nid
uint16 1
10.4k
| content
stringlengths 59
15.5k
| sentiment
stringclasses 3
values |
|---|---|---|
9,001
|
Zaradi plimovanja bi lahko v nekaterih delih slovenske obale morje povzročalo preglavice. V naslednjih dveh dneh bodo naraščali tudi pretoki rek. Plimovanje morja bo danes 29. 11. 2009 zvečer med 20 in 22 uro presegla opozorilno višino 300 cm in poplavilo nižje ležeče predele obale, opozarjajo iz Agencije za okolje. Vse o vremenu in ostalih opozorilih na naši spletni strani www.vreme.net. Morje lahko poplavi obalo tudi v ponedeljek zjutraj med 6. in 9. uro, ko bo višina morja na mareografski postaji Koper med 320 in 340 cm in bo morje poplavilo nekoliko širše območje nižje ležeče obale. Grozile bodo tudi reke V ponedeljek in v noči na torek pa se bodo pretoki rek najbolj povečali v zahodni Sloveniji, nato pa tudi v drugih delih države. Sedaj srednji pretoki se bodo povečali do velikih pretokov.
|
negative
|
9,002
|
Po zaprtju deponij. Cena smetarine višja tudi v Kopru, skok nižji kot v Piranu. ˝Za zdaj podražitve ne bomo preložili v celoti na ramena občanov. Številke bodo sicer res šle gor, uporabnike bomo z novimi cenami seznanili v začetku decembra,˝ je povedal Igor Hrvatin, prvi mož Komunale Koper. Konkretnih številk ni želel razkriti, poudaril pa je, da podražitev ne bo znašala nekajkratnika zdajšnje cene smetarine. Denarna pomoč le upravičencev Stroga merila. Z denarjem iz občinskega proračuna je mogoče občanom pomagati plačati račune prek sredstev materialne pomoči, a do njih so ljudje v socialni stiski upravičeni le na podlagi natančno določenih zakonskih meril. V Sloveniji prebivalec pridela blizu 430 kilogramov odpadkov na leto, Koprčani pa nekaj manj – 398 kilogramov na občana. To se bo namreč zgodilo po novem letu v Piranu, kjer so v Javnem podjetju Okolje Piran izračunali, da bi bila lahko najvišja cena smetarine 39 evrov, javno pa sicer za zdaj povedo le, da se bo povprečna cena gibala okoli 30 evrov. Spomnimo, da zdaj gospodinjstva plačujejo na mesec za to storitev v piranski občini 13,20 evra. Kako bo pomagal proračun? Koprske smeti odvaža podjetje Publicus, po novem jih bo ta ljubljanska družba prevzemala tudi v Piranu, saj je bila njihova ponudba med šestimi prijavljenimi na razpis najugodnejša. Direktor Komunale Koper je še povedal, da podražitev smetarine ne bo v celoti preložena na ramena občanov, ker bo pri pokrivanju stroškov pomagal občinski proračun. Kako bodo to počeli, pa prav tako ni želel razkriti. Občina sicer lahko ceno subvencionira le do 50 odstotkov stroškov, ki se nanašajo na amortizacijo infrastrukture za ravnanje z odpadki, kar je glede na celotne stroške zanemarljivo. Ni pa dovoljeno subvencioniranje cene za pokrivanje stroškov izvajanja javne službe in takse.
|
neutral
|
9,003
|
Prvi stalni predsednik EU Herman Van Rompuy si je za svoj drugi obisk v tujino izbral prav Slovenijo. Na svojem torkovem obisku se bo sestal s premierjem Borutom Pahorjem, predvidoma pa bo imel tudi kratek vljudnostni pogovor s predsednikom republike Danilom Türkom. Po prvotnih načrtih naj bi prišel Van Rompuy v Slovenijo na dvostranski obisk v vlogi predsednika belgijske vlade, vendar pa ga je na premierskem stolčku prejšnjo sredo nasledil Yves Leterme, potem ko je bil sam 19. novembra izvoljen za prvega stalnega predsednika Evropskega sveta. Na sporedu predvsem Evropski svet S Pahorjem naj bi se pogovarjala zlasti o prihodnjem delovanju Evropskega sveta, pričakovati je mogoče tudi, da se bosta dotaknila vsebin decembrskega zasedanja Evropskega sveta, prvega po Van Rompuyevem imenovanju. Glavne teme tega zasedanja bodo podnebne spremembe, finančni nadzor in stockholmski program, pa tudi prednostnih področij Slovenije – Zahodnega Balkana in širitve. Po obisku v Ljubljani se bo v Milanu srečal še s predsednikom italijanske vlade Silviom Berlusconijem, zvečer pa se bo udeležil slovesnosti ob uveljavitvi Lizbonske pogodbe v portugalski prestolnici.
|
positive
|
9,004
|
Alpina. Februarja uvedli čakanje na domu. Manj naročil za pomlad. Konec krajšega delovnika. V žirovski družbi Alpina so včeraj končali krajši, 36-urni delovnik, na katerega so prešli marca, delavci pa so doma na kolektivnem dopustu. Največ čevljev za tek Na smučeh. Družba Alpina ima poleg žirovske tovarne še dve v Bosni in Hercegovini, po eno v Romuniji in na Kitajskem ter 127 prodajaln, obrata v Gorenji vasi in na Colu pa so zaprli. Največ, okoli pol milijona parov, prodajo čevljev za tek na smučeh in z njimi ustvarijo 25-odstotni svetovni delež, s smučarskimi čevlji pa le 3-odstotnega. Večino proizvodov, kar 85 odstotkov, izvozijo. Razmerje proizvodnje med športno in modno obutvijo pa je bilo letos 60 : 40. Alpina, d. o. o., bo leto zaključila s 47 milijoni evrov prihodkov, lani jih je bilo za milijon evrov več, in kot je včeraj za Žurnal24 povedal direktor Matjaž Lenassi, bo poslovni rezultat okoli ničle. “Natančno zdaj še ne morem napovedati, saj je pred nami še deset pomembnih dni prodaje. Kljub gospodarski krizi Alpina ni dosti izgubila, uspešni smo bili na področju športne obutve, kjer smo prodali sto tisoč parov več kot lani oziroma skupaj 800 tisoč parov, slabše pa nam je šlo pri modni obutvi, saj smo prodali 170 tisoč parov manj kot lani,” je dejal Lenassi, ki ima v omenjeni družbi manj kot 25-odstotni lastniški delež, točnega deleža pa ni želel povedati. Strah in slabo vzdušje Slabo pa kaže naročilom za pomlad, saj jih je v primerjavi z lanskim letom za 30 odstotkov manj. Zato in zaradi sezonske narave dela bodo predvidoma februarja uvedli tako imenovano čakanje na domu, nanj naj bi po Lenassijevih besedah šlo od 40 do 60 delavcev, okoli 20 delavcev, ki so tik pred upokojitvijo, pa naj bi šlo na čakanje. 550 evrov neto (približno) zaslužijo Alpinini delavci v proizvodnji. “Vzdušje med delavci, ta čas nas je zaposlenih 450, je slabo, saj ne vedo, kako bo z delom prihodnje leto, predvsem tiste, ki bodo šli na čakanje na domu, je strah, da jih ne bi več potrebovali,” je včeraj pojasnil Milan Sovinc, predsednik sindikata (ZSSS) v Alpini. Lenassi pa je o takih pomislekih povedal: “Ni šans, da bi se to zgodilo, da delavci ne bi prišli nazaj na delo.” Odhod šefice kadrovske Kadrovske spremembe pa se obetajo med tistimi z individualnimi pogodbami, takih je v žirovski Alpini 28, saj podjetje zapušča vodja kadrovske službe Nives Šircelj Fortunat, ki je bila, kot je povedal Lenassi, zaposlena po pogodbi za določen čas, neuradno pa naj bi do sprememb prišlo tudi v oddelku prodaje. Božičnice v Alpini ne bo, bodo pa, kot je povedal Sovinc, v četrtek vsi zaposleni prejeli nekakšen poračun v višini okoli 40 evrov.
|
neutral
|
9,005
|
Varnostniki G7. Vsak mesec deset odstotkov plače manj. Novembrska zamuja. Malica in regres v bonih. “V petek varnostniki v podjetju G7 nismo prejeli plač. Smo pa prejeli del regresa in še to v obliki bonov. A kljub temu regres za letni dopust še ni bil izplačan v celoti,” nas je obvestil eden od zaposlenih (ime hranimo v uredništvu) v Skupini G7. Plača naj bi bila danes Inšpektorat za delo Kršitve. Pri delodajalcu G7 družba za varovanje iz Trzina je v letošnjem letu inšpektorat opravil več pregledov, zadnjega septembra. Ugotovljene so bile kršitve delovnopravne zakonodaje tako pri diskriminaciji, delu prek polnega delovnega časa, dnevnim in tedenskim počitkom. Zaradi navedenih kršitev je bil uveden postopek o prekršku ter izdana ureditvena odločba, so sporočili iz inšpektorata. Pred kratkim pa je prijavo prejela tudi mariborska območna enota inšpektorata. “Obravnavana bo v skladu s pristojnostmi v najkrajšem možnem času,” komentirajo na inšpektoratu. V omenjenem podjetju, ki ima na spletni strani zapisano, da so eden od vodilnih ponudnikov celovitih storitev zasebnega varovanja v Sloveniji, so nam potrdili, da plač niso izplačali pravočasno. “Podobno kot večina podjetij v Sloveniji se tudi podjetjem v Skupini G7 ni uspelo povsem izogniti težavam z likvidnostjo, zato bo v decembru prišlo do dvodnevnega zamika izplačila plač, o čemer smo zaposlene že obvestili,” so sporočili iz G7, družbe za varovanje, d. o. o., Trzin. Za regres, ki bi moral biti izplačan do 30. oktobra, pa zagotavljajo, da bo izplačan pred koncem leta. Regres v bonih Alenka Rožman, sekretarka, ki pokriva tudi dejavnost zasebnega varovanja pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, je jasna: “Zasebno varovanje nima sklenjenega in predpisanega posebnega določila, ki bi izplačevanje v bonih dovoljeval. Tako mora biti regres izplačan v denarni obliki.” Težave, ki jih ima naš sogovornik pri takšnem izplačilu, opiše z enim stavkom: “Z boni ne morem plačati položnic.” 60 evrov manj Varnostnik, zaposlen v G7, je še izpostavil, da jim že od marca letos odtegujejo deset odstotkov plače. “Plača varnostnika znaša 470 evrov neto, z vsemi dodatki pa 540 evrov, pri čemer za malico prejmemo bone najboljšega soseda. Poleg tega pa nam že deseti mesec odtegujejo skoraj 60 evrov na mesec, kar se zelo pozna,” razlaga in dodaja, da so jim vračilo obljubili že avgusta, nato pa podaljšali rok na december. Na naša vprašanja, kako dolgo bodo zaposlenim še zmanjševali plače in kdaj predvidevajo poračun, v G7 niso odgovorili, so pa zapisali: “Zaradi gospodarske krize smo bili prisiljeni sprejeti ukrepe za racionalizacijo poslovanja, med katerimi je tudi začasno znižanje plač. Tako smo uspeli ohraniti vsa delovna mesta v družbi.”
|
neutral
|
9,006
|
Celjski sejem. Na strehi dvoran 2.394 solarnih modulov, elektrike za 150 gospodinjstev. “V Sloveniji želimo čim bolj spodbujati obnovljive vire energije, sploh pa smo veseli, ker gre v tem primeru za plod domačega znanja, saj je solarne celice proizvedlo slovensko podjetje Bisol,” je ob simboličnem prerezu traku v družbi Celjski sejem, kjer so namenu predali največjo sončno elektrarno na strehi pri nas, dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Ta je sicer za Celjski sejem že druga, prvo, z močjo 20 kilovatov (kW), so postavili lani. “In ker so bile izkušnje s prvo zelo dobre, smo z drugo pohiteli,” pravi direktor Celjskega sejma Franc Pangerl. Dve tretjini na trg Vrednost investicije znaša 2,1 milijona evrov, povrnila pa naj bi se v od šestih do sedmih letih. Zanjo so dobili poldrugi milijon posojila slovenskega Eko sklada, kjer so letos za gradnjo sončnih elektrarn po besedah direktorja Franca Beravsa odobrili kar polovico vseh kreditov. “Letna proizvodnja elektrike bo zadostovala za od 150 do 160 povprečnih slovenskih gospodinjstev,” poudarja Robert Otorepec, direktor podjetja Sol navitas, ki je zgradilo elektrarno, s katero bodo na leto proizvedli 630 tisoč kW ur električne energije. Štirideset odstotkov je bodo porabili sami, preostalo pa prodali. “Glede na to, da je država uvedla zelo stimulativne sheme, prihodnje leto pričakujem pravi bum novih sončnih elektrarn po Sloveniji,” je še dejal Lahovnik in dodal, da načrtujejo temeljito energetsko prenovo vseh slovenskih bolnišnic, pa tudi domov za varstvo starejših, s čimer bi lažje dosegali kjotske cilje.
|
positive
|
9,007
|
Upor. Župana Hudoklin in Škufca pravita, da pogodbe o sofinanciranju knjižnice Mirana Jarca ne bosta podpisala. Ob podpisu pogodbe o občinskem sofinanciraju Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto je direktorica Claudia Jerina Mestnik napovedala, da naj bi jo v naslednjih dneh podpisala tudi župana Šentjerneja in Žužemberka, a Franc Hudoklin in Franc Škufca pravita, da se to ne bo zgodilo. “Na tak znesek, kot so nam ga ponudili v podpis, ne bomo nikoli pristali. Zavedamo se, da usluge Knjižnice Mirana Jarca potrebujemo in da jih je treba plačati, a ne za kakršnokoli ceno,” je jasen Hudoklin. Šentjernej, ki je do zdaj za matično knjižnico v Novem mestu prispeval po 90 tisoč evrov na leto, naj bi po novem 118 tisoč evrov, Žužemberk pa namesto dozdajšnjih 43 tisoč nekaj čez 90 tisoč evrov. Knjižnica je prerazkošna Sestanek z ministrico Glede zakonodaje. Ob podpisu pogodb je Claudia Jerina Mestnik, direktorica Knjižnice Mirana Jarca, dejala, da ima zagotovilo Stojana Pelka, državnega sekretarja na ministrstvu za kulturo, da bosta pogodbo podpisala tudi župana občin Šentjernej in Žužemberk. “Državnemu sekretarju Pelku, ki me je v petek poklical, sem povedal, da sicer ne bežimo od obveznosti, da pa se želimo sestati z vodstvom ministrstva in jim dokazati, da je zakonodaja na tem področju popolnoma neživljenjska,” je povedal Franc Hudoklin, župan Občine Šentjernej. Očitke, da je v knjižnici Mirana Jarca preveč zaposlenih in da imajo previsoke plače, je Jerina Mestnikova slišala že na občinskih sejah, ko je po osmih dolenjskih občinah predstavljala sofinanciranje v prihodnje. “Dodatnega zaposlovanja pri nas že nekaj let ni, glede na normative pa bi lahko celo rekli, da imamo zaposlenih premalo,” odgovarja. “To, da imajo preveč zaposlenih, in to v visokih plačilnih razredih, sicer ni krivda direktorice, ampak ministrstva za kulturo, ki je to omogočilo,” meni Hudoklin. “Za plače zaposlenih namenjajo preveč denarja, samo letos se je ta delež stroškov povečal za sto odstotkov,” pristavlja Škufca. Tudi krajevni knjižnici Tako v Šentjerneju kot na Dvoru (v Občini Žužemberk) imajo krajevni knjižnici, ki še dodatno bremenita občinski proračun. “Letos smo v novo krajevno knjižnico v Kulturnem centru Primoža Trubarja veliko vložili, tako v gradnjo kot opremo in nakup knjižničnega gradiva. Plačujemo tudi redno zaposlenega in materialne stroške, kar nas stane od 25 do 30 tisoč evrov na leto, zato želimo, da je ta znesek vštet v ceno, ki naj bi jo plačevali matični knjižnici,” pravi Hudoklin. V Žužemberku bi sicer pogodbo podpisali, če bi bila pripravljena tako, da bi se znesek povečeval iz leta v leto, v Šentjerneju pa želijo matično knjižnico plačevati po dejanskih stroških, ki nastajajo z obiskom šentjernejskih občanov in ne po številu prebivalcev.
|
negative
|
9,008
|
Občina Maribor je pred dvema letoma brez javnega razpisa izbrala podjetje, ki bi po Dravi vozilo turiste. Ladja še danes ne pluje, dejanje občine pa je dobilo oznako korupcija. Ker komisija ni bila sestavljena tako, da bi lahko strokovno ocenila ustreznost ponudb, prav tako pa te niso bile posredovane neodvisnemu strokovnjaku, je občina s tem kršila tudi načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, hkrati pa potencialno oškodovala davkoplačevalce, so zapisali v komisiji. Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da je prišlo pri oddaji projekta plutja plovila po reki brez javnega razpisa za koruptivno dejanje. Čeprav komisija, ki jo vodi Drago Kos, ni želela imenovati, za katero občino gre, pa naj bi se poročilo nanašalo na Mestno občino Maribor. Tam sicer ugotovitev komisije še nočejo komentirati. Komisija se je zbrala šele po izboru Protikorupcijska komisija bo zadevo odstopila Policijski upravi Maribor. Kot je komisija zapisala v načelnem mnenju, so na podlagi prijave enega od ponudnikov vzeli pod drobnogled izbiro ponudnika za plovbo po Dravi. Komisija je ugotovila, da je občina projekt oddala brez upoštevanja veljavnih postopkov javnega naročanja, saj je ponudbe zbirala in postopek vodila netransparentno in nejavno. Prav tako komisija ugotavlja, da je občina favorizirala enega od ponudnikov. Okoli 22 metrov dolgo, šest metrov široko, štiri metre visoko in skoraj 40 ton težko plovilo naj bi na Dravi že od leta 2007 upravljala turistična agencija Don Travel. Sprva je prihajalo do težav pri zamujanju rokov s strani proizvajalca, letos pa se je že nekajkrat zapletlo pri prevozu iz zasebne vojvodinske ladjedelnice Utva v Maribor. Občinska komisija, ki je odločala o oddaji projekta, je bila formalno imenovana šele po tem, ko je že izbrala izvajalca projekta. Izbrala ga je le na osnovi ponudb, ki so jih občini sami poslali različni ponudniki, in ni izvedla javnega razpisa za zbiranje ponudb, prav tako ni bilo razpisne dokumentacije. Izbran, ker bi lahko takoj zaplul ... Ker komisija ni bila sestavljena tako, da bi lahko strokovno ocenila ustreznost ponudb, prav tako pa te niso bile posredovane neodvisnemu strokovnjaku, je občina s tem kršila tudi načelo gospodarnosti in učinkovite porabe javnih sredstev, hkrati pa potencialno oškodovala davkoplačevalce, so zapisali v komisiji. Ugotavljajo še, da je oddaja javnega naročila izbranemu ponudniku problematična tudi s strani ponudnika, saj ta kot pravna oseba sploh ne obstaja. Prav tako pa ponudnik niti po dveh letih od prejema naročila še ni začel niti postopka pridobivanja potrebnih dovoljenj in soglasij, čeprav je bil eden ključnih elementov utemeljitve njegovega izbora ta, da naj bi imel zadostne kapacitete in osebje za takojšnji začetek projekta.
|
neutral
|
9,009
|
Lekarna Bitenc. Upravno sodišče je za zdaj pritrdilo Bitenčevim. Upravno sodišče (UpR) je včeraj izdalo začasno odredbo, s katero do dokončne odločitve v upravnem sporu zadržuje uveljavljanje odločbe, s katero je Mestna občina Ljubljana Lekarni Bitenc oziroma koncesionarki Silvi Bitenc Rošer odvzela koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti. "Vzpostavljeno je stanje pred izdajo odločbe in lekarna je od 17. ure naprej spet odprta," je dejal odvetnik Bitenčevih Anton Pregelj. Povedal je, da so o odločbi nemudoma obvestili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in lahko izdajajo zdravila na recept. Pričakuje, da bo upravno sodišče dokončno odločitev sprejelo v pol leta ali letu dni. V odločbi UpR pritrjuje stališču tožnice, torej Silve Bitenc Rošer, da bi nastala nepopravljiva škoda, ker bi šest oseb izgubilo zaposlitev, prekinili pa bi se tudi pogodbi o plačilu zdravil z ZZZS in o najemu poslovnega prostora v nakupovalnem središču v Šiški. Lekarna bi ga morala zapustiti, če predvidene dejavnosti ne bi opravlja. Sodniki so menili še, da javna korist z začasno odredbo ne bo prizadeta, saj bo Bitenc Rošerjeva lahko naprej opravljala lekarniško dejavnost, MOL pa ne bo nič ne izgubila ne pridobila. Na MOL so odločbo že prejeli, v roku treh dni je nanjo možna pritožba. Tilka Klančar, načelnica mestnega oddelka za zdravje, je dejala, da se bodo o tem še odločili. Odločbo pa je komentirala, da je "kot razlog za tako odločitev navedeno zgolj to, da bi v nasprotnem primeru ostalo brez dela šest zaposlenih".
|
neutral
|
9,010
|
Na preiskavo. Ker bolnišnica PTA-aparature nima, paciente vozijo v Ljubljano in Novo Gorico. Je naprava ali je ni? Nejasno. Josip Smodej, vršilec dolžnosti strokovnega direktorja SB Novo mesto, zatrjuje, da pri njih PTA-preiskave ne opravljajo, ker za to nimajo ustrezne rentgenske naprave. Robert Sotler, zastopnik pacientovih pravic, pa pravi, da naj bi jo po njegovih informacijah imeli. V predlogih za splošni dogovor za pogodbeno leto 2009 Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije smo našli predlog SB Novo mesto za nujno širitev progama, ki se nanaša na hibridno tehnologijo PTA. V njem pravijo: “V bolnišnici smo uvedli PTA-preiskavo – hibridno tehnologijo v operacijski dvorani. Preiskavo opravimo ob kakšni drugi žilni operaciji. Pred tem načinom operacije je veljajo, da je pacient po končani hospitalizaciji odšel na PTA-preiskavo v Klinični center Ljubljana.” Paciente novomeške bolnišnice na PTA-preiskavo, s katero ugotavljajo prehodnost arterijskega žilja, vozijo z reševalnim vozilom, in sicer v ljubljanski klinični center ali v Splošno Bolnišnico Nova Gorica, kar naj bi bilo drago, logistično zahtevno in obremenjujoče za paciente. “Pacienta v Novem mestu pripravijo na poseg, potem pa ga odpeljejo v Ljubljano ali Novo Gorico, kjer opravijo preiskavo. Pacienta tam obdržijo še 24 ur na opazovanju, nato pa ga reševalno vozilo odpelje nazaj v Novo mesto,” postopek opiše Robert Sotler, zastopnik pacientovih pravic. Pol evra za kilometer Da paciente na PTA-preiskavo vozijo v Ljubljano in Novo Gorico, nam je potrdila tudi Tatjana Mlakar, direktorica novomeške območne enote zavoda za zdravstveno zavarovanje. Kot dodaja, zavod novomeški bolnišnici ne plačuje posebnega programa za preiskave PTA, ker je ta le del storitve, ki jo sicer financirajo. Kilometer prevoza z reševalnim vozilom na nenujni vožnji stane 50 centov, kar pomeni, da stane en prevoz pacienta v Novo Gorico in nazaj 172 evrov. Pri 150 pacientih na leto bi to zneslo 25.800 evrov. S 1. januarjem 2010 pa se bodo prevozi z reševalnim vozilom po besedah Mlakarjeve še nekoliko podražili. Sotler je prepričan, da bi aparat, katerega cene nam sicer ni uspelo izvedeti, samo s stroški prevozov lahko poplačali že v petih letih. Josip Smodej, vršilec dolžnosti strokovnega direktorja Splošne bolnišnice (SB) Novo mesto, pravi, da nakup tovrstnega aparata sicer načrtujejo, da pa bodo morali zanj zaradi pomanjkanja specialistov na radiološkem oddelku zaposliti zunanjega sodelavca. Zdaj čakajo še dlje Informacije o tem, ali trenutno paciente še prevažajo na omenjeno preiskavo, si sicer nasprotujejo. Smodej pravi, da paciente še vozijo v Novo Gorico in Ljubljano, vir, ki ne želi biti imenovan, pa nam je povedal, da so na leto tako prepeljali 150 pacientov, da pa tega ne počnejo več. Novomeški pacienti zdaj čakajo na vrsto v Ljubljani skupaj z vsemi drugimi, kar je po njegovem zelo znižalo kakovost storitve.
|
neutral
|
9,011
|
Za obvladovanje pojava pandemije gripe v Sloveniji se bodo iz državnih blagovnih rezerv uporabile dodatne količine zdravil. Vlada je danes sklenila, da za obvladovanje pojava pandemije gripe v skladu z že sprejetim načrtom pripravljenosti na pandemijo iz državnih blagovnih rezerv uporabi zdravilo tamiflu v kapsulah in v prašku v skupni vrednosti 332.772 evrov. Iz tega naslova bo uporabila še 2500 enot zdravila relenze v skupni vrednosti 35.000 evrov. Izvedbo tega sklepa bo zagotovil Zavod RS za blagovne rezerve v sodelovanju z ministrstvom za gospodarstvo in ministrstvom za zdravje. V Sloveniji je bilo do 10. decembra potrjenih 1667 primerov okužbe s pandemskim virusom gripe A (H1N1), 13 ljudi s potrjeno pandemsko gripo je umrlo. Do 6. decembra se je cepilo skoraj 82.000 oseb, od tega več kot dva tisoč otrok, mlajših od 10 let. V okviru nacionalnih priprav na pandemijo gripe se na podlagi načrta pripravljenosti na pandemijo in razglasitve šeste faze pandemske pripravljenosti zagotovi učinkovito ukrepanje zdravstva in zmanjšanje vpliva pandemije gripe na obolevnost in umrljivost prebivalstva, je sklenila vlada. Ministrstvo za zdravje je ob povečanju primerov obolevanja za pandemsko gripo in zmanjšanja tekoče zaloge potrebnih zdravil na trgu predlagalo za namen zagotovitve zdravljenja sprostitev v uporabo določene količine zdravila tamiflu in relenze. Nabava nadomestnega protivirusnega zdravila s strani zavoda za blagovne rezerve po mnenju ministrstva ni potrebna, saj obstoječe zaloge protivirusnega zdravila, s katerimi trenutno razpolaga Slovenija, zadostujejo, so še pojasnili v vladi.
