajnik Kongregacije za kler Mauro Piacenza. Odziv mariborske nadškofije Članka ne želijo komentirati. Tudi objavljenih konkretnih številk in navedb ne moremo potrditi, ker so zavajajoče že pri navajanju števila vernikov nadškofije so navedli trikrat manjše število od uradnega, kar veliko pove o neverodostojnosti sestavka, prav tako pa lahko tudi rečemo, da Nadškofija Maribor ni zadolžena za 800 milijonov evrov, so zapisali. Poudarjajo še, da si v nadškofiji in povezanih družbah že ves čas prizadevajo, da se težko finančno stanje sanira in si želijo, da bi bil nastajajoči program finančnega prestrukturiranja uspešen. Vatikan poslal finančnega strokovnjaka Nazadnje naj bi Vatikan v začetku letošnjega leta v Slovenijo poslal strokovnjaka za bilance Gianluco Pireddo, uradno v vlogi apostolskega vizitatorja. Prav Piredda naj bi oktobra lani v Rim poslal zaupno poročilo, katerega vsebino razkriva časopis. Piredda sicer koordinira skupino TMF, ki jo je mariborska nadškofija skupaj z ekipo banke Rothschild lani povabila k sodelovanju za pospešitev reševanja težkega ekonomskega stanja nadškofije. L Espresso pri tem za primerjavo obsega domnevnega dolga mariborske nadškofije med drugim navaja, da je znesek 800 milijonov evrov trikrat višji od prihodkov, ki jih je v svoji zadnji bilanci izkazal Vatikan. L Espresso Polom biblijskih razsežnosti Vse se je začelo v zgodnjih 90., ko je mariborska škofija ustanovila Krekovo banko. Ta je sicer po pisanju časopisa v desetletju zrasla med 10 največjih v državi, škofija pa jo je leta 2002 prodala. Škofija je ustanovila tudi dva sklada Zvon 1 in Zvon 2 pod nadzorom družbe Rast. Družbe so kupovale nepremičnine, druge investicijske sklade, s poroštvi jemale desetmilijonska bančna posojila in konsolidirale druga podjetja. Vlagali so tudi v telekomunikcije in optična omrežja prek podjetja T-2, ki gre v prisilno poravnavo.
|
negative
|
7,261
|
Po njenem imenovanje kaže na morebiten konflikt interesov Z imenovanjem Arneja Misleja in Boruta Bratine v AUKN je Darja Radić izgubila upanje, da je agencija neodvisna. Po mojem mnenju je to dokaz, da ne moremo govoriti, da imamo neodvisno Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb AUKN, pravi ministrica za gospodarstvo Radićeva. Z imenovanjem Misleja, ki je častni konzul Indonezije in nekdanji uvoznik indonezijskega premoga, v akreditacijsko komisijo je bilo moje upanje, da imamo res agencijo, ki je neodvisna od politike in ostalih interesnih skupin, dokončno pokopano , je dejala. Ne verjamem več, da je agencija neodvisna organizacija, ki bo profesionalno upravljala z državnim premoženjem, pravi ministrica. Na morebiten konflikt interesov po njenem mnenju kaže tudi imenovanje Bratine v akreditacijsko komisijo, saj da profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti piše tudi pravna mnenja in svetuje direktorjem državnih podjetij. V akreditacijski komisiji so poleg Bratine, ki tudi vodi komisijo, in Misleja še Milena Pervanje, Jože Glazer, Eva Boštjančič, Vesna Razpotnik in Jernej Pikalo. Agencija je v sredo s položaja predsednika nadzornega sveta Holdinga Slovenske elektrarne odpoklicala Jadranka Medaka, ki je bil eden od kritikov projekta šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj Teš 6. Med drugim je izrazil dvom o zadostni kakovosti velenjskega premoga, zaradi česar naj bi bilo treba uvažati tudi indonezijski premog.
|
negative
|
7,262
|
Osumljen zlorabe položaja pri prevzemu Merkurja Kranjsko sodišče je nekdanjemu predsedniku uprave Merkurja Binetu Kordežu na zahtevo tožilstva začasno prepovedalo razpolaganje s premoženjem. Plombo na Kordeževo premoženje naj bi zahteval tudi Merkur. Kordež se je že pritožil. Kordeža so na Kranjskem sodišču zaslišali v petek, mesec in pol po hišni preiskavi. Na sodišču so za TV Slovenija pojasnili, da je preiskovalna sodnica opravila prvi narok v postopku za odreditev začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi Binetu Kordežu in nekaterim drugim ljudem. Zavarovanje Kordeževega premoženja je zahtevalo tožilstvo, sodnica pa dokončne odločitve še ni sprejela, zato se pričakuje še preverjanje podatkov v zemljiški knjigi, v kateri je premoženje vpisano. Kordež naj bi na odločitev sodišča že podal ugovor. Izrečeni ukrep lahko v predkazenskem postopku traja tri mesece, v primeru vložitve obtožnice pa največ pol leta. Kaj vse ima Kordež? Po pisanju spletnega portala Žurnal24 naj bi Kordež hišo, v kateri ima prijavljeno stalno bivališče, že lani podaril svoji hčeri. Hiša, ki jo gradi v Lescah na Gorenjskem, naj bi bila obremenjena z 250 tisoč evrov vredno hipoteko Gorenjske banke, v lasti pa naj bi imel še dobro četrtino družbe Merfin prek družbe BK Kapital, ki je lastnica slabih devetih odstotkov Merkurja. Začelo se je s pridržanjem in preiskavo Kriminalisti so akcijo uradne preiskave dogajanja v Merkurju začeli v začetku decembra in Bineta Kordeža za 48-ur zadržali v policijskem pridržanju. Osumili so ga zlorabe položaja pri prevzemanju Merkurja, saj naj bi Kordež in njegovi sodelavci v upravi Merkurja družbo oškodovali za več deset milijonov evrov po nekateri podatkih celo za okoli 130 milijonov evrov. Kriminalisti so pridržali več ljudi, preiskave pa opravili na 28 krajih po Sloveniji, med njimi v poslovnih stavbah Merkurja v Naklem in Celju ter na domovih osumljencev. Če Kordeža obtožijo in mu očitano zlorabo dokažejo, ga čaka do osemletna zaporna kazen.
|
negative
|
7,263
|
Spletna stran zdaj spet deluje Kljub polni zasedenosti zaposlenih na geodetski upravi in pomoči uslužbencev iz drugih delov Slovenije se večurnemu čakanju na Gursu ni bilo mogoče izogniti. Geodetsko upravo je v času oddaje pripomb na vrednotenje nepremičnin rok se sicer izteče v torek obiskalo že skoraj 180 tisoč lastnikov, prek spleta pa 46.000 - očitno preveč, poroča Vesna Zadravec za TV Dnevnik, saj je predzadnji dan oddaje pripomb zatajila tudi spletna stran. Do zdaj se je sicer nabralo že več kot milijon pripomb, vsaka tretja je bila na ceno nepremičnine. Geodetska uprava bo zato nekatere vrednosti nepremičnin znižala. Dušan Mitrovič, direktor vrednotenja nepremičnin je za TV Slovenija pojasnil, da bodo spremenili vrednotenje pri višjeležečih kmetijskih in gozdnih parcelah. Kar se tiče pa stanovanjskih hiš in stanovanj, pa se bodo največje spremembe dogajale na turističnih območjih in tam, kjer so vrednosti hiš najvišje, je še dejal. Kolikšna bo nova vrednost nepremičnin, bo jasno konec leta. Objavljena bo na spletnih straneh Geodetske uprave. Na vrednost se ne bo mogoče pritožiti. Na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo uvedbo davka na nepremičnine, so Vesni Zadravec na ministrstvu za finance pojasnili, da zakon še ni pripravljen, zato o rokih ne morejo govoriti. Vsaj še eno leto pa prav zagotovo ne. Pogovor Vesne Zadravec z Antonom Kupicem, namestnikom generalnega direktorja Geodetske uprave Slovenije Danes je s podaljšanjem delovnega časa geodetskim izpostavam vendarle uspelo obravnavati vse stranke. Vam bo jutri uspelo obravnavati vse stranke? Jaz sem prepričan, da nam bo tudi jutri uspelo. Pričakujemo gnečo, bi pa želel ljudi opozoriti, da se z jutrišnjim dnem zaključi zbiranje pripomb na vrednost nepremičnin, medtem ko preostale podatke o nepremičninah - podatke o lastništvu in samih nepremičninah - bo mogoče javljati še naprej, vsaj do konca leta. Bi se gnečo dalo preprečiti, če bi se bolje organizirali? Mislim, da gneče v zadnjih dneh ne bi mogli na noben način preprečiti, ker smo nekateri taki, da pač pridemo v zadnjem trenutku. Zatajila je vaša spletna stran. Je težava zdaj odpravljena? Lahko do nje normalno dostopamo? Zaradi velikega števila dostopov je bila sredi dneva stran nekaj časa težje dosegljiva, ne pa nedostopna. Ta napaka oz. težava je zdaj odpravljena in stran normalno deluje. Bomo, če smo sporočili napačne informacije, zato kaznovani? V prvi fazi gotovo ne. Po zaključku projekta bodo podatke analizirali in tam, kjer bo prihajalo do velikih nesoglasij in odstopanj, bomo stranke najprej ponovno pozvali, da dajo prave podatke oz. podatke popravijo, šele nato pa bomo lahko govorili o kakšnih prijavah inšpekcijam. To pa še ne bo letos? Težko.
|
neutral
|
7,264
|
Aktualnih nalog novih direktorjev upravni odbor ni utegnil obravnavati Nekdanja izvršna direktorja Adrie Airways Tadej Tufek in Marjan Ravnikar v podjetju ostajata še tri mesece. Po tem ju v družbi ne bodo zaposlili, je sklenil upravni odbor. Upravni odbor Adrie se je seznanil z dejstvom, da Adria Airways do obeh nekdanjih direktorjev, ki sta podala odpoved, nima več nobenih obveznosti, je pojasnil predsednik upravnega odbora Maks Tajnikar in dodal, da so tu izvzete zakonsko določene obveznosti - torej odpovedni rok. Nova izvršna direktorja Klemen Boštjančič in Robert Vuga sta za svoja predhodnika predlagala trimesečni odpovedni rok, upravni odbor pa se je s predlogom strinjal, je še pojasnil Tajnikar in dodal, da bi moral upravni odbor obravnavati tudi najbolj aktualne naloge, ki jih morata izpeljati nova izvršna direktorja, vendar tega ni utegnil storiti. Nadzorni svet Aerodroma Ljubljana je medtem obravnaval izvedbene vidike predpogodbe o nakupu dodatnega lastniškega deleža v podjetju Adria Airways Tehnika, ki predstavlja del dogovora o likvidnostni pomoči edinemu slovenskemu letalskemu prevozniku. Pogodba je podlaga za konverzijo terjatev, ki jih ima Aerodrom Ljubljana do Adrie Airways. Aerodrom Ljubljana bo tako postal 47,67-odstotni lastnik podjetja Adria Airways Tehnika. Gre za terjatve v višini nekaj več kot 2,4 milijona evrov s pripadajočimi obrestmi do datuma plačila delnic. Pogodbo so, kot je znano, v petek sklenili Adria Airways, državna Posebna družba za podjetniško svetovanje PDP in Aerodrom Ljubljana.
|
neutral
|
7,265
|
Slovenski trgovci so izjemno zadolženi Podražitve hrane so razkrile, da od končne cene živil največ poberejo trgovci, zato nameravata ministra za kmetijstvo in gospodarstvo pogoltnost trgovcev obrzdati s kodeksom, a nekateri o njegovi učinkovitosti dvomijo. Kodeks naj bi pravičneje uredil odnose v prehranski verigi, kamor so vključeni kmet, živilska industrija in trgovina. Agrarni ekonomist Aleš Kuhar meni, da se zaradi napovedi po uveljavitvi kodeksa, trgovci ne bodo odrekli delu zaslužka. Pravi, da je kodeks le češnja na torti, mi pa še torte nimamo. Pri nas večina podjetij zadev, ki jih definira na primer angleški kodeks, ne razume kot kršitve. Mariča Lah, predsednica trgovinske zbornice tako pojasnjuje, da trgovci na prvo mesto postavljajo delovanje trga, ki je po njenem mnenju najboljši regulator in definira razmerja med posameznimi členi v verigi. Kodeks po njenih besedah v ta razmerja ne sme posegati, je pa lahko zapis dobre poslovne prakse. Živilci naj se uprejo izsiljevanju trgovcev Ker se trgovci zavedajo, da slovenska živilska podjetja težko prodrejo na tuje trge, jih stiskajo bolj kot tuje dobavitelje. Poleg marž zahtevajo tudi številne popuste, na primer za ohranitev raznolikosti izdelkov, za računalniško izmenjavo podatkov, za oblikovanje porabe, za redistribucijo, če ni neposredne dostave, pa tudi redne popuste, super popuste, dodatne super popuste za hitro pokvarljivo blago, prispevek za humanitarne dejavnosti. Kuhar pojasnjuje, da so kršitve pri nas že tako velike, da jih kodeks ne more več popraviti. Rešiti jih mora zakonodaja, a pri tem Kuhar nima v mislih zakona o maržah, ker v prostem gospodarstvu to ni mogoče. Drugačnega mnenja je minister za kmetijstvo Dejan Židan, saj kmetijsko ministrstvo že pripravlja zakon, ki bi omejil marže, če s kodeksom ne bo uspeha. Podobne zakona že imajo na Madžarskem, Češkem, v Rusiji in Romuniji. Lahova ob tem pravi, da se boji, da bodo zakonsko predpisane marže dvignile maloprodajne cene in ne nasprotno. Kuhar ob tem opozarja, da je velik lastnik največje trgovske družbe država, trgovci pa so zelo zadolženi. Mercator ima tako na primer za skoraj milijardo evrov dolgov in če bi se zgodilo omejevanje marž, bi lahko sledil kolaps. A je ob koncu treba povedati, da so za nastale razmere krivi tudi živilci, ki si skačejo v zelje , namesto da bi se povezano uprli izsiljevanjem trgovin, pa je za TV Slovenija poročala Brigita Jeretina. Židan Nadzora ni, ker so marže poslovna skrivnost Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan sicer ob tem opozarja, da nadzora nad maržami ni, ker so poslovna skrivnost. V tem trenutku nimamo nadzora niti nad valutami plačil, ker so poslovna skrivnost, niti nad poslovnimi praksami, bonitetnimi sistemi, a ne govorimo posameznih slovenskih maržah, je opozoril minister. Izpostavil je še, da je v prehranski verigi prisoten strah, kar je samo po sebi znak, da je nekaj narobe. Prepričan je, da bi kodeks marsikaj razrešil. Ob tem Židan še dodaja Moti pa nas, ker nimamo podatkov, ker se skrivajo pod poslovnimi skrivnostmi, motijo nas plačilni roki, pomembno nam je, da so marže primerljive maržam v srednji Evropi. Napredek bi bil, če bi bile marže vidne potrošnikom.
