nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
7,901
|
Borze v zahodni Evropi pozitivno v nov teden Grčija ne bo bankrotirala, je prepričan nemški finančni minister, medtem pa finančne trge precej bolj zanima, kaj bo s Španijo. Grčija bo novembra spet odvisna od novega obroka tuje pomoči, vrednega 31 milijard evrov. Wolfgang Schäuble je v Singapurju povedal, da so debate o morebitnem grškem zlomu nesmiselne, saj bi bilo to škodljivo tako za Grčijo kot za skupno evropsko valuto. Schäuble meni, da se bo Atenam uspelo izogniti najhujšemu, Nemčija pa bo državi pomagala vzpostaviti konkurenčno gospodarstvo in učinkovit javni servis. Španija naj bi za pomoč zaprosila čez en mesec Finančni trgi so na Grčijo zadnje čase kar malce pozabili in precej več pozornosti posvečajo Španiji. Vedno bolj prevladuje mnenje, da je le še vprašanje časa, kdaj bo Madrid za pomoč zaprosil evropski reševalni sklad ESM, kar bi dalo Evropski centralni banki zeleno luč za začetek odkupovanja španskih kratkoročnih obveznic. To naj bi se zgodilo naslednji mesec. Toda reševanje Španije bi bilo zelo drago, česar se zaveda vsa Evropa. Italijanski finančni minister Vittorio Grilli je postregel z izračunom, da bo Italijo stalo 1,5 odstotka BDP-ja, če bo morala prispevati svoj delež ob hipotetični 100-milijardni pomoči Španiji. Italija se bo sama izvlekla iz težav Že pomoč Grčiji, Irski in Portugalski je italijanski javni dolg dvignilo za štiriodstotne točke, če bi prišel na vrsto še Madrid o tej temi bodo govorili politični voditelji konec tedna na vrhu EU-ja v Bruslju, pa bi Italija, ki jo ob Sloveniji omenjajo kot naslednjo kandidatko, ki bi se lahko obrnila na Bruselj za rešitev svojih javnih financ, težko zmogla takšno breme. Vseeno je Grilli prepričan, da se bo Italija izvlekla sama. Naše finance so v solidnem stanju. Leta 2013 bomo izpolnili cilj in imeli uravnotežen strukturni proračun, čeprav ne bomo dobili nobene tuje pomoči. Finančne krivulje na Valu 202 Mednarodni denarni sklad opozarja Evropo, naj končno stori nekaj za rešitev evrske krize. Kitajska občutno povečala izvoz Razviti delniški trgi, ki so bili zadnji mesec precej negotovi, so nov teden začeli optimistično. Nekaj zaslug ima tudi Kitajska, ki je v soboto poročala o septembrski rasti uvoza in izvoza, inflacija pa je bila nižja od pričakovanj. Izvoz je v primerjavi z istim lanskim mesecem porasel za 10 odstotkov dvakrat več od napovedi, čeprav se je izvoz na trge EU-ja znižal četrti mesec zapored. Tečaji delnic na Lj. borzi 15. oktober GORENJE +5,75 % 4,60 EUR NOVA KBM +2,53 % 1,379 TELEKOM +0,39 % 77,00 MERCATOR -0,00 % 113,50 PETROL -0,25 % 202,00 LUKA KOPER -0,64 % 7,75 KRKA -0,97 % 46,05 ZAV. TRIGLAV -2,03 %14,50 Ljubljanska borza sedmič zaporedoma navzdol Frankfurtski delniški indeks DAX30, ki se je prejšnji teden znižal za 2,3 odstotka, je v ponedeljkovi prvi polovici trgovanja pridobil skoraj odstotek povzpel se je nad 7.300 točk, pri čemer so se najbolj, za slaba dva odstotka, podražile delnice programske hiše SAP in banke Commerzbank. Vrednost evra je bila ob 13. uri 1,2961 dolarja. Osrednji indeks Ljubljanske borze SBI TOP 573 točk se je zaradi pocenitve Krke, Petrola in predvsem Triglava tečaj se je znižal za dva odstotka znižal sedmi dan zapored, tokrat za četrtino odstotka. Promet je bil spet nizek, s Krko ga je bilo za manj kot 150 tisoč evrov, sklenjenih pa je bilo le 34 poslov.
|
neutral
|
7,902
|
SBI TOP drugi dan zapored občutno navzgor Donos španske desetletne obveznice je zaradi odločitve agencije Moodys, da Španiji ne bo znižala bonitetne ocene, zdrsnil na 5,504 odstotka, kar je najmanj po aprilu. Ocena španskega dolga ostaja Baa3 z negativnimi napovedmi, čeprav je grozilo, da bo padla na raven špekulativnosti junk, s čimer Madrid tako rekoč ne bi imel več dostopa do finančnih trgov. Na obvezniškem trgu so španski dolžniški papirji danes vidno porasli, njihova zahtevana donosnost pa je posledično padla - pri 10-letni obveznici za 28 bazičnih točk, na 5,504 odstotka. Slovenija se želi zadolžiti z dolgoročnimi obveznicami Donosnost slovenske desetletne obveznice je padla pod šest odstotkov 5,93, približno tolikšna pa naj bi bila tudi zahtevana donosnost pri načrtovani slovenski izdaji dolarskih obveznic v vrednosti 1,5 milijarde dolarjev. Kot je znano, tri velike svetovne banke BNP Paribas, Deutsche bank in JP Morgan te dni pripravljajo srečanja za potencialne kupce slovenskih obveznic. Danes je na vrsti New York. Finančne krivulje na Valu 202 Zakaj bi bili finančni trgi veseli, če bi Španija zaprosila za finančno pomoč. Evro nad 1,31 dolarja Vrednost evra se je v torek povzpela nad 1,30 dolarja, v sredo dopoldne pa še nad 1,31 dolarja. Na vodilnih evropskih borzah je bilo v torek opaziti več kot enoodstotno rast, danes pa so delnice obstale. Čeprav so razmere na finančnih trgih manj napete, pa je vedno jasneje, da se Španija ne bo mogla izvleči brez tuje pomoči. Ugledna časnika Wall Street Journal in Financial Times sta v torek zapisala, da se bo to zgodilo kmalu. Intel pesimističen pri napovedih Newyorški delniški indeks Dow Jones 13.551 točk je v torek zaradi spodbudnih poslovnih rezultatov številnih podjetij, zlasti bančnih, porasel za skoraj odstotek. Po trgovanju je sledila streznitev, saj je Intel z napovedjo poslovanja v zadnjem letošnjem četrtletju zgrešil ocene analitikov. Proizvajalec mikroprocesorjev vedno bolj občuti, da imajo potrošniki raje mobilne naprave kot osebne računalnike, kar načenja Intelovo dobičkonosnost. Nižja prodaja osebnih računalnikov Trg osebnih računalnikov se bo letos skrčil za 1,2 odstotka, na 348,7 milijona prodanih enot. V zadnjem četrtletju naj bi prihodki dosegli okrog 13,5 milijarde dolarjev. Tolikšni so bili tudi v tretjem četrtletju, kar je precej manj kot v istem obdobju lani 14,2 milijarde. Danes bosta četrtletne rezultate poslovanja objavila Bank of America in Pepsi, jutri pa spletni brskalnik Google. Tečaji delnic na Lj. borzi 17. oktober GORENJE +4,38 % 4,50 EUR PETROL +3,86 % 215,00 ZAV. TRIGLAV +3,62 % 15,75 TELEKOM +2,56 % 80,00 KRKA +1,91 % 48,00 MERCATOR +0,86 % 117,00 NOVA KBM +0,34 % 1,495 LUKA KOPER +0,00 %7,70 SBI TOP spet nad 600 točkami Indeks SBI TOP, ki je prejšnji teden izgubil šest odstotkov, ta teden dobro okreva. V sredo se je povzpel za dva odstotka in pol in je spet nad 600 točkami. V prvi kotaciji se nobena delnica ni pocenila. Okrog štiri odstotke so poskočile delnice Gorenja, Petrola in Zavarovalnice Triglav. Cena najprometnejše Krke 305 tisoč evrov prometa je dosegla 48 evrov. Mercatorjeve delnice so dosegle 119,95 evra. Abanka je v torek začela prodajati delnice Mercatorja, ki jih je pred tremi leti zasegla Infondu Holdingu. Abanka prodaja svoj delež v sosedu Gre za 2,75-odstotni delež v Mercatorju, za katerega želi Abanka iztržiti 14,5 milijona evrov, kar pomeni 141 evrov na delnico. Abanka se je tako kot Banka Koper namreč odločila, da ne bo pristopila k prodajnemu konzorciju, v katerem so Pivovarna Laško, NLB, Nova KBM in drugi večji lastniki. Dodajmo, da je uprava Abanke za 19. november sklicala skupščino, na kateri bodo delničarji spet odločali o dokapitalizaciji, vredni od 50 do 90 milijonov evrov, cena delnice pa bo 4,20 evra.
|
neutral
|
7,903
|
Iz Odmevov izpostavljamo Čedalje več slovenskih pravnih in fizičnih oseb posluje z družbami s sedežem na davčno ugodnejših območjih, ki jim poenostavljeno rečemo davčne oaze. Pred dvema letoma je bilo transakcij v davčne oaze 50.000, lani že 72.000. Kljub naraščajočemu odlivu denarja iz Slovenije je inšpektorjev iz leta v leto manj, zdaj jih je nekaj čez tristo, če bi želeli izpolnjevati normative, pa bi jih moralo biti dvakrat toliko. Od teh podatkov do ugotovitve, da bi lahko ob večjem številu inšpektorjev uspešneje nadzirali odtekanje denarja v davčne oaze, ni daleč. Na ta območja se iz Slovenije povprečno nakaže poldruga milijarda evrov na leto, kar ni zanemarljiva vsota. Poročali smo tudi Vsak tretji Slovenec posluje z davčnimi oazami Iz Odmevov prispevka Marka Štora in Aleša Maleriča. Rosvita Pesek pa je v studiu gostila v. d. generalnega direktorja Davčne uprave RS, Tomaža Peršeta.
|
negative
|
7,904
|
DDV bi pomenil odstopanje od povprečja v drugih državah Selektivni dvig DDV-ja bi imel zanemarljive učinke na proračun, pomenil pa bi bistveno večje dodatno breme gospodarstva, opozarjajo v GZS-ju. Dvig stopnje DDV-ja za cvetličarje, tiskane medije, frizerje idr. lahko drastično poslabša njihov ekonomski položaj in vpliva na zaposlenost v teh dejavnostih. Dodatno obremenitev pomeni tudi dvig DDV-ja za komunalne storitve, za katere se že sproščajo dozdajšnje omejitve pri oblikovanju cen. Posledično to pomeni dvig cen komunalnih storitev za celotno gospodarstvo, na gospodarski zbornici opozarjajo v sporočilu za javnost. Ob predpostavki enakega obsega storitev ocenjujemo, da bo ukrep področju časopisov, revij in druge periodike povzročil dodatne letne stroške za približno 13 milijonov evrov, področju zbiranja in odvoza odpadkov in drugih komunalnih storitev pa dodatnih približno 43 milijonov evrov, pravijo v GZS-ju in dodajajo, da predlagane stopnje DDV-ja za te dejavnosti odstopajo od primerljivih ureditev v drugih državah članicah EU-ja in da imajo v številnih državah v dejavnosti periodičnega tiska ničelno stopnjo DDV-ja. Pretežna večina subjektov, na katere bo dvig DDV-ja vplival, je po njihovih navedbah mikrodružb in malih družb ter samozaposlenih, ki so bili že prisiljeni skrajno racionalizirati svoje poslovanje in nimajo več rezerv. Ocenjujemo, da bi predlagani dvig DDV-ja neposredno vplival na pogoje poslovanja prek 5.000 podjetij oz. samostojnih podjetnikov v teh dejavnostih, kar predstavlja tri odstotke vseh subjektov v Sloveniji. Priliv v proračun bi bil zanemarljiv Priliv v proračun iz tega naslova bi bil, kot so še izpostavili, zanemarljiv v primerjavi z gospodarsko in socialno škodo, ki bi ga povzročilo krčenje ali prenehanje poslovanja številnih gospodarskih subjektov v teh panogah. Številna od teh bi izpad poslovanja verjetno nadomestila na trgu sive ekonomije, dvig DDV-ja za komunalne storitve pa bi ob sproščenih cenah in dvigu okoljskih dajatev na ravnanje z odpadki neposredno vplival tudi na inflacijo, so še dodali.
|
negative
|
7,905
|
V gradbeništvu največ neplačnikov Slovenske banke so imele v prvih osmih mesecih za 94,2 milijona evrov čiste izgube oz. sedemkrat več kot v istem obdobju lani. Čedalje več je težavnih posojil. Po ugotovitvah Banke Slovenije se je delež terjatev z zamudami nad 90 dni med vsemi terjatvami od začetka leta povečal za 2,3 odstotne točke in je avgusta znašal že 13,5 odstotka. Bilančna vsota bank v Sloveniji se je v letošnjih prvih osmih mesecih zmanjšala za 1,5 milijarde evrov. Konec avgusta je tako znašala 47,2 milijarde evrov, kar je 5,5 odstotka manj kot pred letom dni. Skupno število podjetij z zamudami pri plačilu obveznosti do bank se je od lanskega decembra do konca letošnjega avgusta povečalo za 8,5 odstotka, na 5.692. Teh je zdaj že skoraj 22 odstotkov vseh, v povprečju pa s plačili zamujajo 505 dni, kažejo podatki Banke Slovenije. Gradbeništvo blizu kronični nelikvidnosti Največ podjetij, ki zamujajo s plačilom, je bilo iz trgovske, gradbene in predelovalne panoge. Najvišji delež zamudnikov je v gradbeništvu 38 odstotkov, finančnem posredništvu 29,1 odstotka in gostinstvu 28,8 odstotka. Zaradi slabih terjatev so banke do konca avgusta oblikovale že skoraj 3,8 milijarde evrov oslabitev oz. 7,7 odstotka vseh terjatev. Delež pokritosti terjatev z oslabitvami se je od konca leta 2010 povečal že za skoraj tri odstotne točke. Država povečuje dolg Slovenske banke so imele v prvih osmih mesecih za 49,3 milijarde evrov terjatev. Največ terjatev je bilo bonitetnega razreda A in B 86,7 odstotka, a se je ta delež v primerjavi s koncem leta 2011 znižal za skoraj dve odstotni točki. Banke so še naprej zmanjševale kreditiranje nebančnega sektorja. Skupna vrednost posojil se je v osmih mesecih zmanjšala za 827 milijonov evrov oz. 5,7 odstotka, na 32 milijard evrov. Pri tem so banke povečevale posojanje državi, zmanjševale pa gospodinjstvom in podjetjem.
|
negative
|
7,906
|
Prevzemno ponudbo so kljub majhnemu številu pridobljenih delnic označili za uspešno Prevzemniki Ljubljanskih mlekarn, Družba Mlekodel, Deželna banka Slovenije in zadruge, so s prevzemno ponudbo pridobili le nekaj manj kot 4,5 odstotka delnic. Prejšnji petek se je iztekel rok za prevzemno ponudbo Ljubljanskih mlekarn, ki so jo 19. septembra objavili Mlekodel, Deželna banka Slovenije DBS, Zadružna zveza Slovenije in 33 zadrug. Prevzemniki so že ob objavi poudarjali, da bo prevzemna ponudba veljala za uspešno ne glede na to, koliko delnic bodo pridobili. Ob tem niso skrivali želja, da bi pridobili vsaj 51-odstotni delež. Prevzemniki so tako sporočili, da je bila prevzemna ponudba uspešna, čeprav so s prevzemno ponudbo, v kateri so ponudili 6,5 evra za delnico, pridobili le 4,44 odstotka delnic Ljubljanskih mlekarn oziroma je njihovo ponudbo sprejelo 308 imetnikov delnic, ki so imeli v lasti 194.713 delnic. Svoj lastniški delež pa so povečali na 36,41 odstotka. Prevzem naj bi pomenil dolgoročnega in stabilnega lastnika Ob objavi prevzemne ponudbe so prevzemniki poudarili, da bi družba s prevzemom dobila dolgoročnega in stabilnega lastnika, ki bo imel interes, da mlekarna uspešno posluje. Ocenili so tudi, da lahko s prevzemom zagotovijo dolgoročno stabilnost razmerij na trgih pridelave in predelave mleka ter potrošnikom zagotovijo trajno in kakovostno ponudbo mleka in mlečnih izdelkov, pridelanih v domačem okolju. Predsednica uprave Ljubljanskih mlekarn Cvetana Rijavec, ki ima v lasti 2.550 delnic družbe, je že tedaj napovedala, da prevzemne ponudbe ne bo sprejela. Hkrati je opozorila, da prevzem, če bodo prevzemniki uresničili navedbe v prevzemnem prospektu, ne bo vplival na zaposlovanje ali kraj opravljanja poslov.
|
neutral
|
7,907
|
Merkurju letos kaže bolje kot lani Delničarji Merkurja so soglasno potrdili dokapitalizacijo družbe, čeprav bo ta nekaj nižja, kot je predlagala uprava družbe. Lastniki nakelskega Merkurja so na 25. skupščini izglasovali dokapitalizacijo družbe s konverzijo terjatev, vendar ne v višini 90 milijonov, kot je načrtovala uprava, temveč za 85,4 milijona evrov. Predsednik uprave Merkurja Blaž Pesjak je ob tem pojasnil, da sanacija Merkurja poteka v skladu z načrti. Cilji današnje skupščine so doseženi, je povedal Pesjak in dejal, da je tudi za 4,6 milijona evrov nižja dokapitalizacija od načrtovane še vedno ustrezna in rešuje trenutno največjo težavo Merkurja, kapitalsko ustreznost. Izglasovana dokapitalizacija z bančnimi upniki, s katerimi se je vodstvo Merkurja pogajalo od 4. junija, zagotavlja nadaljevanje poslovno-finančne sanacije. Družba si bo tako okrepila kapitalsko ustreznost in likvidnost, pravijo v Merkurju. Tuje banke proti dokapitalizaciji Pri dokapitalizaciji, vplačana mora biti do 10. novembra, bo namesto 15 bank in dveh podjetij sodelovalo 11 bank in Iskratel. Za sodelovanje pri finančni konsolidaciji Merkurja se znova niso odločile nekatere tuje banke. Svoj prispevek k sanaciji podjetja so dodali tudi dobavitelji trgovskega blaga, saj so dodatno podaljšali plačilne roke. Merkurju kaže bolje Merkur letos izboljšuje rezultate poslovanja, ki so bili v prvi polovici leta za približno 17 odstotkov boljši kot enako obdobje lani. Oktobrska prodaja je za zdaj sicer nekoliko slabša od pričakovanj, Pesjak pa vseeno računa, da bo Merkur letos dosegel deset odstotkov več prihodkov iz poslovanja kot lani. Ob tem naj bi iz poslovanja imel tudi od enega do dva milijona dobička.
|
positive
|
7,908
|
S predajo upravljanja zasebnim koncesionarjem bi dobili sredstva za nove projekte Vlada tehta zamisel, da bi slovenske avtoceste predala v upravljanje zasebnemu koncesionarju. Vodja direktorata za infrastrukturo in nekdanji član uprave Darsa Boštjan Rigler je na okrogli mizi 11. slovenskega kongresa o cestah in prometu v Portorožu povedal, da na ministrstvu za infrastrukturo in prostor tehtajo zamisel, da bi obstoječe avtocestno omrežje predali v upravljanje. S predajo upravljanja zasebnemu koncesionarju naj bi dobili dodaten denar za gradnjo novih avtocestnih odsekov in se izognili temu, da bi država morala prevzeti tveganje za poroštva, ki jih je dala za najem posojil Darsa. Vendar je do konkretnih korakov po Riglerjevih besedah še daleč. Na infrastrukturnem ministrstvu pa preigravajo vse možnosti, kako priti do dodatnih virov in obvarovati državo pritiska poroštva . Zadržanost do avtocestnega javno-zasebnega partnerstva Tine Svoljšak iz Darsa je povedal, da je Dars dolgoročno finančno vzdržen in ima denarni tok. Študije javno-zasebnega partnerstva na avtocestah pa kažejo, da to v vseh primerih ni bilo uspešno. Prodajati Dars bi po njegovem mnenju pomenilo, da država proda nacionalno naložbo na geostrateški legi oziroma kuro, ki nese jajca . Po mnenju direktorja Direkcije za ceste Gregorja Ficka pa bi Slovenija lahko koncesionarju predala samo posamezne odseke avtocestnega sistema, ne pa celotne mreže. Manjkajoče odseke bi tako lahko zgradili z upravljavsko koncesijo, s čimer bi se izognili predaji obstoječega avtocestnega sistema koncesionarju. Po Fickovem mnenju pa v Sloveniji tudi ni strokovnjakov, ki bi bili sposobni pripraviti vso potrebno dokumentacijo za uspešno oddajo prometnic v koncesijo. Šlo naj bi za kompleksno nalogo, pri kateri lahko sledi obraten učinek. Koncesionar ima nadzor nad turizmom Glede koncesije za obstoječe avtoceste je bil v dvomih tudi predsednik hrvaškega društva za ceste Via vita Željko Vivoda. Obenem je opozoril, da gre pri tem tudi za politično vprašanje, saj ima upravljavec nadzor nad turizmom in širšim gospodarstvom. Država bo težko financirala javno infrastrukturo V financiranje javne infrastrukture z izključno državnim denarjem v prihodnosti po mnenju Bogdana Zgonca s fakultete za gradbeništvo in geodezijo ne gre več verjeti. Obenem pa bi bilo po njegovem nerealno pričakovati, da bi zasebni kapital lahko gradil projekte v celoti. Zasebni kapital bi bil po njegovem mnenju lahko le eden izmed elementov finančne konstrukcije poleg države, Evropske investicijske banke ali drugih virov. Gradnjo infrastrukturnih projektov pa pri nas zavira tudi prezapletena zakonodaja. Po njegovih besedah bo v prihodnje treba pozabiti na megalomanske projekte . Skušajmo biti realni in pripravljajmo dokumentacijo po korakih, je svetoval.
|
neutral
|
7,909
|
Finančni minister v Studiu City Če smo lani imeli 6,4 odstotka proračunskega primanjkljaja, letos 4,2 in mora ta prihodnje leto pasti pod tri odstotke, potem smo nekje na polovici, je o zategovanju pasu dejal minister. Janezu Šušteršiču je glasovanje v državnem svetu, ki nazadnje ni podprl referendumov o slabi banki in holdingu, prineslo zadovoljstvo. Svetnikov, ki so glasovali za začetek referendumskega postopka, je namreč bilo manj kot tistih, ki so predhodno podpisali začetek postopka, torej so zmagali argumenti, je dejal v oddaji Studio City. Optimističen je tudi glede pogajanj s sindikatoma, ki sta referendumski postopek začela z vloženimi podpisi - rok za vložitev pa se izteče v torek. Voditelj Marcel Štefančič ga je izzval s ceno nedavnega zadolževanja države. Zakaj je nedavna državna izdaja za 2,2 milijarde dolarskih obveznic uspeh, če pa je pribitek nanje slabši kot za Zambijo in Nigerijo? Minister je pojasnil, da so med pogajanji obresti znižali s 6,4 na 5,5 odstotka in tako dosegli najboljšo mogočo trenutno ceno zadolževanja. Nigerija in Zambija spadata med porajajoče se trge, kjer so vlagatelji pripravljeni več tvegati, Slovenija pa kot del Evropske unije medtem nosi tudi vse njene trenutne slabosti in je z vidika zadolževanja nekje na sredini, je dodal. Spomnil je, da so letos že neuspešno poskušali prodati državne obveznice. Tudi povpraševanja po varnejših, a krajšeročnih zakladnih menicah ni bilo, medtem pa je vladi z napovedanimi in izvedenimi ukrepi uspelo zaupanje vlagateljev nekoliko dvigniti. Na kritiko, da čisto varčevanje še nikjer ni prineslo rešitve krize, temveč njeno poglabljanje, je minister odgovoril, da o tem nima smisla razpravljati, saj se vlada ne poslužuje tega koncepta. Spomnil je, da je v proračunu za leto 2013 za investicije namenjenih 600 milijonov evrov več kot letos. Poleg tega ni varčevanje, če se krči prerazkošna poraba, ki daleč presega zmožnosti, je dodal. Ob protestih proti takim rezom mariborski je pravkar minil, ljubljanski je napovedan je Štefančiča zanimalo Kje smo z varčevanjem? Na tretjini, je odvrnil Šušteršič. Z lanskih 6,4 odstotka smo namreč prišli šele na 4,2, do prihodnjega leta pa bo treba priti pod tri odstotke. To so namreč evropska merila, ki se jim je Slovenija v dogovoru z Evropsko komisijo zaradi presežnega primanjkljaja, ki ni v skladu z maastrichtskim sporazumom, zavezala že pred leti.
|
neutral
|
7,910
|
Na začetku je pijačo na Šmarno goro znosil konj Cvetko Miha Ledinek je že skoraj 40 let oskrbnik gostilne na Šmarni gori, kamor, kot pravi, prihajajo obiskovalci, ki imajo nekaj več v srcu in duši, tako da v gostilni ni bilo še nobenega incidenta. Ko se je leta 1973 z ženo Joži odločil, da se bo vsa družina preselila na Šmarno goro, je bila njegova mati, doma iz Trbovelj, precej obupana in ga je svarila, naj nikar ne hodi na konec sveta. Toda pri 23 letih je pridno poprijel za delo, prenovil gostilno, pri tem ohranil pristnost domače kuhinje in pripomogel, da je Šmarna gora postala najbolj obiskana slovenska gora in trimkabinet Ljubljančanov v naravi, kot pravi sam. Pred dnevi je dobil nagrado za življenjsko delo na področju gostinstva pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, postal je tudi ime tedna na Valu 202. Z njim smo se pogovarjali na praznični četrtek, ko je bilo zaradi slabega vremena zelo malo obiskovalcev. Vreme danes ni kaj prida. Kaj na Šmarni gori počnete ob takšnih dnevih? Res je, vreme je pusto, kot da bi bil konec sveta. Nikjer ni nobenega človeka. A dela je vseeno dovolj. Nasekati je treba drva, 50 m3 jih porabimo vsako zimo. Danes dopoldne sem pripravil tudi verige za avtomobile. Kdaj je bilo največ snega, odkar ste oskrbnik? Leta 1986, meter in 10 centimetrov, pa je vseeno prišlo nekaj obiskovalcev. Je pozimi urejeno kakšno sankališče v dolino? Ne gre ravno za urejeno sankališče, ampak domačini dobro vedo, da se na severno stran - tam, kjer je vozna pot - da prisankati v dolino. Kako je bilo, ko ste pred 39 leti prišli na goro in verjetno niti telefona ni bilo? Telefon je na Šmarni gori že od leta 1951. Pripeljali so ga zaradi meteorološke postaje, ki je bila gor. Tudi elektrika je bila, preostale infrastrukture pa ne. Zdaj je Šmarna gora urejena, razen ceste. Ampak tudi takšna, kot je, nam je všeč, saj smo proti motorizirani Šmarni gori. Zaradi ljudi, ki pridejo, je lepo biti tu gostinec, saj gre za obiskovalce, ki imajo nekaj več v srcu in duši. Je bilo pred 40 leti na Šmarni gori precej manj obiskovalcev? Ja, takrat sva bila z ženo sama gor z dveletno hčerjo, leta 1977 pa se je rodila še druga, ki je zdaj že šefinja na Šmarni gori. Takrat je bilo mnogo manj ljudi in sva lahko s pomočjo sorodnikov vse postregla, potem pa se je razmahnilo in hči ima danes sedem zaposlenih. V 70. letih so ljudje hodili na celodneven izlet na Šmarno goro, danes pa je zaradi prevoznih sredstev bližje mestu in je postala trimkabinet v naravi za Ljubljano. V službi delaš do petih, hitro si s kolesom, avtom ali avtobusom pod vznožjem, skočiš pol ure gor, pol ure dol.
|
positive
|
7,911
|
Anketa Banke Slovenije med bankami Podjetja od bank želijo manj posojil, ker se sama razdolžujejo in ker se gospodarstvo krči, ugotavlja Banka Slovenije. Obenem se selijo k tujim bankam, saj imajo tam konkurenčnejše obrestne mere. Banka Slovenije, osrednji bančni regulator, enkrat letno razpošlje ankete vsem pri nas delujočim bankam. Na podlagi odgovorov ugotavlja, kako na posojilno dejavnost bank vpliva povpraševanje podjetij po posojilih. Išče tudi vzroke, zakaj banke posojilno povpraševanje delno zavračajo. Razmeroma močno krčenje povpraševanja Banka Slovenije je ugotovila, da se je povpraševanje po posojilih razmeroma močno skrčilo. Celoten obseg povpraševanja po posojilih se je lani - kljub manjšemu izboljšanju razmer na začetku leta - zmanjšal za celih 27 odstotkov, v prvi polovici letošnjega leta pa za blizu 15 odstotkov. Rezultati ankete BS v celoti. Kot ugotavlja BS, je krčenje odraz upada gospodarske rasti in procesa zniževanja zadolženosti podjetij. Podjetja se pogosteje obrnejo na tuje banke Banka Slovenije v analizi ukrepov izpostavlja dva procesa. V sklopu prvega podjetja vse pogosteje odhajajo iz bank v domači lasti in po posojilih povprašujejo pri bankah v večinski tuji lasti. Obenem ta skupina največ prosilcev zavrne zaradi slabe bonitete. Manj konkurenčne obrestne mere V drugem procesu podjetja vse bolj zavračajo pogoje posojil, kot jih postavljajo slovenske banke. Ta v povprečju presegajo obrestne mere bank v območju evra. Za skoraj 5 milijard manj - trdi podatki Celoten obseg povpraševanja po posojilih se je lani kljub manjšemu izboljšanju razmer v začetku leta zmanjšal za skoraj pet milijard evrov na 13,3 milijarde evrov, kar predstavlja 27,2-odstotno zmanjšanje. To je sledilo 11,3-odstotnemu upadu povpraševanja v letu 2010. Povpraševanje se lani ni znižalo le pri treh bankah in dveh hranilnicah. Banke so lani odobrile za 9,5 milijarde evrov novih posojil, v prvih šestih mesecih letos pa 4,4 milijarde evrov. Negativno gibanje pri posojilnem povpraševanju se nadaljuje tudi v prvi polovici letošnjega leta, ko je obseg povpraševanja dosegel 6,3 milijarde evrov oziroma 14,7 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Izjemen upad posojil za investicije Po navedbah Banke Slovenije je še posebej neugodno gibanje povpraševanje po posojilih za investicije, ki dosega največje medletno krčenje. Lani je tako padec povpraševanja po posojilih za investicije znašal 28 odstotkov. Vse bolj bi podaljševali roke odplačevanja Na drugi strani pa narašča povpraševanje po prestrukturiranju posojil in podaljševanju rokov odplačila. Obseg posojil za ta namen se je lani tako povečal za 14,6 odstotka. Vse več neodobrenih posojil Stopnja presežnega povpraševanja po posojilih oziroma delež neodobrenih posojil je v prvi polovici letošnjega leta nekoliko narasla in znaša 30,6 odstotka, vendar pa se okoli 30 odstotkov giblje že od leta 2010. Lani je obseg presežnega povpraševanja znašal 3,7 milijarde evrov, v prvem letošnjem polletju pa 1,9 milijarde evrov. Bolje so se odzvale tuje banke Na spremenjeno povpraševanje po posojilih so se sodeč po rezultatih ankete sorazmerno bolje prilagodile banke v večinski tuji lasti, ki so tudi po zaslugi boljšega poslovanja znižale stopnjo presežnega povpraševanja, pa čeprav ta ostaja bistveno višja od bank v večinski domači lasti. Kakšen vpliv bi imela t. i. slaba banka? Banka Slovenije ob teh podatkih ugotavlja, da ostaja financiranje podjetij z dolžniškimi in lastniškimi viri še naprej neuravnoteženo v škodo lastniškega financiranja. Tega problema pa po prepričanju bančnega nadzornika ni mogoče rešiti samo z reševanjem in čiščenjem slabih terjatev bank in zato ni mogoče pričakovati, da bo to avtomatično okrepilo posojilno rast. Svet Banke Slovenije ocenjuje, da se banke z ugotovljenimi razlogi zavračanja posojil odzivajo na zaostrovanje razmer v gospodarstvu. Agonijo podjetij brez perspektive in možnosti uspešnega poslovnega prestrukturiranja je treba v dobro vseh končati čim prej z učinkovitimi pravnimi postopki, pravijo. Banke morajo po njihovem mnenju pozornost usmeriti na drugi dve skupini. V prvi so podjetja, ki imajo v obdobju upadanja gospodarske dejavnosti finančne težave in nižjo boniteto. Med njimi bi morale banke v sodelovanju z drugimi deležniki in med seboj intenzivno ugotavljati, katera so tržno perspektivna, in zanje pravočasno oblikovati reprogram posojil. Učinkovita zakonodaja pa mora ob tem omogočiti prenos lastninskih pravic na nove lastnike. V drugi skupini pa so podjetja, ki ponujena posojila bank v Sloveniji zavračajo. Pri teh morajo banke po presoji Banke Slovenije bolj prilagajati posojilne pogoje vsakemu posameznemu komitentu ter hkrati v svojih poslovnih strategijah razširiti razpone posojilnih pogojev glede na ocene njihove tveganosti.
|
negative
|
7,912
|
Nagrade za najboljše Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani poteka 23. mednarodni sejem pohištva Ambient Ljubljana. Na sejmu, ki je največji te vrste od Milana do Dunaja in bo trajal do 11. novembra, se predstavlja 240 podjetij in 24 držav. Na sejmu pohištva in notranje opreme so letos osmič zapored podelili nagrade desetim najbolj inovativnim in kreativnim izdelkom, ki združujejo funkcionalnost ter tehnološko oziroma likovno kakovost v nov, sodoben izdelek. Obiskovalci si bodo poleg razstave TOP 10 lahko ogledali razstavo Top ideje - borza oblikovanja, razstavo Must have from Poland, v okviru katere bodo razstavljeni izdelki, izbrani na natečaju Festivala oblikovanja v Lodžu, razstavo stolov Rex in drugega pohištva oblikovalca Nika Kralja, razstavo oddelka za lesarstvo biotehniške fakultete ter razstavo Povezujemo oblikovanje in industrijo Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije.
|
positive
|
7,913
|
Oslabitve so skupino spet potegnile v izgubo NLB je tretje četrtletje sklenil s 16,3 milijona evrov čistega dobička. V istem obdobju lani je ustvaril 115,2 milijona evrov čiste izgube. Skupina NLB je imela 17,1 milijona evrov čiste izgube. V prvih devetih mesecih leta je skupina NLB dosegla dobiček pred rezervacijami v vrednosti 340,7 milijona evrov, banka pa za 317,3 milijona evrov. Na čisti dobiček, ki v skupini v devetmesečju znaša 16,2 milijona evrov, v banki pa 36 milijonov evrov, so znova vplivale predvsem visoko oblikovane oslabitve in rezervacije. Te so na ravni skupine dosegle 277,9 milijona evrov, na ravni banke pa 254,6 milijona evrov, so pojasnili v NLB-ju. V prvih devetih mesecih preteklega leta je imela skupina NLB 96,7 milijona evrov izgube, sama banka pa 113,9 milijona evrov. Čiste obresti, glavni vir prihodkov banke, skupine NLB so v devetih mesecih letos znašale 292 milijonov evrov in so se v primerjavi z istim obdobjem lani znižale za desetino. Nadzorniki predlagali dva nova člana nadzorrnega sveta Nadzorniki so v okrnjeni sestavi sklenili tudi, da za nadomestna člana nadzornega sveta predlagajo Gaela de Pontbrianda in Marianne Okland. O njunem imenovanju bo odločala skupščina banke, ki je načrtovana za 14. december Nadzorniki NLB so zasedali v okrnjeni sestavi, saj je iz osebnih razlogov odstopil Albin Hojnik. Nadzorniki so odstopno izjavo sprejeli in se strinjali s skrajšanim odpovednim rokom, ki ga je predlagal Hojnik. Nadzorni svet največje slovenske banke se je tako skrčil z 10 na šest članov. Potem ko je NLB konec junija dobil nov nadzorni svet, ga je najprej zapustil Matjaž Schroll, nato Janko Medja, ki je postal predsednik uprave NLB-ka, kasneje še, iz osebnih razlogov, Miran Pleterski in sedaj, kot omenjeno, še Hojnik.