|
neutral
|
9,012
|
Nacionalni preiskovalni urad bo delo začel na začetku leta 2010, za direktorja pa naj bi bil po neuradnih podatkih imenovan Robert Črepinko, pišejo v današnjem časniku Večer. Urad naj bi delo začel 1. januarja. Na dosedanje mesto Roberta Črepinka, pomočnika direktorja uprave kriminalistične policije, pa naj bi že imenovali Marjana Finka. To naj bi dokazovalo, da so neuradne informacije po vsej verjetnosti točne, so zapisali v Večeru. Predstavnik policije za odnose z javnostmi za področje kriminalitete Drago Menegalija ni komentiral informacije o imenovanju Črepinka, niti ni pojasnil, zakaj za mesto direktorja ni bil objavljen javni razpis. Dopolnitev zakona o policiji Kot je znano, je vlada novembra za obravnavo v DZ pripravila predlog dopolnitev zakona o policiji. Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je dejala, da z njimi določajo pogoje za delovanje nacionalnega preiskovalnega urada kot samostojnega organa za preiskovanje najtežjih oblik gospodarskega kriminala in korupcije ter drugih resnih oblik kriminalitete.
|
neutral
|
9,013
|
Proračun. Žirovniški svetniki so potrdili proračun, ki omogoča dokončanje velikih investicij in začetek novih. ˝Dokončanje dvorane vključno z zunanjo ureditvijo igrišč in aleje slavnih pri Osnovni šoli Žirovnica v Zabreznici je predvideno do sredine leta 2010, skupna investicija pa je ocenjena na 2,9 milijona evrov,˝ je za Žurnal24 povedal žirovniški župan Leopold Pogačar. Nova večnamenska dvorana in šolska telovadnica pa bo, kot upajo predstavniki občinskega sveta, pripomogla tudi k razvoju športa v občini. Kot pojasnjuje župan, ima občina v prihodnjem letu v načrtu razvojnih programov še gradnjo druge etape pločnika v Žirovnici, na katerem dela so ocenjena na 580 tisoč evrov. Kanalizacijsko in vodovodno ureditev skupaj z javno razsvetljavo bodo postopno izvedli v naslednjih treh letih, investicija pa je vredna okoli 800 tisoč evrov. V načrtih prihodnjih dveh let je tudi ureditev povezovalnih kanalov Studenčice–Vrba–poslovna cona, zbirni center za odpadke in razširitev ceste v Završnico. ˝V luči sprejetega proračuna na leto 2010 gledam zelo optimistično. Za vse predvidene investicije pa imamo tudi širok konsenz občinskega sveta, zato lahko lažje zadihamo, je pa to tudi velika obveza, da bomo vse v razvojnem programu predvidene investicije tudi izpeljali,˝ je dodal Pogačar. Završnica kot rekreacijski center Župan Pogačar pa v prihodnjih letih napoveduje tudi razvoj doline Završnice, kjer občina načrtuje ureditev rekreacijskega centra: ˝Za prihodnje leto predvidevamo ureditev ceste in parkirišča, po sprejemu občinskega prostorskega načrta pa bi v Završnici radi uredili rekreacijski center, ki bo vključeval trimstezo, kurišča, šotorišče in različna igrišča. Te projekte postavljamo nekje v leto 2013, skupna vrednost pa še ni ocenjena.˝
|
positive
|
9,014
|
Elektro Primorska. Z grožnjo s stavko do božičnice. Kopač: “Izplačilo je nespodobno.” "Stavke ne bo, ker smo tik pred zdajci dosegli dogovor z upravo, da nam bo nagrada v celoti izplačana do konca leta," je včeraj povedal Valter Vodopivec, predsednik stavkovnega odbora v Elektru Primorska, ki je v torek za prihodnji teden napovedala splošno stavko. Glavni vzrok je bilo po Vodopivčevih besedah nespoštovanje podjetniške kolektivne pogodbe, ki določa, da zaposlenim, vseh je dobrih 500, pripada nagrada v višini najmanj 70 odstotkov povprečne plače v elektrogospodarstvu. Uprava je s sindikatom dogovor o izplačilu podpisala 22. novembra, nato pa zaradi pritiska direktorata za energetiko na gospodarskem ministrstvu v ponedeljek od njega odstopila. Za razumnejšo pogodbo Janez Kopač, generalni direktor direktorata, je v dopisu upravam elektrodistribucijskih podjetij zapisal, da je izplačilo božičnic v kriznih časih nespodobno. Za Žurnal24 je to podkrepil z dejstvi, da ta podjetja izvajajo monopolno dejavnost, da plače v njih rastejo, delovna mesta so stabilna. "Kljub temu predlagajo bistveno povišanje omrežnine, češ da nimajo denarja za vzdrževanje in gradnjo novih elektrovodov. Mislim, da vlada omrežnine zaenkrat ne bo povišala, saj imajo očitno dovolj rezerv," je komentiral Kopač. Menil je, da je vnema z delitvijo božičnice prava iztočnica za razmislek o odpovedi podjetniških kolektivnih pogodb in za sklenitev novih, bolj razumnih. Opozoril je še, da bi bilo izplačilo nagrad lahko pravno sporno, saj poročila o poslovanju za leto 2009, ki je osnova zanj, še ni. Julijan Fortunat, predsednik uprave Elektra Primorska, včeraj ni želel dajati izjav.
|
neutral
|
9,015
|
Ob dnevu samostojnosti in enotnosti je Zavod 25. junij pozval k posvetu predstavnikov parlamentarnih strank, civilnodružbenih organizacij in strokovne javnosti glede arbitražnega sporazuma. Zavod 25. junij je ob dnevu samostojnosti in enotnosti predsednika države Danila Türka, vlade Boruta Pahorja in parlamenta Pavla Gantarja znova pozval, naj pred nadaljnji uveljavljanjem "škodljivega arbitražnega sporazuma" s Hrvaško organizirajo posvet predstavnikov parlamentarnih strank, civilnodružbenih organizacij in strokovne javnosti. Dan samostojnosti in enotnosti praznujemo ob premajhnem prizadevanju za enotnost ob najpomembnejših vprašanjih. Marjan Podobnik Cilj tovrstnega posveta bi bil po navedbah Zavoda 25. junij poenotenje slovenskih stališč. "Izguba delov slovenskega ozemlja in teritorialnega stika z odprtim morjem, kar nam grozi ob uveljavitvi arbitražnega sporazuma, bi bila po našem prepričanju namreč le prvi korak k postopni izgubi slovenske samostojnosti in neodvisnosti, ki je ob takem odnosu verjetno tudi nismo vredni," je sporočil Marjan Podobnik, direktor Zavoda 25. junij. "V Zavodu 25. junij bomo naredili vse, kar je v naši moči, da ohranimo slovensko ozemlje in morje, obenem pa se sprašujemo, kaj smo Slovenci sploh pripravljeni žrtvovati za ohranitev samostojnosti in ozemeljske celovitosti Slovenije," je še navedel Podobnik.
|
positive
|
9,016
|
Zaradi upada obolevnosti z novo gripo se je bistveno zmanjšalo zanimanje za cepljenje proti virusu H1N1. Zadnji teden se je cepilo le okoli 1.500 ljudi, medtem ko se je začetek meseca v enem tednu cepilo 30 tisoč ljudi. Skupno število cepljenih proti virusu nove gripe je v Sloveniji za zdaj 101 tisoč. Naročili preveč cepiva S podjetjem GlaxoSmithKline (GSK) je slovenska vlada sklenila pogodbo za 800 tisoč odmerkov cepiva. “V času, ko je bila pogodba sklenjena, je veljalo priporočilo, da sta za imunost potrebna dva odmerka,” pravijo na ministrstvu za zdravje (MZ). Vlada je za cepivo namenila 12 milijonov evrov, koliko so za cepivo plačali družbi GSK, pa je, kot pravijo na MZ, tajnost. Pogajanja z GSK O spremembi pogodbe z dobaviteljem (GSK) se še niso pogajali, saj jih skrbi možnost drugega vala pandemske gripe, ki “je po izkušnjah drugih pandemij gripe resnejši od prvega”, pravijo na MZ. Cepivo je možno donirati, o drugih možnostih pa potekajo dogovori v sklopu EU, še pravijo na MZ.
|
neutral
|
9,017
|
V noči na nedeljo so policisti prekinili zabavo v ljubljanskem klubu Inbox in preiskovali obiskovalce. Policisti so prišli v lokal Inbox v noči na nedeljo, točneje ob pol enih zjutraj. Takrat je nastopala newyorška diva Barbara Tucker, policisti pa so prekinili zabavo ravno v trenutku, ko je program vodila Živa Vadnov. Prižgali so luči, ugasnili glasbo, nakar so pričeli popisovati obiskovalce. Po naših virih so popisovali izključno "razcapane" oziroma sumljive ljudi, urejene in VIP obiskovalce pa so pustili pri miru. Polovica policistov je bila specialcev s polno opremo, polovica pa so bili navadni uniformirani. Policisti, ki so lokal preiskovali petnajst minut, so po vsej verjetnosti iskali drogo, nikogar pa niso pretipali, prav tako nikogar odpeljali. Lokal so zapustili petnajst minut do ene ure zjutraj, zabava pa se je nadaljevala. Direktor podjetja ELITE KLUB, ki je lastnik Inboxa, Brane Kostadinov je za zurnal24.si povedal, da je šlo za navadno kontrolo. Policija naj bi izvajala nov način kontrole, tovrsten nadzor pa se je v njihovem lokalu zgodil prvič. Več podrobnosti o samem dogodku ni želel razkriti. Tiskovni predstavnik ljubljanske policije uprave Vinko Stojnšek je povedal, da so ljubljanski policisti izvajali naloge s področja javne varnosti v gostinskih lokalih na območju Ljubljane. V času nadzora so ugotavljali kršitve s področja določil zakona o varstvu javnega reda in miru, o omejevanju porabe alkohola, nadzora nad upoštevanjem predpisov porabe tobačnih izdelkov in nad izvajanjem predpisi "hora legalis" ter zakona o zasebnem varovanju.
|
neutral
|
9,018
|
Sodelujoči v anketi bi med ministri najprej zamenjali Karla Erjavca. Sodelujoči v anketi časnika Finance so bili jasni, 55 odstotkov jih meni, da so v vladi potrebne zamenjave. 19 odstotkov jih je prepričanih, da bi morali najprej zamenjati ministra za okolje in prostor Karla Erjavca, 17 pa da bi moral stolček zapustiti finančni minister France Križanič. Sledita ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in minister za visoko šolstvo Gregor Golobič. Še najmanj pa si anketiranci Financ želijo zamenjati ministra za lokalno samoupravo, ki se je vladni ekipi pridružil zadnji, Henrika Gjerkeša. Na vprašanje, ali podpirajo delo vlade, jih je v tokratni anketi 48 odstotkov odgovorilo negativno, podpornikov vlade je le rahlo manj kot prejšnji mesec – 39 odstotkov. Anketo je za časnik Finance med 9. in 21. decembrom na vzorcu 707 vprašanih opravila družba Episcenter.
|
neutral
|
9,019
|
Izjave. Izbrali smo najboljše, ki smo jih v letu 2009 objavili na ljubljanskih straneh. Izbranim devetim izjavam bi lahko verjetno pridružili še kategorijo vprašljivo. Tako je med drugim Mateja L. Nacevski iz Emonike julija izjavila, da se bodo gradbena dela za Emoniko začela to jesen. Med največkrat slišane bi lahko uvrstili ukradenih 60 milijonov, ki jih župan Zoran Janković ne odpusti vladi Janeza Janše, in odprtje stadiona na Stožicah 30. junija 2010. Konec leta pa je kronala tudi izjava podmladkov pomladnih strank, ki so Jankovića ozmerjali z balkanskim kavbojem. Gradnja in projektiranje "Večinoma so projektirana za bogate samske ljudi." - Jožka Hegler, direktorica Javnega stanovanjskega sklada MOL, v Mladini o stanovanjih na trgu "Prav je, da se vsi ne preselimo v Ljubljano." - Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo, v Obrazih o tem, zakaj se vsak dan vozi iz Velenja – tako z družino prispeva k uravnoteženemu razvoju. "Emonika, denimo, je po besedah vodje projekta z vidika trajanja ena od najslabših investicij v zgodovini Mestne občine Ljubljana." - Andreja Cirman, ekonomska fakulteta, v Dnevniku opozarja, da se je ponudba nepremičnin prepočasi odzvala na povpraševanje. Politika "Ljubeče gostovanje svetnic in svetnikov stranke Zares v županovih svetniških klopeh ne bo trajno." - Metka Tekavčič, mestna svetnica SD, v Delu "Načeloma o zelo pomembnih stvareh odločajo popolnoma nekvalificirani ljudje." - Peter Sušnik, mestni svetnik SDS, v Delu o tem, koliko svetnikov prouči gradivo za seje mestnega sveta. "Kaj, bi ga moral držati za roko?" - Komentar župana Zorana Jankovića na novinarsko vprašanje o domnevnem izogibanju predsedniku vlade Borutu Pahorju Kultura "Drama, ta častitljiva zelena gospa, ne bi dobila prizidka, ampak bi sama postala prizidek megalomanskega prizidka!" - Mitja Rotovnik, direktor Cankarjevega doma, za Žurnal24 o predlagani arhitekturni zasnovi SNG Drama "Ampak zdaj so avtomobili praktično na hrani!" - Uroš Grilc, načelnik oddelka za kulturo MOL, je v Studiu City odgovarjal Damjanu Ovscu, ki meni, da bodo avtomobili zaradi gradnje garažne hiše pod tržnico pod hrano. "Pri nas pa v 21. stoletju: pojdi na mestni avtobus številka 20 in se pelji pet postaj, pa boš prišel do silno čudnih ljudi." - Miha Mazzini, publicist, v Sobotni prilogi o Slovencih in drugih
|
neutral
|
9,020
|
Grobe ocene na Gorenjskem škodo ocenjujejo na okoli tri milijone evrov. Reke se umirjajo, še vedno pa obstaja nevarnost zemeljskih zdrsov. Spet s polno močjo Elektrarne so stale. “Ko je pretok vode več kot 1.400 kubičnih metrov na sekundo, hidroelektrarne ne morejo več delati in jih ustavimo,” je povedal direktor HESS Bogdan Barbič. HE Boštanj in Blanca so v soboto zvečer spet vključili v omrežje in zdaj delata s polno močjo. 20-letne vode. Ob gradnji verige HE na spodnji Savi se načrtuje protipoplavna zaščita za primer 20-letnih voda. Barbič iz izkušenj ugotavlja, da se dvajsetletne vode pri nas pojavljajo vsaki dve leti. V občinah Bohinj, Vipava, Nova Gorica, Tolmin, Krško, Brežice in Osilnica smo se pozanimali, kako poteka odpravljanje posledic po poplavah prejšnji teden ter kakšna je škoda. V vseh občinah podatke še zbirajo, vendar o hujših posledicah ne poročajo. V večini primerov je šlo za zalite kleti, ponekod so zalita polja in posevki, drugje je odneslo dele cest oziroma so se sprožili zemeljski plazovi. Več informacij naj bi na občinah dobili tekom dneva in v prihodnjih dneh. Grobe ocene že imajo na Gorenjskem, kjer naj bi škoda znašala okoli tri milijone evrov. Skoraj polovica škode je nastala v občini Bohinj, ki jo je v soboto obiskal tudi premier Borut Pahor. Gladina jezera je v petek namreč narasla za kar dva metra, zaradi poplav in nanosov pa je bila nekaj časa prekinjena tudi glavna cesta med Bledom in Bohinjem. Komisije danes na delo V prizadetih občinah so že ustanovili občinske komisije, ki zdaj čakajo le še na uredbo Uprave RS za zaščito in reševanje, po kateri lahko tudi uradno začnejo z delom. Uredba bo izdana še danes. Poročila bodo morali končati do 15. januarja, državna komisija pa bo poročila bodisi potrdila bodisi zavrnila. Izdelala bo tudi skupno poročilo, ki bo poslano na vlado. Ta bo morala odločiti, ali se z ocenjeno škodo strinja ali ne in zagotoviti sredstva za njeno povračilo. 2.700 kubičnih metrov na sekundo je bil ob božičnih poplavah pretok Save v Sevnici. Mogoči zemeljski zdrsi Ob tem na Agenciji RS za okolje opozarjajo, da so pretoki rek po državi še vedno veliki, z izjemo severovzhoda države. Od včeraj zvečer upada tudi Sava v spodnjem toku, počasi pa upadata tudi kraški Krka in Ljubljanica. Zaradi razmočenosti in raznolikega terena so v zahodni in osrednji Slovenji še vedno možni tudi plazovi.
|
negative
|
9,021
|
Pomoč. Simbolična predaja podarjenih igrač socialno ogroženim družinam. Zavod za turizem in fakulteta za organizacijske vede sta v akciji Za otroški nasmeh zbrala več kot dva tisoč igrač. Namenila jih bosta otrokom iz socialno ogroženih družin v Kranju, Rdečemu križu (RK) pa jih bosta simbolično predala danes ob 18. uri na Glavnem trgu v Kranju. “V Kranjski hiši imamo decembra ogromno otrok, zato smo razmišljali, kako bi tistim iz ogroženih družin priskočili na pomoč,” je dejala direktorica zavoda za turizem Natalija Polenec. “Čas je idealen,” je spomnila na romantična decembrska pričakovanja. Število in kakovost sta jo presenetili. “Dobili smo tudi kup novih igrač z etiketami, tako da so bili ljudje res radodarni,” je končala. Na pet tednov Prosilci dobijo prehrambne pakete vsakih pet tednov, v času pred krizo je bila po ocenah Kranjske enote Rdečega križa potreba največ petkrat na leto. Podobno ugotavlja tudi Milka Miklavčič z RK. Igrač v skladiščih bo letos dovolj, saj so jih ločeno zbrali tudi učenci osnovnih šol, ob tem pa tudi precej šolskih potrebščin ter tono in pol hrane, ki jo bodo razdelili takoj po novem letu. Vsak mesec novi prosilci Miklavčičeva ocenjuje, da se po pomoč na RK vsak mesec obrne do deset novih prosilcev. “Največ je prošenj za plačilo položnic,” pravi in opozarja, da denarja primanjkuje. Precej bolje je s prehrambnimi paketi. “S hrano smo zdaj dobro založeni. Prehrambne pakete delimo na vsakih pet tednov,” dodaja. V novem letu upa, da bodo donatorji tako radodarni kot letos.
|
positive
|
9,022
|
Od 2,01 milijona prebivalcev Slovenije jih je bilo konec leta 2007 v tujini rojenih 11,2 odstotka. Med slovenskim prebivalstvom je bilo delovno aktivnih 58,2 odstotka, vendar pa delež delovno sposobnih ljudi že od leta 2003 upada, ugotavljajo na državnem statističnem uradu. Upad je predvsem posledica staranja in manjše rodnosti, preprečiti pa ga ni moglo niti priseljevanje. Med delovno sposobnimi, ki so se rodili v tujini, je bilo največ delovno aktivnih med tistimi osebami, ki so se rodile v BiH, sledijo rojene v Srbiji, na Hrvaškem in v članicah EU. Visok delež tistih, ki so rojeni v BiH, ni presenetljiv, saj je država prav Bošnjakom izdala več kot polovico dovoljenj za prvo prebivanje v Sloveniji (13.317). Konjunktura spodbudila priseljevanje Med delovno aktivnim prebivalstvom je bilo tako konec leta 2007 13,5 odstotka oseb, ki so bile rojene v tujini. Njihovo število je naraščalo po letu 2004 nekje do konca leta 2008, kar je bila predvsem posledica velike gospodarske rasti in potreb slovenskih podjetij po delovni sili. Največ, med njimi prevladujejo moški, 36,7 odstotka, jih je bilo zaposlenih v gradbeništvu, medtem ko je slaba tretjina žensk opravljala predvsem preprosta dela ter dela v trgovini in storitvah. Delo in družina na prvem mestu Leta 2008 se je v Slovenijo priselilo dobrih 30 tisoč prebivalcev, pri čemer sta dve tretjini k nam prišli z namenom, da bi se zaposlili, petina pa jih je prišla k svoji družini. Desetin jih je prišla opravljat sezonska dela. Sicer pa za dovoljenje za prvo prebivanje v Sloveniji zaprosi največ državljanov BiH, Srbije, Makedonije, Kosova in Hrvaške. Iz drugih držav k nam prihajajo v malce večjem številu še državljani Ukrajine, Kitajske, Rusije in Moldavije. Iz območja EU pa je Slovenija najbolj privlačna za Bolgare, Slovake, Romune, Italijane in Nemce. Kriza že redči število Zaradi krize se je zmanjšalo tudi povpraševanje po delovni sili, še dodatno pa so dotok tujcev omejili tudi vladni ukrepi. V prvih devetih mesecih je bilo tako izdanih za 27,6 odstotka manj delovnih dovoljenj kot pred letom dni.
|
neutral
|
9,023
|
Minister Aleš Zalar je tožilce včeraj obvestil o napakah. Vodja ljubljanskih tožilcev Tamara Gregorčič mora do ponedeljka pravosodnemu ministru Alešu Zalarju pojasniti, kako bo tožilstvo odpravilo nepravilnosti, ki naj bi jih nadzorna pravosodna skupina ugotovila med trimesečnim izrednim nadzorom nad poslovanjem tožilstva. Iz poročila, ki je s pravosodnega ministrstva včeraj prispelo tudi na vrhovno državno tožilstvo Barbare Brezigar, po naših neuradnih informacijah, domnevno ni jasno razvidno, ali je državnotožilska uprava na ljubljanskem tožilstvu pri uvedbi kazenskega pregona finskega novinarja Magnusa Berglunda sploh zagrešila nepravilnosti. V to je namreč konec septembra posumil minister Zalar in uvedel nadzor. "O ugotovitvah nepravilnosti ministrstvo podalo izjavo potem, ko prejme odgovor Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani," z ministrstva odgovarjajo, ali so ljubljanski tožilci kakršnekoli nepravilnosti zagrešili v primerih, o katerih so odločali od začetka leta 2008 do 2. septembra letos. Nadzorna skupina je namreč preverjala tožilske odločitve, sprejete prav v omenjenem obdobju. Neuradno naj bi se med nadzorom sicer zamenjali člani nadzorne skupine, ki naj bi spise na tožilstvo prihajali pregledovati komajda enkrat na mesec in se osredotočali na nepomembne spise, pravi naš vir blizu ministrstva.
|
neutral
|
9,024
|
Krajani naveličani zavlačevanja zaprtja asfaltne baze. Civilna iniciativa na Podrebri v Naklem resno razmišlja o javnem protestu, če do spomladi ne bo dobila jasnih zagotovil o zaprtju asfaltne baze v Naklem. Obljube o selitvi se kot jara kača vlečejo že leta, krajane pa skrbijo vplivi na okolje, saj naj bi pregled inšpekcije za okolje odkril določene nepravilnosti. "Prepričani smo, da je baza že izrabljena, pa tudi sicer bi morala biti po obljubah že zaprta, pa še kar deluje," pravi član civilne iniciative in neposredni sosed baze Žiga Konjar. "Zahtevamo, da nam jasno predstavijo datum, kdaj bodo odšli. Če ga ne bodo postavili oni, ga bomo sami," napoveduje. Občina našla poročilo Zahtevamo naj jasno določijo datum, kdaj bodo odšli. Če ga ne bodo oni, ga bomo sami. Žiga Konjar Konjar do včeraj rezultatov inšpekcije ni uspel pridobiti. Pri Cestnem podjetju Kranj (CPK) naj bi ves čas vztrajali, da so poročilo predali nakelski občinski upravi, tam pa naj bi Konjarju odgovorili, da ga nimajo. Župan Ivan Štular je v ponedeljek za Žurnalu24 zatrdil, da so poročilo našli, da pa ga ni prišel še nihče pogledat. "Zanimajo nas hrup, smrad, prah in drugi izpusti rakotvornih snovi," nekoliko začuden nad razpletom včeraj pove Konjar. Kaj je odkrila inšpekcija Inšpekcija za okolje je odkrila nepravilnosti v zvezi z emisijami hrupa v okolju in emisijami snovi v zrak. Rok za izvedbo meritev hrupa se danes izteka, CPK pa mora do konca prihodnjega leta urediti odsesavanje razpršenih emisij iz asfaltnih zmesi. Kdaj bo asfaltna baza v Naklem prenehala delovati, župan Štular v ponedeljek ni želel napovedati. Spomnil je, da ima CPK vsa potrebna dovoljenja za obratovanje in da je selitev odvisna od težko pričakovanega pozitivnega sklepa ministrstva za okolje glede občinskih prostorskih načrtov.
|
neutral
|
9,025
|
Izjava. Razkritje podatkov o tretjih osebah je sporno, je prepričana Nataša Pirc Musar. Vsi zaposleni v Zavarovalnici Maribor so morali podpisati izjavo o izogibanju konfliktu interesov. Zaposlenemu v zavarovalnici, ki nas je nanjo opozoril, se zdi izjava protizakonita. Treba je popraviti zakon Neurejeno. Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pravi, da razume legitimen interes podjetja, vendar pa zakonske podlage za dajanje podatkov o tretjih osebah ni, temelj je lahko le osebna privolitev. "To bi moral urediti zakon o gospodarskih družbah ali zakon o zavarovalništvu," opozarja. Dodaja, da mora v vsaki zbirki osebnih podatkov za vsak podatek, ki je v njej, obstajati osebna privolitev posameznika. Podpiši ali pojdi Zaposleni so se morali zavezati, da bodo delodajalcu nemudoma pisno razkrili vse okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na opravljanje njihovih službenih dolžnosti, med drugim vse družinske povezave, vključno s partnerji, tudi istospolnimi, in sorodniki do drugega kolena, s katerimi posluje njihov delodajalec Zavarovalnica Maribor. Če je ne bi podpisali, bi brez odpovednega roka izgubili službo. V sporu tudi čistilke? "To, da je izjava namenjena vsem zaposlenim ne glede na njihova pooblastila, postavlja pod vprašaj načelo sorazmernosti. Vsi namreč ne opravljajo nalog, pri katerih bi lahko prišlo do konflikta interesov," je prepričana informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. "Da bi zaposleni lahko izpolnjeval tako zavezo, bi moral vedeti za vse poslovne povezave svojega delodajalca," dodaja. Poleg tega podpisa ne smejo odkloniti, saj bi sicer ostali brez službe. S podpisom izjave pa dajejo soglasje še za razkrivanje podatkov o tretjih osebah (denimo sorodnikih). Skladno z zakonodajo lahko vsak soglaša le z obdelavo lastnih podatkov, argumente proti izjavi niza informacijska pooblaščenka. Le za konkretne primere V Zavarovalnici Maribor odgovarjajo, da so morali zagotoviti, da zaposleni ne bodo pristranski. Pravijo, da od zaposlenih pričakujejo le, da v posameznem konkretnem primeru (sklenitvi pogodbe ali izplačilu škode in podobno) pisno razkrijejo svoje morebitne povezave s stranko. "Vsekakor pa ne zahtevamo, da nam sporočijo kakršnekoli osebne podatke o sorodnikih," zagotavljajo v Zavarovalnici Maribor.