|
negative
|
7,266
|
Veselko Težave železnic nas bodo prizadele Luka Koper je lani opravila za 15,37 milijona ton ladijskega pretovora, kar je 17 odstotkov več kot leta 2009. Po predhodnih podatkih je ustvarila za 119,3 milijona evrov poslovnih prihodkov. Prihodki so se glede na leto prej povišali za deset odstotkov, sporočajo iz družbe. Luka je največjo rast zaznala na kontejnerskem terminalu, kjer je pretovorila 476.731 kontejnerskih enot, kar je največja letna dosežena količina do zdaj. K povečanju so največ prispevale nove direktne ladijske povezave z Daljnim vzhodom. Na avtomobilskem terminalu se je promet povečal za petino in dosegel 379.250 enot, kar kaže na sicer počasno okrevanje avtomobilske industrije. Povečal se je predvsem obseg pretovora za države sredozemskega bazena in iz njih. Veselko Ukvarjali smo se tudi z zapuščino predhodnikov Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko pripominja, da je bilo leto 2010 zanje zelo težavno. Poleg iskanja načinov izhoda iz primeža gospodarske krize, poleg notranje reorganizacije in optimizacije poslovnih procesov, vseh komercialnih in tržnih naporov smo se morali ukvarjati tudi z zapuščino preteklega vodenja, pojasnjuje. Veselko opozarja tudi, da bodo morebitne težave železnic prizadele tudi učinkovitost in konkurenčnost Luke Koper. Nadaljnji razvoj pristanišča je po njegovih besedah v veliki meri odvisen tudi od državnega prostorskega načrta. V Luki Koper zato pričakujejo, da se bo vlada o njem izrekla v prvi polovici leta. Luka Koper je lani sicer postavila tri temeljne stebre, na katerih bo v prihodnosti slonel terminal za tekoče tovore - letalsko gorivo, klasični energenti in kemikalije.
|
neutral
|
7,267
|
GZS Dosegamo dno, prihaja veriga stečajev Gradbinci od vlade zahtevajo investicije za oživitev trga, sicer sledi veriga stečajev. Še posebej je težak položaj podizvajalcev, v prihodnjih mesecih naj bi jih propadlo več kot sto. Ne dvomimo, da bo letos prišlo dno dna, ker se je gradbeništvo leta 2009 izčrpalo in pravih ukrepov ni bilo, je povedal generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič na tiskovni konferenci, na kateri so sodelovali predstavniki Gospodarske in obrtne zbornice ter Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti. Vlado pozivajo, naj nemudoma pristopi k oživitvi trga gradbeništva s pospešitvijo investicij za pomembne infrastrukturne projekte. Pri tem so izpostavili predvsem podizvajalce, ki so po stečaju večjih gradbenih podjetij soočajo s 400 do 500 milijonov nepoplačanih dolgov. Država naj dokonča avtocestni program in pospeši gradnjo 3. in 4. razvojne osi, v izvedbeno fazo naj premakne projekt drugega tira železnice med Divačo in Trstom ter pospeši programe gradenj objektov za varstvo okolja odlagališča, čistilne naprave, pozivajo združeni gradbinci. Opozarjajo tudi na slabo izkoriščen potencial kohezijskih sredstev Evropske unije. Hribar Milič Posledice so nepredvidljive Podjetja se spopadajo z velikimi terjatvami, do dolžnikov so nemočna, ti pa nimajo ukrepov za izpolnitev obveznosti. Naročil drastično primanjkuje, kapacitete so bistveno preobsežne - davčne obveznosti pa so se celo povečale, položaj gradbeništva opisuje Hribar Milič. Po njegovih besedah ni ogroženih le 70.000 delovnih mest v gradbeništvu, temveč lahko pričakujemo verigo stečajev, saj je z gradbeništvom in investicijami življenjsko povezanih kar 11 panog. Temu se pridružuje Branko Selak, predstavnik zbornice za gradbeništvo pri GZS-ju Stečaji so na vidiku. Poleg močnejših podjetij bo to prizadelo predvsem vrhunska podizvajalska podjetja srednje velikosti - ko se bo vrh sesul, bo to potegnilo za seboj bistveno več, kot si lahko predstavljamo. Pozval je k ukinitvi kriterija najnižje cene pri javnih razpisih - najnižja cena pomeni tudi najnižjo kakovost, trdi. Si lahko predstavljamo Slovenijo brez avtocest? Samo Medved iz združenja za svetovalni inženiring pri GZS-ju poudarja, da bi bilo nesmiselno državo pozivati k vlaganju samo zato, da podjetja preživijo. Vzrok krize je po njegovem mnenju prav pregrevanje gospodarstva, padca pa ne more preprečiti nič. Vlado poziva le k tistim investicijam, ki so za državo nujne, pri tem pa izpostavlja avtocestna odseka Draženci-Gruškovje in Postojna-Jelšane, ki sta pomembna tudi v evropskem merilu. Iz tega razloga ne smemo ponoviti pretekle napake in graditi samo z lastnim denarjem, poudarja Medved, temveč se je treba angažirati za evropska sredstva. Dodal je še, da bi se morala država v tem primeru poenotiti tako, kot se je pri projektu gradnje avtocestnega križa. Si lahko še predstavljamo Slovenijo brez avtocest, se sprašuje Medved. Bomo, bomo, bomo, a na koncu ni nič Franc Bukovec, predsednik sekcije gradbenih podjetij pri Obrtni zbornici Slovenije, je kot največje težave izpostavil pomanjkanje naročil, neurejeno plačilno disciplino in splošen neugoden položaj podizvajalcev v odnosu z naročniki. Po rednem sestankovanju s predstavniki države ima obljub dovolj. Poudaril je, da so na torkovem sestanku predstavniki sedmih ministrstev naredili korak naprej in sprejeli 3 zahteve zbornice. Toplo pozdravlja predlagano prepoved gradnje v lastni režiji nad 30 kvadratnih metrov, pri katerem naj bi bilo skoraj 90 odstotkov del opravljenih na črno. Manj pa je zadovoljen z napovedano energetsko sanacijo objektov, natančneje z zneskom - 20 milijonov evrov. Protest in državljanska nepokorščina V OZS-ju so bolj nezadovoljni s tremi točkami, ki so jih vladni pogajalci zavrnili, začenši z zakonom o izvršbi. Bukovec trdi, da je skoraj polovica njihovih zahtevkov in ugovorov zavrnjenih, polovica pa gre v pravdni postopek. Obrtniki po njegovih besedah skoraj nimajo vpliva na postopek in so soočeni z izvršenimi dejstvi, ki pogosto vodijo v stečaj. Še hujša težava je po njegovem mnenju plačilna nedisciplina. Pri tem izpostavlja nezanesljive bilance poslovanja naročnikov del in prioritetno poplačilo banke v stečajnem postopku. Napoveduje vztrajanje pri zahtevah, kar bodo podkrepili najprej s protestom datum bo objavljen v četrtek, potem pa še z državljansko nepokorščino. Bančna pravila Basel 2 , rešitev za prihodnost? Združenje izvajalcev zaključnih del pri GZS-ju opozarja na sporne načine financiranja gradbenih projektov, ko so podizvajalci za sodelovanje tako rekoč prisiljeni v status soinvestitorja pri projektih, ki se gradijo na kredit, kjer so krediti večji od projekta, gradijo se pa na zemljiščih, pridobljenih na lizing , je dejal predsednik združenja Mirko Požar. Predlaga uporabo nemškega model financiranja Basel 2, ki predvideva za celoten projekt dva računa - enega za odlive, drugega za prilive, vse transakcije pa nadzoruje banka kot vodja projektnega računa. Projekt se lahko začne šele, ko je na stroškovnem računu sredstev večji od predračunske vrednosti. Če država ne bo hitro ukrepala, jih bo v prihodnjih mesecih propadlo več sto, je sklenil Požar. Med drugimi predlogi za izboljšanje stanja je Požar navedel začasno ukinitev davka na dobiček za podizvajalce in dobavitelje ter delno ukinitev obdavčitve plač za neodpuščene delavce. Zapleti se porajajo tudi pri urejanju zakonodaje na področju dela. Znano je, da je pet združenj delodajalcev zavrnilo sodelovanje na sestanku z ministrstvom, kjer bi obravnavali spremembe zakona o delovnih razmerjih. Podobno je storila tudi sindikalna stran s Pergamom in ZSSS-jem na čelu, zato so sestanek odpovedali.
|
negative
|
7,268
|
Soršak ob slovesu nad gorenjsko navezo Japonsko je doletelo tisto, kar je za zadolžene evropske države že vsakdanjost agencija Standard & Poor ji je znižala kreditno oceno z AA na AA-. Gre še vedno za četrto najvišjo oceno na lestvici, ki ima 22 stopenj. Po neverjetnem razcvetu v 80. letih se japonsko gospodarstvo še zdaj ni opomoglo. Od leta 1991 je vrednost japonskega BDP-ja ob trenutnih tečajnih razmerjih v dolarjih ostala nespremenjena, medtem ko se je vrednost ameriškega gospodarstva podvojila. Naraščal je le dolg dosegel je že dvakratnik letnega BDP-ja, ki je celo višji kot pri evropskih bolnikih , vendar je njegova struktura drugačna, zato je precej bolj obvladljiv. Vseeno so se pri agenciji S & P odločili, da Japonski znižajo kreditno oceno, pojavlja pa se vprašanje, kdo od velikih bo naslednji. Zelo primeren kandidat so ZDA, ki kljub izjemni zadolženosti ohranjajo popolno oceno trojni A, toda že lani so prišla opozorila, da večno ne bo tako. Fed spet zaseda Če bi se kreditna uvrstitev ZDA resno poslabšala, bi imelo to hude posledice na finančne trge, saj bi donosi ameriških obveznic začeli skokoviti naraščati. Evropski delniški trgi, ki so v sredo pridobivali zaradi nekaterih spodbudnih izjav Baracka Obame, v četrtek dopoldne tudi zaradi novice o slabši kreditni oceni japonskega gospodarstva niso več zmogli koraka proti novim najvišjim vrednostim v zadnjih dveh letih in pol. V ospredju zanimanja vlagateljev je sicer dvodnevno zasedanje Zveznih rezerv, ki se je začelo v sredo. Vsi želijo slišati spodbudne besede o okrevanju ameriškega gospodarstva. Okrevanje nepremičninskega trga Nov dokaz, da gredo stvari na bolje, je objava decembrske prodaje novozgrajenih enodružinskih hiš. Rast je bila 17,5-odstotna na letni ravni in najvišja po lanskem aprilu, medtem ko so bile cene teh nepremičnin najvišje po aprilu 2008. Newyorški delniški indeks Dow Jones je po objavi te novice prvič po juniju 2008 presegel mejo 12 tisoč točk, še vedno pa je daleč od rekorda iz oktobra 2007, ko je bila njegova vrednost nad 14 tisoč točkami. Med 30 delnicami, ki so vključene v Dow Jones, so se občutno pocenile le Boeingove za 3,1 %, saj je imel proizvajalec letal v zadnjem četrtletju nižji dobiček od pričakovanj. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +2,21 % 3,84 EUR TELEKOM +1,28 % 87,00 PETROL +0,78 % 260,00 NOVA KBM +0,48 % 10,40 GORENJE +0,47 % 12,75 KRKA +0,36 % 64,33 MERCATOR -0,00 % 155,00 LUKA KOPER -0,64 % 15,50 Soršak ob slovesu nad gorenjsko navezo Indeks SBI TOP je po štirih negativnih dneh porasel za pol odstotka, pri čemer so največ, okrog odstotek, pridobile delnice Telekoma in Petrola. S Krko je bilo za nekaj manj kot pol milijona evrov prometa, cena je malenkost porasla. Urad za varstvo konkurence je uvedel postopek proti Savi, ker ni priglasila koncentracije v Gorenjski banki. Sava je tako ostala brez glasovalnih pravic, podobna usoda naj bi jo doletela tudi v Abanki. Savine delnice, ki od lani niso vključene v izračun indeksa SBI TOP, so se podražile na 82,99 evra.
