nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
7,701
|
Donos španskih obveznic na enomesečnem vrhu Je tudi nemško gospodarstvo v težavah? Industrijski indeks nabavnih menedžerjev je zaradi znižanja novih naročil marca zdrsnil pod 50 točk, ki pomeni mejo med rastjo in krčenjem. Padec omenjenega indeksa na 48,1 točke je precej šokiral analitike, ki so včeraj pozdravili popravljeno napoved nemške gospodarske rasti inštituta RWI z 0,6 na 1,0 odstotka. Na srečo je vsaj indeks PMI za storitveni sektor ostal v območju rasti, vendar je njegova vrednost 51,8 točke vseeno nižja od pričakovanj. Tudi v evroobmočju sta bila indeksa PMI za industrijski in storitveni sektor slabša od napovedi in pod mejo 50 točk, kar je obremenilo delniške indekse. Frankfurtski DAX30 se je znižal za več kot odstotek in pol. Kitajsko gospodarstvo se ohlaja Tudi s Kitajske je danes prišel zaskrbljujoč podatek. Po prvih podatkih, ki jih kaže indeks PMI banke HSBC padel je na 48,1 točke, je industrijska proizvodnja marca nazadovala peti mesec zapored, število novih naročil pa je padlo na štirimesečno dno. Očitno bo moral Peking najti nove način za spodbujanje gospodarske rasti. Nafta vrste brent je posledično padla na 122,50 dolarja, saj se trgovci bojijo, da se bo povpraševanje po črnem zlatu v drugi največji potrošnici nafte upočasnilo. Nepremičninski trg v ZDA še ne okreva V New Yorku so se v sredo dražile le nekatere tehnološke delnice, tako da je indeks Nasdaq rahlo porasel. Izjema je bil Hewlett Packard, ki je sporočil, da bo zaradi reorganizacije združil oddelek tiskalnikov in osebnih računalnikov. Delnice so vseeno padle za 2,2 odstotka. Dow Jones 13.124 točk je izgubil tretjino odstotka. Najbolj je zabolela novica, da je februarja za 0,9 odstotka v primerjavi z januarjem padla prodaja rabljenih stanovanj. V zadnjem obdobju je bilo sicer nekaj znakov okrevanja nepremičninskega trga, toda očitno ne gre tako hitro. Finančne krivulje na Valu 202 - v Veliki Britaniji prijaznejša dohodninska lestvica, a le za bogati sloj. - davek na dobiček podjetij se je znižal s 25 na 24 odstotkov in se bo v naslednjih letih še zniževal. Pri banki Goldman Sachs bikovsko naravnani Pri Goldman Sachsu so kljub temu, da so vodilni delniški indeksi tik pod triinpolletnim vrhom, bikovsko razpoloženi in trdijo, da so izgledi za dobičke pri vlaganju v delnice v primerjavi z vlaganjem v obveznice tako lepi, kot jih sedanja generacija še ni videla. Svoje prepričanje so potrdili z besedno igro Čas je, da varnim obveznicam rečete nasvidenje good bye in na dolgi rok kupujete delnice, ki so pravi nakup good buy. Nemške obveznice spet varno zatočišče Ali se je bikovski trend na obvezniških trgih res končal, je še prezgodaj trditi, čeprav je donos ameriških 10-letnih obveznic marca z ravni okrog dveh odstotkov sunkovito porasel nad 2,40 odstotka. Toda ta teden je zgodba spet drugačna. Vlagatelji kupujejo varne obveznice donos nemških desetletnih obveznic je posledično v sredo spet zdrsnil pod dva odstotka in prodajajo obveznice problematičnih držav. Tečaji delnic na Lj. borzi GORENJE +3,82 % 5,71 EUR PETROL +1,79 % 171,00 TELEKOM +0,28 % 69,00 KRKA -0,90 % 50,83 LUKA KOPER -1,05 % 9,40 MERCATOR -2,31 % 125,00 NOVA KBM -2,82 % 3,751 ZAV. TRIGLAV -3,70 % 13,00 Donos španskih obveznic na enomesečnem vrhu Donos španske 10-letne obveznice je dosegel 5,40 odstotka največ v zadnjem mesecu, donos primerljive italijanske obveznice pa na pet odstotkov. Seveda je to še vedno zelo daleč od kritičnih ravni nad sedmimi odstotki, kakršen je bil donos teh obveznic na vrhuncu dolžniške krize ob koncu lanskega leta, preden je Evropska centralna banka začela operacijo LTRO in poslovnim bankam decembra in konec februarja posodila skoraj tisoč milijard evrov po nizki obrestni meri.
|
neutral
|
7,702
|
Napaka lahko v skrajnih primerih povzroči požar Eden največjih izdelovalcev avtomobilov BMW je odpoklical 1,3 milijona svojih avtomobilov zaradi težave z izolacijo akumulatorskega kabla. Odpoklicani so BMW-ji serije pet in šest, narejeni med letoma 2003 in 2010. V nekaterih primerih je možna napačna lega akumulatorskega kabla v prtljažnikih teh vozil. To ima lahko za posledico nedelovanje električnega sistema, nevžig vozila in v nekaterih primerih požar, je BMW zapisal v izjavi in dodal, da so prejeli devet poročil o napaki, a jim sicer ni znan noben incident, ki bi nastal zaradi tega, oziroma nobena morebitna poškodba ljudi. BMW bo o težavi obvestil lastnike vozil. Popravilo v BMW-jevih pooblaščenih mehaničnih delavnicah naj bi trajalo okoli 30 minut in bo brezplačno. V začetku meseca je BMW poročal o rekordnem dobičku za leto 2011. Dobiček podjetja je lani poskočil za 51 odstotkov, na 4,9 milijarde evrov. Prodaja je narasla za 14 odstotkov, na 68,82 milijarde evrov.
|
negative
|
7,703
|
Evropski delniški trgi tudi danes navzgor Deutsche Bank je še povečala vrednost svoje aktive, s čimer je prehitela francosko BNP Paribas in postala največja evropska banka, ki kotira na borzi. Bilančna vsota banke s sedežem v Frankfurtu je leta 2011 porasla za 14 odstotkov, na 2160 milijard evrov. Predsednik uprave Josef Ackerman se bo lahko maja, ko bo končal svoje poslanstvo, pohvalil, da je vsoto od leta 2006 povečal za okrog 40 odstotkov in da znaša več kot 80 odstotkov celotnega nemškega letnega bruto domačega proizvoda. Še vedno daleč pod knjigovodsko vrednostjo Delnice so se od 21. decembra, ko je centralna banka omogočila poslovnim bankam izjemno poceni triletno financiranje obrestna mera je le enoodstotna, podražile za 37 odstotkov, še vedno pa so le pri 0,65-kratniku knjigovodske vrednosti, kar dokazuje, da vlagatelji pričakujejo nove odpise slabih naložb. Banka je sicer izpostavljenost do grškega, irskega, italijanskega, portugalskega in španskega dolga z 12,1 milijarde evrov leta 2010 lani znižala na na 3,67 milijarde. BMW-jeve delnice kljub odpoklicu vozil navzgor Danes so se delnice Deutsche Bank podražile za odstotek in pomagale indeksu DAX30, da je nadaljeval vzpon. Njegova vrednost se je zvišala za skoraj odstotek, na 7.153 točk. Podražile so se tudi BMW-jeve delnice, čeprav je bavarski proizvajalec odpoklical 1,3 milijona vozil zaradi težav z izolacijo akumulatorskega kabla. Pri švicarski banki UBS so z 68 na 72 evrov zvišali ciljno vrednost BMW-jevih delnic, katerih trenutna vrednost znaša 69 evrov. Finančne krivulje na Valu 202 Zgodovina uči, da je pred nami donosen mesec na delniških trgih. Od leta 1950 je april celo najboljši mesec za indeks Dow Jones. V povprečju je Dow porasel za 1,9 odstotka. Tečaj Gorenja dosegel šest evrov V torek dopoldne je bilo tudi v preostalih evropskih finančnih središčih opaziti zeleno barvo. Po novici, da je naprodaj tretjinski delež v banki Royal Bank of Scotland, so bile v ospredju finančne delnice. Svarila italijanskega premierja Montija, da se utegne dolžniška kriza zaradi težav Španije razmišljala naj bi o prestrukturiranju dolga spet razplamteti, so vlagatelji preslišali. Vrednost evra se je danes zvišala vse do 1,3386 dolarja, kar je največ v zadnjem mesecu. Druga najvišja letošnja rast Dow Jonesa V ZDA so delniški indeksi že v ponedeljek več kot nadomestili tisto, kar so izgubili prejšnji teden, ko so bile izgube v povprečju polodstotne, kar ni veliko, vseeno pa največ letos. Dow Jones 13.241 točk se je zvišal za 1,23 odstotka, kar je največ po 3. januarju, tehnološki Nasdaq 3.122 točk pa za 1,78 odstotka. Zlato blizu 1.700 dolarjem Zasluge za to, da so indeksi v New Yorku spet na štiriletnem vrhu, ima zlasti prvi mož Zveznih rezerv Ben Bernanke, ki je namignil, da bo monetarna politika kljub lepši sliki na trgu dela ostala spodbujevalna. Gospodarska rast mora biti večja, da se bo brezposelnost zniževala, je prepričan. Njegove besede so podžgale zlato, ki se je povsem približalo meji 1.700 dolarjev, saj vlagatelji ne izključujejo možnosti novega kroga kvantitativnega sproščanja. Tečaji delnic na Lj. borzi NOVA KBM +4,14 % 3,75 EUR LUKA KOPER +3,80 % 9,55 GORENJE +3,45 % 6,00 MERCATOR +3,13 % 126,95 ZAV. TRIGLAV +1,50 % 13,50 PETROL +0,61 % 172,05 KRKA -0,18 % 50,51 TELEKOM -1,59 % 68,00 Gorenjeve delnice v kratkem času poskočile za 20 % Na Ljubljanski borzi se tečaji ob nizkem prometu vendarle popravljajo. Indeks SBI TOP je v torek pridobil skoraj odstotek in dan končal pri 589 točkah. Najbolj, na 3,75 evra, se je povzpela cena Nove KBM. Gorenjeve delnice so se sedmič zapored podražile in v tem nizu porasle za 20 odstotkov - s pet na šest evrov. Navzdol le Krka in Telekom Krka, s 400 tisoč evri spet daleč najprometnejša, se je malce pocenila, posli pa so se sklepali med 50,50 in 50,70 evra. Telekomove delnice so padle na 67 evrov. Okrožno sodišče v Ljubljani je odločilo, da mora Telekom podjetju ABM zaradi zavračanja vključitve ABM-ovega CD ROM-a v svoj paket ISDN 3000 za dostop do interneta plačati odškodnino v višini 2,3 milijona evrov.
|
positive
|
7,704
|
Razlog nezaupanje med upravo in lastniki Uprava Mercatorja je zaradi vzajemnega nezaupanja z večjimi lastniki kolektivno odstopila, je potrdil Žiga Debeljak, prvi mož družbe. Kot je dejal, je vzrok nezaupanja predvsem različen pogled glede prodaje Mercatorja njegovemu največjemu konkurentu v regiji, hrvaškemu Agrokorju. Večji lastniki pa tudi s svojimi predlogi za skupščino ne zaupajo upravi Mercatorja in nadzornemu svetu, zato uprava v takšnem položaju ne more delovati. Časi so preresni in prezahtevni, uprava Mercatorja želi, da se Mercator razvija naprej, lastniki pa bodo morali od zdaj prevzeti odgovornost, je poudaril Debeljak. Uprava, v kateri so poleg Debeljaka še Melita Kolbezen, Vera Aljančič Falež, Stanka Čurović, Peter Zavrl ter dva pomočnika, Aleš Resnik in Jože Sadar, bo v Mercatorju še do 30. septembra, če pa bodo lastniki želeli, pa lahko odidejo še prej, je dejal Debeljak. Dodal je, da bo Mercator več informacij objavil v petek na spletnih straneh Ljubljanske borze.
|
negative
|
7,705
|
Na razvitih delniških trgih ta teden popravek navzdol Gorenjeve delnice so dosegle 6,25 evra in so letos pridobile že 25 odstotkov, medtem ko je SBI TOP trenutno na isti ravni, kot je bil na začetku leta. Po določenih kazalnikih so slovenske delnice izrazito podcenjene. Če se bo dobiček podjetij zvišal, imajo delnice veliko prostora za rast, je povedal analitik Karel Lipnik, ki pa opozarja na trnovo pot okrevanja Promet je trenutno še zelo nizek. Če se bo povečal in bodo delnice še pridobivale, utegnejo skladi, banke in holdingi izkoristili priložnost in v želji po likvidnosti prodajati večje količine delnic. Tečaji delnic na Lj. borzi PETROL +0,29 % 172,70 EUR KRKA +0,04 % 50,15 GORENJE +0,00 % 6,10 MERCATOR +0,00 % 125,00 LUKA KOPER +0,00 % 9,50 TELEKOM -1,16 % 68,30 ZAV. TRIGLAV -1,41 % 14,00 NOVA KBM -4,14 % 3,50 Najvišji letošnji promet s Krko Indeks SBI TOP, ki je v sredo dosegel najvišjo vrednost po začetku januarja, se je danes sicer znižal za pol odstotka. S Krko je bilo kar 2,4 milijona evrov prometa, cena se je obdržala nad 50 evri. Za delnice Gorenja je bilo mogoče dopoldne iztržiti 6,25 evra, končni tečaj pa znaša 6,10 evra. Posebnih novic iz Gorenja v zadnjem obdobju sicer ni bilo, si pa velenjsko podjetje zelo prizadeva racionalizirati poslovanje. Prek Seoneta so sporočili, da nadaljujejo optimiranje proizvodnih lokacij, s čimer povečujejo svojo konkurenčnost v panogi gospodinjskih aparatov in krepijo dobičkonosnost poslovanja. Finančne krivulje na Valu 202 S prihodom pomladi je tudi na Ljubljanski borzi opaziti nekaj zelene barve V Nemčiji brezposelnost še naprej pada Na evropskih borzah vlagatelji še naprej unovčujejo dobičke. Frankfurtski DAX30 je danes izgubil odstotek in se znižal na 6.930 točk. Pomagala ni niti spodbudna objava podatkov s trga dela. Število brezposelnih se je v Nemčiji znižalo na 3,028 milijona. To pomeni 82 tisoč brezposelnih manj kot februarja in 182 tisoč manj kot pred enim letom. Marca v Nemčiji že 20 let ni bilo tako malo ljudi brez dela. Stopnja brezposelnosti zdaj znaša 7,2 odstotka. Dow Jones izgubil pol odstotka V ZDA je bila rast naročil trajnih dobrin po januarskem 3,6-odstotnem padcu februarja 2,2-odstotna, kar je manj od pričakovanj. Novica je povzročila padec delnic na Wall Streetu, tako da je Dow Jones 13.126 točk izgubil pol odstotka. Učinek friziranja bilanc , ko večji vlagatelji ob koncu četrtletja kupujejo delnice, da olepšajo svoje bilance, je popustil. Kupci, ki zdaj kupijo delnice, bodo namreč v delniški knjigi šele naslednji teden, ko bo že novo četrtletje. Višje zaloge nafte v ZDA Zaradi nižjih cen nafte in surovin so precejšnje izgube imele delnice energetskih in surovinskih podjetij. Nafta je navzdol zanihala zaradi novic, da ZDA v sodelovanju z Veliko Britanijo in Francijo razmišljajo o sprostitvi strateških zalog nafte in da je so v zadnjem tednu zaloge nafte v ZDA porasle najbolj po juliju 2010, in sicer za 7,1 milijona sodov. Skupne zaloge so zdaj najvišje po avgustu. Za 159-litrski sod nafte vrste brent z dobavo v maju je treba plačati okrog 124 dolarjev Sprostitev zalog v kratkem? Francoski minister za energijo Eric Besson je povedal, da so ZDA prosile Francijo, naj se pridružijo akciji in sprostijo rezerve. Časnik Le Monde je zapisal, da bi se to lahko zgodilo v nekaj tednih. Pri Deutsche Bank so v analizi ugotovili, da sta se v zgodovini drobnoprodajna cena bencina in vrednost lahke nafte znižali v povprečju za okrog 10 odstotkov tri mesece po sprostitvi strateških rezerv.
|
neutral
|
7,706
|
V stečaj tudi Gradbeno podjetje Bežigrad Vodstvo družbe Radeče Papir je predlagalo stečaj. Zaradi velikega izpada poslov in neizplačanega posojila NLB-ja vodstvu v okviru prisilne poravnave ni uspelo zagotoviti plačilne sposobnosti. Družba Radeče Papir je svoje težave od decembra lani poskušala reševati s prisilno poravnavo. V načrtu finančnega prestrukturiranja je družba kot nujni ukrep finančnega prestrukturiranja in pogoj za to, da bo družba postala spet kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna, navedla najem posojila za obratna sredstva v višini treh milijonov evrov, glede katerega so potekala pogajanja z domačimi bankami NLB, NKBM, Abanka Vipa že od julija 2011. Omenjeno posojilo bi zagotovilo nadaljnje obratovanje proizvodnje družbe, je takrat v sporočilu za javnost zapisalo vodstvo družbe. NLB ni izplačal svojega dela posojila Zaradi nesprejemljivih in deloma tudi pravno spornih pogojev, ki jih je NLB postavil za svoj del črpanja posojila 780.600 evrov, črpanje posojila za obratna sredstva v višini 2,78 milijona evrov družbi ni bilo na voljo niti do 21. marca, so pojasnili v družbi. Odstop od posla za centralno banko Indonezije Oba papirna stroja sta se ob pomanjkanju likvidnih sredstev dokončno ustavila februarja. Družba je morala odstopiti od posla za centralno banko Indonezije in zaradi nezmožnosti potrditve, da razpolaga s potrebnimi finančnimi sredstvi za izvedbo posla, tudi od drugih poslov na stroju za proizvodnjo bankovcev in zaščitenih papirjev. V stečaj tudi Gradbeno podjetje Bežigrad Prisilna poravnava ni prinesla rešitve niti za Gradbeno podjetje Bežigrad, stečajni upravitelj pa bo kar dozdajšnji prisilni upravitelj Janez Artič. Upniki lahko terjatve prijavijo do 2. julija. GP Bežigrad je imel 30. septembra lani za 14,4 milijona evrov obveznosti do upnikov. Od tega je bilo 4,9 milijona evrov nezavarovanih terjatev, ki jim je družba ponudila 50-odstotno poplačilo v dveh letih. Zavarovanih terjatev je bilo za 9,3 milijona evrov, prednostnih pa za nekaj več kot 240.000 evrov. Proizvodnjo ustavlja tudi Novoles Plus Novoles Plus, ki je septembra lani obnovil proizvodnjo vezanega in slojastega lesa v prostorih nekdanjega Novolesa v Straži, v soboto nepreklicno prekinja proizvodnjo. Podjetje bo ostalo v mirovanju, 130 delavcev, ki so bili z enomesečnimi pogodbami začasno zaposleni prek agencij, pa čaka vnovična prijava na zavodu za zaposlovanje. Kot je povedal direktor Novolesa Plus Franc Vovko, bi bilo treba za nadaljevanje proizvodnje razrešiti lastništvo, potrebna pa bi bila tudi velika vlaganja v proizvodnjo, v katere pa se kot najemniki ne morejo spustiti. Gre za gradbena dela, kot je vlaganje v parilne jame in energetiko, oz. za naložbe, ki jih ob prekinitvi najemne pogodbe ne bi mogli odnesti s seboj, je pojasnil ter dodal, naj bi bila za 25. maj razpisana dražba za prodajo obeh podjetij v stečaju kot celote. Omenjena dražba ob izdaji sklepa o prenehanju delovanja še ni bila razpisana, je še povedal Vovko.
|
negative
|
7,707
|
Na letni ravni 2,3-odstotna inflacija Marca je bila v Sloveniji enoodstotna inflacija, so sporočili s Statističnega urada Republike Slovenije. Razlog je podražitev oblačil in obutve po koncu razprodaj. Cene življenjskih potrebščin so marca narasle za en odstotek, na letni ravni pa je inflacija znašala 2,3 odstotka. Zaradi podražitev v skupini oblačil in obutve po razprodajah in prehoda na spomladansko-poletne kolekcije je bila inflacija pričakovana. Tudi povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU-ju, je bila enoodstotna. Po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj Umar so gibanja cen življenjskih potrebščin še naprej v skladu s pričakovanji. Pričakovano dolgoročnejše gibanje inflacije še naprej zaznamuje predvsem šibka gospodarska dejavnost, ki vpliva na nadaljevanje sorazmerno umirjene rasti cen tako v Sloveniji kot v celotnem evrskem območju, so sporočili. Največje podražitve ... Poleg podražitev v skupini obleka in obutev so na inflacijo vplivale tudi podražitve naftnih derivatov, podražili so se alkoholne pijače in tobak, cestni in potniški prevoz, športna oprema in drugo. K skupni mesečni rasti cen so 0,9 odstotne točke prispevale višje cene oblek in obutve, 0,2 odstotne točke višje cene naftnih derivatov, po 0,1 odstotne točke pa kruh in izdelki iz žit, športna oprema in drugo. Pocenitev je bilo marca malo, in sicer v skupinah sadje, stanovanjska oprema, telefonske in spletne storitve in počitnice v paketu. Te so skupno rast cen znižale za 0,1 odstotne točke. Na letni ravni 2,3-odstotna rast cen Rast cen na letni ravni je bila marca letos 2,3-odstotna v enakem obdobju lani 1,9-odstotna, povprečna 12-mesečna rast pa 2,0-odstotna v enakem obdobju lani 1,9-odstotna. Najvišjo letno rast cen so na Sursu zabeležili v skupinah alkoholne pijače in tobak ter stanovanje v vsaki za 4,7 odstoka. Sledile so skupine hrana in brezalkoholne pijače za 4 odstotke , prevoz za 3,3 odstotka, gostinske in nastanitvene storitve za 2,1 odstotka, raznovrstno blago in storitve za 1,9 odstotka, izobraževanje za 1,2 odstotka, stanovanjska oprema za 0,8 odstotka, rekreacija in kultura za 0,4 odstotka ter zdravje za 0,1 odstotka. V enem letu pa so se cene v povprečju znižale v skupinah komunikacije za 2,4 odstotka ter obleka in obutev za 1,2 odstotka.
|
negative
|
7,708
|
Ob nizkih obrestih in obilici denarja so delnice strmo porasle Ko so spraševali analitike, kakšna bo vrednost delniškega indeksa S & P 500 ob koncu leta, je bila povprečna napoved 1.362 točk, omenjeni indeks pa je že po prvem četrtletju 3,4 % višje. Indeks, ki vključuje delnice 500 največjih ameriških korporacij, je trenutno pri 1.408 točkah tik pod štiriletnim vrhom. Letos je njegova vrednost zlasti zaradi občutnega okrevanja finančnih papirjev porasla za 12 odstotkov. To je najboljše prvo četrtletje po letu 1998. Še večjih dobičkov se veselijo vlagatelji, ki so stavili na tehnološke delnice, saj je indeks Nasdaq poskočil za 19 odstotkov. Glavne vzroke za izrazito pozitiven začetek leta na finančnih trgih lahko najdemo v vsaj začasni rešitvi grške krize, v izrazito ohlapni denarni politiki največjih centralnih bank, dobrih poslovnih rezultatih in v relativno spodbudnih makroekonomskih objavah. Poceni denar Fed že od zloma banke Lehman Brothers leta 2008 vodi izjemno ohlapno denarno politiko ključna obrestna mera bo še lep čas ničelna in s kvantitativnim sproščanjem poplavlja trg z denarjem. Zdaj ji sledi še evropska centralna banka, ki je poslovnim bankam namenila skoraj tisoč milijard evrov po vsega enoodstotni obrestni meri, v zastavo pa vzela tudi mnoge sumljive vrednostne papirje. Kratkoročno je ECB s tem Evropo rešil najhujšega, a so lahko učinki teh ukrepov dolgoročno škodljivi, na kar opozarjajo zlasti Nemci. Predsednik Bundesbanke Jens Weidmann naj bi v zadnjem letu redno nasprotoval predlogom Maria Draghija in zavrnil tako predlog o znižanju obrestne mere z 1,25 na 1,00 odstotka kot tudi idejo o odkupovanju italijanskih in španskih obveznic ter o triletnem financiranju poslovnih bank po enoodstotni obrestni meri. Spodbudni poslovni rezultati V ZDA so lani največja podjetja večinoma presenečala z dobički in, kar je še pomembneje, začela so pogumneje zaposlovati, tako da je stopnja ameriške brezposelnosti padla na triletno dno. Toda vprašanje je, ali lahko vodilne korporacije še naprej ustvarjajo takšno rast dobičkov, saj so pri zniževanju stroškov izčrpale vse notranje rezerve, po eni izmed analiz pa naj bi tudi profitne marže začele padati, kar bo negativno vplivalo na poslovne rezultate. Trenutni indeksi/valute v oklepaju letošnja rast Dow Jones13.212 točk +8,1 % Nasdaq3.091 +19 % DAX30 Frankfurt 6.946 +17,7 % FTSEurofirst 3001.069 +6,8 % Nikkei Tokio10.083 +19 % 10-letne am. obvezn.2,22 % +0,35 O. T. EUR/USD1,334 +3 % USD/JPY82,84 +7,7 % EUR/CHF1,2033 -1,1 % Nafta brent122,90 USD 14,4 % Zlato1.667 USD +6,6 % Euribor, 6-mesečni1,078 % -0,54 O. T. Citat optimista David Kelly, JPMorgan Ni razloga, da bi se izogibali delnicam zgolj zato, ker so se v zadnjem obdobju precej podražile. Strah vlagateljev pred svetovnim finančnim zlomom zaradi evropske dolžniške krize je popustil. Če pogledate trenutno vrednotenje podjetij na eni strani in možnosti za gospodarsko rast na drugi strani, bi rekel, da ima trg v naslednjih nekaj letih še vedno precej prostora za rast. Citat pesimista Alan Brown, Schroders Previden sem v napovedih. Najboljše v letošnjem letu je verjetno že za nami. Doživeli smo visoko rast in verjetno so vse makroekonomske novice že vračunane v cene delnic. Evro V primerjavi z dolarjem je evro v prvem četrtletju pridobil tri odstotke, potem ko je Evropa našla začasno rešitev za Grčijo in so zasebni upniki pristali na reprogramiranje dolgov. V petek so finančni ministri okrepili požarni zid in evrskemu območju za zaščito pred krizo zagotovili okrog 800 milijard evrov, kar je okrepilo evro. Blagodejno je vplivala tudi novica iz Španije, kjer so predstavili ukrepe za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, s čimer naj bi letos prihranili več kot 27 milijard evrov. Surovine Po treh dneh padanja je nafta v petek spet dobila nekaj zaleta. Za 159-litrski sod brenta je treba zdaj plačati okrog 123 dolarjev, kar je dva odstotka manj kot prejšnji petek, toda skoraj 15 odstotkov več kot na začetku leta. Strah, da z Bližnjega vzhoda ne bo zadostne dobave in da bo Iran zaprl Hormuško ožino, so izpodrinile špekulacije o sprostitvi strateških zalog nafte, o čemer se ZDA pogovarjajo z nekaterimi evropskimi in tudi azijskimi državami. Članice držav OPEC-a so sicer marca proizvodnjo zvišale na najvišjo raven po oktobru 2008. Ameriški predsednik Barack Obama se je v petek zavzel, da ZDA nadaljujejo ostre sankcije proti Iranu, in dodal, da je nafte na svetovnih trgih dovolj za nadomestitev iranskega deleža. Tudi cene bakra so v prvih treh mesecih leta 2012 občutno naraščale +11 %, 8.445 dolarjev za tono, kar je posledica šibkejšega dolarja in višjih zalog bakra. Še večjo rast so preprečile novice, da se kitajsko gospodarstvo ohlaja. Kitajska je s 40-odstotnim deležem največja porabnica bakra na svetu. Plemenite kovine Zgodba, da bo zlato kmalu vredno 2.000 dolarjev, ni več aktualna. Ker je Fed precej skrivnosten glede tretjega kroga kvantitativnega sproščanja, so kupci zlata izgubili pogum. Za zdaj vseeno ne kaže, da bo po 11 letih bikovskega trenda letos kaj drugače, saj je zlato v prvem četrtletju poraslo za 6,6 odstotka. Bolje sta se odrezala srebro +16 % in platina +17 %.
|
neutral
|
7,709
|
Napovedi Banke Slovenije so slabše od Umarjevih Sindikati se najbrž ne zavedajo odgovornosti, ki jo imajo, in če ne bomo varčevali, nam bo to ukazala tujina, ki je argumenti sindikatov ne bodo zanimali, poudarja Marko Kranjec. Sindikati uporabljajo zelo pavšalne fraze o izgorelih delavcih in težkih delovnih razmerah in zatrjujejo, da pri njih ni mogoče varčevati, je v intervjuju za Delo povedal guverner Banke Slovenije Marko Kranjec. Dodaja, da taki primeri zagotovo obstajajo, a če se sindikati ne bodo pridružili razmišljanju o varčevanju, nam bo to povedala tujina in ne bomo dobili financiranja. Pri varčevanju pri otroškem dodatku in porodniškem nadomestilu pa izpostavlja, da je to socialni korektiv in mora biti vezan na premoženjsko stanje posameznika. Težko bi zagovarjal ukrep, po katerem bi tisti, ki se vozi z mercedesom ali pa ima dve ali tri hiše, hkrati prejemal neko socialno dajatev. Filozofija zmanjševanja teh pravic se mi zdi v takih primerih popolnoma upravičena, argumentira svoje prepričanje. Plače javnih uslužbencev niso svete krave Dotaknil se je tudi 15-odstotnega znižanja plač v javnem sektorju. Meni, da gre za kratkoročne žrtve, zato da bi nam bilo pozneje bolje, hkrati pa dodaja, da so se znižanja plač lotili tudi v t. i. perifernih državah in to ni nikakršna posebnost. Ja kje pa bi lahko varčevali, če ne v javnem sektorju? V njem je še veliko rezerve, je prepričan in izpostavlja, da je zaposlenih v javnem sektorju vse več, vzporedno s tem pa tudi birokratskih ovir. Strinja se, da tudi javni sektor prispeva k ustvarjanju bruto domačega proizvoda BDP. Proizvodnja neživljenjskih predpisov tudi povzroča delo birokraciji in državljanom in povečuje BDP, vendar ali res hočemo takšno povečanje BDP-ja, se sprašuje. Varčevanje mora biti, in biti mora na pravih mestih, sicer bomo plačevali 14-, 20- ali 25-odstotne pribitke na dolg. Veljalo bi razmisliti tudi o zvišanju DDV-ja za eno odstotno točko, čaka pa nas tudi zmerno obdavčenje premoženja, kot so nepremičnine. Vse to bo slej ko prej prišlo na dnevni red, zakaj ni tam že zdaj, pa ne vem. Tu gre verjetno za politične računice, v katere se ne bi želel spuščati, je dejal. Slabše od Umarja Za razliko od Umarjeve napovedi o letošnjem 0,9-odstotnem padcu BDP-ja so v Banki Slovenije bolj črnogledi, saj napovedujejo 1,2-odstotni padec. Poleg tega pričakujejo še nadaljnji upad osebne in javne porabe ter vlaganj v osnovna sredstva. Edina svetla točka je neto izvoz, ki se bo povečal za dober odstotek, pri čemer Kranjec opozarja na konkurenčnost in stroške. Povečujejo se tudi vlaganja v opremo v celotnem gospodarstvu, kar kaže na neke znake okrevanja. Velik kamen okoli vratu pa je veliko število dolgotrajno brezposelnih, kar je posledica še vedno neugodne izobrazbene strukture prebivalstva, v kateri je velik delež nizkokvalificiranih delavcev. Ta pa je posledica dolgotrajnega zanemarjanja razvojnih vprašanj, kar bomo čutili še dolgo. Smo v velikih težavah, odvisni pa smo od aktivnosti v zunanjem okolju, je povedal. Žerjav mogoče ne ve, kaj govori O pozivih ministra za gospodarstvo Radovana Žerjava h Kranjčevemu odstopu ta pravi, da mu je Žerjav v zelo splošni in neutemeljeni izjavi pripisal krivdo za nastali položaj v bančnem sektorju. In v tujini me sprašujejo, pa kaj je pri vas narobe. Odgovorim jim lahko le, da gospod mogoče ne ve, kaj govori, ali pa da to ni res, je povedal. Ob tem pa je izpostavil, da je prejel pismo pomembnega vlagatelja, ki je izrazil zaskrbljenost nad tako izjavo. Kranjec poudarja, da to pri vlagateljih ustvarja vtis, da imajo ministri boljše ali enako védenje o posameznih primerih kot bankirji. Ta odziv ni osamljen, saj v tujini vse to spremljajo. Sam čutim in dobivam vprašanja na sestankih. Mene poznajo in ustvarjajo si mnenje o državi. Posledic pa ministri tudi ne čutijo ali pa mislijo, da to nima nobenih posledic, da je to le tema političnega prepiranja v državi. To je širše družbeno in makroekonomsko vprašanje. Take izjave pa lahko pomenijo marsikaj, posledice takšnih in podobnih izjav pojasnjuje Kranjec. Kranjec optimističen o bližnji usodi NLB-ja O dokapitalizaciji NLB-ja je povedal, da je v preteklosti nekajkrat sodeloval pri sestankih, kjer je bilo dogovorjeno, da bo problem dokapitalizacije NLB-ja rešen s pomočjo tujih vlagateljev v treh mesecih. Vedno je v končni fazi vstopil državni proračun. Zdaj pa sem optimist, ker se je zamenjala pogajalska skupina in, kot razumem, so tudi tuji investitorji zainteresirani, da vložijo svoj denar, se pa seveda postavlja vprašanje cene, je previdno dodal. Hkrati pa ugotavlja, da če bomo NLB prodali, bomo zanj zdaj iztržili bistveno manj, kot bi lahko sicer.
|
negative
|
7,710
|
Inflacija se bo prihodnje leto malce umirila V letu 2013 naj bi se slovenski bruto domači proizvod okrepil za 0,6 odstotka, leta 2014 pa naj bi se rast pospešila na 1,7 odstotka, ocenjujejo v centralni banki. Direktor analitsko-raziskovalnega centra pri Banki Slovenije Damjan Kozamernik je pojasnil, da pričakujejo močnejše okrevanje šele leta 2014, ko bi se rast lahko približala dvema odstotkoma. Bistveno za slovensko gospodarsko je tuje povpraševanje in zaradi negotovih gospodarskih razmer v območju evra je Banka Slovenije občutno navzdol popravila napovedi rasti tujega povpraševanja. Rast izvoza bo tako letos in tudi prihodnje leto zelo omejena. Slovenci še z zaprtimi denarnicami Kljub temu bo neto učinek mednarodne menjave tako letos kot prihodnje leto blago pozitiven, predvsem zaradi šibkejšega domačega povpraševanja. To še bolj zaviralno vpliva na domače gospodarstvo zaradi slabega položaja na trgu dela, še vedno oteženih razmer pri vlaganjih in varčevalnih ukrepov, ki dodatno zmanjšujejo domačo porabo. Učinek majhne domače porabe se bo nadaljeval še prihodnje leto. Pozitiven učinek zasebne porabe in močnejši prispevek vlaganj k rasti je pričakovati leta 2014. Več čeri, na katere lahko Slovenija nasede Položaj lahko otežijo morebitni negativni obrati v zunanjem okolju, morebitni neuspeh ukrepov za uravnoteženje javnih financ in dostopnost finančnih virov v tujini, nadaljnja gibanja v gradbenem sektorju, kjer se sicer kažejo znaki dna krize, ter razvoj razmer na trgu dela. Na srednji rok je zato težko pričakovati letno rast, ki bi dosegla tri ali štiri odstotke, meni Kozamernik. Festićeva bi neodgovorne lastnike razlastila Možnosti za hitrejšo rast prej vidi v uspešnem prestrukturiranju gospodarstva kot pa v spodbujanju investicijskega povpraševanja. Viceguvernerka Mejra Festić je ob tem dodala, da bi bilo treba enostavno razlastiti lastnike tistih gospodarskih družb, kjer so obveznosti višje od kapitala. Morebitna investicijska sredstva Festićeva vidi tudi v prihrankih gospodinjstev, ki že nekaj let presegajo milijardo evrov. Ta presežek se je v preteklem obdobju prek bank v veliki meri prelival v tujino, zdaj pa ga je treba znati izkoristiti tudi za domače potrebe, je prepričana. Guverner malce umiril žogo Kranjec je glede izjav Festićeve zatrdil, da je treba v okviru dane zakonodaje zagotoviti, da se spoštujejo predpisi o stečajih, likvidacijah in preoblikovanju terjatev v lastništvo. Ob tem je jasno poudaril, da Banka Slovenije absolutno ne podpira nikakršne administrativne razlastitve lastnikov. O učinku bančnih zaplemb lastniških deležev podjetij v težavah na bančni sistem pa je dodal, da je povsem jasno, kaj morajo banke storiti z zaseženimi delnicami. Zakonodaja mora tako bankam omogočiti, da uspešno opravljajo svojo osnovno funkcijo finančnega posredništva, banke pa naj ne bi bile v večjem obsegu lastnice podjetij. Glede inflacije Banka Slovenije napoveduje, da naj bi ta letos znašala 2,3 odstotka, kar je za 0,7 odstotne točke več od oktobrske napovedi. Prihodnje leto naj bi se umirila na 1,7 odstotka, leta 2014 pa naj bi dosegla 1,8 odstotka. Levji delež so k inflaciji prispevali dražji energenti, saj osnovna inflacija na letni ravni ostaja zgolj 0,3-odstotna.
|
neutral
|
7,711
|
Družba ima blokirane račune zaradi dolga Stavka v Integralu Lendava poteka brez odziva odgovornih. Po napovedih delavcev bodo stavko nadaljevali vse do izpolnitve zahtev. Ob 7. uri je začelo stavkati 57 zaposlenih Integrala, ker niso dobili izplačanih februarskih plač, prispevkov, prevoza na delo ter nadomestil za prehrano in dnevnic. Kot so povedali stavkajoči delavci, se na njihove zahteve ni odzval niti direktor Štefan Kepe niti predsednik nadzornega sveta družbe Franc Lavrih. V torek pa so dobili sporočilo direktorja družbe, da je prokurist Boris Gregl odstopil. Z. Bobovec Takšnega odnosa, kot ga imajo odgovorni v Integralu, še nisem doživela Nihče ni pozval stavkovnega odbora, da bi sedli in se poskušali pogajati, glede na to, da so vsi odgovorni ali na bolniški ali pa se ne odzivajo na stavko, bomo morali sprejeti neke odločitve, pa je povedala sekretarka območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Pomurja Zdenka Bobovec. Dejala je še, da takšnega odnosa, kot ga imajo odgovorni v Integralu, še ni doživela, saj se običajno odgovorni že ob napovedi stavke odzovejo na postavljene zahteve in poskušajo sprejeti odločitve, ki naj bi vodile k temu, da stavke sploh ne bi bilo. V Integralu pa po njenih besedah ni nobenih resnih pogajanj ali vsaj neke ponudbe, da bi se zadeva rešila. Podjetje dolguje Petrolu Od ponedeljka, ko so se na zboru delavcev odločili za stavko, je 21 voznikov sicer dobilo nakazanih po 300 evrov za januarske dnevnice, a razmere se niso spremenile oz. ni bilo nobenih pogajanj. Prejšnji teden so zaposleni izvedeli, da plačil ni, ker ima podjetje blokiran račun, saj naj bi 134.000 evrov dolgovalo Petrolu. Dolg so nameravali poplačati s prevozi, vendar je Petrol to zavrnil. Integral Lendava se sicer ukvarja s prevozništvom, predvsem naftnih derivatov, ima servisno delavnico in pralnico avtomobilov in edino v Lendavi opravlja tehnične preglede za vozila. Tehnične preglede delavci opravljajo počasneje kot običajno, saj so jih po zakonu o stavki dolžni opravljati tudi med njo.