|
neutral
|
9,026
|
Ministrstvo za obrambo je vladi oddalo predlog za upravljavca vladnega letala falcon, po naših informacijah je to družba Gio Poslovne aviacije. Na poziv ministrstva za obrambo so po neuspešnem razpisu ponudbe poslale družbe Adria Airways, Gio Poslovne aviacije in Linxair. Adria je svojo ponudbo umaknila, in sicer zaradi nezmožnosti hangariranja letala ter previsokih stroškov zagotavljanja nadomestnega letala. Podjetje, ki bo letalo uporabljalo, ga bo tržilo po lastni ceni, s tem pa se bo del sredstev vrnil v državni proračun. Gre za neuradne informacije, ki jih v Giu pred sklepom vlade še niso želeli komentirati. Po sklepu vlade pa naj bi pretekel še kakšen mesec, da se uredi dokumentacija z prvi let s falconom. Predlog bo na vladi prihodnji teden, saj je državni sekretar na obrambnem ministrstvu Uroš Krek ta teden na službenem potovanju v tujini. Delovna skupina pod vodstvom Kreka, ki bo vladi o predlogu tudi poročal, se bo sestala v petek. Obravnavala je vse tri prispele ponudbe za operativno upravljanje falcona in pripravila poročilo za vlado, v katerem je že zapisan tudi predlog ministrstva.
|
neutral
|
9,027
|
Poslanke in poslanci so z 51 glasovi za in nobenim proti podprli predlog za razširitev dnevnega reda januarske redne seje s predlogom za razrešitev ministra za okolje Karla Erjavca. Slednje pomeni, da bo DZ o Erjavčevi razrešitvi odločal v torek, čemur bo sicer namenjenih pet ur in pol razprave. Predlog za razrešitev Erjavca z mesta ministra je v državni zbor vložil predsednik vlade Borut Pahor. Kdo bo naslednik Erjavca? Več v povezavi. Kot razlog je navedel oceno, da so dejanski učinki sprejetih ukrepov okoljskega ministrstva na področju zbiranja in ravnanja z zbranimi komunalnimi odpadki nezadostni, "zlasti ker gre za področje, ki ima neposreden vpliv na zdravje državljanov Slovenije". K takšnemu ravnanju je Pahorja 4. januarja pozvalo računsko sodišče, svoj poziv pa utemeljilo z nezadovoljivo izvedenimi ukrepi okoljskega ministrstva, ki naj ne bi odpravilo nesmotrnosti, na katere ga je opozorilo v revizijskem poročilu. Miklavčičev predlog spet pred koalicijo Predstavniki koalicijskih strank pa bodo danes nadaljevali tudi usklajevanje svojih stališč glede osnutka zakona o zdravstveni dejavnosti. Znotraj vlade obstaja glede osnutka zakona precej nesoglasij in niti znotraj strank niso soglasni o tem, kako naj bodo urejena vprašanja, kot na primer stopnja omejevanja dela zdravnikov izven matičnih zavodov. Nazadnje so se v koaliciji ustavili pri obsegu delovnega časa, prehajanju iz javnega v zasebno in pri nadzoru. Danes popoldne pa se bo glede osnutka zakona z zdravniki sestal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen. Sicer pa se je o zakonu že pogovarjal tudi z opozicijo, in sicer z SDS in SLS, kjer so prav tako podali nekatere pripombe, tudi te bodo po ministrovih besedah upoštevali.
|
neutral
|
9,028
|
Zasežena droga. Hranijo jo v bunkerjih v Gotenici. Razlika v embalaži 18 kilogramov, razlika med količino zasežene droge na Obrežju in obtožnico, naj bi bila v embalaži. Da bi kriminalisti kakšen gram spravili v žep, na policiji kategorično zanikajo. Ko je droga popisana in zapečatena, je nemogoče karkoli vzeti, navaja tudi naš vir. “Cariniki so na mejnem prehodu Obrežje 16. aprila lani bosanskemu državljanu zasegli 128 kilogramov marihuane bruto mase,” potrdi naše podatke Sabina Langus Boc s carinske uprave. Zaseženo drogo in tovorno vozilo so nato prevzeli kriminalisti. A bosanskemu državljanu, šlo je za Milenka Samardžića, ki so ga zaradi pomanjkanja dokazov oprostili, je obtožnica očitala le 110 kilogramov konoplje, kar so nam na krškem tožilstvu potrdili. Droge končajo v Gotenici Zasežena mamila se do uničenja hranijo v bunkerjih v Gotenici, pravijo naši viri blizu policije. Še več, bunkerji zaradi preobilice zaseženih mamil baje pokajo po šivih. A zaradi varnostnih razlogov natančnega kraja in načina uničenja na policiji ne izdajo. “Za hrambo zaseženih drog je pristojno ministrstvo za notranje zadeve, uničevanje pa poteka na način, kot ga določa uredba o ravnanju z zaseženimi drogami, in v objektu, ki ima za to dejavnost predvideno koncesijo,” odgovarja Drago Menegalija z generalne policijske uprave. “Uničenje se opravi v podjetju, ki poseduje dovoljenje pristojnih organov za sežig nevarnih snovi,” dodaja. V Sloveniji je več takšnih podjetij, po navadi pa se droge uničujejo dvakrat do trikrat na leto. Za nadzor nad uničenjem je pristojna komisija za zasežene predmete, v kateri so predstavniki posameznih sodišč, tožilstva in policije, povedo na ministrstvu za pravosodje.
|
negative
|
9,029
|
Maturantski izlet. Dijaki bi šli z agencijo Jupiter, šola jih pošilja s Palmo. Kranj. "Profesor je pol ure govoril o agenciji Palma in le nekaj minut o Jupitru, pa še popljuval jih je. V bistvu smo bili prisiljeni izbrati Palmo," zaplete okrog izbire agencije, ki bi Kranjske maturante popeljala na maturantski izlet, v grobem strne eden od dijakov tretjega letnika Gimnazije Kranj. Izlet kot izbirni Dijaki. Če ne odidejo na maturantski izlet, ki sicer ni obvezen, z agencijo, ki jo izbere šola, se jim te ure ne priznajo v sklopu obveznih izbirnih vsebin. Brez dovoljenja "Za četrtošolce je predpisanih 30 ur obveznih izbirnih vsebin, šola pa določi, kako jih lahko dijaki opravijo, saj maturantska ekskurzija ni obvezna. Agencija pa ni določena. Če bi Jupiter konkuriral za izvedbo našega programa in bil pri tem najugodnejši, ne vidim razloga, zakaj je ne bi izbrali. Tako pa njihovi predstavniki hodijo po šoli brez mojega dovoljenja, česar jim zakon ne dovoljuje, in organizirajo sestanke za dijake, ne da bi šolo o tem obvestili," svoje stališče pojasnjuje France Rozman, ravnatelj Gimnazije Kranj. "Ne morejo kar priti in zbirati podatkov o dijakih, ki so še mladoletni," je nad ravnanjem Jupitrovih predstavnikov ogorčena tudi Damjana Furlan, vršilka dolžnosti ravnateljice ekonomsko-trgovske šole ESIC, ki je na oglasno desko šole obesila tudi obvestilo, da "izleti, ki jih ponuja Jupiter, niso del interesnih dejavnosti, ki jih organizira šola". "Nekatere šole v Kranju nam sploh niso dale možnosti, da bi se predstavili," odgovarja Jaka Jug iz agencije Jupiter, ki je znana ravno po tem, da organizira izlete za mlade. "Zato smo prisiljeni predstavitve organizirati zunaj šole," dodaja. Kot pravi, je ogorčen tudi zato, ker od šol ni dobil natančnih navodil, kaj bi želeli, da si dijaki ogledajo, zato je program že večkrat spreminjal.
|
negative
|
9,030
|
Ljubljanski mošnjiček. Za dober odstotek manj sredstev za zdravstvo in socialo. Ljubljana. Mestni svetniki so v dobri uri s 25 glasovi za in 14 proti sprejeli 353,7 milijona evrov težak proračun za letošnje leto. Pri tem niso podprli nobenega od amandmajev opozicijskih mestnih svetnikov, zaradi številnih in pozno predstavljenih županovih amandmajev pa je protestirala svetniška skupina SD. Izposoja bo Kolesa. Mestni svet je sprejel predlog akta za podelitev koncesije za vzpostavitev javnega sistema izposoje koles. Občina bo koncesijo podelila za 15 let, saj niso podprli dopolnila Franca Slaka (NSi), da bi jo podeljevali za pet let z možnostjo podaljšanja. Pripombe z vseh strani Delež sredstev za socialo in zdravstvo se je glede na lansko leto znižal s 5,6 na 4,5 odstotka. “Tako nizkega deleža sredstev za ti področji Ljubljana ni imela v zadnjih desetih letih, če ne morda celo v vsej zgodovini,” je povedala Danica Simšič (SD). Metko Tekavčič, prav tako SD, je zmotilo, da so županove amandmaje na 21 straneh dobili na mizo tik pred sejo, zato o njih ni glasovala, prav tako pa svetniška skupina ni podprla proračuna. V LDS so proračun podprli, a upajo, da bodo mogoče v prihodnjih rebalansih kaj spremenili. V svetniški skupini SDS obžalujejo premalo usklajevanja pri proračunu v volilnem letu. Član svetniške skupine Gregor Gomišček je župana in njegovo listo opozoril, da bi bili lahko bolj konstruktivni “za ta proračun, ki bo trajal štiri ali pet mesecev”. Župan Zoran Janković jim je odgovoril, da proračun delajo za Ljubljano in ne za volitve. Po njegovem mnenju je nekorektno govoriti o odstotkih, ker se proračun povečuje, zato so absolutni zneski za zdravstvo in socialo celo višji.
|
neutral
|
9,031
|
Goljufija. Prijeli 50-letnega Italijana, ki je z ukradenimi karticami v igralnem salonu dvignil 14.500 evrov. Nova Gorica. Policisti so bili v petek obveščeni, da je 50-letni Italijan s ponarejeno osebno izkaznico vstopil v novogoriško igralnico, kjer je nato z različnimi bančnimi karticami dvignil 14.500 evrov gotovine. Novogoriški policisti so s sodelovanjem italijanskih kolegov ugotovili, da je osumljenec uporabil osebni dokument in bančni kartici, ki sta bili ukradeni istega dne v Italiji. Goljuf je na ukradeno izkaznico namestil svojo fotografijo. Prek videonadzornega centra je bilo ugotovljeno, da je na enak način dvigoval gotovino v še dveh novogoriških igralnicah novembra lani. Policisti so osumljenega v petek prijeli, novogoriški sodnik pa je zanj odredil pripor. Seznam nezaželenih Kot je sicer povedal Bojan Umer iz igralnice Karnevale na Škofijah, imajo igralnice po Sloveniji seznam okoli 300 ljudi, ki jim je vstop v igralne salone iz različnih razlogov prepovedan (zadolženost, nenadzirana poraba denarja, neprimerno obnašanje). Seznam nastane na podlagi podatkov, ki jih igralnice pošljejo uradu za nadzor nad prirejanjem iger na srečo.
|
negative
|
9,032
|
Preiskujejo uničenje poslovne listine. Direktor Gregor Pivec tega ne ve. V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor poteka kriminalistična preiskava, so nam potrdili na Policijski upravi (PU) Maribor, a Gregor Pivec, direktor UKC Maribor, preiskavo zanika. Miklavčič zadovoljen Presežek. Neuradno smo izvedeli, da je s Pivčevim vodenjem mariborskega kliničnega centra zelo zadovoljen minister za zdravje Borut Miklavčič, predvsem zato, ker bo UKC Maribor lansko poslovno leto zaključil s presežkom. Policija potrdila, Pivec ne Neuradno smo izvedeli, da mariborski kriminalisti v bolnišnici preiskujejo kaznivo dejanje preprečevanja dokazovanja. Preiskava naj bi potekala zoper nekoga v UKC Maribor zaradi vložene zasebne tožbe. Tožniku naj namreč ne bi želeli izročiti zahtevanih dokumentov oziroma naj bi v mariborski bolnišnici uničili uradne listine, ki jih tožnik potrebuje za uveljavljanje in dokazovanje svojih pravic. “Zbiranje obvestil v navedeni zadevi še poteka. Policija bo javnost obvestila po končani preiskavi,” je pojasnil Bartolo Lampret, tiskovni predstavnik PU Maribor. Pivec pa nam je nedavno odgovoril: “V UKC Maribor kriminalistična preiskava ne poteka.” Seja sveta zavoda je predvidena februarja, a o kazenski preiskavi prav tako ničesar ne ve Marjetica Mahne, predsednica sveta zavoda UKC Maribor. Ovadbi zavrženi Nam je pa Pivec odgovoril, da je potekala kriminalistična preiskava v UKC Maribor v zvezi z gradnjo in ureditvijo parkirišč leta 2007. Državna tožilka je še istega leta zavrgla kazensko ovadbo Državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Enako je lani državna tožilka zavrgla kazensko ovadbo zoper odgovornega v UKC Maribor zaradi kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic.
|
neutral
|
9,033
|
Koalicijski poslanci v DZ so v skladu z napovedmi zavrnili SDS-ovo novelo zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti. Poslanci so novelo zakona, s katero naj bi odpravili neustavnost zakona na področju dedovanja, zavrnili z 42 glasovi proti 26. Koalicija je vztrajala, da bo področje istospolnih partnerstev celovito urejeno v novem družinskem zakoniku. Uredili bi neustavnost Poslanci SDS so novelo zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti v parlamentarno proceduro vložili že drugič, potem ko ga je državni zbor na decembrski seji enkrat že zavrnil. 22. člen zakona je namreč v neskladju z ustavo, kar je ugotovilo tudi ustavno sodišče. Člen določa ureditev pravnega položaja istospolnih partnerskih skupnosti na področju dedovanja. Kot je v imenu predlagateljev pojasnil France Cukjati, so v tokratni predlog vgradili tudi pripombe zakonodajno-pravne službe. Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Anja Kopač Mrak je v razpravi pojasnila, da vlada tudi drugega predloga SDS ne podpira. Celovito reformo družinskega prava namreč namerava urediti v družinskem zakoniku, medtem ko bi se s predlogom SDS pravni položaj istospolnih skupnosti uredil parcialno, ne pa celovito, kot to namerava vlada. Državna sekretarka je še opozorila, da razlikovanje istospolne skupnosti in zakonske zveze temelji na spolni usmerjenosti kot osebni okoliščini, kar pa je z vidika ustavnosti nedopustno. Poleg tega pa predlog poslanske skupine SDS po njenih besedah ne bi odpravil neustavnosti in bi povzročil notranjo nekonsistentnost zakona. Opozicija prepričevala neuspešno Robert Hrovat (SDS) je poudaril, da ima redkokatera država področje istospolnih partnerskih skupnosti urejeno v družinskem zakoniku, pač pa v posebnih zakonih, kar podpirajo tudi sami. V SLS pa so povedali, da predlog sledi odločbi ustavnega sodišča in da se skupnosti razlikujeta predvsem po skrbi za otroke, zato to vprašanje ne sodi v družinski zakonik. Ker to ni družina, to poglavje ne sodi v družinski zakonik, pa so pritegnili tudi v SNS. Predlog največje opozicijske stranke so sicer podprli tudi v SNS.
|
neutral
|
9,034
|
Kandidat. Šorlija naj bi podpirala večina. “Sodni svet se bo o primernosti kandidata Marka Šorlija za predsednika vrhovnega sodišča odločal na seji 4. marca,” pojasnjujejo na sodnem svetu. Šorli za prvega sodnika Trenutni podpredsednik Šorli velja za umirjenega, tradicionalno naravnanega sodnika, zato tudi ni podpiral sodniške stavke, je neuradno slišati iz sodniških krogov. Primernost. Neodgovorno in škodljivo za ugled sodstva bi bilo, če podpore ne bi bil deležen že drugi kandidat za predsednika vrhovnega sodišča. Zato je Šorli naravna izbira sodniških kolegov, za katere je jasno, da ga bodo podprli, pravijo naši viri. O kandidatu za naslednika Franca Testena se bodo člani sveta torej izrekli že po izteku mandata aktualnega predsednika konec februarja. “Mnenje h kandidaturi morajo najprej podati člani vrhovnega sodišča na občni seji in nato še sodni svet. Šele po prejetju obeh mnenj bo minister odločal, ali kandidata predlaga v imenovanje državnemu zboru,” pravijo na Zalarjevem ministrstvu. Začasni predsednik “Dokler poslanci dokončno ne zapečatijo imena novega predsednika, bo vrhovno sodišče verjetno vodil začasni predsednik. Predsednik Testen pa je že napovedal, da to ne bo on,” pravijo naši viri blizu sodstvu. “Na eni od prihodnjih občnih sej vrhovnega sodišča bo imenovan začasni predsednik, ki lahko to funkcijo opravlja do pol leta,” pojasnjujejo z vrhovnega sodišča.
|
neutral
|
9,035
|
Vlada bo ustvarila konkurenčno gospodarstvo, tudi na račun sindikatov, je premier Pahor obljubil gospodarstvenikom. "Tako kot sem dal besedo sindikatom, da bomo izven paketa sprejeli zakon o minimalni plači, ne glede na to, da so imeli delodajalci pripombe, sem danes dal besedo, da bomo šli v smer dvigovanja kazalcev konkurenčnosti, tudi če bodo sindikati temu nasprotovali," je premier Borut Pahor dejal po srečanju s predstavniki delodajalcev. Delodajalci so ga opozorili na nujnost sprememb delovne zakonodaje in drugih ukrepov za večjo konkurenčnost ter na slabše pogoje domačih bank glede na tuje. Jutri zakon o minimalni plači Sestanek je bil sklican v luči priprav vlade na dokončen sprejem izhodne strategije, je dejal premier in potrdil, da bo vlada v četrtek sprejela program stabilnosti ter predloga zakona o minimalni plači in sprememb zakona o dohodnini. Pahor je tokrat stopil na delodajalsko stran. (Foto: Dejan Mijovič) S tem bo vlada "tudi formalno začela implementirati ukrepe izhodne strategije, ki bo v celoti sprejeta do začetka prihodnjega meseca in jo bo vlada poslala v državni zbor", je dodal premier. Banke morijo podjetnike Delodajalci so Pahorja opozorili med drugim na nujnost sprememb delovne zakonodaje za uveljavljanje politike varne prožnosti, na problem likvidnosti gospodarstva in nujnost sprejetja tudi drugih ukrepov za povečanje konkurenčnosti podjetij. Gospodarstveniki so še posebej nezadovoljni z likvidnostjo slovenskih bank, saj so po njihovem nekonkurenčne tujim bankam glede pogojev za pridobitev posojil in obrestnih mer.
|
neutral
|
9,036
|
Minister za delo Ivan Svetlik in predstavniki Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so se na sestanku dogovorili za nadaljevanje dialoga. Svetlik je ob tem izrazil zadovoljstvo, da so prebili mesec dni trajajočo blokado. Študentje so namreč potrebovali precej časa, da so pripravili izhodišča glede zakona o malem delu. Tokrat pa so pripravili celovit dokument, je dejal Svetlik. Sedaj sledi pregled dokumentacije, nato pa se bodo v okviru delovnih skupin nadaljevale priprave zakonov o trgu dela, o malem delu in o štipendiranju. Po besedah predsednice ŠOS-a Katje Šobe se bodo najprej pogovarjali o dokumentu študentov o celoviti ureditvi študentskega položaja v Sloveniji."Tako bomo najprej predelali naš dokument in celotno problematiko študentov v Sloveniji, potem pa bomo videli, kje se bomo našli," je dejala. Študentje bodo po njenih besedah sodelovali tudi pri pripravi zakonov o štipendiranju in o zaposlovanju. Svetlik je ob tem napovedal tudi, da bodo upoštevali tudi predloge študentov. Bo besedah Šobove so premieru predstavili tudi vsa področja, za katera namenjajo svoja sredstva. Minister pa je poudaril, da ministrstvo ne želi študentom jemati sredstev, ki jih tudi sami zaslužijo. Želijo pa, da bi šlo več denarja v programske namene.
|
neutral
|
9,037
|
Predsednika opozicijskih SDS Janez Janša in SLS Radovan Žerjav bosta jutri vložila predlog obtožbe predsednika republike Danila Türka pred ustavnim sodiščem. Obtožbo je Janša napovedal že pred časom, povod pa je Türkovo odlikovanje Tomaža Ertla. Janša mu očita kršitev drugega poglavja ustave. Na uradu predsednika republike so za Žurnal24 dejali, da vložitve ustavne obtožbe še ne bodo komentirali, saj je predsednik Türk trenutno na gospodarskem forumu v Davosu. Predlog za ustavno obtožbo zoper Türka je drugi takšen predlog v zgodovini samostojne Slovenije. Že leta 1998 je takratna SDS vložila tak predlog v parlamentarno proceduro zoper tedanjega predsednika vlade Janeza Drnovška. Ustavno presojo bi morala podpreti večina poslancev, predsednik republike Türk pa bi se moral pred njimi zagovarjati pisno ali ustno. Nato bi o upravičenosti obtožbe odločali ustavni sodniki, ki lahko predsednika oprostijo ali pa presodijo, da je obtožba utemeljena. V skrajnem primeru lahko z dvotretjinsko večino odločijo o odvzemu funkcije predsedniku republike. "No, to nam bo zanesljivo pomagalo iz krize v Sloveniji. To je še en ukrep, ki pomaga v vrsti paketov ukrepov za izhod Slovenije iz situacije, v kateri se nahajamo," se je na napoved ustavne obtožbe v oddaji Radia Slovenija Studio ob 17-ih odzval vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič. Dodal je, da bodo zadevo podrobneje komentirali, ko bo vložitev tudi uradna. Cvetka Zalokar Oražem (Zares) pa je dejala, da še vedno dvomi v pravno podlago za takšno ustavno obtožbo. "Mislim, da še noben resen pravnik doslej ni potrdil, da je to sploh moč napisati," je poudarila. Vodja poslancev DeSUS Joško Godec je dejal, da je vložitev obtožbe neodtujljiva pravica. "Mislim, da ima pravico te presoje verjetno le pravna država," je poudaril. Zmago Jelinčič (SNS) pa je dejal, da ne ve, zakaj bi se razburjali zdaj, če se niso takrat, ko je nekdanji predsednik republike Janez Drnovšek "podelil najvišje državno odlikovanje belogardistu, ki je hodil na gestapovski kurz za propagandiste v drugi svetovni vojni". Vodja poslancev LDS Borut Sajovic pa je prepričan, da predsednik Türk uživa ugled in spoštovanje državljank in državljanov. "Priznanje je podelil za prispevek k osamosvojitvi, kar je dragoceno in pomembno, ne pa za življenjsko delo," je še dejal za Radio Slovenija. Sporno odlikovanje Türk je 30. novembra lani poleg Tomaža Časa in Leopolda Jesenka s srebrnim redom za zasluge odlikoval tudi Ertla, ki je v času priprav na preprečitev t. i. mitinga resnice leta 1989 vodil republiški sekretariat za notranje zadeve in akcijo Sever.
|
neutral
|
9,038
|
Za sofinanciranje političnih strank letos 2,8 milijona evrov. Največ proračunskega denarja SD-ju, nekaj manj SDS-u. Poslanke in poslanci so se na današnji seji opredelili tudi do sklepa o višini proračunskega denarja, ki ga bodo letos prejele politične stranke. Skupno je za politične žepe namenjenih 2,8 milijona evrov, stranke pa so do višine denarja, ki ga bodo prejele, upravičene na podlagi parlamentarnih volitev leta 2008. Največ denarja, 68.351 evrov, bo mesečno prejemala največja vladna stranka SD, nekaj manj, 65.782 evrov, pa največja opozicijska stranka SDS. V Zaresu so upravičeni do 22.829 evrov mesečno iz državnega proračuna, v DeSUS-u do 18.687 evrov, v SNS do 14.269 evrov, v SLS in SMS do 13.853 evrov in v LDS do 13.846 evrov. Do proračunskega denarja sta upravičeni tudi dve zunajparlamentarni stranki, in sicer Nova Slovenija do 9.945 evrov na mesec in Lipa do 6.515 evrov.
|
neutral
|
9,039
|
Fakulteta za industrijski inženiring. Strokovnjaki, ki bodo uporabni. Od fakultete za industrijski inženiring (Fini), ki naj bi prihodnje študijsko leto začela delovati v sklopu Šolskega centra Novo mesto, v dolenjski avtomobilski industriji pričakujejo, da bo izobraževala strokovnjake, ki bodo takoj po pridobitvi diplome sposobni operativnega delovanja v podjetju. Študenti še to jesen Le izredni. Fini ima trenutno v postopku akreditacije program visokošolski strokovni študij, univerzitetni študijski program ter magistrski in doktorski program. Vsi štirje naj bi bili potrjeni še to pomlad, tako da bi jeseni lahko vpisali prve študente, a za zdaj le izredne. “Interes za sodelovanje s Finijem vidimo tudi v tem, da nam, potem ko bomo zaposlili diplomante, ne bo treba še daljše obdobje vlagati v njihovo znanje, da bi bili uporabni za naše podjetje,” je ob včerajšnjem podpisu pogodbe o sodelovanju povedal Aleš Bratož, predsednik uprave Revoza. Praksa tudi za doktorje S fakulteto so sodelovali tudi pri pripravi študijskih programov, ki bodo specifični prav za avtomobilsko industrijo, je dodal Vladimir Bahč, predsednik uprave TPV. “Pri visokošolskih programih imamo pet mesecev in pol prakse, ki jo bodo študentje opravljali v podjetjih, pri magistrskem in doktorskem študiju pa tri- oziroma šestmesečno raziskovalno prakso,” je pojasnil Anton Jezernik, dekan Finija.
|
positive
|
9,040
|
Varnostnikova zgodba. Policisti so si pripisali zasluge, čeprav naj bi brezdomcu življenje rešil on. “To je velika laž. Zgodba sploh ni taka, kot so jo predstavili policisti,” se je na naše nedavno pisanje o dveh koroških policistih, ki naj bi preprečila samomor 39-letnega brezdomca, odzval Miha, varnostnik podjetja G7, ki je prisostvoval dogodku. Varnost varnostnikov Zasluge. Kot nam je še povedal varnostnik, v pogosti nevarnosti niso samo policisti. “Naša življenja so večkrat ogrožena. Brezdomec bi me lahko okužil s kakšno iglo ali me ogrozil kako drugače. Vendar tega nikoli nihče ne vidi, kaj šele, da bi nas pohvalili. S policisti sicer dobro sodelujemo, vendar naših zaslug si ne bodo lastili,” je dodal sogovornik iz G7. “Jaz sem ga rešil ... Pred mano si je začel rezati žile z odpadno polomljeno neonsko žarnico. Medtem je kolegica poklicala 113. Nesrečneža sem pospremil do bolnišnice, kjer so mu rano zašili, in šele ko je bilo vsega konec, so prišli policisti,” je opisal varnostnik. “Smo kot peto kolo” “Nismo lagali, interpretacija dogodka pa je lahko od osebe do osebe drugačna,” pa je varnostnikovo zgodbo komentiral Peter Pungartnik s Policijske uprave (PU) Slovenj Gradec in dodal, da varnostnika v zgodbi niso posebej izpostavili, ker ni zaposlen pri njih in zanj niso pristojni. “Varnostniki smo kot peto kolo. Ko je kaj slabega, vsi s prstom kažejo na nas, ko pa storimo kaj dobrega, se to takoj pozabi,” je pojasnil varnostnik, ki je svojo stran zgodbe predstavil tudi svojemu nadrejenemu, ta pa se je za pojasnilo obrnil na policijo. V policijskem poročilu varnostnik ni bil omenjen niti z besedo. Za povečavo klikni na fotografiji. (Foto: Žurnal24) Pristojni le zase Z zadevo je seznanjen tudi Jurij Ferme, direktor PU Slovenj Gradec. “Prepričan sem, da si policista, ki sem ju tudi ustno pohvalil, dogodka nista izmislila. Na pogovoru, ki sem ga z njima opravil, sta celo izpostavila varnostnika, da je pred njima pomagal brezdomcu. Vendar jaz sem pristojen le za svoje ljudi,” je povedal za Žurnal24 in dodal, da z varnostnimi službami na Koroškem dobro sodelujejo: “Smo pa njihovi nadzorniki, ko gre za nošnje orožja, in pri drugih dovoljenjih, zato včasih na njihovi strani prihaja do slabe volje.”
