nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
7,401
|
Dokapitalizacija se je končala aprila Delnice Nove Kreditne banke Maribor, ki jih je banka izdala ob dokapitalizaciji aprila, so začele kotirati na Ljubljanski in Varšavski borzi. Na obeh borznih trgih bo po izhodiščni ceni osem evrov tako začelo kotirati 39.122.968 delnic. V NKBM-ju pojasnjujejo, da so se za uvrstitev delnic na Varšavsko borzo odločili, ker je ta po njihovi oceni ena izmed zanimivejših za vzporedno kotiranje delnic banke. Po tržni kapitalizaciji je namreč največja na območju Srednje in Vzhodne Evrope, posebej pa je zanimiva tudi zaradi poljskih institucionalnih vlagateljev, ki so z zakonodajo omejeni na Varšavsko borzo. Dokapitalizacija NKBM-ja je potekala aprila, banka pa je z izdajo novih delnic iztržila 104,3 milijona evrov. Sama dokapitalizacija je dvignila precej prahu, zlasti zaradi spora med Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN in gospodarsko ministrico Darjo Radić. Agencija je namreč prednostno pravico prenesla na tri družbe v večinski državni lasti - Gen Energijo, Elektro in Pošto Slovenije -, ki so kupile za 47,5 milijona evrov svežih delnic, čeprav so drugi vlagatelji pokazali interes za nakup vseh ponujenih delnic. Predsednik uprave banke Matjaž Kovačič je ob tem opozarjal, da so za banko najpomembnejši finančna kondicija, kapitalska ustreznost in mednarodni ugled. Glede na to, da bi lahko celotno ponujeno emisijo unovčili pri mednarodnih investitorjih, je to za banko, ki tako ne bi potrebovala državne pomoči, veliko priznanje, pravi Kovačič.
|
positive
|
7,402
|
Radičeva Agencija hodi po robu zakona o gospodarskih družbah Agencija za upravljanje kapitalskih naložb mora kot neodvisna in samostojna družbe sama prevzeti odgovornost za svoja dejanja, je po seji vlade dejal premier Borut Pahor. Gre za odziv na pisanje medijev, da naj bi agencija zaradi neposlušnosti nameravala zamenjati nadzornike v Zavarovalnici Triglav, Petrolu, NKBM-ju, Pošti Slovenije, HSE-ju in PDP-ju in omejiti pristojnosti Kada in Soda. Po Pahorjevih besedah je bila ustanovitev agencije kljub kritikam nujna za učinkovito, gospodarno in pregledno upravljanje državnega premoženja, saj je preprečila vsakokratno plenjenje s strani koalicij, strank in drugih nepooblaščenih posameznikov in skupin. Gre za politiko, ki krepi neodvisnost, a tudi odgovornost agencije, je dodal premier. V zvezi z vplivom, ki naj bi ga na agencijo imel finančni minister Franci Križanič, je Pahor dejal, da je AUKN neodvisen in da je tako sam odgovoren, če si dovoli vplivati ali če o pritiskih ne obvesti pristojnih organov . Agencija je v odgovoru medijem zapisala, da je gospodarska kriza pokazala, da nekateri nadzorni sveti niso izvajali učinkovitega nadzora, zato bo agencija poskrbela za takšne nadzorne svete, v katerih bodo delali člani z ne le strokovno, ampak tudi osebno in etično integriteto. AUKN ne more, zato naj ukrepajo nadzorniki Darsa. . AUKN se je odzval tudi na poziv Računskega sodišča k razrešitvi uprave Darsa in med drugim zapisal, da v zvezi s postopkom ni zakonski zavezanec za ukrepanje, da pa bodo ugotovitve Računskega sodišča veljale za eno od pomembnih usmeritev za vrednotenje dela Darsovih nadzornikov. AUKN bo pri upravljanju državnih podjetij odgovorno spremljal vse postopke, ki jih bo v zvezi s temi podjetji vodilo Računsko sodišče. Zapisali so še, da bi šlo za kršitev dobre korporativne prakse v primeru pričakovanja, da bi AUKN morebitne novo imenovane člane NS zavezoval k razrešitvi uprave. V skladu z določilom 70. točke Kodeksa upravljanja državnih družb je namreč le nadzorni svet pooblaščen za odločanje o imenovanju in razreševanju uprave in zato nosi vso odgovornost. Agencija pričakuje od nadzornega sveta DARS, d. d., da ponovno skrbno prouči vse vidike poziva Računskega sodišča. Radić Hoja po robu in čez zakon o gospodarskih družbah Ministrica Darja Radić se ne strinja, saj meni, da AUKN ne ravna v skladu s kodeksom in hodi po robu ali včasih kar malo čez zakon o gospodarskih družbah kar zadeva pristojnosti . Očita ji tudi omejevanje pristojnih nadzornih svetov in spuščanje v vsakodnevne odločitve nekaterih podjetij. Komentirala je tudi menjave nadzornikov in dejala, da človek ne ve več, kaj bi si mislil drugega kot to, da je spet zadaj ena interesna skupina ljudi, ki si z umikom čisto konkretnih oseb, ki ne delajo po volji nekoga, želi kupiti neke pozicije in upravljati premoženje države mimo lastnika . Dodala je, da je sprožila ustrezne postopke in računsko sodišče zaprosila, naj preveri pravilnost izvedbe postopka v primeru prisiljevanja podjetij, da so kupovale delnice NKBM.
|
neutral
|
7,403
|
GPG je imel sedem zaposlenih Po GPG Inženiringu in GPG Kipkopu gre v stečaj še tretja sestrska družba Gradbenega podjetja Grosuplje, GPG Holding. Ljubljansko sodišče je za stečajnega upravitelja imenovalo Miroslava Jakšo. Predlog za začetek postopka so v podjetju vložili sami. Upniki imajo tri mesece časa, da prijavijo svoje terjatve, ločitvene in izločitvene pravice. Zadnji dan za prijavo je 16. avgust. GPG Holding se je ukvarjal z gradnjo stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, vodi pa ga direktor Robert Štrukelj. Konec decembra je imelo podjetje po podatkih Ajpesa sedem zaposlenih, lansko leto pa je sklenilo s slabimi tremi milijoni evrov prihodkov in dobrega četrt milijona evrov dobička. GPG Holding, GPG Inženiring in GPG Kopkop so v lasti ciprske družbe Spalting Investments Limited, ki je v lasti direktorja GPG-ja Borisa Dolamiča. Časopis Dnevnik je konec februarja poročal, da je Spalting Investments vse tri družbe prodal drugemu investitorju.
|
neutral
|
7,404
|
Letošnje subvencije za mlade družine so bržkone zadnje Ministrstvo za okolje želi premoženje stanovanjskega sklada po nujnem postopku prenesti na polzasebno nepremičninsko družbo v okviru prizadevanj za oživitev gradbeništva. Premoženje Stanovanjskega sklada Republike Slovenije SSRS bi ministrstvo za okolje in prostor preneslo na novo Nepremičninsko investicijsko družbo NID in s tem omogočilo privatizacijo namenskega denarja, ki se je v sklad stekal 20 let, piše časopis Delo. Spremembo želi ministrstvo izvesti po nujnem postopku - čas za pripombe k zakonu, objavljenem na spletni strani ministrstva, je še do 25. maja. Predlagatelj zakon uvršča med prizadevanja za zagon slovenskega gospodarstva s poudarkom na reševanju gradbeništva. A to še ni vse - kot kaže, bo naslednje leto konec tudi subvencij za reševanje stanovanjske problematike mladih družin. 410 milijonov evrov premoženja v javno-zasebno družbo NID-ov osnovni kapital bo znašal 7.500 evrov kar predlagatelj šteje med edine stroške, nanj pa bo prenesla vse finančno in stvarno premoženje ter vse pravice in dolžnost SSRS-ja. Celotno skladovo premoženje sicer znaša 410 milijonov evrov, od tega je namenskega premoženja za 247 milijonov evrov, njegova namembnost pa bi se lahko spremenila. Ureditev omogoča javno-zasebno partnerstvo, saj v NID lahko vstopajo zasebni investitorji največ do 49 odstotkov kapitala. Na tako ureditev letijo zelo ostre kritike, piše Delo. Banke z zaseženimi stanovanji v NID-u Predlagatelji predvidevajo, da bodo v lastništvo vstopali predvsem pokojninski skladi, banke, lahko pa tudi družbe in posamezniki, posebno pozornost pa namenjajo možnosti, da bi banke na NID prenesle zasežena stanovanja. V predlogu zakona ni določeno, kdo bo opravljal naloge, ki jih stanovanjski zakon nalaga SSRS-ju, kot so sofinanciranje neprofitnih najemnih stanovanj, ugodna dolgoročna stanovanjska posojila fizičnim osebam ter delitev subvencij. Določeno je le, da za izvajanje stanovanjskih storitev v javnem interesu NID-a lahko sklene javno-zasebno partnerstvo z državo ali občinami. V Delu besedo lahko še posebej poudarijo. Letos zadnje subvencije za mlade družine? Ker je zanimanja za pomoč pri nakupu stanovanja vse večje, bi morala država letos za to nameniti skoraj dvakrat več denarja, piše časopis Večer. Okoljsko ministrstvo je zato želelo subvencijo, ki znaša 300 evrov na družinskega člana, razpoloviti, a je ostalo pri tem, da bo ureditev za leto 2011 nespremenjena, javni razpis pa se pričakuje do 30. junija. A na razpravi treh ministrstev okoljskega, finančnega in razvojnega so obravnavali tudi možnost ukinitve teh subvencij že prihodnje leto, na vprašanje Večera pa okolijsko ministrstvo ukinitve ni zanikalo. V tem primeru sicer dozdajšnji prejemniki ne bodo ostali brez subvencij, ustavljeno pa bo podeljevanje novih.
|
negative
|
7,405
|
Delnice Nove KBM petič zapored navzdol Aretacija prvega moža Mednarodnega denarnega sklada je zjutraj še dodatno zbila vrednost evra, v rdečem pa so bile uvodoma tudi vodilne evropske borze. Generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada Dominique Strauss-Kahn je v hudih škripcih, saj so ga v New Yorku obtožili spolnega napada. Dogodek se je zgodil v zelo občutljivem obdobju - v nedeljo bi se moral Strauss-Kahn sestati z nemško kanclerko, danes pa se pridružiti finančnim ministrom evrskega območja na sestanku o dolžniški krizi. Prva tema bo Grčija in njene težave z odplačevanjem dolga, sočasno pa naj bi v Bruslju potrdili 78 milijard evrov vreden sveženj pomoči Portugalski. V Frankfurtu največ izgubile bančne delnice Evro, ki je pred manj kot dvema tednoma dosegel 1,494 dolarja, nato pa izgubil sedem odstotkov, se je v ponedeljek zjutraj spustil na 1,4048 dolarja, kar je najnižja vrednost po 30. marcu. Pozneje se je njegova vrednost popravila na 1,413 dolarja. Delniški indeksi so prav tako pogreznili v rdeče številke. Tokijski Nikkei 9.558 točk se je tretji dan zapored znižal tokrat za slab odstotek, frankfurtski DAX30 7.300 točk pa je izgubil skoraj poldrugi odstotek. Največ, štiri odstotke, so izgubile delnice Commerzbanke, ki ima v svojem portfelju precejšen delež vedno manj vrednih grških obveznic. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +2,41 % 1,70 EUR KRKA +1,10 % 60,00 GORENJE +0,00 % 10,80 LUKA KOPER +0,00 % 12,00 TELEKOM -1,06 % 70,05 NOVA KBM -1,19 % 8,201 PETROL -1,72 % 223,00 MERCATOR -2,85 % 160,30 Navzgor le Krka Na Ljubljanski borzi so se že petič zapored pocenile delnice Nove KBM, ki so ob izjemno skromnem prometu padle na 8,20 evra. Vzporedna kotacija v Varšavi, vsaj za zdaj, delničarjem mariborske banke prav nič ne koristi. Več kot odstotek cenejše so delnice Petrola, Telekoma in Mercatorja. Indeks SBI TOP 762 točk se je znižal za 0,92 odstotka in je le še malenkost nad zgodovinsko nizko vrednostjo, na kateri je bil 21. aprila 759 točk. Podražile so se le Krkine delnice 550 tisoč evrov prometa, s katerimi so se posli po enem mesecu spet sklepali nad 60 evri. Dolenjsko podjetje je imelo v prvem četrtletju za 48 milijonov evrov čistega dobička, kar je dva odstotka več kot v enakem lanskem obdobju.
|
negative
|
7,406
|
Podjetje delavcem dolguje prispevke in regrese Podjetje Vemont, za katerega je celjsko sodišče že začelo stečajni postopek, namerava odpustiti 120 delavcev. Niso jim izplačali še januarskih plač in ne regresa. Zadnjo pravo plačo so Vemontovi delavci sicer prejeli januarja lani, zatem pa so plačila dobivali po delih, je pojasnil sindikalist Srečko Čater. Povedal je, da bodo delovne knjige prejeli 1. junija, sredi julija pa bodo prejeli prva izplačila od zavoda za zaposlovanje. Pozneje bodo prejeli tudi plačila iz jamstvenega sklada. Sindikat računa na pomoč države V sindikatu se zavzemajo za predčasno plačilo akontacije zneskov, ki bi jih delavci v nadaljnjem postopku dobili iz jamstvenega in preživninskega sklada. To bi mnogim delavcem pomagalo iz hude stiske, saj je veliko takšnih, ki v družini edini zaslužijo sredstva za preživetje, je pojasnil sindikalist. Dodal je tudi, da se je agonija Vemontovih delavcev začela pred več kot letom dni, od februarja lani pa jim je vodstvo družbe izplačevalo le nadomestilo plače od 100 do 300 evrov. Prispevki so poravnani samo do avgusta lani, podjetje pa jim dolguje tudi del predlanskega in ves lanski regres in materialne stroške, povezane z delom. Vemont je v lasti vodstva Vegrada Vemont, ki je bil v preteklosti hčerinsko podjetje Vegrada, je zdaj v lasti nekdaj vodilnih iz Vegrada. Vegrad je v stečaju od oktobra lani.
|
negative
|
7,407
|
Na odločbo ATVP-ja so se pritožili na vrhovno sodišče, vendar to še ni odločilo Vrhovno sodišče je v zadnjem trenutku odpravilo odločbo ATVP-ja, ki je državnim lastnikom Petrola onemogočala glasovanje na skupščini. Agencija za trg vrednostnih papirjev ATVP je sicer pred časom državnim lastnikom Petrola Zavarovalnici Triglav, Sodu, Kadu, Mobitelu, Pozavarovalnici Triglav Re, KBM-Fineko in Aerodromu Ljubljana zaradi domnevnih kršitev zakona o prevzemih marca prepovedala uresničevati glasovalne pravice v družbi, dokler skupaj z Luko Koper, NKBM-om in DSU-jem ne objavijo ponudbe za prevzem Petrola ali zmanjšajo delež pod prevzemni prag. Deset omenjenih družb ima v Petrolu skupaj 29,21-odstotni lastniški delež. Državni lastniki so se na odločbo ATVP-ja pritožili na vrhovno sodišče, ki je svojo odločitev sporočilo da državnim lastnikom vrne glasovalne pravice sporočilo v zadnjem trenutku. DZ je sicer medtem sprejel avtentično razlago zakona o prevzemih, katere potreba je nastala prav zaradi postopkov ATVP-ja zoper državne lastnike podjetij. Vrhovno sodišče bi lahko zaradi avtentične razlage tožbi ugodilo in odpravilo odločbo ATVP-ja, lahko pa bi prekinilo postopek, če bi samo vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakonske določbe, za katero velja avtentična razlaga. Delničarjem 7,5 evra dividend na delnico? Osrednja točka današnje skupščine Petrola je sicer uporaba bilančnega dobička za 18,97 milijona evrov. Po predlogu naj bi za dividende namenili 15,65 milijona evrov oziroma 7,50 evra bruto na delnico, preostanek bilančnega dobička za 3,33 milijona evrov pa naj bi razporedili v druge rezerve iz dobička. Predlog delitve bilančnega dobička pozdravljajo v Vseslovenskem združenju malih delničarjev VZMD, kjer pa predlagajo, da se rok za izplačilo dividend skrajša z 90 na 60 dni. Petrol je rok izplačil na 90 dni podaljšal na skupščini maja 2009, kar je bilo v tedanjih razmerah bolj sprejemljivo. V VZMD-ju so prepričani, da je glede na rezultate družbe in zvišanje dividend primerno, da se tudi rok za njihovo izplačilo vrne v normalne okvire. Zato bodo v VZMD-ju predlagali, da se rok za izplačilo dividend določi na največ 60 dni. Delničarji Petrola bodo sicer odločali tudi o razrešnici upravi in nadzornemu svetu za leto 2010, ko je družbo še vodil Aleksander Svetelšek, odločali o revizorju za tekoče poslovno leto in odločili o višini plačil za opravljanje funkcije člana nadzornega sveta.
|
neutral
|
7,408
|
Ministrstvo do srede ni sporočilo svoje odločitve, čeprav bi jo moralo Denis Čeh, lastnik družbe 3Lan, in Matej Raščan, njegov partner iz Dela Revij, bosta proti ministrici Majdi Širca sprožila vsaj upravni spor, ker še ni odločila o soglasju za nakup Večera. Čeh in Raščan bosta ministrico za kulturo verjetno tudi kazensko ovadila in odškodninsko tožila, sta napovedala za časnik Finance. Ministrstvo za kulturo, ki mora po določilih zakona o medijih dati soglasje za Delovo prodajo Večer murskosoboški družbi 3Lan, bi moralo namreč do srede izdati ali ne izdati soglasje, vendar je roke po zakonu o upravnem postopku zamudilo. Z ministrstva za kulturo so sporočili Veljavni zakon o medijih ne omogoča pregleda okoliščin lastniških pravnih poslov. Po ponovnem pozivu družbe 3Lan in Dela revij v sodelovanju z drugimi organi ministrstvo za gospodarstvo, državno pravobranilstvo proučujemo nekatere postopke, ki so s tem poslom, torej s prodajo Večera, neločljivo povezani in lahko vplivajo na odločitev. Za kakšne postopke gre, ni povsem jasno. Čeh Ukrepal bom z vsemi pravnimi sredstvi Čeh potrjuje, da bo zato proti ministrstvu ukrepal z vsemi pravnimi sredstvi, takoj ko bo proučil odgovor. V sredo ga še ni dobil. Če drži, kar pravite, je ministrica presegla svoja pooblastila. Po zakonu o medijih nima kaj presojati - lahko le izda soglasje ali pa ne, pravi Čeh. Podobno je povedal tudi Raščan. Ministrstvo za kulturo naj bi se po mesecih odločanja sklicevalo na to, da urad za varstvo konkurence UVK ni presojal koncentracije med Večerom, 3Lanom in Raščanovim Delom Revijah, ki je s Čehom podpisal partnersko pogodbo o sodelovanju, še poročajo Finance, Čeh pa je ob tem prepričan, da ministrstvo teh pristojnosti nima. Ministrica Širca ne ve, koliko časa bodo postopki še trajali, na vprašanje, ali se boji pravnih postopkov, ki jih napovedujeta Čeh in Raščan, pa Širca za Finance pravi Vedno se je treba bati vseh postopkov, ki jih pričakuješ, in tistih, ki jih načrtuješ. Vi bi to morali vedeti. Si je Bohnec premislil? Zadnje tedne se širijo tudi neuradne informacije, da je družba Intera Franca Bohneca odstopila od dogovora, da Čehu financira 9,25-milijonski nakup Večera. Če bo izpolnil pogoje iz pogodbe, potem smo še zraven, pravi Bohnec. O tem, kakšni so pogoji, noče govoriti, zanimala pa naj bi ga predvsem Večerova nepremičnina v središču Ljubljane, kjer je ljubljansko dopisništvo, poročajo Finance. Čeh pravi, da nič ne ve o tem, da bi si Bohnec premislil.
|
negative
|
7,409
|
Prodajajo poslovno nepotrebna sredstva Istrabenz je imel v prvem letošnjem četrtletju 2,2 milijona evrov čiste izgube. Imel je okoli 160.000 evrov prihodkov od prodaje, izguba iz poslovanja pa je znašala 579.000 evrov. Družbi, ki je v prisilni poravnavi, je sicer uspelo prodati del poslovnih prostorov v Kopru, nadaljuje pa tudi prodajo 51-odstotnega deleža Instalacije. Pred kratkim so iz družbe sporočili, da na osnovi prejetih zavezujočih ponudb z nobenim ponudnikom niso sklenili pogodbe o prodaji deleža, saj je uprava ocenila, da prejete ponudbe niso odražale tržne vrednosti družbe. Prav tako bodo nadaljevali prodajo tržnih vrednostnih papirjev, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, poslovno nepotrebnih nepremičnin in drugih poslovno nepotrebnih sredstev. V skladu z načrtom finančnega prestrukturiranja Istrabenz v prvem četrtletju ni izvedel nobenih plačil upnikom, je pa družba iz fiduciarnega računa notarja, na katerem so bila sredstva za zavarovanje terjatev nebančnih upnikov, ki jim družba - ker ni razpolagala z vsemi podatki za izplačilo - ni mogla poplačati vseh terjatev, poplačala 116.000 evrov.
|
negative
|
7,410
|
Niso povsem zadovoljni, a zakonodaja je stvar kompromisov Obrtniki so presodili, da so bile njihove zahteve zadostno upoštevane, zato so se odločili, da ne bodo izvedli zapore cest in bodo prekinili vse oblike državljanske nepokorščine. Člani skupščine OZS-ja, ki ji predseduje Štefan Pavlinjek, in upravnega odbora OZS-ja, ki ga vodi Štefan Grosar, so pregledali realizacijo zahtev zbornice za lažje poslovanje obrtnikov ter ugotovili, da je vlada te zahteve v zadostni meri upoštevala pri pripravi zakonodaje. Z rešitvami sicer niso v celoti zadovoljni, se pa strinjajo, da je spreminjanje zakonodaje stvar kompromisov . Sodelovali bodo z vlado Pavlinjek je med drugim pojasnil, da so zadovoljni tudi z odločitvijo odbora DZ-ja za promet, ki je potrdil vladno novelo zakona o prevozih v cestnem prometu. Napovedal je, da bodo z vlado in posameznimi ministrstvi zdaj sodelovali do konca Želimo urediti še stvari, ki so nam ostale v tem paketu. Upa pa, da bo skozi zakonodajni postopek šel tudi zakon o graditvi objektov, saj bi po njegovem prepričanju s tem dosegli boljše pogoje za gospodarjenje v obrti in malem podjetništvu. Upajo, da bo preprečevanje dela na črno ostalo Predsednik OZS-ja se je dotaknil tudi pokojninske reforme in zakona o preprečevanju dela na črno, ki ju v zbornici podpirajo, po njegovem mnenju pa bi bilo nerodno , če bi na referendumu 5. junija padla. Predvsem zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je za obrtnike življenjsko pomemben , meni Pavlinjek. Zdaj gre namreč mimo državne blagajne 10 milijard evrov, z uveljavitvijo zakona pa bi omejili sivo ekonomijo in delo na črno, Slovenija pa bi navsezadnje postala pravna država, dodaja.
|
neutral
|
7,411
|
Tu ima vlada škarje in platno v svojih rokah Rezultati so nedvomno dokaz, da so ukrepi sedanje vlade v glavnem neučinkoviti oziroma ne delujejo, ob novi lestvici konkurenčnosti in poročilu o poslovanju družb ugotavljajo v SDS-u. V največji opozicijski stranki poudarjajo, da je Slovenija še vedno na repu vseh evropskih lestvic. Vsaka nova raziskava in novo poročilo dokazujejo, da je slovensko gospodarstvo globoko v krizi, pravi predsednik odbora za gospodarstvo pri strokovnem svetu SDS-a Marko Pogačnik. V EU-ju nižje le Bolgarija in Grčija Na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta za razvoj menedžmenta IMD se je naša država uvrstila na 51. mesto in Pogačnik opozarja, da sta se slabše med državami EU-ja uvrstili le Bolgarija in Grčija. Kot je navedel, je skrb vzbujajoče, da posamezniki iz vlade poskušajo rezultate raziskave minimizirati kot posledico metodologije, ki jo uporablja inštitut . Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari in ministrica za gospodarstvo Darja Radić sta namreč ta teden opozorila na subjektivne kriterije raziskave, saj deloma temelji na anketnih odgovorih slovenskih menedžerjev, ki so po njunem bolj pesimistični, kot bi bilo treba. Nekateri ukrepi gospodarstvo zavirajo Še bolj skrb vzbujajoče je po njegovem mnenju poročilo Agencije za javnopravne evidence in storitve Ajpes o poslovanju gospodarskih družb v Sloveniji v letu 2010. Lani so namreč družbe sklenile z najslabšim poslovnim rezultatom v zadnjih petih letih. Rezultati so nedvomno dokaz, da so ukrepi sedanje vlade v glavnem neučinkoviti oz. ne delujejo. Nekateri ukrepi pa so celo takšni, da gospodarstvo zavirajo, je prepričan, kot primer za to pa je navedel zakon o obveznem pobotu. Ključna je odprava administrativnih bremen SDS-ov odbor zato predlaga, da se pripravijo veliki državni projekti za vlaganja, strategije za posamezne sektorje in panoge slovenskega gospodarstva ter za krepitev prodajno-tržne aktivnosti na področju privabljanja tujih neposrednih investicij. Eno ključnih dejanj, da se lahko realizirajo navedene strateške spremembe, pa je odprava in zmanjšanje administrativnih bremen, ki so največja ovira za konkurenčnost slovenska gospodarstva. Tu pa ima vlada škarje in platno v svojih rokah, je sklenil.
|
negative
|
7,412
|
Casino Riviera in Kad sta na nesprejete sklepe vložila izpodbojne tožbe Na skupščini lastnikov Casinoja Portorož ni bil potrjen niti eden izmed štirih ponujenih predlogov za dokapitalizacijo družbe. Prav tako ni dobil zadostne podpore niti predlog o odpoklicu dveh članov nadzornega sveta. Tako Casino Riviera kot Kapitalska družba Kad sta na nesprejete sklepe vložila izpodbojne tožbe. Potrebne podpore med lastniki namreč ni dobil niti predlog stare uprave in nadzornega sveta o pet milijonov evrov vredni dokapitalizaciji, uspela pa nista niti predlog Casinoja Riviera o dokapitalizaciji v višini dobrih dveh milijonov evrov niti predlog Kada, ki je znesek dokapitalizacije znižal na 1,75 milijona evrov. Med lastniki ni soglasja o načinu dokapitalizacije Tako je novi predsednik uprave Casinoja Portorož Andrej Bošnjak po skupščini lahko pred mediji zgolj ugotovil, da v tem trenutku med lastniki ni soglasja o načinu dokapitalizacije. Rekel je Dokler ne bomo našli predloga, ki bo vsem lastnikom pisan na kožo, dokapitalizacije v takšni obliki verjetno ne bo mogoče izpeljati. Tako Casino Riviera kot Kad sta vložila tudi izpodbojne tožbe na nesprejete sklepe. Direktor Riviere Mitja Peternel je pojasnil, da državnim lastnikom - Kadu, Prvemu pokojninskemu skladu in Slovenski odškodninski družbi - očitajo usklajeno delovanje. Bošnjak pa je k temu dodal, da Casino Riviera v zvezi s tem očitkom ni predal nobenega pisnega mnenja niti odločbe Agencije za trg vrednostnih papirjev, zato takšne pripombe na današnji skupščini ni bilo mogoče upoštevati. Casino Riviera očita netransparentno imenovanje uprave V Casinoju Riviera sicer državnim lastnikom s Kadom na čelu očitajo tudi netransparentno imenovanje zdajšnje uprave, ki je bila po Peternelovih besedah imenovana kar v pisarni največjega lastnika . Obenem jih skrbi podcenjujoč odnos državnih lastnikov do Casinoja. Danes ni bil izglasovan niti predlog Riviere po odpoklicu dveh članov nadzornega sveta, med njima prvega nadzornika Simona Černetiča. Obenem ostaja izpraznjeno nadzorniško mesto za predstavnika piranske občine. Ena kandidatura je bila namreč umaknjena, alternativni predlog pa ni doživel potrebne podpore, je povedal Bošnjak. Černetič je ob imenovanju nove uprave pred slabima dvema tednoma napovedal, da bo, če skupščina danes ne bo zamenjala nadzornikov, predlagal nadzornemu svetu, naj umakne določilo, po katerem je novoimenovano upravo na čelu z Bošnjakom mogoče v roku 60 dni od imenovanja odpoklicati brez vsakršnih nadomestil. Černetič je danes potrdil, da bo takšen sklep predlagal na prihodnji seji nadzornikov. V Casinoju tudi še niso našli rešitve glede Marjana Bolke Bošnjak, ki se mu tako v kratkem obeta upravljanje brez negotovosti morebitnega odpoklica, sicer napoveduje, da bodo morali v transparentnem pogovoru z lastniki najti rešitev, ki bo za družbo ugodnejša. Pojasnil je, da so trenutno osredotočeni na ureditev odnosov s strateškimi dobavitelji, predvsem pa morajo poskrbeti za operativno delo, saj je pred njimi nova turistična sezona, v kateri bodo skušali narediti največ s tistim, kar imajo na razpolago. Ob tem je priznal, da obveznosti do dobaviteljev poravnavajo skladno z možnostmi, ki jih imajo, ter da so tudi dobavitelji, pri katerih zamujajo z izplačili. V Casinoju tudi še niso našli rešitve glede zaposlitve prejšnjega predsednika uprave Marjana Bolke. Ta kljub razrešitvi v skladu s pogodbo namreč ohranja delovno mesto v družbi. Kot je povedal Bošnjak, je Bolka trenutno na dopustu, znotraj hiše pa se še usklajujejo o tem, kakšno delovno mesto mu bodo našli.
|
negative
|
7,413
|
Dokapitalizacijo je zahtevala Agencija za zavarovalni nadzor Delničarji Zavarovalnice Maribor so potrdili dokapitalizacijo družbe za 12,8 milijona evrov. Skupščina je ob tem odločila, da bilančni dobiček ostane nerazporejen. Kot so po skupščini sporočili iz družbe, je dokapitalizacija namenjena kapitalski krepitvi skupine premoženjskih zavarovanj zaradi katastrofalnih neurij v letih 2008 in 2009 ter zaradi povečanja škodnih rezerv za zagotavljanje varnosti zavarovancev v prihodnje. Odredbo o dokapitalizaciji je sprejela Agencija za zavarovalni nadzor septembra 2009, izvedena pa bo junija. Mariborska zavarovalnica je po navodilih agencije že izvedla eno dokapitalizacijo konec oktobra 2009 za 14,2 milijona evrov. Tokrat bo izdanih 2.238.893 navadnih, prosto prenosljivih kosovnih delnicah po vrednosti 5,7172 evra za posamezno delnico. Prednostno pravico imajo obstoječi delničarji. Tu prevladujeta NKBM in Pozavarovalnica Sava, ki imata v lasti 99,52 odstotka kapitala zavarovalnice. Skupščina se je seznanila tudi z ugotovitvijo, da je Zavarovalnica Maribor v letu 2010 ustvarila bilančni dobiček v znesku nekaj več kot devet milijonov evrov, ki ostaja nerazporejen. Lastniki so ob tem upravi in nadzornemu svetu družbe podelili razrešnico za poslovno leto 2010.
|
neutral
|
7,414
|
Poslanci potrdili novelo zakona o Slovenskih železnicah Poslanci so potrdili novelo zakona o družbi Slovenske železnice, ki državi omogoča poplačilo obveznosti do železnic v višini 134,26 milijona evrov. Z veliko večino - z 61 glasovi za in šestimi proti - so poslanci potrdili novelo zakona, ki bo Slovenskim železnicam prinesla 134,26 milijona evrov. Sredstva bodo iz proračuna izplačana v prihodnjih petih letih. Vlačič Slovenija mora terjatev priznati in jo plačati Minister za promet Patrick Vlačič je poslancem pojasnil nastanek terjatve Slovenskih železnic. Pri poslovanju Slovenskih železnic so od leta 1993, ko je bila izvedena delitev premoženja takratne družbe predhodnice Slovenskih železnic na dejavnosti infrastrukture in prometa, do leta 1999 v odnosu dejavnosti infrastruktura in promet nastajale medsebojne terjatve oz. obveznosti. Na 1. januar 2010 je po ugotovitvah revizorske hiše terjatev znašala 134,26 milijona evrov, je pojasnil minister in dodal, da je bila omenjena terjatev ob izločitvi infrastrukture izbrisana. Poudaril je, da mora Slovenija kot lastnica infrastrukture to terjatev priznati in jo tudi plačati. Obveznost bo poravnana do leta 2016 Država bo obveznost do železnic poravnala v letih od 2012 do 2016, in sicer vsako leto po 26,8 milijona evrov. Za datume zapadlosti plačil v posameznih letih vlada predlaga, da se s Slovenskimi železnicami v 60 dneh po uveljavitvi novele zakona sklene pogodba. Poslovodstvo Slovenskih železnic se poslancem zahvaljuje za podporo zakonski noveli, s sprejetjem katere se bo lahko uspešno nadaljevala sanacija podjetja. Kot je novinarjem dejal generalni direktor Slovenskih železnic Goran Brankovič, je novela temelj za preoblikovanje železnic v holding, saj se z njo zagotavlja kapitalska ustreznost. Brankovič pričakuje, da bo zakon implementiran v zastavljenem roku, to je 11. septembra.
|
positive
|
7,415
|
Upnikom predlagajo polovično poplačilo terjatev Gospodarstvo Rast, prek katerega je mariborska nadškofija vodila svoje finančne posle, je v prisilni poravnavi. Leto 2010 je družba sklenila s 50 milijoni evrov izgube. Vodstvo Gospodarstva Rast je ugotovilo, da je družba plačilno nesposobna predvsem zaradi neizplačila dividend Zvona ena holdinga, zmanjševanja vrednosti naložb v Zvonu ena in Zvonu dva, povečanja odhodkov za obresti najetih posojil pri bankah ter zaradi neuspešnih dogovorov o reprogramiranju posojil. Družba je ob koncu lanskega leta tako imela dobrih 41 milijonov evrov terjatev. Navadnim upnikom uprava Gospodarstva Rast predlaga polovično poplačilo terjatev v prihodnjih štirih letih. Največji upniki so banke Največji navadni upnik je z 11,5 milijona evrov Unicredit Banka, s 6,8 milijona evrov pa sledi Banka Koper, ki ima kot ločitveni upnik zavarovanih še za okoli štiri milijone evrov terjatev. Med milijonskimi upniki sta še Raiffeisen Banka 8,2 milijona in Abanka Vipa šest milijonov evrov. Gospodarstvo Rast, ki ga trenutno vodi Dušan Zazijal, je v skoraj 52-odstotni lasti Nadškofije Maribor, 34 odstotkov ima celjska, preostalih 14 odstotkov pa murskosoboška škofija. Vprašanje pa je, kakšna usoda ga čaka, glede na to, da upniki Zvona ena že zahtevajo stečaj. Preberite Zvonu ena grozi izguba T-2, NLB predlaga stečaj holdinga
|
negative
|
7,416
|
Med razlogi za podražitev tudi Fukušima Elektro Ljubljana bo za gospodinjske odjemalce s 1. julijem za dobrih 7 % zvišal ceno električne energije. Obenem bo družba odpravila progresivni način obračuna porabe. Povprečni mesečni račun bo za gospodinjstva ob enaki porabi električne energije višji za 7,47 odstotka oz. 3,29 evra. Podražitev so v ljubljanskem elektrodistributerju že napovedali, temeljni razlog za zvišanje cene osnovne oskrbe pa je visoka rast cen električne energije na veleprodajnem trgu. Ta je posledica predvsem dogajanj na področju jedrske energije, povečane rasti porabe elektrike in počasne gradnje novih proizvodnih virov. Po njihovih pojasnilih je trenutna nabavna tržna cena električne energije v celotnem letošnjem obdobju višja za 28,8 odstotka glede na enako obdobje lani, samo od dogodkov v Fukušimi do danes pa za 36,3 odstotka glede na enako lansko obdobje na sprotnem trgu. Elektro Maribor bo električno energijo podražil z junijem, podražitev elektrike so že napovedali tudi v Elektru Celje in Elektru Primorska, vendar ob tem niso navedli, kdaj se bo sprememba cen zgodila. Končne posledice tako nestabilnega okolja so tudi realno nestabilne cene vseh energentov. Od zadnje uskladitve cen v marcu 2009 se je neosvinčeni 95-oktanski bencin po navedbah Elektra Ljubljana podražil za 35 odstotkov, dizel za 29 odstotkov in kurilno olje za 85 odstotkov. Vendar bo julijska sprememba cene električne energije za gospodinjstva za 16 odstotkov zadoščala za zagotovitev nespremenjene cene tudi v letu 2012, čeprav obstaja velika verjetnost nadaljnje rasti cen na terminskem veleprodajnem trgu glede na razvoj cen na sprotnem trgu, so še izpostavili.