|
negative
|
7,914
|
Nekatero premoženje se bo prodajalo že drugič Stečajni upravitelj družbe SCT v stečaju Leon Benigar Tošič bo 12. decembra na dražbi prvič ponudil SCT-jevi nepremičnini na Krku in Rabu. Ta dan bo stečajni upravitelj znova ponudil tudi nekaj premoženja družbe, ki mu ga do zdaj na dražbah ni uspelo prodati. Kot piše na straneh Agencije RS za javnopravne evidence in storitve Ajpes, bo počitniški dom z zemljiščem na Rabu na voljo za izklicno ceno 110.000 evrov, za počitniški dom z zemljiščem na Krku pa ta cena znaša 237.000 evrov. Obe nepremičnini sta do konca leta sicer oddani v najem. Benigar Tošič je za 12. december objavil še dražbe, na katerih bo naprodaj tudi drugo premoženje. Kompleks industrijskega obrata v Črnučah se bo prodajal po izklicni ceni 11 milijonov evrov, samski dom na Šmartinski cesti v Ljubljani bo znova naprodaj za okoli 800.000 evrov, zemljišče s počitniškimi objekti v Fiesi za 1,075 milijona, delnice družbe Begrad za 1,35 milijona in pisarniški prostori v tretjem nadstropju stavbe SCT na Slovenski cesti v Ljubljani za slabih pol milijona evrov. Decembra bodo naprodaj tudi SCT-jevi gradbeni stroji in vozila.
|
negative
|
7,915
|
Cenejše bo tudi kurično olje Od polnoči bodo naftni derivati nekoliko cenejši - ceni obeh vrst bencina bosta nižji za dobre tri cente, dizelsko gorivo pa za 2,6 centa. Cenejše bo tudi kurilno olje. V skladu z uredbo o spreminjanju cen naftnih derivatov bo zanje naslednjih 14 dni treba odšteti malo manj cena litra 95-oktanskega bencina se bo znižala za 0,034 evra, na 1,465 evra za liter. Za enak znesek bo cenejši tudi 100-oktanski bencin, ki bo naslednjih 14 dni stal 1,484 evra za liter. Liter dizelskega goriva bo cenejši za 0,026 evra, kar pomeni, da bo cena litra 1,393 evra, kurilno olje pa bo naslednja dva tedna cenejše za 2,3 centa in bo stalo 1,029 evra za liter. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na podlagi 14-dnevnih povprečij.95-oktanski bencin98-/100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 28. december 20101,2631,2791,2330,808 28. december 20111,3421,3561,2770,945 30. april 20121,4881,5061,3371,021 15. maj 20121,4351,4621,3201,003 29. maj 20121,4271,4521,3090,991 11. junij 20121,4141,4391,2960,979 27. junij 20121,3741,3961,2670,947 9. julij 20121,4331,4501,3200,957 24. julij 20121,4821,51,3821,008 6. avgust 20121,5071,5251,3871,021 21. avgust 20121,5621,5781,4291,059 4. september 20121,5761,598 1,4441,076 18. september 20121,5761,5971,4441,076 30. september 20121,5441,5631,4241,05 15. oktober 20121,5701,5901,4401,064 30. oktober 20121,4991,5181,4191,052 13. november 2012 1,4651,4841,3931,029
|
positive
|
7,916
|
Žerjav Težava je neprožen trg delovne sile Generalni direktor GZS-ja Samo Hribar Milič je po vrhu gospodarstvenikov na Brdu pri Kranju dejal, da gospodarstvo v državi dobro ve, kaj storiti za rešitev krize, vendar so blokade na vseh ravneh. Dovolj je, da si sami postavljamo ovire, je dejal. Gospodarski minister Radovan Žerjav pa je dejal, da je vlada sprejela več kot 200 ukrepov za stabilizacijo gospodarstva, vendar se zaradi številnih blokad ne uresničujejo. Slovenijo najbolj ovira neprožen trg delovne sile, ki državo postavlja v nekonkurenčen položaj. Vabljeni k ogledu celotnega pogovora voditelja Odmevov Igorja Berganta z ministrom Radovanom Žerjavom in generalnim direktorjem GZS-ja Samom Hribarjem Miličem.
|
neutral
|
7,917
|
Pripravili seznam konkretnih ukrepov Slovenski gospodarstveniki so na Brdu pri Kranju od celotne politike zahtevali ukrepe na štirih področjih - pravne države, boljšega poslovnega okolja, razvojnega zagona in izvoza. Varčevanje je nujno, je neizbežno, a to ni dovolj, za preboj potrebujemo cel niz hitrih, odločnih korakov, je poudaril predsednik GZS-ja Samo Hribar Milič in dodal, da je predsedstvo zbornice v ta namen pripravilo poziv za uspešno Slovenijo. Tega lahko gospodarstveniki podpisujejo od danes dalje. Na GZS-ju so vsa štiri področja pospremili s konkretnimi ukrepi, ki jih zahtevajo od politike in ki jih bodo politikom tudi predali. Čez pol leta bodo skrbno preverili, kateri izmed ukrepov so bili uresničeni. Predsednik DZ-ja Gregor Virant je zatrdil, da bo politika gospodarstvu prisluhnila in ga tudi slišala. Današnja situacija po Virantovih besedah povzroča velika politična tveganja, kar je velik dejavnik slabega stanja države na mednarodnih finančnih trgih. Velik del krivde, tako Virant, nosi inštitut referenduma, saj zaradi njega vlade ne morejo prevzeti polne odgovornosti za konsistentno politiko. Ključna prihodnja dva meseca Zakon o sanaciji bank, nad katerim visi referendumska grožnja, je podlaga za začetek sanacije bančnega sistema, poudarja Virant, ki kot nujno izpostavlja tudi privatizacijo državnega premoženja, pri kateri smo sicer že veliko zamudili. V pripravi sta pokojninska reforma in reforma trga dela, o čemer je danes tekla razprava tudi v DZ-ju. Volja je, pravi Virant, ki pa ni prepričan, da je reforma trga dela, ki je zdaj predmet obravnave, prava, zato bo treba narediti še nekaj korakov v večjo fleksibilnost trga dela. Če bo reforma prinesla dodatne ovire, potem je bolje, da je nimamo, je zatrdil. Po Virantovih besedah bosta ključna prihodnja dva meseca.
|
positive
|
7,918
|
Zorko Želimo delavce ali sužnje? Sindikati so se ostro odzvali na predloge delodajalcev za izboljšanje gospodarskega stanja. Zaščito potrebujejo delavci, ne pa tisti, ki imajo tako visoke dohodke, so dejali o odpravninah. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije ZSSS Dušan Semolič je na novinarski konferenci v Ljubljani v odzivu na predloge delodajalcev, izražene v dokumentu Poziv gospodarstva za uspešno Slovenijo, predstavljenem na sredinem vrhu gospodarstva Parlament gospodarstva in politike, ter nakazane danes, obsodil izboljševanje poslovnega okolja prek dramatičnega poslabševanja delavskih in socialnih pravic. Ob tem je bil posebej kritičen do mnenja delodajalcev, da bi se morali v Slovenji odpovedati konvencijam Mednarodne organizacije dela ILO, ki govorijo o zaščiti delavcev. Slovenija ni Latinska Amerika, je izpostavil. Semolič Delavec je človek Po njegovih besedah se mednarodnim konvencijam ILO-ja, ki predstavljajo pomemben minimalen standard in ščitijo delavce, ni mogoče odpovedati zaradi tržnih zakonitosti konkurence. Delo ni in ne more biti blago, na usodo delavcev so vezani otroci, družine, je poudaril. Delavec je človek, ki ima pravico do dostojanstva, varnosti, je dodal. Dodatek na delovno dobo, odpravnine ... V ZSSS-ju so jih močno razburili tudi predlogi iz dokumenta za nižje stroške poslovanja za deset odstotkov. Med njimi so delodajalci sicer našteli nižje nadomestilo za bolniško odsotnost v breme delodajalca, ukinitev plačanega odmora za malico, ukinitev dodatka na delovno dobo oz. uvedbo dodatka na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, poenostavitev postopka sklenitve in prekinitve delovnega razmerja, krajše odpovedne roke ter nižje odpravnine. Odprava plačanega odmora za malico Predlog odprave plačanega odmora za malico je po Semoličevih besedah namenjen le povečevanju dobičkov in je obsojanja vreden. Za delavca bi to pomenilo nižjo plačo ali podaljšanje delovnika, v nadaljevanju pa še izgubo pravice do regresa za malico, kar bi prizadelo zdravje ljudi, je posvaril. Ukinitev dodatka na delovno dobo bi medtem plače delavcev skrčila tudi za 20 odstotkov, je opozoril. Nižje odpravnine, socialna kapica V povezavi z željo po nižjih odpravninah pa je omenil posebne predpise oz. samopostrežbo za odpravnine , ki velja za menedžerje. Ti prejemajo zneske, merjene v 100.000 evrih. To pa gospodov ne moti, je dejal. Delodajalci so se znova zavzeli tudi za uvedbo socialne kapice pri izplačilu 36.000 evrov bruto zaslužka letno. To bi proračun prizadelo v znesku 200 milijonov evrov, je s podatkom postregel Semolič. Zaščito potrebujejo delavci, ne pa tisti, ki prejemajo tako visoke dohodke, je dejal. Znižanje stroškov prevoza na delo V največji sindikalni centrali so se kritično odzvali še na zavzemanje delodajalcev, da se znižajo stroški prevoza, da se poveča odvisnost višine pokojnine od vplačanih prispevkov, uvede sprememba definicije poškodbe pri delu, tako da se mednje ne bi več štelo prihoda in odhoda z dela, ter da se očisti košarica pravic zdravstvenega zavarovanja izločitev pravic, kot so pogrebnine in posmrtnine, nižanje nadomestil, omejevanje bolniške odsotnosti. Utroša Politiki vidijo uspešnost v revščini Sekretar pri ZSSS-ju Miloš Utroša je izrazil resno zaskrbljenost, da delodajalci in politiki, ki so bili v sredo navzoči na vrhu, uspešno Slovenijo vidijo izključno na povečevanju revščine, nižanju plač, delavskih pravic. Dodal je, da bodo v ZSSS-ju naredili vse, da take uspešne Slovenije ne bo. Zorko Želimo delavce ali sužnje? Namesto tega, da svetujejo odpoved mednarodnih konvencij ILO-ja, naj se raje zgledujejo po uspešnih podjetjih v državah in po menedžerjih v Evropi, ki razvoja podjetja ne gradijo na stroških dela, temveč na lastnem znanju, vlaganju v zaposlene, ter se zavedajo, da bodo brez delavcev tudi oni brezposelni, pa je pozval izvršni sekretar pri ZSSS-ju Andrej Zorko. Čas je, da si menedžerji in politiki zastavijo vprašanje, ali si v Slovenji želimo delavce ali izključno sužnje, je sklenil.
|
negative
|
7,919
|
Na Balkanu so že pripravljeni konkretni projekti Na Brdu pri Kranju sta Karl Erjavec in turški minister za carino in notranjo trgovino Hayati Yazici podpisala protokol o sodelovanju pri skupnem nastopu na tretjih trgih. Namen tokratnega, četrtega zasedanja skupne komisije je bilo še izboljšati gospodarsko sodelovanje in poiskati nove priložnosti ter odpraviti morebitne ovire in odprta vprašanja. Ministra sta pozvala slovenske in turške vlagatelje, naj več vlagajo v Turčijo oziroma Slovenijo. Yazici je opozoril, da z obstoječim stanjem naložb ne moremo biti zadovoljni, saj so zelo dobri pogoji za njihovo povečanje, na primer na področju telekomunikacij. Ministra menita, da bi državi lahko dobro sodelovali tudi na področju prometa. Slovenija ima namreč Luko Koper, ki je lahko okno v srednjo Evropo, Turčija pa je glavni most med Azijo in Evropo, je izpostavil Erjavec. S povezovanjem slovenske luke in turških pristanišč za povečanje pretoka blaga se strinja tudi Yazici. Dobre možnosti vidita še v skupnem nastopu na tretjih trgih, zlasti v državah zahodnega Balkana, kjer se že pripravljajo konkretni projekti sodelovanja na področju energetike. Možnosti se odpirajo predvsem pri gradnji hidroelektrarn v Črni gori, pa tudi v Makedoniji in nekaterih drugih državah. Slovenija ima znanje, Turčija pa velik potencial za realizacijo velikih energetskih projektov, je poudaril Erjavec. Turke motijo vizumi, Erjavca počasnost turške carine Turško stran pa pesti predvsem vprašanje vizumov. Yaziciju se zdi nezaslišano in primitivno, da morajo Turki upravičevati svoje prihode v evropske države in pridobivati vizume. Erjavec je pojasnil, da je Slovenija ujeta v evropsko zakonodajo, a bo vseeno poskušala najti določene rešitve, saj se s to težavo pri sodelovanju s Slovenijo srečuje tudi več drugih držav. Slovenija je po drugi strani Turčijo opozorila na vprašanje carinskih postopkov za hitrejši pretok blaga v železniškem prometu, kjer vlaki zaradi nedelovanja mejnih služb ob določenih urah ne morejo nadaljevati svoje poti. To je po Yazicijevem mnenju treba urediti, zato se bo po vrnitvi v Turčijo prednostno lotil reševanja problematike.
|
positive
|
7,920
|
Nesposobno vodstvo je del sistemske korupcije Korupcija zmanjšuje konkurenčnost in krni demokratičnost družbe, opozarjajo gospodarska združenja in pozivajo k neodvisni preiskavi povezav med bančniki in politiki. Izvršna direktorica GZS-ja za zakonodajo in politike Alenka Avberšek je v odzivu na raziskavo Komisije za preprečevanje korupcije ta je ugotovila močno navezo med politiko in bančniki organe pregona pozvala, naj preganjajo sistemsko korupcijo povsod, kjer potencialno je. Po njenem mnenju mora država pospešiti pregon gospodarskega kriminala in sistemske korupcije belih ovratnikov. Dejstvo, da tovrstne sodne prakse v Sloveniji skoraj nimamo, poglablja občutek nezaupanja, da pred zakonom nismo vsi enaki, je poudarila. Nekompetentnost = korupcija V Združenju Manager so opozorili, da je korupcija namenjena pridobivanju in ohranjanju neupravičenih privilegijev na račun drugih, kar nikakor in nikoli ne more biti sprejemljivo. Ker v javnosti obstajajo ugibanja o navezi politike in bančnikov ter o odobravanju posojil mimo pravil, v Združenju Manager pozivajo, naj se opravi neodvisna raziskava. Med sistemsko korupcijo bi po njihovem mnenju lahko šteli tudi nekompetentne člane nadzornih svetov v podjetjih v državni lasti, kar neposredno vpliva na porazno raven korporativnega upravljanja in nizko uspešnost teh podjetij. Zato predlagajo okrepitev pravnega sistema, od poenostavitve prenormirane zakonodaje do uvedbe ničelne tolerance do korupcije na vseh ravneh. V gospodarstvu pa je po njihovem mnenju treba zakoreniniti visoko raven poslovne etike.
|
negative
|
7,921
|
Bitka za državni holding Opozicija je prepričana, da je v ozadju preiskav poslanskih podpisov želja vlade, da bi čim prej prodala državno premoženje. K razprodaji pa naj bi pripomoglo tudi to, da je predsednik uprave AUKN-ja po samo dveh mesecih odstopil. Dobrih osem milijard evrov vredno slovensko premoženje že štiri mesece nima pravega upravljavca. Vsi vodilni so namreč le vršilci dolžnosti. In čez teden dni bo še slabše. Z najvišje funkcije se namreč poslavlja Janez Benčina. Ne osebni, razlogi so politični, in posledica bo razprodaja srebrnine, so prepričani v SD-ju. Očitno tudi kader, ki ga imenujejo sami, ocenjuje, da je nemogoče upravljati kapitalske naložbe na način, da vlada politično odloča, kaj se zgodi s posameznim deležem v podjetju, meni vodja poslanske skupine SD-ja Janko Veber. Osebne, ne politične narave Da je odstop osebne narave, zatrjuje tudi Benčina, ki pa pred kamere ne želi. Enako pravijo tudi v največji koalicijski stranki SDS-u. Brezvladje v Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb AUKN je posledica referendumske blokade zakona o Slovenskem državnem holdingu, pravijo. AUKN bi bil namreč z ustanovitvijo holdinga že stvar preteklosti. V opoziciji zato odgovarjajo, da je govorjenje, da bo zakon o slovenskem holdingu slabši kot obstoječe stanje, zavajanje in zastraševanje ljudi. Ocenjujemo, da še zdaleč ne bo tako. Vlada ima zdaj teden dni časa, da imenuje novega predsednika agencije. A ker je usoda te ustanove zelo negotova, najbrž velikega povpraševanja ne bo. Pričakovati je, da se bo na ta položaj zavihtel eden izmed zdajšnjih članov uprave. Vesna Zadravec, TV Dnevnik
|
neutral
|
7,922
|
LJSE Rast Mercatorjevih in Krkinih delnic Potem ko je na Wall Streetu prejšnji teden vladal optimizem, da se bo ameriškim politikom uspelo poenotiti glede davčnega prepada, je v torek vodja senatne večine Harry Reid marsikaj postavil na glavo. Reid je namreč izrazil razočaranje, ker na tem področju ni pravega napredka, kar je navzdol poslalo delniške indekse. Fiskalni prepad bi lahko ZDA potisnil v recesijo, saj se bodo s 1. januarjem zvišali nekateri davki, hkrati pa bodo vzačeli veljati varčevalni ukrepi. Republikanci v dozdajšnjih pogajanjih niso pokazali nobene volje za povišanje davčnih stopenj bogatim Američanom, demokrati pa vztrajajo, da brez tega ne bo dogovora. Finančne krivulje na Valu 202 Pred Slovenijo so leta gospodarskega prilagajanja, pri čemer bo imela večina ljudi nižji standard. Zaupanje potrošnikov v ZDA na petletnem vrhu Delniški indeks Dow Jones 12.878 točk je izgubil 0,69 odstotka. Pomagala ni niti objava newyorške poslovne organizacije Conference Board, da je zaupanje ameriških potrošnikov novembra doseglo najvišjo raven v skoraj petih letih, niti septembrska rast cen enodružinskih hiš, že osma zaporedna. Davčni prepad je trenutno največja grožnja Wall Streetu, ki je po finančni krizi nadomestil skoraj vse izgube, kar je zlasti posledica ekspanzivne politike ameriške centralne banke. Fed bo še dolgo vodil politiko ničelnih obresti Predsednik Fedove podružnice v Chicagu Charles Evans je povedal, da naj bi obrestne mere ostale ničelne vsaj toliko časa, dokler brezposelnost, ki je trenutno 7,9-odstotna, ne pade pod 6,5 odstotka. Prav tako je prepričan, da mora Fed v okviru 3. kroga kvantitativnega sproščanja odkupovati kratkoročne hipotekarne obveznice toliko časa, dokler ne bo ameriško gospodarstvo pol leta ustvarjalo vsaj po 200 tisoč novih delovnih mest neto na mesec. Nafta brent zdrsnila na 109,50 dolarja Po znižanju delnic v New Yorku so v sredo padli še preostali delniški trgi. Tokijski Nikkei se je za več kot odstotek odmaknil od v torek doseženega sedemmesečnega vrha, medtem ko je frankfurtski DAX30 7.314 točk do 11.30 izgubil četrtino odstotka. Cena nafte brent je pod vplivom nižje napovedi OECD-je glede gospodarske rasti v ZDA in v državah evra zdrsnila na 109,50 dolarja. Evro, ki je v torek za nekaj trenutkov porasel nad 1,30 dolarja, je vreden 1,292 dolarja. Tečaji delnic na Lj. borzi 28. november MERCATOR +1,75 %116,00 EUR KRKA +0,32 %47,20 PETROL+0,24 %213,00 TELEKOM -0,13 %79,00 GORENJE-0,24 %4,08 LUKA KOPER-1,36 %7,16 ZAV. TRIGLAV -1,61 %15,00 NOVA KBM-4,24 %1,13 Kaj lahko prinesejo napovedane reforme? Na Ljubljanski borzi so se najprometnejše delnice Krke in Mercatorja podražile. Krkine so dosegle 47,50 evra, Mercatorjeve 116 evrov. Promet je še s tremi delnicami Petrol, Triglav, Telekom presegel 100 tisoč evrov. Spremljamo dokaj umirjeno trgovanje. Očitno vlagatelji čakajo na nove informacije, ki bi lahko spremenile pričakovanja o prihodnjem gibanju tečajev delnic. Največ je ugibanja o tem, v kakšni meri bodo napovedane reforme sprejete in koliko bo to dejansko imelo vpliva na izboljšanje razmer v gospodarstvu, je za MMC povedal Matej Tomažin, član uprave KD skladi.
|
neutral
|
7,923
|
Aljoša Tušek v oddaji Prava ideja! Otroške sanje se včasih tudi uresničijo. To je dosegel nekdanji dirkač, danes inovativni konstruktor hitrih avtomobilov Aljoša Tušek. Nad njegovim prototipom so bili navdušeni tudi v oddaji Top Gear. V domači garaži je nekdanji športni dirkač izdelal superavtomobil, ki je po mnenju strokovnjakov eden najlažjih in najhitrejših avtomobilov. Sedem let je z ekipo ustvarjal novo podjetje, zdaj pa so tik pred začetkom proizvodnje prestižnih avtomobilov za petične kupce. Deset ljudi bo ustvarjalo jeklene konjičke, vredne več kot 300.000 evrov. Aljoša Tušek je gost oddaje Prava ideja. Govorili bodo tudi o tudi o najnovejših slovenskih inovacijah, ki se predstavljajo na Forumu inovacij. Prava ideja je na sporedu vsak četrtek ob 21.30 na 1. programu TV Slovenija, ponovitev pa v ponedeljek ob 18. uri na 2. programu. Vabljeni k ogledu! Sanje o svojem superavtomobilu so verjetno del otroštva marsikoga. Vi ste to uresničili. Ste načrtovali, da vas bo pot po koncu dirkaške kariere vodila v samo ustvarjanje hitrih avtomobilov? Tega ne moreš povsem načrtovati. To je bila želja. Približali smo se ji, ko smo naredili prvi avtomobil. Dobili smo kupca in nato smo se posla lotili profesionalno. Na začetku pa je šlo le za lastni užitek. smeh Koliko časa je trajalo od konkretne ideje do izvedbe? Dolgo. Na tej poti smo naredili dva prototipa in ju tudi prodali. Začeli smo leta 2005, torej se s tem ukvarjamo že sedem let. So deli narejeni večinoma v Sloveniji? Pri modelu renovatio T500 je več kot 80 odstotkov avtomobila izdelanega v Sloveniji, naš inženiring. Kupimo komponente, ki se ne morejo izdelati, kot na primer motor, menjalnik, elektroniko. Pa še del elektronike naredimo sami. Kaj bi lahko bil vaš zaščitni znak pri oblikovanju avtomobilov? Naša rdeča nit oziroma zaščitni znak bo to, da imajo naši izdelki – avtomobili – najboljše razmerje med močjo motorja in lastno težo. To je tista karakteristika, ki bo avtomobile najbolj zaznamovala. Veliko pozornosti posvetite tudi udobju, saj običajno hitri avtomobili varčujejo prav pri tem? Tehnologija je napredovala in podjetja, ki se ukvarjajo z vzmetenjem, so poslušna in jih zanimajo ekstremni izdelki. Bili smo med prvimi, ki smo razvili podvozje, nastavljivo do takšne mere, da bo uporabno na dirkah in sprejemljivo na cesti. Čeprav to ni avtomobil, ki bi bil udoben kot običajni cestni avtomobil, ampak je dovolj udoben, da se lahko peljemo tudi iz Štajerske do Portoroža in še dlje. V kultni BBC-jevi oddaji Top Gear je renovatio T500 požel ogromno navdušenja. Kako so izvedeli za vas? Za nas so izvedeli na promociji v Le Mansu. Francoski organizatorji so nas povabili kot enega izmed desetih superavtomobilov in Top Gear je začel naš avtomobil zanimati, saj verjetno edinega niso poznali. Tam smo se dogovorili za test, za dve uri smo jim ga posodili. Aljoša Tušek je postal Ime tedna na Valu 202. Prisluhnite pogovoru. Verjetno omemba v takšni oddaji povzroči plaz zanimanja - je bilo tudi pri vas tako? Ja, definitivno zanimanje je, smo pa pri tem zelo previdni. Zavedamo se, za kakšen denar prodajamo avtomobil, zato kupcem ne obljubljamo kar v tri dni. Avtomobil še vedno dopolnjujemo, zato bomo začeli s prvimi modeli na začetku prihodnjega leta. Naši kupci bodo avtomobile dobili prihodnje leto. Imate zagotovljene kupce? Da, imamo nekakšno statistično listo. Čez zimo bomo prototip toliko izpopolnili, da bo res to, kar želimo in kar kupci od nas pričakujejo. Avtomobilska industrija je zadnja leta v krizi. Se kljub temu najde prostor za posebne, unikatne avtomobile? S prebojem ferrarija, lamborghinija, aston martina se je zgodil preobrat. Toliko so napredovali, da so tako rekoč že industrija in izdelujejo tudi po 3.000 avtomobilov letno. To pa za petične kupce ni dovolj ekskluzivno, zato manjše delavnice, kot smo mi, dajemo možnost, da dobijo še kaj bolj ekstremnega. Razmišljate tudi o električnih avtomobilih, glede na to, da se ljudje vse bolj zavedamo pomena varovanja okolja? Definitivno razmišljamo tako o elektroavtomobilu kot o izboljšanih bencinskih motorjih, a še nismo tako daleč, da bi lahko povedal kaj več. Prihodnje leto!
|
positive
|
7,924
|
Pocenitev telekomunikacij V Sloveniji so se cene življenjskih potrebščin na letni ravni zvišale za 2,3 odstotka, na mesečni ravni so se cene znižale za 0,1 odstotka, je sporočil državni Statistični urad RS. Oktobra je bila inflacija na letni ravni v Sloveniji 2,7-odstotna, prav tolikšna je bila novembra lani. Povprečna 12-mesečna rast je bila novembra letos 2,5-odstotna, v istem obdobju lani pa 1,8-odstotna. Skupna rast cen v letošnjem letu ostaja na ravni preteklega meseca, to je pri treh odstotkih. Najizrazitejši dvig cen na letni ravni je država novembra zaznala v skupinah gostinske in nastanitvene storitve za 9,7 odstotka ter alkoholne pijače in tobak za 9,5 odstotka. Sledile so skupine izobraževanje, hrana in brezalkoholne pijače, prevoz, raznovrstno blago in storitve, stanovanje, rekreacija in kultura ter zdravje. Obleka in obutev, gostinstvo in nastanitve V povprečju nižje cene pa so statistiki zaznali v skupinah komunikacije za 3,3 odstotka, obleka in obutev za 1,7 odstotka ter stanovanjska oprema za 1,2 odstotka. V skupini gostinske in nastanitvene storitve so se cene gostinskih storitev v povprečju zvišale za 12,2 odstotka, cene nastanitvenih storitev pa za 2,7 odstotka. V skupini alkoholne pijače in tobak je bil tobak v povprečju dražji za 12,3 odstotka, alkoholne pijače pa za 5,1 odstotka. Hrana in brezalkoholne pijače V enem letu so se v skupini hrana in brezalkoholne pijače v povprečju najbolj podražili sadje za 11,8 odstotka in zelenjava za 9,8 odstotka, med brezalkoholnimi pijačami pa kava, čaj in kakav za 6,4 odstotka. V povprečju cenejši so bili samo izdelki iz podskupine olje in maščobe. Precej dražji letalski prevozi Na dvig cen v skupini prevoz so najbolj vplivale višje cene letalskega potniškega prevoza za 19,6 odstotka ter goriv in maziv za 11,6 odstotka, med pocenitvami pa velja omeniti nižje cene cestnega potniškega prevoza za 9,1 odstotka in osebnih avtomobilov za 4,6 odstotka. Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 2,4 odstotka, cene storitev pa za 2,3 odstotka. 0,1-odstotna deflacija Novembra so se cene življenjskih potrebščin četrtič letos v povprečju znižale, tokrat, kot omenjeno, za 0,1 odstotka. Skupno rast cen so znižale predvsem nižje cene pogonskih goriv za 0,2 odstotne točke, saj so bile cene goriv in maziv v skupini prevoz nižje za 3,7 odstotka. V tej skupini so se pocenili tudi osebni avtomobili za 0,5 odstotka. Na znižanje skupne rasti cen so vplivale tudi nižje cene izdelkov in storitev iz skupine stanovanje, predvsem plina. Plin je bil tako cenejši za 6,7 odstotka, daljinska energija za 3,5 odstotka in tekoča goriva za 1,6 odstotka. Na drugi strani pa so se podražili trda goriva ter storitve za vzdrževanje in popravilo stanovanja. Skupno rast cen so za 0,1 odstotne točke znižale še 1,7 odstotka nižje cene pohištva in opreme iz skupine stanovanjska oprema. Nižje so bile tudi cene gospodinjskih naprav, izmed podražitev pa so najbolj izstopale višje cene steklenine, posode in pribora. Novembra so bile cene oblačil višje za 3,4 odstotka, kar je k mesečni inflaciji prispevalo 0,2 odstotne točke. 0,1 odstotne točke so k skupni mesečni rasti prispevale še podražitve drugih storitev, povezanih z delovanjem prometnih sredstev za 5,4 odstotka, najbolj višje cene letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu. Blago se je na mesečni ravni pocenilo za 0,3 odstotka, storitve pa so se za prav toliko podražile. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila novembra 2,8-odstotna, povprečna 12-mesečna rast cen pa 2,7-odstotna. Mesečna rast cen je bila negativna, in sicer minus 0,2-odstotna, navajajo statistiki.
|
negative
|
7,925
|
Skeptiki menijo, da je projekt predrag za izvedbo V ruskem kraju Anapa ob obali Črnega morja se je simbolično začela gradnja plinovoda Južni tok. Začetka gradnje se je udeležil tudi minister Zvonko Černač. Projekt, po ocenah vreden okoli 16 milijard evrov, bo v delu tekel tudi čez slovensko ozemlje. Gradnja skoraj 2.500 kilometrov dolgega plinovoda Južni tok, ki bo ruski plin pod Črnim morjem prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije pripeljal v Italijo, naj bi bila končana do leta 2015. Naložba v Sloveniji, kjer gradnje ni pričakovati pred letom 2014, naj bi presegla milijardo evrov. Nekateri analitiki ob tem opozarjajo, da se bo energetska odvisnost Evrope, ki iz največje države na svetu uvozi približno tretjino plina, od Rusije še okrepila. Pod morjem bodo plinovod gradili ruski plinski gigant Gazprom, francoski EDF, nemški Wintershall in italijanski Eni, na kopnem pa Gazprom in družbe iz posameznih držav. Nekateri analitiki ob tem menijo, da je projekt predrag, da bi ga lahko financirali, a v Gazpromu vztrajajo, da bo Južni tok ugledal luč sveta. Varjenje prvega spoja plinovoda Južni tok je pospremila tudi delegacija iz Slovenije - minister za infrastrukturo in prostor Zvonko Černač, državni sekretar na omenjenem ministrstvu Igor Šalamun, predsednik uprave in glavni direktor družbe Geoplin Boštjan Napast, direktor Plinovodov Marjan Eberlinc in podpredsednik podjetja Comita Aljoša Ivančič. V sklopu programa je minister Černač podpisal dokument ob odprtju projekta.
|
neutral
|
7,926
|
Cene naftnih derivatov Kljub višjim trošarinam na energente so nižje borzne cene naftnih derivatov poskrbele, da se bomo vozili malenkost ceneje. Neosvinčeni 95-oktanski in 100-oktanski bencin se bosta tako pocenila za 0,6 centa na liter - prvi na 1,478 in drugi na 1,497 evra. Dizelsko gorivo bo cenejše za 0,8 centa, po novem bo cena znašala 1,394 evra za liter. Znižala se bo tudi cena kurilnega olja, in sicer za 1,4 centa, na 1,019 evra za liter, so sporočili iz Petrola. Z vladnega urada za komuniciranje pa so sporočili, da je vlada zvišala trošarino za neosvinčeni bencin s 541,67 na 545,94 evra na 1.000 litrov, trošarino za plinsko olje za pogon pa s 402,26 na 409,23 evra na 1.000 litrov. Cene naftnih derivatov v Sloveniji se določajo skladno z vladno uredbo, po metodologiji, ki temelji na gibanju cen naftnih derivatov na svetovnem trgu in na gibanju tečaja dolar-evro. Modelske cene se izračunavajo na osnovi 14-dnevnih povprečij. 95-oktanski bencin98-/100- oktanski bencindizelsko gorivokurilno olje 28. december 20101,2631,2791,2330,808 28. december 20111,3421,3561,2770,945 30. april 20121,4881,5061,3371,021 15. maj 20121,4351,4621,3201,003 29. maj 20121,4271,4521,3090,991 11. junij 20121,4141,4391,2960,979 27. junij 20121,3741,3961,2670,947 9. julij 20121,4331,4501,3200,957 24. julij 20121,4821,51,3821,008 6. avgust 20121,5071,5251,3871,021 21. avgust 20121,5621,5781,4291,059 4. september20121,5761,5981,4441,076 18. september 20121,5761,5971,4441,076 30. september 20121,5441,5631,4241,05 15. oktober 20121,5701,5901,4401,064 30. oktober 20121,4991,5181,4191,052 13. november 20121,4651,4841,3931,029 26. november 20121,4841,5031,4021,033 10. december 20121,4781,4971,3941,019
|
positive
|
7,927
|
Šušteršič Prodaja NLB-ja bi lahko trajala od pol do enega leta Če se koalicija odloči prodajati celoten NLB, potem postopki lahko po mnenju Janeza Šušteršiča trajajo od pol leta do leto dni. Večinoma bodo premišljevali o prodaji celotne banke, je dejal. Prodajo celotnega NLB-ja je finančni minister Šušteršič predlagal, ker ni dovolj interesa vlagateljev, ki bi privolili v to, da bi država obdržala 25-odstotni delež, pa tudi zato, da si odprejo širše možnosti. Če bo takšna odločitev sprejeta, potem postopki lahko trajajo pol leta, leto dni, je dejal. Po njegovih besedah je treba začeti iskati zainteresirane vlagatelje, počakati pa bo treba na odločitev, kaj bo s slabimi terjatvami, ali bo obveljal zakon o slabi banki ali ne. Po ministrovem mnenju v koaliciji obstaja veliko razumevanje za to težavo. Najprej čiščenje bilanc in umik države Posebna strategija za prodajo NLB-ja po ministrovih pojasnilih ni potrebna, potrebna pa je predvsem strategija za prestrukturiranje banke, za reševanje problema slabih terjatev. Zato potrebujemo odločitev glede tega zakona, je dejal. Šušteršič sicer upa, da bo zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, ki predvideva ustanovitev slabe banke, obveljal in da ne bo referenduma. V tem primeru lahko namreč takoj januarja pripravijo vse programe, kako bi bila videti bilanca banke po očiščenju. Kot je povzel besede potencialnih vlagateljev in svetovalcev, ni neke možnosti za resne pogovore, dokler ni jasno, kaj bo s slabimi terjatvami in dokler država vztraja pri 25-odstotnem deležu. Koalicijski partnerji so v ponedeljek pri premierju Janezu Janši razpravljali tudi o možnosti prodaje bank in državnih družb v celoti. S privatizacijo do boljših lastnikov Finančni minister Janez Šušteršič je na konferenci z naslovom Umik države iz gospodarstva spomnil, da je v koalicijski pogodbi predvideno, da država v ključnih strateških naložbah obdrži kontrolni delež. Po njegovih besedah pa glavni namen privatizacije ni polnjenje proračuna ali zmanjševanje dolga, temveč dobiti odgovorne lastnike podjetij, ki bodo prinesli svež kapital in razvijali podjetja Uspešna privatizacija za Šušteršiča pomeni, da se privatizirajo podjetja, ki so dobra in ki bodo od tega imela korist ter da se bodo razvijala bolje, kot se razvijajo zdaj. Kot kandidate je izpostavil Telekom Slovenije, Zavarovalnico Triglav in Petrol ter izrazil upanje, da bo vlada v tem ali prihodnjem mesecu formalno začela s temi postopki. Šušteršič je tudi opozoril, da državna podjetja državi trenutno prinašajo izgubo, ne dobička. Z ustanovitvijo Slovenskega državnega holdinga pa želijo državno premoženje združiti na enem mestu in ga še bolj odmakniti od vlade Prva ovira - koalicijska pogodba Po besedah vodje poslancev SLS-a Mihaela Prevca so v SLS-u do tega zadržani, saj bi v primeru prodaje kršili koalicijsko pogodbo. Če se bomo odločili prodati banke, Telekom, to pomeni, da je treba popraviti koalicijsko pogodbo, je dodal.
