nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
7,801
|
Pritisk finančnih trgov na Slovenijo se krepi Finančni minister Janez Šušteršič je še enkrat zatrdil, da Slovenija za pomoč ne bo zaprosila. Ni razloga za paniko, je dejal. Slovenija ne bo zaprosila za pomoč, je Šušteršič zatrdil tudi ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov držav v območju evra. Priznal pa je, da so bili pri komunikaciji nekoliko nespretni in preveč odkriti, kar so finančni trgi izkoristili za špekulacije. Zdi se, da finančni trgi samo čakajo kakršen koli namig ali spodrsljaj, na katerega se lahko oprejo, ker del finančnih trgov očitno uživa v obdobju špekulacij, je še dodal Šušteršič. Sicer pa pričakuje, da se bodo razmere v nekaj dneh ali tednih umirile in da jim bo uspelo s pojasnjevanjem, da je šlo le za nespretno komunikacijo, špekulacije ustaviti. Dokapitalizacija NLB-ja je bila uspešna, enako verjame, da se bo zgodilo tudi pri NKBM-ju, zato po njegovih besedah ni razloga za nobeno paniko glede Slovenije . Meni, da je Slovenija že nekaj let v mejnem položaju med varno in tvegano državo, a je prepričan, da se ji bo tudi v prihodnje uspelo ogniti oznaki tvegane države. Janša premalo pazljiv na besede Negotovost finančnih trgov glede Slovenije se namreč znova povečuje. Ti so v zadnjih dneh vse bolj zaskrbljeni, Financial Times pa je previdnost vlagateljev pripisal besedam premierja Janeza Janše. Evroskupina bo poskušala čim bolj doreči programa pomoči za Španijo in Ciper ter spremembe programa pomoči za Grčijo. Kljub velikemu pritisku na območje evra, naj za premostitev bančne in dolžniške krize ukrepa čim prej in čim odločneje, pa tokrat še ni pričakovati dokončnih odločitev. Britanski časnik Financial Times se je v tokratni izdaji dotaknil tudi Slovenije in njene morebitne prošnje za evropsko pomoč. Poudarja, da so za veliko skrb vlagateljev krive tudi besede premierja Janeza Janše, da bi se lahko država spopadla z grškim scenarijem, če opozicija v parlamentu ne bo podprla sprememb za stabilizacijo javnih financ, pri čemer FT poudarja, da Janša ni prvi evropski voditelj, ki je s prenapihnjeno retoriko, s katero je želel pridobiti podporo opozicije, prestrašil trge. Slovensko gospodarstvo je z 48-odstotnim javnim dolgom in 6,4-odstotnim proračunskim primanjkljajem v lanskem letu daleč od grškega območja, je pa za letos napovedano krčenje gospodarstva, poleg tega pa se je dolg države več kot podvojil v obdobju, odkar je Slovenija prevzela evro, še piše časnik. Zgolj zanikanje, da pomoči ne potrebujemo, ne pomaga Pričakovana odsotnost pomembnejših odločitev skupaj z nekaterimi izjavami Finske in tudi Nizozemske, ki relativizirajo sklepe nedavnega vrha območja evra glede kratkoročnih ukrepov za umiritev razmer na finančnih trgih in pomoč ranljivim članicam, kot sta Italija in Španija, znova povečuje negotovost na finančnih trgih. Ti so v zadnjih dneh očitno vse bolj zaskrbljeni tudi glede Slovenije, pojavljati pa so se začele tudi špekulacije, da bi Slovenija utegnila biti šesta članica območja evra, ki bi morala zaprositi za pomoč. To so medtem sicer zanikali tako v Ljubljani kot tudi pri EU-ju, a vsaj za zdaj to ne pomaga. Preberite tudi Financial Times Kmalu pregon manipulatorjev? Od srečanja finančnih ministrov si ne gre obetati veliko Donos dospetja na slovenske obveznice višji od španskega Pritisk na slovenske 10-letne državne obveznice se je na sekundarnem trgu močno okrepil. Zahtevana donosnost se je na elektronski borzi MTS povzpela nad psihološko mejo sedmih odstotkov. Donos do dospetja na slovenske obveznice je tako trenutno višji od španskega, ki je prav tako v nevarnem območju nad sedmimi odstotki. Zahtevana donosnost na slovenske 10-letne obveznice se je v trgovanju na sekundarnem trgu povzpela na 7,23 odstotka in bila za krajši čas višja od španske, ki se je prav tako znašla v nevarnem območju. Donos na slovenske obveznice je zdaj spet malo pod sedmimi odstotki. Pritisk se je pred današnjim zasedanjem finančnih ministrov držav območja evra nekoliko zvišal tudi na italijanske obveznice. Zahtevana donosnost na italijanske obveznice je trenutno s 6,11 odstotka višja za 0,09 odstotne točke.
|
neutral
|
7,802
|
Kitajski uvoz se nevarno upočasnjuje Finančni trgi so vedno bolj odvisni tudi od kitajskih gospodarskih kazalcev, kar se je pokazalo v torek zjutraj, ko so bili objavljeni slabi podatki o kitajski zunanjetrgovinski bilanci. Uvoz je junija v primerjavi z istim mesecem lani porasel za 6,3 odstotka, kar je pol manj od pričakovanj, medtem ko je izvoz malce presegel pričakovanja in se zvišal za 11,3 odstotka. Vlagatelje seveda skrbi upočasnitev uvoza, saj je to znak šibkejšega domačega povpraševanja v drugem največjem svetovnem gospodarstvu. Kakšno je v resnici zdravje kitajskega gospodarstva, bo znano v petek, ko bodo objavljeni podatki o rasti bruto domačega proizvoda v drugem četrtletja. Rast naj bi bila najnižja v najmanj treh letih. Za evro 1,23 dolarja Osrednja delniška indeksa v Šanghaju in Hongkongu sta v torek izgubila nekaj točk, potem ko sta že v ponedeljek utrpela največje izgube v zadnjem mesecu, kar je bila posledica objave le 2,2-odstotne kitajske inflacije na letni ravni. To je najmanj v zadnjih 29 mesecih. Frankfurtski DAX30 6.387 točk je torkovo trgovanje začel negotovo, potem pa krenil za več kot odstotek navzgor. Ker bodo španske banke dobile 30 milijard evrov pomoči Bruslja in ker bo imel Madrid leto več časa, da uresniči javnofinančne cilje tako so včeraj sklenili finančni ministri evrskega območja, je napetost na evropskih finančnih trgih nekoliko popustila, kar se odraža tudi na obvezniških trgih. Donos španske 10-letne obveznice je spet pod sedmimi odstotki, italijanske pod šestimi. Vrednost evra je nad 1,23 dolarja. Finančne krivulje na Valu 202 Barack Obama ni bil prav nič vesel petkove objave svežih podatkov o ameriškem trgu dela. Alcoa kljub izgubi pozitivno presenetila Dow Jones 12.736 točk je teden začel z 0,28-odstotno izgubo. Izgubljale so zlasti delnice industrijskih in energetskih podjetij. Pri banki UBS so priporočili prodajo delnic Vise in MasterCard, saj se zmanjšuje potrošnja. Delnice MasterCarda so se pocenile za 2,3 odstotka. Alcoa je po koncu trgovanja objavila poslovne rezultate drugega četrtletja. Čeprav je imela dva milijona dolarjev izgube, so njene bilance pozitivno presenetile Wall Street. V zunajborznem trgovanju so delnice porasle za dva odstotka. Tečaji delnic na Lj. borzi MERCATOR +0,74 % 122,00 EUR GORENJE +0,06 % 4,705 PETROL +0,00 % 170,00 TELEKOM +0,00 % 60,00 NOVA KBM +0,00 % 1,70 LUKA +0,00 % 8,30 ZAV. TRIGLAV -0,41 % 12,00 KRKA -0,57 % 41,76 LJSE Ob nizki likvidnosti še malce navzdol V prvi kotaciji Ljubljanske borze so se v torek pocenile le Krkine in Triglavove delnice, kar pa je bilo dovolj, da je indeks SBI TOP -0,30 odstotka pri 514 točkah spet našel zgodovinsko dno. Opaznih podražitev ni bilo, še največ, tri četrtine odstotka, so pridobile Mercatorjeve delnice. Kako nizka je likvidnost, dokazuje podatek, da je bilo z vsemi desetimi papirji v prvi kotaciji za le dobrih 500 tisoč evrov prometa, od tega slaba polovica s Krkinimi. V zlatih časih je bil tolikšen promet s skoraj vsako delnico posebej.
|
neutral
|
7,803
|
Rezervni scenarij bo gradnjo podražil za okoli 400 milijonov evrov Alstom bo, dokler Slovenija ne sprejme končne odločitve o poroštvih, delal normalno in zadev ne bo zaostroval, je dejal direktor Teša Simon Tot. Po Totovih besedah je Alstom tako sklenil, ker postopki za odobritev državnega poroštva še potekajo. Hkrati je zavrnil navedbe vodje projekta Teša 6 Mirana Žgajnarja, ki je dejal, da se bo Alstom umaknil z gradbišča, če država do 5. oktobra ne bo odobrila poroštva. To ne pomeni, da bo mir do oktobra, je poudaril Tot in pojasnil, da se z Alstomom pogovarjajo na mesečni ravni, saj se sproti dogovarjajo o delih za prihodnji mesec. Dogovorjeno je, da na ta račun ne bodo delali stroškov in škode, je dejal Prepričan je, da bodo dela tudi v prihodnje potekala normalno, a če bi se kaj zalomilo pri državnih poroštvih, lahko delavci z gradbišča odidejo tudi 1. avgusta . Do zdaj je odšlo le nekaj podizvajalcev, ki pa so se že začeli vračati, je dejal. Tot kot težavo raje omenja banke, saj bodo konec meseca zapadle pogodbe o bančnih posojilih. Financiranje projekta je namreč krito tudi s posojili, zavarovanimi z bančno garancijo. Lahko se zgodi, da bi banke od projekta odstopile in zahtevale nova doplačila ali nove pogoje, kar po Totovih besedah pomeni nevarnost precejšnjega naraščanja stroškov. Alstom Ostajamo do konca septembra Tudi Alstom je potrdil, da ostaja na gradbišču do konca septembra in da bo do takrat čakal na nadaljnjo odločitev o poroštvu . Žgajnar Rezervni scenarij okoli 400 milijonov evrov dražji Vodja projekta Teša 6 Miran Žgajner je pogajanja z Alstomom ocenil kot težka, a dodal, da so vrnitev Alstoma na gradbišče dosegli še pred zadnjo sejo pristojnega odbora DZ-ja, saj da je Alstom spoznal, da so Teševa zagotovila glede plačila dovolj trdna. Dela pri projektu tako potekajo normalno, Alstomov suspenz pa je umaknjen. Dogovor je sklenjen za iskanje dodatnih sredstev, ki jih je zagotovil Holding Slovenske elektrarne HSE in delno Teš. Po Žgajnarjevih besedah je Alstom zagotovil, da ostaja do 5. oktobra, ko bo usoda poroštev znana. Če bodo poroštva dana, bo cena Teša 6 ostala pri 1,3 milijarde evrov, je ocenil Žgajner. Če poroštva ne bo, pa se bo Teš lotil rezervnega scenarija, ki bi, zaradi dodatnih potrebnih posojil, gradnjo podražil za okoli 400 milijonov evrov. Če poroštva do 5. oktobra ne bo, Žgajner napoveduje vnovični suspenz Alstoma in s tem zaustavitev del projekta Teš 6.
|
negative
|
7,804
|
Dati bodo morala tudi večja zavarovanja DZ je sprejel novelo zakona o poroštvih države za financiranje naložb gospodarskih družb. Vlada želi z njo prispevati h krepitvi državnih poroštev, ki bi jih uporabila podjetja. Pri poroštvih za posojila za naložbe se delež vrednosti posojila, ki je lahko zavarovan s poroštvom države prek SID banke, zvišuje s 75 odstotkov na 80 odstotkov. Hkrati pa bodo morali podjetniki povečati zavarovanje s 50 na 70 odstotkov vrednosti poroštva. Višja bodo tudi poroštva za posojila za obratna sredstva, in sicer največ do višine 20 odstotkov prihodkov podjetja iz preteklega leta, ročnost teh posojil pa se bo skrajšala s treh na eno leto. DZ je sprejel tudi novelo zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Glavni namen teh sprememb je prispevati k oživitvi slovenskega kapitalskega trga. Poslanci so potrdili tudi novelo zakona o trgu finančnih instrumentov. Ta novela v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo o prospektu, objavljenem ob javni ponudbi ali sprejemu vrednostnih papirjev v trgovanje, in o uskladitvi zahtev v povezavi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na borzo.
|
positive
|
7,805
|
Novela zakona o DDV-ju sprejeta na vladi Vlada je sprejela novelo zakona o DDV-ju, ki mejo obdavčljivega letnega prometa dviga z dozdajšnjih 25.000 na 50.000 evrov. S tem želi poenostaviti administracijo za male davčne zavezance. Sprememba zakona o DDV-ju je le del širšega reformnega svežnja na področju davkov. Glavna novost tega svežnja je lajšanje pogojev za pavšalno obdavčitev tistih poslovnih subjektov, ki imajo najmanjši obseg letnega prometa. Korak do pavšalne obdavčitve le skozi DDV Spremembe zakona o DDV-ju so namenjene uvedbi pavšalne obdavčitve dohodkov fizičnih in pravnih oseb. Načrtovani pozitivni učinki takšne uvedbe se po mnenju vlade lahko dosežejo le, če bo lahko ista skupina davčnih zavezancev hkrati uveljavljala administrativne poenostavitve na področju obračunavanja DDV-ja. Novelo zakona o DDV-ju je sprejela vlada, veljati pa začne po sprejetju v DZ-ju in objavi v uradnem listu. Novost predloga novele zakona o DDV-ju je še natančneje določeno obdobje, za katerega se izračunavajo obresti, povečane za kazenske točke, v primeru predložitve popravka obračuna DDV-ja. Popravlja se tudi definicija za določitev praga za uporabo posebne ureditve po plačani realizaciji, ureditev pa se tudi poenostavlja. Predlog novele zaradi prenosa evropske zakonodaje predvideva uvedbo posebnega pravila glede kraja opravljanja storitev pri dajanju prevoznih sredstev in čolnov, namenjenih za razvedrilo, v dolgoročni najem osebi, ki ni davčni zavezanec. Enakovredno na elektronski ali papirni način Uvaja se tudi enakovredna obravnava papirnatih in elektronskih računov, spreminjajo se pravila za izdajo računov, določajo se pravila za izdajo rednega in poenostavljenega računa ter pravila za hrambo računov. Poleg tega se usklajujejo pravila glede nastanka obveznosti obračuna DDV-ja od transakcij znotraj EU-ja s pravili glede nastanka obveznosti obračuna DDV-ja pri nakupih znotraj EU-ja in s tem povezana pravila za izdajo računa. Drugi del davčnega reformnega svežnja ter novele zakonov o davku od dohodkov pravnih oseb, o dohodnini in o davčnem postopku so sicer še na finančnem ministrstvu.
|
neutral
|
7,806
|
V Beli krajini je stopnja brezposelnosti skoraj 15-odstotna V Semiču tovarne za predelavo odpadnih gum ne bo. Semiški svetniki so namreč razveljavili sklepe o začetku postopka za postavitev tovarne, ta se zdaj raje seli v Avstrijo. Pred tremi tedni so semiški svetniki soglašali, da podjetje Greenline oil v industrijski coni pridobi zemljišče za postavitev tovarne za predelavo odpadnih gum s postopkom pirolize. Zaradi nove tehnologije so vgradili številne varovalke, a se je zgodila civilna iniciativa. Ta je v enem samem dnevu zbrala skoraj 600 podpisov peticije proti tovarni. Osem od 14 semiških svetnikov je prisluhnilo njihovi pobudi in vložilo zahtevo za sklic izredne seje, na kateri so včeraj z večino glasov razveljavili že sprejete sklepe. Zadovoljstva ni skrival Sergej Čas, ki meni, da tehnologija ni ekološka zanesljiva. »Ne želimo biti poskusni zajčki. Sploh pa ta tehnologija ne sodi na kraško področje,« je prepričan Čas. Vlagatelje odgnali v Avstrijo Med najbolj razočaranimi, tudi zaradi izgube 30 delovnih mest, je bil nekdanji župan, zdaj svetnik SLS-a Ivan Bukovec Žal mi je, da nismo izkoristili te prilike za BeloKranjce. Prvo priložnost, ki smo jo dobili, smo zapravili. Škoda. Županja Polona Kambič meni, da je odločitev dokončna. Greenline oil se umika iz Slovenije, vsaj tako mi je direktor dejal. Da gredo v Avstrijo, kjer so že začeli postopke, je pojasnila . Manj naj bi bilo tudi birokratskih ovir. Občina Semič pa bo zdaj morala nazaj odkupiti zemljišče, saj v industrijski coni ni zagotovila dovolj zmogljive električne napeljave za postavitev neke druge tovarne. Jože Žura za Val 202
|
negative
|
7,807
|
Dars je ena izmed tistih družb, ki je najbolj na prepihu Dars je objavil razpis za predsednika in dva člana uprave družbe. Vsi zainteresirani lahko prijave oddajo v 15 dneh oziroma do 28. julija, mandat pa traja pet let. Objava razpisa za novo upravo Darsa sledi razrešitvi Mateje Duhovnik s čela družbe in Gordane Bošković z mesta članice uprave konec junija. Tako prejšnja kot tudi zdajšnja vlada sta bili z delom uprave pod taktirko Duhovnikove že dalj časa nezadovoljni, zato je bila njena zamenjava zgolj vprašanje časa. Začasno sta vajeti uprave prevzela Matjaž Knez in Tine Svoljšak. Med pogoji za zasedbo mesta predsednika in članov uprave Darsa v družbi zahtevajo najmanj univerzitetno izobrazbo ustrezne smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih mestih ali v organih upravljanja. Kandidati morajo podati tudi izjavo, da niso bili pravnomočno obsojeni zaradi gospodarskega kriminala ter da niso bili člani uprave podjetja, nad katerim je bil začet stečajni postopek in pravnomočno obsojeni na plačilo odškodnine upnikom. Poleg predsednika in dveh članov bo v upravi še delavski direktor, ki ga v upravo imenuje svet delavcev. Zaposlene zdaj v upravi zastopa Alojz Ratajc.
|
neutral
|
7,808
|
Alstom bo vztrajal do septembra Odbor DZ-ja za finance je po pričakovanjih podprl vladno poroštvo Tešu in sprejel tudi dopolnilo, ki vladi omogoča, da v primeru povišanja cene projekta nad 1,3 milijarde poroštva ne sklene. Vlada se je na četrtkovi seji odločila poroštvo podpreti, a s pridržkom. Ta se nanaša na sprejeto dopolnilo, saj je vlada na predlog ministra za infrastrukturo Zvonka Černača sklenila, da pogodbe ob zvišanju cene projekta nad dopustno mejo ne podpiše. Država bi po predlogu zakona o državnem poroštvu za Teš 6, ki ga je v parlamentarni postopek vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Srečkom Mehom iz opozicijskega SD-ja, jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki. Odbor DZ-ja je sprejel tudi sklep, ki Tešu nalaga, da do podpisa pogodbe o poroštvu pripravi recenziran investicijski program 5, ki ga mora potrditi neodvisen in strokovno usposobljeni recenzent. Državni zbor naj bi o poroštvu odločal še ta mesec na izredni seji, saj želijo v Tešu posojilo EIB-ja črpati z 31. julijem. Alstom samo še do septembra? Resorno ministrstvo je sicer ugotovilo, da je Teš sledil sklepu vlade in optimiziral stroške projekta, hkrati pa je opozorilo, da vse pogodbe za njegovo izvedbo še niso dokončno sklenjene in da je končna cena le nekaj nižja od višine, ki jo je kot dopustno opredelila vlada. Tudi v Alstomu, glavnem dobavitelju opreme, so se odločili, da podaljšajo rok za pridobitev poroštva, dela pa za zdaj potekajo normalno. Ali bodo na gradbišču ostali tudi po koncu septembra, če bi se odločanje o poroštvu zavleklo, so odgovorili, da Alstom to zdaj lahko zagotovi samo do konca septembra . Teš 6 naj bi obratoval 40 let Projekt Teš 6 v Šaleški dolini podpirajo, medtem ko mu okoljevarstvene organizacije, združene v koalicijo Ustavimo Teš 6 in drugi okoljevarstveniki, nasprotujejo. V Tešu zagotavljajo, da šesti blok ne bo obremenjeval okolja in da poroštvo davkoplačevalcev ne bosta stala ničesar. Po načrtih naj bi šesti blok šoštanjske elektrarne letno proizvedel 3.500 gigavatnih ur elektrike. Pogodbeno poskusno naj bi deloval do novembra 2014, potem pa obratoval 40 let.
|
neutral
|
7,809
|
LJSE Kljub poletju pivo ni teknilo Tvegane naložbe so v petek porasle, toda pravega olajšanja na finančnih trgih ni in ga ne gre pričakovati, kar dokazuje tudi vztrajno visoki donos španskih vladnih obveznic. Vrh Evropske unije, že devetnajsti po vrsti, je konec junija vlil upanje na izboljšanje razmer. Finančni trgi so zaradi obljube, da bodo banke pomoč dobivale neposredno iz evropskega reševalnega sklada in ne prek vlad, kar bi zvišalo že tako visoko zadolženost gospodarstev res zadihali. Donos italijanske in španske desetletne obveznice je padel, irska vlada se je celo prvič po letu 2010 odločila za zadolževanje na obvezniških trgih. Toda olajšanje ni trajalo dolgo. Razmere so zdaj spet takšne, kot smo bili vajeni prej, donos španske obveznice pa nad zloglasnimi sedmimi odstotki. Petkova rast Dow Jones za več kot dvesto točk in to kljub objavi novice, da je zaupanje potrošnikov padlo na sedemmesečno dno ne more spremeniti dejstva, da so razmere na finančnih trgih zelo zaostrene. 10-letne ameriške obveznice 1,49 % Euribor, 6-mesečni 0,767 % Visoka petkova rast izbrisala vse tedenske izgube Delnice v New Yorku so od ponedeljka do petka drsele navzdol, največjo skrb pa so - poleg evropske krize - povzročile črnoglede napovedi številnih podjetij, vključno s proizvajalcem polprevodnikov, podjetjem Advanced Micro Devices. Toda v petek je sledil preobrat. Dow Jones se je ob sicer nizkem prometu zvišal za 1,62 odstotka in s tem na tedenski ravni splezal na zeleno vejo +0,04 odstotka. Banka JPMorgan Chase je kljub blamaži, ko je v nepremišljenem trgovanju z izvedenimi finančnimi inštrumenti za zdaj zapravila 4,4 milijarde dolarjev pojavilo se bo še za od 0,7 do 1,7 milijarde dolarjev dodatnih izgub iz tega naslova, v drugem četrtletju poslovala z lepim dobičkom, ki je zlasti na račun hipotekarnih posojil dosegel skoraj pet milijard. Delnice so poskočile za šest odstotkov. Mimogrede vsi vpleteni v škandal, imenovan Londonski kit, so izgubili službo. Brent ta teden poskočil za več kot štiri odstotke V naslednjih dneh bodo med drugim četrtletne poslovne rezultate objavili Intel, Microsoft, Bank of America, General Electric in Coca-Cola. Vlagatelji upajo, da so vsa negativna pričakovanja že vgrajena v trenutne ravni delniških tečajev. Še na začetku aprila so analitiki v povprečju napovedovali 9,2-odstotno rast dobičkov med podjetji v širšem indeksu S & P 500. Zdaj so pričakovanja zaradi dolžniške krize in padca cen nafte to bo načelo dobičke energetskih podjetij znižana na petodstotno rast. Nafta je sicer v zadnjem obdobju okrevala. Brent cena je za hip dosegla 103,44 dolarja se je ta teden podražil za 4,3 odstotka, kar je posledica stavke dela zaposlenih v norveškem naftnem in plinskem sektorju in v petek objavljene kitajske gospodarske rasti v drugem četrtletju, ki le ni bila tako nizka, kot so se nekateri bali. Bernanke pred kongresom o gospodarskem položaju v ZDA Prvič po aprilu se je zgodilo, da je brent splezal nad 50-dnevno drseče povprečje. Svetovno povpraševanje ostaja presenetljivo visoko, čeprav je v Evropi v prvih treh letošnjih mesecih zdrsnilo za več kot pol milijona sodov dnevno. V novem tednu bo na delniških in surovinskih trgih pomembno vlogo spet igral Ben Bernanke. Predsednik ameriške centralne banke bo pred kongresom govoril o gospodarskih izzivih. Iz zapiska zadnjega sestanka Feda je sicer slutiti, da pred koncem leta ne gre pričakovati novega kroga kvantitativnega sproščenja QE3, razen če bi se razmere opazneje poslabšale. Vseeno bodo vlagatelji z zanimanjem spremljali Bernankejev govor v torek in sredo ter poskušali razbrati, kaj meni o upočasnjevanju ameriškega gospodarstva in kako bo kongresnike pozval k znižanju proračunskega primanjkljaja. Finančne krivulje na Valu 202 In bogati so še bogatejši Warren Buffett slutil, da se bo poslovanje banke Wells Fargo izboljšalo. Kljub poletju pivo ni teknilo Na Ljubljanski borzi bi morali spet z lučjo iskati delnico, ki se je prejšnji teden podražila. Podvig je uspel Gorenju, ki je v primerjavi s prejšnjim petkom pridobilo 2,32 odstotka. Rahlo dražji je še Petrol. Najbolj likvidna je bila spet delnica Krke, ki je na tedenski ravni izgubila 2,58 odstotka. V sredo je bil presečni dan za izplačilo dividende. Kdor je bil tisti dan lastnik delnic Krke, bo v dveh mesecih prejel 1,5 evra bruto dividende na delnico. Med blue chipi so zadnji teden spet največ, skoraj desetino vrednosti, izgubile delnice Nove KBM. Med preostalimi delnicami omenimo 13-odstotni padec tečaja Pivovarne Laško. Podjetje je sicer v prvih petih letošnjih mesecih poslovalo dobro, saj je ustvaril za 10,4 milijona evrov dobička kar je za 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
|
neutral
|
7,810
|
Če bi potrebovali pomoč, znesek ne bi bil visok Težave slovenskega bančnega sistema spominjajo na španske, ugotavljajo analitiki Raiffeisen Bank International. Največje banke so v težavah zaradi velikega obsega slabih posojil. Slovenski bančni sistem ostaja med najbolj obremenjenimi v regiji, čeprav so lastniki bank z dodatnim kapitalom izboljšali kapitalsko ustreznost. V primeru NLB-ja in NKBM-a, ki sta bili pod drobnogledom evropskega bančnega regulatorja, je lastnik država. Če bi potrebovali pomoč, znesek ne bi bil visok Vendar slovenski sistem glede na obseg gospodarstva potrebuje znatno manj sredstev kot španski, v poročilu za Slovenijo piše RBI. Če bi Slovenija zaprosila za pomoč bančnemu sektorju, bi šlo pri tem za obseg 1,5 do dveh milijard evrov sredstev. To bi bilo, gledano skozi evropske oči, relativno malo. Se bomo učili na napakah Španije? Primerjave slovenskega in španskega bančnega sistema so oživele, potem ko je Španija prosila za pomoč EU za sanacijo bančnega sistema in potem ko so se pojavila ugibanja, ali je naslednja v vrsti Slovenija. Slovenska vlada je ob tem svojim bankam priskrbela pomoč in zagotovila, da za pomoč območja evra ne bo zaprosila. Če se stanje ne bo izboljšalo, bi lahko slovenska vlada vseeno zaprosila za pomoč, menijo analitiki. Vendar ne pričakujejo, da se bo to zgodilo kmalu, saj je po njihovem mnenju smiselno, da Slovenija počaka na razplet španske zgodbe in se na podlagi vseh podatkov odloči, kako bo postopala.
|
negative
|
7,811
|
Gospodarstvo evroobmočja se bo letos skrčilo za 0,3 odstotka IMF je znižal napoved rasti svetovnega gospodarstva za letos, kar je predvsem posledica slabših napovedi velikih hitro rastočih gospodarstev, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. Svetovno gospodarstvo bo letos raslo po 3,5-odstotni, prihodnje leto pa po 3,9-odstotni stopnji, v najnovejšem poročilu World Economic Outlook ocenjuje Mednarodni denarni sklad IMF, ki je tako napoved za letošnje leto znižal za 0,1 odstotne točke, za leto 2013 pa za 0,2 odstotne točke. V IMF-u so pojasnili, da je položaj svetovnega gospodarstva slabši, kot se je zdelo aprila, ko so pripravili zadnjo revizijo. Čeprav je bila rast svetovnega BDP-ja doslej le malenkost pod pričakovanji, se namreč tveganja za njeno upočasnjevanje močno povečujejo. Znižanje napovedi rasti svetovnega gospodarstva je predvsem posledica slabših napovedi velikih hitro rastočih gospodarstev, kot so Kitajska, Indija in Brazilija. IMF je napoved za Kitajsko za letos znižal za 0,2 odstotne točke, na osem odstotkov, ob tem pa opozoril, da za drugo največje gospodarstvo na svetu še vedno obstaja možnost trdega pristanka . Napoved 6,1-odstotne rasti indijskega bruto domačega proizvoda BDP za letos je nižja za 0,7 odstotne točke, 2,6-odstotne rasti brazilskega BDP-ja pa za 0,6 odstotne točke. Med industrializiranimi državami bo po oceni sklada med drugimi počasnejša rast gospodarske aktivnosti ZDA. Napoved rasti ameriškega BDP-ja so v IMF-u znižali za 0,1 odstotne točke, na dva odstotka. ZDA morajo po navedbah IMF-a narediti vse, da se izognejo fiskalni pečini , takoj bi morale zvišati zgornjo mejo javnega dolga in oblikovati srednjeročni fiskalni načrt. Evroobmočje brez okrevanja Velika tveganja za rast svetovnega gospodarstva prihajajo iz Evrope, območje evra bo sicer letos po najnovejši oceni IMF-a imelo 0,3-odstotno krčenje BDP-ja, kar pomeni, da sklad napovedi ni spreminjal. Je pa poslabšal napoved rasti BDP-ja območja evra za prihodnje leto, in sicer za 0,2 odstotne točke, na 0,7 odstotka. Pritisk finančnih trgov in tujine na periferne države območja evra se je povečal, so poudarili. Zaostritev dolžniške krize evropske monetarne unije po njihovih besedah zahteva implementacijo reform, h katerim so se zavezali evropski voditelji. Za Španijo je ocenil, da se bo njeno gospodarstvo skrčilo za 1,5 odstotka, kar je 0,4 odstotne točke več od prejšnje napovedi. Madrid naj bi recesijo meril še vse prihodnje leto, medtem ko je sklad pred tremi meseci ocenjeval, da se bo četrto največje gospodarstvo v območju evra leta 2013 vrnilo na pot rasti.
|
negative
|
7,812
|
Sporne naj bi bile nekatere sklenjene svetovalne pogodbe Nadzorni svet Pivovarne Laško ni izglasoval nezaupnice upravi pod vodstvom Dušana Zorka, ki vodi tudi pivovarno Union. Nadzorniki so mu izrazili podporo. Pobudo za sklic seje nadzornikov sta podala nadzornika, ki sta predstavnika delavcev v nadzornemu svetu Pivovarne Laško. Zaradi aktualnih razmer v pivovarni sta omenjena nadzornika dala pobudo za razpravo o zaupnici upravi laške pivovarne, so sporočili iz Laškega. V javnosti se namreč že nekaj časa pojavljajo govorice o Zorkovi razrešitvi zaradi domnevno sporno sklenjenih svetovalnih pogodb. Zorko je sicer medijem že aprila povedal, da ne vidi nobene pogodbe, ki bi bila razlog za njegovo razrešitev. Nadzorni svet Pivovarne Laško je pred tremi meseci naročil zunanje preverjanje nekaterih poslov uprave družbe, revizijo pa je izvedla družba Pricewaterhousecooper. Iz poročila je razvidno, da je mogoče izboljšati preglednost obvladovanja določenih poslovnih postopkov. Nadzorniki so upravi zato naložili, da se čim prej opredeli do revizijskih priporočil.
|
neutral
|
7,813
|
Veliko terjatev so prijavile banke, največ NLB Upniki Zvona Ena so v postopku stečaja skupaj prijavili za milijardo evrov terjatev. Stečajna upraviteljica Mojca Breznik jih je priznala za 876,3 milijona evrov. Terjatve do Zvona Ena Holdinga je prijavilo več kot 100 upnikov. Prijavljena glavnica znaša 911,3 milijona evrov, kapitalizirane obresti in pravdni stroški pa znašajo 90,7 milijona evrov, piše v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev, ki je objavljen na Ajpesu. Veliko terjatev so prijavile banke, največ NLB, in sicer za približno 270 milijonov evrov, stečajna upraviteljica pa jih je priznala za okoli 220 milijonov evrov. Za terjatve v višini približno 50 milijonov evrov velja, da so priznane v višini, kot bodo poplačane v okviru ločene razdelitvene mase, ki se bo oblikovala po prodaji premoženja, ki je predmet prijavljene ločitvene pravice. Nova Kreditna banka Maribor je prijavila za približno 56 milijonov evrov terjatev, od tega jih je upraviteljica priznala za okoli 43 milijonov evrov. Zvon Ena ima sicer dolgove tudi do tretje največje slovenske banke, Abanke Vipe. Zvon Dva 250 milijonov terjatev Drugi cerkveni holding, Zvon Dva Holding, ki je prav tako v stečaju, je prijavil za okoli 250 milijonov evrov terjatev, od tega je Breznikova priznala skoraj vse. Okrožno sodišče v Mariboru je stečaj v Zvonu Ena Holdingu, še zadnji finančni družbi, prek katere je svoje gospodarske posle obvladovala Nadškofija Maribor, razglasilo 27. februarja in tako ugodilo zahtevi NLB-ja, ki je kot največja upnica podala ugovor proti vodenju prisilne poravnave. V največji državni banki so ves čas postopka na sodišču vztrajali, da ne verjamejo v uspešnost prisilne poravnave ter zatrjevali, da Zvonu Ena ne nameravajo reprogramirati dolgov.
|
negative
|
7,814
|
Navadni upniki ne bodo poplačani Višina Vegradove zadolženosti je grozna, je razkrila stečajna upraviteljica Alenka Gril. Pred leti je podjetje v svojih poslovnih knjigah prikazovalo bistveno nižje številke. Stečajna upraviteljica gradbenega podjetja Vegrad Alenka Gril je v stečajnem postopku priznala za okoli 450 milijonov evrov terjatev upnikov, je razvidno s končnega seznama preizkušenih terjatev. Res je grozna višina te zadolženosti Vegrada, ob tem, da je premoženja za dobrih 20 milijonov evrov, je komentirala ugotovitve. Ta številka v stečaju je pokazala, da je bila zadolženost bistveno višja, kot jo je podjetje prikazovalo v svojih poslovnih knjigah in kot jo je prikazovalo še poleti leta 2010, ko je predlagalo prisilno poravnavo, ugotavlja stečajna upraviteljica, ki se je s pregledovanjem prijavljenih terjatev in še prej s pripravo na to ukvarjala več kot leto in pol od začetka stečaja oktobra 2010. Več kot pol milijarde evrov prijavljenih terjatev Končni seznam preizkušenih terjatev je bil naposled objavljen sredi junija letos, do 14. julija pa je imelo okoli 700 upnikov, ki jim je stečajna upraviteljica prerekala prijavljeno terjatev, čas za vložitev tožb. Podatka o tem, koliko je vloženih tožb, Grilova še nima, glede na prihodnji razplet vloženih tožb na sodišču pa se lahko končna številka priznanih terjatev morda še spremeni, če bo še sodišče kateremu izmed upnikov priznalo terjatev. Skupno je sicer bilo v stečaju Vegrada prijavljenih okoli 2.500 terjatev v skupni vrednosti 517 milijonov evrov. Navadni upniki ne bodo poplačani Po besedah Grilove je povsem jasno, da navadni upniki ne bodo dobili poplačila svojih terjatev, ločitveni delno, upa pa, da jim bo uspelo vsaj delno poplačati prednostne terjatve delavcev. Delavci so skupno prijavili za 15,4 milijona evrov terjatev, od tega jih je upraviteljica priznala za 10,8 milijona. Od tega je za 4,6 milijona evrov navadnih terjatev in za 6,2 milijona evrov prednostnih. Del prednostnih terjatev so delavci dobili poplačanih iz jamstvenega in preživninskega sklada. Lahkomiselnost številnih pri vlaganju v Vegrad Pregled prijavljenih terjatev je pokazal tudi, da je bilo zavarovanih terjatev za okoli 60 milijonov evrov, kar ob ocenjenem premoženju v vrednosti 20 milijonov evrov po besedah Grilove kaže na to, da so zavarovani upniki bili bolj slabo zavarovani . Vse to kaže na veliko lahkomiselnost številnih upnikov, ki so ali posojali ali kako drugače financirali Vegrad in imeli svoje terjatve slabo zavarovane, komentira Grilova. Zapleta se za kupce Vegradovih stanovanj Preveč brezskrbni in lahkomiselni so po njenih besedah bili tudi številni kupci Vegradovih stanovanj, ki si več let niso uredili lastništva z ustreznim vpisom lastništva v zemljiško knjigo. Do zdaj je stečajna upraviteljica obravnavala okoli 300 takšnih primerov, jih je pa še več. Prijave izločitvenih zahtevkov namreč še prihajajo, saj rok glede tega ni omejen. Kot je v povezavi s tem še povedala Grilova, kupcem izločitvene pravice priznavajo, vendar pa to njej in njeni ekipi v že sicer zahtevnem in obsežnem stečajnem postopku povzroča dodatno delo. Vse več prodanega premoženja Poleg morebitnih tožb upnikov, ki jim je stečajna upraviteljica prerekala terjatve, se zdaj stečajni postopek nadaljuje z unovčenjem premoženja Vegrada. Nekaj premoženja je bilo že prodanega v stečajnem postopku, se pa zdaj intenzivno nadaljuje prodaja preostalega premoženja, ki zajema tako osnovno gradbeno opremo kot tudi avtomobile in nepremično premoženje. Upniški odbor vse načrtovane prodaje preuči in da soglasje, prav tako se mora pred izvedbo prodaje določenega premoženja z načini in pogoji strinjati morebitni posamezni ločitveni upnik na posameznem premoženju. Tako je bilo v zadnjih tednih na spletnih straneh Agencije za javnopravne evidence in storitve objavljenih več sklepov o načrtovanih prodajah, glede dela premoženja pa se stečajna upraviteljica z ločitvenimi upniki še pogovarja, po kakšni ceni in pod kakšnimi pogoji naj se prodaja izvede. Kaj bo z nekdanjimi delavci v domovih? Med drugim se tako zdaj načrtuje prodaja Vegradovega samskega doma v Ljubljani, dveh proizvodnih obratov v Šoštanju Montal in Metleče, prav tako se prodajajo zemljišča in dva lokala v Ljubljani, nedokončan kompleks blokov v Cerknici in drugo premoženje.