|
negative
|
7,417
|
Novi strateški partner se je predstavil medijem Gradbena družba SCT je dobila novega strateškega partnerja - to je Cestno podjetje Ljubljana, sta pojasnila prokurist SCT-ja Dušan Mes in predstavnik podjetja Jure Kranjc. Prokurist SCT-ja Dušan Mes je na tiskovni konferenci, ki sta se je udeležila tudi namestnik predsednika upravnega odbora Aleksander Meze in predstavnik Cestnega podjetja Ljubljana CPL Jure Kranjc, povedal, da so bili najbolj intenzivni dogovori z družbo CPL, vodstvi obeh podjetij pa sta se podrobno dogovorili o možnostih in načinu vstopa cestnega podjetja v lastniško strukturo in načinu reševanja podjetja SCT, d. d. Podjetje CPL je pripravljeno stopiti v podjetje kot strateški in poslovni partner ter kot večinski lastnik podjetja SCT, d. d., je razložil Mes. Oba partnerja po Mesovih besedah pričakujeta, da bodo upniki podprli spremenjeni načrt finančnega prestrukturiranja in s tem prisilno poravnavo. Krajnc Upniki bodo rekli zadnjo besedo Jure Krajnc je še pojasnil, da pogovori še tečejo, stvar upnikov pa je, da rečejo zadnjo besedo . Potrdil je, da so predlog predstavili največji upnici, to je NLB, vendar uradnega odgovora še niso dobili. Če bo predlog sprejemljiv za vse strani, bodo zagotovili 10 milijonov evrov z dokapitalizacijo in za okoli 20 milijonov evrov obratnih sredstev, v okviru katerih bi bil tudi denar za plače. Denar pa mora biti na fiduciarnem računu do 14. junija. Poudaril je še, da skupina CPL ne prevzema bremen SCT-ja za nazaj, to se rešuje v okviru prisilne poravnave . Krajnc tudi ni želel razkriti finančnih virov, ti naj bi bili različni in so poslovna skrivnost . V predlogu, ki smo ga posredovali, je tudi naša zahteva, da se izvedba gradbenih del v okviru SCT-ja izvede v okviru hčerinske družbe, deloma smo jo poimenovali Novi SCT, ki je prost vseh bremen in znotraj te firme se potem organizira proizvodnja v prihodnje. Ko bo predlog dokončno usklajen in sprejemljiv za vse strani, se pravi tudi za upnike, morajo na naši strani to dokapitalizacijo potrditi ustrezni organi združbe, je še pojasnil Krajnc. CPL normalno posluje naprej, bomo pa zagotovili sredstva za delovanje Novega SCT-ja, je še povedal Krajnc, ki meni, da se je treba zavedati, da SCT ne more biti več tako velik, kot je bil leta 2008 . Mes Če partnerstva ne bi bilo, bi predlagali stečaj Mes je dejal, da je upravni odbor družbe SCT v postopku poravnave napovedal, da bo v zakonskem roku sodišče zaprosil za dovoljenje za spremembo načrta finančnega prestrukturiranja podjetja. V zadnjem obdobju je namreč upravni odbor družbe sprejel sklep, s katerim je izničil osnovni kapital in predvidel povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki v višini najmanj desetih milijonov evrov, je pojasnil. In še Pred dnevni pa je skupščina družbe sprejela tudi sklep, s katerim bo mogoče konverzija terjatve vsem upnikov družbe SCT v lastniški delež. Sčasoma so tudi potekali pogovori s potencialni strateškimi domačimi in tujimi partnerji, ki so izrazili interes za različne oblike sodelovanja z družbo SCT. Zidar, Meze in Jamnik so se odpovedali lastništvu Lastniki SCT-ja so na ponedeljkovi skupščini sprejeli sklep o dokapitalizaciji s stvarnimi vložki, kar pomeni pretvorbo upniških terjatev v lastniške deleže. Upravni odbor, v katerem so Ivan Zidar, Aleksander Meze in Janez Jamnik, je sprejel sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala z razveljavitvijo delnic dozdajšnjih delničarjev med njimi je z več kot 78 odstotki SCT Holding, ki je v lasti Zidarja, Jamnika in Mezeta. Sledila naj bi dokapitalizacija z denarnim vložkom vsaj 10 milijonov evrov, poleg tega pa bi novi lastnik SCT-ja zagotovil tudi posojilo - predvidoma 20 milijonov evrov -, ki bi ga pozneje konvertiral v lastniški delež.
|
neutral
|
7,418
|
Kmalu do 350 milijonov? Prvi mož Razvojne banke Sveta Evrope CEB Raphael Alomar in predsednik uprave SID banke Sibil Svilan sta v Ljubljani podpisala pogodbo o posojilu v višini 40 milijonov evrov. Sredstva bo SID banka tako po Svilanovih besedah namenila za dolgoročno financiranje projektov na področju izboljšanja življenjskih pogojev na mestnih in podeželskih območjih ter projektov s področja varovanja okolja, večinoma pa bo šlo za financiranje občinskih projektov. Svilan je ob tem izrazil prepričanje, da bodo pogoji posojil, ki jih bodo v SID banki izvajali neposredno, za slovenske občine zelo ugodni. Ročnost naj bi bila največ 20 let, o natančnih pogojih, obrestnih merah in morebitnih moratorijih na odplačilo pa bodo odločali od primera do primera. Prvi mož SID banke v vsakem primeru verjame, da bodo obrestne mere nižje od tistih, ki so lokalnim skupnostim na voljo zdaj, pribitek na medbančno obrestno mero v območju evra pa naj bi bil minimalen. Tudi Alomar je zatrdil, da so pogoji posojil na podlagi sredstev CEB-a zelo ugodni. Je pa Svilan opozoril, da je ob teh ugodnih pogojih bistveno, da občine pripravijo dobre in kakovostne projekte, ki bodo vsebinskim pogojem ustrezali, saj bosta monitoring in nadzor stroga. Prve projekte bi SID banka po Svilanovih ocenah lahko začela financirati že letošnjo jesen. SID banka bo sredstva CEB-a dopolnila tudi z lastnimi sredstvi in morda še s sredstvi Evropske investicijske banke. Svilan je izrazil prepričanje, da bodo posojila pomembno prispevala k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja v Sloveniji, SID banki pa bo sodelovanje s CEB-om, omogočilo, da svojo dozdajšnjo dejavnost razširi še na področje socialnega razvoja. Kmalu do 350 milijonov? CEB je Sloveniji doslej odobril 284 milijonov evrov sredstev. Partnerji so bili ministrstva, banke in specializirane ustanove, tokratna pogodba s SID banko pa je prva. V prihodnje CEB poleg danes podpisane posojilne pogodbe načrtuje še odobritev dodatnih sredstev, tako da bi obseg posojil lahko dosegel okoli 350 milijonov evrov. Minister za finance Franc Križanič je CEB označil za posebno banko s posebnim poslanstvom financiranja kakovostnega življenjskega okolja in socialnih ter okoljskih projektov. Zagotovil je, da so bila vsa dozdajšnja sredstva CEBa- v Sloveniji učinkovito porabljena, omenil pa je financiranje projektov na področju šolstva.
|
neutral
|
7,419
|
Ročnost posojila bo 7,5 leta Obseg jamstev bo znašal 280 milijonov evrov, dejanska udeležba Slovenije pa bo znašala 155 milijonov evrov, je povedal minister Križanič. Celotna pomoč Portugalski pri odplačevanju njenih posojil bo znašala 78 milijard evrov, Slovenija pa bo tokrat udeležena z malce večjim odstotkom, saj so izključene Grška, Irska, Španija in Portugalska, je pojasnil finančni minister Franc Križanič. Znesek jamstev, ki jih bo morala Slovenija ponuditi Portugalski bo znašal 280 milijonov evrov. Dejanski znesek pa bo nižji, in sicer 155 milijonov evrov, kar bo slovenski dolg, če bo prišlo do unovčenja jamstev, povečalo za 1,5 odstotne točke. Posojilo bo imelo 7,5-letno ročnost, začetna obrestna mera pa bo verjetno znašala 3,85 odstotka in se bo postopoma dvignila na okoli šest odstotkov. Borut Pahor je ob tem še poudaril, da Slovenija Grčiji ne bo dala novih posojil, dokler ne bo dobila zagotovil, da jih bo Grčija poplačala. Ne bi bilo pošteno, da od naših ljudi zahtevamo, da zategnejo pasove, po drugi strani pa dajemo denar tistim, ki tega niso pripravljeni storiti, meni premier. Na novinarska vprašanja o visokih izplačanih regresih je kasneje pojasnil, da so na vladi danes ugotovili, da je tako ravnanje nespodobno in v nasprotju s sklepi, ki so jih sprejeli lani. Danes bom poslal tudi pismo predsednici agencije za upravljanje kapitalskih naložb, in sicer, da se prihodnji teden sestanemo in pogovorimo kako bo ukrepala glede izplačila teh regresov. Če je imela pristojnost, da vstopi v dokapitalizacijo NKBM, bo imela pristojnosti tudi pri regresih. Agencija bo morala prevzeti tudi odgovornost, ki jo prinaša avtonomija in svoje odločitve kdaj pa kdaj pojasniti tudi pred državnim zborom. je dejal Pahor. Zakone je potrebno spoštovati, so pa tudi stvari, ki so del poslovne morale. Tu se začne družbena odgovornost, je še dodal.
|
neutral
|
7,420
|
Medved Spoštujemo poziv Računskega sodišča, a odgovornost nosimo mi Če bodo nepoplačani podizvajalci izvedli zaporo pomurske avtoceste, bodo ukrepale pristojne institucije, je dejala prva dama Darsa. Meni, da za unovčitev bančne garancije ni pravne podlage. Zavedamo se težkega položaja podizvajalcev, radi bi jim pomagali, vendar je dvakratno izplačilo istih del negospodarno, še več, nezakonito, je na tiskovni konferenci dejala predsednica uprave Družbe za avtoceste RS Mateja Duhovnik. Vztraja, da je Dars svoje obveznosti že poravnal glavnim izvajalcem, in opozarja, da bodo pristojne institucije upravo zagotovo klicale na odgovornost. Duhovnikova tudi dodaja, da mnenje finančnega ministrstva ni zadostna podlaga za plačilo že plačanih del. Zagotovila je še, da Dars sprotno pregleduje vse zahtevke podizvajalcev za plačilo in da nenominirani že prejemajo obvestila o zavrnitvi zahtevkov. Dars bo tudi v predpisanem roku poročal DZ-ju in vladi o rešitvah situacije, kot zahtevate ti dve instituciji. Dars tako pregleduje vse zahtevke podizvajalcev, in če kateri od teh še ni bil plačan glavnemu izvajalcu torej SCT-ju, ga bo poplačal iz lastnih sredstev. Združenje podizvajalcev še vedno namerava izvesti dvourno protestno zaporo pomurske avtoceste. Duhovnikova je napovedala, da Dars soglasja ne bo izdal in da bodo v tem primeru ukrepale pristojne institucije . Združenje ni nikoli predlagalo konstruktivne in zakonite rešitve nastale situacije, je še dodala prva dama Darsa. Medved Odgovornost nosi izključno nadzorni svet Predsednik nadzornega sveta Darsa Milan Medved je glede nedavnega poziva Računskega sodišča k razrešitvi uprave zaradi negospodarnega ravnanja dejal, da NS spoštuje odločitev in poziv, vendar je potrebno ločiti politiko od gospodarstva . Poziv so nadzorniki po Medvedovih besedah obravnali z vso dolžno skrbnostjo, vendar v tem primeru nosi vso odgovornost za odločitev izključno nadzorni svet, ki je tudi ugotovil, da ni bilo dovolj argumentov za razrešitev. Če bi upravo na podlagi pomanjkljivih argumentov razrešili, bi lahko ta družbo tožila, zaradi česar bi nastala gospodarska škoda, je pojasnil Medved. Še posebej zato, ker je uprava izvedla pozitivno ocenjene popravljalne ukrepe, ki jih je nadzorni svet obravnaval na sedmih sejah. Naslednjo sejo je Medved napovedal za prihodnjo sredo, kjer bodo odgovornost uprave obravnavali še enkrat. Kazenskih ovadb zoper dve članici uprave Medved ne bo komentiral, dokler ne dobijo epiloga. Glede zavarovanja, ki ga Dars plačuje za člane uprave in nadzornega sveta za primer povzročene poslovne škode, pa je Medved dejal, da je to namenjeno zavarovanju interesov družbe, ker so tožbe lahko izredno visoke. Juhart Bančna garancija je smešna Pravnik Miha Juhart z mariborske pravne fakultete je za Dars pripravil pravno mnenje. Juhart ocenjuje, da je ta bančna garancija smešna , meša jabolka in hruške , a ne daje pravne podlage za uveljavitev bančne garancije v tem primeru. Garancija se namreč glasi na dobro izvedbo del in plačilo podizvajalcem, vendar je kot taka namenjena terjatvam Darsa proti SCT-ju, hkrati pa je namenjena tudi morebitni nesposobnosti SCT-ja za pridobitev nove garancije za odpravo napak v zajamčenih rokih, kar je po Juhartovi oceni mešanje popolnoma različnih stvari. Če bi država zares želela zagotoviti izplačilo podizvajalcem, bi morali sprejeti predpis, ki bi vseboval neko obveznost naročnika, da prevzema poroštvo za obveznosti do podizvajalcev ali pa bi se k temu morala zavezati naročnik in izvajalec s pogodbo. A tega v tem primeru ni, je pojasnil Juhart. Država sicer z zakonskimi spremembami počasi dela korake v pravo smer ureditve področja, a predpisi pač ne morejo veljati za nazaj, je sklenil.
|
neutral
|
7,421
|
Zainteresirani bodo lahko opravili skrbni pregled družbe Družba Elan vabi vlagatelje k dokapitalizaciji družbe za od sedem do 10 milijonov evrov in morebitnemu nakupu dela obstoječih poslovnih deležev družbe. Objava v Dnevniku je prvi korak v postopku iskanja vlagatelja. V Elanu ponudbe pričakujejo do 10. junija. Tako si želijo zagotoviti svež kapital. V tej prvi fazi Elan izjave o interesu pričakuje do polnoči 10. junija. Finančni svetovalec bo vsem vlagateljem, ki bodo izrazili zanimanje, posredoval informacijski memorandum in obvestilo o nadaljnjem poteku postopka. Zainteresirane vlagatelje bodo nato pozvali k drugi fazi postopka, v kateri bodo lahko izvedli skrbni pregled družbe. Elan si ob tem pridržuje pravico, da v postopku ne izbere nobenega vlagatelja, da katerega koli vlagatelja v postopku izloči in da postopek spremeni.
|
neutral
|
7,422
|
AUKN že pripravlja priporočila Poslanci SDS-a zahtevajo sklic nujne seje komisije DZ-ja za nadzor javnih financ na temo problematike izplačil regresov v podjetjih v večinski državni lasti. Menijo, da bi morala komisija vladi priporočiti takojšnje sprejetje ukrepov, s katerimi se bo zagotovilo upoštevanje vladnih priporočil glede višine regresa in drugih izplačil. Za regrese v NLB-ju skupaj 6,3 milijona evrov Javnost namreč zadnje čase razburjajo izplačila regresov v podjetjih v državni lasti, predvsem v primerih Nove Ljubljanske banke NLB in Slovenskih železnic, so poudarili v SDS-u. Izstopa predvsem primer NLB-ja, kjer naj bi po navedbah medijev zaposlenim izplačali po 1566 evrov bruto regresa. To skupaj znese 6,3 milijona evrov. Ob tem pa je treba spomniti, da je NLB leto 2010 končal s skoraj 185 milijoni evrov izgube, letos pa je bila dokapitaliziran z dodatnimi 243 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja. S tega vidika smo še bolj začudeni nad višino izplačanega zneska za regres, so dejali v poslanski skupini. Kako je bil lahko izpogajan tako visok znesek? Višina regresa, ki znaša 75 odstotkov povprečne izplačane plače v zadnjih treh mesecih v vsaki posamezni banki, je določena v kolektivni pogodbi bančništva. Kolektivna pogodba pa predvideva tudi, da se izplačilo regresa lahko začasno zadrži, a mora za to obstajati dogovor s sindikatom, je povedal predsednik Sindikata bančništva Slovenije. Kolektivna pogodba naj bi bila podpisana že v času krize, tako da to, da so bili tako visoki zneski regresa sploh lahko izpogajani, še bolj preseneča, je dejal vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko. Visoki regresi v Pošti Slovenije, SŽ-ju in Telekomu Čudi ga tudi odziv agencije za upravljanje kapitalskih naložb države, ki se od tega problema ograjuje, saj meni, da gre v omenjenih primerih za stvar poslovodstev, in ne za stvar korporativnega upravljanja. Prav ta agencija pa je pred nekaj tedni lahkotno spremenila statute nekaterih podjetij za to, da je lahko dokapitalizirala NKBM, je spomnil poslanec. Vlada je sicer v gospodarskih družbah v večinski državni lasti priporočila regres v višini minimalne plače, vendar se jih večinoma niso držali, saj naj bi na Pošti Slovenije izplačali 1045 evrov, na Slovenskih železnicah 1082 evrov, v Telekomu Slovenije, ki je v letu 2010 ustvaril za več kot 200 milijonov evrov izgube, pa 1000 evrov bruto regresa. V omenjenih primerih izplačil regresov v podjetjih v večinski državni lasti menimo, da gre za neodgovorno ravnanje uprav in nadzornih svetov, prav tako bi morala odločnejšo vlogo odigrati država preko Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS, menijo poslanci SDS-a in zahtevajo obravnavo problematike na seji komisije za nadzor javnih financ. Vlada že razpravljala o tem Vlada je problematiko sicer že obravnavala in ugotovila, da je izplačilo regresov v družbah, ki ne poslujejo odlično, nespodobno. O regresih bo beseda tekla tudi na sestanku vlade z agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države prihodnji teden. Agencija pa po zagotovilih njene predsednice uprave Dagmar Komar že pripravlja priporočila, v katerih bodo navodila, naj se družbe v večinski lasti države pri določitvi regresov držijo minimalnih dogovorjenih zneskov v kolektivnih pogodbah. Če tega ne bodo upoštevale, bo agencija ukrepala.
|
negative
|
7,423
|
Dow Jones v četrtek pridobil le 0,06 odstotka Microsoftove delnice so v zadnjih desetih letih padle za 30 odstotkov, analitiki pa vzroke iščejo tudi v neambicioznem vodstvu podjetja. Znani vlagatelj David Einhorn, dolgoletni delničar Microsofta in upravljalec premoženja, je pred dnevi dregnil v osje gnezdo in izjavil, da je Steve Ballmer tisti, ki najbolj zavira rast Microsoftovih delnic. Ballmer je leta 2000 na mestu predsednika uprave nasledil Billa Gatesa, podjetje pa je v zadnjem desetletju zamudilo številne poslovne priložnosti zlasti na trgu prenosnih telefonov in tabličnih računalnikov. Ballmer naj odstopi Einhorn si je ime ustvaril ob izbruhu finančne krize, ko je opozarjal na slabo zdravje investicijske banke Lehman Brothers, ki je nato res propadla. Sklad, ki ga upravlja Greenlight Capital hedge, ima devet milijonov Microsoftovih delnic 0,11 odstotka celotne izdaje, Einhorn pa zahteva odstop Steva Ballmerja. Microsoft je bil konec 90. let največje ameriško podjetje po tržni kapitalizaciji, zadnja leta pa je primat vodilnega tehnološkega podjetja prevzel Apple. Goldman Sachs previdnejši pri napovedi Microsoftove delnice, s katerimi se trguje pod desetkratnikom pričakovanega dobička mnogi pravijo, da so podcenjene, so se po Einhornovih komentarjih v četrtek podražile za dva odstotka na 24,67 dolarja in potisnile indeks Dow Jones 12.402 točki do rahlega plusa, medtem ko je širši indeks S&P 500 1.325 točk pridobil 0,4 odstotka. Pri Goldman Sachsu so znižali ciljno vrednost indeksa S & P in pravijo, da bo ob koncu letošnjega leta pri 1.450 točkah prejšnja napoved 1.500. Rast BDP-ja pod dvema odstotkoma Vzrok za slabšo napoved so sveži makroekonomski podatki, ki kažejo na šibko okrevanje. Ameriško gospodarstvo je imelo v prvih treh mesecih zgolj 1,8-odstotno rast. Analitiki so upali, da bo rast BDP-ja v resnici višja od dveh odstotkov, toda ministrstvo za trgovino je tudi v drugi oceni ugotovilo, da je bila rast 1,8-odstotna, potem ko je bila v zadnjem lanskem četrtletju 3,1-odstotna. Nižji dobiček ameriških podjetij Ameriške družbe so imele za 0,9 odstotka nižje dobičke po davkih, potem ko so ti še v četrtem lanskem četrtletju porasli za 3,3 odstotka. Dobiček pred davki se je zvišal za 1,3 odstotka. Novih zaposlitev je še vedno premalo. V zadnjem tednu se je število zahtevkov za denarno pomoč v času brezposelnosti povzpelo s 414 tisoč na 424 tisoč. Tečaji delnic v prvi kotaciji LUKA KOPER +3,20 % 12,90 EUR TELEKOM +1,39 % 73,00 GORENJE +0,49 % 10,20 INTEREUROPA -0,00 % 1,85 KRKA -0,07 % 60,00 NOVA KBM -0,52 % 7,899 PETROL -0,58 % 222,70 MERCATOR -0,59 % 169,00 Lepa rast delnic srbskih podjetij Na borzi v Beogradu se je po aretaciji Ratka Mladića osrednji delniški indeks povzpel za 2,7 odstotka. Na Ljubljanski borzi je SBI TOP 768 točk v petek zdrsnil za 0,18 odstotka, tedenska izguba pa znaša 0,4 odstotka. Na pozitivni strani je bil drugi dan zapored opazen Telekom Slovenije, ki se je ob 121 tisoč evrih prometa povzpel do 73 evrov. S Krko je bilo za 850 tisoč evrov prometa, cena je nihala med 60 in 60,5 evra. Delnice Nove KBM so zdrsnile do 7,70 evra.
|
neutral
|
7,424
|
Banke so dovolj likvidne, pravi Kranjec Slovenske banke imajo v primerjavi s tujimi previsoke marže, kar je nevzdržno za gospodarstvo, pravi guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Če za milijon evrov v evroobmočju podjetja plačajo obresti v višini približno 3,6 odstotka in Euribor, v Sloveniji podjetja za isti znesek pri bankah z večinskim tujim lastništvom plačajo Euribor in 4,9 odstotka, v velikih slovenskih bankah 5,4 odstotka in Euribor, pri manjših slovenskih bankah pa je pribitek k Euriborju več kot šestodstoten, je izpostavil Kranjec. To je nekonkurenčno, pravi in dodaja, da so v Sloveniji obrestne mere bistveno višje kot na primer na Slovaškem in v baltskih državah, kjer je 90 odstotkov bančnega sistema v tujih rokah. Ne vidi možnosti, da bi se to hitro spremenilo, čeprav bi se glede na visoke tržne deleže slovenskih bank na bančnem trgu moralo. Slovenska podjetja so bolj zadolžena kot tuja V nasprotnem primeru namreč slovensko gospodarstvo ne bo zdržalo, še posebej če pri tem upoštevamo še težave na strukturnem področju in na področju fiskalne politike. Slovenska podjetja iz realnega sektorja so po besedah guvernerja bistveno bolj zadolžena kot podjetja v tujini, zato banke velikokrat nimajo interesa, da odobrijo posojila, saj preprosto ne najdejo kreditno sposobnih posojilojemalcev z dobrimi produkti. Zato se zdaj usmerjajo v prebivalstvo, kjer so tveganja in odobrena posojila nižja. Banke so dovolj likvidne, dodaja, tako da ni težava v tem, da banke ne bi imele denarja. Poleg medbančnega posojanja imajo banke možnost črpanja kratkoročnih virov pri Evropski centralni banki. Ta sklad je popolnoma neizkoriščen, zato težava, da banke ne financirajo gospodarstva bolj, ni v likvidnosti bank, ampak v posojilojemalcih, ugotavlja Kranjec. Slovenija po poti Grčije, Portugalske in Irske? Slovenija mora ukrotiti porabo, sicer bi lahko zaradi proračunskega primanjkljaja in rasti zadolženosti šla po poti Grčije, Portugalske in Irske, je še dejal Kranjec. Čeprav je vlada obljubila nižji proračunski primanjkljaj, se bo ta zaradi pomoči državnim podjetjem letos še zvišal, je prepričan guverner BS-ja, ki je dodal, da dokler se proračun ne bo uravnal, ni smiselno govoriti o prestrukturiranju dolgov. Opozoril je tudi na morebitno zavrnitev pokojninske reforme na referendumu, saj bi njen padec privedel do še večje zadolženosti, kar bi bila posledica gotovega povišanja obresti za slovenska podjetja in državo.
|
neutral
|
7,425
|
Sodelovanje na ponedeljkovi dražbi je še pod vprašajem Skupini Aha ni bil omogočen skrbni pregled družbe Mura in partnerji, ki bo v ponedeljek na dražbi. Stečajni upravitelj se izgovarja na poslovno skrivnost. Solastnica Skupine Aha Mojca Lukančič je danes povedala, da dokončne odločitve o tem, ali bodo v ponedeljek sodelovali na dražbi, še niso sprejeli. Pravi pa, da ne ve, kdo bi katero koli družbo kupil brez skrbnega pregleda. Lukančičeva in solastnik skupine Aha Nigel Peter Buxton tudi na četrtkovem sestanku z vodstvom družbe Mura in partnerji želelnih podatkov nista dobila, saj da je odločitev v rokah stečajnega upravitelja Mure, ki je 100-odstotna lastnica družbe Mure in partnerji, Branka Đorđevića. Đorđević To je poslovna skrivnost Težko damo vse te stvari na vpogled, to je poslovna skrivnost, pa je dejal Đorđević. Zamislite si, da pride deset potencialnih vlagateljev pregledat dokumentacijo, nato pa nihče ne pride na dražbo. Vzamejo vam pomembne sestavine pogodbe, čez pol leta ali čez eno leto pa to uporabijo proti vam, je dodal. Zakon je nejasen Lukančičeva pravi, da je glede na razpis dražbe mogoč ogled predmeta prodaje. Đorđević pravi, da zakon glede skrbnih pregledov ni dorečen, saj da določa, da se kupuje po načelu videno-kupljeno in da prodajalec ne odgovarja za stvarne napake. Lukančičeva dodaja, da se po njenem vedenju nihče drug ni zanimal za pregled in tudi sama tovrstne proizvodnje ne bi organizirala v drugi družbi, s čimer bi lahko zlorabila pridobljene podatke. Dodaja, da projekta ne bodo začeli, če ne bodo imeli vseh podatkov. Želijo oživiti znamko Mura Lukančičeva in Buxton sta v sredo vodstvu sindikata družbe povedala, da želita po nakupu osvežiti blagovno znamko Mura, nekoliko povečati dodelavne posle, ki zdaj predstavljajo 80 odstotkov prodaje, in v petih letih prek Murine družbe EHM povečati prodajo pod lastno blagovno znamko s pet na 15 milijonov evrov. Vlada je podjetju Aha Moda iz skupine Aha pred kratkim že namenila 5,8 milijona evrov v dveh letih za vzpostavitev sodobnih poslovnih procesov in revitalizacije blagovne znamke Mura, če bo seveda Muro in partnerje kupila. V ponedeljek bosta za izklicno ceno 9,65 milijona evrov na dražbi 100-odstotni delež družbe Mura in partnerji ter blagovna znamka Mura skupaj z opremo in prostori, kjer zdaj dela okoli 1.400 zaposlenih. Ali in kdo je vplačal varščino na Đorđevićevo zahtevo, ne bo znano pred ponedeljkom.
|
negative
|
7,426
|
Namen zakona ni posegati v solidarnost med sosedi Če zakon o preprečevanju dela na črno ne bo sprejet, bo pomoč pri trgatvi še naprej delo na črno in kaznovana, saj to določa obstoječa zakonodaja, trdi Anja Kopač Mrak. Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak in generalna direktorica direktorata za trg dela in zaposlovanje Damjana Košir sta na novinarski konferenci predstavili ključne novosti zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno in odgovorili na očitke nasprotnikov zakona. Sive ekonomije v Sloveniji od 15 do 25 odstotkov BDP-ja Anja Kopač Mrak je pojasnila, da različne študije kažejo, da znaša obseg sive ekonomije v Sloveniji od 15 do 25 odstotkov BDP-ja, npr. v Avstriji pa le 7 odstotkov BDP-ja. Ti podatki po njenem kažejo, da imamo velik problem z deležem sive ekonomije, ki že vpliva na delovanje socialne države in izvajanje javnih storitev. Poudarila je, da je ključni cilj zakona o preprečevanju dela na črno omejitev dela in zaposlovanja na črno z okrepljenim nadzorom in zaostreno kaznovalno politiko. Izpostavila je, da bodo s tem zakonom dali možnost posameznikom, ki delajo na črno, da prijavijo svojega delodajalca, s čimer je ta potem dolžen delavca zaposliti za nedoločen čas in mu plačati prispevke tudi za nazaj. Zakon jasno določa izjeme, ki niso delo na črno Pojasnila je, da zakon tudi jasno določa izjeme, ki niso delo na črno. Tovrstne izjeme so po njenih besedah sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo ob naravnih in humanitarnih nesrečah in vsako humanitarno, prostovoljno in karitativno delo. Dodala je, da z zakonom torej ne omejujejo brezplačne medsosedske pomoči, ampak omejujejo možnost posameznikov, ki imajo registrirano dejavnost, da bi nekomu pomagali pri izvajanju taiste dejavnosti, kar naj bi bilo prepovedano tudi z drugimi zakoni, ki urejajo davčno politiko. Zakon na področju kmetijstva širi možnost sosedske pomoči Dejala je še, da zakon na področju kmetijstva celo širi možnost medsosedske pomoči, saj brezplačne pomoči pri sezonskih delih na kmetijah ne šteje za delo na črno, kot je to določeno v sedanjem zakonu. Vsak po tem zakonu lahko opravlja to pomoč. Če zakon ne bo sprejet, bo trgatev še vedno delo na črno in kaznovana po veljavnem zakonu, je opozorila. Kot je povedala, namen zakona ni posegati v solidarnost med sosedi. Na ministrstvu, poudarja, verjamejo, da je zakon dober in da nima škodljivih posledic. Izpostavila je še, da je bil zakon usklajen tako na ekonomsko-socialnem svetu kot tudi s socialnimi partnerji. Zakon širi tudi možnost dela v lastni režiji Koširjeva je zatrdila, da zakon širi tudi možnost dela v lastni režiji. Obstoječi zakon namreč določa, da lahko delo v lastni režiji opravljajo le sorodniki v ravni vrsti do tretjega kolena, z novim zakonom naj bi se ta možnost razširila na sorodnike v ravni in stranski vrsti do tretjega kolena in še na sorodnike v svaštvu do drugega kolena. Podobna zadeva je pri možnosti opravljanja kratkotrajnega dela, ki ga zdaj lahko opravljajo le sorodniki do prvega kolena v ravni vrsti, medtem ko novi zakon možnosti opravljanja tega kratkotrajnega dela širi na več sorodnikov, je povedala.
|
neutral
|
7,427
|
Evro porasel nad 1,43 dolarja Število bikovsko razpoloženih vlagateljev je v ZDA zadnji teden padlo na 25,6 odstotka, kar je najmanj po lanskem avgustu. Wall Street se je moral medtem četrti teden zapored sprijazniti z izgubami. Ameriško združenje individualnih vlagateljev je v zadnji raziskavi ta od julija 1987 poteka vsak teden v torek in sredo ugotovilo, da je zaradi velikega nihanja, ki je zlasti posledica evropske dolžniške krize ter slabših ameriških makroekonomskih objav, število pesimistov naraslo. Število tistih, ki menijo, da bodo delniški trgi v prihodnjih šestih mesecih rasli, se je znižalo za 1,1 odstotne točke, na 25,6 odstotka. Povprečje znaša 39 odstotkov. Nevtralno mnenje je dalo 33 odstotkov vlagateljev, medvedje razpoloženih pa je po novem 41,4 odstotka. Kazalec P/E precej pod dolgoletnim povprečjem V tem mesecu je bilo mogoče prebrati še nekaj slabših napovedi o prihodnji predstavi Wall Streeta, mnenju pa se pridružuje tudi Jonathan Golub, vodilni strateg v newyorški podružnici banke UBS Podjetja bodo še vedno pozitivno presenečala z dobički, toda vlagatelji nekako ne bodo verjeli v njihovo nadaljnjo rast, zato bodo zahtevali večjo premijo. Že zdaj znaša popularen kazalec P/E razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico med delnicami, vključenimi v indeks S&P 500, 14,8, toda očitno se bo razmerje moralo še znižati, preden bodo vlagatelji spet pogumneje kupovali delnice. V zadnjih petih letih je bil povprečni P/E 15,6, po letu 1988 pa kar 19,2. Občuten padec prodaje rabljenih stanovanj Razlogov za previdnost na delniških trgih je kar nekaj, v tem mesecu se je pojavil tudi strah pred novo recesijo v ZDA in pred ohlajanjem kitajskega gospodarstva. V prihodnjem tednu bo Wall Street dobil nove podatke o stanju na trgu dela v petek bo znana majska brezposelnost in na nepremičninskem trgu. Včerajšnji podatek o 11,6-odstotnem padcu aprilske prodaje rabljenih stanovanjskih enot je bil precej šokanten. Visoka brezposelnost se odraža v potrošnji - aprila je ta v ZDA porasla za 0,4 odstotka, kar je manj od pričakovanj, je pa zato indeks potrošniškega zaupanja univerze v Michiganu z aprilskih 69,8 točke v maju porasel na 74,3 točke. Surovinski trgi so po krepkih padcih na začetku maja zdaj spet zadihali in optimisti verjamejo, da je rast cen bakra na tritedenski maksimum dokaz, da gospodarsko okrevanje vendarle ni ogroženo. Dow Jones12.441 Nasdaq2.796 DAX30 7.163 FTSE1005.938 FTSEurofirst 3001.134 Nikkei9.521 EUR/USD1.4299 USD/JPY80,81 EUR/CHF1,2142 Lahka nafta100,76 USD Zlato1.535 USD Euribor, 6-mesečni1,708 % Zahteve Basla III morda ne bodo tako stroge Dow Jones je v petek pridobil 0,31 odstotka, na tedenski ravni pa izgubil 0,56 odstotka. To je bil že četrti zaporedni tedenski padec elitnega newyorškega indeksa. Tudi v Evropi so delniški indeksi ob koncu tedna porasli zasluge gredo zlasti finančnim delnicam, saj kaže, da zahteve Basla III po večji kapitalski ustreznosti bank le ne bodo tako stroge, kot so sprva mislili, vendar se minusu na tedenski ravni niso mogli izogniti. Evro se je povzpel nad mejo 1,43 dolarja, potem ko je predsednik grške centralne banke povedal, da bo država lahko odplačala svoje obveznosti brez prestrukturiranja dolga. V primerjavi s švicarskim frankom je evro spet dosegel zgodovinsko dno, saj je padel na 1,2101 franka. Gorenje drsi proti desetim evrom Na Ljubljanski borzi še vedno vladata pesimizem in nizek promet. Med delnicami, ki sestavljajo indeks SBI TOP ta je v petih dneh izgubil 0,4 odstotka, so največ, 2,86 odstotka, izgubile delnice Gorenja, ki jim grozi, da bodo prvič po avgustu pogledale pod 10 evrov. Cena delnic Nove KBM je zanihala do 7,70 evra. Na pozitivni strani izstopajo Telekomove delnice, ki so se po objavi spodbudnega četrtletnega dobička podražile za 4,30 odstotka. Kar spodbudne bilance je objavila tudi Zavarovalnica Triglav, saj je v prvem letošnjem četrtletju ustvarila 12,8 milijona evrov čistega dobička, kar je 26 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Vlagatelji zadnje dni budno spremljajo tudi predloge družb o izplačilu dividend za preteklo leto.