|
negative
|
7,712
|
Za evro v četrtek 1,1992 franka Negotovost, kako bo Španija obvladala svoj dolg, je vrednost evra zbila na večtedensko dno, padla pa je celo meja 1,20 franka. Spomnimo, da je švicarska centralna banka septembra napovedala, da bo v želji, da zavaruje izvozna podjetja, z vsemi silami branila tečaj 1,20 franka za evro. Od tedaj se ni zgodilo, da bi bilo treba za evro plačati manj kot 1,20 franka, v četrtek pa je ta sveta meja padla vse do 1,1992 franka. Ne sicer za dolgo, a vendarle. Tudi v primerjavi z dolarjem je evro ta teden precej oslabel, vendar se še drži nad 1,30 dolarja. Če bi pogledal pod to mejo, je velika verjetnost padca na 1,20 dolarja. Grški scenarij za zdaj malo verjeten Krivdo za negativno gibanje skupne evropske valute lahko pripišemo višjim zahtevanim donosom na španski dolg, ki so zdaj najvišje po jesenskem vrhuncu dolžniške krize. Če bi bilo treba reševati Španijo, bi bil požarni zid za obrambo evra premajhen, saj v skladu enostavno ne bi bilo dovolj sredstev. Za zdaj sicer še ni strahu, da bi morala Španija zaprositi za pomoč oziroma tako kot Grčija reprogramirati svoj dolg, je pa veliko negotovosti, kako ga bo v času visoke brezposelnosti in negativne gospodarske rasti obvladala. Finančne krivulje na Valu 202 Glavno vlogo na delniških trgih imajo zadnje dni največje centralne banke. Največji letošnji primanjkljaj na Wall Streetu Na nekaterih zahodnih delniških trgih so zaradi velikonočnih praznikov že potegnili črto pod tem tednom. Newyorški indeks S & P 500 se je v četrtek znižal pod mejo 1.400 točk in na tedenski ravni izgubil 0,7 odstotka. Ni veliko, a vseeno je to največja tedenska izguba letos. Danes bo objavljen podatek o marčevskem trgu dela v ZDA. Največje svetovno gospodarstvo naj bi ustvarilo neto 203 tisoč delovnih mest, potem ko je februarja pribitek znašal 227 tisoč. Frankfurtski delniški indeks DAX30 6.775 točk je od ponedeljka izgubil dva odstotka in pol. V naslednjem tednu začetek objave četrtletnih rezultatov Znani borzni rek pravi, da je maja smiselno prodati delnice in se za nekaj časa posloviti od trga sell in May and go away, saj je obdobje od maja do novembra na borzah ponavadi slabše kot obdobje od novembra do maja. Morda je tokrat kar april primeren mesec za unovčevanje dobičkov po strmi rasti v prvem letošnjem četrtletju. Nekateri analitiki napovedujejo večji popravek. To bi se lahko zgodilo že v prihodnjem tednu, ko bodo prve ameriške družbe sporočile, kako so poslovale od 1. januarja do 31. marca. Če rezultati ne bodo dosegli pričakovanj, se bo trg, ki je zadnje čase nervozen tudi zaradi Fedovega zavračanja nadaljnje politike kvantitativnega sproščanja, obrnil navzdol. Premija na brent znaša 20 dolarjev Vrednost nafte vrste brent je bila ob koncu četrtkovega trgovanja 123,26 dolarja, premija na lahko nafto pa natančno 20 dolarjev. Še na začetku leta je bila razlika osem dolarjev. Včasih je bila lahka nafta celo kakšen dolar ali dva dražja, po finančni krizi pa je premija na brent močno poskočila in lani oktobra dosegla rekordnih 28 dolarjev. Nafta vrste brent je nekoliko kakovostnejša, poleg tega je po njej večje povpraševanje v Aziji. Zlasti Kitajska je pomemben igralec na naftnem trgu - januarja je uvozilo osem odstotkov več nafte kot v istem obdobju lani.
|
neutral
|
7,713
|
Černač zahteva 100-milijonsko pocenitev Za montažo so v Tešu predvideli 100 milijonov evrov, prejeli pa 200-milijonski račun. Zdajšnji direktor odgovornost zvrača na prejšnjega Zakaj so marže v pogodbi sploh omogočene? Po pisanju Dnevnika je zaplet nastal zaradi pogodbe iz junija 2008, ki jo je podpisal takratni direktor Uroš Rotnik. Z njo je sicer omejil ceno opreme na 792 milijonov evrov, ni pa omejil cene montaže. Konec leta 2009 so v Tešu prvič razkrili, da naj bi jih montaža opreme stala 89 milijonov evrov. Letos pa se je izkazalo, da Alstom zanjo zahteva kar 200 milijonov evrov. Kot je časnik neuradno izvedel, je Alstom za dela izbral podizvajalce, k njihovim cenam pribil še maržo za tveganje in lastno maržo v višini najmanj četrtine cene. Za samo opremo je Alstom zaračunal 400 milijonov evrov. O ceni del se še pogajajo O končnem izplačilu zdajšnji direktor Teša Simon Tot ne želi špekulirati, saj se o končnih zneskih še pogajajo. Pojasnil pa je, da so v investicijskem načrtu vrednost montaže objavili pri 100 milijonih evrov, znesek pa preverili pri dveh svetovalnih družbah, med drugim pri finskem Pöyryju, ki je leta 2010 za Evropsko banko za obnovo in razvoj opravil revizijo projekta Teš 6. Na to bi moral odgovoriti Rotnik Na vprašanje, zakaj je Alstom tudi pri montaži, ki jo bo oddal zunanjim podjetjem, sploh upravičen do marže, pa je Tot odvrnil, da mora na to odgovoriti Rotnik. Če bo Teš nov Alstomov račun poravnal, se bo cena investicije v novi blok še povišala - prek magične meje 1,4 milijarde evrov, poroča Dnevnik. Medtem minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač zahteva, da se projekt poceni za 100 milijonov evrov.
|
negative
|
7,714
|
Dnevnik Začela se je politična pokoritev banke Slovenska investicijska banka, ki deluje kot spodbujavalec razvoja in izvoza slovenskih podjetij, je dobila popolnoma nov nadzorni svet. V zadnjih štirih letih je financirala 4.500 podjetij. Vlada je ta teden sprejela sklep o razrešitvi in imenovanju nadzornikov SID banke. Razrešila je Andrejo Kert, Sama Hribarja Miliča, Aleša Berka Skoka, Marka Jakliča, Huga Bosia, Gregorja Kastelica in Petra Kraljiča, imenovala pa Štefana Grosarja, Marjana Divjaka, Martina Jakšeta, Mateja Runjaka, Roberta Lična, Milana Matosa in Janeza Tomšiča. Nadzorni svet SID banke ima po zakonu sedem članov, od tega pet predstavnikov strokovne javnosti, enega predstavnika finančnega ministrstva in enega predstavnika ministrstva za gospodarstvo zdaj ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Odhajajo ... Razrešeni nadzorni svet so predstavljali nekdanja vodja direktorata za premoženje na finančnem ministrstvu mandat Franca Križaniča Kertova, ki je zdaj zaposlena na Univerzi v Ljubljani, prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije Hribar Milič, ekonomista Aleš Berk Skok in Marko Jaklič, direktor in lastnik podjetja Bosio Bosio, investicijski bančnik Kastelic ter nekdanji direktor in partner svetovalne službe McKinsey Kraljič. Prihajajo ... Novi nadzorniki, ki jih je vlada imenovala za mandatno dobo petih let, so predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Grosar, Divjak, ki je bil v prejšnji vladi Janeza Janše zaposlen v kabinetu premierja, nekdanji član Računskega sodišča in član DeSUS-a Jakše, predstavnik finančnega ministrstva Runjak, predsednik nadzornega sveta Peka in nekdanji kandidat za ministra SD-ja Ličen, nekdanji direktor Mladinske knjige Matos, ki je na zadnjih volitvah kandidiral na listi NSi-ja, ter podpredsednik SLS-a Tomšič. Dnevnik Politična pokoritev banke Ob tem je časnik Dnevnik ta teden zapisal, da se je začela politična pokoritev SID banke . Po pisanju časnika je vlada pri imenovanju novih nadzornikov spregledala merila za strokovnost in neodvisnost. Po neuradnih informacijah Dnevnika naj bi se pripravljala vsaj zamenjava predsednika uprave SID banke Sibila Svilana, za položaj pa naj bi se zanimal poslanec SDS-a Andrej Šircelj. Predstavniki SID banke so ta teden poudarili, da banka slovenskemu gospodarstvu že od začetka gospodarske krize nudi okrepljeno financiranje. Tudi Svilan je v preteklosti dejal, da je SID banka v kriznem času in v svoji protikrizni vlogi odigrala bistveno vlogo za slovensko gospodarstvo. SID financira izvoz in razvoj SID banka je lani s 764 milijoni evrov posredno prek poslovnih bank ali neposredno financirala 1.066 slovenskih družb, med katerimi je bilo 87 odstotkov malih in srednje velikih podjetij. Kot so ob tem ta teden pojasnili v banki, so financirali zlasti internacionalizacijo, podjetništvo ter razvojne in ekološke projekte. Od jeseni 2008 do konca lanskega leta je skupina SID banka s financiranjem ali zavarovanjem podprla okoli 4.500 slovenskih podjetij v skupni vrednosti 3,7 milijarde evrov posojil in 13,4 milijarde evrov zavarovanega slovenskega izvoza ali investicij.
|
neutral
|
7,715
|
Upad prodaje načel jedro družbe Tovarna nogavic Polzela bo zaradi racionalizacije odpustila sto delavcev. 16 jih je odpoved delovnega razmerja že prejelo. Tovarno je močno prizadel upad prodaje na vseh trgih. Tovarna je leto 2011 sklenila z 1,2 milijoni evrov izgube, medtem ko so prihodki znašali okoli 12 milijonov evrov. Direktorica družbe Karmen Dvorjak je dejala, da bodo odpuščanja potekala v skladu z delovnopravno zakonodajo ob pripravi programa za presežne delavce in ob posvetovanju s sindikati. Prodaja pada, cene surovin rastejo Direktorica je opuščanja napovedala že januarja, ko je pojasnila, da je tovarno močno vplival upad prodaje in s tem zmanjšanje prihodkov, medtem ko so se cene surovin, ki jih potrebujejo za svoje izdelke začele zviševati. Dvorjakova meni, da tovarni ne preostane drugega, kot da skuša povečati prodajo izdelkov z dodano vrednostjo in izvede temeljito prenovo podjetja. V zelo kratkem času moramo temeljito zmanjšati vse stroške in seveda stroške dela, ki že presegajo 50 odstotkov vseh stroškov, je pojasnila direktorica Polzele. V skladu z novim strateškim načrtom se bo tovarna preusmerila v prodajo izdelkov višjega cenovnega razreda. Dvorjakova je napovedala, da bodo v tovarni pripravili program dodatnih izdelkov različnih cenovnih razredov tako pod lastno kot tujimi blagovnimi znamkami. Mrežo dobaviteljev naj bi zato še razširili.
|
negative
|
7,716
|
Slabo kaže predvsem poslu s televizijskimi sprejemniki Japonsko podjetje Sony Corp, ki je že štiri leta v rdečih številkah, bo odpustilo 10.000 ljudi, okoli šest odstotkov svoje delovne sile. Polovico ljudi naj bi odpustili ob konsolidiranju kemičnih in majhnih do srednje velikih LCD-operacij. Sony je marca sporočil, da prodaja oddelek za kemične proizvode, na katerem je zaposlenih okoli 3.000 ljudi. Prvega aprila je združil enoto za zaslone prenosnih telefonov, kjer je zaposlenih okoli 2.000 ljudi, z enotama podjetij Toshiba Corp in Hitacji LTD v novo podjetje Japan Display. Vlagatelji bodo pozorno spremljali četrtkovo poročanje novega prvega moža podjetja Kazuoija Hiraija, ki je uradno prevzel vodenje v začetku meseca od Howarda Stringerja. Hirai naj bi vsaj nakazal, kakšne korake namerava sprejeti Sony za oživitev svojih poslov. Koliko ljudi bodo odpustili na Japonskem in koliko v tujini, ni znano. Sony naj bi svojih sedem izvršnih direktorjev, med njimi Stringerja, prosil, naj vrnejo dodatke k plačam. Trpi predvsem prodaja TV-sprejemnikov Odpuščanja so zadnji poskus zmanjševanja stroškov, ki so še posebej visoki zaradi močnega jena in konkurence tekmecev, kot sta Apple in Samsung. Sony je decembra 2008 napovedal odpuščanje 16.000 ljudi, saj je finančna kriza zmanjšala povpraševanje po njegovih proizvodih. Od tedaj podjetje ne posluje z dobičkom. Podjetje je za pravkar končano fiskalno leto napovedalo 220 milijard jenov 2,7 milijarde ameriških dolarjev izgube, kar je posledica predvsem hiranja posla s televizijskimi sprejemniki. Težko gospodarsko ozračje in veliki padci cen so še posebej škodljivi za izdelovalce televizijskih sprejemnikov. Sony, Panasonic in Sharp naj bi v zadnjem fiskalnem letu, ki se je pravkar končalo, skupaj pridelali 17 milijard dolarjev izgube.
|
negative
|
7,717
|
Matej Kurent v oddaji Prava ideja! Recesija je zgolj stanje duha, pravi Matej Kurent, ki je v tem kriznem času ustanovil podjetje Calypso Crystal in z njim ustvaril nov trg prestižnih dodatkov za prenosne telefone. V letu dni je družbi Calypso Crystal uspel prodor na mednarodni trg in v več kot 30 držav po svetu. Njihovi podstavki so posuti s kristali, posebni ovitki za iPhone pa so iz kakovostnega usnja, titana, ki preprečuje poškodbe ob padcih, in mehke notranje obloge iz mikrovlaken. Cene se gibajo od sto evrov naprej, največ naročil pa imajo iz Združenih držav Amerike. Stavijo na ročno izdelane proizvode, narejene v Sloveniji. Matej Kurent je gostoval v oddaji Prava ideja! V njej je bilo govora tudi o ambicioznih Slovenkah v Turčiji, ki so vsaka na svojem področju uspele na tem, skoraj 80-milijonskem trgu. Prava ideja je na sporedu vsako sredo ob 23. uri, ponovitev pa vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Vabljeni k ogledu! Čeprav že nekaj let govorimo o vsesplošni gospodarski krizi, vam je uspelo lansirati podjetje, ki izdeluje prestižne dodatke za prenosne telefone. Kje ste dobili idejo in kako drzna se vam je zdela? Ideja se mi je zdela zelo drzna, a mislim, da je recesija zgolj stanje duha. Daje nam nove priložnosti in sam sem jo videl v tem, da bi po vsem svetu prodajali dodatke za prestižne mobilne telefone. Če pogledaš, kako velik trg je in koliko je na njem priložnosti, potem ugotoviš, da recesije ni. Kje vse prodajate vaše kristalne podstavke, kakovostne ovitke in podloge? Prodajamo jih po vsem svetu, vsa naša proizvodnja je izvozna, ničesar ne prodajamo v Sloveniji. Približno več kot polovico jih gre v Ameriko, drugo v Azijo, pa tudi v Rusijo. Ste v stiku z Applom in drugimi velikimi proizvajalci mobilnikov? V določenih stikih smo in ponekod tudi prodajamo v njihovih trgovinah, posebej v Rusiji prodajamo tudi v Applovih trgovinah. Verjetno je pomembno tudi trženje v teh časih, še posebej pri luksuznih izdelkih. Kakšna je vaša strategija? Pri trženju izkoriščamo napredne kanale, ki že obstajajo. Veliko koristimo piar, socialna omrežja, blogarje, mnenjske voditelje, da ti govorijo o naših izdelkih. Izdelujete vse izdelke v Sloveniji? Da, vse je narejeno v Sloveniji, čeprav materiali pridejo tudi iz tujine. Se vam zdi, da je kupcem pomembno tudi to, kje je izdelek narejen? Pomembno jim je to, da je narejeno v Evropi. Sploh za azijski trg smo ugotovili, da jim je pomembno, da zadeva ni narejena v Aziji, na Kitajskem. Zelo so zadovoljni, ko vidijo, da je izdelek res narejen v Evropi. Še posebej se potrudite pri prezentaciji in kupce v samem paketku nagovorite po imenu ter jim natančno opišete način izdelave proizvoda. Se kupci odzovejo na tak način dostave? Ja, kupci se odzivajo. Zelo so zadovoljni, ko vidijo, da je izdelek zanje personaliziran. Na ta način torej spodbujate tudi promoviranje izdelkov od ust do ust . Absolutno, točno to. Uspel vam je tudi vstop v znamenito londonsko trgovino Harrods. Da. Veliko je bilo iskanja stikov in prijaznega trženja, pa smo prišli do Harrodsa. Koliko imate trenutno zaposlenih? S kom vse sodelujete pri samem oblikovanju? Zaposleni smo trije. Kristalne podstavke nam izdeluje Steklarna Rogaška. V Sloveniji smo poiskali najboljše dobavitelje, ki lahko za nas po naših specifikacijah izdelujejo te izdelke. V Sloveniji pa ne gradite trga? Slovenija za nas ni trg in vanjo ne vlagamo energije. Prodajamo jih le v eni trgovini pri nas. Je v vašem načrtu nadaljnja širitev proizvodnje in prodaje? Absolutno, želimo postati največji svetovni ponudnik prestižnih dodatkov za mobilne telefone.
|
positive
|
7,718
|
Okrogla miza na Zboru za republiko Zakaj je Nemčija uspešna in svetovni zgled pri okrevanju gospodarstva? Na okrogli mizi, kjer sta sodelovala tudi Janez Šušteršič in Igor Antaur, je ukrepe za rešitev pojasnil nemški veleposlanik. Na okrogli mizi z naslovom Varčevalni ukrepi in rebalans proračuna v luči boljše konkurenčnosti države v organizaciji Zbora za republiko so sodelovali finančni minister Janez Šušteršič, generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer, nemški veleposlanik Werner Burkart, psiholog Hubert Požarnik ter generalni sekretar Policijskega sindikata Slovenije Borut Jakopin. Na Zboru so pojasnili, da so z vsemi napori vabili tudi predstavnika SVIZA-a Branimirja Štruklja, da bi osvetlil sindikalno stran slike in napoved stavke, a brez uspeha. Šušteršič Evropa nas ocenjuje tukaj in zdaj Finančni minister je v uvodu pojasnil, zakaj so nekoliko boleči ukrepi nujni v hitri izvedbi. Slovenija je izgubila kredibilnost v mednarodni skupnosti, da je sposobna vzdrževati lastne finance in odplačevati svoj dolg, obljubila pa je, da bo do leta 2013 javnofinančni primanjkljaj zmanjšala pod tri odstotke kosmatega domačega proizvoda BDP-ja. Šušteršič je prejel zapuščino v višini 6,4 odstotka primanjkljaja in mora do 11. maja Evropski komisiji predstaviti realne in izvedljive ukrepe za izpolnitev obljube. Zato takšna hitrost in zato takšna vsebina ukrepov. Komisija ne bo čakala do prihodnjega leta, ampak bo oceno podala 11. maja, je pojasnil. Šušteršič Dogovor s sindikati zelo pomemben Prepričan je, da je z vsebinskega vidika vlada predlagala prave stvari , ki bi lahko vzdržale na morebitnem referendumu. Vlada se po njegovih besedah na vse načine trudi, da bi bil dogovor sklenjen tudi s sindikalno stranjo delodajalci so ukrepe na Ekonomsko-socialnem svetu že podprli. Vsak dan se pogovarjamo s sindikati, dajemo predloge in smo naredili že dva koraka stran od tega, kar smo izvorno predlagali. Sindikati so šele zdaj začeli razmišljati, da bi naredili kakšen korak, je izjavil. Evropska komisija bo namreč zelo pozorna tudi na to, ali so ukrepi usklajeni in ali lahko posledično padejo na morebitnem referendumu. Rezi v materialne stroške, šele potem pravice Znova je pojasnil, da je se je vlada ostro lotila rezov v materialne stroške, kar pa po medijih ni tako slišano. Z enim samim ukrepom pri prerazporeditvi prostorov ministrstev bo prišlo do šest milijonov evrov prihrankov, povsem drugače in z že merljivimi efekti so se lotili sistema javnega naročanja. To pa vseeno ni bilo dovolj za dosego ciljnega reza v primanjkljaj, zato so se morali lotiti tudi rezov v javnem sektorju. Pri teh rezih pa so po Šušteršičevih besedah pri ukrepih, ki zadevajo, denimo, družinsko politiko in otroške dodatke, za katere gre trenutno zelo veliko denarja , zelo pazili, da so iz njih izključili najšibkejše - da najrevnejši na tem področju ne bodo deležni rezov. Začetek rezov v občine Dodal je še, da se je vlada že lotila prvega ukrepa pri reševanju vprašanja občin - znižanja poplačnine - in da bo ukrepe na tem področju še nadaljevala. Le majhen delež od 212 občin se je namreč sposoben samostojno financirati. Na vprašanje iz občinstva, kaj bo vlada storila glede razširjenih pokojnin, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih, pa je predstavil predlog vladnega ukrepa Predlagali bomo 20-odstotno znižanje tistih pokojnin, ki ne temeljijo na vplačanih prispevkih - če te presegajo povprečno pokojnino. Nemčija že deset let izvaja reforme Nemčija je v zadnjih mesecih postala nekakšen svetovni fenomen, saj jo je več najvplivnejših svetovnih finančnih publikacij izpostavilo kot zgled, kako urediti gospodarstvo - tudi za ZDA. Nemški veleposlanik Werner Burkart je pojasnil vzrok takega stanja najprej z opozorilom, da tudi v Nemčiji ni vse zlato in naj Slovenija ne avtomatsko prevaja nemške reforme zase. Posebej je še opozoril, da ne želi komentirati konkretnih ukrepov Slovenije. Nemčija korenite reforme izvaja najmanj 10 let Opozoril je tudi, da se vse začne z zmanjšanjem proračunske luknje, nadaljuje pa se s spodbudami gospodarstvu. Nemčija je v dobrem stanju zato, ker je nekdanji kancler Schroeder že leta 2000 pripravil reformno agendo, zato je ta država v desetih letih sprejela številne reforme najprej je zmanjšala nadomestila za brezposelnost, uvedla bolj fleksibilno zaposlovanje z večjim deležem začasnega dela, hkrati pa ostro pritisnila na delo na črno. Ena najbolj problematičnih je bila po veleposlanikovih besedah pokojninska reforma leta 2007, ki je upokojitveno starost zvišala s 65 na 67 let v razponu 18 let. Nemški sindikati so se zelo zadrževali Zdaj pred temi reformami stoji Slovenija, je dejal Burkart. Da je Nemčija danes konkurenčna, so omogočili tudi sindikati, ki so se zelo zadrževali, je izjavil. Pri tem je Nemčija po Evropi žela tudi veliko kritike, saj so se plače tudi v času konjunkture zelo malo povečevale. Pojasnil je tudi za nekatere nenavadno zvišanje plač v javnem sektorju za 6,6 odstotka, o katerem se trenutno pogaja nemška vlada. Zvišanje je po njegovih besedah plod kar 20-letnega odpovedovanja zaposlenih, saj so imeli ves ta čas plače ali zamrznjene ali pa so se usklajevale po stopnji, nižji od inflacije. M. Turk o vprašljivi podpori stavki Moderator pogovora, politični analitik Boštjan M. Turk, pa je izrazil začudenje nad podatkom, ki so ga stavke željni sindikati sporočili v javnost da je podpora stavki v javnem sektorju 95-odstotna. Po njegovih besedah namreč na filozofski fakulteti krožijo sindikalna sporočila po elektronski pošti, da je podpora stavki premajhna. Izpostavil je tudi pozive študentskega gibanja Mi smo univerza, naj se zaposleni na univerzi pridružijo podpisovanju podpore stavki - ker je ta trenutno premajhna, da bi stavko lahko izvedli. Zato je za Turka zelo vprašljivo, kje v javnem sektorju je domnevna 95-odstotna podpora. Antauer o jasni gospodinjski logiki Delodajalske barve je branil Antauer z besedami Nekaj manj od 400.000 nas je še ostalo v zasebnem gospodarskem sektorju, ki polni javno vrečo. Luknja postaja vse večja, je izjavil, reši pa se jo lahko samo po osnovni gospodinjski logiki. Pozval je k čimprejšnji sanaciji javnih financ, saj tu Slovenija že dolgo zamuja, postaja kontaminirana in vanjo več ni zaupanja . Po njegovih besedah se država v tem trenutku ne sme spraševati, kdo je kriv za nastalo stanje, temveč ga je treba najprej sanirati. Pri tem se je obregnil ob sindikate in pravice, ki jih vlečemo že iz nekega drugega režima . Antauer kot delodajalec sicer razume sindikate in njihovo osnovno dejavnost, vendar jih opozarja, da ta barka ne bo več šla dolgo naprej . Po drugi strani pa je ministra in vlado opozoril, da samo rezi v porabo ne bodo dovolj, nujna bo podpora pri zagonu gospodarstva. Pri tem je izpostavil zmanjšanje administrativnih bremen, več spodbud za investicije, podporo izvozu in dejavnejšo gospodarsko diplomacijo. Slovenija ni velik igralec na globalnem trgu in samo čakati na božjo mamo in poslance ne gre, je sklenil. Vladni ukrepi gredo rahlo predaleč Borut Jakopin iz Sindikata policistov Slovenije je izrazil strinjanje s potrebnim varčevanjem, ne pa z načinom, ki ga vlada trenutno izvaja. Vladni ukrepi gredo rahlo predaleč, je dejal. Poudaril je, da bi morale biti plače zadnje v vrsti za reze, in nemškega veleposlanika opomnil, da se je tudi slovenski javni sektor v zadnjih letih marsičemu odpovedal - tudi izplačilu plačnih nesorazmerij. Tako je sindikalist Janez Posedi že pred leti predlagal isto, kar predlaga zdajšnja vlada progresivno zmanjševanje plač z manjšanjem razlik med plačnimi razredi. Zatrdil je, da so sindikati pri pogajanjih dejavni in ne le da predloge podajajo, temveč jih podajajo že leta in leta. Spomnil je, da se je prejšnja vlada precej opekla, ker teh predlogov ni želela poslušati. Zato si Jakopin v prihodnjih, odločujočih tednih od vlade želi predvsem večjo aktivnost pri obravnavi sindikalnih predlogov za varčevanje tako na odhodkovni strani rezi v občine kot na prihodkovni reorganizacija carine. Glede bolj fleksibilnega trga dela je dejal, da bodo vedno obstajali sektorji, kamor fleksibilnost ne sme. Razen če nočemo part-time policistov, je sklenil. Slovenci smo rahlo mazohistični Hubert Požarnik je vladne ukrepe in dejavnost sindikatov osvetlil iz psihološkega zornega kota. Prepričan je, da Slovenija ni tako revna država, kot jo marsikdo doživlja, in da smo Slovenci nagnjeni k rahlemu mazohizmu . Po njegovem mnenju pri nas vlada nagnjenost k posploševanju in samopodcenjevanju, predvsem pa da Slovencem izjemno manjka pobude in samoodgovornosti. Če gre kaj narobe, bo povprečen Slovenec namesto vprašanja, kaj lahko stori za izboljšavo, postavil vprašanje, kaj lahko postori država, je dejal Požarnik. Po drugi strani pa je vlado opozoril na dve stvari - najprej da ne sme človeka obravnavati kot izključno gospodarskega bitja v številkah. Njegovo drugo opozorilo pa je letelo na vladno predstavljanje varčevalnih ukrepov, ki da je daleč premalo psihološko premišljeno in taktično. Vlada na tak način tvega velik konflikt, je sklenil.
|
neutral
|
7,719
|
Ameriški predsednik bi dvignil davek bogatim Predsednik ZDA Barack Obama je za leto 2011 plačal več davka kot republikanski kandidat za predsednika ZDA Mitt Romney. To omogoča davčna zakonodaja, ki jo želi Obama spremeniti. Prihodek Baracka Obame v lanskem letu je bil 789.674 dolarjev, zaradi česar je moral državi plačati 20,5 odstotka od svojega dohodka. Milijonar Mit Romney, ki je lani zaslužil 20,9 milijona dolarjev, pa je moral plačati le 15,4 odstotka od svojega dobička. Zdajšnja ameriška davčna zakonodaja namreč omogoča, da je obdavčitev dohodka od investicij nižja od obdavčitve dohodka, prisluženega z delom. Barack Obama je polovico svojega dohodka zaslužil s službovanjem kot ameriški predsednik, preostalo pa je zaslužil s prodajo svojih knjig. Nepravična davčna zakonodaja v ZDA je bila že pred časom povod, da se je Obama v nagovoru pred senatom zavzel za uvedbo t. i. Buffettovega pravila, ki bi dvignil davke bogatim Američanom. Ko milijonar plača manj davka kot njegov tajnik Warren Buffett, predsednik uprave in solastnik investicijskega podjetja Berkshire Hathaway inc., ki je bil leta 2008 razglašen za najbogatejšega človeka na svetu, je bil namreč prvi, ki je predlagal, da morajo vsi, ki zaslužijo več kot milijon dolarjev na leto, plačati najmanj 30-odstotni davek. Prav Buffett je bil tisti, ki je opozoril, da je kot milijonar plačal manj davka kot njegov tajnik. Zanimivo. Tudi iz Bele hiše so sporočili, da je ameriški predsednik Barack Obama plačal manj davka kot njegov tajnik in da je zato reforma davčne zakonodaje nujna.
|
neutral
|
7,720
|
Wall Street ta teden izgubil skoraj dva odstotka Dolžniška kriza spet prihaja na radarje finančnih trgov, skrbi pa zdaj povzroča Španija. Če bi Madrid potreboval pomoč, bi sklad ESM težko pokril njegove potrebe po refinanciranju. Finančni ministri evrske skupine so konec marca skupno posojilno zmožnost za države v finančnih težavah povečali s 500 na 800 milijard evrov, vendar utegne biti tudi to premalo. 300 milijard lahko kar odštejemo 100 milijard je leta 2010 dobila Grčija v prvem paketu pomoči, 200 milijard pa je šlo iz mehanizma EFSF za reševanje Portugalske, Irske in Grčije. Prihodnji sklad ESM ima tako na razpolago 500 milijard evrov. Dovolj, če bi dodatno pomoč potrebovali Portugalska ali Grčija, toda ta sredstva nikakor ne bi zadoščala, če bi se v hudih težavah znašli Španija ali celo Italija. Donosi španskih obveznic pri 6 % Po enem izmed izračunov bi Španija, Grčija, Irska in Portugalska do konca leta 2015 za poplačilo starih dolgov in za financiranje novih primanjkljajev potrebovale precej več denarja, kot znaša posojilna zmožnost novega sklada ESM, in sicer 827 milijard evrov, od tega Španija kar 436 milijard. Prav Španija vlagateljem na finančnih trgih zadnje dni povzroča največ skrbi. Donosi španskih desetletnih obveznic so dosegli šest odstotkov, strošek zavarovanja pred neplačilom obveznosti na španski dolg pa je dosegel rekordno vrednost. Wall Street ta teden izgubil skoraj dva odstotka Delnice v New Yorku, ki so bile marca v povprečju na skoraj štiriletnem vrhu, so se na tedenski ravni merjeno z indeksom S & P 500 pocenile za skoraj dva odstotka največ letos, krivdo za živčni teden pa lahko pripišemo tudi slabši marčevski sliki na ameriškem trgu dela ustvarjenih je bilo le 120 tisoč delovnih mest neto, kar je občutno manj od napovedi in nižji kitajski gospodarski rasti. V prvem četrtletju je bila rast BDP-ja 8,1-odstotna, potem ko je bila še v zadnjem lanskem četrtletju 8,9-odstotna. Prve četrtletne objave spodbudne Googlove delnice so v petek padle za štiri odstotke, saj se vlagatelji bojijo za prihodnjo rast podjetja. V prvih treh mesecih je sicer Google pozitivno presenetil. Imel je 2,9 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 61 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju. Prve objave poslovnih rezultatov ameriških korporacij so bile nasploh spodbudbe. Izmed 500 podjetij, ki sestavljajo indeks S&P 500, jih je 32 že predstavilo bilance prvega četrtletja, pri čemer je 75 odstotkov podjetij preseglo pričakovanja. V prihodnjem tednu bodo med drugim na vrsti Intel, Coca Cola, Microsoft, General Electric in McDonald s. Ameriške in nemške obveznice spet varno zatočišče Na obvezniških trgih je dogajanje spet pestro. Donosi obveznic problematičnih evropskih držav naraščajo, vlagatelji pa varno zatočišče iščejo v nemških in ameriških vladnih obveznicah. Donos desetletne ameriške obveznice je spet pod psihološkima dvema odstotkoma. Septembra so bile vrednosti ameriških obveznic na rekordno visokih vrednostih, njihov donos pa posledično rekordno nizek. Donos desetletne obveznice je takrat znašal le 1,67 odstotka, kar je najmanj v več kot 60 letih. Dow Jones12.849 točk Nasdaq3.011 DAX30 Frankfurt 6.583 FTSEurofirst 3001.027 Nikkei Tokio9.637 10-letne am. obvezn.donos 1,99 % EUR/USD1,3075 USD/JPY80,912 EUR/CHF1,2020 Nafta brent121,39 USD Zlato1.657 USD Euribor, 6-mesečni1,048 % Pri zlatu vedno manj bikov Zlato je pretekli teden pridobilo skoraj odstotek, kar je največja tedenska rast po koncu februarja. Vseeno so analitiki zelo previdni. Vsaj do avgusta večjih fizičnih nakupov zlata ne gre pričakovati, saj v deželah, kjer pokupijo največ zlata, trenutno ni sezone. 300-dnevno drseče povprečje je trenutno pri 1.624 dolarjih. Če bi cena padla pod to raven, bi hitro lahko preizkusili letošnje dno pri 1.550 dolarjih. V Reutersovi anketi je le eden izmed 33 analitikov ciljno vrednost zlata postavil nad 2.000 dolarjev. Januarja je to storilo pet analitikov. Nafta se je pocenila Cene nafte vrste brent z dobavo v maju so od ponedeljka do petka izgubile 1,3 odstotka, potem ko so sredi tedna pogledale pod 120 dolarjev, precej manjše izgube pa je utrpela ameriška lahka nafta, ki je skupaj zdrsnila za manj kot pol dolarja, na 102,83 dolarja. Špekulanti so v tednu do 10. aprila dolge pozicije na lahko nafto znižali na najnižjo letošnjo raven. Podatek, da je bila kitajska gospodarska rast v prvem četrtletju le 8,1-odstotna, seveda ni v prid cenam nafte, na ponudbeni strani pa so še naprej v ospredju napetosti med Iranom in Zahodom ter nižja proizvodnja nafte brent v Severnem morju. Letos najboljši teden na Ljubljanski borzi Ljubljanska borza, kjer je dolgo vladalo mrtvilo, se počasi le prebuja. Promet se povečuje, tečaji rastejo. Indeks SBI TOP je v zadnjem tednu pridobil 3,79 odstotka, kar je največ letos. Gorenjeve, Lukine in Petrolove delnice so poskočile za okrog sedem odstotkov. Osrednja novica je bila povezana z začetkom kotacije Krkinih delnic v Varšavi. Promet je sicer simboličen v četrtek in petek celo ni bil sklenjen niti en posel, vseeno pa je v Ljubljani Krka spet dosegla tečaj 50 evrov. Pretekli teden je bilo s Krkinimi delnicami v Ljubljani sklenjenih kar za 7,21 milijona evrov poslov.
|
neutral
|
7,721
|
10-odstotni padec Appla - priložnost za nakup ali znak za preplah? V enem tednu se je tržna kapitalizacija podjetja Apple znižala za skoraj 60 milijard dolarjev, kar je precej več od slovenskega letnega bruto domačega proizvoda. Delnice proizvajalca iPhonov so dolgo poznale le pot navzgor in letos so poskočile za 43 odstotkov, tako da so bile že zrele za popravek. Na prodajni pritisk je vplivala tudi novica, da pravosodno ministrstvo toži Apple in nekatere založniške družbe zaradi dogovarjanja o cenah e-knjig. Tečaj Applovih delnic je bil prejšnji teden pri rekordnih 644 dolarjih, včeraj pa je po štiriodstotnem padcu pristal pri 580 dolarjih. Desetodstotni padec v enem tednu pomeni, da je v zrak izpuhtelo skoraj 60 milijard dolarjev papirnatega bogastva v resnici delnice niso več izdane v papirnati obliki kot nekoč. Apple bo rezultate predstavil čez en teden Če se bo ponovila zgodovina, potem je trenutek za nakup Applovih delnic zdaj res primeren, saj so delnice po vsakem popravku spet krenile strmo navzgor. Kako bo tokrat, bo odvisno predvsem od svežih poslovnih rezultatov mogočnega imperija, ki je po tržni kapitalizaciji največja ameriška družba. Apple bo poslovne rezultate objavil 24. aprila po koncu trgovanja. Pričakovanja so visoka, ampak to pri Applu res ni novost. Podjetje skoraj vedno pozitivno preseneti in posledično se po objavi praviloma rekordnega četrtletnega dobička delnice občutno podražijo. Finančne krivulje na Valu 202 Banka JP Morgan Chase, ki je največja po tržni kapitalizaciji, je pozitivno presenetila s četrtletnimi poslovnimi rezultati. Spodbudna marčevska prodaja na drobno v ZDA Razprodaja Applovih in tudi Googlovih izgubile so tri odstotke delnic je v ponedeljek logično obremenila newyorški tehnološki indeks Nasdaq 2.988 točk, -0,76 odstotka, je pa zato Dow Jones 12.921 točk, +0,56 % pridobival. Vlagatelje je navdušila novica, da je ameriški potrošnik še vedno v dobri kondiciji, saj je marčevska prodaja na drobno porasla za 0,8 odstotka, kar je precej nad pričakovanji. Torkovo trgovanje se je v New Yorku začelo spodbudno, saj je Dow Jones poskočil za skoraj odstotek in spet splezal nad mejo 13 tisoč točk. Tečaji delnic na Lj. borzi MERCATOR +2,97 % 137,00 EUR NOVA KBM +1,37 % 3,55 ZAV. TRIGLAV +0,63 % 14,40 SAVA RE +0,00 % 5,80 TELEKOM -0,01 % 69,00 KRKA -0,72 % 49,49 PETROL -0,74 % 188,60 LUKA KOPER -1,05 % 10,41 Madrid se je kar uspešno zadolžil Tudi v Evropi so delniški indeksi včeraj in danes naraščali, čeprav je vedno več zaskrbljenosti, ali bo Španija lahko obvladala svoj dolg ali pa bo morala prositi za pomoč, kar pa bi bila povsem drugačna zgodba kot reševanje majhne Grčije. Donos španske obveznice se je na srečo danes spet spustil pod šest odstotkov. Madrid se je z 12- in 18-mesečnimi zakladnimi menicami za 3,2 milijarde evrov zadolžil na obvezniških trgih. Zanimanje vlagateljev je bilo večje od pričakovanj, zahtevana donosnost višja pa višja kot pred enim mesecem. Pri 12-letnih menicah je z 1,418 poskočila na 2,623 odstotka. Evro, ki je v ponedeljek za hip zdrsnil pod 1,30 dolarja, se je zvišal nad 1,314 dolarja. Še naprej optimizem v Nemčiji Medtem ko vlagatelje vedno bolj skrbi Španija, pa je razveseljiva novica prišla iz Nemčije. Indeks konjunkturnih pričakovanj Zew se je aprila povzpel peti mesec zapored. Njegova vrednost je porasla na 40,7 točke, kar je največ po juniju 2010. Analitiki so pričakovali, da bo Zew zdrsnil na 20 točk. Finančni strokovnjaki so očitno optimistični, ko gre za napovedi v naslednjih šestih mesecih. Frankfurtski delniški indeks DAX30 6.723 točk se je popoldne zvišal za poldrugi odstotek.
