nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
7,301
|
Denar je delno romal v roke podjetnikov Mira in Andreja Oblaka Vegrad je za delež v močno zadolženi Rezidenciji Skiper plačal 11,4 milijona evrov, ki so končali na računu podjetij v Avstriji in Liechtensteinu. Uradno je šlo za kupnino 75-odstotnega deleža v Rezidenciji Skiper, ki ga je Vegrad kupil med januarjem in avgustom 2008, piše Dnevnik. Pri tem obstaja sum, da je pri poslu vsaj delno šlo za črpanje denarja iz podjetja, saj je banka Hypo Alpe-Adria ta delež že po letu dni zasegla. Ko je Vegrad kupoval omenjeno naložbo, je bila Rezidencija Skiper že obremenjena s 35 milijoni evrov vredno hipoteko Hypa in je ob 20.000 kunah kapitala imela najetih za 145 milijonov evrov posojil. Ob vsem tem pa je Vegradu poleti 2008 za gradnjo hotelskega kompleksa dolgovala 10 milijonov evrov. Košič Nakup je zahteval Hypo Po besedah nekdanjega Vegradovega izvršnega direktorja gradenj za trg Mateja Košiča je to od Vegrada zahteval celovški Hypo, ki je v nasedli projekt vložil 250 milijonov evrov, saj bi v nasprotnem primeru v Hypu zaustavili financiranje projekta. Ni šlo za izsiljevanje, ampak za logičen pogoj. Hypo je bil pripravljen v projekt vložiti dodaten denar, vendar ne prejšnjim lastnikom. Mi smo računali, da bomo poleg plačila že izvedenih del po prodaji nepremičnin v objektu Skiper zaslužili okoli 40 milijonov evrov, je pojasnil Košič. Za 75 odstotkov 11 milijonov, za četrtino en evro Ob tem je pomembna informacija, da je v času Vegradovega odkupovanja Rezidencije Skiper družba Hypo Alpe Adria Beteiligungs od liechtensteinskega Hypo Alpe Adria Consultantsa odkupila 25 odstotkov Skiperja in za to plačal en evro. Pomemben je tudi podatek, da Vegrad pri tem poslu ni uveljavljal predkupne pravice, s čimer bi dobil pomemben delež tako rekoč zastonj. Vegrad je omenjeno vsoto 11,4 milijona evrov nakazal v treh obrokih. Prvih 20 odstotkov od načrtovanih 75 je Vegradova krovna družba za 2,6 milijona evrov kupila januarja 2008, večino denarja pa sta si razdelili dve avstrijski podjetji Wolkensberg in Jan Privatstiftung. Obe sta izmenoma zastopala Miro in Andrej Oblak. 500.000 evrov je prejela nekdanja direktorica Rezidencije Skiper Ljubica Marfan. Zadnjih 30 odstotkov v Liechtenstein Dodatnih 25 odstotkov Skiperja je Vegrad prek hrvaške podružnice prav tako kupil od Oblakovega Wolkensberga. Za zadnjih 30 odstotkov je Vegradovo podjetje Grbina avgusta 2008 plačalo kar 6,3 milijona evrov, in to liechtensteinskemu podjetju Navone AG. Njegov uradni skrbnik je tamkajšnji odvetnik Gerold Hoop, ki v tej vlogi nastopa tudi pri vseh drugih nepremičninskih in provizijskih poslih, pri katerih je Vegrad denar nakazoval v Liechtenstein. Košič je ob tem pojasnil, da so Vegradu nakup Skiperja predlagali Josef Kircher, nekdanji prvi mož lizinškega stebra Hypa, in člana izvršilnega odbora za podjetja in lizing v Hypo Alpe-Adria Bank International v času, ko jo je vodil Wolfgang Kulterer, prvoosumljeni v preiskavi avstrijskih oblasti. Neuradno osumljen tudi Špan Kljub temu je iz zaporedja dogodkov razvidno, da vseh niti v zgodbi ni vlekel le Kircher. Ta je maja 2008 položaj prepustil Božu Španu, dotedanjemu direktorju slovenske podružnice banke Hypo Alpe-Adria in neuradno osumljencu v avstrijski preiskavi. Špan zatrjuje, da pri pogovorih o nakupu ni sodeloval, temveč je zgolj izvrševal predhodno podpisane pogodbe, čeprav je Vegradovo podjetje Grbina plačalo zadnjih 30 odstotkov Skiperja skoraj tri mesece po Španovem imenovanju. Ob tem zatrjuje, da bi vedel, da je osumljenec, in ostro zanika, da je solastnik katerega koli liechtensteinskega podjetja, s katerimi je prek Slovenije posloval Hypo, še končuje Dnevnik.
|
negative
|
7,302
|
Od vodstva zahtevajo uvedbo stečaja, če ne bo denarja Delavci gradbene družbe MTB so začeli stavkati, ker jim podjetje ni izplačalo polovice januarske plače skupaj s poplačili posojil in stroški za prevoz na delo. Okrog 40 delavcev MTB-ja je zjutraj začelo stavkati na sedežu podjetja, medtem ko preostalih 80 zaposlenih stavka doma. Sindikalna zaupnica Breda Črnčec iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je povedala, da je stavkovni odbor direktorju družbe Viktorju Ledniku že predstavil stavkovne zahteve. Direktor je po besedah sindikalistke znova zatrdil, da mu ni vseeno za usodo podjetja in da se zelo trudi poiskati denar za izplačilo plač. Ali mu bo to uspelo, pa ni mogel zagotoviti. Če bo podjetje, ki je v lasti Blaža Mlinariča, ne bo poravnalo obveznosti, delavci pričakujejo, da vodstvo podjetja predlaga stečaj. MTB, ki je bil lani v prisilni poravnavi, namreč že od septembra zamuja z izplačili oziroma ne poravnava redno obveznosti do delavcev.
|
negative
|
7,303
|
Opozicijo skrbela finančna stabilnost države Ustavno sodišče je ta teden ugotovilo, da zakon o poroštvu Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evroobmočju ni v neskladju z ustavo. Presojo ustavnosti in zadržanje izvajanja zakona so julija lani zahtevale poslanske skupine SDS, SLS in SNS. Z zakonom se namreč vzpostavlja pravna podlaga za sodelovanje naše države v začasnem mehanizmu za zagotavljanje finančne pomoči, če poleg Grčije še katera od držav z evrom na trgu ne bi mogla pridobiti zadostnih finančnih sredstev. Iz mehanizma pomoč že črpa Irska. V omenjenih poslanskih skupinah pa so menili, da gre za poroštvo za neopredeljeno obveznost in da bo o tem odločala le vlada, ne pa tudi parlament. Predvsem pa so bili prepričani, da je znesek predvidenega poroštva v Sloveniji v višini 2,073 milijarde evrov nesorazmeren, saj predstavlja skoraj četrt državnega proračuna in tako presega finančne zmogljivosti države in ogroža njeno finančno stabilnost. Za vsako unovčevanje ni potreben nov zakon Ustavno sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da 149. člen ustave res predvideva, da so posojila v breme države in poroštva dovoljena le na podlagi zakona, ki pa je tudi dejansko bil sprejet. Kot menijo, ni treba, da bi se za vsako unovčenje sprejemalo poseben zakon. Kot neutemeljen so ustavni sodniki opredelili tudi očitek, da morajo biti vsi prihodki in izdatki države zajeti v proračunu. Ugotovili so, da je vlada v proračunu zajela vsa sredstva, ki jih je Slovenija morala prispevati za zagon posebne družbe v Luksemburgu, ki izvaja začasni mehanizem za zaščito evra. Za naprej pa bo sredstva predvidela glede na pričakovan razplet dogodkov, še pojasnjujejo.
|
neutral
|
7,304
|
MMC-jev intervju z direktorjem telekomunikacij Samsung Electronics Avstrija Samsung želi postati vodilno podjetje na trgu tabličnih računalnikov in mislim, da nam bo tudi uspelo, je v pogovoru za MMC med drugim dejal Martin Wallner iz Samsunga. Z Martinom Wallnerjem, direktorjem telekomunikacij Samsung Electronics Avstrija, smo se pogovarjali o načrtih Samsunga na slovenskem trgu in smeri razvoja tabličnih računalnikov v prihodnosti. Samsung Electronics je imel lani 101,4 milijarde evrov prihodkov iz prodaje, kar je 13 odstotkov več kot leta 2009. Čisti dobiček v preteklem letu 10,6 milijarde evrov je bil za 65 odstotkov višji kot leta 2009. Kakšni so vzroki za tako uspešno poslovanje? Samsung je prekosil industrijo in v letu 2010 posloval zelo uspešno, kar je kombinacija številnih naprednih inovacij in vizionarskega mišljenja. Uspešnost v zadnji četrtini leta 2010 pa lahko pripišemo prodaji spominskih polprevodnikov ter visoki prodaji vrhunskih in najmodernejših pametnih telefonov. Na lanskem sejmu uporabne elektronike IFA v Berlinu je bil premierno predstavljen vaš izzivalec Applovega iPada, tablični računalnik Galaxy Tab. Ob tem je vaše podjetje napovedalo zelo drzne načrte - v letu 2011 želite prodati 10 milijonov Galaxy Tabov oz. osvojiti tretjino svetovnega trga tabličnih računalnikov. So ti cilji uresničljivi? Številni analitiki so namreč skeptični. Na trg namreč prihajajo novi in novi konkurenti. Res je, številni analitiki so skeptični, saj na trg vstopajo novi konkurenti. Vendar pa v Samsungu pričakujemo, da bo leto 2011 ključno leto za tablične računalnike, in verjamemo, da bomo ohranili vodilno vlogo na trgu tabličnih računalnikov. Samsung bo razširil svojo ponudbo tabličnih računalnikov in tako ponudil uporabnikom naprave različnih velikosti zaslonov in zmogljivosti ter se prilagodil potrebam uporabnikov. Vendar pa bo naše osnovno vodilo razvoja še naprej mobilnost in on-the-go izkušnje . Kot zanimivost, CCS Insight napoveduje, da bo svetovni trg tabličnih računalnikov zrasel na od 38 do 43 milijonov naprav, medtem ko Gartner napoveduje še večjo številko, 55 milijonov prodanih enot. Koliko tabličnih računalnikov ste prodali lani? Vam je uspelo prodati načrtovanih milijon tablic? Samsung Galaxy Tab, naša prva medijska naprava, ki združuje izjemno mobilnost z izboljšanimi funkcijami zabave, je bila zelo dobro sprejeta na trgu. V tem tržnem segmentu smo zaznali velik potencial in bomo še naprej uvajali približno 7-palične tablične naprave. Prodaja Galaxy Taba je presegla 2 milijona prodanih enot po vsem svetu. Na podlagi števila naročil naših distribucijskih partnerjev pa lahko sklepamo, da so Galaxy Tab uporabniki zelo dobro sprejeli. Katere so vaše prednosti pred Applovem iPadom in drugimi konkurenti, ki že prihajajo na trg tabličnih računalnikov oz. napovedujejo svoje modele? Samsung se ponaša z edinstvenimi inovacijami, ki jih vključuje v svoje tablične računalnike, kar posledično omogoča, da podjetje na trgu ponuja nekaj novega. Na trgu tabličnih računalnikov, kjer se iz dneva v dan pojavlja tudi veliko število cenejših naprav, Samsungovi tablični računalniki izstopajo prav zaradi svoje kakovosti in inovativnosti. Načrtujete še nove modele tabličnih računalnikov. Kam bo šel razvoj - v večje ali manjše tablične računalnike? Cilj Samsunga za leto 2011 je nadgraditi zgodbo o uspehu originalnega Galaxy Taba in zagotoviti nabor rešitev za uporabnike androidnih tablic. Da bi dosegli ta cilj, Samsung zagotavlja več Galaxy Tab možnosti za zadovoljitev osnovnih in še neizpolnjenih potreb uporabnikov. Galaxy Tab 10.1 je namenjen uporabnikom, ki iščejo najboljšo izkušnjo in delijo vsebino z drugimi. Ljubitelji zabave bodo uživali v branju e-knjig in igranju iger na tej ultralahki napravi. 10,1-palčni Galaxy Tab je največja tablica v liniji Samsungovih Galaxy Tab izdelkov. Kakšni so vaši cilji na slovenskem trgu. Vemo, da je iPad uradno na voljo slovenskim kupcem od 28. januarja letos, Galaxy Tab pa je v ponudbi mobilnih operaterjev. Na kolikšen tržni delež računate v Sloveniji in koliko tablic želite prodati letos? O naših načrtih v številkah žal ne morem govoriti in vas prosim za razumevanje. Vsekakor pa si želimo postati vodilni na trgu tabličnih računalnikov in mislimo, da nam bo to tudi uspelo. Tablični računalniki so nekakšni vezni člen med pametnimi prenosnimi telefoni in prenosnimi računalniki. Ali utegnejo tablični računalniki v prihodnosti izriniti prenosne računalnike? Videli bomo nov koncept pametne mobilne naprave Smart Mobile Device , ki združuje pametne telefone, tablične računalnike in različne mobilne naprave. Prav tako bomo priča množičnemu uvajanju storitev 4G, vključno z LTE in 3.5G HSPA +. Samsung je v celoti pripravljen na nove potrebe trga. Ste drugi največji proizvajalec prenosnih telefonov, pred vami je le finska Nokia. Menite, da vam bo v prihodnosti uspelo povzpeti se čisto na vrh in z njega izriniti finsko podjetje? Lani smo prodali približno 24 milijonov pametnih telefonov. Letos pričakujemo znatno rast trga pametnih telefonov, kar bo podvojilo lansko prodajo v segmentu pametnih telefonov. Naš poslovni cilj je ohraniti zdravo rast, prekašati povprečno rast trga in ohraniti dvomestno donosnost.
|
positive
|
7,305
|
Banke naj bi odpisale dobrih 209 milijonov evrov posojil Banka Rotschild je upnikom predstavila predlog sanacije mariborske nadškofije. Ta predvideva odpis nekaterih posojil, reprogramiranje preostalih in dividende lastnikom. Predlog sanacije po navedbah Dnevnika predvideva odpis 146,4 milijona evrov posojil Zvonu Ena Holdingu in Zvonu Dva Holdingu, odpis 26,9 milijona evrov posojil Gospodarstvu Rast in odpis 36 milijonov evrov posojil T-2-ju, hkrati pa reprogramiranje preostalih posojil in odobritev novih likvidnostnih posojil T-2-ju in Zvonu Ena Holdingu, s katerim bi ta dokapitaliziral T-2. A omenjeni predlog ne predvideva ustreznih garancij za poplačilo posojil v prihodnosti in dokapitalizacije, pri čemer so do zdaj vztrajale banke, zato se finančna holdinga najverjetneje ne bosta mogla izogniti stečaju. Banke zahtevajo denar lastnikov Bankirji so od lastnikov zahtevali vsaj 200 milijonov evrov svežega kapitala, toda predlog Rothschilda ne predvideva vložitve niti evra svežega kapitala. V upravah holdingov Zvon Ena in Dva ter Gospodarstva Rast se resda pripravljajo na vložitev predloga za prisilno poravnavo, toda glede na nepripravljenost lastnikov, da bi aktivno sodelovali pri sanaciji, je malo verjetno, da bi banke podprle prisilno poravnavo. Banke so v omenjene holdinge in T-2 vložile več kot 550 milijonov evrov in bi se morale po predlogu Rothschilda odpovedati tudi možnosti vstopa v lastništvo Zvona Ena Holdinga. V zameno za nova posojila in odpis dolgov bi banke dobile le neko vrsto podrejenega dolga, prek katerega bi lahko čez nekaj let dobile del odpisanih posojil nazaj. Posojilo in član uprave Ta podrejeni dolg bi lahko banke v svojih bilancah prikazovale kot posojilo, holdinga Zvon in Gospodarstvo Rast pa kot kapital. Poleg tega Rothschild ponuja bankam še možnost imenovanja svojega člana uprave Gospodarstva Rast. Do leta 2015 bi po predlogu Rothschilda oba holdinga Zvon odplačala 207 milijonov evrov posojil, 160 milijonov evrov bi banke dobile prek finančnih instrumentov, do leta 2015 pa bi prodala za 414,5 milijona evrov naložb in prejela za 24 milijonov evrov dividend. Val prodaj že letos Zvon Ena bi tako po predlogu letos prodal celotni delež v Heliosu, Abanki, Tovarni olja Gea in nekatere manjše naložbe. Skupaj bi letos oba Zvona prodala za 120 milijonov evrov naložb, bankam pa bi poplačala le 48 milijonov evrov posojil. 40 milijonov evrov kupnine od prodaje Heliosa bi namreč prek posojila zadržal Zvon, ki bi nato v T-2 vložil od 25 do 30 milijonov evrov. V prihodnjem letu naj bi za 32,5 milijona evrov holdinga prodala večino Sole Orta, Term Olimia in Term Dobrna, banke pa bi dobile vrnjenih 21 milijonov evrov. Leta 2013 naj bi na trg šli še deleži v MK Založbi, Petrolu, Cinkarni Celje, Hotelih Bernardin in drugi v skupni vrednosti 116,5 milijona evrov, od česar bi bankam vrnili 30 milijonov evrov nižji znesek.
|
neutral
|
7,306
|
Obžalujejo, da je dokument prišel v javnost V mariborski nadškofiji poudarjajo, da je bil predlog banke Rotschild zaupen in ni bil končni dokument. Iz Maribora tako sporočajo, da je bil predlog finančnega prestrukturiranja družb, povezanih z mariborsko nadškofijo, bankam upnicam zaupne narave. Žal se nekdo tega ni držal in je nekaj informacij prišlo v medije. Poudarjamo, da to gradivo ni dokončen dokument, temveč je delovne narave, so pojasnili. Končni dokument v nekaj dneh Ob tem so dodali, da bodo banke upnice v nekaj dneh prejele dokončno gradivo. V petek so bile namreč povabljene k nadaljnjemu aktivnemu sodelovanju, s tem da posredujejo svoje pripombe, pomisleke, predloge in izboljšave, da bi se tako našla najboljša rešitev v dani situaciji za vse v to zgodbo vplete strani . Iskanje rešitve bi bilo lažje z možnostjo dokapitalizacije, ki pa je zaradi vsesplošne ekonomske situacije otežena, vendar poskušamo vložiti vse napore za dosego tega cilja, končujejo v nadškofiji.
|
negative
|
7,307
|
Izguba se manjša, obresti so skrb vzbujajoče Pivovarna Laško je lani močno zmanjšala izgubo, ki je še predlani znašala 45 milijonov evrov, prihodki iz prodaje pa še naprej upadajo. Sodeč po nerevidiranih rezultatih, je izguba Pivovarne Laško lani znašala 6,3 milijona evrov oziroma 86 odstotkov manj kot ob koncu leta 2009. Čisti prihodki od prodaje so bili v letu 2010 91,3 milijona evrov, kar je za 8,4 odstotka manj kot leta 2009. Družba Pivovarna Laško je lani ustvarila 11,2 milijona evrov dobička iz poslovanja, to je za dobro tretjino manj kot leto pred tem. V družbi pojasnjujejo, da je negativen rezultat posledica plačevanja obresti, ki dosegajo 13 milijonov evrov letno in s tem presegajo dobiček iz poslovanja. V Pivovarni Laško ob tem opozarjajo, da tako visoke obresti ogrožajo dolgoročno stabilnost poslovanja. Več obveznosti kot kapitala Laščani so imeli konec decembra še za 265,9 milijona evrov posojil in so za 3,6 milijona evrov manjša glede na december leta 2009. Kapital družbe je v tem času upadel za dobrih pet milijonov evrov, na 124,2 milijona evrov. Še vedno predvsem v Sloveniji Družba sicer še vedno večino svojega prometa ustvari s prodajo piva 97,5 odstotka na slovenskem trgu, ki v strukturi prihodkov predstavlja 86,3-odstotni delež. Največji delež prihodkov na tujem trgu družba še vedno dosega na trgih nekdanje Jugoslavije, povečuje pa se delež prodaje na trgih EU-ja.
|
negative
|
7,308
|
Kolonelova pritožba ni zdržala Višje sodišče v Mariboru je dokončno zavrnilo pritožbo družbe Kolonel Boška Šrota glede uvedbe stečaja v družbi Center Naložbe. Pritožbo je sodišče namreč označilo kot neutemeljeno. Prek Centra Naložb je nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot obvladoval Infond Holding in celotno laško skupino. Mariborsko okrožno sodišče je stečajni postopek nad družbo Center Naložbe uvedlo 13. avgusta lani, za stečajnega upravitelja pa imenovalo Aleksandra Šimona. Od 108 milijonov evrov prijavljenih terjatev Šimon upnikom priznava okoli 92 milijonov, medtem ko prereka za 15,8 milijona evrov terjatev. Skupaj je terjatve prijavilo 30 upnikov, večino družbe, povezane s Pivovarno Laško. Stečaj bi oškodoval upnike, ki so glasovali zanj? Kolonel je uvedbi stečaja ugovarjal, ker naj bi bilo njegovo poslovanje v veliki meri odvisno od usode Centra Naložbe, nadaljevanje stečajnega postopka pa bi po njihovem prepričanju številne upnike in lastnike prikrajšalo za vložena sredstva. Za začetek stečaja je sicer glasovalo 73 odstotkov upnikov, preostalih 27 odstotkov pa sploh ni glasovalo.
|
negative
|
7,309
|
Novo poglavje v energetskem sporu med Zaresom in SD-jem? Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je zagrozila z odstopom, če ne bo sprejet predlog za ločeno upravljanje omrežnega in trgovskega dela elektropodjetij. Matični odbor je novost namreč zavrnil. Jedro spora predstavlja zahteva ministrstva za gospodarstvo, da se razdeli upravljanje omrežnega dela ter trgovskega in proizvajalnega dela elektropodjetij med dva upravljavca znotraj uprave. Predlog ministrice Darje Radić so zavrnili poslanci SD-ja na matičnem odobru z amandmajem, je za TV Slovenija poročala Petra Bezjak. Poslanec Matevž Frangež, SD, pravi, da gre za dve pravni mnenji državnih institucij, in sicer Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS in ministrstva, ki različno tolmačita evropsko direktivo. Premierju Borutu Pahorju je Radićeva zato postavila ultimat. Kot pravi, ne more več ostati ministrica, če predlog ne bo sprejet, saj ni pripravljena prevzemati odgovornosti za nekaj, na kar nima vpliva. Političnega ozadja zgodba nima, še trdi ministrica, ki zavrača trditve, da naj bi šlo za novo poglavje v energetskem sporu med SD-jem in Zaresom. Preberite tudi Bi morali dobavitelje za TEŠ 6 izbrati na razpisu? Novosti vključene v energetski zakon? Sledil je sestanek prvakov koalicije, kjer so za zdaj dosegli kompromis. Predlog Radićeve, naj se upravljanje omrežnega dela loči od trgovcev in proizvajalcev električne energije, bodo vnesli v nov energetski zakon. Če to tudi na ta način ne bo sprejeto, bo moral priti nekdo, ki bo stvar znal urediti na drug način, dalje grozi Radićeva. Znano je, da naj bi bila direktorica AUKN-ja blizu finančnemu ministru Francu Križaniču, ki pa za zdaj pravi, da naj bi večje spremembe, podprte s študijami o korporativnem upravljanju, začeli jeseni, zato bodo novosti morda uvedene takrat.
|
neutral
|
7,310
|
Kopač Zaradi ravnanja nekaterih uradnikov težave pri umeščanju v prostor Janez Kopač meni, da bi umeščanje verige hidroelektrarn na srednji Savi lahko začeli takoj, a to ovira Roko Žarnić, ki je jezen na nekoga ali nekaj, kar se je dogajalo pri gradnji elektrarn na srednji Savi . Direktor direktorata za energetiko na ministrstvu za gospodarstvo je dodal, da bo Slovenija zaradi zamud na srednji Savi plačevala kazni, ker ne bo dosegla cilja, to je 25-odstotnega deleža energije iz obnovljivih virov pri končni porabi energije do leta 2020. Težav umeščanja v prostor Kopač ne vidi v zakonodaji, ampak v posameznih uradnikih. Za pospešitev postopkov so po njegovem mnenju potrebne nekatere spremembe predpisov, veliko pa je po njegove treba storiti tudi pri spremembi vedenja. O nacionalnem programu je Kopač povedal, da je ta narejen, čakajo le še na ugotovitve študij glede šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj in na okoljsko poročilo, ki še ni končano, a bi po besedah Mitje Pavlihe z ministrstva za okolje lahko bilo še ta mesec. Kopač upa, da se bo javna razprava o nacionalnem energetskem programu lahko začela v enem mesecu. Predstavniki slovenske energetike so na konferenci poudarili, da je prihodnost oskrbe z energijo v hidroenergiji, premogu in biomasi, pa tudi uporabi jedrske energije in zemeljskega plina. Rop Slovenija premalo izkorišča posojila Evropske investicijske banke Na konferenci o energetski prihodnosti Slovenije En.odmev 011 je sodeloval tudi Anton Rop, podpredsednik Evropske investicijske banke, ki je dejal, da največ priložnosti vidi v gradnji hidroelektrarn. Če so v Sloveniji možnosti za investicije, pa bi vlada po njegovih besedah morala storiti vse, da bi te stekle. Evropska investicijska banka ima sicer pet prednostnih področij posojilne dejavnosti na področju energije. Največjo pozornost banka namenja obnovljivim virom energije, sledijo energetska učinkovitost, razvejanost in zanesljivost notranje oskrbe, raziskave, razvoj in inovacije v energetiko ter zanesljivost zunanje oskrbe in gospodarski razvoj zunaj Evropske unije. Lani je obseg posojil znašal 72 milijard evrov, samo v energetiki pa 18,1 milijarde evrov. Slovenija je od vstopa v Evropsko unijo od Evropske investicijske banke prejela 2,8 milijarde evrov posojil. Lani jih je bilo za 733 milijonov evrov, kar je po Ropovi oceni premalo, priložnost pa vidi predvsem v slovenskem akcijskem načrtu obnovljivih virov energije. Ob tem je evropska poslanka Romana Jordan Cizelj dejala, da bo morala Evropska unija do leta 2020 za naložbe v energetiko nameniti 1.000 milijard evrov, če želi doseči cilje, ki si jih je zastavila.
|
neutral
|
7,311
|
Cena lahke nafte vztraja nad 100 dolarji Krkine delnice, ki so imele pri 60 evrih dolgo časa podporo, so padle najnižje po maju 2009, saj so se posli v četrtek sklepali le pri 59,3 evra. Niti delnicam novomeškega farmacevta z njimi je bilo danes za skoraj milijon evrov prometa ne uspe prekiniti negativnega trenda, čeprav podjetje posluje z lepim dobičkom in v ničemer ne spominja na nekatere nekdanje paradne konje slovenskega gospodarstva, ki jih je potolkla recesija oziroma pretiran pohlep lastnikov. Pesimizem vlagateljev na Ljubljanski borzi je zdaj celo večji, kot je bilo v mesecih po padcu banke Lehman Brothers, ko je bil svet na robu finančnega zloma. Indeks SBI TOP je namreč med četrtkovim trgovanjem zdrsnil pod 800 točk, kar je njegova rekordno nizka vrednost. Od zgodovinskega vrha leta 2007 je avgusta SBI TOP porasel vse do 2.674 točk je oddaljen že 70 odstotkov. Tečaji delnic v prvi kotaciji TELEKOM +1,08 % 84,00 EUR MERCATOR +0,69 % 161,00 GORENJE +0,33 % 12,191 PETROL -0,00 % 240,00 NOVA KBM -0,05 % 10,15 LUKA KOPER -0,62 % 14,31 INTEREUROPA -1,50 % 3,41 KRKA -1,72 % 60,02 Steve Jobs predstavil novo različico iPada Tujina je medtem že izbrisala vse izgube, ki so nastale po zlomu banke Lehman Brothers. Kljub novi rasti cen nafte lahka nafta se je povsem udomačila nad 100 dolarji je Wall Street v sredo dan končal z rahlo pozitivnim predznakom, saj prevladujejo ocene, da bo ameriško gospodarstvo uspelo zdržati tudi ob tako visokih cenah nafte. Indeks Dow Jones 12.066 točk se je zvišal za 0,07 odstotka, opazneje pa je napredoval indeks Nasdaq 2748 točk, potem ko so pri JPMorganu bolje ovrednotili sektor polprevodnikov. Vlagatelje je presenetil tudi prvi mož Appla Steve Jobs, ki je kljub govoricam, da so mu šteti dnevi, v San Franciscu predstavil novi iPad in ni dajal vtisa, da umira. Tokijska borza spet popularna Indeks Nikkei 10.586 točk je po strmem srednem padcu danes pridobil skoraj odstotek in je, merjeno v evrih, spet nad gladino v primerjavi z začetkom leta 2011. V zadnjem času je bila popularna strategija, da se prodajajo trgi z visoko inflacijo Indonezija, Filipini, tudi Indija in kupujejo razviti azijski trgi predvsem Japonsko, je za MMC povedal Peter Jenčič Alta Skladi. Da vlagatelji ponovno upajo, da so tokratne razmere ugodne za vstop na japonski trg, nakazuje tudi anketa Nomure, ki je izračunala I-View Indeks. Delež tistih vlagateljev, ki so 16. februarja menili, da bodo v prihodnjih treh mesecih delnice pridobile vrednost, minus delež tistih, ki menijo, da bodo delnice nižje, znaša 62,2. Glede na mesec prej to pomeni rast indeksa za 4,2 odstotne točke in najvišjo vrednost od julija 2009. Japonska podjetja povečala konkurenčnost Pričakovanja takrat so ob krepitvi jena kmalu izgubila zagon. Nedavno objavljeni podatki nakazujejo na nadvse uspešno optimizacijo poslovanja japonskih podjetij, ki jim je kljub rastoči valuti uspelo povečati zunanjo konkurenčnost. Glavno dolgoročno tveganje za Japonsko ostaja delež starega prebivalstva, ki bo za potrebe ohranjanja standarda v prihodnjih letih moral zmanjševati svojo izpostavljenost domačim dolžniškim vrednostnim papirjem, meni Jenčič.
|
neutral
|
7,312
|
Za evro že skoraj 1,40 dolarja Krkine delnice so po strmem četrtkovem padcu okrevale, indeks SBI TOP pa je prvič v tednu dan končal v zelenem območju. SBI TOP 814 točk, ki je med četrtkovim trgovanjem prvič od njegovega izračunavanja padel pod 800 točk, se je v petek zvišal za 0,42 odstotka, večjo rast pa so preprečile Gorenjeve delnice, ki so se pocenile za poldrugi odstotek in zdrsnile vse do 11,81 evra. Promet je bil le s Krko soliden 780 tisoč evrov. Njena cena je po včerajšnjem padcu pod 60 evrov brez pravega vzroka, saj ni bila objavljena nobena sveža informacija vendarle porasla, posli so se sklepali med 60,88 in 61,50 evra. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +2,64 % 3,50 EUR KRKA +1,63 % 61,00 NOVA KBM +1,48 % 10,30 TELEKOM +0,60 % 84,50 PETROL -0,00 % 240,00 LUKA KOPER -0,07 % 14,30 MERCATOR -0,62 % 160,00 GORENJE -1,56 % 12,00 Wall Street Najboljši dan leta 2011 V ZDA je četrtkovo trgovanje prineslo največjo enodnevno rast v zadnjih treh mesecih. Indeks Dow Jones 12.258 točk se je povzpel za 1,59 odstotka. Vlagatelji so prezrli visoke cene nafte in se raje razveselili svežih novic o okrevanju ameriškega gospodarstva, vključno s poročili trgovcev o spodbudni februarski prodaji. Tudi na trgu dela se počasi premika na bolje - število zahtevkov za denarne ugodnosti v času brezposelnosti ja padlo na dveinpolletno dno. Obresti v evroobmočju bodo kmalu višje Evropska centralna banka v četrtek pričakovano ni spreminjala obrestnih, vendar pa je predsednik Jean Claude Trichet namignil, da bi utegnile biti obresti že po naslednjem sestanku višje, saj je inflacija že zunaj zgornje meje dveh odstotkov. Pričakovanja o višjih obrestih delniškim trgom niso všeč, saj bodo zlasti prezadolžene države s tem še težje odplačevale svoj dolg. Indeks osrednje borze v Madridu je včeraj padel za 0,7 odstotka, London +1,5 % in Frankfurt +0,7 % pa sta nadaljevala rast. Rast evriborja in evra Če bo Evropska centralna banka aprila res zvišala obresti, to seveda ni dobra novica niti za vse, ki odplačujejo hipotekarno posojilo, ki je vezano na evribor. Šestmesečni evribor se hitro približuje odstotku in pol trenutno 1,475 odstotka, kar je zgodovinsko gledano še vedno izjemno nizka vrednost, toda dejstvo je, da bo še naraščal. Donos nemške 10-letne obveznice je presegel tri odstotke. Morebitne višje evrske obrestne mere pozitivno vplivajo na evro. Njegova vrednost se je povsem približala meji 1,40 dolarja, saj je bilo treba za evro plačati že 1,3978 dolarja.