|
negative
|
7,428
|
Če denar še ni nakazan, potem so odprte še vse možnosti V tem tednu so javnost razburjali visoki regresi, ki so jih ali pa jih še nameravajo izplačati družbe v državni lasti, zlasti tiste, ki jih s proračunskim denarjem rešujemo davkoplačevalci. Družbe so razkrile, da so za regrese porabile več milijonov evrov, ne glede na to, ali so poslovale dobro ali slabo. Zato so se ob tem postavila vprašanja tudi o družbeni odgovornosti vodstev, ki vodijo te družbe. V Adrii regres na ravni minimalne plače Višina regresa je določena s kolektivno pogodbo, a dejansko izplačilo je stvar dogovora med socialnimi partnerji v družbi, je za Radio Slovenija poročala Simeona Rogelj. To kaže primer Adrie Airways, ki ima že nekaj let težave, zato bodo zaposleni tudi letos dobili regres v višini minimalne plače, pravi Maks Tajnikar V Adrii v vseh letih, kolikor poznam podatke, izplačujejo regres na ravni minimalnih plač in tudi letos bo tako. Mislim, da so sindikati v Adrii to do zdaj sprejemali in da bo tako tudi letos. Pahor So stvari, ki niso stvar zakonov, temveč morale Do regresa je upravičen sleherni zaposleni, a pri določanju njegove višine moramo biti previdni, še dodaja Tajnikar, še posebej če družba prejema državno pomoč ali je kako drugače odvisna od davkoplačevalskega denarja. Zato so odločitve vodstev o visokih regresih v družbah z izgubami, še zlasti če so te odvisne tudi od proračunskih sredstev, ne samo neupravičene in nespodobne, ampak tudi družbeno neodgovorne, je pred dnevi opozoril predsednik vlade Borut Pahor Zakon je treba spoštovati, če ne, greš v kazenski postopek. So pa tudi stvari, ki niso stvar zakonov in prava, temveč poslovne morale. In tam se začne tisto, čemur pravimo družbena odgovornost, je dejal Pahor. Kovač Uprave bi morale tvegati tudi tožbe Temu pritrjuje tudi ekonomist Bogomir Kovač Ta t. i. družbena neodgovornost je v tem, da nekdo drug, se pravi davkoplačevalci, plačujejo za neko podjetje oz. zaposlene. ki so posredno sicer spoštovali kolektivno pogodbo, vendar je ta neprimerna glede na recesijo oz. položaj podjetja. V vsakem primeru bi uprave morale doseči kompromis s sindikati in znižati regrese oz. tvegati tožbe. Če denar še ni nakazan, potem so odprte še vse možnosti, če pa je ta že na računih, je stvar dosti bolj komplicirana, je sklenil Kovač.
|
negative
|
7,429
|
Na Darsu poudarjajo nezakonitost zapore Dars je zavrnil vlogo Društva podizvajalcev Brežice za izdajo dovoljenja za popolno dvourno zaporo pomurske avtoceste, ki so jo podizvajalci napovedali za 13. junij. Na Darsu v povezavi z napovedjo zapore poudarjajo, da zakon o cestah natančneje opredeljuje področje zapor državne ceste zaradi del ali prireditev. V določbi zakona je zapisano, da so športne in druge prireditve na avtocestah in hitrih cestah, zaradi katerih bi jih bilo treba popolnoma zapreti za promet, prepovedane oz. niso dovoljene. Ker Dars kot upravljavec predmetne ceste v upravnem postopku ni izdal soglasja za njeno zaporo, bo napovedano dejanje protizakonito, poudarjajo v Darsu. Zaprli bi, ker niso bili plačani Društvo podizvajalcev Brežice je 24. maja, po tem, ko je GZS preklical vlogo Združenje izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu Slovenije pri GZS-ju za izdajo dovoljenja za zaporo pomurskih avtocestnih odsekov Lenart-Senarska in Sv. Jurij ob Ščavnici-Vučja vas, vložilo vlogo za izdajo dovoljenja za zaporo. V vlogi je napovedano, da bo društvo 13. junija izvedlo dvourni protestni shod na območju avtocestnega priključka Lenart. V sklopu protestnega shoda naj bi se po napovedi Društva podizvajalcev Brežice med 10. in 12. uro izvedla popolna zapora za tranzitni promet na relaciji med priključkoma Vučja vas in Lenart. Protestni shod naj bi se, kot je zapisano v vlogi, izvajal na zaprtem delu vozišča - območje za avtocestnim priključkom Lenart, in sicer na voznih pasovih v smeri Lendave.
|
negative
|
7,430
|
Na začetku bodo odprli štiri poslovne pisarne Na ministrstvu za zunanje zadeve iščejo nove načine, kako slovenskim podjetjem pomagati pri internacionalizaciji. Med novimi projekti je tudi odpiranje poslovnih pisarn. S tem, kar smo dosegli v zadnjih slabih dveh letih, s tem, ko smo postavili gospodarsko diplomacijo za prioriteto našega delovanja, smo zadovoljni, je ocenil generalni direktor na direktoratu za gospodarsko diplomacijo in razvojno sodelovanje na ministrstvu za zunanje zadeve MZZ Vladimir Gasparič in dodal, da so prizadevanja naletela na pozitiven odnos podjetij. Med glavnimi dejavnostmi je Gasparič izpostavil gospodarske delegacije, ki spremljajo predsednika države in vlade ob uradnih obiskih v tujini, mešane komisije o gospodarskem sodelovanju, ki jih je bilo letos 11, sodelovanje s poslovnimi klubi in širjenje zunanje mreže ministrstva. Gostovali bi na drugih veleposlaništvih Vendar je to povezano z visokimi stroški diplomatska mreža državo letno stane 42 milijonov evrov, zaradi česar na ministrstvu razmišljajo o programu, v okviru katerega bi slovenske diplomate pošiljali v veleposlaništva drugih držav članic EU-ja. Razmišljamo, da bi gostovali, recimo, v zalivskih državah, mogoče nekje v srednji Aziji, je razkril Gasparič. To bi bil po njegovih besedah način, da brez večjih naložb pomagamo našim podjetjem na trgih, kjer Slovenija lastnega veleposlaništva nima. Na začetku štiri pisarne, možnosti na do 15 veleposlaništvih Nov projekt MZZ-ja so tudi poslovne pisarne, ki jih bodo najprej odprli na predstavništvih v Moskvi, Carigradu, Šanghaju in New Delhiju. Te pisarne bodo predvsem za mala ali srednja podjetjem, ki še iščejo svoje mesto na tujem trgu. V Moskvi je pisarna že odprta, objavljen je bil tudi razpis za gostovanje v njej, ki se bo iztekel v torek. Gre za poseben prostor, ki je opremljen z vso pisarniško infrastrukturo, podjetniku pa bo ob tem za največ mesec dni na voljo tudi pomoč ekonomskega svetovalca, tajnice veleposlaništva, veleposlanika osebno, prevajalca ipd. Prednost bodo imeli boljši Ministrstvo bo gostujoča podjetja izbralo po posebnih merilih, pri katerih je najpomembnejši poslovni načrt in možnost uspeha na tujem trgu. Vsekakor pa bodo iskali kredibilna podjetja, je poudaril Gasparič. V prvem letu delovanja bo sistem brezplačen, pozneje pa bodo razmislili o morebitni plačljivosti. Če bo stvar zanimiva, Gasparič dopušča možnost, da take pisarne ustanovijo še v drugih veleposlaništvih, kjer so za to na voljo primerni prostori. Potencialno je kaj podobnega mogoče narediti še na 10 do 15 veleposlaništvih, pojasnjuje.
|
neutral
|
7,431
|
Občine bodo morale sporočati nezazidana stavbna zemljišča Poleg registra nepremičnin bi geodetska uprava po novem zakonu vodila tudi register nepremičnin, oddanih v najem. Kazni in dajatve za oddajo na črno so visoke. Kot predvideva osnutek zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, bodo morali vsi najemodajalci prijaviti najemne pogodbe, vključno z najemnikom in višino najemnine, bodisi elektronsko bodisi po pošti, pišejo Finance. Za tiste, ki tega ne bodo storili, je v osnutku predvidena globa med 200 in 10.000 evri, register pa bi vodila geodetska uprava Gurs. Različno bodo obdavčena tudi stanovanja, ki bodo oddana v najem, in prazna stanovanja. Prva bodo tako predvidoma obdavčena po 0,1-, prazna pa po 0,3-odstotni stopnji. Da bi evidenca najemov zajela čim več zavezancev, bodo po osnutku zakona podatke o najemninah morali sporočati tudi notarji. Prodajalec mora namreč overoviti podpis na vsaki pogodbi o prodaji nepremičnin. V primeru nesporočanja podatkov je tudi za notarje predvidena globa do 10.000 evrov, neuradno pa tej rešitvi niso naklonjeni, saj naj bi jim povečala administrativno delo. Obdavčena le tretjina najemnin Gurs zdaj zajame le manjše število poslov, od katerih se plačuje DDV, kar naj bi predstavljalo le okoli tretjino poslov z novogradnjami in še manj poslov z rabljenimi poslovnimi nepremičninami, ki se večinoma opravijo med zavezanci za DDV. Sicer pa naj bi odmera davka na nepremičnine predvidoma začela veljati leta 2013 in naj bi znašala 0,1 odstotka vrednosti za prvo stanovanjsko nepremičnino. Zakon med drugim tudi predvideva, da bodo morale občine Gursu pri nezazidanih stavbnih zemljiščih sporočiti, na katerih zemljiščih je dejansko mogoča gradnja. Ta zemljišča bodo predvidoma obdavčena po trikratniku, ki bo veljal za zazidana stavbna zemljišča.
|
neutral
|
7,432
|
SBI TOP tretjič zapored navzdol, dražja le Nova KBM Trojni odmerek slabih novic je na Wall Streetu povzročil največji padec po avgustu, donos 10-letne ameriške obveznice pa je prvič letos zdrsnil pod tri odstotke. Dow Jones 12.290 točk se je v sredo znižal za 2,22 odstotka, pri čemer se je vseh 30 delnic, ki so vključene v ta elitni indeks, pocenilo, najbolj delnice finančnih in avtomobilskih podjetij. Po štirih dneh rasti je bila streznitev popolna, vlagatelji pa morajo biti pripravljeni na nadaljnje izgube, saj so indeksi navzdol prebili drseča povprečja, vedno več pa je tudi znakov, da svetovnemu gospodarstvu po obdobju lepega okrevanja zdaj pohaja sapa. Vlagatelji prodajajo delnice in kupujejo obveznice. Donos ameriške 10-letne obveznice je bil februarja že 3,78-odstoten, zdaj je zdrsnil pod tri odstotke. Šibka rast števila delovnih mest Ameriški zasebni sektor je prejšnji mesec ustvaril le 38 tisoč novih delovnih mest. To je najnižja številka v zadnjih osmih mesecih in pomeni slabo napoved pred petkovo svežo objavo stopnje brezposelnosti. Majska proizvodnja dejavnost je v ZDA nazadovala indeks ISM je doživel največji padec po septembru 2009, ob koncu dneva pa je za dodatno nervozo poskrbela novica, da so pri bonitetni agenciji Moodys Grčiji za kar tri stopnje znižali že tako tvegano oceno dolga in zapisali, da je možnost za grški bankrot kar 50-odstotna. 10 tisoč milijard dolarjev v nič? Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 1.131 točk se je v sredo znižal za odstotek in v četrtek dopoldne še za dodaten odstotek. Napovedi so vedno slabše, svetovne voditelje pa mora resno skrbeti, kam vse skupaj pelje. Stalo jih je že okrog 10 tisoč milijard dolarjev, da so ustvarili vtis, da gospodarstvo okreva, v resnici pa danes ne morejo prav veliko pokazati, je bil v izjavi za Reuters kritičen eden izmed tujih analitikov. Vrednost evra je bila ob 13. uri 1,447 dolarja, cena lahke nafte dobrih 100 dolarjev, cena zlata pa več kot 1.540 dolarjev. Tečaji delnic v prvi kotaciji NOVA KBM +1,28 % 7,90 EUR INTEREUROPA +0,00 % 1,90 MERCATOR -0,06 % 164,90 TELEKOM -0,14 % 76,89 KRKA -0,18 % 59,89 GORENJE -1,38 % 10,00 PETROL -2,18 % 222,00 LUKA KOPER -2,68 % 13,09 Gorenjeve delnice pod 10 evri Indeks šestih elitnih slovenskih podjetij SBI TOP 765 točk, -0,5 %se je tretjič zapored znižal in je le še odstotek nad rekordno nizko vrednostjo. Le delnice Nove KBM so se podražile. Čeprav je bilo v zadnjih dneh opaziti nekaj spodbudnih objav četrtletnih poslovnih rezultatov, razpoloženje ostaja turobno. Gorenje, ki je imelo v prvih treh letošnjih mesecih 1,9 milijona evrov dobička, se je pocenilo za 1,4 odstotka, posli pa so se prvič po lanskem avgustu sklepali pod 10 evri. Najprometnejše so bile spet Krkine delnice 475 tisoč evrov, ki so nihale med 59,8 in 60,25 evra.
|
negative
|
7,433
|
Od Pahorja ni bilo odziva, s katerim bi lahko bili zadovoljni Tajkuni imajo po 100 milijonov evrov na banki, delavec pa nima za kos kruha. To je velika sramota in tega ne bomo dovolili, trdi Irfan Beširević, aktivist Nevidnih delavcev sveta. Predstavniki organizacije Nevidni delavci sveta IWW so na novinarski konferenci spregovorili o kršitvah delavskih pravic delavcev migrantov v Sloveniji in predstavili razloge za demonstracije IWW-ja, ki bodo 4. junija v Ljubljani. Delavci zahtevajo državni sklad za poravnavo dolgov Irfan Beširević, eden izmed aktivistov IWW-ja je dejal, da bodo z demonstracijami izrazili podporo delavcem migrantom. Med drugim se bodo ustavili tudi pred državnim zborom, predsedniku vlade Borutu Pahorju in predsedniku republike Danilu Türku pa bodo posredovali zahteve po izboljšanju položaja tujih delavcev. Pravi, da od države zahtevajo ustanovitev posebnega sklada, iz katerega bi ta delavcem poravnala dolgove, denar bi pa nato terjala od podjetij, ki denar dejansko dolgujejo delavcem. Zahtevajo tudi spremembo zakona o zaposlovanju tujcev, ki bi omogočila, da bi se tuji delavci, takoj ko pridejo na delo v Slovenijo, lahko vključili v prosti trg dela in v sistem socialnih pravic, saj so morali doslej ob bolezni ali poškodbah na zdravljenje v tujino, saj v Sloveniji niso imeli priznanega zdravstvenega zavarovanja. To ni samo vprašanje migrantskih delavcev Pozivamo vso slovensko javnost, da nas pride v soboto ob 14. uri podpret v park Tabor v Ljubljani. To ni samo vprašanje migrantskih delavcev. Res je, da gre večinoma za njih, ampak tukaj so okradeni tudi slovenski delavci. Če eno podjetje ne plačuje prispevkov državi, ni okraden samo delavec, temveč tudi država. Če nočemo doživeti Grčije, moramo to preprečiti. Nočemo biti sužnji kapitalizma, je zatrdil. Na vprašanje, ali je vlada do zdaj pokazala kaj posluha za težave migrantov, je odvrnil, da od predsednika vlade ni bilo nobenega odziva, s katerim bi bili lahko zadovoljni. Predsednik republike je, kot pravi, le nekaj naredil, ampak to je le majhen korak . Tista enkratna pomoč, ki so jo dobili delavci, je metanje peska v oči. Upanje je pri nekaterih že ugasnilo S tem, kar počnejo delodajalci, ne le da izkoriščajo delavce, ampak delajo sramoto državi. Takšne je treba takoj odstraniti s položajev in postaviti druge, sposobnejše. Tajkuni imajo po 80, 100 milijonov na banki, delavec pa nima za kos kruha. To je velika sramota in tega ne bomo dovolili, je poudaril. Kar se dogaja delavcem, je kombinacija fašizma in sužnjelastništva, pa je na kratko celotno situacijo opisal Besim Hasančević, nekdanji delavec SCT-ja. Eden izmed nekdanjih Vegradovih delavcev pa je dodal, da so prepuščeni sami sebi in da nima upanja, da bi se stvari obrnile na bolje.
|
negative
|
7,434
|
Povezovanju z SCT-jem je bil naklonjen tudi Kramljak Predsednik upravnega odbora Cestnega podjetja Ljubljana Stanko Petrič je potrdil, da v sodelovanje z gradbenim podjetjem SCT ne verjame več. Cestno podjetje Ljubljana CPL je konec maja sporočilo, da je pripravljen postati partner in večinski lastnik SCT-ja, v kar pa Petrič ne verjame več. Konkretnega predloga na mizo do danes nisem dobil, stojim pa na stališču, da kakršno koli povezovanje z SCT za nas ne pride v poštev, je povedal za Dnevnik. Zadnji poskus reševanja SCT-ja se tako vse bolj zapleta. Medtem ko prokurist SCT-ja Dušan Mes po poročanju časnika zatrjuje, da so v dogovorih z operativno ekipo CPL-ja, ki jo vodi izvršni direktor za komercialo pri CPL-ja Jure Krajnc, naredili korak naprej, je Petrič vsaj uradno neomajen. Vstopanje v SCT ne pride v poštev Prepričan sem, da je to sodelovanje bolj ali manj utopija. Z dogajanji bom prihodnji teden seznanil upravni odbor in mu sporočil svoje stališče, da vstopanje v SCT ne pride v poštev. Smo srednje veliko podjetje, ki se zdaj lahko prebije skozi krizne čase, je povedal Petrič. Mnenja v tričlanskem upravnem odboru CPL-ja so bila še nedavno še deljena. Povezovanju z SCT-jem je bil še pred dvema tednoma javno naklonjen glavni izvršni direktor Alojz Kramljak, ki naj bi se pred kratkim z za zdaj neznanim ponudnikom dogovarjal o prodaji svojega 36,6-odstotnega deleža v CPL Naložbe, ki lastniško obvladuje CPL, vendar naj bi posel padel v vodo. Ljubljansko okrožno sodišče je postopek prisilne poravnave SCT-ja začelo 25. januarja, zdaj pa mora SCT predlog za začetek postopka prisilne poravnave dopolniti. Upravni odbor SCT je odvetnika Mirka Bandlja sicer pooblastil, da če do 14. junija zaposleni v SCT ne bodo dobili zaostalih plač, umakne predlog za prisilno poravnavo, kar bi družbo vodilo v stečaj.
|
negative
|
7,435
|
Če se sindikati postavijo na okope, nima smisla Če bo država znova dokapitalizirala NLB, namenila več kot 100 milijonov evrov za Slovenske železnice in še sredstva za Adrio, ne bo dosegla maastrichtskih kriterijev, trdi Gaspari. Smo v dovolj resni situaciji, ki zahteva ostro varčevanje. Plače v javnem sektorju in socialni transferji so že nosili svoje breme, zato bomo morali najbrž ustaviti zaposlovanje v javnem sektorju ter globoko poseči v druge izdatke, od PR do pravnih pogodb, da bomo zmogli cilj, je na tiskovni konferenci o priporočilih Evropske komisije glede nacionalnega reformnega programa dejal minister za razvoj Mitja Gaspari. Vlada mora priporočila vključiti tako v rebalans proračuna za leto 2011 ter kot tudi za leti 2012 in 2013. Prejšnja dokapitalizacija NLB-ja je prinesla 250 milijonov evrov primanjkljaja, a ker je bil to enkratni ukrep, se ni štel v strukturni primanjkljaj. Če pa bi postopek ponovili, bi se obe dokapitalizaciji sešteli in Slovenija bi končala na okoli 5,5 odstotka BDP-ja primanjkljaja ter zagotovo ne bi dosegla maastrichtskih kriterijev pod tremi odstotki primanjkljaja BDP-ja do leta 2013. Če se bo vlada odločila za ponovno dokapitalizacijo banke, poleg tega pa namenila 113 milijonov evrov za dolg Slovenskih železnic in pomagala še Adrii, bo morala vlada te poteze dobro pojasniti državljanom ter ob tem še za enak znesek zmanjšati odhodke za druge proračunske porabnike. Vlada se bo morala o tem odločiti in če se bo odločila drugače, kot je predvideno v programu za stabilnost, bo morala to tudi pojasniti. Jaz tega ne bi znal pojasniti, je izjavil. Rebalans z vsaj 400 mio. evrov prihrankov Gaspari je izpostavil, da mednarodne bonitetne agencije še niso poslabšale ocene za Slovenijo, a bodo pozorno spremljale ukrepe ob rebalansu proračuna. Ta je po Gasparijevem mnenju nujen v znesku vsaj 400 milijonov evrov privarčevanih sredstev. Če se sindikati postavijo na okope, nima smisla Minister je skeptičen do napovedanih petkovih pogajanj o pokojninski reformi s socialnimi partnerji. Če se bodo namreč sindikati, tako kot do zdaj postavili na okope in zahtevali 40 let delovne dobe, to sploh ne bo reforma in nima smisla, da se spet mesece in mesece mučijo s pogajanji . V poročilu Komisije precej nedoslednosti Gaspari je kritično nastopil do priporočil Evropske komisije, saj po njegovih besedah vsebuje številne strokovne nedoslednosti in je mestoma neargumentirano. V splošnem se pa s priporočili strinja, saj potrebujemo opozorilo za vzdržnejše ravnanje z javnimi financami. Poročilo se bo kmalu prelevilo v mnenje Evropske komisije, ki bo za vlado zavezujoče, zato bo lahko potencialno nosilo tudi ukrepe in kazni za našo državo. Če v enem letu teh zavez ne bi izpolnjevali, bi kazen najprej prišla v obliki depozita, ki bi ga morala država plačati, v primeru vztrajnega neizpolnjevanja pa bi bi plačali nepovratna sredstva v višino 0,2 odstotka BDP-ja. Gasparijevi ukrepi Poleg tega bi se morali spopasti s prej omenjenimi stroški na enoto proizvoda in povečati produktivnost, obuditi bi morali tudi trg bančnih posojil, ki je trenutno mrtev. Potrebna bi bila reorganizacija podjetij v težavah, in sicer tako, da jim banke zagotovijo likvidnostni tok prek državnih spodbud. Vendar, poudarja Gaspari, to ne bi smelo biti usmerjeno v posamezni sektor. Neusklajenost med ministrstvoma? Ministrstvo za razvoj, sodeč po Gasparijevih izjavah, čaka tudi usklajevanje s finančnim ministrstvom. Gaspari bi namreč vladne ukrepe za oživitev gospodarstva izvajal na širši ravni s posameznimi iniciativami in ne usmeril samo v določen sektor - po drugi strani pa finančno ministrstvo na čelu s Francijem Križaničem pripravlja ukrepe, usmerjene v oživitev gradbeništva. Sporočilo uredništvom - novinarska konferenca ministra Gasparija Ljubljana, 7. junija STA - Novinarska konferenca ministra za razvoj in evropske zadeve Mitje Gasparija, na kateri bo spregovoril o priporočilih Evropske komisije na nacionalni reformni program, bo danes ob 15. uri v sejni sobi službe vlade za razvoj in evropske zadeve na Gregorčičevi 25, so sporočili iz službe vlade za razvoj in evropske zadeve. STA
|
neutral
|
7,436
|
Prav in pošteno bi bilo, da država pomaga delavcem, ki ne dobivajo plač V gradbeništvu se je nabralo veliko grdega, umazanega. Ceno tega plačujejo delavci, katerih stiska je neizmerna, poudarja predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič. Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS so na novinarski konferenci spregovorili o položaju delavcev v družbi SCT. Zadnja gibanja dva tisoč brezposelnih na mesec Sekretar Sindikata delavcev gradbenih dejavnosti Oskar Komac je uvodoma izpostavil, da od štirih velikih družb v slovenskem gospodarstvu živi in deluje le še Primorje, Vegrad, Cestno podjetje Maribor in SCT pa so v stečaju oz. tik pred njim. Poudaril je, da je v celotnem slovenskem gradbeništvu delo izgubilo že okoli 25 tisoč ljudi, razmere pa se še poslabšujejo. V zadnjem obdobju naj bi vsak mesec delo izgubilo kar dva tisoč delavcev. Vzroki za takšno stanje v gradbeništvo so po njegovem mnenju neuvedba državnih ukrepov za zagon naložb, t. i. dumpinške cene, ki jih ponujajo izvajalci, in menedžerski prevzemi podjetij. Komac Razrešitev Šantlove upravičena V SCT-ju so, kot pravi, delavci brez plač že od decembra lani, kar je po njegovem nečloveško. Prepričan je, da je takšnega ravnanja, držanja ljudi v negotovosti in dogovarjanja s figo v žepu, sposoben samo nekdo, ki ne razume ljudi. Glede neizplačanih plač je še povedal, da lahko delavci pričakujejo izplačilo le zadnjih treh plač, ki bodo del prednostnih terjatev, preostale pa bodo del navadnih terjatev, kar pomeni, da bodo delavci dobili izplačanih le nekaj deset odstotkov . Razrešitev SCT-jeve prisilne upraviteljice Majde Šantl pa je po njegovih besedah vsekakor upravičena, saj naj bi zavlačevala postopke. Zorko Zavod pošilja brezposelne h kršiteljem pravic delavcev Sekretar ZSSS-ja Andrej Zorko je pojasnil, da bi morala država pomagati delavcem, ki ne dobivajo plač, saj morajo ti kljub temu plačevati položnice, ki jih pošiljajo po večini državna podjetja, dolg do teh pa se zato nabira. Opozoril je, da je zavod za zaposlovanje v preteklosti že večkrat pošiljal brezposelne k delodajalcem, ki so dokazano kršili obveznosti do delavcev. Zato je prepričan, da bi morala biti evidenca tovrstnih delodajalcev, ki je bila uvedena z zakonom o urejanju trgu dela in še sploh ni vzpostavljena, javno dostopna. Narobe je, da se kriminalizira celotna panoga Predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič je ob koncu novinarske konference še dodal, da se je v gradbeništvu nabralo veliko grdega in umazanega, za kar pa ceno plačujejo delavci, katerih stiska je neizmerna. Prepričan je, da je narobe, da se kriminalizira celotna panoga, saj ji to lahko le škoduje. Zaradi tega, kot pravi, marsikatera pobuda za rešitev gradbenega sektorja ni doživela odziva, kot bi ga morala. Povedal je, da je treba gospodarsko rast dvigniti s povečanim povpraševanjem, in ne z omejitvami, ob tem pa je še dodal, da ni dvig minimalne plače tisti, ki uničuje podjetja, temveč špekulacije in nesposobni nadzorni odbori, ki ne opravljajo svoje naloge. Dejal je še, da naš pravni red še vedno varuje interese kapitala, pri čemer so stečajni postopki predolgi, delavci pa na koncu ne dobijo tistega, kar jim pripada. Trdi, da bo ZSSS še naprej trmasto pritiskal na državo, da opravi svoj posel in zaščiti delavce.
|
negative
|
7,437
|
Cene se spreminjajo vsakih 14 dni Cene naftnih derivatov se znova spreminjajo. Cenejši bo bencin, dizelsko gorivo pa se bo podražilo. Neosvinčen 95-oktanski bencin se bo pocenil za 1,4 centa, na 1,264 evra, 100-oktanski pa za 1,2 centa, na 1,275 evra za liter. Cena dizelskega goriva pa se bo zvišala za 1,2 centa, na 1,233 evra za liter. Kurilno olje se bo podražilo za 1,8 centa, na 0,919 evra za liter. Nespremenjene ostajajo cene avtoplina - na Petrolu je za liter treba odšteti 0,729 evra, na črpalki Butan plina v Ljubljani 0,699 evra, na črpalki Butan plina v Izoli pa 0,690 evra za liter. 95-oktanski bencin98-/ 100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 7. september1,202 evra 1,228 evra1,166 0,740 21. september1,211 evra1,2441,175 0,749 5. oktober 1,2111,243 1,175 0,749 19. oktober 1,228 1,256 1,180 0,753 2. november 1,214 1,240 1,172 0,699 16. november 1,229 1,255 1,192 0,760 30. november 1,238 1,264 1,193 0,762 14. december 1,262 1,289 1,216 0,795 28. december 1,263 1,279 1,233 0,808 11. januar 1,2791,291 1,237 0,821 25. januar 1,2791,2941,237 0,850 7. februar 1,279 1,289 1,237 0,850 21. februar 1,279 1,286 1,237 0,875 7. marec 1,279 1,290 1,237 0,914 21. marec 1,278 1,286 1,238 0,929 4. april 1,292 1,309 1,237 0,932 18. april1,2921,3191,2540,949 3. maj1,3071,3331,2410,937 16. maj1,2951,3051,2170,902 30. maj1,2781,2871,2210,901 13. junij1,2641,2751,2330,919
|
neutral
|
7,438
|
Indijske oblasti ukazale dobavo goriva letalskemu prevozniku Air India naj bi bil rešitelj za Adrio Airways, toda indijski nacionalni prevoznik ima tudi sam negotovo usodo. Mučijo ga obsežni dolgovi, težave pri oskrbi z gorivom in nezadovoljni delavci. Ob obisku slovenskega premierja Boruta Pahorja v Indiji so podpisali memorandum o sodelovanju med Adrio Airways, Aerodromom Ljubljana in Air India, ki naj bi na poletih v Severno Ameriko opravila postanke na ljubljanskem letališču. S tem bi bil Adrii Airways omogočen neposreden dostop do ameriškega in indijskega trga, zagotovljeno bi bilo tudi dodatno število potnikov na obstoječih linijah. Air India naj bi v Ljubljano začel leteti v začetku poletne sezone, s koncem marca, ali v začetku zimske sezone, s koncem oktobra. Začetek poletov naj bi bil odvisen tudi od tega, kdaj bo indijski nacionalni prevoznik dobil letala boeing 737, katerih dobava zamuja. Toda težav pri dobavi omenjenega letala ni samo pri ameriškem proizvajalci, govori se namreč, da naj bi Air India kar sam odložil naročilo. Glavni razlog za to so finančne težave, v katere je močno zabredla indijska letalska družba. Velika izguba Air India je v lasti vlade in je največji letalski prevoznik v Indiji, a so mu primat na trgu že davno prevzele druge indijske letalske družbe, potem ko je pred 20 leti prišlo do deregulacije indijske letalske industrije. Letošnjega marca je imela družba rekordno izgubo, za več kot milijarde evrov, in oblasti že resno razmišljajo o umiku iz lastništva. S tem so ogrožene nadaljnje finančne injekcije in tudi sama usoda družbe. V družbi in v vladi sicer zanikajo, da bi se vlada umaknila, a priznavajo, da je bilo preteklosti podjetje priča slabemu vodenju. Toda težave se kopičijo. Ta teden so zaposleni zagrozili s stavko, če podjetje ne bo redno izplačevalo plač in prišlo na dan z načrtom za izhod iz krize. Vladni ukaz za dobavo goriva Si je pa podjetje ta teden vsaj zagotovilo nadaljnje polete za svoja letala, potem ko je vlada ukazala dobavo goriva za naslednje tri mesece. Konec maja in v začetku so morali namreč odpovedati nekaj deset poletov, saj naftna podjetja zaradi neplačanih računov niso hotela napolniti rezervoarje letal. Da se težave pri Air India pojavljajo na vseh ravneh, dokazuje tudi pripoved novinarke pri New York Times, ki je delila zgodbo novega pilota pri indijskemu prevozniku. Ta je med enim od poletov prišel do grozljivega odkritja, ko je vstopil v pilotsko kabino in videl, da sta oba pilota kar časopisom prekrila okna, da jima ne bi svetilo sonce v oči, kar je huda kršitev pravil. Indijski minister za civilno letalstvo Vadžalr Ravi je napovedal, da bo vlada v prihodnjih tednih potrdila načrt prestrukturiranja dolgov, takrat pa bo znana usode družbe in verjetno tudi usoda slovenskega sodelovanja, ki naj bi bilo odrešilno za našega letalskega prevoznika.
|
negative
|
7,439
|
Prvi obrok zapade že julija Država bo morala zavarovalnici Adriatic Slovenica do sredine januarja leta 2012 plačati 19,5 milijona evrov odškodnine. Tožba izvira še iz leta 1998. Gre za tožbo takratne zavarovalnice Adriatic zaradi prenizko odobrenega povišanja premij obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti osebnih vozil za leta 1995, 1996, 1997 in 1998. Okrožno sodišče v Ljubljani je sicer v omenjeni tožbi odločilo že v januarju 2008, vendar se je zadeva preselila na višje sodišče, piše Dnevnik. To pa je marca letos odločilo, da je država Adriaticu Slovenici, ki sodi pod okrilje KD Group, dolžna 8,6 milijona evrov glavnice ter 10,9 milijona evrov obresti. Država bo odškodnino izplačala v treh obrokih do 15. januarja prihodnje leto. Prvi obrok zapade že julija, denar pa bodo na ministrstvu za gospodarstvo našli v okviru razvojnih programov. Sredstva za septembrsko tranšo naj bi zagotovili z rebalansom letošnjega državnega proračuna, zadnjih 6,5 milijona evrov pa pri predlogu spremenjenega proračuna za 2012.
|
neutral
|
7,440
|
Delež Save Re naj bi bil vreden okoli 40 milijonov evrov Druga največja slovenska banka bo objavila prevzemno ponudbo za mariborsko zavarovalnico. So s Savo Re še vedno brez dogovora. V NKBM-ju so danes prek spletne strani Ljubljanske borze napovedali objavo prevzemne ponudbe za odkup vseh delnic Zavarovalnice Maribor ZM. Druga največja slovenska banka je o nameri že obvestila Agencijo za trg vrednostnih papirjev in Urad za varstvo konkurence. NKBM bo najpozneje v 30 dneh in ne prej kot v 10 dneh po objavi prevzemne namere objavil prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic družbe Zavarovalnica Maribor. Banka ima trenutno v lasti 49,96 odstotka Zavarovalnice Maribor in je poleg Save Re ta ima v lasti 45,79 odstotka ZM-ja njena največja lastnica. Lastnici sta še Perutnina Ptuj in Probanka ter nekateri manjši lastniki. Čeprav so v NKBM-ju in Savi Re še aprila zanikali zanimanje za nakup ZM-ja, so si Mariborčani zdaj očitno premislili. Sava Re vztraja Glavna prepreka pri nakupu je bila cena, ki jo je Sava Re zahtevala za zavarovalnico. Za svoj delež so namreč zahtevali od 70 do 80 milijonov evrov, v NKBM-ju pa so bili zanj pripravljeni odšteti le od 30 do 40 milijonov evrov. Tudi v tem trenutku ne kaže, da sta se največja lastnika uspela dogovoriti, saj so iz Pozavarovalnice Sava že sporočili, da prevzemne ponudbe NKBM-ja ne bodo sprejeli. Ob tem so dodali, da se za zdaj sami za nasprotno ponudbo še niso odločili.