|
neutral
|
7,722
|
Bilančna vsota skupine ostaja nespremenjena Banka in celotna skupina sta imeli lani zaradi več oslabitev in rezervacij izgubo. Izguba matice je dosegla 83,9 milijona evrov, na ravni skupina pa je bila 81,1 milijona evrov. Lansko izgubo NKBM-ja za 83,9 milijona evrov so v primerjavi z letom 2010 povzročile za 90 milijonov evrov večje oslabitve in rezervacije. Čiste obresti so bile na medletni ravni nižje za 10,8 milijona evrov, čiste provizije za 6,4 milijona evrov, drugi čisti poslovni dobički oziroma izgube pa za 6,7 milijona evrov. Dobiček banke pred oslabitvami in rezervacijami je sicer znašal 54,2 milijona evrov. Bilančna vsota NKBM-a je konec lanskega leta znašala 4,8 milijarde evrov oz. za 4,6 milijona evrov več kot leto prej. Negativno je lani poslovala tudi skupina NKBM, ki je leto končala z 81,1 milijona evrov čiste izgube. Skupina je lani oblikovala oslabitve in rezervacije za 175,4 milijona evra. Bilančna vsota skupine je lani ostala na ravni iz leta 2010. Kapitalska ustreznost je konec leta 2011 znašala 11,47 odstotka, raven temeljnega kapitala za izračun kapitalske ustreznosti pa 421,6 milijona evrov oziroma 7,5 odstotka več kot ob koncu leta 2010.
|
negative
|
7,723
|
Pravi, da se borijo za vsak evro Prijave na protikorupcijsko komisijo prvi mož DRI-ja Rajko Siročič ne komentira, poudaril pa je, da ne gre za vojno proti agenciji. Po besedah Siročiča ga tudi zakon zavezuje, da poda prijavo, če pri svojem poslovanju naleti na morebitna koruptivna ali neetična ravnanja, je dejal za Delovo prilogo Ozadja. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb AUKN je že pred časom Družbo za razvoj infrastrukture DRI prijavila Komisiji za preprečevanje korupcije, Računskemu sodišču in kriminalistom. Siročič je poudaril, da je vse zadeve, ki so jih v ovadbi omenili, svetu agencije pojasnil, pojasnila so poslali tudi Računskemu sodišču in Nacionalnemu preiskovalnemu uradu. Število zaposlitev se bo manjšalo V pogovoru za Delo je razkril tudi, da njegova bruto plača znaša 9.665,49 evra, je vsak mesec fiksna in vsebuje vse dodatke. Siročič je prav tako zagotovil, da DRI vsak posel pridobi prek javnih naročil ali z oddajo del. Napoveduje, da bodo verjetno že poleti morali zmanjšati število zaposlenih, kakšno delovno mesto pa bo treba iz poslovnih razlogov ukiniti. Novih zaposlitev ne načrtujejo. Naročnikov DRI-ja je po njegovih besedah okoli 100. Raste predvsem število majhnih projektov in tako ni nič nenavadnega, pravi, če se potegujejo za projekt, vreden 3.000 evrov. Kje so prednostne naloge? Glede posodabljanja železniške infrastrukture Siročič poudarja, da bi se morali vprašati, koliko smo sploh sposobni investirati v to infrastrukturo. Po njegovem mnenju bi morali vlagati zgolj v tiste zadeve, ki nas delajo konkurenčne. Med tem, kaj vse bi lahko naredili in kaj je nujno, je velika razlika, poudarja.
|
negative
|
7,724
|
Družba se bo na sodbo pritožila Trgovsko sodišče v Oslu je odločilo, da je Krkina švedska hčerinska družba Krka Sverige kršila patent, ki ščiti zdravilo esomeprazol. Krka Sverige mora zato družbi AstraZeneca povrniti izgubljen dobiček v višini 1,9 milijona evrov, so sporočili prek Seoneta. Krka je v sporu z družbo AstraZeneca in njeno hčerinsko družbo poskušala dokazati, da je obseg patenta manjši, kot so v tožbi trdili v družbi AstraZeneca. Trgovsko sodišče v Oslu pa je v nasprotju s trditvami Krke odločilo, da je obseg izuma na Norveškem širši. Zato je bilo za Krkin proizvod ugotovljeno, da patent krši. Krka Sverige je svoj proizvod na Norveškem prodajala od oktobra do decembra 2010, potem pa ga je na podlagi odločbe izvršilnega sodišča v Oslu s trga umaknila. Zdaj mora družbi AstraZeneca povrniti izgubljeni dobiček v obdobju prodaje zdravila na Norveškem. Krka bo zoper odločbo vložila pritožbo, so še sporočili.
|
negative
|
7,725
|
Kako izjemen bo tokrat Applov dobiček? Finančni trgi so se po ponedeljkovih pretresih umirili. Tudi osrednji indeks Ljubljanske borze je ob lepi podražitvi Telekomovih delnic pridobival. Evropa si je malce oddahnila. Na dražbi nizozemskih obveznic je bilo dovolj zanimanja, da se je država brez težav zadolžila za dve milijardi evrov. Kot je znano, vlada na Nizozemskem politična kriza zaradi neuspešnih koalicijskih pogajanj o paketu varčevalnih ukrepov. Agencija Moodys je državi vseeno potrdila najboljšo kreditno oceno trojni A, izgledi pa ostajajo stabilni. Frankfurt ob več kot tri odstotke V ponedeljek so nekateri konjunkturni podatki prestrašili vlagatelje. Indeks PMI, ki kaže proizvodnjo dejavnost evrskega območja, je aprila izgubil več od pričakovanj in pristal na petmesečnem dnu. Recesija je očitno neizogibna, s tem pa bodo prezadolžene države še težje obvladovale svoj dolg. Delniški indeksi so v ponedeljek potonili. Zlasti frankfurtski DAX30 je zanihal močno navzdol -3,36 odstotka, vendar se je v torek dopoldne spet pomaknil v zeleno območje in pridobil odstotek 6.580 točk. Tudi evro je okreval, njegova vrednost je 1,3175 dolarja. Finančne krivulje na Valu 202 - pribitki na francoske obveznice v primerjavi z nemškimi so najvišji po januarju - vse oči in denarnice uprte v Apple Dow Jones spet pod 13 tisoč točkami Newyorški borzni barometer Dow Jones 12.927 točk je izgubil več kot sto točk. Najbolj ga je obremenil padec delnic trgovskega velikana Wal-Mart -4,7 odstotka. New York Times je poročal, da je WalMart leta 2005 podkupoval mehiške države uradnike za svojo širitev na mehiškem trgu. Applove delnice so bile za nekaj minut za več kot dva odstotka v minusu in so prvič po štirih mesecih zdrsnile pod 50-dnevno drseče povprečje. Na koncu so delnice proizvajalca iPhonov izgubile le 0,2 odstotka. Kako izjemen bo tokrat Applov dobiček? Apple bo danes objavil poslovne rezultate zadnjega četrtletja v 38 od 42 preteklih četrtletjih je presegel pričakovanja in takrat bo jasno, ali je visoka letošnja rast delnic upravičena. Rast bi bila še višja, če bi tudi kitajski vlagatelji lahko neposredno kupovali delnice tujih podjetij, vendar jim zakonodaja to prepoveduje. Večina se znajde tako, da kupujejo delnice domačih podjetij, ki so Applovi dobavitelji. Tečaj delnic podjetja Suzhou Anjie Technology je od januarja, ko je Apple prvič objavil seznam svojih dobaviteljev, poskočil za 30 odstotkov! Surovine niso več vroča zgodba Tudi surovine so na začetku tedna doživele udarec. Baker se je pocenil za več kot odstotek in pol, cena nafte vrste brent pa je padla do 117,21 dolarja, vendar nato zaradi prekinjene dobave v Severnem morju okrevala, tako da je trenutno pri okrog 118,50 dolarja. Večje izgube je utrpela lahka nafta, ki je trenutno tik nad 103 dolarji. Hedge skladi so najbolj v zadnjih štirih mesecih znižali svoje dolge pozicije na surovinah, saj se bojijo, da bo evropska dolžniška kriza močno znižala svetovno gospodarsko rast in oklestila povpraševanje po surovinah. Tečaji delnic na Lj. borzi TELEKOM +4,14 % 72,90 EUR LUKA KOPER +1,52 % 10,00 PETROL +1,46 % 194,50 KRKA -0,00 % 48,55 MERCATOR -0,00 % 173,75 GORENJE -1,50 % 5,60 NOVA KBM -2,94 % 3,30 ZAVAROVALNICA TRIGLAV -4,11 % 14,00 Telekom z napovedano dividendo privabil kupce Na Ljubljanski borzi se je nadaljevala rast Telekomovih delnic, kar je posledica napovedi o 5,19 evra bruto dividendi. Sklenjenih je bilo 16 poslov, najvišji pri ceni 72,9 evra. Ob trenutnem tečaju je dividendna donosnost sedemodstotna, to pa je precej več, kot znašajo obresti na bančne vloge. Za sicer blago torkovo rast indeksa SBI TOP 609 točk imajo zasluge tudi Petrolove delnice. Ob 420 tisoč evrih prometa se vrednost Krke ni spremenila. Posli so se sklepali med 48,45 in 48,99 evra. V Ljubljani danes poteka dan slovenskega kapitalskega trga in morda bodo največja slovenska podjetja ob tem privabila kakšnega vlagatelja.
|
neutral
|
7,726
|
Holding bo do nadaljnjega vodil Miran Kraševec Nadzorniki NFD Holdinga so s položaja predsednika uprave odpoklicali Stanislava Valanta. Očitali naj bi mu neustrezno vodenje holdinga. Holding je pod Valantovim vodstvom zapadel v resne finančne težave. Zavlačevanje pri prodaji naložb, kjer je v zadnjih letih zavrnil številne ponudbe, čeprav se je na drugi strani finančno stanje NFD Holdinga iz meseca v mesec slabšalo, naj bi tako bil eden izmed ključnih razlogov za njegovo razrešitev, je poročal časnik Dnevnik. Banke že večkrat zahtevale Valantovo razrešitev Poleg tega Valantu že več kot leto dni ni uspelo doseči dogovora z bankami o reprogramu posojil, saj ni bil pripravljen privoliti v praktično nobeno izmed zahtev bank upnic. Vodenje družbe bo do nadaljnjega prevzel Miran Kraševec. Banke so sicer že večkrat zahtevale Valantovo razrešitev, prav tako ga je že sredi leta 2007 želel razrešiti takratni predsednik uprave Save Janez Bohorič. Razplet ponedeljkove izredne seje nadzornega sveta pa je pokazal, da so tudi preostali posamezniki iz sistema NFD le spoznali, da jim skupine z Valantom na čelu ne bo uspelo rešiti pred propadom, je zapisano v časniku. NFD lani z 31 milijoni izgube Valant je na mestu prvega moža NFD-ja resno ogrozil tudi največji lastnici NFD Holdinga, Finetol in Maksimo Invest. Ker ga nadzorniki niso razrešili z mesta predsednika uprave, so namreč banke prekinile pogovore o prostovoljni poravnavi obeh holdingov, ki jima zdaj grozi stečaj. Da bi pomiril bančne upnice, je Valant v strogi tajnosti izpeljal prodajo Etola, po več kot dveh letih oklevanja pa tudi prodajo Term Maribor. Toda v tem času so se težave NFD Holdinga tako zaostrile, da sta bili kupnini za ti naložbi premajhni za resno sanacijo NFD Holdinga, ki je lani po nerevidiranih podatkih ustvaril 31 milijonov evrov čiste izgube, konec leta pa je imel še za več kot 80 milijonov evrov finančnih obveznosti. Valant bo po odhodu z mesta predsednika uprave najverjetneje moral zapustiti tudi preostale funkcije, ki jih ima v poslovnem sistemu NFD-ja, med drugim upravni odbor Hotelov Bernardin ter nadzorni svet Save. Ta bi v primeru propada Finetola in Maksime Invest postala ključna lastnica omrežja NFD, že dlje časa pa je tudi ena izmed največjih posojilodajalk NFD Holdinga.
|
neutral
|
7,727
|
Evropska komisarka je predstavila program Horizon 2020 Evropska unija kot odgovor na krizo pripravlja program Horizon 2020, v okviru katerega naj bi v znanost in raziskave do leta 2020 vložila 80 milijard evrov. Program podpira tudi Slovenija. Evropska komisarka za raziskave, inovacije in znanost Máire Geoghegan-Quinn je na sedežu Univerze v Ljubljani predstavnikom raziskovalnih, znanstvenih in gospodarskih organizacij predstavila program Horizon 2020. EU bo spodbudila prehod od ideje do trga Pojasnila je, da je bilo leta 2008 težko predvideti težave, ki jih bo EU-ju povzročila gospodarska kriza. Kot odgovor na izzive, s katerimi se spoprijema, je EU zato pripravil program Horizon 2020, v okviru katerega naj bi do leta 2020 v znanost in raziskave vložil 80 milijard evrov. Po njenih besedah bodo finančno podrte najboljše inovacije, ki bodo EU-ju omogočile odpiranje novih delovnih mest, razvoj gospodarstva in s tem tudi družbe, pri čemer bo poseben poudarek na spodbujanju prehoda od ideje do trga . Program med drugim uvaja mnoge poenostavitve, saj se bo z njegovim izvajanjem vse financiranje razvoja in raziskav združilo pod eno streho, kar po besedah evropske komisarke pomeni manj birokracije. Znanstveniki bodo tako lahko več časa preživeli v laboratorijih, je pojasnila. Horizon 2020 bo spodbujal raziskave na različnih področjih, med katerimi so tudi zdravstvo, demografski trendi, zagotavljanje čistih in varnih virov energije, podnebne spremembe in živilska industrija. Financirane bodo tudi investicije na področjih nanotehnologije in vesoljskih programov. Turk Za rast potrebujemo inovacije Minister za izobraževanje Žiga Turk je zatrdil, da se je Slovenija, tako kot mnoge druge evropske države, znašla v krizi, zato je vlada začela uvajati nepriljubljene ukrepe za zagotavljanje stabilnosti naše države. Žal, kot pravi, kriza ni obšla področij znanosti in raziskav, zato se ukrepi nanašajo tudi na ta področja, vendar minister dodaja, da bo naredil vse, da se njihovo financiranje po koncu krize poveča. Prepričan je, da bomo iz krize izšli le z rastjo, za katero pa potrebujemo inovacije, za financiranje teh pa, tako Turk, potrebujemo stabilne javne finance. Glede programa Horizon 2020 je dejal, da bo zelo koristil tudi Sloveniji, saj bo s poenostavitvami, ki jih uvaja, spodbujal delo manjših skupin raziskovalcev, ki jih imamo v Sloveniji. Komisarki je Turk zagotovil, da bo imela pri izvajanju programa in pri povečanju evropskega proračuna za raziskave vso podporo Slovenije.
|
positive
|
7,728
|
Dow Jones v torek spet nad mejo 13 tisoč točk Izjemna prodaja iPhonov je pomagala Applu, da je v zadnjih treh mesecih skoraj podvojil svoj dobiček, vendar pa je podjetje precej konservativno pri napovedih za tekoče četrtletje. Največje podjetje na svetu po tržni kapitalizaciji je v prvih treh mesecih leta 2012 prodalo 35,1 milijona iPhonov in 11,8 milijona iPadov. iPadi so postali najhitreje prodajana naprava, saj je bilo v zadnjih dveh letih prodanih 67 milijonov iPadov. Za isto količino prodanih iPhonov so Applove trgovine potrebovale tri leta, za iPode pet let, medtem ko je bilo potrebnih 24 let za 67 milijonov prodanih računalnikov Macintosh. Prostega denarja za več kot dva slovenska BDP-ja Prihodki imperija, ki ga je do bleščečega statusa popeljal Steve Jobs, so v primerjavi z istim lanskim četrtletjem porasli za 59 odstotkov, na 39,2 milijarde dolarjev, čisti dobiček pa za 95 odstotkov, na 11,6 milijarde dolarjev. Kako mogočno je podjetje, govori podatek, da ima v bilancah za 110 milijard dolarjev gotovine, kar je več kot dvakratnik vrednosti letnega slovenskega bruto domačega proizvoda. Del prostega denarja bo namenil izplačilu dividend in odkupu lastnih delnic. Finančne krivulje na Valu 202 Nenavaden recept, kako rešiti slovensko gospodarstvo in Slovencem zagotoviti blaginjo, ne da bi nam bilo treba delati. Jeseni iPhone 5 Applova prodaja je bila zlasti na Kitajskem osupljiva, saj se je potrojila in znašala skoraj osem milijard dolarjev. V tem četrtletju Apple ne pričakuje takšne rasti dobičkov. Prihodki naj bi dosegli le 34 milijard, res pa je, da je Apple vedno konservativen v napovedih, nato pa pozitivno preseneti. Skeptiki sicer svarijo, da bodo nižje cene vplivale na dobičkonosnost in da prihodnji dobički ne bodo tako izstopali. Mimogrede, jeseni je pričakovati na trgu iPhone pete generacije. Vlagatelji naj bodo previdni Analitikom že zmanjkuje pridevnikov, s katerimi opisujejo rezultate družbe. Prodaja večine izdelkov je še naprej izjemna, kar velja tudi za prezadolženo Evropo. Marže iz poslovanja so odlične in so se v tem četrtletju še izboljšale. Vendar pa je napoved poslovanja za to četrtletje nekoliko previdnejša, kar lahko služi kot svarilo vsem vlagateljem, ki so danes prepričani, da so odlični Applovi izdelki tudi porok za rast cene delnice, je za MMC povedal Peter Jenčič Alta. Cena delnic spet navzgor Ker je Apple šele v torek zvečer objavil rezultate, bo na ceno delnice to vplivalo danes. Terminske pogodbe kažejo na okrog devetodstotno rast, s čimer se bo tečaj spet zavihtel nad 600 dolarjev. Spomnimo, da so se zadnji mesec Applove delnice za skoraj 13 odstotkov odmaknile od rekordne vrednosti. Tržna kapitalizacija podjetja je v času rekordne vrednosti delnic presegla 600 milijard dolarjev, kar je do zdaj uspelo le še Microsoftu, in sicer ob koncu leta 1999. Skrb vzbujajoč signal insiderji prodajajo Vodilne svetovne borze so sicer v torek nadoknadile lep del ponedeljkovega padca. Dow Jones 13.001 se je zvišal za 0,58 odstotka. S poslovnimi rezultati so pozitivno presenetili 3M, AT&T in Texas Instruments. Vlagatelji ostajajo previdni in se bojijo večjega popravka, saj so delnice od oktobra strmo pridobivale. Morda se trend obrača - podatki kažejo, da tisti z notranjimi informacijami insiderji v zadnjih treh mesecih že prodajajo papirje, in sicer tako silovito kot že deset let ne. Tečaji delnic na Lj. borzi LUKA KOPER +3,00 % 10,30 EUR ZAV. TRIGLAV +2,00 % 14,28 GORENJE +0,36 % 5,62 PETROL +0,23 % 194,95 NOVA KBM -0,00 % 3,30 KRKA -0,10 % 48,50 MERCATOR -0,54 % 137,00 TELEKOM -0,55 % 72,50 Nova KBM bo v dokapitalizaciji potrebovala do 100 milijard Ljubljanska borza zadnje dni bolj kot ne stopica na mestu. V sredo je bilo s Krkinimi delnicami za 469 tisoč evrov prometa, tečaj je pri 48,50 evra ostal skoraj nespremenjen. Telekomove delnice niso nadaljevale rast in so cenejše za pol odstotka. Tečaj delnice Nove KBM, ki naj bi potrebovala do 100 milijard evrov svežega kapitala, se ni spremenil. V Ljubljani je bil v torek sedmi dan slovenskega kapitalskega trga, na katerem so se predstavila vsa podjetja prve kotacije, vprašanje pa je, ali bo to prineslo vsaj nekaj več likvidnosti na našem kapitalskem trgu.
|
neutral
|
7,729
|
Fed pušča odprta vrata za QE3 Pred podaljšanim koncem tedna so se delnice slovenskih podjetij pocenile, najbolj, za 3,5 odstotka, Mercatorjeve in Telekomove. Cena Telekoma je zdrsnila na 70 evrov, vseeno pa je to dva odstotka več kot prejšnji petek. Likvidnost je bila danes zelo nizka. Ni bilo pravega povpraševanja, nekateri posredniki so očitno že na dopustu. Manjše stranke unovčujejo dobičke pri papirjih, ki so letos precej zrasli, na primer pri Triglavu. Na prodajni strani še naprej opažamo prisilne prodaje za poravnavo zapadlih kreditov iz naslova odprodaj zastavljenih vrednostnih papirjev, je negativno četrtkovo trgovanje na Ljubljanski borzi opisal Tomislav Apollonio iz Abanke. Le s Krkinimi delnicami je bil promet 700 tisoč evrov spodoben. Tečaj se je znižal za več kot odstotek, posli pa so se sklepali med 47,70 in 48,03 evra. Indeks SBI TOP 597 točk je izgubil 12,89 točke oz. 2,11 odstotka, kar je največ letos. Tečaji delnic na Ljubljanski borzi LUKA KOPER +0,00 % 10,30 EUR GORENJE -0,18 % 5,61 KRKA -1,24 % 47,90 PETROL -1,51 % 192,00 NOVA KBM -1,52 % 3,25 ZAVAROVALNICA TRIGLAV -1,96 % 14,00 TELEKOM -3,45 % 70,00 MERCATOR -3,61 % 132,05 Nizko podjetniško zaupanje v Evropi Največje evropske borze so po pozitivni sredi spet zdrsnile proti trimesečnemu dnu, kjer so bile v ponedeljek, medtem ko se evro drži nad mejo 1,32 dolarja. Podjetniško zaupanje je po zadnjih podatkih v evrskem območju zdrsnilo najnižje v zadnjih 14 mesecih. Zelo sem zadržan do evropskih delnic. Trgi bodo še nekaj časa na preizkušnji, predvsem pa bi se izogibal delnicam majhnih in srednjevelikih podjetij, ki so izpostavljena dogajanju v evropskem gospodarstvu. Pri podjetjih z veliko tržno kapitalizacijo bi dal prednost tistim, ki veliko prodajo na trgih v razvoju in v ZDA. je komentiral eden izmed strategov pri banki Saxo Bank. Skrbijo predvsem neprepričljivi rezultati finančnih podjetij. Španska banka Santander je imela v prvem četrtletju za 24 odstotkov nižji dobiček. Finančne krivulje na Valu 202 Banke čaka težko leto, nekatere slovenske družbe pa si že lahko obetajo višje dobičke. Tudi Gorenje je nakazalo, da je poslovanje nad ravnijo z lanskega leta. AstraZeneca razočarala z rezultati Dejstvo je, da evropska podjetja objavljajo slabše poslovne rezultate prvega četrtletja kot ameriška. Le polovica evropskih podjetij je do zdaj dosegla ali presegla pričakovanja analitikov, medtem ko je na drugi strani Atlantika takšnih podjetij več kot 80 odstotkov. Danes so se delnice farmacevtskega podjetja AstraZeneca pocenile za šest odstotkov, saj se je prodaja v prvem četrtletju znižala za 11 odstotkov. Prvi mož podjetja David Brennan bo 1. junija odstopil. Tudi Deutsche Bank je z le 1,4 milijarde evrov dobička razočarala. Delnice so se pocenile za skoraj štiri odstotke in poskrbele, da je frankfurtski delniški indeks DAX30 zdrsnil pod 6.700 točk. Večji zdrs je preprečil sedemodstotni skok delnic Volkswagna. Četrtletni dobiček je poskočil za deset odstotkov, na 3,2 milijarde evrov, prihodki pa za četrtino, na 47,3 milijarde. Cena brenta nad 119 dolarji Cena nafte vrste brent se je povzpela nad 119 dolarjev, kar je povezano z optimističnimi ocenami ameriške centralne banke oziroma z njeno napovedjo, da pušča odprta vrata za morebiten tretji krog kvantitativnega sproščanja QE 3. Ben Bernanke meni, da je trenutna monetarna politika ravno pravšnja. Brent je sicer včeraj za hip zanihal precej pod 118 dolarjev, potem ko so bili objavljeni podatki o visokih zalogah nafte v ZDA. V Reutersovi anketi so analitiki napovedali, da bo povprečna cena nafte vrste brent v letošnjem letu 117,30 marčevska napoved 114,70, povprečna cena lahke nafte pa 105,60 dolarja prej 104,60 dolarja. Dodajmo, da je imelo največje ameriško naftno podjetje Exxon Mobil v prvem četrtletju namesto lanskih 10,65 le 9,5 milijarde dolarjev dobička, kar je povzročilo petodstotni padec delnic. Skoraj desetodstotni skok Applovih delnic V New Yorku so borzni posredniki v sredo pozdravili navdušujočo rast Applovega četrtletnega dobička, saj je proizvajalec iPhonov skoraj podvojil dobiček. Delnice so poskočile za devet odstotkov, na 610 dolarjev. Indeks Nasdaq 3.029 točk pa za 2,30 odstotka, kar je rekordna letošnja rast. Na 0,69-odstotno zvišanje elitnega indeksa Dow Jones 13.090 točk je vplivala 5,3-odstotna rast Boeingovih delnic. Proizvajalec letal je posloval bolje od pričakovanj. Da vlagatelji od največjih ameriških korporacij zahtevajo le najboljše, dokazuje Caterpillar. Wall Streetu ni bilo dovolj, da je dobiček povišal za 29 odstotkov. Ker je bilo podjetje precej skeptično glede kitajske in brazilske rasti, so delnice padle za skoraj pet odstotkov.
|
negative
|
7,730
|
Od 300 milijonov evrov so jih zbrali že 130 milijonov Nemško svetovalno podjetje Roland Berger je našlo zadostno število vlagateljev za ustanovitev evropske bonitetne hiše, ki bo delala konkurenco trem ameriškim bonitetnim agencijam. Trenutno panogo obvladujejo in s svojimi ocenami največ denarja zaslužijo ameriške agencije Standard & Poors, Moodys in Fitch, ki pa bodo kmalu dobile konkurenco, h kateri so pozivali v številnih evropskih državah, ki so jim omenjene agencije zaradi finančne krize znižale bonitetne ocene, zaradi česar so bile posledično prisiljene dražje plačevati posojila. Po drugi strani so deležne očitkov, da so bile z dobrimi ocenami za ničvredne vrednostne papirje sokrive za izbruh finančne krize leta 2008. Evropska bonitetna agencija naj bi začela predvidoma delovati v prihodnjem letu ter se bo ukvarjala z ocenjevanjem podjetij in držav. Svoje sodelovanje pri bonitetni agenciji evropskega izvora, ki bo delovala globalno , je že obljubilo zadostno število bank in zavarovalnic, so sporočili iz podjetja Roland Berger. Potrebni začetni kapital je ocenjen na 300 milijonov evrov, za zdaj pa jih imajo obljubljenih okoli 130 milijonov. Morebitna lastniška soudeležba držav v novi agenciji ni predvidena. Projekt sta že pozdravili nemška vlada in Evropska komisija.
|
neutral
|
7,731
|
Prijavljenih 3.662 brezposelnih oseb Na Koroškem se je brezposelnost zmanjšala v primerjavi z mesecem prej in v primerjavi z decembrom lani. Kljub temu ostaja prijavljenih več brezposelnih, kot je povprečje države. Na štirih koroških uradih za delo je bilo aprila letos prijavljenih 3.662 brezposelnih oseb, kar je za 8,9 odstotka manj kot konec lanskega leta, ko je bilo prijavljenih 4.018 brezposelnih. V primerjavi z marcem letos se je število brezposelnih zmanjšalo za 4,3 odstotka, kažejo podatki Zavoda RS za zaposlovanje. Najbolj se je brezposelnost od lanskega decembra zmanjšala na območju urada za delo Radlje ob Dravi, in sicer za 11,7 odstotka. Kljub temu pa je na območju Radelj ob Dravi stopnja registrirane brezposelnosti še vedno najvišja na Koroškem. Zadnji podatki so za mesec februar letos, kažejo pa 14,8-odstotno brezposelnost. Na območju celotne Koroške je bila februarja stopnja registrirane brezposelnosti 12,8-odstotna, slovensko povprečje pa je bilo februarja letos 12,4-odstotno.
|
neutral
|
7,732
|
Prejel le 659.000 evrov bruto Na vrhu stotih najbolj plačanih menedžerjev lanskega leta, ki so že razkrili prejemke, se je uvrstil prvi mož Krke Jože Colarič. 100. mesto pa zaseda predsednik uprave NLB-ja Božo Jašovič. Lestvico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev so objavili v časopisu Dnevnik, se bo pa v jesenskih mesecih verjetno spremenila, saj vse gospodarske družbe še vedno niso objavile prejemkov članov uprav in nazornih svetov, nekatere pa kljub zakonskim obveznostim tega ne naredijo pregledno. Na vrhu lestvice je Jože Colarič, ki je za vodenje Krke prejel 659.000 evrov bruto, sledita mu član uprave Krke Aleš Rotar 521.000 evrov bruto in generalni direktor družbe Scania Slovenija Harald Woitke 494.711 evrov bruto. Ti menedžerji so se po ugotovitvah Dnevnikovega novinarja Matjaža Polaniča na vrh zavihteli predvsem zaradi propada gradbenih baronov Ivana Zidarja in Dušana Črnigoja, ki sta v preteklih letih služila največ. Skupno so prejeli 21 milijonov evrov v enem letu Deseterico najbolje plačanih slovenskih menedžerjev dopolnjujejo še člana uprave Krke Zvezdana Bajc 474.000 evrov bruto in Vinko Zupančič 379.000 evrov, nekdanji predsednik uprave Save Janez Bohorič 313.000 evrov, predsednica uprave Probanke Romana Pajenk 310.800 evrov, nekdanja člana Savine uprave Vinko Perčič 292.000 evrov in Emil Vizovišek 291.000 evrov ter glavni izvršni direktor SKB Andre-Marc Prudent 278.100 evrov. Teh sto menedžerjev je lani skupno prejelo 21,1 milijona evrov bruto, vsak med njimi pa je dobil povprečno 17.600 evrov bruto na mesec. Zanimivo je tudi to, da za uvrstitev na lestvico ni treba, da družba, ki jo vodiš, posluje dobro. Tako so se nanjo uvrstili tudi nekdanji predsednik uprave Nove KMB Matjaž Kovačič, predsednik uprave NLB v odhajanju Božo Jašovič, Janez Bohorič, Vinko Perčič in Emil Vizovišek, kljub temu da njihove družbe poslujejo z ogromnimi izgubami.
|
positive
|
7,733
|
Sredi julija se mandat izteče petim od devetih nadzornikov Delničarji NKBM-a bodo na skupščini 8. junija vendarle odločali o imenovanju novih nadzornikov, potem ko je njihovo zamenjavo že pred časom zahteval AUKN. Petim izmed devetih članom nadzornega sveta predsedniku Dušanu Jovanoviču ter članom Andreju Svetini, Alešu Krisperju, Antonu Guzeju, Francu Škufci in Janezu Košaku se bo mandat namreč iztekel 14. julija. V sklicu skupščine delničarjev druge največje slovenske banke, objavljenem v časopisu Večer, piše, da so za mesta nadzornikov poleg dveh dozdajšnjih članov, Škufce in Košaka, predlagani Goran Dimc, Dag Kralj, Igor Marinšek in Janja Postružnik. Ker je že pred časom z mesta nadzornika odstopil Ivan Simič, ga bo do izteka mandata julija 2015 nadomestila Aleksandra Špiler. Od starih članov v nadzornem svetu tako zagotovo ostajata le Vida Lebar in Darjan Petrič. Sicer pa se bodo lastniki banke, med katerimi je poleg države kot največjega še več kot 100.000 malih delničarjev, seznanili tudi z lanskim negativnim poslovanjem. Bilančna izguba banke je bila namreč konec leta 2011 83,7 milijona evrov in bo po predlogu uprave in sedanjega nadzornega sveta ostala prikazana kot nepokrita. Po njunem predlogu naj bi jima delničarji na skupščini izglasovali tudi razrešnico, odločali o nekaterih statutarnih spremembah in o revizorski hiši za letošnje leto. NKBM ima od 24. aprila tudi novega predsednika uprave, nekdanjega prvega moža Pošte Slovenije Aleša Hauca, medtem ko preostalih članov uprave nadzorni svet še ni imenoval. Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države je že februarja, po sporu z zdajšnjimi nadzorniki, zahtevala izredno skupščino in zamenjavo nadzornega sveta, a je pozneje v dogovoru z upravo družbe zahtevo po izredni skupščini umaknila, ne pa tudi zahteve po zamenjavi nadzornikov.
|
neutral
|
7,734
|
Evro nadaljuje pot navzdol Prvi mož Yahooja Scott Thompson si je izmislil, da ima diplomo iz računalništva, kar je že zahtevalo prvo žrtev. Odstopila je članica uprave Patti Hard. Hardova je bila zadolžena, da preveri Thompsonovo izobrazbo. V resnici je na univerzi Stonehill College študiral poslovodstvo in ne računalništvo. Ker Patti Hard svoje naloge ni opravila dobro, zapušča Yahoo. Mimogrede, tudi ona je malce olepšala svoj življenjepis. Thompson se je vsem opravičil. Nekateri zaposleni menijo, da bi moral odstopiti tudi on, njegovi ožji sodelavci pa ga za zdaj še podpirajo. Primer je lahko zgled Slovencem K nam je prišel zaradi svojih dosežkov v zadnjih petih, desetih letih. Ni prav pomembno, kaj se je dogajalo, ko je bil star 22. Gre za menedžerja z izkušnjami uspešnega vodenja velikih podjetij s tehnološkega področja, so zapisali. Zgodba je pri nas zanimiva zaradi afere o srednješolskem spričevalu poslanca Ivana Simčiča. Primer Yahooja je lahko tudi Slovencem lep zgled, kako se je treba odgovorno odzvati na takšne neljube dogodke. Finančne krivulje na Valu 202 Prvi pozivi, naj ECB spet ukrepa in kupi čas za sanacijo predvsem španskega bančnega sektorja. Španski bančni sektor na kolenih Na ceno Yahoojevih delnic Thompsonova neresnica ni dosti vplivala. Vlagatelji imajo trenutno drugačne skrbi, ki so povezani predvsem z novo zaostritvijo evropske dolžniške krize. V Grčiji je po parlamentarnih volitvah položaj še bolj negotov, vedno bolj pa postaja nevarna Španija. Bančni sektor je na kolenih. Vlada zahteva, da zbere skupno 35 milijard evrov kapitala za zavarovanje tveganj na nepremičninskem trgu. Donos desetletne španske obveznice se je zvišal nad šest odstotkov. Visoka rast nemškega izvoza Varno zatočišče so nemške obveznice, saj saj se je donos desetletne znižal na rekordno nizkega 1,53 odstotka. Marca je največje evropsko gospodarstvo spet presenetilo s podatkom o zunanjetrgovinski bilanci. Izvoz je znašal 98,9 milijarde evrov, kar je 8,4 odstotka več kot februarja. To vliva upanje, da se bo Nemčija izognila tehnični recesiji, potem ko je imela v zadnjem lanskem četrtletju rahlo negativno rast. Tečaji delnic na Lj. borzi TELEKOM +1,39 % 73,00 EUR MERCATOR +0,00 % 130,00 NOVA KBM +0,00 % 3,25 LUKA KOPER -0,30 % 10,00 KRKA -0,55 % 47,29 GORENJE -1,33 % 5,20 PETROL -2,18 % 192,50 ZAV. TRIGLAV -2,64 % 14,00 Evropske borze na štirimesečnem dnu Vodilni evropski delniški indeksi so v torek dosegli štirimesečno dno, v Grčiji pa je delniški trg zdaj celo najnižje po letu 1992. Od nedeljskih volitev je atenska borza ob polomu bančnih delnic padla za 10 odstotkov. Frankfurtski DAX30 se je v torek znižal za skoraj dva odstotka in bil tudi danes ob 14.30 za pol odstotka v minusu 6.410 točk. Newyorški Dow Jones 12.932 točk je torkovo trgovanje končal za 0,59 odstotka v minusu, prav tolikšna je bila njegova izguba sredi srede. Evro nadaljuje pot navzdol Evro je danes padel na 1,2939 dolarja, kar je nova najnižja vrednost po januarju. Zlato je zdrsnilo na 1.580 dolarjev, cena lahke nafte je pod 96 dolarji, cena brenta pod 112 dolarji. Na Ljubljanski borzi je bilo v sredo daleč največ prometa, 592 tisoč evrov, s Krkinimi delnicami, ki so nihale med vrednostma 46,85 in 47,70 evra. Petrolove in Triglavove delnice so izgubile več kot dva odstotka. Med redkimi podražitvami omenimo Telekom. Ob desetih sklenjenih poslih so se najvišji sklepali pri 73 evrih.