|
neutral
|
7,313
|
Garancije slovenskih bank niso dovolj dobre za Libijce S predsednikom vlade Al Mahmudijem sva segla v roke za posel, ki je večji od pol milijarde evrov, je Pahor napovedal pridobitev posla za SCT. Od napovedi pa je za zdaj ostalo le veliko negotovosti. Že junija lani je SCT sporočil, da so v Libiji pridobili za prek milijarde evrov poslov. Šlo je za gradnjo dveh cest v skupni dolžini 270 kilometrov in za projekt vrata Bengazija, vrednega 330 milijonov evrov. Obetali so si tudi posle pri nadgradnji tega projekta v vrednosti 680 milijonov evrov ter gradnjo ceste Tobruk-Umsad 203 milijone evrov. Vendar SCT ni bil edini, ki si je želel kos 200 milijard evrov velike pogače, ki jo reže z nafto bogata Libija. Novembra leta 2009 je bilo v gospodarski delegaciji, ki je obiskala omenjeno državo, napovedanih prek 30 podjetij, med njimi tudi Hidria, Pipistrel, Poteza Skupina, Riko, TVM, Vegrad, Primorje ... Celo odvetniška pisarna Mira Senice je takrat v Libiji videla priložnost. Vabljeni k branju Libija Na letalske napade uporniki odgovorili z napredovanjem A poleg SCT-ja je konkretne pogodbe za projekte večje vrednosti uspelo pridobiti le Primorju in družbi Neimar Invest. In nato so se začeli v arabskem svetu kot gozdni požar širiti nemiri, ki so zajeli tudi Gadafijevo džamahirijo. Za SCT se je sicer zapletlo že prej, in sicer z bančnimi garancijami, saj nobena komercialna banka za posel, ki ga ni želela zavarovati banka SID, ni bila pripravljena dati jamstva, hkrati pa Libijci niso bili zadovoljni z možnostjo garancije slovenskih bank - za pokritje posla so želeli ozadje močnejših, evropskih bank. Vmes je štrene zmešala tudi prisilna poravnava SCT-ja. In kaj zdaj? To vprašanje smo na MMC-ju zastavili glavnim akterjem v tej zgodbi. Iz SCT-ja so sporočili, da so trenutno še vedno v fazi pridobivanja bančnih garancij, kjer se je vse skupaj tudi ustavilo. Kot so zapisali v rednem poročilu upnikom, jim vzdrževanje instaliranih kapacitet za namene poslov v Libiji povzroča dodatne stroške. Vendar poudarjajo, da so posli, za katere so podpisali pogodbe, zanje še vedno veljavni, saj jih še niso razdrli. Je pa Libijce seveda zanimalo, kaj se dogaja s podjetjem, pravijo v največjem slovenskem gradbenem podjetju. Tudi v Primorju ne vedo, kako naprej Do večjih del, kot smo že omenili, je prišlo tudi Primorje. V primorskem gradbenem podjetju so pojasnili, da v Libiji izvajajo projekt za potrebe libijskih železnic . Projekt zajema prestavitev električnih vodov na bodoči trasi železnice. Pogodba je bila podpisana v lanskem letu, in sicer avgusta. Pridobljene so bile vse ustrezne garancije. Zaradi trenutne situacije v Libiji nadaljnjih informacij glede samega posla nimamo, so še sporočili. Na naša vprašanja, kolikšna je vrednost sklenjenih pogodb, ali je s predstavnikom Primorja v Libijo odšel tudi predstavnik SCT-ja, ali bi pridobljeni posli lahko vključevali tudi slovensko gradbeno operativo in ali si v primeru silovitejših vojaških spopadov obetajo tudi obnovitvene posle, v Primorju niso odgovorili. Odvrnili so zgolj, da nikjer ni bilo rečeno, da je predstavnik podjetja pred dnevi odšel v Libijo, a tega tudi niso izrecno zanikali. Stožice zavite v molk Vprašljiv ostaja tudi interes Libijcev za naložbo v Stožice. Novembra lani sta ljubljanski župan Zoran Janković in premier Borut Pahor napovedala, da bo državni sklad Libyan Investment Authority, ki usmerja naftni denar v naložbe, v športni center Stožice vložil 30 milijonov evrov. Denarja do zdaj še ni na spregled. Na vprašanja MMC-ja, na kateri stopnji so pogovori z Libijci, ali se pogajajo tudi o vsoti in ali so res cokla pogajanj zahteve Libijcev po upravljanju, nam v Grepu niso odgovorili. Je pa eden izmed direktorjev Grepa Uroš Ogrin za Žurnal24 povedal, da se z Libijci dogovarjajo o dokapitalizaciji, ti pa še preverjajo vrednost Grepa. V podjetju, tako kot v drugih slovenskih družbah, ki poslujejo ali nameravajo poslovati v Libiji, v tem trenutku vlada negotovost. Denar je namreč potreben za dograditev trgovskega dela centra v Stožicah. Z 11.000 evri kapitala po 150 milijonov evrov vredne posle Aprila lani je v javnost prišla tudi vest, da je družba Neimar Invest njen osnovni kapital znaša 11.250 evrov v Libiji že podpisala pogodbo za gradnjo stanovanjskega naselja v mestu Sirt v znesku 110 milijonov evrov in pogodbo za gradnjo otroške bolnišnice v Tripolisu, vredno 40 milijonov evrov. Družbo sta le dva meseca pred podpisom pogodbe ustanovila Mato Uljarević in Sara Brčvak, med njenimi lastniki pa je navedeno tudi grosupeljsko gradbeno podjetje GPG, ki naj bi ga po neuradnih informacijah direktor Boris Dolamič nameraval poslati v stečaj. Formalno je njen direktor Safet Brčvak, ki je poleg tega še direktor hotela Medno. Brčvak je za MMC povedal, da naj bi bil GPG glavni izvajalec del pri otroški bolnišnici, a dela za zdaj zaradi notranjepolitičnih razmer stojijo. Težav z bančnimi garancijami za izvedbo del po Brčvakovih besedah niso imeli, saj so uporabljali standardne FIDIC-pogodbe, ker gre za posle manjših vrednosti. Zaradi okoliščin načrtujejo, da bodo posle naredili v več fazah, prav tako pa bodo tudi zmanjšali vrednost pogodb na okoli od 10 do 20 milijonov evrov za posamezen projekt. Zdaj je vse odprto. In doli in tukaj, je na vprašanje, kako informacije o morebitnem stečaju GPG-ja vplivajo na načrtovane projekte, odgovoril Brčvak. Ob tem je še pojasnil, da je Neimar Invest projektno podjetje, ustanovljeno zato, da izvede zgoraj navedene posle, GPG pa se je v to podjetje priključil pozneje. Načrti MZZ-ja na hladnem Vlada premierja Boruta Pahorja je Libijo postavila visoko na lestvico prioritet, zato je zunanji minister Samuel Žbogar med prednostnimi ukrepi za pomoč podjetjem pred dobrim mesecem dni navedel tudi odprtje veleposlaništva v tej severnoafriški državi. Razmere so trenutno takšne, da smo širitev za zdaj dali na hladno in bomo počakali na umiritev dogajanja. Vendar imamo interes sodelovati z Libijo, vendar z režimom, ki ima legitimiteto. Sama širitev konzularne mreže je tako šele na začetku, saj je MZZ zgolj pripravil pogoje za ustanovitev veleposlaništva, načrtujemo pa, da bo to veleposlaništvo delovalo s čim nižjimi stroški. To pomeni samo enega veleposlanika, razmišljamo pa tudi o delitvi veleposlaništva s kakšno drugo državo iz EU-ja, je povedal uradni govorec ministrstva za zunanje zadeve MZZ Milan Balažic. Sline so se cedile tudi Zahodu Slovenija pa ni edina, ki, tudi s poslovnega vidika, zaskrbljeno pogleduje proti južni obali Sredozemskega morja. Libija se je v zadnjih letih, po daljšem obdobju mednarodne izolacije, znova odprla svetu, kar je po podatkih Svetovne banke sprožilo plaz mednarodnih naložb. Ne le tujih naložb, usmerjenih predvsem v naftno industrijo, tudi Libija sama je začela obsežen program vlaganja v državno infrastrukturo, ki ga je financirala z naftnimi prihodki, obrnila pa se je tudi navzven. Med odmevnejše poteze sodi nakup deleža ene največjih evropskih bank, Unicredit. Pri gospodarskem sodelovanju od evropskih držav prednjačijo Italija, Francija in Nemčija. 500 milijard v desetih letih Džamal Al Lamuči, libijski generalni sekretar za naložbe, je v prihodnjih letih napovedal 200 milijard dolarjev za vlaganja, od tega kar 100 milijard do leta 2013. Po nekaterih podatkih pa naj bi v prihodnjem desetletju Libija za to namenila še veliko več, kar 500 milijard dolarjev. Dolgotrajna izolacija je namreč državo pustila infrastrukturno podhranjeno, prodaja nafte pa je po drugi strani ustvarjala precejšnje kapitalske rezerve, s katerimi se je država želela modernizirati. Vse to je vzbudilo pozornost evropske gospodarske srenje, vključno z našo državo. Ne le slovenski premier, velik del evropskih voditeljev je ob državnih obiskih sklepalo ali pripomoglo k sklepanju poslov. Med njimi britanski, ruski, francoski in drugi. Obdobje gospodarske krize in pomanjkanja kapitala je Libijo kot vir bogatih poslov še toliko bolj izpostavilo. Vsa ta zahodna srenja pa je zdaj zaradi represije v nerodnem položaju, tako zaradi stabilnosti poslovanja kot z moralnega vidika. Posli so v veliki večini sklenjeni z Gadafijevo državno strukturo. Se bodo ti posli, tudi če Gadafi odide, obdržali? V najbolj nesrečnem scenariju, državljanski vojni, pa bodo posli in naložbe postranska stvar.
|
negative
|
7,314
|
Podobna usoda čaka delavce CPM Investicije Vodstvo družbe CPM Vzdrževanje in obnova cest je na mariborsko sodišče naslovilo zahtevo za stečajni postopek, podobna usoda v prihodnjih dneh čaka še zaposlene v družbi CPM Investicije. Cestno podjetje Maribor Vzdrževanje in obnova cest sicer zaposluje okoli 130 ljudi, Cestno podjetje Maribor Investicije pa okoli 30, medtem ko je matična družba Cestno podjetje Maribor CPM v stečaju že od 23. februarja. Stečajni upravitelj Silvo Zorec je od prejšnjega četrtka skoraj vsem izmed 670 zaposlenih v matični družbi že razdelil odpovedi pogodb o delovnem razmerju. Delavci naj bi delo našli pri sosednjih cestnih podjetjih Kot je povedala Barbara Matul iz Sindikata cestnega gospodarstva Slovenije, v podjetju upajo, da bodo stečajni postopki v obeh podjetjih hitro stekli, da se bodo delavci lahko prijavili na zavodu za zaposlovanje. Delovno razmerje bo zaposlenim prenehalo po izteku 15-dnevnega odpovednega roka, takrat pa bodo delavci tudi prejeli delavske knjižice in preostalo dokumentacijo v zvezi z delovnim razmerjem v CPM. Takrat bo zavod za zaposlovanje tudi organiziral delavnice in prijave na zavod ter uveljavljanje pravic v primeru brezposelnosti, je pojasnila Matulova. V sindikatu upajo, da si bo čim več tistih, ki so ostali brez dela na področju vzdrževanja in obnove cest, delo našlo pri enem izmed treh sosednjih cestnih podjetij, ki so ob stečaju CPM-ja od direkcije za ceste prejeli koncesije za širše mariborsko območje. Pretekli teden je direkcija sklenila pogodbe s Cestnim podjetjem Murska Sobota, Cestnim podjetjem Ptuj in podjetjem VOC Celje. Pogodbe bodo veljale do sredine leta 2012.
|
negative
|
7,315
|
Rok za oddajo ponudb za nakup delnic Mercatorja v lasti Laškega se bo iztekel v sredo Iz Agrokorja so ATVP-ju sporočili, da o prevzemu Mercatorja nimajo sklenjenega nobenega dogovora, delnic ne kupujejo, odločitve za prevzemno ponudbo pa ni sprejel noben organ družbe. Agencija za trg vrednostnih papirjev se je namreč po objavah, da naj bi hrvaški Agrokor nameraval prevzeti Mercator, kar je povzročilo vse višjo ceno delnic najboljšega soseda, odločila za nadzorni postopek nad morebitnim prevzemom. Agrokor Nimamo sklenjenega nikakršnega dogovora Tako je Agrokor povprašala, ali obstaja kakšen dogovor med Novo Ljubljansko banko, Pivovarno Laško, Unicredit banko in Agrokorjem o delnicah Mercatorja, ali je bil med družbami sklenjen kakršen koli dogovor glede cene, ki jo je bi bil Agrokor pripravljen plačati za delnice Mercatorja in kakšni so naslednji koraki v zvezi z nakupom Mercatorja, ki jih načrtuje Agrokor. Prav tako je ATVP Agrokor povprašal, ali namerava dati prevzemno ponudbo za Mercator. Predsednik uprave Agrokorja Ivica Todorić je v odgovoru Agenciji za trg vrednostnih papirjev zapisal, da ni sklenjen nikakršen dogovor glede cene delnic, ki bi jo je bil Agrokor pripravljen plačati za Mercator, da Agrokor ne kupuje in nima delnic Mercatorja in da s tem ne vpliva na kakršno koli gibanje cen delnic slovenskega trgovca. Agrokor svoje odločitve če jo je že sprejel še ne bo razkril Dodal je, da noben organ v Agrokorju še ni sprejel kakršne koli odločitve o nameri, da bi Agrokor ali katera koli povezana družba nameravala objaviti prevzemno ponudbo za Mercator in da na dan te izjave izjava Todorića ima datum 7. marec Agrokor nima namena podati prevzemne ponudbe za Mercator. Todorić je zapisal še, da Agrokor preučuje možnost udeležbe in podaje ponudbe za nakup delnic Mercatorja, ki jih na podlagi javnega razpisa prodaja Pivovarna Laško, a dokončne odločitve še niso sprejeli. So pa prav tako v ponedeljek na Agrokorju za STA povedali, da so odločitev že sprejeli, a je do nadaljnjega ne bodo objavili. Rok za sprejetje ponudb za delnice Mercatorja, ki so v lasti Pivovarne Laško, se bo iztekel v sredo. V kratkem sestanek uprav Agrokorja in Mercatorja A Todorić obenem zatrjuje, da če se bo Agrokor odločil za podajo ponudbe za nakup 23,34 odstotka Mercatorja, se bo ponudba nanašala le na nakup omenjenega svežnja delnic, češ da Agrokor v tej fazi nima namena podati ponudbe za nakup vseh delnic ali delnic, ki bi presegle četrtinski delež v Mercatorju. Sicer pa naj bi se v zelo kratkem času, morda že danes, v Zagrebu sešli upravi Mercatorja in Agrokorja, ki se bosta pogovarjali o izraženem interesu Mercatorja za preučitev možnosti odkupa Agrokorjeve hčerinske družbe Konzum.
|
neutral
|
7,316
|
Rešitve bi bilo treba iskati v doslednejšem izvajanju obstoječe zakonodaje Na GZS-ju so razočarani nad postopkom sprejemanja zakonov za povečanje plačilne discipline, saj je bil po njihovem mnenju prehiter in brez potrebnih analiz. Poslanci so pretekli teden sprejeli sveženj treh zakonov, s katerimi se vlada postavlja po robu plačilni nedisciplini v gospodarstvu. Plačilni roki med gospodarskimi subjekti tako na primer ne bodo smeli biti daljši od 60 dni. Na GZS-ju se s tem ne strinjajo, saj so po besedah Alenke Avberšek z GZS-ja izvirni grehi nelikvidnosti in plačilne nediscipline globoko vraščeni v sistem, plačila pa zaostajajo iz objektivnih razlogov, pri čemer se je problematika v času krize še dodatno zaostrila. Državni sektor je tudi slab plačnik Tudi širši državni sektor je slab plačnik, je dodala, gospodarstveniki pa tudi menijo, da je država slab projektni vodja investicij, saj ne ukrepa, ko izvajalci ne plačujejo podizvajalcem. Poleg tega se predvsem v gradbeništvu izpostavlja težava najnižjih cen, ki spodbujajo plačilno nedisciplino, in pa predvsem neučinkovitosti sodstva ter postopkov izvršbe. Podjetja problematizirajo še eno rešitev, ki jo prinaša zakon o preprečevanju zamud pri plačilih. Gre za obvezno prijavo v večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Denarno obveznost bo moral v sistem večstranskih pobotov prijaviti dolžnik in to v prvi krog pobota, ki bo sledil nastanku zamude. Podjetja, ki jih je anketiral GZS, pravijo, da se bo zaradi tega likvidnost zmanjšala, z obveznim vključevanjem v večstranski pobot pa se bo še težje poravnavalo obveznosti do države, saj bo manj likvidnih sredstev. Vlada se zaveda, da sveženj ni idealen Medtem ko so predstavniki gospodarstva na omizju Interventna plačilna in insolvenčna zakonodaja - zagon ali nova zavora? trdili, da je zakonodaja napisana slabo in pomanjkljivo ter da ne vidijo, kakšne pozitivne učinke bi lahko imela, pa je državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar odgovorila, da se sicer zaveda, da sveženj ni idealen, je pa strokovno pripravljen in potreben. Vlada je ta interventni sveženj zakonov sprejela zato, ker vsi dozdajšnji ukrepi niso zalegli, je pojasnila. Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič je medtem izrazil mnenje, da se z dodatno zakonsko regulativo na področju plačilne discipline ne bo prišlo daleč in da bi bilo treba rešitve iskati v doslednejšem izvajanju obstoječe zakonodaje.
|
negative
|
7,317
|
Spremenjen načrt finančnega prestrukturiranja Merkurjev Mersteel upnikom s spremembo načrtov finančnega prestrukturiranja v daljšem obdobju obljublja višja poplačila. Merkurjeva hčerinska družba Mersteel, ki je od 5. novembra lani v prisilni poravnavi, naj bi tako skladno z načrtom v petih letih upnike poplačal 55-odstotno, in ne 30-odstotno v štirih letih in pol, kot je predvideval prvotni načrt. Prvi del naj bi bil poplačan v dveh letih po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi. Na podlagi sklenjenega dogovora z NKBM bodo potencialne obveznosti družbe iz danih solidarnih poroštev Merkurju znašale 11,37 milijona evrov, in ne celotnih 41,67 milijona evrov, kot je bilo predvideno najprej. Terjatev Gorenjske banke v višini 18,16 milijona evrov, ki je zavarovana z ločitveno pravico na nepremičninah, je po dodatno pridobljenih podatkih o tržnih vrednostih nepremičnin upoštevana kot zavarovana v celoti, medtem ko je bila v prvotnem načrtu zavarovana v višini 15,79 milijona evrov. V primerjavi s prvotnim načrtom je spremenjena tudi višina in dinamika pridobivanja novih virov financiranja s strani bank, in sicer je v obdobju od 2011 do 2017 predvideno financiranje od pet do 23 milijonov evrov. Na podlagi dogovora z ločitvenimi upniki je predviden moratorij na plačilo glavnice do ločitvenih upnikov do konca leta 2012. V prisilni poravnavi do leta 2017 Spremenjen načrt finančnega prestrukturiranja Mersteela vsebuje tudi dejanskemu stanju prilagojene projekcije računovodskih izkazov za leto 2010, pri čemer so dodane projekcije izkazov do konca leta 2017. Do takrat naj bi namreč trajala prisilna poravnava oziroma izvedba poplačila nezavarovanih in zavarovanih upnikov. V ponedeljek je spremembe načrta finančnega prestrukturiranja objavil tudi Merkur, in sicer se spremembe nanašajo na število delnic, ki jih dolžnik ponuja upnikom za konverzijo navadnih terjatev v kapital dolžnika. Merkur upnikom navadnih terjatev tako po novem ponuja eno delnico za vsakih 53 evrov navadne terjatve, prenesene kot stvarni vložek, medtem ko je prvotni načrt predvideval eno delnico za vsakih 57,50 evra prenesene terjatve, je razvidno iz objave na Ajpesu.
|
neutral
|
7,318
|
Nova uprava jih ne bo prezaposlila Čeprav je prejšnja uprava Novolesa zaposlenim v hčerinski družbi Pohištvo Brežice zagotavljala, da bodo prezaposleni, bodo zdaj dobili odpovedi delovnega razmerja. 69 brežiških delavcev bo v ponedeljek dobilo v podpis odpovedne pogodbe iz poslovnih razlogov, jim je povedal drugi mož Novolesove uprave Robert Štumpf. Uprava je po besedah sindikalista Bojana Brataniča predlagala, da bi delavcem v osmih obrokih izplačali odpravnine, najpozneje pa do decembra prihodnje leto. Nekaj naročil še imajo Ali bodo delavci v času 30-dnevnega odpovednega roka delali ali pa jih bo uprava poslala na prisilni dopust, trenutno še ni jasno. Prihodnji teden naj bi v Brežicah sicer dobili nekaj materiala za izpolnitev nekaterih naročil. Če tega ne bo, ostane za njih le še prisilni, 80-odstotno plačani dopust, je poudaril sindikalist. Po odpustitvi delavcev Pohištva Brežice, ki je v likvidaciji, bo v Brežicah ostalo le še Novolesovo invalidsko podjetje Intarzija s približno 40 zaposlenimi, ki naj bi ob težavah s proizvodnim materialom za zdaj nadaljevali delo.
|
negative
|
7,319
|
Dražba bo 23. marca Nova kreditna banka Maribor je objavila javno dražbo za prodajo 14.000 delnic Gorenjske banke, ki jih je pri njej zastavil Merkur. Nakelski trgovec s tehničnim blagom namreč dolga do NKBM-ja še zmeraj ni poravnal, zato po zakonu sledi javna dražba. Delnice so razdeljene v sedem svežnjev po 2.000 delnic, začetna izklicna cena za posamezni sveženj pa je 3,4 milijona evrov. Dražba bo 23. marca ob 13. uri v Ljubljani, in sicer v prostorih odvetniške družbe Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, ki jo bo po pooblastilu NKBM tudi vodila. Dražitelji morajo pravočasno vplačati varščino za 100.000 evrov za vsak sveženj delnic, za katerega se želijo potegovati. Ta mora biti na računu NKBM-ja vplačana najmanj en dan pred dražbo. Dokapitalizacija potrjena, upniki vpisujejo deleže Lastniki Merkurja, ki je zaradi plačilne nesposobnosti v prisilni poravnavi, so na skupščini 25. februarja sicer potrdili dokapitalizacijo s konverzijo terjatev, kar je eden izmed temeljev za uspeh načrtovanega finančnega prestrukturiranja družbe. Z dnem potrditve dokapitalizacije na skupščini je začel teči enomesečni rok, da upniki vpišejo pretvorbo svojih terjatev v lastniške deleže. Za uspeh dokapitalizacije je treba pretvoriti vsaj 85 milijonov evrov. Pri dokapitalizaciji naj bi sodelovale predvsem banke z nezavarovanimi terjatvami in večji dobavitelji. Naslednja koraka za uspešno nadaljevanje prisilne poravnave Merkurja sta vpis kapitala in sklenitev dogovora o reprogramu posojil.
|
neutral
|
7,320
|
Zaposlenih naj bi bilo malo Na sodišču se je začel stečaj mariborske odvisne družbe SCT-ja, SCT-MB družbo za gradbeništvo. Upniki lahko prijavijo svoje terjatve v treh mesecih. Zadnji dan roka za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic je 13. junij, prijave pa zbira stečajni upravitelj Tomaž Kos. SCT-MB je odvisna družba skupine SCT, ustanovljena leta 1999 v Celju kot Kopak, leta 2003 pa jo je kupil SCT, jo preimenoval in njen sedež prenesel v Maribor. Njen namen naj bi bila prodaja inženiringa in gradbenih storitev na področju visokih in nizkih gradenj v severovzhodni Sloveniji, po javno dostopnih podatkih pa ima le peščico zaposlenih. Večinski lastnik skupine SCT je SCT Holding, ki je v lasti treh članov upravnega odbora SCT, Ivana Zidarja, Aleksandra Mezeta in Janeza Jamnika. SCT je sicer od 25. januarja v postopku prisilne poravnave, v stečajnem postopku pa je poleg njenih hčerinskih družb SCT Gem in SCT Obrati od danes dalje tudi SCT-MB.
|
negative
|
7,321
|
Gurs in okoljsko ministrstvo morata nepravilnosti odpraviti v 90 dneh Delo okoljskega ministrstva pri vzpostavitvi registra nepremičnin ter pri njegovih popravah ni bilo učinkovito, ugotavlja Računsko sodišče. Ministrstvo se brani, da sodišče ni realno ocenilo obsega dela. Računsko sodišče je revidiralo smotrnost izvajanja evidentiranja nepremičnin, ki se je v Sloveniji začelo konec leta 2006. Ob tem je ugotovilo, da je Geodetska uprava RS Gurs presegla načrtovani časovni okvir za 62,7 odstotka, za najem oseb, ki so sodelovale pri popisu, je porabila 53,4 odstotka več sredstev od sprva predvidenih, poleg tega je popis izvajalo še enkrat več ljudi od sprva načrtovanih. Za financiranje registra je zato Gurs med letoma 2006 in 2009 skupaj porabil 15,8 milijona evrov, kar je 56,3 odstotka več od zadnjega načrta oz. 98,6 odstotka več glede na prvotno zagotovljena sredstva v proračunih v tem obdobju. Revizijsko poročilo Računskega sodišča Tveganje, da niso bile evidentirane vse nepremičnine A Računsko sodišče je zdaj ugotovilo, da obstaja tveganje, da v popisu nepremičnin niso bile evidentirane vse nepremičnine in da so pri vzpostavitvi registra obstajala neustrezno obvladana tveganja glede točnosti in natančnosti nekaterih podatkov. V registru tudi ni evidentiranih 17 podatkov, ki jih določajo pravne podlage, obenem pa je evidentiranih pet podatkov, ki jih pravne podlage ne določajo. Kot opozarja Računsko sodišče, je v registru 15,4 odstotka zapisov o lastnikih napačnih, saj ne vsebujejo podatkov, ki bi omogočili identifikacijo lastnika oz. je delež lastništva nepremičnine enak nič. Obenem je geodetska uprava spreminjala podatke o lastnostih nepremičnin zgolj na podlagi predvidevanj o dejanskem stanju, in ne na podlagi izvedenih terenskih ogledov ali uporabe vprašalnika. Revizija je pokazala, da 77.808 nepremičninam 1,3 odstotka vseh zaradi pomanjkljivih podatkov ni bilo mogoče pripisati vrednosti. Gurs nima izdelanega načrta odprave napak Računsko sodišče zato meni, da geodetska uprava ni bila uspešna pri izvajanju zakona, da bi register odražal dejansko stanje nepremičnin v naravi. Geodetska uprava se sicer teh težav zaveda, vendar do 9. decembra lani ni imela izdelanega sistematičnega pristopa k odpravi napak in zmanjševanju tveganj, ki vplivajo na popolnost in kakovost podatkov v registru. Zdaj pa sdošče zahteva, da v 90 dneh odpravi v reviziji ugotovljene nepravilnosti oziroma nesmotrnosti. Sodišče je prav tako ugotovilo, da je ministrstvo za okolje sicer določilo cilj vzpostavitve registra, ki je bil natančen, merljiv, časovno določen in dosegljiv ter je vplival na dosego strateškega cilja, vendar bi moralo biti v načrtovanje vzpostavitve registra dejavneje vključeno - tudi tako, da bi pravočasno sprejelo potrebne podzakonske predpise ter dejavneje sodelovalo pri zagotavljanju zadostnih in pravočasnih finančnih sredstev. Ministrstvo Dobili smo premalo sredstev A na ministrstvo za okolje odgovarjajo, da računsko sodišče ni realno ocenilo dejansko potrebnega obsega dela, kakovosti razpoložljivih virov podatkov in drugih dejavnikov, na katere niti Gurs niti ministrstvo ne moreta vplivati. V času realizacije projekta je namreč Gurs zaradi proračunskih omejitev dobil manj sredstev, kot jih je načrtoval oziroma potreboval. Zato so bile naloge izvedene v daljšem časovnem obdobju, pravijo. Prav tako na ministrstvu trdijo, da je projekt obveščanja bistveno povečal vpis lastnikov nepremičnin v zemljiški knjigi in tako odpravil velik delež napak v podatkih o lastništvu. Šele sedanje stanje podatkov evidentiranih v registru nepremičnin omogoča učinkovito ukrepanje za odpravo nepopolnih ali napačnih podatkov. Zahteve bodo upoštevali Da bodo zagotovili dovolj kakovostne podatke, pa bo potrebnih še več aktivnosti - v pripravi je že projekt izboljšave lokacijske natančnosti podatkov zemljiškega katastra, nova informacijska rešitev za vodenje zemljiške knjige in zagotovitev neposredne računalniške izmenjave podatkov med zemljiško knjigo, zemljiškim katastrom in katastrom stavb. So pa zagotovili, da bodo priporočila in zahteve računskega sodišča v celoti upoštevali. Vodenje podatkov bodo na ustreznejši način uredili v normativnih aktih, tako da bodo dejansko vodeni le podatki, ki jih določajo normativne podlage.
|
negative
|
7,322
|
Nadaljevali bodo še v nedeljo Člani OZS-ja še vedno dvigajo gotovino iz bankomatov. Združenje bank Slovenije zaradi akcije obrtnikov še ne poroča o težavah pri oskrbi z denarjem. Obrtniki so začeli dvigovati gotovino iz bankomatov v petek, akcijo pa bodo nadaljevali tudi v nedeljo. Naši člani se individualno odločajo za dvig denarja iz bankomatov in gredo po običajnih sobotnih opravilih. Nekaterih delajo, mnogo jih k sreči še ima delo, čeprav ga primanjkuje iz dneva v dan vse bolj, je povedal podpredsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS Jani Ulaga V ponedeljek se bo sestala skupščina OZS-ja, na kateri bodo odločali o nadaljevanju državljanske nepokorščine, za ta dan pa načrtujejo tudi dvig denarja v bankah. Tudi o protestnem shodu Ulaga je ob tem opozoril, da bodo v ponedeljek odločali o morebitnem preklicu protestnega shoda pred poslopjem parlamenta in vlade, ki ga načrtujejo za sredo, medtem ko bodo o aprilski zapori Slovenije odločali na izredni seji skupščine. Ta bo verjetno potekala nekaj dni pred samo zaporo, ki jo načrtujejo za 18. april. Banke za zdaj brez težav Slavko Cimprič iz Združenja bank Slovenije je medtem povedal, da zaradi akcije ne opažajo posebnosti ali težav, oskrba z denarjem pa poteka normalno. Spomnil je, da so v letu dnevi, ko je obremenitev bankomatov večja, poleg tega je dvig denarja na bankomatih omejen. Tukaj ni nič takšnega, kar ne bi bilo obvladljivo. Za božič in novo leto je povpraševanje mnogo večje. Obrtnikov je nekaj deset tisoč, kupcev pa nekaj sto tisoč, je še dejal Cimprič.
|
negative
|
7,323
|
Dow Jones zadnji teden izgubil odstotek Delniški trgi se niso dolgo vznemirjali zaradi potresa na Japonskem. Zakaj le - velika naravna katastrofa utegne prinesti celo višjo svetovno gospodarsko rast. Obnova prizadetih delov Japonske bo koristila številnim sektorjem. Ni čudno, da so delnice proizvajalca težke mehanizacije Caterpillarja in sorodnih podjetij na Wall Streetu v petek pridobivale, indeks Dow Jones pa se je zvišal za pol odstotka, s čimer se po hudih četrtkovih izgubah izgubil je 1,87 odstotka, kar je največ v zadnjih sedmih mesecih vrnil nad 12 tisoč točk. Tedenska izguba je tako le enoodstotna. V Savdski Arabiji ni bilo večjih nemirov Vlagatelji so bili ob koncu petkovega trgovanja že precej pogumni, potem ko se dan jeze v Savdski Arabiji ni sprevrgel v resnejše nemire, ampak je na ulice prišlo le nekaj sto ljudi. Makroekonomski podatki so bili mešani. Ameriška prodaja na drobno je februarja zaznala največjo rast v zadnjih štirih mesecih +1 %, vendar je zaupanje potrošnikov zaradi visokih cen goriva zdrsnilo na petmesečno dno. Dow Jones 12.044 Nasdaq2.715 DAX307.178 FTSE1005.828 FTSEurofirst 3001.122 Nikkei10.254 EUR/USD1,3902 USD/JPY81,86 EUR/CHF1,2925 Lahka nafta100,47 USD Zlato1.417 USD Euribor, 6-mesečni1,489 % Bo potres škodoval obveznicam? Obveznice so v petek dopoldne strmo porasle, vendar nato izgubile pridobljeno. Potres na Japonskem utegne zavarovalnice prisiliti, da bodo prodajale obveznice in s tem pokrile škodne primere. Podobno je bilo leta 1995 po potresu v Kobeju, ko je donos desetletnih obveznic porasel za okrog 20 bazičnih točk. V petek se je donos ameriške 10-letne obveznice na koncu zvišal na 3,40 odstotka. Lahka nafta zdrsnila pod 100 dolarjev Japonski jen je po potresu silovito porasel, v primerjavi z dolarjem se je okrepil tudi evro, kar je bila posledica bruseljskega maratonskega vrha območja evra in zaveze vseh sodelujočih o zvišanju upokojitvene starosti, fleksibilnejšem trgu dela in o manjši zadolženosti oziroma proračunskem primanjkljaju. Cena lahke nafte je v petek zdrsnila pod 100 dolarjev, zlato pa se je podražilo do skoraj 1.420 dolarjev. Na eni strani zlato ohranja status varnega pribežališča, toda nižja cena nafte zmanjšuje njegovo privlačnost, saj je s tem možnost inflacije manjša. Krka še odkupuje lastne delnice Indeks SBI TOP je zadnji teden pridobil 1,27 odstotka, kar je zasluga delnic Mercatorja, ki so se zaradi novice, da Agrokor ponuja 195 evrov za delnico Mercatorja, podražile za sedem odstotkov. Tečaj najprometnejše Krke je zdrsnil za 0,41 odstotka, vendar se obdržal nad 60 evri. Novomeška farmacevtska družba je ta teden pridobila skoraj za milijon evrov lastnih delnic, tako da je s slabimi petimi odstotki že tretja največja lastnica. Gorenje z 20 milijoni dobička Od ponedeljka do petka so se najbolj, za dobra dva odstotka, pocenile delnice Nove KBM in Gorenja. Velenjski proizvajalec bele tehnike je objavil poslovne rezultate za leto 2010, v katerem se je skupina izkopala iz izgube in imela 20 milijonov evrov čistega dobička. Ob nizki likvidnosti in splošnem pesimizmu, ki že dolgo vlada na Ljubljanski borzi, je težko pričakovati, da bo to bistveno pomagalo tečaju Gorenjevih delnic v prihodnjih dneh.
|
negative
|
7,324
|
Turizem je sprostitev in odgovornost Turizem sodi med največje gospodarske panoge. Njegove posledice so neizogibne. Prilagoditi ga je treba načelom trajnostnega razvoja. Družba mora temeljiti na uravnoteženosti treh stebrov, to je na gospodarskem razvoju in družbenem razvoju ter na varstvu okolja, je ob predstavitvi projekta Nova destinacija odgovornost povedala predstavnica Umanotere Gaja Brecelj. Društvo Humanitas in Umanotera sta projekt začela lani v sodelovanju z burkinafaškim društvom Kafuli. Poleg dejavnosti odgovornega turizma in pravične trgovine, ki so jih organizacije razvile v Burkina Fasu in v Sloveniji, projekt spodbuja k razmisleku o vplivih, ki jih imamo po besedah Brecljeve z vsakdanjimi odločitvami na sočloveka in okolje, tako doma, v službi, na počitnicah . O tem, kakšen vpliv ima turizem na naravno in družbeno okolje, pri nas še premalo govorimo, še posebej, ko gre za potovanja zunaj Slovenije, je opozorila predstavnica Društva Humanitas in vodja projekta Barbara Vodopivec. Obenem je poudarila, da je turizem ena največjih svetovnih industrij in je pogosto - namesto da bi bil gonilo družbenogospodarskega razvoja - vzrok onesnaževanja okolja in neenaki razdelitvi svetovnega bogastva. Ravno zato moramo stremeti k razvoju novih oblik turizma, to je odgovornega turizma, ki je do človeka in narave prijaznejši način potovanja, je dodala. Projekt se ne ukvarja le z vprašanjem, kako potujemo, temveč tudi, kaj kupujemo. Omenjene organizacije v Burkini Faso sodelujejo s proizvajalci umetniških izdelkov, nakita in tkanin, ter jih prodajajo v pravični trgovini 3Muhe v Ljubljani in Mariboru, so sporočili iz Društva Humanitas.