|
negative
|
7,815
|
ECB začasno ne bo sprejemal grških obveznic Po nekaj spodbudnih dneh je v petek finančne trge vznemirila rast donosnosti španske desetletne obveznice na rekordnih 7,32 odstotka. Sestanek finančnih ministrov držav evra, ki so se dogovorili o zadnjih podrobnostih prvega dela pomoči španskim bankam v vrednosti 30 milijard evrov, ni pomiril trgov. Na dan, ko so potekali protesti proti varčevalnim ukrepom vlade, Valencia pa je s celotno regijo zaprosila Madrid za pomoč, so delnice v Madridu padle, kot že dve leti ne. Indeks Ibex je izgubil 5,82 odstotka, največ po maju 2010. Močno so padle tudi španske obveznice, posledično pa se je njihov donos zvišal na zgodovinsko visoko raven. Evro je v primerjavi z avstralskim, kanadskim in novozelandskim dolarjem dosegel rekordno nizko vrednost. Nemčija zavrača idejo o skupnih obveznicah Za rešitev evropske valute bo očitno treba vložiti še precej več napora. Ena izmed rešitev bi lahko bila uvedba evrskih obveznic, čemur pa močno nasprotuje Nemčija. Finančni minister Wolfgang Schäuble je za revijo Der Spiegel povedal, da ideja ni uresničljiva, dokler ne bo fiskalne unije. Kdor ima priložnost, da denar zapravlja na račun drugega, bo to tudi počel, je povedal. Schäublu se zdi idealno, da bi imela Evropa finančnega ministra, ki bi imel številne pristojnosti in bi lahko tudi preprečil previsoko zadolževanje v posamezni državi. ECB začasno ne bo sprejemal grških obveznic Seveda v petek za izgube niso bila imuna niti preostala evropska finančna središča, za dodatno mero negotovosti pa je poskrbela Evropska centralna banka, ki začasno v operacijah refinanciranja bank za zavarovanje ne bo sprejemala grških državnih obveznic. V Milanu je osrednji delniški indeks izgubil več kot štiri odstotke, v Parizu in Frankfurtu okrog dva odstotka. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirtst 300 je na tedenski ravni vseeno sedmič zapored pridobival od ponedeljka do petka je pridobil 0,6 odstotka, kar se ni zgodilo že sedem let. Dow Jones12.822 točk Nasdaq2.925 DAX30 Frankfurt 6.630 FTSEurofirst 3001.048 Nikkei Tokio8.669 10-letne am. obvezn.donos 1,46 % EUR/USD1,2158 USD/JPY78,45 EUR/CHF1,2009 Nafta brent106,70 USD Zlato1.584 USD Euribor, 6-mesečni0,735 % Apple bo v torek objavil poslovne rezultate Na Wall Streetu je bilo pretekli teden zaradi spodbudnih objav četrtletnih poslovnih rezultatov opaziti dobro razpoloženje, ki pa so ga v petek skalile težave Španije. Dow Jones je na tedenski ravni kljub petkovemu enoodstotnemu padcu pridobil. Zlasti tehnološka podjetja so se izkazala s svežimi četrtletnimi bilancami, prihodnji teden pa bodo vlagatelji z zanimanjem čakali še na rezultate Appla in Facebooka. Applove delnice so letos pridobile 50 odstotkov, vendar so po aprilskem rekordu 644 dolarjev nekoliko nazadovale. Facebook je bil maja v javni prodaji vreden 38 dolarjev, zdaj je skoraj 10 dolarjev nižje. Nafta v petek končno navzdol Varno zatočišče so vlagatelji v petek spet iskali v obveznicah izbranih držav. Donos desetletne nemške obveznice je padel na 1,168 odstotka, ameriške pa na 1,458 odstotka. Evro je pri 1,2143 dosegel najnižjo raven po juniju 2010. Zlato je v preteklem tednu izgubilo 0,6 odstotka v petek se je nekoliko podražilo, saj je ruska centralna banka junija rezerve zlata povečala za 6,2 tone, na 836,3 tone, platina 1,4 odstotka. Nafta je do četrtka strmo naraščala, nato pa zdrsnila, tako da je bilo treba za 159-litrski sod brenta v petek plačati okrog 106 dolarjev. Na tedenski ravni je brent porasel za 4,33 odstotka, v zadnjem mesecu pa za več kot 16 odstotkov. Občuten tedenski padec Nove KBM in Gorenja Na Ljubljanski borzi je že tako skromen promet v poletnih mesecih pričakovano še nižji. Solidno likvidna je le Krka, s katero je bilo v petih dneh 1,9 milijona evrov prometa. Tečaj se je zvišal za 0,7 odstotka, na 41,69 evra. Na negativni strani tečajnice kljub petkovi petodstotni rasti spet izstopa Nova KBM, ki je v primerjavi s prejšnjim petkom cenejša za dobrih šest odstotkov. Tečaj Gorenjevih delnic je nazadoval za pet odstotkov. Indeks SBI TOP 516 točk je na tedenski ravni pridobil tretjino odstotka.
|
negative
|
7,816
|
Spremembe po dveh tednih Obisk bencinskih postaj bo znova dražji. Cene naftnih derivatov se dvigujejo za okoli pet centov na liter. Za liter neosvinčenega 95-oktanskega bencina bo od torka treba odšteti 1,482 evra, kar je 4,9 centa več kot zadnjih 14 dni. Cena litra 100-oktanskega bencina bo znašal 1,5 evra ali 5,5 centa več, dizelsko gorivo bo stalo 1,382 evra ali 6,2 centa več kot zdaj. Liter kurilnega olja pa bo stal 1,008 evra, kar je 5,1 centa več. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij gibanja cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar - evro.95-oktanski bencin98-/100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 28. december 20101,2631,2791,2330,808 28. december 20111,3421,3561,2770,945 30. april 20121,4881,5061,3371,021 15. maj 20121,4351,4621,3201,003 29. maj 20121,4271,4521,3090,991 11. junij 20121,4141,4391,2960,979 27. junij 20121,3741,3961,2670,947 9. julij 20121,4331,4501,3200,957 24. julij 20121,4821,51,3821,008
|
negative
|
7,817
|
Ugledna medija sta Slovenijo postavila ob bok Španiji V dneh, ko donosi španskih obveznic dosegajo rekordne ravni, je dogajanje popestril še Moodys, ki je trem prvovrstnim evropskim dolžnicam zagrozil , da utegnejo ostati brez ocene trojni A. Nemčija, Nizozemska in Luksemburg so države, ki jim je bonitetna agencija Moodys v ponedeljek zvečer znižala napovedi za najboljšo bonitetno oceno trojni A iz stabilnih v negativne. Vzrok je seveda evropska dolžniška kriza. Zapisali so še, da je vedno večja verjetnost, da bo Grčija zapustila evrsko območje in da bosta Španija in Italija potrebovali pomoč. Na finančne trge danes mnenje agencije Moodys ni bistveno vplivalo. Prepoved šortanja v Madridu in Milanu Evropske borze so že v ponedeljek potonile in se spustile tudi pod podporne ravni, kar nakazuje nadaljnje padce. Vlagatelje je predvsem strah, da bo Španija donos desetletne obveznice je presegel 7,5 odstotka, še višji pa je donos petletne obveznice četrta država evrskega območja, ki se bo zlomila pod težo previsokih stroškov zadolževanja. Prepoved prodaj na kratko shortanje - strategija, pri kateri služiš s prodajo delnic v Italiji in Španiji v naslednjih treh mesecih je nekoliko omilila izgube na obeh trgih, ni pa spremenila negativnega gibanja. Spodbuden podatek s Kitajske Vseevropski delniški indeks The FTSEurofirst 300 1.024 točk se je znižal za 2,4 odstotka. Spet smo bližje robu prepada. Sistemsko tveganje se povečuje, kaže pa, da bodo evropski voditelji pomembnejšo odločitev sprejeli šele v primeru, če bo padla večja banka ali če bo Grčija izstopila iz evrskega območja, je povedal analitik pri Saxo Banki. V torek dopoldne je bilo na zahodnih trgih kar mirno, za nekaj optimizma pa je poskrbela julijska rast kitajskega indeksa nabavnih menedžerjev po izračunih banke HSBC na 49,5 točke. To je 1,3 točke več kot mesec prej. . Finančne krivulje na Valu 202 Suša močno prizadela ZDA in prinesla visoke rekordne cene pšenice, koruze in soje. Cena koruze je v zadnjih petih tednih porasla kar za 60 odstotkov. Kazalnik P/E ne pove vsega Z delnicami vodilnih evropskih družb se trenutno trguje pri 8,8-kratniku napovedanega dobička za naslednjih 12 mesecev. To je občutno pod desetletnim povprečjem 11,3. Čeprav so delnice evropskih podjetij po kazalniku P/E trenutno zelo ugodno ovrednotene, pa morajo biti kupci zelo previdni Preveč je negotovosti, preveč neznank, kako se bo razpletla kriza. Zato je trenutno precej nesmiselno uporabljati kazalnik P/E pri nakupnih odločitvah, je povedal eden izmed tujih analitikov. Tečaji delnic na Lj. borzi GORENJE +2,13 % 4,80 EUR PETROL +0,59 % 171,00 KRKA +0,24 % 41,80 MERCATOR -0,77 % 122,05 TRIGLAV -0,83 % 11,90 TELEKOM -1,61 % 61,01 NOVA KBM -3,33 % 1,45 LUKA KOPER -3,64 %7,42 Ugledna medija o Sloveniji Na Ljubljanski borzi so vlagatelji že vajeni vsega hudega. Indeks SBI TOP je pri 517 točkah na zgodovinskem dnu in je od rekorda odmaknjen več kot 80 odstotkov. Položaj Slovenije se še ne izboljšuje, kar sta v preteklih dneh opozorila ugledna medija Financial Times in Bloomberg. Financial Times je na spletu zapisal, da bi bila lahko Slovenija naslednja, ki bi Bruselj zaprosila za finančno pomoč. Bloomberg opozarja, da se največji banki utapljata v slabih posojilih. Kot je znano, je teh za okrog 12 odstotkov posojilnega portfelja, kar je več kot v Španiji.
|
neutral
|
7,818
|
Juncker izrazil zavezanost stabilnosti evrskega območja Bonitetna agencija Moodys je znižala napovedi za oceno dolgoročnega dolga Nemčije, Nizozemske in Luksemburga, tako da ti poslej niso več stabilni, temveč negativni. Vse tri države imajo trenutno najvišjo oceno Aaa. Agencija se je za ta korak odločila, ker je ocenila, da dolžniška kriza evrskega območja ogroža tudi najstabilnejše evrske države. Bonitetna hiša je opozorila na mogoče proračunske in gospodarske posledice izstopa Grčije iz evrskega območja. Po njeni oceni je vse bolj mogoče, da bosta splošno finančno pomoč začasnega oz. stalnega sklada za zaščito evra EFSF oz. ESM potrebovali tudi Španija in Italija. Španija je sicer pred časom že zaprosila za do 100 milijard evrov posojila za pomoč svojemu bančnemu sektorju, če bi bilo treba reševati njeno gospodarstvo na splošno, pa bi bil to precej velik zalogaj, saj je približno dvakrat tolikšno kot grško, portugalsko in irsko skupaj, je opozoril Moodys. Sidro stabilnosti V primeru scenarija, po katerem bi bilo treba reševati Madrid in Rim, bodo morale močne evrske države nase prevzeti še večje finančno breme. Nemčija je, denimo, država, ki v EFSF prispeva največ. Nemške finančne institucije so tako močno izpostavljene dolžniški krizi in bi lahko imele težave s potencialnimi izgubami, menijo v bonitetni agenciji. Nemško finančno ministrstvo je v odzivu na potezo Moodys poudarilo, da Nemčija ostaja sidro stabilnosti območja evra . Na ministrstvu so pojasnili še, da so se seznanili z oceno bonitetne hiše, pri tem pa dodali, da se ta osredotoča na kratkoročna tveganja. Tveganja, ki jih izpostavlja, niso nova, so dejali. Vodja evrske skupine in luksemburški premier Jean-Claude Juncker pa je v odzivu izrazil močno zavezanost stabilnosti območja evra. V prepričanju, da imajo Nemčija, Nizozemska in Luksemburg močne temelje, je poudaril, da ostajajo zavezani zagotavljanju stabilnosti evropske monetarne unije kot celote. Nemčija še brez posledic krize Berlin sicer doslej še ni čutil pravih posledic krize in se je na kapitalskih trgih zadolževal celo po negativni obrestni meri. Se je pa nemška kanclerka Angela Merkel večkrat znašla v središču političnih neviht. Mnogi so namreč kritični do njenega varčevalno usmerjenega pristopa razreševanja krize. Na to je spomnila tudi bonitetna agencija. Kot je poudarila, je odzivnost in postopnost političnega odgovora evropskih voditeljev še en razlog za zaskrbljenost. Odločitev Moodys, da obete omenjenih držav spremeni v negativne, po poročanju dpa pomeni, da bonitetna agencija razmišlja o tem, da bi, če bodo negativni pogoji vztrajali, znižala zdaj najvišje kreditne ocene Nemčije, Nizozemske in Luksemburga. Sicer pa je Moodys danes ohranil najvišjo oceno Aaa za Avstrijo in Francijo, ki jima je obete v negativne spremenil februarja. Poleg tega je potrdil najvišjo oceno in stabilne obete za Finsko.
|
neutral
|
7,819
|
Vlada namerava povečati izdatke Čeprav je načrtovana poraba za prihodnje leto za 450 milijonov evrov večja kot letos, naj bi proračunski primanjkljaj znašal le 2,5 odstotka BDP-ja. Tajnikar pravi, da brez dezinvestiranja ne bo šlo. Državno porabo smo letos začrtali na devetih milijardah evrov, prihodnje leto bo ta številka še višja, za 450 milijonov evrov. Kljub večji porabi in zadnji napovedi, da gospodarske rasti prihodnje leto ne bo, minister za finance optimistično napoveduje, da bo luknja v proračunu prihodnje leto le 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda BDP. Ta primanjkljaj, ki smo si ga zastavili, bomo zagotovili. Ocena prihodkov izhaja iz ocen gospodarske rasti. Vlada bo do konca septembra pripravila predlog proračuna, kjer bo ocenila prihodke in odhodke in predlagala ukrepe na obeh straneh, pravi minister za finance Janez Šušteršič. Vlada še ni pokazala računice A kakšni bodo ti ukrepi, minister ne pove. Ta račun se lahko izide le, če dvignemo DDV, uvedemo davek na nepremičnine, predvsem pa, da država začne prodajati svoje premoženje, je po drugi strani jasen ekonomist Maks Tajnikar. Država se bo nesporno morala dezinvestirati. To pomeni, da bo zlasti morala izstopiti iz bančnega sistema in nekaterih velikih državnih podjetij. Na ta način bo morala dobiti prihodek, ki bo to praznino na prihodkovni strani zapolnil, je pojasnil. Pri odhodkih pa Tajnikar ne vidi drugih možnosti kot sprejetje pokojninske reforme. Dejstvo namreč je, da bodo ti rasli, tudi zaradi vse višjih obresti na državne dolgove. Samo letos bomo plačali za 670 milijonov evrov obresti. Ne pomoč za državo, za banke Je torej čas, da Slovenija zaprosi za mednarodno pomoč, kot je danes javnost opozoril ekonomist Jože P. Damijan? Država ne bo potrebovala pomoči Evropske unije, bodo pa skoraj zagotovo potrebovale takšno pomoč državne banke. Ker kot vidimo, NLB potrebuje eno milijardo evrov, tega pa nima ne država ne zasebni investitor v tujini, sklene. Proračun za prihodnji dve leti bodo poslanci obravnavali na oktobrski seji državnega zbora. Vesna Zadravec, TV Dnevnik
|
negative
|
7,820
|
Banka se še naprej utaplja v slabih posojilih Slabe naložbe, slabe razmere na kapitalskih trgih in slaba plačilna disciplina so NKBM spet pahnile v izgubo. Obrestni prihodki in obrestna marža pod načrti. Izguba NKBM-ja iz rednega poslovanja je od začetka januarja do konca junija znašala 39,9 milijona evrov, medtem ko je čista izguba prvega polletja znašala 38,6 milijona evrov, so sporočili prek Seoneta. Finančni in poslovni prihodki banke so bili v prvi polovici leta v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta nižji za 24,4 odstotka. Čisti obrestni prihodki so dosegli 41,2 milijona evrov oz. 45,7 odstotka, načrtovanih za leto 2012, obrestna marža, izračunana na povprečno aktivo, pa je znašala 1,75 odstotka, kar je za 0,15 odstotne točke pod načrtovano. Čiste provizije so znašale 21,1 milijona evrov, kar je 53 odstotkov načrtovanega zneska za leto 2012. Čiste oslabitve in rezervacije so dosegle 61,4 milijona evrov in predstavljajo 41,4 odstotka letošnjih načrtovanih. Za en odstotek se je zmanjšala tudi bilančna vsota, ki je znašala 4,7 milijarde evrov. Banki se je za 0,2 odstotne točke, na 12,3 odstotka, zmanjšal tudi tržni delež. Kapitalska ustreznost banke je konec junija 2012 znašala 10,10 odstotka.
|
negative
|
7,821
|
Trg v Kazahstanu je zelo perspektiven Po poročanju kazahstanske televizije naj bi bila gradnja dveh rafinerij nafte na severu države v vrednosti nekaj sto milijonov evrov skupni projekt Kitajske, Kazahstana in Slovenije. Direktor Slovenske hiše v Astani Jože Meh je v pogovoru z RTV-jevim dopisnikom v Moskvi Andrejem Stoparjem dejal, da ima Slovenska hiša z investitorjem podpisano posebno pogodbo o izvajanju gradbenih del in projektiranju, zato imamo možnost projektiranja in izgradnje te rafinerije . Še vedno iščejo slovenske izvajalce Rafineriji naj bi gradili v mestih Petropavlovsk in Pavlodar, Meh pa je pojasnil, da bi bila slovenska podjetja vključena v samo projektiranje rafinerije. Novoustanovljen konzorcij slovenskih projektantskih podjetij Recea Grop je po besedah Meha že podpisal pogodbo z investitorji, še vedno pa iščejo izvajalce. Upamo, da se bo kakšna skupina podjetij našla, ki bi pristopila k temu projektu. Direktor Slovenske hiše v Astani še ocenjuje, da je trg v Kazahstanu zelo perspektiven. Mislim, da bi marsikatero podjetje tukaj našlo svoj prostor, seveda pa bi bilo treba malo bolj pogumno nastopiti. Dobrodošla bi bila tudi podpora države. Slovenska podjetja bi lahko sodelovala tudi pri izgradnji t. i. mest prihodnosti Kot je poročal Stopar za televizijski Dnevnik, se slovenskim podjetjem v Kazahstanu obeta še več poslovnih možnosti. Na severu države namreč načrtujejo tudi gradnjo t. i. mest prihodnosti. Slovenska podjetja bi lahko sodelovala pri izgradnji inovativnih vrtcev, hotelskega kompleksa in stadiona. Možnost pa je tudi za gradnjo dveh 400-kilometrskih avtocestnih odsekov na severu in jugovzhodu Kazahstana, a tudi tukaj se zapleta pri slovenskih gradbenih izvajalcih. V skrajnem primeru, če jih ne bo, si bodo Slovenci lahko odrezali le projektantski del kolača, gradbenega pa pač nekdo drug, je še poročal Stopar.
|
positive
|
7,822
|
Kaj bo z Nabuccom? Gradnja plinovoda Južni tok, ki bo potekal tudi po slovenskem ozemlju in letno pretočil do 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, se bo po načrtih začela že prihodnje leto. Za gradnjo slovenskega dela plinovoda bo poskrbelo podjetje Južni tok Slovenija. V njem bo slovensko podjetje Plinovodi obvladovalo polovični delež. Kot je razkril njegov direktor, Marjan Eberlinc, bo družba ustanovljena kmalu. Potekajo samo še formalni postopki, da se postopek ustanavljanja skupnega podjetja Južni tok Slovenija zaključi, je izjavil. Podjetje bosta vodila dva direktorja, po eden za vsakega izmed družbenikov. Vrednost naložbe se giblje okoli milijarde evrov. Tudi plinovod se bo sicer moral spopasti s težavno nalogo umeščanja v prostor, pridobivanja lastništva oz. uporabe zemljišč in vseh potrebnih dovoljenj. Zapleti pri tem delu postopka denimo že dalj časa ovirajo gradnjo drugega tira železnice Divača-Koper. Za traso plinovoda je bila do zdaj že izvedena študija izvedljivosti, ki sta jo naročila oba partnerja. Natančna določitev trase sledi v okviru postopkov umeščanja v prostor - skladno s slovensko zakonodajo. Potreben bo tudi blagoslov Bruslja Potekajo dejavnosti z našimi sosedi na obeh straneh meje, z Italijani in Madžari, je pojasnil Eberlinc in dodal, da na projektni ravni potekajo intenzivne dejavnosti v postopkih umeščanja v prostor in postopkih za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Po Eberlinčevih besedah potekajo priprave in pogovori med Brusljem, Moskvo in Ljubljano o postopkih za dodelitev izjeme pri tretjem energetskem svežnju, kar bo v nadaljevanju ena izmed zahtevnejših nalog. Projekt poteka skladno z našimi pričakovanji in napovedmi, stanje je več kot dobro, naloge v slovenskem prostoru se izvajajo v okviru družbe Plinovodi in so v celoti obvladovane, je še dejal Eberlinc. Plinski obvod Ukrajine Gradnja Južnega toka, ki bo ruski plin v Evropo pripeljal mimo Ukrajine, se bo začela konec letošnjega leta, končan pa naj bi bil leta 2015, ko so predvidene tudi prve dobave po tem plinovodu. Njegova vrednost je ocenjena na okoli 15,5 milijarde evrov, po njem pa naj bi letno steklo 63 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina. Sporazum o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija sta 22. marca 2011 podpisala Eberlinc in predsednik upravnega odbora Gazproma Aleksej Miller. Februarja letos sta podpisala še dodatek k sporazumu družbenikov o ustanovitvi Južnega toka Slovenija, s katerim sta potrdila ključne parametre projekta na slovenskem ozemlju. Pogodbo o ustanovitvi skupnega podjetja Južni tok Slovenija pa sta Eberlinc in Miller podpisala maja, je poročal STA. Kaj bo z Nabuccom? Južnemu toku konkurira plinovod Nabucco, projekt Evropske unije in ZDA, s katerim želijo zmanjšati odvisnost od ruskih energentov. Speljan naj bi bil skozi Turčijo, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in mimo Slovenije v Avstrijo. Zaradi spremenjenih geostrateških okoliščin, dvomov o zadostnih plinskih virih za projekt pa tudi zmanjšane naklonjenosti Turčije EU-ju in ZDA pa se poraja vse več dvomov o njegovi izvedljivosti. Končno odločitev o tem naj bi sprejeli še letos.
|
neutral
|
7,823
|
Hribar Milič o holdingu, fiskalnem pravilu in varčevanju Vlada bi morala v javni sektor zarezati še bolj, vodstvo holdinga ne sme biti imenovano po političnih merilih, fiskalno pravilo pa bi bilo znamenje, da se zavedamo zakonitosti sodobnega tržnega gospodarstva, meni prvi mož GZS-ja. Po šestih mesecev od nastopa vlade Janeza Janše je generalni sekretar in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije GZS Samo Hribar Milič dejal, da ministrski ekipi šteje v dobro, da je pripravila dobro oceno položaja države, posegla v stroške javnega sektorja, začela pripravljati reforme za dezregulacijo gospodarstva, zmanjšanje birokracije, hitrejše postopke in lažje poslovanje. Vlada krči na napačnih področjih V slabo pa vladi šteje, da je premalo zarezala v javni sektor in se še vedno zadolžuje za tekoče poslovanje ter da je šel precejšen del tega reza na račun gospodarstva. Kot je povedal, so ministrstva gospodarskim subjektom, izbranim na razpisih, začela pošiljati zahteve za znižanje cen za 15 odstotkov. Preveč krčenja gre na račun razvoja, izobraževanja, znanstvenoraziskovalnega področja, je dodal. Hitro je včasih prehitro Po njegovem mnenju je bila vlada pri uveljavljanju napovedanih reform, denimo davčne, prepočasna, pri nekaterih odločitvah pa prehitra - pri določenih zakonih bi dodatna dva tedna razprave s predstavniki gospodarstva in z znanstvenoraziskovalnimi krogi po njegovih besedah odpravila marsikatero težavo, tudi padanje zakonov na ustavnem sodišču. O drugem svežnju zakonodajnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva Hribar Milič meni, da ukrepi kljub vsemu ne bodo odpravili ključnih trenutnih težav, denimo pomanjkanja finančnih virov in prezapletenosti pravnega okolja. O spet vse glasnejših govoricah o zvišanju davka na dodano vrednost DDV je Hribar Milič dejal, da bi bila to najboljša rešitev med vsemi slabimi , in dodal Še zmeraj mislim, da imamo rezerve pri javni porabi, pri številu zaposlenih in vodenju procesov v javnem sektorju, najemninah ipd. Mislim, da bi morali z varčevanjem prihranili tisto, kar bi recimo prinesli v proračun z višjim DDV-jem. Upravljanje z državnim premoženjem kot pot na Triglav Predsednik GZS-ja je komentiral tudi napeto dogajanje okoli vladnega predloga zakona o Slovenskem državnem holdingu in fiskalnega pravila, ki naj bi po dogovoru voditeljev parlamentarnih strank epilog dobilo jeseni - svoj pogled na upravljanje z državnim premoženjem je ponazoril s potjo na Triglav Na Triglav gremo lahko iz različnih dolin po zelo različnih poteh. To pomeni, da z državnim premoženjem lahko upravljamo zelo različno, tudi prek AUKN-ja. Menim celo, da je imel AUKN dobre nastavke. Novi holding po njegovem mnenju čaka enaka težava, kot jo je imela Agencija za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN. Državno premoženje je zelo veliko in je zelo pomembno za to državo, zato mora biti izrazito profesionalno vodeno, je izpostavil in posvaril pred imenovanjem kadrov po političnih merilih namesto profesionalnih. Kaj bi torej pričakoval od novega superholdinga? Da bo imel zelo jasen poslovni načrt za letno in srednjeročno obdobje ter jasne in merljive cilje za dobiček, donosnost, vstop tujcev, rast, ohranjanje delovnih mest. Ta merila bi morala biti jasna, vodstvo in celotni sistem upravljanja pa nepolitična. Za začetek bi rekel, da naj bo direktor holdinga izbran na mednarodnem razpisu, je bil odločen. Naš javni dolg je višji, kot si upamo priznati Odločitev, da se banke sanira prek t. i. slabe banke, je pozdravil, saj je GZS takšno rešitev po njegovih besedah predlagal že leta 2009, in zatrdil, da so se že takrat zavedali težav z nasedlimi terjatvami , ki bi lahko dušile bančni sistem in onemogočale gospodarski razvoj. Počasneje kot bomo to reševali, večje bodo tudi težave v prihodnosti. Naš javni dolg je višji, kot si upamo priznati. Če tega ne bomo vzeli nase, bodo banke propadle, to pa pomeni kaotično stanje, ki ga noče nihče izmed nas, niti tisti, ki so zdaj proti slabi banki, nimajo pa nobenih drugih rešitev, je ocenil. Fiskalno pravilo kot pozitivno znamenje V zvezi z vnosom fiskalnega pravila v ustavo pa je poudaril, da bi bilo to tako doma kot v tujini pozitivno znamenje, da se zavedamo zakonitosti sodobnega tržnega gospodarstva, da dolgoročno ne moreš porabiti več, kot ustvariš. Nasprotuje pa temu, da bi zaradi fiskalnega pravila nastala politična kriza Ni potrebno, da zato pride do ustavne krize ali pa padca vlade. To je neka higiena, neki znak, ki ga lahko posamezna vlada zase sprejme z zakonom, ko pride nova, pa lahko ta prevzame odgovornost, da denimo državo zadolži, kot je zadolžena Grčija, je sklenil.
|
negative
|
7,824
|
Zahodne borze rastejo, v Ljubljani nov minus Na finančnih trgih je tudi danes opazno gibanje, ki se je začelo sredi prejšnjega tedna in katerega skupni imenovalec je upanje, da bodo največje centralne banke z agresivnimi ukrepi zajezile krizo. Na potezi je predvsem Evropska centralna banka. Njen predsednik Mario Draghi je v četrtek pomiril trge, ko je izjavil, da bo naredil vse za obrambo evra. Ta teden bo moral besede podkrepiti še z dejanji. Bo najavil nove odkupe obveznic prezadolženih držav, morda znižal obresti ali pa obljubil poceni posojila poslovnim bankam po vzoru zimske operacije LTRO? Kriza zahteva resne ukrepe, evropske banke so na kolenih, brezposelnost vedno višja. Jutri bo objavljen podatek o junijski brezposelnosti v evrskem območju, ta naj bi bila pri 11,2 odstotka rekordna. Borza v Madridu poskočila za štiri odstotke Vseeno optimizem na delniških trgih zadnje dni ne pojenja. Frankfurt je v ponedeljek dopoldne pridobil odstotek, Milano dva, Madrid celo štiri odstotke. V povprečju so vodilni evropski delniški trgi zdaj na štirimesečnem vrhu, merjeno z indeksom Stoxx Europe 600. Zlasti finančne delnice so dobile krila. Olajšanje je čutiti tudi na obvezniških trgih. Donos španske desetletne obveznice, ki je bil prejšnji teden že nad 7,5 odstotka, se je spustil pod 6,7 odstotka, medtem ko znaša donos primerljive italijanske obveznice okrog 5,9 odstotka. Finančne krivulje na Valu 202 Delniški trgi pod vplivom izjav evropskih centralnih bankirjev Visoko povpraševanje po italijanskih obveznicah Italija se je danes uspešno zadolžila za 5,5 milijarde evrov. Povpraševanje je preseglo ponudbo, Italija pa je morala obljubiti 5,96-odstotna obrestno mero za desetletne obveznice, 5,29-odstotno za petletne in 4,49-odstotno obrestno mero za triletne obveznice. To je manj kot ob prejšnji dražbi. Evro je po treh dneh rasti zdrsnil, opoldne je bil vreden približno 1,227 dolarja. Gospodarska klima v evrskem območju je julija sicer spet padla, in sicer za dve indeksni točki, na 87,9. Analitiki so pričakovali, da bo indeks ostal pri vrednosti 89,9 točke. Geithner na obisku v Evropi Oči so zdaj uprte v evropske voditelje in tudi v ameriški Fed, ki bo ta teden spet sestankoval in morda najavil nov krog kvantitativnega sproščanja QE 3. Ameriški finančni minister Timothy Geithner bo danes na kratkem obisku v Nemčiji na pogovorih o svetovni finančni krizi in težavah evrskega območja. Sestal se bo z nemškim kolegom Wolfgangom Schäublejem in s predsednikom Evropske centralne banke Mariom Draghijem. Osrednje teme pogovorov bodo gospodarski položaj ZDA, Evrope in sveta ter težave evrskega območja. Ponedeljkovi tečaji delnic na Lj. borzi ZAV. TRIGLAV +2,92 % 12,35 EUR KRKA +0,00 % 41,60 MERCATOR +0,00 % 121,50 TELEKOM -0,16 % 61,50 PETROL -0,18 % 171,00 LUKA KOPER -4,00 % 7,20 GORENJE -4,21 % 4,50 NOVA KBM -9,09 %1,40 Nova KBM padla za 12 odstotkov Na Ljubljanski borzi so spet strmo padle delnice Nove KBM, ki so bile prejšnji teden, verjetno zgolj slučajno, s skoraj triodstotno podražitvijo po rasti vodilne v prvi kotaciji. Tokrat je ob nizkem prometu njihova cena padla na rekordno nizkih 1,35 evra, kar pomeni 12-odstotno pocenitev. Ob vseh slabih posojilih in dejstvu, da utegne ob naslednji dokapitalizaciji povsem zvodeneti lastništvo sedanjih delničarjev, je prav mogoče, da bo Nova KBM kmalu vredna le še en evro ali manj. Pri preostalih delnicah v ponedeljek ni bilo posebnih sprememb. Cena najprometnejše Krke je nihala med 41,5 in 41,95 evra.
|
neutral
|
7,825
|
Nemška prodaja na drobno spet navzdol 211 milijard evrov je že porabila Evropska centralna banka za nakupe obveznic prezadolženih držav, toda v dolžniški krizi to ni pomenilo preobrata. Zakaj bi bilo zdaj drugače? Finančni trgi že nekaj dni ugibajo, kaj točno je imel v mislih predsednik ECB-ja Mario Draghi, ko je v četrtek izjavil, da bo storil vse za obrambo evra. V četrtek se bo sestala Evropska centralna banka in najbrž najavila nove odkupe španskih in italijanskih obveznic, s čimer bi znižala njihovo zahtevano donosnost. Obveznice bi seveda kupovala na sekundarnem trgu, saj ji na primarnem trgu to ni dovoljeno. Glasni kritiki v Nemčiji Zlasti v Nemčiji je veliko kritikov programa SMP Securities Markets Programme. Glasni so bili že maja 2010, ko je Evropska centralna banka prvič najavila odkupe obveznic. Svarili so, da gre za neposredno financiranje držav, kar ni dovoljeno. Bali so se številnih stranskih posledic, zlasti inflacije. Poleg tega bi problematične države začele odlašati z reformami, saj bi jih znižanje zahtevane donosnosti obveznic lahko uspavalo. Program SMP ni povrnil zaupanja Evropska centralna banka je vseeno do letošnjega marca kupila za 211 milijard evrov obveznic in le kratkoročno pomirila finančne trge. Zaupanja vlagateljev ni povrnila. Spomnimo, na začetku prejšnjega tedna je donos španske desetletne obveznice presegel rekordnih 7,5 odstotka, vedno glasnejša pa so bila ugibanja, ali ne bo šla še Španija po poti Grčije, Irske in Portugalske. Toda v zadnjih dneh je zaradi napovedanih ukrepov ECB-ja med vlagatelji spet več upanja na rešitev krize. Nemška prodaja na drobno spet navzdol Frankfurtski DAX30 je v ponedeljek četrti dan zapored pridobival. Zvišal se je za 1,27 odstotka in pri 6.774 točkah dosegel najvišjo raven po maju. Donos španske desetletne obveznice se je znižal na 6,65 odstotka. Vrednost evra je znašala 1,226 dolarja. Frankfurt je danes dopoldne nadaljeval rast, čeprav je nemška prodaja na drobno junija v primerjavi z istim lanskim mesecem zdrsnila za 2,9 odstotka. Začetek obravnave v sporu Apple - Samsung V New Yorku se je teden začel brez večjih sprememb, potem ko je širšemu indeksu S & P 500 v četrtek in petek uspela največja letošnja dvodnevna rast +3,6 odstotka. Applove delnice so se podražile za 1,7 odstotka na 595 dolarjev. Na sodišču v San Joseju se je začela obravnava v medsebojnih tožbah tehnoloških velikanov Apple in Samsung. Apple toži Samsung, da kopira iPhone in iPade, Samsung pa trdi, da njegovo intelektualno lastnino krade Apple. Torkovi tečaji delnic na Lj. borzi NOVA KBM +6,21 % 1,487 EUR KRKA +0,60 % 41,85 MERCATOR +0,41 % 122,00 TELEKOM -0,00 % 61,50 GORENJE -0,00 % 4,50 PETROL -0,09 % 170,85 LUKA KOPER -0,56 % 7,16 ZAV. TRIGLAV -2,83 %12,00 Nova KBM ob nizkem prometu navzgor Indeks SBI TOP 515 točk je danes pridobil 0,12 odstotka, tako da ostaja tik nad zgodovinsko nizko vrednostjo. Nova KBM je po visokem ponedeljkovem padcu okrevala in se povzpela do 1,49 evra. Sklenjenih je bilo le šest poslov. Najprometnejša Krka skoraj pol milijona evrov prometa se je gibala v ozkem pasu med 41,8 in 41,94 evra.