|
negative
|
7,735
|
Tomaž Kavčič v oddaji Prava ideja! Nikoli ne pozabim, od kod sem doma, pravi kuharski mojster Tomaž Kavčič, ki je eden najbolj cenjenih Slovencev pri gastronomskih strokovnjakih. Pri jedeh navdih črpa iz domačega okolja. Kavčič vodi družinsko restavracijo Pri Lojzetu v dvorcu Zemono in slovi kot pravi kuharski inovator. Madžarski gastronomski vodnik Dining Guide je restavracijo opisal kot najboljšo restavracijo srednje in vzhodne Evrope, dobila pa je tudi zelo visoko oceno v znanem vodniku italijanskega časopisa L Espresso. Sam delo v gostinstvu jemlje kot slog življenja, vse, kar dela, pa počne z mislijo na gosta. Tomaž Kavčič, ki navdušuje še tako petične svetovne poznavalce hrane, je bil gost v tokratni oddaji Prava ideja!. Prava ideja je na sporedu vsako sredo ob 23. uri, ponovitev pa vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Vabljeni k ogledu! Prihajate iz družine, kjer je gostinstvo že tradicija. Ste to vzeli kot poslanstvo, prednost ali morda kdaj kot breme? Vse troje. Vsekakor je prednost v tem, da rasteš v takšni delavni družini. Težava pa se včasih pojavi, ko želi nova generacija podati svoje nove prijeme. Čeprav moram sam pohvaliti svojo mamo, ki je vedno dopuščala dosti svobode pri ustvarjanju. Pri nas je bil zato prehod med generacijami zelo lahek. Kdaj ste se odločili, da vas kuhanje in vodenje restavracije veseli? Bolj kot za kuharja se imam za gostinca. Da se predam 100-odstotno gostinstvu, sem se odločil po odsluženem vojaškem roku. To je že kar nekaj let nazaj, restavracijo pa sam vodim zadnjih nekaj let. V številnih slovenskih in tujih specializiranih revijah in vodnikih lahko o vaši kuhi in restavraciji beremo same pohvale, imenujejo vas mali princ slovenske kuhinje . Vas je iskanje popolnosti v kulinariki vedno navduševalo? Imam svoj osebni stil in način ukvarjanja z gostinstvom. Izbral sem to pot. Vedno hočem biti perfekcionist, cilj pa je, da zadovoljimo gosta. Na prvem mestu mi je vedno gost in vse se začenja z mislijo na gosta. Ker jemo tudi z očmi, je za popoln užitek pomembna tudi sama prezentacija posamezne jedi. Zato sam raje govorim o gostinstvu, ne samo o kuhanju, saj je zame pomembno, da gosta primerno sprejmemo od pozdrava do na svidenje . To lahko predstavlja 10 minut ali štiri ure. Vse, kar se zgodi v tem času, je enako pomembno – od priprave krožnika, kuhanja do postrežbe. Zelo mi je pomembno, da ideja pride od kuhinje do gosta. To se v restavracijah velikokrat pozablja. Gostili ste veliko svetovno znanih političnih in drugih imen. Je v takih primerih priprava na dogodke drugačna? Nič ni drugačna, saj menim, da je naša restavracija, kjer je, prav zato, ker ne delamo razlik. V današnjih hitrih časih dobro uspevajo predvsem restavracije s hitro prehrano. Vi se držite t. i. principa slow food. Si ljudje vzamejo čas za dober obed? Je to prihodnost? V gostinstvu mora biti tako hitra hrana kot počasno prehranjevanje. Oboje ima prihodnost. V zadnjih treh letih pa opažam, da si ljudje vzamejo vedno več časa zase. Kriza nam ni prinesla le slabih stvari, ampak tudi to, da znamo bolj ceniti skupne trenutke in krepiti medčloveške odnose. Pogosto poudarjamo, da je treba spodbujati domačo, lokalno proizvodnjo hrane. Se tudi vi tega držite? Od nekdaj. Pri kreiranju jedi vedno začnem doma. Nikoli ne pozabim, od kod sem doma. To bi moralo biti eno od pravil slovenskega gostinstva. Imamo toliko odličnih osnovnih sestavin, da bi bilo res škoda, da jih ne bi uporabljali in predstavljali gostom. Kje pa, poleg domače kulinarike, še iščete navdih za pripravo jedi? Navdih iščem na potovanjih, predvsem pa se velikokrat spomnim svojega otroštva. Ne pozabim na tradicijo in na spomine. Mislim, da se vsi radi vračamo z mislimi v otroštvo. Kaj bi vi izpostavili kot svojo najboljšo jed? Odvisno od razpoloženja, trenutka, časa. Ne kompliciram. Rad imam vse jedi, ki so narejene z dušo in ljubeznijo. Kljub temu pa že leta vpis na srednjo gostinsko šolo upada. Se vam zdi, da poklic v gostinstvo pri nas ni tako cenjen kot ponekod v drugih državah? Preden se kdo odloči za ta poklic, mora gostinstvo vzeti kot stil življenja. To je eden težjih poklicev, saj ti vzame veliko časa, energije, ti pa tudi veliko vrne. V zadnjem času so pri razpoznavnosti v prednosti kuharji, zaradi televizijskih oddaj in drugih stvari, ki se vrtijo okoli kuhanja v tujini in pri nas. Sam bi enako izpostavil strežbo in natakarje, saj morajo znati več jezikov, imeti kulturo. Gostinsko šolo bi priporočal vsem, ki imajo voljo do dela. Po šoli pa se stvari šele začnejo razvijati in sledi učenje. Gostinstvo ima lepo prihodnost. Veliko poklicev je v dobi računalništva in spleta izgubilo na pomenu ali propadlo, v gostinstvu pa menim, da bo obratno. Ljudje bodo vse bolj iskali pristen stik z ljudmi, saj se s spletom izgublja osebni stik. Mladim bi priporočal, da se odločijo zanj.
|
positive
|
7,736
|
Banko slabe naložbe še kar vlečejo na dno Slab poslovni izid je posledica 84,9 milijona evrov slabitev in rezervacij. Čisti dobiček bi brez tega znašal 42 milijonov evrov, so sporočili iz banke. Banka je pozitiven posloven izid dosegla na področju bančništva na drobno in finančnih trgov. Nadaljevanje racionalizacije stroškov so prinesli zmanjšanje stroškov za 4,1 milijona evrov oz. jih je bilo za sedem odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Banka je bila ves čas tudi visoko likvidna. Skupina NLB je pred rezervacijami ustvarila dobiček, vreden 58,2 milijona evrov, skupina pa je oblikovala za 98 milijonov evrov oslabitev in rezervacij. Na strateških tujih trgih je skupina NLB sicer imela dobiček, so še zapisali.
|
negative
|
7,737
|
Letos največji tedenski padec indeksa Dow Jones Po razkritju, kakšno izgubo je v šestih tednih ustvaril JPMorgan Chase, je jasno, da največje banke predstavljajo sistemsko tveganje finančnemu sistemu, saj so prevelike in preveč kompleksne, njihova slast po dobičku nezadržna ... ... njihove enote za upravljanje s tveganji pa tako tvegane, kot so tvegane naložbe, ki naj bi jih te enote ščitile. Bruno Iksil, zaposlen v londonski podružnici največje ameriške banke po bilančni vsoti JP Morgan in katerega eden od vzdevkov je Beli kit White Whale, je od začetka aprila z nenavadno visokimi stavami na trgu izmenjav posojilnega tveganja svoji enoti za upravljanje s tveganji pridelal dve milijardi dolarjev izgube. Škandal za banko verjetno ne bo imel dolgoročnih posledic, vsekakor pa šokantna izguba in način, kako je banka javnosti predstavila to težavo , znižujeta že tako načet sloves pohlepnih bankirjev. Volckerjevo pravilo bo treba zaostriti Pojavlja se vedno več zahtev po okrepitvi Volckerjevega pravila, ki poslovnim bankam prepoveduje špekulativno trgovanje za lasten račun. Tehnično gledano, Bruno Iksil sicer pravila ni kršil pravila, ki se imenuje po nekdanjem predsedniku Zveznih rezerv, toda marsikdo se zgraža, kako je mogoče zaščititi neko naložbo in pri tem izgubiti kar dve milijardi. Kakšen je smisel, da gre hedge v isto smer kot tvegana naložba tvojih strank? Fed bo moral okrepiti nadzor, preden se bo kdo še močneje opekel s finančnimi inštrumenti, katerih delovanja ne razume niti večina v upravi bank. Zgodile so se nezaslišane napake. Zanje smo krivi sami, in to ni način upravljanja s tveganji, je bil po razkritju o dveh milijardah izgube samokritičen predsednik uprave banke JPMorgan Chase Jamie Dimon. Ironija je, da Dimon velja za enega največjih strokovnjakov pri upravljanju s tveganji. Več v rubriki Finančne krivulje na Valu 202. Letos največji tedenski padec indeksa Dow Jones Delnice banke JPMorgan so v petek ob rekordnem prometu padle za skoraj deset odstotkov in navzdol potisnile celoten finančni sektor, ki je v prvem letošnjem četrtletju občutno pridobival +21,5 odstotka, zdaj pa so ameriške finančne delnice v povprečju le še 13,6 odstotka nad vrednostjo z začetka leta. Dow Jones se je pretekli teden znižal za 1,7 odstotka, kar pomeni največji tedenski padec letos. Škandal v JPMorganu je za finančne trge prišel v neprimernem trenutku, saj je zadnje čase že tako veliko negotovosti zaradi evropske dolžniške krize in znakov, da se kitajska gospodarska rast nevarno upočasnjuje. Na potezi spet evropski voditelji V soboto se je kitajska centralna banka odločila za nov ukrep, da bi spodbudila gospodarstvo, saj bo z 18. majem za pol odstotne točke znižala stopnjo obveznih rezerv, ki jih morajo imeti poslovne banke. Tudi Evropa bo morala najti način, kako se izkopati iz krize. Razmere se zlasti v Grčiji in Španiji poslabšujejo. Samo varčevanje ne more biti pravi odgovor. V ponedeljek bo v Bruslju zasedanje finančnih ministrov evrskega območja, dan kasneje pa zasedanje ministrov vseh 27 članic Evropske unije. Konec tedna se bodo voditelji držav G8 srečali v Camp Davidu, gostil jih bo ameriški presednik Barack Obama. Dow Jones12.820 točk Nasdaq2.933 DAX30 Frankfurt 6.579 FTSEurofirst 3001.022 Nikkei Tokio8,953 10-letne am. obvezn.donos 1,84 % EUR/USD1,2916 USD/JPY79,93 EUR/CHF1,201 Nafta brent112,26 USD Zlato1.578 USD Euribor, 6-mesečni0,977 % Ni realne osnove za padec Krkinih delnic Indeks SBI TOP je na tedenski ravni izgubil več kot štiri odstotke, pri čemer so se najbolj pocenile delnice Mercatorja za skoraj deset odstotkov in Nove KBM za šest odstotkov. Padec bi lahko povezali z varčevalnimi ukrepi v Sloveniji, ki so jih malo bolj resno vzeli tuji vlagatelji, ki so pritisnili na prodajno stran, je pojasnil Marko Pavlović GBD, ki pa vseeno verjame, da je rez v javno porabo korak v pravo smer. Krka je po objavi rezultatov prvega letošnjega četrtletja v četrtek padla pod 45 evrov, v petek pa okrevala. Ni neke realne osnove za padec tečaja, je prepričan Pavlovič. Je pa ta po vseh naših analizah podcenjen, je dodal
|
negative
|
7,738
|
Nadzorniki zadovoljni z njihovim delom Nadzorniki družbe so se odločili, da uprave ne razrešijo, so pa ugotovili, da kljub dobremu poslovanju še obstajajo rezerve, zlasti pri bolj skupinskem delu in v manj nesoglasjih znotraj uprave. Predsednik nadzornega sveta Janez Požar je po seji nadzornikov povedal, da nadzorni svet zdajšnji upravi priznava dosežke pri povečanju obsega poslov in brzdanju stroškov, hkrati pa ugotavlja, da obstajajo velike rezerve pri notranji organizaciji dela ter pri izboljšanju učinkovitosti poslovnih procesov. Glavne ovire za večjo uspešnost pa so po mnenju nadzornikov pomanjkanje timskega dela in notranja nesoglasja med člani uprave. Nadzorni svet bo zato na skupščini, ki bo predvidoma 9. julija, predlagal spremembo statuta družbe, s katero bi namesto zdajšnje štiričlanske uvedli enočlansko upravo, je še pojasnil Požar. Gradivo za skupščino naj bi nadzorniki obravnavali na naslednji seji 25. maja, ko bo na vrsti tudi poročilo o poslovanju družbe v letošnjem prvem četrtletju. Veselko Dobro je, da je več različno mislečih Glede enočlanske uprave je predsednik uprave Luke Gregor Veselko poudaril, da je pri štiričlanski upravi dobro, da ne razmišljajo vsi enako. Ključno pa je, da se potem, še posebej glede velikih odločitev, sprejme neko soglasje. Uprava je v zadnjih treh letih sprejela ogromno takih velikih odločitev in take ključne odločitve so bile vse soglasne, je spomnil. Delavci bi radi videli odhod uprave Predstavnik delavcev v nadzornem svetu in predsednik sindikata žerjavistov Mladen Jovičič pa je pričakoval, da bodo danes vendarle glasovali o zaupnici upravi. Ni šlo za neke katarzične ali revolucionarne želje po odstavitvi uprave. Enostavno je prepričanje predstavnikov zaposlenih, da je položaj tak, da je upravo treba zamenjati čim prej, je pojasnil.
|
neutral
|
7,739
|
Stavkati nameravajo do izpolnitve stavkovnih zahtev Zaposleni v Primorju ter njegovih podjetjih Instalacije in Avtoservis so ob 7. uri začeli stavkati, ker jim uprava družbe do petka ni izplačala preostanka plač za marec. Sindikati so s stavko zadovoljni. Vodja stavkovnega odbora Damjan Volf je za MMC povedal, da so vsi trije člani uprave pisno obljubili, da bo že v petek denar nakazan delavcem. Ker obljube niso izpolnili, so razočarani in ogorčeni . Delodajalec sicer pravi, da naj bi prišlo do prepozne transakcije, nas pa zanima le to, da denar pride na tekoči račun delavcev, ki ga krvavo potrebujejo . Ob tem je dodal še, da obstaja možnost, da bi denar delavci dobili že danes, vendar dokler ne bo denar na tekočih računih oziroma dokler ne bodo izpolnjene stavkovne zahteve, bodo delavci stavkali. Stavka poteka na deloviščih po Sloveniji Delavci tako stavkajo na deloviščih po Sloveniji in enotah podjetja v Ajdovščini. Na deloviščih podjetja v tujini, kjer so zaposleni predvsem tujci, naj stavke ne bi bilo. Po zagotovilih Volfa stavka poteka super . Zelo pozitivno smo presenečeni, zaposleni so jo sprejeli zelo pozitivno, je pojasnil in ob tem dodal, da je več kot 90 odstotkov zaposlenih, ki imajo pravico stavkati, to pravico tudi izkoristilo. Stavka poteka na delovnih mestih, kar pomeni, da so delavci šli na delo, so ob svojih delovnih strojih, ki pa ne delajo, je še dejal. Denar za plače naj bi prispeval strateški partner Pojasnilo uprave glede denarja za plače, ki bi ga moral nakazati morebitni strateški partner Patera, delavci tako pričakujejo dopoldne. Do zdaj razen napovedi prek tiskovne predstavnice, da je uprava Primorja pripravljena z odvetniškima listinama jamčiti za Paterino zagotovilo denarja in njegovo nakazilo na račun hčerinske družbe ajdovskega gradbenega podjetja CPG, niso prejšnji petek prejeli ničesar konkretnega, je za Radio Slovenija poročal Valter Pregelj. Nova uprava ajdovskega gradbinca, ki jo vodi Darko Valenčič, je sicer prejšnji teden sindikalistom predstavila načrt za poplačilo obveznosti z naslova plač in prispevkov ter s tem delno izpolnitev stavkovnih zahtev. Poleg tega je uprava napovedala, da naj bi denar za plače prispeval strateški partner, s katerim se dogovarjajo za 30-milijonsko dokapitalizacijo. Agonijo lani skušali rešiti z zamenjavo upravnega odbora Primorje je še zadnje veliko gradbeno podjetje v Sloveniji. Zaradi velike krize v gradbeništvu je tudi ajdovska družba zašla v težave. Zadevo so z zamenjavo upravnega odbora poskušali rešiti že lani, vodenje pa je po odstopu Dušana Črnigoja prevzela Marjana Novak, po njenem odstopu pa še Valenčič. Zadnji naj bi poskrbel za dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi strateški partner Icon Capital Group iz Atlante vložil 30 milijonov evrov. Več o usodi Primorja bo tako znano dopoldne in v tem tednu, ko v Slovenijo prihaja omenjeni ameriški vlagatelj in ko v upravi Primorja pričakujejo od bank upnic tudi pisno potrdilo o podaljšanju moratorija na odplačevanje posojil do 30. junija.
|
negative
|
7,740
|
Poslovanje Luke Koper sicer uspešno Člani nadzornega sveta Luke Koper bodo nadaljevali razpravo o zaupnici upravi. Minister Zvonko Černač je nadzornikom pisno sporočil, naj skrbijo za interese družbe in naj ne nasedajo lobistom. Sporočilo ministra za infrastrukturo je pred sejo, ki naj bi pomenila slovo celotne uprave, poskrbelo za še dodatno razburjenje. Minister je še zapisal, da razlogov za razrešitev predsednika uprave Gregorja Veselka ne vidi. Če boste nadzorniki vseeno razrešili upravo, boste tudi odgovorni za zastoj v razvoju, jih je opozoril. Černač Nadzorni svet bo moral prevzeti odgovornost O tem, ali naj še zaupajo upravi, so nadzorniki že govorili, razpravo pa naj bi dokončali na ponedeljkovi seji, je za Radio Slovenija poročala Nataša Ugrin Tomšič. En član uprave je odstopil, medtem so iskali kandidata, ki bi nadomestil Gregorja Veselka. Černač ob tem meni, da je Luka pomembna družba, ki je lani poslovala dobro. Če bo nadzorni svet le dober mesec pred skupščino res odpoklical vodstvo, potem mora po njegovem mnenju prevzeti tudi odgovornost za bistveno upočasnitev poslovanja, predvsem pa aktivnosti glede strateškega povezovanja. Člani sveta ministrovo pismo razumejo kot grožnjo Ministrovega pisma prvi nadzornik Janez Požar ne komentira, nekateri člani nadzornega sveta pa ga razumejo kot grožnjo. Raje bi odstopili, kot se uklonili ministrovim navodilom. Veselko pa je pojasnil, da je že večkrat dejal, da se s takimi zadevami ne ukvarja. Trenutno sem predsednik uprave te družbe in zadolžen za vodenje te družbe. Nadzorniki imajo legitimno pravico, da ocenjujejo moje delo in delo uprave, ki jo vodim, in na podlagi tega odločajo, kako naprej, je dejal. Poslovanje Skupine Luka Koper je sicer več kot pozitivno. Lani so tako končali s čistim dobičkom, vrednim 447.729 evrov, brez slabitve finančne naložbe v Intereuropo pa bi čisti dobiček skupine lani znašal kar 12,9 milijona evrov. Poslovni prihodki skupine Luka Koper - ladijski pretovor je bil lani rekorden in je znašal 17 milijonov ton oz. 11 odstotkov več kot v letu 2010 - so se glede na leto 2010 lani povečali za 13 odstotkov na 143,6 milijona evrov.
|
neutral
|
7,741
|
Namestnik in član uprave ostajata ista Nadzorni svet Pošte Slovenije je za novega generalnega direktorja imenoval Borisa Novaka, ki bo na tem mestu nasledil Aleša Hauca. Med tremi kandidati, ki so se predstavili, je nadzorni svet najbolj prepričal Boris Novak, dozdajšnji direktor za korporativno varnost in nadzor v Pošti. Družbo bo vodil prihodnjih pet let. Namestnik generalnega direktorja ostaja Igor Marinič, član poslovodstva pa Vinko Filipič. Prepričal je s svojo vizijo S prijavljenimi kandidati se je pogovorila kadrovska komisija NS-ja, ki so ji pomagali tudi nekateri zunanji sodelavci in agencija. Na razpis za mesto generalnega direktorja, ki se je iztekel 20. aprila, je sicer prispelo pet prijav, od katerih je bil eden izločen že prej, na današnjo sejo nadzornikov pa so povabili trojico preostalih. Izbrani kandidat nas je prepričal s svojimi strokovnimi referencami in vizijo prihodnjega vodenja ter delovanja Pošte Slovenije, pri čemer ne gre zanemariti, da ima izkušnje tudi na poštnem področju, saj je bil nekaj let direktor sektorja za korporativno varnost in svetovalec poslovodstva, je dejal predsednik nadzornega sveta Davorin Kračun. Le razvoj zagotavlja prihodnost Novak se je po nastopu položaja nadzornikom zahvalil za zaupanje in dodal, da je imenovanje za generalnega direktorja zanj velika čast, hkrati pa tudi odgovornost. Krepili bomo naš položaj na področjih, na katerih smo najboljši. Zavedamo pa se tudi, da le razvoj novih storitev družbi zagotavlja prihodnost, je zatrdil. Sicer pa je Pošta Slovenije lani kljub zaostrenim gospodarskim razmeram dosegla čisti dobiček v višini 8,9 milijona evrov. Ta je presegel načrtovanega za kar 144 odstotkov, hkrati pa je bil za 46 odstotkov nižji od doseženega v letu 2010. Nižji rezultat je posledica slabitve naložbe v delnice NKBM.
|
neutral
|
7,742
|
Izgubo povzročil londonski Beli kit Prva dama naložb pri največji ameriški investicijski banki JPMorgan Chase Ina Drew je po objavi 2,3-milijardne izgube banke v le zadnjih šestih tednih odstopila. Direktorica oddelka za investicije v banki JPMorgan Chase, ki je na leto zaslužila 15,5 milijona dolarjev, je sprejela odgovornost za napačne poteza, ki jih je pod njenim vodstvom naredila enota za upravljanje s tveganji. Preberite tudi Največja ameriška banka z dvemilijardno izgubo Nasedla naložba Belega kita še bolj omajala ugled bančnikov Banke sicer ne skrbijo toliko rdeče številke, kot jih skrbi ugled banke - še isti dan, v četrtek, ko je izvršni direktor Jamie Dimon objavil izgubo, je vrednost delnic padla za 15 milijard dolarjev. Ina Drew je bila več let odličen parter našemu podjetju, zato nedavni dogodki ne smejo zasenčili njenega preteklega dela, je o svoji kolegici, ki je v banki delala sedem let, dejal Dimon. Med drugim naj bi v banki zdaj odstopila še dva njena podrejena sodelavca. Za izgubo kriv londonski Beli kit Za velike izgube s trgovanji je sicer odgovoren londonski trgovec z vrednostnimi papirji za banko Bruno Iksil, ki so mu zaradi velikanskih vsot denarja za stave z izmenjavami posojilnega tveganja credit default swaps rekli kar londonski Beli kit . Obrvi je dvigal že aprila, vendar pa je takrat Dimon skupaj z drugimi vodji banke zamahnil z roko in zavrnil opozorila. Volckerjevo pravilo bo bankam prepovedovalo ustvarjanje dobička V nedeljo je za televizijo NBC priznal, da aprila ni imel prav, vendar se je branil, ker ni vedel za vse razsežnosti vprašanja. Priznal je, da so naredili hudo napako in prizadeli veliko škodo lastni verodostojnosti, za kar bodo plačali ceno. Nekaj novih regulacij zaradi zadnje finančne krize, ki jo je pomagal povzročiti Wall Street s podobnimi postopki, kot jih je zdaj ponovno zagrešila banka JP Morgan Chase, je bilo že potrjenih. Uvaja pa se še tako imenovano Volckerjevo pravilo, ki poslovnim bankam prepoveduje trgovanje za lasten račun. Prvi mož JPMorgan trdi, da banka ni ustvarjala dobička Dimon sicer zatrjuje, da omenjeno pravilo ne bi preprečilo polomije, ker pravilo prepoveduje podobno trgovanje za dobiček banke. Po njegovih besedah so s propadlimi investicijami v bistvu želeli banko le zaščititi pred izgubami, ne pa pridelati dobička.
|
negative
|
7,743
|
Delnice padle, nafta okrevala, zlato tik nad mejo 1.550 USD Borze so po novici, da bodo v Grčiji nove predčasne volitve, spet padle in hitro pozabile na spodbuden podatek o polodstotni rasti nemškega gospodarstva. Negotovost v Atenah je iz dneva v dan večja, s tem pa tudi možnost, da Grčija zapusti evrsko območje. Ta strah že od grških volitev, ki so bile prejšnjo nedeljo, odganja vlagatelje z delniških trgov. Tudi v Nemčiji je zaradi zaostrovanja dolžniške krize manj optimizma. Indeks Zew, ki meri pričakovanja 300 strokovnjakov, je maja z 12,6 zdrsnil na 10,8 točke, kar je slabše od napovedi 19 točk. Gre za prvi padec po petih zaporednih mesecih rasti. Nemški BDP porasel za pol odstotka Povsem drugače je zvenela novica, da je imelo nemško gospodarstvo v prvih treh mesecih polodstotno rast. To je bolje od pričakovanj. Pesimisti so se bali, da bo po 0,3-odstotnem padcu BDP-ja v zadnjem lanskem četrtletju tudi prvo četrtletje negativno, kar bi pomenilo, da je Nemčija tehnično v recesiji. Zdaj se je po zaslugi Nemčije celotno evrsko območje izognilo recesiji. BDP se v primerjavi z zadnjim lanskim četrtletjem namreč ni spremenil. Finančne krivulje na Valu 202 JPMorgan je v škripcih, potem ko so mehanizmi nadzora odpovedale. Tržna kapitalizacija banke se je v petek znižala za več kot 14 milijard dolarjev. Delnice navzdol, nafta okrevala Frankfurtski delniški indeks DAX30 se je dopoldne zavihtel nad 6.500 točk, toda po 15. uri, ko je iz Aten prišla novica, da grške stranke ne morejo sestaviti vlade, je bila smer le še navzdol. DAX je padel do 6.353 točk. Pričakovano se je odzval tudi evro in pogledal pod 1,28 dolarja. Nafta vrste brent, ki je v ponedeljek pri 110,04 dolarja dosegla najnižjo raven po 25. januarju, se je zvišala nad 112 dolarjev. Cena zlata je tik nad mejo 1.550 dolarjev. V petek na borzi tudi Facebook Medtem se na vstop na borzo pripravlja Facebook. Svoja pričakovanja o vrednosti delnice v javni prodaji IPO je še zvišal in razpon prestavil na vrednost od 34 do 38 dolarjev, kar tržno kapitalizacijo podjetja postavlja v razpon od 93 milijard do 104 milijard dolarjev. V prejšnji vlogi za IPO je družabno omrežje pričakovano ceno za delnico postavila v razpon od 28 do 35 dolarjev. Delnice Facebooka bodo na newyorški borzi Nasdaq začele kotirati v petek. Tečaji delnic na Lj. borzi KRKA +1,48 % 47,40 EUR GORENJE +0,78 % 5,15 PETROL +0,49 % 186,00 LUKA KOPER +0,25 % 10,145 TELEKOM -0,69 % 72,00 MERCATOR -0,78 % 128,00 ZAV. TRIGLAV -2,26 % 13,00 NOVA KBM -4,68 % 3,011 Spet občuten padec Nove KBM Na Ljubljanski borzi je bilo največ prometa s Krkinimi 519 tisoč evrov in Telekomovimi delnicami 105 tisoč evrov. Krka se je ob 84 sklenjenih poslih tretjič zapored podražila in dnevni vrh dosegla pri 47,4 evra. Telekom je nihal med 71 in 72,10 evra. Na negativni strani izstopa Nova KBM. Dan po seji nadzornega sveta ni znano, ali so razpravljali o novi dokapitalizaciji so se delnice mariborske banke pocenile do treh evrov. Indeks SBI TOP 582 točk je izgubil eno točko.
|
neutral
|
7,744
|
NLB predlaga stečaj krovne družbe Primorje Delavci Primorja so se srečali s potencialnim vlagateljem, a zagotovil o plačah niso dobili. Medtem pa je največja upnica družbe banka NLB vložila predlog za začetek stečaja Primorja Holdinga. Julian C. Frost, prvi mož Icom Capital Groupa, potencialnega strateškega partnerja Primorja, se je sešel s predstavniki koordinacije sindikatov. Šlo je predvsem za predstavitveno srečanje, na katerem je Frost predstavil reševanje Primorja, je povedal vodja koordinacije sindikatov Damjan Volf. Vlaganje v Primorje vidi v treh korakih - prvi je poplačilo obveznosti do delavcev, drugi je skrben pregled poslovanja Primorja in tretji vstop v lastništvo družbe, pravi in dodaja, da jih je Frost prosil za razumevanje, saj mora najprej končati pogovore z bankami. Ker pa jim ni pokazal nobenih papirjev, niso pa dobili niti zagotovila, da bodo plače kmalu izplačane, Volf poudarja, da mu bodo verjeli šele tedaj, ko bodo videli denar na bančnih računih zaposlenih. Stavke zato ne nameravajo prekiniti. Stavko še zaostrujejo Zaposleni v Primorju namreč od ponedeljka stavkajo, ker niso dobili plač, svojo stavko pa še zaostrujejo. Ne stavkajo več na gradbiščih, ampak v delavnicah v bližini Črnigojeve hiše v Ajdovščini. Delavci so načrtovali stavko pred Črnigojevo hišo, a se je zaradi mraza in močne burje okoli 200 delavcev zbralo v delavnicah v bližini, je za MMC potrdila novinarka TV Slovenija Mojca Dumančič. Med stavkajoče sta prišla predsednika sindikatov, ki jima pripada večina stavkajočih delavcev - Dušan Semolič z ZSSS-ja in Peter Majcen iz KS-ja 90. Primorju Holdingu, edinemu lastniku Primorja, grozi stečaj Nova Ljubljanska banka, ki je največja upnica družbe Primorje Holding, pa je vložila zahtevo za stečaj. Sodišče po poročanju spletnih Financ pričakuje, da bo predlog za začetek stečaja do konca dne vročen dolžniku, ki se lahko v 15-dnevnem roku izreče o predlogu, nato pa bo sodišče odločalo o utemeljenosti predloga. Da so vložili predlog za stečaj, so za STA potrdili tudi v banki. Primorje Holding je edini lastnik družbe Primorje in je v lasti zdajšnjih in nekdanjih menedžerjev Primorja. Po navedbah Financ so lastniki Primorja Holdinga pri NLB-ju za menedžerski prevzem zastavili 80 odstotkov delnic Primorja. Zavod za zaposlovanje je v pripravljenosti Morebitni stečaj Primorja z več kot 700 delavci bi lahko za novogoriški zavod za zaposlovanje pomenil velike težave. Nanj se že pripravljajo, pravi direktorica novogoriškega zavoda Lučila Hvala. Po njenih pojasnilih bi brez dela ostalo kar nekaj delavcev, ki so starejši od 50 let, imajo različne omejitve pri zaposlitvi ali so invalidne osebe. Na območju Upravne enote Ajdovščina je sicer stopnja brezposelnosti zdaj 12,8-odstotna, ob stečaju Primorja pa bi krepko presegla 20 odstotkov. Kaj bo z zadnjim delujočim velikim gradbenim podjetjem? Potem ko sta v torek po dobrih desetih dneh od imenovanja odstopila predsednik uprave Primorja Darko Valenčič in član uprave Sebastijan Trajkovski, so v koordinaciji sindikatov v Primorju sklicali sestanek z direktorjem družbe Primorje Holding Štefanom Činčem, predsednikom nadzornega sveta Primorja Holdinga Jožetom Vrabcem in največjim posamičnim lastnikom Primorja Holdinga Dušanom Črnigojem. Od njih zahtevajo odgovore o tem, kakšna bo prihodnost Primorja in predvsem zaposlenih, saj se bojijo najslabšega scenarija, to je stečaja. Omenjenim so poslali tudi pisna vabila, vendar zagotovila, da bodo prišli na sestanek, niso dobili. Vprašljiva je udeležba vsaj enega med njimi, saj je Činč trenutno v tujini. Primorje je še zadnje delujoče veliko gradbeno podjetje v Sloveniji, ki pa je v resnih težavah. Agonijo so poskušali že lani preprečiti z zamenjavo upravnega odbora. Vodenje je po odstopu Črnigoja prevzela Marjana Novak, po njenem odstopu pa Valenčič. Ta naj bi poskrbel za dokapitalizacijo družbe, v katero naj bi strateški partner Icon Capital Group vložil 30 milijonov evrov.
|
negative
|
7,745
|
Račun bodo poslali Darsu Na ministrstvu za infrastrukturo bodo sami začeli odstranjevati cestninske postaje, proti Darsu pa sprožili postopke za uveljavitev odgovornosti uprave družbe. Na Darsu presenečeni. V zvezi z odstranitvami motečih prometnih ovir - sredinskih otokov na cestninskih postajah -, ugotavljamo, da Dars na cestninski postaji Log do roka, ki je bil postavljen za njihovo odstranitev, ni izpolnil svojih obveznosti, so zapisali na ministrstvu in dodali, da bodo zato začeli z dejavnostmi za nadomestno izpolnitev in s postopki za uveljavitev odgovornosti uprave Darsa. Minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač je Darsu 20. aprila naložil, da do 15. maja, torej do včeraj, odstrani sredinske otoke na vinjetnih stezah na cestninski postaji Log, v nasprotnem primeru bo na teren poslal rušitelje, račun pa Darsu. Na Darsu medtem ves čas trdijo, da pri odstranitvi cestninskih postaj ne gre za preprosto demontažo objektov, saj so v njih tudi različni vodi od električnih do komunikacijskih. Odstranitev je po navedbah Darsa za uporabnike opazna motnja, dela pa so vredna več kot 20.000 evrov, zato je potreben javni postopek naročanja. Brez elektronskega cestninjenja postaje ostajajo V današnjem sporočilu za javnost so pojasnili, da so načrtovali postopno preureditev cestninskih postaj ob uvedbi elektronskega cestninskega sistema, ki pa je bila s sklepom vlade ustavljena. Razpisna dokumentacija za izbor izvajalca odstranitve čelne cestninske postaje Log je po zagotovilih družbe sicer že pripravljena. Družba zatrjuje, da tudi nima tehničnih možnosti, da bi preureditev cestninske postaje Log izvedla sama. V zvezi s tem na Darsu pojasnjujejo, da so po prejemu odredbe ministra Černača na ministrstvo poslali dopis, kjer so natančno opisali pravne, finančne, varnostne in tehnične vidike projekta ter pojasnili svoje razloge, zakaj menijo, da projekta ni mogoče izpeljati tako, kot to pričakuje minister. Odgovora do danes nismo prejeli, še pravijo na Darsu.
|
neutral
|
7,746
|
Najprej bodo zbirali nezavezujoče ponudbe Aerodrom Ljubljana, Istrabenz in Luka Koper so objavili javni poziv za zbiranje ponudb za nakup skupaj 60,9137 odstotka delnic družbe Aerodrom Portorož. Prodajalci približno 61-odstotnega deleža Aerodroma Portorož bodo najprej zbrali nezavezujoče ponudbe. Zainteresirani kupci jih morajo poslati do 15. junija do 12. ure. Nato bodo opravili ožji izbor ponudnikov, ki jih bodo pozvali k oddaji zavezujočih ponudb ali k pogajanjem, so še navedli prodajalci. Aerodrom Ljubljana prodaja 30,4569-odstotni delež Aerodroma Portorož, Istrabenz 15,2284 odstotka delnic Aerodroma Portorož, Luka Koper pa 15,2284 odstotka delnic Aerodroma Portorož.
|
neutral
|
7,747
|
Marca je bilo delovno aktivnih 814.499 ljudi Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji se je marca v primerjavi s februarjem znižala za 0,4 odstotne točke na 12 odstotkov. Število delovno aktivnih oseb se je v tretjem mesecu na mesečni ravni povečalo za okoli 2500, kažejo končni podati državnega statističnega urada. Marca se je zvišalo tako število delovno aktivnih moških kot delovno aktivnih žensk, hkrati pa je število registriranih brezposelnih moških in žensk nekoliko upadlo. Stopnja registrirane brezposelnosti med ženskami je bila marca 12,5-odstotna, med moškimi pa 11,6-odstotna. Med vsemi registriranimi brezposelnimi osebami je bil delež moških še vedno večji od deleža žensk, vendar se je razlika med spoloma zmanjšala. Delež moških med registriranimi brezposelnimi je tako znašal 53,1 odstotka. Marca je bilo delovno aktivnih 814.499 oseb, kar je 0,3 odstotka oz. skoraj 2500 več kot februarja. Število delovno aktivnih moških se je povečalo za 0,4 odstotka oz. približno 1700, število delovno aktivnih žensk pa za 0,2 odstotka oz. 800 oseb. Število delovno aktivnih se je povečalo v vseh statističnih regijah, razen v zasavski, kjer se je znižalo za 25 oseb. Najbolj se je povečalo v podravski statistični regiji, in sicer za 562. Marca je bilo zaposlenih 722.720 oseb, kar je 0,3 odstotka več kot februarja. Samozaposlenih je bilo 91.779, kar je približno enako kot mesec pred tem. Na mesečni ravni pa se je povečalo število kmetov, in sicer za 0,3 odstotka na 30.422 oseb.
|
neutral
|
7,748
|
Na skupščini najverjetneje tudi o usodi Duhovnikove Varčevanje je Darsu očitno tuje, saj so lani porabili več kot milijon in pol za zunanje svetovalce in odvetnike. Minister Žerjav Uprava bo morala prevzeti odgovornost. Pogodba s podjetjem Triniti PR, vredna dobrih 19 tisočakov, za svetovanje pri komunikaciji z javnostmi glede preureditve cestninske postaje Log, zaradi katere so se v ponedeljek celo sestali nadzorniki, je bila torej le kaplja v morje, je za TV Dnevnik poročala Alenka Pogačnik. Gospodarski minister Radovan Žerjav pa je celo prepričan, da gre pri svetovalnih pogodbah in odvetniških storitvah za prijateljske usluge zdajšnje predsednice uprave Mateje Duhovnik izbrancem. Gre za prijateljske usluge posameznikom in tako se ne dela. To nikamor več ne pelje in uprava bo morala prevzeti odgovornost, je ogorčen minister. Milijon za dokumentacijo Najdražjo pogodbo - vredno kar milijon evrov - so v preteklem letu na Darsu sklenili s podjetjem 360ecm, ki ga vodi Tomaž Besek, ki je na zadnjih volitvah kandidiral na poslanski listi SD-ja. Podjetje naj bi Darsu svetovalo pri vzpostavitvi dokumentacijskega sistema. Predsednica uprave Mateja Duhovnik, ki je danes vendarle stopila pred kamere, je pogodbo pojasnila, rekoč Vrednost pogodbe ni en milijon, je bistveno manjša. Preostanek, dobrega pol milijona evrov, je romal na račune različnih odvetniških pisarn ter svetovalcev s področja javnih naročil in reorganizacije. Strokovnjake za ta področja Dars sicer ima, saj je samo na področju pravnih zadev zaposlenih sedem pravnikov, od katerih vsak prejema okoli 2.700 evrov mesečne plače? Pripad novih zadev zelo velik in moji sodelavci teh zadev ne morejo sami obdelati, je Duhovnikova pojasnila pogodbe z odvetniškimi pisarnami. Prihodnji teden konec vladavine Duhovnikove? Informacija o novih svetovalnih pogodbah je seveda razjezila vlado, ki vztraja, da morajo nadzorniki in agencija za upravljanje kapitalskih naložb ukrepati . Kakšna bo usoda Duhovnikove, bo najverjetneje znano po seji skupščine, ki bo konec prihodnjega tedna. Koliko časa še misli, da bo na tem mestu? Ne dolgo, odkrito priznava.