|
negative
|
9,041
|
Nepravilnosti. Občina bo novoodkrite napake odpravila do konca februarja. “Nobenega dvoma ni, začel se je predvolilni boj,” je radovljiški župan Janko Sebastijan Stušek komentiral očitke opozicije o nepravilnostih pri izplačilih plač in napredovanjih, ki jih je pri inšpekcijskem pregledu odkrila inšpektorica za sistem javnih uslužbencev. Šesta inšpekcija Skupna škoda zaradi neskladnih napredovanj občinskih uslužbencev naj bi znašala 2.700 evrov bruto. Nadzorni odbor občine bo zato ob pregledu zaključnega računa za 2009 preveril tudi izplačila plač v upravi, poročilo pa predstavil na marčevski seji občinskega sveta. “Iz prvega inšpekcijskega nadzora leta 2007 je ostala ena zadeva še odprta, vse druge nepravilnosti so bile odpravljene. Občinska uprava dela normalno, seveda pa se lahko pri tem tudi zmoti. Inšpektorica je v drugem pregledu, opravljenem lani, ugotovila bistveno manj nepravilnosti, večinoma so to papirne neuskladitve. Ukrepov je malo, a tudi te bomo odpravili do 28. februarja,” pravi Stušek. Občino je v zadnjih dveh letih obiskalo šest inšpekcij, kar se Stušku zdi nenormalno. Želijo pojasnila Svetnik liste E-kolo Andrej Avsenek očitke o predvolilnem boju zavrača: “Želimo si razjasnitev nepravilnosti, ki so še ostale. Teh je precej. Poslovnik je denimo še vedno v neskladju z zakonom o javnih uslužbencih. Po mojih izračunih je bilo samo na enega uslužbenca v letu 2007 več kot 2.200 evrov preveč izplačanega davkoplačevalskega denarja.” Na vprašanje, ali bodo vztrajali pri sklicu izredne seje, pa Avsenek dodaja: “Sklic izredne seje smo zahtevali, če na vprašanja o nepravilnostih ne bomo dobili odgovorov. Nekaj pojasnil je v gradivu, nekaj naj bi jih še dobili, nato pa se bomo odločili, ali bomo vztrajali pri zahtevi.”
|
neutral
|
9,042
|
UKC Maribor. Posel gradnje in upravljanja garaž v rokah preiskovalnega sodnika. Mariborski okrožni preiskovalni sodnik je včeraj zaslišal Gregorja Pivca, direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor, a še ni odločil, ali bo sodišče zoper njega uvedlo kazensko preiskavo, ki jo zahteva Nigrad, javno komunalno podjetje. ˝Brez realne osnove˝ Obtožba. Andrej Kac, odvetnik Gregorja Pivca, je dejal, da so očitki njegovi stranki zelo nejasni: “Vse je zakonito. Sicer pa sklenitev te pogodbe nima podlage v revizijski komisiji in ni stvar, ki bi jo urejeval zakon o javnih naročilih.” Upravljanje brez koncesije Pivcu očitajo, da naj bi leta 2005 za gradnjo parkirne ploščadi in parkirne hiše pri mariborski bolnišnici sklenil pogodbo z nezakonito izbranim ponudnikom, ki mu je za to podelil stavbno pravico ter pravico upravljanja novih in obstoječih parkirnih prostorov za 33 let. Pri Nigradu so prepričani, da bi UKC Maribor (takrat SB Maribor) moral objaviti javni razpis, saj ni šlo le za oddajo stavbne pravice, pač pa tudi za izgradnjo garažne hiše in parkirne ploščadi v zameno za upravljanje parkirnih površin. Tako je s sklepom ugotovila tudi Državna revizijska komisija (DRK), zato je razpis podelitve stavbne pravice v celoti razveljavila. Pivec je kljub temu, še pred izdanim sklepom DRK, z izbranim investitorjem sklenil pogodbo, zaradi česar si je nakopal kazensko ovadbo DRK, ki jo je okrožna državna tožilka zavrnila. Zapletal: Nezakonito V zahtevi za preiskavo Pivcu očitajo kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic. “Postopek naročnika je bil nezakonit in tudi gradilo se je nezakonito. Naročnik bi moral s podpisom pogodbe počakati do izdaje sklepa DRK,” je zahtevo za preiskavo kratko povzel Otmar Zapletal, Nigradov odvetnik.
|
negative
|
9,043
|
Novi davek na motorna vozila je dokončno sprejet. Poslanci so preglasovali veto državnega sveta in 60 odstotkov Slovencev bo tako plačevalo višji davek kot do zdaj. S 46 glasovi za in 24 proti so poslanci še enkrat potrdili novelo zakona o davku na motorna vozila, na kateri je državni svet izglasoval veto. Obdavčitev bo po novem veljala tudi za motorna kolesa in kolesa z motorjem. Do januarja 2011 bo sicer veljalo prehodno obdobje, kljub temu pa bo odslej 60 odstotkov ljudi za davek na jeklene konjičke odštelo več, 40 odstotkov pa manj kot do zdaj. Tako vsaj kažejo dosedanje nakupovalne navade Slovencev, ki jih ima ministrstvo za finance. Spremembe bodo sicer veljale za na novo registrirana vozila po uveljavitvi zakona. Postopno do popolne uveljavitve Do 1. januarja 2011 bo torej veljalo prehodno obdobje. V tem času bodo tisti, ki bodo kupili bencinarja, ki med kombinirano vožnjo v zrak spusti med 150 in 170 gramov CO2, obdavčeni s 5,5-odstotno davčno stopnjo, tisti, ki imajo dizelski motor, pa z 9,5-odstotno davčno stopnjo. To so tudi tisti, ki bodo plačevali nižji davek kot zdaj. Približno 40 odstotkov Slovencev kupuje takšne avtomobile. Druga skupina so tisti, katerih avtomobil bo v zrak spustil od 170 do 190 gramov CO2. Takšnih je kar 50 odstotkov sedanjih lastnikov avtomobilov. Ti bodo obdavčeni z 8-odstotno davčno stopnjo oziroma 12,5-odstotno, če imajo dizelski motor. Na dolgi rok bodo ti vozniki plačevali 150 odstotkov višji davek kot doslej. Tretji razred so tisti med 190 in 210 grami, ki bodo obdavčeni z 10,5-odstotnim davkom oziroma 14,5 za dizel. Takšnih kupcev avtomobilov je le 10 odstotkov, gre pa za prestižnejša in visoko cenovna vozila. Na dolgi rok bodo njihovi lastniki plačevali za 210 odstotkov višji davek kot doslej. Po prehodnem obdobju bo namreč lestvica obdavčitve še bolj razdelana. Ekološka in finančna korist S spremembami želi vlada, kot pravi sama, predvsem zmanjšati stopnjo CO2 v zraku. Slovenija je namreč 2. februarja letos od Evropske komisije dobila uradni opomin, ker presega mejne vrednosti pri onesnaženosti okolja. Opomogel pa si bo tudi proračun. Vlada je izračunala, da bo v primeru podobne prodaje motornih vozil kot v letu 2008 letos zaradi novega davka zaslužila dodatnih 19,4 milijona evrov, v letu 2011 pa kar 27,8 milijona evrov.
|
neutral
|
9,044
|
Raziskava v ZDA je pokazala, da so volivcem bolj všeč obilnejši moški in vitke ženske. "Jaz bi bila razočarana, če bi bilo za slovenske volivce res odločilno, kakšen je stas kandidata," pa pravi Marta Kos. Davidu Cameronu, vodji britanskih konservativcev, bo morda njegov strog vadbeni režim v fitnesu škodil, kar se tiče priljubljenosti pri volivcih, na podlagi te raziskave sklepajo analitiki v Veliki Britaniji. Volilci namreč verjamejo, da so debelejši moški kandidati bolj vredni zaupanja, odkriti in polni idej kot njihovi vitkejši nasprotniki. Prepričani so tudi, da se bodo bolje soočali s stresom in napornim življenjem v medijih. Čeprav je bila raziskava izvedena v ZDA, naj bi izsledki veljali tudi za druge države. "Zunanji izgled morda igra bistveno večjo vlogo, kot so do zdaj kandidati verjeli," je dejala Elizabeth Miller, ena od vodij raziskave. Izsledki jih niso presenetili V študiji so sodelujoče razdelili po spolu ter jim dali enak opis vsakega kandidata ter njegovih političnih dosežkov in razmišljanj. Nato so sodelujoče razdelili še na dve skupini in enim dali opise z realnim prikazom kandidatov, drugim pa nekoliko prirejene opise, ki so dajali vtis, da so kandidati debeli. Prisotni so nato ocenili, v kolikšni meri se jim je kandidat prikupil. V prav vseh primerih so debelejšim moškim dali višje ocene, debelejšim ženskam pa nižje kot sicer. Skupno pa so debelejši moški prejeli 10 odstotkov boljše ocene kot vitke ženske kandidatke. Eva Irgl (Foto: BOBO) Raziskovalci so dejali, da ugotovitve sploh niso presenetljive, saj "je še posebej v vzhodnih družbah velik pritisk na ženske, naj bodo vitke, medtem ko se od moških pričakuje, da so močnejši". Slovenski volivci drugačni? Kakšen je vpliv zunanjega videza politikov na slovenske volivce, smo vprašali strokovnjakinjo za javno nastopanje Marto Kos: "Jaz bi bila razočarana, če bi bilo za slovenske volivce res odločilno, kakšen je stas tistega, ki ga volijo. Moja ocena je, da se ljudje ne odločajo pretežno po tem, kakšen je videz. Dejstvo pa je, da lahko zunanjost, način nastopanja in oblačenja zelo vpliva na volivce, kako se bodo odločili. Ne bi pa rekla, da je to zdaj samo stas." Kakšna pa je bila po njenem vloga videza Eve Irgl in Katarine Kresal pri slovenskih volivcih? "Pozitivna. Ampak, če ne bi imeli za pokazati še kaj drugega, jima sama lepota tudi ne bi pomagala."
|
neutral
|
9,045
|
Mrtvaški most. Prevelika teža, rja in pretrgana veriga nagajale delavcem. Delavci podjetja Žurbi Team (podizvajalca na razpisu izbranega SCT) so se včeraj zaman trudili, da bi dvignili obe polovici Mrtvaškega mostu. Skupno 46 ton litega železa bodo spet poskusili prestaviti v ponedeljek. Obnova pred postavitvijo Trije novi mostovi Mostovi. Župan Zoran Janković je ob odprtju prestavljenega mostu včeraj napovedal odprtji še dveh novih mostov – Mesarskega mostu in Brvi pri Rogu. Nato bodo most odpeljali na čiščenje, ugotavljanje morebitnih razpok v litem železu, popravilo poškodovanih elementov in protikorozijsko zaščito, je povedal Darko Drole iz Službe za razvojne projekte in investicije Mestne občine Ljubljana (MOL). Občina bo za prestavitev, obnovo in vnovično postavitev mostu ter za začasno brv in prestavitev komunalnih vodov sicer odštela okoli 1,5 milijona evrov. Z mostom bodo prestavili tudi Plečnikovo ograjo in piramide. Nato bodo most poleti spet postavili v Trnovem, da bo povezoval Grudnovo nabrežje in Krakovski nasip v bližini izliva Gradaščice, kjer bo služil le še pešcem in kolesarjem. Tam naj bi spet prevzel svoje staro, pravo ime Hradeckega most. Dobili bomo nov most Na kraju starega mostu bo zrasel nov most, namenjen tudi avtomobilom. Drole je dejal, da bo javno naročilo zanj objavljeno že letos. Če bo izdano gradbeno dovoljenje, ga bodo začeli tudi graditi, gradnja pa bo trajala osem mesecev.
|
neutral
|
9,046
|
V tretjem četrtletju lani je bilo v Sloveniji sklenjenih manj zakonskih zvez, število ločitev pa se je povečalo za več kot 11 odstotkov. Porast ločitev V tretjem četrtletju lanskega leta je bilo sklenjenih 2.560 zakonskih zvez ali za 1,9 odstotka manj kot v enakem obdobju predlani. Navadno pa je največ porok ravno v tretjem četrtletju. Če podatke Statističnega urada RS primerjamo z drugim četrtletjem lanskega leta, vidimo, da je bilo sklenjenih sicer za 3,4 odstotka več zakonskih zvez. Razvez v istem obdobju pa je bilo 395 ali za 11,3 odstotka več kot v enakem obdobju predlani. Ženske zaslužile 110 evrov manj od moških Znani pa so tudi podatki o povprečni mesečni bruto plači leta 2008. Povprečna mesečna bruto plača žensk je v letu 2008 znašala 92,4 odstotka povprečne mesečne bruto plače moških. Ženske so tako v povprečju dobivale za dobrih 110 evrov nižjo bruto plačo. Povprečna letna bruto plača moških, preračunana na mesec, je znašala 1.481 evrov, povprečna letna bruto plača žensk pa 1.369 evrov. Razlika med plačo moških in plačo žensk je bila največja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, in sicer za kar 33,8 odstotka. Pozitiven naravni prirast Kar se tiče naravnega rasti prebivalstva, je ta predstavljal 40 odstotkov vrednosti skupnega prirasta. Pozitiven že deseto zaporedno četrtletje, vrednost selitvenega prirasta pa je bila najnižja po četrtem četrtletju 2007. Po začasnih podatkih je bilo rojenih 5.737 prebivalcev ali 1.411 več, kot jih je umrlo. V primerjavi z drugim četrtletjem je bilo število živorojenih večje za dobrih šest odstotkov, število umrlih pa manjše za dva in pol odstotka. Prav tako po začasnih podatkih je selitveni prirast zaradi manjšega priseljevanja iz tujine in večjega odseljevanja v tujino upadel že drugo četrtletje zapored. V primerjavi z obdobjem prej je bil selitveni prirast manjši za 19 odstotkov, število priseljenih v Slovenijo je bilo za 6,1 odstotka manjše, število odseljenih v tujino pa za 1,4 odstotka večje.
|
neutral
|
9,047
|
Zadružništvo. Kriza tudi v kmetijstvu. Najočitnejša na cenovnem področju. Prihodki kmetov so manjši, kot so bili v preteklosti. Janez Kužnik, direktor Kmetijske zadruge Krka Ker se gospodarska in finančna kriza v kmetijstvu odražata počasneje kot v drugih gospodarskih panogah, v Zadružni zvezi Slovenije ugotavljajo, da se bo letos stanje pri njih poslabšalo, je na včerajšnjem regijskem posvetu zadružnikov Dolenjske in Bele krajine poudaril Peter Vrisk, predsednik zveze. Glavne težave Interesno zastopanje Zadružna zveza Slovenije. Njena naloga je zastopanje svojih članic pred parlamentom in sodelovanje pri sprejemanju zakonodaje, je pojasnil Bogdan Štepec, direktor zveze. Letos je v obravnavi veliko zakonov, ki se tičejo tudi zadrug. Med njimi je prav tako zakon o promociji. Največ težav imajo s podaljšanimi roki plačevanja. “Ker imajo drugi težave, tudi nam pozneje plačajo,” je pojasnil Vrisk. Problematično je prav tako padanje cen, ki so ga lani zaznali predvsem pri cenah mleka, sadja in zelenjave. So pa zadovoljni, da jim je subvencije uspelo obdržati na dozdajšnji ravni. Odprte možnosti V regiji delujejo tri zadruge, ki se uvrščajo med najboljše v Sloveniji. Čeprav med seboj dobro sodelujejo, imajo na tem področju odprtih še veliko možnosti. “Bistveno bolje bi lahko sodelovali na komercialnem področju s skupnimi nabavami, morda celo skupnimi prodajami,” je med drugim izpostavil Marjan Jevnikar, regijski koordinator za Dolenjsko in Belo krajino.
|
negative
|
9,048
|
Boj za neodvisnost in samostojnost države se je začel že v drugi svetovni vojni z NOB, dokončali pa smo ga v letu 1991, je dejala obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Na slovesnosti v spomin na pohod 30. divizije v slovensko Benečijo v Morskem nad Kanalom je Jelušičeva opozorila, da so udeleženci pohoda dali vse, kar je mogoče dati – življenje. V svojem nagovoru večinoma zbranim Primorcem je Jelušičeva opozorila, da Primorci niso samo tisti, ki skrbijo za enotnost Primorske, pač pa tudi tisti, ki morajo vsej Sloveniji povedati, kakšne žrtve so bile potrebne za to, da je Primorska ostala enotna. Spomnila je, da je pokrajina pod fašizmom trpela že veliko prej, preden se je začelo uradno govoriti o njem. "Bila so leta od 1925 naprej, ko je bilo slovenska beseda v teh krajih prepovedana. Bili so tudi časi, ko so ukinili gasilska društva le zato, da ne bi imel kdo gasiti vsega tistega, kar so počeli fašisti v teh krajih," je dejala. Kriza, v kateri smo se znašli, je po njenem kriza bogatenja in pohlepa. "K vam je treba priti zato, da bomo razumeli kaj je skromnost. Za skromnost namreč ni nikoli krize," je dejala.
|
neutral
|
9,049
|
Družba G7 Posavje delavcem za deset odstotkov znižala plače. Dežurstva niso plačana v celoti. “Družba za varovanje G7 Posavje samo v enem mesecu delavcem v intervenciji v Krškem in Sevnici ukrade 372 ur,” nam je potožil bralec. V pojasnilo je dodal, da se varnostniku interventu, ki opravlja delo 12 ur skupaj, ponoči prizna deset ur dela, podnevi pa osem. “Na dan nam tako ukradejo šest ur,” se na direktorja družbe Jožeta Mihelina jezi naš vir. Dodaja, da je družba začela zaposlenim izplačevati 90-odstotne plače. “Če se kdo pritoži, mu direktor pove, da lahko kar gre,” še navaja. Družba odgovarja “Vodstvo podjetja do zdaj ni prejelo nobenih pripomb od zaposlenih,” odgovarjajo z družbe za varovanje, kjer so z vsakim posameznikom, preden je bil sprejet na delo, opravili razgovor in vsak se je prostovoljno odločil za tak način dela. “Interventi v 24 urah opravijo le deset ur učinkovitega dela, od preostalih 14 ur pripravljenosti pa jim priznamo še osem dodatnih plačanih ur,” so nam pojasnili, potem ko so po našem poizvedovanju temeljito preverili zadeve. “Zaradi položaja na trgu pa so v celotni skupini G7 uvedli začasen ukrep zmanjšanja plač za deset odstotkov,” so potrdili na sedežu posavske družbe v Krškem.
|
negative
|
9,050
|
Iz zanesljivih virov smo izvedeli, da naj bi Miran Vovk, član uprave Casinoja Bled, dobil odpoved. Moteča njegova kandidatura za župana? Presenetljivo je, da so govorice o Vovkovi odpovedi prišle v javnost le dober teden po tem, ko je Loris Požar, solastnik družbe Gold Club Sežana, ki je s poldrugim milijonom evrov dokapitalizirala blejsko igralnico, za Žurnal24 zatrdil, da kljub slabim poslovnim rezultatom – lansko leto je omenjena igralnica končala z 800 tisoč evri izgube – zamenjave uprave ne bo. Vovk, ki je ta čas na dopustu, je pred dnevi povedal, da je nad odpovedjo zelo razočaran. “O njej se govori, dokončne odločitve lastnikov pa še ni,” je bil kratek Vovk. Precej zadržan je bil v svojih odgovorih tudi Aleš Franetič, prokurist Casinoja Bled, ki je dejal, da Vovkove odpovedi ne more komentirati. “Ni še rečeno, da se bo to zgodilo. Nikoli ni tako, kot govorijo. So samo govorice,” je poudaril. Na vprašanje, ali se v tej igralnici tudi sicer obetajo odpuščanja, pa je prokurist zatrdil, da ne. “Tistim, ki bodo dobro delali, se ni treba bati, da bi izgubili delo. Tako, kot se je delalo do zdaj, ne gre več, kajti v odnos osebja do gostov je treba vnesti več reda in discipline. Kdor ne bo mogel sprejeti drugačnega načina dela, ne bo imel v igralnici kaj iskati, kajti to je edina pot, da premostimo težave in se rešimo izgube,” je pojasnil Franetič. Odločitev februarja? Neuradno naj bi bil eden od razlogov za Vovkovo odpoved njegova kandidatura na jesenskih lokalnih volitvah za blejskega župana. Da utegne biti v teh govoricah tudi nekaj resnice, daje slutiti odgovor Borisa Kitka, predsednika uprave Casinoja Bled. “Kot vem, bo šel Miran (Vovk, op. p.) v politiko. Ni še dobil odpovedi in jaz je niti ne pričakujem. Ne vem pa, kako se bo odločil,” je dejal, ob tem pa poudaril, da o Vovkovi odpovedi odločajo lastniki. “Jaz nisem njegov delodajalec, obstaja pa seveda tudi možnost, da bi šlo za sporazumno odpoved, saj ne vem za nobene nepravilnosti, ki bi mu jih lahko očitali,” je pojasnil. Govorice o odpovedi smo želeli preveriti tudi pri Boštjanu Stoparju, direktorju družbe Gold Club Sežana, vendar se na naše telefonske klice ni odzval in ni niti odgovoril na vprašanja, ki smo mu jih poslali po elektronski pošti. Kot je povedal Kitek, naj bi bila naslednja seja nadzornega sveta Casinoja Bled sredi februarja, ko bo najverjetneje znano tudi, ali bo Vovk ostal v blejski igralnici ali pa se bo po 25 letih moral od nje posloviti.
|
neutral
|
9,051
|
Preventivni programi. Lani je v njih sodelovalo 300 osnovnošolcev. Program Sijem od zdravja, ki ga pripravljajo na Zavodu za zdravstveno varstvo (ZZV) Celje, že peto leto spodbuja zdrav življenjski slog najstnikov. Delavnice izvajajo mladi strokovnjaki in študentje, usposobljeni za delo z mladimi. Po nasvet Spletna svetovalnica. Vprašanja mladih se nanašajo predvsem na spolnost in ljubezen. Po anonimni nasvet se lahko obrnejo na spletno stran Tosemjaz.net. Teme, ki so jih od oktobra do decembra lani osvetlili na delavnicah z več kot 300 najstniki v sedmih osnovnih šolah celjske občine, se nanašajo na zdravo prehrano in gibanje, prosti čas in sproščanje, varno ljubezen in spolnost, pa tudi preprečevanje rabe in zlorabe drog. Težave z zasvojenostmi “Izkušnje kažejo, da mladi potrebujejo pogovore, v katerih lahko preverijo svoja stališča do zdravja in načina življenja, zato so te delavnice dobro sprejete,” meni vodja projekta Petra Tratnjek, sociologinja na ZZV. Kot pravi Nuša Konec Juričič, ena izmed predavateljic, pa na predavanjih pogrešajo starše. Teh so na vseh šolah skupaj našteli le 160. “Pričakovali smo jih več, saj se mladi srečujejo predvsem z zasvojenostmi, zlasti z razširjenostjo rabe in zlorabe alkohola, medtem ko po dovoljenih in nedovoljenih drogah posegajo mladostniki in tudi že otroci,” ugotavlja Konec Juričičeva in dodaja, da je ravno zato komunikacija med otroki in starši nadvse pomembna.
|
neutral
|
9,052
|
Zdravila že več mesecev ni v lekarnah. Bayer lahko pred globo reši le višja sila. “Zdravila, ki mi ga je na recept predpisal zdravnik, v lekarnah ni,” nas je obvestil bralec. Da zdravila Canesten v kapljicah res ni, so nam potrdili v Lekarni Ljubljana. Globa do sto tisoč evrov Višja sila. Na vprašanje, ali je Bayer zaradi nedobave zdravila v prekršku, na agenciji za zdravila niso mogli odgovoriti. Preveriti je namreč treba, ali je do motnje prišlo zaradi višje sile. Če ni, pa je globa za podjetje od štiri tisoč do sto tisoč evrov, direktorica Bayerja pa bo morala plačati od 200 do dva tisoč evrov. Na javni agenciji za zdravila v takem primeru svetujejo, da dobavo zdravila zahtevate v katerikoli slovenski lekarni. “Lekarna je dolžna zdravilo naročiti pri veletrgovcu, ta pa pri proizvajalcu, drugače pa trg preskrbeti z nadomestnim zdravilom,” so pojasnili. Dodali so, da lahko morebitno neodzivnost preskrbovalne verige agenciji za zdravila prijavi vsak. Bayer vsakemu drugače Proizvajalec zdravila Bayer je agencijo sicer skladno s pravili obvestil, da bo prišlo do motenj v oskrbi, vendar so napovedali, da bo to trajalo le do konca novembra. A Lekarni Ljubljana je Bayer poslal drugačno pojasnilo, namreč, da mora pred vnovično dobavo agencija odobriti spremembe v dokumentaciji. Da so vlogo dobili, so na agenciji potrdili, vendar so poudarili, da to ni razlog za moteno oskrbo ali za to, da vnovična dobava zdravila ni možna. Bayer pa je Žurnalu24 pojasnil, da je do motenj v oskrbi prišlo zaradi težav v proizvodnji. “Po zagotovilih odgovornih za dobavo pričakujemo naslednjo pošiljko zdravila Canesten v raztopini v prvih dneh februarja,” so zagotovili.