|
positive
|
7,325
|
LJSE Z izjemo Gorenja delnice navzdol Tokijska borza je potonila - delniški indeks Nikkei je padel za 6,2 odstotka, popotresna razprodaja pa je s trga odnesla za 286 milijard dolarjev papirnatega premoženja. Za primerjavo - to je več, kot znaša letni BDP finskega gospodarstva. V prvem trgovalnem dnevu po katastrofalnem potresu je 4,88 milijarde delnic zamenjalo lastnika, kar je najvišji promet v sodobni zgodovini tokijske borze. Nikkei je pri 9.620 točkah dosegel najnižjo točko po lanskem novembru. Hude izgube so utrpeli zlasti proizvajalci avtomobilov in sodobne elektronike ter naftne rafinerije. Toyotine delnice so padle za več kot osem odstotkov, saj je pričakovati daljši izpad proizvodnje. Podjetje je imelo namreč na prizadetih delih kar nekaj svojih obratov. Tujci so se začeli vračati, zdaj pa to ... Kot da bi nad Tokiem viselo prekletstvo - po koncu 80. let, ko se je na Japonskem končalo cvetoče obdobje, sta sledili desetletji nikakršnih donosov. Šele v zadnjem obdobju so vlagatelji odkrili privlačnost japonskega delniškega trga in od lanskega novembra so bili tuji vlagatelji neto kupci, Nikkei pa je do 10. marca porasel za 14 odstotkov. Poceni papirjev ne manjka, več kot polovica delnic namreč kotira pod knjigovodsko vrednostjo. Toda petkov potres je vlagateljem nagnal strah v kosti, saj nihče ne ve, kako pogubno bo to vplivalo na japonsko gospodarstvo. Nova recesija ni izključena. Padec surovin, evro skoraj do 1,40 dolarja Vodilne evropske borze dopoldne niso močneje zanihale navzdol, izjema je le Frankfurt, kjer je DAX30 izgubil več kot odstotek in pol, vendar nato malce okreval. Cena nafte je zdrsnila najnižje v zadnjih dveh tednih, saj bo povpraševanje na Japonskem nekaj časa manjše. Za 159-litrski sod vrste brent je bilo treba v nekem trenutku plačati le še 111,16 dolarja, cena lahke nafte pa je pogledala pod 99 dolarjev, vendar popoldne spet prestopila mejo 100 dolarjev. Tudi preostale surovine so se večinoma pocenile. Cena zlata se je zvišala in skoraj dosegla 1.430 dolarjev. Jen je zgodaj zjutraj porasel do 80,60 jena za dolar, kar je blizu zgodovinsko visoke vrednosti 79,75 leta 1995, nato je popustil, saj se je japonska centralna banka po naravni nesreči odločila za dodatno likvidnostno injekcijo gospodarstvu. Evro se je zavihtel do 1,3981 dolarja. Tečaji delnic v prvi kotaciji GORENJE+1,70 %11,95 EUR NOVA KBM+0,15 %10,10 KRKA-0,41 % 60,50 LUKA KOPER-0,55 %14,40 PETROL-0,62 %240,00 TELEKOM-1,19 %83,00 MERCATOR-5,81 %162,00 INTEREUROPA-6,06 %3,10 Navzgor le Gorenjeve delnice Na Ljubljanski borzi so tokijski scenarij ob simboličnem prometu doživele delnice Mercatorja in Intereurope in padle za šest odstotkov. Mercator je s tem izničil vse tisto, kar je pridobil prejšnji teden, ko so se delnice zavihtele najvišje v zadnjih skoraj dveh letih. Cena je padla na 161,5 evra, kar je indeks SBI TOP 811 točk potegnilo več kot poldrugi odstotek nižje. S Krkinimi delnicami je bilo za 700 tisoč evrov prometa, tečaj se je znižal za skoraj pol odstotka. Od osmerice delnic, ki sestavljajo prvo kotacijo, so se opazneje podražile le Gorenjeve, in sicer za več kot odstotek, na 11,95 evra. Kupce je očitno prepričala petkova objava poslovnih rezultatov. Velenjsko podjetje se je lani rešilo izgube in imelo 20 milijonov evrov čistega dobička.
|
negative
|
7,326
|
Na Ljubljanski borzi vse delnice navzdol Zaradi japonske jedrske krize je na delniških trgih zavladala panika. Tokijski indeks Nikkei je bil v torek že za 16 odstotkov v minusu, Evropa pa je dan začela z več kot dvoodstotnim padcem. Na osrednji japonski borzi investicijski skladi ta teden poznajo le eno besedo prodaj! Šestodstotni ponedeljkov padec je bil le uvertura v torkov zlom Nikkei 8.606 točk je strmoglavil za 10,6 odstotka, v najhujšem trenutku pa je bila njegova izguba celo 16-odstotna. V dveh dneh je Nikkei padel že za 17 odstotkov, kar je najslabše dvodnevno obdobje po črnem oktobru 1987. Če so včeraj naraščale vsaj delnice gradbenih podjetij, danes v sestavi indeksa Nikkei med 225 podjetji zaman iščemo vsaj eno z višjo ceno delnice. Zlato izgubilo sijaj, blestijo obveznice Ker je po novi eksploziji v jedrski elektrarni Fukušima stopnja radioaktivnega sevanja postala nevarna za ljudi in ker utegne radioaktivni oblak prinesti nad Tokio, so skrajno zaskrbljeni tudi borzniki na evropskih parketih. Začetek torkovega trgovanja je postregel z okrog dvoodstotnim minusom, ob 10.30 pa so bile izgube že mnogo večje. Frankfurtski DAX30 je padel za skoraj pet odstotkov, na dobrih 6.500 točk. Ob razprodaji premoženja skladov tveganega kapitala hedge skladi niti zlato nima statusa varnega pribežališča - cena je zdrsnila pod 1.400 dolarjev, občutno pa pridobivajo obveznice. Donos ameriške 10-letne državne obveznice je tik nad tremi odstotki. Finančne krivulje Japonska centralna banka poslovnim bankam namenila več denarja kot po propadu banke Lehman Brothers New York včeraj še dokaj miren Na Wall Streetu se tudi pripravljajo na zajeten minus, potem ko je v ponedeljek še prevladalo mnenje, da je popravek na delniških trgih kratkotrajen in se bo optimizem hitro vrnil. Newyorški Dow Jones 11.993 točk je tako izgubil precej skromnih 0,43 odstotka, čeprav bodo tudi ameriška podjetja občutila, da se je življenje v nekaterih delih Japonske ustavilo. Texas Instruments, na primer, že pričakuje nižje prihodke zaradi izpada proizvodnje. Izgubljale so tudi delnice podjetij, ki proizvajajo luksuzne dobrine, saj je Japonska z 11-odstotnim svetovnim deležem hvaležen kupec takšnih proizvodov. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA+0,00 %3,10 EUR MERCATOR-0,56 %161,10 GORENJE -0,84 % 11,85 NOVA KBM-1,39 %9,96 KRKA -1,65 %59,50 PETROL -1,67 %236,00 LUKA-2,78 %14,00 TELEKOM -3,61 %80,00 Telekom padel na 80 evrov Ljubljanska borza, ki tradicionalno ni preveč vpeta v mednarodno dogajanje, jo je relativno dobro odnesla. Indeks SBI TOP 798 točk je padel za poldrugi odstotek in prvič v svoji petletni zgodovini dan končal pod 800 točkami. Promet se je zvišal in je s Krko presegel mejo milijon evrov. Njen tečaj je zdrsnil za 1,65 odstotka, na 59,50 evra. Z 250 tisoč evri sledijo Telekomove delnice, ki so cenejše za 3,6 odstotka in so pri 80 evrih dosegle zgodovinsko dno.
|
negative
|
7,327
|
Družba za avtoceste s Kovačičem ni dosegla dogovora Izteka se rok, do katerega mora Dars Računskemu sodišče predložiti odzivno poročilo o nepravilnostih pri pridobivanju zemljišč ob dolenjski avtocesti. To naj bi storil do konca dne. Računsko sodišče je sredi decembra lani objavilo revizijo, v kateri je ugotovilo, da je Dars pri pridobivanju zemljišč ob avtocestnih odsekih Pluska-Ponikve in Ponikve-Hrastje s podpisom pogodbe in sporazuma namesto razlastitve priznal odškodnino fizični osebi Mirku Kovačiču v višini 1,5 milijona evrov, do katere ta ni bil upravičen. Izplačilo odškodnine, ki je povzročilo tudi višje davčne stroške, je bilo neupravičeno, zato je Računsko sodišče Darsu naložilo, da si povrne sredstva. Revizijsko poročilo Računskega sodišča o gospodarnosti poslovanja Darsa pri gradnji avtocestnega odseka Pluska-Ponikve. Duhovnikova Odzivno poročilo praktično končano Predsednica uprave Darsa Mateja Duhovnik je v ponedeljek v izjavi novinarjem po skupščini družbe zagotovila, da je odzivno poročilo praktično dokončano in da ga mora pred predložitvijo Računskemu sodišču obravnavati le še nadzorni svet. Ta je to storil v ponedeljek popoldne. Duhovnikova vsebine odzivnega poročila ni razkrila, pojasnila je le, da Dars ni uspel doseči sporazuma z lastnikom zemljišča. Žal ni prišlo do kakšnega sporazuma z gospodom Mirkom Kovačičem, zato bo vložena tožba, kot nam nalagajo ukrepi Računskega sodišča, je dejala. Dars bo tako pred sodiščem zahteval ničnost pogodbe, kar je Kovačičevega odvetnika Marjana Feguša presenetilo, saj postopek zahteva tudi vračanje v prejšnje stanje. Dodaja, je bila izplačana odškodnina na najnižji ocenjeni ravni, zato tudi ne razume Računskega sodišča. Sodšče bo ukrepe ocenilo in predložilo porevizijsko poročilo Predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes pojasnjuje, da bo Računsko sodišče v osmih dneh po prejemu odzivnega poročila podalo oceno o njegovi verodostojnosti, nato pa bo ovrednotilo popravljalne ukrepe in v 15 dneh predložilo porevizijsko poročilo. Porevizijsko poročilo se po Šoltesovih besedah nanaša na ovrednotenje popravljalnih ukrepov, ki so izkazani v odzivnem poročilu. Računsko sodišče na podlagi tega izda mnenje, ali so popravljani ukrepi zadovoljivi ali ne oziroma ali je podana huda kršitev obveznosti dobrega poslovanja. V primeru ugotovljene hude kršitve obveznosti dobrega poslovanja Računsko sodišče poda poziv za razrešitev odgovorne osebe. Ugotovitve Računskega sodišča povzročile precej vznemirjenja Ugotovljene nepravilnosti poslovanja Darsa pri pridobivanju zemljišč ob dolenjski avtocesti so v preteklih mesecih močno odmevale. Že januarja je zadevo obravnavala komisija DZ-ja za nadzor javnih financ, ki je zaradi negospodarnega ravnanja Darsa predlagala celo razrešitev nadzornikov in uprave družbe. Februarja naj bi zadevo na zahtevo poslanske skupine SDS-a obravnaval tudi parlamentarni odbor za promet, a je ta sejo še pred konkretno obravnavo te točke prekinil. Sklenil je namreč, da jo opravi po tem, ko bo pridobil dokončno poročilo Računskega sodišča.
|
negative
|
7,328
|
Povečalo se je tudi število samozaposlenih Stopnja registrirane brezposelnosti se je januarja v primerjavi z mesecem prej zvišala za pol odstotka in je znašala 12,3 odstotka. Vzroke gre iskati v stečajih gradbenih podjetij. Število zaposlenih oseb se je znižalo za okrog 3.200, na 727.343, in sicer predvsem zaradi stečajev podjetij v gradbeništvu, saj se je število zaposlenih oseb v tej dejavnosti znižalo za okrog 1.400, navaja statistični urad. Stopnja registrirane brezposelnosti je pri moških januarja tako znašala 12 odstotkov decembra 11,4 odstotka, pri ženskah pa 12,7 odstotka decembra 12,4 odstotka. Januarja se je glede na mesec prej sicer zvišalo število samozaposlenih oseb, predvsem kmetov. Mejo 20-odstotne stopnje registrirane brezposelnosti so znova prestopili v pomurski statistični regiji, najnižjo pa imajo v gorenjski, obalno-kraški, goriški in osrednjeslovenski statistični regiji. V kar 15 slovenskih občinah je bila ta stopnja najmanj 20-odstotna, je še razvidno iz končnih podatkov statističnega urada.
|
negative
|
7,329
|
Intenziteta del se bo kmalu spet povečala Avstrijsko podjetje Alpine Bau je začelo gradbena dela na izolski strani gradbišča predora Markovec in na hitri cesti Koper-Izola, sporočajo z Darsa. Kot je znano, je Alpine Bau dela prevzel od Cestnega podjetja Maribor, ki je šlo v stečaj. Intenziteto del naj bi v prihodnjih dneh še povečevali. Končana pa so dela na izvedbi začasnega priključka z gradbišča na izolski strani predora na glavno cesto, od koder bodo mogoči prevozi viškov materiala na deponijo Železni most. Ko bo podjetje Soline pridobilo potrebno dokumentacijo, bo prevoz mogoč tudi na deponijo ob sečoveljskem letališču. Tam naj bi odložili približno 30.000 kubičnih metrov materiala, da bo podjetje lahko obnovilo in utrdilo nasipe v krajinskem parku Sečoveljske soline. Dars čaka še dogovor glede uporabe cest V Darsu pričakujejo, da bosta v tem obdobju do zapolnitve teh zmogljivosti Alpine Bau in občina Izola dosegla dogovor glede uporabe občinskih cest, ki vodijo do deponije Šared. Glede odvoza na to deponijo se je zapletlo zaradi dovolilnic za čezmerno uporabo občinskih cest. Občina od Alpine Baua namreč ni dobila podpisane pogodbe o čezmerni uporabi cest, zato tudi dovolilnic ni izdala. Alpine Bau se je zavezal tudi, da bo Darsu čim prej predal celovit predlog nadaljevanja del na koprski strani predora.
|
neutral
|
7,330
|
Delnice Nove KBM in Gorenja dražje za odstotek Vodilne evropske borze so po šestih dnevih izgub v četrtek vendarle splezale v zeleno območje, vlagatelje pa vseeno še naprej skrbi japonska jedrska grožnja. Potres na Japonskem in jedrska kriza sta vodilni evropski borzni barometer, indeks FTSEurofirst 300 1.069 točk, do včeraj oklestila za sedem odstotkov, pomagala pa je tudi napetost na Bližnjem vzhodu in negotovost, povezana z dolžniško krizo. V sredo je bonitetna hiša Moodys za dve stopnji z A1 na A3 Portugalski znižala kreditno oceno, posledično pa so nekatere bančne delnice padle tudi za več kot pet odstotkov. Prihodnji P/E pod 10 Analitiki pri banki UPS menijo, da so delnice podjetij, ki so zelo malo izpostavljena do japonskega tržišča, neupravičeno preprodane in predstavljajo privlačno nakupno priložnost. Številke so zgovorne na razvitih evropskih borzah je prihodnji kazalec P/E razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico, pri čemer so upoštevani napovedani dobički za leto 2012, padel na vsega 9,4. Sredi 90. let je šlo 2,5 odstotka izvoza evrskega območja na Japonsko, zdaj pa le en odstotek. Občuten padec Applovih delnic V ZDA je bilo sredino trgovanje najbolj negativno od petkovega potresa. Dow Jones 11.613 točk se je znižal za dva odstotka, promet pa je bil najvišji letos. Istočasno je indeks VIX, znan tudi kot indeks strahu, poskočil kar za 21 odstotkov. Vlagatelji so varno zatočišče iskali v obveznicah. Ker so analitiki znižali njuno ciljno vrednost, so se občutno pocenile delnice Appla -4,5 % in IBM-a -3,8 %. Tečaji delnic v prvi kotaciji GORENJE +1,28 % 11,85 EUR NOVA KBM +1,1% 39,83 PETROL +0,66 % 230,50 KRKA +0,18 % 59,61 TELEKOM -0,37 % 81,49 MERCATOR -0,49 % 162,20 LUKA KOPER -3,79 % 13,20 INTEREUROPA -4,44 % 3,01 SBI TOP ostaja pod 800 točkami Po štirih zaporednih padcih, ki so indeks SBI TOP poslala celo nižje, kot je bil pred dvema letoma ob vrhuncu finančne krize, je SBI TOP pridobil četrtino odstotka 797 točk. Največ, za dober odstotek, je porasel tečaj Gorenja in Nove KBM. Mariborska banka lani ni izplačala dividende, letos pa se lahko delničarji nadejajo izplačila vsaj malenkostnega bonusa . Promet je s Krkinimi delnicami presegel milijon evrov, vendar tečaj ni vidneje okreval. Ob le treh poslih je Intereuropa strmoglavila za več kot štiri odstotke.
|
neutral
|
7,331
|
Zaresov predlog za zmanjšanje težav mladih pri pridobivanju stanovanj V poslanski skupini Zaresa so pripravili zakonski predlog, ki bi, kot pravijo, mladim olajšal pot do pridobitve lastnega stanovanja, hkrati pa za to ne bi bila potrebna dodatna proračunska sredstva. Predlog zakona o stanovanjskem kreditiranju državljanov z jamstvom države predvideva, da bi fizične osebe, ki se odločijo za nakup stanovanja in imajo privarčevanih nekaj sredstev, plačevale le obresti, glavnica pa bi se poravnala z donosnostjo državnih obveznic. Država bi tako morala izdati obveznice z ročnostjo 25 let in 4,5-odstotnim letnim donosom. Posameznik, ki bi želel na primer 100.000 evrov posojila za 25 let, bi moral zagotoviti tretjino tega zneska oziroma 33.333 evrov za nakup državnih obveznic. Poslovna banka, ki bi sprejela pogoje, bi tako od SID banke na podlagi pooblastila posojilojemalca kupila obveznice. Od takrat naprej bi posojilojemalec banki odplačeval le obresti, glavnica pa bi se poravnala z obveznicami in njihovim 25-letnim donosom. S tem bi bila glavnica poplačana, je pojasnil Zoran Zadravec iz strokovnega sveta Zaresa. Mesečna obveznost posojilojemalca skoraj polovico nižja Če posojilo primerjamo z običajnim posojilom, bi posojilojemalčeva mesečna obveznost znašala skoraj polovico manj, hkrati pa posojila ne bi preplačal za polovico, je še pojasnil. Poslanec Tadej Slapnik je dodal, da je prednost predvsem ta, da zakon ne predvideva nobenih proračunskih sredstev. SID banka pa bi sredstva, pridobljena s prodajo obveznic, morala porabiti za odplačilo slabših posojil z danim jamstvom Republike Slovenije, s čimer bi se zmanjšala obveznost države. Na vprašanje, ali pričakujejo, da bodo banke zainteresirane za tovrstna posojila, saj to pomeni, da bo predvsem v začetnih letih znesek vračanja posojila manjši, kot je pri običajnih posojilih, je Slapnik pojasnil, da so se že pogovarjali s tremi bankami in te predlog zakona podpirajo. Ob tem je poslanec Vito Rožej dejal, da bi bankam tovrstna posojila prinesla predvsem konzervativnejše naložbe, hkrati pa tudi edinstveno jamstvo v obliki obveznic. Te bi namreč skupaj z kupljenim stanovanjem ki bi ga uporabnik zastavil pod hipoteko v primeru neplačevanja mesečnih anuitet ostale banki. V proračun sredstva od pobranih davkov Rožej in Slapnik ne pričakujeta, da bi se zaradi sprostitve več kot milijarde sredstev, ki bi bila na voljo za nakup stanovanj, cene dvignile, saj bi zakon omogočil nakup stanovanj po celotni Sloveniji, tudi na območjih, kjer cene niso tako visoke kot v Ljubljani. V Zaresu menijo, da bi se za ta namen lahko sprostila milijarda in pol evrov sredstev, izvedba zakona pa bi imela pozitivne učinke tudi za državni proračun, kamor bi se zaradi nakupa nepremičnin nateklo okoli 120 milijonov evrov. Predlagajo še, da bi se sprva veljavnost izdajanja obveznic omejila do 31. 12. 2012, da bi se ugotovilo, kakšno je povpraševanje po tovrstnih posojilih, če bi bilo to veliko, pa bi se izdajo obveznic podaljšalo. Iskali bodo podporo v drugih poslanskih skupinah Poslanci Zaresa bodo zdaj skušali podporo za zakon dobiti tudi v drugih poslanskih skupinah, tako v koalicijskih kot v opozicijskih. Ob tem pričakujejo, da bi zakon v parlamentarni postopek vložili v dveh tednih, da bi se lahko izvajal v drugi polovici letošnjega leta in v prihodnjem letu. V polanski skupini Zares so se za pripravo predloga zakona odločili predvsem zato, ker so se po njihovem mnenju družinske blagajne v zadnjem času precej izpraznile - predvsem zato, da so lahko pomagali mladim družinam pri nakupu dragih stanovanj - in je zato treba poskrbeti, da bodo prihodnje generacije do stanovanj prišle na pravičnejši način, je pojasnil Rožej.
|
positive
|
7,332
|
V Slovenijo verjetno okoli pol manj japonskih turistov Zunanje ministrstvo je nenujna potovanja na Japonsko že odsvetovalo. Kdor koli je že pred potresom nameraval tja s turistično agencijo, lahko od pogodbe odstopi. Turistom, ki imajo aranžmaje že sklenjene, namreč pripadajo določene pravice zaradi izrednih razmer. Potniki, ki so pred potresom 11. marca sklenili pogodbo o potovanju na prizadeta območja oziroma na Japonsko, lahko brez dodatnih stroškov od pogodbe odstopijo, razen stroškov, ki so agencijam že nastale, je za Radio Slovenija povedal Blaž Možina z Zveze potrošnikov Slovenije. Vsem, ki se bodo za pot vseeno odločili, zunanje ministrstvo svetuje dodatno previdnost in preverjanje varnostnih razmer. Kaj bo upad japonskih turistov pomenil za Slovenijo? Po drugi strani bo naravna katastrofa vplivala tudi na potovanja samih Japoncev. Japonska je namreč eden največjih turističnih trgov, ki predstavlja kar 128 milijonov turistov. V preteklih letih se je precej povečalo tudi število japonskih turistov v Sloveniji, ki si pri nas najraje ogledajo Bled, Ljubljano in Postojnsko jamo. Tone Matjašič, predsednik Združenja turističnih agencij, opozarja, da glede na rast japonskega trga pri nas lahko pričakujemo okoli 50-odstotno zmanjšanje prihodov gostov in posledičen finančni rezultat. Po njegovih besedah bo to velik udarec za svetovni turizem, saj je Japonska država, iz katere prihaja zelo veliko turistov na vse destinacije sveta.
|
neutral
|
7,333
|
Vlada je znižala trošarine Vlada je znova znižala trošarine, zato se je neosvinčen bencin pocenil, dizelsko gorivo pa bo nekoliko dražje. Cena najbolj prodajanega 95-oktanskega bencina se je s 1,279 evra za liter znižala na 1,278 evra za liter. Za 0,4 centa se je pocenil 98-oktanski bencin, ki bo po novem stal 1,286 evra, cena dizelskega goriva pa bo višja za 0,1 cent in bo znašala 1,238 evra. Če bi vlada trošarine zvišala, bi se cena dizelskega goriva povzpela na 1,256 evra za liter. Stara cena v evrih Nova cena v evrihSprememba 95-oktanski bencin1,279 1,278 - 0,1 centa 98- oz. 100-oktanski bencin 1,290 1,286 - 0,4 centa Dizelsko gorivo 1,237 1,238+ 0,1 centa Kurilno olje 0,914 0,929 + 1,5 centa Za plinsko olje za pogon bo treba po novem odšteti 0,1 centa več, kar pomeni, da bo liter stal 1,238 evra, kurilno olje pa se je podražilo na 0,929 evra na liter. 1.000 litrov plinskega olja za pogon bo po novem cenejše za slabih 15 evrov in bo stalo 330,43 evra.
|
neutral
|
7,334
|
Krize niso povzročile minimalne plače in pokojnine IMF ni dovolj kredibilen, da bi lahko dajal priporočila Sloveniji, menijo v ZSSS-ju in poudarjajo, da krize niso povzročili slovenski trg dela, delavske in minimalna plača ter pokojnine. Zaletavanje teh institucij v ta del življenja je povsem napačen. To ne bo rešilo evra, je dejal predsednik sindikata Dušan Semolič. Dodal je, da mednarodne institucije, kamor spada tudi IMF, zanimajo le javne finance, pozabljajo pa na ljudi, zato od slovenske politike pričakuje prijaznejše ekonomiko in politike. Harmonizirajmo raje varnost pri delu, skrb za zdravje in plače O opozorilih IMF-a, da je uveljavitev pokojninske reforme nujna za stabilizacijo javnih financ, je Semolič dejal, da je predlog glede harmonizacije pokojninskega sistema povsem zgrešen. Če je kaj harmonizirati, naj bodo to varnost pri delu, skrb za zdravje, plače, je dejal. Prav tako meni, da Slovenija ne potrebuje pakta za reševanje evra, ampak pakt, ki bo omogočil nova delovna mesta, več solidarnosti in več pravičnosti v družbi, s čimer se ZSSS pridružuje zahtevam evropskih sindikatov po ukrepih, kot so uvedba davka na finančne transakcije, odprava davčnih oaz, uveljavitev evroobveznic, učinkovita ureditev finančnih trgov ter ukrepi za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi. Sindikat nasprotuje tudi odpravi dodatka na delovno dobo, saj naj bi to plače znižalo za okoli 20 odstotkov, in omejitvi rasti plač. Zavračajo tudi mnenje, da je dvig minimalne plače ogrozil zaposlovanje v delovno intenzivnih panogah. Po mnenju sindikate je cilj, po katerem bi proračunski primanjkljaj znižali do leta 2013, pretiran in napoveduje znižanje socialnih pravic. Rešitev je v postopnosti doseganja cilja, počakati pa je treba tudi na višjo gospodarsko rast, meni Semolič. IMF je marsikaj tudi spregledal, je izrazil mnenje Ladislav Rožič, izvršni sekretar ZSSS-ja, in izpostavil nižjo prispevno stopnjo za delodajalce, sivo ekonomijo, neučinkovito pobiranje davkov ter visoko nezaposlenost mladih.
|
neutral
|
7,335
|
Socor Države bodo finančno podprle odvisnost od Rusije Geoplin in Gazprom sta podpisala sporazum o ustanovitvi podjetja Južni tok Slovenija. Putin meni, da kljub pomislekom projekt ni ogrožen, je pa Rusija pripravljena na kakršen koli razvoj dogodkov. Sporazum, ki bo v Slovenijo pripeljal plinovod Južni tok, sta podpisala predsednik uprave Geoplina Marjan Eberlinc in direktor ruskega energetskega velikana Gazprom Aleksej Miller. V skupni družbi s sedežem v Sloveniji bo vsako podjetje sodelovalo s polovičnim deležem v kapitalu. - Slovenija ima v Rusiji strateškega prijatelja - Putin Udeleženi v tragediji naj molijo za odrešitev svoje duše Slovenija ima s tem projektom velike prednosti, predvsem v smislu energetske varnosti. Znano je, da se v Evropi in svetu bije prava bitka za energente, in doseči cilj, da podpišeš dogovor o tem, kako boš lahko po drugi poti uspel dobavljati in prenašati zemeljski plin, je prav gotovo neka dobra osnova za dodatno energetsko varnost, je po podpisu sporazuma dejal Eberlinc. Rusi imajo pripravljene rezervne načrte Projekt se je v zadnjem času sicer znašel v težavah, saj Rusiji s Turčijo ni uspelo doseči dogovora o gradnji plinovoda pod turškim morjem. Zato se pojavljajo ugibanja, da naj bi Rusija razmišljala celo o opustitvi projekta ali o njegovi racionalizaciji, toda, kot zagotavljajo analitiki, gre le za pritisk na Turčijo, da bi čim prej pristopila k projektu. Na novinarski konferenci po srečanju s slovenskim premierjem Borutom Pahorjem na Brdu pri Kranju je ruski premier Vladimir Putin dejal, da projekt ni ogrožen, odnose s Turčijo pa je označil za dobre in raznolike. Putin je napovedal, da bo Rusija Turčiji predložila dodatne dokumente glede ekologije in trase plinovoda, nato pa pričakujejo tudi dokončni dogovor o plinovodu Južni tok. Ob tem je ruski premier dejal, da so pripravljeni na kakršen koli razvoj dogodkov glede dostave ruskega plina evropskim porabnikom. Eden izmed rezervnih načrtov je utekočinjenje plina na obali Črnega morja in nato njegov transport do bolgarske obale ter od tam naprej, druga možnost pa je tudi utekočinjenje na ruskem polotoku Jamal in nato ladijski transport do južne Evrope. Glede pravil Evropske unije o omejevanju lastništva nad plinovodi v Uniji, kar pomeni delitev na lastnike transporta in lastnike produkta, je Putin dejal, da bi to povečalo stroške plina, saj bi vključevalo tretjega posrednika. Sam transport je po njegovih besedah nerentabilen in podjetja ga imajo samo zato, da imajo dobičke od plina. Ob tem je izrazil upanje, da bodo v EU-ju sledile korektive pravil glede plinskih podjetij. Plinovod do leta 2015 Projekt Južni tok je bil prvič napovedan junija leta 2007, Slovenija pa je k njemu pristopila novembra leta 2009 med obiskom slovenskega premierja Boruta Pahorja v Moskvi. Poleg sporazuma o sodelovanju pri projektu Južni tok sta Slovenija in Rusija podpisali še sporazum o ustanovitvi in delovanju znanstveno-kulturnih centrov, memorandum o soglasju v kmetijstvu, memorandum o sodelovanju med slovenskim ministrstvom za gospodarstvo in vlado Uljanovske pokrajine, memorandum o sodelovanju na področju standardizacije in ugotavljanja skladnosti ter sporazum o sodelovanju med Petrolom in družbo Gazprom Neft. Plinovod naj bi potekal od Rusije pod Črnim morjem do Bolgarije, nato pa bo en krak potoval čez Grčijo do južne Italije, drugi pa v Italijo čez Srbijo, Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo ali čez Srbijo, Hrvaško, Slovenijo in Avstrijo. Po napovedih bo naj bi bil plinovod končan leta 2015, letno pa naj bi po plinovodu steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Slovenija prva s študijo Študija izvedljivosti za slovenski odsek projekta, za katero je bil pristojen Geoplin, je bila konec lanskega leta predana Gazpromu in izsledki so pokazali, da sta umestitev in potek plinovoda čez slovensko ozemlje mogoča. Gazprom je izrazil zadovoljstvo s kakovostjo in pravočasno izdelavo slovenske študije, ki je bila izdelana prva med vsemi študijami na trasi Južnega toka od Črnega morja naprej. V ruskem podjetju pričakujejo, da bo do poletja izdelana študija za celotno traso plinovoda. Slovenija poudarja, da nam plinovod daje pomembno vlogo tranzitne države za oskrbo osrednje in južne Evrope ter da krepi naš geostrateški položaj. Projekt Sloveniji omogoča tudi sodelovanje pri investiciji, gradnji, lastništvu in upravljanju plinovoda. V Evropski uniji pričakujejo, da bo plinovod prispeval k diverzifikaciji plinovodnih poti za oskrbo evropskih porabnikov, kar naj bi prineslo večjo zanesljivost oskrbe s plinom. Južni tok kot ovira Nabuccu Gradnja plinovoda je deležna tudi kritik in politični analitik za vzhodnoevropske zadeve za fundacijo Jamestown Vladimir Socor je za oddajo Globus na TV Slovenija povedal, da se mu zdi projekt nerealen in da je predvsem namenjen oviranju konkurenčnega evropskega projekta plinovod Nabucco. Ruski projekt Južnega toka je bil začrtan, da bi preprečil postavitev Nabucca. Zato gledam na Južni tok kot na oviranje Nabucca, je dejal Socor. Glede na vse to se mi zdi Južni tok popolnoma nerealen, označil sem ga za politično zavajanje. Je namreč predrag, da bi bil finančno sprejemljiv, saj naj bi po podatkih Gazproma njegova gradnja stala od 20 do 30 milijard dolarjev. Po besedah Socorja Rusi tako upajo, da bodo vse te države finančno podprle gradnjo Južnega toka in tako rekoč finančno podprle svojo odvisnost od Rusije. To je torej ruska strategija, s katero naj bi države - morda tudi Slovenijo - pripravili do tega, da bodo same finančno podprle svojo energetsko odvisnost od Rusije. Menim, da je to popolnoma nerealno, pravi. Na vprašanje, kaj meni o vladah držav članic EU-ja, ki so že privolile v koncesijo, je Socor dejal, da je to posledica njihove slabe analize. Do leta 2009 je Južni tok namreč izgubil vso kredibilnost zaradi visokih stroškov, ki si jih ne morejo privoščiti, pa tudi zato, ker je Rusija izgubila nadzor nad turkmenskim plinom. Šele takrat, okoli leta 2009, so tudi evropske vlade spoznale, da je Južni tok slepilo, navadno zavajanje, je končal Socor.