|
neutral
|
7,826
|
V prvem polletju je bilo prihodov turistov več za tri odstotke V turističnih nastanitvenih objektih je bilo junija dva odstotka več turistov, predvsem po zaslugi večjega števila domačih turistov, je objavil državni statistični urad. Število prihodov domačih turistov se je v primerjavi z junijem lani povečalo za osem odstotkov, število njihovih prenočitev pa za odstotek. Zmanjšalo pa se je število prihodov in prenočitev tujih turistov, in sicer za en odstotek oz. štiri odstotke. Približno polovico tujih turističnih prenočitev so ustvarili nemški, avstrijski, italijanski, ruski in britanski turisti. Tuji turisti so junija ustvarili 60 odstotkov prenočitev. Največji delež so prispevali turisti iz Nemčije 15 odstotkov, Avstrije in Italije po 12 odstotkov, Rusije sedem odstotkov ter Združenega kraljestva in Nizozemske po pet odstotkov. Za pet odstotkov prenočitev več so na medletni ravni opravili Rusi, manj prenočitev pa so ustvarili italijanski 13 odstotkov, avstrijski 16 odstotkov, hrvaški štiri odstotke in nemški turisti 13 odstotkov. Najraje v zdravilišča, gore postajajo vse bolj priljubljene Najraje so gostje ostali v zdraviliških občinah, kjer je bilo opravljenih 30 odstotkov vseh prenočitev, kar pa je še vedno štiri odstotke manj kot junija lani. V obmorskih občinah je bilo 26 odstotkov vseh prenočitev turistov oz. štiri odstotke manj kot junija lani. V gorskih občinah je bilo 22 odstotkov vseh prenočitev ali tri odstotke manj kot junija lani. Rast pa so zaznali v občini Ljubljana, kjer je bilo ustvarjenih devet odstotkov vseh prenočitev ali za desetino več kot junija lani. Največ prihodov turistov so imeli v gorskih občinah, in sicer 26 odstotkov ali pet odstotkov več kot junija lani. Največ prenočitev turistov je bilo v hotelih 60 odstotkov vseh prenočitev, sledili so kampi 16 odstotkov ter apartmajska in počitniška naselja šest odstotkov. Hotelom in kampom priljubljenost upadla Število prenočitev turistov v apartmajskih in počitniških naseljih je bilo junija večje za 15 odstotkov, v planinskih domovih in kočah za 24 odstotkov ter v zasebnih sobah, apartmajih in hišah za pet odstotkov. Hoteli so imeli v istem obdobju tri odstotke več, kampi pa sedem odstotkov manj prenočitev. V prvem polletju je bilo prihodov turistov več za tri odstotke, prenočitev pa za en odstotek več kot v istem obdobju lani. Prihodov in prenočitev domačih turistov je bilo v primerjavi z lanskim prvim polletjem manj za en odstotek oz. tri odstotke, prihodov in prenočitev tujih turistov pa za šest odstotkov oz. štiri odstotke več.
|
neutral
|
7,827
|
Škrabec S hidroelektrarno postavili nova merila in nove standarde V Makedoniji so slovesno odprli 75 milijonov evrov vredno hidroelektrarno Sveta Petka, katere gradnjo je vodilo slovensko podjetje Riko, ki je pri projektu povezalo številne slovenske družbe. Hidroelektrarno na reki Treska na zahodu Makedonije sta odprla makedonski premier Nikola Gruevski in generalni direktor družbe Elem Vlatko Čingoski. S priključno močjo 36 megavatov in 66 gigavatnimi urami predvidene letne proizvodnje energije bo hidroelektrarna Sveta Petka dopolnila makedonski energetski sistem in nudila električno energijo več kot 40.000 prebivalcem, so sporočili iz Rika. Gradnja hidroelektrarne Sv. Petka velja za enega najbolj kompleksnih, zapletenih in posebnih gradbenih projektov, ki so bili izvedeni v Makedoniji. Ovirana dostopnost terena, zahtevna geološka sestava tal, omejenost delovišč v kanjonu reke so zahtevali uporabo izredno zapletenih gradbenih tehnik in organizacijskih veščin, je ob odprtju povedal Čingoski. Nov mejnik, nova spodbuda za odnose med državama Direktor Rika Janez Škrabec je izrazil prepričanje, da so v podjetju s to izgradnjo, ki predstavlja eno najzahtevnejših gradenj v zadnjih 20 letih v regiji, postavili nova merila in nove standarde na področju hidroenergetike v tej regiji ter okrepili slovensko-makedonska sodelovanja za prihodnost. Riko je v izvajanje projekta povezal številne slovenske družbe, med drugim Litostroj, Korono, Iskro Impulz, Irmo in Etro, medtem ko so na makedonski strani sodelovala podjetja Granit, Beton, GIM, Hipox, Cvet kompani in Mečos. Iz Rika so sporočili, da hidroelektrarna trenutno predstavlja eno največjih investicij v energetiki na Zahodnem Balkanu.
|
positive
|
7,828
|
V čakanju na Draghija Svet Evropske centralne banke ECB pričakovano ni ponovil julijskega znižanja ključne obrestne mere za evrsko območje. Ta tako ostaja pri rekordno nizkih 0,75 odstotka. Analitiki sicer pričakujejo, da bodo v Frankfurtu obrestno mero pred koncem leta spet znižali. Svet ECB-ja je ohranil tudi obrestni meri za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti, ki ostajata pri 1,5 odstotka oz. nič odstotkih. Večina analitikov meni, da bo osrednji organ denarne politike v evrskem območju zaradi pričakovanega znižanja inflacije, nadaljevanja anemične gospodarske dejavnosti in visoke brezposelnosti v območju skupne valute obrestno mero do konca leta dodatno znižal, potem ko jo je julija oklestil za 0,25 odstotne točke. Obnovitev spečega programa? Najverjetnejši se zdi scenarij, da bo ECB obrestno mero znižal še za 0,25 odstotne točke, tako da bi ta ob koncu leta pristala pri 0,5 odstotka. Pozornost trgov tokrat niti ni usmerjena v odločitev o ključni obrestni meri za evrsko območje, saj vlagatelji nestrpno čakajo na novinarsko konferenco predsednika ECB-ja Maria Draghija. Nestrpno namreč pričakujejo, ali se bodo v Frankfurtu po Draghijevih izjavah pretekli teden odločili za obnovitev trenutno spečega programa odkupovanja obveznic ranljivih članic evrskega območja ali za kakšne druge ukrepe za pomoč članicam pod pritiskom finančnih trgov.
|
neutral
|
7,829
|
Pretekli teden je hiša že znižala ocene slovenskim bankam Bonitetna agencija Moodys je znova znižala oceno kreditnega tveganja Slovenije, in sicer za dve oceni, pričakovanja za naprej pa so še naprej negativna. Sledila ji je tudi hiša S&P, ki je oceno državi znižala za eno stopnjo. Kot glavni razlog za znižanje ocene je Moodys navedel težave slovenskih bank, ki potrebujejo dodatne dokapitalizacije, s čimer povečujejo tveganja za državni dolg. Moodys med drugim navaja, da je država za dokapitalizacijo NLB-ja do zdaj že namenila odstotek celotnega BDP-ja. Standard & Poor S&P med razlogi za znižanje ocene navaja politično polarizacijo in pomanjkanje konsenza med koalicijskimi strankami, kar po oceni agencije pomeni tveganje za načrtovane strukturne reforme v državi, med njimi načrtovanje proračuna, pokojninsko in zdravstveno reformo, reformo trga dela in druge reforme. Tako kot Moodys tudi S&P izpostavlja naraščajoče težave bank. S&P je oceno Slovenije z A+ znižal na A, torej za eno stopnjo, kar jo ohranja v območju solidnih držav , medtem ko je Moodys oceno znižal za dve stopnji, iz A2 na Baa2, kar je le dve stopnji od območja špekulativnosti. V prihodnje pa bo najverjetneje treba za dodatno dokapitalizacijo treh največjih bank NLB, NKBM in Abanka Vipa nameniti skupaj od dva do osem odstotkov BDP-ja. Analitiki agencije menijo, da lahko slabe razmere v gospodarstvu in dokapitalizacije bank zamajejo tudi načrte za znižanje javnofinančnega primanjkljaja. Negativna napoved za prihodnje ocene slovenskega državnega dolga se nadaljuje, ker Moodys meni, da vse slabši makroekonomski položaj povečuje možnost zunanje pomoči Sloveniji. Če bo Slovenija potrebovala pomoč iz tujine, se bo ocena ponovno znižala. Čeprav Moodys meni, da to ni verjetno, pa se lahko obet spremeni v stabilnega, če se bodo v bližnji prihodnosti bistveno izboljšale gospodarske razmere, znižala cena zadolževanja in stabiliziral bančni sistem brez pomoči države. Cena zadolževanja Slovenije sicer vse bolj narašča, dostop do finančnih trgov ostaja omejen, kar se kaže v povečani izdaji kratkoročnih obveznic. Gospodarstvo je bolj izpostavljeno šokom, ker je odvisno od izvoza, šibak podjetniški sektor pa povečuje proračunske izzive vlade in prizadevanja za stabilizacijo dolga. Okrevanje Slovenije - malo verjetno Znižanje bonitete je predvsem posledica nadaljnega zaostrovanja finančnih razmer v Sloveniji, ocenjuje Urad za makroekonomske analize in razvoj Umar. Po eni strani so se poslabšale napovedi gospodarske rasti v evroobmočju, dodatno pa so se zaostrile tudi razmere na finančnih trgih za njegove ranljive članice. Po drugi strani so se v zadnjem mesecu poslabšali tudi kratkoročni kazalniki gospodarske dejavnosti v Sloveniji, cena zadolževanja za državo pa ostaja visoka, ocenjuje Umar. Bodoče bonitetne ocene Slovenije bodo odvisne predvsem od ukrepov, sprejetih jeseni od uspešnega konca proračunskega leta, dokapitalizacije in sanacije bančnega sistema ter drugih ukrepov za obuditev gospodarske dejavnosti, je napovedal urad. Moodys sklene s svarilom, da je Slovenija v vse večji nevarnosti, da doživi finančni šok. Razlog zanj so prezadolžena podjetja, velika odvisnost bank od tujih financerjev, šibak gradbeni sektor, zmanjšana cenovna konkurenčnost in odsotnost tujih naložb. Ravno zaradi tega bo okrevanje slovenskega gospodarstva počasno in negotovo, še pravijo v agenciji. Vlada razočarana nad neupoštevanjem ukrepov Vlada obžaluje odločitev Moodys za znižanje bonitete Slovenije. Razočarana je nad neupoštevanjem ukrepov vlade na področju konsolidacije javnih financ ter političnega soglasja glede fiskalnega pravila in upravljanja bančnih terjatev. Slovenija se po statističnih makroekonomskih kazalcih višina primanjkljaja in dolga sektorja države ne more primerjati s Španijo, Italijo ali Grčijo, prav tako pa problematika bančnega sektorja ni tako velika kot npr. v Španiji, so v sporočilu za javnost zapisali na finančnem ministrstvu. Vlada je doslej sprejela že številne ukrepe za konsolidacijo javnih financ, s sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ in sprejemom rebalansa proračuna za letos pa je naredila nujen korak k uravnoteženju javnih financ tako v letošnjem letu kot tudi na srednjeročno, zagotavljajo na ministrstvu. Omejili javnofinančna tveganja Medtem ko je javnofinančni primanjkljaj konec leta 2011 znašal 6,4 odstotka bruto domačega proizvoda BDP, se ta letos znižuje na blizu 3,5 odstotka BDP-ja, v prihodnjem letu pa skladno z zavezami v okviru EU-ja pod tri odstotke BDP-ja. Začrtana javnofinančna politika je v celoti podprta s sprejetim rebalansom proračuna za 2012, s čimer so tveganja v izvrševanju omejena, poudarjajo na ministrstvu. Ni potrebe za pomoč iz evropskih mehanizmov Ob tem ponavljajo, da v Sloveniji v tem trenutku ni potrebe za finančno pomoč iz evropskih mehanizmov in da Slovenija tudi ni izpostavljena tveganju iz naslova refinanciranja. Sredstva na računih države ob razpoložljivih instrumentih financiranja namreč po navedbah ministrstva omogočajo nemoteno izvrševanje proračuna do konca leta tudi v zaostrenih razmerah na finančnih trgih. NLB dokapitaliziran brez zadolževanja države Vlada kot eno ključnih nalog izpostavlja zagotavljanje trdnega in stabilnega bančnega ter finančnega sistema države. Skladno s tem je letos uspešno zagotovila proces dokapitalizacije NLB-ja, s tem omogočila kapitalsko ustreznost banke in tako vplivala tudi na prihodnjo gospodarsko sliko Slovenije. Skladno z začrtanimi usmeritvami pa si bo vlada, tako na ministrstvu, še naprej prizadevala za pridobitev zasebnih vlagateljev v bankah. Dokapitalizacija NLB je potekala brez dodatnega zadolževanja države, niti se zaradi tega ni zvišal javnofinančni primanjkljaj in ostaja znotraj začrtanih ciljev, zagotavljajo. Jeseni rešitve za slabe bančne terjatve V okviru naporov za sanacijo bančnega sistema bo vlada do jeseni oblikovala in sprejela zakonodajne rešitve s področja upravljanja slabih bančnih terjatev, ki bodo prispevale k odpravi kreditnega krča in stimulaciji gospodarskega okolja. Predlog zakona bi DZ lahko obravnaval že septembra. Širše od problema reševanja nestabilnih bančnih naložb želi vlada oblikovati tudi stabilen in učinkovit okvir za upravljanje državnega premoženja. V tej luči je vlada vložila velike napore v oblikovanje in usklajevanje predloga prihodnjega upravljanja državnih naložb, ki je že v vladni proceduri. Slovenski državni holding bo tako imel tudi možnost, da ustanovi posebno odvisno družbo, ki bi prevzela slabe bančne terjatve po realni ekonomski vrednosti in tudi pripadajoča zavarovanja terjatev. Ministrstvo pri tem izpostavlja ključno vlogo Banke Slovenije, od katere pričakuje oceno stanja v bančnem sistemu in predloge rešitev. Vlada bo, kot še pravijo na finančnem ministrstvu, intenzivno nadaljevala z oblikovanjem in sprejemanjem strukturnih reform in uravnoteženjem javnih financ tudi v prihodnje in ne bo odstopala od začrtanih ciljev in zavez, ki jih je dala EU. Poleg tega se nadaljuje delo na področju uvedbe fiskalnega pravila v slovenski ustavni red, ki bi omejil javno porabo tudi v prihodnosti. Moodys-ovo odločitev je za MMC komentiral tudi ekonomist Mojmir Mrak. Milič Ne gre za nedolžno stvar Novo znižanje bonitetne ocene Slovenije, ki ga je izvedla bonitetna hiša Moodys, sploh ni nedolžno , je danes v Ljubljani poudaril predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič. To bo po njegovem mnenju še otežilo poslovanje slovenskih podjetij, saj bodo finančni viri še težje dostopni in še dražji, kar se bo negativno odrazilo tudi pri gospodarski dejavnosti. Ta pa je že zdaj v bolj bornem stanju. Domače povpraševanje upada, zmanjšuje se dejavnost slovenskih družb v tujini, novih naložb ni na obzorju, prav tako nobenih projektov za spodbujanje gospodarskega razvoja. Narašča tudi plačilna nesposobnost slovenskih podjetij, izpostavil pa je tudi visoko stopnjo brezposelnosti in upadanje podjetniške dejavnosti. Za podjetništvo je namreč vse manj interesa, je navedel podatke mariborske ekonomske fakultete, upada mednarodna konkurenčnost Slovenije.
|
negative
|
7,830
|
Spiegel opozarja na finančne težave Slovenije Znižanje bonitetne ocene Slovenije ni nikakršno presenečenje, ključna naloga zdaj pa je reševanje bančnega sektorja. Brez večanja javnega dolga ne bo šlo. Znižanje bonitetne ocene ni nikakršno presenečenje, saj je prejšnji teden Moodys že znižal bonitetno oceno trem največjim slovenskim bankam, je za MMC povedal profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani Mojmir Mrak. Hkrati pa se že nekaj časa ve, da ključni razlogi slovenskih težav tičijo prav v bančnem sektorju. Preberite tudi Moodys še naprej klesti bonitete Slovenije Pomembno pa je po njegovem mnenju sporočilo, ki ga prinaša veliko, tristopenjsko znižanje ocene posojilnega tveganja naši državi. To znižanje je najbolj drastično do zdaj, kar je očitno zelo močen signal, je poudaril Mrak. Spiegel Reševalci evra se morajo bati Slovenije Nemški Spiegel na svoji spletni strani obsežno poroča o gospodarskih težavah Slovenije, pri čemer izpostavlja zlasti opotekajoče se banke, porazno gospodarsko rast in znižanje bonitetne ocene. Ob tem Spiegel ne pozabi spomniti, da so se že prejšnji mesec pojavile špekulacije, da naj bi bila Slovenija šesta država evroobmočja, ki bo zaprosila za denarno pomoč, kar je Janševa vlada sicer zanikala. Spiegel opozarja, da se mora država vse bolj zadolževati, da je dostop do mednarodnih finančnih trgov vse bolj omejen in da je država na lestvici konkurenčnosti Svetovnega gospodarskega foruma WEF letos nazadovala s 45. na 57. mesto, za kar se ima za zahvaliti predvsem okornemu trgu dela, pomanjkanju posojil in neučinkoviti birokraciji. V članku navajajo tudi izjavo ekonomista Jožeta P. Damjana, da ima Slovenija le še izbiro ali bo zaprosila za pomoč za celoten proračun ali le za dokapitalizacijo bank. Sloveniji sta nekaj vsebine namenila tudi Die Zeit in Frankfurter Allgemeine Zeitung. Znižanje ocene na dogajanje na trgu po njegovem mnenju ne bo imelo večjega učinka, saj gre zgolj za prilagoditev temu, kar vlagatelji že upoštevajo. Slovenija ima praktično že zaprt dostop do mednarodnih finančnih trgov, vsaj kar se tiče dolgoročnih virov, in tudi pribitki so bili višji kot pri državah z do včeraj isto bonitetno oceno, je dejal. Padanja še ni konec Zelo pomembno je po njegovih besedah tudi to, da je agencija pustila odprto možnost nadaljnjemu znižanju bonitetne ocene. Preprosto gre za to, da ne vidi resnih kazalnikov, da bi se ta prosti pad slovenske bonitete prekinil. In čeprav je bančni sistem ključna stvar, prepočasi reagiramo na to, je prepričan. Ključna prioriteta ta trenutek zato ni Slovenski državni holding, ampak odločitev, kaj storiti s slabimi naložbami bank. Zelo jasno plačujemo neverodostojnost slovenske politike, ki se je začela že v prejšnjem mandatu, za katero se je pričakovalo, da se bo končala s to vlado. A trendi kažejo, da ni tako, je pojasnil. Hitro sprejetje fiskalnega pravila bi sicer bilo zaželeno, a kaj bistvenega ne bi spremenilo, saj nismo še prišli do dogovora, da želimo to državo resno začeti reševati, je dejal. Zato začenja prevladovati mišljenje, je dodal Mrak, da bomo potrebovali zunanjo pomoč, kar pa s seboj prinaša tudi nadaljnje omejitve izbire ekonomske politike. Za banke še tri milijarde evrov? Ali bomo za sanacijo bank res potrebovali do osem odstotkov bruto domačega proizvoda - še skoraj tri milijarde evrov - ni želel ocenjevati, saj položaja v bančnem sektorju ne pozna v celoti. Dejstvo je, da bomo morali za banke, vsaj v kratkem obdobju, povečati javni dolg, saj osebno ne vidim druge rešitve. Namreč, da bomo v zelo kratkem času dobili tuje vlagatelje, ki bodo drli v Slovenijo, je malce nerealno pričakovati, je sklenil.
|
negative
|
7,831
|
V petek visoka rast delnic na zahodnih trgih Dogajanje na Ljubljanski borzi je dobro povzel olimpijski junak Rajmond Debevec Zadnja leta je naša borza bolj kilava, bolj malo se dogaja, zato imam manj dela. Odličen strelec, ki je v Londonu osvojil svojo tretjo olimpijsko medaljo, je verjetno eden tistih vlagateljev, ki so do vključno leta 2007 takrat je SBI TOP poskočil za 71 odstotkov uživali, ko so delnice slovenskih podjetij silovito pridobivale, ob svetovni finančni krizi pa strmo padle. Čeprav je indeks SBI TOP zdaj 80 odstotkov pod rekordom, še vedno ni kupcev, ki bi videli dolgoročen zaslužek. Le zakaj bi tvegali, velika verjetnost je, da bodo delnice še cenejše. Smešno nizek promet Tuji vlagatelji so Sloveniji obrnili hrbet, vedno nižje bonitetne ocene in napovedi o vsaj še dveh letih recesije jih še bolj prestrašijo. Med manjšimi trgi raje izberejo države z gospodarsko rastjo. Estonija bo imela letos 1,6-odstotno rast BDP-ja, drugo največjo v Evropi za Slovaško. Likvidnost na Ljubljanski borzi je tako smešno nizka - če odštejemo Krkine delnice, je bilo v petek z vsemi preostalimi devetimi papirji v prvi kotaciji skupaj manj prometa okrog 40 tisoč evrov kot z najmanj likvidnim blue-čipom na borzi na Dunaju. Presenetljivo visoka rast novih delovnih mest Medtem ko slovenski delniški trg preživlja kalvarijo, je Wall Street le sedem odstotkov pod rekordom iz leta 2007, merjeno z indeksom Dow Jones. Pretekli teden je Dow pridobil 0,2 odstotka, kar je posledica visoke petkove rasti +1,69 odstotka. Ob koncu tedna je pozitivno presenetil podatek o ameriškem julijskem trgu dela. Ustvarjenih je bilo neto 163 tisoč delovnih mest, kar je 63 tisoč več od pričakovanj. Spomnimo, da je bil junija prirastek delovnih mest mnogo nižji 64 tisoč, zdaj pa je spet videti, da delodajalci raje zaposlujejo. Stopnja brezposelnosti, ki se meri z ločeno anketo, se je povzpela za 0,1 odstotne točke na 8,3 odstotka. Draghi le na prvi pogled razočaral Tudi Evropa je v petek divjala navzgor. Borza v Frankfurtu je pridobila kar štiri odstotke. Zdi se kar malo nelogično, saj je bilo le dan prej opaziti veliko nezadovoljstva, ker Mario Draghi po zasedanju Evropske centralne banke ni zvenel preveč prepričljiv in ni najavil takojšnjih ukrepov za rešitev evrske krize, ampak je bilo preveč če-jev . Očitno je Draghi le na prvi pogled razočaral trge. Ko so vlagatelji vse skupaj prespali, so vendarle dobili vtis, da bo centralna banka naredila vse, da zniža pribitke na španske in italijanske obveznice, pa čeprav šele septembra. Zlato kmalu spet nad 1.900 dolarji? Cena zlata je po objavi novice o spodbudnem ameriškem julijskem trgu dela zdrsnila, saj se je zmanjšala verjetnost, da bo ameriška centralna banka najavila nov krog kvantitativnega sproščanja. Toda nato se je zlato spet zavihtelo nad 1.600 dolarjev. Njegova cena je še vedno dobrih 15 odstotkov pod rekordom iz lanskega septembra. Analitiki pri banki HSBC so bikovsko razpoloženi in menijo, da bo zlato še letos spet v območju rekorda oziroma da bo poraslo nad 1.900 dolarjev Štiri največje centralne banke so v tej krizi natisnile 9.000 milijard dolarjev, kar je toliko, kot znaža celotna vrednost izkopanega zlata v zgodovini človeštva, so med drugim obrazložili vzrok, zakaj je zlato mamljiva naložba. Soja letos za 35 odstotkov v plusu Tudi nafta je v zadnjem obdobju v naraščajočem trendu. V petek je cena surove nafte poskočila za skoraj pet odstotkov, medtem ko je brent porasel za tri dolarje dnevni maksimum 109,13 dolarja in se povzpel nad 100-dnevno drseče povprečje. Še bolj se dražijo kmetijski pridelki. Suša v ZDA prizadela je več kot polovico kmetijskih površin je povzročila, da se je soja letos podražila za 35 odstotkov, koruza pa za 25 odstotkov.
|
neutral
|
7,832
|
Kazenske ovadbe zaradi posojila in obnove hiše v Murglah NPU je podal dva sklopa kazenskih ovadb v zvezi z gradnjo hiše Simone Dimic, in sicer v zvezi s posojili NLB-ja in z gradbenim materialom za hišo. Pomočnik direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada NPU Robert Črepinko je potrdil, da je NPU preiskavo primera Simone Dimic končal in tožilstvu podal dva sklopa kazenskih ovadb. Gre za sum kaznivega dejanja zlorabe položaja in zaupanja, en sklop ovadb se nanaša na posojila, drugi pa za dobavo materiala , je na tiskovni konferenci NPU-ja dejal Črepinko, ki pa ni hotel govoriti o konkretnih osebah. Je pa posredno potrdil pisanje neuradne informacije časopisa Delo, ki je poročalo, da sta ovadena nekdanji vodilni NLB-ja Draško Veselinovič in nekdanja prva dama Vegrada Hilda Tovšak, ker naj bi omogočila ugodno posojilo NLB-ja in material za hišo Simone Dimic v Murglah. Ovaden naj bi bil tudi eden izmed Vegradovih direktorjev, Matej Košič. NPU 162 milijona evrov škode v Merkurju Dimičeva, nekdanja vodja kabineta prejšnjega predsednika vlade Boruta Pahorja, je namreč za obnovo hiše pridobila 350.000 evrov posojila s šestmesečnim euriborjem z le 1,6 odstotka pribitka. Delavci, ki so sodelovali pri obnovi, pa so takrat s pred kamerami zakritimi obrazi zatrjevali, da so material zanjo dovažali kar z Vegradovega gradbišča na Celovških dvorih. Med ovadenimi ni Dimičeve ali njenega partnerja Romana Horvata, sta se pa po podatkih časopisa znašla v davčni preiskavi.
|
negative
|
7,833
|
Med ukrepi tudi 20-odstotno zmanšanje števila vodilnih delavcev v javnem sektorju Italijanski parlament je potrdil nove varčevalne ukrepe, s katerimi namerava v treh letih privarčevati 26 milijard evrov, in se s tem izogniti novemu zvišanju DDV-ja. Glede na triletni varčevalni načrt naj bi Italija letos privarčevala 4,5 milijarde evrov, prihodnje leto 10,5 milijarde evrov, leta 2014 pa 11 milijard evrov. Ukrepi, ki jih je sprejela vlada pod vodstvom premierja Maria Montija, med drugim vsebujejo 20-odstotno zmanjšanje obsega vodilnih delavcev v javnem sektorju in 10-odstotno krčenje števila preostalih javnih uslužbencev, precej krčenja sredstev bo na področju zdravstva. Italija se je izognila zvišanju davka Z omenjenimi varčevalnimi ukrepi se je Italija izognila novemu zvišanju davka na dodano vrednosti DDV, ki zdaj znaša 21 odstotkov, če ukrepov ne bi potrdili, pa bi država morala DDV zvišati za dve odstotni točki. Italija sicer ostaja globoko v recesiji. Bruto domači proizvod države se je v drugem četrtletju v primerjavi s predhodnim četrtletjem skrčil za 0,7 odstotka.
|
negative
|
7,834
|
Finančni trgi so agencije že zdavnaj prehiteli Najnovejše znižanje bonitetne ocene nekaterim finančnim družbam je popolnoma pričakovano, kriza pa bo zaradi razdolževanja subjektov trajala še nekaj časa, meni analitik Andraž Grahek. Po oceni samostojnega finančnega analitika Andraža Grahka znižanje ocene ni nobeno presenečenje, saj gre pri znižanju bonitetne ocene Skupini Zavarovalnica Triglav za družbe, ki so v pretežni državni lasti. Preberite si tudi S & P slabše ocenila tudi Skupino Triglav In če Moodys zniža bonitetno oceno lastniku, jo mora skoraj avtomatično znižati tudi družbam v njegovi lasti. Zelo težko bi bilo utemeljiti, da ima neka institucija, ki je vezana na boniteto države, boljšo oceno kot sama država. Če se je kdo temu začudil, živi v drugem svetu, je izpostavil. Na vprašanje, ali je znižanje upravičeno, saj poslovanje podjetij, ki jih je znižanje doletelo, ni kronično slabo, je Grahek odgovoril, da je upravičeno. Zavarovalnica Triglav ima namreč veliko premoženja, ki je vezano na slovensko gospodarsko okolje, med njimi pa so tudi papirji, ki jih je izdala slovenska država. S povečevanjem tveganja te se povečuje tudi tveganje zavarovalnice, s poslabševanjem gospodarskega okolja v Sloveniji pa se zmanjšujejo tudi možnosti, da bodo terjatve zavarovalnice poplačane. Moodys in druge agencije, ki so Sloveniji znižale oceno posojilnega tveganja, so bile tako po Grahkovih besedah bolj ali manj postavljene pred zid. Že v prejšnjih poročilih so namreč opredelile dejavnike tveganja, ki bi lahko vodili do znižanja ocene, in na teh področjih, tako Grahek, ni bilo storjenega praktično nič konkretnega. Boniteta je vezana na lastnika Slovenija ima prek svojega lastništva namreč odgovornost za skoraj polovico domačega BDP-ja. Toliko se, čez palec, v teh podjetjih ustvari dodane vrednosti, je izpostavil. Če pa bi Zavarovalnica Triglav recimo dobila novega lastnika, npr. nemško skupino Allianz, bi bila boniteta povsem drugačna. Opozoril je še, da na trgu bonitet poteka močna konkurenca. Veliko držav se je znašlo v težavah in so bile prisiljene v sprejemanje ukrepov. In bonitetne agencije jih zdaj lahko primerjajo med seboj in ugotavljajo, katera se drži svojih zavez. Kredibilnost slovenske politike je zato upadla, saj je bilo rečenega veliko, storjenega pa malo. Ob tem je še dodal, da so se ocene bonitetnih hiš le prilagodile stanju na trgu, kjer so vlagatelji že pred časom, z zahtevo po visokih donosih, pokazali, kako vrednotijo Slovenijo. Trgi prehiteli agencije Bodimo realni, če bi že bile države ujetnice nečesa, so ujetnice svojih lastnih zmožnosti financiranja. Trgi namreč zaprejo vrata še pred bonitetnimi agencijami in trgi so še pred znižanjem ocen Sloveniji podražili stroške dolgoročnega financiranja, je odgovoril na vprašanje, ali so države morda ujetnice pehanja za boljšimi bonitetami. Te namreč zgolj odražajo stanje in namesto kazanja s prstom bi se morali bolj osredotočiti na reševanje težav, ki se jih že vsi zavedamo. Kriza pa bo v Sloveniji še nekaj časa, je ocenil Grahek, saj so bili subjekti pretirano zadolženi in smo zdaj v času razdolževanja in prilagajanja dejanskim možnostim. Domače varčevanje bo v prihodnosti najbrž edini vir financiranja, zato bo rast manjša, je sklenil. Tajnikar bi polnil zapore Ekonomist Maks Tajnikar pa je kritičen do nižjih bonitetnih ocen. Bonitetne agencije naj bi našo državo ocenjevale strožje od velikih držav s skupno evropsko valuto, je povedal za STA. Težave v državah, kot sta Španija in Italija, so namreč še bistveno, bistveno večje . To kažejo tudi objektivni podatki, je dodal. Spomnil je, da bi tudi najhujša kriza v Sloveniji v primeru zunanjega reševanja zahtevala skromna sredstva, medtem ko to za Španijo in Italijo ne velja. Tako ocena Moodys kaže tudi na njegovo monopolno moč nasproti majhnim državam, ki je ne upa kazati proti velikim, je poudaril ekonomist. Bonitetne agencije bi bilo zato potrebno tožiti, saj s svojo dejavnostjo zagotavljajo paralelno vedenje bančnih in finančnih organizacij. Paralelno vedenje pa je ena od najhujših oblik kršitve konkurence po zakonih EU-ja. Da je svet izgubil smerokaz, kaže dejstvo, da so ljudje v bonitetnih organizacijah avtoritete, po katerih se ravna ves svet, ljudje pa zaradi njihovih ocen, ki jih zmoremo tudi lokalni ekonomisti, prek višjih obrestnih mer bankam plačujemo milijarde, čeprav bi morali biti po navadni konkurenčni zakonodaji skupaj z bančnimi direktorji v zaporih, je zatrdil. Dodal je, da ta očitek ne gre na račun bonitetnih hiš, temveč evropskih politikov.
|
negative
|
7,835
|
Bo Radenska lahko ohranila svoj 75 let star logo? Težave bo imel tudi Medex. V imenu varstva potrošnikov bo začela decembra veljati uredba o zdravstvenih trditvah na živilih, ki močno omejuje, kaj lahko piše na embalažah živil in prehranskih dopolnil. Po novi uredbi o zdravstvenih trditvah na živilih bo od 14. decembra letos na embalažah živil in prehranskih dopolnil dovoljenih le 222 zdravstvenih trditev, ki jih je na podlagi ocene Evropske agencije za varno hrano EFSA odobrila Evropska komisija. Po oceni EFSA kar 80 odstotkov predlaganih trditev na embalažah izdelkov namreč ni znanstveno utemeljenih. Kot sporočajo v Zvezi potrošnikov Slovenije, je večina trditev zavajajočih, ker učinek živila na zdravje ni takšen, kot potrošniki pričakujejo na podlagi zapisanega na embalaži. Uredba EK s seznamom dovoljenih trditev Podjetja zaskrbljena Podjetja živilske industrije so zaskrbljena, saj se sprašujejo, kaj z embalažo in zalogami izdelkov, ki jih ne bodo prodali do začetka veljave omenjene uredbe. Kot za Radio Slovenija poroča Jerneja Drolec, povzroča uredba preglavice industriji pijač, mlekarski industriji in predvsem podjetjem s prehranskimi dopolnili. Podjetje Radenska se bo tako za nadaljnjo uporabo svojega 75 let starega logotipa tri srca moralo bojevati prek odvetnikov, saj logotip namiguje na blagodejen vpliv pijače na srce. Uredba povzroča težave tudi podjetju Medex. Kot pojasnjuje predsednica uprave Aleša Kandus, bodo morali z decembrom z embalaž medenih sirupov odstraniti opis, da blagodejno vplivajo na dihala ali krepijo organizem. Velika gospodarska škoda Po prvih ocenah naj bi škoda na ravni države znašala do 5 milijonov evrov, zato se Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij intenzivno pogovarja z ministrstvom za kmetijstvo in okolje ter z inšpektorati. Kot je pojasnila Tatjana Zagorc, direktorica omenjene zbornice, poskušajo ministrstvu predstaviti gospodarsko škodo, ki lahko nastane pri izločanju, kot je dejala, sicer varnih izdelkov s polic. V zbornici tako upajo, da bo prevladal razum. Zaradi uredbe in kratkega prehodnega časa so v tej gospodarski panogi sicer vznemirjeni tudi drugod po Evropski uniji.
|
negative
|
7,836
|
Za premoženje bodo najbrž iztržili le polovico ocenjene vrednosti Premoženje našega največjega propadlega gradbenega podjetja SCT-ja je bilo že tretjič na dražbi, a je bilo zanimanje za zemljišča, objekte in opremo borno. Stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič je tokrat kupcem ponudil za 15 milijonov evrov zemljišč, objektov in opreme, a zaradi slabega zanimanja pričakuje le 200 tisoč evrov izkupička. Le redki so danes dvigovali kartončke na kar osmih dražbah premoženja propadlega gradbenega podjetja, največkrat za stroje in opremo. Nepremičnine tudi tokrat niso zanimale skoraj nikogar. Samski dom na Šmartinski cesti v Ljubljani je stečajni upravitelj prodajal že drugič. A stavbe znova ni želel kupiti nihče, čeprav so ceno spustili kar za polovico - na 1,15 milijona evrov. Cena je očitno še previsoka, potencialnih kupcev je bilo ker nekaj, ampak so vsi povedali, da po tej ceni niso pripravljeni kupiti, je pojasnil Benigar Tošič. Brez uspeha so ponujali tudi zemljišča in objekte na Brdu pri Ljubljani in v Mengšu, poslovne prostore v Mariboru. Od ponujenega premoženja, vrednega 15 milijonov evrov, so prodali le za tisoč evrov opreme, strojev in gradbenih kontejnerjev. Težko bo šlo za več kot polovico Od začetka stečaja je stečajni upravitelj tako prodal za približno osem milijonov evrov premoženja, preostalo ga je še za več kot 50 milijonov. Za več kot polovico ocenjene vrednosti ne bomo mogli prodati, se pravi, če so ocenjene na 50 milijonov, bi bil realen izkupiček letos lahko 25 milijonov, je ocenil stečajni upravitelj Denar od nepremičnin bodo dobili upniki, ki imajo na njih hipoteke - predvsem banke. Denar od prodaje premičnin pa gre tudi za poplačilo delavcev. Do zdaj so dobili približno 900.000 evrov, še enkrat toliko naj bi jih septembra. Jasmina Jamnik, TV Dnevnik
|
negative
|
7,837
|
Danes dražba nemških desetletnih obveznic Število delničarjev v Nemčiji je skoraj doseglo raven pred začetkom finančne krize leta 2007, še vedno pa je 21 odstotkov pod rekordom iz leta 2001. V prvem letošnjem polletju je v povprečju 10,2 milijona nemških vlagateljev vložilo denar posredno ali neposredno v delnice. To je 15,7 odstotka vsega nemškega prebivalstva. V primerjavi s koncem leta 2011 je bilo v Nemčiji 1,5 milijona več vlagateljev. Štiriodstotna dividendna donosnost Vzrok lahko iščemo predvsem v izredno nizkih obrestnih merah, ki jih banke ponujajo za vezane vloge, zato so številni pripravljeni tvegati in na delniških trgih iskati višjo donosnost. Privlačne so že same dividende v povprečju je dividendna donosnost elitnih nemških korporacij okrog štiriodstotna, seveda pa vsak kupec delnice upa, da bo tudi tečaj naraščal. Borza v Frankfurtu se je po vseh padcih vedno pobrala, včeraj je elitni indeks DAX30 skoraj dosegel 7.000 točk in je 40 odstotkov višje kot lani septembra. Tečaji delnic na Lj. borzi LUKA KOPER +7,09 % 6,95 EUR GORENJE +1,09 % 4,65 KRKA -0,12 % 61,65 PETROL -0,20 % 171,55 MERCATOR -0,84 % 118,00 TRIGLAV -2,36 % 12,00 TELEKOM -2,36 % 59,50 NOVA KBM -6,60 %1,401 Nemčija se zadolžuje po ugodnih pogojih Ali vlagatelji Nemčijo še vedno dojemajo kot varno zatočišče, potem ko je agencija Fitch posvarila, da ji utegne znižati najvišjo bonitetno oceno, bo znano danes. Nemška centralna banka bo izdala desetletne obveznice v skupni vrednosti štiri milijarde evrov. Kuponska obrestna mera znaša le 1,75 odstotka, kar je smešno nizko v primerjavi z obrestmi, ki jih morajo plačevati periferne evropske države, tudi Slovenija, čeprav je mnogo manj zadolžena kot Nemčija - javni dolg je pri nas manjši od 50 odstotkov, v Nemčiji pa je bil v prvih treh letošnjih mesecih 81,6-odstoten. Japonska v neugledni družbi Da javni dolg sam po sebi ni ključno merilo pri presoji vlagateljev, ali so obveznice varne ali ne, je najboljši dokaz Japonska. Dolg dosega kar 239 odstotkov letnega bruto domačega proizvoda, bonitetne agencije v zadnjem obdobju znižujejo kreditno oceno, toda na obvezniških trgih je donos desetletne vladne obveznice pod enim odstotkom. Japonska se je celo znašla v skrajno neugledni družbi Sudana največji padec gospodarske rasti, Konga najnižji BDP na prebivalca, Belorusije najvišja inflacija in Makedonije najvišja brezposelnost na seznamu petih najslabših gospodarstev sveta, ki ga je na podlagi podatkov Mednarodnega denarnega sklada objavil CNN. Newyorški S & P 500 nad 1.400 točkami Še hiter pogled na Wall Street v torek so delnice tretji dan zapored pridobivale. Širši delniški indeks S & P 500 je prvič po treh mesecih presegel mejo 1.400 točk in je letos za dobrih 11 odstotkov v plusu. Četrtletne poslovne rezultate je objavilo že 82 odstotkov podjetij iz indeksa S & P, pri čemer jih je 68 odstotkov preseglo pričakovanja. Zadnje dni imajo zasluge za optimizem tudi pričakovanja, da bo Evropska centralna banka v kratkem začela odkupovati španske in italijanske obveznice in s tem znižala njihovo donosnost. Dow Jones 13.168 točk se je v torek zvišal za 0,39 odstotka.