|
neutral
|
7,441
|
Kitajski podjetji naj bi priskrbeli 245 milijonov evrov Švedski avtomobilski proizvajalec Saab ne more izplačati plač 3.800 zaposlenim, ker še ni prejel potrebnih kratkoročnih finančnih sredstev. Nizozemski Spyker, lastnik Saaba, je pred desetimi dnevi sporočil, da je z dvema kitajskima družbama - Zheijang Lotus Automobile in Pang Da Automobile - podpisal neobvezujoč dogovor, s katerim naj bi Saabu zagotovil 245 milijonov evrov svežega denarja. Proizvodnja v Saabovi tovarni v mestu Trollhattan na zahodu Švedske stoji od 8. junija. Vodstvo družbe je zaposlenim v ponedeljek sporočilo, naj pred 4. julijem ne hodijo na delo. Sindikata, ki delujeta v Saabu, sta napovedala, da bosta v ponedeljek, če delavci do takrat ne bodo dobili plače, poslala uradno zahtevo za plačilo, podjetje pa ima nato sedem dni časa, da se odzove. Obstaja možnost, da bosta sindikata zahtevala razglasitev bankrota podjetja. Spyker je Saab, ki zaposluje 3.800 ljudi, kupil v začetku leta 2010 od ameriškega General Motorsa.
|
negative
|
7,442
|
20 let Slovenije Spomin na privatizacijo Slovenski državljani so v procesu privatizacije prejeli več kot dva milijona certifikatov v skupni vrednosti takratnih 567 milijard tolarjev. 60 odstotkov certifikatov je končalo v pidih. Državljani naj bi s certifikati unovčili svoj delež nekdanjega družbenega podjetja. Vložili so jih lahko v podjetja, v katerih so delali, ali pa v pooblaščene investicijske družbe, ki so bile bolj znane kot pidi. V njih je končalo 60 odstotkov certifikatov v vrednosti 330 milijonov tolarjev. Certifikati v pide, pidi v ... Največ certifikatov je končalo v Nacionalni finančni družbi, Triglavu in KBM Infondu, ki so kupovali deleže podjetij, njihovi lastniki pa so jih preoblikovali, prenašali deleže in spretno obogateli, je za TV Slovenija poročala Lidija Pak, ki je izpostavila Aktivo Darka Horvata. Številni holdingi so danes v rdečih številkah. Cerkvena Zvon Ena in Zvon Dve sta v prisilni poravnavi. Ekonomist Jože Mencinger, ki je holdinge že v 90. letih označil za ničvredne, je dejal, da ljudje danes večinoma nimajo nič od tega , razen manjšine, ki jim je uspelo delnice prenesti v uspešne družbe. Mencinger dodaja, da je bila takšna privatizacija pravzaprav škodljiva, saj je ustvarila dva milijona kapitalistov, ni pa ustvarila lastnikov podjetij . Da je taka struktura onemogočala učinkovito upravljanje podjetij, meni tudi ekonomist Janez Šušteršič. Delnice kopičili direktorji in menedžerji Po spremembi vrednosti certifikatov v delnice so ljudje te večinoma prodali, od konca 90. let pa so jih kopičili direktorji in menedžerji, ki so za njihov nakup porabljali večinoma izposojen denar. V nekaj letih je tako prišlo do prevzema več kot 300 podjetij, pri čemer legitimnost takšnega bogatenja ostaja pod vprašajem. Ne gre za pravno spornost, ampak vprašanje, ali so obogateli kot podjetniki ali pa bolj po političnih linijah in zato, ker so bili ob pravem času na pravem mestu, razmišlja Šuštaršič. Zdaj propadli tajkuni so kupovali tudi od države in pridobili dele Mercatorja, Laškega, Istrabenza in Merkurja. To pomeni, da še vedno ni bilo pravih lastnikov, nacionalni interes pa je ostal brez denarja, ki bi tudi velike družbe ohranil v domači lasti. Prav zato je Jože Menciger izrazil pomisleke o prihodnosti, saj naj bi zaradi tega, kar smo počeli med letoma 2005 in 2008 , lastniki v veliki meri postali tujci, Slovenci pa jim bomo le še za delovno silo. Vlada naj bi po dvajsetih letih končno dala na papir strategijo, ki bo določila, kaj prodati in kaj ohraniti v državni lasti. A po mnenju Janeza Šušteršiča naj bi bila strategija napaberkovana in zmedena , strateških naložb pa zelo malo. Banke to gotovo niso, je dejal Šušteršič, ki zagovarja že dlje časa znano stališče, da država v večini podjetij nima kaj iskati.
|
negative
|
7,443
|
Oblikovanju koncerna nasprotuje NLB Po odločitvi bank, da gredo v konzorcijsko prodajo Mercatorja, bi na prodaj utegnila biti tudi Pivovarna Laško. Za nakup naj bi se zanimala Heineken in Carlsberg. Delničarji laškega pivovarja bodo jutri na skupščini odločali o združitvi vseh družb znotraj skupine Pivovarna Laško v koncern, pišejo Finance. Ta odločitev je zlasti pomembna za morebitno prodajo Laščanov, saj je od tega odvisno, ali se bo skupina prodajala po kosih ali v koncernu. Združitvi v koncern nasprotuje zlasti NLB, ki ima svoja posojila Pivovarni Laško zavarovana z deležem v pivovarni Union. A NLB in Banka Celje – skupaj imata 26,8-odstotni lastniški delež v laški pivovarni – jutri ne moreta glasovati, ker so njuni glasovi zamrznjeni. Prek zaplemb delnic Infondu Holdingu pa so druge banke lastnice še 27,6 odstotka Laščanov. Banke zdaj razmišljajo o izpodbojnih tožbah, za katere pa še preverjajo, kakšne so sploh pravne možnosti vložitve. Prodajajo lahko le banke Le banke imajo tako več kot 50-odstotni delež, ki bi ga lahko prodale v svežnju, prodaji pa bi se lahko verjetno priključilo še nekaj drugih lastnikov, med njimi tudi Kad , ki ima 7,2 odstotka Laškega. V javnosti so se informacije o prodaji skupine Laško sicer pojavile že pozimi med kupci so bili najmočnejši namigi o Heinekenu in Carlsbergu in zasebnem naložbenem skladu CVC Capital Partners, zanimali pa naj bi se tudi drugi skladi. Poleg tega bodo lastniki pivovarne odločali tudi o povečanju kapitala do 100 odstotkov, a v NLB nasprotujejo tudi temu, češ da bi lahko Laško svoje naložbe prodalo. Delničarji bodo glasovali tudi o dveh novih nadzornikih, še piše časnik.
|
neutral
|
7,444
|
Indeks SBI TOP 70 odstotkov pod rekordom Čeprav se zdi, da je Ljubljanska borza trenutno najmanj primerno mesto za nalaganje prihrankov, poznavalci zatrjujejo, da bodo dolgoročni vlagatelji nagrajeni. Seveda nihče ne ve, kdaj bo to. Robert Kleindienst, član uprave pri NLB-ju, verjame, da indeks SBI TOP dosti nižje ne more pasti in da dolgoročni vlagatelji, ki zdaj vstopajo na trg, lahko računajo na soliden donos Podjetja v povprečju niso slaba, bo pa rezultat prišel sčasoma. Nemogoče je napovedati kdaj, morda jutri ali čez tri leta. Podobno meni Matej Tomažin, člana uprave KD skladi Stagniranje brez izstopajočih pozitivnih informacij se nadaljuje, okolje je še zmeraj črnogledo in težko je oceniti, kdaj bo nastopila točka obrata. Kljub temu je nekaj podjetij vseeno nad nivojem, kjer smo bili spomladi, kar potrjuje razmišljanje, da vsa podjetja ne sodijo v en koš. Kar nekaj podjetij v Sloveniji razmišlja o dokapitalizaciji, ki bo stabilizirala strukturo bilanc in s tem osvobodila nekaj denarnega toka za investicije ter razvoj. Gleda na divergenco, ki se pojavlja med borzami v regiji ter borzami na zahodu, lahko predpostavimo, da se bo zanimanje za regijo prej ko slej vrnilo. Po vsej verjetnosti bo več živahnosti, ko se bodo začele odvijati transakcije, na katere vlagatelji že kar nekaj časa čakamo - od končne privatizacije nekaterih slovenskih podjetij do odprodaj deležev podjetij, ki so bili zaseženi s strani bank. Balkan si je malo opomogel, Ljubljana še ne Letos je indeks SBI TOP izgubil dodatnih 12 odstotkov, od rekordnega poletja 2007, ko je bila njegova vrednost 2.674 točk, je oddaljen že več kot 70 odstotkov. Na razvitih borzah so se indeksi po finančni krizi povzpeli tudi za 100 odstotkov, celo na balkanskih trgih je zadnje leto opaziti rast, medtem ko SBI TOP le izgublja. Kleindienst poudarja, da je velik problem nizka likvidnost Tudi relativno, če gledamo vrednostni obrat prometa, je ta izjemno nizek in vlagatelj, ki ceni likvidnost, na takšen trg ne bo vstopal. Vlagatelj naj bi na posamezne trge razporedil premoženje približno v skladu s pomenom tega trga v svetovnem gospodarstvu. Ljubljanska borza predstavlja le eno desettisočinko svetovne tržne kapitalizacije. Domačim vlagateljem so medtem postali tuji trgi dostopnejši, vsak lahko trguje takorekoč s svojega računalnika po ugodnih provizijah. Ljubljanske borze se izogibajo, čeprav morda dobro poznajo potencial, ki ga imajo najboljša podjetja. Robert Kleindienst sicer pravi, da to pri investicijskih odločitvah ne bi smelo igrati pomembne vloge Vlagatelji po svetu premoženje večinoma nalagajo v lokalna podjetja, ker so jim bližja in menijo, da jih poznajo in bodo zato dosegli boljšo donosnost. To je utopija, raziskave kažejo, da če poznaš izdelke podjetja, ki jih kupuješ v trgovini, to še ne pomeni, da poznaš tudi poslovanje podjetja. O ameriških podjetjih na spletu brezplačno dobiš več informacij kot o podjetjih, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.
|
neutral
|
7,445
|
Nespremenjena le cena avtoplina Opolnoči so se cene vseh naftnih derivatov skladno s 14-dnevno vladno uredbo za malenkost znižale. Neosvinčen 95-oktanski bencin se je pocenil za 0,9 centa, na 1,255 evra, 100-oktanski pa za 0,8 centa, na 1,267 evra za liter. Cena dizelskega goriva se je znižala za 0,8 centa, na 1,225 evra za liter. Kurilno olje se bo pocenilo za 0,5 centa, na 0,914 evra za liter. Nespremenjene ostajajo cene avtoplina - na Petrolu je za liter treba odšteti 0,729 evra, na črpalki Butan plina v Ljubljani 0,699 evra, na črpalki Butan plina v Izoli pa 0,690 evra za liter.
|
positive
|
7,446
|
Strauss-Kahn odstopil zaradi spolnega škandala Mednarodni denarni sklad IMF je za novo generalno direktorico izvolil francosko finančno ministrico Christine Lagarde, ki bo na tem položaju nasledila Dominiqua Straussa - Kahna. Izvolitev si je Lagardova zagotovila potem, ko je pridobila podporo razvijajočih se velesil Kitajske, Rusije in Brazilije. Pred tem so ji ključno podporo izrazile tudi ZDA. Svoj petletni mandat bo začela 5. julija, je IMF sporočil v izjavi za javnost. IMF prevzema v težkih časih gospodarske krize, ko organizacija sodeluje pri reševanju več obubožanih evropskih držav. Po besedah ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja bodo njen izjemen talent in široke izkušnje neprecenljivi za IMF v teh kritičnih časih za svetovno gospodarstvo. Pojasnil je, da jo je Washington podprl tudi zaradi široke podpore, ki jo uživa med članicami IMF-a. Lagardova je v Evropi uživala široko podporo, saj se je izkazala v boju proti dolžniški krizi v več državah območja z evrom, poleg tega pa ji je uspelo pridobiti še podporo Kitajske in Rusije. Ker imajo ZDA, evropske države, Rusija in Kitajska skupaj večino glasov v 24-članskem odboru izvršnih direktorjev IMF-a, je bila po zagotovitvi podpore izvolitev Lagardove pričakovana. Rusija je za novega vodjo IMF-a sprva podprla guvernerja kazahstanske centralne banke Grigorija Marčenka, a je nato svoj glas javno namenila Lagardovi. Ruski finančni minister Aleksej Kudrin je prepričan, da ima Lagardova vse potrebne vrline za ta položaj ter bo v IMF vnesla potrebno dinamičnost in poskrbela za izvedbo nujno potrebnih reform, še posebej zdajšnjega sistema kvot. Brez resnega protikandidata 55-letna Lagardova je tako postala prva ženska na čelu te osrednje svetovne kreditne institucije. Glavni tekmec Lagardove za novega generalnega direktorja je bil predsednik mehiške centralne banke Agustin Carstens, čigar kandidatura pa ni nikoli zares zaživela, niti med državami v razvoju. Prav države v razvoju bodo verjetno z izvolitvijo Lagardove najmanj zadovoljne, saj so zahtevale konec neformalnega dogovora, po katerem je že vse od konca druge svetovne vojne na čelu IMF-a Evropejec, na čelu Svetovne banke pa Američan. Strauss-Kahn je bil prisiljen odstopiti zaradi vpletenosti v spolni škandal, ko naj bi poskušal posiliti sobarico v razkošnem hotelu v New Yorku, zaradi česar ga čaka sojenje. Sam se je izrekel za nedolžnega.
|
neutral
|
7,447
|
Žerjav Grčijo bi morali izključiti iz monetarne unije Zaradi nepristopa Slovaške k posojilu Grčiji, težav Irske in proračunskih omejitev Nemčije bo Slovenija v 4. tranši posojila Grčiji namenila več sredstev, pojasnjuje Križanič. Odbor za finance se je seznanil s poročilom o odobritvi 4. tranše posojila Grčiji in s poročilom o poroštvu in odobrenih posojilih za finančno pomoč Irski. Minister za finance Franc Križanič je uvodoma pojasnil, da je Evropska komisija ugotovila, da Grčija izpolnjuje pogoje za odobritev 4. tranše posojila, v kateri naj bi Slovenija Grčiji namenila dobrih 71 milijonov evrov, kar znaša 0,66 odstotka celotne tranše. Delež Slovenije v tej tranši je sicer višji od predvidenega zaradi nepristopa Slovaške k posojilu, proračunskih težav Nemčije in nepristopa Irske k 3. tranši zaradi lastnih težav z gospodarsko krizo. Kljub temu, kot pravi minister, celotna višina posojila ne bo višja, kot je bilo prvotno predvideno. Preberite še Splošna stavka v Grčiji ohromila življenje Juri Za pomoč se odločamo zaradi sebičnosti Bogdan Barovič SNS je poudaril, da nasprotuje takšnemu načinu dela naše države. Sem Slovenec in imam raje Slovenijo, zato nasprotujem plačilu 4. tranše posojila Grčiji, je pojasnil. Dodal je še, da pri celotni zadevi ne gre za pomoč Grčiji, temveč francoskim in nemškim bankam, ki imajo dolgove v tej državi. Baroviču je pritrdil tudi Radovan Žerjav SLS, ki je prepričan, da bi morale vse članice spoštovati pravila evroobmočja . Meni, da bi morali Grčijo izključiti iz monetarne unije in ji šele nato pomagati. Ob tem se je vprašal, kako dolgo bomo še zmogli pomagati in ali je Slovenija sploh sposobna zdržati še pomoč Irski in Portugalski. Luka Juri SD je dejal, da pri posojilih in poroštvih ne gre za pomoč določeni državi, ampak gre za pomoč evru in nam samim, saj naj bi bili vsi prepleteni v evrskem sistemu . Zatrjuje, da smo se za pomoč drugim odločili zaradi sebičnosti naše države, saj želimo s tem rešiti evro in samega sebe. Zakon o davku na bilančno vsoto bank potrjen Odbor DZ-ja za finance je sicer potrdil tudi predlog zakona o davku na bilančno vsoto bank, s katerim želi država banke spodbuditi h kreditiranju gospodarstva. Po navedbah vlade sta cilja predloga zakona določena kompenzacija državi za omogočanje sistemske podpore bančnemu sistemu med finančno krizo in spodbujanje bank k zagotavljanju večje ter strukturno ustreznejše ponudbe posojil gospodarstvu. Osnova za davek bo bilančna vsota banke, izračunana kot povprečje vrednosti vsak zadnji dan meseca v letu. Stopnja davka bo znašala 0,1 odstotka. Vlada predvideva tudi možnost znižanja davka, in sicer vse do višine obračunanega davka. Imamo pomisleke glede uresničevanja zakona Ob predstavitvi odklonilnega stališča Banke Slovenije na prejšnji seji odbora za finance je guverner Marko Kranjec povedal, da je namen predloga dobronameren, vendar ima resne pomisleke, ali bo uresničen. V zakonu namreč vidi veliko priložnosti za zlorabo namena davka, imel pa naj bi tudi zelo nizek izkoristek v primerjavi s stroški izvajanja zakona za zavezance in davčno upravo.
|
negative
|
7,448
|
Kdo bo dal novih 250 milijonov za NLB? Uprava NLB-ja je sprožila odškodninske in kazenske postopke zoper pet bivših vodilnih kadrov. Z nadzorniki sicer razpravljajo o možnostih nove dokapitalizacije. Po treh mesecih, ko je država s skoraj 250 milijoni evrov dokapitalizirala NLB, ta nujno potrebuje še eno finančno injekcijo. Kako bo tokrat prišel do svežega kapitala, naj bi bilo kmalu znano. Sestali so se nadzorniki in delničarji največje slovenske banke. Glavna točka dnevnega reda seje nadzornega sveta je načrt uprave, na kakšen način bo banka izpolnila zahtevo Banke Slovenije po povečanju kapitalske ustreznosti. Po poročanju Financ je predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič nadzornikom povedal tudi, da so sprožili odškodninske in kazenske postopke zoper pet bivših vodilnih kadrov. Imen Jašovič ni razkril, prav tako ne ve, v kateri fazi so postopki. Kako do potrebnih 250 milijonov? Pri obravnavi lanskoletnih poslovnih rezultatov je Jašovič povedal, da je banka imela 183-milijonsko izgubo. Meni, da bi glede na trenutno situacijo banka lahko do konca leta poslovala pozitivno, a gre za šibek pozitiven izid, prisotna pa ostajajo tudi velika tveganja. Povedal je še, da so danes nadzornemu svetu predložili akcijski načrt za dokapitalizacijo. Potrebujejo še 250 milijonov evrov in kot je zatrdil Jašovič sta možnosti samo dve. Denar lahko prispevajo obstoječi delničarji, pri čemer je ključen dogovor med državo in belgijsko KBC, ali pa ga banka išče na trgu in delnice kot v primeru NKBM-ja prodajo na borzi. V izjavi za javnost so iz NLB-ja sporočili, da so naslednji koraki glede izvedbe dokapitalizacije in prodaje delnic so možni le v dogovoru in s soglasjem obeh največjih lastnikov, ki ju bo NS NLB zato pozval, da se do predloga opredelita. V primeru, da dogovora lastnikov vnaprej ne bi bilo mogoče doseči, bosta uprava in nadzorni svet dolžna sklicati skupščino, na kateri bosta zaradi izpolnjevanja zahtev BS predlagala dokapitalizacijo banke z izvedbo javne ponudbe delnic po tržnih pogojih. Država želi sodelovanja zasebnih partnerjev Država si želi, da bi v drugi dokapitalizaciji sodelovali zasebni partnerji, saj zelene luči Bruslja za novo državno dokapitalizacijo verjetno ne bi dobila, Evropska komisija je namreč finančnega ministra Franca Križaniča že opozorila, da želi dodatne informacije o dogajanju v Novi Ljubljanski banki. Križanič pa je poudaril, da si pri tako pomembni banki ne moremo privoščiti, da dokapitalizacija, če je zahtevana, ne bi uspela . Višina druge dokapitalizacije bi sicer lahko bila nižja od 250 milijonov evrov, če bi banki uspelo prodati 57-odstotni lastniški delež v Banki Celje. A skrbni pregled celjske banke je opravila le francoska bančna skupina Societe Generale, ki ima v Sloveniji v lasti SKB banko, ni pa še jasno, ali bo oddala zavezujočo ponudbo. Menjave nadzornikov Pester dnevni red imajo tudi delničarji NLB-ja, ki so odločali o razrešnici upravi in nadzornemu svetu in o plačilu nadzornikom. Finance pišejo, da Dirk Mampaey, predstavnik KBC predlagan kot zamenjava za Jana Vanhevla, ki je februarja odstopil ni bil potrjen za člana nadzornega sveta. Belgijskega predstavnika, ki sta ga formalno predlagala uprava in nadzorni svet, ni potrdila država kot večinska lastnica, oziroma AUKN. Če bo ta neizvolitev vplivala na dogovore o dokapitalizaciji NLB, še ni jasno. Delničarji so med drugim izglasovali tudi višje sejnine, kar pomeni, da bodo nadzorniki za sejo prejeli 275 evrov bruto plus fiksni letni prejemek v višini 11 tisoč evrov bruto oziroma 16.500 evro za predsednika. Tak način izplačevanja je predlagala Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami AUKN.
|
neutral
|
7,449
|
Kontrolni delež bi ohranili v NLB-ju, NKBM-ju, Darsu, Telekomu Država želi v prihodnjih štirih letih odprodati polovico naložb in tako zaslužiti pet milijard evrov, razkriva delovni dokument AUKN-ja, ki je pricurljal v javnost. Prodali naj bi 35 družb. Finančni minister Franc Križanič na četrtkovi vladni tiskovni konferenci ni želel razkriti, katere deleže bi država odprodala. Pa so informacije pricurljale v javnost mimo njega. Za zdaj še delovni dokument, ki ga pripravlja Agencija za upravljanje kapitalskih naložb AUKN, razkriva, da bi država odprodala deleže v 35 državnih družbah, je za TV Dnevnik poročala Vesna Zadravec. Največ bi zaslužili s prodajo večinskih deležev v Darsu, NLB-ju in Telekomu. Seznam odprodaje ekonomisti označujejo za dobrega, vprašanje pa je, ali se bo odprodaja tudi res zgodila. Seznam kapitalskih naložb. Ponekod bi ohranili kontrolne deleže ... V NLB-ju, NKBM-ju, Zavarovalnici Triglav, Darsu in Telekomu bo država tudi po morebitni prodaji ohranila nadzorni delež 25 odstotkov in eno delnico. Z odprodajo oziroma zmanjšanjem deležev bomo zaslužili največ okoli 4,1 milijarde evrov. ... drugje polovične ... A vsega ne nameravamo v celoti odprodati. V Luki Koper, Hitu, Aerodromu in Adrii bomo obdržali več kot 50 odstotkov lastništva. ... ponekod se bo država povsem umaknila ... Povsem se bomo odpovedali Gorenju, Slovenski industriji jekla, Ljubljanskim toplarnam, Savi, Heliosu, Peku in Žitu. Polanec za radikalnejše poteze Delovna različica odprodaje je dobra, a lahko bi bila še radikalnejša, meni ekonomist Sašo Polanec z ljubljanske ekonomske fakultete. Država bi lahko povsem odprodala banki NLB in NKBM ter Zavarovalnico Triglav, saj bi ohranitev nadzornih deležev prinesla samo politično vmešavanje in potencial za korupcijo, je dejal. Bomo javni monopol menjali z zasebnim? Prodaja je nujna, a treba je biti previden, saj nekatere naložbe polnijo državni proračun, pa meni ekonomist Rastko Ovin z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete. Opozoril je tudi na nevarnost menjave javnega monopola z zasebnim, kar bi lahko povzročilo gospodarsko škodo. Seznam za Janeza Janšo Država bi naložbe odprodala predvidoma v prihodnjih štirih letih. Seznam agencije je tako predvsem namenjen naslednji vladi, je poročala Zadravčeva in se vprašala, ali to pomeni, da agencija pravzaprav pripravlja seznam za Janeza Janšo. Ker gre za delovno različico, je na agenciji ne želijo komentirati. Kljub temu je jasno, da se mora odprodaja državnih družb zgoditi kmalu. S tem denarjem bi namreč lahko pokrili del zunanjega dolga ali pa bi ga namenili za znanost, ki nudi podporo gospodarstvu, je sklenila novinarka TV Dnevnika. STA in Študentski dom Korotan na varnem Križanič je v četrtek razkril le, da so s seznama kandidatov za prodajo izločili Slovensko tiskovno agencijo in Študentski dom Korotan, saj sta neprofitni ustanovi ter dobiček reinvestirata v delovanje. _________________________ KJE VSE NAJDEMO DRŽAVO? Po podatkih AUKN-ja ima država kapitalske naložbe v spodaj navedenih podjetjih. Velja opozoriti na razliko med kapitalskimi naložbami in državnimi ustanovami, kot so bolnišnice, RTV, univerze ... V energetiki ... Država je kljub nedavni liberalizaciji trga ponudnikov električne energije tega organizira državni Borzen v sektorju izjemno navzoča. Elektriko proizvajata Holding Slovenske elektrarne in Gen energija. Z omrežjem upravljata Elektro Slovenija in Sodo. Za razvoj in inženiring skrbi Elektrogospodarstvo, ki pa je pred dvema letoma komaj ušlo likvidaciji. Država je navzoča tudi v ogljikovodikih Nafte Lendava in v seriji rudnikov. Pet jih je sicer v zapiranju živo srebro - Idrija, uran - Žirovski Vrh, premog - Zagorje, Senovo in Kanižarica, trboveljski pa zalaga termoelektrarno, kjer je gradnja šestega bloka še pod vprašajem. Vsa našteta energetska podjetja so v 100-odstotni državni lasti. Prevladujoč državni delež imajo področni distributerji elektrike Elektro Primorska, Celje, Gorenjska, Maribor ter Ljubljana, ki je pravkar uporabnike razveselil s podražitvijo, pa tudi nekaj lokalnih toplotnih oskrbovalcev, kot so Energetika Črnomelj, Toplotna oskrba, ljubljanska toplarna, Ekoen manjše področje zalaga s t. i. ekološko energijo. Pozabiti pa ne gre plinskega velikana Geoplin, ki sodeluje v pogajanjih za ruski plinovod. ... prometu in zvezah ... V popolni državni lasti so težavne Slovenske železnice, ki trenutno od vlade pričakujejo priznanje 134 milijonov evrov dolga, pomorsko okno v svet Luka Koper, avtoceste. Z Letališča Jožeta Pučnika nas ob poletu Adrie nadzorujejo državni kontrolorji zračnega prometa. Liberalizira se trg poštnih storitev, a Pošta Slovenije, ki se trenutno spopada s tožbo zaradi tragedije ob ropu v Kresnicah, ostaja 100-odstotno državna. Z informacijami naše in tuje medije zalaga STA, za telefone pa naslednik starega PTT-ja Telekom, medmrežje Telemach. ... infrastrukturi in komunali ... Poleg petih vodnogospodarskih podjetij Mura, Drava, Novo Mesto, istoimensko ter Soča v stečaju, Spodnjo Savo ureja Infra, hudournike PUH, Darsu je pri inženirstvu delil nasvete DCC. Snežnik skrbi za bogate zaloge lesa in gozdove, posebna družba drži roko nad Triglavskim narodnim parkom. Državna je kočevska komunala. ... financah, investicijah in svetovanju ... Z denacionalizacijskimi zahtevki in privatizacijo se ukvarja D.S.U., naslednica Slovenske razvojne družbe. Kad se ukvarja s pokojninskim in invalidskim zavarovanjem, Sod pa z odškodninami, v lasti ali upravljanju pa imata precejšen nabor državnega premoženja. Za enakomernejši razvoj Pomurja skrbi Mura, Gorenjske pa BSC. 100 odstotkov države za las zgreši Slovenska investicijska banka SID. Duhove že dolgo burita deleža v NLB-ju in NKBM-ju. Državni denar je tudi v Bavčarjevem Istrabenzu in Rimskih termah. ... gospodarstvu ... Obutev že desetletja šiva državni Peko, delo invalidnim osebam iščejo CSS-IP in Bodočnost ter GLIN IPP. Tradicijo prastarih plavžarjev na modernejši način nadaljuje Slovenska industrija jekla, kovino predeljujejo v državnem Inkosu, Lameti, Mariborski TAM svojo agonijo nadaljuje v stečajnem postopku. Državne lovke segajo tudi do Mineralovih kamnosekov, Unionovih pivovarcev, Krkinih farmacevtov. Za konec država ne zaostaja niti pri reji prašičev.
|
neutral
|
7,450
|
Zbornica bo pomagala članom pri vstopu na tuje trge Ker je proces propadanja gradbenih podjetij treba zaustaviti, so zaposleni v panogi ustanovili Zbornico za gradbeništvo Slovenije. Za predsednika so izvolil Mirka Požarja. Prisegam, da bom opravljal delo, ki bo v dobro gradbene panoge v Sloveniji, je dejal novoizvoljeni predsednik in dodal, da želijo v zbornici združiti vse ključne podpanoge - gradbince, podizvajalce, inženirje in arhitekte, poiskati skupne rešitve, konsolidirati gradbeno panogo, pripraviti sistemske rešitve, ki so nujne. Kot vidimo, se stečaji in prisilne poravnave nadaljujejo. Ta proces je treba zaustaviti, je opozoril. Želijo rešitve v dobro celotne panoge Že prihodnji teden se bo po njegovih besedah sešel upravni odbor zbornice, kjer bodo iskali rešitve za pereče težave gradbeništva. Zbornica ima trenutno več kot 50 neposrednih članov. Pristopili so gradbinci, podizvajalci, inženirji, arhitektov je v tej fazi malo manj. Želimo imeti rešitve, ki bodo v dobro celotne panoge. Sistem najnižje cene je nekaj, kar se mora zaključiti, in želimo priti do urejene gradbene panoge, kot jo poznajo v tujini, zatrjuje Požar. Članstvo je prostovoljno Članstvo je prostovoljno, višina članarine pa bo določena v odvisnosti od prihodkov posameznega člana v preteklem letu. Zbornica bo pomagala članom pri vstopu na tuje trge, pri izmenjavi dobrih praks, pri dostopih do članskih spletnih strani. Organizirala bo strokovna usposabljanja, pomagala pri iskanju novih kadrov, organizirala posvete, okrogle mize o aktualni problematiki, organizirala poslovne delegacije in pripravo poslovnih srečanj s tujimi partnerji.
|
positive
|
7,451
|
Obrestna mera še neznana Slovenska podjetja bodo lahko znova pridobila neposredna posojila SID banke. Skupna vrednost posojil znaša 100 milijonov evrov, podjetje z do 3.000 zaposlenimi pa bo lahko dobilo največ 12,5 milijona evrov. Predstavniki slovenske izvozne in razvojne banke SID in Evropske investicijske banke EIB so že podpisali pogodbo, ki SID banki omogoča zadolžitev v višini 100 milijonov evrov. Sredstva so namenjena neposrednemu financiranju naložb s področja inovacij, raziskav in razvoja. Največ 50-odstotno sofinanciranje s posojilom Podjetja z do 3.000 zaposlenimi lahko prejmejo največ največ 12,5 milijona evrov. S posojilom lahko podjetja z več kot 3.000 zaposlenimi ter javne ustanove financirajo največ 50 odstotkov vrednosti naložbe. Manjše družbe lahko za investicijo namenijo 100 odstotkov prejetega posojila. Gre za dolgoročno financiranje v trajanju do 12 let, obrestna mera posojila pa še ni določena, je povedal Sibil Svilan iz SID banke, ki sicer obljublja najnižjo možno obrestno mero . Banka se še dogovarja z državo o uporabi nekaterih elementov državne pomoči, ki bi ceno zadolževanja še znižali, je dodal. Podjetja bodo k oddaji vlog povabili do konca poletja, med naložbami s področja inovacij raziskav in razvoja, pa v SID banki najbolj izpostavljajo podporo razvojnim tehnološkim projektom. Ciljajo predvsem na proizvode, ki so že v sklepni fazi razvoja. Banka se je že drugič odločila na neposredno financiranje gospodarstva, brez vključitve poslovnih bank. Ta model naj bi se namreč kot zelo uspešen izkazal že ob financiranju avtomobilske industrije, v letih 2009 in 2010. Prijavljene projekte bo ocenjevala SID banka ob pomoči svetovalcev iz EIB-ja. EIB je Sloveniji od leta 2003 odobril že za 3,3 milijarde posojil.
|
neutral
|
7,452
|
Stroški zajemajo polete, nočitve, prevoze ... Pahor se je s Mehdornom dogovoril, da bo ta za sodelovanje pri modernizaciji slovenskega železniškega sistema in oblikovanje ideje o logističnem holdingu finančno upravičen le do potnih in nastanitvenih stroškov. Hartmunt Mehdorn bo tako prejel 18.125 evrov. Kot navajajo v kabinetu predsednika vlade, potni in nastanitveni stroški zajemajo polete, nočitve v hotelu, prevoze s taksijem in ostalo. Hkrati dodajajo, da predsednik vlade Borut Pahor ceni in spoštuje Mehdornovo odločitev, da je kljub poravnavi zgolj teh stroškov, torej brez kakršnegakoli honorarja zase in za svoje sodelavce, vladi predal elaborat z naslovom Positioning Slovenian Tarnsport and Mobility for Europe , ki je poslovna skrivnost. Mehdorn - oče ideje o oblikovanju logističnega holdinga Hartmunt Mehdorn je premierju Pahorju svetoval glede modernizacije slovenskega železniškega sistema, velja pa tudi za očeta ideje o oblikovanju slovenskega logističnega holdinga - povezovanju Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope. Pahor in Mehdorn sta se srečala v torek popoldne v Ljubljani in se dogovorila o povračilu potnih in nastanitvenih stroškov. Da bo Mehdorn za sodelovanje upravičen do povračila potnih in nastanitvenih stroškov, je bilo dogovorjeno že ob začetku sodelovanja. Pahor in Mehdorn sta tudi izrazila obžalovanje, da ideja projekta logističnega sistema ni bila sprejeta zdaj, saj je modernizacija in sledenje sodobnim poslovnim zahtevam nujno potrebno in se bo vlada k temu vprašanju morala slej kot prej vrniti.
