nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
7,501
|
Prihodkov sicer 20 odstotkov več kot lani Koncern Intereuropa je v polletju ustvaril 109,6 milijona evrov prihodkov, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Dobiček iz poslovanja je dosegel 5,6 milijona evrov, koncern pa je polletje končal s čisto izgubo v višini 300.000 evrov. V polletju so imela vsa tri poslovna področja približno enake stopnje rasti prihodkov kot v enakem obdobju lani kopenski promet je imel 21-odstotno rast, medcelinski promet 19-odstotno in logistične rešitve 18-odstotno rast. Na vseh treh področjih je koncern presegel tudi načrtovane ravni prodaje, skupno je bil načrt presežen za 14 odstotkov. S poslovanjem se je seznanil nadzorni svet Iz družbe so sporočili, da je polletni dobiček iz poslovanja koncerna Intereuropa za 46 odstotkov presegel načrtovanega in je bil za 11 odstotkov nižji kot v primerljivem lanskem obdobju, ko je na izid iz poslovanja vplivala prodaja nekaterih osnovnih sredstev. S poslovanjem pa se je že seznanil nadzorni svet. Medletno primerljivost bi dosegli z izločitvijo dogodkov, ki niso neposredno povezani z rednim poslovanjem - dobiček iz poslovanja bi tako znašal 3,9 milijona evrov in bi bil za 3,6 milijona evrov višji kot v letu 2010. Izboljšanje izida iz poslovanja je v največji meri posledica večje prodaje ter nižjih stroškov dela in amortizacije. Med drugimi stroški ima koncern Intereuropa največji porast pri direktnih stroških storitev, ki so porasli bolj kot prodaja, na kar je v največji meri vplivala spremenjena struktura prodaje v korist storitev z nižjo maržo. V preteklem obdobju je koncern največ pozornosti posvečal potrebam strank in prodajnim dejavnostim, stalnica pa ostaja skrb za zagotavljanje finančne stabilnosti koncerna, ki je eden izmed temeljev in hkrati pomemben dejavnik tveganja za doseganje strateških ciljev koncerna, še navajajo v družbi.
|
neutral
|
7,502
|
Delavci ne verjamejo nikomur Luka Koper bo sprožila postopke za podpis aneksov z vsemi izvajalci pristaniških storitev, na dolgi rok pa bodo pristopili k oblikovanju sistemskih rešitev. Kljub temu še vedno ostaja možnost stavke podizvajalcev. V Luki Koper bodo v roku 14 dni sprožili postopke za podpis aneksov z vsemi izvajalci pristaniških storitev. Z njimi bodo zagotovili spoštovanje delovnopravne zakonodaje ter uredili varnost pri delu in razmere na skupnem delovišču, je po seji nadzornega sveta dejal prvi nadzornik Luke Janez Požar. Nadzorni svet Luke Koper je ponovil znano strategijo, saj je reševanje problematike izvajalcev pristaniških storitev IPS prenesel nazaj na upravo, pa ocenjuje predsednik Sindikata izvajalcev pristaniških storitev SIPS Predrag Topić. Očitno si bo nadzorni svet le umil roke, je dejal in izpostavil, da je za stavko IPS-a ogromno možnosti . Če bodo zadeve potekale po dozdajšnjem tempu in sistemu, ne bo dobro za nikogar, je še dejal Topić. Mislim, da je zdaj stvar v celoti prepuščena štiričlanski upravi. Uprava pa je prepočasna in ne ostaja veliko časa več. Dogovor, ki smo ga podpisali, se za zdaj zelo slabo izvaja, meni predstavnik delavcev. Ne verjamemo nikomur Če v Luki želijo, da jim verjamemo, naj nam zagotovijo rešitev, je povedal Topić, ki dodaja, da, dokler ne bo sklenjen neki tristranski sistem, sindikat nima nikakršne garancije in se nima kaj pogovarjati. Mi želimo biti v vsakem pogajanju obravnavani kot enakopraven subjekt, je povedal. Nadalje je navedel še pomen podpisa neke vrste krovne kolektivne pogodbe, ki naj bi bila ena izmed treh rešitev, ki naj bi jih sindikat predlagal upravi. Po njegovih besedah pa naj bi bile vse tri rešitve ekonomsko upravičene, niso pa upravičene za določene člane uprave . Morebitna nova rešitev socialno podjetje Topić je še izpostavil, da so bili predlogi sindikata upravi, da se zagotovi varno delo v Luki Koper in socialno varstvo, kar bi lahko uredili s kolektivno pogodbo, ki jo Luka Koper že ima, treba bi jo bilo le preliti še na stran IPS-a. Ob tem pa so predlagali še nove rešitve, kot je socialno podjetje ali možnost, da bi delavci sami ustanovili svoje podjetje, ker se jih večina ne želi vrniti k dozdajšnjim delodajalcem. Imamo podpise peticije za šest takšnih podjetij, ki so resnično problematična, je povedal. Glede možnosti ustanovitve, denimo, socialnih podjetij je sicer Topić še dejal, da je res še vse odprto, lahko pa po njegovih besedah Luka da nekakšno zagotovilo, da se do takrat delavcem zagotovi neka krovna kolektivna pogodba oziroma minimalne pravice. Luka bo zahtevala vpogled v poslovanje vseh izvajalcev Predsednik uprave Luke Koper Gregor Veselko je sicer po seji še poudaril, da bo uprava Luke zahtevala vpogled v poslovanje vseh izvajalcev pristaniških storitev. Če bodo pri tem ugotovili kršitve delovnopravne zakonodaje in internih aktov Luke, bo uprava s takim izvajalcem storitev nemudoma prekinila sodelovanje. Kot je še pojasnil Veselko, ima trenutno Luka pogodbe sklenjene s 43 podjetji, ki delujejo kot izvajalci pristaniških storitev. Koliko izmed teh krši delovnopravno zakonodajo in interne akte Luke, ni želel razkriti. Je pa dodal, da je Luka v skladu z dogovorom z dne 6. avgusta, s katerim so podizvajalci končali protestno prekinitev dela, v avgustu cene storitev delodajalcev IPS-a zvišala za pet odstotkov. Ti so se z istim dogovorom zavezali, da bodo to zvišanje prenesli neposredno v plače svojih zaposlenih.
|
neutral
|
7,503
|
Vlada v Madridu sprejela sveženj reform dela Španska vlada in opozicija sta sklenili dogovor o dopolnitvi ustave, v katero bodo zapisali omejitev višine dolgoročnega javnofinančnega primanjkljaja. Dogovor med vladajočo socialistično in opozicijsko ljudsko stranko predvideva, da od leta 2020 naprej strukturni oz. dolgoročni primanjkljaj v letnem proračunu ne sme presegati 0,4 odstotka bruto domačega proizvoda BDP. Prekoračitev meje bo mogoča v izrednih primerih, kot so naravne katastrofe in recesija. Višino omejitve bo mogoče revidirati v letih 2015 in 2018. Dogovor, ki naj bi ga z ustavnim zakonom uveljavili do sredine prihodnjega leta, predvideva še, da naj bi se državi dovolilo strukturni primanjkljaj v višini do 0,26 odstotka BDP-ja, 17 polavtonomnim regijam pa do 0,14 odstotka BDP-ja. Omejitev tudi za javni dolg Španski javnofinančni primanjkljaj je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat dosegel 9,2 odstotka BDP-ja, letos naj bi se ustavil pri 6,3 odstotka BDP-ja, leta 2013 pa naj bi bil že pri treh odstotkih BDP-ja. Z novim zakonom, ki bo temeljil na tem dogovoru, naj bi postavili tudi omejitve za španski javni dolg. Ta naj bi do leta 2020 prišel na raven, dogovorjeno z EU-jem. Španski javni dolg je konec marca dosegal 63,6 odstotka BDP-ja, s čimer je presegal raven iz pakta o stabilnosti in rasti, ki je pri 60 odstotkih BDP-ja, a je bil pod povprečjem EU-ja, ki znaša okoli 80 odstotkov BDP-ja. Boljši pogoji za mlade iskalce službe Španska vlada je sprejela še nov sveženj reform na trgu dela, s katerimi želi spodbuditi podjetja k novemu zaposlovanju, predvsem mladih. Po novem se bodo pogodbe za določen čas po dveh letih avtomatično spremenile v pogodbe za nedoločen čas. Zaposleni za določen čas, pogosto mladi na začetku poklicne poti, se namreč pritožujejo, da jih delodajalci po dveh letih odpustijo, namesto da bi jih redno zaposlili. Vlada je uvedla tudi novo obliko delovnega razmerja, namenjeno mladim med 16. in 25. letom starosti brez kvalifikacij. Zaposleni po tem razmerju, ki bo lahko sklenjeno za eno ali dve leti, bodo lahko četrtino delovnega časa namenili usposabljanju. Podjetjem za takšno delovno razmerje ne bo treba plačevati socialnih prispevkov. Španija močno zategnila pas Špansko gospodarstvo je zdrsnilo v recesijo v drugi polovici leta 2008, ko je izbruhnila svetovna finančna in gospodarska kriza in pripomogla k poku španskega nepremičninskega balona, v letu 2010 pa se je nato stabiliziralo. Država se še vedno spoprijema z visoko, 20,89-odstotno stopnjo brezposelnosti. Mednarodni finančni trgi so zaskrbljeni, da Španija zaradi počasne gospodarske rasti, visokega javnofinančnega primanjkljaja in visokih obresti ne bo več zmožna odplačevati dolga in bo morala iskati mednarodno finančno pomoč. Začasno jo je pred pritiski trgov z odkupovanjem državnih obveznic rešila Evropska centralna banka, španska vlada pa je močno zarezala v javno porabo.
|
neutral
|
7,504
|
Indeks SBI TOP pridobil več kot odstotek Gorenjeve delnice okrevajo po padcu na 13-letno dno in so se podražile četrtič zapored, tokrat za skoraj štiri odstotke. Cena je ob 32 tisoč evrih prometa dosegla 6,97 evra in je še vedno skoraj 50 odstotkov nižja kot na začetku letošnjega leta in 86 odstotkov pod rekordno vrednostjo iz leta 2007. Velenjski proizvajalec bele tehnike je v prvem letošnjem polletju ustvaril za 6,4 milijona evrov čistega dobička, kar je v veliki meri posledica izrednih finančnih prihodkov zaradi družbe Gorenje Tiki. Navzdol le Mercator Še večja rast je v torek na Ljubljanski borzi uspela Petrolovim delnicam, ki so se ob 37 tisoč evrih prometa povzpele za skoraj šest odstotkov, na 180 evrov. S Krko je bilo spet daleč največ prometa, 318 tisoč evrov, cena pa se je gibala med 57,50 in 58 evrov. Indeks SBI TOP 669 točk je pridobil 1,2 odstotka, pri čemer so se pocenile le Mercatorjeve delnice. Njihov dnevni minimum je znašal 152,1 evra. Torkovi tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +7,10 % 1,66 EUR PETROL +5,82 % 180,00 GORENJE +3,73 % 6,95 TELEKOM +0,83 % 71,40 NOVA KBM +0,02 % 5,451 KRKA +0,00 % 57,50 LUKA KOPER -0,34 % 10,365 MERCATOR -0,59 % 152,10 Gospodarska klima vedno slabša Vodilne evropske borze so v ponedeljek pridobile več kot odstotek in tudi torkovo trgovanje začele obetavno, vendar je bil ob 15. uri le še London v plusu FTSE 100 +1,7 %. Vzrok, da so se borzne krivulje spet obrnile navzdol, so sveže objavljeni podatki o gospodarskem razpoloženju v Evropi. Vrednost kazalnika ESI se je v območju evra na mesečni ravni znižala za 4,7 točke na 98,3 točke, v Evropski uniji pa za pet točk, na 97,3 točke. V Italiji rast minimalna Kljub vedno slabši gospodarski klimi naj bi se Evropa izognila recesiji z dvojnim dnom, napoveduje bonitetna hiša Standard & Poors, ki pa je napoved gospodarske rasti za območje evra za letos znižala z 1,9 odstotka na 1,7 odstotka. Skrbijo zlasti države z obrobja Unije, ki jih najbolj pesti dolžniška kriza, novo žarišče pa utegne biti Italija. Analitiki napovedujejo, da bo gospodarska rast letos nižja od enega odstotka, naslednje leto pa se bo še znižala, kar bo vladi v Rimu oteževalo delo pri uravnoteženju proračunskega primanjkljaja.
|
neutral
|
7,505
|
Klepet o Pravi ideji! z Edito Cetinski Malnar Slovenci smo zelo inovativen narod, zelo iznajdljivi, ogromno je idej, manjka nam morda le malce poguma, da se s strastjo vržemo v posel, ugotavlja urednica oddaje Prava ideja! Pred novo sezono uspešne oddaje, ki se začenja to sredo, smo v MMC-jevi klepetalnici gostili urednico in novinarko Edito Cetinski Malnar. Podjetij s pravo idejo je kljub krizi ogromno, prave ideje je najti na različnih področjih delovanja in tudi sama gledam na to, da jih predstavimo z zelo različnih prodočij, pravi. Preberite celoten klepet Prav tako se ustvarjali oddaje trudijo, da domači javnosti približajo kariere Slovencev, ki so uspeli v tujini. V prvi oddaji bodo predstavili ameriško Slovenko Karin Yurkovich, oblikovalko poročnega nakita, ki sodi med pet najbolj priznanih oblikovalcev v ZDA in dela s tako slovitimi imeni, kot so Vera Wang, Oscar de la Renta, Aretha Frankiln. Za oktober pa že napovedujejo posebno oddajo, ki so jo posneli na Googlu, kjer v menedžmentu dela tudi uspešni Slovenec Andy Cedilnik. Prava ideja! po novem na sporedu vsako sredo ob 23. uri in ne več ob torkih, ponovitev pa bo vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Novi podjetniki prav zaradi oddaje Takšne zgodbe namreč navdihnejo ljudi, poudarja Cetinski Malnarjeva, ki dobiva tudi sporočila, da so posamezniki začeli uresničevati svoje sanje prav zaradi oddaje. Ko sem oddajo postavila na noge maja 2008, sem bila prepričana, da bo oddaja uspešna, ker je bilo predstavljanje pozitivnih praks v medijih takrat zelo malo. Nisem pa si predstavljala, da bo tako uspešna, da bo tako pripomogla k ustvarjanju, inovativnosti, podjetnosti in pozitivnemu duhu, in to prav v času recesije. Mednarodne nagrade Oddajo so v teh letih opazili tako v domači kot tuji strokovni javnosti, saj je prejela že štiri nagrade, urednica pa je letos koncept predstavila tudi na Univerzi Stanford v Silicijevi dolini. Oddaja je moja prava ideja, ki je v meni zorela vrsto let, ko sem delala kot novinarka, voditeljica Dnevnika in urednica Notranjepolitične redakcije. Postavila sem se v vlogo gledalca in se vprašala, kaj bi rada gledala po televiziji, kaj pozitivnega bi lahko predstavila širši publiki, se Edita Cetinski Malnar spominja začetkov. Zdaj z njo delajo še trije novinarji - novinarka in redaktorica Eva Uranjek, raziskovalni novinar Simon Vadnjal in novinar za finance Marko Štor - ki pripravljajo prispevke. Informacije o možnih temah in gostih dobijo med strokovno javnostjo, od podjetnikov, od ljudi, ki jih poznajo, iz medijev. Prave ideje piše življenje, so prepričani.
|
positive
|
7,506
|
Gaspari Podatki niso dobri Slovenski BDP se je v drugem četrtletju okrepil, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala 1 odstotek. Letna inflacija pa znaša 0,9 odstotka. Bruto družbeni proizvod se je v drugem četrtletju v primerjavi s četrtletjem pred tem okrepil za 0,1 odstotka, na letni ravni pa je gospodarska rast znašala en odstotek. Gospodarska rast se je tako po obdobju približno dvoodstotnega povečevanja BDP-ja, ki je trajalo od drugega četrtletja lani, zmanjšala za približno polovico. Spodbude zaradi tujega povpraševanja Skromno gospodarsko rast v tem četrtletju je spodbujal izvoz, zaviralo pa gradbeništvo. Izvoz je bil v drugem četrtletju za 8,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani. »Slovenski blagovni izvoz je ob nastopu gospodarske krize beležil enega največjih padcev v EU, od druge polovice leta 2009 je relativno hitro okreval, v drugem četrtletju letos pa se je spodbuda iz mednarodnega okolja umirila,« je ob tem poudaril direktor Umarja Boštjan Vasle. Gospodarsko aktivnost po njegovih besedah sicer še naprej spodbuja tuje povpraševanje, domača potrošnja pa ne kaže znakov okrevanja. Prav tako se še ni izboljšal dostop do virov financiranja. Križanič Rast slabša zaradi gradbeništva ... Po oceni ministra za finance Franca Križaniča se gospodarska rast v Sloveniji sicer nadaljuje, a je slabša kot v zadnjih dveh četrtletjih. Upadanje gospodarske rasti minister pripisuje padcu investicijske porabe in globokem upadu dodane vrednosti v gradbeništvu. Gre za precejšen upad, meni Križanič, še zlasti, ker je bilo usihanje opazno že lani. Po njegovem je padec posledica neracionalne tekme z zniževanjem cen, ki jih ta sektor ne prenese. ... inflacijski tokovi obvladljivi Slovenija po mnenju finančnega ministra obvladuje inflacijske tokove, saj se je inflacija, če primerjamo lanski in letošnji avgust, znižala za 0,9 odstotka, je zapisal. Gaspari Podatki niso dobri Bolj izrazito nezadovoljen s podatki o slovenskem BDP-ju je minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Dejal je namreč, da podatki niso dobri, med olajševalne okoliščine pa šteje to, da se relativni zaostanek za povprečjem EU-ja bistveno ne povečuje. Gaspari kot ključno izpostavlja predvsem delovanje bank, njihovo posojilno dejavnost in insolvenčne postopke. Gaspari Rasti ne bo, če se ne spremenijo banke Podatki o gospodarski rasti po Gasparijevem mnenju resno opozarjajo na to, da srednjeročno močnejše gospodarske rasti ne bo, če ne bo sprememb v bančnem sistemu. Ustreznega financiranja podjetij brez ustrezne posojilne podpore namreč ne more biti, je dejal in napovedal vladne ukrepe na omenjenem področju. Gaspari je prepričan, da posojilna dejavnost v Sloveniji v zadnjem obdobju stagnira, kar ni le posledica nizkega povpraševanja, ampak tudi konservativne politike bank. Poleg tega rast zavirajo počasno prestrukturiranje podjetij v tistih insolvenčnih postopkih, v katerih kot upniki nastopajo banke. Upniki spodbujajo stečaje Glede krize gradbeništva je Gaspari dejal, da panoge ne more reševati le država, ampak je to naloga vodstev podjetij. Tudi v gradbeništvu gre za prepočasne odzive upnikov, kar po njegovem mnenju stvari le poslabšuje. Sektor se ne more stabilizirati, če upnika ne zanima prisilna poravnava, ampak raje spodbuja stečaje gradbenih družb, je še dodal. Letos so se cene dvignile za odstotek Avgusta so se zvišale tudi cene življenjskih potrebščin, in sicer za 0,3 odstotka. Rast cen od začetka leta do konca avgusta je bila enoodstotna, medtem ko je bila v enakem obdobju lani dvoodstotna. Letna inflacija znaša 0,9 odstotka, v enakem obdobju lani pa je bila 2,3-odstotna. Ta mesec so se zvišale cene rekreacije in kulture za 0,8 %, gostinskih in nastanitvenih storitev za 0,7 %, stanovanj in prevoza vsako po 0,6 %, alkoholnih pijač in tobaka za 0,5 %, hrane in brezalkoholnih pijač ter komunikacij vse po 0,1 %. K skupni mesečni rasti cen so 0,2-odstotne točke prispevala dražja goriva in energija ter 0,1-odstotne točke višje cene počitnic v paketu. 0,2-odstotne točke so prispevale še druge avgustovske podražitve. Nižje cene pa so na Statističnem uradu Slovenje zaznali pri obutvi in zelenjavi. Najvišja inflacija je v Estoniji Letna stopnja inflacije v državah članicah Evropske monetarne unije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija 2011 v povprečju 2,5-odstotna v juniju 2,7-odstotna, v državah članicah EU-ja pa 2,9-odstotna v juniju 3,1-odstotna, najnižja je bila na Irskem 1,0-odstotna, najvišja v Estoniji 5,3-odstotna, v Sloveniji pa je bila 1,1-odstotna.
|
neutral
|
7,507
|
Na Ljubljanski borzi simboličen promet Delniški trgi imajo nov razlog za skrb ameriško gospodarstvo v avgustu ni ustvarilo nobenih novih delovnih mest. Kakšno razočaranje! Analitiki so napovedovali, da bo sveže poročilo s trga dela pokazalo podobno sliko kot julija, ko je največje svetovno gospodarstvo ustvarilo neto 85 tisoč delovnih mest. Toda rast zaposlovanja se je povsem ustavila, stopnja brezposelnosti pa je ostala 9,1-odstotna. ZDA bi potrebovale vsaj 150 tisoč novih delovnih mest vsak mesec, da bi sledili rasti prebivalstva, številka pa bi morala biti še večja za okrevanje po finančni krizi in milijonih izgubljenih služb. Frankfurt izgubil več kot tri odstotke Svetovni delniški trgi, ki so v zadnjih dneh avgusta lepo okrevali po krepkih padcih v prvi polovici prejšnjega meseca, so se spet obrnili navzdol, saj gibanja na trgu dela nakazuje, da je nova recesija precej mogoča. Washington se sicer ne strinja - Bela hiša je resda oklestila napoved letošnje ameriške gospodarske rasti na 1,7 odstotka, toda o padcu BDP-ja ne govori. Kakor koli, frankfurtski DAX30 je danes do 15. ure padel za več kot tri odstotke na dobrih 5.500 točk, pod prodajnim pritiskom so spet finančna podjetja. V New Yorku je Dow Jones 11.314 točk že v uvodni minuti izgubil 150 točk. Za dodaten preplah v Evropi je v četrtek poskrbela Grčija, ki je sporočila, da ne bo dosegla želene ravni proračunskega primanjkljaja. Petkovi tečaji delnic v prvi kotaciji PETROL +1,34 % 177,75 EUR MERCATOR +1,26 % 157,00 TELEKOM +0,71 % 71,00 GORENJE +0,56 % 7,139 NOVA KBM -0,00 % 5,40 KRKA -0,87 % 57,00 LUKA KOPER -3,76 % 10,105 INTEREUROPA -10,05 % 1,691 Prometa niti za eno nepremičnino Čeprav smo že vajeni, da je na Ljubljanski borzi promet nizek, pa je petkov promet vseeno presenetil, saj ga je bilo med delnicami prve kotacije le za dobrih 150 tisoč evrov, od tega spet večino 122 tisoč evrov, drugi najnižji letošnji promet s Krkinimi delnicami, ki so zdrsnile na 57 evrov. Preostale delnice, ki sestavljajo indeks SBI TOP zvišal se je za 0,4 odstotka, na 671 točk, so se večinoma podražile, najbolj Petrolove in Mercatorjeve.
|
negative
|
7,508
|
Projekt TEŠ 6 bo državo po zadnjih ocenah stal 1,174 milijarde evrov Potencial za domačo udeležbo pri projektu je že danes 21-odstoten, poudarjajo v TEŠ-u, s čimer se odzivajo na besede ministra Gasparija, da je udeležba le petodstotna. Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Termoelektrarni Šoštanj TEŠ, je skupna vrednost pogodbenih del projekta izgradnje TEŠ-a 6 po tekočih cenah 1,174 milijona evrov, pri čemer so že danes ali pa še bodo slovenski izvajalci vključeni z najmanj 21 odstotki te vrednosti oziroma z 246 milijoni evrov. Slovenska podjetja, ki so po navedbah TEŠ-a v projekt vključena že od samega začetka, so Primorje, RGP, Cigrad, konzorcij Rudis - Esotech – Doberšek in Rudis. Pogajanja z Alstomom glede dodatne vključitve slovenskih podizvajalcev še potekajo in se lahko potencial 21-odstotnega deleža še poveča. To pa v časih gospodarske in finančne krize, ki le počasi izzveneva, ni zanemarljiv podatek, poudarja direktor TEŠ-a Simon Tot. Le podjetja, ki dosegajo ustrezne standarde, bodo lahko tudi v prihodnje kandidirala na razpisih, in to pod enakovrednimi pogoji kot ostala podjetja. Seveda pa bo pri tem pomemben dejavnik tudi cenovna konkurenčnost, še poudarjajo v TEŠ-u. Minister za razvoj Mitja Gaspari je v četrtek namreč izrazil skrb, da je domača udeležba pri projektu le okoli petodstotna. To je Gaspari označil kot sramoto za investitorja. TEŠ 6 je treba ustaviti Svet za trajnostni razvoj, ki je posvetovalno telo vlade, je v svojem stališču do nacionalnega energetskega programa poudaril, da v nobenem primeru niso primerni scenariji, ki vključujejo projekt TEŠ 6. Na današnji seji v Ljubljani so zato sprejeli sklep, v skladu s katerim bodo vladi predlagali, da do sprejema nacionalnega energetskega programa ustavi vse postopke, povezane s tem projektom. Svet za trajnostni razvoj meni tudi, da je prezgodaj ocenjevati potrebo po izgradnji drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško.
|
neutral
|
7,509
|
Med njimi JP Morgan Chase, Bank of America in Goldman Sachs Ameriške oblasti so vložile tožbe proti 17 bančnim velikanom zaradi izgub, povezanih s hipotekarnimi vrednostnimi papirji. Ti so ob izbruhu finančne krize leta 2008 izgubili vrednost, kar je davkoplačevalce stalo na milijarde dolarjev. Ameriška zvezna agencija za nepremičninske finance Federal Housing Finance Agency - FHFA toži skupno 17 finančnih institucij, med katerimi so Bank of America, Goldman Sachs, JPMorgan Chase, Deutsche Bank, HSBC, Barclays in Nomura. Agencija v tožbah proti bankam navaja, da so pri omenjenih vrednostnih papirjih kršile zakonodajo. Gre za prelomno odločitev, ki jo že več let zahtevajo zagovorniki potrošnikov. Ti že ves čas poudarjajo, da finančni velikani niso prevzeli prave odgovornosti za dejanja, ki so privedla do svetovne finančne krize. Ta je nastala po poku balona nepremičninskih cen v ZDA in posledične izgube vrednosti hipotekarnih vrednostnih papirjev. Igračkanje z vrednostnimi papirji Agencija pravi, da so banke z igračkanjem z omenjenimi vrednostnimi papirji med večletnim napihovanjem nepremičninskega balona na koncu povzročile velike izgube v paradržavnih hipotekarnih družbah Fannie Mae in Freddie Mac. Ti je država nato morala rešiti pred propadom, saj jamčita za levji delež ameriških hipotekarnih posojil. Omenjeni družbi sta namreč od banke Bank of America kupili za 32,6 milijarde dolarjev hipotekarnih vrednostnih papirjev, od Credit Suissa za 14,1 milijarde dolarjev, od Deutsche Banka za 14,2 milijarde dolarjev, od Goldman Sachsa pa za 11,1 milijarde dolarjev.
|
negative
|
7,510
|
Rekorder bo plačal 90.000 evrov davka Davčni rekorder je lani prejel dobrih 442.000 evrov obresti oz. 37.000 vsak mesec. Več kot 51.000 Slovencev je prejelo več kot 1.000 evrov obresti. Po plačilu davkov na obresti je slovenskemu bogatašu ostalo na mesec ostalo nekaj manj kot 30.000 evrov, piše spletni portal zurnal24.si. Skupaj je lani prejel 442.344 evrov obresti ali 17,6 plače predsednika uprave Krke Jožeta Colariča. Za ta znesek bi po izračunih portala moral imeti v depozitu 11 milijonov evrov. Kdo je ta srečnež, davčna uprava Durs zaradi tajnosti podatkov ne more razkriti. Vseeno pa bo moral plačati skoraj 90 tisoč evrov dohodnine, ta pa se plača le za obresti, višje od 1.000 evrov. Ta znesek je lani preseglo 51.802 Slovenca, Durs pa bo z dohodnino od obresti zbral dobrih 17 milijonov evrov. Natanko 1.464 davčnim zavezancem pa je na mesec le od obresti ostalo vsaj 683 evrov. Povprečna starostna pokojnina julija je bila, za primerjavo, 628 evrov. Za tak mesečni prihodek od obresti so morali imeti na banki 250.000 evrov depozita, ob predpostavki, da obrestna mera znaša štiri odstotke.
|
positive
|
7,511
|
Izguba Adrie ob polletju 9 milijonov evrov Vodstvo Ardie Airways se je s sindikati pogovarjalo o novi kolektivni pogodbi, s katero želi plače zaposlenih znižati še za petino. To je tudi eden izmed pogojev bank upnic za pretvorbo terjatev v lastniške deleže. Upravni odbor je medtem sklical novo skupščino za 21. september. Že prejšnje vodstvo je približno 400 zaposlenim za petino znižalo plače, zdajšnje vodstvo pa želi znova znižati stroške dela še za petino, predvsem pri dodatkih in bonitetah, je za TV Dnevnik poročal Florjan Zupan. Banke upnice Adrie Airways naj bi se med seboj že uskladile glede konverzije terjatev, vendar vodstvo slovenskega letalskega prevoznika skupnega sestanka z vsemi bankami še ni imelo, je povedal glavni izvršni direktor Adrie Airways Klemen Boštjančič, ki pričakuje, da bo dogovor z bankami do septembrske skupščine vendarle sklenjen. Kot je povedal Boštjančič, so se banke upnice - Nova Ljubljanska banka, UniCredit Banka Slovenija, Hypo Alpe Adria Bank, Abanka Vipa in Gorenjska banka - glede višine konverzije terjatev usklajevale med seboj, NLB pa je na Adrio Airways poslal dopis, ki naj bi bil usklajen z vsemi bankami. Glavni izvršni direktor Adrie Klemen Boštjančič je pojasnil, da se govori o manjšem številu zaposlenih, poleg pogodbenih sodelavcev tudi redno zaposlenih, hkrati pa bi šlo za reze tudi pri dodatkih. Gordana Boberič iz Združenja kabinskega osebja posadk letal Slovenije pa je znova poudarila, da že dalj časa opozarjajo na težave. Izguba Adrie ob polletju devet milijonov evrov Pogajanja se bodo začela v ponedeljek. Banke pa bodo privolile v konverzijo terjatev le ob podpisu nove kolektivne pogodbe. Operativna izguba Adrie je ob polletju znašala devet milijonov evrov, od 28 poletnih linij pa jih nameravajo zdaj ukiniti približno petino. Kot je povedal izvršni direktor Adrie Robert Vuga, pa v Adrii ostajajo regionalni prevoznik, ukinjajo pa tiste linije, ki pomenijo izgubo. Ob razgretem ozračju med sindikati in upravo pa v javnost prihajajo tudi anonimke na račun zdajšnjega vodstva, ki pa jih oba izvršna direktorja zavračata kot neutemeljene, saj so vse navedbe že obravnavali na sejah upravnega odbora.
|
negative
|
7,512
|
Najslabše ocene učinkovitosti trga dela in razvitosti finančnega trga Slovenija je na lestvici svetovne konkurenčnosti izgubila 12 mest in se znašla na 57. mestu med 142 državami. Za ekonomista Bernarda Brščiča je to znak za alarm. Svetovni gospodarski forum v svojem poročilu o svetovni konkurenčnosti 2011-2012 ugotavlja, da Švica ohranja položaj najbolj konkurenčnega svetovnega gospodarstva predvsem zaradi dobrih gospodarskih rezultatov na praktično vseh področjih. Kot največje prednosti švicarskega gospodarstva WEF izpostavlja inovacijsko sposobnost, tehnološko razvitost in učinkovitost trga dela. Še posebej dobro ocenjeni so švicarske znanstvene in raziskovalne ustanove, dober prenos raziskovalnih dognanj v gospodarstvo in močni raziskovalno-razvojni oddelki v podjetjih. Švica je na vrhu lestvice tudi po kakovosti in preglednosti javnih institucij ter delovanju pravne države, infrastrukturi, trdnem finančnem sistemu in stabilnem makroekonomskem okolju. Švici sledijo Singapur, ki se je s tretjega povzpel na drugo mesto, Švedska lani druga, Finska lani sedma, ZDA lani četrto mesto, Nemčija lani petem mestu, Nizozemska lani osma, Danska lani deveta, Japonska lani šesta in Velika Britanija lani 12.. Pred nami Indija, za nami Mehika Slovenija je pristala na 57. mestu med 142 državami, medtem ko je bila lani na 45. mestu med 139 državami. Na letošnji lestvici je tik za Indijo ki je izgubila pet mest in pred Mehiko ki je pridobila osem mest. Slovenija je dobila najboljše ocene za področje višjega izobraževanja in usposabljanja 21. mesto ter zdravja in osnovnega izobraževanja 24. mesto. Sledila so področja tehnološke pripravljenosti 32. mesto, makroekonomskega okolja 35. mesto, infrastrukture 37. mesto ter inovacij 40. mesto, učinkovitosti trga dobrin 48. mesto, razvitosti poslovanja 49. mesto in delovanja institucij 55. mesto. Velikost trga Slovenijo uvršča na 80. mesto. Najslabše ocene je Slovenija dobila za učinkovitost trga dela in razvitost finančnega trga oboje 102. mesto. Največji težavi Slovenije dostop do financiranja in neučinkovita birokracija Glede na ugotovitve raziskave je največja ovira za poslovanje v Sloveniji dostop do financiranja. Sledijo neučinkovitost vladne birokracije, stroga delovna regulativa, davčne stopnje in davčna regulacija. Brščič Za slabo stanje je kriva država Ekonomist Bernard Brščič meni, da poslabšanje konkurenčnega položaja Slovenije zaznavajo praktično že vse institucije, ki se s tem ukvarjajo. Po njegovem mnenju padec na lestvici konkurenčnosti domačih opazovalcev ne preseneča, saj se je v zadnjih treh letih izjemno poslabšalo poslovno okolje . Za nastali položaj je neposredno odgovorna država, ki ni vzpostavila reda na najbolj kritičnih področjih dostop do finančnih virov, neučinkovita birokracijo in toga delovnopravno zakonodaja, pravi Brščič. Izboljšave so nujne Prav na teh najšibkejših točkah slovenske konkurenčnosti, bi po Brščičevem mnenju država morala poskrbeti za red in institucionalne spremembe. Tu je zlasti pomemben trg dela, ki ga tudi v Svetovnem gospodarskem forumu izpostavljajo kot izjemno rigidnega in nefleksibilnega, je dejal. Izboljšati bi bilo treba tudi finančni sektor, saj vemo, da imata državni banki zelo velik tržni delež, banke pa niso dobro upravljane, je dejal Brščič. Ob tem je izpostavil še problem političnih kreditov, kjer se politično ustreznim posameznikom dajejo neustrezno zavarovani krediti, posledično pa podjetja, ki bi imela zanimive podjetniške ideje, do teh sredstev vsaj v državnih bankah ne morejo priti . Gaspari Vlada je ukrepe sprejela Na objavo lestvice se je odzval tudi minister za razvoj in evropske zadeve ter začasni minister za gospodarstvo Mitja Gaspari. Poudaril je vladne ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in ukrepe glede bančnega sektorja, sprejete februarja letos. Na upad konkurenčnosti slovenskega gospodarstva se je odzval tudi Andrej Vizjak SDS. Meni, da je nižji položaj na lestvici posledica neustrezne gospodarske politike Pahorjeve vlade ter da potrjuje kritike gospodarstvenikov in opozicije.
|
negative
|
7,513
|
Rekordno nizka donosnost ameriških obveznic Strah pred širitvijo dolžniške krize je evropske borze zbil na dveletno dno, sredino trgovanje pa je končno postreglo z več optimizma. DAX se je povzpel za štiri odstotke. Bliža se tretja obletnica zloma banke Lehman Brothers, finančni trgi pa se vedejo že kar sumljivo podobno kot tedaj. Največjo grožnjo predstavlja evropska dolžniška kriza, ki se iz Grčije seli v notranjost Unije, vedno več pa je tudi možnosti, da bodo ZDA doživele novo recesijo. V torek je indeks Dow Jones med trgovanjem zdrsnil pod 11 tisoč točk, vendar je bil konec boljši in Dow je dan končal pri 11.139 točkah oziroma le 0,9 odstotka pod izhodiščem. Zlato doseglo 1.920 dolarjev Spet so bile pod prodajnim pritiskom zlasti finančne delnice. Vrednost Bank of Americe je nižja še za 3,4 odstotka, saj naj bi banka v prihodnjih letih odpustila 30 tisoč uslužbencev. Vlagatelji so denar selili v ameriške obveznice in zlato. Donos 10-letne državne obveznice je zdrsnil na 1,91 odstotka, kar je rekordno nizka vrednost, cena unče zlata pa je dosegla že 1.920 dolarjev, kar je tudi posledica presenetljive odločitve švicarske centralne banke, ki je sporočila, da bo z vsemi sredstvi branila tečaj franka pri 1,20 franka za evro. Sredini tečaji delnic v prvi kotaciji NOVA KBM +3,38 % 5,50 EUR KRKA +1,79 % 57,00 TELEKOM +1,47 % 69,00 PETROL +0,06 % 172,00 LUKA KOPER -0,00 % 10,26 INTEREUROPA -0,00 % 1,64 MERCATOR -0,48 % 155,50 GORENJE -1,45 % 6,80 Frankfurt okreval po padcu na dveletno dno Nekateri analitiki že opozarjajo, da se je začel medvedji trend, čeprav v ZDA širši indeks S & P 500 še ni 20 odstotkov pod letošnjim vrhom, ampak le 14,5 odstotka. Medvedjemu kriteriju je že zadostil Frankfurt, saj je indeks DAX30 v torek je dan končal pri 5.193 točkah od majskega vrha oddaljen 30 odstotkov. Sredino trgovanje je le prineslo odboj in DAX se je zvišal za štiri odstotke. Delnice Daimlerja in Commerzbanke so dražje za več kot pet odstotkov. Na boljše razpoloženje je vplivala tudi novica, da je nemško ustavno sodišče v Karlsruheju zavrnilo ugovore zoper sodelovanje Nemčije pri finančni pomoči Grčiji in ostalim prezadolženim državam. Krka dražja za skoraj dva odstotka Po dveh negativnih dneh so se v povprečju zvišale tudi vrednosti delnic na Ljubljanski borzi, saj je indeks SBI TOP 662 točk pridobil 0,8 odstotka. S Krko je bilo za 388 tisoč evrov prometa, cena je poskočila do 57,4 evra. S preostalimi papirji je bil promet izjemno skromen, lepa rast pa je uspela delnicam Nove KBM, ki so se ob 13 sklenjenih poslih podražile za več kot tri odstotke, še vedno pa so kar 46 odstotkov pod vrednostjo z začetka leta.