|
neutral
|
7,269
|
Pogovor Mojce Širok z novinarjem Emilianom Fittipaldijem Sveti sedež v Rimu ni zanikal niti vrstice mojega članka, pravi italijanski novinar, ki je razkril domnevno 800-milijonski dolg mariborske nadškofije. Finančne težave mariborske nadškofije odmevajo tudi v Italiji. Po poročanju drugega največjega tednika v državi, rimskega L Espressa, ki se sklicuje na poročilo vatikanskega revizorja, naj bi zgrešene naložbe mariborski nadškofiji nakopale za več kot 800 milijonov evrov izgube, Cerkvi pa naj bi tako grozil eden največjih finančnih polomov v zgodovini, so poročali Odmevi. Preberite še L Espresso V mariborski nadškofiji polom biblijskih razsežnosti V mariborski nadškofiji so pisanje zanikali, po njihovih besedah naj bi dolgovi podjetij, v katerih imajo lastniške deleže, znašali zgolj 17 milijonov evrov. Mojca Širok se je pogovarjala z Emilianom Fittipaldijem, avtorjem članka, ki se je dokopal, kot pravi, do vatikanskega poročila o finančnih operacijah mariborske nadškofije. V mariborski nadškofiji so zanikali oziroma popravili podatke iz vašega članka, po katerih naj bi dolg podjetij v njihovi lasti znašal 800 milijonov evrov. Kako komentirate ta popravek? Cerkev vedno zanika, ko jo zasačijo z roko v marmeladi. Zame je pomembno to, da Sveti sedež v Rimu ni zanikal niti vrstice mojega članka. Glede na to, da se sklicujem na dokument, ki prihaja iz Vatikana, bi moje pisanje, če bi bilo napačno, verjetno zanikali neposredno v Rimu. Na katere vire oziroma dokumente se opira vaš članek? Na problem sam so me opozorili slovenski viri iz Ljubljane in Maribora. Poročilo, ki sem ga videl, pa je poročilo ekonomskega strokovnjaka Svetega sedeža, ki so ga januarja lani poslali v Maribor, da pregleda poslovanje nadškofije in njenih podjetij. Pripravil je ta dokument, nekakšen tajni dosje, ki ga je izročil papežu in njegovemu državnemu sekretarju Tarcisiu Bertoneju. Ali glede na to poročilo obstajajo kakšne možnosti, da se ta podjetja še lahko rešijo ali pa jim preostane le bankrot? Poročilo je zelo jasno. Če bi dolgovi res znašali le 17 milijonov evrov, verjetno ne bi bilo težav, a v resnici jih je, kot sem zapisal, za 800 milijonov evrov. V poročilu piše, da brez takojšnjih prilivov kapitala štirim podjetjem - Rasti, Zvonu 1 in Zvonu 2 ter še enemu pomembnemu komercialnemu podjetju - ne preostane drugega kot bankrot. V Vatikanu so nam odgovorili, da zadeve ne morejo komentirati, ker da se ta nanaša neposredno na mariborsko nadškofijo. Je po vašem mnenju mogoče, da bi Vatikan v tem primeru posredoval z naložbami oziroma finančno pomočjo? Ne. Politika Vatikana v takšnih primerih, kot se je zgodilo tudi ob škandalih, ki so zaradi pedofilskih duhovnikov zajeli ameriško Cerkev, je, da se distancira od lokalnih cerkva. Po ugotovitvah papeževih odposlancev mariborska nadškofija Vatikana nikoli ni prosila za dovoljenje za nepremišljene finančne akrobacije. Zato so za Vatikan nezakonite, za njihovo reševanje pa ne bo dal niti evra. Za varčevalce in za banke, ki so mariborski nadškofiji posodili na desetine milijonov, pa je to seveda velika težava.
|
negative
|
7,270
|
Telekomovi delničarji upravi predlagajo odkup lastnih delnic Skrajno napete razmere v Egiptu so dopoldne nekoliko oklestile vrednosti evropskih delniških indeksov, v rdeče številke pa se je pogreznila tudi Ljubljanska borza. Potem ko so največje svetovne borze prejšnji teden dosegle najvišjo vrednost po poletju 2008 newyorški Dow Jones je presegel 12 tisoč točk, so se vlagatelji zaradi politične negotovosti že v petek odločali za unovčevanje dobičkov, z novim tednom pa se razmere še niso povsem umirile. Tokijski Nikkei se je znižal za dober odstotek, nekoliko nižje pa so bile izgube v Frankfurtu, pri čemer so največ, okrog tri odstotke, izgubile delnice avtomobilskih podjetij. Na Bližnjem vzhodu so bili padci precej izrazitejši. V Dubaju se je osrednji delniški indeks znižal za dobre štiri odstotke, medtem ko je borza v Kairu razumljivo zaprta. V prejšnjem tednu je v dveh dneh padla za 16 odstotkov. Zlato januarja navzdol Čeprav ima ameriška valuta status varnega pribežališča, je evro porasel v primerjavi z dolarjem, potem ko je bil objavljen podatek, da se je inflacija v evrskem območju januarja na letni ravni povzpela z 2,2 na 2,4 odstotka, kar je največ po oktobru 2008. Kot je znano, si Evropska centralna banka ne želi inflacije, višje od dveh odstotkov. Mogoče je, da bo predsednik ECB-ja Jean Claude Trichet s sodelavci prisiljen prej, kot je to načrtoval, zvišati obrestno mero, ki je že dlje časa pri rekordno nizkem enem odstotku. Vrednost evra je 1,368 dolarja, cena lahke nafte tik pod 90 dolarji, zlato pa je po visoki petkovi rasti zdrsnilo pod 1.330 dolarjev. Kaže, da bo januar za vlagatelje, ki stavijo na rast zlata, najslabši mesec po decembru 2009. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA -0,00 % 3,80 EUR LUKA KOPER -0,00 % 15,50 TELEKOM -0,57 % 87,50 MERCATOR -0,65 % 154,00 KRKA -0,67 % 64,00 GORENJE -1,15 % 12,50 PETROL -1,91 % 257,00 NOVA KBM -2,26 % 10,165 SBI TOP izgubil več kot odstotek Indeks SBI TOP 836 točk, ki vključuje delnice šestih slovenskih podjetij, je tretjič letos izgubil več kot odstotek in skorajda pristal pri najnižji letošnji vrednosti. Vse delnice so izgubljale, najbolj Telekomove in Petrolove, katerih tečaj se je znižal za okrog dva odstotka. Telekomove delnice so vredne le 86 evrov in so v območju rekordno nizke vrednosti, odkar so začele kotirati na Ljubljanski borzi. Več delničarjev je na Telekom Slovenije naslovilo zahtevo za sklic skupščine, na kateri naj bi upravo pod vodstvom Ivice Kranjčevića pooblastili za nakup lastnih delnic, kot to v zadnjih dveh mesecih počne Krkina uprava. Na Krkin tečaj to nima posebnega vpliva - ob skoraj milijonu evrov prometa se je cena Krke znižala na 64 evrov.
|
negative
|
7,271
|
Sum usklajenega delovanja Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP je Sod zaradi suma usklajenega delovanja pozvala, da se izreče o dejstvih, povezanih z lastništvom v Aerodromu Ljubljana in Pozavarovalnici Sava. Sod se mora skupaj z nekaterimi drugimi državnimi lastniki družbe izreči glede deleža lastništva v obeh omenjenih družbah. Gre za morebitno obveznost, da Sod kot lastnik skupaj z Zavarovalnico Triglav, NKBM-jem in Aerodromom Ljubljana objavi ponudbo za prevzem Save Re oziroma skupaj z Zavarovalnico Triglav, Kapitalsko družbo in Luko Koper prevzem družbe Aerodrom Ljubljana. Usklajeno ravnanje državnih lastnikov? Agencija za trg vrednostnih papirje namreč sumi, da so družbe pri lastništvu obeh podjetij ravnale usklajeno. V Sodu so dejali, da bodo oba poziva preučili, nanju odgovorili in hkrati storili vse za zaščito svojih interesov.
|
neutral
|
7,272
|
V Valjevu bi še eno linijo, v Zaječarju ponudili brezplačno zemljišče V Valjevu od Gorenja zahtevajo, da še letos zgradi novo proizvodno linijo, sicer mu ne bodo podaljšali najemne pogodbe za zemljišče ob obstoječi tovarni. Zaplet je nastal, potem ko se je Gorenje odločilo, da bo novo tovarno postavilo v Zaječarju, saj so jim tam za tovarno ponudili brezplačno zemljišče. Podpredsednik srbske vlade Mlađen Dinkić je zatrdil, da Valjevčani nimajo razlogov za nezadovoljstvo, češ da bodo tudi v valjevski tovarni povečali število zaposlenih. Koliko dodatnih delavcev bo Gorenje zaposlilo v Valjevu? Valjevo je Gorenju zemljišče ob tovarni hladilne tehnike dalo v 99-letni najem za okoli 700.000 evrov, o svoji nameri pa je občina Gorenje že obvestila. V skladu s pogodbo bi moralo Gorenje na novi proizvodni liniji v Valjevu zaposliti še 500 delavcev. Župan Valjeva Zoran Jankoljević poleg tega od države zahteva poseben status, kot ga imajo nekatera druga mesta v Srbiji. Dinkiću pa očita, da vlada ni izpolnila svoje obljube po 4.000 evrih državne subvencije za vsakega novega zaposlenega delavca, saj je Gorenje prejelo le po 2.000 evrov subvencije za 170 na novo zaposlenih. V Gorenju izjav valjevskega župana niso želeli komentirati. Dejali so le, da so odnosi s tamkajšnjimi oblastmi v Valjevu dobri in želijo, da taki ostanejo tudi vnaprej. Dinkić je povedal še, da je Gorenje prvi resen tuji vlagatelj, ki prihaja v Zaječar, želijo pa si, da bi imeli vlagatelje tudi v vzhodni, zahodni in južni Srbiji ter Vojvodini.
|
neutral
|
7,273
|
Pogajanja med NLB-jem in belgijskim KBC-jem še potekajo Čas za podpis novega delničarskega sporazuma med državo in belgijskim KBC-jem o dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke se hitro izteka. Za zdaj kaže, da v pogajanjih ni nikakršnega napredka. Po informacijah večmesečna pogajanja med državo kot največjo lastnico, ki jo je najprej zastopalo finančno ministrstvo, zdaj pa Agencija za upravljanje kapitalskih naložb, in belgijskim KBC-jem niso prinesla nikakršnega napredka. Medtem ko KBC svojo udeležbo pri 250 milijonov evrov vredni dokapitalizaciji še naprej pogojuje z dodatnim članom v upravi in dodatnim v nadzornem svetu, naj bi predstavniki agencije pod vodstvom finančnega ministrstva te zahteve zavračali, je za Radio Slovenija poročala Urška Jereb Brankovič. NLB mora finančno injekcijo dobiti do konca marca Iz agencije so skopo sporočili, da pogajanja s KBC-jem še potekajo, in izrazili upanje, da bodo uspešno končana. V isti sapi so še navedli, da so v nasprotnem primeru na voljo tudi druge možnosti, s katerimi bi lahko izpolnili zahteve Banke Slovenije, da se NLB kapitalsko okrepi. Edina možnost, da NLB dobi finančno injekcijo do konca marca, kot zahteva regulator, je sicer to, da NLB dokapitalizira država sama. A tudi tu se porajajo določeni pomisleki. Določila Evropske komisije namreč narekujejo, da mora pri dokapitalizaciji bank vsaj 20-odstotni delež zasebnega kapitala, v nasprotnem primeru gre za nedovoljeno državno pomoč. Iz nedavnih besed ministra Franca Križaniča, da bo Bruselj pri državnih dokapitalizacijah letos zamižal na eno oko, pa je sklepati, da se je država na možnost, da sama poskrbi za potreben kapital, že pripravila. Vprašanje, ki se ob tem zastavlja, je le še, zakaj potem tega ni storila že prej. V tem primeru se bonitetna ocena NLB-ja morebiti ne bi znižala, nove evropske stresne teste, ki se začenjajo ta mesec in bodo pokazali tveganja, katerim je NLB izpostavljen, pa bi banka brez dvoma pričakala mirneje.