|
negative
|
7,749
|
Slovenija že prejela opomin Vlada je na seji sprejela predlog novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter določila pogoje, pod katerimi je pripravljena izdati poroštvo za gradnjo Teša 6. Razlog za sprejetje dopolnitve zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je uskladitev predpisa z evropsko zakonodajo, so sporočili z vlade. Slovenija je zaradi zamude pri prenosu evropske direktive že prejela opomin, DZ bo o zakonu odločal po skrajšanem postopku. Z novelo se bodo določili sankcije in ukrepi zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tako tretjih držav kot tudi Slovenije. Predlog določa sankcije za kršitve obveznosti ter povečuje pristojnosti in obveznosti komisije vlade za odkrivanje in preprečevanje dela in zaposlovanja na črno. Vlada pripravljena dati posojilo za Teš 6 Vlada je sklenila, da je pripravljena izdati poroštvo za projekt šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj v višini 440 milijonov evrov, a pod določenimi pogoji. Zato je pripravila predlog dopolnila k predlogu zakona o poroštvu države za obveznosti iz dolgoročnega posojila 440 milijonov evrov, ki ga najame Teš pri EIB-ju za financiranje projekta postavitve nadomestnega bloka 6 moči 600 MW v Tešu. Za direktorja Stanovanjskega sklada RS za obdobje štirih let je vlada imenovala Žigo Andoljška, sprejela pa je tudi predlog novele zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. S predlaganimi spremembami se bo v svetu Fundacije za financiranje športnih organizacij v RS zagotovila zastopanost tistih organizacij, za sofinanciranje katerih je bila fundacija primarno ustanovljena, to so nacionalne športne zveze. Vlada je sprejela mnenje k pobudi za oceno ustavnosti zakona in novele zakona o zavarovalništvu v delu, ki se nanaša na imenovanje zastopnikov vzajemnih zavarovalnic. Vlada meni, da izpodbijani členi ne predstavljajo nedopustne diskriminacije po starosti in niso v nasprotju z ustavo.
|
neutral
|
7,750
|
Natančnejši razlogi za prodajo niso znani Na prodaj je 100-odstotni delež družbe, predkupno pravico pa ima Adria Airways. Ponudbe bodo zbirali do 25. maja do 12. ure. Za postopek prodaje smo se skupaj z Aerodromom Ljubljana odločili, ker v zvezi z Adrio Airways Tehniko potekajo različni pogovori glede morebitne prodaje ali dokapitalizacije družbe, je povedal glavni izvršni direktor PDP-ja Matej Golob Matzele. Več podrobnosti ni izdal. Predsednik uprave Adrie Airways Klemen Boštjančič pa je že povedal, da se Adria Airways na ta razpis za sedaj ne namerava prijaviti. Adria ima poleg predkupne pravice tudi nakupno opcijo, ki velja še približno dve leti in ki jo bo moral morebiten kupec Adrie Airways Tehnike upoštevati, je še pojasnil Boštjančič. Lastnika prodajata 1.811.806 prednostnih kosovnih delnic Adrie Airways Tehnika z oznako AATN, ki so izdane v nematerializirani obliki in so vpisane v centralni register KDD-ja, in 1.855.818 rednih kosovnih delnic z oznako AATR, ki so izdane v nematerializirani obliki in so vpisane v centralni register KDD-ja, je razvidno z razpisa, ki sta ga PDP ter Aerodrom Ljubljana objavila v časniku Financial Times, dostopen pa je tudi na spletnih straneh obeh družb. Mogoč le nakup celotnega deleža PDP ima v Adrii Airways Tehniki 52,15-odstotni delež, Aerodrom Ljubljana pa 47,85-odstotnega. Delnice se prodajajo le skupaj in bodo ob prodaji proste bremen. Na prodaj so po načelu videno - kupljeno . Ponudbe morajo biti poslane s priporočeno pošiljko na Aerodrom Ljubljana. Na naslov prodajalca morajo prispeti najpozneje do 25. maja do 12. ure, in sicer v zapečatenih ovojnicah s pripisom Adria Tehnika - prodaja . Stečaji podjetje pahnili v težave Adria Airways Tehnika se je letos namreč znašla v hudih težavah. Njen drugi največji kupec, španski letalski prevoznik Spanair, in pomemben partner, madžarski letalski prevoznik Malev, sta šla v stečaj. V družbi so pripravili načrt finančnega in poslovnega prestrukturiranja, z zaposlenimi pa so dosegli dogovor o znižanju plač.
|
neutral
|
7,751
|
Domače napovedi bolj optimistične Slovenski BDP se bo letos znižal za dva odstotka, prihodnje leto pa za 0,4 odstotka, je napovedal OECD, ki kot razlog navaja ukrepe za javnofinančno konsolidacijo in proces razdolževanja bank in podjetij. Krčenje slovenskega gospodarstva se bo nadaljevalo tudi letos in prihodnje letos, ugotavlja Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Tri institucije, trije nabori številk Dveodstotni padec BDP-ja je Sloveniji že napovedala tudi Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD, ki za prihodnje leto napoveduje še dodatno 1,1-odstotno krčenje gospodarstva, po napovedih Mednarodnega denarnega sklada pa naj bi slovenski BDP letos padel za en odstotek, prihodnje leto pa napoveduje 1,4-odstotno rast. Številke Evropske komisije po drugi strani kažejo 1,4-odstotni upad gospodarske dejavnosti v letu 2012 in 0,7-odstotno rast v letu 2013. Brezposelnost bo še naraščala Brezposelnost se najverjetneje ne bo stabilizirala pred letom 2013, medtem ko bo inflacija pod nadzorom, še ugotavlja OECD. Letošnja stopnja brezposelnosti bo 8,8-odstotna, prihodnje leto pa bo zrasla na 9,2 odstotka. Letos naj bi se povišala tudi inflacija, ki bo po napovedih OECD-ja višja, saj naj bi cene življenjskih potrebščin narasle za 2,4 odstotka. Leta 2013 naj bi inflacija padla na 1,4 odstotka. Varčevanje bo prizadelo gospodarsko dejavnost OECD sicer priznava, da je vlada sprejela ambiciozen sveženj varčevalnih ukrepov za znižanje proračunskega primanjkljaja, vendar dodaja, da bo varčevanje prizadelo gospodarsko dejavnost. Domače napovedi prizanesljivejše V OECD-ju so tako precej bolj črnogledi, kot kažejo domače napovedi, saj Urad za makroekonomsko analizo in razvoj napoveduje le 0,9-odstotni padec BDP-ja za letos in 1,1-odstotno rast prihodnje leto. Banka Slovenije je krčenje gospodarstva ocenila na 1,2 odstotka in napovedala 0,6-odstotno okrevanje prihodnje leto. V Umarju so pojasnili, da je bila njihova napoved pripravljena kasneje in je zato lahko v večji meri upoštevala učinke sprejetih ukrepov fiskalne konsolidacije in njihov vpliv na domače povpraševanje. Razlika v napovedi padca BDP-ja je zlasti posledica različnih pričakovanj glede gibanja uvoza in izvoza, saj je napoved uvoza OECD-ja precej višja, posledično pa je manjši prispevek mednarodne menjave k BDP-ju, so pojasnili v uradu.
|
negative
|
7,752
|
Vlada februarja določila pogoje, pod katerimi bo Teš pridobil poroštvo Drugo branje predloga zakona o poroštvu za Teš 6 na odboru za finance je vprašljivo, saj v DZ-ju še niso dobili podatkov o izpolnjevanju pogojev, ki jih je vlada v zameno za poroštvo postavila Tešu. Koalicijske poslanske skupine zato predlagajo umik te točke z dnevnega reda. Kot so za STA pojasnili v SDS-u, v DZ-ju niso prejeli informacije o tem, da bi Termoelektrarna Šoštanj Teš znižala vrednost projekta in izpogajala končno vrednost ter da bi s Premogovnikom Velenje sklenila pogodbo o dolgoročni dobavi lignita po najvišji ceni 2,25 evra na gigadžul. Prav tako pogrešajo zagotovilo, da bo projekt končan po terminskem načrtu, da bo Teš zagotovil vse pogoje za doseganje ustrezne donosnosti projekta, pa tudi zagotovilo, da bo omejitev izpustov ogljikovega dioksida skladna z investicijskim programom. Vlada je že februarja določila pogoje, pod katerimi bo Teš pridobil državno poroštvo za šesti blok termoelektrarne, država bo tako jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicijske banke EIB. Pretekli teden pa je pripravila dopolnilo k predlogu zakona, v katerega je vnesla pogoje za pridobitev poroštva. Vlada Tešu naložila, da zniža ceno projekta Medtem so danes iz Holdinga Slovenske elektrarne HSE in Teša sporočili, da so v zadnjem času z namenom pospešitve postopkov za izdajo državnega poroštva za Teš 6 poslali pristojnim ministrstvom več dokumentov, s katerimi so pojasnili, kako bodo realizirani sklepi vlade. Teš in HSE sta lastniku poslala vso relevantno dokumentacijo, ki izvedljivost sklepov dodatno potrjuje. Verjamemo, da bo to pripomoglo k pozitivni odločitvi pristojnih organov za pospešitev izdaje poroštva, so poudarili v sporočilu za javnost. Vlada je Tešu naložila, da zniža investicijsko ceno projekta tako, da se bo ta čim bolj približala vrednosti iz tretjega noveliranega investicijskega programa - razlika med tretjim in četrtim je sicer okoli 100 milijonov evrov. V Tešu in HSE-ju so ob tem spomnili, da že vse letošnje leto potekajo pogajanja z dobavitelji za Teš 6. Z nekaterimi dobavitelji, kot sta na primer RGP in Rudis, so bila pogajanja uspešno končana in so se pogodbene vrednosti znižale. Pogajanja z dobaviteljem glavne tehnološke opreme Alstomom, ki so ključna, pa potekajo in bodo končana v prihodnjih tednih. Pogajamo se predvsem v smeri dodatnega časa za pridobitev državnega poroštva in v smeri dogovora končne fiksne pogodbene cene z vključeno montažo, so dodatno za STA pojasnili v Tešu ter dodali, da bodo storili vse, da optimizirajo investicijsko vrednost projekta. Teš danes Alstomu nakazal 580,8 milijona evrov Glede Alstomove grožnje, da bo ustavil vsa dela, če državnega poroštva za financiranje projekta ne bo, pa so znova zatrdili, da Alstom obveščajo o vseh aktivnostih, ki zadevajo sprejemanja zakona o poroštvu. Upamo, da bodo v Alstomu pokazali razumevanje in počakali s postopkom suspenza, so poudarili. Kot so pojasnili v Tešu, so do danes Alstomu nakazali 580,8 milijona evrov. Po sklenjeni pogodbi z Alstomom pa bo moral Teš oziroma HSE plačati še približno dodatnih 250 milijonov evrov, kolikor je v tem trenutku ocenjen strošek prekinitve pogodbe, so navedli in dodali, da to pomeni, da bi Teš in HSE Alstomu skupaj plačala več kot 800 milijonov evrov od skupno 923 milijonov evrov, od katerih pa bi Teš imel le nedokončano opremo ter prazno gradbišče. Prekinitev pogodbe z Alstomom bi seveda pomenila ničnost vseh že črpanih kreditov pri EIB-ju 110 milijonov evrov in EBRD-ju 192,5 milijona evrov. Tudi ta strošek bi padel na Teš in HSE, ki bi morala skladno s sklenjenimi pogodbami vrniti že črpana sredstva, so poudarili. Banke so rok za izdajo poroštva podaljšale do 31. julija. Če poroštvo ne bi bilo pravočasno izdano, pa bi to po mnenju Teša prav gotovo pomenilo dolgotrajna in zahtevna usklajevanja z bankami. Kot so dodali, banke pričakujejo pravočasno izdajo državnega poroštva, saj bi le to pomenilo realizacijo zavez, ki jim jih je s pisno podporo projektu dala vlada . Vlada je Tešu naložila tudi, da s Premogovnikom Velenje sklene dolgoročno pogodbo za lignit po najvišji ceni 2,25 evra na gigadžul. Pripravljen in parafiran je aneks k osnovni pogodbi med Premogovnikom Velenje in Tešem 2009, v katerem je v tretjem členu ta pogoj upoštevan, so pojasnili v Tešu in HSE-ju. Projekt bo začel poskusno obratovati leta 2015 Glede zagotovila vladi, da bo Teš 6 dokončan po terminskem načrtu, pa v Tešu in HSE-ju odgovarjajo, da je ta pogoj izvedljiv, če bodo 31. julija izpolnjeni vsi pogoji za črpanje posojila EIB-ja. Če realizacija črpanja kredita EIB-ja ne bo mogoča, bo to pomenilo suspenz pogodbe z Alstomom in po najoptimalnejšem scenariju šestmesečni zamik pri izvedbi projekta, posledično pa tudi njegovo podražitev, so poudarili. Po terminskem načrtu naj bi sicer zdaj na 1,3 milijarde evrov ocenjen projekt začel poskusno obratovati leta 2015. V Tešu zagotavljajo, da izpolnjujejo vse pogoje za doseganje donosnosti s sektorsko politiko za področje energetike, saj je donosnost na lastniški kapital nad devetimi odstotki, kot je to zahtevano v predlogu sektorske politike. Po pojasnilih Teša je donosnost 13,6-odstotna. Glede zagotovitve zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida iz zadnjega noveliranega investicijskega programa pa v Tešu in HSE-ju zagotavljajo, da bo tudi ta sklep vlade v celoti upoštevan, saj bodo izpusti skladni s predpisanimi v okoljevarstvenemu dovoljenju, pridobljenem 16. februarja 2011, te pa so bistveno nižji od dovoljenih izpustov v veljavni zakonodaji Slovenije in EU-ja. Kot je še februarja zahtevala vlada, morajo biti omenjeni pogoji vključeni v pogodbo med državo in Tešem. Kdaj bo ta sklenjena, v Tešu ne vedo, saj je, kot so pojasnili, za odgovor na to vprašanje pristojna vlada. Predvidevamo pa, da po sprejetju zakona o poroštvu in pred podpisom pogodbe med državo in EIB-jem, so še navedli v Tešu. Predlog zakona o državnem poroštvu za Teš 6 je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem Srečkom Mehom SD. DZ ga je obravnaval 19. aprila in sklenil, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Teš je za financiranje projekta pri EIB-ju najel tudi 110 milijonov evrov posojila, zavarovanega z bančno garancijo. Poleg tega je pridobil še 200 milijonov evrov posojila pri Evropski banki za obnovo in razvoj EBRD, ki ni zahtevala državnega poroštva.
|
neutral
|
7,753
|
Ne bomo reševali bank, trdi novi direktor sklada Republiški stanovanjski sklad namerava v kratkem objaviti javni poziv lastnikom in investitorjem stanovanj, ki trenutno zgolj sedijo v bilancah bank. V javnem pozivu, odpiranje ponudb naj bi bilo že sredi junija, bo stanovanjski sklad najprej želel ugotoviti, kakšno je zanimanje na trgu, je pojasnil novi direktor sklada Žiga Andoljšek. Ko bodo ugotovili, kakšen je interes lastnikov stanovanj, da svoja stanovanja bodisi oddajo ali prodajo, bo sklad šel tudi v nakup stanovanj iz tega t. i. mrtvega fonda. V ta namen imajo na voljo 40 milijonov evrov. V okviru tega načrtujejo tudi sodelovanje na dražbah bank, ki so napovedale odprodajo svojih zalog zaseženih stanovanj, kjer si sklad obeta, da bodo lahko pridobili precej stanovanj po ugodnih cenah, je dodal Andoljšek. Iskali pa jih bodo predvsem na področjih z razvito infrastrukturo, bližino industrije in rastočim številom prebivalcev. Ob tem je opozoril, da ne gre za reševanje bank, saj ne nameravajo kupovati stanovanj po napihnjenih cenah. Prihodnost sklada ob tem vidi bolj v obliki finančnega sklada, ki se ne bi več toliko ukvarjal z gradnjo stanovanj, temveč bolj z ugodnim financiranjem za nakup nepremičnin. Projekt Brdo bo spet stekel Med kratkoročnimi nalogami sklada je izpostavil še dokončanje gradenj 487 stanovanj v soseski na Brdu v Ljubljani. Ta projekt je po Andoljškovih besedah zastal zaradi nesoglasij med nekdanjo upravo in nadzornim svetom sklada ter propada gradbinca GPG. V kratkem bodo tako objavili poziv za dokončanje del v obsegu, kot je bilo prvotno načrtovano. Ciljna skupina zgrajenih stanovanj pa bodo predvsem mlade družine, pa tudi starejši, saj bodo na voljo tudi varovana stanovanja. Poleg tega je v kratkoročnih načrtih sklada tudi rešitev lastniških razmerij stanovanj, ki so na sklad prišla leta 2009. Že v bližnji prihodnosti naj bi del 540 stanovanj prišla v last sklada. Preostanku, ki lastniških razmerij še nimajo urejenih, pa naj bi ta uredili v kratkem. V tem skladu je tudi 90 stanovanj, ki bodo namenjena občinam. Tretjino jih bodo namenili v trajno last občin in bodo neko dodatno premoženje občin, je pojasnil. Luksuzni nepremičninski davek, zgrešena poteza Na kratko je komentiral tudi davek na nepremičnine, ki so skupaj ali posamično vredne milijon ali več evrov. Potezo vidi kot zgrešeno, saj meni, da bo vlada na ta način skladu pobrala sredstva, ki jih potrebuje za uresničevanje stanovanjske politike. V ta namen nameravajo pripraviti popravek zakonodaje, je še dodal.
|
positive
|
7,754
|
Grčija razmišlja, da bi zapustila evrsko območje SEC bo preveril, ali je Morgan Stanley pred začetkom kotacije delnic Facebooka namerno le izbranim strankam poslal nič kaj ugodno analizo o pričakovanem Facebookovem letošnjem prihodku. Analitik Scott Devitt iz Morgan Stanleyja je znižal oceno Facebookovega prihodka z dobrih pet milijard na 4,85 milijarde dolarjev, toda njegova analiza je dosegla le nekatere stranke. SEC regulator trga vrednostnih papirjev bo zdaj preveril, ali je investicijska banka Morgan Stanley pred petkovim debijem delnic Facebooka na borzi Nasdaq večini namerno zamolčala, da podjetje letos ne bo preseglo petih milijard dolarjev prihodkov. Dobiček nižji, prav tako profitna marža Banka Morgan Stanley je vodila postopek javne prodaje in seveda je bila zelo zainteresirana, da je prvi dan na borzi cena čim višja. Vsakršne negativne analize so ji bile v napoto . Vlagatelji, ki so se odločili delnice kupovati nad 38 dolarji, bi se morali zavedati, da se je dobiček Facebooka v prvem letošnjem četrtletju znižal za 12 odstotkov na 205 milijonov dolarjev v primerjavi z istim lanskim četrtletjem, profitna marža pa s 53 na 36 odstotkov. Google ovrednoten mnogo nižje Rast prihodkov, ki je bila leta 2010 še 154-odstotna, je bila lani 88-odstotna, v prvem četrtletju pa le še 45-odstotna. Pri teh številkah je drzno trditi, da je bilo podjetje v petek, prvi dan kotacije, upravičeno vredno več kot 100 milijard dolarjev. Za primerjavo lani je imel Facebook na račun oglaševanja dobre tri milijarde dolarjev prihodkov, Google pa 36 milijard. Toda Google na borzi kotira pri štirikratniku svojih oglaševalskih prihodkov, Facebook pa je bil v petek pri več kot 30-kratniku. Delnice Facebooka v torek le še po 31 dolarjev Razmerja so se zdaj že spremenila, saj so Facebookove delnice tudi v torek strmo padle, in sicer za skoraj devet odstotkov, na 31 dolarjev. S tem so že skoraj 20 odstotkov pod ceno z javne prodaje 38 dolarjev. Vlagatelji, ki so v petek kupovali delnice, so očitno podlegli evforiji. Zaradi rekordno visokega prometa je bilo pri trgovanju ogromno težav in nekateri še včeraj niso vedeli, ali so delnice res kupili oziroma prodali, torej ali je posel bil speljan. Finančne krivulje na Valu 202 UMAR opaža, da slovenski izvoz raste počasneje kot v državah v regiji. Grčija obupala? Na svetovne delniške trge se je po dveh spodbudnih dneh v sredo spet vrnil pesimizem, ki ga je še okrepil nekdanji grški premier Lucas Papademos. Izjavil je, da Atene razmišljajo o izhodu iz evrskega območju. Frankfurtski delniški indeks DAX30 je dopoldne zanihal do 6.308 točk, kar je skoraj dvoodstotni minus, evro pa je pred popoldanskim neformalnim vrhom Evropske unije, na katerem ni pričakovati revolucionarnih rešitev za izhod iz krize, padel na 1,2617 dolarja, kar je 21-mesečno dno. Tečaji delnic na Lj. borzi LUKA KOPER +0,45 % 10,06 EUR TELEKOM -1,14 % 69,50 ZAV. TRIGLAV -1,57 % 12,55 KRKA -2,07 % 46,00 PETROL -2,59 % 184,10 GORENJE -4,04 % 4,99 MERCATOR -5,64 % 125,50 NOVA KBM -9,64 % 2,53 Nova KBM na novem zgodovinskem dnu Tudi na Ljubljanski borzi je bila puščica spet obrnjena navzdol - potem ko je v torek SBI TOP porasel za 2,6 odstotka letošnji rekord, je hitro sledila streznitev in več kot triodstotni padec na 564 točk. Krkine delnice so ob 600 tisoč evrih prometa zdrsnile do 45,6 evra. Novomeško podjetje je napovedalo nadaljnje nakupe lastnih delnic. Mercatorjeve delnice so se dan po skoraj osemodstotni rasti vrnile na dobrih 125 evrov. Gorenjeve delnice so izgubile pet odstotkov in so spet pod petimi evri. Nova KBM je dan po objavi četrtletnih rezultatov spet strmoglavila in je vredna le še 2,53 evra.
|
negative
|
7,755
|
Banka prevelika, da bi jo pustili propasti Četrta največja španska banka Bankia, ki je v velikih težavah zaradi izpostavljenosti gradbenemu sektorju, je sporočila, da bo vlado zaprosila za pomoč, vredno 19 milijard evrov oziroma največ v zgodovini Španije. Bankia bo s sredstvi, ki jih bo dobila od države, izvedla sanacijski načrt in dokapitalizacijo. Zaradi težav, ki jih ima banka, so sicer danes na borzi ustavili trgovanje z njenimi delnicami. Bankia ima desetodstoten delež v španskem finančnem sistemu in velja za sistemsko banko, ki je prevelika, da bi jo pustili propasti, saj bi to lahko okužilo celoten bančni sektor. Tvegana posojila Njen nepremičninski portfelj je sicer vreden 37,5 milijarde evrov, od tega je velika večina skoraj 32 milijard problematična, saj gre za tvegana posojila, za katera ni verjetno, da bodo poplačana, oziroma zasežena stanovanja. Španija je Bankii ta mesec že dala finančno injekcijo v vrednosti 4,5 milijarde evrov, kar pomeni, da bo reševanje banke skupaj stalo več kot 23 milijard evrov. Bonitetna hiša Standard & Poor s je medtem v petek kreditno oceno za Bankio in še za tri španske banke - Banco Civico, Banco Popular in Bankinter - znižala na raven ničvrednosti.
|
neutral
|
7,756
|
O kogeneraciji tudi na sejmu Energetika v Celju Po mnenju Aleksa Jana vidi EU v kogeneraciji na zemeljski plin najhitrejšo rešitev za zmanjševanje emisij in prihranke primarne energije. Prepričan je tudi, da bo čez 20 let vsaka hiša tudi elektrarna. Zemeljski plin naj bi bil do leta 2035 poleg naftnih derivatov najpomembnejši energent, njegova cena pa naj bi bila v prihodnje ugodna zaradi veliko odkritih zalog. Po oceni Aleksa Jana iz podjetja Energen naša država sledi evropskim smernicam na področju kogeneracije na zemeljski plin, ki omogoča soproizvodnjo toplotne in električne energije. Trenutno kogeneracijo na zemeljski plin uporabljajo v večstanovanjskih, javnih in poslovnih objektih, na trgu so rešitve za individualne hiše in gospodinjstva, kar pa naj bi se v Sloveniji bolj uveljavilo v prihodnjih letih. Znotraj EU-ja pričakujejo stabilno, 12-odstotno rast prodaje kogeneracijskih enot vse do leta 2030. Odar Kogeneracija omogoča velike prihranke primarne energije Po mnenju Jana EU vidi v tej tehnologiji najhitrejšo in realno rešitev za zmanjševanje emisij in prihranke primarne energije. Prepričan je tudi, da bo čez 20 let vsaka hiša tudi elektrarna. Kogeneracije trenutno vgrajujejo v večjih objektih, na trgu so že naprave za stanovanjske hiše in gospodinjstva. Širši razmah naprav za manjše odjemalce pa Jan pričakuje v prihodnjih letih. Kot bistveno prednost kogeneracije pa je direktor Gospodarskega interesnega združenja za distribucijo zemeljskega plina Urban Odar izpostavil dejstvo, da ta tehnologija omogoča velike prihranke primarne energije. Z isto napravo namreč proizvajamo elektriko in uporabljamo toploto, sistemi delujejo dokaj stabilno in niso odvisni od vremena. Da kogeneracije lahko delujejo, potrebujejo gorivo, v tem primeru je to zemeljski plin in plinovodno omrežje za transport. V Sloveniji je distribucijsko plinovodno omrežje dosegljivo v 75 slovenskih občinah, skupna dolžina omrežja je 4.000 kilometrov. S stališča nacionalne energetske politike je treba stremeti k čim večji izrabi obstoječega plinovodnega omrežja in drugih daljinskih sistemov, hkrati pa jih ne podvajati. Drugačno ravnanje bi bilo neracionalno in si ga tudi ne moremo privoščiti. Večja kot bo uporaba te infrastrukture, nižja bo cena na enoto te energije, ocenjuje Odar. O kogeneraciji tudi na sejmu Energetika v Celju V omenjenem združenju so poudarili, da je zamenjava starejših kotlov s sodobnimi napravami, kot je kogeneracija, velik potencial. Po njihovem mnenju bi morali pri vseh rekonstrukcijah obstoječih kotlovnic preveriti, ali je mogoča taka vgradnja in to bi morala postati vsakdanja tehnična rešitev. Kogeneracija na zemeljski plin je sočasno pretvarjanje energije goriva v toplotno in električno energijo. Električni generator poganja mehanska energija vrtečih se delov motorjev oziroma turbin. Odar pravi, da se pri pretvorbi notranje energije zemeljskega plina v mehansko energijo sprosti velika količina toplote. Ključna značilnost kogeneracije pa je, da lahko toploto koristno uporabimo za ogrevanje prostorov, vode ali za druge procesne namene. O kogeneraciji je beseda tekla tudi pred tednom dni na sejmu Energetika v Celju.
|
positive
|
7,757
|
Delavci še kar čakajo na plače Na novogoriškem zavodu za zaposlovanje so se z Marjanom Poljšakom in s sindikatom dogovorili o ukrepih ob morebitnem stečaju Primorja. Z županom smo si enotni, da je treba tudi v primeru stečaja izkoristiti reference in znanje zaposlenih. Te delovne sile ne smemo prepustiti tujim podjetjem, naj to znanje izkoristijo domačini, je po sestanku povedal vodja stavkovnega odbora Damjan Volf. Potrdil je tudi, da so se danes sešli z edinim preostalim članom upravnega odbora Primorja Štefanom Činčem. Obenem lastnike Primorja pozivamo, naj v najkrajšem možnem času imenujejo še dva člana uprave, saj sta prejšnja odstopila, je še dejal Volf. Zaposleni v Primorju tudi danes nadaljujejo stavko. Uprava jih je poslala domov na čakanje, kljub temu pa je v dogovoru s stavkovnim odborom zagotovila, da bodo dobili izplačano nadomestilo plače v celoti. Vendar doslej niso dobili še niti aprilske plače, zato bodo stavko po Volfovih zagotovilih nadaljevali.
|
negative
|
7,758
|
Ocene morebitne finančne škode se gibljejo med 500 in 1000 milijoni evrov Zavrnitev državnega poroštva za ugodno posojilo pri EIB-ju za gradnjo Teša 6 bi lahko pomenila resno grožnjo nadaljnjemu obstoju skupine HSE, vključno s Premogovnikom Velenje, menijo v AUKN-ju. V HSE-ju pa govorijo o neizogibni dokapitalizaciji. Po mnenju Agencije za upravljanje kapitalskih naložb bi zavrnitev poroštva posledično pomenila razprodajo slovenske energetike v zgodovinsko najbolj neugodnem trenutku za prodajo, kar nekateri po drugi strani vidijo kot izjemno priložnost za poceni privatizacijo znatnega dela slovenske elektroenergetike. Skušali bodo kar najhitreje doseči pogoje za sprejem zakona Agencija je sicer v ponedeljek prejela dopis Holdinga Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj glede zagotavljanja finančne konstrukcije šestega bloka Teša in s tem povezanih poroštev države za posojilo Evropske investicijske banke v znesku 440 milijonov evrov. Agencija dopis proučuje in bo v najkrajšem času poskušala doseči, da se v največji mogoči meri vzpostavijo pogoji za sprejetje zakona o poroštvu države in da se na ta način prepreči ogromna materialna in finančna škoda ocene se gibljejo med 500 milijoni in 1000 milijoni evrov za državo in družbi HSE ter Teš, ki bi nastala zaradi suspenza pogodbe z Alstomom. AUKN HSE je nadpovprečno kapitaliziran Kot poudarjajo v AUKN-ju, je vprašljiv nadaljnji obstoj ne samo Teša, ampak tudi skupine HSE-ja oziroma znatnega dela slovenske elektroenergetike, ki pa je hrbtenica slovenskega gospodarstva. Ob tem AUKN poudarja, da je HSE v primerjavi s primerljivimi podjetji v regiji nadpovprečno kapitaliziran in ima dovolj prostega kreditnega potenciala oziroma gotovinskega toka, da ob primernem financiranju sam izpelje projekt in ga na podlagi nadpovprečnih dosedanjih operativnih rezultatov blokov petih blokov Teša tudi učinkovito upravlja. Glede na lanski padec bonitete države po padcu referendumov sredi leta in ob izrazito negativni javni kampanji proti Tešu je vprašljivo, ali bi ob teh neugodnih zunanjih pogojih HSE-ja sploh še bil sposoben zagotoviti nadomestna kreditna sredstva brez državnega poroštva za nadaljevanje projekta oz. za povrnitev škode podizvajalcem, še pojasnjujejo v agenciji. HSE pričakuje katastrofalne posledice Oglasili so se tudi v Holdingu slovenskih elektrarn in Termoelektrarni Šoštanj, kjer zatrjujejo, da so v zadnjih dveh letih storili vse, kar je bilo možno, da je projekt obvladan in transparenten. Odločitev o nadaljevanju postopka sprejemanja Zakona o poroštvu se je premaknila na področje politike, na katero pa poslovodstvi TEŠ in HSE nimata vpliva. V takšnih razmerah tudi ni mogoče sprejeti kakršnekoli odločitve, saj vsaka izmed njih pomeni dodatne stroške. Po njihovih ocenah bi to, da zakon o poroštvo ne bi bil sprejet, za HSE in Teš imelo katastrofalne posledice, dodatne stroške v višini najmanj dveh milijard evrov v naslednjih dveh letih, manjšanje energetske samozadostnosti države, problem nadaljnje ekološke sanacije Šaleške doline in vprašljivost nadaljnjega obstoja termoelektrarne ter s tem delovnih mest.
|
negative
|
7,759
|
Obisk začeli v Puconcih Predsednik vlade Janez Janša je skupaj z ministri za gospodarstvo, izobraževanje ter infrastrukturo na obisku v Pomurju. Vlada se želi seznaniti z gospodarskimi razmerami. Janša in minister za gospodarstvo Radovan Žerjav sta obiskala tovarno gradbenih materialov Kema Puconci. Žerjav je ob tem dejal, da je Kema uspešna, ker se je vodstvo namesto za menedžerski prevzem odločilo za razvoj. Takrat, ko se je bilo treba odločiti, ali bodo podjetje prevzeli menedžerji ali pa se bodo odločili za razvoj, so se tukaj odločili za razvoj in danes imamo v Pomurju lepo rastoče podjetje, ki zaposluje čez sto ljudi, je povedal minister. Vlada se želi seznaniti z gospodarskimi razmerami, da bi lahko na podlagi tega ukrepali. Po Žerjavovih besedah je namreč stanje v Pomurju kritično, pa tudi projekcije za nekatera podjetja so slabe. Zato želijo sprejemati ukrepe, ki bodo vplivali na poslovno konkurenčnost. Zdaj smo se skoncentrirali na spodbude gospodarstvu in delamo na vseh področjih, je dodal. Drvarič upa, da bo drugi mandat vlade boljši Generalni direktor Keme Puconci Branko Drvarič je izpostavil, da na vladne ukrepe v podjetju gledajo pozitivno, ker druge poti ni. Upa pa, da bo v drugem mandatu pristop vlade drugačen, kot je bil v prvem, ko je bil tudi sam nezadovoljen, saj marsikaj od tistega, kar je vlada začela, ni končala. Do pomoči Pomurju je kritičen. Po njegovem mnenju je to le kapljanje pomoči , medtem ko se ne rešuje pravih in velikih težav, ki so v kmetijstvu, industriji, šolstvu, saj bo le tako mogoče spremeniti ta prostor, da se bo razvijal. Obisk pri škofih Predsednik vlade Janša se je skupaj z ministrom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žigo Turkom v Murski Soboti srečal še s katoliškim škofom Petrom Štumpfom in v Moravskih Toplicah s škofom Evangeličanske cerkve Gezo Ernišo.
|
neutral
|
7,760
|
Ko točno veš, za kaj zapravljajo denar ... Aplikacija podjetja Toshl, ki spremlja porabo osebnih sredstev in si jo je naložilo že več kot 600 tisoč uporabnikov, je Maticu Bitencu in njegovim kolegom odprla vrata Silicijeve doline. Toshl, Kranjsko startup podjetje, je dokaz, da je mogoče s pravim poslovnim modelom in z odlično ekipo uspeti na zahtevnem trgu. Toshl je bil izbran v podjetniški pospeševalnik 500 Startup, kjer se lahko v Silicijevi dolini v ZDA, ki je sinonim za uspešna visokotehnološka podjetja, učijo od najboljših in dobivajo dragocene izkušnje, posledica pa bo pospešena rast uporabnikov. Toshl Inc. ima tako svoj sedež v Silicijevi dolini, vendar bodo razvoj obdržali v Sloveniji. Pogovarjali smo se s soustanoviteljem podjetja Maticem Bitencem. Z aplikacijo, ki spremlja porabo osebnih sredstev, ste prepričali Dave McClura, podjetnika in angela, ki vas je povabil v Silicijevo dolino v svoj inkubator 500 Startups . Kaj to pomeni za vas in za vaše podjetje? Udeležba v 500 Startups v Silicijevi dolini prinese s seboj določen ugled, ki nam pomaga odpirati vrata, iskati poslovne partnerje in vlagatelje. Obenem je odlična priložnost za izobraževanje, deljenje znanja z drugimi podjetji v inkubatorju kot tudi z mentorji z odmevnih podjetij, ki nas redno obiskujejo. Vsa izkušnja skupaj nam pomaga pospešiti razvoj, na novo razmišljati o distribuciji na internetu in ponovno dvomiti o nekaterih predpostavkah, ki neizogibno nastanejo ob daljšem razvoju proizvoda. Kako se je začela zgodba podjetja Toshl? Začeli smo v podjetju 3fs ThirdFrameStudios, kjer se je Toshl začel kot eden izmed projektov. Hoteli smo zapisovati svoje stroške in ugotovili, da kljub precejšnjemu številu aplikacij ni nobene, ki bi ustrezala našim potrebam in zahtevam po kakovostni uporabniški izkušnji. Zato smo začeli eksperimentirati in postopoma razvijati projekt do te mere, da zdaj lahko nadaljuje svojo samostojno pot. Koliko uporabnikov je že naložilo vašo aplikacijo na pametni telefon? Toshl Finance je naložilo že več kot 600 tisoč uporabnikov in rast se pospešuje. Navdušeni smo tudi nad raznolikostjo naših uporabnikov, saj Toshl uporabljajo skorajda povsod po svetu. Kje vse uporabniki v tem trenutku vpisujejo v Toshl, lahko v živo spremljate na http //toshl.com/live Osnovna aplikacija je brezplačna, dopolnjena pa stane za eno kavo, kot ste se izrazili. Kakšni so odzivi? Odzivi so dobri, z vsako novo različico imamo večji delež uporabnikov, ki so pripravljeni plačati za uporabo. Imamo t. i. freemium poslovni model, kjer je aplikacija z večino funkcionalnosti na voljo brezplačno, za bolj napredne funkcije pa se uporabniki naročijo na mesečno ali letno naročnino. Ta znaša evro in pol mesečno ali 15 evrov letno. Glede na to, koliko uporabniki prihranijo, je ta znesek lahko kaj hitro zanemarljiv. Kako v praksi poteka spremljanje sredstev? Je treba vsak nakup vnesti v telefon? Ob nakupu vzameš telefon v roko, vpišeš številko, pritisneš na gumb z oznako stroška in že je shranjen. Strošek ali prihodek je samodejno dodan tudi na spletni strani toshl.com, kjer si lahko ogledate tudi številne prikaze vašega finančnega stanja. Trenutno je vnašanje res ročno, vendar smo to poenostavili in pospešili do največje možne mere. Delamo tudi že avtomatizacijo, tako da bodo lahko samodejno zabeleženi vsi vaši stroški in prihodki s kreditnih kartic oziroma bančnega računa. Menite, da lahko s spremljanjem svojih nakupov privarčujemo nekaj denarja? Absolutno, se že s samim vnašanjem in spremljanjem ljudje bolj ozavestijo, za kaj zapravljajo denar. Veliko drobnih stroškov na koncu predstavlja kar konkretne vsote in že sama primerjava stroškov med sabo nas pripravi do malo večje racionalnosti. Dodatno si lahko pomagate z budžeti, ki vam pomagajo opozarjati na splošno porabo, da lažje privarčujete kak evro vsak mesec. Dobivamo veliko zgodb zadovoljnih uporabnikov, ki so poleg boljšega nadzora nad porabo denarja celo prenehali kaditi, ker so se zavedeli, koliko porabijo za cigarete. Vendar bistvo Toshla ni zgolj v samoomejevanju. Končni cilj je poznavanje svojih financ, tako da si zaradi tega manj v skrbeh in si lahko tudi kakšno stvar več privoščiš brez slabe vesti. Je to aplikacija, ki je v gospodarski krizi še bolj zaželena? Bodo ljudje postali previdnejši pri svojih izdatkih? Težje gospodarske razmere vsekakor marsikoga spodbudijo, da je previdnejši pri svojih izdatkih in takrat nekoliko bolj omeji porabo. Kot rečeno, pa je naš cilj sprotno spremljanje osebnih financ, da smo s tem znanjem lahko mirnejši in lažje načrtujemo. To pa je pomembno tako v časih izobilja in krize, da se lahko uspešno prilagajamo, gradimo prihranke in nas tovrstne krize nato ne morejo vreči iz tira. Kaj si o tej aplikaciji mislijo Američani, kjer potrošnik prispeva 70 odstotkov bruto domačega proizvoda in kjer je skoraj zapovedano čim večje trošenje? Američani predstavljajo približno petino naših uporabnikov, tako da tudi njim takšno spremljanje porabe vsekakor ni tuje. Tukaj je potrošnja res glavno gonilo, toda tudi pri nas v tem neizpolnjujočem materializmu žal ne zaostajamo mnogo. Predvsem so Američani vajeni nekaterih podobnih storitev, kjer je že mogoča povezava z bančnimi računi, vendar jih mislimo z našimi rešitvami nadgraditi. Razvijate morda že kakšno novo aplikacijo? Idej je vedno polno, predvsem pa nameravamo to idejo pripeljati na naslednjo raven s pomočjo orodij, ki jih razvijamo in ne bodo namenjene zgolj potrošnikom, čeprav jim bodo končno najbolj koristila. Kakšne so vaše nakupovalne navade? Uživate v šopingu? Ste v ZDA veliko v trgovinah? Nisem človek, ki bi hodil na velike nakupovalne pohode. Predvsem uživam v nakupovanju v smislu raziskovanja in odkrivanja novega. Zatorej najraje kupujem hrano v dobro založenih in rahlo nenavadnih trgovinah ali tržnicah v tujih državah. Pa digitalne dobrine, kot npr. knjige, ki mi prinašajo nove informacije in načine razmišljanja. Težko bi govoril za celo ekipo, vendar se mi zdi, da nobeden od nas ni kakšen hud nakupovalni zasvojenec v klasičnem smislu. So debate o javni prodaji Facebooka in njegovem neuspešnem debiju na borzi prišle tudi v vaš inkubator? Kakšno je prevladujoče mnenje? Neposrednega učinka na inkubator ni bilo, izvzemši kakšno debato več na to temo. V soseski bodo šle cene nepremičnin nekoliko navzgor zaradi kupa novih milijonarjev, srednjeročno bo nekaj novih angelskih investitorjev pripravljenih vlagati v startup podjetja. V padcu delnic Facebooka uživam predvsem zato, ker je Facebooku uspelo optimizirati ceno tako, da so oni pobrali čim več z mize, bankirji, ki so organizirali IPO, pa čim manj. Vsekakor pa si želim, da Facebook dolgoročno prosperira in obdrži svojo vrednost, saj si nihče izmed nas ne želi zmanjšane dejavnosti vlagateljev zaradi strahu glede splošne klime. Za konec še nekaj šale ste aplikacijo, ki spremlja porabo sredstev, ponudili tudi slovenski vladi, ki zdaj gleda na vsak evro? Hehe, marsikatera vlada bi potrebovala svojo različico Toshla. Včasih hudomušno razmišljam o makroekonomski različici Toshla. Ta bi bila vsekakor zabaven izziv. Z veseljem bi razvili tudi kaj za vlade, pa niti slučajno nimamo želodca za stvari, kot so javni razpisi in podkupovanje raznih strankarskih veljakov, da na tovrstnih razpisih uspeš. To ni naša igra. Še najraje bi vladi poslali kakšen priboljšek izpod rok Johna Maynarda Keynesa, preden gospodarstvu dokončno zapove anoreksijo kot strategijo za rast.