|
neutral
|
7,514
|
Skupščina o dokapitalizaciji še ni odločala Kad in Sod prodajata 53,17-odstotni delež v Casinoju Portorož, ki je že dalj časa v finančnih težavah. Ogrožena so delovna mesta 280 zaposlenih. Sklada prodajata 1.830.767 navadnih imenskih delnic in 46.837 imenskih participativnih prednostnih delnic, kar skupaj predstavlja več kot 50 odstotkov osnovnega kapitala družbe. Ponudbe za odkup se lahko nanašajo na celoten sveženj delnic, ponujena cena na delnico pa mora biti izražena z natančnim evrskim zneskom. Kapitalska družba Kad in Slovenska odškodninska družba Sod se lahko po odpiranju ponudb tudi odločita za nadaljnja pogajanja in/ali dražbo. Pogodba z morebitnim kupcem bo sklenjena, ko bosta kupec in prodajalec v skladu z zakonom o igrah na srečo pridobila vsa potrebna soglasja ministrstva za finance. Finančna agonija družbe ogroža 280 delovnih mest Uprava Casinoja Portorož je sredi junija letos razglasila plačilno nesposobnost družbe in nato konec istega meseca nadzornemu svetu predstavila načrt finančnega prestrukturiranja družbe, ki predvideva tudi odpuščanje okoli 50 zaposlenih, kot pogoj za uspešno prestrukturiranje pa postavlja dokapitalizacijo družbe v višini 10 milijonov evrov. Sklada sta k sodelovanju pri dokapitalizaciji povabila tudi primorske občine in takrat sporočila, da svojega deleža v igralnici ne nameravata povečevati, strinjala pa bi se z vstopom vlagatelja, ki bi prevzel večinski delež v družbi. Skupščina družbe o dokapitalizaciji še ni odločala, če pa jo bodo potrdili, bodo morali ponudniki soglašati, da sklada njihove podatke razkrijeta upravi družbe. Podatki se smejo uporabiti izključno z namenom povabila k drugemu krogu dokapitalizacije, ki predvideva vabila za pet morebitnih vlagateljev, ki jih izbere uprava in potrdi nadzorni svet. Delavci pozivali na pomoč Konec avgusta so se zaradi stanja v družbi oglasili tudi igralniški delavci, ki so Sod in Kad pozvali k vplačilu nujno potrebnih dokapitalizacijskih sredstev, sicer bodo, kot so dejali, ogrožena delovna mesta 280 zaposlenih. Opozorili so tudi, da ob morebitnem stečaju stečajna masa ne bo dovolj velika za poplačilo odpravnin.
|
negative
|
7,515
|
Konec za tri podjetja Mariborsko okrožno sodišče je začelo stečajna postopka v Karoserijah in Velt Stavbarju, celjsko pa je sprožilo postopek za stečaj podjetja Vegrad Naložba. Z začetkom stečajnega postopka v podjetju Karoserije je mariborsko okrožno sodišče vendarle zaključilo agonijo okoli 50 preostalih zaposlenih, ki so s stavko že skoraj tri mesece zaman poskušali doseči izplačilo zaostalih plač in drugih obveznosti ali pa vsaj stečaj. Za stečajnega upravitelja je sodišče imenovalo Simona Prelogarja, upnike pa pozvalo, da najpozneje do 9. decembra prijavijo svoje terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice v stečajnem postopku. Prvi sindikalist v podjetju Dušan Mlakar pravi, da je stečaj za delavce na neki način olajšanje, saj se bodo zdaj končno lahko prijavili na borzo in prišli vsaj do nekaj denarja. Kljub temu pa upajo, da se bodo čim prej lahko sestali s stečajnim upraviteljem, da z njim dorečejo nadaljnje postopke. V stečaj tudi hči Stavbarja Gradenj Isto sodišče je danes začelo tudi stečajni postopek družbe Velt Stavbar, hčerinske družbe mariborskega gradbenega podjetja Stavbar Gradnje, ki je v stečaju od januarja. Za stečajno upraviteljico je bila imenovana Nasta Korbun, sodišče pa je upnike pozvalo, da svoje terjatve prijavijo v treh mesecih oz. najpozneje do 9. decembra. Omenjeno podjetje naj bi bilo pravzaprav podjetje z enim samim zaposlenim - Miroslavom Temnikom, sicer direktorjem propadle družbe Stavbar Gradnje. Ime družbe se je v javnosti pojavilo v začetku lanskega leta, ko je bila izbrana za izvajalca del pri gradnji doma starostnikov Dom pod Gorco. Za njim naj bi se za pridobitev posla skrivala Stavbar gradnje in MTB, ki sta bila takrat oba v prisilni poravnavi. Zaradi omenjenega posla in domnevnih nepravilnosti pri ustanavljanju družbe Dom pod Gorco je bila novembra lani proti mariborskemu županu Francu Kanglerju in še trem osebam vložena kazenska ovadba. Okrožno sodišče v Celju pa je začelo stečajni postopek družbe pooblaščenke Vegrad Naložba. Za stečajnega upravitelja je imenovalo Dušana Taljata. Tudi v tem primeru imajo upniki do vključno 9. decembra čas, da prijavijo terjatve ter ločitvene in izločitvene pravice. Stečaj Vegrada Naložbe predlagalo podjetje samo Družba Vegrad Naložba je bila največja, 56,76-odstotna lastnica Vegrada, ki je v stečaju od 6. oktobra lani. Lastniki družbe Vegrad Naložba so bili nekdaj vodilni v podjetju Vegrad, med drugimi nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak. Stečaj je predlagalo podjetje samo.
|
negative
|
7,516
|
Grčija, nesposobna plačevati obveznice, na poti v propad? Odstop vodilnega nemškega ekonomista v ECB-ju se ne bi mogel zgoditi v slabšem času, ko se politiki evroobmočja trudijo, da bi našli način, kako se izvleči iz najhujše krize skupne evropske valute. Jürgen Stark, član odbora Evropske centralne banke in oster kritik politike ECB-ja, je v petek sporočil, da ne bo končal svojega mandata, ampak bo odstopil že po letošnjem letu. Njegov odstop je hud udarec za evropske politike, ki se pripravljajo na možnost, da Grčija ne bo mogla odplačati svojega dolga. ECB je tista institucija, ki si je prizadevala območje evra zaščititi pred dolžniško krizo in preprečiti zlom trga obveznic. Težava Evropske unije je v tem primeru ta, da nima zvezne vlade ali skupnega fiskalnega organa in da so države članice neusklajene. ECB drži zadeve skupaj in vse, kar lahko oslabi Evropsko centralno banko, ta trenutek prinaša slabe novice, je za Reuters povedal eden izmed evropskih uradnikov. Nesoglasja med ECB-jem in Nemčijo? Odhod Starka bo po vsej verjetnosti še zmanjšal verodostojnost ECB-ja v Nemčiji, ki je nakup obveznic ves čas označevala za neprimeren način financiranja javnega dolga, pa tudi med volivci v tem največjem evropskem gospodarstvu. To bi lahko še otežilo večje fiskalno poenotenje, in to prav v času, ko je nemška kanclerka Angela Merkel spoznala, da je za ohranitev skupne valute potreben velik korak naprej v gospodarskem upravljanju. To je vse zelo resno. Če ECB ne bo sposoben odkupiti španskih in italijanskih obveznic, ob tem pa bo moral prestrukturirati grški dolg, se lahko kriza razširi tudi v druge države članice. Če v ECB-ju ne bo konsenza, je to resna nevarnost, je povedal Jean Pisani-Ferry, direktor bruseljskega think-tanka. ECB je do zdaj odkupil že 135 milijard evrov vredne italijanske, španske, grške, irske in portugalske obveznice. Grčija pred robom propada? Številni analitiki so prepričani, da je le še vprašanje časa, preden bo Grčija nesposobna plačati svoje obveznice. Evropska unija, ECB in IMF, ki so prejšnji teden prekinili pogovore z Atenami, naj bi skušali najti način, kako bodo naslednji obrok plačila Grčije v vrednosti osem milijard evrov prestavili na oktober. To bi Grčiji omogočilo, da bi še nekaj časa plavala nad vodo, dokler evropske države ne bi odobrile novih pooblastil za reševanje držav, za nakup obveznic na sekundarnem trgu in za posojo denarja za dokapitalizacijo bank. Zamenjava Starka z bolj pragmatičnim nemškim ekonomistom Jörgom Asmussenom, ki ga predlaga Berlin, bi lahko zmanjšala ideološke napetosti v evropski banki. Lahko pa bi tudi prisilila Maria Draghija, ki bo 1. novembra na mestu predsednika ECB-ja zamenjal Jean-Clauda Tricheta, da zavzame odločnejše stališče in prekine odkupovanje obveznic. Draghi je vlade že opozoril, da ECB-jevo odkupovanje obveznic ne smejo jemati za samoumevno. Evropa se bo morala dogovoriti Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da bodo morale evropske države preseči svoje razlike in se poenotiti, saj bo skupna evropska valuta le tako lahko preživela. Pomislite, kako je to videti v New Yorku. Kot da se ti ljudje ne morejo več usesti za isto mizo in se dogovoriti o rešitvah, je za Reuters povedal Josef Janning, direktor raziskav pri bruseljskem European Policy Centru.
|
negative
|
7,517
|
Pesimističen začetek tedna na borznih parketih Delniški trgi se še naprej sesedajo pod težo špekulacij, da bo Grčija kmalu bankrotirala, šok pa je povzročil tudi napovedan odhod Jürgena Starka iz Evropske centralne banke. Odstop vodilnega nemškega ekonomista v Evropski centralni banki je že v petek poskrbel za minirazprodaje ne le v Evropi, ampak tudi v New Yorku, saj je indeks Dow Jones padel za 2,7 odstotka in teden končal pod 11 tisoč točkami. Nov val skrbi je v ponedeljek zajel tokijsko borzo Nikkei je izgubil 2,3 odstotka in je z 8.535 točkami najnižje letos in se razširil po evropskih borznih parketih, kjer jih je strah tudi vedno večje verjetnosti, da bo Grčija pokleknila pod težo dolgov in celo zapustila Evropsko unijo. Vseevropski indeks FTSEurofirst 300 885 točk se je znižal za več kot tri odstotke in je na 26-mesečnem dnu. DAX30 zdrsnil pod 5.000 točk Frankfurtski DAX30 je dopoldne pogledal pod 5.000 točk. Delnice Commerzbanka in Deutsche banka so strmoglavile za skoraj deset odstotkov, še večje izgube pa so si privoščile delnice francoskih bank, saj naj bi agencija Moodys zaradi velike izpostavljenosti do grških obveznic kmalu še dodatno znižala oceno bankam BNP Paribas, Societe Generale in Credit Agricole. Spomnimo, da je bil DAX še maja več kot 50 odstotkov višje 7.600 točk. Evro je dosegel novo najnižjo vrednost v zadnjih sedmih mesecih in za hip pogledal pod 1,35 dolarja. Ponedeljkovi tečaji delnic v prvi kotaciji INTEREUROPA +0,00 % 1,85 EUR LUKA KOPER +0,00 % 10,50 GORENJE -0,89 % 6,69 TELEKOM -1,05 % 66,00 PETROL -1,08 % 165,20 MERCATOR -1,15 % 154,20 NOVA KBM -1,89 % 5,20 KRKA -3,51 % 55,00 NKBM najnižje od začetka kotacije Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP 642 točk izgubil dva odstotka in padel še nižje, kot je bil 24. avgusta, tako da je spet na najnižji točki od uvedbe tega indeksa leta 2006. Najprometnejša Krka 370 tisoč evrov je ob 81 sklenjenih poslih zdrsnila na 55 evrov, delnice Nove KBM pa so vredne le še 5,2 evra. Recesija običajno najbolj prizadene finančni sektor, slovenske banke pa se še naprej ukvarjajo s težavami zadnje krize. Zato dodatni pritiski na ceno delnice niso presenečenje, je dogajanje, povezano z Novo KBM, komentiral Matej Šimnic Alta.
|
negative
|
7,518
|
Frankfurt pridobil tri odstotke Cena dveletne grške obveznice je zdaj tako nizka, da je njen donos, ki se giblje v obratni smeri, dosegel 94 odstotkov. Verjetnost za grški zlom je že 90-odstotna, kažejo izračuni. Na drugi strani so obveznice varnih držav še naprej varno pribežališče vlagateljev, ki zadnje čase razprodajajo svoje delniške porfelje. Ta teden je donos ameriške desetletne obveznice padel na 1,87 odstotka, donos nemške obveznice pa celo na rekordno nizkih 1,72 odstotka in očitno se bodo morali tudi na zahodu tako kot na Japonskem navaditi, da je donos 10-letne obveznice pod dvema odstotkoma, kar je napoved šibke oziroma nikakršne gospodarske rasti. Medtem je donos grške 10-letne obveznice v torek skoraj dosegel 23 odstotkov, italijanske 5,7 odstotka, seveda ne zaradi pričakovanj o visoki rasti obeh gospodarstev, ampak zaradi strahu pred banrotom javnih financ. V grškem primeru je takšen scenarij že skorajda gotov. Moodys znižal kreditno oceno francoskima bankama Vodilni evropski delniški indeksi so na začetku tega tedna dosegli najnižje vrednosti v zadnjih dveh letih in pol, frankfurtski DAX30 pa je zdrsnil pod 5000 točk, tako da je že 35 odstotkov pod letošnjim vrhom. Sredino dopoldne je le prineslo nekaj olajšanja, potem ko je predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso povedal, da bodo kmalu predstavili možnost uvedbe evroobveznic, kar naj bi po prepričanju mnogih lahko omililo posledice evropske dolžniške krize. Indeks DAX30 je do 14. ure pridobil tri odstotke in se zavihtel nad 5300 točk, rasti pa so se precej upirale bančne delnice. Agencija Moodys je pričakovano znižala kreditno oceno francoskih bank Crédit Agricole z Aa1 na Aa2 in Société Générale z Aa2 na Aa3, izgledi pa so pri obeh bankah negativni. Finančne krivulje Če bi Grčija izstopila iz evrskega območja in se vrnila k drahmi, bi imelo to uničujoče posledice za Helensko republiko. Pozitiven torek na Wall Streetu V ZDA so se v torek dražile zlasti delnice tehnoloških podjetij, ki so bile v prejšnjih dneh pod prodajnim pritiskom. Indeks Dow Jones 11.105 točk je porasel za 0,4 odstotka, tehnološki indeks Nasdaq 2.532 točk pa za poldrugi odstotek. Nekateri analitiki menijo, da so delnice po številnih padcih zdaj že tako ugodno ovrednotene, da cena vključuje tudi možnost grškega bankrota. Trgovec Best Buy je s četrtletnimi poslovnimi rezultati zgrešil napovedi, delnice so padle za več kot šest odstotkov. Po koncu trgovanja je računalniški koncern Dell sporočil, da bo odkupil še za pet milijard dolarjev lastnih delnic. V zunajborznem trgovanju je cena Dellovih delnic porasla za več kot dva odstotka. Sredini tečaji delnic v prvi kotaciji NOVA KBM +0,40 % 5,02 EUR MERCATOR +0,06 % 154,50 KRKA -0,04 % 55,00 GORENJE -1,22 % 6,50 TELEKOM -1,52 % 65,00 PETROL -2,04 % 163,10 INTEREUROPA -2,08 % 1,411 LUKA KOPER -6,68 % 9,705 S Krko za skoraj milijon evrov prometa Indeks SBI TOP 637 točk se je znižal petič zapored in sedmič v zadnjih osmih trgovalnih dneh. Največji krivec za polodstotni padec SBI-ja so Petrolove delnice, ki so cenejše za dva odstotka. medtem ko sta tečaja Telekoma in Gorenja zdrsnila za več kot odstotek. Promet s Krko se je povečal in ga je bilo za skoraj milijon evrov, posli so se sklepali v razponu med 54,76 in 55,25 evra. Cena delnic Nove KBM ni zdrsnila pod pet evrov. Za spodbudnejše gibanje delnic slovenskih blue-čipov bi se lahko bolj potrudila tudi sama podjetja. Med signali, ki vlagateljem vlivajo nekaj optimizma, so nakupi delnic s strani članov uprave. Mateja Treven, članica uprave Pozavarovalnice Sava, je tako kupila 700 delnic Save Re v skupni vrednosti 4.305 evrov. Tečaj Save Re je danes ostal nespremenjen pri 6,03 evra.
|
neutral
|
7,519
|
Sestanek so preložili Napovedano srečanje med poslanci SD-ja in predstavniki AUKN-ja je prestavljeno za nedoločen čas. Iz agencije pa so sporočili, da namen srečanja ni lobiranje v prid ohranitve agencije. Nekateri mediji so namreč poročali, da je namen srečanja lobiranje, iz Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS pa so sporočili, da je AUKN konec junija poslanskim skupinam v DZ poslal dopis, v katerem jim ponuja sestanek za predstavitev dela agencije. Srečanje je bilo namenjeno predstavitvi dela Tudi vodja poslanske skupine SD-ja Dušan Kumer je zavrnil pisanje medijev, da naj bi vodstvo AUKN-ja v luči načrtov o večjih spremembah pri načinu upravljanja z državnimi naložbami pri poslanskih skupinah lobiralo v prid ohranitvi statusne oblike agencije, in opozoril, da je bilo predvideno srečanje namenjeno predstavitvi dela agencije oz. strategije njenega delovanja. Vse ostalo je prvi poslanec SD-ja označil za špekulacije, ki jih ni želel komentirati. Do preložitve je prišlo zaradi drugih obveznosti poslancev največje vladne stranke, je pojasnil. Vlada naj bi konec julija obravnavala izhodišča za ukinitev AUKN-ja, Kapitalske družbe Kad, Slovenske odškodninske družbe Sod in DSU-ja kot pravnih oseb ter njihovo združitev pod novo Posebno družbo za upravljanje s kapitalskimi naložbami države. Ta naj bi imela najverjetneje statusno obliko gospodarske družbe oziroma družbe za upravljanje. Dobro je, da so poslanci obveščeni, kaj dela AUKN Mediji so poročali, da naj bi vodstvo agencije v zadnjih tednih stopilo v ofenzivo za ohranitev sedanje oblike upravljanja z državnimi naložbami, še bolj pa naj bi se ta okrepila, potem ko je poslanska skupina Zares pripravila predlog novele zakona o upravljanju kapitalskih naložb države, s katerim želi ukiniti agencijo in ustanoviti urad, ki bi deloval v okviru vlade. V agenciji so dejali, da odgovarjajo DZ-ju, zato je dobro, da so poslanci obveščeni, kaj AUKN dela in kakšne so prihodnje aktivnosti agencije. V tej luči so bili zastavljeni tudi sestanki s poslanskimi skupinami, na katerih naj bi vodstvo agencije tudi odgovorilo na vprašanja poslancev, je razvidno iz junijskega dopisa.
|
neutral
|
7,520
|
Cement iz Turčije, polovica proizvodnje v izvoz Salonit Anhovo letos zaznamuje 90-letnico delovanja, vendar pa je razlogov za praznovanje malo, saj družba za proizvodnjo gradbenega materiala deli usodo drugih slovenskih gradbenih podjetij. Proizvodne dnevne kapacitete so prevelike za kontinuirano proizvodnjo, zato iščejo rešitve predvsem v povečevanju izvoza. V letos se je ta povečal za 73 odstotkov glede na enako lansko obdobje, najboljši kupci pa so v Italiji, je na novinarski konferenci povedal predsednik uprave Jože Funda. Izvoz tako predstavlja že skoraj polovico celotne prodaje in tudi v prihodnjih mesecih ga bodo še povečevali. Prodaja v Sloveniji je vse manjša zaradi krize, v kateri so se znašli gradbinci, poleg tega pa kar 34 odstotkov letnih količin cementa uvozimo iz tujine, je povedal Funda. Precej cementa prihaja na slovenski trg iz Turčije in je zaradi tega, ker država ni podpisala Kjotskega protokola, precej cenejši od cementa, ki prihaja iz držav podpisnic tega protokola. Kljub krizi pa v Salonitu še vedno namenijo precejšnja sredstva za investicije. V letošnjem letu bodo tako šest milijonov evrov namenili za energetsko-tehnološke posodobitve proizvodnje, v zadnjih petih letih pa so za investicije skupno namenili kar sto milijonov evrov. Funda je še povedal, da v Salonitu uspešno zamenjujejo energente z alternativnimi viri. Tako namesto vse dražjega zemeljskega plina in električne energije pridobijo okrog 60 odstotkov potrebne energije iz alternativnih virov. Velik strošek družbi predstavlja dokupovanje kuponov za izpuste CO2 v ozračje, kar dodatno povečuje ceno njihovih produktov. V skupini Salonit Anhovo, ki je v 96-odstotni lasti družbe Intercement, deluje enajst družb, nekaj med njimi tudi v tujini. Vse med njimi razmeroma dobro poslujejo ob krizi v zadnjih letih, je še povedal predsednik uprave Salonita. Kar nekaj likvidnostnih težav pa Salonitu povzročajo neplačniki, med katerimi so vsa gradbena podjetja in tudi drugi, je še zatrdil Funda. V letos praznuje družba 90-letnico obstoja, saj so proizvodnjo začeli 2. maja 1921. V tem času smo doživeli že veliko kriz, zadnja sploh še ni med največjimi, pa smo vse preživeli, je še povedal Jože Funda. Osrednja slovesnost dogodka bo v petek, ko bodo v Anhovem pripravili tradicionalno srečanje generacij.
|
neutral
|
7,521
|
Družba namerno preplačala blago? Družba Hypo Leasing toži nekdanjega generalnega direktorja družbe Andreja Potočnika. Družbo naj bi oškodoval za 1,4 milijona evrov, ki naj bi si jih razdelili nekateri posamezniki. Hypo Leasing je vložitev tožbe potrdil, podrobnosti pa ne želi razkriti. Neuradno pa naj bi šlo za posel finančnega lizinga rotacijskega stroja Solna Commercial za družbo MTK Print, za katerega je pogodbo v vrednosti 5,8 milijona evrov oktobra 2007 sklenil Andrej Potočnik. Plačilo stroja, v višini 4,4 milijona evrov je Hypo Leasing nakazal proizvajalcu stroja družba Solna Offset AB, 1,4 milijona evrov pa naj bi šlo na račun posrednika pri poslu, družbe Wessex. Znesek je bil nakazan, čeprav je bila v predračunu izstavljenem družbi MKT Print zapisana cena 4,4 milijona evrov, kar pomeni, da je Hypo Leasing stroj preplačal za 1,4 milijona evrov. V Hypu so zato posel označili za škodljiv in vložili tožbo. Denar romal na račun podjetja z irskega otoka Man Za vstop družbe Wessex v omenjeni posel naj bi se dogovorila Andrej Potočnik in lastnik družbe Schwarz Boštjan Nagode, ki je posredno tudi 55-odstotni lastnik MKT Printa in predsednik družbinega nadzornega sveta. Po poročanju Dnevnika pa naj bi bil tudi direktor in ustanovitelj družbe Wessex. Gre za offshore družbo z otoka Man v irskem morju. MKT Print je že v stečaju Dnevnik je sicer že junija poročal, da je MKT Print ta je v stečaju prek Wessexa izvedel domnevno sporne posle, ki so predmet kriminalistične preiskave. Pod drobnogledom naj bi bil omenjeni posel, poleg tega pa MKT Print določene že plačane opreme sploh ni dobil in bil tako oškodovan za vsaj 3,2 milijona evrov. Potočnika odstavili v akciji avstrijskih lastnikov Hypa Andrej Potočnik je sicer eden izmed vodilnih, ki so jih avstrijski lastniki Hypa odstavili v začetku leta. Poleg Potočnika sta bila odstavljena tudi direktorja Hypo Leasinga Marcel Sumper in Aleksander Skubic, predsednik uprave Hypo Alpe Adria banke Anton Romih in člana uprave Andrej Lah in Urban Golob.
|
negative
|
7,522
|
V ravnanju uprave ne vidijo ničesar spornega Nadzorni svet Darsa je na izredni seji presodil, da je protokol, podpisan z družbo Alpine Bau, o nadaljevanju gradnje predora Markovec, zakonit. Tako so se odločili na osnovi pojasnil strokovne službe Darsa in pridobljenega pravnega mnenja Inštituta za ekonomsko in korporativno upravljanje Maribor, so sporočili z Darsa. Protokol je zakonit, prav tako tudi ne izključuje ali spreminja določb osnovne gradbene pogodbe, je sklenil nadzorni svet družbe. V svojem mnenju inštitut ne vidi nič spornega v tem, da je Dars protokol sklenil neposredno z Alpine Bauom brez javnega razpisa, češ da ta ni potreben. Gre za legitimno odločitev, ki je smotrna in učinkovita, saj zagotavlja možnosti najhitrejše in hkrati najracionalnejše izvedbe preostalega javnega naročila . Spremembe bodo nastale le pri izvajalcu pogodbe, vendar ne v smislu uvedbe novega izvajalca v obstoječe razmerje, temveč z zmanjšanjem števila izvajalcev, kar ni v nasprotju s pravili javnega naročanja, so še zapisali v mnenje. Dražja gradnja in neplačani dolgovi? Pred časom je v javnost prišla informacija, da naj bi Dars pri gradnji predora Markovec brez razpisa podpisal novo pogodbo z družbo Alpine Bau, ki je bila pred tem v konzorciju za gradnjo predora s propadlim gradbenim podjetjem CPM. Protokol predvideva, da bodo vsa plačila nakazana neposredno Alpine Bauu. Prvotna pogodba pa je določala, da lahko Dars plačuje tudi neposredno podizvajalcem. Avstrijsko gradbeno podjetje je z novo pogodbo odvezano tudi odgovornosti za vsa izvedena dela, vso povzročeno škodo, vse morebitne skrite in odkrite napake, ki so se pojavile pred podpisom, in tudi odgovornosti za morebitno pogodbeno kazen in škodo, povzročeno tretjim osebam, torej tudi podizvajalcem. V Darsu so se pred očitki branili, da lahko za svoje terjatve za nazaj podizvajalci unovčijo bančno garancijo CPM-ja, za katero pa so se pojavili dvomi. Dars je namreč kljub petmilijonskim dolgovom nekdanjega CPM-ja do podizvajalcev še vedno ne želi unovčiti. In ne nazadnje, gradnja predora naj bi se podražila za 14 milijonov evrov, kar pa so na Darsu zanikali.
|
neutral
|
7,523
|
Približno 200 nekdanjih delavcev Vegrada lahko uveljavlja pravico do nadomestila za brezposlenost Nedavni podpis socialnega sporazuma med Slovenijo in BIH-om je končal negotovost številnih bosanskih delavcev, ki so ob stečajih Vegrada in drugih gradbenih podjetij imeli le začasna dovoljenja za delo. Približno 200 nekdanjih delavcev propadlega Vegrada, ki jim je pri nas do podpisa sporazuma mirovala pravica do nadomestila za brezposelnost, lahko od začetka tega meseca to pravico uveljavlja, je za Radio Slovenija poročal Miran Korošec. Nočna mora se je končala Sindikalist Srečko Čater pravi, da je socialni sporazum med državama končno odpravil krivico bosanskim delavcem, ki so pri nas vsa leta plačevali v sklad za primer brezposelnosti, niso pa bili upravičeni do denarnega nadomestila tako kot slovenski državljani . Ta nočna mora se je končala, vsi delavci pa se morajo najkasneje v 30 dneh javiti na pristojnem zavod za zaposlovanje in urediti to razmerje, ki je bilo takrat s sklepom postavljeno na čakanje, je še opozoril Čater. Vlog na velenjskem zavodu le pet Na velenjski Zavod za zaposlovanje, na katerega je ob stečaju prišlo največ Vegradovih delavcev, pa se jih je do včeraj oglasilo zelo malo, pravi direktor Robert Rajšter. Sprašujejo po informacijah, zanima jih, kako pravzaprav uveljaviti to pravico do preostanka denarnega nadomestila. Vlog pa je bilo za zdaj pet. Prek velenjskega zavoda je doslej našlo drugo službo približno 200 Vegradovih stečajnikov. Druge sindikat sicer išče, da bi jih opozoril na njihovo odmrznjeno pravico do nadomestila z borze, vendar Čater pojasnjuje, da so ti delavci na svojih naslovih, kjer so bivali v samskih domovih, praktično nedosegljivi. Raztepeni so po vsej Sloveniji, delajo na črno, se preživljajo kot vedo in znajo, saj niso bili deležni pravice, ki jim po zakonu in po neki človeški logiki pripada, je poudaril.
|
positive
|
7,524
|
Bo zasebnih vlagateljev dovolj? Uprava NLB-ja predlaga, da gre banka v novo dokapitalizacijo, tokrat v višini 400 milijonov evrov. Nadzorni svet banke se s tem strinja. Banka Slovenije je z odredbo od Nove Ljubljanske banke zahtevala, da do konca letošnjega leta izboljša kapitalsko ustreznost. Preiskava v NLB-ju Hrvaški državljan oškodovan za več sto tisočakov Uprava je zato najprej načrtovala 250-milijonsko dokapitalizacijo, zdaj pa je nadzornikom predstavila nov predlog o dokapitalizaciji banke v višini 400 milijonov evrov. Ministrstvo za finance in Agencija za upravljanje s kapitalskimi naložbami se nato še nista odzvala. Trendi so še negativni Glede na to, da je verjetno, da se bodo pri uresničevanju strategije še naprej realizirali predvsem negativni trendi v širšem gospodarskem okolju, potrebuje banka zaradi rezerve več kapitala za izvajanje sprejete strategije, je pojasnil prvi nadzornik NLB-ja Marko Simoneti. Zaradi nadaljevanja zaostrenih razmer v gospodarstvu in celo poglabljanja težav v določenih panogah je uprava sprejela tudi nekatere ukrepe za bolj učinkovito in celovito ukvarjanje s slabimi naložbami. Zato ob koncu leta ne pričakujejo več majhnega dobička, temveč izgubo. Simoneti ob tem zagotavlja, da je banka visoko likvidna, saj njene likvidnostne rezerve presegajo tri milijarde evrov. Država prispevala denar že marca Finančno injekcijo je banka sicer prejela že marca, ko je večino novih delnic kupila država. Zdaj naj bi zato imeli prednost zasebni vlagatelji, vlada bo javne vire NLB-ju namenila le, če zasebni viri ne bodo zadostni, ter pod strogo določenimi pogoji. Finančni minister Franc Križanič je zagotovil, da se država že pogovarja z več zainteresiranimi vlagatelji, med katerimi se poleg drugega največjega lastnika NLB-ja, belgijskega KBC-ja, najpogosteje omenja še Evropsko banko za obnovo in razvoj in Mednarodno finančno korporacijo iz skupine Svetovne banke. Pomembno tudi za slovensko gospodarstvo Da bi denar za novo dokapitalizacijo moral zagotoviti zasebni naložbenik, je prepričan tudi ekonomist Maks Tajnikar. Poštena dokapitalizacija bi namreč omogočila, da bistveno bolj dejavno razrešuje težave v gospodarstvu. NLB je v mnogo velikih zgodbah slovenskega gospodarstva ključni subjekt. Če ne reagira v teh primerih, če ne vodi določenih postopkov reševanja podjetij, potem jih nihče drug ne more voditi, meni. Banka je sicer komaj prestala spomladanske stresne teste, ki jih je izvedla Evropska bančna agencija. Uvrščena je bila med 16 evropskih bank v t. i. oranžni coni, kar pomeni, da imajo še vedno manj kot šest odstotkov kakovostnega temeljnega kapitala.
|
neutral
|
7,525
|
Družba je že nekaj mesecev insolventna Svetniki občine Koper so potrdili, da se bo občina potegovala za nakup 53,17-odstotnega deleža družbe Casino Portorož. Kadu in Sodu so za ta delež ponudili en evro. Za 30. september so delavci napovedali stavko. Prihodnji dnevi bodo za Casino Portorož ključnega pomena. Družba je že nekaj mesecev insolventna, v torek zapadejo posojila v višini skoraj šestih milijonov evrov, zaradi neizplačila plač pa obstaja možnost stavke zaposlenih. Lastniki so kljub temu že dvakrat prestavili odločanje o zmanjšanju osnovnega kapitala in hkratni dokapitalizaciji. Soglasja očitno ni, lastniki pa se zavedajo, da v primeru, da dokapitalizacija niti na prihodnji skupščini 26. septembra ne bo izglasovana, najverjetneje sledi stečaj. Odkup predlagal župan Popovič Da bo sodelovala pri dokapitalizaciji, je zdaj večinskim lastnikom, Kapitalski družbi Kad in Slovenski odškodninski družbi Sod, obljubila koprska občina. Po izračunih uprave kazinoja potrebujejo vsaj 10 milijonov evrov svežega kapitala. Predlog za oddajo ponudbe za odkup več ko 50-odstotnega deleža Casinoja Portorož je svetnikom podal koprski župan Boris Popovič. Podprlo ga je 23 svetnikov, sedem jih je bilo proti. Osebno sem to podprl, dokler gre za nakup za en evro. Če bi bili zneski drugačni, bi se drugače pogovarjali, je po glasovanju povedal svetnik Luka Juri, sicer tudi poslanec SD-ja v državnem zboru. To je po njegovem mnenju tudi velika priložnost za občino. Kdo bo sodeloval pri dokapitalizaciji? Pri dokapitalizaciji bodo morali po njegovih besedah najti vire, ki ne bodo bremenili občinskega proračuna. Popovič sicer zagotavlja, da obstajajo investitorji, ki so se pripravljeni pridružiti občini in dokapitalizirati Casino Portorož. Juri je prepričan, da je za slabo poslovanje Casinoja Portorož odgovorna slaba uprava. Glede na to, da vsi preostali igralni saloni, ki so v zasebnih rokah, na Obali delujejo več kot pozitivno, mislim, da je za slabo poslovanje Casinoja Portorož odgovorna izključno slaba uprava. Z boljšo upravo je mogoče spet imeti veliko zgodbo o uspehu, tako kot konec koncev delno že dokazujejo tudi rezultati Hita, je dodal. Zaposleni medtem danes do 12. ure niso prejeli preostanka avgustovskih plač. Ker ni videti, da bi družba v kratkem času prišla do novih sredstev, so se v sindikatu odločili 30. septembra stavkati, je povedal predsednik lipiške enote sindikata igralniških delavcev Mirjan Ražman.