|
neutral
|
7,274
|
Tudi cene zemljišč so začele padati Oglaševane cene stanovanj v osrednji Sloveniji so se lani glede na leto 2009 znižale za 5,4 odstotka, v Ljubljani pa za 1,1 odstotka. Večjega padca cen ni pričakovati, ugotavljajo na portalu Slonep. V Ljubljani so se lani najbolj znižale oglaševane cene največjih stanovanj, in sicer za 3,4 odstotka. V povprečju so se pocenile tudi garsonjere -1,7 odstotka, enosobna stanovanja -2, dvosobna stanovanja -1,5 in trisobna stanovanja -0,3. Na drugi strani so se štirisobna stanovanja podražila, in sicer za 1,4 odstotka. Na letni ravni so se znižale tudi oglaševane cene stanovanj v osrednji Sloveniji brez Ljubljane, ki so šle navzdol za 5,4 odstotka. Garsonjere so se pocenile za 4,6 odstotka, enosobna stanovanja za 1,6 odstotka, dvosobna za 7,1 odstotka, trisobna za 6,7 odstotka, štirisobna za 5,4 odstotka, večja stanovanja pa za 2,2 odstotka. Pocenitev stanovanj so v lanskem letu zaznali tudi v drugih regijah Slovenije. Zazidljiva zemljišča po letih rasti navzdol Glede zazidljivih zemljišč na portalu ugotavljajo, da je bila za večji del Slovenije do lanskega leta značilna rast cen, medtem ko je bilo leto 2010 leto padca, saj so se cene v večini regij, z izjemo Zasavja in osrednje Slovenije, znižale. V Ljubljani se je povprečna oglaševana cena zazidljivih zemljišč na letni ravni znižala za 5,6 odstotka, v osrednji Sloveniji brez Ljubljane pa se je zvišala za 4,1 odstotka. Strmega padca ni pričakovati Na portalu tudi ugotavljajo, da se pričakovan močan padec iz leta 2009 ni nadaljeval v leto 2010, a ga tudi zdaj ne pričakujejo. Bolj realno je, da bodo cene počasi drsele navzdol. Za to navajajo več razlogov. V Sloveniji je večina stanovanj lastniških in kupci običajno prodajo lastno stanovanje in s kupnino, ki jo oplemenitijo s prihranki, kupijo večje, običajno dražje stanovanje. Pri tem niso prisiljeni prodajati za vsako ceno, saj v primeru prodaje pod ceno, ne bi mogli kupiti večjega stanovanja, ker njegov lastnik ni pripravljen dovolj znižati cene, ker je v enakem položaju in ker lahko še naprej živijo v svojem stanovanju. Za letos je mogoče v zvezi s cenami pričakovati, da se bo gospodarska kriza še bolj zaostrila, kar bo negativno vplivalo tako na kupce kot tudi investitorje in banke, dodajajo. Banke držijo štango Prav tako se niso izpolnila pričakovanja, da bodo banke pritisnile na investitorje in jih prisilile k prodaji novih stanovanj. Tu razlog tiči v tem, da bankam ni v interesu, da bi se stanovanja, s katerimi so zavarovana posojila, prodala močno pod ceno, s katero so bila ovrednotena na vrhuncu nepremičninskega balona. Večina posojil je hipotekarnih in stanovanja bodo, v primeru propada investitorja, dobile v last banke. Če pa se cene znižajo, v primeru propada investitorja, banka dobi stanovanja, ki jih ne more prodati po ceni, ki bi pokrila dolg, pojasnjujejo na portalu. Za konec pa še dodajajo, da gradbeno podjetje v veliko primerih ni tudi investitor, zato ni nujno, da bodo ob stečaju stanovanja postala del stečajne mase in končala na trgu po nižjih cenah. V Ljubljani in njeni okolici delujejo nekateri investitorji, ki so dovolj močni, da so za večji del gradnje vložili lastna sredstva in niso pretirano obremenjeni s posojili. Popuščati pa ne želijo, saj je bila izgradnja obremenjena z visokimi stroški cene zemljišč, komunalni prispevek.
|
neutral
|
7,275
|
Stečajni upravitelj želi stečaj Merfina V Merkurju računajo, da bodo 35 milijonov evrov premostitvenega posojila dobili konec tega tedna. Iz Merkurja so sporočili, da so aneks h kreditni pogodbi podpisale že vse banke. Merkur pa jim je tudi že dostavil prvi paket prek 500 predračunov za odobritev prvega črpanja kredita. Zato upajo, da bodo sredstva prejeli že konec tega tedna. Medtem si Merkur prizadeva pridobiti soglasje Kranjskega okrožnega sodišča k pogodbi o prodaji službenih vozil, ki jo je brez potrebnega soglasja opravil konec lanskega leta, prisilni upravitelj Ladislav Hafner pa je zaradi tega podal ugovor na vodenje postopka prisilne poravnave. Đorđević si prizadeva za stečaj Merfina Medtem ima veliko dela tudi stečajni upravitelj HTC Dva Branko Đorđević, ki si prizadeva za začetek stečajnega postopka zoper Merfin. Ta HTC Dva, ki je služil kot vzvod za financiranje menedžerskega odkupa Merkurja, dolguje 185 milijonov evrov, ki pa jih ne more poplačati. Družba naj bi bila nelikvidna in prav na tej osnovi bo Đorđević predlagal stečaj, vendar bo pred tem moral zbrati vsa dokazila o kapitalski neustreznosti. Težava je v tem, ker bilanc za preteklo leto še ni, zato je insolventnost težko dokazati. Druga težava je, da HTC Dva na računu nima dovolj sredstev za plačilo sodnih stroškov ob vložitvi zahteve za stečaj Merfina. Đorđevič bi si zato želel, da bi stečaj predlagal kateri izmed drugih upnikov Merfina.
|
negative
|
7,276
|
Na tujem je na krilih četrtletnih dobičkov smer spet navzgor Na delniške trge se je vrnilo zaupanje, vlagatelji so spet pripravljeni tvegati. Dow Jones je najvišje po juniju 2008, evro je splezal nad 1,38 dolarja. Vstaja v Egiptu je na Wall Street negativno vplivala le v petek, ta teden je smer spet navzgor. Indeksi odkrivajo nova območja in prebijajo psihološke ovire širši S & P 500 je prvič po dveh letih in pol presegel mejo 1.300 točk. Skupni imenovalec rasti optimizem zaradi spodbudnih objav četrtletnih dobičkov ameriških družb in znaki, da ameriško gospodarstvo po recesiji spodbudno o Finančne krivulje Indijski trg januarja izgubil več kot 10 % Nafta brent nad 100 dolarji Tudi Evropa je sledila New Yorku. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.159 točk je v torek porasel za 1,4 odstotka, pri čemer so vodilno vlogo odigrale delnice naftnih podjetij, potem ko je cena nafte vrste brent presegla 101 dolar. Na rast nafte poleg nemirov v Egiptu vpliva tudi padanje dolarja. Ameriška valuta je v primerjavi s košarico valut zdrsnila najnižje v zadnjih treh mesecih. Za evro je treba tako plačati več kot 1,38 dolarja. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +4,63 % 3,799 EUR GORENJE +1,20 % 12,65 KRKA +0,63 % 64,40 MERCATOR -0,00 % 155,00 PETROL -0,00% 260,00 NOVA KBM -0,39 %10,26 TELEKOM -1,15 % 86,00 LUKA KOPER -2,02 % 15,00 Odlični rezultati Scanie Prva polovica sredinega trgovanja v Frankfurtu ni bila posebej razburljiva. Indeks DAX30 je uvodoma porasel nad 7.200 točk, nato pa se nekoliko znižal. Švedski proizvajalec tovornjakov Scania in nemški MAN sta tik pred združitvijo. Scania je medtem sporočila, da je imela lani za več kot milijardo evrov dobička, kar je skoraj devetkrat več kot predlani. Družba je prihodke povečala za 26 odstotkov. Na Ljubljanski borzi je bilo s Krko za 653 tisoč evrov prometa, cena se je gibala v ozkem pasu od 64,01 do 64,49 evra. Indeks SBI TOP 840 točk se je zvišal za desetino odstotka, večjo rast pa je preprečil Telekom, ki je bil ob začetku trgovanja vreden le 85,3 evra.
|
positive
|
7,277
|
Rast vlog gospodinjstev za polovico nižja kot pred krizo Banke v Sloveniji so lani ustvarile 48,4 milijona evrov izgube pred davki. Še leto prej so imele 160,5 milijona evrov dobička. Najpomembnejši razlog za zmanjševanje dobička bank so po mnenju analitikov Banke Slovenije visoki stroški oslabitev in rezervacij, saj so te lani znašale 757,3 milijona evrov oziroma dobro četrtino več kot leto prej. Bilančna vsota bank je nižja za 1,3 milijarde evrov na 50,3 milijarde evrov, za levji delež tega zneska pa je krivo decembrsko zmanjševanje terjatev do bank v tujini, ki je znašalo kar 1,1 milijarde evrov. Banke so namreč do sredine novembra povečevale terjatve, da bi s sredstvi odplačale obveznosti do evrosistema. Posojila v nebančnem sektorju so lani zrasla za 1,2 odstotka, medtem ko so se decembra znižala za pol odstotka. Posojila državi so se povečala za 58,3 odstotka, gospodinjstvom pa za slabih deset odstotkov. Večina prirasta je šla na račun bank v večinski tuji lasti. Posojila nefinančnim družbam so se znižala za 2,6 odstotka v primerjavi z letom prej, znižanje pa je bilo posledica povečanih oslabitev in odplačil posojil. Pri tem se je povečal delež dolgoročnih posojil. Vloge nebančnega sektorja so se lani zmanjšale za 0,3 odstotka in so konec decembra znašale 23,5 milijarde evrov, vloge gospodinjstev pa so se lani povečale za pol milijarde, na 14,3 milijarde evrov, kar je manj kot polovica prirastov, ki smo jih bili navajeni v letih pred krizo, še ugotavljajo analitiki Banke Slovenije.
|
negative
|
7,278
|
Skupščina o konverziji terjatev bo 25. februarja Upravitelj prisilne poravnave Merkurja je od 546 milijonov evrov prijavljenih terjatev priznal 524 milijonov evrov terjatev, 21 milijonov pa jih prereka. Upravitelj prisilne poravnave Ladislav Hafner bo Kranjskemu okrožnemu sodišču posredoval osnovni seznam preverjenih terjatev upnikov. Ko bo seznam objavljen, bodo upniki imeli možnost ugovora pri identifikacijskih podatkih. Nato pa se bo izdal dopolnilni seznam, ki mu bo sledil končni. Šele nato bo na vrsti potrjevanje prisilne poravnave. Kdaj se bo to zgodilo, Hafner ni želel ugibati, saj je najprej treba počakati na sklepe skupščine o konverziji terjatev, ki bo 25. februarja. Pri potrjevanju prisilne poravnave bodo sodelovali le navadni upniki, ki so svoje terjatve prijavili in jih je Hafner priznal. Prisilna poravnava, ki v načrtu finančnega prestrukturiranja predvideva 60-odstotno poplačilo do leta 2015, pa bo učinkovala za vse navadne upnike, medtem ko na ločitvene in zavarovane upnike prisilna poravnava nima vpliva. Skupaj naj bi Merkur vsem upnikom dolgoval okrog 740 milijonov evrov. Minevajo trije meseci od začetka prisilne poravnave Danes minevajo trije meseci, odkar je Kranjsko okrožno sodišče oklicalo začetek postopka prisilne poravnave zoper Merkur. Do zdaj je nakelski trgovec dosegel pomemben korak na poti finančnega prestrukturiranja in si po dolgotrajnih pogajanjih z bankami zagotovil 35 milijonov evrov dolgoročnega posojila za dodatni zagon poslovanja. Vendar v Merkurju še čakajo na odobritev prvega črpanja posojila. Pri zagotavljanju vseh pogojev za uspeh prisilne poravnave se sicer vseskozi zapleta, zato se je tako črpanje posojila kot odločanje o dokapitalizaciji s pretvorbo dela terjatev v lastniške deleže že močno zavleklo glede na prvotne napovedi, ko sta bila posojilo in skupščina predvidena že za december, potrditev prisilne poravnave pa predvidena za februar.
|
neutral
|
7,279
|
Sodišče upraviteljico zamenjalo, da ne bo videza pristranskosti Ljubljansko sodišče je za novo upraviteljico prisilne poravnave, potem ko je razrešilo Darjo Erceg na njeno željo, imenovalo Marijo Magdaleno Šantl. Ercegova je odstopila, ker ni želela, da se v javnosti umetno ustvarjajo kakršne koli okoliščine oziroma namigi, ki bi vzbujali dvom o njeni strokovni in objektivni nepristranskosti. Poročali smo že, da je Ercogova predsednica nadzornega sveta SCT-jevega konkurenta Gradbenega podjetja Grosuplje, zato bi z vodenjem prisilne poravnave SCT-ja lahko prišla v navzkrižje interesov. SCT naj bi kljub prisilni poravnavi v zadnjem času pridobil več poslov v Srbiji. SCT-jeva hčerinska družba SCT&CG Montaža iz Beograda naj bi pridobila posel gradnje športno-rekreacijskega centra Voždovca z nogometnim igriščem na strehi objekta, vreden 22 milijonov evrov, gradnjo logističnega centra PTT Srbije v Zemunu in sodelovanje pri gradnji Plazza centra v Subotici projekta sta vredna devet milijonov evrov. Na sodišču so zapisali, da bi dejstvo, da je Ercogova predsednica nadzornega sveta enega izmed upnikov dolžnika prisilne poravnave, ki ga zastopa tudi pred sodiščem, pri strankah postopka lahko vzbudila dvom o njeni pristranskosti. Čeprav je sodišče prepričano, da bi tudi v tem insolvenčnem postopku delovala nepristransko in strokovno, pa je zaradi videza nepristranskosti in čim bolj nemotenega poteka postopkov prisilne poravnave, za katerega je pričakovati, da bo že tako zapleten, upoštevalo upraviteljičino odklonitev imenovanja in jo tako razrešilo dolžnosti v tem postopku. Računalniški program je nato izbral Borisa Dolamiča, ki pa je lastnik Gradbenega podjetja Grosuplje in življenjski partner Ercegove, zato ga je sodišče ob enakih razlogih kot Ercegovo razrešilo. Naslednja v vrsti, ki jo je izbral računalniški program, je bila Marija Magdalena Šantl, ki jo je sodišče nato tudi imenovalo za upraviteljico prisilne poravnave.