|
negative
|
9,053
|
48 tisočakov. Toliko bo ŠOUL za piarovsko svetovanje letos plačala agenciji Addere. Skriti dogovori. Če zakon o malem delu pade, naj bi Nevru PR plačala več deset tisočakov, trdi vir. V ljubljanski študentski organizaciji so zoper zakon o malem delu, s katerim želi vlada na novo urediti študentsko delo, krenili z vsemi topovi, trdijo viri. Potem ko smo pred dnevi razkrili, da so 40 tisočakov namenili oglaševanju v oddaji Hri-bar, na dan prihajajo nove informacije. Čeprav ima ŠOUL za svetovanje pri odnosih z javnostmi za štiri tisočake na mesec sklenjeno dveletno pogodbo z agencijo Addere, po naših zanesljivih informacijah sklepa še nove dogovore. Bivši Pahorjev človek Za ljubljanske študente proti zakonu o malem delu kot lobist dela tudi bivši svetovalec premierja Boruta Pahorja za odnose z javnostmi Sebastjan Jeretič. Kljub vsem svetovalcem za odnose z javnostmi jim iz ŠOUL od petka ni uspelo odgovoriti o podrobnostih dogovora z Nevrom PR. "Podatke, o katerih sprašujete, moram še pridobiti in preveriti. Ne bi rad dajal napačnih informacij, " pravi Jernej Štromajer, predsednik Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOUL) (Foto: Anže Petkovšek) Po naših informacijah naj bi šlo za dogovor ozkega kroga študentskih funkcionarjev. Z Jeretičem so sklenili dogovor, da ga plačajo, če zakon o malem delu ne bo sprejet. Šlo naj bi za vsaj 40 tisoč evrov nagrade, trdi zanesljivi vir. “O tem ne morem govoriti,” je bil o sodelovanju s ŠOUL kratek Jeretič. 110 tisoč evrov so po našem seštevku vredni posli ŠOUL, ki jih nočejo razkriti (Hri-bar, pogodba z Nevrom PR in priprave na 20. obletnico ŠOUL). Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je pojasnila, da ŠOUL javnosti ni treba razkriti podatkov iz tržne dejavnosti, mora pa razkriti podatke o izvajanju javnega pooblastila, kamor spadajo tudi študentski boni in študentsko delo. ŠOUL je lani 5,6 milijona evrov dobila od koncesijskih dajatev iz študentskega dela.
|
negative
|
9,054
|
Bulmastifi. Stane Meglič ni fotografiral psov, preden so ga napadli. Odziv. Meglič je za laži označil nekatere trditve Dee Baričevič iz zadnje Mladine o napadu bulmastifov pred štirimi leti. Baričevičeva: "Meglič se je postavil za hrbet svakinji Zori Roter in fotografiral. To je razburilo pse in so napadli." Meglič: "Ni res, hodil sem po pločniku in nisem fotografiral. Trije psi so bili v avtu, prvi pa me je napadel četrti pes, ki ga je Roterjeva takrat pripeljala z dvorišča. Drugi psi so mu sledili. Z ničimer jih nisem izzval." Baričevičeva: "Meglič je zavrnil obisk Roterjeve in Baričeviča v bolnišnici." Meglič: "Ni res. Nikogar nisem zavrnil. Če je kdo prišel prve dni, so ga v bolnišnici zavrnili, ker sem imel deset dni prepoved obiskov. Niti starši niso smeli k meni." Baričevičeva: "Megliču je bila v sklopu sodnega procesa ponujena odškodnina, a jo je zavrnil, češ da je prenizka." Meglič: "Šele lani jeseni, po treh letih in pol pravdanja, je odvetnik ponudil nekaj malega."
|
negative
|
9,055
|
TNP. Smučišče Vogel noče biti njegov del. Širitev divjine nesprejemljiva. “Zdajšnja rešitev ni prava. Želimo ven iz parka, kajti kapital ne čaka,” je na petkovi javni predstavitvi predloga novega zakona o Triglavskem narodnem parku (TNP) v Stari Fužini predlagal Tomaž Šumi, predsednik uprave Žičnice Vogel Bohinj. Vpogled. Marca bodo javne predstavitve predloga zakona o TNP na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Bovcu, do 12. aprila pa je v kulturnih domovih v Stari Fužini in Bohinjski Bistrici javna razgrnitev omenjenega zakona. Pojasnil je, da bodo na državni lokacijski načrt (DLN) najverjetneje čakali še nekaj let, kar je po njegovem mnenju odločno preveč. “Z nekdanjima ministroma Podobnikom in Erjavcem smo se dogovorili, da se DLN začne pripravljati takoj, vendar nihče ni naredil ničesar, zato predlagamo, naj gre smučišče Vogel ven iz parka (predlog novega zakona ga uvršča v tretje varstveno območje, op. p.) ali da dobimo odškodnino za vse tisto, kar druga smučišča v Sloveniji smejo delati, mi pa ne,” je poudaril Šumi. V Bohinj srednjo šolo Bohinjski župan Franc Kramar pa se je ostro odzval na težnje naravovarstvenikov o povečanju območja divjine. “Hočejo 75 odstotkov divjine, na kar nikakor ne pristanem,” je bil odločen Kramar, ki je vnovič predlagal selitev sedeža parka z Bleda v Bohinj in razmislek o tem, da bi v Bohinju odprli srednjo naravovarstveno šolo. “Zakon mora upoštevati okoljevarstvene, ekonomske in sociološke parametre. Menim, da jih novi zakon upošteva, in upam, da bo čim prej sprejet,” je dodal župan. Tudi Martin Šolar, direktor zavoda TNP, se je strinjal, da je zadnji čas za novi zakon, saj pomeni “izboljšanje varovanja v osrednjem območju parka in približevanje mednarodnim standardom”. Domačini, ki so se udeležili javne predstavitve, pa so predlagali prerazporeditev živih planin iz prvega v drugo območje, kjer bo dovoljeno gospodarjenje, saj se bohinjske planine prehitro zaraščajo.
|
neutral
|
9,056
|
Občina Grosuplje mora imenovati romskega svetnika. Tako je soglasno odločilo ustavno sodišče. Občinski svetniki bodo glasovali v sredo. Župan Grosuplja Janez Lesjak odločitve ustavnih sodnikov sicer še ni videl, zato pravi, da jo težko komentira. Za zurnal24.si pa je povedal: "Lahko rečem, da kaj drugega nismo pričakovali." V službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko pozitivno ocenjujejo odločbo. V službi poudarjajo, da dosedanje ravnanje občine Grosuplje pomeni kršitev temeljnih načel pravne države in kolektivnih pravic romske skupnosti, kar je v svojih poročilih izrazil tudi urad varuha človekovih pravic. "Še več, tudi načela lokalne samouprave ne dopuščajo občinskim organom izbire med zakonitim in nezakonitim ravnanjem," so zapisali. Občinski svetniki bodo o romskem svetniku glasovali v sredo, možno pa je tudi, da ga zavrnejo. Grosupeljski svetniki so se sicer že novembra lani obrnili na ustavno sodišče, ko so izvedeli, da jih je država uvrstila med občine s tradicionalno poselitvijo Romov, zato jim je naložila tudi imenovanje romskega svetnika. Romi so svojega predstavnika volili konec januarja. V volilni imenik se je vpisalo 41 volivcev, s 30 glasovi pa je zmagal Elko Hudorovac. Volitve so sicer že izvedli, a so v Grosuplju upali, da bo še pred uradnim imenovanjem romskega svetnika ustavno sodišče odločilo v prid pritožbe svetnikov. Odločilo je v prid romskega svetnika. "Očitke (da ne potrebuje romskega svetnika, op. p.) je predlagatelj podprl s sklicevanjem na strokovno literaturo, na podatke iz popisa prebivalstva leta 2002 in na maloštevilnost volilnih upravičencev. Ustavno sodišče je dokaze proučilo in ugotovilo, da podatki, na katere se predlagatelj opira pri izpodbijanju ugotovitve o tradicionalnosti poselitve romske skupnosti na svojem območju, niso celoviti," soglasno ugotavljajo ustavni sodniki. Glede na to, da so bile volitve konec januarja uspešno izvedene, romska skupnost v Grosuplju obstaja, še ugotavljajo sodniki, ne glede na to, kako številčno so se Romi udeležili volitev.
|
neutral
|
9,057
|
Po zadnjih podatkih je 23-letni vojak, ki se je v nedeljo ustrelil v glavo, uspešno prestal operacijo. Vojak naj ne bi upošteval varnostnih ukrepov. Samosprožitev berrete skoraj nemogoča. "Vojak je bil operiran. Zdravniki so rekli, da je bila operacija uspešna, ter da je njegovo zdravstveno stanje stabilno," je dejal tiskovni predstavnik Slovenske vojske Simon Korez. Po besedah Koreza se je nesreča zgodila pri menjavi straže, vendar tu ne gre za klasično stražo, temveč za varnostno službo, ki občasno patruljira in izvaja nadzor nad objekti, ki jih varujejo. Samosprožitev skoraj nemogoča Do samosprožitve berette, ki ima dvojno varovalo in je posebej varovana proti samosprožitvi, pride zelo težko oziroma je to skoraj nemogoče, dodaja Korez. Vojaka sta bila v istem prostoru Do menjave je prišlo ob deveti uri dopoldne, ko je dvojica nadomestila vojaka, ki sta bila na dolžnosti prejšnjih osem ur. Vojaka sta bila med nesrečo v istem prostoru. "Vojak, ki je bil v istem prostoru, je bil proti 23-letniku obrnjen s hrbtom, z obrazom pa proti vratom, tako da ni videl, kaj se je dogajalo." “Če malo špekuliram, sta dve možnosti – ali gre za poskus samomora ali igro z orožjem,” glede poškodbe 23-letnega vojaka meni Gorazd Meško, dekan fakultete za varnostne vede. Kako je naboj prišel v cev? Gre za nalogo, ki se v miru opravlja kot bojna naloga, zato se opravlja z oborožitvijo in naboji. Stara skupina pove posebnosti o varovanju novi skupini, nakar si predajo oborožitev z devetmilimetrsko pištolo beretta. Vojak zabeleži v dnevnik, da je prevzel nalogo brez posebnosti, preveri oborožitev in se pripravi za nadaljevanje naloge, je postopek menjave opisal tiskovni predstavnik. "Naboj ni nikoli v cevi, ampak v nabojniku. Kako je naboj prišel v cev, bo pokazala preiskava." V zadnjih dveh letih v vojski ne beležijo primera poškodbe s strelnim orožjem med opravljanjem dolžnosti. Temeljno pravilo pri ravnanju z orožjem je, da je treba najprej preveriti, ali je ta nabita, ali je naboj v cevi in ali je orožje izpravno. Nikoli ne obračaš cevi k sebi ali k osebi v prostoru. Meriš stran in preveriš orožje po strogo predpisanem postopku, nadaljuje Korez. Napaka na strani vojaka Na vprašanje, ali je potemtakem odgovornost strogo na strani vojaka, je Korez dejal, da preiskava še ni zaključena in da obveščevalno-varnostna služba primer še preučuje. "Prvi indici, ki so prisotni, kažejo na neupoštevanje varnostnih ukrepov pri delu z oborožitvijo."
|
neutral
|
9,058
|
Vodstvo podjetja Vegrad in predstavniki zaposlenih bodo nadaljevali pred enim tednom prekinjena pogajanja. Tovšakova napoveduje znižanje cen stanovanj v Celovških dvorih. Predstavniki vodstva in zaposlenih podjetja bodo tako govorili tudi o časovnih rokih za izplačila še neporavnanih obveznosti, saj družba zaposlenim dolguje še del lanskega regresa, režijskim delavcem pa tudi del decembrskih plač. Januarske je večina zaposlenih dobila v petek. Osebno premoženje Tovšakove Mesečna plača: 3000 evrov (dec.: 561 evrov). Z možem ima družinsko hišo, tri leta star BMW X5. Opuščena kmetija v Mislinji. 6,8-odstotna lastnica družbe pooblaščenke, ki ima 51 odstotkov Vegrada (za 3 odstotke Vegrada najela posojilo, ki ga še odplačuje). VIR: Finance Da ima družba velike likvidnostne težave, je za časnik Finance potrdila tudi prva dama Vegrada Hilda Tovšak. Razlog za to po njenih besedah tiči v hudi zimi, saj se pri minus petih stopinjah Celzija ne more graditi kakovostno. Poleg tega pa je gradbeništvo prizadela še velika kriza, "ki je pri nas še posebej velika". Stanovanja bodo cenejša Tovšakova ob tem še pravi, da je velik razlog za Vegradov položaj projekt Celovški dvori. Banka do septembra po njenih besedah Vegradu ne more zapleniti stanovanj in zato napoveduje, da bo do takrat prodala vsa stanovanja, in obljublja nižje cene. Koliko bo po novem stal kvadratni meter 300 neprodanih stanovanj v Celovških dvorih, Tovšakova ni znala povedati. "Absolutno pa bo precej drugačna, kot jo lahko danes vidite na naši spletni strani. Ceno bomo oblikovali na podlagi povpraševanja. Zagotovo bo precej nižja." "Zdaj gre zares. Rešiti moram Vegrad," je še odločna Tovšakova. Novim projektom naproti Sicer pa prva dama Vegrada že napoveduje tudi nove gradbene projekte. V enem mesecu bodo tako začeli graditi naselje za mlade družine s 500 stanovanji v dveh ali več fazah. "V tretji fazi pa bomo gradili trgovino in študentsko naselje s 1.600 posteljami, za katera moramo najprej najti upravljavca. Če nam uspe zgraditi študentsko posteljo za 28 tisoč evrov, se naložba povrne v 12 letih. To, da Ljubljana potrebuje študentske postelje, je jasno vsem. Celotna Vojkova bo vredna nad sto milijonov evrov," za omenjeni časnik pravi Tovšakova.
|
neutral
|
9,059
|
Metadonska ambulanta. Na Koroškem so na dobri poti, da dobijo svojo. Primanjkuje jim psihiatrov. “Kar nekaj let smo poskušali Korošce zainteresirati, da bi ustanovili svojo metadonsko ambulanto, a posluha, še manj pa navdušenja, ni bilo. Zdaj pa se vendarle premika,” pove direktor Zdravstvenega doma (ZD) Velenje Jože Zupančič. Obisk v Velenju Poslanec in hkrati predsednik sosveta za boljše življenje občanov Mestne občine Velenje Bojan Kontič je v začetku februarja napisal pismo vsem županom Koroške in številnim institucijam ter jih prosil, naj vendarle razmislijo o tem, da bi poiskali ustrezno lokacijo za lastno ambulanto za zdravljenje zasvojenosti. “Odziv je bil izjemen, saj so se pri nas že oglasili direktor ravenskega zavoda za zdravstveno varstvo Adolf Cigler, direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje Evgen Janet in direktor tamkajšnjega ZD Stane Pušnik. Predstavili smo jim, kako takšna ambulanta deluje, kakšna je njena vsebina in jih seznanili s svojo prostorsko stisko,” pravi Zupančič. Nič več v otroški Do rešitve je sicer še daleč, a prvi korak je, kot pravi Zupančič, narejen. Kot je za Žurnal24 pojasnil Cigler, se na Koroškem soočajo predvsem s pomanjkanjem psihiatrov, prva naloga pa bo imenovanje posebne ekipe, ki bo iskala ustrezno lokacijo za ambulanto in vodila postopke, da ta čim prej zaživi. Povezali se bodo tudi z velenjsko lokalno akcijsko skupino in predstavili nekatere projekte, ki bi jih lahko v prihodnosti delali skupaj. “V Velenju pa bomo ambulanto za zasvojence kmalu preselili iz otroškega dispanzerja in zanjo uredili ločen vhod. Gradbeni poseg ne bo velik, prostor pa smo našli v prostorih zdajšnjega arhiva rentgenskih posnetkov, ki ga zaradi prehoda na digitalizacijo ne bomo več potrebovali,” pove Zupančič.
|
neutral
|
9,060
|
Trgovska središča. 18. marca odprtje Supernove 2, čez slaba dva tedna sledi Planet Tuš. Prihodnji mesec bosta svoja vrata odprla dva nova nakupovalna centra, Supernova 2 in Planet Tuš. Kot smo izvedeli, se bo tja selilo tudi nekaj prodajaln iz središča mesta. Na Mestno občino Koper (MOK) smo zato pred dvema tednoma naslovili več prošenj za vpogled v strategijo, ki so jo morebiti pripravili kot odgovor na nadaljnje umiranje središča mesta. Želeli smo se pogovoriti z odgovorno osebo in vprašati, zakaj še vedno ni razpisa za oddajo okoli 30 praznih poslovnih prostorov, za katere se nekateri zaman prizadevajo, da bi jih dobili. Odgovora ni “Center Kopra iz leta v leto odmira, MOK pa pri tem ne naredi popolnoma nič. Loggia je zaprta, trgovski prostori samevajo in so zapuščeni. Dela se samo na obrobju mesta. Verjamem, da bi si marsikdo želel v mestnem jedru odpreti trgovino, če bi imel to možnost,” komentira Vida Gračnar, predsednica sveta Krajevne skupnosti Koper Center. Kaj prinašata Supernova 2 ... Med večjimi trgovinami, ki bodo poslovale v tem trgovskem centru, so Drogerie Markt (DM), trgovina s čevlji Yello, trgovina za hišne ljubljenčke Mr. Pet, trgovina Kik, Mega Outlet Sportina, trgovina z oblačili za mlade Wit Boy, Mana in Pikapolonica. ... in Planet Tuš Planet Tuš na dobrih 70 tisoč kvadratnih metrih površin z več kot 900 parkirnimi prostori prinaša multikino, bovling in biljard, Tušev supermarket ter 50 drugih trgovskih in gostinskih lokalov, med njimi so tudi H&M, New Yorker, Hervis, S. Oliver, Mexx, Baby center, Technomarket, Bershka, Zara, Calvin Klein, Penny Black, Limoni, Deichmann, Mass, Top Shop, Stradivarius, Peko, Osh Kosh & Kanz, Leonardo ...
|
neutral
|
9,061
|
Enake možnosti. "Plače bi morale biti javne," za odpravo nižjih plačil za ženske predlaga Sonja Lokar. Zadnje številke kažejo, da je brez služb v krizi ostalo več moških kot žensk. So jo ženske bolje odnesle? Po ženskah bo kriza udarila, ko se bo začelo resno varčevanje v šolstvu, zdravstvu, otroškem varstvu ali dolgotrajni socialni oskrbi. Takrat bodo na udaru ženska delovna mesta ali plače v teh sektorjih. Poleg tega bo, ko bo zmanjkalo denarja, marsikaj padlo na neplačano delo. Ko se dom za ostarele podraži in postane predrag, skrb za ostarele starše pade na ženske. Socialna država krizo le zamakne. So torej na Zahodu trendi drugačni kot pri nas? Razvite kapitalistične evropske države imajo visok odstotek žensk, ki niso zaposlene za polni delovni čas. Ob krizi izgubijo službo in poniknejo nazaj v zasebno sfero, kapital se znebi stroškov njihovega dela, one pa opravljajo neplačana dela. Možje stopijo nazaj v vlogo edinega hranilca družine. Slovenija še ni čisto tam, vedno smo imeli visok odstotek polno zaposlenih žensk. Se pa to počasi spreminja. Imamo torej naprednejši model, kot ga imajo na Zahodu? Celotno evropsko okolje na nas pritiska, da se selimo h konzervativnejšemu modelu, Evropa pa se hkrati seli na naš model, saj je zaradi demografske krize v to prisiljena: ali bo svoje izobražene ženske bolj polno zaposlila ali pa bo prisiljena uvažati tvegano tujo delovno silo. Vse več je idej o ureditvi otroškega varstva in dela žensk za polni delovni čas. To pa ne prihaja iz dobrega srca, kot se predstavlja, ampak iz ekonomskih potreb. Torej gremo na zahodni sistem samo zato, da se bomo lahko spet bojevali za svojega. Spontani procesi gredo v to smer, političnozavestni procesi pa bi morali to preprečevati. Evropi bi morali sporočiti, da bomo vztrajali na svojem položaju, ne pa da z glavo naprej skočimo na beton, potem pa rečemo “Saj nam tega ni bilo treba”. Kako pa se pri nas pozna največja težava enakopravnosti med spoloma, razlika v plačah? Slovenija velja za državo, kjer so razlike v plačah med spoloma relativno majhne. V te številke ni všteta siva ekonomija, poleg tega pa so v povprečju skriti poklici, kjer so plače različne tudi do 50 odstotkov. Kaj bi bil prvi korak k izenačitvi? Plače bi morale biti javne. Kaj pričakujete od nove komisarke za pravosodje in temeljne pravice Viviane Reding? Komisarsko delo je do zdaj menda opravljala dobro, povsem neobčutljiva pa naj tudi ne bi bila. Se pa na področje ne spozna najbolje. Odločilno bo, kaj se bodo odločile velike države. Žal se izboljšanje položaja žensk obeta predvsem zaradi ksenofobije. Namesto priseljevanja bodo konzervativne vlade raje izbrale zaposlenost žensk in enake možnosti. Ženske v politiki. Kakšno sporočilo pošilja najvidnejša slovenska političarka Katarina Kresal, proti kateri je bila vložena druga interpelacija? Katarino Kresal bi skupaj z Ljubico Jelušič uvrstila v prvo generacijo političark, ki se postavljata za pravice žensk in se ne sramujeta reči “Ženske imamo težave z diskriminacijo”. Druge so se bolj bale, da bodo izpadle feministično. Pokazali sta tudi večjo stopnjo načelnosti kot večina njunih moških kolegov.
|
negative
|
9,062
|
Stranka DeSUS je kmetijskega ministra povabila na obisk, kjer naj bi jim pojasnil celotno dogajanje v zvezi z bulmastifi. Potem se bo lahko opredelila do interpelacije. V stranki DeSUS menijo, da v tem trenutku ni mogoče oceniti politične odgovornosti ministra za kmetijstvo Milana Pogačnika v primeru bulmastifov. Z odločitvijo bodo počakali do četrtkove seje vlade, ko bo Pogačnik podrobneje poročal o tej zadevi. Ministra so povabili na obisk v poslansko skupino DeSUS, pričakujejo pa, da jim bo pojasnil celotno dogajanje v aferi s psi, je poudaril vodja poslanske skupine Joško Godec. Preden se opredelijo, jih bo zanimalo tudi, kakšno stališče bo do odgovornosti ministra zavzel predsednik vlade Borut Pahor. Z dodatnimi informacijami s pogovora ter seje vlade bi se morda lahko odločili, kaj bi dokončno rekli o tej interpelaciji. Predsednik stranke Karl Erjavec je sicer poudaril, da v zvezi z afero z bulmastifi stranka DeSUS nima nič, prav tako se noben član stranke ne pojavlja v tej zadevi. Kmetijski minister Milan Pogačnik bo na četrtkovi seji vlade podrobneje poročal o zadevi z bulmastifi. (Foto: Boštjan Tacol) Vodstvo s polno podporo, DeSUS trden člen koalicije DeSUS ne gre v nobene povezave in združitve z drugimi strankami, je poudaril Erjavec ter dodal, da vodstvo stranke uživa polno podporo izvršnega odbora. V javnosti so se v zadnjem času pojavljale različne špekulacije o združevanju DeSUS z nekaterimi drugimi strankami v koaliciji, zlasti LDS in Zares. "Izvršni odbor stranke je sklenil, da ne gremo v nobene povezave ali združitve. Smo samostojna stranka s socialnim programom. Ta je v težki socialni situaciji, v kateri se nahaja Slovenija, zelo nujen," je po seji izvršnega odbora poudaril Erjavec. Zagotovil je še, da stranka kljub težavam, s katerimi se sooča vladna koalicija, ostaja njen trden člen. DeSUS želi uresničevati svoj program, predvsem jih zanimata pokojninska ter zdravstvena reforma. "Tu želimo prispevati svoj delež in prepričani smo, da lahko v koaliciji bolj uspešno uveljavimo svoja stališča. Ko bomo ocenili, da to ni več mogoče, pa bodo organi stranke ocenili, kako naprej," je povedal Erjavec.
|
neutral
|
9,063
|
Nedostojno. Stephen Casiraghi ni hotel pred sodnico, Ziherl kaznovan. Kazen. “Pravilo, ki ga dolgoletni izvedenec dobro pozna, je, da se izostanek z glavne obravnave opraviči pisno in ne, kot je to danes moderno, prek faksa, telefona ali kako drugače,” se je na opravičilo, ki ga je v imenu sodnega izvedenca Slavka Ziherla po telefonu pred začetkom obravnave posredovala njegova tajnica, odzvala predsednica senata Lea Habjanič. 18 let zapora je dobil za ugrabitev štoparke 8. februarja 2007, nad katero se je dva dni spolno izživljal, dokler ni zbežala. Neprihod na sodišče bo psihiatra stal tisoč evrov. “Verjamem, da lahko človek zboli, doživi nesrečo ali kaj podobnega, a razlogov za izostanek ni znala navesti niti tajnica,” je razloge za denarno kazen pojasnila Habjaničeva. Prvič v brisači, zdaj nag V sodno dvorano pa ni vstopil niti obtoženi Stephen Casiraghi, ki se je na poti iz zapora na Dobu v marici slekel do golega in nato bojkotiral prihod v dvorano. “Ker je zavrnil, da bi se oblekel, se je senat odločil, da se mu sodi v nenavzočnosti, saj je to, da je nag, nedostojno in nespoštljivo do sodišča,” je prepričana Habjaničeva. Enainštiridesetletni Casiraghi se je na zatožni klopi znova znašel zaradi sojenja za ugrabitev štoparke, nad katero se je dva dni izživljal, ki je potekalo za zaprtimi vrati. Višje sodišče mu je kazen 20 let zapora znižalo na 18. Po zahtevi za varstvo zakonitosti je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo v delu, ki se nanaša na ukradene registrske tablice, za kar je dobil deset mesecev. Del sojenja za prikrivanje bi moral biti javen. Bogata kartoteka Zaprt več kot pol življenja. 41-letni Stephen Casiraghi, rojen kot Hinko Krajačič, je z manjšimi presledki zaprt od svojega 19. leta. Trenutno ima na vesti štoparko, odsedel pa je že dve posilstvi, poskus ropa v restavraciji, rop menjalnice in požig policijskih avtomobilov. Čaka ga še sojenje za napad na paznika na Povšetovi ulici.
|
negative
|
9,064
|
Kranjske smeti. Od januarja Kranjčani plačujejo polno ceno odlaganja smeti. Kmalu morda tudi pocenitev. “Smeti so se nenormalno podražile,” je začuden stanovalec na Planini v Kranju. Pravi, da se je cena v nekaj mesecih povišala dvakrat, skupaj za deset evrov. Pri Kranjski komunali odgovarjajo, da se je podražitev zgodila že lansko jesen, da pa je stanovalci zaradi začasnega občinskega ukrepa niso občutili v polni meri. 6,26 evra je štiričlansko družino ob 120-litrski posodi in enem odvozu na teden stalo odlaganje odpadkov pred podražitvijo, 15,41 evra pa stane zdaj. Že oktobra lani “Cene odlaganja odpadkov so se povišale oktobra lani,” poudarja Klara Škrabec, predstavnica za stike z javnostmi pri Kranjski komunali, hkrati pa opozarja, da stanovalec te podražitve v polni meri takrat ni občutil, ker je Kranjski mestni svet sočasno sprejel sklep o subvencioniranju. Po njem je gospodinjstvom in poslovnim subjektom del sredstev za odvoz odpadkov prispevala občina. Plačevali le pol “Uporabnikom na območju Mestne občine Kranj (MOK) smo tri mesece odlaganje odpadkov zaračunavali po polovični ceni, za januar pa je že bila obračunana polna cena, zato so bili zneski na zadnji položnici višji,” poenostavlja Škrabčeva. “Če MOK ne bi subvencionirala cen odlaganja za obdobje treh mesecev, bi bili že na novembrski položnici zneski enaki zdajšnjim,” sklene. Možno znižanje cene Cene odlaganja odpadkov so se sicer povišale za obdobje šestih mesecev. Po preteku tega obdobja bo komunala ugotavljala dejanske stroške in na podlagi izračunov oblikovala nov predlog cen. Če so se stroški znižali, bodo predlagali tudi nižje cene odlaganja.