|
neutral
|
7,526
|
Voditelji evroobmočja potrdili 109 milijard evrov dodatne pomoči Grčiji Odbor za monetarno politiko DZ-ja je s sprejetjem novele zakona o poroštvu za stabilnost evra slovensko poroštvo z 2,073 milijarde evrov povečal na 3,664 milijarde evrov. K noveli zakona o državnem poroštvu za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra ni bil sprejet noben amandma. Voditelji sedemnajstih držav evrskega območja so julija med drugim potrdili 109 milijard evrov dodatne pomoči prezadolženi Grčiji iz javnih virov. Ta se bo po novem izplačevala skozi začasni mehanizem za stabilnost evra EFSF in ne več skozi dvostranska posojila preostalih članic območja evra. Z novelo zakona o državnem poroštvu za zagotavljanje finančne stabilnosti v območju evra dobiva ta dogovor v Sloveniji zakonsko obliko. Križanič Protipožarni zid je premajhen Minister za finance Franc Križanič je na seji pojasnil, da se kriza v Evropi širi zaradi ne dovolj visokega protipožarnega zida , ki zaradi svoje majhnosti povzroča širjene dolžniške krize. Poudaril je, da se stroški zadolževanja povečujejo tudi v nekaterih državah, ki za zdaj še niso bile deležne pomoči evroobmočja, med katerimi so tudi Ciper, Italija in Španija, po padcu pokojninske reforme pa smo v neugodnem položaju tudi mi . Predlagani zakon je po njegovi razlagi podlaga za spremembo EFSF-ja, odločitev držav, da ne podprejo tega mehanizma, pa bi, kot pravi, kazala na pomanjkanje politične volje za reševanje evra. Zaradi preprečitve širjenja krize je nujno, da vse države okrepijo EFSF kot enega ključnih mehanizmov, je poudaril. Slovenija pripravljena pomagati, a ne za vsako ceno Bogdan Barovič je v imenu SNS-a povedal, da predlaganega zakona ne podpirajo, nepošten pa se jim zdi že predlog, da se sprejema po nujnem postopku. Barovič meni, da je Slovenija strpna država, ki je pripravljena pomagati, vendar ne za vsako ceno. V stranki menijo, da mora biti Slovenija najprej sposobna sama preživeti in šele pozneje si lahko privošči tako visoka posojila. Glede na dvig poroštev za milijardo evrov in nujni postopek je Križaniča vprašal, ali vlada že ve, da katera izmed držav, ki so prejele pomoč, denarja ne bo mogla vrniti. Ta zakon je v nasprotju z ustavo, ker ne določa poroštvenega zneska, je poudaril SDS-ov poslanec Andrej Vizjak in dodal, da glede na to, da predlagani zakon govori o glavnici poroštva v višini 3 milijarde 664 milijonov evrov, ni jasno, koliko poroštev bo Slovenija dejansko odobrila. Mi rešujemo problem drugih, ki je v tem primeru tudi naš, ker se drugi niso držali pravil igre in so zavajali, meni Vizjak, ki je pozval Križaniča, naj pove, koliko nepovratnega denarja bomo dejansko dali drugim državam. Luka Juri SD je dejal, da se lahko v takšnem položaju, v kakršnem je Grčija, znajde vsaka država evroobmočja, vključno z Nemčijo, če bi ji zasebni vlagatelji nehali financirati javni dolg. V Grčiji ni prišlo do krize, ker naenkrat Grčija ne bi bila sposobna odplačevati dolga, ampak ker je zaradi panike na finančnih trgih obveljalo spoznanje, da se Grčiji več ne izplača posojati denarja, s katerim bi lahko krila tekoče obveznosti, je dejal. Ob tem je dodal, da se je to spoznanje začelo širiti na države, za katere je bilo pričakovati, da bi lahko imele težave pri odplačevanju dolga. Slovenija je po njegovem mnenju za zdaj še na varni strani evra . Poroštvo moramo dati zaradi lastne varnosti Prepričan je, da bi bile posledice morebitnega neodplačevanja posojil Grčije in preostalih držav, ki bi bile deležne pomoči, cenejše kot finančni zlom Grčije. Zaradi tega je sprejetje zakona o poroštvu zanj nujno zlo . Breda Pečan SD je prepričana, da je treba verjeti in sprejeti dejstva, o katerih govorijo res vrhunski ekonomski strokovnjaki v svetu in Evropski uniji, in da moramo poroštvo dati zaradi lastne varnosti . Vlada je predlog novele v DZ poslala po nujnem postopku Finančni ministri v območju evra so v Vroclavu pretekli konec tedna sklenili, da bo območje evra o naslednjem obroku posojil Grčiji odločilo oktobra, poleg te odločitve pa je na oktober preložen tudi cilj izvedbe julijskega dogovora o krepitvi začasnega kriznega mehanizma in drugi pomoči Grčiji. Že junija so finančni ministri EU-ja dosegli dogovor o krepitvi EFSF-ja, tako da bo imel 780 milijard evrov kapitala in 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil. Slovensko poroštvo se s tem z 2,073 milijarde evrov povečuje na 3,664 milijarde evrov. Predlagana novela v slovensko zakonodajo med drugim vnaša spremembe pri določanju poroštva posameznih držav, v tem primeru Slovenije, za zadolževanje omenjene družbe, tako da bo to manj odvisno od obrestnih mer, državam, ki bodo prejemale posojila, pa bodo omogočile, da jih črpajo po variabilni obrestni meri. To bi potencialno lahko zmanjšalo njihove obveznosti odplačila. Vlada je predlog novele v DZ sicer poslala po nujnem postopku.
|
neutral
|
7,527
|
Za tuje vlagatelje Slovenija neprivlačna in nezanimiva Slovenija je na lestvici ekonomske svobode, ki meri svobodo pri avtonomnem odločanju posameznikov o svoji lastnini in delu, zdrsnila za trinajst mest in je med 141 gospodarstvi na 74. mestu. Slovensko gospodarstvo zavirajo preveliko trošenje države, preveč obdavčen in neprožen trg dela in birokratske ovire, kar jo uvršča v zadnji del lestvice in na konec seznama evropskih gospodarstev, saj je nižje uvrščena le Grčija. Boljši le od Grčije, a slabši od Kirgizistana Zaostajamo za Namibijo, Kenijo, Kirgizistanom ... državami, ki zagotovo ne bi smele biti pred nami, je novinarju TV Slovenija Eriku Blatniku povedala Tanja Štumberger z Inštituta Cato iz Washingtona. Šlo bo samo še dol, dol, dol? Med razlogi za nazadovanje je tudi preveliko število državnih podjetij in prevelika vloga politike v gospodarstvu, kar v seštevku Slovenijo dela nezanimivo za tuje vlagatelje. Slovenija je že dolgo bolj ali manj zaprta za tuje vlagatelje, zanje smo enostavno neprivlačni , je dejala Štumbergerjeva, ki je še dodala, da lahko Slovenija po stopnjevanju omenjenega pričakuje samo še padec, saj nikakor ne moremo pričakovati, da bomo s takimi koraki, s tako smerjo napredovali . Tako bi morala država, namesto da se vmešava v gospodarstvo, ustvarjati pogoje za uspešno poslovanje in skrbeti za pravno varnost državljanov. Po mnenju Iana Vasqueza z inštituta Cato so vlade prestopile meje svojih nalog in se začele ukvarjati z vsem mogočim , med drugim trošenjem, lastništvom podjetij in uravnavanjem skoraj vsakega vidika aktivnosti svojih državljanov. Padle tudi ZDA, kraljujeta Hongkong in Singapur To je tudi razlog, da je ekonomske svobode, kot jo že 40 let izračunavata kanadski in ameriški inštitut Fraser in Cato, v zahodnem svetu vedno manj. Združene države Amerike so v desetih letih s tretjega padle na deveto mesto, na vrhu lestvice pa tudi letos kraljujeta Hongkong in Singapur, ki sta tako že 20 let najbolj ekonomsko svobodni gospodarstvi na svetu.
|
negative
|
7,528
|
Napovedujejo še več povezav Po več kot treh letih dobiva redno letalsko povezavo tudi mariborsko letališče. Petkrat tedensko bo v London čez Dunaj letela letalska družba Golden Air. Dve leti stara družba Golden Air, ki je v 90-odstotni tuji lasti, preostali delež pa ima v lasti slovenski Avio Fun, bo povezavo z londonskim letališčem Stansted uvedla 6. oktobra. Povratna vozovnica bo stala 150 evrov. Od četrtka do ponedeljka bodo tako letala iz Maribora vzletala ob 14.25, se ustavila na Dunaju, v Londonu pa pristala ob 17.15 po angleškem času 18.15 po slovenskem, piše Večer. Napovedujejo še več povezav Sicer pa v Golden Airu v prihodnje po pisanju časnika Žurnal24 načrtujejo še druge povezave, tudi morebitno povezavo z Indijo, kar je pred časom že napovedoval direktor družbe Aerodrom Maribor Marko Gros. Njihova letala naj bi v prihodnje iz Maribora letela še v Bergamo v Italiji in Birmingham v Veliki Britaniji. Dokončati morajo potniški terminal Pred tem morajo na letališču dokončati gradnjo in prenovo potniškega terminala. Gradnja se je namreč zaustavila zaradi težav SCT-ja, zdaj pa je objavljen ponovljeni razpis za izvajalca del, ki bo projekt končal. Odpiranje ponudb bo 7. oktobra, dela pa morajo biti opravljena v desetih mesecih.
|
positive
|
7,529
|
Gaspari pričakuje še druge nižje bonitetne ocene Bonitetna agencija Moodys je znižala kreditno oceno Slovenije. Gaspari napoveduje, da državne dokapitalizacije NLB-ja ne bo. V DZ pa bo vlada v prihodnjem tednu poslala intervencijski zakon. Kreditna ocena naše države je po odločitvi agencije Moodys padla za eno stopnjo, s tretje najvišje Aa2 na Aa3. Aa2 so nam prisodili leta 2006, rahlo zvišanje je sledilo še leta 2009, ko so oznako stabilno spremenili v pozitivno . Zdaj je spet na ravni izpred petih let. Prav tako so sporočili, da se lahko ocena zniža še bolj. Minister za razvoj Mitja Gaspari je ocenil, da je ocena pričakovana in dokaj točna. Verjetno sledi še kakšna taka ocena, je napovedal in dodal, da so razlogi tudi v padcu referendumov. Gaspari je na novinarski konferenci še zatrdil, da državne dokapitalizacije NLB-ja letos ne bo. Zaskrbljen je, ker se govori samo o kapitalih, ne pa o programih. Ogromno dela čaka upravo in nadzorni svet, je prepričan. Napovedal je, da bodo v DZ poslali intervencijski zakon, kar je za državo nujno in potrebno. Če DZ zakona ne bo obravnaval ali ga bo zavrnil, pa prevzema odgovornost. Ali bo intervencijski zakon temeljil na odpuščanju in nižanju plač, Gaspari ni želel razkriti, je pa napovedal, da bo več znanega v prihodnjem tednu. Mitja Gaspari je na novinarski konferenci tudi zanikal govorice, da naj bi bil kandidat za mandatarja. Kot vzrok je navedel osebne razloge. Evropska komisija je v odzivu na odločitev bonitetne hiše Moodys za znižanje bonitetne ocene Slovenije ocenila, da je slovensko gospodarstvo zdravo . Ob tem so v komisiji poudarili, da še naprej trdno verjamejo v to, da se bo slovensko gospodarstvo v prihajajočih mesecih zmožno spopasti z izzivi. Še naprej trdno verjamemo v to, da se bo slovensko gospodarstvo v prihajajočih mesecih zmožno spopasti s temi izzivi, je še poudaril tiskovni predstavnik komisije Bailly v odzivu na odločitev ene izmed vodilnih bonitetnih hiš Moodys glede Slovenije. Bančni sistem doživlja stres V bonitetni hiši namreč menijo, da se povečuje tveganje, da bo morala vlada dodatno podpreti bančni sistem, hkrati pa pričakujejo poslabšanje napovedi za srednjeročno gospodarsko rast. Na to bi namreč lahko vplivale manjša dostopnost posojil zaradi stresa v bančnem sistemu in pričakovane upočasnitve rasti izvoza, ki so posledica upočasnitve svetovne gospodarske rasti. Veliko je odvisno od vlade in reform Hkrati sta na znižanje ocene vplivala tudi naraščajoča politična negotovost in tveganje pri izvajanju načrtov za fiskalno konsolidacijo ter strukturnih reform, ki so potrebne za preprečevanje nadaljevanja rasti vladnega dolga. Prihodnja ocena bo tako odvisna od sposobnosti vlade, da doseže velikopotezne cilje fiskalne konsolidacije in zažene strukturne reforme. Kaj bodo odločile druge bonitetne hiše? Podobno so že na začetku avgusta napovedovali v drugi bonitetni hiši Standard & Poors, kjer so takrat znižali oceno ZDA. Tudi oni so pozorni predvsem na to, kako uspešno država brzda javnofinančni primanjkljaj in dolg. Pahor s poslanci o mogočih ukrepih Prav zato na slovenskem finančnem ministrstvu nad znižanjem niso presenečeni, saj so to pričakovali že po padcu pokojninske reforme na referendumu, Borut Pahor pa je na negativne vplive politične negotovosti pred izglasovanjem nezaupnice opozoril poslance. Vendar pa menijo, da so bonitetne hiše preveč previdne in da niso upoštevale vseh ukrepov, ki so že bili izvedeni. Na padec bonitetne ocene so se odzvali tudi v SDS-u. Vlada Boruta Pahorja je državo z nesprejemanjem ustreznih ukrepov in nekontroliranim zadolževanjem pahnila v še večjo gospodarsko in finančno krizo, kot bi jo imeli sicer, so zapisali uvodoma. Pojasnili so še, da znižanje bonitetne ocene Slovenije, ki ga je objavila mednarodna bonitetna hiša Moodys, v SDS-u obžalujejo, ob tem pa poudarjajo, da je znižanje predvsem posledica tega, da vlada ni sanirala bančnega sistema vključno z neustanovitvijo slabe banke in izboljšala podjetniškega okolja, s čimer bi gospodarstvo postalo bolj konkurenčno. Kot pravijo, podobno danes opozarjajo tudi predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Se bo pa Pahor, ki opravlja tekoče posle premierja, v torek ob robu zasedanja DZ-ja posvetoval s poslankami in poslanci o mogočih kratkoročnih ukrepih, ki bi jih vlada kljub omejenim pristojnostim lahko predložila v obravnavo DZ, da bi nadaljnja konsolidacija javnih financ potekala nemoteno. Ekonomisti so takšno odločitev pričakovali Da bo Slovenija izgubila visoko oceno, so napovedovali tudi ekonomisti. Kljub temu pa se Janez Šušteršič s koprske fakultete za menedžment ne strinja z oceno agencije Moodys glede političnega stanja v državi. Meni se zdi ta ocena mogoče malo hitra in pretirana. Glede operativnosti vlade se ni veliko spremenilo, v bistvu že nekaj časa ni imela veliko podpore in je s težavo sprejemala odločitve, je spomnil. Ga pa nižja ocena, podobno kot dekana ljubljanske ekonomske fakultete Dušana Mramorja, ni presenetila. Mramor pravi, da je politična kriza verjetno le povod za takšno odločitev, saj se vzroki pojavljajo že dalj časa. Osnovna vzroka znižanja sta namreč po njegovem mnenju izjemno povečanje zadolženosti bank in podjetij v času prejšnje vlade Janeza Janše ter povečanje zadolženosti države v času Pahorjeve vlade. Poleg tega gre tudi za dolgoročni problem v zvezi s staranjem prebivalstva, je dodal. Trenutne ravni izdatkov namreč na dolgi rok brez pokojninske reforme, reforme trga dela ter sprememb pri davkih ne bo mogoče vzdrževati. Lahko pričakujemo, da se bodo enako odzvale tudi druge agencije, Standard & Poor s in Fitch, še meni.
|
negative
|
7,530
|
Boeing ima 821 naročil za novo letalo Po treh letih zamud je Boeing le dostavil dolgo pričakovano potniško letalo 787 dreamliner prvemu naročniku, japonski letalski družbi All Nippon Airways ANA. Sanjska ptica , 200 milijonov dolarjev vredno letalo narejeno tudi iz ogljikovih vlaken, se po zagotovilih ameriškega proizvajalca ponaša z 20-odstotnim prihrankom na gorivu, manjšim izpustom toplogrednih plinov in večjim udobjem za potnike, ki naj bi zaradi boljšega zraka v kabini na cilj prispeli veliko manj utrujeni kot do zdaj. Boeing je letalo začel razvijati leta 2004 in načrtovano je bilo, da ga bo japonska letalska družba kot prvi naročnik prejela leta 2008, vendar so predvsem tehnične težave ta rok zamaknile za tri leta. Modro-belo letalo bo proti Japonski poletelo v torek in naj bi prvi komercialni polet na domači progi opravilo 26. oktobra. Veliko dela je bilo potrebnega, da smo dočakali ta dan, je v tovarni v Seattlu dejal podpredsednik Boeinga in vodja programa 787 Scott Fancher. Boeing je prejel že 821 naročil za letalo 787, ki bo glavni konkurent prihajajočemu letalu airbus A350, ki naj bi začelo leteti leta 2013. Boeing bo 787 dreamliner, srednje veliko letalo, primerno za medcelinske polete, izdeloval v dveh različicah. Prva, 787-8, bo dolga 57 metrov, čez krila bo imela razpon 60 metrov, sprejela pa bo lahko od 210 do 250 potnikov. Druga, 787-9, bo s 63 metri nekoliko daljša in bo sprejela od 250 do 290 potnikov. Milijarde dolarjev dodatnih stroškov ANA, deveta največja letalska družba na svetu po prihodkih, namerava letalo najprej uporabljati na domačih progah in ga nato vpeljati tudi v mednarodne lete. ANA je vsega skupaj naročila 55 letal v vrednosti 11 milijard dolarjev. Letos naj bi jih dobavili štiri in prihodnje leto še osem. Do leta 2017 načrtujejo, da bodo prejeli vsa naročena letala. Zaradi zamude pri razvoju in dobavi letala naj bi imel boeing 32 milijard dolarjev dodatnih stroškov, zato nekateri že ugibajo, ali bo proizvodnja letala sploh dobičkonosna v prihodnjih desetih letih. Pojavljajo se tudi skrbi, ali bo Boeing sposoben proizvodnjo povečati na deset letal mesečno do leta 2013.
|
neutral
|
7,531
|
Redna proizvodnja se bo začela sredi leta 2013 Šempetrska Iskra Avtoelektrika je z ameriško družbo Nexteer Automotive sklenila pogodbo za dobavo elektromotorjev za servovolane v vrednosti 240 milijonov evrov. Redna proizvodnja se bo tako začela sredi leta 2013, pogodbo pa so sklenili za 14 let. Projekt pomeni za Iskro Avtoelektriko velik uspeh na tržnem segmentu avtomobilske industrije, ki se mu v prihodnje na svetovni ravni obeta precejšnja rast. Kot Nexteerjev razvojni dobavitelj postaja Iskra Avtoelektrika ena izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev motorjev za električne servovolanske sisteme. Nove zaposlitve in naprednejša tehnologija Projekt bo zahteval 30 novih zaposlitev. V Iskri Avtoelektriki v ta namen v prihodnjih letih uvajajo tudi nove naprednejše tehnologije izdelave motorjev. Skupina s tem uresničuje strategijo uvajanja projektov z višjo dodano vrednostjo s področja tako imenovanih zelenih tehnologij, pri katerih je cilj učinkovita raba energije in zmanjševanje škodljivih vplivov v okolje. Iskrin elektromotor v primerjavi s klasičnimi krtačnimi motorji vse bolj prodira na trg zaradi številnih prednosti. Te se kažejo predvsem v tišjem delovanju, daljši življenjski dobi ter večji moči in navoru. To pa se kaže v večji učinkovitosti in udobju, ki so ga deležni vozniki, ter prihranku pri porabi goriva, ki znaša tudi do pol litra na 100 kilometrov prevožene poti. O sklenjenem poslu so spregovorili na sredini seji nadzornega sveta Iskre Avtoelektrike, uprava pa je predstavila tudi poslovanje družbe v prvih osmih mesecih letošnjega leta. Nadzorniki so podaljšali mandat Stanku Čokelcu v revizijski komisiji nadzornega sveta kot neodvisnemu zunanjemu strokovnjaku.
|
positive
|
7,532
|
NLB namerava odkupljene obveznice po poravnavi poslov razveljaviti NLB je sprejel ponudbe za prodajo obveznic banke z državnim poroštvom z zapadlostjo 23. julija 2012 v skupni vrednosti 88,5 milijona evrov. Poravnava bo opravljena v petek, so iz banke sporočili prek spletnih strani Ljubljanske borze. NLB namerava odkupljene obveznice po poravnavi poslov razveljaviti, s čimer se bo nominalni znesek izdanih obveznic znižal z 1,20 milijarde evrov na 1,12 milijarde evrov.
|
neutral
|
7,533
|
V Nemčiji visok avgustovski padec prodaje na drobno Ljubljanska borza je september končala s štirimi zaporednimi pozitivnimi dnevi in omilila visoko mesečno izgubo. Tujina v petek krvavi . Osrednji delniški indeks SBI TOP se je ta mesec stopil za 7,5 odstotka, potem ko je avgusta izgubil osem odstotkov. Letos je bil zgolj marec pozitiven mesec, sicer pa delnice nenehno izgubljajo. Zadnji dnevi so vnesli nekaj upanja, čeprav bi redkokdo upal staviti, da delnice ne bodo kmalu padle še niže. Krka še naprej veča sklad lastnih delnic SBI TOP 618 točk se je v petek zvišal za 0,88 odstotka, po rasti pa so bile spet v ospredju Mercatorjeve in Krkine delnice. Krkine so se ob 430 tisoč evrih prometa podražile za 1,78 odstotka in dosegle 51,40 evra. Novomeško podjetje je sporočilo, da je od 23. do 29. septembra odkupilo 16.420 lastnih delnic v skupni vrednosti 823.643 evrov. Skupno število lastnih delnic po novem predstavlja 5,481 odstotka vseh izdanih delnic. Tečaji delnic v prvi kotaciji Lj. borze MERCATOR +1,88 % 163,00 EUR KRKA +1,78 % 51,39 PETROL +0,10 % 156,65 TELEKOM +0,00 % 61,50 LUKA KOPER -0,63 % 9,39 GORENJE -1,35 % 5,86 NOVA KBM -1,96 % 4,50 INTEREUROPA -8,33 % 1,10 Visok nemški padec prodaje na drobno Na tujem se teden izteka precej manj optimistično, kot se je začel. Tudi najnovejši podatki namreč razkrivajo, da se največja gospodarstvfa hitro ohlajajo. Kitajska proizvodnja dejavnost se je septembra tretji mesec zapored znižala, saj je bil PMI-indeks spet pod mejo 50 točk, ki je ločnica med rastjo in padanjem prozvodnje dejavnosti. V Nemčiji se je avgustovska prodaja na drobno v primerjavi z julijem znižala za 2,9 odstotka, analitiki pa so pričakovali le 0,1-odstoten padec. Nič friziranja bilanc Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 se je dopoldne znižal za več kot odstotek in pol in bo v tem četrtletju izgubil največ po zlomu banke Lehman Brothers. Nekateri so verjeli, da bo petek pozitiven dan, saj se končuje tretje četrtletje, kar po navadi zaradi prirejanja bilanc window dressing tečaje požene navzgor. Toda vlagatelji raje unovčujejo dobičke po visoki rasti v prvi polovici tedna, ko je vzklilo upanje, da se evrska kriza ne bo razširila. Finančne krivulje Že od 2. svetovne vojne se v ZDA ni zgodilo, da skoraj polovica brezposelnih ne bi bila brez dela že več kot šest mesecev Letnik 2011 slab za lastnike delnic V dneh, ko vinarji že dajejo napovedi, kakšna bo letošnja kakovost vina, preverimo še sveže napovedi, pri kateri vrednosti naj bi letošnje leto končal širši newyorški delniški indeks S & P 500, ki je trenutno pri 1160 točkah. Analitiki anketirali so jih 47 pričakujejo, da bo konec leta njegova vrednost 1250 točk, potem ko so še pred tremi meseci menili, da bo vreden 1.400 točk. Če se bo res zgodilo, da bo S & P 500 konec decembra pri 1250 točkah, bo to najslabše leto za delniške trge po kriznem letu 2008. Mimogrede, lani je S & P pridobil 12,8 odstotka.
|
negative
|
7,534
|
Šestodstotni padec Nove KBM Potem ko je indeks SBI TOP prejšnji teden pridobil štiri odstotke, je ponedeljek spet postavil stvari na svoje mesto, saj je vodilni indeks Ljubljanske borze padel za poldrugi odstotek. V prvi kotaciji so se vse delnice pocenile. S Krko in Mercatorjem je bilo za dobrih 350 tisoč evrov prometa. Cena Krke je nihala med 50,1 in 51,15 evra, medtem ko je Mercator zdrsnil na 159 evrov, kar pomeni dvoodstotni minus. Spet je največje izgube šestodstotne utrpel tečaj Nove KBM. Najnižji posli so se sklepali pri 4,16 evra, kar je le 15 centov več od zgodovinskega minimuma. Tečaji delnic v prvi kotaciji Lj. borze LUKA KOPER -0,00 % 9,39 EUR PETROL -0,03 % 156,60 KRKA -0,76 % 51,00 TELEKOM -0,81 % 61,00 MERCATOR -1,84 % 160,00 GORENJE -2,73 % 5,70 NOVA KBM -6,22 % 4,22 INTEREUROPA -8,18 % 1,01 Visoki padci zlasti v Aziji Po novici, da Grčija ne bo dosegla ciljev za zmanjšanje primanjkljaja, je največja finančna središča spet zajelo nekaj panike. V Hongkongu so tuji vlagatelji množično likvidirali svoje pozicije, osrednji indeks je padel za 4,4 odstotka. Frankfurtski DAX30 je bil že za več kot tri odstotke v minusu, toda zadnji del trgovanja je bil spodbudnejši in DAX 5.376 točk je izgubil le 2,27 odstotka. Cena delnic Commerzbanke je strmoglavila za 7,27 odstotka, BMW-jeve pa so se pocenile za dobrih pet odstotkov. Dow Jones spet izgublja Newyorški Dow Jones je po objavi septembrskega indeksa ISM porasel je s 50,6 na 51,6 točke, ki kaže proizvodnjo dejavnost v ZDA, v ponedeljek nekaj časa pridobival, pomagala pa je tudi novica, da je vrednost gradbenih poslov avgusta porasla za 1,4 odstotka. Toda kasneje se je Dow spet obrnil navzdol in do 19. ure izgubil več kot odstotek, tako da je zdrsnil pod 10.800 točk. Zlato okreva po septembrskih padcih Vrednost evra je zdrsnila pod 1,33 dolarja, zlato pa počasi spet pridobiva status varnega pribežališča. Cena je v ponedeljek porasla za dva odstotka in se zavihtela nad 1.650 dolarjev. Tudi srebro si je opomoglo in se učvrstilo nad 30 dolarji. Septembra je cena srebra padla za skoraj 28 odstotkov, kar je bil največji mesečni padec v 30 letih. ECB v minulem tednu ni preveč zapravljala Evropska centralna banka je minuli teden odkupila za 3,8 milijarde evrov državnih obveznic ranljivih članic območja evra. S tem ukrepom se sicer banka že od začetka avgusta trudi znižati obrestne mere in s tem omiliti dolžniško krizo v območju evra oziroma preprečiti, da bi se razširila tudi v Italijo in Španijo. Glede na poročila ECB-ja iz minulih tednov gre tokrat za najmanjši odkup v zadnjih nekaj tednih. V tednu v začetku avgusta je denimo banka za državne obveznice namenila kar 22 milijard evrov.
|
negative
|
7,535
|
Prodaja ajdovskega proizvajalca sokov se lahko nadaljuje Koncentracija med Fructalom in srbskim Nectarjem je skladna s pravili konkurence, so sklenili na Uradu za varstvo konkurence UVK. Pri presoji koncentracije je UVK ugotavljal, ali se pojavljajo prekrivanje dejavnosti v koncentraciji udeleženih in z njimi povezanih družb ali delov družb na katerem izmed trgov, kjer te nastopajo, ali povezave, ki bi omejevale konkurenco na katerem izmed z njimi tesno povezanih trgov, so sporočili z urada. V svojem pojasnilu je v. d. direktorja urada Damjan Matičič dejal, da se koncentracija z združitvijo ne bo povečevala, saj srbski Nectar do zdaj na slovenskem trgu ni imel velikega tržnega deleža. Predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško Vladimir Malenković je sklep označil kot logično nadaljevanje odprodaje Fructala. Dodal je, da mora Nectar sicer pridobiti mnenja varuhov konkurence na vseh trgih, kjer se pojavljata obe družbi torej v Sloveniji, Srbiji, BiH-u, Makedoniji in Črni gori. To zahteva določen čas, kar smo vedeli od začetka postopka prodaje Fructala, je še dejal Malenković. Konec prodaje še nekoliko v zraku Ker časa odločanja posameznega varuha konkurence ni mogoče vnaprej napovedati, je po njegovem mnenju jasno, da tudi končnega datuma postopkov prodaje Fructala ni mogoče z gotovostjo določiti. Prve ocene so konec prodaje kazale še to jesen, vendar je mogoče, da se ta nekoliko podaljša. S prodajo Fructala, ki sodi v sklop poravnavanja dolgov Pivovarne Laško, bo Pivovarna Union iztržila 35,3 milijona evrov, Nectar pa bo prevzel tudi dolgove ajdovske družbe. Pivovarna Laško se bo tako s prodajo pri bankah razdolžila za 48 milijonov evrov.
|
neutral
|
7,536
|
163 rednih tedenskih poletov Adria Airways bo povečala število poletov v Beograd, kamor bodo od 30. oktobra leteli osemkrat tedensko. Sicer pa Adria iz Ljubljane tedensko leti na 15 destinacij. Konec oktobra Adria prehaja na zimski čas letenja, ki bo veljal do 24. marca prihodnje leto. Slovenski letalski prevoznik bo iz Ljubljane v zimskem obdobju opravil 163 rednih tedenskih poletov na 15 destinacij - večinoma po Evropi. Večkrat dnevno v Frankfurt, München, Zürich Štirikrat dnevno bodo letala letela v Frankfurt, trikrat dnevno pa na Dunaj, v München in Zürich. Enajstkrat na teden bodo povezali Ljubljano in Skopje, osemkrat tedensko pa bo mogoče leteti v Beograd. Devetkrat tedensko bo polet v Moskvo, sedem poletov tedensko bodo opravili v Istanbul, Prištino in Tirano, šest v Sarajevo in pet v Amsterdam. Trikrat tedensko bo Adria letela v Podgorico, dvakrat na teden pa v Köbenhavn. Iz Prištine v Nemčijo Decembra lani je Adria Airways vzpostavila tudi redne povezave iz Prištine, od koder bo pozimi štirikrat tedensko letela v München, sedemkrat tedensko pa v Frankfurt.
|
positive
|
7,537
|
Družbi odblokirali račune Uprava Casinoja Portorož je zaposlenim nakazala zaostale plače, zato so reprezentativni sindikati sklenili, da stavko do nadaljnjega preložijo. Sindikalist Mirjan Ražman je pojasnil, da je bilo izplačilo preostanka avgustovskih plač glavna stavkovna zahteva, o preostalih zahtevah pa se bodo pogajali v prihodnjem tednu. Kot je še povedal Ražman, sicer predsednik lipiške enote sindikata igralniških delavcev, so bili sindikati na sestanku na sedežu Kapitalske družbe Kad, kjer so dobili občutek, da se nekaj premika. Iz Kada so sporočili, da so predstavniki največjih delničarjev opravili nadaljnja pogajanja glede dokapitalizacije družbe in jih bodo nadaljevali prihodnji teden, s potekom dogodkov pa so seznanili tudi sindikalne predstavnike družbe. Žurnal24 je sicer poročal, da so portoroški družbi odblokirali transakcijski račun pri Abanki. Odblokiranje tekočih računov družbe s strani posebnega davčnega urada je bila tudi glavna ovira Casinoja pri izplačilu plač kot pri tekočem poslovanju, pogovori med upravo Casinoja Portorož in davčnim uradom pa so potekali tudi danes.
|
positive
|
7,538
|
Likvidnostni ukrepi ECB-ja vlivajo upanje na omilitev krize Čeprav Evropska centralna banka v nasprotju s pričakovanji ni znižala obrestne mere, so delnice na evropskih borzah hitele navzgor, dokler jih ni ustavila bonitetna agencija Moodys. Vlagatelji so se v četrtek razveselili ukrepov, ki jih obljubljata ECB in EU v boju proti finančnemu krču. V prvi vrsti gre za program odkupovanja državnih obveznic problematičnih držav in načrtov o dokapitalizaciji ranjenih bank, s čimer je vzklilo upanje, da se ne bo ponovil scenarij iz jeseni 2008, ko se je zlomila banka Lehman Brothers. Moodys vznemiril londonski City Toda v petek dopoldne se je rast evropskih delniških indeksov ustavila, indeksi pa so po jutranji rasti začeli padati. Agencija Moodys je 12 britanskim bankam, med njimi tudi bankama Lloyds in Royal Bank of Scotland, znižala kreditno oceno. Londonski delniški indeks FTSE 100 5275 točk je do poldneva izgubil tretjino odstotka. Finančne krivulje Evropa bo naredila vse, da grški bankrot ne bo preveč prizadel evropskega bančnega sektorja. Trg okusil medveda, nato pa lepo okreval Newyorški Dow Jones 11.123 točk se je v četrtek povzpel za 1,67 odstotka, še večja rast pa je uspela širšemu indeksu S & P 500, ki je dosegel 1164 točk. Omenjeni indeks je bil v torek za hip v medvedjem območju, saj je bil že 20 odstotkov pod letošnjim vrhom 1075 točk, toda od takrat je poskočil za več kot osem odstotkov. Bančne delnice strmo navzgor Zlasti bančne delnice so okrevale - tečaj banke Morgan Stanley se je v treh dneh zvišal za več kot 20 odstotkov. Nadaljnja usoda Wall Streeta bo odvisna tudi od današnje objave svežih podatkov z ameriškega trga dela. Analitiki pričakujejo, da je največje gospodarstvo sveta septembra ustvarilo neto 63 tisoč novih delovnih mest. Tečaji delnic v prvi kotaciji Ljubljanske borze NOVA KBM +7,80 % 4,56 EUR MERCATOR +0,62 % 162,00 KRKA +0,60 % 52,31 LUKA KOPER +0,43 % 9,16 GORENJE +0,00 % 5,68 TELEKOM +0,00 % 63,00 INTEREUROPA +0,00 % 1,288 PETROL -0,31 % 162,50 Z Novo KBM za manj kot 2000 evrov prometa Indeks SBI TOP 626 točk se je v petek po dveh rahlo negativnih dneh zvišal za 0,83 odstotka, na tedenski ravni pa za 1,3 odstotka, potem ko je teden prej poskočil za štiri odstotke. Sliši se obetavno, toda promet je prenizek, da bi lahko govorili o optimizmu. Tokrat ga je bilo z Mercatorjem za 173 tisoč, s Krko pa za 156 tisoč evrov. Obe delnici sta dražji za dve tretjini odstotka. Vrednost Nove KBM se je ob le osmih sklenjenih poslih v skupni vrednosti 1830 evrov zvišala za skoraj osem odstotkov.
|
neutral
|
7,539
|
Prispevali smo svoj denar Vodilni v enem najuspešnejših slovenskih podjetij - idrijskem Kolektorju - naj bi načrtovali prevzem podjetja. Zato naj bi se že začelo izčrpavanje. V Kolektorju, ki zaposluje skoraj 3.000 ljudi in proda za 400 milijonov evrov izdelkov na leto, naj bi potekala znana slovenska zgodba - menedžerji naj bi z izčrpavanjem podjetja prek povezanih družb, ki jih imajo v lasti, pripravljali teren za prevzem, je za TV Slovenija poročal Rajko Gerič. Ista imena v različnih družbah Podjetje Kolektor group je namreč v lasti več podjetij, največji delež ima podjetje FMR, kjer najdemo ista imena kot v Kolektorju. Predsednik koncerna Kolektor je tako Stojan Petrič, ki v podjetju FMR opravlja vlogo člana uprave. Ko je v FMR vstopil drugi idrijski velikan Hidria, so na dan začele prihajati podrobnosti poslov, v katerih so neposredno sodelovali vodilni menedžerji Kolektorja. Kolektor je tako januarja 2010 kupil kontrolni 75-odstotni delež Etre 33, nato pa je del tega odprodal drugim po znižani ceni, vmesnemu prodajalcu pa je celo posodil denar za odkup. A predsednik uprave Kolektor group Petrič zagotavlja, da gre za fer posel , saj so menedžerji in FMR holding plačali za od 4 do 8 odstotkov manj. Manjšinski delež se vedno plačuje manj, kot je kontrolni delež. To govori strokovna literatura, dodaja. Prispevali smo svoj denar Med kupci za nižjo ceno so tudi direktorji in vodilni v Kolektorju, prav tako je delež kupilo tudi podjetje Difs, ki je v lasti Petričeve žene. Podjetje sem zaradi svoje izpostavljenosti prepisal na mojo ženo. Za delež smo plačali okoli 900 tisoč evrov, to je moj osebni denar, zatrjuje. Tudi vsi drugi kupci deležev so po njegovih besedah prispevali svoj denar. Kolektor s tem ni bil oškodovan, dodaja in zanika kakršne koli povezave s podjetji v tujini, kamor naj bi se pretakal denar. V zgodbi tudi podjetja iz davčnih oaz? Na drugi strani pa Hidria, manjšinski solastnik podjetja FMR, napoveduje, da bodo tudi prek organov pregona zahtevali, da se posli Kolektorja in z njim povezanimi podjetji razčistijo. V ozadju naj bi po poročanju Geriča tudi v tem primeru stale znane zgodbe s podjetji iz t. i. davčnih oaz, kjer je lastništvo za zdaj skrito pred očmi slovenske javnosti.