|
neutral
|
7,280
|
Zaposleni letos z 4,5 do 12 odstotkov višjimi plačami Družba Eti Izlake je lansko leto sklenila s tremi milijoni evrov dobička, kar je eden najboljših rezultatov skupine Eti sploh. Prihodki od prodaje so znašali okoli 88 milijonov evrov. Prihodki od prodaje so se tako glede na leto 2009 povečali kar za četrtino, so še sporočili iz Etija. Kot menijo, je za dobre prodajne rezultate kriva predvsem nadpovprečna prodaja novih izdelkov, ki so predstavljali desetino skupne prodaje, ter za Eti ugodne razmere na trgih zahodne Evrope. Izrazito izboljšanje prodajnih rezultatov so zaznali predvsem v matični družbi. Zadovoljni so tudi z donosnostjo kapitala, ki je ocenjena na 8,6-odstotno. Ob tem je Eti lani dodatno zaposloval prek 150 ljudi, z začetkom letošnjega leta pa so vsem zaposlenim dvignili plačo za od 4,5 do 12 odstotkov. Letos uspešni že na dveh razpisih za evropska sredstva Po ugotovitvah uprave, ki jo vodi Tomaž Berginc, tudi letošnje leto kaže dobro. Eti je bil namreč skupaj s partnerskimi podjetji uspešen na dveh javnih razpisih za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Eti bo tako sodeloval pri razvoju na področju elektroindustrije in elektronike v Razvojnem centru NELA - Napredna elektroindustrija ter na pdoročju razvijanja naprednih materialov kot vodilni partner v razvojnem centru Novi materiali v Zasavju. Najpomembnejši strateški cilji družbe v naslednjih štirih letih bodo prestrukturiranje produktnega portfelja v smeri tehnološko zahtevnejših izdelkov, osredotočanje na rast na preostalih trgih vzhodne in jugovzhodne Evrope s poudarkom na ponujanju celovitih rešitev, prehod iz produktnega v storitveno naravnan poslovni model in krepitev navzočnosti v neposrednih prodajnih kanalih.
|
positive
|
7,281
|
Predsednik skuša zgladiti spore s korporativno Ameriko ZDA morajo postati najboljši kraj na svetu za posel, je ameriške poslovneže k sodelovanju pri okrevanju gospodarstva pozval Barack Obama. Predsednik ZDA je med nagovorom ameriške gospodarske zbornice podjetja pozval, naj prispevajo svoj delež k spodbujanju gospodarske rasti, menedžerje pa povabil, naj vstopijo v igro in začnejo vlagati del skoraj 2000 milijard dolarjev sredstev, ki se kopičijo v njihovih bilancah. Obama je poudaril, da si vlada in podjetja delijo odgovornost, in se zavzel za sodelovanje z zasebnim sektorjem. Poudaril je, da si vlada prizadeva izboljšati državno infrastrukturo, več vlagati v podjetnike in spodbujati inovativnost. Od podjetij predsednik pričakuje, da bodo začela vlagati svoja sredstva ter okrepila zaposlovanje in s tem spodbudila rast največjega gospodarstva na svetu, od česar naj bi imela korist celotna država oziroma njeni državljani, in ne samo podjetja. ZDA naj bi tako postale najboljši kraj na svetu za posel . Nižji davki za podjetja Ko sodelujemo z vami pri izboljševanju ZDA za poslovanje, se vprašajte, kaj lahko naredite za ZDA. Vprašajte se, kaj lahko naredite, da najamete ameriške delavce, da podpirate ameriško gospodarstvo in vlagate v ta narod, je položil na srce sicer bolj republikanski stranki naklonjene zbornice. Dodal je, da bi si ZDA morale prizadevati, da bi bile bolj inovativne, izobražene in boljše od tekmecev. Predsednik je med drugim omenil, da si želi znižati stopnjo davkov za podjetja in odpraviti davčne luknje . Da bi financiral to znižanje, da bi to dosegel, pa potrebuje pomoč gospodarske skupnosti. Poskus zbliževanja pred volitvami Analitiki ocenjujejo, da je Obama z nastopom pred gospodarsko zbornico začel iskati podporo poslovne skupnosti pred volitvami prihodnje leto. S poslovnim sektorjem skuša zgladiti zamere, ki so jih ustvarile ostrejša regulacija finančnega sektorja, zdravstvena reforma in ostra predsednikova retorika glede plač direktorjev na vrhuncu gospodarske krize. Kljub nekaterim sporom imata obe strani veliko skupnih interesov, kot so npr. novi zunanjetrgovinski sporazumi in odprava nekaterih ovir, ki zmanjšujejo konkurenčnost ameriških podjetij. Predsednik zbornice Thomas Donohue je Obami odgovoril, da je poslovna skupnost povsem predana sodelovanju s predsednikom in njegovo administracijo pri zavzemanju za skupne cilje.
|
positive
|
7,282
|
Wall Street že sedmič zapored navzgor Mercatorjeve delnice so se drugič zapored podražile za več kot tri odstotke, medtem ko je tečaj Save spet strmo padel in je zdaj celo najnižje po letu 2000. Rast Mercatorja nima prave teže, saj je bilo v zaključni avkciji po ceni 164,6 evra sklenjeno le za tri lote prometa, kar je pripomoglo k visoki rasti. Preostali promet je bil v veliki večini sklenjen pri vrednosti 160 evrov za delnico, kar bi predstavljalo tudi približni enotni tečaj trgovalnega dne po stari metodologiji Ljubljanske borze, je za MMC Mercatorjev vzpon ob 271 tisoč evrih prometa komentiral Uroš Ožbolt Alta Skladi. Indeks SBI TOP 846 točk se je zvišal za 0,29 odstotka. Najprometnejše so bile s 700 tisoč evri Krkine in NKBM-jeve delnice, pri čemer je Krka zdrsnila za skoraj odstotek, Nova KBM pa je dosegla tudi 10,50 evra. Savine delnice so padle na 63,7, kar je najmanj po letu 2000. Finančne krivulje Ameriške korporacije so presegle pričakovanja tudi pri rasti prodaje, ne le dobička Tečaji delnic v prvi kotaciji MERCATOR +3,52 % 164,60 EUR NOVA KBM +0,97 % 10,40 LUKA KOPER +0,68 % 14,70 GORENJE +0,40 % 12,65 TELEKOM -0,52 % 86,30 INTEREUROPA -0,82 % 3,371 KRKA -0,92 % 63,75 PETROL -1,18 % 254,95 Na Kitajskem spet zvišali obrestne mere Razvite borze je presenetila novica, da so se na Kitajskem med praznovanjem tamkajšnjega novega leta že tretjič v zadnjih štirih mesecih odločili zvišati obrestne mere, in sicer za četrt odstotne točke, na 6,06 odstotka. Osrednja banka je monetarno politiko prvič po treh letih začela zaostrovati lani 20. oktobra, drugič pa je obresti zvišala za božič. Pri postopnem zviševanju očitno posnema Alana Greenspana, ki je ko je bil prvi mož Feda prav tako z minimalnimi odmerki zviševal ceno denarja. Kitajska gospodarska rast je bila v zadnjem lanskem četrtletju na letni ravni 9,8-odstotna, inflacija pa je presegla pet odstotkov. Zlasti cene hrane se občutno dražijo, na letni ravni so podražitve že več kot desetodstotne. Optimizem avtomobilskih proizvajalcev Evropske borze so v torek rahlo zdrsnile z 29-mesečnega vrha. Indeks FTSEurofirst 300 1.176 točk se je znižal za 0,1 odstotka, čeprav so avtomobilske delnice dobile pospešek. BMW-jeve so se podražile za skoraj pet odstotkov, potem ko je bavarski proizvajalec januarja zvišal prodajo in napovedal spodbudno leto 2011. Tudi preostala podjetja v sektorju z optimizmom zrejo v prihodnost. Newyorški indeks Dow Jones 12.233 točk je v torek pridobil 0,59 odstotka in si privoščil že sedmi zaporedni dan rasti, res pa je, da ob najnižjem letošnjem prometu. McDonald sove delnice so se podražile za 2,6 odstotka, saj je januarska prodaja presegla pričakovanja.
|
neutral
|
7,283
|
Najprej je treba vložiti predlog za stečaj Direktor in lastnik ajdovske tovarne pohištva Lipa Plus Peter Šmid je povedal, da se za nadaljevanje proizvodnje zanima znano slovensko lesnopredelovalno podjetje. Kot je znano, je za Lipo Plus napovedan stečaj, predlog pa naj bi Šmid vložil do konca tega tedna skupaj z revizijskim poročilom, ki je še v pripravi in naj bi bilo predvidoma končano v četrtek. Vložitev predloga za stečaj je potrebna, če bodo želeli doseči dogovor o nadaljevanju proizvodnje. Podjetje, ki se zanima za to, naj bi želelo odkupiti tudi zaloge. V tem primeru bi delo lahko nadaljevala večina zdaj zaposlenih delavcev. Sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Primorsko in Kras Bojan Kramar je povedal, da so v prostore podjetja prišli zaposleni z davčne uprave, ki so za zavarovanje terjatev s plombami onemogočili nadaljnje delo na nekaterih strojih.
|
neutral
|
7,284
|
Odločitev o tem mora sprejeti vlada S prvim marcem bo najverjetneje začela veljati nova uredba, ki zvišuje cene notranjega prevoza v železniškem prometu za šest odstotkov. Vlada bo na četrtkovi seji obravnavala predlog ministrstva za gospodarstvo o povišanju cen prevoza potnikov po železnici v notranjem prometu. Če bo predlog sprejet, se bodo cene zvišale za šest odstotkov, poroča Žurnal24. Povišanje cen je bilo sicer načrtovano že v osnutku poslovnega načrta Slovenskih železnic SŽ, na podlagi česar so v SŽ-ju naredili tudi oceno letošnjih transportnih prihodkov. V predlogu gospodarskega ministrstva navajajo tudi, da cene javnega cestnega prevoza potnikov presegajo cene notranjega železniškega potniškega prometa v povprečju za 45 odstotkov. Zato se jim zdi smiselno, da se cene železniškega prevoza približajo tistim v cestnem prevozu. Po novem bi bile cene višje za od 40 do 50 centov, na Uradu za makroekonomske raziskave in razvoj pa računajo, da bo inflacija zaradi tega višja za 0,012 odstotne točke.
|
negative
|
7,285
|
K ukrepanju pristojnih organov pozvali tudi v zbornici Inšpektorat je uvedel nadzor nad varovanjem v slovenski podružnici banke Hypo Alpe Adria. Domnevne nepravilnosti so zmotile tudi zbornico za razvoj zasebnega varovanja. Z inšpektorata za notranje zadeve so sporočili, da so uvedli inšpekcijski nadzor glede zakonitosti izvajanja dejavnosti zasebnega varovanja v Hypo Alpe Adria banki v Sloveniji. V slovenski podružnici avstrijske banke Hypo Alpe Adria se je, kot je znano, v sredo ob navzočnosti avstrijskih varnostnikov hitro zamenjalo vodstvo - odpoklicali so sedem vodilnih v tej banki, njihova mesta pa je prevzelo novo tričlansko vodstvo iz Celovca. - Vodstvo Hypa neuradno odnesel kup nepravilnosti, tudi posli z Vegradom - Avstrijci počistili v vrhu slovenskih družb Hypo Prav ravnanje varnostnikov pa je zmotilo tudi Zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja. Z zbornice so sporočili, da naj bi po njihovih podatkih varnostniki avstrijske zasebno-varnostne službe brez prej pridobljenih dovoljenj za opravljanje varovanja v Sloveniji opravljali zasebno varovanje in izvajali ukrepe varnostnika. Šlo naj bi, sodeč po njihovih oznakah, za varnostnike družbe Group 4 Securicor. Neposredno dejavnost varovanja po zakonu o zasebnem varovanju izvaja varnostno osebje, zaposleno pri imetniku licence, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, in pridobi službeno izkaznico. Imetniki licenc in službenih izkaznic morajo ves čas opravljanja dejavnosti izpolnjevati pogoje, določene za pridobitev licence. Več o tem si preberite tukaj. Varnostniki slovenske državljane odganjali v angleščini Ukrepe so tuji varnostniki izvajali, kot je razvidno iz posnetkov slovenskih televizij, proti slovenskim državljanom v tujem jeziku angleščini, kar je absolutno nesprejemljivo in v nasprotju z zakonom o zasebnem varovanju. Tuji varnostniki naj bi izvajali ukrep opozorila in prepovedi vstopa v varovani objekt, po našem mnenju pa je sporen tudi kraj, kjer so izvajali ukrepe, saj se le ta nahaja zunaj območja varovanega objekta, na javnem kraju, so še zapisali v zbornici in dodali, da je po njihovem mnenju varnostna služba grobo posegla v integriteto in suverenost slovenskega ozemlja ter pri tem kršila ustavnost in zakonitost RS . Zaradi vsega omenjenega so zato pristojne pozvali, naj preučijo položaj, preverijo dejansko stanje in zoper kršilce ukrepajo na podlagi zakonodaje. Hkrati izražamo našo zaskrbljenost nad takšnim ravnanjem tuje službe za zasebno varovanje in nad postopki tujih varnostnikov, ki so v absolutnem nasprotju z našo pravno ureditvijo, še pravijo.