|
neutral
|
7,838
|
Kmalu prvih 30 milijard pomoči za španski bančni sistem Bonitetna hiša Fitch je opozorila, da 100 milijard evrov morda ne bo dovolj za sanacijo španskih bank, ki tonejo vse globlje, njihov delež slabih posojil je dosegel že rekordnih skoraj 156 milijard evrov. Španija je za pomoč uradno zaprosila 25. junija in prejšnji mesec so se finančni ministri držav članic evrskega območja dogovorili za pomoč španskemu bančnemu sistemu v vrednosti 100 milijard evrov, pri čemer ji bo takoj na voljo 30 milijard iz začasnega sklada za reševanj evra EFSF. A po ocenah ameriške bonitetne hiše to ne bo dovolj, saj so španske banke z vsakim dnem v vse večjih težavah. Delež slabih posojil, ki so večinoma povezana z nepremičninskim pokom, je konec maja znašal že 155,841 milijarde evrov, ki predstavljajo 8,95 odstotka vseh posojil, kar je rekordna vrednost po letu 1994. Vabimo k branju Španske milijardne naložbe danes mesta in letališča duhov. Četrta največja španska banka Bankia, ena najbolj prizadetih zaradi izpostavljenosti gradbenemu sektorju, je doživela nov udarec, ko so oblasti napovedale, da bodo morale breme prestrukturiranja nositi tudi njeni delničarji. Zaradi te napovedi so delnice banke v petek dopoldne izgubile 25 odstotkov vrednosti. S tem je tečaj delnic Bankie izgubil zagon, ki ga je imel ta teden, potem ko je bilo objavljeno, da bo Španija kmalu prejela prvih 30 milijard pomoči. Po tej objavi je vrednost delnice poskočila za 40 odstotkov. Trenutni tečaj delnice Bankie dosega le tretjino vrednosti od tiste ob vstopu banke na borzo leta 2011.
|
negative
|
7,839
|
Mitja Gaspari o bankah, gospodarstvu in fiskalnem pravilu Dvig DDV-ja smiseln, če se hkrati sprejme pokojninska reforma, pravi Mitja Gaspari. Koristna se mu zdijo fiskalna pravila, a pod določenimi pogoji. Za sobotno prilogo Večera je nekdanji finančni minister v vladah Janeza Drnovška ter nekdanji evropski in razvojni minister v vladi Boruta Pahorja spregovoril o stanju bank v Evropi. Zase moram reči, da sem eden tistih, ki mislijo, da so te razmere bistveno manj slabe, kot se jih zdaj prikazuje, je v pogovoru za sobotno prilogo Večera o kapitalski ustreznosti bank v Evropi dejal ekonomist Mitja Gaspari in dodal, da se jo primerja na dokaj nekorekten način. Gaspari je dejal, da so banke z modelsko oceno potrebnega kapitala na boljšem kot banke, v katerih se kapital izračunava po standardnem modelu, ki ga uporabljajo v večini slovenskih bank. Za slednje so bili namreč kriteriji o višini zahtevanega kapitala višji, ker naj ne bi znale dovolj dobro oceniti vseh svojih tveganj. Če je zdaj predpisana devetodstotna kapitalska ustreznost za vse, se od bank, ki uporabljajo modelsko oceno, pričakuje manj kot od drugih, je dejal Gaspari in dodal, da je pomembno tudi, kako se v bankah oblikujejo rezervacije. Najmanj, kar bi morali pričakovati od evropske bančne agencije, ki opravlja stresne teste bank, je, da bi v območju evra poenotila tudi načine, kako se določajo dobra, manj dobra, slaba in nična posojila, je poudaril Gaspari, ki meni, da so zdaj razlike pri načinu ugotavljanja velike. Glede Nove Ljubljanske banke je Gaspari dejal, da so velike banke v vsaki državi tako ali drugače povezane s politiko. Ob tem je opozoril, da je pri bankah pomembno to, da so njihovi rezultati poslovanja kakovostni, za kar so odgovorni tisti, ki v banki odločijo, kaj bodo iz denarja naredili . Bistveno je izboljšanje kreditne aktivnosti Gaspari meni, da je za spodbudo gospodarstva bistveno, da se spremeni insolvenčna zakonodaja. Za gospodarstvo je bistveno, da se izboljša kreditna aktivnost. Brez tega lahko sprejemamo neskončne ukrepe za ukinjanje administrativnih ovir, pa se ne bo zgodilo nič, ker je osnovni problem drugje. Dvig DDV-ja smiseln ob hkratni pokojninski reformi Z dvigom DDV-ja se Gaspari strinja, če bi z zbranimi dodatnimi davščinami zniževali primanjkljaj. Ob tem opozarja Kdor želi zvišati DDV, naj hkrati sprejme pokojninsko reformo. Ta kombinacija bi imela smisel. Dvig DDV-ja za tri odstotne točke ne pomeni več kot okoli 400 milijonov evrov. Sam sicer nisem preračunaval, v časopisih pa berem, da so proračunske težave težke okoli 700 milijonov evrov. Vlada o pokojninski reformi govori sramežljivo, kaj bi torej s takim dvigom DDV-ja pokrila? Pokojninska reforma je po mnenju Gasparija pomembna, ker moramo prihodnje leto doseči 0,7-odstotni javnofinančni presežek po metodologiji ESA. Če bi imeli pokojninsko reformo, bi bil ta kriterij 0,3 odstotka. Pokojninska reforma je torej bistvena, ker bi z njo znižali pritisk na varčevanje. S to reformo tako ne moremo čakati, meni Gaspari. Fiskalno pravilo koristno, a pomembno je, kako je prelito v zakon Ekonomist je prepričan, da prisotnost države v zasebnem sektorju ni potrebna. V strategiji mora zato povedati, kje in pod kakšnimi pogoji se bo v prihodnjih petih letih iz njega umaknila, je dejal Gaspari. Fiskalna pravila so po njegovem mnenju koristna, a opozarja, da bi morala biti najprej na ustrezen način zapisana v dobro pripravljenem zakonu. Nisem torej za to, da bi najprej improvizirali v ustavi, potem pa začeli razmišljati, kako bi lahko zapisano prelili v zakon, je dejal Gaspari in dodal, da je lahko ta velika razprava o fiskalnem pravilu sporna samo, če bi bilo tisto, kar bi zapisali, zapisano tako neumno, da bi si vzeli tiste stopinje prostosti, ki jih vsako gospodarstvo potrebuje. To sicer ne pomeni, da mora imeti Slovenija stalni primanjkljaj, meni Gaspari, a najprej se moramo iz zdajšnje faze približati srednjeročnemu cilju, ki je v povprečju izravnan javnofinančni položaj po metodi evropske statistike.
|
neutral
|
7,840
|
Suše še nekaj časa ne bo konec Polovico pšenice uvozimo, pri sladkorju in soji smo v celoti odvisni od uvoza, suša pa je močno oklestila tudi letošnji pridelek, zato se višjim cenam ne bomo mogli izogniti. Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS-ju Tatjana Zagorc je poudarila, da zadnje dražitve kmetijskih surovin že dražijo prirejo živali in mleka ter predelavo živil. Preskrbljenost s sojo, koruzo in žiti pa bo bistvenega pomena za prirejo živali. Povpraševanje se veča, Slovenija pa je v celoti odvisna od uvoza soje in sladkorja. Polovico potrebne pšenice 157.522 ton uvozimo, koruze pa smo lani uvozili 175.122 ton, je še pojasnila. Skupina Žito je najbolj odvisna od cene pšenice, ki je osnovna surovina za njihov nosilni steber, sledijo cene sladkorja, moke durum, riža in kakava, ki so tudi Žitove najbolj strateške surovine. Posledično so zato izpostavljena prav živila iz teh surovin - najbolj kruh in pekovski izdelki ter izdelki iz stebra konditorstvo, so izpostavili v Žitu. Višjim cenam se bomo težko izognili Kje se bodo cene pšenice, ki se v zadnjih dneh tudi na svetovnem trgu precej višajo, ustavile, je težko napovedati, saj se žetev v Evropi še ni končala, pravijo v Žitu. Z notranjimi ukrepi še brzdajo rast cen, če se bo gibanje rasti cen surovin nadaljevalo, pa bodo prisiljeni razmisliti o dvigu prodajnih cen, vendar je v tem trenutku prezgodaj ugibati kdaj in za koliko, so dodali. V Mercatorju so napovedali, da se bodo, če bodo dobavitelji višali cene, o vsakem predlogu spremembe cen posebej pogajali v dobro kupcev. Za zdaj od dobaviteljev še nimajo napovedi sprememb nabavnih cen, je pa verjetno, da se bo pri nekaterih skupinah živil to zgodilo. Tudi do zdaj so se maloprodajne cene višale manj in pozneje, kot so nabavne cene višali dobavitelji, so še pojasnili v trgovcu.
|
negative
|
7,841
|
Osnutek konzorcijske pogodbe pripravljen Po prvem poskusu prodaje, ki je zaradi številnih nasprotovanj propadel, se tokrat v skupno prodajo Mercatorja postopoma podaja konzorcij. S skupnim nastopom želi iztržiti višjo ceno. Po neuradnih informacijah, ki jih je pridobila Slovenska tiskovna agencija STA, se skupne prodaje večinskega deleža največjega slovenskega trgovca vnovič lotevajo isti akterji, ki jim v začetku leta zaradi številnih nasprotovanj Mercatorja ni uspelo prodati hrvaškemu Agrokorju. Poleg družb iz skupine Pivovarne Laško, ki imajo skupaj v lasti 23,34-odstotni delež Mercatorja, naj bi tako k skupni prodaji pristopile še NLB, Banka Celje, Abanka Vipa, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria bank, NKBM ter sklad NFD 1 in NFD Holding. V Laškem potrdili željo po prodaji Da si Pivovarna Laško želi vnovičnega oblikovanja konzorcija prodajalcev Mercatorja, je že po zadnji seji nadzornega sveta Pivovarne Laško zatrdil njegov predsednik Vladimir Malenković. Takrat je dejal, da so se nadzorniki Laškega do osnutka konzorcijske pogodbe tudi opredelili in upravi družbe podali določena priporočila. NLB in Abanka molčita Odgovori bank glede oblikovanja prodajnega konzorcija za Mercator so skopi. V NLB-ju, ki je 11-odstotna lastnica Mercatorja, o tem molčijo, v Abanki poudarjajo, da v skladu s poslovno politiko namer glede nakupov oziroma prodaje lastniških naložb ne komentirajo. Hypo bi iskal strateškega partnerja Hypo Alpe Adria si kot eden izmed upnikov Mercatorja prizadevajo, da se za družbo najde strateški partner. Banka posledično podpira vse predloge, ki bodo največjega slovenskega trgovca in hkrati eno največjih in najuspešnejših trgovskih verig popeljale v stabilno in dolgoročno prihodnost. Podrobnosti posameznih odločitev in procesov zaradi zaščite interesov vseh vpletenih strani ne moremo komentirati, so še navedli v banki. UniCredit Banka Slovenija skrbno preučujejo vse poslovne priložnosti, so glede oblikovanja konzorcija povedali v banki, kjer, kot pravijo, poslujejo v skladu z vsemi pravnimi normami in dobro poslovno prakso, dodatnih informacij o obstoječih oz. potencialnih poslih pa zaradi varstva poslovnih interesov ne morejo razkrivati. Gorenjska banka bi prodajala V Gorenjski banki so povedali, da so še vedno zainteresirani prodati svoj delež v Mercatorju, pri čemer menijo, da bi bila prodaja prek konzorcija lastnikov, zainteresiranih za prodajo, uspešnejša. Lansko poletje prvi poskus prodaje Lastniki Mercatorja so v zadnjih letih že večkrat skušali prodati svoje deleže v trgovski družbi. Resneje se je Mercator znova začelo prodajati lansko poletje, ko so se za skupno prodajo odločili Pivovarna Laško, banke in NFD. Agrokor ponujal 221 evrov Potem ko se konzorciju prodajalcev, predvsem zaradi številnih nasprotovanj tako iz vrst politike kot družbe, z Agrokorjem ni uspelo dogovoriti ničesar, so Hrvati 7. februarja letos umaknili ponudbo za odkup 52,10-odstotnega deleža Mercatorja, v kateri so za delnico ponujali 221 evrov. V Agrokorju so namreč menili, da bi proces prodaje lahko trajal še zelo dolgo, pri čemer možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena. Po poročanju nekaterih hrvaških medijev naj bi sicer že pred nekaj meseci v Agrokorju stekle priprave na prevzem Mercatorja in prevzemna ponudba bi lahko bila objavljena v septembru. Toda Hrvati zdaj najverjetneje čakajo tudi na nadaljnje korake lastnikov Mercatorja. Prav vsi namreč krvavo potrebujejo sveža sredstva in si želijo naložbo v Mercator čimprej prodati. Delnica Mercatorja trenutno okoli 120 evrov Je pa seveda vprašanje, koliko bodo lastniki Mercatorja iztržili za delnico. Agrokor vsekakor ne bo več ponudil 221 evrov, a hrvaški mediji navajajo, da bo ponujena cene vseeno vsaj za 50 evrov višja od cene, ki jo Mercator dosega na borzi. Te dni se delnica Mercatorja giblje okoli 120 evrov.
|
neutral
|
7,842
|
Delovna skupina za sanacijo bank Tretjič se bo sestala politična skupina za sanacijo bank. Njen vodja, Andrej Šircelj, pričakuje, da bodo našli rešitev za slabe terjatve bank, samo v NLB-ju jih je za 1,5 milijarde evrov. Odličen uspeh slovenskih športnikov na olimpijskih igrah je zgled in navdih politiki, da lahko s pravimi koraki in trdim delom najdemo pot iz krize ter postanemo zmagovalci. Katero pot ubrati za sanacijo slovenskih bank, pa bo danes pretresala državnozborska delovna skupina, ki se bo sestala že tretjič. Terjatev, ki zamujajo s plačili, je za več kot 6 milijard evrov, katere bodo prenesene na t. i. slabo banko, bo ta banka državna agencija, bo bančno sanacijo plačala le država ali bodo izgube utrpeli tudi zasebni lastniki bank? Vodja delovne skupine za sanacijo bank, Andrej Šircelj, upa, da bodo že danes znani odgovori ali vsaj strateška usmeritev, ko bodo člani omenjene parlamentarne skupine razpravljali o prednostih in pomanjkljivostih modelov reševanja bank, predvsem državnih in paradržavnih . Masten Slovenija je pod drobnogledom Cilja sanacije sta jasna, spodbuditi kreditiranje gospodarstva in zaustaviti padec bonitetnih ocen države in bank, dodaja Šircelj, ekonomist Igor Masten pa poudarja dejstvo, da je Slovenija zdaj pod drobnogledom. Treba se je zavedati, da smo tukaj na očeh mednarodne javnosti, da ne smemo jemati mednarodnih finančnih investitorjev, kot da gre za neumne ljudi. Če rečemo, da rešujemo slabe naložbe, potem moramo res reševati slabe naložbe, je izjavil. Na pomislek, da bi politika med sanacijo bančnega sistema znova preprečevala prodajo sicer zaseženih delnic dobrih slovenskih podjetij, torej na pomislek političnega ribarjenja v kalnem, dr. Masten odgovarja Politika se mora odločati - in to bi se že morala odločiti - da bodo kriteriji finančni. Šircelj se strinja in zagotavlja, delovna skupina za sanacijo bank bo ravnala na podlagi strokovnih argumentov Strokovno in tehnično pomoč dajeta tako Banka Slovenije kot ministrstvo za finance. Sanacija bank mora steči pregledno, njen edini namen pa mora biti izboljšanje razmerja med naložbami in obveznostmi bank v državni lasti. Treba je povečati robustnost finančnih institucij, saj te težko dobivajo dodaten kapital na sumničavih tujih trgih. Če država edina prevzame stroške sanacije bank, bo potem v našo največjo banko končno prišel tuji vlagatelj? Ali je bilo to vprašanje samo retorično. Maja Derčar, Radio Slovenija
|
neutral
|
7,843
|
Gospodarsko sliko kvarijo Italija, Španija, Portugalska in Grčija Bruto domači proizvod se je skrčil na celotnem območju Evropske unije. Če se bo to nadaljevalo, bosta tako evrsko območje kot širša Unija znova pristala v recesiji. V drugem četrtletju se je v primerjavi s predhodnim trimesečjem BDP v državah evrskega območja in v celotnem EU-ju skrčil za 0,2 odstotka. V medletni primerjavi je gospodarska dejavnost v evrskem območju upadla za 0,4 odstotka, v sedemindvajseterici pa za 0,2 odstotka, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Če bo tudi naslednje tri mesece BDP upadal, bodo države znova v recesiji, čemur se je območju skupne valute v zadnjih mesecih kljub drugačnim napovedim uspelo izogniti. Gospodarsko sliko v območju skupne valute kvarijo predvsem t. i. ranljive članice, kot so Italija, Španija, Portugalska in Grčija. V Italiji je v zadnjih treh mesecih BDP upadel za 0,7 odstotka, na letni ravni pa se je gospodarstvo skrčilo za 2,5 odstotka. Država je vse globlje v recesiji. Dolgoletne strukturne težave italijanskega gospodarstva tako v teh težavnih časih prihajajo do polnega izraza, poleg tega pa na gospodarsko razpoloženje močno vplivajo tudi strogi varčevalni ukrepi. V Španiji je gospodarska dejavnost v primerjavi s prvim trimesečjem upadla za 0,4 odstotka. Špansko gospodarstvo se krči že tretje trimesečje zapored, a je kljub visoki brezposelnosti, velikim težavam precejšnjega dela bančnega sektorja in strogim varčevalnim ukrepom dinamika upadanja gospodarske dejavnosti manjša kot v finančno stabilnejši Italiji. V Grčiji se je BDP v drugem četrtletju skrčil za 6,2 odstotka, kar je sicer manj kot v predhodnih dveh trimesečjih, a vseeno kaže na nadaljevanje gospodarske depresije v tej prezadolženi članici evrskega območja. V podobno težkem gospodarskem položaju je še ena prejemnica pomoči evrskega območja in Mednarodnega denarnega sklada, Portugalska. V drugem četrtletju se je portugalsko gospodarstvo skrčilo za 1,2 odstotka, na letni ravni pa za 3,3 odstotka. Tudi Ciper kot naslednji prejemnik mednarodne pomoči je v velikih gospodarskih težavah, ki se vlečejo že več četrtletij. V drugem trimesečju se je ciprsko gospodarstvo na četrtletni ravni skrčilo za 0,8 odstotka, na letni ravni pa za 2,4 odstotka. Francija kot drugo največje gospodarstvo na stari celini že drugo trimesečje zapored stagnira, na letni ravni pa je bila rast v drugih treh mesecih le 0,3 odstotka. Podatki so vseeno boljši od pričakovanj analitikov. Nemčija pa se medtem še naprej uspešno upira težavnemu gospodarskemu položaju v evrskem območju. V drugem četrtletju je tako največje evropsko gospodarstvo na četrtletni ravni zraslo za 0,3 odstotka, na letni pa za odstotek. Preberite še Ničelna rast francoskega gospodarstva Podobno rast ima tudi Avstrija 0,2 odstotka na četrtletni ravni oziroma odstotek na letni, manj spodbudni pa so podatki iz Nizozemske in Belgije. Belgijsko gospodarstvo se je tako v drugem četrtletju skrčilo za 0,6 odstotka, na letni ravni pa za 0,4 odstotka, a še ni v recesiji. Nizozemsko gospodarstvo pa se je pobralo iz recesije, a ima še naprej šibko rast. Izmed članic EU-ja, ki nimajo evra, najbolje kaže Švedski, saj se je njen BDP v zadnjih mesecih okrepil za 1,4 odstotka. Še globlje v novi recesiji pa se je znašla Velika Britanija kot največje evropsko gospodarstvo zunaj območja evra. Britanski BDP se je na četrtletni ravni skrčil za 0,7 odstotka, na letni pa za 0,8 odstotka. ZDA in Japonski gre bolje V vsakem primeru so gospodarske razmere v Uniji slabše kot v drugih dveh najpomembnejših razvitih ekonomijah. ZDA so imele namreč po prvih ocenah v drugem trimesečju 0,4-odstotno rast, ameriški BDP pa se je okrepil za 0,5 odstotka. Na Japonskem je medtem gospodarska rast na četrtletni ravni znašala 0,3 odstotka, potem ko je v predhodnih treh mesecih dosegla 1,3 odstotka.
|
negative
|
7,844
|
Maribor že blizu 1.150 evrom za kvadratni meter Slabe gospodarske in socialne razmere vplivajo tudi na počasno in vztrajno nižanje cen nepremičnin, kar je bilo pričakovano, ugotavljajo na Geodetski upravi. Po podatkih uprave Gurs je bilo treba za kvadratni meter stanovanja v drugem četrtletju letos v povprečju odšteti 1.680 evrov, kar je približno toliko kot v prvem četrtletju 1.678 evrov in približno 100 evrov manj kot v istem obdobju lani 1.781 evrov. Cene stanovanj v državi tako zadnje leto padajo, to pa velja tudi za vseh pet največjih mest. Povprečna cena rabljenega stanovanja v Ljubljani in v Slovenskem primorju je v drugem četrtletju zdrsnila pod 2.500 evrov za kvadratni meter v Ljubljani je bila 2.391 evrov, v Slovenskem primorju pa 2.481 evrov. V Celju bo, kot kaže, kmalu padla pod 1.200 evrov, v Mariboru pa se približuje 1.150 evrom. Še najbolje se godi prodajalcem nepremičnin v Kranju, kjer je cena kvadratnega metra ponovno presegla 1.800 evrov, a je to tudi posledica tega, da se je v drugem četrtletju povprečna površina prodanega stanovanja zmanjšala za sedem kvadratnih metrov. Hiše so se podražile Povečala pa se je povprečna cena eno- in dvostanovanjskih stavb. Ta je bila v drugem četrtletju 125.016 evrov, kar je več kot v prvem četrtletju, ko je bila 114.722 evrov, pa tudi več kot pred letom dni, ko je bila 122.505 evrov. V Ljubljani je bila povprečna cena 284.464 evrov v prvem četrtletju 254.912, v drugem lanskem četrtletju 282.474 evrov, v osrednjeslovenskem območju brez Ljubljane 181.009 evrov 150.645 evrov, 174.224 evrov in v Slovenskem primorju 206.038 evrov 164.775 evrov, 254.491 evrov. V Mariboru je bila povprečna cena 123.308 evrov 123.944 evrov, 119,293 evrov, v Celju in okolici pa 100.584 evrov 97.945 evrov, 97.996 evrov. Gradnja se ceni Še naprej padajo tudi cene zazidljivih zemljišč, kar je po navedbah Gursa posledica nadaljevanja krize v gradbeništvu in razmeroma majhnega povpraševanja. Kvadratni meter zemljišča za gradnjo je v Sloveniji v drugem četrtletju v povprečju stal 58 evrov, v primerjavi s prvim četrtletjem, ko je cena znašala 55 evrov. Pred enim letom je ta dosegla 61 evrov. V Ljubljani je bilo treba v drugem letošnjem četrtletju za kvadratni meter odšteti 201 evro, v četrtletju pred tem 229 evrov, v drugem četrtletju lani pa 251 evrov. V Slovenskem primorju je kvadratni meter zemljišča stal 100 evrov, kar je manj kot v primerljivih obdobjih, ko je bila njegova cena 105 evrov, v Mariboru 123 evrov 128 evrov oz. 48 evrov, v Celju z okolico pa 37 evrov 33 evrov oz. 37 evrov. Promet se rahlo dviguje Že od začetka lanskega leta pa se veča povpraševanje po kmetijskih in gozdnih zemljiščih, kar se kaže tudi pri cenah. Kvadratni meter kmetijskega zemljišča je v drugem četrtletju v povprečju stal 1,49 evra, kar je več kot v prvem četrtletju 1,39 evra in tudi več kot v istem obdobju lani 1,44 evra. Povprečna cena kvadratnega metra gozdnega zemljišča pa je bila v drugem četrtletju 0,67 evra, kar je prav tako več kot v primerljivih obdobjih. Promet s stanovanjskimi nepremičninami je še vedno precej manjši kot pred krizo slovenskega nepremičninskega trga na začetku leta 2009, a kaže rahle znake okrevanja. Z izjemno Kranja, ki kaže komaj zaznavno težnjo upadanja, promet s stanovanji v največjih mestih nekoliko narašča. Čeprav podatki drugega četrtletja še ne kažejo celotne slike, na Gursu poudarjajo, da nove krize nepremičninskega trga ni zaznati.
|
neutral
|
7,845
|
Večina gradbenih velikanov je končala v stečaju Predlog za stečaj Kraškega zidarja, ki je bil vložen pretekli ponedeljek, pomeni padec še ene izmed domin v nizu propadov nekdanjih uspešnih slovenskih gradbenih podjetij. Sežansko gradbeno podjetje je delovalo vse od povojnih let, ko je bilo ustanovljeno z namenom izgradnje porušene domovine. Med njegovimi poznejšimi prepoznavnejšimi projekti so bile med drugim stolpnice v ljubljanskih Dravljah in Fužinah. V zadnjih letih pa so se v Kraškem zidarju tako kot v mnogo drugih slovenskih gradbenih podjetjih posvečali številnim stanovanjskim projektom tako na Primorskem kot v prestolnici. Prav pretirana stanovanjska gradnja je bila eden glavnih krivcev za stečaje gradbenih podjetij, med katerimi so se do zdaj znašli še SCT, Vegrad, Primorje MTB, Konstruktor VGR, Gradbeno podjetje Bežigrad, Gradis Celje, CPM, GPG, Stavbar Gradnje in Gradbinec GIP. Seznamu stečajnikov pa se bo pridružilo še kakšno nekdaj zveneče ime med gradbenimi podjetji, saj so trenutno v fazi prisilne poravnave Energoplan, Gradis skupina G, druži ju tudi podjetje Grep, ki gradi športno-trgovski kompleks v Stožicah, ter CMC Celje. Gospodarska kriza je najbolj prizadela tista gradbena podjetja, ki so se najbolj posvečala tržni stanovanjski gradnji. Gradbena podjetja, ki se ukvarjajo s cestno in drugo infrastrukturo, imajo vsaj za zdaj malo manj likvidnostnih težav. Preveliko zadolževanje za stanovanjske in poslovne gradnje pa zagotovo ni edini vzrok za propad podjetij, ki so prispevala enega glavnih deležev h gospodarski rasti oziroma dvigu bruto družbenega proizvoda BDP Slovenije sredi prejšnjega desetletja. Odgovornost na vodilnih Velik del odgovornosti nosi tudi vodstveni kader, ki se je s t. i. tajkunskimi prevzemi dokopal do večinskega ali pretežnega dela njihovih gospodarskih družb in jih nato finančno izčrpal za odplačevanje silnih posojil, s katerimi so jim banke ravnodušno omogočile lastniške prevzeme. Banke naj bi imele do gradbenih podjetij vsega skupaj za več kot tri milijarde evrov terjatev, skupaj z garancijami pa celo več kot pet milijard. Zaradi stečajev v gradbenem sektorju bodo lahko ostale praznih rok za več sto milijonov. Vendar se bodo banke reševale oziroma sanirale z dokapitalizacijo, tudi na račun davkoplačevalskega denarja. Gradbena podjetja pač ne. Kar nekaj jih je pred stečajem, denimo v primeru SCT-ja in Primorja, najavljalo, da jim prihajajo na pomoč tuji partnerji s svežim kapitalom. Vendar so se te zgodbe uvrščale le v žanr fikcije. Reševanje z avtocestnim križem Slovenska gradbena industrija se je znašla v težavah ob osamosvojitvi Slovenije, še posebej večja gradbena podjetja. Tako kot velik del slovenskega gospodarstva je utrpela izgubo trgov na območju nekdanje Jugoslavije, pa tudi drugod po vzhodni Evropi. SCT je v času nekdanje Jugoslavije gradil po celotni nekdanji skupni državi, pa tudi v državah nekdanjega vzhodnega bloka, v Afriki in na Bližnjem vzhodu. Na pomoč je kmalu priskočila država in začela se je izgradnja slovenskega avtocestnega križa. Večino poslov so dobila slovenska podjetja. Gradnja novega avtocestnega omrežja pa je v primerjavi z nekaterimi drugimi državami, ki so prav tako gradile avtoceste, potekala zelo počasi.
|
negative
|
7,846
|
DAX30 ostaja nad 7.000 točkami Indeks SBI TOP je v ponedeljek izgubil 0,77 odstotka oziroma skoraj polovico tistega, kar je pridobil prejšnji teden. Največje padce so utrpele delnice Mercatorja in Zavarovalnice Triglav. Oboje so se pocenile za več kot tri odstotke. Mercator je prejšnji teden zaradi načrtov o monetizaciji njegovih nepremičnin in posledično višje vrednosti podjetja poskočil za pet odstotkov. Pozitivno so presenetile le delnice Nove KBM, ki so se ob le petih sklenjenih poslih podražile za osem odstotkov, na 1,48 evra. Gre za tretjo najvišjo letošnjo enodnevno rast teh delnic, kar pa je ob vseh padcih precej nepomembno. Samo letos so se delnice Nove KBM pocenile za več kot polovico. Promet je še vedno izjemno nizek. S Triglavovimi delnicami je bil na primer sklenjen le en posel. Tečaji Krke, Telekoma in Petrola se niso spremenili. Ponedeljkovi tečaji delnic na Lj. borzi NOVA KBM +8,03 % 1,48 EUR GORENJE +0,23 % 4,40 KRKA +0,00 % 41,90 PETROL +0,00 % 173,00 TELEKOM +0,00 % 60,00 LUKA KOPER -1,80 % 6,55 ZAV. TRIGLAV -3,33 % 11,60 MERCATOR -3,36 %118,00 DAX30 ostaja nad 7.000 točkami Borza v Frankfurtu je bila večji del ponedeljka v plusu, nato pa je indeks DAX30 začel izgubljati, saj so se pojavili dvomi o tem, ali bo Evropska centralna banka septembra res začela odkupovati obveznice ranljivih držav. Delniški indeks DAX30 7.033 točk je dan končal 0,10 odstotka pod izhodiščem, a še vedno varno nad 7.000 točkami. Kot je znano, so bili vlagatelji na razvitih trgih v zadnjem mesecu optimistični ravno zaradi upanja, da bo centralna banka spet sprožila nakupe italijanskih in španskih državnih obveznic. Finančne krivulje na Valu 202 Facebook z 38 dolarjev zgrmel pod 20 dolarjev, toda razmerje P/E je še vedno dvakrat višje kot pri Googlu. Nemške oblasti zanikale pisanje Spiegla Nemški tednik Der Spiegel je poročal, da bi lahko osrednja denarna ustanova območja evra uvedla omejitev oz. zgornjo mejo stroškov zadolževanja posameznih držav na sekundarnih trgih in posegla na trge, da bi zagotovila ohranitev te ravni. Na nemškem finančnem ministrstvu so povedali, da o teh načrtih ničesar ne vedo. V Nemčiji sicer ne nasprotujejo le kapici, temveč so v nemški centralni banki Bundesbank že ponovili tudi svoje nasprotovanje odkupovanju obveznic ranljivih držav.
|
neutral
|
7,847
|
S prevzemom želijo zagotoviti stabilnost na trgu pridelave mleka Zadruge se bodo skupaj z družbo Mlekodel in drugimi partnerji pripravile na postopek prevzema Ljubljanskih mlekarn. Namen prevzema je zagotavljanje kakovostne oskrbe z doma pridelanim mlekom. Prodaja večinskega deleža Ljubljanskih mlekarn se vleče od decembra 2009, ko so družbe NFD Holding, holdinga Zvon ena in Zvon dva, KD ID in KD Kapital, ki imajo skupno v lasti okoli 54 odstotkov delnic, začele prodajo svojih lastniških deležev. V upravi so v tem času že opravili več razgovorov z interesenti. Med neuradno več kot dvanajstimi interesenti za nakup je tudi družba Mlekodel, pod katero so združene zadruge. Mlekodel že ima skoraj četrtinski lastniški delež Ljubljanskih mlekarn, zdaj pa se bo skupaj z zadrugami potegoval za prevzem večinskega deleža. V zadrugah bodo več o prevzemu spregovorili na prihajajočem kmetijsko-živilskem sejmu Agra. Iz zadrug so sporočili, da želijo s prevzemom mlekarn zagotoviti dolgoročno stabilnost razmerij na trgih pridelave in predelave mleka. Prepričani so, da bodo tako kupcem zagotovili trajno in kakovostno ponudbo mleka domače proizvodnje, kar je sestavni del prehranske samooskrbe. Poleg Mlekodela se je v medijih kot najresnejši kandidat za nakup omenjala nizozemska družba Friesland Campina, med interesenti pa sta se omenjala tudi italijanski Parmalat in francoski Danone. Ljubljanske mlekarne imajo 552 zaposlenih, njihove lastne blagovne znamke pa zavzemajo okoli 30 odstotkov slovenskega tržnega deleža.
|
neutral
|
7,848
|
Seznam Gradisovih nepremičnin je še vedno nepopoln Stečajni upravitelj Gradisa Zlatko Hohnjec ugotavlja, da se upniški odbor na njegove predloge sploh ne odziva. Zato je celjsko sodišče pozvalo upnike, naj predlagajo nove člane odbora. Kljub imenovanju upniškega odbora zaradi neodzivnosti članov Gradis tega dejansko nima. Hohnjec je v rednem poročilu, ki je objavljeno na spletnih straneh Ajpesa, zapisal tudi, da še vedno nima niti popisa vseh nepremičnin kljub velikemu številu klicev na razna pristojna sodišča. Hohnjec tudi ugotavlja, da nobena dražba za odprodajo nepremičnin Teharje, Arclin, Gradisov samski dom in poslovni kompleks v Bukovžlaku pri Celju ni bila uspešna. Ker dražba za prodajo samskega doma in poslovnega kompleksa ni bila uspešna, je Hohnjec skušal to premoženje prodati z zbiranjem nezavezujočih ponudb. Najugodnejša ponudba za samski dom je tako znašala 900.000 evrov, za poslovni kompleks pa milijon evrov. O omenjeni ponudbi je Hohnjec obvestil ločitvene upnike, ki pa s ponujeno kupnino niso soglašali. Zato bo v prihajajočem obdobju znova predlagal prodajo omenjenega premoženja na javni dražbi.