|
neutral
|
7,540
|
Pripravljen je vodenje Adrie prepustiti Boštjančiču Upravni odbor Adrie Airways Tehnika je Roberta Vugo za novega glavnega izvršnega direktorja družbe imenoval v petek. Z njim prihaja tudi Branka Jerše, direktorica za finance v Trimu. Vuga, ki kot izvršni direktor skupaj s Klemnom Boštjančičem vodi Adrio Airways, v Adrio Airways Tehnika odhaja zato, ker je podjetje perspektivno, je povedal. Upravni odbor Adrie Airways Tehnika je po besedah Vuge namreč ocenil, da je za uresničitev ambicioznih ciljev potrebno novo vodstvo. Rezultati Adrie Airways Tehnika naj bi bili po neuradnih informacijah slabši od načrtovanih. Vuga sicer do nadaljnjega ostaja tudi na čelu Adrie Airways, ki po dokapitalizaciji nadaljuje poslovno in kadrovsko sanacijo. Tako bo vsaj do skupščine, ko naj bi lastniki odločali tudi o tem, ali še vztrajati v enotirnem sistemu upravljanja, torej z upravnim odborom in izvršnima direktorjema. Vuga je ob tem tudi pojasnil, da njegov odhod v Adrio Airways Tehnika ni povezan z morebitnim prehodom Adrie Airways na dvotirni sistem upravljanja. Vuga Bolje bom lahko deloval v Tehniki Ker program prestrukturiranja predvideva zmanjšanje obsega poslovanja, se je Boštjančiču in Vugi zdelo smiselno, da se pri tem zgodi sprememba, še posebej zaradi tega, ker se Vuga ukvarja s področjem razvoja podjetja. Glede na novo strategijo Adrie se mi zdi, da bom lahko bistveno bolj kompetentno deloval v Tehniki, je povedal Vuga. Vuga pravi, da bi se bilo po njegovem osebnem mnenju smiselno vrniti na dvotirno vodenje Adrie Airways, a da je to stvar lastnikov. Sam bi se bil dolgoročno pripravljen umakniti v Adrio Airways Tehnika, z Boštjančičem pa bi sodeloval pri iskanju strateškega partnerja za Adrio Airways.
|
neutral
|
7,541
|
Nagrada za ekonomijo ni bila v prvotnem kompletu nagrad Nobelovo nagrado za ekonomijo prejmeta Američana Thomas J. Sargent in Christopher A. Sims za empirične raziskave na področju vzročno-posledičnih zvez v makroekonomiji. Švedska akademija znanosti je sporočila, da sta si nagrajenca ugledno nagrado prislužila, ker sta razvila empirične metode za iskanje odgovorov glede povezav med ukrepi ekonomske politike in gibanjem makroekonomskih kazalcev, kot so rast bruto domačega proizvoda, inflacija, brezposelnost itd. Gre za dvosmeren odnos. Na ukrepe ekonomske politike tako vplivajo pričakovanja glede razvoja dogodkov v zasebnem sektorju, po drugi strani pa na odločitve gospodarskih subjektov glede zaposlovanja in investiranja. Metode, ki sta jih razvila 68-letna nagrajenca, pomagajo pri prepoznavanju teh vzročno-posledičnih odnosov in pojasnjevanju vloge gospodarskih pričakovanj ter ukrepov ekonomske politike, so še zapisali pri akademiji. Znanstvenika si bosta razdelila 10 milijonov švedskih kron Sargent je profesor ekonomije in poslovnih ved na Univerzi New York, Sims pa je profesor ekonomije in bančništva na univerzi Princeton. Sargentovo delo je razkrilo, kako je mogoče metode strukturne makroekonometrike uporabiti pri analizi prelomnih in trajnih sprememb v ekonomski politiki ter njihovega vpliva na vedenje gospodarskih subjektov, medtem ko je Sims razvil metodo za analizo tega, kako na gospodarsko dejavnost vplivajo začasne spremembe ekonomske politike - npr. spremembe denarne politike. Čeprav sta ekonomista svoje raziskave opravljala ločeno in neodvisno v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, je njun prispevek k ekonomiji po mnenju švedske akademije znanosti komplementaren. Sargent in Sims si bosta tako razdelila nagrado v vrednosti 10 milijonov švedskih kron, kar je približno 1,1 milijona evrov. Nagrada za ekonomijo šele od leta 1968 Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Nobelovo nagrado za ekonomijo podeljujejo šele od leta 1968 in ne spada v prvoten krog nagrad, ki jih je v svoji oporoki leta 1895 navedel Alfred Nobel, podeljevati so jo začeli šele na pobudo švedske centralne banke. Nagrade bodo podelili 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Švedska kraljeva akademija znanosti imena nominirancev sicer skrbno varuje, tajni pa ostanejo še 50 let po razglasitvi dobitnika. Z nagrado za ekonomijo končan krog letošnjih nagrajencev Nobelovo nagrado za medicino so za svoje dosežke na področju imunologije letos prejeli imunologi Bruce Beutler, Jules Hoffmann in Ralph Steinman, nagrado za fiziko so si za odkritje pospešenega širjenja vesolja skozi opazovanje eksplozij zvezd prislužili trije znanstveniki, Saul Perlmutter, Brian Schmidt in Adam Riess, Nobelovo nagrado za kemijo pa je za odkritje strukture kvazikristalov prejel izraelski znanstvenik Daniel Šehtman. Letošnji dobitnik Nobelove nagrade za književnost je švedski pesnik Tomas Tranströmer, Nobelovo nagrado za mir pa so za svoj boj za pravice žensk prejele liberijska predsednica Ellen Johnson Sirleaf, njena rojakinja Leymah Gbowee in jemenska aktivistka za pravice žensk in demokracijo Tavakul Karman.
|
positive
|
7,542
|
Čas za oddajo nezavezujočih ponudb za nakup trgovca se izteka Družbe iz skupine Pivovarna Laško lahko, ker je urad za varstvo konkurence ustavil postopek, zdaj znova prosto razpolagajo z delnicami Mercatorja. V začetku oktobra je urad ustavil postopek, s katerim je Klirinško depotni družbi brez predhodnega soglasja urada prepovedal izvedbo prenosa lastništva delnic Mercatorja v lasti Laščanov, tako da lahko zdaj Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska znova razpolagajo z delnicami Mercatorja - skupaj imajo v lasti 23,34-odstotni delež. Urad prodaje Mercatorja najprej ni dovolil Pivovarna Laško je v začetku letošnjega leta, kot je znano, svoj delež v Mercatorju želela prodati samostojno, pri čemer je bil v igri za nakup hrvaški Agrokor. Tik pred odobritvijo prodaje s strani nadzornikov je 26. aprila letos z odločbo o omejitvi prostega razpolaganja z delnicami Mercatorja presenetil urad za varstvo konkurence, ki se je za tak ukrep odločil zaradi usklajenega delovanja na skupščini Mercatorja, kjer so leta 2009 zamenjali nadzorni svet družbe. Laščani so zato prodajo Mercatorja odložili, nato pa pristopili k skupni prodaji Mercatorja. Več delničarjev, ki skupaj obvladujejo 50,03 odstotka Mercatorja - poleg družb iz skupine Pivovarna Laško še Abanka, Banka Celje, Gorenjska banka, banka Hypo Alpe Adria, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM in NLB -, je junija letos podpisalo sporazum o skupni prodaji trgovskega podjetja. Čas za nezavezujoče ponudbe do 17. oktobra Lastniki Mercatorja so prodajni postopek zaupali banki ING iz Londona. Ta nezavezujoče ponudbe zbira do ponedeljka, 17. oktobra, povpraševanje pa je posredovala vsem, ki so v preteklosti izkazali interes za Mercator, tudi Agrokorju. Po nekaterih neuradnih informacijah so ponudbe oddali samo finančni igralci, med njimi skladi Mid Europa, Warburg Pincus in TPG. Agrokor, ki je v lasti Ivice Todorića, pa naj bi bil edini strateški vlagatelj, ki pa še pripravlja ponudbo za slovenskega trgovca. Nekateri slovenski mediji so sicer poročali, da naj bi se za vstop v Mercator zanimal tudi francoski Leclerc, ki ima v Sloveniji že dve nakupovalni središči, v Ljubljani in Mariboru.
|
neutral
|
7,543
|
Terme imajo medtem težave zaradi neuspešne dokapitalizacije Marjana Novak je v torek odstopila z mesta direktorice Rimskih term, ker v petek prevzema vodenje Primorja. Novakova bo na čelu Primorja zamenjala Dušana Črnigoja, ki je z mesta predsednika upravnega odbora družbe odstopil v začetku oktobra in s tem, po lastnih besedah, odprl možnost prihoda novega člana upravnega odbora, ki ga bodo predlagale banke upnice, s čimer je dana vsa možnost za uspešno nadaljevanje poslovanja podjetja . Novakova se od Rimskih term poslavlja po mesecih neuspešnih prizadevanj za dokapitalizacijo družbe. Po pisanju časnika Dnevnik ji namreč ni uspelo prepričati sindikata bank pod vodstvom NLB-ja, da Rimskim termam zniža obrestno mero za 20 milijonov evrov posojila. Propadla že potrjena dokapitalizacija Zaradi odločitve bank je tako propadla že potrjena dokapitalizacija Rimskih term v višini 2,5 milijona evrov. Ta denar bi družba, ki zaposluje 54 delavcev, potrebovala za normalno tekoče poslovanje. Pri povečanju osnovnega kapitala kljub prvotni obljubi namreč niso želeli sodelovati v NLB-ju, zreškem Uniorju in Triglavu Naložbah, ki obvladujejo slabo tretjino Rimskih term. Svež denar so vplačali le državni PDP, Telekom Slovenije in NKBM, vendar je to zadoščalo za pokritje le polovice pričakovanih vplačil. NLB dokapitalizacijo podprl, vendar v njej ni sodeloval Iz NLB-ja so za STA sporočili, da so kot šestodstotni lastniki Rimskih term do zdaj že trikrat sodelovali pri dokapitalizaciji družbe. Tudi zadnjo dokapitalizacijo so na skupščini podprli, vendar hkrati nakazali, da to ne pomeni, da bodo v njej tudi sodelovali. Poudarili so, da je bil sestavni del finančne konstrukcije izgradnje Rimskih term tudi črpanje nepovratnih sredstev evropskih skladov To je bil tudi razlog, zakaj je NLB sploh podprl investicijo. Ob tem so v banki še zapisali, da, kot so seznanjeni, Rimske terme še niso pridobile vseh nepovratnih sredstev, zaradi česar je tudi projekt zašel v likvidnostne težave . Menimo, da je treba za rešitev situacije v družbi najprej izpolniti pogoje, ki so bili sklenjeni na začetku projekta, kar pomeni zagotovitev ustrezne ravni nepovratnih sredstev. Menimo, da nova dokapitalizacija ni ustrezen način razreševanje trenutne situacije, ampak je treba izpolniti ostale pogoje, so še dodali v NLB-ju. Za Dnevnik pa so v Triglavu Naložbah zatrdili, da so povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki vseskozi podpirali, kar so izrazili tudi z glasovanjem na septembrski skupščini. So pa sodelovanje v dokapitalizaciji v višini 500.000 evrov pogojevali s predhodnim dogovorom s sindikatom bank, ki ga vodi ravno NLB in pri katerem so Rimske terme lani dobile posojilo v vrednosti 20 milijonov evrov.
|
negative
|
7,544
|
Alcoa odprla sezono objavljanja četrtletnih poslovnih rezultatov Evropske borze so odlično prestale stresni test in kljub temu, da je Slovaška zavrnila povečanja sklada mehanizma za stabilnost evra, v sredo krenile močno navzgor, prav tako evro. Vrednost evropske valute je 1,38 dolarja. Frankfurtski delniški indeks DAX30 je do 12. ure pridobil poldrugi odstotek in se zavihtel do 5.955 točk. Spomnimo, da je njegova vrednost septembra zdrsnila pod 5.000 točk, tako da je danes od letošnjega dna oddaljen že skoraj 20 odstotkov. Očitno vlagatelji verjamejo, da so politiki sposobni rešiti gordijski vozel dolžniške krize. Predsednik ECB-ja Jean Claude Trichet verjame, da se bo Grčija izognila bankrotu. Finančne krivulje Evropski bančni sektor naj bi po odpisu dolgov Grčiji potreboval od 100 do 200 milijard evrov. Alcoa razočarala analitike Več kot odstotek je do kosila pridobil tudi pariški CAC40, medtem ko je rast londonskega indeksa FTSE100 zmernejša. Vsi omenjeni indeksi so bili zjutraj, po odprtju trga, v rdečem območju DAX je zdrsnil za več kot odstotek, kar je tudi posledica neprepričljivega začetka sezone objavljanja poslovnih rezultatov v ZDA. Podjetje Alcoa, ki je tradicionalno prvo objavilo svoje bilance, je v obdobju med 1. julijem in 30. septembrom potrojilo dobiček v primerjavi z istim lanskim obdobjem znašal je 172 milijonov dolarjev, toda v primerjavi z drugim letošnjim četrtletjem so tako dobiček kot prihodki nazadovali. Applove delnice spet nad 400 dolarji Analitiki so pričakovali 22 centov dobička na delnico namesto 15. Vzrok, da Alcoa, največji proizvajalec aluminija na svetu, ni dosegla pričakovanj, je slabše povpraševanje, zlasti v Evropi. Vlagatelji na Wall Streetu so se morali sicer v torek sprijazniti, da je po nekaj dneh visoke rasti, čas za predah, tako da je indeks Dow Jones 11.416 točk trgovanje sklenil z 0,15-odstotno izgubo. Bolje je šlo tehnološkemu sektorju indeks Nasdaq se je zvišal za dve tretjini odstotka, na 2.583 točk, izstopal je zlasti Apple, saj so delnice po triodstotni rasti spet splezale nad 400 dolarjev. Tečaji delnic v prvi kotaciji Ljubljanske borze INTEREUROPA +10,90 % 1,109 EUR MERCATOR +2,52 % 163,00 TELEKOM +1,61 % 63,00 LUKA KOPER +1,11 % 9,10 NOVA KBM +1,11 % 4,55 KRKA +0,40 % 52,63 PETROL -0,03 % 161,05 GORENJE -0,34 % 5,611 Rast tudi v Ljubljani Indeks SBI TOP je sredino trgovanje končal za dober odstotek v plusu in pri 627 točkah segel najvišje po 15. septembru. Rahla rast našega delniškega trga se torej nadaljuje, vendar ob izjemno nizkem prometu, zato o kakšnem optimizmu ne moremo govoriti. Tokrat je bilo s Krkinimi delnicami za 140 tisoč evrov prometa, s Telekomom pa za 60 tisoč. Cena Krke je dosegla največ 52,99 evra, Telekoma pa 63 evrov. V vstopni kotaciji je tečaj Heliosa padel za štiri odstotke, na 400 evrov.
|
positive
|
7,545
|
Portugalska uvaja ostre varčevalne ukrepe Bonitetna agencija Standard & Poor s S & P je znižala bonitetno oceno za dolgoročni španski državni dolg z AA na AA - z negativnimi obeti. Agencija S & P se je za znižanje bonitetne ocene odločila zaradi slabih obetov za gospodarsko rast in tveganja, ki je povezano s španskimi bankami. Čeprav se je špansko gospodarstvo letos pokazalo znake prilagodljivosti, pa Španijo še vedno obremenjujejo visoka brezposelnost, kreditni krč, visoka zadolženost zasebnega sektorja in napovedi, da bodo imele težave tudi največje trgovinske partnerice Španije. Oceno za kratkoročni državni dolg je S & P pustil nespremenjeno. Že v torek je bonitetna agencija znižala bonitetno oceno desetim največjim španskim bankam, med njimi bankama Satander in BBVA, s čimer je sledila podobni potezi bonitetne agencije Moodys. Za znižanje ocene se je S & P odločil zaradi težavnega makroekonomskega in finančnega okolja. Zaradi finančne krize je portugalska vlada v četrtek predlagala še ostrejše varčevalne ukrepe, ko je predstavila predlog proračuna. Z novimi varčevalnimi ukrepi želi vlada izpolniti pogoje za odobritev mednarodne finančne pomoči. Novi ukrepi na Portugalskem Portugalski premier Pedro Passos Coelho je v televizijskem nagovoru po sprejetju proračuna na vladi dejal, da bodo morali biti ukrepi ob krčenju gospodarstva še ostrejši. Med novimi ukrepi je začasna ukinitev 13. in 14. mesečne plače za javne uslužbence, enakega ukrepa pa bodo deležni tudi upokojenci, ki na mesec prejmejo več kot tisoč evrov. V zasebnem sektorju naj bi zaposleni delali po pol ure več na dan, zvišal naj bi se davek na dodano vrednost, zarezali pa naj bi tudi v sredstva za zdravstvo in izobraževanje. Ti ukrepi so začasni in bodo veljali le med programom finančne pomoči, je dejal premier in dodal, da je v igri kredibilnost države, zato nameravajo doseči zastavljene cilje. Maja letos je Portugalska prejela 78 milijard dolarjev vredno finančno pomoč od Evropske unije in Mednarodnega denarnega sklada IMF, zaradi česar je morala privoliti v uvedbo ostrih varčevalnih ukrepov.
|
negative
|
7,546
|
Prodaja Mercatorja znova aktualna Vrednost slovenske trgovske družbe Mercator je za nekoga, ki se ukvarja s tem poslom, drugačna kot za kakšnega finančnega investitorja, je dejal izvršni podpredsednik za izvozna tržišča v hrvaški skupini Agrokor Damir Kuštrak. Prodaja Mercatorja je v teh dneh znova zelo aktualna. V ponedeljek se bo namreč iztekel rok, do katerega banka ING v imenu lastnikov Mercatorja, ki prodajajo svoje deleže v njem, zbira nezavezujoče ponudbe. Banka je povpraševanje posredovala vsem, ki so v preteklosti izkazali zanimanje za Mercator, tudi Agrokorju. V Agrokorju ponudbo še pripravljajo Po neuradnih informacijah so ponudbe oddali samo finančni igralci, med njimi skladi Mid Europa, Warburg Pincus in TPG. Agrokor, ki je v lasti Ivice Todorića, naj bi bil edini strateški vlagatelj, ki še pripravlja ponudbo za slovenskega trgovca. Zadevo seveda spremljamo, analiziramo, pripravljamo. Pred nami je dolg konec tedna in do ponedeljka bo sprejeta odločitev, je na vprašanje, ali bodo oddali ponudbo, odgovoril Kuštrak. Ob tem je dodal, da investitorji iz panoge drugače dojemajo vrednost Mercatorja kot finančni investitorji. Po besedah Kuštraka v povezavi Agrokorja in Mercatorja vidijo zelo pozitivno zgodbo glede na to, da sta obe podjetji navzoči na trgih jugovzhodne Evrope. Mislim, da bi v perimeru združitve nastalo veliko podjetje, ki bi bilo pozitivna zgodba za celo vrsto lokalnih živilskih industrij, je povedal. V Agrokorju se zavedajo, da se svet ne glede na kakršno koli nacionalno zaščito globalizira in da na nekaterih ključnih področjih lahko obstanejo samo velika podjetja. V tem primeru bi to bilo veliko regionalno podjetje, ki lahko potem naredi lep strateški načrt za prihodnost, je sklenil.
|
positive
|
7,547
|
Družbena odgovornost podjetij Iluzija ali nujnost? Nemško podjetje je, v ne ravno zlatih časih gospodarstva, slovenskemu človekoljubnemu društvu zgradilo in podarilo milijon evrov vredne prostore za odrasle osebe z motnjami v razvoju. V poplavi konfliktov in političnega boja se pozitivne novice redkeje prebijejo na naslovnice. Takšne, kot je pričujoča, tudi zato, ker so dogodki za njimi dejansko precej redki. Ni ravno pogosto, da se zaposleni nekega manjšega nemškega podjetja navkljub ne ravno rožnatim razmeram odločijo svoj prosti čas posvetiti milijon evrov vrednemu človekoljubnemu projektu. Preberite tudi Protestniki v NLB proti pohlepu Nismo blago v rokah bank in politikov! Brez promocij, zahval ali lastnih koristi Kot so sporočili iz društva Barka, ki skrbi za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju, je Baufritz Gmbh & Co v letu in pol v Medvodah odprl poseben varstveno-delovni center brez kakršnih koli promocij, koristi ali zahval zase. Direktor enostavno verjame v to, kar počnemo in je hotel tudi sam kaj storiti, so sporočili z društva. Zadeva je še toliko bolj neverjetna, ker so jo načrtovali pred krizo, realizirali pa med njo, ko je tudi podjetje samo zašlo v precejšnje težave. A je podjetje podarilo material, lokalna župnija je z darovi pokrila stroške tovornjakov, delavci pa so med počitnicami in v prostem času izvedli vse ostalo, so nadaljevali v društvu Barka. Ker pa se Barki dogodka ni zdelo prav zadržati le zase, so pri nemškem veleposlaništvu in Gospodarski zbornici Slovenije dali pobudo. Na njihov predlog je GZS organiziral simpozij, kjer so o družbeni odgovornosti podjetij spregovorili donator Helmut Holl, pa tudi druga nemška podjetja, ki delujejo na podoben način. Je princip, da podjetje - še posebej v času krize - deluje do družbe, lastnih delavcev in okolja odgovorno, možen? Je sploh izvedljiv, glede dodatne stroške, ki poskrbijo za slabši položaj v globalni bitki za konkurenčnost? Naj bodo delavci udeleženi pri dobičku podjetja, še več - naj nosijo tudi delež izgube, ko zaide podjetje v težave? Solidarnost je v Sloveniji globoko vraščena Izvršna direktorica GZS-ja Alenka Avberšek je prepričana, da je družbena odgovornost podjetij nujnost. Multinacionalni kapitalistični finančni sistem je sistem vrednot, potisnil v brezno . Konkurenca pritiska na vse, zato tudi tisti gospodarski subjekti, ki se na zunaj trudijo slediti trajnostnemu razvoju, odgovornost do okolja izpolnjujejo tako, da umazane proizvodnje selijo v dežele tretjega sveta po načelu daleč od oči, daleč od srca. Ter daleč od višjih plač. Kljub temu je prepričana, da odgovornost do drugega še posebej pri nas, Slovencih, ni izginila. Še več, solidarnost je v slovenski kulturi zgodovinsko globoko vraščena, ekonomska nuja jo je le prekrila. Avberškova je argumentacijo potegnila še stopnjo višje. Ne le, da je družbena odgovornost vrednota le kot moralni ideal - več, na dolgi rok je to nujnost na poti k resnično uspešnim podjetjem. Kaj sploh je družbeno odgovorno podjetje? Definicije so mnogotere, Avberškova pa je koncept definirala kot podjetje, ki deluje odgovorno in partnersko do svojih delavcev, dobaviteljev, lastnikov, družbe in okolja - obenem pa je njegovo prvo poslanstvo, da je ekonomsko uspešno. Za Avberškovo je svoj pogled na odgovornost v luči evropskih integracij pojasnil Josef Miller, nekdanji bavarski minister za kmetijstvo in gozdarstvo. Vzrok za krizo - pohlep Miller je izrazil prepričanje, da je krizo, ki ogroža temeljni projekt evropske skupnosti, povzročilo ravno pomanjkanje odgovornosti in posledično odprta pot pohlepu. V času konjunkture je po njegovi oceni finančni sektor dovolj pritisnil na države, ki so v iskanju čimhitrejše gospodarske rasti dovolile deregulacijo finančnega sektorja. Ta je, tudi v največjih evropskih bankah, šel v vse bolj tvegane investicije, z zapletenimi finančnimi instrumenti hkrati vlagal v podjetja in države ter hkrati stavil na njihov propad. Tvezili so nam, da so dolgovi že sami po sebi vrednost in da je treba z njimi znati trgovati, je dejal Miller. Na tak način so spravili v veliko nevarnost sanje mnogih generacij , združeno Evropo na temelju solidarnosti in družbene odgovornosti. Evropska unija je v veliki nevarnosti Velika zadolženost in kriza proračunskih primanjkljajev postavlja na kocko skupno evropsko valuto, na daljši rok pa celo Evropsko unijo, je nadaljeval Miller. Da je situacija resna, kaže tudi prestavitev vrha Evropske unije, prva v zgodovini, na kateri bodo med drugim odločali o dokapitalizaciji evropskih bank. Miller rešitev vidi ravno v družbeni odgovornosti - upravljalci bank ter korporacij so navadno odgovorni le svojim delničarjem in kapitalu, zato delujejo za čimvečji dobiček v čimkrajšem času. Če bi z določenimi pravnimi popravki odločevalcem obesili še odgovornost do družbe in okolja, bo to prvi korak k rešitvi, je sklenil nekdanji bavarski minister. Bavarska, nemška zvezna dežela z 12 milijoni prebivalcev, je trenutno ena najmanj zadolženih političnih enot v Evropi ter beleži rekordno nizko brezposelnot. Miller pravi, da je tako ravno zaradi omejenega zadolževanja v času krize ter široko razširjenega načela družbene odgovornosti v lokalnem gospodarstvu. Holl Projekt je prinesel izjemno veselje Svoj pogled na družbeno odgovornost je predstavil tudi Holl. V podjetju se osredotočajo na ekološke materiale. Pri odnosu z dobavitelji si prizadevajo za povsem partnerski, neizkoriščevalski odnos. V odnosih z družbo se redno ukvarjajo z dobrodelnimi postranskimi projekti. Npr Uredili so balinarsko progo za osebe z motnjami v razvoju, zaposleni so se udeležili projekta darovalcev kostnega mozga, pogozdovali plazovita področja itd. Posebna točka pa je odgovornost zaposlenih. Pomembno je, da se počutijo soodgovorne za rezultate svojega dela in podjetja ter da so partnerji, je poudaril Holl. Večina se jih je prostovoljno pridružila sistemu bonusov za pozitivno poslovanje ob zavedanju, da ta prinaša tudi maluse, ko ima podjetje izgubo.
|
neutral
|
7,548
|
V Agrokorju se bodo odločili do konca dneva Do konca dne je čas za vložitev nezavezujočih ponudb za nakup več kot 50 odstotkov največjega slovenskega trgovca. Ponudbe naj bi do zdaj oddale le finančne družbe. Uradnih informacij o ponudbah ni. V londonski investicijski banki ING, ki svetuje pri prodaji večinskega deleža Mercatorja, zadeve ne komentirajo, molčijo pa tudi v hrvaškem Agrokorju, kjer naj bi odločitev o oddaji ponudbe sprejeli danes. Londonska investicijska banka ING še danes zbira nezavezujoče ponudbe. ING je povpraševanje posredoval vsem, ki so v preteklosti izkazali interes za najboljšega soseda, tudi hrvaškemu Agrokorju. Po nekaterih neuradnih informacijah so ponudbe do zdaj oddali samo finančni igralci, med njimi skladi Mid Europa, Warburg Pincus in TPG. Agrokor, ki je v lasti Ivice Todorića, naj bi bil edini strateški vlagatelj, ki še pripravlja ponudbo za slovenskega trgovca, nameravano koncentracijo z Mercatorjem pa je že priglasil tudi uradu za varstvo konkurence. Izvršni podpredsednik za izvozne trge v hrvaški skupini Agrokor Damir Kuštrak je v petek ob robu konference FDI Summit v Ljubljani zatrdil, da bodo v družbi odločitev, ali bodo oddali ponudbo, sprejeli zadnji dan. Zadevo seveda spremljamo, analiziramo, pripravljamo. Pred nami je dolg konec tedna, je poudaril. Ob tem je izrazil upanje, da se tokratni poskus prodaje Mercatorja ne bo izjalovil. Agrokor za delnico Mercatorja 221 evrov? Lastnik Agrokorja Ivica Todorić je po poročanju hrvaški Poslovnega dnevnika pripravil ponudbo za Mercator, v kateri naj bi za delnico ponudil 221 evrov, čeprav naj se s tem ne bi strinjali lastniki in upniki družbe. To pomeni, da je Agrokor za prevzem Mercatorja zagotovil 832 milijonov evrov. V Todorićevem koncernu sicer računajo, da je prevzem celotnega Mercatorja, vključujoč dolg slovenskega trgovca, vreden okoli dve milijarde evrov. Po ocenah poznavalcev pa naj delnica Mercatorja ne bi bila vredna več kot 180 evrov, najverjetneje celo manj. Če naj bi Agrokor razmišljal o ponudbi v vrednosti 221 evrov za delnico, pa naj bi se ponudbe skladov občutno nižje, in sicer med 155 in 170 evrov. Za vstop v Mercator naj bi se po poročanju nekaterih medijev zanimal tudi francoski Leclerc, ki ima v Sloveniji dve nakupovalni središči, v Ljubljani in Mariboru. Predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško Vladimir Malenković pa je povedal, da se bodo nadzorniki o podanih nezavezujočih ponudbah za Mercator seznanili na seji, ki bo predvidoma 26. oktobra. O ponudbah bo Malenković v prihodnjih dneh izmenjal informacije tudi z vodstvom Pivovarne Laško. Prodaja se 50,03 odstotka družbe Skupaj 50,03 odstotka Mercatorja prodajajo Abanka, Banka Celje, Gorenjska banka, banka Hypo Alpe Adria, delniški investicijski sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska. Omenjeni delničarji so junija letos podpisali sporazum o skupni prodaji trgovskega podjetja, prodajni postopek pa zaupali banki ING iz Londona.
|
neutral
|
7,549
|
Na prvem letu je sedel le en potnik Optimizem, da bo z novo linijo med Mariborom in Londonom mariborsko letališče le oživelo, je bil očitno prehiter. Prevoznik Golden Air naj bi po dveh tednih dni že obupal. Novo slovensko letalsko podjetje z večinskim britanskim kapitalom Golden Air je na začetku oktobra odprlo linijo z mariborskega letališča do Londona, vmesni postanek pa je bil na Dunaju. Na prvem letu je sedel le en potnik, s povpraševanjem so imeli nato težave ves prvi teden, nato pa so imeli težave z zagotovitvijo letala. Odločitev odvisna od investitorja Zdaj naj bi že razmišljali o ukinitvi linije. Uradne odpovedi linije iz podjetja še ni bilo, saj naj bi danes po besedah predstavnika družbe Urbana Simčiča v Slovenijo prispel večinski investitor Clifford Dachuna, šele po sestanku pa naj bi bilo jasno, kako in kaj v prihodnosti. Pretekli konec tedna smo imeli hude in nepričakovane težave, saj smo zaradi tehničnih težav ostali brez letala tik pred zdajci. Tako smo imeli polne roke dela, da smo v skladu s predpisi zagotovili ustrezno prerazporeditev potnikov. Zaradi tega danes prihaja Dachuna, ki nam bo pojasnil ozadje in načrt za prihajajoči konec tedna, je še povedal Simčič. Medtem je Žurnal24 poročal, da so na Kontroli zračnega prometa že prejeli obvestilo prevoznika, da se je odločil zaustaviti vse dejavnosti pri vzpostavitvi redne linije. V vodo padel tudi nakup Aerodroma Maribor? Da bo prihodnjih šest mesecev za družbo odločilnih, je sicer že na začetku projekta poudaril glavni investitor Dachuna, saj mora letalska povezava dokazati svojo dobičkonosnost. Takrat je tudi napovedal, da se zanimajo tudi za nakup družbe Aerodrom Maribor, ki je sicer v lasti Preventa v stečaju, vendar je predpogoj, da uspejo z osnovno storitvijo.
|
negative
|
7,550
|
Banke ne verjamejo, da bo družba lahko odplačevala posojila Delničarji Alposa so zavrnili predlagano dokapitalizacijo družbe, ki je v prisilni obravnavi. Proti je glasovalo vseh šest upnikov. Upniki/lastniki so zavrnili predlog uprave, da bi se osnovni kapital družbe povečal s stvarnimi vložki v višini več kot 27 milijonov evrov in bi po povečanju znašal nekaj več kot 28 milijonov evrov. Vplačniki bi bili upniki, ki so v postopku prisilne poravnave vstopili tudi v lastniško strukturo družbe. V imenu lastnikov se je odzval NLB, kjer so povedali, da predlagana dokapitalizacija in poslovni načrt lastnicam in upnikom ne dajeta nobenega zagotovila, da bo Alpos po dokapitalizaciji posloval pozitivno in vračal zmanjšano višino dolgov. Zato so glasovali proti dokapitalizaciji. Lastniki/upniki Družbe ni mogoče uspešno sanirati V NLB-ju še dodajajo, da so kljub pripravljenosti in enotnosti konzorcija bank, ki jim Alpos dolguje poplačilo posojil, in drugih lastnikov, med katerimi sta Slovenska industrija jekla SIJ in Acroni, da se družbi omogoči ponoven zagon proizvodnje, ugotovili, da dejansko finančno stanje hčerinskih družb Alposa bistveno odstopa od dejanskega stanja. Zato menijo, da družbe ni mogoče uspešno sanirati. Banke želijo svoj denar V postopku prisilne poravnave sta se zamenjali tako uprava kot lastniška struktura družbe. Namesto Mirjana Bevca je vodenje prevzel Ljubo Osovnikar, lastniki pa so postali tudi SIJ petinski delež ter banke NLB, NKBM, Abanka, Factor banka in Probanka, vsaka s šestnajstinskim deležem. Največ dolgov si je Alpos nabral pri NLB-ju in NKBM-ju. Kaj bo z zaposlenimi? Družba naj bi tako šla v stečaj, iz NLB-ja pa so še sporočili, da bo poslovanje nadaljevala le družba Alpos Alu, v kateri bo zaposlenih okoli 30 odstotkov zdajšnjih delavcev Alposa. V Alposu je sicer delalo okoli 400 zaposlenih, ki so med agonijo podjetja med drugim dejali, da so jih banke izdale, saj je stečaj zanje najlažja rešitev, medtem ko bodo delavci ob morebitnem stečaju postali strošek države. Alpos nima sredstev za poslovanje Po neuradnih informacijah je Alpos že dalj časa brez sredstev za poplačilo terjatev. Uprava Alposa je v poročilu, ki so ga predstavili na seji, sicer zapisala, da je družba v prvih osmih mesecih ustvarila 2,2 milijona evrov čistega prihodka od prodaje, medtem ko je čista izguba znašala dobrih pet milijonov evrov. Skupna izguba tako znaša 21,3 milijona evrov, osnovni kapital družbe pa je konec avgusta znašal le še milijon evrov. Uprava Alposa je tako ocenila, da je družba dolgoročno plačilno nesposobna. Ali to pomeni, da bo prisilna poravnava prekinjena in bo uveden stečaj, pa za zdaj ne želijo povedati.
|
negative
|
7,551
|
DZ sprejel celo kopico zakonov Poslanci so sprejeli zakon o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja, spremembe zakonov o gospodarskih družbah, osnovni šoli in množičnem vrednotenju nepremičnin ter dopolnili seznam podjetij, ki se bodo prodala. DZ nadaljuje zadnjo redno sejo pred razpustitvijo. Poslanci so tako sprejeli novelo zakona o gospodarskih družbah, s katero se bo solastnikom insolventnih podjetij onemogočilo ustanavljanje novih podjetij. Cilj novele zakona, ki jo je predlagala skupina poslancev z Radovanom Žerjavom SLS na čelu, je preprečiti ustanavljanje, vodenje in nadziranje družb osebam, ki so bili družbeniki, delničarji z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem ali člani poslovodstva ali nadzornega organa družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja oz. so imele takšen status v družbi največ dve leti pred tem. Omejitev ustanavljanja, nadziranja in vodenja družb bo prenehala po 10 letih od konca tistega od začetih postopkov, na podlagi katerega je začela veljati, določa novela zakona, ki jo je DZ sprejel s 65 glasovi za in štirimi proti. Finančna preiskava za pet let nazaj DZ je s 54 glasovi za in enim proti sprejel zakon o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja, ki uvaja t. i. finančno preiskavo, omogoča pa tudi začasen in trajen odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Zakon organom pregona ob sum, da je bilo premoženje pridobljeno nezakonito, omogoča finančno preiskavo za pet let nazaj. Z 49 glasovi za in štirimi proti pa so poslanci sprejeli še novelo zakona o kazenskem postopku, ki naj bi pospešila sodne obravnave v kazenskih zadevah. Na predobravnavnem naroku se bo namreč obsojenec lahko izjasnil, ali krivdo prizna ali ne, od česar je odvisen nadaljnji potek postopka, ki bo lahko tako tekel hitreje. Z možnostjo dogovora o priznanju krivde pa naj bi se prav tako skrajšali določeni postopki. Poleg deleža v Siju na prodaj tudi tisti v Adrii Poslanci so podprli tudi razširjen program prodaje državnega premoženja za leti 2010 in 2011 - seznam podjetij oz. deležev v podjetjih je dopolnjen z deleži v Slovenski industriji jekla, Adrii Airways in treh energetskih družbah - gre za Energetiko Črnomelj, Ekoen ter Toplotno oskrbo. Opcijske ponudbe za prodajo približno 49-odstotnih deležev v omenjenih treh družbah namreč potečejo konec tega leta. Ob tem je vlada v program vključila še 25-odstotni delež v skupini Sij Slovenska industrija jekla, za katerega se opcija izteče v prvem četrtletju 2012. Na prodaj bo tudi delež v Adrii Airways, kjer ima država, potem ko je družbo dokapitalizirala s stvarnimi vložki v višini 19,7 milijona evrov konverzija terjatev bank in s 50 milijoni evrov v denarju, okoli 70,6-odstotni delež.