|
neutral
|
7,928
|
Nižjo vsoto mora plačati tudi Standard Chartered Bank Britanski finančni velikan HSBC bo moral zaradi pranja denarja ameriškim oblastem plačati 1,9 milijarde dolarjev 1,4 milijarde evrov, kar je najvišja kazen v tovrstnih primerih. Preiskava ameriškega senata je namreč ugotovila, da je bila britanska banka kanal za mamilarske kralje in malopridne države . Vodilni pri HSBC-ju so že priznali, da so se z ameriškim pravosodnim ministrstvom dogovorili za tako visoko kazen, in se opravičili, ker niso imeli dovolj učinkovitega mehanizma za nadzor in preprečevanje pranja denarja. Sprejemamo odgovornost za svoje napake v preteklosti, je dejal izvršni vodja bančne skupine Stuart Gulliver, ki je dodal, da so za izboljšanje nadzornega sistema v zadnjem času porabili 290 milijonov dolarjev. V ločenem primeru pa se je še ena, mnogo manjša britanska banka, dogovorila za poravnavo z ZDA. Standard Chartered Bank mora namreč zaradi kršenja sankcij, ki jih je uvedla ZDA, plačati za 300 milijonov dolarjev 230 milijonov evrov kazni. Oba primera sta plod trdega dela ameriških zveznih agencij in oblasti v New Yorku, ki se bojujejo proti pranju denarja. Vse za dobiček Poravnava med HSBC-jem in ameriškimi oblastmi je bila pričakovana, potem ko je senat že pred meseci objavil zelo obremenilno poročilo glede pranja denarja v banki. V poročilu je bilo zapisano, da so račune, odprte pri HSBC-ju, v Mehiki in ZDA uporabljali vodje mamilarskih kartelov za pranje denarja, poleg tega pa je banka pogosto povsem zavestno obšla omejitve pri trgovanju z Iranom, Severno Korejo in drugimi državami, proti katerim je Washington uvedel sankcije. Kot poroča BBC, še ni znano, kakšen vpliv bo imela izredno visoka kazen na nadaljnje poslovanje banke, ki je največja v Evropi. V prvem polletju letošnjega leta je imela kar 12,7 milijarde dolarjev 9,8 milijarde evrov dobička.
|
negative
|
7,929
|
Končan šestdnevni pozitivni niz indeksa S & P Prodaja avtomobilov v Evropi še naprej upada. Novembra je bilo v Evropski uniji registriranih 10,3 odstotka manj novih avtomobilov kot v novembru lani. V prvih 11 mesecih je padec v primerjavi z istim lanskim obdobjem 7,6-odstoten. Še večji upad prodaje avtomobilov je opaziti v Sloveniji. Novembra je bilo registriranih 3.714 avtomobilov, kar je 11,8 odstotka manj kot v istem mesecu lani. V Grčiji se je prodaja avtomobilov prejšnji mesec skoraj prepolovila. V prvih enajstih mesecih letošnjega leta je bil v Sloveniji padec prodaje 16,3-odstoten. Finančne krivulje na Valu 202 Finančni ministri EU-ja so dosegli dogovor glede enotnega bančnega nadzora v območju evra. Kaj to pomeni? Prodaja po svetu bo letos večja za 5,2 odstotka Proizvajalci avtomobilov poskušajo težave evropskega trga reševati s pospeševanjem prodaje v ZDA in v Aziji. Medtem ko bo na zahodu Evrope letos prodaja upadla za več kot pet odstotkov, bo svetovni trg porasel za 5,2 odstotka. BMW je eno redkih podjetij, ki novembra ni imelo padca prodaje, kar nagrajuje tudi borza v Frankfurtu. Njegova tržna kapitalizacija se je povzpela na 45 milijard evrov. Trg ima vedno prav Za primerjavo Daimlerjeva tržna vrednost je dobrih 42 milijard. Če od tega odštejemo njegovo enoto za proizvodnjo tovornjakov, bi bila vrednost Mercedesa le še okrog 25 milijard. Trg ima vedno prav in tokrat meni, da so Mercedesovi poslovni obeti slabši kot BMW-jevi. Pri inovativnosti je BMW lider na trgu prestižnih avtomobilov, je komentiral eden izmed nemških analitikov. Nemčija spet svetla izjema Število novoregistriranih vozil je v Evropi novembra nazadovalo že 14. mesec zapored, izgledi pa niso dobri. V tem četrtletju naj bi se recesija še poglobila, BDP utegne pasti za pol odstotka. Sveži podatki kažejo, da se je zasebni sektor v evrskem območju decembra enajsti mesec zapored skrčil, saj je bila vrednost indeksa PMI izračunan je na podlagi ankete med 5.000 podjetji spet pod 50, kar je meja med krčenjem in rastjo. Na srečo je bil ta indeks v Nemčiji prvič po aprilu nad mejo 50. Končan šestdnevni pozitivni niz indeksa S & P Vodilni delniški trgi so v četrtek naredili manjši korak nazaj. Newyorški indeks S & P 500 1.419 točk se je po šestih dneh rasti zaradi bojazni, da pogajanja o izognitvi davčnemu prepadu v ZDA ne bodo uspešna, znižal za 0,63 odstotka. Applove delnice so pocenile za 1,7 odstotka, potem ko je ameriško sodišče ugotovilo, da je podjetje pri iPhonu kršilo tri patente podjetja MobileMedia Ideas. Po koncu trgovanja je spodbudne poslovne rezultate objavilo podjetje Adobe Systems. Evro tik pod 1,31 dolarja Borzni posredniki menijo, da do konca leta ni pričakovati večjega padca indeksov, ne nazadnje so vlagatelji pripravljeni več tvegati, saj so donosi varnih obveznic zelo nizki. Vrednost evra je bila ob 14. uri tik pod 1,31 dolarja, zlato pa, čeprav je Fed v sredo napovedal nove spodbujevalne ukrepe, vztraja pod 1.700 dolarji. Cena nafte vrste brent, ki je v četrtek zdrsnila za 1,3 odstotka, se je zaradi novic iz Kitajske o rasti tamkajšnje proizvodnje zvišala nad 108,50 dolarja, toda ob 14. uri padla na 107,25 dolarja. Tečaji delnic na Lj. borzi 14. December NOVA KBM +3,60 % 1,15 EUR TELEKOM +1,71 % 89,00 MERCATOR +1,69 % 117,00 PETROL +0,45 % 221,00 KRKA +0,23 % 47,21 ZAV. TRIGLAV +0,00 % 16,00 LUKA KOPER -0,56 % 7,16 GORENJE -2,50 % 3,90
|
negative
|
7,930
|
Ne želijo biti grobarji slovenske lesne industrije Kršilce je treba kaznovati, ampak predpise je kršila manjšina, ki meče slabo luč na vse, so se na ugotovitve Dursa odzvali v Zvezi lastnikov gozdov Slovenije. V zvezi nasprotujejo pavšalnemu načinu predstavitve nepravilnosti v javnosti, ki diskreditira vse zasebne lastnike gozdov, saj jih večina dobro in skrbno gospodari s svojim gozdom. Sicer se strinjajo z ugotovitvijo Dursa, da je treba kršilce ustrezno kaznovati. Ob tem pa opozarjajo, da je malo lastnikov gozdov, ki so kršili davčne obveznosti, in da le ti mečejo slabo luč na vse poštene, delovne lastnike gozdov, ki v svojem gozdu delajo sami, v okviru dovoljene medsosedske pomoči, ali pa najemajo storitev, ki je profesionalna in plačana po vseh predpisih . Kako so izvajali nadzor? Številne nepravilnosti neevidentirane prodaje lesa v poslovnih knjigah, nepriznavanje odhodkov na podlagi neverodostojnih listin, nepravilnosti pri odhodkih med povezanimi osebami, neplačevanje davkov in prispevkov plač v vrednosti 22 milijonov evrov … se po navedbah zveze ne nanašajo le na kmetije. Še posebej zavajajoč in pavšalen pa je po njihovem mnenju podatek, da je bila povprečna ugotovljena davčna utaja na kmetiji kar prek 50.000 evrov. Sporočilo za javnost davčne uprave namreč ne pove, koliko kmetij je bilo podvrženih tej kontroli, so opozorili lastniki gozdov. Sklepajo, da gre pri teh nepravilnostih večinoma za preprodajalce lesa, ki so tudi lastniki gozdov in so to svojo dvojno vlogo izrabili za davčne goljufije. Nekateri lastniki so napako po mnenju zveze zagrešili tudi nenamerno. V tem primeru zveza poziva vse lastnike gozdov, da preverijo davčne obračune in se v primeru ugotovljenih napak samoprijavijo ter se s tem izognejo kazni za prekršek. Hkrati so poudarili, da lastniki gozdov ne želijo postati glavni krivci za propad lesne industrije ter posledični izvoz surovine v sosednje države.
|
negative
|
7,931
|
Navišja povprečna bruto plača Povprečna mesečna neto plača v Sloveniji je oktobra znašala 986,81 evra, kar je 1,4 odstotka več kot mesec prej in za 0,7 odstotka več kot leto prej. Povprečna bruto plača je bila na mesečni ravni za 1,8 odstotka, na letni pa za 0,4 odstotka višja in je znašala 1.515,95 evra, so sporočili z državnega statističnega urada. Povprečna neto plača v zasebnem sektorju je tako oktobra znašala 914,37 evra oz. 2,5 odstotka več kot septembra in 1,8 odstotka več kot oktobra lani, povprečna bruto plača pa se je povečala za 3,1 odstotka oz. za 1,9 odstotka v letni primerjavi, na 1.397,17 evra. Povprečna neto plača v javnem sektorju je ob tem znašala 1.119,30 evra oz. 0,2 odstotka manj kot septembra in 0,1 odstotka manj kot oktobra lani. V sektorju država je povprečna neto plača znašala 1.117,50 evra, kar je 0,3 odstotka manj glede na mesec prej in 2,8 odstotka manj v primerjavi z letom prej. Povprečna bruto plača v javnem sektorju je bila glede na september za 0,1 odstotka nižja in je znašala 1.733,23 evra v letni primerjavi je bil padec 2,1-odstoten, od tega v sektorju država 1728,58 evra -0,3 odstotka glede na mesec prej in štiri odstotke v letni primerjavi. Najvišja na Gorenjskem in v Cerkljah Povprečna mesečna bruto plača je bila oktobra glede na september višja v vseh statističnih regijah. Najvišjo povprečno bruto plačo so imeli v občini Cerklje na Gorenjskem, znašala je 1911,75 evra. S plačo za oktober je bilo plačanih povprečno 175 ur na zaposleno osebo ali za 10,8 odstotka več kot prejšnji mesec. Povprečna bruto plača na uro za oktober je znašala 8,65 evra, še navaja statistični urad.
|
positive
|
7,932
|
Ogorčeno pismo enega od zaposlenih Žal nimamo čarobne palice, da izplačamo tudi božičnico, za katero bodo zaposleni letos prikrajšani, pravi Sandi Češko, ki ga je revija Manager letos postavila za najbogatejšega Slovenca. Češko vodi družbo Studio Moderna in je bil zadnji dve leti razglašen za najbogatejšega Slovenca. Po ocenah revije Manager je njegovo premoženje vredno 400 milijonov evrov. V uredništvo pa smo prejeli elektronsko pismo enega od zaposlenih, ki je ogorčen, ker se je direktor odločil, da letos ne bo izplačal božičnice. Poudaril je, da to vpliva na motivacijo in da naj bi zaposleni že razmišljali o nadaljevanju dela v takšnem podjetju. Tovrstne reakcije nekaterih sodelavcev, seveda, ne morejo biti presenečenje za vodstvo podjetja. V javnosti prevladuje vtis, da je podjetje tudi letos poslovalo skladno s plani, predvsem pa to, da imam v banki na osebnem računu ogromno denarja. Kot kaže, tako menijo tudi nekateri sodelavci, odgovarja Češko. Zakaj ste se v podjetju, kljub dobrim rezultatom ter širitvi na nove trge, odločili za neizplačilo božičnic oz. nagrad, ki, kakor trdi zapis, imajo osnovo v sklenjenih pogodbah? Vsem zaposlenim sem pojasnil svojo odločitev in odločitev vodstva podjetja. Dejstva pa so naslednja rast prihodkov je bila tudi v letošnjem letu dvomestna za skupino, uspešno smo vstopili z novim programom Dormeo Octaspring na trg Velike Britanije in Kanade. Celotna skupina posluje pozitivno. Žal pa se je učinkovitost, profitabilnost zaradi različnih dejavnikov bistveno zmanjšala. Še posebej negativni trendi so v Studio Moderna v Sloveniji, kjer je prodaja v primerjavi z letom 2011 padla za 10 odstotkov, družba bi končala z izgubo, če ne bi velik del tveganj iz naslova poslovanja prevzel poslovni sistem. Kolikšna je povprečna plača zaposlenega, izvzemši člane poslovodstva, v podjetju? Povprečna plača je 40 odstotkov nad slovenskim povprečjem. Ne glede na rezultate, plač ali drugih dohodkov iz delovnega razmerja nismo zmanjšali. Plače in regres smo redno izplačevali, prav tako prispevke za socialno varnost in druge dajatve, delovne razmere so odlične. Žal pa nimamo prostora niti ne čarobne palice, da izplačamo tudi božičnico, za katero bodo zaposleni letos prikrajšani. Vse drugo je ostalo nespremenjeno. Položaj v trgovskem sektorju je že nekaj let dokaj kritičen, vendar nihče od zaposlenih poslabšanega položaja ni občutil na svojem osebnem računu. Pretekli teden sem v osebnem nagovoru vsem zaposlenim poudaril, da smo zadnjih šest mesecev izpeljali najprej vse druge ukrepe za zagotavljanje večje rasti, zmanjševanje stroškov, reorganizacijo, okrepili menedžment in se prilagodili kriznim razmeram vodenja in da nismo niti za evro posegli v materialni položaj zaposlenih. S temi ukrepi smo dosegli pozitiven preobrat v četrtem četrtletju, vendar pa s tem še nismo kompenzirali izpada v drugem in tretjem četrtletju. Ali vas skrbi morebitno nezadovoljstvo in odhod zaposlenih? Vsako nezadovoljstvo povzroča skrbi in od vodstva zahteva, da je še bolj odprto v komunikaciji s sodelavci. Odhod kolegov, ki prispevajo k razvoju podjetja, bi bil za nas, prav gotovo, hud udarec. Res pa je tudi, da je interes za delo v Studio Moderni v Sloveniji in tujini zelo velik. S kakšnimi ukrepi v podjetju skrbite za motivacijo delavcev? Zaposlene motiviramo z dobrimi delovnimi razmerami, od delovnega okolja, spodbujanja dobrih medsebojnih odnosov do odprtosti in stimulativnega nagrajevanja, vlaganja v izobraževanje in usposabljanje, predvsem pa z spodbujanjem inovativnosti in nenehnega zagotavljanja razvoja podjetja. Prav s tem omogočamo nove priložnosti za vsakega v podjetju. Če se enkrat v dvajsetih letih zgodi, da ključni cilji niso doseženi in da zaradi tega delodajalec ne more izplačati dela plače iz naslova poslovne uspešnosti, ki je vezana na dobre poslovne rezultate, pričakujem, da bo velika večina zaposlenih to razumela in da se bomo vsi osredotočili na številne priložnosti, ki so pred nami. Njihova realizacija nam bo vsem skupaj omogočila, da se uresničijo vsa naša pričakovanja.
|
neutral
|
7,933
|
Načrt mora potrditi še vlada Na zavodu za pokojninsko zavarovanje v letu 2014 načrtujejo izravnan proračun. Pokojnine bodo izplačali 28. decembra. Svet pokojninskega zavoda je sprejel finančna načrta zavoda za leti 2013 in 2014, po katerih bodo tako prihodki kot odhodki znašali nekaj manj kot pet milijard evrov. Zadolževanje ni predvideno, je povedal finančni direktor zavoda David Klarič, načrt pa mora potrditi še vlada. Decembrske pokojnine bodo izplačane 28. decembra, so še sklenili. Po finančnem načrtu zavoda za leto 2013 bodo prihodki in odhodki znašali približno 4,92 milijarde evrov, kar pomeni 1,2 odstotka več od ocene za letos. Kad bo k temu prispeval 120 milijonov evrov. Pokojnine se bodo v letu 2013 uskladile v februarju z rastjo plač v višini 0,5 odstotka. V skladu s pokojninsko reformo, ki bo začela veljati 1. januarja 2013, pa sredstva v ta namen ne bodo smela preseči 50 milijonov evrov. Za skoraj dva odstotka več upokojencev Po načrtu se bo število upokojencev v letu 2013 povečalo za 1,6 odstotka, medtem ko ta delež po oceni za letošnje leto znaša 2,6 odstotka. Po finančnem načrtu za leto 2014 pa bodo prihodki in odhodki izravnani v znesku dobrih 4,95 milijarde evrov. Zavod bo od Kada prejel 190 milijonov evrov. Svet Zpiza se je odločil tudi za izvedbo razpisa za imenovanje novega generalnega direktorja zavoda, ki bo v uradnem listu objavljen 25. januarja prihodnje leto.
|
neutral
|
7,934
|
Ekonomisti o odločitvi ustavnega sodišča Ekonomista Jože P. Damijan in Matej Lahovnik odločitev ustavnega sodišča pozdravljata, Jože Mencinger pa meni, da je to sramota. Ustavno sodišče je v svoji presoji očitno ocenilo, da bi negativne posledice uveljavljanja pravice do referenduma pomenile večjo grožnjo za ostale ustavne vrednote, kot so predvsem učinkovito izvajanje funkcij države, vključno z ustvarjanjem pogojev za razvoj gospodarskega sistema in uresničevanje človekovih pravic, zlasti pravic socialne varnosti in varstva dela ter pravice do svobodne gospodarske pobude, meni Damijan. Za Janšo odločitev branik suverenosti, za PS odvzem možnosti odločanja Ob tem je prepričan, da je ustavno sodišče ravnalo izjemno preudarno in odgovorno. S tem je vsaj na formalni plati zagotovilo pogoje, da bo manj verjetno prišlo do erozije gospodarskega sistema in socialne države, do česar bi nedvomno prišlo z razpisom obeh referendumov, je pojasnil. Zdi se mu škoda, da se ustavno sodišče ni enako odločilo že lani ob pobudi za razpis referenduma o pokojninski reformi. Brez tega referenduma se bonitetne ocene in stroški zadolževanja ne bi tako poslabšali, hkrati pa bi bila padec gospodarske aktivnosti in zmanjšanje socialnih pravic zaradi uveljavljanja varčevalnih ukrepov bistveno manjša, je dejal. Ekonomist Matej Lahovnik pri odločitvi ustavnega sodišča vidi vsaj tri zelo pozitivne vidike. Ustavno sodišče je tokrat odločilo relativno hitro, zato bo nastala le dvomesečna zamuda pri uveljavitvi obeh zakonov, odločitev pa je dobra novica za gospodarstvo, saj omogoča, da se po zgledu Nemčije, Irske in Švedske končno uveljavi predlagani koncept sanacije bančnega sistema, je dejal. Odločitev je bila sprejeta z veliko večino, kar kaže na veliko verodostojnost te odločitve ustavnega sodišča. Pričakujem, da bo ustavno sodišče enako presodilo tudi v primeru referendumske zahteve sindikatov javnega sektorja glede zakona o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014, še meni Lahovnik. Z odločitvijo ustavnega sodišča je zadovoljen ekonomist Sašo Polanec. Po njegovih besedah pomeni uveljavitev zakona o slabi banki povečanje možnosti za prodajo državnih bank. Čeprav prednosti državnega holdinga ni veliko, največjo korist pričakujem v umiku države iz gospodarstva, je dodal. Ekonomist Jože Mencinger je bil kratek Sramota za ustavno sodišče, ali nič ne razumejo ali pa se že bojijo. Kritičen je bil tudi ekonomist Maks Tajnikar. Odločitev sodnikov vidi kot klofuto ekonomski stroki in prilizovanje politiki. Ker strokovno ni sporno, da imata tako slaba banka kot državni holding alternative in da izbor med njimi ni družbeno nevtralen, je ustavno sodišče s tem ljudem odvzelo pravico do alternative, torej možnosti, da se odločajo med alternativami, je dodal. Ekonomist Mojmir Mrak se z odločitvijo ustavnega sodišča strinja, ga je pa, pravi, presenetila, saj da je ob sicer podobni argumentaciji diametralno nasprotna odločitvi, sprejeti lani v kontektsu referenduma o pokojninski reformi. Čeprav smo nekateri že lani ob tistem referendum trdili, da so referendum o temah, ki imajo izrazito javnofinančno komponento, neprimerna oblika odločanja, se je ustavno sodišče na takšno stališče postavilo šele sedaj. Bolje pozno kot nikoli. A dejstvo ostaja, da bi z drugačno odločitvijo ustavnega sodišča lani tudi razvoj dogajanj v Sloveniji in v percepciji mednarodnih finančnih trgov do naše države verjetno bil drugačen, kot je dejansko bil, je povedal.
|
neutral
|
7,935
|
UBS kaznovali mnogo ostreje kot banko Barclays Švicarska banka UBS je zaradi škandala, ker je manipulirala z obrestno mero libor, kaznovana s kar 1,2 milijarde evrov. Kazen je več kot trikrat višja od tiste, ki jo je zaradi istih grehov dobila britanska banka Barclays. Ameriške, britanske in švicarske oblasti so banki UBS kazen izrekle, potem ko je vodstvo priznalo poskuse manipuliranja z londonsko medbančno obrestno mero libor v več valutah. V banki obžalujejo neprimerno in neetično ravnanje nekaterih svojih zaposlenih. Bilanca poslovanja zadnjega četrtletja bo zaradi kazni občutno slabša, saj bo izgube za 2,5 milijarde frankov oziroma za 2,1 milijarde evrov. Finančne krivulje na Valu 202 Kako rešiti probleme slovenskega bančnega sistema? Ifo drugi mesec zapored navzgor UBS-ove delnice so se v sredo vseeno podražile, saj je bil tak scenarij precej pričakovan. Osrednji delniški indeks v Zürichu je dopoldne porasel za pol odstotka, s podobno rastjo pa so se pohvalila tudi preostala evropska finančna središča, ki so s tem dosegla nov letošnji vrh. Gospodarsko razpoloženje se je v Nemčiji decembra drugi mesec zapored izboljšalo. Vrednost kazalca gospodarske klime Ifo izračunan je na podlagi ankete, opravljene med približno 7.000 podjetji se je namreč dvignila za eno točko, na 102,4 točke. Nafta brent tik pod 110 dolarji Višja vrednost indeksa Ifo od pričakovanj je podžgala tudi evro, ki je pri 1,3282 postavil novo najvišjo vrednost po maju. Že dopoldne so iz Azije prihajale spodbudne novice. Tokijski delniški indeks Nikkei 10.160 točk se je povzpel za 2,4 odstotka in prvič po osmih mesecih presegel 10 tisoč točk. Zlato med vlagatelji že nekaj časa ni prav privlačno in je zdrsnilo pod 1.670 dolarjev. Cena nafte vrste brent se je zavihtela nad 110 dolarjev. Wall Street ta teden lepo pridobiva V New Yorku je bil torek zelo spodbuden, skupni imenovalec rasti pa so pričakovanja, da bo Washington sklenil dogovor glede fiskalnega prepada. Indeks Dow Jones 13.350 točk se je ob visokem prometu zvišal za 0,87 odstotka, širši S & P 500 1.446 točk pa za 1,15 odstotka, s čimer mu je prvič po juliju uspelo, da je v dveh zaporednih dneh pridobil več kot odstotek. Najbolj so se podražile delnice bančnih, energetskih in tehnoloških podjetij. Tečaji delnic na Lj. borzi 19. december KRKA +3,33 %49,90 EUR GORENJE+0,98 %4,00 ZAV. TRIGLAV+0,93 %16,25 NOVA KBM +0,85 %1,18 LUKA KOPER+0,68 %7,40 TELEKOM+0,00 %90,00 PETROL-0,14 %221,70 MERCATOR-0,17 %115,05 Druga najvišja letošnja rast Krkinih delnic Na Ljubljanski borzi se je nadaljevala rast Krkinih delnic. Tokrat je bilo z njimi za 945 tisoč evrov prometa, posli pa so se sklepali do 49,90 evra, kar je največ v zadnjih dveh mesecih. Posebnega vzroka za takšno rast ni, so pa Krkine delnice še vedno dobrih pet odstotkov nižje kot ob začetku leta. Medtem so zlasti delnice podjetij, v katerih naj bi država prodala svoj delež, močno porasle. Zahtevana donosnost slovenske desetletne obveznice je po odločitvi ustavnih sodnikov, da referenduma o slabi banki in državnem holdingu ne bo, padla kar za 33 bazičnih točk in je pri 5,24 odstotka nižja kot pri primerljivi španski obveznici.
|
neutral
|
7,936
|
Pogodbo sta podpisala Šušteršič in Rop Ministrstvo za finance je z Evropsko investicijsko banko EIB podpisalo 500 milijonov evrov vredno pogodbo, s katero bo EIB Sloveniji zagotovil posojilo za sofinanciranje nekaterih projektov. Evropska investicijska banka se je s tem odzvala na prošnjo ministrstva za finance za okvirno posojilo za sofinanciranje nacionalne udeležbe pri projektih, ki se sicer financirajo iz proračuna EU-ja. Slovenija je sicer v tekoči finančni perspektivi upravičena do skupno 4,2 milijarde evrov kohezijskih sredstev. S podpisom pogodbe bo EIB zagotovil 500 milijonov evrov sredstev, kar je skladno s pravilom, po katerem skupno financiranje in proračuna EU-ja in EIB-ja ne sme preseči 90 odstotkov skupnih stroškov. Posojilo EIB-ja ima ročnost 25 let, pri čemer se 30 odstotkov sredstev lahko črpa takoj ob odobritvi, preostale deleže pa, ko je že alociranih 80 odstotkov sredstev iz predhodnih deležev. Po mnenju finančnega ministra Janeza Šušteršiča je Slovenija s podpisom te pogodbe prekinila dozdajšnjo relativno enoznačno strategijo financiranja proračuna, ki je temeljila na izdaji ene ali dveh referenčnih obveznic. Po navedbah Šušteršiča bo Slovenija sredstva namenila za financiranje nujno potrebnih investicij, glede na zavezo o konsolidaciji javnih financ. Podpredsednik EIB-ja Anton Rop pa je ob največjem posojilu EIB-ja Sloveniji doslej dejal, da bo to pomagalo okrepiti konkurenčnost Slovenije in povečalo sposobnost Slovenije za črpanje evropskih sredstev. Slovenija bo s sredstvi, odobrenimi pod ugodnimi pogoji, lažje financirala prioritetne projekte v vrednosti okoli treh milijard evrov, ki dobivajo pomoč tudi iz evropskih skladov, je dejal Rop.
|
positive
|
7,937
|
MMC-jev intervju z izumiteljem Jožefom Vlahom Izum ni stvar trenutka, je proces, z Einsteinovimi besedami svoje delo opisuje Jožef Vlah, ki ugotavlja, da smo Slovenci žal izjemni tudi na področju zavisti in pohlepa. Vlah je za svoje izume prejel že nekaj nagrad, nazadnje pred dvema mesecema v Zagrebu zlato medaljo Mednarodne federacije združenj inovatorjev IFIA, ker je sestavil prototip za patent krogličnega mlina – napravo za mešanje in drobljenje, ki se jo lahko uporabi za vrsto različnih opravil v industriji ali kmetijstvu. V Zagrebu ste dobili novo nagrado, tokrat za kroglični mlin, napravo za mešanje in drobljenje. Lahko razložite, za kaj točno gre? Naprava omogoča rotacijo okrogle, jeklene posode, znotraj oblite s specialno oblogo in z vstavljenimi kroglami, ali rotacijo in nihanje osemkotne posode, tudi znotraj oblite z oblogo. Okrogla posoda vsebuje krogle premera od 17 do 50 mm jeklene, porcelanske ali iz kakega drugega materiala, s pomočjo katerih melje drobi vsebino posode podobno kot cementni mlini. Z osemkotno posodo, ki pa istočasno niha in rotira okoli svoje vzdolžne osi, lahko mešamo razne komponente za farmacevtske izdelke, hrano za perutnino, drogo zdravilnih zeli ..., omogoča pa tudi čiščenje, poliranje in druge tehnološke operacije površinske obdelave kovin in plastike. Značilno za to napravo je, da je posoda enostavno snemljiva in da lahko namestimo posodo za kak drug namen ali posodo druge oblike. Z vklapljanjem ali izklapljanjem funkcije nihanja lahko tudi izbiramo primerno obravnavo vsebine izbrane posode. Ko ste bili še rosno mladi, ste bili strojnik na ladji in ste si upali opravljati večja opravila. Ste takrat dobili prvo potrditev, koliko ste zmožni? Kot mlad podčastnik mornariško tehnične stroke sem prejel upraviteljstvo stroja pri 22 letih. To mi je utrlo pot, da sem si upal opraviti večji remont glavnega in treh pomožnih strojev, ki so zaribali zaradi neustreznega goriva. Vse to ob izdatni pomoči poveljnika ladje – tankerja PN – jugoslovanske vojne mornarice, ki je bil poročnik, Slovenec iz Ruš Stanko Šebenik, ter svojih treh mornarjev motoristov in električarja. Vsi so služili triletni rok in bili izšolani v civilnih šolah za strojne ključavničarje in električarja. Delali smo s primitivnimi orodji, vse ročno, edino pomoč strojne obdelave smo dobili v podjetju Viktor Lenac na Reki. Tako sem si prislužil prvo medaljo. Kako, da ste si upali? Ko ladja plove - predvsem tanker, poln kerozina ali goriva D2 -, je kot bomba na morju. Udarec ob obalo ali nased na čer je katastrofa za okolje. Že takrat, leta 1956, smo bili dobro vzgojeni in spoštovali pravila varovanja okolja. Osnovno vodilo je bilo ladja se ne sme ustaviti. To je gotova katastrofa. Tako sem ob lomu pritrdilnih vijakov vbrizgača na eni od petih glav 17-tonskega motorja moral v zelo kratkem času, med vožnjo po viharnem morju, pritrditi vbrizgač nazaj v glavo motorja. Znašel sem se tako, da sva z motoristom postavila jekleno palico med vbrizgač in traverzo nad motorjem, ki je služila kot nosilna proga 150 kg verižnega dvigala. Seveda smo podlagali nad vbrizgač in opornik lesene podloge in po manj kot pol ure je motor zopet stekel. Tovor, približno 460 kubičnih metrov goriva, smo odpeljali v skladišče Jugopetrola v Dubrovački reki, se vrnili na Reko, kjer so nam v takratnem Torpedu napako odpravili in zamenjali poškodovano glavo motorja. O takih znajdi se bi lahko napisal knjigo. Vaše inovacije so pogosto odsev narave. Je prav opazovanje narave in njenih zakonitosti predpogoj za uspešen izum? Tako je. Vse moje ideje, tudi neobjavljene oziroma neprijavljene, so plod zaznav nečesa iz dejavnosti človeka, narave ali potrebe po olajšanju opravil. Imam šest idejnih zasnov za izume ali vsaj inovacije, od teh sta dve naročeni. Žal mi ne uspeva vseh spraviti na papir in realizirati zaradi pomanjkanja časa in sredstev. Doslej sem prijavil tri patente in eno avtorsko delo. Vsak izum pa terja stalno obnavljanje. Kot je dejal Albert Einstein izum ni stvar trenutka, je proces. In tako se dogaja, da sem za svoj prvi prijavljeni izum dogradil obliko posode in način uporabe naprave ter ga na novo patentiral. So vsi vaši izumi patentno zaščiteni? Koliko lahko zaslužite s prodajo patenta? Patentiral sem tri svoje inovacije. Od tega je prvi izum že izgubil patentno zaščito, za drugega še traja in je zaščiten le v Sloveniji, tako da je na razpolago morebitnim uporabnikom, da ga kopirajo povsod po svetu, saj jih predstavljam povsod od Kitajske, Nemčije, Srbije do Hrvaške in še kje. S patenti trenutno ne zaslužim nič. Drugo napravo, ki je patentirana in patent še velja, je vzel v uporabo obrtnik s Pragerskega Vladimir Valant, ki pa je napravo vrnil, ker je moral zaradi neplačevanja dolžnikov zapreti obrt. Tretja naprava, ki sem vam jo predstavil na začetku, je pri podjetju Vulko oziroma g. Vregu, ki jo testira za potrebe čiščenja gumijastih izdelkov. Napravi, ki jo je izdelalo podjetje Alchrom Ruše, je prototip, manjših dimenzij in jo je treba dodelati, dodati možnost pretoka tekočine skozi posodo, zaradi izpiranja odpadlih delcev. Torej izum ni trenutek, je proces. Kaj je bil glavni povod, da ste postali inovator? Moja osnovna ideja je rotiranje ob istočasnem nihanju z zamenljivo posodo. To je bistvo mojega sedanjega in predhodnih izumov. Ideja izvira iz časa, ko sem se ukvarjal z vinarstvom in nisem mogel več pomivati lesenih sodov. Tako sem postopoma, študiozno, določal parametre in gibe pri pomivanju in na osnovi dodatnih podatkov starejšega sodarja narisal in izdelal prvo napravo za pomivanje lesenih sodov ter jo patentiral. Zaščita izuma že za domače tržišče je izjemno draga. Za zaščito v evropskem ali svetovnem merilu pa presega meje mogočega za garažne izumitelje. Je pa še nekaj res. Izumiti napravo, sestavljeno iz okoli 400 delov, težko približno 700 kg, je eno, izumiti novi čip z večfunkcijsko nalogo je drugo. Samo za risanje prve naprave na risalni deski sem skupaj z izdelavo kosovnic sestavnic s pomočjo računalnika porabil skoraj eno leto, vsak dan po več ur, pozno v noč. Naredili ste načrt, kako izkoriščati sončevo energijo v Sahari. Takrat so vas razglasili za norega. Je res, da so potem to idejo uporabili Nemci? Res sem v takratni Metalni, ki je imela pravilnik za spodbujanje inovativnosti, kot vodja oddelka za organizacijo in AOP izdelal predlog, kako uporabljati sončno energijo v kombinaciji z vodnimi turbinami na Asuanu, na reki Nil. Metalna se je namreč ukvarjala z izdelavo hidroenergetskih objektov. Predlog je bil skrbno pripravljen, detajle je izrisala nečakinja, ki je kot tehnik delala v projektnem biroju, sam sem opremil z razlago in opisom detajlov. Šlo je za sistem paraboličnih zrcal s cevjo v samem fokusu za ogrevanje termoolja do visokih temperatur, ki v izmenjevalcu omogoča pridobivanje zasičene pare za pogon parnih strojev. Celoten sistem ogledal zaščitenih proti prahu in pesku bi bil po elementih med sabo spojen s t. i. šorkspojkami in v celoti krmiljen proti soncu s t. i. črno kroglo, ki prek senzorjev lovi sončni žarek, ki nato prek servomotorja krmili celoten sistem ogledal. S predlogom sem seznanil in ga vložil v takratnem sektorju za marketing, ki so ga označili kot izjemnega, ga predali vodju takratnega prodajno-projektivnega inženiringa za hidroopremo, ki ga je bojda vrgel v predal z izjavo, da sem fantast. Od predpisane nagrade nisem dobil nič. Potem pa je predlani junija Večer objavil članek, da bodo Nemci dobivali elektriko iz Sahare. Po spominu bi rekel, da je nekdo prepisal moj predlog o sončnih centralah v Egiptu. Lahko omenite tudi kakšne neposrečene inovacije, ki v praksi niso zaživele? Pomenijo takšne inovacije za vas neuspeh ali znate to hitro pozabiti? Ne morem potrditi, da je katera koli moja inovacija doživela neuspeh. Nasprotno. Doživljal sem priznanja na sejmih in od strokovnjakov. To, da mi svojih inovacij ne uspe prodati ali plasirati na trgu, je pa druga zgodba, ki še sledi. Moje prepričanje je, da priznanja na sejmih inovacij v Nürnbergu, Pekingu, Beogradu, Zagrebu ali kje drugje pomenijo veliko za inovacijo in inovatorja. Je spodbuda za nadaljnji trud, je potrditev nekega znanja in razmišljanja eminentnih strokovnjakov. Zaničljive izjave o medaljah in priznanjih raznih kvazistrokovnjakov so le odraz nerazgledanosti, slovenske zavisti Boštjan M. Zupančič o rdečem maku, ki ne sme štrleti nad žitom ... in nepoznavanja stroke. Če mi je za zadnjo inovacijo v Zagrebu Evropska komisija dodelila zlato medaljo, hrvaška pa srebrno - je to potem ničvredno? Neki strokovnjak mi je zabrusil, da si lahko te medalje nekam vtaknem ... To je tipičen odraz zaplankanosti. Če bi se na take izjave preveč oziral, me že več ne bi bilo. Kako, da ste pri 77 letih še vedno sposobni tako dobro razmišljati? Je vaš moto zdrav duh v zdravem telesu? Tako je. Težko otroštvo v času 2. svetovne vojne in po vojni, več lačen kakor sit, delo v pionirskih in mladinskih delovnih brigadah, zganjanje športa ob skromni hrani plavanje, skoki v vodo, košarka, težki pogoji šolanja in špartanska vzgoja v vojaški šoli, življenje in delo na ladjah brez udobja brez tople vode, neogrete kabine, hrup motorjev …. Po vrnitvi v civilno življenje dopolnilno šolanje na strojni fakulteti nedokončani, dokončanje višje in visoke šole v Kranju ob družini in dveh otrocih, delo na zahtevnih delovnih mestih ... Vse to me je sililo k stalnemu miselnemu angažmaju, da ne omenjam aktivnega delovanja v planinstvu, rednega obiskovanja plavalnih bazenov in redne jutranje telovadbe, kar se je začelo že pred skoraj 50 leti. Po upokojitvi sem imel pogodbena dela prek Avtorske agencije in se ukvarjal z inovatorstvom. Trening možganov, kondicija miselnega procesa pogojujejo aktivno delovanje možganov, ki so motor celotnega organizma. Že od mladosti me je spremljalo naravno zdravilstvo kot dediščina pokojne matere. Pijte KRT kopriva, rman, trpotec, da ne boste šli prezgodaj v krtovo deželo. Po patru Ašiču. Slovenija naj bi bila po številu inovacij zelo opazna, toda gospodarstvu to ne pomaga. Kje vidite težavo? Nekaj o odnosu do inovatorjev sem že omenil. Slovenci smo, tako kot pri delu, šolanju, športu, vojskovanju in še kje, kot mali narod izjemni. Žal tudi na področju zavisti in pohlepa. In če je to iztočnica, je razlog za neuspešnost pri uporabi inovacij v treh točkah po moje večina inovatorjev zunaj podjetij nima sredstev za realizacijo idej, podjetja financirajo le svoje inovacije, ker menijo, da je vlaganje v tuje inovacije preveč tvegano, nedokazano. Tuja podjetja in posamezniki pa nezaščitene izume poberejo brez odškodnine. Stroji, naprave, ki bi bili primerni za uporabo v podjetjih, vodilni raje naročajo v tujini, ker dobijo provizijo od proizvajalcev, od nas inovatorjev pa ne dobijo ničesar kot posamezniki. Naše izume bi morali razvijati in vlagati sredstva v razvoj, zunaj pa kupijo za nekajkrat višjo ceno in bi ostali brez provizij. To si upam trditi iz lastnih izkušenj. In kot najpomembnejše vsa naša industrija, ki je absorbirala maso kadrov iz naših univerz, ki so zato bile tudi bolj kakovostne, bi absorbirala tudi naše izume in inovacije. Industrijo so v 20 letih dobesedno uničili s tako imenovano tranzicijo. V Mariboru so 24 velikih in srednjih podjetij vladajoči s svojimi ukrepi dobesedno uničili. Kdo naj absorbira šolajoče kadre predvsem tehničnih in naravoslovnih strok, če ni industrije? Imamo pa poplavo ekonomistov in drugih družboslovcev, ki niso zaposleni ali pa so kot ekonomisti postali sami sebi namen. Profit pa pobirajo tuji trgovci in ga vlagajo v razvoj trgovskih mrež v tujini. Oni ne potrebujejo naših izumov, ampak samo kupce, poceni delovno silo ekonomisti sedijo na blagajnah veletrgovin in ogromne površine naše slovenske rodovitne zemlje. Kako vas vidijo drugi upokojenci? Se vam zdi, da zelo izstopate, ker ste tako ustvarjalni? So upokojenci, ki sem jim na neki način v ponos, medtem ko so nekateri mlajši ali takšni, ki jim ni do dodatnih let, do upokojitve celo sovražni, kar dokazujejo v nekaterih izjavah na moj račun, češ da s svojim delom samo podpiram vladne predloge za podaljšanje dobe aktivnega dela do upokojitve. Razumem ene in druge. Današnji aktivni delavci, ki garajo po 10, 12 ali celo 14 ur dnevno, tudi ob sobotah, ne bodo pokojnine niti dočakali. Tukaj gre predvsem za fizične delavce, obrtnike in ljudi, ki so in bodo še bolj zgarani. Ne bom omenjal ljudi, ki se ne prehranjujejo zadostno, so predani pitju in cigaretam. Tem ne kaže dobro. Večkrat ste se pohvalili, da je vaš Maribor najlepše slovensko mesto. Se strinjate, da je bilo včasih to živahnejše mesto kot danes? Se strinjam in upam si trditi, da je res. Moj oče je kot Primorec prišel v Maribor leta 1929, se poročil in delal na mestnem magistratu kot gradbeni tehnik. Njegovo delo je vezano na Mariborski otok, kjer sem preživel najlepša otroška leta. Da pa je bilo kopališče na otoku eno najsodobnejših in najlepših v Evropi, pišejo številni viri. Zdaj je kopališče v razsulu, podrli so skakalni most, kjer sem se učil skakati v vodo, v velikem bazenu treniral plavanje. Z otoka izhajajo velika plavalna imena, kot so Ljubo Brandner, Matjaž Brandner, Janez Kocmur, Majda Muravs in še številni manj znani. Maribor so po odhodu nemško govorečih meščanov naselili družabni Primorci, mesto se je razvilo v drugo največje industrijsko mesto v Jugoslaviji in utrip mesta, ki je delalo in dihalo, je bil živahen. Povsod živa glasba od Treh ribnikov, Velike kavarne, kavarne Astoria, paviljona v mastnem parku, ki je še danes izjemno lep, celo opero Rusalka Antonina Dvoršaka so med brezami priredili v mestnem parku. Vsak večer je po Aleksandrovi cesti pred Unionsko dvorano potekal korzo po vzgledu primorskih mest. Restavracija Čeligi, Mileta in še kje so bili vrtovi, kjer se je ob lepih dnevih pomenkovalo ob dobrem pivu ali dalmatinskem vinu. Mesto je bilo bombardirano od angloameriških zaveznikov, ki so napravili ogromno škodo, Mariborčani pa so z odrekanjem in udarniškim delom tudi jaz svoje mesto obnovili in ga imamo zato še bolj radi. Projektirali ste idejno zasnovo plavajočega kopališča na Dravi. Lahko poveste več? Ob razpisu idej za Maribor, prestolnica kulture, sem izdelal predlog z idejnim načrtom in opisom projekta, ki sem ga poslal takratnemu županu Kanglerju. Čakal sem na odgovor, ki ga nisem dočakal. Gre za pomanjkanje domače vzgoje in popolno neupoštevanje pravil poslovnega obnašanja. Ne čudite se, če ljudje zahtevajo odstrel takih primitivcev. Šele po tretji urgenci me je povabil na razgovor inženir Janez Hancman in poslal predlog na sektor za urejanje prostora, da se vključi v natečaj podlage za območje ureditve reke Drave. Po razgovoru na oddelku za urejanje prostora, sem dobil odgovor, da je kopališče – ploščad prevelika za reko Dravo. To pomeni, da teksta niti prebrali niso ... Kako vidite burne dogodke, ki se v Mariboru dogajajo v zadnjem času? Problem Maribora je le odsev dogajanj v evropskem in svetovnem merilu. Mariborčani so se odzvali le na izziv v povezavi s Kanglerjevimi radarji. Pa ne zaradi reda, ki bi ga naj ti radarji uvedli. Red je še kako potreben. Šlo je predvsem za način zbiranja kazni s pomočjo radarjev in pogodbo med Iskro in Kanglerjem. To je bil le povod, vzroki pa so notranjega značaja, ki sem ga opisal v vprašanju o Mariboru, brezposelnosti, brezperspektivnosti mladih, uničenih podjetjih in vsem, kar je povezano z razkrojem vseh moralnih, etičnih in pravnih norm. Rekel bi, popolna entropija sistema družbe kot celote.