|
negative
|
7,849
|
Z monetizacijo nepremičnin letos do 300 milijonov evrov Zaznati je tako trend naraščanja pripadnosti domači prehrani kot tudi usmerjanje k cenejšim izdelkom ne glede na kakovost, je o spremenjenih potrošniških navadah povedal prvi mož Mercatorja Toni Balažič. Vedno manj Slovencem je Mercator najboljši sosed. Od leta 2007 do 2011 je njegov tržni delež s 35 odstotkov zdrsnil pod 30 odstotkov. Vodstvo se ni dovolj ukvarjalo s temeljno dejavnostjo, ampak preveč pozornosti namenjalo prodaji podjetja. Spodleteli so vsi poskusi prodaje, nazadnje je obupal Agrokor. Vodenje Mercatorja je s 1. junijem prevzel Toni Balažič. Nekateri rezultati njegovega dela so že vidni, seveda pa ni mogel preprečiti polletne izgube, ki je dosegla 16,5 milijona evrov. Znak za preplah, čeprav Balažič meni, da je Mercator še vedno zdravo podjetje. Kako je mogoče, da so tečajne razlike tako zelo vplivale na dobiček oziroma izgubo prvega polletja? Vse to izhaja iz srbskega dinarja, ki je letos izgubil več kot 10 odstotkov. Glede na velikost posla, ki ga imamo v Srbiji, je to tako pomembno vplivalo na naš dobiček. Tečajnih razlik je bilo dejansko za več kot 11 milijonov evrov. Se s finančnimi instrumenti ne da zavarovati proti tečajnim razlikam? Pri lokalnih valutah ne, ampak le pri globalnih valutah. Regijsko je izpostavljenost velika. Obstajata sicer dva načina naravnega hedginga ali skozi nabavo, kar imamo, ali pa skozi posojila v lokalni valuti, vendar v tem primeru tega ni bilo. Tečajne razlike ne izhajajo iz vsakodnevnega poslovanja, ampak iz financiranja. Prihodke imamo v lokalni valuti, posojila v evrih, zato ta razlika. Odkar ste postali predsednik uprave, ste sprejeli že številne ukrepe. Kako vam je uspelo od 1. junija prihraniti 2,5 milijona evrov? Skupaj z osrednjim menedžmentom smo pripravili več kot 400 ukrepov in jih izbrali 50, ki vključujejo zniževanje nekaterih stroškov storitev, zniževanje ali odpovedi pavšalov, optimizacijo stroškov vzdrževanja in podobno. Ali se boste lotili tudi monetizacije nepremičnin? Mislimo, da je monetizacija v tem trenutku pomembna za Mercator in za lastnike - za banke. Na ta način se bo Mercator lahko razdolžil. V prvi fazi, v prvi tranši, ki jo pripravljamo za jeseni, ki bi jo po naših načrtih lahko izvedli v treh mesecih, bi pridobili do 300 milijonov evrov dodatnih sredstev, s katerimi bi se lahko razdolžili in s tem lahko en del zagotovili tudi za povečanje obratnega kapitala. Kako izboljšati dobičkonosnost? Kar nekaj faz je. Do leta 2012 se bomo usmerili v zniževanje tekočih stroškov, na drugi strani pa se bomo usmerili v to, da se bomo še bolj približali kupcu, da prenovimo ponudbo in spet dvignemo prodajo. To je kratkoročno. Srednjeročno bomo do zgodnje jeseni pripravili novo strategijo, ki bo vključevala optimizacijo organizacije, večjo stopnjo osredotočenosti na osnovno dejavnost in tudi potencialno dezinvestiranje nekaterih nepotrebnih osnovnih sredstev. Opažate spremenjeno obnašanje kupcev zaradi krize? Kupci gledamo na vsak evro, nizkocenovni trgovci vam jemljejo tržni delež ... Zaznati je tako trend naraščanja pripadnosti domači prehrani in zaradi padanja kupne moči usmerjanje k cenejšim izdelkom ne glede na kakovost. V Mercatorju smo prepričani, da imamo ponudbo za vse te segmente, od tistih cenovno ugodnih izdelkov do izdelkov višje kakovosti. Prejšnja uprava je odstopila zaradi nezaupanja večjih lastnikov. Kako se vi razumete z njimi? V tej fazi verjamem, da se razumemo dobro, prihajamo pa do trenutka, ko bo dialog zelo pomemben in potreben. Mercator je v nekem prelomnem trenutku, dejansko je treba sprejeti še nekatere ukrepe, da bomo izboljšali dobičkonosnost, in to moramo narediti v dialogu z lastniki, kajti naša želja je, da maksimiziramo njihovo vrednost. ... in pripravite Mercator za prodajo? Vsekakor se zavedamo, da takšna lastniška struktura, kot jo imamo, ne more biti dolgoročna. Verjamemo, da Mercator potrebuje dolgoročno stabilno lastniško strukturo, ker drugače je to ovira pri razvoju. Greste pogosto v kakšno Mercatorjevo trgovino nenapovedano? O, brez skrbi. Kaj opažate pri trgovcih? Iskreno priznam, da sem zelo pozitivno presenečen nad zaposlenimi v Mercatorju. Čeprav se vsi dobro zavedajo vseh omejitev, ohranjajo zdrav odnos do kupcev in ohranjajo tudi nasmeh na obrazu. To se mi zdi zelo pomembno. Se vam ne zdi, da bi se moral Mercator bolj usmeriti v osnovno dejavnost? Da. Tudi strategija, ki jo moramo pripraviti do zgodnje jeseni, bo predvidevala, da bomo gradili na tem, kar najbolje znamo, to pa je trgovina z dnevnimi izdelki. Ste šli lahko to poletje na dopust? Kako se sprostite po težkem dnevu? Dopusta ni bilo, sem se pa pred nekaj tedni začel ukvarjati z nordijsko hojo, kar prakticiram večkrat tedensko. Vstanem pred šesto zjutraj in pogosto grem na nordijsko hojo že zgodaj zjutraj, sicer pa zvečer.
|
neutral
|
7,850
|
Odškodninski postopek na sodišču zoper prejšnjo upravo kmalu Delničarji Intereurope so se seznanili s prodajo družbe Intereuropa East in spornega logističnega centra Čehov. Podprli so dokapitalizacijo v vrednosti 19,5 milijona evrov. Dejstvo, da delničarji niso dali soglasja za prodajo naložbe v Rusiji, sicer ne bo vplivalo na nadaljnje postopke, ampak bo moral odločitev sprejeti nadzorni svet, ki je že dal soglasje k pismu o nameri. Zato predsednik uprave Ernest Gortan računa, da bodo nadzorniki, ko bo treba potrditi konkretni posel, to tudi storili. Minimalna cena za prodajo Čehova v vrednosti 45 milijonov evrov je sicer za okoli 100 milijonov evrov manj od vloženih sredstev, a je po mnenju predsednika uprave glede na okoliščine primerna cena. Na vprašanje, ali se za prodajo Čehova dogovarjajo z Unicreditom, je Gortan pojasnil, da tega ne more komentirati, a dodal Gotovo ne bi šli na skupščino, če ne bi imeli nekaj malo bolj konkretnega v rokah. Banke bodo postale lastnice Skupščina je podprla tudi zmanjšanje osnovnega kapitala družbe, zaradi prenosa v kapitalske rezerve, s 33 milijonov evrov na 7,9 milijona evrov, s čimer so privolili tudi v znižanje pripadajočega zneska na posamezno delnico s 4,173 evra na en evro ob nespremenjenem številu delnic. Prav tako so podprli predlog NLB-ja o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki za dobrih 19,5 milijona evrov. Predmet stvarnih vložkov so denarne terjatve pri bankah upnicah. Finančno preoblikovanje, ki vsebuje prodajo Čehova, reprogram in dokapitalizacijo so izvedli v približno treh mesecih, je po seji povedal Gortan. Kmalu začetek postopka proti Lovšinu Z bankami sicer zadnje leto potekajo tedenski sestanki, zdaj pa so pred sklenitvijo dogovora o reprogramu dolgov, je poudaril Gortan. Čeprav trenutno ne potekajo pogovori z nikomer, pa bodo kmalu začeli iskati strateškega partnerja, je povedal. Odškodninski postopek na sodišču zoper prejšnjo upravo na čelu z Andrejem Lovšinom prav v zvezi s poslom v Rusiji je, kolikor je Gortan seznanjen, na prvi stopnji in v naslednjih mesecih pričakujejo prvo obravnavo. Je pa Gortan zanikal, da bi ga v zvezi s tem že zaslišali.
|
neutral
|
7,851
|
Slovenija ima težave v bančnem sistemu Premier Janša je zaradi suma oškodovanj poročilo o stanju v slovenskem bančnem sistemu odstopil tudi generalnemu državnemu tožilcu in notranjemu ministru. Ta ga je predal policiji. O poročilu so se sicer že na ponedeljkovem sestanku pogovarjali minister Vinko Gorenak, prvi tožilec Zvonko Fišer in državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Barbara Brezigar. Zaradi oznake zaupnosti vsebine poročila na ministrstvu ne razkrivajo, je pa Gorenak o tem že opravil razgovor z vodstvom policije. Minister bo policiji podal tudi posebne usmeritve, kako naj se organizira, da bo v kar največji meri sledila usmeritvam tožilstva. Pred roko pravice smo enaki vsi, zato moramo storiti vse, da se raziščejo sumi oškodovanj v slovenskem bančnem sistemu in da krivce za enega največjih problemov te države pripeljemo pred sodišče, je ob tem dejal Gorenak. Poročilo je predsednik vlade Janez Janša prejel od Banke Slovenije. V njegovem kabinetu pravijo, da se ob navedbah in podatkih v poročilu porajajo sumi oškodovanj. Zato je Janša generalnega državnega tožilca in notranjega ministra pozval, da naj v okviru svojih zakonskih pooblastil in odgovornosti storita vse, da se čim prej raziščejo ti sumi. Kje najti rešitev za banke? Država se sicer že nekaj časa ukvarja z zagotavljanjem stabilnosti bančnega sistema in Banka Slovenije je to poročilo pripravila v okviru priprave rešitev za sanacijo slabih bančnih terjatev. Guverner Marko Kranjec je z informacijo o razmerah v slovenskih bankah že julija seznanil poslance. Vlada išče načine, kako stanje izboljšati. Koalicija se je uskladila o prenosu slabih terjatev na posebno agencijo oziroma sklad. Zdaj je na potezi ministrstvo za finance, saj bo v prvi fazi reševanje najverjetneje padlo na pleča davkoplačevalcev. Iskanje odgovornih Medtem potekajo tudi skrbni pregledi v posameznih bankah. Zaradi nakopičenih slabih terjatev in sumov nepravilnosti v bankah je bila predmet kritike tudi Banka Slovenije, češ da ni ustrezno opravila naloge bančnega nadzornika. Politiki pa že nekaj časa poudarjajo, da je nujno ugotoviti, kdo je odgovoren za takšno stanje v bančnem sistemu. Ob nedavnih kriminalističnih preiskavah v NKBM-ju je to izpostavil tudi finančni minister Janez Šušteršič, ki je prepričan, da je odkrivanje nepravilnosti v bankah ključnega pomena pri vzpostavitvi ponovnega zaupanja javnosti v bančni sistem.
|
negative
|
7,852
|
Uprava mora zdaj ugotoviti, s kakšno strategijo preživeti Vsi večji lastniki, z NLB-jem na čelu, so znova zavrnili dokapitalizacijo v vrednosti največ 36,5 milijona evrov. Uprava se bo zdaj pripravila na prodajo vsega nepotrebnega premoženja. Predsednik uprave Pivovarne Laško Dušan Zorko je na novinarski konferenci po skupščini povedal, da neuspela dokapitalizacija, prvič so o njej odločali že januarja, ne pomeni insolventnosti ali celo stečaja družbe. Dodal je, da so pričakovali neuspeh dokapitalizacije, kar pomeni, da se mora pivovarna zdaj osredotočiti na prodajo vsega nepotrebnega premoženja. Do zdaj je Pivovarni Laško uspelo prodati Fructal, hotel Savinja v Laškem in delnice Triglava. Tudi če bi jim uspelo prodati Mercator, bi pivovarni ostalo še za okoli 200 milijonov evrov dolgov, je pojasnil Zorko. Ob tem je dodal, da so do zdaj vložili odškodninske tožbe zoper vse, ki so družbo potisnili v globoke dolgove. Po Zorkovi oceni je podjetje pozno vstopilo na trge nekdanje Jugoslavije. Zdaj mora uprava najti odgovor, kakšna bo usoda lastnih blagovnih znamk in trgovskih blagovnih znamk v prihodnosti, je poudaril. Prav tako mora ugotoviti, kako pravilno vstopati na posamezne trge in s katerimi blagovnimi znamkami, da bodo lahko preživeli. Skupščina Pivovarne Laško je medtem podprla predlog vodstva o pokrivanju lanske čiste izgube v vrednosti 15,5 milijona evrov iz drugih rezerv iz dobička v vrednosti nekaj več kot 390.000 evrov in 15 milijonov evrov kapitalskih rezerv.
|
negative
|
7,853
|
Trdi, da s pogodbami ni bil seznanjen Z zaslišanjem Boška Šrota in številnih prič se na novogoriškem Okrožnem sodišču nadaljuje glavna obravnava v tožbi Fructala proti Šrotu in družbi Atka Prima, ki je v lasti njegove žene. Ajdovska živilska industrija terja od obeh nekaj manj kot 11 milijonov evrov zaradi Šrotovih navodil pri sklepanju pogodb o najetju posojil prek Fructala za tedanji družbi iz skupine Pivovarne Laško, Center Naložbe in Infond Holding, v letih 2008 in 2009. Nekdanji prvi mož laške pivovarne je na dopoldanskem zaslišanju med drugim povedal, da je nekaj običajnega, da si družbe znotraj skupine finančno pomagajo, a da ni bil nikoli seznanjen z vsemi pogodbami in da tudi ni dajal nobenih navodil v zvezi s tem. Šrot je poudaril, da je imel Infond Holding, ki je bil v lasti Centra Naložb, ta pa je lastniško obvladoval Kolonel in Atko Primo, dovolj lastnine le v nekaterih strateških naložbah, da bi lahko povrnil vse dolgove, zato so se zaradi hitrega poplačila obveznosti do bank začeli pogovarjati z možnimi kupci o prodaji večinskega deleža v Mercatorju. Kot je poročal Radio Slovenija, pa je nekdanji direktor Fructala, zdaj predsednik uprave Mercatorja, Anton Balažič v svojem pričevanju dejal, da so pogodbe sklepali po navodilu Boška Šrota, a da zaradi teh posojil poslovanje ajdovske industrije pijač ni bilo ogroženo. Balažič naj bi se tudi bal, da bi izgubil delovno mesto, če ne bi želel izpolniti zahtev po dajanju posojil. Spornih posojilnih pogodb iz let 2008 in 2009 naj bi bilo pet, o njihovih podrobnostih pa bi lahko več povedal Drago Kavšek, ki je bil v tistem času finančni direktor na Fructalu, a ga danes na sodišče kljub pozivu na pričanje ni bilo. Poleg Fructala so podobne tožbe proti Šrotu in Atki Primi vložile tudi Pivovarna Laško in njene hčerinske družbe. B. V.
|
negative
|
7,854
|
Na letni ravni so se cene dvignile za 2,9 odstotka Cene življenjskih potrebščin so se avgusta v primerjavi z julijem v povprečju zvišale za 0,7 odstotka. Najbolj so se podražili naftni derivati, predšolska vzgoja in počitnice v paketu. Avgusta so se v primerjavi z mesecem prej najbolj, za 4,5 odstotka, zvišale cene v skupini izobraževanje. Predšolsko izobraževanje je v primerjavi z julijem zaradi višjih cen in nižjih popustov v nekaterih vrtcih dražje za 10,2 odstotka. Prevoz je dražji za 2,6 odstotka, na to pa je najbolj vplivalo 6,7-odstotno zvišanje cen goriv in maziv. Za štiri odstotke se je podražil tudi letalski potniški prevoz, dražje, in sicer za 3,3 odstotka, je tudi zavarovanje avtomobilov, kažejo podatki Statističnega urada Slovenije. Cene storitev socialnega varstva so se dvignile za 5,9 odstotka. V skupini stanovanje je zaznan 0,8-odstotni dvig cen, na kar je najbolj vplivalo 7,1-odstotno zvišanje cen tekočih goriv. Dražja je tudi daljinska energija, in sicer za 1,3 odstotka. Obleke in obutev so dražje za 0,3 odstotka, malo manj pa sta se podražila tudi alkohol in tobak, in sicer za 0,2 odstotka. Cene so šle tudi dol Nekaj stvari se je vendarle tudi pocenilo. Cene v skupini komunikacije so bile avgusta v povprečju nižje za 1,3 odstotka. Pocenile so se predvsem telefonske in internetne storitve, v povprečju za 1,3 odstotka pa tudi telefonski in drugi aparati. Za 0,2 odstotka so se pocenile hrana in brezalkoholne pijače. Za 1,8 odstotka so nižje cene gaziranih in negaziranih pijač, cenejša, za 1,6 odstotka, je zelenjava, za sadje pa smo odšteli v primerjavi z julijem 0,6 odstotka manj. Na letni ravni cenejša le telekomunikacija Inflacija na letni ravni je 2,9-odstotna. Na letni ravni so najbolj podražili izdelki in storitve v skupinah alkoholne pijače in tobak, in sicer za 7,1 odstotka, izobraževanje za 5,9 odstotka, prevoz za 4,5 odstotka, stanovanje za 4,2 odstotka, hrana in brezalkoholne pijače ter raznovrstno blago in storitve za 3,7 odstotka. Cene so se znižale le v skupini komunikacije, v povprečju za 4,4 odstotka. Letna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo rasti cen v EU-ju, je avgusta znašala 3,1 odstotka. Dvig cen tudi v evroobmočju Dvig cen na letni ravni, in sicer 2,6-odstoten, so zabeležili tudi v državah evroobmočja, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. Inflacija je tako za 0,2, odstotka višja kot julija in ostaja nad srednjeročnim ciljem Evropske centralne banke, po katerem bi bila inflacija blizu, vendar malo pod dvema odstotkoma. Ta cilj ni bil izpolnjen že 21. zaporedni mesec. Podrobnejše podatke o julijski inflaciji bo Eurostat sicer objavil 14. septembra.
|
negative
|
7,855
|
Nova kmetijska politika EU-ja odpira to možnost Člani Združenja pridelovalcev sladkorne pese Slovenije nameravajo naročiti izdelavo študije izvedljivosti projekta o ponovni oživitvi sladkorne industrije Slovenije. Tovarna sladkorja Ormož je namreč leta 2006 končala predelavo sladkorne pese, kmetje pa so izgubili pomembno poljščino. In kot ugotavljajo danes, čutijo zaradi tega negativne posledice. Vendar se z novo skupno kmetijsko politiko leta 2014 ponuja možnost ukinitve kvot za sladkor in s tem možnost, da bi se tudi v Sloveniji znova začela pridelovati in predelovati sladkorna pesa, so sporočili iz omenjenega združenja. Znova so izpostavili, da na prenehanje obratovanja Tovarne sladkorja Ormož niso mogli vplivati, ker je o tem odločal večinski lastnik, nizozemski živilski koncern Consun. Ta je še danes lastnik objektov in zemljišč v Ormožu, združenje pa predvideva, da bi v prihodnje nepremičnine, ki se danes prodajajo za nekaj več kot pet milijonov evrov, odkupili. Kmetje bi postali lastniki tovarne Pri dokončnem zagonu proizvodnje, če se bo to res zgodilo, pa naj bi glavno besedo poleg vlagateljev imeli kmetje. Ti bi se zavezali k dostavi sladkorne pese v ormoško tovarno, obenem pa bi v 15 letih vsako leto od dobička pri proizvodnji sladkorne pese za namen plačila anuitet prispevali 40 odstotkov, s čimer bi se odplačevalo posojilo, kmetje pa bi postali solastniki tovarne. Naročena študija bo zajela celotno področje vpliva pridelave in predelave sladkorne pese. Največji vpliv pričakujejo na področjih kmetijstva, živilske industrije, socialno-ekonomskem področju in še na drugih področjih. Tovarna je v času obratovanja delo dajala okoli 200 delavcem, pomembna pa je bila tudi za kmete, saj jim je z odkupom sladkorne pese pomenila vir prihodka.
|
neutral
|
7,856
|
Del proizvodnje selijo v Puconce Slovensko podjetje Seaway bratov Japca in Jerneja Jakopina je v svojem tržiškem obratu na italijanskih tleh več kot prepolovilo število zaposlenih. Po lanski prodaji tamkajšnje nove ladjedelnice francoskemu holdingu Benetau se je obseg dela občutno zmanjšal, skrbi za prihodnost obrata pa še povečujejo napovedi o selitvi dela proizvodnje v Puconce v Prekmurje. Ob rojstvu največje slovenske naložbe v Italiji do takrat je v ladjedelnici in njenem mednarodnem razvojnem centru delo dobilo 80 ljudi iz 15 držav z napovedjo, da jih bo v poznejših letih tudi 200. Svetovna kriza je navtiko pristrigla na tretjino, prodaja bark je upadla za 66 odstotkov. Podjetje smo ločili na dva dela - na razvojni del, ki se imenuje Seaway Design in dela za velike ladjedelce tako kot že zadnjih 30 let načrte, razvoj serijskih plovil, in Seaway Yachts, ki se ukvarja z izdelavo bark, je pojasnil Japec Jakopin. Za službe jim še ni treba trepetati Glavnino dela zdaj opravljajo na treh jadrnicah v kanalu ob obratu. Eno končujejo, dve popravljajo. V septembru in oktobru bodo na kolektivnem dopustu, v skrbi za svoja delovna mesta. Absolutno ne. Potem moramo delavnico prilagoditi novim strukturnim razmeram, miri Jakopin. V Puconcih naj bi tako do pomladi zgradili novo halo. V Slovenijo so medtem že vrnili projekt za motorni čoln na hibridni pogon Green line. Mislim, da bo podjetje, kolikor je vlagalo, v prihodnjih letih ali mesecih izstopilo iz krize, je prepričan Robert Frandolič z Gospodarskega združenja Gorica. Kriza je v Tržiču že zaprla vrata številnim podjetjem, brezposelnost pa se je v primerjavi z lani podvojila.
|
neutral
|
7,857
|
Želijo povečati sodelovanje predvsem z manjšimi kmetovalci Predsednik uprave Mercatorja Toni Balažič je sklenil prve dogovore o odkupu sadja in zelenjave za prodajo v prihodnji sezoni, osredotočili pa so se na slovenske pridelovalce. Kupcem želimo ponuditi čim več domačih in svežih izdelkov, zato si prizadevamo za stabilno dobavo in dolgoročno sodelovanje tako z zadrugami kot z večjimi in manjšimi kmetijami. V ta namen smo se odločili, da se že za naslednje leto dogovorimo za odkup pridelkov, je dejal Balažič, ki je v ponedeljek pisma o nameri podpisal z dobavitelji Grede Tešanovci, vrtnarije Term Čatež, Kmetijskim gospodarstvom Panorganic ter kmetoma Silvom Šlambergerjem in Vladom Krambergerjem. Preberite tudi Meso bo dražje do 26 odstotkov Direktorica nabave Alenka Krafogel je ob tem dodala, da si v prihodnje zaradi pomanjkanja domačih pridelkov želijo povečati sodelovanje predvsem z manjšimi kmetovalci, ki bodo poskrbeli za lokalno ponudbo. Mercator sicer po Balažičevih besedah letno odkupi okoli 18.000 ton slovenskih svežih pridelkov, kar je četrtina vseh, ki jih prodajo. Glede na to, da je samooskrba s sadjem in zelenjavo ocenjena pod 40 odstotkov, je to zgovoren podatek o naših prizadevanjih za ponudbo domačega. Izvajamo vrsto ukrepov za povečanje ponudbe domačih pridelkov in samo za našo tržnico namenjamo 3.000 kvadratnih metrov prodajalnih površin v 109 trgovinah po vsej Sloveniji, je še dodal predsednik Mercatorjeve uprave. Zadovoljni so tudi slovenski pridelovalci S tovrstnim sodelovanjem so zadovoljni tudi pridelovalci. Andrej Šiftar iz Grede Tešanovci je povedal, da je s takim dogovorom precej lažje delati, saj pridelovalci zdaj vedo, komu in koliko pridelka bodo prodali prihodnjo sezono. Kot se je izkazalo že letos, tako sodelovanje pomeni tudi večjo dodano vrednost za naše izdelke, je dejal predstavnik Grede, kjer na enem hektarju letno pridelajo do 400 ton paradižnika, pri čemer bo Mercator deležen okoli tretjine pridelka. V vrtnem centru Term Čatež, ki že zdaj dobro sodeluje z Mercatorjem, bodo v prihodnji sezoni za tega trgovca posadili še več paradižnika. Po besedah Dejana Bibiča, izvršnega direktorja Term Čatež, kjer se poleg turizma sicer ukvarjajo tudi z zelenjadarsko dejavnostjo, je to korak v pravo smer in dobra spodbuda za pridelovalce - že prihodnje leto namreč nameravajo proizvodnjo paradižnika kar potrojiti.
|
positive
|
7,858
|
Ministrstvo za finance je prepričano, da bodo reforme uspešne. V ameriški centralni banki Federal reserve FED so prepričani, da Slovenija ni več zmožna sama rešiti svoje finančne težave, ministrstvo za finance pa stavi na uspeh reform. Slovenski finančnik v Federal reserve Egon Zakrajšek je v intervjuju za avstrijsko tiskovno agencijo izpostavil, da je le še vprašanje mesecev , ko bo Slovenija prišla na točko, da ne bo več sposobna poplačati svojih dolgov. Možnosti za rešitev brez mednarodne pomoči po mnenju Zakrajška praktično ni več. Vprašanje, ki ostaja odprto, pa je, ali bo Slovenija začela izvajati potrebne reforme pred prošnjo za pomoč. S tem bi si po mnenju Zakrajška zagotovila kredibilnost pred Evropsko unijo in mednarodnim denarnim skladom. To pa bi pomenilo, da bi lahko sama nadzorovala vsaj potek reformnega procesa. V nasprotnem primeru se bo morala Slovenija, podobno kot Grčija, ukloniti diktatu insolventnega upravitelja , meni Zakrajšek. Na vse glasnejša ugibanja v tujini o tem, ali bo Slovenija zaprosila za mednarodno finančno pomoč, pa so se odzvali tudi na ministrstvu za finance. Dejali so, da bodo storili vse, da dosežejo konsolidacijo javnih financ in drugih ukrepov, ki bodo pripomogli k razvoju Slovenije. Ministrstvo je prepričano, da je Slovenija sama sposobna rešiti finančne težave. Zakrajšek pa je kritičen tudi do vladnega vztrajanja pri zapisu zlatega fiskalnega pravila v ustavo, ki se mu zdi nerazumljivo. Tudi če bi namesto zlatega imeli diamantno pravilo, to ne bi spremenilo gospodarskega razvoja zadnjih 20 let, ki je državo pripeljal v brezno. Prioriteta slovenske vlade bi po mnenju Zakrajška morala biti sanacija bančnega sektorja, pri čemer bi se država morala popolnoma umakniti iz bank, vendar Zakrajšek meni, da zaradi političnih apetitov tega ne bo. Druga nujna reforma pa bi po mnenju Zakrajška morala poseči v trg dela, ki je Ahilova peta slovenskega gospodarstva. Na drugi strani ministrstvo poudarja, da je pripravljen sveženj zakonodaje s področja trga dela, pokojninskega sistema in upravljanja državnega premoženja. Hkrati pa je pripravljen tudi sveženj za spodbujanje gospodarstva in višanje konkurenčnosti. Ministrstvo je ob tem izpostavilo, da so pravilnost ukrepov potrdili tudi sogovorniki iz tujine, med drugim tudi generalni sekretar OECD-ja Angel Gurria. Zakrajšek sicer ni komentiral ugibanj, ali bi lahko on vodil morebitno tehnično vlado. Dejal je le, da bi bila tehnična vlada za tako mlado državo, kot je Slovenija, precej tragična, saj bi predstavljala udarec za demokratični proces. Zakrajšek si zato želi, da bi probleme reševali izvoljeni politiki. Jože P. Damjan Slovenija v enem letu še ne bo plačilno nesposobna Sicer pa se je avstrijska tiskovna agencija za komentar o situaciji v Sloveniji obrnila tudi na ekonomista Jožeta P. Damjana. Slednji je sicer že na svojem blogu izrazil zaskrbljenost nad izjavami predsednika vlade Janeza Janše, ki je v intervjuju za Planet Siol dejal, da Sloveniji grozi nelikvidnost, če jim oktobra ne bo uspelo prodati svojih obveznic. Damjan meni, da so tovrstne izjave zelo nespametne , saj se s tem po nepotrebnem sprožajo odzivi finančnih trgov. Damjan opozarja, da se na tovrstne izjave odzivajo mednarodni finančni trgi, to pa lahko povzroči zvišanje obrestnih mer in padec bonitetne ocene. Damjan ob tem opozarja, da so najvišji politiki držav, ki so že zaprosile za pomoč, prav zaradi tega vselej do zadnjega zatrjevali, da pomoči ne potrebujejo. Sicer pa je Damjan prepričan, da situacija v Sloveniji še ni tako dramatična, saj je Slovenija po njegovem prepričanju sposobna odplačevati vse svoje obveznosti še najmanj do konca prihodnjega leta. Ob tem pa ima država v bankah še na voljo okoli dve milijardi evrov denarnih vlog, s katerimi bi si lahko pomagala, če se ne bi mogla več zadolževati s kratkoročnimi instrumenti.
|
negative
|
7,859
|
Posameznih komitentov ne razkrivajo NLB zanika navedbe o višini slabih posojil, ki so jih mediji objavili na podlagi poročila Banke Slovenija. Velik del izpostavljenosti predstavljajo garancije, zavarovanja pa so dana le za kreditni del, so pojasnili. Po poročanju medijev naj bi imel NLB največ slabih posojil, povezanih z SCT-jem, Zvonom 1 Holdingom, Primorjem, T2 in Vegradom, znesek pa naj bi znašal 2,09 milijarde evrov. V NLB-ju pojasnjujejo, da ima mnogo, predvsem gradbenih podjetij tudi velik del še neizkoriščenih garancij za dobro izvedbo dela in odpravo napak. Izpostavljenost banke do posameznega podjetja/komitenta predstavlja tako ne le kreditni del, za katerega so praviloma dana zavarovanja, ampak tudi garancije. Poročali smo NLB z največ slabimi posojili - kar za dobri dve milijardi evrov NLB Ocene o izpostavljenosti so pogosto prehitre Primerjanje celotnega obsega izpostavljenosti z obsegom zavarovanj za dane kredite in sklepanje, da so krediti zelo slabo zavarovani, torej ne vzdrži, pojasnjujejo v banki. V banki je vrednost zavarovanj pri slabih kreditih praviloma ocenjena po likvidacijski vrednosti, za katere se pri nepremičninah uporabljajo diskonti do 70 odstotkov na ocenjeno tržno vrednost. Dodajajo, da zaradi takšnega konservativnega pristopa prihaja do prehitre ocene, da so krediti preslabo zavarovani. Spremembe zavarovanj se izvajajo redno tudi v času trajanja posojil, kar v zdajšnjih okoliščinah pogosto pomeni, da je bila vrednost zavarovanj v času odobritve kredita praviloma višja. Da v zvezi s slabimi terjatvami prihaja do napačnih interpretacij, so potrdili tudi v Banki Slovenije, kjer so zapisali, da mediji slabe terjatve napačno enalijo z dodatno izgubo banke in ustvarjajo napačen vtis o stanji v bančnem sistemu. Znova so poudarili, da je večina slabih terjatev pokrita z rezervacijami in zavarovanjem. Stopnja pokritja slabih terjatev z rezervacijami znaša 39 odstotkov, ob upoštevanju drugih rezervacij pa 57 odstotkov, so dodali. Dejanska končna izguba bank je tako odvisna od uspešnosti vnovčenja zavarovanj in nadaljnih vrednosti zavarovanj. Zagotavljajo tudi, da pred odobritvijo posojila preverjajo, ali je družba, ki za posojilo zaprosi, sposobna vračati sredstva s prihodki iz svoje osnovne dejavnosti, in da zavarovanje v takšnih primerih niti ni potrebno. V nekaterih primerih služi kot sekundarni vir poplačila v primeru težav pri poravnavanju obveznosti, so dejali. NLB zato trdi uporablja podatke iz letnega poročila za leto 2011, da ima za okoli 1,9 milijarde evrov slabih posojil, na kar je oblikoval okoli 1,2 milijardi rezervacij. Slabih posojil naj bi bilo tako 18 odstotkov. Katera posojila so slaba? Med slaba posojila spadajo tista posojila, pri katerih komitenti s plačilom obroka zamujajo več kot 90 dni in posojila, ki so klasificirana kot boniteta D in E. Nekatera od teh se kljub temu odplačujejo, koliko bo vrnjenih, pa bo odvisno od splošnih gospodarskih pogojev in postopkov prestrukturiranja podjetij in tudi izterjav. Kdo dolguje največ Po poročanju medijev naj bi NLB-ju največ dolgoval SCT 187 milijonov evrov ob zavarovanju 39 milijonov evrov, Zvon 1 Holding 115 milijonov evrov ob zavarovanju 35 milijonov evrov in Primorje 100 milijonov evrov ob zavarovanju 52 milijonov evrov. NLB podatkov o svojih strankah ne razkriva.
|
negative
|
7,860
|
Umar Razmere ostajajo zaostrene Gospodarsko stanje v državi se poslabšuje, nič kaj spodbudne novice ne prihajajo niti iz najpomembnejših trgovinskih partneric. Napovedi za prihodnje mesece so slabe, pravijo na Umarju. Gospodarska aktivnost v najpomembnejših trgovinskih partnericah in tudi v Sloveniji se je v drugem četrtletju znižala, ugotavlja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj v najnovejši številki publikacije Ekonomsko ogledalo. Povečala se je anketna brezposelnost, znižala povprečna bruto plača. Razmere ostajajo zaostrene tudi na finančnih trgih, kjer je dostop do tujih virov še naprej omejen, posojilni pogoji za podjetja v evrskem območju so zaostreni, banke pa tudi ne pričakujejo povečanja povpraševanja podjetij in gospodinjstev po posojilih, ugotavlja Umar. Manj kreditiranja gospodarstva V finančnem sistemu se stvari še poslabšujejo. Obseg posojil domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je v sedmih mesecih znižal za 240 milijonov evrov. Najbolj, za 451,3 milijona evrov, so se v tem obdobju zmanjšala posojila podjetjem in nefinančnim institucijam. Z izjemo stanovanjskih so se zmanjšala tudi posojila gospodinjstvom. Večja so bila le posojila državi, ki se večinoma lahko financira le pri domačih bankah. Dostop do tujih virov financiranja je ostal omejen. Podjetja, ki so se v enakem obdobju lani zadolževala, in domače banke se v tujini razdolžujejo. Neto odplačila tujih obveznosti bank so v sedmih mesecih znašala 1,7 milijarde evrov, kar je za skoraj polovico več kot v enakem obdobju lani. Naraščanje brezposelnosti Drugo četrtletje so zaznamovale tudi zaostrene razmere na trgu dela. Število delovno aktivnih se je tudi v drugem četrtletju zmanjšalo in ostalo nižje tudi na medletni ravni. Še naprej pa se je zmanjševalo tudi število registriranih brezposelnih oseb, ki je bilo v drugem četrtletju medletno manjše za 1,8 odstotka. Manj registriranih brezposelnih oseb kot v enakem obdobju lani pa je predvsem rezultat več umika iz evidence brezposelnih in več vključitev v javna dela, pravijo na Umarju. Povprečna bruto plača na zaposlenega se je v drugem četrtletju znižala predvsem zaradi junijskega znižanja plač v javnem sektorju in sektorju država ob uveljavitvi zakona za uravnoteženje javnih financ. Povprečna bruto plača se je v javnem sektorju in sektorju država po desezoniranih podatkih znižala za 1,1 oz. 1,2 odstotka, v zasebnem sektorju pa je ostala nespremenjena.
|
negative
|
7,861
|
Možnost zvišanja davkov? Portugalski premier je napovedal, da bo Portugalska za spodbuditev zaposlovanja prihodnje leto socialne prispevke delojemalcev zvišala z 11 na 18 odstotkov bruto dohodka, prispevke delodajalcev pa znižala s 23,75 na 18 odstotkov. Za znižanje primanjkljaja pa bodo javni uslužbenci ob eno mesečno plačo. Brezposelnost je ob še vedno šibki konkurenčnosti ena glavnih težav portugalskega gospodarstva, stopnja brezposelnosti je pri 15 odstotkih in naj bi se prihodnje leto dvignila še za odstotno točko. Premier Pedro Passos Coelho je v petkovem nagovoru državljanom po poročanju tujih tiskovnih agencij poudaril, da je brezposelnost dosegla nevzdržno raven in da želi vlada s prerazporeditvijo bremen socialnih prispevkov znižati stroške dela ter tako spodbuditi zaposlovanje s strani portugalskih podjetij, ki so zaradi dolgotrajne recesije v zelo težkem finančnem položaju. Napoved novih varčevalnih ukrepov Prav vztrajno krčenje portugalskega gospodarstva pa je eden izmed ključnih razlogov za to, da Portugalski letos najverjetneje ne bo uspelo javnofinančnega primanjkljaja znižati na zastavljenih 4,5 odstotka bruto domačega proizvoda. Ravno zato je Passos Coelho napovedal nove varčevalne ukrepe. Upokojenci iz javnega in zasebnega sektorja se bodo morali prihodnje leto tako kot letos odreči 13. in 14. pokojnini, javni uslužbenci pa bodo zaradi znižanja plač ob eno mesečno plačo. Novo izplačilo odvisno od poročila Portugalsko ustavno sodišče je sicer julija odločilo, da je zakon, s katerim je vlada javnim uslužbencem ukinila trinajsto in štirinajsto plačo neustaven, saj krši načelo enakosti. Do napovedi predsednika portugalske vlade prihaja v trenutku, ko trojka predstavnikov Evropske komisije, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada IMF, končuje delo. Poročilo naj bi objavila prihodnji teden in od njega bo odvisno novo izplačilo v okviru 78 milijard evrov težkega programa pomoči EU in IMF-a. Portugalska naj bi tokrat prejela 4,3 milijarde evrov. Do zdaj je država veljala za pridno in dosledno izpolnjevalko zahtev mednarodnih upnikov in vlada v Lizboni še vedno upa, da se bo Portugalska lahko na trge vrnila septembra prihodnje leto. A zaradi slabih gospodarskih razmer so cilji ogroženi in Passos Coelho je nedavno omenil tudi možnost zvišanja davkov. Opozicija je zaradi novih načrtov ogorčena, nezadovoljni so tudi koalicijski partnerji vladajoče socialdemokratske stranke.