|
neutral
|
7,453
|
Ocenjujem, da smo na ministrstvu opravili dobro delo Če bo rebalans v predlagani obliki sprejet, bo to katastrofa za gospodarstvo, je prepričana Radićeva, ki hkrati izraža upanje, da Pahor na področju energetike ne bo sledil interesom posameznih skupin. Službe še nimam, verjetno bom ustanovila svoje podjetje in ostala aktivna v politiki, je na zadnji novinarski konferenci povedala ministrica za gospodarstvo Darja Radić. Poudarila je, da verjame, da ima stranka Zares dobro politiko, ki pa v tej vladi še ni prišla do izraza . Ministrica v odhajanju je pojasnila, da je bila začetna usmeritev vlade v ohranjanje socialne kohezivnosti, da ne bi bilo večje revščine, na mestu . V nadaljevanju bi bilo treba večji poudarek dati razvoju gospodarstva, morali bi vlagati v zdrava podjetja, je prepričana Radićeva, ki je z delom in dosežki ministrstva za gospodarstvo sicer zadovoljna. Radićeva sicer kot temeljno usmeritev oziroma cilj v času njenega mandata izpostavlja povečanje konkurenčne sposobnosti slovenskih podjetij inizboljšanje konkurenčnost poslovnega okolja v Sloveniji. Na področju energetike pa je bil po njenih besedah glavni cilj stabilna, konkurenčna in trajnostna oskrba z energijo po konkurenčnih cenah. TEŠ 6 - Zagotovo zgrešen projekt Če bi projekt TEŠ 6 prišel na mojo mizo, preden je dobil zeleno luč, se pravi pred novembrom 2009, zagotovo ne bi bil v takšni obliki, tako pa je bilo veliko zamujenega, je obžalovala ministrica in poudarila, da gre za zagotovo zgrešen projekt . Hkrati je dodala, da je vesela, da so imeli prav, ko so opozarjali, da s tem projektom nekaj ni v redu . Upam, da predsednik vlade ne bo sledil interesom posameznih skupin, je dejala in dodala, da kaže, da se projekt ne bo peljal, kot nekateri želijo . Ob tem je še izpostavila vprašanje finančne konstrukcije, ki še ni končana, in poudarila, da je potrebno prizadevanje, da se pridobi vrednost realnih stroškov. Na področju energetike nam je uspelo narediti nekaj pomembnih korakov naprej, pojasnjuje Radićeva in izpostavlja nacionalni energetski program, poslan v javno obravnavo, ki bo trajala do konca oktobra. K dosežkom šteje tudi nov energetski zakon, ki pa je v javni obravnavi do 25. julija. Ukrepi za spodbujanje konkurenčnosti slovenskih podjetij Ukrepe in spodbude smo usmerili v krepitev razvojnih aktivnosti podjetij s ciljem, da ostanejo podjetja tudi po krizi konkurenčna, je dejala Radićeva. Izpostavila je še, da so večino državnih spodbud usmerili v sofinanciranje razvojno-investicijskih projektov, v nakup nove tehnološke opreme, v zagon novih inovativnih podjetij v subjektih podpornega okolja, v projekte za prenos znanja v podjetja ter v razvojne projekte na področju turizma, tujih neposrednih investicij in internacionalizacije. Povečanje mednarodne konkurenčnosti gospodarskih subjektov Na področju večanja mednarodne konkurenčnosti so po besedah ministrice največji poudarek dajali tistim, ki se ukvarjajo z internacionalizacijo. Izpostavila je še sofinanciranje na sejmih v tujini in povečano promocijo slovenskega gospodarstva ter vzpostavljanje odnosov z drugimi državami, posebej je omenila Rusko federacijo in Indijo, kar je po njenem mnenju pomembno za to področje. To so aktivnosti, ki se ne vidijo, so pa pomembne, je dejala Radićeva. Ministrica se je dotaknila še področja turizma, kjer po njenih besedah uspešno poslujejo in kjer se ne glede na krizo kažejo izjemni porasti. To pa ne pomeni, da se od turizma ne da več zaslužiti in da aktivnosti na tem področju lahko zanemarijo, je dejala in kot pomanjkljivo izpostavila področje trženja.
|
negative
|
7,454
|
Kazensko ovadbo v zadevi Mercator je vložil Zoran Janković Sodišče je presodilo, da pri prodaji Mercatorja leta 2005 ni bilo oškodovanja državnega premoženja. S sodbo z začetka junija je senat ljubljanskih sodnikov nekdanjega vodjo Istrabenza Igorja Bavčarja, nekdanjega vodjo Pivovarne Laško Boška Šrota, nekdanjega vodjo Soda Marka Pogačnika, nekdanjega vodjo Kada Tomaža Toplaka, Pivovarno Laško in Istrabenz opral suma zlorabe položaja ali pravic pri prodaji 30-odstotnega deleža v Mercatorju, pišejo Slovenske novice. Kazensko ovadbo je proti omenjenim podal nekdanji prvi mož Mercatorja Zoran Janković, ki je leta 2006 vložil tudi tožbo proti Istrabenzu in Pivovarni Laško, češ da bi morala tretjino delnic Mercatorja prodati nekdanjemu vodstvu te družbe - Jankoviću in njegovim takratnim sodelavcem. Janković je tožbo izgubil, a se je nato pritožil. Šrota in Bavčarja je nato ovadil zaradi poslovne goljufije, ovadil pa je tudi nekdanjega prvega moža Laškega Toneta Turnška, in sicer zaradi krivega pričanja.
|
neutral
|
7,455
|
Komarjeva Mogočih investitorjev je več Za že drugo 250-milijonsko dokapitalizacijo NLB-ja se država pogaja z drugim največjim lastnikom, belgijskim KBC-jem, ter hkrati doma in v tujini išče tretjega vlagatelja. V poslanskem vprašanju predsedniku vlade je vodja poslanske skupine LDS-a Borut Sajovic zatrdil, da je država v okviru prve letošnje dokapitalizacije NLB-ja levji delež 250-milijonskega povečanja kapitala zagotovila z javnimi sredstvi, a se to v trenutnih razmerah varčevanja na vseh področjih ne more ponavljati. Stališče manjšega partnerja trenutne manjšinske vlade je, da v Sloveniji potrebujemo sredstva za razvoj, bančni sistema pa je moč stabilizirati tudi drugače in z drugimi orodji kot zgolj z državnimi dokapitalizacijami. Možnosti KBC, javni viri, kapitalski trgi Sajovic glede nove 250-milijonske dokapitalizacije NLB-ja vidi tri mogoče poti. Ena je, da jo dokapitalizira belgijska bančno-zavarovalniška skupina KBC, druga je, da se sredstva znova zagotovijo iz javnih virov, tretja pa je, da banka sredstva zbere na kapitalskih trgih. ... in če KBC ne bo odprl denarnice? Ker po mnenju Sajovica dober gospodar vedno razmišlja o naslednjih korakih, ga zanima, v kakšni smeri gre razmislek vlade, če dogovora iz KBC-ja ne bo. Pahor za zasebnega strateškega partnerja Pahor je Sajovicu zagotovil, da se slovenska vlada vede kot dober gospodar in da v trenutnih razmerah povečane finančne negotovosti skrbi za stabilnost slovenskega bančnega sektorja. Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb države je tako naložila, da za sodelovanje v dokapitalizaciji najprej poskuša najti domačega ali tujega zasebnega strateškega partnerja. Če to ne bo uspešno, se bo vlada odločila, kako zagotoviti kapitalsko trdnost banke tako, da bodo zavarovani interesi države kot največjega lastnika. Trenutno se agencija pogovarja s KBC-jem, a če se ti pogovori ne bodo iztekli v interesu države, ima mandat, da začne proučevati možnost novega domačega ali tujega zasebnega partnerja, ki bo zagotovil trdnost in ugled banke ter utrdil njen položaj v regiji. Komarjeva Zagotovili bomo tretjega investitorja Po Pahorjevem prepričanju gre z zgodovinskega vidika za prelomno odločitev vlade. Predsednica uprave agencije Dagmar Komar je prejšnji četrtek zatrdila, da bodo zagotovili tretjega investitorja za dokapitalizacijo NLB-ja. Tretji investitor še ni znan, jih je pa več. Pogovarjamo se intenzivno in verjamem, da bo banka do roka zadostila vsem zahtevam, je dejala Komarjeva. Pahor bi si zelo želel, da bi DZ še v tej sestavi odločal o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države in znotraj tega o vprašanju, kaj je nacionalni interes Slovenije, ko gre za NLB. Po njegovih besedah gre za dilemo, ali je ta nacionalni interes večinski državni delež ali to, da ima Slovenija dobro banko z dobrimi proizvodi. Dobre banke v tuji lasti, slabe banke v domači? Kot pravi predsednik vlade, bi bilo idealno, da bi imeli v finančnem sistemu tudi institucijo v večinski državni časti, a obenem meni, da je bolje, da bi imela Slovenija dobre banke, čeprav so v tuji lasti, kot slabe domače banke.
|
neutral
|
7,456
|
Lobistov na AUKN-ju ni bilo, trdi Golob Marko Golob, član uprave AUKN-ja, zanika, da bi kdor koli vplival na njegovo delo, in poskuse ukinitve agencije vidi kot kazen za to, ker se ne uklanjajo posameznim interesom. Golob v svojem sporočilu javnosti zanika ... da so posamezniki imeli vpliv ali da lahko vplivajo na samostojnost in neodvisnost mojih odločitev kot člana uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb AUKN. Ves čas, tako zagotavlja Golob, je deloval po svoji vestji in v skladu s poslanstvom in prav zaradi svoje neuklonljive drže in delovanja v korist državljanov sta AUKN in njegova uprava postala sistemska motnja, ki jo je potrebno nevtralizirati . Uprava AUKN-ja od svojega začetka ni pristajala na to, da bi bila samo glasovalni stroj na skupščinah družb, za katerim bi se skrivale posamezne politične in interesne struje, ki bi še naprej izvajale fevdalizacijo in strankarsko eksploatacijo celih sektorjev nacionalne ekonomije - v odkrit posmeh svojim državljanom in obvezam, ki smo jih kot država sprejeli ob vstopu v OECD, je prepričan Golob. Dodaja, da lobistov na agenciji ni bilo, se pa izvaja brutalen in kontinuiran pritisk na neodvisnost agencije s strani posameznih članov vlade in dela vladajočih političnih skupin . Zlasti z diskreditacijami v medijih in zamegljevanjem resnične situacije, še konča.
|
neutral
|
7,457
|
Od prejšnjega tedna zaposlen pri SCT Holdingu Ivan Zidar je postal edini delničar družbe SCT Holding, na katero je pred ali med neuspelo prisilno poravnavo prenesel nekatere zdrave dele SCT. Nekdanja člana upravnega odbora SCT-ja Aleksander Meze in Janez Jamnik sta svoja 12-odstotna deleža v družbi namreč prodala za 125.000 evrov, Zidar pa načrtuje nove posle na Balkanu, pišejo današnji časniki. Družba SCT Holding je po pisanju Dnevnika njuna deleža odkupila kar sama, Zidar pa ostaja lastnik 76 odstotkov omenjene družbe. Prek SCT Holdinga tako Zidar lastniško obvladuje Tovarno kovinske opreme TKO iz Murske Sobote, ki izdeluje sestavne dele za gradbeno mehanizacijo, veliko večino prometa pa ustvarijo s tujimi kupci. SCT Holding ima v lasti tudi 51 odstotkov podjetja SCT-Porr, ki ga je z avstrijskim partnerjem februarja letos ustanovil za kandidiranje na razpisih za gradnjo železnic. So pa Zidarju za zdaj propadli načrti, ki jih je imel z nemškim podjetjem ISC Handelsgesselschaft. Tega je decembra lani iz SCT prenesel na SCT Holding, vendar pa je iz nemškega poslovnega registra razvidno, da je družba, prek katere je SCT več desetletij nabavljal materiale in mehanizacijo, aprila letos ponovno prešla v last SCT, še poroča Dnevnik. Po pisanju Financ pa je Zidar od prejšnjega tedna tudi zaposlen na SCT Holdingu. Iz neuradnih virov so še izvedeli, da je sicer Zidar dogovorjen že za več poslov v BiH in Srbiji.
|
neutral
|
7,458
|
Nevidni delavci sveta opozarjajo na stisko Kdo je komu dolžan - delavec Vegradu ali Vegrad delavcem, se sprašujejo zapuščeni in ogorčeni delavci v samskem domu. Plač niso dobili več kot leto dni, podjetje v stečaju pa od njih terja najemnino. Bo Slovenija postala brezdomska država? Ti samski domovi niso last Vegrada. Delavci so jih sami gradili, v svojem prostem času. 53 let sem tukaj, dobro vem, koliko so delavci prispevali, je na tiskovni konferenci Nevidnih delavcev sveta IWW dejal član skupine samoorganiziranih Vegradovih delavcev. Vegrad je v stečajnem postopku, delavci pa - kot so s plačilnimi izpiski dokazovali - niso že skoraj leto dni prejeli plač. Delavci migranti so ostali brez vsega, podjetje jim dolguje od 4.000 do 15.000 evrov, nekaterim še veliko več, životarijo ob Karitasu in Rdečem križu, je pojasnil predstavnik IWW-ja Matjaž Oven. Kot so sporočili iz zveze Nevidnih delavcev sveta, delavce po vsej verjetnosti čaka le okoli 10-odstotno poplačilo iz stečajne mase. Od tega zneska pa jim bodo vzeli še denar za najemnino. Zato je prejšnji teden 43 vegradovcev v samskem domu v Vili Pregarčevi v Ljubljani začelo najemniško stavko, Vegradovi stečajni upraviteljici Alenki Gril, DZ-ju, vladi, predsedniku države in drugim institucijam so razposlali štiri zahteve. Naj se delavcem in ne največjim lastnikom - NLB-ju, Merkurju, Lafarge cementu, državnemu upravljalskemu podjetju PDP - terjatve izplača prednostno in 100-odstotno. Če se to zgodi, so ti delavci pripravljeni iz tega zneska poplačati tudi samski dom. Država je kriva, država naj doplača A ker za to ni veliko upanja, so se z zahtevami obrnili na državo. Država se je ob vstopu v Evropsko unijo zavezala, da bo spoštovala delovno zakonodajo in pravice, hkrati pa je dogajanje v Vegradu dolgo časa dopuščala. Tudi država je kriva, je odmevalo na tiskovni konferenci. Zato od države, ki je po njihovi oceni zatajila pri zagotavljanju pravne varnosti, zahtevajo ustanovitev posebnega sklada, ki naj poplača morebitno razliko od prejemka iz stečajne mase do polne terjatve. Kot zadnje delavci zahtevajo, da se samski dom, ki so ga sami gradili , ne proda. Če bo treba, se bom ulegel pred dom, je napovedal Fajih Musić.
|
negative
|
7,459
|
Nove ceste bodo morale počakati Ministrstvo za promet bo po predvidenem rebalansu ob skoraj 130 milijonov evrov. Ceste ne bodo nevzdrževane, trdi Vlačič, gospodarstveniki napovedujejo še poglobitev težav gradbenikov. Vlada bo predvidoma jutri potrdila rebalans proračuna, po katerem bo največ denarja skoraj 130 milijonov evrov vzela ministrstvu za promet, je poročala RTV Slovenija. Tako oster rez pomeni, da bo denarja le še za nujne naložbe, pravi pristojni minister Patrick Vlačič in zatrjuje, da vzdrževanje cest pri tem ne bo ogroženo. Ministrstvo za promet bo krčilo tam, kjer je vlaganje najdražje. Največ okoli 70 milijonov evrov manj bo investicij v železniško infrastrukturo. Za obnovo ne prav zglednih državnih cest pa bomo namenili 40 milijonov evrov manj. Kolikor imamo, toliko lahko naredimo. Kolikor si družina lahko privošči, za stanovanje za avto, toliko si tudi naša država lahko privošči. Vemo, da je polovica državnih cest v slabšem stanju, dejstvo pa je, s toliko denarja, kolikor ga imamo, s toliko denarja bomo delali, je dejal prometni minister. Ob tem je zagotovil, da bodo projekti, ki so že sklenjeni, potekali nemoteno, novih investicij pa ne bo. Novi udarci po gradbeništvu Na drugi strani, v gospodarski zbornici, so nad proračunom ogorčeni. Prepričani so namreč, da bo krčenje naložb krizo v gradbeništvu še poglobilo. Panoga se je v dveh letih prepolovila in takšen udarec bo potopil še kakšno gradbeno podjetje, so prepričani na Gospodarski zbornici. Samo v prve pol leta je službo v gradbeništvu izgubilo 7.200 ljudi. To je velika katastrofa, zlasti za tista podjetja, ki so še ostala živa. Klestenje proračuna, pomeni žaganje veje, na kateri sedimo vsi, in manjšanje sredstev, na katerih gradimo socialno državo. Prav zaradi zmanjšanja investicij v gradbeništvu dvoodstotne gospodarske rasti, ki jo ob koncu leta napoveduje minister Križanič, ni pričakovati, pravi izvršna direktorica, Gospodarske zbornica Slovenije Alenka Avberšek. Državljani bodo morali stisniti zobe … ponovno Čeprav minister Vlačič zagotavlja, da vzdrževanje cest ne bo trpelo, pa se bodo zaradi zamaknjenih naložb morali domačini na nekaterih delih Slovenije še naprej voziti po razdrapanih lokalnih cestah in obupavati nad nedokončanimi projekti. Eden izmed njih je npr. nedokončano krožišče pri izvozu Tepanje na štajerski avtocesti . Zaradi rebalansa se bo njegovo dokončanje najverjetneje zavleklo v prihodnje leto, pravijo na direkciji za ceste. Izgradnja škofjeloške obvoznice in obvoznice mimo Radelj ob Dravi ter obnova ceste od Rogaške Slatine do Rogatca zaradi sofinanciranja EU-ja naj ne bi bila ogrožena, pravijo na direkciji. Drugače bo z nekaterimi drugimi projekti. Brez denarja zaprtje Že sedaj imamo 50 odstotkov državnih cest neustreznih oziroma ne ustrezajo standardom, ki so jih določili v Evropski uniji, in bojim se, da se bo to samo še nadaljevalo, pravi Gregor Ficko z direkcije. Ob tem na direkciji za ceste, kjer so z rebalansom lanskoletnega proračuna prejeli slabih 79 milijonov evrov, opozarjajo, da bo država morala najti rešitev za obnovo dotrajanega cestnega omrežja, drugače bo določene ceste preprosto treba zapreti.
|
negative
|
7,460
|
Obravnavali bodo tudi petmesečne rezultate Nadzorni svet Pivovarne Laško se bo na seji med drugim seznanil z namero KS Naložb o prevzemu družbe. Nadzorniki bodo obravnavali tudi petmesečne rezultate poslovanja Pivovarne Laško in se seznanili z oceno o šestmesečnem poslovanju. Prvi nadzornik Vladimir Malenković je pojasnil, da bo na seji, ki se je bosta udeležila nova nadzornika Borut Jamnik in Borut Bratina, beseda tekla še o izredni skupščini, ki bo sklicana do konca leta. Na njej naj bi delničarji odločali o ustanovitvi pogodbenega koncerna, saj je bil za predlog z junijske skupščine umaknjen. Delničarji Laškega so sicer ta predlog že zavrnili na lanski skupščini. Vabljeni k branju Finančna družba KS Naložbe želi prevzeti Pivovarno Laško Nadzorniki se bodo dotaknili tudi dejavnosti glede dezinvestiranja, zlasti prodaje Fructala in Mercatorja, in razširitve uprave. Junijska skupščina delničarjev je namreč sprejela sklep o možnosti razširitve uprave na največ pet članov. Trenutno so v upravi laške pivovarne trije člani, poleg predsednika uprave Dušana Zorka še Mirjam Hočevar, odgovorna za področje financ, in Gorazd Lukman, odgovoren za področje prodaje oziroma komerciale.
|
neutral
|
7,461
|
Zahteve so podobne februarskim Uprava Luke Koper je od upravnega odbora sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti v luki prejela sklep o začetku stavke. Če zahteve ne bodo izpolnjene, bodo žerjavisti začeli stavkati 29. julija. V Luki Koper ugotavljajo, da so zahteve večinoma enake tistim iz februarske napovedi stavke, čeprav so bila določena vprašanja v tem času rešena. Žerjavisti so v začetku leta zahtevali, da mora družba zaposliti dodatne žerjaviste, saj naj bi bila zaradi obsega dela ogrožena zdravje in varnost zaposlenih. Februarja stavka zamrznjena Hkrati so zahtevali še zagotovitev varnega opravljanja dela pri traktorjih, ki nimajo ustreznega zavornega sistema, zagotovitev ustreznih varnostnih razmer zaradi pogostejših delovnih nesreč, nadomestila za težke delovne pogoje za posamezna delovna mesta, spoštovanje zakonodaje pri odrejanju dela prek polnega delovnega časa, izplačilo nadomestil delavcem med prazniki, odpravo zamud pri napredovanju in odpravo neenakomernega ocenjevanja ter uvedbo kontrole urnika za zunanje delavce. Po pogajanjih med pogajalskima skupinama uprave in sindikata so februarja žerjavisti zamrznili stavkovne aktivnosti, uprava pa se je zavezala, da bo zadržala sklepe, ki jim nasprotuje sindikat. Nekatera vprašanja rešena, nekatera se rešujejo V upravi Luke so v sporočilu za javnost poudarili, da so bila nekatera vprašanja v tem času že rešena, nekatera pa so v procesu reševanja - med temi je na primer zahteva po večji varnosti v pristanišču. Uprava družbe razume napoved stavke kot reakcijo na uvedbo nove organizacije dela na kontejnerskem terminalu, v skladu s katero morajo upravljavci dvigal v posamezni izmeni delati uro in pol več kot prej oziroma namesto sedanjih štirih ur v povprečju približno pet ur in pol, so zapisali v Luki. Omenjeno rešitev je uprava predlagala sindikatu že v začetku leta, vendar jo sindikat vztrajno zavrača, pojasnjujejo. Uvedba novega sistema, ki omogoča večjo kadrovsko racionalizacijo, pa je bila po njihovem neizogibna zaradi nenehnega povečevanja pretovora na kontejnerskem terminalu in zaradi pomanjkanja delovne sile med dopusti. Vodstvo stavkovne zahteve preučuje Uprava je sindikat seznanila z dejstvom, da gre za začasen ukrep, ki bo trajal štiri mesece. Poleg tega bodo upravljavci dvigal v tem času dodatno nagrajeni, so še zapisali v Luki Koper, kjer zatrjujejo, da vodstvo družbe stavkovne zahteve preučuje in bo storilo vse v njegovi moči za rešitev nastalega spora. V sindikatu žerjavistov izjav zaenkrat ne dajejo, neuradno pa naj bi bili žerjavisti nezadovoljni, ker pogajanja z upravo v tem času večinoma niso obrodila sadov, vodstvo Luke pa naj bi pri svojih odločitvah ravnalo samovoljno. Žerjavisti so v preteklih letih že večkrat napovedovali stavko, vendar se dejansko nikoli ni zgodilo, saj so vedno sklenili dogovor z upravo.
|
negative
|
7,462
|
Zjutraj presenetljivo visoka rast v Frankfurtu Vrednost delnic Nove KBM je po desetodstotni rasti v le treh dneh v torek spet padla, analitiki pa pravijo, da je cena kar primerljiva s tujimi bankami. Po objavi stresnih testov evropskih bank je tečaj delnic Nove KBM v ponedeljek dosegel 7,10 evra, vendar je bilo veselje kratkotrajno. Ob zelo nizkem prometu 10 tisoč evrov je cena v torek padla na 6,56 evra, na koncu pa se je popravila na sedem evrov. Cena je povsem primerljiva s tujimi bankami, ki delujejo v tem okolju. Če hočemo videti višji tečaj, mora banka ustvarjati večje prihodke in dobičke, je za Radio Slovenija povedal analitik Karl Lipnik, medtem ko je Andraž Grahek KD skladi dodal Nova KBM je sicer kapitalsko ustrezna, je pa še vseeno treba marsikaj doreči, kar se tiče poslovanja in slabitev naložb. Vsak dan beremo članke, kako je banka izpostavljena do gradbenega sektorja. Najprometnejša Krka ostaja pri 60 evrih Tudi preostale delnice v prvi kotaciji so se večinoma pocenile. Očitno je, da ob tako nizki likvidnosti lahko že kakšen večji posel tečaje premakne v eno ali drugo smer. Telekomove delnice, ki so prejšnji teden občutno pridobivale, so padle na 76 evrov, medtem ko je tečaj Pivovarne Laško, ki je v kratkem padel s 14,2 na 10,0 evra, spet okreval in se zvišal za osem odstotkov, na 10,8 evra. Vrednost najprometnejše Krke prometa je bilo za 240 tisoč evrov je ostala 60 evrov. Indeks SBI TOP 744 točk se je znižal za 0,79 odstotka. Tečaji delnic v prvi kotaciji PETROL +0,05 % 218,00 EUR KRKA +0,00 % 60,00 INTEREUROPA +0,00 % 1,90 GORENJE -0,97 % 9,21 MERCATOR -1,23 % 160,00 NOVA KBM -1,41 % 7,00 TELEKOM -3,18 % 76,00 LUKA KOPER -3,20 % 12,10 Indeks Zew petič zapored navzdol V Frankfurtu je indeks DAX30 zjutraj ob vidnem okrevanju bančnih delnic hitro pridobil več kot odstotek in pol dosegel je 7.230 točk, kar je bilo po precej negativnem ponedeljku -1,6 % precej nepričakovano. Pozneje je DAX izgubil zalet in se spustil pod 7.200 točk, potem ko je bil objavljen podatek o sveži vrednosti nemškega indeksa konjunkturnih pričakovanj Zew julija je ta indeks padel peti mesec zapored, in sicer na minus 15,1 točke, poleg tega pa sta banki Bank of America in Goldman Sachs z objavo četrtletnih rezultatov razočarali analitike. Zlato vztraja v območju rekorda Wall Street je teden začel z 0,8-odstotnim minusom, merjeno z indeksom Dow Jones. V ospredju so težave prezadolženega evropskega in ameriškega gospodarstva. V ZDA še vedno ni dogovora o zvišanju meje javnega dolga, kar vznemirja vlagatelje. Če so makroekonomske novice vedno slabše, pa zato podjetja še naprej presenečajo s poslovnimi rezultati. Po Googlu je lep dobiček objavil še IBM. V primerjavi z istim obdobjem lani je čisti dobiček porasel za osem odstotkov. Vrednost evra je bila ob 14. uri 1,416 dolarja, 159-litrski sod lahke nafte pa je stal skoraj 97 dolarjev. Cena zlata se je učvrstila nad 1.600 dolarji.
|
neutral
|
7,463
|
Kmalu bo narejen ožji izbor mogočih dokapitalizatorjev NLB-ja V času do uveljavitve strategije upravljanja kapitalskih naložb države je po besedah prve dame AUKN-ja Dagmar Komar primerno, da DZ sprejme program prodaj določenih naložb. Predlog za pripravo programa, ki bi predvideval prodajo nestrateških naložb, je agencija že posredovala ministrstvu za finance. Ni pravnih osnov za izvedbo postopkov prodaj Predsednica uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države AUKN Dagmar Komar je v pogovoru za STA dejala, da bo na podlagi programa prodaj agencija lahko začela delovati. Zdaj ni pravnih osnov za izvedbo postopkov prodaj razen nekaterih manjših naložb. V skladu s spremembami zakona o upravljanju kapitalskih naložb države bi lahko vlada do sprejetja strategije DZ-ja predložila nov predlog odloka o programu prodaj državnega finančnega premoženja za leti 2010 in 2011. Sprejetje odloka pa bi bila pravna osnova za agencijo za postopke prodaj, je dejala. Ob tem je Komarjeva dodala, da bi bilo sicer najbolje, če bi država najprej sprejela strategijo upravljanja kapitalskih naložb in šele potem ustanovila agencijo. Ampak ker ni tako, moramo delovati v sistemu, kakršen je. Agencija je pristojna za upravljanje naložb v skladu s korporativno zakonodajo, v prehodnem obdobju - do sprejetja strategije - pa spremembe zakona določajo način odločanja, je povedala Komarjeva. Državo obremenjuje balast upravljanja Agencija skupaj upravlja približno 100 naložb države v skupni vrednosti 8,5 milijarde evrov, od tega je približno 50 potencialno strateških, druge pa so take, da bi jih bilo treba začeti aktivno prodajati. Med njimi Komarjeva navaja Snežnik, Peko, Bodočnost, Te-Tol ..., ki bi jih država morala prodati, da se reši balasta upravljanja , ki obremenjuje. V skupščinskem obdobju je agencija še posebej aktivna. Med drugim bo v petek sodelovala na skupščini Nove Kreditne banke Maribor NKBM, za katero predlaga zamenjavo več članov nadzornega sveta. Pri dveh nadzornikih je razlog za zamenjavo konflikt interesov, z menjavo še nekaterih pa želi agencija postaviti bolj heterogen in bistveno bolj strokoven nadzorni svet. Kot pravi Komarjeva, je imela agencija do sestave nadzornega sveta NKBM-ja pomisleke že v okviru postopka dokapitalizacije, zaradi česar so sprva predlagali tudi izvedbo posebne revizije, ki jo bo zdaj izvedla Banka Slovenije. AUKN se pogovarja z mogočimi investitorji v NLB Posebne revizije, ki jih predlagajo delničarji, so po besedah Komarjeve bolj poglobljene in vsebinsko drugačne od tistih, ki jih izvaja Banka Slovenije, toda v tem primeru se je agencija sešla s centralno banko, ki je pozitivno sprejela predlog agencije za revizijo. Verjamem, da bo Banka Slovenije poglobljeno izvedla revizijo poslovanja, je dejala. O novi dokapitalizaciji Nove Ljubljanske banke NLB je Komarjeva dejala, da se agencija dejavno pogovarja z določenimi investitorji, ki bi sodelovali pri dokapitalizaciji. Interes je, ocenjuje se, da je banka zanimiva za tuje vlagatelje, je pojasnila in izrazila pričakovanje, da bo kmalu narejen ožji izbor mogočih dokapitalizatorjev. Agencija se za dokapitalizacijo NLB-ja dogovarja z belgijskim KBC-jem, ki ima v NLB-ju že zdaj kontrolni delež, pogovarja pa se tudi z Evropsko banko za obnovo in razvoj EBRD, ki je nekoč že bila lastnica NLB-ja. Dokapitalizacijo bo NLB po besedah Komarjeve izvedel v roku, ki ga je določila Banka Slovenije, torej do konca leta.
|
neutral
|
7,464
|
Dow Jones prvič letos pridobil več kot 200 točk Spodbudni četrtletni poslovni rezultati in upanje, da bo Washington zadnjih hip dvignil mejo javnega dolga, so spodbudili rast delnic na Wall Streetu. Indeks Dow Jones 12.587 točk se je v torek povzpel za 1,63 odstotka, kar je najboljši letošnji dosežek. Vlagatelji so pozdravili lepe dobičke IBM-a delnice so se povzpele za 5,7 odstotka in Coca-Cole, medtem ko niso bili zadovoljni s svežimi bilancami bančnih velikanov Goldman Sacha in Bank of Americe. Apple spet navdušil Za več kot dva odstotka se je zvišala vrednost tehnološkega indeksa Nasdaq 2.826 točk, ki bo rast bržkone nadaljeval tudi danes, saj je po trgovanju Apple spet presenetil s četrtletnimi rezultati. Prihodki so se zvišali za 82 odstotkov, dobiček za 125 odstotkov in je znašal 7,3 milijarde dolarjev. Applove delnice so prvič presegle 400 dolarjev. Bančne delnice podcenjene? Tudi evropske borze so po visokih ponedeljkovih padcih spet krenile navzgor. Zlasti bančni sektor je po krepkih padcih močno preprodan, vrednotenja pa so tako nizka, kot so bila nazadnje marca 2009. Kazalnik P/E razmerje med ceno delnice in dobičkom na delnico za naslednjih 12 mesecev znaša le 7,4, desetletno povprečje pa je 11. Finančne krivulje Zakaj ne gre zaupati objavi stresnih testov Za evro 1,42 dolarja Bančne delnice so tako včeraj nadomestile tisto, kar so izgubile dan prej, nekatere so se podražile tudi za pet odstotkov. Nadaljnja usoda bo precej odvisna od današnjega sestanka vodilnih mož Evropske unije, na katerem bodo razpravljali o drugem svežnju pomoči za Grčijo in o ukrepih za zajezitev dolžniške krize. Vrednost evra je nad 1,42 dolarja. Tečaji delnic v prvi kotaciji PETROL +1,38 % 221,00 EUR TELEKOM +1,32 % 77,00 LUKA KOPER +0,83 % 12,20 MERCATOR +0,66 % 161,05 KRKA +0,02 % 60,01 GORENJE -0,11 % 9,20 NOVA KBM -4,00 % 6,72 INTEREUROPA -7,89 % 1,75 Nova KBM preprečila večjo rast SBI-ja Na Ljubljanski borzi so se delnice Petrola in Telekoma podražile za več kot odstotek, medtem ko je cena najprometnejše Krke 482 tisoč evrov prometa ostala tik nad 60 evri. Indeks SBI TOP 746 točk se je zvišal za 0,21 odstotka. Drugi dan zapored so bile na negativni strani tečajnice opazne delnice Nove KBM, ki so ob zanemarljivem prometu komaj 2.300 evrov zdrsnile za štiri odstotke, na 6,72 evra, s čimer izgubljajo tisto, kar so pridobile v ponedeljek, ko je vlagatelje razveselila objava rezultatov stresnih testov evropskih bank.
|
positive
|
7,465
|
Na Dars se je obrnilo šest podjetij, ki jim denar dolguje CPM Tako kot podizvajalci na pomurski avtocesti, ki od Darsa terjajo dobrih osem milijonov evrov, se s podobnimi težavami in ignoranco Darsa spoprijemajo tudi podizvajalci v predoru Markovec. Na časopisu Večer trdijo, da jim je uspelo pridobiti dokumentacijo, ki dokazuje, da Dars nima nadzora nad poplačevanjem obveznosti podizvajalcem v predoru Markovec in tudi ne namena, da bi ji pomagal iz nastalega položaja. Predor Markovec naj bi kot glavna izvajalca prvotno gradila Cestno podjetje Maribor CPM in avstrijski Alpine Bau, pri čemer je vsa dela v praksi opravljal CPM, Alpine Bau pa mu je zgolj posodil reference. CPM je kmalu po začetku del šel v stečaj, zato je Dars sklenil sporazum z Alpnine Bauom, da ta prevzame izvedbo celotnega projekta. Dars bi moral imeti denar za poplačilo podizvajalcev Osnova za sodelovanje med Darsom in Alpine Bauom je protokol o nadaljevanju izvedbe del, ki temelji na prvotni pogodbi med investitorjem in slovensko-avstrijsko gradbeno združbo, v katerem je med drugim zapisano, da je avstrijska družba že med pogajanji o nadaljevanju del Darsu jasno povedala, da ne misli prevzeti obveznosti, ki naj bi jih njen joint-venture s CPM-om imel do podizvajalcev. Težava pri tem je, da omenjeni protokol temelji na pravno zavezujoči pogodbi med Darsom, CPM-om in Alpine Bauom, v kateri je zadnji naveden kot izvajalec in je moral hkrati Darsu predložiti bančno garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, kar vključuje kritje potrjenih obveznosti izvajalca del do njegovih podizvajalcev. S sklenitvijo protokola je Alpine Bau dobil možnost, da podaljša pogodbe z izbranimi podizvajalci in da si izbere nove, obenem pa so privolili, da bo, če bo investitor prisiljen unovčiti stare garancije, Dars lahko zahteval, da novo garancijo za dobro izvedbo prevzetih obveznosti naročniku predloži Alpine. Dars bi torej v vsakem primeru moral imeti denar za poplačilo tako partnerjev prvotnega izvajalca CPM-Alpine Bau kot za poravnavo obveznosti do podizvajalcev, ki so jih izbrali Avstrijci. Dars uradno ne ve, koliko denarja bi morale dobiti firme Vendar kljub temu številna podjetja niso prejela plačila za svoje delo. Na Darsu trdijo, da do zdaj še niso prejeli nobene pritožbe katerega od podizvajalcev Alpine Baua, da pa se je nanje do zdaj obrnilo šest družb, ki naj bi jim denar dolgoval CPM. Na vprašanje, koliko znaša skupna vsota neizplačanih obveznosti CPM-a do podizvajalcev, so odgovorili, da je vprašanje treba nasloviti na CPM, čeprav je Dars že v začetku leta zaprosil svojega inženirja za natančne podatke o teh terjatvah in jih posredoval Avstrijcem. Uradno v Darsu torej ne vedo, koliko denarja bi še morale dobiti posamezne firme, ki so s CPM-om sodelovali pri gradnji predora Markovec, podobno nezanimanje pa kažejo tudi do podizvajalcev Alpine Baua, še poroča Večer. V protokolu s tem podjetjem se je Dars namreč odpovedal vsakršnemu nadzoru nad plačevanjem podizvajalcev, saj je privolil v določbo, po kateri gredo vsa nakazila neposredno na račun Alpine, čeprav mu zakon o javnih naročilih omogoča neposredne transakcije izvajalčevim kooperantom. Na Darsu pojasnjujejo, da sicer mora glavni izvajalec priložiti izjave podizvajalcev glede opravljenih del . Ne pa tudi glede prejetih plačil.