|
positive
|
7,938
|
Kriza je močno vplivala na trg luksuznih dobrin Z našimi barkami hoče lastnik nekaj dati in povedati sebi, ne pa drugim. Zato jo uporablja, ljubi in neguje, pravi Japec Jakopin iz podjetja Seaway. Japec Jakopin je z bratom Jernejem svoje navtično podjetje ponesel do statusa vodilnega svetovnega podjetja na področju razvoja plovil. Zgodba o uspehu, ki se je začela leta 1983, temelji na poštenosti, pogumu in delu. Le en odstotek je talenta, 99 odstotkov pa trdega dela, je prepričan Japec Jakopin, leta 2005 skupaj z mlajšim bratom slovenski podjetnik leta. Zase sicer pravi, da je predvsem industrijski oblikovalec, in ne podjetnik. Pred štirimi leti je bil Japec Jakopin gost oddaje Prava ideja. Vabljeni k ogledu Vaša kariera je zgled uspešnega podjetništva. Zakaj je v Sloveniji tako malo uspešnih zgodb? V Sloveniji je nekdo, ki dela za svoj račun torej ne hodi v službo , negativec in nezaželen element. Poštenjak dela v javnem sektorju ali pa vsaj v državnem podjetju. Ali menite, da preveč izpostavljamo državo in preveč pričakujemo, kako nam bo pomagala, namesto da bi sami vzeli usodo v svoje roke? Vsekakor. Kako zelo je kriza vplivala na trg luksuznih dobrin? Zelo, saj se je prodaja zmanjšala na tretjino. Avtomobilski proizvajalci so izpad prodaje v Evropi nadomestili s prodajo na kitajskem oz. azijskem tržišču. Je to lahko tudi za vas model, kako se prilagoditi na težave Evrope? Kitajci in Indijci še nimajo navtičnih želja, zato ... Koliko Slovencem prodate vaše barke? Prodali smo nekaj Greenlinov, v zadnjih nekaj letih recimo odstotek našega prometa. Katere jadrnice izdelujete po naročilu in kaj vse lahko prilagodite kupcu? Shipman in Skagen sta barki, delani po naročilu. Naročniku prilagodimo notranjo dekoracijo, les in opremo. Vaši kupci so premožni ljudje. Koliko ljudi kupi jahto le kot statusni simbol in je pravzaprav potem prav veliko ne uporablja, ampak jo ima le v marini, kamor pripelje svoje prijatelje? Naše barke so understatement barke. Z njo hoče lastnik nekaj dati in povedati sebi, ne pa drugim. Zato jo uporablja, ljubi in neguje. Cenovni razred je od 100 tisoč evrov do pet milijonov evrov, torej za srednji in višji sloj. Se najdejo tudi takšni, ki si jadrnice pravzaprav ne bi smeli privoščiti in za nakup najamejo posojilo? Tisti z denarjem velikokrat financirajo barko, ker z denarjem zaslužijo več, kot pa plačajo obresti. Se radi družite z bogataši? Ste pri njih opazili kakšno skupno točko? Med njimi je kar nekaj izjemno sposobnih, nadarjenih in izobraženih ljudi. Skratka, zanimivih. Od njih se lahko marsikaj naučiš. Skupno jim je to, da so vedno v življenju jemali in bolj malo dajali. Kako ekološki je Greenline motorni čoln na hibridni pogon? Je poraba goriva občutno manjša? V občutljivih okoljih marina, sidrišče, pristanišče ... plujete na elektriko in ne motite s hrupom, smradom in valovi. V sezoni porabite do štirikrat manj fosilnih goriv. Razvojni stroški hibridne barke Greenline so znašali tri milijone evrov. Koliko bark morate prodati, da boste na pozitivni ničli? Okoli 500. Kakšni so občutki, ko stopite na krov nove jadrnice? Na naši jadrnici gledam, ali smo imeli kaj povedati z novo barko. Če pridem na tujo, se vprašam kaj so hoteli povedati avtorji? So bolj bistri in ustvarjalni od nas? Kaj se lahko naučimo od njih? Vaše jadrnice so bile že nekajkrat izbrane za evropske jadrnice leta. Ali lahko takšna priznanja precej povečajo prodajo? Naslovov evropska barka leta imamo osem. Vpliv na prodajo je težko izmeriti, gotovo pa ni negativen. Leta 2008 je Seaway začel obratovati v industrijski coni v Tržiču. Pred kratkim ste več kot prepolovili število zaposlenih. Je to znak, da so razmere res zelo slabe? Nekaj delovnih mest smo z morja preselili v Slovenijo, ker je prodaja velikih bark, ki jih lahko gradimo le na obali, padla. Skupno število zaposlenih bo še naprej raslo. Na spletnih forumih vas nekateri obtožujejo, da so plače v vašem podjetju zelo slabe in da morajo zaposleni trdo garati za svojo plačo. Je to res? Sredi leta smo plače znižali in so zdaj samo 27 odstotkov nad slovenskim povprečjem v tej panogi. Prej smo bili 53 odstotkov nad povprečjem. Smo na svetovnem trgu in zato moramo vsi pridno delati upam, da pri tem ne zaostajam, da lahko prodamo svoje storitve in izdelke. Tisti, ki ga ta intenzivnost moti, bo moral najti delo drugje. Vsekakor vabim vsakogar, ki mu delo pri nas ni všeč, da pride k meni in to pove, namesto da se pritožuje anonimno po forumih.
|
neutral
|
7,939
|
Delodajalci napovedujejo zmanjševanje števila zaposlenih V Sloveniji bo konec leta po pričakovanjih zavoda za zaposlovanje registriranih okoli 114.000 brezposelnih, razmere pa naj bi se v prihodnjem letu še poslabšale. Skromno okrevanje gospodarstva naj bi po napovedih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj Umar şledilo leta 2014, zaradi prilagoditve z zamikom pa naj bi se razmere na trgu dela izboljšale šele leta 2015. V zadnjem mesecu letos se brezposelnost ne bo zmanjšala, saj se v tem mesecu običajno prijavlja večje število brezposelnih oseb, ki jim preneha delovno razmerje za določen čas, skromnejše je tudi zaposlovanje, napoveduje Zavod RS za zaposlovanje. Ker so trenutne razmere na trgu dela negotove, na zavodu predvidevajo, da se gibanja tudi v letu 2013 še ne bodo bistveno izboljšala - ocenjujejo, da bo ob koncu prihodnjega leta več brezposelnih kot letos, in sicer okoli 117.000. Najslabše možnosti v javnem sektorju in gradbeništvu Tudi napovedi zaposlovanja so slabe - kot kaže raziskava agencije za zaposlovanje Manpower, je skoraj petina delodajalcev napovedala, da bodo v prvem četrtletju 2013 zmanjševali število zaposlenih. Zaposlitvene možnosti so glede na raziskavo negativne v kar devetih od desetih panog - najslabše so v panogi javnega sektorja in socialnih storitev, kar je posledica varčevalnih ukrepov vlade, ter v gradbeništvu. Pozitivna pričakovanja glede zaposlovanja pa so v panogi finančnih storitev, zavarovalništva in nepremičnin. Povpraševanje delodajalcev po delavcih je bilo novembra najslabše v letošnjem letu - po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo prijavljenih skoraj 30 odstotkov manj prostih delovnih mest kot oktobra in več kot petino manj kot novembra lani. V prvih 11 mesecih letos je bilo prostih delovnih mest za več kot 11 odstotkov manj kot v enakem lanskem obdobju, šibko zaposlovanje pa zavod pričakuje tudi za december. Razmere naj bi se izboljšale šele leta 2015 Trg dela se obratu v gospodarski aktivnosti v večini primerov prilagodi z zamikom - ko se začne gospodarska rast, so podjetja pri postopnem skromnem okrevanju gospodarstva praviloma previdna pri zaposlovanju, pojasnjuje Umar. Na Umarju v letu 2014 sicer pričakujemo skromno okrevanje gospodarstva, razmere na trgu dela pa se bodo po naših napovedih izboljšale šele v letu 2015, pravijo. Ministrstvo za delo med ukrepi za zmanjšanje brezposelnosti izpostavlja programe aktivne politike zaposlovanja, med katerimi so usposabljanje brezposelnih, spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih, mlajših brezposelnih in prejemnikov socialne denarne pomoči, programi javnih del, spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, sofinanciranje kadrovskih štipendij. Padec BDP-ja, rast pričakovana leta 2014 Slovenski bruto domači proizvod BDP se je v tretjem četrtletju letos na letni ravni realno zmanjšal za 3,3 odstotka. Podatkov za zadnje četrtletje še ni, je pa statistični urad konec novembra naredil manjšo simulacijo, ki je pokazala, da če bi bil padec BDP-ja v zadnjem četrtletju letos podoben kot v preteklih dveh trimesečjih, torej približno triodstoten, bi to za celotno leto 2012 pomenilo padec BDP-ja 2,4 odstotka. Umar je za letos napovedal krčenje BDP-ja za dva odstotka, za prihodnje leto pa za 1,4 odstotka, Banka Slovenije znižanje BDP-ja letos za 1,8 odstotka, prihodnje leto za 0,7 odstotka, Gospodarska zbornica Slovenije pa za letos krčenje za 2,5 odstotka, prihodnje leto za 1,7 odstotka. Evropska komisija je Sloveniji za letos napovedala 2,3-odstotni, prihodnje leto pa 1,6-odstotni padec BDP-ja, šele v letu 2014 pa 0,9-odstotno rast. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OECD za letos pričakuje padec BDP-ja Slovenije za 2,4 odstotka, leta 2013 za 2,1 odstotka, država pa naj bi rast, 1,1-odstotno, znova imela v letu 2014.
|
negative
|
7,940
|
Nizka prodajna cena je lahko odraz slabega stanja v banki Država je delež KBC-ja kupila po ceni en evro za delnico, kar naj bi odražalo porazno stanje v banki, hkrati pa to ni preveč dober signal morebitnim vlagateljem v največjo slovensko banko, menijo nekateri ekonomisti in finančni analitiki. Nekdanji finančni minister Franc Križanič, ki si je sicer prizadeval, da NLB ostane v lasti države, je povedal, da gre pri prodaji deleža KBC-ja državi za poslovno odločitev, enako tudi pri dogovorjeni ceni delnice. Sam pa takšne poteze KBC-ja ni pričakoval. Cena ne odraža dejanske vrednosti banke , pravi Šušteršič. Cena je previsoka, menijo analitiki. Križanič še naprej verjame, da bi bila prodaja NLB-ja v deležu do 25 odstotkov plus eno delnico, kot jo predvideva koalicijska pogodba zdajšnje vlade, velik udarec za slovensko gospodarstvo. Videli smo, kako so se tuje banke obnašale v krizi - izrazito v svojo korist in ne v korist klientov, je dejal Križanič. Vrednost posla odraža stanje v banki Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik je izpostavil, da je imel KBC svoje predstavnike v nadzornem svetu, vrsto let tudi svojega predstavnika v upravi NLB-ja, tako da cena gotovo odraža dejansko vrednost in porazno stanje v NLB-ju . V KBC-ju so po Lahovnikovem mnenju očitno ocenili, da ni smiselno čakati na strateškega vlagatelja, ki bi kupil banko po višji ceni kot en evro za delnico, saj država vztraja pri kontrolnem lastništvu banke. Noben resen investitor pa ne bo ponudil bistveno več, če ne bo imel možnosti predčasne zamenjave nadzornega sveta in uprave banke po prevzemu. Z drugimi besedami, nihče ne bo vložil v banko več sto milijonov evrov in ob tem pristal, da se bo lahko politika zaradi kontrolnega lastniškega deleža še naprej vmešavala v poslovanje banke, je povedal Lahovnik. Lahovnik tudi meni, da je omenjena transakcija podatek, kolikšen je oportunitetni strošek nacionalnega interesa državnega lastništva v NLB-ju. Namesto da bi država leta 2002 prodala KBC-ju celoten lastniški delež za 1,3 milijarde evrov, kolikor so bili takrat pripravljeni plačati v KBC-ju, se je država temu v imenu t. i. nacionalnega interesa odpovedala. Če pa k temu prištejemo še državne dokapitalizacije, oportunitetni strošek vzdrževanja državnega lastništva v imenu nacionalnega interesa zaradi slabega državnega upravljanja banke znaša prek dve milijardi evrov oziroma več kot 1000 evrov na vsakega državljana, ugotavlja Lahovnik. Slab signal potencialnim vlagateljem? Država je v preteklosti vedno znova dokazovala, da lastniško ne zna upravljati z bankami, in vprašanje je, če se bo to v prihodnje spremenilo, je ocenil analitik družbe Alta Invest Matej Šimnic, ki sicer meni, da z vidika lastništva za banko ni ključno, ali je v domačih ali tujih rokah, je pa pomembno, da jo obvladuje lastnik, ki jo zna dobro upravljati. Toda glede na dejstvo, da je imela država že do zdaj prevladujoč vpliv v banki, bistvenih sprememb ne gre pričakovati. Šimnic tudi meni, da je realno težko oceniti, kakšna je vrednost banke, glede na dejstvo, da je KBC prodal svoj delež za slabih 2,8 milijona evrov. Je pa vrednotenje te transakcije predvsem posledica šibkega stanja v NLB-ju in neugodnega položaja prodajalca, je povedal Šimnic, saj je KBC moral svoj delež nujno prodati.
|
negative
|
7,941
|
Je Slovaška v prednosti? Gospodarski minister bo februarja pri nemškem avtomobilskem velikanu BMW organiziral sejem slovenskih podjetij in ponudil lokacijo za novo BWM-jevo tovarno. Slovenska avtomobilska industrija bo kljub krizi in padcu prodaje avtomobilov rasla tudi v novem letu. Pomembnosti panoge se zavedata tudi vlada in gospodarski minister Radovan Žerjav, ki bo skušal k nam privabiti tudi kakšno veliko podjetje, na primer bavarskega velikana BMW. Ker avtoindustrija ustvari kar šestino slovenskega izvoza, Žerjav v njej vidi slovensko strateško panogo. Obiske največjih nemških podjetij, kot sta poleg BMW-ja še Vokswagen in Daimler, bo nadaljeval, je za TV Dnevnik poročal Florjan Zupan. Pri BMW-ju bomo imeli v mesecu februarju tako imenovani sejem slovenskih podjetij v njihovem razvojnem oddelku, kjer bodo notranji BMW-jevi javnosti predstavili svoje znanje, svojo inovativnost, svoje izdelke, je pojasnil Žerjav. Minister upa, da bo bavarski koncern za lokacijo nove tovarne izbral prav Slovenijo. Ponudil bi jim lokacijo nekdanjega TAM-a v Mariboru. Je Slovaška v prednosti? Idrijska Hidria že zdaj proizvaja volanske mehanizme za BMW in Audi. Direktor Iztok Seljak sicer meni, da je Slovaška v prednosti, vendar tudi mi nismo brez možnosti Slovenija ima neke osnovne pogoje v smislu znanja, inovacij, kadrov, tudi izvozne logistične pozicije zaradi Luke Koper in drugih. Minister bo kmalu obiskal tudi Revoz. Večjo rast v Revozu pričakujejo šele prihodnje leto, ko bodo pognali proizvodnjo novega tvinga in v sodelovanju z Daimlerjem še novega smarta. Revoz vendarle načrtuje še nove investicije in tukaj vlada v vsakem primeru želi - tako kot je do zdaj - pri tujih neposrednih investicijah sodelovati in pomagati, je razkril Žerjav. Slovenska avtomobilska industrija še naprej raste Izdelki Hidrie, Kolektorja, Letrike preimenovane Iskre Avtoelektrike, Helle in Cimosa so tako rekoč v avtomobilih vseh svetovnih znamk. Kljub krizi bo letos slovenska avtoindustrija dosegla podobne rasti kot lani, od dveh do treh odstotkov, medtem ko bo svetovna avtomobilska proizvodnja zrasla za od sedem do osem odstotkov.
|
positive
|
7,942
|
1120 od 1164 zaposlenih v Žitu je zaposlenih za nedoločen čas Predsednik uprave Žita Janez Bojc je v sporočilu za javnost zapisal, da pogodba med agencijo Job service in delavci naj ne bi bila skladna z zahtevami slovenske delovnopravne zakonodaje. Pogodba med Žitom in agencijo Job Service namreč določa, da mora agencija pri sklepanju pogodb o zaposlitvi z najetim delavcem upoštevati veljavno slovensko zakonodajo. Po mnenju odvetniške pisarne Žita pa pogodba med agencijo in delavci ni skladna z zahtevami in standardi slovenske delovnopravne zakonodaje. Zaradi navedene kršitve smo danes odpovedali pogodbo. Vsem najetim delavcem, ki sodelujejo z agencijo, smo ponudili možnost nadaljnjega dela v Žitu prek drugih zaposlitvenih agencij, je zapisal Bojc. Predsednik uprave je dodal, da v Žitu vse delavce, ki jih najemajo prek različnih zaposlitvenih agencij, v povprečju plačujejo 1380 evrov, za nikogar pa manj kot 1146 evrov bruto za polni delovni čas, odvisno od delovnega mesta in izmene. Žito v vrhu družb z vidika zaposlovanja za nedoločen čas V Žitu je sicer zaposlenih 1164 ljudi, 1120 za nedoločen čas, 44 pa za določen čas. Glede na sezonske potrebe proizvodnje pa poleg tega najamejo v povprečju 50 delavcev prek agencij. Bojc je zapisal, da se s tako visokim deležem zaposlenih s pogodbami o zaposlitvi za nedoločen čas z vidika zaposlovanja za nedoločen čas Žito uvršča v sam vrh družb. Storitve agencij za zaposlovanje so po mnenju Bojca potrebne zato, ker količine naročil v času nihajo in teh nihanj ni mogoče predvideti vnaprej. Z dodatnim zaposlovanjem ob viških proizvodnje lahko hkrati zagotavljajo delo dodatnim delavcem in pravočasno izpolnitev naročil, je zapisal Bojc, ki je zagotovil, da z vsemi ostalimi zaposlitvenimi agencijami sodelujejo korektno. Predsednik uprave Žita je v sporočilu za javnost še zapisal, da bo Žito v okviru pravnih možnosti še naprej ščitil delavce in ukrepal za preprečitev kršenja njihovih pravic. Pri tem je dodal, da bodo sindikate in zaposlene posebej pozvali, da jih tudi v prihodnje opozorijo na morebitne sporne prakse v njihovem pogodbenem odnosu z zaposlitvenimi agencijami.
|
positive
|
7,943
|
Poljaki želeli graditi za 680 milijonov, Francozi pa za 920 Francoski energetski gigant Alstom, ki gradi tudi v Sloveniji razvpiti Teš 6, je na Poljskem oddal najugodnejšo ponudbo za gradnjo največje termoelektrarne v državi. Državno energetsko podjetje PGE Polska Grupa Energetyczna je zaradi dotrajanosti in zastarelosti velike večine elektrarn na Poljskem razpisalo mednarodni natečaj za izgradnjo nove 450 MW termoelektrarne v Turowu. Največjo elektrarno v 40-milijonski državi bo poganjal lignit iz tega rudnika v Spodnji Šleziji, vrednost projekta pa je poljska vlada ocenila na 680 milijonov evrov. En MW moči za dva milijona evrov Alstom se je ponudil, da bo termoelektrarno zgradil v petih letih za 920 milijonov evrov. Za primerjavo Francozi v Sloveniji gradijo 600 MW močan Teš 6, katerega cena se giblje okoli 1,3 milijarde evrov, pri čemer pa je Alstom na razpisu zmagal s ponudbo v vrednosti 600 milijonov evrov. Če vzamemo za četrtino šibkejšo elektrarno, je Alstom Poljakom ponudil trenutno šoštanjsko ceno dva milijonov evrov na MW moči. Ponudbo je oddal tudi konkurenčni konzorcij, ki ga sestavljata Hitachi in domača gradbena skupina Budimex. Japonsko-poljska ponudba je bila za 50 milijonov dražja od francoske ponudbe. Državno podjetje pričakuje pogajanja PGE ob odpiranju ponudb ni podal nobenega komentarja, a dejstvo je, da najugodnejša ponudba za kar 240 milijonov evrov presega izhodiščno ceno. Mislim, da PGE ponudbe ne bo sprejel. Sprašujem se, kakšno ceno lahko izpogajajo, je mnenje poljskega energetskega analitika Macieja Hebde.
|
neutral
|
7,944
|
Upniki morajo prijaviti terjatve Granit je ločitvenim upnikom dolžan za okoli 20 milijonov evrov, največ NKBM-ju. Liko ima za okoli 6,4 milijona evrov dolgov. Mariborsko okrožno sodišče je ugodilo predlogu uprave bistriškega gradbenega podjetja Granit in začelo postopek prisilne poravnave. Za prisilnega upravitelja je sodišče imenovalo Branka Đorđevića, upniki pa imajo čas za prijavo terjatev do 8. februarja. Po besedah direktorja Petra Kosija so se v težavah, kljub od 30 do 35 milijonov evrov realizacije, znašli zaradi posegov države v gradbeni sektor in neposluha bank. Družba ima trenutno za okoli osem milijonov evrov več obveznosti od premoženja, kar pomeni, da je prezadolžena. Vodstvo podjetja je napovedalo preusmeritev v vse preostale dejavnosti družbe, gradbena dejavnost pa se bo gradila počasi. Zaposleni so sicer konec septembra 2012 imeli za 340.000 evrov prednostnih terjatev do bistriške družbe, ločitveni upniki, med njimi je največji NKBM, pa za skoraj 20 milijonov evrov terjatev. Navadnim upnikom, ki imajo do Granita za okoli 6,5 milijona evrov terjatev, vodstvo podjetja ponuja konverzijo svojih terjatev v kapital, tistim, ki se za to ne bi odločili, pa polovično poplačilo v štirih letih. Ostala le še lupina Tudi okrožno sodišče v Ljubljani je začelo prisilno poravnavo zoper Liko lesno industrijo Vrhnika in za upravitelja imenovalo Milana Vajdo. Liko, ki je lani odprodal svoje hčerinske družbe, navadnim upnikom sicer dolguje 1,98 milijona evrov, ločitvenim upnikom pa 5,4 milijona evrov. Navadni upniki imajo zdaj en mesec časa, da prijavijo svoje terjatve, za katere jim Liko v prisilni poravnavi ponuja 51-odstotno poplačilo terjatev v roku štirih let od izglasovane prisilne poravnave. Družba Liko Vrhnika je bila od leta 2008 organizirana kot skupina, v kateri so delovale družbe Liko Pohištvo, Liko Vrata, Liko Trade in Liko NB. Odtlej družba Liko Vrhnika ni imela več proizvodnje, glavna dejavnost pa je postalo dajanje nepremičnin v najem, predvsem hčerinskim družbam, od julija lani pa družbi Liko Erles. Liko Erles je lani od Lika odkupil stroje, opremo in zaloge ter prevzel 137 zaposlenih. Tako Liko Vrhnika tudi nima več nobene hčerinske družbe, njena glavna dejavnost pa ostaja oddajanje nepremičnin. Liko je leta 2011 ustvaril 934.000 evrov prihodkov od prodaje, v prvih devetih mesecih lani pa 546.000 evrov. Zaradi slabitve opreme in nepremičnin je leto 2011 končal s šestimi milijoni evrov izgube, prvo devetmesečje lani pa z 847.000 evrov izgube.
|
negative
|
7,945
|
Večina še vedno verjame, da se bodo reforme zgodile Komisija za preprečevanje korupcije ni povzročila le viharja na političnem prizorišču, ampak tudi občuten padec slovenskega kapitalskega trga. Delnice, ki so letos poznale le pot navzgor, so strmo padle. V torek je bil tečaj Telekoma še nad sto evri in s tem najvišje po maju 2010, zdaj pa je cena ob več kot 600 tisoč evrih prometa strmoglavila na 90 evrov. V zadnji uri trgovanja je sledilo okrevanje in rast nad 94 evrov. S Krko je bilo za več kot milijon evrov prometa, najnižji posli so se sklepali pri 53,20 evra, kar pomeni petodstotni minus. Petrol je zdrsnil do 238 evrov, Luka Koper do 8,33 evra. Tečaji delnic na Lj. borzi 9. januar MERCATOR-1,76 %122,70 EUR GORENJE-3,05 %4,198 KRKA-4,46 %53,50 NOVA KBM-6,46 %1,216 PETROL -6,27 %239,00 TELEKOM -6,92 %94,40 ZAV. TRIGLAV-7,10 %17,00 LUKA KOPER -8,51 %8,60 Promet ni visok Donosnost slovenske 10-letne obveznice se je povzpela za 15 bazičnih točk, na 4,84 odstotka. Popravek je odraz tako včerajšnjih ugotovitev kot tudi delnega unovčevanja dobičkov. Predvsem gre izpostaviti, da pri padcu nismo opazili izstopajočega prometa, kar pomeni, da ima večina vlagateljev še vedno veliko upanja, da se bodo v Sloveniji napovedane reforme zgodile. Padec je v tem pogledu sicer izstopajoč, toda dinamika razkriva, da se bo stanje relativno hitro umirilo, je za MMC povedal Matej Tomažin, predsednik uprave KD Skladi. Minus je bil že več kot šestodstoten Indeks SBI TOP 659 točk, -5,18 odstotka je bil okrog 12. ure že za šest odstotkov in pol v minusu največji padec po 20. novembru 2008, ko so bili, mimogrede, tečaji vseh delnic z izjemo Krke precej višji kot danes, na koncu pa je izguba znašala pet odstotkov. Vlagatelji so bili v zadnjem mesecu zaradi napovedane privatizacije slovenskih blue-čipov optimistični, tako da je SBI TOP od začetka decembra porasel za 17 odstotkov. Krivulja se je hitro obrnila v drugo smer, saj ni dobro imeti opravka s trgom, kjer je ogrožena politična stabilnost oz. kjer sta korupcije obtožena predsednik vlade in največje opozicijske stranke. Finančne krivulje na Valu 202 V Evropi ta teden izstopajo delnice bančnega sektorja, saj so vrednotenja ugodna, regulatorji pa so odložili uveljavitev standarda Basla III. Veliki načrti evropskih telekomov V Evropi je bilo sredino dopoldne rahlo pozitivno. Največ so pridobile delnice telekomunikacijskih podjetij. Financial Times je poročal, da so se s komisarjem za konkurenco Joaquinom Almunio srečali vodilni možje Deutsche Telekoma, France Telecoma, Telefonice in Telecoma Italie in razpravljali o gradnji vseevropskega omrežja. Delnice Deutsche Telekoma so po dveh mesecih spet presegle devet evrov. Vrednost evra je 1,306 dolarja, cena zlata pa tik nad 1.660 dolarjev. Alcoa ima spet dobiček V New Yorku je bil torek negativen. Indeks Dow Jones 13.328 točk se je znižal za 0,41 odstotka. V ospredje že prihajajo dobički zadnjega lanskega četrtletja. Alcoa se je znebila rdečih številk - proizvajalec aluminija je imel od 1. oktobra do 31. decembra za 242 milijonov dolarjev čistega dobička, v celotnem lanskem letu pa je bilo dobička 191 milijonov. Analitiki sicer napovedujejo, da bodo dobički ameriških korporacij v primerjavi s tretjim četrtletjem višji za 2,7 odstotka.