|
neutral
|
7,552
|
V podobnem položaju tudi druga manjša počivališča? Ob gorenjski avtocesti so po odločbi inšpektorata za okolje in prostor na počivališču Lipce ob Jesenicah porušili gostinski objekt Bistro Lev, ki je bil nezakonito zgrajen leta 1994. Rušitev objekta na desni strani avtoceste proti Karavankam se je začela v sredo zjutraj ob prisotnosti policistov in inšpektorjev. Gostišče Lev, ki je zadnja leta večkrat prejelo nagrado za najlepše urejeno počivališče v državi, je imel v najemu samostojni podjetnik Janez Tičar, ki pa ni lastnik tamkajšnjega zemljišča. Najemnik objekta tako ni mogel legalizirati, grozi pa mu rušitev tudi preostalih treh njegovih gostišč ob gorenjski avtocesti. Tičar Opozarjal sem na problem Družba RS za avtoceste naj bi vodila postopke za legalizacijo, a je podjetniku po njegovih besedah le podaljševala pogodbo za gostinsko dejavnost, čeprav je sam dlje časa opozarjal na problem. Na Darsu pa so pojasnili, da ne le, da najemnik ni lastnik zemljišč, tudi prostorski akti ne dovoljujejo gradnje nobenih trajnih objektov na Lipcah. Dars tako ni nikoli vodil postopkov za legalizacijo niti jih ni začel. Poudarili so še, da so najemnika še posebej opozorili, da postopkov ne bodo vodili, ker za to nimajo nobene osnove, in da naj pristojnih organov ne zavaja, da bo mogoče te objekte legalizirati. Dodali so še, da so pogodbo o najemu počivališča Lipce na obeh straneh avtoceste s Tičarjem podpisali v letu 2002, in sicer do konca leta 2004 z možnostjo podaljšanja najemnega razmerja. V skladu z zakonodajo pa je tovrstno počivališče mogoče oddati za največ tri leta. Obstoječe objekte je razširil brez soglasji Na podlagi razpisa in pogodbe je tako Tičar lahko postavil začasen gostinski objekt. Na Darsu pa pojasnjujejo, da je Tičar med trajanjem pogodbe namesto začasnega objekta brez ustreznih soglasij in dovoljenj razširil obstoječe objekte in zgradil nove, ki niso v skladu z najemno pogodbo in za katere ni podlage v prostorskih aktih. Inšpektorat za okolje in prostor mu je zato že leta 2005 izdal odločbo o odstranitvi objektov, ki pa jih najemnik sam ni odstranil, ravno tako jih na njegove stroške ni odstranil inšpektorat. Inšpektorat je nato leta 2009 izdal še sklep o dovolitvi izvršbe, vendar v vsem tem času inšpektorat objektov ni zapečatil. Ob gorenjski avtocesti ima Tičar še tri druga gostišča. Objekt na levi strani na Lipcah naj bi tako še danes rušili, če se Tičar ne bo odločil, da ga bo podrl sam. Ima pa tudi dva objekta na Povodju. Glede zadnjih dveh so na Darsu pojasnili, da je na zahodni strani na Povodju že od leta 2009 zapečaten objekt, na vzhodni letos še obratuje. Inšpektorat za okolje in prostor ga je zapečatil leta 2009, zato Tičarju Dars od zapečatenja najemnega razmerja ni več podaljševal. Kljub sklepu o dovolitvi izvršbe odločbe o odstranitvi teh objektov ne najemnik ne inšpekcija do danes nista odstranila, počivališče pa zaradi tega že tri leta ne obratuje, so zapisali. Napovedal, da bo tožil Dars Tičar je napovedal, da razmišlja o tožbi Darsa za povzročeno škodo. Problem, s katerim se spopada, pa ni omejen le na gorenjsko avtocesto. V podobnem položaju so tudi nekatera druga manjša počivališča na slovenskem avtocestnem omrežju. Na Darsu pa so zatrdili, da nobeno drugo manjše počivališče v Sloveniji nima podobnih problemov, ker so najemniki postavili objekte v skladu z najemno pogodbo in prostorskimi akti, Tičar pa je na vseh štirih lokacijah deloval v nasprotju tako s pogodbo kot s predpisi.
|
negative
|
7,553
|
AUKN začenja transparentno upravljanje z državnim premoženjem? Kar smo naredili, so bili samo uspehi, neuspeha ni bilo, poudarja Komarjeva, ki upravljanje državnega premoženja pred ustanovitvijo AUKN-ja ocenjuje kot neambiciozno. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS je po letu dni delovanja pripravila vmesno poročilo, ki po besedah prve dame Dagmar Komar kaže na pozitivne rezultate dela. Ob tem Komarjeva dodaja, da je agencija, ki danes zaposluje 24 ljudi, uvedla vse ključne standarde upravljanja družb, da lahko država funkcionira kot vsak zasebni lastnik premoženja. Dosedanji nadzor neustrezen in nestrokoven Po ocenah Komarjeve bi moral AUKN ob začetku delovanja zamenjati še enkrat toliko nadzornikov, saj je bila sestava nadzornih svetov po presoji agencije neustrezna. Ugotavljamo, da je bil dosedanji nadzor neustrezen in nestrokoven. Če bi bi bila agencija na začetku bistveno bolj aktivna pri zamenjavi nadzornikov, verjamem, da bi bilo bolje, meni Komarjeva. Kritike na račun imenovanja članov nadzornih svetov Komarjeva zavrača. Postavili smo vse pravne osnove za transparentno, odgovorno in strokovno imenovanje članov nadzornih svetov. Imenovanje nadzornikov je bilo do ustanovitve agencije stihijsko, lobistično in politično, je poudarila. Donosnost državnega premoženja pozitivna že letos Neambiciozno upravljanje državnega premoženja v preteklosti se je po navedbah vodstva agencije odrazilo tudi v donosnosti. Ta je še v letu 2010 znašala -1,8 odstotka, dividendna donosnost pa je bila 0,6-odstotna. Medtem ko AUKN v letu 2015 cilja na osemodstotno donosnost državnega premoženja in na 3,9-odstotno dividendno donosnost, je izboljšanje rezultatov vidno že letos, saj je donosnost državnega premoženja že pozitivna. Agencija je v zakonsko predpisanem času pripravila tudi strategijo upravljanja kapitalskih naložb države, ki pa še ni sprejeta. Komarjeva je izrazila upanje, da bo ta sprejeta čim prej, saj bo agencija na njeni podlagi lahko družbam v državni lasti začrtala strateške cilje. Član uprave agencije Marko Golob pa je bil glede strategije kritičen do zamujanja države, ki po njegovih besedah še vedno ne ve, kaj so njene dolgoročne, razvojne, sektorske in ostale politike. Intenzivno sodelovanje tudi z Nacionalnim preiskovalnim uradom Z ustanovitvijo agencije se je po navedbah vodstva začelo tudi transparentno upravljati državno premoženje, AUKN pa si želi z učinkovitim nadzorom tudi izkoreniniti korupcijo. V agenciji so sicer zaskrbljeni nad informacijami o korupciji, ki jih je vse več. Kot pravi Komarjeva, so na agenciji zavezani k tajnosti podatkov, toda, kot zagotavlja, agencija vse indice o korupciji, ki jih dobi, preda bodisi Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, bodisi komisiji za preprečevanje korupcije, bodisi nadzornim svetom s priporočilom, da jih skrbno preučijo in ukrepajo. Mislim, da ne bomo mogli prestrukturirati slovenskih podjetij in vzpostaviti reda, dokler ne bomo skidali. To je nujno in zato je AUKN tudi začela intenzivno sodelovati z Nacionalnim preiskovalnim uradom in s komisijo za preprečevanje korupcije, je poudaril Golob. Agencija je sicer vmesno poročilo posredovala tudi Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj in Komarjeva verjame, da bodo tudi od OECD-ja dobili potrditev dela agencije. Ker se je država ob vstopu v OECD zavezala k ustanovitvi centraliziranega organa za upravljanje z državnimi naložbami, je po mnenju Komarjeve smiselno, da se agencije v prihodnje ne preoblikuje.
|
neutral
|
7,554
|
Konec septembra je oceno znižala najprej agencija Moodys, nato še Fitch Agencija Standard & Poor s je v sredo znižala oceno kratko- in dolgoročnega kreditnega tveganja Sloveniji za eno stopnjo, z AA/A-1+ na AA-/A-1+. Razlog za znižanje kreditne ocene je proračunska podoba Slovenije, ki se je od krize leta 2008 poslabšala, politiki pa še niso predstavili konsolidirane strategije, ki bi bila po mnenju S & P-ja verodostojna. Breme slovenskega dolga, ki se je v letih 2002 do 2008 zmanjševalo, se je hitro povečalo zaradi vladnih ukrepov za pomoč gospodarstvu in bančnemu sistemu po krizi. S & P pričakuje, da bo splošni vladni dolg letos porasel na 43 odstotkov BDP-ja, kar je dvakrat več kot v letu 2008. Cvetoče gospodarstvo je vlado uspavalo S & P meni, da je razmeroma cvetoče in gospodarsko stabilno obdobje po osamosvojitvi vlado uspavalo in ni prejela potrebnih strukturnih reform, kar je dodatno pritisnilo na državne finance. S & P je zato prepričan, da volitve v decembru pomenijo priložnost za novo vlado, da prepreči nadaljnje nazadovanje in da izvede strukturne reforme. Ocena agencije za naprej ostaja stabilna, ker se pričakuje konsolidacija državnih financ in izvedba programa proračunske konsolidacije. Čeprav se zaradi dogovorne narave slovenske politike pričakuje zamuda pri strukturnih reformah, pa S & P obenem pričakuje, da jih bo nova vlada izvajala. Gre že za tretje znižanje bonitetne ocene Sloveniji - konec septembra sta za eno stopnjo oceni znižali najprej Moodys s tretje najvišje Aa2 na Aa3 in Fitch z AA na AA-.
|
negative
|
7,555
|
Krčenje izvoza v EU-ju bo imelo vpliv pri nas Stanje na področju izvozne konkurenčnosti Slovenije po prepričanju Jožeta Mencingerja ni tako črno, kot ga slikajo nekateri ekonomisti. A napovedi niso bleščeče. Med nesporne resnice o slovenskem gospodarstvu sodi zmanjševanje izvozne konkurenčnosti , kar naj bi se kazalo v tem, da je med izvoženimi izdelki vse manj tehnološko zahtevnih oziroma vse manj takih z visoko dodano vrednostjo. A povsem enostavna primerjava z državami Evropske unije hitro pokaže, da stanje ni tako črno, kot ga slikajo nekateri, trdi ekonomist Mencinger v zadnji številki publikacije inštituta EIPF Gospodarska gibanja. Vseeno je, kaj izvažamo Po vrednosti izvoza, preračunani na prebivalca, se je Slovenija v zadnjem desetletju s povprečnim zneskom 8.200 evrov uvrščala na deveto mesto v EU-ju. Izvoz na prebivalca, čeprav posredno, najbrž precej bolje pokaže izvozno konkurenčnost posameznega gospodarstva kot pa različni kazalniki o strukturi izvoza, trdi Mencinger. Po njegovih besedah tudi ni pomembno, ali gre za izvoz tehnično zelo zahtevnih proizvodov ali pa za krompir. Kot primer navaja Nizozemsko, od katere kupujemo čebulo in solato, pa bi najbrž težko trdili, da gre za tehnološko zaostalo državo . Krčenje izvoza v EU-ju bo imelo vpliv pri nas Se je pa zdaj zaradi hitrega usihanja gospodarske aktivnosti začelo krčenje izvoza v EU-ju, ugotavljajo avtorji Gospodarskih gibanj. Mesečni podatki o izvozu blaga kažejo, da je zaostajanje v zadnjih mesecih v EU-ju bistveno hitrejše kot v Sloveniji, saj je izvoz EU-ja padel za 0,5 odstotka, medtem ko se je v Sloveniji zvišal za 7,1 odstotka. A ker je velik del izvoza Slovenije vezan na izvoz EU-ja, bo dogajanje v Evropi dodatno zavrlo rast izvoza iz Slovenije - prodaje v EU-ju predstavljajo namreč približno 70 odstotkov celotnega izvoza blaga Slovenije, opozarjajo.
|
neutral
|
7,556
|
Holding bo v celoti zaživel januarja 2012 Nadzorni svet Slovenskih železnic je razpravljal o novem generalnem direktorju družbe. Kandidate je poiskala kadrovska agencija Profil, soglasje k izbranemu pa mora na koncu dati AUKN. Predsednik šestčlanskega nadzornega sveta Slovenskih železnic Bojan Brank je pojasnil, da bodo nadzorniki odločali med tremi oziroma štirimi kandidati za prvega železničarja, ki jih je poiskala agencija. Imena izbranega kandidata za zdaj ne bodo razkrili, temveč bodo počakali na soglasje AUKN-ja, je dodal Brank. Soglasje k imenovanju direktorja pa mora skladno z ustanovitvenim aktom dati Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb RS. Na agenciji pričakujejo odločitev in verjamejo, da se bo nadzorni svet odločil pravilno.AUKN Ervina Pfeiferja ni podprl Nov nadzorni svet Slovenskih železnic je štiriletni mandat nastopil 10. septembra. Že 4. oktobra so nadzorniki po nalogu AUKN-ja razpravljali o izboru in postopku imenovanja Ervina Pfeiferja za generalnega direktorja, potem ko ga je na ta položaj imenoval prejšnji nadzorni svet. Odločili so, da ne bodo podali mnenja o postopku, ker niso sodelovali v postopku izbire in imenovanja. Nadzorniki železnic so AUKN pozvali, naj poda soglasje na odločitev nekdanjih nadzornikov o imenovanju prvega moža družbe. Agencija, ki je vztrajala, da je primerno, da se o novem generalnem direktorju izreče novoimenovani nadzorni svet, pa je iz formalnih razlogov zavrnila predlog za izdajo soglasja. Po tem so stekli novi postopki izbora imenovanja generalnega direktorja družbe. Nova uprava bo štiričlanska Nova uprava železnic bo sicer štiričlanska. Po mandatarskem sistemu bo dva člana uprave nadzornikom v potrditev predlagal generalni direktor, za imenovanje četrtega člana pa je odgovoren svet delavcev. Ta je za svojega predstavnika v upravi že imenoval Alberta Pavliča, zdajšnjega delavskega direktorja. Slovenske železnice so se s 1. septembrom preoblikovale v holding, ki bo v celoti zaživel januarja prihodnje leto, trenutno pa jih še vedno vodi Goran Brankovič. Še vedno milijonska izguba Železnice so sicer obdobje od januarja do avgusta sklenile s čisto izgubo 4,82 milijona evrov, medtem ko je dobiček iz poslovanja znašal 445.000 evrov. Izguba je sicer za 3,36 milijona evrov manjša kot v istem obdobju lani, predvsem na račun boljšega poslovanja v tovornem prometu. Izgubo so povečale negativne tečajne razlike v višini 3,9 milijona evrov in izvedeni finančni instrumenti v višini tri milijone evrov. Prihodki so bili z 274,83 milijona evrov od načrtovanih večji za 9,1 odstotka, lanske poslovne prihodke pa so presegli za 12,6 odstotka. Slovenske železnice so v prvih osmih mesecih prepeljale 11,86 milijona ton blaga za 5,9 odstotka več kot lani ter opravile 2.603 milijone netotonskih kilometrov 12 odstotkov in s tem presegle plan. Število potnikov upadlo V istem obdobju je SŽ prepeljal 10,43 milijona potnikov 2,5 odstotka manj kot lani in opravile 530 milijonov potniških kilometrov 4,7 odstotka manj. Obenem na železnicah napovedujejo slabše leto 2012, kot so sprva načrtovali, predvsem zaradi prihajajoče nove krize ter zaradi zmanjšanja državnih sredstev. Poleg tega je negotovo izplačilo prvega obroka za pokritje stroškov obveznih gospodarskih javnih služb v potniškem prometu med letoma 2003 in 2009 v višini 10,7 milijona evrov ter prvega obroka izpadlega kapitala, do katerega je prišlo ob izločitvi javne železniške infrastrukture. Višina obroka znaša 26,8 milijona evrov, dodajajo v SŽ-ju, kar bi po njihovih besedah lahko ogrozilo likvidnost družbe.
|
neutral
|
7,557
|
Za spremembe je potrebno zaupanje, pravi Hribar Milič Vodje podjetij državi predlagajo, naj se zadolži za dodatno milijardo evrov in jo prek bank spravi v podjetja. Med podjetniki prevladuje strah. Njihovim predlogom so prisluhnili številni politiki. Gospodarstveniki so si, kot je povedal predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec, enotni, da je stanje v gospodarstvu obupno, prave težave pa šele prihajajo. Strah nas je upadanja naročil ob slabem finančnem stanju podjetij in slabem kreditnem portfelju bank, je pojasnil predsednik uprave Kolektor Group Stojan Petrič. Izpostavil je, da potrebujemo nov gospodarski zagon, naložbe, posojila, dokapitalizacijo bank v državni lasti ali njihovo privatizacijo, takojšnjo davčno olajšavo za investicije v raziskave in razvoj, javna dela za zagon gradbeništva ter nov poslovni model za to panogo. Predlagamo, da se država dodatno zadolži za eno milijardo evrov in ta sredstva prek bank plasira v gospodarstvo - v srednja in mala podjetja, ki so kapitalsko ustrezna in lastniško konsolidirana, ki imajo vizijo in realno strategijo, je poudaril. Predlagal je tudi, da del lastništva v podjetjih prevzamejo zaposleni in menedžerji. Manj javni upravi, več v naložbe Sredstva za investicije bi dobili tudi z zmanjšanjem stroškov javne uprave za petino v štirih letih, zvišanjem davka na dodano vrednost za dva odstotka, obdavčitvijo premoženja in umikom države iz gospodarstva, pri čemer bi se morali kupci podjetij zavezati, da jih ne bodo bremenili s kupnino in obrestmi kupnine. Nujna je tudi reforma dela. Naša delovnopravna zakonodaja ni niti prožna niti varna, ampak celo nevarna za naše gospodarstvo, je opozoril direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac pa je izpostavil še veliko zalog in izzivov na področju internacionalizacije. Iz gospodarstva za gospodarstvo Predsednica uprave Trima Tatjana Fink je opozorila, da je treba oblikovati ustrezno ekipo strokovnjakov, ki bi skrbela za razvoj državnih naložb. Gospodarstveniki predlagajo tudi, da se za gospodarskega ministra imenuje gospodarstvenika, ki je zadnjih deset let vodil veliko podjetje. Od nove vlade pričakujemo, da debirokratizira delovanje države, izboljša njeno učinkovitost in trošenje omeji na največ 42 odstotkov bruto domačega proizvoda, je poudarila predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec. Skrbi jih usoda države Gospodarstveniki so po besedah prvega moža GZS-ja Sama Hribar Miliča zaskrbljeni za usodo Slovenije. Vemo, kaj gre narobe, in verjamemo, da zmoremo Slovenijo spremeniti v uspešno državo, kjer bodo ljudje zadovoljni, gospodarstvo pa konkurenčno in stabilno, je poudaril ob začetku vrha slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju. Ob tem je izpostavil, da bi morale vse slovenske stranke gospodarska vprašanja postaviti v ospredje in jih obravnavati kot najpomembnejša. Da bomo ustvarjali dovolj konkurenčnih delovnih mest, da bodo državljani dostojno živeli in da bodo doma realizirali svoje talente, moramo v Sloveniji marsikaj spremeniti, je opozoril Hribar Milič in ocenil, da tako, kot je šlo doslej, ne more iti več naprej . Brez zaupanja ne bo sprememb Gospodarstvo je zaskrbljeno, ker ni prave strategije za nov gospodarski razvoj, ki bi temeljil na drugačnih predpostavkah, usklajenem, profesionalnem delovanju celotnega institucionalnega okolja in podpori politikov, sindikatov, civilne družbe ... za konkretne programe. Spremembe so nujne, a brez zaupanja, podpore zanje ne bo, je dejal. Okrcal je tudi gospodarstvenike, saj bodo tudi ti po njegovih besedah morali izboljšati svoje delovanje z bolj etičnim in družbeno odgovornim delovanjem. Ponovna hitra gospodarska rast je mogoča, pravi Hribar Milič, pri čemer se je obregnil ob javni sektor. Skoraj polovica ustvarjenega za javni sektor Tega bi bilo treba bolj profesionalizirati in reorganizirati, da bi podoben obseg storitev lahko zagotavljal z bistveno manjšo javno porabo. Ta ne bi smela znašati več kot 47 odstotkov bruto domačega proizvoda. Še leta 2007 smo za celoten javni sektor porabili manj kot 14,6 milijarde evrov, letos pa se bomo približali 18 milijardam evrov ali pa jih bomo celo presegli, je poudaril. Po njegovem mnenju je treba tudi državo menedžersko prestrukturirati, s spremembami in reformami pa ustvariti take pogoje za poslovanje, ki bodo stimulirali ljudi za podjetništvo, podjetja za razvoj in tuje investitorje, da bodo prišli k nam. Sedem resnic GZS je na vrhu slovenskega gospodarstva predstavil tudi poziv slovenski politiki, ki vsebuje sedem resnic, sedem pogojev in sedem prioritet za 14 zakonov v letu 2012. Predsedstvo Gospodarske zbornice Slovenije je izpostavilo naslednje resnice inovativno gospodarstvo in konkurenčno poslovno okolje sta pogoj za razvoj in blaginjo, razvojno prestrukturiranje ni imelo prioritete, pravna nezaščitenost se razrašča, netransparentnost javne porabe, razvojni dokumenti so neusklajeni, država porabi preveč in zmanjšano zaupanje zavira reforme. Med prednostnimi nalogami tudi vzdržnost javnih financ in pravna država Dejali so, da so pogoji za uspeh pospešen gospodarski razvoj, debirokratizacija in učinkovitost javnega sektorja, pravna država oz. vladavina prava, varčevanje, spremembe in reforme, zaupanje, ugled in družbena odgovornost ter internacionalizacija. GZS za zagon in pospešeno rast slovenskega gospodarstva že v letu 2012 izpostavlja sedem prioritet vzdržne javne finance strukturne reforme, pravna država, učinkovit javni sektor, dostop do virov financiranja, zagon naložb in javna naročila, razbremenitev davčnih bremen in zmanjšanje rigidnosti trga dela. Za rast in razvoj gospodarstva pa ob tem podaja tudi 14 zakonskih predlogov. Prisluhnili so jim politiki Predlaganim rešitvam so prisluhnili tudi številni predstavniki političnih strank. Predsednik SDS-a Janez Janša je podvomil, ali je Slovenija dejansko sposobna uresničiti dobre rešitve v praksi. V prihodnjih mesecih bomo videli, ali smo v Sloveniji sposobni doseči družbeni in socialni pakt, je dejal. Predsednik stranke Državljanska lista Gregor Virant in nekdanji minister za javno upravo je gospodarstvenikom ponudil, da v primeru zmage njegove stranke oni za gospodarskega ministra izberejo za uspešnega menedžerja brez bremen iz preteklosti. S predstavljenimi predlogi gospodarstvenikov se je strinjal tudi predsednik stranke Pozitivna Slovenija Zoran Janković, ki je izpostavil, da je treba direktorjem vrniti spoštovanje in da potrebujemo pozitivizem ter optimizem. Tomaž Orešič LDS je predlagal, da se Slovenija namesto za eno milijardo zadolži za pol milijarde evrov, s spremembo zakona o Banki Slovenije pa njene rezerve v višini pol milijarde evrov nameni za financiranje malih in srednje velikih podjetij prek izdelanih instrumentov podjetniškega sklada. Tudi predsednik stranke Zares Gregor Golobič se je strinjal, da država mora trošiti, ampak pametno. Zato se bo morala dodatno zadolžiti. Izogibamo se govoriti o tem, vendar brez tega ne bo izhoda iz spirale, v kateri smo, je poudaril. Predsednik SLS-a Radovan Žerjav pa je izpostavil, da se morajo gospodarstveniki pridružiti politiki v boju proti krizi, prva prioriteta nove koalicije pa mora biti prav gospodarstvo. Po oceni predsednika DeSUS-a Karla Erjavca ne potrebujemo le novega razvojnega modela, temveč tudi več optimizma, moramo stopiti skupaj . Po njegovem mnenju bi bilo treba za zagon gospodarstva zagnati državne naložbe v infrastrukturo. Na nesodelovanje levih in desnih je opozoril tudi predsednik Stranke mladih Slovenije - zelenih Evrope Darko Krajnc, ki je prav tako mnenja, da je treba znati stopiti skupaj, ko gre za interese države in državljanov. Predsednica stranki NSi Ljudmila Novak pa je opozorila, da je kriza vrednot res zelo velika. Prepričana pa je, da smo toliko sposobni, odgovorni in odločeni, da naredimo za to Slovenijo nekaj skupaj .
|
positive
|
7,558
|
Kriza ni izgovor za kršenje pravic porabnikov V Združenju potrošnikov Slovenije so predstavili Poziv k učinkovitemu sistemu varstva potrošnikov , ki ga bodo posredovali političnim strankam. Pri tem na zvezi ZPS opozarjajo, da kriza ne sme biti izgovor za nižjo raven zaščite pravic porabnikov. Prav nasprotno, varstvo potrošnikov in varstvo konkurence bi morala postati zelo pomembna vzvoda za izboljševanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je Breda Kutin, predsednica zveze, predstavila stališče do zdajšnjega stanja varstva potrošnikov v Sloveniji. “V Sloveniji potrebujemo nov dogovor o prioritetah in ciljih varstva potrošnikov. Letos ni bil sprejet nov nacionalni program, ki je temeljni dokument, brez katerega ni možno izvajati ukrepov in dejavnosti vladnega in nevladnega sektorja. Zato je ZPS pozval poslanske skupine, da se na dnevni red jutrišnje izredne seje DZ-ja uvrsti tudi odločanje o predlogu vlade o podaljšanju veljavnosti Resolucije o nacionalnem programu za varstvo potrošnikov v obdobju 2006-2010 in s tem omogoči normalno izvajanje dejavnosti v korist potrošnikov, dodaja Kutinova. Pet šibkih točk V pozivu so strnili tudi pet ključnih področij za učinkovit sistem varstva potrošnikov in mesta, kjer je Slovenija po njihovem mnenju še šibka. Ta so - delujoč sistem pravnega varstva, - pravica do varne in kakovostne hrane, - zagotovitev in ohranitev univerzalne pravice do kakovostnega zdravstvenega varstva, - učinkovit, pregleden in varen trg finančnih storitev, - varen in konkurenčen digitalni trg.
|
neutral
|
7,559
|
Pahor O NLB-ju bo morala odločiti naslednja vlada Evropske sistemske banke bodo morale svoj kapital do konca junija 2012 povečati za 106 milijard evrov, je sklenil vrh EU-ja. Za Slovenijo to pomeni 297 milijonov evrov. Ocena potrebnega kapitala temelji na junijskih podatkih in donosnosti državnih obveznic, ki je konec septembra znašala 106,477 milijarde evrov. V razrezu po državah je za Slovenijo predviden znesek 297 milijonov evrov, za morebitne izgube zaradi državnih obveznic, kar za Slovenijo ne predstavlja težav, pa le 20 milijonov evrov Nemčija za ta namen potrebuje skoraj 7,7 milijarde evrov. Meril za to, katera banka v državi je sistemska banka, ni. V Sloveniji je to zagotovo Nova Ljubljanska banka NLB, država pa bi lahko kot sistemsko opredelila še katero banko, če bi presodila, da ima ta bistveni vpliv na stabilnost bančnega sistema. Voditelji evropskih držav so se na vrhu EU-ja sinoči torej strinjali, da bančni sistem potrebuje znatno večji kakovostni temeljni kapital Core Tier 1 v višini devetih odstotkov. Pri izračunu zneskov se upoštevajo vrednosti naložb v državne obveznice članic evroobmočja 30. septembra letos. Dogovor so pozdravili tudi v Banki Slovenije, kjer menijo, da bodo ukrepi bankam omogočili ohranjanje kapitalske ustreznosti kljub neugodnim razmeram. Dejanski primanjkljaj bank bo torej znan novembra, ko bodo banke dolžne razkriti podatke o kapitalskem položaju in obsegu izpostavljenosti do državnega dolga, so sporočili iz centralne banke. Tako bodo morale slovenske banke Banki Slovenije predložiti podroben in z nadzorniki usklajen načrt zagotavljanja ustrezne kapitalske ravni. Pričakuje se, da banke ne bodo vsaj ne v večji meri vključevale tudi dezinvenstiranja, ampak bo pomemben del kapitalski vložek. Kapitalski položaj naj bi ohranjale tudi z zadržanjem izplačila dividend in drugih bonitet. Vabljeni k branju . Evropski voditelji bodo Grčiji odpisali 50 odstotkov dolga . Pahor Priložnost za mehak izhod iz krize zamujen Dogovor je podprla tudi Evropska agencija za nadzor v bančnem sektorju Eba, ki je izpostavila, da je njegova izvedba odvisna od podrobne opredelitve drugih elementov svežnja ukrepov. Cilj kapitalskega svežnja je zagotoviti nadaljnji kapitalski blažilec za bančni sistem Evropske unije, so zapisali na spletni strani Ebe. Banke morajo do konca leta svojim vladam predložiti podrobne načrte za dosego predvidene dokapitalizacije, načrti pa morajo biti pred izvedbo usklajeni z nadzornimi organi posamezne države in Ebo. NLB na plečih nove vlade O dokapitalizaciji NLB-ja v Sloveniji bo morala odločiti naslednja vlada spomladi prihodnje leto, je po vrhu v Bruslju dejal slovenski premier v odhodu Borut Pahor in dodal, da ne izključuje vstopa tujega strateškega partnerja, ki bi prevzel večino v banki. Slovenija bi zadržala 25-odstotno lastništvo in zlato delnico, je še dejal Pahor. Lastniki NLB-ja naj bi se sicer sešli in odločali o dokapitalizaciji največje slovenske banke, a je iz odgovorov Boruta Pahorja slutiti, da dogovora še ne bo. Uprava predlaga dokapitalizacijo v višini 400 milijonov evrov, o povečanju kapitala pa se morata dogovoriti in odločiti oba največja lastnika, država in belgijski KBC. Grške banke potrebujejo 30 milijard evrov Po pričakovanjih največ svežega kapitala potrebujejo grške banke, in sicer 30 milijard evrov. Španske banke potrebujejo 26 milijard evrov najbolj kakovostnega kapitala, italijanske 14,7 milijarde evrov, francoske 8,8 milijarde evrov in portugalske 7,8 milijarde evrov.
|
neutral
|
7,560
|
Tudi na Ljubljanski borzi navzgor Zdi se, da so borze prepričane o uspešnosti načrta za rešitev evrskega območja - Tokio je pridobil dva odstotka, Pariz in Frankfurt celo pet. Evropski voditelji so v Bruslju šele v zgodnjih jutranjih urah dosegli dogovor o celoviti rešitvi dolžniške krize. Ključni poudarki so, da bodo banke pristale na 50-odstoten odpis grškega dolga, rešilni sklad za pomoč državam z dolžniškimi težavami se bo povečal s 440 na 1000 milijard evrov, banke pa bodo do junija dokapitalizirane v skupni vrednosti 106 milijard evrov. Izjemna rast bančnih delnic Večina vlagateljev očitno meni, da obstoj evra zdaj ni več ogrožen. Delniški indeksi so že zjutraj v Aziji občutno poskočili, rast v Evropi pa je bila še močnejša. Tokijski Nikkei je pridobil dva odstotka in se prvič po začetku septembra povzpel nad 8.900 točk. Frankfurtski DAX30 je poskočil za dobrih pet odstotkov in krenil nad 6.300 točk. Delnice Deutsche Bank so pridobile 15 odstotkov, podobna rast pa je na pariški borzi uspela banki BNP Paribas. Ljubljanska borza je četrtkovo trgovanje prav tako sklenila pozitivno, saj je indeks SBI TOP 644 točk pridobil več kot odstotek, vendar ob izjemno nizkem prometu. Gorenjeve delnice so se podražile za 9 %, tečaj najprometnejše Krke 147 tisoč evrov prometa pa je porasel do 53,50 evra. Nekaj podrobnosti še manjka Odzivi po dogovoru so večinoma pozitivni, a komentatorji večinoma opozarjajo, da manjkajo nekatere ključne podrobnosti izvedbe. Ključna neznanka je še vedno, kako bo narejen vzvod za povečanje sklada EFSF. Ena izmed možnosti je tudi, da bi preostale države pomagale pri povečanju EFSF-ja, ne izključuje pa se niti udeležbe privatnih vlagateljev, je za MMC povedal upravljalec skladov pri Alta skladih Peter Jenčič. Morda bo potrebnih manj kot 109 milijard Pri bančnih dokapitalizacijah je ocena 106 milijard evrov še zelo groba, a utegnejo biti številke na koncu manjše. Banke imajo namreč možnost, da zadržijo izplačilo dividend in dezinvestirajo sredstva, kar bi ob dejstvu, da je rok za dosego ustreznih kazalnikov kapitala, pomenilo, da bodo potrebe manjše. Sicer se pričakuje, da bodo banke sredstva najprej iskale pri privatnih investitorjih, zgolj v primeru, da bodo pri tem neuspešne, se bodo najprej zatekle k državi po sredstva, v kolikor pa tudi to ne bo uspešno, šele takrat pa k evropskim sredstvom posojilo EFSF, je še povedal Peter Jenčič. Četrtkovi tečaji delnic v prvi kotaciji Lj. borze GORENJE +9,05 % 5,649 EUR LUKA KOPER +5,45 % 9,10 NOVA KBM +2,21 % 4,16 KRKA +1,79 % 53,50 TELEKOM +1,43 % 64,00 MERCATOR -0,00 % 175,00 PETROL -0,09 % 165,00 INTEREUROPA -0,10 % 1,044 Donos grških obveznic strmo navzdol Cena 10-letne grške obveznice je strmo porasla, donos pa posledično padel, in sicer za več kot 15 bazičnih točk, pod 25 odstotkov. Surovine na čelu z bakrom in nafto so se podražile. Za sod nafte vrste brent je bilo treba dopoldne plačati 111 dolarjev, za sod ameriške lahke nafte pa več kot 92 dolarjev. Evro se je zavihtel nad mejo 1,41 dolarja. Za unčo zlata je bilo treba ob 16. uri odšteti dobrih 1.715 dolarjev.
|
positive
|
7,561
|
V Sloveniji letna inflacija pod povprečjem EU-ja Oktobra je bila inflacija v Sloveniji 0,7-odstotna. Na letni ravni so se cene zvišale za 2,7 odstotka. Ta mesec so se cene življenjskih potrebščin v povprečju zvišale za 0,7 odstotka. Skupna letošnja rast cen je bila 2,3-odstotna, medtem ko je bila v enakem obdobju lani 1,5-odstotna. K oktobrski inflaciji so največ prispevale višje cene obleke in obutve, ki so bile kar 10,4 odstotka višje kot mesec prej. Podražili so se tudi tobačni izdelki, sadje ter gorivo in energija. To je več, kot smo pričakovali ob jesenski napovedi inflacije, saj so k mesečni inflaciji prispevale kar 0,8 odstotne točke. To pa je dvakrat toliko, kot je znašalo povprečje v oktobrih v zadnjih desetih let, so o podražitvah oblačil dejali na Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Mesečna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila oktobra 0,8-odstotna. Letna rast cen je bila 2,9-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa dvoodstotna. Najbolj se dražita hrana in pijača Najvišjo letno rast imajo cene hrane in brezalkoholnih pijač v povprečju za 5,6 %. Sledijo cene stanovanj za 5,5 %, alkoholne pijače in tobak za 4,8 %, raznovrstno blago in storitve za 2,4 %, obleka in obutev za 2.0 % ter gostinske in nastanitvene storitve prav tako za 2,0 %, prevoz za 1,9 %, stanovanjska oprema za 1,8 % in izobraževanje prav tako za 1,8 % ter zdravje za 0,5 %. Znižanje cen na letni ravni smo zabeležili v skupinah komunikacije za 1,8 % ter rekreacija in kultura za 0,3 %. V Sloveniji letna inflacija pod povprečjem EU-ja Letna stopnja inflacije v državah članicah Evropske monetarne unije je bila septembra 2011 v povprečju 3,0-odstotna v avgustu 2,5-odstotna, v državah članicah Evropske unije pa 3,3-odstotna v avgustu 2,9-odstotna. Najnižja je bila na Irskem, 1,3-odstotna, najvišja v Estoniji, 5,4-odstotna. V Sloveniji je bila 2,3-odstotna.
|
negative
|
7,562
|
Pogajanja o plačah in delovnih razmerah Avstralski letalski prevoznik Qantas je zaradi stavke zaposlenih prizemljil celotno floto letal za domače in mednarodne polete. Vsak dan prizemljitve letal naj bi družbo stal 20 milijonov dolarjev. Izvršni direktor Qantasa Alan Joyce je pojasnil, da bodo letala ostala na tleh, vse dokler z zaposlenimi ne bodo dosegli dogovora glede plač in delovnih razmer v družbi. Spor med vodstvom in zaposlenimi je nastal zaradi nestrinjanja glede plač in delovnih razmer v družbi. Sindikalisti so stopnjevali pritiske na Qantas, tako da so zaposleni v družbi delali v omejenem obsegu in počasneje. V petek so sindikalisti napovedali, da bi lahko stavke nadaljevali vse do sredine prihodnjega leta. Po besedah Joycea s ponedeljkom zaposlenim ni treba več priti na delovno mesto, plačani pa tudi ne bodo. Odločitev o prizemljitvi celotne letalske flote je Joyce sprejel zgodaj zjutraj, dobil pa je tudi privolitev upravnega odbora družbe. Vodstvo družbe predvideva, da bo vsak dan, ko bodo letala ostala na tleh, povzročil 20 milijonov dolarjev izgube. Grožnja s prepolovitvijo družbe Joyce je opozoril, da bi lahko stavka zaposlenih počasi celo prepolovila družbo. Če se bo to nadaljevalo več kot eno leto, bomo prisiljeni odpraviti več kot polovico naših storitev, to pomeni ukinitev polovice celotne družbe, je bil jasen izvršni direktor. O plačah in načrtovanem prestrukturiranju podjetja se Qantas pogaja s tremi sindikati. Ker se namerava družba širiti v Azijo, se sindikati bojijo, da bodo Avstralce zamenjali s cenejšo delovno silo. Joyce je zatrdil, da delovna mesta, ki jih zdaj zasedajo avstralski državljani, ne bodo ogrožena. Avstralska premierka Julia Gillard je dejala, da bi imel lahko spor med zaposlenimi in vodstvom Qantasa posledice za celotno gospodarstvo države.