|
negative
|
7,466
|
Pavček še v torek zagotavljal vestnost pri izplačilih Vodstvo je delavcem Viatorja & Vektorja Logistike pri izplačilih plač vestno odtegovalo obroke za odplačila posojil zaposlenih, denar pa namesto nakazil bankam porabilo drugače. Z inšpektorata za delo, ki ga vodi Boris Ružić, so sporočili, da so v Logistiki opravili tri inšpekcijske nadzore in ugotovili kršitve v povezavi z izplačili plač in letnim dopustom, je za TV Dnevnik poročal Erik Blatnik. TV Slovenija je pridobila tudi dokumentacijo, ki jasno kaže, da so bili obroki namenjeni posojilom zavedeni in trgani od plač delavcev. V primeru enega delavca je šlo za odtegljaj 370 evrov, ki jih je nato kljub temu od delavca terjala banka hkrati s štirimi evri za stroške opomina, ki ga je delavcu poslala, v drugem primeru pa 285 evrov odtegljaja, ki do banke nikoli ni prišel. Ta zdaj od delavca terja 333 evrov plačila. Oba delavca, zaposlena kot voznika tovornjaka, sta dolg raje poravnala iz svojega žepa, čeprav jima je družba dolžna še del majske in junijsko plačo. V Viatorju & Vektorju sicer vre, vodstvo pa ne želi pred kamere. Zdenko Pavček, največji lastnik družbe, je za časopis Finance v torek dejal, da navedbe delavcev ne držijo, in zagotovil, da podjetje redno plačuje vse prispevke. Delavci so ogorčeni in vodstvu ne verjamejo več. V torek se tako pričakuje nov protestni shod.
|
negative
|
7,467
|
Cena avtoplina na Petrolu ostaja nespremenjena Opolnoči se bodo cene naftnih derivatov skladno s 14-dnevno vladno uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov spremenile. Neosvinčen 95-oktanski bencin se bo podražil za 2,3 centa, na 1,287 evra, 100-oktanski pa prav tako za 2,3 centa, na 1,3 evra za liter. Cena dizelskega goriva se bo zvišala za 2,5 centa, na 1,238 evra za liter. Kurilno olje se bo podražilo za 2,8 centa, na 0,932 evra za liter. Cena avtoplina na Petrolu ostaja nespremenjena, in sicer 0,717 evra na liter. Na črpalki Butan plina v Ljubljani je treba za liter avtoplina odšteti 0,689 evra, na črpalki Butan plina v Izoli pa 0,680 evra za liter. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.
|
negative
|
7,468
|
Pri treh nadzornikih razlog za zamenjavo navzkrižje interesov Ostro zavračamo namigovanja, da so bili razlogi za zamenjavo nekaterih nadzornikov NKBM-ja neposlušnost in da razlogi niso bili pojasnjeni, kot tudi zavračamo, da gre za odkrit spopad za vpliv. V Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb AUKN so se odzvali na nekatere izjave, ki so bile podane na petkovi novinarski konferenci NKBM-ja. Preberite še NKBM zamenjal prvega nadzornika Pri treh nadzornikih je bil razlog za zamenjavo konflikt interesov, z menjavo preostalih pa je želela agencija postaviti bolj heterogen in bistveno bolj uravnotežen nadzorni svet. Ostro zavračamo namigovanja, da so bili razlogi neposlušnost in da razlogi niso bili pojasnjeni, kot tudi zavračamo, da gre za odkrit spopad za vpliv, so sporočili iz agencije. Po njihovih besedah so razlogi za zamenjavo naslednji ena oseba je zaposlena na ministrstvu za finance, ki je postavljavec pravno-ekonomskega okvira, v katerem banka posluje, zaradi česar lahko nastane potencialno navzkrižje interesov, dve osebi pa sta v poslovnem odnosu z NKBM-jem kot lastnika oz. solastnika družb oz. prek povezanih družb, ki poslovno sodelujejo z NKBM-jem kot njegovi komitenti, zaradi česar imata potencialno možnost pridobitve boljših pogojev za svoje družbe, kot če funkcije člana NS-ja ne bi opravljala. Nadzornike naj bi krasilo dobro ime Na osnovi teh dejstev se je agencija odločila, da zaradi zagotavljanja neodvisnosti, odgovornosti in gospodarnosti predlagala skupščini zamenjave nekaterih nadzornikov. Novi člani NS-ja so bili nominirani prek akreditacijske komisije v luči strokovne presoje usposobljenosti kandidatov za člane nadzornega sveta v NKBM-ju, trdijo v AUKN-ju. Agencija bo, kot pravijo, tudi vnaprej skrbela za tako sestavo nadzornih svetov, da bodo zagotavljali kakovostni nadzor in bodo heterogeno sestavljeni ter da bodo člani poleg zakonskih izpolnjevali še naslednja merila osebna integriteta in poslovna etičnost, izobrazba, delovne izkušnje in ustrezno strokovno znanje. Prav tako naj bi člani nadzornih svetov pri svojem delu upoštevali dolgoročni interes družbe, bili časovno razpoložljivi, ekonomsko, osebno ali kako drugače nepovezani z družbo ali njeno upravo, naj ne bi imeli potencialnih konfliktov interesov, ob vsem tem pa naj bi jih krasilo še dobro ime . Zavračamo, da je nizka cena delnice posledica potez AUKN-ja Nizka cena delnice je predvsem posledica slabega poslovanja banke, ki je pod načrti, in zaostrenih razmer na trgu, zato zavračamo vsakršna neutemeljena namigovanja, da je nizka cena delnice posledica potez AUKN-ja. AUKN je izrazil pričakovanje po izboljšanju poslovanja bistveno prej kot leta 2016, da se bo donosnost kapitala v bližnji prihodnosti približala 10 odstotkom, da se bodo zmanjšali operativni stroški poslovanja, da se bo aktivno upravljalo slabe naložbe ter tako povečal delež obrestovane aktive. AUKN bo podprl vsak ukrep, ki bo vodil k povečani donosnosti banke, so še zapisali v AUKN-ju.
|
neutral
|
7,469
|
Podjetje dolguje dve plači, regres in prispevke Delavci mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR, ki zaradi izostalih dveh plač že več kot dva tedna stavkajo, kljub drugačnim obljubam niso dobili izplačane niti ene plače. Na skupščini podjetja je odstopil dozdajšnji direktor družb Konstruktor VGR in Konstruktor Invest Marko Plečko, ki podjetji zapušča po mesecu dni vodenja. Vodenje podjetja pa je prevzel Samo Majcenovič, ki je zaposlenim v sredo, ko je bil naznanjen njegov prihod v družbo, obljubil zaostale plače. Odstopil sem iz osebnih razlogov Na skupščini sem podal odstopno izjavo. Odstopil sem iz čisto osebnih razlogov, ker nisem uspel pripraviti načrta finančne sanacije podjetja, kot je bilo zastavljeno v prvotnih izhodiščih, je v izjavi za medije po sklepu skupščine povedal Plečko. Konstruktor, ki zaposluje 270 ljudi, ima že nekaj časa blokirane račune in je na začetku tega meseca vložil predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, ki pa ga mora do 2. avgusta še dopolniti. Zaposleni stavkajo od 13. julija Podjetje delavcem dolguje majsko in junijsko plačo, regres za letni dopust in prispevke od aprila naprej, zato so ti 13. julija začeli stavkati. Majcenovič pa je v sredo izrazil prepričanje, da je iz neplačanih terjatev in zalog mogoče do konca tega tedna pridobiti denar za izostale plače. Danes naj bi bila izplačana vsaj prva plača, a se to za zdaj še ni zgodilo. Do 11. ure, ko sem bil še direktor, plače niso bile izplačane, saj ni bilo denarja, je zatrdil Plečko. Da delavci danes niso prejeli nobenih izplačil, je potrdila tudi sekretarka podravskega sindikata delavcev gradbenih dejavnosti ZSSS Breda Črnčec. Na skupščini družbe naj bi znova govorili tudi o možnostih za dokapitalizacijo podjetja. A so po Plečkovih besedah obravnavali le načrt finančnega prestrukturiranja, s katerim nameravajo dopolniti predlog za prisilno poravnavo. Niso pa se izrekli o njem, saj načrt naj še ne bi bil končan. Prisilna poravnava ali stečaj? Plečko sicer podrobnosti svojega neuspešnega reševanja Konstruktorja ni želel razkriti. Dejal je le, da je prišlo do razhajanj med prvotno zastavljenimi izhodišči in stanjem, ki je danes . V tem mesecu se je zgodilo toliko novih stvari in novih dejstev, zaradi česar nisem mogel uresničiti svoje vizije, je dodal in potrdil, da je bilo izhodišče njegovega načrta za rešitev podjetja dokapitalizacija, ki pa ni uspela. Prav tako ni želel komentirati načrtov novega direktorja. Majcenovič se je stavkajočim delavcem predstavil kot novi direktor že v sredo in takrat povedal, da je treba vztrajati pri prisilni poravnavi in tako ohraniti podjetje. V sindikatu so po drugi strani prepričani, da je treba čim prej razglasiti stečaj podjetja in tako rešiti negotov položaj delavcev.
|
negative
|
7,470
|
Vzpon in padec Zdenka Pavčka Za prihodnost Skupine Viator & Vektor se ni treba bati, je leta 2003 dejal Zdenko Pavček. A se je krepko uštel. Osem let pozneje gre njegovo zadolženo podjetje v stečaj. Leta 1953 v Ogulinu na Hrvaškem rojeni Zdenko Pavček je svojo poklicno pot začel v podjetju Avtoemona. Kmalu se je začel vzpenjati. Leta 1984, še v času socializma, je postal komercialni direktor špediterske družbe Vektor. Naslednje leto so ga imenovali za direktorja enega izmed delov družbe Vektor, v letu 1990 pa je postal direktor celotne družbe. Pavček združi Viator in Vektor Še večji uspeh je dosegel leta 1999, ko je prevzel mesto glavnega direktorja Viatorja, ki je bil takrat največje prevozniško podjetje v Sloveniji, in izpeljal proces združitve družb Viator in Vektor. Po pripojitvi Vektorja Viatorju 1. januarja 2000 je postal predsednik uprave današnje Skupine Viator & Vektor. Pavčkovi načrti so postali še velikopoteznejši, saj je želel združiti slovenska logistična podjetja, zato se je v letih 2001-2002 odločil za nakupe oz. prevzeme drugih podjetij TIB Transport Ilirska Bistrica, Transport Postojna, Alpetour špedicija in transport Škofja Loka, Avtoprevoz Tolmin in Integral Lendava. Prevzemov se je lotil tudi zunaj Slovenije, kjer pa ni bil popolnoma uspešen. Najbolj mu je spodletalo prav na rodnem Hrvaškem, kjer je ostal praznih rok pri prevzemih podjetij Čazmatrans Čakovec in TLM Transport Šibenik. Pavčka zamikajo orožarski posli Pavček pa svojih poslovnih načrtov ni želel uresničiti zgolj na področju prevozništva in logistike, ampak so ga začeli mikati tudi dobičkonosni orožarski posli. Leta 2003 je Pavčkov Viator & Vektor od države najprej kupil Sistemsko tehniko in kmalu zatem 29-odstotni delež Sistemske tehnike prodal avstrijskemu podjetju Steyr-Daimler-Puch. Mnogi so v tej prodaji - zlasti v takratni desnosredinski opoziciji - videli koruptivno dejanje. Pavček je bil namreč član tedaj vladajočega LDS-a. Pojavila so se vprašanja, zakaj ni država Sistemske tehnike neposredno prodala Avstrijcem, s čimer je omogočila, da je svoj lonček pristavil tudi Pavček. Pavčku pade v vodo posel z oklepniki Vlada, ki jo je tedaj vodil Pavčkov strankarski kolega Anton Rop, pa Pavčku ni zgolj prodala Sistemske tehnike, ampak je prek ministrstva z obrambo s Sistemsko tehniko tudi podpisala pismo o nameri izdelave vojaških osemkolesnikov v vrednosti 250 milijonov evrov. Vendar se je dobičkonosni posel Pavčku izjalovil, saj se je moral njegov LDS po porazu na volitvah leta 2004 posloviti od oblasti, nova vlada pa se je odločila za javni razpis, na katerem je Sistemsko tehniko premagala finska Patria oz. domači Rotis. Pavček se z izgubo posla ni sprijaznil. Nekdanji obrambni minister Karl Erjavec celo trdi, da ga je Pavček, ko je bil sprejet sklep o izbiri Patrie oz. Rotisa, na svojo željo obiskal in zahteval, naj prekliče sklep o izbiri, drugače bo imel hude težave in bo šel skozi kalvarijo . Začela se je afera Patria. Tajkun Pavček proti ubogemu siromaku Wolfu Eden izmed odmevnih delov afere Patria je bil tudi spor med Pavčkom in poslovnežem Walterjem Wolf, ki je septembra 2008 v pogovoru za časnik Delo med drugim dejal Gospoda Pavčka pojem, prežvečim in izpljunem. Ko bom z njim končal, mu bo še žal, da se je rodil. Pavček je zoper Wolfa zaradi te izjave oktobra 2008 vložil tožbo in zahteval 1,7 milijona evrov odškodnine zaradi razžalitve. Spor se je končal decembra lani, ko sta Wolf in Pavček sklenila sodno poravnavo. V njej so se dogovorili, da bo v časnikih Delo in Večer objavljeno Wolfovo opravičilo, Pavček pa bo umaknil tako zasebno kazensko tožbo kot civilno tožbo za plačilo odškodnine. Seveda, gospodu Pavčku se bom opravičil. Kaj naj jaz, ubogi siromak, storim proti takšnemu tajkunu? Kje naj dobim 1,7 milijona evrov, da izplačam gospoda Pavčka, ki ga spoštujem in je zelo uspešen veliki tajkun, je po poravnavi dejal Wolf. Pavček postane lastnik Viatorja & Vektorja V času Janševe vlade pa Pavček ni bil zgolj eden izmed pomembnih mož v dogodkih, povezanih z izbiro osemkolesnikov, ampak je začel tudi udejanjati načrt menedžerskega prevzema Viatorja & Vektorja. Menedžerski prevzem je izvedel leta 2006 skupaj z drugimi vodstvenimi delavci podjetja. Po nekaterih izračunih naj bi bil Pavček 55-odstotni lastnik Skupine Viato r& Vektor. Potem ko je postal lastnik Viatorja & Vektorja, se je Pavček leta 2007 zavihtel tudi na čelo Gospodarske zbornice Slovenije GZS, vendar se je njegovo predsednikovanje neslavno končalo. Potem ko se je izvedelo, da podjetja Skupine Viator & Vektor ne plačujejo članarine GZS-ju, je julija lani odstopil. Že prej so Pavčka k odstopu pisno pozvali tudi v upravnem odboru Združenja kemijske industrije pri GZS-ju. Težave s plačevanjem naročnine so bile prvi javni znak, da se za videzom uspešnosti skrivajo hude poslovne težave. Nekoč ugledni gospodarstveniki, zdaj tajkuni Leta 2003, v času njegove največje moči, ko je imelo logistično podjetje v lasti 500 težkih tovornjakov, skupaj s kooperanti pa skoraj 1.000, je Pavček optimistično napovedal, da se za prihodnost Skupine Viator & Vektor ni treba bati. Pavček je - tako kot drugi levici naklonjeni menedžerji Zoran Janković, Boško Šrot, Igor Bavčar, Ivan Zidar, Bine Kordež - užival ugled v medijih in med strokovno javnostjo. Leta 2003 je Pavčka GZS celo nagradil za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Nekaj let pozneje so nekoč hvaljeni menedžerji, ki so medtem postali tudi lastniki pa mnogi medtem spet ostali brez prevzete lastnine, dobili oznako tajkunov. Pretirano zadolževanje Viatorja & Vektorja Navidezna Pavčkova uspešnost se je skrivala v pretiranem zadolževanju - Skupina Viator & Vektor bankam dolguje približno 140 po nekaterih podatkih celo 200 milijonov evrov, zaradi česar mu te niso odobrile dodatnih osmih milijonov evrov posojila za obratna sredstva. Slab finančni položaj podjetja je najbolj udaril po delavcih, katerih glavni organ v podjetju, svet delavcev, se je leta 2006 še strinjal z menedžerskim prevzemom. Zdaj morajo delavci, če si izposodimo domnevni Pavčkov izraz, zaradi zgrešenih poslovnih odločitev vodstva skozi kalvarijo . Ni denarja za plače delavcev Neizplačevanje plač, neplačevanja prispevkov za pokojninsko in socialno blagajno družba Viator & Vektor Logistika naj bi nekaterim zaposlenim celo odtegovala zneske za obročno odplačevanje posojil, a nato tega denarja ni nakazala bankam, ampak ga je porabila drugače - težave, ki že nekaj mesecev pestijo delavce Viatorja & Vektorja. Najprej je zmanjkalo za plače delavcev mariborskega podjetja TVM Tovarna vozil Maribor, dela Skupine Viator & Vektor. Po nekaj mesecih trajajoči agoniji se je zgodba TVM-ja končala marca letos s stečajem. Vmes je Pavček delavcem TVM-ja januarja letos obljubljal, da bo podjetje rešilo sodelovanje z nekim arabskim partnerjem. Toda napovedane arabske čudežne palčke ni bilo od nikoder. Delavci zahtevajo konec agonije Maja letos je zaradi neizplačanih plač zavrelo tudi v Ljubljani, v družbah Viator & Vektor Logistika in Viator & Vektor Storitve, ki zaposlujeta okoli 600 delavcev. Zaradi neizplačanih plač so delavci že junija grozili s stavko, a so jo nato prestavili. Pred nekaj dnevi je Viator & Vektor Logistika domnevno samo začasno ukinila izvajanje logističnih in servisnih storitev, saj ne more več zagotavljati njihovega kakovostnega izvajanja, obenem pa je Skupina Viator & Vektor na prisilni dopust poslala 300 delavcev. Delavci so se ta teden zato zbrali na sedežu Skupine Viator & Vektor, kjer so od vodstva zahtevali rešitev agonije, vodstvo podjetja s Pavčkom na čelu pa se je medtem pogajalo s predstavniki šestih bank upnic za finančno prestrukturiranje dolga. Zadnji sestanek je bil v četrtek, ko so banke upnice odgovorile, da banke trenutno ne podpirajo finančnega prestrukturiranja podjetja. To pomeni, da bo šel Viator & Vektor v stečaj.
|
neutral
|
7,471
|
Ameriška gospodarska rast le še 1,3-odstotna Ker v Washingtonu še ni dogovora o zvišanju meje javnega dolga, je Wall Street doživel najbolj črn teden po lanskem juniju, Moodys pa medtem obljublja, da bodo ZDA obdržale najboljšo kreditno oceno. Ameriška vlada je v hudih denarnih težavah, rešitve vprašanja povišanja zdajšnje meje javnega dolga v višini 14.300 milijard dolarjev ne bo še najmanj do nedelje, denarja pa zmanjkuje. V četrtek so imele ZDA na voljo 73,768 milijarde dolarjev, kar pomeni, da je tehnološki velikan Apple likvidnejši, saj je imel 25. junija v denarju in hitro unovčljivih vrednostnih papirjih za 76,156 milijarde dolarjev sredstev. 2. avgust se približuje, nihče si ne upa pomisliti na posledice bankrota. Vlagatelji so na trnih in verjamejo, da bo nekakšen kompromis le sprejet. Dejstvo je, da bodo morale tudi ZDA tako kot prezadolžene evropske države začeti varčevati, kar pa bo negativno vplivalo na gospodarsko rast. Ta se je v prvem polletju ustavila. Letošnja rast, za zdaj, prav mizerna V drugem četrtletju je bila na letni ravni rast ameriškega bruto domačega proizvoda le 1,3-odstotna, kar je manj od prejšnjih ocen. Navzdol so bili popravljeni tudi podatki za prvo četrtletje - rast BDP-ja je bila vsega 0,4-odstotna in ne 1,9-odstotna, kot so govorile prejšnje ocene. Skratka, letos se je rast povsem ustavila, možnost za novo recesijo se je močno povečala, vse pa bo odvisno od ameriških potrošnikov, ki predstavljajo 70 odstotkov celotnega BDP-ja. V drugem četrtletju je potrošnja porasla le za 0,1 odstotka, kar je velik korak nazaj v primerjavi z 2,1-odstotno rastjo v prvih treh mesecih letošnjega leta. Delniški indeks Dow Jones je v petek izgubil še 0,8 odstotka in v tednu, ko ni bilo niti enega pozitivnega dne, skupno izgubil 4,2 odstotka. Moodys ni tako oster kot S&P Vsa negotovost gre v prid tistim, ki stavijo na zlato - cena je dosegla rekordnih 1.628 dolarjev za unčo. Potem ko je bonitetna agencija S&P posvarila, da utegnejo ZDA oktobra izgubiti najboljšo kreditno oceno, so bili v pete pri Moodys nekoliko zmernejši in pravijo, da bodo v naslednjem poročilu skoraj gotovo še ohranili oceno trojni A, vendar z negativnimi obeti. Vse bo seveda odvisno od predstave ameriškega gospodarstva in želje, da Washington zniža proračunski primanjkljaj. Zvezne rezerve so junija končale 2. krog kvantitativnega sproščanja, vseeno pa verjamejo, da bo v drugem polletju gospodarska rast oživela, sicer bo treba z izjemnimi ukrepi spet zagotavljati presežno likvidnost. Dow Jones12.143 Nasdaq2.756 DAX30 7.158 FTSE1005.815 FTSEurofirst 3001.083 Nikkei9.833 EUR/USD1.4395 USD/JPY76,73 EUR/CHF1,1313 Lahka nafta95,86 USD Zlato1.626 USD Euribor, 6-mesečni1,821 % Občutna rast obveznic Zelo razburljivo je bilo v petek dogajanje na obvezniških trgih. Ker bo delovanje ameriške zakladnice U.S. Treasury ob propadlih pogajanjih o zvišanju meje javnega dolga ohromljeno in zakladnica ne bo mogla izdajati novih obveznic, je cena ameriških obveznic močno porasla, donosi pa so posledično občutno padli. Vlagatelji se bojijo, da bo ponudba obveznic padla, povpraševanje pa je kljub črnim oblakom, ki se zgrinjajo nad ZDA, še vedno visoko. Donos 10-letne ameriške obveznice je padel na najnižjo raven v zadnjih osmih mesecih - na vsega 2,79 odstotka. Enodnevni padec znaša 15 bazičnih točk, kar je največ po marcu 2009, ko je Fed najavil prvi krog kvantitativnega sproščanja QE1, vreden 300 milijard dolarjev. Krkini polletni rezultati niso nikogar ganili Ljubljanska borza se iz tedna v teden pogreza nižje in je letos izgubila že skoraj 15 odstotkov, merjeno z indeksom SBI TOP, ki je zadnji teden padel še za 2,27 odstotka. Telekomove delnice, ki so se poleti s 70 povzpele na 80 evrov, so zdrsnile za več kot šest odstotkov, na 74 evrov. Konec avgusta bo skupščina Telekoma, predlagana dividenda znaša tri evre bruto na delnico. Delnice Nove KBM tedenska izguba -3,83 % so spet na zgodovinskem dnu in vredne le 6,29 evra. Objava polletnih Krkinih rezultatov dobiček je v primerjavi z istim lanskim obdobjem porasel za odstotek ni imela vpliva na trgovanje, cena delnic novomeškega farmacevta ostaja tik nad 60 evri. Morda bo šele vzporedna kotacija verjetno v Varšavi spodbudila rast Krkinih delnic.
|
neutral
|
7,472
|
Uprava Sindikati zavračajo predloge Žerjavisti pomorskih dejavnosti v Luki Koper nadaljujejo stavko. Uprava družbe medtem predlaga nadaljevanje pogovorov, a to pogojuje z imenovanjem nove pogajalske skupine. Žerjavisti stavkajo tretji dan. Pri tem v skladu s kolektivno pogodbo pet ur dnevno zagotavljajo pretovor, pri čemer po besedah Mladena Jovičiča sprejemajo vse vrste tovorov. Medtem je uprava Luke predlagala nadaljevanje pogovorov, a to veže na imenovanje nove pogajalske skupine. Vodstvo družbe sicer poudarja, da je v pogajanjih pred stavko pogajalski skupini stavkovnega odbora ponudilo rešitve za prav vse stavkovne zahteve ne glede na njihovo nezakonitost. Pogajalska skupina sindikata je ponujene rešitve v celoti zavrnila, ne da bi ponudila svoje kompromisne rešitve ter s tem onemogočila nadaljevanje pogajanj, so v pisnem sporočilu navedli v Luki. Kot dodajajo, uprava do današnjega dne ni prejela nikakršnega predloga, da bi se pogajanja za zaključek stavke nadaljevala, niti ni bilo kako drugače izkazano, da je sindikat pripravljen iskati sporazumno rešitev nastale situacije Nasprotno, izjave sindikata so, da bo stavkal, dokler ne bodo vse stavkovne zahteve izpolnjene. Takšna stališča jasno izkazujejo nepripravljenost stavkajočih in stavkovnega odbora na iskanje sporazumne rešitve. Kljub temu uprava predlaga nadaljevanje pogovorov, vendar pod pogojem, da stavkajoči oziroma stavkovni odbor imenuje drugo pogajalsko skupino . Zavračajo pogojevanje Sindikalist Mladen Jovičič je povedal, da zavračajo pogojevanja od uprave. Ta po njegovih besedah ni pristojna, da bi odrejala sestavo pogajalske skupine, ki ima mandat članstva sindikata. Kot je prepričan, ima stavkovni odbor pri tem polno podporo članstva . Ob tem je Jovičič pojasnil, da so praktično sočasno tudi sami pripravili predlog vodstvu Luke, da bi spet sedli za pogajalsko mizo in s tem preprečili nastanek nadaljnje škode pristanišču. Kot je še poudaril, so delavci tisti, ki so bili vsa leta najbolj pripadni tej firmi , medtem ko so se vodilni v Luki v teh letih neprestano menjavali. Sicer pa je Jovičič predtem povedal, da je stavka še vedno v polnem zamahu , ter znova opozoril na po njegovem mnenju več let trajajoče kršitve pravic delavcev v Luki Koper. V zadnjem letu je tako uprava po njegovih besedah operativnim delavcem poskušala zmanjšati pravice, poslabšati pogoje dela in jih na splošno degradirati. Jovičič je za zdaj tudi zavrnil možnost, da bi stopnjevali stavkovne ukrepe, in opozoril, da v zakonsko predpisanem peturnem obdobju vsak dan kljub stavki pretovorijo vse blago in ne le hitro pokvarljivega blaga in nevarnih snovi. V primeru pokvarljivega blaga celo izvajajo pretovor zunaj določenih petih ur. Sicer pa žerjavistom še naprej delajo družbo tudi delavci, zaposleni pri pogodbenikih Luke, je potrdil Jovičič. Ti so se v soboto s spontanim protestom pridružili žerjavistom pred vhodom v Luko, da bi opozorili na pomanjkljivo varnost in delovne razmere v pristanišču. Pogodbeniki Luke naj bi sicer na svoje delavce izvajali močan pritisk in jim grozili, da morajo pristopiti k delu, je še povedal Jovičič.
|
negative
|
7,473
|
Gospodinjstvom še strošek podpornih storitev Po Elektru Ljubljana, Maribor in Celje so cene električne energije dvignili tudi v Elektru Primorska. Podražitev bo 6,96-odstotna, kar pomeni okoli 1,28 evra več za električno energijo na mesec. Elektro Primorska bo zaradi širjenja obsega podpornih storitev gospodinjstvom zaračunaval še podporne storitve v višini 0,65 evra brez DDV-ja na mesec. Pripravili pa so novo ponudbo, paketa Ena in Ena modri, namenjena vsem gospodinjskim odjemalcem, posebej zanimiva pa naj bi bila za tiste, ki imajo povprečno dnevno porabo nad 25 kilovatnih ur. Paket Ena modri vključuje tudi dodatek za modro energijo, energijo iz obnovljivih virov. Elektro Gorenjska podražitve elektrike za letos ne napoveduje, vsaj do konca junija 2012 pa cene električne energije ne bodo zvišali v Gen-I in Petrolu.
|
negative
|
7,474
|
Novak Obljubljam, da bom izpolnil vse obveznosti Družba Transturist ni obvodno podjetje družbe Viator & Vektor, saj ne bo vstopalo v njegove posle, trdi direktor Viator & Vektor Logistike Bojan Novak. Podjetje pa predstavlja temelj za nov začetek v primeru, da Viator & Vektor kljub vsem prizadevanjem ne bo uspel obstati, je v pismu zapisal Bojan Novak. Družba Hoskyn Child je z zainteresiranim partnerjem začela skrbni pregled poslovanja Viator & Vektorja in nadaljuje pogovore s konzorcijem bank, je za POP TV povedal direktor družbe Jonathan Wooller. Več naj bi bilo znanega v desetih dneh. Angleška družba Hoskyn Child je prejšnji petek na svoji spletni strani objavila, da se je s skupino Viator & Vektor dogovorila, da ji bo pomagala pri strategiji in načrtovanju za prihodnost. Wooler je zapisal, da gre za zelo pomembno pogodbo za Hoskyn Child in da se veseli sodelovanja z vodstvom Viator & Vektorja v prihodnjem letu. Predsednik upravnega odbora družbe Skupina Viator & Vektor Zdenko Pavček je prejšnji teden dejal, da ima strateškega partnerja, ki je pripravljen vstopiti v Viator & Vektor. Za koga gre, ni želel izdati. Novak Obljubljam, da bom izpolnil obveznosti Družbo sem ustanovil z namenom, da v situaciji, ko je Viator & Vektor Logistika razglasila insolventnost in morala ustaviti svoje poslovne operacije, skušam ustvariti predpogoje za nadaljevanje prevozniške in logistične dejavnosti v Škofji Loki, je še pojasnil Novak, pišejo Finance. In dodal Kot Ločan, ki se celotno svojo delovno dobo ukvarja izključno s prevozništvom, se k temu čutim zavezan, poklican in ne nazadnje tudi usposobljen. Novak sicer obljublja, da bo kot direktor Logistike v celoti in do konca izpolnil svoje poklicne obveznosti ter lastnikom v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju predložil poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja, skupaj z opisom finančnega položaja družbe, analizo vzrokov za insolventnost in mnenjem o obstoju vsaj 50-odstotne verjetnosti, da bi bilo mogoče uspešno izvesti finančno prestrukturiranje družbe tako, da bi Viator & Vektor Logistika znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Pripraviti se moramo na vse različice Dokler bom verjel v še zadnji kanček možnosti za obstoj Viator & Vektor Logistike, bom temu, kot vseskozi doslej, posvečal ves svoj čas, trud, znanje, pa tudi zdravje. A izkušnje našega poslovnega okolja nas učijo, da je usoda podjetij prevečkrat odvisna od negospodarskih okoliščin in vplivov, zato se moramo gospodarstveniki pripraviti na vse možne različice, pravi Novak. Transturist tako predstavlja temelj za nov začetek v primeru, da Viator & Vektor ne bo uspel obstati. Pri tem pa bo Transturist po svojih najboljših močeh prednostno zaposloval bivše delavce družbe Alpetour ter Viator & Vektor Logistike, je obljubil. Okrožno sodišče v Kranju je prejšnjo sredo v register vpisalo družbo Transturist, družba za prevoz, špedicijo in vzdrževanje. Ustanovni kapital je 7.500 evrov, edini ustanovitelj in direktor pa je Novak.
|
positive
|
7,475
|
Konstruktor zaposluje 270 ljudi Pred sedežem mariborskega gradbenega podjetja Konstruktor VGR v Mariboru so se sešli delavci, ki zaradi dveh manjkajočih plač že skoraj tri tedne stavkajo. Novi direktor Samo Majcenović se pred delavci ni pojavil. Delavci so pričakovali pojasnilo novega direktorja Sama Majcenoviča, zakaj kljub njegovim zagotovilom v petek ni bila izplačana vsaj ena plača. Majcenovič na poti v Ljubljano Po besedah sindikalnega predstavnika Mladena Kutnjaka je Majcenovič, ki je položaj direktorja Konstruktorja uradno prevzel v petek, na poti v Ljubljano , kjer naj bi poskušal pridobiti denar za poplačilo delavcev. Prav tako naj bi poskušal dopolniti predloga za uvedbo postopka prisilne poravnave. Predlog je podjetje vložilo na sodišče na začetku julija, a ga mora še dopolniti, med drugim s poročilom o finančnem položaju in poslovanju ter z načrtom finančnega prestrukturiranja. Kot skrajni rok za dopolnitev je prejšnji direktor Marko Plečko navajal 2. avgust, a po navedbah, ki jih je od novega vodstva dobil Kutnjak, naj bi imeli časa za to še do konca tega tedna. Ni veliko upanja, da bi delavci dobili izplačila Kar pomeni, da naj bi se okvirno do 15. avgusta zadeva zaključila. To pomeni, da če prisilka ne bo šla skozi, sodišče avtomatsko vloži predlog za stečaj, je delavcem na današnjem shodu povedal Kutnjak. To je informacija, ki sem jo dobil od novega direktorja. Na nas vseh je, ali verjamemo ali ne verjamemo. Mislim pa, da nihče več ne verjame, je dodal. Po ocenah Kutnjaka do 15. avgusta ni veliko upanja, da bi delavci dobili kakšna izplačila, saj ima podjetje blokirane račune. Podjetje ima že nekaj časa blokirane račune Konstruktor, ki zaposluje 270 ljudi, ima že nekaj časa blokirane račune in je na začetku julija vložil predlog za uvedbo postopka prisilne poravnave, ki pa ga mora do 2. avgusta še dopolniti. Po besedah novega direktorja Sama Majcenoviča, ki je položaj uradno nastopil na petkovi skupščini družbe, je treba vztrajati pri prisilni poravnavi in tako ohraniti podjetje. V sindikatu so po drugi strani prepričani, da je treba čim prej razglasiti stečaj in tako rešiti negotov položaj delavcev. 49 milijonov evrov dolgov do bank Majcenovič je v sredo izrazil prepričanje, da je iz neplačanih terjatev in zalog mogoče pridobiti denar za izostale plače. V petek naj bi bila izplačana vsaj ena plača, a se to ni zgodilo. Konstruktor VGR ima za okoli 49 milijonov evrov dolgov do bank in za okoli 20 milijonov evrov dolgov do dobaviteljev in podizvajalcev. Trenutno ima odprtih okoli dvajset gradbišč, pri čemer je največji projekt gradnja 30 milijonov vrednega trgovskega centra Mercator v Mariboru.
|
negative
|
7,476
|
Spodbuda za kreditiranje gospodarstva Veljati je začel zakon o davku na bilančno vsoto bank, s katerim naj bi država med drugim kompenzirala podporo, ki jo je dajala bančnemu sistemu med gospodarsko krizo. Možnost znižanja tega davka pa naj bi po pričakovanju države banke spodbudila k zagotavljanju večje in strukturno ustreznejše ponudbe posojil gospodarstvu. Banka bi si lahko davek znižala za 0,167 odstotka stanja posojil, danih nefinančnim družbam in samostojnim podjetnikom pred opravljenimi slabitvami, vse do višine obračunanega davka. Davka bodo opravičene banke, pri katerih je stanje posojil gospodarstvu v letu, v katerem se plačuje davek, za najmanj pet odstotkov bilančne vsote višje kot v preteklem letu, prav tako pa ga ne bodo plačale tiste banke, pri katerih stanje posojil gospodarstvu na zadnji dan meseca uveljavitve tega zakona julija ni preseglo 20 odstotkov bilančne vsote. Osnova za davek je bilančna vsota banke, ki je izračunana kot povprečje vrednosti na vsak zadnji dan meseca v koledarskem letu, stopnja davka pa je 0,1 odstotka. Zakon začne veljati danes, čeprav so bili v postopku sprejemanja izraženi številni pomisleki, odklonilno so se do zakona izrekli tudi v bankah in Banki Slovenije. Prepričani so, da takšna dodatna obdavčitev po eni strani v zaostrenih razmerah le dodatno bremeni banke, po drugi pa bo izplen v državni blagajni minimalen, le približno 10 milijonov evrov na leto.