|
positive
|
7,761
|
Gospodarstvo se je krčilo že tri četrtletja Smo v začrtanih makroekonomskih okvirih, 0,2-odstotni realni padec BDP-ja pa je manjši od pričakovanega, je dejal finančni minister. Inflacija je bila maja na letni ravni 2,4-odstotna. Po desezoniranih podatkih se je slovensko gospodarstvo v prvem trimesečju na četrtletni ravni okrepilo za 0,2 odstotka, tako da je Slovenija tehnično izšla iz recesije. Sicer se je gospodarstvo krčilo že tri četrtletja zapored. Rezultati za prvo četrtletje precej boljši kot v zadnjih treh mesecih lani Po desezoniranih podatkih, ki jih za primerjave znotraj EU-ja uporablja evropski statistični urad Eurostat, se je slovensko gospodarstvo v četrtem lanskem trimesečju na letni ravni skrčilo za 1,5 odstotka, na četrtletni ravni pa za 0,6 odstotka. Tudi v tem primeru so tako rezultati za prvo četrtletje precej boljši kot v zadnjih treh mesecih lani. K manjšemu letnemu padcu bruto domačega proizvoda je po navedbah statističnega urada prispevala predvsem končna poraba, saj se je ta v medletni primerjavi povečala za en odstotek. V zadnjem lanskem trimesečju je na primer na letni ravni zdrsnila za 2,1 odstotka. Šušteršič Smo v začrtanih okvirih Podatki kažejo, da se gibljemo v okviru začrtanih makroekonomskih okvirov, je komentiral finančni minister Janez Šušteršič. Za vlado je ključno, da je padec BDP-ja v prvem četrtletju manjši kot v prvem četrtletju lani in da je primanjkljaj na medletni ravni na 2,8 odstotka BDP-ja. To pomeni, da bomo toliko lažje izpeljali proračun v začrtanem okviru triodstotnega primanjkljaja, je dejal po seji vlade. To tudi kaže, da so bile napovedi o dveodstotnem znižanju BDP-ja letos nekoliko pretirane, je dodal. Oceno, kaj pa 0,2-odstotni padec pomeni za letošnja gibanja, pa je Šušteršič prepustil Uradu za makroekonomske analize in razvoj. Dotaknil se je tudi priporočil Evropske komisije glede slovenskega reformnega in proračunskega programa. Ta so pričakovana in se ponavljajo iz prejšnjih let, je poudaril. Pojasnil je, da vlada v treh mesecih ni mogla pripraviti vseh rešitev, ki jih je Komisija pričakovala, so pa v njenem programu. To so predvsem zdravstvena in pokojninska reforma ter reforma trga dela. Tudi opozorilo glede dokapitalizacije bančnega sektorja je pričakovano, je dejal, vlada pa se s tem že ukvarja in bo rešitev predstavila do poletja. Poudaril je, da po mnenju Evropske komisije že sprejeti ukrepi - predvsem tisti v zakonu za uravnoteženje javnih financ - gredo v pravo smer. Pozitivno k rasti prispeva mednarodna trgovina Bruto naložbe se na letni ravni še vedno občutno krčijo. V prvih treh mesecih so bile manjše za 10,5 odstotka, potem ko so v zadnjem lanskem četrtletju upadle za 12,3 odstotka. Še naprej pa pozitivno k rasti prispeva mednarodna trgovina, čeprav je medletna rast izvoza bistveno upadla in je znašala le še 0,9 odstotka. V prvem trimesečju je bil prispevek menjave s tujino k rasti BDP 1,4 odstotne točke, medtem ko je domača poraba zaradi upada naložb rast znižala za 1,6 odstotka. Umar Globok padec se ohranja pri investitcijah Da je Slovenija beležila sorazmerno ugodno gibanje gospodarske dejavnosti pa ocenjujejo tudi na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj. Na letni ravni je bil upad BDP-ja manjši kot v zadnjem lanskem četrtletju, nad pričakovanji pa sta bili rast potrošnje gospodinjstev in države. Potrošnja gospodinjstev in države je bila višja od pričakovanj, saj so bili tekoči podatki precej slabši, pravijo na Umarju. Ob tem pa direktor Umarja Boštjan Vasle opozarja, da se globok padec ohranja pri investicijah, ki so se na letni ravni zmanjšale za 10,5 odstotka. GZS Za odgovoren dialog ni več veliko časa Krčenje BDP-ja je svarilo, da časa za popravke in odgovorno komunikacijo med socialnimi partnerji ni prav veliko, so zapisali v Gospodarski zbornici Slovenije GZS. Poudarjajo, da je manjše krčenje še najbolj odraz presenetljivega večjega povpraševanja gospodinjstev in ne izvoza. Zato vztrajajo na oceni, da se bo BDP do konca leta skupno skrčil za cela dva odstotka, predvsem na račun 10-odstotnega krčenja investicij. Zatrjujejo, da bo odsotnost konkretnih ukrepov za zagon investicij prinesel le še bolj prazno državno blagajno. Varčevalne ukrepe sicer odločno podpirajo , a to ni dovolj so zapisali. Večje reforme - trga dela, pokojninska in ukrepi za privlačnejše poslovno okolje se preveč oddaljujejo. Življenjske potrebščine dražje za 0,6 odstotka Cene življenjskih potrebščin so se maja v primerjavi z aprilom v povprečju zvišale za 0,6 odstotka. Na letni ravni je bila inflacija maja 2,4-odstotna, so sporočili iz državnega statističnega urada. K majski inflaciji so največ prispevale višje cene sadja ter obleke in obutve. Povprečna letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU-ju, je v maju znašala 0,3 odstotka. V letni primerjavi so se najbolj zvišale cene v skupini alkoholne pijače in tobak za 5,2 odstotka. Sledijo skupine hrana in brezalkoholne pijače za 4,3 odstotka, stanovanje za 3,7 odstotka, obleka in obutev za 3 odstotke, prevoz za 2,8 odstotka ter gostinske in nastanitvene storitve za 2,6 odstotka. Le cene izdelkov in storitev v skupini komunikacije so bile na letni ravni v povprečju nižje za 3,2 odstotka.
|
neutral
|
7,762
|
Zagotavljamo, da bomo vlagali v te trge Če so banke v težavah, se jih ne splača kupovati, je o tem, ali nameravajo kupiti tudi kakšno slovensko banko, dejal Valentin Mihov iz Sberbanke, ki je kupila 100-odstotni delež Volksbanke. Največja ruska banka Sberbank je februarja končala nakup 100-odstotnega deleža bančne skupine Volksbank International, ki ima svojo podružnico tudi v Sloveniji. Kakšni so slovensko-ruski gospodarski odnosi? Kako pomemben je ruski trg za nas? Ali slovenska in ruska podjetja postajajo celo partnerji v svetovnih projektih in so njihovi stiki prerasli dvostransko sodelovanje? Kakšni so projekti sodelovanja in vlaganj, kakšna je vloga bank in katere bodo nove oblike poslovnega sodelovanja, pa tudi sicer o odnosih med državama ob 20-letnici vzpostavitve diplomatskih odnosov? O vsem tem v današnjem Studiu ob 17.00 na 1. programu Radia Slovenija. Preberite še Černač Južni tok je izjemno pomemben za celotno regijo Direktor strategije in razvoja v Sberbanki Valentin Mihov je na novinarski konferenci pojasnil, da ima njihova banka povprečno od 25- do 30-odstotno letno rast in da so imeli lani 10 milijard dolarjev čistega dobička. Mihov To je priložnost tudi za lokalna podjetja Izpostavil je, da je bil pred štirimi leti cilj Sberbanke, ki ima več kot 70 milijonov komintentov in 170-letno tradicijo, ustvariti pet odstotkov vseh prihodkov zunaj Rusije, čemur naj bi se danes močno približali. Ne glede na krizo, kot pravi, vsebujeta vzhodna in srednja Evropa velik tržni potencial, saj je gospodarska rast še vedno višja kot v zahodni Evropi, čez dve ali tri leta pa naj bi se po njegovih predvidevanjih celo povzpela na raven pred krizo. Pojasnil je, da razumejo, da prihajajo v težkem času, vendar v tem vidijo tudi priložnost za lokalna podjetja. Zagotavljamo, da bomo vlagali v te trge, je napovedal Mihov. Volksbank so po njegovem izbrali, ker predstavlja izhodišče za rast njihove banke in tudi za rast malih in srednjih podjetij. Glede strategije je Mihov dejal, da jo bodo predstavili v naslednjih mesecih. Poudaril je, da je Slovenija glede prihodkov državljanov na višji ravni kot večina držav, v katerih so prisotni, zato bodo temu tudi prilagodili strategijo. Volksbank se bo preimenovala v Sberbank Na vprašanuje, ali razmišljajo tudi o nakupu katere od slovenskih bank, ki je v težavah, pa je odgovoril, da se bank, ki so v težavah, ne splača kupovati, čeprav tudi Volksbank po njegovem ni v najboljšem stanju. Dodal je še, da bo Volksbank naslednje leto spremenila tudi ime v Sberbank. Friedhelm Boschert, predsednik uprave Volksbanke, je povedal, da lahko, če se povežejo s Sberbank,o ponudijo svojim strankam novo raven kakovosti. S pridom lahko izkoristimo prednosti Sberbanke, je zatrdil in dodal, da lahko skupaj postanejo edinstven tržni subjekt, ki bo še naprej ponujal univerzalne bančne storitve.
|
neutral
|
7,763
|
Raziskava zasebnega podjetja na svetovni ravni V svetovnem merilu ima več kot tretjina podjetij težave pri iskanju ustreznega kadra za prosta delovna mesta, kaže raziskava. Kljub visoki brezposelnosti je ta delež v Sloveniji četrtinski. Raziskavo, ki že sedmič zapored vključuje delodajalce z vsega sveta, je opravila zasebna zaposlovalna agencija Manpower. Drugič so vanjo vključeni slovenski delodajalci. Ti med najbolj pogrešane kadre uvrščajo kvalificirane delavce, kar sicer velja na celotnem opazovanem področju Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike. Kvalificiranim delavcem po iskanosti sledijo inženirji in prodajni zastopniki, v Sloveniji pa osebje v restavracijah in hotelih ter vzdrževalci in upravljavci strojev. Ta področja predstavljajo priložnost za iskalce zaposlitve, poudarjajo avtorji raziskave. Pomanjkanje ustreznega kadra na trgu dela Slovenski delodajalci kot poglavitno težavo navajajo pomanjkanje ustreznega kadra na trgu dela - tako meni kar vsak drugi. Petino moti pomanjkanje izkušenj med kandidati, dobro desetino pa pomanjkanje trdih veščin in tehničnih znanj. Za enak delež kandidatov se delodajalci ne odločijo zato, ker pričakujejo večje plačilo. Manj dodatnega izobraževanja v podjetjih Da bi premagali omenjene težave pri zaposlovanju, slovenski delodajalci kot najpogostejšo metodo navajajo, da svojim zaposlenim ponujajo dodatno izobraževanje in razvoj kompetenc. To strategijo je navedlo 23 odstotkov delodajalcev, a ta delež je verjetno zaradi zniževanja stroškov za izobraževanje v podjetjih precej nižji kot v letu 2011. V slovenskih podjetjih se še vedno ne poslužujejo strategije ohranjanja in negovanja obstoječega kadra v podjetju, kar kaže na to, da se podjetja vrednosti znanj in izkušenj, ki jih imajo znotraj svoje sredine, ne zavedajo dovolj, je povedala direktorica prodaje v družbi Manpower Slovenija Romana Šercelj. Kot je dodala, je znanje zaposlenih ključnega pomena za dvig konkurenčne prednosti posameznega podjetja, zato bi poleg iskanja talentov, ki jim jih primanjkuje, delodajalci morali ohranjati tudi kadre, ki jih imajo. Napačno je namreč prepričanje, da se lahko trenutno zaposlene ljudi v podjetju kadar koli nadomesti z drugimi, žal pa takšno mnenje prevladuje med številnimi slovenskimi delodajalci, je dodala. Največje težave na Japonskem Na Japonskem je o pomanjkanju ustreznega kadra poročalo kar 81 odstotkov delodajalcev. Tudi drugje v azijsko-pacifiški regiji so težave velike v Avstraliji o težavah poroča 50 odstotkov delodajalcev, nekaj manj 48 odstotkov pa v Indiji in na Novi Zelandiji. V državah Severne, Srednje in Južne Amerike o največjem pomanjkanju ustreznega kadra poročajo delodajalci iz Brazilije - teh je kar 71 odstotkov. V ZDA ima tovrstne težave 49 odstotkov delodajalcev.
|
negative
|
7,764
|
Nad družbo Icon Capital Group so v stavkovnem odboru obupali Čeprav so v upravi obljubljali, da bodo vložili predlog za stečaj, če ne bodo mogli zagotoviti denarja, se to ni zgodilo. Zato se bodo predstavniki delavcev z upravo še v torek poskušali dogovoriti o začetku stečaja. Stavkovni odbor delavcev se je ves dan pogovarjal z edinim preostalim članom upravnega odbora Primorja Štefanom Činčem, a dogovora o predlogu za stečaj niso dosegli. Če tudi v torek dogovorov ne bo, bodo delavci sami vložili predlog za začetek stečajnega postopka, je za TV Slovenija poročala Mojca Dumančič. 4. junij je bil skrajni rok, do katerega bi moralo biti jasno, ali podjetje lahko preživi ali pa bo še zadnje veliko slovensko gradbeno podjetje doživelo stečaj. V stavkovnem odboru so na petkovem sestanku pričakovali, da bo Dušan Črnigoj predstavil novega mogočega strateškega partnerja. Nad družbo Icon Capital Group so namreč že obupali, prav tako ni bilo nič z večkrat omenjenimi mogočimi partnerji iz Turčije, Kitajske ali Rusije. Medtem pa rubežniki že nekaj dni odvažajo gradbene stroje in druge vredne stvari iz družbe. Bančne račune ima družba blokirane, dolgovi so veliki. Stavka se nadaljuje že četrti teden Zaposleni v Primorju še vedno niso prejeli aprilskih plač, zaradi česar se je stavka po prejetju preostanka marčne plače nadaljevala in poteka že četrti teden. Delavci pa so kljub stavki ostali doma, saj je tak dogovor med upravo in stavkovnim odborom, da se po nepotrebnem podjetju ne bi ustvarjali dodatni stroški. Večina zaposlenih v Primorju je domačinov Oglasil se je tudi ajdovski župan Marjan Poljšak. Lastnike in vodstvo Primorja Holdinga ter Primorja in največje banke upnice je javno pozval, naj čim prej sprožijo in čim hitreje vodijo stečaj Primorja Holdinga in Primorja. Prepričan je, da bi lahko na pogorišču Primorja nastala nova mala podjetja. Večina izmed približno 700 zaposlenih v Primorju je domačinov, ki prebivajo v ajdovski občini in sosednjih občinah. Če bo Primorje šlo v stečaj, bi tako v zgornji Vipavski dolini brezposelnost z zdajšnjih 12,8 odstotka močno narasla in se približala 25 odstotkom. Menedžerski prevzem, pokupovalna afera Vzpon Primorja se je sicer začel z gradnjo slovenskega avtocestnega križa. Tudi po zaslugi dogovarjanj med gradbincev je imelo Primorje pri teh delih veliko poslov. Leta 2006 pa je direktor Dušan Črnigoj, ki je bil tedaj najbolje plačan slovenski menedžer, začel s prevzemom družbe. Ustanovil jePrimorje Holding in pri Novi Ljubljanski banki in Factor banki zastavil 80 odstotkov delnic Primorja. Po aferi s podkupovanjem za gradnjo letališkega stolpa, je Primorje dobilo vse manj poslov in po 27 letih je na zahtevo bank Črnigoj odstopil. Sledilo je več novih predsednikov uprav, podjetje pa se utaplja v dolgovih.
|
negative
|
7,765
|
Evropski voditelji ne razumejo narave te krize. Milijarderski vlagatelj George Soros je evropske voditelje opozoril, da imajo le še tri mesece časa, da rešijo evro. Nemčija naj bi po njegovih napovedih gospodarsko oslabela že jeseni. Ameriško-madžarski špekulant, ki je med drugim leta 2000 prejel častni znak svobode Republike Slovenije, verjame, da bo Grčija na predčasnih volitvah 17. junija izbrala politično opcijo, ki ne bo naklonjena politiki zategovanja pasu. Evropski voditelji ne razumejo narave te krize, je dejal na konferenci v Italiji in dodal, da zato tudi niso našli prave rešitve pri reševanju evra. Teže dolga ne morete zmanjšati tako, da še bolj oslabite gospodarstvo, ravno nasprotno, gospodarstvo morate okrepiti. Evropski voditelji, ki so osredotočeni predvsem na višino dolga posameznih držav, naj bi se tako ne zavedali, da je jedro gospodarske krize pravzaprav v bančnem sistemu in zahtevi po vse večji tekmovalnosti. Evro bi rešila politika gospodarske rasti 82-letni poslovnež je še poudaril, da bi evroobmočje bolj kot politiko varčevanja potrebovalo politiko spodbujanja gospodarske rasti. A pri tem se evru neusmiljeno izteka čas. Kriza bo svoj klimaks doživela jeseni. Do takrat bo nemško gospodarstvo oslabelo, zato bo nemška kanclerka Angela Merkel zelo težko prepričala domačo javnost, naj breme reševanja evra znova prevzame na svoja pleča, je dejal Soros. George Soros, ki je javnosti postal znan leta 1992, ko je s prodajami funta na kratko zlomil britansko centralno banko, britansko vlado pa prisilil k izstopu iz ERM-območja in k razvrednotenju funta, je že pred letom dni razburil evropsko javnost, ko je napovedal, da bo Grčija morala izstopiti iz evrskega območja. Že takrat je pozval Evropsko unijo k iskanju nadomestnega načrta.
|
negative
|
7,766
|
Delavci so kljub stavki ostali doma Stavkovni odbor Primorja je na novogoriškem okrožnem sodišču vložil predlog za stečaj ajdovskega gradbenega podjetja. Predlogu je bil priložen dokument o insolventnosti, ki ga je podpisal tudi edini preostali član uprave Primorja Štefan Činč. Imamo dokazilo edinega preostalega člana uprave Štefana Činča o tem, da je podjetje insolventno. Tu so uprava in lastniki Primorja Holding izpolnili del obljube, da bodo koordinaciji sindikata pomagali pri vložitvi predloga za stečaj, je dejal Volf. Preberite si tudi Stavkovni odbor je Primorje poslal v stečaj Predlog za stečaj so vložili za tri podjetja iz skupine Primorje - Primorje, Primorje Instalacije in Primorje Avtoservis. V teh treh podjetjih je po Volfovih podatkih približno 750 zaposlenih, za mnoge med njimi pa bodo zelo težko našli novo zaposlitev. Tak konec nekajmesečne agonije ajdovskega gradbenega podjetja so sicer sindikati napovedovali že za ponedeljek, a je bilo treba prej pripraviti določene dokumente. V Primorju visoka starostna struktura zaposlenih Brez dela bo ob stečaju še edinega velikega slovenskega gradbenega podjetja ostalo več kot 700 delavcev. Večina med njimi ima stalno bivališče na območju Vipavske doline, zato se bo tu brezposelnost predvidoma dvignila na 25 odstotkov. Prav zaradi tega so se na novogoriškem zavodu za zaposlovanje, pod katerega sodi tudi ajdovski urad za delo, že lansko jesen začeli pripravljati na morebiten stečaj Primorja. Direktorica novogoriškega zavoda Lučila Hvala je na nedavni novinarski konferenci povedla, da so imeli skupaj z območno obrtno-podjetniško zbornico Ajdovščina - Vipava že pred meseci sestanek z nekaterimi delodajalci, ki bi bili pripravljeni zaposliti sedanje zaposlene v Primorju. Vendar je v Primorju starostna struktura zaposlenih visoka, še posebej to velja za gradbene delavce, med njimi je tudi precej invalidov. Zato je vprašanje, koliko delavcev bodo sploh lahko še zaposlili, eno pomembnejših v teh dogovorih. Uprava Primorja je nepopolna Za stečaj Primorja se zavzema tudi ajdovski župan Marjan Poljšak. Ta je sicer najprej računal na pomoč države in politike za ohranitev edinega velikega slovenskega gradbenega podjetja, a je nad tem pozneje obupal. Zdaj se zavzema za hiter stečaj, da bi na pogorišču nekdanjega gradbenega velikana lahko nastala manjša gradbena podjetja, ki bi nadaljevala delo. Vendar se ob tem postavlja tudi vprašanje o tem, ali bo sodišče sploh ugodilo predlogu za stečaj. Uprava Primorja je nepopolna, Činč pa je le član in ne predsednik upravnega odbora. Prav tako naj bi po zakonodaji imeli zaposleni možnost za vložitev predloga za stečaj šele tedaj, ko ne bi dobili izplačanih treh plač.
|
negative
|
7,767
|
Na zavodu za zaposlovanje se bodo potrudili, da bodo delavci dobili nadomestilo Najprimernejša rešitev bi bila, da se terjatve banke konvertirajo v lastniške deleže in se tako iztisnejo obstoječi lastniki, je vložitev zahteve za stečaj ajdovskega gradbenega podjetja komentiral Virant. Na ta način bi po Virantovem mnenju podjetje ohranili pri življenju. Lahko bi ga sanirali, pozneje pa bi ga banka lahko pod ugodnimi pogoji prodala. Tako bi obdržali podjetje, delovna mesta in s tem močnega gradbinca v Sloveniji, je še ocenil predsednik Državljanske liste. V primeru Primorja je po mnenju predsednika DL-ja Gregorja Viranta namreč spet zatajila Nova Ljubljanska banka. Rubežniki so že na delu S tovarniškega dvorišča Primorja Mehanizacije so rubežniki odpeljali številne stroje, čemur so se zaposleni uprli in do prihoda sodnega izvršitelja preprečili odvoz. Stroje in vozila so želeli odpeljati nekateri upniki in lizinške hiše. Vendar so jim to z zaporo preprečili delavci, ki so se že zjutraj zbrali pred stavbami Primorja. Razmere so nato pomirili predstavniki koordinacije sindikatov v Primorju, ki so od rubežnikov zahtevali dokumente. O propadu slovenskega gradbeništva bodo govorili tudi v današnji oddaji Studio ob sedemnajstih na prvem programu Radia Slovenija. Preberite si tudi Gradbeništvo se sesuva vase, a priložnosti je precej Pozneje je v Primorje Mehanizacijo prišel tudi sodni izvršitelj, da so razjasnili zaplet. Tisti rubežniki, ki so imeli s seboj vso potrebno dokumentacijo, so zarubljene stroje lahko odpeljali. Med njimi je bilo veliko skoraj novih delovnih strojev in tovornjakov, pa tudi zadnji osebni avtomobil, ki ga je v zadnjih mesecih uporabljala uprava Primorja. Volf Če sodišča ne bodo pohitela, ne bo nič ostalo Vodja koordinacije sindikatov v Primorju Damjan Volf je dejal, da od sodišča pričakuje hitro odločanje o stečaju, saj v nasprotnem primeru stečajnemu upravitelju ne bo ostalo kaj dosti lastnine, ki bi jo lahko prodal za poplačilo upnikov. Le stečajni upravitelj lahko ustavi ta rubež, ki smo mu priča v zadnjih tednih, je dejal Volf. Kljub vloženemu predlogu za stečaj se stavka zaposlenih nadaljuje. Tudi delavci, ki niso dobili aprilske plače, pričakujejo hitro odločanje sodišča o predlogu stečaja, saj bodo šele po prehodu v brezposelnost lahko dobili nekaj sredstev za preživetje. Ob stečaju Primorja, Primorja Avtoservisa in Primorja Instalacij bo brez dela ostalo okrog 750 delavcev. Primorje, vzorčna zgodba slovenske tranzicije Z včerajšnjo vložitvijo predloga za stečaj je pod bremenom prevelikih lastninskih apetitov in finančnega izčrpavanja klonilo še zadnje veliko gradbeno podjetje v državi, je za Radio Slovenija poročal Valter Pregelj. Delavci Primorja, ki zaradi težav z izplačilom plač in drugih prejemkov stavkajo že četrti teden, želijo namreč končati večmesečno poslovno in človeško agonijo, sprenevedanje uprave in lastnikov ter manipulacije z morebitnimi vlagatelji. Zgodba Primorja je v marsičem podobna propadu drugih velikih gradbenih družb pri nas vzpon z avtocestnimi in drugimi državnimi deli, lastniško obvladovanje prek holdinga in tajkunski odkup s posojili, za katere menedžerji zastavijo skoraj vse delnice matične družbe, afere zaradi zemonskega sporazuma in Čiste lopate , kriminalistične preiskave in sodni pregoni, upad poslov in nezmožnost vračanja posojil. Črnigoj ni nič vedel, ostalo je za 300 milijonov evrov dolgov Nekdanji ajdovski gradbeni baron Dušan Črnigoj je na vse to pred dvema letoma odgovarjal zviška Nič ne vem o tem. Nič nisem videl. Vegrad se v Primorju ne more ponoviti. Delavci mu danes izrekajo sodbo 58 let v Primorju ste nam ukradli. Na zahtevo bank upnic se je Črnigoj oktobra lani po 27 letih vodenja umaknil in ajdovsko gradbeno družbo je prevzela Marjana Novak, toda zdržala je samo pol leta, nato so vajeti v svoje roke vnovič vzeli lastniki, Črnigoj pa je iz ozadja vodil in zavlačeval igro s fantomskim vlagateljem. Rezultat sto- in večmilijonski dolgovi do bank, dobaviteljev in drugih upnikov, rubeži, izvršbe in odtujevanje Primorjevega premoženja. Bodo delavci dobili vsaj nadomestilo? Vodja stavkovnega odbora Damjan Volf ter delavci in lokalna skupnost upajo na čim prejšnji začetek stečajnega postopka. Z novogoriškega zavoda za zaposlovanje direktorica Lučila Hvala sporoča Mi bomo dali vse od sebe, da bodo lahko presežni delavci dobili pravico do denarnega nadomestila. Propad Primorja ni samo udarec slovenskemu gradbeništvu, še enkrat razkriva podjetniško moralo tranzicije čim dlje polni svoje in žepe svojih prijateljev - na tuj račun.
|
negative
|
7,768
|
Kaj bo danes povedal Ben Bernanke? Upanje na rešitev španskih finančnih ustanov in nove spodbude centralnih bank so dali delniškim trgom lep pospešek, ki je indekse občutno dvignil z letošnjega dna. Vlada v Madridu noče zaprositi tujine za pomoč, zaveda pa se, da je finančni sektor na robu zloma in da se država na finančnih trgih ne more več normalno zadolževati. Denar iz sklada za zaščito evra EFSF naj bi šel neposredno v reševanje španskih bank, ki so zaradi poka nepremičninskega balona podhranjene po najbolj pesimističnih podatkih naj potrebovale celo 300 milijard evrov kapitala in ne kreditirajo gospodarstva, ki se pogreza v vedno večjo recesijo. Nemško finančno ministrstvo verjame, da bi lahko EFSF posodil denar španskim bankam, vendar pravniki dvomijo, ali bi bilo to zakonito. Največja letošnja rast indeksa Dow Jones Wall Streetu je v sredo uspela največja letošnja rast. Indeksa Dow Jones 12.414 točk in S & P 500 1.315 sta se zvišala za 2,3 odstotka, kar je največ po 20. decembru. Finančne delnice so občutno okrevale, tečaj delnic banke Morgan Stanley je poskočil za 8,4 odstotka. S & P 500 je prejšnji mesec izgubil šest odstotkov in v petek zdrsnil pod 200-dnevno drseče povprečje. Trg je bil preprodan, zato je bil odboj pričakovan, zgodil pa se je v trenutku, ko so se začele pojavljati novice, da naj bi Evropska centralna banka kmalu predstavila nove ukrepe za zagotavljanje večje likvidnosti bank. Kaj bo danes povedal Ben Bernanke? Tudi v ZDA je zgodba podobna. Predsednik Fedove podružnice v Atlanti je povedal, da bo moral Fed razmisliti o nadaljnjem sproščanju denarne politike, če se bo gospodarska rast preveč upočasnila oziroma če bo Evropa doživela nove šoke. Danes vlagatelji nestrpno pričakujejo govor predsednika Zveznih rezerv Bena Bernankeja. Včeraj je bila objavljena še ena slaba makroekonomska novica. Produktivnost v industriji je v prvem četrtletju padla za 0,9 odstotka, kar je več od pričakovanj. Še slabše je v Evropi. Španska industrijska proizvodnja se je aprila skrčila za osem odstotkov, nemška za 2,2 odstotka. Tečaji delnic na Lj. borzi ZAV. TRIGLAV +2,31 % 13,30 EUR GORENJE +0,99 % 5,10 PETROL +0,00 % 170,05 MERCATOR -0,16 % 124,10 LUKA KOPER -1,12 % 8,80 KRKA -2,95 % 41,73 TELEKOM -2,52 % 67,75 NOVA KBM -3,29 % 2,35 Krugman predstavil svojo knjigo Sloviti ekonomist Paul Krugman je v New Yorku predstavil novo knjigo z naslovom End This Depresion Now Končajmo depresijo zdaj. Krugman je velik kritik varčevalnih ukrepov in je prepričan, da le še poslabšujejo položaj. Zavzema se tudi, da bi Evropa dobila osrednjo vlado Predstavljajte si, da je Španija Florida. Po poku nepremičninskega balona, znižanju dohodkov in izbruhu krize je Washington Floridi še vedno pošiljal socialno pomoč. Floridi je samodejno pripadla pomoč, Španiji pa ne. Evropejci so naredili napako, ker so ustvarili skupno valuto brez skupne vlade.
|
neutral
|
7,769
|
Uprava ima čas, da pripravi vse potrebno za dokapitalizacijo, do konca leta Delničarji druge največje slovenske banke nekdanji upravi in večjemu delu nadzornikov niso dali razrešnice, potrdili pa so začetek dokapitalizacije. Skupščina je upravo pooblastila, da v petih letih po vpisu sprememb statuta banke poveča osnovni kapital banke za največ 20,4 milijona evrov z izdajo delnic, ob soglasju nadzornega sveta. Vse potrebno za dokapitalizacijo pa mora biti končano do konca leta. Kolikšna bo dokapitalizacijska cena delnic novi predsednik uprave banke Aleš Hauc še ni mogel povedati. Razrešnico za preteklo poslovno leto so sicer prejeli le Vida Lebar in Darjan Petrič, ki se vseeno poslavljata od nadzornega sveta, in Ivan Simič, ki je iz njega izstopil že pred časom. V devetčlanski nadzorni svet so bili po nasprotnem predlogu Soda imenovani Keith Miles, Andrej Fatur, Peter Kukavica, Egon Žižmond, Peter Kavčič, Niko Samec, Karmen Dvorjak, Miha Glavič in nekdanja vodja kabineta mariborskega župana Franca Kanglerja Duška Jurenec. Delničarji so upravi naložili tudi, naj naroči skrben in neodvisen pregled banke in družb v skupini. Banko bodo slabe naložbe še naprej vlekle navzdol Sicer pa bo izguba iz 2011 v višini 83,7 milijona evrov ostala nepokrita, uprava pa je napovedala tudi čiščenje slabih naložb banke, zaostriti nameravajo merila korporativnega upravljanja ter znižati stroške poslovanja. Slabe napovedi pa ostajajo tudi za letos, kar bo posledica čiščenja bilanc banke in slabe trenutne gospodarske klime. Hauc je napovedal tudi podroben pregled preteklega poslovanja, izsledki revizije pa bodo podlaga za ugotavljanje morebitne odškodninske ali kazenske odgovornosti.
|
neutral
|
7,770
|
Govori se o 100 milijardah evrov pomoči Španska vlada bo evroskupino zaprosila za pomoč pri reševanju bančnega sektorja, je na novinarski konferenci v Madridu sporočil španski finančni minister Luis De Guindos. Kot je dejal, je Španija privolila v to, da bo uradno zaprosila za pomoč iz začasnega sklada za zaščito evra. Pri tem ni povedal, koliko pomoči bo Španija dobila. Dejal je le, da bodo počakali na zaključke neodvisne revizije o kapitalskih potrebah bank, preden bodo zaprosili za vsoto. Potrdil je tudi, da območje evra v zameno za pomoč Španiji ne bo zahtevalo nobenih dodatnih gospodarskih reform oz. varčevalnih ukrepov, saj bo pomoč namenjena samo bančnemu sektorju. Pomoč Španiji bo tako drugačna od pomoči Grčiji, Portugalski in Irski. Pred tem so o Španiji dve uri in pol v videokonferenci razpravljali finančni ministri evroskupine. Po navedbah virov naj bi za reševanje španskega problematičnega bančnega sektorja rezervirali do 100 milijard evrov. Na mizi je trenutno do 100 milijard evrov, a ni še nič odločeno, je za AFP dejal neimenovani vir iz EU-ja. Španija se je do zdaj izmikala uradni prošnji za pomoč. V petek so iz Madrida sporočili, da odločitve še niso sprejeli, saj čakajo ocene o dejanskih kapitalskih potrebah bank. Danes dopoldne so poudarili, da s tem v povezavi ni nič novega. Opozorilo iz Moodysa IMF je po opravljenih bančnih stresnih testih v petek razkril, da bi banke četrtega največjega gospodarstva v območju evra potrebovale vsaj 40 milijard evrov svežega kapitala. Končna vsota pa bi lahko bila, če bi želel Madrid resnično pomiriti trge, še enkrat višja. Španija je v petek prejela opozorilo bonitetne hiše Moodys, da ji grozi znižanje bonitetne ocene. Uradne ocene o dokapitalizaciji španskega bančnega sistema so se občutno zvišale in posredna odvisnost države od financiranja Evropske centralne banke ECB prek njenih bank narašča, menijo analitiki hiše. Španija, ki ima četrto največje gospodarstvo v območju evra, bo že četrta članica evroobmočja, ki bo zaprosila za finančno pomoč.
|
neutral
|
7,771
|
Skrb vzbuja tudi stanje v Španiji Bonitetna hiša Moodys opozarja, da bi lahko zaostrovanje razmer v španskem in grškem gospodarstvu pripeljalo do znižanja bonitetnih ocen več držav z evrom. Med najbolj ogroženimi so bonitetne ocene Cipra, Portugalske, Irske, Italije in Španije, pod vprašajem pa je tudi nadaljnji obstoj evra, piše v poročilu, ki ga je bonitetna hiša izdala v petek. Španija se vse bolj približuje potrebi po neposredni pomoči evropskih partnerk, s čimer ji grozi znižanje bonitetne ocene, so zapisali v hiši Moodys in dodali Uradne ocene o dokapitalizaciji španskega bančnega sistema so se občutno zvišale in posredna odvisnost države od financiranja Evropske centralne banke ECB prek njenih bank narašča. Težave Španije specifične in ne bodo okužile drugih držav z evrom Moodys tako ocenjuje vpliv teh povečanih pritiskov in bo v skladu s tem po potrebi prilagodil bonitetno oceno Španije, da bo ta realno odražala tveganja za španske upnike. Trenutno je bonitetna ocena Španije pri A3 z negativnimi obeti. Sicer pa v bonitetni hiši poudarjajo, da so težave španskega bančnega sektorja specifične in najverjetneje ne bodo vir okužbe drugih držav z evrom, razen Italije, ki je prav tako vse bolj odvisna od financiranja ECB prek svojih bank . Nasprotno pa velja za možnost izstopa Grčije iz območja evra. Če bi se to tveganje okrepilo, bi lahko vodilo do dodatnih pritiskov na bonitetne ocene več držav v regiji. Grški izstop iz območja evra bi vodil do občutnih izgub vlagateljev v grške dolžniške papirje, tako neposrednih kot tudi posrednih, poudarjajo pri Moodysu. Lahko bi pomenil tudi grožnjo nadaljnjemu obstoju evra, pišejo. Znižanje grozi še Cipru, Portugalski, Irski, Italiji Sicer pa so najprej na vrsti za znižanje bonitetne ocene, če Grčija zapusti območje z evrom, Ciper trenutna bonitetna ocena Ba1, obeti negativni, Portugalska Ba3, obeti negativni, Irska Ba1, obeti negativni, Italija A3, obeti negativni ter Španija. Hkrati pa bi izstop države, ki bi lahko po ocenah Moodysa zamajal obstoj evra, ogrozil tudi bonitetne ocene drugih držav, vključno s tistimi z bonitetno oceno Aaa .