|
negative
|
7,563
|
Peti zaporedni tedenski plus indeksa SBI TOP Obetavno sliši, da bo v skladu EFSF po novem vsaj 1.000 milijard evrov, toda kdo bo tisti, ki bo zagotovil toliko denarja? Morda Kitajci? Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je po srednem vrhu v Bruslju takoj vzpostavil telefonsko zvezo s kitajskim predsednikom, vodja začasnega sklada EFSF Klaus Regling pa je v četrtek odšel kar v Peking na posvetovanja s predstavniki kitajskega finančnega ministrstva in centralne banke glede nadaljnjih kitajskih vlaganj v evropske obveznice. Kitajska ima 3.200 milijard dolarjev zunanjih rezerv, kar je največ na svetu. Seveda se postavlja vprašanje, kaj bi zahtevala v zameno. Sarkozy zatrjuje, da njena morebitna pomoč ne bo ogrozila evropske neodvisnosti. Norveška ne bo priskočila na pomoč Če bo večji del rezerv predvidoma od 50 do 100 milijard Kitajska vložila v Evropo in krepila sklad EFSF, bo želela ustrezno zavarovanje pred izgubami. Ena izmed rešitev je, da prvih 20 odstotkov morebitne izgube krije sklad EDSF, nevarnost pred valutnim tveganjem pa bi odpravili z izdajo obveznic, ki bi bile vsaj delno denominirane v juanih. Medtem je sklad EFSF dobil košarico iz Norveške, saj je prvi mož tamkajšnje centralne banke zavrnil idejo, da bi vanj vlagal državni pokojninski sklad, v katerem je 400 milijard evrov. Japonci upajo, da jih ne bo zajel ogenj Finančni trgi so zelo pozitivno ocenili razplet dogovora evropskih voditeljev v Bruslju, saj so delniški indeksi zlasti v četrtek močno pridobivali tudi po pet odstotkov, medtem ko se je v petek rast umirila, potem ko je morala Italija na dražbi 10-letnih obveznic privoliti v do zdaj najvišjo obrestno mero. Kritiki pravijo, da se hudič skriva v podrobnostih in da bo morala Evropa odgovoriti še na številna odprta vprašanja, med katerimi je na prvem mestu, kako okrepiti sklad EFSF. Nekateri tudi svarijo, da bo potrebnih še več ukrepov. Ne gori na drugi strani reke, je povedal japonski premier Jošihiko Noda, ki se zaveda, da se ogenj lahko hitro razširi na vse dele sveta, zato si želi dodatnih rešitev za končanje krize. . Dow Jones12.231 Nasdaq2.737 DAX30 6.346 FTSE1005.702 FTSEurofirst 3001.018 Nikkei9.050 EUR/USD1,4149 USD/JPY75,79 EUR/CHF1,2212 Lahka nafta93,50 USD Zlato1.742 USD Euribor, 6-mesečni1,793 % Izjemna oktobrska rast na Wall Streetu Pogled na gibanje delniških indeksov je bil prejšnje dni res obetaven. Širši newyorški indeks S & P 500 se je na tedenski ravni povzpel za 3,7 odstotka, v mesecu oktobru pa je pridobil že 13 odstotkov, tako da se obeta največja mesečna rast tega indeksa po letu 1974. Zasluge za rast imajo tudi večinoma odlične objave četrtletnih poslovnih rezultatov. V petek sta se pozitivnim presenečenjem pridružila Merck in Chevron. Oktobrska rast je hedge sklade ujela na levi nogi, in če bodo poskušali nadoknaditi svojo izgubo letos je v povprečju osemodstotna in se pridružiti bikovskim vlagateljem, se za lep konec leta 2011 ni treba bati. Rast potrošnje v ZDA V skladu s teorijo so rast delniških trgov oktobra spremljali padci obveznic, to pa je posledično zvišalo njihove donose. Pri ameriški desetletni obveznici je v četrtek donos dosegel že 2,40 odstotka, kar odraža prepričanje vlagateljev, da v ZDA ne bo nove recesije. Gospodarska rast se je v tretjem četrtletju po prvih ocenah 2,5-odstotna in s tem skoraj dvakrat višja kot v drugem četrtletju. Septembrska potrošnja je porasla za 0,6 odstotka, kar je lepo izhodišče pred nakupovalno mrzlico, ki se bo v ZDA začela na zahvalni dan. Tudi zlato in srebro navzgor Precej nenavadno je, da prejšnji teden ni bil dober le za delnice, ampak tudi za plemenite kovine. Pričakovali bi, da bo po srednem bruseljskem vrhu zlato izgubilo status varnega pribežališča, vendar se je njegova vrednost na tedenski ravni povzpela za 6,5 odstotka, kar je največja rast po januarju 2009. Srebro vredno je dobrih 35 dolarjev je od ponedeljka do petka poskočilo celo za 13 odstotkov, kar je rekordna tedenska rast v več kot treh letih. Razmerje med zlatom in srebrom se je prvič v zadnjem mesecu znižalo pod 50. Pri nas še vedno mrtvilo Ljubljanska borza se lahko resda pohvali, da je indeks SBI TOP že peti teden zapored naraščal, saj se je v preteklem tednu zvišal za dva odstotka, a kaj, ko je promet še vedno izjemno nizek. Še največ prometa je bilo z delnicami Mercatorja, ki so se podražile za šest odstotkov. Konzorcij bank in Pivovarna Laško so se kot lastniki Mercatorja odločili, da se bodo prihodnje tri tedne ekskluzivno pogajali z Agrokorjem, enim izmed štirih interesentov za nakup Mercatorja. Delnice Nove KBM banka je imela v prvih devetih mesecih za 6,2 milijona evrov čistega dobička, kar je slaba polovica manj kot lani so padle za 5,73 odstotka.
|
neutral
|
7,564
|
ILO svari, da smo na robu nove recesije Dolžniška kriza evrskega območja bi lahko vodila v desetletje dolgo recesijo in naraščajoče socialne nemire, je opozorila Mednarodna organizacija dela ILO. Prihodnjih nekaj mesecev bo odločilo, ali se bomo izognili dramatičnemu zmanjšanju zaposlenosti in nadaljnjemu naraščanju socialnih nemirov, je poročal nemški časnik Focus, ki se sklicuje na letno poročilo ILA o trgu dela. ILO v svojem poročilu poudarja, da bo svetovno gospodarstvo v prihodnjih dveh letih sposobno zagotoviti samo polovico od 80 milijonov potrebnih novih delovnih mest. Večina novih delovnih mest bo ustvarjena v državah v razvoju, samo 2,5 milijona delovnih mest pa naj bi ustvarili v razvitih gospodarstvih, ocenjuje ILO. V industrijsko razvitih državah naj bi tako za zmanjšanje stopnje brezposelnosti v letih 2012 in 2013 na raven pred krizo zmanjkalo 24,7 milijona novih delovnih mest. Države nimajo moči, da bi ukrepale Brez ustreznih ukrepov bi lahko kriza sprožila recesijo, ki bi lahko trajala celo desetletje, saj vlade zaradi pritiskov, naj zmanjšajo svoj dolg, nimajo moči, da bi ukrepale, je še poročal Focus. Kar v 45 državah od 118, ki jih je ILO zajel v raziskavo, tveganje zaradi socialnih nemirov narašča. Tveganje je še posebej veliko v razvitih državah, izrazito v EU-ju. Tednik pri tem poudarja, da največja nevarnost socialnih nemirov obstaja v Grčiji, na Portugalskem, v Španiji, Estoniji, Franciji, Sloveniji in na Irskem.
|
negative
|
7,565
|
Atene spet zatresle finančne trge Grčija je z napovedanim referendumom o novem načrtu za celovito rešitev evra potopila delniške trge, medtem ko je dolar strmo porasel. Trgovanje na borzah ta teden spet ni primerno za tiste s slabim želodcem. Frankfurtski indeks DAX30 je že v ponedeljek padel za več kot tri odstotke, v torek je bil za trenutek še za dodatnih 6,2 odstotka pod izhodiščem 5.762 točk. Ob koncu dneva je bil minus petodstoten. Atenam grozi bankrot Frankfurt je tako v dveh dneh izgubil vse tisto, kar je pridobil prejšnji teden zaradi pričakovanj, da je bruseljski vrh res ponudil prave rešitve za končanje krize. V sredo je vendarle spet svetila zelena barva in DAX se je zvišal za več kot dva odstotka, na 5.965 točk. Ob grškem referendumu se zdaj spet pojavljajo dvomi, ali Aten ne čaka bankrot, če bodo volivci zavrnili nepopularne varčevalne ukrepe premierja Papandreuja. Kar 60 odstotkov Grkov ukrepe zavrača, kažejo raziskave. Evro padel do 1,36 dolarja Grške obveznice so v torek padle pod raven izpred bruseljskega vrha. Evro, ki je bil ob koncu prejšnjega tedna vreden skoraj 1,42 dolarja, se je v sredo vrtel okrog vrednosti 1,38 dolarja. Ker naj bi bila Evropska centralna banka prisiljena znižati obresti, je pričakovati nadaljnje padanje evropske valute. Tudi New York globoko v rdečem Newyorški Dow Jones 11.657 točk je v torek izgubil dva odstotka in pol. Na slabo voljo so vplivali tudi sveži makroekonomski podatki iz največjih azijskih izvoznic, saj se je proizvodnja dejavnost oktobra upočasnila na najnižjo raven v skoraj treh letih. Wall Street je v sredo vendarle okreval. Zasebni sektor je oktobra ustvaril 110 tisoč novih delovnih mest, kar je bolje od napovedi. Dow Jones se je v prvi polovici dneva zvišal za okrog 200 točk. Tečaji delnic v prvi kotaciji Lj. borze INTEREUROPA -0,00 % 1,139 EUR LUKA KOPER -0,00 % 9,60 NOVA KBM -1,48 % 4,003 PETROL -1,84 % 160,00 GORENJE -2,61 % 5,60 TELEKOM -3,75 % 61,60 MERCATOR -3,89 % 168,10 KRKA -4,98 % 51,12 Krka zdrsnila na 51 evrov Na Ljubljanski borzi so posredniki po štirih prostih dneh spet trgovali, sunek navzdol pa je bil kar precejšen. Indeks SBI TOP 620 točk je izgubil 3,60 odstotka, kar je tretji največji letošnji padec. Vseh šest delnic, ki sestavljajo ta indeks, se je pocenilo. Krkine delnice, ki so se zadnji mesec precej dobro držale, so ob 466 tisoč evrih prometa zdrsnile do 51 evrov, kar pomeni petodstotno pocenitev. Iz podjetja zadnje dni ni bilo posebnih novic, prav možno pa je, da je večji prodajalec že z enim večjim naročilom povzročil tolikšen padec.
|
negative
|
7,566
|
Bančne delnice skačejo v eno in drugo smer Borze so dobile novo upanje če bo grška vlada padla, referenduma čez en mesec še ne bo. Delnice v Evropi drugi dan zapored pridobivajo. Grški premier je v ponedeljek šokiral finančne trge z napovedjo razpisa referenduma o drugem svežnju pomoči, za katerega so se evropski voditelji dogovorili pred enim tednom. Delniški indeksi so strmo padli, frankfurtski DAX30 je v dveh dneh izgubil okrog 10 odstotkov. Toda zadnja dva dneva delniški trgi spet okrevajo. Zdaj so v ospredju špekulacije, da referenduma na začetku decembra morda sploh ne bo, saj utegne že ta petek pasti vlada premiera Papandreoua. Predčasne volitve boljše od referenduma? V tem primeru bi imela Grčija predčasne volitve, kar pa seveda ne odpravlja temeljnih težav, ki jih imajo Atene in njene javne finance. Nenazadnje bi lahko volivci glasove namenili tudi kateri od strank, ki bi se zavzemala za slovo od evra. Razlogov za posebno zadovoljstvo ob padcu vlade torej ne bi bilo. Nemčija in Francija sta Grčiji zagrozili, da ne bo prejela nove finančne pomoči, dokler se ne odloči, ali bo ostala v evrskem območju. Finančne krivulje Kako bi bilo zastavljeno referendumsko vprašanje? DAX30 in CAC40 strmo navzgor Vodilna delniška indeksa v Frankfurtu DAX je spet nad 6100 točkami in Parizu sta do 15.30 pridobila več kot dva odstotka. Pozitivno je na trgovanje vplivala tudi novica, da je Evropska centralna banka za četrt odstotne točke, na 1,25 odstotka, znižala ključno obrestno mero. Evro je posledično zdrsnil na 1,3654 dolarja. Bančne delnice skačejo v eno in drugo smer Vodilno vlogo pri rasti delniških indeksov so imele danes bančne delnice, ki so že v sredo močno porasle. Za vlagatelje z rahlimi živci ni priporočljivo spremljati grafe, ki ponazarjajo gibanje teh papirjev največja italijanska banka po bilančni vsoti UniCredit je v torek padla za 12 odstotkov, v sredo porasla za sedem odstotkov, danes zjutraj sprva izgubila štiri odstotke, nato pa spet krenila navzgor ... Fed pripravljen pomagati Newyorški Dow Jones 11.836 točk je v sredo pridobil poldrugi odstotek, kar je tudi posledica spodbudnih signalov iz ameriške centralne banke. Predsednik Feda Ben Bernanke je namreč sporočil, da je pripravljen pomagati gospodarstvu, če se bodo razmere zaostrile. Zasebni sektor je v ZDA oktobra ustvaril 110 tisoč novih delovnih mest, kar je spodbudna novica pred petkovo objavo podatkov o splošnem stanju na ameriškem trgu dela. Tečaji delnic v prvi kotaciji Ljubljanske borze PETROL +3,13 % 165,00 EUR KRKA +1,94 % 52,11 MERCATOR +1,13 % 170,00 NOVA KBM +0,00 % 4,003 GORENJE +0,00 % 5,60 TELEKOM -0,31 % 61,41 LUKA KOPER -1,04 % 9,50 INTEREUROPA -7,81 % 1,05 Mercator spet pri 170 evrih Na Ljubljanski borzi je bilo v četrtek daleč največ prometa, 579 tisoč evrov, z Mercatorjevimi delnicami, ki so se podražile za odstotek. Nihale so med 166 in 170 evrov. Krka je ob le 184 tisoč evrih prometa pridobila skoraj polovico tistega, kar je izgubila v sredo. Najvišji posli so se sklepali pri 52,85 evra. Največja rast je uspela Petrolu rast do 165 evrov, med delnicami, ki sestavljajo SBI TOP zvišal se je za 1,48 odstotka, na 629 točk, pa so se pocenile le Telekomove, saj naj bi podjetje zaradi racionalizacije poslovanja načrtovalo odpustitev 600 zaposlenih.
|
neutral
|
7,567
|
V večini območij se brezposelnost zvišuje V Sloveniji je bilo oktobra registriranih 110.905 brezposelnih oseb, kar je osem odstotkov več kot lanskega oktobra. Povečalo se je predvsem število iskalcev prve zaposlitve. Oktobra se je na zavodu na novo prijavilo 11.815 brezposelnih oseb, kar je 30,9 odstotka več kot v septembru in 16 odstotkov manj kot oktobra lani. Med novoprijavljenimi je bilo 4.369 iskalcev prve zaposlitve, ki jih je večina zdaj zaključila izobraževanje. 3.891 je postalo brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 1.827 pa je trajno presežnih delavcev in stečajnikov. Zaposlitev je bilo manj za 10 odstotkov Od 7.959 brezposelnih oseb, ki jih je oktobra zavod odjavil iz evidence, se jih je zaposlilo oziroma samozaposlilo 4.359, kar je 19,4 odstotka manj kot septembra, v primerjavi z oktobrom lani pa je bilo zaposlitev za 10,1 odstotka manj. V večini območij se brezposelnost zvišuje Brezposelnost še naprej ostaja višja kot pred letom v večini območnih služb zavoda, razen v Murski Soboti, kjer je bila za 4,6 odstotka nižja kot oktobra lani, in v Velenju, kjer je nižja za 1,5 odstotka. V zadnjem letu se je brezposelnost bolj kot na ravni celotne države povečala v Kopru +19,7 odstotka, Ljubljani +13,3 odstotka, Mariboru +9,1 odstotka, Novi Gorici +11,3 odstotka, Novem mestu +20,9 odstotka, Sevnici +9,6 odstotka in v Trbovljah +10,9 odstotka. Delodajalci prijavili več prostih mest V desetih mesecih tega leta se je na zavodu prijavilo 82.087 brezposelnih oseb, med njimi je bilo največ oseb, ki so izgubile zaposlitev za določen čas 36.168, prijavilo pa se je še 12.297 iskalcev prve zaposlitve ter 19.762 trajno presežnih delavcev oz. stečajnikov. V omenjenem obdobju so delodajalci prijavili 166.522 prostih delovnih mest oz. 14,4 odstotka več kot v preteklem letu. Iz evidence nezaposlenih so se v tem obdobju odjavile skupaj 81.203 osebe, od teh 52.496 zaradi zaposlitve, kar je 10,9 odstotka več zaposlenih kot v primerljivem obdobju lanskega leta.
|
negative
|
7,568
|
Evropske borze negativno začele teden Če ste najeli hipotekarno posojilo v frankih, že dva meseca mirneje spite, pogled na gibanje švicarske valute pa je danes še nekoliko bolj razveseljujoč. Predsednik švicarske centralne banke Phillip Hildebrand je namignil, da je frank še vedno precenjen v primerjavi z evrom, zato so valutni trgovci začeli špekulirati, da bo osrednja švicarska finančna ustanova zvišala mejo 1,20 franka za evro, ki jo je določila pred dvema mesecema in pod katero evro nikakor ne sme pasti. Spomnimo - frank je bil poleti varno pribežališče številnih vlagateljev in je v primerjavi z evrom dosegel pariteto en frank za en evro, kar je razburilo švicarska izvozna podjetja. Tamkajšnja centralna banka se je zato 6. septembra odločila, da bo v neomejenih količinah prodajala franke in kupovala druge valute, če bo evro zdrsnil pod mejo 1,20 franka za evro. Tečaji delnic v prvi kotaciji Lj. borze NOVA KBM +3,91 % 4,25 EUR MERCATOR +1,07 % 170,00 GORENJE +0,88 % 5,75 INTEREUROPA +0,00 % 1,04 TELEKOM -0,21 % 62,03 PETROL -1,16 % 158,20 LUKA KOPER -1,16 % 9,40 KRKA -1,49 % 52,20 Za evro skoraj 1,24 franka Od tedaj je tečaj ves čas nad mejo 1,20. Zdaj naj bi to spodnjo mejo še dvignili, zato je v ponedeljek evro pridobil okrog poldrugi odstotek in se povzpel na 1,2394 franka. Obrok posojila, najetega v frankih, utegne biti torej nekoliko nižji, kar pa je še vedno precej slaba tolažba za večino, ki je posojilo najela v času močnega evra, ko je bila njegova vrednost nad 1,50 oz. 1,60 franka. Veseli tudi, da obrestne mere libor in evribor jeseni ne silijo več navzgor. Šestmesečni evribor znaša 1,7 odstotka. To je še vedno krepko pod dolgoletnim povprečjem, res pa je, da je bil pred dvema letoma evribor manj kot enoodstoten. Donos 10-letne italijanske obveznice nad 6,5 odstotka Delniški trgi so v nov teden krenili negativno. Frankfurtski delniški indeks DAX30 se je zjutraj zaradi govoric, da je Berlusconijev odstop le še vprašanje časa, spustil dva odstotka nižje, vendar je po 12. uri splezal v zeleno območje. Grška politična kriza se, kot kaže, le bliža koncu. Pozornost finančnih trgov se zdaj obrača proti Italiji, ki ima za 1.900 milijard evrov javnega dolga, kar je seveda preveč, da bi bilo mogoče reševanje bail out. Pribitek na 10-letno italijansko obveznico je v primerjavi z nemško dosegel rekordno raven po letu 1997, saj njen donos zgleda že več kot 6,67 odstotka. Očitno se obvezniški trgi pripravljajo na najhujše. V New Yorku se je ponedeljkovo trgovanje začelo brez večjih nihanj.
|
neutral
|
7,569
|
Za vstop na lestvico je bilo potrebnih okoli 11 milijonov evrov Lestvica najbogatejših Slovencev po oceni revije Manager ima novega prvaka, na njej pa se je znašlo tudi nekaj novih prišlekov. Družina Janković na njej vztraja že pet let. Nov najbogatejši Slovenec je z nekaj več kot dvesto milijoni evrov ocenjenega premoženja Sandi Češko, lastnik podjetja Studia Moderna. Češko je ob tem dejal, da je lahko njegov uspeh spodbuda vsem tistim podjetnikom, mladim, ambicioznim, ki so verjetno malo pesimistični glede na razmere, ki vladajo v Sloveniji, je za TV Dnevnik poročala Urša Srdič. Do zdaj najbogatejši, trgovec Mirko Tuš, ki je na vrhu lestvice kraljeval kar štiri leta, je s sto milijoni evrov zdrsnil na četrto mesto. Med prvo peterico kar štirje novinci Na drugem mestu se je obdržal Igor Lah, med prvo peterico pa so se letos prebili štirje novinci. Albin in Tatjana Doberšek sta inženirsko podjetje Engineering Dobersek razvila v Nemčiji, pri nas pa sta se pojavila med svetovalci pri gradnji TEŠ-a 6. Drugi par sta Samo in Iza Login, ki sta okoli 80 milijonov evrov premoženja iz nič ustvarila v pičlem letu, in to z zabavnimi aplikacijami Talking Friends. Med hitrostnimi rekorderji v bogatenju je še en novinec, in sicer Uroš Merc iz Bisola, ki je za uvrstitev na lestvico potreboval le štiri leta. Premoženje se večini zmanjšuje Povsem novih obrazov je letos na lestvici okoli četrtina, za uvrstitev nanjo pa je bilo potrebnih nekaj več kot 11 milijonov evrov premoženja. Čeprav zaradi rastočih trgov po svetu skupno premoženje najbogatejših Zemljanov raste, slovenski milijonarji niso nič bogatejši kot lani. Njihovo skupno premoženje se še vedno giblje okoli 2,5 milijarde evrov. Med tistimi, ki jih letos med najbogatejšimi ni več, je, pričakovano, precej gradbincev. Okoli tretjini pa se je uspelo na lestvici obdržati vseh pet let. Na lestvici sta tudi dva župana, in sicer ljubljanski župan Zoran Janković s sinovoma ter župan Zavrča Miran Vuk. Janković se je na uvrstitev na lestvico že odzval in dejal, da je treba ločiti, ko se govori o njegovem premoženju ter premoženju njegovih sinov. Ob tem je ponovno pozval Durs, da preišče njegovo premoženje. Humarjeva Pri vrednotenju upoštevamo tudi dolgove podjetij Lestvico najbogatejših Slovencev je potrdila Bojana Humar z revije Manager in ob tem opozorila, da vedno dopuščajo tudi možnost, da so koga izpustili. To se lahko zgodi, če ima oseba premoženje naloženo v obliki, ki ni javno dostopna , je razložila. Ko smo sestavljali lestvico, smo vrednotili praviloma deleže, ki jih imajo posamezniki v podjetjih, in seveda drugo premoženje, ki smo ga lahko videli, kot so nepremičnine, vrednostni papirji ipd. Humarjeva pa je dejala še, da pri vrednotenju upoštevajo tudi dolgove podjetij. Torej je naša ocena, ocena čiste vrednosti premoženja, pri oceni pa ne upoštevamo osebnega premoženja, kot so vile, jahte in vikendi. Skupno premoženje vseh 100 najbogatejših Slovencev pa po besedah Humarjeve predstavlja le približno pet odstotkov premoženja, ki so ga ocenili najbogatejšemu na svetu.
|
neutral
|
7,570
|
Razpis je odprt do 9. decembra Zavod za zaposlovanje je objavil povabilo za usposabljanje na delovnem mestu, v katerega se lahko vključijo nekdanji zaposleni v Muri. V usposabljanje se lahko vključijo brezposelni, katerih delo je postalo trajno nepotrebno zaradi stečaja podjetja Mura - European Fashion Design in njenih podrejenih družb Mura - moška oblačila, Mura - ženska oblačila in Muralist. Na javno povabilo se lahko prijavijo tudi delodajalci, ki imajo sedež ali registrirano poslovno enoto s samostojno matično številko v občinah na območju Murske Sobote, Maribora ali Ptuja in izpolnjujejo druge zastavljene pogoje, so zapisali na spletni strani zavoda. Na voljo je 2,26 milijona evrov. Sredstva so pretežno zagotovljena iz evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, 300.000 evrov pa bo prišlo iz državnega proračuna. Povabilo ostaja odprto do porabe razpoložljivih sredstev, oz. do 9. decembra do 12. ure. V usposabljanje se lahko vključijo brezposelni S tem želimo brezposelnim, ki so ostali brez zaposlitve zaradi stečaja omenjenih podjetij, omogočiti praktično usposabljanje pri delodajalcih za pridobitev dodatnih znanj in izkušenj, z namenom povečanja njihovih zaposlitvenih možnosti, namen povabila pojasnjujejo na zavodu. Usposabljanje na delovnem mestu poteka brez delovnega razmerja pod strokovnim vodstvom mentorja, ki ga zagotovi delodajalec. Slednji tako lahko spozna nove sodelavce in jih usposobi za delo na konkretnem delovnem mestu še pred sklenitvijo delovnega razmerja. Bonitete za delodajalce Delodajalcem, ki se bodo vključili v program, bodo povrnili upravičene stroške za izvedeno usposabljanje brezposelnih na delovnem mestu, in sicer stroške mentorja do 150 evrov na mesec, dejanske stroške predhodnega zdravniškega pregleda udeležencev usposabljanja in dejanske stroške njihovega zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. Udeležencem usposabljanja pa bo zavod izplačal dodatek za prevoz ter dodatek za aktivnost, ki znaša tri evre za vsako uro dejanske navzočnosti na usposabljanju.
|
positive
|
7,571
|
Masa plač v podjetjih naj se ohrani na ravni leta 2010 Poslovodstva družb, ki spadajo v pristojnost AUKN-ja, je ta pozvala, naj ne izplačajo božičnice, 13. plače in regresa. Božičnice naj ne bi bilo v družbah, ki imajo izgubo oz. ki jih je država dokapitalizirala. Z Agencije za upravljanje kapitalskih naložb AUKN so danes sporočili, da pričakujejo, da bodo družbe tako pri lastnem poslovanju kot pri poslovanju drugih družb v skupini za preostali del leta 2011 in za leto 2012 sprejele ukrepe za optimizacijo stroškov dela. Od uprav in nadzornikov na agenciji pričakujejo, da bodo stroške dela prilagodili prihodku oz. dobičku družbe ter pričakovanjem glede donosa kapitala in dividendne donosnosti. Pravi tako menijo, da poslovodstvu ne pripadajo nobene druge vrste plačil, ki jih določa kolektivna pogodba, na primer božičnica, 13. plača, regres. Ne več kot v 2010 Višina plače oz. masa plač v podjetju naj se obdrži največ na ravni leta 2010, predlaga agencija. Božičnice naj ne izplačajo v družbah, ki so jih država oz. družbe v lasti države v zadnjih teh letih dokapitalizirale, ter v družbah, ki poslujejo z izgubo ali ki ne dosegajo načrtovanih poslovnih rezultatov. V ostalih družbah, če se bodo za izplačilo odločila, naj bo znesek božičnice enoten in naj ne presega minimalne plače, priporoča AUKN. Enako predlagajo tudi za 13. plačo, ki pa naj ne preseže zneska osnovne plače posameznika. Podjetja naj regres izplačajo enotno in v višini minimalne plače, poziva agencija. Če družbe ne nameravajo spoštovati priporočil, so, tako AUKN, dolžne javno objaviti argumentirana pojasnila z opredelitvijo konkretnih ukrepov, ki jih bodo izvedle z namenom spoštovanja zadevnega priporočila .
|
neutral
|
7,572
|
Tudi Banka Slovenije naj opozarja na prezadolženost Slovenska podjetja so prezadolžena, banke pa so postale središče problema, ker so kreditirale s krediti in ne s kapitalom, je bilo slišati na posvetu bančnikov. Predsednica upravnega odbora banke SKB Cvetka Selšek je na zaključnem dejanju Dni slovenskih bančnikov na Brdu pri Kranju opozorila, da bomo probleme realnega in bančnega sektorja v Sloveniji lahko rešili le tako, da si jih odkrito priznamo, analiziramo in skupaj rešujemo. Po njenem mnenju so slovenska podjetja prezadolžena, banke pa so središče problema, ker imajo težave s kapitalom. Ekstremno nujno je razreševanje problemov prezadolženih podjetij, ki ne ustvarjajo zadosti denarnega toka za povračilo kreditov, in zaseženih delnic, ki jih je treba dezinvestirati, je ocenila Selškova. Ob tem je opozorila, da bo finančno prestrukturiranje potrebno prej, kot smo si pripravljeni priznati, ob čemer bo potrebna tudi sprememba insolvenčne zakonodaje. Hkrati se moramo sprijazniti z dejstvom, da kriza ne bo kratka. Vsi želijo vpliv, nihče ne priskrbi kapitala V zadnjem obdobju poteka vrsta finančnih prestrukturiranj podjetij, pri čemer niti lastniki, niti upniki, niti uprava nimajo natančno opredeljene vloge. Lastniki želijo ohraniti ves vpliv v podjetju, čeprav niso sposobni zagotoviti dodatnega kapitala, in z minimalno dokapitalizacijo pogosto le odlagajo stečaj. V združenju Manager je tako nastala pobuda za oblikovanje skupnih načel razreševanja prezadolženosti, ki med drugim opozarja, da je treba ne le finančno ampak tudi poslovno prestrukturiranje ter da je treba vse faze prestrukturiranja dolgov podjetja izvesti hitro in brez odlašanja. Bistveno pa je, da se podjetju, ki je v stiski, ne dela dodatna škoda. Ključno je, da se banke tega lotimo zelo konstruktivno. S tem se bomo izognili številnim kritikam, ki sedaj letijo na banke, ker se noče pogledati resnici v oči in ker se problemov ne načenja na pravem mestu, je poudarila Selškova. Ključno za nas bančnike je, da ne odbijamo vseh napadov na nas, ampak da delamo in da bodo naša dejanja pomagala Sloveniji in podjetjem, je še dejala in pozvala tudi Banko Slovenije, naj več pozornosti nameni analiziranju prezadolženosti slovenskega gospodarstva. Rešitev ne bo več odvisna od naših sposobnosti Tomaž Košak iz Banke Slovenije je opozoril na problem upada kreditiranja realnega sektorja in na visoke obrestne mere. Te so posledica relativno visokega deleža grosističnega financiranja slovenskih bank prek vrednostnih papirjev ali zadolženosti pri tujih bankah. Razlog je tudi izredno neugoden depozitni nivo. Problem je ta, da rešitev ne bo več odvisna od naših sposobnosti spreminjanja poslovne politike bank, ampak bo ta dinamika vsiljena s strani pogojev refinanciranja v tujini, je opozoril in dodal, da zaradi prevalitve bremena poslabševanja kreditnega portfelja bank kot posledice preteklih odločitev prek slabših pogojev za kreditiranje odvrača dobre nove komitente, ki si tako raje izposojajo denar v tujini. Kazalniki kreditnega tveganja v slovenskih bankah bodo ostali daljše obdobje na teh neobetavih ravneh, ocenjuje Košar in poudarja, da je s tem motiv tujih vlagateljev v kapital bank bistveno manjši, kot to velja za tujino. Rešitev vidi predvsem v zniževanju davčnih pogojev obravnave slabitev in ostalih oblik reševanja ter v načinu, kako dejavno razreševati ta slaba posojila oziroma dolžnike.
|
negative
|
7,573
|
Pribitki vplivajo na novo zadolževanje Pribitki na slovenske obveznice so presegli psihološko mejo sedmih odstotkov – donos slovenske 10-letne obveznice z zapadlostjo januarja 2021 namreč znaša 7,10 odstotka. Donos do dospetja 10-letne slovenske referenčne obveznice z zapadlostjo leta 2021 vztraja pri 7,10 odstotka. Po ocenah NLB se bi lahko današnji vrh sicer gibal pri okoli 7,15 odstotka. Donos 10-letne nemške obveznice se je ustavil pri 1,80 odstotka, kar pomeni, da pribitek znaša 5,30 odstotne točke. To pomeni, da finančni trgi ne zaupajo naši javnofinančni stabilnosti. Obrestne mere v višini sedmih odstotkov so meja, ki loči zmožnost oziroma nezmožnost financiranja javnega dolga. Grčija, Irska in Portugalska so morale pri tej meji že poklicati Mednarodni denarni sklad in Evropsko unijo na pomoč. Donos 10-letne slovenske obveznice nad donosom italijanske Potem ko je italijanski senat potrdil zakon o stabilnosti in ukrepe za spodbujanje gospodarske rasti, je donos do dospetja za italijanske obveznice padel pod mejo sedmih odstotkov in znaša malo manj kot 6,7 odstotka. Donos do dospetja za slovenske obveznice že nekaj časa presega donos na španske obveznice, čeprav se je ta članica omenjala med ranljivimi državami območja evra. Vlagatelji vsak dan zahtevajo višjo obrestno mero Gre za podatke z drugotnega trga obveznic, omenjeni donos do dospetja pa lahko enačimo z zahtevano donosnostjo, ki bi jo vlagatelji zahtevali, če bi Slovenija v tem trenutku izdala novo 10-letno obveznico. Vlagatelji vsak dan zahtevajo višjo obrestno mero, po kateri so pripravljeni posoditi Sloveniji denar, ker menijo, da je posoja vse bolj tvegana, pojasnjuje Jernej Kastelic iz NLB-ja. Tako je na primer 18. januarja 2011 Slovenija izdala obveznico z zapadlostjo 18. januarja 2021. Zahtevana donosnost investitorjev v tistem trenutku je znašala 4,43 odstotka in toliko obresti mora Slovenija plačati vsako leto imetnikom obveznic. Če bi danes izdajali 10-letno obveznico, pa bi zahtevana donosnost presegla sedem odstotkov, pojasnjuje Kastelic. Križanič ne pričakuje večjih stresov Minister za finance, ki opravlja tekoče posle, Franc Križanič, pa je prepričan da je Slovenija sorazmerno dobro preskrbljena glede virov, zato do leta 2014 ne pričakuje večjih stresov . Ostale države so bolj izpostavljene, saj morajo stalno prihajati na trg. Dvig obrestnih mer za 10-letno zadolževanje ne vpliva na servisiranje obstoječega dolga državnega proračuna, so poudarili tudi na ministrstvu za finance. Vpliva pa na novo zadolževanje. V letu 2012 predvidevamo, da bo proračun izkazal potrebo po tri milijarde evrov zadolževanja, so pojasnili. Če bi se bila Slovenija prisiljena zadolžiti po trenutni obrestni meri, bi to pomenilo za okoli 90 milijonov evrov višje stroške v državnem proračunu. MF Dražjemu zadolževanju botruje tudi kriza v Italiji Sicer na finančnem ministrstvu menijo, da dražjemu zadolževanju poleg razlogov, ki so jih navedle bonitetne hiše ob znižanju bonitetne ocene med temi so odsotnost ključnih reform in težave bančnega sistema botruje tudi vpliv krize v Italiji. Vendar pa menimo, da trenutno dogajanje ni povečano zaradi prisotnosti italijanskih bank na slovenskem bančnem sistemu, še pravijo.