|
positive
|
7,336
|
Generalni sekretar Pšeničny odstopa zaradi osebnih razlogov Ministrica za gospodarstvo Darja Radić bo sprejela odstop državni sekretarja na ministrstvu Vilijema Pšeničnyja, ki je odstop ponudil iz osebnih razlogov. Radićeva je pojasnila, da Pšeničnyja razume, saj je bil v zadnjih tednih deležen številnih diskreditacij od nekdanjih kolegov. Pšeničny je bil namreč pred nastopom položaja na ministrstvu generalni sekretar Obrtne zbornice Slovenije, ob sporu vlade z obrtniki pa se je postavil proti nekdanjim delodajalcem. Poleg tega so se postavljala tudi vprašanja o konfliktu interesov. Kot generalni sekretar OZS-ja je igral pomembno vlogo pri sestavljanju zahtev obrtnikov, v začetku marca pa je kot predstavnik vlade ob predstavitvi podatka o že uresničenih zahtevah obrtnikov med drugim dejal, da bi se moral OZS zamisliti, kaj pomeni članstvo nagovarjati k državljanski nepokorščini, ob tem pa se ne držati državljanske pokorščine, h kateri smo vsi zavezani . Pšeničny je za odstop zaprosil že pred časom, o tem, kateri osebni razlogi so krivi za njegovo odločitev, pa ni želel govoriti, je poročal časopis Večer. Tam so tudi zapisali, da naj bi Pšeničny kmalu po prihodu na ministrstvo v zaprti družbi večkrat potožil o slabi organizaciji dela in rigidnosti birokratskega aparata, v zadnjem času pa naj bi bil tudi izčrpan od trdega dela. A se ob tem ne izključuje niti možnost konflikta med Pšeničnyjim in Radićevo, saj naj bi si v nekaterih krogih precej nejevolje nakopal tudi s predlogom, naj upniki SCT-ja svoje terjatve spremenijo v lastniške deleže in tako prevzamejo podjetje.
|
negative
|
7,337
|
Cene nafte spet poskočile, razvite borze zelo previdne Tujce smo konec 90. let pregnali, pravih domačih vlagateljev ni, gospodarske razmere so slabe, razloge za pesimizem na Ljubljanski borzi vidi Robert Kleindienst. Član uprave Nove Ljubljanske banke, ki odlično pozna kapitalske trge, vseeno vlagateljem ponuja trohico upanja, saj meni, da smo verjetno že dosegli najnižjo točko. Že pred letom in pol sem zapisal, da bodo slovenski vlagatelji razočarani tudi potem, ko bodo svetovne borze doživele eksplozivno rast. Razloga sta dva. Prvi je ta, da je bil pri nas in na balkanskih trgih pred krizo borzni balon, ki ga na zahodu ni bilo. In drugič Ljubljanska borza je odsev gospodarskih razmer, ki so v Sloveniji vse prej kot dobre. S skrbniškimi računi pregnali tujce Kleindienst pogreša prave vlagatelje, brez katerih ni likvidnosti Tuje portfeljske vlagatelje smo že pred dobrim desetletjem pregnali z zloglasnimi skrbniški računi Banke Slovenije, medtem pa nismo stimulirali naložb pokojninskih skladov v delnice. Še danes pokojninski skladi, ki naj bi bili eden glavnih domačih igralcev na borzi, ne smejo vlagati v delnice omembe vrednega dela svojega premoženja. Davčnih spodbud za takšno varčevanje ni, manjka tudi premožnih posameznikov. Indeks SBI TOP za kratek čas zdrsnil pod 800 točk Težava je tudi v preveliki vlogi države v slovenskih podjetjih Država kot lastnik v sodobnem razvitem svetu večinoma nima kaj iskati v zasebnih podjetjih, tujih strateških vlagateljev se bojimo, slovensko gospodarstvo pa je v večjih težavah, kot so zahodna. Skratka, ni pozitivnega ozračja, res pa je, da dosti nižje delnice ne morejo pasti. V sredo dopoldne je indeks SBI TOP zdrsnil pod 800 točk, potem ko so se za več kot dva odstotka pocenile delnice Nove KBM in Mercatorja. Na koncu je bil SBI TOP -0,37 % spet nad 800 točkami. Največ prometa, 917 tisoč evrov, je bilo s Krko, ki je nihala v ozkem pasu med 60,37 in 60,78 evra. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +5,26 % 3,00 EUR KRKA +0,15% 60,50 EUR GORENJE -0,00 % 11,89 EUR PETROL -0,00 % 229,00 EUR TELEKOM -0,64 % 78,00 EUR MERCATOR -0,64 % 169,90 LUKA KOPER -0,79 % 12,60 NOVA KBM -2,12 % 9,661 Cena nafte spet zelo visoko Tujina je po optimističnem začetku tedna spet previdna in usmerjena h kriznim žariščem. Vojna v Libiji, jedrske grožnje na Japonskem in strah pred padcem portugalske vlade so danes oklestili vrednosti delniških indeksov in navzgor pognali cene nafte. Za lahko nafto je treba plačati več kot 105 dolarjev, za nafto vrste brent pa okrog 116 dolarjev. Tokijski Nikkei je po torkovem štiriodstotnem skoku izgubil 1,7 odstotka. Škoda zaradi naravne katastrofe naj bi dosegla celo 300 milijard dolarjev, v to številko pa ni vključen izpad proizvodnje japonskih podjetij. Na Wall Streetu konec tridnevnega pozitivnega niza Frankfurtska borza je sredo začela s skoraj enoodstotnim padcem indeksa DAX30, toda nato okrevala. Pozavarovalnica Münchener Rück ocenjuje, da bo zaradi dogodkov na Japonskem dobička manj za 1,5 milijarde evrov. Od cilja za leto 2011, ustvariti 2,4 milijarde evrov dobička, se lahko poslovi. New York je bil po treh dneh rasti v torek v rdečem. Indeks Dow Jones 12.018 točk se je znižal za 0,15 odstotka. Analitiki so prepričani, da bodo naslednji dnevi še pestri in zelo volatilni.
|
neutral
|
7,338
|
85,8 odstotka prihodkov od prodaje ustvarijo na domačem trgu Skupina Žito je leta 2010 ustvarila 2,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 53,5 odstotka več kot leta 2009. Veliko večino prihodkov so ustvarili na domačem tržišču. Prodaja na domačem trgu je bila za Žito za 4,8 odstotka nižja kot leta 2009, medtem ko se je prodaja na tujih trgih, od katerih so najpomembnejši trgi jugovzhodne Evrope, zmanjšala za 3,6 odstotka. Zaradi padca prodajnih cen izdelkov in nihanj nabavnih cen surovin so se znižali tako prihodki kot tudi stroški poslovanja, prihodki od prodaje so tako znašali 111,7 milijona evrov oz. 3,7 odstotka manj kot leta 2009. Rezultate poslovanja skupine v drugi polovici leta 2010 je tako zaznamovala rast cen surovin na svetovnih trgih, ki se je začela jeseni 2010 in se nadaljuje tudi letos. Cena pšenice, ki je v prvem delu leta ugodna, se je v drugi polovici leta 2010 zvišala za 120 odstotkov, cena sladkorja za 65 odstotkov, višje pa so tudi cene številnih drugih surovin in embalaže. Povečati želijo prodajo Matična družba Žito je tako v preteklem letu ustvarila 105,3 milijona evrov prihodkov, kar je 2,7 odstotka manj kot v letu 2009, čisti dobiček pa se je povečal za 30,9 odstotka na 2,5 milijona evrov. V letošnjem letu si bodo prizadevali za ustavitev večletnega padanja prodaje skupine Žito. Tako so februarja na trg prišle nove čokoladne praline blagovne znamke Gorenjka, od marca pa je na izbranih bencinskih servisih mogoče kupiti novo linijo sendvičev. Na področju prodaje na drobno napovedujejo nov koncept pekarn.
|
positive
|
7,339
|
Zainteresiranih za 3,6 milijarde Slovenija je izdala 15-letno obveznico za 1,5 milijarde evrov. Obrestna mera je 5,125 odstotka, dospelost pa 30. marec 2026. Za vodenje izdaje nove obveznice je Slovenija izbrala banke Credit Agricole, ING, Societe Generale in Unicredit banko Slovenije. Obveznica je bila izdana po donosu s pribitkom 130 bazičnih točk nad referenčno obrestno mero za zamenjavo mid swap, kar pomeni pribitek 188 bazičnih točk nad nemško državno obveznico, ki velja za referenčno na območju evra. Na ministrstvu za finance so pojasnili, da so se za izdajo obveznice odločili zaradi pozitivnih tržnih gibanj in znižane negotovosti na finančnih trgih. Knjiga naročil ob priporočenem donosu v območju 135 bazičnih točk nad referenčno obrestno mero za zamenjavo se je odprla v torek ob 9.20. V eni uri se je v knjigi nabralo za okoli 2,5 milijarde evrov naročil, kar je bankam omogočilo, da so znižale priporočilo na 130 do 135 bazičnih točk nad mid swapom. Knjiga se je zaprla ob 11.10 po krajevnem času z naročili, ki so skupaj presegala 3,6 milijarde evrov. Največ naročil iz Nemčije in Avstrije Pri naročilih je sodelovalo 165 vlagateljev. Zavarovalni in pokojninski skladi so oddali 35 odstotkov naročil, upravljavci premoženja prav tako 35 odstotkov, banke so oddale 26 odstotkov naročil, centralne banke 3 odstotke, odstotek pa so oddali drugi vlagatelji. Največ naročil je bilo iz Nemčije in Avstrije, sledijo vlagatelji iz Velike Britanije in Irske, Italije in Francije. Ministrstvo za finance ob tem zatrjuje, da sodi 15-letna državna obveznica med letošnjimi izdajami med najdaljše po ročnosti, kar pomeni, da mednarodno vlagatelji Slovenijo ocenjujejo kot visokokakovostno in stabilno izdajateljico. Vlada je sicer za letos predvidela le eno izdajo državnih obveznic, a je ta že druga letos. Lani je Slovenija izdala dve referenčni državni obveznici, desetletno v višini 1,5 milijarde evrov s 4,125-odstotno obrestno mero in z dospelostjo 26. januar 2020, drugo pa petletno v višini eno milijardo evrov z 2,75-odstotno obrestno mero in z zapadlostjo 17. marec 2015. Leto prej je Slovenija izdala tri obveznice.
|
neutral
|
7,340
|
Delničarji po skupščini niso dajali izjav Lastniki Merfina, v katerem so združeni menedžerji, ki so leta 2007 prevzeli nakelski Merkur, so po neuradnih podatkih na mesto direktorja te družbe imenovali Bineta Kordeža. Delničarji Merfina sicer po skupščini v sredo niso želeli pojasniti, katere sklepe so sprejeli. Toda Dnevnika poroča, da je bila edina točka dnevnega reda prav imenovanje Kordeža za vodilnega družbe. Prejšnja direktorice Marta Bertoncelj je s tega mesta nepreklicno odstopila. Dnevnik opozarja tudi na dvom o zakonitosti imenovanja novega direktorja, saj se skupščine ni udeležil HTC Dva. Statut Merfina pa, če ga niso spremenili, opredeljuje, da je za vsako pomembno odločitev potrebno soglasje najmanj treh četrtin kapitala. Sodišče odloča o predlogu za stečaj Merfina Sicer pa je Merfin pred stečajem. Predlog zanj je namreč že pred mesecem vložila družba HTC Dva, ki je bila predtem vzvod za financiranje menedžerskega prevzema Merkurja in je z več kot 182 milijoni evrov največji upnik Merfina. Ljubljansko okrožno sodišče o predlogu še ni odločilo. Merfin naj bi predlagal prisilno poravnavo, saj tako družbe ne bi doletelo določilo, ki velja za stečajni postopek, in sicer da so posli, opravljeni v letu dni pred uvedbo postopka, izpodbojni. Za upnike Merfina je namreč sporna zlasti lanska delitev 12,6 milijona evrov dividend, ki so si jih izplačali lastniki Merfina.
|
neutral
|
7,341
|
Petrol je lani ustvaril 35,5 milijona evrov čistega dobička Nadzorniki Petrola so ocenili, da je uprava pod vodstvom nekdanjega predsednika Aleksandra Svetelška vse posle z Dušanom Korošcem sklenila v okviru svojih pooblastil. Nadzorni svet je na podlagi izsledkov revizij sklenil, da je pri določenih poslih sicer prišlo do nenaklepnih napak, ki so bile posledica specifičnih okoliščin in neoptimalne koordiniranosti in urejenosti notranjih procesov, predvsem na področju upravljanja s kreditnimi oziroma pravnimi tveganji, a so bili posli sklenjeni zakonito. Iz Petrola so sporočili še, da trenutno ni mogoče oceniti, ali bo družba zaradi obravnavanih poslov utrpela škodo. Tudi sporni posli s celjskim odvetnikom Korošcem in SCT-jem so bili krivi, da se je moral Svetelšek posloviti od Petrola. Med drugim pa je šlo še za način vodenja Petrola, vključno s tožbami zoper novinarje. Kupoval je drage avtomobile, s službenim pa je povzročil prometno nesrečo, a zanikal, da je vozil pijan. Nadzorniki so sicer obravnavali tudi poslovanje skupine Petrol in družbe Petrol v lanskem letu. Skupina Petrol je lani ustvarila čiste prihodke od prodaje v višini 2,8 milijarde evrov, družba Petrol pa je dosegla 35,5 milijona evrov čistega dobička.
|
neutral
|
7,342
|
Petrol v hipu poskočil kar za 11 odstotkov Kar 11-odstotna rast Petrolovih delnic in šestodstotna podražitev Nove KBM je podžgala rast indeksa SBI TOP, ki se je zvišal za 3,79 odstotka, največ v zadnjih dveh letih. Petrol je ob 320 tisoč evrih prometa, kar je za zdajšnje razmere že kar lepa številka, poskočil na 259,50 evra, potem ko je lani povečal dobiček na 35,5 milijona evrov Ob pregledu dnevnega trgovanja je moč sklepati, da si je nekdo želel na vsak način kupiti določeno količino Petrolovih delnic, kar je pri nizki likvidnosti na ponudbeni strani povzročilo tolikšno rast delnic, je nenadno rast Petrola pokomentiral Uroš Ožbolt Alta skladi. Nova KBM se je zavihtela na 10,5 evra, visoka rast je uspela tudi Telekomu, Gorenju, Luki in Mercatorju. Tudi prejšnji petek je SBI TOP ob koncu silovito porasel +2,48 %, takrat po zaslugi Mercatorjevih delnic. Tečaji delnic v prvi kotaciji PETROL+10,92 %259,50 EUR NOVA KBM+6,06 %10,50 LUKA KOPER+3,17 % 13,00 TELEKOM+2,92 %82,95 GORENJE+2,07 %12,35 MERCATOR+1,65 %178,90 KRKA+0,49 %61,30 INTEREUROPA-3,27 %2,902 Finančne krivulje Tretjina evropskih bank bi ob gospodarskem zastoju in višjih obrestnih merah potrebovala dokapitalizacijo Dow Jones včeraj pridobil 0,7 odstotka Zdi se, kot da je tujina že pozabila na veliko škodo, ki jo je potres prizadel Japonski, oziroma so vse slabe scenarije vlagatelji že vgradili v svoja pričakovanja. Indeks Dow Jones 12.170 točk je v četrtek pridobil še 0,7 odstotka, kupci pa so optimistični, da bodo podjetja še naprej objavljala odlične poslovne rezultate. Ker se bliža konec prvega četrtletja, je pričakovati tudi večjo dejavnost investicijskih skladov, friziranje bilanc in pokrivanje slabših kratkih pozicij. V letu 2011 je za zdaj največ pridobil energetski sektor, v povprečju skoraj 14 odstotkov. Po najnovejših podatkih je bila rast ameriškega gospodarstva v zadnjem lanskem četrtletju 3,1-odstotna, kar je več od prejšnje ocene 2,8 %. Dobički podjetij so porasli za 9,7 odstotka, kar je dvakrat več od pričakovanj. Wall Street je petkovo trgovanje začel z rahlim plusom, Dow Jones pa se je zavihtel nad 12.200 točk. Analitiki pričakujejo donosno leto 2011 Tudi evropske delnice naj bi bile privlačne za vlagatelje. Anketa Reutersa je pokazala, da analitiki za letos največjim trgom v povprečju napovedujejo skoraj 13-odstotno rast, čeprav je kar nekaj tveganj Japonska, Bližnji vzhod, visoke cene nafte, rast cen hrane in seveda evropska dolžniška kriza. Včeraj so na evropskih borzah pridobivale zlasti delnice avtomobilskih in trgovskih podjetij. Padec portugalske vlade ni zamajal borz, deloval je morda celo pozitivno, saj naj bi Portugalska zdaj le sprejela pomoč Evropske unije, s čimer bo odpravljene nekaj negotovosti.
|
positive
|
7,343
|
V Evropi kmalu višje obresti, tudi v ZDA razmišljajo o tem Wall Street je zadnji teden prezrl japonske in libijske grožnje ter si privoščil najboljši teden po juliju. Celo rast nafte vrste brent nad 116 dolarjev ni zmotila dobrega razpoloženja. Indeks Dow Jones je v petek pridobil 0,41 odstotka, v vsem tednu pa 3,1 odstotka. Vlagatelji so delnice kupovali v pričakovanju objav lepih dobičkov prvega letošnjega četrtletja. Dobički korporacij, ki so vključene v indeks S&P 500, naj bi porasli za 14 odstotkov v primerjavi z istim lanskim obdobjem. V petek je bil objavljen končni podatek o rasti ameriškega gospodarstva v zadnjem lanskem četrtletju. Bruto domači proizvod je napredoval za 3,1 odstotka, kar je bolje od februarske ocene 2,8 %. Lani je tako rast znašala 2,9 odstotka, potem ko je leto prej BDP upadel za 2,6 odstotka. RIM pesimističen, delnice strmo navzdol Ob ugodnem makroekonomskem okolju inflacija za zdaj še ne predstavlja prevelike grožnje so številni analitiki bikovsko nastrojeni in napovedujejo, da bodo newyorški indeksi letos pridobili več kot 10 odstotkov. Za pozitivno petkovo trgovanje imajo precej zaslug delnice tehnoloških podjetij. Prodajalci so bili resda neusmiljeni do proizvajalca telefonov BlackBerry, podjetja Research In Motion, ki je precej pesimistično pri napovedovanju prihodnjega dobička delnice so padle za 11 odstotkov, toliko bolj pa je z rezultati poslovanja in zlasti z napovedmi navdušil Oracle. Analitiki so hiteli zviševati ciljno ceno Oraclovih delnic, ki je na borzi porasla za 1,6 odstotka. Izteka se prvo četrtletje V naslednjem tednu je pričakovati večjo dejavnost investicijskih skladov, ki bodo ob koncu prvega četrtletja frizirali bilance , kupovali delnice, ki so letos pridobivale in prodajali tiste z izgubo. To bi lahko bila priložnost za nakup papirjev, ki so neupravičeno v nemilosti vlagateljev. Nervoze je sicer na trgu opazno manj - indeks volatilnosti Vix je namreč zadnji teden padel za 27 odstotkov. Pričakovati je, da bodo vlagatelji še vedno pozorni zaradi jedrske krize na Japonskem in nemirov v arabskem svetu. V petek bo objavljen podatek o marčevski ameriški brezposelnosti. Največje gospodarstvo sveta naj bi ustvarilo 187 tisoč neto delovnih mest. Dow Jones 12.220 Nasdaq2.743 DAX306.946 FTSE1005.900 FTSEurofirst 3001.124 Nikkei9.536 EUR/USD1,4085 USD/JPY81,32 EUR/CHF1,2957 Lahka nafta105,52 USD Zlato1.429 USD Euribor, 6-mesečni1,513 % Fedovo slovo od politike ničelnih obresti? Dolar je v petek pridobival, saj utegne Fed prej od napovedi zaostrovati denarno politiko. Predsednik zvezne banke v Philadelphii Charles Plosser je posvaril, da se potrošnja povečuje s kar previsokim ritmom, popravlja pa se tudi trg dela, zato bi se morala ameriška centralna banka kmalu odzvati z višjimi obrestmi. Seveda še vedno ne tako kmalu kot Evropska centralna banka, ki bo verjetno že aprila zategnila pas. To bo še poslabšalo položaj zadolženih perifernih evropskih držav. Portugalske obveznice so zadnje dni padle na rekordno nizko raven, pri bonitetni hiši S&P pa so Portugalski spet znižali kreditno oceno. LJSE V znamenju rasti Petrola Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP na začetku tedna pogledal pod 800 točk, nato pa se obrnil strmo navzgor. Zlasti v petek - zvišal se je za 3,79 odstotka, kar je največ v zadnjih dveh letih. Njegova vrednost je prvič letos nad 850 točkami. Ob koncu trgovanja si je kupec zaželel večje količine Petrolovih delnic, ki so poskočile za 11 odstotkov, na tedenski ravni pa za skoraj 15 odstotkov. Petrol je imel lani na ravni skupine za 2,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 20 odstotkov več kot predlani, čisti dobiček pa je dosegel 35,5 milijona evrov. Minuli teden je bilo spet največ prometa s Krkinimi delnicami za 7,6 milijona evrov. Njihov tečaj se zvišal za 0,49 odstotka na 61,30 evra. Novomeški farmacevt je sklad lastnih delnic povečal na 4,945 odstotka vseh izdanih delnic.
|
positive
|
7,344
|
Največ posojil je v projekte T-2 vložil NLB Skupščina telekomunikacijske družbe T-2, na kateri naj bi odločali o dokapitalizaciji, je bila na predlog največjega lastnika, družbe Zvon Ena Holding, prekinjena. Takšna odločitev lastnikov na potek prisilne poravnave neposredno ne vpliva, je po skupščini v sporočilu za javnost zagotovil direktor Uroš Rožič. Skupščina naj bi se sicer nadaljevala v naslednjih dneh. Rožič pričakuje prisilno poravnavo v predvidenih rokih Kot je ob tem še povedal prvi mož družbe, ki jo prek Zvona in Gospodarstva Rast obvladuje finančno prezadolžena mariborska nadškofija, se iskanje skupne rešitve nadaljuje, v T-2 pa pričakujejo, da bo dosežena v predvidenih rokih. Prekinitev skupščine in nadaljnje iskanje rešitve je potrdil tudi predsednik uprave Zvona Ena Holding Simon Zdolšek Ker v tem trenutku še ne razpolagamo s končnim stališčem finančnih svetovalcev in ker še potekajo pogovori o različnih možnostih rešitve finančne situacije v družbi Zvon Ena Holding, kar je v neposredni povezavi s postopkom finančne reorganizacije družbe T-2, je bil podan predlog o prekinitvi skupščine. Zdolšek T-2 in insolventno stanje v Zvonu sta v neposredni soodvisnosti Razmere v družbi T-2 in insolventno stanje v Zvonu so zelo povezani in v neposredni soodvisnosti. Prav to je razlog, da danes nismo želeli z morda prehitrim odločanjem o dokapitalizaciji, kot je bilo predlagano, predčasno zaključiti nekih dogodkov, saj želimo najprej urediti celotno sliko, je še dejal prvi mož Zvona, ki se zaveda, da morajo odgovore na vsa vprašanja najti v nekaj dneh. Kot je ob tem povedal, so program finančnega prestrukturiranja holdinga Zvon vložili pretekli teden, ta teden pa ga želijo predstaviti bankam. Odločitev o usodi telekomunikacijske družbe je tako še vedno v rokah večinskega lastnika. Če bo ta upnikom dovolil dokapitalizacijo, bo tako rekoč izgubil moč v T-2. S tem pa tudi možnost, da bi sicer zelo zadolženo družbo prodal in s tem rešil sebe, potem ko je pretekli teden uprava Zvona Ena Holdinga vložila predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave. Mogoča je tudi razlastitev lastnikov Upniki bi sicer v lastniške deleže konvertirali polovico navadnih terjatev, takšnih je za okoli 112 milijonov evrov, polovico pa bi dobili povrnjenih v denarju v desetih letih, je za Finance povedal predsednik upniškega odbora Gorazd Tršan, sicer pooblaščenec upnika Gratela. Če Zvon Ena Holding predloga ne bo potrdil, potem bodo upniki odločali o prvem predlogu poravnave, po katerem bi bili v osmih letih poplačani 34,6-odstotno, pravi Tršan. T-2 v tem primeru grozi stečaj. Vendar pa je verjetno tudi, da upniki sprejmejo sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala na nič, torej razlastijo zdajšnje lastnike, in hkrati izglasujejo dokapitalizacijo z denarnimi vložki, še piše časopis. Razplet prisilne poravnave T-2 predvsem odvisen od bank upnic Največji lastnik podjetja bo v primeru konverzije terjatev v lastniški delež verjetno postal Gratel, torej podjetje, ki je za T-2 gradilo optiko skupaj z Lokainvestom ima okoli 80 milijonov evrov terjatev. Vendar pa bo razplet prisilne poravnave T-2 predvsem odvisen od bank upnic, torej v prvi vrsti od Nove Ljubljanske banke NLB. Tej T-2 po neuradnih informacijah dolguje okoli 120 milijonov evrov v prisilni poravnavi terjatev ni prijavila, ker ima ločitvene terjatve, tako da v upniškem odboru ne glasuje, hkrati ima NLB terjatve tudi do Gratela in Zvona Ena Holdinga, skupaj še za enkrat toliko kot do T-2. Zato se je že govorilo o možnostih, da bi kar NLB postal lastnik T-2 neposredno ali prek Zvona Ena Holdinga, a je družba mariborske nadškofije to pred meseci zavrnila. Koliko je Gratel dolžan NLB-ju, Tršan ni povedal.
|
negative
|
7,345
|
Zanikajo odtekanje denarja na račune družine Živanov Družbe iz skupine NLB so proti odgovornim osebam iz srbske družbe Agroživ sprožile ustrezne pravne postopke za zaščito svojih interesov, so sporočili iz banke. V sporočilu za javnost so v NLB-ju dejali, da so srbski organi pregona spomladi 2008 sprožili kazenski postopek zoper vodstvene delavce družbe zaradi suma storitve več kaznivih dejanj. Postopek poteka, v njem pa se upnice iz skupine NLB pojavljajo kot oškodovanci, so poudarili v NLB-ju, kjer posplošitev, ugibanj in špekulacij ne morejo komentirati. Če pa obstajajo informacije, ki po navedbah Večera nakazujejo na utemeljen sum, da so zaposleni v Agroživu delovali v navezi s posamezniki znotraj banke, pa v NLB-ju pričakujejo, da bodo te nemudoma posredovane organom pregona. Denar ni šel na NLB-jeve račune družine Živanov V NLB-ju so odločno zanikali tudi navedbo v Večeru, da je denar iz banke namesto na račun Agroživa romal kar na zasebne račune Miroslava Živanova nekdanjega direktorja družbe ter njegovega sina Nenada in žene Sunčice pri NLB Ljubljana ter njeni nemški in švicarski izpostavi. Po pojasnilih NLB-ja namreč nihče od poimensko navedenih od leta 2007 dalje ni imel odprtega računa kot fizična oseba pri kateri izmed omenjenih bank. Večer je v ponedeljek poročal, da je iz NLB-ja skozi kreditiranje Agroživa izginilo 30 milijonov evrov. Denar naj bi izginil na računih vodilnih v Agroživu in organizirane združbe znotraj banke, ki naj bi Agroživu kljub znanim tveganjem odobravala visoka nezavarovana posojila.
|
negative
|
7,346
|
Wall Street teden začel rahlo negativno Drugi dan zapored se nobena od delnic v sestavi delniškega indeksa SBI TOP ni podražila, promet pa se je še znižal. S Krko ga je bilo za 269 tisoč evrov, kar je četrti najnižji letošnji promet. Cena se je gibala med 60,2 in 61,1 evra. Za primerjavo v petek je bilo s Krkinimi delnicami že za več kot dva milijona evrov prometa, indeks SBI TOP pa je takrat poskočil za 3,8 odstotka in se prvič letos zavihtel nad 850 točk. Tokrat je njegova vrednost zdrsnila za 1,15 odstotka, na 831 točk. Najmanj je izgubil Petrol, ki se je obdržal nad 250 evri, največ pa so izgubile Telekomove delnice, s katerimi je bilo sklenjenih vsega sedem poslov, najnižji pri 80 evrih. Kaže, da bo treba spet počakati na - petek. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA+1,71 %2,97 EUR LUKA KOPER +0,00 %13,00 PETROL -0,12 % 250,20 KRKA-0,84 %60,48 MERCATOR -1,62 %176,00 GORENJE-1,62 %12,10 NOVA KBM-1,62 %10,035 TELEKOM -2,44 %80,00 Negotovost pred sezono objav svežih dobičkov Na newyorški borzi vrednostnih papirjev je bil v ponedeljek promet letos najnižji, Dow Jones 12.197 točk pa je izgubil 22 točk. Če so bili vlagatelji prejšnji teden, ko je Dow poskočil za tri odstotke, optimistični pred začetkom objave poslovnih rezultatov prvega četrtletja, je zdaj opaziti več previdnosti. Nekatera podjetja so namreč posvarila, da dobiček ne bo dosegel pričakovanj. Zaradi vedno višjih cen surovin je pričakovati še nekaj težav, razen če ne bodo podjetja vse vgradila v višje cene. No, v tem primeru bo posledica inflacija, kar spet ni dobro. Februarska potrošnja višja od napovedi Potrošnja je v ZDA februarja porasla že osmi mesec zapored, tokrat za 0,7 odstotka. Lep del rasti gre na račun višjih cen energentov. Ekonomisti se bojijo, da bodo zlasti visoke cene nafte vplivale na to, da bo imel ameriški potrošnik na razpolago manj denarja za preostale dobrine. Inflacija je na ravni potrošnika februarja dobila največji enomesečni pospešek po juniju 2009, saj je porasla za 0,4 odstotka. Wall Street ta teden nestrpno čaka na petkovo poročilo o marčevskem trgu dela. Analitiki pričakujejo, da je ameriško gospodarstvo prejšnji mesec ustvarilo neto 190 tisoč delovnih mest.
|
negative
|
7,347
|
Svetelšek O preiskavi ne vem nič Kriminalisti preiskujejo nekatere lanske posle Petrola. Po neuradnih informacijah gre za posle, povezane s prevzemom 160.000 evrov terjatev do SCT-ja. Na policiji so potrdili, da zaradi suma zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti zbirajo obvestila glede poslovnih odločitev vodstva Petrola v okviru zapiranja terjatev večjih dolžnikov družbe z območja Slovenije. Kdaj je preiskava na sedežu družbe potekala, na policiji ne želijo razkriti, na Petrolu pa pojasnjujejo le, da so bili kriminalisti pri njih že pred časom. Aleksander Svetelšek, ki je lani vodil Petrol, pa je za Finance povedal, da o preiskavi ne ve nič, da ga kriminalisti niso obiskali in da ga na Petrolu o tem niso obvestili. Svetelšek je z mesta predsednika uprave Petrola odstopil 10. januarja, potem ko so v javnosti zakrožile informacije, da naj bi Petrol novembra lani od odvetniške pisarne Dušana Korošca prevzel za okoli 160.000 evrov terjatev do SCT-ja s pripadajočimi obrestmi. Nadzorni svet Petrola je zato želel preveriti, ali so v poslu med SCT-jem, omenjeno odvetniško družbo in Petrolom nastale morebitne škodljive posledice zanje. Revizijski komisiji so januarja naložili, da naj do konca februarja izvede revizijo vseh navedenih poslov. Prejšnji teden pa so presodili, da je uprava Petrola vse posle sklenila v okviru svojih pooblastil in so zato zakoniti, je pa ponekod prišlo do nenaklepnih napak. Revizorji naj bi izsledke po poročanju Financ predali policiji.
|
negative
|
7,348
|
Do pristanišča z gverilskim prevzemom prek slamnatega podjetja Hrvaško pristanišče Zadar, ki ga nameravajo Hrvati z 236 milijoni evrov investicij spremeniti v drugo največje pristanišče na Jadranu je kronski dragulj investicij mariborske nadškofije. Shemo lastništva odkriva časnik Večer, ki piše, da se je ugibanje o lastništvu začelo, ko se je leta 2009 razkrilo, da je lastnik Luke Zadar slovensko podjetje I. J. Storitve, ki ga ima v lasti upokojenka Roza Mlakar Kukovič. Od enega slamnatega podjetja ... Prodajanje zadrskega pristanišča se je začelo leta 2007, ko ga je peterica vodilnih prodala majhnemu hrvaškemu podjetju Manus, ki je imelo manj kot tri tisoč evrov osnovnega kapitala. Takoj so se sprožile govorice, da gre za slamnato podjetje, kar je posredno potrdil tudi lastnik Manusa Vejko Bubić, ki je takrat dejal, da je denar dobil od tujega sklada, ki je denar posredoval prek ljubljanskega podjetja, piše Večer. ... do drugega slamnatega podjetja Ljubljansko podjetje je bilo podjetje I. J. Storitve Roze Mlakar Kukovič, ki je Bubiću posodilo 18 milijonov evrov in se, ko jih ta ni vrnil, vpisalo kot lastnik največjega dela Luke Zadar. Bubić je postal šef nadzornega sveta pristanišča. Med imeni se pojavlja tudi slovenski poslovnež Janko Jurca znan iz afere Rdeči križ in kot domnevni lobist Jožeta Zagožna, ki je naveden kot član uprave mikrodružbe Manus Veljka Bubića. Posojilo dal NLB Sredstva za 18-milijonsko posojilo naj bi se stekala iz družb mariborske nadškofije Zvon ena in Zvon dve, priskrbela pa naj bi jih NLB, piše Večer. NLB je največji upnik obeh cerkvenih holdingov. Iz dokumentov družbe I. J. Storitve je jasno razvidno, da je njihove investicije financirala mariborska nadškofija oziroma njene družbe, piše Večer. Zdaj upokojena Roza Mlakar Kukovič je bila pomembna finančnica iz krogov blizu mariborske nadškofije, med drugim Krekove družbe in T2, bila pa je tudi zastopnica v Zvonu ena ID in Zvonu dve Holding. V nasprotju z večino drugih investicij mariborske nadškofije je gverilski prevzem zadrskega pristanišča, kot kaže, dobra poteza, saj gre za perspektivno naložbo. Nadškofija ne ve ničesar ... Odzvali so se tudi v mariborski nadškofiji, kjer pravijo, da s poslovanjem družbe I. J. Storitve niso seznanjeni, da njenih ciljev ne poznajo in da niso lastniško udeleženi v Luki Zadar. Informacije o sodelovanju z Zvonom ena in dve lahko podajo le uprave obeh družb, so dodali. ... Zvonovi pa molčijo V Zvonovih so redkobesedni. Medtem ko v Zvonu ena še molčijo, pa so iz Zvona dve sporočili, da omenjenih poslov ne morejo komentirati, ker bi lahko prizadeli poslovne interese udeležencev, kar bi bilo nekorektno in neprofesionalno.