|
neutral
|
7,477
|
Prekinitev vsake revije pomeni veliko škodo Zaradi finančnih težav Dela Revij še vedno ni izšla petkova Anja, izšli nista niti Naša žena in Smrklja. Z dvodnevno zamudo bo izšla Jana, z enodnevno pa Lady, Stop in KIH. Direktor in lastnik Dela Revij Matej Raščan je zagotovil, da naj bi vse omenjene revije izšle v četrtek, so po sestanku s predstavniki sindikata in zbora zaposlenih sporočili iz družbe. Dogovori z vsemi akterji še vedno potekajo, družba pa bralke in bralce naproša za razumevanje ob predvidenem nekajdnevnem zamiku izidov revij. Predsednica sveta delavcev Dela Revij Jelka Sežun je sicer po sestanku povedala, da je Raščan pojasnil, da vloge za začetek prisilne poravnave še ni vložil, saj čaka še cenilce. Izpostavila je še, da Raščan ne samo, da ne plačuje prispevkov delavcev, ampak pol leta ne plačuje niti akontacije dohodnine. Družba naj bi zaposlenim po njenih besedah odvajala tudi denar za parkirišče, ki pa ga ne nakazuje lastniku parkirišča. Prekinitev vsake revije pomeni veliko škodo Revije nastajajo na podlagi domačega znanja, ustvarjajo jih slovenski novinarji, uredniki, fotografi, oblikovalci, zato prekinitev izhajanja prav vsake izmed njih pomeni veliko škodo za slovenski revijalni tisk in medijski prostor ter za bralke in bralce, ki so jih revije vzgajale, številne od njih skozi desetletja, pa izpostavljajo v družbi. Revija Naša žena sicer letos praznuje 70-, reviji Jana in KIH pa 40-letnico. Lady, Avto Magazin, Jana, Naša žena ... na prodaj V NKBM-ju so pretekli teden zaradi neporavnanih terjatev za 11. avgust objavili javno dražbo za prodajo zastavljenih znamk v lasti Dela Revij. Vse znamke se prodajajo zgolj v svežnju, z izklicno ceno 10,14 milijona evrov. V svežnju so med drugim znamke Lady, Avto Magazin, Jana, Naša žena, Obrazi, Modna Jana, Eva ... Raščan ustanovil novo podjetje - Rašica Invest Matej Raščan je pretekli teden ustanovil novo podjetje Rašica Invest, ki je ustanovljeno z minimalnim ustanovnim kapitalom 7.500 evrov. Njegov edini lastnik je Invalidsko podjetje za proizvodnjo in trgovino Rašica Point, ki je v lasti Raščanovega podjetja Monera - ta je ostala brez delujočega transakcijskega računa, Raščan pa prek nje obvladuje največjo slovensko revijalno družbo. Družba ima račune blokirane od konca junija V družbi Delo Revije, z 68 zaposlenimi, so tudi po objavi dražbe zatrjevali, da so njihove glavne dejavnosti usmerjene v pripravo dokumentacije za začetek prisilne poravnave, s pomočjo katere si lahko zagotovijo uspešno sanacijo in omogočijo nemoteno delovanje v prihodnje. Načrt finančnega prestrukturiranja družbe naj bi bil po njihovih navedbah v sklepni fazi. Družba ima medtem vse bančne račune blokirane že od konca junija - direktor in lastnik družbe Matej Raščan je namreč po končanem prevzemu nanjo prenesel za več kot 30 milijonov evrov posojil, ki so močno obremenila njeno poslovanje. Delo Revije morajo namreč zaradi tega praktično ves denarni tok namenjati za plačilo obresti. Raščan bi moral skladno z odločitvijo na majski skupščini že pred tedni vplačati za tri milijone evrov dokapitalizacijskih delnic.
|
negative
|
7,478
|
Turisti na Kreti morali peš Grški taksisti so po dveh tednih stavke začeli stopnjevati proteste. Zaprli so avtoceste in pot do regionalnega letališča, na Kreti so izbruhnili tudi spopadi s policisti. Minister za javni red Christos Paputsis je mnenja, da so tokrat taksisti presegli svoje pravice. Taksisti so danes zaprli avtocesto na jugu Grčije in poti do mednarodnega letališča Iraklio na otoku Kreta. Turisti so tako morali do letališča peš. Ob tem so jezni taksisti zavzeli tudi most Rio-Antirrio, ki povezuje celino s Peloponezom, zaradi česar so vozniki morali uporabiti ladijski promet, in zaprli dostop do glavnega pristanišča na otoku Krf. Na vrhuncu turistične sezone je taksistom uspelo ustvariti veliko zmede in zastojev. Na Kreti so se taksisti tudi spopadli s policijo. Vrhovno sodišče je sicer odločilo, da bodo oblasti preklicale dovoljenje tistih taksistov, ki bodo ujeti pri zapiranju pristanišč ali letališč. Neplodno srečanje z ministrom Včerajšnje srečanje med prometnim ministrom Jiannisom Ragussisom in vodstvom sindikata ni prineslo napredka, taksisti pa so napovedali, da bodo za 48 ur obkrožili tudi stavbo prometnega ministrstva. Strogo se je na dejanja taksistov odzval Paputsis, ki je vodil krizni sestanek z vodstvom policije. Vsaka skupina ima pravico postavljati zahteve. A nihče nima pravice zapreti avtocest, pristanišč in letališč, je poudaril in dodal, da ta protest preprečuje normalno delovanje države in gospodarstva v tako težkem času . Ne morem nadzirati teh ljudi, je povedal vodja sindikata Thimios Liberopoulos in dodal, da dobiva kurjo polt , ko pomisli, kaj lahko besni lastniki taksijev še storijo, da bi se uprli reformi, za katero trdijo, da jih bo spravila ob posel. Zahteva po liberalizaciji sektorjev Taksiste so na ulice pognale vladne reforme. Med drugim mora Grčija skladno z zahtevami EU-ja in Mednarodnega denarnega sklada IMF v zameno za denarno pomoč liberalizirati več do zdaj zelo zaprtih sektorjev, med katerimi so tudi prevozi s taksiji. Taksisti trdijo, da bo odprava omejitev za pridobitev dovoljenja privedla do prevelikega števila taksistov, zaradi česar se bodo njihovi prihodki, ki jih je že tako oklestila kriza, še zmanjšali. Poleg tega opozarjajo, da bodo draga dovoljenja za opravljanje storitev, ki so jih kupili in za katere so računali, da jih bodo lahko prenesli na naslednjo generacijo, poslej brez vrednosti. Grčija si je zadala ambiciozen program prilagajanja za spopadanje z globoko gospodarsko krizo. Program lahko uspe, v poročilu ugotavlja Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj OECD, a bo Grčija reforme morala izvajati brezhibno . Kot ocenjuje OECD, zastavljeni program odpravlja vzroke in ne simptome krize. Ocene, ki upoštevajo konservativne predpostavke o rasti in obrestnih merah, tako kažejo, da bi lahko javni dolg Grčije najvišjo raven dosegel leta 2013, potem pa v prihodnjih dveh desetletjih upadel pod 60 odstotkov bruto domačega proizvoda BDP.
|
negative
|
7,479
|
Beg kapitala iz delnic in nadaljevanje zlate mrzlice Verjetnost za novo recesijo v ZDA se je po objavi padca junijske potrošnje še povečala, kar močno obremenjuje delniške trge in sproža zlato mrzlico. Vlagatelji si očitno niso oddahnili, ker je ameriški kongres zadnjih hip potrdil dogovor o zvišanju meje javnega dolga, ampak posvečajo pozornost vedno slabšim makroekonomskih objavam. Junija je ameriška potrošnja nazadovala za 0,2 odstotka. prvič po 20 mesecih se je zgodilo, da so Američani manj potrošili za nakupe avtomobilov, hladilnikov, pralnih praškov, računalnikov ... Ker potrošnja v bruto domačem proizvodu ZDA predstavlja 70 odstotkov, je to zaskrbljujoč podatek, ki ga je spremljala še novica o le 0,1-odstotni junijski rasti plač. Gre za najmanjšo rast po novembru. V New Yorku sedmič zapored navzdol Newyorški Dow Jones 11.866 točk je v torek ob več kot triodstotnem padcu bančnih delnic izgubil 2,19 odstotka, s tem pa je izbrisana vsa letošnja rast. Pomagalo ni niti zagotovilo bonitetne agencije Fitch, da najboljša kreditna ocena ni ogrožena, vendar pa bo moral Washington znižati dolg, sicer bo izgubil trojni A . Medtem si je Kitajska že drznila oklestiti oceno svojemu največjemu dolžniku. Agencija Dagong je oceno dolga z A+ znižala na A, izgledi pa so negativni. Švicarji v boj proti močnemu franku Z visoko zadolženostjo se borita tudi Španija in Italija, kar se odraža na obvezniških trgih. Donos desetletne italijanske obveznice je v primerjavi z nemško dosegel rekordni pribitek 380 točk. Danes se bosta v Luksemburgu na kriznem sestanku sestala Jean-Claude Juncker in italijanski finančni minister Giulio Tremonti. Evro je kljub vsemu danes dobro razpoložen , kar je posledica 0,9-odstotne junijske evropske rasti prodaje na drobno in presenetljive odločitve švicarske centralne banke, ki je napovedala, da bo znižala medbančno obrestno mero libor na raven med 0 in 0,25 odstotka, saj je prepričana, da je frank močno precenjen. Strma rast obveznic varnih držav Evro, ki je bil še zjutraj na rekordno nizki vrednosti v primerjavi s frankom pod 1,08 franka, je porasel do 1,1149 franka, vendar poznavalci opozarjajo, da je rast le kratkoročna. Tako kot v ZDA tudi v Evropi delniški indeksi že sedem dni samo izgubljajo, sredino dopoldne pa še ne vliva upanja na preobrat. Frankfurtski DAX30 se je znižal za okrog odstotek in zjutraj pogledal tudi pod 6.700 točk. Cene obveznic varnih držav če seveda ZDA sploh lahko uvrščamo v to kategorijo hitijo strmo navzgor, donos 10-letne nemške obveznice je 2,21 odstotka, ameriške 2,62 odstotka. Tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +5,26 % 2,00 EUR TELEKOM +2,54 % 74,00 MERCATOR +2,42 % 165,00 NOVA KBM +0,74 % 6,25 PETROL +0,48 % 211,00 KRKA -0,00 % 60,15 LUKA KOPER -1,28 % 12,00 GORENJE -2,40 % 7,92 SBI TOP po zaslugi Telekoma in Mercatorja navzgor Lahka nafta je vredna manj kot 93 dolarjev, medtem pa se na trgu plemenitih kovin nadaljuje bikovski trend. Cena zlata je prvič presegla 1670 dolarjev. Ljubljanska borza je po neprepričljivem začetku dneva na koncu le zapustila rdeče območje. Indeks SBI TOP 730 točk, ki je letos izgubil že 15 odstotkov, je dan končal z 0,88-odstotnim pribitkom, kar je tretja največja rast v letošnjem koledarskem poletju. Največ, dva odstotka in pol, so pridobile Telekomove delnice, ki so se zavihtele do 74 evrov. Najprometnejša Krka 711 tisoč evrov prometa je za hip zdrsnila na 59 evrov, dan pa vendarle končala nad 60 evri.
|
neutral
|
7,480
|
Družbe ugašajo ena za drugo Od nekdanje mogočne tekstilne tovarne Beti, v kateri je bila še pred desetletjem zaposlena večina Metličanov, ostajajo le drobtinice. V zadnjih treh letih namreč Betijine družbe ugašajo ena za drugo. Pred časom se je lastnik odločil še za likvidacijo družbe Trend, ki je imela pod okriljem vse Betijine trgovine. Večino manjših so že zaprli, v večjih pa se skušajo znebiti zalog z razprodajo. Izdelki blagovne znamke Beti, kopalke, denimo, zdaj ponujajo s 60-odstotnim popustom. Družba je sicer skrbela predvsem za prodajo brez posrednikov, tako naj bi prihranili za marže, a se je končalo z izgubo. Lanska je tako znašala 1,3 milijone evrov, je za TV Dnevnik poročala Petra Držaj. Zaradi krize se je zmanjšala prodaja V Beti izjav ne dajejo, zapisali so, da se je zaradi krize občutno zmanjšala prodaja na vseh trgih, likvidacijski upravitelj pa je potrdil, da gre postopek po načrtu. Do sredine meseca bodo zaprli dve tretjini trgovin, zato Betijino perilo, spalni program in kopalke ponujajo s 60-odstotnim popustom. Likvidacija bo končana v polovici prihodnjega leta, ob zaposlitev bo 70 trgovk in režijskih delavcev. Na tem koncu Bele krajine ostaja le upanje ... Od Beti ni ostalo veliko In kaj je ostalo od nekdaj mogočne Beti, ki je zaposlovala prek tisoč ljudi in podpirala kulturo in šport? Poleg družbe Trend so v likvidaciji tudi Pletiva, ostajajo še Preja in servisne službe.
|
negative
|
7,481
|
Sindikat Odprli smo vrata v svetlo prihodnost Pogajanja med sindikatom žerjavistov pomorskih dejavnosti in upravo Luke Koper so se uspešno končala, stavke pa je konec. Opozorilne enourne stavke v bran stavkajočim žerjavistom v Luki Koper, ki sta jo za 17. avgust napovedali sindikalni centrali Alternativa in Solidarnost, najverjetneje ne bo, je za STA zatrdil predsednik Alternative Zdenko Lorbar in pojasnil glede na to, da je s preklicem stavke in s preklicem vodenja postopkov za izredne odpovedi stavkajočim sindikata žerjavistov na nek način izpolnjena stavkovna zahteva, bomo v Alternativi v veliki verjetnosti stavko odpovedali. Odločitev mora potrditi še stavkovni odbor, ki bo o tem odločal verjetno že v začetku prihodnjega tedna, je še povedal Lorber. Delavci v Luki že delajo Delo v Luki bo steklo takoj. Poletje bodo prebrodili s sistemom dela na žerjavih 3 + 2, rešili pa so tudi druga strateška vprašanja, je nekaj minut po polnoči povedal predsednik uprave Luke Gregor Veselko. V eni izmeni se bodo tako na dveh obalnih dvigalih izmenjevali po trije delavci, nato pa se bodo vrnili na sistem dva delavca na dvigalo . Delavski direktor v Luki Matjaž Stare je za STA pojasnil, da se je delo vzpostavilo že na vseh terminalih, najpozneje v torek ali sredo naj bi imeli že vse v polnem teku . Vzdušje v Luki je zelo dobro, je dodal in poudaril, da bodo že do ponedeljka raztovorili 31 ladij. Stare je po obhodu Luke dejal, da je delo steklo bolj ali manj že na vseh terminalih in da se bodo zamude, predvsem za železnico, v kontejnerskem terminalu počistile do torka. Strateška vprašanja rešena Veselko je po koncu pogajanj, ki so se začela v ponedeljek, v kratki izjavi medijem pojasnil, da so rešili strateška vprašanja, kot recimo poslovni model družbe, ki upošteva tudi podpogodbene delavce . Prav tako so umaknili postopke za izredno odpoved pogodb o zaposlitvi za člane stavkovnega odbora. Poteza z izrednimi odpovedmi je bila taktične narave, je ob tem pojasnil Veselko. O tem, ali vztrajajo pri stališču, da se stavka opredeljuje kot nezakonita, pa Veselko ni še podal dokončnega odgovora To bomo še videli. Ob koncu pogajanj je zadovoljen tudi predstavnik stavkovnega odbora Mladen Jovičič. Mislim, da nam je na koncu vendarle uspelo pokazati sposobnost za kompromis in na obojestransko zadovoljstvo smo si odprli vrata v svetlo prihodnost, je izjavil. Priznal je, da so bila pogajanja težka, da pa so si vzeli čas in jih tako končali na način, da so vsi zadovoljni. Glede vprašanja varnosti na delovnem mestu je Jovičič pojasnil, da je bil sprejet kompleksen plan , ki bo sledil v skladu z določenimi časovnimi roki in ki bo tudi obojestransko spremljan. Pravila igre enaka za skoraj vse Pozno ponoči so dogovor podpisali tudi delavci IPS, njihovih delodajalci in Luka. Dogovor vsebuje ugotovitev, da je bil upor delavcev IPS upravičen in zakonit ter da delodajalci vključno z Luko ne bodo izvajali sankcij zaradi udeležbe na protestu. Prav tako bodo prejeli plačilo tudi za čas protesta. Kot je povedal pravni zastopnik delavcev Aleksander Lisjak, so sami predlagali dogovor o tridelnem enakopravnem sodelovanju in zgradnji partnerskega sistema, ki bi bil v korist vseh treh strank Luka žal tega ni sprejela, ker po mnenju uprave ni pristojna in bi takšna zaveza presegala njena pooblastila. Zato bo ta del romal v presojo nadzornemu svetu. Menim, da bo to sprejel, saj je v korist vseh.
|
positive
|
7,482
|
Na vrata trka nova gospodarska recesija Evropska centralna banka ECB je na izrednem sestanku razpravljala o tem, ali naj za preprečitev krize začne kupovati italijanske državne obveznice. Svet ECB-ja, ki vključuje 17 guvernerjev centralnih bank članic evroobmočja, je o tem govori na telefonski konferenci. Italija je zadnja v vrsti gospodarstev, ki jih je prizadela dolžniška kriza v evroobmočju. Z dolžniško krizo se spopada tudi Španija. Visoka stopnja dolga, nizka stopnja gospodarske rasti in negotov odziv voditeljev evroobmočja na krizo so sprožili strahove, da bi lahko obe državi šli po poti Grčije, Irske in Portugalske ter bili primorani zaprositi za sveženj finančne pomoči. ECB naj bi se po nekaterih poročilih pripravljal na odkup španskih in italijanskih obveznic, da bi tako zmanjšali pritisk na ceno italijanskega in španskega dolga. Prejšnji teden je kupil irske in portugalske obveznice. Nekateri analitiki pravijo, da so vlagatelji pričakovali, da bodo banke začele kupovati italijanski in španski dolg kmalu po vrhu evroskupine 21. julija, ker pa se to ni zgodilo, je zaupanje finančnih trgov omajano. Odkup obveznic je kratkoročna rešitev Morebitno odkupovanje obveznic je po mnenju ekonomista Mojmirja Mraka pravi recept v trenutku, ko ni kaj drugega narediti, ne pa za srednje in dolgoročnejše reševanje problema . Na daljši rok je nujno, da izrečeno pripelje tudi do resnih odločitev, najverjetneje v smeri tesnejših fiskalnih povezav, je za TV Dnevnik dejal Mrak. Morebitna nova recesija za Slovenijo po njegovem mnenju ne bi pomenila nič dobrega. Najverjetneje bi znova udarila po dveh kanalih morebitno zaustavitev ekonomije v Zahodni Evropi bi hitro čutil izvozni sektor, ki trenutno deluje relativno dobro, ter skozi dostop slovenskih finančnih subjektov do mednarodnih finančnih trgov. Ne smemo pozabiti, da so države in tudi Slovenija javnofinančno v slabši koži kot pred izbruhom krize pred tremi leti, manevrski prostor, da s fiskalnimi sredstvi ukrepaš, pa je precej bolj omejen, je dejal Mrak. Zahtevana donosnost za italijanske in španske državne obveznice je minuli teden dosegla rekordno vrednost. Donosi desetletnih italijanskih državnih obveznic so se v petek gibali okoli 6,2 odstotka, donosi primerljivih španskih obveznic pa okoli 6,3 odstotka. Voditelji do zdaj niso pomirili trgov Italijanski premier Silvio Berlusconi je v petek napovedal nadaljne varčevalne ukrepe in uravnoteženje vladnega proračuna do leta 2013, eno leto prej kot načrtovano. Berlusconijeva napoved in zatrjevanje voditeljev Evropske unije, da je odziv trgov na dogajanje v Španiji in Italiji neupravičen, pa so se ti odzvali s padci delnic. Dogovor pred ponedeljkovim odprtjem borz? Medtem naj bi se še v noči na ponedeljek o krizi na finančnih trgih po telefonski konferenci pogovarjali tudi finančni ministri držav skupine G7, da bi preprečili črni ponedeljek . Italijanski finančni minister Giulio Tremonti je v stalnih stikih s svojimi evropskimi kolegi, so sporočili iz Rima.
|
negative
|
7,483
|
Borze po svetu globoko v rdečem Nobenega dvoma ni, da ne bi bile ZDA sposobne poravnavati svojih obveznosti, je v odzivu na znižanje bonitetne ocene ZDA, dejal ameriški predsednik Barack Obama. Obama je ocenil, da se s tem strinjajo tudi finančni trgi, vendar pa da ima težave z delovanjem politični sistem. Krivdo za znižanje kreditne ocene ZDA je pripisal političnim razprtijam v Washingtonu, ki so preprečevale ukrepanje. Obama je zagotovil, da so ZDA bile in ostajajo država z najvišjo kreditno oceno. Dobra novica je to, da vemo, kaj moramo narediti. Vendar pa je največja ovira napredku vztrajno risanje črt po pesku in postavljanje strankarske ideologije nad korist države, je krivdo posredni pripisal republikancem. Izrazil je upanje, da bo nižja ocena spodbudila Washington k rešitvi problema dolga in proračunskega primanjkljaja. Ob tem je napovedal, da bo pripravil nekaj priporočil, kako zmanjšati zvezni primanjkljaj. Ameriški predsednik je dejal še, da upa, da bo znižanje kreditne ocene dalo zakonodajalcem nov občutek nujnosti za spopadanje z deficitnim trošenjem. Po znižanju kreditne ocene ZDA so borze po svetu zabeležile občutne padce. Vlagateljev niso pomirile niti napovedi ukrepov s strani G7, G20 in Evropske centralne banke ECB. Napovedi ukrepov niso pomirile trgov. V rdečem so sklenile azijske in evropske borze, prav tako se globoko v negativnem območju giblje ameriški Wall Street. Tokijski indeks Nikkei je trgovanje končal 2,18 pod vrednostjo z začetka trgovanja. Frankfurtski indeks DAX je medtem v primerjavi s petkom izgubil 4,67 odstotka, pariški CAC 40 se je znižal za 4,68 odstotka, londonski FTSE 100 pa za 2,62 odstotka. Globoke padce tečajev delnic beleži tudi ameriški Wall Street. Industrijski indeks Dow Jones je izgubil 5,55 odstotka oziroma več kot 600 točk, tehnološki indeks Nasdaq pa 3,41 odstotka. Izgubila sta tako evro kot dolar, navzdol pa je šla tudi nafta. Zahodnoteksaška lahka nafta z dobavo v septembru se je na newyorški borzi do 17. ure po srednjeevropskem času pocenila za 3,25 dolarja na 83,63 dolarja za 159-litrski sod, septembrske terminske pogodbe za severnomorsko nafto vrste brent pa so se v Londonu znižale za 3,55 dolarja na 105,82 dolarja za sod. Zlato navzgor Na drugi strani pa je poskočila cena zlata, kar glede na to, da ta kovina velja za varno investicijo, ne čudi. Unča zlata je na trgu prvič doslej presegla 1.700 dolarjev. Čeprav podatki še ne kažejo na recesijo, dogajanje na finančnih trgih vsekakor odraža pričakovanja vlagateljev glede prihodnosti gospodarstva, poudarjajo slovenski borzni analitiki. V prihodnjih dneh bodo po njihovem mnenju odločilna dejanja osrednjih institucij in politikov, ki morajo zagotoviti zmanjšanje zadolženosti držav in ohranjanje rasti. O ponovnem padcu v recesijo po mnenju slovenskih analitikov še ni mogoče govoriti. Poteza znižanja kreditne ocene ZDA ima za posledico stopnjevanje pesimizma, ki se zadnje čase zgrinja nad vlagatelje. Ti so namreč že tako ali tako zaskrbljeni zaradi šibkega ameriškega gospodarstva, dolžniških težav območja evra in japonskega okrevanja po marčnem potresu in cunamiju. Kot pojasnjujejo analitiki, se vlagatelji vse bolj bojijo, da bi se lahko ponovilo leto 2008, zato na borzah niso pripravljeni sklepati rizičnih poslov. Geithner ostaja na položaju Trge je malce pomirila odločitev ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja, da bo kljub republikanskim pozivom k odstopu skoraj zagotovo ostal na položaju tudi v primeru ponovne izvolitve predsednika ZDA Obame novembra 2012. Njegovo odločitev je pozdravil tudi Obama. Geithner je izrazil tudi svoje nestrinjanje s petkovo odločitvijo bonitetne hiše Standard & Poor s, da zniža kreditno oceno ZDA z najvišje AAA na AA+, in dejal, da je ta pokazala izjemno slabo presojo ter nepoznavanje temeljev ameriške proračunske matematike. Ocena S & P-ja ne spreminja ničesar. Ni nobenega tveganja, da ZDA ne bi poravnale svojih obveznosti, je zagotovil Geithner. Ugibanja Za torek je sicer napovedano redno srečanje Odbora za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve FOMC, stroka pa je polna ugibanj o morebitni napovedi novega kroga odkupovanja ameriških državnih obveznic. Večina jih meni, da tovrstne napovedi še ni pričakovati, saj da težava tokrat ni v denarju, kot je bila v času krize leta 2008, in bi nov krog tiskanja denarja povzročil večjo nevarnost izbruha inflacije v času, ko gospodarske rasti skorajda ni. Obljubljajo potrebne ukrepe Države G7 že obljubljajo potrebne ukrepe za stabilizacijo finančnih trgov, podporo finančni stabilnosti in spodbujanju gospodarske rasti pa napoveduje tudi skupina najpomembnejših razvitih gospodarstev ter hitro rastočih ekonomij G20. ECB medtem načrtuje aktivno uresničevanje programa odkupovanja obveznic. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je zatrdil, da bo banka v luči disfunkcionalnega delovanja na delih finančnega trga zagotovila boljši prenos odločitev denarne politike in tako zagotovila cenovno stabilnost v evrskem območju. Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Christine Lagarde je že pozdravila zaveze ECB-ja in G7 za stabilizacijo finančnih trgov in poudarila, da bo takšno sodelovanje prispevalo k ohranitvi zaupanja in spodbudilo svetovno gospodarsko rast. Ko gre za Evropo, se na trgih sicer kaže največja zaskrbljenost v zvezi z Italijo in Španijo. Nekateri namreč menijo, da bi bili lahko ti dve državi naslednji v vrsti, ki ne bosta mogli odplačati svojih dolgov. ECB naj bi za obveznice teh dveh držav namenila dve milijardi evrov, tako da se je zahtevana donosnost na italijanske desetletne dolžniške vrednostne papirje vendarle znižala za 0,75 odstotne točke na 5,25 odstotka, na španske pa za 0,91 odstotne točke na 5,14 odstotka. Usklajeno delovanje Evrope in preostalega sveta pri pomirjanju finančnih trgov je danes pohvalila tudi Nemčija. Gre za pomemben dokaz, da igralci v Evropi in delno v preostalem svetu govorijo z jasnim in enotnim glasom, je dejal tiskovni predstavnik nemške vlade Christoph Steegmans. Danes se je sicer v Berlin vrnila nemška kanclerka Angela Merkel, čeprav v vladi zanikajo, da je predčasno prekinila počitnice.
|
negative
|
7,484
|
Razlogov za stavko ni več Po doseženem dogovoru v Luki Koper ni več razlogov za splošno stavko, ki sta jo sindikata Alternativa in Solidarnost napovedala za 17. avgust. Odločitev sta stavkovna odbora obeh sindikatov sprejela danes, za to pa so se v obeh odborih odločili, ker je Luka Koper preklicala postopke izredne odpovedi pogodb o zaposlitvi sindikalnim zaupnikom in s tem ponovno zagotovila spoštovanje pravnega reda . Razlogov za stavko po njihovem mnenju ni več, ker so bile s tem izpolnjene stavkovne zahteve obeh sindikatov in ker se je stavka v Luki Koper končala. Oba sindikata sta namreč pretekli petek napovedala splošno stavko, v kateri bi sodelovali Slovenske železnice in ljubljanski LPP. Razlog za napovedano splošno enourno stavko je bil po besedah Zdenka Lorberja, predsednika sindikata Alternativa, to, da je uprava Luke Koper vzela zakon v svoje roke, ko je presodila, da je stavka žerjavistov nezakonita. Zaradi tega je proti sindikalnim zaupnikom začela postopke izredne odpovedi. Lorber je takrat opozoril, da lahko o zakonitosti stavke odloča le sodišče, šele na podlagi tega pa bi lahko uprava začela kakršne koli postopke proti stavkajočim.
|
positive
|
7,485
|
Usoda Adrie bo znana septembra Glavna dejavnost Adrie Airways med sanacijo družbe naj bi bila, po načrtu prestrukturiranja, zmanjševanje stroškov, šele nato se bodo lotili pospeševanja prodaje. Strategijo širitve, ki so jo zagovarjali do začetka letošnjega leta, bodo zdaj zamenjali s strategijo zmanjševanja velikosti podjetja, posledice vseh napačnih odločitev v preteklosti pa bodo tako občutili predvsem delavci, je poročalo Delo. Leta 2013 ponovno pozitivno? Zaradi zniževanja stroškov bodo opustili nekatere polete, a se še niso odločili, katere. Več bo znanega v drugi polovici septembra, načrt pa predvideva tudi odpuščanje in zniževanje plač. Adria naj bi po načrtu prestrukturiranja pozitivno poslovala leta 2013. Temu bi sledili stabilizacija v sodelovanju z nekaterimi drugimi regionalnimi letalskimi prevozniki in rast družbe. Takrat bi po zdaj predvideni ukinitvi poletov število teh in destinacij spet povečali, družbo pa privatizirali. Dobičkonosni le poleti v Bruselj, Frankfurt, Zürich in München V Financah pa so zapisali, da zmeda v politiki lahko pomeni katastrofo za Adrio Airways. Če poslanci na septembrski seji ne bodo sprejeli rebalansa proračuna, bo Adria najverjetneje ob 50-milijonsko pomoč. V načrtu prestrukturiranja Adrie Airways še piše, da od 31 rednih linij dobiček prinašajo štiri, izgubo pa ustvarjajo tudi skoraj vsi čarterski poleti. Interna ter ne dokončna različica načrta poslovnega in finančnega prestrukturiranja tako kaže, da so bile izmed vseh linij lani dobičkonosne le tiste v Bruselj, Frankfurt, Zürich in München. Delničarji bodo odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala Rok za 50-milijonsko dokapitalizacijo in prenos 38,4 milijona evrov dolga do bank v lastniški delež se bo iztekel konec septembra. Takrat bo jasno, kakšna bo prihodnost Adrie. Pred tem bo nacionalni letalski prevoznik na preizkušnji že 31. avgusta, ko bodo delničarji na skupščini odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala in predvidenem načrtu saniranja družbe. Do takrat bo najbrž znana tudi odločitev bank, ali se strinjajo s prenosom skoraj polovice terjatev v lastniški delež. Trenutne obveznosti Adrie sicer znašajo 110 milijonov evrov, torej jih omenjena pomoč ne bi v celoti pokrila. Ostalo bi jih nezapadlih za 19,4 milijona do bank in za 13 milijonov do drugih upnikov. 11 milijonov bi v Adrii namenili še tekočemu poslovanju. Predvideni znesek državne pomoči naj bi bil štirikrat večji, kot je država v zadnjih trinajstih letih skupaj dodelila nacionalnemu letalskemu prevozniku.
|
neutral
|
7,486
|
Junija nižja vrednost gradbenih del Plače so se junija v Sloveniji še zvišale. Povprečna mesečna neto plača je tako znašala 985,95 evra, kar je 0,3 odstotka več kot mesec prej in 2,1 odstotka več kot junija lani. Povprečna bruto plača je znašala 1520,92 evra, kar je 0,3 odstotka več kot maja in dva odstotka več kot junija lani. Najbolj se je zvišala plača v dejavnosti oskrba z električno energijo V prvih šestih mesecih je bila povprečna mesečna plača v primerjavi s prvim polletjem lani v neto znesku višja za 2,8 odstotka, v bruto znesku pa za 2,6 odstotka, je razvidno iz začasnih podatkov, ki jih je objavil državni statistični urad. Povprečna mesečna bruto plača v juniju se je v primerjavi z majsko zvišala v večini dejavnosti, najopazneje v dejavnostih oskrba z električno energijo, plinom in paro za 8,5 odstotka, gradbeništvo za 3,4 odstotka ter promet in skladiščenje za 2,9 odstotka. Nižja plača v zavarovalniški dejavnosti Znižanje povprečne mesečne bruto plače pa je bilo najopaznejše v finančnih in zavarovalniških dejavnostih za 4,7 odstotka ter zdravstvu in socialnem varstvu za 1,1 odstotka in drugih dejavnostih za 0,5 odstotka. Z junijsko plačo je bilo plačanih povprečno 170 ur na zaposleno osebo, enako kot prejšnji mesec. Povprečna mesečna bruto plača za plačano uro za junij je bila glede na maj višja za 0,2 odstotka, znašala je 8,93 evra. Vrednost gradbenih del še naprej pada Vrednost gradbenih del pa še naprej pada. Tako je bila po podatkih Sursa vrednost gradbenih del, opravljenih v juniju, za 11,9 odstotka nižja kot maja in za 35,9 odstotka nižja od vrednosti teh del, opravljenih junija lani. Vrednost gradbenih del na stavbah je bila junija v primerjavi z majem nižja za 19,7 odstotka, vrednost gradbenih del na gradbenih inženirskih objektih pa za 7,2 odstotka. Na letni ravni se je vrednost gradbenih del na stavbah junija znižala za 53,9 odstotka, vrednost gradbenih del na gradbenih inženirskih objektih pa za 24,6 odstotka. Vrednost gradbenih del, opravljenih v juniju, je bila v primerjavi s povprečjem za leto 2005 nižja za 35,3 odstotka. Vrednost gradbenih del na stavbah je bila nižja za 55,9 odstotka, vrednost gradbenih del na gradbenih inženirskih objektih pa za 18,4 odstotka.
|
neutral
|
7,487
|
Morebitna obdavčitev finančnih transakcij nova grožnja za delniške trge Srečanje Sarkozyja in Merklove ni postreglo s konkretnimi rešitvami za dolžniško krizo, zato so se evropske borze v sredino pogreznile v rdeče območje. Voditelja Nemčije in Francije se v Parizu nista zavzela za povečanje sklada za pomoč državam, ki jih je najbolj prizadela kriza v njem je 440 milijard evrov, kar je premalo, če bankrotirata Italija ali Španija, prav tako tema srečanja niso bile evroobveznice, ki jih mnogi vidijo kot najboljšo rešitev. Zgolj načrt o večji fiskalni integraciji in ideja, da bi države evra v ustavo zapisale zavezo, da bo proračunski primanjkljaj pod nadzorom, je premalo za zajezitev širjenja krize, menijo vlagatelji. Ti so nezadovoljni tudi s predlogom, da bodo finančne transakcije obdavčene, kar je že v torek na Wall Streetu prizadelo zlasti delnice upravljavca borz NYSE Euronext, ki so padle za več kot osem odstotkov. Finančne krivulje Inflacija v Veliki Britaniji je na letni ravni 4,4-odstotna, Bank of England pa po začetku krize še vedno ni zvišala obresti. Dow Jones po treh plusih spet navzdol Newyorški delniški indeks Dow Jones 11.405 točk se je znižal za 0,67 odstotka, večji padec pa sta preprečila trgovca Wal-Mart in Home Depot, ki sta s svežimi poslovnimi rezultati pozitivno presenetila. Spodbudno je bilo tudi sporočilo bonitetne agencije Fitch, da bodo ZDA obdržale najboljšo kreditno oceno. Kot je znano, je pred dobrim tednom S & P Združenim državam za eno stopnjo oklestil oceno trojni A, to pa je povzročilo hud vihar na finančnih trgih. Po torkovem trgovanju je proizvajalec računalnikov Dell analitike nekoliko razočaral z rastjo prihodkov, kar je delnice v zunajborznem trgovanju poslalo pet odstotkov navzdol.Švica z vsemi topovi proti močnemu franku Frankfurt je po 1,5-odstotnem jutranjem padcu do kosila nadoknadil večino izgubljenega. V torek se je njegova vrednost znižala za pol odstotka, saj je nemško gospodarstvo v obdobju od aprila do junija zmoglo le 0,1-odstotno rast. Tako kot v Franciji se je torej tudi v Nemčiji rast povsem ustavila, analitiki pa posledično že navzdol popravljajo oceno letošnje rasti BDP-ja. Vseeno se evro v primerjavi z dolarjem dobro drži in je splezal nad 1,45 dolarja, medtem ko je v primerjavi s švicarskim frankom spet začel izgubljati in zdrsnil na 1,1222 franka. Švicarska vlada naj bi danes razkrila načrt, vreden 1,5 milijarde frankov, kako preprečiti nadaljnjo rast domače valute, tamkajšnja centralna banka pa naj bi razmišljala, da bi postavila mejo, do katere se frank še lahko okrepi. Sredini tečaji delnic v prvi kotaciji KRKA +0,00 % 58,50 EUR TELEKOM +0,00 % 68,00 PETROL -1,24 % 183,70 MERCATOR -1,80 % 152,50 GORENJE -2,02 % 6,80 INTEREUROPA -2,23 % 1,75 LUKA KOPER -3,38 % 11,16 NOVA KBM -5,20 % 5,63 Le Krka in Telekom ubežala pocenitvi Na Ljubljanski borzi so se po dveh pozitivnih dneh tečaji večinoma spet obrnili navzdol, saj je indeks SBI TOP 673 točk zdrsnil za 1,13 odstotka. Pocenitvi so ušle le Krkine in Telekomove delnice. S Krko je bilo za 1,9 milijona evrov prometa, cena je nihala od 58 do 58,79 evra. Novomeški farmacevt v tem mesecu še ni objavil, da bi odkupoval svoje delnice, kot je to počel v prejšnjih mesecih. Delnice Nove KBM so padle za 5,2 odstotka in izgubile polovico tistega, kar so pridobile v prejšnjih štirih trgovalnih dneh.