|
negative
|
7,286
|
Če plač ne bo, bo 22. februarja stavka Plačila za decembrsko delo so dobili še delavci v hčerinski družbi CPM Vzdrževanje in obnova cest. V družbi CPM Investicije pričakujejo poplačilo v prihodnjih dneh, sicer bodo stavkali. Pravkar sem dobila potrditev, da so plače v CPM Vzdrževanje in obnova cest poplačane v celoti. V družbi CPM Investicije pa pričakujemo poplačilo v prihodnjih dneh, je pojasnila Barbara Matul iz Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije. Okoli 700 zaposlenih v CPM-ju, ki je od sredine januarja v prisilni poravnavi, je 4. februarja prejelo plače za december, a brez potnih stroškov, plačila malice in drugih obveznosti, ki gredo v maso prisilne poravnave. V hčerinskih družbah CPM Vzdrževanje in obnova cest, ki zaposluje 140 ljudi, in CPM Investicije, kjer dela 27 zaposlenih, pa so prejeli le del decembrskih plač, izplačilo preostanka pa jim je vodstvo obljubilo do danes. Če ne bo plač, bo 22. februarja stavka Zaradi zamud pri izplačilu plač so delavci že pred dnevi napovedali stavko. Sindikat je v petek sklenil, da stavko napovejo za 22. februar, saj želijo vanjo zajeti tudi izplačilo januarske plače, ki je predvideno za 18. februar. Do takrat so namreč zaposleni tudi na kolektivnem dopustu. Mariborsko okrožno sodišče je 12. januarja začelo postopek prisilne poravnave v CPM-ju, za prisilnega upravitelja pa je bil imenovan Silvo Zorec. Sodišče je upnike pozvalo, da najpozneje do 14. februarja prijavijo svoje terjatve. Navadnim upnikom je mariborsko gradbeno podjetje, ki jim dolguje 68 milijonov evrov, predlagalo, da se odrečejo 65 odstotkom svojih terjatev. Dobro tretjino terjatev bi jim CPM povrnil v šestih letih in pol.
|
negative
|
7,287
|
Slovenski preiskovalci sodelujejo tudi s tujimi varnostnimi organi Policija preverja več sumov kaznivih dejanj, povezanih z nepremičninskimi posli, finančnimi transakciji in sumi zlorab položaja odgovornih oseb v Hypo Alpe-Adria banki. Preiskava, ki je v fazi več predkazenskih postopkov, se je začela že sredi lanskega leta. Policija že od takrat zbira dokumentacijo, ki pa še ni popolna, saj gre za obsežne in zapletene zadeve, ki zahtevajo tudi mednarodno sodelovanje, so sporočili z generalne policijske uprave. Pod drobnogledom Hypo banka in Hypo Leasing V preiskavi povezana je s Hypo Alpe-Adria-bank in Hypo Leasingom sodeluje več slovenskih policijskih uprav, uprava kriminalistične policije ter varnostni organi drugih držav, med njimi Avstrije. Pristojni organi namreč preiskujejo tudi sume finančnih nepravilnosti, ki naj bi potekale preko finančnih ustanov in poslovnih subjektov v Liechtensteinu. Kot je znano, so mediji nedavno poročali o domnevnih nepravilnostih pri gradbenih poslih Vegrada, v katere naj bi bila vpletena tudi Hypo banka in domnevnem pretakanju denarja iz Vegrada na račune v Liechtensteinu. Preberite tudi Senica za odvetniško pisarno plačuje najemnino Hypo Leasing.Vodstvo Hypa neuradno odnesel kup nepravilnosti, tudi posli z Vegradom Bliskovita menjava slovenske uprave? V Hypo Alpe-Adria banki v Sloveniji matična družba ima sedež v Celovcu so pred dnevi zamenjali upravo in namesto generalnega direktorja Andreja Potočnika in direktorjev Marcela Sumperja in Aleksandra Skubica postavili Alexandra Pickerja in Mateja Falatova. Spremembe so doletele tudi nadzorni svet, saj so odpoklicali edinega slovenskega nadzornika Aleša Rojsa. Zamenjava velja za nenavadno tudi zato, ker je potekala ob navzočnosti tujih, avstrijskih varnostnikov, za katere še ni jasno, ali so imeli dovoljenje za opravljanje varnostnih nalog na ozemlju Slovenije. Novoimenovana uprava še nima dovoljenja za opravljanje funkcije te izdaja Banka Slovenije, zato banko vodi začasna uprava, člana nadzornega sveta slovenske banke in upravnega odbora skupine Hypo Alpe-Adria. Na Banki Slovenija so dejali, da bodo postopek dodeljevanja dovoljenja za opravljanje funkcije v upravi banke vodili tako kot vse druge takšne postopke in v skladu z zakonom o bančništvu. Rok za izdajo dovoljenja je tri mesece od prejema vloge za izdajo dovoljenja. Banka Slovenije hitro zamenjavo vodstva slovenske podružnice označuje za zakonito in dodaja, da jim je nadzorni svet razloge za ukrep pojasnil v petek. Tudi na generalni policijski upravi so dejali, da v zvezi z zamenjavo vodstva banke niso prejeli nobene prijave ali zaprosila za asistenco, zato se s tem ne ukvarjajo.
|
negative
|
7,288
|
Pri razvoju sodelovali avstrijski in slovenski strokovnjaki Proizvajalci smuči so lahko spet zadovoljni s prodajo, svoj prostor na trgu pa medtem iščeta nova slovenska proizvoda Bazooka in Snowmaster. Ne, ne gre za nove Elanove smuči, ampak za smuči Kranjskega podjetja Dedra. Bazooka je smučka, izdelana po slalomskem konceptu, torej govorimo o t. i. sendvič konstrukciji. Po letu dni razvoja, preizkusov, strokovnih analiz in izmenjav številnih funkcionalnih izkušenj smo prišli do prve UPS-slalomske smučke, za zdaj še prototipne, saj je potrebnih še določeno število testiranj, je povedal smučarski demonstrator Sandi Murovec, ki je sodeloval pri razvoju bazooke, sam pa je tudi avtor sistema za učenje smučanja UPS učenje s podaljševanjem smuči. Pri razvoju novih smuči je sodelovala ekipa vrhunskih slovenskih in avstrijskih strokovnjakov ob upoštevanju natančnih navodil tistih, ki že dolgo testirajo smuči svetovnih proizvajalcev. Bazooka je namenjena vrhunskim smučarjem, seveda pa smo poskrbeli tudi za tiste z manj znanja, zato bodo na voljo mehkejši modeli, je dodal Murovec, ki se zelo veseli tudi veleslalomske smučke z imenom Snowmaster Dolžina bo 181 cm, stranskega loka bo 18,9 108 - 67 - 96. Takih smuči ni na tržišču. Dopuščajo hitrost, ampak še vedno omogočajo lahkotno vodenje zavoja po robniku, kar je pomembno, ker so proge pri nas trde in mora biti stranski lok bolj ekstremen. Značilnosti smuči Bazooka SL/165, lok 12.9 111 - 66 - 104 SL/160, lok 12.1 SL/155, lok 11.3 Cena Bazooke in Snowmastra bo v kompletu z vezmi podobna ceni Elanove slalomske smučke slx. Za dobro prodajo se ni treba bati. Panoga je po kriznih letih spet vzcvetela. Vodilni avstrijski proizvajalci Blizzard, Fischer, Atomic so na začetku letošnje zime zaznali veliko povpraševanje in številni modeli so bili razprodani. V letošnji zimi naj bi bilo prodanih deset odstotkov več parov smuči kot v lanski.
|
positive
|
7,289
|
Odpovedi vročene predvidoma marca Merkur je v okviru sanacijskega programa predvidel obsežna odpuščanja, ki pa so se precej skrčila zaradi prostovoljnih odhodov zaposlenih. Presežnih delavcev je tako trenutno še 141, od tega okoli 40 iz Naklega, večina pa iz Merkurjevih celjskih pisarn, ki jih bo podjetje zaprlo. Sindikalistka Jasna Erman je v zvezi s tem povedala, da je vodstvo sindikatu in delavcem že posredovalo program presežnih delavcev, v petek pa so ga predložili tudi zavodu za zaposlovanje. Zdaj čakajo, da zavod določi datum za začetek vročanja odpovedi. A na seznamu presežnih delavcev je tudi nekaj takih, ki spadajo v zaščitene kategorije, zato naj bi bil končni seznam odpuščenih še krajši, kot je predvideno. Z vsemi, ki so uvrščeni na seznam, bodo potekali tudi individualni pogovori. Tako se bo vsak lahko pozanimal glede svojega položaja, odpravnine in odškodnine, če bi se odločili za odhod iz podjetja brez odpovednega roka. Vsem, ki bi sklenili dogovor o odškodnini namesto odpovednega roka, bi marca tudi že prenehalo delovno razmerje. Odpovedi bodo zaposlenim sicer predvidoma vročene marca. Mersteelovci spet po pomoč v DZ Zaplet z odškodninami za delavce Mersteela pa medtem še zmeraj ni rešen. Predstavnik nekdanjih zaposlenih Maksimilijan Kalan je povedal, da so v državni zbor že posredovali dokumentacijo in obrazložitev zahteve po novi avtentični razlagi insolvenčnega zakona. Prvi mogoči termin za obravnavo naj bi bila že izredna seja DZ-ja v petek.
|
negative
|
7,290
|
Znova o nedejavnosti Banke Slovenije Finančnih holdingov ne nadzira nihče, lahko počnejo, kar hočejo, največ težav z njimi pa imajo poslovne banke, ki so jih kreditirale, opozarja Damjan Žugelj, direktor ATVP-ja. Težave poslovnih banka zaradi kreditiranja finančnih holdingov so po mnenju direktorja Agencije za trg vrednostnih papirjev v tem trenutku med največjimi nevarnostmi za stabilnost slovenskega finančnega sistema. ATVP Nadzor nad akcijami finančnih holdingov Žugelj zato napoveduje poostren nadzor nad transakcijami z delnicami nekaterih finančnih holdingov in poostren nadzor nad nosilci kvalificiranih deležev skladov, ki so pogosto finančni holdingi. Žugelj predlaga dva regulatorja Za finančne trge bi bilo dobro, da bi na njih delovala dva regulatorja, eden za denarni trg to bi bila Banka Slovenije in eden za zavarovalniško-kapitalski trg to naj bi bili združeni agenciji za zavarovalni nadzor in za trg vrednostnih papirjev, meni Damjan Žugelj in dodaja, da bi tako poskrebeli za enakost razvoja vseh produktov na omenjenih trgih ter ne bi favorizirali bank in njihovih produktov. Enakovredna regulatorja bi si gledala pod prste, je še dodal Žugelj, to pa bi povečalo učinkovitost, odzivnost in pretok informacij. Predlog izhaja iz znanega Žugljevega stališča, da so pri tajkunskih prevzemih zatajili predvsem regulatorji. In niso krivi samo pohlepni menedžerji. Najmanj toliko so krivi tudi tisti, ki so jim takšne prevzeme omogočili oz. jim apetite povečevali bodisi skozi prelahko dostopnost virov financiranja ali skozi slab korporativni nadzor, je v Večerovem intervjuju dejal Žugelj. Tako je ponovil svoje stališče, da je presoja tveganj, povezanih z bančnimi garancijami in odobrenimi posojili, stvar Banke Slovenija, ne Agencije za trg vrednostnih papirjev. Banka Slovenije je namreč tista, ki daje licence upravnikom bank in regulira njihove apetite ter skrbi za interese države.
|
neutral
|
7,291
|
Sava bo delničarjem omogočila vpogled v poročilo o oceni vrednosti Nadzorni svet Save je na seji imenoval nove člane uprave. Odločili so se, da bodo od konca marca družbo poleg predsednika uprave Mateja Narata vodili Andrej Andoljšek, Miha Resman in Franci Strajnar. Nasledili so dozdajšnjo upravo podjetja, ki so jo sestavljali Janez Bohorič kot predsednik uprave ter Vinko Perčič in Emil Vizovišek kot člana uprave. Nova uprava bo popolna najpozneje 17. julija Člani nove uprave so imenovani za pet let. Mandat jim bo začel teči 31. marca. Takrat bosta delo začela Matej Narat in Miha Resman, Franci Strajnar se jima bo pridružil dan pozneje. Andrej Andoljšek bo delo v upravi zaradi delovnih obveznosti začel najpozneje 17. julija. Resman je moral zaradi nezdružljivosti opravljanja funkcij člana nadzornega sveta in člana uprave podati odstopno izjavo, s čimer mu bo z nastopom funkcije člana uprave prenehala funkcija člana nadzornega sveta družbe. Nova uprava bo staro nasledila pred iztekom mandata Nova uprava bo vodenje Save prevzela nekaj mesecev pred iztekom mandata zdajšnje uprave. Nadzorni svet se je namreč tako kot že decembra z Bohoričem tudi z Vizoviškom dogovoril za predčasno prekinitev opravljanja funkcije. S svojega položaja bosta sestopila 30. marca, z dnem sprejema revidiranega letnega poročila, oba pa bosta kot svetovalca novemu vodstvu na razpolago do sredine julija. Šele takrat bo ob izteku rednega mandata svojo funkcijo člana uprave zapustil tudi Perčič. Savine delnice so podcenjene Nadzorni svet Save se je podrobneje seznanil s potekom projekta odprodaje naložbe Save v Abanki Vipa, ki poteka skladno s terminskim načrtom. Nadzorni svet se je seznanil tudi z namero uprave, da vsem delničarjem pod pogojem, da z družbo podpišejo sporazum o zaupnosti, omogoči vpogled v poročilo o oceni vrednosti lastniškega kapitala Save na 30. junij 2010. Poročilo so izdelali pooblaščeni cenilci. Po vseh opravljenih slabitvah, vključno z naložbo v Merkur, pa potrjuje, da je tržna vrednost delnice Sava v zadnjem času zelo podcenjena, so sporočili iz podjetja.