|
neutral
|
7,349
|
RTV Slovenija - vaša najboljša prijateljica? Blagovna znamka ne nastane čez noč, na njej moraš nekaj časa delati, moraš pokazati ljudem, da si zaupanja vreden, da se lahko nate zanesejo, pravi radijski voditelj Andrej Karoli. Javni zavod ima številne znamke, programske in osebne, je dejal generalni direktor RTV SLO Marko Filli. Morda pa talentov ne znamo dovolj izkoristiti, je dejal in dodal, da bi se morda morali učiti od Big Banda RTV SLO in Simfoničnega orkestra, saj so v nasprotju s celotnim RTV-jem, kjer programi delujejo vsak po svoje, popolnoma usklajeni. Navzven bi morali po Fillijevem mnenju kazati enotno podobo, vsak pa bi tako bil nekoliko drugačen od drugega. Svojevrstna blagovna znamka je tudi RTV center Koper/Capodistria. Vodja RC-ja Koper/Capodistria Dragomir Mikelič je povedal zgodbo o sodelovanju s podjetjem Silvia Berlusconija in takrat, pred več kot dvema desetletjema, je bil RTV center Koper/Capodistria nekaj časa viden tudi v severni Afriki. Filli je sklenil, da lahko blagovne znamke ustvarijo samo ljudje, če dobro ustvarjajo, se dobro počutijo, imajo radi svoje delo. Blagovne znamke ne more ustvariti organizacija, je še dejal. RTV Slovenija je namreč na duhovit način z živahnimi arhivskimi televizijskimi in radijskimi posnetki na 20. Slovenskem oglaševalskem festivalu predstavljala svoje pomembne znamke. Na predstavitvi, ki sta jo vodila radijec Matej Praprotnik in televizijka Jasmina Jamnik, so se v živo in prek posnetkov predstavili tisti, ki so sodelovali in še sodelujejo pri nastajanju znamk RTV SLO, pa tudi tisti, ki so s svojim prepoznavnim delom sami postali znamke. Z oceno čustvenih izlivov moških voditeljev in komentatorjev pa so postregle RTV-jeve predstavnice nežnejšega spola, Alenka Trlep, Petra Kos, Živa Rogelj in Marjana Grčman. Gledali oziroma poslušali smo posnetke športnih prenosov, nato pa so RTV-jeve novinarke ocenile njihove čustvene nastope in tako blagovne znamke RTV-ja predstavile na nekoliko drugačen način. Bitka med radijskimi in televizijskimi športnimi komentatorji je bila na koncu izenačena, ugotovile pa so, da so čustveni izpadi le v športu dovoljeni le za moške. Predstavitev so popestrili glasbeni vložki ritem sekcije Big Banda, spremljala pa jih Maja Keuc.
|
positive
|
7,350
|
Dublin bo prestrukturiral bančni sistem Stresni test irskega bančnega sistema je pokazal, da tamkajšnje banke potrebujejo dodatnih 24 milijard evrov, da bi preživele finančno krizo. Guverner irske centralne banke Patrick Honohan je pojasnil, da pomoč potrebujejo štiri finančne ustanove. Stresne teste so izvedli v bankah Bank of Ireland, Allied Irish Banks, EBS in Irish Life and Permanent. Allied Irish naj bi potreboval dodatnih 13,3 milijarde evrov, Bank of Ireland 5,2 milijarde evrov, Irish Life & Permanent štiri milijarde evrov in EBS 1,5 milijarde evrov. S tem se bi celotni stroški, ki jih je od leta 2009 imela Irska z reševanjem bank, povzpeli na 70 milijard evrov oz. 15.500 evrov na vsakega prebivalca Irske. Allied Irish, EBS in Anglo Irish banka so že v državni lasti, podobna usoda pa najverjetneje čaka Bank of Ireland in Irish Life and Permanent, ki sta se doslej izogibali nacionalizaciji, kar pa ob dodatni finančni injekciji verjetno ne bo več mogoče. Za rekapitalizacijo naj bi uporabili denar iz fonda 85 milijard pomoči, ki sta jo Irski namenila Evropska unija in Mednarodni denarni sklad IMF. Pok nepremičninskega balona z velikimi posledicami Testi štirih irskih bank, ki so bili pogoj, da je Irska pridobila pomoč iz tujine, ugotavljajo, da se bo irski nepremičninski trg še krčil. Honohan je dejal, da bodo vse štiri banke potrebovale zadostno količino denarja, da bi pokrile ogromne odpise zaradi slabih posojil in za povečanje rezerv. Irski finančni sistem je zašel v težave, ko se je leta 2008 razpočil nepremičninski balon. Največja irska banka Anglo Irish Bank je v postopku likvidacije, potem ko je samo lani ustvarila 17,7 milijarde evrov izgube. Irska vlada namerava predstaviti načrt prestrukturiranja bančnega sistema. Obseg bančništva, ki se je v letih največje rasti močno razbohotilo, naj bi se občutno zmanjšal.
|
negative
|
7,351
|
Podražile se bodo tudi 1. aprila 2012 Z današnjim dnem so znova dražje cigarete. Za zavojček najbolj prodajanih cigaret je treba odšteti 10 centov več kot do zdaj, in sicer 2,70 evra. Cigarete so dražje zaradi višjih trošarin te so se zvišale s 77 na 80 evrov, o čemer je vlada v skladu z aprila lani uveljavljeno novelo zakona o trošarinah odločila pred tremi tedni. Skupaj z 20-odstotnim davkom na dodano vrednost znaša celotna obremenitev cigaret s povprečno drobnoprodajno ceno 102 evra za tisoč cigaret oziroma 2,04 evra za zavojček dvajsetih cigaret, so izračunali na finančnem ministrstvu. Predtem so se trošarine za cigarete nazadnje zvišale 1. aprila lani z uveljavitvijo omenjene novele zakona o trošarinah. Ta določa, da se bodo trošarine naslednjič zvišale 1. aprila 2012. Vlada si zaradi zvišanja trošarin za cigarete obeta 14,9 milijona evrov dodatnih proračunskih dohodkov na leto oz. 1,24 milijona evrov na mesec.
|
negative
|
7,352
|
Dow Jones zadnji teden pridobil 1,3 odstotka Mesec april, v katerem se tradicionalno dražijo tako delnice kot nafta, je na Wall Streetu vsaj uvodoma upravičil svoj sloves. Cena lahke nafte je dosegla najvišjo vrednost v zadnjih dveh letih in pol - za lahko nafto je bilo treba plačati že več kot 108 dolarjev, vseeno pa so delniški trgi naredili nov korak naprej. V ospredju je bila novica, da so delodajalci v ZDA marca ustvarili 216 tisoč neto delovnih mest, stopnja brezposelnosti pa se je znižala na 8,8 odstotka, kar je najnižje od marca 2009. Dow Jones je med trgovanjem dosegel 12.419 točk, kar je najvišja raven po juniju 2008. Aprilsko povprečje plus dva odstotka V zadnjem tednu je Dow Jones napredoval za 1,3 odstotka. Če gledamo statistiko po letu 1950, je april najboljši mesec za ameriške delnice, saj Dow Jones v povprečju pridobi dva odstotka. Tudi evropske borze so zadnji teden poznale le pot navzgor. Objava rezultatov stresnih testov irskih bank ni presenetila. Trg je namreč nekako pričakoval, da bodo irske banke potrebovale do 24 milijard evrov za dokapitalizacijo. Delnice banke Bank of Ireland so po tej novici poskočile za skoraj 40 odstotkov. Evrske obresti verjetno na 1,25 odstotka V četrtek se bo sestala Evropska centralna banka, ki naj bi zaradi inflacijskih groženj končala politiko rekordno nizkih obresti. Pričakovati je dvig obrestne mere za 25 bazičnih točk, na 1,25 odstotka. Najbolj zadolženim evropskim državam seveda ta poteza niti najmanj ne bo všeč, saj bodo še težje izpolnjevale svoje obveznosti. Mediji so pisali, da naj bi Mednarodni denarni sklad Grčiji predlagal prestrukturiranja dolga, vendar je v soboto grški premier izključil to možnost. Dow Jones 12.376 Nasdaq2.789 DAX30 7.179 FTSE1006.009 FTSEurofirst 3001.141 Nikkei9.708 EUR/USD1,4235 USD/JPY84,04 EUR/CHF1,3148 Lahka nafta108,32 USD Zlato1.428 USD Euribor, 6-mesečni1,556 % Fed bo z dvigom obresti še počakal V ZDA naj bi obresti še vsaj eno leto ostale na ničelni ravni. Večina ekonomistov men, da Fed letos še ne bo zategoval pasu, čeprav je vedno več inflacijskih pritiskov Fed resda pozornost usmerja predvsem na osnovno inflacijo, ki ne vključuje cen hrane in energentov in čeprav trg dela okreva. Napovedi o letošnji inflaciji so popravljene navzgor, z 2,3 odstotka 15. marca na 2,6 odstotka, medtem ko naj bi rast bruto domačega proizvoda znašala 2,95 odstotka. Sklad Pimco se je odpovedal ameriškim obveznicam Obvezniški trgi se že nekaj časa pripravljajo na višje obresti. Potem ko je lani donos 10-letne ameriške obveznice zdrsnil pod 2,5 odstotka, je trenutni donos 3,48 odstotka. Če se bodo razmere na Bližnjem vzhodu in Japonskem umirile, naj bi cene obveznic še padale, njihovi donosi pa s tem rastli. Ta teden je obvezniške trge vznemirila novica, da je Pimco, največji sklad obveznic na svetu, s pojasnilom, da imajo drugi papirji večjo vrednost, povsem razprodal ameriške obveznice. Negativen teden v Ljubljani Na Ljubljanski borzi so pretekli teden delnice le v sredo pridobivale. Indeks SBI TOP 831 točk se je v petih dneh skupno znižal za 2,41 odstotka, likvidnost pa je še naprej slaba. Delnice Petrola in Nove KBM so se na tedenski ravni pocenile za 3,6 odstotka. Mercator ostaja špekulativen papir, nemogoče pa je napovedati, kakšen bo razplet prodaje deležev v Mercatorju oz. ali bo sosed res prodan. Delnice Luke Koper so se zadnji teden podražile za deset odstotkov, na 14,30 evra.
|
neutral
|
7,353
|
Združenje podizvajalcev pri GZS-ju bo obvestilo tudi Evropo Duhovnikova vztraja Istega dela ne bomo dvakrat plačevali. Podizvajalci, ki so protestirali pred Darsom, pa napovedujejo nadaljnje proteste, zapore vseh avtocest in demontažo neplačane opreme. Nekaj čez sto članov Združenja podizvajalcev je pred stavbo Darsa zahtevalo plačilo za opravljena dela na Pomurski avtocesti. Predsednice uprave Darsa Mateje Duhovnik pred protestnike ni bilo, zato so javno prebrali peticijo in napovedali nadaljnje ukrepe državljanske nepokorščine. GZS po poteh OZS-ja Kot je storila že Obrtna zbornica Slovenije OZS, tudi Združenje podizvajalcev GZS tokrat napoveduje zapore vseh avtocest. Če Dars zahtevam ne bo prisluhnil, bodo podjetniki iz že zgrajenih avtocest demontirali vso opremo, ki še ni plačana. Ker so sredstva za gradnjo avtoceste prišla tudi iz evropskih kohezijskih skladov, bodo podizvajalci o stanju obvestili tudi širšo evropsko skupnost. Vztrajali bodo, dokler ne bodo prejeli plačila za opravljena dela. Podizvajalci so ogorčeni, ker Dars ne prekine pogodb z dobro znanimi insolventnimi izvajalci in jim denar na poziv plačuje vnaprej. Dars po njihovem mnenju zavestno krši veljavno zakonodajo, saj pri tem spregleda upravičene terjatve podizvajalcev. Pri tem vlado in Dars pozivajo, naj nadaljuje prekinjeno gradnjo na nedokončanih odsekih avtocest. Požar se tudi sprašuje, kako lahko Dars na neplačani avtocesti, ki nima še niti uporabnega dovoljenja, že dve leti in pol sploh pobira cestnino. Dars s pravnim mnenjem nad zahtevke Duhovnikova je po protestih v prostorih Darsa predstavnikom medijev ponovno zatrdila, da so sredstva izplačali že glavnemu izvajalcu SCT-ju. Dvakratno plačilo - še enkrat posebej podizvajalcem, bi bilo protizakonito, kar je Dars podkrepil s pravnim mnenjem mariborskega Inštituta za gospodarsko pravo. To mnenje pravi, da ob trenutku nastopa insolventnosti glavnega izvajalca Dars ni več upravičen neposredno izpolnjevati zahtevkov podizvajalcev, je po protestih povedala Duhovnikova. Požar To ni dvakratno plačilo Predsednik Združenja podizvajalcev Mirko Požar je na protestu poudaril, da denarja sploh ne zahtevajo od Darsa, temveč z bančno garancijo od SCT-ja, zato se to ne more razumeti kot dvakratno plačilo. Pri tem je Požar navedel nekaj primerov tovrstne prakse iz tujine - Direkcija za ceste v BiH-u je dosegla izplačilo SCT-jevih podizvajalcev v višini 3,8 milijona evrov ravno na ta način. Finančno ministrstvo je nad Inštitutom Požar navaja tudi mnenje finančnega ministrstva, ki pravi, da je treba poplačati podizvajalce, dokončati dela in predati dokumentacijo prvi vseh opravljenih delih, ki jih je priznal DDC. Finančni minister Franc Križanič je za časopis Finance dejal, da je stališče ministrstva nad pravnim mnenjem inštituta. Dars zavestno krši zakonodajo? Septembra 2009 smo obvestili Dars, da glavni izvajalec, SCT, podizvajalcev ne plačuje. Tudi po tem je Dars še naprej plačeval glavnega izvajalca, ni ukrepal, kar ni v skladu z razpisno dokumentacijo in pogodbo, je zatrdil Požar. Po drugi strani pa Dars trditve podizvajalcev zavrača kot neresnične - večino zahtevkov naj bi posredovali šele leta 2010, tudi za dela, opravljena do sedem let pred tem. Nekaterim podizvajalcem pa Dars tudi očita, da so najprej predložili izjave, da so vse obveznosti poplačane, potem pa posredovali zahtevke za terjatve, ki so zapadle še pred predložitvijo izjave.
|
negative
|
7,354
|
Dokapitalizacija najprej za obstoječe delničarje Dokapitalizacija Nove kreditne banke Maribor za okoli 130 milijonov evrov bo potekala v dveh krogih. Prvi bo na voljo malim in obstoječim delničarjem, drugi pa institucionalnim vlagateljem. Cena delnice bo določena ob koncu prvega kroga, znašala pa bo med osem in 10,5 evra. Delnice, ki bodo v prvem krogu ostale, bo NKBM ponudil izbranim institucionalnim vlagateljem, pa tudi malim vlagateljem v višini njihovih vpisanih in vplačanih ponujenih delnic. Prag uspešnosti dokapitalizacije ni določen. Največji delničar je država Največji delničar je država s 41,5 odstotka družbe, skupaj s Kadom in Sodom pa več kot 51 odstotkov. Banka ima sicer skoraj 100.000 delničarjev, večino pa jih je dobila pri prvi javni prodaji leta 2007. Ali nameravajo največji delničarji sodelovati pri dokapitalizaciji, še ni znano. Banka se je za dokapitalizacijo odločila, ker potrebuje svež kapital, s katerim bi najmanj ohranila svojo bonitetno oceno in obdržala sposobnost pridobivanja dolgoročnih virov v obsegu in pod pogoji, ki ji bodo zagotavljali konkurenčen obstoj, nastop na trgu in njeno rast. Naj spomnimo, da je delnica NKBM-ja ob prvi javni prodaji leta 2007 stala 27 evrov, nekaj dni pozneje pa je bilo delnico na borzi mogoče prodati tudi po več kot 40 evrov. Danes je delnica vredna okoli 11,7 evra.
|
neutral
|
7,355
|
Secop namerava proizvodnjo seliti na Kitajsko V Secopu, največjem podjetju v Beli krajini, ki je letos zamenjalo ime in lastnika, vlada velika negotovost - najprej je bilo rečeno, da bo delo izgubila tretjina, zdaj pa že večina delavcev. Najprej so 960 zaposlenim v tovarni v Črnomlju, ki se je do pred kratkim imenovala Danfoss, sporočili, da bo zaradi poenostavitve in pocenitve proizvodnje ob delo tretjina delavcev. V ponedeljek, ob obisku glavnega direktorja, pa so zaposleni izvedeli, da je negotova usoda večine zaposlenih, je poročala Petra Držaj za oddajo Odmevi. Tuji lastnik se je tako odločil, da bo združil proizvodnjo kompresorjev v tovarnah v Sloveniji in na Slovaškem. V Secopu so še napovedali, da bodo za preostanek proizvodnje v Črnomlju poiskali strateškega partnerja in tako optimizirali proizvodnjo, večino dela pa nameravajo prenesti na Kitajsko. Za vse novega dela ne bo V ponedeljek popoldne je Mogens Soholm, glavni direktor Secopa Črnomelj, delavce seznanil z najbolj črnim scenarijem - v slabem letu dni bo večina izgubila delo. Po takšni informaciji so delavci odšli domov brez besed. Soholm je Petri Držaj pojasnil Težko je reči, koliko delovnih mest bomo lahko ohranili. Preden pridemo do tega števila, bi se radi pogovorili še z delavci in sindikatom, preučiti pa moramo tudi razmere na trgu. Menimo, da nam bo uspelo poiskati novo delo za veliko naših zaposlenih, a žal ne za vse. Županja To pomeni socialno bombo za Črnomelj Še na začetku leta je lastnik, ki je v rokah nemškega finančnega koncerna Aurelius, napovedoval ukinitev tretjine od skoraj tisoč delovnih mest. Zdaj bo, kot kaže, scenarij še bolj črn. Če se bo uresničil, bo brezposelnost na tem koncu Bele krajine najmanj 15-odstotna. Županja občine Črnomelj Mojca Čemas Stjepanovič pravi Gre za 700 delovnih mest, kar pomeni, na kratko povedano, socialno bombo za Črnomelj in za Belo krajino.
|
negative
|
7,356
|
Glavni razlog za insolventnost je gospodarska kriza, piše v predlogu poravnave Vodstvo Merfina v predlogu za uvedbo prisilne poravnave upnikom ponuja dveodstotno poplačilo dolgov. Družba je imela konec leta za dobrih 331 milijonov evrov terjatev. Družba Merfin, v kateri so združeni menedžerji, ki so leta 2007 prevzeli nakelski Merkur, je v predlogu prisilne poravnave, ki ga je na ljubljansko okrožno sodišče vložila v petek, zapisala, da je glavni razlog za plačilno nesposobnost gospodarska kriza, ki je zajela panogo gradbeništva in investicije nasploh, zaradi česar se je v težavah znašel Merkur, katerega večinski lastnik je Merfin. Merfin se stečaju poskuša izogniti zaradi sporne delitve dividend S tem so se uresničila ugibanja, da se bo Merfin s predlagano prisilno poravnavo skušal izogniti določilu, ki velja za stečajni postopek, in sicer da so posli, opravljeni v letu dni pred uvedbo postopka, izpodbojni. Za upnike je namreč sporna zlasti lanska delitev 12,6 milijona evrov dividend, ki so si jih izplačali lastniki Merfina. Družba HTC Dva, ki je v stečajnem postopku, je medtem predlagala stečaj Merfina. HTC Dva, ki je bila vzvod za financiranje menedžerskega prevzema Merkurja in je z več kot 182 milijoni evrov največji upnik Merfina, je stečaj predlagala že pred več kot mesecem dni, vendar ljubljansko okrožno sodišče o predlogu še ni odločilo.Đorđević Merfinu bo težko uspelo v prisilni poravnavi Stečajni upravitelj HTC Dva Branko Đorđević je z vložitvijo predloga za stečaj, ki bi ga lahko opravil tudi kateri izmed upnikov, ki ni insolventen, HTC Dva svoje zakonske obveznosti izpolnil, zdaj so na vrsti drugi. Merfin bi glede na mojo analizo težko uspel v prisilni poravnavi, ki po novem zahteva 50-odstotno poplačilo obveznosti v štirih letih, je dejal Đorđevič. Pojasnil je, da ima Merfin okrog 400 milijonov dolga oziroma obveznosti. V prisilni poravnavi pa bi moral v štirih letih poplačati okrog 200 milijonov evrov, s tem da sploh nima prilivov na transakcijski račun in se ukvarja le z naložbami v delnice, ki jih je ostalo za približno štiri milijone evrov. Že samo stroški prisilne poravnave bi bili glede na velikost aktive zelo visoki in Merfin brez prilivov na transakcijski račun ne bi imel možnosti, da bi jih plačal. Tako Merfin po njegovem mnenju izpolnjuje vsa merila za stečaj. Za upnike pa velja, da bodo poplačani v isti meri.
|
negative
|
7,357
|
Rast anketne brezposelnosti beležimo že zadnji dve leti V dveh letih se je stopnja anketne brezposelnosti povečala za skoraj 66 odstotkov na 7,3 odstotka, še vedno pa je za 3,4 odstotne točke nižja od uradne stopnje brezposelnosti. Sodeč po podatkih ankete od delovni sili, se anketna brezposelnost v Sloveniji že drugo leto zapored povečuje, so sporočili s Statističnega urada. S 4,4 odstotka v letu 2008 se je skupna stopnja anketne brezposelnosti povečala na 7,3 odstotka v letu 2010. Lani je tako število delovno aktivnih znašalo 966.000, kar je dobrih 15.000 manj kot v letu pred tem. V letu 2010 je bilo število delovno aktivnih oseb sicer konstantno, kar kaže tudi stopnja delovne aktivnosti. Ta se je ves čas gibala med 54,7 in 55 odstotki. Povprečno število neaktivnih prebivalcev se je lani povečalo za 8.000 oseb ali za 1,1 odstotka v primerjavi s povprečjem predhodnega leta. Med neaktivnimi prebivalci pa so tako kot več let prevladovale ženske, ki jih je bilo kar 60 odstotkov. Število registriranih brezposelnih oseb je sicer oktobra lani prvič po letu 2001 preseglo 100.000, v decembru 2010 pa je znašalo 110.000. Stopnja registrirane brezposelnosti je lani znašala 10,7 odstotka, kar je 1,6 odstotne točke več kot leto prej in štiri odstotne točke več kot leta 2008.
|
negative
|
7,358
|
Pahor To je beloKranjska Mura Vlada bo črnomaljskemu Secopu pomagala iskati strateškega partnerja. Če tega ne bo, bodo delo izgubili tudi preostali delavci. Premier Pahor si ob tem želi, da bi vlada lastnika Secopa prepričala, da še nekaj let ostane v Sloveniji. V Črnomlju so se zbrali predstavniki nekaterih ministrstev in vladnih služb, ki so se skupaj z upravo Secopa in predstavniki občin pogovarjali o možnosti ohranitve nekaterih delovnih mest in pomoči pri iskanju strateškega partnerja. Secopova uprava je predstavila dogajanje v podjetju, ministri pa so zagotovili, da je vlada pripravljena proaktivno sodelovati pri iskanju strateškega partnerja, ki je za prihodnost družbe edina prava pot, je po sestanku povedal generalni direktor Secopa Matjaž Strmec. Dejal je še, da želijo v Secopu ohraniti čim več delovnih mest, zato se bodo pri iskanju strateškega partnerja oprli na vse, ki so pripravljeni pomagati, lahko pa bi sodelovali tudi z avtomobilsko industrijo. Vlada bo povpraševalce po investicijah usmerjala v Belo krajino Po selitvi proizvodnje na Slovaško bo v Črnomlju delo obdržalo do 350 delavcev, prizadevali pa si bodo, da ohranijo še več delovnih mest. Do konca leta naj bi odpustili do 300 delavcev, preostale pa v prihodnjem letu. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Vilijem Pšeničny je po sestanku povedal, da so se dogovorili, da bodo na ministrstvu in vladi skušali povpraševalce po vlaganju v Sloveniji usmeriti na območje Bele krajine. Pahor upa, da jim bo stanje - tako kot v Pomurju - tudi v Beli krajini uspelo spremeniti Premier Borut Pahor pa je po seji vlade povedal, da si vlada želi lastnika Secopa prepričati, da še nekaj let ostane v Sloveniji. V tem času bi po Pahorjevih besedah v Belo krajino lahko privabili vlagatelje, prezaposlili in preizobrazili delavce. Rešitev za Belo krajino bodo ministri skušali poiskati tudi na ponedeljkovi izredni seji vlade. Preberite tudi Situacija v Beli krajini in Črnomlju je katastrofalna Subvencioniranje Secopa po Pahorjevih besedah ni mogoče, saj bi v primeru subvencioniranja tujih vlagateljev subvencionirali nizko plačano delovno silo. Kljub temu si vlada želi poiskati rešitev, ki ne bo samo socialni transfer, ampak nekaj več. Morebitnih davčnih olajšav, in sicer podobnih, kot jih poznajo v Pomurju, nedavno sprejeti zakon o regionalnem razvoju ne izključuje, je dejal premier, a se sprašuje, ali so takšni ukrepi dovolj hitri. Črnomaljski primer je Pahor primerjal z Muro, saj gre v obeh primerih za nizko kvalificirano delovno silo, ki je težko prezaposljiva, za neobstoj vzporednih investicij, za veliko stopnjo brezposelnosti v regiji in malodušje. Ker je vladi v enem letu stanje v Prekmurju uspelo spremeniti, Pahor upa, da bo tako tudi v Beli krajini.
|
negative
|
7,359
|
Maja predvidoma skupščina družbe Dosedanji predsednik upravnega odbora družbe Viator & Vektor Zdenko Pavček se umika iz upravljavske strukture družbe, upravni odbor pa je za novega glavnega izvršnega direktorja imenoval Bogdana Topiča, so sporočili iz družbe. Upravni odbor Skupine Viator & Vektor je spremembe v vodstvu družbe sprejel v četrtek na redni seji. Novoimenovani glavni izvršni direktor Bogdan Topič bo na tem mestu nadomestil Milana Šajna. Iz upravljavske strukture družbe pa se umika le Zdenko Pavček, saj v skupini načrtujejo upravljavske spremembe. Preostala vodstvena struktura v skupini in povezanih družbah ostaja ista. To je njegova osebna odločitev Pavček vodstvo družbe prepušča novi upravi, a bo upravni odbor vodil do skupščine družbe, ki bo predvidoma maja in na kateri bodo delničarji odločali o spremembi sistema korporacijskega upravljanja. Takrat naj bi bil sprejet nov sistem upravljanja, imenovan nov nadzorni svet in nova uprava, so za MMC pojasnili na Viatorju & Vektorju. O vzrokih za umik Pavčka pa To je njegova osebna odločitev. Ohranja se divizijska organiziranost Skupine Viator & Vektor kakor tudi strategija upravljanja posameznih divizij Skupine Viator & Vektor, so še sporočili iz družbe in dodali, da naj bi Skupina Viator & Vektor z enotirnega prešla na dvotirni sistem korporacijskega upravljanja, ki je primernejši za sedanjo organizacijsko strukturo družbe. Odbor sprejel načrt finančnega prestrukturiranja Upravni odbor je na četrtkovi seji sprejel predlog uprave o spremembi sistema korporacijskega upravljanja družbe in potrdil tudi načrt finančnega prestrukturiranja družbe. Nova vodstvena struktura s sprejetim načrtom finančnega prestrukturiranja družbe in spremenjenim sistemom upravljanja pomeni korak na poti celovite reorganizacije poslovanja družbe, so prepričani v Viator & Vektorju. Vse to pomeni tudi nadaljevanje sprejete strategije razvoja skupine, ki temelji na pospešenem razvoju divizije Logistika, ki bo tudi v prihodnje glavna dejavnost v Skupini Viator & Vektor, so še sporočili iz družbe. Pavček bi moral biti na čelu V&V do leta 2012 Viator & Vektor je največja slovenska logistična skupina, ki med drugim združuje številne avtobusne in tovorne prevoznike. Zdenko Pavček je družbo skupaj z drugimi menedžerji prevzel novembra 2006 za šestletni mandat. Vseskozi se je veliko pojavljal v medijih, tudi ob aferi Patria, v njegovih podjetjih in podjetjih v lasti Viatorja & Vektorja pa so imeli finančne težave. Težave Tovarne vozil Maribor, ki je bila v lasti Viatorja in Vektorja, so se začele kopičiti pred dvema letoma. Od februarja 2010 pa je proizvodnja v TVM-ju, kjer so se ukvarjali s proizvodnjo avtobusov in je zaposloval okoli 140 ljudi, bolj ali manj stala. Uprava družbe je v začetku marca letos vložila zahtevo za začetek stečajnega postopka. Pavček omenjan tudi v aferi Patria Pavček je bil od maja 2007 do julija 2010 tudi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. S tega mesta pa je prav tako odstopil zaradi osebnih razlogov, čeprav so mu nekaj dni pred tem očitali, da podjetja iz skupine Viator & Vektor, od koder prihaja tudi sam, ne plačujejo članarine gospodarski zbornici. V primeru Patria se ime Zdenka Pavčka povezuje s podjetjem Sistemska tehnika, ki je v lasti Viatorja & Vektorja. Pavček je zvezi z afero Patria zaradi po njegovem mnenju žaljivih izjav Walterja Wolfa proti njemu vložil odškodninsko in zasebno tožbo. Od Wolfa je zahteval 1,7 milijona evrov odškodnine in javno opravičilo. Wolf in Pavček sta v tem primeru dosegla poravnavo.
|
neutral
|
7,360
|
TET v prvem trimesečju presegel proizvodni načrt Ponoči so ustavili 125-megavatni blok Termoelektrarne Trbovlje, saj je prišlo do poškodbe transportnega traku, ki z deponije v Lakonci dovaža energent v termoelektrarno. Popravilo bo trajalo 24 ur, po napovedih pomočnika direktorja TET-a Janeza Žlaka pa bodo elektrarno na omrežje predvidoma priključili v noči na ponedeljek. Blok ustavljen že prejšnji konec tedna Tokratna ustavitev omenjenega bloka ni povezana s tisto, ki se je zgodila prejšnji konec tedna, ko so TET ustavili zaradi ugodnih energetskih razmer v državi, je poročalo Delo. TET je v prvih treh mesecih letos proizvodni načrt presegel za skoraj petino, saj so proizvedli 188 gigavatnih ur električne energije in za proizvodnjo porabili 170.000 ton premoga iz rudnika Trbovlje-Hrastnik. Rudnik bo maja začel zadnji odkop Omenjeni rudnik bo 15. maja začel odkop na novi etaži, to bo odslej edino in verjetno zadnje odkopno polje, preden se proizvodnja v rudniku konec leta 2012 skladno z zakonom o postopnem zapiranju zasavskih jam konča. Nadaljevali bodo le še z zapiralnimi deli. Za TET bodo na novem odkopu nakopali okrog pol milijona ton premoga, odkupna cena pa je določena v višini 2,88 evra za gigadžul.
|
neutral
|
7,361
|
Uprava bo objavila načrt in število odpuščanja delavcev Sindikat črnomaljske družbe Secop bo prejel tudi pisno potrditev in načrt odpuščanja delavcev, je dejal direktor družbe Matjaž Strmec. Delo naj bi izgubilo okoli 700 ljudi. V družbi, kjer je zaposlenih 970 delavcev, bodo zmanjševanje števila delavcev usklajevali z nemškim lastnikom, družbo Aurelius, ki odpuščanja zahteva. Direktor podjetja Matjaž Strmec je prepričan, da se bodo glede njihovega števila srečali nekje na sredini. Po napovedih naj bi delo ohranilo le 300 do 350 ljudi. Namesto 970 le še 350 delovnih mest? Odpuščanja naj bi potekala hkrati z iskanjem strateškega partnerja in s selitvijo montažnih linij na Slovaško, uprava pa obljublja, da bodo proces izpeljali čim prijazneje in v skladu z zakonodajo, je še dejal Strmec. Prav strateški partner naj bi bil ključen za ohranitev načrtovanih 350 delovnih mest. Preberite tudi - Se bo socialni bombi mogoče izogniti? V Secop predstavniki več ministrstev. - Beli krajini grozi socialna bomba - bo brez dela ostalo 700 ljudi? - Županja Situacija v Beli krajini in Črnomlju je katastrofalna Aurelius lastnik Secoma manj kot pol leta Secomov lastnik Aurelius je industrijski holding, ki svoje poslanstvo na svoji spletni strani opredeljuje tudi kot pridobivanje družb z razvojnimi zmogljivostmi . Aurelius je Secop v Sloveniji pridobil šele novembra 2010, manj kot pol leta pozneje pa se bo družba z odpuščanjem korenito spremenila. Ob tem je treba zapisati tudi, da je Aurelius fiskalno leto 2010 označil za najboljše do zdaj. Vlada na obisk prepozno? Izguba dela za tako veliko število ljudi je Belo krajino katastrofalna, je v četrtek za MMC dejala županja Črnomlja Mojca Čemas Stjepanovič , ki je prepričana, da bi se morala vlada na razmere v Beli krajini odzvati že prej. Ta je svoje predstavnike na obisk poslala že v četrtek, ministrica za lokalno samoupravo in regionalni razvoj pa je izpostavila sedem ukrepov, ki jih je vlada sprejela za spodbujanje konkurenčnosti na tem območju v okviru programa za spodbujanje konkurenčnosti in ukrepe razvojne podpore Pokolpju. Med njimi so poplačilo prispevkov za socialno zavarovanje, davčne olajšave za zaposlovanje in vlaganje na tem območju, spodbude za trajnostni razvoj podeželja v višini 2,2 milijona evrov, garancije za subvencijo obrestne mere za najemanje posojil podjetij. Na črnomaljski obrtni zbornici bodo o Secopu govorili tudi na okrogli mizi, na kateri bosta tudi predsednica LDS-a Katarina Kresal in vodja LDS-ove poslanske skupine Borut Sajovic.