|
negative
|
7,772
|
Joseph Stiglitz To je voodoo ekonomija Pomoč Španiji je finančnim trgom prinesla veliko olajšanje. Tvegane naložbe so porasle, prav tako evro. Toda veselje utegne biti zelo kratkotrajno. Logično je največji skok doživela borza v Madridu, ki je teden začela z več kot petodstotno rastjo. Visoki pribitki so bili opazni tudi v Frankfurtu, kjer je indeks DAX30 pridobil več kot 2,5 odstotka. Največjo rast so doživele finančne delnice, kar je tudi posledica zapiranja kratkih pozicij tistih vlagateljev, ki so stavili na nadaljnje padce bančnih delnic. Vrednost evra se je okrepila do 1,2647 dolarja, kar je tritedenski vrh. Javni dolg bo dosegel skoraj 80 odstotkov BDP-ja Načrt finančnih ministrov evrskega območja, da Španiji posodijo do 100 milijard evrov za sanacijo finančnega sistema, je obsežnejši od predvidevanj in bo vsaj začasno pomagal bankam, ki so jih prizadeli pok nepremičninskega balona, recesija in visoka brezposelnost. Španski dolg se bo, če bo Madrid res dobil celotnih sto milijard, povečal na skoraj 80 odstotkov BDP-ja, potem ko je bil konec leta 2011 pri 68,5 odstotka. Španiji bodo zaradi tega vlagatelji še bolj neradi posojali denar. Joseph Stiglitz To je voodoo ekonomija Priznani ekonomist Joseph Stiglitz je skeptičen, ali bo ta pomoč dolgoročno pomagala, saj gre v bistvu za to, da vlada v Madridu rešuje španske banke, te pa špansko vlado, ko kupujejo njene obveznice. To je voodoo ekonomija, ki ne deluje in ne bo delovala. Kaj pomaga požarni zid, če na ogenj dolivaš olje. Potrebno se je lotiti jedra težav, torej spodbuditi gospodarsko rast. Stiglitz je nasprotnik varčevalnih ukrepov, ena od njegovih rešitev pa je uvedba evropske bančne unije. V nedeljo volitve v Grčiji Izkušnje zadnjih let kažejo, da je bil na finančnih trgih optimizem zelo kratkotrajen, potem ko je Evropa obljubila pomoč eni izmed svojih prezadolženih držav. Tudi tokrat verjetno ne bo nič drugače, zlasti ko bodo vlagatelji pozornost začeli posvečati prihajajočim grškim parlamentarnim volitvam, ki utegnejo povzročiti slovo Grčije od evra. In tu je še Italija, ki mora vsak mesec na obvezniških trgih prositi za 35 milijard evrov, kar je skorajda vrednost slovenskega BDP-ja. Tečaji delnic na Lj. borzi PETROL +7,94 % 182,95 EUR TELEKOM +2,94 % 70,00 MERCATOR +2,34 % 127,00 LUKA KOPER +0,72 % 8,36 KRKA +0,33 % 42,50 GORENJE -0,08 % 5,006 ZAV. TRIGLAV -0,75 % 13,20 NOVA KBM -6,38 % 2,20 Italijo pesti zlasti visok dolg Makroekonomska slika Italije je sicer boljša kot v Španiji. Proračunski primanjkljaj naj bi država letos spravila pod tri odstotke BDP-ja. Stopnja brezposelnosti ni niti na polovici španske, prav tako države ni prizadelo sesutje nepremičninskega trga, tako da so banke bolj zdrave. Največja težava je visok javni dolg 2.000 milijard evrov, kar je skoraj 120 % BDP-ja, višjega imata le Japonska in Grčija. Italijansko gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 1,7 odstotka. Donos 10-letne italijanske obveznice je bil na začetku leta 200 bazičnih točk višje od španske, zdaj je skoraj 50 točk manjši.
|
negative
|
7,773
|
Radičeva pohvalila vlado Vesela sem, da nisem podlegla pritiskom. Najprej so mi prijazno svetovali, naj se s projektom Teš 6 neham ukvarjati. Ker to ni zaleglo, so prišle grožnje z interpelacijo in ovadbe, trdi Radičeva. Nekdanja ministrica za gospodarstvo Darja Radić in predsednik Zaresa Pavel Gantar sta na novinarski konferenci spregovorila o dogajanju glede gradnje Teša 6. Gantar Ceno nasprotovanja smo plačali na volitvah Gantar je uvodoma pojasnil, da gre pri omenjenem projektu zanesljivo za največji politično-gospodarski korupcijski škandal po letu 1990. Na njegovo spornost in na možno koruptivno ozadje so po njegovih besedah v Zaresu opozarjali že vse od sredine leta 2009, pri čemer so tvegali tudi spore v stranki, ceno nasprotovanja projektu pa naj bi plačali tudi na zadnjih parlamentarnih volitvah. Kot je znano, sta namreč s svojih položajev odstopila minister za gospodarstvo Matej Lahovnik in vodja Zaresova poslanske skupine Cveta Zalokar Oražem, ki sta oba podpirala projekt. Gantar Meh in Vizjak glavna protagonista lobijev Nekdanji predsednik DZ-ja je pri tem opozoril še na besede Uroša Rotnika, nekdanjega direktorja Teša in kandidata SLS-a na volitvah, ki naj bi med volilno kampanjo dejal, da sta prednosti projekta v tem, da je, prvič, dober sam po sebi in drugič, da bo iz političnega življenja zbrisal eno stranko. To je stranka Zares . Glavna skrb vlade v tem trenutku je, kot pravi Gantar, kako nadaljevati projekt, ne da bi si umazali prste. Gradnjo Teša 6 je sicer po njegovem ves čas podpirala neformalna politična koalicija šaleškega in posavskega energetskega lobija, pri čemer je bil prvi pod nadzorom SD-ja, natančneje Srečka Meha, drugi pa SDS-a oz. Andreja Vizjaka, ki naj bi se zaradi projekta srečeval tudi z nekdanjem finančnim ministrom Francem Križaničem. Gantar Koalicija SD-SDS se krha Gantar meni, da se je z nastopom nove vlade ta koalicija med SD-jem in SDS-om začela krhati, saj SDS SD-ja naj ne bi več potreboval. Prepričan je, da je največja vladna stranka začela prevzemati politični nadzor nad projektom. Sedanjim prevzemnikom projekta, ki pa so bili ves čas zraven, tudi Vizjak in Zagožen, je treba gledati pod prste, je zatrdil. Še vedno je prepričan, da bi bilo projekt bolje ustaviti, saj se lahko po njegovem zgodi, da bodo izgube zaradi projekta, ki jih bodo plačala naslednje generacije, večje, kot bi bile v primeru ustavitve projekta. Prav tako naj bi obstajalo tveganje, da bo 6. blok zaradi prevelikih izpustov ogljikovega dioksida zelo malo obratoval . Radičeva Pogodba podpisana v korist Alstoma Radičeva je pojasnila, da se je izkazalo, da so imeli prav, ko so se odločili, da je treba zamenjati nadzornike HSE-ja in posledično Rotnika na čelu Teša, saj naj bi šele takrat začele na dan prihajati prave informacije o dogajanju v zvezi s projektom. Pri tem je izpostavila, da je bila pogodba z Alstomom sklenjena popolnoma v korist francoskega giganta, saj naj bi bila vrednost projekta v pogodba praktično nedoločena. Poudarila je, da vlada Tešu danes postavlja praktično iste pogoje za poroštvo, kot jih je postavila že sama, zato je pohvalila vlado, da ni nekritično pristopila k poroštvu za gradnjo šestega bloka. Dejala je, da so do nje prihajali ljudje, ki naj bi ji prijazno svetovali, naj se neha ukvarjati s projektom, ko pa to ni zaleglo, naj bi se začeli groziti z interpelacijo ovadb.
|
negative
|
7,774
|
Med AUKN-jem in vlado je v zadnjem času precej napeto Na ministrstvu za finance so zavrnili navedbe AUKN-ja o možnosti KBC-jevega tihega prevzema NLB-ja in ošvrknili javno komentiranje agencije. Navedbe v pismu ne držijo in temeljijo na netočnih informacijah ter domnevah glede dokapitalizacije NLB-ja in sprememb, ki jih prinaša novela zakona o bančništvu. Zaradi interesa dokapitalizacije se na ministrstvu ne nameravamo opredeljevati do posameznih zgrešenih in zavajajočih navedb v dopisu, saj se, za razliko od članov uprave agencije, zavedamo morebitnih negativnih posledic javnega komentiranja procesa za celoten slovenski finančni sistem, so v odzivu zapisali na ministrstvu za finance. Preberite si tudi AUKN KBC bi lahko potihoma prevzel NLB Agencija za upravljanje kapitalskih naložb AUKN je v pismu, pod katerega sta podpisana člana uprave Marko Golob in Danilo Grašič, podrobneje pojasnjuje mogoče scenarije pri dokapitalizaciji NLB-ja, o kateri bodo lastniki banke odločali 27. junija. Pri tem sta opozorila na mogoč scenarij, po katerem bi lahko belgijski KBC, drugi največji lastnik banke, v dokapitalizaciji tiho prevzel NLB, in to brez prevzemne premije. Odnosi med MF-jem in AUKN-jem so že nekaj časa napeti, saj je vlada omejila pristojnosti agencije. AUKN mimo vlade Po poročanju medijev naj bi vlada vodstvu AUKN-ja grozila z ukrepi, ker na skupščini Zavarovalnice Triglav niso podprli vseh vladnih predlogov za imena nadzornikov. Ob tem so pojasnili, da pri vseh imenih ni bila upoštevana volja lastnika oziroma ni bilo usklajenosti med agencijo in vlado. AUKN se je medtem odločil tudi za umik maja predlagane dodatne točke za junijsko skupščino Telekoma Slovenije, ki je predvidevala zamenjavo predstavnikov kapitala v nadzornem svetu, pri čemer je imena kandidatov za nove nadzornike posredovalo ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo oziroma vlada s tem nista bila seznanjena.
|
negative
|
7,775
|
Stanford vztrajal, da je bila kriva ameriška vlada Ameriško zvezno sodišče je 62-letnemu Allenu Stanfordu izreklo kazen 110 let zapora, ker je opeharil okoli 21.000 vlagateljev za skupno sedem milijard dolarjev. Allen Stanford je denar zbiral od naivnih vlagateljev, ki so verjeli obljubam o velikih donosih na vezane vloge pri njegovi banki v karibski otoški državi Antigva in Barbuda. Od denarja zanje seveda ni bilo nič, čeprav je Stanford živel na veliki nogi, potoval z zasebnimi letali, vlagal denar v dobre in propadle posle po ZDA, Latinski Ameriki in drugod, skratka živel lepo na račun denarja, ki so mu ga zaupali ljudje, željni donosov. Tožilstvo je zahtevalo najvišjo kazen - 230 let zapora Vse premoženje so mu zaplenili, tako da so ga morali braniti odvetniki po službeni dolžnosti. Vlagatelji pa si bodo lahko čez nekaj let, ko se bodo nehali prepirati in tožiti med seboj, razdelili le okoli 330 milijonov dolarjev, ki so na številnih Stanfordovih zamrznjenih računih. Zvezna porota je Stanforda marca po sedmih tednih sojenja odločill, da je kriv v 13 točkah obtožnice, zaradi poneverb in prevar, tožilci pa so zahtevali najvišjo kazen, tj. 230 let zapora. Obtoženi prestaja zaporno kazen že od junija 2009. Bil sem legitimen poslovnež Stanford je pred izrekom sodbe vztrajal, da je bil legitimen poslovnež in da ni naredil ničesar narobe. Kriva naj bi bila ameriška vlada, ki mu je zaplenila denar, tako da ni mogel vrniti vlog vlagateljem. Odvetniki so skušali krivdo zvrniti na glavno pričo vlade, nekdanjega glavnega finančnega direktorja pri Stanfordu Jamesa Davisa, vendar jim porota ni verjela.
|
negative
|
7,776
|
Merklova ne bo popuščala Grkom Upanje, da so centralne banke pripravljene ukrepati, če bi na finančnih trgih po grških volitvah zavladala panika, je povzročilo rast delnic. Vlagatelji verjamejo, da se ne more ponoviti Lehman Brothers. Jeseni 2008 so se finančni trgi zatresli do temeljev, ko je šla v stečaj banka Lehman Brothers, zato so pesimisti zdaj potegnili vzporednico in menijo, da se utegne zgodba ponoviti, če bo Grčija zapustila evrsko območje. Zdi se, da se večina vlagateljev takšnega scenarija ne boji. Indeks Dow Jones se je v petek zvišal za skoraj odstotek, res pa je, da je bilo veliko zanimanja tudi za varne naložbe, tako da se je donos ameriške desetletne obveznice znižal na 1,579 odstotka. Evro se je četrti dan zapored okrepil in dosegel 1,2659 dolarja. Dolge pozicije na ameriški valuti so se znižale prvič po šestih tednih. Angleška centralna banka že ukrepala Optimizem je v petek sprožila zlasti izjava predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, ki je zagotovil, da bodo podprli evropski bančni sistem s posojanjem denarja solventnim bankam in nakazal, da je v igri tudi znižanje obrestne mere. Pri Bank of England so se odločili, da poslovnim bankam ponudila do 100 milijard funtov ugodnih posojil. Predsednik Feda Ben Bernanke bo v sredo ob koncu dvodnevnega zasedanja sporočil oziroma namignil, kakšna bo prihodnja politika Zveznih rezerv. Fed utegne nadaljevati operacijo Twist ali pa se odločiti za 3. krog kvantitativnega sproščanja. Merklova ne bo popuščala Grkom Za Grčijo naj bi bile nedeljske parlamentarne volitve prelomnica, saj stranka Siriza, ki ima največ možnosti za zmago, zavrača varčevalne ukrepe, ki jih je Bruselj zaukazal Atenam v zameno za denarno pomoč. Kdorkoli bo sestavil vlado, bo zanimivo opazovati igro med Atenami in Evropo, zlasti Nemčijo. Angela Merkel je že izjavila, da nikomur ne bo popuščala. Zavrnila je vsakršno možnost, da bi si utegnila Grčija s ponovnimi pogajanji izboriti ugodnejše pogoje za nova posojila. IMF okrcal Madrid Po novici, da bo španski bančni sektor dobil do 100 milijard evrov pomoči, so se donosi španskih obveznic le v ponedeljek dopoldne znižali, nato pa spet krenili navzgor. Pri desetletni obveznici je celo dosegel kritičnih sedem odstotkov za primerjavo donos nemške obveznice trenutno znaša 1,44 odstotka. Pri Mednarodnem denarnem skladu so špansko vlado pozvali, naj naredi več za zajezitev javnega dolga, saj naj ji letos ne bi uspelo izpolniti ciljev glede znižanja javnofinančnega primanjkljaja. Španski vladi predlagajo razmislek o zvišanju davkov in dodatnemu krčenju javne porabe. Mamljiva Telekomova dividenda Na slovenskem prizorišču je pretekli teden odmevala predvsem torkova skupščina Zavarovalnice Triglav. Vlada je zamenjala polovico nadzornikov, medtem ko predsednik uprave Matjaž Rakovec zaenkrat še ostaja na svojem položaju. Triglavove delnice so se na tedenski ravni pocenile za šest odstotkov, na 12,50 evra. Preostalim papirjem se je godilo bolje, tako da je indeks SBI TOP v petih trgovalnih dneh pridobil 1,15 odstotka. Petrolove delnice so poskočile za šest odstotkov, Gorenjeve za skoraj tri, Telekomove in Krkine pa za poldrugi odstotek. Telekom bo letos izplačal 5,19 evra bruto dividende.
|
neutral
|
7,777
|
Občina bo od Nectarja zahtevala izpolnjevanje danih zavez Do konca tedna naj bi 35 zaposlenih prejelo namero za odpuščanje, česar pa v sindikatu KS 90 niso potrdili. Po besedah izvršnega sekretarja Obalne konfederacije sindikata KS 90 Eura Brozića niso prejeli še nobenega uradnega obvestila o številu in seznamu presežnih delavcev. Z novim predsednikom uprave Fructala Luko Jejčičem se bodo sestali v torek, na dnevnem redu pogovora pa je tudi morebitno odpuščanje delavcev, je še potrdil Brozić. Informacije o nameri, da bi odpuščali, v Fructalu še ne želijo komentirati. Zaradi sporazuma, ki ga je srbski Nectar podpisal z občino Ajdovščina ob prevzemu Fructala, da ne bo odpuščal in da bo ohranil razvoj v Ajdovščini, je bila v sredo pri ajdovskem županu Marjanu Poljšku delegacija sveta delavcev iz Fructala. Župan bo vztrajal na spoštovanju zavez Poljšak je potrdil, da so ga obiskali predstavniki zaposlenih in da bo občina od lastnikov zahtevala, da se držijo danih obljub. V pismu o nameri je zapisano, da delavcev ne bodo odpuščali, razen če bi jim našli drugo zaposlitev, je še pojasnil Poljšak. Nectar je sicer že v začetku tega leta naročil zunanjo strokovno presojo o možnosti optimizacije proizvodnje. Srbski lastnik je želel optimizirati predvsem prodajne kanale, saj se nekateri podvajajo s Fructalom.
|
negative
|
7,778
|
Želijo zgraditi zabavišče po italijanskem vzoru Terme Čatež želijo sedanje zmogljivosti do konca leta 2020 povečati za dvakrat, njihov končni cilj pa je milijon prenočitev letno in izgradnja zabavišča po vzoru italijanskega Gardalanda. Čateške terme naj bi z razširitvijo kompleksa, gradnjo novih vodnih in drugih zabavišč, hotelov in z novim cestnim pristopom v naslednjih letih dobile povsem drugačno podobo, je ob nedavnem odprtju tamkajšnjih novih pridobitev - vodne formule ena in 35-metrskega vrtiljaka Čateško oko, ki na panoramsko vožnjo v eni uri popelje do 900 gostov - povedal Bojan Petan, direktor Term Čatež, danes poroča STA. Sedanjim 65 hektarjem nameravajo v prihodnjih petih letih dodati še 30 hektarov različnih zabavnih vsebin, po podatkih Term Čatež bodo za letošnje naložbe namenili približno 3,5 milijona evrov, poleg omenjenih novosti pa bodo prenovili in razširili hotel Terme, izdelali projektno dokumentacijo za izgradnjo zabaviščnega centra in širitev kampa ter počitniškega naselja, z desetimi mobilnimi hiškami razširili kamp, izvedli energetsko optimizacijo ter prenovili igrišča za golf hotela na gradu Mokrice. Maja eden najboljših rezultatov v zgodovini V čateških termah so v letošnjem prvem trimesečju uresničili dobrih 110.000 prenočitev, gostili skoraj 160.000 kopalcev in ustvarili skoraj 6,8 milijona evrov prihodkov, dobiček iz poslovanja pa je znašal skoraj 600.000 evrov. Maja so dosegli enega najboljših rezultatov v zgodovini družbe, s čimer so presegli rezultate enakega lanskega obdobja kot tudi načrte. V maju so namreč uresničili več kot 50.000 prenočitev, kar je za dobrih 14 odstotkov več kot maja lani. V omenjenem obdobju letos je terme obiskalo tudi rekordno število kopalcev oz. dobrih 63.000, kar je skoraj sedem odstotkov več kot maja lani. Letos načrtujejo za dobrih 35 milijonov evrov prihodkov, dobiček iz poslovanja v vrednosti 5,6 milijona in 3,1 milijona evrov čistega dobička. Hkrati načrtujejo dobrih 720.000 prenočitev oz. skoraj pet odstotkov teh več kot lani in skoraj milijon kopaliških vstopov, so še sporočili iz Čateža.
|
positive
|
7,779
|
Občina bo podpirala ustanavljanje novih podjetij Po stečaju Primorja bodo delavcem začeli deliti odpovedi delovnega razmerja. Brezposelnost na Ajdovskem se bo tako povzpela nad 20 odstotkov. V Primorju je bilo pred stečajem zaposlenih 651 delavcev, med katerimi imajo 303 stalno prebivališče v občini Ajdovščina. 280 jih je starejših od 55 let, 75 pa invalidov. Polovica vseh, ki bodo izgubili delo, bi lahko novo zaposlitev po predvidevanjih vodje splošno kadrovskega sektorja v Primorju Ožbeja Marca našla v pol leta. Stečaj še dveh podjetij Novogoriško okrožno sodišče je prav v tem času začelo tudi stečaj v Primorju Avtoservisu, ki je imelo pred stečajem osem zaposlenih. Kmalu naj bi stekel še stečajni postopek v Primorju Instalacijah z od 30 do 35 zaposlenimi delavci. Nov intervencijski zakon? Ajdovski župan Marjan Poljšak, ki vztrajno išče mogoče rešitve za zaposlitev brezposelnih delavcev Primorja, je na četrtkovi izredni seji občinskega sveta predlagal nekaj ukrepov, ki so jih svetniki sprejeli. Pomagali bodo skupini strokovnjakov, ki želi ohraniti gradbeno dejavnost in s tem vse strokovno znanje v novem podjetju. Obenem pa so se svetniki zavzeli za ohranitev blagovne znamke Primorja in priporočil. Želijo si, da bi vlada pripravila tudi intervencijski zakon, kot se je to zgodilo v Prekmurju. V ajdovski obrtni zbornici namreč ocenjujejo, da so gospodarske razmere na tem območju najtežje v zadnjih 50 letih, je za Radio Slovenija poročal Valter Pregelj.
|
negative
|
7,780
|
Credit Suisse z največjim znižanjem ocene Bonitetna hiša Moodys je znižala bonitetne ocene 15 največjih bank na svetu zaradi bojazni pred izgubami. Banke so že kritizirale odločitev in jo označile za nazadnjaško. Med britanskimi bankami je nižja bonitetna ocena doletela Royal Bank of Scotland, Barclays in HSBC, od ameriških pa Bank of America, Citigroup, Goldman Sachs in JP Morgan. Moodys je sporočil, da so vse banke izpostavljene nevarnosti izgub iz trgovanja na kapitalskih trgih. Znižanje bonitetne ocene se je pričakovalo že od februarja, ko se je Moodys odločil za ponoven pregled 17 bank, ki poslujejo na kapitalskih trgih po vsem svetu in jim grozijo nižji zaslužki in nižja rast zaradi negotovih razmer na trgih. Če so poznavalci pričakovali znižanje ocene pri večini pregledanih bank, pa jih je presenetila za kar tri točke nižja bonitetna ocena švicarske banke Credit Suisse. Nekatere banke so dobile ocene z negativnimi obeti, kar pomeni, da bi se pozneje lahko njihova posojilna sposobnost spet znižala.
|
neutral
|
7,781
|
Sporen nakup najdi.si in kosovskega telekoma Ipko Aukn ima pomisleke nad tem, da so v Telekomu vložili odškodninske tožbe le zoper člane nekdanje uprave. Čas je, da za storjeno odgovarjajo vsi odgovorni - tudi nadzorni svet, sporočajo. Postavlja se namreč vprašanje, ali je prejšnji nadzorni svet družbe Telekom Slovenije res storil vse, kar se pričakuje od skrbnega nadzornika, je Agencija za upravljanje kapitalskih naložb Aukn zapisala v odzivu na četrtkovo skupščino Telekoma. Na skupščini so se namreč delničarji seznanili z vloženimi odškodninskimi tožbami zoper prejšnjo upravo, ki jo je vodil Bojan Dremelj. Odvetnik Uroš Ilić je delničarjem povedal, da se tožbe s skupnim zahtevkom 58 milijonov evrov nanašajo na nakup slovenske družbe najdi.si in ter kosovskega telekoma Ipko. Aukn ima določene pomisleke glede dejstva, da so tožbe vložene le zoper člane uprave - odgovornost namreč nosi tudi nadzorni svet. Agencija zdaj pričakuje, da bo uprava Telekoma oz. posebni zastopnik skupščine družbe skrbno preučil vse vidike delovanja članov nadzornega sveta v času aktivnosti, ki so vodile k domnevnemu oškodovanju družbe, in ustrezno ukrepal. Potrebno je vedeti, da so se dejanja uprave nanašala na najpomembnejše in najdražje projekte družbe, zato se je od nadzornikov pričakovalo najmanj to, da bodo skrbno bdeli nad dejanji uprave glede teh projektov, se seznanjali z vsemi podrobnostmi projektov, ne samo čakali na redna poročila uprave, ampak proaktivno zahtevali tudi dodatna poročila, v skrajnem primeru pa pregledovali in preučevali dokumentacijo, nanašajočo na projekte, tudi lastnoročno, je Aukn zapisal v sporočilu za javnost.
|
neutral
|
7,782
|
Največ si lahko privoščijo Luksemburžani Slovenski BDP je lani po merilu kupne moči znašal 84 odstotkov povprečja EU-ja, s čimer se je Slovenija med državami nekdanje Jugoslavije odrezala najbolje, kažejo podatki Eurostata. Na repu povprečja Evropske unije je končala Srbija s 35 odstotki povprečnega evropskega BDP-ja, manjšo kupno moč imata le še Bosna in Hercegovina 31 odstotkov povprečnega BDP-ja EU-ja ter Albanija 34 odstotkov BDP-ja EU-ja. Sveži podatki evropskega statističnega urada Eurostat so med državami nekdanje Jugoslavije na prvo mesto postavili Slovenijo 84 odstotkov evropskega BDP-ja, sledi ji Hrvaška z 61 odstotki evropskega BDP-ja, nato pa Črna gora in Makedonija ter na repu Srbija in BiH. Po kupni moči je sicer najbogatejša evropska država Luksemburg, saj je lani njen BDP po tem merilu znašal 274 odstotkov evropskega povprečnega BDP-ja. Luksemburgu sledijo Nizozemska 131 odstotkov, Avstrija 129 odstotkov, nato pa kljub težavam v finančnem sektorju Irska 127 odstotkov. Evropsko povprečje sta presegla tudi švedski 126 odstotkov in danski 125 odstotkov BDP. Nemški BDP je lani znašal 120 odstotkov povprečja evropskega. Med državami, ki niso del Evropske unije, a so z njo tesno povezane, ima največjo kupno moč Norveška 189 odstotkov povprečja EU-ja, v Švici ta znaša 151 odstotkov, na Islandiji pa le 110 odstotkov, kar je manj kot pred izbruhom krize.
|
neutral
|
7,783
|
Država potrebuje 100 milijard evrov Španija je evrsko območje tudi uradno zaprosila za pomoč, kot je napovedala. Pomoč je sicer že dogovorjena. Španski gospodarski minister Luis de Guindos je v pismu vodji evrske skupine Jean-Claudu Junckerju zapisal, da država potrebuje do 100 milijard evrov pomoči. Finančni ministri evrskega območja naj bi o pomoči Španiji razpravljali na srečanju 9. julija. V pismu sicer natančne številke o pomoči ni, a de Guindos finančnim ministrom skupne evropske valute za izhodiščno točko predlaga poročilo Mednarodnega denarnega sklada o stanju španskih bank, skupaj z revizijo bančnega sistema, ki sta jo opravili nemška družba Roland Berger in ameriška Olivier Wyman. Španski minister je v pismu potrdil, da bodo pomoč dobile banke, in sicer prek tamkajšnjega sklada za prestrukturiranje bank FROB. Svetovalni hiši Roland Berger in Olivier Wyman sta v reviziji ocenili, da španske banke v najslabšem primeru potrebujejo 62 milijard evrov. Španska vlada, kot je v pismu izpostavil de Guindos, ponudbo evrskega območja, ki je državi pripravljeno posoditi denar, vidi kot zelo naklonjeno. Ob tem je minister dodal, da bodo evrskemu območju evra pri odločanju o primernih pogojih za posojilo ponudili vso pomoč. Rešitev v ESM-ju? Kot smo poročali v petek, si Slovenija želi, da bi španskim bankam pomagali s stalnim reševalnim skladom, evropskim mehanizmom za stabilnost ESM, saj mora naša država v ta sklad vplačati osnovni kapital, potem pa operacije sklada ne povečujejo njenega dolga. Pogodba o ESM-ju je bila podpisana februarja letos in mehanizem bo začel delovati, ko ga bo ratificiralo dovolj držav, da bo pokritih 90 odstotkov zajamčenega kapitala. ESM bo imel 700 milijard kapitala in do 500 milijard evrov posojilne zmožnosti.
|
neutral
|
7,784
|
Po poti Grčije in Španije Ciper je zaprosil Evropsko unijo za finančno pomoč zaradi prevelike izpostavljenosti svojih bank grškemu gospodarstvu. Kot je sporočila ciprska vlada, so druge članice evrskega območja zaprosili za pomoč iz reševalnih skladov EFSF oziroma ESM. Pomoč bo namenjena omejitvi tveganj za ciprsko gospodarstvo po negativnih učinkih širjenja krize prek finančnega sektorja zaradi velike izpostavljenosti grškemu gospodarstvu, je zapisala ciprska vlada v sporočilu za javnost. Ciprske banke so imetnice velikega števila grških obveznic, katerih vrednosti so morali upniki letos večinoma odpisati. Ciper je že peta članica evroobmočja, ki je morala zaprositi preostale članice za pomoč.
|
neutral
|
7,785
|
Pod drobnogledom posli, ki so odmevali tudi v medijih Nadzorniki Darsa so razrešili predsednico in članico uprave družbe Matejo Duhovnik in Gordano Bošković. Vodenje bo začasno prevzel Matjaž Knez. Poleg Kneza je bil v upravo imenovan še Tine Svoljšak, na tej funkciji pa bosta do razpisa za novo upravo, ki bo pripravljen in objavljen v roku meseca dni. Nadzorni svet se je za razrešitev Duhovnikove in Boškovićeve odločil po temeljiti razpravi o poročilih, ki jih je na zahtevo nadzornikov pripravila uprava družbe, je po seji pojasnil predsednik nadzornega sveta Darsa Dušan Hočevar. Odločitev za razrešitev je bila soglasna. Nadzorni svet je pri Duhovnikovi in Boškovićevi ugotovil, da sta z opustitvijo skrbnosti vestnega in poštenega gospodarja huje kršili obveznosti, ki izhajajo iz njune poslovodne funkcije, je pojasnil Hočevar. Čeprav konkretnih vprašanj upravi niso razkrili, je prvi nadzornik namignil, da so jih zanimale predvsem teme, o katerih so poročali mediji. Knez je po poročanju Financ direktor mariborskega gradbenega podjetja ZIM in predstavnik avstrijskega gradbenega podjetja POR v Sloveniji. V preteklosti je bil že direktor ene izmed hčerinskih družb SCT-ja in Gradisa Nove. Dars bi bilo mogoče voditi gospodarneje Do zdaj so upravo Darsa sestavljali Mateja Duhovnik, Gordana Bošković in zastopnik delavcev Alojz Ratajc. Prejšnji nadzorniki razlogov za njihovo zamenjavo niso našli. Resorni minister Zvonko Černač je sicer prepričan, da bi bilo mogoče Dars voditi bolj gospodarno in preudarno, in verjame, da bodo novi nadzorniki o usodi uprave odločali na podlagi poročil o preteklem delu.
|
neutral
|
7,786
|
381 milijonov po mnenju ekonomista še zdaleč ni dovolj, nujen je strateški partner Z NLB-jem se ukvarjamo kot z javnim pranjem perila. Vse, kar je del poslovnih dogovorov, je treba vedno javno in politično obravnavati, kar je banki že v preteklosti škodilo, opozarja ekonomist Bogomir Kovač. Dan po skupščini NLB-ja, na kateri so lastniki odločili, da vanjo vložijo svežih 381 milijonov - država z odkupom hibridnih zamenljivih obveznic v znesku 320 milijonov, belgijska banka KBC pa z dokapitalizacijo v vrednosti 61 milijonov, kar ji bo prineslo za skoraj devet odstotkov višji delež v NLB-ju od sobote bo tako 33,9-odstotna lastnica, zdaj je četrtinska - se javnost še vedno sprašuje, ali bo ta dokapitalizacija zares zadnja. Minister Janez Šušteršič pravi, da še ene najverjetneje ne bo, pospešeno pa se ukvarjajo z iskanjem še kakšnega strateškega partnerja, saj KBC deleža ne namerava več povečati. Šušteršič Več tednov smo si samo pridobivali zaupanje KBC-ja Tudi ekonomist Bogomir Kovač je prepričan, da je kratkoročno gledano 381 milijonov za NLB dovolj, dolgoročno pa še zdaleč ne, pri čemer opozarja Če želi banka relativno normalno poslovati, bo najbrž potrebna še kakšna dodatna kapitalizacija v pozni jeseni ali pa drugo leto, kar bi bilo tudi v skladu z najavo po iskanju strateškega partnerja, ki bi vstopil v Novo Ljubljansko banko in bi ji z dodatno finančno injekcijo pomagal, da bo lažje delovala. Več si lahko preberete v spodnjem pogovoru. Čeprav bi po nekaterih ocenah NLB potreboval vsaj pol milijarde, so delničarji v sredo odločili, da v banko na tak ali drugačen način vložijo 381 milijonov svežega kapitala. Predsednik uprave v odhodu Božo Jašovič zagotavlja, da bo sredstev dovolj najmanj do konca leta, po drugi strani pa je minister za finance Janez Šušteršič še pred dnevi zatrjeval, da niti 510 milijonov ne bo dovolj. Vaša ocena? Zelo težko je ocenjevati od zunaj, ampak glede na stanje slovenskega gospodarstva in glede na stvari, ki se postopoma odkrivajo kot slabe naložbe, se bolj nagibam, da bi bila prava številka taka, kot jo je prvotno najavila uprava. Verjetno se spomnite, da je pred letom dni uprava govorila, da ljubljanska banka potrebuje približno med 500 in 600 milijonov evrov dokapitalizacije, če bi želela normalno poslovati. Če ne bo izboljšanja gospodarskih razmer in če banka ne bo začela normalno poslovati, če ne bo sprostila svojih kapitalskih poti, se bo stanje samo še poslabševalo. V vsakem primeru je to, kar je zdaj storila vlada, rahlo pozno in v bistvu precej na meji tistega, kar banka potrebuje. Menim pa, da tako NLB kot Slovenija na splošno potrebujeta načrt za sanacijo in konsolidiranje bančnega sistema. Brez tega preprosto ne bo šlo, kajti Slovenija je v tisti skupini, kjer je težava v bančnem sistemu, in ne v javno-finančnem stanju, kamor vlada danes usmerja glavno pozornost. Pričakujete kmalu še kakšno zahtevo po svežem kapitalu? V kratkoročnem obdobju ne. To bo banki v tem trenutku zadostovalo. Vendar, kot rečeno, če želi banka relativno normalno poslovati, bo najbrž potrebna še kakšna dodatna kapitalizacija v pozni jeseni ali pa drugo leto, kar bi bilo tudi v skladu z najavo po iskanju strateškega partnerja, ki bi vstopil v Novo Ljubljansko banko in bi z dodatno finančno injekcijo pomagal banki, da bo lažje delovala. NLB pravzaprav deli usodo relativno večjih bank - tudi v Evropi je takšnih primerov, kolikor hočete -, glede na to, kako bodo tako v okviru Evropske unije kot tudi znotraj posameznih držav monetarne oblasti in same države pristopile k sistematični in sistemski sanaciji teh bank. KBC bo vplačal za 61 milijonov evrov novih delnic po ceni 41 evrov za delnico. Prvotno predvidena cena je sicer znašala precej več, 68,71 evra za delnico. Katera se vam zdi bližja realni? Zagotovo bi bila nižja bolj primerna. Sicer je pa tako vedno je tista cena prava, ki je dogovorjena. V vsakem primeru so vse pogodbene stranke to tehtale in na koncu je prevladala skupna cena in skupni interes. Knjigovodske vrednosti niso nujno absolutno realna slika. NLB tudi ne kotira na borzi, kjer bi lahko lažje ocenili njeno vrednost. Tako da je potem treba upoštevati korekcijske faktorje ali pa ceno utemeljiti na bilateralnih ali pa multilateralnih dogovorih med dvema ali več strankami. /.../ V nadaljevanju bosta pa vlada in KBC verjetno iskala neko rešitev, npr. vstop tujega partnerja, ki bi prevzel večji delež lastništva, kar bi tudi rešilo NLB. Ta nižja cena je KBC-ju med drugim omogočila nakup dodatnega devetodstotnega deleža banke, kar pomeni, da je svoj skupni delež v banki povečala s 25 na skoraj 34 odstotkov. Kritiki, predvsem opozicijske stranke, opozarjajo, da država pod mizo in pod ceno prodaja banko. Kako vi gledate na to? Te kritike pravzaprav nimajo nekih realnih ekonomskih osnov. Dejstvo je, da je imel NLB zelo zelo čudaško in problematično zgodovino obeh velikih lastnikov, države in KBC-ja. Tukaj je država običajno igrala precej bolj negativno vlogo kot KBC. Cena je zdaj stvar njunih medsebojnih razmerij, pa tudi same ocene vrednosti banke. V nobenem primeru ne bi mogel reči, da so bile stvari podcenjene. Dejstvo je, da bodo tisti, ki bodo prišli v banko, če je ta v slabi poslovni kondiciji, zahtevali nižjo ceno za vstop v lastništvo in prevzem večje odgovornosti. Poleg tega je v Sloveniji še ena druga težava. Z Novo Ljubljansko banko se ukvarjamo kot z javnim pranjem perila. Vse, kar je del nekih poslovnih dogovorov, je treba vedno javno in politično obravnavati. Jaz mislim, da je to banki škodovalo že v preteklosti in da se je stopnja politizacije s to izrazito javnostjo samo še povečala. Dejstvo je, da je treba ločiti med profesionalnim in pa javnim delom. Mislim, da je cela kopica stvari, ki ne morejo biti javne, morajo pa biti profesionalno opravljene. Odgovornost za profesionalne posle in profesionalno opravljeno delo pa tako ali drugače nosijo lastniki. Glavni težavi v tem hipu - kar se je pokazalo tudi ob zadnjih menjavah v Novi Ljubljanski banki - sta način in kakovost korporativnega upravljanja. Če bi korporativno upravljanje delovalo normalno, če bi se odgovornosti normalno vzpostavile, potem bi bili vsi ti posli profesionalno izpeljani. In ko so izpeljani, so šele javno obravnavani. Ne morejo biti pa že sami posli javno obravnavani, kar se je v NLB-ju v preteklosti tudi dogajalo. Podobno se je dogajalo tudi v sredo, ko se je na skupščini zgodilo kar nekaj zapletov - najprej pri podeljevanju razrešnice starim nadzornikom, pozneje pa še pri imenovanju novih, saj so bila njihova imena razkrita šele malo pred odločanjem, nato pa jih je, čeprav so bili v bistvu nadzorniki, ki jih je predlagala vlada, v imenovanje predložil KBC. To ni ravno običajno praksa. Seveda ne. To, kar se je zgodilo na tej skupščini, je spet katastrofa. Ne morem ocenjevati samih menjav, vendar način predstavlja kršenje vseh pravil korporativnega upravljanja. Načini in pravila, vsaj kar zadeva upravljanje zelo velikih in resnih objektov, kar je tudi NLB, so zelo jasni in morajo biti spoštovani. Skupščine niso nogometne tekme, kjer imamo navijače z ene in druge strani in na koncu vsi čakajo, kdo bo streljal enajstmetrovke. Mislim, da je bila to nova predstava izrazito slabih korporativnih navad. Meni je zelo žal, da je v tem sodeloval tudi KBC, kar je dokaz, da ni samo država tista, ki običajno greši, ker je pač politični subjekt, ki ni vajen poslov, ampak lahko tudi zasebni subjekti občasno počenjajo neumnosti. In KBC si takšnih neumnosti preprosto ne sme privoščiti. Vendar, kot rečeno, oba poslovna partnerja sta v zadnjih letih storila toliko napak, zlasti na področju korporativnega upravljanja, da je dogajanje na zadnji skupščini le potrjevanje pravila, da tega posla ne želita obvladovati in da izkoriščata poslovna pravila korporativnega upravljanja za mešetarjenje oz. lastne interese. To je slaba izkaznica za državo in slaba izkaznica za KBC. Večino sredstev je sicer prispevala država, in sicer z odkupom hibridnih zamenljivih obveznic, ki bodo, če jih čez leta zamenja, prinesle 8,7 milijona novih delnic. Te obveznice bi lahko banka tudi odpoklicala, če bo 320 milijonov nadomeščenih z najmanj enako kakovostnim kapitalom. Kaj točno to za državo pomeni? Te t. i. CoCo obveznice so izjemno problematičen instrument. Njegova edina prednost je to, da je priznan s strani evropskega regulatorja. Gre za instrument, ki obvezniške zaveze spreminja v lastniške deleže, in zaradi tega so ga bili v Evropi tudi pripravljeni sprejeti. Problematičen je zato, ker je banka, ko začenja te terjatve sprejemati v konverzijo, načeloma v slabi kondiciji. Ali z drugimi besedami, ko gre banki slabo, takrat začne njen kapital propadati. Ko se to zgodi, je ta vrednost običajno nizka. Kar pomeni, da je to inštrument, ki v osnovi niža vrednost banke in je za obstoječe pravzaprav skrajno problematičen. Za tiste, ki bi potencialno prihajali noter, pa je to obetajoče. Zaradi vsega tega ta instrument Novi Ljubljanski banki dolgoročno škodi. Kratkoročno jo trenutno rešuje - zaradi specifike, posebnega statusa, ki ga je Evropa temu instrumentu dala, nadaljevanje pa ni obetavno. Vse skupaj je precej odvisno od tega, kakšne bodo namere vlade, ki jih je pa težko predvideti, saj je bila v preteklosti dolgo časa gluha za opozorila, da je v Sloveniji težava predvsem bančna kriza, in ne kriza javnofinančnega stanja.