|
negative
|
7,862
|
Bančniki Lov na čarovnice Razmere v največjih slovenskih državnih bankah razburjajo ljudi že nekaj dni, saj so v javnost pricurljali strogo zaupni podatki o slabih posojilih, ki jih je v NLB-ju in NKBM-u za okoli 2 milijardi evrov. Oglasili so se tudi bančniki, z odločnim in jasnim sporočilom Ne lovite čarovnic, gonja proti bančnikom ne bo rešila naših bank! Kljub temu je minister za finance Janez Šušteršič znova zatrdil, da bo država odgovorne za nastale razmere poiskala. Prispevek Vesne Zadravec ter guverner Marko Kranjec v studiu Odmevov
|
neutral
|
7,863
|
Tehnološka podjetja brez idej, kako obrniti denar? Vodilni evropski delniški trgi so se v novem tednu obdržali na letošnjem vrhu, kamor so se zavihteli po četrtkovi seji ECB-ja, čeprav je danes iz Azije spet prišlo nekaj skrb vzbujajočih podatkov. Avgusta je kitajski uvoz nepričakovano padel za 2,6 odstotka v primerjavi z istim mesecem lani, medtem ko so analitiki pričakovali 3,5-odstotno rast. Izvoz je porasel za 2,7 odstotka. Industrijska proizvodnja se je zvišala za 8,9 odstotka, kar je najmanj v zadnjih treh letih. Japonsko gospodarstvo je imelo v drugem letošnjem četrtletju po novem izračunu 0,7-odstotno rast na letni ravni, kar je pol manj od prvotne ocene. Trgovinski presežek se je julija znižal na preračunano 6,3 milijarde evrov, najmanj po letu 1996. Surovine na štirimesečnem vrhu Frankfurtski delniški indeks DAX30 je bil ob 13.30 pri izhodiščni vrednosti 7.250 točk, podobno pa velja tudi za pariški CAC40 in londonski FTSE100. Prejšnji teden so vodilne evropske borze v povprečju pridobile letos rekordne štiri odstotke. Evro, ki je v petek v primerjavi z ameriškim dolarjem poskočil za skoraj dva centa, je nekaj malega izgubil, njegova vrednost je 1,278 dolarja. Cena nafte brent je okrog 115 dolarjev. Surovine, kot so baker, aluminiji, svinec in cink, so dosegle najvišjo raven v zadnjih štirih mesecih, saj vlagatelji od ameriške centralne banke in od kitajskih oblasti pričakujejo nove spodbujevalne ukrepe. Finančne krivulje na Valu 202 Petkova objava podatkov o avgustovskem trgu dela Baracku Obami ni prinesla olajšanja. Pogled usmerjen v Nemčijo Evropska centralna banka je v četrtek najavila nove odkupe obveznic ranljivih držav, kar so z navdušenjem sprejeli zlasti v Španiji. V naslednjih 16 mesecih naj bi španske javne finance zaradi ECB-jevega programa OMT Outright Monetary Transactions prihranile 12 milijard evrov, kar pomeni 1,1 odstotka letnega bruto domačega proizvoda. V sredo bodo vlagatelji nestrpno čakali odločitev nemškega sodišča o skladnosti pogodbe o fiskalnem paktu in spremljajoče pogodbe o ustanovitvi sklada ESM z nemško ustavo. Obresti v ZDA ničelne vsaj še tri leta V ospredju bo tudi zasedanje ameriške centralne banke, ki se utegne v četrtek po dvodnevnem zasedanju odločiti za 3. krog kvantitativnega sproščanja QE3, kot se imenuje Fedova politika odkupovanja državni obveznic. Ker je bila avgustovska slika na ameriškem trgu dela slabša od pričakovanj, je verjetnost za QE3 večja. Da bo ključna obrestna mere Fed funds ostala na ničelni ravni, ni nobenega dvoma. Še več, dogajanje na finančnih trgih kaže, da naj bi Fed obresti začel zviševati šele sredi leta 2015. Tehnološka podjetja brez idej, kako obrniti denar? V New Yorku so delnice dosegle najvišjo raven po začetku krize leta 2007, tehnološki indeks Nasdaq pa je celo najvišje po letu 2000. Dividendna donosnost ameriških tehnoloških podjetij je dosegla rekordne ravni, kar je lahko za vlagatelje signal, da se rast dobičkov v tej panogi upočasnjuje, saj morda podjetja nimajo več prave ideje, kako donosno vložiti prost denar. Delnice proizvajalcev računalnikov in podjetij, ki izdelujejo programsko opremo, so največ prispevale k letošnji 14-odstotni rasti newyorškega indeksa S & P, vlagatelji pa so lahko tudi veseli, ker so se nekatera velika podjetja odločila, da bodo del dobička prvič razdelila med lastnika. Tečaji delnic na Lj. borzi 10. september NOVA KBM +6,55 % 1,172 EUR PETROL +1,71 % 178,00 ZAV. TRIGLAV +0,83 % 12,10 KRKA +0,48 % 44,21 LUKA KOPER +0,00 % 7,00 MERCATOR -0,04 % 112,50 GORENJE -1,22 % 4,05 TELEKOM -2,36 %62,00 Najvišjo dividendno donosnost imajo telekomunikacijska podjetja Dell je na primer junija napovedal, da bo začel izplačevati dividende, čeprav je tretje četrtletje zapored poročal o nižjem dobičku. Letos se je za dividende prvič odločil tudi Apple, ki ima v svojih bilancah več kot sto milijard dolarjev prostega denarja. Od dneva najave izplačila dividend so Dellove delnice izgubile 11 odstotkov, Applove pa porasle za 13 odstotkov. Čeprav tehnološka podjetja zdaj izplačujejo najvišje dividende, pa ima ta panoga še vedno najnižjo dividendno donosnost, zgolj 1,1 odstotka. Povprečje v indeksu S & P 500 znaša 2,1 odstotka, največje dividende pa izplačujejo telekomunikacijska podjetja, v povprečju 4,5 odstotka glede na ceno delnice.
|
neutral
|
7,864
|
Predlog zakona o državnem holdingu bo v Državnem zboru najverjetneje še ta mesec. Tudi zadnje srečanje delovne skupine, ki je usklajevala predlog o državnem holdingu, ni prineslo soglasja o sestavi nadzornega sveta holdinga. Koalicija je namreč predlagala, da bi v nadzorni svet upravljavca z državnim premoženjem štiri člane predlagala vlada pri čemer bo enega predlagal ekonomsko socialni svet, štiri poslanske skupine in enega komisija za nadzor javnih financ. Kljub nasprotovanju Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov je predlog ostal v zakonu. Ob tem je predsednik delovne skupine in poslanec SDS-a Marko Pogačnik dejal, da je mnenja, da mora za upravljanje državnega premoženja odgovornost bremeniti vlado, obenem pa dodal tudi, da soglasja o nadzornem svetu v delovni skupini ne bi bilo, četudi bi se sestala še večkrat. Pogačnik Ni razlogov za referendum Glede drugih odprtih vprašanj naj bi se v delovni skupni poenotili, med drugim so danes tako razpravljali o vrednotenju premoženja, ki ga bodo prenesli na holding. Dogovorili so se, da bodo naložbe prenesli po pošteni vrednosti, s čimer se po navedbah Pogačnika strinja tudi finančno ministrstvo. Pogačnik je ob tem izpostavil tudi, da so med zasedanji delovne skupine upoštevali več predlogov opozicije in socialnih partnerjev. Zato je Pogačnik prepričan, da ni vsebinskih razlogov za referendum, ki se je v javnosti večkrat omenjal kot možnost, če bi koalicija vztrajala pri svojih predlogih. Druge vsebinske rešitve ostajajo nespremenjene. V holding se bo tako preoblikovala Slovenska odškodninska družba SOD, ki ji bodo pripojili Družbo za svetovanje in upravljanje ter Posebno družbo za podjetniško svetovanje. Kapitalska družba Kad bo ostala samostojna pravna oseba znotraj holdinga, Modra zavarovalnica pa bo odvisna družba Kada. Holding bo vodila tričlanska uprava, ki bo imenovana s pomočjo mednarodnega razpisa, strategijo upravljanja naložb pa bo sprejemal državni zbor. Ustanovitev holdinga pomeni tudi ukinitev agencije za upravljanje kapitalskih naložb AUKN. Sindikat energetikov Holding? Ne, hvala. Umestitvi energetskega sektorja v državni holding pa razburja sindikat delavcev energetike Slovenije. V sindikatu so prepričani, da je energetski sektor eden izmed nosilcev razvoja države, ki bo ob rasti cen energije postajal vse pomembnejši. Po mnenju sindikata je namreč usoda premoženja v holdingu zapečatena. Menijo namreč, da je holding kapitalsko neustrezen, denarni tok iz poslovanja pa bo služil samo za poplačilo zapadlih dolgov države. To pa po mnenju sindikata pomeni, da se bo energetski sektor, če pristane v holdingu, moral odpovedati vsem razvojnim načrtom, kar bo pustilo posledice na vse gospodarske dejavnosti v državi. Predlog zakona je delovna skupina prejšnji teden poslala še Ekonomsko-socialnemu svetu, kjer pa predlog ni požel navdušenja. Predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je kot najboljšo rešitev navedel, da holdinga sploh ne bi bilo.
|
neutral
|
7,865
|
Trigranit napovedal umik iz projekta Družba Emonika je umaknila vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za železniško in avtobusno postajo, kar naj bi bilo povezano s težavami pri pridobivanju zemljišč. A ljubljanski župan Zoran Janković je kljub temu prepričan, da bo projekt izpeljan do konca . Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je namreč družbi postavilo rok, do katerega mora zemljišča, na katerih bosta poleg obeh postaj stala še poslovna stolpnica in nakupovalno središče, pridobiti, a se je zapletlo zaradi spora med avtobusno postajo in Slovenskimi železnicami, ki si oboji lastijo eno izmed zemljišč. To sicer zdaj za milijon evrov prodaja SŽ, a se družba Emonika, piše Dnevnik, ni odločila za oddajo ponudbe. Še več - umaknili so vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, čeprav so jih na ministrstvu zgolj opozorili, da se rok za dopolnitev vloge izteka in da naj zaprosijo za podaljšanje, še piše časopis in dodaja, da gre za po neuradnih informacijah za prvi resnejši kazalnik, da se družba Trigranit, ki stoji za gradnjo, umika iz projekta. Direktor Emonike Csaba Toth tega ne komentira. Za projekt tudi evropska sredstva? Toda ljubljanski župan Zoran Janković trdi, da je družba v projekt že vložila toliko denarja, da se ne more več enostavno umakniti. Po podatkih, ki jih imamo, so do sedaj že vložili 30 milijonov evrov v skupno podjetje s Slovenskimi železnicami, je poudaril Janković. Ob tem je izpostavil, da v času krize morda ne bi bilo slabo, če bi se za projekt pridobila evropska sredstva, saj je del projekta tudi izgradnja infrastrukture. Izpostavil je tudi nujnost nadaljevanja projekta. Če ne bo novih projektov, kot je ta, tudi ne bo pomagala nobena varčevalna shema , je poudaril. Ljubljanski podžupan Janez Koželj je dodal, da je Mestna občina Ljubljana pomagala pri postavitvi projekta Emonika in kar dvakrat spremenila prostorske akte, da bi ugodila Trigranitu in olajšala pogoje za izvedo projekta. Občina stoji za tem projektom, je poudaril Koželj.
|
negative
|
7,866
|
Slovenija se že nekaj časa zadolžuje samo kratkoročno Država je na avkciji zakladnih menic zbrala dobrih 164,5 milijona evrov, kar je občutno pod razpisano vsoto 250 milijonov evrov - primerjava kaže, da je bila cena zadolževanja glede na zadnjo primerljivo avkcijo tokrat nekoliko višja. Država se sicer zaradi pritiska finančnih trgov že nekaj časa za svoje potrebe zadolžuje le kratkoročno v obliki zakladnih menic, pri čemer so na zadnjih dražbah dolžniške papirje kupili predvsem domači kupci. Do konca leta mora Slovenija po besedah ministra za finance Janeza Šušteršiča zbrati okoli 500 milijonov evrov, na dolarskem trgu pa načrtuje tudi izdajo državne obveznice v višini 1,5 milijarde dolarjev. Tretja izdaja menic Država je tako s tretjo izdajo dvanajstmesečnih menic, ki dospejo čez devet mesecev, danes zbrala 58,94 milijona evrov po obrestni meri 2,90 odstotka. Z drugo izdajo te menice je država julija letos zbrala 62,09 milijona evrov po nominalni obrestni meri tri odstotke, a takrat je bila zapadlost 11 mesecev. Še mesec dni pred tem pa je s prvo izdajo te menice zbrala 49,35 milijona evrov, zahtevana obrestna mera je bila 2,50 odstotka, zapadlost pa je bila takrat 12 mesecev. Tudi tri- in šestmesečne zakladne menice Slovenija je danes izdala tudi trimesečne in šestmesečne zakladne menice. S prvo izdajo trimesečne zakladne menice z zapadlostjo 13. decembra letos je zbrala 65,54 milijona evrov po obrestni meri 1,20 odstotka. Na zadnji podobni avkciji 12. junija je država zbrala 60,373 milijona evrov, zahtevana obrestna mera pa je bila 0,90 odstotka. S prvo izdajo šestmesečne zakladne menice, ki zapade 14. marca prihodnje leto, pa je država danes zbrala 40,076 milijona evrov, zahtevana obrestna mera pa je bila 2,99 odstotka. Država je 10. julija s petmesečnimi menicami, ki zapadejo 10. januarja 2013, zbrala 91,70 milijona evrov, zahtevana obrestna mera pa je bila 2,50 odstotka.
|
neutral
|
7,867
|
Ukrep, ki bo spreminjal več kot 20 zakonov, bodo podrobneje še predstavili Vlada je potrdila tretji sveženj ukrepov za spodbujanje gospodarstva, v katerem imata osrednjo vlogo reforma trga dela in pokojninska reforma. Podrobnosti o vsebini tretjega svežnja ukrepov za spodbujanje gospodarstva še niso znane, saj jih bo minister za gospodarstvo Radovan Žerjav javnosti predstavil jutri. Žerjav je povedal le, da sveženj vsebuje spremembe več kot 20 zakonov. S sprejetjem tretjega svežnja se je vlada obvezala, da bo potrebne ukrepe izpeljala do konca letošnjega novembra. V okviru tega bo uveljavljenih več kot 140 ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti, so sporočili z urada vlade za komuniciranje. Vlada je obravnavala tudi vrsto kadrovskih vprašanj. Med drugim je razrešila direktorico davčne uprave Mojco Šircelj, ki je julija podala prošnjo za razrešitev, in za vršilca dolžnosti imenovala Tomaža Peršeta. Za državnega sekretarja v kabinetu premierja je imenovala Toneta Kajzerja, Jožetu Dežmanu je podaljšala mandat vršilca dolžnosti direktorja arhiva Republike Slovenije, Miru Petku pa mandat vršilca dolžnosti generalnega direktorja direktorata za medije. Sestavni del svežnja sta pokojninska reforma in reforma trga dela. Obe reformi je javnosti že predstavil minister za delo Andrej Vizjak, v prihodnjih dneh pa bo potekalo usklajevanje s socialnimi partnerji. Minister za finance Janez Šušteršič je po seji vlade dejal, da je treba nehati razmišljati o tem, da ukrepi za spodbujanje gospodarstva pomenijo samodejno finančne spodbude. Po mnenju Šušteršiča sta veliko pomembnejši spreminjanje okolja, v katerem podjetje deluje, in pridobivanje zasebnih vlagateljev.
|
positive
|
7,868
|
Prejšnja prodaja je padla v vodo Nadzorni svet Pivovarne Laško je dal zeleno luč novi skupni prodaji delnic Mercatorja. Tudi tokrat bo konzorcij na ta način poskusil doseči čim višjo ceno. Predsednik nadzornega sveta pivovarne Vladimir Malenković je za STA pojasnil, da si je uprava pivovarne pri pogajanjih o sklenitvi sporazuma glede prodaje Mercatorja prizadevala čim bolj zaščititi interese pivovarne in drugih družb iz skupine Laško. K skupni prodaji 55,92 odstotka Mercatorja so tokrat pristopili Pivovarna Union, ki ima v lasti največ, 12,3 odstotka Mercatorja, Nova Ljubljanska banka, ki je lastnica 10,75 odstotka delnic, Pivovarna Laško, ki je 8,43-odstotna lastnica, Nova Kreditna banka Maribor, Gorenjska banka, Prvi faktor-Faktoring Beograd, Abanka, Radenska, Banka Koper, Hypo banka, NFD 1 delniški investicijski sklad, Banka Celje in NFD Holding. Dokler sporazum velja, delnic ne bodo prodajali sami Iz osnutka prodajne pogodbe je mogoče razbrati, da pogodbene stranke ocenjujejo, da bo prav s skupno prodajo mogoče doseči najvišjo prodajno ceno. Pogodbene stranke so tudi soglasne, da se prodajni postopek Mercatorja izvede ob sodelovanju finančnega svetovalca ING bank iz Londona. Pogodbene stranke so se tudi dogovorile, da v času veljavnosti sporazuma o prodaji Mercatorja ne bodo samostojno prodajale ali menjavale delnice Mercatorja. Če londonski ING, ki je vodil tudi zadnjo prodajo Mercatorja, v treh mesecih od dneva sklenitve mandatne pogodbe ne prejme nezavezujoče ponudbe potencialnega kupca, ki jo kot primerno potrdijo pogodbene stranke, pa sporazum o prodaji Mercatorja preneha veljati. Omenjene pogodbene stranke razen beograjskega Prvega faktorja so večinski delež v Mercatorju prodajale že lani in na začetku letošnjega leta, vendar je bila prodaja hrvaškemu Agrokorju, ki je za delnico Mercatorja ponujal 221 evrov, neuspešna.
|
neutral
|
7,869
|
Z zakonsko ustanovitvijo SDH-ja bo AUKN prenehal obstajati Predsednica uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Dagmar Komar bo na predlog finančnega ministrstva podaljšala vodenje agencije do imenovanja novega predsednika uprave oziroma najdlje do 29. septembra. Kot so sporočili z agencije, želijo s tem zagotoviti nemoteno zastopanje in predstavljanje. Komarjeva naj bi po odstopu z mesta predsednice uprave 5. julija agencijo vodila do imenovanja novega predsednika uprave, a ne dlje kot do 15. septembra. Ta rok so zdaj v dogovoru s finančnim ministrstvom tako podaljšali do 29. septembra. Vlada je ob odstopu Komarjeve zagotavljala, da bo v najkrajšem času v skladu s pooblastili DZ-ja predlagala imenovanje vršilca dolžnosti predsednika uprave AUKN-ja. Če bi bil pred koncem meseca sprejet zakon o Slovenskem državnem holdingu, imenovanje vršilca dolžnosti ne bi bilo potrebno, saj bo s sprejetjem zakona agencija prenehala delovati. Komarjeva je ob odstopu pojasnila, da glede na okoliščine, ki so nastale v zadnjem času, glede na spremembo zakonodaje, glede na dejstvo, da se pripravlja nov način upravljanja s kapitalskimi naložbami , šteje, da je njeno poslanstvo s tem končano.
|
neutral
|
7,870
|
Na njegova pleča bo padla sanacija največje banke Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke NLB je za predsednika uprave največje slovenske banke imenoval Janka Medjo, dozdajšnjega prvega nadzornika NLB-ja. Na čelu banke bo zamenjal Boža Jašoviča, ki je zaradi nesoglasij z državo kot največjim lastnikom glede prodaje Mercatorja s položaja odstopil že decembra lani. Janko Medja bo tako pet let vodil upravo banke, pri čemer bo funkcijo zasedel predvidoma 1. oktobra. Ob imenovanju Medje na mesto predsednika uprave je namestnik predsednika nadzornega sveta Stephan Wilcke dejal, da je Medja izjemen bančni strokovnjak in kot tak zelo kvalificiran za težavno nalogo, ki jo bo opravljal. Ob tem je Wilcke dodal, da nadzorni svet Medji popolnoma zaupa, kar navsezadnje potrjuje tudi to, da ga je nadzorni svet potrdil soglasno. Najprej želi povrniti ugled banki Medja je ob imenovanju dejal, da sta njegovi največji želji povrnitev ugleda in zaupanja v banko. Ob tem je dejal, da bo prva naloga nove uprave pripraviti banko do tega, da se začne ukvarjati s strankami in posli, saj se mora banka zavedati da je poslovanje s strankami razlog za njen obstoj . Nova uprava pa bo morala zavihati rokave tudi pri prestrukturiranju banke v smislu čiščenja bilanc ter prenove upravljanja. Še ena strateška prioriteta pa je skrb za kapitalsko ustreznost banke, pri čemer Medja računa na sodelovanje z lastniki. Zadovoljni tudi na ministrstvu Z imenovanjem Janka Medje na mesto predsednika uprave so zadovoljni tudi na ministrstvu za finance, saj mislijo, da gre za izjemno pozitiven signal tako za domačo kot za tujo finančno javnost. Ob tem pa na pričakujejo tudi, da bo nova uprava izkazala podporo vladnim dejavnostim za umik države iz NLB-ja. Vlada je namreč že napovedala, da bo po sanaciji slabih terjatev prodala več kot polovico svojega 59-odstotnega lastniškega deleža. Mladi manager lanskega leta Janko Medja je sicer od julija opravljal funkcijo predsednika nadzornega sveta NLB-ja, predtem pa je bil štiri leta član uprave Unicredit banke. Na Unicredit banki je Medja preživel večino svoje bančniške kariere, saj je bil med letoma 2004 in 2008 direktor divizije korporativnega bančništva. Sicer je štiridesetletni Medja prejel tudi več nagrad. Leta 2011 mu je združenje Manager podelilo priznanje mladi manager leta. Predtem je dobil tudi priznanje Banke Slovenije za svoje diplomsko delo Kakovost v bančništvu , s katerim je končal študij na ljubljanski ekonomski fakulteti. Leta 2005 je z odliko magistriral na Poslovni šoli Bled.
|
positive
|
7,871
|
Pod vprašaj postavljen slovenski gradualizem New York Times je zadnji v nizu tujih časopisov, ki se je razpisal o finančnih težave Slovenije in omenil, da bi bila lahko prva nekdanja socialistična država v EU-ju, ki bi potrebovala pomoč. Majhna, premožna in zahodno usmerjena Slovenija je bila z odprtimi rokami sprejeta v Evropsko unijo in pozneje še v območje evra, pet let pozneje pa tej alpski državi z dvema milijonoma ljudi preti sloves prve nekdanje socialistične države v EU-ju, ki bi lahko potrebovala pomoč, piše v petkovi izdaji ameriškega časopisa. Slovenski premier Janez Janša je prejšnji mesec opozoril, da bi ga dolžniške težave lahko sčasoma prisilile v prošnjo za evropsko pomoč. In njegova vlada je že obljubila jamstva v višini do štirih milijard evrov za pomoč bančnemu sektorju pri reševanju slabih nepremičninskih in komercialnih kreditov. Pogreznjena v recesijo, pritisnjena navzdol z ohromljenimi bankami in potolčena na trgu državnih obveznic je Slovenija s svojim padcem v nemilost zasejala dvom o ustreznosti ekonomske tranzicije, ki sta ji jo nekoč zavidali srednja in vzhodna Evropa, piše časopis. Ko je Jugoslavija leta 1991 razpadla, je na novo osamosvojena Slovenija ohranila večino svojih najboljših kart v domačih rokah, namesto da bi jih prodala tujcem, kot so to naredile nekatere druge države. To previdnost in odpor proti spremembam, ki bi jih lahko prinesli tujci - znan tudi kot slovenski gradualizem - se zdaj postavlja pod vprašaj. Nekateri se celo sprašujejo, ali ni država doživela škodo zaradi tako obetajočega starta. Tudi če Slovenija ni niti blizu dejanski prošnji za pomoč, mora biti njen položaj na radarju Evropske centralne banke, katere direktorji se bodo sestali 4. oktobra v Ljubljani. Tudi če so vladne potrebe po sposojanju denarja še vedno relativno majhne, bi skoki v donosnosti obveznic lahko Slovenijo izključili iz finančnih trgov, končuje New York Times.
|
negative
|
7,872
|
Množični protesti V Španiji in na Portugalskem potekajo množični protesti proti varčevalnim ukrepom tamkajšnjih vlad. V Madridu se je zbralo več deset tisoč ljudi, ki so se na Kolumbov trg pripeljali z vseh koncev države. K shodu pod geslom Hočejo nas uničiti. To moramo preprečiti! je pozvalo okoli 150 sindikalnih organizacij. Španski sindikati želijo doseči referendum o ukrepih, ki jih je predlagala španska konservativna vlada Mariana Rajoya. Po mnenju sindikatov so ukrepi v nasprotju s tistim, kar je Rajoy obljubljal pred lanskimi volitvami. Generalni sekretar sindikalne zveze CCOO Ignacio Fernandez Toxo je v govoru obtožil vlado, da skuša spodkopati državo blaginje. Vodja skrajno leve stranke IU Carlos Lara pa je protest označil za socialno nezaupnico vladni politiki Ne bomo dopustili, da bomo plačali račun za prevare bank. Proti Coelhovi vladi Po drugi strani se na Portugalskem s protesti krepijo tudi politični pritiski na vlado Pedra Passosa Coelha, ki mu opozicijski socialisti grozijo z vložitvijo nezaupnice. Glavna portugalska opozicijska Socialistična stranka je odrekla podporo varčevalnim ukrepom desnosredinske Coelhove vlade in jih označila za nemoralne . Socialisti so napovedali glasovanje proti predlogu proračuna za prihodnje leto in vložitev nezaupnice proti Coelhu. Protesti proti varčevalnim ukrepom so na Portugalskem izbruhnili že v petek, za danes pa je udeležbo v skupno 25 mestih v državi potrdilo okoli 47.000 tisoč ljudi. Toda portugalska vlada namerava vztrajati in napoveduje sprejetje ukrepov tudi brez podpore opozicije. Namerava povečati davke na plače in kapitalske dobičke, znižati pokojnine in odprodati več državnega premoženja ter tudi povišati socialne prispevke delavcev, ob tem pa znižati prispevke delodajalcev.
|
negative
|
7,873
|
Plače v javnem sektorju dol, v zasebnem gor Povprečna mesečna bruto plača za julij 2012 je znašala 1.498,05 evra oziroma za 0,1 odstotka manj kot v istem času lani, od letošnje junijske plače pa je nižja za 0,2 odstotka. Povprečna neto plača za julij 2012 je znašala 976,81 evra, ki je bila prav tako 0,2 odstotka nižja kot plača za letošnji junij. Statistični urad Slovenije je objavil tudi podatek, da se je realno povprečna mesečna bruto plača za julij 2012 glede na junij 2012 zvišala za 0,8 odstotka, a je bila glede na lanski julij realno nižja za 2,4 odstotka. Za 0,8 odstotka se je glede na mesec prej realno zvišala tudi povprečna mesečna neto plača za julij 2012. Povprečna plača se je najbolj znižala v rudarstvu, in sicer za 7,2 odstotka. Sledijo dejavnosti oskrba z električno energijo, plinom in paro, ker so bile plače nižje za 5,7 odstotka, in izobraževanje, kjer je zaznan upad za 2,9 odstotka. Plače so porasle v dejavnosti oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki ter saniranje okolja, in sicer za 2,5 odstotka, predelovalnih dejavnosti za 1,1 odstotka, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih pa za 0,9 odstotka. Plače v javnem sektorju dol, v zasebnem gor - razlika še vedno precejšnja Pri pravnih osebah javnega sektorja je bila julijska plača nižja od junijske za 1,3 odstotka in je znašala 1.725,75. Pri pravnih osebah zasebnega sektorja pa je bila julijska plača od junijske višja, in sicer za 0,5 odstotka. Znašala je 1.373,47.
|
neutral
|
7,874
|
Drugi dan zapored visoka rast na Ljubljanski borzi Mario Draghi je na deviznem trgu preplašil špekulante, ki so stavili na propad evra. Od konca julija se je evro okrepil v primerjavi z vsemi pomembnejšimi valutami. Odkar je 26. julija predsednik Evropske centralne banke izjavil, da bo naredil vse za preživetje evra, je ta začel naraščati. V petek je v primerjavi z dolarjem pri 1,3169 dolarja dosegel štirimesečni vrh, medtem ko je v primerjavi s preostalimi devetimi vodilnimi valutami vključno z jenom in funtom samo v zadnjem mesecu v povprečju pridobil 3,6 odstotka. Tudi švicarski frank je popustil Oddahnili so si tudi Švicarji. Potem ko je morala tamkajšnja centralna banka z milijardami braniti tečaj 1,20 franka za evro, je frank zdaj po naravni poti začel izgubljati. Trenutno je treba za evro plačati 1,2167 franka. Skratka, Draghi je najprej z namigi in nato 6. septembra z dejansko napovedjo, da bo Evropska centralna banka pod določenimi pogoji začela odkupovati obveznice ranljivih držav, postavil nova pravila igre in pregnal špekulante, ki so stavili svoj denar na bridek konec evra. Po podatkih spletne strani Intrade.com je verjetnost, da bo evropska monetarna unija do konca leta 2013 razpadla, z več kot 60 zdrsnila na 50 odstotkov. Rekorden italijanski presežek od uvedbe evra Zelo pomembno je, da se tvegane države lažje zadolžujejo. Donosnost desetletne italijanske državne obveznice se je prvič po skoraj pol leta znižala pod pet odstotkov, zdi pa se, da se tudi sicer italijansko gospodarstvo počasi pobira. Julija je znašal trgovinski presežek 4,49 milijarde evrov, kar je dvakrat več od pričakovanj analitikov in največ od julija 1998. Junija je presežek dosegel 2,516 milijarde. Izvoz je v primerjavi z istim mesecem lani poskočil za 4,3 odstotka, uvoz pa je za prav toliko padel. Povpraševanje po izdelkih z oznako Made in Italy se je povečalo zlasti zunaj Evropske unije ta trg predstavlja 44 odstotkov celotnega italijanske izvoza, in sicer za skoraj deset odstotkov. Po visoki rasti danes umiritev Na razvitih delniških trgih se je nov teden začel previdno, kar je po silni avgustovski in septembrski rasti razumljivo. Delniški indeksi na zahodu so dosegli tudi večletni vrh, potem ko sta najprej Evropska centralna banka in prejšnji teden še ameriška centralna banka z najavo svežih spodbujevalnih ukrepov presegli pričakovanja vlagateljev. Zdaj bo zanimivo spremljati, kako se bodo odzvali tisti, ki si niso upali pogumneje kupovati delnic. V tednu med 5. in 12. septembrom je bilo v evropske vzajemne sklade največ prilivov po začetku maja, kar je znak, da se tudi številni mali vlagatelji vračajo na trg. Vprašanje je le, ali ni že prepozno, saj so šli trgi po juliju morda celo prehitro navzgor. Tečaji delnic na Lj. borzi 17. september LUKA KOPER +4,10 % 8,12 EUR NOVA KBM +4,42 % 1,18 TELEKOM +3,23 % 67,10 PETROL +2,15 % 190,00 MERCATOR +1,74 % 114,00 ZAV. TRIGLAV +1,61 % 12,65 KRKA +0,56 % 47,00 GORENJE +0,48 %4,20 SBI TOP v kratkem času pridobil deset odstotkov Na Ljubljanski borzi je zadnje čase vendarle opaziti optimizem. Potem ko se je indeks SBI TOP konec avgusta komaj obdržal nad 500 točkami, se je danes njegova vrednost med trgovanjem povzpela nad 550 točk, na koncu pa je znašala 546 točk. Vse delnice v prvi kotaciji so se podražile, povečuje pa se tudi promet. Tokrat ga je bilo s Triglavovimi delnicami kar za 1,756 milijona evrov drugi najvišji promet, odkar so te delnice pred štirimi leti začele kotirati na borzi, s Krkinimi za več kot 700 tisoč, s Telekomovimi pa za 240 tisoč. Tečaj Telekoma se je povzpel za dobre tri odstotke najvišji posel je bil sklenjen pri 68,95 evra, še večja rast pa je uspela delnicam Nove KBM. Krka, ki jo v zadnjem obdobju kupujejo tudi tuji vlagatelji, se je zavihtela do 48,20 evra.
|
neutral
|
7,875
|
Za malenkost se bo pocenil le 100-oktanski bencin Cene naftnih derivatov se v torek ne bodo spremenile. Za 0,001 evra se bo pocenil le 100-oktanski bencin. Za liter 95-oktanskega bencina bo tako še vedno treba odšteti 1,576 evra, pri litru 100-oktanskega motornega bencina pa boste torej prihranili 0,001 evra, saj boste zanj odšteli 1,597 evra. Cena dizelskega goriva torej ostaja nespremenjena pri 1,444 evra na liter, za liter kurilnega olja je treba odšteti 1,076 evra, za liter avtoplina pa 0,838 evra.95-oktanski bencin98-/100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 28. december 20101,2631,2791,2330,808 28. december 20111,3421,3561,2770,945 30. april 20121,4881,5061,3371,021 15. maj 20121,4351,4621,3201,003 29. maj 20121,4271,4521,3090,991 11. junij 20121,4141,4391,2960,979 27. junij 20121,3741,3961,2670,947 9. julij 20121,4331,4501,3200,957 24. julij 20121,4821,51,3821,008 6. avgust 20121,5071,5251,3871,021 21. avgust 20121,5621,5781,4291,059 4. september 20121,5761,598 1,4441,076 18. september 20121,5761,5971,4441,076
|
neutral
|
7,876
|
Na lestvici ekonomske svobode je Slovenija v letu 2010 nazadovala za 29 mest Slovenija se je po raziskavi o ekonomski svobodi, ki jo opravlja kanadski inštitut Fraser, uvrstila na 92. mesto med 144 državami, kar je najnižje od vseh članic EU-ja. Raziskava za meritev ekonomske svobode upošteva 42 različnih kazalnikov, pri čemer podatke pridobiva iz državnih statistik. Ti v nekaterih državah prihajajo z večletno zamudo, zato so v letos objavljeni raziskavi zajeti podatki za leto 2010. V tem letu se je Slovenija med 144 državami po ekonomski svobodi uvrstila na 93. mesto in tako glede na leto 2009 nazadovala za 29 mest. Celotno poročilo raziskave si lahko preberete na tej povezavi Problematična togost trga dela Med posameznimi sklopi kazalnikov se je Slovenija najslabše odrezala pri kazalnikih, ki merijo vključenost države v delovanje trga. Po teh je Slovenija pristala na 134. mestu, tako da je za seboj pustila le deset držav. Ti kazalniki sicer merijo dejavnosti države, kot so, denimo, državno spodbujanje porabe in višina pragov pri obdavčitvah. S tem na inštitutu merijo, ali se država bolj zanaša na politične odločitve pri učinkih na prosti trg. Razmeroma nizko uvrstitev je Slovenija dosegala tudi pri kazalnikih, ki merijo vpliv predpisov na trg. Pri tem so na nizko uvrstitev Slovenije vplivali predvsem predpisi, ki urejajo trg dela. Na področju trga dela raziskava višjo oceno daje državam, ki plače in pogoje zaposlovanja prepuščajo trgu. Slabo oceno je Slovenija prejela tudi za predpise, ki urejajo trg posojil. Tu raziskava višje oceni države, ki imajo banke v zasebni lasti, in ne posegajo v obrestne mere. Najmanj zadržkov pri mednarodnem trgovanju Najvišjo uvrstitev med posameznimi kazalniki je Slovenija dosegla na področju svobode pri mednarodnem trgovanju, kjer raziskava Slovenijo uvršča na 44. mesto. Ti kazalniki vključujejo dejavnike, ki zavirajo mednarodno trgovanje, kot so carinske takse, administrativni postopki, državni nadzor nad menjalnimi tečaji in podobno. Največ ekonomske svobode v Hongkongu Slovenska ocena v raziskavi inštituta Fraser je prvič zadnjem desetletju padla in je dosegla podobno raven kot leta 2000. Prvo mesto na letošnji lestvici ekonomske svobode je pripadlo Hongkongu. Drugo mesto je zasedel Singapur, tretje pa Nova Zelandija. Prva med evropskimi državami po oceni ekonomske svobode je Švica, ki je na skupnem četrtem mestu, od držav EU-ja pa je najvišjo oceno ekonomske svobode prejela Finska, ki je bila deveta. Merjenje ekonomske svobode pri inštitutu Fraser opravljajo vsako leto že od leta 1996. V teh letih so, kot navajajo v poročilu, številne študije pokazale, da imajo države, ki v raziskavi dosegajo višje ocene na področju ekonomske svobode, posledično tudi višje deleže naložb, višjo gospodarsko rast in višji delež prihodkov. Inštitut financirala tudi naftna milijarderja Kljub temu pa je bil inštitut Fraser večkrat tudi tarča kritik, ki so mu očitali pristranskost v smeri libertarizma in naklonjenost konzervativnim političnim strankam. Letos aprila je tako časopis Vancouver Observer poročal, da sta inštitut, čeprav se oglašuje kot neodvisen, v zadnjih letih sofinancirala tudi brata Koch. Znana ameriška naftna milijarderja naj bi inštitutu tako v zadnjih letih namenila več kot pol milijona ameriških dolarjev, kar je pod vprašaj postavilo verodostojnost inštituta, saj sta brata Koch v preteklosti financirala tudi politične kampanje ameriških republikancev.
|
negative
|
7,877
|
Leta 2013 bo brezposelnih 120.000 ljudi, napoveduje Vasle Umar je še bolj znižal napoved o obsegu BDP-ja - ta se bo letos skrčil kar za dva odstotka. Janez Posedi opozarja vlada napovedi potrebuje le za pritisk pri pogajanjih. Urad za makroekonomske analize in razvoj je namesto spomladi napovedanega 0,9-odstotnega krčenja gospodarske dejavnosti za letošnje leto napovedal hujši padec - za dva odstotka. Prihodnje leto se bo BDP znižal še za 1,4 odstotka, leto pozneje pa bi že lahko imeli skromno gospodarsko rast, je še dejal direktor Umarja Boštjan Vasle. Obseg investicij se bo skrčil za kar devet odstotkov K padcu obsega BDP-ja bodo precej prispevali dejavniki domačega okolja, pozitivno pa bo k rasti še naprej prispeval izvoz, je povedal Vasle. Po skromnih rasteh v preteklih letih se bo obseg zasebne potrošnje letos znižal prvič od izbruha krize, zaradi javnofinančne konsolidacije se bo vnovič zmanjšala tudi državna potrošnja, medtem ko se bo obseg investicij skrčil že četrto leto zapored - padec bo kar devetodstoten. Rast izvoza, ki je lani znašala sedem odstotkov, bo letos izredno skromna 0,1 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se okrepila na 1,9 odstotka, a bo odvisna od razmer na mednarodnih trgih. Ključen za to bo dostop do virov financiranja za podjetja, je opozoril Vasle. Leta 2013 bo brezposelnih 120.000 ljudi Take poslabšane razmere bodo spremljale tudi razmere na trgu dela. Zaposlenost se bo letos znižala za 1,4 odstotka, prihodnje leto še bolj. V povprečju bo v letu 2013 v Sloveniji 120.000 brezposelnih, napoveduje Umar. Inflacija Umarja ne skrbi, niti v Sloveniji niti v celotnem evrskem območju. V zadnjem času se letna rast cen giblje okoli 1,5 odstotka, ob koncu leta pa je zaradi vpliva cen energentov ter hrane pričakovati nekaj višjo številko. Ob koncu leta 2012 je tako pričakovati 3,3-odstotno inflacijo, prihodnje leto pa se bo rast umirila. Šušteršič Če bodo ukrepi učinkoviti, napovedi morda gor Minister za finance Janez Šušteršič je sicer že v četrtek po seji vlade dejal, da je popravljena napoved Umarja jesensko obarvana . Mislimo, da je ocena realna, da odslikuje razmere in pričakovanja, ki so zdaj v slovenskem gospodarstvu, tudi kar zadeva mednarodno okolje za prihodnje leto, je napoved komentiral danes in dodal Seveda pa mislimo, da če bodo vsi ti ukrepi, ki smo jih napovedali, tudi izvedeni, dali rezultate, dejansko prihodnje leto lahko pričakujemo tudi kakšen popravek napovedi navzgor, ne le navzdol. Predsednik Konfederacije sindikatov Pergam Slovenije Janez Posedi pa je prepričan, da je Umarjevo delo tudi to, da skrbi, da je materialni položaj države prikazan čim slabše. Žal smo v trenutku, ko to pomeni dvorezen meč. Torej nekdo bo videl, da nam gre slabše, kot smo načrtovali, v resnici pa vlada tovrstna izhodišča rabi zgolj za pogajanja in pritiske na socialne partnerje, je ob robu pogajanj o predlogu reforme trga dela dejal Posedi.