|
negative
|
7,362
|
Direktor načrtuje selitev iz Kitajske, saj delavci niso cenejši Alpina je lani povečala prodajo in ustvarila skoraj pol milijona evrov dobička iz poslovanja, a je imela zaradi razvrednotenja naložb na Hrvaškem in v Bosni pet milijonov evrov izgube. Enkrat smo morali razčistiti z zalogami, ki so se nabirale za hrvaški in bosanski trg, je o visoki izgubi dejal direktor Alpine Matjaž Lenassi in dodal, da so v začetku tega leta zamenjali direktorje podjetij v obeh državah. Vendar so tudi prvi letošnji rezultati na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini slabši od načrtov, kupna moč prebivalcev je namreč zelo nizka. Dobri rezultati sodelovanja z Elanom Izboljšanje pa se kaže na slovenskem trgu in ponekod na tujih trgih. Žirovsko podjetje je tako uspešno predvsem na področju športne obutve. K temu sta prispevala tudi dobra zima in začetek uveljavljanja sinergij z Elanom, ko je Alpinino podjetje v ZDA postalo distributer tudi za Elanove smuči, Elanovo podjetje v Kanadi pa je postalo distributer tudi za Alpinine čevlje. Rezultati sodelovanja so zelo pozitivni in na tem področju je mogoče še veliko narediti, je prepričan Lenassi. Podobnega partnerja si želi Alpina najti tudi za prodajo svoje modne obutve, zato se zavzema za sodelovanje s Pekom, vendar o morebitnem skupnem nastopu z novim predsednikom uprave tržiškega podjetja še ni govoril. Nova tržna niša tek na smučeh Za letos načrtujejo precejšen dobiček, saj se naročila stalno povečujejo, zlasti čevljev za tek na smučeh, ki so jih v Alpini lani proizvedli skoraj 600.000 parov od 1,8 milijona parov, kolikor znaša celoten trg. K prodaji je poleg uspehov športnikov, ki tečejo z Alpininimi čevlji, pripomogla kriza, saj se ljudje raje kot za drago alpsko smučanje odločajo za tek na smučeh. V Sloveniji ni čevljarske šole, kar je težava Alpina v Žireh zaposluje okrog 400 ljudi, še 150 pa v slovenski maloprodajni mreži. Velike težave ima z iskanjem ustreznega kadra, saj čevljarske šole v Slovenji ni in v prihodnosti bi se lahko zgodilo, da bi razvoj modne obutve preselila v Bosno in Hercegovino, kjer je država ob tamkajšnji Alpinini tovarni odprla srednjo čevljarsko šolo, v načrtu pa je tudi višje izobraževanje. Večji del obutve že zdaj proizvedejo v Bosni in Hercegovini, Romuniji in na Kitajskem, vendar Lenassi že razmišlja o selitvi iz Kitajske, saj delovna sila tam ni več bistveno cenejša kot v Evropi. Privlačnejše lokacije postajajo Ukrajina, Moldavija in Afrika, ki razpolaga z usnjem.
|
positive
|
7,363
|
Prizadele so jih težave Merkurja in kriza v gradbeništvu V Steklarni Luminos iz Slovenske Bistrice ugotavljajo, da jih le še malo loči od stečaja družbe in izgube 101 zaposlitve. Njihova izguba naj bi bila posledica dogajanj v Merkurju. Steklarna Luminos je lani ustvarila nekaj manj kot 3,4 milijona evrov prihodkov in 330.000 evrov izgube. Od avgusta lani se je ustavila prodala Merkurju, kar je kratkoročno pomenilo nezasedanost proizvodnih zmogljivosti in izgubo iz poslovanja. Prizadela jih je tudi kriza v gradbeništvu. Plačati morajo 250.000 evrov neplačanih davkov Družbi, ki jo vodi Darko Boršič, v zadnjih mesecih ni uspelo izpeljati prisilne poravnave, saj bi za poplačilo upnikov potrebovala 100.000 evrov, nekdanjim zaposlenim pa je steklarna dolžna okoli 70.000 evrov. Več kot polovico skupnega dolga do nekdanjih zaposlenih v višini okrog 80.000 evrov pa je družba že plačala. Delavcem trenutno dolgujejo marčno plačo, ki zapade v plačilo 18. aprila. Prav tako imajo okoli 250.000 evrov neplačanih davkov in prispevkov iz plač, plačilo pa je mariborska izpostava davčne uprave odložila do 31. marca, čeprav so prosili za 24-mesečni obročni odlog. Država obljubila pomoč, izplačila ni Steklarna je sicer pred dvema letoma, ko se je soočala s padcem, naročila od 20 do 40 odstotkov, prejela od gospodarskega ministrstva pol milijona evrov kratkoročnega posojila za šest mesecev. Zemljišča in stavbe, na katerih steklarna opravlja svojo dejavnost, pa so v lasti Hypo leasinga Slovenije. Kot navajajo v upravi steklarne, se ravno zdaj zatika pri Hypo leasingu, saj nova uprava zavlačuje s podpisom že pripravljenih pogodb med ministrstvom, steklarno in Hypo leasingom glede zavarovanja celotnega paketa državne pomoči. Gospodarsko ministrstvo, ki zahteva zavarovanje z vpisom hipoteke na nepremičnine steklarne, s čimer se Hypo leasing ne strinja, pa je zaradi pomanjkanja denarja v proračunu za leto 2010 pomoč podjetju prestavilo na letošnje leto. Vlada je nato v začetku leta končno sprejela sklep o dodelitvi državne pomoči Steklarni Luminos, ki pa je zaradi težav z vpisom omenjene hipoteke neuresničljiv.
|
negative
|
7,364
|
Pričakovanja so nekoliko nižja od jesenskih Mednarodni denarni sklad napoveduje, da se bo slovensko gospodarstvo v tem letu okrepilo za dva odstotka, hkrati pa bo naraščala inflacija. Prihodnje leto naj bi znašala 3,1 odstotka. IMF je nekoliko znižal pričakovanja glede gospodarske rasti za Slovenijo za letos, saj je bila ta v jesenski napovedi pri 2,4 odstotka. Takšno rast naj bi dosegli prihodnje leto, v letošnjem in prihodnjem letu pa naj bi rast prehitevala povprečje območja evra, vendar pa razlika ne bo velika. Gospodarstvo območja skupne valute naj bi se namreč letos okrepilo za 1,6 odstotka. Najboljše napovedi za Nemčijo in Finsko Med velikimi gospodarstvi območja skupne evropske valute naj bi nemško gospodarstvo v letošnjem in prihodnjem letu raslo po 2,5- oz. 2,1-odstotni stopnji, francosko se naj bi okrepilo za 1,6 oz. 1,8 odstotka, italijansko za 1,1 oz. 1,3 odstotka, špansko pa za 0,8 oz. 1,6 odstotka. Avstrijska gospodarska rast naj bi v letih 2011 in 2012 znašala 2,4 oz. 2,3 odstotka, belgijska 1,7 oz. 1,9 odstotka, nizozemska v obeh letih 1,5 odstotka, finska pa 3,1 oz. 2,5 odstotka. Trojica članic evrskega območja, ki že prejema ali bo deležna pomoči članic EU in IMF, bo še naprej imela šibko gospodarsko dejavnost ali celo njen padec. Portugalska naj bi bila tako v letošnjem in prihodnjem letu v recesiji, bruto domači proizvod pa naj bi upadel za 1,5 oz. 0,5 odstotka. Grško gospodarstvo naj bi se po letošnjem triodstotnem padcu prihodnje leto okrepilo le za 1,1 odstotka, irski BDP pa naj bi rasel po 0,5- oz. 1,9-odstotni stopnji. Visoka rast še na Norveškem in Poljskem Med ostalimi starimi članicami unije se bo britansko gospodarstvo okrepilo za 1,7 oz. 2,3 odstotka, švedsko za 3,8 oz. 3,5 odstotka, dansko pa v obeh letih za dva odstotka. Zmerna rast se obeta novim članicam EU. Poljski BDP naj bi se v 2011 in 2012 okrepil za 3,8 oz. 3,6 odstotka, češki za 1,7 oz. 2,9 odstotka, madžarski pa za 2,8 odstotka. Inflacija pri nas gor, v evroobmočju pa ne? IMF je objavil tudi napovedi glede letne inflacije. Ta naj bi v Sloveniji letos znašala 2,2 odstotka, prihodnje leto pa 3,1 odstotka. V območju evra naj bi se letos ustavila pri 2,3 odstotka, prihodnje leto pa pri 1,7 odstotka. V letu 2016 naj bi bila v Sloveniji pri 2,4 odstotka, v evrskem območju pa pri 1,9 odstotka.
|
neutral
|
7,365
|
Posojila, ki bi omogočilo nadaljnje delo, družba še ni prejela Člana uprave SCT-ja Janez Jamnik in Aleksander Meze naj bi se vse bolj nagibala k stečaju družbe, tako da naj bi mu nasprotoval le še Ivan Zidar. Dolgoletni prvi mož gradbenega podjetja SCT Zidar naj bi po navedbah virov Slovenske tiskovne agencije zatrjeval, da ne bo nikoli podpisal predloga za stečaj podjetja, saj naj bi to pomenilo konec podjetja. Trdno naj bi tudi vztrajal pri tem, da bo rešil SCT, pri čemer mu bodo pomagali bodoči strateški partnerji. Kateri so ti partnerji, ni znano. Stečaj lahko predlagajo tudi neplačani delavci SCT še ni dobil osemmilijonskega premostitvenega posojila, ki naj bi ga zagotovilo hrvaško podjetje EMS in s katerim naj bi družba delno poravnala plače zaposlenim, obenem pa naj bi s temi sredstvi omogočili nadaljevanje dela pri projektih, ki so družbi še ostali. Delavci so januarja dobili plačan prevoz na delo in malico ter 400 evrov akontacije plače, kar pomeni, da jim podjetje dolguje del januarske plače, celotno februarsko, marčna pa še ni zapadla. Od 800 delavcev jih je okoli 600 na čakanju, tam pa ostajajo, ker ni denarja za delo na gradbiščih. Plačati namreč ne morejo niti nafte. Trenutno lahko tako vsak izmed delavcev vloži predlog za stečaj družbe. Od januarja poteka prisilna poravnava SCT je od januarja v prisilni poravnavi. Terjatve upnikov so konec lanskega septembra skupaj znašale 252,3 milijona evrov, od tega je za 196,7 milijona evrov navadnih terjatev in za 1,5 milijona evrov prednostnih terjatev.
|
negative
|
7,366
|
Nova Gorica lani z 2,4-milijonskim presežkom Skupni primanjkljaj mestnih občin je lani znašal 77 milijonov evrov. Glede na leto 2009 se je povečal za odstotek. Največji primanjkljaj imajo občine Ljubljana, Koper in Maribor. Mestna občina Ljubljana je lani tekoče prihodke povečala za 12 odstotkov, znašali so 253 milijonov evrov. Prodaja zemljišč in nakup stadiona ter dvorane v Stožicah sta močno preoblikovala proračun MOL-a. Županu Zoranu Jankoviću je sicer uspelo zmanjšati občinski primanjkljaj, ki pa je ob koncu leta vseeno presegel 29 milijonov evrov, so poročale Finance. Janković je za saniranje primanjkljaja lani najel 13 milijonov evrov novih dolgoročnih posojil, tako da je dolgoročni dolg občine ob koncu leta dosegel 125 milijonov evrov. Če MOL ob koncu preteklega leta ne bi dobil 8,3 milijona evrov sredstev iz evropskih skladov, bi bil proračunski primanjkljaj že večji kot leta 2009. Za plače občinskih uslužbencev je občina lani porabila 2,4 odstotka več kot leta 2009. Koper prodal manj zemljišč Tudi koprski župan Boris Popovič je lani močno povečal proračunski primanjkljaj. Presegel je 25 milijonov evrov, to pa je 8,8 milijona evrov več kot leta 2009. Občina je lani najela 13,75 milijona evrov novih dolgoročnih posojil, tako da skupni dolg občine znaša 38,75 milijona evrov. Preostanek primanjkljaja je Popovič pokril iz rezerv občine. Prihodki koprskega proračuna so lani znašali 58,5 milijona evrov, kar je manj kot leta 2009, predvsem zato, ker je občina prodala manj zemljišč in imela tudi manj transfernih prihodkov iz državnega proračuna ter sredstev EU-ja. Tekoči prihodki so se povečali za devet odstotkov in dosegli skoraj 50 milijonov evrov. Za plače občinskih uslužbencev je bilo lani porabljenih 2,8 odstotka več sredstev kot leta 2009. Primanjkljaj Maribora 16-milijonski Tudi Mestna občina Maribor je imela lani manj prihodkov, saj je prodala manj nepremičnin. Odhodke so imeli lani celo nekoliko večje kot leta 2009. A plače občinskih uslužbencev so se povišale za osem odstotkov, investicijski odhodki in transferji pa so se zmanjšali za 12 odstotkov in lani skupaj dosegli 35,6 milijona evrov. Primanjkljaj je s tem s šestih milijonov evrov leta 2009 narasel na nekaj več kot 16 milijonov evrov. Za pokrivanje primanjkljaja je občina najela dolgoročna posojila. Mestni občini Ptuj so se proračunski prihodki lani zmanjšali kar za petino, na 31 milijonov evrov. Upadu prihodkov pa ni sledilo zmanjšanje odhodkov, tako da je proračunski primanjkljaj dosegel 6,6 milijona evrov. Na Ptuju so lani več porabili za plače uslužbencev, povečali so tudi tekočo porabo. Zmanjšali so se le investicijski odhodki. Primanjkljaj so na Ptuju v celoti financirali z zadolžitvijo, tako da je dolg z 1,5 milijona evrov konec leta 2009 poskočil na 6,3 milijona evrov konec lanskega leta. Občina Kranj zmanjšala dolgoročne dolgove, Murska Sobota ne Med mestnimi občinami, ki so lani povečale primanjkljaj, je tudi Murska Sobota, ki je lani porabila 2,1 milijona več, kot je imela prihodkov. Pri tem so se Murski Soboti proračunski prihodki povečali kar za 12 odstotkov in dosegli skoraj 17 milijonov evrov. Lani je občina porabila milijon evrov za nakup opreme, medtem ko predlani teh stroškov skoraj niso imeli. Vendar pa je občina večino primanjkljaja financirala s presežki iz preteklih let. Dolgoročna posojila so se povečala za 600 tisoč evrov in so konec leta znašala 4,66 milijona evrov. Mestna občina Kranj je lani zmanjšala primanjkljaj, ki je znašal 1,3 milijona evrov, to pa je le četrtina primanjkljaja, ustvarjenega leta 2009. Proračunski prihodki so se povečali za osem odstotkov in dosegli 47,8 milijona evrov. Stroški plač uslužbencev so se lani povišali za šest odstotkov in dosegli 2,55 milijona evrov. Kljub primanjkljaju je občina lani nekoliko zmanjšala dolgoročne dolgove, ki so bili konec leta 7,1 milijona evrov. Slovenj Gradec je imel dovolj rezerv, Velenje najelo dolgoročna posojila V Slovenj Gradcu so zaradi prodaje premoženja proračunske prihodke povečali za 17 odstotkov, tako da so dosegli 30,1 milijona evrov. A tekoči prihodki so se povečali le za dober odstotek, občina pa je vsa sredstva od prodanega premoženja porabila za investicije. Lani je tako tudi Slovenj Gradec ustvaril 1,3 milijona evrov proračunskega primanjkljaja, ki pa ga je pokrival iz lastnih rezerv. Velenje je lani ustvarilo minimalni primanjkljaj 199 tisoč evrov. Prihodki občinskega proračuna so bili le malo večji kot leta 2009 in so dosegli 30,7 milijona evrov. Občina je lani znižala stroške tekočega vzdrževanja in drugega materiala. Močno so se povečali transferji posameznikom in gospodinjstvom, ki so dosegli 5,3 milijona evrov. Za plače zaposlenih so porabili šest odstotkov več kot leta 2009. Kljub skromnemu primanjkljaju je občina najela kar za 3,6 milijona evrov novih dolgoročnih posojil, tako da je občinski dolg konec leta dosegel skoraj deset milijonov evrov. S presežkom končale občine Celje, Novo mesto in Nova Gorica Mestne občine Celje, Novo mesto in Nova Gorica so lansko leto končale s presežkom. Celju je uspelo zmanjšati odhodke in občina je ustvarila minimalni presežek 325.121 evrov. Celjani so lani za skoraj sedem milijonov evrov zmanjšali investicijske odhodke. Plače zaposlenih so se povišale za štiri odstotke. Prihodki proračuna Novega mesta so se lani povečali za 5,6 odstotka in dosegli 35,3 milijona evrov, odhodki proračuna pa so se zmanjšali za sedem odstotkov, na 33,4 milijona evrov. Dolenjski mestni občini je tako uspelo ustvariti 1,85 milijona evrov presežka, potem ko je imela še leta 2009 več kot 2,5 milijona evrov primanjkljaja. Verjetno tudi za to, ker je Novo mesto ena izmed redkih mestnih občin, ki ji je uspelo lani za plače uradnikov porabiti manj kot leta 2009. Večino prihrankov je sicer občina ustvarila z zmanjšanjem investicij. Kljub presežku pa so v Novem mestu lani podvojili zadolženost s tem, ko so najeli za 3,2 milijona evrov novih dolgoročnih posojil. Mestna občina Nova Gorica je lani več kot podvojila proračunski presežek, ki je dosegel 2,4 milijona evrov. Prihodki občinskega proračuna so lani znašali 37,4 milijona evrov, kar je 12 odstotkov več kot leta 2009. Plače zaposlenih so se povišale za 4,4 odstotka in skupaj so znašale 2,2 milijona evrov. Mestna občina ima skupno le 54 tisoč evrov dolgoročnih dolgov.
|
neutral
|
7,367
|
Za rešitev podjetja je nujna dokapitalizacija Potem ko je dvočlanska uprava Casinoja Portorož nadzornemu svetu predlagala sporazumno prekinitev delovnega razmerja, a nadzorni svet tega ni želel sprejeti, sta oba člana uprave odstopila. V Casinoju Portorož se bodo zdaj ukvarjali s pripravami na majsko skupščino, predsednik uprave Marjan Bolka in član uprave Dušan Med pa morata do takrat pripraviti načrt, kako Casino potegniti iz rdečih številk, in predložiti letno poročilo za lani, je za Radio Slovenija poročala Tjaša Škamperle. Za družbo je nujna dokapitalizacija, nadzorniki pa so na seji omenjali tudi prisilno poravnavo, a si je ne želi nihče. Največja lastnika Kad in Sod naj bi dokapitalizacijo pogojevala prav z zamenjavo sedanjega vodstva. Lani je imel Casino Portorož okoli dva milijona evrov izgube, prvi letošnji meseci pa kažejo na kapitalsko neustreznost. Nadzorniki so razpravljali, ali to pomeni tudi insolventnost, a prvi nadzornik Simon Černetič rezultate skriva. Po neuradnih podatkih naj bi bilo finančno stanje zelo resno, družba naj bi bila na robu insolventnosti. Nadzorni svet mora v enem mesecu poiskati novo vodstvo, a Černetič meni, da razpis ni najboljši način.
|
neutral
|
7,368
|
Številna podjetja odlašajo do zadnjega trenutka Na Ajpesu bodo v petek izvedli prvi obvezen večstranski pobot medsebojnih obveznosti. Prijavljeni znesek je 325 milijonov evrov, trenutno pa obstaja še precejšnja zmeda. Za zdaj je v prvi obvezni večstranski pobot 4.350 dolžnikov prijavilo 92.000 obveznosti, skupen znesek pa je 325 milijonov evrov, so povedali na Agenciji za javnopravne evidence in storitve Ajpes. Vendar pa prijave sprejemajo še danes pa tudi v petek - rok bi na Ajpesu lahko podaljšali vsaj do konca delovnega dne -, zato bo na končne ocene treba še nekoliko počakati. Na agenciji zatrjujejo, da so kljub kratkemu obdobju za priprave na izvedbo prvega pobota dobro pripravljeni, je zatrdila direktorica Romana Logar. Prijavo v pobot sicer lahko poslovni subjekti opravijo prek spletnega portala ali pa podatke uvozijo v sistem Ajpesa. Odlašajo do zadnjega trenutka Zatika pa se pri tistih poslovnih subjektih, ki so s pripravami predolgo odlašali. Za prijave v pobot namreč potrebujejo digitalno potrdilo, prijavo pa lahko z elektronskim podpisom odda zastopnik podjetja, od njega pooblaščena oseba znotraj podjetja ali računovodski servis. V številnih podjetjih šele potekajo postopki pooblaščanja, je pojasnila Logarjeva, pa tudi računovodski servisi so zasuti z delom. Po besedah direktorice Ajpesa so težave nastale zlasti pri tistih, ki so pričakovali prestavitev roka za pobot, za kar so se močno zavzemali v GZS-ju. Govorijo na pamet Direktorica je ob tem odločno zavrnil očitke, da je obvezen pobot še poslabšal likvidnost podjetij, po njenem mnenju gre za govorjenje na pamet . Zagotovila je, da bodo po izvedbi prvega pobota na Ajpesu opravili podrobne analize, ki bodo pokazale, kakšni so resnični učinki pobota, do takrat pa so vsi očitki neutemeljeni.
|
negative
|
7,369
|
Glavni vzrok za pretekle izgube naj bi bil Merkur V Steklarni Luminos iz Slovenske Bistrice še niso dočakali odločitve o tem, kakšna usoda čaka podjetje in z njim okoli 100 zaposlenih. Direktor in solastnik družbe Darko Boršič je pojasnil, da imajo še vedno blokirane račune, prav tako jim še ni uspelo najti rešitve, s katero bi končno lahko prejeli od vlade potrjeno državno pomoč. Po Boršičevih besedah to za zdaj še ne ogroža dokončne usode podjetja. Vendar upa, da bo sadove obrodil za torek napovedan sestanek s predstavniki Hypo Leasinga in ministrstva za gospodarstvo. Takrat pa bi že skoraj moralo biti jasno, ali še lahko upamo na rešitev ali pa bo sledil stečaj, je dejal prvi mož podjetja, ki je lani znova zapadlo v izgubo predvsem zaradi odpovedi naročil Merkurja. Delavci pripravljeni potrpeti do konca meseca S trenutnimi razmerami so se sredi tedna seznanili tudi delavci, ki bi morali v ponedeljek prejeti marčevsko plačo, a bodo nanjo, tako kot na polovico lanskega regresa, morali še nekaj časa počakati. Boršič je zatrdil, da so delavci pripravljeni potrpeti do konca meseca, s čimer bi dokončali aprilsko proizvodnjo. Slednje pa bi lahko preprečil odklop električne energije in plina, ki ju zaradi blokiranega računa davčne uprave prav tako ne morejo poravnati. Vzrok za lanske izgube - Merkur Steklarna Luminos je lani ustvarila nekaj manj kot 3,4 milijona evrov prihodkov in 330.000 evrov izgube, kot pravijo, predvsem zaradi Merkurja. Od države je podjetje leta 2009 že prejelo pol milijona evrov kratkoročnega posojila, ki ga še ni v celoti povrnilo, vlada pa je na predlog ministrstva za gospodarstvo Luminosu pred kratkim odobrila 850.000 evrov dolgoročnega posojila ter 424.000 evrov nepovratne subvencije. Zdaj se zatika pri zahtevi države, ki želi biti prvi upnik, čemur pa Hypo Leasing nasprotuje.
|
negative
|
7,370
|
Sindikat Neodvisnost vztraja pri stavki V jeseniški Rotomatiki se kljub pričakovanjem stavkovnega odbora pogajanja z vodstvom podjetja, ki so se v četrtek zvečer vendarle začela, ta teden ne bodo nadaljevala. Sindikat Neodvisnost tako vztraja pri stavki, ki že od ponedeljka kljub prerazporeditvi nekaterih zaposlenih z drugih lokacij na Jesenicah ovira proizvodnjo lamel. Predsednik stavkovnega odbora Andrej Robič je po četrtkovem večernem sestanku z vodstvom podjetja pričakoval, da se bodo pogajanja nadaljevala. Opravljenih je bilo tudi nekaj telefonskih pogovorov, je pojasnil Robič, ni pa znal razložiti odločitve vodstva podjetja, da se za danes predvidena pogajanja ne bodo nadaljevala. Zahteve stavkajočih na Jesenicah izvzete V Hidrii so pojasnili le, da pogajanj s stavkovnim odborom Hidrie Rotomatike na Jesenicah še ne bo. V podjetju vztrajajo, da se bodo v torek sestali z reprezentativnimi sindikati in z njimi predvidoma podpisali novo podjetniško kolektivno pogodbo. Zahteve stavkajočih na Jesenicah, ki se nanašajo na dvig plače, pa so iz teh pogovorov izvzete. Stavkajoči se že vse od napovedi stavke srečujejo z nepripravljenostjo vodstva podjetja na doseganje kompromisne rešitve. Na pogovore so stavkajoče sicer povabili že pred tednom dni, vendar so vztrajali, da v zahteve sindikata ne bodo privolili in da naj ta prekine stavko. Ker na drugi strani delavci vztrajajo pri stavkovnih zahtevah, se stavka nadaljuje. Obseg proizvodnje kljub dodatnim delavcem zmanjšan Namesto stavkajočih nujno delo na Jesenicah opravljajo delavci iz idrijskega obrata Rotomatika. Kljub temu obseg proizvodnje v obratu, kjer zaradi velikega obsega naročil delo poteka v štirih izmenah, ni tak kot običajno. O višini škode, ki nastaja zaradi stavke, V Hidrii še ne morejo govoriti, jo pa sproti zapisujejo in se trudijo svojim kupcem zagotavljati pravočasne dobave. Stavkovni odbor je napovedal, da se bo stavka nadaljevala vse do izpolnitve zahtev oziroma sklenitve kompromisnega dogovora, ki bi bil v korist delavcem. V skoraj teden dni trajajoči stavki, ki je med sindikatom Neodvisnost in vodstvom podjetja sprožila številna medsebojna obtoževanja o zavajanju javnosti, po podatkih Hidrie sodeluje 60, po trditvah sindikata pa 80 zaposlenih v jeseniški Rotomatiki, kjer je po podatkih Hidrie 170, po podatkih sindikata pa 130 zaposlenih.
|
negative
|
7,371
|
Povprečna neto plača v februarju je bila 969,92 evra Povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji je februarja znašala 1.494,54 evra, kar je 4,3 odstotka več kot februarja lani. Glede na januar se je povprečna mesečna bruto plača za februar znižala za 0,2 odstotka, najbolj v finančni in zavarovalniški dejavnosti za 4,9 odstotka ter rudarstvu za 3,6 odstotka, zvišala pa se je v dejavnostih poslovanje z nepremičninami za odstotek in predelovalne dejavnosti za 2,6 odstotka, so sporočili iz državnega statističnega urada. Povprečna neto plača v februarju je bila sicer 969,92 evra oz. 0,2 odstotka manj kot januarja in 4,3 odstotka več kot februarja 2010. Najnižjo povprečno mesečno bruto plačo so imeli v občinah Osilnica 806,05 evra, Starše 925,64 evra in Kostanjevica na Krki 963,26 evra. Te občine so tudi edine, kjer povprečna mesečna bruto plača za februar ni presegla 1.000 evrov. Najvišjo povprečno mesečno bruto plačo za februar 2011 so imeli v občinah Ljubljana 1.799,37 evra, Cerklje na Gorenjskem 1.785,50 evra in Dol pri Ljubljani 1.650,56 evra.
|
neutral
|
7,372
|
Štirje poslanci upajo, da bo zakon uveljavljen do leta 2013 Skupina dolenjsko-beloKranjskih poslancev je v postopek vložila predlog zakona o razvojni podpori Beli krajini. Predlog predvideva 619 milijonov evrov za cestno, električno, vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter podjetniški inkubator. Vlagatelji pričakujejo, da bi lahko zakon začel veljati prihodnje leto ali najpozneje v letu 2013. S predlogom zakona so se poslanci SDS-a Ivan Grill, Andrej Vizjak in Zvone Lah ter poslanka SD-ja Renata Brunskole takoj odzvali na katastrofalno gospodarsko stanje v Beli krajini. 500 milijonov evrov za tretjo razvojno os? Kot je na novinarski konferenci beloKranjskih odborov SDS-a v Kanižarici povedal poslanec Grill, bi po predlogu zakona v petih letih za izgradnjo ceste tretje razvojne osi namenili 500 milijonov evrov, za obnovo in izgradnjo državnih ter občinskih cest 35 milijonov evrov, 15 milijonov evrov za izgradnjo vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, 10 milijonov evrov za elektroenergetsko infrastrukturo in denar za izgradnjo podjetniškega inkubatorja ter še nekatere naložbe. Z zakonom bi tako zagotovili denar za izgradnjo različne območne infrastrukture, vzpostavili prijaznejše podjetniško okolje, ki bo privabljalo domače in tuje naložbe, ter zagotovili tudi kratkoročno vplivne davčne olajšave, je pojasnil poslanec. To je nadstrankarski projekt Prepričan je, da predlog zakona pomeni nadgradnjo zakona o spodbujanju regionalnega razvoja, ki ga je označil zgolj kot obliž. V primeru, da bo njihov predlog zakona sprejet, bo imel simbolen učinek tudi na krajši rok, je zatrdil Grill. Metliška županja Renata Brunskola je zakonski predlog označila za nadstrankarski projekt. Njegovo bistvo sta pomoč in podpora Beli krajini pri razvoju, je pojasnila.
|
positive
|
7,373
|
SCT-ju grozi stečaj Prisilni upraviteljici SCT-ja Majdi Šantl je ljubljansko okrožno sodišče naložilo, naj dopolni ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave. Ker iz predloga stečajne upraviteljice ni razvidno, kateri razlog za ugovor uveljavlja, ima zdaj osem dni časa, da predlog dopolni, sicer bo sodišče ugovor zavrglo. Šantlova je v ugovoru napisala, da sredstva iz naslova posojil niso bila pridobljena, garancije so že bile unovčene, napovedane so dodatne unovčitve, prekinjenih je več pogodb, naročniki odklanjajo plačila družbi, dolžnik ne izplačuje plač, 600 delavcev pa je napotil na čakanje. Šantlova tako meni, da se ne uresničujejo projekcije iz načrta finančnega prestrukturiranja, povečujejo se stroški, ki bi v primeru stečaja zmanjševali maso za poplačilo vseh preostalih upnikov. SCT bi lahko rešilo 50 milijonov evrov svežega kapitala Sodišče je nato ugotovilo, da prisilna upraviteljica ne navaja razlogov, ki so določeni v insolventnem zakonu oziroma ne podaja dovolj navedb, da bi zadostila zakonskim zahtevam. Če bo Šantlova ustrezno dopolnila predlog in mu bo sodišče sledilo, se SCT-ju napoveduje stečaj. Toda SCT lahko poda ugovor in dokazuje drugače. Če bo to storil, bo sodišče v 15 do 30 dneh od prejema ugovora sklicalo narok in ugotavljalo, ali je ugovor upraviteljice utemeljen in ali bo dolžnik podal dodatne pripombe na njen predlog. Za Delo je sicer Šantlova dejala, da bi SCT, če bi se želel izogniti stečaju, potreboval od 50 do 60 milijonov evrov svežega kapitala.
|
negative
|
7,374
|
Nafta cenejša, za evro 1,43 dolarja Cena Krkinih delnic je padla na 57,1 evra, kar je najmanj v zadnjih dveh letih, indeks SBI TOP pa je še devetič zapored dan končal v rdečih številkah. Njegova vrednost se je znižala še za 1,21 odstotka, na 775 točk. Aprila z izjemo enega dne SBI TOP samo pada in se je ta mesec znižal že sedem odstotkov. Če je v zadnjih dneh Krka nekako ohranjala vrednost okrog 60 evrov, je tokrat večji prodajni pritisk ceno potisnil precej nižje. S Krko je bilo za 611 tisoč evrov prometa, s skoraj 100 tisoč evri pa sledijo delnice Nove KBM, ki so prejšnji teden padle za 13 odstotkov potem ko je bila vrednost dokapitalizacijskih delnic določena pri osmih evrih, zdaj pa vendarle okrevajo in so v torek dosegle tudi 8,8 evra. Okrog dva odstotka cenejše so delnice Gorenja in Mercatorja. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +13,74 % 2,40 EUR NOVA KBM +2,37 % 8,609 TELEKOM +1,08 % 74,80 PETROL -0,59 % 229,30 LUKA KOPER -1,16 % 12,80 MERCATOR -1,95 % 166,20 KRKA -2,44 % 57,87 GORENJE -2,56 % 11,40 Unija zanikala novico o grškem prestrukturiranju dolga Vodilne evropske borze so teden začele z izrazitim padcem, saj je indeks FTSEurofirst 300 1.112 točk izgubil 1,7 odstotka in pristal najnižje v zadnjih treh tednih. V primerjavi z začetkom leta je zdaj nižje za slab odstotek. Bonitetna hiša S & P je znižala prihodnje obete za kreditno oceno ZDA z nevtralno na negativno , kar je odjeknilo na delniških trgih. Če so ameriške državne obveznice do zdaj veljale za varno zatočišče, bo moralo največje gospodarstvo na svetu uravnotežiti svoj primanjkljaj in znižati dolg, da se izogne scenariju, ki ga doživljajo nekatere evropske države. Grčija naj bi tujino že zaprosila za prestrukturiranje dolga, vendar je Evropska unija novico zanikala, medtem ko vlagatelji še vedno pričakujejo, da se bo to zgodilo še pred poletjem. Ta teden je tudi evro pod pritiskom, njegova vrednost je bila ob 13. uri 1,43 dolarja. Zlato se spogleduje z mejo 1.500 dolarjev Dow Jones je bil včeraj že za več kot 200 točk v minusu, dan pa je končal pri 12.201 točkah oziroma 1,1 odstotka pod gladino . Vlagatelji so bili že sicer nervozni, ker je kitajska centralna banka že četrtič letos zvišala obresti, poteza agencije Standard & Poor pa je sprožila mini razprodajo, čeprav pri S & P niso povedali ničesar takšnega, česar trg ne bi vedel že prej. Po trgovanju je pomembno tehnološko podjetje Texas Instruments objavilo poslovne rezultate in z dobičkom prvega trimesečja malce zgrešilo napovedi. Delnice so se v zunajborznem trgovanju pocenile za dva odstotka. Tečaj delnice banke Citigroup se ni spremenil, čeprav je bilo v prvem četrtletju dobička nekoliko več od pričakovanj. Tako kot delnice so šle v ponedeljek navzdol tudi cene surovin. Za sod lahke nafte je treba plačati okrog 106 dolarjev. Zlato medtem napada mejo 1.500 dolarjev.