|
neutral
|
9,065
|
Prometna varnost na slovenskih cestah se je glede na statistične podatke občutno izboljšala. K temu so med drugim pripomogli novi odseki avtocest in tudi gospodarska kriza. Po podatkih Generalne policijske uprave so letos slovenske ceste terjale šest smrtnih žrtev, kar je precej manj kot v enakem obdobju lani. Takrat je namreč na cesti umrlo kar 19 ljudi. Na ministrstvu za promet (MP) so za zurnal24.si povedali, da podatki kažejo, da se varnost na slovenskih cestah iz leta v leto izboljšuje. V zadnjih dveh letih se je število smrtnih žrtev namreč z 293 zmanjšalo na 171 oziroma za 42 odstotkov. Število smrtnih nesreč od leta 2001 do 2009 in projekcija glede na cilj do leta 2011. Za povečavo klikni na sliko. (Foto: MP) Na zelo spodbudno statistiko so po mnenju MP vplivali odprti novi odseki avtocest in njihova večja uporaba, zmanjšanja povprečnih hitrosti na državnih cestah in tudi gospodarska kriza. Tako se je, kot so povedali na MP, tudi do dvajset odstotkov zmanjšalo število tovornega prometa na cestah, zaradi česar je manj tudi hitrostnih razlik med vozili na cesti. Poleg tega kriza vpliva tudi na gostoto in strukturo prometa, ˝vozniki pa so verjetno tudi bolj pazljivi, saj so kazni visoke˝. Pozitivne učinke pa je pokazala tudi koordinacija in enotno vodenje vseh ključnih nacionalnih prometnovarnostnih procesov na prometnem ministrstvu, ki se nanašajo na alkohol, hitrost, varnostni pas, pešce, pa tudi večja vloga civilne družbe. Z agencijo do večje varnosti Za varnost na cestah pa bo skrbela tudi nova agencija za varnost prometa, ki je sicer že v vladni proceduri. Glavna naloga agencije, kot sicer pove že njeno ime, bo zagotavljanje varnosti v cestnem prometu in sprejetje nove cestnoprometne zakonodaje. Čakajo nas novi zakoni Že konec letošnjega leta naj bi tako dobili izvedence za varnost cest, ki bodo preverjali varnost cestne infrastrukture v vseh fazah njenega načrtovanja in obratovanja. Večji nadzor se bo vršil tudi nad traktorji za izvajanje kmetijskih in gozdarskih del tudi izven cestnega prometa, tovorna vozila pa bodo morala na tehnični pregled vsako leto.
|
positive
|
9,066
|
Smučišča. Policisti na šestih smučiščih izrekli nekaj opozoril in napisali ovadbo. Najnevarnejši objestnost in vožnja zunaj urejenih prog. Reševalna služba je na smučišču Kranjska Gora v letošnji sezoni zaznala 124 nesreč s telesnimi poškodbami, med katerimi so bile tri hujše. Dodajajo, da je zaradi drugačnega načina smučanja s smučmi karving sicer manj zlomov, opažajo pa več poškodb kolenskih in križnih vezi. Včeraj pa je v sklopu akcije poostrenih nadzorov na smučiščih 11 policistov Policijske uprave (PU) Kranj s pomočjo helikopterja opravljalo poostren nadzor na šestih gorenjskih smučiščih, in sicer na Krvavcu, Voglu, Zelenici, Starem vrhu, v Kamni Gorici in Kranjski Gori. Zapeljal čez progo S helikopterjem nadzorujejo vožnjo z motornimi sanmi v naravnem okolju in smučarje, ki smučajo zunaj urejenih prog. S helikopterjem jih lažje opazijo in tja napotijo policista oziroma smučarskega nadzornika, pravi Boštjan Glavič s PU Kranj. V sklopu včerajšnjega nadzora so tako proti vozniku motornih sani podali ovadbo, saj je v slabi vidljivosti peljal prek smučarske proge na Krvavcu, za kar mu grozi do 600 evrov kazni. Kot dodaja Glavič, so voznika motornih sani opozorili, preden se je podal na vožnjo: “Policisti so na smučiščih opravili tudi nekaj preventivnih razgovorov in dva smučarja opozorili.” Kot pravi Damjan Lepoša, pomočnik komandirja Policijske postaje Kranjska Gora, med najpogostejše kršitve na smučišču spadata agresivna, objestna vožnja, ki ogroža varnost drugih smučarjev, in vožnja zunaj urejenih smučišč.
|
neutral
|
9,067
|
Basko. Še četrti projekt z gradbenim dovoljenjem za enostanovanjske hiše, ki se nato prodajajo “po delih”. Na Ribniški ulici v Ljubljani smo odkrili še en primer enostanovanjskih stavb, ki se na spletu očitno prodajajo po delih. Kot smo razkrili pred slabim mesecem, je podjetje Basko namesto enostanovanjskih hiš na treh koncih Ljubljane zgradilo večstanovanjske hiše in stanovanja prodalo kupcem. Že prodane hiše v Mostah, Jaršah in na Brodu s skupno 41 stanovanji nimajo ustreznega gradbenega dovoljena, zato eni že grozi rušenje. Nova zmešnjava V oglasu za 43 kvadratnih metrov veliko stanovanje z dvema sobama in kopalnico na Ribniški ulici piše, da stanovanje nima ne kleti ne kolesarnice. Prodajna cena je bila 128 tisoč evrov. Agencijski prodajalec je povedal, da je v treh hišah 18 stanovanj, sami pa prodajajo eno. Ker tudi dokumentacija še ni dokončno urejena in ker ni vedel, ali je stanovanje morda že prodano, nas je napotil na lastnika, gospoda Porčiča. Upravna enota pisala inšpekciji Dvom. Čeprav upravna enota nima pristojnosti za nadzor gradnje, je “o utemeljenih dvomih”, da gradnja ni skladna z gradbenim dovoljenjem za tri enostanovanjske hiše, dvakrat obvestila Inšpektorat RS za okolje in prostor (IRSOP) oziroma gradbeno inšpekcijo – 25. maja in 17. decembra lani. Na IRSOP so povedali, da gradbeni inšpektor dejansko stanje še ugotavlja, zato podatkov o postopku še ne morejo dati. Mirsad Bašić je zatrdil, da so ga inšpektorji že obiskali, vendar po njegovih besedah nepravilnosti niso ugotovili. Gradnja naj bi bila skladna z gradbenim dovoljenjem. “To ni stanovanje, prodaja se le delež v stanovanjski hiši,” je takoj zatrdil Porčić. Najprej je ponudil ogled, na koncu pa trdil, da “stanovanjska površina” sploh še ni končana in da bi bil ogled zato nesmiseln. Cena za 50 kvadratnih metrov – za dve sobi in kopalnico brez kleti in kolesarnice, ker gre vendar za delež hiše – je okoli sto tisoč evrov, je pojasnil. Lastnik hiš je Basko Imena gospoda Porčiča ni vedel niti pravi lastnik hiš, ki jih je zgradil, direktor podjetja Basko Mirsad Bašić. Pojasnil je, da je želel ves projekt, tri hiše skupaj, prodati gospodu Porčiču, ker pa jih je ta želel prodati naprej po stanovanjih, je pogodbo razveljavil. “To se ne prodaja več, oglas je star,” je zatrdil Bašić, čeprav je Porčič stanovanje prodajal še dan prej. Iz zemljiške knjige je jasno, da je edini lastnik zemljišč, na katerih stojijo tri hiše, podjetje Basko. Nanje je zapisana hipoteka v višini, 1,4 milijona evrov, je dejal Bašić. Posojilo mora sicer poplačati do 1. marca. “Ne vem, kaj se bo zgodilo. Mogoče bomo tam živeli ali pa bomo imeli te hiše za okras. Ali pa jih bo banka vzela,” je na vprašanje, kaj namerava s hišami, odgovoril Bašić. Zatrdil je namreč, da jih je nameraval prodati trem zdravnikom, vsako za 850 tisoč evrov, vendar so tik pred novim letom od nakupa odstopili. Dovoljene enostanovanjske Na izpostavi Upravne enote Ljubljana Moste - Polje so povedali, da so podjetju Basko leta 2008 izdali gradbeno dovoljenje za rušenje obstoječe hiše in gradnjo treh nadomestnih enostanovanjskih hiš. Septembra lani je podjetje vložilo vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja, vendar jo je nato umaknilo, zato uporabno dovoljenje ni bilo izdano.
|
neutral
|
9,068
|
Poslovni načrt za letos. Nadzorniki Darsa o njem vnovič danes. Poslovni načrt Darsa za letos ni korigiran, je le v določenih točkah bolje razložen. Nadzorniki pa naj bi o njem razpravljali in ga kljub pripombam, ki so jih imeli na januarski seji, potrjevali danes. Tako nam je včeraj zatrdil vir blizu nadzornemu svetu (NS). Dars: O načrtih po seji Na Darsu nam je Marjan Koler iz piara včeraj potrdil, da danes seja NS bo in da je na dnevnem redu tudi poslovni načrt za letos. O tem, kaj je v njem in kakšne so korekcije, če sploh so kakšne, pa je pojasnil, da o vsebini pred sejo ne more govoriti. Osnovne številke, če bo NS načrt potrdil, bodo medijem razkrite šele po seji. Viri blizu NS pa opozarjajo, da je iz poslovnega načrta, ki ga je pripravila uprava pod vodstvom Mateje Duhovnik, razvidno, da močno odstopa rast stroškov dela. Uprava naj bi letos menda načrtovala 60 novih zaposlitev, od tega 40 ljudi na novih delovnih mestih, preostalih 20 pa na izpraznjenih delovnih mestih zaradi upokojitev. Del teh ljudi naj bi delal v segmentu vzdrževanja, čeprav bo letos na novo predanih prometu le 15 kilometrov avtocest, druga polovica pa naj bi se zaposlila v strokovnih službah. “Ker bo čez dve leti uvedeno elektronsko cestninjenje in se ne ve, kaj bo z Darsom, je tako zaposlovanje povsem zgrešeno,” meni vir. Za letos je na strani prihodkov, kot naj bi bilo razvidno iz poslovnega načrta, načrtovana le minimalna rast, skupni dobiček Darsa pa naj bi bil letos celo nižji kot lani. Poleg poslovnega načrta naj bi se NS Darsa danes seznanil tudi s poslovanjem družbe za lani.
|
neutral
|
9,069
|
Letošnja zima je močno načela ljubljanske ceste, ki jih bodo začeli sanirati šele po njenem koncu Letošnja zima je močno načela ljubljanske ceste, ki jih bodo začeli sanirati šele po njenem koncu, ko se bo, kot je dejal župan Zoran Janković, naredilo vreme. Vrstni red bodo ubrali po dveh merilih, najprej bodo sanirali ceste po kategorizaciji, torej tiste, ki so najprevoznejše, potem pa tiste, kjer so luknje največje. Da bi ceste sanirali že zdaj, tako kot to delajo v nekaterih drugih občinah, se županu ne zdi smiselno, saj je polaganje asfalta v mrazu tvegano, še zlasti pri cestah v prestolnici, ki so zelo obremenjene. Odvoz le petine snega Delavci KPL so na Ambroževem trgu v Ljubljanico odvozili le okoli 20 odstotkov snega, saj so poskušali upoštevati vse strokovne nasvete o tem, kaj in koliko se sme spuščati v Ljubljanico. Drugo leto tudi v Savo Janković je naklonjen prošnji Zvonka Šavorja, direktorja KPL, da bi prihodnje leto določili še eno odlagališče snega, ki bi bilo nekje ob Savi. Letos so bile na Ambroževem trgu težave, saj so tudi zasebniki tja dovažali sneg in ga spustili kar na cesto. “Smo morali najprej poklicati bager, da je to spravil dol, ves Ambrožev trg je bil zaseden,” je povedal Janković.
|
neutral
|
9,070
|
Priročnik. Zdravstveni dom Ljubljana edini, ki ga je naročil za vse zdravnike. “Znano je, da bolniki, ki prihajajo v ambulante, prisluhnejo našim nasvetom, a si zapomnejo le desetino,” pravi Ksenija Tušek Bunc, sourednica novega priročnika za zdravnike Navodila za bolnike. “Zdaj bodo lahko bolniki po obisku zdravnika v roke dobili tudi pisna navodila, ki jih bodo v miru prebrali doma,” dodaja. Trije sklopi navodil Vsebina. V priročniku je predstavljenih 62 najpogostejših simptomov, 110 bolezni in poškodb ter 35 posebnih stanj. To so stanja po operacijah, določenih boleznih, stanja odvisnosti, nosečnosti in podobno. Priročnik z informacijami o najpogostejših simptomih, boleznih, poškodbah in posebnih stanjih zajema namreč tudi zgoščenko z navodili za bolnike. Navodila lahko zdravniki natisnejo in jih ponudijo bolnikom. Po besedah recenzenta priročnika Janka Kersnika imajo bolniki celo pravico, da od svojih zdravnikov takšna navodila zahtevajo. Bolnik naj se drži navodil “Ta navodila so pokrila večino problematike, s katero se srečujemo v osnovnem zdravstvu,” meni Kersnik. Nekaj naročil je po njegovih navedbah že bilo, posebej je izpostavil Zdravstveni dom Ljubljana, ki je nabavil priročnik vsem zdravnikom v ambulantah. “S tem prispevkom smo želeli spodbuditi tudi sodelovanje bolnika,” pojasnjuje Tušek Buncova. Pri pisanju so se zato osredotočili predvsem na to, kaj lahko bolnik sam naredi za izboljšanje svojega zdravstvenega stanja. “Pri zdravljenju krvnega pritiska ni dovolj, da mu naredimo potrebne preiskave, mu predpišemo zdravila in damo navodila, ampak da se bolnik teh navodil v svojih zmožnostih tudi drži,” zaključuje.
|
positive
|
9,071
|
DIIP za vrtec. Omogoča čimprejšnji začetek gradnje. Danes naj bi ga obravnavali na seji občinskega sveta. Na današnji seji občinskega sveta naj bi svetniki obravnavali dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) za 14-oddelčni vrtec pri domu starejših občanov. “Verjetno bodo potrebne še kakšne dopolnitve. Upam, da ga bodo svetniki dobro sprejeli, kajti to je pogoj, da bomo v čim krajšem času dobili ta tako želeni vrtec,” je povedal župan Alojzij Kastelic. “Na začetku mojega mandata je bilo v vrtcu deset prostih mest. V teh treh letih smo dodatno vzpostavili pet oddelkov, v prihodnjem letu pa naj bi potrebovali še dva,” je izpostavil in dodal, da upa na začetek gradnje še letos. “Ne morem reči, da bo letos že zgrajen, lahko pa v začetku prihodnjega leta,” je še povedal. Pozitivno mnenje DIIP je dobro pripravljen, pojasni Marko Grandovec, predsednik odbora za družbene dejavnosti. “Dal sem ga v pregled ravnateljici vrtca in nekaterim preostalim, ki to problematiko dobro poznajo – vsi so dali pozitivno mnenje,” je izpostavil in dodal, da je narejen tako, da omogoča čimprejšnji začetek izvajanja nadaljnjih postopkov.
|
positive
|
9,072
|
TVM. Podjetje jim dolguje še regres in januarsko plačo. Delavci v podjetju Tovarna vozil Maribor (TVM) imajo na svojih računih plače za december 2009. Stavke, ki naj bi bila 25. februarja, tako ne bo. Podjetje pa je več kot 170 zaposlenim – večina jih je na čakanju – še vedno dolžna regres za lanski letni dopust in januarsko plačo. Ker so delavci dobili vsaj nekaj denarja, pa ne bodo dobili obljubljene denarne pomoči od sindikata. “To je res v primeru, da nekaj časa nimajo nobenega prihodka,” je pojasnil Martin Dular, podpredsednik Skeia Slovenije. Dajčman odstopil Delavci, ki so nas opozorili, da so nezadovoljni z notranjim sindikalistom Srečkom Dajčmanom, so že komentirali novico, da je ta pred dnevi s tega položaja odstopil: “Končno se je nekaj premaknilo. Ne bodo nam več lagali.” V TVM naj bi že v kratkem razpisali nove volitve za sindikalnega predstavnika. Za delavce iz TVM pa naj se v bodoče več ne bi bojevali sindikalisti iz Skeia Tam, ampak jih bo zastopal sindikat Skei Podravje. “Iz Skeia Tam so nas obvestili, da nam predajajo reševanje problemov v TVM. Zakaj so se tako odločili, ne vemo,” je povedal Dular. Kot je dodal, pa se za TVM po njegovem mnenju že kažejo boljši časi. Te dni naj bi s čakanja v proizvodnjo že začeli klicati delavce, saj je podjetje menda dobilo nova naročila.
|
neutral
|
9,073
|
Več kot 227 metrov dolga tovorna ladja s premogom v lasti kitajskega ladjarja, ki je nasedla v morju pred Debelim rtičem, je rešena. Jutri se bo zasidrala v koprski luki. Ob 19:15 so s petimi vlačilci rešili ladjo, dolgo 225 metrov po imenu Guo Dian 6 kitajskega ladjarja, ki prevaža 66.500 ton premoga. Nasedla je ob deveti uri zjutraj. Dva vlačilca sta bila na premcu, trije pa na krmi. Zaradi muljnatega dna so ladjo v petih minutah uspešno potegnili iz plitvine. V tem trenutku je zasidrana v koprskem zalivu, jutri zjutraj pa naj bi odplula v koprsko luko, kjer je terminal za raztovarjanje, nam je povedal Valter Tepanger iz Uprave za pomorstvo. (Foto: Dare Čekeliš) "Gre za človeški faktor. Poveljnik ladje, glede na to, da je bila zaradi megle vidljivost manj kot 100 metrov, ni prilagodil hitrosti," je še pred rešitvijo ladje zaključil Tomo Borovničar, direktor Uprave RS za pomorstvo. (Foto: Barbara Milavec) Kot je pojasnil Borovničar, je bilo zaradi goste megle pristanišče za trgovski promet zjutraj zaprto. Ladja z 22-člansko posadko kitajskega rodu, ki je plula v Luko Koper s hitrostjo petih vozlov, je nato skrenila z njenega kurza v smer proti Debelemu rtiču. Ko so nadzorniki Uprave za pomorstvo ob 8.35 to ugotovili, so nemudoma začeli ladjo opozarjati, da se bliža nizkim oziroma nevarnim vodam ter da mora nemudoma skreniti bodisi v njeno levo bodisi ustaviti. "Poveljnik očitno navodil ni razumel oziroma je v nekakšni slabi angleščini odgovarjal yes, yes, yes. Drugih informacij ni dajal, kljub temu da so ga 15 minut nadzorniki opozarjali. In nenazadnje je ob 8.50 poveljnik javil, da je nasedel in potrebuje pomoč vlačilca," dodaja Borovničar. Davorin Fantulin iz uprave za pomorstvo se sprašuje, zakaj Kitajci niso upoštevali njihovih opozoril, naj se ne približujejo kopnemu. (Foto: Suzana Kos) Nasedla v mulj Ladjo so si ogledali tudi inšpektorji, ki so pregledali vse tankerje goriva ter balastne tankerje, če slučajno kaj pušča. Potapljači so pregledali dno in ugotovili, da dno ladje ni poškodovano. Ugotovili so, da je ladja v premcu nekje v dolžini od 15 do 25 metrov ter v globini od 3,5 do 5 metrov nasedla v mulj. Poveljniku so odredili, naj napolni krmni balastni tank, da se še bolj pogrezne v morje in pomaga premčevemu delu ladje, da izplava ven. Ladjo si je ogledal v tehničnem in varnostnem smislu tudi vodja pomorske inšpekcije, kapetan Ivo Maraspin, ki je ugotovil, da vse navigacijske naprave delujejo pravilno. Onesnaženo? Čeprav odgovorni zagotavljajo, da nevarnosti onesnaženja morja ni, saj v tankih, kjer je ladja nasedla, ni nevarnih snovi ter goriva, so bili na morju in obali pripravljeni za vsak primer, če bi pri vleki ladje prišlo do poškodbe in bi se razlilo gorivo. Služba za varovanje obalnega morja je namestila na obalo 500 metrov vpojnih plavajočih zaves, na ekološkem plovilu pa še dodatnih 500 metrov ter še 350 metrov zaščitne plavajoče zavese. Zvezdan Božič iz koprske Civilne zaščite je zagotovil, da bi za prvo posredovanje vseh omenjenih zaščitnih in vpojnih zaves bilo dovolj. Vse stroške reševanja pa bo moral poravnati ladjar. Na območju slovenskega morja je sicer nazadnje nasedla okoli 80 metrov dolga danska ladja leta 1983. Ta je nasedla na belih skalah med Izolo in Strunjanom, prav tako brez posledic za okolje.
|
neutral
|
9,074
|
Čeprav je vlada napovedala, da za Belo krajino in Kočevsko ni potreben poseben zakon po vzoru Prekmurja, pa zdaj obstaja možnost, da takšen zakon vendarle bo. Premier Borut Pahor je po seji vlade napovedal prvi razvojni svet, ki bo "združeval vse gospodarske, politične, družbene in intelektualne igralce iz Bele krajine in s Kočevskega". Glavna naloga sveta bo, da razjasnijo, ali je ali ni potreben poseben zakon za Belo krajino in Kočevje, prvi posvet pa bo naslednji petek. Ravno za današnji Žurnal24 pa je župan Semiča Ivan Bukovec povedal: “Če povabila v naslednjih dneh ne bo, se bomo pač brez tega najavili pri njem in za Belo krajino zahtevali odgovore." Metliška županja in poslanska Renata Brunskole nam je povedala, da so v Beli krajini že pripravili kratkoročni načrt konkretnih projektov. "Tretja razvojna os je prioriteta, cesta je nuja, prav tako neposredna vlaganja v gospodarstvo in pomoč kmetijstvu, saj pri nas veliko ljudi živi od vinogradništva in kmetovanja," pravi Brunskoletova. Bela krajina ne more več čakati, pravi Brunskoletova. "Dolgi rok je za Belo krajino prepozen," opozarja. Manj denarja za avtoceste Minister za promet Patrik Vlačič je po seji vlade povedal, da je letošnji plan razvoja in obnove avtocest precej bolj skromen kot prejšnja leta. Obnavljali bodo le tisto, kar je nujno potrebno. Za razvoj in obnovo avtocest je vlada namenila 341 milijonov evrov. BeloKranjci in Kočevci menijo, da si tako kot Prekmurje zaslužijo poseben zakon, saj je stopnja brezposelnosti približno enaka, poleg tega pa ima Prekmurje vsaj dobre cestne povezave s preostalo Slovenijo, medtem ko so ceste do Bele krajine ali Kočevskega luknjaste in med statistično dokazano najbolj nevarnimi v državi. Cesta Ljubljana&minus,Kočevje ima celo vzdevek "cesta smrti". Kot smo že poročali, beloKranjski gospodarstveniki opozarjajo, da svoje poslovne partnerje raje usmerjajo na Zagrebško letališče kot Brnik, ker so ceste od Zagreba proti Beli krajini boljše kot od Brnika proti tej regiji. Opozorili so tudi, da poslovni partnerji, ki so spoznali obe poti, imajo tudi sami raje ceste od Zagreba. Vlada je sicer po obisku Bele krajine in Kočevskega v začetku februarja presodila, da poseben zakon ni potreben, a si je zdaj očitno premislila. K temu je morda pripomoglo tudi opažanje premierja Pahorja, da je med obiskom v Beli krajini in Kočevskem opazil "bistveno več malodušja kot v Pomurju".
|
neutral
|
9,075
|
Študentsko delo. Zaradi slabih 500 evrov vredne napotnice obsojen na pogojno zaporno kazen. Zaradi zlorabe položaja in ponareditve poslovnih listin je včeraj mariborsko sodišče Borisu Kostanjevcu, docentu z mariborske pravne fakultete, dosodilo šest mesecev zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta. Prišla njegova sinova Odsoten. Radeta Šobota, ki je bil sicer navzoč na vseh obravnavah, na katerih se je v dokaznem postopku zvrstilo več kot 20 prič, včeraj ni bilo. Sta pa na klopeh sedela sinova Radiša in Danijel, ki sta si vse izrečene besede sproti beležila na papir. Leta 2002 je namreč kot vodja oddelka za gospodarske in finančne zadeve na Univerzi v Mariboru prek napotnice izplačal dobrih 460 evrov dijaku Radiši Šobotu za delo, ki ga ta ni nikoli opravljal. Štiri leta pozneje ga je ovadil oče dijaka Rade Šobot, ki je bil sicer do spora v ulici, kjer stanujejo, docentov prijatelj. "Nimam besed, ne bi komentiral," je bil po sojenju kratek Kostanjevec, ki je v svojem zagovoru sicer poudaril, da ni kriv in da tudi univerza pri pregledu njegovega dela ni ugotovila nepravilnosti. Njegov zagovornik Daniel Planinšec pa je nemudoma napovedal pritožbo. "Sodišče je takšno obtožnico izreklo, čeprav je sklenilo, da se Kostanjevec s tem denarjem ni sam okoristil," je bil jasen Planinšec. Okrožni državni tožilec Bojan Misja pa bo o morebitni pritožbi še razmislil, saj je poleg zaporne predlagal tudi denarno kazen v višini dva tisoč evrov, ki pa jo je sodnica Vanja Verdel Kokol zavrnila.
|
negative
|
9,076
|
Zakon o integriteti. Vsak bo lahko gledal premoženje funkcionarjev in lobistov. Protikorupcijska komisija bo po novem imela le tri (in ne več pet) funkcionarjev. Mandat predsednika bo šestleten, imenoval pa ga bo predsednik države. Izbral ga bo med kandidati, ki jih bo predlagala posebna izbirna komisija, v kateri bodo sedeli predstavniki več državnih organov. Le po en mandat Ministrica Irma Pavlinič Krebs je po potrditvi zakona o integriteti in preprečevanju korupcije na vladi pojasnila, da vnovično imenovanje na čelo protikorupcijske komisije ne bo več mogoče in da to velja tudi za obstoječe funkcionarje aktualne komisije. Premoženjsko stanje funkcionarjev v času opravljanja funkcije bo javno. Irma Pavlinič Krebs, ministrica Ta bo še naprej izdajala načelna mnenja, bo pa v nasprotju z zdajšnjim postopkom pred njihovo javno objavo načelno mnenje najprej poslala organu in uslužbencem, na katere se to nanaša. Ti bodo podali odzivno poročilo, šele nato bo sledila javna objava. Vse pogodbe, ki bodo sklenjene v javnem sektorju, bodo morale vsebovati protikorupcijsko klavzulo. Bolj naj bi bili zaščiteni tudi prijavitelji korupcijskih dejanj. Prepovedano pa bo tudi, da bi se funkcionarji po končanju funkcije v državne organe vrnili kot na primer predstavniki kakšnih pravnih oseb. Zakon predvideva še register lobistov, ki bodo prav tako protikorupcijski komisiji morali razkriti premoženjsko stanje.