|
neutral
|
7,292
|
Prvi tuji posredniki na Ljubljanski borzi Newyorški delniški indeks S & P 500 je v sredo pridobil še 0,6 odstotka in je zdaj že dvakrat višje kot pred slabima dvema letoma, ko je bila kriza na vrhuncu. Tako eksplozivne rasti na Wall Streetu ni bilo že od velike depresije oziroma od leta 1936, zasluge pa gredo uspešnemu okrevanju ameriškega gospodarstva, vedno boljšim dobičkom podjetij in ekspanzivni denarni politiki Zveznih rezerv. Za sredino rast sta zaslužna proizvajalec računalnikov Dell, ki je imel v zadnjem četrtletju bleščeč dobiček, in francoski farmacevt Sanofi-aventis, ki za dobrih 20 milijard dolarjev v denarju prevzema ameriško podjetje Genzyme. Januarska rast indeksa cen proizvajalcev na 0,8 odstotka, kar je nad pričakovanji, ni resneje ohladila optimizma. Daimlerjevim delnicam zmanjkalo goriva Toda nizek promet opozarja, da se utegne rast kmalu izpeti, tako da je na trgu že kar nekaj skeptikov. Indeks S&P 500 je zdaj pri vrednosti 1.333 točk, kar je dvakratnik njegove najnižje vrednosti iz marca 2009. Tudi evropskim borzam je v tem obdobju uspela skoraj tako visoka rast, indeks FTSEurofirst 300 1.186 točk pa je v sredo tretji dan zapored končal najvišje v zadnjih dveh letih in pol. Vlagatelji so se razveselili zlasti dobrih poslovnih rezultatov banke Societe Generale in pivovarja Heinekena, medtem ko je Daimler razočaral z rezultati. Delnice so padle za 4,4 odstotka, pomagala ni niti novica, da bo ta proizvajalec avtomobilov zvišal dividendo in da je za leto 2011 bolj optimističen, kot je bil. Finančne krivulje Združevanja v farmacevtski industriji Frankfurtski DAX30 se je v četrtek obrnil za pol odstotka navzdol in zdrsnil pod 7.400 točk. Spet so bile na negativni strani v ospredju avtomobilske delnice. Vrednost evra je 1,355 dolarja. Tečaji delnic v prvi kotaciji LUKA KOPER +2,33 % 15,35 EUR MERCATOR +1,27 % 160,00 PETROL +0,79 % 254,00 TELEKOM -0,22% 89,00 KRKA +0,31 % 63,30 INTEREUROPA -0,29 % 3,41 NOVA KBM -1,19 % 10,365 GORENJE -1,19 % 12,50 Novi član borze Erste Group Na Ljubljanski borzi se je po 0,9-odstotni rasti tudi četrtkovo trgovanje končalo s pozitivnim predznakom, ki pa je bil minimalen, saj je indeks SBI TOP 840 točk pridobil le 0,13 odstotka. Zasluge za rast imajo zlasti Mercatorjeve delnice, ki so se ob 82 tisoč evrih prometa podražile na 160 evrov. Z današnjim dnem je borza v trgovanje vključila novega člana, avstrijsko banko Erste Group Bank. Prihod tujih finančnih institucij je ena izmed prvih pozitivnih posledic večje integracije slovenskega kapitalskega trga v razvite finančne tokove, ki se je resneje začel z uvedbo trgovalnega sistema Xetra na Ljubljanski borzi proti koncu lanskega leta, je dogodek za MMC komentiral Uroš Ožbolt Alta skladi Med nekaterimi finančnimi ponudniki je morda slutiti nekaj strahu pred tujo konkurenco, a vodilne domače posredniške hiše, z jasno zastavljeno strategijo razvoja storitev in finančnega trga, izdajatelji na Ljubljanski borzi in predvsem mali delničarji si dolgoročno na ta način lahko obetajo več pozitivnih učinkov, ki jih bo prinesel prihod tujcev, saj to pomeni večje povpraševanje po domačih delnicah zaradi lažje dostopnosti slovenskega trga, posledično povečano likvidnost in bolj transparentne cene delnic. Hkrati se nadejamo, da se tudi domači trg navzame pozitivnih poslovnih praks, ki so v tujini.
|
positive
|
7,293
|
Položaj mladih na področju stanovanjske politike je nujno treba izboljšati Mladi v Sloveniji s težavo rešujejo stanovanjsko vprašanje, država pa je do zdaj to po večini prepuščala črpanju družinskih zalog . Poslanci so sklenili, da se temu intenzivno posvetijo. Raziskave že nekaj časa kažejo, da mladi v Sloveniji vse težje ustvarjajo lastna gospodinjstva, saj zaradi negotovih zaposlitev težko dobijo oddobritev posojil za nakup nepremičnine, trg najemniških stanovanj pa pri nas šepa. Mnogi lastniki namreč stanovanja oddajajo na črno, kar mladim onemogoča prijavo stalnega prebivališča, hkrati pa so najemnine zelo visoke. Posledice tega položaja so različne mladi, ki živijo pri starših, ne poznajo neodvisnosti in se težje ali pozneje naučijo skrbeti sami zase, tisti, ki se odselijo in živijo samostojno, pa imajo več finančnih težav. Oboji pa si težje in pozneje ustvarjajo družine in prevzemajo druge odgovornosti v življenju. Država je brez stanovanjskega programa Položaj mladih na področju stanovanjske politike je nujno treba izboljšati, je tako sklep dokumenta Stanovanjska problematika mladih, ki so ga samoiniciativno pripravili v Mladinskem svetu Slovenije, parlamentarni pododbor za mladino pa je zdaj na tej podlagi začel razprave, kako to uresničiti. Država je praktično brez stanovanjskega programa, ker se je v preteklem mandatu veliko govorilo, naredilo pa nič, je člane odbora opozoril direktor Stanovanskega sklada RS-a Primož Pirc. Sklad se spoprijema z množico zapletenih in večkrat tudi neživljenjskih pravil in omejitev, veliko dejavnejšo vlogo pa bi lahko po besedah direktorja opravljal tudi, če bi ga država spremenila v gospodarsko družbo. Kriza prinaša možnosti Zdaj je namreč primeren trenutek, da zaradi krize gradbenih velikanov sklad pridobi stanovanja po nižjih cenah. Sklad do pred pol leta ni imel velikih možnosti priti do projektov gradnje, saj nam gradbeni lobij ni pustil zraven. Zraven smo prišli šele, ko so fantje potrebovali denar, je položaj pojasnil Pirc. Na javnih razpisih lahko tako zdaj dobijo več kvadratnih metrov za enak denar kot prej. Marsikje bi lahko pognali mašinerijo, če bi imeli vzvode, dodaja. Če se ne bo kmalu kaj spremenilo, lahko pričakujemo poslabšanje tega položaja, je poudaril Janez Škulj, direktor Nacionalne agencije evropskega programa Mladi v akciji. Po njegovih besedah je bilo do zdaj reševanje problematike osamosvajanja mladih prepuščeno izčrpavanja družinskih zalog in problem je, da so te zaloge tik pred izčrpanjem . Ni nam treba izumljati tople vode, dodaja, saj so drugod po Evropi sistemi, ki delujejo. Rožej Mladi ne želijo biti socialni problem Kaj pa pri nas počne pristojno ministrstvo za okolje in prostor? Nevenka Kanduč iz stanovanjskega sektorja na ministrstvu je zagotovila, da je Nacionalni stanovanjski program že v pripravi, z njim pa se lahko uvedejo posebne možnosti za mlade, če se politika odloči za tako smer. Do zdaj namreč pri oddajanju stanovanj niso favorizirali mladih družin, medtem ko so za podeljevanje neprofitnih stanovanj pristojne občine, ki lahko med sicer s pravilnikom izenačenimi prosilci določene skupine tudi postavijo na prednostno listo. A tak pogled po mnenju poslanca Zares Vita Rožeja ni pravi, saj mladi niso in ne želijo biti socialni problem, da bi lahko pridobili ugodnejše najemnine. Pred 30, 40 leti se je v tej državi na leto zgradilo 4-krat več stanovanj, kot se gradi danes. Tista generacija je malo plačala za stanovanja, marsikdo jih ima zato tudi več, ki jih zdaj na črno oddaja generaciji svojih otrok, ki pa mora ob tem še poslušati o medgeneracijski solidarnosti, je dejal. Zato se je te problematike treba lotiti na različnih področjih. Zakaj ima država še vedno kadrovska stanovanja? S tem se je strinjal tudi Mitja Valič, direktor Direktorata za investicije na ministrstvu za visoko šolstvo, ki je izpostavil še en vidik, in sicer številna stanovanja, ki jih je država v prejšnjem sistemu podeljevala državnim uslužbencem. Državna uprava je izjemno rigidna in zbirokratizirana in ni sposobna videti rešitev, ki se ponudijo v dani situaciji, je prepričan, saj so se že leta 2005 pojavile pobude, da bi teh 600 stanovanj prodali na takrat zelo živahnem stanovanjskem trgu, a se je ta analiza raje pospravila v predal. Danes pa nas za izgubljenim denarjem, ki bi ga lahko smiselno vložili v reševanje teh težav, lahko le boli glava. Člani pododbora so se zato zavezali, da si bodo prizadevali za sprejetje zakonodaje, ki bo mladim prinesla večje možnosti osamosvojitve, predsednik pododbora Dejan Levanič SD pa je napovedal, da bodo takšne razprave in pozive še naprej izvajali.
|
neutral
|
7,294
|
Udeleženci uspeli pregovoriti Kitajsko Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine G20 so dosegli dogovor o naboru kazalnikov za ugotavljanje svetovnih neravnovesij, ki naj bi bila odgovorna za poglobitev finančne krize. Predstavniki G20 so uspeli pregovoriti Kitajsko, da je privolila v seznam petih kazalnikov neravnovesij, s tem ko so ublažili kriterije za izračunavanje tekočega računa plačilne bilance. Pogajanja so bila odkrita, včasih tudi napeta, je na novinarski konferenci po srečanju komentirala francoska finančna ministrica Christine Lagarde. Tako bodo zdaj iz izračunavanja tekočega računa plačilne bilance, s katero se izračunava trgovinske in kapitalske tokove v državo in iz države, izključili plačila za obresti na kitajske devizne rezerve, ki so največje na svetu. Kazalnik bo tako nekakšna mešanica med tekočo plačilno bilanco, kar je želela večina držav, in golo trgovinsko bilanco, za kar si je prizadevala Kitajska. Med preostalimi štirimi kazalniki so še devizne rezerve, javnofinančni primanjkljaj in javni dolg, raven zasebnega dolga oz. varčevanja ter menjalni tečaji glavnih svetovnih valut. Dogovorili so se zaradi intenzivnega lobiranja Nemčije in Francije pri Kitajski, ki je nato omilila svoja stališča. Dogovor je pomemben uspeh za Francijo, ki trenutno predseduje skupini. Toda današnji dogovor je pravzaprav šele začetek, saj se bodo morali predstavniki G20 dogovoriti predvsem o tem, na kakšni točki bodo ta nesorazmerja postala nevarna in kako jih bodo odpravili. To naj bi dorekli na enem izmed prihodnjih srečanj.
|
neutral
|
7,295
|
Intervju MMC-ja s Tomažem Štihom, zagovornikom klasičnega liberalizma Neka vlada, ta ali prihodnja, se bo znašla v zelo težkem položaju, ko ji bo zmanjkalo denarja. Takrat bo v Sloveniji nastopil trenutek resnice, je v pogovoru za MMC opozoril Tomaž Štih. S Tomažem Štihom, zagovornikom ekonomskega in političnega liberalizma, smo se med drugim pogovarjali o spremembi zakona o graditvi objektov, vzrokih za t. i. tajkunizacijo in mogočih rešitvah za izhod iz krize. Premier Borut Pahor včasih govori, da smo že prišli iz krize, včasih pa, da bomo šele prišli iz nje. Predsednik Zaresa in visokošolski minister Gregor Golobič je pred tedni zatrdil, da v času zdajšnje vlade ne bomo prišli iz krize. Kaj menite vi? Bomo prišli iz krize ali je Slovenija zaradi strukturnih težav že v brezizhodnem položaju? Golobič ima prav, ko pravi, da v tem mandatu ne bomo prišli iz krize, in sicer iz zelo preprostega razloga - ker je tri četrt tega mandata že minilo. V enem letu se res ne da nič več narediti. Te stvari je treba načrtovati in izvajati dolgoročnejše. Ni pa res, da že v tem mandatu ne bi mogli priti iz krize, če bi vlada vsako leto sprejemala pravilne odločitve. Ta vlada je začela mandat na začetku krize. Zdaj traja že tretje leto, pa niti ena večja strukturna sprememba ni končana. Glede na število napovedanih referendumov je malo verjetno, da bo kar koli končano. Predlagane spremembe so premalo in prepozne, vendar bi bilo kljub temu dobro, da jih vlada izpelje. Žal je zdaj stanje takšno, da bo - tudi če prihodnja vlada takoj začne delati prave stvari - v Sloveniji še bistveno slabše, preden bo boljše. In to zato, ker se je nakopičilo toliko strukturnih težav - od tega, da imamo nestabilen pokojninski sistem, da smo zdaj praktično že visoko zadolžena država, da smo neprivlačni za tuji kapital, do tega, da imamo zelo nefleksibilen trg dela. Dejavniki enostavno govorijo proti temu, da bi lahko v bližnji prihodnosti vzcveteli, ne da bi kaj spremenili. Ko se bomo spreminjali, pa bo to zagotovo hudo bolelo. Tu tudi ni dovolj le prizadevanje vlade, prej se mora med ljudmi pojaviti zavedanje, da je to treba narediti. Zagovorniki zdajšnje vlade pravijo, da bi vsaka vlada imela iste težave kot Pahorjeva, in sicer zaradi svetovne krize. Da je torej za trenutni položaj Slovenije krivo objektivno dejstvo svetovne finančno-gospodarske krize, ne pa nekompetentnost premierja in njegovih ministrov, kot pravijo nasprotniki vlade. Vsaka vlada v Sloveniji, ki si jo lahko trenutno zamislimo, torej vlada iz aktualnih elit, bi ravnala enako kot ta vlada. Ni pa res to, da se ne bi dalo ravnati drugače in države izpeljati iz krize tako, kot je to uspelo drugim državam, ki so bile mogoče še v globlji krizi kot mi. Po eni strani drži, da je Slovenija javnomnenjsko tako strukturirana, da se določenih stvari enostavno ne da narediti. Po drugi strani pa tudi drži, da je ta vlada naredila izrazito malo. Se je v tem mandatu kar koli spremenilo s trgom dela. Nič. Se je kar koli spremenilo z obdavčitvami, da bi bili bolj konkurenčni? Nič.