|
negative
|
7,787
|
Tveganje pri dokapitalizaciji sta si KBC in država enakomerno razporedila Država NLB-ju v novi dokapitalizaciji ni dala dejanskega denarja, ampak gre za le pretvorbo depozitov, pojasnjuje Janez Šušteršič in poudarja, da gre le za prehodne rešitve. Dan po skupščini NLB-ja, na kateri je lastništvo potrdilo 381-milijonsko dokapitalizacijo največje slovenske banke, sta minister Janez Šušteršič in državni sekretar na ministrstvu podrobneje predstavila dogovor med največjima lastnikoma banke, državo in belgijsko banko KBC, s katerim sta si, menijo na ministrstvu, enakomerno porazdelila tveganje . Kot je znano, bo država z odkupom t. i. obveznic CoCo prispevala 320 milijonov, KBC pa z dokapitalizacijo 61 milijonov. Nove delnice bo belgijska banka plačala po ceni 41 evrov za delnico NLB. Cena ni prenizka, pravijo na ministrstvu za finance, saj je še vedno 47 odstotkov knjižne vrednosti, kar je znotraj obsega dokapitalizacij v evroobmočju. Finančno, če gledamo na papirju, KBC daje približno polovico če upoštevamo znesek brez diskontov zneska države, vendar daje dejanski denar, država pa bo morala denar dati šele čez eno leto, če se bo pokazala potreba, torej če bi odstotek kakovostnega temeljnega kapitala padel pod sedem odstotkov, je še razložil minister in dodal Najpozneje čez eno leto bo ta denar znova na voljo. Denarja tudi sicer ne bi mogli vzeti iz banke, saj gre za način zagotavljanja stabilnosti banke, še pravi in dodaja, da denar na ta način prinaša dodatno korist. KBC ima zdaj interes ostati v banki Minister je ob tem poudaril, da so kar nekaj časa potrebovali, da so sogovornike prepričali, da imajo resničen interes za iskanje strateškega partnerja, saj so zaradi dogodkov v zadnjem času vlagatelji zaupanje v slovensko banko izgubili KBC ima zdaj interes, da bi v banki ostal v približno takšnem deležu, kot ga je zdaj z dokapitalizacijo pridobil. Zdaj ko so prepričali KBC, pa delo še zdaleč ni končano. Skupaj s KBC-jem, ki ga dojemamo ne samo kot vlagatelja, ampak kot enakovrednega partnerja, iščemo strateškega partnerja, je pojasnil Šušteršič. Še vedno pa poteka tudi skrbni pregled banke, ki bo končan v prihodnjih tednih - rok je sicer do konca meseca. Šušteršič pojasnjuje, da se je zavleklo zato, ker je to najbolj skrben od skrbnih pregledov . Nobena mapa v banki ne bo ostala zaprta, je obljubil in dodal, da bodo rezultati skrbnega pregleda podlaga pri iskanju strateških partnerjev in osnova za oceno dejanskega stanja banke. Skrbni pregled bo po njegovih besedah tudi podlaga za oceno, ali Slovenija zaradi NLB-ja potrebuje pomoč EU-ja. Šušteršič je sicer še prepričan, da NLB nove dokapitalizacije, če bo šlo vse po načrtih, ne bo potreboval, ampak se bo vse rešilo z novimi strateškimi partnerjem/-i. Tudi zato minister verjame, da se Slovenija ne bo pridružila skupini držav, ki so morale predvsem zaradi težav bančnega sistema zaprositi za evropsko pomoč. Novi nadzorniki izbrani, ker imajo izkušnje, nekaj jih deluje tudi v tujini Minister se je na kratko dotaknil tudi sredine menjave nadzornikov NLB-ja - njihova glavna naloga je čim prej imenovati novo upravo, saj je njen trenutni predsednik Božo Jašovič odstopil že pred pol leta. Ker je kar nekaj novih članov nadzornega sveta javnosti bolj ali manj neznanih, se ni mogel izogniti vprašanju o njihovih dozdajšnjih dosežkih. Večina teh ljudi ima izkušnje v finančnem, bančnem svetu. Kar nekaj jih tudi deluje v tujini. To so glavni razlogi za njihovo imenovanje, je na kratko opisal njihove vrline.
|
neutral
|
7,788
|
ESS je nadaljeval razpravo še s problematiko zaposlovanja mladih. V holdingu za upravljanje z državnim premoženjem želijo sindikati pravico do soupravljanja, delodajalci pa bodo najprej počakali na strategijo upravljanja. Sindikati so na sestanku Ekonomsko-socialnega sveta po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča opozorili, da bi se morala država prej dogovoriti glede strategije gospodarjenja s premoženjem države. Semolič ostro tudi nasprotuje, da bi se premoženje povezano s pokojninskimi sistemi obravnavalo kot državno premoženje. Zato bi morali po njegovem mnenju zavarovance in sindikate vključiti v nadzor in jim omogočiti soodločanje. Modro zavarovalnico, v kateri so zavarovani javni uslužbenci, bi po njegovem predlogu prenesli na Zpiz. Smolej Še kako bomo pozorni Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je glede upravljanja kapitalskih naložb države povedal, da se jim zdi najpomembnejše to, da bo upravljanje pregledno, odgovorno in da bo dosegalo cilje, ki pa jih doslej niso videli. Dodal je, da bodo na strategijo še kako pozorni ter da koncepta ne morejo komentirati, dokler ne vidijo zakona in strategije. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je dejal, da s holdingom ne želijo kakorkoli posegati v pravice, ki jih posamezni zakon oz. posamezni del premoženja nudi, ampak učinkoviteje upravljati z državnim premoženjem, da bo do teh pravic tudi dejansko prišlo . Zagotovil je, da bodo že pri nastajanju predloga analizirali ideje sindikatov in se z njimi poskusili usklajevati, je pa tudi možnost, da se v postopku v DZ zahteve upoštevajo prek dopolnil. Vizjak meni, da bi lahko bil predlog zakona na vladi pred počitnicami. Nižje bodo le nekatere pokojnine Vizjak se je ob robu seje Ekonomsko-socialnega sveta dotaknil tudi napovedanih nižjih izplačil nekaterih pokojnin. Po njegovih besedah država posega v tisti del nadpovprečnih pokojnin, višjih od 622 evrov, ki se izplačuje iz državnega proračuna in ni povezan s plačanimi prispevki v pokojninsko blagajno. Ob tem je dopustil možnost, da se lahko pri izvajanju določb zgodijo tudi napake. Te bodo v prihodnjih dneh odpravljali in obravnavali tudi vse mejne primere, je obljubil. Na vprašanje, ali je tudi pri zmanjšanju teh plačil časovna meja, pa je minister odgovoril, da je gotovo treba dolgoročno pokojninsko blagajno očistiti odhodkov, ki nimajo veze s plačanimi prispevki . In jaz menim, da gre za trajne učinke, je dejal minister. Vizjak Boli, ko varčujemo na račun ljudi Priznal pa je tudi, da mu kot ministru za delo v tem mandatu ni prijetno, ko država posega v pravice ljudi, vendar verjame, da če želimo tej državi dobro na srednji in dolgi rok, moramo konsolidirati javne finance in omejiti odhodke iz državnega proračuna. In to boli. Kadar to delamo na račun pravic ljudi, to boli, je dejal minister. 26.000 upokojencev je sicer danes prejelo nekoliko nižje pokojnine. Gre za pokojnine pripadnikov Teritorialne obrambe, policijskih vojnih veteranov, žrtev dachavskih procesov in delavcev pri proizvodnji azbesta. Pri teh je nastal zaplet, saj je Zpiz nekaterim napovedal znižanje pokojnin, čeprav naj bi po zakonu za uravnoteženje javnih financ njihove pokojnine ostale nespremenjene.
|
neutral
|
7,789
|
Konkretne razloge za odpuščanja v sindikatu še preučujejo Ajdovski Fructal bo iz poslovnih razlogov odpustil 28 delavcev, od tega pet invalidov. Pri približno polovici gre za t. i. mehka odpuščanja. Nectar se je ob nakupu Fructala zavezal, da ne bo odpuščal delavcev, a očitno se tega ne bo držal. Sindikalist Euro Brozič je sporočil, da namerava uprava zmanjšati število zaposlenih. Odpustili naj bi pet invalidov, ki jim pa v kratkem ne bodo mogli vročiti odpovedi pogodbe, saj mora ta še skozi sito pristojne republiške komisije, ki lahko da tudi negativen odgovor. Nekateri delavci soglašajo z odpovedjo Pri približno polovici od 28 delavcev, ki so na seznamu odpuščenih, naj bi sicer po Brozičevih besedah šlo za t. i. mehka odpuščanja, kjer delavci iz različnih razlogov - na primer, da so tik pred upokojitvijo - soglašajo s postopkom odpovedi delovnega razmerja. Konkretne razloge za odpuščanja v sindikatu trenutno preučujejo, v ponedeljek pa bo na vrsti še en sestanek z upravo družbe oziroma njeno strokovno službo, je še napovedal. Fructal je pred meseci Pivovarna Union prodala srbskemu Nectarju, saj mora zmanjševati dolg do bank upnic. Nectar je za Fructal odštel 35,3 milijona evrov.
|
negative
|
7,790
|
Kopica cenovnih sprememb V slovenskih denarnicah verjetno vlada nekaj zmede, saj nedelja prinaša kopico sprememb cen. Zavarovalnice z današnjim dnem zvišujejo premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Premije zavarovanj brez popusta tako po novem znašajo med 28,62 in 29,42 evra. Komercialne zdravstvene zavarovalnice so se za dvig premij odločile zaradi varčevalnih ukrepov na področju zdravstva, ki so bili sprejeti v okviru zakona za uravnoteženje javnih financ. Vzajemna premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zvišuje za štiri evre in bo po novem znašala 28,62 evra na mesec. Zdravstvena zavarovalnica Triglav je povišala premijo za 3,43 evra in bo znašala 29,42 evra mesečno, premija s triodstotnim popustom pa 28,54 evra mesečno. Zavarovalnica Adriatic Slovenica pa je povišala mesečno premijo za 2,89 evra in znaša 29,38 evra, premija s triodstotnim popustom pa 28,50 evra oz. 2,80 evra več mesečno. Del varčevalnih ukrepov prenaša breme financiranja določenih zdravstvenih storitev z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZZZS na komercialne zavarovalnice oz. na dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Sodeč po podatkih v finančnem načrtu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ZZZS se bodo tako stroški prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj predvidoma zvišali za 35,66 milijona evrov. Komercialne zavarovalnice zato zviševanje premije ocenjujejo kot neizbežno. Dražje cigarete ... Zaradi zvišanja trošarin so cigarete z današnjim dnem dražje. Tako je treba po novem za zavojček cigaret znamke Boss Classic odšteti 2,90 evra, za cigarete znamke West Red pa tri evre. Za povprečno 10 centov so dražje tudi druge cigarete, ki jih proizvaja Tobačna Ljubljana, so navedli v družbi. Drobnoprodajna cena cigaret se je v povprečju zvišala za 10 centov. Trošarine za cigarete se z današnjim dnem povečujejo z najmanj 86 evrov za tisoč kosov cigaret na najmanj 90 evrov za tisoč kosov, kar predstavlja 4,6-odstotno povečanje. Trošarine se bodo v prihodnjih šestih mesecih sicer zvišale še dvakrat - na 94 evrov za tisoč cigaret s 1. oktobrom in na 97 evrov s 1. januarjem 2013. Z zvišanjem trošarin želi vlada zagotoviti dodatna sredstva za uravnoteženje javnih financ. ... cenejše gostovanje v mobilnih omrežjih. Z današnjim dnem začne veljati nova uredba EU-ja o gostovanju v mobilnih omrežjih, s katero se bo znatno pocenila uporaba interneta prek mobilnega telefona za dostopanje do zemljevidov, videoposnetkov, fotografij, družabnih omrežij in elektronske pošte med potovanjem po drugih državah članicah EU-ju. Veljati začnejo tudi nižje cene klicev. Cene odhodnih klicev so se znižale na največ 29 centov, za prejete klice na največ osem centov na minuto, za SMS-e na največ devet centov, za prenos podatkov pa na največ 70 centov na megabajt brez upoštevanja DDV-ja. Pravila EU-ja o gostovanju z današnjim dnem določajo tudi omejitev podatkovnega gostovanja pri 50 evrih brez DDV-ja, če se uporabnik ne bo sam odločil za višji ali nižji znesek omejitve. To pa ni zadnje nižanje cen mobilnega gostovanja. Julija 2013 se bodo cene odhodnih klicev znižale na največ 24 centov na minuto, julija 2014 pa na največ 19 centov na minuto, medtem ko so bile do danes omejene na največ 35 centov na minuto. Cene SMS-sporočil se bodo julija 2013 znižale na največ osem centov, julija 2014 pa na največ šest centov, medtem ko so bile do zdaj omejene na 11 centov. Cene prenosa podatkov pa se bodo julija 2013 znižale na največ 45 centov na megabajt, julija 2014 pa na največ 20 centov na megabajt, medtem ko do zdaj teh omejitev ni bilo. Razkošje na štirih kolesih Z današnjim dnem se uvaja dodaten davek za osebna motorna vozila s prostornino motorja nad 2500 kubičnih centimetrov. Po novem so dodatno obdavčena tudi motorna kolesa z motorji nad 1.000 kubičnimi centimetri. Davek se bo obračunaval za vozila, ki bodo prvič registrirana v Sloveniji. Dodatni davek se bo obračunal od prodajne cene posameznega motornega vozila brez davka na dodano vrednost hkrati z običajnim davkom na motorna vozila. Višina dodatne davčne obveznosti je odvisna od prostornine motorja motornega vozila in je določena progresivno. Začne se z osmimi odstotki za avtomobile in bivalne avtomobile s prostornino motorja 2.500 kubičnih centimetrov in se nato v več korakih zvišuje do 16 odstotkov za vozila, katerih motor ima prostornino 4.000 kubičnih centimetrov in več. Za motorna kolesa in kolesa z motorjem bo dodatni davek, ki bo znašal pet odstotkov, veljal, če znaša prostornina motorja najmanj 1.000 kubičnih centimetrov. Dodatni davek na t. i. luksuzna motorna vozila predvidevajo spremembe zakona o davku na motorna vozila, ki jih je vlada vključila v zakon za uravnoteženje javnih financ. Po ocenah vlade se bo s tem v proračun steklo dodatnih sedem milijonov evrov, kar je slaba petina zneska, ki se je od davka na motorna vozila zbrala v proračunu do zdaj.
|
negative
|
7,791
|
Zmagovalka vrha EU Angela Merkel Slovenija bo morda naslednja država, ki bo morala EU prositi za finančno pomoč, v časniku Financial Times piše novinar Wolfgang Münchau. Kot poudarja, vrh EU-ja pretekli teden ni prinesel bistvenih sprememb, saj se za nekatere države ni nič spremenilo. Po njegovem mnenju 500 milijard evrov vreden evropski mehanizem za stabilnost ni dovolj velik. Vbrizgal bo kapital v španske banke, moral bo refinancirati program za Grčijo, Irsko in Portugalsko. Kmalu se bo moral ukvarjati s Ciprom in, kdo ve, morda tudi s Slovenijo, piše novinar. Ena izmed lekcij iz zgodovine finančnih kriz je, da mora biti orožje dovolj veliko, da bo učinkovito, poudarja Münchau. Zdaj sprejeti instrumenti po njegovem mnenju niso. Evropska centralna banka ECB je za reševanje trga vrednostnih papirjev porabila več kot 200 milijard evrov, a ni delovalo, opozarja. Nemške obveznosti nespremenjene Po njegovem mnenju je prava zmagovalka nedavnega vrha EU nemška kanclerka Angela Merkel, ki ji je uspelo ohraniti nemške obveznosti nespremenjene. Ob tem se sprašuje, kako lahko nemške obveznosti in politika ECB-ja ostanejo nespremenjene, Italija in Španija pa sta varni, če nista bili varni še teden pred tem. Najpomembnejši dogodek na vrhu pretekli teden pa ni bil dogovor, piše Münchau, temveč izjava Merklove, da obveznic evroobmočja ne bo, dokler bo ona živa. Po njegovem mnenju ta izjava razkriva, da Merklova ne misli resno o politični uniji, o kateri je govorila zadnje tedne. Če ima Merklova prav in če v času njenega življenja ne bo evroobveznic, evroobmočje ne bo preživelo, ugotavlja novinar. Slovenski finančni minister Janez Šušteršič je v petek na novinarski konferenci o dokapitalizaciji NLB-ja zagotovil, da Slovenija za zdaj ni v položaju, ko bi morala prositi za pomoč, in dodal, da o tem niti ne razmišljajo.
|
negative
|
7,792
|
Banki je uspelo povečati kapital za 500 milijonov evrov Zaradi odstopa KBC-ja iz dokapitalizacije NLB-ja se državi ne bo treba dodatno zadolžiti, niti se ne bo povečal javnofinančni primanjkljaj, trdijo na finančnem ministrstvu. Sloveniji zaradi odločitve KBC-ja, da ne sodeluje pri dokapitalizaciji NLB-ja, ne bo treba zaprositi za pomoč iz evropskih denarnih mehanizmov, zatrjujejo na ministrstvu za finance. Znova so izrazili tudi razočaranje nad odločitvijo KBC-ja, da ne sodeluje pri dokapitalizaciji NLB-ja. Preberite si tudi - Evropa stopnjuje ugibanja, ali bo Slovenija zaprosila za pomoč - Financial Times Slovenija je morda naslednja v vrsti za pomoč Ob tem so zagotovili, da dokapitalizacija in stabilizacija NLB-ja nista v ničemer ogroženi. Ni potrebe, da bi Slovenija zaradi odločitve KBC-ja morala zaprositi za pomoč iz evropskih denarnih mehanizmov. Kot možna vzroka za zaprosilo za pomoč se po izkušnjah držav članic območja evra kažeta predvsem javnofinančne razmere in razmere v finančnem sektorju. Ne prvi ne drugi vzrok v Sloveniji ne kažeta potrebe po pomoči iz evropskih mehanizmov, pravijo. Vstop Kada in Soda v lastniško strukturo NLB-ja po navedbah ministrstva zaradi ustrezne cene vstopa tudi ne bo veljal kot nedovoljena državna pomoč. AUKN z dokapitalizacijo NLB-ja zadovoljen Z dokapitalizacijo banke so kljub zapletom zadovoljni tudi na agenciji za upravljanje kapitalskih naložb. Slovenija se je glede na druge razvite evropske države na reševanje bančnega sektorja odzvala bistveno prepozno. Za reševanje svojega bančnega sektorja je prispevala občutno manj, kar se je očitno odrazilo v poglabljanju gospodarske krize, so zapisali na AUKN-ju. Za okoliščine nesodelovanja KBC pri dokapitalizaciji smo izvedeli iz medijev, saj AUKN v pogajanja neposredno ni bil vključen, zato tudi ne moremo komentirati, so še navedli. NLB, ki je v ponedeljek izpeljal dokapitalizacijo, s katero je kapital povečal za 381 milijonov evrov, je podrobneje prestrukturiral tudi nekatere obstoječe dolgove. S temi koraki je okrepil kapital za dobrih 500 milijonov evrov in tako izpolnil zahteve bančnih regulatorjev. Zgodbe še ni konec Dokapitalizacijska zgodba NLB-ja še ni končana. Banka bo morala izpeljati še eno dokapitalizacijo, v kateri bosta Kad in Sod odkupila še za 1,9 milijona evrov delnic NLB-ja po ceni približno osem evrov. Cena za delnico, ki sta jo sklada vplačala v ponedeljkovi dokapitalizaciji, je bila namreč po mnenju Evropske komisije previsoka. Komisija je namreč odobrila dokapitalizacijo NLB-ja v dveh korakih, a ni soglašala s te, da je cena za delnico v njih različna. Zato je odobrila dokapitalizacijo v vrednosti 382,9 milijona evrov, in ne v vrednosti 381 milijonov evrov, kakršno je potrdila skupščina NLB-ja prejšnjo sredo. Država mora zato izdati nove delnice, ki jih bosta po znatno nižji ceni odkupila Kad in Sod, v povprečju pa bo cena na delnico dosegla 36,75 evra in bo v obeh primerih enaka. Odkupili tretjino dolga iz preteklosti Instrument podrejenega dolga, iz leta 2007 v vrednosti 190 milijonov evrov v obliki posojila, je zamenjala za senior nezavarovan dolg v obliki kredita v višini 136,8 milijona evrov in ročnostjo treh let, so sporočili iz banke. Odkupili so tudi za 118,5 milijona evrov od 350 milijonov evrov dolga iz preteklih let, za odkup dela dolga pa še potekajo pogajanja, ki naj bi bila končana v kratkem, so še dodali.
|
neutral
|
7,793
|
Upniki pa imajo čas za prijavo terjatev do 3. oktobra Sodišče je ustavilo postopek prisilne poravnave za Viator & Vektor. Družba gre v stečaj. Skupina Viator & Vektor je v načrtu finančnega prestrukturiranja kot ukrep določila tudi povečanje osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki za 30 milijonov evrov. Poslovodstvo ali upniški odbor družbe bi morala nato v štirih mesecih sprejeti sklep o povečanju osnovnega kapitala, toda sodišča niso obvestili, ali so to storili. Skupščina ni sledila zakonu Stečajni upravitelj je sodišče 28. junija na podlagi poziva sodišča obvestil, da je iz zapisnika poteka skupščine insolventnega dolžnika razvidno, da je skupščina 21. junija odločala o dokapitalizaciji družbe za 30 milijonov evrov. To po pojasnilih sodišča pomeni, da sklep o spremembi osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja ni bil sprejet v štirih mesecih po začetku postopka prisilne poravnave, kot to določa zakon. Zato je sodišče ustavilo postopek prisilne poravnave in odločilo, da se za Skupino Viator & Vektor začne stečajni postopek.
|
negative
|
7,794
|
Slovenski strani ni v interesu, da bi se delo in zaposlovanje na črno rešilo V ZSSS-ju so opozorili, da Slovenija v Nemčijo izvaža tudi kratenje delavskih pravic. Slovenska podjetja tja pošiljajo svoje delavce, ti pa se od tam vračajo še bolj izčrpani in revnejši. V Nemčijo jih pošiljajo zato, ker je tam prostih še pol milijona delovnih mest, obljubljajo pa jim tudi boljši zaslužek. Večinoma gre za delavce iz držav nekdanje Jugoslavije. Za 880 evrov bruto najmanj 350 ur Kot je pojasnil eden izmed delavcev, je razlika med nemško in slovensko plačo med 500 in 600 evri, je za TV Slovenija poročala Nuša Baranja. Povsem drugačno zgodbo pa je povedal delavec, ki je kot zaposleni pri slovenskem podjetju delal v tujini. Na podlagi plačilnih list je razvidno, da dobi 880 evrov bruto na mesec, a kot je dejal, je zato trdo garal. Na mesec je tako delal najmanj 350 ur, včasih tudi 400 ali več. Na vprašanje, zakaj je pristal na takšno delo, pa je odgovoril, da nekako pač mora delati. ZSSS Plače jim iz meseca v mesec znižujejo Delodajalci pogosto kršijo dogovore. Delavcem namreč kljub drugačnemu dogovoru ne plačujejo nadur, jim za posteljo v bivalnem zabojniku od plače odbijejo 250 evrov, prav tako pa jim ne plačujejo socialnih prispevkov. Zelo nizke so tudi plače, čeprav je minimalna urna postavka na nemških gradbiščih 13 evrov bruto. Goran Lukić iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je ob tem pojasnil, da prva plača znaša nekje med 1.300 in 1.500 evrov, potem pa se iz meseca v mesec ta plača znižuje in pride celo na 600, 700 evrov , je navedel. Sindikati so se po pomoč obrnili na nemške organe, a je po pisanju nemškega finančnega ministrstva Slovenija odložila pogajanja o sklenitvi sporazuma, po katerem bi se skupaj z Nemčijo borila proti tovrstnim kršitvam. Takšnih podjetij še veliko več? Na podlagi pogovorov z opeharjenimi delavci so v sindikatu pripravili seznam, na katerem je 10 slovenskih podjetij, ki so kratila pravice delavcem, napotenim v Nemčijo. Ocenjujejo pa, da je teh podjetij v resnici še veliko več. Slovenski strani ni v interesu, da bi se delo in zaposlovanje na črno rešilo, ni ji v interesu, da bi prišlo do učinkovite pravne države, je prepričan Andrej Zorko iz ZSSS-ja. Ministrstvo za delo pa je pojasnilo, da moramo za sporazum najprej urediti zakonodajo na omenjenem področju. Lani je bil zakon na referendumu zavrnjen, medtem pa v Nemčijo vsak teden na delo odide okoli 300 delavcev.
|
negative
|
7,795
|
Družba naj svoje primarne dejavnosti ne bi več opravljala v zadostnem obsegu Delničar Peter Šifrer je zahteval razširitev dnevnega reda skupščine, ki bo 26. julija, in sicer z odločanjem o prenehanju delovanja družbe Javor Pivka in začetku postopka likvidacije. Šifrer, ki je imetnik 128.168 delnic družbe, ugotavlja, da družba primarne dejavnosti, to je proizvodnje furnirja in plošč na podlagi lesa, ne opravlja več v zadostnem obsegu. Šifrer Z nadaljnjim poslovanjem se povzročajo le dodatni stroški Pretežni del prihodkov družbe izhaja iz dejavnosti upravljanja s premoženjem družbe. S samim nadaljnjim poslovanjem družbe se po Šifrerjevem mnenju povzročajo le dodatni stroški poslovanja, ki zmanjšujejo vrednost premoženja lastnikom oziroma delničarjem, je še zapisano v zahtevi za razširitev skupščine, ki jo je družba objavila na spletni strani Ljubljanske borze. Za Javor Pivka so sicer načrtovali prisilno poravnavo, a so jo umaknili.
|
negative
|
7,796
|
O znižanju se je govorilo že prejšnji mesec Evropska centralna banka je znižala ključno obrestno mero na 0,75 odstotka, kar pomeni, da je ta prvič v več kot 13-letni zgodovini evrskega območja padla pod en odstotek. Svet ECB-ja je znižal tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki sta po novem 1,5 odstotka oz. nič odstotkov. O skorajšnjem znižanju obrestnih mer se je začelo govoriti že junija, pričakovati pa je bilo, da bodo v Frankfurtu počakali na sklepe vrha EU-ja pretekli konec tedna v Bruslju. Ta je presegel pričakovanja. Predsednik ECB-ja Mario Draghi je po koncu zasedanja povedal, da so v centralni banki zadovoljni. Hitrih učinkov ne bo Znižanje obrestne mere najverjetneje ne bo prineslo hitrih učinkov za zagon gospodarske rasti, a vsaj nekoliko naj bi s tem olajšali breme tistim članicam evrskega območja, ki so v recesiji. ECB želi s tem okrepiti šibko posojilno dejavnost in preprečiti prevelik padec gospodarske dejavnosti. Zadnje gospodarske raziskave namreč kažejo na to, da bi se gospodarstvo v evrskem območju letos lahko skrčilo za precej več od predvidenih 0,3 odstotka. Večina analitikov ne pričakuje novih nestandardnih ukrepov za pomoč bankam ali ranljivim članicam evrskega območja. V Frankfurtu so namreč že večkrat dejali, da denarna politika ne more nadomestiti reformnega in stabilizacijskega ukrepanja članic območja skupne valute.
|
neutral
|
7,797
|
Uprava dobila razrešnico za lani Lani je Krka ustvarila nekaj več kot 172,7 milijona evrov lanskega bilančnega dobička. Dobrih 50 milijonov evrov jih bodo namenili za dividende, kar znese 1,50 evra bruto na delnico. Delničarji Krke so na skupščini odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2011, upravi in nadzornemu svetu pa so podelili razrešnico. Glede na lanske dividende, ki so znašale 1,40 evra bruto na delnico, bodo letošnje višje za sedem odstotkov. Predsednik Krkine uprave Jože Colarič je pojasnil, da bodo iz preostanka bilančnega dobička za leto 2011 - nekaj več kot 61,3 milijona evrov - porabili za druge rezerve iz dobička, enak znesek pa bodo prenesli v prihodnje leto. V prvi polovici leta prodaja tekla dobro Po Colaričevih besedah so delničarji potrdili vse predlagane sklepe, glede letošnjega polletnega poslovanja pa je povedal, da je prodaja znašala dobrih 565 milijonov evrov, kar je sedem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Se je pa prodaja na slovenskem trgu nekoliko zmanjšala. Nižjo prodajo so imeli tudi v srednji Evropi, bistveno pa so jo povečali predvsem v vzhodni Evropi oz. v Rusiji, Ukrajini, Uzbekistanu, Kazahstanu in še nekaterih drugih državah ter v zahodni Evropi.
|
neutral
|
7,798
|
Le še 30 občin je nezadolženih Prvič doslej so se prihodki občin zmanjšali, njihova zadolženost pa se je lani, v primerjavi z letom 2010, povečala za 68 milijonov evrov. Ob koncu leta 2010 je celotna zadolženost občin, brez njihovih gospodarskih družb, znašala 556, ob koncu lanskega leta pa 624 milijonov evrov, ugotavljajo na finančnem ministrstvu. Zadolženost občin se je lani na medletni ravni povečala za 12 odstotkov, a je za skoraj polovico manjša od povečanja v predhodnem letu. Večina, 94 odstotkov, dolga občin je dolgoročnega. Leta 2010 se je namreč zadolženost občin, v primerjavi z letom 2009, povečala za 21,9 odstotkov. Kljub temu se trend zadolževanja, tako kot doslej, nadaljuje. Na finančnem ministrstvu sicer ugotavljajo, da zadolženost še ni kritična, v povprečju pa so bile občine leta 2010 zadolžene za 25,4 in leto pozneje za 30,3 odstotka njihovih prihodkov. Dolgovi še naprej rastejo Prvič doslej so se zmanjšali prihodki občin, ki so v 2010 znašali 2,18 milijarde evrov in so se lani zmanjšali za 5,7 odstotka na 2,06 milijarde evrov. Zadolženost občin je leta 2010 predstavljala 1,57 odstotka bruto domačega proizvoda, leta 2011 pa 1,75 odstotka. Upoštevajoč še dolgove občinskih pravnih oseb, za katere jamčijo prav občine, je ta delež znašal 2,07 oz. 2,26 odstotka. Delež zadolženosti občin znotraj bruto domačega proizvoda se je s tem povečal kar za 11,4 odstotka, kajti zadolženost občin se je povečala za 12 odstotkov, bruto domači proizvod pa samo za 0,6 odstotka. Upadlo je tudi število povsem nezadolženih občin, in sicer za eno, tako da je bilo lani takih občin le še 30. V zadnjem letu povečal tudi obseg dolga pravnih oseb javnega sektorja občin. Ob koncu leta 2010 je dolg občinskih podjetij znašal 178, leto pozneje skoraj 181 milijonov evrov, kar predstavlja 1,7-odstotni porast. Tri regije, polovica dolga Gledano regionalno, so najbolj zadolžene Osrednjeslovenska, Podravska in Savinjska regija, ki imajo skupaj kar 58 odstotkov vsega občinskega dolga. Drugačna pa je slika pri pravnih osebah občin, kjer so podjetja iz Osrednjeslovenske regije leta 2010 pridelala kar 49 odstotkov dolga v tej kategoriji, lani pa je ta delež znašal 50,96 odstotka. Sledita Obalno-Kraška in Podravska regija, druge regije pa so zadolženost občinskih podjetij zmanjšale. Najmanj pa so zadolžena občinska podjetja iz Zasavske in Goriške regije.
|
negative
|
7,799
|
Cenovni pritiski v branži naraščajo Hčerinska družba Gorenja, švedski Aska, se je odločil preseliti celotno proizvodnjo v Velenje. Po selitvi prihodnje leto bodo na Švedskem sicer ostali oddelki za razvoj in upravljanje znamke Asko. V mestu Vara na Švedskem, kjer je postavljeno podjetje Asko, bo tako ostalo 50 od približno 500 zaposlenih. Proizvodnja v Vari je približno sedem odstotkov strukture proizvodnje skupine Gorenje, je družba sporočila prek spletnih straneh Ljubljanske borze. Upravni odbor Aska je odločitev sprejel na podlagi podrobnih analiz o različnih možnostih za prestrukturiranje družbe in po koncu pogajanj z reprezentativnimi sindikati glede teh možnosti. Preselitev celotne proizvodnje, vendar ohranitev razvojnega oddelka kot tudi oddelka za upravljanje blagovne znamke in marketing, se je izkazala kot najbolj optimalna z ekonomskega vidika. V Velenje pralni, sušilni in pomivalni stroji Selitev proizvodnje iz Vare v Velenje bo potekala v dveh korakih. Proizvodnja pralnih in sušilnih strojev se bo na Švedskem končala 31. januarja 2013 in nato aprila začela v Velenju, proizvodnja pomivalnih strojev se bo na Švedskem končala 30. junija 2013 in septembra začela v Velenju. Cenovni pritiski v panogi naraščajo Skupina Gorenje je švedsko družbo Asko prevzela leta 2010. Kljub številnim projektom za izboljšanje poslovanja posluje Asko negativno in slabše od načrtovanega. Poleg tega se konkurenca proizvajalcev iz držav z nizkimi stroški kot tudi največjih igralcev, ki v zadnjih nekaj letih povečujejo delež proizvodnje v državah z nizkimi stroški, povečuje, pritiski na prodajne cene pa zaradi presežnih kapacitet in gospodarskih razmer naraščajo. Del proizvodnje iz Velenja v Srbijo Odločitev o preselitvi proizvodnje iz Švedske je del dejavnosti za optimizacijo proizvodnih lokacij, ki jih skupina Gorenje izvaja v skladu s strateškim načrtom za obdobje 2012-2015. V okviru programa je tudi selitev dela proizvodnje iz Velenja v Srbijo. Predsednik uprave Franjo Bobinac je sicer zagotovil, da Gorenje ostaja v Velenju.
|
positive
|
7,800
|
Večina trgovcev že znižala cene Danes so se začele poletne razprodaje tekstila in obutve. Nekateri trgovci so cene že znižali, nekateri pa celo povišali, da na razprodaji prikažejo večji padec cene. V Zvezi potrošnikov Slovenije potrošnike opozarjajo, da mora biti blago na razprodaji kljub znižani ceni brezhibno, razen če ni posebej označeno, da gre za blago z napako. Če se izkaže, da ima izdelek stvarno napako, ima potrošnik pravico uveljavljati reklamacijo, prav tako kot v redni prodaji, torej zunaj sezonskih razprodaj. Trgovec brezhibnega blaga ni dolžan vzeti nazaj Če potrošnik na razprodaji kupi izdelek, s katerim ni nič narobe, pa ga kljub temu ne želi imeti, trgovec takega izdelka ni dolžan sprejeti nazaj. Od poslovne prakse vsakega posameznega trgovca pa je odvisno, kako bo obravnaval kupčevo zahtevo. Če trgovec takšen izdelek zamenja ali izstavi dobropis, se to šteje za dober poslovni običaj. Za nadzor nad upoštevanjem pravil, ki veljajo za sezonske razprodaje, so pristojne lokalne izpostave Tržnega inšpektorata po Sloveniji. Nekateri podražijo tik pred razprodajo Največ pritožb potrošnikov v svetovalni pisarni ZPS-a se vsako leto nanaša na nepravilno označevanje cen popusta oz. na tiste primere, ko trgovci tik pred razprodajo cene izdelkov dvignejo in jih nato ob razprodaji znižajo, s tem pa prikažejo višji odstotek znižanja, ki potrošnike zvabi k nakupu. Takšna poslovna praksa je nepoštena in jo tržni inšpektorat lahko kaznuje. Domnevne kršitve lahko prijavite na tržni inšpektorat. Blago mora biti natančno označeno Objava o uvedbi razprodaje mora vsebovati podatke o vrsti blaga, odstotku znižanja in obdobje trajanja razprodaje. Blago, ki je na razprodaji, mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj četrtino vrednosti blaga, ki je na razprodaji, opozarjajo na Trgovinski zbornici Slovenije. Pomembno je, da trgovci pred uvedbo popusta ali razprodaje ne dvignejo cen izdelkov in jih nato znižajo z namenom višjega odstotka znižanja, ki privablja kupce, saj gre v tem primeru za navidezna znižanja oziroma za navidezno razprodajo.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.