|
negative
|
7,878
|
Končno poročilo delegacije IMF-a bodo javnosti posredovali čez dva tedna Vnos fiskalnega pravila v ustavo, sanacija bank in pridobivanje naložbenega kapitala so tri stvari, ki so jih v pogovoru s parlamentarnim odborom izpostavili člani delegacije Mednarodnega denarnega sklada IMF. Predstavniki delegacije IMF-a so se v okviru rednega obiska v Sloveniji za zaprtimi vrati sešli s člani parlamentarnega odbora za finance in monetarno politiko, ki ga vodi poslanec SDS-a Andrej Šircelj. Ta je sestanek označil kot zelo konstruktiven. Izmenjali smo mnenja glede rešitev, ki bodo pomenile izhod iz krize, je po sestanku dejal Šircelj in dodal, da so se predstavniki IMF-a strinjali s temeljnimi ukrepi za izhod iz krize. Sem spadajo vpis fiskalnega pravila v ustavo, sanacija bančnega sistema, konsolidacija javnih financ in pridobivanje kapitala za vlaganja v Sloveniji. Vodja delegacije IMF-a Antonio Spilimbergo po sestanku ni želel dajati izjav. Delegacija IMF-a bo sicer končno poročilo o Sloveniji podala po koncu obiska. Poročilo pa naj bi bilo javnosti dostopno čez približno dva tedna.
|
positive
|
7,879
|
Brezposelnost bolj narašča v območju evra Število brezposelnih v EU-ju še naprej narašča, napovedi za prihodnje mesece pa ostajajo slabe. V EU-ju je zdaj že rekordnih 25 milijonov brezposelnih. Analiza trga dela za julij potrjuje, da brezposelnost močneje narašča v območju evra kot v celotnem EU-ju in da se razlike med državami članicami še naprej povečujejo, je objavo podatkov pospremila Evropska komisija. Največji razkorak je med Avstrijo, ki beleži 4,5-odstotno stopnjo brezposelnosti, in Španijo, ki ima 25,1-odstotno brezposelnost. Gre za največjo razliko v stopnjah brezposelnosti, ki je bila v zadnjem desetletju izmerjena med dvema državama članicama. Raziskava med potrošniki je poleg tega pokazala, da se je v večini držav članic zaskrbljenost glede brezposelnosti izrazito povečala.
|
negative
|
7,880
|
Za rešitev iz težkega finančnega položaja bi potrebovali 2,5 milijona evrov Žirovska Alpina zaradi pomanjkanja sredstev za nakup materialov zamuja z dobavo naročil, za rešilnih 2,5 milijona evrov kredita se pogajajo z banko. Direktor podjetja Matjaž Delopst, ki je to funkcijo prevzel avgusta, je povedal, da se v Alpini dnevno ukvarjajo s težkim finančnim položajem. Vodstvo podjetja se tako dnevno dogovarja z dobavitelji za odloge plačil na eni in s kupci, da jim pomagajo s predhodnimi plačili, na drugi strani. Temu bi se po navedbah Delopsta lahko izognili z 2,5 milijona evrov svežega kredita, vendar so se pogajanja z banko zavlekla. Delno tudi zaradi tega, ker ima Alpina težave že z odplačevanjem sedanjih posojil. Delopst pri tem stavi na odkritost in zaupanje V preteklosti so bile morda nekatere stvari zamolčane, danes pa podjetje potrebuje novo priložnost. Delopst zato opozarja, da morajo banke in lastniki s skupnimi močmi najti rešitev v najkrajšem mogočem času. Obenem pa si tudi želi, da bi v Alpino, dokler je blagovna znamka v športnem vrhu, vstopil tudi strateški partner, najraje iz Skandinavije, Zahodne Evrope ali Severne Amerike, ki so glavni trgi za Alpinino obutev. Alpina ima po mnenju Delopsta še vedno prostor pod soncem, saj je pred kratkim predstavljal novo kolekcijo čevljev za tek na smučeh in prejel dober odziv največjih odjemalcev iz Skandinavije. Težava pa je, da Alpina ne more doseči višjih cen, zato bo nujno treba najti ravnovesje med prihodki in odhodki, da bodo lahko namenili še sredstva za razvoj, sklene Delopst.
|
neutral
|
7,881
|
Spektakularna rast turškega gospodarstva po gospodarski krizi V Turčiji je stopnja brezposelnosti med majem in julijem upadla na osem odstotkov, kar je najmanj v več kot desetih letih. Število brezposelnih se je znižalo za 311.000 na 2,226 milijona. Po podatkih turškega statističnega urada je v enakem obdobju lani stopnja brezposelnosti v Turčiji znašala 9,2 odstotka. Od takrat se je število zaposlenih povečalo s 24,901 na 25,577 milijona. Turško gospodarstvo je po svetovni gospodarski krizi spektakularno okrevalo. Leta 2010 je imelo 8,9-odstotno rast, leta 2011 pa 8,5-odstotno.
|
positive
|
7,882
|
Bogomir Kos v bančništvu od leta 1975 Predstavil se je novi prvi mož Probanke Bogomir Kos, ki je zagotovil, da Probanka nima nič večjih težav od drugih bank in tako ne odstopa od slovenskega bančnega sektorja. Razglabljati o velikih strategijah je brezplodno. Osnovna strategija, ki jo moramo poiskati, pa je, kako preživeti v tem okolju. Naša hiša ima popolnoma enake težave, kot jih ima povprečje sektorja, in čisto nič večjih. V tako razburkanem morju ladjico, kot smo mi, bistveno bolj vrti kot 300 metrov dolg tanker, ob tem pa je res, da mi našo ladjico bistveno hitreje obrnemo v pravo smer, je razložil Kos, ki je bil zadnja leta svetovalec uprave te mariborske banke. Krmilo Probanke je Kos prevzel po petkovem odhodu predsednice Romane Pajenk in članice njene uprave Milane Lah. Pajenkova, ki je Probanko vodila od njene ustanovitve leta 1991, je ob prenehanju mandata dejala, da je banko vodila z občutkom za varčevalce in gospodarstvo. Kdo je Bogomir Kos? Novi predsednik uprave Bogomir Kos, ki je v Probanki od leta 2006, mora pridobiti še ustrezno dovoljenje Banke Slovenije. Svojo kariero v bančništvu je začel leta 1975 v Ljubljanski banki kot direktor plansko-analitskega sektorja. Leta 1989 je postal viceguverner Narodne banke Slovenije oz. Banke Slovenije, med letoma 1993 in 1995 je bil tudi namestnik guvernerja. Leta 1992 je Kos postal predsednik strokovnega sveta Agencije za sanacije bank in hranilnic, leta 1995 pa namestnik direktorja Združenja bank Slovenije, kar je bil do leta 1997, ko je postal član uprave Abanke. Iz Abanke je odšel leta 2005 in opravljal naloge svetovalca direktorja KDD-ja do oktobra 2006, ko se je zaposlil v Probanki. Najprej je bil direktor direkcije za upravljanje tveganj, kontroling in poročanje, nazadnje pa kot svetovalec uprave. Kos vidi več mogočih rešitev Rešitev za prihodnost banke je po njegovih besedah več - na prvem mestu je dokapitalizacija, ki se lahko zgodi s pomočjo sedanjih lastnikov, a imajo tudi ti svoje interese. Kolikšna bi dokapitalizacija morala biti, sicer ni povedal, je pa trdno prepričan, da banka ob določenih izpolnjenih predpostavkah lahko živi samostojno naprej. Ena izmed mogočih rešitev je tudi iskanje strateškega partnerja, a to se po njegovem mnenju ne more zgoditi čez noč, saj takšnih vlagateljev po njegovih besedah ni na pretek. O morebitnih imenih strateškega partnerja Kos ni govoril, je pa dejal, da obstajajo možnosti vlagatelja iz finančnega sektorja, a v Sloveniji so mogoči verjetno le dva ali trije, obstajajo pa tudi možnosti iz realnega sektorja - pri slednjih ne izključuje niti možnosti, da bi stisnili zobe stari lastniki, čeprav povsem razume razmere, v katerih so tudi sami trenutno. Tretja možnost pa je, da pride v lastništvo nekdo povsem tretji. Na pomoč države ne računa Banka Slovenije od Probanke ukrepanje pričakuje že do konca tega leta, vendar pa Kos meni, da to ni izvedljivo Računam na to, da se nam bo uspelo z regulatorjem dogovoriti za neki rok, ki bo daljše narave, da pridemo v neki normalen položaj. To pa ne pomeni, da se ne bo istočasno dogajalo iskanje strateškega partnerja in še kaj drugega, je dejal novi predsednik uprave Probanke, ki na pomoč države ne računa. Kos in član uprave Probanke Vito Verstovšek sta dodala, da bodo tudi znotraj banke same iskali rezerve in zniževali stroške, vendar pa samo s temi procesi družbi ne morejo prav veliko pomagati. Napovedala sta tudi določene kadrovske spremembe v banki, o morebitnih tožbah zoper dosedanjo vodilno garnituro pa ne želita razmišljati, dokler ne bo komur koli dokazana kakšna nepravilnost.
|
neutral
|
7,883
|
Leto naj bi kljub temu končali na zeleni veji Ameriški avtomobilski velikan Ford je napovedal, da bo zaradi zmanjšanega povpraševanja v Evropi odpustil več sto ljudi. Izguba v njegovih evropskih tovarnah bi lahko letos znašala kar 790 milijonov evrov, ni pa še znano, koliko ljudi bo ostalo na cesti. Med drugim imajo svoje obrate v Veliki Britaniji, Španiji, Nemčiji in Belgiji. Ko pogledate BDP-je evropskih držav, je jasno, da so skoraj vse države v recesiji, in nič ne kaže, da se bo stanje kaj kmalu izboljšalo. Seveda pozdravljamo prizadevanja voditeljev, da okrepijo fiskalno politiko, a imeli bodo še veliko dela, je dejal izvršni direktor podjetja Alan Mulally. V številkah prodaja Fordovih modelov je v prvi polovici leta 2012 v Evropi padla za 10 odstotkov, na najnižjo raven v zadnjih 17 letih. Ni pomagalo niti, da je podjetje evropskim kupcem predstavilo prenovljene modele fiesta, mondeo in kuga. V Evropi slabo, drugod dobro Na drugih koncih sveta pa gre Fordu še naprej dobro, tako da bodo s pozitivnimi rezultati pokrili tudi evropsko izgubo. Po napovedih naj bi leto končali z dobičkom, Mulally pa je zaradi krize v Evropi že napovedal, da bodo dolgoročno prisotnost v Evropi zmanjšali, proizvodnjo pa preselili drugam. Avtomobilska industrija v Evropi ima sicer težave že nekaj let, zato se tudi ameriški proizvajalci na stari celini večinoma spopadajo z izgubo. General Motors je zato že leta 2009 sprejel odločitev o umiku iz Evrope in zato prodal večinski delež v Oplu, a ko se je finančni položaj v podjetju znova okrepila, so si premislili in ostali.
|
negative
|
7,884
|
Priložnost za prvo unovčevanje dobičkov na Ljubljanski borzi Indeks SBI TOP se je zvišal za več kot dva odstotka in se prvič po maju zavihtel nad 580 točk, spet pa so občutno porasle Petrolove in Telekomove delnice. Še naprej se zvišujejo tečaji podjetij, ki jih namerava država prodati. Cena Petrola je poskočila za šest odstotkov in dosegla 208,50 evra, največ po lanskem avgustu. Telekom je prebil mejo 80 evrov, toda po 12. uri so se posli sklepali pri 75 evrih, zadnji posel pa je bil sklenjen pri 79 evrih. Cena Telekoma je ta teden poskočila za več kot 20 odstotkov. Z Zavarovalnico Triglav so se najvišji posli sklepali pri 14 evrih. Najprometnejša Krka 611 tisoč evrov prometa se je še bolj približala meji 50 evrov. Najvišji posel dneva je bil sklenjen pri 49,80 evra. Indeks SBI TOP 582 točk je pridobil 2,16 odstotka. Tečaji delnic na Lj. borzi 27. september PETROL +4,83 % 206,00 EUR TELEKOM +3,95 % 79,00 GORENJE +3,55 % 4,349 LUKA KOPER +2,56 % 8,10 ZAV. TRIGLAV +1,58 % 13,50 KRKA +0,51 % 49,75 MERCATOR +0,18 % 111,25 NOVA KBM -0,75 %1,19 Šanghaj v zadnjih petih letih izgubil 65 odstotkov Kaže, da se bo slovenski kapitalski trg vendarle povzpel nad točko, na kateri je bil ob vstopu v leto 2012, ko je bil indeks SBI TOP vreden 590 točk. Vodilne borze na svetu so letos v precejšnjem plusu zlasti Frankfurt, ki je 25 odstotkov višje, izjema sta le Šanghaj in Madrid. Osrednji kitajski delniški indeks se je v zadnjih petih letih znižal kar za 65 odstotkov, od tega skoraj pet odstotkov letos. Nič ne pomaga, če je kitajska gospodarska rast med 7 in 8 odstotki, težava je zlasti v tem, da so se dobički kitajskih korporacij občutno znižali, poleg tega pa podjetja ne izplačujejo visokih dividend. Kaže, da bo 3. četrtletje v Evropi negativno Podjetniško zaupanje v območju evra je po meritvah Evropske komisije septembra padlo na minus 1,34 točke najnižje po oktobru 2009, potem ko je bil avgusta pri minus 1,18 točke. To nakazuje, da se Evropa niti v tretjem letošnjem četrtletju ne bo izognila recesiji. Vodilne evropske borze so se vseeno pobrale po močnih padcih osrednji indeks v Parizu se je v sredo znižal za 2,8 %, v Frankfurtu za 2 %, ki so bili posledica strahu, da Fedov 3. krog kvantitativnega sproščanja ne bo prinesel želenih rezultatov. Italija se je ugodno zadolžila Za olajšanje so najprej poskrbele špekulacije, da bo kitajska centralna banka še ta teden sprejela spodbujevalne ukrepe, nato pa še uspešna dražba italijanskih obveznic. Vlada v Rimu se je lahko z izdajo pet- in desetletnih obveznic v skupni vrednosti 6,65 milijarde evrov zadolžila najugodneje po lanskem maju. Zahtevana donosnot za obveznice, ki zapadeju 1. junija 2017, je znašala 4,09 odstotka, medtem ko je pri desetletni obveznici znašala 5,24 odstotka. Na zadnji dražbi je bila 5,82 odstotka. Donos španskih obveznic spet nad 6 % Krizno žarišče številka ena je tako še naprej Španija, kar se odraža tudi na zahtevani donosnosti desetletnih obveznic, ki je spet nad šestimi odstotki, potem ko je Katalonija predlagala predčasne volitve. Vrednost evra se je po včerajšnjem padcu na dvotedensko dno malce popravila in znaša 1,286 dolarja. Dodajmo, da se Nemčiji v sredo presenetljivo ni uspelo zadolžiti za načrtovanih pet milijard evrov, ampak le za 3,2 milijarde evrov. Kupci so očitno nezadovoljni z nizko ponujeno obrestno mero, ki je pri desetletnih obveznicah znašala vsega 1,52 odstotka. Finančne krivulje na Valu 202 Ob svežih novicah o ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga vlagatelji na Ljubljanski borzi očitno verjamejo, da se bodo zgodili pozitivni premiki v kontekstu privatizacije podjetij, rast pa podžigajo tudi tuji vlagatelji. Cena lahke nafte pod 90 dolarji V ZDA je bilo trgovanje v sredo spet negativno, Širši indeks S & P 500 se je znižal za 0,57 odstotka in je že petič zapored dan končal v rdečem območju. Cena ameriške lahke nafte je prvič po začetku avgusta zdrsnila pod 90 dolarjev, potem ko je bila pred manj kot dvema tednoma pri stotih dolarjih. Naftni trg sporoča, da je svetovno gospodarstvo še šibkejše, kot si predstavljajo ljudje, je komentiral eden izmed analitikov. Danes si je lahka nafta opomogla in krenila proti 91 dolarjem, medtem ko je bilo treba ob 13. uri za brent plačati 111 dolarjev.
|
positive
|
7,885
|
Tudi slovenska vlada načrtuje privatizacijo bank Hrvaška vlada pravi, da zaradi primanjkljaja nima druge izbire, kot da proda deleža v še zadnjih dveh državnih podjetij v finančnem sektorju, Hrvaški poštni banki HPB in zavarovalnici Croatia osiguranje CO. Hrvaški mediji so ugibali, da bi lahko prodaja omenjenih družb državi prinesla skupaj približno 400 milijonov evrov, vendar, kot je poročal Večernji list, je to morda račun brez krčmarja. Vlada namerava izvesti dokapitalizacijo zadnje banke z večinskim državnim deležem, ki znaša 51,46 odstotkov, nato pa še njeno prodajo. Podobne načrte ima z zavarovalnico Croatia osiguranje. Temu nasprotuje opozicijska Hrvaška demokratična skupnost HDZ, čeprav je, kot piše ljubljanski Dnevnik, privatizacija največjega dela bančnega sektorja na Hrvaškem potekala v 90. letih ravno v času vladavine te stranke. Za nekdanjo predsednico vlade Jadranko Kosor je prodaja slaba poteza. Kosorjeva meni, da je enako napako napravila že vlada Ivice Račana s prodajo Ine. Če bo šlo res po tej poti, bo to samo nadaljevanje politike 2000-2003, ko se je prodalo vse, kar se je dalo , je dejala Kosorjeva in za razprodajo državnega premoženja obtožila tekmico, Socialdemokratsko stranko SDP. V načrtu za HPB je dokapitalizacija, saj banka potrebuje dobrih 140 milijonov evrov dodatnega kapitala. Pokojninski skladi so tako kot Evropska banka za obnovo in razvoj že pokazali zanimanje za vstop v lastniško strukturo banke, a država bo morala prej ukiniti omejitev, po kateri ti skladi ne morejo imeti več kot 10 odstotkov deleža posameznega podjetja. Milijoni za svetovalce A proces bo počasen. Najprej je treba najeti svetovalce. Hrvaško ministrstvo za finance je že junija objavilo razpis za storitve svetovalcev za privatizacijo in dokapitalizacijo HPB-ja, a ga nato razveljavilo. 19. septembra je ministrstvo razpis ponovilo. Osnovne naloge svetovalcev bodo raziskati potrebo po povečanju kapitala glede na zdajšnje stanje in predviden razvoj v prihodnjih treh letih, oceniti skupno vrednost banke in državnega deleža v njej, svetovati ministrstvu za finance pri privatizaciji in raziskati trg. Podobne naloge bo imel svetovalec tudi pri zavarovalnici CO. Hrvaški mediji poročajo, da naj bi svetovalne usluge samo za banko državo stale več kot 1,3 milijona evrov. Hrvaški finančni minister Slavko Linić je Croatia osiguranje že želel prodati, in sicer leta 2001, a se takrat ni odločil za prodajo slovenski zavarovalnici Triglav za 105 milijonov evrov, nemška zavarovalnica Allianz pa ni želela ponuditi več kot 56 milijonov. Podobnosti s Slovenijo Razlog za prodajo HPB-ja je tudi v tem, da strateško vprašanje kapitala banke ni bilo rešeno niti po dokapitalizacijah, ki so se že izvedle. Vlada odločitev o prodaji HPB-ja utemeljuje tudi s tem, da banka samostojno ne more najti kakovostnega izhoda iz trenutne faze stabilizacije in konsolidacije. Podobne ideje, pa tudi razloge, ima tudi slovenska vlada. Finančni minister Janez Šušteršič je že dejal, da bi bilo treba največjo slovensko banko NLB privatizirati. Medtem želi koalicija čim prej sprejeti zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Kot smo poročali, je DZ brez glasov opozicije sprejel dopolnila poslancev koalicije, vložena k predlogu zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Zakon predvideva ustanovitev t. i. slabe banke oziroma prenos slabih terjatev bank na posebno družbo. Z zakonom se bo te terjatve bankam odvzelo v zameno za obveznice s poroštvom države.
|
neutral
|
7,886
|
Vodja trženja pri družbi Transferwise Britanska prestolnica kot svetovna finančna, medijska ali umetniška metropola je vselej zelo izzivalna. In ker se bistri in podjetni Slovenci ne zmenijo za meje ali ovire, pač pa je njihova želja po uspehu in uveljavitvi močnejša kot kadar koli, je Londončan že dve leti tudi Ervin Strnišnik, podjetnik, soustanovitelj znanega spletnega radia RadioNula.com in strokovnjak za spletno trženje. _____________________________________________ Ervin, prihajate iz Ljubljane oziroma iz Domžal. Kako to, da ste se znašli v Londonu, in kaj je trenutno vaše delovno področje? V London sem se preselil zato, ker sem iskal nove izzive. Profesionalno pot sem začel v državni upravi, nadaljeval kot podjetnik in se nato leta 2010 odločil, da bom šel poiskat nekaj novega. Zaneslo me je v London, tu sem poznal nekaj ljudi. Ta znanstva so mi zelo pomagala pri aklimatizaciji. Začel sem delati za podjetje PeerIndex, to je start-up podjetje z zelo zanimivim produktom. PeerIndex meri vpliv ljudi na splet, predvsem na socialnih omrežjih, to je na Facebooku, Twitterju, na Linkedlnu in tudi na drugih. S PeerIndexom sem sodeloval leto dni, nato pa sem se odloči, da se bom pridružil drugi firmi, drugemu start-upu, kjer sem še zdaj. To podjetje se imenuje TransferWise, to je servis oziroma finančna ustanova za mednarodni prenos denarja. Banke pri prenosu denarja zaračunavajo velike provizije, TransferWise pa je s svojim inovativnim pristopom tem storitvam zelo znižal ceno. Banke za tovrstne transakcije v povprečju zaračunavajo 5-odstotno provizijo, TransferWise pa le 0,5-odstotno. Za zdaj uživam, dobro se počutim in upam, da bom tu v Londonu ostal tudi v prihodnje. Če se vrneva še malce k slovenskemu delu vaše poklicne poti. Delo v državni upravi in nato vstop med podjetnike - še zlasti ta podjetniška doba ima nadvse zanimivo postajo, ki je “prava postaja”, tj. radijska postaja, kajne? Res je. Kot sem že omenil, začel sem v državni upravi, na ministrstvu za javno upravo, na oddelku za informatiko. Zatem sem s še nekaj poslovnimi partnerji sodeloval pri ustanovitvi podjetja HotALot, ki se ga morda nekateri bralci spomnijo kot izdajatelja časopisa Blogorola. V tem glasilu smo objavljali le blogarske prispevke, v nasprotju z drugimi mediji, ki objavljajo novinarske. Ob koncu leta 2008 je prišla pod Alpe ta zloglasna recesija. Takrat smo bili primorani to podjetje zapreti. Nato sem se pridružil podjetju svojih znancev, to je Mimovrste. Mimovrste.com, kot vsi vemo, je največja spletna trgovina v Sloveniji. Tam sem delal v službi za trženje. Nato sem se odpravil v London. Omeniti bi želel še en projekt, na katerega sem zelo ponosen. S prijateljem Ozrenom, ki še vedno živi v Ljubljani, sva leta 2008 ustanovila spletni radio, to je RadioNula.com. Ta nekomercialni radio še vedno oddaja, brez oglasov, a s poslušalstvom z vsega sveta. Morda je zanimiv podatek, da ima RadioNula.com mesečno med 20.000 in 30.000 obiski, to pomeni prav toliko poslušalcev. RadioNula.com je bil kot poseben gost pred tedni povabljen tudi na Mednarodni radijski festival v Zürichu. In, če smem, še enkrat k tistim “novim izzivom”, ki so tako zelo udomačena fraza, ko je govor o ambicijah posameznika. Najbrž se oba strinjava, da ti novi izzivi ne pomenijo, da je v Sloveniji vse slabo in da je, nasprotno, v Londonu vse bleščeče?Nikakor. Mogoče še prej to preden sem se preselil v London, v tem mestu sploh še nisem bil. Res je, da sem prej dosti potoval in obiskal vse celine, razen Avstralije in Južne Amerike. Vselej sem imel željo po tem, da bi pa nekoč tudi živel v tujini, čeprav je res, da v preteklosti nisem imel nobene predstave o tem, kaj to dejansko pomeni. Idealiziral sem tujino, podobno, kot se v Sloveniji pogosto sliši “Veš, pa bi šel ven.” V resnici pa je ravno to, da ne veš, kaj selitev na tuje prinese - to je posrečeno, to je nekakšen poseben ideal. Ko se izseliš iz Slovenije, doma pustiš vse družino, prijatelje, ožje prijatelje, s katerimi imaš poseben odnos, okolje, v katerem se počutiš dobro, zapustiš ta comfort zone območje udobja, op.. In začeti moraš na novo. Ena izmed slovenskih značilnosti je tudi ta, da se tam vsi poznamo. V takem okolju si ni težko ustvariti širokega kroga poznanstev. Drugače je v metropoli, kakršna je London. Tu si ni enostavno ustvariti mreže poznanstev, stikov, in to z ničle. To odkrito povem vsakomur. Po tistih začetnih nekaj mesecih navdušenja in, pravzaprav, turizma, sledi realnost. Ko se zaveš, da si preseljen, v tujem okolju, in se soočiš s tem, da je treba od tu naprej. Pristala sva na točki, ki bi jo lahko označila kot naredi-ali-pusti. Nenazadnje skočiti na letalo in se vrniti, ni težavno. Kaj je torej tisto, kar vas je v prav tistem trenutku obdržalo tu? Vsekakor London. Uživam, na primer, v kulinarični raznolikosti, ki jo ponuja. Vsak dan imam za kosilo hrano z drugega konca sveta. Kulturni dogodki, glasbeni še posebej. Tu jih je nešteto. Kar bi bil v Ljubljani, na primer, koncert leta - je tu na sporedu dnevno. In multikulturnost Londona. Ta je res očarljiva. Grede poklicnega udejstvovanja pa takole. Delujem na področju “digitalnega marketinga”, in dejansko šele tu opaziš, da imaš svet na dlani. Kar naenkrat se dogovarjaš z največjimi, najvplivnejšimi svetovnimi mediji, nato največjimi spletnimi podjetji, kar jih je. Tu v Londonu se moj adresar, preprosto povedano, vsak dan polni s kontakti ljudi, ki so največji in najpomembnejši igralci na parketu, če smem uporabiti to prispodobo. In to je silovit magnet. Ta me drži tu in obenem obeta tudi za prihodnost. Kakšni pa so odnosi v podjetju, ki je že znano po svetu? Najverjetneje vas veseli tudi spremljanje njegovega razvoja, rast celotnega okolja start-upov in podobno? Vsekakor. Podjetje TransferWise sta ustanovila dva Estonca, živeča v Londonu. Zamisel za dejavnost podjetja je izšla iz osebnih potreb. Eden izmed ustanoviteljev je prejemal plačo v evrih, drugi v funtih. Oba sta imela stroške na obeh koncih Evrope. In če bi si valuti izmenjala med sabo, bi s tem porabila precej manj, kot pa sta ga, ko sta za to storitev naprošala banko. In premostitev teh težav ali peer-to-peer servis za prenos denarja je enako TransferWise. Drugače pa je bilo sprva še kar bridko spoznanje, da se tu v službah dela do 18. ure ali pa še dlje. Tu so zahteve delodajalca večje, rečem, kar občutno večje kot v Sloveniji. Praznikov ali prostih dni je bistveno manj. V službo se vozim z javnim prevozom, in ta pot v eno smer traja nič manj kot 45 minut. To so stvari, ki jih je treba vzeti v zakup. Po drugi strani pa je res, da je plačilo boljše kot v Sloveniji, obenem pa je standard tu višji, se pravi, stvari so tu dražje. Tu ste del mednarodnega tima. Ta nehomogenost izvora sodelavcev pa se mora izničiti. Kako se ustvarja primerno ali spodbudno delovno vzdušje? Gibljem se v start-up krogih. Moja zamisel je bila že prej, da bi želel delovati v takem okolju. Berlin, še zlasti pa London sta v tem pogledu najhitreje razvijajoča se. Ob tem bi dodal še, da start-up okolje tu podpirajo britanska vlada in lokalne, torej mestne oblasti. Ta se namensko razvija v vzhodnem delu Londona oziroma v predelu Shoreditch. Njegov simbol pa sta na neki način krožišče in postaja podzemne železnice, imenovana Old Street. Tu je stičišče te kulture, tega gibanja. In tu sem želel delovati, saj sem prej o tem veliko bral in podobno. Zdaj, ko sem tu, sem še bolj prepričan, da sem se odločil pravilno. Zdi se mi, da bi se morala taka okolja razvijati tudi v Sloveniji, in to veliko hitreje, kot se. Predvsem s pomočjo države. Saj ni več dvomov, podjetja tega tipa bodo v prihodnosti ustvarjala delovna mesta in z davki bogatila državne blagajne. Kar omenjate, so tako imenovana podjetja, ki proizvajajo produkte z visoko dodano vrednostjo. O teh tudi v Sloveniji slišimo veliko. Vsi politiki govorijo podobno, toda tu se zdi, da se njihove napovedi in obljube udejanjajo hitro, pri nas doma pa počasneje. Lahko še na malo preprostejši način razčlenite oziroma opišete njihove dejavnosti? To so visokotehnološka podjetja, bodisi internetne družbe bodisi novi mediji, ali pa neke nove disruptivne ideje, ki postanejo poslovna rešitev - taka je tudi dejavnost podjetja TransferWise. Gre za to, da se po stoletni prevladi bank zdaj pojavljajo nove možnosti, drugačne zamisli ali rešitve. Ne le v finančnem sektorju, ampak tudi v vseh drugih dejavnostih. Ob koncu nam, prosim, razkrijte še to klasično vprašanje, tj., kako v Londonu izrabite skop prosti čas, ki ga imate najbrž na voljo le ob koncih tedna? Ja. Ko ne delam, kdaj je že to? No, koncerte sem že omenil, z veseljem obiščem kako galerijo. Obiskal sem tudi že nekaj slavnih nogometnih stadionov in si ogledal nekaj tekem razvpite angleške Premier lige. Se pa najdem tudi s prijatelji, saj tu tudi Slovencev mojih let ne manjka. A, še to. Revijo, mesečnik z naslovom Monocle rad prebiram in ga priporočam v branje tudi drugim. Matjaž Ambrožič, London
|
positive
|
7,887
|
Bo Madrid zaprosil za 40 milijard evrov pomoči? Načrtovana dokapitalizacija španskih bank bo nekoliko povečala zaupanje vlagateljev v Španijo, vendar pa ne bo zadostovala za stabilizacijo bank, ocenjuje bonitetna hiša Moodys. Po njihovem mnenju bi španske banke za dokapitalizacijo potrebovale 70 do 150 milijard evrov. V bonitetni hiši so zapisali, da bo načrtovana dokapitalizacija bank bistveno okrepila solventnost prizadetih bank in pomagala obnoviti zaupanje trga v španski bančni sistem . Kljub temu pa opozarjajo, da so ocene Španije o potrebnih sredstvih prenizke, saj bi za stabilizacijo bank po njihovem mnenju potrebovali vsaj 70 milijard evrov. Banke morajo krpati luknjo V petek so bili sicer objavljeni rezultati stresnih testov 14 španskih bančnih skupin, ki jih je opravila mednarodna svetovalna družba Oliver Wyman. Testi so pokazali, da španske banke za sanacijo potrebujejo 59,3 milijarde evrov. V bonitetni hiši Moodys pa so opozorili, da bi nezaupanje vlagateljev v točnost stresnih testov lahko negativno vplivalo na trud Španije za obnovitev zaupanja v španske banke. Peta največja španska banka Banco Popular, ki v skladu z izsledki stresnih testov potrebuje 3,2 milijarde evrov, je sporočila, da bo potrebni kapital lahko zbrala sama. Da bo zadostila potrebi po kapitalski ustreznosti, bo zbrala do 2,5 milijarde evrov, s čimer se je v nedeljo strinjal tudi upravni odbor banke. Pomoč bo vendarle potrebna Bruselj je Španiji za sanacijo bank že odobril do 100 milijard evrov pomoči, a kot kaže, bo Madrid zaprosil za precej manj sredstev. Po zadnjih ocenah španske vlade bi si za sanacijo bančnega sistema od držav evroobmočja morali izposoditi le 40 milijard evrov. Španske banke so se v težavah znašle po poku nepremičninskega balona, do katerega je prišlo po izbruhu finančne in gospodarske krize leta 2008. Pokojnine višje? Španska vlada je v četrtek potrdila predlog zelo ostrega proračuna za prihodnje leto, ki predvideva nove ostre reze v javno porabo, več sredstev pa bo šlo za pokojnine. Po veljavni zakonodaji se pokojnine vsako leto zvišajo glede na stopnjo inflacije, s čimer želijo ohraniti kupno moč. Namestnica predsednika vlade Soraya Saenz de Santamaria je prejšnji teden potrdila, da se bodo pokojnine prihodnje leto zvišale, pri čemer ni predstavila natančnih številk. Na vlado se je zaradi nejasnosti glede financiranja pokojnin že usul plaz kritik. Če bi želeli pokojnine prihodnje leto uskladiti z inflacijo, bi to po poročanju časnika El Pais stalo dodatnih 2,5 milijarde evrov. Tolikšnega zvišanja pokojnin se ne da financirati, je zapisal časnik. Septembra se je inflacija zvišala na 3,5 odstotka.
|
neutral
|
7,888
|
Indeks SBI TOP prvič letos nad 600 točkami Po dnevu premora so se na Ljubljanski borzi spet močno podražile delnice Zavarovalnice Triglav, ki so v zadnjem mesecu pridobile že 30 odstotkov vrednosti. Samo v torek se je njihov tečaj zvišal za devet odstotkov, na 15,25 evra, promet pa je presegel milijon evrov. Glavni vzrok, da kupci ceno licitirajo vse višje, je napoved države, da bo prodala svoj delež v Triglavu. Podobna zgodba je tudi v ozadju rasti Petrolovih in Telekomovih delnic. Krka je ob 1,2 milijona evrih prometa ubrala podobno pot kot včeraj najprej se je povzpela nad mejo 50 evrov, vendar dan končala pod izhodiščem. Tečaji delnic na Lj. borzi 2. oktober ZAV. TRIGLAV +8,93 % 15,25 EUR PETROL +3,22 % 223,00 GORENJE +2,22 % 4,60 LUKA KOPER +1,15 % 8,79 NOVA KBM +0,84 % 1,321 TELEKOM +0,76 % 80,50 KRKA -0,53 % 49,00 MERCATOR -1,98 %111,25 SBI TOP v mesecu in pol pridobil 20 odstotkov Novomeško podjetje je sporočilo, da je prejšnji teden nadaljevalo odkupe lastnih delnic. Kupilo jih je 12.367, za kar je odštelo dobrih 600 tisoč evrov. Skupno število lastnih delnic zdaj znaša 6,270 odstotka celotne izdaje. Indeks SBI TOP, ki se je avgusta komaj obdržal nad mejo 500 točk, je prvič letos presegel 600 točk in se tako že za 20 odstotkov odlepil od zgodovinskega dna. V torek se je zvišal osmi dan zapored, in sicer za 1,37 odstotka. Španija naj bi se kmalu obrnila na Bruselj Tujina je začela odštevati dneve do trenutka, ko bo Španija pod okriljem evropskega reševalnega sklada. To naj bi se zgodilo ta konec tedna. Ker bo s tem odpravljene precej negotovosti, so se španske desetletne obveznice podražile, njihova zahtevana donosnost pa je posledično zdrsnila, in sicer na 5,78 odstotka. Na delniških trgih je ta teden spet opaziti večjo željo po tveganju. Frankfurtski DAX30, ki je včeraj pridobil 1,5 odstotka, se je v torek povzpel še za okrog pol odstotka. Pozitiven ponedeljek na Wall Streetu Tudi v New Yorku so teden začeli pozitivno. Indeks Dow Jones 13.515 točk se je zvišal za 0,58 odstotka. Konjunkturni indeks ISM, ki s pomočjo ankete nabavnih menedžerjev meri kondicijo ameriške industrije, se je septembra prvič v štirih mesecih zvišal, in sicer z 49,6 na 51,5 točke. Največ so pridobile finančne delnice, Goldman Sachsove kar 3,4 odstotka, saj so analitiki presodili, da lahko delnice v naslednjem letu pridobijo 25 odstotkov. Bernanke nič kaj optimističen Predsednik Feda je posvaril, da ameriško gospodarstvo ne okreva dovolj hitro, da bi ustvarjalo delovna mest, saj stopnja brezposelnosti vztraja nad osmimi odstotki. Bernanke je tudi pozval kongres, naj pred koncem leta ukrepa, saj zaradi izteka Bushevih davčnih ugodnosti grozi fiskalni prepad fiscal cliff , kar lahko ZDA pahne v novo recesijo. Njegove besede so v drugi polovici trgovanja povzročile, da so se delniški indeksi za nekaj točk odmaknili z vrhov. Finančne krivulje na Valu 202 Absurd brez primere V ZDA je večina vlagateljev prepričana, da so letih 2009 2010 in 2011 ameriške delnice izgubljale vrednost, čeprav so v resnici močno pridobivale. Apple vreden toliko kot 1200 Krk Googlove delnice so se podražile za 0,82 odstotka in presegle 760 dolarjev. Tržna kapitalizacija Googla znaša že 248,67 milijarde dolarjev, s tem pa je Google prehitel Microsoft 246,81 milijarde, ki je bil konec 90. let po tržni kapitalizaciji prek 600 milijard dolarjev številka ena na svetu. Google se je med tehnološkimi podjetji povzpel na 2. mesto, takoj za Appla, ki je vreden 618,41 milijarde dolarjev, kar je približno 1200-krat tisočdvestokrat! več od novomeške Krke. V drugem četrtletju so se Googlove delnice podražile za 30 odstotkov, medtem ko so Microsoftove obstale.