|
negative
|
7,574
|
Banalna napaka sprožila preplah na finančnih trgih Bonitetna hiša Standard & Poors S&P je navedla, da je zmotno sporočilo, v katerem so Franciji znižali bonitetno oceno, zakrivila posodobitev na njihovem portalu. Med posodabljanjem je pri Franciji prišlo do napake, ki je sprožila avtomatsko pošiljanje elektronske pošte oz. zmotnih sporočil. Četrtkovo zmotno sporočilo je bilo torej tehnična napaka, ki ni nikakor povezana z bonitetno oceno Francije, so znova zagotovili v S & P. N/A sprožil celo zmedo Kot so poudarili v izjavi za javnost, so decembra lani za testne namene na svoj globalni kreditni portal namestili oceno tveganja bančnega sektorja BICRA za Francijo, medtem ko ocen za druge države pozneje niso dodajali. Ko so v četrtek v bonitetni agenciji na portal namestili nove preglede ocen BICRA, pa se je v zvezi s Francijo na spletni strani pojavilo avtomatično opozorilo N/A ali ni na voljo . To je po pojasnilih predstavnikov S & P povzročilo avtomatsko pošiljanje elektronskih sporočil o znižanju bonitetne ocene Francije. Sistem je napačno interpretiral spremembo podatkov kot znižanje bonitetne ocene in sprožil pošiljanje e-pošte omejenemu številu naročnikov oz. naročnikom, ki so izrazili željo po pridobivanju opozoril, so navedli v bonitetni hiši. Vztrajen boj Francije za trojni A Francija je sicer ena od šestih držav v evrskem območju, ki se še ponašajo z najvišjo bonitetno oceno AAA. S takšno boniteto se lahko pohvalijo še Nemčija, Avstrija, Luksemburg, Finska in Nizozemska. Ker se je napaka takoj odrazila na kapitalskem trgu in so se vlagatelji pomirili šele, ko je S & P objavil popravek, se je francoska vlada na incident odzvala zelo jezno, saj je že več tednov pod močnimi pritiski trgov in se z vsemi močmi trudi ohraniti najboljšo možno oceno. Kritični so bili tudi v Bruslju, kjer so dogodek označili za resen incident . Napaka je še podkrepila potrebo po novih, strogih pravilih delovanja bonitetnih agencij, ki jih bo komisija predstavila v torek, so poudarili.
|
negative
|
7,575
|
Slika javnih financ ni razlog za dvig obrestne mere Skupaj s pristojnimi ministri in finančnimi strokovnjaki je Borut Pahor preučil najnovejše okoliščine, zaradi katerih se je spremenila obrestna mera slovenskih obveznic. Do novega leta sveženj ukrepov? Po besedah premierjevega kabineta gre razloge za dvig obrestne mere na 10-letne slovenske obveznice pripisati zaskrbljenosti finančnih trgov zaradi vpliva krize v Italiji, visoki stopnji splošne negotovosti finančnih trgov in vnovični zavrnitvi intervencijskega zakona, saj jih ni mogoče pripisati sicer relativno ugodnim kazalnikom glede državnega dolga in primanjkljaja . Dodajajo, da so ugotovili, da je zadolženost za potrebe za financiranja proračuna 2012 že zadostna brez izdaje novih dolžniških papirjev. Kljub temu se je predsednik vlade odločil, da bo s sodelavci v naslednjih dneh opravil neformalne pogovore s socialnimi partnerji in političnimi strankami glede možnosti priprave paketa ukrepov, ki bi jih še pred božičem letošnjega leta obravnaval novoizvoljeni Državni zbor Republike Slovenije, še dodajajo v kabinetu.
|
neutral
|
7,576
|
Sodnica tožbeni zahtevek zavrnila v celoti Kranjsko sodišče je v celoti zavrnilo 7,7 milijona evrov vreden tožbeni zahtevek Elana proti nekdanjemu prvemu možu krovne družbe Urošu Koržetu in direktorju hčerinske družbe Atac Janušu Šefmanu. Stranke v postopku so sodbo prejele danes, iz Elana pa so sporočili, da se bodo na odločitev sodišča pritožili, kot so se že na nedavno odločitev sodišča glede nagrade Koržetu. S sodbo smo zadovoljni, a pričakujemo pritožbo Elana Koržetova odvetnica Irena Polak Remškar je pojasnila, da so s sodbo zadovoljni, a tudi v tem primeru podobno kot v sporu za izplačilo menedžerske nagrade pričakuje pritožbo Elana. Korže pa je pojasnil, da je takšno razsodbo tudi pričakoval, saj je bil zahtevek Elana od vsega začetka v celoti neutemeljen. Ker naj bi v času vodenja oškodovala podjetje zaradi domnevno neupravičene in slabe naložbe zunaj osnovnih dejavnosti družbe, to je izdelave plovil in smuči, je želel Elan z odškodninsko tožbo od Koržeta in Šefmana dobiti 7,7 milijona evrov. Dokazni postopek je bil končan že sredi julija, a je sodnica Gordana Indihar Veličković zaradi obsežnosti in zahtevnosti primera razsodbo izdala šele po štirih mesecih. Tožbeni zahtevek se je odločila v celoti zavrniti. Zmagovalec spora med Elanom in nekdanjim poslovodstvom pa je na podlagi obstoječih, še ne pravnomočnih sodb, Korže, ki od podjetja že sedem let terja izplačilo nagrade zaradi poslovnega preobrata in doseženih poslovnih rezultatov. Spor med Koržetom in Elanom traja že sedem let Ljubljansko okrožno sodišče je Koržetu in njegovi poslovodni ekipi, ki so združeni v podjetje Korže, d. o. o., za vodenje Elana v letu 2000 prisodilo 400.000 evrov, za vodenje podjetja v obdobju od 2001 do 2004 pa 2,77 milijona evrov. Na razsodbo v prvem tožbenem zahtevku, ki je znašal 2,1 milijona evrov, sodišče pa je Elanu prisodilo le plačilo 400.000 evrov, sta se maja pritožila Korže in Elan. V drugi razsodbi, ko je sodišče Koržetu od zahtevanih 8,4 milijona evrov prisodilo 2,77 milijona evrov, pa je pritožbo podal le Elan. V podjetju so namreč prepričani, da nekdanje poslovodstvo ni upravičeno do nikakršne nagrade, saj naj ne bi uspešno izpeljalo sanacije podjetja. Spor med Elanom in Koržetom traja že sedem let in se bo najverjetneje še nadaljeval, čeprav so obe strani tako na Kranjskem kot na ljubljanskem okrožnem sodišču pozvali k poravnavi. Kot je povedala Polak Remškarjeva, težko govori o morebitni poravnavi, saj tudi od Elana niso prejeli nobene ponudbe. Korže pa je zatrdil, da je vedno pripravljen na poravnavo.
|
negative
|
7,577
|
Neto plača je v povprečju znašala 978,20 evra Povprečna bruto plača je bila septembra 1506,87 evra, kar je nominalno 1,1 odstotka, realno pa 1,7 odstotka manj kot avgusta. Povprečna neto plača je bila 978,20 evra. Po podatkih državnega statističnega urada je bila povprečna bruto plača septembra nominalno za 1,4 odstotka višja, realno pa 0,7 odstotka nižja kot septembra lani. Povprečna neto plača je bila medtem z 978,20 evra nominalno za en odstotek, realno pa za 1,6 odstotka nižja kot avgusta. V primerjavi s septembrom lani pa je bila nominalno višja za 1,5 odstotka, realno pa nižja za 0,6 odstotka. Najbolj se je plača zvišala v rudarstvu V primerjavi s septembrom lani se je povprečna bruto plača najbolj zvišala v dejavnostih rudarstvo za 6,6 odstotka, druge raznovrstne poslovne dejavnosti 5,2 odstotka, poslovanje z nepremičninami in predelovalne dejavnosti po 3,4 odstotka. Najbolj se je na letni ravni znižala povprečna bruto plača v dejavnosti promet in skladiščenje 1,5 odstotka, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1,4 odstotka ter strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 0,9 odstotka. Povprečna bruto plača za september v treh občinah ni dosegla 1000 evrov - v Osilnici 879,65 evra, Staršah 935,89 evra in Kostanjevici na Krki 986,06 evra. Najvišjo povprečno bruto plačo so imeli v občinah Cerklje na Gorenjskem 1863,89 evra, Dol pri Ljubljani 1767,51 evra in Ljubljana 1761,76 evra.
|
neutral
|
7,578
|
Na vrhu po kriteriju konkurenčnosti Slovenija je peta na lestvici območja evra po celostnem zdravju gospodarstva, težava pa je v dinamiki sprememb, ki bi tudi v prihodnje zagotovile vzdržno rast in blaginjo. Raziskava Euro Plus Monitor 2011, ki sta jo izvedli nevladna organizacija Lizbonski svet in nemška banka Berenberg, je članice evrskega območja razvrstila po dveh merilih - celostnem zdravju gospodarstva in napredku pri prilagoditvi gospodarstva. Prvo merilo temelji na statističnih podatkih za obdobje od leta 2002 do leta 2010 o trendni gospodarski rasti, kakovosti človeških virov, statistikah trga dela, potrošnji, gospodarski konkurenčnosti delež izvoza v bruto domačem proizvodu, stroški dela in regulacija, vzdržnosti javnih financ in odpornosti na finančne šoke. Kazalnik napredka pri prilagoditvi gospodarstva pa spremlja dinamiko sprememb v zadnjih nekaj letih na področju zunanje trgovine, javnih financ in stroškov dela. Ta temelji tako na statističnih podatkih kot napovedih Evropske komisije in banke Berenberg. Slovenija se je po kriteriju celostnega zdravja gospodarstva uvrstila na peto mesto med 17 članicami evrskega območja. Pred njo se na lestvici nahajajo Estonija, Luksemburg, Nemčija in Nizozemska. Med deseterico so še Slovaška, Finska, Avstrija, Belgija in Irska. Najnižje so se uvrstili Malta, Španija, Francija, Italija, Portugalska, Ciper in Grčija. Težave s prilagajanjem Po uspešnosti prilagajanja, da bi si tudi v prihodnosti zagotovile vzdržno rast in blaginjo, je slika med članicami evrskega območja nekoliko drugačna. Najvišje je še vedno Estonija, takoj za njo pa se uvršča Grčija, ki v zadnjih dveh letih v zameno za finančno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada sprejema obsežne reforme in stroge varčevalne ukrepe za sanacijo javnih financ in prestrukturiranje prezadolženega in nizko konkurenčnega gospodarstva. Na tretje mesto se je uvrstila Irska, ki prav tako prejema pomoč in izvaja dodatne reforme ter varčevalne ukrepe, do konca deseterice pa sledijo še Malta, Španija, ki se tudi omenja med ranljivimi članicami območja evra, Slovaška, Portugalska, ki je prav tako v programu prilagajanja, Nizozemska, Luksemburg in Finska. Slovenija je po tem merilu šele na 11. mestu, za njo pa se zvrstijo Italija, ki je zadnje dni pod močnim pritiskom finančnih trgov, Ciper, Belgija, Francija, Nemčija in Avstrija. Slovenija je še posebej uspešna, ko gre za potencial za gospodarsko rast 4. mesto, pri čemer se po trendni rasti v obdobju 2002-2010 uvršča na drugo mesto, po statistikah zaposlenosti, brezposelnosti med mladimi in dolgotrajni brezposelnosti na šesto mesto ter po človeških virih na 10. mesto. Vodilni v konkurenčnosti Presenetljivo visoko glede na občutne padce na nekaterih lestvicah konkurenčnosti se Slovenija uvršča po kriteriju konkurenčnosti gospodarstva. Po deležu izvoza v bruto domačem proizvodu BDP je Slovenija z 61,8 odstotka čisto na vrhu lestvice, prav tako je prva po številu dni šest, ki je potrebno za odprtje novega podjetja. Slabo pa se Slovenija odreže po kriteriju stroškov dela 16. mesto, po zapletenosti regulacije pa je na devetem mestu. Po vzdržnosti javnih financ se Slovenija uvršča na deveto mesto. Po deležu javne porabe v BDP je na 12. mestu, po višini dolga ob koncu minulega leta je Slovenija še na tretjem mestu, po javnofinančnem primanjkljaju je sedma, precej slabša pa je po ocenah, koliko bo morala do leta 2020 zaostriti fiskalno politiko, da bo ostala znotraj omejitev maastrichtskih kriterijev 13. mesto. Glede uspešnosti prilagajanja je še najboljša na področju dinamike zunanje trgovine, medtem ko je precej slabša na področju prilagajanja javnih financ in stroškov dela 12. oziroma 13. mesto.
|
positive
|
7,579
|
Samozaposlenih 0,2 odstotka manj Stopnja registrirane brezposelnosti se septembra ni spremenila in je tako kot julija in avgusta ostala pri 11,5 odstotka. Skupno je bilo registriranih 107.049 brezposelnih, kar je okoli 50 več kot avgusta. Glede na september lani je bilo registriranih 9,3 odstotka več oseb, je objavil državni statistični urad. Stopnja registrirane brezposelnosti pri moških je bila 10,8-odstotna, kar je 0,1 odstotne točke manj kot avgusta, pri ženskah pa 12,3-odstotna, kar je enako kot avgusta. V pomurski regiji pet občin še vedno z več kot 20-odstotno brezposelnostjo Med 210 slovenskimi občinami je bilo septembra še vedno pet takšnih, ki so imele stopnjo registrirane brezposelnosti višjo od 20 odstotkov. Vse so bile iz pomurske statistične regije. Septembra je bilo v državi delovno aktivnih 824.491 ljudi, kar je 0,2 odstotka več kot avgusta in 1,4 odstotka manj kot septembra lani. Število delovno aktivnih se je zvišalo za okoli 1450. Število zaposlenih pa se je zvišalo za nekaj več kot 1.600 okoli 600 moških in okoli 1.000 žensk na 729.675, pri čemer je bilo pri pravnih osebah zaposlenih 672.235 ljudi. Samozaposlenih je bilo 94.816, kar je 0,2 odstotka manj kot avgusta in 6,7 odstotka več kot septembra lani. Med samozaposlenimi je bilo 54.441 samostojnih podjetnikov posameznikov 0,3 odstotka manj kot avgusta in 1,5 odstotka več kot septembra lani, 6642 oseb, ki opravljajo poklicno dejavnost enako kot avgusta in dva odstotka manj kot septembra lani, in 33.733 kmetov enako kot avgusta in 18,5 odstotka več kot septembra lani.
|
negative
|
7,580
|
Vlačič Vem, da nisem storil, kar mi je očitano Ministra za promet v odhodu Patricka Vlačiča so v torek zaslišali zaradi podpisa pogodbe, s katero se je dovolilo gradnjo nadvoza na dolenjski avtocesti. Včeraj sem bil v zvezi s tem zaslišan in moram reči, da je bila sodnica korektna in da sem vesel, da sem lahko povedal svojo plat zgodbe. Vem, da nisem storil, kar mi je očitano, je v spletni klepetalnici dejal minister, ki opravlja tekoče posle. Na pogovor s preiskovalnim oddelkom okrožnega sodišča so ga povabili zaradi zahteve tožilstva za uvedbo preiskave ta sicer temelji na ovadbi Računskega sodiščla in ga zaslišali zaradi podpisa partitne pogodbe, s katero se je dovolila gradnja nadvoza , je za Delo pojasnil minister sam in dodal, da gre za predkazenski postopek, zato kaj več ni želel povedati. Računsko sodišče Ravnanje uprave Darsa nezadovoljivo Kot je znano, je Računsko sodišče zaradi izplačila odškodnine družbi Avtotransport Kovačič in zaradi gradnje nadvoza na avtocestnem odseku Pluska-Ponikve aprila predlagalo začetek postopka za razrešitev predsednice in članice uprave Darsa Mateje Duhovnik in Gordane Bošković, saj je v porevizijskem poročilu ocenilo, da uprava Darsa pri naročilu novih cenitev zemljišč ni ravnala zadovoljivo. Računsko sodišče je že januarja poleg uprave Darsa kazensko ovadilo ministra za promet, ki je podpisal pogodbo o sofinanciranju gradnje nadvoza, pa tudi enega cenilca in sodno izvedenko. Postopek tudi proti Duhovnikovi Ljubljansko okrožno tožilstvo je tako 23. septembra vložilo zahtevo za preiskavo proti Vlačiču, pa tudi proti Mateji Duhovnik iz Darsa. Za Delo so na okrožnem sodišču pojasnili, da se proti obema izvajajo naroki .
|
negative
|
7,581
|
Sindikat nasprotuje predlogu izplačila zaostalih in tekočih plač Primorje se bo skušalo z upniki dogovoriti o poplačilu 55 odstotkov obveznosti v štirih letih in pol, saj naj bi to upnikom prineslo več kot prisilna poravnava. V Primorju pričakujejo, da bodo upniki pokazali razumevanje in zaradi skupnih poslovnih interesov podprli prizadevanja za izvedbo sanacije. Le z uspešno sanacijo Primorja bo namreč mogoče ohraniti obstoj in razvoj številnih manjših podjetij in samostojnih podjetnikov, ki so nujno potreben člen pri izvajanju velikih inženirskih projektov, so zapisali v družbi. Uprava Primorja, ki jo vodi Marjana Novak, je sindikatom predstavila predlog izplačil zaostalih in tekočih plač zaposlenih v Primorju, a mu v koordinaciji sindikatov v Primorju ostro nasprotujejo, saj predvideva izplačilo le za zaposlene v Primorju, za delavce hčerinskih družb pa ne. Sindikalisti bodo zato do četrtka pripravili popravke in jih posredovali upravi. Ena izmed poglavitnih skrbi družbe Primorje je skrb za redno izplačevanje plač zaposlenim. Zaradi trenutnega položaja družbe prihaja do krajših zamikov, so poudarili v družbi. Ponovno na točki, ko za grehe plačuje delavec Obsojamo delodajalca, da neenakopravno obravnava vse družbe v skupini, pa je po sestanku koordinacije sindikatov povedal Damjan Volf iz obalne sindikalne organizacije KS 90. Smo na mejni točki, ko se sindikat javno sprašuje, zakaj smo ponovno na tej točki, da vedno plačuje za grehe iz preteklosti delavec, ki je na robu preživetja, je dodal. Koordinacija sindikatov je dolgo razpravljala tudi o prodaji trboveljske družbe Rudis, za katero v Primorju pravijo, da je ta pomemben del strategije sanacije Primorja, saj mu bo zagotovila nujno potrebna obratovalna sredstva. Vodstvo ajdovske družbe se je odločilo za prodajo Rudisa podjetju MSIN Naložbe. Ogorčeni smo nad tem, da je uprava tako hitro obupala in začela prodajo zlatnine in srebrnine Primorja, ki se je dolgo ustvarjala in ki je last vseh. Zato pozivamo upravo, da je bila to zadnja prodaja kakšne izmed družb in naj raje pripravi druge ukrepe za boljše poslovanje, je še povedal Volf.
|
neutral
|
7,582
|
Pribitek na francoske obveznice prvič presegel 200 točk Donos slovenske 10-letne obveznice je dosegel že skoraj 7,5 odstotka, v tej nesreči pa nismo sami. Zdi se, kot da je varna le še ena evropska država - Nemčija. Obvezniški trgi jasno sporočajo, da dolžniška kriza kljub številnim ukrepom in novi italijanski vladi ne popušča, ampak se nevarno širi. Evropska centralna banka resda kupuje italijanske in španske obveznice, vendar je obseg nakupov premajhen, zato cene obveznic še naprej padajo, donosi, ki se gibljejo v nasprotni smeri, pa nevarno naraščajo. Pribitek francoskih obveznic znaša 200 točk Donos italijanske obveznice je nad sedmimi odstotki, belgijske pri skoraj petih odstotkih, medtem ko je pri francoskih presegel 3,7 odstotka, saj utegne država izgubiti najboljšo kreditno oceno. Donos je zdaj rekordnih 200 bazičnih točk oziroma dve odstotni točki nad donosom nemške obveznice. Očitno so za vlagatelje le še nemške obveznice tiste, ki res veljajo za varno naložbo. Španija se zadolžuje po nevzdržnih pogojih Države so tako prisiljene pri novih izdajah obveznic obljubljati nevzdržne obrestne mere. Španija je morala danes na dražbi 10-letnih obveznic v vrednosti 3,56 milijarde evrov obljubiti kar 6,975-odstotno kuponsko obrestno mero. Še prejšnji mesec so vlagatelji zahtevali le 5,433-odstotne obresti. Francoska država je za petletne obveznice obljubila 2,82-odstotne obresti, medtem ko je bila oktobra zahtevana donosnost 2,31-odstotna. Wall Street v sredo izgubljal V takšnem napetem okolju delnice seveda niso prav zaželena naložba. Frankfurtski DAX30 je v četrtek dopoldne izgubil več kot dva odstotka in zdrsnil pod 5800 točk, še vedno pa je dobrih 15 odstotkov nad septembrskim dnom. Newyorški Dow Jones 11.905 točk je v sredo v zadnji uri občutno izgubljal, saj je agencija Fich opozorila, da bo nadaljnje širjenje dolžniške krize ogrozilo poslovanje ameriških bank. Končni minus indeksa Dow Jones je bil enoinpolodstoten. V ZDA oktobra nižja inflacija Ameriška inflacija se je oktobra prvič v zadnjih štirih mesecih znižala, kar daje Zveznim rezervam več manevrskega prostora pri morebitnem nadaljnjem rahljanju monetarne politike. Indeks cen potrošnikov se je znižal za 0,1 odstotka, na letni ravni pa je bila inflacija še vedno precej visoka - 3,5-odstotna. Brez upoštevanje cen hrane in energentov je bila oktobrska inflacija na letni ravni 2,1-odstotna. Fed želi, da bi bila inflacija največ dvoodstotna. Tečaji delnic v prvi kotaciji Lj. borze TELEKOM +2,31 % 61,50 EUR PETROL +0,59 % 163,05 KRKA +0,47 % 51,40 LUKA KOPER +0,47 % 8,50 INTEREUROPA -0,11 % 0,901 MERCATOR -0,22 % 180,00 GORENJE -1,96 % 5,00 NOVA KBM -4,65 % 3,30 Krka bo kotirala v Varšavi Na Ljubljanski borzi so padec indeksa SBI TOP 627 točk preprečile Telekomove in Krkine delnice. Cena Telekoma je dosegla 61,50 evra, Krke pa 51,50. Novomeški farmacevt je imel v prvih devetih mesecih za štiri odstotke nižji dobiček kot v istem lanskem obdobju, kar je posledica neugodnih tečajnih razlik. Krka bo imela letos vseeno načrtovanih 162 milijonov evrov čistega dobička, sredi naslednjega leta pa bodo delnice začele kotirati še v Varšavi. NKBM-u vzporedna kotacija za zdaj ne pomaga, saj delnice iz dneva v dan postavljajo negativne rekorde. V četrtek je cena padla na 3,30 evra, kar je 67 odstotkov manj kot na začetku leta.
|
neutral
|
7,583
|
Stečajni upravitelj med terjatve uvrstil tudi zaposlene Stečajni upravitelj družbe Delo Revije je objavil podatke za imenovanje upniškega odbora, in sicer seznam 15 največjih upnikov na 30. avgust, ki jim je družba skupno dolgovala 27,6 milijona evrov. Iz dopisa stečajnega upravitelja Radovana Triplata, objavljenega na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve, je razvidno, da je bila dan pred začetkom stečaja družbe največji upnik Nova Kreditna banka Maribor s 5,2 milijona evrov terjatve, ki je zavarovana s hipoteko na nepremičnino. Drugo najvišjo terjatev je imela banka Hypo Alpe Adria Bank s 4,1 milijona evrov. Družba Set, ki je tiskala revije te družbe, je imela nekaj več kot tri milijone evrov, Abanka 2,7 milijona evrov, Davčna uprava RS pa po vračilu DDV-ja okoli dva milijona evrov terjatve. Potencialnih upnikov kar 28.220 Stečajni upravitelj je med terjatve uvrstil tudi zaposlene, ki bodo morda imenovali svojega zastopnika. Teh terjatev je za nekaj manj kot 1,2 milijona evrov. Po navedbah stečajnega upravitelja je potencialnih upnikov sicer 28.220, od tega 27.223 naročnikov, 420 dobaviteljev, 259 nagrajencev, 250 avtorjev in 68 zaposlenih. Rok za prijavo terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic v stečaju družbe se izteče 30. novembra. Težave družbe so se pokazale junija letos Težave te založniško-revijalne družbe, ki je v lasti podjetja Monera Mateja Raščana, so se pokazale junija letos, ko je družba zamujala s plačili za delo honorarnim sodelavcem in plačili prispevkov zaposlenim. Konec junija je imela blokirane vse bančne račune. NKBM je zaradi neporavnanih terjatev na dražbi blagovne znamke družbe po začetni izklicni ceni 10,14 milijona evrov prodal svoji hčerinski družbi KBM Leasing, ta pa nato oddala v najem družbam iz skupine Krater.
|
negative
|
7,584
|
Ameriki grozi novo znižanje bonitetne ocene Na razvitih delniških trgih se na začetku tedna niso mogli izogniti občutnim padcem. Bonitetne agencije opozarjajo ZDA in Francijo, da sta njuni kreditni oceni ogroženi. Da evrska kriza ne popušča, še naprej dokazuje dogajanje na trgu obveznic. Po volitvah v Španiji so donosi 10-letnih španskih obveznic še naprej v območju nevarnih sedmih odstotkov. Newyorški indeks Dow Jones 11.547 točk je v ponedeljek izgubil več kot dva odstotka in je spet nižje, kot je bil na začetku leta. Vrednost delnic Bank of Americe je padla za pet odstotkov. Wall Street se lahko za četrti zaporedni minus zahvali tudi kongresnemu odboru, ki še vedno ni dosegel kompromisa o znižanju proračunskega primanjkljaja in bo očitno do zadnjega preizkušal živce vlagateljev. Finančne krivulje Lahko se zgodi, da bo v ZDA januarja 2013 prišlo do prisilnega avtomatskega krčenja proračunske porabe. Za evro 1,35 dolarja Dodatne skrbi prinaša visok ameriški dolg, ki dosega skoraj vrednost ameriškega letnega BDP-ja, medtem ko je proračunski primanjkljaj kar 10-odstoten. V Evropi bi se takšno gospodarstvo že zlomilo, v deželi, ki lahko neomejeno tiska dolarje, pa se morajo spopadati le z grožnjami bonitetnih agencij. Fitch in Moodys sta opozorila, da utegneta spet znižati kreditno oceno ZDA, ki od letošnje jeseni ni več trojni A. Dolar se vseeno dobro drži in je v primerjavi s košarico valut na najvišji ravni v zadnjih šestih tednih. Za evro je treba odšteti okrog 1,35 dolarja. Visoka dividendna donosnost številnih delnic Agencija Moodys je včeraj opozorila tudi Francijo, da je njen trojni A ogrožen, kar je dodatno navzdol potisnilo evropske delniške trge. Frankfurtski DAX30 5.606 točk se je znižal za 3,3 odstotka in je le še dobrih 10 odstotkov nad letošnjim dnom. S padcem cen delnic se posledično povišuje njihova dividendna donosnost. Malokdaj se zgodi, da lahko vlagatelj kupi delnico in računa na osemodstotno dividendno donosnostjo. Med delnicami, ki so tako privlačne, omenimo Banco Santander, Nokio in Peugeot. Toda pojavlja se klasična dilema ali je to res nakupna priložnost, ali pa znak za zaskrbljenost. Računati je namreč treba, da bodo podjetja v primeru nove recesije in nižjih dobičkov prisiljena znižati dividende. Tečaji delnic v prvi kotaciji Ljubljanske borze TELEKOM +0,97 % 62,60 EUR PETROL +0,37 % 161,60 MERCATOR -0,88 % 180,00 LUKA KOPER -0,88 % 8,00 NOVA KBM -1,86 % 3,58 KRKA -3,73 % 49,55 GORENJE -4,51 % 5,06 INTEREUROPA -9,86 % 0,73 Intereuropa samo letos ob 80 odstotkov Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP 623 točk po štirih zaporednih pozitivnih dneh v torek zdrsnil za 1,39 odstotka. Mercator, z 1,3 milijona evrov daleč najprometnejši, je zdrsnil na 180 evrov. Cena Krke se je prvič po dveh mesecih spustila pod 50 evrov, na koncu pa so se posli sklepali le pri 49,55 evra. Med šesterico delnic, ki sestavljajo SBI TOP, je največ, štiri odstotke in pol, padlo Gorenje, vendar se obdržalo nad petimi evri. Še večjo kalvarijo doživljajo lastniki Intereurope tečaj 0,731 evra, ki dnevno padajo po deset odstotkov. V novembru so izgubile 35 odstotkov, letos pa so se te delnice, nekoč vredne 50 evrov, pocenile za več kot 80 odstotkov.
|
negative
|
7,585
|
Preiskava je trajala štiri leta Švicarska podružnica koncerna Alstom, ki ima pogodbo tudi s TEŠ 6, bo morala plačati kazen, ker ni storila dovolj za preprečitev podkupovanja v Latviji, Tuniziji in Maleziji. Švicarski preiskovalni organi so preučevali posle podružnice francoskega industrijskega koncerna, izvedene v 15 državah. Osredotočili so se na domnevna plačila, ki jih je lstom Network Schweiz nakazoval funkcionarjem in drugim prodajnim agentom , ki so jim nato zagotovili vladne pogodbe za gradnjo elektrarn v 15 državah. V štiriletni preiskavi so ugotovili, da družba ni storila dovolj za preprečitev podkupovanja v Latviji, Tuniziji in Maleziji. Švicarsko tožilstvo se je zato odločilo Alstomu naložiti kazen v višini 2,5 milijona frankov, prav tako pa bo švicarska družba morala plačati 36,5 milijona frankov kompenzacij in stroškov. Alstom je z razsodbo zadovoljen Alstom je z razsodbo zadovoljen. Po njihovih besedah naj bi namreč dokazovala, da v podjetju ne obstaja sistem korupcije ali sklad za podkupnine, s katerim bi družba na nezakonit način pridobivala posle. Še več, v dveh izmed treh spornih poslov naj bi bil sam Alstom žrtev dejanj nekaterih svojih zaposlenih, v tretjem pa je bil zgolj podizvajalec konzorcija . Francoski koncern bo sicer dobavil opremo za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, zaradi česar je domnevno podkupovanje veliko zanimanja vzbudilo tudi v Sloveniji.
|
negative
|
7,586
|
Najemnik je Dragan Tošić - znan iz afere Balkanski bojevnik Na prodaj je skoraj 49 kvadratnih metrov velik mestni poslovni prostor v Ljubljani, ki ga ima v najemu Dragan Tošić - glavni osumljenec v mamilarski aferi Balkanski bojevnik. Na Mestni občini Ljubljana MOL so namreč za poslovni prostor razpisali javno dražbo, poroča Delo. Na spletni strani MOL-a so namreč zapisali, da naj bi se dražba zgodila 6. decembra. Izklicna cena je 121.625 evrov, kar pomeni približno 2.400 evrov za kvadratni meter oz. za 21.625 evrov več od orientacijske vrednosti omenjene nepremičnine, ki je zapisana v rebalansu mestnega proračuna, ta pa je bil potrjen oktobra. Občini za najem več kot 800 evrov mesečno V Delu izpostavljajo, da občina prodaja svoj prostor, za katerega ima sklenjeno veljavno najemno pogodbo in po kateri od 1. januarja letos dobiva vsak mesec po 17 evrov za kvadratni meter, kar skupaj znese skoraj 850 evrov in še, da ga skuša prodati po le enem letu, odkar v njem posluje Kavarna Rog. Kar pomeni, da gre za precej zanesljiv in reden vir mestnih prihodkov, saj ni verjetno, da bi se najemnik hotel odpovedati mestnemu delu poslovnega prostora, ki ga je skupaj s svojim delom lokala na lastne stroške temeljito prenovil in opremil z drago opremo ter združil v enoten prostor. V pogodbi mu namreč med drugim piše, da ob njenem razdrtju ne bi mogel uveljavljati svojega vložka v prenovo prej zelo dotrajanega mestnega prostora. Janković že zatrdil, da je prostor prodal Tošićevi ženi Časnik še navaja, da razpis za javno dražbo in izjava župana Zorana Jankovića dajeta slutiti, da bo dražba zgolj formalnost in da ni pričakovati drugega kupca kot nekoga iz družine Tošić. Po prvem je jasna zaveza vsakega kupca, da bo z dnem podpisa pogodbe o nakupu poslovnega prostora moral nase prevzeti vse pravice in dolžnosti do najemnika - Tošića, ki ima z občino sklenjeno pogodbo za določen čas. Poleg tega je med omejitvami zapisana še predkupna pravica, čeprav ni navedena, gre najbrž za najemnikovo. Župan Janković je Tošićevo namero, da bi najeti lokal kupil, razkril na tiskovni konferenci konec oktobra, ko je dejal, da je mestni poslovni prostor znotraj Kavarne Rog prodal Tošićevi ženi. Vendar se je pozneje izkazalo, da tega uradno še ni storil, saj je bil načrt prodaje nepremičnin potrjen na seji mestnega sveta šele 24. oktobra, javna dražba pa objavljena 18. novembra. Je pa župan povedal, da mu je odkup tega prostora ob obisku pri njem predlagala Tošićeva žena, ki prek podjetja Fundator to ima sedež na istem naslovu kot podjetje Le Petit Café Dragana Tošića vodi Kavarno Rog, ki jo je pred tem obnovil in uredil njen mož, proti kateremu zaradi domnevnih mamilarskih poslov že teče sodni postopek.
|
negative
|
7,587
|
Manj denarja za naložbe Skupina Telekom Slovenije je v prvih devetih mesecih tega leta presegla načrte in ustvarila 37,7 milijona evrov dobička, kar je več kot v istem lanskem obdobju. Devetmesečni poslovni rezultati kažejo prve učinke združitev družb Telekoma Slovenije in Mobitela ter predtem tudi Planeta 9 in Najdi, pravijo v upravi in dodajajo, da je bilo združevanje nujno zaradi dolgoročnih tržnih ciljev. Poslovni prihodki so se v primerjavi z istim lanskim obdobjem znižali za dva odstotka, na 621,4 milijona evrov. Na to se je skupina odzvala s še hitrejšim zniževanjem stroškov poslovanja, ki so bili za šest odstotkov oziroma za 38,8 milijona evrov nižji kot v istem lanskem obdobju. Poudarjajo, da se poslovni prihodki zmanjšujejo pri vseh večjih prvotnih evropskih operaterjih, saj je na trgu huda konkurenca. Manj denarja za naložbe Naložbena dejavnost skupine se je v tretjem trimesečju nekoliko okrepila, tako da so v devetih mesecih za naložbe porabili skoraj 50 milijonov evrov, od tega 35 milijonov v matični družbi Telekom Slovenije. Vseeno pa v primerjavi z istim obdobjem lani to pomeni skoraj 30-odstotno zmanjšanje. Predsednik Telekomove uprave Ivica Kranjčević je pojasnil, da vlagajo premišljeno oziroma toliko, kolikor jim dopušča prosti denarni tok, ter v stvari, ki prinašajo pravi donos. Ker na trgu vidijo tudi nekatere priložnosti, pa razmišljajo o 20-odstotnem zvišanju naložb v prihodnjem letu. Zmanjšujejo število zaposlenih Konec septembra je bilo v celotni skupini 4.790 zaposlenih, kar je za štiri odstotke manj kot pred enim letom. Znotraj tega se je število zaposlenih v Telekomu Slovenije zmanjšalo za tri odstotke, na 2.777. Rezultati kažejo pravilno usmeritev uprave Poročilo je v sredo obravnaval in potrdil tudi nadzorni svet Telekoma Slovenije. Predsednik Tomaž Berginc je poudaril, da so devetmesečni poslovni rezultati spodbudni in potrjujejo pravilnost usmeritev te uprave. Prepričan pa je, da ima Telekom Slovenije še veliko notranjih rezerv, ki jih lahko izkoristi. Pri tem mislim zlasti na prenovo poslovnih procesov in nadaljnje ukrepe za zmanjševanje vseh vrst stroškov. Vsekakor se s tem postopoma postavljajo temelji za povečevanje prihodkov in pogumnejši razvoj v prihodnje, je dejal.
|
neutral
|
7,588
|
V Frankfurtu končno nekaj optimizma Mercatorjeve delnice so po odločitvi uprave, da zamrzne pogajanja o prodaji večinskega deleža, padle na 160 evrov, medtem pa je Krka spet dosegla 50 evrov. Uprava Mercatorja nasprotuje prodaji večinskega deleža Agrokorju, oziroma, kot je rekla svetovalka uprave Cvetka Selšek Radi bi, da se mednarodni lastniki identificirajo, da se lahko z njimi dogovorimo, na kakšen način bo Mercator lahko v tej združbi sodeloval. Prodajalci večinskega Mercatorjevega deleža sicer sporočajo, da bodo nadaljevali pogajanja, toda na Ljubljanski borzi so se vlagatelji prestrašili, da tudi tokratna prodaja ne bo uspešna. Zanesljivo je le nekaj letos prodaje še ne bo. Tečaji delnic v prvi kotaciji Ljubljanske borze KRKA +1,84 % 49,90 EUR LUKA KOPER +0,13 % 7,91 INTEREUROPA -0,00 % 0,73 NOVA KBM -0,28 % 3,50 GORENJE -0,44 % 5,00 TELEKOM -0,56 % 62,00 PETROL -1,05 % 160,02 MERCATOR -4,83 % 167,50 Gorenjeve delnice presenetljivo najprometnejše Tečaj Mercatorjevih delnic, ki je pred kratkim prvič letos presegel 180 evrov, se je ob nekaj več kot 200 tisoč evrih prometa znižal za pet odstotkov, saj je bil zadnji posel sklenjen pri 165 evrih. S Krko je bilo za dobrih 300 tisoč evrov prometa, cena se je po začetnem padcu na 48,5 evra na koncu spet vrnila na 50 evrov. Gorenjeve delnice, s 376 tisoč evri najprometnejše, so spet vredne okroglih pet evrov. Tudi Telekomove delnice so se pocenile za pol odstotka. Podjetje je imelo v devetmesečju za skoraj 40 milijonov evrov dobička. Indeks SBI TOP 607 točk se je znižal za 1,38 odstotka. Nemški IFO-indeks boljši od pričakovanj Na borzi v Frankfurtu je četrtkovo dopoldne le prineslo olajšanje. Po osmih dneh padanja DAX je v tem črnem nizu izgubil okrog 10 odstotkov je indeks DAX30 porasel za skoraj dva odstotka, saj so sveži nemški makroekonomski podatki pozitivno presenetili. Najpomembnejši konjunkturni kazalec, indeks IFO, je novembra s 106,4 porasel na 106,6 točke. Analitiki so bili prepričani, da bo IFO peti mesec zapored zdrsnil. Nemško gospodarstvo se torej dobro drži, kar kaže tudi sveža objava gospodarske rasti. BDP je v tretjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej porasel za pol odstotka, v primerjavi z istim lanskim obdobjem pa za 2,5 odstotka. Dow Jones izgubil več kot 200 točk Newyorški Dow Jones 11.257 točk je v sredo padel za dva odstotka, največje izgube pa so spet utrpele delnice finančnih podjetij, ki so izpostavljene do evrske dolžniške krize. Vlagatelji so se zbali poleg slabih podatkov iz Kitajske novembra je proizvodnja utrpela največji padec v zadnjih 32 mesecih neuspešne dražbe nemških 10-letnih obveznic, na kateri Nemčiji ni uspelo zbrati želenih šest milijard evrov, res pa je, da je ponudila le 1,98-odstotno letno obrestno mero. Vseeno ta dražba dokazuje, kakšna nezaupljivost vlada na obvezniških trgih in kako vlagatelji ne zaupajo več niti nemškemu gospodarstvu.