|
neutral
|
7,375
|
Gaspari načelno nasprotuje udeležbi nefinančnih družb pri financiranju finančnih Minister za finance France Križanič v drugi polovici letošnjega leta pričakuje zmanjšanje državnega deleža v NKBM-ju. Delnice naj bi se prodajale po ceni, ki je višja od dokapitalizacijske. Minister meni, da je cena dokapitalizacijske delnice NKBM-ja zelo nizka, kar pomeni, da je neprivlačna za vlagatelje. Zato meni, da bo naložbo mogoče precej hitro z donosom prodati. Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami države je po Križaničevih besedah o dokapitalizaciji NKBM-ja odločala samostojno, vlada pa pri tem ni rekla niti da niti ne. Kot je znano, morajo Gen energija, Elektro Slovenije in Pošta Slovenije, ker je državi zmanjkalo denarja, sodelovati pri dokapitalizaciji NKBM-ja. Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari pa je na predstavitvi dopolnjenega programa stabilnosti dejal, da načelno nasprotuje udeležbi nefinančnih družb pri financiranju finančnih podjetij. Bančniki Država je v tujino poslala slabe signale Da bo dogajanje glede dokapitalizacije NKBM-ja na mednarodne trge posredovalo slabe signale, saj predstavniki lastnika niso bili usklajeni, pa so v oddaji Studio ob 17h na Radiu Slovenija izpostavili predsedniki uprav nekaterih največjih bank v Sloveniji. Ministrica za gospodarstvo Darja Radić se namreč ni strinjala s potezo agencije za upravljanje kapitalskih naložb, ki je s sklepom državnim podjetjem Gen Energija, Elektro Slovenije in Pošta Slovenije naložila sodelovanje pri dokapitalizaciji NKBM. Bančniki zato opozarjajo, da to lahko škodi ne le banki, temveč slovenskemu bančnemu sistemu na splošno. Če investitorji zaslutijo, da ni usklajenosti lastnikov, potem to ni dobro, je prepričan predsednik uprave NLB Božo Jašovič. Predsednici upravnega odbora SKB banke Cvetki Selšek pa se zdi še zlasti sporna poteza AUKN-ja, saj je prepričana, da je banka s tem izgubila priložnost za pridobitev odgovornega dolgoročnega lastnika, obenem pa bo imel nakup dokapitalizacijskih delnic za omenjena podjetja prej negativne kot pozitivne posledice. S tem se strinja tudi predsednik uprave Unicredit banke Slovenija France Arhar, ki je opozoril še na slabo vladno menedžersko kulturo. Dejal je, da se s takšnim govorjenjem o NKBM, ki si želi kotirati na tuji borzi, banki dela veliko škodo in dodal, da vse to slabo vpliva na splošen vtis o celotnem bančnem sistemu in škodi splošni finančni stabilnosti. Vlada bo skupaj s partnerji znižala deleže Vlada se bo zato bo besedah Gasparija skupaj s partnerji v strateških finančih podjetjih umaknila na sorazmerno nižji delež. Ta ne bo več omejen na 25 odstotkov in eno delnico, ampak na delež, ki bo skupaj s partnerji zagotavljal stabilno lastništvo, preostalo lastništvo pa bo razpršeno in bo kotiralo na borzi. Križanič je pristavil, da bodo s tem poskušali posnemati lastniško strukturo nekaterih stabilnih finančnih ustanov v starih članicah Evropske unije. Nato bi sledila prodaja posrednih ali neposrednih lastniških deležev države, ki presegajo predvideno raven. Modernizacija lastništva je po Križaničevih besedah izvedljiva sorazmerno hitro po potrditvi strategije upravljanja s kapitalskimi naložbami države v državnem zboru, najverjetneje v drugi polovici letošnjega leta. Uravnotežen javnofinančni položaj naj bi Slovenija dosegla do konca leta 2016 Križanič in Gaspari sta sicer predstavljala dopolnjen program stabilnosti, ki ga je vlada sprejela v četrtek. Za zdaj o načrtih za kratkoročno in srednjeročno stabilizacijo javnih financ tečejo pogovori z Evropsko komisijo in socialnimi partnerji. Dopolnjeni program določa, da se bo do konca leta 2013 javnofinančni primanjkljaj znižal pod tri odstotke BDP-ja in da se ciklično prilagojen javnofinančni primanjkljaj do konca leta 2015 zniža pod odstotek BDP-ja, uravnotežen javnofinančni položaj pa naj bi Slovenija dosegla do konca leta 2016. Brez pokojninske reforme bodo potrebni zelo ostri kratkoročni varčevalni oziroma prilagoditveni ukrepi. Leta 2020 bo izdatkov za pokojnine za eno milijardo evrov oziroma okoli dva odstotka BDP-ja, zato bo temu ustrezno treba zmanjšati druge javnofinančne izdatke. Bistvo pokojninske reforme je po Gasparijevih besedah v tem, da se pravočasno začne proces, ki bo omogočil prilagoditev novim potrebam.
|
neutral
|
7,376
|
Applove naprave v treh mesecih prinesle šest milijard dobička Potem ko se je za en dan prekinil črni niz padanja vrednosti delnic na Ljubljanski borzi, je četrtek prinesel sunek navzdol, kot ga ni bilo že več kot dve leti. Indeks SBI TOP se je prav ob koncu trgovanja spustil 3,72 odstotka nižje in pristal pri novi zgodovinsko nizki vrednosti 763 točk. Omenjeni delniški indeks, ki meri gibanje šestih delnic elitnih slovenskih podjetij, je v sredo prekinil devetdnevni negativni niz +1,7 %, toda gospodarski in zadnje čase tudi politični položaj v državi sta tako slaba, da vlagateljem popuščajo živci in da očitno še nismo videli dna. Takšnega enodnevnega padca ni bilo od 24. februarja 2009. Skoraj pet odstotkov so izgubile delnice Telekoma nekoč vredne več kot 500 evrov, zdaj le še 70 in Nove KBM, ob 1,2 milijona evrih prometa pa je Krka pristala pri 57 evrih. Delež Krkinih lastnih delnic je že presegel pet odstotkov celotne izdaje, je sporočil novomeški farmacevt. Tečaji delnic v prvi kotaciji LUKA KOPER +5,18 % 13,20 EUR INTEREUROPA +0,42 % 2,40 PETROL -1,87 % 230,60 GORENJE -2,57 % 11,01 MERCATOR -2,88 % 165,00 KRKA -3,23 % 57,00 NOVA KBM -4,55 % 8,40 TELEKOM -4,99 % 70,77 Apple še bolje od pričakovanj največjih optimistov Razvite borze medtem kažejo mišice. Apple je spet osupnil s svojimi prodajnimi dosežki. Od 1. januarja do 31. marca so ljubitelji najnovejših tehnoloških naprav kupili 18,7 milijona iPhonov, kar pomeni več kot podvojeno prodajo v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Nič manj priljubljen ni tablični računalnik iPad - v prvem četrtletju je Apple prodal 4,7 milijona iPadov, številka pa bi bila še višja, če marsikje ne bi zmanjkalo zalog. Bilance podjetja so bile v sredo najlepše branje za Applove delničarje prihodki so se povzpeli na 24,7 milijarde dolarjev, dobička je bilo dvakrat več kot v lanskem prvem trimesečju, in sicer za šest milijard dolarjev. Potres na Japonskem praktično ni prizadel Applovega poslovanja. Nepremičninska kriza blizu dna? Ne samo Apple, ki je rezultate objavil po koncu borznega trgovanja, včeraj sta Wall Street navdušila tudi Intel in United Technologies. Dow Jones 12.453 točk se je povzpel za poldrugi odstotek, Nasdaq 2.802 za več kot dva, kar je največ po oktobru. Pomagala je tudi novica, da je prodaja rabljenih stanovanjskih enot marca porasla več od pričakovanj, kar daje slutiti, da je nepremičninski trg res dosegel dno. Dow Jones je zdaj najvišje v skoraj treh letih. Tudi na evropskih borzah je bila v sredo veselica , izjema so bile Atene, kjer je osrednji indeks izgubil 2,6 odstotka. Poznavalci so skoraj gotovi, da bo Grčija prisiljena prestrukturirati svoj dolg. Cena zlata čez 1.500 dolarjev V Evropi se je rast nadaljevala tudi danes. V Frankfurtu, kjer bo v petek borza zaradi praznika že zaprta tudi v Ljubljani ne bo trgovanja, se je indeks DAX30 po triodstotni sredini rasti povzpel ša za okrog pol odstotka, pri čemer so najbolj pridobivale bančne delnice. Evro je po neprepričljivem začetku tedna spet dobil zalet in je treba zanj plačati več kot 1,46 dolarja, kar je največ po jeseni 2009. Zlato je zgodovinski mejnik premaknilo na 1.508 dolarjev, za srebro je treba prvič po letu 1980 plačati 46 dolarjev
|
neutral
|
7,377
|
Malo je možnosti, da bi prisilna poravnava uspela Pet zaposlenih v SCT-ju sodišču predlaga, naj ustavi postopek prisilne poravnave in začne stečajni postopek - prepričani so, da je možnosti za uspešno prisilno poravnavo malo. Upniki Tomo Kranjec, Damir Besedič, Jože Tocko, Drago Obšteter in Janez Pogačar, ki so vsi zaposleni v SCT-ju, v ugovoru, objavljenem na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes, navajajo, da glede na SCT-jevo poročilo za marec letos ni pogojev za vodenje postopka prisilne poravnave, saj je stopnja verjetnosti, da bi izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila družbi plačilno sposobnost, nižja od 50 odstotkov. Sodišču predlagajo, naj ustavi postopek prisilne poravnave in izda sklep o začetku stečajnega postopka. Brez plače že od 1. januarja Upniki navajajo, da od 1. januarja niso prejeli plač in da jim delodajalec niti ne zagotavlja dela niti jim ne odpove pogodb o zaposlitvi. Ves ta čas pa so bili priče sprenevedanju in zavajanju odgovornih, ki ima za posledico vztrajanje pri sodnem postopku, za katerega upniki nič več ne verjamejo, da se lahko konča zanje ugodno, piše v ugovoru, ki ga je v njihovem imenu vložila odvetnica Ljiljana Besedič Leštan. Družba za letos načrtuje 216,3 milijona evrov prihodka, pri čemer je na podlagi sklenjenih pogodb zagotovljenih 110 milijonov evrov. Glede na mnenje pooblaščene cenilke vrednosti, ki jo navajajo upniki, SCT ne dosega načrtovane realizacije. Prekinjene številne pogodbe Po njihovem mnenju tudi pričakovanja iz sklenjenih pogodb niso realna, na kar kaže dejstvo, da so bile od začetka oktobra lani do konca februarja letos prekinjene pogodbe med drugim za izvedbo projektov v občini Lenart, na letališčih Cerklje in Maribor, SNG Opera, predora Vjenac v BiH-u in sarajevske obvoznice, samo v marcu pa so prekinili pogodbe za Geoplin, elektro- in strojno opremo na Trojanah, za Titovo cesto v Ljubljani ter za diagnostični, terapevtski in servisni objekt Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Opozarjajo tudi, da nastajajo dodatni stroški za delavce na čakanju, teh je okoli 600, in da družba ni poročala o pridobljenih novih poslih oz. o morebitnih pogajanjih zanje. Poleg tega je napovedano unovčevanje garancij zaradi nedokončanih preteklih poslov ali napak pri izvedbi, SCT pa je imel že v tem trimesečju 8,5 milijona evrov izgube. SCT je sklenil nekaj neobičajnih pravnih poslov Delavce na čakanju so razdolžili z vsem orodjem in delovnimi sredstvi, ki so jih imeli v posesti, vendar ne v SCT-jevo skladišče, ki je na voljo, ampak v inventurno že popisano skladišče SCT GEM-a, ki je od 28. januarja v stečaju, še dodajajo. Zato sumijo, da bi lahko družba skušala ta osnovna sredstva unovčiti mimo določil zakona, kar naj bi bil dodaten razlog za začetek stečaja. Menijo tudi, da je SCT v zadnjih treh mesecih pred uvedbo prisilne poravnave sklenil kar nekaj za redno poslovanje neobičajnih pravnih poslov, ki bi lahko pomenili oškodovanje oz. neenako obravnavanje upnikov , zato bi uspešno izpodbijanje teh poslov lahko pomenilo povečanje stečajne mase.
|
negative
|
7,378
|
Primorje priznava Nekatere obveznosti poravnavamo z zamudo Vozniki tovornih vozil in strojniki, ki opravljajo dela za Primorje, že nekaj mesecev niso prejeli plač. Čeprav izpolnjujejo vse pogodbene obveznosti, stika s podjetjem ne morejo vzpostaviti in tako ostajajo brez informacij o svoji usodi, je dejal njihov pooblaščenec Karl Filipčič. Po njegovih besedah se Primorje, kot kaže, trudi za obstanek. Upravljavci s stroji in tovornimi vozilo to sicer razumejo in so podjetju naklonjeni, a so zaradi neplačil in s tem nastale slabe denarne situacije potisnjeni v položaj, da ne bodo mogli več opravljati dogovorjenega dela. Delavci bodo, če ne bo reševanja nastalih težav, prisiljeni ustaviti delo na več gradbiščih v Sloveniji, zato je Filipčič v imenu vseh prizadetih upravo Primorja pozval, naj nemudoma pristopi k izpolnjevanju pogodbenih obveznosti. V Primorju so po objavljenem pozivu voznikov že priznali, da zaradi zaostrenih gospodarskih razmer nekatere obveznosti poravnavajo z zamudo. Primere obravnavajo individualno in jih rešujejo z dogovarjanjem, so še sporočili. Tudi z vozniki in strojniki zadeve že urejajo, so dodali.
|
negative
|
7,379
|
Duhovnikova s položaja ne namerava odstopiti Računsko sodišče predlaga razrešitev predsednice Darsa Mateje Duhovnik in članice uprave Gordane Bošković. Nadzorniki bodo predlog obravnavali v prihodnjih dneh. Mnenje Računskega sodišča se nanaša na izplačilo odškodnine in gradnjo nadvoza na avtocestnem odseku Pluska-Ponikve, ko je Dars Mirku Kovačiču izplačal odškodnino za 1,5 milijona evrov, čeprav bi po mnenju Računskega sodišča moral izvesti razlastitev. Nato je uprava Darsa v okviru popravljalnih ukrepov naročila nove cenitve, ne da bi Avtotransport Kovačič sploh izrazil zahtevo za izplačilo kakršne koli škode. Sodišče tako ravnanje označuje kot negospodarno, saj so stroški teh cenitev nepotrebni. Nadzorniki imajo 15 dni časa za odziv Predsednik nadzornikov Milan Medved je dejal, da za zdaj ne more napovedati, kdaj bo sklicana seja, zagotovo pa bo v ustreznem roku . Je pa zagotovil, da bo nadzorni svet Darsa predlog Računskega sodišča obravnaval pravočasno. Nadzorniki imajo po objavi porevizijskega poročila Računskega sodišča glede popravljalnih ukrepov Darsa v zvezi s pridobivanjem zemljišč na dolenjski avtocesti 15 dni časa za odziv. Medved je tudi poudaril, da so doslej vsa priporočila Računskega sodišča skrbno obravnavali, na ta način bodo obravnavali tudi porevizijsko poročilo. Nadzorni svet Darsa zelo skrbno spremlja delo uprave in do zdaj nismo zaznali aktivnosti, zaradi katerih bi uprava pri nas izgubila zaupanje, je še povedal. Duhovnikova s položaja ne namerava odstopiti Da je uprava Darsa popravljalne ukrepe realizirala pravilno, je prepričana tudi predsednica uprave družbe Mateja Duhovnik. Dejala je, da porevizijskega poročila še ni preučila, pri tem pa je zatrdila, da zaradi njega v tem trenutku ne namerava odstopiti s položaja. Dejstvo je, da Računsko sodišče ni pozvalo uprave k odstopu, ampak je naložilo nadzornemu svetu, da odloči o tem. Počakajmo, da se nadzorni svet sestane, preuči poročilo in se odloči, je poudarila. Če se nadzorni svet odloči, da jo razreši, pa, kot je zatrdila, absolutno ne bo privolila v krivdno razrešitev. Minister za promet Patrick Vlačič je bil z vsebino porevizijskega poročila danes seznanjen, a je še ni preučil. Kot je dejal, zadeve do takrat ne namerava komentirati, pa tudi sicer se bo vzdržal nadaljnjih komentarjev, saj, kot pravi, ne želi vplivati na nadzorni svet. Sodišče je naročilo, kdaj se opravi cenitev Ozadje Na sodišču so namreč izrecno poudarili, naj se cenitve izvedejo le oziroma šele tedaj, če bi zahtevek Avtotransporta Kovačič presegal zahtevo za zgraditev nadvoza. Zaradi nesodelovanja fizične osebe in družbe Avtotransport Kovačič ocenjevalci tudi niso imeli ustreznih podatkov za cenitve, zato te tudi niso dokončne, saj vsebujejo vrsto omejitev. Največja nepravilnost in nesmotrnost pri ponovljenih cenitvah izhajata iz naročila ocenjevalcem, da morajo oceniti vrednost naložb, ki jih mora fizična oseba izvesti, da bo zagotovila nadomestno parkirišče, zaradi česar je v novih cenitvah vsebovan tudi izračun škode zaradi potrebne ureditve novega parkirišča v višini 312.000 evrov. Ta odškodnina je bila fizični osebi v celoti že izplačana, zato cenitev v tem delu ni bila niti potrebna.
|
negative
|
7,380
|
Intervju s predsednico Slovensko-nemške gospodarske zbornice Plače v Sloveniji niso previsoke. Toda v primerjavi s sistemom v Nemčiji je delež, ki ga mora plačati delodajalec za davke in različna zavarovanja, previsok, je v pogovoru za MMC dejala Rantznova. Z Gertrud Rantzen, predsednico Slovensko-nemške gospodarske zbornice, smo se v intervjuju med drugim pogovarjali o letnem poročilu zbornice, težavah pri tujih naložbah, vzrokih za prenos proizvodnje iz črnomaljskega Secopa na Slovaško in o slovenskem gospodarskem stanju, kot ga vidijo nemška podjetja v naši državi. Pred dnevi je zbornica predstavila svojo letno poročilo, v katerem je tudi objavljena anketa o poslovnem položaju v Sloveniji. Zanimivo je, da je lani 59 odstotkov vprašanih nemških podjetij v Sloveniji menilo, da je trenutni gospodarski položaj slab, letos pa tako meni kar 70 odstotkov od 572 sodelujočih podjetij v letošnji raziskavi. Kje so vzroki za ta še bolj črnogled pogled? Razlog za takšen slabši rezultat je verjetno zaradi podjetij, ki poslujejo na lokalnem trgu v Sloveniji. Vidijo namreč, da poraba pada, če pa pada poraba, imate položaj, da ne zaslužijo dovolj denarja in da morajo v najslabšem primeru odpuščati zaposlene. To pa tudi pomeni, da se ustvari nekakšen krog, da ljudje ne morejo iti v novo porabo. To je položaj, s katerim se trenutno soočajo podjetja. Občutek je, da ne prihaja do okrevanja, da v Sloveniji še nismo prišli do dna. Sodeč po izsledkih raziskave, objavljene v letnem poročilu, so se nemška podjetja v Sloveniji zelo negativno izrekla glede davčne obremenitve, naraščajoče korupcije, neučinkovite javne uprave, še najbolj pa jih je motila plačilna nedisciplina? Kakšne pa so rešitve za te težave? Glede korupcije - to je neke vrste občutek, to ni korupcija v neposrednem smislu, gre za to, da obstajajo določena omrežja in da je tujim vlagateljem težko prodreti v ta omrežja. Glede plačilne nediscipline - obstaja že davčni ukrep, da mora podjetje dati poročilo AJPES-u. Tako se nadzoruje, kdo plačuje. Država in davkarija namreč ne dobita davka na dodano vrednost, če podjetja ne plačujejo računov. Drugo pa je vprašanje izterjave. Glede davčnih obremenitev - plače niso previsoke, so na normalni ravni. Toda visok je delež, ki ga mora plačati delodajalec za davke in različna zavarovanja. To je za Nemce in v primerjavi s sistemom, ki ga imamo v Nemčiji, previsok delež. Na predstavitvi letnega poročila je bila osrednja tema težave pri vlaganju - torej o odprtosti Slovenije do tujih naložb. Menite, da je Slovenija do tujih vlaganj odprta zgolj deklarativno, v resnici pa je drugače, da tuji vlagatelji niso tako dobrodošli v Sloveniji. Zagotovo so naložbe v Sloveniji dobrodošle, če ste eden od desetih največjih svetovnih igralcev. Toda ne ujamete manjših vlagateljev, srednje velikih podjetij, ki na prvi pogled niso pomembne tržne znamke. Bolj ste osredotočeni na večje igralce. To je ena zadeva. Druga zadeva je, da sicer imate različne instrumente za podporo naložbam, niso pa ti instrumenti zelo poznani v Nemčiji ali v drugih državah. Pogrešam torej promocijo Slovenije kot države zanimive za poslovanje in naložbe, ki bi jo izvajale slovenske institucije, kot so JAPTI, Trgovinska zbornica Slovenije in tudi veleposlaništva.
|
negative
|
7,381
|
Uvedli bi nov prekrškovni organ - urad za nadzor proračuna Finančno ministrstvo se v predlogu novega zakona o javnih financah zavzema za omejitev zadolževanja države. To bi postavili pri 45 odstotkih BDP-ja, opozicija pa bi ta odstotek znižala. Tik pred prazniki je ministrstvo v javno obravnavo poslalo predlog zakona o javnih financah. V njem je zapisano, da bruto dolg države zaradi dolgoročne vzdržnosti javnih financ ne sme preseči 45 odstotkov bruto domačega proizvoda. Prav tako se bodo lahko le do določenega obsega zadolževale pokrajine oziroma občine, medtem ko se pokojninska in zdravstvena blagajna ne bosta smeli zadolževati. SDS To je dober ukrep le na prvi pogled A po mnenju opozicije bi morala vlada predlagati bistveno nižji odstotek zadolževanja. Na prvi pogled gre za dober in potreben ukrep, vendar pa je naravnan tako, da pušča vladi Boruta Pahorja nadaljevanje nebrzdanega in nekritičnega zadolževanja do konca njenega mandata, so prepričani poslanci SDS-a. Dolg države je namreč v letu 2009 občutno narasel. A vlada je prepričana, da se bo delež dolga po dodatnem povečanju v letih 2010 in 2011 v obdobju 2012-2014 stabiliziral na povprečni letni ravni dobrih 45 odstotkov BDP-ja. Omejitev bi veljala tudi za poroštva Poleg zadolževanja na finančnem ministrstvu predlagajo tudi omejitev dajanja državnih poroštev. Skupni obseg poroštev sektorja države ne bo smel preseči 13 odstotkov BDP-ja, ob čemer se ne bodo upoštevala poroštva, dana za omejevanje učinkov finančne krize. Vloga fiskalnega sveta bi se povečala, saj bi po novem postal samostojno neodvisno posvetovalno telo s petimi člani. Uvedli bi še obvezno pripravo dveletnih proračunov na pokrajinski oziroma občinski ravni ter nov prekrškovni organ, to je urad za nadzor proračuna, ki bi deloval pod okriljem ministrstva za finance. S tem naj bi dosegli doslednejše izvajanje določb zakona, so prepričani na ministrstvu.
|
neutral
|
7,382
|
Nadzorniki Pivovarne Laško se odločajo, ali bodo prodali Mercator Urad za varstvo konkurence je družbam iz skupine Pivovarna Laško in bankam omejil prosto razpolaganje z delnicami Mercatorja. Nadzorniki pivovarne so zato prekinili sejo tik pred glasovanjem o morebitni prodaji dela Mercatorja. Prepoved prostega razpolaganja z delnicami Mercatorja je že vpisana v Klirinško depotni družbi. Prenos Mercatorjevih delnic je tako do izdaje odločbe o skladnosti koncentracije s pravili konkurence mogoč zgolj ob soglasju UVK-ja. V Agrokorju odločitve ne komentirajo, češ da gre za postopek, ki je še v teku. Razlog za tak ukrep urada naj bi bil v usklajenem delovanju na skupščini Mercatorja, kjer so leta 2009 zamenjali nadzorni svet družbe. Podoben ukrep je UVK sicer izrekel že pred več kot dvema letoma, ko je razpolaganje z delnicami omejil Pivovarni Laško in Infondu Holdingu, prek katerega je lastništvo pivovarne obvladoval Boško Šrot. Nadzorniki mimo novinarjev Že dopoldne pa so se sestali nadzorniki Pivovarne Laško, ki naj bi sprejeli odločitev o prodaji 23,34-odstotnega deleža v Mercatorju hrvaškemu Agrokorju. Način prodaje deleža - samostojno ali skupaj s konzorcijem bank - bi bil odvisen od bank, ki so se že dogovorile o skupni prodaji, a s tem za zdaj ne bo nič. Nadzorniki so nato tik pred glasovanjem o prodaji deleža v Mercatorju prekinili sejo in se ob odhodu izognili novinarjem. Kdaj bo torej sprejeta odločitev, kaj bodo storili z deležem v največjem slovenskem trgovskem podjetju, se tako še ne ve. Pivovarna s 450 milijoni evrov dolgov Laščani bi se sicer bankam pri prodaji pridružili le, če bi jim te podaljšale rok za vračanje posojil. Večina od 450 milijonov evrov posojil Pivovarni Laško bo namreč zapadla konec junija, je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj. Postopki pred UVK-jem bi tako lahko ogrozili solventnost pivovarne, ki želi del teh posojil poplačati iz prodaje deleža v Mercatorju. Kako iz finančnih težav? Nadzorni svet Pivovarne Laško naj bi znova razmislil tudi o možnostih, kako bi se pivovarna izvila iz finančnih težav. Na voljo pa ima odprodajo premoženja, dokapitalizacijo ali reprogram bančnih posojil. Glede na izkazano pripravljenost bankirjev za reprogram posojil in ob tem, da banke pivovarni ponujajo zanjo nesprejemljiv sporazum o skupni prodaji deleža v Mercatorju, postaja vse bolj verjetna samostojna prodaja Mercatorja hrvaškemu Agrokorju. Lahovnik To je najslabši mogoč scenarij Predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Matej Lahovnik je dejal, da je to najslabši mogoč scenarij, saj si Mercator v lastniški strukturi ne želi družbe.
|
neutral
|
7,383
|
Črnuška tovarna že tretja zdrava družba, ki ni več SCT-jeva Podjetje SCT Naložbe, hčerinska družba SCT-ja, ki je v prisilni poravnavi, je prodalo 51-odstotni delež Tovarne asfalta Črnuče. Ivan Zidar je tako iz morebitne stečajne mase izločil enega zadnjih še zdravih delov SCT-ja. Zidar je o prodaji obvestil prisilno upraviteljico SCT-ja Marijo Magdaleno Šantl, ki je dejala, da prodaje ne more izpodbijati, ker jo je opravilo hčerinsko podjetje. Prodajo bi lahko izpodbijal le stečajni upravitelj SCT Naložb, če bi seveda upniki predtem zahtevali njen stečaj. Zdravo podjetje ni več SCT-jevo ... SCT-jev delež Tovarne asfalta Črnuče je kupilo Cestno podjetje Ljubljana. Prodana družba v nasprotju s preostalimi SCT-jevimi družbami nima blokiranih računov, konec leta 2009 pa je imela skoraj 15 milijonov evrov kapitala in nizek delež dolgov. Leto 2009 je končala z 12 milijoni evrov prihodkov in 1,8 milijona evrov dobička. ... ostali le šibki deli družbe? Družba SCT Naložbe naj bi kupnino porabila za odplačilo lastnih obveznosti, kar pomeni, da krovni SCT s prodajo ne bo pridobil ničesar, piše Dnevnik. Družba je tudi lastnica podjetja SCT Stanovanjski inženiring, ki pa ima blokirane račune in naj bi kmalu razglasilo insolventnost. V primeru stečaja gradbenega velikana tako upniki ne bi dobili veliko, čeprav je v načrtu finančnega prestrukturiranja vrednost podjetja SCT Naložbe še ocenjena na 9,2 milijona evrov. Ivan Zidar je po pisanju Dnevnika iz SCT-ja pred upniki že umaknil tudi nemško hčerinsko podjetje SCT ISC München in Tovarno kovinske opreme iz Murske Sobote.
|
negative
|
7,384
|
Obama bo moral še prepričati volivce, da gospodarstvo okreva Čeprav uradna statistika pravi, da je recesija končana, je več kot polovica Američanov prepričana o nasprotnem. V Gallupovi raziskavi javnega mnenja sodelovalo je več kot tisoč odraslih Američanov je le 27 odstotkov vprašanih odgovorilo, da gospodarstvo raste. 26 odstotkov sodelujočih meni, da so ZDA v recesiji, kar 29 odstotkov pa, da doživljajo depresijo. Tako javno mnenje seveda ni v čast predsedniku Baracku Obami, ki bo moral pred volitvami prihodnje leto še veliko narediti, da bodo državljani verjeli besedam o gospodarskem okrevanju. Rast v prvem četrtletju 1,8-odstotna Da gre za okrevanje na trhlih temeljih, dokazujejo v četrtek objavljeni podatki o ameriški gospodarski rasti v prvem letošnjem četrtletju. Bruto domači proizvod je porasel za 1,8 odstotka, kar je znatno manj od 3,1-odstotne rasti v zadnjem lanskem četrtletju. Nižji BDP naj bi bil le začasen in je zlasti posledica visokih cen bencina, ki so prizadele denarnice potrošnikov, slabih vremenskih razmer, ki so povzročile zamude pri gradbenih projektih, in zmanjšanja državnih izdatkov za obrambo. Finančne krivulje Ameriška podjetja dosegajo zgodovinsko visoke marže Ugodne razmere za rast delniških indeksov Kljub vsemu se je newyorški delniški indeks Dow Jones 12.763 točk v četrtek zvišal za več kot pol odstotka in postavil svež triletni rekord. Rast so nadaljevale tudi evropske borze. Številni analitiki menijo, da so razmere za nadaljnjo rast delniških indeksov ugodne - ameriške Zvezne rezerve so ta teden namignile, da bodo še nekaj časa vodile izredno ohlapno denarno politiko z ničelno obrestno mero, dolar pada, dobički korporacij pa naraščajo, čeprav je zaradi visokih cen surovin slišati tudi nekaj previdnejših napovedi. Za srebro že skoraj 50 dolarjev Nizka vrednost dolarja 1 evro = 1,484 dolarja je na naftni trg privabila dodatne vlagatelje, tako da je bilo treba včeraj za 159-litrski sod ameriške lahke nafte plačati že okrog 113 dolarjev, kar je največ po septembru 2008. Za 159-litrski sod nafte vrste brent so bili kupci pripravljeni plačati tudi 126,66 dolarja. Plemenite kovine so še naprej v izrazito bikovskem trendu, saj veljajo za dobro zaščito pred inflacijo in gospodarsko negotovostjo. Cena zlata je skoraj dosegla 1.440 dolarjev, srebra pa skoraj 50 dolarjev. Tečaji delnic v prvi kotaciji LUKA KOPER+3,85 %13,50 EUR MERCATOR+2,70 %169,45 TELEKOM+2,32 % 75,00 PETROL+1,30 %233,00 KRKA+0,00 %59,50 NOVA KBM+0,00 %8,80 GORENJE+0,00 %11,00 INTEREUROPA-1,86 %2,11 Pozitiven teden, negativen mesec Petkovo trgovanje na Ljubljanski borzi je bilo pozitivno, izstopala pa je rast Pivovarne Laško. Tečaj je poskočil za rekordnih 22 odstotkov, saj je Agrokor še pripravljen čakati na odločitev nadzornikov o prodaji deleža v Mercatorju. S Krko je bilo za 427 tisoč evrov prometa tečaj je ostal 59,50 evra, z Luko Koper njena cena se je zvišala za skoraj štiri odstotke pa za 119 tisoč evrov. Indeks SBI TOP 788 točk, ki v tem prazničnem tednu ni poznal minusa, se je povzpel za 1,13 odstotka, vseeno pa je njegova aprilska izguba zelo zajetna in znaša 5,3 odstotka. Za več kot 13 odstotkov je ta mesec padla vrednost Nove KBM.
|
positive
|
7,385
|
S Preventom NT v stečaj tudi Prevent LOK in Prevent Plast Okrožno sodišče v Slovenj Gradcu je končalo stečaja dveh družb, ki sta sodili v skupino Prevent - stečaj podjetja Lesna pohištvo je trajal od leta 2006, stečaj Preventa NT pa od 2009. Stečaj družbe Lesna pohištvo, kjer so izdelovali lesena vratna krila in podboje, je zaradi nezmožnosti zagotavljanja pogojev za tekoče poslovanje podjetja, za kritje stroškov in izplačila plač zaposlenim predlagalo vodstvo družbe junija 2006. Težave so se namreč pojavile po vstopu Slovenije v EU, ko so se razmere na trgu spremenile, koroško podjetje pa je bilo preveč navezano na kupce z območja nekdanje Jugoslavije. Marca 2008 je bilo prodano še zadnje premoženje omenjene družbe, in sicer so za 560.000 evrov prodali stroje, opremo in blagovno znamko družbe Lesna Pohištvo v stečaju. Vse skupaj je kupilo podjetje Lesna Tip iz Otiškega Vrha, ki je imelo sicer stroje in opremo v najemu že vse od stečaja. Nepremičnine podjetja pa je junija 2007 na tretji dražbi kupila celjska družba Aleasing za 2,729 milijona evrov, sicer ena izmed odvisnih družb Abanke Vipa. Prevent NT ni imel zaposlenih Druga izmed družb skupine Prevent - podjetje za nove tehnologije Prevent NT, ki je sodelovalo pri projektu laserskih optičnih kartica - pa je stečaj vložila junija 2009. Predlog za stečaj podjetja, ki ni imelo zaposlenih, je podala uprava Preventa Globala. Prevent je v okviru projekta načrtoval vzpostavitev proizvodnje laserskih kartic v Sloveniji, ki bi potekala na osnovi licenčne pogodbe z družbo Global Investment Group z Nove Zelandije, vendar projekt ni zaživel. S stečajem podjetja Prevent NT sta šli v stečaj tudi podjetji Prevent LOK in Prevent Plast, ki sta bili leta 2004 ustanovljeni kot njegovi hčerinski družbi.