|
neutral
|
9,077
|
Vodni top. Cena od 500 do 700 tisoč evrov. “Ne vem, če je katera naložba bolj nesmiselna kot nakup vodnega topa. To je jasen primer, česa ne bi smeli početi,” je nad izbiranjem ponudb za nakup vodnega topa za potrebe policije ogorčen poslanec SDS Andrej Vizjak. Vlada bi po njegovem morala imeti vsaj dve prioriteti, in sicer da zmanjša odhodke in ne nabavi ničesar, če pa že, naj na ta račun zmanjša davek za gospodarske subjekte ali odpre kakšno novo delovno mesto. Ob predpostavki, da bo vodni top – fotografija je z odpiranja ponudb – stal pol milijona evrov, bi za ta denar lahko podelili 231 enoletnih štipendij v višini 180 evrov, nabavili dva mamografa za slikanje dojk ali 25 respiratorjev za prezgodaj rojene otroke. (Foto: Saša Despot) Šestčlanska komisija je javno predstavila tri pravilno prispele ponudbe. Najdražjo je ponudil Mettis International Maribor, in sicer v skupni vrednosti z usposabljanjem 691.200 evrov, em.tronic ponuja top za 567 tisoč evrov, AC-sistemi pa za 448.440 evrov. Zakonski rok za izbiro je 60 dni. “Ne čutim nobene potrebe po vodnem topu, razen če računajo, da bodo na kakšnih demonstracijah delavci pobesneli,” se z nabavo topa ne strinja niti Lojze Ude s pravne fakultete. “Policija vsaj eno takšno vozilo potrebuje za primere najhujših neredov, ko se zažiga in razbija. Je skrajno sredstvo, ko vse drugo odpove,” je prepričan Pavle Čelik, nekdanji prvi mož policije.
|
neutral
|
9,078
|
Moste. V Savo Dolinko in njene pritoke na leto zmečemo sedem ton plastike. Na lovilni pregradi zbirnega jezera Hidroelektrarne (HE) Moste se ob večjih količinah padavin nabere neverjetna količina odpadkov, med katerimi so se znašla tudi trupla poginulih prašičev in ovac. Po Savi priplavajo celo hladilniki, iz jezera pa so izvlekli tudi avtomobilske školjke. Kot je za Žurnal24 povedal vodja HE Moste Anton Koselj, so leta 2008 s pregrade odstranili 110 ton biorazgradljivih odpadkov, 3,4 tone lesa in skoraj sedem ton plastike, po Koseljevih podatkih pa so količine odpadkov na preostalih savskih elektrarnah še večje, saj so v letu 2008 s pregrade HE Vrhovo odstranili 350 ton biorazgradljivih odpadkov in nekaj več kot pet ton plastike, s pregrade HE Mavčiče pa kar 11 ton plastike. Za lani točnih podatkov nimajo, količine odstranjenih odpadkov pa naj bi bile nekje na ravni leta prej. Neurejene brežine 125 do 418 evrov znaša kazen za lastnika, če pogina živali ne prijavi oziroma če s truplom ne ravna po predpisih. Kadavre v vodotoke mečejo predvsem rejci, ki živali nimajo prijavljenih. Kot je povedal vodja HE Moste, so v letu 2008 za čiščenje vseh naplavin na pregradi plačali okrog 44 tisoč, lani pa okoli 66 tisoč evrov: “Daleč največji delež predstavljajo odpadki naravnega izvora. Letne količine so sicer različne, odvisno od urejanja brežin in zaledja, gospodarjenja z gozdovi, hitrosti naraščanja pretoka in velikosti pretokov. Največje količine odpadkov se pojavijo, če daljše obdobje ni bilo visokih pretokov.” Naplavin je več, če brežine niso ustrezno vzdrževane. “V skladu s koncesijsko pogodbo vzdržujemo samo brežine v območju HE, vse drugo je v pristojnosti lokalne skupnosti oziroma države,” je pojasnil Koselj. Neuradno smo pri pristojnih za varstvo okolja izvedeli, da celotnega povodja ne morejo nadzorovati, sploh pa ne morejo divjih odlagališč tako hitro odstranjevati, kot nastajajo nova.
|
negative
|
9,079
|
Vlada je na seji sprejela novelo zakona o varnosti v cestnem prometu. Bistvena novost je ustanovitev agencije za varnost v cestnem prometu. Sedanji razdrobljen sistem je neučinkovit in tudi tog, meni prometni minister Patrick Vlačič. Agencija pa bo po njegovih besedah povezala vsa področja, ki pomembno vplivajo na varnost v prometu, ki pa se tudi sicer v zadnjih letih bistveno izboljšuje. Agencija se bo, kot pravi, ukvarjala s številnimi področji, kot so varnost cestnega prometa, preventiva, vozniki, vozila in neodvisno preiskovanje nesreč. Slednje je po njegovih besedah novost v cestnem prevozu, sicer pa to nalagajo tudi evropske direktive. Kot dodaja minister, je preiskovanje nesreč bistveno izboljšalo varnost v letalskem prevozu. Cestninske postaje ostajajo Vlačič je na vprašanje, ali bodo letos odstranili cestninske postaje dejal, da ne, ker bi bilo to ta trenutek nerazumno visok strošek, "glede na to, da ne vemo, kako bo cestninjenje potekalo v bodoče, in glede na to, da na teh cestninskih postajah še vedno cestninimo tovornjake˝. Letos zgrajenih 14,8 km avtocest Vlada je ob tem sprejela tudi letni plan razvoja in obnove avtocest za leto 2010, ki ga bo poslala v državni zbor. Skladno s planom bo letos prometu predanih 16,3 kilometra cestnih odsekov, od tega 14,8 kilometra štiripasovnih in 1,5 kilometra navezovalnih cest. Gradnja se bo nadaljevala na 19,4 kilometra cestnih odsekov. Obnove le tam, kjer bodo nujno potrebne Letošnji plan razvoja in obnove avtocest je po Vlačičevih besedah precej bolj skromen kot prejšnje leto ali leto prej. "Zelo smo se poglobili v obnove in smo dolgo vodili razgovore z Darsom, da smo prišli do tega, da bomo obnavljali samo tisto, kar je nujno potrebno, da bodo obnove končane v čim krajšem času in da bo pretočnost prometa čim večja," je poudaril minister.
|
neutral
|
9,080
|
Zavarovanje. Boste za zlom treh reber na smučanju plačali 997 evrov? Ministri vlade so na razpravi zakona o zdravstveni dejavnosti zahtevali dopolnitev šestega poglavja, ki se nanaša na upravljanje javnih zdravstvenih zavodov. Minister Borut Miklavčič je kljub temu zadovoljen: ministri so podprli vse druge člene, vključno z načinom razmejitve med javnim in zasebnim ter nespremembo glede ohranitve strokovnega nadzora zdravniške zbornice. “Bil sem edini, ki sem branil zbornico do konca, pa me je vlada danes podprla,” je dejal. Cene so primeri in se od bolnika do bolnika zelo razlikujejo. Z dodatnimi analizami, rehabilitacijo in podobnim se lahko zelo povišajo. Za povečavo klikni na sliko. (Foto: grafikaŽurnala24) Vzajemna še brez rešitve Novi pomisleki glede strokovnega nadzora zdravnikov in neuspešno rešene razmejitve med javnim in zasebnim zdravstvom pa zakon čakajo v parlamentu, kamor naj bi zakon potoval konec naslednjega tedna. V javno razpravo naj bi takrat prišel zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Kot je znano, predlog zakona predvideva 60-odstotno doplačilo za zdravljenje poškodb pri športih, med katerimi so tudi planinarjenje, plezanje, rolkanje, kotalkanje in smučanje. Zato smo bolnišnice prosili za nekaj primerov cen zdravljenja poškodb. Cene so le primeri, v praksi se bodo med bolniki zelo razlikovale. “Vrednost hospitalizacije bolnika je odvisna od glavne diagnoze in spremljajočih diagnoz, kliničnih postopkov, izpeljane diagnostike, starosti pacienta ...” je pojasnila direktorica trboveljske bolnišnice Marina Barovič. “Dokler je zakonodaja s tega področja v pripravi, tudi Vzajemna ne more ponuditi rešitve v sklopu zavarovalnih produktov za omenjena tveganja,” so sporočili z Vzajemne, ko smo jih vprašali, ali bi razliko cene plačalo dopolnilno zavarovanje. “Lahko pa rečemo, da bomo vedno poskušali ponuditi zavarovalne produkte za pokrivanje tveganj, ki ne bi bila krita v sklopu obveznega in dopolnilnega zavarovanja,” so dodali.
|
negative
|
9,081
|
Marko Pogorevc. “Ministra o zadevah ne smejo obveščati,” pravi o delu Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Kako komentirate spodrsljaje vinjenih policistov, ki s službenimi vozili povzročajo prometne nesreče? Predlagate, da bi bilo treba za policiste uvesti ničelno toleranco alkohola tako kot pri poklicnih voznikih. V tujini alkoholiziran voznik pomeni zločin. Pri vinjenih policistih se pojavi dodatna težava, ker nosijo orožje, tako da se jaz ne bi omejil le na to, da ne smejo vinjeni za volan – policisti ne bi smeli piti med delovnim časom. Kar se tiče omenjenih spodrsljajev, gre za splošno slabo stanje v družbi, policisti pa so za običajne ljudi edini stik z oblastjo. Dogajajo se navzkrižja, ki jih nekateri policisti zaradi stresa rešujejo z alkoholom. Skratka, jaz bi uzakonil, da se delo pod vplivom alkohola kaznuje kot hujša kršitev delovne discipline. Kaj menite o ustanovitvi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU)? Pričakoval sem samostojno finančno policijo, neodvisno, z močnejšimi pooblastili. Tako pa so ustanovili enoto znotraj kriminalistične policije, ki ji dajejo preveliko moč, čeprav vsak poskus izboljšave pozdravljam. Tako so ostali pri istih pooblastilih z večjimi plačami. Obstaja bojazen, da bi NPU prevzel kakšno zadevo, da bi lahko imel nadzor nad informacijami? To je že zdaj mogoče, saj je Generalna policijska uprava velikokrat prevzela kakšen primer od posamezne policijske uprave, ustanovile so se delovne skupine. Mislim, da je vse odvisno od vodje NPU, kakšen odnos bo imel do ministra. Tega se o konkretnih podatkih iz preiskav ne sme obveščati. O pojavnih oblikah, da se je nekaj zgodilo pa se ministra seveda mora obveščati. In še nekaj se mi zdi izjemno pomembno: poleg strokovne javnosti bi se moral v razpravo vključiti parlament, vse stranke bi morale sodelovati. Zdaj je to politični projekt, a vlada se bo prej ali slej zamenjala. Marko Pogorevc, nekdanji prvi mož policije. (Foto: Boštjan Tacol) Poznavalci pravijo, da bi bilo treba spremeniti strukturo policije in začeti pri dnu, torej na policijskih postajah, upravah. Se strinjam, saj je jasno, da se kriminalisti po regijah vsak dan spopadajo z nevarnostmi. Poleg tega 90 odstotkov vseh zadev, ki so jih že do zdaj prevzemale posebne delovne skupine, raziščejo kriminalisti na PP. NPU naj bi raziskoval kazniva dejanja s področja organiziranega gospodarskega kriminala. A teh zadev je za približno odstotek. Poročila pa kažejo, da je premoženjske kriminalitete, torej vlomov, kraj in podobnega, vedno več. Torej problemov na lokalni ravni. Mali ljudje imajo male probleme. Mali človek se počuti varnega, če policija razišče vlom v njegov avto in ne če se uspešno razišče ozadje tajkunskih poslov. Absolutno, občutek varnosti je pomemben pri slehernem državljanu, pomembno je zaupanje. Se vam zdi postopek izbire direktorja policije in NPU – torej imenovanje in ne javni razpis – primeren? Že ob spremembi zakona o policiji je bilo moje stališče, da je bolje, če se direktor imenuje, saj se na razpis lahko prijavi marsikdo, ki formalno izpolnjuje pogoje, nima pa prepotrebnih izkušenj. Je pa priokus pri imenovanju Gorška, da se torej zakon menja zato, da bo imenovan, grenak. Goršek si tega ne zasluži. On bi bil izbran tudi na razpisu. Kakšen mora biti direktor NPU? Bil bi prijetno presenečen, če bi bil nekdo iz tožilskih vrst ali iz vrst preiskovalnih sodnikov. Upam, da bo nekdo, ki ima dolgoletne izkušnje s kriminalističnim delom. Potem sta tako Drago Kos kot tožilec Harij Furlan – imeni, ki se pojavljata – primerna? O konkretnih imenih ne bom govoril.
|
neutral
|
9,082
|
Šola. V Jelovici zmanjšujejo obseg poslovanja z gradbenimi podjetji. Širitev obrata v Gorenji vasi. Škofjeloška skupina Jelovica bo povečala zdajšnjo tovarno v Gorenji vasi, kjer bo v prihodnje celotna proizvodnja oken in vrat, prihodnji teden pa bodo predstavili novo energetsko varčno hišo Evolution. Priložnost v vrtcih Kot je včeraj poudaril Gregor Benčina, predsednik uprave skupine Jelovica, prav v izpopolnitvi energetsko varčnih montažnih hiš, oken in vrat vidijo svojo prihodnost. “Prizadevamo si, da bi imeli z gradbenimi podjetji malo prometa, lani ga je bilo manj kot deset odstotkov, zato ta čas do njih nimamo veliko terjatev, namesto tega se usmerjamo v prodajo končnim kupcem in prenove. Poleg hiš vidimo priložnost tudi v energetsko varčnih vrtcih,” je pojasnil Benčina. Dobiček padel Rezultati. V skupini Jelovica so štiri podjetja, v katerih so ta čas zaposleni 304 delavci. V preddvorskem obratu izdelujejo montažne hiše, v Gorenji vasi okna in vrata, v Škofji Loki pa bo ostala predelava lesa. Lani so ustvarili za 25,5 milijonov evrov prihodkov in dobrih 117 tisoč evrov dobička, kar je bistveno manj kot leta 2008, ki so ga končali s 600 tisoč evri dobička. Na leto izdelajo 150 energetsko varčnih montažnih hiš, polovico vseh izdelkov (hiš, oken in vrat) pa izvozijo. Precej manj naročil imajo z irskega, bolgarskega in španskega tržišča. Jelovica posluje z več kot 20 državami, dobro polovico varčnih hiš pa izvozijo v Švico, Italijo in Nemčijo. Brez državne pomoči Kljub gospodarski krizi do zdaj še niso posegli po državni pomoči. “Nismo skrajšali delovnika niti uvedli čakanja na delo, plače so redne, delavci pa so prejeli tudi regres in božičnico,” je dejal prvi mož Jelovice. Se je pa v zadnjih dveh letih precej zmanjšalo število zaposlenih, leta 2007 jih je bilo več kot 500, ta čas pa jih je še dobrih 300. “Ni šlo za grobo odpuščanje, pač pa za mehkejše oblike, saj smo z vsemi poiskali najboljšo rešitev,” je povedal Benčina. V Jelovici ne želijo bistveno povečati zdajšnje prodaje hiš, pač pa trgu ponuditi vse bolj izgotovljene varčne hiše. “Letošnje leto za nas ne bo lahko, vendar smo poskrbeli za novosti in nov način dela. Žalostno pa je, da v Sloveniji les slabo izkoriščamo, večino ga izvozimo kot nepredelano hlodovino in tako izgubimo dodano vrednost. S prodajo enega nepredelanega hloda izgubimo eno plačo,” je dodal Benčina.
|
neutral
|
9,083
|
Kot da atentati, finančna kriza in eksplozivna dvigala v najvišji stavbi na svetu za Dubaj še niso dovolj, se je v četrtek pojavila nova kriza – dramatično puščanje vode iz ogromnega akvarija. Obiskovalci ogromnega nakupovalnega središča so se v trenutku, ko se je pojavila razpoka na enem izmed stekel akvarija, skozi katero je začela puščati voda, dobesedno razkadili. Akvarij, v katerem je kar 2,5 milijona ton vode in je domovanje več kot 33 tisoč rib, je ena izmed številnih atrakcij trgovskega središča Dubai Mall, ki velja za največjega na Bližnjem vzhodu. Predsednik Emaarja, idejni vodja trgovskega središča, je tudi po tem, ko je bil objekt že zalit z vodo in evakuiran, še vedno vztrajal, da ne gre za nikakršno puščanje, temveč naj bi prišlo do tehnične napake pri mehanizmu, ki je zaslužen za brezhibno delovanje akvarija. Njegove besede so zbledele takoj zatem, ko so tamkajšnji mediji objavili sliko, ki jo je posnel eden izmed obiskovalcev, prikazuje pa počeno steklo akvarija, skozi katerega dobesedno lije voda. Center odprt še isti dan Policija je dejala, da je šlo za majhno razpoko, skozi katero je pronicala voda. No, ta “majhna“ razpoka je bila kriva, da je voda ustvarila pravi mali tok po stavbi, ki se je končal v kleti stavbe, kjer je parkirišče. Kmalu po evakuaciji je trem delavcem in šestim potapljačem uspelo zajeziti puščanje. Množica rib, med katerimi je kar 400 morskih psov, zaradi pomanjkanja vode ni bila poškodovana. Nakupovalni center je bil očiščen in odprt za javnost še isti večer. Poceni ribji zrezki Velika tragedija je bila za nekatere tudi razlog za smeh, saj so se po medmrežju v trenutku razširile šale o poceni ribjih zrezkih, na voljo pa naj bi bili celo slastni morski psi.
|
negative
|
9,084
|
Ljubljanski potniški promet. Sprejeti ukrepi za zmanjšanje izgube. Število potnikov se je kljub urbani zmanjšalo. Ljubljanski potniški promet (LPP) je po dosedanjih podatkih lani ustvaril 1,42 milijona evrov manj skupnih prihodkov in 2,25 milijona evrov več izgube, kot je načrtoval. Na dnu Evrope Raziskava. Med 23 evropskimi prestolnicami je Ljubljana po kakovosti javnega potniškega prometa na 22. mestu, slabši je le Zagreb, je pokazala raziskava EuroTesta in Adaca. Prvi je München, sledita Dunaj in Praga. Ljubljana je slabe ocene dobila tudi zato, ker ne ponuja 24-urnega javnega prevoza, ker je slabo poskrbljeno za slepe in slabovidne ter ker potniki nimajo dovolj informacij. Župan. “Če bodo raziskavo še enkrat opravili konec leta, bomo zelo visoko uvrščeni,” pravi Zoran Janković in dodaja, da se ukrepi že izvajajo. Letošnji poslovni načrt na zahtevo sveta ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana (JHL) vsebuje program ukrepov za zmanjšanje predvidene izgube (6,75 milijona evrov), med drugim naj bi za najmanj desetino znižali stroške poslovanja. “Cilj delovanja javnega podjetja ni v ustvarjanju dobička, temveč v ponujanju najboljših storitev občanov za najnižjo možno ceno. Zato sta optimalna organiziranost in obvladovanje delovnih procesov z optimalnimi stroški prva naloga, ki smo se je lotili,” pravi Zdenka Grozde, vršilka dolžnosti direktorice LPP, sicer pa direktorica JHL. Še nekaj ukrepov Maja bodo reorganizirali sektor promet, v katerega bodo vključili sektor delavnice vključno z dnevno nego vozil. Iskali bodo boljše prometne ureditve, da bi dosegli hitrejši prevoz in večje zaupanje potnikov, hkrati pa bodo poskusili izboljšati nadzor plačil na avtobusih. S šolskim ministrstvom se bodo pogajali za pridobitev subvencije za mesečne vozovnice za dijake in študente, ki ne živijo na območju ljubljanske občine. “Hibridi niso smotrni” “Investicij, ki ne bodo zgolj v korist izvajanja prevoza potnikov, ne bo,” napoveduje Grozdetova in dodaja, da bodo letos pripravili strokovne podlage za začetek uvajanja zemeljskega plina kot pogonskega goriva mestnih avtobusov. “Na podlagi spoznanj projekta Civitas Elan, testiranja hibridnih avtobusov in podobnega lahko z gotovostjo trdimo, da je usmeritev v hibridne avtobuse zaradi izjemno visokih cen avtobusov in relativno majhnih prihrankov nesmotrna,” sklene Grozdetova.
|
neutral
|
9,085
|
Sun Roller bo odpuščal. Adria Mobil trdi, da bodo odpravnine izplačali. V Kanižarici pozitivno Sun Roller. Družba Sun Roller Adriatica, ki ima sedež v Kanižarici, je, kot sporočajo iz Adrie Mobil, prejšnje leto končala pozitivno. Negativnih vplivov matičnega španskega podjetja na poslovanje družbe v Kanižarici ne predvidevajo. V družbi Sun Roller S. A. v Španiji, katere večinska lastnica je novomeška Adria Mobil, bodo morali delavce odpuščati. Ti so zato na medije naslovili pismo, v katerem izražajo bojazen, da podjetje ne bo imelo denarja za izplačila odpravnin v skladu s špansko zakonodajo. V Adrii Mobil takšno bojazen zavračajo. “Poslovni načrt, ki je bil predložen sodišču in ki je temelj za dogovore z upniki in delavci, vsebuje tudi določitev virov za te potrebe,” so sporočili iz novomeškega podjetja. Odpuščanje nujno V španskem podjetju so, kot pravijo v Adrii Mobil, takoj ko so začutili posledice recesije, ki je Španijo še posebno močno zajela, začeli obsežen program sprememb in razvojnih programov. “Vodstvo družbe je v reševanje vključilo tako banke in dobavitelje kot zaposlene, a predlog sanacijskega programa zlasti med zaposlenimi ni dobil zadostne podpore in je celo povzročil prekinitve dela in blokado tovarne. Upravni odbor je zato uvedel postopek prostovoljne insolventnosti, ki ga vodijo trije upravitelji, imenovani od sodišča. Poslovni načrt, ki so ga predložili sodišču, med drugim predvideva zmanjšanje števila zaposlenih,” so pojasnili v Adrii Mobil. V prihodnjih dveh mesecih naj bi z upniki in zaposlenimi potekala pogajanja za podporo poslovnemu načrtu, ki je pogoj za ohranitev družbe Sun Roller S. A. v zmanjšanem obsegu.
|
neutral
|
9,086
|
Močno deževje, ki je v petek zajelo Slovenijo, je povzročilo obilo preglavic. Ponekod je meteorna voda zalila kleti, poplavljanje reke Krke je zaprlo cesto, zemeljski plaz pa je podrl električni drog. Zgodaj dopoldan so v naselju Biš v občini Trnovska vas iz kletnih prostorov objekta izčrpali pet kubičnih metrov vode. Popoldan okoli pete ure je bila zaradi poplavljanja reke Krke uvedena popolna zapora ceste Zameško-Malence-Kostanjevica v naselju Koprivnik. Zaradi plazu se je iskrilo Ob 12.23 je zemeljski plaz ob trgovini Mercator v Idriji premaknil električni drog, pod drogom se je iskrilo, trgovina pa je ostala brez električnega napajanja. Idrijski gasilci so zavarovali okolico plazišča in izvedli intervencijsko odvajanje vode s plazišča. Enota Elektro Idrija je izvedla odklop električnega napajanja. Nedelja se bo kopala v oblakih Ponoči in zjutraj bo na zahodu že nekaj oblačnosti, drugod bo povečini jasno. Jutri bo v zahodni in osrednji Sloveniji pretežno oblačno. Predvsem v zahodni Sloveniji bo popoldne ponekod rahlo deževalo. Drugod bo delno jasno. Pihal bo močan jugozahodni veter, je zapisano na spletnih straneh Agencije RS za okolje. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 4, najvišje dnevne od 6 do 14 stopinj Celzija. Napoved za sosednje pokrajine: V krajih zahodno in južno od nas bo pretežno oblačno, ponekod bo rahlo deževalo. Drugod bo delno jasno. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter, v Kvarnerju in ob Istri pa bo pihal jugo. Sonce nas bo grelo šele v sredo V ponedeljek bo spremenljivo do pretežno oblačno in povečini suho. V noči na torek bo dež prehodno zajel večji del Slovenije, v torek čez dan pa bo ponehal. Popoldne se bo delno zjasnilo. V sredo bo precej jasno, zjutraj in dopoldne bo po nekaterih nižinah megla.
|
neutral
|
9,087
|
JSS MOL. Recesija je oklestila tudi načrte mestnega stanovanjskega sklada. ˝Glede na restriktivne čase smo se letos osredotočili na tri osnovne sklope nalog,˝ pojasnjuje Jožka Hegler, direktorica Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (JSS MOL). Nedavno so namreč objavili, da treh vsakoletnih razpisov za rentni odkup stanovanj meščanov, za nakupe stanovanj z meščani po modelu deljenega lastništva ter za obnovitvena posojila ne bo. Del letošnjih načrtov JSS MOL Zamenjave. Javni stanovanjski sklad MOL namerava letos zamenjati tudi nekaj solastniških deležev (stanovanj in poslovnih prostorov) v središču mesta za stanovanja na manj privlačnih lokacijah. Stanovanja za menjavo in projekt Hrenova so ocenjeni na dobrega 2,77 milijona evrov. Po sprejemu prostorskega načrta naj bi zamenjali tudi Komunalno cono Povšetova. Najem. Velike lastnike stanovanj bodo poskušali prepričati, naj jih oddajo, sami pa bodo subvencionirali tržno najemnino. Dogovarjajo se za 20 stanovanj. Kot napoveduje Heglerjeva, bodo letos dogradili sosesko Polje II s 183 stanovanji, vzdrževali obstoječa stanovanja in subvencionirali najemnino. Projekt v Polju bo mestni stanovanjski sklad stal 11,4 milijona evrov, računali pa so na soinvestitorstvo Stanovanjskega sklada RS (SSRS). Decembra lani so jih zaprosili za dobrih sedem milijonov evrov iz programa sofinanciranja gradnje neprofitnih najemnih stanovanj, vendar tega denarja očitno ne bodo dobili. “Od države – ustanovitelja in pristojnega ministrstva – SSRS še ni prejel novih finančnih sredstev, njihov prenos pa prav tako ni predviden v proračunu RS za leti 2010 in 2011,˝ razlaga tiskovna predstavnica SSRS Veronika Rupnik. Prav tako SSRS ne razmišlja o drugačnem finančnem sodelovanju z JSS MOL. Na mestnem skladu kot možno sofinanciranje mestnih stanovanjskih projektov omenjajo še sredstva, pridobljena na podlagi lani sprejetega zakona o glavnem mestu. A kot kaže, denarja ne bodo prejeli niti iz te postavke. V Službi vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko namreč pravijo, da je predlog dogovora s predvidenimi projekti že pripravljen in v usklajevanju, vendar znotraj predvidenega ni stanovanj. Prenizka cena “Žal za vse potrebe ni možno zagotoviti sredstev, poleg tega pa po teh programih ni bilo zelo velikega povpraševanja,” pojasnjuje Heglerjeva odločitev za umik vsakoletnih razpisov. Na leto so za vse tri namenili okoli 400 tisoč evrov, največje zanimanje pa je bilo za stanovanjska posojila. Po metodi deljenega lastništva so od leta 2004 kupili samo tri stanovanja. “Uspešnost programa deljenega lastništva je manjša zato, ker smo s ceno kvadratnega metra in tako kupljenih stanovanj ohranjali cenovno sidro in smo jih oblikovali po prodajnih cenah SSRS,” dodaja Heglerjeva. Ceno stanovanj so tako omejili na pičlih 1.500 evrov, po taki ceni pa je stanovanja v Ljubljani ponujal le državni sklad leta 2006 na Poljanskem nabrežju. Za rentni odkup sta se odločila le dva meščana.