|
negative
|
7,946
|
PS vložil predlog zakonskih sprememb glede holdinga V organizaciji predsednika DZ-ja Gregorja Viranta je potekal usklajevalni sestanek predlagateljev nadzornikov državnega holdinga. Predstavnikov SD-ja in SDS-a ni na sestanku. Na sestanku predlagateljev nadzornikov Slovenskega državnega holdinga so bili prisotni predsednik DL-ja Gregor Virant, finančni minister Janez Šušteršič, v imenu Ekonomsko-socialnega sveta Janez Posedi, predsednica komisije za nadzor javnih financ Alenka Bratušek PS, vodja poslanske skupine PS-ja Jani Möderndorfer, poslanka PS-ja Maša Kociper, vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin, poslanec SLS-a Jakob Presečnik, poslanec DeSUS-a Ivan Hršak in generalna sekretarka Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović. Predsednik DZ-ja in DL-ja Virant in poslanka PS-ja Bratuškova po sestanku o imenih nista želela govoriti. Bratuškova si želi, da jih, ko bodo znana, ne bi skušali takoj diskreditirati. Pogoji v zakonu so kar strogi in predsednica komisije DZ-ja za nadzor javnih financ zato ocenjuje, da bo že izpolnjevanje pogojev trd oreh, prostora za diskreditacije zaradi predlagatelja torej ne bi smelo biti. Kandidati so po besedah Viranta in Bratuškove lahko strankarsko opredeljeni, če izpolnjujejo vse pogoje, vendar pa ne smejo biti strankarski funkcionarji. Nadzorniki ne bodo smeli k nobeni politični stranki, v noben kabinet predsednika vlade ali kateri koli drug kabinet hoditi po navodila, je povedal Virant. Na sestanku so med drugim ugotovili, da so roki zelo kratki, saj morajo biti predlogi kandidatov za nadzornike znani najpozneje do 28. januarja. Po Virantovih zagotovilih bodo v okviru teh rokov storili največ, kar je mogoče, da bo kandidacijski postopek čim bolj kakovosten. Vsi prisotni pa naj bi se strinjali, da morajo biti nadzorniki vrhunski strokovnjaki in da bi moral biti nadzorni svet tudi komplementaren. Kar pomeni, da bi morali člani pokrivati različna področja, ključna za uspešno delovanje holdinga. SDS odklonil Virantovo pobudo V največji vladni stranki SDS so pred sestankom ponovili svoje odklonilno stališče do Virantove pobude, saj so prepričani, da so vsi predlagatelji pri oblikovanju predloga zakona popolnoma samostojni, zakon pa ne predvideva nobenega moderatorja. Zato Virantovo pobudo ocenjujejo kot poseg, ki nima nikakršne podlage v zakonu o holdingu ali koalicijski pogodbi, prav tako pa naj ne bi bil skladen z ustavo. Lukšič ne vidi smisla sestanka Na sestanku poleg SDS-a ni predstavnikov SD-ja. Vendar se je glede sestanka v sporočilu za javnost odzval predsednik SD-ja Igor Lukšič. Nobenega razloga ne vidimo, da bi predsedniki strank in vodje poslanskih skupin sestavljali posvetovalno telo predsednika DZ-ja za kadrovska vprašanja. Vsaka stranka bo po lastnih kriterijih posredovala predloge, je pojasnil Lukšič in dodal, da so v SD-ju za vse funkcije vedno predlagali odgovorne, visoko kvalificirane ljudi in da bodo tako ravnali tudi v naprej. Vsi dosedanji dogovori z vladno koalicijo, da bi presegli ozko strankarske kriterije, so naleteli na gluha ušesa, je še opozoril Lukšič. Virant obžaluje bojkot SD-ja in SDS-a Virant je odsotnost SDS-a in SD-ja obžaloval in povedal, da zelo težko razume, kako bi lahko kdo bil proti preseganju strankarskih ločnic in iskanju širokega soglasja pri imenovanju nadzornikov v tako pomembno ustanovo. Ne izbiramo sveta krajevne skupnosti, ampak nadzorni svet ustanove, ki bo bdela nad 10 milijardami evrov državnega premoženja. To se ne da narediti na horuk, to se ne sme narediti nestrokovno in to se ne sme narediti stihijsko, je opozoril Virant. PS vložil predlog sprememb zakona o holdingu Temeljni cilj novele zakona je uveljavitev novega koncepta, ki zagotavlja boljše upravljanje z državnim premoženjem in njegovo zaščito. Predlog zakona sledi načelom gospodarnosti in učinkovitosti, s čimer se zagotavlja večjo transparentnost in zaupanje javnosti v ustrezno upravljanje državnih in drugih naložb s strani Slovenskega državnega holdinga, so glede predlaganih sprememb zapisali v PS-ju. Ob tem poudarjajo, da so poglavitne rešitve novele zakona zagotavljanje dostopa do informacij javnega značaja, zavezanost SDH-ja in njegovih odvisnih družb uporabi določb Zakona o javnem naročanju, in nadzor nad izkazi Računskega sodišča Republike Slovenije. Transparentnost upravljanja pa je zagotovljena z uravnoteženo zastopanostjo članov nadzornega sveta holdinga, katerih izbira bo temeljila na njihovi strokovnosti in izkušnjah.
|
neutral
|
7,947
|
Turizem svetla točka Gorenjska peša, ugotavljajo v območni gospodarski zbornici. Zmanjšuje se delež v državnem izvozu in povečuje število brezposelnih. Direktorica Gorenjske območne enote Gospodarske zbornice Slovenije GZS Jadranka Švarc je zaskrbljena, ker je delež gorenjskega izvoza v slovenskem vse nižji. Gorenjsko gospodarstvo je v prvih devetih mesecih 2012 v primerjavi z istim obdobjem lani sicer izvozilo za 3,3 odstotka več blaga. Vendar delež gorenjskega izvoza v slovenskem strmo pada vse od leta 2004, ko je znašal 14,3 odstotka, leta 2011 pa le še 8,6 odstotka. Slabša se tudi delež Gorenjske pri uvozu, ki je padel z 12,1 odstotka v letu 2004 na 6,1 odstotka v letu 2011. Najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji še vedno ostajajo Nemčija, Italija in Avstrija, je dejal Švarčeva. Vendar obeti glede treh najmočnejših partneric ostajajo skromni, močni trgovinski partnerici Gorenjske pa se k sreči še Hrvaška in Madžarska. Vse več plačilno nesposobnih Velika težava so tudi visoki dolgovi in slabo sprotno plačevanje obveznosti, narašča število stečajev. Lani so se na Gorenjskem začeli stečajni postopki v 30 podjetjih, leto pred tem pa v 24 podjetjih. Poleg tega je bilo lani izbrisanih 364 gospodarskih družb, še 587 pa v letu pred tem. Na drugi strani se ustanavljajo druge družbe. Lani jih je nastalo 580, predlani pa 423. Po podatkih Ajpesa je bilo oktobra lani največ plačilno nesposobnih pravnih oseb, in sicer 531, v decembru pa je bil največji povprečni dnevni znesek dospelih neporavnanih obveznosti, to je 72,8 milijona evrov. V posamezni mesečni pobot je bilo lani prijavljenih povprečno 65,8 milijona evrov obveznosti. Vse več brezposelnih in manj zapravljivih turistov Slabša se tudi položaj na trgu dela. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo na Gorenjskem konec decembra 8.594 brezposelnih, to je 9,1 odstotka Gorenjcev. Skrb vzbujajoče pa je, da število brezposelnih raste hitreje kot v državi. Svetla točka gorenjskega gospodarstva je turizem, kjer je obetavna rast števila tujih gostov, domačih turistov pa je glede na gospodarski položaj v državi vse manj. Vendar poraba tujih turistov bistveno zaostaja za rastjo obiska. Rast turizma gre tako predvsem na račun gostov, ki obiskujejo mesta in prenočujejo v mladinskih hotelih, gorenjska turistična središča pa ne opažajo pomembnejše rasti obiska.
|
negative
|
7,948
|
Uprava Gorenja in oba sindikata podpisali sporazum o stavkovnih zahtevah Uprava Gorenja in oba sindikata so podpisali sporazum, s katerim sta sindikata dosegla izplačilo nadur in vključitev posebnih dodatkov v osnovne plače. Napovedane stavke v Gorenju tako ne bo. Poleg tega so se v današnjem sporazumu tudi dogovorili za začetek pogajanj o spremembi podjetniške kolektivne pogodbe. Ostaja namreč še nerešena težava iz leta 2009, ko so v Gorenju tudi stavkali in dosegli dvig minimalne plače na 600 evrov, plačna nesorazmerja pa so ostala. V stavki, ki je potekala 12. decembra lani, so zaposleni v Gorenju - stavkali so predvsem tisti iz proizvodnje - najprej dosegli višjo božičnico, sprva 150 evrov, a jo je ob stavki predsednik uprave Franjo Bobinac zvišal na 300 evrov. Uprava in sindikat sta se s podpisom sporazuma zavezala k nadaljnjemu zagotavljanju socialnega miru in neprekinjenega poteka delovnih procesov v Gorenju. Zadnje je namreč ključno za izpolnjevanje obveznosti Gorenja do poslovnih partnerjev in nemoteno poslovanje ter s tem za ohranitev delovnih mest, so v Gorenju zapisali v izjavi za javnost. Že decembra pa je uprava ponovno pisno zagotovila, da odpuščanja delavcev zaradi napovedane selitve proizvodnje v Srbijo ne bo. V Velenju je ta hip okoli 4500 zaposlenih. Ivan Vidakovič, predsednik sindikata SKEI GA GORENJE, pa dodaja Zadovoljni smo, dosegli smo cilje razen zadnjega, ko je rok do 30. 6., da uredimo plačna razmerja, želimo izpolniti dano obljubo svojim članom. Kar se tiče nadur, bodo sproti izplačane in so že v fazi izplačil od 1. januarja dalje. Posebni dodatki so tudi že vračunani v osebno plačo. Sicer sporazum ni zvezal rok sindikatu, to pomeni, da če bo splošna stavka SKEIA 23. januarja, se je člani lahko udeležijo, ne da bi ogrožali doseženi sporazum v Gorenju.
|
neutral
|
7,949
|
Zaradi izrednih izplačil se je povečala povprečna plača Novembrska povprečna plača je bila na mesečni ravni višja, predvsem zaradi izrednih izplačil. Po podatkih državnih statistikov je povprečna neto plača novembra lani znašala 1035,01 evra, kar je 4,9 odstotka več kot oktobra in 1,8 odstotka manj kot novembra 2011. Povprečna mesečna bruto plača je novembra lani znašala 1611,93 evra, kar na mesečni ravni predstavlja 6,3-odstotno rast, na letni pa 2,4-odstotni padec. Zvišanje povprečne mesečne plače za november je bilo glede na oktober posledica višjih izrednih izplačil 13. plač in božičnic. Brez teh, pa bi povprečna mesečna bruto plača za november znašala 1513,45 evra. Največ izrednih izplačil v rudarstvu V rudarstvo je, denimo, kar 58 odstotkov zaposlenih oseb s plačo za november prejelo tudi izredna izplačila, in sicer v povprečju 745,21 evra bruto. Med dejavnostmi sta rudarstvu sledili oskrba z električno energijo, plinom in paro 53,6 odstotka zaposlenih oseb je prejelo v povprečju 645,72 evra bruto ter promet in skladiščenje 28,7 odstotka zaposlenih je prejelo v povprečju 560,79 evra bruto. Najvišja izredna izplačila, v povprečju 1439,23 evra, pa so bila izplačana v informacijski in komunikacijski dejavnosti. Prejelo jih je 8,1 odstotka zaposlenih v tej dejavnosti. Izredna izplačila je ob novembrski plači prejelo 16,5 odstotka zaposlenih , kar je 0,5 odstotne točke manj kot novembra leta 2011 in 1,3 odstotne točke manj kot novembra leta 2010. V povprečju so sicer izredna izplačila za november lani znašala 597,37 evra bruto 688,10 evra za november 2011 in 712,30 evra za november 2010 na zaposlenega.
|
positive
|
7,950
|
Mercatorjeve delnice izenačile letošnji rekord Potem ko so evro v sredo obremenile slabe gospodarske napovedi za Evropo, je guverner Avstrijske centralne banke v četrtek sprožil njegovo rast v primerjavi z vsemi valutami. Ewald Nowotny, ki je tudi član sveta ECB-ja, je povedal, da so se razmere v evrskem območju stabilizirale in da močan evro ne skrbi Evropske centralne banke. To je v nasprotju z izjavami Jean-Clauda Junckerja, ki je sedanjo vrednost evropske valute označil za nevarno visoko, saj predstavlja grožnjo okrevanju. Okrevanje je šibko tudi v Nemčiji. Tamkajšnja vlada je oceno letošnje rasti BDP-ja znižala na le 0,4 odstotka. Tudi Svetovna banka ni optimistična. Po njenem mnenju bo svetovna gospodarska rast letos le malce višja kot lani, in sicer 2,4-odstotna, ne pa triodstotna, kot je Svetovna banka predvidevala prej. Za evro 1,246 franka V primerjavi z dolarjem je evro danes porasel za pol odstotka, na 1,336 dolarja. Tudi v primerjavi s švicarskim frankom se evro zadnje čase krepi, kar veseli številne Slovence, ki imajo hipotekarni kredit vezan na švicarsko valuto. Trenutno je treba za evro plačati 1,246 franka, največ v zadnjih 14 mesecih. Na evropskih delniških trgih po spodbudnem začetku leta kljub rasti evra to po navadi spremlja tudi rast delnic ni več pravega optimizma. Frankfurtski delniški indeks DAX30 7.670 točk je v četrtek dopoldne izgubil približno tretjino odstotka. Morda bodo dali delnicam nov zagon sveži poslovni rezultati, ki jih največja podjetja objavljajo te dni. Finančne krivulje na Valu 202 Ameriške banke pozitivno presenetile, zlasti Goldman Sachs. Padec Boeingovih delnic Španija je z novo izdajo obveznic različne ročnosti zbrala štiri milijarde evrov in pol. Pri triletnih obveznicah je bila zahtevana donosnost 2,713-odstotna, kar je bilo manj ob prejšnji dražbi 13. decembra, ko je bila 3,358-odstotna. Sredino trgovanje je bilo v New Yorku negotovo. Indeks Dow Jones 13.511 točk se je znižal za 0,17 odstotka, medtem ko je tehnološki Nasdaq 3.117 točk pridobil petino odstotka. Na minus elitnega Dow Jonesa je vplival zlasti padec Boeingovih delnic. Zaradi težav z novim letalom dreamliner so se delnice pocenile za 3,4 odstotka. Goldmanov četrtletni dobiček višji za trikrat Na pozitivni strani tečajnice so bila finančna podjetja, saj sta JPMorgan in Goldman Sachs z dobičkom zadnjega četrtletja presenetila analitike. Goldmanove delnice dobiček na delnico se je z 1,84 povzpel kar na 5,60 dolarja so poskočile za štiri odstotke in dosegle najvišjo vrednost po maju 2011. Po treh dneh izgub in padcu pod 500 dolarjev to se je zgodilo prvič po lanskem februarju so Applove delnice okrevale za več kot štiri odstotke. Tečaji delnic na Lj. borzi 16. januar MERCATOR+6,36 %132,95 EUR KRKA+2,27 %54,00 PETROL+1,45 %223,20 LUKA KOPER+1,40 %8,62 ZAV. TRIGLAV+0,93 %16,20 TELEKOM+0,48 %87,40 GORENJE-1,69 %4,01 NOVA KBM-3,25 %1,161 Mercator na letošnjem vrhu Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP 646 točk po desetodstotnem popravku navzdol drugič zapored porasel, tokrat za 2,14 odstotka. Vidno so se podražile zlasti Mercatorjeve delnice. Cena je na začetku padla na 116,20 evra, toda na koncu so se posli sklepali pri 132,95 evra, kar pomeni šestodstotno rast in nov letošnji rekord. Za Krko so bili kupci pripravljeni odšteti največ 54 evrov. Telekomove delnice se niso bistveno podražile, medtem ko so delnice Gorenja in Nove KBM pocenile.
|
neutral
|
7,951
|
Vršilec dolžnosti bo za največ šest mesecev Franc Rosec Po današnji dolgi seji nadzornega sveta Termoelektrarne Šoštanj, ki ga vodi Roman Šturm, je z mesta direktorja odstopil Simon Tot. Pozno zvečer je prišlo tudi sporočilo za javnost, kjer skopo navajajo le, da so se dejavnosti glede pridobitve in uveljavitve državnega poroštva za posojilo v vrednosti 440 milijonov evrov pri Evropski investicijski banki končale, zato je dozdajšnji direktor Teša Simon Tot z današnjim dnem nadzornemu svetu Teša vrnil mandat. Za pojasnila ali dodatne informacije nista dosegljiva ne Tot ne Šturm. Dolžnosti vršilca dolžnosti direktorja je za čas trajanja pridobitve novega direktorja, a največ za šest mesecev, prevzel Franc Rosec. Simon Tot je bil za direktorja imenovan 11. 11. 2010. Takrat je nadzorni svet, predsednik je bil Djordje Žebeljan, na izredni seji odpoklical direktorja Teša Uroša Rotnika, ki je bil s položaja razrešen skladno s 515. členom Zakona o gospodarskih družbah. Takoj so imenovali Simona Tota, ki je bil predtem izvršni direktor proizvodnje v Holdingu Slovenskih elektrarn. DZ je zakon o državnem poroštvu za gradnjo Teša 6 sprejel julija lani. V njem je zapisano, da bo država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri EIB-ju, če bo Teš izpolnil določene pogoje. Eden izmed njih je, da cena projekta ne sme preseči 1,3 milijarde evrov. Duška Lah, TV Slovenija
|
neutral
|
7,952
|
Neusklajenost med ministrstvom za finance in Banko Slovenije Zakon o ukrepih za stabilnost bančnega sistema se kljub sprejetju v praksi ne izvaja, a ni jasno, ali zaradi morebitnega odhoda DL-ja iz koalicije ali zaradi neusklajenosti z Banko Slovenije. Kot za Radio Slovenija poroča Urška Jereb Brankovič, je nujna sanacija bank, preobremenjenih s slabimi posojili, zaradi vladne krize, kot kaže, ostala na stranskem tiru. Kljub že decembra sprejetemu zakonu o slabi banki, na katero naj bi se prenesla problematična bančna posojila, namreč ta hip zaradi nejasnih političnih razmer prenos še ne poteka. Neuradno med drugim tudi zato, ker je med ministrstvom za finance in Banko Slovenije še vedno nekaj neusklajenih podzakonskih aktov. Na finančnem ministrstvu za Radio Slovenija niso uspeli pojasniti, zakaj zakon o ukrepih za stabilnost bank, s katerim se ustanavlja t. i. slaba banka, še ne živi v praksi. Gre razlog iskati v tem, da se stranka finančnega ministra Janeza Šušteršiča Državljanska lista pripravlja na morebiten odhod iz vlade, ali pa v domnevni neusklajenosti nekaterih podzakonskih aktov finančnega ministrstva s centralno banko? Vlada bi morala že prejšnji konec tedna imenovati 4 neizvršne direktorje, ki bodo nato imenovali tri izvršne direktorje. Neuradno naj bi enega neizvršnega direktorja predlagalo ministrstvo, preostali trije pa naj bi bili uveljavljeni strokovnjaki za slabe banke z izkušnjami iz tujine, poroča Urška Jereb Brankovič. Sledil naj bi vpis družbe, ki bo organizirana kot delniška družba v sodni register. A nič od tega še ni storjeno. Tako kljub nekajmesečnemu usklajevanju ministrstva z Banko Slovenije in Združenjem bank, na katerega naj bi poslovne banke neuradno naslovile kar nekaj predlogov, še vedno ni jasen način vrednotenja terjatev, ki se bodo iz poslovnih bank prenašale na novoustanovljeno družbo. Njihov obseg se sicer zaradi nadaljnjega slabšanja razmer v gospodarstvu povečuje. Državna poroštva za krepitev stabilnosti bank oziroma konkretno za slabe terjatve so z zakonom omejena do 4 milijarde evrov. Državni holding brez ovir Medtem pa je vzpostavljanje državnega holdinga v polnem teku. Socialni partnerji bodo na seji ekonomsko-socialnega sveta danes izbirali kandidata za člana nadzornega sveta holdinga. Slovenski državni holding bo imel 9 nadzornikov. Enega predlaga komisija za nadzor javnih financ, v kateri ima večino opozicija, preostale poslanske skupine in vlada, enega od štirih kandidatov iz vladne kvote pa bo predlagal ESS. Politični akterji imajo sicer do 28. januarja čas, da predlagajo svoje kandidate za nadzorni svet, poroča Radio Slovenija. Vlada naj bi v tem času pripravila seznam podjetij, ki bodo prešla v okvir holdinga, ter odločila, koliko prodajati in kako.
|
negative
|
7,953
|
Ocene so obetavne Kitajsko gospodarstvo, ki je drugo največje na svetu, je v letu 2012 imelo 7,8-odstotno gospodarsko rast, kar je najnižja stopnja v zadnjih 13 letih, a kazalci se obračajo navzgor. Po razmeroma šibkem tretjem četrtletju je bila rast v obdobju med lanskim oktobrom in decembrom vnovič krepkejša in je znašala 7,9 odstotka na letni ravni. Temu se lahko zahvalijo zaradi povečanja industrijske proizvodnje in obsega trgovine na drobno. Obseg industrijske proizvodnje se je v celotnem letu 2012 povečal za 10 odstotkov, prodaja na drobno pa za 14,3 odstotka. Strokovnjaki so se podatkov iz Kitajske razveselili, saj so presegli njihova pričakovanja. Za celotno leto 2012 so namreč napovedovali 7,7-odstotno rast, za zadnje četrtletje lani pa 7,8-odstotno. Za letos so napovedali osemodstotno gospodarsko rast. Kitajska se je s pešanjem gospodarstva spopadala tako v letu 2011 kot lani, ko se je spustila na najnižjo raven po letu 1999, ko je znašala 7,6 odstotka. Gospodarstvo se je do lanskega septembra upočasnjevalo sedem četrtletij zapored. Gospodarska rast Kitajske je bila v letu 2011 9,3-odstotna, še leto prej pa 10,4-odstotna. Kriza na njihovih ključnih trgih Na kitajsko gospodarstvo močno vpliva šibka rast na ključnih izvoznih trgih, to so ZDA in Evropa. Toda gospodarska rast je kljub temu najvišja med vodilnimi svetovnimi gospodarstvi. Bruto domači proizvod je lani znašal 51.900 milijard juanov 8.280 milijard dolarjev. Kitajska je za ZDA druga svetovna gospodarska velesila. Poznavalci ocenjujejo, da bo gospodarstvo po dveh šibkejših letih letos znova začelo rasti, pri čemer pa tako oni kot tudi kitajska vlada opozarjajo, da rast ne bo dramatična. Mednarodno gospodarsko okolje namreč ostaja negotovo, poleg tega pa tudi Kitajska še ni povsem dorekla gospodarske strategije.
|
positive
|
7,954
|
Izteka se rok za imenovanje nadzornikov Predstavniki delavcev so na ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti zakona o Slovenskem državnem holdingu, saj so prepričani, da ne omogoča sodelovanja delavcev pri upravljanju. Združenje svetov delavcev Slovenije trdi, da so že na začetku decembra lani na predsednika vlade Janeza Janšo, finančnega ministra Janeza Šušteršiča in nekatere druge odgovorne ustanove poslali pobudo in poziv za ustrezno ureditev sistema delavske participacije prek organov nadzornega sveta in uprave v Slovenskem državnem holdingu. Trenutni zakon namreč ne predvideva najmanj tretjinskega delavskega predstavništva v nadzornem svetu ter delavskega direktorja kot predstavnika delavcev v upravi holdinga, kot sicer zahteva zakonodaja. Prepričani so, da ni razlogov, da bi za delavce pri upravljanju holdinga veljalo zoženje pravic. Nobenega odziva od premierja in ministra Ker na to pobudo in poziv ni bilo nikakršnega odziva, se je Združenje svetov delavcev Slovenije odločilo sprožiti ustavni spor. Pobudi za oceno ustavnosti sta se pridružila tudi Skupni svet delavcev Holdinga Slovenske elektrarne ter Zveza reprezentativnih sindikatov Slovenije, ki je tudi vlagatelj pobude. Pobudniki ob tem predlagajo, naj ustavno sodišče do dokončne odločitve zadrži vsaj uresničevanje spornega 21. člena zakona, ki določa sestavo in imenovanje nadzornega sveta in s tem tudi morebitno dokončno oblikovanje in začetek delovanja nadzornega sveta holdinga. To utemeljujejo s težko popravljivimi škodljivimi posledicami imenovanja holdinga brez udeležbe delavcev. Izteka se rok za imenovanje nadzornikov Pobuda prihaja ravno v času, ko se počasi izteka zakonski rok za predlaganje kandidatov za nadzornike holdinga. Ta namreč poteče 28. januarja. Slovenski državni holding bo imel v skladu z zakonom devet nadzornikov, od katerega enega predlaga komisija DZ-ja za nadzor javnih financ, v kateri ima večino opozicija. Od preostalih članov štiri predlaga vlada, od tega enega na predlog Ekonomsko-socialnega sveta, in štiri poslanske skupine. DZ bo glasoval o vsakem kandidatu posebej, imenoval pa jih bo z absolutno večino. Predsednik državnega zbora Gregor Virant si prizadeva, da bi poslanske skupine pri svojih predlogih presegle strankarske ločnice in predlagale najbolj kompetentne ter neodvisne kandidate. Tej pobudi nasprotujejo v SDS-u, najbolj skeptični do samega kandidacijskega procesa pa so v SD-ju, kjer se javno ne strinjajo s holdinškim konceptom upravljanja državnih naložb.
|
negative
|
7,955
|
Novih delovnih mest vse manj, brezposelnost pa je vse daljša Stopnja brezposelnosti se bo po vsem svetu občutno zvišala, slabe napovedi za leto, ki je pred nami, riše Mednarodna organizacija dela. Ker države ne dosegajo zadostne stopnje gospodarske rasti, se bo število brezposelnih več kot pet let po izbruhu gospodarske krize povečalo za dodatnih 5,1 milijona. Tako naj bi bilo namesto 197 milijonov brezposelnih, kolikor jih je na svetu trenutno, konec leta kar 202 milijona brezposelnih. Leta 2014 naj bi brez dela ostalo še dodatne tri milijone ljudi. Mednarodna organizacija dela ILO je v svojem zadnjem poročilu, ki ga je izdala pred sredinim začetkom Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu, zapisala, da se število novih delovnih mest vztrajno zmanjšuje, trajanje brezposelnosti pa se podaljšuje. Negotovost glede gospodarskega položaja ter nezadostni politični ukrepi slabijo potrošnjo ter zavirajo investicije in novo zaposlovanje, je ob tem povedal prvi mož ILO-ja Guy Ryder. Celotno poročilo si lahko preberete tukaj v angleškem jeziku. Države bodo morale bolj odločno ukrepati ILO je ob objavi poročila določevalce v politiki in gospodarstvu pozval k bolj odločnemu ukrepanju zoper brezposelnost ter k hitrejši uveljavitvi gospodarsko-finančnih reform. Posebej so izpostavili Evropo, pred katero je nujna naloga učinkovitega zagona motorja za gospodarsko rast, kar še posebej velja za Grčijo in njej podobne države s krčenjem gospodarske dejavnosti. Gospodarska rast v območju evra se je kljub finančno-političnim ukrepom, kot so začasni mehanizem za stabilnost evra EFSF, stalni evropski reševalni mehanizem ESM ter izredni posegi na finančnem trgu s strani Evropske centralne banke ECB, vnovič upočasnila, kar je zaostrilo položaj na trgu dela številnih držav z evrom. Kriza v območju evra tudi za letošnje leto predstavlja največjo nevarnost za globalno zaposlovanje, je pa nevarnost, da bi območje evra razpadlo ali da bi katera izmed držav članic bankrotirala, manjše kot pred letom dni. Najbolj skrb vzbujajoča je brezposelnost med mladimi Mednarodno organizacijo dela še posebej skrbi brezposelnost med mladimi, saj je brez stalne zaposlitve trenutno 73,8 milijona mladih po vsem svetu, naslednje leto pa bo ta številka zaradi upočasnjene gospodarske dejavnosti višja še za pol milijona. Stopnja brezposelnosti med mladimi, ki je leta 2012 v povprečju znašala 12,6 odstotka, se bo brez odločnega ukrepanja do leta 2017 povzpela na 12,9 odstotka, opozarja ILO. Države, ki so se najbolj uspešno spopadle s problemom brezposelnosti med mladimi, so Avstrija, Nemčija in Švica, najhuje pa je v Grčiji in Španiji, kjer stopnja brezposelnosti med mladimi že presega 50 odstotkov.
|
negative
|
7,956
|
Na februarski skupščini Telekoma tudi o izplačilu dividend Agencija za trg vrednostnih papirjev je prepoved sprejela zaradi državne kršitve zakona o prevzemih. Prepoved se nanaša na Zavarovalnico Triglav, Sod, Kad, NKBM, Aerodrom Ljubljana in Sklad za financiranje razgradnje NEK-a. Kot ugotavlja ATVP, omenjeni lastniki Telekoma skupaj z Luko Koper delujejo usklajeno. Prevzemni prag pa dosegajo in presegajo vsi omenjeni, razen Luke Koper. Skupno imajo 72,86 odstotka delnic Telekoma Slovenije. Kot so sporočili iz ATVP-ja, prepoved uresničevanja glasovalnih pravic začne veljati z dnem dokončnosti odločbe in velja, dokler osebe, ki delujejo usklajeno, ne dajo prevzemne ponudbe za delnice Telekoma Slovenije, skladno z zakonom o prevzemih, ali dokler ne znižajo lastniškega deleža v tej družbi, tako da prevzemnega praga ne bodo več dosegale. Na februarski skupščini tudi o izplačilu dividend 6. februarja bodo delničarji Telekoma Slovenije na skupščini odločali o izteku mandata šestim članom nadzornega sveta, imenovanju šestih novih članov in o izplačilu zakonsko najvišje dovoljene vmesne dividende. Zahtevo za sklic skupščine je podala še Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države. AUKN je do uveljavitve zakona o Slovenskem državnem holdingu namreč zastopal državo kot 62,54-odstotnega lastnika Telekoma. Po predlogu bi se skupščina seznanila s tem, da 26. aprila poteče mandat predsedniku nadzornega sveta Tomažu Bergincu in članom Franciju Mugerletu, Tomažu Kalinu, Jaroslavu Bercetu, Marku Hočevarju in Nataši Štelcer. Za štiriletni mandat, ki bi začel teči 27. aprila, bi imenovali Adolfa Zupana, Matjaža Janšo, Matjaža Savodnika, Miho Kluna, Mateja Kovača in Tomaža Berločnika. Ker je po napovedih Telekom leto 2012 sklenil s čistim dobičkom, je AUKN predlagal izplačilo vmesne dividende. Po statutu je uprava družbe pooblaščena, da lahko izplačuje tudi vmesne dividende.
|
neutral
|
7,957
|
Evropski predlogi in kritike slabi banki Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec poziva k ponovni preučitvi izhodišč in ciljev banke, vključno z njenimi predvidenimi učinki na javne finance. Tudi na podlagi stališč treh mednarodnih institucij. V Banki Slovenije so v izjavi za javnost ob tem spet izpostavili, da je z vidika javnofinančnih učinkov po njihovem mnenju najustreznejši ukrep stabilizacije bank neposredna dokapitalizacija, s katero se odpravi problem kapitalske ustreznosti bank, medtem ko bi se tveganja z naslova nadaljnjega poslabševanja posojilnega portfelja morala odpraviti z izdajo poroštev države bankam. Poslabševanje posojilnega portfelja bank in s tem povezane nove zahteve po dokapitalizacijah se namreč po njihovem prepričanju ne bodo ustavile le z izločitvijo slabih terjatev iz bank, ampak šele z ustrezno sanacijo gospodarstva, da bo to znova sposobno vračati posojila. Kritike in predlogi iz mednarodne skupnosti V Banki Slovenije kljub pomislekom, ki so jih izrazili že v času sprejemanja zakona in jih zdaj v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem slabe banke podajajo tudi Evropska komisija, Evropska centralna banka ECB in Mednarodni denarni sklad IMF, podpirajo prizadevanja za čim prejšnjo vzpostavitev družbe za upravljanje terjatev bank, pri čemer bi se določeni vidiki glede delovanja slabe banke lahko uredili tudi pozneje. Banka Slovenije sicer pritrjuje ugotovitvam omenjenih treh ustanov, da bo v okviru nadaljnjih dejavnosti treba doreči še številne pomembne okoliščine glede vzpostavitve slabe banke, opredelitve premoženja, ki se bo lahko prenašalo na slabo banko, in glede upravljanja slabe banke, z upoštevanjem mednarodnih dobrih praks in priporočil mednarodnih institucij. V Banki Slovenije so pojasnili, da z ministrstvom za finance sodelujejo pri pripravi tistih podzakonskih predpisov, ki bodo določali pogoje in način izvedbe posameznih ukrepov v bankah - dokapitalizacije bank, prenosa slabih terjatev in drugih tveganj bank na slabo banko kot tudi podrobnosti glede izdaje poroštev države. Špekulacije in moralni hazard V nadzorniku bančnega sistema opozarjajo, da so že v času razprave ob sprejemanju zakona o slabi banki poudarjali, da mora izvajanje teh ukrepov temeljiti na ugotovitvah nadzora Banke Slovenije glede sposobnosti posamezne banke, da izpolni zahteve v zvezi s kapitalsko ustreznostjo in da so drugačna merila in kriteriji neutemeljeni in odpirajo možnosti špekulacij in moralnega hazarda brez reševanja pravih problemov . Na ta vidik so kot posebno kritiko zakonske ureditve po njihovih besedah opozorili tudi komisija, ECB in IMF ter v zvezi s tem priporočili ustrezne spremembe zakonodaje. BS pritrjuje ugotovitvam Trojke V Banki Slovenije poleg tega pravijo, da so že v okviru razprave ob sprejemanju zakona opozarjali, da ta ne določa ustreznih pristojnosti Banke Slovenije v procesu odločanja o izvajanju ukrepov v bankah. Banka Slovenije zato pritrjuje ugotovitvam mednarodnih ustanov, da je zakon v tem smislu pomanjkljiv in je posledično tudi urejanje teh vprašanj v podzakonskem predpisu lahko le zelo omejeno. Banka Slovenije si bo zato prizadevala, da bo podzakonski predpis, ki bo določal pogoje in način izvedbe mogočih ukrepov v bankah, v čim večji meri zagotovil njeno ustrezno vlogo v postopku odločanja o upravičenosti izvedbe določenega ukrepa v banki. Poseben sklop podzakonskih predpisov naj bi urejal tudi vprašanja glede vzpostavitve, mandata in delovanja slabe banke. Ministrstvo za finance je v okviru dosedanjih aktivnosti po navedbah banke Slovenije predstavilo šele groba izhodišča za oblikovanje teh aktov, ki pa ne dajejo jasnih odgovorov na pomembna vprašanja glede delovanja slabe banke in glede javnofinančnih učinkov . Banka Slovenije v pripravo teh izhodišč, ki jih je ministrstvo tudi poslalo v presojo mednarodnim ustanovam, ni bila vključena. V nadzornem organu bančnega sistema zato pravijo, da so ministrstvo že v postopku sprejemanja opozarjali na nekatere ključne dileme, ki jih izpostavljajo te institucije. Banka Slovenije je pripravila celo svoj predlog zakona, ki bi urejal vzpostavitev posebne agencije, pristojne za odločanje o ukrepih v bankah z upoštevanjem zahtev po zakonu o bančništvu, po potrebi pa bi lahko odločila tudi o ustanovitvi posebne družbe, na katero bi se prenesle terjatve in drugo problematično premoženje bank, če bi bilo to glede na proces dokapitalizacije banke potrebno. V Banki Slovenije menijo, da bi takšna ureditev zagotavljala neodvisnost in strokovno delovanje agencije oziroma posledično slabe banke, ki bi bila osredotočena na vprašanja stabilizacije bank. Številnim pripombam, ki jih podajajo mednarodne ustanove, bi se po oceni Banke Slovenije z bolj uravnoteženo in strokovno razpravo v času sprejemanja zakona lahko izognili. Ministrstvo za finance za takšno razpravo v času priprave ni kazalo pripravljenosti, še poudarjajo v izjavi za javnost.
|
neutral
|
7,958
|
Adira Airways je lani decembra imenovala začasnega predsednika uprave Adria Airways išče novega člana uprave, potem ko so iz poslovnih razlogov decembra lani razrešili predsednika uprave Klemena Boštjančiča. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je razpis za novega člana uprave, potekal do konca aprila, objavil po tem, ko je nadzorni svet družbe 20. decembra lani iz ekonomsko-poslovnih razlogov z mesta predsednika uprave odpoklical Klemena Boštjančiča. Za predsednika uprave so tedaj imenovali dotedanjega direktorja komercialnega sektorja Marka Anžurja, ki opravlja naloge predsednika uprave do imenovanja novega predsednika uprave, vendar največ za šest mesecev. Uprava Adrie Airways je sicer sestavljena iz največ dveh članov, o številu članov pa bo odločal nadzorni svet, ki izmed članov uprave imenuje tudi predsednika uprave. Izbrani kandidat bo za opravljanje nalog člana uprave imenovan za štiri leta. Kandidati za vodstveno ekipo Adrie Airways morajo imeti najmanj univerzitetno izobrazbo s področja prava, ekonomije, organizacijskih ved ali tehničnih smeri ter najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega vsaj tri leta na vodilnih delovnih mestih.