|
neutral
|
7,589
|
V papirnici se zavedajo, da so banke rešile le njihove trenutne težave V tovarni Radeče papir so z olajšanjem sprejeli novico, da jim je Nova KBM po pet mesecev trajajočih pogajanjih vendarle odobrila 5,4 milijona evrov posojila za ponovni zagon proizvodnje in nekatere najnujnejše naložbe. V papirnici pa se zavedajo, da so banke s tem rešile le njihove trenutne likvidnostne težave, ne pa tudi dolgoročnega razvoja tovarne, za katerega bodo morali poskrbeti sami. Peljhan Smo daleč od tega, da bi bil problem rešen Lastnik in prokurist Radeč papirja Peter Tevž pričakuje, da bodo v četrtek odobreno posojilo dobili šele prihodnji teden, saj morajo zanj pridobiti še poroštvo Slovenske investicijske banke. Kljub temu bodo že v ponedeljek poskusili zagnati najpomembnejši peti stroj za izdelavo zaščitenih papirjev, ki stoji od torka, ker, kot pravi Tevž, mora ta nujno delovati za dobavo papirja v Indijo, od koder jim bodo tamkajšnji naročniki prihodnji mesec poslali v Radeče inšpekcijo. Do konca prihodnjega tedna pa bodo izplačali tudi oktobrske plače delavcem matične tovarne in poskusili zagnati tudi četrti stroj za pisarniški papir, ki so ga zaradi pomanjkanja obratnih sredstev ustavili že septembra ter s tem izgubili veliko dohodka in kupcev. Direktor Janez Peljhan Moramo priti na trg od papirnega stroja 4 nazaj, ker smo dva meseca ven. Smo pa daleč od tega, da bi bil problem rešen. Pezdirc Sredstev dolgoročno ne bo dovolj Zdajšnje posojilo bo namreč papirnico rešilo le pred tistim najhujšim, torej pred trajno ustavitvijo proizvodnje in stečajem, na kar opozarja direktor hčerinske družbe Muflon Janez Pezdirc Teh sredstev dolgoročno ne bo dovolj. Zato bodo definitivno potrebna vlaganja. Na tem se dela že nekaj časa. Ta trenutek se še bistveno bolj išče strateškega partnerja oz. vlagatelja. Za radeške papirničarje se torej šele začenja tisto najzahtevnejše delo pri dolgoročnem reševanju tovarne, je za Radio Slovenija poročal Miran Korošec.
|
neutral
|
7,590
|
Indeks SBI TOP zadnji teden izgubil več kot tri odstotke Visoki stroški zadolževanja in nova znižanja bonitetnih ocen nekaterih držav so tudi v petek povzročili padec delniških indeksov. Popoldne se je krivulja vsaj v Evropi le obrnila navzgor. Vodilne evropske borze so ta mesec izgubile že skoraj 15 odstotkov, saj se krepi strah pred razpadom evrskega območja. Italija je morala na dražbi polletnih zakladnih menic in dveletnih obveznic ponuditi kar 6,5-odstotno oziroma 7,8-odstotno obrestno mero, da je zbrala želenih 10 milijard evrov. To je seveda nevzdžno. Še pred mesecem dni se je lahko zadolžila po skoraj pol nižji obrestni meri. Donos do dospelosti slovenskih 10-letnih obveznic je tik pod nevarno mejo sedmih odstotkov. Kupci grških obveznic veliki hazarderji Agencija Fitch je Portugalski kreditno oceno znižala pod investicijsko stopnjo, tako da je njen dolg postal špekulativen. Donos 10-letnih vladnih obveznic se je povzpel do skoraj 14 odstotkov, donos dveletne grške obveznice pa znaša že 125 odstotkov. Za primerjavo varna ameriška dveletna obveznica prinaša le 0,27-odstoten donos. Evro zdrsnil na 1,3215 dolarja Madžarska se prav tako sooča s hudo krizo in ji grozi bankrot, agencija Moodys pa je njen dolg označila z zloglasno besedo junk . Nemčija še kar noče nič slišati o uvedbi evroobveznic. Nenaklonjena je tudi temu, da Evropska centralna banka obsežneje kupuje obveznice problematičnih držav. Vrednost evra je zdrsnila na 1,3215 dolarja, kar je najnižja raven v skoraj dveh mesecih. Finančne krivulje Nemčija v sredo izgubila prestiž in malce tudi ugled Nemške obveznice bolj tvegane od ameriških in britanskih Medtem celo Nemčija izgublja status varnega pribežališča, čeprav je donos 10-letne obveznice še naprej visoko pod dolgoletnim povprečjem. V petek je porasel na 2,159 odstotka in je prvič nad donosom primerljive ameriške in britanske obveznice. Vzrok, da so cene nemških obveznic začele drseti navzdol zahtevana donosnost pa posledično navzgor, je sredina dražba 10-letnih obveznic, na kateri je Nemčija namesto želenih šestih milijard evrov zbrala le za 3,644 milijarde evrov sredstev. Tečaji delnic v prvi kotaciji Ljubljanske borze TELEKOM +3,23 % 64,00 EUR MERCATOR +2,51 % 171,70 PETROL +0,50 % 161,00 INTEREUROPA -0,00 % 0,73 LUKA KOPER -0,13 % 7,90 KRKA -0,70 % 49,55 NOVA KBM -4,00 % 3,36 GORENJE -5,18 % 4,741 DAX zjutraj v minusu, popoldne v plusu Delniški trgi že dva tedna skorajda ne poznajo pozitivnega predznaka. Delnice evropskih bank so novembra v povprečju izgubile že okrog 25 odstotkov. Frankfurtski delniški indeks DAX30 se je v petek dopoldne za trenutek znižal tudi za več kot odstotek in zdrsnil do 5.366 točk. Popoldne je DAX le splezal nad gladino in se zvišal za dober odstotek 5.492 točk. Črni petek izpolnil pričakovanja Newyorški Dow Jones je v petek izgubil četrtino odstotka 11.231 točk in je že sedmič zapored dan končal v minusu. Tedenska izguba znaša 4,8 odstotka. V petek je bil v ZDA največji praznik za trgovce črni petek, saj so zaradi popustov kupci pripravljeni odpreti svoje denarnice. Prve ocene pravijo, da je bil naval na trgovine rekorden in da je bila prodaja za 6,6 odstotka višja kot lani, kar je spodbuden znak, saj so očitno ameriški potrošniki še vedno v dobri kondiciji. Prodaja po spletu je prasla celo za 24,3 odstotka.
|
neutral
|
7,591
|
Območje evra z 0,2-odstotno rastjo Gospodarska napoved, ki jo je objavil OECD, je za letos, predvsem pa za prihodnje leto, bistveno nižja od vseh drugih dosedanjih napovedi pristojnih institucij. Na Umarju so ob tem pojasnili, da je današnja napoved OECD-ja skladna z ugotovitvami, da so se razmere v območju evra v zadnjih mesecih pomembno spremenile. To bo vplivalo tudi na občutno nižjo rast slovenskega izvoza, kar pomeni, da se uresničujejo tveganja, da bo gospodarska rast tudi v Sloveniji nižja, kot smo na Umarju pričakovali še jeseni, so zapisali. Zato bodo začeli pripravljati tudi popravljeno napoved. Tudi ekonomist Rasto Ovin je dejal, da so ocene za naprej v današnjih razmerah zelo tvegane. Vseeno pa je skupni imenovalnik za ocene različnih institucij za Slovenijo v zadnjem času, da se slabšajo. To ima seveda opraviti z razmerami v območju evra in širše, a tudi z našimi posebnostmi , je zapisal. Slabi izgledi za Slovenijo Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD je namreč v najnovejši gospodarski napovedi Sloveniji za letos napovedala enoodstotno gospodarsko rast, v 2012 naj bi ta dosegla 0,3 odstotka, v 2013 pa 1,8 odstotka. Območje evra pa naj bi letos doseglo 1,6-odstotno rast, prihodnje leto 0,2-odstotno, v 2013 pa 1,4-odstotno. Bolje bo v drugi polovici prihodnjega leta Kot v gospodarski napovedi navaja OECD, bodo razdolževanje slovenskega gospodarstva in slabe razmere v širšem območju, v katerega je vpeto slovensko gospodarstvo, v celotnem prvem polletju prihodnjega leta šibile gospodarsko rast, poraba in naložbe pa bodo stagnirale. Stopnja brezposelnosti v Sloveniji se je približala 8,5 odstotka, inflacija pa ostaja nizka. Gospodarska dejavnost Slovenije bo po napovedih OECD-ja začela okrevati v drugi polovici prihodnjega leta, okrepljeno zaupanje in okrevanje svetovne trgovine bo spodbudilo tako zasebno porabo kot naložbe. Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 1,1-odstotno gospodarsko rast, za 2012 pa enoodstotno. Umar je za letos napovedal 1,5-odstotno rast, za prihodnje leto dvoodstotno, pri čemer je opozoril na verjetnost znižanja napovedi, po mnenju Banke Slovenije naj bi letošnja rast znašala 1,3 odstotka, v 2012 pa 1,7 odstotka. Investicije bodo močno padle Če bo zasebna potrošnja letos beležila 0,1-odstotno rast, naj bi ta v prihodnjem letu znašala 0,2 odstotka, v letu 2013 pa 0,8 odstotka. Investicije bodo letos po napovedih OECD-ja močno padle, in sicer za 12,2 odstotka, padec bo v 2012 milejši in bo znašal 2,1 odstotka, za 2013 pa OECD napoveduje 3,4-odstotno rast investicij. Slovenski izvoz, ki poganja rast, se bo letos okrepil za osem odstotkov, v letu 2012 pa za 3,5 odstotka. V 2013 naj bi se slovenski izvoz okrepil za štiri odstotke. Še bolj pesimistična za leto 2012 kot za Slovenijo je napoved OECD-ja za območje evra, ki naj bi letos beležilo 1,6-odstotno rast, prihodnje leto pa le še 0,2-odstotno. Upadla je tudi domača potrošnja Obstaja tudi možnost zdrsa evrskega območja v recesijo, OECD namreč za zadnje četrtletje letos napoveduje enoodstotno krčenje gospodarstva v primerjavi s tretjim trimesečjem, v prvem četrtletju prihodnje leto pa 0,4-odstoten padec. Gospodarstvo zaide v recesijo po dveh zaporednih četrtletjih padca. V drugem četrtletju 2012 naj bi gospodarstvo območja evra že beležilo rast, in sicer 0,5-odstotno. Okrevanje gospodarstva območja evra zavirajo padec zaupanja in vse slabše finančne razmere kot rezultat dolžniške krize. Domača potrošnja je upadla, letos naj bi dosegla 0,4 odstotka, prihodnje leto 0,1 odstotka, v letu 2013 pa 0,9 odstotka. Izvozno povpraševanje drastično pada. Naraščala bo stopnja brezposelnosti Gospodarsko rast območja evra bodo po ocenah OECD-ja nadalje omejevale javnofinančna konsolidacija in razdolževanje gospodarstev. Stopnja brezposelnosti bo začela znova naraščati letos 9,9-odstotna, v 2012 in 2013 pa 10,3-odstotna, precejšen del zmogljivosti v gospodarstvu pa bo ostal nezaseden. Inflacija se bo znižala, letos bo po napovedih organizacije znašala 2,6 odstotka, prihodnje leto 1,6 odstotka, v 2013 pa 1,2 odstotka. Napoved ukrepov, o katerih so se evropski voditelji dogovorili oktobra, ni povrnila zaupanja, zato je po ocenah OECD nujno zagotoviti zadostna finančna sredstva za preprečitev nadaljnjega širjenja dolžniške krize v območju evra. Za povečanje fiskalne kredibilnosti morajo države z evrom nadaljevati z zastavljeno javnofinančno konsolidacijo, za podporo gospodarske aktivnosti pa mora Evropska centralna banka s svojimi ukrepi zagotoviti povečevanje količine denarja v obtoku. Gospodarska aktivnost v območju evra se bo na podlagi omenjenega začela krepiti nekje od polovice prihodnjega leta dalje.
|
neutral
|
7,592
|
T-2 je pridobil 20.000 novih naročnikov Mariborsko okrožno je tako potrdilo prisilno poravnavo. Ta predvideva 44-odstotno poplačilo upnikov v devetih letih od pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave. Prisilno poravnavo družbe je že avgusta podprlo zadostno število upnikov, a je Telekom Slovenije kot eden upnikov na mariborsko sodišče vložil ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave. V Telekomu so bili prepričani, da je uspešna prisilna poravnava malo verjetna, ter da bi bili upniki T-2 s stečajem bolje poplačani. Na njihovi strani je bilo deloma tudi izvedensko mnenje finančnega izvedenca Draga Dubrovskega. Ta meni, da načrt finančnega prestrukturiranja ni na tako trdnih nogah, da bi lahko brezpogojno zatrdil, da bo predlagana prisilna poravnava lahko uspešna. Problematični se mu zdijo predvsem načini poplačila, ki temeljijo predvsem na obljubljenem dobičku v naslednjih desetih letih in to kljub temu, da do zdaj družba z dobičkom še nikoli ni poslovala. V T-2 zadovoljni Odločitev sodišča je dejansko pritrdila našim dosedanjim navedbam. Verjamem, da smo zaupanje upnikov, ki so že avgusta letos glasovali za prisilno poravnavo, upravičili predvsem z uspešnim poslovanjem, ki ga potrjujemo že vse od začetka postopka prisilne poravnave, je ob odločitvi sodišča povedal direktor družbe T-2 Uroš Rožič. Poudaril je, da je letošnje poslovanje že od začetka prisilne poravnave stabilno. Število naročnikov narašča, kar se odraža tudi v rasti prihodkov. Od začetka postopka prisilne poravnave pa do konca oktobra so ustvarili 40,4 milijona evrov prihodkov od prodaje in 4,3 milijona evrov prostega denarnega toka, ki ga bo družba lahko namenila poplačilu upnikov in nadaljnjim investicijam. V tem času so v T-2 pridobil več kot 20.000 novih naročnikov.
|
positive
|
7,593
|
Storila bosta vse za novo uspešno poglavje Mure v Aha Skupini Mura mora najprej povrniti ugled svojim blagovnim znamkam, pritegniti moramo ljudi z mednarodnimi izkušnjami v dizajnu in trženju, pravita nova lastnika Mure. Solastnika Aha Skupine Mojca Lukančič in Nigel Buxton bosta v torek plačala še zadnji del kupnine za Muro in blagovne znamke ter s tem končala leto in pol trajajoči nakup zdravega jedra Mure , ki je bil 29. avgusta na dražbi kupljen za 9,653 milijona evrov. V prodajnem svežnju so bili družba Mura in partnerji, ki vključuje družbo Mura EHM Evropska hiša mode, Zagrebško družbo Mura, trgovina in storitve, blagovni znamki Mura in e.mura, nepremičnine na matični lokaciji Plese v Murski Soboti ter proizvodne, pomožne, informacijske in druga oprema. Ustanoviti želijo šolo za oblikovanje Lukančičeva je povedala, da pri nakupu niso pričakovali takih birokratskih zapletov, saj je mogoče v tujini zdravi del podjetja kupiti v nekaj mesecih, v tem primeru pa je to trajalo leto in pol. Murinim tradicionalnim oblačilom želimo dodati tudi mladostno igrivost, pri mednarodni kooperaciji nameravamo kratkoročno izkoristiti dobro lokacijo, dolgoročno pa se spopasti s konkurenčnostjo ter usposabljati kadre in v Murski Soboti ustanoviti tekstilno in šolo za oblikovanje, je dejala. Buxton pa je napovedal lepše in lepše kolekcije, dosegljive cene in dobre obleke ter se zavezal, da bosta storila vse za novo uspešno poglavje Mure v Aha Skupini, ki ima 2.500 zaposlenih.
|
positive
|
7,594
|
Se bodo kupci ujeli v bikovsko past? Delniški trgi so po dveh tednih padanja dočakali silovit vzpon, saj je spet vzklilo upanje, da bodo vodilni politiki našli recept proti vedno globlji dolžniški krizi. Res je, takšnih upov je bilo na borzah že precej in po kakšnem dnevu ali dveh optimizma je vedno sledilo kruto spoznanje politiki so bolj kot ne impotentni pri reševanju krize. Tudi tokrat nekateri svarijo, da se utegnejo kupci delnic ujeti v bikovsko past in da medvedjega trenda še ni konec. Kakor koli, borzi v Parizu in Frankfurtu sta do 15. ure pridobili okrog štiri odstotke, le malenkost manjši pa je bil pribitek v Londonu. Belgija z nižjo bonitetno oceno Pričakovano so največjo rasti doživele bančne delnice. Francoska BNP Paribas se je podražila za skoraj deset odstotkov. Vrednost evra se je povzpela do 1,34 dolarja. Razmere seveda vseeno ostajajo napete. Časnik La Stampa je sicer razveselil vlagatelje, saj je zapisal, da naj bi Italiji na pomoč priskočil Mednarodni denarni sklad, ki pa je zanikal novico o 600 milijard evrov vrednem reševalnem svežnju. Agenciji Moodys in S & P zadnja na AA, kar je četrta najvišja investicijska stopnja sta medtem znižala bonitetno oceno Belgiji, večina pa se boji, da bo Francija izgubila popolno oceno trojni A. Finančne krivulje Madžarska do prejšnjega tedna zavračala tujo pomoč Druga največja evropska turistična agencija se je izognila bankrotu Delnice britanske potovalne agencije Thomas Cook so se povzpele za 50 odstotkov, saj se je podjetje dogovorilo z bankami dogovorilo o novih 200 milijonih funtov posojila, s čimer je vsaj začasno rešeno. V prejšnjem tednu so delnice v samo enem dnevu strmoglavile za 70 odstotkov, saj so se vlagatelji ustrašili, da bo podjetje zaradi nespretnega vodenja in slabem povpraševanju po njegovih aranžmajih propadlo. Črni petek izpolnil pričakovanja Newyorški Dow Jones 11.231 točk se je v petek sedmič zapored znižal in tedenski ravni izgubil 4,8 odstotka. Črni petek, vesel dan za trgovce, ko so potrošniki zaradi popustov kupci pripravljeni odpreti svoje denarnice, je izpolnil pričakovanja, saj je bila prodaja rekordna in za 6,6 odstotka višja kot lani. Očitno so ameriški potrošniki še vedno v dobri kondiciji. Danes sledi še kibernetski ponedeljek Cyber Monday, ko je pričakovati še visoko prodajo po spletu. Tečaji delnic v prvi kotaciji Ljubljanske borze NOVA KBM +8,18 % 3,635 EUR GORENJE +5,46 % 5,00 LUKA KOPER +2,53 % 8,10 TELEKOM +1,25 % 64,80 MERCATOR +0,47 % 172,50 KRKA +0,28 % 49,69 PETROL -0,62 % 160,00 INTEREUROPA -4,11 % 0,70 Nova KBM dražja za osem odstotkov Tako kot na tujem so se tudi na Ljubljanski borzi najbolj opomogle bančne delnice. Vrednost Nove KBM je ob 18 sklenjenih poslih porasla do 3,64 odstotka, kar pomeni osemodstotno rast. Cena Gorenja se je vrnila na pet evrov. S Krkinimi delnicami je bilo za več kot pol milijona evrov prometa, z Mercatorjevimi pa za več kot 300 tisoč evrov. Njuna tečaja sta porasla v okviru polovice odstotka. Med delnicami, ki sestavljajo SBI TOP zvišal se je za 0,9 odstotka, na 616 točk, so se pocenile le Petrolove.
|
neutral
|
7,595
|
Vlada spremenile trošarine in obdržala cene Cene naftnih derivatov bodo v naslednjem obdobju, potem ko je vlada spremenila trošarine, ostale enako kot zadnji mesec. Liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina še naprej stane 1,320 evra, neosvinčenega 100-oktanskega 1,333 evra, liter dizelskega goriva 1,269 evra, kurilnega olja pa 0,945 evra. Vlada je namreč na dopisni seji spremenila trošarine za energente, in sicer je zvišala trošarino za neosvinčeni bencin s 475,73 evra na 490,67 evra za 1.000 litrov ter znižala trošarini za plinsko olje za pogon s 345,28 evra na 339,98 evra in za plinsko olje za ogrevanje s 70,73 evra na 55,56 evra za 1.000 litrov.
|
neutral
|
7,596
|
Delovno aktivnih 945.000 prebivalcev V Sloveniji je po anketi o delovni sili stopnja brezposelnosti v tretjem četrtletju znašala 7,9 odstotka. V prvem četrtletju je anketna brezposelnost znašala 8,5 odstotka in v drugem 7,8 odstotka Anketa o delovni sili temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije za delo ILO in Eurostata. Njeni rezultati kažejo, da je brezposelnost za moške znašala 7,9 odstotka, za ženske pa 7,7 odstotka. Statistični urad je objavil, da je bilo od julija do septembra v Sloveniji od skupaj 2,052 milijona prebivalcev aktivnih 1,025 milijona prebivalcev, od tega delovno aktivnih 945.000, brezposelnih pa 81.000. Delovno aktivnih je bilo 7000 več kot v drugem četrtletju in 16.000 več kot v prvem trimesečju. V drugem četrtletju število brezposelnih upadlo Glede na dejavnost je največ delovno aktivnih delalo v predelovalnih dejavnostih, in sicer 217.000 oz. 23 odstotkov vseh, glede na poklic pa prevladujejo strokovnjaki 183.000 oz. 19,4 odstotka vseh delovno aktivnih. V drugem četrtletju letos je število brezposelnih občutno upadlo, v tretjem četrtletju pa se je v četrtletni primerjavi znova nekoliko povečalo, in sicer za 2000 ljudi oz. za 2,1 odstotka. Tudi tokrat je bila stopnja anketne brezposelnosti najvišja med mladimi. Med osebami, starimi od 15 do 24 let, je znašala 14 odstotkov. V drugem četrtletju je bila 13,4-odstotna, v prvem pa 18,8-odstotna. 57,8 odstotka vseh delovno neaktivnih je žensk Številno neaktivnih prebivalcev se je letos v vseh četrtletjih zniževalo - v drugem trimesečju se je s 745.000 znižalo na 743.000, v tretjem četrtletju pa se je znižalo še za nadaljnjih 7000, na 735.000. Med neaktivnimi je bilo največ upokojencev 64,5 odstotka in študentov 19,5 odstotka. Večino je bilo žensk, in sicer 425.000 oz. 57,8 odstotka vseh neaktivnih prebivalcev. Po podatkih iz statističnega registra delovno aktivnih prebivalcev se je število delovno aktivnih prebivalcev v tretjem četrtletju glede na prejšnje četrtletje zmanjšalo za nekaj več 4000, število registriranih brezposelnih oseb pa se je zmanjšalo za malo manj kot 2000. Stopnja registrirane brezposelnosti se glede na predhodno četrtletje skoraj ni spremenila oz. se je znižala za 0,1 odstotne točke, na 11,5 odstotka.
|
neutral
|
7,597
|
Surs povprečna 12-mesečna rast cen 1,8-odstotna Cene življenjskih potrebščin so se novembra zvišale. V primerjavi z oktobrom so bile višje za 0,3 odstotka. Na letni ravni pa so se cene zvišale za 2,7 odstotka. Po podatkih Sursa pa je bila povprečna 12-mesečna rast cen 1,8-odstotna. K novembrski inflaciji so največ prispevale višje cene obleke in obutve za 2,6 odstotka, ki so k skupni mesečni rasti cen prispevale 0,2 odstotne točke. Oblačila so bila v povprečju dražja za tri odstotke, obutev pa za 1,8 odstotka. Podražili so se tudi komunikacije, stanovanjska oprema, alkoholne pijače in tobak, stanovanje, raznovrstno blago in storitve ter hrana in brezalkoholne pijače. Cene vina višje za 1,3 odstotka Komunikacije so se novembra, predvsem zaradi končanih akcijskih ponudb nekaterih ponudnikov telefonskih in spletnih storitev te storitve so bile v povprečju dražje za 1,9 odstotka, podražile za 1,8 odstotka. Stanovanjska oprema je bila dražja za 0,3 odstotka. Na gibanje cen v skupini stanovanje so vplivale za 1,1 odstotka višje cene materiala za vzdrževanje in popravilo. V podskupini goriva in energija so se tekoča goriva podražila za 0,6 odstotka, daljinska energija za 0,5 odstotka in plin za 0,3 odstotka, medtem ko so se trda goriva pocenila za 1,1 odstotka. Alkoholne pijače in tobak so se podražile za 0,2 odstotka - največje zvišanje je pri cenah vina, ki so v povprečju dosegle 1,3-odstotno rast, za 0,5 odstotka so se podražile žgane pijače, pivo pa za 0,2 odstotka. Raznovrstno blago in storitve so ravno tako imele 0,2-odstotno rast cen. Hrana in brezalkoholne pijače pa so se novembra na mesečni ravni podražile za 0,1 odstotka. Najbolj so se podražili zelenjava za 3,9 odstotka ter kruh in izdelki iz žita za 1,6 odstotka. Sadje se je medtem v povprečju pocenilo za 11,5 odstotka. Cene so najbolj padle v skupini rekreacija in kultura Padec cen pa so statistiki zaznali v skupinah rekreacija in kultura za 0,7 odstotka, gostinske in nastanitvene storitve za 0,6 odstotka ter prevoz za 0,3 odstotka. Na letni ravni so bile cene v povprečju najvišje v skupinah stanovanje za 5,7 odstotka, alkoholne pijače in tobak za 4,9 odstotka ter hrana in brezalkoholne pijače za 4,8 odstotka. Glede na november 2010 je bilo novembra letos blago v povprečju dražje za 3,4 odstotka, storitve pa za 1,1 odstotka. Blago za dnevno porabo se je podražilo za pet odstotkov, poltrajno blago za 1,5 odstotka, trajno blago pa je bilo cenejše za 1,2 odstotka. Mesečna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra 0,2-odstotna. Letna rast cen je bila 2,8-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,1-odstotna.
|
negative
|
7,598
|
Simobil zanika dampinške cene Izimobil resno razmišlja, da bi Simobilov nizkocenovni paket Bob prijavila na urad za varstvo konkurence. Prepričani so, da Simobil z znamko Bob prodaja storitve pod ceno. Cena Bobove tarife, tako v predplačniškem kot v naročniškem segmentu, je namreč nižja od Simobilovega stroška zaključevanja klicev v druga omrežja, je pojasnila predsednica uprave Izimobila Metka Marinšek. Po besedah Marinškove, gre za namerno izrivanje konkurence s trga oziroma namerno povzročanje škode konkurenci , zato ne vidi druge poti kot prijavo na uradu UVK. Niso monopolisti V Simobilu so v povezavi s tem pojasnili, da t. i. škarje cen res predstavljajo kršitev konkurenčne zakonodaje od monopolista na trgu, kar pa Simobil na slovenskem trgu nikakor ni. Dodajajo, da z Bobom lahko poslujejo pozitivno, predvsem zaradi nizkih stroškov poslovanja. Tovrstne nizkocenovne ponudbe sicer predstavljajo povsem običajen, uspešen poslovni model v vseh razvitejših državah EU-ja, pravijo v Simobilu. Klici niso vse Ponudba Bob po njihovih pojasnilih temelji na pozitivnem poslovnem modelu, ki pokriva vse stroške. Velik del klicev se namreč konča v omrežju Simobila, poleg tega pa pomemben delež prihodkov predstavljajo tudi storitve, kjer se ne zaračunavajo stroški zaključevanja - npr. SMS. Simobil je na začetku novembra predstavil nizkocenovne predplačniške in naročniške pakete za mobilno telefonijo pod blagovno znamko Bob. Njihova posebnost je, da nimajo fiksne mesečne naročnine in ne vključujejo naročniške vezave. Hkrati navajajo, da je Bob na voljo le v spletni trgovini in na posredniških prodajnih mestih, kot so npr. bencinski servisi ter poštnih poslovalnicah. Ker gre za mednarodno blagovno znamko, so nižji tudi stroški upravljanja in načrtovanja z njo. Poročali smo že, da je prav tako zaradi suma t. i. cenovnega dampinga, Simobil vložil tožbo tudi proti Mobitelu.
|
neutral
|
7,599
|
Izplačilo oktobrskih plač odvisno od stečajne mase Vodstvo Gradisa Ljubljana je zaradi insolventnosti na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo predlog za stečaj družbe. Del od 80 zaposlenih bo delo dobil v Primorju, preostali bodo ostali brez zaposlitve. Družba ima že dlje časa blokirane račune, zaposleni pa so ostali brez oktobrskih plač in dela regresa. Neporavnane obveznosti bodo kot prednostne terjatve do delavcev poplačane pred drugimi neporavnanimi in podrejenimi terjatvami, če bo višina stečajne mase zadostovala za poplačilo vseh prednostnih terjatev, so v sporočilu za javnost zapisali v podjetju. Del zaposlenih naj bi delo dobil v skupini Primorje, katerega del je tudi Gradis, koliko od okoli 80 zaposlenih pa bo moralo na cesto, pa v družbi še ne vedo. Izpostavili so pomen rešitve Primorja, kjer je za njegovo ohranitev ključnega pomena to, da banke upnice potrdijo sanacijski načrt, ki ga še pripravlja uprava. Cilji načrta bodo ohranitev ključnih poslov in referenc Primorja, ki je zdaj edino slovensko gradbeno podjetje, ki reference za velike, zahtevne gradbene posle še ima. Gradis je imel konec lanskega leta 111 zaposlenih, je zapisano v evidencah Ajpesa. Podjetje je imelo več kot 1,5 milijona evrov čiste izgube, leto prej pa okoli 57 tisoč evrov čistega dobička. Primerjalno so čisti dohodki od prodaje upadli za 31 odstotkov na 19,9 milijona evrov.
|
negative
|
7,600
|
Pribitek na francoske obveznice pod 100 bazičnimi točkami Za delniškimi trgi je najboljši teden v več kot dveh letih, njihova nadaljnja usoda pa bo precej odvisna od evropske dolžniške krize in od tega, kako se bo v reševanje vključila Evropska centralna banka. Evropska centralna banka je do zdaj zavračala idejo o večjih nakupih obveznic problematičnih držav in ni želela prevzeti vloge posojilodajalca v skrajni sili, je pa v četrtek novi predsednik Mario Draghi povedal, da je pripravljen na agresivnejše ukrepe v boju zoper krizo, če se bodo na petkovem vrhu Evropske unije politiki resno zavezali k večji proračunski disciplini. Na dnevnem redu novega vrha EU-ja bosta predvsem sprememba maastrichtske in lizbonske pogodbe in možnost uvedbe fiskalne unije. Za uvod bo dan prej torej 8. decembra Evropska centralna banka verjetno znižala ključno obrestno mero na en odstotek. Fed naj bi kmalu predstavil nove ukrepe Na drugi strani Atlantika se je Fed dejavneje vključil v reševanje krize. Večina ameriških ekonomistov pričakuje, da bodo Zvezne rezerve že na začetku novega leta predstavile nove programe oživljanja gospodarske rasti, pri čemer bi se osredotočili na kupovanje hipotekarnih in vladnih obveznic v vrednosti 550 milijard dolarjev. To je skoraj tolikšno vsota, kot jo je Fed namenil programu QE2 2. krog kvantitativnega sproščanja, septembra letos pa se je odločil za 400 milijard dolarjev težak program Operation Twist , v okviru katerega prodaja kratkoročne obveznice in kupuje obveznice z rokom zapadlosti od šest do 30 let, s čimer želi vplivati na znižanje dolgoročnih tržnih obrestnih mer. Samo v petek je Fed kupil za 2,5 milijarde dolarjev dolgoročnih obveznic. Brezposelnost v ZDA najnižja po marcu 2009 Pri obrestnih meri Fed funds, po kateri si banke čez noč sposojajo denar, je že dlje znano, da ni pričakovati sprememb. Fed je avgusta zaradi visoke brezposelnosti in nizke inflacije obljubil, da bo ta obrestna mera vsaj do sredine leta 2013 ostala na skoraj ničelni ravni. Njegovega mišljenja verjetno ne bo spremenila petkova objava svežih podatkov o trgu dela. Novembra je bilo v ZDA 120 tisoč služb več kot oktobra, kar je posledica pogumnega zaposlovanja v zasebnem sektorju. Stopnja brezposelnosti je z devetih odstotkov zdrsnila na 8,6 odstotka, kar je najmanj po marcu 2009. Sliši se obetavno, to je gotovo korak v pravo smer, vendar daleč od tega, da bi lahko govorili o ozdravitvi ameriškega trga dela. Dow Jones 12.019 točk Nasdaq 2.626 DAX30 Frankfurt 5.800 FTSEurofirst 300987 Nikkei Tokio 8.643 10-letni ameriški obvezniški donos 2,04 % EUR/USD 1,3392 USD/JPY 77,98 EUR/CHF1,2339 Lahka nafta101,11 USD Zlato 1.746 USD Euribor, 6-mesečni1,699 % Največja tedenska rast v dobrih dveh letih in pol Padec brezposelnosti je v glavnem posledica tega, da so številni, ki nimajo dela, prenehali iskati zaposlitev, s čimer jih statistika ne prišteva več med brezposelne. V naslednjih mesecih se bo precej ljudi vrnilo med iskalce zaposlitve, zato je pričakovati novo rast stopnje brezposelnosti. V primerjavi z decembrom 2007, ko se je začela zadnja recesija, je v ZDA 6,3 milijona manj zaposlenih. V povprečju so brezposelni brez dela že 40,9 tedna, kar je rekord. Wall Street je petkovo trgovanje začel pozitivno, na koncu pa so bili indeksi spet na izhodišču. Vseeno je bil tedenski pribitek izjemen - širši indeks S & P 500 se je v petih dneh zvišal za 7,4 odstotka, kar je največ po marcu 2009. Pribitek na francoske obveznice pod 100 bazičnimi točkami Na obvezniških trgih je zadnji teden napetost popustila, potem ko se je Franciji, Španiji in Italiji uspelo na novo zadolžiti, vendar sta morali Španija in Italija obljubiti visoko obrestno mero. Francozom na srečo ni bilo treba plačati pretirano visoke cene - na dražbi desetletnih obveznic je Francija zbrala 4,35 milijarde evrov načrtovala je 4,5 milijarde, kuponska obrestna mera pa je znašala 3,18 odstotka, kar je manj od prejšnje dražbe 3,22 %. Kljub grožnjam, da bodo bonitetne hiše Franciji znižale kreditno oceno, se je na obvezniških trgih pribitek na francoske 10-letne obveznice znižal pod 100 bazičnih točk. Gre za razliko v donosnosti v primerjavi z varno nemško obveznico. Pred dvema tednoma je bila ta razlika že skrb vzbujajočih 200 bazičnih točk oz. dve odstotni točki, zdaj pa je spet v normalnih okvirih. Intereuropa skoraj 99 odstotkov od rekorda Ljubljanska borza pričakovano ni sledila rasti zahodnih kolegic - indeks SBI TOP je pretekli teden izgubil 0,15 odstotka. Promet ostaja izjemno nizek. Delnice Telekoma so se podražile za 4,69 odstotka, na 67 evrov, potem ko je podjetje prejšnji teden objavilo poslovne rezultate devetmesečja. Prihodki so se znižali za več kot dva odstotka, toda dobička je bilo za 37,7 milijona evrov, kar je več od načrtov. Tudi delnice Nove KBM so na tedenski ravni poskočile za več kot štiri odstotke, čeprav je imela banka zaradi rezervacij in slabitev v obdobju od 1. januarja do 30. septembra za šest milijonov evrov izgube iz rednega poslovanja. Delnice Petrola in Gorenja so se v zadnjem tednu pocenile za več kot dva odstotka, delnice Intereurope pa kar za 25 odstotkov. Če so bile v najboljših časih vredne že 50 evrov, so zdaj padle na 55 centov.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.