|
neutral
|
7,488
|
Novi predsednik je s poslovanjem družbe zadovoljen Nadzorni svet Pošte Slovenije je za predsednika izbral Davorina Kračuna, za njegovega namestnika pa Petra Premka. Na seji so se seznanili z najpomembnejšimi akti in tekočimi gospodarskimi rezultati, je povedal Kračun. S poslovanjem družbe je novi predsednik nadzornega sveta zadovoljen. Dobili smo vtis, da je družba dobro organizirana. Njeni rezultati, če gledamo poročila za zadnja leta, so dobri, stopnja donosnosti pa je bila vsa leta nazaj med šestimi in sedmimi odstotki. Tudi obdobje krize je družba dobro prebrodila, tako da smo prepričani, da lahko pošta nudi dobre storitve našemu prebivalstvu ter da ob tem skrbi tudi za prihodke državnega proračuna, je dejal Kračun, ki računa, da se bodo že na septembrski seji resno lotili dela. Hauc Novi nadzorniki so visoko priznani strokovnjaki Zadovoljstvo nad prvim srečanjem z novimi nadzorniki je danes izrazil tudi generalni direktor Aleš Hauc, ki meni, da gre za visoko priznane strokovnjake na svojih področjih. Vse to daje upanje in močno prepričanje, da bo ta nadzorni svet v kontekstu visoko strokovnih in usposobljenih ter uglednih predstavnikov profesionalno nadziral našo družbo. Tega se veselimo in upamo na korektno sodelovanje z njimi, je dejal Hauc. Donedavni prvi nadzornik Klemen Grošelj in generalni direktor nista bila v prav rožnatem odnosu, saj je Grošelj nekaj časa zahteval celo direktorjev odstop. V zvezi s tem je Kračun dejal, da so dozdajšnji rezultati družbe dobri in jih je treba spoštovati. Na vprašanje, ali si ne bo še naprej kot njegov predhodnik prizadeval, da bi zamenjal prvega moža Pošte Slovenije, pa je odgovoril, da sicer nikoli ni dobro reči nikoli, vendar so rezultati za zdaj dobri in tega zato za zdaj ni na dnevnem redu. Hauc je ob tem ponovil, da je mandat poslovodstva vselej zgolj od ene do druge seje nadzornega sveta, a upa, da se bodo tudi v prihodnosti nadaljevali dobri rezultati družbe, običajno pa je, da se dobrega dirkalnega konja ne zamenja . Nadzorni svet Pošte Slovenije je sicer šestčlanski, pri čemer štiri člane imenuje ustanovitelj, dva pa izvoli svet delavcev. Poleg treh novih nadzornikov je v nadzornem svetu pošte kot edina od prejšnjih članov še Barbara Gorjup, zaposlene pa zastopata Božidar Pograjc in Rudi Matjašič.
|
positive
|
7,489
|
Konverzija terjatev v Zvonu ena neuspešna Gospodarstvo Rast, prek katerega je mariborska nadškofija obvladovala finančne posle v holdingih Zvon ena in Zvon dva, je predlagalo konverzijo skoraj 14 milijonov evrov, ki jih je Zvon dva dolžan cerkveni družbi. Podjetje je na mariborsko sodišče poslalo izjavo o vpisu in vplačilu novih delnic v Zvon dva Holdingu. Kot je razvidno iz objave na spletni strani Ajpesa, ob tem v Gospodarstvu Rast dodajajo dva odložna pogoja, in sicer da bo prisilna poravnava Zvona dva Holdinga pravnomočno potrjena in da bo s konverzijo terjatev soglašalo sodišče. NLB vztraja pri ugovoru zoper prisilno poravnavo Zvon dva Holdinga, ki ga je podala junija. Kljub spremembi načrta finančnega prestrukturiranja ne bo dala soglasja k reprogramu in spremembi pogojev terjatev ter ne bo konvertirala terjatev v lastniški delež, je banka danes objavila na spletni strani Ajpesa. Zavlačevanje postopkov? Gre za nenavadno potezo, saj je Gospodarstvo Rast tako kot oba Zvona v prisilni poravnavi, zato mimo upniškega odbora tovrstnih odločitev ne bi smelo sprejemati, pišejo Finance. Po mnenju poznavalcev gre predvsem za zavlačevanje postopkov pred stečaji cerkvenih družb, ki so si posojale med sabo in bi morale biti že dolgo v stečaju, saj 800 milijonov evrov dolgov ne bodo mogle odplačati. Med upniki Gospodarstva Rast samo banke Nastale pa so tudi spremembe v upniškem odboru Gospodarstva Rast, saj nekateri od sprva imenovanih upnikov niso pravočasno prijavili terjatev, nekateri pa so iz upniškega odbora odstopili. V petčlanskem upniškem odboru so zdaj same banke, in sicer NLB, Unicredit Banka, Banka Koper, Abanka Vipa in Raiffeisen Banka. Kot je znano, je skupščina Zvona Dva, podobno kot junija tudi skupščina Zvona Ena, 15. julija podprla predlog povišanja osnovnega kapitala družbe, ki upnikom omogoča vplačilo oziroma konverzijo terjatev po vrednosti 4,17 evra za delnico. Konverzija terjatev v Zvonu ena se je medtem že izkazala za neuspešno, na mariborskem sodišču pa še vedno molčijo o tem, ali in kdaj nameravajo sprožiti stečajni postopek omenjene družbe. So pa potrdili, da je za 31. avgust razpisan narok za obravnavo ugovora proti vodenju postopka prisilne poravnave, ki ga je vložil NLB.
|
negative
|
7,490
|
Letala za šolanje pilotov kadetov indijske vojske Po prijavi na razpis indijske vlade za dobavo 194 ultralahkih letal je ajdovski Pipistrel med najresnejšimi tekmeci za dokončno prodajo svojih letal. Direktor Pipistrela Ivo Boscarol je zatrdil, da se tekmecev pri tehničnih rešitvah ne bojijo, končno besedo pri izboru pa bodo imeli lobisti in ponujena cena letal. Med Pipistrelovimi tekmeci so močne letalske vojaške industrije iz ZDA, Italije, Nemčije, Avstralije in Poljske. Imamo najboljši produkt Tolaži nas to, da imamo med vsemi zagotovo najboljši produkt, in če bo kvaliteta prevladala, upamo, da se bo tudi Slovenija lahko pohvalila, da dobavlja letala četrti vojaški velesili sveta, je dejal Boscarol. Ultralahko letalo pipistrel garud indijski mitološki ptič je šolsko letalo. V podjetju so ga razvili prav za potrebe naročnika in specifične indijske podnebne razmere. Namenjeno bo šolanju pilotov kadetov indijske vojske. Vrednost desetletnega posla bi znašala več deset milijonov dolarjev, točne vrednosti pa direktor Pipistrela ni želel izdati. Slovenska vlada bi nam lahko pomagala tudi tako, da bi zmanjšala birokratske zahteve ter tako povečala cenovno konkurenčnost naših letal. Če bomo tudi izbrani, pa bo potreben dogovor o protidobavah, je dejal. Pipistrelovemu letalu znova Nasina nagrada? Letošnje poletje je podjetje namenilo tudi pripravam na tekmovanje za Nasino nagrado, ki bo v ZDA potekalo konec septembra. Do zdaj so to ugledno nagrado osvojili že dvakrat in tudi letos računajo na podoben uspeh, je napovedal Boscarol. Pred tem so se predstavili na velikem letalskem sejmu v ZDA Oshkosh Airventure, kjer je bilo za njihovo štirisedežno električno letalo precej zanimanja med obiskovalci. Po glasovanju obiskovalcev je Pipistrelovo letalo med 15.000 razstavljenimi letali zasedlo deveto mesto po zanimivosti.
|
positive
|
7,491
|
Število delovno aktivnih se je najbolj zvišalo v zdravstvu V Sloveniji je bilo junija registriranih 107.081 brezposelnih, kar je 1,4 odstotka manj kot maja. Stopnja registrirane brezposelnosti je junija znašala 11,4 odstotka. To je 0,2 odstotne točke manj kot maja. Stopnja registrirane brezposelnosti se je junija na mesečni ravni znižala četrti mesec zapored. Znižanje je bilo najopaznejše v pomurski statistični regiji za 0,5 odstotne točke, stopnja brezposelnosti pa se je zvišala v jugovzhodni Sloveniji, in sicer za 0,6 odstotne točke. Število delovno aktivnih se povečuje Število delovno aktivnih pa se je junija zvišalo šesti mesec zapored, a tokrat za manj kot 200, na 829.210 oseb, je objavil državni statistični urad. Vzrok za to, da je bilo zvišanje manjše kot v prejšnjih mesecih, so bili predvsem stečaji v statistični regiji jugovzhodna Slovenija. Ti so bili v pretežni meri vzrok za znižanje števila delovno aktivnih oseb v predelovalnih dejavnostih, za okrog 450, so zapisali na statističnem uradu. Med delovno aktivnimi je bilo 460.617 moških in 368.593 žensk. Število delovno aktivnih se je junija najopazneje zvišalo v dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo za več kot 200, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti za okrog 200 ter v gostinstvu za okrog 150. Pri pravnih in fizičnih osebah je bilo zaposlenih 732.596 oseb, kar je okoli 100 oseb več kot maja letos. Samozaposlenih je bilo 96.614 oseb okoli 70 več kot maja, od tega 55.057 samostojnih podjetnikov posameznikov, 6.667 oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost, in 34.890 kmetov.
|
neutral
|
7,492
|
Nadzorniki na ustanovni seji Prenovljeni nadzorni svet Pošte Slovenije se bo sešel na ustanovni seji. Na njej bodo po odstopu Klemna Grošlja nadzorniki izbirali novega predsednika. Z odstopom Grošlja in Mojce Golc Goropečnik z mest članov nadzornega sveta se je skupščina Pošte Slovenije seznanila na julijski seji. Poleg tega je odpoklicala Miloša Šenčurja. Grošlja in Golc Goropečnikovo sta med nadzorniki kot nadomestna člana zamenjala Davorin Kračun in Peter Premk, Šenčurja pa Samo Sanzin. Bo nadzornike vodil Davorin Kračun? V šestčlanskem nadzornem svetu so tako izmed štirih predstavnikov kapitala trije novi, po pisanju nekaterih medijev pa bi lahko vodenje nadzornega sveta prevzel Davorin Kračun. Dosedanji prvi nadzornik je odstopno izjavo podal 20. julija, v vsega devetmesečnem mandatu pa je poskrbel za burne čase na Pošti Slovenije. Sporekel se je tudi z generalnim direktorjem Alešem Haucom in od njega zahteval odstop. Golc Goropečnikova je z mesta članice nadzornega sveta odstopila že 15. aprila. Nadomestnim nadzornikom mandat do 7. oktobra 2014 Šenčurja, ki je zaposlen na ministrstvu za gospodarstvo, je skupščina pošte z mesta člana nadzornega sveta odpoklicala na predlog Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS zaradi potencialnega navzkrižja interesov. Vsi trije nadomestni člani nadzornega sveta Pošte Slovenije - Kračun, Premk in Sanzin - so dobili mandat do 7. oktobra 2014. Nadzorni svet Pošte Slovenije je sicer šestčlanski, pri čemer štiri člane imenuje ustanovitelj, dva pa izvoli svet delavcev. Poleg treh novih nadzornikov so v nadzornem svetu pošte kot edina od prejšnjih članov še Barbara Gorjup, zaposlene pa zastopata Bernarda Keše in Božidar Pograjc.
|
neutral
|
7,493
|
Odziv na poziv SDS-a po prekinitvi razpisa Vzpostavitev novega sistema cestninjenja je nujna, ker se je država zavezala k pobiranju cestnine po načelu onesnaževalec plača, se je ministrstvo za promet odzvalo na poziv SDS-a, naj razpis prekinejo. Ministrstvo za promet je pojasnilo, da mednarodnega razpisa za elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku, ki ga je Družba za avtoceste v RS Dars objavila 8. avgusta, ni mogoče prekiniti tudi zato, ker se izteka življenjska doba sedanjega sistema in ker ta sistem tudi ne ustreza evropsko določenim tehničnim specifikacijam. Ministrstvo je v današnjem odzivu zapisalo, da je zasnova elektronskega cestninjenja opredeljena v vladnem akcijskem načrtu z dne 2. junija letos in je skladna tudi z zakonodajo in usmeritvami EU-ja na področju cestninjenja, vključno z nastajajočim evropskim elektronskim cestninjenjem EETS. Poleg tega je vzpostavitev novega sistema nujna, dodaja ministrstvo, tudi zaradi skorajšnjega izteka življenjske dobe obstoječega elektronskega cestninskega sistema Darsa in dejstva, da ne ustreza veljavnim tehničnim specifikacijam, opredeljenimi s predpisi EU-ja. Ministrstvo navaja tudi, da se po sedanjem sistemu za vozila, ki presegajo največjo dovoljeno maso 3,5 tone, cestnini le okrog 60 odstotkov cestninskega omrežja. To pomeni tudi določeno posredno diskriminacijo uporabnikov cestninskega omrežja, predvsem pa nepotreben finančni izpad Darsa, ki upravlja in vzdržuje cestninsko omrežje, so zapisali. Trditev, da naj bi bilo za vzpostavitev elektronskega cestninskega sistema na podlagi zakona o poroštvu namenjenih 173 milijonov evrov, ne drži, pravi ministrstvo in dodaja, da bo sredstva za vzpostavitev novega sistema cestninjenja zagotovil Dars v okviru svojih lastnih sredstev, zakon o poroštvu pa je po njihovih navedbah zgolj pravna podlaga za morebitno financiranje odstranitve cestninskih postaj, prilagoditev voziščnih konstrukcij in izboljšanje infrastrukture za področje nadzora cestninjenja. Ministrstvo še pravi, da javno naročilo poteka po odprtem postopku ter po navedbah Darsa temelji na funkcionalni specifikaciji in je tehnološko nevtralno. Ker si na ministrstvu po lastnih navedbah prizadevajo za preglednost postopkov javnega naročanja, pozivajo, naj se kakršni koli konkretni pomisleki glede domnevnih nepravilnosti v okviru postopka izvedbe navedenega javnega naročila naslovijo na Dars kot naročnika projekta. Kot je znano, je poslanska skupina SDS-a v sredo vlado in ministra za promet Patricka Vlačiča pozvala k prekinitvi omenjenega mednarodnega razpisa in predlagala, naj se sistem začne uvajati, ko bo o tem sprejeta ustrezna odločitev na ravni EU-ja.
|
neutral
|
7,494
|
Vlada je zvišala trošarine Vlada je na dopisni seji zvišala trošarine za neosvinčeni motorni bencin in plinsko olje, s tem pa cene energentov v prihodnjem 14-dnevnem obdobju ostajajo nespremenjene. Izjema je kurilno olje, ki se bo pocenilo za 1,3 centa, na 0,919 evra na liter. V prihodnjem 14-dnevnem obdobju bo torej treba za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina tako kot doslej odšteti 1,2870 evra. Liter neosvinčenega 100-oktanskega bencina bo še naprej stal 1,300 evra, dizelskega goriva pa 1,238 evra. Na finančnem ministrstvu sedem milijonov evrov več prihodkov Vlada je zvišala trošarino za neosvinčeni bencin za 7,7 odstotka, na 442,44 evra za tisoč litrov. Trošarina za plinsko olje za pogon se bo zvišala za 9,5 odstotka, na 379,20 evra za tisoč litrov, za plinsko olje za ogrevanje pa za 20,9 odstotka, na 104,54 evra za tisoč litrov, vendar se bo kljub temu cena slednjega znižala. Zaradi zvišanja trošarin si na finančnem ministrstvu obetajo dobrih sedem milijonov evrov več javnofinančnih prihodkov mesečno kot doslej. Naftni trgovci cene goriv izračunavajo na vsakih 14 dni po modelu, ki temelji na gibanju borznih kotacij cen naftnih derivatov na svetovnem trgu ter na gibanju tečaja dolarja.
|
neutral
|
7,495
|
Tečaj Gorenjevih delnic najnižji po letu 1998 Po precej paničnih razprodajah v prejšnjem tednu so se strasti na razvitih borzah vsaj začasno umirile. Tokio je resda izgubil odstotek, evropske borze pa so v prvi polovici dneva pridobile več kot odstotek in pol. V tem turbulentnem mesecu so se nekateri pomembnejši delniški indeksi že za 30 odstotkov odmaknili od letošnjega vrha. Vrednotenja so postala zelo ugodna, vseeno pa je na trgu še vedno prisoten strah pred novo recesijo na zahodu in resnejšim upočasnjevanjem kitajske gospodarske rasti. Zlato je še naprej varno pribežališče cena je švignila do 1.894 dolarjev, eksotični vlagatelji pa stavijo na luksuzne primerke starih avtomobilov. V Kaliforniji je neki kupec za Ferrari Testa Rossa, letnik 1957, odštel 16,4 milijona dolarjev. Na dražbah še nihče ni toliko plačal za avtomobil. Tripolis pred padcem, nafta navzdol Vlagatelji na delniških trgih bodo ob koncu tedna iskali nove znake morebitnega 3. kroga kvantitativnega sproščanja, saj se bo na rednem letnem srečanju v Jackson Holu sešla ameriška centralna banka. Vrednost evra je nad 1,44 dolarja, cena nafte vrste brent pa je zdrsnila za dva dolarja, saj je konec vojne v Libiji in padec Gadafijevega diktatorskega režima vse bližje, s tem pa bo Libija spet lahko proizvajala nafto. Med spopadi proizvodnje skorajda ni bilo, v šestih mesecih pa naj bi spet dosegla več kot milijon sodov dnevno. Spomnimo, da je aprila ob začetku libijske vstaje cena brenta dosegla 127 dolarjev, kar je bil dveletni vrh. Opolnoči bi se lahko bencin v Sloveniji precej pocenil, vendar se ne bo, ker je vlada zvišala trošarine. Ponedeljkovi tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +2,17 % 1,553 EUR TELEKOM +1,40 % 65,00 LUKA KOPER -0,00 % 10,50 MERCATOR -0,66 % 150,00 KRKA -0,71 % 55,60 NOVA KBM -1,80 % 5,40 PETROL -1,73 % 170,00 GORENJE -3,08 % 6,30 Navzgor le Telekomove delnice Na Ljubljanski borzi se je padanje nadaljevalo tudi z začetkom novega tedna, delnice pa padajo celo na ravni, kjer jih v tem stoletju še ni bilo. Tečaj Gorenja je na primer zdrsnil na 6,5 evra, kar je najmanj po letu 1998. Samo letos se je tečaj Gorenjevih delnic več kot prepolovil. Petrolove delnice, ki so se prejšnji teden pocenile za sedem odstotkov, so izgubile še slaba dva odstotka in zdrsnile vse do 168 evrov. Promet, ki se je prejšnji teden povečal, je bil spet zelo nizek. Še največ, 472 tisoč evrov, ga je bilo s Krkinimi delnicami, ki so izgubile tričetrt odstotka. Indeks SBI TOP nova rekordno nizka vrednost znaša 642 točk se je znižal za 0,89 odstotka, podražile pa so se le Telekomove delnice.
|
neutral
|
7,496
|
Zadovoljni so, da se je zgodba razpletla v to smer Zaposleni v Delu Revijah so zadovoljni z oddajo njihovih blagovnih znamk družbam iz skupine Krater in pričakujejo, da bo nov lastnik poravnal neizplačane honorarje in prispevke. KBM Leasing je blagovne znamke Dela Revij, ki je v velikih finančnih težavah, pretekli teden oddal v najem skupini Krater in njenim hčerinskim družbam Salomon, Dolenjski list ter RGL. Zaposleni pozdravljajo to odločitev, hkrati pa pričakujejo, da bodo ohranili delovna mesta oziroma da se pogodbena razmerja z redno zaposlenimi ne bodo spremenila brez soglasja sindikatov. Takoj bi radi začeli tudi pogajanja o ureditvi položaja honorarnih sodelavcev in sklenili dogovora o zagotavljanju medijske, uredniške in poklicne avtonomije. Zaposleni še poudarjajo, da imajo tako novi najemnik kot zaposleni in honorarni sodelavci isti cilj, kar je po njihovem mnenju dobra podlaga za sodelovanje v prihodnje. Krater že zdaj tiskal revije Skupina Krater sicer deluje na področjih grafične in papirne industrije, medijev, založništva, trgovine s pisarniškim materialom, domačega in mednarodnega transporta, zbiranja in predelave odpadnih in koristno uporabnih surovin ter ekologije. Ob najemu so poudarili, da so zainteresirani, da blagovne znamke Dela Revij nemoteno izhajajo tudi v prihodnje. Že do zdaj so namreč sodelovali pri grafičnem oblikovanju in tiskanju revij Jana, Naša žena, Lady, Kih, Eva, Anja, Obrazi, Smrklja in drugih. Prav zato v konkurenčni družbi Videotop Color Media, ki se je prav tako potegovala za najem blagovnih znamk, trdijo, da je NKBM znamke vrnil praktično enakemu poslovnemu krogu in pod zelo podobnimi pogoji, kot je to storil pred leti ob odobritvi posojila družbam Mateja Raščana .
|
positive
|
7,497
|
Kitajski podatki navdahnili azijske trge Sveži podatki o kitajski proizvodnji kažejo, da se motor svetovne ekonomije še ne ohlaja. Novica je bila kot naročena za delniške trge, ki preživljajo težke čase. Preliminarni kitajski indeks PMI je avgusta porasel na 49,8 točke in tako okreval po julijskem padcu na 28-mesečno dno 47,2. Kaže, da se na Kitajskem le ne vznemirjajo preveč zaradi težav zahodnih gospodarstev in da razpoloženja ni pokvarila niti osrednja banka z zaostrovanjem denarne politike. Posel teče nemoteno ali, kot bi rekli Angleži business as usual . Zew padel močneje od napovedi Na povsem drugačen odziv je naletela objava avgustovske indeksa Zew, ki meri optimizem nemških podjetnikov. Julija je bila njegova vrednost minus 15,1 točke, avgusta že minus 37,6 točke. Zew drsi že pol leta zapored, tokratni padec pa je bil večji od pričakovanj. Nemški podjetniki so pesimistični in jih je strah, potem ko se je povečala možnost za recesijo v ZDA, vodilna gospodarska velesila pa je izgubila najboljšo bonitetno oceno. Nemčija je imela v drugem četrtletju le 0,1-odstotno gospodarsko rast, evrsko območje pa 0,2-odstotno. Zlato vredno že več kot 1.900 dolarjev Razpoloženje na borzah se je po turbulentnem prejšnjem tednu sicer popravilo, še vedno pa so svetovni delniški trgi v povprečju za skoraj 20 odstotkov pod letošnjim vrhom. Tokijski Nikkei je torkovo trgovanje končal za 1,2 odstotka v plusu, frankfurtski DAX30 5.636 točk pa je po uri trgovanja poskočil za tri odstotke, vendar po objavi indeksa Zew izgubil zalet. Zlato, ki je prvič preseglo mejo 1.900 dolarjev in doseglo že 1.910 dolarjev, je zdrsnilo na 1.875 dolarjev. Evro se je okrepil in zelo približal meji 1,45 dolarja. HP-jeve delnice le okrevale V New Yorku je bilo ponedeljkovo trgovanje pozitivno. Indeks Dow Jones 10.854 točk, ki je prejšnji teden padel za štiri odstotke, se je zvišal za tretjino odstotka, kar je zasluga podražitve delnic velikih tehnoloških podjetij. Hewlett Packard, ki je v petek strmoglavil za 20 odstotkov največ po borznem zlomu 1987, je pridobil 3,6 odstotka. Na negativni strani tečajne liste so bile spet banke. Vrednost delnic Bank of Americe je padla za skoraj osem odstotkov, saj namerava banka ukiniti 3.500 delovnih mest. V Ljubljani po štirih dneh padanja spet podražitve Na Ljubljanski borzi je bil pol ure pred koncem trgovanja indeks SBI TOP po štirih negativnih dneh in padcu na zgodovinsko dno spet v zelenem območju. Med delnicami v prvi kotaciji so se pocenile le Gorenjeve in zdrsnile na 6,25 evra. Tečaj Nove KBM se je povzpel za skoraj dva odstotka, na 5,5 evra. Cena Telekoma se je zvišala na 66 evrov. Z najprometnejšo Krko so trgoval v razponu med 55,45 in 56,30 evra.
|
neutral
|
7,498
|
Ta teden je prinesel umiritev razmer na delniških trgih Tudi Japonska se mora sprijazniti, da ji bonitetne agencije klestijo oceno. Pri Moodysu so oceno japonskega dolga znižali z Aa3 na Aa2. Vzrok za znižanje ocene sta visok proračunski primanjkljaj in vedno večji javni dolg, ki znaša celo 200 odstotkov BDP-ja. Nova bonitetna ocena je tri stopnje pod prvovrstno oceno trojni A. Podobo mnenje o japonskem dolgu imajo tudi pri preostalih dveh velikih ameriških agencijah Standard & Poor s in Fitch, ki Japonsko vrednotijo z oceno AA-. Tokijski delniški indeks Nikkei 8.639 točk se je odzval z enoodstotnim padcem. Še zjutraj je bila vrednost Nikkeia 8.825 točk, saj so bili vlagatelji dobre volje zaradi pričakovanj, da bo ameriški Fed konec tedna napovedal nove likvidnostne ukrepe za pomoč gospodarstvu. Tehnološki Nasdaq pridobil 100 točk O tem so vedno bolj prepričani tudi vlagatelji na Wall Streetu, zato je Dow Jones 11.176 točk v torek pridobil tri odstotke, Nasdaq pa se je zavihtel celo 100 točk navzgor 4,29 odstotka. Po štirih tednih hudih borznih pretresov nekateri zdaj že ugotavljajo, da je najhuje mimo, toda za takšne ocene je verjetno še prezgodaj. Konec koncev je precej nenavadno, če po objavi slabih podatkov o nepremičninskem trgu in regionalni proizvodnji dejavnosti to se je v torek dogajalo v ZDA delnice porastejo zgolj v upanju, da bo Fed z nadaljnjim tiskanjem denarja preprečil zdrs ameriškega gospodarstva v novo recesijo. Popravek pri cenah zlata Frankfurtski delniški indeks DAX30 je v torek pridobil odstotek in tudi sredno trgovanje začel spodbudno, saj se je zavihtel nad 5600 točk. Boljše razpoloženje na delniških trgih je sprožilo precejšen popravek na trgu surovin, ki je ta mesec poznal le pot navzgor. Zlato, ki se je še v torek dopoldne svetilo nad rekordnimi 1900 dolarji, je zdrsnilo pod 1850 dolarjev. Pri švicarski investicijski banki UBS so sicer zvišali ciljno vrednost zlata in menijo, da bo v treh mesecih dosegla 2100 dolarjev. Za lahko nafto je bilo treba ob pol treh popoldne plačati dobrih 85,50 dolarjev, vrednost evra pa je bila 1,445 dolarja. Sredini tečaji delnic v prvi kotaciji LUKA KOPER +0,95 % 10,60 EUR KRKA +0,64 % 56,36 NOVA KBM +0,37 % 5,43 PETROL -0,00 % 170,00 INTEREUROPA -0,00 % 1,66 TELEKOM -0,59 % 67,50 MERCATOR -0,66 % 150,00 GORENJE -2,21 % 6,20 Največji padec indeksa Ifo po juliju 2008 Na Ljubljanski borzi so bile v sredo zaradi svežnjev najprometnejše delnice Nove KBM 673 tisoč evrov prometa, ki so se gibale v razponu med 5,30 in 5,50 evra. Krkine delnice so nihale med 56,10 in 56,99 evra. Padec indeksa SBI TOP petega v zadnjih šestih dneh na 647 točk so zakrivile Gorenjeve delnice, ki so padle na 6,2 evra, kar je nova najnižja vrednost v tem stoletju. Nemčija, ki je najpomembnejše Gorenjevo tržišče, se boji recesije. Najpomembnejši konjunkturni indeks poslovnih pričakovanih Ifo indeks izračunajo na podlagi ankete med 7000 podjetniki je namreč avgusta s 112,9 padel na 108,7 točke.
|
neutral
|
7,499
|
Upajo, da bo uprava Luke sodelovala pri dogovorih Razmere v Luki Koper še niso povsem urejene. Na dogovor o boljših pogojih dela čakajo še pogodbeni delavci, ki predlagajo ustanovitev socialnega podjetja za posredovanje delovne sile. Luški delavci, ki jih zastopa Sindikat izvajalcev pristaniških storitev SIPS, čakajo na petkovo odločitev nadzornega sveta Luke Koper. Nadzorniki bodo odločali, kako bo Luka Koper sodelovala pri urejanju položaja pogodbenih delavcev. Če po seji rešitve ne bo, je mogoča tudi stavka, je dejal predstavnik SIPS-a Predrag Topić. Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko jim je sicer po njegovih besedah zagotovil, da se bo uprava zavzela za rešitev težav in se bo reševanja problematike podpogodbenih delavcev lotila resno. Ena izmed možnosti, ki jo predlagajo predstavniki SIPS-a in delavski direktor, je ustanovitev socialnega podjetja za posredovanje delovne sile, kot jih poznajo v nekaterih drugih evropskih pristaniščih. Ustanovile bi ga država, občina in Luka Koper. To možnost naj bi podpiral tudi Veselko, trdi Topić. Želijo biti enakovreden sogovornik Prioriteta pa jim je predvsem doseči dogovor o sprejetju tristranske krovne kolektivne pogodbe, kjer bi bili delavci zastopani kot enakovredni subjekt skupaj z Luko Koper in delodajalci IPS-ja. Samo na takšen način lahko ohranimo nekakšno zaupanje. Če nadzorni svet ne bo sprejel nobenega izmed predlogov, bo o nadaljnjih korakih odločal upravni odbor sindikata, po zakonu in teoretično pa obstaja tudi možnost napovedi stavke, dodaja predstavnik sindikata. Luka Koper Poiskati bo treba primeren model V svetu poznajo več različnih oblik izvajanja pristaniških storitev prek zunanjih podjetij, zato bo treba z vidika koprskega pristanišča poiskati tak model, ki bo skladen s slovensko zakonodajo in strateškimi načrti družbe, pa pravijo v vodstvu Luke Koper. Pogodbene delavce tudi pozivajo, naj kršitve delovnopravne zakonodaje, o katerih poročajo mediji, prijavijo odgovornim državnim organom. Luka Koper redno s 15-dnevnim plačilnim rokom poravnava svoje obveznosti do zunanjih storitvenih podjetij, vendar nima in ne more imeti vpogleda v plačilne liste zaposlenih pri pogodbenih podjetjih, so še zapisali.
|
neutral
|
7,500
|
Za delavce je ugodnejši stečaj podjetja Delavci mariborskih Karoserij, ki s presledki stavkajo že več kot dva meseca, so na svoje težave znova opozorili z javnim protestom. Kljub obljubam tudi tokrat niso dočakali plačila. Najprej so obiskali Mestno občino Maribor, nato pa pri območnih službah inšpektorata za delo in davčne uprave povprašali, kako so ukrepali od preteklega obiska pred dvema tednoma. Vendar pa, kot je pojasnil vodja sindikata v podjetju Mladen Kutnjak, jim je direktor Samo Majcenovič znova obljubil plačilo, a se to spet ni zgodilo. Plačilo ni niti realno, saj denarja ni niti v podjetju, kaj šele, da bi bil na naših računih, je bil kratek Kutnjak, ki je vse bolj pesimističen glede razvoja dogodkov. Pravzaprav pa delavci zdaj želijo kar sami vložiti zahtevo za stečaj in Kutnjak pravi, da naj bi vsaj do četrtka zbrali vso potrebno dokumentacijo, tako da bi najverjetneje naslednji teden že lahko predali zahtevo na mariborsko sodišče. Stavkajoče je sprejel podžupan V Karoserijah je sicer ostalo okoli 40 delavcev. Lastnik družbe Franc Unuk je druge prepričal, da so se prezaposlili v njegovo vzporedno podjetje Karoserist, v katerem zdaj tudi poteka proizvodnja. Kot pred dvema tednoma je stavkajoče sprejel podžupan Janez Ujčič. Po srečanju je povedal, da so se odločili, da bo Mestna občina Maribor delavcem pomagala z enkratno pomočjo iz županovega sklada. Še danes bodo delavci izpolnili vloge, zato Ujčič upa, da se bo komisija sestala že naslednji teden in da bodo obubožani zaposleni Karoserij kmalu zatem denar tudi prejeli. Podžupan sprožil zahtevek za preiskavo Dodal je še, da je znova sprožil zahtevek za preiskavo pri Policijski upravi Maribor, njen direktor pa naj bi mu že zagotovil, da bo zadevo sprožil v najkrajšem času, potem ko je bila kazenska ovadba delavcev zoper lastnika Karoserij podana že 1. julija. O socialnih problemih, s katerimi se ne srečuje zgolj to podjetje v Mariboru, bomo spregovorili tudi 10. septembra na prvem jesenskem zasedanju mestnega sveta. Upam, da se bomo lahko enotno odločili, katere ukrepe v smislu reorganizacije občinskega proračuna še lahko sprejmemo v pomoč socialno šibkim in drugim, ki so ostali po krivici brez dela z zelo negativnim odnosom vodstev podjetij do zaposlenih, ki so jim v preteklosti ustvarjali ustrezne dobičke, je povedal Ujčič. Z izkupičkom sestanka na občini je bil vsaj deloma zadovoljen tudi prvi sindikalist v podjetju Dušan Mlakar, saj si bodo z denarno pomočjo od 50 do 250 evrov vsaj nekoliko omilili svoj finančni položaj. Vesel je tudi, da jim mestna občina vsaj moralno stoji ob strani. Delavci s presledki stavkajo od 24. maja V družbi, ki se ukvarja z avtomobilsko industrijo, s presledki stavkajo od 24. maja. Število dotlej okoli 100 zaposlenih se je medtem prepolovilo. Delavcem podjetje po navedbah sindikalnih predstavnikov dolguje plačo za junij in julij, regres za letni dopust in prispevke za zadnja tri leta ter jubilejne nagrade.
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.