|
neutral
|
7,959
|
Sindikati in delodajalci so neki skupni jezik le našli Ekonomsko-socialni svet se je seznanil s potekom pogajanj o reformi trga dela in njihovimi rezultati. Število brezposelnih hitro narašča. Minister za delo Andrej Vizjak je po seji Ekonomsko-socialnega sveta ESS v Ljubljani uvodoma opozoril na visok delež začasnih zaposlitev, z večinskim deležem mladih, in na nizko stopnjo zaposlenosti starejših. Sklepanje pogodb za določen čas je po Vizjakovih besedah v Sloveniji pravilo že nekaj let in ni povezano s krizo. Minister je med razlogi za tako stanje izpostavil veliko razliko v pravicah, ki izhajajo iz delovnih razmerij za določen in nedoločen čas, kar povzroča dvojnost trga dela. Vlada si je zato za bistvena cilja reforme zastavila zmanjšati segmentacijo in povečati prožnost trga dela oz. konkurenčnost gospodarstva. Po Vizjakovih besedah pogajanja kažejo, da so na pravi poti do zbližanja stališč, da pa še niso na cilju. Velja se potruditi, da ta cilj dosežemo, je dejal. Dodal je še, da so na pogajanjih izoblikovali več novih pobud, in sicer da v letu dni uredijo tudi študentsko delo, vprašanje ekonomsko odvisnih delavcev ter dodatne ukrepe aktivne politike zaposlovanja, zlasti za zaposlovanje starejših. Slika gospodarstva je slaba, reforma nujna Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole je spomnil, da je v Sloveniji že več kot 120.000 brezposelnih, število delovnih mest je glede na predkrizni čas upadlo za skoraj 100.000, ugasnilo je že več kot 1.700 podjetij, skrb vzbujajoči pa so tudi trendi za naprej, je povedal. Zato je večja prožnost trga dela izjemno pomembna, je dejal. Smole je dejal, da so delodajalci od začetka pogajanj dosegli določen uspeh, denimo umik enotne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in kvot za zaposlovanje za določen čas, a še vedno ostaja nekaj zelo perečih vprašanj. Med njimi je izpostavil odpravnine za zaposlene za določen čas in 25-odstotno kvoto za agencijsko delo. Prožnost ni manjša pravna varnost Izvršni sekretar za področje delovnih razmerij pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko je na drugi strani opozoril, da se večja prožnost nanaša na postopke zaposlovanja in odpuščanja in ne sme iti na račun pravne varnosti delavcev. Prav tako večja prožnost ne pomeni zniževanja stroškov dela, je povedal, pri tem pa izpostavil predlog za umik plačanega odmora za malico. A obenem se je zavzel za predlagane ukrepe za zmanjšanje segmentacije, saj je prepričan, da bi lahko imeli učinek. Dodal je še, da se konkurenčnost gospodarstva in število delovnih mest ne bosta povečala le prek reforme trga dela, temveč da to lahko prvenstveno dosežejo pravi ukrepi ministrstev, pristojnih za gospodarstvo in finance.
|
negative
|
7,960
|
Večja konkurenčnost, manjša segmentacija trga dela? Minister za delo Andrej Vizjak je predstavil 53 ukrepov reforme trga dela, ki naj bi povečali konkurenčnost in zmanjšali segmentacijo trga dela. Ministrstvo za delo je na področju poenostavitve sklepanja in prenehanja pogodb o zaposlitvi ter odprave administrativnih ovir pripravilo poenostavitve obveznosti delodajalca - pri odpuščanju so predvideni poenostavitev izvedbe zagovora, opustitev pisnega vabila na zagovor in opustitev obveznosti predhodnega pisnega obveščanja delodajalca o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Med ukrepi so tudi poenostavitev obrazložitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi, poenostavitev vročanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi, omejevanje možnosti zadržanja učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi negativnega mnenja predstavnikov delavcev ter uvajanje možnosti uporabe informacijske tehnologije pri obveščanju neizbranega kandidata, posameznega delavca, skupine ali vseh delavcev oz. sindikata. Poleg tega opustitev obvestila delodajalca delavcu ob prenehanju delovnega razmerja o pravicah z naslova zavarovanja za primer brezposelnosti po novem ne bi več vplivala na veljavnost sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Dodatni razlogi za izredno odpoved V veljavo bi stopili tudi dodatni razlogi za izredno odpoved - in sicer kandidatova predložitev lažnih podatkov ali dokazil o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela. Delovno sodišče bi po ugotovljeni nezakoniti odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko o denarnem povračilu namesto o reintegraciji na delovno mesto odločilo tudi na predlog delodajalca, medtem ko lahko po zdaj veljavni zakonodaji le na predlog delavca. Odpoved pogodbe o zaposlitvi bi bila mogoča tudi v času trajanja poskusnega dela in ne le ob njegovem poteku. V primeru neuspešno opravljenega poskusnega dela je predvidena odpravnina, delavec pa bi po novem lahko pogodbo o zaposlitvi odpovedal tudi, ko mu delodajalec tri mesece zapored ne bi plačal prispevkov za socialno varnost. Glede na predlagane spremembe se opuščajo tudi obveznosti letnega periodičnega poročanja agencij in enoletne omejitve za agencijske delavce. Predvidena je tudi 25-odstotna kvota za agencijsko delo pri uporabniku, ta pa bi bil tudi subsidiarno odgovoren za plačilo agencijskemu delavcu. Skrajšanje odpovednih rokov Na področju znižanja stroškov pri zaposlovanju za nedoločen čas so v reformi predvideni skrajšani odpovedni roki, pri čemer se najdaljši skrajšuje s 120 na 60 dni, povračilo nadomestila plače v času odpovednega roka, ko je delavec vključen v storitve zavoda za zaposlovanje, ter nižje odpravnine in omejitev upravičenosti do odpravnine pri upokojitvi. S ciljem zmanjšati segmentacijo je ministrstvo ukrepe predlagalo tudi v povezavi s pogodbami za določen čas. Predvidelo je obvezno navedbo zakonskega razloga za sklenitev take pogodbe, preprečitev njihovega veriženja in uvedbo pravice do odpravnine ob izteku tovrstne zaposlitve. Poleg tega bi bil po reformi delodajalec, ki bi delavca zaposlil za nedoločen čas, opravičen plačevanja prispevka za primer brezposelnosti, medtem ko bi znesek v primeru zaposlitve za določen čas predstavljal petkratnik običajnega prispevka. Matere le z enoletnim posebnim varstvom pred odpovedjo Ministrstvo predlaga tudi poenostavitev definicije kolektivnih presežkov in uvedbo možnosti oblikovanja lastnih meril v podjetjih za določanje presežnih delavcev. V predlogu je določena tudi višja starost, ki opredeljuje starejšega delavca, upravičenega do posebnega varstva pred odpovedjo, in sicer 58 let. Čas dojenja, ki upravičuje delavko do posebnega varstva pred odpovedjo, bi bil omejen samo do enega leta otrokove starosti, ukinilo pa naj bi se tudi soglasje za nočno delo žensk. Stroški prevoza na delo naj bi se ob naknadni spremembi bivališča krili le, če bo tako dogovorjeno, dodatek na delovno dobo bi se lahko še naprej spreminjal v kolektivnih pogodbah, pri izrabi letnega dopusta pa bi prišlo do dosledne uveljavitve načela sorazmernosti glede na trajanje zaposlitve pri delodajalcu. Napovedana je tudi omejitev zagotavljanja odmora za dojenje. Začasno opravljanja drugega ustreznega dela Na področju povečanja notranje prožnosti ministrstvo predlaga možnost začasnega opravljanja drugega ustreznega dela pri delodajalcu. V postopku odpovedi iz poslovnega razloga ali razloga malomarnosti medtem delodajalec po predlogu ne bo več dolžan preverjati, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji. Predlagan je tudi institut začasnega čakanja na delo zaradi nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, ko ima delavec pravico do nižjega nadomestila plače - 80 odstotkov. Pisni obračun plače kot verodostojna listina Na področju večje varnosti zaposlenih je med ukrepi ureditev pisnega obračuna plače kot verodostojne listine, učinkovitejše varstvo pravic delavcev v primeru zlorab instituta spremembe delodajalca, ko gre za prenos dejavnosti in zaposlenih matičnih družb v t. i. slamnate družbe, in varstvo v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu solidarna odgovornost pretežnega lastnika. Ukinitev obvezne prijave prostega delovnega mesta Predvidene so še poenostavitve disciplinskega postopka, ukinitev obvezne prijave prostega delovnega mesta, uvedba začasnega in občasnega dela za upokojence, znižanje pasti brezposelnosti z nižjimi nadomestili in preprečitvijo veriženja, poenostavitev postopka izbora delodajalcev in izvajalcev aktivne politike zaposlovanja, poenostavitev pridobivanja podatkov za odmero denarnega nadomestila in vključevanje v javna dela pri istem izvajalcu. Med novostmi je tudi ukrep, po katerem bi bili lahko zunanji izvajalci aktivne politike zaposlovanja tudi socialni partnerji.
|
neutral
|
7,961
|
Na tujih delniških trgih po slabem ponedeljku spet navzgor Proizvajalec računalnikov Dell se bo preoblikoval v zasebno podjetje, kar bo eden največjih menedžerskih odkupov v zgodovini. Vrednost posla bo 24,4 milijarde dolarjev, vanj pa so poleg bank vključeni Microsoft, finančno podjetje Silver Lake Partners in seveda ustanovitelj podjetja Michael Dell, ki bo poskušal podjetje kupiti po ceni 13,65 dolarja za delnico. To je malce višje od ponedeljkovega tečaja in 25 odstotkov več, kot so bile delnice vredne sredi januarja, ko so se pojavile prve govorice o menedžerskem prevzemu. Microsoft bo v obliki kredita posodil dve milijardi dolarjev. Dellova tržna kapitalizacija je lani padla za več kot tretjino, podjetje pa se ubada z vedno manjšim povpraševanjem po osebnih računalnikih. Finančne krivulje na Valu 202 Španija v ponedeljek močno obremenila evropske delniške indekse Wall Street okrevanje po precejšnjih izgubah Novica, da se Dell poslavlja od statusa delniške družbe delnice bodo seveda umaknili z borze, je pripomogla k pozitivnemu začetku torkovega trgovanja na Wall Streetu. Očitno je precej občuten ponedeljkov padec že pozabljen. Dow Jones se je namreč znižal za skoraj odstotek na 13.880 točk, kar je največ po novembru. Vzrok za nenaden preplah - še v petek so bili ameriški delniški indeksi na petletnem vrhu - lahko iščemo predvsem v občutno višjih donosih španskih in tudi italijanskih desetletnih obveznic. Španski premier Mariano Rajoy se srečuje z očitki o korupciji, pozivi k njegovemu odstopu pa so vedno glasnejši. Znaki, da je evropska kriza res dosegla dno Tudi na evropskih borzah so delnice po ponedeljkovem popravku spet krenile navzgor. Pomagali so tudi nekateri relativno spodbudni makroekonomski podatki. Območje evra se januarja resda ni moglo izogniti novemu padcu gospodarske dejavnosti, a je bil ta najmanjši v zadnjih desetih mesecih, kaže indeks nabavnih menedžerjev PMI, ki je februarja porasel tretjič zapored, tokrat na 48,6 točke. V Nemčiji je vrednost omenjenega indeksa znašala 54,4 točke in bila tako najvišja v 19 mesecih, skrbi pa nizka vrednost PMI-ja v Franciji. Z 42,7 točke je bila ta najnižja v skoraj štirih letih. Tečaji delnic na Lj. borzi 5. februar NOVA KBM+5,20 %1,315 EUR LUKA KOPER +4,16 %9,38 GORENJE +0,47 %4,25 TELEKOM -0,58 %86,00 PETROL-0,60 %232,60 KRKA -1,17 %53,00 ZAV. TRIGLAV-1,79 %16,50 MERCATOR -2,96 %131,00 SBI TOP izgubil več kot odstotek Delnice slovenskih podjetij so se v torek večinoma pocenile, indeks SBI TOP 649 točk pa se je znižal za več kot odstotek. V prvi kotaciji so se vidneje, za okrog pet odstotkov, podražile le delnice Nove KBM in Luke Koper. Še največ prometa, 254 tisoč evrov, je bilo s Petrolom, ki je nihal med 232,55 evra in 237 evri. Mercatorjeve delnice so padle na 131 evrov. Dnevnik je poročal, da se Mercator z bankami pogaja, da bi do konca letošnjega junija poravnal le še obresti, ne pa tudi 1,1 milijarde evrov glavnice posojil.
|
negative
|
7,962
|
Na čelu Soda bo začasno Peter Ješovnik Nadzorni svet Soda je na izredni seji odpoklical predsednika uprave Tomaža Kuntariča ter oba člana uprave Matjaža Jauka in Kreša Pavriča. Za začasnega predsednika uprave Slovenske odškodninske družbe je tako imenoval Petra Ješovnika, za člana pa Iga Grudna in Nado Drobne Popovič. Ješovnik, Gruden in Drobne Popovičeva so bili na čelu Soda imenovani začasno, za obdobje šestih mesecev. Ješovnik in Gruden sta bila pred začetkom veljavnosti zakona o Slovenskem državnem holdingu v upravi Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS AUKN, Drobne Popovičeva pa je poslovna direktorica SŽ - Železniškega gradbenega podjetja. Nadzorni svet Soda se je za menjavo vodstva družbe odločil, ker to ni delovalo v skladu s sklepi nadzornega sveta, so še sporočili iz Soda Skupščina Telekoma se je začela ob 15.00 Vodstvo Soda pod Kuntaričevim vodstvom je bilo razrešeno zaradi zapletov okoli današnje skupščine Telekoma Slovenije. Skupščino je konec lanskega leta sklical AUKN, ki je z novim letom prenehal obstajati, njegov pravni naslednik pa je postal Sod. Sod je v torek skladno s sklepom nadzornikov podal zahtevo za preklic skupščine Telekoma Slovenije, ki pa je predsednik uprave Telekoma Rudi Skobe ni upošteval. Skupščina Telekoma Slovenije bi se morala danes začeti ob 14.00, a so jo zaradi nesklepčnosti znova sklicali čez eno uro. Ob novem sklicu ni bilo več pogoja, da mora biti navzočega vsaj 51 odstotkov kapitala, tako da bo skupščina veljavno odločala ne glede na število zastopanih delnic. Glede na dnevni red bodo delničarji odločali o imenovanju novih članov nadzornega sveta in izplačilu vmesnih dividend.
|
negative
|
7,963
|
16. januarja so člani SKEI-ja izvedli protest pred GZS-jem Na torkovi seji izvršnega odbora Sindikata kovinske in elektroindustrije so se soglasno odločili za zaostritev pogajanj v zvezi z vsemi tremi kolektivnimi pogodbami dejavnosti. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, po njihovem, mnenju delodajalci s pogajanji zavlačujejo, zato so za rok za končanje pogajanj določili konec februarja. Dodali so še, da se vsako zavlačevanje delodajalcem splača, saj so vsak mesec prihranki na njihovi strani. Spomnimo, da je 16. januarja okoli 500 članov SKEI-ja protestiralo pred Gospodarsko zbornico Slovenije. Zahtevali so višje plače pri vseh delodajalcih v teh panogah, in sicer v podjetjih elektroindustrije za 6,5 odstotka, v kovinski industriji za 7,5 odstotka, v dejavnosti kovinskih materialov in livarn pa za 9 odstotkov. Kot je tedaj dejala predsednica SKEI-ja Lidija Jerkič, je najnižja osnovna plača za kovinsko industrijo 487 evrov bruto, najnižja osnovna plača za kovinske materiale 485 evrov bruto in najnižja osnovna plača za elektroindustrijo nekaj čez 500 evrov. Takrat je sicer Lidija Jerkič dejala, da se delodajalci že odzivajo na protest, pogajanja pa so bila napovedana za dni po protestu. V SKEI-ju so dorekli nekaj dejavnosti za pospešitev pogajanj do končnega datuma in za lajšanje socialnega položaja zaposlenih . Med drugim bodo tako izvedli dan skrbi za zdravje, ko bodo delavce po izplačilu januarske plače pozvali, naj zaradi stresa na delovnem mestu med delovnim časom obiščejo zdravnika. Kot so zapisali, bodo tudi preučili možnosti organiziranja krvodajalskih akcij na isti dan, izvedli bodo akcijo delitve paketov humanitarne pomoči med socialno ogrožene delavce. Poleg tega bodo dosledno prijavljali vse delodajalce za vse, tudi najmanjše sume kršitve delovnopravne zakonodaje in zakonodaje s področja varnosti in zdravja pri delu, najprej s področja delovnega časa banke ur, nadurno delo, prerazporejanje delovnega časa, delovnih razmerij za določen čas in agencijskega dela ter varnosti in zdravja pri delu... V SKEI-ju razmišljajo tudi o stavki v ciljnih podjetjih ali na ciljnih delovnih mestih. Določena je bila namreč delovna skupina za pripravo trajajoče stavke.
|
negative
|
7,964
|
Predor se mora obnoviti zaradi zahtev EU-ja Slovenija je začela postopek umeščanja v prostor druge cevi predora Karavanke, ki naj bi bila po načrtih zgrajena do aprila 2019. Ves promet bi se takrat usmeril vanjo. Stara cev bi se tako uporabljala kot ubežni rov in se hkrati obnavljala z namenom vzpostavitve prometa v obeh ceveh. Takšen sklep je v tem tednu sprejela vlada, nov sklep pa odstopa od že potrjenega vladnega sklepa iz avgusta 2011. Sodeč po starem sklepu bi moralo biti do aprila 2019 zagotovljeno obratovanje dvocevnega predora Karavanke, torej promet po obeh ceveh. Prvotno sta bili načrtovani dve predorski cevi, trenutno pa je v obratovanju prva faza karavanškega predora, torej le ena predorska cev. Glede na varnostne standarde, ki jih je EU predpisal leta 2004, je treba do leta 2014 vse predore ustrezno varnostno nadgraditi, a ta rok se je podaljšal, ker je predor Karavanke meddržavni, Avstrija pa ima veliko predorov. V začetni fazi pogajanja sta imeli Slovenija in Avstrija različne poglede glede nadgradnje predora. Slovenija je vseskozi zagovarjala izgradnjo druge cevi kot najbolj optimalno dolgoročno rešitev, Avstrija pa le minimalno nadgradnjo, in sicer izgradnjo ubežnega rova. A stališča so se začela približevati, ko so se poleti leta 2011 in v letu 2012 pred karavanškim predorom začeli pojavljati večkilometrski zastoji, pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo in prostor. Meddržavna komisija je avgusta lani soglašala z izgradnjo druge cevi predora in sklenila, da se po izgradnji druge cevi ves promet preusmeri v novo cev, obstoječa, stara cev, pa se bo uporabljala za ubežni rov in se bo hkrati obnavljala s ciljem vzpostavitve prometa v obeh ceveh. Slovenija Vodenje dvosmernega prometa po novi cevi logična rešitev Slovensko ministrstvo meni, da je z vidika kakovostne in celovite obnove stare predorske cevi, katere poškodbe so danes že jasno vidne, vodenje dvosmernega prometa po novi cevi logična in strokovno utemeljena rešitev. Tako bo sanacijo stare cevi mogoče izvesti kakovostno, brez zastojev oziroma morebitnega zaprtja predora, menijo na ministrstvu. Meddržavna komisija se je novembra lani dogovorila za pripravo terminskega načrta izvedbe celotnega projekta s ciljem dokončati izgradnjo druge predorske cevi do aprila 2019. Slovenija je začela postopek umeščanja v prostor druge cevi predora Karavanke, saj je z gradnjo druge cevi potreben državni prostorski načrt, ki ga je Avstrija sicer že pridobila v okviru pridobivanja dovoljenja za prvo cev. Ministrstvo predvideva, da bi se lahko postopek umeščanja končal v letu 2015, je pred časom pisal časopis Finance. Bo pa ministrstvo vzporedno poskušalo pridobiti gradbeno dovoljenje in dokumentacijo za izvedbo. O stroških odkupa zemljišč ne želijo špekulirati. Druga cev predora Karavanke bo sicer potekala na vzhodni strani zdajšnje cevi, dolga pa bo približno osem kilometrov. Vrednost celotne investicije naj bi bila približno 250 milijonov evrov, pri čemer se investicija razdeli glede na dolžino predora v posamezni državi. Na ministrstvu ocenjujejo, da bo Slovenija za gradnjo druge cevi odštela približno 120 milijonov evrov. Sredstva za gradnjo bo delno poskušala pridobiti iz evropskih sredstev v okviru prihodnje finančne perspektive.
|
neutral
|
7,965
|
Podjetniki pozivajo vlado, naj premisli o novih dajatvah za gospodarstvo Številna podjetja ostro nasprotujejo novim dajatvam, ki bodo po njihovih besedah močno poslabšale njihov konkurenčni položaj na trgu. Zahtevajo zgolj ustrezne pogoje. Številna podjetja je najbolj vznemiril napovedan dvig prispevka za obnovljive vire energije OVE, ki bo močno obremenil zlasti energetsko intenzivna podjetja. Po besedah predsednika Gospodarske zbornice Slovenije GZS Sama Hribarja Miliča je ta dvig pravi šok za gospodarstvo . Ocenil je, da bo slovensko gospodarstvo letos dodatno obremenjeno še s približno 143 milijoni evrov dvig prispevka na OVE, višje trošarine, davek na sladke pijače. Napovedano 50-odstotno zvišanje trošarine na energente bo, kot je dejal Hribar Milič, pravi infarkt za gospodarstvo . Predsednik uprave skupine SIJ - Slovenske industrije jekla Tibor Šimonka si zvišanja prispevka na OVE ne zna razlagati drugače, kot da gre za sabotažo . Zvišanja prispevka z 1,1 na 3,9 milijona evrov pa da ne morejo prenesti. Pokop še zdravih podjetij Talumu bo omenjeno zvišanje nakopalo dodatnih 6,5 milijona evrov davkov, je pojasnil predsednik uprave družbe Marko Drobnič in ocenil, da tega ne morejo prenesti v cene njihovih proizvodov. Pri tem je opozoril, da trg takih obremenitev ne prenese, zaradi česar bodo začela propadati tudi zdrava podjetja. Direktor Belinke Perkemije France Stele je ocenil, da država deluje izključno v korist polnjenja malhe , na drugi strani pa se ne vpraša, kaj bo to prineslo za podjetja in celotno gospodarstvo. Če bo šlo tako naprej, govori se o zvišanju trošarine, lahko Belinka Perkemija v portfelju novega lastnika izgine, je ocenil. Po besedah generalnega direktorja Julona Edija Krausa dodatne obremenitve za družbo predstavljajo 360.000 evrov dodatnih stroškov letno. Izpostavil je tudi bančni sistem, ki naj ne bi deloval pravilno. Hkrati pa so gospodarstveniki zatrdili, da od države ne želijo, da jim kar koli podari, temveč, da jim le omogoči enake pogoje, kot jih imajo njihovi tekmeci. Milijoni za nove davke Dodatne obremenitve, tudi davek na sladke pijače, bodo po oceni komercialnega direktorja Pivovarne Union Matjaža Zupina povzročile, da bodo slovenski porabniki po nakupe hodili čez mejo. Z davkom bo družba na letni ravni obremenjena za dodatne tri milijone evrov, maloprodajne cene pa bodo morali zvišati za od 10 do 20 odstotkov. Ta davek bo po besedah Martina Laha iz družbe Radenska njihovo podjetje obremenil z dodatnima dvema milijonoma. Zelo sem zaskrbljen, pa je bil ogorčen direktor Dane Marko Hren in dodal, da družbi poleg dodatnih 15.000 evrov za elektriko grozi še 2,5 milijona evrov dajatev, ki jih država pripravlja. Davek na sladke pijače je za Vital Mestinje pravi pokop , je ocenila tudi direktorica družbe Mira Močnik in pojasnila, da ta davek za družbo predstavlja okoli štiri milijone evrov dodatne obremenitve. Nekatere proizvode, ki bi se zaradi davka podražili za več kot 100 odstotkov, bodo morali ukinili, verjetno bodo morali tudi odpuščati, je ocenila. Da lahko zaradi dodatnih obremenitev proizvodnja ugasne, pa je izpostavil menedžer in prokurist družbe Uskok voda costella Jože Božič.
|
negative
|
7,966
|
Statut je usklajen z notarjem Vlada je sprejela besedilo statuta Družbe za upravljanje terjatev bank, s čimer je izpolnjen pogoj za vpis družbe v sodni register in s tem ustanovitev družbe. Statut vsebuje ključne določbe o delovanju družbe, ki bo upravljala sklad za stabilnost bank, na katerega naj bi predvsem iz bank v delni ali večinski državni lasti prenesli slabe terjatve in spremljajoča zavarovanja. Družba za upravljanje terjatev bank DUTB bo delniška družba v 100-odstotni lasti države, vlada pa bo kot edini delničar opravljala naloge skupščine. Sprejetje statuta je po nedavnem imenovanju štirih neizvršnih direktorjev družbe nov korak k vzpostavitvi slabe banke - kot je znano, je vlada prejšnji teden za neizvršne direktorje imenovala švedska strokovnjaka Arneja Berggrena in Larsa Nyberga, državnega sekretarja na ministrstvu za finance Andreja Širclja in Moniko Pintar Mesarič z ministrstva za finance. Neizvršni člani morajo najpozneje v 15 dneh od imenovanja imenovati vršilce dolžnosti izvršnih direktorjev, medtem ko se izvršni direktorji nato izberejo na razpisu.
|
neutral
|
7,967
|
Skrbi jih predvsem razprodaja državnega premoženja V Zvezi svobodnih sindikatov odločno nasprotujejo predlagani klasifikaciji naložb Slovenskega državnega holdinga. Od poslancev zato zahtevajo, da je ne potrdijo. Predsednik sindikata Dušan Semolič je prepričan, da želi politika na oblasti s predlogom, ki ga je vlada pretekli teden poslala v DZ, reševati proračun in projekt slabe banke z razprodajo državnega premoženja. Sindikalist opozarja, da gre za a la carte ponudbo tujim vlagateljem, da pokupijo vse, kar je še vrednega v slovenskem gospodarstvu. Ker je čas krize izrazito neprimeren za prodajo lastniških deležev, Semolič v teh načrtih vidi razprodajo državnega premoženja, pri čemer opozarja, da gre za izrazito kratkoročno razmišljanje brez analize dolgoročnih učinkov na državo in gospodarstvo, pridobljena sredstva pa da ne bodo namenjena za prihodnji razvoj države in blaginjo njenih državljanov, temveč za pokrivanje proračunske luknje. Sprejem klasifikacije bi bil neodpustljiva napaka, prodaja pa greh Na spisku za prodajo so tudi naložbe, katerih prodaja bi bil neodpustljiv greh, je še prepričan prvi mož ZSSS-ja, izpostavlja pa Luko Koper, Družbo za avtoceste v RS Dars, Krko, Petrol, Telekom Slovenije in Zavarovalnico Triglav. Takšne prodaje bi po njegovem mnenju gotovo pripeljale tudi do sovražnih prevzemov. Poudaril je še, da te družbe ogromno prispevajo v proračun, h gospodarskemu razvoju in k zaposlovanju. V ZSSS-ju zato od poslancev zahtevajo, da klasifikacije ne potrdijo. Njen sprejem bi bil neodpustljiva napaka, je še prepričan Semolič. Država je slab prodajalec Sekretarka Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije KNG Sonja Kos je opozorila, da država nima nikakršne strategije glede tega, kaj želi s svojim gospodarstvom. To je po njenih besedah pomemben razlog za prepričanje, da je država slab gospodar. Pretekle izkušnje pa kažejo predvsem to, da je država slab prodajalec, je dejala Kosova, saj se o prodajah ne odloča na podlagi strokovnih argumentov, ampak o njih odloča politika, in še najmanj se odloča glede na to, kaj je v interesu državljanov, ki naj bi jih zastopala. Predlagana klasifikacija je v kombinaciji z zakonom o državnem holdingu in slabi banki zato pogubna tako za gospodarstvo kot državo, še meni. Nobena pametna država ne prodaja telekomunikacij Generalna direktorica Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije Cvetka Gliha je opozorila, da predlog klasifikacije ne vsebuje ključnih dejavnikov za razvoj posameznega področja in zagotavljanje ustrezne socialne varnosti v državi. Izjemno nepremišljena se ji zdi predvsem prodaja celotnega državnega deleža v Telekomu Slovenije. Nobena država, ki razmišlja pametno, po njenih besedah ne prodaja telekomunikacijskih operaterjev, ker to pomeni tudi ogrožanje nacionalne varnosti. Nesprejemljiva se ji zdi tudi prodaja Pošte Slovenije in Darsa. Izvršna sekretarka ZSSS-ja Andreja Poje je opozorila, da je bil seznam naložb narejen brez predhodne strategije in analize učinkov na posamezne sektorje, regije in državo, še posebej na telekomunikacijskem, prometnem in energetskem področju. Prodaja bi pomenila popolno odvisnost od tujcev, je prepričana Pojetova. Kmet, ki proda njivo, postane dninar, je posvarila. Veliko večja težava kot vprašanje lastništva se ji zdi problematika upravljanja podjetij.
|
negative
|
7,968
|
Ocene vezane na položaj države Bonitetna agencija Standard & Poor s je dolgoročno bonitetno oceno Skupine Triglav znižala za eno stopnjo z A- na BBB+ . Razlog za znižanje ocene je padec bonitetne ocene Republike Slovenije za eno stopnjo z A na A- , ki jo je 12. februarja letos izdal S&P. Ta namreč skladno s svojo metodologijo ugotavlja zmanjšano zmožnost države, da zagotovi izredno pomoč Skupini Triglav kot družbi v njeni večinski lasti, če bi jo ta potrebovala, pojasnjujejo v Zavarovalnici Triglav. Hkrati S&P ocenjuje, da bo Skupina Triglav kljub poslabšanemu javnofinančnemu in gospodarskemu stanju v državi ostala stabilna in bo v letu 2013 okrepila svoj kapitalski položaj ter ohranila stabilne rezultate poslovanja. Pozitivna srednjeročna pa napoved pomeni, da bi S&P lahko zvišal bonitetno oceno Skupine Triglav, če bo ta še naprej poslovala s trdnim kapitalskim položajem in stabilnimi rezultati poslovanja.
|
negative
|
7,969
|
Indeks zaupanja potrošnikov v ZDA navzgor Srečanje držav članic skupine G20, ki bo potekalo v petek in soboto, naj bi v ospredje postavilo valutno vojno. Skrbi vedno nižja vrednost jena, na drugi strani pa je evro letos precej močan. Jens Weidmann, nemški član odbora v Evropski centralni banki, je povedal, da močan evro ne pomeni skorajšnjega ECB-jevega znižanja obrestnih mer. S tem je zavrnil špekulacije, da se bodo še pri ECB-ju vmešali v valutno vojno in z znižanjem obrestne mere oslabili evropsko valuto. Weidmann, ki je tudi predsednik Bundesbanke, je poudaril, da bi težko govorili o občutno precenjenem evru, prepričan pa je, da bo evropsko gospodarstvo v drugem polletju okrevalo. Pri tem se morajo evropska gospodarstva zanašati na strukturne reforme in fiskalno konsolidacijo, ne pa na ukrepe ECB-ja. Japonci streljajo z vsemi topovi Za letos ekonomisti napovedujejo, da se bo BDP v evrskem območju znižal za 0,3 odstotka, prihodnje leto pa je pričakovati 1,2-odstotno rast. Inflacija naj bi bila letos 1,6-odstotna, leta 2014 pa 1,4-odstotna. Če bo vrednost evra še naprej naraščala, utegne to resno ogroziti okrevanje. Na srečanju G20 v Moskvi bo glavna tema valutna vojna oziroma manipulacije z valutami. Skrbi so vedno večje, odkar je japonska vlada napovedala, da bo z obsežnimi likvidnostnimi ukrepi pomagala gospodarstvu. Seveda ni skrivnost, da je glavni cilj preprečiti deflacijo, oslabiti domačo valuto in s tem pomagati izvoznim podjetjem. Indeks zaupanja potrošnikov v ZDA navzgor Frankfurtski delniški indeks DAX30 7.593 točk je v petek izgubil pol odstotka. Več kot tri odstotke so izgubile delnice Deutsche Telekoma, kar je posledica špekulacij, da bo britanski Vodafone kupil kabelskega operaterja Kabel Deutschland in okrepil svoj tržni delež v Nemčiji. V ZDA se že nekaj dni indeksi skorajda ne premaknejo. Vrednost indeksa Dow Jones je bila ob 18. uri 13.973 točk. Razpoloženje ameriških potrošnikov se je po podatkih univerze Michigan februarja malce popravilo, in sicer predvsem na račun ugodnejših pričakovanj glede trga dela. Indeks potrošniškega razpoloženja se je povzpel za 3,5 točke, na 76,3 točke. Buffettu diši kečap V četrtek je indeks S & P 500 po zaslugi nekaterih prevzemnih novic združujeta se tudi letalski družbi American Airlines in US Airways Group pridobil 0,07 odstotka, kar je njegova tretja zaporedna simbolična rast. Vlagatelji pa še naprej iščejo pogum za nakup delnic, ki so na večletnem vrhu. Indeks S & P 500 je letos porasel za več kot šest odstotkov in je na več kot petletnem vrhu. Vrednost delnic živilskega podjetja Heinz, ki je znano po proizvodnji kečapa, je poskočila za 20 odstotkov, na 72,5 dolarja, potem ko sta družbi Berkshire Hathaway njen prvi mož je Warren Buffett in 3G Capital sporočili, da bosta podjetje prevzeli po ceni 72,5 dolarja. Tečaji delnic na Lj. borzi 15. februar TELEKOM+1,65 %86,50 EUR NOVA KBM+1,11 %1,368 PETROL+0,88 %229,95 KRKA+0,38 %53,20 MERCATOR-0,00 %125,00 LUKA KOPER-0,01%8,70 GORENJE-0,14 %4,26 TRIGLAV-1,71 %16,05 Telekom vodilni po rasti in prometu Po občutnem četrtkovem padcu je delniški indeks SBI TOP 642 točk teden končal pozitivno in se zvišal za 0,41 odstotka. Večji del petkovega trgovanja je bil SBI TOP pod gladino , v zadnje pol ure pa je naraščal. Najbolj, za 1,6 odstotka, so se podražile delnice Telekoma, ki so bile s 124 tisoč evri najprometnejše. Najvišji posli s Telekomovimi delnicami so se sklepali pri 86,5 evra. Več kot sto tisoč evrov prometa je bilo le še s Krko, ki je dan končala pri 53,20 evra. Petrol je dan po štiriodstotnem padcu pridobil skoraj odstotek. Triglav je zdrsnil vse do 16,02 evra, potem ko so pri agenciji S & P Triglavu bonitetno oceno znižali za eno stopnjo.
|
neutral
|
7,970
|
Misterij ruskih državljanov Slovenci smo tisti, ki smo med letoma 2010 in 2012 kupili največ nepremičnin na Hrvaškem, je objavila hrvaška davčna uprava. Državljani BiH-a so lani kupili vsega skupaj pet nepremičnin na Hrvaškem, Srbi pa le štiri. Od 13.883 nepremičnin, prodanih tujim državljanom v teh treh letih, smo Slovenci postali lastniki 5.673 nepremičnin. Daleč za nami so Nemci s 1.757, tik za njimi pa nato Italijani s 1.574 kupljenimi nepremičninami. Davčna uprava sicer poudarja, da se število tujcev, ki so kupili nepremičnine na Hrvaškem, zmanjšuje. Tako so leta 2010 tuji državljani skupno kupili 5.445 nepremičnin na Hrvaškem, leta 2011 nekoliko manj - 5.087, lani pa le še 3.351 nepremičnin. Podobno gibanje je tudi med slovenskimi kupci, ki so se leta 2010 odločili za nakup 2.245 nepremičnin, leto pozneje so kot svojo lastnino vpisali 2.141 nepremičnin na Hrvaškem, lani pa 1.287. Kljub občutnemu znižanju nakupov so se Slovenci obdržali na prvem mestu, ker so tudi tuji državljani iz drugih držav lani kupili manj nepremičnin kot prej. Srbija in BiH le s peščico nakupov Poleg najpogostejših hrvaških turističnih gostov iz Slovenije, Nemčije, Italije, Avstrije in Madžarske, ki so tudi med vodilnimi kupci nepremičnin na Hrvaškem, so se visoko uvrstili Švedi, ki sicer ne izstopajo s svojim številom med turisti na Hrvaškem. Švedi so v treh letih kupili 488 nepremičnin, kar je več kot državljani Velike Britanije, Slovaške, Češke in Francije, ki so sicer pogosti gostje na Hrvaškem. Državljani BiH-a so lani kupili le pet nepremičnin na Hrvaškem, srbski državljani pa le štiri. Sicer pa sta dve nepremičnini lani kupila tudi dva kupca iz Gane, posamezni kupci so bili tudi z Nove Zelandije, iz baltskih držav ter iz Grčije, Bolgarije in Romunije. Kje pa so Rusi? Hrvaški časnik Poslovni dnevnik pa kot zanimivost poudarja, da med kupci nepremičnin na Hrvaškem niso omenjeni državljani Rusije. Kot pojasnjuje, Rusi praviloma kupujejo nepremičnine prek podjetij, ki jih odpirajo na Hrvaškem. Hrvaška in Rusija namreč nimata dvostranskega sporazuma o recipročnosti pri nakupu nepremičnin, zato ruski državljani potrebujejo posebno dovoljenje, da bi kupili nepremičnino na Hrvaškem.