|
negative
|
7,386
|
Zadovoljni z obiskom med prazniki Delničarji Hita so imenovali nova člana nadzornega sveta. To sta postala Andrej Cetinski in Marino Furlan. Njun mandat bo trajal štiri leta. Cetinski je zamenjal Ireno Uršič, predstavnico Slovenske odškodninske družbe, ki je odstopno izjavo podala septembra lani, Furlan pa Andreja Miško, ki je v nadzornem svetu zastopal lokalno skupnost in je odstopil na željo novogoriškega župana Mateja Arčona. Župan je pojasnil, da je Miška razumel, da ima pravico izbrati sodelavce, ki jim lahko zaupa. Novogoriška občina se je zavzemala za ponovno spremembo zakona o igrah na srečo, saj ta zdaj ne predvideva, da morajo lokalne skupnosti imenovati svojega predstavnika v nadzorni svet, je pojasnil Arčon in dodal, da bi se lahko zgodilo, da bi jih predstavniki večinskega lastnika, torej države, preglasovali in bi ostali brez svojega nadzornika. V prvih dveh letošnjih mesecih pozitivno poslovala celotna skupina Hit je sicer lani ustvaril več kot 150 milijonov evrov prihodkov in za 22 odstotkov znižal stroške. Imeli so 14,2 milijona evrov izgube, brez upoštevanja slabitev in izplačanih odpravnin pa bi dosegli minimalni dobiček. V prvem letošnjem četrtletju so ustvarili 41,7 milijona evrov prihodkov in 800.000 evrov dobička, pozitivno pa je poslovala tudi celotna skupina Hit, ki je imela v prvi dveh letošnjih mesecih 1,6 milijona evrov dobička, kar je precej več od načrtov. Zadovoljni so tudi z obiskom v igralnicah in zabaviščnih centrih. Med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki so imeli 35.000 gostov, kar je sicer nekoliko manj kot leto prej, a pričakovano, saj se je eden izmed italijanskih praznikov prekrival z velikonočnim ponedeljkom, kar za Hit pomeni en dobro obiskan dan manj.
|
positive
|
7,387
|
Družbo si želijo dokapitalizirati s 600.000 evri Zvon ena Holding je v petek vložil tožbo, s katero želi doseči ničnost sklepa upniškega odbora T-2 o začetku postopka razlastitve zdajšnjih lastnikov telekomunikacijske družbe. Kot je znano, je upniški odbor T-2 v skladu s sklepom predlagal zmanjšanje osnovnega kapitala na poenostavljen način, zato da bi s tem pokril izgube, sočasno pa predlagal povečanje osnovnega kapitala z denarnimi vložki do višine enega milijona evrov. Ali se bodo upniki podali v tak način reševanja družbe, morajo odločiti do sredine maja. S tem bi bil Zvon ena, ki je za zdaj 95-odstotni lastnik T-2, razlaščen, največji delež T-2 pa bi pristal v rokah Gratela, kar bi za Zvon ena zagotovo pomenilo stečaj. Za seboj bi Zvon ena potegnil tudi Zvon dva in Gospodarsko Rast, mariborski nadškofiji pa bi ostali velikanski dolgovi, ki jih sama ne bi mogla poravnati. Zvon ena in druge lastnike T-2 bi lahko rešilo le poplačilo upnikov ali priprava za upnike sprejemljivejšega načrta prisilne poravnave. Zdajšnji namreč predvideva zgolj 34,6-odstotno poplačilo 112 milijonov evrov navadnih terjatev. Zvon ena sicer namerava T-2 dokapitalizirati s 600.000 evri, kar je v petek že potrdil upniški odbor družbe, zdaj pa Zvon čaka še na mnenje upraviteljice prisilne poravnave in sodišča.
|
neutral
|
7,388
|
Petletni mandat podelil nadzorni svet Zdravstveno zavarovalnico Triglav od torka kot predsednica uprave vodi Meta Berk Skok. Na tem mestu je nadomestila Simona Vidmarja, ki je družbo vodil od septembra lani. Berk Skokova v koprsko družbo prihaja iz Kapitalske družbe, kjer je bila izvršna direktorica sektorja za pokojninska zavarovanja. Kot so še sporočili iz zdravstvene zavarovalnice Triglav, Vidmar ostaja član uprave. Petletni mandat podelil nadzorni svet Kot predsednica uprave bo Meta Berk Skok odgovorna za področja trženja, razvoja, financ in računovodstva, medtem ko bo Vidmar zadolžen za področja izvajanja, kadrovskih in splošnih zadev ter informacijskih tehnologij. Petletni mandat v družbi je Berk Skokovi in Vidmarju podelil nadzorni svet zdravstvene zavarovalnice Triglav. Starman odpoklican zaradi kršitev Septembra lani so nadzorniki zaradi hujših kršitev obveznosti odpoklicali takratnega predsednika uprave družbe Danijela Starmana in člana uprave Gregorja Strmčnika. Takrat so za predsednika uprave imenovali Vidmarja, za člana uprave pa Ivana Gracarja. Delovno sodišče v Kopru je sicer letos ocenilo, da je bila prekinitev delovnega razmerja s Strmčnikom nezakonita in je zavarovalnici naložilo, da ga pozove nazaj na delo.
|
neutral
|
7,389
|
Največ delavcev le s prvo stopnjo izobrazbe Del več kot 240 delavcev propadlega grosupeljskega gradbenega podjetja GPG, ki je šlo prejšnji mesec v stečaj, bo s prijavo na zavod za zaposlovanje še ta mesec prišel do nadomestila za brezposelnost. Med njimi je največ pomožnih gradbenih delavcev z le prvo stopnjo izobrazbe in okoli 100 tujcev, ki pa večinoma imajo delovno dovoljenje za nedoločen čas in s tem pravico do prijave na zavod. Delavcem iz Bosne in Hercegovine pravica do denarnega nadomestila miruje, preostali pa ga bodo prvič prejeli še ta mesec. Stečaj olajšanje - možnost nadomestil za brezposelnost Predlog stečaja Gradbenega podjetja Grosuplje je v začetku aprila vložilo vodstvo in njegov največji lastni Boris Dolamič. Za stečaj so si prizadevali tudi delavci, ki letos sploh še niso prejeli plač, s stečajem pa so lahko prišli do sredstev iz jamstvenega sklada in nadomestil za brezposelnost. Po poročanju medijev naj bi Dolanič in podjetnik Igor Lah podjetje izčrpavala in kapitalsko slabila družbo, ki je imela tako že konec leta 2005 dolgove 18-krat višje od kapitala. Sum storitve kaznivih dejanj pri poslovanju naj bi v predkazenskem postopku vodila tudi policija, je aprila pisal časnik Dnevnik.
|
neutral
|
7,390
|
Zidar si želi pretvoriti terjatve v lastniški delež V gradbenem podjetju se še vedno dogovarjajo tudi o vstopu partnerja, ki bi zagotovil potreben denar in posle. Upniki so prijavili za 220 milijonov evrov terjatev. Svetovalec SCT-ja v postopku prisilne poravnave Stane Droljc je na seji upniškega odbora 22. aprila pojasnil, da še vedno potekajo pogovori z morebitnimi partnerji za vstop v lastništvo SCT-ja, ki so jim tudi predstavili, koliko denarja bi bilo potrebnega za uspešno prisilno poravnavo in kakšen obseg poslov bi moral ta partner zagotoviti, je razvidno iz zapisnika seje. Če do 15. maja ne bo konkretnih rešitev, dolžnik do 25. maja ne bo mogel predložiti spremenjenega načrta finančnega prestrukturiranja, je dejal Droljc. Pojasnil je tudi, da je SCT-ju Ivan Zidar dal izrecno navodilo za spremembo programa prestrukturiranja podjetja v smeri konverzije terjatev v lastniške deleže . Član upravnega odbora SCT-ja Janez Jamnik je na vprašanje, kakšna je pripravljenost glavnega delničarja na zmanjšanje osnovnega kapitala na nič in na povečanje kapitala z novimi denarnimi vložki, povedal, da sta z drugim članom upravnega odbora Aleksandrom Mezetom že februarja predlagala, da SCT Holding proda paket 76 odstotkov delnic SCT-ja za en evro. Edini pogoj za to prodajo, ki je po Mezetovih besedah stališče le dveh lastnikov SCT Holdinga, bi bil, da bi kupec dal zagotovilo, da se prisilna poravnava SCT-ja izpelje. Prerekane terjatve delavcev še neznanka Upniki so do SCT-ja prijavili 2.227 terjatev v skupni višini okoli 220 milijonov evrov, je prisilna upraviteljica Majda Šantl povedala upniškemu odboru. Od tega so pravne osebe prijavile 661 terjatev v višini 184,5 milijona evrov, od česar bo priznanih za 124 milijonov evrov terjatev. Zaposleni so prijavili 1.566 terjatev v višini od šest do osem milijonov evrov, pri čemer pa še ni znano, koliko od teh bo prerekanih, ker Šantlova teh terjatev še ni v celoti preverila.
|
negative
|
7,391
|
Povpraševanja po očalih ni dovolj Gospodarska kriza je oklestila tudi povpraševanje po očalih, zato bodo v ormoški Carreri Optyl, ki je v lasti italijanskega koncerna Safilo, nadaljevali odpuščanja. V podjetju Carrera Optyl pravijo, da je gospodarska kriza ob koncu leta 2008 in v letu 2009 močno prizadela tudi njihovo panogo, zaradi česar so na začetku leta 2009 vročili odpovedi 152 delavcem. Ker se razmere tudi v drugi polovici leta 2009 niso izboljšale, je bil septembra tega leta izdelan drugi program razreševanja presežnih delavcev, v katerem je bilo opredeljeno 350 presežnih delavcev, odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga pa so bile vročene 35 zaposlenim. V letu 2010 se je nato povpraševanje toliko povečalo, da je družba znova zaposlila 280 delavcev za določen čas, med katerimi so bili znova zaposleni tudi predtem odpuščeni delavci. V podjetju ostalo 900 zaposlenih Glede na dejstvo, da družba v letu 2009 ni odpovedala pogodb o zaposlitvi 350 zaposlenim, kot je bilo najavljeno, lahko povzamemo, da bomo z zdajšnjo najavo 150 presežnih delavcev vseeno odpovedali za 200 pogodb manj, kot je bilo nazadnje za leto 2009 že napovedano, so poudarili. V podjetju, ki ima svoj lastni razvojni oddelek in orodjarno, bo kljub zmanjšanju števila delavcev ostalo še vedno več kot 900 zaposlenih. O kriterijih določanja seznama presežnih delavcev se zdaj z upravo pogovarjajo sindikalisti. Vodilni tudi zagotavljajo, da bodo razreševanja v dogovorih s sindikatom in svetom delavcev ter v skladu z delovno zakonodajo.
|
neutral
|
7,392
|
Delo bo izgubilo okoli 520 delavcev Od 23. maja bo začasno prenehala obratovati Revozova nočna izmena, približno 390 agencijskih delavcev in približno 130 zaposlenih za določen čas pa bo ob delo. Zaradi posledic potresa, ki je marca prizadel japonsko območje Sendaj, kjer izdelujejo elektronske dele za Renaultova vozila, bodo namreč morali prilagoditi tudi proizvodnjo novomeškega Revoza. Ukrepi niso zadostovali Iz Revoza so sporočili, da se je skupina Renault odzvala takoj po omenjeni naravni nesreči in ustanovila delovno telo, ki je uvedlo ukrepe, s katerimi si prizadevajo zagotoviti oskrbo in obratovanje Renaultovih tovarn po svetu. Ker pa omenjeni ukrepi ne zadostujejo, da bi Revoz lahko obdržal obseg proizvodnje na trenutni ravni oz. obratovanje v treh izmenah, bodo morali v tovarni prilagoditi organizacijo dela. Ko bo znova vzpostavljena normalna oskrba z elektronskimi deli, bo tovarna lahko povečala proizvodnjo in zaposlila nove delavce, so še zapisali v Renaultu. Na avtomobilsko industrijo vplivala že gospodarska kriza Svetovna avtomobilska industrija, ki je ena največjih uporabnic vgradne elektronike, je težave z njeno oskrbo začutila že ob svetovni gospodarski krizi, posledice japonske naravne nesreče pa so omenjene težave še povečale, so še sporočili iz Novega mesta. Odpuščeni delavci bodo dobili del regresa Po besedah predsednika območne organizacije Zveze delavskih sindikatov Slovenije ZDSS - Solidarnost in predsednika Revozovega sindikata Slavka Pungeršiča se je sindikat v torek z upravo Revoza dogovoril, da bo ta od delavcev nočne izmene odpustila le agencijske delavce, ki so pretežno tujci, in delavce zaposlene za določen čas, med katerimi prevladujejo domačini. Ker tretja izmena zaposluje več delavcev, kot jih nameravajo odpustiti, bodo njihov preostanek prerazporedili v obstoječi izmeni, takoj ko bodo v Revozu znova vzpostavili tretjo izmeno, pojasnjuje Pungeršič. V nekaj mesecih do pol leta pa naj bi najprej zaposlili zdaj odpuščene delavce, je dejal in dodal, da bodo odpuščeni delavci junija - enako kot drugi Revozovi delavci - dobili izplačan del regresa, vsi po omenjenem premostitvenem obdobju znova zaposleni pa bodo ob ponovni zaposlitvi dobili izplačan še preostali del regresa za polno delovno leto. Uprava je omenjeni dogovor podpisala, v Revozu pa si prizadevajo, da bi dobavno vrzel čim prej nadomestili z novimi dobavitelji elektronskih delov ali vrnitvijo Japoncev, je še povedal Pungeršič. Revoz največji slovenski izvoznik Novomeški Revoz se je lani izkazal kot ena najučinkovitejših tovarn zveze Renault Nissan. Z 211.493 izdelanimi vozili je leto sklenil z drugim najboljšim proizvodnim rezultatom v njegovi zgodovini, kar je za 1.187 vozil manj kot v rekordnem letu 2009. Revoz je tudi največji slovenski izvoznik, ki 99 odstotkov vozil nameni izvozu, s 60-odstotnim deležem pa je zanj najpomembnejši francoski trg. Franciji sledijo Nemčija, Nizozemska, Italija in Velika Britanija, slovensko tržišče pa zanj predstavlja manj kot odstotek celotnega trga. Družbo, ki zaposluje nekaj manj kot 3.000 ljudi, so lani zaznamovali nekateri zanjo pomembni dogodki, med katere je predsednik uprave Aleš Bratož uvrstil februarsko izdelavo trimilijontega vozila znamke Renault, mesec pozneje pa so javnosti prvič predstavili renault wind, tretje vozilo v proizvodnji Revoza, ki so ga julija poslali na evropska tržišča. Kmalu nato so lani v Revozu izdelali tudi 500.000. twinga.
|
neutral
|
7,393
|
Poroštvo mora dovoliti tudi evropska komisija Vlada bo Adrii Airways dodelila državno poroštvo za kratkoročno posojilo 6,15 milijona evrov, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Družba bo pomoč uporabila v času priprav programa strukturiranja, za šest mesecev od dneva nakazila posojila po referenčni obrestni meri. Odločitev vlade mora odobriti tudi evropska komisija, Adria pa bo morala poroštvo zavarovati, saj ga vlada pogojuje s tem, da se družba dogovori za spremembo vrstnega reda vknjiženih hipotek na Adriino poslovno stavbo na brniškem letališču. Zastavno pravico ima namreč drug upnik, gospodarsko ministrstvo pa zahteva, da se na prvo mesto vpiše država. Adria je za poroštvo državo zaprosila konec januarja.
|
neutral
|
7,394
|
Tektonski premiki na trgu surovin prizadeli tudi Wall Street Cene surovin so v četrtek doživele strahovit padec, ki je spominjal na splošno paniko ob zlomu banke Lehman Brothers. Nafta je celo imela rekordne izgube. Vrednost lahke nafte je zdrsnila za 12 dolarjev in se prvič po marcu spustila pod 100 dolarjev, danes pa se je popravek nadaljeval in videli smo padec pod 95 dolarjev. Še bolj dramatično se je ta teden krivulja obrnila navzdol pri srebru, ki je prej več mesecev poznalo le pot navzgor in je aprila doseglo skoraj 50 dolarjev. Danes je njegova cena le še dobrih 34 dolarjev. Vse kaže na največji tedenski padec srebra v zadnjih 30 letih, saj je ta plemenita kovina izgubila že 25 odstotkov! Balon spušča zrak, toda ali se bo razpočil? Na zaslonih je vse rdeče, takšnih spektakularnih padcev nismo vajeni. Vlagatelji likvidirajo svoje dolge pozicije, trg se bo prečistil in nekaterih turistov , ki so se vlaku pridružili v napačnem trenutku, ne bo več, so dogajanje slikovito opisovali trgovci, ki si niso enotni, ali je balon prenapihnjenih vrednosti surovin dokončno začel popuščati ali pa gre le za občutno motnjo pred novo potjo navzgor. Toda vsi se strinjajo navzgor je šlo prehitro in številne surovine so bile prenapihnjene. Finančne krivulje Dolar je na začetku tedna dosegel celo zgodovinsko dno v primerjavi z najpomembnejšimi valutami. ECB junija najbrž ne bo dvignil obresti Med vzroki za četrtkov polom na surovinskih trgih je tudi slabša novica s trga dela. V ZDA je zadnji teden število zahtevkov za denarno nadomestilo v času brezposelnosti doseglo osemmesečni vrh, kar je slab signal pred današnjo objavo podatka o aprilski brezposelnosti. Skrbi tudi, da se je v prvem četrtletju upočasnila rast produktivnosti. Dolar se je vidno okrepil, pomagal mu je tudi signal z zasedanja Evropske centralne banke, da naslednji mesec verjetno ne bo zvišala obrestne mere. Za evro je bilo treba ob 11.30 plačati dobrih 1,453 dolarja. Tečaji delnic v prvi kotaciji MERCATOR +1,82 %70,20 EUR PETROL+1,13 %233,00 KRKA +0,43 %58,75 GORENJE -0,00 %10,80 INTEREUROPA -0,00 %2,10 NOVA KBM -0,56 %8,85 TELEKOM-1,82 %70,20 LUKA KOPER-2,29 %12,605 Adidasove delnice rekordno visoko Delnice na Wall Streetu seveda niso bile imune na padce surovin. Dow Jones 12.584 točk se je v četrtek znižal četrtič zapored, tokrat za 1,1 odstotka. V Evropi so bili padci zelo zmerni, pomagali pa so nekateri spodbudni četrtletni poslovni rezultati. Navdušil je zlasti Adidas, ki je prodajo na letni ravni povišal za 22 odstotkov, podobno tudi čisti dobiček. Ljubljanska borza je teden končala z drugim zaporednim plusom. Indeks SBI TOP 778 točk se je v petek zvišal za 0,59 odstotka, potem ko so se ob 146 tisoč evrih prometa spet opazneje povzpele Mercatorjeve delnice in dosegle 168 evrov. S Krko je bilo za 589 tisoč evrov prometa, njena cena se je zvišala za pol odstotka.
|
negative
|
7,395
|
Država je še vedno neprivlačna za tuje vlagatelje Največja bonitetna hiša na svetu D & B je maja ohranila oceno Slovenije, ki se še vedno uvršča v kategorijo držav z nizkim tveganjem, usoda javnih financ pa bo odvisna od pokojninske reforme. V poročilu Dun & Bradstreet D & B ugotavlja, da se je v zadnjem lanskem četrtletju proračunski primanjkljaj znižal, prilivi od davščin pa zvišali. Sloveniji bi z omejevalno politiko tako utegnilo uspeti znižati primanjkljaj pod prag, ki ji je bil predpisan ob vstopu. To bo še posebej mogoče, če bo parlament sprejel predlog zakona v pripravi, ki bi omejil javni dolg na 45 odstotkov bruto domačega proizvoda. D & B pa opozarja na previdnost glede slovenskih javnih financ, in sicer navaja dokapitalizacijo NLB-ja, prispevek za reševanje Portugalske in Irske ter dražje državno odplačevanje najetih posojil zaradi višje osnovne obrestne mere Evropske centralne banke. Zato bo srednjeročno stabilnost slovenskih javnih financ odvisna od tega, ali bo vladi uspelo reformirati pokojninski sistem, so zapisali. Križaniču se ne mudi spodbuditi podjetništva Poročilo omenja tudi razmišljanja Gorenja o selitvi proizvodnje v tujino in ugotavlja, da je slovenska konkurenčnost v Evropi razmeroma nizka zaradi visokih administrativnih bremen, oteženega postopka stečaja in razmeroma visokih davščin. Navaja tudi izjavo finančnega ministra Franca Križaniča iz marca, da ne načrtuje ustvarjanja ugodnejšega okolja z nižjimi davki, ki bi pritegnilo zunanje vlagatelje.
|
neutral
|
7,396
|
Preveč naj bi plačali glavnemu izvajalcu, ki del ni opravil Lutkovno gledališče v Mariboru so odprli tik pred lokalnimi volitvami in za njegovo dokončanje naj bi podizvajalce pomagala pridobivati kar sama občina. Kljub temu na plačilo še čakajo. MTB - glavni izvajalec del pri enem najpomembnejših projektov mariborskega župana Franca Kanglerja v preteklem mandatu - je zašel v težave in verjetno ne bi dokončal objekta pred volitvami. Zato naj bi podizvajalcem za plačilo jamčila kar Mestna občina Maribor, je za TV Slovenija poročala Gabrijela Milošič. MTB je bil tik pred stečajem Podjetji MKS ključavničarstvo iz Slovenske Bistrice in ljubljanski Coston namreč z mariborskim gradbenim podjetjem MTB pri zaključnih delih na Lutkovnem gledališču nista želeli sodelovati, saj je bil MTB tik pred prisilno poravnavo. Šele po pisnih zagotovilih občine, da bo račune poravnala sama, sta podizvajalca delo sprejela. Tako zagotovilo je dobilo tudi podjetje Stol - pisarniški stoli. Zdaj jim preostane le še sodna pot Podizvajalci pravijo, da se je z zaključnimi deli mudilo, saj se je župan Kangler s tem dosežkom želel pohvaliti pred lokalnimi volitvami. A za plačilo obrtnikov je nato denarja zmanjkalo. Zmanjkalo je zato, ker je občina Maribor predčasno in preveč plačala MTB-ju za dela, ki jih ni opravil, zatrjuje Anton Strelec iz MKS ključavničarstva. Zdaj podizvajalcem ne preostane drugega, kot da se po pravično plačilo odpravijo iskat na sodišče. Kangler je namreč prepričan, da s podizvajalci nima nič, pravi Strelec.
|
negative
|
7,397
|
Irska upa na enake ugodnosti Grčija bo za poplačilo terjatev in nižanje primanjkljaja očitno potrebovala dodatno pomoč, zato že potekajo razprave o prestrukturiranju njenega dolga. To pa je povzročilo znižanje bonitetne ocene. Še vedno odmeva skrivni sestanek finančnih ministrov nekaterih držav evroobmočja z vodilnimi finančniki Unije. Vse bolj se širijo namigi, da naj bi razpravljali tudi o možnosti izstopa Grčije iz evropskega monetarnega sistema, kar pa so sodelujoči na sestanku že zavrnili. Uradno prestrukturiranju dolga niso naklonjeni Tudi nemški borznik Oliver Roth pravi, da ni nobene koristi v morebitnem grškem izhodu iz območja evra, če ne bi obenem odpisali dele grškega dolga, prav prestrukturiranje dolga pa mora biti prvi korak v tej zgodbi, je za Radio Slovenija poročal dopisnik Matjaž Trošt. Dolg Grčije znaša kar 150 odstotkov njenega bruto domačega proizvoda in za poplačilo teh terjatev bo država zagotovo potrebovala pomoč. Uradno odpis dela dolga sicer ni mogoč, pa tudi politiki, najbolj v Nemčiji, zavračajo možnost, da bi bistveno spremenili pogoje, po katerih Grčija odplačuje svoje dolgove. Preberite tudi Nov zaplet v grški drami vpliva na evropske borze Nižja bonitetna ocena, ki se lahko še niža A res je tudi, da je Grčija prestrukturiranje posojila marca že dosegla, zato so upravičena pričakovanja, da bo tudi tokrat tako. In prav temu so se uprli v eni vodilnih svetovnih bonitetnih agencij Standard & Poors ter znižali oceno na dolgoročni in kratkoročni dolg Grčije - za dolgoročni dolg z BB- na B, za kratkoročni pa z B na C. Tudi napovedi ostajajo negativne, kar pomeni, da bi lahko Standard & Poors oceno Grčiji kmalu znova znižal. V agenciji so tudi povedali, da so se za zdajšnje znižanje ocene odločili zaradi omenjene vse večje verjetnosti, da bo morala Grčija prestrukturirati dolg do držav v območju evra in tudi dolg do zasebnih vlagateljev. V Grčiji ogorčeni V Atenah so zaradi znižanja ocene že izrazili ogorčenje. Današnje znižanje bonitetne ocene Grčije agencije Standard & Poors prihaja v času, ko ni bilo nobenih novih negativnih okoliščin ali odločitev, odkar je agencija pred dobrim mesecem dni zadnjič spremenila oceno, zato odločitev ni upravičena, pravijo na grškem finančnem ministrstvu. Ob tem so dodali, da bi morale odločitve bonitetne hiše temeljiti na objektivnih podatkih in realističnih ocenah stanja, ne na govoricah, ki krožijo na trgih, in medijskih poročilih . Podobne težave še na Irskem Ob Grčiji je mednarodno finančno pomoč prejela tudi Irska, ki je zdaj v podobnem težavnem položaju. Njen dolg znaša približno 120 odstotkov BDP-ja, zato si tudi ona želi nižjih obrestnih mer, sploh ker so Grčiji evropski partnerji že popuščali. Evropska komisija je po poročanju dopisnika Trošta že dejala, da je temu naklonjena, a verjetno bodo to pogojevali z dvigom nizkih davkov za podjetja na Irskem.
|
negative
|
7,398
|
Ekipa oddaje je svojevrsten dokaz inovativnosti Gospodarska oddaja Prava Ideja praznuje visok jubilej. Ob 23.00 na TV SLO 1 bo na sporedu že 100. oddaja. V 100 oddajah so ustvarjalci oddaje Edita Cetinski Malnar, Eva Uranjek, Simon Vadnjal, Marko Štor pokazali 100 uspešnih, inovativnih in prodornih Slovencev v času najhujše gospodarske krize. Vsak torek ekipa dokazuje, da Slovenija premore ogromno znanja, inovativnosti in poguma. Poslanstvo Prave ideje je prav spodbujanje podjetniškega duha, ustvarjalnosti in inovativnosti v Sloveniji. Pravo idejo lahko spremljate tudi prek spleta in ob 23.00 na TV SLO 1. Vse to je opazila tudi strokovna javnost, ki je oddaji že drugič zapored podelila glavno nagrado za inovacijsko novinarstvo InJo Innovation Journalism, ki jo podeljuje podjetje Vibacom v sodelovanju z Univero Stanford. Prav tako je oddaja dobila posebno priznanje za prispevek o Googlu, ki so ga posneli lani v Silicijevi dolini. Tokrat bo na sporedu prav posebna Prava ideja, v kateri bo prikazano, kako ustvarjalci oddaje pridejo do najbolj inovativnih in uspešnih ljudi, kako se vsak teden pripravlja Prava ideja in kaj Prava ideja pravzaprav pomeni za slovenski medijski prostor. V oddaji pa bo objavljen tudi intervju s predsednikom države Danilom Türkom o pomenu uspešnih slovenskih podjetnikov za razvoj in prepoznavnost Slovenije.
|
positive
|
7,399
|
Ognjevita razprava o človekovih pravicah Washington je Peking pozval, naj se bolj zanaša na domačo porabo in manj na izvoz, ter bil kritičen do kitajskega odnosa do človekovih pravic. Izziv je postaviti temelje za nov model rasti, ki bi jo bolj poganjala domača poraba, je ob začetku dvodnevnega strateškega in gospodarskega dialoga ZDA in Kitajske dejal ameriški finančni minister Timothy Geithner. Dodal je, da bi morala Kitajska razviti bolj tržno usmerjeno gospodarstvo in bolj sofisticiran finančni sistem . V bolj spravljivem tonu je nadaljeval, da potrebe po reformah v obeh državah niso v navzkrižju . Ne le ZDA, tudi številni gospodarstveniki opozarjajo, da se Kitajska nepravično zanaša na svojo poceni valuto, da pospešuje svoj izvoz in gospodarsko rast. Kitajska zavrača, da je juan prenizek Člani odbora za davke v predstavniškem domu ameriškega kongresa so Geithnerju in državni sekretarki Hillary Clinton poslali pismo, naj zahtevata konec politike poceni juana, večji dostop na kitajski trg za ameriške izdelke in večjo zaščito intelektualne lastnine oziroma avtorskih pravic. Pozvali so tudi k spremembi kitajske politike favoriziranja domačih podjetij pri javnih nabavah. Podpredsednik kitajske vlade Vang Čišan je opozoril, da je reševanje trgovinskih neravnovesij dolgotrajen proces ini ga ni mogoče izpeljati čez noč. Poudaril je napredek Kitajske pri varovanju avtorskih pravic, minister za trgovino Čen Deming pa je dejal, da so skrbi zahoda glede podcenjenega juana neutemeljene, ker skupni presežek v zunanji trgovini Kitajske pada že tretje leto zapored . Kitajski trgovinski presežek aprila do 11,4 milijarde dolarjev Kitajski zunanjetrgovinski presežek se je aprila povzpel na 11,4 milijarde dolarjev, predvsem na račun rekordnega izvoza, kažejo podatki kitajskih carinskih oblasti. Kitajska je s tem zasenčila marčni presežek v višini 139 milijonov dolarjev ter občutno presegla napovedi analitikov, ki so napovedovali milijardo dolarjev presežka. Aprila se je izvoz na letni ravni povečal za 29,9 odstotka na 155,7 milijarde dolarjev, kar je rekordna mesečna vrednost. Uvoz se je medtem povečal za 21,8 odstotka na 144,3 milijarde dolarjev. Na račun aprila je Kitajska v prvih štirih mesecih zabeležila 10,3 milijarde dolarjev presežka, medtem ko je v prvih treh mesecih beležila 1,02 milijarde dolarjev primanjkljaja. Čen je Washington pozval, naj umakne izvozne in investicijske nadzore proti Pekingu, ker bo to pomagalo k odpravi neravnovesij, ne pa omejevanje kitajskega izvoza ali uvoza. Kitajska naj bi uravnotežila trgovino z vsemi državami razen z ZDA. Peking bolj skrbi padanje vrednosti dolarja in ameriški dolg, saj ima 1.154 milijard dolarjev v zakladnih obveznicah. Guverner banke Kitajske Džou Šiaočuan je zato spomnil, da je ameriško finančno ministrstvo vedno poudarjalo, da je trden dolar v interesu ZDA in sveta. ZDA bodo dolečene omejitve umaknile Vang je poudaril, da je za Kitajsko zelo pomembno, da ZDA sprostijo izvozne kontrole za visoko tehnologijo in začnejo pošteno obravnavati kitajska podjetja, ki želijo vlagati v ZDA, ter nehajo mešati politiko in gospodarstvo. Kitajska želi dostop do ameriške visoke tehnologije, a pri tem naleti na zid ameriške vlade, ki izdaja dovoljenja za posle s posebej občutljivimi tehnologijami za morebitno vojaško uporabo. Kitajsko podjetje za mobilno telefonijo Huawei na primer v zadnjih treh letih ni moglo kupiti dveh ameriških podjetij oziroma prodati tehnologije v ZDA. Vang se je pritožil, da v vladnih postopkih ZDA primanjkuje preglednosti. Geithner je povedal, da bodo določene omejitve odpravili, vendar ne vseh, še posebej tistih pri najbolj napredni in vojaško občutljivi tehnologiji. Ostra razprava o človekovih pravicah Ameriški predstavniki so bili zelo neposredni v svoji kritiki kitajske zgodovine odnosov do človekovih pravic. O potrebi po večjem spoštovanju človekovih pravic na Kitajskem je v ponedeljek govoril podpredsednik ZDA Joseph Biden, ki je dejal, da so imeli ognjevito razpravo o tem . O človekovih pravicah je, glede na sporočilo Bele hiše, z Vangom govoril tudi predsednik ZDA Barack Obama. Biden in Obama sta opozorila na številne aretacije aktivistov, novinarjev in kritikov kitajske vlade, ki želi preprečiti, da bi revolucionarni val iz arabskega sveta pljusknil na njeno ozemlje.
|
positive
|
7,400
|
Rezultati stresnih testov junija NLB je po štirih zaporednih negativnih četrtletjih v prvem letošnjem četrtletju poslovala pozitivno in imela 3,4 milijona evrov čistega dobička. Dobiček celotne skupine je znašal 3,9 milijona evrov, najpomembnejša razloga za takšen rezultat pa sta dosledno izvajanje ukrepov za zmanjšanje stroškov poslovanja in nižji obseg dodatno oblikovanih rezervacij, so sporočili iz NLB-ja. V skupini NLB lani skoraj pol milijarde rezervacij Rezervacije so znašale 55 milijonov evrov, sicer bi skupina NLB imela 62,1 milijona evrov čistega dobička. Matična banka je ob tem ustvarila 39,1 milijona evrov slabitev in rezervacij zaradi slabih posojil v portfelju. Lani je skupina NLB ustvarila za 477 milijonov evrov slabitev in rezervacij, matična banka pa 376,8 milijona evrov. Težavne razmere za poslovanje je tudi za letos napovedal predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič. Banka bo morala oblikovati za okoli 180 milijonov evrov rezervacij, a za zdaj ostaja pri načrtu, da bo konec leta imela dobiček. Rezultati stresnih testov junija Marca je bila v NLB-ju izvedena dokapitalizacija v višini 250 milijonov evrov, kar je prispevalo tudi k izboljšanju količnika kapitalske ustreznosti. 31. marca je bil tako ocenjen na 12 odstotkov, kar je 1,8 odstotne točke več kot konec lanskega leta. Sicer pa je NLB skupaj z NKBM-jem v postopku obremenitvenega testiranja, rezultati katerega bodo znani junija. Testi se bodo osredotočili na ugotavljanje količnika najbolj kakovostnega temeljnega kapitala Core Tier 1, ki je strožji od količnika temeljnega kapitala Tier 1 in je bil upoštevan pri lanskih testih. NLB naj bi se pogajala o najemu posojila Banka naj bi se s tujimi bankami že mesec in pol pogajala o najemu sindiciarnega posojila, a dogovora še ni. V banki so sicer upali, da se bodo z uspešno izpeljano dokapitalizacijo lažje refinancirali na medbančnem trgu, kar je ključno za to, da banka pridobi kakovostne dolgoročne finančne vire, s katerimi lahko dolgoročno financira projekte slovenskega gospodarstva. Do konca leta zapade okoli 1,7 milijarde evrov obveznosti, od tega 800 milijonov evrov posojil bank. V finančnih krogih že dalj časa opozarjajo, da medbančni trgi še vedno ne delujejo, NLB pa zaradi izgube še težje prihaja do posojil drugih bank.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.