|
neutral
|
9,088
|
Slovenci, ki se trenutno nahajajo v Argentini in ki so bili na potovanju v Čilu so potres, kljub temu, da so bili skoraj 500 km oddaljeni od epicentra potresa čutili. Z njimi je sicer vse v redu. Slovenci, ki se trenutno nahajajo v argentinskem mestu Bariloche, so na varnem in izlet po Argentini nadaljujejo po programu. Tiskovna predstavnica potovalne agencije Kompas Irena Soban je za zurnal24.si dejala, da jim je vodička sporočila, da so potres začutili tudi slovenski turisti in da so bili pri tem malce prestrašeni. Slovenci se sicer nastanjeni okoli 400 do 500 kilometrov od epicentra potresa, ki pa v omenjenem mestu ni povzročil škode na objektih. Na zunanjem ministrstvu so za zurnal24.si dejali, da se po njihovih podatkih v Argentini nahaja 14 Slovencev. Številka se tako od sobote ni spremenila.
|
neutral
|
9,089
|
Selektivno. Türkovih čestitk niso prejeli vsi uspešni Slovenci. Ob uspehih naših športnikov so obvestila o čestitkah predsednika Türka iz njegovega urada kar deževala. In kaže, da se tako kot pripravljenost naših športnikov s treningom izboljšuje tudi odzivni čas predsednika. Začelo se je prejšnjo sredo s tretjim mestom Petre Majdič. Tekme je bilo konec nekaj pred 23. uro, iz urada predsednika pa so sporočilo o čestitkah Majdičevi poslali ob 10.01 naslednjega dne. Rekord pa so postavili ob naslednji medalji prejšnjo soboto. O čestitki Tini Maze za drugo mesto v superveleslalomu so namreč javnost obvestili ob 20.43, manj kot uro po tem, ko se je tekma končala. Sledilo je obvestilo o čestitki Mazejevi za drugo medaljo, ki so ga iz urada poslali ob 0.35 v noči na četrtek. Tekma se je v sredo končala okoli 19.30. Predsednik pa je včeraj ob 1.46 poslal tudi obvestilo o čestitki Mitji Valenčiču za šesto mesto v slalomu, ki se je končal v soboto nekaj pred 23. uro. “Šesto mesto na olimpijskih igrah je izvrsten dosežek,” je zapisal Türk. Pohval niso bili deležni vsi Iz predsednikovega kabineta pa nismo prejeli denimo sporočila o čestitki deskarju Žanu Koširju, ki se je tako kot Valenčič v soboto uvrstil na šesto mesto.
|
positive
|
9,090
|
Novomeški kriminalisti tožilstvu ovadili podjetnika, ki si je z goljufivim lizingom pridelal skoraj 883.891 evrov nezakonite koristi. 38-letni samostojni podjetnik je leta 2007 in 2008 ob sklenitvi pogodb o lizingih za 49 vozil ogoljufal predstavnike dveh gospodarskih družb z območja Ljubljane. V nekaj primerih je že v času sklepanja pogodb vozila prodal končnim kupcem, drugim pa v času trajanja pogodb in ponarejal tudi listine. Za poslovno goljufijo je določena zaporna kazen od enega do desetih let, za kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listin pa do dveh let. Kupci so mu kupnino plačali, on pa obveznosti iz sklenjenih lizing pogodb ni poravnal. Na ta način si je po ugotovitvah kriminalistov pridobil za 883.891 evrov koristi, ki gre na škodo dveh gospodarskih družb z ljubljanskega. Kateri sta ti dve družbi, na policiji ne povedo, še vedno pa zbirajo podatke o morebitnih ostalih družbah, ki bi jih osumljeni še utegnil oškodovati. Za zdaj je v kazenski ovadbi osumljen kaznivega dejanja poslovne goljufije in ponarejanja listin.
|
negative
|
9,091
|
Mariborska klinika za pediatrijo je polno zasedena, zato bodo otroke najverjetneje začeli seliti v okoliške bolnišnice. "Zaradi povečanega števila respiratornih obolenj pri otrocih in dojenčkih, so kapacitete klinike za pediatrijo UKC Maribor zasedene," so sporočili iz UKC-ja. Če bo število obolelih otrok še naraščalo, bodo morali otroke po predhodnem dogovoru med pediatri premestiti v splošni bolnišnici Ptuj in Murska Sobota. "Staršem svetujemo, naj gredo z otrokom najprej v zdravstveni dom, tisti, ki so iz okolice Ptuja, pa naj gredo v tamkajšnjo splošno bolnišnico," svetuje predstavnica za stike z javnostmi v UKC Maribor Urška Jodl Skalicky. S tem bi se izognili, da bi morali male bolnike res začeti seliti, saj zdaj večino staršev, ki pri otroku opazi zdravstvene težave, obišče kar UKC Maribor, zato je ta preobremenjen. Selitev v druge bolnišnice bi bila naporna ne le za otroke, ampak tudi za njihove starše. Od Maribora do Ptuja je okrog 35 kilometrov v eno smer, do Murske Sobote pa celo 55 kilometrov v eno smer. In glede na to, da pri večjih otrocih starši ne ostanejo z njimi v bolnišnici, jih pa večinoma vsak dan obiščejo, bi bila vsakodnevna pot na Ptuj ali v Mursko Soboto zelo naporna.
|
neutral
|
9,092
|
Notranja ministrica Kresalova je pregon Jelinčiča predlagala zaradi navajanja vsebin iz domnevnega elektronskega komuniciranja med njo in državnim sekretarjem Goranom Klemenčičem, ki ga baje ni bilo. Kresalova je danes zatrdila, da je vse skupaj lažno, da je vsa dokumentacija ponarejena in da je vse skupaj namenjeno njeni diskreditaciji. ''Tega ne morem več prenašati,'' pravi ministrica. Predlog za pregon pa je vložila, ker obstajajo jasni znaki kaznivega dejanja. Tožbo napovedal tudi Klemenčič Po navedbah časnika Delo je ministrica to storila zaradi obstoja suma storitve kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime. Klemenčič je že napovedal, da bo Jelinčiča tudi civilno tožil, razmišlja pa še o prijavi Reporterja novinarskemu razsodišču. Tednik je namreč objavil sporni pogovor z Jelinčičem, minuli teden pa ga (Klemenčiča) je novinar Reporterja spraševal, ali uporablja elektronski naslov gorazd.klemencic, pojasnjuje sekretar. Elektronska pisma naj bi bila poslana med naslovnikoma katarina.kresal@gov.si in gorazd.klemencic@gov.si. Dokumenti pa naj bi po Jelinčičevih besedah dokazovali, da je policijsko akcijo 9. marca usmerjala Kresalova. Tako Kresalova kot Klemenčič sta takšno korespondenco zanikala, pa tudi Jelinčič je v pogovoru za Reporter dejal, da ne ve, ali je verodostojna. Klemenčič je avtorje domnevne korespondence označil za "navadne šalabajzerje". Novinar začuden Na Klemenčičeve izjave, da naj bi v zadevi domnevne korespondence med njim in Kresalovo "vede sodelovali" tudi novinarji, ter o morebitni prijavi na častno novinarsko razsodišče se je odzval tudi avtor pogovora Igor Kršinar. "Na domnevno korespondenco med Kresalovo in Klemenčičem se je prvak SNS Zmago Jelinčič skliceval, ko sem ga v intervjuju vprašal, ali verjame, da naj bi bila notranja ministrica o kriminalistični akciji obveščena šele po tem, ko so kriminalisti začeli s hišnimi preiskavami. Po intervjuju sem preveril pri policiji, notranji ministrici in državnem sekretarju, koliko sta vedela o kriminalistični preiskavi, preden sta bila o njej uradno obveščena, državnega sekretarja pa sem posebej vprašal, ali uporablja elektronsko pošto gorazd.klemencic@gov.si," pojasnjuje Kršinar. Dodaja, da je odgovore objavil v posebnem članku in ob tem dodal, da je državnemu sekretarju ime Goran in ne Gorazd ter da elektronski naslov gorazd.klemencic@gov.si ne obstaja. O tem je obvestil tudi Jelinčiča, ki bi ob avtorizaciji lahko tudi spremenil odgovor, vendar je vztrajal pri prvotnem.
|
negative
|
9,093
|
LPP. Predvidoma s 1. aprilom do urbane na urbanomatih. Plačilo z moneto Postopek. Potnik pokliče številko 1899 in mobilni telefon približa plačilnemu terminalu pri vhodu v avtobus. S sporočilom dobi potrdilo o plačilu. Vozovnica stane enako kot pri plačilu z urbano, in sicer 80 centov, vendar potnik ne more prestopiti. Ob plačilu z moneto na mestnem avtobusu je potnik sporočilo s potrdilom o plačilu dobil šele čez pol ure. V takšnem primeru bi kontrolorju težko dokazal, da je vožnjo plačal, zato smo na Ljubljanskem potniškem prometu (LPP) vprašali, kako ukrepati v takšnem primeru. Plačilo lahko dokaže “Povratno sporočilo naj bi uporabnik – razen v izjemnem primeru morebitnih napak – prejel najpozneje v nekaj sekundah,” so razložili na LPP. Dodajajo, da obstaja možnost, da sistem potrdilo dostavi z zamikom. V takšnem primeru bi se po njihovih besedah na terminalu ob naslednjem poskusu plačila izpisalo, da mobilna številka že ima veljavno vozovnico. “Poleg tega lahko tudi kontrolor prek svojega sistema preveri, ali je bila vozovnica res plačana,” so povedali. Do urban na urbanomatu Predvidoma 1. aprila bo začel delovati prvi prodajalec kartic urbana. Plačevanje vožnje z gotovino namreč od 30. junija ne bo več mogoče, na LPP pa pravijo, da bodo uporabniki kartice na urbanomatih lahko dobili 24 ur na dan vse dni v tednu. “Na urbanomatu, kjer bo uporabnik urbano pridobil, jo bo lahko tudi napolnil. Obenem bo možno plačevanje z moneto – kot do zdaj,” so še dodali na LPP.
|
neutral
|
9,094
|
Strokovnjak za ustavno pravo Miro Cerar meni, da je ustavno sodišče svoj del odgovornosti predložilo na politiko, ti pa jo bodo zdaj na državljane. "Ustavno sodišče meni, da arbitražni sporazum, na podlagi katerega se bo med drugim določala meja na morju, ni v nasprotju z ustavo, čeprav izrecno priznava, da lahko arbitražno sodišče na brezpogojno zavezujoč način določi to mejo v nasprotju z našo ustavno ureditvijo," je bistven očitek, ki ga ima Cerar na odločitev ustavnega sodišča (US). V nasprotju z US je prepričan, da je arbitražni sporazum v nasprotju s temeljno ustavno listino in ustavo. Tudi US priznava, da lahko arbitražno sodišče v skladu z arbitražnim sporazumom potek meje določi drugače, kot izhaja iz naše ustavne ureditve. Po Cerarjevem mnenju mora DZ najprej z dvotretjinsko večino na ustavni ravni določiti, da je državno mejo mogoče določati tudi na podlagi mednarodnega sporazuma ali arbitraže, potem pa se s čim višjim parlamentarnim konsenzom in brez referenduma odloči o ratifikaciji.
|
negative
|
9,095
|
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper sklep o odreditvi pripora poslanca Srečka Prijatelja je že na vrhovnem sodišču. Potokar domnevnih groženj in vloge ovadbe zoper Prijatelja ne komentira. Da so prejeli zahtevo za varstvo zakonitosti, so nam potrdili na vrhovnem sodišču. Zahtevo za varstvo zakonitosti se sicer vloži na prvostopenjsko sodišče. V primeru Prijatelja je bilo to Okrožno sodišče v Kopru. Prvostopenjsko sodišče preveri formalne pogoje in nato zahtevo posreduje vrhovnemu sodišču. ''Kakšni posebni roki niso določeni, vendar so postopki v zvezi s pripori hitri. V tem primeru bo sodišče zahtevo najprej posredovalo vrhovnemu državnemu tožilcu in zaprosilo za mnenje. Tega lahko nazaj na vrhovnem sodišču pričakujemo predvidoma v sredini prihodnjega tedna. Posredovali ga bomo tudi zagovorniku in obdolžencu,'' nam je povedal Gregor Strojin, vodja službe za odnose z javnostmi pri vrhovnem sodišču. Šele na podlagi tega bo sodišče lahko odločalo tudi vsebinsko. ''Težko je napovedati, ali bo to že konec naslednjega tedna, prihodni teden ali še kasneje. Treba je upoštevati tudi, da je imel vlagatelj osem dni za vlogo in je čakal do zadnjega,'' še pravi Strojin. ''Ne komentiram!'' Podjetnik Marjan Mikuž pa naj ne bi bil edini, ki naj bi ga Prijatelj izsiljeval in mu grozil. Nekateri mediji so navajali, da je grozil tudi županu Divače Matiji Potokarju. Na vprašanja, ali nam lahko te navedbe potrdi, in ali drži, da je zaradi groženj tudi sam ovadil Prijatelja, nam je odgovoril le z: ''Zadeve ne komentiram!'' V priporu slaba dva tedna Prijatelj je v priporu od 13. marca. Preiskovalni sodnik ga je odredil zaradi nevarnosti vplivanja na priče. enomesečni pripor se lahko podaljša do največ pol leta. Za pripor, ki bi trajal dalj časa, pa mora biti že vložena obtožba. Prijatelja so prijeli 9. marca v obsežni kriminalistični akciji, neuradno ravno ko je prijemal 323.000 evrov podkupnine v povezavi s posli s prodajo zemljišča za logistični center Luke Koper.
|
neutral
|
9,096
|
Kranj. Po novem evro za dan mestnega potniškega prometa. Avtobus. Mestna občina Kranj namerava občutno poceniti mestni potniški promet (MPP). Zdaj vozovnica v eno smer stane 1,20 evra, po novem pa bo dnevna vozovnica stala evro. Nova cena bi lahko veljala že 1. maja, če jo bo prihodnjo sredo na seji potrdil Kranjski mestni svet. Želja po oživitvi Pet evrov za mesečno Kranj. Mesečna vozovnica mestnega potniškega prometa bi po predlogu občinske uprave stala pet evrov, letna pa 30. Občina je lani za subvencioniranje MPP namenila 300 tisoč evrov, letos jih bo 450 tisoč. Koncesionar za izvajanje mestnega potniškega prometa je do leta 2012 Alpetour. “Vrsto let ugotavljamo, da je mestni potniški promet v Kranju premalo izkoriščen, avtobusi pa prazni,” je na včerajšnji novinarski konferenci pocenitev pojasnjeval Kranjski podžupan Igor Velov. “Želimo ga narediti prijaznejšega in cenovno ugodnejšega,” je dodal, izrazil prepričanje, da bo ukrep spodbudil ljudi k uporabi avtobusov, in poudaril, da bosta občutno cenejši tudi mesečna in letna vozovnica MPP. Tudi drugi ukrepi Kranjska mestna uprava razmišlja tudi o nekaterih drugih ukrepih, denimo o prilagoditvi voznih redov. V podporo novim ukrepom, ki bi oživili MPP v Kranju, je občina letos za polovico povečala sredstva za subvencijo, tako da ta znašajo že skoraj pol milijona evrov.
|
positive
|
9,097
|
Unija Istrijanov. Jutri komemoracija ob grobiščih v Grgarju in na Trnovem. Ezulska organizacija Unija Istranov, ki je maja lani priredila shod pri jami Golobivnica pri Lokvi, jutri pripravlja komemoracijo ob grobiščih v Grgarju in na Trnovem. Policija pripravljena Novogoriška policijska uprava. Če bodo v okviru dogodka ugotovili kršitve javnega reda in miru oziroma kršitve druge zakonodaje, bodo ukrepali v skladu s pooblastili. Vabilo je prejel tudi novogoriški župan Mirko Brulc, a je udeležbo odklonil, češ da se mrtvim pokloni ob 1. novembru. Je pa Brulc izrazil prepričanje, da bodo prebivalci ohranili trezno glavo in ne bodo nasedali morebitnim provokacijam in zbujanju pozornosti. Naj dogodek ignorirajo, prebivalce poziva tudi Civilna iniciativa (CI) za Primorsko. “Še vedno smo pod vtisi znanih dogodkov iz zgodovine, ki govorijo o trpljenju primorskega ljudstva pod fašizmom, zato ste in smo zaradi nameravanega shoda upravičeno ogorčeni in užaljeni,” so zapisali v CI. Dogodek je po naši zakonodaji dovoljen, saj je napovedan kot pietetni obisk grobišč brez nacionalnih ali drugih oznak. Kot smo v Žurnalu24 že poročali, pa bi Unija le stežka pridobila dovoljenje za shod pri Golobivnici, saj po lanski spremembi zakonodaja prepoveduje komemoracije tam, kjer ni obeležij. Novogoriški svetnik Miran Müllner je na župana Brulca včeraj naslovil pobudo, naj “zaradi nevarnosti degradiranja ozemeljske integritete fašistični shod” prepove.
|
neutral
|
9,098
|
Semaforji. Lani dvakrat več kršitev kot leto prej. Bomo dobili radarje za vožnjo v rdečo? Za radarje tudi redarji. Kaznovanje. Če bi se na mestni občini odločili na semaforje namestiti radarje za nadzor hitrosti in spoštovanja rdeče luči, bi kazni ob prekrških lahko izrekali tudi občinski redarji. Štirinajsti člen zakona o varnosti cestnega prometa namreč pravi, da lahko zaradi zagotavljanja varnega in neoviranega cestnega prometa občinski redarji opravljajo nadzor prometa s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški slikovno dokumentirajo. O tem, ali bomo Novomeščani res dobili radarje za rdečo luč, župan Alojz Muhič pravi: “Gre za projekt, ki ga proučujemo. Želimo namreč ugotoviti, kakšen napredek bi s tem dosegli pri varnosti v cestnem prometu – tako voznikov kot peščev in kolesarjev.” Ker v Novem mestu opažajo kar nekaj nesreč na semaforiziranih križiščih in prehodih za pešce, želijo, kot dodaja Muhič, udeležence v prometu tudi na drugačen način opozoriti na previdnost. O napravi za nadzor spoštovanja rdeče luči pa, kot poudarja, razmišljajo le kot o eni izmed možnosti opozarjanja na previdnost. Stranske spregledamo Značilnost novomeških semaforiziranih križišč je po besedah Željka Zriliča, policijskega inšpektorja PU Novo mesto tudi ta, da se med seboj precej razlikujejo, tako da zahtevajo še posebno pozornost udeležencev v prometu. “Predvsem pri zavijalnih pasovih, ki imajo dodatne semaforske glave za zavijanje v levo, se zgodi, da vozniki gledajo le semafor nad njimi, na katerem na primer gori rdeča, ne vidijo pa, da zanje na stranski glavi gori zelena, in tako v križiščih povzročajo zmedo,” pojasnjuje Zrilič. Posledica je več nesreč Policisti so lani na območju Novega mesta ugotovili 207 kršitev predpisov v semaforiziranih križiščih, natančneje vožnje v rdečo luč. Leto prej je bilo takšnih kršitev 96. “Posledica tolikšnega povečanja je tudi vse več prometnih nesreč v križiščih, predvsem v najbolj obremenjenih v Žabji vasi in Ločni. S smrtnim izidom ni bilo lani sicer nobene, so pa bile tudi takšne s telesnimi poškodbami,” še pove Zrilič. 250 evrov vas stane, če prevozite rdečo luč. Da je povečanje števila tovrstnih prekrškov skrb vzbujajoče, so na zadnji seji ugotavljali tudi člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Kot eno izmed možnih rešitev so po besedah Milana Bratiča, tajnika sveta, omenili tudi možnost, da bi na semaforje namestili naprave za nadzor spoštovanja rdeče luči.
|
neutral
|
9,099
|
Kampus. Sklad bi študentska stanovanja prodal, a potencialnih kupcev, ki jih omenja sam, to sploh ne zanima. Definicija. Študentsko stanovanje. Nacionalna zakonodaja izrecno ne določa, kaj je študentsko stanovanje. SSRS bo, kot pravijo, pod tem pojmom upošteval tista stanovanja, ki so namenjena za trajno ali začasno bivanje študentov in njihovih družin, študentskega in hišniškega osebja ter drugih ciljnih kategorij (mladi in gostujoči raziskovalci, tuji študenti, gostujoči predavatelji ...). Gina, hčerinska družba Vegrada, bo po napovedih v kratkem začela ob Vojkovi cesti graditi kampus s skupaj 504 študentskimi najemnimi stanovanji. Celotno prvo fazo gradnje, 224 stanovanj, naj bi prek javnega poziva kupil Stanovanjski sklad Republike Slovenije (SSRS), ki jih bo potem oddajal ali prodal. Na SSRS so kot možne kupce izpostavili javne ali zasebne organizacije, fakultete pa tudi univerzo. Med kupci ne bo univerze Vendar je Gregor Jagodič, samostojni svetovalec za stike z javnostmi na Univerzi v Ljubljani, dejal, da o tem nič ne vedo in pri tem projektu ne sodelujejo. Tudi na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki sicer financira gradnjo in upravljanje javnih študentskih domov v državi, o takšnem nakupu ne razmišljajo, je povedala Karmen Jereb iz kabineta ministra. Odločitev, kaj bo SSRS naredil s študentskimi stanovanji, bo sicer odvisna od razpoložljivih sredstev, kadrov in prejetih vlog, je pojasnila Rebeka Rupnik s stanovanjskega sklada. Po njenih besedah imajo pri javnem pozivu prednost ponudbe, ki omogočajo nadaljnjo prodajo. Gina je novembra ponudila, da bi sklad za kvadratni meter stanovanja odštel dva tisoč evrov brez davka in 18 tisoč evrov za parkirni prostor. SSRS je to ponudbo zavrnil in Gini naložil dopolnitev vloge. Hčerinska družba Vegrada je bila tudi edina, ki se je novembra prijavila na javni poziv. Razpis je bil objavljen 30. oktobra lani, ponudba Gine pa je prispela 4. novembra. Za nakup študentskih stanovanj je SSRS sicer predvidel 30 milijonov evrov v treh letih. Kot pojasnjujejo na skladu, poziv ne predvideva sodelovanja pri gradnji, le nakup za oddajo ali nadaljnjo prodajo. Nadzorniki lahko ustavijo Na SSRS so še pojasnili, da so se za nakup študentskih stanovanj odločili na osnovi usmeritev nadzornega sveta (NS) sklada, ki ga je takrat vodil zdaj že nekdanji minister za okolje in prostor (MOP) Karl Erjavec. Vendar se tu lahko zgodi preobrat, saj je njegov naslednik Roko Žarnić napovedal, da bo ta zgodba iztočnica za njegovo prvo sejo NS. Kdaj bo ta, nam na MOP niso povedali. Izhodišče za sklic seje pa bi moralo biti mnenje generalnega direktorja direktorata za prostor na MOP Mitje Pavlihe. Ta je prepričan, da je sklep o nakupu študentskih stanovanj v navzkrižju s stanovanjskim zakonom in da pravne podlage za to ni.
|
neutral
|
9,100
|
Nepremičnine. Ponudniki napovedujejo dobro prodajo. Cen ne bodo nižali. Po ocenah strokovnjakov so nova stanovanja v Mariboru in okolici ter Murski Soboti dosegla realno ceno. “Pri rabljenih stanovanjih je še nekaj zalog – cene se lahko še nekoliko znižajo,” pravi Boštjan Donša, direktor SGP Pomgrad – Nepremičnine in dodaja: “Cene v Pomurski regiji pa ne bodo več padle, saj smo imeli vedno realne cene.” V Celju je dražje Na Celjskem pa so se v zadnjem času nepremičnine znova podražile. “Predvsem prodaja rabljenih stanovanj je zelo dobra, povprečne cene za kvadratni meter pa so v primerjavi s predhodnim četrtletjem zrasle za tri odstotke,” pravi Janko Parfant, direktor družbe Kapitol, in dodaja, da tudi letos pričakuje dobro prodajo stanovanj. Za povečavo kliknite na sliko. (Foto: Grafika Žurnal 24) Maribor dol, Celje gor Po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (Gurs), ki ima za zdaj le podatke za lani, so v Mariboru po dveh četrtletjih cene rabljenih stanovanj znova padle, in sicer za tri odstotke, kar je toliko, kolikor so v tretjem četrtletju lani zrasle. V zadnjem letu so se tako znižale za osem odstotkov. Povprečna cena rabljenih stanovanj se je po podatkih Gursa v zadnjem četrtletju lani povišala v Celju, in sicer za en odstotek. V Murski Soboti pa je bilo v zadnjem četrtletju lani prodanih premalo stanovanj, da bi lahko Gurs zanesljivo ocenil relativne spremembe cen. Cene so realne Aljoša Sevčnikar, direktor podjetja Konstruktor VGR, ki v Mariboru gradi naselje Mariborska metropola, pravi: “Naša regija nikoli ni bila znana po prenapihnjenih cenah stanovanj, zato bo tudi delež takšnih popustov pri prodaji stanovanj za nas zagotovo nižji, kot pa se bo zgodil drugje po Sloveniji.” Dodaja, da se povpraševanje po stanovanjih ni ustavilo, je pa zagotovo manjše, kot je bilo med nepremičninskim bumom. Tudi v podjetju MTB priznavajo, da je povpraševanje po stanovanjih manjše kot pred leti, vendar so optimistični. “V prihodnost zremo s pozitivizmom – nadaljujemo projekt Zentrum v Svetozarevski ulici v Mariboru, s stanovanjskim naseljem 3 v Hočah in drugimi,” pojasnjuje Viktor Lednik, direktor podjetja MTB.
|
neutral
|
Subsets and Splits
No community queries yet
The top public SQL queries from the community will appear here once available.