|
neutral
|
7,971
|
V petek največji letošnji padec zlata Predstavniki skupine G20 so se obvezali, da se bodo poskušali izogniti valutni vojni, vprašanje pa je, ali ni šlo spet le za besede in ali bo to sploh kaj pomagalo k stabilnim menjalnim tečajem. V Moskvi se je končalo zasedanje 20 najpomembnejših svetovnih gospodarstev. Glavna tema je bila, kako preprečiti valutne vojne. Gre za večinoma tiha prizadevanja največjih držav, da z razvrednotenjem domače valute pomagajo svojemu gospodarstvu. Finančna kriza je namreč skrčila izvozne trge, za povečanje konkurenčnosti pa obstaja preprost recept devalvacija domače valute. Centralne banke to najlažje storijo tako, da obresti znižajo na ničelno raven in ob tem še z nestandardnimi ukrepi, kot je odkupovanje obveznic t. i. kvantitativno sproščanje, skrbijo za ultraohlapno politiko. Če ob tem tudi zvišajo ciljno raven inflacije, kot so to pred kratkim storili na Japonskem, je namen dosežen. Dow Jones ZDA13.981 točk Nasdaq ZDA3.192 DAX30 Frankfurt7.593 FTSEurofirst 3001.161 Nikkei Tokio11.173 10-letne am. obvezn.donos 2,01 % EUR/USD1,3359 USD/JPY93,47 EUR/CHF1,2313 Nafta brent117,91 USD Zlato1.609 USD Euribor, 6-mesečni0,363 % Res samo pomoč domačemu gospodarstvu? Najverjetneje so imele države G20 pri obljubah o izogibanju valutni vojni figo v žepu. Centralne banke so namreč odločene, da v finančni sistem še naprej vlivajo svež denar. Japonska centralna banka se brani, da je cilj njihove akcije zgolj pomagati gospodarstvu, da se končno izkoplje iz večletnega recesijskega krča. G20 se je večinoma strinjal, da s takšno politiko ni nič narobe. Toda nihče ne more zanikati, da je rezultat takšne politike zdrs domače valute. Načrtno ali ne, niti ni pomembno. Kanadski finančni minister meni, da je težko presoditi, kdaj je monetarna politika namenjena predvsem pomoči domači ekonomiji in kdaj je glavni cilj ugodnejši valutni tečaj, kar je moralno sporno. Muto naj bi bil novi guverner Delniški trgi se zaradi vedno nižje vrednosti jena ne vznemirjajo. Ravno nasprotno, navdušeni so. Tokijska borza je namreč letos dosegla najvišjo točko po letu 2008. Februarja se je sicer rast ustavila, potem ko je indeks Nikkei kar dvanajstkrat zapored teden končal višje, kot ga je začel. To se ni zgodilo od leta 1959. Vlagatelji se zdaj predvsem sprašujejo, kdo bo novi guverner japonske centralne banke. Prvi kandidat naj bi bil Toširo Muto, kar ni povsem po volji vlagateljev, saj od Muta ne pričakujejo, da bo radikalno posegel v denarno politiko. Možnosti za nadaljnje padanje jena v primerjavi z dolarjem je od sredine novembra izgubil kar 15 odstotkov so se tako posledično zmanjšale. Wal-Mart razočaran nad februarsko prodajo Wall Street se v zadnjem tednu ni premaknil nikamor. Indeksa Dow Jones in Nasdaq sta se znižala za 0,1 odstotka, širši S & P 500 pa se je zvišal za 0,1 odstotka, tako da je niz pridobivanja na tedenski ravni povečal na sedem. Gre za najdaljši niz v zadnjih dveh letih, v tem obdobju pa je S & P 500 pridobil 8,4 odstotka. Med vzroki za rast so četrtletni poslovni rezultati ameriških korporacij, ki so bili večinoma boljši od napovedi, tečaje delnic pa navzgor poganjajo tudi pričakovanja o prevzemih. Samo letos je bilo napovedanih skupno za 158 milijard dolarjev prevzemov. V petek zvečer je na Wall Street negativno vplivalo poročanje Bloomberga, da trgovec Wal-Mart delnice so izgubile dva odstotka v prvi polovici februarja ni bil zadovoljen s prodajnimi rezultati. V petek največji letošnji padec zlata Cena zlata je v petek zanihala močno navzdol in prebila tudi podporne ravni. Cena je padla vse do 1.589 dolarjev, kar je najmanj po 16. avgustu. V vsem tednu je zlato izgubilo štiri odstotke. To se ni zgodilo od lanskega maja. Sloviti vlagatelj George Soros je v zadnjem lanskem četrtletju močno znižal svoje stave na zlato, medtem ko je še en znani upravljavec premoženja, John Paulson, svojo pozicijo ohranil nespremenjeno. Pri banki Goldman Sachs so že decembra posvarili, da je po desetletnem bikovskem obdobju ko se je cena zlata povzpela za več kot 500 odstotkov prišel čas za preobrat, vendar še ne takoj, saj so takrat pričakovali, da bo povprečna cena zlata v letu 2013 okrog 1.800 dolarjev. LJSE Vlagatelji upravičeno zadržani Na Ljubljanski borzi so pretekli teden največ, okrog tri odstotke, izgubile Petrolove in Triglavove delnice. V četrtek so bili na skupščini Zavarovalnice Triglav izglasovani novi nadzorniki. Kot pričakovano, pogodu vladajoče stranke, je pojasnil Marko Pavlović iz GBD-ja. Mali delničarji so že napovedali izpodbojne tožbe. Zavarovalnica sicer za letos načrtuje 55,2 milijona evrov čistega dobička. Negativno je na razpoloženje vplivala tudi informacija, da je slovenski bančni sistem lani po prvih ocenah Banke Slovenije ustvaril 606 milijonov evrov izgube pred davki. Negativne rezultate je mogoče pričakovati tudi letos, saj se že tako slabe razmere v gospodarstvu še poslabšujejo, je povedal Pavlović in dodal Zadržanost vlagateljev je zaradi velike vpletenosti države - in s tem tudi politike - v podjetja popolnoma upravičena.
|
neutral
|
7,972
|
Zbrali so le 36,4 milijona evrov, prag je bil 50 milijonov Dokapitalizacija Abanke ni uspela, saj jim je uspelo zbrati 36,4 milijona evrov, prag uspešnosti pa je bil pri 50 milijonih. Banka že predlaga novo zbiranje svežega kapitala. Nadzorniki so se z neuspehom povečanja kapitala že seznanili, uprava in nadzorni svet pa predlagata novo dokapitalizacijo v znesku 90 milijonov evrov, a pod spremenjenimi pogoji. Skupno je bilo v prvem, drugem in tretjem krogu dokapitalizacije vpisanih in vplačanih 8.662.980 delnic v skupni vrednosti 36.384.516 evrov, kar predstavlja 40,43 odstotka vseh novoizdanih delnic. Glede na to, da je bilo vpisanih in vplačanih manj kot 11.904.762 novih delnic, je bila v skladu z določili dokapitalizacijskega prospekta javna ponudba novih delnic neuspešna, so prek spletnih strani Ljubljanske borze sporočili iz tretje največje slovenske banke. Dokapitalizacija se je začela decembra Postopek dokapitalizacije Abanke po ceni 4,20 evra na delnico je stekel sredi lanskega decembra, ko je bila skupna emisijska vrednost delnic določena v znesku do 90 milijonov evrov. Prag uspešnosti dokapitalizacije je bil določen pri 50 milijonih evrov. Nadzorni svet se je že seznanil z zaključkom dokapitalizacije banke in nadaljnjimi aktivnostmi za kapitalsko krepitev banke. Uprava in nadzorni svet tako predlagata sklic nove skupščine delničarjev. Predlagana je dokapitalizacija v znesku 90 milijonov po ceni, ki ne bo nižja od enega evra, predvidena pa je tudi izključitev prednostne pravice obstoječih delničarjev. K vpisu bodo poleg večjih obstoječih delničarjev povabljeni tudi drugi investitorji, ki so ali bodo izkazali interes. Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka izkazali interes Uprava in nadzorni svet ocenjujeta, da se bo banka pod novimi pogoji lahko uspešno kapitalsko okrepila. Zavarovalnica Triglav in Gorenjska banka, največji in tretji največji lastnik banke, sta sicer v neuspešni dokapitalizaciji banke vpisali in vplačali proporcionalne zneske v osnovni kapital ter s tem izkazali interes za sodelovanje v dokapitalizaciji, poudarjajo v Abanki. Banka je sicer lani ustvarila 76 milijonov evrov izgube, kar je 43 milijonov evrov manj kot v letu 2011. Glavni razlog so kot pri drugih slovenskih bankah z izgubo slabitve in rezervacije, ki pa jih je Abanka lani vseeno oblikovala manj kot leta 2011. Po prvih ocenah naj bi znašale 127 milijonov evrov. Dobiček iz poslovanja je lani znašal 47 milijonov evrov, kar je 15 odstotkov več kot v letu prej.
|
negative
|
7,973
|
Razdolževanje bank v tujini doseglo 10 odstotkov BDP-ja Izguba bank pred davki se je lani po nerevidiranih in nekonsolidiranih podatkih povzpela na 664 milijonov evrov, pravijo v Banki Slovenije in opozarjajo, da izgubam še ni konca. Svet Banke Slovenije je namreč obravnaval poslovanje bank v tekočem letu, gibanja na kapitalskem trgu in obrestne mere. Visoko dohodkovno tveganje v bankah se je lani zaradi poslabševanja kakovosti kreditnega portfelja in upadanja kreditiranja realiziralo v nižjih neto obrestnih prihodkih ter v naraščajočih stroških oslabitev in rezervacij. Ti so bili lani višji za 23 odstotkov in so dosegli skoraj 1,5 milijarde evrov, so po seji sveta v sporočilu za javnost zapisali v slovenski centralni banki. Bilančna vsota bank se je lani znižala za 3,1 milijarde evrov, kar je za enkrat več kot leta 2011. Razlog za to je razdolževanje bank na mednarodnih trgih, ki je lani doseglo 3,6 milijarde evrov oz. 10 odstotkov bruto domačega proizvoda. Kot so navedli v Banki Slovenije, se je obnavljanje zapadlih obveznosti bank močno znižalo zaradi negotovih gospodarskih in političnih razmer ter nezaupanja na mednarodnih finančnih trgih do slovenskega dolgoročnega državnega dolga in posledično do financiranja slovenskih bank. Izgube se bodo še povečevale V Banki Slovenije ugotavljajo, da se zaradi slabih napovedi gospodarske rasti v tem letu povečuje tveganje nadaljnjega poslabševanja kakovosti bančnih portfeljev in novih izgub v bančnem sistemu. Zato je treba ekonomske politike usmeriti v ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast, ki bi olajšala nujen proces finančnega prestrukturiranja podjetij in izboljšala pogoje financiranja bank, so izpostavili.
|
negative
|
7,974
|
Veliko pomislekov o učinkovitosti dopolnil PS je s predlogi, dogovorjenimi z nekdanjim ministrom Janezom Šušteršičem, želel povečati preglednost Slovenskega državnega holdinga. Vlada s svojimi popravki. Odbor za finance in monetarno politiko je največ časa porabil pri razpravi o določilih o večji preglednosti. Holding bi po predlogu PS-ja skupaj z odvisnimi družbami med drugim moral zagotavljati informacije javnega značaja, bil bi zavezanec za javna naročila, nadziralo pa bi ga Računsko sodišče. Zavezanost k javnemu naročanju in k zagotavljanju informacij javnega značaja ne bi veljala za družbe v lasti holdinga, če ta družba k temu ni zavezana po veljavni zakonodaji. Računsko sodišče pa bi nadziralo državni holding in njegove odvisne družbe in revidiralo vse gospodarske družbe, banke in zavarovalnice, ki so v več kot 50-odstotni neposredni lasti holdinga, države ali občin. SD bi zakon dal na ustavno sodišče O učinkovitosti in izvedljivosti teh določil je podvomil poslanec SD-ja Matevž Frangež. Predlagane rešitve po njegovi oceni tega cilja ne bodo mogle izpolniti. Glede na obseg dela Računskega sodišča pa se je Frangež vprašal, ali ima to sploh dovolj kadrovskih zmogljivosti, da to delo lahko izvede učinkovito. Poleg tega se je zbal, da nobena izmed odvisnih družb ne bo padla pod obvezo javnega naročanja in zagotavljanja informacij javnega značaja. Janko Veber SD pa je ocenil, da bi bilo zakon najbolje izčistiti in popraviti skozi presojo na ustavnem sodišču. Dikcija po Šušteršičevo Alenka Bratušek, ki je v imenu PS-ja vložila dopolnila, je pojasnila, da so bile te rešitve usklajene z Računskim sodiščem, informacijskim pooblaščencem in zakonodajno-pravno službo. Dodala je, da je prav takšno dikcijo zahteval Šušteršič. Ves čas je tudi izražala upanje, da bodo ljudem znali pojasniti morebitne prodaje pod mizo, provizije in druge oblike ribarjenja v kalnem . Pozvala je tudi, naj se do zagotovitve večje preglednosti zaustavijo vsi trenutni postopki v Slovenski odškodninski družbi, ki vzbujajo številne kritike v javnosti. Vodja odbora Marko Pogačnik pa je napovedal, da bo vlada v kratkem pripravila svoj predlog novele, v katerem naj bi zagotovila tudi večjo vlogo Računskega sodišča. Najglasnejši je bil sicer Bojan Starman DL, ki se sicer s strogim nadzorom Računskega sodišča strinja, a je poudaril, da z neskončnimi razpravami o zakonu ne bodo dosegli občutnega izboljšanja upravljanja z državnim premoženjem.
|
neutral
|
7,975
|
Špela Lilija v oddaji Prava ideja! Hudi krizi v usnjarski industriji se je družinsko podjetje Hiša usnja Herman izognilo s široko paleto izdelkov in prav nove ideje so po mnenju oblikovalke Špele ključ do uspešnega poslovanja. Oblikovalka Špela Lilija je najmlajša predstavnica družinskega podjetja, ki v haloških Dolanah že štiri desetletja ustvarja usnjene izdelke. Špelin ded je z mojstrskim izpitom za izdelavo oblačil v sedemdesetih letih v domači garaži začel graditi uspešno zgodbo, danes pa so v podjetju zaposlene tri generacije družine. Špela Lilija bo gostja oddaje Prava ideja. Poročali bodo tudi o tem, kako nam bo uspelo počrpati evropski denar in o novih pristopih v marketingu. Prava ideja je na sporedu vsak četrtek ob 21.30 na 1. programu TV Slovenija, ponovitev pa v ponedeljek ob 18. uri na 2. programu. Vabljeni k ogledu! Najbolj me je pritegnilo oblikovanje nečesa novega. Iskanje novih idej in kreacij. Seveda pa je k temu pripomoglo tudi domače podjetje in možnosti, ki sem jih imela oziroma jih imam za ustvarjanje, o svoji odločitvi, da se usmeri v oblikovanje usnjenih izdelkov, pove Špela. Izdelava v enem dnevu, tapeciranje sedežev Današnji časi za usnjarstvo in prodajo usnjenih izdelkov niso rožnati. Stanje pri nas je zelo slabo. Če pogledamo trg, vidimo, da skoraj ni več podjetja v Sloveniji, ki bi se ukvarjalo z izdelavo samega usnja, kaj šele usnjenih oblačil, poudarja Špela. Ostali so tako le še nekateri podjetniki in manjša podjetja, ki delajo za svoje preživetje. Prav zato tudi v njihovem podjetju ves čas iščejo nove poti in nove izdelke. Tako so se lotili tudi individualnega vezenja na oblačila, tapeciranja letalskih sedežev, avtomobilskih delov, pohištva, izdelave usnjenih motorističnih kombinezonov. Trudijo se upoštevati vse želje strank ter izdelek ustvariti v čim krajšem času, tudi enem dnevu, izpostavlja naša sogovornica. Navdušenje Avstrijcev Spoznali so jih na avstrijskem tržišču, kar je prineslo porast naročil za irhaste hlače iz jelenove kože in njihove značilne noše. Razen obiska raznih sejmov v Avstriji za ta uspeh nismo uporabili kakšne posebne promocije. Kupci so nas sami reklamirali dalje. Po njenem mnenju zanimanje kupcev za usnjene izdelke ne upada, vendar si s svojo plačo ne morejo privoščiti kvalitetnega usnjenega izdelka, ki bi jim zdržal 10 do 15 let, in so primorani kupiti poceni kitajski izdelek, slabše kvalitete in izdelave .
|
positive
|
7,976
|
Tedenski pregled dogajanja na finančnih trgih Ameriški dolar se je v primerjavi z evrom zavihtel najvišje v zadnjih šestih tednih, saj bodo evropske banke odplačale manj posojil, kot je bilo sprva načrtovano. Evropska centralna banka je sporočila, da bodo banke vrnile 61 milijard evrov od lani februarja izposojenih več kot 500 milijard. Takrat je ECB denar posodil 800 evropskim poslovnim bankam, in sicer za tri leta po le enoodstotni obrestni meri. Po enem letu bo ECB v torek dobil vrnjenih le 61 milijard, to pa je približno pol manj od ocen ekonomistov. Banke se torej, pričakovano, še niso postavile na noge. Za evro je bilo treba na začetku tega meseca plačati že več kot 1,37 dolarja, v petek pa je njegova vrednost zdrsnila na 1,315 dolarja. Na Wall Streetu prvi negativen teden letos Na zdrs evra vplivajo tudi drugi dejavniki. Ameriška centralna banka se vedno bolj nagiba h koncu programa odkupovanja obveznic. V operaciji, znani pod imenom QE kvantitativno sproščanje, Fed mesečno odkupi za 85 milijard dolarjev obveznic in s tem ohranja tržne obresti na zelo nizki ravni. Poleg tega je vedno bolj jasno, da se Evropa drugo leto zapored ne bo mogla izogniti recesiji. V evrskem območju naj bi po zadnjih ocenah Evropske komisije BDP letos padel za 0,3 odstotka. Vse to je obremenilo evropsko valuto in s tem hitro pregnalo vedno večje strahove o premočnem evru. Tudi delniški trgi so v zadnjem tednu drseli navzdol. Newyorški indeks S & P je izgubil 0,3 odstotka, kar je njegova prva letošnja tedenska izguba. Je na vidiku preobrat na obvezniškem trgu? Analitiki opozarjajo, da morda še večja nevarnost za vlagatelje preti na obvezniških trgih. Cene obveznic varnih držav so bile lani tako visoko posledično pa so donosnosti teh obveznic izjemno nizke, da bi že težko bile višje. Donos desetletne ameriške obveznice je bil vsega 1,39-odstoten, zdaj pa je približno dvoodstoten, kar je zgodovinsko gledano še vedno zelo malo. Pri družbi AMP Capital opozarjajo, da bi lahko videli podobno zgodbo kot leta 1994. Vlagatelji so namreč po obdobju velike negotovosti, ko so varno zatočišče iskali v varnih obveznicah, zdaj spet bolj naklonjeni tveganju. Bolj majhna podobnost z 90. leti Ko se bo začelo gospodarsko okrevanje in bodo centralne banke zviševale obresti, bo zlom obvezniškega trga neizogiben. Podobno je bilo pred skoraj 20 leti. Na začetku 90. let je donose obveznic navzdol potisnila recesija in vedno nižja inflacija. Toda cikel se je leta 1994 agresivno obrnil. Gospodarstvo je začelo okrevati, Fed pa je obrestno mero s treh zvišal na šest odstotkov. Donos ameriške 10-letne obveznice se je takrat s 6,4 povzpel na 10,7 odstotka. Vseeno pa tak scenarij, kot se je zgodil leta 1994, ni tako verjeten, saj Fed gotovo ne bo v enem letu obresti dvignil za tri odstotne točke. Moodys Britancem vzel trojni A Nov teden se bo na finančnih trgih začel pod vplivom razpleta italijanskih parlamentarnih volitev in petkove novice, da je agencija Moodys Veliki Britaniji odvzela najboljšo bonitetno oceno in Otočane posvarila, da varčevalni ukrepi ne dajejo pravih rezultatov. Wall Street bo budno spremljal, kaj se dogaja v Washingtonu. Povečuje se namreč strah pred avtomatičnimi varčevalnimi ukrepi, ki bodo zaradi sprejetih zakonodaj v veljavo stopili 1. marca. Demokrati opozarjajo, da lahko manjša državna potrošnja pahne gospodarstvo v recesijo, medtem ko republikanci zagovarjajo ukrepe, saj želijo zmanjšati proračunsko luknjo, otepajo se le rezov iz proračuna za obrambo.
|
neutral
|
7,977
|
Na seznamu prodaje podjetja, ki prinašajo dobičke Sindikalisti državnih podjetij so na konferenci ZSSS-ja opozorili na negativne posledice prodaje družb, kot jo predvideva predlog klasifikacije državnih naložb. Izrazili so negotovost glede zaposlenih in razvoja podjetij. Skrbi jih možnost špekulativnih nakupov. Na seznamu prodaje podjetja z dobički Na seznamu za prodajo so dobra podjetja, ki ustvarjajo dobičke, polnijo blagajno, plačujejo prispevke, njihovi zaposleni plačujejo dohodnino, nanje so vezana številna gospodinjstva, je dejala izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Poje. Meni, da je bil seznam naložb narejen na podlagi političnih preferenc, in poudarja, da bi bilo treba najprej narediti analizo, kaj pomeni prodaja oz. zadržanje določenega deleža, ter pripraviti strategijo. Semolič Kot da je premoženje last strank Stranke, ko pridejo na oblast, se obnašajo, kot da je to premoženje njihova last, da je njihov plen in imajo pravico delati vse, je dejal predsednik ZSSS-ja Dušan Semolič. Meni, da so avtorji klasifikacije gledali kratkoročno - kako dobiti denar za znižanje proračunskega primanjkljaja -, dokument pa ne daje odgovora na to, kaj bo v prihodnjih letih. Žal domet politikov seže le do konca mandata. Kaj se bo zgodilo po tem, jih praviloma ne zanima, meni Semolič in dodaja, da bi bile napake, ki bi se zgodile zaradi tega dokumenta, nepopravljive. Kam gre kupnina Ni sporno, da se državno premoženje kdaj pa kdaj proda, prav Semolič, pomembno je, kaj se zgodi s kupnino - ali gre v črno luknjo proračuna ali pa za naložbe, razvoj, produktivna delovna mesta. Tuji lastniki po njegovem mnenju niso a priori dobri, saj da so tako med domačimi kot tujimi lastniki dobri in slabi lastniki. Sindikalist v Družbi za avtoceste v RS Dars Srečko Lorenčak, sicer predsednik Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije, je dejal, da so zaskrbljeni zaradi klasifikacije in ji nasprotujejo, saj med drugim ni opredeljenih ključnih dejavnikov za razvoj posameznega področja in tudi to ne, kako bo zagotovljena socialna varnost v Sloveniji. Prodaja Telekoma nepremišljena Prodaja celotnega deleža države v Telekomu Slovenije je po Lorenčakovem mnenju nepremišljena. Nobena vlada, ki razmišlja pametno, ne prodaja nacionalnih operaterjev, saj lahko s takšno odločitvijo dolgoročno poseže tudi v nacionalno varnost, je dejal. O prodaji Pošte Slovenije Lorenčak pravi, da so angleške izkušnje pokazale, da se poštne družbe ne prodaja, poleg tega je vprašanje, kaj bo s Poštno banko Slovenije. Prodaja Darsa nerazumna Uvrstitev Darsa med portfeljske naložbe je po njegovem mnenju nerazumna, saj da morajo ceste ostati javno dobro. Pred morebitno postopno privatizacijo bi bilo treba spremeniti sistem cestninjenja težkih tovornjakov in refinancirati obstoječe obveznosti. Država bi morala vseeno v družbi ohraniti kontrolni delež, je dodal. Vodja sindikata v Heliosu Tomaž Kumer, sicer predsednik Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, je dejal, da niso slišali niti enega argumenta, zakaj bi morali družbo prodati. Meni, da tudi morebitni tuji kupci nimajo denarja in da bodo kupovali na kredit, ki ga bo poplačevala družba. V Petrolu veliko negotovosti Vodja sindikata v skupini Petrol Boštjan Marinko je dejal, da predlog klasifikacije povzroča veliko negotovosti med zaposlenimi. Družba ima po njegovem mnenju dobre vodilne in zaposlene. Gre za kokoš, ki nese zlata jajca, je dejal. V sindikatu prodaji ne nasprotujejo, želeli pa bi zagotovila glede zaposlovanja, sedeža družbe in vlaganj v razvoj. Zaskrbljeni tudi v Hitu in Zarovalnici Triglav Sindikalist v Hitu Aleš Peserl je dejal, da so proti prodaji igralnic v celoti. Kljub mačehovskemu odnosu države želi Peserl opozoriti na podjetja, ki jih država želi brez analize prodati za majhen denar, je dodal. Tudi v Zavarovalnici Triglav so zaskrbljeni nad načrtovano prodajo, saj da se ne ve, kaj bo z zaposlenimi, je dejal vodja enega izmed sindikatov v tej družbi Srečko Potočnik. Družba veliko denarja plačuje v proračun, poleg tega veliko sredstev namenja športu in kulturi. Sekretar Sindikata finančnih organizacij Slovenije Drago Ščernjavič je dodal, da bi morali v vseh podjetij za mnenje o načrtovani prodaji vprašati vodstva.
|
negative
|
7,978
|
Delo za 5 milijonov evrov prodalo 80 odstotkov Večera Družba Delo, ki je hčerinska družba Pivovarne Laško, je prodala 79,24-odstotni delež Večera. Po neuradnih podatkih je delež kupilo podjetje Medici iz Hamburga. S tem je Delo izvršilo odločbo, ki jo je septembra 2009 izdal Urad za varstvo konkurence, ko je Delu naročil prodajo najmanj 75-odstotnega deleža Večera zaradi presežne tržne koncentracije. Delo je zahtevo izpolnilo s prodajo 202.788 navadnih imenskih kosovnih delnic Večera. Za nakup Večera naj bi se v zadnjem času zanimala dva interesenta. Po neuradnih informacijah pa je na koncu delež kupila družba Medici iz Hamburga, za katero stoji Andre Warnecke, ki je že svetoval Delovi upravi. Izhodiščna cena za prodajo deleža je bila 6,5 milijona evrov, po pogajanjih pa je družba Medici zanj plačala 5,1 milijona evrov. Pogodba je s kupcem sklenjena pod odložnimi pogoji. Ko jih bo kupec izpolnil, bo Pivovarna Laško o prodaji obvestila delničarje. Konec štirih let lastniške agonije Prodaja Večera se vleče že skoraj štiri leta, saj je Delo svoj lastniški delež v Večeru na 79,24 odstotka povečalo že novembra 2008, septembra naslednjega leta pa je Urad za varstvo konkurence Delu naložil, da mora v letu dni zaradi presežne koncentracije na področju časopisnega trga prodati vsaj 75-odstotni delež. Junija 2010 je Večer želelo kupiti podjetje 3Lan, ki je tudi podpisalo pogodbo o soupravljanju z lastnikom podjetja Delo Revije Matejem Raščanom, a je ministrstvo za kulturo leta 2011 zavrnilo vlogo družbe 3Lan, saj je presodilo, da je bila predložena strategija upravljanja Večera neustrezna. Novinarji upajo na strateškega kupca Aktiv novinarjev večera se do prodaje ni opredelil, saj razpolagajo s premalo informacijami o prodaji, so zapisali v sporočilu za javnost. Upajo pa, da gre za strateškega kupca z jasno vizijo medija, ki namerava družbo krepiti. Novinarji si zato obetajo, da se jim bo kupec kmalu predstavil in razgrnil načrte glede razvoja Večera.
|
neutral
|
7,979
|
Neenotni pri nepodpori reformi Upravni odbor Obrtno-podjetniške zbornice se ne strinja s predlogoma zakona o delovnih razmerjih in zakona o urejanju trga dela. Od vlade zahteva, da v enem letu zakona revidira. Za malo gospodarstvo bistvo težave ostajajo plačani odmor za malico, dodatek na delovno dobo, odpravnine pri pogodbah za določen čas in odpovedni roki. Po besedah glavnega pogajalca v skupini za reformo trga dela Marjana Hertiša glavne zahteve zbornice OZS v pogajanjih niso bile upoštevane. Dodatek na delovno dobo se po njegovih besedah ni preoblikoval v obliko stimulacije, čas malice delavca ostaja plačan, niso uspeli s predlogom, da se v zakon zapiše najvišje število dni dopusta, ravno tako niso uspeli s predlogom glede odpravnin. OZS je namreč predlagal ukinitev odpravnin ob upokojitvi in uvedbo posebnega računa za vsakega zaposlenega, v katerega bi se za čas zaposlitve stekala finančna sredstva - ta bi lahko delavec porabil ob upokojitvi, če ne prej. Vsaj nekaj Generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer je poudaril, da rezultat pogajanj ni dober za delodajalce. Pojasnil je, da so se odpovedni roki skrajšali z največ 120 na največ 80 dni, ampak vsaj nekaj je , je ocenil. Člani upravnega odbora OZS-ja v razpravi o reformi niso bili enotni. Nekateri so zagovarjali stališče, da reforme ne gre podpreti, češ da malemu gospodarstvu ne prinaša ničesar. Nekateri pa so, sicer z grenkim priokusom, menili, da politiki ni dobro podati signala, da so glede sprememb delovne zakonodaje neusklajeni, saj bi to povečalo apetite političnih strank po spremembah - pri obstoječem predlogu vsaj vedo, kaj dobijo.
|
neutral
|
7,980
|
Terme kljub temu poslujejo nemoteno Prisilni upravitelj Rimskih term Boris Dolamič je že začel izvajati dejavnosti za nadaljevanje poslovanja v stečaju in iskanja strateškega vlagatelja. Zaradi 22-odstotne rasti prihodkov v prvih dveh mesecih letos glede na lani lahko družba nemoteno nadaljuje poslovanje, kljub morebitnemu začetku stečajnega postopka, so sporočili iz Rimskih term. Nadaljevanje poslovanja je tudi najboljša in praktično edina možnost, so prepričani. Po besedah predsednice uprave Alenke Iskre bodo poskrbeli, da gostje ne bodo občutili nikakršnih posledic novih okoliščin poslovanja. Hotelske zmogljivosti so prek 80-odstotno zasedene, izvajajo vse načrtovane dejavnosti, obstoječe rezervacije veljajo in sprejemajo tudi nove. Enako kot do zdaj bodo poravnavali tudi svoje obveznosti do poslovnih partnerjev, je zagotovila. Bo država morala vrniti evropske milijone? Država in banke upnice Rimskih term so se januarja letos dogovorile za dokapitalizacijo s stvarnimi vložki in denarnimi vplačili. Takrat so se dogovorili, da s sedmimi milijoni evrov pri dokapitalizaciji sodeluje država oziroma z njo povezana podjetja, pri čemer bi znašal osnovni kapital Rimskih term pred dogovorjeno dokapitalizacijo več kot 22 milijonov evrov. Če dokapitalizacija ne bo uspešna, bodo Rimske terme končale v stečaju, država pa bo morala EU-ju vrniti okoli šest milijonov evrov evropskih sredstev, ki so jih pridobile Rimske terme.
|
neutral
|
7,981
|
OZS razočaran svari pred posledicami Poslanci so sprejeli novelo obrtnega zakona, ki ukinja obvezno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici. V OZS-ju so razočarani in prepričani, da odločitev ogroža slovenske obrtnike. Novelo zakona je podrlo 48 poslancev državnega zbora, proti pa jih je bilo 24. Splošno razpravo so opravili že ob prvem branju, pred glasovanjem pa so razpravljali o amandmajih SD-ja, katerega stališča so blizu stališča OZS-ja. Novela je podlaga za uvedbo prostovoljnega članstva v obrtni zbornici, čemur je OZS ves čas nasprotoval. Odprava obveznega članstva v zbornici je bila tudi ena izmed zavez koalicijske pogodbe odhajajoče vlade, je spomnil Radovan Žerjav, ki še opravlja tekoče posle gospodarskega ministra. Koalicijski partnerji so se namreč zavezali, da bo obvezno članstvo odpravljeno, če bodo to potrdili člani OZS-ja na referendumu. Žerjav OZS-ja nihče ni silil v referendum Referendum je odločil v korist prostovoljnega članstva, Žerjav pa je v pojasnilo dodal, da OZS-ja nihče ni silil v referendum, zato izvirni greh tokrat ni na politiki, na vladi, ampak znotraj same zbornice, predvsem bivšega vodstva . Predlog novele zakona je bil poleg tega usklajen z OZS-jem, splošni interes pa je njegova ohranitev, skupaj z vsemi pristojnostmi, a ob prostovoljnem članstvu. OZS je nad odločitvijo poslancev razočaran in ocenjuje, da so lobiji za ukinitev obveznega članstva izjemno močni . Kot so zapisali v sporočilu za javnost, se je Gospodarska zbornica Slovenije po odpravi obveznega članstva znašla v težkem finančnem položaju, zato si je ves čas aktivno prizadevala za ukinitev obveznega članstva v OZS-ju . GZS-ju očitajo, da ne razume, da se interesi malih obrtnikov in podjetnikov razlikujejo od interesov velikih gospodarskih subjektov , in dodajajo, da ankete kažejo, da se 83 odstotkov članov OZS-ja po izstopu iz zbornice ne bi včlanilo v nobeno drugo združenje. Odgovornost za referendum je na nekdanjem vodstvu, še poudarja OZS, zaradi neobstoječe volilne kampanje in neustreznega referendumskega vprašanja pa so rezultati zavajajoči, zatrjuje OZS. OZS Finančno ne bomo zmogli Posledice ukinitve prostovoljnega članstva bodo občutile predvsem območne zbornice, ki se ne bodo mogle same financirati, opozarja OZS. Dodajajo, da bo položaj slabši na področju informiranja in zastopanja, saj OZS ne bo mogel več učinkovito izvajati dejavnosti na zakonodajnem področju. Tudi številne izobraževalne in svetovalne dejavnosti bodo po novem plačljive, ker jim OZS zaradi prostovoljnega članstva ne bo več kos. OZS se še sprašuje, zakaj vlada enakih pogojev ne postavi tudi Kmetijsko-gozdarski zbornici, Zdravniški zbornici in drugim, saj bi bile tako vse glavne zbornice v enakem položaju. Načelo enakosti torej v Sloveniji ne velja, so v odzivu na odločitev DZ-ja kritični v OZS-ju.
|
negative
|
7,982
|
Dosedanjemu guvernerju BS-ja se mandat izteče sredi julija Za novega guvernerja Banke Slovenije se bodo potegovali Franjo Štiblar, Janez Fabjan in Boštjan Jazbec. Predsednik republike Borut Pahor je do roka, ki se je iztekel v nedeljo ob polnoči, prejel tri predloge kandidatov za novega guvernerja Banke Slovenije. Izbranega kandidata bo predstavil najpozneje do 3. aprila, predtem pa bo opravil posvete z vsemi poslanskimi skupinami. Za novega guvernerja Banke Slovenije, ki bo sredi julija nasledil dosedanjega guvernerja Marka Kranjca, so predlagani dosedanji viceguverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije Janez Fabjan, redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Franjo Štiblar in višji svetovalec na Mednarodnem denarnem skladu ter izredni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani Boštjan Jazbec. Predsednik Pahor je napovedal, da se bo v pogovorih s poslanskimi skupinami potrudil za oblikovanje trdne podpore kandidatu, ki ustreza visokim strokovnim merilom. Od izbranega kandidata pa bo morebiti zahteval, da se pred glasovanjem tudi sam predstavi poslanskim skupinam, podobno kot v primeru predloga varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer. DZ o kandidatu glasuje tajno najpozneje v 30 dneh po prejemu predloga, izvoljen pa je, če zanj glasuje večina vseh poslancev. O novem guvernerju Banke Slovenije bi DZ lahko odločal v začetku maja.
|
neutral
|
7,983
|
Toda brezposelnih je precej več kot pred 12 meseci Februarja je bilo v Sloveniji registriranih 124.066 brezposelnih, kar je 0,2 odstotka manj kot januarja, toda 7,8 odstotka več kot februarja lani. Februarja se je obdobje rasti brezposelnosti prekinilo, ugotavlja Zavod RS za zaposlovanje. Število registriranih brezposelnih se je povečevalo od oktobra, ko je bilo brezposelnih nekaj manj kot 111.000 oseb. Februarja so se na novo prijavile 7.404 brezposelne osebe, med novoprijavljenimi je bilo največ brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas. Zaposlilo oziroma samozaposlilo se je 4.807 oseb, kar je 22,4 odstotka manj kot januarja in 8,3 manj manj kot februarja lani. Prav tako je bilo nekoliko manjše povpraševanje po delavcih - prijavljenih je bilo 11.105 prostih delovnih mest, kar je 17,5 odstotka manj kot januarja in 14,9 odstotka manj kot februarja 2012. Glede na februar lani je večji delež brezposelnih moških, brezposelnih v starostnih razredih od 15 do 29 let, od 30 do 39 let in od 40 do 49 let ter iskalcev prve zaposlitve. Manjši je delež brezposelnih z najnižjo izobrazbo in delež brezposelnih s poklicno izobrazbo, delež brezposelnih s srednjo splošno oz. strokovno izobrazbo in delež brezposelnih s terciarno izobrazbo pa sta bila večja.