|
positive
|
7,889
|
Izredne revizije se bodo nadaljevale V sklopu izredne revizije je bila na Slovenskih železnicah ugotovljena gospodarska škoda v vrednosti dobrega milijona evrov. Dokumentacijo so posredovali pristojnim organom. Slovenske železnice opravljajo izredno notranjo revizijo več poslov, ki se nanašajo na preteklo obdobje. V enem primeru je izredna notranja revizija že ugotovila negospodarno ravnanje, s čimer je bila povzročena škoda v vrednosti dobrega milijona evrov, in dokumentacijo posredovala pristojnim organom, so sporočili z železnic. Negospodarno ravnanje je izredna notranja revizija do zdaj ugotovila na področju nabave materialov. Zato so na tožilstvo in na Nacionalni preiskovalni urad posredovali vso dokumentacijo z ugotovitvami notranje revizije ter zaprosile za ocenitev, ali gre za uradno pregonljiva kazniva dejanja. Izredne revizije drugih poslov se bodo še nadaljevale, so še dodali.
|
negative
|
7,890
|
Mojca Hergouth Koletič v oddaji Prava ideja Znanje je bila vedno najboljša naložba. To meni tudi Mojca Hergouth Koletič, ki vodi jezikovni center. Pravi, da ljudje, kljub krizi, prepoznajo vrednost znanja tujih jezikov. Ko se ljudje zavedo, kaj je res pomembno, velikokrat ugotovijo, da je znanje tisto, ki ti ga nihče ne more vzeti, omogoča ti dodatne možnosti in poveča mobilnost, je prepričana podjetnica, ki s svojim jezikovnim centrom sodeluje z Univerzo Cambridge, z inovativnimi načini učenja pa omogoča tudi podjetjem zunaj Ljubljane, da omogočijo izpopolnjevanje svojim zaposlenim. Mojca Hergouth Koletič je bila gostja Prave ideje. V oddaji so govorili tudi o tem, koliko za izobraževanje namenijo podjetja in katere so naj inovacije leta. Prava ideja je na sporedu vsako sredo ob 23. uri, ponovitev pa vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Vabljeni k ogledu! Pred kratkim ste prejeli srebrno priznanje za inovacijo v osrednjeslovenski regiji. Glede na to, da ste podjetje, ki se ukvarja z jezikovnimi tečaji, za kakšno inovacijo gre? Gre za način, kako poučujemo, in medij, prek katerega poučujemo. To je pouk na daljavo prek videokonference, kar pomeni, da lahko naš učitelj poučuje tečajnike kjer koli, kjer imajo videokonferenčni sistem. Pri sami metodologiji pouka uporabljamo še dodatno tehnologijo, kot so dokumentna kamera, računalnik in drugo. Vse skupaj poteka na daljavo, ampak v živo in je torej učitelj veliko bolj prisoten kot pri drugih tečajih na daljavo, ko je človek veliko bolj prepuščen samemu sebi. Lahko nudimo individualni pouk, večinoma pa ta pouk uporabljamo za podjetja, ki so oddaljena in bi pouk sicer zahteval dodatne stroške in več časa. Delate s slovenskimi ali tudi tujimi naročniki? Tak pouk smo sicer razvili za potrebe slovenskega trga, delamo pa tudi na povezavah s tujino. Kakšen je sicer trend - se Slovenci veliko učimo tujih jezikov? Absolutno. Verjetno to malo izhaja iz potrebe, da lahko komuniciramo z drugimi, saj smo s svojim jezikom precej omejeni in z znanjem tujih jezikov širimo meje svojega sveta. Za katere jezike je največ zanimanja? Še vedno prednjači angleščina. Ni več toliko osnovnih tečajev, pozna se, da se nivo zvišuje, so pa vedno večje potrebe po izobraževanju na višji stopnji, za zahtevne izpite, za znanje jezika v specializiranih temah. Na drugem mestu je še vedno usidrana nemščina. Ste edini jezikovna šola v Sloveniji, ki poučuje v sodelovanju z Univerzo Cambridge. Kako je prišlo do tega sodelovanja? Sodelovati smo začeli pri projektu vzpostavitve centra za učitelje. To je bilo lažje dosegljivo, ker smo že bili del mreže »International House« šol, veliko teh šol je že partnerjev univerze v Cambridgeu, tako so vedeli, da izpolnjujemo potrebne standarde, ki jih tudi sami zahtevajo. Od leta 2006 izvedemo vsako leto vsaj dva tečaja in na leto usposobimo od 25 do 30 učiteljev angleščine. Leta 2008 smo sodelovanje s Cambridegeom razširili tudi na področje drugih izpitov iz angleščine, ki jih ljudje potrebujejo za dokazovanje znanja jezika. Imate kakšne podatke - se pridejo tečajniki učit tudi zaradi ambicij odhoda v tujino? Da, zmeraj več. Kar je po eni strani dobro, ker smo Slovenci znani po tem, da se težko odpravimo kam drugam. V zadnjem času pa opažamo predvsem pri poletnih usposabljanjih za učitelje in potencialne učitelje, da vedno več mladih ugotavlja, da so njihove zaposlitvene možnosti v Sloveniji slabe. S pridobitvijo certifikata univerze Cambridge, s katero sodelujemo, jim omogočamo, da relativno enostavno dobijo službo na jezikovnih šolah po svetu. Pa tudi sicer zaznavamo povečanje zanimanja med mladimi že med študijem, da se dodatno izobražujejo in potem poiščejo priložnost v tujini, ker situacija doma ni prav rožnata. Zadnja leta govorimo o krizi, ki jo občutijo ljudje pri vsakodnevnih nakupih. Imate občutek, da zaradi zaostrene ekonomske situacije odložijo morebitno učenje tujih jezikov? Za zdaj ne. Ko se ljudje zavedo, kaj je res pomembno, velikokrat ugotovijo, da je znanje tisto, ki ti ga nihče ne more vzeti, omogoča ti dodatne možnosti in poveča mobilnost. Upad vpisov je morda le pri določenih jezikih, pri tistih, ki jih govorijo v državah gospodarskih partnericah Slovenije, pa ne.
|
positive
|
7,891
|
Svet ECB-ja ohranil ključno obrestno mero pri 0,75 odstotka Slovenija ima vse potenciale za to, da pride sama iz nevarnih voda, a mora izvesti pet ukrepov, je po srečanju s predsednikom Evropske centralne banke ECB dejal Janez Janša. Slovenski premier se je po seji sveta ECB-ja na Brdu pri Kranju sešel z Mariem Draghijem, s katerim sta govorila o razmerah v območju evra in ukrepih, ki jih namerava Slovenija izvesti do konca leta, da bi izšla iz nevarnih voda. Po besedah Janše ima Slovenija možnosti, da sama pride iz krize, a je za to potrebnih pet ukrepov - ureditev javnih financ in znižanje proračunskega primanjkljaja, stabilizacija bančnega sistema, resen pristop k prestrukturiranju državnega dela slovenskega gospodarstva, do konca leta pa je treba sprejeti tudi reformi trga dela in pokojninskega sistema. Vseh teh pet ukrepov Slovenijo zagotovo pripelje v varne vode, kjer bo naprej mogoče pluti z lastnimi jadri in brez strahu, da se bo kriza v Sloveniji nadaljevala, je povedal slovenskih premier. Na vprašanje, koliko denarja bo morala država prihodnje leto nameniti za dokapitalizacije državnih bank in kako bi to lahko vplivalo na primanjkljaj, je Janša dejal, da te napovedi v tem trenutku ni mogoče dati. Lahko samo špekuliramo, tega pa ne želim. Najprej mora mehanizem, ki je bil v sredo potrjen v DZ-ju, začeti delovati in ko bomo očistili bilance, bomo videli, kakšno je dejansko stanje, je povedal premier in dejal, da bo treba sredstva za dokapitalizacije, če bodo nujna, pridobiti s privatizacijo. Glede prestrukturiranja državnega dela slovenskega gospodarstva je Janša pojasnil, da je bil zato ustanovljen Slovenski državni holding. To je tudi instrument, prek katerega bo mogoče izvesti nadaljnjo transparentno, pregledno privatizacijo tega premoženja, je povedal predsednik vlade. Svet ECB-ja na današnjem zasedanju na Brdu pri Kranju ni znižal ključne obrestne mere za območje evra, ki tako ostaja na rekordno nizki ravni 0,75 odstotka. Predsednik ECB-ja Mario Draghi je na novinarski konferenci po zaključku zasedanja izpostavil trdno zavezo ohranjanju enotnosti denarne politike in dodal, da je evro nepovraten.
|
positive
|
7,892
|
600 milijonov evropskih sredstev za razvojne projekte Vlada si želi največ novih proračunskih prihodkov pridobiti iz žepov državljanov na račun povečanih davkov ter izčrpati okoli 600 milijonov iz evropskih sredstev za razvojne projekte. Vladni predlog uravnoteženega proračuna za leto 2013 in 2014, s katerim naj bi dosegli proračunski primanjkljaj, manjši od 3 odstotkov BDP-ja, kar je skladno z zahtevami Pakta za stabilnost in rast ter skladno s priporočili Sveta EU-ja, je povzročil precej negodovanja. Še posebej, ker bo moralo sleherno gospodinjstvo, kot se je izrazil finančni minister dr. Janez Šušteršič, na račun podražitev nekaj dodati k naporom za reševanje krize. Minister Šušteršič pričakuje v prihodnjih dveh letih proračunski primanjkljaj na ravni 2,8, 2,9 napovedanega BDP-ja, kar naj bi pomenilo približno milijardo evrov primanjkljaja. Proračunski prihodki naj bi tako znašali 7,5 milijarde evrov, odhodki pa 8,5 milijarde. Ti so od letošnjih višji kar za pol milijarde evrov, vendar vlada optimistično pričakuje 600 milijonov evrov več sredstev na račun črpanja evropskih sredstev za projekte, ki naj bi spodbudili gospodarsko rast. K manjšim proračunskim odhodkom bo največ prispevalo zniževanje mase plač v javnem sektorju, ki naj bi se zmanjšala za pet odstotkov. To naj bi pomenilo okrog 200 milijonov evrov. Kako naj bi se zmanjševale plače, ali bo prihajalo tudi do odpuščanj, pa je vlada bolj kot ne skrivnostna oziroma naj bi o tem odločal vsak posamezen resor javnega sektorja. Pisan nabor novih davščin Na prihodkovni strani naj bi se proračun na račun novih ukrepov okrepil za 250 milijonov evrov. Največ dodatnih sredstev, in sicer 70 milijonov evrov, naj bi prispeval dvig DDV-ja oziroma odprava znižane stopnje DDV-ja za nekatere dejavnosti in storitve, kot so prodaja tiska, uporaba športnih objektov, hrana za male živali, čiščenje oken in stanovanj, frizerske storitve ter dobava lončnic, sadik in rezanega cvetja. To so stvari, za katere se nam je zdelo, da ne obstajajo niti prepričljivi niti ekonomski ali drugi razlogi, da bi jih ohranili pri znižani stopnji, je pojasnil finančni minister Šušteršič. Proračun bo okrepila tudi sprememba dohodninskega sistema 50 milijonov evrov, uvedba davka na vse finančne storitve 50 milijonov evrov, zvišanje okoljskih dajatev in koncesij 22 milijonov evrov in spremembe davka na motorna vozila s prostornino motorja 2.500 ccm ali več. med 20 in 25 milijoni. Več prihodkov si država obeta tudi iz naslova dohodnine, od prepolovitve posebne olajšave za študentsko delo, odprave olajšave za čezmejne dnevne delovne migrante in uvedbe cedularne obdavčitve prihodkov od najemnin v višini 25 odstotkov kot tudi z ukrepi za učinkovitejše pobiranje denarnih kazni ter s povišanjem sodnih taks 15 milijonov evrov. Kaj bo dvigalo gospodarsko rast Vlada pričakuje, da bo iz evropskih skladov za investicije izčrpala kar 600 milijonov evrov. Med razvojnimi projekti so na prednostni listi modernizacija, rekonstrukcija in nadgradnja železniških prog ter interoperabilno odvijanje železniškega prometa v celotnem koridorju D v Sloveniji. Na področju energetike bodo imela prednost učinkovita raba energije in obnovljivih virov biomasa in vodna energija ter investicije v energetsko prenovo stavb. V prihodnjih dveh letih se tudi načrtuje dokončanje projekta gradnje prostora za hematologijo v Univerzitetnem kliničnem Ljubljana ter vlaganja v obstoječo bolnišnično infrastrukturo. Na izobraževalnem področju se bosta v naslednjih letih izvajali vpeljava elektronskih učbenikov na tabličnih računalnikih ali prenosnikih za učence in dijake v šolah, ki so umeščene v manj razvita okolja, ter vpeljava močnih širokopasovnih povezav in brezžičnih omrežij v šolah. Načrtovana je tudi gradnja mednarodnega centra za kreativnost in industrijsko oblikovanje, ki naj bi združeval vrhunske raziskovalce in razvojnike iz Slovenije in tujine, kreativna majhna in srednja podjetja in privabljal razvojne oddelke multinacionalk. Glavni vojaški projekt je letališče Na področju notranjih zadev je glavni projekt gradnja Nacionalnega forenzičnega laboratorija, na področju obrambe pa tehnološka prenova in rekonstrukcija letališča Cerklje ob Krki. Ob tem poudarjajo, da je letališče opredeljeno kot javno in je zgrajeno po civilnih in vojaških predpisih, tako da bi na njem lahko potekala tudi gospodarska dejavnost. Ob tem gre morda omeniti to, da slovenska letališča že precej časa životarijo. Portoroško in mariborsko sta ves čas na robu obstoja. Ljubljansko letališče pa je, denimo, glede števila potnikov v lanskem letu za 100. evropskim najprometnejšim letališčem Malta International Airport – 3,5 milijona potnikov zaostajalo za več kot 2 milijona potnikov Letališče Jožeta Pučnika – 1,37 milijona potnikov.
|
neutral
|
7,893
|
Televizija ostaja prvi medij oglaševanja Najuspešnejša agencija letošnjega mednarodnega oglaševalskega festivala Nove Evrope in prejemnica nagrade golden rose je ruska agencija Look at media, ki je prejela tudi Tartinijevo nagrado za najboljšo neodvisno agencijo na festivalu. Za najuspešnejšo agencijsko mrežo leta in prejemnico nagrade golden net je bila razglašena mreža Leo Burnet, ki je to nagrado osvojila že lani. Kot najuspešnejša blagovna znamko na letošnjem festivalu, ki je prejela brand grand prix, pa je bila nagrajena znamka The Village , spletni mestni vodič. Kampanjo omenjene blagovne je pripravila nagrajena agencija Look at media. Na petkovi večerni razglasitvi nagrajencev je bilo podeljenih 22 srebrnih in 14 zlatih bobnov ter sedem glavnih nagrad Zlatega bobna v sekciji Multichannel, kjer se ocenjujeta kreativnost in učinkovitost uporabe tako imenovanega integriranega marketinga. Med nagrajenci v sekciji Multichanel ni bilo slovenskih agencij. Nagrade, 38 srebrnih in 23 zlatih bobnover ter devet velikih nagrad Zlatega bobna v sekciji Singel channel so podelili že na četrtkovi večerni prireditvi, kjer sta bili med nagrajenci tudi dve slovenski agenciji. Glavno nagrado v sekciji Multichannel za integrirano komunikacijsko kampanjo je prejela finska agencija Sek&Grey Oy, za kampanjo direktnega oglaševanja pa poljska podružnica agencije DDB Varšava. Glavno nagrado na področju oglaševalskih dogodkov je dobila izraelska podružnica Saatchi & Satchi Baumann Ber Rivnay, za kampanjo na področju odnosov z javnostmi libanonska podružnica agencije Leo Burnett Bejrut, tri glavne nagrade pa je dobila ruska agencija Loook at media, in to za kampanjo digitalnega, mobilnega in inovativnega oglaševanja, ki si je s prejetimi nagradami zagotovila tudi naslov agencije leta. Nova Evropa, novo razmišljanje V štirih dneh festivala je več kot 50 strokovnjakov s področja oglaševalske, kreativne in marketinške stroke v okviru predavanj in delavnic z več kot 800 udeleženci iz 26 držav delilo svoja razmišljanja, kako naj se razvija oglaševalska stroka v zdajšnjem času finančne krize in v prihodnosti. Letošnje geslo prireditve Nova Evropa, novo razmišljanje je sporočalo, da oglaševalska stroka išče rešitev za izhod iz krize, v kateri se nahaja zaradi splošnega gospodarskega stanja, in je bila tako ali drugače glavna nit večine predavanj. To je potrdil tudi Ante Šalinović iz podjetja Ipsos data s vprašanjem Kaj podjetja najprej zmanjšajo v času finančne krize? in kar sam povedal odgovor Proračune za dejavnosti, ki jih ne morejo meriti s konkretnimi podatki. Ob tem je poudaril pomembnost podatkov pri pripravi oglaševalskih kampanj. Veliko predavateljev je izpostavilo, kako pomembno je prisluhniti potrebam kupcev in se na izražena mnenja ustrezno odzvati tako z izdelkom oziroma storitvijo kot s komunikacijo o tem izdelku oziroma storitvi. Ni več namreč dovolj samo sporočati, kakšen izdelek ali storitev je na voljo na trgu, in nič več mogoče poskušati zavajati ljudi glede izdelka oziroma storitve, kar so, to so oglaševalci iskreno priznali, v preteklosti nekateri počeli. V razmišljanju in načinu komunikacije je bilo veliko vračanja v preteklost in nostalgije tako v kreativnih kot oblikovalskih rešitvah. Televizija še vedno doseže največ kupcev
|
neutral
|
7,894
|
Toni Rumpf očitke Računskega sodišča zavrača Toni Rumpf je, potem ko je Računsko sodišče pozvalo k njegovi razrešitvi, odstopil z mesta direktorja kobilarne Lipica. Sprva so ob očitkih Računskega sodišča iz kobilarne podali uradno stališče, da se za kobilarno negativne zgodbe vselej pojavljajo ob za kobilarno pomembnih dogodkih, kot je letošnji dan odprtih vrat ali pa lanski nastop v Stožicah. Kljub temu pa je danes Rumpf odstopil, poroča dopisnica TV Slovenija Barbara Renčof. Rumpf je dejal, da je njegov odstop glede na okoliščine edina logična poteza, obenem pa je tudi zavrnil večino očitkov Računskega sodišča, saj naj bi se večina nepravilnosti nanašala na čas, ko je kobilarno vodil njegov predhodnik Matjaž Pust. Računsko sodišče je Rumpfu sicer očitalo neučinkovito ravnanje pri izbiri in plačilu izvajalca storitev trženja, neustrezno izkazovanje prihodkov in neustrezno razmejevanje skupnih stroškov med kobilarno Lipica in družbo Lipica turizem. Računsko sodišče pa je zmotila tudi brezplačna uporaba nepremičnin, ki so v lasti države, z njimi pa upravlja kobilarna. Svoje ugotovitve je sodišče pospremilo s predlogom svetu kobilarne za razrešitev Rumpfa, pri čemer je predsednik Računskega sodišča Igor Šoltes dejal, da gre pri predlogu že za vprašanje obstoja. Med drugim je opozoril, da je bilo v revidiranem obdobju zaradi neustreznega razmejevanja stroškov med kobilarno in družbo Lipica Turizem v kobilarni izkazanih za skoraj tri milijone evrov neupravičenih stroškov.
|
negative
|
7,895
|
Evropska dolžniška kriza in fiskalni prepad v ZDA Mednarodni denarni sklad IMF je znižal napovedi za gospodarsko rast v letošnjem in prihodnjem letu. Opozarja, da lahko svetovno gospodarstvo znova doleti recesija. Od zadnjega poročila je oceno letošnje gospodarske rasti IMF znižal s 3,5 na 3,3 odstotka, v prihodnjem letu pa s 3,9 na 3,6 odstotka. Poročilo o svetovnih gospodarskih obetih WEO je bilo objavljeno v Tokiu, kjer se začenja redno letno zasedanje IMF-a in Svetovne banke, ki se ga udeležujejo finančni ministri in guvernerji centralnih bank 188 držav članic mednarodnih ustanov. Vzrok za črnoglede napovedi je po mnenju IMF-a nevarnost fiskalnega prepada v ZDA in evropske dolžniške krize, kar bosta tudi glavni temi zasedanja. Generalna direktorica IMF-a Christine Lagarde je pred zasedanjem v luči reševanja zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer opozorila na pomen ustreznih politik. Po njenem mnenju so ustrezne politike najbolj nujne v Evropi, glede na to, da epicenter krize ostaja območje evra. Evropske voditelje je zato pozvala, naj sprejmejo določene zaveze, med drugim v zvezi z enotnim nadzornikom bank v evrskih državah, neposredno dokapitalizacijo in izkoriščanjem stalnega sklada za zaščito evra ESM. Fiskalni prepad Skrb Legardovi povzročajo tudi ZDA, ki jim 1. januarja grozi t. i. fiskalni prepad. Ta se nanaša na samodejno uveljavitev mešanice varčevalnih ukrepov in zvišanja davkov, vredne 600 milijard dolarjev, kar bi lahko vodilo v recesijo. Dogovor politikov za preprečitev tega je po njenih besedah nujen. Oči so uprte tudi v Kitajsko, ki va kateri je predvsem zaradi evropske dolžniške krize gospodarska rast upočasnjena, zato IMF od Pekinga pričakuje ukrepe za odpravo in zunanjih šibkosti.
|
negative
|
7,896
|
Žiga Vavpotič v oddaji Prava ideja Mladim ni vseeno za starejše, lani se nam je v Simbiozi pridružilo več kot 2.500 prostovoljcev, pravi Žiga Vavpotič. Tudi letos bodo prostovoljci starejše seznanjali z računalniki. Mladi podjetnik in direktor zavoda Ypsilon, v katerem izobražujejo in združujejo mlade med 20. in 30. letom, že drugo leto s sodelavci pripravlja projetk Simbioz@, ki je namenjen medgeneracijskemu sodelovanju in seznanjanju starejših z računalniki, družabnimi omrežji in mobilno telefonijo. Žiga Vavpotič je bil gost Prave ideje. V oddaji so objavili tudi pogovor z vodilno svetovno avtoriteto na področju kreativnega razmišljanja Edwardom de Bonom. Prava ideja je na sporedu vsako sredo ob 23. uri, ponovitev pa vsak četrtek ob 16.30 na 1. programu TV Slovenija. Vabljeni k ogledu! Spodbuda v vprašanju kaj je www? Kaj je www, me je vprašala babica in to vprašanje mi je dalo misliti, da smo diskriminatorna družba, celo do tistih, ki jih imamo najraje. V zavodu Ypsilon je medgeneracijsko sodelovanje pomembna rdeča nit in tako smo se vprašali, kaj lahko mladi naredimo za to sodelovanje med generacijami. Prišli smo na idejo, da se lahko mlajši in starejši srečajo ob računalnikih, je pojasnil za MMC. V tednu med 15. in 19. oktobrom bodo starejše seznanili s petimi moduli, vsak je na sporedu en dan - osnove računalnik - moj prijatelj, internet - okno v svet, elektronska pošta, družabna omrežja in mobilna telefonija. Spoznajo osnove, da vidijo, da računalnik ni bav-bav . Tako kot so oni učili nas, jim zdaj mi pravimo Vaja dela mojstra. Delavnice so brezplačne, starejši se morajo le prijaviti. Več informacij na www.simbioza.eu ali na telefonski številki 040 940 888. Lani so v tem projetku povezali več kot 8.000 ljudi, sodelovalo je 2.500 prostovoljcev. Najstarejši prostovoljec je bil star 72 let, najstarejši udeleženec pa je imel 97. Prišel je le na modul o elektronski pošti, ker te še ni imel, druge stvari pa je že znal. Takih zgodb smo vedno veseli, pravi Vavpotič. Nagradil jih je Evropski parlament Da gre za pozitiven in pomemben projekt, ugotavlja tudi tujina, saj so letos prejeli nagrado Evropskega paramenta. Torej tudi tujina ugotavlja, da je to lahko zanimiva socialna inovacija, poudarja naš sogovornik. Verjamemo, da bomo Simbiozo ponovili še enkrat. Želimo jo širiti tudi mednarodno, hkrati pa bomo veseli, če bomo znali postaviti medgeneracijska središča po Sloveniji. Žiga Vavpotič je bil pred tedni izglasovan kot Ime tedna na Valu 202. Naš radio tudi sodeluje pri samem projektu Simbiozi. Idej jim ne zmanjka niti v Zavodu Ypsilon, kjer bi radi dosegli, da bi Slovenija postala mentorska država - da bi vsi mladi med 20 in 25 letom imeli zanimivega mentorja. Mislim, da bomo državo s ponovitvijo druge Simbioze prepričali, da se z nami izplača sodelovati. Pri tem mislim na celotno civilno iniciativo, saj Simbioza ni edini projekt medgeneracijskega sodelovanja. Zato pozivamo državo, da nas posadi za isto mizo in da skupaj naredimo strategijo, dodaja Vavpotič.
|
positive
|
7,897
|
Ukrep bi lahko prizadel več kot 10.000 zaposlenih Večina podjetij iz dejavnosti, ki naj bi po novem plačevala višji DDV, ne dosega niti 25.000-evrskega praga za plačilo DDV-ja. Obisk pri frizerjih naj bi bil manjši že za 40 odstotkov. Po besedah namestnika generalnega sekretarja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije OZS Pavla Sedovnika je večina zaposlenih v frizerskih storitvah, storitvah čiščenja oken in zasebnih gospodinjstev ter dobavi lončnic, sadik in rezanega cvetja samozaposlenih 62 odstotkov v frizerski dejavnosti, 64 odstotkov čistilcev objektov in 58 odstotkov cvetličarjev in vrtnarjev. Dvig DDV-ja je zato vprašanje preživetja približno 3.000 teh malih podjetij, saj ta dvig pomeni tudi dvig cen, poudarja Sedovnik. Dvig cen pa pomeni tudi upad prometa, ki je že zdaj, kakor OZS-ju sporočajo nekateri člani, skoraj 40-odstoten, dodaja. Opozarja, da se velikokrat gleda le nekaj frizerjev v večjih mestih, a frizerji obstajajo tudi v manjši krajih, kjer je število njihovih strank močno omejeno. Dvigu DDV nasprotujejo sindikati in delodajalci. Višji DDV, manj delovnih mest? Sedovnik meni, da bi dvig DDV-ja lahko potisnil še več ljudi v sivo ekonomijo, s čimer bi prišlo tudi do nelojalne konkurence. Opozarja tudi, da imata npr. Avstrija in Italija na cvetličarstvo v veljavi nižje davčne stopnje. To pomeni, da bi bili slovenski obrtniki v obmejnih krajih manj konkurenčni, pravi. To pa na koncu vodi v odpuščanje, poudarja. Po podatkih zbornice je bilo konec leta 2011 v frizerski dejavnosti zaposlenih 2.626, v dejavnosti čiščenja objektov 4.920 in v cvetličarski dejavnosti 2.675, skupaj torej prek 10.000 zaposlenih. Izkupiček bo pičel Drugo vprašanje pa se po mnenju zbornice poraja, kakšen izkupiček bo država sploh imela. Po njihovih podatkih s 3. oktobra letos je bilo v frizerski dejavnosti 2.667, v dejavnosti čiščenja objektov 1.204 in v cvetličarski dejavnosti 1.000 podjetij. Po oceni zbornice v frizerski dejavnosti 25.000-evrskega praga za obračun DDV-ja ne dosega 72 odstotkov, v dejavnosti čiščenja objektov okoli 56 in v cvetličarski dejavnosti 38 odstotkov vseh podjetij letno ne zasluži 25.000 evrov. Dejanske podatke o prometu podjetij ima le Durs, opozarja Sedovnik. Z višjim pragom pa bo izkupiček še manjši, zato je davek povsem brez vsebine, še pojasnjuje. V zvezi s smiselnostjo in načrtovanim izkupičkov davka smo naslovili vprašanja na ministrstvo za finance, odgovore pa še čakamo.
|
negative
|
7,898
|
Zasedanje Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v Tokiu Javni dolg v razvitih državah v povprečju znaša 110 odstotkov bruto domačega proizvoda in je tako bolj ali manj na vojnih ravneh, je opozorila Christine Lagarde. Brez rasti je prihodnost svetovnega gospodarstva ogrožena, največja ovira za rast bo v prihodnje nedvomno breme dediščine javnega dolga, je dejala generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada IMF v Tokiu, kjer poteka letno zasedanje IMF-a in Svetovne banke. Javni dolg v razvitih državah naj bi po predvidevanjih IMF-a prihodnje leto narasel na 113 odstotkov BDP-ja, rekorderka med razvitimi državami pa je Japonska, kjer dolg dosega 237 odstotkov BDP-ja. Javni dolg je 100 odstotkov BDP-ja presegel že tudi v ZDA, v evrskem območju pa je bil medtem v prvem letošnjem četrtletju pri 88,2 odstotka BDP-ja. Nujna je gospodarska rast Lagardova je zatrdila, da je zniževanje javnega dolga ključna naloga, ki pa bo brez gospodarske rasti izjemno težka in bo terjala pravilno dinamiko zniževanja primanjkljaja, zato da ne bodo človeški stroški tega procesa previsoki. Visoka zadolženost zelo otežuje zagon rasti, tako da morajo države hoditi po zelo ozki poti. Verjetno gre za dolgo pot, za katero ne obstajajo nobene bližnjice. A po tej poti morajo iti, je dejala Francozinja. Pojasnila je še, da so oblasti v razvitih državah zaradi visokega dolga zelo izpostavljene izbruhom nezaupanja. Zadolženost jim namreč otežuje prepotrebne naložbe v infrastrukturo 21. stoletja ob sočasnem ohranjanju socialnih modelov. Schäuble se strinja Nemški finančni minister Wolfgang Schäuble pa je v japonski prestolnici presodil, da prezadolžene članice območje evra nimajo druge alternative, kot da na srednji rok znižajo javni dolg. Prepričan je, da odpoved temu cilju ne bi vzbudil zaupanja, temveč prej zmedo. Trenutna povišana brezposelnost in gospodarske težave so namreč po njegovem mnenju prav posledica javnofinančne šibkosti.
|
negative
|
7,899
|
Stavbe na Slovenčevi ni nihče kupil niti po prepolovitvi prvotne cene Tri javne dražbe za nekdanji sedež družbe SCT, stavbo na Slovenčevi ulici v Ljubljani, so bile neuspešne, zato bo stečajni upravitelj Leon Benigar Tošič poskusil z zbiranjem ponudb. Izklicna cena stavbe na Slovenčevi je na dražbi konec lanskega leta znašala dobre 4 milijone evrov. Po prvi neuspešni dražbi sta sledili še dve, cena pa se je zniževala. Letos poleti je bila tako cena 2,1 milijona evrov. Kljub prepolovitvi cene stavbe je stečajnemu upravitelju ni uspelo prodati. Na njegov predlog je zato sodišče odločilo, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb na podlagi neposrednih pogajanj. Izhodiščna cena ni določena, stečajni dolžnik pa mora skleniti pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najvišjo ceno. Upravitelj bo drugo premoženje znova skušal prodati na dražbah. Predmet dražbe bo tako kompleks industrijskega obrata v Črnučah, katerega izklicna cena bo znašala 11 milijonov evrov. Prodajalo se bo tudi zemljišče s počitniškimi objekti v Fiesi, izklicna cena bo znašala dober milijon evrov. Za izklicno ceno 1,35 milijona evrov pa bodo na voljo delnice družbe Begrad. Stečajnemu upravitelju pa je uspelo nekaj premoženja SCT-ja na dražbah že prodati. Poleti so bili prodani samski dom na Grasselijevi ulici v Ljubljani in zazidljiva zemljišča na Belem Križu v Portorožu, veliko zanimanja pa je tudi za gradbene stroje in mehanizacijo SCT-ja.
|
neutral
|
7,900
|
JP Morgan Nepremičninski sektor se pobira Delniški trgi so zaradi strahu, da bodo dobički ameriških korporacij preveč nazadovali, že nekaj časa v krču, medtem ko se je nafta zadnji teden podražila za dva odstotka. Delniški indeks S & P 500, ki je bil sredi septembra na večletnem vrhu, je v petek izgubil tretjino odstotka, v vsem tednu pa 2,2 odstotka, kar je največji tedenski padec v več kot štirih mesecih. S & P je teden končal tik nad 50-dnevnim drsečim povprečjem in se je tako izognil utripanju rdečih luči. Zaupanje potrošnikov na petletnem vrhu Precejšen tedenski padec na Wall Streetu je kar malce presenetljiv, saj so bile objavljene nekatere ohrabrujoče novice, ki kažejo na izboljšan položaj ameriškega gospodarstva. Število zahtevkov za denarno nadomestilo v času brezposelnosti je zadnji teden v ZDA padlo na več kot štiriletno dno, indeks zaupanja potrošnikov univerze v Michiganu pa je oktobra nepričakovano porasel z 78,3 na 83,1 točke in dosegel najvišjo vrednost v zadnjih petih letih. Potrošniki so večinoma optimisti, ko govorijo tako o kratkoročnih kot dolgoročnih pričakovanjih, kar je precej drugače kot v Evropi. Skrbijo nižje obrestne marže finančnih ustanov Prvih 34 podjetij, vključenih v širši indeks S & P 500, je že sporočilo rezultate poslovanja v obdobju od 1. junija do 30. septembra. Dobiček je bil v povprečju nižji za 2,5 odstotka. Ker so pričakovanja analitikov nizka, se zdi, da bi lahko vsako pozitivno presenečenje dvignilo delniški indeksi, vendar ni povsem tako. Banka JP Morgan je na primer poročala o rekordnem četrtletnem dobičku in ugotovila, da se nepremičninski trg pobira, kar je prineslo rast hipotekarnih posojil, a so delnice v petek izgubile dober odstotek. Še bolj so padle delnice banke Weels Fargo, čeprav je dobiček bilo ga je za 4,9 milijarde porasel za 22 odstotkov. Vlagatelji se namreč bojijo učinkov nižjih obrestnih marž, kar je posledica politike ničelnih obrestnih mer, ki jo vodi Fed in ki znižuje dobičkonosnost finančnih ustanov. Dow Jones ZDA13.328 točk Nasdaq ZDA3.044 DAX30 Frankfurt 7.3 FTSEurofirst 3001.093 Nikkei Tokio8.534 10-letne am. obvezn.donos 1,66 % EUR/USD1,2955 USD/JPY78,39 EUR/CHF1,2091 Nafta brent114,56 USD Zlato1.752 USD Euribor, 6-mesečni0,415 % Zlato v petek izgubilo največ v zadnjih dveh mesecih V naslednjem tednu bodo tudi preostale pomembne banke Citigroup, Goldman Sachs ... in velike korporacije, kot so General Electric, McDonald s, Microsoft in IBM, objavile rezultate poslovanja. Evro je v četrtek dosegel najnižjo vrednost v zadnjih desetih dnevih in našel močno podporno raven pri 200-dnevnem drsečem povprečju 1,2823 dolarja in ob koncu tedna poskočil do 1,2991 dolarja. Zlato je v petek izgubilo skoraj odstotek, kar je največja enodnevna izguba v več kot dveh mesecih. Tisti, ki so zlato kupovali le zaradi zaščite pred inflacijo, počasi izstopajo iz trga, je ugotovil eden izmed ameriških posrednikov, kar nekaj njegovih kolegov pa zaradi evrske dolžniške krize in fiskalnega prepada, ki grozi ZDA, napoveduje ponovno rast zlata. Fizično povpraševanje po zlatu je sicer v Indiji, ki pokupi največ te plemenite kovine, v zadnjem času zaradi nizke vrednosti rupije šibko. Bencin v torek spet dražji? Cena nafte je v petek sicer nazadovala, vendar je brent na tedenski ravni zaradi vedno večjih napetosti v Siriji vseeno pridobil okrog odstotka, kar napoveduje novo podražitev bencina v Sloveniji. Premija, ki jo plačujejo kupci brenta v primerjavi z ameriško lahko nafto, se je od sredine septembra povečala za več kot osem dolarjev in je v četrtek dosegla celo 23,69 dolarja, kar je največ po oktobru 2011. Mednarodna agencija za energijo pričakuje nadaljnje padanje potrošnje in je znižala oceno dolgoročne rasti povpraševanja. Naslednje leto naj bi dnevno povpraševanje znašalo 90,48 milijona sodov dnevno, kar je 100 tisoč sodov manj od prejšnje napovedi. Marsikaj bo odvisno od Kitajske, ki je v soboto sporočila, da je septembrski izvoz v primerjavi z istim lanskim mesecem porasel za 9,9 odstotka dvakrat več od napovedi, uvoz pa za 2,4 odstotka. Trgovinski presežek je znašal 27,7 milijarde dolarjev, analitiki pa so pričakovali 20,7 milijarde presežka. Telekom občuti krizne razmere V Ljubljani se je nakupna vnema hitro izpela. Indeks SBI TOP, ki je poskočil za več kot 20 odstotkov, je tako v primerjavi s prejšnjim tednom izgubil šest odstotkov, promet pa se je občutno znižal. Kot po navadi so bile najlikvidnejše Krkine delnice, ki so se pocenile za sedem odstotkov. Največji padec so utrpele delnice Nove KBM, ki so se pocenile za 14 odstotkov, potem ko so teden prej poskočile za 30 odstotkov. Nova KBM je ta teden več ponudnikov, ki so oddali neobvezujoče ponudbe za nakup 51-odstotnega deleža banke v Zavarovalnici Maribor, povabila k skrbnemu pregledu. Delnice Telekoma so izgubile 4,72 odstotka. Predsednik uprave Rudolf Skobe je ocenil, da se skupina Telekom tako v Sloveniji kot regiji sooča z upadanjem prihodkov iz fiksne telefonije, hudo cenovno vojno in zaostrenimi gospodarskimi razmerami. Zato veliko delajo za zmanjševanje stroškov, hkrati pa za iskanje priložnosti na novih področjih, kot sta med drugim digitalno oglaševanje in televizija.
|
negative
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.