|
neutral
|
7,296
|
Abanka se bo poplačala pred drugimi upniki V postopku prisilne poravnave družbe Poteza Skupina je upravitelj Miroslav Jakša priznal 124,2 milijona evrov terjatev. Največ, 59,4 milijona evrov, jih ima Hypo Alpe Adria Bank. Skupaj je bilo prijavljenih za 127,5 milijona evrov prijavljenih terjatev, a je 3,3 milijona prerekanih. Terjatve prerekajo le štirje upniki, večino NKBM, ki je namreč prijavil za 6,5 milijona evrov terjatev, od tega jih je upravitelj Miroslav Jakša priznal za dobrega 3,1 milijona evrov. NKBM pa prereka terjatev v višini skoraj 3,3 milijona evrov. Ločitveno pravico poplačila pred drugimi upniki so prijavili Gorenjska banka 27,4 milijona evrov, Abanka Vipa 10,2 milijona evrov in Banka Celje skoraj 184.000 evrov, Jakša pa jo je priznal le Abanki Vipi. Hypo hoče stečaj Poteza Skupina je v postopku prisilne poravnave od 9. septembra lani. Medtem ko so v družbi ocenili, da je najustreznejši način, ki bi zagotovil kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobnost družbe, prisilna poravnava, se s tem niso strinjali v Hypo Alpe Adria Bank. Zato je Hypo Alpe Adria Bank sodišču predlagala ustavitev postopka prisilne poravnave in uvedbo stečaja, saj so ugotovili, da je verjetnost uspešnega finančnega prestrukturiranja Poteze Skupine nižja od 50 odstotkov.
|
neutral
|
7,297
|
Bodo sploh videli svoj denar? 20 tujih delavcev gradbenega podjetja Gratim iz Sežane je svojo zadnjo plačo prejelo septembra. Živijo od pomoči Rdečega križa, lastnik podjetja pa se izmika. Večinoma bosanski delavci so v Slovenijo prišli pred leti. Pravijo, da so bili zadovoljni tudi s 400 evri na mesec, kar 12 pa jih živi na 50 kvadratnih metrih in za posteljo odštejejo 150 evrov, je za TV Slovenija poročal Matevž Podjed. Delavci živijo od pomoči Rdečega križa Lastnik podjetja jim vsak dan znova obljublja, kdaj jim bo spet izplačal sredstva, sami pa živijo le od hrane, ki jim jo daje Rdeči križ. Na telefon ne oglaša, delavcem grozi, ne plačuje niti prispevkov za njihovo socialno varnost. Gratim je kot podizvajalec Kraškega zidarja gradil vrsto stanovanjskih blokov v Sežani, a Kraški zidar očitno ni razlog za propad podjetja. V zadnjem obdobju, ki je bilo za njih zelo težko, smo jim poravnavali vse obveznosti v roku, nekajkrat celo pred rokom, je poudaril Jure Smole iz tega podjetja. Bo primer končal na sodišču? In kaj počne inšpekcijska služba? Prekrškovni postopek je v teku. Če se delodajalec pritoži, se stvar seli na sodišče, če pa plača kazen, potem je to pač v tej fazi končano, pravi inšpektor Borut Brezovar. Možnost vlaganja tožb v imenu posameznega delavca je omenil tudi sindikalist Bojan Kramar iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. A ker s svojim premoženjem odgovarja družba Gratim in ne lastnik, se lahko zgodi, da bodo delavci ostali praznih rok, lastnik pa bo ustanovil novo podjetje.
|
negative
|
7,298
|
Vlada je znižala trošarine 95-oktanski bencin in dizelsko gorivo ohranjata tudi v prihodnjih dveh tednih enako ceno. Malenkost bo nižji 98-oktanski bencin, podražilo pa se bo kurilno olje. Vlada se je odločila za znižanje trošarin na goriva, saj bi drugače v prihodnjih tednih sledili vsaj dve podražitvi. 1. marca bo namreč del trošarine zamenjala dajatev na ogljikov dioksid, kar bi lahko bencin še dodatno podražilo. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina tako še zmeraj stane 1,279 evra, za liter neosvinčenega 98- in 100-oktanskega bencina pa boste odšteli 0,3 centa manj, torej 1,286 evra. Liter dizelskega goriva prav tako še vedno stane 1,237 evra, liter kurilnega olja pa se bo zvišal za 2,5 centa, na 0,875 evra. 95-oktanski bencin98-oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 7. september1,202 evra 1,228 evra1,166 0,740 21. september1,211 evra1,2441,175 0,749 5. oktober 1,2111,243 1,175 0,749 19. oktober 1,228 1,256 1,180 0,753 2. november 1,214 1,240 1,172 0,699 16. november 1,229 1,255 1,192 0,760 30. november 1,238 1,264 1,193 0,762 14. december 1,262 1,289 1,216 0,795 28. december 1,263 1,279 1,233 0,808 11. januar 1,2791,291 1,237 0,821 25. januar 1,2791,2941,237 0,850 7. februar 1,279 1,289 1,237 0,850 21. februar 1,279 1,286 1,237 0,875 Cena nafte raste V preteklih dveh tednih so se naftni derivati na sredozemskih trgih zvišali, zrasel pa je tudi tečaj dolarja. Po napovedih naj bi se neosvinčen bencin podražil za en odstotek, dizelsko gorivo pa za dva. Cene nafte sicer zvišujejo tudi napetosti v z nafto bogatih arabskih državah. Zaskrbljenost vlagateljev se je povečala zaradi najnovejšega nasilja v Libiji, širjenje nemirov pa povzroča strah, da bi lahko nastale motnje v oskrbi z nafto. Dajatev na izpust ogljikovega dioksida 1. marca bo začela veljati uredba, v skladu s katero bo del trošarine - 3,25 centa na liter bencina - zamenjala dajatev na izpust ogljikovega dioksida. Vlada razmišlja o treh različicah, o dokončni pa naj bi se odločila v četrtek. Nova dajatev bo zagotovo prizadela avtoprevoznike, ki jim vlada zdaj trošarine za pogonska goriva vrača, dajatve za ogljikov dioksid pa jim ne bo. Po eni izmed različic pa bi lahko novost prizadela vse voznike, saj bi se z novo dajatvijo še povišale cene pogonskih goriv.
|
neutral
|
7,299
|
V prihodnjih letih bo še povečal negativni denarni tok Ob objavi namere, da naj bi hrvaški Agrokor prevzel slovenski Mercator, se postavlja vprašanje, ali je hrvaški koncern tega sploh sposoben. Premoženje Agrokorja je ocenjeno na slabih 3,5 milijarde evrov, dolgovi in finančni najem pa znašajo nekaj več kot milijardo in pol. Skupina ustvarja med 50 in 100 milijoni evrov negativnega denarnega toka, v prihodnjih treh letih pa naj bi se negativni denarni rok še povečal, predvsem zaradi odplačevanja dolgoročnih finančnih obveznosti in zapadanja obveznic. V obdobju med letoma 2012 in 2014 bo moral Agrokor vsako leto odplačati ali reprogramirati okoli 100 milijonov evrov dolgoročnih posojil, leta 2015 bo moral vrniti 252 milijonov evrov posojil, leto pozneje pa bodo pa že pol milijarde, poroča časopis Finance. mio. EURAgrokorMercator Premoženje3.426 2.554 Lasten kapital793 782 Dolgovi in finančni najem1.513 1.096 Obveznosti do dobaviteljev1.094 535 Zaloge in terjatve do kupcev983 492 Letni prihodki od prodaje 3.572 2.715 Letni dobiček od poslovanja 20791 vir Finance Agrokor izdajal obveznice z visokimi donosi Že prihodnje leto bodo začele zapadati obveznice, ki jih je Agrokor ponujal po precej visokih donosih. 150 milijonov evrov omenjenih obveznic iz leta 2006 so ponujali s sedemodstotno obljubljeno donosnostjo, leta 2009 so izdali 400 milijonov evrov obveznic z desetodstotno obrestno mero, pred kratkim pa za 150 milijonov evrov obveznic po osemodstotni obrestni meri. Agrokor naj bi se skušal financirati tudi s slabšim plačevanjem dobaviteljev, do katerih je imel konec septembra 1,1 milijarde evrov obveznosti, kar pomeni, da dobavitelje plačuje s skoraj štirimesečnim zamikom. Čeprav v skupini to zanikajo, pa je eden izmed večjih hrvaških dobavitelje v Agrokorjeve trgovine Konzum povedal, da so njihove trditve pravljica za majhne otroke. Ko so gradili, jim je Agrokor obveznosti poravnaval s cementom, keramičnimi ploščicami in drugim gradbenim materialom. Priznava, da se je letos rok plačila nekoliko popravil, a še vedno zamujajo od 60 do 90 dni po valuti. Izkušnje s poplačevanjem obveznosti z blagom ima tudi Žito, ki mu je Agrokor pred leti plačeval tudi z vrečami umetnega gnojila, Žito pa z Agrokorjem zdaj ne sodeluje več. Mercator bi lahko rešili z reprogramom posojil Pivovarne Laško Sicer pa se postavlja vprašanje, ali je Mercator mogoče rešiti pred sovražnim prevzemom. Možnosti so razdrtje ali sprememba pravil prodajnega postopka, pa tudi začasni reprogram posojil Pivovarne Laško, s katerim bi odložili nujnost prodaje deleža Mercatorja. Reprogram posojil je sicer mogoč, a bodo banke od Pivovarne Laško vseeno vztrajale, da se dezinvestira, saj jih servisiranje posojil preveč izčrpava. Ivan Crnjac, član uprave Agrokorja za strategijo sicer zatrjuje, da jih ne zanima več kot polovica Mercatorja. Pričakujejo, da bodo nekateri delničarji obdržali svoje deleže. A bi z nakupom več kot 50-odstotnega deleža Agrokor lahko konsolidiral svoje lastništvo v Mercatorju v svojo bilanco, kar bi ob ugodni ceni za delnico lahko imelo neposreden pozitiven učinek na premoženje Agrokorja, je še poročal časopis.
|
negative
|
7,300
|
Za 159-litrski sod nafte vrste brent okrog 112 dolarjev Nekateri ekonomisti svarijo, da je cena nafte nad 100 dolarji zadosten razlog za novo recesijo, zato je petkovo krepko pocenitev črnega zlata spremljalo veliko olajšanje. Potem ko se je cena 159-litrskega soda nafte vrste brent v četrtek povsem približala 120 dolarjem rekord po avgustu 2008, je v petek zdrsnila na okrog 112 dolarjev, medtem ko se z ameriško lahko nafto trguje pod 98 dolarji. Savdska Arabija je namreč zagotovila, da lahko nadomesti količine, ki bi morale priti iz Libije, in poveča proizvodnjo. Najmanj, kar si želijo zlasti zahodna gospodarstva, je nov naftni šok, ki bi močno ogrozil okrevanje po recesiji in verjetno povzročil nov zastoj. Deutsche Telekom izstopa na negativni strani Evropska finančna središča so padec nafte danes dopoldne pospremila z rastjo delniških indeksov prvo ta teden, seveda pa je še vedno veliko negotovosti. Če ne bo res večjega skoka, je pričakovati največji tedenski padec indeksov v zadnjih osmih mesecih. Frankfurtski DAX30 7.160 točk je sicer do poldneva pridobil skoraj pol odstotka, čeprav so se za poldrugi odstotek pocenile delnice domačega telekomunikacijskega operaterja Deutsche Telekoma. Tudi Wall Street je v četrtek ob koncu trgovanja pokazal nekaj znakov optimizma in vsaj tehnološki Nasdaq se je rešil rdeče barve. Tečaji delnic v prvi kotaciji TELEKOM +1,18 % 86,00 EUR GORENJE +0,82 % 12,50 MERCATOR +0,66 % 161,05 NOVA KBM -0,00 % 10,205 LUKA KOPER -0,00 % 14,90 KRKA -0,16 % 61,40 PETROL -1,21 % 244,00 INTEREUROPA-2,78 % 3,50 Telekom ob koncu dneva navzgor Drsenje indeksa SBI TOP 822 točk se je v petek vendarle ustavilo. Po objavi visoke lanske izgube so Telekomove delnice padle na 83,55 evra, kar je nova najnižja vrednost od začetka kotacije na Ljubljanski borzi, toda na koncu so le okrevale in teden končale pri 86 evrih. Podražile so se še delnice Gorenja in Mercatorja. Promet je bil spet zelo nizek, še največ 270 tisoč evrov ga je bilo s Krko, ki ostaja nad 61 evri, kjer imajo delnice precejšnjo podporo. Do ponedeljka morajo slovenska podjetja objaviti lanske poslovne rezultate, vlagatelji pa na davčni urad oziroma s pomočjo edavkov oddati napoved o lanskih dobičkih oziroma izgubah pri prodajah vrednostnih papirjev.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.