|
negative
|
7,984
|
NKBM se intenzivno pripravlja na dokapitalizacijo NKBM je lani ustvaril 203,3 milijona evrov izgube, medtem ko je imel pred slabitvami in rezervacijami 90,6 milijona evrov dobička. Nova Kreditna banka Maribor NKBM je po za zdaj še nerevidiranem poročilu o lanskem poslovanju banke in bančne skupine na ravni skupine imela dobrih 91,2 milijona evrov dobička, po opravljenih slabitvah pa je izkazala izgubo 205,5 milijona evrov. V zadnjem trimesečju lanskega leta je oblikovala dodatne rezervacije v rekordni vrednosti 309,2 milijona evrov, kar je za 76 odstotkov več kot v letu 2011 in bistveno več od načrtov za leto 2012, so pojasnili v NKBM-ju. Razlogi za višje oblikovanje rezervacij in slabitev so bile tudi v intenzivnih pripravah na dokapitalizacijo, ki jo namerava banka izvesti v prvi polovici leta. Pospešeno čiščenje kreditnega portfelja ter s tem objektiven in realen prikaz finančnega stanja skupine omogočajo objektivne pogovore z vsemi deležniki NKBM-ja, so še pojasnili v banki. Forenzična revizija ugotovila nepravilnosti Glede forenzične revizije poslovanja v NKBM-ju in nekaterih hčerinskih družbah v času uprave Matjaža Kovačiča so v NKBM-ju potrdili, da je ta ugotovila določene nepravilnosti. Uprava banke je z rezultati seznanila nadzorni svet, v prihodnjih dneh pa bo banka poročilo predala pristojnim organom, obenem pa preučila vložitev vseh pravnih sredstev zoper odgovorne osebe za zaščito interesov banke, je po seji razložil prvi mož NKBM-ja Aleš Hauc, ki podrobnosti domnevno spornih poslov zaradi zaupnosti ni želel razkriti.
|
negative
|
7,985
|
V T2-ju si želijo le dolgoročne stabilizacije Simobil se želi povezati s katerim izmed tekmecev na slovenskem trgu elektronskih komunikacij ali ga celo prevzeti. Pogovori s T2-jem in Tušmobilom naj bi že potekali. Predsednik uprave drugega največjega slovenskega mobilnega operaterja Simobil Dejan Turk je potrdil interes za povezavo oziroma nazadnje prevzem kakšnega tekmeca na slovenskem trgu. Za nas so zanimive povezave, ki so zelo dolgoročne. In seveda najbolj dolgoročno je, če bi prišli v položaj, ko bi lahko prišlo do nekega prevzema, čeprav se sicer prevzem včasih začne s kakšnim strateškim partnerstvom, je pojasnil Turk in dodal, da sta tako T2 kot Tušmobil v danem trenutku oziroma tudi v prihodnosti zanimiva. Na eni strani je namreč prišlo do spremembe lastništva, pri čemer smo optimisti, da bomo z novimi lastniki lahko našli lažji pogovorni jezik, predvsem kar se tiče finančnih pričakovanj. V primeru podjetja Tušmobil pa tudi imamo znanega lastnika, pri čemer tudi upam, da bomo lahko začeli konstruktivne pogovore, je pojasnil direktor Simobila in dodal, da pogovori potekajo, a da niso še v položaju, ko bi lahko rekli, da so blizu kakšni rešitvi. T2 nima nobenih informacij V T2-ju so bili presenečeni nad pojasnili Turka, saj trenutno ne potekajo nobeni pogovori o iskanjih morebitnih partnerjev ali novih lastniških povezavah, ne Simobila ali njegovega lastnika Telekom Austria kot tudi ne katere koli druge družbe, so sporočili iz T2-ja in dodali, da sicer s Simobilom od aprila lani uspešno poslovno sodelujejo pri mobilnem gostovanju. Cilj novih lastnikov družbe T2, ki so v lastništvo vstopili po uspešno potrjeni prisilni poravnavi lani februarja, je dolgoročna stabilizacija družbe T2, so še zapisali v T2-ju.
|
neutral
|
7,986
|
Nobenega presenečenja na seji ECB-ja Predsednik ECB-ja Mario Draghi je spet pozval vlade evrskih držav, naj se lotijo strukturnih reform, hkrati pa opozoril, da pri vprašanju gospodarske rasti še vedno obstajajo negativna tveganja. Draghi vseeno meni, da se bo ob koncu letošnjega leta položaj evrskega gospodarstva stabiliziral. Na redni seji Evropske centralne banke je ključna obrestna mera kljub recesiji in vedno nižji inflaciji osmi mesec zapored ostala nespremenjena pri rekordno nizkih 0,75 odstotka. V drugem četrtletju letošnjega leta zgolj dva analitika od 33 vprašanih pričakujeta znižanje na pol odstotka. Dow Jones tudi v četrtek dopoldne rekordno Razviti delniški trgi so, zahvaljujoč ekspanzivni denarni politiki centralnih bank, na večletnem vrhu oziroma v primeru Wall Streeta celo rekordno visoko, saj je Dow Jones v sredo pridobil še tretjino odstotka in je pri 14.296 točkah postavil nov mejnik. V uvodnih minutah četrtkovega trgovanja se je Dow zavihtel nad 14.300 točk. Vrednost evra se je popoldne zvišala nad 1,31 dolarja, cena nafte vrste brent pa znaša okrog 111 dolarjev. Centralne banke ne bodo privile pipice Denarna politika večine centralnih bank bo še naprej ohlapna. Gospodarski podatki nakazujejo na divergenco v stanju in aktivnosti posameznih držav. Za rast delniških trgov po svetu je bilo do zdaj dovolj, da se pričakuje okrevanje v drugi polovici leta. Bližje kot bomo temu, bolj bo pomembna tudi realnost, torej objavljeni gospodarski podatki, je povedal vodja delniških naložb pri Alta skladih Peter Jenčič. Tečaji delnic na Lj. borzi 7. marec ZAV. TRIGLAV +2,31 %16,38 EUR LUKA KOPER+0,59 %8,55 GORENJE +0,00 %4,20 TELEKOM-0,58 %85,50 KRKA -1,14 %51,90 MERCATOR-1,77 %116,30 PETROL -1,77 %216,10 NOVA KBM -2,07 %1,322 Po petih letih v Grčiji manj brezposelnih Dopoldne objavljeni evropski makroekonomski podatki so pustili mešan priokus. Nemčija se je soočila z 1,9-odstotnim znižanjem industrijskih naročil v januarju, kar je bilo vsekakor negativno presenečenje. Žarek upanja je posvetil v Grčiji. Stopnja brezposelnosti se je s 26,6 znižala na 26,4 odstotka. To je prvo znižanje po maju 2008, še vedno pa je brezposelnost več kot dvakrat višja, kot je povprečje Evropske unije 11,8. V petek podatki o februarskem trgu dela V ZDA je pozitivno presenetil podatek s trga dela. V zadnjem tednu je namreč število zahtevkov za denarno nadomestilo v času brezposelnosti padlo na 340 tisoč, slabša od napovedi pa je bila produktivnost dela. Povečal se je tudi zunanjetrgovinski primanjkljaj. Januarja je z 38,14 porasel na 44,45 milijarde dolarjev. V petek bo objavljeno, kakšen je položaj na trgu dela. Analitiki pričakujejo, da je ameriško gospodarstvo februarja ustvarilo 160 tisoč novih služb, brezposelnost pa naj bi ostala 7,9-odstotna. Zgrešena naložba v Dendreonove delnice Naj omenimo še redek dogodek. Analitik Mark Schoenebaum se je opravičil, ker je strankam svetoval nakup delnic biotehnološkega podjetja Dendreon, ki je lastnik patenta za revolucionarno zdravilo provenge zoper raka na prostati, vendar se podjetje sooča z veliko težavami. Delnice so bile leta 2010 nad 50 dolarji, zdaj so vredne manj kot šest dolarjev. Dendreon je zdaj spet posvaril, da bo imel v tekočem četrtletju nižjo prodajo. Analitik družbe ISI Group Mark Schoenebaum je delnice umaknil s seznama nakupnih priporočil. Priznal je, da je naredil največjo napako v karieri, ko je strankam priporočal nakup teh delnic in se tudi opravičil.
|
neutral
|
7,987
|
Skrbi financerjev še vedno ostajajo Evropska investicijska banka in Evropska banka za obnovo in razvoj sta le odobrili ključno posojilo za Teš 6. Neuradno zato, ker za drugačno odločitev nista imeli pravne podlage. Evropska investicijska banka EIB in Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD sta tako po številnih zapletih vendarle odobrili 440 milijonov posojila Tešu. Za zdaj vam lahko odgovorimo le to, da Termoelektrarni Šoštanj s strani EIB-ja še ni bilo poslano pisno obvestilo o črpanju posojila, so skopo odgovorili v Tešu. Po pisanju Dnevnika je EIB dokončno zeleno luč prižgal v sredo, črpanje pa so po neuradnih informacijah odobrili, ker so ugotovili, da za drugačno odločitev nimajo pravne podlage. Teš bo lahko že v prihodnjih tednih začel črpati posojilo, s katerim bo poplačal tudi zapadle obveznosti do Alstoma. Teh je že za 167,4 milijona evrov. EIB pa zdaj ostro motri Evropski urad za boj proti prevaram OLAF ter predkazenske in druge sodne postopke, ki se v povezavi s Tešem 6 vodijo v Sloveniji, je neuradno izvedel časnik. Če bi bila ugotovljena kazenska odgovornost Teša ali države, bi EIB še vedno lahko preklical financiranje projekta. Nevladne organizacije posojilo vidijo kot ironijo Na odločitev EIB-ja so se odzvali tudi v Greenpeaceu Slovenija in Focusu. V skupnem sporočilu za javnost so zapisali, da je banka odločitev sprejela kljub nerazrešenim sumom korupcije pri projektu. Trenutno kaže, da bo banka denar nakazala, še preden bodo institucije, ki raziskujejo sume korupcije OLAF in Nacionalni preiskovalni urad, končale delo. Tudi poročilo o notranjem raziskovalnem postopku, ki ga vodi sam EIB, še ni bilo predstavljeno javnosti, so poudarili. Ironično je, da banka EU-ja Sloveniji posoja denar, s katerim bo oteženo doseganje podnebnih ciljev EU-ja. Otežen bo tudi prehod Slovenije v nizkoogljično družbo, zaradi česar bo trpela konkurenčnost gospodarstva, je dejala Lidija Živčič in Focusa.
|
neutral
|
7,988
|
Kandidatura še ni uradna Igor Šoltes, ki se mu mandat predsednika Računskega sodišča izteče 31. maja, se bo spet potegoval za to funkcijo. Predlagalo naj bi ga društvo Integriteta - Transparency International Slovenia. Tako je poročal Radio Slovenija, Šoltes pa predlagatelja ne želi razkriti, dokler kandidatura ne bo uradna. Sam je sicer podal soglasje h kandidaturi. Do izteka poziva za zbiranje predlogov, ki poteče v sredo, Šoltes ne bo dajal izjav o svoji kandidaturi, je pa pojasnil, da bi, če bi bil ponovno imenovan, nadaljeval izvajanje doslednega nadzora nad javno porabo. Kot prioritete morebitnega novega mandata je izpostavil tudi dvig finančne kulture in dosleden nadzor nad uveljavljanjem novele kazenskega zakona, usmerjene v pregon oškodovanja javnih financ. Le tako bodo javna sredstva končno dobila ustrezno zaščito pred sodišči, meni Šoltes. Šoltes je omenil tudi nekatere dosežke dozdajšnjega mandata, pri čemer je izpostavil revizije, s katerimi so uspešno odkrivali in opozarjali na nepravilnosti pri javni porabi na številnih področjih . Poudaril je, da Računsko sodišče ni le opozarjalo na konkretne kršitve, ampak je izpostavljalo tudi sistemske težave. Gre za celotno paleto delovanja države v najširšem smislu, kjer je Računsko sodišče prisotno s svojimi revizijami, je poudaril. Za položaj predsednika Računskega sodišča je sicer lahko imenovan državljan Slovenije, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, je strokovnjak na področju, ki je pomembno za izvrševanje pristojnosti Računskega sodišča, obvlada vsaj en svetovni jezik in v štirih letih pred imenovanjem ni bil član vlade. Kandidat/-ka potrebuje večino poslancev Predsednik države predlaga kandidata za predsednika Računskega sodišča DZ-ju, parlament pa o predlaganem kandidatu s tajnim glasovanjem odloča v 30 dneh po predložitvi predloga. Kandidat je imenovan, če zanj glasuje večina vseh poslancev, torej najmanj 46. Člani Računskega sodišča so sicer predsednik Računskega sodišča in dva namestnika, vse pa za mandatno dobo devetih let imenuje DZ.
|
neutral
|
7,989
|
Kovačič Projekt je leglo korupcije EIB je sprostil črpanje 440 milijonov evrov dolgoročnega posojila za gradnjo Teša 6, so potrdili v elektrarni. Civilna iniciativa je ogorčena. EIB je odločitev sprejel po dodatni preverbi okoljskih, ekonomskih in drugih učinkov projekta ter ob tem upošteval tudi pozitivno stališče Evropske banke za obnovo in razvoj, ki je z vodilnimi evropskimi komercialnimi bankami soudeležena pri financiranju projekta, so pojasnili. Projekt je do zdaj izpeljan že v več kot 70 odstotkih, pri gradnji pa imajo več kot 20-odstotni delež tudi podjetja iz Slovenije. Po novici, da je posojilo sproščeno, so se že oglasile tudi civilne iniciative. Vili Kovačič, prvopodpisani pod spodletelo referendumsko pobudo proti poroštvu za 6. blok Termoelektrarne Šoštanj, je dejal, da gre za sprevrženo logiko Najprej dajo denar za projekt, potem pa čakajo rezultate kriminalističnih preiskav v zvezi s poslom. Projekt je leglo korupcije, je dejal in napovedal, da bodo tudi v prihodnje vse informacije v povezavi s 6. blokom posredovali mednarodnim organizacijam, ki preiskujejo ozadje tega posla v Sloveniji. Po njegovem mnenju bi morali namesto 6. bloka ekološko nadgraditi bloka 4 in 5, je poročal Dnevnik TV Slovenija. Teš trditve civilnih iniciativ označuje za pavšalne in dodaja, da ima javnost napačne predstave glede ekološke nesprejemljivosti projekta. Zatrjujejo, da bo obratovanje nadomestnega bloka 6 za 35 odstotkov znižalo izpuste ogljikovega dioksida, za 50 odstotkov izpuste žveplovega dioksida in za 75 odstotkov dušikovih oksidov, kar po njihovih trditvah dokazuje, da v letu 2015 zaradi nadomestnega bloka 6 zagotovo ne bomo pristali v visokoogljični družbi, kot se bojijo nekateri .
|
neutral
|
7,990
|
Moodys klesti naprej, NLB na Caa2 Ena največjih bonitetnih hiš na svetu Moodys je znižala bonitetno oceno Novi Ljubljanski banki. Na finančnem ministrstvu pravijo, da ocena kaže, da so določeni koraki bili narejeni, vendar ne dovolj hitro. Največji slovenski banki je dolgoročno kreditno oceno znižala z B2 na Caa2. Napovedi za naprej pa je ocenila kot negativne, je razvidno iz sporočila bonitetne hiše. V bonitetni hiši so se za znižanje odločili, ker menijo, da se je kreditni položaj NLB-ja dodatno poslabšal zaradi potrebe po dodatni kapitalski injekciji banki za ohranitev njene kapitalske ustreznosti na ravni, ki je v skladu s smernicami Evropskega organa za bančni nadzor EBA. Poslabšanje kreditnega položaja je obenem posledica nadaljnjih izgub, ki dodatno spodkopavajo že tako šibko kapitalsko osnovo banke, pričakovanih dodatnih izgub v letu 2013 in pomanjkanja kratkoročnih perspektiv za povrnitev k dobičkonosnosti. Vlada je danes sicer sprejela uredbo o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Tako je dana podlaga, da začne dejansko delovati Družba za upravljanje terjatev bank oziroma t. i. slaba banka. Na podlagi te uredbe bo mogoče sanirati tudi NLB, je dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Andrej Šircelj. To banko je vsekakor treba očistiti slabih terjatev in prekiniti agonijo stalnega zniževanja kapitalske ustreznosti, je dejal. Uredba podrobneje določa merila in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati banke, od katerih bo slaba banka odvzela slabe terjatve, da bodo tako očistile svoje bilance. Vlada pričakuje, da bodo zato lahko začele kreditirati gospodarstvo. Med pogoji je Šircelj izpostavil pripravo strategije, v kateri se bo morala banka opredeliti do določenih politik, denimo izplačila dividend in dohodkov ter likvidnostne politike, nanjo pa bosta dali mnenje Banka Slovenije in Družba za upravljanje terjatev bank. Državna jamstva za terjatve, ki bodo odvzete bankam, so z zakonom določena v višini štiri milijarde evrov. V NLB-ju niso presenečeni Za vodstvo NLB-ja pa odločitev agencije Moodys ni presenečenje. Na potrebo po dokapitalizaciji so že večkrat opozorili, pravijo in dodajajo, da znižanje ocene na poslovanje banke neposredno ne bo vplivalo. Prestrukturiranje portfelja banke in krepitev kapitala sta tako eni od njihovih najpomembnejših prednostnih nalog. Banka je že ustanovila področje za nestrateške dejavnosti, v okviru katerega bo skušala doseči maksimalen izplen, obenem pa se osredotoča na razbremenitev visoko zadolženih podjetij in proaktivno delo s komitenti, so izpostavili. KBC z umikom ne bo odškodninsko odgovoren? Medtem so se razkrile tudi nekatere podrobnosti posla med državo in KBC-jem, v katerem je Slovenija od KBC-ja po ceni en evro na delnico oz. za 2,765 milijona evrov odkupila 22 odstotkov belgijskega lastništva v NLB-ju. Kot piše Delo, sta v tej pogodbi sporna člena, ki KBC in njegove predstavnike v upravi in v nadzornem svetu odvezuje kakršne koli odškodninske odgovornosti. Pogodba po navedbah časopisa med drugim določa, da bo skupščina belgijskim članom uprave, nadzornega sveta in drugega menedžmenta podelila brezpogojno razrešnico za celoten mandat, razen za primere, ko je bila kršena kazenska zakonodaja. Vlada se je v njej zavezala, da proti predstavnikom KBC-ja ne bo vlagala nobenih zahtevkov ali sprožala sodnih postopkov, v primeru kršitve tega dogovora pa jim bo poplačala vse stroške in izgube, ki bi jih imeli s takšnimi postopki. Ob tem je Šircelj dejal, da se lahko odgovornost na podlagi zakona za krepitev stabilnosti zahteva za nazaj, kazenski primeri pa tako ne zastarajo. In ta zakon je nad pogodbo, je dodal.
|
neutral
|
7,991
|
Francozi odsvetuje gradnjo drugega bloka NEK-a v Krškem Nadzorni svet družbe Gen Energija je razrešil direktorja Martina Novšaka zaradi neodgovornega ravnanja v zvezi z jedrsko varnostjo v Sloveniji in zaradi vrste odločitev, ki so vplivale na slabše poslovanje družbe. Najpomembnejši razlog za odpoklic Novšaka je bil po pojasnilu nadzornikov dopis, ki ga je 9. januarja poslal francoski inštitut za jedrsko in sevalno varnost IRSN. V dopisu IRSN zaradi geoloških in seizmičnih značilnosti lokacije izrecno odsvetuje gradnjo novega bloka ob obstoječi jedrski elektrarni in prosi Novšaka, naj s pismom nemudoma seznani tudi Upravo za jedrsko varnost RS in upravo Nuklearne elektrarne Krško NEK. Nadzorni svet s tem dopisom ni bil seznanjen, prav tako Novšak o njem ni nemudoma obvestil Uprave za jedrsko varnost RS, ki nadzira varnost jedrske elektrarne v Krškem. Takšno ravnanje poslovodje je povsem neodgovorno in ga nikakor ni mogoče razumeti niti kot skrb za jedrsko varnost niti kot profesionalno gesto vestnega in odgovornega gospodarstvenika, so zapisali nadzorniki. Za vršilca dolžnosti je bil za obdobje šestih mesecev imenovan strokovnjak za jedrsko tehniko Igor Šalamun. Novšak presenečen nad razrešitvijo Direktor Gena Energije Martin Novšak je bil zelo presenečen nad razrešitvijo, uradnega obvestila o razrešitvi pa še ni dobil. Sem pa zelo presenečen, da se to dogaja, tako časovno kot vsebinsko, je dejal Novšak. Podrobneje pa bo komentiral, ko bo dobil uradno poročilo nadzornikov. Delal sem v Nuklearni elektrarni Krško, sem šolan za to, na področju jedrske varnosti dobro poznam te stvari. Zelo dobro smo zagotavljali jedrsko varnost in dobro obratovanje teh enot, na tem ne vidim nobenih razlogov za zamenjavo, je še dejal Novšak.
|
neutral
|
7,992
|
Uradni predlog bo oddal do 2. aprila Predsednik republike Borut Pahor je vodje poslanskih skupin obvestil, da bo med predlaganimi kandidati za guvernerja Banke Slovenije predlagal Boštjana Jazbeca. Jazbec sodeč po posvetovanjih poslanskih skupin pri Pahorju v DZ-ju uživa široko podporo, uradni predlog pa bo Pahor v DZ poslal do 2. aprila, potem ko se bo kandidat predstavil poslanskim skupinam. Pahor svojo odločitev za Jazbeca, višjega svetovalca pri Mednarodnem denarnem skladu ter izrednega profesorja na ljubljanski ekonomski fakulteti, utemeljuje z njegovimi visokimi strokovnimi kvalifikacijami in izkušnjami ter z veliko podporo v DZ-ju. Podporo so mu namreč napovedali v poslanskih skupinah PS-ja, SDS-a, DL-ja, SLS-a, NSi-ja in poslanca narodnih skupnosti. V SD-ju in DeSUS-u pa se medtem o imenu javno še niso želeli izreči in bodo počakali na predstavitev. V vsakem primeru pa Jazbec očitno uživa podporo, ki bistveno presega potrebnih 46 glasov.
|
neutral
|
7,993
|
Za 30 let so ga predali v upravljanje Francozom Na Zagrebškem letališču bo v treh letih zgrajen nov potniški terminal, ki bo lahko sprejel pet milijonov potnikov. Denar je zagotovila Evropska investicijska banka EIB. Banka s sedežem v Luksemburgu je odobrila 120 milijonov evrov posojila za razširitev Zagrebškega letališča, po bližnji soseski imenovanega tudi letališče Pleso, ki bodo porabljeni za pripravo načrtov in poznejšo postavitev nove zgradbe potniškega terminala. Kot je zapisal EIB, je letališče Pleso najpomembnejše hrvaško letališče in ključna prometna povezava tako znotraj Hrvaške kot tudi balkanskega območja in širše v Evropi. Na križišču pomembnih koridorjev Ko bo terminal dokončan, se bo zmanjšala verjetnost za prometne zamaške, hkrati pa bo omogočena rast letalskega prometa v prihodnosti, poročilo EIB-ja povzema Jutarnji. Banka tudi predvideva, da bo projekt pripomogel k povečanju konkurenčnosti Hrvaške, prihodnje članice Evropske unije, saj Zagreb leži na križišču pomembnih vseevropskih prometnih koridorjev V in X. Dodajajo, da gre za prvi projekt koncesijskega tipa, za katerega EIB pričakuje, da se bo financiral s pomočjo inovativne sheme javno-zasebnega partnerstva, s tem pa bi lahko postal tudi katalizator za prihodnje podobne projekte. Vse je v rokah Francozov Hrvaška vlada je lani aprila s francoskim konzorcijem Zagreb Airport International Company ZAIC podpisala dogovor o koncesiji za gradnjo in upravljanje letališča Zagreb, s katerim so Francozi dobili 30-letno koncesijo za postavitev novega potniškega terminala in upravljanje z že obstoječim ter vso pripadajočo infrastrukturo. Dogovor o koncesiji pomeni skupno naložbo 324 milijonov evrov, od tega bo 236 milijonov porabljenih za projektiranje in gradnjo novega terminala, 88 milijonov pa za vzdrževanje infrastrukture. Dela bo opravilo francosko podjetje Bouygues Batiment International v partnerstvu s hrvaškim podjetjem Viadukt in še nekaterimi drugimi domačimi podjetji. Ko bo novi terminal zgrajen, bo letališče lahko namesto zdajšnjih dveh milijonov sprejelo pet milijonov potnikov.
|
positive
|
7,994
|
Kdo so novi lastniki? Predsednik uprave NLB-ja Janko Medja je prodal vse delnice Zavarovalnice Triglav v lasti banke in tako v zavarovalnici odrezal ves državni vpliv. Država je tako po šestih borznih poslih in 31 sekundah ostala brez vsakršnega vpliva v najbolj stabilnem finančnem podjetju v Sloveniji, piše Dnevnik. NLB je z nepričakovano prodajo 3,1-odstotnega deleža iztržil 11,5 milijona evrov oziroma 16,5 evra za delnico. A čeprav je Agencija za trg vrednostnih papirjev pred kratkim državi vzela glasovalne pravice za njen 64-odstotni lastniški delež v Triglavu, tega direktor agencije Damjan Žugelj iz neznanih razlogov ni storil za NLB, čeprav je ta v večinski državni lasti. Komu je NLB prodal svoje delnice Triglava, še ni znano, govori pa se o portfeljskih vlagateljih. Očitno pa je bil posel dogovorjen. Za zdaj še neznani vlagatelji pa bodo imeli gotovo pomembno vlogo tudi na prihajajoči skupščini Zavarovalnice Triglav. Društvo malih delničarjev se namreč intenzivno pripravlja na sklic izredne skupščine, na kateri bi delničarji odločali o razrešitvi nadzornikov, ki jih je Janševa vlada na februarski skupščini imenovala v nadzorni svet zavarovalnice. Brez soglasja kupcev NLB-jevega svežnja delnic mali delničarji na novo imenovanih nadzornikov namreč ne bodo mogli razrešiti.
|
neutral
|
7,995
|
Do Boštjana Jazbeca se ni želel opredeliti Kandidat za ministra za finance Uroš Čufer se zdi Francetu Arharju primeren za ta položaj. Ga zelo cenim, je kompetenten na finančnem področju in ima izkušnje, je dejal. Čuferja po Arharjevih besedah odlikujejo tudi vodstvene sposobnosti, saj je v času Arharjevega vodenja Banke Čufer tam vodil oddelek za analize. Takrat je moral sodelovati tudi z drugimi, kar je izrednega pomena, je dejal nekdanji guverner. Od novega guvernerja Banke Slovenije, ki bo poleti na tem položaju nasledil Marka Kranjca, pa Arhar pričakuje, da bo vso pozornost posvetil bančnemu sistemu. Odgovornost za bančni sistem je številka ena, je izpostavil. Ob tem je poudaril nujnost tesnega sodelovanja med Banko Slovenije, finančnim ministrstvom ter združenjem bank in podjetji. Sposobnosti Boštjana Jazbeca ni mogel komentirati, saj ga ne pozna dovolj dobro. Pomembno pa se mu zdi predvsem razumevanje specifik bančnega poslovanja. Vendar ne dvomi v Jazbečevo poznavanje denarne politike, poglobljeno znanje in praktične izkušnje.
|
neutral
|
7,996
|
Število delovno aktivnih ljudi se vztrajno zmanjšuje Stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji je januarja znašala 13,6 odstotka oziroma 0,6 odstotne točke več kot decembra. Gre za že drugi zaporedni mesec z občutnejšo rastjo stopnje brezposelnosti. Decembra se je brezposelnost namreč okrepila za 0,8 odstotne točke, so sporočili iz državnega urada za statistiko. Število prijavljenih brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje je januarja doseglo najvišjo vrednost od začetka krize. Bilo jih je 124.258, kar je skoraj 6.200 oziroma 5,2 odstotka več kot mesec pred tem. Toliko brezposelnih je bilo na zavodu nazadnje prijavljenih v začetku leta 1999. Od lanskega septembra se je sicer stopnja brezposelnosti zvišala za 2,1 odstotne točke. Stopnja brezposelnosti se je januarja znova dvignila prav v vseh statističnih regijah, najbolj pa na Koroškem, in sicer s 13,3 na 14,7 odstotka. Število delovno aktivnih ljudi se vztrajno zmanjšuje. V januarju se je znižalo že osmi mesec zapored, tokrat za približno 4.200. Konec januarja je bilo v Sloveniji nekaj manj kot 789.000 delovno aktivnih. To je približno 22.900 manj kot pred letom dni. Tokrat se je znižalo predvsem število delovno aktivnih moških, in sicer za 3.400, število delovno aktivnih žensk pa se je znižalo za 830. Število delovno aktivnih ljudi je januarja glede na dejavnost spet najbolj upadlo v gradbeništvu, za 1.500. V zadnjem letu se je število delovno aktivnih v tej dejavnosti zmanjšalo za več kot 14 odstotkov. Na statističnem uradu sicer opažajo, da stopnja brezposelnosti v zadnjih letih narašča predvsem v jesenskem in zimskem obdobju, medtem ko v pomladnih in poletnih mesecih upada ali se ne spreminja.
|
negative
|
7,997
|
Prevzemno ponudbo bodo podali do 19. aprila Hrvaška družba Dukat je objavila namero za prevzem Ljubljanskih mlekarn. Trenutno že imajo 50,28-odstotni delež, zdaj pa bodo objavili še ponudbo za preostali del. Dukat, ki posluje v okviru francoske skupine Lactalis, je uradno postal lastnik večinskega deleža konec prejšnjega tedna, po prejemu dovoljenja Agencije za varstvo konkurence. Za nakup deleža se je dogovoril z NFD Holdingom, Factor banko, skladom KD Delniški Dohodkovni, KD banko in Savo. Vrednost posla lani jeseni ni bila razkrita, mediji so navajali nekaj manj kot 20 milijonov evrov. V skupini so takrat razkrili le, da je bila cena za delnico višja kot 6,50 evra, koliko so pred tem v prevzemni ponudbi za mlekarne ponujali Mlekodel, Deželna banka Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in 33 zadrug. Negativni odzivi slovenskih ponudnikov Prodaja Ljubljanskih mlekarn, ki zaposlujejo 550 ljudi in letno predelajo več kot 200 milijonov litrov mleka, je takrat sprožila oster odziv neuspešnih slovenskih prevzemnikov. Ti so Lactalisov prevzem ocenili kot zahrbtno dejanje, njihov namen pa za neprijaznega, ki bo prinesel negativne posledice za slovensko prirejo in predelavo mleka. Lactalis ima 64 proizvodnih obratov v Franciji in še 192 drugod po svetu. Zaposluje približno 56.000 ljudi v 61 državah, Dukat pa je pod njegovo okrilje prešel leta 2007. V Dukatu pravijo, da skupina Lactalis tako postaja največji proizvajalec mlečnih izdelkov v Sloveniji.
|
neutral
|
7,998
|
Največji delež nedonosnih terjatev izvira iz gradbeništva Banka Slovenija je objavila popravljene podatke o izgubi bank, ki je kar 105 milijonov evrov večja od prvih ocen. Slovenske banke so lani po popravljenih podatkih Banke Slovenije BS ustvarile kar 768,7 milijona evrov izgube pred davki, kar je skoraj 105 milijonov evrov več kot v predhodni oceni. Izguba po davkih je medtem znašala 748,6 milijona evrov, kar je prav tako skoraj 105 milijonov evrov več, kot se je sprva ocenjevalo. BS tudi poroča o precej višjih neto oslabitvah in rezervacijah od prvotnih ocen. Lani so dosegle 1,592 milijarde evrov, medtem ko so bile predlani pri 1,207 milijarde evrov. Po prvih ocenah so bile lanske neto oslabitve in rezervacije okoli 1,482 milijarde evrov. Izgube že tretje leto Bančni sistem ima izgubo že tretje leto zapored, na negativni poslovni izid pa kljub pozitivnemu januarju, ko so banke poročale o 10 milijonih evrov dobička pred davki, kaže tudi letos. Banke so sicer lani poročale o višjih bruto dohodkih, ki so po najnovejših podatkih BS-ja znašali 1,566 milijarde evrov, kar je 8,2 odstotka več kot v 2011. Čiste obresti so bile z 886,2 milijona evrov za 12,8 odstotka nižje kot v 2011, neobrestni prihodki pa so bili po drugi strani s 679,7 milijona evrov za 58,3 odstotka višji kot predlani. Bilančna vsota bank se še naprej krči. Januarja je bila tako s 46,04 milijarde evrov za 6,6 odstotka manjša kot januarja lani. Rast nedonosnih terjatev bank se je na prehodu v leto 2013 po besedah BS-ja umirila. Januarja so nedonosne terjatve bank znašale 14,6 odstotka razvrščenih terjatev bank, kar je za 3,4 odstotne točke več kot ob koncu 2011 in za 0,2 odstotne točke več kot decembra lani. Pri podjetjih je ta delež konec januarja znašal 24,2 odstotka, kar je 5,7 odstotne točke več kot decembra predlani. Izstopajo terjatve do gradbeništva Po višini deleža nedonosnih terjatev izstopajo terjatve do gradbeništva, po dinamiki njegovega naraščanja pa terjatve do podjetij iz dejavnosti finančnega posredništva in nedenarnih finančnih institucij, kamor se uvrščajo holdingi.
|
negative
|
7,999
|
Islandsko gospodarstvo že okrevalo Finančno krizo, ki je prizadela Islandijo, so občutili tudi najbogatejši v deželi gejzirjev. Pred finančno krizo leta 2008 je bilo v državi šest milijarderjev, zdaj pa ni nobenega več. Pet nekdanjih najbogatejših Islandcev je zgubilo vse premoženje ali pa njegov pretežni del. Med njimi sta tudi Björgolfur Gudmundsson, ki je bil nekoč lastnik angleškega nogometnega kluba West Ham United, in Jon Asgeir Johannesson, ustanovitelj holdinga Baugur, ki je bil pred zlomom islandskega finančnega sektorja dejaven tudi v tujini. Oba sta bila v preteklosti simbol za preobrazbo Islandije iz pretežno turistične in ribolovne države v svet visokih financ. Kot finančna vikinga so ju številni Islandci častili kot narodna junaka, politiki pa so se jima dobrikali, poroča nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung. V sodnih postopkih Najmanj trije milijarderji so zdaj vpleteni v sodne postopke zaradi finančno neustreznih ravnanj. Johannessona, ki je imel nekoč v lasti luksuzna stanovanja v New Yorku in Londonu, so februarja letos obsodili na leto dni pogojne kazni. Med drugim zaradi ponarejanja bilanc. Pred krizo je Johannessonu in drugim milijarderjem uspelo, da so s pomočjo posojil islandskih bank zgradili svoje finančne imperije. Edini islandski milijarder, ki bi lahko ta naslov ohranil po krizi, je sin Björgolfurja Gudmundssona, ki pa živi v Veliki Britaniji in ga komajda še kdaj vidijo na Islandiji. Njegovo premoženje je bilo maja 2007 vredno 5,1 milijarde dolarjev, dve leti pozneje mu je ostala še milijarda. Islandsko gospodarstvo si je po krizi zdaj v večji meri že opomoglo - po predvidevanjih naj bi se BDP letos povečal za 2,3 odstotka.
|
neutral
|
8,000
|
Belgijci prodali delnice po evro in odšli V NLB-ju so po nedavnem umiku KBC-ja in dveh dokapitalizacijah na novo izračunali lastniške deleže. Država ima v lasti 76,91-odstotni lastniški delež. Država Slovenija je lastnik 16.518.507 delnic Nove Ljubljanske banke, kar pomeni, da je njen lastniški delež skoraj 77-odstoten. Kot je znano, je belgijski KBC svoj lastniški delež zmanjševal že pred dokončnim izstopom iz lastništva banke, za katerega se je z državo dogovoril konec lanskega decembra. Postopki so bili končani na začetku marca, ko je Slovenija po ceni evro za delnico odkupila lastniški delež KBC-ja. To pomeni, da je za 2,765 milijona evrov k svojemu že obstoječemu deležu dodala še 22 odstotkov delnic NLB-ja, ki so bili v lasti Belgijcev. Po dveh dokapitalizacijah Februarja in marca je država izpeljala še dve dokapitalizaciji NLB-ja, pri katerih so sodelovali državni lastniki. V prvi kapitalizaciji sta Kapitalska družba Kad in Slovenska odškodninska družba Sod, skladno z odločitvijo decembrske skupščine, banko dokapitalizirali z 1,9 milijona evrov, pri čemer je bil emisijski znesek za eno delnico določen pri 8,35 evra. Marca pa je lastniški delež okrepila država, ki je lansko 320-milijonsko posojilo v obliki t. i. obveznic Co Co pretvorila v lastniški kapital. Deleže v NLB-ju imajo tudi Zavarovalnica Triglav, ki je v večinski državni lasti, družba Poteza Naložbe, ki je v stečaju, in družbe UCTAM, NFD1, Triglav Steber 1 in Banermo.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.